Izhaja od meseca oktobra 1965 List, ki ga člani kolektiva dobijo brezplačno, izhaja enkrat meseč- Leto izhajanja: XIV GLASILO DELAVCEV TOSAME cl9&eni čLanom delG&ne gc~ gtuiizacije in upokojencem, želimo zdcaoo, zadoooljno in u&pe&no nooo Leto 1979 družbeno politične organizacije in samoupravni organi delovne organizacije Tosama O potovanju v ZDA Po sklepu gospodarskega odbora so odšli na službeno potov an/j e v ZDA: Slavko BAJEC oec, generalni direktor Franc PETERLIN dipl. ing., vodja razvojno-tehničnega sektorja Janez ROZMAN vodja službe izvoz -uvoz Potovanje je trajalo od 30. 10. 78 — 7. 11. 1978. NAMEN POTOVANJA: 1. Razgovori s firmo PRATT o nakupu dveh avtomatov za izdelavo kompres in enega za pakiranje kompres. 2. Razgovor s firmo CURT G. JOA pred našo odločitvijo nakupa stroja za izdelavo hlačnih plenic. 3. Ogled mednarodnega sejma pa-kiirnih sistemov, opreme, embalaže in surovin za izdelavo široke potrošnje, ki je bil ravno v času našega obiska v Cikagu. 4. Obisk firme EASTMAN Chemical produots — Kingsport 5. Analiza ameriškega trga za naš nadaljnji razvoj: a) — proizvajalec opreme za proizvodnjo sanitenega materiala, ženske in otroške higiene, pakilrnih sistemov itd.; h) — kaj je novega na ameriškem trgu v pogled asortimana in kvalitete sanitetnega materala, robe široke potrošnje v obsegu našega proizvodnega programa; c) — ali so kakšne realne možnosti našega izvoza na to področje Iz navedenega namena potovanja je razvidno, da so bile naloge zelo obširne in je zato bil potreben velik napor in načrtno dello, da bi v tako kratkem času in na tako obširnem področju dosegli žeLjene cilje. Dne, 31. 10. ter 1, in 2, 11. Ogled sejma in poslovni razgovori s predstavniki firme PRATT in JOA; Firma PRATT: Razgovore smo imeli na njihovem razstavnem prostoru na sejmu z gospodom Snidenjem. Na razstavi so imeli stroj za proizvodnjo kompres in stroj za pakiranje komjpres. Namen obiska pri firmi PRATT je bil predviden nakup avtomatov za izdelavo kompres in pakiranje kompres po načinu iz izvedbi za sterilizacijo. Že nekaj let smo proučevali tehnologijo znanih dobaviteljev tovrstne opreme in do sedaj tudi kupovala pri evropskih firmah opremo za izdelavo kompres. Po prouči tVittehinličnlih možnosti in primerjavi avtomatov, ki jih nudi frma »P.ratt« z avtomati kakršne imamo v naši proizvodnji, smb lahiko z vso sigurnostjo prepričani v prednosti, ki jih nudi Birma PRATT s svojimi tehničnimi rešitvami. Stroji, ki jih izdeluje Birma kov po vsem svetu. V Evropi imajo PRATT so grajani enostavno, ven- njihove strdje že v Nemčiji — Tem-dar je njihovo delovanje zaneslivo. ca, 16 kom, Hartman 6 korp; v V gradnji strojev ima Birma PRA- ŠVidi Birma Loring, nadalje v lita-TT bogate izkušnje, predvsem v gra- liji, Španiji, Grčiji (že 4 stroje) itd. dnlji strojev za konfekcioniranje ga- Kapačitefte 250 kom/min, Dreh-ze, njihovi stroji obratujejo pri šte- sen Drehsbah 150 kom/min, tehno-vilnih pomembnih izdelovalcih sa- loška prednost pa je v tem, da je nlitetnega materiala. centralni del plenice z dodatnim Naše zmogljivosti v izdelavi kom- sltojem ojačan, kar pri drugih do-pres so premajhne, prav tako je do- bavilteljih ni to opaziti, sedanja tehnologija izdelave kom- Obravnavali smo razna tehnična preš zastarela; v skladu z našimi in tehnološka vprašanja v zvezi z potrebami v predelavi gaze, smo se navedenim strojem in izdelkom, dogovorili za nakup dveh avtomatov Po izjavi gospoda Klela, stroj ni ob-za izdelavo kompres in avtomata čutljiv za visokokvalitetne reproma-za pakiranje kompres. teriale. Največ se uporablja sUlfat- Firma CURT G. JOA: Razgovore na celuloza — 75% in 25% sulffiit smo imeli s predstavnikom Birme, ali termomehamične mase. Lahko direktorjem marketing službe go se uporabi tudi do 10% raznih vrst ispodom Gane 'F. Kiela. odpadkov. Sam stroj pa naredi 5 Od navedene fiirme smo že pre- — 6% odpadkov. Prašnost ni večja jeli ponudbo za opremo za izdelavo kakor pri ostalih sličnih strojih, hlačnih plenic. Iz razgovora smo Na istem stroju lahko delamo bdili seznanjeni, kdo vse uporablja vse vrste dimenzij hlačnih plenic njihove stroje za hlačne plenice, za novorojenčke od dnevnih, super Njihove stroje kupujejo vsi pome- dnevnih in nočnih. Cas kompletne mbnejši izdelovalci higienskih izidel- zamenjave za drugi izdelek traja Pogled na velemesto Chicago do 8 ur, za delno zamenjavo pa 3 — 4 ure. Kapaciteta 250 Kom na mimuto ali letino 60 milij'onov kosov v dveh izmenah. Firma daje kompletno pomoč in serviis za ves čas obratovanja. Vsi rezervni deli se dobijo v Evropi ali jih pa firma takoj dobavi. V celoti se usposobi osebje, ki bo vodilo ta isltroj, kakor tudi preizkus materialov pred odpremo stroja. Prediniosit tega stroja je tudi v tem, da lahlko obratuje ae-pr kinjeno 8 — 9 tednov, potem pa se izvrši v eni izmeni potrebno čiščenje. Dobavni rok v normalnih pogojih je 10 mesecev. Če bomo nardčtili do konca meseca decembra, bo dobava avgusta 1979. leta. Firma nam bo omogočila ogled strojev v Nemčiji ali v Švica. Pogovarjali smo se tudi o stroju za izdelavo posteljnih predlog na prindipu celulozne pulpe, katere je po njihovi analizi 50% cenejša od stanlilčavine. Firma Hartman v Nemčiji že ima 4 tovrstne strdje, kapacitete 140 kom/irriin aili 90 do 95 t. m. mninuto. Cena znaša 250.000$. Za ta stroj bomo dobili ponudbo in vse ostalo tehnične podatke. Ravno tako bomo dobili predračun za stroj za predelavo odpadkov na tem stroju in ponovno uporabo odpadkov na stroju za hlačne plenice. Ostale zainiimlirvosti na mednarodni razstavi PACK EXPO: Firma »DOBOJ« je prikazala več vrst različnih strojev za pakliranje sanitetnega materiala in higienskih izdelkov. Firma »HAYSSeN« to je verjetno ena največjlih firm za proizvodnjo pakirnlih strojev za razne vrste higienskih izdelkov, na svetu. Po so_ 'stroji za pakiranje po en in Po