Avstrijski škofje in verska šola. (Dalje.) Ne bomo tajili, ljubljeni v Gospodu, da je tudi državi dosti na tem, kako da ae mladina izreja, in ima tedaj tudi država svoje pravice do šole. Teh. pravic mi nočemo tajiti ali jih ji krajšati; odločno pa oporekamo aumničenju, s katerim se črnijo naši nameni. Radi priznamo, da je pri aedanjib. razmerah državna inoč in oblast potrebna tudi na šolakem polji ali naj ima država še toliko pravic do aole, te pravice nima prav nič, da bi katoliške otroke izrejala v duhu, ki naaprotuje željam in dolžnostim katoliškib starišev; take pravice ai nikoli ne bo mogla izkazati in je ne more izvrševati, da bi ne žalila natorne pravice stariaev. Zdaj pa soditi aami, preljubi v Goapodu! če je vzgoja otrok najprej le vaaa pravica, če kot katoliški atariši avojih otrok ne morete in ne smete drugače izrejati, kakor v katoliškem duhu; če en del avoje pravice in dolžnoati gledč odgoje vašib otrok prepustite šoli, da ona zaatopa vaše mesto: kaj boate potem terjali od aole? Gotovo to, da ae izrejajo vaši otroci v šoli po katoliški veri, da ae jim razloži katoHška vera, in kako ae po njej živi, miali in dela, na kratko: vi boste aami zahtevali katoliško odgojo. To pa amete tem bolj terjati, ker pošiljate avoje otroke v šole, za katere morate po državnib poatavah tudi vi plaeevati. Ne bilo bi prav in pravieno, ko bi ae vam reklo, da vam je na prosto voljo dano. napraviti si avoje privatne katoliške šole. Zakaj bi morali vi na dve atrani za šole plačevati, ko yendar tega ne zmorete? Ali bi mar ne bilo bolj prav in pravično, ko bi morali tiati, ki hočejo brezverako šolo, sami plačevati za njo? S svojo zabtevo zagovarjamo tedaj le vaše pravice. V vašem itnenu, v imenu cerkve, ki ima oblaat do otrok po av. kratu, v svojem lastnem imenu, ki amo-neumrjočim duaam postavljeni za pastirje, terjamo tedaj katoliške aolo. S tem izpolnjujemo le svojo najsvetejšo dolžnoat, ki jo imamo do vaa in vaših otrok po naročilu božjega Zveličarja: nPojdite in učite vse narode . . . da bode vse izpolnjevali, kar aetn vam naročil." Mi terjamo katoliške šole, ne da bi se sklicevali na atare postave ali terjali novih podlag, ker mislimo, da jih amemo terjati tudi na temelji obatoječih postav. Sumničijo nas, tia hočemo šolo postaviti zopet na stališče onih pretečenih Časov, ko ni imela še teh pomočkov in te podpore, kakor aedaj. Na to bomo najležje odgovorili, ako povemo, kaj nas je k temu nagnilo, da amo to stvar sprožili. Vlada Njih Veličanstva našega avetlega eesarja je sama za potrebno spoznala, državnemu zboru predložiti poatavo, po kateri bi ae šolska postava nekoliko prenaredila, ker ao jo storjene akušnje, aodbe veščakov in od mnogih strani izrečene želje k temu nagnile, da je začela premišljevati, ali bi ne kazalo, šolako postavo pregledati in predelati. Ali ni tedaj vlada sama ponudila nam škofom priložnoati, da naj povemo svoje miali? Tudi mi imamo dvajaetletno skušnjo z novo šolo, tudi nam gre, kakor ae nam dozdeva, poavetovalna beaeda, kedar je govor o nravno-verski odgoji, in vsaki dan poslušamo glaane in nujne želje naših vernikov, ki se strinjajo z našimi. Ali bi ne ameli mi pri taki priložnoati povedati avojib skušenj, avojih misli, avojih in vaših želj ? Ia če amo ponujeno priložnost porabili, ali se nam sme očitati, da brez potrebe duhove razburjamo? Vi ste bili pri svojih shodih in prošnjab in tudi lanski katoliški ahod je bil pri svojib pogovorih in aklepih tega prepričanja, ,,da je polna in temeljita rešitev šolakega vprašanja mogoča le na postavnem potu". Ta miael je vodila tudi na8. Mi ae bočemo poalužiti le tiate pravice, ki je priatojna vaakemu državljanu; nastopiti bočemo tisto pot, ki nam je odkazana po poatavi. Mi srno tedaj pregledali tiate spremembe šolskib. poatav, ki jib naavetuje c. kr. vlada, in videli atno, da ne odgovarjajo zadoati vsem akušnjam in sodbam vešeakov, da ae ne ujemajo z našimi in vašimi željami, zato srao apoznali za avojo dolžnost, nasvetovati take apremembe, da ae ustreže pravičnim zabtevam. Ali je na tem kaj čudnega ? Ali so naši nasveti pretirani in brez mere, kakor se trdi? Kaj pa terjamo z vami vred, preljubi v Goapodu? Mi terjamo, naj ae za katoliške otroke napravijo katoliške šole, na katerib naj učijo verni, katoliški učitelji, ki naj izrejajo otroke po naukib av. vere, saj postava sama pravi, da je nravno-veraka odgoja naloga šole. če ae da tem besedam pravi pomen, ne povejo nič druzega, kakor da mora šola na otroke uplivati v nravno-verakem duhu. Tu mora učitelj sam biti nraven iu veren mož, da si mora nravno- versko odgojo otrok šteti v avojo dolžnoat, in da morajo šolske knjige tako uravnane biti, da pomagajo pri nravnoverski odgoji otrok. Izrecno pravi tudi šolski red. ki je bil pridejan šolski postavi, da velja kot vodilno nacelo za pouk, da so posamii-ni šolski predmeti med seboj v enotni zvezi. To hoče toliko reči, da mora tudi veronauk z drugimi učnimi predmeti ostati v teani in neprestani zvezi, da se veronauku ne sme nasprotovati v ostalem pouku. (Dalje prih.)