TEHNOLOGIJA Z razvojem grafi čnih tehnologij upoda- bljanja želijo že od za četka dose či repro- dukcijo fotografske kakovos ti na razli čne ti skovne materiale in po besedah razvojne skupine Esko-Artwork prav to zagotavlja njihov novi rastrski koncept. Koncentri čni raster je zasnovan na tehniki AM-rastrira- nja, vendar pa rastrsko to čko sestavlja ve č tankih koncentri čnih prstanov. Namen tega rastra je, da v ofsetni reprodukciji ohranja prednos ti stohas ti čnega (FM) ra- stra s konsistentno stabilnostjo AM-rastra med ti skom. Kot vemo, so AM-rastriranje v osnovi rastrske to čke z enako medseboj- no razdaljo in razli čnih velikos ti , pri stoha- s ti čnem FM-rastru pa imamo geometrij- sko iden ti čne to čke, ki pa so naklju čno razli čno gosto posejane po površini. FM- raster prinaša kar nekaj reprodukcijskih prednos ti , vendar zaradi majhnos ti to čk tudi bolj zahteven in pogosto nestabilen nekonsistenten proces ti ska. FM-raster zaradi majhnos ti rastrskih to čk mo čno vpliva na debelino sloja bar- ve na ofsetni ploš či, saj so pri ve čji gosto- ti to čk te naklju čno razporejene in se po- sledi čno razli čno nepredvidljivo vedejo v procesu ti ska, posledica pa je lahko tudi nepravilnost od ti sa, kot je zrnavost ali neenakomeren od ti s. S strukturo AM-ra- strske to čke s koncentri čnimi prstani pa je zagotovljena zanesljivo enakomerno stabilna debelina sloja barve na ploš či, kar se odlikuje v znatno boljši reproduk- cijski oziroma ti skovni kakovos ti , zasi če- nos ti od ti sa in konsistentni stabilnos ti ti ska. Tako koncentri čen raster omogo ča ti sk z rastrom visoke linijature. Debelina prstana in tudi razmik med njimi sta lahko spremenljiva, po večini pa se v ra- strskem procesiranju uporablja kar konstan- tna debelina prstana, 1,2 piksla. Koncentri č- na rastrska to čka se kot obi čajni AM-raster kreira v razli čni velikos ti znotraj elementar- nega rastrskega kvadrata. To pomeni, da je površinsko defi nirana. Pri višji linijaturi, ki jo izražamo z linijami na palec (lpi), pa lahko re čemo, da je znotraj enega palca ve č teh kvadratov oziroma rastrskih to čk. To po- meni, da je rastrska to čka pri ve čji linijaturi manjša. Kot smo omenili, naj bi pri koncen- tri čnem rastru tanki prstani okrog rastrske to čke zagotavljali višjo kakovost reprodukci- je. To pa ni edina prednost, med dodatnimi je tudi reprodukcija predlog z ve č detajli. Pri tovrstnih reprodukcijah je treba pazi ti le, da rastrski prstani niso pretanki, saj lahko teža- ve nastanejo že pri izdelavi ti skovne forme. S koncentri čnim rastriranjem so se po- javile razli čne variacije. Strokovnjaki so preskusili marsikatero tehniko in skozi raz- iskave podajali razli čna mnenja; nekateri koncentri čni rastrski koncept hvalijo, drugi spet ne. Da bi bili objek ti vni, si poglejmo tako pozi ti vne kot nega ti vne kri ti ke. Po mnenju Gordona Pricharda, nekda- njega nadzornika kakovos ti ti ska, ki je 11 let deloval v podjetju Creo/Kodak in pred- seduje številnim konferencam po vsem svetu na temo grafi ke/ ti ska, koncentri čno rastriranje ni revolucionarna novost na podro čju rastrskih tehnologij. V nadalje- vanju si poglejmo njegove argumente, ki jih je predstavil v sistema ti čnem pregledu klju čnih reprodukcijskih karakteris ti k. Koncentri čno rastriranje in barvni prostor Barvno zasi čenost se v reprodukcijski tehniki najbolje zagotovi kot posledico odnosa svetlobe, ki je absorbirana s po- mo čjo barve, in odbite svetlobe s papir- ja, ki je prekrit z njo, oziroma rastrskimi to čkami. Neabsorbirana svetloba, ki se nekoliko odbija, tvori tako imenovan barvni obseg, potencialni obseg možnih očem vidnih barvnih odtenkov. Z drugi- mi besedami, če koncentri čno rastrira- nje primerjamo s konvencionalnim AM/ XM enake linijature, potem je jasno, da je razlika v pokrivnos ti z barvo na strani konvencionalne metode rastriranja. Pri tem poudarimo, da deljenje rastrske to čke na koncentri čne prstane razli čnih de- belin zmanjšuje površino, prekrito s ti skar- sko barvo, in posledi čno proporcionalno pove čuje nepo ti skan del ti skovne površine oziroma ti skovnega materiala, od katerega se svetloba odbija. To povzro ča pove čano kontaminacijo barve zaradi svetlobe, ki se odbija od nepo ti skanih površin substrata znotraj prstanov in posledi čno zmanjšuje potencial barvnega prostora. Na grafi konu slika 3 so podane izmer- jene vrednos ti CIE Lab pri linijaturi 175 lpi za AM/XM-raster (zelene to čke) in koncentri čni raster iste linijature (rde če Miloje Đoki ć Fakulteta tehni čnih znanos ti , Univerza v Novem Sadu, Srbija Oddelek za grafi čni inženiring in oblikovanje e-pošta: milojeus@yahoo.com Slika 1: Shematski prikaz povpre čnega preseka AM-rastrske to čke (levo) in koncentri čno zasnovane rastrske to čke (desno). 26 - GRAFI ČAR to čke). Za ve čji barvni prostor koncen- tri čnega rastra, kot je navadno navedeno v specifi kaciji njegovih prednos ti , bi mo- rale rde če to čke leža ti znatno nad zeleni- mi, kar bi nakazovalo na ve čjo zasi čenost barv. Kot lahko vidimo, so pod ravnijo ze- lenih to čk oziroma vrednostmi konvenci- onalnega AM/XM-rastra. Koncentri čno rastriranje in kakovost slike Znano je, da se pri uporabi klasi čnega AM-rastra lahko pojavi mote č moare, ki se po navadi pri sodobnejših bolj fi nih rastrih ne. Kot vemo, je koncentri čni ra- ster v osnovi AM-raster, kar pomeni, da so rozete del rastrske reprodukcije kot posledica sukanja rastra. Na pove čavah vidimo, da so razlike v strukturi majhne, ki jih verjetno obi čajen opazovalec na oko sploh ne bi opazil, še bolj zagotovo ne pri višjih linijaturah od 200 do 300 lpi, kjer razlike ne bi opazil ni ti s pove čevalnim steklom. Koncentri čno rastriranje in manj ti skarske barve Za manjšo porabo ti skarske barve je treba zagotovi ti dva glavna pogoja. To sta uporaba rastra z višjo linijaturo in tanjši nanos barve z uporabe neposredne ko- rekcijske gradacijske krivulje in korekcij- ske krivulje za ustrezno izdelavo ti skov- nih form. Tako stremimo tudi k čim bolj kakovostno iden ti čni reprodukciji, ki bi bila izdelana v primeru AM/XM-rastra. V tem članku smo si ogledali koncen- tri čno rastriranje s pomo čjo mnenj gra- fi čnega strokovnjaka. Tovrstne rastrske tehnologije so bolj ali manj neuvelja- vljene v primerjavi z obi čajnim AM- in FM-rastrom. Poleg koncentri čnega rastra prihajajo tudi novi koncep ti tako imeno- vanih hibridnih rastrov, ki pa se morda ne uveljavljajo bolj zato, ker so nestan- darden, neobi čajen nov na čin reprodu- ciranja. O prednos ti h in pomanjkljivos ti novih tehnologij se moramo zato žal prepri ča ti sami, saj bomo le tako imeli prave lastne argumente in izklju čili mo- žnost, da gre le za tržno vrzel grafi čnega razvoja. Torej sklepno mnenje o tem, ali je koncentri čni raster revolucionarna ali le razli čica že uveljavljene AM-tehnologi- je, prepuš čamo vam v razmislek. Literatura: h tt p://www.hdm-stu tt gart.de/inter- 1. na ti onal_circle/circular/issues/08_01/ ICJ_01_18_detavernier.pdf (2. 4. 2011.) h tt p://qualityinprint.blogspot. 2. com/2010/09/esko-concentric-screening- some.html (2. 4. 2011.) V grafi čni tehnologiji rastrskega upodabljanja je osnovni namen korektno reproducira ti razli čne barvne odtenke, torej vizualno čim bolj barvno korekten rezultat reprodukcije. Esko-Artwork je ponudil novo tehnologijo rastrskega procesiranja s tako imenovanim koncentri čnim rastrom. Slika 2: Fotografi ja rastra Esko Concentric (levo) in AM/XM-rastra – Esko Paragon (desno) pri 175 lpi. Slika 3: Programsko izdelan grafi kon vrednosti CIE Lab za AM/XM-raster (zelene to čke) in koncentri čni raster (rde če to čke) linijature 175 lpi. Slika 4: Rozete pri rastru linijature 175 lpi, levo konvencionalni raster – Esko Para- gon, desno raster Esko Concentric. GRAFIČAR - 27 L b