več komadov skupaj, na prindipu toplega in hladnega varjenja, na papirju, celofanu, polietilenu, itd. . Firma »MAHAFTV & HARDER« je druga firma po velikosti prikazanih strojev na razstava, ki je za nas tudi zelo pomembna. Prikazuje pakirne stroje na principu vakum-s.ke folije iz poliuretana ali polietilena v raznih izvedbah. Popotooma avtomatiziran postopek, od Mije v roli pa do končnih izdelkov — pri nais za operacijske sete. Firma »PADLOCKER« izdeluje stroje za avtomatsko zapiranje kartonov, raznih velikosti, spodnji in zgornji pokrov, na prindipu raznih vrst lepil, papirja alli zaponk. Stroji so avtomatski, polavtomatski in kombinirani. Prilagojeni orgamilzaoi-J’i raznih transportnih poti za centralno zapiranje kartonv, to kar pri nas že nujno potrebujemo. Firma »METRAMATIC« je razstavljala zelo zanimive elektronske aparate, detektor za ugotavljanje kovinskih predmetov v gotovih izdelkih. Ker aparat ni drag in v iz-ogib raznim reklamadjam, bi bilo o tem potrebno razmisliti in ga kupiti za potrebe mikalnice. Firma »BOSTIK« je prikazala večje število novih vrst aparatov za lepljenje na principu Hot Melt ter-mogrip šistenla. Nadalje je večje število firm prikazalo Skupno pakiranje s folijo raznih izdelkov na paletnem sistemu. Na razstavi »PACK EXPO« smo imeli priliko videti številne tehnične prikaze pakiranja izdelkov za široko potrošnjo in sanitetnih izdelkov. Zanimive rešitve pakiranja avtomatov so poleg zgaraj navedenih firm prikazali še večje število drugi manjši razstaviljalai po svoje spe-cealizirani. Od večjega števila firm, kjer smo pokazali naše zanimanje, bomo dobili detallnejlše podatke in ponudbe, na osnovi katerih bomo programirani naš nadaljnji razvoj in modernizacijo našega procesa proizvodnje. Na sejmu so bili zastopani le maloštevilni evropski proizvajalei pakiimlih avtomatov in je bil to res ameriški »EXPO«. Velik poudarek je bil, viden in zelo poudarjen, sistem pakiranja z oblikovanjem -va-kumiranja folije, ta sistem je že zelo uporabljen za pakiranje sanitetnih izdelkov. Prikazane so bile kompletne linije za pakiranje, kakršne bi bile zelo primerne za nekatere naše izdelke. Razstava »PACS EXPO« nam je dala zaokroženo predstavo tehničnih in tehnoloških rešitev in dosežkov na samem svetovnem vrhu tega področja razvoja. Videli smo smer nadaljnega razvoja; čemu se prilagaja ameriški trg in če lahko temu rečemo, kakšna moda se v pakiranju izdelkov pripravlja sedaj v Ameriki. To pričakujemo pri nas v treh ali štirih letih. Dne, 3. in 4. 11. 1978 — Firma Eastman Chemical — Kingsspont Z navedeno firmo poslujemo že dvajseto leto na področju izdelave filtrov za cigarete na principu acetatnega kabla, po njihovem licenčnem postopku. Predstavniki firme so nas že večkrat povabili, da si ogledamo njihove tovarne, kjer proizvajajo acetatni kabel za cigarete (filtre), večje število raznih sintetičnih, tekstilnih vlaken ter njihove razvojne larobatorije, veddar do sdeaj tega vabila ni bilo mogoče realizirati. Sprejel nas je vice prezident, gospod Burns. Tu smo imeli le Obojestransko izmenjavo mišljenj o po-rOšnji acetata za filtre za cigarete v svetu. Po njihovi analizi bo že v letu 1979 — 1980 prišlo do ponovnega pomanjkanja acetatnega kabla, kajti svetovna proizvodnja cigaret raste, podaljšuje pa se tudi dolžina filtra na cigareti. Zaradi več ali manj neekonom- ske cene acetata, pa nihče od proizvajalcev acetata, ne povečuje kapacitet. Trenutne cene acetata, so po njihovem mišljenju, prenizke in komaj pokrivajo vse proizvodne stroške. Ponovilo se bo leto 1973— 74. Tej situaciji moramo prilagoditi že sedaj našo poslovno politiko v nabavi m prodaji filtrov za cigarete. Sledil je ogled razvojnih laboratorijev za razne vrste lepil, premazov, barv in drugih vrst kemikalij. Ta ogled je na nas napravil velik vtis, kako velika skrb je posvečena razvoju. Vsaka vrsta — grupa izdelka ima svoj razvojni laboratorij. Tu se preizkušajo in ugotavljajo lastnosti -izdelkov. Nadalje smo imeli razgovore z drugo grupo izvedencev, ki delujejo na področju proizvodnje in raziskave kemičniih Vlaken kot acetata in posebno poliestra, v uporabi za ne-tkano blago. V ZDA se trenutho že uporablja kot surovina za netkano blago :x rajon viskozno vlakno (tudi že 10(>%) in 50% podiestersko vlakno. Nato smo si ogledali razvojne laboratorije kemičnih Vlaken. Tu je kompletna oprema s kardami (Hoiingsvvart), delajo laboratorijsko razne izdelke, na bazi acetata in poliestra. To so blazine, zglavmiki, itd. iz poliestra. Na vprašanje, kam z odpadki acetata in podiestra so nam povedali, da odpadke od acetata za cigarete pokurijo ali pa delno prodajo elektronski industriji za pakiranje raznih aparatov in ostali industriji, (tovarnam za izdelavo raznih igrač za polnjenje, itd.) Nadalje smo si ogledali poizkus ni center in laboratorij za izdelavo filtrov za cigarete. Tu imajo stroje in impregnirane naprave raznih vrst za proizvodnjo filtrov za cigarete. To je center za usposabljanje komercialnih predstavnikov, ki prodajajo vlakna acetat za filtre. V laboratoriju tekoče elektronsko ugotavljajo kvaliteto filtrov izdelanih na strojih: težo, propustnost, premer, dolžino, trdoto in povprečje kvalitete. Ta aparat se imenuje Qvdk Saaleks in bi bilo priporočljivo da bi ga za ugotavljanje kvalitete imeli tudi prinas. Aparat za spajanje kabla moramo takoj nabaviti, ker je to velika prednost v komtinuiimi proizvodnji. Ogledali smo si tudi razvojni laboratorij za acetatni kabel. Izračunali so nam katero Vlakno je pod danimi pogoji najkvalitetnejše in tudi po ceni najbolj ugodno. Prisostvovala smo demonstraciji laboratorijskega ugotavljanja absor-boije filtrov za cigarete na katran, nikotin, CO, itd. S strokovnjaki razvojnega laboratorija smo razpravljali o nadaljnjem razvoju filtrov za cigarete, kakšna substitrcija se pričakuje. Delali so, da ni na