KONCERTNI GLASNIK ŠT. 1	SEZONA	1936/37
OTVORITEV
MALE FILHARMONIČNE DVORANE
( /
V PETEK, DNE 2. OKTOBRA 1936 ZAČETEK OB 20. URI
KONCERTNI VEČER
SPORED
Jenko:	Predigra
Igra godalni orkester Orkestralnega društva Glasbene Matice. / Dirigent: L. M. Škerjanc
Gallus:	Ascendit Deus.	Madrigal
Poje Slovenski vokalni kvintet
Foerster:	Po jezeru
Koncertna parafraza za klavir Igra prof. Marijan Lipovšek
Ravnik:	Pozdrav iz	daljave
Lajovic:	Veter veje
Poje Polajnar Ljudmila
Pri klavirju: prof. Marijan Lipovšek
Osterc:
Kogoj:
Škerjanc:
Lajovic: Narodna-Švara:
Prevoršek:
Fantazija Andante
Intermezzo romantique
Igra na vijolino prof. Karlo Rupel.
Pri klavirju: prof. Zora Zarnikova Megla
Moj očka imajo konjča dva
Poje Slovenski vokalni kvintet
Concerto grosso
Izvaja Orkestralno društvo Glasbene Matice Dirigira skladatelj
Koncertni klavir Seiler Dobavitelj: tvrdka R. Varbinek
\m
IS uw
K SPOREDU
234 let je poteklo letos, odkar je bila ustanovljena ljubljanska Filharmonična družba in komaj 17 let je tega, ko je prešla njena ponosna zgradba na Kongresnem trgu v slovensko posest. Več kot dve stoletji je družba ob vsestranski pomoči oblasti in zasebnikov vršila glasbeno-kulturno delo — delo, ki bi obrodilo ogromno več sadov, ako bi bilo postavljeno na podlago narodno-zavedne kulture slovenske metropole. V takratnem ozračju pa Filharmonična družba ni vseobsegajoče strnila glasbenih pojavov, temveč je omejevala svoje delovanje v prid ozkosrčni nadvladujoči manjšini, ki je le redko pokazala nesebične interese za našo glasbeno kulturo. Šele s prevratom je pripadla družba svojim upravičenim lastnikom — Slovencem.
Letos je podvzela Filharmonična družba že dolgo potrebne adaptacije svojega poslopja po dobro premišljenem načrtu. Poleg dosedanje edine dvorane, ki je bila znatno povečana in ki bo sedaj lahko služila kot koncertna dvorana za simfonične in velike vokalno-instrumentalne koncerte, je našla prostor še za manjšo dvorano, ki je namenjena komorni glasbi in solističnim nastopom. Z današnjim koncertom otvarja Filharmonična družba svojo malo dvorano z željo, da bi našlo v nji prijetno okrilje čim več umetnikov, ki bodo s svojimi izvajanji dosegli zaželjeni odziv pri našem občinstvu in s teni pripomogli k večjemu razvoju in napredku naše glasbene kulture.
Za otvoritev male koncertne dvorane je gotovo najprimernejši slovenski spored. Današnji večer navaja imena prominentnih slovenskih skladateljev preteklosti in sedanjosti. Prvo mesto gre našemu velikemu kontrapunktiku, Jakobu Petelinu-Galusu (1550 — 1591). Njegove motete in madrigali veljajo v glasbenem svetu kot zreli vzori kompozicijskega ideala 16. stoletja ter jih uspore-jamo upravičeno z veledeli Palestrine in Lassa. Dolga je pot do naslednjega našega skladatelja in zelo osamljena, na žalost. Šele od Davorina Jenka (1835 —1914) dalje moremo govoriti o slovenski glasbi. Jenko, ki je bil reorganizator in duša srbske muzike, ustvaritelj naše državne in narodne himne, je v svojem delu pokazal enako zanimanje tudi za slovensko glasbo. Njegov vrstnik v Ljubljani je bil Anton Foerster (1837—1926), ki po poreklu prav za prav ni
naš, toda po delovanju tako ozko zvezan z našim glasbenim življenjem, da ga po pravici štejemo k svojim. — Od ostalih skladateljev tega sporeda so imena poznana pač vsakemu našemu glasbenemu zanimancu: Anton Lajovic (r. 1878) je nestor naše moderne glasbe, obenem predsednik Filharmonične družbe od prevrata dalje, Janko Ravnik, tipični modernist »Novih Akordov«, Marij Kogoj, Slavko Osterc, L. M. Škerjanc, dr. Danilo Švara in najmlajši med njimi, Uroš Prevoršek — vse smo srečali že pogosto na naših koncertnih sporedih.
Nič manj poznana niso imena izvajalcev in zato upa Glasbena Matica, cia je z današnjim koncertnim večerom ne le primerno otvorjena nova dvorana, temveč hkrati tudi podan čeprav ozek, a značilen izrez naše glasbene produkcije in reprodukcije.
V tej zavesti pozdravljata Glasbena Matica in njena podružnica Filharmonična družba prve goste-umetnike in goste-posetnike svoje nove koncertne dvorane.	L.	M.	Š.
o
Prihodnji koncert ponedeljek 5. oktobra 1936.
Liszt: Kristus
Oratorij za soli, zbor in orkester.
Glasbena Matica	Ljubljanska filharmonija
Izdaja Glasbena Matica v Ljubljani. — Odgovarja Karel Mahkota. Tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani.