IZ ZGODOVINE ILIRSKE BISTRICE Iz zgodovine Ilirske Bistrice Uredil Miha Preinfalk Kronika 2023, letnik 71, številka 3 – Iz zgodovine Ilirske Bistrice Odgovorni urednik/ Managing editor: dr. Miha Preinfalk (Ljubljana) Tehnična urednica/ Technical editor: mag. Barbara Šterbenc Svetina (Ljubljana) Uredniški odbor/ Editorial board: mag. Sonja Anžič-Kemper (Pforzheim, Nemčija), dr. Aleš Gabrič (Ljubljana), dr. Stane Granda (Ljubljana), dr. Katarina Keber (Ljubljana), dr. Miha Kosi (Ljubljana), dr. Harald Krahwinkler (Celovec), Irena Lačen Benedičič ( Jesenice), dr. Tomaž Lazar (Ljubljana), dr. Hrvoje Petrić (Zagreb), dr. Vlasta Stavbar (Maribor), dr. Imre Szilágy (Budimpešta) in dr. Nadja Terčon (Piran) Za znanstveno korektnost člankov odgovarjajo avtorji. © Kronika Redakcija te številke je bila zaključena: 20. oktobra 2023 Naslednja številka izide/ Next issue: februar/ February 2024 Prevodi povzetkov/ Translations of Summaries: Manca Gašperšič - angleščina (English) Lektoriranje/ Language Editor: Rok Janežič Uredništvo in uprava/ Address of the editorial board: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU / Milko Kos Historical Institute at ZRC SAZU Novi trg 2, SI–1000 Ljubljana Letna naročnina/ Annual subscription: za posameznike/ Individuals 25,00 EUR za študente in upokojence/ Students and Pensioners 18,00 EUR za ustanove/ Institutions 30,00 EUR Cena te številke v prosti prodaji/ Single issue 20,00 EUR Izdajatelj/ Publisher: Zveza zgodovinskih društev Slovenije Aškerčeva cesta 2 SI–1000 Ljubljana Transakcijski račun/ Bank Account: Zveza zgodovinskih društev Slovenije 02010-0012083935 Sofinancirajo/ Financially supported by: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije/ Slovenian Research Agency ZRC SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa/ ZRC SAZU, Milko Kos Historical Institute Izid te številke je finančno podprla tudi: Občina Ilirska Bistrica CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 94(497.4Ilirska Bistrica)(082) ZvIZ zgodovine Ilirske Bistrice / uredil Miha Preinfalk ; [prevodi povzetkov Manca Gašperšič - angleščina]. - Ljubljana : Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2023. - (Kronika, ISSN 0023-4923 ; letn. 71, št. 3) ISBN 978-961-6777-32-2 COBISS.SI-ID 169613571 Računalniški prelom/ Typesetting: Medit d.o.o. Tisk/ Printed by: Fotolito Dolenc d.o.o. Naklada/ Print run: 420 izvodov/ copies Revija Kronika je vključena v podatkovno bazo/ Kronika is indexed in: Scopus; Historical Abstracts, ABC-CLIO; MLA International Bibliography; PubMed; ERIH Plus; Bibliography of the History of Art. Na naslovni strani/ Front cover: Ilirska Bistrica v 70. letih 20. stoletja. Pogled na stavbe današnjega sodišča, banke, občine in pošte / Ilirska Bistrica in the 1970s. View of the buildings of today's courthouse, bank, municipality and post office (hrani /kept by: Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica). Na zadnji strani/ Back cover: Vitraž na Gregorčičevi 15 v Ilirski Bistrici z grbom Ilirske Bistrice ter zastavami Avstro-Ogrske in Avstrijskega primorja, domnevno 70. leta 19. stoletja. Heraldične barve niso povsem točne. / Stained glass window at 15 Gregorčičeva Street in Ilirska Bistrica with the coat of arms of Ilirska Bistrica and the flags of the Austro-Hungarian Empire and the Austrian Littoral, presumably from the 1870s. Heraldic colours are not entirely accurate (foto / Photo: Marjan Krebelj). Razprave Boris Golec: Kdaj in zakaj je bilo Trnovo trg ...................................449 Vanja Kočevar: Kužna epidemija leta 1631 na Kranjskem in njena razširjenost ob zgornjem toku reke Reke .....................471 Vanja Kočevar: Trnovsko župnišče kot prenočišče cesarja Karla VI. na potovanju ob dednih poklonitvah notranjeavstrijskih dežel leta 1728 ...............................489 Damir Tulić, Mario Pintarić: Altaristička i kiparska oprema župne crkve svetog Petra u Ilirskoj Bistrici ......................................519 Igor Gardelin: Plemiška rodbina Porcia in zapuščina Hanibala Alfonza kneza Porcia na gradu Prem ...........535 Boris Golec: Dvorec Trnovo – tri razrešene neznanke: nastanek, izginotje in lokacija ......................................561 Boris Golec: Skladatelj Fran Gerbič in Trnovo pri Ilirski Bistrici ....575 Aneja Rože: Spominska obeležja Dragotinu Ketteju od pesnikove smrti do stote obletnice njegovega rojstva ....................591 Bogdan Kolar: Začetki ustanove notredamskih sester v Trnovem .......611 Nejc Bratina: Delovanje telovadnega odseka Orel na Ilirskobistriškem .....................................................623 Emilija Kastelic: Arhitektura občine Ilirska Bistrica in okolice v obdobju fašizma ........................................................631 Eda Belingar: Načrtovanje palače nekdanje Hranilnice (Cassa di Risparmio) v Ilirski Bistrici ..........................643 Urška Godina: Sakralna umetnost Toneta Kralja na Primorskem. Umetniška dela v cerkvah na Ilirskobistriškem ............657 Irena Uršič: Možje in fantje z Ilirskobistriškega v italijanski vojaški suknji. Med imeni pobeglih in mrtvih ter spomini preživelih ..................................................679 Klemen Kocjančič: Vojaške operacije v času nemške okupacije Ilirske Bistrice in okolice med drugo svetovno vojno ..............703 Denis Cerkvenik: Zaključni boji v okolici Ilirske Bistrice ob koncu druge svetovne vojne ....................................................717 Tjaša Jakop: Opis govora vasi Jelšane ...............................................727 Miha Preinfalk: Ilirska Bistrica – dva kraja, ena zgodovina ...................445 Ilirska Bistrica. Two places, one history .......................447 Jubilej Vojko Čeligoj, raziskovalec ilirskobistriških korenin in skozi desetletja kronist bistriškega vsakdana s fotografskim aparatom v roki (Dragica Jaksetič) ...........735 Janez Bilc: Kronika fare trnovske na Notranjskem (Bogdan Kolar) ........................................737 Vlasta Beltram: Svet med Snežnikom in Slavnikom med drugo svetovno vojno (Klemen Kocjančič) .............738 Ocene in poro~ila 657 2023 1.02 Pregledni znanstveni članek DOI: https://doi.org/10.56420/Kronika.71.3.13 CC-BY-NC-ND Urška Godina mag. umetnostne zgodovine, Zagorje 48, SI–6257 Pivka E-pošta: urskagodina@gmail.com Sakralna umetnost Toneta Kralja na Primorskem. Umetniška dela v cerkvah na Ilirskobistriškem IZVLEČEK Sakralna dela Toneta Kralja so v razponu od medvojnega obdobja do več desetletij po drugi svetovni vojni močno predrugačila cerkvene notranjščine na območju Primorske, kakor je bila zamejena med drugo svetovno vojno, med drugim štiri cerkvene prostore na Ilirskobistriškem: na Premu, v Ilirski Bistrici in Podgrajah. V dela za tamkajšnje cerkve je slikar kontinuirano vključeval slovenske, domačinske note, v nekaterih prizorih pa je neposredno izražal svojo kritiko okupatorja in njegovega nasilja, ki ga je utrpel slovenski narod. Povojna umetniška dela, ki so zajemala tovrstno tematiko, pa so nosila pomembno vlogo ohranjanja spomina na vojne dogodke na domačih tleh. KLJUČNE BESEDE Tone Kralj, umetnost 20. stoletja, sakralna umetnost, druga svetovna vojna, Prem, Ilirska Bistrica, Podgraje ABSTRACT TONE KRALJ’S RELIGIOUS ART IN THE LITTORAL. ARTWORKS IN CHURCHES IN THE ILIRSKA BISTRICA AREA In the period between the interwar years and several decades after the Second World War, Tone Kralj’s religious artworks greatly transformed the interiors of churches in the Littoral, as it was delineated during the Second World War, including four churches in the Ilirska Bistrica area, specifically, in Prem, Ilirska Bistrica, and Podgraje. While continuously imbuing his works for the said churches with notes of Slovenian vernacular culture, in a few scenes the painter also expressed his direct criticism of the occupier’s violence against the Slovenian people. Kralj’s postwar paint- ings that addressed the same topic played an important role in preserving the memory of wartime events that unfolded on Slovenian soil. KEY WORDS Tone Kralj, twentieth-century art, religious art, Second World War, Prem, Ilirska Bistrica, Podgraje 658 URŠKA GODINA: SAKRALNA UMETNOST TONETA KRALJA NA PRIMORSKEM ..., 657–678 2023 Uvod Umetniško delovanje Toneta Kralja je ilirskobi- striško območje v sklopu sakralne umetnosti zazna- movalo v času pred drugo svetovno vojno in po njej. Umetnik je ustvaril vrsto del za župnijsko cerkev sv. Helene na Premu leta 1921, za podružnično cerkev sv. Jurija v Ilirski Bistrici v štiridesetih in petdesetih letih 20. stoletja, za župnijsko cerkev sv. Petra v Ilirski Bistrici od petdesetih do začetka sedemdesetih let 20. stoletja ter za župnijsko cerkev Karmelske Mate- re božje v Podgrajah med letoma 1958 in 1960.1 Cilj prispevka je predstaviti Kraljev sakralni opus v njiho- vih notranjščinah, ki ga sestavljajo stenske poslikave, samostojne slike, določen kiparski okras ter posame- zni deli cerkvene opreme, poleg tega pa je umetnik ponekod poskrbel za večje predelave posameznih sklopov cerkvene notranjščine. Osvetljeni bodo pri- jemi, s katerimi je želel Kralj v omenjenih cerkvah svoje umetnine približati preprostemu človeku in kako je temu med drugim botrovala ena od ključnih značilnosti Kraljeve sakralne umetnosti v časovnem razponu od medvojnega obdobja do več desetletij po drugi svetovni vojni – vpletanje slovenskih, domačin- skih not v umetniška dela, ki se kažejo v specifični ikonografiji, izboru motivov, barv ipd. Poleg prvin, ki zaznamujejo Kraljevo sakralno umetnost v cerkvah na Ilirskobistriškem, bodo predstavljeni tudi pristopi, s katerimi je slikar po zaključku vojne nadaljeval s svojo sakralno slikarsko tradicijo, ki jo je vzpostavil že pred njenimi začetki, in tako prek umetniških del še naprej obsojal okupatorjevo zatiranje v tem obdo- bju slovenske zgodovine. Obenem tovrstna motivi- ka še danes služi ohranjanju spomina na trdno voljo domačega naroda, ki se je takrat boril za svojo do- movino. Natančnejša obravnava Kraljevih umetnin v cerkvah na Ilirskobistriškem je sicer v določenih primerih precej otežena, saj so nekatere župnijske kronike, ki bi lahko njegovo umetniško dejavnost konkretneje opisale, izgubljene ali uničene. Tiste, ki so ohranjene, pa skupaj z drugimi obstoječimi ar- hivskimi viri o tamkajšnjih cerkvah omogočajo laž- jo kronološko opredelitev tamkajšnjega Kraljevega ustvarjanja in ponujajo vpogled v takratno soočanje z umetnostnimi naročili za obravnavane cerkve. Tone Kralj kot ustvarjalec sakralnih umetnin »Takoj takrat, ko je Tone Kralj kot osmošolec šentvi- ške gimnazije prvič nastopil v Jakopičevem paviljonu, se je predstavil kot dolgo zaželeni religiozni slikar, ki ima dovršiti veliko in ne lahko nalogo, postaviti cerkveno sli- 1 Berce, Župnijska kronika; Kranjc, Tone Kralj. Retrospektiva, str. 107–108, 116, 117; Pelikan, Tone Kralj, str. 86; ZVDKS – OE Nova Gorica, EID (EŠD): 3703, map. Ilirska Bistrica, p. c. sv. Jurija; EID (EŠD): 3696, map. Ilirska Bistrica, ž. c. sv. Petra; EID (EŠD): 3902, map. Podgraje, ž. c. Matere božje; EID (EŠD): 3959, map. Prem, ž. c. sv. Helene. karstvo spet enkrat na umetniško stopnjo, kot jo cerkev zasluži, in ga dvigniti od običajnega 'okrasa hiše božje' do aktivnega verskega činitelja, do resničnega posredovalca med dušo in naukom.