15. Številka. v peteL 18. Januarja 1907. XL leto. litoja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za a vatro-o grške dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s'pošilianjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 20 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje d tele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe fcrcz istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, Če se tiska trikrat ali večkrat.— Dopisi naj se izvole frankovatf — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniatvo je v Knaflovih ulicah Št. 5. in sicer uredništvo v L nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari JVtesečna priloga: »Slovenski Tehnik" Uredništva telefon ftt 34. Posamezne številke po 10 h. Upravništva telefon št 85. Derschnttovl kremplji v slovenskem mesu. Nepozabne m nepozabljene so besede, ki jih je pred leti z brutalno odkritosrčnostjo izrekel takratni advokat in poslaneo dr. Derschatta o tedaj zahtevani slovenski gimnaziji ▼ Celju. „In Če Slovenci stokrat dokažejo, da imajo pravico do takega zavoda in da ga potrebujejo, mi jim ga vendar ne dovolimo, ker bi bil nasproten koristim in zahtevam Nem-eev.u S to izjavo, ki jo je takrat pozdravil „Grazer Tagblattu z največjo vnemo, je dr. Derschatta pokazal, da v narodnostnih vprašanjih ne priznava ne zakonov, ne pravice in ne pravičnosti. S cinično brezstidnostjo je proglasil, da je korist nemŠtva edini princip, ki ga priznava. Kar je takratni advokat in po-alanee dr. Derschatta oznanjal kot svoje vodilno načelo v politiki, to izvaja sedanji železniški minister Derschatta z vso brezobzirnostjo v praksi. Dokaz tega so zadnja imenovanja pri državni železnioi na Slovenskem, »lasti imenovanje postajenačelnika za Gorico. Ta imenovanja pričajo, da železniški minister pri imenovanjih načeloma prezira kvalifikacijo, službena leta, jezikovno zmožnost in rodbinske razmere in da je zanj mero-daj no edinole politično mišljenje in politična delavnost. Kdor je vnet agitator za nemško stvar, tisti je lahko zagotovljen, da pride naprej, naj bo potem še tako nezmožen. Za postajenačelnika v Gorici je imenovati znani Wieser, kije svoj Čas služboval na Jesenicah in se tam odlikoval kot brezobziren, skrajno nasilen nemško nacijonalen fanatik. Predrznost tega človeka je presegala vse meje. Osmelil se je slovenskim uradnikom prepovedati, v pisarni med seboj s 1 o v en s k i govoriti, pri „Sonnwendf-ier" pa je imel govor, ki je kazal brezmejno sovraštvo do Slovencev. Ta govor je z velikim veseljem priobčil „Grazer Tagblatf*. Kakšen je bil ta govor, si lahko vsakdo misli, ako povemo, da so celo nemškonaoijonalni biro-kratje vzeli Wieserja v preikavo. Kobi kdaj kak Slovenec kje govoril v takem smislu, bi ga radi v el ei z d aj s t v a takoj postavili pred sodišče. Končno je bil Wieser premeščen z Jesenic v Hiefldu. Na to pr^mešče-nje so pač vplivali oziri na politično in nacijonalno hujskanje *Wieserjevo ali v prvi vrsti je odločevala službena nesposobnost tega moža. Ta službena nesposobnost Wieserjeva se da vsak hip dokazati iz uradnih aktov. Tudi v Hieflau se Wieser ni držal. Tu, kjer je bilo njegovo politično mišljenje brez pomena, se je še prej pokazala njegova nesposobnost. Wieser je bil zopet premeščen, in sicer v Beljak k ravnateljstvu, kjer so ga dodelili VI. oddelku. Načelnik tega oddelka, inspektor Fischer, je hitro spoznal popolno nezmožnost toli protežiranega Wies°rja in je skušal na vse načine, da se ga iznebi. Naposled se mu je to vendar posTeČilo in Wieser je prišel kot „Rechnungsleg*ru v Gorico, dasi ne zna ne italijanskega ne slovenskega jezika. Ob sebi se razume, da je Wieser tudi v Gorici posvetil vse svoje moči namškonacijonalni agitaciji in neustrašno metal slovenske delavce s postaje. Za vse te njegove zasluge je bil sedaj imenovan za postajenačelnika v Gorici. "VVieser je bil gotovo najslabše kvalificiran izmed vseh prosilcev za to mesto in tudi najmlajši, a vendar je bil imenovan. Prosili so za to mesto izvrstni starejši uradniki, a minister jih je prezrl. Tako je prezrl Prevca, ki je najstarejši med prosilci, prezrl Goloba, ki je izborno kvalificiran — ker sta Slovenca. Da, prezrl je tudi Nemca Vrischarja, ki službuje v Paznu, ki zna neiL.ško in slovensko, italijansko in hrvatsko, ki ima že mnogo let službe v IX. razredu in otroke, godne za nemške srednje šole. Toda Vris3har je miren mož, uživa simpatije Italijanov in Hrvatov in bi ne hotel biti agitator — zato je Derschatta tudi njega prezrl. Priporočilo nS ud m arke" odtehta vse: službena leta, kvalifikacijo in jezikovno zmožnost — to kaže Wieserjev slučaj. Imanovanje Wieserja je zaušnica Gorici, kakršne pač ni bilo pričakovati. Upamo, da goriški Slovenci in Italijani te zaušnice ne bodo miruo spravili, nego da bodo ministru Derschatti pokazali zobe, kakor se gre. Državni zbor. Dunaj, 17. januarja. Posl. W a-stian je naperil na justičnega ministra hudo interpelacijo, zakaj graško nadsodišče pretežira — Slovence, ker je baje imenovalo nekega slovenskega pravnega praktikanta na Kranjskem za avskultanta, dasi je bilo pred njim starejših nemških kolegov. (Pitreioh in Klein sta gotovo razumela, da je interpelacija predpustni dovtip). — Potem je zbornica začela razpravljati o novem obrtnem zakonu. Obrtna reforma, od katere so si obrtniki prvotno toliko obetali, se je v teku parlamentarne razprave skrčila v neznatno spremembo obstoječih določb. Že obrtni odsek je moral napraviti vladi obsežne koncesije, v parlamentu se je potem naprej striglo, a gosposka zbornica je končno prilila še največ vode. Ker pa je bilo v parlamentu znano, da ni mogoče ničesar premeniti na sklepih gosposke zbornice, ako se noče cela reforma pokopati, je tvorila današnja debata le protest proti gosposki zbornici. Govorili so posebno tisti poslanci, ki nameravajo kandidirati tudi v novi parlament, a imajo med volilci mnogo obrtnikov, tako češki radikalci, \Va-stian itd. Vsi so poudarjali, da predloga v sedanji pristriženi obliki ni sprejemljiva, toda končno so seveda vsi glasovali za predlogo v taki obliki, kakor jo je vrnila gosposka zbornioa. S tem je obrtna novela pod streho. — Potem je prišel v razpravo nujni pred-1 >g glede p on ar ej an j a vina. Med drugimi je govoril tudi poslanec dr. Korošec, ki je naglasa), daje tozadevni zakonski načrt nepopolen. Posebno je govornik proti temu, da je primešavanje sladkorja dovoljeno. Zahteval je, Daj vlada podpira snovanje vinarskih zadrug. Potrebna je tudi kontrola vinotržcev. Za specialno debato je napovedal celo vrsto predlogov. — Debata se bo nadaljevala v jutrišnji seji. Iz odsekov. Dunaj, 17. januarja. V proračunskem odseku se je razpravljalo danes dopoldne o regulaciji plač uči-teljstvu državnih šol. Najprej se je razpravljalo o vseučiliščih in tem enakih visokih Šolah. — Posl. dr. vitez Starzyn8ki je predlagal § 1. spremeniti tako, da bi dobivali redni profesorji visokih šol prvo in drugo petletnico po 800, tretjo in Četrto po 1000 in peto po 12C0 K. — Poslanec baron d' Elvert je predlagal, naj se ustanove le štiri petletnice, a te po 1200 K. Regulacija naj velja v enaki meri tudi za profesorje eksportnih akademij. — Posl. dr. Svlvesterje predlagal, naj se vsako leto postavi v proračun 100 000 K za stalne re-muneracije piivatnim docentom na avstrijskih vseučiliščih. Ekstraordina-rijev se ne sme vec imenovati brez plače. Takozvani visokošolski adjunkti naj se postavijo glede plač, napredovanja in pokojnine v isto vrsto z učiteljstvom na državnih obrtuih šolah. — Poslanec Cipera je zahteval fiksno plačo za izprašane in neizpra-Šane suplente. V večerni seji se je debata nadaljevala. NauČni minister je v dolgem govoru razpravljal o spreminjevalnih