I "ano bilo. O Jesuf! bodi tedej nam vfelej miloftliv, fofebno pa na ftrafhni fodni dan. { Spomni fe, ljubi Jesuf! de fi perfhel isnebef, na fvetifkat naf sgubljene ovze, glej! tukej naf imafh, fej vfi gremo sa taboj. Spomni fe, de savolj naf fi fe trudil tri ino tridefet let ino jokal, fej nam gre k’ferzu tvoja ljubesen; fpomni fe, de sa naf imafh odperte rane! O Jesuf! fkri naf v’ rano tvojiga prefvetiga ino prefladkiga ferza! Spomni fe, de savolj naf, vififh na krishu ra- fpet, oh! nikar ne pufti naf pogubljene biti? Po- magej nam takrat, k’ bo naf vfe toshilo. Da- — 42 — vid je le enkrat sdihnil, II. Kralj. bukv. 12, 13. „De je grefhil” ino ti li mu odpuftil, fej tudi mi sdihujemo, oh odpufti tudi nam! „Pe- ter fe je milo jokal, Matth. 26, 75, k’ fi ga pogledal!” fej tudi mi jokamo, oh poglej tudi nafhe folse! Skleni takrat nad nami gnadljivo, miloftijivo fodbo, de ne bomo pogubljeni, am¬ pak fkusi tvoje fvete rane, fkusi tvojo Cveto refhno kri, fkus tvojo fmert ino terplenje, de bomo fkusi tebe o Jesuf, vezhno svelizhani!! Amen. Ljudje bodo od ftraku fahneli, fdr nebe/hke mozhi fe bodo gibale, Luk. ai. l^fekteri ljudje, fofebno v' nafhih zhalih, ne morejo ino nozhjo nekterih evangelfkih refniz fhlifhati, ino ne radi vidjo, ali pa fhe goder- njajo, zhe fhlifhjo is prishnize od njih pridigo- vati 5 pravjo: ta, uni pridigar le prevezh ftra- fhi, tako, de poftanejo ljudje vfi nemirni, ne- Zheterta — 43 — pokojni, pridejo v’ notrajne teshave, ino vfe forte zvible, ino sgube na sadnje vfe vefelje. To je ref, de bres potrebe ni treba obeni- ga ftrafhiti. Pavender, poftavim: pi’ed manoj gre flepiz, katiri nizli ne vidi, jeftgrem sanjim, ino ga vidim, de gre naravnoft proti globoki vo¬ di, tako, de zhe va-njo pade, ne bo nikolj vezh ven prifhel; jeft ga gledam ino vidim, de zhe fe fhe enkrat preftopi, bo va-njo padel. Ino ravno takrat ga sgrabim ino ga nasaj potegnem. Kaj fe bo sato jesil ino porezhe: sakaj fi me v’ taki ftrah perpravil? mi fhe le more hvaleshen biti, sato, k’ fiin mu is nevarnofti shivlenje otel. Sdej premiflite, koliko tazih flepih krift- janov, shivi na fvetn, ke v’ en dan v’grehih, kakor, debi ne bilo ne Boga, ne nebef, ino gredo naravnoft v’ pekel, zhe fe nasaj ne ober- nejo. Pridigar, Jesufov evangelift jim vpije navfhefa: sapuftigreh, ali bofhvezhno pogub¬ ljen: flovo dej pregreham, ali pa ne bofh ni¬ kolj Boga gledal. — On odpre pred njim pe¬ ki enf ke vrata; to j ih preftrafhi, oni sap ufte greh ino naftopijo pot vezhniga svelizhanja. Ali ni tedej prav, de jim je pridigar ftrah napravil ? — Ino, ljubi moji! kaj ni Jesuf tudi fam pridigo- val od nefpokorjeniga, terdovratniga grefhni- ka, poftavim od bogatiga mosha? Luk. 16, 26. Ali ni fam govoril fvojim apofteljnam od ftrahu fodniga dneva? Luk. 21, 25 — 33. jjLjudje, pravi on, bodo fahncli, kir nebefhke - 44 - mozlii fe bodo gibale, od ftrahu ino zhakanja tega, kar ima zhes vef fvet priti.” Ali ni Je¬ suf fam govoril od vezhniga ognja? — Matth. 8, 12. Od peklenfkih fhtrafmg? — Mark. 9, 47. 9, 43. Tedej morejo njegovi nameft- niki ravno takofturiti, kakor je fturil Jesuf, do¬ bri ino ljubesnivi paftir. Sat o hozhmo danf fhtir poflednje rezki dalej fpremifhlovati. Shlifhali fte danf teden, de kakor hitro fe bo dufha od telefa lozhila, pojde pred fodnika Jesufa Kriftufa, ino tam bo obfojena, kamerje saflushila, v’nebefa, ali v’pekel; vi fte pa tu¬ di fhlifhali, kako mozlino bo grefhnik toshen, na fodni dan, ino potim, k’ bo tudi preprizhan, bo Jesuf fklenil nad njim fodbo po njegovim sa- flushenju, ino kakor, bo takrat fklenil, tako bo oftalo na vfe vezhne zhafe. Tudi pravizhni bo¬ do v’ : prizho perfodbi, tudi oni bodo fojeni: sa¬ to, de bodo vadili vfi ljudje njih zhednoft, fve- toft ino dobre dela, de bodo vfi ljudje prepri- zhani, de oni fo vredni vezhniga nebefhkiga plazhila, Gorje na dan fodbe nefpokorjenim grefh- nikam, kader bodo ftali pred fodnim ftolam Je¬ sufa Kriftufa! ■— Nafprot pa mir ino vefelje sa pravizhniga takrat, kader bo prejemal od Je¬ sufa vezhno, nebefhko plazhilo! — Savolj te¬ ga, pofhlufhajte kriftjani danf fodbo, katiro bo fklenil Jesuf na fodni dan zhes fovrashnike ino prijatle. Popred pa fhe na kratkim poiniflimo, kaj fe bo godilo, preden fe bo fodbasazhela.— Dej gnado, vezhni Bog! de s’ danafhnim pre- mifhlovanjam, bodo gfefhniki k’pokori preftra- fheni, pravizhni pa potolasheni, ino v’ dobrim poterjeni. Poterpite. I. Nafh isvelizhar fodbo tako perpoveduje: Joan. 5, 28 — 29. „Ura pride, v’katiribo¬ do vfi, po grobeh glaf boshjiga finu fhlifhali, ino is njih pojdejo, katiri fodobro delali, vfta- jat v’ shivlenje, katiri fo pa hudo delali, vfta- jat v’ obfojo.” 4 Strafhne snamnja fe bodo pred fploh fodbo godile. „Solnze, pravi Jesuf: Jan. 24, 29, 30, 31. bootemnelo, luna bo fvet- lobo sgubila, svesde bodo od neba padale, ino vfe nebefhke mozhi fe bodo gibale.” t S. Janef pravi: Skriv. rasod. 20, li. „Jeft fim vidil lepi beli tron, ino tega, k’je na tronu fedel; pred njegovim oblizhjam fe fkrijenebo ino sem- lja; pred tronam fim vidil fiati shive inomertve, velike ino male, bukve fo bile odperte, fofebno bukve shivlenja, ino is njih fo bili mertvi po njih delih fojeni. Morje ino pokopalifha fo da¬ jale mertve is fvojih grobov,' ino vfaki jebil fo- jen po fvojim saflushenju, ino katiri ni bil sa- pifan v’bukvah shivlenja, je bil v’ogenj ver- shen.” Krifijanje! per tem zhafiitlivim prašni¬ ku fe bomo vfi takrat v’prizlio snajdli. Jesuf bo poflal fvoje angele s’ glafno trobento, kati¬ ri bodo ifklizali fkupej vfe ljudi od vfih krajev — 46 - fveta. „Na buzhanje trobente vftanite mertvi 5 bodo vftali vfi is grobov.” Matth. 24, 31. Mi¬ ljen ino miljon miljonov dufh bo perfhlo is ne- bef, is viz, ino is pekla, one bodo vsele nafe fvoje trupla, katire fo v’ shivlenju imele. Ve- felje takrat sa pravi zliti e; ftrah sa grefhnike. — Pridi ti, moje zhaftitlivotrupljo! bo rekla takrat isvoljena dufha, pridi ti moj svefti tovarfh, fkleni fe s’ manoj, de greva vshivat v’nebefa vezimo plazhilo. Svelizhane moje ozhi! kati¬ re fim pred pregrefhnim pogledi vrni kval a, pri¬ dite, fklenite fe s’manoj, sdej bova Jesufa na vfe vezhne zhafe gledala. Svelizhan moj jesik! katiriga fim krotila per jedi ino pijazhi, de ni klel, klafal, opravljal, ino ga le saboshjo zhaft nuzala, sa svelizhanje moje inomojiga blishni- ga dufhe, pridi, fkleni fe s’ manoj, sdej bofh vezhno boshjo zhaft prepeval, Svelizhane vi moje ufbefa! katire fim pred greliam saperala, ino jih odperala le sa poflufhati befedo boshjo, pridite sdej bote poflufhale angelfko petje. Sve¬ lizhane moje roke! k’lte delale vfe Bogu k’zha- fti, pridite, sdej bote objele vafhe isvoljene brate ino feftre, boshje prijatle. Tako vfa ve¬ lela fe bo fklenila dufha s’ telelam ino pojde v’ nebefa k’ Jesufu. s Svetopifmo govori: I.Kor. 15, 42 — 45. „Trohlivo telo fe feje, ne- ftrohlivo bo uftalo 5 hodno, kerhko fe feje, zha- ftitlivo ino krepko bo uftalo; mefeno telo fe fe¬ je, ino duhovno telo bo vfialo/’ Jesuf pravi : Joan. 6 , 39. „Volja njega, ki me je poflal, — 47 — je, de, kar jih v’mevcrje, obeniga nesgu- kiin, ampak, de jih obudim pofledni dan.” — Ali, kako shaloltna bo pogubljena dufha, k’bo sagledala Tvoje zherno, gerdo, hudobno, pre- grefhno truplo. Pojdi Am, porezhe, prekleto, hudobno, pregrefhno truplo, k’ fi me v’ tolkajn grehov sapeljalo, pojdi s’ manoj v’ peklenfki ogenj terpet ke dol vezhne matre. Miflite fi, de vidite ftati Jesufa v’oblaku, ino prednjim sbrane vfe ljudftva, kar jih je blo od sazhetka fveta rojenih, ino kar jih fhebo do fodnigadne. Glejte ftati vfe vefele okoli Jesufa pravizhne, ino od ftrani ftati vfe savershene, nefpokorjene grefhnike, polne ftrahu ino obupanja. Pravizh- ni bodo na fodni dan ozhitno od hudobnih lozhe- ni, kir hudobni jih vezhkrat nifo hotli, ali fo jih pa fhe savoljo njih brumnofti sanizhovali, fovrashili ino preganjali. Jesufje rekel: Matth. 25, 31 — 40. „ Sin zhloveka bo nekadaj (konez fveta} na nebu v’ oblakih s’mozhjo ino s’ velizhaftvam sopet prifhel, inovft narodi bo¬ do pred njim shrani. Po paftirjovo, katiri ov- ze od koslov lozhi, bo dobre od hudobnih od- lozhil. Dobre bo na fvojo defnizo, hudobne na fvojo levizo djal.” „Kader bodo vidili hudob¬ ni, pravi modri: Modroft. 4, o. Kaj fe godi, bodo vfi preftrafheni trepetali, polni obupanja bodo vpili: kaj ti fo tifti, katirim fmo fe nek¬ daj pofmehvali, mi fmo jih sa nefpametne imeli, pa fmo bili farni neumni, ino glejte, sdej fo perfhtcti boshjiin otrokam ino fvetnikam bosh- — 48 — jim. — Mi fmo isgrefhili pravo pot . .. vfe je prefhlo, kakor fenza.” — Takrat fe bodo Je- sufove befede ispolnile: Matih. 25, 46. „Pra- vi7.hni pojdejo v’ vezhno shivlenje, grefhniki pa v’ vezhno pogubljenje.’’ Ta glaf bo vefel sapravizhne, shaloften sa grefhnike: Jeft fim tifti, porezhe pravizhnim, sa katiriga fte nozh ino dan delali, danf vaf hozhem plazhati, s'ne- beflikim kraljeftvam. Potim porezhe grefhni- kam: Jeft fim tifti, k’ fte me vlazhili od Anasa do Kajfesha, od Kajfesha do Herodesha, od Herodesha do Pilata: Jeft fim tifti, katiriga fte s’ fvojim greham preganjali, jeft fim vam fvete »Zakramente ponujal, pa jih nifte hotli prejema¬ ti : Jeft fim tifti, katirimu fte kervavi pot s’ va- fhim grehi is telefa prefhali: Jeft fim, katiriga fte s’> vaf ho nezhiftoftjo tepli: Jeft fim, katiriga fte s’vafhim napuham, s’ternjam kronali: Jeft fim, katiriga fte s’ponovlenjam, ftarih grehov na krish perbijali: Jeft fim noter do danafhniga dneva molzhal, ino vfe volno terpel, ali danf je dah plazhila. Grefhniki bodo v’pekel pah¬ njeni, pravizhni v’ nebefa vseti. Potim fe bo Jesuf obernil k’hudobnim re- kozh: Matth. 25, 41. „Poberite fe od mene vi prekleti v’ vezhni ogenj.” Poberite fe , po¬ rezhe Jesuf nefpokorjenim grefhnikam, prežh od mene, klizal fim vaf k’ febi fkus pridgarje, fpovednike, pa nifte hotli, poberite fe jeft vaf nizh vezh ne posnam. Takrat, pravi Jesuf, bodo vpili grefhniki: Luk. 23, 30. ..Hribi 4 " . — 49 — padite na nafl gore, pokrite nar." Sato, kir Jesuf bo takrat grefhnikain tako ftrafhen, de ga ne bodo mogli gledati. Crefhnik, de Te ne bofh takrat trelil pred fodnim ftolam Jesufa Km ftufa, pojdi sdej k’njemu, tukej fo fpovednize, per fpovedi fe fpravi s’Jesufam. „Poglejte, tukej je jagnje bosbje, katiro fveta grehe od- jemlje.” I. Jan. 29, 36. „Pojdi k’njemu, ka¬ kor sgublj en fin, ino rezi: Luk. 15, 18. „0- zhe! grefhil fim v’nebo ino pred taboj, persa- nefi mi!’’ — Poberite fe od mene, bo rekel na dalej boshji fodnik, prezh od mene vli nefpokor- jeni grefhniki, prekleti fte od mene, defiravno fim sa vaf terpel, ino v m er el; prekleti fte od mojiga ozheta, prekleti od f. duha, savershe- ni fte od moje matere, kir po nje sgledih nifte hotli shiveti, saversheni fte od vfih angelov ino fvetnikov, kir po njih ftopinjah nifte hodili. Vi fte nefrezhni nadufhi ino na telefu, poberite fe prezh od mene. Pa kam, o Jesuf! kam ima¬ mo iti? „V’ vezhni ogenj” odgovori Jesuf, Matth. 25, 41. katiri smeram gori, pa nikdar nevgafne, smiram shge, pa nikdar ne fishge, katiri pesa truplo ino dufho. Poberite fetedej dol, v’peklenjfki ogenj vi pogubljeni, sapri fe sa njimi peklenjfka je- zha, katira fe ne bofh nikdar odperla. Vender pa, pogubljene dufhe, poglejte fhe enkrat na- saj, v’vafhiga Boga, v’Jesufa, katiriga ne hote nikdar vezh vidile: poglejte fhe enkrat nasaj v’ nebefa, katire fe bodo sa vami n* vezrh- — 50 no saperle. Poglejte nasaj fhe enkrat na an¬ gele, na fvetnike, vsamite sa vfelej od njih flovo, sa vfe vezhne zhafe. — .Slovo tedej fvete tavshenkrat frezhne nebefa! jeftnebom nikolj tam gori prebival; flovo tebi nebefhki o- zhe! jeft fam fim tebe savergel! flovo vam fvetniki ino fvetnize bosbje, jeft fe nebom nik¬ dar vefelil v’ vafhi frezhni drufhini! flovo tebi, Maria, zhifta diviza! moji feshgani shnabli te ne fmejo nikdar vezh mater imenovati! .Slovo tebi, moj angel varih! jeft te sapuftim ino grem k’hudizham! .Slovo vam, ozhe, mati, fpoved- niki, prijatli! nikolj vezh fe ne bomo vidili, vi grefte v’nebefa, jeft v’pekel; vik’Bogu, jeft k’hudizham, vi v’vezimo vefelje, jeft v’ vezh- no terplenje! 4 Slovo tedej na vezhne zhafe J — II. Kakor ftraflina bo fodba nefpokorjeniga grefhnika, tako vefela bo pravizhniga. Ka¬ der bo prifhel Jesuffoditi shive ino mertve, fe bo obernil k’isvoljenim, ino jimporezhe vef lju- besniv: Matth. 25, 31 — 46. „Pridite is- voljeni mojiga ozheta, prejmite kraljeftvo od sazhekta fveta vamperpravljeno; dokler lazhen fim bil ino dali fte mi jefti; shejin fim bil, ino dali fte mi piti; nag fim bil, ino oblekli fte me; ptuji fim bil, ino pod ftreho fte me vseli; bo¬ lan fim bil, ino poftregli fte mi; ■— fterme bo¬ do dobri rekli: gofpod! kdajfmo telazhniga na- «1 fitili, kdaj shejniga napojili, kdaj nasiga ob¬ lekli, kdaj te ptujza pod ftrelio vseli, kdaj foio ti bolniinu ftregli Ino Jesuf jim bo od¬ govoril : „Karkolj fte komu fhe tako malimu smed ljudi ftorili, tako obernem, kakor, debi bili meni ftorili.” O kako neisrezheno vefeli bodo takrat isvoljeni, k'jim porezhe: pridite po plazhilo. katiriga fte saflushili s : fvojo poko¬ ro , s* (Voj imi dobrimi deli, kerfhanfkmi zhed- noftmi. Pridite is vojfke, katiro fte imeli, a’ fvetam , hudizham, ino mefam, pridite sdej po krono. Pridite od dela, k’fte fe trudili sa ne- befa. pridite v’ pozliitik. Pridite is ptuje de- fchele, v 5 vafho vezhno doinazhijo. Isvoljene val imenujem sato, k’ fte moji zhes vfe frezhni prijatli, frezhna je vafha dufha! katira je me¬ ni flusbila: frezhno vafhe truplo! katiro fle na iVetu pokorili; o frezhni fte od mene od moj- ga ozlieta ino f. duha! OfrezheniodMarije, ino angelov! pridite, pofedite kraljeftvo. Pridite lazhni ino shejni pravize, sdej bote nafiteni! Pridite mirni ino pohlevni, sdej bodo nebefa va¬ fha irhfhina! Pridite savoljo pravize preganja¬ ni, sdej hote potolasheni! — Kader bodo is¬ voljeni to fhlifhali, bodo pokleknili na kolena ino hvalili fvojiga ftvarnika, sa gnado svelizha- nja, od vefelja bodo pofkakvali ino peli, ka¬ kor David: Pfalm. 121, 1. „Jeft fe vefeliin, * k' grem v’ hifho fvojiga gofpoda.” Oni fe ve¬ lele med faboj, kakor dobri otrozi ozlieta ne- befhkiga: ,.kir. skriv. rasod. 19, 7, 9. per- — 52 — fhlo je shenitvanje nebefhkiga jagneta Jesufa Kriftufa.” Eden drngium fegajo po bratovfko, v’ roke ino fi vofhijo vezimo frezho. Oni te vsdignejo proti nebefam, ravno takrat, k ? fe vale hudobni v’ pekel. Kaj ne? ljubi moji! mi vli skelimo na dan fodbe, vshivati to vefelje? — prav je, sdej Je fhe zhaf, sdej fe tedej vojfkujmo, sa krono vezhne zhafti. „Eno farno je narbolj potreb¬ no.” Luk. 10, 42, do fkerbimo sdej sa sveli- zhanje nafhe dufhe. Hifhniozhe! ti fe trudifh, de bi obogatil fvojo hifho, nej bo po pravizi ali krivizi, pa kaj ti bo pomagalo, ako bofh fedel na vezhne zhafe v’peklenfkimu ognju ; „kakor bogat mosh, Luk. 16, 22 — 24 .” Kdo ti bo dal le kap¬ ljo vode, de bi gorezho shejo pogafil V Revna mati! ti fkerbifh sa frezho fvojehzhere, ali kaj to pomaga? zhe pa nima hzhi ftraliu boshji- ga ako bo njena dufha na vezhno pogubljena? Na fodni dan bo vfe na fvetlobo perfhlo. takrat bodo vli ljudje vedili nafhe grehe, pa tudi fiurjeno pokoro ino vfe dobre dela. „Jelt bom rasodel, pravi Jesuf, fkrivne rezhi od sa- zlietka fveta.” Matth. 13, 35. „Nizh ni tako 1'kritiga, pravi on, Luk. 8, 17, 12, 2. kar bi fe ne rasodelo.” Takrat fe bo vfe vidilo. hudo ino dobro. Sdej fe da vfe sakriti, ali ta¬ krat bo vfe rasodeto. Takrat fe bodo vidile fkrite ponozhne oftudnoiii, takrat fe bo vidila, v’ ferzu fki ita jesa, katira sdej tebe jej ino gri- — 53 se, takrat bodo ozhitne zelimu fvetu krivizhne fodbe ino pravde; darila ino mašila; takrat fe bodo vidle krivize, tatvine ino golfije. Perfhlo bo na dan perlisvanje, sapelvanje, salesvanje, s’ katirim fi nedolshnoft lovil, preflepil ino v’ greh sapeljal. Perfhla bo takrat na dan hinav- fka, fariserfkabrumnoft, fvojoglavnoft per fpo- vedih ino f. obhajilih; prasne, jesizhne, fuhe grevenge, ne savoljo Boga, ampak le k’ sa- dobljenju f. odvese. Perfhle bodo na dan hi- navfke fpovedi, per katerih fi nalafh tako go¬ voril, de bi te fpovednik ne fhlifhal, de bi te ne- saftopil, fi perkrival hudobijo tvojiga ferza. Vi- dilo fe bo takrat hinavfhtvo per fpovedih, per katerih fi fe drenjal, kakor neumna shivina k’ jaflam, s’jeso zhes druge, bres ponishnofti ino grevenge. O kako fe bo takrat grefhnik framval 1 ker takrat bo vfe ozhitno, vfe raso- deto, kader bo ftal grefhnik s’grehi, kakor s’ pepelam potrefen pred Bogam, pred angeli ino pred ljudmi. — Pa tudi, kako vefelje bo sa pravizhne na fodni dan, k’ bo vfe rasodeto. Le poterplenje imejte, pravizhni kriftjani, perfhel bo fodni dan, takrat fe bo ozhitno praviza fkasala. Ta¬ krat bo greh fhtrafan ino zhednoft plazhana, ta¬ krat bo ftal Jesuf na oblaku, v’fvoji zhafti fod- nik, Pilat pa v’ fvoji framoti, med pefklenfki- mi pofhaltmi savershen. Takrat bota fedela na fodnih ftoleh firfhta apofteljnov, Peter ino Pavl, Nero pa, kater jih je vmoril, bo ftal pred nji- — 54 — ma vklenjen s’ gorczhemi ketnamk t S. Jancf Kerltmk na deTnizi JesuTa, Herodefh pa, ka- tirga je puftil ob glavo d j ati na levizi med hu- dizhi. Pravizhni bodo takrat med angeli ino fvetniki, hudobni pa med peklenfkimi pofliaftmi. Takrat fe bodo fvetile dobre dela ino kerfhan- fke zhednofti pravizhnih, kakor folnzc. t S. Pavl govoriš II. Kor. o, 10. „Vfi fe more¬ mo pokasati pred fodnim ftolam Kriftufovim, de vfaki prejme, koljkor je v’Tvojim shivlenju do- briga ali hudiga jloril.” Ino JesuT pravi: Matth. 16, 27 . „Zhlovekovi fin bo v’velizhaftvu Tvo- jiga ozbeta s’Tvojim angeli priThel, ino bo vTa- kimu po njegovih delih povernili.” O ljubi moji! ako shelte imeti na Todnidan mir ino veTelje, takrat, k’bo vTerasodeto, ta¬ ko fiuritesdej, kar JesuT uzhi: Matth. 6, 3, 3, 4. „Ako daTh almoshno, nej ne ve leva roka, kaj deladeTna;” to je, fturi dobro na ti¬ him, enkrat bo vTe rasodeto; ako temu ali uni- mu daTh vbogejine, ker terpi vboThtvo ino po- mankanje, ve Teli Te, na Todni dan bo rasodeto, takrat bolh od Boga plazhan; ako Te poftiTh, veTeli Te, perThel bo dan, k’bo to rasodeto, plazhan boTh obilno od Boga; ako na Tkrivnim opravlaTh vTakdanje navadne molitve, bodi vo- fel, perThel bo dan, k’bo vTe rasodeto, vTe poverneno. VTe bo tedej enkrat rasodeto, kar je sdej pred Tvetam Tkrito, dobro ino hudo, kakor fe je »godilo. „Sato sdej Tposnajino vTe nafhe 55 Fkritc grehe, nezhakajmo do sadnje bolesni, kir takrat sna prav lohka smanjkati gnade, zha- fa ino perloshnofti. Nikar fe fpovednika ne boj¬ te, ino neframujte, kir nifte njega, ampak le Boga rasshalili. Tedej ljubi moji! vfakiga zhakaal frezhna ali pa nefrezhna fodba. Na fodni dan bomo vfi Hali pred fodnim ftolam Jesufa Kriftufa. Takrat bodo naf lozhili boshji angeli ali na defno, ali pa na levo ftran. O vezhno frezhni takrat, a- ko bomo nadefni! ako nam Jesufporezhe: „Pri¬ dite,” — ali gorje nam, ako bomo na levi! a- ko on nam porezhe: „Poberite fe.’’ — O Jc- suf, kaj bo snami, kir grefhniki fino vfi , to moremo fposnati, bres hinavfhinje, ki bomo te¬ dej ftali, na defni ali na levi ftrani? — O kaj drusiga nam je fturitj, kakor na kolena pafti, pred nafhiga krishaniga Jesufa, ino tako k’ nje¬ mu sdihuvati: O gofpod! nikar nemifli na grehe nafho mladofti, ino nafhe neumnofii. Tvoja fveta kri ino fvete rane, ljubi Jesuf! nej nam sbrifhejo vfe nafhe grehe. Dej gnado, ljubi Jesuf! de bomo na dan fodbe, vfi ftali na tvoji defnizi, med tvojmi angeli ino fvetniki, ino fhlifhali te vefele befede: „Pridite isvoljeni inojiga ozheta, ino prejmite kraljeftvo od sazhetka fveta vam perpravljeno.” Mat. 25, 31. Amen. ' mmvwvwu\ % — 5G — Peta poftna pridiga. Kdo od v a/ bo samogel v’ p o skr 0 /hrumu ognju pre¬ bivati? bilo bo samogel v’ sherjavzi ob/tati? Isaj. 33, 14 . Od peklenfkih fhtrafing je fzer tefhko veliko govoriti 5 pa je The veliko bolj tefhko, od njih nizh govoriti, od njih popolnoma molzhati. Zhe fe od njih govori, bi fe vtegnile bojezhe ferza prevezh preftrafhiti, ino zhe zhlovek od pekla popolnoma molzhi, bi vtegnil hudobni, nefpo- korjen grefhnik mifliti, de v’peklu ni vezhnih fhtrafing, ino potem hudobni saref tako shivi, kakor de bi ne bilo ne hudizha, ne pekla, ne vezhnih fhtrafing, dokler sadnizh po fvoji fmerti, fam nefrezho vezhniga pogublenja, na vfe vezhne zhafe terpeti more. Kirje doft lju¬ di, kakor med vami, mojimi poflufhavzi, tam fo tudi vfe forte ferza. Nekteri bodo popred h’pokori sbudeni, fkus ftrah vezhnih fhtrafing, katire nefpokorjeniga grefhnika zhakajo 5 dru¬ gi pa fkus upanje tiftiga neismirniga vefelja, katiriga je. Bog perpravil vlim is voljenim v' ne- — 57 befih. Bog na zhudno visho zhloveka k’ febi klizhe, sato, k’ sheli vfe svelizhati. Dofti ljudi je~na fvetu toko lenih ino sani- kernih, de posabijo popolnoma Boga ino nebef. Takim ljudem je treba po vfih uftih pove¬ dati, de bi fe sbudili is pregrefhniga fpanja. Zhe kdo, v’te, ali uni hifhi nektere kratke le¬ ta prebivati mifli, jo preden va-njo gre, dobro ogleda ino premifhluje, zhe mu ne dopade, ino ni sa njega, rajfhi va-njo ne gre. „Kriftjani! mi vfi pojdemo, pravi Modri. 