gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvari. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti i fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr. Teéaj XIII Ljubljani v sređo 14. novembra 1855 List Kako bo kdaj z mašinami pri kmetijstvu cas tolike na svetu, da se bi v hip moglo vse pre Kdor se ozre na stare čase nazaj in to kar da narediti. IYUUI SC U£IC 11» Ol/Ctic tU3C lia^OJ , lu IV nai nes vidi pri kmetijstvu, primerja z nekdanjostjo menda lahko odgovor dal na to vprašanje Pa že vidimo bo Gotovo x a ju u t iu i u i u ^ iv bolj poterjene, ćedalj kako se nektere mašine, ki so že siri} clovesko roko, in přišel bo cas, po svetu in namestujejo ko boj popolnoma da mašine bojo kadaj opravljale večidel izdelane in dober kup na prodaj, v rokah vsacega Je'l . \\M 1 vse kmetijske opravila. Naj se nikomur to čudno ne zdi, bojo to terjale, in dobiček, ki bo iz tega izviral ^ • . • •« V « fl i i I • I • L i 4 potrebe časa gospodarj 5 bo Saj sta nam plug (drevo) m b očitna pnca, šinam listi zagovornik mašin, kteremu tudi mali kmetič ne om«.«, nauai ou ©pu*,ii«iiin9 u ki imajo kak drug izberajo ga poda mozu in pravi: „Vzemi to zeliše in ga spravi vse dežele 9 9 y predmet iz cerkvenega jez pa bom šel in hčer nekega kralja obsedel 9 IZ boj prišli zdravitelji, duhovni in menihi na pomoč, da bi Tudi za kmetiške ljudi bi bilo včasih kaj poskerbeti s jo ozdravili in mene iz nje pregnali, jez pa je ne bom pred zapustil, dokler ti ne priđeš. Ti pa reci, da si zdravnik da kakimi podućnimi bukvicami. Ne more se tajiti, doslej odraščeni kmetiški Ijudje bukev, ki samo koristne in jo priđeš ozdravit, da jo ćeš le s tem zelišem pokaditi nauke obsegajo, sploh le malo beró. Zategavoljo naj bi in rešiti peklenske obsede. Na to ti bo kralj svojo hćer za se jim posebno take bukve v roke dajale, v kterih se raz- ženo dal in ti boš ž njim kraljeval". lični poduki v mikavne povesti vpleteni nahajajo. Mož vzame zeliše, ga spravi v svojo torbico in se čati 9 To so kratkoma naše želje, pa še ene ne moremo zamol- poslovi od svojega prijatla (Ko ker vémo > da je skorej splosna, namrec, da bi se nas vraga. sledio) ljubljeni časopis „Prijatel" od družtva ločil in posebej iz- Ne dvomimo, da mu bo obilno število naročnikov v pomoč přiteklo. Ne samo družtvu, ampak tudi «Prijatlu" dajal Novičar iz austrijanskih krajev bi utegnilo tako sčasom boljše kazati. lz Limbům na Štajarskem. v»* 23. dan p. m. je To so v imenu mnozih odkritoserčne besede domoljuba, bila tukaj spet slovesná delitev daríl pridnim in poštenim ki je vès vnet za povzdigo in razcvet našega družtva. Kratkočasno berilo. Huda baba. Narodna serbska pravlica *). vincarjem iz vinskih goric, kteri naj manj 10 let enega gospodarja služijo. Bil je prav prazničen dan. Tudi světli nadvojvoda Joan so počastili s svojo nazočnostjo to slovesnost. . .