predlogih, ki so bili stavljeni med debato. Paragraf 1. je bil nato sprejet v sledeči spremenjeni obliki: Redni profesorji na vseučiliščih in na vseh visokih šolah so v 6. činovnem razredu ter dobivajo razen aktivitetne doklade plače 6400 K, ki se zviša po petih in desetih letih vselej za 800 K, po petnajstih in dvajsetih letih vselej za 1000 K, po 25 letih pa za 1200 K. Na Dunaju dobivajo še 800 K do- klade. § 2. določa za izredne profesorje Štiri petletnice po 600, 600, 800 in 800 K. § 3. določa, da dobe teolo-giški profesorji v Solnogradu in Olo-mucu dve petletnici po 800, dve po 1000 in eno po 1200 K. Nadaljni paragrafi so se sprejeli nespremenjeni, nakar se je začelo razpravljati o paragrafih, ki določajo regulacijo plač srednješolskim profesorjem. Posl. Nitsche je predlagal, naj se deželni šolski nadzorniki glede plač in Činovnega reda povišajo. — Posl. D' Elvert je predlagal, naj se z drugo petletnico pomaknejo profesorji v 8., s četrto petletnico pa v 7. čin ovni razred. — Poslanca L 6 c k er in Hof-mann-Wellenhof sta predlagala, naj se leta suplenture na državnih šolah vštejejo v službeno dobo. — Minister dr. Marchet je odgovarjal na vse predloge ter obljubil, da se deželnim šolskim nadzornikom dovolijo osebne doklade in druge ugodnosti. Glede suplentur je rekel, da več kot 8 let ni mogoče šteti za dosego petletnic, v penzijo se pa suplentura itak v*Uje| — Razprava se nadaljnja jutri. Ogrsko-hrvatski državni zbor. Budimpešta, 17. januarja. V današnji seji se je nadaljevala debata o praračunu naučoega ministrstva. Posl. baron Banffy je zahteval podržavljen j evsega ljudske ga šolstva. Naglašal je, da tako podržavljenje ni naperjeno proti nema-džars^im narodnostim, temuč je živ-Ijenska potreba za pospeševanje kulture (?). Skliceval se je na Rumunijo, ki ne trpi drugih kakor državnih šol in sploh ne tujejezičnih. — Poslaneo Mezofi (socialist) je zahteval, naj se za šolstvo določijo večji zneski, kakor za armado. (Klic: „Toda cesar ne dovoli !u) — Posl. Simonyi je zagovarjal konfesionalne Šole (narodnostne) šole. Glede zahteve barona Banffvja, naj bi šolstvo postalo državni monopol, je rekel naučui minister, da bi uresničenje te zahteve izzvalo dr-žavljansko vojsko. LISTEK. Literat in kraljlčno. (Konec.) Navdušeni belci so hrskali in peljali kočijo med živimi zidovi. Že so dospeli do mesta, kjer sta se zgnetla Klara in Pogodin, in veličastna kočija se je peljala, a skozi okence se je smehljal beli obraz prekrasne kra-ljične. Pogodin je zopet ves gorel, vihtel klobuk nad glavo in klical. „Ti, ne bodi vendar tak, kaj si že spet pozabil?** Klara ga je prijela za roko in ga hotela obdržati, a Pogodin jo je jezno potisnil od sebe: „Pusti me, saj ti nisi moja!u Klara ga je spustila: „A, tako! Nikdar več, le zapomni si!u „Že dobro, ne maram te več! Jaz grem h kraljični!" Zagledal je prebeli obrazek, in v »jem je zavrela kri. Pahnil je z vso aiocjo množico narazen in planil iz vrste. Zaletel se je naravnost belcem pod kopita. „Stojte, stojte!" Kot grom se je nenadoma zaČul obupen, viharen klic, množica se je zagnala pred konja, in hipoma je kočija obstala. Kraljična je pob edela in ostrmela. „KoDJi so nekoga pohodili", je zamrruralo med množico. „Konji so nekega pohodili", je letelo skozi ulico. „No, če druzega ni", in narod se je zopet razdelil, in kočija se je zopet zibala med zvenečo navdušenostjo, pod rožnimi girlandami in slavoloki, mimo utrinjajočih se plamenov in žarov. Bleda kraljična se je zopet pokazala pri oknu, a ni se več smehljala, ne odzdravljala burnim klicem : „Naj živi naša kraljična!" Pogodin je ležal v bolnišnici, ker belec ga je dobro pohodil in mu stri Jerico. Zvijal se je v hudih bolečinah in klel nemilo usodo. „In baba mi je še rekla, da bom slaven, in da mi bo kraljična postiljala posteljo! Kakšni kraljična! Klara me je zavoljo nje zapustila in ne mara več zame". Pogodin je bridko vzdihoval in ■ klical ljubico. O, da bi se to ne zgo-i dilo, da bi nikoli ne bil videl kralj ične ! „Ti, baba ti, tako se je izpolnilo tvoje prorokovanje! O, Klara, pridi k meni!" • Tako hudo se je torej zgodilo Pogodinu. Tedaj pa se je nenadoma zaslišal nek skrivnosten šum v tisti sobi, kjer je ležal ponesrečeni literat. Odprl je oči, in kaj je zagledal ? Zagledal je kraljično, ki gre proti njegovi postelji, in dve usmiljeni sestri ji kažeta pot. „To je tisti fant, ki so ga pohodili moji konji! Ti nesrečni fant!" Kraljična se je žalostno smehljala Pogodinu, ki je ležal ubog in v hudih bolečinah na postelji. Položila mu je svojo roko na čelo in dejala: „Še vedno si v vročici, upam, da se kmalu pozdraviš". Njegova glava je bila globoko zatlačena v blazine, in kraljična ga je prijela, vzdignila za rame in mu zrahljala podglavje. „Ali težko ležiš? Vidiš, zaradi mene bi bil skoro umrl!" Popravila mu je odejo, in še enkrat vzdignila njegovo glavo in mu popravila blazino. Potem gaje vprašala: nKaj hočeš od mene? Ali imaš kako željo ?" Pogodin skoraj ni mogel govoriti, a potem je rekel, da bi rad videl, da bi Klara prišla k njemu. „Kdo je ta Klara?" „Moja nevesta". Tako se je izpolnilo, kar je prorokovala baba Pogodinu: Kraljična mu je postiljala posteljo. In potem je velela poiskati Klaro in jo poslala k Pogodinu. K letu pa je bila Po-godinova svatovščina. Sama kraljična je poslala nevesti Klari prekrasno in bogato balo: Dye skriuji pražnjih rjuh in prediva, posteljo z zidanimi odejami, dva predela cekinov in še veliko, veliko drugega. Na svatovščini literatovi so pili vino iz rožastih ma-jolk, z rozoljo so si sladili usta in so rožiče prigrizovali. G- B. Strahovale! đveh kroi. Zgodovinska povest. (Dalje.) VIII. Le počakaj še en malo. Da ti puselc naredim, Z rožmarina nemškega, Z nageljna rdečega Na klobuk t'ga bom pripela Z eno zlato knofelco, Da t' ga burja ne bo vzela, Kadar pojdeš na vojsko.; Narodna. Kržan ni odlašal s „pripravami" za svoj odhod. Lotil se jih je toliko laglje, ker ni imel ničesar pripraviti. Vendar je naročil Tomu, naj izpolni svojo dolžnost. — Milostivi gospod, jaz Vas ne razumem. Pripravim naj vse za odhod, ste mi ukazali. Vidim, da Vam je vojvodinja pokvarila srce in značaj. Vse kar imate, to nosite na sebi, samo vaš klobuk leži notri na mizi. Kaj naj torej storim? — Da, kaj naj storim, je zavzdihnil Kržan. Ko bi vsaj konja imel. — Konja Vam preskrbim. To je najmanjša stvar. 18 Bolgari in Srbi v Mace-doniji. Bel grad, 17. januarja*- V fia-mauovi je neki Turek umoril srbskega* učitelja Mihajlo vica. Morilec je-priznal, da ga je za umor najel* bolgarska organizacija, ki mu je dala 90 lir. Ločitev cerkve od države na Francoskem. Pariz, 17. januarja. Včerajšnja škofijska konferenca se je bavila z eventualnostjo, da bi bilo treba imeti privatno bogoslužje. Avignonstfei nad-5kof je izjavil, da bi bila ta božja služba le za bogatine. Tudi načina ostalih škofov se je izrekla prota privatnemu bogoslužju, temuč so nag'la-šali, da je treba prirejati javne bo^žje službe v privatnih stanovanjih, ako bi duhovniki tudi morali zapustiti oerkve. INovi kazensko-pravdni red na Francoskem. Pariz, 17. januarja. Ministrski svet je sprejel zakonski načrt, s katerim se odpravijo vojna sodišča. Vojaške osebe, ki zakrivijo hudodelstvo ali prestopek, se izroče oivilnim sodiščem v preiskavo, a sodilo bo sest vojaških sodnikov (nekaka \ojaska porota). Razsodbo izreče sodnik apela cijskega sodišča. Nadalje se ustanovi prizivno sodišče iz štirih vojaških sod nikov, javni obtožitelj pa mora biti civilni sodnik. Napredni perzijski šah. London, 17. januarja. Novi Šah je ustanovil moderno napravo za sprejemanje pritožb svojih podložnikov. Na vseh javnih prostorih v Teheranu se ustanove telefonske govorilnice, ki se zvežejo s šahovo palačo. Kdorkoli hoče kaj šahu naznaniti, ga sme po telefonu poklicati. ILIll. redni občni zbor „Uub-ijsnskega Sokola". V restavracijskih prostorih Narodnega doma seje vršil suoči XLIII redni občui zbor „Ljubljanskega Sokola". Bd je prav dobro obiskan. Brat starosta dr. Viktor Murnik je iskreno pozdravil navzoče brate s sokolskim pozdravom, proglasil sklepčnost in otvoril zborovanje. V svojem nagovoru je poudarjal z zadovoljstvom, da je preteklo leto 1906 bilo leto lepega in uspešnega dela. Omenil je vsesokolski zlet v Zagrebu, kjer si je višji in nižji oddelek ^Ljubljanskega Sokola" izvo-jeval prvo zmago. To je znak, da društvo vrši in dosega svoj pravi namen. „Ljub'janski Sokol" je sodeloval pri snovanju ljudske knjižnice v Ljubljani. Obč. svetu, posebno pa bratu županu Iv. Hribarju, se izreka zahvala za pospešitev knjižnice in za dar. Izmed lani umrlih članov je omeniti pred vsem častnega člana brata Jana Lega, ki si je pridobil večnih zaslug za česko-slovansko vzajemnost. Nadalje so umrli bratje Kos. B zjak, Krže, Zevnik in Štrnbelj. V znak so-žalja so navzoči vstali s sedežev. V družabnem oziru se je ugled društva preteklo leto zdatno povedal. To spriduje izbormo uspela kreana veselica v prid koroškim Slovencem. Ljubljanskim slovenskim damam se za njih izredna požrtv ovalnost in trud pri tej veselici izreče zahvala. Isto-tako se izreče zahvala vsem, ki so na katerikoli način pomagati društvu. Člani so se lani bolj zanimali za društveno delo. Izreka se jim zahvala zato. DruHvo uspeva le,- če delajo Člani in odbor. Ko je starosta imenovat' za zapisnikarja brata S e-1 j a n a, za ove-rovafcelja zapisnika pa brata & e d i c a in Črne ta je poročal o društvenem delovanju tajnik brat Rog«l, ki je pred vsem poudarjal živahnost v društvenem življenju v preteklem letu. Iz odbora, ki je bit izvoljen na lansketa obenem zboru, »e je izvolil posebej gospodarski odsek z bratom starosto na čelu in vesetični o Uekv ki mu je načeloval brat Veseli 27 februarja se je vršila maškarada pod naslovom nBela reduta*. S aprila je bila javna telovadba. 4. juuija je bil pLjubljauttki Sokol" korporativno za- j stopan pri raavitju zastave „Brežiš- I k^ga Sokolaa. Takrat ste je vršil v I Brežicah občni zbor „Slovenske So-kolske Zveae", kjer je bil krat pod-starosta dr. Ravnihar izvoljen sa starosto „2veae", brat starosna dr. j Murnik za načelnika. V večjih in manjših zastopstvih se je sestalo oae dni v Brežicah vse slovensko sokol- 1 stvo. Tudi bratje Hrvatje so v obilnem številu prišli na sestanek. Pri javni telovadbi je k'jub najhujšemu dežju nastopila vrsta ljubljanskih „Sokolov". Ko je 16 junija obhajal brat Ivan Hribar lOletnico župano-vanja, se je društvo korporativno udeležilo obkoda in b^kljade-po mesta ter serenade-, komersa pa po odposlancih 24. junija je bila po inicijativi brata dr. M u r n i k a kresna veselica za koroške Slovence. Vrnila se je takrat tudi telovadba. 1. julija se je društvo korporativno uieležilo razvitja zastave šišenskega Sokola in javne telovadbe. 19. julija je priredil „Sokol" dotedanjemu dršutve-nemu upravitelju g. S e s a r k u časten večer in mu izročd častno diplomo. Avgusta je bilo več izletov v okolico. 2 in 3. septembra je bil vsesokolski zlet v Zagrebu, „Ljubljanski Sokol" je poslal tja 94 članov, ki so tako sKupno kakor posamezno dosegli naj lepše uspehe. Tudi se je udeležilo društvo sokolske razstave v Zagrebu. 5 decembra je bil Miklavžev večer, 31. decembra pa Sdvestrov. Oba sta izborno izpadla. Preteklo leto je štelo društvo 19 častnih in 478 rednih članov (1905 20 častnih in 4tJ0 rednih članov). Odbor je imel 18 sej, veselični odsek pa okoli 30. Poročevalec je končal svoje poročilo z željo, naj bi se za potovanje na V. vsesokolski zlet v Pr*lo društvu no vin uspehov in novega napredka. Poročilo je bilo z odobravanjem sprejeto in se je bratu tajniku izrekla zahvala. Brat D r e n i k je kot načelnik voditeljev podal statistiko telovadbe. Stavilo telovadcev posebno naraščaja je, naraslo. Telovadilo je v *)75 urah 352 telovadcev. Telovadbe vajencev se je udeleževalo povprečno 20 telovadcev. Učenci in dijaki (nad "JOO) telovadijo v 3 oddelkih v 14 vrstah. Vaditeljski zbor je imel S sej m je štel 12 članov. Izmed 7 pripravnikov sta dva ospmvila vaditelj tki »pit. Peročal je načelnik nato ie o raznih nastopih, ter kaka se je vselej telovadilo. Poročilo je bilo isto tak o odobreno. Brat starosta se sahvali poročevalcu tudi kot potovalnemu učitelju, ki obiskuje rasna mlajša društva in jih uči in bodri kot pravi sokolski apostol. O denarnem stanju je poročal brat Skale. V začetku poročila je omenjal glede vsakoletne društvene maškarade, da jo je Sokol prisiljen prirediti, da si vsaj nekoliko pokrije ogromne najemninske stroške. Naj bi druga društva ne delala konkurence zadnji teden pred Sokolovo maska-rado. Dohodkov je bilo 13494 K 28 v (preostanek iz leta 1905 1228 K 06 v, ud uina Oe5o(> K 50 v, veselice 5489 K 84 v, častni Član brat Kadilnik daroval 300 K. dirkališče (oddaja tenis prostorov) 270 K, javna telovadba 195 K, dr. Tavčar za izletni fond 100 K). Stroški so znašali 10 882 K 20 v (najemnina v „Nar. domu" 2180 K, razsvetljava in kurjava 1891 K 99 v, veselice 2309 K 29 v, izleti 473 K 02 v, podpornemu društvu „Dravau v Beljaku 1500 K, telovadno orodje *212 K 84 v, dirkališče 859 K 13 v). Preostanka je torej 2612 K 08 v. Rezervni sklad zuaša 699 K, sklad za podporo bodočim sokolskim društvom na Koroškem pa 500 K. Proračun izkazuje 9804 K dohodkov in 9299 K 92 v stroškov, torej 604 K 08 v prebitka. Ker sta preglednika našla vse-blagajnične knjige in račune v redu, se je bratu blagajniku podal absolu-torij in se mu izrekla zahvala za vestno sestavljeno poročilo. Nato so se vršile volitve. Z velikanskim navdušenjem je bil z vzklikom izvoljen za starosto brat dr. Murnik, za podstarosto brat dr Ravnihar in za načelnika brat Bojan Dreni k. Odborniki so pa bratje Bukov.uik Vilko, Franke Lev, Jagodic Avgust, K and are Albin, dr. Fran Novak, Rogel Lev, Kostnapfel Aleksander, Skale Pavel in Vesel Rudolf. Revizorja sta brata Barle in Tomaži n. Izvoljenih je bilo tudi 30 delegatov za občni zbor „Slov. Sok. Zveze*. Pri raznoterostih so bili sprejeti sledeči predlogi: V odbor javne ljudske knjižnice in čitalnice v Ljubljani ima društvo odposlati dva člana. Društven' odbor naj jih določi sam izmed sebe ali članov. (Predlagatelj brat dr. Ravnihar) Društvena pravila datirajo iz leta 188S in so zastarela. Naj jih odbor spremeni in sestavi po vzorcu vzornih pravil „Slov. Sok. Zveze". (Predlagatelj brat dr. Ravnihar.) Naj odbor kolikor mogoče hitro sestavi ta pravila in skliče, če mogoče, še letos izreden občen zbor, ki bo sklepal o tem. (Predlagal knt dodaten predlog brat dr. Zamik) Odbor naj se obrne na „Dramatično društvou za zn'žano v>tupnino pri predstavah v slovenskem gleda lišču. Ako ne more doseči popusta za vse člane, naj ga doseže samo za izvršujoče. (Predlagatelji bratje Ernest "VVindischer, dr. Ravnihar in dr. Murni k.) Brat Dreni k je naznanil, da so se telovadci obrnili na drsalisko upravo za znižano ceno pri drsanju, ker je drsanje tu ii telovadba Kikor se pa Čuje, se misli prošija odbili, ker se menda uprava boji, da bod > z isto — Kje bi konja dobil? Samostan mi ga pač posodi, a s tem bi mi ne bilo pomagano. — Saj Vam lahko preskrbim konja, ki je pravzaprav Vaš, je menil Tomo. Tista dva konja, ki ste jih imeli v hlevu, ko je Vaš gradič zgorel, ima zdaj kmet Marko, saj ga poznate, tisti rdeči Marko, ki pri svatbah največ spije. — Marko jih je ukradel. Pojdi k njemu in vzemi mu konja. — Ne bo jih dal, je menil Tomo, izlepa že ne. — Nimam več časa, da bi ga klical pred sodnika, je odločil Kržan, konja pa moram dobiti. Tu imaš dva tolarja, Tomo, in pojdi k Marku. Ponudi mu najprej en tolar če vrne konja in govori nekaj o ječi in o vešalah. Ce to ne bo zadostovalo, ponudi oba tolarja in Če še to ne bo pomagalo, vzemi svojo železno palico, in premikasti Marka, da bo pomnil. Ali si me razumel? — Razumel sem skoro vse, je dejal Tomo, samo konec mi ni jasen. Kaj se zgodi s tolarjema, če bi jih Marko ne hotel vzeti in bi bil jaz primoran ga pretepati in mu konja s silo vzeti. — V tem slučaju jih darujem tebi za tvoj trud. — Dobro, mixOstivi gospod, je odgovoril Tomo z vidnim zadovoljstvom, do večera bodeta konja tu. Tomo je izpolnil svojo obljubo še poprej, kakor je sam mislil Ze čez dve uri se je vrnil z ukradenima konjema. — No, kako je bilo, je vprašal Kržan smehljaje ogleduje razpraskani obraz svojega sluge. — Ker sem si mi- J. da je bolje, ako se vrnem čim preje, sem opravil na kratko. — Si-li Marku ponudil tista dva tolarja, ki sem ti jih dal? — Nisem utegnil, milostivi gospod. Ogovoril sem Marka kar s palico in zdaj je vse v redu. Vi imate svoja konja, jaz pa dva tolarja. V daljša razpravljanja o tej stvari se Tomo ni spuščal, nego ravnodušno odšel s konjem v hlev. Kržan je šel v svojo sobo. Prvi pogled njfgov je padel na mizo in tu je videl Kržan na svojem klobuku šopek svežih cvetlic, ki so bile pripete z dragoceno zlato iglo, okrašeno z biseri in z demanti. Kržanu se je topilo lice veselja in sreče. Takega slovesa, takega zadnjega pozdrava se ni bil nadejal. Sklenil je, da igle ne vzame se- boj v svet, nego dajo shrani na varnem kraju. — Kdo ve, kaj me vse na potu zadene, je rekel sam sebi. Lahko mi kdo iglo ukrade, lahko me zaloti smrt. Ta igla pa mora ostati kot kaka relikvija, da bo še poznim rodovom v spomin na mojo srečo. Kržan je zardel pri teh besedah. Poznim rodovom je iglo namenil — prav kakor bi bilo že gotovo, da postane vojvodinja Asunta njegova žena. Ko se je začelo mračiti, je Kržan zapustil hišo in je po stranskih stezah krenil na ono stran, kjer so stale razvaline njegovega gradu. (5im bliže je prišel razvaliuam, tembolj se je pkrival in pazil, da bi ga nihče ne ugledal. Kakor tihotapec se je splazil med razvaline in začel odmetavati kamenje in ruševine. Po dolgem trudu je našel odprtino. Odvalil je kamenito pločo, ki jo je pokrivala, previdno zlezel po polomljeni lestvi v to primitivno klet. Poiskal je motiko in začel kopati na sredi kleti, kar mogoče skrbno, da bi se ne slišal noben glas. Naenkrat je nehal iu pozorno dvignil glavo. Na njegovo uho je udaril komaj slišen ropot in sdelo se proanjo prišla potem nad njo vsa draga društva. Sprejeta sta bila nadalje sledeča • predloga: t ^r. Odbor naj se obrne na obč. svet s prošnjo za podporo, ker druUvo daje ^zastonj telovadbo dijakom in vajencem. (Predlagatelj brat Skale) Odbor naj se obrne z enako prošnjo na deželni zbor, ker dijaki in vajenci, ki telovadijo pri „Sokolu", so is vse dežele. (Predlagatelj brat Dr e n i k ) Brat Skal e je pozival nato član*, naj agitirajo za društvo povsod in ob vsaki priliki, brat dr. Murnik pa k ustvaritvi ožjega stika med odborom in člani. Brat Skale je izrazil željo, naj bi se vsi Člani društva naročili na „Slovenskega Sokolau, brat dr. Murnik pa, naj bi se izdal imenik članov. Glede želje brata B rovati na, naj bi se z ozirom na vsesokolski zlet v Pragi ustanovil tečaj za češčino, je brat starosta izjavil, da se ustanovi, samo dosti članov naj bi se oglasilo zanj. Nasveta brata H rova tina, naj bi odbor gledal na tof da bi člani dosledno proizvajali geslo „Svoji k svojim", ta ne more upoštevati, ker tako daleč ne sega njegova moč. Ker se ni nihče več oglasil k besedi, se je brat starosta dr. Murnik zahvalil bratonL za udeležbo m zaključil zborovanje s prošnjo, naj bi se kar največ č anov udeležilo vseso-kolskega zleta v Pragi. Dnevne vesti. V Ljubljani, 18. januarja. — Slovenski pravniki v sod- nitsko Službo! Poteklo je že več nego poldrugo leto, odkar je vstopil zadnji slovenski pravnik kot pravni praktikant pri tukajšnjem deželnem sodišču. V kratkem bo imenovanih več avskultantov za pristave in Če se zboljšajo plače državnim uradnikom, kakor je nasvetovala vlada v parlamentu, in se zniža službena doba na 35 let, bo brez dvoma stopilo mnogo starejših sodnih uradnikov v pokoj. Ker ni potrebnega slovenskega naraščaja v sodni službi, bo nastalo veliko pomanjkanje slovenskih sodnih uradnikov. Sodne uprave to seveda ne bo bolelo, si bo pač pomagala z nemškimi in nemškutarskimi uradniki, trpela bo pa slovenska narodna stvar. Ce bo šlo tako naprej, bodemo v do-glednem času že na Kranjskem dobili takozvane „kurzovce", potem pa z bogom slovensko uradovanje pri naših sodiščih! To se mora na vsak na-čia preprečiti in merodajni naši krogi morajo napeti vse svojo sile, da pridobe čim največ slovenskih pravnikov, da vstopijo v sodno službo. Kako se naj to doseže? Glavni vzrok, da se naši absolviraui juristi tako izogibajo sodniiske službe, je, da morajo pri sodišču včasih leta in leta služiti docela brezplačno. Slovenski avskultant na primer, ki je pred več nego poldrugim letom vstopil pri tukajšnjem sodišču, še sedaj ne dobiva nobenega adjuta! Med nami Slovenci ni mnogo takih, ki bi bili tako premožni, da bi lahko državi par let služili brezplačno in Čakali. Zato se mu je, da Čuje v bližini kopanje. Splazil se je hitro po lestvi med razvaline in poslušal. Ropot se je zdaj dosti bolje razločil in ni bilo dvoma, da je nekdo kopal med razvalinami hleva. Z največjo previdnostjo se je Kržan splazil do nekdaujega hleva in res tam zagledal Človeka, ki je kopal. Kržan se je vzravnal in planil na kopača ter ga podrl na tla. — Milostivi gospod! — —- Tomo — ti? Ta dva klica sta zadonela ob enem in obenem sta se zasmejala tudi Kržan in njegov sluga. — Tomo — za boga — kaj pa tod iščeš? Ob tej uri! — Kakor vidite, milostivi gospod, delam. Tomo je bil v vidni zadregi in vidna je bila tudi njegova nezadovoljnost, da ga je Kržan zasačil pri tem delu. — Vidim, Tomo, da si pri delu, se je smejal Kržan, in zdi se mi, da ni težko uganiti, kaj je tvojega dela namen. Hočeš li, da ti povem, čemu tod kopiješ? — Ni treba, milostivi gospod; dovolj je, da jaz to vem. — Zaklad iščeš, Tomo, je dejal Kržan, prav kakor ga iščem tudi jaz. V tem oziru sva si pač podobna. Jaz mora večina naših pravnikov, ki vato* pijo v sodoijsko službo, ali zadolžiti, ali pa dati službi slovo in se obrniti tjakaj, kjer pošteno delo tudi pošteno plačajo. Kako se naj v bodoče to prepr-či? Mogoče je samo na ta način, da store svojo dolžnost naši denarni zavodi! Tukajšnja nemška hranilnica že zdavna m ta n i f i c e n t n o podpira nemški uradniški naraščaj pri nas z obilnimi podporami in tudi slovenski denarni zavodi na Štajerskem že dlje časa sem skušajo, na ta način si preskrbeti slovenskega naraščaja pri sodišču* da dajejo slovenskim avskul-tantom vse dotlej, dokler ne dobe adjuta, stalne mesečne podpore! Ako hočemo preprečiti, da ne preplavijo v dx>£leduem času nemški uradniki vse Kranjske, nam ne bo preostajalo drugega, kakor vzeti si za zgled in vzor slovenske štajerske denarne zavode in tukajšnjo .Kranjske hranilnico4*! V interesu dobre narodne stvari se nadejamo, da bode naše besede padle na rodovitna tla! — Slovenska kmetska zveza na Štajerskem, ki ji je oče dr. Korošec, ima v ponedeljek, 21. t. m. svoj ustanovni shod v Mariboru „Narodna s'.ranka na Štajerskem" je izjavila, da nima nič proti ustanovitvi „Slovenske kmetijske zveze" kot stanovske organizacije in ker se je zdelo, da v Mariboru se snujoča zveza ne bo politična, je pozvala svoje somišljenike, naj pristopijo tej organizaciji. Sedaj je polž pokazal roge. Dr Korošec, ki je sedaj govoril zgolj o stanovski organizaciji, priznava sedaj v svojem glasilu „Slovenskem Gospodarju" odkrito,, da se mu pri ustanovitvi „Slovenske kmetske zveze- ne gre toliko za stanovsko, kakor v prvi vrsti za politično organizacijo in z vsemi štirimi se brani proti temu, da bi imenovani zvezi pristop li tudi pristaši „Narodne s&ranke". Mož se je narodnjakov tako zbal, da je odredil,, da se naj ustanovni shod njegove „Kmetske zveze" vrši pri zaprtih vratih in da imajo pristop na ta shod. samo taki njegovi kimavci, ki jim je on izdal vstopnice, g'aseČe se na njihovo ime! Dr. Korošec je že opetovano pisal v svojem glasilu, da nima „Narodna stranka" razen učiteljev in odvetniških konoipientov nobenih pristašev, a vendar se je tako boji, da* si niti javnega shoda „Slovenske kmetske zveze" ne upa prired.ti! strahopetec ! — Manever zoper iurodao stranko na Štajerskem. Dr. Koro-ščeva trgovska družba ima javne ali odprte in tudi tihe družabnike. Med slednje spada, kakor kažejo vsa znamenja, gospod odvetnik dr. Majrer v Šoštanju Da bi se krasni organizaciji narodne stranke iapoduesla tla, paradira imenovana družba na eni strani z narodnim svetom, s knetsko zvezo 8tm svoje prihranke zakopal v kleti, ti, moj Tomo, pa v hlevu. Poru a-gajva zdaj drug drugemu. Tomo je bil zadovoljen in delo je šlo obema hitro izpod rok. Zaklada, ki sta jih izkopala, sta bila prav skromna. Kržan je imel v mali vreči dvajset tolarjev, ki jih je zadovoljno spravil v svoj žep. Tomo je imel v hleva zakopanih le deset tolarjev. Zakopani so pa bili več ko seženi globoko v zemljo in Tomo je bil na svoj zaklad navalil toliko kamenja, da je vzlic Kržanovi pomoči imel mnogo dela, predno so njegovi tolarji žveuketali v njegovem žepu. Zakopala sta potem jami, a Tomd ni zapazil, da je položil Kržan V jamo mali zveženj, v katerem je bili igla vojvodin je Asunte. Vzlic temu, da je bil nekdanji gradič ves razdejan, se je Kržan U težko ločil od njega. Tomo tega nikakor ni mogel pojmiti. — Pojdiva, pojdiva, milostivi gospod. In veseli bodite, da je ta gradič zgorel, saj kdo ve, Če bi se bili sicer odpravili v svet. Le pogumni bodite, milostivi gospod. Prej, ko sem mislil, da ves svoj denar sproti zapravljate, nisem imel pravega zaupanja, da bodeta kdaj kaj in s izobraževalnimi društvi, na drugi strani pa mobilizira zoper narodno atranko politična društva Prej desetletja ustanovitev takih društev prvakom ni bila nujna, zdaj bi radi zrušili okrajne odbore narodne stranke 0 tem, da izvabljajo nase somišljenike v taka brezbarvna politična društva. Uspeha sicer ne bodo imeli, pa blagohoten namen si bodemo zapisali v spomin. Dr. Mayer je kar na tihem in zaupno sklical ustanovni shod političnega društva „Straža" v Šoštanj na dan 20. t. m. ob 3. uri. Vabi za vstop v to novo društvo okraje Gornji grad, Mozirje, Šoštanj, Slovenji gradeč in Marenberg, katera skupina voli skupno enega poslanca v drž zbor. In to je glavna stvar za dr. Mayerja. S tem bi ta prijatelj narodne stranke oslabil na eni strani vpliv petih okrajnih odborov narodne stranke, na drugi straui pa nevidno pripravljal tla kandidatu za državni zbor, ki ni nihče drugi nego — g dr. Maver. V koliko se to godi v v sporazumu z dr. Korošcem, je njegova stvar Nam se je zdelo potrebno to stvar pravočasno osvetliti, ker se nam to stališče nikakor ne dopade. Člani narodne stranke nimajo potrebe politično društvo snovati, ker je organizacija narodne stranke tako vzorna, kakor ne more biti nobeno politično društvo! — Politićno društvo „Straža". 2a okraje Gornji grad, Šoštanj, Slo-venjigradec in Mareuberg snujejo politično društvo z imenom „Straža". Pravijo, da namerava v tem okraju kaudidirati dr. Fran Maver, odvetnik v Šoštanju. — , Grozovlada v ljudski kuhinji11. Piše se nam: V notici pod tem naslovom je omenjal „Slovenski Narod" v sobotni številki tudi revnega koroškega dijaka. Ker se to tiče moje osebe in sem slišal, da ga. Kosova svoj čin taji, si Štejem v dolžnost, da to zadevo obširno pojasnim: Razne neprilike so me spravile lansko leto v položaj, da sem se moral privatno pripravljati za izpit na gimnaziji — sem namreč gimnazijec in ne pripravniČar, kakor se je to pomotoma poročalo. Kot reven fcoroški dijak sem se moral seveda ozirati na blagohotne podpore. Gosp. Drelse jo odredil, da sem dobival v ljudski kuhinji na dan po 6 jedilnih znamk, tako sem bil vsaj za silo preskrbljen s kosilom ali z večerjo. In tako sem užival to podporo par tednov. Kar naenkrat pa mi nekega večera pojasni in naznani tedanja go-?sp< dična blagajničarka, da mi zana-prej ne sme več dajati znamk, češ, da ji je to g. Kosova strogo prepovedala. Ko jo pot^m ves prekrasen in začuden vprašam po vzroku, se nekaj časa zvija, k nčno pa reče: rNe vem, kaj je pravi vzrok; g. Kosova mi je rekla samo toliko, da vam na noben način ne smem dajati znamk, ker da je na ulici nisem — pozdravil! Jaz sem vas sicer zagovarjala, vendar vam gosp. Kosova ne dovoli nobene znamke več". — Zgubil sem torej podporo zaradi tega, ker g. Kosove nisem pozdravil. Nočem se z g. Kosovo pre- dosegli. Sedaj sem pa drugega mnenja. Kdor ima celo vrečo denarja . . . — Saj imam le bornih dvajset tolarjev, je zgovornega Tomo prekinil njegov gospodar, dvajset tolarjev, to ni skoro nič. — Dvajset tolarjev — to je že prav lepo premoženje, je zatrjeval Tomo z velikim poudarkom. Kadar bom jaz imel dvajset tolarjev, me bodo župnik morali vikati, pri procesiji bom nebo nosil, da, in celo škornje si bom kupil. Mož, ki ima dvajset tolarjev, vendar ne more opank nositi. Kržan je bil zatopljen v svoje misli in ni poslušal Tomovega modrovanja. Ločitev od kraja, kjer je prebil prva moška leta svojega življenja, mu jo bila težja kakor je sam mislil. Toda omahoval ni niti en tre-notek. Pri samostanskem valptu si je izposodil dva samokresa in potem sta s Tomom zasedla izstradana konjiča in odjezdila v temno noč. In Kržan ni zapazil, da mu je že v tistem tre-notku, ko je pognal konja, padel s klobuka šopek, ki mu ga je bila pripela vojvodinja Asu.ita. (Dalje prih.) rekati glede pozdravljanja. Vem pa to, da se Človek na nlioi le predo-stikrat lahko zmoti in torej nikakor ne tajim možnosti, da sem jo morda res kdaj prezrl; saj ae to lahko pripeti vsakomur, tudi g. Koaovi. Sicer pa mi je bilo takoj jasno, da je to samo jalov i govor in budalostna pretveza, ki je vsekakor značilna za Častihlepje imenovane gospe. Le predobro mi je bil že takrat znan ova-duški sistem izvestnih, za „čast božjo" vnetih kolegov, ki imajo seveda na „piki" vsakega, kdor se slučajno ne more ponašati z njihovimi „krščan-skimi čednostmi". — Pribito pa bodi dejstvo, da mi je med drugim tudi g Kosova znatno pripomogla k temu, da sem moral končno sredi leta ostaviti Ljubljano in mi je šele letos zopet omogočeno, da nadaljujem svoje študije. — Kar se pa tiče one rodbine, ki jo omenja „Narod" v gori imenovani notici, naj omenim toliko: Stanoval sem pred kratkim pri neki klerikalni rodbini. V tem stanovanju sem nekoč slučajno Čital „Rdeči Prapor", ker pač nisem vajen, da bi mi tozadevno kdo kaj predpisaval, najmanj pa kaka fanati-zirana tercijalka. Ko me je pa gospodinja prav nesramno in surovo napadla, ČeŠ, da sem „brezverec", „framason" in ne vem Še kaj, sem ji naznanil svojo selitev. Kar je pri vse tem karakteristično, je to, da je šel drugi dan moj gospodar v ljudsko kuhinjo, da se informira o moji osebi. — Torej je ljudska kuhinja ob enem nekak informacijski biro, kjer imajo črno napisane vse „fi amasone" ! ?! — Tu se je mojega gospodarja tudi res poučilo, da me že davno poznajo, da dijake .zapeljujem", „pohujšujem" itd. Ne spravijo me sicer iz ravnotežja taka obrekovanja, saj mi je taka „pohujšljivost", kakršno mi pripisujejo tako pobožni ljudje le v čast, končno me tudi ne žalosti preveč, da je bivša moja gospodinja