5, 12 . v’hifho, ali freahne, ali pa nefrezhne vezhnofti.” Ino vender, koliko hudobnih, pregrefhnih ljudi je, katiri miflijo, de v’vezhnofti, bodo po fv oj ih miflih le lepo prenozhvali, ino ravno sato ved¬ no v’grehih shive. Vefte, ljubi moji, degrefh- nik popofje naravnoft v’pekel, zhenefpokorjen vmerje, gre v’ pekel, ino gori zelo dolgo vezhnoft v’peklu. ,,Kdoodvaf bo mogel v’po- shrefhnimu ognju prebivati? prafhaprerokIsaia 33, 14.” Ivdo bo samogel v’sherjavzi obfta- tif’ — Jesuf Kri(tuf, je vezhkrat od pekla ino od peklenfkih fhtrafing govoril. Sato tudi jeft, fmem danf v’ temu fhtirdefetdanfkimu poftu, od tega vam govoriti. Mi bomo tedej danf pre- mifhlovali: 1. de je pekel, 2 . de fo peklenfke fhtrafinge, ino 3. de peklenfke fhtrafinge bo¬ do vezhne. t Strafhan je krej , v’ katiriga vaf danf popeljem, ali nebojte fe, jeft vaf bom fpet nasaj peljal. Mi hozhmo le danf pekel, eno uro 58 — ogleduvati, de bomo samogli rezhi, mi fino ga vidili, dene bomo po fmerti na dufhi ino na te- lefu vezhne peklenfke martre terpeli, katere zhakajo nefpokorjeniga grefhnika. Jeft vam obljubim, ljubi moji! zhe bote danf od ftrahu trepetali, k’bote s’manojuredpeklenfke fhtra- finge premifhlovali, fe bote danf teden od ve- felja jokali, kader vam bom od nebefhkiga ve- felja govoril. Zhe bomo danf shaloftni per fpremifhlova- nju, ftrafhnih refniz peklenfkih marter, mifli- mo, koljko je tudi Jesufterpel, na dufhi ino na telefu, v’ fhtirdefetdanfkima poftu, fofebno, k’ fo ga na Pilatovimu dvorifhu, tako rasgaj- shlali, deje kosha, kofti, mefo ino kri od nje¬ ga kapljala, kaj fe ni zeli pekel zhes njega vsdignil? — Ti pa ftvarnik zhafov ino vezhnofti, vezh- ni Bog! pomagej s’tvojo gnado, debodanafh- no premifhlovanje, od pekla ino peklenfkih fhtra- fing, nafhim dufham v’ isvelizhanje. 1’oter- pite. I. Pekel je tifti kraj, v’ katirim pogubljeni, vezhne fhtrafinge terpe. De je pekel, naf u- zhi f. pifmo ftariga ino noviga teftamenta. Job. pravi: 81, 13. „Grefhniki fe nesmafno ve¬ lele , ino fe ravno takrat v’ fvojim grefhniin ve- felju v’ pekel vderajo.” David pravi: Pfalm. — 59 — 48, 15. „Kakor ovze fo pogubljeni v’ pekel pojavljeni, ino vezhna fmert jih bo glodala.” Prerok Isaias pravi: 5, 14. „Pekel je fvoj gobez fhiroko odperel, de bo hudobne v’ fe po- sherel.” Ravno tako je Jesuf Kriftuf fam uzhil od pekla v’ novim teftamentu, on pravi: Matth. 10, 28. „Ne bojte fe tiftih, kateri samorejo truplo umoriti, dufhe pa ne, ampak bojite fe velikovezh tiftiga (Boga) kateri samore truplo ino dufho v’pekel vrezhi. Ja jeft vam rczhem, pravi, njega fe bojite.” Na drugim kraju fpet tako govori: Matth. 18; 9. „Bolfhi je iti s’ eno roko, s’ eno nogo, s’ enim ozhefam v’ ne- befa, kakor pa s’ obema v’ pekel, v’katerim zheru vefti ne vmerje, ino oginj ne vgafne.” v 8pct na drugim kraju pravi on: Matth. 22, 13. „Sveshite hudobnimu hlapzu roke ino no¬ ge, ino ga versite v’ unajne taind, kir bo jok ino fhkripanje s’ sobmi.” Sato porezhe Jesuf: Matth. 25, 14, po fkleneni fodbi fveta: Po¬ berite fe fpred mene vi prekleti v’vezhni ogenj, kateri je hudizhu ino vfim hudizhovim perprav- Ijen.” Ino hudobni pojdejo v’ peklenfke martrc. Pa kdo pride v’pekel? V ! pekel pride, kdor kolj v’ finertnim grehu uinerje, katiri je gnado boshjo sgubil. Gorje tedej tebi, nefpo- korjen grefhnik! gorje tvojmu prekletimu trup¬ lu! gorje tvoji prekleti dufhi ! ako ti v’ grehih shivifh ino v’ grehih umerjefh, sakaj tebe zha- kajo grosne ino ftrafhne peklenfke fhtrafinge v’ peklu. Le ene farne nebela fo, ne dvoje. Uvo- — GO- je nebefa ne morejo biti, na tem in o na unim fvetu. Evangelfki bogatinz je imel nebefa na tem fvetu, sato gori sdej na unim fvetu v’ pe- klenfkimu ognju. „Vmerl je bogatinz, pravi Jesuf Kriftuf, Luk. 16, 22 , ino je bil v’ pe¬ kel pokopan.” Terdovraten grefhnik! tudi ti bofh umerel, pa tudi ti bofh, kakor on v’ pe¬ kel pokopan, ako greha nesapuftifh, ino poko¬ re nefturifh. Njegovo bogafivo fe je v’ pepel fpreobernilo, njegova zhaft fe je fkadila kakor dim, konz je njegoviga pofvetniga vefelja, na vezhrio je v’ pekel pokopan. O pekel! ti fira- fhen grob, is katiriga ni nikolj vezh obeniga odrefhenja. Gorje ino tavshenkrat gorje savfa- ziga, kat er bo v'pekel pokopan! Ino kako lah¬ ko je v 5 pekel pokopan biti. Kako hitro ino na¬ glo fe :v’ pekel pride. Zhlovek! ako fi nedolsh- noft.sgubil, morefh delatirefnizhno pokoro, de peklu odidefh. Ako nifi ne nedolshen ne fpo- kornik, tako bofh gotovo, kakor evangelfki bogatinz v’ pekel pokopan, v’ katirim bofh ter- pel grosno ftrafhno peso. Kakfhne fo peklenfke fhtrafinge? — 1. Grefhniki v’peklu, s’firaham ino trepeta- njam.v’Boga miflijo, sato k’fo pahneni na vezh- no od boshjiga oblizhja. JSVet Pavl, II.Tefal. 1 , 9. tako pifhe Tefalonizensarjam: „Oni bo¬ do terpeli vezhne fhtrafinge, v’ pogubljenju, pahneni fpred gofpodoviga oblizhja ino veli- zhaliva.” Ta fhtrafinga bo nar bolj ftrafhna sa pogubljene, ker oni nikolj ne bodo Boga gle- Gl r- dali, na vfe vezhnezhafe, ta bo hujfhi, ka¬ kor vfa druga peklenfka pesa. Dufha, katira je vftvarjena, de ki Boga gledala, pa je po¬ gubljena, ftraflino martro sato terpi. Ohkriftja- ni! to je ftrafhna pesa, uftvarjen biti, de bi Boga vshival, pa ga vender nikolj ne gledati. Kriftjani! kdo sapopade to peklenfko fhtrafin- go. Pogubljena, prekleta dufha, fe vedno is pekla proti nebefam povsdiguje, to de boshja mafhvavna roka jo smeram nasaj peha, ohkak- fhen ftrah ino trepetanje! vef ogenj, vfe pe- klenfke pofhafti; vfe peklenfke martre nifo ta¬ ko ftrafhne, kakor je ta fhtrafinga sa pogublje¬ no dufho. Glej grefhnik! kisdej nozhefh v’ Boga mi- fliti, takrat kader greh delafh, sato, de bolj predersno (ferbeshno) ino hudobno grefhifh. Na fmertni poftelj, takrat fe bofh sbrihtal, v’ vezhnofti bofh mogel v’Boga mifliti, pa s’ tre- petanjam. Sdej tedej mifli, kader te fkufh- njavz v’ greh napeluje, Bog je per meni, Bog me vidi, kako bi mogel grefhiti, ino Boga ras- shaliti, de ne bofh v’ vezhnofti pahnjen na ve- komej fpred boshjiga oblizhja. 2. Huda veft jih vedno boli ino pika! Jesuf pravi: „Zheru njih vefd ne bo nikolj umerel.” Mark. 9, 43. 45, 47. Pogubljena dufha kli— zhe nasaj vfe minute, ure, 'dneve, tedne, mef- ze ino leta, katire je v’ grehih sapravila, pa jih ne bo nikolj vezli nasaj dobila; to boli, to pika! — Oh sdihuje ona! sdej fim vezbno po- — 62 gubljena; — kdfo sdcj moji greflini tovarfhi? godzi ino plefazhi, nezhifti prijatli ino prijatel- ze? — ke je iifti moj ljubesnivi vosizhek, s’ katiriin fim jeft moje pohujfhanje okolj vosila ? sdej v’to, sdejv’uno ofhtarijo? — Tifte sla- teketne, katire fim okol vratu nofila ? tifte sla- te perftane? katire fim na perfte natikvala? oh to boli, to pika! — 4 Strafhna mifel! sa pre¬ kleto dofho, jeft fim padla, is tovarfhtva, mo¬ jih prijatlov, med hudizhe, is mehke poftelje v’ sherjavzo, is frneha v’jok, is zhafa v’vezh- noft. Oh kako lahko bi bila jeft svelizhana, pa nifimhotla! vezhni ogenj! hudizhove pofhafti, vam bi bila snala odjiti, pa nifun hotla; to bo¬ li, to pika? — Isvoljeni boshji! pervaf bisna- la biti ; vezhni Bog! tebe bi snala vshivati, pa nifim hotla: to boli, to pika! — Moj ftvar- nik me je sa nebefa vftvaril; moj odrefhenik je sa moje svelizhanje zhlovek poftal, je kri ino shivlenje dal, je hitel sa mano, kakor paftir sa sgubljeno ovzo; koljkokrat meje glaf f. duha, moja veft opominovala, koljkokrat fim fe trefla pred peklam, koljkokiat meje mezhila gnada boshja per pridigah, p er fpovedih, v’bolesni, v’ nefrezhah, per fmerti tega, ali uniga prijat- la; koljkokrat mi je greh fmerdel, brumnoft dopadla, mirna A eft me vefelila, koljkokrat me je hotel Jesuf osdraviti, pa nifim hotla; to bo¬ li, to pika! — Zhlovek, premifhluj, sapopa- di zhe morefh, kaj fe pravi to: huda veft, bo vedno preklete bolela ino pikala ? — 63 3. Grefhniki fo v’ peklu med sgol hudimi du- hovimi ino fpakami; sakaj Jesufporezhe: Matth. 25,■ 41. „Poberite fe od mene v’vezhni ogenj, katiri je hudizhu ino vfim hudizhovim per- pravljen.” Ravno kakor naf fveta vira uzhi, de isvoljeni bodo vezhno per Bogu, perjesu- fu, per angelih ino fvetnikih, de bodo is volj e- no drushino vezhno vshivali, ravno tako naf tu¬ di uzhi vera, de grefhniki bodo v’peklu vezhno med hudizhi prebivali, de oni bodo vezhno pre¬ klete duhove sa tovarfhe imeli. Poglejte, ne- zhifti salubljeni hudobniga, pohujfhliviga to- varfhtva, to bo vafha vezhna nefrezhna drufh- nja v’ peklu. Vi ne bote farni, bote imeli hudi- zhe ino preklete duhove sa vafhe tovarfhe. Ne- zhifti saljublcnz! ti nebofh fam v' peklu, tvoja mefena najemniza, bo tudi sraven tebe, tifta neframna perfhona, katire nobena pridiga, no¬ bena fpoved, ni mogla od tebelozhiti, tabo tud v’peklu per tebi; pakako? ne vezli v’ per- jasnofti, ampak v’ fovrafhtvu, is nje fladkih, medenih, perlisnjenih uft bo oginj fhvigal, is nje saljubleniga ozhefa, bodo ognjene ifkie le- tdle. Prekleti sapeljivz moje dufhe, al fi tu- kej, bo vpila? povej sdej ali jenezbiftoft greh, kakor fi govoril, de fi me v’ greli preflepil ino Sapeljal, de fi mi ukradil divifhtvo zhaft, ne- dolshnoft, Boga ino nebefa. Ali je bila ljube- sen, ali je bilo fovrafhtvo? ali je bilo vefelje, ali je bila shaloft ino britkoft? ali je blaflaboft, ali je bila tvoja shivinfka hudobija? Ja, ja, bo — 64 — . odgovoril pogubljen sapeljivz, sapeljivka, ti li kriva moje nefrezhe, tvoji sapeljivi pogledi, tvoja neframna, nalifhpana, pohujfhlivanofhnja, tvoje perlisnene befede, fo mi ferze ukradile, ino pogubile mojo dufho v’pekel. Ali fi tukej, nefrezhni par, bo vpila sakonfkashenarvojimu moshu, ubijavz tvojih otrok, fposnafh sdej, deje pekel? k’ fi bil napulinjen, fim bila prev- setna; k’ fi imel poftranfke prijasnofti, fim bila nesvefta, k’ fi bil malovern, fim posabila na du¬ fho ino na Boga. Ja tukej fim, ognjena kazha! bo odgovoril sakonfki mosh, tukej je nafh po¬ rod, nafhi otrozi, tvoj malo priden fin, tvoja napzheno srejena hzhi, ti fi kriva moje nefre¬ zhe. Nefrezhni ftarfhi! vpijejo otrozi, vi fte krivi nafhigapogubljenja, vafhaflepa ljubesen, s’ katiro fte nam vfe pregledali, vafhi hudobni sgledi, s’katirimftenafpohujfhali, vafhi pras- noverni navuki, s’katirim fte naf popazhili, fo naf perpravli v’ peklenfki ogenj. Prekleta ura, k’ fino bili fpozheti! prekleti dan, k’fino bili na fvet rojeni!