«2 Iz navedenega zapisa o nasto- pu Toneta Kralja na razstavi v Jakopičevem paviljonu leta 1920 je razvidno, da si je Tone Kralj za končno funkcijo, ki naj bi jo izpolnjeval njegov sakralni opus, zastavil visoke cilje. Raznovrstne dekoracije cerkvenih notranjščin po njegovi presoji namreč niso izpolnje- vale namena, kakršnega je za cerkveno opremo imel v mislih umetnik sam. Stremel je k sakralni umetnosti, ki bi bila blizu vsakemu posamezniku, ki ne bi ime- la zgolj estetske funkcije, marveč bi tudi angažirala gledalca, da vzpostavi tesen odnos z umetninami, ki ga tam obdajajo. Na tej postavki je temeljilo Kraljevo cerkveno ustvarjanje v splošnem, dodaten pomen pa je ta težnja pridobila v obdobju fašizma pred drugo svetovno vojno in med njo, ko je umetnik s svojimi umetniškimi deli opremljal cerkvene notranjščine na tedanjem področju Primorske.3 Tamkajšnja Kraljeva dela imajo namreč globljo namembnost, tj. narodno usmerjeno sporočilnost,4 saj je slikar v svetopisemske prizore pogosto neposredno vpletal vojno tematiko z namenom kritike nasilja vojnega sovražnika. Po vojni je Kralj take prijeme v snovanju slikarskih motivov še naprej uporabljal, le da ti takrat niso več le obso- jali okupatorjevega nasilja, temveč so tudi – oziroma predvsem – pridobili vlogo trajnega spomina na voj- ne dogodke na območju tedanje Primorske. Mara Kralj, življenjska sopotnica Toneta Kralja, je ob omembi moževe prve cerkvene poslikave na Ilir- skobistriškem leta 1921 v premski župnijski cerkvi sv. Helene poudarila njegov boj proti italijanizaciji umetnosti na Primorskem: »Ko je /…/ poslikal prvo cerkev na Premu, je spoznal, kakšna nevarnost grozi Primorski, saj je italijanska oblast hotela, naj bi vse cer- kve opremili njihovi slikarji, da bi tudi tako poitalijan- čili ta del Slovenije. Ker ni hotel, da bi se to zgodilo, je garal od jutra do večera, da bi poslikal čim več cerkev.«5 Za razliko od večine drugih umetnikov, ki so zapusti- li Primorsko zaradi obstoječe in še naraščajoče vojne nevarnosti, se je Kralj v okviru sakralnega slikarstva posvetil izključno temu ozemlju. S tem je izkazal 2 Marolt, Cerkvena dela, str. 208. 3 S tem delom Kraljevega opusa so se v svojih besedilih ukvar- jali Marijan Marolt (Marolt, Cerkvena dela), Milček Komelj (Komelj, Pogled; Komelj, Med univerzalnostjo življenja), Tosja Makuc-Kozina (Makuc-Kozina, Oris umetnosti), predvsem v slogovnem kontekstu je Kraljeva dela na Ilir- skobistriškem obravnavala Irena Santoro (Santoro, Slikarski opus), med preostalim naborom del Kraljevega opusa pa jih je osvetlil Igor Kranjc (Kranjc, Tone Kralj. Retrospektiva). Ve- rena Koršič Zorn (Koršič Zorn, Tone Kralj) se je ukvarjala s slikarjevimi sakralnimi deli v kontekstu določenega časa in okolja, tj. v zamejstvu med svetovnima vojnama in med drugo svetovno vojno. Takratno Kraljevo ustvarjanje v cerkvah na Primorskem je podrobno obravnaval Egon Pelikan (Pelikan, Tone Kralj). 4 Vuk, Pojav ekspresionizma, str. 55. 5 Guzej-Sabadin, Primorske ljudi, str. 18. 659 URŠKA GODINA: SAKRALNA UMETNOST TONETA KRALJA NA PRIMORSKEM ..., 657–6782023 empatijo do Slovencev, žrtev vojnega terorja, ki so s strani okupatorja utrpeli nehumane oblike nasilja s smrtnimi izidi, izgubili svojo lastnino zaradi ropanja, svoje domove zaradi požigov ter svoje bližnje zara- di zapiranja, interniranja in pobojev.6 Kralj je hkrati želel svojo umetnost, namenjeno cerkvam takratne Primorske, opredeliti kot nasprotni pol sovražniko- vemu, italijanskemu narodu ter njegovemu umetno- stnemu okusu. To namero je dosegel s posameznimi likovnimi prijemi, ki asociirajo na slovenstvo, kot so upodabljanje slovanskih svetnikov Cirila in Metoda, predstavljanje Marije kot zaščitnice slovenskega na- roda pred okupatorjem, uporaba barv slovenske za- stave ipd. Na ta svojstven umetniški način se je meta- forično boril proti fašizmu in za ohranitev domovine, saj je bilo izražanje prek likovne umetnosti zaradi prepovedi slovenskega jezika manj težavno kot tisto na besedni način. Z motivi, v katerih so prepoznavni nastavki, vezani na slovenstvo, je obenem želel po- kazati, da simpatizira in se bori skupaj z zatiranim slovenskim narodom, ter skušal usmeriti njegove upe v bolj optimistične čase, poleg tega pa je poudarjal njegovo vzdržnost in pogum.7 Da je bil Kralj pri uresničevanju svojih ambicij zares odločen in vztrajen, dokazuje dejstvo, da je v približno pol stoletja – ob sprotnem ustvarjanju po- svetnega opusa, kar napravi sledeč podatek še toliko bolj impresiven – poslikal več kot štirideset cerkev na področju tedanje Primorske. Za svoja dela je bil povečini zelo skromno plačan, včasih le z raznolikim blagom namesto denarja, vendar se ni s tem nikdar obremenjeval, saj mu je njegovo umetniško poslan- stvo pomenilo več kot zaslužek, ki bi ga lahko od tega pridobil.8 Izjemno število cerkev, ki jih je poslikal in umetniško opremil, priča tudi o njegovem pogumu in visoki produktivnosti. V vojnem času je ustvarjal na tveganih lokacijah, posledično je moral biti zelo hiter, ob teh ovirah pa si je prizadeval ustvariti dela, ki se natančno skladajo z njegovim ciljem, tj. umet- nost, ki izpolnjuje tako svoj estetski namen kot tudi nagovarja gledalca prek premišljeno upodobljene in poglobljene vsebine. Sodeč po njegovih končnih stvaritvah, ki bogatijo videz cerkvenih notranjščin, mu je uspelo cilje doseči. Tako kot skrito, tiho ustvar- janje je tudi dogovarjanje z naročniki, ki je do tega privedlo, zaradi fašističnih in pozneje vojnih groženj potekalo na karseda diskreten način. K umetniškemu opremljanju cerkev so Kralja vabili primorski župni- ki in Tajna krščanskosocialna organizacija. Večinski del naročil je prejel prav od Vrhovnega sveta slednje, saj je z njenimi vodilnimi člani stkal prijateljske ve- 6 Beltram, Vojno nasilje, str. 97–98; Koršič Zorn, Tone Kralj, str. 106–107. 7 Komelj, Pogled, str. 115; Komelj, Med univerzalnostjo življe- nja, str. 27–28; Koršič Zorn, Gosta, str. 146; Pelikan, Tone Kralj, str. 39. 8 Guzej-Sabadin, Primorske ljudi, str. 18; Ognjišče, 1972, str. 16–19, »Pogovor s slikarjem Tonetom Kraljem«. zi.9 Tudi širše slovensko okolje, v katerem je delal, je umetnika pozitivno sprejelo. Vzpostavitev osebne- ga stika med njim in cerkveno umetnostjo je dose- gel tudi s specifičnimi slogovnimi prijemi. Njegove umetnine, namenjene predvsem preprostemu slo- venskemu ljudstvu, so zaznamovane z ilustrativno- stjo, ki se sčasoma prelevi v občutnejšo plastičnost, z lahkotno dekorativnostjo, ki izhaja iz secesijskega sloga, s figuralnim in barvnim simbolizmom in nara- tivnostjo, hkrati pa z izžarevanjem verske mistično- sti in čustvenosti še nadrobneje izpolnjujejo slikarjev namen zbližanja gledalca in njegovih del.10 Pri delih v župnijski cerkvi sv. Helene na Premu je očitno, da jih v večji meri zaznamujejo nežne risar- ske linije, večja ploskovitost in fantastičnost, medtem ko je v njegovih kasnejših umetninah v podružnični cerkvi sv. Jurija in župnijski cerkvi sv. Petra v Ilirski Bistrici ter v župnijski cerkvi Karmelske Matere bož- je v Podgrajah mogoče prepoznati večjo otipljivost figur, realizem in pripovednost, ki ima izhodišča v nazarenski umetnosti.11 Pri delih, ki so nastala za na- vedene cerkve, se slovenski gledalec v slikarjeva dela ne vživi le zaradi njihove vizualne izpeljave, temveč v precejšnji meri tudi zaradi njihove specifične vsebine. Prem, župnijska cerkev sv. Helene Kraljeva pot monumentalnega sakralnega slikar- stva se je pričela v premski cerkvi, na novo zgrajeni leta 1868, ki je nadomestila prejšnjo iz 17. stoletja – tj. župnijska cerkev sv. Helene, ki jo je poslikal leta 1921.12 Gre za slikarjevo prvo cerkveno notranjščino, ki jo je opremil s stenskimi poslikavami, k čemur ga je povabil njegov prijatelj in hkrati premski župnik Ignacij Žgajnar, Dolenjec po rodu, prav tako kot umetnik.13 Čeprav Kraljeva dela v cerkvi na Premu največ pozornosti pritegnejo predvsem zaradi svoje monumentalnosti in izrazitega duhovnega, mistične- ga občutenja, Kralj ni edini, ki je prispeval k njeni okrasitvi. Na njenih stenah so vidne tudi poslikave druge roke. Slikar, ki je v cerkvi deloval pred Tone- tom Kraljem, je bil dlje časa znan zgolj kot mojster s področja Furlanije.14 Medtem ko je mnogo podatkov o cerkvi sv. Helene nepoznanih, ker je bila župnijska kronika po drugi svetovni vojni odtujena, so v prem- skem župnišču shranjeni dokumenti, ki italijanskega umetnika natančneje identificirajo. Ta se je namreč na potrdila za prejetje plačila za svoj delež tamkaj- šnjih cerkvenih poslikav podpisoval kot »F. Furlani« 9 Komelj, Med univerzalnostjo življenja, str. 27; Pelikan, Tone Kralj, str. 31. 10 Komelj, Slovensko ekspresionistično slikarstvo, str. 20–21; Koršič Zorn, Gosta, str. 145–146. 11 Komelj, Pogled, str. 115; Koršič Zorn, Gosta, str. 147; Ma- kuc-Kozina, Oris umetnosti, str. 250. 12 ZVDKS – OE Nova Gorica, EID (EŠD): 3959, map. Prem, ž. c. sv. Helene. 13 Kranjc, Tone Kralj. Retrospektiva, str. 107. 14 Marolt, Cerkvena dela, str. 209. 660 URŠKA GODINA: SAKRALNA UMETNOST TONETA KRALJA NA PRIMORSKEM ..., 657–678 2023 Slika 1: Primer enega od potrdil za prejetje plačila za poslikave v ž. c. sv. Helene na Premu s podpisom Ferruccia Furlanija, 18. julij 1921 (foto: ZVKDS – OE Nova Gorica). Slika 2: Delavnica Ferruccia Furlanija, apostola Peter in Pavel, 1924, prezbiterij, ž. c. sv. Roka, Nabrežina (vir: arhiv ZVKDS – OE Nova Gorica). 661 URŠKA GODINA: SAKRALNA UMETNOST TONETA KRALJA NA PRIMORSKEM ..., 657–6782023 Slika 3: Delavnica Ferruccia Furlanija, apostola Peter in Pavel, 1921, prezbiterij, ž. c. sv. Helene, Prem (foto: osebni arhiv). Slika 4: Tone Kralj, sv. Ciril in Metod, 1921, desna stranska kapela, ž. c. sv. Helene, Prem (foto: osebni arhiv). 662 URŠKA GODINA: SAKRALNA UMETNOST TONETA KRALJA NA PRIMORSKEM ..., 657–678 2023 (slika 1), kar je okrajšava za Ferruccia Furlanija.15 Njegova dela v premski cerkvi so poleg apostolov še evangelisti na oboku,16 ostale figure in prizori pa so avtorstvo Toneta Kralja, ki je nasledil projekt itali- janskega mojstra, saj je ta ustvarjanje prekinil zara- di prošnje, naj naslika svetnika sv. Cirila in Metoda. Naročilo za podobi slovanskih svetnikov je zavrnil zaradi osebnih vzgibov, konkretno zaradi svojega narodnostnega porekla.17 Tako je bil k nadaljevanju poslikave premske cerkve povabljen Tone Kralj, ki je izvršil monumentalni figuri svetnikov (slika 4),18 ki s svojo navzočnostjo po svojem zgledu slehernega Slovenca vabita k vzornemu življenju.19 Podrobnejši 15 Kirn Vodopivec, Prve primorske poslikave, str. 7. 16 Trditev, da je v premski cerkvi zares deloval Ferruccio Furlani, podkrepijo poslikave iz župnijske cerkve sv. Roka v Nabrežini iz leta 1924, za katero je znano, da jo je poslikala Furlani- jeva ali njemu sorodna roka (Markuža, Cerkev in župnija, str. 227). Ob primerjavi tamkajšnjih podob apostolov Petra in Pavla v prezbiteriju (slika 2) s figurami istih svetnikov v prezbiteriju premske cerkve (slika 3) je jasno, da gre za isto delavnico. 17 Komelj, Med univerzalnostjo življenja, str. 27. 18 Kralj je sv. Cirila in Metoda upodobil v številnih primorskih cerkvah, ki jih je poslikal po premski, kot so župnijska cerkev sv. Lenarta v Volčah pri Tolminu (1927), župnijska cerkev sv. Nikolaja v Avberju na Krasu (1927/1928), župnijska cerkev sv. Lucije v Mostu na Soči (1939/1940), podružnična cerkev sv. Jožefa v Soči pri Bovcu (1944) in druge. Upodobitve v: Pelikan, Tone Kralj, str. 91, 97, 128, 197. 19 Koršič Zorn, Tone Kralj, str. 108. vpogled v knjigo, ki jo v roki razpira sv. Ciril, razkrije, da je na njenih straneh delno v staroslovanski pisavi in delno v srbski cirilici zapisana molitev očenaš. Prvi omenjen način zapisa asociira na vidik slovanskosti, ki ga svetnika predstavljata, druga pisava pa na vne- mo, da bi se Primorska priključila Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev ter postala del jugoslovanskega prostora.20 Slovanska svetnika sta naslikana v desni stranski kapeli, kjer ju spremljajo podobe angelov, ti pa so prisotni tudi v kapeli nasproti, kjer je kot glav- ni motiv izpostavljeno Marijino oznanjenje (slika 5). Še posebej v tem prizoru so prisotni secesijski vplivi, pastelni kolorit (za razliko od intenzivnejših barvnih odtenkov in kontrasta pri sv. Cirilu in Metodu, s či- mer je poleg njune veličine še toliko bolj poudarjena njuna relevantnost zaradi omenjenega slovanskega ter jugoslovanskega vidika), preciznost forme in zna- čilnosti risbe, na kar se je umetnik naslanjal, da bi izrazil duhovno, mistično vsebino naslikanega. Poleg naštetih del je Kralj na stene prezbiterija ob velikem oltarju umestil podobi nadangelov Mihaela in Rafaela, na kor pa medaljona s kraljem Davidom ob harfi in s sv. Cecilijo za orglami. Pri zadnjih opa- zimo načelo Kluba mladih, katerega član je bil od leta 1922 tudi Tone Kralj. Društvo je stremelo k vzposta- vitvi harmonije med glasbo, besedo in podobo, prav to načelo pa prek »melodioznih«, elegantnih potez 20 Pelikan, Tone Kralj, str. 89. Slika 5: Tone Kralj, Marijino oznanjenje, 1921, leva stranska kapela, ž. c. sv. Helene, Prem (foto: osebni arhiv). 663 URŠKA GODINA: SAKRALNA UMETNOST TONETA KRALJA NA PRIMORSKEM ..., 657–6782023 zaznamuje podobi z inštrumenti na koru.21 Četudi gre pri delih v premski cerkvi komaj za prvo Kraljevo naročilo za monumentalno sakralno poslikavo, nje- gova tamkajšnja dela zaradi spajanja izjemne dovrše- ne slogovne izpeljave z ekspresionističnimi nastavki in edinstvenega simbolizma, navezanega na sloven- stvo, že od tedaj neprekinjeno nosijo sloves vrhunca slikarjevega sakralnega opusa.22 Ilirska Bistrica, podružnična cerkev sv. Jurija Za raziskovanje poslikav Toneta Kralja na Ilirsko- bistriškem predstavlja izčrpen vir župnijska kronika Viktorja Berceta, ki jo je med župnikovanjem v Ilir- ski Bistrici ustvarjal od 1. oktobra 1950 do 7. avgusta 1976 in v njej opisoval dogodke v povezavi s Kralje- vim delom za dve ilirskobistriški cerkvi: za podru- žnično cerkev sv. Jurija in župnijsko cerkev sv. Petra v Trnovem. Kralja je v Ilirsko Bistrico k delu povabil prav Viktor Berce, tamkajšnji župnik, saj je bil ta med drugim član Tajne krščanskosocialne organizacije, s katero je bil Kralj v tesnih stikih. Predhodno je v letih 1936–1950 župnikoval v Slivju v Brkinih, kjer je bil za ustvaritev poslikav, slik in Križevega pota za žup- nijsko cerkev sv. Martina med letoma 1943 in 1944 prav tako zadolžen Kralj.23 Umetnik se je oktobra 1950 na obisku v Ilirski Bistrici seznanil s stanjem župnijske in podružnične cerkve ter se takrat odločil za njuno preureditev in umetniško opremljanje.24 Za notranjščino podružnične cerkve sv. Jurija je Tone Kralj ustvaril štirinajst šesterokotnih postaj za Križev pot, kjer so pasijonski motivi naslikani na ste- klo, in lesonitne slike, ki imajo mesto na stenah ladje. Za cerkev je izdelal tudi načrt za barvno shemo sten, ki so bile prepleskane decembra 1952, ter načrta za vetrolov in ambon. Slednjega je istega meseca leta 1973 izvršil kamnosek iz Brj pri Komnu.25 V cerkvi je 22. marca 1953 potekal blagoslov na novo pridobljenega Križevega pota, ki pa ga je Tone 21 Kranjc, Tone Kralj. Retrospektiva, str. 107. 22 Kraljeve poslikave je mogoče označiti za brezčasne v kon- tekstu njihovega sloga, vendar pa o neminljivosti ne more- mo govoriti v kontekstu slikarjeve tehnike. Kralj je namreč ustvarjal na suh omet, zaradi česar so njegova stenska dela v primerjavi s slikanjem na svež omet slabše obstojna. Pozivi k nujnosti restavracije in konservacije premske cerkve zaradi zamakanja in vlage so se vrstili že od sredine šestdesetih let 20. stoletja. Zavod za spomeniško varstvo je z restavriranjem začel konec devetdesetih let, obnovitveni posegi pa so se po- spešeno nadaljevali leta 2000. Takrat je pobudo zanje prevze- la Fundacija Toneta Kralja, ki je bila po dolgoletnih prizade- vanjih Tatjane Kralj ustanovljena prav z namenom obnove Kraljevih poslikav v premski cerkvi. V posameznih obdobjih so se prenove vrstile do leta 2020, zadnja pa se je pričela julija 2022 (Valenčič, Svežina, str. 18; Steklasa, Tatjana Kralj o fun- daciji, str. 7; ZVKDS – OE Nova Gorica, EID (EŠD): 3959, map. Prem, ž. c. sv. Helene). 23 Pelikan, Tone Kralj, str. 172. 24 Berce, Župnijska kronika, Ilirska Bistrica, 1. 10. 1950. 25 Berce, Župnijska kronika, Ilirska Bistrica, 8. 12. 1952, decem- ber (polnočnica) 1973; ustni vir: Stanko Fajdiga (22. 1. 2023). Kralj izdelal že približno desetletje prej, kar je zabe- leženo na podobi prve postaje, »Pinx. 1941«, ter na zadnji, »T. K. FECIT 1942«. Viktor Berce v kroni- škem zapisu navaja, da je »mons. Kalan z dovoljenjem prevzvišenega Ordinarija ljubljanskega škofa mons. Antona Vovka blagoslovil nov [K]rižev pot, delo akad. slikarja Toneta Kralja. Posebnost slik je v tem, da so iz- delane na steklo in razsvetljene od zadaj, kar prav lepo učinkuje. Na to misel smo prišli slučajno, ko je umetnik šel tod mimo in nesel neke sličice[,] izdelane na steklo[,] za cerkev v Šempasu. Žal, da niso izdelane še slike za stene. Umetnik jih je obljubil za poznejši čas.«26 Zaradi izvirne odločitve slikanja na steklo v celotnem sklo- pu umetnin odsevata prefinjenost in pretanjenost, pri posameznih pasijonskih prizorih pa se izrazi še bolj dramatično občutje, kot ga ti zaradi svoje vsebine vzbujajo že sicer. Kristus je naslikan v oblačilu v bar- vah slovenske trobojnice, kar kaže na Kraljevo name- ro izpostaviti slovenske note v sakralnih umetninah. Že na prvi postaji Križevega pota umetnik posebej izrazi tudi kritiko italijanskega okupatorja, saj pred cilindrično butaro s sekiro, fašistični simbol, postavi 26 Berce, Župnijska kronika, Ilirska Bistrica, 22. 3. 1953. Slika 6: Tone Kralj, Mussolini kot Poncij Pilat, detajl s prve postaje Križevega pota, 1941–1942, p. c. sv. Jurija, Ilirska Bistrica (foto: osebni arhiv). 664 URŠKA GODINA: SAKRALNA UMETNOST TONETA KRALJA NA PRIMORSKEM ..., 657–678 2023 Poncija Pilata, v katerem je v obraznih potezah mo- goče prepoznati Mussolinija (slika 6).27 Slike za stene oziroma ladjo, ki jih omenja nave- dek iz župnijske kronike iz marca 1953, v času pisa- nja še niso bile naslikane, je bila pa julija tistega leta dokončana slika z motivom Vstalega Kristusa (slika 7), ki je daljše obdobje visela na vrhu slavoločne ste- ne.28 Viktor Berce v kroniškem zapisu o njej pove: »Med počitnicami ob morju v Lovranu je Tone Kralj naslikal sliko 'Vstalega Zveličarja' za bistriško cerkev. Slika je izdelana na lesonitni plošči. Po njegovi želji, naj se ne dene na mesto takoj. Postavili jo bomo za veliko noč 1954. leta. (Nagrada za sliko 10.000 din).«29 Dokument iz 4. junija 1967 iz novogoriške- ga arhiva ZVKDS, v katerem Emil Smole opisuje ilirskobistriško podružnično cerkev, lesonitne slike za ladijske stene datira v oktober 1954 ter v obdo- bje med 15. in 22. decembrom istega leta.30 Tiste na 27 Santoro, Slikarski opus, str. 46–47. 28 Od prenove cerkve v letih 1995 in 1996, pri kateri sta so- delovala ZVKDS – OE Nova Gorica in dipl. inž. Franc Kvaternik, je na slavoločni steni freska, prav tako posvečena Kristusovemu vstajenju, akad. slikarja Lojzeta Čemažarja. V tem času se je med drugim Kraljev Križev pot reorganiziral in pridobil nove okvirje (sliki 8 in 9), ki so jih z novima spo- vednicama izdelali lokalni mizarji. Temeljita prenova je bila kljub delnim adaptacijam cerkve od petdesetih let 20. stoletja dalje potrebna zaradi posledic potresa, ki je 31. januarja 1956 prizadel cerkev. Berce, Sredi mesta, str. 5; Berce, Župnijska kronika, Ilirska Bistrica, 31. 1. 1956; Snežnik 5, 1996, št. 3, str. 4, »Prenovljena cerkev sv. Jurija«. 29 Berce, Župnijska kronika, Ilirska Bistrica, julij 1953. 30 ZVKDS – OE Nova Gorica, EID (EŠD): 3703, map. Ilirska Bistrica, p. c. sv. Jurija. južni ladijski steni prikazujejo obuditev Lazarja ( Jn 11,38–44) in Jezusa, ki pomiri vihar (Mr 4,35–41), medtem ko sta na severno steno umeščena prizora Jezusovega blagoslavljanja otrok (Mr 10,13–16) ter Jezusa med bolniki in potrebnimi pomoči.31 Tako na 31 Te umetnine omenja Bercetov kroniški zapis, v katerem so opisane posledice potresa, ki je 31. januarja 1956 hudo po- Slika 7: Tone Kralj, Vstali Zveličar, 1953, p. c. sv. Jurija, Ilirska Bistrica (vir: arhiv ZVKDS – OE Nova Gorica, EID (EŠD): 3703, map. Ilirska Bistrica, p. c. sv. Jurija, št. 12362). Slika 8 in 9: Primerjava starega (zgoraj; vir: arhiv ZVKDS – OE Nova Gorica, EID (EŠD): 3703, map. Ilirska Bistrica, p. c. sv. Jurija, št. 12343) in novega (spodaj; foto: osebni arhiv) okvirja za Križev pot, p. c. sv. Jurija, Ilirska Bistrica. 665 URŠKA GODINA: SAKRALNA UMETNOST TONETA KRALJA NA PRIMORSKEM ..., 657–6782023 Križevem potu kot na samostojnih lesonitnih slikah je Jezus naslikan v oblačilih v barvah slovenske zasta- ve. Tovrstno prepletanje biblijskih motivov s sloven- skimi narodnimi notami je pri Kraljevem ustvarjanju sakralnih umetnin za cerkvene prostore skorajda ne- pogrešljivo, med cerkvami na Ilirskobistriškem pa se v večjem obsegu pojavlja v trnovski župnijski cerkvi sv. Petra in župnijski cerkvi Karmelske Matere božje v Podgrajah. Ilirska Bistrica, župnijska cerkev sv. Petra Zapisi Viktorja Berceta v župnijski kroniki poleg podatkov o Kraljevem ustvarjanju v podružnični cer- kvi sv. Jurija ponujajo podrobnejši vpogled v njegovo umetniško opremljanje druge ilirskobistriške cerkve, tj. župnijske cerkve sv. Petra v Trnovem, v kateri je deloval v istem obdobju. Zanjo je ustvaril več sten- skih poslikav, oltarnih slik, ne nazadnje je sam izdelal določen del cerkvene opreme, kot so spovednice in krstni kamen v severni kapeli, po njegovi zamisli pa je okrašen tudi ladijski strop.32 Obiskovalca v notra- njosti cerkve nenehno spremljajo Kraljeve stvaritve večjih dimenzij in posamezne umetniške prvine, ki so za umetnika posebej značilne, denimo dekorativne poslikave z navpičnimi črtami, vzpostavljene vzdolž celotne višine sten, in angelske glavice,33 naslikane na steni severne kapele in tudi kot kiparski okras ume- ščene na strop prezbiterija ter pod kor. Toda Kralj je imel s cerkvijo še večje načrte. Njegova želja, ki je sovpadala z umetnikovo večno težnjo po ustvaritvi celostne umetnine,34 ki bi povezovala arhitekturo, ki- parstvo in slikarstvo, je bila celovita preureditev no- tranjosti cerkve sv. Petra. Kot piše Berce v župnijski kroniki, je Kralj 19. maja 1951 obiskal trnovsko cer- kev z namenom izdelave načrtov za njeno celostno notranjo preureditev.35 27. maja 1951 jih je izdelal, kmalu zatem pa je v Ilirsko Bistrico poslal slike načr- tov, od katerih je en izvod prejel Škofijski ordinariat v Ljubljani.36 V enem od sledečih kroniških zapisov se izkaže, da ta Kraljevim idejam ni bil naklonjen, saj sta septembra 1951 trnovsko cerkev obiskala arhitekt škodoval cerkev. Pove, da je Tone Kralj slike naslikal na leso- nit, zaradi česar so ostale brez poškodb, tako kot Križev pot. Kraljeva odločitev za ustvarjanje na lesonit se je torej izkazala za učinkovitejšo v primerjavi s slikanjem na suh omet, zna- čilnim za Kraljeve poslikave cerkva, saj pomeni velik izziv v smislu vzdrževanja in obnavljanja (prim. poslikave v župnijski cerkvi sv. Helene na Premu, op. 22). 32 ZVKDS – OE Nova Gorica, EID (EŠD): 3696, map. Ilirska Bistrica, ž. c. sv. Petra. 33 Angelske glavice je Kralj v svoja cerkvena dela pogosto vklju- čeval kot dekorativni element. Pojavijo se na primer v ozadju slike s sv. Ano in Marijo ter slike z Marijo in Detetom v župnijski cerkvi sv. Silvestra v Pevmi (1934), ob podobi nad- angela Mihaela v podružnični cerkvi sv. Jožefa v Soči pri Bov- cu (1944) itn. Upodobitve v: Koršič Zorn, Tone Kralj, str. 58; Pelikan, Tone Kralj, str. 127, 205. 34 Koršič Zorn, Gosta, str. 150. 35 Berce, Župnijska kronika, Ilirska Bistrica, 19. 5. 1951. 36 Berce, Župnijska kronika, Ilirska Bistrica, 27. 5. 1951. Janez Valentinčič in njegova hčerka, ki sta skupaj iz- merila cerkev za pripravo novih načrtov za celovito obnovo.37 Zamisli drugega arhitekta so bile Škofij- skemu ordinariatu bolj pogodu kot Kraljeve, ker naj bi imele njegove, ki so med drugim zajemale odstra- nitev obstoječih oltarjev,38 preveč neugoden vpliv na obstoječe stanje notranjščine. Tako so bili decembra 1951 odobreni Valentinčičevi načrti, ki so se nana- šali na arhitekturno preureditev cerkvenega prostora, kot je zvišanje ladje.39 Berce piše, da so bili Kraljevi »/n/ačrti in zamisli /…/ prav lepe in je le obžalovanja vredno, da jih ordinariat ni odobril; z njimi bi trnov- ska cerkev bila celotno prenovljena. /…/ Ordinariat je odobril predlog, naj bi cerkev slikal T. Kralj.«40 Čeprav so bile Kraljeve ideje o celostni obnovi cerkve zavr- njene, je bil naposled sprejet sklep, da poskrbi vsaj za opremljanje cerkvene notranjosti z likovnega vidi- ka, če že ne bo zadolžen za njeno popolno prenovo. Predlog se je izkazal za ustreznega, saj je učinkovi- to povezal estetiko cerkvene notranjščine. Projekt so začeli izvajati v naslednjih letih po odobritvi načrtov. Tone Kralj je s slikami na lesonit opremil prezbi- terij cerkve: na njegovo levo stran je umestil prizor Vstalega Kristusa, ki obišče apostole, na nasprotno steno pa prizor, kjer Jezus apostolom umiva noge. Nad levim sklopom slik je v risarski maniri upodo- bil sv. Petra kot pastirja potujoče cerkve, nad desnim pa Jezusa, Dobrega pastirja. Oba spremljajo ovce, simboli vernikov, ki jih usmerjata proti velikemu ol- tarju. Tega krasi podoba zavetnika cerkve, kar je bila Kraljeva prva slika za trnovsko cerkev.41 V župnijski kroniki Viktor Berce 17. januarja 1954 piše: »G. škof je odobril zamisel, naj bi naredili novo sliko sv. Petra na glavnem oltarju na steklo, transparentno. Celo je oblju- bil, da bo on kril stroške za to delo, ki naj bi ga naredil Tone Kralj (ta je naredil bistriški [K]rižev pot).42 /…/ 28. februarja je prišel Tone Kralj in je vzel mere za novo sliko sv. Petra.«43 Umetnina na steklu je bila končana do poletja, saj 29. junija 1954 Berce že piše o njeni prisotnosti na velikem oltarju in doda nekaj opazk, ki omogočajo vpogled v takratne okoliščine, pove- zane s Kraljevim delom in končno oceno slike: »Na praznik zavetnika župnije je prevzvišeni g. škof Anton Vovk blagoslovil pri večerni sv. maši sliko sv. Petra na glavnem oltarju. Sliko je dovršil akad. slikar Tone Kralj. Delal je v srednji sobi župnišča. V strahu in trepetu, da ne bi počilo tako veliko steklo, smo jo le srečno prenesli v cerkev in postavili na oltar. S sliko so v splošnem vsi zadovoljni. Posebno je bil zadovoljen z njo g. škof, ki jo je sam prišel blagoslovit. V zahvalo za denarno pomoč smo 37 Berce, Župnijska kronika, Ilirska Bistrica, september 1951. 38 Berce, Župnijska kronika, Ilirska Bistrica, december 1951. 39 Kirn Vodopivec, V prezbiteriju, str. 36. 40 Berce, Župnijska kronika, Ilirska Bistrica, december 1951. 41 Do tedaj je na velikem oltarju stala slika istega svetnika, ki ga je upodobil Ivan Franke (Slovensko Primorje, str. 243). 42 Tj. Križev pot v podružnični cerkvi sv. Jurija v Ilirski Bistrici. 43 Berce, Župnijska kronika, Ilirska Bistrica, 17. 1. 1954. 666 URŠKA GODINA: SAKRALNA UMETNOST TONETA KRALJA NA PRIMORSKEM ..., 657–678 2023 mu poklonili sliko v miniaturi, ki jo je izdelal Tone Kralj kot načrt za sliko.«44 Obravnavana podoba sv. Petra pa ni ta, ki se danes nahaja na velikem oltarju trnovske cerkve. Izvirna slika na steklu, o kateri govori kroniški zapis, je bila namreč v enem od potresov na Ilirsko- bistriškem poškodovana, zato je Kralj izdelal novo, o čemer priča poznejša letnica ob njegovi signaturi v spodnjem desnem kotu umetnine, »T. KRALJ / l. 63«. Župnijska kronika pa ne beleži le blagoslova Kra- ljeve oltarne slike, marveč tudi podob na stranskih oltarjih. Desni stranski oltar je opremljen s sliko sv. Stanislava Kostke, ki je bila blagoslovljena 14. avgu- sta 1955 med sveto birmo v trnovski cerkvi. Viktor Berce v župnijski kroniki ob tem datumu zapiše, da je Tonetu Kralju »župni upravitelj dal življenjepis svet- nika, naj izbere primeren motiv za zgled naši mladini. Slikar je izbral čudež sv. obhajila v svetnikovi bolezni. Za nagrado je župnijska uprava plačala enomesečno le- tovišče, ki ga je slikar preživel pri č. sestrah v Lovranu od 15. avgusta do 15. septembra. Znesek je bil 12.500 din.«45 Berce še doda, da je Kraljevo delo na oltar- ju nadomestilo že poškodovano sliko zadnje večerje neznanega slikarja. Kralj je ocenil, da je bila ta včasih del večje izvirne umetnine in da je bila iz nje izreza- na. Svoje avtorstvo je na novo oltarno sliko zabele- žil na izviren način, in sicer je v spodnji desni vogal zapisal črko T ter namesto svojega priimka nad njo naslikal krono. Štiri leta kasneje je bila blagoslovljena še slika s podobo Marije in Jezusa na levem stranskem oltarju (slika 10), ki jo je slikar napravil istega leta, kar je zabeleženo s signaturo na spodnjem delu umetnine: »Tone Kralj 59«. Priložnost je z dodanimi detajli o procesu nastanka slike ponovno opisal Viktor Berce v župnijski kroniki. Navaja, da je 16. avgusta 1959 škof »blagoslovil novo Marijino sliko v Marijinem ol- tarju. Sliko je meseca julija in v začetku avgusta izdelal akad. slikar Tone Kralj v Podgrajah. [Lesonitno podla- go] sta župnik in kaplan odpeljala z avtom v Podgraje. Tu je slikar slikal župno cerkev in po hipih delal tudi Marijino sliko za cerkev sv. Petra. /…/ Ob priliki birme l. 1955 je g. škof blagoslovil sliko sv. Stanislava. Zdaj pa prav slovensko Marijino sliko.«46 Bercetov izraz, da je Marijina podoba zares »slovenska«, utemeljujejo barve Marijine oprave, saj jo je Kralj naslikal v barv- ni kombinaciji slovenske trobojnice.47 Brezmadežna 44 Berce, Župnijska kronika, Ilirska Bistrica, 29. 6. 1954. 45 Berce, Župnijska kronika, Ilirska Bistrica, 14. 8. 1955. 46 Berce, Župnijska kronika, Ilirska Bistrica, 16. 8. 1959. 47 Kralj je na svojih sakralnih slikah in poslikavah vedno znova stremel k poudarjanju pomena slovenstva in domovine, zato je v svojih prizorih v slovenske narodne barve odel različne fi- gure. Oblačila v teh barvah nosijo recimo Kristus in slovenski domačini na eni od podob v ladji župnijske cerkve sv. Mihaela v Lokvi na Krasu (1942/1943), sv. Martin, ki deli plašč z be- račem, na prizoru v prezbiteriju župnijske cerkve, posvečene temu svetniku, v Slivju v Brkinih (1943/1944), nadangel Mi- hael v podružnični cerkvi sv. Jožefa v Soči pri Bovcu (1944) itn. Upodobitve v: Pelikan, Tone Kralj, str. 168–169, 174, 205. je obdana s sončnim sijem, njena glava je obkrožena z dvanajstimi zvezdami, njena leva noga počiva na luni, desna pa tepta kačo, simbol zla, kar predstavlja Marijino zmago nad njim. Kombinacija slovenskih narodnih barv, ki jih je Kralj izbral za Marijino obla- čilo, in položaja, ki nakazuje njeno mogočnost, nosi globlji pomen. Marija, upodobljena kot taka, simbo- lizira zaščitnico slovenskega naroda, ki ga obvaruje pred fašizmom – kačo, ki jo pohodi.48 Tudi obe stranski kapeli sta prežeti z bogato sim- boliko. Južna je posvečena Jezusovemu trpljenju – orodja Kristusovega mučeništva so upodobljena na štirih manjših polkrožnih lesonitnih slikah, na vsako stran oltarja v kapeli pa sta umeščeni dve ovalni sliki 48 Na sakralnih umetninah Toneta Kralja se Marija, odeta v bar- ve slovenske zastave, pojavi večkrat, na primer na stranskem oltarju v župnijski cerkvi sv. Lenarta v Volčah pri Tolminu (1927), v župnijski cerkvi sv. Silvestra v Pevmi (1934), kjer je, stoječa na kači, prav tako prikazana kot varuhinja Sloven- cev pred fašističnim režimom, v župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja v Dekanih (1944), kjer barve slovenske zastave kolektivno tvorita njeno in Kristusovo oblačilo, na prizoru v prezbiteriju podružnične cerkve Marije Device Lavretanske v Trenti (1945), kjer so na Marijinem oznanjenju v istih barvah kot Marijino oblačilo upodobljena tudi krila nadangela Ga- brijela, in drugod. Upodobitve v: Pelikan, Tone Kralj, str. 95, 127, 191, 215. Slika 10: Tone Kralj, Brezmadežna, 1959, levi stranski oltar, ž. c. sv. Petra, Ilirska Bistrica (foto: osebni arhiv). 667 URŠKA GODINA: SAKRALNA UMETNOST TONETA KRALJA NA PRIMORSKEM ..., 657–6782023 z motivoma Usmiljenega samarijana in Izgubljenega sina. Kristusovo stisko, ki jo utelešajo slikarske podo- be Arma Christi v kapeli, dodatno podkrepi oblikov- na zasnova stene. Ta v zgornjem predelu zaobjame sliki in se zaključuje v obliki dveh solz (slika 11). Kot je zabeleženo v zapisih v župnijski kroniki, je Kralj maja 1960 vnovič obiskal trnovsko cerkev in tam poleg načrta za pleskanje prezbiterija izdelal načrt za severno, krstno kapelo.49 Ta je obogatena s številnimi značilnimi elementi Kraljevega slikarske- ga sloga. Strop in stene krasijo na gosto naslikane srebrne navpične črte, sredi njih pa so pasovi s podo- bami otrok, oblečenih v belo, v barvo nedolžnosti. V rokah držijo srebrne lilije, cvetlice, ki prav tako nosijo simbolni pomen čistosti. V kapeli je slika Darovanje v templju (slika 12), s signaturo v spodnjem desnem kotu, »TONE KRALJ 2. 12 / 1961«. Umeščena je nad krstni kamen, ki ga je Kralj izdelal leta 1972, pribli- žno deset let po obdobju aktivnega preurejanja krstne kapele.50 Ob sliki se nahaja stenska poslikava dveh pasov angelskih glavic, Kraljevih priljubljenih mo- tivov. Pogled na stensko površino pod polkrožnimi okni v ladji usmerja v še eno sicer nepotrjeno, ven- dar zelo verjetno možnost, in sicer da sedanje stanje cerkvene notranjščine v smislu umetnostne okrasitve ni popolnoma takšno, kot si ga je v osnovi zamislil 49 Berce, Župnijska kronika, Ilirska Bistrica, maj 1960. 50 ZVKDS – OE Nova Gorica, EID (EŠD): 3696, map. Ilirska Bistrica, ž. c. sv. Petra. Slika 11: Južna kapela, ž. c. sv. Petra, Ilirska Bistrica (foto: osebni arhiv). Slika 12: Tone Kralj, krstni kamen in Darovanje v templju, severna kapela, 1961, ž. c. sv. Petra, Ilirska Bistrica (foto: osebni arhiv). 668 URŠKA GODINA: SAKRALNA UMETNOST TONETA KRALJA NA PRIMORSKEM ..., 657–678 2023 Kralj. Pod okni so namreč s srebrnimi črtami uokvir- jena polja v beli barvi (slika 13), njihova vizualna izo- liranost od rumenkastega odtenka preostale površine stene pa vodi k predpostavki, da so morda predstav- ljala mesto za poslikave, ki zaradi določenega vzroka niso bile izvršene. Podgraje, župnijska cerkev Karmelske Matere božje Temeljitejšo obravnavo del, ki jih je Tone Kralj napravil za podgrajsko župnijsko cerkev Karmelske Matere božje med letoma 1958 in 1960, ovira odsot- nost župnijske kronike, saj je zgorela ob požigu vasi Podgraje leta 1944, v katerem je bilo uničeno celotno župnišče, kjer so bili ti zapisi hranjeni. Pa vendar je v podgrajski cerkvi zaradi določenih motivov, ki so edinstveni in netipični za cerkvene prostore, tudi brez župnijske kronike mogoče priti do številnih spoznanj in opažanj o umetninah v njih. Tako kot je Kralj v več svojih sakralnih del vključil detajle, povezane z vojnimi dogodki, so tudi umetniška dela v cerkvi Kar- melske Matere božje zaznamovana s spomini nanje, konkretno z dogajanjem v Podgrajah. Tovrstni motivi so upodobljeni v delih, ki so priključena tradicional- nemu Križevemu potu na ladijskih stenah tako pred prvo postajo kot tudi po zadnji, v maniri risbe pa se nahajajo tudi na stenah nad stranskima kapelama. Poleg pasijonskih prizorov ta umetniška dela nosijo intenzivnejši čustveni naboj, medtem ko so slike in stenske poslikave v prezbiteriju in stranskih kapelah vezane izključno na biblijsko tematiko in so v primer- javi z motivi, ki spominjajo na čas vojne, razpoloženj- sko pretežno lahkotnejše oziroma nevtralnejše. Na stenah prezbiterija so razobešeni štirje leso- nitni medaljoni s časom nastanka v letih 1958 in 1959. Od leve proti desni prikazujejo Jezusa, ki se po vstajenju prikaže Mariji, Jezusovo rojstvo, Mariji- no oznanjenje ter njeno smrt. Motivi na medaljonih prikazujejo prizore iz Marijinega življenja, vendar je prvi (slika 14) z ikonografskega vidika poseben in redko upodabljan, saj je Vstali Kristus običajno nasli- kan ob Mariji Magdaleni, ki jo je po vstajenju srečal v vrtu ob grobu. Da gre zares za Marijo, je očitno zara- di razlik od standardnega upodabljanja Kristusovega prikazovanja Mariji Magdaleni, ki se kažejo v spre- menjenem prizorišču in drugačnem videzu ženske figure. Te distinkcije je mogoče opazovati ob primer- javi Kraljevega motiva na medaljonu ter slike z Vsta- lim Kristusom in Marijo Magdaleno, ki jo je umetnik leta 1956 naslikal za podružnično cerkev istoimen- ske svetnice v Kosezah pri Ilirski Bistrici (slika 15).51 51 Vstali Kristus in Marija Magdalena sta na sliki, nastali za podružnično cerkev v Kosezah, umeščena ob Kristusov grob, v podgrajski cerkvi pa sta Jezus in Marija postavljena v zaprt notranji prostor. Marija ima okrog glave avreolo, ki jo označi za Jezusu statusno primerljivo sveto osebo, in lase zakrite s tančico, Marija Magdalena pa ima na sliki za koseško cerkev in v umetnosti nasploh praviloma izpostavljene lase, ki (sicer zmotno) asociirajo na Marijo Magdaleno kot grešnico. Slika 13: Ladijska stena, ž. c. sv. Petra, Ilirska Bistrica (foto: osebni arhiv). 669 URŠKA GODINA: SAKRALNA UMETNOST TONETA KRALJA NA PRIMORSKEM ..., 657–6782023 Kralj ne nazadnje Marijo večkrat naslika v enaki podobi tudi na postajah Križevega pota v ladji. Pod medaljone s prizori iz Marijinega življenja so ume- ščeni napisi, ki povedo, kateri domačini so finančno prispevali k njihovemu nastanku, čeprav podatki niso najbolj točni.52 Predel oboka prezbiterija nad meda- ljoni v tipični Kraljevi maniri krasijo angelske glavi- ce ter gosto posejane črte (prim. stenske poslikave v župnijski cerkvi sv. Petra v Ilirski Bistrici), ki se iz- tekajo v monumentalen prizor sredi oboka prostora. Tu je s posameznimi slikarskimi poudarki v srebrni in zlati barvi, ki izpostavljajo slovesnost dogodka, na- slikano Marijino kronanje v spremstvu množice an- gelov. Tudi v tem primeru ne gre za freske, temveč za Kralja značilno tehniko slikanja na suh omet. Na oba stikajoča se robova slavoločne in ladijske stene je Kralj umestil par lesonitnih slik, ki so nasta- le sočasno z umetniškimi deli v prezbiteriju. Prizora, ki sta vsak na svoji strani slavoločne stene, prikazu- jeta dvanajstletnega Jezusa v templju med modreci na levi in Jezusovo darovanje v templju na desni. V levem kotu sta na ladijski steni upodobljena Jožef in Marija, ki vstopata v tempelj, kjer najdeta dvanajst- letnega Jezusa. Čeprav gre za dve ločeni slikarski deli, je Kralj spretno ustvaril vtis enotnosti prostora, saj vhod v tempelj, kjer stojita Jožef in Marija, vodi v prostor z Jezusom in modreci. Enak iluzionistični učinek ima par vogalnih slik v kotu ladijske in slavo- 52 Ustni vir: Peter Pipan (22. 1. 2023). Slika 14: Tone Kralj, Vstali Kristus se prikaže Mariji, 1958–1959, prezbiterij, ž. c. Karmelske Matere božje, Podgraje (foto: osebni arhiv). Slika 15: Tone Kralj, Vstali Kristus se prikaže Mariji Magdaleni, oltarna stena (za velikim oltarjem), 1956, p. c. Marije Magdalene, Koseze pri Ilirski Bistrici (foto: Stanko Fajdiga). 670 URŠKA GODINA: SAKRALNA UMETNOST TONETA KRALJA NA PRIMORSKEM ..., 657–678 2023 ločne stene na desni: prizorišče slike na prvi steni, ki prikazuje prinašanje otrok k darovanju v tempelj, se poveže z že omenjenim prizorom Jezusovega daro- vanja v templju na drugi. Na obeh umetniških delih na slavoločni steni izstopa lesen strop, ki je imel v času postavitve Kraljevih umetnin v cerkev specifično nalogo, in sicer je ladijski strop vizualno povezoval s tistim na podobah (slika 16). Predhodni strop ladje je bil od prenove cerkve konec petdesetih let 20. stoletja namreč tak, kakršnega je upodobil Tone Kralj – leso- niten z vzdolžno trikotno grebenasto zasnovo. Novo obliko, kakršna je v cerkvi vidna danes, pa je dobil ob prenovi, ki jo je arhitekt Miro Homšak izvedel v ob- dobju od poznih osemdesetih let do začetka devetde- setih let 20. stoletja.53 Od tedaj je strop sicer še vedno lesen, vendar je za razliko od prvotnega kasetiran. Sočasno z umetninami v prezbiteriju in na slavo- ločnih ter ladijskih stenah so nastala slikarska dela v stranskih kapelah. Slika v levi prikazuje Jožefa med opravljanjem tesarskih del in Jezusa ob njem. V ozadje prizora je Kralj umestil Marijo med gospo- dinjskim opravilom v hišnih prostorih. Do njih vodi- jo stopnice, pred katere so postavljene bele lilije kot simbol Marijine nedolžnosti. Celotna kompozicija vzbuja domačno razpoloženje, kar je bil tudi Kraljev namen, saj je stremel k temu, da bi se lahko gledalci poistovetili z vzdušjem v njegovih delih, občinstvo pa so bili v podgrajski cerkvi prav vaščani. Na sliki 53 Ustni vir: Peter Pipan (22. 1. 2023). v nasprotni kapeli se ta slikarjeva težnja zopet kaže, in sicer je tokrat upodobil Jezusa med ozdravljanjem bolnih, ti pa nosijo oblačila, ki po videzu spadajo v takratni sodobnejši čas – kakor da bi predstavljali do- mačine, ki so prišli h Kristusu v upanju na ozdravitev. Konkretno na prebivalce Podgraj je Kralj navezal motive na slikah, ki jih je dodal postajam Križevega pota. Pričajo o agresiji nemškega okupatorja, ki so jo vaščani doživeli leta 1944, in obeležujejo konec dru- ge svetovne vojne. Prvi par slikarskih del je umetnik umestil pred prvo postajo Križevega pota, drugega pa za zadnjo. Prva slika izmed para pred začetno po- stajo predstavlja prebičanega in s trnjem okronanega Jezusa s prevezanimi očmi, ki ga obkrožajo figure, v katerih so prepoznavni obrazi vojnih zatiralcev (slika 17): za Kristusovim hrbtom je Kralj upodobil Hitler- ja, na desni strani slike njegovega podpornika rjavo- srajčnika, na levi pa kleči črnosrajčnik, ki se spakuje trpečemu Jezusu. Podobe vojnih voditeljev nasprotnikove strani in njihovih pristašev se pri Kraljevem ustvarjanju za cer- kvene notranjščine kot kritika fašizma in nacizma po- gosto pojavljajo.54 V ladji župnijske cerkve sv. Martina 54 Kralj je Hitlerja naslikal na primer na prizor v ladji župnij- ske cerkve sv. Vida na Šentviški gori (1941), kjer ga sv. Vid Slika 16: Iluzionistična povezava slik in stropa (pred prenovo konec osemdesetih let 20. stoletja), levi kot ladijske in slavoločne stene, ž. c. Karmelske Matere božje, Podgraje (vir: arhiv ZVKDS – OE Nova Gorica, EID (EŠD): 3902, map. Podgraje, ž. c. Matere božje, št. 12299). Slika 17: Tone Kralj, Kristus med vojnimi zatiralci, 1958–1959, desna ladijska stena, ž. c. Karmelske Matere božje, Podgraje (foto: osebni arhiv). 671 URŠKA GODINA: SAKRALNA UMETNOST TONETA KRALJA NA PRIMORSKEM ..., 657–6782023 v Hrenovicah (1942/1943) je kronanje Kristusa, okrog katerega so zbrani Mussolini, nacist, fašist in pomoč- niki v oblačilih v italijanskih nacionalnih barvah,55 v določenih elementih podobno prav prizoru Kristusa, obkoljenega s sovražniki, v podgrajski cerkvi. Vzpo- rednice pri obeh delih je mogoče opaziti v podobno zastavljeni kompoziciji, predvsem pa pri črnosrajčni- ku, ki na obeh slikah na obrazu nosi enako grimaso. Pod obravnavano sliko v cerkvi Karmelske Matere božje Kralj umesti napis, ki dokumentira posledice prihoda nemške vojske v Podgraje, »DNE 6. MAJA 1944 SO / INTERNIRALI 167 OSEB / IN POŽ- GALI 127 HIŠ«. Na ta požig asociira tudi motiv nad desno stransko kapelo, in sicer je Kralj v maniri risbe upodobil z ognjenimi plameni obdano podgrajsko cerkev v njeni takratni, starejši arhitekturni zasnovi,56 ozdravlja od nečistih duhov, upodobil ga je na enajsti posta- ji reliefnega Križevega pota v župnijski cerkvi sv. Martina v Slivju v Brkinih (1943/1944), kjer vleče križ, na katerega je pribit Jezus. Mussolini je bil na Kraljevih umetninah za cer- kvene notranjščine večkrat upodobljen ob mučenju Kristusa ali drugih svetnikov: na primer v že omenjeni ladji župnijske cerkve sv. Vida na Šentviški gori (1941), kjer sv. Vida pod Mussolinijevim budnim očesom bičata nacist in fašist ter kjer Mussolini nadzoruje mučenje sv. Vida na natezalnici, v ladji župnijske cerkve sv. Martina v Hrenovicah (1942/1943), kjer pozorno opazuje bičanje Kristusa, ki ga izvajajo Nemci in Italijani itn. Upodobitve v: Pelikan, Tone Kralj, str. 137–139, 140–141, 148–149, 188. 55 Upodobitev v: Pelikan, Tone Kralj, str. 146. 56 ZVDKS – OE Nova Gorica, EID (EŠD): 3902, map. Pod- graje, ž. c. Matere božje. z zapisano letnico dogodka v rdeči barvi – barvi krvi. Naslednji, večji prizor, ki stoji tik pred prvo postajo Križevega pota, pa ta dogodek še natančneje vizualno predstavi, saj na njem sovražniki nasilno preganjajo prestrašene in pretresene Podgrajce iz domačega kraja v ozadju, ki je tako kot bližnja vas Kuteževo na levi strani kompozicije prežet z ognjenimi plameni (slika 18). Tudi tu na skrajni levi rob prizora Kralj naslika Hitlerja. Pri tej upodobitvi gre namreč za obeleženje ene izmed obsežnih akcij nemškega okupatorja. Izve- dena je bila v sklopu ofenzive proti Čičariji, Kastav- ščini, Podgori in Brkinom, ki je pod vodstvom Odila Globočnika, višjega vodje SS in policije v operativni coni Jadransko primorje, trajala od 26. aprila do 6. maja 1944. Prav na zadnji dan so bile močno priza- dete Podgraje, in sicer je bila požgana večina domov v vasi. Med množičnimi požigi so vaščani izgubili streho nad glavo, živino, hrano in druge dragoceno- sti. Poleg tega so si bili primorani poiskati mesto za nadaljnje bivanje pri svojih bližnjih na drugih lokaci- jah ali v zapuščenih stavbah, kot so šole, vojašnice in nenaseljene hiše, saj je zanje veljala prepoved vračanja v domačo vas za obdobje treh mesecev. Tja so se – če jim je nemška vojska dopustila – lahko vračali le z namenom oskrbe svojih pridelkov na poljih, če so jih sploh še imeli. V Podgrajah je istočasno kot požig vasi potekala obsežna skupinska aretacija, v kateri je bilo osemnajst57 posameznikov prijetih zaradi različnih 57 Beltram, Vojno nasilje, str. 109, op. 34. Slika 18: Tone Kralj, pregon Podgrajcev iz vasi, 1958–1959, desna ladijska stena, ž. c. Karmelske Matere božje, Podgraje (foto: Andrej Šauperl). 672 URŠKA GODINA: SAKRALNA UMETNOST TONETA KRALJA NA PRIMORSKEM ..., 657–678 2023 razlogov, kot so izdaje ali maščevanja za partizanske napade. Ti in mnogi drugi domačini, ki so bili tarča krutosti nemškega okupatorja, so bili bodisi poslani na prisilno delo v nemške in avstrijske kraje, če so bili mlajši, bodisi so bili nasilno nagnani v vagone in od- vedeni v koncentracijska taborišča.58 Druga dvojica podob, ki jih je Kralj dodal kon- vencionalnim postajam Križevega pota, ima mesto po zadnji postaji in predstavlja konec tovrstnega trpljenja. Večja slika prikazuje vrnitev Podgrajcev v domači kraj po končani vojni (slika 19). Tu skupina domačinov, ki so že nastanjeni v vasi, sprejema del komaj vračajočih se sovaščanov iz pregnanstva, zato je možno, da gre za nanašanje na konkreten proces vnovičnega naseljevanja v Podgraje med vojno in po njej. Medtem ko se namreč nekateri pred njenim koncem niso vrnili v domači kraj, so se drugi že pred tem naselili v svoje opustošene domove in jih popra- vili, da bi lahko v njih spodobno živeli in bili tam pri- ča zaključku vojne.59 V ozadju v središču kompozicije je vidna avtentična podoba kapelice, ki je imela tedaj in ima še danes mesto sredi vasi, s čimer je dogajanje natančno locirano v središče Podgraj, z upodobitvi- jo tega verskega znamenja pa je izkazana tudi poni- žnost in hvaležnost domačinov Bogu, h kateremu so se priporočali za uresničitev upodobljenega dogodka. 58 Beltram, Vojno nasilje, str. 106–109; Zadnik, Brkini, str. 359; Zadnik, Istrski odred, str. 273–274. 59 Beltram, Vojno nasilje, str. 108. Kralj je na tem prizoru izpostavil tudi narodnostni moment: otroci, ki zavzemajo osrednji del prizora, prihajajočim Podgrajcem delijo jugoslovanske zasta- vice in zastavice slovenskih partizanov. Na prvi pogled je nenavadno, da so komunistični simboli upodobljeni na umetniškem delu v cerkve- nem prostoru, vendar ta pojav razjasni dejstvo, da gre pri likovnem opremljanju podgrajske cerkve za specifičnega naročnika. Tone Kralj je cerkev opre- mil z umetniškimi deli po naročilu župnika Milana Grlja, ki je med letoma 1941 in 1973 župnikoval v Podgrajah in bil kot zaveden narodnjak globoko predan domovini. O tem med drugim priča župni- kova angažiranost v odborih oziroma društvih, ki so jih sestavljali duhovniki, naklonjeni načelom tedanje oblasti. Grlj je bil eden od članov pripravljalnega od- bora duhovnikov članov OF, ki je bil sestavljen 22. oktobra 1947, ter član Odbora duhovnikov OF za Slovensko Primorje, v katerega je bil izvoljen 2. julija 1948, aktiven je bil tudi v Cirilmetodijskem društvu, ki se je z ustanovitvijo 20. septembra 1949 razvilo iz Odbora duhovnikov OF.60 Milan Grlj se je torej za- vzemal za širjenje naklonjenosti tako do vere kot do domovine, Kralj pa je tovrstne interese delil z njim, saj mu je obe župnikovi tendenci uspelo v podgrajski cerkvi združiti v umetniška dela, ki izžarevajo edin- 60 Čipić Rehar, Cerkev in oblast, str. 210, op. 977, str. 213, op. 992, 994, str. 218; V nove zarje, str. 211; Valenčič, Grlj Milan – Anton, str. 607–608; Žajdela, Spodbujal je, str. 19. Slika 19: Tone Kralj, prihod Podgrajcev v vas po končani vojni, 1958–1959, leva ladijska stena, ž. c. Karmelske Matere božje, Podgraje (foto: Andrej Šauperl). 673 URŠKA GODINA: SAKRALNA UMETNOST TONETA KRALJA NA PRIMORSKEM ..., 657–6782023 stven značaj in s pomočjo katerih bodo dogodki, ki so zaznamovali Podgraje med vojno, vselej ostajali v zavesti Slovencev. Na desni strani slike z vrnitvijo Podgrajcev v domačo vas manjša skupina žena in mož povezuje prizor z naslednjo podobo, ki jo je Kralj dodal tradi- cionalnemu Križevemu potu, in sicer z Vstalim Kri- stusom (slika 20), pod katerega je umeščen napis, ki priča o posledicah tamkajšnjega okupatorjevega na- silja: »26 USTRELJENIH IN PO / V TABORIŠČIH UMRLIH«. Večina skupine ima poglede obrnjene proti Kristusu, ena od žensk pa je zazrta v gledalca ter ga z gesto svojih rok vabi k pogledu nanj in k zahvali za konec vojnih tegob. Tega simbolično po- nazarjajo predmeti, odvrženi na tleh ob Kristusu – vojaške čelade, bodeča žica in naboji, ki jih morda lahko dojemamo kot orodja mučeništva prebivalcev Podgraj. Kristusu so ne nazadnje v smislu trpljenja, pa tudi metaforičnega prerojenja in novega začetka po vojni podobni tudi sami. Upanje v boljšo priho- dnost in vnovičen začetek življenj Podgrajcev pona- zarja tudi motiv na steni nad levo stransko kapelo. V kontrastu s podgrajsko cerkvijo, obkroženo z ognjem, nad nasprotno stransko kapelo, je ista cerkev tokrat osvetljena z vzhajajočim soncem in v zlati barvi pri- pisano letnico 1945. Ta obeležuje konec vojnega ob- dobja, ki ga je Kralj skupaj s slovenskim ljudstvom, za katero je ustvarjal, neizmerno čakal. Ustno izročilo župnikov, ki so spremljali Kralja pri njegovem snova- nju umetnin za podgrajsko cerkev, izpostavi drago- ceno informacijo o slikarjevem osebnem odnosu do teh ljudi. Umetnik naj bi namreč podgrajski Križev pot in štiri dodane slike, navezane na vojni čas, sli- kal v vasi, upodabljal pa naj bi resnične Podgrajke in Podgrajce, ki jih je opazoval med njihovimi opravili in dejavnostmi.61 Četudi prenesen od ust do ust, je podatek zelo verjeten, saj se je Kralj v svojih sakralnih delih močno nagibal k ljudskosti in želel, da bi se – predvsem v prenesenem pomenu, a v tem primeru tudi v dobesednem – v njegovih umetniških delih našel vsak posameznik. Še eno Kraljevo umetniško delo v podgrajski cerkvi omenja ilirskobistriška župnijska kronika, ki jo je pisal Viktor Berce. Maja 1960 namreč nava- ja, da je Tone Kralj obiskal cerkev sv. Petra v Ilirski Bistrici in izdelal načrt za tamkajšnjo krstno kapelo ter načrt za pleskanje prezbiterija, v nadaljevanju pa omeni in pohvali še Kraljevo sliko s podobo Marije in Jezusa, ki jo je tistega meseca umetnik prinesel v Podgraje za cerkev Karmelske Matere božje62 in je bila najverjetneje dokončana istega leta. Čeprav je slikarsko delo skrito pogledom obiskovalcev cerkve, je tam še danes. Včasih je krasilo veliki oltar, sedaj pa je postavljeno za njegovo hrbtno stran. Da je bila slika v preteklosti umeščena na veliki oltar, je mogoče sklepati po sovpadajočih oblikah njegove odprtine in Kraljeve slike. Gre za prizor Marije z Jezusom (slika 21); ta je v določenih slikarskih elementih podoben sliki Brezmadežne iz ilirskobistriške župnijske cer- kve sv. Petra (slika 10), ki je nastala v približno is- tem časovnem obdobju. Podgrajska Marija sedi nad mavrico in, tako kot trnovska, tudi nad Zemeljsko oblo. V rokah obe z enako gesto pridržujeta Jezusa kot otroka v rožnatem oblačilu. Podgrajskemu Kralj v roke doda še škapulir.63 Tudi kolorit draperij pod- grajske in trnovske Marije je soroden in se ujema z barvami slovenske zastave. Medtem ko se nad glavo Brezmadežne iz cerkve sv. Petra vije dvanajst zvezd, je podgrajska Marija obdana z množico zvezd, na- slikanih v podobni maniri, ki simbolizirajo Mariji- no božanskost. Kraljevo umetniško delo, ki je stalo na velikem oltarju za še danes obstoječima kipcema Marije in Deteta, je bilo v preteklosti tarča kritik, saj 61 Ustni vir: Peter Pipan (22. 1. 2023). 62 Berce, Župnijska kronika, Ilirska Bistrica, maj 1960. 63 Škapulir je poenostavljena različica redovnega oblačila kar- meličanskega reda in ima poseben pomen za tiste, ki ga skozi življenje in ob smrti ponižno nosijo na sebi. Po besedah Ma- tere božje, ki se je 16. julija 1251 prikazala sv. Simonu Stocku in mu v dar predala škapulir, naj tisti, ki ga zvesto nosijo, ob svoji zadnji uri ne bi bili pogubljeni (Lavrič, Velike Marijine bratovščine, str. 136, op. 76). Slika 20: Tone Kralj, Vstali Kristus, 1958–1959, leva ladijska stena, ž. c. Karmelske Matere božje, Podgraje (foto: Andrej Šauperl). 674 URŠKA GODINA: SAKRALNA UMETNOST TONETA KRALJA NA PRIMORSKEM ..., 657–678 2023 po mnenju nekaterih vernikov ni predstavljalo prave Karmelske Matere božje, ki ji je posvečena podgraj- ska cerkev. Marija in Jezus namreč na glavi nimata naslikane krone, kar je bilo pri upodobitvah, reliefih in kipih s Karmelsko Materjo božjo oziroma Škapu- lirsko Marijo in Jezusom sicer pogosto. Ne nazadnje oltar podgrajske cerkve krasita prav okronana kipca teh svetih oseb. Na poziv vernikov je bila Kraljeva slika tako umaknjena z oltarja in od tedaj nikoli ni bila prestavljena na njej prvotno namenjeno mesto.64 Kraljevo podobo Marije z Jezusom, čeprav je žal skorajda pozabljena, še vedno hranijo v prostorih cer- kve. Nekaj Kraljevih del pa je bilo v preteklih desetlet- jih iz cerkve popolnoma odstranjenih, kar vidimo iz opisa in primerjave fotografij cerkve iz druge polovi- ce šestdesetih let 20. stoletja, ki jih hrani novogori- ški arhiv ZVKDS. Dokumentacija, ki jo je ob obisku cerkve sestavil Emil Smole, najprej omenja prižnico, 64 Ustni vir: Peter Pipan (22. 1. 2023). na kateri so naslikani štirje evangelisti (slika 22). To je kakor preostalo slikarsko dekoracijo cerkve ustvaril Tone Kralj,65 a je v cerkvi ni več. Tudi manjši tridelni oltar s Kraljevimi poslikavami (slika 23) s fotografij iz leta 1967 je bil iz notranjščine odstranjen. V njego- vi sredini je imel mesto Bog Oče, nad katerim se je vil pas za Kralja značilnih stiliziranih angelskih glavic, na stranska krila oltarja pa je umetnik umestil mno- žico otrok v belih oblačilih z enakobarvnimi lilijami v rokah, ki jih je kot simbol nedolžnosti večkrat vklju- čil v svoja sakralna slikarska dela (prim. strop severne kapele, župnijska cerkev sv. Petra, Ilirska Bistrica). Iz fotografske dokumentacije iz oktobra 1986 je razvi- dno, da je bil osrednji del oltarja z Bogom Očetom sčasoma premeščen na levi del slavoločne stene, da- nes pa v cerkvi tudi ta ni več ohranjen. Kraljeva umet- niška dejavnost v podgrajski cerkvi konec petdesetih let 20. stoletja je zaznamovala tudi obliko velikega oltarja, saj je umetnik umaknil obhodna loka velikega oltarja in ju umestil v niši pod okni v prezbiteriju, oltar pa sta poprej krasila tudi putta, ki ju je premestil pod kor na konzoli pilastrov. Spomeniški elaborat je glede Kraljevega dela v podgrajski cerkvi menil, da je »[s]tara čisto stilna notranjščina /…/ s Kraljevo adapta- cijo izgubila na svoji pristnosti. Del nove opreme je dokaj 65 Čeprav Emil Smole avtorja evangelistov ne poimenuje kon- kretno (cit. »Na prižnici so štirje evangelisti.«), je z gotovo- stjo mogoče zatrditi, da jih je naslikal Kralj, saj pisec podobe evangelistov omeni med navajanjem Kraljevih preostalih del za podgrajsko cerkev in drugega avtorja ne omenja, poleg tega pa so naslikani v značilnem Kraljevem slogu (ZVKDS – OE Nova Gorica, EID (EŠD): 3902, map. Podgraje, ž. c. Matere božje). Slika 21: Tone Kralj, Marija z Jezusom, domnevno 1960, oltarna stena (za velikim oltarjem), ž. c. Karmelske Matere božje, Podgraje (foto: osebni arhiv). Slika 22: Tone Kralj, prižnica, ž. c. Karmelske Matere božje, Podgraje (vir: arhiv ZVKDS – OE Nova Gorica, EID (EŠD): 3902, map. Podgraje, ž. c. Matere božje, št. 12301). 675 URŠKA GODINA: SAKRALNA UMETNOST TONETA KRALJA NA PRIMORSKEM ..., 657–6782023 kičast in z arhitekturo neskladen.«66 Zapisano mnenje o Kraljevih arhitekturnih preureditvah in umetni- ških delih v podgrajski cerkvi priča o neustreznosti umetnikovih odločitev, ki so po mnenju spomeniško- varstvene stroke negativno vplivale na celosten uči- nek prostora. Kljub temu je Kralj pri ustvarjanju v cerkvenih prostorih sledil svojim zastavljenim ciljem in idejam ter kot bistveno vselej upošteval pestrost simbolnih pomenov, za kar je bil pripravljen poseči tudi po estetskih odločitvah, ki so bile in so še danes po oceni nekaterih poznavalcev umetnosti vprašljive. Sklep Kraljevo ustvarjanje na Premu, v Ilirski Bistrici in Podgrajah pred drugo svetovno vojno in v desetletjih po njej je v slovenski zgodovini umetnosti pustilo izrazit pečat. Dela, ki jih je Kralj napravil za tam- kajšnje cerkvene notranjščine, namreč nimajo zgolj estetske vloge, temveč se v njihovi vsebini kažejo tudi Kraljeva globoka naklonjenost do domačega naroda, sočustvovanje z njim v času vojne represije ter potre- ba po ohranjanju spomina na tovrstne dogodke, ki so zaznamovali ilirskobistriški prostor. Pri poslika- vi župnijske cerkve sv. Helene na Premu, ki pomeni vrhunec umetnikovega sakralnega monumentalnega opusa, je Kralj že uporabljal umetniške prijeme, ki poudarjajo slovensko narodnostno noto, tj. posega- nje po specifični simboliki, ki se odraža v poslikavi s slovanskima svetnikoma, sv. Cirilom in Metodom. 66 ZVKDS – OE Nova Gorica, EID (EŠD): 3902, map. Pod- graje, ž. c. Matere božje. Nadalje se je denimo pri delih v podružnični cerkvi sv. Jurija posluževal rabe slovenskih narodnih barv, prav tako kot v župnijski cerkvi sv. Petra ter župnij- ski cerkvi Karmelske Matere božje v Podgrajah. Pri zadnjih dveh se je še v večji meri naslanjal na ikono- grafijo, ki izkazuje globoko predanost in naklonje- nost domačemu narodu ter upor do sovražnikovega režima. Pri umetniških delih za podgrajsko cerkev je stopil še korak dlje in skušal ciljnemu občinstvu omogočiti, da se z njegovimi deli karseda močno poistoveti, kar je dosegel z upodabljanjem pozna- nih domačnih momentov in dejanskih dogodkov iz časa vojne – tako tistih najbolj travmatičnih kot tistih olajšujočih, spodbudnih, ki so sledili po nje- nem koncu –, ki so jim bili Podgrajci priča. Že pred začetkom druge svetovne vojne, ko se je slovenski prostor soočal z okupatorjevo represijo, in med nje- nim trajanjem je z umetniškim delovanjem v nadvse nepredvidljivih časih na rizičnem območju ogromno tvegal, vendar je obenem slovenskemu narodu s svo- jim delom tudi veliko doprinesel. Z umetnostjo se mu je približal in ga na svoj najbolj poznan način, z ustvarjalnostjo, sprva podpiral v boju za svobodo, po vojni pa je ta prizadevanja ovekovečil v cerkve- nih prostorih. Ni namreč dovolil, da bi tako bistven del slovenske zgodovine pozabili, zato ga je z umet- niškim pristopom ohranil v trajen spomin na moč, trdnost in hrabrost Slovencev. VIRI IN LITERATURA ARHIVSKI VIRI Berce, Viktor: Župnijska kronika, Ilirska Bistrica, 1. oktober 1950–7. avgust 1976 (hrani župnišče v Ilirski Bistrici). ZVKDS, OE Nova Gorica – Zavod za varstvo kul- turne dediščine Slovenije – Območna enota Nova Gorica Register kulturne dediščine USTNI VIRI (ustne in pisne izjave, pridobljene od januarja 2023 do avgusta 2023) Stanko Fajdiga, župnik (1958), Ilirska Bistrica. Peter Pipan, župnik v pokoju (1947), Podgraje. ČASOPISI Ognjišče, 1972. Snežnik, 1995, 1996. LITERATURA Beltram, Vlasta: Vojno nasilje v Brkinih in na Bistri- škem v času druge svetovne vojne. Prispevki za novejšo zgodovino 45, 2005, št. 1, str. 97–114. Slika 23: Tone Kralj, tridelni oltar, ž. c. Karmelske Matere božje, Podgraje (vir: arhiv ZVKDS – OE Nova Gorica, EID (EŠD): 3902, map. Podgraje, ž. c. Matere božje, št. 12314). 676 URŠKA GODINA: SAKRALNA UMETNOST TONETA KRALJA NA PRIMORSKEM ..., 657–678 2023 Berce, Bogdan: Sredi mesta božji in človekov hram. Snežnik 4, 1995, št. 5, str. 5. Čipić Rehar, Marija: Cerkev in oblast. Ljubljana: Družina, 2007. Guzej-Sabadin, Cveta: Primorske ljudi je imel ne- znansko rad. 7. val, 7. februar 1997, št. 11, str. 18. Kirn Vodopivec, Katja: Prve primorske poslikave To- neta Kralja bodo spet zasijale. Primorska, 6. junij 2023, št. 128, str. 7. Kirn Vodopivec, Katja: V prezbiteriju bodo odslej vi- dni tudi novoodkriti gotski elementi. Prav lepa je trnovska fara: obnova župnijske cerkve sv. Petra v Ilirski Bistrici 2019–2020 (ur. Stanko Fajdiga et al.). Ilirska Bistrica: Župnija, 2020, str. 34–38. Komelj, Milček: Med univerzalnostjo življenja in kmečkim izrazom slovenske identitete [uvodna beseda]. Umetnost Toneta Kralja. Med univer- zalnostjo življenja in kmečkim izrazom slovenske identitete (ur. Goran Milovanović). Kostanjevica na Krki: Galerija Božidar Jakac, 2010, str. 11–49. Komelj, Milček: Pogled na religiozno slikarstvo bra- tov Kraljev. Sinteza, 1978, št. 41/42, str. 114–116. Komelj, Milček: Slovensko ekspresionistično sli- karstvo, risba in grafika. Ekspresionizem in nova stvarnost na Slovenskem, 1920–1930 (Moderna Galerija, 10. oktober–21. december 1986). Ljublja- na: Moderna galerija, 1986, str. 7–36. Koršič Zorn, Verena: Gosta z Dolenjskega: Tone Kralj in France Gorše. Umetnost 20. stoletja na Goriškem in v Posočju (ur. Marko Vuk). Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 2000, str. 141–168. Koršič Zorn, Verena: Tone Kralj. Cerkvene poslikave na Tržaškem, Goriškem in v Kanalski dolini. Gori- ca: Goriška Mohorjeva družba, 2009. Kranjc, Igor: Tone Kralj. Retrospektiva. 22. januar–22. marec 1998, Moderna galerija, Ljubljana. Ljublja- na: Moderna galerija, 1998. Lapanja Jazbec, Nataša: Restavriranje slik Toneta Kralja. Prav lepa je trnovska fara: obnova župnij- ske cerkve sv. Petra v Ilirski Bistrici 2019–2020 (ur. Stanko Fajdiga et al.). Ilirska Bistrica: Župnija, 2020, str. 50–51. Lavrič, Ana: Velike Marijine bratovščine na Sloven- skem: ikonografija bratovščin pod okriljem men- dikantskih redov. Acta historiae artis Slovenica 21, 2016, št. 2, str. 119–167, 204. Makuc-Kozina, Tosja: Oris umetnosti Toneta Kra- lja na slikarskem, grafičnem in ilustrativnem po- dročju. Goriški letnik, 1985/1987, št. 12/14, str. 237–297. Markuža, Jože: Cerkev in župnija sv. Roka v Nabreži- ni. Nabrežina skozi stoletja. Nabrežina: Slovensko kulturno društvo Igo Gruden, 1996, str. 225–227. Marolt, Marijan: Cerkvena dela Toneta Kralja. Dom in svet 41, 1928, št. 7, str. 208–213. Pelikan, Egon: Tone Kralj in prostor meje. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2016. Santoro, Irena: Cerkev sv. Petra (Trnovo, Ilirska Bi- strica) – Umetnostnozgodovinski oris. Prav lepa je trnovska fara: obnova župnijske cerkve sv. Petra v Ilirski Bistrici 2019–2020 (ur. Stanko Fajdiga et al.). Ilirska Bistrica: Župnija, 2020, str. 12–13. Santoro, Irena: Slikarski opus Toneta Kralja na ob- močju občine Ilirska Bistrica. Bistriški zapisi 4, 1993, str. 41–50. Slovensko Primorje v luči turizma (ur. Valter Bohinec et al.). Ljubljana: Svet vlade LRS za blagovni pro- met, Uprava za turizem in gostinstvo, 1952. Steklasa, M.: Tatjana Kralj o fundaciji Toneta Kralja. Naš kraj, 1999, št. 6, str. 7–8. V nove zarje: zbornik ob desetletnici Cirilmetodijskega društva katoliških duhovnikov LR Slovenije. Ljub- ljana: Cirilmetodijsko društvo katoliških duhov- nikov LRS, 1959. Valenčič, Rafko: Grlj Milan – Anton. Primorski slo- venski biografski leksikon, 4. knjiga, sn. 19, 1993, str. 607–608. Valenčič, Tina M.: Svežina Kraljevih del. 7. val, 5. marec 2010, št. 52, str. 18. Vuk, Marko: Pojav ekspresionizma na Primorskem. Ekspresionizem in nova stvarnost na Slovenskem, 1920–1930 (Moderna Galerija, 10. oktober–21. de- cember 1986). Ljubljana: Moderna galerija, 1986, str. 50–57. Zadnik, Maks: Brkini so umirali v plamenih. Borec 26, 1974, št. 6/7, str. 357–374. Zadnik, Maks: Istrski odred. Nova Gorica: Odbor Is- trskega odreda, 1975. Žajdela, Ivo: Spodbujal je k ohranjanju vrednot: pred 110 leti se je rodil duhovnik Milan Grlj, veliki ro- doljub in močno zaveden Slovenec. Družina 63, 12. oktober 2014, št. 41, str. 19. S U M M A R Y Tone Kralj’s religious art in the Littoral. Art- works in churches in the Ilirska Bistrica area In the period between the interwar years and several decades after the Second World War, Tone Kralj left a profound mark on the appearance of church interiors in the then Littoral by imbuing the aestheticism of his religious murals, paintings, and other church furnishings with a higher and deeper purpose which underscored his artistic creativity. One of Kralj’s aims was to enable every observer to identify themselves and establish their own in- ner connection with religious artworks. Especially during, but also before and after the Second World 677 URŠKA GODINA: SAKRALNA UMETNOST TONETA KRALJA NA PRIMORSKEM ..., 657–6782023 War, however, many of the painter’s religious scenes could be placed and interpreted within a much more specific historical context. Kralj frequently combined Biblical motifs with Slovenian vernacular elements, war scenes, and depictions of war leaders to convey his critique of the occupier’s aggression on Slovenian soil as well as express his compassion for the suffe- ring of the Slovenian people. Although he continued to envision his artworks in accordance with the same principle even after the war, their primary purpo- se now became to preserve the memory of the past events and thus to eternalize the bravery and perse- verance of the Slovenian people during the period of the occupier’s aggression. Apart from a host of churches in the Littoral (modern Primorska), the interiors of which he beau- tified, furnished, and adapted, Kralj’s opus also inclu- des four churches in the Ilirska Bistrica area, where he worked before and a few decades after the Second World War, namely: the parish Church of St. He- len in Prem, the parish Church of St. Peter and the succursal Church of St. George in Ilirska Bistrica as well as the parish Church of Our Lady of Mount Carmel in Podgraje. The studies of Kralj’s artistic ac- tivity in the said churches draw primarily on parish chronicles and other archival sources that provide insight into the extraordinary accomplishment that Kralj’s works represent in Slovenian art history by blending the aesthetic quality, the profound com- municative value, Slovenian vernacular elements, the impact of wartime uncertainties facing the artist and his creative endeavours as well as his postwar desire to preserve the memory of events that unfolded in Ilirska Bistrica during the Second World War. 678 URŠKA GODINA: SAKRALNA UMETNOST TONETA KRALJA NA PRIMORSKEM ..., 657–678 2023 Župnik Viktor Berce (prvi z leve) in Tone Kralj (tretji z leve) (Pelikan, Tone Kralj, str. 172). ISSN 0023-4923 (tiskana izdaja) ISSN 2670-6865 (spletna izdaja) UDK 94(497.4)