na podlagi teh „informacij in svaril" iz ljudske kuhinje prepovedala svojemu sinu, da ne sme z menoj veČ občevati ; da to sploh omenjam, storim le zaradi tega, ker se mi zdi to vsekakor značilno za ljudsko kuhinjske razmere, ker se mi zdi značilno tudi z ozirom na to, da se mije lansko leto tako nenadoma odpovedala hrana. Z laj sem obširno opisal celo zadevo. Ta slučaj, ki pa gotovo ni osamljen, nam je eklatanten dokaz o korumpiranih razmerah v ljudski kuhinji, ki jo vzdržuje tudi napredno občinstvo, ki se pa venda izrablja proti n a p r ed n e m u d i j a š t v u. — Morda bo g. Kosovka tudi to „zur grosseren Ehre Gottes" tajila!?! — Promoviran je bil danes na graškem vseučilišču za doktorja prava g. Ivan Sfcojan, notarski kandidat pri g. notarju Hudo verniku v Ljubljani. Čestitamo ! — Iz pisarne slovenskega gledališča. Nucoj (par) se v prizori tretjič v sezoni velika \Vagnerjeva rotnatičua opera rL o h e n g r i n". Naslovno vlogo poje gosp Rezu nov, Elzo gospa S k a 1 o v a , Ortrudo gdč. Reissova, Telramunda g Oufednik, kralja Henrika gosp. Bete t to, kraljevega glasnika gosp Ranek. — V nedeljo popoldne (par) Se vprizori priljubljena Š^olbova veseloigra „Na letovišču", zvečer (nepar) pa slovita Hauptmannova dramatska bajka „Potopljeni zvon". — Slovenske Matice CXLVIII. odborova seja bo v ponedeljek, due 28. januarja ob petih popoldne v društveni pisarni. Spored: 1. Naznanila predsedmštva 2. Potrditev zapisnika o 147. odborovi seji. 3. Poročilo pododseka o prošnjah za razpisano službo društvenega tajnika. 4. Tajnikovo poročilo. 5. Eventualia. — Za prvo porotono zasedanje pri tukajšnjem dež. sodišču je poklican za predsednika porotnega sodišča deželnosodni predsednik gosp. Albert Levičnik, za njegove namestnike pa podpredsednik gosp. Josip P a j k, višji dež. sodni svetnik g. Julij Polec in dež. sodni svetnik Adolf Elsner. — Časnikarska vest. Dosedanji dopisnik našega lista Milan Plut v Belgradu je prevzel uredništvo hrvatske revije „Sloboda" v S.»lita, katere lastnik je znani odvetnik dr. Josip Smodlaka. — Za rezervist©. Vsi rezervni Častniki, podčastniki in prostaki, ki hočejo priti k orožnim vajam z motorji ali avtomobili, morajo to pismeno ali ustmeno priglasiti do konoa meseca febrdtrja' vMierf leti pti vpja-škem okrajnem dopolnitvenem poveljstvu. Pri priglasitvi je označiti tip in storilno sposobnost motorja ali avtomobila. Povedati je tudi, ali spada šofer armad ni ali domobranski rezervi Transportne stroške, vozni material, kakor tudi vso oskrbo za Šofsrja, oskrbi vojaški erar sam. Za motorje se dobi 6 K, za avtomobile pa 30 K na dan odškodnine. — Deželna sveza sa pospeševanje premeta tujcev na Kranjskem je merodajne faktorje s posebnim dopisom opomnila in priporočila, naj se Čim preje osnuje za Bohinj društvo za pridobitev tujcev. Občinski odbor je že popred v svoji seji sklenil pristopiti kot redni član k deželni zvezi in ooenem izjavil, da bo novo društvo za Bohinj po moči podpiral. Županstvo je na dan 14. t m. sklicalo z vabili interesirane osebe iz Bohinja v občinsko pisarno k snovanju za prioravljalni odbor društva za pridobitev tujcev v Bohinj. Izvoljen je bil pripravljalni odbor, obenem se je sklenilo, da bo ustanovni shod 17. februarja ob polu 3. uri popoldne v šolskem poslopju na Bistrici, h kateremu pride zastopnik deželne zveze. — Iz Spodnje Štske se nam piše: K zadnji notici iz Spodnje Šiške je pripomniti, da se je zgodila pisovna pomota, kar se tiče cene mesa najboljša vrste. Kilo mesa najboljše kvalitete stane namreč 1 K 40 vin. in ne 1 K 70 vin., kakor se je pomotoma poročalo in kar je gotovo občinstvo že samo popravilo. — Ustrelil se je v Lazah poveljnik orožniškepostaje I Van Pod-be v š e k. — »Domžalski Sokol11 ima dne 20. t. m. ob 4. pop. v gostilni brata Kuharja v Domžalah svoj občni zbor. Na dnevnem redu je med drugim tudi volitev novega odbora. — Društvo perotninarjev. Prva javna mesečna seja I. slov. druš'va perotninarjev in rejcev vseh malih domaČih živali s predavanjem t-e vrši dne 20. t. m v gostilniških prostorih pri Slugi v Tržiču točno ob 3. uri popoldan. Vabijo se vsi društveniki in prijatelji društva, da se te seje v največjem številu udeleže. — Smrt v tujini. Štefan Lav-rič iz Rup pri Zatičini je delal že dve leti v E'y Kanzasu v Severni Ameriki kot rudar. 29. decembra je padel v 300 metrov globok rov in bil na mestu mrtev. — Is Št Lovrenca. Naš župnik g. Oblak, je rekel pri izpraševanju, da se že poslavlja od tu. Seveda je to povedal ženskam, nakar so se vse jokale Kaj rečete možje-farani nato? Jaz mislim, da takega, kakor je g. Ob'ak, bi še lahko dobili. Vedno je pri njem „daj pa d8j'a. Tako na pr. za cerkvene sedeže, katere hoče nove napraviti, mu ni nikoli dosti. Najprej je naprosil lesa, ko so mu tega skup speljaljali, ala, sedaj bodete še plačali, da jih damo delat. Pač smešno. Vsak je moral prej plačati, kakor je šel sest, za sedež 50—100 gld , tako, dobi cerkev za sedeže povprečno 500 kron na leto. Kam ta denar? Ali bi se ne mogli s tem denarjem stoli napraviti? Torej tako vas zna, nesrečno ljudstvo, ki mu kaj da — Pogumna dama. Graščakinja v Ortneku gospa Helena Rud esc h je ustrelila 14. t. m. 28 kg težkega medveda, drugega pa ohsr.relila. — „Dolenjski Sokol" je priredil minuli četi tek družabni večer s predavanjem prof dr. Mijena o Sicn. Gregorčiču in s sviranjem tambura-šev. Dasi je bil veČ^r namenjen le ožjemu krogu Sokolov, ker se že pripravlja sijajen večer v oslavo nedavno preminolega pesnika, pri vsem tem se je zbralo toliko Sokolov, da je bilo za vse malo prostora. Prof. Majcen je očrtal pesnikovo življenje, delovanje, čisto ljubezen do domovine in kremeniti zuaČaj z vzletnimi in krepkimi besedami ter pojasnil pomen Čitanja njegovih poezij za telovadce, ki naj poleg telesa blaže in krepe tudi duha in pravo ljubezen do domovine. Vmes pa so pridno udarjali tamburaši tako, da je večer potekel v zadovoljstvo vseh navzočih ter opravičil željo, da priredi društvo zopet kmalo podoben družaben večer. — Za prvo porotno zasedanje ▼ Novem mestu je poklican za predsednika porotnega sodišča predsednik okrožuega sodišča dr. Jakob Kavčič, za njegove namestnike pa višja deželnosodna svetnika gospoda Lu d o v i k G o I i a iu Iv. Skerij. — Koliko prestane izseljenec na potu, je razvidno iz pisma, ki ga je poslal mlad mož iz trebanjske fare, ki se je izselil pred par tedni v Ameriko. Na parniku so bili ljudje nabasani kot slaniki, pri tem so pa trpeli strašno lakoto, vsled Česar je nastal pravi boj med pomorščaki in izselniki. Ko so prišli v Ameriko, so morali izseljencem dati po 30 K za prestano lakoto. — Smrtna nesreča. Bivši gostilničar v Gorčaricah pri Kočevju, Pavel Klimež, je pred kratkim peljal hlode na žago. Pri tem se je vol prevrnil jp tftodl so ftftdtt ris Kit-mesa, da> je bil takoj mrtev. priredi dne 2, svečana plesni venček spojen s tombolo, ter dne 9. svečana kosturani venček. Vstop pri obeh veselicah je prost, pri kostumnem venčsu plačajo nekostnmovani 60 v globe ter dobe pri blagajni Šaljivo pokrivalo. Vabila se pozneje razpošljejo — Izpod policijskega nadzorstva je USel o t. m. 27ietni delaveo Ivan ČeČ iz Brunske gore pri Radečah in se ni več vrnil, ćeč je sred nje velikosti, slok, rujavih brk in las in govori oba deželna jezika. — Skupina nemškega„Schul-vereina" na Hrastniku. — Od Save s« nam piše: Celjska „Deutsche Wachtu z dne 18 januarja t. 1. ima uvodni članek, kjer z velikim zadovoljstvom pribija dejstvo, da se je na Hrastniku ob južui železnici konstituirala krajna skupina nemškega „"eh'ilvereina". Bjter temu krstu je bil deželni meščanski učitelj Aintrich iz Celja. To je tisti mož, ki je med celjskimi Tevtoni obligatni „festrednera ob raznih vse-nemških slavnostnih