— Sposnate kriftjani? kakoftrafh- ne ino grosne fhtrafinge morejo terpeti pogub¬ ljeni v’vezhnim oginju? — Od tega vezh v’ drugim delu. II. Sraven teh fhtrafing, bodo grefhniki fhe veliko drugih hudih fhtrafing terpeli. Prav na tanko nemoremo vediti, kako velike fhtrafinge 5 65 pogubljeni v’ peklu terpe. Kakor nikolj nemo- retno prav dobro vediti, kako veliko vefeljo vshivajo isvoljeni v’ nebelih, ravno tako tudi neverno, kako neisrezheno velike fo peklenfke fhtrafinge. Le toljko vemo ; koljker nam fve- ti moshje, fveti apofteljni, Jesuf Kriltuf, ino zerkveni uzheniki od njih povedo. ( S. Janef v’ fkrivnim rasodenju tako govori; „Pekel je tifti ftrafhni bresen, is katiriga fe zhern dem .ven vali, kakor is rasbeljene pezhi. On pravi: prekleti fo v’ ognju, kakor v’ gorezhim, shve- plenim jeseru.” Skriv. rasod. 9, 2. 21, 8. „Oni terpe, pravi f. Pavl: II. Tefal. 1, 8, 9. „v’ ognenim plemenu vezhne fhtrafinge.” Jesuf od peklenfkih fhtrafing tako govori: „Doli je poshrefhen ogenj, doli je vezhni ogenj, kateri nikolj nevgafne ; doli je debela tema, v’ katiri je tulenje ino fhkripanje s’sobmi.’’ „Doli, uzhi sadnizh fvet Augufhtin: Lih. de civit. I)ei c. 16. je refnizhen ogenj, katiri shge ino pezhe pogubljene nam nesapopadlivo.” — Szer pa nej bo ogenj, kakorfhni hozhe, lej na temu ni tol- kajn leshezhe, kako peklenfki ogenj pogubljene pezhe ino shge, zhejih le toliko pezhe ino shge, kakor nafh ogenj na tem fvetu, kaj ni she to gi osno terplcnje? kakfhna bolezhinaje, zhe le gorezho ifkro nagolokosho poloshimo, zhe fain shiv ogel v’rokah dershimo , ali pa perft nago- rezhi fvezhi. Kaj bi fhele bilo, ko bi mogel ti moj zhlovek, v’ ras beljeno apnenzo, ali pa v’ rasbeljeno pezhiti, kako bi fe trefel, ko bi fhel — 66 — v ? pezh, kakfhna fpezhenina v’ pezhi? ino vfe lete bolezhine bi le kratko terpele, v’petih, fheftih minutah bi ga moglo konz biti, v’peklu pa nikolj. Ino zhe zhlovek terpi na tem fvetu, terpi le na tem ali unim dejlu fvojiga trupla, ali v’ peklu terpi na enkrat na želim truplu. Jesuf Kriftuf nam tako perpoveduje sha- loftni lian pogubljenih, on pravi: Luk. 16, 1 — 27. „Je bilbogatinz, katirife je v’ fhker- Ijat ino v’tenzhizo oblazhil, ter je vfaki dan do¬ bro ino imenitno jedel per fvoji miši. Per nje¬ govih vratih je leshal revni Lazar, poln ran ino bolezhin, tako sapufhen, deje shelel drobtin- ze, katire fo padale od mise, (nevfmileniga} bogatinza, pa fhe te mu nifo bile dane, le fa¬ rno pfi fo imeli fhe vfmiljene s’ njim, de fo ho¬ dili lisat njegove rane. Pa kaj fe pergodi ? La¬ zar umerje, ino angeli ga nefo v’ narozhj e Abra¬ hamovo 5 (to je, v’ nebefa} vrnerje pa tud bo¬ gatin*, ino je pokopan v’pekel. Is pekla usdi- guje v’ fvojim terplenju fvoje ozhi v’nebefa, od delezh sagleda Abrahama ino Lazara v’njego¬ vim narozhji. Komej ga sagleda, milo joka ino vpije: Ozhe Abraham! nej.fe ti vfmilim v’ ti veliki nefrezhi, pofhli mi Lazara, de pomo- zhi konez fvojiga perila v’vodo, ino faj nekolj- ko ohladi moj rasbeljeni jesikj kir 1 grosovitno terpim v’ tem plemenu. Ali Abraham odgov o¬ ri: fin! fpomni fe, de fi v’ shivlenju prejel do¬ bro, Lazar pa hudo, sato fe sdej on veleli, ti pa terpifh. Ino velik bresen je med vami ino 5 # 67 — nami j tako, de nobeden od naf k’vam, ino od vaf k’ nam nemore.’’ — O neisrezheno terple- nje! — 5. Pa kako dolgo, ljubi moji! bodo mogli pogubljeni terpeti vfe te ftrafhne peklenfke mar- tre ino fhtrafinge? Jesuf finboshji! odgovori, meni feneverjame. t Sin boshji odgovori :„Vezh- no.” Tako on fam porezhe fodni dan: Mattli. 25, 41. „Poberite fe prozh od mene, v’ ve- zhen ogenj.” Nafha f. vera nafuzhi, de kakor isvoljeni v’ nebefih bodo vezhno vefelje vshiva- li, tako bodo tudi pogubljeni v’ peklu s’ vezh- nim terplenjam plazhovali fvoje pregrehe. Nej bojo na tem fvetu bolezhine ino martre velike, kakor hozhejo, enkrat refnizhno nehajo, ino s’ tem fe zhlovek potolashi. Ali nefrezhna vezh- noftnima nobenigakonza, nobenigavefelja, no- beniga upanja. Vezhnoftje pogubljenim smi- rain pred ozbmi, ta rnifel jih smeram martra. Kaj jevezhnoft, tega nemore noben zhlovek na tanjko sapopafti: fhtejte, rajtejte, kakor dol¬ go hozhete, vezhnofti vender ne hote nikolj per- krajfhal;. Shefttaushent let je she preteklo, kar Kajn gori, al je pa on sato she kej vezh- noft perlcrajfhal? ne sa eno farno minuto; ino kader bo fhe fhelitavshent let ino fhe fheftkrat fto tavshent let goril, ali bo po temu, kaj vezh- nolt perkrajfhal? zlo nizh, ne sa eno farno mi¬ nuto’, ampak vezhnoft mu bo smeram ravno ta¬ ko dolga, kakor pervi dan, smeram fe mu bo sazhenjala , pa nikolj nehala. Kader bo pogub- — 68 - ljena dufha toljko ftotaushent let gorela, kolj- ker kapelz je v’ globokim murju ino v’vlili vo¬ dah; koljker tavshent liftj a v’vfih borfhtih; kolj— ker tavshent trave ino pefka po želim fvetu: koljker prahu na semli, ne bo vezhnoft sa eno farno minuto perkrajfhana, sakaj vezhnoft bo vfelej popolnoma ino žela. O vezhnoft ! o vezhnoft! kdo te ismeri, kdo te sapopade ? O Bog! pravizhni Bog! ino pogubljen bo mogel vezhno v’peklu terpeti, vezhno v’ognju, vezh- no med hudizhi, vezhno preklet, vezhno od Bo¬ ga lozhen. O joj! gorje ino gorje! o tavshen- krat gorje! Ljubi moji! kobi mi vezhkrat ne- frezhno vezhnoft premifhlovali ino Jesufove be- fede: Matth. 7, 14. „ Shirokc fo vrata, flu- rokajepot, katira v’pogubljenje pele, ino do- fti jih je, katiri po nje hodijo. Nafprot pa: Vofke fo vrata, tefna je pot, katira v' shivlenjo pele, ino malo jih je, katiri po nje hodijo.” „Veliko je poklizanih, malo isvoljenih.” Matth. ŽO, 16. Ali bi ne leshale te befede, kakor zentji tefhke na nafhih ferzih? Zhe to premifli- mo , ali frnemo upati, v’ malim fhtivilu isvolje¬ nih, ali v’ fhtivilu prekletih biti? Kdor pre- mifhluje vezhkrat, ljubi moji! peklenfko ter- plenje, pazh lohka fposna, sakaj fo pervi kri- ftjani, f. Pavl, pervi pufhavnjk, f. Anton ino drugi minihi v’ pufhave bejshali ino klofhtre na¬ polnili, lohka fposna, sakaj fo vezhkrat kralj ino kralize, kakor f. Ludvik Franzofki kralj, f. Elisabeta ogerfka kraljiza, krone pred altarpo- — 69 loshili, inO fe v' fpokorjene, oblazbila oblekli, ino fo bili fhe vefeli, zhe jim je fvet terzjal ali terzjalka rekel. Katiri premifhluje vezhkrat peklenfke martre, lahko fposna, sakaj fo mar- terniki ino marternize fvoje shivlenje s’vefeljam dali sa Jesufa, ino sa katolfhko vero. Kri pre¬ lili, kakor f. Nesha, trinajft lejt ftara dekliza, f Luzija, f. Agata, f. Katarina, f. Shtefan, f. Lorenz, vezhnoft jim je, kakor malenfki ka¬ men na ferzu leshala, sato fo raj f hi vfe sapu- ftili., vfe preftali, de fo le peklu vbejshali, de fo le v’ frezhno vezhnoft perfhli. Ref je, de fhtivilo tazih imenitnih, shlahtnih, isvoljenih krilijanov, zhe jih s’ drugim ljudmi permerjamo, je lila majhno. Perve trifto lejt jih je bilo nar- vezh, tudi fhe posnej, od tega do uniga fto leta, ampak rnejn nikolj, kakor v’nafhih zha- fih. Sato je pa tudi smeram pot v’ nebefa vo- fka, ino lila malo jih je, katiri po nje hodijo, nafprot pa, veliko jih je, katiri pofhiroki zefti, v’ vezhno pogubljenje gredo. Sato fe pa ne zbudim, de, zhe fe hozhe v'nafhih zhaflh kaka nedolshna dekliza od fveta lozhiti, ino v’klofhter iti, pravijo pofvetni ljudje, de je obnorela, de dima pameti. Zhe hozhe mladenzh fvetu flovo dati, ino oblazhilo pokore oblezhi, pravijo po- fvetnjaki: flepz! kaj mifliflv? na fvetu snafh frezhen biti, febi ino drugim pomagati, imafh lepivum, lepe laftnofti, fhkodateje, debi med osidjam gnil. —* Ljudi, katiri toko govore, jeli obshahyem ino milujem, sato k’ fo flepi. — 70 - ..Ali nevede, de nebefa veliko lilo tcrpe?" Matth. 11 , 12 . Ali ne vede, de kriftjan le fkus krish ino terplenje v’ nebefa iti samote,, ino kdor ima nebefa na temu fvetu, jih v’vezh- nofti ne bo imel. Ali nevede, de hudizh ima po želim fvetu mreshe podavljene, v’ktire ka¬ kor ribizh, pofebno nefpametne mladenzhe ino dekelze lovi. Tako fo fvetnikiino fvetnize boshje mifli- li nafhi rajniki bratje ino fedre, sato fo terpeli tolkajn sa nebefa. Kaj bi ne bilo greh, is Je- sufa Kridufa, njegove matere Marije, fvetnikov ino fvetniz boshjih fe norza delati ? zhe je pa to greh, sakaj jih je pa vender toljko v’ nafhih zhadh, katiri brumne ino bogabojezhe ljudi sa- nizhujejo? sato, k’jih vidijo, de shive po bosh¬ jih ino zerkvenih sapovdih, de mafhnike fpofh- tujejo, de f. Sakramente vezhkrat fprejemlejo, de le Jesufa ifhejo, de fe trudijo nozh ino dan, hoditi po dopinjah fvetnikov ino fvetniz boshjih, ali ni velik greh, take krumne, dobre, boga¬ bojezhe ljudi sanizhovati, preganjati ino kleti? Kridjani! vefeli tedej danfbodimo, defroo bili sa eno uro v’peklu, ne sato debi bili tam doli oftali, ampak de fmo le drafhno peklenfko terplenje fposnali, de bi po finerti v’ pekel ne- perfhli. Grefhnik! ti popotjefh naravnoft v’ pe¬ kel, ti d sapopaden v’ fhtirih v’ nebovpijozhih grehih, fhed soper f. duha, fedem na glavnih grehih, devet ptujih grehih, leti vlezhejo tebe naravnolt v’ pekel, zhe d v’ tih sapopaden , ver- 7i ni fe nasaj, fizer fi na zefii v’ peklenfki bresen; fposnej fvoje grehe, ubshaluj jih, ftori dobro fpoved, delaj pokoro, de odidefh vezhnimu po- gublenju, ino pridefh v’nebefhku kraljeftvu. Sato vaf profim, ljubi moji! ozhiftite va- fhe dufhe, od vlili fmertnih grehov, pa tudi majhnih; sakaj nizh omadeshvanigane pojde v’ nebefhku kraljeftvu, dokler ne bo do sadniga vinarja poplazhano. — Ti pa ljubi Jesuf! poglej is tabernakelna na moje poflufhavze, katire fi odkupil ne sola¬ tam, ne s’ frebram, ampak s’ tvojo f. refhno kervijo. De fo grefhili, tofposnajo, sato fvo¬ je grehe obshalujejo, odpufti jim, sakaj ti vi- difh njih sgrevane ferza. — Zhe fo pa fhe ka- tiri tukej, de fo grefhniki, tvoji fovrashniki, sa te tebe danf profim, nebefhki ozhe! dej fe jim fpokoriti ino refnizhno pobolfhati, ufmili fe jih savoljo tvojiga fina Jesufa Kriftufa; fej je tvoj ljubi fin famnam obljubil; —■ „karkolj bo¬ mo tebe profili v’njegovim imenu, to nam bofh dal.’’ — Nebefhki ozhe! to teprofimo, dej nam grehe fposnati, obshalovati, de nam jih odpuftifh, de naf od pekla ino peklenfkih fhtra- fing refhifh, leto te profimo nebefhki ozhe! po Jesufu Kriftufu, tvojim finu, ufhlifhi naf! Amen. — 72 Shefta poftna pridiga. Oko ni vidilo , uho ni fhlifhalo ino /ha nobenima ni v' mifel perfhlo , kar je Bog ti/tim pripravil, kadri njega ljubijo. I. Kor. 2, 9. J^Iodri v’ f. pifinu pravi: Buk. modr. 3,1 — 5.- „Vfaka rezh ima fvoj zhaf, biti rojen ino umreti, biti fmertno ranjen ino osdravljen, fe jokati ino vefeliti.” Sato pa, k’ ima vfaka rezh fvoj zhaf, fino mi sadnizh v’ pekel ftopili, de fmo to ftrafhno hifho od snotrej fposnali, ino vidili, kake fhtrafinge ino kako dolgo jih po¬ gubljeni v’ peklu terpe. — Gorje vfakimu tifti- mu, kateri fe ke doli vdere! sanjimfe peklen- fke vrata sa vfe vezhne zhafe sapro tako, de is pekla sa njega nizh vezh odrefhenja ni. — Danf bomo fpremifhlovali vezhnoft nebef; kader bo¬ mo nebefa ogledovali, fe bomo v’ duhu vefelili, sakaj nizh bolj vefeliga, nizh bolj tolashniga bi vam ne mogel pridigovati, kakor od nebefh- kiga vefelja. Ker je doft ljudi fkupej , kakor tukej med vami, mojim poflufhavzam, tam fo vfe forte ferza. Nekteri ljudje fe dado poprcd k’ pokori fpreoberniti fkus ftrafhno fpremifhlova- nje vezhniga terplenja, katiro nefpokorjene grefhnike zhaka; druge nafprot popred k’ po¬ kori omezhi premifhlovanje ino upanje tiftiga neisinirjeniga vefelja, katiriga je Bog vfim is- voljenim v’ nebefih perpravil. Bog po mnogih potih zhloveka k’ febi klizhe, sato k’ sheli vfe svelizhati. Katiriga tedej ni sbudil danf teden 1'trah, tega nej omezhi danf upanje ino vefelje. Ali ljubi moji! meni ni mogozhe nebef, v’ katirih fe vefele vfi isvoljeni boshji, tako lepo, kakor fo farne ria febi vam popifati, kir fhe fam v’ nebefih nikolj nifem bil, ino tudi fhe fam ne- befhkiga vefelja nifem vshival, de bi samogel vam is fkufhnje od nebef govoriti. Tudi fhe nobeden fvetnik is nebef ni meni povedati per- fhel, kako fe v’nebefih godi, ino ko bi sdejle tudi kaki fvetnik nameft mene tukej na prishnizi bil, bi ne mogel drusiga vara povedati, kakor I. Kor. 2, 9. „.She obeno oko ni vidilo, uho ne fhlifhalo, ino nobenimu fhe ni na mifel per- fhlo, kar je Bog tiftira pripravil, katiri njega ljubijo; kir narmanjfhi kapljenebefhkiga plazhi- la, vefelja ino zhafti nemore sapopafti, nesgo- voriti noben jesik, ne zhlovefhki, ne angeliki. Kaj fonebefa? kaj je nebefbko vefelje? to bo¬ mo fhe le takrat sapopadli, kader zhe nam Bog gnado da, ke gori pridemo. Nar tolashljivfhi nar lepfhi ino nar boljfhi, kar vam od nebef go¬ voriti samorem, je leto: v’ nebefih bomo Boga gledali; — v’ nebefih bomo Boga ljubili; — — 74 — v’ nebelih bomo s’ Bogam na vfe vezhne zhafe fklenjeni, ino njega vshivali. — Jeli govorim danf grefhnikain ino pravi žil¬ nim ; danf fe bom s’ obojim pogovoril. Grefh- niki! vaf opominjam, fpreobernite fe; pravizh- ni! vaf prolim, bodite ftanovitni. Zhepopre- tezhenih petih tednih vafhe ferza nifo ble ome- zhene, nej gre vam faj danf k’ ferzu, kar go¬ vorim. Dobri neiskonzhno vfmileni Bogi dej gnado, de bo faj danafhna poltna pridiga, ro¬ dila obilno fadu v’ nafhih ferzah. Poterpite. I. Na tem fvetu nemore nobeden zhlovek Bo¬ ga viditi. ; S. Pifmu pravi: II. Bukvah Mojse- fa 3, 2, 3. „En dan fe je Bog perkasal Moj- sefu, pa v’gorezhim germu. Mojsef vidi, de germ gori, pa ne sgori, liopi blishej, de bi to perkasen bolj na tanko premifhloval.’’ Ino glej¬ te! Bog govori is gorezhiga germa: „Mojsef ne hodi blishej, fesuj tvoje zhevlje, sakaj kraj, na katirim liojifh, je f. seralja, ino Mojsef sa- krije fvoje oblizhje, sato, de je samogel slo¬ gam govoriti, Boga pa vonder ni vidik” — Na tem fvetu tedej nemore nobeden Boga viditi. Mi fzer snamo Boga viditi, pa ne is nafhimi mefe- nimiozhmi, ampak le fkusi vero, inotoboslije gledanje fkusi vero f. Pavl I. Kor. 13, 12. fhpegel imenuje, to fe pravi: mi od Boga le toljko vemo, koljker fo nam od njega tifti po- — 75 vedali, katirifoga vidilL Preroki v’ ftarimte- ftamentu fo Boga v’ duhu vidili, ino fin boshji Jesuf Kriftuf, katirije bil od vekomej per fvo- jimu ozhetu v’ nebelih; pa tudi Jesuf zlo vfiga od nebef ni rasodel. On fam je rekel: Jan. 16, 5 — 14. „Jeft imam vam fhe veliko poveda¬ ti, to de do sdej vi fhe nemorete vfiga nofiti ino sapopafti.” Kdor bi hotel Boga ino njegove laftnofti na tajnko fposnati, bi bilo ravno toli¬ ko, kakor vfe morje v’eno vrehovo lupino fpra- viti, to je pa nemogozhe. Pa ravno tako ne- mogozhe je, Boga ino njegove laftnofti na tajn¬ ko na temu fvetu fposnati. Boga tedej gledati fe pravi: boshje laftnofti, ino boshjo voljo na tajnko fposnati, ino nad temu neisrezheno ve- felje imeti; fposnati njegovo vfigamogozhnoft, dobroto, pravizo ino ljubešen, kakor je, to fe bo pa fhe le v’nebefih sgodilo, v’ nebelih, kir bomo gledali enga Boga v’ naturi, ino trojniga v’ perfhonah, ozheta, fina ino f. duha, boshjo inater Marijo, miljon ino miljon miljonov isvo- Ijenih boshjih. O mifel, polna vefelja! mi bo¬ mo Jesufa vidili, Marijo, vfe isvoljene boshje, fvetnike ino fvetnize, katirifo vfimed feboj ene mifli, ene dufhe, ene volje, eniga ferza. t Ko bi mi samogli na tem fvetu to frezho imeti, v’ tem, ali pa v’ unim meftu, poftavim v’ Rimu , v’ ti ali pa uni hifhi s’ boshjo materjo Marijo fkupej priti, s’ nafhiini rajnkimi ftarfhimi, ino feftrami fe viditi, s’ fvetnikimi ino fvetnizami boshjimi fe pogovarjati, kalive zhaftimo na na- 76 — fhih alkarjih, kakfhna tolashba, kakfhnn vefelje hi nam to bilo! To vem, ko bi imeli sadoft pre- mosheuja ino sdravja, bi fe prež e j na pot k’ njim podali, sato, de bi le nekatere ure Imeli per njih biti. Oh kako od nebefhkiga vefelja bi ferze nam pofkakvalo, miflijozhim: jeft fim boshjo mater vidik, Marija fe je s’manoj pogo¬ varjala. Glejte, ljubi moji! vfe to vefelje naV zliaka v’ nebefih, velika truma boshjih isvolje- nih fvetnikov, rajnkih ftarfhov, bratov, feftra, ino otrok, katiri she vshivajo vezhno svelizha- nje, ino sa naf profijo, de bi fkorej sa njim perfhli, fevidili, fe objeli, ino s’njim vred bi¬ li na vezhno per Bogu. Vefelite fe, ljube dufhe! bodite mirne, katire terpite na tem fvetu sanizhovanje, pre¬ ganjanje ino vbofhtvo , tam gori vaf zliaka vezli- ni mir, vezhno vefelje v’nebefhki drufhini. Ve¬ felite fe, katiri vfaki dan svefto zhaftiteMarijo, vafhe kerftne ino birmanfke patrone, hote per¬ fhli v’ njih tovarfhtvo, fe hote s’ njim vefelili, v’ njih vefeli drufhni vekomaj : vefelite fe, ino bodite mirni, katiri vfe is ljubesni do Boga na temu fvetu terpite, fej tam gori v’ nebefih vaf zliaka krona marternikov v’ te vefeli drufhni; vefelite fe ino bodite potolasheni, katiri fker- bite sa zhiftoft, nedolshnoft ino divifhtvo , va- fho glavo bo lepfhala krona vfili fvetih diviz, v’ te vefeli drufhni; vefelite fe ino bodite mir¬ ni, katiri sdej obshalujete vafhe grehe, ino jih pokorite, vafhe plazhilo je ncisrezheno v’ ne- — 77 belih, saknj, vi bote na vekomej v’ ti drufhni Jesufa vidili, ino vfe isvoljene boshje. Kaj ne V kako radi vi brumni kriftjani she s dej na tem fvetu gledate Jesufa pod podobo kruha v’ monfhtranzi, v’ f. refhnim telefu, vi nilie nikolj bolj vefeli, kakor k’ fe tukej pred Jesufam snajdete; oh kaj bo fhe le takrat! k’ ga bote od oblizhja do oblizhja gledali. Boshji angeli, Kerubini ino Serafini, vfi fvetniki ino fvetnize boshje, katiri she Jesufa v’ nebelih gledate, govorite vidanf nameft mene, povejte vi mojim 'pofhlufhavzam , kaj fe vonder pravi Boga viditi? — V’imenu vfihisvoljenih boshjih odgovori kronani prerok David: „Oni fo v’Bo¬ ga vfi samaknjeni, oni fe takorekozh pijani od gledanja boshjiga oblizhja.’’ t S. Augufhtin pra¬ vi: „Boga le en fam firtelz ure gledati, jeve- zhi frezha, kakor biti tavshent lejt kralj zelga fveta.” Ino ko bi pogubljena dufha gotovo ved¬ la, de potem, k’ bo fto let v’ peklu neisrezhe- ne martre terpela, bi samoglale enkrat, kakor fkus fhpranjo Boga viditi, ’v’ nebefih, bi bla neisrezheno A r efela, ino potolashena. Sato je rekel lepo f. Augufhtin: „Sa fe fi naf, o go- fpod! vftvaril, ino nepokojno je nafhe ferze, dokler v’ tebi neprebiva.’’ Ravno to uzhi tudi katolfhka zirkev, kir moli sa verne mertve: Bog jim daj vezhni mir ino pokoj , ino vezhna ljuzh naj jim fveti, naj v’miru pozhivajo, to fe pravi: o Jesuf! pokashi jim tvoje fveto ob- lizhje, daj jim tvoje velizhaftvo gledati, tako — 78 — bodo na vfe vezhne zhafe v’ tem svelizhanim gledu pozhivale. Vender pa, ne le tako po¬ zhivale, de bi le gledale bosbje oblizhje, one bodo tudi Boga ljubile, ino to je drugo plazhi- lo v’ nebelih, de bodo isvoljeni Boga vekomej ljubili. Ozhi imamo , de gledamo. Ozhi fo, ka¬ kor dve fvezhe, ino gledati fe pravi,' te dve fvezhe pershgati, de pershgane hifho nafhe pa¬ meti doft rafvetle, zhe je od sgorej safvetljeno, ino zhe hozhimo od fpodej ferzhno kamerzo, ferze ogreti, moremo lete dve pershgane fve- zhe vseti, de ogenj v’ pezhi nafhiga ferza pershgemo. Rafvetljena pamet tedej morezhlo- vefhko ferze ushgati ino vneti, ino ta Ijubesni- vi ogenj, ta dobrotljiva vrozhina fe ljubesen imenuje. Ljubesen je she farna na febi perferzhna befeda. Zhe mi koga ljubimo, fmo radi per njem, fe radi od njega pogovarjamo, inofe.s' njim vred radi vefelimo. Tako ljubijo isvoljeni boshji Boga v’ ncbefih; mi v’ nebefih ne bomo farno Boga gledali, ampak ga bomo tudi ljubili. „Jesuf je fhel enkrat na hrib Tabor, Matth. 