• m '. Iz Varaždina na Horvaškem N vse eno se danji čas, ako je kako mesto pole ir m železnice ali ne. 9 rece Nekega dné se podá mož s svojo ženo na pot, in ko prideta memo senožeti, ki je bila ravno pokošena mož: „Zena, lej, kako čedno je ta senožet pokošena". Zena pa pravi: „Kaj si slep, da ne vidiš, da ni pokošena, ampak o s tri žen a?" Na to ji mož zaverne: vŽena, kdaj si pač slišala, da travnike strižejo? Kaj ne vidiš, kako je kosa semtertje švigala?" Žena pa le upije, da je senožet . • y . . mm m . . - Va r a žd se tedaj na vso moč potegujejo, da pri k n i ž o bur ski železnici ne ostanejo na strani in so skleniH poslati deputacijo na Dunaj s prošnjo, naj si. ministerstvo ne dovoli, da bi se železnica pomislih del- i peljala unkraj ničnega družtva (aktionarjev) v Kan • v Drave za Čakovcem memo Orm na Ptuj in odtod v Mar burg 9 ampak da naj se napravi iz Kaniže memo Kotoribe 9 ostrizena. tako dolgo, da se do terdnega spreta in da jo Prelogá, Varaždina na Zavrežje in Ankenstein v Marburg moz prav zlo nabunka. Žena se še bolj stogoti in kakor da bi tnu hotla norce kazati, roko vzdigne in v eno mer z dvěma perstoma delà, kakor da bi strigla, in upije: Zagrebške » slednjih listov, da vsak, poterditi to pot železnice. Gosp. Nov." dokazujejo v enem svojih po- >r ne misii pristransko, mora kd „ostrižena , ostrižena, ostrižena je cc V tem prepiru gre lz Ljubljane. V pondeljk popoldne ob štirih so se sta naprej, in ker žena možu s perstoma le škarje pred pripeljali presvetli cesar spet iz Tersta nazaj v Ljubljano, nos kaže in neprenehoma „ostrižena je, ostrižena" nad-nj kjer so se, sprejeti na kolodvoru zeleznice od civilnih in knezoškofa pod ------------r. J*,, 1SUV. .«JVUt. UMV. »JJ —j - — -- 7 r -j - , klepeče — pumf! telebi v jamo, ktere pred sabo ni vidila, vojaških oblastnij in milostljivega m mm w - • á m V • a « i • § m I 3 1 V« gosp ker je le na moža in njene škarje gledala. Mož pa se nič veselirni živijo-klici obilne mnozice ljudstva, le toliko ma ne zrněni zato, in rekoč: „prav se ti je zgodilo, klepetulja!" dili, da so kosili; čez pičlo uro so se spet podali po že gre svojo pot naprej in se v jamo ne pogleda ne. Cez ene dní mu je pa vendar žal bilo za njo; se te daj napravi in gré k luknji gledat, da bi jo vèn potegnil, nanda Maksa v Terstu na naj bolji poti k zdravju. dili, leznici na Dunaj. S polajšanim sercom so šli nazaj domu ker so zapustili Svojega bolnega brata nadvojvoda Ferdi 9 ce je se živa. „Morebiti se bo zdaj poboljšala" pravi vzame verv m gre k jami; spustí verv v globoćino in kliče, naj se je prime, da jo gori potegne. Res čuti, da visí velika teža na vervi, al ko přivleče verv gori, kako se njegove se je deržal , po Novičar iz raznih krajev 9 Sliši se, da posebno na tište cesarske zemljiš na prestraši, ko vidi, da namest žene Ogerskem, ktere so bile unidan dunajski banki v last vervi vrag, ki je bil po eni strani bel kot ovca dane se boj povabili iz domaćih, pa tudi iz ptujih dezel drugi pa cern kakor je peklenšek. Mož vès plašen boće verv izpustiti, al vrag vpije: „Derži, derži, in bodi milo- umori me, če me ne moreš živega terpeti, le iz te Mož pa se je usmilil vraga in ga otél iz ki za bolje obdelovanje zlo zapušene zemlj 99 sten 9 jame me reši" jame Če je žena pred 6 mesci po sklenjenem zakonu otroka rodila, ni zadosti, da bi se mu môgle pravice zakonskega pri kerstu le izreče , da on ni oče 9 ce mož Vrag vpraša zdaj moža, koga je v ti luknji iskal 9 da je verv doli spustil in tako njega rešil. Ko mu mož pové, kaj se je pred nekimi dnevi z njegovo ženo zgodilo in da rodu odreci tega otroka ali če se po tem izreku otrok v kerstne bukvo kot nezakonsk otrok zapiše, ampak treba je, da mož očeše glasi sodniška tako Pri dopisovanji reve vendar ni hotel pustiti 9 da v globoćini poginila, se stvo v po8tavnem času spodbije", razsodba o nekem novejšem primerljej po telegrafa se smé v austrijansko-nemških zaveznih de želah tištim 25 besedám , za ktere je naj nižja tarifa po Po Vuku Stef. Kar. stavljena 9 od 10. dneva t. m. še 5 besed dostaviti brezi — 364 — povisanja tarifnega ptačila. — Slabo je naletel te dní neki dohtar-skaza K. na Dunaji, ki je poslal dohtarskemu odboru kuklice (Pillen) in cel kup spričb, da skoz 20 let je že ozdravil 800 za kolero, drisko, legarom itd. bolnih ljudí; dohtarski odbor je preiskal kugljice io moža potem zatožil sodnii kot mazača. — Gorčakov pise od 7. t. m. iz Krima, da sovražnik ni dosihmal nič novega počel, in da večidel vojnih ladij se je združilo v zavetji pred zalivom Kam i s kim. — Časnik „Nordu pise, da car Aleksander ne bo sel, kakor se je mislilo, v Varšavo, ampak da pride 17. t. m. v Petrograd nazaj. — Kako zlo se pripravlja Rusija za vojsko, poterjuje poseben ukaz, ki veléva, da ee imajo v unidan predpisanem rekrutiranji iz vsih verst starosti od leta 18. do 36. uovinci nabirati. Kar se potem takem od mirú govori, spada le v kolo živih želj, ki se od mnozih strani res čedalje očitnise glasijo, ali pa v trombo dnarničarjev, ki potrebujejo za svoje spekulacije zdaj vojne burje, zdaj pa tihega ceiira. Ko je te dní minister Palmerston bil pri veliki pojedini londonskega župana, je na napito zdravico med drugim odgovorit, da je angležka vlada sklenila ne pred nehati od vojske, dokler ne bo ta-kosnega mirú dosegla, kakorsnega ima pravico terjati. — Sami aogležki časniki tožijo, da njih armada v Krimu taka pijančva, da je groza. — Nova postava na Ruskem vpe-ljuje pri nižjih vradnikih spet národ no uniformo (kaftan), ktero je začel car Peter I. odpravljati; todi na vseučilisću v Garjevu (Dorpat) je novi minister nauka Norov namesto nemškega jezika vpeljal rusovskega. — Katoliska cerkev na Rusovskem je zgubila svojega visjega škofa (metropolita) Ig. Holovinskega, ki je nedavno v Petrogradu a m eri. — Kralj sardinski pride 23. t. m. v Pariz; že dolgo mu pripravljajo v cesarskem poslopji stanovanje. Náglica se rada kazni. (Dalje.) 22. Pustiva to. Ne daj Bog, da o Hemi Bi takega le kol'kaj mogel reci. Le toliko sem hotel reci s temi, __y f Da naše dní brez straha se opeci Ni teže na kaj takega nateči, Ker to je sad, ki nudi ga omika, -Ki branijo naj jo poštenja meči Od nas stran, ker še silno že primika Kužeč pošteni rod slovenskega jezika. 23. Kot rože, ki vertu so vsajene, Vesele so in lepe rasti krasne, er ti vertnar ne opusti nobene Skerbi za nje in delà kar jim hasne Ko solnca svit prižíga se in gasne, Priliva marno jim in vlago delà, Da v • rasti v Tako za sina Herna jih počasne ie skerbéla, ? Da lepa zdrava mladenča 24 In taki sini staršem so veselje, Da imajo jih bolj kot sebe radi, In spolnijo jim vse mogoče želje , Ker vidijo, da v svoji sladki nadi Ne motijo se. da se njih krí mladí In da živeli bodo še v sinovih. Ko Po bodo počivali v zemlje hladi zemskega življenja negotovih Pa vender sladkih le preberž minočih dnovih 25. Napravila je Hema gostovanje, Da sina mlajega za god vezuje i In o godéh godi se vse po smanje. Ker kakor praznik god se posvećuje y Le da se med domacimi praznuje Le žlahto in prijatle vabijo, In o godéh se le veselje čuje, Tu radovati se ne zabij o , Vesele volje z žalostjo ne hábijo. i 26. Da bilo je veselo tukaj tudi. Si misli vsak in praviti ni treba; Al da ne preveselo se ne čudi, Ker, kar preveč je, nima blagra z neba, Vpijani vino, če preveč ga sreba; Al židane so vsi vsi bili volje, Ker rezali so od veselja hleba Kosove zmerne, ki po njih ne kolje, Ker zmernost je veselja plodonosno polje. 27. Do tme se vezovati, menim, dost je. Ko mraku solnce bližalo je dan, Odhajali so, ki prišli so v gostje, In ko je solnčni tek bil dokončan. So že razšli se vsak na svojo stran; Samo naj bližnji delj se prideržijo. In kdor nam bolj je kakor drugi vdan; Težkó naj pervi ti se odpustijo, Navadno se naj zadnji vsedajo v kočijo. 28 Ki naj adnje s Herno se poslavlj Je Konigonda, sestra blage Heme, In mož nje Manhart, ki se ž njo odpravlj Na vratu sloníte si sestri neme, Poslednje še dajete si objeme, Poljubljate se dolgo brez besede. Locitev Ijubih duš je plodno seme Ki, kakor pade v solznovlažne grede Požene kal, ki mraz je streti nima vede. 29. In konca ni in kraja ne objema, Cez dolgo spet začnejo govoriti, Zdaj svaku tako beseduje Hema: Al daj, dovoli. gost mi prečastiti! Da naj se vsakdo sam smé posloviti, Da si v teatru misliti se trudi. „Kdo so, ki slišal bom jih govoriti?" Hemo poznaš in sina njena tudi In tretji je — al zdaj pazljivost raj' obudi! i Hema. Velika, lepa hvala, blagi svak, Da ste počastili me dans ta dan In prišli ste obhajat god sinu. Manhart. Gospa, sorodnica vi blaga moja, Ne vam, le meni se spodobi hvala, Da vém jo vam za to veselje tako, Ki vžival danes sem ga v družbi vaši. Vaš sin, sinova vaša vredna sta Očeta svojega in matere. Hema. In tebi Konigonda, blaga sestra, Priserčna bodi hvala, da si prišla In s svojo vpričnostjo povišala Veselje dné današnjega le škoda Da delj pri nas ostati ne utegnes. Konigonda. Ne morem kakor rada, ljuba sestra, Ker sil'jo z možem me domii opravki In lep hvala za današnjo radost Le škoda, da je bil tvoj mož od doma Da bilo ni veselje prav popolno. Hema. i Gotovo, sestra, bil bi on med nami Ce mogel bi ne bil oddaljen biti, Ker sina rad ima. i Manhart. To On blag je kakor žena, In dober oče, in sinova dobra. je resnica, dober mož In blagor hiši, kjer je vse tak dobro Na Konigondin god se snidemo Pri nas; vi priđete gospa? Hema. Gotovo ! e me dotlej ohrani živo Bog M a n h a r t. In z vami pride blagi mož ? Hema. > Gotovo! v Ce živ in zdrav bo in utegne. Man hart. In Vilko vi y in Hart vi g tudi vi ? Gotovo! če bom živ in zdrav in bo To všeč očetu ino materi. Hart vi g. In jaz ponavljam bratove besede. M a n h a r t. In vi. častiti mož bogaboječi, Pobožni brat soproge moje ljube In matere teh dveh mladenčev verlihr Vi tudi priđete? Jerman. Po Božji volji! Manhart. Tedaj pa zdravi! Z Bogom. Vsi. Z Bogom, z Bogom Jerman. Da, z Bogom ! Pax vobíscum ubicunque. Vilko in H art vi g. In midva greva spremit ju en čas. (Manhart, Konigonda, Vilko in Hartvig odidejo.) (Dalje sledi.) Ena uganjka zastavice v 89. lisí » So pa mnogoverstne, kakor smo jih od straní přejeli. Odg vrednik: Dr. Janez Bleiweis Natiskar in založnik: Jožef Blaznik «