priredbah, a la „julfesta, „sonnenfeieru etc. Ne vemo, ima li ta mož kak poseben privilegij od deželnega šolskega sveta štajerskega, da more kot učitelj tako de-d^monstrativno nastopati ter delati politično propagando, a to vemo, da bi se slovenskemu učitelju, če bi le količkaj slično A srrichu j a v n o nastopal, bile peruti že davno postri-g'e. — N o, resnično pa je, da ta celjski meščanski šoli prideljeni učitelj in vzgojitelj — in ta šola je v prvi vrsti namenjena slovenskemu prebivalstvu naše dolenje Štajerske! tako postopa izza svojega dejstvova-nja v Celju. — Kar se pa tiče osnovane „Ortsgruppeu nemškega „šulve reina" na Hrastniku, na«* pa kar ni preveč strah. Ammer, Wiltschnigg (Vilčnig) & Comp. niso ljudje, ki bodo domorodno ljudstvo v hrastni-škem „grabnuu komandovali! Tisto veselje, ki ga „D. Wachtu izraža nad „freudig Betgetretenenu, že poznamo, to je komando, in nič drugega. O uemštvu ne govorite! Tiste glažutar ske barabe vam privoščimo, tiste lahko po svoje „uemčite", saj nemško ne znajo! Sami pa bodite ponižni ter stud-rajte svojega rojstva dat*. Originalnost velja! In originalno je vaše nemštvo. — Zagrizenost nemškega poštnega uradnika. 30. d «• pr. l. je bila iz Laškega pri Celju poslana dopisuica v Kostanjevico na Dolenjskem z določnim in na-tančuim naslovom in ciljem v slovenskem jeziku Dopisnico pa je dobil v roke zagrizen nemški pustni urad nik in jo poslal na Odrsko v Budimpešto, odkoder je 6. januarja srečno prispela na svoj cilj Kolika materijalna škoda se s takim pošiljanjem pisem po vsem svetu lahko godi naslovniku, ve le tisti, kdor ima opraviti s kupčijo — in gori omenjena dopisnica je bila poslana v trgovskem oztu. Ne bi stvari vlačili v javnost, če bi se tak slučaj primeril enkrat in po pomoti. A to pošiljauje slovenskih pisem in dopisnic po vsem svetu na-m-sto v par ur oddaljen kraj se godi sistematično, ker nemškim in nem-teatarskim poštnim uradnikom v ve-čmi naših obmejuih krajev ne stopi dof.ična slavna poštna direkeja na pr-yte nad 100 oseb. — Bumuni na Dunaju. Včeraj je prišlo na Dunaj 12 občinskih svetnikov z županom iz Bukarešte na Dunaj, da vrnejo dr. Luege* ju obisk, ker je obiskal razstavo v Bukarešti. Dunajčani so priredili Kumunom sprejem, kakor kakemu vladarju. — Demonstracija proti kneza Ferdinandu. Povodom otvoritve narodnega gledelišČa so priredili vseučiliščuiki hrupne demonstracije proti knezu in naučnemu ministru. — Za 9 milijonov menic v enem tednu je podpisal ruski pri no Oldenburg. Ako dolgov ne plača car, pride princ v konkurz, pri katerem upniki ne dobe niti 20% svojih terjatev. * Vrhunec birokratizma. V policijski urad v Moskvi je prišla nedavno neka operna pevka ter prašala, pri kom bi si mogla podaljšati svoj potni list, ker namerava za nekaj Časa odpotovati v inozemstvo. Uradnik ji je odgovoril, da mora vložiti pismeno prošnjo. Videč, da se pevki mudi, ponudil ji je ta uradnik, da lahko s iše prošnjo takoj pri njegovi mizi. Sam ji je prinesel polo papirja, ter ji narekoval prošnjo. Ko je bila prošnja spisana, rekel je pevki, naj jo spravi v kuverto ter zapečati. „In sedaj ?u je vprašala pevka. — „Sedai izročite prošnjo referentu." — r^do je referent ?a — „To sem jaz, go-spica.u Nato je vzel kuverto, nataknil očala, odprl kuverto ter začel z resnim obrazom Čitati celo prošnjo, ki jo je ravnokar sam narekoval. Po kratkem razmišljevanju je odgovoril službeno: ^Obžalujem, gospodična, toda vaši prošnji ne morem ugoditi.- • Mark Twain pri guberna torju. Sloveči ameriški humorist Mark Twain (Clemens) pripoveduje, kako je obiskal gubernatorja v Bufalu. Jedva se je v Čakalnici vsedel, se odpre 16 vrat, ki so vodila v čakalnico in na vsakih vratih se pojavi po en mlad pisar z globokim poklonom. Gubernator pa jim reče: ^Morete zopet oditi, gospodje, ne potrebujem vas. Gospod Clemens se je le vsedel na — električno zvonilo. • Pobožno uredništvo. V ameriškem mestu Michiganu je dnevnik, kojega uredniki vsako jutro, preden začno pisati, skupno molijo, navadno v navzočnosti pastorja. Upravitelj lista je namreč mnenja, da taka molitev njegovim reporterjem olajša delo. Kdo ve, ali so pri rSlovencuu tudi tako pobožni, da začno a Bogom vsako jutro mesaru i liberalce. Najbrže ne, ker imajo tako malo uspeha. * Kraj brez solnca. Znano zdravilišče Hallstat v Salzkammergutu, ki ima nad 2000 prebivalcev, je od vseh strani tako obkoljeno z visokimi gorami (Krippenstein 2105 m, Rnuhen Kegel 1794 m, Zwolferkogel 1978 m, Firlatz 1933 m), da njegovi prebivalci v zimskem času poMrugi mesec sploh ne vidijo solnca. Prebivalci ob jezeru pa so celo cele tri meseca brez solnca. Telefonska in brzojavna poročila. Lukovica 18. januarja. Od vlade zi hte-amo odločno takojšnjo reštev rekurza proti občinski vclitvi Dunaj 18 januarja. Poslanska zbornica n&dljuje dan s razpravo o zakonu g'eJe prometa z vinom. Dunaj 18. januarja Vclilna kcmisija gosposke zbornice je vzela danes v pretres zakon v varstvo volilne svobode Za poročevalca je bil določi nekdanji železniški mm ster \Vittek. Dunaj 18. jtnubrja. Klubovi Dačelmki so sa danes zed nili glede programa za delovanje poslanske zborrrce na naslednje tcčke: Po zakonu o vinu prich na vrfto zakcn, ki pooblašča vlado, skleniti literarna pngodbe z drugimi državami Petem se rešijo načrti o zv sanja pUč urad nikom, pn f sorjem in duhovnikom V torek in v sred d se b )do reš le vojaške zadeve, v četrtek in v petjk pa železuiške in plovbene zadeve. Dunaj 18 januarja. PrgaTanja vlade z z s stopu i ki Čeh ov in Nemcev v Budjejovicah glede sprave so se nadaljevala tudi danes, a deslei brez uspeha Trst 18. januarja V Tolmezzu pri Vida u (Udme) se je primeril več eeku' d trajajoč potres. 4* 4 London 18. januarja. Prro čila i> K ng on* so grozna Zamore, Kićaku.6 konec sveta, s< napadli tovarn* za ram ia seda) pijan«, ropijo in more ter p ži gaio, da beži vse pred njimi V*led p tresa se je premeni vh )d v pr st^n, k

/# . zlata . . . 4«, ogrska kronska renta . !•/. . zlata 4*, posojilo dež. Kranjske 41 ,* , posojilo mesta Spljet 4V/. - • Zadar **/>•/• bos.-herc. Železniško posojilo 1902 . . . 4*/, češka dež. banka k. •. 4«/, . ■ . ž. o. *»/■•/• zast- P»»m* gal dež. hipotečne banke . . 4*/t*/» Pest- kom k- °- * 10 pr...... 4l,% zast. pisma Innerst hranilnice..... 4*/i*/. zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . 47i*/o z. pis. ogr. hip. ban. 47t°/0 obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. . . . !*/»•/« obl. češke ind. banke prior. lok. želez. Trst- Poreč...... 0 prior, dolenjskih žel. . , prior. juž. žel. kup. »/tVi /,• 0 avstr. pos. za žel. p. •. Srećke. Srečke od 1. 1860V, . . . B od 1. 1864 .... m tizske...... . xem. kred. I. emisije , ogrske hip. banke . . srbske a frs. 100-— a turške...... Basilika srečk« . . . Kreditne » ... Inomoške 9 • • • Krakovske , • • • Ljubljanske 9 ... Avstr. rdeč. križa m ... Ogr. , . n • • • Rudolfove , • • • Salcburške 9 • • . Dunajske kom. 9 • « . DelnlM. južne železnice..... Državne železnice .... Avstr -ogrske bančne delo.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske , ... Zivnostenske , . . Premogokop v Mostu (Brfla) Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr. . . . Rima-Muranvi..... Trboveljske prem. dražbe . Avstr. orožne tovr. družbe češke sladkorne družbe V alata. C. kr. čeki« ...... 30 franki....... |0 marke....... lovereigne....... A^arke ..«••••* Laški baiikefet . . • « . Kublji........ DvAafJI ...«•••• žitne cene v Budimpešti Dne 18. januarja 1907 Ttinuia. Pšenica za april . , . aa 60 kg Ri 9 april ... m 60 B (nruza m maj 1907 . . „ 60 n Dvea , april ... „ 60 . 5 vin. viSje. Um« 1 Blago 99 45 !(>• 10 80 99 3n *9 • 6 M7 ib 117 45 96 19 9A 1 h 114 ?6 114*45 166 tb 104 »( 101 6> 99 »6 100 85 99 8'^ 100 85 99 »Vi 99 70 99-0 j loti n 101'30 101-30 105-25 0 6 2"» 100 — m - 100 — 100 6' 100- 1002; 100 100 2t 100 101 99 9t> 87 99 75 42/60 42 M' lOi 7 101 70 1*7 10 159 10 66 .S 2*0 »64 10 6 H 276 76 2h5 7ft 283 2- 29M 2a ti'6 — ftal 101 - in «68 f 0 169 60 22 66 246 - 44'60 4-7 jO 77 85 ►8 96 - 66 *0 46 90 48 9m 87'7o 2976 se— 6r 77 81 - 100 - 609 176 FO 77 60 691 6i- 1/78 - 1788 6i0 4 691 4(> 8H9 75 244 f>< 246 60 76V 768 ' 62H 25 62v* 25 685 tt*5 672 - 573 282 — 28150 ?GQ - 6VO — 142 146 — 11 *3h 11 39 19 1" 1912 23 bO 23 f 8 24— «4 0* 117 62 1 72 9^ 80 Jt 8 2 62 t-53 4*82 6- 7-41 68-» 6 12 7 39 Umrli to v Ljubljani. Dne 14 januarja: Jožefi Čok.sprevodnika hči, 10 mes, Zaloška cesta 13, ošpice. Malevž Glob čnik, paznik, 68 let, Radeckega cesta II, vsled raka. Dne 15. januarja: Angela Kastelic, šivilja, 23 let, Sv. Petra cesta 52, etika. — Adolf Pol'ak, posestnik, 75 let, židovske ulice 5, Arteriosclerosis — Amalija E'sner, uradni-kova vdova, 76 let, Komenskega ulice 16, Pleuropncumon a. V deželni bolnici: Dne i*, januarja: lavka, 39 let, vsled dninar, 50 let, Alkoho Dne 13 jnuarja: 86 let, ostarelost. — 62 let, naduha Dne 14 januarja: 36 let, jelika — Fran Tumor cerebri. LJUBLJANSKI Marija Dežman, de- raka — Ivan Bizjak, lismus. Jernej Jančar, gostač, Jvan Miklič, gostač, Ivan Vidmar, dninar, Bajt, kovač 32 let, neteoroiotitno porotno. •Mlam uma auri *4radn)i n- ««k • M.o mm 17 18 ». m, 60-" —29, bi jvih | jtotoo . aj 611 —7 4 hrttsvtrtrno megla ' P«r 49 0 —2 4 breavetruu del. ubtač. ^rtidnt« «A«ra»*t>i. -«0«rstBr»: 26, Bor-roal«: 8*6 — n»rt« n * mm 0 0 Vajenca iH'šti'iiib Ht<«rAev 8pre|me v Apec^riiski r£ >viu<> Anton Strausigitl v Bovca. 246 Kupi se takoj bolniški voz l ročno ^»oitvijo za ohromele. NhsIov pove oprava. rSlov Naroda". 2*6- 2 Sirauka brez otruk liče za februar stanovanje ohfltnječe iz 1 sobe ia kabiaje ter 1 8obe a poseboim vbodom. P«»indne pod ML B.11 poste re-Htante (f'avoa p«>Ata, L|Ul>l|aoa. 247 1 Izšla je knjiga KORIKKA. 3ovest iz gledaliških krogov ljub Ijfrnskih v polupreteklem času. (Ponatis iz n8lov. Naroda.) Ta poverit je jako zanimiva ter izboruc »piriiije d«>^o«lke neke konstke r/zt ia.sa Moudbeimove^a gledališkega rav oatelJHtva. Cena broširano 8O v., po posti 1 K Dobi se v koji^aroi L. SOIWEBTBER o LJubljani Prešernove uiice. & MU »tlim zabmni »„umoiiu".® Podporno društvo delavcev in delavk c. kr. glavne tob. tovarne v Ljubljani -vsuloi vaše "blagorcde la.sij^lj-a.d.n.ej-s 3c esnemu venčkuji ki se vrti 163 —? *J v soboto, 19. januarja 1907J lit v veiiki dvoraniihotela „UMIPl'.j k Sodeluje godba c. in kr. 21. psSp. krati BslgijcjT Vstopninama neude 1 K, za ude 50 vh. Začetek ob 8. uri ggžT Čisti dobiček je namenjen bolniškemu podpor nemn .zakladu. Priznano vsakoletna rićJboljša zab va v Ljuilj^ni MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETO LETNIK XXVII (1907?. 1 baja po 4 pole obsežen v veliki osmorbj •o eden pot oa mesec v zvezkih ter stoj' leto o K so h. pol leta 4 K 00 h, Četri leta s K 30 h '.a »se oeavstrijake dežele u K to b na leto Poaamesni zvezki se dobivajo po 80 h. Narodna Tiskarna*' v Ljubljani 10*000 parov čevljev! 4 pari čevljev samo 6*50 K. V »led obodnega ogromnega nakupa se odda za to nizko ceno: par moških in par ienbkib čevljev črnih ali navih na trakove s moćno sbirimi podplati, najnovejše oblike, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, elegantnih in Lahkih. % m! 4 s»»rl Mino 6*50 14. Za naroČite* zadostnje dolgost 233 Razpošiljanje po povzetja. Izvoz čevljev KOHANE, Krakov it. 31. Neapajajnce rad zameni am d »macega izdelka priporoča JOSIP VIDMAR Pred 6koll|o 19, Stari trg 4, Prešernore ulice 4. Dvoje majnlh ponovan) 86 Odda za febroarnki termin t kisi Pred prulami št. 23. 2 6—1 Trs. pomočnika *£lZ in S •• it ' ~& u ujm "'_ L_ »Prejme" "~W—i A. Domicelj na Rakekn.l Vajenca za kleparsko obrt.jn^ien h atarse^ _____________ io pomočnika »prejme Karel Neumann na Jesenicah, Gorenjsko. i5t> s Vljudno se priporoča trgovina silil H I Ljubljana, Kari trs štev. 10. Velika zaloga, solidno blago. 36i* Cene zmerne. 33 Prva ljubljanska velika žgalnica kane Karel Planinšsk LJubljana, Dunojsba cesta. v o oooO oooooo Električni obrat, tedaj večkrat na dan sveže žgana kava ; mrstDa kakovost, najboljši aroma, krepkega okna*. Najnižje eene za posamezne vrste in za najpri-znanejše zmesi. - -- -- -- -- -- -- Prodaja iz higijeniških posod za kavo. 3936 12 Oes. kr. avstrijske državne ieleznioe. Izvod iz voznega reda. Odhod li Ljubljane |ui. teh: f'io zlutraj Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Celovec, Glandorf, Salcburg, Inomost, Line, Budejevice, Praga. f*i7 t jutra J. Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. H-30 »re p dne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Salcburg, Inomost, Bregenc. i-OO oopoidnH Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje, a oo pop ■ d ie. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Stajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor. 7-08 i ve 6- r Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Kočevje. 7 35 iveoor. Osebni vlak v smeri: Trbiž. IO-23 ponoči Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. dri. žel. Beljak, Inomost, Monakovo. Dohod ▼ Ljubljano jni. ieL: 7- 09 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža. 8- 44 zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja. Veljaven od dne 1. oktobra 1906. leta. II IO predooidne. Osebni vlak Iz Oortcc* c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca, Llnea Prage, Dunaja zahodni kolodvor. 2-32 popoione Osebni vlak iz Straže Toplice, Novega mesta, Kočevja. 4-3o popoidnu. Osebni vlak iz * SelctaJa. Celovca, lnomosta, iMonakovega, Beljaka. Trbiža, Gorice c. kr. drž. ž., Trsta c. kr. dri. i~ 8-35 z** čer. Osebni vlak iz Straže-TopHc, Novega mesta, Kočevja. 8- 45 z veće«-. Osebni vlak iz Prage, Unca, Dunaja juž. žel, Celovca, Beljaka, Trbiiav Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c. kr. drž. žel. 11-34 ponoći. Osebni vlak iz Pontablja* Trbiža, Trsta c. kr. d. ž.. Gorice c. kr. d. 1 Odhod Is LJubljane dri. kolodvori 7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2*0 0 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 IO zvečer. Mešani vlak v Kamnik, to 45 ponoči Mešani vlak v Kamnik. (Sam« v oktobru in le ob nedeljah in praznlkik.) Dohod v Ljubljano dri. kolodvor: 6-49 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. IO 59 predpoidne Mešani vlak iz Kamnika 6IO zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. 9- 55 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Same v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.) C. fer. ravnateljstvo državnih železnic v Trsta Fprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejfiih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko noovua đmga zavarovalnica Z aati je ogodno zavarovanje na doživetje in smrt e inaojSajočiml se vplačili. Vsak član ima po preteku petih pravico do dividende. let „8LAVIJA" - - - - vzajemno zavarovalna banka v Pragi. - - - - Rez. fondi: 34,788.837-76 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 87,176.38375 K. Fo velikosti druga vzajemna zavarovalnica nase države z vsrskoil Mlo« atiMfao-norodno upravo. Vsa pojasnita daje: Generalni zastop v Ljubljani, čigar pisarne so v lastnej bančoej hifii vali asa!* Zavarnje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode ceniuje takoj In najknlastnfje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje ii čistega dobička isdatne podpore v narodne ia občnok-oriatne namene. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ras to Pustoslemšek. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne" 15866619