vidiku, da bi bila na svetu kakšna nova tehnolo- gija, M bi bila kvalitetnejša in cenejša od acetata. Ravno tako poizkus z dvojnim filtrom, v kombimaoiji papir-afctiiv-no oglje, se v svetu ni obnesel. Dvojni filtri, posebno z ogljem so v upadanju. Zadnji dan pred našim odhodom smo si ogledali trgovski center v Ameriki. Tu je veliko specialrizira-nuh trgovin v neposredni bližjim enega centra z dr ugim in z velikim parkirnim prostorom. Tu lahko kupiš od igle do aviona. Predvsem so nas zanimali izdelki ženslke in otroške higiene ter sanitetnega materiala. Na izložbenih policah je opaziti največ Tampax in OB-e tamponov, klasičnih damskih vložkov, pa je zdlo malo. Cik-cak vate ni bilo videti, pač pa vato v kroglicah be- le barve (kakor naša Jasmina). Za otroško higieno je bilo videti samo plenice s Mačkami (Pam-paars) in tekstilne tetra ter movil plenice. Zelo velika izbira BEBI palčk v različnih pakiranjih. Hlačk za dojenčke iz plastike in plenic za enkratno porabo skoraj ni več videti. Najbolje je opaziti v prodaji zelo velike količine raznih vrst lepljivih obližev, predvsem stripov. Sanitetni material se prodaja v setih, vakum.sk a folija, ovoji, gaza, obliži in podobno, kar je potrebno za hišno prvo pomoč. Kljub kratkemu razpoložljivemu času za ogled in oceno asortimana izdelkov, ki nas zanimajo, nam že to, kar smo videli, prikazuje smer nadaljnjega razvoja potrošnje, na kar se moramo pripraviti tudi v Tosami. Kakšne so možnosti Tosame — glede izvoza naših izdelkov na a-meriško tržišče? Rekli bi, nobene. V nobenem pogledu se ne bi mogli vključiti v njihovo zdlo zahtevno tržišče v tehničnem in tehnološkem pogledu; nimamo takih možnosti preskrbe z reprodukcijskim materialom in strojne opreme. Nadalje, velika razdalja in s tem transportni stroški bi nas postavili v pozicijo popolne nekonkurenčnosti. Ameriški trg je za nas zanimiv glede marketing obdelave in nadaljnjega pravočasnega razvoja in vedno bolj ugoden nakup strojne opreme. To pa nam tudi zadostuje, da bi na ta način bili konkurenčni drugim firmam na evropskem trgu. Bajec Slavko Domača proizvodnja vlaknovin pridobiva na pomenu Porast življenSkega standarda se ne kaže le v stalnem stopnjevanju tehničnega nivoja v vseh področjih industrije, temveč tudi v zvišani porabi tekstilnih materialov, v izbollj-asoriimanu in v povečani količini izdelkov ter v rapidnem porastu tehničnih in industrijskih potreb; Čeprav stopnja učinka tkaliiskih in pletilnih strojev narašča in imajo ti stroji večjo produktivnost, so klasični tekstilni izdelki še vedno zamudni in. dragi. Da bi se izpolnila ta verze1!, so se razvili postopki za izdelavo tekstilnih ploskovnih tvorb, ki imajo mnogo višjo produktivnost od klasičnih in nam nudijo izdelke zadovoljnih kvalitet. Tehnološki razvoj teh postopkov je v polnem razmahu in danes so nam že stroji oz. sklopi strojev, ki imajo tlisoč in večkrat višje proizvodne kapacitete od tkalskih oz. pletilnih strojev. To so stroji za izdelavo vlaknin. Jasno je, da imajo večjo perspektivo stroji z višjo produktivnostjo. Poleg tega ima netkano blago prednosti v razmerju ploščin-Ske teže gotovih izdelkov in s tem v zvezi povprečno porabo surovin kot tudi veliko fleksibilnost pri sam; proizvodnji. Področja uporabe in postopki izdelave natkanega blaga Uporabnost viaknovine je obsežna tako v široki potrošnji kot tudi za mnoge specialne namene. V poslednjem času je poznana cela vrsta produktov iz Vlaknin, ki se uporabljajo; — v tehnične namene: brusila, filtri, izolacijski material, avtopre-vleke — 30% — za dom: pokrivala, žepni robci, serviete, čistilni prti, posteljno perilo 18 % — za obleke: blago za podloge 18% — za usnjene izdelke: materiali za torbice, prevleke za pohištvo, no- tranji material v čevljih 3 % — v medicinskem področju — sem spadajo predvsem izdelki za enkratno uporabo: posteljne prevleke, operaoiijiške obleke, Obveze, maske, kape itd 16% — za hišno uporabo: talne obloge, podloge za talne obloge, tapete, blazine 15 % Za to široko uporabnost izdelkov se v glavnem uporabljajo 4 temeljni postopki izdelave kopren in sicer: — mikalnilški — aerodinamični — hidrodinamični ter — predilniško rezani postopek Kopreno pa je možno urediti kemično ali mehansko. koprena kemlijiska ureditev suha lepljivi prah lepljiva vlakna lepljiva mreža mgoikra impregnacija razpršenje plastenje raztopitev mehanska ureditev šivanje prebadanje poteteinje krepirainje hladno stiskanje vroče Kateri postopek naj bi se uporabljal za izdelavo je odvisno predvsem od namena uporabe izdelka kot tudi od vrste surovin. Tako kratka in glagka vlakna v glavnem predelujemo po hidrodinamičnem postopku, medtem ko pri mikalrti- škem postopku uporabljamo nekoliko daljša Vlakna. Nakup strojev za izdelavo nekaterega blaga v Tosami Že v začetku tega desetletja se je kazala vedno večja potreba po nekaterem blagu tudi v Jugoslaviji. Posebno je prišlo to do izraza v Tosami, kjer smo že takrat delali plenice, za katere smo uporabljali uvoženo ndtkano blago. Zaradi perspektivnosti teh izdelkov so stopili predstavniki Tosame v kontakt s svetovno znanimi proizvajalci netka-nega blaga kot tudi proizvajalci Strojev za izdelavo Vlaknovin. Med številnimi ponudniki kolt so: Arttos, Vcith, Erwiim Bttenauer, F. M. Bu-resh, Air Industrija, Hergetth, Kru-pp Spininbau, Molnlycke, Otto Kiih-nen itd, so iskali najugodnejšega. Ob upbšitevamju vseh pogojev in ugodnosti, ki so jih nudili ti ponudniki, jii bila izbrana firma Her-geth kot najboljši ponudnik, saj je bila pri tej firmi najugodnejša in na in kreditni pogoji. POleg tega je ta firma nudila garancijo za celotno kompozicijo strojev, čeprav so nekateri stroji izdelani pri drugih firmah (Borgis, Edelmanin). Her-geth je renorriirana, svetovno znana firma s sedežem v ZRN in ima dolgoletne izkušnje na področju izdelave tekstilnih strojev.Vse to in dejistvo, da se je firma Hergeth v pogodbi obvezala proizvajati na tej liniji netkano blago štirih različnih kvalitet v širini 230 cm in hitrostjo 45 m/min jli bilo dovolj ugodno za Tosamo kot kupca, da je prišto v novembru 1976 do podpisa pogodbe o nakupu Linije. Montaža in poiskusna proizvodnja Po pogodbi bi morali biti stroji dobavljeni v juliju 1977, proizvod- ruja pa naj bi stekla v začetku leita 1978. Z dobavo strojev je dobavitelj kasni! 2 meseca, ker ni imel strojev pripravljenih za transport, pa tudi s strani Tosame nismo imeli pripomb na rok dobave, ker je bila ta čas proizvodna hala še zasedna s tkalskimi stroji. V času montaže se je pokazalo, da so stroji po-mianijikljiivo dobavljeni. Ker smo morali čakati na manjkajoče dale, se je čas montaže nekoliko zavlekel in smo začeli s poislkusno proizvodnjo šele 16. 1. 1978. Ob poiskusni proizvodnji! smo se srečali z določenimi težavami, ki smo jih skušali sproti odpravljati, vendar so se pojavljale vedno nove, zaradi česar smo imeli tudi precejšnjo količino odpadkov. Impregnirani stroj nam zaradi velike širine ni nudil enakomerne prepoj itve koprene z veživnim sredstvom. Sušilni stroj ni dovolj posušil inpregnvrane koprene, zaradi česar nam je firma Hergeth naknadno dobavila še dva sušilna stroja koit tudi ostale manjkajoče dele brezplačno. Na inpregniranem stroju so bile 'izvedene številne spremembe, da bi dobili enakomerno omo-čitev koprene. Vendar vzrok ni bil le v konstrukciji stroja, temveč tudi v kvaliteti vode, vezivnih sredstev in vlaken. Ker smo pri nakupu vlaken vzani na domačega dobavitelja in se za tovrstne artikle uporabljajo vlakna s specifičnimi lastnostmi in brez več j ili odstopanj v posameznih karakteristikah, tečejo še vedno pogovori o konisitanitni kvaliteti vlaken. Precej težav nam je povzročal tudi nihajoči pritisk pare za ogrevanje sušilnih diliindrov, dokler nismo končno dobili v mesecu juliju reducir-ni vanitil. Poleg tega smo imeli tudi nekaj kvarov na strojih, kar je povzročilo precej zaštojev. Uporabnost in kvaliteta doma izdelane vlaknine Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je doma izdelana vlaknina po kvaliteti že ekvivalentna švedski, čeprav ima domača še vedno nekoliko višjo ploščinsko težo. Med vlatknovirinaimli, M so narejene po »Briinit-Bondiing« sistemu smo ob primerjanju pri firmi Rohm ugotovili da je netfcano blago izdelano v To-sami mnogo kvalitetnejše od vlaknin izdelanih pri znanih evropskih firmah kot so: Borregaurd (Norveška), Gottonifiicoio Rossi (Italija), Tenutez (Italija). V primerjavi z vlakninami izdelanimi po drugih postopkih pa se doma izdelana vilak-niina odlikuje predvsem po prijetnejšem otipu in ugodnejšem razmerju vzdolžne in prečne trdnosti, čeprav so še vedno občasne motnje, ki vplivajo na kvaliteto izdelka. Glede uporabnosti imamo vse potrebne ateste o neškodljivosti vezivnih sredstev, pa tudi od kupcev plenic kot tudi od Kliničnega cen- tra iz Ljubljane, za katerega smo naredili vzorčne količine čistilnih krp, smo dobili pozitivne rezultate. Zaključek Kljub dolgotrajni poiskusni proizvodnji so izračuni pokazali, da je bila ta rentabilna, saj smo do 30. 11. 1978 izdelali 3.836.890 m2 netka-nega blaga in ga oddali v nadalnjo preelavo v mdkalnico oz. konfekcijo. Res je v tem času prišlo do precej- 12. decembra letos so bili v obeh temeljinlih organizacijah ter v delovni skupnosti referendumi o predloženih besedilih novih samoupravnih aktov. To so bili predvsem ti-s:di samoupravni interni predpisi, katerih uskladitev je bila rokovno določena z Zakonom o združenem delu. Poleg teh aktov so delavci glasovali tudi o vključevanju svdje temeljne organizacije v poslovno skupnost, delavci v Saniteti celo v dve skupnosti. Po ugotovitvah volilnih odborov in iz zapisa volilnih komisij, so bi-l vsi predloženi alkti sprejeti, razen enega, kateri se je nanašal na od-ločevanje temeljne organizacije v poslovno škupnoSt. Podrobnejši pregled aktov, ki so se sprejemali na referendumu ter odstotek, s katerim so bile izglasovani v posameznih organizači-jških skupnosti: — STATUT DELOVNE ORGANIZACIJE TOSAMA Zanj se je izreklo v TOZD Saniteta 59 %, v TOZD Filtri 57% in v DSSS 59,7|% volilnih upravičencev; — SAMOUPRAVNI SPORAZUM O OSNOVAH PLANA ZA SREDNJEROČNO OBDOBJE 1976 — 1980 Zanj se je izreklo v TOZD Saniteta 69,5%, v TOZD Filtri 57,4% in v DSSS 57% volilnih upravičencev. — SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ZDRUŽITVI V DELOVNO ORGANIZACIJO O rijem so glasovali samo delavci temeljnih organizacij in sicer se je zanj izreklo v TOZD Saniteta 52%, v TOZD Filtri pa 54,2% volilnih upravičencev. — STATUT TOZD SANITETA Zanj se je izreklo 55,7% volilnih upravičencev; šnjih količin odpadkov, ki pa jih prodajamo po 2/3 ceni porabljenih surovin. Proizvajamo s hitrostjo 35 m/ min in težo cca 20 g/m2. Tako imamo dnevno proizvodnjo okrog 45 — 50.000 m2, kar je že prekoračena količina dnevno doma porabljene vlaknine, vendar smo že prejeli zahtevo po poslanih vzorcih in ponudbi od Sladkogorske kot tudi Kliničnega centra v Ljubljani. Franc Gornik dipl. ing. — STATUT TOZD FILTRI Zanj se je izreklo 52% volilnih upravičencev; Za zadovolnejše obveščanje V soboto, 9. decembra letos je izšla prva pismena informacija posredovana delavcem Tosame preko Tosammaga biltena. Namen biltena je tekoče obveščanje o pomembnejših vprašanjih, M jih zaradi različnih vzrokov ni mogoče zadovoljivo podati preko oglasnih desk, zvočnega obveščanja ali časopisa Tosame. Možnosti za obveščanje — tekoče in občasno preko TOSAME — že sedaj ni bilo malo, vendar pa je dosedanja praksa pokazala, da podaj amlj e gradiv, ki so osnova za odločanje, preko oglasnih desk ali interne razglasne postaje, ni zadostno. Ob upoštevanju tega in na podlagi ugotovitev družbenopolitičnih organlizaoij — zlasti sindikata — se je rodil Tosamin bilten kot dopolnilo — ne nadomestilo — vsem nam znanih oblik obveščanja. Tovrstna oblika obveščanja je v različnih drugih delavnih organizacijah znana že sorazmerno precej časa. Upati je, da se bo, tako kot se je tovrstno sprotno pismeno obveščanje uveljavilo drugod, uveljavilo tudi v TOSAMI in dalo- švoj delež, da bo pri sprejemanju pomembnejših odločitev odločanje lažje in boljše. Kot je že iz uvodnika Tosamine-ga biltena razvidno, zaenkrat ta pismena informacija ni predvidena kot redno periodično gradivo, temveč bo izhajala po potrebi. Glede na zamiišleno vsebino biltena bodo potrebno gradivo zanj pripravili delavci, ki bodo kasneje, to je pri odločanju nastopali kot predlagatelji pomembnejših odločitev v ok-veru postane in samoupravne politike delovne organizacije. Referendum Tudi tokrat bo popolnoma enako. Ko bo ura odbila pollnioč, se bo stairo leto pretehtalo v novo in čas, ki je neminljiv gospodar, nam bo spontano prišepnil: »Spet site leto starejši!« Vsaiko novo leto pomeni primik v našem življenju. Pogledamo dotedanje in načrtujemo smeri za nove cilje, vedno hočemo storiti nekaj več, nekaj boljšega, to pa pomeni napredek. Zunaj je mraz, megla, tema, mi pa smo ob zakurjeni peči, nazdravljamo s prijatelji . . . Tudi naše želje so tople in svetle Ln polni smo upanja, samozavesti. Novo leto je sredi zime, a za najdaljšo noč to ne velja. To je prva vizija pomladi, novega življenja — svetel žarek, ki za hip razpodi gosto meglo, premaga mraz in temo in polja naredi cvetoča, polna mladega žita. Razmišljamo in lepo nam je takrat, ko stisnemo roko in zaželimo vse naj lepše v prihondjem letu svojemu najbližjemu prijatelju. Tako vzdušje in optimizem bi moral vladati vse leto. A žal ljudje ne moremo živeti le z lepimi željami in z goro načrtov brez trde podlage. Naši poslovni rezultati ob tri-četrtletju so pokazali, da smo razumno gospodarili Mjulb mnogim težavam za katere vemo, katere pa ob prmiamem rezultatu laže pozabimo. Upamo in pričakujemo, da nosit itudi zaključni rezultati ne bo- do razočarali. To pa je še kako pomembno za nas vse. Seveda je treba ob tem takoj poudariti, da ne bomo in ne smemo spati na lovorikah preteklih uspehov in dosežkov. Treba je nenehno naprej, biti še boljši, hitrejši, sodobnejši in s tem konkurenitiiejši, da nemoteno delaš in dosežeš spet nov, še večji uspeh. Z združenimi močmi in voljo bomo to gotovo zmogli! OB ZAKLJUČKU TEGA LETA VAM ŽELIMO, DA BI BILO PRIHODNJE LETO — 1979, LETO ZADOVOLJSTVA, USPEHOV IN MIRU! 5B***************************************K******************************************^*********************************************************************************** OJ iSoci »OJ OcScimovec« Tako kot napredujemo in proizvajamo vsako leto več, se veča tudi število zaposlenih v kolektivu. 12. septembra smo sprejeli tisočega člana kolektiva. To je petnajstletni ZAJC BRANKO iz Trojan. Bil je sprejet v mikalinico kot pakovalec — za delo, katero je opravljal že med počitnicami. Sedaj transportira izdelke iz oddelka v skladišče gotovih izdelkov. V oddelku so mi povedali, da je to priden in tih fant. Vprašala sem ga o njegovem počutju pri nas. »S sodelavci se dobro razumem in kljub temu, da sem tako mlad, me ne zapostavljajo. Še dolgo živim sam z mamo, ker mi je Oče umrl. Pomagam ji doma pri delu, ker imava malo zemlje, tako, da vse za naju pridelava doma. Po končani osemletki sem se med počitnicami zaposlil v »Tosa-mi«. Zelo mi je bilo všeč, zato sem želel ostati še naprej v službi, kar se mi je uresničilo.« O svojih željah za prihodnost mi je povedal: »Zelo rad bi se kasneje izučil za voznika motornega vozila, če bom le imel možnost, — drugače bom pa ostal pri vas.« Zgodnje vstajanje mu sploh ne dela preglavic. Že med šolanjem je moral vstajati zgodaj in iti na avtobus, sedaj pa hodita skupaj z mamo, ki je zaposlena v Domžalah. »Seveida sem vesel, ker sem tisoči član kolektiva, da sem član tako velikega in uspešnega podjetja.« Braniku želimo, da bi se pri nas dobro počutil in dosegel v živ-Ijenlju tisto kar si želi. lle fžiun&te&kcL »Prihajam v zvezi z vašim ogla-osm.« »Lepo«, je rekla šefinja kadrovske službe, »sedite, kako se pišete?« »Janez KalLič«. »Tovariš Kalič, žal vam moram povedati, da nas trenutno bolj malo zanimajo poročeni moški. V oddelku, kjer je prosto delovno mesto, je že več uslužbencev na očetovskem dopustu. Seveda mladi zakonski pari bi radi imeli otroke, toda odsotnost pričakujočih mladih očetov je problem za nemoten potek dela.« »Da,« odvrne tovariš Kalič, »a midva že imava dva otroka in ne želiva nobenega več.« »Prav, torej naprej. Kakšno izo- brazbo imate?« »Imam osemletko in nedokončano srednjo administrativno šolo. Rad bi jo dokončal, a doma smo bili štirje otroai in moji starši so hoteli, da bi dekleti študirali, kar je tudi povsem razumljivo.« »Kje ste bili nazadnje zaposleni?« »Samo honoramo sem delal, da sem imel več časa za otroke.« »Kakšen poklic ima vaša žena?« »Delovodkinja je v gradbenem podjetju, vendar se še izobražuje ob delu.« »Veste, tovarišica direktorica se zelo trudi, da ne bi naši uslužbenci manjkali za vsako malenkost. Tako ji je uspelo med našimi moškimi znižati število bolniških dni za polovico. Seveda pa se še vedno najdejo taki, ki ostanejo doma, češ da otrok kašlja. Koliko pa sta stara vaša otroka?« »Šest in pet let. Oba hodita v varstvo. Vsak dan po službi ju bom hodil iiškat, preden bom opravil nakupe.« »Pa če zbolita?« »Potem bo zanju skrbel stari o-če. Stanuje blizu nas.« »Odlično. Najlepša hvala tovariš Kalič. Čez nekaj dni boste dobili sporočilo, kako smo sklandiii.« Ko je poln upanja odhajal tovariš Kalič iz pisarne, je šefinja kadrovske Službe gledala za njim in si mliisllila . . . »najljulbši bi mi bil visok svetlolasec, čeden, neporočen. On pa ima že redke lase, trebušček in kratke noge . . .« Sklepi samoupravnih orga- nov SKUPNI DELAVSKI SVET Skupni delavski svet in delavski svet temeljnih organizacij ter delovne skupnosti skupnih služb, so v javno razpravo predali samoupravne splosne aklte in razpisali referendum za dan 12. december 1978 za akte na ravni delovne organizacije in temeljnih organizacij in DSSS. Tovarišu Francu Rožiču dipl. ing. se izplačajo stroški in odškodnina, povezana z vatoamtom v znesku 70.661,60 s tem, da predlagatelj Frane Rožič dipl. ing. odstopa od vloženega patentnega zahtevka, s tem postane delovna organizacija Tosama nosilec patentnega zahtevka oz. pridobljenega patenta. Samoupravni sporazum o ustvarjanju celotnega prihodka o skupnih osnovah in merilh v zvezi z DO določa višino povračili stroškov za u-porabo lastnega vozila ker v zvezi z vožnjo službenih avtomobilov, ki slani na ceni isuper bencina. Ker se je spremenila cena omenjenega goriva, se v skladu z določili omenjanega sporazuma spremeni kilometrina, ki je zneskavno določeno v Poslovniku 1978 o izračunavanju OD, in sicer: Povračilo stroškov za uporabo lastnega vozila za 1 prevožen kilometer je 2,75 din, vožnja s Službenim za 1 prevožen kilometer je 0,65 din. Delovna organizacija Tosama se mora na novo registrirati glede opravljanja poslov zunanjega trgovinskega prometa. Zaradi tega je potrebno določiti med drugim tudi osebe, ki bodo opravljale pravne im devlzno-iinančne posle pri zunanjetrgovinskem prometu. živijo v najemniških stanovanjih, medtem, ko si tov. Hribar Mira svoj problem lahko reši z adaptacijo. Odbor za splošne zadeve je enosobna stanovanja na Župančičevi 7 dodelil v II. nadstropju tov. Fran-kovič Borisu in Zdenki ter v III. nadstropju tov. Cestnik Miri. Tov. Hribar Miri se odobri solidarnostna pomoč z znesku 5.000.— din iz sklada skupne porabe, poleg tega pa odbor za splošne zadeve apelira na sindikalne organizacije, da ji prav tako odobrijo pomoč v enaki višini. Ta sklep je pogojen v primeru, če tov. Hribar Mira pristane na ta predlog komisije. GOSPODARSKI ODBOR Komercialni sektor je posredoval gospodarskemu odboru v potrditev novo ceno za skorajšnjo prodajo bebi paličic, pakirah a 90 kom v škatli, s ceno 17, 35 din/škt in s 55% pokritjem. Gospodarski odbor je med dru-igm potrdil 16 internih standardov, z namenom, da našim izdelkom predpišemo lastnosti in kvalitete, ki jih mora izdelek dosegati, glede na potrebe trga in zmožnosti proizvodnega procesa. Namen interne standardizacije je, da se pri standardnih in pri nestandardiziranih izdelkih predpišejo meje, v katerih se morajo in smejo gibati dimenzije izdelka, lastnosti in dimenzije sestavin, izgled ponašanje pri uporabi in pakiranje. DELAVSKI SVET TOZD SANITETA Tovarišici Krizmanič Majdi se se za koristen predlog pod št. 56 — izdelava slinčkov iz odpadne folije, dodeli nagrada v višini 015 povprečnega OD v SR Sloveniji za le- to 1977, kar znaša 703,95 din. V ko-likov bi ob spremembi tržnih razmer predlog prišel v realizacijo, se takrat pri izračunu gospodarske koristi upošteva kot dejanska gospodarska korist. Služba za raziskavo trga naj pripravi podrobnejšo analizo o možnosti izdelave in prodaje slinčkov. Predlagatelju Janezu Koviču se predlog zamenjave lesenega valja s kovinskim valjem pri napenjalnem mehanizmu, ker je s tem dose-gel zadovoljivo trdnost navijanja kolutov za nadalnjo predelavo, dodeli nagrada v Višini 05 povprečnega OD V SR Sloveniji za leto 1977, to je 234,65 din. Predlog št. 58, predlagatelj tov. Jamšek Franc, ima prednost da je odpadla poraba komprimiranega zraka, izboljšali so se delovni pogoji in odpade vzdrževanje in nabava zračnih motorčkov, se naredi s 02 povprečnega OD v SR Sloveniji za leto 1977, kar znaša 938,6 din. Tov. Jamšek se strinja, da je 30% v predlogu udeležen tudi Zupan Rafko kot izvajalec predloga. V skladu s predpisi iz varstva pri dehu, se morajo za opravljanje določenih nalog s področja varstva pri delu v vsaki organizacijski skupnosti pooblasti enega delavca, ki bi poleg ostalih delovnih nalog opravljal tudi varstvene zadeve. Delavski svet TOZD Saniteta pooblašča tov. Hrovat Marijo, delavski svet TOZD Filtri opoblašča tov. Zupančič Mirana, delavski svet DSSS poblašča tov. Marolt Franca za opravljanje določenh strokovnih nalog, s področja varstva pri delu, za strokovno izvajanje in zagotavljanje varstvenih ukrepov in normativov ter za izpolnjevanje predpisanih obveznosti v zvezi z varstvom pri delu. Silva Matko Za opravljanje pravnih postov pri zunanje-trgovinskem prometu se pooblasti tovariša Franca Anži-na dipl. iur., za opravljanje devizno finačnih poslov pri zunanje-ttrgo-vimskem prometu se pooblasti tovarišico Francko Kerčevo. uvajanja avtomatske obde- ODBOR ZA SPLOŠNE ZADEVE Odbor za splošne zadeve je razpisal dva prosta enosebna stanovanja. Komisija za družbeni standard si je ogledala stanovanja prosilcev in ugotovila, da glede problematičnosti stanovanj močno izstopajo trije prosilci in sicer: Cestnik Mira, Frankovič Boris in Zdenka ter Hrbar Mira. Tov. Frankovič Boris in Zdenka ter tov. Cestnik Mira nimajo možnosti, da si uredijo stanovanjski problem z adaptacijo, ker idve jiuuditiuv Vsaka delovna organizacija je v bistvu živ organizem, In kot v vsakem organizmu je tudi v njej tendenca, da živi in se razvija. Zato mora usklajevati dalo svojih organov ter se prilagajati vsem spremembam. To je dinamičen proces, v katerem bolje uspeva tisti, ki doseže boljšo usklajenost dela notranjih organov. Strmeti mora za večjo prilagodljivostjo navzven in navznoter. Le to pa doseže podjet- je, ki hitro in pravilno reagira na nastale spremembe. Hitrost reali-ziranja je odvisna od hitrosti informiranja o spremembi stanja, hitrosti odločanja in hitrosti delovanja. Reakcije se torej izražajo v obliki pravilnih poslovnih odločitev. Od informacij je odvisna pravilnost in pravočasnost poslovnih odločitev. Seveda je možnost, da se podjetje na podlagi dobre informacije slabo odloči, nemogoče pa je, da se na podlagi slabe inforamcije odloči dobro. Interes, da bi delovali in pošlo- vali čimbolij racionalno je iz dneva v dan večji. K temu nas silijo vedno ostrejši pogoji v gospodarstvu, danes je že splošno razširjeno spoznanje, da je primerno, racionailnost mogoče doseči le v visoko organizi-ramh organizacijah, ki so za doseganje ciljev vpletle tudi avtomatizacijo, računalništvo in informatiko. Pod imenom »računalništvo« je bilo napisanih že mnogo razprav in člankov, žal velikokrat da vzbuja spoštljiv strah pred vsem, kar je v zvezi z njim. Preprostejšega bralca prepriča, da je računalmiltvo rezervirano za relatnvno ozek strokovni krog. Ko smo pred leti pri nas odločali za nakup računalnika, smo bili tudi mi' tega prepričanja, saj nam je bilo področje računalništva popolnoma neznano. Dela smo se lotih premalo pripravljeni, posebno kar zadeva organiziranosti celotne delovne organizacije, saj smo s prehodom na avtomatizirano obdelavo skušali poseči tudi na to področje. Danes pa vse bolj spoznavamo, da smo tu dosegli prav mallo. Mogoče je tega kriva miselnost, da je to delo le stvar delavcev, ki se direktno ukvarjajo z delom na računalniku. To pa je popolnoma zgrešeno. Ovajanje avtomaltstke obdelave podatkov je vselej v rokah vodstva organizacije, bodisi, da gre za prvi poizkus take obdelave, bodisi, da gre za zamenjavo dosedanjega načina obdelave z novim. Kajti nemogoče je, da to delo opravi ozek krog delavcev, ker spraviti k življenju celotni informacijski sistem ni majhno delo. Ob utečenih obdelavah na malem računalniku smo spoznali, da je le ta postal premajhen. Skrajni čas je, da se resno pričnemo pripravljati na nakup večjega in postopoma uvedemo novo obdelavo. Kajti želje po vse zahtevnejših informacijah so vse večje, jim z obstoječim načinom obdelave zaradi premajhne zmogljivosti, nismo kos. To delo bo zahtevalo velika prizadevanja in sodelovanje vseh. Dejavnikčlove-kovega sodelovanja se v glavnem redudira na troje vprašanj: Premagovanje odpora, ki se mnogokrat pojavlja proti vsakemu uvajanju novosti; Priučevanje sedanjih delavcev novim metodam detla; in končno Pravo vrednotenje pomembnosti službe za avtomatsko Obdelavo podatkov. To naj bi bila Skupna prizadevanja za doseganje poslovnega uspeha, oziroma drugega smotra organizacije. Iz vsega kar smo povedali jasno, do bomo morali veliko vedeti o organizaciji podjetja, organizaciji svoje službe sploh ter o potrebnih informacijah in tehniki njihove obdelave. Le tako bomo lahko postavljali primerne zahteve za informacijski sistem ter uporabljali njegovo pomoč. Ker ta sistem zahteva standardizacijo marsikaterega poslovnega postopka, bo morali vodilni kader svoje metode detla prilagajati tem standardom. Seveda jih bo moral vsakdo prej spoznati. Dobro izdelan informacijski sistem je pogoj, da bomo bolj raziskovalno sistematsko usmerjeni, med drugim tudi v raziskavo organizacije Uredniški odbor je pesnitev tov. Ju-rja prejel že pred nekaj meseci, vendar je žal nismo mogli objaviti. Jurju se opravičujemo, bralcem pa želimo razvedrila ob branju. Kamničan ovinek prevozi, na postajo pribrzi se dere — piska in pa tuli, vse zaspane prebudi. Brž vstanem, se umijem, pa napravi in hitim; zajtrka ne zaužijem, na kolesu že sedim »Kurblat« treba ni bicikla, poganja »ketna« ga vselej, zavoljo zdravga telesa mi se peljemo naprej. Godbe dom velika hiša odra za predstave ni; včasih igre — zdaj skladišča, nič več tam kulture ni. Na cesti se luknje so zredile, ne boš tlačan asfata imel, na voliščih ni večine, saj referendum ni uspel. Dom gasilcev je trdnjava, je Savska cesta za promet. Jarc že žemljice prodaja sveže hoče vsak imet. Lenček torticoproizvaja pa drugih sladkih še reči, odličen sladoled prodaja, k njemu mladež vsa hiti. Smo starejšim dom zgradili oranžno barvo je dobil, da zaslužno odpočili vsak svoj kotiček pridobil. Oranžna barva prevladuje, saj jo tudi »TOKO« ima dvorišče »ALKO« ne zaostaja naj bo soseska oranžna vsa. Kamp v Domžalah le na papirju, ga v resnici ni nikjer. Evropa glede na zemljevide turizem vzame naj hudir. V centru mesta je križišče, »Pošta« ima zabave vrt, tu urejeno je plesišče, zvočnik za sosede smrt. lastnega podjetja in njeno prilagajanje potrebam razvaja. Moč v podjetju se premakne tja, kjer je dovolj izobrazbe in usposobljenosti, ker le tako bomo kos vsem tem problemom. Danica Merlin Na občini prostorska stiska je zaposlenih dost ljudi, zrastla je baraka nizka se bolj udobno v njej živi. So uradi in paragrafi in tu za varnost se skrbi seje — načrti ter geografi; se po naročilu vse dobi. Za prestopnike sodišče so pozivi jim recept -ter za vloge še vložišče, moraš vse uradno imet. Potne liste si nabaviš čehočeš potovati stran, pa še svobodo si zapraviš če ti všeč ni ledik stan. Predpisi so, zakonodaje ter za krajo, kriminal pa ža davke in utaje te bo išpektor v kozji rok ugnal. Vse za narod — prebivalo^ to vredne so stvari, za občane, stanovalce tukaj vse se uredi. Naj se ve, da kraj tekmuje za Okolje — za lep izgled, zato prek ceste dve paroli Domžalčanom so na vpogled. Za mesto pločnik res potuha ostankov polno, pa smeti, pozimi sneg — poleti muha nesnage polno tam leži. Na postaji avtobusi vsakdo peljat se želi. Konkurenca pa okusi, strehe pa še vedno ni. Veleblagovnica v središču je daleč naokoli ni. »Alko flaše« na dvorišču, ker drugega prostora ni. Kuha tu nam maligane meša žganje in liker vsem so te arome znane ozračje tako kot nikjčr. Domžalski center se obnavlja načrte arhitekt naredil, lekarno so — »tovarno zdravja« — na drugi konec preselili. Planike večno že stojijo v ponos mestnih ni ljudi, ruševine še ležijo soseska nova se rodi. C19 t&act£n& Avito je ponos voznika za volanom šofer sedi, hitrost res ni velika če kolesar po cest' podi. Šofer, to je nesrečno bitje če pešec mu miru ne da, skupno morali sožitje pa biciklist preklinja ga. Januš je gostilna fina pri njem jedača se dobi ima na izbiro dosti vina kar srce si poželi. Nasproti v bloku je kavama, spredaj mize, pa sladoled, le pozimi je nevarno ker je na pločnikih samo led. Hiša na vogal visoka včas gostilna zdaj lokal, Majheniču pa je stroka »kontrafirat« vsakogar. Vrtnar je zemljico poverbal rož dosti je nasadil tam, novi bloki vse »ferderbal« bo odselit moral se drugam. So aresti, pa postaja mož postave, komandir, naj le ve uboga raja če ga ujame, ima tu kvartir. Včasih sadje smo rabutal to bil užitek je, pred kratkim fante so prebutal smetnjaki dobili so noge. Reda ljubček se navadi drugače bo en hud polom, »kifeljci« nas imajo radi takso plačaj za bonton. Prek ceste transparent naznanja »CISTO OKOLJE, NAŠ PONOS« regrat pa asfalt razganja to je za okolje — naš odnos. Regrat — solata — svet osvaja saj to vitamini so, cestarjem pa je navada na štile krampa pljujejo. Lepi bloki, nove hiše »visoko« travnik je zelen, čeprav na transparentu piše vrt, dvorišče je plevel. Stane Keber, mesar v hosti bil, tudi dobro kuhat zna. Bilo mu tega je zadosti sedaj gostinski vrt ima. »HELIOS« je fejst podjetje dela barvo, tudi lak, sosed se boji poletja ko zadihat hoče zrak. Na ovinku hiša cestna poleg nje zeleni park, ta ne izgleda nič kaj mestna, v njem tako je kot svinjak. To križišče — v ilegali dolgo že, je vsako noč DESU bolj je v navadi pobirat prispevke za svojo moč. Potuha park pa mesečina mladim parom vsako noč, vozjo mimo, je brzina turist pritiska na vso moč. Je magistrala to cestišče samofrč po njej podi, Brnik, novo letališče ptičofer naj tam dobi. Bistrica, smrdljiva voda že preozek most ima, za kolesarja zla usoda prek njega vozi kakor zna. Obrežje reke urejeno posejana travca zeleni, z grmičevjem je nasajeno za »Arboretum« so skrbi. V samem grabnu tihožitje stari fičo not leži, za slikarje in kiparje veliko uporabnih je reči. Narava davek že plačuje »DINOS« tu zaklad ima, tu štedilnik še kraljuje in star hladilnik prostor ima. Vir prijetna je vasica Skozi njo cesta se gradi, tja na severu planina kjer sedlo Kamniško leži. Roleta na oknu še zastrta pogled na hribe mi žari, cesta ne bo še kmal odprta, fižol na preklah že zon. Ivan Kosirnik v penzion na travnik je kanal dobil, hiša mu stoji v kanjon nad streho polno ima vozil. Postovka gobarje privabi za jagre zajcev tu več ni. pozimi smučamo se radi vila »Satan« še stoji. Šumberk ni le za zabavo že tudi za randi in klepet, hočjo parčki okolje zdravo in vse kar lepga je na svet. Vasica Vir že skoraj mesto gradi se novi stadion, bomo dobili moderno cesto, morda še butik ONA-ON. Dela cesta se počasi previdno, saj se ne mudi kmalu zima, vsi letni časi, vse skupaj za prehvalit ni. Za karjolo nič izpita, ni treba za lopato kramp, cesta skoraj bo prebita za kanal pa za asfalt. Kramp, macola in lopata orodje na soncu se blešči, ročaj se bukov tipa, šlata služi pač za več reči. V zemljo nežno se zasaja koplje graben pa kanal, na štil lopate se naslanja obnovljena cesta še ne kmal. Bicikla guma res je tanka pesek, prah je na asfalt za njega res je prava zanka po šodru pelješ, pa je škart. Kolesarju, pešcu sanje bo pločnik in prehod imel, v prometu ne bo več sranje kar si dolgo je želel. P - market je trgovina topla maloa in nasvet, tovornjaki — malo vina samopostrežba in buffet. Je dvorana tam v hiši Krajevna skupnost ima kvartir, tudi oder je v niši kultura notri pa svoj mir. Rok — gostilna in kegljišče specialiteta se dobi je za šport in zabavišče uboga raja naj živi. Ribe, meso ter pečenico vrže v ponov nam oštir, zelje kislo, krvavico zadovoljen?, ni hudir. Valjčni mlin nam moko melje na vrtu silos se gradi, ni prehrana več le zelje ampak druge tudi reči. Gradi veliko se, obnavlja za ljubi standard in promet, iz starga novo se popravlja saj vse leple bo na svet. V stari stavbi nova banka valuta, čeki pa kredit, banka je skladišče dnarja, ga bo mogoče tu dobit. Nasprot »TOSAME« domačija ni strehe, »štala«, goli zid bila tu je »foušarija« se podrtija šla solit. Ob ograji še so jelke jih daleč naokoli ni, lepe so, pa res so »velke« ponosni nanje smo res mi. Zasijejo ob novem letu ponoči bajno zažare, Tosamovci za nje bojijo da ne bi vse odstranili. Viator delavca prevaža čez cesto še prehoda ni, magistrala je blamaža če se na delo zamudi. Bo tu jesen, pa kmalu zima mokrote dosti pa snega, zato vprašujem, da se rima kdo s pločnikov bo »kidaj« ga? Z magistrale sneg orali bodo na kolesarsko mi stezo. Tukaj čakam do pomladi kaj se zapisalo bo. Ne boš parkiral ob ograji enostavno šla bo preč, cestni odpovej se vaji, imel ne boš prostora več. Kolesarnica za bicikliste je parkirišče »avtodrom«, streha tam za mopedisite drugače pleha bo polom. Bo sirena zarjovela čeprav že prst na gumb tišči, iz sna me bode prebudila na šesti kazalec že leži. POROČILA STA SE: SVETLIN Marjan I.ESIČAR Dragica — PAVLIČ Ljubček reda se navadit moraš, vsak na svojem bit, kolo v kozolec »gor!« postavit drugače pojdi se sdlit. »Fantje« vrata so odprli zato je tu vratarnica, da ne bi vsi skupaj noter vdrli čeprav v »Tosami« smo doma. Osebne vesti Rojstni dan praznujejo od 12. 12. 1978 do 11. 1. 1979. tozd saniteta Otroška konfekcija 18. 12. Cvetkovič Stanka, 7. 1. Habjan Mara, 13. 12. Homar Marija, 18. 12. Lenček Štefka (Miš), 28. 12. Lenček Štefka, 5. 1. Rakovec Valentina, 9. 1. Urbanija Veri, 24. 12. Kosmač Vojka Sanitetna Konfekcija Janez, 12. 12. Vesel Albin, 17. 12. PoViirk Francka. 4. 1. Lenček Pavla, 23. 12. Tekavc Tončka, 19. 12. Pevec Ivanka Pripravljalnica 7. L Lipovšek Miro, 4. 1. Trdin Joži, 18. 12. Brodar Neža Beilnica 31. 12. Prenar Silvo, Vlaknovinski odelke 16. 12. Cerar Silvo, 28. 12. Bevc Peter TOZD FILTRI 29. 12. Armeni na, 16. 12. Bolhar Maj