17, 1 — 9. Ino je vsel s’ faboj Petra, Janesa ino Jakoba; na tem hribu je hotel njim nektere minute fvojo boshjo, nebefhko zhaft pokasati, fe je pred njim fpremenil, ino njegovi obras fe je fvetil, kakor folnze , njegove oblazhila fo ble, kakor fneg, ino glej, perkasheta fe Moj- sef ino Elias sraven Jesufa, ino glejte! fvetliv — 79 oblak njih je obfenzhil, is njega fe fhlifhi ve¬ lik glaf, la je moj ljnbesnivi lin, nad katirim imam vfe fvoje dopadajenje. Kader je Peter to vidil, mu je bil hrib Tabor tako per ferzu, deje rekel Jesufu: Gofpod, tukej je nam do¬ bro biti, ako hozhefh ? naredimo tukej tri fho- torje, tebi eniga, Mojsefu eniga, ino Eliju eniga;” ali Jesuf tega ni hotel; ino Peter je s’shaloftnim ferzam fveti, bosbji, nebefhkihrib Tabor sapufiil. Augufhtin, kader to pre- mifhluje, pravi: „Peter je pokufil le kaplo ne- befhke fladkofti, ino na enkrat fo mu ble vfe pofvetne fladkofti grenke. Kaj menifh? pra- fha dalej, kaj bi bil fhe le Peter rekel, ko bi bil on fmel pokufiti popolnoma vfo globozhino ti- ftih boshjih, fladkih tolasheb (trofhtov,) kati- re fi ti o gofpod! tiftim perpravil, kateri tebe ljubjo. Miflite fi nedolshno, ali pasareffpo- korjeno perfhono, katira tako fveto shivi, de kader fe ona snajde, poftavim, v’ zerkvi pred shivim Bogam, v’ Sakramentu f. altarja prizli- jozhim ali pa doma pred f. krisham, de fe sna tako ljubesnivo. tako savpljivo s’Bogam pogo¬ varjati, kakor otrok s’ fvojim ozhetam, ona bo zhutila marfkatero uro, kako ljubesnivo Bog njeno ferze nafe vlezhe, bo zhutila, kako fe Bog smirain bolj ino bolj k’nje perblishuje. Ja, zhutila bo v’ fvojim ferzu, de ji gorko ino vro- zhe perhaja. Ona fzer Jesufa nevidi, ali bla¬ gor jim, kateri nevidijo, pa vonder verjejo.” Joan. 30, 39. Ona ga fizer nemore fhe is — 80 — fvojira rokami objeti, pa vonder /hoti, deje saref per nje, de te tolashbe ino snotrajniga miru, katiriga onazhuti, ne more nobeden dru¬ gi, kakor Bog fam dati, ino fe neisrezheno do¬ bro pozhuti. Vidi, de v’nje molitvifki kamer- zi je na enkrat vfe dergazh, vzberej je blo vfe tamno, ino danf, k’ moli ino premifhluje, je fvetli dan. ( Svetabrihka martra, podobe ma¬ tere boshje ino drusih fvetnikov fe ji sde, ka¬ kor shive, ona fe nizh ne boji fvojiga fovrash- nika; nje je ravno tako v’ nje hramu, kakor v’ zerkvi, kakor je bilo f. Petru na hribu Tabor, ona mifli, de od molitve ino fvetiga premiflilo- vanja ne bo mogla nizh vezh nehati, ino fe more tako rekozh po lili od Jesufa lozhiti. Sej feve, de to obzhutljivo ljubesen ima¬ jo tudi saref pobosline dufhe le malokrat ino ne dolgo zhafa, de bi bile s’ Jesufam na tem fve- tu, kakor v’nebelih fklenjene. Mi fino na tem fvetu, kakor v’ kalni lushi, ali pa na mokrim kraju , kjer mokri veter rad potegne ino ugafne ogenj boshje ljubesni, kateriga fe trudimo v’ nafhih ferzih ushgati, sato, k’je moker. Ino nekteri dan, zhe fe zhlovek tudi trudi ino tru¬ di, vender nozhe v’nafhih ferzih oginj boshje ljubesni goreti, vfe nafhe sdihovanje ino vfa naf ha molitev je, kakor fuh a f lama, katiranizh sherjavze nefturi, katira bi oginj boshje lju¬ besni pershgala, to je saref fitno, de ravno per molitvi zhloveku nar raj nepotrebne mifli v’glavo hodijo, zhafne ino prasne fkerbi gredo nam ta- 6 81 ko per nafhi f.andohti na mifel, kakor de bi defli ino fneg fhel, sato doftikrat vfi mersli od Je- sufa domu pridemo. Nozhem ravno rezili, de brumne dufhe sato she grefhe, fej jim je she to sadoft hudo, de k’ Jesufu hrepene, pa do nje¬ ga nemorejo, de fe jim nerodni fvet v’ prizho Jesufa po lili v’ glavo tlazhi, uzherej lo ble vfe isvelizhane, ino danfmorejo fpet tolkajn fuhote ino fkufhnjav terpeti. Vender pa, zhe tudi to obzhutljivo ljubesen, s’ Jesufam brumne dufhe na tem fvetu le nekatere minute v’ ferzu obzhu- tijo, fe lohka rezhe, de fo one faj tifti firtelz ure s’Jesufam v’ nebefih ble. Kar fe pa tukej le nekatere ure ali minute pokashe, to v’nebe¬ fih vezhno terpi. A’ nebelih te ljubesni hudob¬ ni fvet ne more brumnim dufham nizli vezli vso¬ ti, sakaj v’ ferzah isvoljenib fe boshja ljubesen nizli vezli ne vnema ino ne vshiga, ampak ved¬ no gori. „Tam gori v’ nebefih, pravi f. Au- gufhtin, fe mladoft nikolj ne pobara, sdravje ni- kol ne omaga, ljubesen nikolj ne ugafne, ino shivlenje nikol ne neha 5 temu nebefhkimu ve- felju bo le farno to fhe manjkalo, namrezh Bo¬ ga, katiri nam zhes vfe dopade, katiriga zhes vfe ljubimo, tudi na vezhno s’ njim fklenjeni biti ino ga vshivati. II. Kar meni dopade, ko pogledam, tudi ske¬ lim, ino ljubem, ino kar ljubem, tudi shelim — 82 — sineram imeti, ino kader imam, ino fe v’tem frezhniga zhutim , bi rad smeram imel ino ob- dershal. Ino glejte, ljubi moji, tofebov’ne- befih sgodilo, mi bomo v’ nebefih fkorej tako frezhni kakor Bog, sato kir bomo, kakor otro- zi, na vfe vezhne zhafe p er nafhim ozhetu. „Mi bomo per njemu,” pravi f. Janef v’ fkrivnim rasodenju I. 3, 2 . „ino on bo per naf, mi bo¬ mo njegovi isvoljeni otrozi, ino on bo nafh lju¬ bi ozhe, mi ga bomo vidili, kakor je.’’ Ove- felje! isvoljene dufhe, v’ katirmu fe ona topi, kir mifli, tedej ne bom nikdar umerla, vezhno bom s’ mojim Bogam fklenjena, shivela vezhno frezhno, vezhno svelizhana. Bo preteklo mi- ljon ino miljon tavshent let, mojiga vefelja ven- der ne bo nikdar konz. „Ja, pravi modri v’ f. pifmu: 5, 16. pravizhni bodo vezhno shiveli.” Glejte! brumne dufhe, kaj vaf zhaka sa brum- noft, dobre dela, ino kerfhanfke zhednofti. .Sato fe nizh vezh ne zbudim, de fo fvetni- ki ino fvetnize boshje raj vfe preftali, kri pre¬ lili, de fo le popred imeli vpanje, Jesufa gle¬ dati, ljubiti ino ushivati. t S. Ignazius marter- nik Antjohenfki fhkof, kader je f hi if hal, deje fklenil zefar Hadrijan, de bo savoljo vere div¬ jim sverinam v' jed vershen, fe je neiskonzhno vefelil, pa le to je Boga profil, de bi ga levi prezej ftergali, kader jim bo vershen. Ino. k’ je posnej svedil, de krifijani v’ Rimu fo fkleni- li sa njega profiti, de bi mu shivlenje ohranjeno bilo, je bil sato filno shalofien, on fe ufede ino 6 * 83 — pifhe rimfkim kriftjanam, de bi vender tega ne lturili, kir she komaj zhaka, Boga v’ nebelih gledati, ljubitiino vshivati. On pravi: (Epift. f. Ignatii ad Roman. ) „Sejmi nizh bolfhiga ne- morete fprofiti, de bom jelt kri sa Jesufa pre¬ lil, sahvalite tedej Jesufa, de hozhe Sirfkiga fbkofa juter per febi v’ nebefih imeti: Moji per- fei z lini bratje! jeft nizh drusiga ne ifhem, ka¬ kor Jesufa, katiri je sa-me umeri, katiri je sa¬ me pokopan bil, ino je na tretji dan od fmerti vftal. Moji ljubesnivi bratji! lepo vafprofim, nikar mi v’nebefa ne branite; shiv vam pifhein is mojo leftno roko, sato, k’sa Jesufa is ferza umreti skelim. She sdej fhlifhim Jesufa, de moji dufhi pravi: Ignazi! pridi ti k’ tvojmu o- zhetu v’ nebefa.” Tako je, ljubi moji kriftjani, shelel Igna¬ zi, priditi k’ tvojima namenu, k’Bogu v’nebe¬ fa. Kdor je le enkrat v’ fvojim premifhlovan- ju od nebefhkiga kraljeftva, ali pa per preje¬ manju f. Sakramentov tudi le en fam firtelz ure s’ duham v’ nebelih bil, ino je Jesufa le kakor v’shpeglu vidil, ta more skeleti ino hrepeneti, fkorej ino fkorej per Jesufu v’nebefih biti. Ljubi moji! odkrito ferzhno morem fposna- ti, de fe saftojn danf trudim dopovedati, kaj fe pravi: isvoljeni boshji v’nebelih Boga odob- lizhja do oblizhja gledajo, ljubijo ino ushivajo. Meni fe fkorej danf ravno tako godi, kakor fe je godilo enkrat f. Augufhtinu, kader je hotel pifati, fe mu na enkrat Hieronim perkashe v’ — 84 — neb ef h ki zhafti, kir je bil umeri ravno pred ne¬ katerim dnem, tode Augufhtin tega ni vedel, Hieronim fe mutedej perkashe, ino ga ogovori s’ tem befedam: kaj ifhefh? Augufhtin! kaj miflifh zelo morje fpraviti v’eno majhno pofod- zo? — Kaj ne? tvoje oko bo vidilo, kar fhe nifo vidile zhlovefhke ozlii: tvoje uho bo fhli- fhalo? kar fhe nifo fhlifhale zhlovefhke ufhefa, pufti, ne podftopi fe kaj taziga, kar ti ni mo- gozhe, nikar ne ifhi na semlji, kar fe le v’ ne¬ belih najde, rajfh fe trudi, fkorej ke gor v’ nebefa pridti. Od te perkasni pifhe Augufhtin fvojmu prijatlu f. Zirilu, ino pravi: „Jeft fun zhutil per te perkasni f. Hieronima tako vefelje ino tako ferzhno fladkoft, de lim shelel ino Bo¬ ga profil, ko bi bilo mogozhe tifto minuto fvet sapultiti, debi bil le samogel en fam dan vshi- vati nebefhko vefelje, katiriga pokufhnja mi je od f. Hieronima rasodeta bila. O sato je sdihval kraljevi prerok David , ino je rekel: Pfal. 41, 3. „Kdaj bom vender perfhel ino fe snajdil pred tvojim obliz-hjam, o gofpod!’’ — Sato je sdihval f. Pavl: Rom. 7, 24. „0 jeft revni zhlovek, kdo bo raftergal saveso mojiga umerjozhiga trupla, de fe snaj- dem popred per tebi, moj Bog!” — Ljubi moji kriftjani! kaj nam nebo nebefh¬ ko vefelje zlo nizh per ferzu? ali naf bo fhe smeram motilo pofvetno vefelje ino otrozhje krat- kozhafnolti? -Slovo tedej dejmo sapeljivimufve« tu, mefu ino hudizhu; tam gori v’nebcfih, ker — 85 — naf zhaka Jesuf, Maria, angeli ino fvctniki, tam gori fo sakladi (Thazf), katirih nobeden tat ne ukrade, tam gori je tifto vefelje, katiro ne bo nikdar minulo. Nikar ne bodimo tedej tako flepi, de bi tifti fedefh, katiri je nam pri¬ pravljen v’ nebelih enimu drugimu puftili. Ko bi mogli fto ali tudi tavshent let sa nebefa dela¬ ti, kaj bi ne bilo to truda vredno, ali Bog ho- zhe le nektere dni, namrezh, dokler na fvetu shivirao. Ljubi moji! le fpomnite fe vezhkrat lete refnize, de mi bomo po fmerti vezimo shi- veli, tedej fkerbimo sdej sa dobro vezhnoft. Mi bomo vezimo v’ nebelih shiveli, tedej ne poraj- tejmo zhafniga terplenja. Mi bomo vezimo shi¬ veli, ne bojmo fe fmerti, katira naf bo is tega fveta v’ nebefa fpelala. Miflimo vezhkrat farni per febi: Gofpod! de bomo le po fmerti vezhno per tebi v’ nebelih, nam je she sadoft, le tn- kej reshi, tukej pezi, tukej fekej nikar nesa- neli, de bomo le enkrat per tebi v’ nebelih , de bomo le tebe Boga gledali, ljubili ino vshivali na vfe vekomej. Tedej, ljubi moji! mi fmo v’ tein flitirde- fetdanfkim fvetiin, poftnim zhafu dolgo, pa sa- ref potrebno popotvanje fturili. Pervi teden fmo fhli v’ hifho fmerti. Mi fmo fofebno dolgo zhafa ftali per fmerti umirajozhiga; nefpokorje- niga grefhnika. O frezhni vfi tifti! ftotavshen- krat, katiri 1'tc koj per pervi poftni pridigi va¬ lile‘greflnic navade ino blishne perloshnofti; sapuliili, raftergali fovrafhtvo, ino fe fpravili — 86 — s' vafiiiin fovrašhnikam: dali nasaj ukradene ali jta pergolfane rezhi; povernili blisnimu dobro ime ino pofhtenje. Ali gorje vam grefhnikaiii! zhe nifte tako ilurili, val'zhaka ftrafhna fmeriy katira je sadela prekletiga apoltelna Jttdesha Ifhkarjota. Drugi teden fino ftopili k’ policiji pravizh- niga mnerjozhiga. Mi lino vidili, kako velelo on umira, kakor Jesuf na krishu. Pravizhne dufhe! nedolshne ino tudi fpokorjene, taka fmert vaf zhaka, ako bote do konza vafhiga shivlenja ftanovitne. — Per tretji ino zheterti pOfftni pridigi fino ftali pred fodniin ftolam Jesufa Kriltufa, dva¬ krat; per fofebni fodbi fe je mogel vlaki na va- go ufefti, kako teshik deje, ali je odvagan sa nebefa med isvoljene, ali sa pekel med pogublje¬ ne. Drugizh, per fploh fodbi fo perfhli vli inertvi ven is grobov, ino mi fmo Jesufa vidili priditi dol, katiri je naf vfe v’dve trume rasde- lil, ino je vfaziga, kakor je saflushil, na dcfno ali na levo ftran poftavil, ino je sapovedal an¬ gelom, de imajo pelati perve v’ nebefa, druge v’ pekel pahniti. — Poflednizh peti ino fhefti teden fmo fhli vfi fkupej.v’ pekel ino v’nebefa, de fmo fe preprizhali, de Bog je neiskonzhno pravizhen, kir terdovratne grefhnike vezimo v’ pekel pahne, pa tudi neiskonzhno ufmiljen, kir nedolshne ino fpokorjene grefhnike k’ febi v’ nebefa usame. Ljubi moji poflufhavzi! jeft lini vam v’ tem fhtirdefetdanfkim poftnim popot- — 87 vanju vfc pokušal, lamo tobomfhe vam prihod- ni petek, zhe mi Bog sdravje da, povedal, ko¬ liko je Jesuf sa nafhe isvelizhanje na krishu terpel, ino kako je umerel; vi pa sdcj svolite, kar hozhte, nebela ali pekel. Jeft hozhem vla¬ ki dan sa vaf per f. mafhi moliti, vaf pa tudi profiin, v r i same molite vfak dan, de bomo vfi fkupej prav ino dobro isvoljili. Bogejte, lju¬ bi moji! opominvanje f. Duha, katiri pravi: „Zhlovek, fpoinni fe per vfih fvojeh delih na 1'htir pofledne rezhi, inonebofh nikolj grcfhil;” ne bote nikolj vezh nobenga greha fturili. Tebe pa, ljubi Jesuf! katiri fi sa naf ter¬ pel, umeri, ino kri prelil, tebe profiin sa moje sveite poflufhavze, dej nam vfim fkupej na tem fvetu, v’ pravi refnizhni pokori shiveti ino um¬ reti, po fmerti pa v’ nebefhko kraljcftvo pridti, tebe tam gori, ljubi Jesuf! gledati, ljubiti, ino vshivati zelo dolgo vezhnoft. Amen. / 88 — Sedma poffcna pridiga Od JJiefte ure do deveti je poftala tma po želim. Svetu, ino ob deveti uri je Jesufumerel. Matth• 26. Manafhni dan je tako shaloften, de vfaki Ioli¬ ka fposna, de danf obhajamo terplenje, fmert ino pogreb nafhigaljubesniviga odrefhenika Je- sufa Kriftufa 5 — zerkev jevfa tamna; — ta- bernakel do kraja odpert; — altarji vli oropa¬ ni. V’zhernih oblazhilah pridejo dopoldan mafb- niki k’ altarju, ino padejo ke pred altar na Tvoji obraf, ino objokaje premifhlujejo Jesufovo fmert. Danf tedej, veliki petek ravno ob tem zha- fu, ob tretji uri je lin boshji nakrishu med dve¬ ma rasbojnikama sunej Jerusalemfkiga mefta na gori Ivalvarji sa nafhe odrefhenje umerel, ino fvojo dufho v’roke ozheta nebefhkiga isro- zhil. — Strafhno zhudne rezhi fo fe po njego¬ vi fmerti godile: od fliefte ure do devete, po nafhi navadi od dvanajliih do treh popoldan, k’ je Jesuf na krishu umeral, je po želim fvetu velika tarna poftala. Vfe ljuzhi na nebu fo ta- krat, k’je fin boshji umeral, ugafnile, n c fon- za, ne lune, nobene svesde ni blo nizh vezli viditi, dan je v’nozh fpreobernjen bil. Berifh- ki lilapzi, katiri fo bili popred tolkajn ferzhni, fe vfi trefejo. Sodnikam, katiri fo Jesufa po¬ pred k’fmerti obfodili, ferze tolzhe ino trepeta, kir ftrafhno ino zhudno fe jim vidi, de na en¬ krat is fvetliga dneva, tamna nozh poftane. — Ljudftvo floji vfe preftraflieno, kakor pred hu¬ dim vremenara, kader prav trefka ino germi, ino gleda, kaj bo? ( Sveti Dionis, narimenit- nifhi fvesdoglediz tiftih zhafov, fposna is fvo- je uzhenofti, de folnze nemore nikolj takomei'k- niti, savpije fhe v’ fvoji judovfki flepoti: „ali more terpeti ftvarnik nature, ali pa more po- bifhtvo zeliga fveta konz vseti.” —Ja, ljubi moji, saref terpi ftvarnik nature, ali ne le terpi, — sazhudi fe semlja ino nebo, Bog umira na kri- shu!! — Vfih devet korov Angelov shalujte, nafh Bog umira na krishu!! — vfi ljudje ino vfe ftvari shalujte, Bog umira na krishu, ino fzer is ljubesni do grefhnika!! — Bog umer- je, de bi grefhnik vezhno shivil. O Ijubesen! ljubesen!!! — Kriftjani! pojmo tudi mi danf na goro Kal- varja, ino miflimo de vidimo pred faboj Kriftu- fa na krishu vifiti, na pol shiviga, ino na pol mertviga, ino premifhlujmo te dverefnize, Je- suf terpi na krishu : perva refniza. Jesuf u- merje na krishu; druga refniza. Jesuf! daj meni gnado sa tvojo zhaft fpodobno govoriti, — 90 — daj tudi mojim poflufhavzam gnado, samerkljivo ino koriftno me pofhlufhati. Preden sazhnem, profim sa radovoljno poterplenje. 1 . Poglejte kriftjani tukej na krishu perbitiga nafhiga svelizharja; — njegova glava je s’ ter- njam rasbodena; — njegoviobraf je bled, vef prepaden 5 — njegove fvete roke ino noge fo s’ shebli na krish perbite; on vili tri ure na kri- shu v’ nesnanih bolezhinah, shebli rasganjajo sakfebi njegove rane, po krishu tezhe s’njego¬ vih ran f. kri; okol ino okol krisha je vfe pol¬ no ljudi, ino gledajo to shaloftno, pa tudi ftrafh- no pergodbo. Pilarji ino fariseji fe vftopijo pod krish, ino fe norza delajo s’ Jesufa, fe mu pofmehu- jejo ino pazhijo, ga kolnejo, rote, ino v’ nje¬ govi obraf plujejo, v’ njega upijejo: drugim je pomagal, fam febi nej sdej pomaga zhe mo¬ re, nej ftopi dol is krisha, zhe je fin boshji. Jesuf, kakor fin boshji, bi bil snal sapoveda- ti: odpri fe semlja ino poshri moje fovrashnike, ognjene ftrele pobite jih, kir je bil pa polni lju- besni ino milofti, fe zlo nizh ne mafhtuje nad ivojim fovrashnikam, katire vidi fiati pod kri- šhain, fe mu pazhiti ino pofmehvati, kakor do¬ ber, ljubesniv ino ufmiljen prijatel fe sadershi prot njim, fe oberne proti nebefam, moli ino profi tako nebefhkiga ozheta sa-nje: Luk. 23, 91 35. „Ozhc! odpufti njim, fej ne vedo kaj de¬ lajo;” to je, sanefi, odpadi tem, katirifo me¬ ne na krish perbili ino umorili. Zhe je kdo tu- kej med nami, de ima piko do tega ali uniga, ali nepervofhi dobriga ozhefa, tega jeli; profim fkusi kervave rane Jesufa Kriftnfa, nikar nej mu v’ greh ne fhteje.— Vidite, ljubi moji! ta¬ ko fe tudi mi proti nafhim fovrashnikam sader- shimo. Kader naf drugi opravljajo, kakor fo Jesufa, molzhimo, kakor je on molzhal. Ka¬ der naf drugi rasshaljo ino sanizhujejo, nepo- vrazhujmo hudo s’ hudim, kader naf kolnejo. Jesuf, kader je terpel, fe ni jesil. Tudi ti moj kriftjan fe ne jesi ino nekolni fvojigablish- niga. Odpudiino eden drugimu is ferza, ka¬ kor je tudi Jesuf nam nafhe grehe odpudil: ljubimo eden drusiga, kakor je Jesuf naf lju¬ bil , tako bomo vredno prejeli fveto refhno telo Jesufa Ivriftufa per f. Obhajilu. Zhe pa mi eden drugimu ne odpuftimo, tudi Bog nam na¬ fhe grehe ne bo odpuftil. S’ Jesufam vred ftabladva rasbojnika kri- shana, Matth. 27, 33, dva tolovaja, oba Ita bla fizer hudobna, pa uni na levizi fhe bolj, kakor ta na defnizi. Na levi ftrani je bil me¬ nim, de kaki ftar v’ grehih sarafhen hudodelnik, ta Jesufa saframuje ino pi-eklinja. On pravi: Luk, 23, 39. ,,Zhe fi ti Kriftuf, pomagej fam febi ino nama!” Na defni ftrani pa miflim de je bil kaki inladenzh , v’mladofti sapeljan leta le- viga fvari ino mu rezhe: Luk. 25, 10. „Ivaj fe tudi ti Boga ne bojifh? glej mi dva po pravi- zi plazhilo sa naju dela prejemava, leta pa ni nizh hudiga fturil; po tem fe oberne k’ Jesufu, ino mu rezhe: fpornni fe name, kader pridefh v’ paradifh.’’ Jesuf, k’ ga vidi sgrivaniga ino pobolfhaniga mu rezhe: Luk. 23, 43. Ref- nizhno ti povem, fhe danf bofh per meni v’ pa- radishu.’’ Poglejte grefhniki ino grefhnize, kako neis- rezheno dober ino ufmilenje Jesuf do pobolfha- nih grefhnikov. Defiravno je bil Dismaf ubi- javz, puntar ino pregrefhen zhlovek, mu von- der Jesuf savoljo njegoviga sgrivaniga ferza vfe grehe odpufti ino nebefhki paradifh obljubi. Grefhnik! katiri fvoje grehe fposnafh ino obshalujefh, premifli danf prav dobro, kako neisrezhena je miloft boshja, tam, kir je veli¬ ko grehov, je gnada boshja fhe vezhi. — Bog nozhe fmert grefhnika, ampak de fe fpokoriino shivi. — Jesuf ni perfhel, fveta fodit, ampak grefhnike fpreobernit. — Mifli, kako Ijubesni- vo je Jesuf s’grefhnikam ravnal, — kako mi- loliljivo je Petra pogledal, Luk. 22, 61, — kako prijasno Magdaleno fprejel; Luk. 7, 44 — 49, — kako miloftljivo sgrivano prefhefht- nizo v’ fvojo gnado vsel, Zah. 8, 7 — 12. ino kako velelo je rasbojnika na krishu ufhlifhal nasadnjouro, mu rezhe: Danf bofh s’ manoj v’ paradishu. Pobolfhani grefhnik ne obupej nad velikim fhtivilam, tvojih grehov, glej rasboj- uik sadobi gnado, savupej, tudi sa te je fhe — 93 — miloft boshja, le fposnej fvoje grehe, le zhifto fe jih fpovej, le obshaluj jih s’ ljubesni do Bo¬ ga, ne fturi jih nizh vezh, tudi tebe bo Jesuf v’ fvojo gnado vsel, pa le nizh vezh pokore ne odlafhej, ako hozhefh, de bo po fmerti tebe Bog, koker njega vsel v’ paradifh. Le en fam, pravi f. Augufhtin, namrezh defnirasbojnik, je na sadnjo uro odpufhanje sadobil, od katiriga nam pove f. pifmu, pa le en fam, sato de nobe¬ den ne obupa, uni na levizi je savershen, sa¬ to, debi nobeden ferbeshno ali predersno na boshjo miloft ne grefhil. Maria, Jesufova mati, ino Jesufovi Ijub- leni vzhenz, f. Janef fta ftalaftanovitno pod Je- sufovim krisham. Jesuf pogleda Marijo, ino ji s’ ozhmi v’ f. Janesa migne, rekozh: Jan. 19, 26. „Poglej, ta bo sa naprej tvoj fin!” Po¬ tem Jesuf f. Janesa pogleda, ino mu migne s’ ozhmi v’Marijo, rekozh: „Poglej, tabo sana- prej tvoja Mat.” Jesuf ni le farno v’ shivlenju fvojo mater ljubil, ino sa-njo fkerbel, ampak tudi fhe na sadnjo uro jo je ljubil, ino sa-njo fkerbel. jShli- fhefh fin? fhlifhefh hzhi, ljubi tudi ti tvojga ozheta, tvojo mater noter do fmerti, ne lev’ mladofti, ampak tudi v’ ftarofti, dokler jim fmert ozhi satifne, fofebno pa jim fturi dobro v’ njih sadni bolesni, ino tudi fhe po fmerti jih ljubi, ino v’zhafti imej. „Vi otrozi, katiri fte she fa¬ rni v’ sakon ftopili, pravi f. Tomafh, katiri fte she sarozheni, pa vonder fhe ftarfhe imate, vi — 94 fle dolshni vezh ljubiti vafhe flarfhe, kakor pa vafhe otroke.” Sakonfki fin! sakonfka h/,hi! ti fi dolshna popred dati tvojmu ozhetu, tvoji materi kof kruha, kakor pa tvojmu otroku. Nar- popred, pravi f. Hieronim fmo dolshni ljubiti Bo¬ ga, potim nafhe ftarfhe. Odrafheni finovi ino hzhere! fkerbite sa vafhiga ftariga ozheta, fia- ro mater, ne puftite jih v’pomankanju. Ne re¬ žite nikolj ftarfham, vi nizh ne saflushite. .Sin! hzhi! kaj fi pa ti saflushila do fedmiga ,3,9, ali pa 10. leta. Dejte jim potrebno jed, pija— zho ino oblazhilo. t Sofebno pa, odrafheni finovi ino hzhere! ne sapufiite nikolj v’bolesni vafhiga ozheta, va- fho mater. Vezhiga miru ino tolashbe nima bol¬ ni ozhe, bolna mati, kakor zhe vidita, de fin, hzhi jim farna firesheta, jih tolashita ino fker- bita, de ftarfham nizh ne manjka. Odrafheni finovi ino hzhere! fkerbite, de bodo vafhi ftar- fhi, ozhe, mati v’ pravim zhafu prevideni s' fvetmi Sakramenti. Odrafheni finovi ino hzhe¬ re ! fkerbite tudi fhe sa vafhe mertve ftarfhe. Gorje! tiftim finovam ino hzheram, katiri fvo- jim ftarfham zlo fmert shele, fe nad njih fmertjo vefele, katiri godernjajo, ali jih pa fhe pre¬ klinjajo, de fo jim premalo sapuftili. Gorje! tiftim, katiri ozhetovi ino materni teftament o- vershejo, fe sa erbifhne pfaudajoino prepirajo, ino revne dufhe fvojih ftarfhov leta ino leta v 1 vizah terpeti pufte 5 to je fmertni greh. t S.ka- tolfhka zerkev je sapovedala, de tilti otrozi, fi- 95 — novi ino hzhere, katiri fhtiftenge f. mafhe, ali, kar fo drusiga ftarifhi v’ teftamentu sa njih du- fhe dopolniti sapovedali, odlafhajo, imajo v’ zerkveno pano poftavljeni, ino ne na shegnani britof pokopani biti. jSinovi ino hzhere! dobro to premiflite, slafti vi, katirih ftarfhi fo she vam odmerli, ino v’ vezhnofi fhli, ino vam take dolsh- nofti sapuftili. S’ tem konzham pervi del, pre¬ den drusiga sazhnem, poterpite. II. S Žele tri ure je Jesuf na krishu v’ tazih ftrafhnih britkoftih ino bolezhinah vifel, kakor fmo sdej fhlifhali. Ref je, firafhne fo ble bo- lezhine, neiskonzhne teshave, kader je Jesuf na olfki gori kervavi put potil. Ali fhe vfe bolj firafhne bolezhine ino teshave fo ble tifte, ka- tire je Jesuf te tri ure na krishu vilijozh terpel. Vef notrajni mir ga sapufii ravno v’ nar vezhim terplenju. Nebefhki ozhe je namrezh perpuftil po fvoji neiskonzhni modrofti Jesufu zlovfeter- plenje, karkolj ga je zhloveku terpeti mogo- zhe. Kamer Jesuf pogleda v’ fvojih fmertnih teshavah, niker nobene tolashbe ne najde. Zhe pogleda fvojo mater Marijo, jo vidi, denjedu- fha je shaloftna noter do fmerti, kam fe zhe te- dej oberniti? morebiti k’ fvojim vzhenzam? ti fo od njega sbejshali. Hozhe per ljudeh tolash¬ be ifkati? oni ga preklinjajo. Ali per vikfhih duhovnih? ti fe mu pofmehujejo. Ali morebiti — 96 — per herifhkih hlapzih: ti ga martrajo. On tedej niker ne dobi tolashbe, ne od prijatlov, ne od ibvraslinikov, ne od ljudi, ne od nebef, ne od semlje. On fe tedej oberne k’fvojimu ozhetu, ino kliz.be perferzhno ino preljubesnivo v’ n jega s’ vfim saupanjam: Matth. 27 , 46. „Moj Bog moj Bog! sakaj fi me sapuftil Vzliite fe is tega, pravizhni kriftjani, vi, katiri morete veliko terpeti, de le s’ terplenjam fe pride v’ nebefa. Jesuf ni bil sapufhen od fvojiga nebefhkiga ozheta nikdar ino nikolj, sa¬ kaj njegova zhlovefhka natura je bla vedno s’ boshjo fklenjena, ampak on je hotel tako ter¬ peti ino nam pokasati, de druge poti ni v’ne¬ befa, kakor krishova pot. Miflite tedej, .pra¬ vizhni kriftjani, takrat k’fe bo vamsdelo, de je vam nemogozhe vezh terpeti, miflite, takrat de je tudi Jesuf na krishu hotel terpeti grosne bolezhine. Vfi pravizhni fo mogli na tem fve- tu, kakor Jesuf terpeti veliko sanizhovanja, preganjanja ino opravljanja, krishe, teshave ino nadloge, veliko revfhino ino tefhkc bolcsni. Oh, ko bi fe nam odperle sdej le tukej pred nami f. nebefa, bi vidili tamkej gori vfe isvoljene boshje fvetnike, v’ katirih fe oni vefele ino fe bodo vezhno vefelili, mi bi vidili, de vfi fo le fkus krishe, teshave ino nadloge, is sanizhevanja ino preganjanja perfhli gor v’to fveto prebival- fhe. Mi bi vidili, de le kaj mejhniga je vfe zhafno terplcnje proti tiftimu neisrezhenimu pla- y 'bilu, katiro z.haka nafhe truplo, ino nafhodu- 7 — 97 fho v’ nebelih. Premifhluj moj zhlovek vezli- krat tvoje prihodno domu vanje, katiro ti je v’ nebelih perpravljeno, bofli vfekrishe, teshave ino nadloge, revfhino, bolesenvoljno preterpel, zhe terpifh fhe toljko krishov, teshav ino nad¬ log, le fpomni fe, de po zhafnim terplenju pri¬ de vezimo plazhilo. Kader je Jesuf vidik ■ de je bilo she vfe fpolnjeno, kar je bilo od njegoviga terplenjaino od njegove-finerti prerokovaniga farno nekejis f. pifina fhe ne, je potlej na glafsaupil: Jan. 19, 28. ..8 hej in fim.” Ni zhudo, de po tem ko je Jesuf tolkajn preftal, potem, k’ je she on naoljfki gori tolkajn krivi ispotel, isjokal tol¬ kajn folsa^k’ je tako ncufmiljeno tepen bil, potem k' je na potu is Jerusaleina do Kalvarje vefoflabcl: potem, k’je‘She tri ure na krishu v’nesnanih fmertnih bolezhinah vifel, ni zhadii pravim, de ga je sazhela potem sheja shgati ino ga permorala savpiti :> „Shejin fim.’’ Ven- der pa islagarji fvetiga pifina pravjo, de Je¬ suf je s' tem befedam, jeft fim shejin veliko vezli nasnanje dati hotel, fvoje gorezhe slielje sa is- velizhanje nafhih dufh, kakor fvojo pravo she- jo. Po nafhih dufbah, ljubi moji, potihjeJe- sufa shejah), alf , kaj pomaga , kirkriftjani Je- siifove ino fvoje shejc nozhjo'Oguliti. Vfe ter- pi grosiio urozho shejo, pa ne povezhnih. .am¬ pak le po -zhafnih rezheh. Tegapezhe inoslsge sheja, [>a le po napuhu ino prevsetnofti, debi ga vfe zhufiiio ino obzhiflalo, ne pa poJesufo- — 98 — vi pdnišhnofti: Philipp. 2, 8. katiro ie je ponishal noter do fmerti, finort je pa fturil.na krishu, gaje sato poviki'hal njegovi ozhe, ino mu je dal tako zhaftitljivo ime, v’ katirim ime¬ nu fe morejo vfe kolena uklanjati v’ nebelih,, na semlji ino pod semljo.’’ Uniga sheja nozh ino dan, pa ne po nebefhkih sakladih, katire reja ino inolinefnedo, ampak le po dnarjih, lepo pofvetnim bogaftvu. Ali kaj ti. bo pomagalo moj zhlovck, ako ti zel fvet sadobiih: na Tvoji du- fbi pa fhkodo terpifh: ako per. tvojih nesmalihh pofvetnih fkerbeh posabifh na Boga, na dufbo, ino na vezimo svelizhanje. Ta terpi neisrezhtr- no shejo po neframnih, nezhiftih lufhtih, kaj pomaga usliivati nezhifte lufhte, i>katirih vender nikolj lit ne bofh. lvaj pomaga neframnoft ino oftudnoft, kir pa lotarjiino preihefhtvarji bosh- jiga kraljeftva ne bodo pofedli. Ozhlovek! ko¬ likor bolj boTh hrepenil po zhafnih , menljivih, trohljivih rezbeh, toljko vezhi shejo bolh terpel na tvoji dufhi. Kri lij ari i moji! tukej le v’ sa- krainentu f. refhniga telefa, Jesufove f. refhne krivi, tukej jemersel ftudenz sliive vode, kdor bo is njega pil, tega ne bo shejalo. „Nale, jej¬ te, Matth. 26, 26. to je moje telo, usamite - pite, to je nioja kri, kdor pije is tega iiudcnza vredno, — tega ne bo sbejalo na vezimo.” Matth. k, 13. Potem, kader je Jesuf s’ shovzam smeTlia- ni jelih savshil, je s’ velikim ino terdnim gla- lamsavpil: Matth. 27, 50. r„Dokonzbano je. 7 — 99 Ozlief” v 7 tvoje roke isrozhim mojo dufho.” Ino kader je to rekel, je glavo nagnil, ino je umerel. Preden fklenjein moje govorjenje, vam dam fhtir fofebne nauke od Jesufove frnerti, de jih bote per obifkovanju boshjiga groba danf ino juter na tanjko premifhlovali, ino ti fo: 1. De pod fvetim boshjim grobam, v’ katirim Jesuf pokopan leshi, vidite s’ slatim zherkam sapifane te befede: Moja dufha! tako je mozh- no Bog ozhe tebe ljubil, de je savolo tebe dal fvojiga ljubesniviga fina v’ terplenje ino fmert. Na to neiskonzhno ljubesen Boga o/,beta minite per objifkanju boshjiga groba Jesufoviga. —^ 2 . Premilhlujte, kader bote boshji grob Je¬ sufa obifkovali, de ravno tako, kakor naf'je ljubil Bog ozhe, tudi naf ljubi Jesuf fin boshji. Jesuf fam pravi: Jan. 15, 13. „Vezh ljubesen nobeden nima, kakor zhe kdo sa fvoje-prijatie uinerje.” Ino on je sanaf vfe na krishu umerel! 3. Kader bote boshje grobe objifkovali, preiniflite dobro, kako llrafhnahudobija je ven- der vfaki fmertni greh, sakaj le leti fo Jesufa rasgajshljali, na krish perbili, ino nakrishu vmorili. Katiriga grefhnika Jesufova fmert k’ pokori ne obudi,.tega tudi vfe peklenjfkemar- tre k’pokori ne bodo fpodbodle. 4. Sofebno fi prav dobro k’ferzu usamite, kader bote molili ino zhaftili Jesufa per obifkovan¬ ju boshjih grobov, kako sldahtna ino kako dra¬ ga je uafha neumerjozha dufha. Nafha dufha — 100 — ni odkuplena, ne solatam, nc f’frebram, am¬ pak f’ fveto refhno kervijo Jesufa lvriftufa. — Obernimo fe tedej k’ Jesufu nafhimu odre- fheniku ino svelizharju. Jeft bom molilna glaf, vi na tihama sa manoj sdihujte: narpopred te profim, ljubi Jesuf, sa vfe refnizhnc fpokorni- ke ino fpokornize, dej jim ftanovitnoft v’ dobrim do konza shivlenja. —• Profim te sa mlazhne kriftjane, dej jim gorezhe shelje ino vefelje k’ flushbi boshji. — Profim sa grefhnike, dej jim gnado fturiti refnizhno pokoro sa fvoje gre¬ he. — Profim sa dufhe v’vizah, dejjimvezh- ni mir ino pokoj. — Profim sa vfe ljudi po že¬ lim fvetu; pershgi ljuzh nevernim, terdovrat- nimjudam, de fposnajo, de farno ti, o Jesuffi pravi slavi Bog. — Profim sa nevernike, pomagej jim sapufti- ti pregrefhno malikovanje, ino fkleni jih s’tvo¬ jo f. zirkvijo. — Sadnizh profim sa zelo ker- fhanftvo. Dej nam vfim fkupej na tem fvetu v’ miru shiveti, po fraerti pa v’ nebefa priditi, de bomo tako vfi, sa katire fi ti terpel ino umerel, tebe fkusi zelo vezhnoft gledali, ljubili ino u- shivali, nafhiga ftvarnika, odrefhenika ino po- fvezhovavza, Boga ozhcta, fina ino fvetiga du¬ ha. Amen. * V # Zliaft Bogu ozhetu, liuu ino fvetimu duhu, kakor je bilo od sazhetika fveta, sdaj, inovfa- lej, ino na vfe vczhne zhafe. Amen. .... ) - '■■■■ >■ ■■ :■' * r-’.’ ■ *' i t wj«i* *" .* ki.iir .tiiili.il ii.Ai j , J it .-.i -JA '-v l:- li }*'•!} (it >' "f "" ■■■ • ' •. *—i ; V‘! .• , 4i } i / : • ■■■. .;*« it-;*! . ati}^ itrraUih ' > ■ •• • : • • • * „*.< : <. , -HI .4-- 4 • /. ; *- . ; V v- fiU *; *j. m'* 1 iAh « ! v •! • . \ph , r-i^r • ; 'fffi ; - . : •• .1 ; .: , .-Vv c Mt. 14 V=.:» 4 * r }- * - !*>;■: ■ -f? .-iH j;«" j *'•' 1 7 ** ''-4 * j - 4 • *." : f :*•: '•(' ?* 1 ■' * f ■' *•'« •* -J •. 1 r,- ■ ■ tt . ! ; ■ 'i 1 r. = ■ “V-J, / *T ■rv.-U ,- rtf ; > . miji >:v.; , “ • '■ : > : >J t.V I! ■ iti ’■ ' I ■ ' ■ • 1 ' ' >■ - ■;• * ■ * • iti • 'i ' - (JV >I )i : : ■ i \ ..na, i •• i •'’!! ’ ■ j,v.< :, 'V • -i''-3frn„"- ■ ■ > 'f- \ '' - ■■ - -i:i: i-y/l. .. ,»>,. j /J .Ut; fliiljiit IMIUJ t«t/< t 9 K a s a I o. ( Stran. I erva poflna pridiga. Od fmerti ino fofebno od nefrezhne fmerti grelhnika .... 3 Druga poflna pridiga. Od frezhne fmerti pra- vizhniga.i5 Tretja poflna pridiga. Od dufhe pred fodnikam a'8 Zheterta poflna pridiga. Od fodbe. 43 Peta poflna pridiga. Od pekla.56 Sliefla poflna pridiga. Od vezlmiga plazili la is- voljenih v’ nebelih. 72 Sedma poflna pridiga, (velki petek.) Od terple- nja Gofpoda nafhiga Jbsufa Kriltufa . . 88 t