LETOPIS
MATICE SLOVENSKE
za
leto J 879.
Vredil Dr. Janez Bleiweis.
Založila in na svitlo dala
MATICA SLOVENSKA.
V Ljubljani.
natisnili J. Blaznikovi nasledniki. 1879.
Slovenščina v besedi in pismu
po šolah in uradih.
Kulturno - zgodovinska stadija ; spisal P. pl. R a d i c s.
Predgovor.
Nalog in namen tem vrstam je, da se v sliki, kolikor moči pregledni in natančni, zbero dosle sicer znane, vendar raztresene in zatorej občinstvu sploh toliko kakor neznane listine ter še mnogi drugi slovenski „spominki", katere sem nedavno zasledil pri svojih raznoterih študijah po arhivih in biblijotekah, in ki neovržno svedo-čijo, da je naš staročastiti slovenski materini jezik v občilu povsodi užival svoje prirodne pravice uže takrat, ko se je po Evropi začenjala razširjati prosveta, da se je upotrebljal še pred Trubarjem javno v „pismu", da je bil uveden po šolah in uradih v dobi, katera je umevala svojo po-membo in stališče svoje, česar, Bogu bodi potoženo! mnogo krat pogrešamo v teku povestnice poznejših let, navzlic vsi drugi razsvetljenosti.
A tudi iz dni daljnega zgodovinskega razvoja se bodo tu v dostavku k popisu srednjevečnih razmer objavili oni spominki iz XVI., XVII. in XVIII. veka, katere sem pri svojih študijah našel umesene med ino kamenje zgodovinsko, in kateri so se meni videli prava narodna draga kovina.
Ni treba posebe opominjati, da so mi osobito pri oddelku: »Slovenščina v pismu", rabila izvrstna literarno-
Letopis 1873.	1
zgodovinska, uže prej znana in z reformacijsko dobo pri-čenjajoča se dela Šafafik-Jirečkova, Maks Pleteršnikova, V. F. Klnnova i. dr. le toliko, kolikor je največ zahtevala jasnost v skupni zvezi.
Kar se je uže pripovedovalo, cesto pripovedovalo, o tem ne bodem pisal, ampak, moja namera je — o čemer, menim, sem dovolj jasno se izrazil — da do sedaj raztresene beležke o „slovenščini" v napominjanih ozi-rih združim v sistematično celoto, katera naj se po daljnih natančnejših preiskavah vedno bolj dopolnuje ter dobiva podobo in življenje.
Ta moja vestna študija bodi ne ravno ne znamenit donesek za bodočo, na dokumentovani podlagi pisano kulturno zgodovino slovenskega naroda, in nadejem se, da sem pri poglavji ,,o jezici" do dobra upotrebil gradivo, kolikor mi ga je bilo moči dobiti v roke. —•
Pisatelj.
Slovenščina v besedi.
kak?r Je sedaJ m zauPno ostane tudi še v daljni bodočnosti, v slovenskem narodu uže od nekdaj slovenščina glavni jezik za medsebojno občilo, o tem ni treba dokazov
. Nam je pokazati, kako si je slovenščina složno v raznih zgodovinskih dobah po mestih in med naobraženci pridobivala vedno nnirlY?nfJv ln kakoseJe d°maCe naše narečje uspešno in trpežno pod svojo oblast. Je Slhl° v deželo> da bi d<> cela dobilo
Uže s početka srednjega veka, tedaj, ko je gnala poezija v 2h„|™ sv°Je cvetje, ko so na svetovno pozonščestopili v o j e yo d e k o r o S ki, n a r o d n i knezi koroški deželi in tačas pridruženi jej kranjski, kateri so uradovali tudi zunaj dežele v slovenskem jezici, (o čemer se obširnejše poroča v 4. oddelku), uže v zgodnjem srednjem veku je bila slovenščina po slovenskih deželah jezik, kateri je rabil tudi višji gospodi pri občilu
linhP7n;»en ,lVwČ- nek nemšk Pesn,ik Xin- veka, znani „pesnik tenstein".) reh Liechtensteinski, („Herr Ulrich von Liech-
r°mfnt.ičI1!.7i<;®z' kate" J'e, preoblečen v „gospo Venero", potoval po planinskih deželah proti Veneciji („bella Venetia",) ter je povsodi pozival viteze na meč, on nam popisuje v svojem 1
JodihtofoS. pesm0tv0ru »Frauendienst" sprejem pri voje-
Slovenski deželni knez je pozdravil nemškega viteza s slovenskim nagovorom: „Buge was primi gralva Venus."
Adjektivna oblika kraljeva (gralva) namesto substantivne Kraljice, katera rabiJugoslovenom, je uže Kopitarju ') vzbudila pozornost, m kakor vidimo poznejše, se ponavlja ta oblika v nekem slovenskem pisanem spominku XIV. veka.
A nemškemu vitezu Liechtensteinu — kateri v svojem zgoraj navajanem delu imenuje sedanji Semmering: Semernik, po smreki (zatorej smrekovec), in Melk ob Donavi Medlik, sorodno naši' Metliki na Dolenjskem, ter Modlingu in Meidlingu pri Dunaji — njemu je jako dobro del slovenski nagovor koroškega vojevode,
')	„Ueber Ulrich von Liechtensteins Frauendienst" delo: Ko-
pitar kleinere Schriften. Herausgegeben von Fr. Miklosich, Wien 1857, I. Band. p. 371 in dalje.
in nazivlje ga v občutku svoje radosti: „hoch gemuot" in gospodarja, imejoČega „friunt, liut unde guot."
„Z veseljem" — pravi — „sem potoval proti Koroški in Kranjski in proti Istriji."
Popisuje nam boje z vitezi teli dežel, kateri so se z njim bojevali („getjostirt") v slovenski ženski obleki — „ja einer schon zu Kindberg im Miirzthale."
„Das windisch "VViberkleit" imenuje Liechtenstem „godeslie", in o vitezih v ženski obleki pravi, da so imeli »dolge nauhvicein dolge po plečih se vijoče kite", kar vidimo tudi še v sedanjih dneh pri naših kmetiskih dekletcih po mnogih krajih. Krilo je njemu „sukaney" (suknja).
V	slovenski obleki so zatorej ga sprejemali velikaši po deželah, kodar je potoval, in vojevoda koroški, knez slovenskim deželam, je pozdravil ga slovenski v znamenje, da slovenski jezik rabi občilu po slovenskih deželah; slovenščino je govoril tudi koroški narodni dvor.
Kako visoko je slovenski jezik v XIV. veku čislal habs-burgski dvor, o tem svedoči predgovor nemškemu prevodu Du-randijevega dela: „Rationale Divinorum officiorum", katero se je prevajalo po ukazu vojevode Albrehta s kito ter se je za-vršilo 1. 1384.	, .
V	tem kodeksu, katerega sedaj hrani c. kr. dvorna biblijo-teka na Dunaji, se bčre v predgovoru naslednji stavek:
„Zu dem drittemMale (zum 1. lateinisch, zum 2. griechisch) die Messe wirt begangen in windischer Sprache dnrch saclie der braittuuge (za silnega razširjanja voljo) und gemain-hait (splošnosti) wann (ker) chain aiuige (nijeden drug) sprach au ir selber (sam ob sebi) so weit getailet (tako daleč razširjen) als d i (tisti) man Windische nennet."
Ta stavek, ]) kateri ser je dosle vse premalo cenil, in ki se bere v knjigi, pisani po ukazu avstrijskega kneza, meni neovržno dokazuje, da se je po vseh deželah habsburgske oblasti, kjer so žili Vindi (Sloveni), tedaj še (v XIV. veku in sicer na konci njega) sv. maša brala v slovanskem (slovenskem) jezici, kar soglasno po-trjujo tudi cerkveni dokumenti novejšega datuma, iz XV. in XVI. veka, kateri se često nahajejo.
V	oddelkih: šola in urad ima prostor dokaz, da slovenščina v XV. veku javno ni vršila malega naloga.
A družbeno stopinjo našega materinega jezika v tisti dobi osvetluje najbolj faktum, da se je bogato nadarjeni potomec svetle habsburgske rodovine, učeni cesar Maksimilijan I., čegar nao-braževanje in dušni razvoj sta se vršila v drugi polovici XV. veka,
') Pet. Lambeccius Coment. de Aug. Bibliotheca Caesarea Vindobo-nensi Lib. II. Cap. VIII. p. 781 — „Slavonica, quae ibi vocatur W in d i ca."
poleg češkega („beheimisch") naučil tudi slovenskega jezika, v katerem mu je bil učenik poznejši škof Berlogar (do sedaj vedno napačno imenovani Preko kar).
Cesar Maksimilijan je bil v obče poseben prijatelj in podpornik slovenskemu narodu, in mnogo sinov našega rodu je imel bliže ali dalje okolo sebe. Razven uže imenovanega Berlogarja navajam le še dvornega kaplana, poznejšega škofa dunajskega Slatkonjo, kateri je bil ob jednem tudi vodja dvorni kapeli in sam izboren muzik; škofa Ravbarja; učenjaka in diplomata Sigmunda pl. Herbersteina, kateri je bil s svojim znanjem slovenskega jezika (glej: šola) tako rekoč „odkritelj Rusije" učeni Evropi; junaka naši stari narodni pesmi „Lambergar in Pegam", Krištofa pl. Lamberga; Pavla Obersteinskega, kabinetnega tajnika; modroslovca Matija Qualle (Hvale) in še mnogo drugih. S kratka, mala „naselbina SI o veno v" se je bila udomila na dvoru „p o slednjega viteza", in njih zaupljivo, da, prisrčno občilo s cesarjem je v marsikaterem obziru koristilo domovini, da omenjam izmed mnogih primer samo pravice, po kateri sine deželno glavno mesto Ljubljana prosto voliti svoje župane.'J
Za cesarja Maksimilijana je bila uže blizo doba narodne povzdige po „reformaciji", kateri je služil slovenski jezik, se ve, največ v pomoček drugim nakanam, a če presojamo stvar nepristransko, je prav reformacija tudi mnogo pospešila slovenskemu jeziku razvoj.
Takrat, ko se je narodni jezik upotrebljal jednak mogočnemu kažipotu nove meri dušnega in čuvstvenega življenja, tedaj, ko se je ta jezik, če tudi ne pisal, (glej: slovenščina v pismu), a vendar v tiskani knjigi pošiljal med beroči svet in se ob jednem doma popularizoval, ako smem tako govoriti — tačas, ko je slovenščina v pismu dobila vso svojo pravico in veljavo, kedo bi dvomil, da je bila v tisti dobi tudi gotovo po višjih krogih domačih glavni jezik v občilu, ali vsaj po vseh družbah ljudstva, katere so bile med soboj delujoče na prospeh novemu uku. Za to terditev imamo več nego li jeden dokaz in pazljivi bralec se bode v naslednjih oddelkih o tem brez teže sam prepričal, zaradi česar se mi vidi nepotrebno vsako daljno poudarjanje.
Učeča se mladež je z ljubeznijo gojila narodni jezik ne le doma, ampak tudi po visokih šolah na Dtmaji, v Solnem gradu, in po inih deželah: v Tubingi, v Virtenbergu, kjer so posebno na kranjske stipendiste neposredno uplivali slovenski prelagatelji svetega pisma.
Pod lipo na starem trgu ljubljanskem in po krčmah se je razlegalo ubrano slovensko petje, posvetne a tudi duhovne vsebine.
') Diplomatorium Carniolicum Herausgegeben vom hist. Ver. f. Kram,

Narodni jezik si je po slovenskih deželah pridobil takošno veljavo, da, ako so hoteli tujci občevati s slovenskim ljudstvom, jim ni bilo druge pomoči, nego: uči se slovenščine!
Letni zapisniki nemškega cistercijenakega samostana v Reinu pri Gradci imajo beležko, da je 1. 157-4 tamošnji opat Jernej brata Jeremija P uec hI ei ter j a poslal v samostan z a ti š ki na Dolenjskem, naj bi se poleg svojega (nemškega) jezika naučil tudi slovenščine. 'J Samostan v Reinu je imel namreč (in ima še danes) lepih vinogradov po spodujem Štajerskem blizo Ptuja, zato je bil reinski opat prisiljen, poslati svojega samostanskega brata na Kranjsko slovenščine se učit, da mu je bilo moči sporazumevati se v drugem delu dežele, kjer je imel samostan svoja posestva.
Kakor „reformatorjem", tako je tudi načelnikom ,,protirefor-macije" v dosego njih namer rabil narodni jezik, in tudi v proti-reformacijski dobi se je po največ občevalo slovenski, da-si je v tistem času verske in politične reakcije tujstvo, in sicer nemščina ter italijanščina, poleg narodnega življa v družbenem in javnem občilu vedno tiščalo na prvo mesto, koteče prevladati s svojo silo.
A kakor sem dejal, za prvih dni protireformacije je bila še slovenščina glavni jezik v občilu, in tudi dolgo potem je ohranil narodni jezik svoje gospodarstvo, do katerega so ga bila privela narodno misleča deželna in mestna zastopništva.
Zatorej ni čudo, da se je 1. 1606 v svojem zapisniku zelo pritoževal nemški misi eči tajnik grofov Auerspergov o ljubljanskem mestnem sodniku, ker mu je poslal (nemških) pisem. Mestni sodnik je namreč, prejemši pisma, vprašal: „wems zuegehorten, darauss erscheint" — pravi naš tajnik — „dass Er (mestni sodnik) j a nit (deutsch) lds en khan. Solche Richter" — bolestno nadaljuje — „haben die Herrn von Laybach, einer so furnehmen Staclt", a druga roka je pozneje pripisala tej lamentaciji opombo: „sein sonsten so vvitzig." ")
Reformatorji so pridobili slovenščini takošno čast, da so morali protireformatorji v prvi cerkvi ljubljanski, v stolnici, slovenski oznanjati božjo besedo, in to je delal celo škof sam, ako je hotel omehčavati srca odličnim svojim poslušalcem.3)
Tudi jezuiti, goreči pomočniki protireformaciji, so dajali slovenskih pridigarjev, in sicer ne samo po Kranjskem, nego ravno tako po Štajerskem in Koroškem.4)
Letni zapisniki jezuitskega kolegija5) v Celovcu so nam v tem obziru ohranili mnogo zanimivih beležek.
3) Alanus Annalen des Stiftes Rein, IV. 2016.
c) Rokopis kneza Auersperga biblijoteke v ljubljanskem knežjem dvoru.
3)	A. Dimitz, Gescbiehte Krains, III. p. 368.
4)	Glej moj sestavek: Tomaž Chron. Letopis 1878, 3. zv. p. 17.
Rokopis c. k. licejalne biblijoteke v Celovcu.

O letu 1620 beremo:
„In templo Hospitalis Concio slavonica primum habita, conveuerunt non tamen Hospitalis incolae, sed cives etiam non-nulli et alij honesti homines." ')
Slovenskega pridigarja imenuje zapisnik p. Jakoba K na pa, rodom Kranjca iz Kranja, f 1. 1635.
Na drugem mestu o letu 1652 4) se poroča, kakošen je bil vspeh slovenskim pridigam. Beležka slove: ,,Concio slavonica iam tunc ad S. Spiritus aedem translata, piae plebeculae a dissitis ple-rumque locis affluentis frequentia notabilis suo nec exiguo stetit fructu. Non ignari huius idiomatis Patres saepius in solatium Rusti-coram in dissitos pagos excurrerunt ut avidos verbi divini adul-tiores et parvolos nutrirent." a) Zatorej, ne le za pridige v mestu je imela slovenščina o. o. jezuitom posebno ceno, nego tudi po Koroškem so opravljali misijone v deželnem jezici, da so jih mogli umevati tolažbe in božje besede potrebni kmetje na svojo dušno korist.
Odlični narodni možje in deželani so v tej dobi splošne reakcije odkritosrčno spoznavali, da so domorodci in prij a-telji slovenskemu narodu. Dokazal sem to užepri Chronu in Val vazo r ju, in Schonleben, po času naš prvi historijo-graf, tudi on javno spoznava, da je Sloven.
Ker mi je namen, obširno govoriti na podlagi svojih več nego desetletnih preiskav o tem še vse premalo cenjenem možu na tem mestu drug čas, naj se za sedaj navaja le izpoved imenovanega slavnega učenjaka in izvrstnega poznavatelja ljube nam domovine.
Ivan Ludovik Schonleben, čegar oča je prišel, mizarski pomočnik iz Heilbrona na Virtemberškem, v Ljubljano, ter je tukaj vzel v zakon neko Dolničarico in se skoraj popel do stopinje ljubljanskega župana, Ivan Ludovik Schonleben, kateri je imel trdega švabskega očeta, a slovensko mater, ta mož piše v predgovoru svojim „Fasten, Freitag und Sonntag-Predigen", tiskanim v Sol-nogradu 1. 1668:4) „dass er dieselbeu in Teutscher, obwol nicht angeborner Sprach verofientliche", in s tem, da zaznamuje nemščino jezikom njemu „ue urojenim", nam spričuje 1) cla se ČutiSlovena, in 2) da se je v njega starišev hiši govorilo slovenski. Schonlebnov oča — njega letne knjige mesta ljubljanskega, katere hrani v rokopisu zagrebška nadbiskupska biblijoteka, so temu jasni, neovržni svedoki — ta trdi Nemec je bil do dobra kos slovenščini v besedi in pismu; Schonlebuova mati Akuševa je bila hči narodno misleče rodoviue!	/
Koliko slovenskih siuov si je od nekedaj do omenjane dobe in še potem po širem sveti s svojim temeljitim znanjem sloven-
')	1. c. I. p. 59.
2)	1. c. p. 138.
3)	I. c. p. 212.
4)	V c. k. dvorni biblijoteki na Dunaji 19. P. 63.
skega jezika utemeljilo svojo srečo in slavo, o tem navlašč pisati je skoraj odveč.
Iz lepega broja naj tu opozarjam le na uže imenovanega Sig-munda pl. Herbersteina, ter na osobnega zdravnika čaru P etru Velikemu, dr. Karbonarija (Ogljarja), kateri se je rodil v Naklem pri Kranji. Oba sta dosegla srečo in čast na Ruskem. Pervi je našel in izdal letopise Nestor j eve, drugi je bil znamenit po svoji visoki službi pri Petru Velikemu, kateri mu je vse zaupal ter ga poslal v Rim, da je bil voditelj pri razpravah zaradi združenja grške cerkve z rimsko. Ko se je vračal dr. Karbonarij iz „večnega mesta", mu je prestrigla Parka življenja nit: umrl je v svojem rojstnem mestu Kranji. ') Cesar Leopold I. je podelil dr. Karbonariju plemstvo sv. rimskega kraljestva s predikatom „pl. Wieseneck", ker je bil ta odlični Avstrijan in Sloven s svojim slovečim imenom svoji širši in ožji domovini ponos in slava.2)
Koncem XVII. in početkom XVIII. veka se je po naših slovenskih deželah vedno bolj razširjalo gospodarstvo tujstva, in sicer poleg romanskega življa v obili meri nemški ž i vel j germanizo-vanja, katero se je začelo za vlade Jožefa I. in je še le za Leopolda se umeknilo novi probudi narodnega duha slovenskega.
A tudi v tem času prevladajočega uemštva in birokratske centralizacije — kar pride na vrsto v prihodnjih oddelkih — se je ustrezalo najprimitivnejšim tirjatvam in pravicam naroda slovenskega po šolab, po uradih in v pismu.
Vendar, prava probuda narodnega življenja ima, kakor sem uže dejal, svoj početek v pojožefinski dobi, za dni, ko je drugič cvetevalo slovensko slovstvo, tedaj, ko je nepozabljivi mecen baron Sigmund Cojz, o katerem poje pesnik dr. Zupan prav narodu iz srca, da
,,Mat' Krajna imela Sinu ljubšega ni —"
zbiral okolo sebe družbo narodnih mož ter je bil slovenski jezik v njega salonu, in, ker so ga drugi posnemali, skoro tudi po salonih drugih mogotcev v deželi jezik za občilo.
Francoska začasna vlada, katera je kranjski deželi prinesla francoščino, priljubljeni konverzacijski jezik tako zvanim naobra-ženim krogom, je s tem, da je tačas bila zaprečena daljna povzdiga slovenskega jezika, jako ugladila pot germanizovalni nameri za njo zopet prišle avstrijske vlade cesarja Franca in njega vsemogočnega ministra kneza Metternicha.
Po ljudski bitvi pri Lipsiji je v slovenskih deželah germani-zacija popolnem stopila na noge.
In tako je do 1. 1840 nemški jezik merodajen ostal v občilu ter „kranjski šprahi" je bil napočil zlati čas.
') Linhart, rokopisne beležke v deželnem muzeji. Zapisnik kneioškofijskega arhiva v Ljubljani.
O prevratu, katerega je porodilo v povestnici avstrijski toliko pomembno leto 1848 in desetletja za njim, ne pišem jaz, nego prepuščam besedo na mnogo stran za našo kranjsko deželo zaslužnemu V. F. Klunu, kateri je 1. 1864, ko ga še niso viharji političnega življenja iz prijatelja storili sovražnika našega rodu, pisal v izvrstno urejanih novinah „Oesterreicliisclie Revue" tako-le:
„Do novejših dni sta si bila „naobraženost in nemštvo" na Kranjskem skoraj sorddna pojma, ter so na literarnem nebu kranjskem se svetile samo posamezne zvezde, a v poslednjih desetletjih so te razmere se blezo popolnem promenile, osobito od tedaj, od kar je ,.narodni princip" in terjatev „ravnopravnosti" več nego li gola beseda publicistom. Šolske dečake so nas v letih 1830 —1840 kaznovali, ako smo se drznili, govoriti svoj materini jezik, naši tovariši iz „boljših rodbin"(?), kateri so govorili samo nemški, so nas dražili ali se nas ogibali. Uže ,,študentje" smo gledali in čuli zasramovanje ,,nemškomi-selci" in „slovanoljubi" („Nemci" in ,,narodnjaki"), in to je prihajalo vedno ostrejše in določnejše. Ali od 1. 1848 in še bolj, od oktobra 1. 1850 — če hočemo nepristransko in pošteno soditi — se ne more več govoriti o „strankah." — „Nemška stranka", katera ima samo v ljubljanskem glavnem mestu svoj dom in le posameznikov glasove iz deželnih mestec na svoji strani, ta stranka je v primeri z narodno tako majhna in brez vse po-membe, da ne more rešiti nikakega važnega vprašanja, niti ne z vspehom postopati. Ne le kmetisko ljudstvo in duhovenstvo, skoraj vsa i nt el i g enci j a, dušni in materijalni kapital deželni, goji in zastopa Slovenstvo ter se zbira zavestno in ponosno okolo narodnegabarjaka. Slep bi moral biti ali ne hoteč videti, keclor bi preziral ta faktum. Kranjska je sedaj v istini „slovenska dežela", in v vseh krogih ljudstva veje slovanski duh!" ')
II.
Slovenščina v pismu.
Med slovanskimi jezici ima slovenščina, kar se sploh zna, najstarejše pismene dokumente slovanske. Po Kopitarjevih besedah ni le najstarejši slovanski prevod svetega pisma staroslovensk, nego mi Sloveni imamo tudi še drugih pismenih spominkov iz VIII., IX. in X. veka, o katerih je pisal
^Oesterreichische Revue". Zweiter Jabrgang 1864. 7. Band. p. 53.
Dobrovski našemu Kopitarju: „gratulor vobis Krajnciis, quia anti-quissiraum manuscriptum habetis."
Najstarejši spominek slovenskega jezika je tistih neprecenljivih 9 strani v četvorki iz severno-korotanskega „vademecuma" nekega brizinskega misijonarja. Ta „vademecum" je bil sestavljen najbrž še pred Cirilom in prepisalo ga je kako pero X. veka v kodeks monakovski. Vsebina so mu trije sestavki, katere sta pisala dva razna misijonarja, vsak v svojem pravopisu. Prvi sestavek je „očitn.a izpčived", namenjena, da jo moli ljudstvo za svečenikom, kar se takoj s početka opominja; obseza 35 vrst v četvorki. Drugi sestavek je „komilija", roka druzega pisalca, (113 vrstna 7 predelih), in se iz tehtnih vzrokov pripisuje Korotancu Abrahamu, (katerega „Glagolita Clozianus" imenuje le jeden krat „Carniolus", a sicer vedno „Carantanus".) Kopitar celo meni, da je rokopis prav Abrahama samega. Tretji, še starejši sestavek je pisala tista roka, kakor druzega, in vsebina mu je „vera", (74 vrst na 5 straneh.)
Tudi poznejša staroslovenska pisma so največ duhovne vsebine, saj je bila staroslovenščina cerkveni jezik Staroslovanom, kar je osobito Miklošič temeljito dokazal.
A velika pomota je, ki se je pisala in prepisavala, da se namreč ,,razven omenjanih najstarejših jezikovih spominkov slovenskih do srede XVI. veka ne nahaje drugih pismenih spominkov, in da se je začela novo-slovenščina pisati še le v dobi reformacije."
Uže dve sto let pred Trubarjem so slovenski pisali po samostanih na Kranjskem.
Časa nezgoda in mnoga pustošenja teh duhovnih mest po Dolenjskem, v bližini Turčije, kakor tudi mnoga obiskavanja ..dednega sovražnika kristijanstvu", so res uničili obilico pismenih spominkov, kateri, da jih sedaj še imamo, bi dali slovstvu našega naroda vse drugačno lice, a vendar se je slučajno še ohranil sem ter tija kateri kos na tej ali oni platnici kakošne knjige, ali v izpisku kakega kodeksa.
Najstarejši dokument novoslovenskega jezika sem jaz nedavno zasledil na neke knjige platnici v domači biblij oteki kneza Auersperga v knežjem dvoru ljubljanskem.
Se ve, to so le odlomki neke pesmi v čast sv. Mariji, a pisani so z latinskimi črkami XIV. veka. ')
Tu objavljam najdeni odlomek, uatančno prepisan. Besede, katere se pogrešajo, sem nadomestil-s pikami. Naj bi ta ostanek napotil naše jezikoslovce, da ga primerjajo z drugimi starejšimi spominki našega jezika.
') Codes chartaceus, stara signatura štev. 19. Pisana je pesem na relo poškodovanem belem listu, kateri je prilepljen na notranji strani sprednje platnice.
Odlomek slove:
.....oczy twoyee czwtlem
primy
.....y moy swat moree
..... sercze gore
.....nyeuee lizee primty se solzw
tige lazzve .... rumena preleppe vene Raczycze
. . . \vridke te vssle wyczy .... to moyee serzze uossy ymi
mee
. . . rassy in slaby ie luba mova czunassa rumena
ne«likSokfnr^či-MuC<£a-r' ,je llranil admontski samostan be-an? ?InS\.grJem ftajerskcm kodeks, v katerem so bile pi-Mn .ifo • m nemške besede, kakor tudiOčenaš, A ve Mar^ a m vcra v s ovcnskem .jezici (in lingua vernacula.) v XV-vek Stavi Miklošič spominke iz dobe pred Trubarjem
£ iC,fSaV1Vi Jf8 V fvezku^lavischeBiblkhek'- po' nekem kodeksu tukajšnje c. k. licejalne biblijoteke.
• • K,er osičev ponatis objavlja v s 1 o v e n s k e m jezici mlajšo varianto „očitne izpovedi« (Generalis confessio), nego li je dr !«a
te, biblijoteke, tudi v slovenskem jezici, pisana s črkami XIV. veka, in katera ima mnogo starcih
II 'niV ol°Jfvrd PrVe',kr Sta dalje Pri Miklošiži naslednja dela ter se TH	^ ?U?mm naslovom -Generalis confessio«
zvestem Jli Sml ^^ Poda.'em ^ Poskušnje po z\ estem paieografskem prepisu od besede do besede.
Slovo tako-le :
I.
Hec est vna generalis confessio in yla
^ ----
hofartfvnV1! Pv° n6m chudiczu/f« nega deylam ynu vsy nega il l ■ yzp?U1eym ynu dalsam dam nassymi gospudv etc
lUbif kad^sain Zr^vT ^ ^ t0 Preloffiil 2-
kaclar 8:1111 karst priell ky sym ze od busra odbvrnill v™ nega sapuuedy lcyr sam boga zatayll S meym dnideC devHvnw sam ze volno wdall ty oblasti tyga chudicza vm Jega sweticom
ogardvR	^ T°ye ,tellu I-™ moyo 4go dusX
K } 1 },g , ,tc; ya se dalsan dam falsch preseganvem falsch prnczy chwdy obliiby ynvo z chudim yesykom Ty ga i etc
.revs^^zS^^:;:, VSSOyil'i1 greychy z kemer ?a czlovik more |,reyssity czess vsse ludy zmysalyo z wesseydo vnno ztwarvo vnvn
WOgarWsiga m°g°ziga da my on da eden o7og mS «ywota prosso dimco mario vsse bosye etc. peym ») popravfyl Ty ga
J P. 170 in dalje 2) svym? poym?
« dfllsam	dam kvr sym svete nedele svete sobote veczery
ya se dalsam	aam kjt j	Nyku]v talcii prassnoval
drUgC STitkatyrr74yTe t PO Praudy morali d jati Ta syety Si	driige W d y moyo pokuro neyssam taku
S Stu dopernessil	Žjjga sy-ta ynv
^am takw SveysUi dali
kakur vy to popraudjjmoraHod^0fce moyo mati mojo go-ya se	^vstra d vefevniga otcza mevga pridigarja
^I^SSV ynim pokoren vili kakUr wy tiga
popraudi dalsan vili Tyga.
II.
EUfpu^^e^^merti st.al od nega brittke martre nam ye se vesefiti onam chocztsche trosti biti kyre eleison
III.
Avarus = chlasczeten
Gloria = veselye
bumilis = pomsan (potstenyen)
lionor = czash
Phariseus = pecblcvmk
laus == chauala
lex = zakon
IV.
Mylost yno gnada nasiga gospoda pomocz devycze rosse matere marie prichod svetega ducha obchranyenye svetega krysse Ta racz smeno yno s\vamy byti
Czestyena body kraleva mati teJ	ktebe vpyeme
tu<re	glagogicze
Ino jessysse segnanega sadv tvega, telessatyn f; potom tvysto O czestyta o ^ va O siLadka maty :i J 1 Tudi na drugem mestu fgakode k sa41	^
licejalni biblij otekii se nahaejo	h0spes
-Uzenyk'fo1-194
bloeoice = hi mil is, (srednje vis. nem. himmlisch), buogoyce !== g a y s tla i c h, (geistlich), pysauace == geschnffleych, (schriftlich), fol. 220 b. morigenatos = czastue. _
V nekem rokopisu 1. 1466, i z L o k e n a Iv r a n j s k e m katerega lira ui c k. dvorna biblijoteka na Dunaji, ') so za-belef ena n o v o - š 1 o v e n s k a imena mesecom, kar je rabilo Miklošiču pri njegovem delu o slovanskih imenih mesecev (v ,,Denk schriiten der kL. Akademie der Wissenschaften in Wien 1867.) 7n nas ie ta rokopis, ker je iz Loke, in gotovo iz kakega
vek o vi' po rojstnih mesecih popolnem, ker mu ni treba mnogo prostora. Spis slove:
Januarius Prosynicz r>is ist das erst manevd Gener gehayssen das chind das yn dem moneyd gepard wirtt) das stilt geren vnd pegertt zw allen zeyten gross frevvd zw habn (haben)
Ffebruarius Das ist der hornung oder Setstzau vts (ut supra)
Martius susccz Das wirtt sneli vnd reich vnd in allen dingen pehent.
April i s maly trawen
Das wirtt mueleich vnd mmderleich vnd scharffes mutes vnd schalkchafft.
M a y u s weliky traweu
Der erst May das wirt gewaltig vnd chvmbt zw grossen Eren.
J u n i u s bobouczwett
Der ander May das wirtt fradiges muetes vnd acht nicht was er tuett.
Julius nialy scrpan
Der erst Augst das wirtt aus der massen geytig vnd pos.
Augustus \veliky serpan Der ander augst das wirtt chewschvnd willig vnd fruchtpang.
September Poberuch Der erst herbst, dass wirtt an allen dingen pehend vnd massig in allen dingen.
') Štev. 2821 Eec. 450 fol. 157.
October listognoy Der ander herbst, das wirtt poser natur es gewinnt ainposy zung vnel gillt gutt mit vbell.
November kozo\vpcrstlik Das \vird ain voltig vnd klug vnd getrew vnd wirtt belieut zu
leren.
December Gruden Das ist der Crist moneyd das \virtt gewaltig vnd reicb vnd \virtt genam vnd in alln (allen) dingen lieb.
V šoli vipavski, (o čemer se poroča v naslednjem oddelku), se ie učil 1. 1496 mali Sigmund pl. Herberstein „vindiškega jezika" (slovenščine) , postranskega predmeta poleg nemščine, iz česar smemo sklepati, da se je slovenščina v tej šoli, (in gotovo ravno tako po drugih šolah, osobito v Ljubljani), tudi pisala.
Prvi slovničar, kateri je sestavil slovensko slovnico in majhen slovensk slovar, je bil, kakor se poroča, končam XV. veka Berlogar, učitelj cesarju Maksimilijanu I.
Prvi tiskani svedok o slovenskih besedah je „pe-sem kranjskih kmetov" 1. 1516, katero je naš mnogozaslužui slavni voditelj narodni, profesor dr. Jan. Bleiweis facsimilovano priobčil v lanskem tečaji tega „letopisa". ')
Sedem let prej, nego je Trubar na svetlo dal svojo prvo slovensko knjigo, se je prevel v slovenski j ezik štajerski rudarski red (1. 1543.)"-)
Ta prevod, se ve, je ostal v rokopisu, ker tedaj v deželi se najbrž ni bilo nobene tiskarne. O tem »rudarskem redu" govorim še v oddelku o „uradu."
Vsi dosle omenjani spominki novoslovenskega slovstva iz XIV., XV in XVI veka in druge opombe, katere so v zvezi z njimi, pričajo, da je rabila novoslovenščina v pismu še pred Trubar-
iem.insicermnogostransko.
In ako je Trubar v svoji gorečnosti, hoteč stvanti slovenskemu narodu pisni jezik, zapisal stavek: ,,Uns und manniglich ist be-vvusst, dass vor 34 Jahren kein Brief oder Register noch weniger ein Buch in unserer windischen Sprach zu finden war , pravi tudi zopet sam na drugem mestu v predgovoru svoji prvi slovenski knjigi: „Und entsetze dich niclit ob dir am ersten ge-diinkt seltsam und sclnver sondern lies und schreib diese Sprache selbst, wie ich ein Zeitlang gethan. J)
') 1. 1877. p. 200 in dalje.
2)	Rokopis 191 c. k. licejalne biblijoteke ljubljanske.
3)	„Cateehismus in der Windischen Sprach« .... Dimitz Geschiclite
Krains II. 3. p. '215.
Po tem stavku bi človek sodil, da je Trubar sam bral uže pred njim pisana slovenska pisma!
In, je li nemogoče, da bi se bil Trubar, kateri je študiral na Dunaji, tam seznanil s slovnico in s slovarjem Berlo-garjevim, ker ste morebiti obe te knjigi, sedaj pozabljeni, za Trubarjevih študij v izvirniku ali prepisu med slovenskimi nasel-niki na Dunaji potovale iz roke v roko?!
S Primožem Trubarjem smo prišli do prve dobe izda-vanja slovenskih knjig po Trubarju, Dalmatinu, Bohoriču, Megiserju i. dr. in ker se je v Matičnih knjigah1) uže mnogokrat temeljito pisalo o tej dobi, kakor tudi o slovstvenem delovanju škofa Tomaža Chri) na in njega vrstnikov: Mik ca, Čandika, Skalarja,") zato lehko ta čas preskočimo.
V krogih, katerim je do tega, so znana dela Kastelčeva (r. 1620), Kerstuikova, J. p.-Hipolitova, S chonlebnova, Temlinova, Steržina rj eva, Klapšetova, Basarjeva in Paglovčeva na konci XVII. in v početku XVIII. veka, a še bolj sad druge cvetne dobe novoslovenskega slovstva, v kateri je pospeševala njemu razvoj poleg visokodušnega mecena Cojza „slovstvena zadruga": P o hI in, Japel, K unier dej, Linhart, Vodnik, Primec, J ar ni k,3) in tem so se pridružili potem: Iiihar , Skrinjar, Šraj, Traven, Matej Wolf, Danjko i. dr.
Ali iz XVII. veka bi na tem mestu rad omenjal nekega dosle neznanega SI o v ena in zanimivega dela nekega mnogo imenovanega, slabo poznanega, za slovenizem zelo zaslužnega moža na konci prejšnjega veka.
Prvi je topliški župnik Sigmund Gol (Goli), drugi naš pater Marko P o hI in.
Sigmund Gol, sploh velik prijatelj slovstvu — o tem pričajo mnoge knjige iz njega ostalme, katere je nakupila Auersper-gova biblijoteka v ljubljanskem knežjem dvoru — ta mnogostransko izvedeni in učeni duhovnik, kateri je živel nekako sredi XVII. veka, nam je zapustil mnogo zapisnih knjižic in drugih zapiskov, 4) v katerih se nahajejo daljše in krajše beležke v slovenskem jezici.
*) Slovanstvo p. 187 in dalje.
'J) Glej moj spis: Tomaž Chron.
3) U. J ar ni k je bil tudi sodelovee nemškim koroškim noviuam, J. G. Kumpfovim, v katere je pošiljal slovenske pesmi, n. pr. prevod Schillerjevega ,,grofa liabsburgskega" i. dr. Te novine so 1. 1819 razglasile svoj program, po katerem jim je bil namen: „Beitršige z ur Cultur der slovenisehen Sprache, An-gabe der besten Mittel, ihren gebildetsten Dialect mit den Schiitzen deutscher Cultur und Wissenscliaft am sehuellsten und zweckmiissig-sten zu verbreiten."	Op. pis.
*) Tudi to se hrani v ljubljanski knežjedvorski biblijoteki.
Zaposkušnjo njega pisave naj se tu ponatisne »Molitev matere božje," katero je sestavil 1. 1639.
JzezkeniTsi t ktalena Mana odreshenika nam vsliega suetha
rodila','kateriga ie Eva pogubila.	perblishame greshniko
. +v nai7ka bodi naših sedaj™ omozhnizha inu kadar se bo sanstka otau« nasui ^ Lizhe 0bleduyalu ozln se
lozilla nasha dusbizna nasu	perstopal oti marska
bodo vdirale Vm ^ odbomimi	^ ^^
sduisda Lesni pruti nam po0ie<wv	danizha sueti se tuoie
teh kudizhou o ti kralizJa le^ koke d « ' ho gkate.
lizh bolei koker nebeške qilf(iJ a reunu pouilla se nas Bodesh
SŽ«to1^tdX^odilla nam ta vezhni
^r M^^ je S a^«
SSSTS&-	ifeJ* W .Kranjske
Kronike" pri nekem^«u ^^^kt'krepka roka, Rokopis, na papir pisan, po v» i	uže
v četvorki in trdo vezan ima 143 ^ov- Delvrfinje
dejal,	A v en d a r hrani v sebi do-
v ol j°™a ž^i e g e^in z animTv e g a, da bi se z njim bistveno pomnožilo s 1 o ve n s k o slov s t v	dftbo od
uredn^h rezhy katere	h iemanju inu pridu teh
stresu	nMS
zestah v Lublani nedelskega Pridegarja v lejtu 1770.
^S^S^fS^gnuu-e v »zagovor :
Historiam facile est legere ac pernoscere lectam ' Scribere at historiam nomtidem facile Qui mihi non credit, faciat licet ipse periclum Mox fuerit studiis aequior lile meis.
S tem svojim izrekom poudarja pater Marko, da je laže po-vestnico brati in spoznavati, kar se bere, nego li pisati povestnico. Kedor tega ne vrjame, naj poskusi sam nevarnost, pisati zgodovino, in uvidel bode vse težave ter pravičnejše sodil njega študije.
Predgovor je namenjen „vsem poštenim Kranjcem", („Na po-sktene Ivraynze".)
Po obširnejši razpravi patra Marka, kjer pripoveduje, da je sramota, ako v domovini izhajejo knjige, katere niso pisane v slovenskem jezici, in da je njemu skrb, priti v okoin temu zlu, vrže svojim rojakom, z ozirom na mnoge osobne nasprotnike v obraz te besede: „Nagledajte na tii: kedu letu pishe. Nad tem narvezk leshy: kaj inu ka-kuje pisan u. Rez h y s hite ne imena. Dobru pisanje stury dobru ime."
Prvi del ,,kronike" je razdeljen v 5 paragrafov.
§. I. Od tehisteh rezhy katire so se godile od sazhetka tega svejta noter de je bla Emona ali Lublaua sazheta. V pervemu lejtu tega svejta Pred Christusovem rojstvam po Salianovem zhi-slanju 4052.
§. II. Od sazhetka Emone ali Lublanskega mejsta noter da prihoda teh Celtov na Kraynsko semlo. V lejtu tega svejta 2821, 1231 pred Xtusovem Roistvam.
Jaz on je pokazal kraj, kjer se more Emona zidati, on je, prišedši iz Emonije, dal kraju ime Emona.
„V sedanemu jesiku se ve kaj kraj, krayl od grekushke besede ugcdrj^ uset inu kraylestvu pomene. En druge gruntovc teh besedy mene: Ivraynzi so bli koker ti na konzu svejta ali kraju morja stanujejozhi sarodi od te besede kraj imenuvani bli."
§. III. Od prihoda teh Celtov na Krajnsku noter da sdru-shenja teh Illyryrjov is Kraynzami G04 pred Xtusovem rojstvam.
Celti. »)
§. IV. Od predrushenja teh Illyrjarjov na Krajnski semli noter do prihoda teh Panonijarjov 381 pred Xtusovem rojstvam.
§. V. Od teh zheterteh prebivavzov Kraynske deshele: teh Panonyarjov notri da gmajn zhasnega zhisluvanja teh Xtijanov po Xtusovem rojstvam.
Drugi del, kateri ima skoraj čisto jednak naslov, kakor prvi, je začet 1. 1788, česar sem uže omenjal, in obravnava povestnico od 1. leta p. Kr. do 1. 55.
V predgovoru pisatelj z nova opozarja na silne težave, katere je imel pri sestavi prvega dela, kjer ste mu le svetli podobi Belina in Bero na razširjale luč v okrog in okrog razprostirajoči se nočni temini.
') S pervega konza so bli imenuvani Kaeli inu Gaoli potem Kelti inu Galejarji.
Letopis 1879.	^
„V novejši dobi" — meni pater Marko — „bode uže svetila jasnejša luč."
A žal, sreče zvezda mu ni dolgo sijala pri tem, delu, katero, kakor se vidi, je bilo na naglem pretrgano.
Kolikor kaže osnova, je imela biti „kronika" patra Marka zelo obširno delo; so se li zatorej daljni zvezki temu delu kedaj pisali, in ako so se, kam so prišli?
Na vsak način je obžalovanja vredno, cla se to širnim na-obraženim narodnim krogom namenjeno delo ni tiskalo, ako tudi mu je v jezikoslovnem obziru cena zelo dvomna. Knjiga bi bila vzbujala rojakov, kakor jih je mož sploh spodbujal, naj ga obsojajo jezikoslovci kakor in kolikor jim drago. Res, pater Marko Pohlin nam je v svoji „Bibliotheca Carnioliae", (o katere rokopisu se je mislilo, da je izgubljen,) v tem bibliografskem sadu svoje neumorne trudoljubivosti, zapustil za poznanje slovenskega slovstva XVIII. veka važno delo, katero dosle v našem slovstvu nima primere. Naš nepozabljivi prijatelj dr. E. H. C os ta si je pridobil o patru Marku in o domači povestnici lepo zaslugo, ker je svoje dni stavil predlog, naj ..historično društvo Kranjsko", (katero je obmolknilo 1. 1868), izda delo „Biblio-theca Carnioliae", kar se je tudi zgodilo 1. 1862.
Društvo „Academia Operosorum" v XVIII. veku je zasluge mnogo obrekovanega patra Marka Po lili na očitno spoznala s tem, cla ga je imenovala svojim udom.
Pri priliki bodem poskusil, dostojno osvetliti podobo tega izvrstnega rojaka in prijatelja našemu rodu, in sicer sem namenjen, to storiti „sine ira" jezikoslovca, a „cum studio" njegovih neutaj-ljivih velikih zaslug o domovini in slovenskem narodu.
Napori in uspehi XIX. veka v obziru likanja in izobraževanja slovenskega jezika ne spadajo v okvir te študije, ker niso več disjecta membra, kajti često se je ta predmet uže skupno obdelaval in tudi v posameznih spisih se je mnogo potov izvrstno poročalo o njem.	L
Kaj je dosegel s svojim delom naš mojster, pesnikom, nesmrtni dr. Fr. Prešerin, kaj je osobito dr. Jan. Bleiweis v nekolikih desetletjih s svojimi „Novicami" storil za jezik in narodnost s pismom in v pismu, kaj je v tej zadevi izvršil naš slovstveni zavod .,Matica slovenska", to vse vidimo pred soboj, to vidimo, spoznavamo in cenimo, ako sploh hočemo videti, spoznavati in ceniti!
III.
Slovenščina v šoli.
Biblioteka staroslavnega benediktinskega samostana ari montskega na zgornjem Štajerskem hrani nek Seks k XIV
" Dat Sirta^Š "T^"	f) X'V"
Ravno tako je bila „confessio generalis" iz XV veki" /l-n
T{ČCkj? V ijkrščanske^ nauku " Kranjslcem slovenščina predmet ? ** ^ P° ^iUoIah na
Ilerb^rsTeina111,?/1-^ avt0^'0grafija Sigrnunda barona
«,„ orDa zw, WiPpach hab ich Teutsch und „Windisfb" hairf Sprachen gelernt. Die Windisch hat mir y " e ,1P! Jugendt gemacht. Vili zuenamen muessen hoeren • Schf' 1 bf drotz" und dergl. Dannoch hat mich niembt von der Snracb h" treiben muegen, des mich hernach in vili sachen genutet ln <<
zTpgeIu brati rusko povestnico	^^
v slnBvePni0f?rj'eV fasobni pouk cesarja Maksimilijana
dvora na ibrV »V^Tf*	* iz cesarskega
fin™«*? V PrehaJaI tudi med učene kroge naihnli domačinske, ter potem nahajal odmev v naši domovini J J
učiln, Tf1JVm UJC,aP°stoli 80 uveli narodni žTvel v višje ni,w PO Kranjskem, katere so ustanovili oni ali res-mčnejse, po njih spodbudi stanovi kranjski.	' '
šnln / ,Sei dr je-V šo]skem ^du za evangeljsko deželno šolo (nekak licej), katerega je sestavil slovničar Adam Bn-
nemškp^a I^T delu "Arcticae ^orulae", imela poleg nemškega^in latinskega jezika tudi slovenščina Wje
') Mucharjev zapisnik v družbenem arhivu VI. 171 -) Pontes rerum austriaearum. Herausgegeben von der k. k. Akad d Wissensch. m Wien. Scriptores I. p. 70.
pošteno mesto, kajti, ako je n. pr učenem tretjega razreda (do-natistom), bilo prepovedano, občiti v slovenskem jezici, je bilo nasproti učencem četrtega razreda prepovedano, nemški. govorita. Slovenski in nemški katekizem, slovensko m nemško petje, slovensko in nemško poučevanje, vse se je v jednaki meri vrstilo in latinski pouk je bil ali prvi, ali srednji, ali tudi poslednji. J)	.	.....
Ker se je slovenščina v šoli tako sistematično gojila in je tudi praktično v postflah in drugih pobožnih slovenskih knjigah imela svojo veljavo, ni čudo, da se je čim dlje tem bolj jačila v Slovenih narodna zavest in da je, o čemer sem govoril uze s po-četka, dobivalo medsobojno občilo vedno bolj narodno lice.
Pri pouku je rabila šolska knjiga, katero je bil sestavil Bohorič in katera se je uvela v šole po ukazu deželnih stanov kranjskih. Knjigi je bil naslov: „Elementare ab™ecum nomenklatura trium linguarum latinae, germamcae et Slavonicae (slovenskega).2)	.
Skoraj za Bohoričevimi „Arcticae korulae" (1. 1584) je izdal na Koroškem povestničar Hijeronim Meg ser (1.1&92) svojsvar v štirih iezicih (v nemškem, atinskem slavonskem, (slovenskem) i n iTahj anskemT, a za tem je (1. 1603) na svetlo .dal svoje delo ,,Thesaurus polyglottus», v katerem, naravno, se m pogrešalo
slovenščine.	.
Megiser je bil dalje, kateri je po odstopu Bohoričevem od lektorata deželne šole kranjske priporočil stan^ovom slavnega Ni-kodema Frischlina iz Tubmge, kije tudi na Megiseijevo priporočilo v istini prišel na to mesto.
Frischlinu je bilo poučevanje v materinem jezici zelo pri srci, in njega delovanje se je oziralo na to pri vsaki priliki.
Ko ie n. pr. pisal ogerskemu magnatu Baltazarju Bathy-aniju za njega sina razpravo „de ratione instituendi puerum poleg vseh dru|ih stvari ni prezrl važnosti materinega jezika m drugih jezikov, kateri se govore v kaki deželi.3)
Po Dolenjskem in v Istriji, ker je bila dotika -s Hrvati
in z Dalmatini živahnejša, je bilo ukazano za sols^o sluzbo poleg znanja latinice „tudi znanje cirilsk.h in glago itsk.h
Linhart navaja v svojih uže omenjamh izpiskih iz aktov kranj skih deželnih stanov nekega pisma grofa Nikolaja Frangipamja,
') Rokopis deželnega muzeja ljubljanskega.
2) Rokopis Linhartov v deželnem muzeju ljubljanskem.
3 Leben und Schriften des Dichters und Philologen Nieodemus Pr.sch-
^ lin, von David Strauss, p. 274. Opomba 1. - Tedaj ko je bj Frischlin rektor ljubljanskim šolam, je sestavil med drugim tud. nomenklaturo v šestih jezicih, in med temi je rabila njemu zajerten oddelek slovenščina.
katero se tiče šolsko službe v Lernomlji in se je poslalo „an die Ersame Landschaft" duš 5. aprila" 1. 1575. ')
A tiste dni, ko sta delovala Bohorič in Frichlin, se je liže širilo tudi delo vladarja notranji Avstriji nadvojevode Karola, kateri je hotel protestantizmu nasproti postaviti „ein festes Boll-werk des Katholicismus". Ta njegov napor se je obistinil, ker je gimnazijo jezuitsko v Gradci 1. 1586 razširil v univerzo za dežele notranje-avstrijske, „als gerade" — kakor utemeljuje voje-voda ta svoj čin — „eine solche Einrichtung die Ver-hiiltnisse seiner untergebenen L iinder und Volker von so verschiedener Abstammung von so verschiedenen Spra-chen ") und Mundarten n o t h w e n cl i g f o r d e r n."
Posled nekaterih let, ko se je bila utemeljila univerza graška, se je ustanovil v Ljubljani jezuitski kolegij tudi „zur Ausrottung der lutkerischen Lehre", in jezuiti so začenjali boriti se s takošnim orožjem, s kakeršnim so si nasprotniki pridobili svojo oblast: namreč z narodnim življem.
In kakor v dobi reformacije, tako je tudi v dneh protirefor-macije služilo to narodni stvari mnogo na korist.
Tudi jezuiti so poleg latinščine in nemščine v šoli gojili slovenščino, tudi pri njih se je krščanski nauk razlagal v materinem jezici, tudi njih učenci so slavili Gospoda nebes in zemlje s slovenskimi pesmami.
Rokopis: „Historia annua Soc. Jesu Labacensis", katerega hrani arhiv Attemsovega gradu v Dolu nad Ljubljano, ima o tem naslednje beležke:
„Anno 1599Pueri Christum infantulum latinis, Slavonicis (s slovenskimi) et germanicis Cantibus et Versibus celebrantes in festis natalitiis existimationem nostris scholis longe majorem con-ciliarunt et in dies numerus crescebat."
In dalje:
„Scholas nostras (eodem anno) pestis dissipavit, in principio Junii eas omnino dimisimus. Cathechismus diebus dominicis lingua Slavonica haberi solitus et indimissus est."
Znano je, da so pri v z g o j e v a 1 n i metodi jezuitov pov-sodi imele važen nalog priljubljene gledališke igre, in očetje družbe Jezusove s o prestavljali v Ljubljani takošne igre tudi na narodno polje, kajti ohranila se nam je beležka, da so učenci poleg drugih igrali ,.paradiž" v slovenskem jezici.3)
Vedno je bila skrb očetom jezuitom, da so imeli med svojimi udi nekaj takih, kateri so do dobra umevali slovenščino, in najrajši so jemali v nadomestilo sinove domače dežele.
Skrbljivost škofa Tomaža C k r o n a o narodni vzgoji mladine sem ocenil uže na drugem mestu teh tiskovin.
') Rokopis deželnega muzeja ljubljanskega.
") Steierm. Zeitechrift. Neue Folge I. 2. p. 43.
3) Glej moj spis: „Der verirrte Soldat", dostavek B. p. 113.
Na mostu, držečem v XVIII. vek, srečamo v druščini mnogih za narodno vzgojo kranjske mladine delujočih mož tudi pridnega p. Hip o ly t a, kateri je sestavil velik slovar in je na slovenski jezik preložil Amosa Komenskega „Or bis pictus". Skoda, ker je ostala ta izvrstna narodna knjiga za našo mladino v rokopisu !
Daleč sezajoče reforme pri šolstvu v XVIII. veku se tudi niso ognile naše domovine, in osobito .je šolski red velike cesarice in kraljice Marije Terezije sredi slovenskega življenja na Kranjskem, uveden po resnično narodnomislečih možeh, po učnem poročevalcu grofu Ignaciju Edlingu in po znanem voditelju ljubljanski normalki Blažu Kumerdeju na narodni podlagi, donašal najboljši sad v narodnem smislu.
Grof Edling sam je preložil na slovenski jezik mali katekizem (1. 1777), in Marija Terezija je sprejela „posvečenje" te knjižice, katera se je natisnila v Egerjevi tiskarni 1. 1779. ')
Cesarica in kraljica Marija Terezija, katera je bila sploh nagnena kranjski deželi in je svoje nagnenje naši deželi mnogo-stransko skazovala, ta slavna žena tudi ni bila nasprotnica narodni stvari v naši domovini, kolikor se je to strinjalo z nje za-početo centralizacijo političnega življenja.
Ona je celo dovolila, da je po nji na Dunaj pozvani bučelar Anton Janža, avtoriteta v bučelarstvu svojih dni, kateri je imel s prva svojo šolo v „Augartnu" in poznejše v Belvederskem vrtu, a ni umel nemščine, smel predavati na „n e m š k e m D u n a j i" v slovenskem jezici, in da je poseben tolmač njega predavanja slušateljem prevajal v nemščino. ")
Ob jednem s povzdigo narodnega življenja koncem XVIII. veka je za deli Kumerdejevimi in Japljevimi na polji narodnega šolstva prišla na dan lepa vrsta šolskih knjig, abecednikov, slovnic, beril, slovarjev, računic i. d., dalje so izhajala dela o vrtarstvu, o sadjereji, o bučelarstvu, dela o porodništvu, o stariuoslovji i. m. dr.
V dobi francoske začasne vlade po Iliriji (1. 1809— 1813), se je domačemu našemu jeziku po šolah skazovala pravična pozornost.
Začelo se je po ljudskih šolah.
Abbe Zelli, kateremu je dal Mar m o nt naslov „Inspecteur general des etudes d' Illyrie", in kateri je, kar omenjam mimo gredoč, imel letne plače 18.000 frankov, je organizoval nor-malke in je odstranil iz njih nemščino, je uvel za poučni jezik vanje slovenski jezik ter izrečno ukazal slovnico v deželnem jezici. Sestava slovenske slovnice za rabo po začetnih šolah se je naročila našemu Valentinu Vodniku,
') Bibliotheca Carn. p. M. Pohlinova p. 17.
2) Helfert „die ost. Volksschule I. p. 109.
kateri je bil od 1. 1797 profesor poezije na ljubljanski liceji in od francoske vlade imenovan voditelj gimnaziji, umeteljnostnim, obrtniškim in začetnim šolam, ter učitelj povestnice in italijanskega jezika na ljubljanski liceji.
Vodnik je prevel poleg slovnice, katero je završil 1. 1811, v slovenščino francoski katekizem, tudi je sestavil za pouk po začetnih šolah slovensko-francosko slovnico, iz katere se je učila mladina francoščine.
Nikakor se ne sme zamolčati, da so po jako namnoženih učrdh zavodih v kranjski deželi — razven gimnazije v Ljubljani so tile še tri take srednje šole po deželi, in sicer v Postojni, v Klanji in v Novem mestu (v Paidolfovem) — bili umeščeni povsod domači učitelji, in ako je dobil ta ali on Francoz kako službo na kateri šoli v naši domovini, takoj se je živahno zanimal zanjo in za ljudstvo ter za njega običaje.
Naj imenujem izmed mnogih le jednega! Charles Nodier, mož, katerega je poznala Evropa, je bil predstojnik licejalni bib-lijoteki ljubljanski ter ob jednem urednik novinam „Telegraphe officiel", katere so nekoliko časa izhajale tudi „v ilirskem prevodu." V teh oficijelnih novinah je napisal Nodier sam mnogo študij o kranjski deželi in o Kranjcih.
Čvrsto narodno življenje, katero se je razširjalo tedaj po deželnih šolah, je prehajalo tudi v „družbo", in kronika nam je zabeležila poročilo o slovenskem gledališči tistih dni. Igrala se je namreč Linhartova veselo-igra ,,Matiček se ženi", in nagneten je bil Talijin tempelj gledalcev, kateri so veseli ploskali.
Igralci so bili „diletantje" višjih stanov, (kakor n. pr. za kranjsko deželo mnogozaslužni utemeljitelj deželnega muzeja grof Franjo Hoken\vart i. dr.)
Baron Cojz, visokodušni mecen slovenščini, je zlagal italijanskim opernim povcem slovenske kuplete, in zanimivo je, kar poroča o tem Kopitar: „Ko se časi nihče ni nadejal, da se bode
(pela slovenska pesmica med laškimi, je začel pevec ali pevka v sredi pevoigre domačo pesmico, od Cojza zloženo, popevati, in v parterji in ložah je donel vesel hrup in plosk, da ni moči popisati." In dr. Jan. Bleiweis dostavlja v svojem kratkem, a jedro-vitem životopisu barona Cojza 2) navajani beležki opombo: „Tako, vidimo, je domača beseda uže od nekdaj bila najprijetnejši glas v ljubljanskem gledališči."
') Voditelj normalki Ivan Eggenberger, kakor piše, uverjen, (?) da po predlogu, naj se nemški jezik odstrani iz začetnih šol, ne more dalje koristiti svoji domovini, je stopil iz svoje službe in je šel na Avstrijsko, „um diesem Staate, dem er seine ganze geistige Bildung zu verdanken hatte, mit seinen geringen Kriiften dienen zu konnen." — To ti je bil „nemški Kranjec" anno 9!
Op. pis.
2) Koledarček za 1. 1855, p. 25.
To gibanje narodnega duha v naši domovini, kar se umeje samo ob sebi, je tudi čez nje mejo sezalo v sorodne kraje po
Štajerskem in Koroškem.	_	. .
Osobito v Gradci se je krepko javila narodno-slo venska zavest med tamošnjimi slovenskimi naselmki.
Tem aspiracijam in ob jednem potrebam v praktičnem življenji južnega slovenskega Štajerja so po izpodbudi Sloveli0111 prijaznega gubernijalnega svetnika Josipa Alojzija pl. Ju-stolna ') ustregli stanovi štajerski in so 1. 1812 ustanovili stolico
slovenske g a jezik a.
Zanimiva je motivacija štajerskih stanov v dotičnem sklepu.
In der vollkommenen Ueberzeugung" — pravi pismo — dass z ur Erhohung der Cultur des Landes and Aufklarung des gemeinen Mannes die Beforderung der Ausbildung der Muttersprache, wodurch aber aacn zu^leich die allerdings wii nschens\verthe allgemaine Verbreitung der deutschen Sprache \veit z\veckmas-sjerer \vird befordert werden lconnen, das emzige be-vvahrte und untriigliche Mittel sei." »)
Skriptor tamošuji licejalni biblijoteld Ivan Prime c je dobil v Gradci profesuro o slovenščini, katera je bila po splosnem uvenlu nepogojno potrebna graščakom in uradnikom, ter zdravnikom in oficirjem po spodnjem Štajerskem.
Primec seje bil namreč uže nekoliko let prej v graških krogih pokazal S loven a in po njega trudu se je tam 1. 181U ustanovila „Societas slovenica", ali kakor se je nazivala inače »akademija slovenska". Nje udje niso brez zavisti Pedali čez kranjsko mejo »Ilirije oživljene", kajti slovenski bratje po Štajerskem niso uživali »ravnopravnosti", katere so v obili men se veselili Kranjci za vlade Francozov	. _
Pisma, katera sta si tačas pisala Primec m Vodnik, ) svedočijo, daje francoska vlada celo nameravala, povzdigniti slovenščino v poučni jezik po šolah.4)
Ker je francosko začasno in po Iliriji nazivano ,,tuje vladar-stvo" tako pozorno skrbelo o narodnem duhu po šolah, zatorej m čudo, da se je tudi po reokupaciji dežele od »avstrijske strani' v
tem obziru nekoliko storilo.	.
Tako n. pr. se je po prizadetji tedanjega voditelja modro-slovnim šolam in poznejšega tržaškega škofa, znanega slovenskega
n V nekem listu uadvojevodi Ivanu povdarja Justel, „da se duh Slovanom hitrejše razvija." Primerjaj : Schlosserjevo preža-nimivo knjigo: „Erzherzog Johann von Oestrrreich. Wien 1878. (W. Braumuller) p. 366."
•-) Mitth. d. hist. Ver. f. Krain 1861. p. 23.
3)	Ta pisma hrani deželni muzej v Ljubljani.
4)	Mitth. d. hist. Ver. f. Krain 1861, p. 23.
pisatelja Matevža Ravnikarja, 1. 1815 na ljubljanski gimnaziji ustanovila stolica slovenskega jezika (in slovenskega jezikoslovja), na kateri se je učilo oboje do reorganizacije učnili zavodov v letih 18-40—1850, in kjer je bil naposled profesor mnogo-zaslužni naš Fr. Metelko.
L. 1848 so se v Ljubljani učili pravdoslovni predmeti v slovenskem jezici. V vrsti docentov je bil tudi sedanji svetnik višjemu sodišču vitez Lehman (v Gradci), a skoraj je minil ta pouk.
Ravno tako so v Gradci imeli tedaj na univerzi posamezna slovenska predavanja o nekaterih predmetih iz državoznan-stva; ali skoraj jim je tudi odzvonilo, ker so zaradi nezadostilnega načina, po katerem se je predavalo, vedno bolj izostajali slušatelji.
Silna povzdiga narodnega življenja po slovenskih deželah od 1. 18G0 dalje nikakor ni ostala brez upliva na produkcijo narodnih del sploh in šolskih knjig posebe. Narodni pisatelji in učenjaki: dr. Jan. Bleiweis, dr. vitez Fr. Miklošič, profesorji: Fr. Erjavec, M. Valjavec, Jos. Marn, J. Macun, M. Pleteršnik, J. Pajek, Fr. Leveč, f J- Tuše k i. d. so uže izdali slovenskih učnih knjig za višje učne zavode, ali jih imajo završene doma shranjene.
Tudi naša „Matica" si je pridobila o šolstvu naših dni lepili zaslug, ker je izdala prirodoslovnili učnih knjig, in sploh etnografskih del ter dobro narisanih zemljevidov.
IV.
Slovenščina po uradih.
Najstarejše mesto po uradih je imela slovenščina v dobi starih sodeb županov. Takrat in še vXVII. veku za Valvazorja ') je deželni jezik (slovenski) rabil sodnijskim obravnavam.
Daljni sled „o višji instanci" — da govorimo v današnjem uradnem jezici — nahajemo na Koroškem.
Koroški vojevode, kateri so, kakor znamo, precej dolgo bili gospodarji tudi kranjski deželi in Gorici, so se postavljali v
') Glej moj spis: ,,Valvazor z ozirom na Slovanstvo1', (Letopis Matice slovenske 1. 1877, p. 290 in dalje.)
slovenskem jezici in so tudi slovenski prisezali. Slovenščina je ravno tako služila vsem drugim dotičnim obravnavam. ) Obrede takega dednega poklonstva pri vojevodskem stolu in knežjem kamenu, o katerih se je uže mnogo pisalo, sem tudi jaz obširno obravnaval v svojem spisu o Valvazorju,2) zato sedaj le opozarjam na ta sestavek.
Ti „vindiški knezi", ako so tudi bili nemške krvi, so morali, namestniki slovenskega naroda, pred cesarskim sodnim stolom in v državnih zborih govoriti slovenski jezik. ) Vojevoda koroški je bil tudi „Jagermeister des heil. romischen Reiches Teutscher Nation", in nalog je imel, v lovskih prepirih razsojati, vendar, dolžnost mu je bila, kakor piše Enej Silvij, da je to vselej storil le v slovenskem jezici.4)
Te koroške vojevode v srednjem veku so zatorej cesarji spoznavali narodne kneze ,,vincliškim deželam".
Njih dvorno osobstvo je bilo narodno, kakor sem naglašal uže v prvem oddelku, in govorila se je na dvoru tudi slovenščina.
Iz prve dobe habsburgskega gospodstva po naših deželah (koncem XIII. in v XIV. veku), sicer dosle še nimamo m-kakega dokumenta o rabi slovenskega jezika po uradih, ali iz poznejših časov je mariborski prof. Janko Pajek med listinami mestnega arhiva v Krauji našel in potler objavil rokopis, kateremu vsebina so prisege kranjskega magistrata v slovenskem jezici.r>)
Rokopis, katerega tudi jaz, strinjajoč se z mislimi našega veleučenega starinoslovca Dav. Tr stenj a k a, pripisujem 1. 1486 ali 1493, nam podaja štiri prisege v slovenskem jezici. Nadpisi so nemški. Prvi slove: „Eiues Biirgers Ayd', drugi: „Eines Rathherrn Ayd", tretji: „Eines Richters Ayd", m četrti: „Wie ein Richter einem oder der mer geschworenen Burger in Zeugensagen den Ayd vorsagen soli".
Ta prezanimiva listina nam kaže, da so v tistem ozbiljnem času, ko je Turek vsak dan trkal naduri naše domovine ni je „bramba proti Turku" imela stalno mesto v proračunu dežele Štajerske, Koroške in Kranjske, da so uže tedaj vrli meščani v Kranji, starem glavnem deželnem mestu, imeli pravico, pred sodnikom zaslišani biti v narodnem jezici in tudi slovenski prisezati.
Drugi dokaz, da je slovenščina rabila tudi sodiščem,
') Kronist opat Ivan v Viktrinji, živel okolo 1. 1280.
2)	1. c. p. 289.
3)	Vodnik, Geschichte von Krain, Wien 1820, p. 25 in dalje.
4)	Descriptio Asiae et Europae cap. 20.
5)	Stari rokopis kranjskega mesta, našel in z opombami izdal Janko Pajek v Mariboru 1870. 8°. 21 strani.
nam podaje iz konca XV. veka povestnica nekdanjega samostana cistercijenzov v Zatičini na Dolenjskem.
L. 1489 je namreč omenjanemu duhovskemu zavodu preskrbel njega predstojnik Ivan pl. Apfaltrern za administracijo samostana in zastopanje v pravdah posebnega svetnega pravdnika, čegar uradni jezik je bil slovenski. „Qui („Anbaldi") — se piše v nekrologu zatiškem — ,,a servitiis in celeberrimo monasterio Sitti-censi leges secularium prophanas Slavonico idiomate explanarunt, criminaliumque seu poenas seu causas deciderunt atque contro-versias dijudicarunt." ')
Vidi se, da je za cesarja Friderika III., kateri je bil zelo prijazen naši deželi, imel narodni živelj po uradih veliko prostost.
Poleg tega naj se opomni, da se v urbarjih, iz XV. veka nam ohranjenih, kakor n. pr. v urbarju iz Velesovega 1.1438"), in v onem iz Mokronoga 1. 1498,3) če tudi niso pisani v slovenščini, vendar nahajejo krajna in s vojska imena tako pravilno pisana, da to sme služiti v zrcalo vsem poznejšim birokratskim navadam. Omenjene arhivalične dragotine bodem prilično v tem obziru posebe ocenil.
Kateri je bil uradni jezik deželni gosposki v XV. veku? Kateri še pred to dobo?
Apodiktično na to odgovarjati nam ni moči, ker sedaj pogrešamo dotičnih virov.
Morebiti je bil slovenski uradni jezik, ravno tako lehko, kakor nemški; a dokumente so uničili požari, potresi in druga pu-stošenja, katera so zadela deželno poslopje koncem XV. in počet-kom XVI. veka.
Linhart piše v svojih uže često omenjanih izpiskih iz deželnega arhiva: „1530 fiengen die St&nde von Ivrain, der windi-schen Mark, Mettling, Isterreich undKarst an, ihre Verhandlungcn in Protokolle einzutragen." To se pravi, Linhart je imel pred soboj prve zapisnike 1. 1530. Kar se je takošnih pisem iz prejšnjih časov pogubilo, kdo zna, kedo more reči, da jih ni bilo, kedo tajiti, da so bila pisana v slovenskem jezici?
Stanovi kranjski so imeli svoje deželne zbore dolgo prej, nego je prišla kranjska dežela pod habsburgsko oblast, imeli so deželne svoje zbore, ko so narodni koroški vojevode vladali deželi, in tudi uže pred njimi, ko so narodni mali dinasti gospodovali posameznim delom, iz katerih se je poznejše sestavila Kranjska.
') Puzel Idiographia sive rerum memorabilium Monasterii Sitticensis Descriptio 1719, p. 89, v deželnem muzeju ljubljanskem.
2)	V deželnem muzeju ljubljanskem.
3)	V domači biblijoteki kneza Auersperga v ljubljanskem knežjem dvoru.
A to je odprto vprašanje, katero se morebiti kedaj reši po srečni najdbi kakega pergamentnega kosa na vezi katere knjige, ali do tedaj nam je potrpežljivim čakati pojasnila.
Vendar, da so kranjski deželni stanovi v dobi reformacije, ko so izdatno pospeševali narodni živelj s subvencijami za ligvi-stične in didaktične namene, ako tudi jim je takrat rabil nemški jezik za sestavljanje zapisnikov, da so tedaj bili pravedui slovenščini, kolikor se je dalo, o tem imamo mnogo dokazov.
L. 1543 je prišel na dan rudarski red cesarja Ferdinanda, in takoj so ukazali kranjski stanovi napraviti slovensk prevod, kateri obseza 50 paragrafov. Rokopis sedaj hrani c. k. licejalna biblijoteka v Ljubljani. ')
Za poskušnjo o jezici v tem prevodu podajem tu 1. §:
Slove tako-le:
,,Nar poprey se imaio te gorske pravde vmei veliko nozhio ino Vinkosti vsaku letu dershati nateh kraih kokar ie od stari ga navada Willa (sic!) teiste pravde imata gorski Gospud I suovimi Segorniky derschat, kier bi pak suoih segornikov sadosti naiemel taku more on is drugih gor segornike naprositi inu ta pravda derschati."
Tudi se je moralo občiti z rudarji slovenski, kajti imamo poseben rudarsk slovenski jezik in rudarske prislovice.
V poročilu o delovanju kranjskih deželnih stanov 1. 1544 se bere določno:
„Windisch wird gehandelt", to se pravi: v vindiškem (slovenskem) jezici se vrše obravnav e.2)
Kako trdno so se v tem zgodovinskem oddelku pred vsem mesta po Dolenjskem držala svojih narodnih uradnih običajev, oziroma narodnega jezika po uradih, o tem svedoči znamenit dogodek iz početka protireformacijske dobe.
Svetniki in vsa občina metliška so odgovorili dne 7. oktobra 1. 1598 na ukaz cesarskega vicedoma v Ljubljani dne 24. septembra 1. 1598 „o volitvi katoliškega mestnega sodnika, mestnega pisarja in mestnih odbornikov" tako-le:
„V dan sv. Mihela se po stari šegi volita sodnik in sta-rejšina,3) a sedaj smo prejeli ukaz še le jeden dan prej, prepozno, da bi se bili v naglici mogli sporazumeti s kako katoliško osobo. Poleg tega je navada, da ne more biti ni kdo sodnik, kedor ni bil jedno leto prej starejšina, da unieje šege in zakone, zaradi tega se tudi ni mogel izvoliti na sodnikovo mesto po vicedomu priporočani Gregor Lah, ampak samo za starejšino,
') Štev. 191.
s) Dimitz, Geschichte Krains, III. 3. 297.
3) Magistratna osoba.
da izpozna mestne navade. Sicer bi bili s katoliškim sodnikom po vsem zadovoljni, ako le umeje, kaj služi v korist občini. Kar se tiče imenovanja sedanjega ,,šolmoštr a" za mestnega pisarja, imamo le ta pomislek, da ni vešč v slovenščini." ')
Znanje slovenskega jezika je bila zatorej očetom mesta metliškega couditio sine qua non !
„Narodna vlada" upornih „vindiških kmetov", 1. 1573 na štajersko-hrvatski meji okolo Brežic postavljena, je upo-trebljala prisvojili uradnih opravilih in v občilu se ve, tudi slovenski jezik. V slovenskem jezici so se sprejemali udje med zaveznike, to je, slovenski so morali prisezati in slovenska naročila so se dajala selom. Slovenščina bi bila poznejše najbrž tudi uradni jezik „oni cesarski oblasti za vindiške dežele", katero so nameravali ustanoviti kmetje v Zagrebu, da se jim je posrečilo njih maščevanje. Poberati so hoteli tudi sami vse davke in obresti. -)
A vrnimo se do legalnih državnih oblasti!
Nahajemo se v dobi protireformacije.
Dunajske univerze biblij oteli a hrani med svojimi mnogimi zanimivimi rokopisi za nas važen kodeks (sienatura III- 35.)
Ta kodeks je namreč prisežna knjiga mesta ljubljanskega iz
dobe cesarja Ferdinanda II. in ima v sebi 17, reci: sedemnajst prisežnih oblik v slovenskem jezici.
Teh 17 slovenskih prisežnih oblik nam kaže v svoji celoti in v primeri z drugimi nemškimi prisegami knjige prvič, kakošno stopinjo je imela slovenščina po uradih ljubljanskega meščanstva početkom XVII. veka, in drugič, kako se je ravno v najvažnejših slučajih ljudskega življenja o prisegah do-tičnih osob potrebna smatrala slovenščina.
Kakor pripoveduje Valvazor, je bila za njega dni in še nekoliko prej občilni jezik v Ljubljani slovenščina, (katera ima zatorej prvo mesto), in poleg nje nemščina, a pri plemstvu in trgovcih italijanščina. Zategadelj nahajemo v svoji prisežni knjigi z ozirom na italijanske trgovce tudi italijanskih priseg, in sicer v dveh oblikah: jedna je „prisega meščanska", („der biirger-liche Ayd") in druga „prisega stanov niš k a", („Inwohner-Ayd.':)
Slovenske poleg nemških so prisege za meščane, žito-merce, (Traidtmesser), solomerce, prekupce, (Aiukauffer), vinomerce, vratarje, gozdnarske hlapce, za čolnarje, kateri so s svojimi naloženimi čolnovi ostajali ob bregu Ljubljanice in se jim je rekalo „Zuelender", dalje za priče — pri
') Mitth. d. hist. V. £. Krain, 1867, p. 97, Nr. 172.
2) Akti v deželnem arhivu ljubljanskem.
izpraševanji prič — za magistratne svetnike, za stanov-nike in za t e s ar j e.
Nemško so prisezali župan, mestni sodnik, mestni odbornik, mestni pisar, registrator, solicitator, meščan, mitar, davkar, žito-merci in čuvaji, magistratni sluga, vinomerci, vratarji, priče, takim nasproti, kateri niso meščani, (»gegen denen die uit Biirger seyn"), puškarji, stanovniki, „kruharji", orožničarji, nadzorniki bolnice.
Samo slovenske so, kakor kaže primerjanje, prisege za so-lomerce, za prekupce, za gozdnarske hlapce in za tesarje.
Kar se tiče jezika teh priseg, nimajo posebne cene, kajti slovenščina v njih je precej spakudrana.
Ali o nečem nam svedoči ta „prisežna knjiga mesta ljubljanskega", o tem namreč, kako je meščanstvo našega mesta v tistih dneh navzlic vsemu nagibanju k tujstvu o najvažnejših opravilih komunskih vedelo ohraniti svoj narodni značaj, ker je moral izključno ali poleg nemškega slovenski prisezati vsak žito-mereč, s o 1 o m e r e c, v i n o m e r e c in g o z d n a r s k i hlapec, vsak čolnar in prekupec.
Protireformacijska komisija, delujoča prva desetletja XVII. veka v Ljubljani pod prvosedstvom škofa Tomaža Chrona ter s pomočjo jezuitov, in katere kompetenca se je razširjala na slovenske dele sosednje štajerske dežele do Maribora, ') je od tistih osob, ki so se vrnile v naročje materi katoliški cerkvi, zahtevala, da tudi slovenski govore svojo tako zvano »odpovedno prisego." 4)
Slovenske prisege rokopis Tomaža Chrona samega hrani ljubljanska s emeniška biblij o tek a, in nekedanji župnik Peter Hicinger je ta dokument objavil 1. 1858 v »Novicah".3)
Deželni stanovi kranjski so tedaj tudi še spoznavali ravnopravnost slovenščine v uradnih opravilih in jeden dokaz o tem nam daje.,Juramentenbuch der Landschaft", (»deželna pravdoznanska knjiga"), kjer je sestavljena prisega za poberalca deželnih davščin, kateri je lehko pnsezal v štirih jezicih: v latinskem, nemškem, slovenskem ali italijanskem.4) Od srede XVII. do srede XVIII. veka ima naše znanje o rabi slovenščine po uradih vrzel, katera se morebiti zadela po daljnih preiskavah.
Za cesarice Marije Terezije so se začeli objavljati važni zakoni, ukazi in razpisi v slovenskem jezici, »ravnopravno'
ij Rokopis Linhartov v deželnem muzeju ljubljanskem.
2) Glej moj članek: „Protoeollum Rel. Ref." (Vodnik-Album, p. 199).
8) Štev. 27.
4) Objavil dr. Jan. Bleiweis v ,,Novicah" 1. 1865.
vštric razglasom v nemškem vladnem jezici, a časi stoji slovenščina tudi prva v „legendi".
ArhivNj. svetlosti kneza Auersperga v ljubljanskem knežjem dvoru, združen z bogato domačo biblijoteko, hrani obilo starih publikacij zakonov, in med temi sem jaz našel 14 takošnih slo-vensko-nemških ukazov od 1. 1768—1790.
Ti ukazi so:
1. 1768. dne 4. decembra, v Ljubljani: „o splošni razdelitvi pašnikov" (zaradi kuge).
1. 1770. dne 10. marcija, na Dunaji: „popis duš", (da bi se laže in uspešnejše vršila rekrutba.) Ta ukaz je podpisalaMarija Terezija svojeročno.
1. 1770. dne 25. maja, v Ljubljani: »pravila o razbojnicih", (v treh jezicih: v nemškem, italijanskem in slovenskem — 24. §§. 31 strani).
1. 1770. dne 31, maja, v Ljubljani: „plačilo o vožnji vina po Savi" (od vedra, 40 bokalov, 1 krajcar!)
1. 1786. dne 27. maja, v Gradci: (od notranje-avstrijskega gubernija), „o postavnem nakupu posestev v najem danih po Štajerskem in Kranjskem."
1. 1786. dne 14. junija, v Gradci: „o prepovedanih na-berah novcev po občinah za odpošiljavanje izvoljenih pritožnikov, in kazni le-teh."
1. 1786. dne 12. julija, v Gradci: „o kraj ni naborni ko-misarijati imajo v obče sami razglašati c. k. paten-talne in okrožnične ukaze."
1. 1786. dne 30. septembra, v Gradci: „še nekatere določbe k prejšnjemu ukazu."
1. 1786. dne 15. novembra, v Gradci: „o cenitvah pri in-ventarih podložnikov."
1. 1786, dne 12. decembra, na Dunaji: „p a t en t o desetini," (slovenski spredaj).
1. 1788. dne 24. oktobra, v Gradci: „o nepripuščenem odvažanju desetinskega žita brez vedenja gospodarja, kateremu gre desetina."
1. 1789. dne 21. novembra, v Gradci: „odpravi naj se navada, svetiti s treskami po hlevih in po cestah."
1. 1790. dne 29. marcija, v Ljubljani: „okrožnica vsem okrajnim sodnikom, v kateri se jim naznanja odprav-ljenje dvornih in deželnih komisij za uredbo davkov in poberalcev davkov, da tudi v bodoče ne bodo po-berali davkov."
1. 1790. dne 7. aprila, v Ljubljani: „da s p raz ne na najemna posestva po smrti najemnikovi nepogojno ni-
maj o prehajati ua dediče, ter da se ne more nobena gosposka siliti, naj bi jih njim oddajala v kupno pravi co."
Kar se tiče rabljenih tehničnih izrazov i termini telinici) v teli prevodih, in sicer v naslovih posameznih ukazov, je opomniti, da prevedena navadna beseda a ve rti ssem ent, „ukaz", slove: Spoumlek; Kurrende: Osnanilo, ali: Okoli osnanilo; Cir-culare: Povelje.
Cesarski ukaz o novem popisu duš je preložil ua slovenski jezik pater Marko P o klin!
V dokaz, kako je patrimonijalnim pisarnam rabila „ravno-pravnost", naj se omenja tu nekega nadpisa v gradu Lemberškem na spodnjem Štajerskem blizo Celja, kjer se bero naslednje besede: ,,Amtskanzley der Herrschaft Lemberg. Petek je toshni dan. Der amtstag ist jeden Freitag Vormittag." To je res le drobtina, kakeršne v današnjih dneh brezvspešno iščemo!
Vojske proti Napoleonu I. so rodile poleg „Pesmi za bram-bovce", katere je zložil V. Vodnik po Kol lino vili „Wehrmanns-lieder", 1. 1807 tudi prevod vojaških postav, z naslovom: „Voj-skini sklepi za zes. kr. Armado."
Za dni francoske vlade po Iliriji je le-ta na narodno-slovenski živelj po uradih imela ozir, in to je pridobilo dežele sovražniku.
O načelih, katera so pri tem vodila generalnega guvernerja Iliriji, maršala Marmonta, vojevodo iz Dubrovnika, pri nastopu njega službe, nam najbolj poročajo njegovi „spomini".
Dne 16. novembra 1. 1809 je prišel Marmont v Ljubljano, katero so zaradi tega, ker je blizo avstrijski meji in je posebno pripravna za opazovalno štacijo, izvolili stolico novemu ilirskemu kraljestvu.
Marmont piše: „Takrat sem se posebno zanimal o stvareh, ki se tičejo teh pokrajin. Treba je bilo, ozirati se na posebnosti njih stanovnikov, kajti pokrajine Iliriji so bile sestavljene iz deželnih delov, različnih si po podnebji, jeziku, in nravi stanovnikov. Ravno toliko različnih običajevj, kolikor različnih navad stanovnikov, (nemških, slovanskih in italijanskih), kateri med soboj niso v nikaki zvezi. Zakoni o organizaciji zategadelj niso mogli biti jedni in tisti, kajti, kar je ugajalo mejnim Hrvatom, ni prijalo trgovcem tržaškim, gospodom na Kranjskem, v Idriji in Pliberku, pomorščakom po Dalmaciji in Albaniji."
Generalna vlada ilirska ie bila sestavljena, kakor se zna, iz ššstih civilnih in jedne vojaške pokrajine. „Civilne pokrajine" so bile Kranjsko, Koroško, Istra. „civilna" Hrvatska, Dalmacija, pokrajina Dubrovačka. Vojaška pokrajina je bila „vojaška granica".
Op. pis.
„Telegraphe officiel" je donašal najvažnejše ukaze tudi v slovenskem jezici, osobito ostre ukaze, kakor n. pr. pravico o sekanju lesa po cesarskih gozdih za potrebe stanovnikom; in sicer v obeh jezici h, kateri ukazi so se razglašali po vseh vaseh v deželi. ')
Ta „ravnopravnost" slovenščine po uradih je celo na posti-lijonska znamenja in na znamenja pismonoš raztezala svojo pozornost o slovenskem jezici.2) V malih stvareh velika skrb! —
Ko je zopet Avstrija pridobila Ilirijo, so se dalje prevajale okrožnice gubernija, patenti i. t. d., in sicer je te prevode izvrševal prof. Fr. Metelko precej dolgo.
Kar se je storilo v poslednjih dneh o ravnopravnosti slovenščine po uradih, to se sploh zna, in se je često obravnavalo na ljudskih zborih in po novfnah.
') Mitth. d. hist. V. f. Krain, 1868, p. 35.
2) Ibidem, p. 51. f.
Letopis J879.	3
Przevalskega potovanje k Lob-i\oru.
Priobčil prof. J. Steklasa.
Najznamenitejši potnik in preiskovalec srednjo Azije je ruski polkovnik N. M. Przevalski.
Na prvem svojem potovanji je obhodil zemljo mongolsko in tangutsko ter izdal o tem potovanji važno delo v dveh zvezkih; *) a v najnovejših dneh na svojem drugem potovanji je Przevalski odkril do sedaj neznane kraje okolo Lob-Nora in Altyntaga. To potovanje se more primerjati najvažnejšim odkritjem Nilovih izvorov ali obhoji Avstralije. Mnogo časa so bili ti kraji neznani, sedaj so znanosti odkriti, se ve, po velikih težavah, kakor se sploh godi pri takih potovanjih.
Izhodišče vsej ekspediciji je bilo mesto Kuldža na Iliju, ki teče od iztoka ter se izliva vbalkaško jezero. Semkaj je prišel polkovnik generalnemu štabu N. M. Przevalski koncem meseca julija 1. 1876 s svojima dvema izpremljevalcema, zastav-nikom P o val o-Š v ej k o vsk im in dobrovoljcem E ki o no m. Za to svoje potovanje je imel Przevalski dovolj novcev, kajti v Rusiji se za taka geografska preiskavanja mnogo trosi,2) ter si je lehko v Petrogradu in Moskvi nakupil potrebnih stvari, in država mu je dala brezplačno orožja in streliva. Vsa prtljaga je bila težka 130 pudov (a = 40 funtov). V Semipalatinsku sta se pridružila njemu še dva stara tovariša in znanca na njega prvem potovanji po Mongolski, namreč, transbajkalska Ka-zaka Čebajev in Prinčinov, ki sta bila pripravljena, vse težave tega potovanja prenašati. Vrhu temu je vzel polkovnik še tri druge Kazake semirečenske posadke, in razven teh je najel v Kuldži krščenega Kirgiza, ki je razumeval sartski jezik.
') Mongolija i strana Tangutov. I. I. C. 32. T. II. C. 102. St. Peterburg 1875. Izdanija Imperatorskago Kuskago Geografiče-skago Obščestva.
4) Ruska geografična društva razpolagajo z velikimi sredstvi. Posebno jih lepo podpira država sama, a tudi privatni ljudje. Društva imajo sploh obilejši dohodek, nego na Nemškem in celo na Angleškem. Ali tudi njih izvestja bo važna in Nemci jih trudoljubivo prevajajo na svoj jezik.
Sk&raj tri mesece so trajale v Kuldži priprave za pot te karavane, ki je imela 24 velblodov in 4 konje jahače. Vsi članovi ekspediciji so bili dobro naoroženi s puškami in revolverji.
Dne 12. avgusta 1. 1876 zjutraj se vzdigne karavana iz Kuldže. Sla je ob reki II i ju. Okolo te reke stanujejo Taranči prav na gosto. Lepe, čiste vasi z vrtovi in topolkami se vrste druga za drugo. Kraj je lepo obdelan, ima dobra polja in lepe travnike, kodar se paso konji in goveda. Zemljo natapljajo po leti z vodo iz prekopov, ki so za to na goste izkopani. Povsodi se vidi, da so ljudje imoviti, ker zadnji veliki ustanek mohamedanski ni dosegel teh krajev, nego je samo iztočni del te pokrajine bil hudo zadet. Tukaj so pokončane vasi in mesta, ki leže zdaj v razvalinah. Pri ustju Kašo vem, 50 vrst (7 vrst na 1 miljo) od Kuldže, prešla je karavana na levi breg Ilijev. Od tukaj dalje je dolina največ pusta stepa z nizko travo in kržljavim grmfčjem. II i je širok pri ustju Ivašovem 70 sežnjev in brzo teče. Na levem bregu so še od tukaj dalje 12 vrst vasi taranške, ali na desnem ni nikakega stanovništva. Vendar, skoraj je morala karavana čez drugi pritok, čez T e k e s - r e k o. Ta reka silno dere in je široka 50 sežnjev. Prepeljali so se potniki s prtljago na malih plavih, a konje in velblode so privezali zanje, da so morali za njimi plavati, \ ali to je bilo velblodom škodljivo, kajti trije so zaradi tega skoraj potem poginuli.
In tako so prispeli potniki v dolino K u n g e s a. Pot je držala vedno proti iztoku in v dolini Karašara ni bilo nič več stanovnikov. Kungesova dolina se razlikuje od prejšnjih predelov. Namesto prejšnjega kržljavega rastlinstva se vidi tukaj po valoviti stepi lepa in dobra trava, a tudi gosta in visoka. Po gorah rasto jelove šume; tukaj imamo letni dež do4000' visočme; tukaj se začenja tudi listnata šuma okolo Kungesa. Najna-vadnejše vrste drevja so visOki črni jagnedi, ki so časi visoki do 80' in debeli od 3—5', in jabolka; redkejše so breze in marelice; podraščina so navadno glog, kozji parkljeci, ščipek, kozja pogačica in čemž. Otoci reke so obraščeni z visokim trstjem in peščenim trnjem (Hippophae rhamnoides), po katerem se ovija divji hmelj; na peščenih tleh se vidi tudi tamariška. Po senožetih in lazih bližnjih gor raste povsodi visoka trava, ki je prepletena s slakom in predilnim zeliščem (Filago). Po leti ni moči take goščave prodreti. „Ali ko smo mi v te šume Kungesove prišli", poroča potnik, Je bil uže september in vela trava je bila polegla; tudi grnričje in drevesa, vse je imelo uže jesensko obleko. Take šumske oaze so nam bile jako ugodne, ker smo se prej po pustih stepah dolgočasili, zato smo sklenili, nekoliko dni v tem srečnem kotu Thian-Šana ostati, posebno še zato, ker se je bilo nadejati, da se bode dalo tukaj preiskavati mnogo znanosti važnih stvari. Tudi sta dva Kazaka obolela ter se morala v Kuldžo vrniti, a namesto njiju priti dva druga vojnika. Za to se je potrebovalo najmanje deset dni."
„Nam za stanovišče v kungeski šumi je bilo izbrano mesto, kjer je 1. 1874 nekoliko mesecev stala jedna stotnija Kazakov. Daš čare, v katerih so oni stanovali, kakor tudi kuhinja in kopališče, vse je bilo nepoškodovano: tukaj smo se tudi zadnjikrat umili, predno smo prekoračili Thian-Šan."
Przevalski spominja izvanrednosti šum kungeških, da so namreč polne lepih plodunosnih dreves, posebno jabolk in marelic, katerih sad zori po navadi meseca julija in avgusta. Na nekih mestih je bila zemlja kar posuta z najlepšimi jabolki, s katerimi se hrane medvedje in divje svinje. Kako rodovit mora biti ta kraj, kjer brez obdelavanja rode jablane toliko sadu! Visoko sleme, skozi katero vodi 6000' visok prelaz, deli dolino Kunge-sovo od široke doline Caume. Od jedne in druge strani tečete te dve reki in s prelaza se vidi. odnosno nizka, globoko izdolbena Kungesova dolina, z druge strani visoko ležeče korito Caume. Ta dolina je po prilici široka 4 vrste ter zaraščena z gosto in visoko travo. Ob bregovih reke rasto na gornjem teku do 6000' šume, posebno je znamenita thian-šanska smreka; jabolk in marelic tukaj ni najti; a zato raste oskoruša. Jelove šume se nahajejo tudi po bližnjih gorah, toda samo razstresene, in to do 8000' in morda še višje.
Jesen je bila nastopila, in v teh gorah so bila jutra prav mrzla. Malo prej so potniki v dolini reke Ilija od vročine mnogo trpeli, in tukaj jih je uže zima nadlegovala. Po visokih gorah je bil vse sneg pobelil; z dreves in grmovja se je listje osipalo. Drugače je bilo vreme lepo in vedro, po dnevu časih celo vroče.
Karavana se je s početka pomikala dalje ob Kungesu, a potem ob Caumi do podnožja Narat-gore. Ta gora ne do-seza meje večnemu snegu, vendar je divje in po vsem alpinsko pogorje. Vrhunci pojedinih gor in strmine štrle povsodi, posebno v bližini gorskih grebenov, kakor gole pečine, ki zatvarajo ozke in strašne pokline. Malo niže se razprostirajo planinske senožeti, in še niže se nahajejo na severnem obronku raztresene jelove šume; južni obronek je gol.
Przevalski je prekoračil s svojimi izpremljevalci gorovje ob iztočni strani na visočino juldusko, kjer imajo kočevniki izvrstnih pašnikov. Obkrožen od visokih gor dela Juldus široko kotlino, ki se širi do 100 vrst od iztoka proti zapadu. Juldus znači v jeziku tamošnjim stanovnikom „zvezda", ker tako visoko med gorovjem leži, ali ker daje kočevnikom lepe paše za njih živino. Semkaj zahajejo Torgouti s svojimi čredami na pašo. Tukaj je moralo biti pred davnim časom kako planinsko jezero, kar se da dokazati iz naplavljenih glinastih tal.
Juldus ima dva dela: veliki Juldus, ki zaprema večji zapadni del te kotline, in mali Juldus, ki leži v manjšem iztočnem delu. Oba sta jeden drugemu podobna, samo po veličini se razlikujeta. Mali Juldus je prava stepna ravnina, dolga 135
vrst, a v sredini široka 20 vrst. Bliže okrajnim goram je ta ravnina valovita ter pokrita z najboljšo travo; šum tukaj ni. Absolutna višina malemu Juldusu je 7—8000'. Okrožno gorje je na severju in jugu divje, grebenasto ter jako visoko. Južno gorje, ki deli m a 1 i J u 1 d u s od v e 1 i k e g a, vzdiguje se po nekaterih mestih nad snežno črto. Ravno po sredini malega J u 1 d u s a in vsej dolžini teče rečica Baga-Juldus-gol. Na neki pregazi so se potniki spustili čez reko, kar bi bilo sicer v spomladi ali po leti nemogoče. V reki mrgoli precej rib in po sredini doline pokrivajo mnogo prostora močvare, kjer žive prav radi divji prasci. Po Juldusu ni zdaj nikakih stanovnikov. Pred nekoliko leti so tukaj stanovali Torgouti, in sicer v kakih 10.000 kibitkah (šatorih). Ali Dungani so jih napali in oplcnili, zatorej so se ti kočevniki izselili po nekoliko v Šili o, po nekoliko na Chajdu-gol blizo Kar a šara; drugi so pobegnili na rusko zemljišče k Iliju, kjer šve sedaj žive. Tukaj v Juldusu je obolel zastavnik P oval o-Švejk o vski ter se je moral vrniti v svojo posadko, zato je bil prostovoljec E k 1 o n odvažnejši pomagač pri vseh podjetjih. Potniki so tukaj tri tedne ostali ter lovili divje zverine. Posebno so stikali za maral-jeleni. Ta žival se prav močno lovi, kajti nje rogovi se posebno v Kini prav drago prodajo za zdravila. V Ivuldži stoje veliki rogovi 50—70rubljev, majhni po 15—30 rubljev. Od Jul d u sa se vzdignejo potnikijčez južni obronek Thian-Šanav dolino C h a j d u - g o 1 o vo po ozki soteski, obdani od obeh strani s štrlečimi pečinami. „V dolini (3400'), v katero smo prišli po težavni poti iz visočine (9300;), je bilo vreme toplo, dočim je bilo na Juldusu zjutraj na toplomeru — 13.7° C." Tukaj v dolini Chajdu-gol ovi se je karavana ustavila, in sicer pri Charamotu, kjer so jih prvi torgoutski sta-novniki prijazno sprejemali. Ali skoraj se je raznesel glas po vsej okolici, da so Rusi prišli. Mohamedani so se prestrašili ter pripovedovali, da se približuje vojska in da je jeden oddelek uže v Chajdu-golu. Mohamedani, ki so stanovali okolo C h a ram o ta, so se strela iz pušek, ker so potniki na lovu streljali, tako prestrašili, da so skoraj vsi pobegnili v mesto Karaš ar, kjer so javili prihod tujcev v te kraje. Od tukaj so poslali nazajvKuldžo z mnogimi zbirkami vodjo Johta-ahuna, mohamedana iz Korle, od kodar je bil pred nekimi leti pobegnil." Zaradi nevarnosti, ki mu je pretila po mokamedanih, odpravil ga je Przevalski na tihem nazaj v Kuldžo.
„Tretji dan po našem prihodu v Charamotu", piše Przevalski, „je prišlo k nam šest mohamedanov, katerih je bil poslal zapovednik mestu Korli, Tokso-baj, da bi izvedel namen našemu prihodu. Jaz sem jim rekel, da potujem k Lob-Noru, in da Jakub-bek dobro ve o našem potovanji. S tem glasom so se vrnili poslaniki nazaj v Korlo, ali na drugem bregu Chajdu-gol o vem je bila postavljena mala straža, ki je imela na nas paziti. Drug dan so prišli zopet tisti poslaniki ter so izjavili, da je poslal Toksobaj glasnika k Jakub-beku, in da minesmemo
dalje, dokler on ne prejme odgovora. Meni ravno tak odlok ni bil preneugoden, kajti v šumovltem predelu Chajdu-golovemjebilo dosta ptic, posebno fasanov."
Reka Chajdu-gol je blizo Charamotu 30—40 sežnjev široka in prav deroča; po leti se ne more niti pregaziti, ter se izliva v jezero Bagaraš, ki leži iztočno od Karašara. Kalmyki pravijo, da se potrebuje 8 do 9 dni hoda okolo njega. Przeval s ki ga ni mogel preiskavati niti zdaj, niti kasnejše, ko se je vračal.
V sedmih dneh je prišlo dovolilo, da smejo potniki v mesto Korlo, mimo katerega vodi potkLob-Noru. Ravno tisti ljudje, ki so s prva prišli, izpremljali so tudi sedaj karavano dalje, in na vsaki postaji so bili vsi gosteni z bravetino in s sadjem. Pred Korlo se mora iti čez Thian-Šan skozi deset vrst dolgo globel, po kateri bobni reka Konče-darja, ki izvira na Bagarašu in se izliva v T a rim. Pred uhodom stoji mala trdnjavica in v njej stanujejo nekateri stražarji.
»Prišli smo v Korlo", nadaljuje Przevalski, „ter se nastanili v hiši, ki je bila nam pripravljena zunaj mesta, kar nas je obdala zopet straža, baje za našo brambo, ali v istini se je to zgodilo zato, da ni mogel priti k nam nobeden mestnih stanov-nikov, ki so biliz vlado Jakub-beko v o prav nezadovoljni. Tudi v mesto nas niso pustili, rekoč: „Vi ste naši dragi gosti, vam ni treba o ničem skrbeti; vsega, česar potrebujete, bodete dobili". A tako prijazno ponašanje je bilo le navidezno. Dajali so nam sicer vsak dan po jednega koštruna, kruha in sadja; vendar, to je bila tudi vsa gostoljubivost. Vse, kar bi nas bilo zanimalo, in kar bi bilo pravi predmet našemu preiskavanju, vse to je bilo nam zakrito. Kar je bilo zunaj našega stanovanja, nismo ničesar videli. Ce smo povpraševali kaj o mestu Korli, o stanovnikih, o trgovini, o legi okolice, niso nam hoteli odgovarjati — ali so nam legali. In tako je bilo šest mesecev, odkar smo živeli v državi Jakub-bekovi, ali „Badualetovi", t. j. „srečnega",kakor ganazi-vajo njega podložniki. Še le kasnejše na Jarimu iu Lob-Noru se nam je posrečilo, da smo kaj tajno izvedeli od tamošnjih zemljanov, ki so nam bili v obče udani, ali se niso smeli proti nam tako ponašati. Od Ta rim cev smo še le izvedeli, da broji K orla z bližnjimi vasmi do 6000 stanovnikov obojega spola. Mesto se deli na dva dela, ki sta obdana z nasipi; v starem mestu stanujejo trgovci, a v novem v trdnjavi sami vojaci. Ko smo mi blfzo mesta stanovali, bilo je prav malo vojakov v njem, ker so skoraj vsi odšli v Toksum, kjer je Jakub-bek pod svojim nadzorom učvrščeval trdnjavo proti Kinezom."
„Četrti dan po našem prihodu v Korlo je nas obiskal neki mož najbližega izpremstva „Baclualetovega", Žaman-beg, prej ruski podanik iz mesta Na h e v Transkavkaziji, kakor mislim, rodom Jermen. Bil je prej v ruski službi, govoril je izvrstno
ruski ter nam precej povedal, da ga je poslal Badualet, iirda želi nas izpremljati na potu kLob-Noru. To mi je bilo neugodno, kajti opazil sem precej, da je bil poslan "nam za vohuna, in taka osoba je mogla nam pri naših preiskavanjih vedno več škoditi nego koristiti. A sploh je bil ta Zaman-beg prav prijazen ter 'nam je tudi v mnogih stvareh pomagal, za kar imam zahvalen biti častitemu begu. Da je šel on z nami k Lob-Noru, je bilo u nas mnogo boljše, nego da je Jakub-bek poslal katerega drugega dvornika, ki bi bil morda nas celo prečil pri našem poslu."
Dne 4. novembra se vzdigne karavana iz Ivorle proti Lob-Noru z izpremljevalcem Zaman-beg o m, njegovimi slugami in iednim hadžijem. ,.Ali uže tukaj so se pokazali naši novi gosti jako neuljudnimi, kajti", tako pripoveduje dalje Przevalski, „oni so nas vodili po stranskih potih med poljem daleč od mesta, samo, da mi mesta ne vidimo, ter se niso celo sramovali trditi, da ni boljšega pota od tega. A ni bilo drugače, nego vse pretrpeti, kakor tudi še kasnejše v mnogih slučajih. Vendar je bilo časih težko prenašati tako samovoljo, posebno pri kakem važnem znanstvenem preiskavanju. O najjednostavnejših stvareh ni bilo moči prave istine izvedeti, če nismo sami na svoje oči vsega videli. Varali so nas na razne načine. Stanovnikoin je bilo za-branjeno z nami govoriti, ali sploh z nami kaj opraviti imeti. Pokazalo se je jasno, da smo pod nadzorom; naši izpremljevalci so bili vohuni in nič drugega. Zaman-begu je bilo to ponašanje proti nam težko, ali, on si ni mogel pomagati. Na Lob-Noru se jo bilo počasi na bolje obrnilo, kajti izpoznali so nas, toda s po-četka je bil nadzor vsakako strog. Vsak teden je prišel za nami celo glasnik, da poizve kaj o našem zdravju, kakor nas je Zaman-beg najivno uveraval."
„Iz vsega se je videlo, kako neljubo je bilo emiru naše potovanje, ali dovolila o tem vendar ni mogel odbiti generalu Kauf-manu, kajti Rusom se takrat Jakub-bek ni smel zamerjati zaradi bližnje vojske s Kinezi. Ali, da nas prisilijo to potovanje opustiti, vodili so nas po najtežavnejših potih k T ar i mu. Tako smo morali preplavati dve precej vdiki reki: Konče-darjo in Inčike-d ar j o. Treba je samo na zemljovid pogledati in precej se more vsak osvedočiti, da nam ni bilo treba čez te dve reki plavati, da pridemo na desni breg Tarimov. Toda oni so nas hoteli na vsak način preplašiti, kajti zime je bilo zjutraj — 16.7° C, in oni so mislili, da mi morda ne bodemo mogli čez reki."
„ A. mi smo prošli srečno čez K o n č o - d a r j o in I n č i k e - d a r j o, da-si je našim velblodom hladna voda škodila. Ko so naši izpremljevalci videli, da se ne damo preplašiti, poskrbelo se je za splave in mostiče pri vseh rekah."
„Da pridemo k Lob-Noru, morali smo s početka skoraj naravnost proti jugu kreniti v dolino tarimsko, oddaljeno od Korle 86 vrst. Okolica je s početka valovita, pokrita s kremenom in
prodom ter skoraj brez rastlinstva. Ta kraj, širok 20—25 vrst, leži ob podnožju visokega brezvodnatega in nerodovitega pogorja Kuruk-taga, ki je zadnji odraslek, razprostirajoč se odThian-Šana v lob-norsko pustaro. Ta Kuruk-tag se vzdiguje, kakor se je nam reklo, na južnem kraju jezera Bagaraša, in se razprostira sk6raj 200 vrst iztočno od K orle ter gubi v glinasto puščavo ali v peščene holme."
Za kamenitim predelom, ki je najbliži gorovju, ter se jako od njega loči, in je bil breg nekdanjemu morju, razprostranjuje se nepregledna ravan pustare tarimske in lob-norske. Svet je tukaj rahla, solna ilovica, ali legak pesek; organsko življenje je jako siromašno. Sploh je lob-norska pustara najbolj divja in najnerodovitnejša vseh, kar sem jih videl dosle v Aziji, žalost-nejša je, nego li pustara alašenska."
K Tarimu je dospela karavana na mestu, kjer se izliva vanj 8—10 sežnjev široka reka Ugen-darja. Tukaj je uže precej velika reka 50—60 sežnjev široka in ne manje od 20 sežnjev globoka. Njega voda je čista ali jako dere; teče samo v jednam koritu in tukaj najbolj proti severju. Potem se obrača proti jugo-iztoku, dalje čisto proti jugu, ter se izliva v jezero Kara-buran. Domači stanovniki ga malokedaj Tarim nazivljejo, nego po največjem pritoku njegovem Jaifkendu, Jarkend-tarim ali Jar-kend-darja. Ime Tarim se izvaja iz besede tara = polje, ker njega voda rabi v gornjem teku namakanju polja.
Petdeset vrst izpod ustja Ugen-darjevega oddeluje se od Tarim a na levem bregu 20-25 sežnjev široka struga K lik-al a-darjina, ki teče 130 vrst za-se, a potem se zopet z glavno reko zjedinja. Vanjo se izliva od severja Konče-darja. Razven tega se Tarim v doljnem teku deli na neznatne struge, vendar teče največ po svojem koritu. Na obeh straneh leže močvare in jezera, katere domači stanovniki napravljajo, da mogo loviti rib, ter jih tudi za pašnike upotrebljati, kajti trstika je v tej zemlji jedina klaja. Tarim sam mnogo k temu pomaga: v spomladi nakupičijo po njega bregeh, obraščenih z drevesi, grmovjem in trstiko, jaki vetrovi obilo prahu in peska tako, da se bregovi počasi vzdi-gujejo nad ostalo zemljo, s katere odnaša veter rahlo ilovico. Zaradi tega se vzdiguje gladina reke vedno višje, ker se zasiplje s peskom in prahom. V tem slučaju je treba samo breg prekopati, da se voda čez vlije, ter večji ali manjši del zemlje poplavi. Z vodo tudi ribe odplavajo in skoraj naraste tam trstje. Potem se prekop zamaši, ribe se v jezeru z lahka polove, a na posušeno zemljišče se gonijo ovce na pašo. Kedar trst pojedo, potem se ponovi zopet od kraja stara navada.
Ljudje stanujejo pri Tarimu, počenši od ustja Ugen-darjevega, ter se dele v administrativnem obziru v dva dela: Ta-rimce ali Karakulce (od jezera Karakul), kjer stanuje tudi njih ahun (poglavar), ki vlada stanovnikom doljnega T ar ima,
jn v L ob - norce ali Karakurčince(pravilnejšeKarakošunce, od besede kara = črn in košun = del.) Tukaj hočemo govoriti samo o prvih.
Kakor se pripoveduje, so živeli sedanji stanovniki okolo Ta-rima s početka okolo Lob-Nora, in so še le pred jednim vekom se razkropili po dolini tarimski zaradi gostih ubojstev Kal-mykov in ker so začele pohajati ribe v jezeru. Da-li so prej ljudje na Ta rimu stanovali, ni se moglo natanko izvedeti. Verjetno je samo, da se stanovniki tarimski množe po prognanih begunih iz različnih predelov iztočnega Turkestana. Tako so nastali današnji Tarimci, ki spadajo karijskemu plemenu ter se posebno po različni fizijognomiji jako razlikujejo. Nahajejo se tukaj obrazi sartski, kirgizki, tangutski; tudi čisto evropskih obrazov je tukaj, a mongolski so prav redki. Sploh so stanovniki bledi, ozkih prs in slabega telesa. Možje so srednje, če tudi visoke rasti; žene, katere se mogo redko kedaj videti, so majhne, če se posreči časih priti v stanovanje jednega teh stanovnikov, pobegnejo devojke in žene po mišje skozi rogozna vrata. Jezik tem stanov-nikom je sličen) tarantskemu in sartskemu, a vera je mohame-danska, pomešana s poganskimi obredi. Tako pokopavajo oni mrtvece vselej v čolnu ter vržejo vanj tudi nekoliko mrež pokojnikom na grob, ali s temi mrežami grob obkolijo. Stanovališča si grade iz trstike, katere je povsodi dosta v močvarah in jezerih okolo T a rima. Narede tako hišo čisto preprosto. Najprej zabijo kolce za vogle, potem pokrij6 štiri stene s trstiko in tudi streho_, v sredini pustivši dušek dimu. V sredini take hiše se postavi ognjišče; okolo sten leže potem udje obitelji na klobučini ali na trstiki. Ob stenah imajo police za razno posodje in druge stvari. Poleg hiš se naredi tudi od trstike hlev živini. Deset takih hiš, a tudi manje ali več, to je vas! Toda, tako naselenje je nestalno, kajti narod stanuje po zimi tam, kjer ima dosta goriva in hrane živini; a po leti odhajejo k jezerom na ribji lov.
Glavni povod, da Tarimci zapuščajo svoja prvobitna selišča, je bolezen. Posebno se boje osepnic, za katerimi skoraj vsak umre, kedor oboli. Takega bolnika namreč vse zapusti; postavijo prej malo hrane predenj, ter se precej odselijo, in sicer vsa vas, na drugo mesto, a bolnika dalje niti nimajo v mislih. Ako ozdravi, kar se redko zgodi, napoti se za svojci; ako umre, ne pokoplje ga nobeden. Vseh teh stanovnikov je do 1200 duš v 9 vaseh. Nosijo dolgo obleko, spodaj srajco in hlače, po zimi tudi ovčji kožuh. Bogatejši ljudje imajo tudi halat (suknje) in turban. črevlje imajo samo trdnejši stanovniki. Siromaki nosijo po zimi klobučinaste opanke, in po leti hodijo bosi. Glavo si pokrivajo po zimi z ovčjo kučmo, po leti s klobukom. Ženska obleka se ne loči mnogo od možke; na glavi nosijo tudi kučme, in pod kučmo dolgo pečo. Lase spuščajo spletene v dve kiti po hrbtu, a spredaj vise po lici. Devojke nosijo samo jedno kito.
Obleko in drugo orodje za vsakdanjo potrebo dobivajo Tarim ci od potujočih trgovcev iz Korle; po nekaj si ga tudi sami izdelujejo. Tkanine pripravljajo iz volčje volne ali iz ličja hendir-rastline, ki raste v tarimski dolini. V jeseni in po zimi pobirajo to vsehlo rastlino, jo z rokami ali s prslci zdrobe ter namakajo v vodi; zatem jo očistijo pezdfrja, namočijo zopet v vodi in jo naposled omikajo. To predivo žene spredo in potko precej lično robo iz njega. Razven tkanja in strojenja ovčjih kož ne razumo Tarimci nikake druge obrti; redki so med njimi črevljarji in kovači. Njih glavno delo je ribštvo, a tudi skoraj jedina hrana. Za lov si sami spleto mrež. In ker največ svojega življenja na vodi prežijo, zatorej znajo žene in možki dobro veslati. Njih čolni so izdolbena debla jagnedova. Vsaka hiša ima gotovo svoj čoln. Razven rib si pripravljajo za hrano tudi kruha iz kendirovih korenin, kajti poljedelstvo jim je neznano, še le v najnovejši dobi so se začeli baviti z njim. Zemljo močijo z vodo in potem sejejo malo pšenice in ječmena. A pridelek je sploh slab, ker je zemlja slanata.
Bolj kakor s poljedelstvom se bavijo z ovčarstvom. Ovce njih imajo izvrstno volno ter so največ majhne. Razven tega imajo izvrstna goveda, malo konj in oslov; psi so redki; tudi velblodov nimajo, ker ni kraj zanje. Vsa živina se hrani s trstiko. Tarimci so sploh, kakor drugi Azijati, leni, potuhnem in sumnjivi. Družbinsko življenje je kakor v drugih Turkestancih. Žena je gospodarica hiši, ali robkinja moževa. Mož sme ženo po svoji volji spoditi in drugo vzeti, ter jih tudi po več imeti. More se oženiti za kratek čas, celo samo za nekoliko dni. Navada je v tem narodu, da hitro in glasno govore. Ko se dva T ari m ca razgovarjata, mislil bi človek, da se prepirata, kajti silno mlaskata in kričita: ,joba, joba". Odvisni so Tarimci in Lob-norci od poglavarja kor-lanskega, kateremu tudi davek plačujejo. A povrnimo se zopet k potovanju.
Od ustja Ugen-darjevega v Tarim je prišla karavana za jeden dan v vas Ahtarmo, največjo naselbino na vsem doljnem Tarimu in Lob-Noru, kjer stanuje tarimski upravitelj, neki Aeljam-ahun. Ta mož ima znameniti naslov „najučenejši", vendar je popolnem nenaobražen. Tukaj je ostal Przevalski osem dni, ker je v tej šumoviti okolici mnogo ptičev, a v bičji tigrov; vendar se jim ni posrečilo niti jednega uloviti, nego so morali kupiti od stanovnikov tri tigrove kože. Tukaj v Ahtarmi se je tudi izvelo astronomiško opazovanje o dalji in širini geografski ter se zmerila absolutna večina barometriški. Poslednja iznosi 2500! Lob-Nor zatorej leži visoko 2200' nad morskim površjem, kajti Tarim ima v svojem doljnem teku odnosno prav neznaten pad, vendar je tok precej deroč, v jedni minuti pri srednji vodi 180'.
Od Ahtarme dalje drži pot ob Tarimu, zdaj bliže, zdaj dalje od njega, ki nima v doljnem toku prave struge. Površje tal je jednako do struge ob desnem in levem bregu. Povsodi je ilov-
nata zemlja, legak pesek sto korakov od vode, kakor v sovisli pustari. Samo ozek rob z drevjem, po nekih mestih gosto bičje, niočvare in jezera se vrste ob strugi na obeh straneh. Jahati na velblodih je tukaj prav težko, ker se mora plaziti zdaj skozi trnje, zdaj skozi visoko bičje, ki rani do krvi parklje velblodom, kakor železne bodlike.
„Ko smo se na plavih prepeljali čez Kiik-ala-darjo", poroča naprej Przevalski, „šli smo počasi dalje, ustavivši se pri vsaki vasi. Zaman-beg je hodil s početka vedno z nami. Ko se je osvedočil, da ničesar hudega ne mislimo, odhajal je često do bližnjih prenočišč. Stanovnikom, ki so ob našem potu stanovali, je bilo brez dvojbe uže naprej zapovedano, da nas v vsem, česar nismo mogli sami videti, po moči zaslepe. Vrhu tega so Ta-rimci, ki niso videli še nikakih Rusov, ali o njih čuli samo lež-njive vesti, s početka pred njimi begali, kakor pred kugo. A ko so ti ljudje videli, da so nas, »drage goste", vohunom jednako po stranskih potih s stražo vodili, morali so nas smatrati slabe ljudi, tem bolj, ker niso imeli niti pojma o našem potovanju. Kakor prej v Mongolski in Gansu (na prvem potovanji), tako je bilo tudi tukaj na Tarimu. Na pol divji stanovniki niso mogli ume-vati, da se težave takega potovanja prebijajo, novci trosijo, in velblodi gube, samo, da se nova zemlja vidi, rastline, kože divjih zveri in druge take reči zbirajo, kar nima po njih mnenju nikake vrednosti. Zaradi tega so legali, kolikor se je dalo, tako, da je bilo uže kar bedasto. Jedini človek, od katerega se je moglo kaj izvediti, je bil Zaman-beg. A z njim si nismo mnogo pomogli, ker ni razumeval dobro jezika tamošnjih ljudi in tudi zato ne, ker njemu niso zaupali, misleči, da je Rusom prijatelj. Za hrano so nam dajali stanovniki ovnov, ne hoteči od nas nikakih novcev. Zatorej sem jaz poklonil 100 rubljev največjim siromakom okolo Lob-Nora. Ali na Tarimu je bilo ljudem strogo zabranjeno, novcev prejemati, in tamošnji ahun je nam poročil, da nima tukaj nobenega siromaka. Vreme je bilo ves čas našega potovanja ob Tarimu, t. j. novembra in prvo polovico decembra, izvrstno jasno in toplo. Se ve, po noči je bilo zime do — 22.2 0 C., a kedar se je solnce pokazalo, rastla je toplina tako hitro, da je še le dne 19. decembra okolo poludne prvikrat obstalo živo srebro pod ničlo. V tem času mora zmrzniti tudi T a rim, če tudi ne popolnem. Vetrovi so bili redki in slabi; zrak je bil izvanredno suh, prenapolnen s prahom, kakor z meglo. Padavin ni bilo nikakih. Po pripovedavanju stanovnikov, zapada sicer sneg okolo Tarima in Lob-Nora, ali le redko kedaj, i eden krat ali dva krat v treh, štirih zimah; največ leži samo nekoliko dni, Časih še manje. Ravno tako tudi po leti redko kedaj pride deževje". Namesto, da so se izpremljevalci Przevalskega obrnili po najbližjem potu ob T a r i m u proti Lob-Noru, krenili so proti jugozapadu od jezera in trdili, da je moči tukaj v vasi Č ar h al y k laglje prezimovati. Przevalski se je moral udati, če tudi je vedel, da ga varajo.
Vas Čarhalyk je nastala pred 30mi leti; tukaj so se namreč naselili prognanci iz Chotana. V 21 hišah stanuje 114 duš, ki se bavijo s poljedelstvom, in 300 vrst (jednajst dni potovanja) ju-gozapadno od Čarhalyka, leži na reci Čerčen-darja malo mestece Cerčen (Marco Polo je zove Ciarcian). Deset dni od Cerčena proti jugozapadu leži velika oaza Naj, od kodar se lehko v treh dneh dospe v mesto Kerijo, ki ima okolo3000sta-novnikov. Od K erije vodi pot čez Čir o na Chotan, kije, kakor Kerija in Čerčen, podložen Jakub-beku kašgarskemu {boljše: je bil). V tej okolici se nahaje precej zlata; dobiva se ga do 60 pudov vsako leto, ali vse se mora Jakub-beku izročati. V tem predelu leže tudi razvaline treh mest Otogus-šari, (t. j., mesto Otoguševo, nekdanjega kana), potem Gas-šari, (morda od jezera Gasnor, južno od Lob-Nora), in Konje-šari, t. j., staro mesto. O vseh teh starinah se ni moglo ničesar natančnega izvedeti.
V tem kotu Azije okolo Lob-Nora so stanovali tudi ruski staroverci. O njih se je precej izvedeti moglo. Tukaj so mislili ti ljudje najti obljubljeno deželo svojo, Bj elo v o d j e. Prvi oddelek, deset mož, je prišel semkaj 1. 1861. Ko so ta kraj ogledali, vrnila sta se dva njih ter pripeljala v jednem letu obilejše društvo, 160 ljudi, med njimi tudi žene in otroke. Možje so bili naoroženi s puškami na kremen; a bili so med njimi tesarji in mizarji. Med potom so lovili Rusi rib in divjih svinj ter se njimi hranili, in svojih posod in jedil niso dali nobenemu dotakniti se. Sploh so bili srčni in pridni. Nekateri izmed njih so se naselili na doljnem Tarimu pri sedanji trdnjavici, postavili si kolibic trstikovih ter tako čez zimo preživeli; drugi so ostali v Čarhalyku, kjer so si iztesali lesene hiše in cerkev, katero je nedavno neka povodenj CerČen-darja odnesla. V tem je po zimi zaradi velikih naporov mnogo ruskih konj poginilo, ker niso imeli dobre krme. Ta nova zemlja ljudem ni bila po volji, ter so sklenili, da se bodo v domovino vrnili, kadar bode toplejše. Kinezki upravitelj turfanski, kateremu je bil takrat Lob-Nor podložen, je zapovedal, naj se da tujcem potrebnih konj in hrane, in jeden naših dragov iz Korle, Rahmet-bej, je izpremljal Ruse na Ušaktal (po potu med Ka-rašanom na Turfan). Potem so se vzdignili čezTurfan na Urumči. Kam so od tukaj odšli, ni znano, ker se je takrat unela „buna" dunganska ter zaradi tega prestala vsaka zveza z zemljami one strani Thian-Sana.
Po šestdnevnem potovanji se vzdigne Przevalski s tremi Kazaki in pomočnikom Ekl on o m prvi dan po božiči proti Altyn-tagu na lov divjih velblodov.
To pogorje Altyntag se vidi uže pri prelazu čez Airylgan_, kakih 150 vrst daleč, ozka proga na obzorju. „Po utrudni jednoličnosti tarimske doliDe in bližnje pustare motri popotnik z veseljem pogorje, ki se vsak dan bolj pred očmi vzdiguje. Uže se
kažo pojedini vrhunci in tudi glavne doline tega pogorja. Vajeno oko vidi uže od daleč, da mora biti to ogromno gorje. Ko smo prišli v vas Carlialyk, ležal je pred nami Altyntag, ogromen zid, kije proti jugoiztoku še višji ter se vzdiguje do meje večnega snega. Posrečilo se nam je, da smo preiskali to gorje, t. j., prav za prav njega severni rob v dalji 300 vrst od Carha-lyka iztočno. Na vsem tem prostoru vidi se Altyntag rob viso-čine proti strani nizke pustare Lob-Norove.
„Visočina na južni strani pogorja je najbrž najsevernejši del tibetanski gorati deželi. In to se more tudi nekako gotovo trditi, kajti domačini so nas uveravali, da se jugozapadni nastavci Al-tyntagovi nepretrgoma (brez dvojbe vedno kakor rob nizke pustare) razprostirajo do Kerije in Chotana. Proti iztoku se širi po besedah tistih ljudi prav daleč, toda Lob-norci vendar ne znajo, kje se končuje."
Ker je bilo sredi zime in premalo časa, ni bilo moči po-peti se na Altyntag ter izmeriti absolutno višino površja na južni strani pogorja, vendar misli Przevalski, da se tamkaj razprostira visočina najmanje 12.000' — 13.000' nad morjem. Vsaj se to more razvidati iz neizmerne absolutne višine dolin na ograncih AltyntagoviIf. „Naši voditelji", pravi potnik, „ki so nekoliko krat na oni strani Altyntagovi bili ha lovu, so nam poročali, da je precej za Altyntagom visoka ravnica 50 vrst široka, če se gre v Tibet po starem potu, po katerem so prej (pred dun-gansko buno) Kalmuki hodili. Za njo se vzdiguje zopet poprečno sleme, ki nima svojega posebnega imena, in na drugi strani tega pogorja vzdiguje se zopet ravnica, široka do 40 vrst, ki obiluje na močvarah. Južno od nje se vzdiguje jako visoko z večnim snegom pokrito gorje Č amen t a g. Obe omenjeni dolini se gubite proti iztoku za obzorjem; tistim merom se razprostranjujeti tudi oni dve paralelni pogorji. Na zapadni strani se vzdigujejo vsa tri pogorja: Altyntag, brezimeno pogorje in Camentag, ne daleč mestu Čerčenu, v jedno z večnim snegom pokrito pogorje Tugus-daban zvano, ki se širi doKerije in Chotana.
Gorje je sploh prav nerodovito, in tudi vode je malo tukaj; večina virov ima grenkoslano vodo. Samo v visokih dolinah in soteskah je nekaj rastlinstva najti, največ so rastline kržljave. Ravno tako neznatno je tudi životinstvo v teh predelih, malo zna-menitejše je na visoki ravnici južne strani. A podnebje na Al-tyntagu je posebno na severni strani prav hladno, čeravno malo snega pada. Po leti pogostoma dež gre, kakor lovci pripovedujejo; a tudi hudi vetrovi razsajajo.
Razven lovskih stezic sta še dva pota v teh gorah: jeden vodi od Lob-Nora v Tibet, drugi v mesto Sa-Ceu; oba sta sedaj zapuščena. Kalmuki namreč ne potujejo posle dunganskega ustanka nič več v Lhasso (Tibet); po potu v Sa-Ceu so jo potegnili tudi neki Dungani iz Kine. Po tej poti je šel P r z e-
val s ki do studenca Čaglyka, dalje voditelji niso znali za pot Ob teh potih so postavljena znamenja, (navadno kupi kamenov)' po soteskah ali tudi po drugih mestih. Najbrž vodi ta pot od Lob-Nora proti Sa-Ceu dalje skozi Altyntag, ker drueei v bližnji pustari ni vode. »Štirideset dni (od 26. decembra do 5 lebruarija), smo potovali", pravi Przevalski, „ob podnožju Al-t y n t a g o v e m in po samem gorju, dobrih 500 vrst daleč, a ves ta čas smo zapazili samo jednega divjega velbloda, in še tega nismo ubili. Ali ujeli smo jednega divjega osla (kulan) in jednega jaka, (neko pleme divjega ovna). Sploh se nam ta izlet ni posrečil ter smo ta čas doživeli dosta neugodnosti. V tej veliki višini, sredi zime, ter v jako neplodni okolici, trpeli smo žejo in zimo ki je bila često — 27 0 C. Drv je bilo prav malo, in ker tudi lov ni bil izdaten, morali smo se hraniti največ z jajci. Kjer smo stali, zdrobila so se rahla ilovnato-slana tla precej v prah, ki je pokril na debelo vse stvari v kibitki. Mi sami se nismo mogli po ves teden umiti ter smo bili strašno zamazani; naša obleka je bila polna prahu in perilo je zaradi te nečistote postalo sivo rjavo.
Ko smo pri studencu Caglyku ves teden počivali ter geo-grafsko širino in daljo opredelili, smo sklenili, da se vrnemo k Lob-Noru, ker smo želeli tam opazovati prihodnji prelet ptic. Dva naših lovcev sta se imela vrniti v gorje, pazit na divje velblode, katerih kože sem moral imeti o vsaki ceni. Da ja posebno obodrim, obljubil sem njima za dve koži 100 rubljev, kar je, se ve da, proti navadni ceni za polovico predrago. To žival je zdaj težko dobiti • a pred 50 leti jih je bilo v Altyntagu še mnogo. Ali iztrebili so jih lovci. Lob-norci love velblodov po leti in v jeseni. Oni se sicer ne podajejo navlašč na lov, nego jih streljajo, kedar jih opazijo. Sploh je ta lov prav težaven. Najlaglje se ustreli velblod, ako ga čakaš pri studencu, kamor hodi pit. Przevalski je po izposlanih lovcih dobil nekaj kož in misli, da ti divji velblodi niso zarodniki uteklih domačih velblodov, nego, da je to zarod pravih divjih velblodov.
, r dni meseca februarija se je vrnil Przevalski nazaj k Lob-Noru. Tarim se izliva najprej v plitko jezero Kara-buran, ki v spomladi zaradi iztočnih in severno-iztočnih vetrov na jugo-zapadu ležeče slane močvare poplavi; a površje temu jezeru je vendar odvisno od višine vode Ta rim o ve. Pri iztoku iz Ka-ra-burana je Tarim redna reka, ali njegova voda se hitro pogubi. Vzrok temu so mnogi prekopi, po katerih stanovniki vodo zaradi nbštva kam drugam napeljujejo. A nekoliko suši reko bližnja pustara, ki vedno bolj namakani predel stiska; dalje tudi silna vročina, ki vsako kapljico vlage posuši ter končno Tarim v svojem daljnem teku proti iztoku ovira. Borba je svršena: pustara je reko premagala, smrt življenje nadvladala. Ali še pred svojim koncem dela uže onemogli Tarim s svojo zadnjo vodo široko in z gostim bičjem pokrito močvaro, ki je ' od davnih časov znana po imenu jezera lob-norskega.
„Ime Lob-Nor domačinom ni znano; oni s tem priimkom označujejo ves doljnitekTarimov, a jezero na ustju te reke imenujejo s sploh Čok-kul (t. j., veliko jezero) ali še rajše Kara-kurčin, in s tem poslednjim imenom označujejo celo dotično okrožje. — Oblika tega jezera, ali bolje močvare", popisuje Przevalski, „ima obliko nepravilne bočnice, ki je jakopo-tegnena od jugo-zapada proti severo-iztoku. Največja dalja v tej meri iznaša 90 ali 100 vrst, in širine je do 20 vrst. Tako so trdili vsaj tamošnji stanovniki. Jaz sam sem mogel preiskati le južni in zapadni breg. Vozil sem se v čolnu do polovice vse dolžine, dalje ni bilo moči prodreti, ker je bila voda plitva in trstika pregosta. Ta rastlina raste po vsem Lob-Noru ter ostavlja samo na južni obali 1—3 vrste širok pas proste vode. Razven tega so tudi v trstju mala, prosta mesta, kakor zvezde razsejana."
„Po besedah stanovnikov lob-norskih je bilo jezero pred 30 leti globoče in čistejše. A kar ima Tarim manje vode, je jezero vedno bolj plitvo ter se je tudi trstje pomnožilo. Tako je trajalo 20 let, in sedaj voda v Tarimu zopet raste, ali ker za to vodo ni (lostaten s trstjem obraščen prostor jezera, teče čez bregove."
„Na ta način se je v kratkem pokazalo mnogo vode ob južnem bregu Lob-Norovem. Tukaj se mogo opazovati korenine in debla tamarisk, ki so rastle nekedaj na suhih tleh. Voda je povsodi čista in sladka. Slana je samo tik bregov, okolo katerih leže slane močvare; tukaj ne raste nič in nje površje je podobno valovito vzburkanemu morju. Te slanače obdajejo ves Lob-Nor. Na južnem bregu so široke 8—10 vrst, ali na iztočni strani se razprostirajo po izvedbi stanovnikov precej daleč, dokler se ne izgube v pustare. Onstran teh slanač se razprostira (vsaj sem to opazil na južnem bregu) poleg jezera ozek kos zemlje, zaraščen s tamariskami; a dalje od nje se širi s šoto pokrita ravnica, vzdi-. gajoča se do podnožja Altynta govega. Ta ravnicaje bila najbrž v davnih časih rob jezeru lob-norskemu, ki je takrat pokrivalo s svojo vodo vse sedanje slanače. Bilo je tedaj jezero tudi blezo bolj globoko in čisto. Iz katerih vzrokov se je začelo jezero plitviti, in če se to perijodično ponavlja, ne morem gotovo trditi. Sploh se to osuševanje opazuje pri vseh srednje-azijskih jezerih."
Lob-Nor začenja navadno zmrzavati meseca novembra ter se otaja zopet meseca marcija. V tej okolici stanujejo tigri, volkovi in lisice, ali tudi teh je uže malo. V spomladi tukaj vse mrgoli povodnih ptic, katere na svojem potovanji od juga na sever počivajo. Broj stanovnikov Karakurčinov ne iznaša več nego300 duš. Bavijo se z ovčarstvom, a drugi so začeli tudi uže žito sejati. O njih velja vse ono, kar smo prej o Tarimcih spominjali. Przevalski piše o njih na dalje še naslednje: „Ako se potnik vozi po ozkem, prav vijugastem in ob bregovih z gostim bičjem obraščenem Tarimu, opazi lehko nekoliko čolnov pri bregu, a za njimi majhen prostor, na katerem stoji nekoliko štirivoglatili
zabojev trstnatih. To je vas. Ali, ko stanovniki tujca opazijo, skrijo se hitro ter preže na skrivaje skozi trstnate stene svojih stanovanj. Ce opazijo, da so veslarji domači ljudje, ali, da je njih poglavar poleg, potem pridejo na breg ter pomagajo pri izbarkanju. Potnik stopi na breg ter se ozira. Povsodi močvara, trstje — drugega nič! Divje race in gosi čopljajo tik bajtic, in v jedni teh vasi sem opazil divjo svinjo, kako se je valjala pod steno neke bajtice. Tako malo je podoben tamošnji človek človeku, da se ga celo oprezna divja žival ne boji!"
Do konca meseca marcija 1. 1877 je ostal Przevalski na Lob-Noru, potem se je vrnil ob Tarimu v Korlo, kjer se je vse zopet ponavljalo, kar se tiče nadzora. Daljno potovanje je bilo prav težavno, ker je nekaj velblodov poginulo; od Jul-dusa se je moralo uže poslati po pomoč v Kuldžo. Semkaj je prišel slavni potnik početkom meseca julija, sicer utrujen, vendar v zavesti, da je dovršil sicer težavno ali znamenito potovanje.
„In če se nazaj ozrem", završuje P r z e v a 1 s k i svoje izvestje o tem potovanju, „moram priznavati, da mi je bila sreča zopet oso-bito mila, kajti, more se trditi, da bi se ne bilo dalo preiskati jezero lob-norsko niti jedno leto prej, niti kasnejše. Prej se Jakub-bek ni bal Kinezov ter ne bi bil Rusom tako prijazen in bi nas morda tudi preko T h i a n - Š a n a ne bil pustil. A sedaj se ne da na tako potovanje niti pomisliti, ker je ves Turke stan zaradi Jakub-beka (f dnč 19. maja 1. 1877 v Korli) vzbunjen."
Przevalski je prinesel s svojega potovanja v Petrograd zbirko 300 rastlin v 3000 eksemplarih; 85 kož sesalcev; 160 ptičjih vrst v 500 eksemplarih; 50 rib; 150 dvoživk in nad 2000 kukcev.
Na svojem tretjem potovanji v Tibet je obolel v Gučenu ter se je moral vrniti v Rusijo. Ko ozdravi, poda se zopet v srednjo Azijo.
Izvori: 1. Izvestlja Imperatorskago Geograflčeskago Obšcestva. Tom. 13.
2.	Globus. Zeitscbrift fiir Liinder- und Volkerkunde B. XXXIII. 1878.
3.	Gaea. Vierzehnter Jahrgang 12. Ileft 1878. 4. Ausland. 1878. Nr. 20.21. 5. Petermann's geographische Mittheilungen 23. B. 1877. Nr. 1. 4. 8; B. 24. 1878. Nr. 1, 12.
Črtice o starožitnostih slovanskih.
Spisiije Fr. H11 b a d.
L
Gostoljubnost v Slovanih.
Brže li me, brate zaboravi, 1 leb i so pod noge pogazi!
Vu k, „srb. nar. p j." II. str. 508.
Med navadami, katere krasijo narod slovanski, stoji na prvem mestu gostoljubnost, s katero sprejemajo Slovani vsakega tujca, bodi si tega ali drugega rodu. Mnogi učenjaki so uže modrovali, od kodi izvira to svojstvo, katero nahajemo v raznih narodih po vsej zemlji v večji ali manjši meri. A vsi povdarjajo, da je nu-hajemo najbolje razvito v rodovih, kateri še niso stopili visoko v oniiki in oliki. Poglejmo stvar nekoliko bliže. Na prvi pogled mogli bi misliti, da je res taka, ali promotravaje bolje natanko, vidimo, da je vendar le silna razlika. Mnogi narodi, kateri so napredovali v omiki, izgubili so gostoljubnost, drugi so si jo ohranili tudi tedaj. Poslednjim smemo in moramo prištevati Slovane. Se ve, da se ne kaže gostoljubnost v omikanem narodu več takim načinom, kakor v neomikanem. Na nizki stopinji olike nahajemo razne rodove gostoljubne, akoravno kažo druge navade in običaje, temu ravno nasprotne. Raznim narodom na otocih avstralskih je vsak tujec sovražnik, vsak ga sine zatorej ubiti, da, njega morilec stori posebno hvale vredno delo, ker mislijo, da donašajo tujci bolezni, kakor menijo nekateri rodovi iztočne Afrike, da so tujci čarovniki. ') Nekateri divjati tujcu sicer ne strežejo po životu, a jemlje mu vse blago, katero ima pri sebi. To je po volji bogovom ali poglavarjem, kateri si ga razdele. Tu nahajemo tudi versk upliv, ker zahtevajo bogovi, da se opleni prišli človek. Da je res tako, kažo stanovniki otoka Totune. Mornarju, katerega zanese vihar na obalo, vzemo vse, tudi take stvari, katere divjakom
'j K. Andree, „Forsclmngsieisen io Arabien mul Oatafrika. Leipzig 1877." zv. II. str. 307.
Letopis 1879,	4
samim ne mogo rabiti. A če se odpravlja tujec zopet na odhod, darujejo mu čoln, jedi in drugih stvari. ')
Na otocih Fidši darujejo tujca bogovom, aligasnedo, kakor na novih Hebridah. Celo svojemu rojaku, kateremu je razbila nevihta čoln in ga je vrgla na suho, ne prizanašajo. Kedor bi se usmilil takega nesrečnika, bi se pregrešil proti bogovom; ti bi ga kaznovali s smrtjo v valovih. Ravno tako je prepovedovala prazna vera na Nemškem nekedaj rešitev človeka, kateri je bil v nevarnosti, da se utopi. 2) Mislili so, cla je njega nesreča kazen božja, da pošiljajo bogovi njega in blago njegovo pomorjanom v dar. Zato se je tako dolgo ohranil na Nemškem „Strandreckt". Bila je ta pravica zelo kruta. Vsakega tujca, kateremu je razbila nevihta ladijo, smeli so zarobiti na suhem, ali vsaj ugrabiti vse, kar je bilo blaga na ladiji, ali, kar ga je vrglo morje na suho. To barbarstvo se je dolgo ohranilo. Cerkveni in cesarski zakoni odpravili so ga počasi, ali vendar je ostalo še dolgo nekaterim deželam in njih gospodarjem kakor poseben »privilegij".3)
A vendar nahajemo v vseh teh rodovih veliko gostoljubnost, če je prišel tujec pod streho, v šator ali v kočo. To čudno prikazen si moremo tolmačiti le s tem, da so vojevali in še vojujejo ti narodi skoraj vedno med soboj. Zato je trebalo prositi dovoljenja vsakemu, kedor je hotel potovati po deželi. Na Molukih v Alf urili je moral trobiti potnik na rog, kedar je prihajal v deželo in kedar je odhajal. S tem je kazal, da pride prijatelj. Ravno tako je moral v Anglosaksonih trobiti ali vsaj vpiti potnik, kateri ni šel po potu skozi gozd. Tako je zahteval zakon Withreadov. 4) A gosta, kateri je prišel pod streho, gostili so nekateri narodi na državne troške. V nekaterih nahajemo po selili posebne hiše za goste, kakor na avstralskih otocih. Na Kreti so imeli v starodavnih časih pri skupnih obedih posebna mesta, namenjena tujcem. 5) Ravno tako imajo še dandanes bogataši po nekaterih iztočnih krajih posebna poslopja za goste.6)
A vse to velja posebno o narodih, kateri mnogo krat še niso zasedli gotovih selišč, ali vojujejo vedno med soboj, ali z drugimi. V Slovanih je stvar druga. Bili so uže od nekdaj kmetovalci, imeli so svoje polje, svoja poslopja, bojevali so se le, kedar jih
') Mariner, »Tonga-Archipel," str. 276.	j
2)	F. Nor k, »Die Sitten und Gebriiuche der Deutschen und ihrer Nach-
barvolker. Stuttgart 1849," str. 364. — Fr. Panzer, »Beitrag zur deutschen Mythologie. Miinchen 1848 und 1855. Bd. II." str. 232.
3)	Schulte, »Deutsche Reiehs- und Rechtsgeschiehte/' str. 434.
4)	W. Wachsmuth. „Europai3che Sittengeschichte. Leipzig 1831. II." str. 209.
5)	Schoemann, »Grieeliische Altertiimer. Berlin 1871—1873,1." 327.
6)	Klaproth, „Reise in den Kaukasus und nach Georgien. Halle und
Berlin 1812-1814. II." str. G10.
ie napadal sovražnik, da si branijo svoje imetje. Zato naliajemo v ljubezni do miru še poseben vzrok, kateri stavi njih gostoljubnost nad gostoljubnost drugih narodov. A sicer je uplivalo na razvitje tega lepega svojstva se ve, tudi pomanjkanje vsake naprave za tujce. Kedor je potoval, bodi si trgovec ali drug človek, ni našel na potu krčme, kjer bi bil počival za plačilo.
Da je gostoljubnost slovanska res dika narodova, pričajo nam uže najstarejši pisatelji. Bizantinski car Mavrikij *) pravi: »Tujcem so gostoljubni. Prijazno jih vodijo iz kraja do kraja, kamor jim je treba iti. Če se pripeti komu kaka nesreča po nemarnosti onega, kateri ga je sprejel, začne boj proti njemu oni, kateri mu je privedel gosta, ker misli, da je pobožna dolžnost osveta za tujca."
Ravno tako pripoveduje Helmold:2) „Po končani službi božji nas je prosil Pfibislav, naj počastimo s svojim prihodom njega hišo, nekoliko oddaljeno. Sprejel nas je z velikim veseljem, napravil nam sijajen obed. Nad dvajset jedi so nam donesli na mizo. Tu sem spoznal po svoji skušnji, o čemer sem čul prej le praviti, da ni gostoljubuejšega naroda od Slovanov. Pri nabiranji gostov so vsi jednako marljivi in prijazni, tako, da ni treba nobenemu iskati gostoprimstva. Kar si pridobe s kmetovanjem, z ribarstvom, z lovom, vse porabijo za gostoljubnost. Kolikor več potrosi kedo o tem, toliko bolje ga čislajo. Da, marsikaterega izmed njih nažene to do tatvine in do plena. Taka zločinstva niso velika, vsak jih izgovarja z gostoljubnostjo. Po slovanski navadi razdelujejo gostom po dnevi, kar nakradejo po noči. A če zasačijo koga, da je spodil tujega gosta, menijo, da mu smejo po-žgati hišo in imetje. Vsi mislijo, da je neslaven, da je vreden zaničevanja, kedor ne sprejme gosta po svoji moči."
Tako so kovali v zvezde uže stari pisatelji slovansko gostoljubnost. Helmold pravi menda preveč, ker ni poznal zadružnega življenja slovanskega. On je mislil na tatvino, kjer je po slovanski upravi ni bilo.3) V zadrugi je stvar inača, kakor tamo, kjer ima vsak svoje gotovo posestvo. Ali še dandanašnji ne najdemo poto-pisca ali sicer drugega opisovatelja kakega plemena slovanskega, kateri bi se ne čudil gostoljubnosti slovanski. Da to svojstvo nima vzroka le v potrebi potnikovi, da ni urojeno Te narodom na nizki stopinji omike, da ne izvira iz radovednosti, ker vedo pri-
') ir2tQ«xsfui6v)u 11. 5.
B) „Chronica Slavorum," I. 82. Primerili. 12. Prim. A dama Bremskega (Adam von Bremen), ,,histor. ecclesiac" II. 12.
3) Zato čitaino tudi v ,,Vita S. Ottonis" II. 20 : „Tanta vero fides et so-cietas est inter eos, ut furtorum et fraudium penitus inesperti (sint)." ŽivotopiBec sv. Otona je spoznal Slovane bolje, on pravi, da niso poznali tatvine; zato še dandanes nekateri rodovi slovanski ne poznajo ključ&niCj vse imajo odprto, ker se ni bati tatov.
povedovati tujci mnogo novic, kako se godi po sveti i. t. d., kaže nam ves značaj slovanski. Bili so n. pr. tudi zelo ljubeznjivi ia prijazni, z zarobljenci. Ljubezen do bližnjega in usmiljenje do reveža, kateri tava po sveti, bil je menda in je še glavni vzrok gostoljubnosti. Zadružna uprava slovanska, po kateri ima vsak ud rodovine tiste pravice, provzrokovala je, da med njimi ni bilo beračev, revežev. Vsakdo je bil posestnik v zadrugi. Gotovo se je smilil zatorej Slovanu vsak človek, kateri je potoval po sveti, ter ni imel kraja, kamor bi položil glavo. Dobro in milo srce ganilo je zategadelj vsakega, da postreže tujcu, kateri pride k njemu v hišo.
Ta navada se je ohranila do današnjega dne v vseh rodovih slovanskih. Primer navesti bi mogli na tisuče, ali zadostujejo naj nekateri. ') Medakovič pravi: „Još je uzvišeniji i plemenitiji karakter Črnogorca, kad prima u nevolji čovjeka pod svoj krov. Svakojem nevoljniku otvorena su vrata u svakojem domu svakojeg Črnogorca. Nije ta duševna vrlina i ljudska milost samo za brata Črnogorca, več za svakojeg brata riščanina pa i za samog turčina. Negleda se, koje je vjere i narodnosti, več se gleda kakva je ljudska nevolja. Dogadjalo se, da su Črnogorci kakvog krivca gonili, da ga ubiju, a ovaj se dočepa da u čiju kuču umakne, onda je krivac u sigurnosti i više ga niko tači nesmije. Ovo je ne samo za ur-nogorca več isto tako i za Turčina, pa ako je Turčin krvnik črnogorski i čeraju ga Črnogorci pa pobježe u dom Črnogorca, on je tad spasio svoj život. Dok je ovaj nevoljnik utekao pod krov Črnogorca, domačin odina pod oružjem izlazi pred kuču i motri na one Črnogorce, koji bježečega gone, pak če jim, pošto se pri-maknu reči: „On je pod moijem krovom, i dok je u mojemu domu, preko mene živa, nemože mu niko ništa učinit; ako ga mislite ubit, prije mene pak njega." Nema te vlasti niti sile, koja če pri-morati Črnogorca, da izda čovjeka izpod svojega krova; nema ni blaga, koje bi ga zaslijepilo ili prevlastilo, da pogazi ovaj amanet, ovu naslijedjenu vrlinu svojih pradjedova.,J) Jeli čovjek jednom ijo so i hljeb sa Črnogorcem, onda su oni brača i blizki clrugovi. Kao što svakoga nesrečnika, tako prima Crnogorac pod svoj krov sva-koga uskoka, te ga čuva kao svoga rodjenog u svojemu domu: a kad se uskoku ukaže zgoda i dobije volja da ide, Crnogorac če
') Gl. Dr. V. Bogiši c, „Pravni običaji kod Slovena. V književniku, časopisu za jezik i povjest hrvatsku i srbsku, U Zagrebu 1866. (Go-dina treca)," str. 437 in dalje.
2) Gost v hiši svojega prijatelja je bil tudi varen pred preganjanjem zaradi zločina. Hudodelci so se skrivali pri svojih sosedih, pod streho njih so bili varni. Tem neprilikam niso mogli priti v okom. Vladika Peter II. je dal zatorej zažgati hišo, v kateri se je skrival kak hudodelec, da je ustavil na ta način zlorabo gostoljubnosti Gl. G. Fril!ey in Jovan Vlahovic, , le Mont^ndgro contemporain, Pariš 187G", str. 225.
ga pratiti i čuvati od svake napasti. Stojao uskok koliko mu drago u domu Črnogorca, nigda mu ovaj neče reči da odlazi, niti tražiti kakve naknade, što je užio kod njega."
V vseh Slovanih nahajemo isto razmero. Kedar pride gost, pozdravljajo ga veseli, poslužijo mu z vsem, kar imajo. Po nekaterih krajih, n. pr. v Hercegovini, ^domači ne pijo vina in rakije, samo, da mogo gostiti došlecev. „Što bog i kuča da i što se na-nijeri", vse je le za gosta. Domačin in domačica se izpričavata gostu, če mu ponujata tudi najboljših in najobilnejših jedil: „Opro-stite mi, nije kako se hoče, nego kako se može." Ali gost je tudi velika čast vsej hiši. Ako se ljudje rugajo komu, govore: „Nikad ti u godini dana ne bude jednom musafer u kuči." A če hočejo hvaliti doni, pravijo: „Ne diraj u tu kuču, ona je vazda niusa-ferska kuča bila."
Največja sramota bi bila vsej hiši. ako bi pustili oditi gosta negostovanega. Po nekaterih krajih sprejemajo gosta kaj slovesno. Napijajo mu iz čaše, pripravljene za take slovesnosti, na kateri nahajemo mnogo krat napis:
„Dobro došii gosti mili, U zdravijo je izkapili!''
Ko je gost v hiši, ne treba mu skrbeti o ničemer. Oskrbe mu konja, posuše mu obleko in mu store vse, kar bi po krčmah niti za novce ne mogel dobiti. V Bolgarih okolo Ljeskovca odda došlec gospodarju celo svoje novce, da mu jih hrani, dokler je pri njem.
V Črnogorcih podaje domačin došlecu roko, napija mu in naznanja s tem, da ga sprejema v svojo vrsto. Kedar odhaje gost, prosijo ga domačini, naj ustreli s puško, da naznanja sosedom, da je zadovoljen s sprejemom.
Taka dobrodušnost se kaže tudi v vsem drugem življenji. Rad pomore sosed sosedu pri delu, v nesreči, kakor le more. Da, celo država je gostoljubna. Skadarski paša Makmut Bušatlija pridrl jc bil leta 1785 s silno vojsko v Črno goro. Došel je celo v Cetinje, popalil je vse in storil silne škode. Posled dveh let se zameri paša svojemu sultanu, kateri pošlje veliko vojsko proti njemu. Zato vpraša Mahmut kneza črnogorskega Petra I., ali bi mu dal zavetja. Vladika mu odgovori, da so domovi siromašni v Črnogorcih odprti vsem nesrečnikom brez razlike, da more priti zatorej paša slobodno k njemu, ker velja na Crui gori zakon, da pomogo vsakemu v nesreči. Mahmut spravi zategadelj vse svoje dragocenosti na črno goro in jih odda vladiki na „amanet", t. j. v varstvo. Ko premaga paša vojsko sultanovo, vrne mu knez vse dragocenosti.
Ali Črnogorci ne sprejemajo le tujca radi pod svojo streho in ga pogostujejo, tudi pomagajo mu radi v nesreči, če pogori kedo, pomogo mu sosedje z novci in z rokami. Če mu pokradejo
živino, če mora platiti „krv" za ubitega človeka, pomaga mu bratstvo kolikor le more. To imenujejo „poplata". ') Zato ne po-menja glagol „poplatiti" samo „plačati", ampak tudi, „darovati". Tudi poje narodna pesem: „Poplatiše sužnja nevoljuoga". Dobrosrčnost kaže se o vsaki priliki. Seljaci se ravnajo med soboj po geslu: ,,Ja tebi danas, a ti meni sutra." To nam kaže prav lepo „pomoč" in „moba". Kedar treba seljaku delovcev za svoja dela, a jili sam nima dosta, naprosi sosedov in prijateljev, da mu pomogo s pogojem , da pomaga tudi on, kedar jim bode treba. Ali pri tem ne štejejo strogo pomagačev. Komur treba 15 delovcev, ne more jih poslati n. pr. svojemu prijatelju več, kakor šest, vendar se pobotata tudi o tem-.
„Moba" je tudi pomoč, toda razlikuje se od nje, da priliaje na „mobo" veliko več pomagačev in da jo sklicujejo le tedaj, kedar je mnogo dela na jeden krat, kateremu tudi velika zadruga ni kos. Sklicujejo jo na košnjo, na žetev, na „plastidbu" (na spravljanje pokošenega sena). Tedaj se zbere po 20 do 30, v srednji Hercegovini celo po 60 do 70 fantov in deklet. Plače ne zahtevajo po-magači, samo pogostiti jih mora gospodar dobro. Delovci prihajejo oblečeni kakor na kak praznik. Po dokončanem delu se goste, plešo in pevajo do trde noči. Primerjati bi mogli temu na Slovenskem prostovoljne pomagače, kateri pomagajo spravljati proso, obrezovati repo, ličiti koruzo i. t. d. Vendar, najlepše se kaže „pomoč" in „moba", kedar prihajejo ljudje pomagat ubožcem. Zbero se ljudje in zorjejo njivo onemu, kateri nima svoje živine za delo, devojke se zbirajo po zimi po hišah, kjer ni dosta ženskih, da bi naprele potrebne preje za dom i. t. d.
O gostoljubnosti kaže dalje najbolje pregovor: „Težko tikuči, u koju gosti ne dolaze."
O Srbih pripoveduje Vuk („Rj." s. v. krčma): „Krčem dosedaj na Srbskem, po Bosni in Hercegovini ni drugod, kakor po mestih, po planinah, kjer ni vasi, in ob rekah. Kedor potuje, prenoči v selu, kjer ga prehiti r.oč. Ustavi se pred prvo hišo in vpraša, ali more prenočiti. Gospodar ali gospodinja ga sprejme vesela ali mu reče, da ne more, ker nima sena za konja ali kaj drugega, in mu pove, v kateri hiši more dobiti potrebnega. Če jih pride vsa družina, razdele se po hišah."
„Vsak gospodar sprejme gosta, če nima vina ali rakije, da bi ga pogostil, izposodi si potrebnih reči od soseda ali prijatelja. Po hišah, kjer stanujejo imoviti ljudje, imajo gostov skoraj vsak dan: danes_ pride pop, drugi dan kak kalugjer, tretji kedo drug. Nekateri begovi po Bosni imajo posebno poslopje poleg hiše, namenjeno gostom. _ Tu more 'ostati- gost, kolikor časa hoče, ne treba mu platiti niti zase, niti za konja, niti za hlapca. Kedar odhaje, pokloni slugam kako darilo."
') Gl. Vuk, „Rječnik," e. v.
Dalje opisuje B o g i š i 6 gostoljubnost rusko. Po ruskih narodnih pesmah nahajemo često običaje, katerih se mora držati gost, ki hoče uživati gostovskega prava. Ves obred spoznavamo v naslednjih vrsticah:
„Molodoj Solovej syini Budimiroviču, Spasovu obrazu molitsja, Vladimiru kujazu klanjatsja, Knjaginje Apraksevnoj vu osobicu."
(Kirša Danilov, 5.)
Stopivši v hišo moli zatorej pred „spasovim obrazom" (sliko spasiteljevo) in se klanja gospodarju in gospodinji. Ta obred mu daje vse pravico gostovc; kedor bi se mu ognil, bi žalil hišo.
Gospodar pozdravlja prišleca z raznimi pozdravi, da bi mu pokazal, kako mil mu je njega prihod. Imenuje ga. „dragega gosta", prosi ga oproščenja, da ga ne sprejme tako lepo in sijajno, kakor bi ga hotel, akoravno stori vse, kar mu je moči.
Posadi ga za mizo na častno mesto in donaša jedi in pijače. Vse, kar mu doneso na mizo, imenujejo ,,hljeb-so", zato, ker je navada, še danes, da ponujajo došlecu najprej kruha in soli. Tudi donašajo še sedaj vsakemu novemu namestniku cesarskemu, kedar pride na svoje mesto, kruha in soli, v znamenje gostoprimstva. Ravno tako delajo samemu carju, kedar pride v deželo ali v mesto. V granitni Palati v Moskvi in v Eremitagi v P et erbur gu je na stotine zlatih in srebrnih krožnikov in solnic, na katerih so prinesli carju poslaniki raznih dežel in mest ,,hljeb-so".
Zato imenujejo Rusi še sedaj gostoljubnost, „hlčbosolčstvo." Jednako imenujejo tudi Srbi človeka, s katerim so jeli kruh in sol, „solojednika" ali „soiljebnika". ')
Sol in kruh rabi ljudem od .nekedaj za glavno jed, zato ste obe reči vsem narodom v izredni časti. Rimski povestničar Taci t2) pripoveduje n. pr. o strašni vojski v Hermundurih in Chat tih zaradi slane reke, iz katere so dobivali sol s tem, da so ulivali vodo na ogenj. Mislili so namreč, da so kraji, kjer teče slana voda, nebu najbližji in da uslišujejo bogovi molitev človeško na takih krajih najrajši (eos masime Iocos propinquare coelo, pre-cesque mortalium a cleis nusquam'propius audiri). Kedar odhaje gost, prosijo ga Rusi, naj ne raznaša slabega glasa o hiši.
Gostoljubnost narodova se kaže posebno revežem. Berači in sleparji menda ne žive nikjer tako dobro, kakor na Ruskem. Zato je tudi opravičen izrek: „Na Rusi ešte otii goloda (glada = lakote) nikto ne umiralu". „Hljeb-so" je na Ruskem tako stara navada, da ja pošiljajo prijatelji in znanci pri vsaki priliki, tudi, ako je kedo promenil samo svoje stanovanje i. t. d.
') 61. Vuk, „Rječnik," s. v. a) Tacitus, „ann. XIII." 57.

Velikoruski seljaci, oddaljeni od mest, mislijo še sedaj, da je greh, vzeti novcev od gosta. Po njih misli je dolžnost vsakemu, da pogosti tujca s tem, kar je Bog poslal.
A gostoljubnost nahajemo tudi v Slovanih polarnega morja. Nesrečnike, katerim je razbila nevihta ladijo, sprejemajo ljudje po bratski, da, gostoljubnost velja tudi mrtvecem. Kedor najde mrtveca, mora ga pokopati, če bi s tem izgubil tudi mnogo časa in priliko za najboljši lov. To je vredno, da se spominja, ker je vse leto jedva kakih šest tednov ugodnih lovu. A še tedaj je mnogo krat grdo vreme, tako, da ostaje ugodnih dni časih jedva po dvajset. V tem si mora pribaviti marsikatera družina hrane za vse leto. ')
OLipovanih, naseljencih ruskih v Bu ko vini, pravijo, da niso gostoljubni, da ne sprejemajo radi tujca ali gosta v svoje hiše, ali ti so razkolnici in mislijo, da so nečisti vsi oni, kateri niso njih vere; zato moremo umeti, zakaj ne vidijo radi gosta. V lepem svitu se kaže tudi gostoljubnost v dalmatinskih Morlakih. O tem rodu pripovedujejo potniki marsikako slabo, ker ne poznajo njega izvirnega slovanskega značaja. Morlak je rojen gostoljub, rad odpira tujcem svojo hišo, gosti jih, kolikor najbolje more, plačila neče za svojo postrežbo. To svojstvo ima ne le bogatin, ampak tudi siromak. Bogatin pripravlja gostu jagnje, siromak ponuja kokoš, mleka, sat medu, ali kaj drugega. Fort i s pravi na strani 55 svojega potovanja po Dalmaciji: „Dokler živim, ne zabim srčnega gostenja, s katerim me je počastil vojevoda P ervan iz Kokoriča. Bil sem prijatelj nekemu njegovemu sorodniku. Poslal mi je obleke in vodnikov naproti; v nekaterih dnevih, kedar sem bil pri njem, mi je pokazal izvrstno svojo gostoljubnost, svojega sina je poslal z menoj do Neretve, akoravno je oddaljena od njega hiše dober dan hoda. Dal mi je jedi soboj, a ni hotel niti krajcarja za to. Ko sem odhajal, izpremljal me je gospodar z vso družino, še po slovesu se ni vrnil, gledal je za menoj, dokler me je mogel videti. Ta prijaznost vzbudila mi je v srcu čuvstvo, katerega nisem čutil nikdar, ko sem potoval po Italiji." ,J)
Gostoljubnost se kaže tudi po narodnih poslovicah. V Čcla-kovskega zbirki jih nahajemo polnih šest strani;3) Čehi in Po-Ijaci pravijo: „Host do domu, bfih do domu", a Rusi: „Česti priložena (gostju), a otu ubytky bogu izbavilu." Kedar pride gost, žive bolje v hiši, kakor navadno; zato pravijo Srbi: „l)ogje gost, pa razori post"; zaradi tega se celo ne postijo, kedar treba častiti prišleca.
') Erman, „Archiv V." 588.
2)	Gl. S. Ljubic, „Narodni običaji kod Vlabah u Dalmaciji. U Zadru 1846", str. Iti. Prim. Mcnin, II costume di tutte le naaioni," str. 728.
3)	Fr. L. Celakovsky, „Mudroslovi narodu slovanskeho vc pfislovicb, v Praze, 1852," str. 413-418.

Ali v prislovicah nahajemo tudi takih, katere ne kaž6 ravno veselia o gostih. V Srbih' in v drugih rodovih čujemo: „Vese gost, a žalosten gospodar"; ali: ,Gost mrzl na gosta, a domač m S Obadva', ali: Najmilijeg gosta, tri dana je dosta, in jednakih T, Sine To ne govori proti gostoljubnosti, ampak e proti on m, kateri tudi tti ne poznavajo mere. Ni treba misliti tu s Cela-kovsk m (gl. str. 415) na to, da je začela g nevat. gostoljubnost. Ako le pomislimo razliko med gostom, kateri pride po opravkih o staj c toliko časa, kolikor mu treba, da si počije, da izvrši svo a mVravila, in mislimo si gosta, kateri samo lenusi po svetu, lehko Emo zakaj je narod stvaril tudi takih prislovic, A da pripisujejo goku mnogo krat tudi v šali, kar se ne tiče njega, nam pričuje porogljiva pesmica srbska:
»Sedam kuca jednu kozu muze, J oš se (h)vale, da se dobro (h)ranc. Da im nije mloge gostinice, Od sira bi cuprije zidali, Na siruci b' vodenice mljele."
(Vuk, ,,Rj." s', v. gostiuica.)
11.
Božja sodba.
Bog pomaga nedolžniku, mislili so pogani, verujejo kristijani. Zato nahajemo v poganstvu in v kristijanstvu srednjega veka čudnih navad, in običajev, po katerih so skušali izpoznavaU nedolžnost ali krivico zatoženčevo. Nedolžnost ima veliko moč, celo čuda dela Bog, da varuje nedolžuika, iz očitne nevarnosti, mislijo mnogi še sedaj, ga reši Bog. Če skoči nedolžnik v vodo, ne utone, če utakne roki v vrelo vodo, ne speče se, v boju ga sovražnik ne premore, ako dela vse le zato, da dokaže svojo nedolžnost. Po misli indijski more narediti otrok kroglo iz vode, po misli slovenski imajo nedolžni mladeuči oblast nad zmijami, gnati jih mogo, kamor hočejo, da, ubraniti se jim ne mogo, če jih hočejo tudi usmrtiti. ) Bog ustavlja celo prirodine moči, da varuje nedolžnika.
Te in jednake misli so napotile razne narode uže zgodaj, da so skušali izpoznavati krivičnika por aznih skušnjah (»očiste") ali po božji sodbi. Obtoženec je moral prijemati ali nositi razbeljeno železo v rokah, moral je hoditi po žarečih lemežih, metali so ga v vodo, sezati je moral v vrelo vodo, ali bojevati se
') Jagic, „Archiv fur slav. Philologifi" II. 439.
mu je bilo s toži tel jem, da dokaže, je li kriv ali ne. Kedor se ni opekel, kogar ni požrla voda, kogar ni premogel nasprotnik, bil je nedolžen.
Uže v svetem pismu beremo takošno zapoved. V četrti knjigi Mojzevi (5. 12 — 18) stoji zapisano: „Če je komu žena nezvesta in je mož ljubosumen, a jej ne more dokazati, da je grešila z drugim možem, naj jo pelje pred duhovnika. Zanjo naj prinaša v dar deseti del jednega efa ječmenove moke. Ali na moko naj ne zliva olja, niti naj ne slplje kadila nanjo, kajti to je dar ljubosumnosti, dar premišljevanja, da se najde pregreha. Duhovnik naj jo pripelje (na svetišče) in naj jo postavi pred Jehovo; naj vzame posvečene vode v lončeni posodi, in prahu, kateri leži na tleh v stanovanji, in naj ga vrže v vodo. Potem naj postavi ženo pred Jehovo, naj jej odkrije glavo in naj jej dene na roki dar premišljevanja, ki je dar ljubosumnosti, in v roki duhovnikovi bodi voda kletve. Na to naj zaklinja duhovnik ženo, naj jej ne škoduje grenka voda kletve, ako ni grešila; a če je grešila in se je one-čistila z drugim, naj jo stori Jehova kletvo in prisego vsemu narodu, ledija naj se jej posuše in trebuh naj se jej napihuje. In žena naj odgovarja: amen ! amen! " Na to je zapisal duhovnik kletvo na listič in jo izbrisal z grenko vodo, in je dal ženi piti vode. Potem vzame dar iz rok ženinih, daruje jedno pest, jo sežge na oltarji in žena je morala spiti vodo.
Tedaj se bode spolnila kletva nad njo, če se je spozabila res, ali, če je nedolžna, ne bode jej škodila voda, ampak rodovita bode.
Boj Davidov z Golijatom je tudi le ,božja sodba', s pomočjo božjo premaga mali fantič orjaka.
Od todi nahajemo kasnejše tudi v legendah mnogo jednacih primer. Tako pripoveduje Herma n de Valeuciennes (iz XIII. veka) v životopisu Marije device:') „Hči Abramova je bila noseča od duha „drevesa življenja", katero je usadil Bog na Abramov vrt. Iz lesa tega drevesa naj bi stesali nekedaj križ Izveličarju. Ko opazi oča, da je „trudna", bil je zelo hud. Toda ona mu dokaže svojo nedolžnost s tem, da gre skozi ogenj gola do srajce. Plamen jej ni škodil, nego proinenil se je v dehteče rožice." Jednacih primer imamo še mnogo po legendah.
V Grkih nahajemo tisti običaj. V Sofoklejevi Antigoni" (v. 264—267) pravi stražnik, kateri je varoval truplo Potnikovo, da bi ga ne pokopal kedo, „da je pripravljeu on in njega tovariši pobirati z rokami razbeljeno železo, iti skozi ogenj in slovesno priseči bogovom, da niso potrosili niti sami trupla s prstjo, niti ne vedo, kedo je to storil."
Boginja Ge (Zemlja) je imela slaven tempelj v Kratili (Krathis) v Ah a j i. Svečenice nje mogle so biti le žene, katere
]) Gl. „Histoire litčraire de la France", 18. 834.
so se udale v svojem življenji jednemu samemu možu. Pavzanij /VII 25. 13) pripoveduje zatorej, da so morale piti žene, katere so hotele biti svečenice v tem svetišči, bikove krvi, o kateri so mislili Grki, da usmrti vsakega, kedor jo pije, če ne govori resni e.
Na Siciliji, blizo mestu P al i ki, so bili ž vepleni studenci, sveti bogovom P ali k o m. Tamo so Grki slovesno pnsezali, ali kedor je hotel prisezati, se ni smel dotakniti nekaj časa prej ženske, ni smel jesti nekaterih jedi i. t. d. Kedar je prisezal stopal je kraj studenca, da se je dotikal robu. Na to mu je čitai svečenik prisego in prisezalec je moral govoriti za njim. Kedor je prisezal po krivem, oslepel je na hip ali je umrl takoj Drugi pisatelji pripovedujejo, ') da so zapisavali prisego na deskico, katero so metali v vodo. Če je govoril zatoženec resnico, plavala je de-skica po vodi, če ne, utonila je, a prisezalca je zgrabil ogenj, da je zgorel.
Achilles Tati u s („de amor. Clitophon." VIII, 12) pripoveduje tako o studencu pri Efezu: „Če dolže kako žensko, da se je pregrešila, mora stopiti v studenec in se umivati. Voda je plitva in seza nad meča. Kedor je hotel prisezati, zapisal je prisego na pisno deskico, jo je zavezal po šegi tedanji z vrvico in si jo obesil okolo vratu. Na to je stopil v vodo; če je prisezal pravično, ostala je voda mirna, če ne, naraščala je tako dolgo, cla mu'je narasla do vrata, in da je potopila tudi deskico.
A Eustathius (Ismene, VII.) poroča o studencu priEfezu, da je voda ostajala čista, če je stopila vanjo devica, ali če je bilo izgubilo dekletce svoje devištvo, skalila se je.
V Arkadiji, blizo mesta Nonakris, je bil studenec Styx. Kedor je prisezal po krivem in je pil njega vode, je umrl takoj, le oni je ostajal živ, kateri je prisezal pravično. Herodot (IV. o.) pripoveduje, kako se je začel rod Skythov. Dežela, kjer so bivali kasnejše, bila je pusta, ni bilo žive duše tamo. Narodi se v nji prvi Skyth, Targitaos. Oča mu je bil Z en, mati hči reke Bo ris t h ena. Targitaos je imel tri sinove, Lipo ksaida, Ar-p o k s a i d a in Kol a k saida. Ko so vladali še vsi trije, pade z nebes zlat plug, zlat jarem, zlata bojna sekira iu zlata časa (?'■«>■>?). Starejši brat hoče prvi pobrati te stvari, ali opeče se, srednji poskusi drugi, ali opeče se tudi, a tretji pobere vse brez kvara. Starejša prepustita zatorej mlajšemu kraljestvo.
Poznali so božjo sodbo tudiRimljani, a rabile so jim očlste navadno le za robove, ne za oproščence. „Acron a d Horatu e pištol as" I. 10 (Gesner str. 521) pravi: „Če sumnijo, da so ukrali robovi kaj, vodijo jih k svečeniku; ta da vsakemu kosec kruha, kateri je zagovorjen (carmine infeetus). Ko ga sneelo, zve
J) Stephanus byzantinus, s. v. ?r«J.6oj.
se, kedo je tat." Po Čem so spoznavali hudodelca, nam ne pripoveduje, ali misliti smemo, da so menili tisto, kakor v srednjem veku trermani, kateri so mislili, da se mora zadaviti zločinec nad grižljejem blagoslovljenega kruha.
Bogovi grški in rimski so prisezali pri vodi podzemeljske reke btyxove. Kedor bi bil prisegel po krivem, ležati bi bil moral veliko letino dobo mrtev, a po vzbujeuji bi moral živeti še devet let prognan iz družbe drugih bogov.
Ivo so tožili v Rimu svečenico Vesti no T učijo (Tuccia), da je prelomila prisego devištva, opravičila se je s tem, da je prinesla vode v situ iz T i b e r e iu jo je zlila višjim duhovnikom pred noge.
ludi v bizantinskem carstvu je bila navadna božja sodba, posebno po razbeljenem že'ezu. G eorgius Akropoli ta (c. 50) pravi o carju Mihailu: „Ker ti ni moči dokazati po svedokih, mora& dokazovati resnico po razbeljenem železu" («5 uvdnco rr,v a/.rj&emv nanmrr^taOai).
Da je služil narodom dvoboj o božji sodbi, je znano; mnogo prilik bi mogli navesti o Davidu, o bojih grških in rimljanskih, o vojskah nemških in slovanskih.
A posebno razširila se je božja sodba v srednjem veku. -Najstarejšo pričo iz teh časov nahajemo v Gregoriju Turškem: ) „Arijansk iu katolišk duhovnik", pripoveduje, „stasepri-Ckala o ven." Naposled reče zadnji: „Kaj se mučiva z dolgim pravda-njem, z dejanjem poskusiva, kaj je pravo, zakuriva pod kotlom, vrziva prstan v vrelo v6do, in kedor ga potegne iz vode, on ima pravico, nasprotnik se mora udati njega mnenju. Arijanu ie bilo po volji, dogovorita se zatorej, da poskusita božjo sodbo drugo jutro. A po noči se začenja bati katoličan; zjutraj vstane in si namaže roki z oljem in drugimi mazili. Ob tretji uri prideta na "'g, ljudje pnvro od vseh strani, zakurijo, postavijo kotel na ogenj, voda začne vreti, in vržejo prstan v vodo. Najprej povabi dijakon Krivoverca, naj zagrabi prstan, ali ta ga zavrne: „Ti si nasvetoval poskušnjo, ti moraš iskati prvi prstana." Trepetaje zaviše dijakon ri) i-?' ' ko zapazi uasP™tuik, da ima namazani roki, zavpije: „Kabil ti je pripomoček, tvoja poskušnja ne velja nič!" V tem bipu pride mimo drug katoliški duhovnik iz Ra ve ne, Jacint (Jacintus>, m vpraša, o čem se pričkata. Jedva zve o čem, potegne roko iz obleke in utakne desnico v kotel. Prstan je bil zelo legak in droban, vroča voda gaje gonila sem ter tija, kakor veter pleve. Dolgo ga je iskal in lovil, a še le posled jedne ure ga ujame. V tem so kurili vedno pod kotlom, da je voda bolje vrela Ko potegne dijakon roko iz kropa, ni se mu znala nikakova opeklina, pravil je celo, da je bila voda na dnu mrzla, le od zgoraj je bila mlačna. Ivrivoverec, osupnen, reče: ,.Tudi meni bode pomagala vera" in utakne roko v vrelo vodo. Ali jedva se je poto-
3) Gregor von Tours „miracul. lib. 1. c. 81."
riila roka v vodi, se je opekel tako strašno, da mu je padlo vse Jneso od kosti. Tako je bila končana »pravda." To se je zgodilo v gornji Italiji v šestem veku.
Leta 859 so tožili kralja Lotharja ženo Thietbergo, da ni ostala zvesta svojemu možu; zato ponudi ona dokaz svoje čistosti po božji sodbi. A ker je veljalo pravo, da ženskim ni treba dokazovati samim, ampak mogo voliti tudi namestnika moža, dokazal l'e nje sluga, da je bila tožba le obrekovanje. Posebno razširjena je bila in je menda še v današnjih dneh božja sodba po
Indiji.
O Slovanih so mislili nekedaj učenjaki nemški, da niso poznali božje sodbe, ker pravi H e 1 m o 1 d („Chronicon Slavorum" I. 83. Leibniz, p 608): »Slovanom (krščenim) niso dopuščalipnsezati uri drevesih, studencih in pri kamenju, obtožence so dajali duhovnikom, da jih skušajo z železom (razbeljenim) ali z lemeži (zare-čimi) " Ali od tedaj se razširja poznanje naroda slovanskega silno hitro Angleži in Francozi se zanimajo zlasti za vse posebnosti slovanske °na Nemškem so se začeli pečati od nekdaj učenjaki resno z bližnjim narodom slovanskim. Razna društva v Meklen-burgu v Pomoraniji, na Pruskem, po Poznanskem m Slezijskem baviio' se uže silno dolgo uspešno s starožitnostimi omb pokrajin. Ta društva priznavajo radovoljno, da so bivali nekedaj Slovani po teh pokrajinah. Nemški učenjaki sami so dokazali, n. pr., da so vse pripovesti o nekedanjih Nemcih na otoku Ranu (Riigen) le pravljice Leta 1868 je preiskaval poseben odbor razvaline na otoku in dokazal je jasno, da no nahaje m najmanjšega vzroka, da bi mogel pripisavati razvaline nemškemu narodu. Vse to je prav veselo znamenje. Kaže nam, da je obilica učenjakov nepristranska, katera išče le resnice in jo priznava tudi povsodi, kjer io najde Da, mnogi so uže očitali svojim rojakom, da se pečajo bolje z narodi afrikanskimi in azijskimi, da se uče jezikov divjih narodov, a zanemarjajo svoje bližnje sosede Da je reč res taka, je gotovo, ali poglejmo tudi mi, kako delamo Slovani; koliko jih je Slovanov, kateri poznajo Slovanstvo le nekoliko bolje na tanko kedo izmed nas sme reči, da pozna svoje brate, druge rodove slovanske, le nekoliko bolje, da pozna njih povestnico, da se je seznanil s starožitnostimi naroda svojega? Se ve, da bodo odgovoril kedo kaj hitro in po svoji misli tudi resnično: Saj nimamo prilike, da se učimo drugih nareči slovanskih. Ali ta odgovor še ni dosta, kedor ljubi res svoj narod, bode našel sam prilike, ako mu ni žal truda in dela.
Uže slavni Jakob G rim m, vzor vsakemu učenjaku, dokazal je v svoji knjigi »deutsche Rechtsaltertiimer" leta 1828, da so' poznali Slovani tudi božjo sodbo. Tega ni sklepal le od todi da jo nakajemo v vseh inih narodih, da zatorej Slovanom gotovo ni bila neznana. Uže leta 1826 je pisal E \v e r s, profesor na vseučilišči v Dorpatu, svojo knjigo „das alteste Iieckt der Russen",
v kateri piše, da jo je našel uže v „pravdi" ') Jaroslavovi, dani Novgo-rodcem. Ta ,,pravda" je tem večje važnosti, ker je najstarejša. Noben narod nima pisanega zakona iz tako starega časa. Jedva 158 let je mi-nolo, kar je nastala država ruska. Še le leta 988 so se pokristi-janili Rusi in so opustili daritve ljudi in uže 32 let kasnejše zapisali so prvo , pravdo." V njej nabajemo zatorej početek raznim pravnim rečem, o katerih vidimo v drugih narodih evropskih jedva sled. Naprave, o katerih moremo le soditi, kako so nastale in so se razvile v drugih rodovih, vidimo v svojem početku iu razvitku. A še več, tudi početek ravno tem napravam moremo dobiti. V družbinskem (zadružnem) življenji, katero ima svoj temelj prav v naravi človeški, vidimo vzrok temu pravu. -)
Jasno nam kaže „pravda" Jaroslavova, da ni bila država, nego združenje posameznih rodovin, da se branijo sovražnikom. Ali posamezne rodovine v državi niso izgubile nobene pravice, država še ni kaznovala človeka, kateri je koga ubil. Sorodniki ubitemu svojcu so imeli še pravico do krvnega maščevanja; „pravda" je skušala le nekoliko skrčiti krvno maščevanje s tem, da je določevala visoko „viro" (Wehrgeld) onemu, kateri je opustil maščevanje. Ali o „viri" v navadnem pomenu se ne govori, ta se je zgotovila še le kasnejše.
Sinovi Jaroslavovi vladali so složno vsak svoji deželi od leta 1054—1068. Kasnejše so se razprli in so živeli v sovraštvu.
Še za časa svojega prijateljstva dostavili so stari „pravdi" nekoliko novega z imenom: „Pravda, dana zemlji ruski, ko so se zjedinili Isjaslav, Vsevolod, Svjatoslav, Kosnjačko, Perenjeg, Mikifor Kijevljan (ici>iiiinuii>), Čudin, Mikula." Prvi trije so bili sinovi J a-roslavovi, drugi možaki, katere so si pridružili svetnike. Ti so določili uže „viro" in so ukazali, da se mogo maščevati krvno le bližnji sorodniki. Vidimo zatorej, da so skušali omejiti prosto krvno maščevanje, ali odpraviti ga si niso upali.
Veliki knez Vladimir Vsevolodovič Monomach je pomnožil zakon zopet z nekaterimi dodavki.3)
Med dodatki Vladimirovimi nabajemo tudi določilo o božji sodbi. V 17. paragrafu po novejši uredbi pravi: „Dati im pravdu želčzo vb vsčch tjažbach i vl tattbe i poklepč; ože ne budetb
') „Pravda" v pomenu ,,Recht" znana je bila tudi Slovenom. Kmetje pripovedujejo še sedaj o „stari pravdi1', t. j o starih pravicah, o katerih so se bojevali 1. 1515. in 1516. a) Glej Job. Phil. Gust. E w e r s, , Das iilteste Recht der Russen in seiner
gesehichtlichen Entwickelung dargestellt. Dorpat 1826 str. 288.
3) Našel je „pravdo" Tatiščev 1. 1738. Izdali so jo kasnejše mnogo krat. Poljski je pisal o njej J. B. Rakowiecki, ,,Prawda Ruska czyli prawa vvielkicgo se i§ zia Jarosbnva WIadymirowicza. W. War-szawie. 1820—-1822."
lica, t* dati jemu želčzo iznevole do polgrivny zolota; aže i imrnč,
t0 ^fiSffl se bode kedo, zakaj ne nahajemo določila o božji sodbi nrei ker stavljajo ta dodatek še le v trinajsti vek. Nekateri UŽ n?rJWslUi na to in so hoteli dokazovati, dasoseRus.se-80 už,c f " t lih (Nemcih in Skandinavcih z božjo sodbo. iTče pom slimo,^Tnimamo iskati v pravdi običajev narodovih, le MočTl kneževih, ako pomislimo dalje, da tedaj še ne " n el eovoSi o državi, kakeršna je sedaj, v kateri imajo vladar T^ Siki po zakonu sami pravico kaznovati hudodelca ali njega ura iniiu u	uima iskati sam pravice, ampak
S rit bodemoTehko uvideli, zakaj pravda prejšnja ne govori
„ ho?.i sodbi kakor vidimo še današn e dni, da si išče n. pr.
asa
d^J^i m^čio starejš^n tudi globo, tako je bilo tudi tedaj, ko hfla oblast vladarjeva še mala, vsakedo sije iskal pravice sam « rlomočio svoJega rodA. Vladar se za take stvari ni brigal m se •PrP1 brisati ako ni hotel, da bode ljudstvo nezadovoljno z n ;r Zat" smo videli" da vladar tudi krvnega maščevanja ni od-Sa h, atraTno so mi prigovarjali duhovniki, kateri so pnšUlz Carigrada. Novgorodski letopisec pripoveduje o tem „In Vladimir SS strahu božjem, in množila so se razbojstva (paafloeB®), J- ilnf P srrekli Vladimiru: „Množe se razbojniki; zakaj jih ne lQ S?" On jim odgovori: ,Bojim se greha (rptoV.' Oni mu ki£ J Ti si Dostavljen od Boga, da kaznuješ hudobnežev in po-
ES"JSfc
rio ifl ndnravil knez „viro", a takoj potem pravi, da jo je trebalo nlačevati v konjSf in v orožju. Ewers dokazuje, da m moči, dabi bil odnravil uže Vladimir „ vir o", ker jo nahajemo v kasnejših iravdah in ker pravi letopisec sam, da je veljala še dalje On Si da so mu svetovali duhovniki, a da njih sve a ni mogel iz-poMti ali da bi pripravil vsaj .pot odpravljen^ krvnega m č -vanja, ukazal je le, naj se plačuje „vira", se ve, le tedaj, ako je poškodovanec ^ovoljen^njo ^	uže	^
najstim vekom, vJmo gotovo. Leta 993 premagal je močen rnla-
JireČek, ,.Das Recht in Bohmenund Mahren, Prag 1865." ) I I str ' 64 — E w e r s , o. c. str. 317. - Ivanišev, „drevnee pravo Čehov, v Žurnaiu min. narodn. pros. 1841. XXX 139. — Afanasjev, „poet. vozzr. Slavjant na prirodu II. 19b.
2) Gl. Evvers. o. c. str. 213,
denič ruski orjaškega Pečenega v dvoboju in priboril je s tem svojim rojakom zmago. Zato ga je napravil Vladimir velikega moža (velikimi mužemB) ') Pečeneški vojevoda je bil predlagal, naj bode takoj mir, ako zmaga Rus, ali, ako zmaga Peče neg, naj traje vojska še tri leta.
Leta 1022 bojevala sta se tudi Vladimirov sin M s tisi a v in knez Ivosogov P rede dej. Določila sta pred bojem, da izgubi premaganec imetje, ženo, otroke in deželo.
Vse to nam kaže vendar uže jasno, da so poznali Rusi božjo sodbo še v poganstvu, in gotovih poročil o nji ne nahajemo le zato ne, ker je v pravdah ni trebalo omenjati, in ker knez ni imel upliva nanjo. Ali tudi v inih Slovanih spoznavamo dvoboj kakor božjo sodbo. Kedar so se bojevali narodi, zbirali so mnogo krat od vsake strani jednega bojevalca, ta dva sta po tam odločila za obe vojni. Uže v „Ilijadi" nam opisuje Homer take boje, Livij nam poroča o H orac i jihjin K ur i a ci jih, in v Slovanih nahajemo še sedaj mnogo pravljic, n. pr. v Slovenih o Petru Klepcu i. dr. junacih, kateri so pridobili svojcem zmago v dvoboju. Toda, ne smemo misliti, da bi bilo to vse izposojeno. Narod je poznal uže takošne boje, ko še ni vedel niti o sv. pismu, niti o inih narodih.
V baltiških Slovanih veljala je ta navada. V Vagri-janih in Saks oni h n. pr. je nastal razpor zaradi meje. Vsaka stranka je trdila, da ima pravo. Naposled se dogovore, naj določi dvoboj, čegava je pravica. Saksoni si zbero junaka Bar vid a (Barvido), a Vagrijani Agrima. V odločen dan prideta odbranca s knezi in mnogim ljudstvom na mesto, o katerem so se pričkali, kronisti imenujejo ta kraj „vadum Agrim-vidil". Obe stranki sta blagoslavljali svojega bojevalca, kristijanski Saksoni po šegi krščanski, poganski Vagrijani po obredu poganskem. Na to se začne boj. Dolgo sta se ruvala korenjaka, naposled premaga Sakson Slovana. Vagrijani so morali zatorej prepustiti pokrajino. A Saksoni so postavili velik kamen na mesto, kjer je pal Agrim, v večen spomin svojemu junaku Barvidu.
Jednako pripoveduje \Y i p p o ") o Srbih (lužičkih), katerim so silili tudi Saksoni čez mejo: »Pravili so pogani, da kale Saksoni mir; to hočejo dokazati po dvoboju, ako dovoli cesar. Ravno tako so ponujali Saksoni, akoravno niso imeli pravo, cesarju dvoboj, da bi dokazali svoje pravo. Cesar dovoli, naj rešijo pravdo po dvoboju. Izbrana dva junaka začneta boj . . . končno pade kri-stijan, ranjen od pogana." Tako bi mogli najti še več primer, katere bi pričale, da Slovanom poganom božja sodba ni bila neznana.
l) , Letopis Nestorova po KenigsbergiskoMU spisku", str. 87. — Ewers
o. c. str. 209; 224. ") Gl. Pfstori u s j „8Criptores vcvuin gCTmuuic&vuiiif III. 479.*' •— Jirecfk^ o, c. I. 1, str, 64. — J, G v i mm1})Deutsche Rechtaaltevtumer", str. 928.
Opominjati bi mogli tudi boja Miloša Obiliča in Vuka Brankovima pred bitvijo na Kosovem, ali dosta je uže primer, saj bodemo videli še, da je ostalo do današnjega dne dovolj prič, katere nam kažo jasno, da ne smemo misliti, da tega običaja naši pradedi niso poznali.
Ko so se pokristijanili Slovani, rabilo je kristijanom povsodi to sredstvo, da spoznajo nedolžnika in krivičnika. Saj smo videli uže priliko iz sv. pisma, kateri je bil vzrok, da se duhovniki takim obredom niso ustavljali. Ali opirati so se mogli tudi na boj Davidov z Golijatom, na mladeniče v žareči peči i. t. d. Krščanske legende pripovedujejo tudi še mnogo, kako varuje bog pravičnika. Jednega dogodka smo omenjali uže zgoraj, a našli bi jih lehko še mnogo.
Znano je, da nedolžniku hudič ne more ničesar, da Bog ne dopušča, naj bi se zgodilo nedolžniku kaj zlega i. t. d. Stari Slovani so častili P e r u n a (pol. Pirun, lit. Perkunas, lot. Pehrkons, staro-pruski Perkunos). V Stargardu v Vagriji častili so ga posebno; tamo je bil mu posvečen log, o katerem pravi Helmold (I. 84), ,da je bil svetišče vsej deželi" (sanctimonium universae terrae). Velikanski starodavni hrasti, drevje, posvečeno v vseh narodih najvišjemu bogu, šumeli so nad svetiščem Perunovim. Umeteljno izdelana lesena ograda je bila narejena okolo svetega kraja, nikedo ni smel stopiti v ogrado. Le svečeniki, knezi, oni, kateri so iskali pomoči, in oni, kateri so bili v smrtni nevarnosti, smeli so prihajati. Vsak ponedeljek seje zbiralo ljudstvo pred ogrado k sodbam, (propter judicia), ker ni vladal Perun le blisku in gromu, ampak je bil tudi prorok. V njega varstvu je bila sodnija, ') v njega imeni, kakor stari Grki v imeni Z en o vem, sodili so Slovani. On je dajal oblast knezom in svečenikom svojim, da rešujejo tožbe, on jim je dajal tudi razuma, da so spoznavali pravico in krivico. Po slovesni daritvi so začenjali zatorej soditi.
S tre do w sky s) pripoveduje, da so upodabljali Peruna na Moravskem z žarečim železom v roci. To bi moglo biti sicer tudi le znamenje strele. A omenjani pisatelj misli, da je pomenjalo železo, katero je rabilo božjim sodbam. Da, nekateri mislijo celo, da je izvajati beseda Prove, Proven ali Prono, katera pomenja tudi Peruna od besede „prove", katera rabi Kašubom še dandanes v pomenu „pravo". Stfedowsky pravi, da so imenovali železo v v roci Perunovi „pravda". Gotovo je, da je bil Perun glavar sod-nijam, v njega imenu sodili so Vagrijani, smemo zatorej misliti, da so ga častili vladarja sodnijam tudi drugi Slovani. Da je bilo posvečenih njemu mnogo svetišč, kaže nam povestnica slovanska.
V Litavskem na gori Rombinus, blizo reke Memel, kazali so do leta 1811 daritven kamen Perunov, o katerem jepri-
*) Afanasjev, „poetičeskija vozzrenija Slavjant na prirodu." 11.194. a) S a c. Moraviae hist. 1710 str. 36.
K
letopis 1879.	"
povedovalo ljudstvo, da si ga je postavil bog sam. Pod njim, pravili so dalje, je bila zlata miza in srebrn plug. Leta 1811 razrušili so kamen, da bi se ljudstvo ne spominjalo več starega božanstva, napravili so iz njega dva malinska kamena. A še tedaj so menili ljudje, da je to velika nesreča za celo okolico.
Rusi častili so ga v Novgorodu in v Kijevu, Jugoslovani so mu darovali; Srbi imenujejo po njem še sedaj peruniko i. t. d.
O svetišču Stargradskem pripoveduje Helmold, da ga je videl sam, ko je bil tamo z biskupom Ljubeškim (Ljubica = Lii-beck) Geroldom 1. 1155. Biskup je dal razsekati ogrado in sežgati sveta drevesa. Kasnejše naselil je celo Saksone v mestu, da je zatrl ne le poganstvo, ampak tudi narodnost slovansko.
Kedar pri sodnijab sodniki niso upali razsoditi sami, je li kriv zatoženec ali je nedolžen, pribežali so k svojemu bogu in so skušali zvedeti pravo po božji sodbi: kedor je mogel nositi zareče železo v roci, kedor je utaknil roko v vrelo vodo, da se ni opekel, kedor je skočil v vodo, da se ni potopil, bil je nedolžen,
Bilo je pač več vrst božje sodbe. Ker jih ne poznamo iz časa poganskega, bodemo našteli one, katere so bile navadne kasnejše posebno na Češkem, ') o katerih vemo največ.
Razločevali so troje očist pri božji sodbi: a) pravo voda (ju-dicium aquae), b) pravo železa (judicium ferri), c) sedanie (dvoboj, judicium duelli).
Vse tri vrste navaja uže pesem iz kraljedvorskega rokopisa „Libušin sud":
,, . . . dvž veglasne dgve vyučene veščbam vitezovem: u jednej bu desky pravdodatne, u vtorej meč krivdy karajuci, protiv ima plamen pravdozvesten i pod nima svatocudna voda."
Pri vsaki očisti imeli so biti navzočni duhovniki. Nekateri samostani in nekatere posamezne cerkve so imele posebne pravice, da so smeli očiščevati duhovniki po njih. „Jus Conradi" zapoveduje določno, §. 8.: „Kedar se ima očiščevati kedo z vodo, nima ga spuščati v vodo nikdo drug, nego sam duhovnik in njega po-magač." Očiščevali so se v „božjem sudu" po vreli vodi ali po mrzli (judicium aquae ferventis, judicium aquae frigidae). Kedor se je očiščeval z vrelo vodo, imel je sezati z golo roko v kotel vrele vode, da potegne iz nje kos železa, kamen ali kakošno drugo stvar. Prepovedani so bili razni pripomočki, o katerih so pravili, da varujejo r6ko vročine.
*) Gl. Jireček, o. c. „0 Rusih" gl. Afanasjev, „poet. vozzr. Slavjanl na prirodu" II. 195.
Predno se je očiščeval, imel se je izpovedati, potem ga je obhajal svečenik in ga opominjal, naj ne skuša Boga, ako je morda kriv. Pri božji sodbi po mrzli vodi so peljali za tem toženca k jezeru ali k reki; a kjer ni bilo tekoče vode dosta velike, rabila jim je kad polna vode. Ko dospo na odločen kraj, poda mu duhovnik blagoslovljene vode, da jo izpije, rekoč: „Ta naj ti krepča vero!" Na to se obrne proti vodi in reče: „Zaklinjam te, v6da, v imeni vsemogočnega Boga, kateri te je stvaril in te podelil ljudem, da jim rabiš; zaklinjam te v imeni sinu, kateri je hodil svojima nogama po tebi in se je dal krstiti s toboj; zaklinjam te v imeni svetega duha, po katerega volji se je razdelilo morje, da je šlo ljudstvo Izraelsko po suhem skozi nje, da ne pustiš tega človeka v sebe, ako je dolžen, česar ga tožijo, ampak, da ga pustiš plavati na sebi." Na to se obrne svečenik z nova k tožencu in ga zopet opominja, naj opusti očisto in naj ne izkuša Boga, ako je kriv. Po vseh teh obredih slačijo služabniki toženca, mu vežo roki in nogi, mu opasujo vrv okolo ledij in napravljajo vozel na njej; potem ga spuščajo polagoma na vrvi v vodo. če se je potopil toliko, da se je zmočila vrv do vozla, bil je nedolžen.
Se ve, da ni bilo težko napraviti, da se je potopil hudobnež do vozla, zato je bil prepovedal uže cesar Karol Veliki 1. 800 svojim poslancem očisto po mrzli vodi. Prepoved je ponovil 1. 829 tudi Lu do vik Pobožni, a vendar ni obveljala povsodi, ker tudi oblast cesarjeva ni veljala povsodi v jednaki meri. Iz početka mislili so tudi, da se potopi le krivičnik, ker so menili, da bodi storil Bog čudo, da varuje nedolžnika in ga pusti plavati po vode.
Ko so začeli proganjati čarovnice vedno hujše in so premišljevali tedanji modraki vedno bolje na tanko moč hudičevo, ko so začeli verjeti vse neumnosti o čarovnicah, da mogo letati po zraku i. t. d., domislili so si, da bi mogel pomagati peklenšček hudodelcu, da plava nad vodo, zato je obveljalo ravno nasprotno: kedor je utonil, je bil nedolžen, kedor je plaval nad vodo, je bil hudodelec.
A poznavali so Čehi še drug način božje sodbe z mrzlo vodo. Če sta se toževala dva o nepremičnih stvareh in sta hotela pri-seztSC oba, moral je iti tožnik skozi globoko reko, a toženec za njim, tri korake oddaljen od njega. Če je začel toniti tožnik, smel se je vrniti toženec in je bil opravičen; a če je prišel prvi onstran vode in je bil drugi v nevarnosti, da utoni, dobil je pravdo prvi. Ali če sta pregazila oba srečno na drugo stran, bil je prost toženec. ') To očisto so tudi poznali Nemci z imenom „Wasser-treten".
V Rusih so se ohranili do današnjega dne po narodnih pri-slovicah in poverijak razni ostanki stare očiste z vodo. Pravijo n.
Afanasjev, o. c. II. 198.
pr.: „pravda ne vtonetB u vodč in ne zgoritB u vognjč;" znan je tudi rek: „vti vesti kogo na svežuju vodu," kar pomenja toliko, kolikor: prepričati koga leži ali nepravde. ') A poznavali so tudi uže od_ nekdaj božjo sodbo, da so metali žrebe v vodo, na katere so napisavali imena sumnjivik osob in so izpoznavali krivca, kakor nekedaj Grki, po tem, da je utonil njega žreb. Stara pesem pripoveduje, da se je zagrešil bogat trgovec S a d k o, ker ni dajal žrtev Morskemu Carju (t. j. Morju). Zato se vstavi njega ladija sredi morja in se ne gane z mesta. Da bi spoznali, kedo je kriv temu, reče S a d k o mornarjem :
,,vz mšsto V8Ž vBI sobiraitesja, A i režte žerebBja vBI valženBI, A i vejakft — to piši na imena, I brosačte vBI (ich) T> VB sine more: KotorBIe bBI poverchu plBIvufrB, A i te bBI dušenBki pravBlja; Čto kotorBle — to VB more tonutli, A mBI tžchl spichnem i vo sine more.1'
Žreb gospodarjev potone in ga naznanja krivim; zato zapove napraviti drugih žrebov, „žerebBja vetlanBie", in reče: Cegaver žreb bode plaval po vrhu vode, ta se je zagrešil. A tudi v drugo je pokazala sodba tisto: Sadkov žreb je plaval na vodi, drugi so se potopili vsi.
Ta navada se je tudi ohranila med narodom. Kedar hočejo izpoznati tatu ali druzega zločinca, vzamejo čašo vode, vržejo ^mena domačih in poznatih osob, zapisana na kosec lesa ali papirja, v vodo. Če zavrte čašo in skoči kosec iz nje, je kriv oni, katerega ime je zapisano na njem. 2)
Drugodi iščejo na jednak način hudobneža, kateri je storil koga bolnega. Kadar lečijo takega bolnika, mečejo goreče oglje v vodo, a v tem zgovarjajo imena znanih sumnjivih osob. Tisti, če-gaver ime zgovarjajo ravno tedaj, ko potone oglje, je Krivec.3)
Jednake misli so se ohranile med narodom v vseh narodih, če se je uže tudi pogubila misel na očisto, ostalo je važno čaro-vanje in prorokovanje po vodi. Na sveti večer prižigajo n. pr. po mnogih krajih lučice v orehovih lupinah, katere devajo v posodo polno vode, da plavajo semtertija. Čegaver luč gori dalje, oni bode i živel dalje, če se približati lupini, mladeničeva in dekličina, in plavati vkupe, bodeta dotičnika mož in žena. Po Češkem mečejo dekleta o kresu vence in kitice v vodo in prorokujejo srečo in dolgo življenje onim, katerih venci plavajo dolgo po vodi i. t. d.
Očisti po vodi je mogel uteči le oni, za katerega so prisezali drugi ljudje.
Poslov. Dalja 3, 5, 194.
2)	Afanasjev, o. c. II. 199.
3)	Afanasjev, 1. e.; Valjavec, 248.
Pravo železo je bilo tudi dvoje. Obtoženec je moral iti bos preko nekoliko razbeljenih lemežev. Položili so jih po devet ali po dvanajst na tla, čim več jih je bilo, tim ostrejša je bila očista; odmerjenim korakom imel je stopati siromak po njih. Druge krati so razbelili kos železa, in hudodelec ga je moral nositi v goli roki nekaj, navadno devet korakov daleč. A navadno niso sodili takoj, je li prestal obtoženi očisto ali ne; po nekaterih krajih so ovijali roko ali nogo s platnom, katero so zapečatili. Posled treh dni odvil je odbor, kateri je nadzoroval očisto, platno, in je pogledal, je li roka ali noga zdrava, ali ne.
Z železom so se očiščevali posebno tatovi in morilci. „Jus Conradi" zapoveduj v paragrafu 19.: „Če ukrade kedo živino ali slugo, če krade bifcele, ') ima se čistiti z železom."
Ustanove Brečislavove („Decreta Brecislai I.") iz 1.1039 ukazujejo v §. 5: „Če taje oni, katerih dolže ubijalstva, naj jih skušajo z blagoslovljeno vodo (aqua adjurata) ali z žarečim železom." Zakon srbskega carja Stepana pravi: „1 ašče kto poišče husara i tata, a nebudet' obličenia, da im est opravdanie železo."")
Nadaljevalec Kozino v (Cosmas, letopisec češki) pripoveduje: „Ko se je zarotil 1. 1130 Miroslav zoper Sobeslava, imel se je čistiti on in pomagači njegovi železom, ali Bog sam jih je obsodil, videlo se je, da so res krivci."
Državna oblast je začela omejevati uže zgodaj to očisto. Po dogovoru smolenskega kneza Mstislava z Rigo in z „Gotskim bea regom" 1. 1229. ne sme pozvati Nemec Rusa in Rus Nemca n-božje sodbo železom, če ne pristane nasprotnik dobre volje na to: „Rusinu ne včsti latinina ko železu gorjačemu, aže sami vischočeti; a latininu tako rusina ne vesti, aže sami vtschočeto." 3) Pravo železo je bilo hudo. „Pravda" (Rechtsbuch) gospodov Rozenberških (der Herrn von Rosenberg) pravi, da se je mogel umakniti železu človek le tedaj, ako jih je priseglo sedem zanj.
Kolike važnosti so bile te očiste, kaže nam med drugim tudi nemška povestnica. Po smrti Lu d o vik a, kralja nemškega (1. 876) osvoji si brat njemu Karol Plešivec nekoliko njegovih dežel. Ko je bil Karol v Koloniji (Koln), pride njega sinovec L u-dovik pri Andernachu črez Reno in pošlje od todi svojemu strijcu trideset mož. Deset izmed njih se je ponujalo, da dokažo pravo Ludovikovo in njemu bratov (Karlmanna in Karla Debelega) po božji sodbi vroče, deset po sodbi mrzle vode, a deset po očisti žarečega železa. Karol jim dovoli očisto in letopisec Hinkmar Remski (Hinkmar von Rheims) pripoveduje, da so
') V starih zakonih, tudi v pravdi ruski, nahajemo mnogo krat kazni za tatvino bučel; to nam kaže, da so bili uže od nekdaj Slovani pridni bučelarji.
2)	Gl. Jireeek, 1. c.
3)	Afanasjev, o. c. II. 199.
prebili vsi očisto z dobrim uspehom. Ta dokaz vendar ni preveril Karola, veliko bolje mu je dokazal kasnejše sinovec svojo pravico z orožjem v roci.
Danskemu kralju Haraldu je dokazal, kakor pripoveduje legenda, na jednak način misijonar P o p p o , da je vera Ivristo v a prava. Ko je pridigoval kralju, naj se pokristijani, vpraša ga poganski kralj, si li upa dokazati resnico svojih besed z žarečim železom? Vesel pritrdi Poppo. Kakor pripovedujeta Sigeb er t von Gemblours in Thietmar Merzeburžki, da razbeliti kralj kos železa v nenavadni velikosti, ali misijonar ga nese brez kvara odmerjene korake daleč, in kralj se preveri.
Tudi o ti očisti ohranili so se ostanki do sedaj. Kakor pripoveduje Afanasjev (o. c. 11.199), zbirajo ljudje, kedar je ukradeno komu kaj, vse sumnjive osobe, jim dade svečice jednako dolge v roke in jih užgo; čegaver sveča napravi utrinek, ta je tat. Vidimo zatorej, da ne velja več staro strašno pravo, da se je predrugačilo, ali navada priča vendar še jasno o starodavnosti. Na Avstrijskem in Španskem je razširjena misel še dandanes, da more ugasniti devica luč s sapo in jo uplkati zopet tako, da začne goreti na novo. ')
Sedanie2) (,,judicium duelli", ali ,,pugnae", dvoboj) imenovali so kasnejše tudi „klanie", kar je pomenjalo prej to, kar nemški „Turnier". Bojevala sta se nasprotnika z mečem („s meči sčdati"), ali s kijem („za kyje sčdati"). Kij je rabil le proti tujcem. ,, Jus Conradi", §. 37. pravi: „Duellum, quod in vulgari kyj (a pišo ki g), non habeant nisi ad estraneos." (Dvoboj, kateri imenujejo kij, naj jim rabi le proti tujcem.)
^ Nekaj primer dvoboju naveli smo uže zgoraj. Primer iz leta 1315 nam je ohranila pesem iz tega časa. Rudo It Košic ubije Včnek-u „panoši" (Edelknappe), zato ubije Venek Rudoltovega sina. Na to pobije Rudolt sina Venekovega. A da bi ne zahtevalo krvno maščevanje še več krvi, se dogovore, naj razsodi „božji sud." Ograde zatorej pripraven prostor, „okol", in spuste od vsake strani šest bojevalcev nanj. Boritelji Včnekovi zmagajo.
„Majestas Carolina" imenuje dvoboj „staro pravo", (jus) an-tiquum) in „staro navado" (antiqua conšuetudo).
Legenda o sv. Vaclavu pripoveduje o boju Vaclavovem s knezom Radislavom Zlickom.3) Tako omenja te stvari tudi leto-pisec D al i mil (49—50). Radislav Zlicko vojeval je proti Vaclavu, zato ga pozove ta, naj določita boj z dvobojem. Radoslav pristane na to, in na konjih se zadrevita drug proti drugemu, ali prinazen nadčloveška konča boj.
J) Grimm, „deutsche Rechtsaltertiimer," str. 932.
2)	Primeri tudi: Jo s. u. Herm. Jireeek, „die Echtheit der Ko-niginhofer Handschrift, Prag, 1862," str. 132.
3)	Joe. u. Herm. Jireček, o. c. p, 132. — Vybor, I. 316.
Posebno jim je^abil zatorej „meč krivdy karajuci" v vojski, da sta končala dva sama boj in sta prihranila s tem mnogim
življenje.
Rusi so imenovali dvoboj „sudebnLie poedinskt" ali „pole". 7«idnja beseda naznanja prav za prav le kraj, kjer sta se merila boievalca. Po mislih starih Slovanov je bila vsaka bitva med vojskama božja sodba, ker store bogovi mogočnega in hrabrege le onega, katerega hote, kateri zasluži. Zato nahajemo mnogo krat izraz: „To uže Bogovi suditi."
Uže M u k a d d e z i, pisatelj arabski, pravi: „Kedar rešuje car razpor med dvema tožečima se, a ta dva nista zadovoljna s sodbo, tedaj jima pravi: Bojujta se z mečema svojima! kedor ima ostrejši meč, onega je zmaga."') Ravno tako pripoveduje tudi Leo D i a k o n o s (§.93.) o Tavroskythih: „Tavroskythi rešujejo še dandanes svoje razpore ubijstvom in krvjo."
Ali tudi ta očista je imela često neprilike, posebno, če sta se merila človeka raznih držav. Zato določuje tudi dogovor smo-lenskega kneza Mstislava z Rigo in »Gotskim beregom", da Rusin ne sme zvati Nemca „na pole" na ruski zemlji, ni Nemec Rusina v Rigi ali na »Gotskem beregu". Kedor se je hotel biti s protivnikom, moral je iti v njega domovino in se je podvrgel s tem v razsodbi tudi tujemu gospodarju.
Kasnejše so določevali ruski zakoni na tanko slučaje, v katerih je bil dovoljen dvoboj, orožje in način boja. „Pskovskaja sud-naja gramota" (1.1467.) določuje, da se mogo bojevati tudi ženske, a dovoljevala jim je tudi, kakor vsem drugim slabotnikom, starcem, bolnikom in duhovnikom, da si volijo namestnika; dovoljeval se je tudi dvoboj s tožencem in svedokoro, kateri je pričal njemu pro-tivno toda če je pričalo več prič jednako, ni trebalo dvoboja več. Nadzorovali so „poedinok" posebni pristavi, mnogo krat je sodil celo sam posadnik ali namestnik, kakor omenja »Novogorodska sudnja gromata." Ti zakoni določujejo tudi bojno orožje. Suclebnik Ivana Groznega ukazuje, da so morali prisezati bojevalci pred bojem in poljubljati križ, in če so imeli namestnika, morali so prisezati vendar le sami. Ali privolil se je tudi dvoboj s svedoki, kateri niso pričali jednako.	_
Na Ruskem veljal je dvoboj pred sodnijo do 17. veka, ako-ravno so ugovarjali duhovniki uže zgodaj. V Novgorodu ugovarjal je metropolit F o ti j uže 1. 1410 in je pretil popu, kateri da 'bojevalcu sveto pričastje in ga pušča poljubovati razpelo, »tott popovstva lišenl." A kedar gre na dvoboj in ubije protivmka, pogubi svojo dušo, zato ga izključuje metropolit za osemnajst let iz cerkve. Posebno so pisali in govorili zoper „pole", ker je rabilo bojevalcem čarovanje, da bi zmagovali. Vraža je poznala mnogo sredstev, katera so varovala meča. Posebno moč je imel jezik
') Afanasjev, o. c. II. str. 271 in dalje.
črne kače, ubite s sabljo ali z nožem, i. t. d.1) Tudi v Čehih in drugodiseje ohranil dvoboj pred sodnijo sila dolgo. Brnensko mestno pravo, dano v Pragi meseca januarija 1 1242 kralju Vaclavu, omenja še »pravice božje po vodi in žarečem železu" (justitia dei per aquam vel ferrum ignitum), če svedoki ne raogo dokazati. A mestno pravo tistega kralja za Iglavo govori le še o rani v dvoboju, „de vulnere duelli" in o načinu napovedovanja dvoboja, „de forma indicendi duellum." -) Drugih očfst tedaj uže ni bilo več navadnih. Na Češkem je bil zadnji dvoboj pred sodnijo leta 1514, a na Moravskem celo še le leta 1549. 3) Na Štajerskem odpravili so jih uže leta 1186.
Slučaji, katerim je sodil »božji sud", bili so razni, nekaterih omenjali smo uže. Ustanove Brečislavove zapovedujejo tudi naj razsodi božja sodba med zakonskimi, kedar toži žena moža' da je ne ljubi i. t. d.
Kedor se ni hotel očiščevati, odtegnil se je lehko, se ve, da je bil po tem kriv in so ga kaznovali o zločinu. Poleg tega zahteva »Jus Conradi" tudi, da mora platiti duhovniku sedem de-narov »et vetulae duos". Namestnika si je smel najeti na Češkem le plemenitaš prve vrste, »len," in menda žene. »Jus Conradi" pravi §. 9.: „Ce ima kak plemenitaš, in ne „drho" (vir nobilis et non drho, t. j. po Jirečku, plemenitaš druge vrste, „vladyka" (na sebi »narok", naj se čisti zanj mladenič (»puer", tu menda v pomenu »oproda") ali če ni prebil očiste, naj mu plati dve sto denarov" Poznejše sta stopila na mesto božje sodbe žreb, n. pr. „za vodu vrči hrebč", in prisega.
Pri prisegi govoril je prisegalec „roto" (Eidesformel) in držal je v tem prste na kovčeg, v katerem so bili ostanki kakega svetnika, ali na kosu razbeljenega železa. Od todi izvira po misli nekaterih tudi beseda prisezati. »Roto" je moral govoriti brez jecljanja, brez pogreška, roke ni smel umekniti, dokler ni izgovoril.
Omenjati treba še druge očiste, o kateri nam pričajo ostanki se dandanes. Kedar so našli ubitega človeka, a niso poznali ubojca, položili so mrtveca na oder in prignali so k njemu vse sumnjive osobe. Vsaka se je morala doteknlti ran in popka umor-jenčevega. Mislili so namreč, da začno rane z nova krvaveti, če se jih dotakne morilec. Po Kranjskem se je ohranila ta misel do denabnjega dne. Na Gorenjskem pripovedujejo kmetje še sedaj, da krvave rane ubitega človeka gotovo, kedar se jih dotakne morilec, ali tudi, če pride samo blizo mrtvecu, če je minulo tudi uže dalje časa po umoru. Sodnikom je rabilo nekedaj to znamenje res, ali dandanes vodijo tudi še ubojca pred truplo umorjenčevo, akoravno ne mislijo, da bode pričala tekoča kri o njem, a po utisu,
') Gl. Afanasjev o. c. II. 275.
2)	Jahrbucher der Literatur. XL. Band, Wien, 1827, str. 108.
3)	Jireček, ,;Echtheit der Koniginhofer Handschrift," str. 134.
r ir
kateri se kaže na obrazu morilčevem, mogo bolje soditi, je li kriv
0D' & Nemci so imenovali to božjo sodbo „das Bahrrecbt." Uže pesem o „Nibelungih" jo pozna. Ko prineso Kriembildi truplo umorjenega moža pred vrata, zahtevala je ona, da bi našla morilca naj stopijo k mrtvecu drug za drugim vojaci nje brata. Jedva stopi Hagen k mrtvecu, začne vreti kri iz ran, kakor je kipela iz njih ob studencu, kjer ga je bil prebodel.
v .... Da hub Kriemhild an: Wer unsobuldig sein will, leicht ist so dargethan; Er darf nur zu der Bahre, hier vor dem Volke gehn, Da mag man gleich zur Stelle sich der Wahrheit versehn."
.,Das ist ein grosses Wunder, wie es noeh oft gesehiebt: Wenn man den Mordbefleekten bei dem Todten sieht, So bluten ihm die Wunden, wie es auch jetzt geschah. Daher man nun der Unthat sieh zu Hagen versah."
So li poznali to sodbo uže stari Slovani? Mogoče, da so se seznanili z njo še le po Nemcih, ker v drugih narodih ne nahajemo sledu o njej.
Nemci so poznali še drugih sodeb, o katerih v Slovanih ne čujemo ničesar. Pri „pravu križa" (Kreuzurtheil, judicium crucis) sta pravclarja stopala z raztegnenima rokama h križu, in kedor je prvi povesil roki, ali, komur ste se začeli tresti prej nego nasprotniku, je izgubil pravdo. A uže Lud o vik je odpravil to navado, češ, da ni krščanska. Pravu železa dodajali so še to, da je držal obtoženec roko nekoliko časa v ogenj, kakor v ripuarskih Frankih; v Frizih imel je iti, kedor je hotel dokazati svojo nedolžnost, v sami srajci, namazani z voskom, skozi gorečo gramado. Pravo voda je odstranil, kakor smo uže omenjali, Ludovik 1. 829., ker je bilo preveč jednako krstu Kristovemu. Kasnejše, ko so začenjali proganjati čarovnice in nevernike, urinilo se je na novo, zato je je prepovedal 1. 1601. parižki parlament.
Pravo blagoslovljenega grižljaja (Probe des geweihten Bissens, judicium offae) rabilo je posebno Anglosaksom. Duhovnik je blagoslovil kos kruha, in obtoženec ga je imel pojesti pred oltarjem. Če se je le količkaj davil pri povživanji, je bil kriv. Ta navada je bila prastara. Navadno so se pripravljali tudi pri drugih očistah zanjo s tem, da so prejemali obhajilo. Mislili so namreč kasnejše, da pogine gotovo, kedor nevredno zaužije hostijo. Rabila jim je ta božja sodba, — imenovali so jo „Abendmahlprobe", (judicium eucha-ristiae) — navadno le proti duhovnikom in menihom. Toda rabila jim je tudi o drugih. Kralj Lothar II. se je bil ločil od svoje žene Thietberge in je stopil v zakon z neko pregrešno Wald-rado. Papež Nikolaj I. izključi zato kralja iz cerkve in ga prisili, da zapusti Waldrado. Leta 869., ko je bil izvoljen namesto
Nikolaja Hadrijan za papeža, pride Lothar v Rim, da bi se pomiril s papežem. Hadrijan ga sprejme ljubeznjivo, ga pelje v cerkev k maši in mu reče po blagoslovljenju bostije, naj zaužije zakrament, če se Čuti, da ima čisto vest in trdno voljo, da ne vidi Waldrade več. Vedeli so sicer vsi, da to ni res, vendar sprejme Lothar obhajilo. Papež, osupnen, se obrne k izpremstvu kraljevemu in jih pozove tudi, naj prejmo zakrament, ako imajo čisto vest, da niso pospeševali Waldrade. Skoraj vsi prejmo obhajilo, le malo jih je odšlo. Ali, ko se vrne kralj domov, pride jedva do Piacenze. Tamo zboli in umre dne 8. avgusta 1. 869. in največ izpremljevalcev njegovih umre tudi za kugo. Zato so menili ljudje, da je bil Lothar kriv.
Navadno so se očiščevali ljudje z dvobojem ali s prisego in s soprisežniki. Druge očiste so veljale prostinom, druge neprostinom, ako gospodar njih ni hotel prisezati zanje. Ženske so smatrali navadno slabejše od možkih, zato so jim dovoljevali moža namestnika. Letopisci nam pripovedujejo o ženah posebno trdnih in pogumnih, katere se niso strašile boja tudi z možkimi. Vendar so lajšali tudi takim boj. Mož, kateri se je boril z njimi, imel je stati v jami do kolena, ženska je stala na ravnem poleg njega, zmagala je uže, če se jej je posrečilo potegniti ga k sebi toliko, da se je doteknil zemlje s kolenom.
Za časa, ko so proganjali čarovnice, našli so po nekaterih krajih še novo sodbo. Mislili so, da izgubljajo čarovnice svoje teže, zato so jih tehtali; dobro rejeni ljudje niso bili nikdar suinnjivi, da bi imeli opravka s hudičem.
Kakor povsodi, skušali so tudi mnoge prevare. Babjevercem prodali so zviti rokovniki mazil in drugih ropotij, katere varujejo človeka, da se ne opeče i. t. d. Zato nabajemo po starih zakonih tudi kazni o takih prevarah. Med očistami se je ohranil dvoboj najdalje. Da, celo v našem času ni še zginil. Še sedaj je mnogo ljudi, kateri mislijo, da ne mogo očistiti razžaljene časti drugače, nego s krvijo! —
Nikjer po vsej Evropi se ni ohranila božja sodba tako dolgo, kakor pri južnih Slovanih. Prava raznih mest pripovedujejo mnogo o tem. Pravo (Statut) istrijanskega mesta Labina (Albona) ima celo poglavje o božji sodbi z vrelo vodo (de lege caldarja) ') Najbolje nas zanima, kar pripovedujeta nesmrtni Vuk Stefanovič Karagjič2) in dr. V. Bogišič. 3) Pravita, da je minula sicer božja sodba, a da je živela še početkom tega stoletja po pokrajinah, kjer vlada turška sila. Vuk je poznal še sam dvojico, katera sta ,,vadila rnaziju", t. j. sta potegovala razbeljeno železo z golima rokama iz vrele vode, Panta Stameniča iz Jadra, sela Tršiča
') Gl. Bogišic v ,,Archiv fiir slavische Philologie II. 3. 588."
a) „Rječnik, s. v. mazija i život i običaji."
3) „Zbornik sadašnjih pravnih običaji u južnih Slovena, str. 560, 562."
in Mitra Tufekcija iz Ragjevine, iz sela Mojkoviča. Vuk pri-cfflvlia da sta imela oba opečene roke, da on ne pozna mkoga, Seri bi bil „vadil maziju", a bi se ne bil opekel. .
Bogišičev odgovornik iz Hercegovine, Črne gore in Boke lrntorske pravi, da je videl sam v Grblju, „da je vadila maziju po-liia (žena popova) pred svojim možem, da se mu opraviči. Ker P0 io dolžili, da je imela posla z nekim drugim človekom. To se o-odi tako: Kotel vode postavijo na ogenj, da zavre voda, a kos leleza deno v žrjavico, da se razbeli. Ko začne kipeti voda, postavilo kotel z ognja in zakolnejo vodo ,,zemljom, nebom i svetem Jovanom", da ne vre dalje, in vržejo žareče železo s kleščami v krop. Kedor se koče očiščevati, zaviše rokave do ramena, seže na dno kotlu in potegne železo ven. Ce se opan, je kriv, če ne mislijo ga nedolžnega. Mnogo krat se je uže zgodi o,_ da so bili Jud$ zadovoljni, ako je kotel seči obtoženec v kotel, in videli so
uže po tem, da ni kriv.	, , ,v,	,
„Maziju vadijo" navadno ženske, katerih dolže nezvestobe. Ljudstvo nevedno še veruje v čarovnice, ali kakor jih imenujejo Srbi in Hrvati „vještice". ') Vsaka omožena žena, posebno če je stara, more biti „vještica". O njih pripovedujejo, da so krive mnogim boleznim malih otrok, a spoznati jih mogo le svečeniki.
Taka žena ima v sebi nekakošen hudičev duh, kateri jo zapušča v spanju, se prominja v metulja, kokoš ali kakšno drugo ptico, leta okolo in je ljudi, posebno male otroke. Kedar najde spečega človeka, ga udari z neko „šipko" po levem sescu, na to se odpro spečemu prsi, vještica mu iztrga srce in ga sne; prsa se onemu zopet zarasto tako lepo, da nikedo ne more izpoznati sledu. A „zjedenik" umre takoj, ali v tolikem času, kolikor mu ga je namenila čarovnica. Vendar misli narod, da „vještice ne mogo škodovati več, ako se izpovedo; po tem so „lekance (zdravnice) in pomagajo „izjednikom" z raznimi rastlinami. „Ce mro otroci , pravi Bogišič, „zbira se selo, da bi izpoznalo žene, katere so „vj_e-štice", in da bi jih kaznovalo. Kedor nosi puško, pride na zbor in starejšina govori tako: ,.Vidite li, bračo, da nam pomete trag ort bezdušnih hrdoroga i krstašica, bog im sudio. Sutra rano svaki svoju ženu i majku, kao šta ču ja moju, dovedite na ubao (studenec, ali na „čatrnju", kapnica, ali na „rijeku"), da ih u vodu bacamo, da vidimo, koje su i da ih kamenujemo, 1I1 da nam se zakunu (zakolnejo), da neče više zla činiti. Hočemo li bračo vsi odgovarjajo jednoglasno: „Hočemo a da kako?" Drug dan pripelje vsak svojo ženo, jej priveže konop (vrvico) pod pazduho in jo vrze oblečeno v vodo. Ono, katera se potopi, potegnejo hitro iz vode, a ona, katera „koprca" nad vodo, je vještica."	.
Ko je bil poročevalecBogišičevše dete v Risnu (Risono), je slišal, da so metali K r i v o š i j a n i v selu U n i r i n i svoje žene v vodo.
i) Vuk, ,,Rječnik, s. v."; Ljub i d, „Narodni običaji kod Vlahah u Dalmaciji. U Zadru, 1846," str. 41; Bogišič, „Zbornik," str. 561.
Tudi po Hercegovini je živel ta običaj. Tistemu poročevalcu je pravil Trebinjan Luka Pištelja, kako so nagnali Turki kristi-jane trebinjske 1. 1857, da so morali metati svoje žene v Trebiš-njico (reko, katera teče skozi Trebinje), in da ste se potopili slučajno njega pokojna mati F a na in še živeča žena njegova Mara. Sedem se jih ni potopilo, ker so imele mnogo obleke na sebi in so pale v vodo na noge in jim je ušla voda pod obleko. Turci so zahtevali, da jih kamenajo vseh sedem. Jedva so jih izprosili kri-stijani z obljubo, da pokličejo iz samostana Duži-igumna (opata) Jefstatijo Dučiča, da jih izpove in da se one odreko čarovništvu petrahiljem (nsgiTQaxriliov, stola).
V početku tega veka je zatorej živela božja sodba na Srbskem, ali osvobojena Srbska jo je opustila. Po Hercegovini, kjer Turek ni dopuščal omike, živela je dolgo, in živi morda še dandanes.
Toda ravno to priča, da Slovani niso prejeli božje sodbe od tujcev, ker bi se jim ne bila ukoreninila tako trdno. Ravno vera je pospeševala tudi ohranitev očisti. Kako trdno se drže ljudje mnogo krat besed sv. pisma, priča tudi drug slučaj, o katerem poroča Bogišič (str. 183). Dopisniku dopovedoval je njega oča, da je snubil nek mladenič devojko in se je bil zaročil z njo. Po nesreči se snideta v noči in ona „zatrudni". Ko se izve za to, gredo Risanski poglavarji k protipopu in mu povedo, da je dekle uže v šestem mesecu. Pop ni imel druge knjige nego „kromčijo" (nomo-kanon, zbirka crkvenih zakonov). Tam najde zapisano, da treba kamenjati oba. Priženo zatorej devojko in mladeniča pred cerkev in primorajo njih očeta, da vržeta prva kamen nanja. Za njima so metali kamenje vsi možki, da sta siromaka umrla. —
111.
Dodole in prporuse, ali prošnja za dež v Jugoslovanih.
Suša uničuje mnogo krat vse upanje pridnemu kmetu; če ni nekoliko časa plodnega dežja, nastane dragina in lakota. Zato so uže skušali od nekdaj razni narodi, da se varujejo „šibe božje" z molitvijo. Molitev ima čudno moč, ona more rešiti pogube človeka, more izprositi od Boga vsega, česar treba človeku. Ta misel je navdajala ljudi uže od staroclavnosti. A posebno velika je moč molitve v vezani besedi.
V vseh narodih nahajemo najstarejših molitev v vezani besedi, povodu na prvi stopinji razvitka je bila pesem celo prva služba božja Pesem je zatorej starejša od daritve, molitev se je narodila
*e le pri daritvi. >)	/
Ko so se pokristijanili razni rodovi, zapustili so svoje malike, ,li marsikak obred, marsikak običaj ukoreninjen je bil tako silno, S ga ni bilo moči takoj izruvati. Zato so skušali oznanovalci vere kristijanske postaviti na mesto starih bogov in boginj pra-11*Boea ali vsaj njega svetnike in svetnice. Sam papež GrgegorVlik priporočav pismu opatu M elit u in nadb skopu ?ndeškemu Avguštinu (gl. Mone „Gesch. des Heidentums', TI 105) naj ne skušajo jemati preverjenim malikovalcem s silo oih nbiSev rajši naj jih obračajo na krščansko stran; sve-tKča poganskih b gov na/ posvečujejo v cerkve krščanske, da se bode opravljala služba božja pravemu Bogu y njih. Zato pravi, Sai jih posvečujejo svetnikom, katerih spomin praznuje cerkev v Su kedar so se zbirali pogani, da so darovali starim bogovom R so praznovali svoje praznike prej s pojedinami, naj jim nikdar ne branijo tega kristijanom, toda naj pazijo, da se vesele samo v skvo pravemu Bogu, ker je težko vsakemu opuščati takoj stare
navade.	. .	„
V Slovanih je vladal gromu in blisku, dežju in toči Perun Mnogo nahajemo prič v starih pisateljih, da je ime Perun moč o nebčskih prikaznih. V cerkvi kristijanski so meli tudi svetn ka, Serije bil najbolje pripraven, da stopi na njega mesto, sv Elija.
Uže sveto pismo stare zaveze (I. knjiga kraljev, 17, 1;; 1», 11 45) pripoveduje, da je nastala suša na njega prošnjo, in apostol sv.' J akobpile i svojin pismu (5, 17), da na^egaprošnjoni deževalo tri leta in šest mesecev in je prišlo deževje še le potem,
ko je prosil on.
nahaiemo v Slovanih sv. Elija na mestu Peruno-vem On vocuSke, ima strelo v roci, grmi2) jn daje dežja in to^™ zemlji Posebno v srp.sldh narodnih pesmih ima Elija vedno nriimek s omovnik" (n. pr. Vuk „srpske narodne pjesrne" II. 1. vrsU 12 'i 35^ 2 3; , pesme iz Hercegovine" str. 304 in se mnogo
krat).
') Gl Krek, „Emleitung in die slav. Literaturgeschchte str. 309. S krepkim povdarkom, slovesnimi besedami so prosili Grki in Rimljani pomoči od svojih bogov. Peli so tudi nasi pradedje S ovani pri žrtvah, kedar so zahtevali od Peruna dežja za polje in vin6grade. Naravno so se obračali do najvišjega boga, Peruna, kakor Grki in Rimljani do Zena, Neme. do Tho-narja, kajti vladarju nebes in zemlje so pripisovali vsi da ima v oblasti tudi oblake, kateri plodijo zemljo z nebd.ko mokroto.
«) „Milad." str. 213.
Kako je prišel grom v oblast Eliji, pripoveduje prav lepo srpska narodna pesem „sveci blago dijele" (Vuk II. 1.). Pesem slove:
,,Kada sveči blago podjeliše: Petar uze vince i šenicu, I ključeve od nebeskog carstva; A Ilija tnunje i gromove; Pantelija velike vrucine; Sveti Ivan kumstvo i bratimstvo I krstove od časnoga dreva, A Nikola vode i brodove."
A pesem „car nebesni ženi sunce" (Vuk, „srps. nar. pjesme iz Hercegovine," str. 304) pravi, da je dobil Elija grom v svatovni dar od solnčne neveste. Ta pesem kaže živo, kako si mislijo Srbi še dandanes solnce v podobi človeški.
Tudi v Hrvatih in Slovenih mislijo ljudje še daudanes, da grmi sv. Elija in da poja hudiča. Da, Bog ne sme povedati svetniku, kedaj bode njega god, zato ga skuša prevariti. Če vpraša Elija: „Kedaj bode moj god?" odgovarja mu Bog, pravijo, navadno, da je še dolgo do tačas, ali, da je uže bil. Ko bi zvedel sv. Elija, kedaj je njega god, grmel in treskal bi tako strašno, da bi bilo sveta konec. A kedar mu dovoli Bog, da proganja hudiča, razljuti se, da ga mora miriti oče nebeški, naj ne pogubi zemlje. Srbi pravijo, da se ga hudič tako boji, da se skrije celo pod križ; zato rekajo, naj se človek ne križa, kedar grmi, da bi se hudič ne skril za človeka, katerega bi sv. Elija v sveti jezi ubil s skritim vragom. Jednake pripovesti pripovedujejo si tudi SI o v eni po Gorenjskem. Pri Skaručini za Šmarijnogoro sem čul takih pripovedek sam. Tudi v starih Nemcih je imel sveti Elija oblast o gromu. ')
Ali čudno je še bolje, da stanovniki svetski v Kavkazu časte tega svetnika gromovnika. Od strele ubitega človeka nazi-vajo srečnim in pravijo, da ga je vzel Elija k sebi. Ostali stanovniki se vesele, zbero se okolo mrtveca, plešo in pevajo pesem, v kateri slave Elijo »gospodarja gorskih vrhov." Pokopljo ga in nalože kamenja na kup, a poleg kupa postavijo drog in obesijo nanj kožo črnega kozla. Prosijo tudi Elijo, naj stori plodovito polje in naj odganja točo.
A tudi devica Marija ima oblast na nebu. Srbske in bolgarske pesmi jo imenujejo „ognjano" (Vuk, II. 2, 4, 6, i. dr.) in pravijo, da je dobila pri delitvi blaga med svetniki „munju i stri-jelo", s katerima pokori hudobne ljudi, a Ilija z gromom.
') Gl. Grimm, ,,deutsche Mythologie", 4. natis I. str. 144.—Mann-hardt, „Myth." str. 157, 158, 772. — „Zeitschrift fiir deutsche Mythologie", II. 3.)
Kedar so ljudje hudobni, da mlajši ne spoštuje staršega in detca roditeljev ne sluša, da tera kum kuma pred sodnika in pri-sezajo svedoki po krivem in sorodnik ne spoštuje več sorodnika, tedaj prosijo svetniki Boga in:
„Bog im dade od nebesa ključe, Zatvoriše sedmera nebesa, Udariše pečat na oblake, Te ne pade dažda iz oblaka, Plaha dažda, niti rosa tiha, Nit' obasja sjajna mjesečina; I ne rodi vino ni šenica Ni za crkvu časna leturgija
Puno vreme za tri godiniee." (Vuk, II. 1, 64 in 72).
Druga pesem črnogorska (Vuk, II. 2.) pripoveduje to malo drugače in opisuje strašno sušo (str. 43—56).
Bog kaznuje liudobnike po prošnji svojih svetnikov, med katerimi sta prva „ognjena Marija" in „gromovnik Ihja'. brin pripovedujejo o »ognjeni Mariji", da je »sestra rogjena sv lliji.
M S Milojevič ') je zapisal narodno pesem iz stare brbije od Kačanika, v kateri imenuje Elijo kar naravnost Peruna.
V tisti pesmi imenujejo Peruna »daž dljivi" t. j. deževnega.
Videli smo zatorej, da namestuje sv. Elija popolno starega poganskega Peruna; to dokazujejo uže pesme iz V u ko ve zbirke, akoravno se na Milojevičeve ne smemo opirati preveč, ker so sumniie. O njem pravi namreč temeljiti poznavatelj narodnega blaga slovanskega'prof. dr. Krek:2) »Milojevič nas je iznenadejal s pesmami, v katerih nahajemo ne le srbskega Svaroga, bvaro-žiča, Daž boga, ampak tudi Radgosta, Kupalo, Velesa, Davorja, Jarilo, Ljelja, Poljelja i dr, kak.or boginj Svarogo Živo i. dr. A ne le to, nego obilo rodovino bogov nam pripoveduje, vendar le tako, da ne moremo dvomiti, da je le izmišljena. Še to nas ne more prepričati o resnici, da navaje pesnikov, kateri so mu peli pesem, in kraj, kjer jo pojo. Ker spominja bogov, o katerih Srbi niso nikdar znali, n. pr. polabskega Rad ligo sta, in božanstev, katera je odpravila vednost uže davno iz nebes slovanskih (n. pr. Živo, Davorja, Ljelja i. cr. , ne morem misliti, da so res narodne in stare. Tiste pesmi nahajemo tudi v drugih nabirateljih, ali v nobenem ni bajeslovnega Ušpa, ako tudi je vse drugo ravno takošno, kakor v Mil oje vi Ci.
A za sv. Elije namestnika Perunovega nam ni treba M i-lojevičevih prič, saj smo jih naveli uže dosta in jih bodemo našli še več.
^ Pesmi i običaji ukupnog naroda srbskog, prva knjiga. Obredne
pesme. U Beogradu 1869." str. 14. i) ,Einleitung in die slavische Literaturgeschichte und Darstellung
ihrer iilteren Perioden. I. Graz, 1874.", str. 320.
Tudi Bolgari pripisujejo svetnikom moč, da pošiljajo sušo ljudem v kazen.
Ko se poboljšajo ljudje, pošlje jim Elija zopet dežja.
Tako so se obranile gotovo iz časov poganskih nekatere navade do današnjega dne. V god sv. Elije ali v obče, kedar je suho leto in treba dežja, hodijo v Srbih „dodole" ') od hiše do hiše in pevajo razne pesmi, v katerih prosijo dežja. Nekoliko de-vojk se zbere v kaki hiši, jedna se sleče do srajce in druge jo ovijo s travo in cvetjem tako, da se je ne vidi nič. To imenujejo „dodolo" ali kračje „dodo" (imen. doda), v stari Srbiji po Mi-lojeviči „daždo", v Albaniji, Macedoniji in Tesaliji „dudo". Na to hodijo od hiše do hiše. Pred vsako obstoje, stopijo v vrsto in do-dola pleše pred njimi, a nje drugarice pojo razne pesmi. Na konci vsake vrste pristavljajo: „oj dodo! oj dodo le!-' Potem pride domačica iz hiše s polnim škafom vode in polije dodolo, katera se vrti v tem še vedno okolo. Pesmi, katere pojo d o d o 1 e, so te le (po Vuku):
1.	Pred hišo, kedar pleše dodola.
,,Molimo se višnjem Bogu, oj Da udari rosna kiša, oj Da porosi naša polja, oj I šenicu ozimicu, oj I dva pera kukuruza, oj
2.	Ali:
„Naša doda Boga moli, oj dodo, Da udari rosna kiša, oj Da pokisnu 2) svi orači, oj Svi orači i kopači, oj I po kuči poslovači, oj
3.	Ali:
„Udri, udri sitna kišo,	oj dodo le, Moj Božo
Te porosi žito vino, oj	dodo le! . . . le!
I tri pera kukuruza, oj......
I lanove za darove, oj......
I kudelju tankoviju, oj......"
') Vuk Štefan ovie Karagjic, „Eječnik s. v.; život i običaji naroda srbskoga" str. 61. — Krek, „Einltg.", str. 286. — G rim m, „Deut. Myth.", str. 493. a) §e zmočijo.
dodo, oj dodo le!
n
oj dodo le!
(i
4.	Ivedar idejo preko sela:
„Mi idemo preko sela, oj dodo, A oblači preko nebo, oj A mi brže, oblak brže, oj . Oblači nas pretekoše, oj Žito, vino porosiše, oj
5.	Ali tudi:
,,Mi idemo preko sela, oj	dodo le! Moj božo le! A oblači preko neba, oj
Iz oblaka prsten pade, oj	.
Ujagmi ga kolovogja, oj	. . ."
Tako prehodijo vso vas. Ker so hiše mnogo krat daleč narazen, izpremljevali so jih prej tudi naoroženi mladeniči, da jih varujejo kakega napada.
Prej so hodile okolo tudi odlične devojke selske, ali odkar sojeli pridigovati svečeniki proti tej navadi, hodijo le reve, zvlasti ciganke, katere prosijo darov in beračijo. Popolnem še vendar ni zginil običaj; ohranil se je še po kmetih.
Po Dalmaciji, posebno po Kotorih (bocche di Cattaro) hodijo tudi mladeniči okolo. Imenujejo jih „prporuše". Svojega vodjo imenujejo „prpca" (prpac), ovijejo ga z divjim trsjem (sro-botom, clematis vitalba Lin.) in z zelenimi mladikami. Izpremlje-valci nosijo zelene veje v rokah. Tudi „prporuše" hodijo od hiše do hiše, pojo in plešo, a žene skušajo politi posebno prpca z vodo. Pred vsako hišo jim dele malih darov, s katerimi si napravljajo z večera gosti. Pesem, katero pojo, nima pripeva in slove tako:
,,Prporuše hodile, Terem Boga molile, Da nam dade kišicu, Da nam rodi godina I šenica bjelica I vinova lozica I nevjesta M gjetica Do prvoga božiča."
To je obredna pesem. Pristavljajo tudi še nekoliko vrstic, v katerih prosijo daru in se zahvaljujejo za prejeto maslo, volno, sir, sol ali jajca.
Takošen običaj nahajemo tudi v B o 1 g a r i h.2) Na R u s o sredo (menda po binkoštih) odbero si dečki jednega izmed sebe, ga
') Srbi imenujejo omoženo dekle še prvo leto po poroki „nevesto".
2) Gl. „Miladinovci", str. 511 in 524.
Letopis 3879.	®
oj dodo le !
u
opašo vrhu obleke od pet do glave z različno zelenjavo, posebno z bezgom in drugimi mladikami, in hodijo od hiše do hiše, peva. joči pesem, kateri pripevajo po vsaki vrstici besedo: „Oj ljule" (= dežuj Dospevši pod kako okno, polivajo od zgoraj vodo ua opasanca. Potem gredo v hišo in toče sito; če se povezne, p0. menja lakoto hiši, a če pade inače, naznanja dobro letino. V vsakem hramu jim darujejo kaj malega, moke, masla, ali kaj jedna-cega. Z nabranimi darovi napravljajo si z večera gosti, plešo iu pevajo do trde noči. Ves ta obred imenujejo: „Oj ljule."
Pesem, katero pojo, slove v prevodu veleučenega g. župnika B. Raiča:
„Spreletaval se metulj je, oj ljule oj! Od orača na orača, oj ... Od kopača na kopača, oj . Od rezača na rezača, oj Da zarosi drobna rosa, oj	. .
Drobna rosa plodonosna, oj I po polji i po morji, oj Da uspeva vse obilno, oj Vse obilno — vino, žito, oj Pšenica tja do slemena, oj . Ječmen pako do strešine, oj Lenovje kar do pojasa, oj	. .
In sadovje do kolena, oj	.
Da se hrane siromaki, oj Drevesa niso (ni) sito, oj Da je sitna (sita) letina, oj Drevesa niso merica, oj ... Da je polna košnica, oj ... Drevesa niso berači, oj ... Da je tučna letina, oj . .
Metulj, o katerem poje pesem, da frli od orača do orača, zove se bolgarski „preperuga", s katerim imenom se ujema beseda „prporuše".
Da je bila ta navada razširjena nekdaj tudi po Slovenskem, dokazuje Dav. Tr stenj a k (slov. Glasnik III. št. 5. 1. marca 1859, str. 78). Na sredpostno sredo toče mladeniči tržiške okolice sod z vodo in kamenjem v bližnji potok, da se razbije. Tej igri pravijo: „Vehtro-Babo kotalicati." Vehtro-Babo poznajo od Tržiča preko kameniških planin tija do Pohorja. Pastirji po planiuah imajo posebno igro, pri kateri kličo:
„Vehtra-Baba! dežja daj! — Lami ti dam debel kučaj."
') Primeri češko besedo lulati, mingere, alov. po lulati se, lat. pol-lučre; detca pravi: lulu.
A često oblečejo kako pastirico s plaščem, spletenim iz sitja, ter jo polivajo z vodo, plešo okolo nje in pevajo:
„Vehtra-Baba, daj pšenice, Moji kravički traviee."
Tednak običaj poznajo tudi Eumuni, in kakor poročajo nekateri veščaki, Magjari. Toda misliti smemo, da sta prejela ta dva naroda ves običaj od Slovanov.
V sedanjih Grkih se je ohranil tudi tisti obred, a reči ne moremo, je li domač, ali izposojen. Kedar ne dežuje nekaj časa, Tere detca izmed sebe otroka od 8-10 let, navadno kakosno si-™?o Slečejo tovariša in ga ovijo od nog do glave s poljskimi rvetiicami. Imenujejo ga „pyrperuna" («»««)• Pvrporuno vodijo PO vasi od hiše do hiše, pevajo neko pesem in vsaka gospodinja mora zliti vedro vode pjrperuni na glavo m darovati Otrokom jedno paro.	. ,
Da so vsi ti običaji bistveno jednaki, vidimo na prvi poglecl, in skoraj bi se mislilo, da je ta navada le slovanska, ker ne poznamo ednakih navad v inih narodih. O jednakem običaji poroča vendar tudi Burchardus von Worms (f 1.1024) v svoji knjigi ,,Samm-lung der Decrete", natisneni v Koloniji (Koln) 1548 na str 201 b V omenjenem delu navaje raznih dekretov cerkvenih zborov proti vražam in babjeverstvu. O nekaterih vemo, od kodi je za-iemal ali ravno o tem ni gotovosti. Pisatelj pravi: „Kecai ni S zbero žene po več deklet in izbero izmed njihdekletce vodnico, katero slečejo in jo odvedo iz vasi ali mesta na kak prosto k er raste rastlina „hyoscyainus" v Nemcih ^imenovana belisa , t j. zobnik (hyoscyamus niger). Tamo izruje devica z mezincem desne roke to travo s korenom, katero mora privezati Tkakim vezilom na mezinec desne noge. Potem opremljajo dekleta z mladikami v rokah devico, katera vleče rastlino za soboj v bližnjo reko, ter jo poškrope s šibami, omočenimi v vodo, in upajo, da dobe' po svojem zagovoru dežja Potem vedo devico od reke v vas, a ne hodijo naprej, ampak ntniski, kakor rak.
Tako piše Burchardus. Od kodi je zajemal poročilo, ni gotovo. Ker navaje nemško ime zobnikov o, sicer še ni dos ta, da M si misliti morali običaju nemško domovino, ali drugega znaka ne nabajemo v njem. Govori sicer o zagovorih ali o njih nam ne poroča ničesar. Tudi imena nam ni ohranil, katero so nadevali
m°rdaDaemora biti dodola gola in ovita.z zelenjem, gotovo ni brez pomena. Preller*) pravi, da pomenja dodola zemljo, po-
J^ Natisncna je v Theodor Kindovem delu:	r
' -ERaSog Leipzig, 1833," str. 13 in v Pas s o na „Neagnechisehe
Volkslieder", str. 627.
2) Komische Mythologie" str. 313.
» "	g v
raščeno z zelenjem, in ravno tako prof. Krek, daje poosebljeno leto. D o dola znači zatorej zemljo, olepšano s cvetjem in zelenjem; kakor poliva domačica dodolo z vodo, tako naj se ulije dež na suho zemljo, da jej da novih moči. Afanasjev („poet. voz. II." str. 177; III. str. 801, 802) pravi, da pomenja tudi deževni oblak, kar se vendar ne prilega tako lepo, kakor prvo. Afanasjev je skušal najti tudi pomen besedi, ali po Kreku njega razlaganje ne prija stvari.
čudno je le, da poje pesem bolgarska, kako frfoleva metulj (preperuga) od orača do orača, ker so metulji navadno le znamenje nesmrtnosti. Jugoslovani poznavajo še druge pripomočke, kako si more pridobiti kmet potrebnega dežja. V okolici ptujski ohranila se je še dosle misel, da mora iti kmet, kedar je suša, z večera na njivo in izliti tri tikve (buče) vode nanjo; če stori tako, pravijo, dežuje gotovo prihodnji dan.
Takošno navado, pripoveduje J. Grimm,1) so imeli tudi Kelti. „Lovci so hodili ob suši k studencu pri Bar entonu v gozdu Breziliande; iz studenca so zajemali vode v svoje rogove in so jo polivali po kamenitem oklepu; takoj na to se ulije dež in napoji suho zemljo. Ta navada se je ohranila s cerkvenim obredom do današnjega dne. Kedar je suša, idejo z izprevodom k studeucu, duhovniki hodijo jim na čelu, pet velikih zastav nosijo pred njimi. Župan utakne svojo nogo navskriž v studenec barentonski in gotovo gre dež še predno pride procesija domu."
Izprevodi hodijo še dandanes od cerkve do cerkve in prosijo (ježja, ali ravno tako so hojevali uže Rimljani. Petronius (sat. 44) nam opisuje tak obhod: „Spredaj so hodile ženske v stolah (obleka), bosonoge, z razpletenimi lasmi, a čistim srcem na (kapito-linski) grič in prosile so Jova vode. In začelo je deževati takoj ali nikdar, kakor bi lil iz škafov, in vsi so se smijali, mokri kakor miši."
V	srednjem veku prosili so dežja posebno device Marije. Le-topisci pripovedujejo o izprevodu v Luttichu 1. 1240 ali 1244. Trikrat je šel izprevod z duhovniki bosonog in oblečen v laneno obleko, ali vse ni pomagalo, pozabili so bili prositi tudi Marije. Ko so prosili božji svetniki Boga, naj pošlje meščanom dežja, ugovarjala je, pravijo, Marija. Z nova je zatorej šel izprevod okolo, slovesno so zapeli „salve regina" in ,,zdajci je začelo deževati (akoravno je bilo nebo prej popolnem jasno), da so se razkropili pobožniki na vse strani."
V	narodu se je ohranila še misel, da more človek storiti kaj, da bode leto vlažno ali suho. Esti2) mislijo, da mogo napraviti suho leto, če postavijo tri kamena po konci, vlažno, če jih polože po dolzem. Neki pridigar videl je nekdaj kmete, kateri so se go-
') ,,Deutsche Mythologie 4. Auflage", str. 494.
2) Grimm, „D. M. Nachtršige", str. 702.
stili pri treh kamenih; jeli, pili in plesali so okolo njih. Ko jih vpraša, čemu so napravili gosti, mu odgovore, da mogo naprav-ljati s temi kameni suho ali mokro vreme, če jih postavijo po konci, ali jih polože po dolzem.
Jednako pripovedujejo v okolici ptujski, da mora odluščiti človek na sveti večer dvanajst luščin od čebulje v redu letnih mesecev, če potrosi na vsako soli, bode dotični mesec bolje ali manj vlažen, če je luščina drugo jutro mokra ali suha. ') Še drugo vražo pripoveduje Val vaz or (II. knjiga str. 164), daje nad Kranjem na planini neka luknja, če vrže kedo kamen vanjo, vzdigne se megla iz nje ter začne deževati, grmeti in toča se usuje.
Ta prazna vera ohranila se je do naših dni, akoravno je poskušal uže marsikedo in se je prepričal, da ni res. V okolici ptujski pravijo še dandanes, da dežuje gotovo v treh dneh, ako ukrade kedo Italijanom, kateri delajo opeko, tri opeke ter jih vrže v vodo. Nekaj jednakega pripoveduje o Grkih Pauzanij (VIII, 38, 3): Arkadijani so častili Z en a Lykajskega (Zevg Jvxawg). Kedar je trebalo o vročem poletju dežja setvam in gozdom, daroval je svečenik Zena slovesno bogu, šel je na goro k studencu, Zenu svetemu, z mladiko hrastovo dotaknil se je vode in takoj je začela kipeti, vzdignila se je megla, in proinenila se v oblak, kateri se je združil z drugimi, in obilen dež se je razlil na žejno polje.
Rimljanom znan je bil še drug običaj, da so si pridobili dežja. Pri tempeljnu Mart o vem pred Kapenskimi vratmi (porta Capena) ležal je cilindričen kamen, imenovali so ga ,,petra manalis". Kedar je bila suša, vlačili so ga svečeniki Martovi po mestu in po okolici, da začne deževati (Paul. p. 128, Ser-vius V.t.III. 175). Valjenje kamena pomenjalo je po Prellerju (1. c. 313) vodo, katera se vali po polju. Prosto ljudstvo pripisuje tudi vsakemu olikanemu gospodu, da zna „delati vreme". V vsakem ljudstvu nahajemo to misel. Znano je, da mislijo še dandanes nekateri kmetje, da znajo zagovarjati duhovniki oblake, da mogo odvračati točo. Gotovo je vsaj, da so prosili uže marsikje ljudje duhovnika, naj jim naredi dež. Ali marsikateri si ni umel pomagati tako dobro, kakor oni pop iz Hercegovine, o katerem pripovedujejo, cla so zahtevali „seljaci" cleža po službi božji. Pop je poznal dobro svoje ovčice. Ne ustraši se, ampak jim reče mirno, naj le določijo, kateri dan naj dežuje, „ako ne bude kiše, evo, moje glave." — „A kad bi ti rekao, pope?" ,,Ja bi bračo! ako vi velite šjutra." „Šjutra ja, brado! ne inogu nikako, poručio sam, za rnobu (delavce), da mi žnju ženicu, jer znate svi, cla je več pre-zrela", reče knez. — „A da hočemo li u utornik?" „Jok (ne) pope!" odgovori kočo-baša, „za što ja mislim vriječi (mlatiti, a mlatijo in vejejo Hercegovci na planem) šenicu, tako sam ugovorio
J) Tako so mi pripovedovali ptujski dijaki.
i kaparao ljude i konje." — „A da hočemo li u srijedu?" „Kakvo srijedu?" zaviče subaša, „a da li, pope, ne znaš, da ja ta dan ženim sina i kupim svatove evo petnaest dana." — „Da hočemo li u četvrtak?" „Ne, pope, ako Boga znaš, dali ja ne kosim livadu u ta dan?" In tako je šlo do nedelje, vsak dan je imel kedo kak opravek, da ni hotel dežja. Zato reče pop: „E, bračo moja, vi se bracki dogovorite, pa kad godj rečete, ja sam gotov: ali samo onda kad svi rečete, da medju vama ne bude inata (prepira)." Vendar pripovedujeMiloj evič (1. c. str. 20), daje običaj v stari Srbiji, da ujamejo o suši popa, ter ga polože po sili na roke, ga „po!juljajo" (gugljejo) in ga vržejo oblečenega v reko, misleči: sedaj pride skoraj deževje! —
Mislijo tudi, da dobe dežja, ako je kedo ubit, ali se je kedo utopil, a tedaj se boje tudi toče in hudega vremena. Tudi po Kranjskem mislijo ljudje, da nastane hud vihar, kedar se kedo obesi. Da mislijo o bližnjem dežjj, ako se kedo utopi, izvira gotovo od todi, ker so stari Slovani posebno spoštovali studence, potoke in reke. Prič imamo dovolj zato iz starih časov, in posebna priča je to, da so se ohranile do današnjega dne nekake daritve vodi. G. župnik Dav. Tr stenjak pripoveduje n. pr. v slovenskem „Glasniku" (1. 1859, str. 171), da mečejo ribiči slovenski na ogerski meji, predno odhajejo na lov, robec s prstanom v vodo na dar Gestrinu (povodnemu možu). Srbi nosijo po nekaterih krajih na „varin dan" (god sv. Barbare, 4/,6 decembra) „varice" na studenec. V ar i ca je razno žito in druge stvari, skuhane na večer pred godom. V noči puste varico pri ognji, da vre, ter prorokn-jejo drug dan („varin dan") kakošna bode letina. V Boci jo nosijo z jutra molčeči na studenec in posipajo vodo z njo, govoreči: „Dobro jutro, ladna vodo, mi tebe varice, a ti nama vodice i jarice, janjiče i muške glavice i svake srečice." ') Na Božičino jutro zgodaj gre iz vsake hiše jeden najprej po vode na studenec, od kodar jo zajemajo navadno, in nese žita soboj, da jo pospe, kedar pride do nje.
Na Slovenskem propovedujcjo matere svojim otrokom, naj ne žvegljajo v vodo, češ, da bi oskrunili bogorodico.
Po južnem Štajerskem mečejo dekleta na sveti večer j a-bolko in rožmarinov venec v vodo in pravijo: „0d dna do dna, če sem za moža godna." V okolici ptujski gre tisti dan dekle boso na studenec po vodo. Soboj nese jabolko in venec, vodi v dar. Ko pride domu, morajo se umivati vsi, da se varujejo ne-snažnosti vse leto.2)
Posebno važni so obredi, s katerimi vodijo Srbi, Bolgari iti Hrvatje nevesto na vodo. Po svatbi izpremljajo nevesto v slovesnem izprevodu na studenec, ocl kodar zajemajo vode za hišne
*) Vuk, ,,život i običaji", str. 1.
3) „Poročilo^o ptujskih učencih".
strehe V Bolgarih nosi zaročenka prosa soboj. Z njim pospe Zdo, na to zajme ,gjever'jdrug) kdrec vode vanjo.vrže nekoliko novcev, a nevesta zvrne korec z nogo, m dečki pobero novce. Na to zajame nevesta korec vode in jo nese s ovesno domu. ) Vse priča jasno, da so se ohranile daritve vodi do današnjega dne.
Ni treba navajati starih prič, Prokopija, Nestorja, Hel: m0lda, Thietmarja i. d., kateri jasno trde, da so darovali Slovani potokom in rekam. Ohranila se je do današnjega dne po nekaterih krajih slovanskih in nemških misel, da mora utoniti v nekaterih rekih vsako leto kak človek. To nas opominja celo prastarih človeških daritev, ali kaže nam tudi, kako je moči, da Hijo še sedaj ljudje po nekaterih krajih da pomore utopljenec dežju. Utopljenec je dar, za kateri daje reka dežja.
A če se oziramo še dalje po običajih raznih narodov, naha-iemo v Nemcih še nekaj jednacega dodoli in prporušam. P stiria kateri žene na velikonočen ponedeljek zadnji na pašo, So po Bavarskem drugi v gozd, gapovežo z listjem, z mladikami ali s trstjem, ga ženo k vodi in ga vržejo vanjo. Imenujejo ga Wasservogel'.s) Tudi po Avstrijanskem volili so si otroci binkoštnega kralja'1 („PfingstkOnig"), ovijali so ga zelenimi mladikami, počrnili mu obraz ter ga metali v vodo. .
Tako delajo tudi na Poljskem in po SleziJi. V velikonočni ponedeljek polivajo mladeniči dekleta, katera so spala tako dolgo, da ne mog6 več k jutranji službi božji, z vodo, m jih tepo z brezovimi šibami, ali jih vlačijo k reki, ah na konto in jih pota Dliato v vodo.3) Sicer nam ne poročajo pisatelji ničesar kar bi nam dalo povod, da bi mislili take običaje v zvezi z dežjem, a vredni so fe posebne pozornosti, ker nam kažo, kako različni so ostanki poganskega češčenja vode.
j) Gl. Bogišic, .Zbornik", str. 225, 232, 235, 240, 245 i. t. d. 'J) Grimm, „Deutsehe Mythologie", str. 495.
3) Grimm, „D. M." ibid.
Žalostna 1800letnica
ali
posuto mesto Pompeji.
Spisal A. Zupančič.
Ves nekoliko učenejši svet pozna ognjeno goro Vezuv, ki se kako poltretjo uro od mesta Neapolja proti jugoiztoku k nebu vzdiguje. Stoji sredi krasne in silno rodovite kampanske ravniue in je kakih 1200 metrov visoka. Dobro do polovice viso-čine je gora poraščena, a proti vrhu gola in gost clini se neprenehoma vali iz nje žrela. Ali gora ni vedno tako mirna in nedolžna. Pridejo časi, ko začne bobneti in tuliti v nje osrčji, ko iz žrela puha goste megle dima in pepela, da dan spremene v temno noč. Pridejo časi, ko med silnimi potresi meče Vezuv iz sebe ogenj in težko, razbeljeno kamenje do 1000 metrov visoko in višje, ter gorečo lavo v mogočnih potocih lije iz žrela, jo v dolino vali, ki v svojem teku vse požiga in pokončava, kar do-seza! Tako hujše ali milejše bljuvanje se je pripetilo od leta 1500 sem do danes uže petdeset krat!
Rimci za Jezusa strašne moči Vezuva niso poznali; prištevali so ga mrtvim vulkanom, in mirno so pasli po njega poraščenih bregovih svoje črede. A leta 63. po Kr. nastane nenade-jano okrog te gore strašen potres, ki je napravil po vsi okolici brezkončno nesrečo in razdejanje. Stanovniki lepe okrajine se zavzemo, ali ker se potres ne ponovi, je skoraj pozabljen strah in škoda popravljena. Kar pride leto 79. po Kr, mesec avgust, in do sedaj tako tihi, pohlevni in mirni Vezuv začne razsajati, da je človeka groza, ko bere stare popise. Potres na potres maja zemljo; tu jo visoko vzdigne, tam se delajo brezna, ki požirajo cele vasi. Gora na površji poči, napravi se strahovito žrelo, iz katerega se vzdigujejo črni oblači, ki jih trgajo plameni kakor veliki bliski. Razbeljena lava se vali dalje in dalje kakor voda; med strašnim bobnenjem se cele težke skale visoko vzdigujejo k nebu, gosti dim in pepel zakriva solnce in dan prominja v noč.
Gneča begočega ljudstva napolnuje vse ceste in pota. Vse vpije, kriči, vzdihuje. Nihče ne pričakuje več rešitve; vse misli, da je napočila zadnja noč, večna noč!--In kaj je bil konec strahoviti dogodbi? Ko se zopet zdani, ni bilo videti druzega, nego razdejanje — vsa lepa rodovita okolica je promenjena — cele vasi so izginile — tudi mest Herkulana, Stabije in Pom-peja ni več! Vse je razdejano, vse posuto z vulkanskimi izmečki — posuto tako, da še poznati ni bilo, kje so stala ta mesta! —
Pompeji je bilo staro mesto blizo morja, sloveče zvlasti po svoji trgovini iu svojem bogastvu. Imelo je kakih 20.000 stanovnikov, bilo jo z dvojnim močnim zidovjem obzidano in je imelo pet mestnih vrat. Ob strašnem bljuvanji ga je ognjenik 6 do 7 metrov na debelo zasul s pepelom, z lavo in s kamenjem. Več nego 16 stoletij ostalo je zasuto, pozabljeno, neznano. Se le leta 1748. so v nekem vinogradu prišli nesrečnemu mestu na sled, in od takrat se je začelo izkopavanje, tako, da je do danes nekako polovica mesta razkrita. Ogledal sem si leta 1875. izkopljine in razvaline nesrečnega Pompeja, in ker je letos ravno 18001etnica zgoraj popisanega strašnega dogodka, bode morebiti marsikomu ustreženo, ako na kratko popišem, kar sem tam našel in videl.
Bilo je prekrasno jutro dne 30. septembra, ko z dragim tovarišem zapustiva Neapolj. Brzo piha železni konj proti jugu vedno ob morji. Na desni mirno, lepo višnjevo morje, po katerem se ziblje mnogo ribiških čolničev z razpetimi malimi jadri, a na levi se vrste najlepši in najrodovitejši kraji vse južne Italije: sloveči Por tiči, Resina, Torre del Greco. Človeku res po-hajejo besede, ako hoče popisavati krasno lego ali rodovito južno rast tega obrežja. Pesnik Sannazaro imenuje to okolico Nea-politansko „kos nebes, ki je paclel na zemljo."_ — Tu stoji košato figovo drevo tako polno, da se mu veje šibe od teže sadu — poleg njega log pomorančinih dreves in limon, ki se ti uže po prijetni vonjavi svojega cveta razodevajo. Tam zopet oleandri, visoki in košati, kakor naša drevesa; ob vrteh in vinogradih seči velikih bodečih kaktov. Nekoliko višje mogočne pinije ponosno štrle v nebo — a zdolaj stoje vrste murbinih dreves, ki imajo od debla do debla speljan vinski trs, od katerega vise mogočni črni grozdi! —
V mali uri smo na četrti postaji in „Pompeji, Pompeji!" zakliče kondukter.
Jaz se ozrem na desno, levo — ali omenjanega mesta ni nikjer. Blizo postaje je neka restavracija. Od nje, pravijo, naj greva na desno roko k višku, in bodeva skoraj tam, kamor sva namenjena. Prideva do nekega poslopja, kjer morava plačati vsak dva franka; a zato dobiva uniformovanega izpremljevalca, ki nama prijazno obljubi, da hoče razkazati vse imenitnosti. „Ali kje je Pompeji," ga vprašava, „sledu ne vidiva o nesrečnem mestu". „Smo kar precej v njem," je bil odgovor. In res, še nekaj stopinj
navzgor, prideva do mogočnih kamenitih vrat, ustopiva — in sva na ulicah posutega Pompeja!
Prvi pogled je silno žalosten. Zdi se človeku, da stoji sredi velikanskega pogorišča. Hiše na desno, hiše na levo roko, ulice sem, ulice tija — a vse prazno, vse brez streh, golo zidovje k višku moli.
Izpregovoriva najprej o razvalinah in izkopljinah pompejskih sploh.
Kamenita vrata, skozi katera sva prišla, so starodavna mestna vrata „Porta Marina". Pred nama se stezajo dolge ravne ulice, obdane od hiš, ali boljše rečeno, od hišnih razvalin, ker silna teža vulkanskega kamenja in pepela je utrla strehe, podrla gornja nadstropja, polomila stebrovje, in kar je bilo lesenega, požgal je goreči izmeček ognjenikov. Od vseh do sedaj izkopanih poslopij stoje zategadelj največ le še spodnji močnejši prostori. Ali tudi to, kar še stoji, je silno zanimivo, ker nam živo pred oči stavi podobo mesta grško-italijanskega, kakoršno je bilo skoraj po Kristu. Da le bolj znamenita poslopja po vsem mestu nekoliko ogledaš, potrebuješ kake 3 ure; a povestničar in starinoslovec ali slikar imeli bi tu dovolj študirati mnogo mesecev.
Vse mestne ulice imajo čeden tlak, uložene so s kamenitimi pločami razne oblike in velikosti. Ob hišah so povsod nekoliko vzvišena hodišča (trottoirs), kakor so dandanes navadna. Ceste in ulice, šir6ke po 4 do 7 metrov, so največ lepo ravno speljane in na mnogih krajih, zvlasti ob voglih, so čez ulice od jednega tro-toara do druzega speljani kameni, iz uličinega tlaka k višku moleči. Menda so po teh kamenih stopaje hodili pešci ob dežji in blatu čez ulice, da si niso močili nog. V tlaku se dobro poznajo kolovozi, ki so jih po mnogi vožnji urezala kolesa v rahli kamen. Le dober meter široke so te kolovoznice in iz njih spoznavamo, da so Rimci imeli ozke vozove. Tudi sled konjskih podkov je najti. Kjer se križajo ulice, stoje na mnogih krajih očitni vodnjaki, ozaljšani največkrat s celo podobo ali samo glavo kakega božanstva. — Na poslopjih vidiš še semtertija napise ali imena gospodarjev, narejena skoraj samo z rudečo bojo. Po mnogih krajih sta na steni naslikani po jedna ali dve veliki kači; pravijo, da so podoba hišnih božanstev ali larov. Dokaj je videti tudi malih čačkarij po zidovji, kakor jih dandanes otroci napravljajo po stenah.
Hiše pompejske skoraj nikjer nimajo oken na ulice, in kjer je katero, zadelano je z gostim omrežjem, kajti svitloba je dohajala rimskim hišam iz dvorišča, ki je bilo sredi poslopja. Pri raznih hišah videti so znotraj ali zunaj stopnice, kar nam spričuje, da so poslopja imela še višja nadstropja, katerih je vendar kaj malo najti v izkopanem delu mesta, kajti ognjena lava in vulkansko kamenje sta ob strašni uri razdejanja ulomila in v tla po-mandrala vse višje in tanjše zidovje.
Stopaje po praznili ulicah se tudi brž spoznava, daje Pompeji bilo trgovsko mesto. Nenavadno mnogo večjih ali manjših pro-dalnic je videti. Vse so odprte na ulice; imajo velika vrata in obširna okna in zadaj po jedno ali po dve sobi. V teh prodal-nicah je najti mnogo kamenitih miz in uzidanih velikih prstenih vrčev za olje in takošno blago. Časih jih je po več jeden poleg drugega udelanih in kaj dobro ohranjenih. Tudi tehtnic in različnih mer so našli po prodalnicah pri izkopavanji.
Privatne hiše so največ vse po jednem slogu zidane. Skozi malo vežo se pride na dvorišče, ki ga okrog in okrog obdaje pokrit mostovž. Sredi dvorišča je v tleh okrogla globina, v katero se je stekala dežnica. Iz dvorišča se pride v notranje hišne prostore in sobe, ki so skoraj vse prav ozke in majhne, ker vsa dela in opravila so se vršila za dne po večem na dvorišči. Večje hiše imajo tudi še drugo dvorišče z malim vrtom na sredi, po katerem so razpostavljene sem ter tija mramorne podobe malikov.
Nekaj posebnega v tem posutem mestu je tudi, da so zvlasti po zasobnih hišah vsi notranji prostori barvani in vse stene prevlečene s slikami na presno, katere kažo cvetlice, živali, prizore iz prirode, a največ iz basnoslovja rimskega ali grškega, ali tudi reči iz povestnice. Slike so po večem tako dobro ohranjene, kakor bi bile izgotovljene še le pred nekaterimi leti. Boje so prav žive in goreče; največ je žolte in rudeče. Kar se tiče umetelj-niške vrednosti, so nekatere slike po stenah pravi umotvori, toda slikani predmeti pogostoma razodevajo mehkužno in razkošno življenje malikovalskili stanovnikov. Nekatere so takošne, da bi jih sramežljivo oko kristijanovo ne moglo trpeti na steni. —
Kaj lepe in velike vrednosti so po mnogih poslopjih tudi tla, sestavljena iz različno pisanih mramornih koscev, tako imenovani mozaiki. Vendar opomeniti je, da so, kar je do sedaj bilo izkopanih slik na stenah ali mozaikov, če so bili posebne lepote in vrednosti, preneseni v Neapolj, kjer so na ogled razpostavljeni v velikanskem in slovečem muzeji Nationale ali Museo Borbonico. In res, umno in modro ravnajo, da dragocenejši reči tija prenašajo, ker tukaj, kjer sedaj hudi žarki I južnega solnca gole stene žgo, sedaj nalivi dežja razkrite podrtine izpirajo, bi se ne ohranile dolgo, ako bi jim tudi prizanašale tatinske roke. —
Toliko zapaziva sploh, stopaje po ulicah nesrečnega Pompeja. Ali hočeva si še nekatere znamenitejši reči in poslopja posamezno ogledavati.
Blizo starodavnih mestnih vrat, skozi katera se v Pompeji pride od železnične strani', napravili so zadnja leta nekaki muzej, kjer so razpostavljene nekatere izkopane znamenitosti. Tu vidiš vrata, kolesa, vrče, razno kuhinjsko posodje, mnogovrstna orodja, raznih sadežev, izkopanih kosti živalskih in človeških. A kar je mene tukaj najbolj zanimalo, je osem pod steklom shranjenih, v gipsu posnetih človeških trupel, ravno tako ležečih, kakor je ne-
srečneže pred 1800 leti zasačila smrt. Ob strašnem razdejanji je namreč Vezuv mnogo Pompejcev posul na debelo z vulkanskim pepelom, jih črez in črez obdal in zadušil. Vroči pepel se je strdil okrog trupel in zgostil, ali v sredi je trohnelo meso in razpadlo, in tako se je počasi sredi pepela naredila votlina, katere stene so jednake truplu zadušenčevemu. Ko so zopet leta 1863. zadeli na taka trupla sredi strjenega pepela, skušali so prav rahlo in varno iz votline pobrati kosti, in potem so v votlino počasi ulivali gipsa. Posrečilo se jim je! Ko se je strdil gips, so prav varno po vseh straneh od njega kruščili strjeni pepel in tako so dobili gipsasto človeško podobo, katera kaže zadušenega nesrečneža v ravno tisti legi, v kateri ga je zadela silna smrt. Največ leže trupla na obrazu ali tudi vznak, in na legi rok je poznati, kako so v zadnjih hipih obupno okrog sebe zbijali. Obleke ni zapaziti na truplih, menda jim jo je posmodil vulkanski pepel, ki jih je posul. Neki deklici se vidi prstan na roci. V srečo so mestni stanovniki ob strašnem razdejanji menda po večini ubežali, ker do sedaj so izkopali samo kakih 600 človeških trupel, ali boljše rečeno ogrodi.
A ta pompejski muzej hrani le prav malo tega, kar so do sedaj našli. Vse, kar ima večjo vrednost, prepeljo v Neapolj, kjer sem si ogledal po obširnih prostorih muzeja dragocenejše starine posutih krajev. Tukaj je za mnoge dni dovolj ogledovati le samo pompejskih izkopljin, ako jih nekoliko pazljivše hočeš pregledovati. Dolga vrsta sob obsega freske, mozaike, mramornate, brončene in prstene podobe, izmed katerih so nekatere pravi umotvori. Po teh sobah je vedno najti slikarjev, kopirajočih izkopane dragocenosti. V bližnji dvorani študirajo povestničarji zanimive pompejske napise. Dalje so razpostavljene po omarah izkopane dragotine, zlate in srebrne: nauhvice, prstani, verižice in jednako blago. Zopet v drugih prostorih muzeja vidiš različnih posod; vmes je jedna, ki je še polna olja. Tudi različno orožje, stoli, kuhinjsko orodje, mnogi sadeži i. t. d. i. t. d. se tu vidijo, vse izkopano v poslopjih posutih mest. Res, nad vse zanimiva je ta zbirka in silno imenitna, ker iz vseh teh reči spoznavamo šege, navade in življenje nekdanjih Pompejcev, kakor tudi njih stopinjo naobraženosti in umeteljnosti. —
A sedaj še stopiva nekoliko po ulicah izkopanega Pompeja, da si malo natančnejše ogledava le nekoliko imenitnejših poslopij.
Tii nama vodnik najprej pokaže tempelj Venerin. Velik je in precej dobro ohranjen z oltarjem vred, na katerem so tej boginji zažigali poljskih pridelkov.
Blizo tam zagledava veliki trg ali veliko sodišče, forum civile, ki je videti, da je nekako sredi mesta. Od treh strani ga obdaje dvojna vrsta precej dobro ohranjenega lepega mramor-natega stebrovja. To stebrovje obseza prostor, ki je 157 metrov dolg in 33 metrov širok. Šest cest je speljanih na ta terg, ali kjer se steka cesta na sodišče, tam jo zapirajo precej visoki ste-briči, menda zato, da nihče z vozom ni mogel na forum. Po
raznih krajih notranjega prostora je 22 stebrov, in soditi po napisih, ki jih beremo na njih, so ti stebri nosili podobe imenitnih
rimskih mož.	..
Sodišču nasproti stoji tempelj Merkur ljev zlepim oltarjem ua sredi, ki ima ob straneh podobe zalega vzbuknenega dela. — Temu poslopju ravno nasproti je tempelj malika Jupitra; mogočnih stopnic 18 drži do stebrovja na spodnji strani. Zidovje je 30 metrov dolgo in njega notranje stene so vse polne slik.
Nekoliko strani so očitna kopališča ali toplice. Kaj zanimivo poslopje je to in veliko, izkopano še le leta 1824. Meri na dolgost 53 metrov in na širokost 49 metrov. Dolga vrsta sob je pred nami. Tu je sobana, kjer so kopajoči se shranjevali oblačila, poleg nje prostor za kopel v mrzli vodi. Dalje toplica za gorko vodo, blizo tam sobana za potenje (sudatorium). Stenam so uzidane cevi. Videti je, da je iz jedne peči dohajala gorkota vsem toplicam, kakor je tudi voda bila napeljana po vsem poslopji iz jednega vodnjaka. V vseh prostorih se kaže nekdanja krasota. Vsa tla so uložena z dragocenim raznobojnim mramorjem, vmes podobe v mozaiku. Po stenah so lepe stukature in slike na presno.
Toplicam ravno nasproti je hiša, v kateri so našli pri izkopavanji mnogo dragocenosti in zlatega lišpa. Moralo je biti to poslopje last pravega bogatina, kateremu se je bilo bati tatov, ker na hišnem pragu je narejen pes v mozaiku z napisom: „Cave canem". Nahajejo se tudi po raznih drugih pompejskih privatnih hišah napisi v tleh blizo praga; največkrat se bero iz malih ka-mencev sestavljene besede „Salve" ali „Have!"
Na zapadni strani Pompeju steza se od predmestja do velikih Herkulanskih vrat tako imenovana Via Domitiana, ali cesta grobov, ker ob nji stoje na desni in levi roci grobni spominki, nekateri prav lepi in velikanski. V mnogih so našli dokaj pepelnic ali zalih vrčev z ostanki sežganih mrtvecev.
Ob tej cesti stoji tudi tako imenovana Villa Suburbana ali palača Arija Diomeda. To je jedno največjih in najlepših do sedaj izkopanih zasobnih poslopij. Imelo je tri nadstropja, a gornje je podrto. Pravi mogočnež je moral biti gospodar tej palači; imel je v hiši svoje toplice iu vrt 33 metrov dolg in ravno toliko širok, v katerem so izkopali mnogo prelepih stativ. Pod hišo je klet, kjer so našli 17 človeških trupel, največ otroke in ženske. Poleg njih so našli tudi precej živeža. Pri durih so ležale moške ogrodi s ključem v roci iu blizo njih drugo truplo s posodico, polno dragocenosti. Spoznati je iz vsega tega, da so reveži ob strašnem razdejanji v prvi naglici zgrabili nekoliko hrane in najlepših dragotin in bežali pod hišo v klet, da si ohranijo vsaj življenje, ali drobni vulkanski pepel jim je zadelal okna pri kleti in jih zadušil!
Zanimiva je tudi neka izkopana prodalnica zaradi napisa na pragu, ki slove: „Salve lucrum" — in na steni predhišja se bero besede: „Otiosis locus hic non est, discede morator."
Izmed mnogih do sedaj najdenih očitnih poslopij imenujem še veliko gledališče. Prav lepa zidava je. Prostor za igre, tako imenovana „scena" in „orchestra" sta pokrita in imata mramorna tla. Za kakih 5000 gledalcev je bilo prostora v poslopji, in kjer so stali ali sedeli, ni strehe.
Prav ob koncu mesta na jugozapadni strani so izkopali poslopje, vredno, da si ga ogledava. To je amfiteater pompejski. Od zunaj so ga pustili zasutega, znotraj je očejeno. Poslopje je podolgasto-okroglo. Daljši njega premernik ima 130 metrov, krajši 102 metra. Od vseh strani se od arene k višku vzdigujejo kame-niti sedeži; 35 vrst jih je, in prostor so dajali 20.000 gledalcem.
Naj zadostuje; ustaviva se. Južno solnce med golim zidovjem silno pripeka in poleg tega prihaje mislečemu človeku tako milo, milo pri srcu. Hodiš po ulicah gori, po ulicah doli — vse mrtvo je in tiho. Oziraš se po hišah — a vse prazno, ni ga sledu življenja! Gledaš tempeljne, visoke bazilike, obračaš se na mogočno sodišče in kličeš: kje ste, ki ste se tukaj zbirali k modremu posvetovanju? — ali nihče se ne oglasi; še ptičice so zbežale izmed golih, vročih razvalin! Ni ga cvetočega vrta, ne košatega drevesa, ne oveseli ti pisana cvetka očesa--vse prazno, golo, podrto, mrtvo, kakor v kraljestvu smrti! In če k višku pogledaš proti severju, stopi ti pred oči bližnji Vezuv, oblastno pihaje iz orjaškega kotla vulkanskih moči svoje črne oblake, kakor bi ti hotel reči: Glej, vse to je moje delo!
Krško mesto na Dolenjskem.
Zgodovinska črtica. Po raznih virih in delih sestavil J. L.

Krško je staro kranjsko mesto. Iz starodavne keltske in rimljanske dobe se veudar o njem ničesar ne ve, kakor n. pr. o keltsko- (morebiti slovansko?) rimljanskem mestu Neviodunum, ki je bilo ob Savi blizo Krškega, jedno uro hoda od poslednjega oddaljeno, v sedanji leskovški fari, med vasema Dernovo in Vihre. V rimljanskih časih in kasnejše v 1. polovici srednjega veka je utegnila v Krškem biti ladijestaja. Ker se je od todi do Radeč na desnem bregu Save dosta rimskih novcev našlo, sklepa se, da je utegnila uže v tistih časih po tej strani Save tudi stezica biti od Neviodunuma do Radeč, kjer so še Rimljani ladijestajo imeli. Neviodunum je bilo, kakor kažo najnovejša preiskavanja, cvetoče in zelo obširno mesto, ki se je bilo prav za gotovo obdržalo do konca 4 stoletja. Ker o njega daljšem obstanku nimamo nikakoršnih gotovih poročil, soditi se sme, da so to mesto v dobi preseljevanja narodov Huni ali katero drugo ljudstva razdejali. Nemirni časi, ki so prišli po dobi preseljevanja narodov, ko sta še divja avarska in magjarska naroda sredi Evrope razsajala, niso bili ugodni zidanju gradov in mest. Zato se tudi po-četek krškega gradu, ki je gotovo prej stal nego mesto, sme iskati v letih 1000 p. Kr. Prvo poročilo o obstanku krškega gradu imamo še le od 1.1189. To leto je namreč — tako poročajo stara pisma — „Adalbert von Bo gen" (morda Bozen'?), krško graščino zastavil salcburškemu stolnemu kapiteljnu, in skoraj potem (1. 1202.) sta on in njega brat to graščino v fevd ponudila solno-graškemu nadškofijstvu. Nekoliko let kasnejše (1. 1248.) se navaje gospodar krškemu gradu Bertold Krški (Berthold von Gurkfeld), čegaver ime se nahaje za pričo v pismu o utemeljenju kostanje-viškega samostana (Mariabrunn bei Landstrass). Ostolf Krški je drug krški gospod, podpisan v pismu dne 2. februarija 1. 1270, v katerem brižinski (Freisinger) škof Konrad vse fevde, kateri so bili zaradi smrti koroškega (in kranjskega) vojevode Ulriha na razpolaganje, prenaša na češkega kralja O toka rja. — Na pod-

nožji gradu naselilo se je sčasoma vedno več in več ljudi, ki so bili postavili temelj kasnejšemu mestu. A kedaj so se tukaj prve koče postavile, nam zanesljive zgodovinske številke ne povedo niti pri tem, niti pri drugih mestih. Mestna kronika v Krškem, katero je pisatelj teh vrst pregledal, navaje vendar 1. 1288 kakor leto mestnega ustanovljenja; ali razumno je, da take letnice niso velikega pomena, čeravno nam pričati utegnejo o starodavnosti kraja. —
Rodovina krških gospodov je 1. 1322 izmrla. Kedo je bil njih imetje podedoval, o tem nam povestnica ne poroča, najbrž deželni knez, fevdalni gospod, kajti tudi Krško je bilo državni fevd. Toda v poznejših letih so imeli Krško celjski grofje, oni silno bogati in mogočni gospodje 14. in 15. veka. Tukaj je bival uže 1. 1421. v povestnici dobro znani celjski grof Friderik, kateri je bil dobil po svojem očetu Hermanu tudi graščine: Sam o bor, Kostanjevico, Rudolfovo in drugo po Ortenburgih podedovano imetje na Dolenjskem. V Krškem je umrla 1. 1422 tudi Frideriku sopruga, rojena grofica Modruš, o kateri se je govorilo, da jo je mož umoril, ker je Veronika Deseniška bolje ugajala njega srcu. Poslednjo je bil Friderik tudi za ženo vzel, ali njega oče, Herman, jo je tožil o čarovništvu; dasiravno je bila nedolžna izpoznana, dal jo je bil v ječi utopiti. Nje truplo počiva v nekdanjem kartuzijanskem samostanu v Jurkloštru pri Laškem trgu. Vdova poslednjega celjskega grofa Ulriha II. (umorjen dne 8. (11.) novembra 1. 1456 od Hunyadove ogerske stranke v Belgradu), Katarina, hči srbskega kneza Jurija Brankoviča, bivala je tudi nekoliko časa v Krškem. Po smrti Ulrihovi prepustiti je morala cesarju Frideriku IV. vsa prostrana gospodarstva, razven krške graščine. Zadovoljiti se je morala samo z 2000 gld. letnih dohodkov in s krškim gradom, katerega si je bila volila za svoje vdovsko življenje. Poznejše se je bila ta poslednja celjska grofica še temu odpovedala in je šla v Dubrovnik v samostan. Drugi sicer hote vedeti, da je živela pri svoji sestri M ari, vdovi sultana Mu rad a II, v J as o vi, blizo Atoške gore na Turškem.
V 15. veku je divji Turek uže često prihrumeval v slovenske kraje, posebno je bila dolenjska stran najčešče od njega poteptana in razdejana. Da ,,zakleti sovražnik krščanstva" tudi Krškemu in okolici ni prizanašal, menda ni treba omenjati. Razsajal je todi posebno v 1. 1469, 1. 1475 in 1, 1546. Da so bili Turci tudi temu kraju nemalo škodo napravili, razvidamo uže iz tega, ker je cesar Friderik IV. dne 27. januarja 1. 1478. krškemu župniku Primožu opustil vse davke za novi farovž, kajti starega so bili Turci požgali. — Da bi se bilo Krško ložje utrdilo in branilo grozovitemu sovražniku, podelil mu je cesar dne 5. marca 1. 1477 mestne pravice. V istem letu je dobilo mesto tudi svoj grb, ki je imel na višnjevem polji v končnem delu zeleno gorovje, v sprednjem delu na jedni polovici podobo sv. Janeza Evangelista v rudeči obleki, držečega v roci čašo (kelih) s tremi kačami, a na
drugi polovici je slika mesta s stolbi, belim zidovjem in rudeČim strešjem. — Krško mesto je imelo uže v 15. veku svojo bolnico, kateri je cesar Friderik dne 26. januarja 1. 1578. potrdil nje imetje. Kasnejše se je nje imovina zelo pomnožila. Krški župnik Martin je za njo ustanovil posebno bišo z zemljiščem poleg pokopališča. Celjski grof Friderik in grofica Katarina sta jej darovala zemljišča in desetine.*) Dasiravno so mesto mnogokrat Turki napadali, vendar se je še precej razvijalo, kajti bilo je važno zavoljo svoje lege ob Savi in po glavni cesti. Imevalo je tudi mnogo izrednih pravic pred kmetiskimi vasmi. Vsi vladarji za Friderikom so mu mestne pravice z nova potrjevali in pridobljenim še novih pridevali. Pravice do letnih in tedenskih sejmov so bile n. pr. dne 28. avgusta 1. 1563. z nova odobrene
Kakor več inih mest, je imelo tudi Krško pravico svojega sodstva. Kako ponosni so bili Krčani o tem, in kako bogati so morali biti, nam spričuje znamenje samosvoje pravice v sodnijskih rečeh, namreč s reber na sodniška palica krškega mesta. Dolga je 30 palcev, široka ll/s palca; na konci je pozlačena, in tudi nje olepšave (arabeske) so pozlačene. Na sredi ima trak z dvema grboma; prvi kaže krško mesto, drugi dvojnega orla z mečem in žezlom. Ob robu je napis: „Statt 1526 Gurkh-feldt". Na spodnji ploči sta urezani črki M. P., ki pomenjati gotovo ime uiueteljuika, morda Martina Porebella, ki je bil kipar v Ctlovci.
Krško mesto ni imelo nikoli svoje fare ali svojega župnika, spadalo je od nekdaj pod leskovško župnijo, in leskovški cerkveni oblastnik je bil ob jednem krški župnik, a kasnejše je pomenjal naslov krški župnik toliko, kakor leskovški. Fara leskovška je bila uže 1,1274. ustanovljena. Prvi župnik se navaja Bortoldus. Pod farno cerkvijo in okolo cerkve v Leskovcu je moralo stati nekdaj jezero, kajti Val vazo r pripoveduje, da se je imenovala prej „cerkev matere božje na jezeru", in Hrvatje še dandanes leskovško farno cerkov tako nazivljajo. Iz te male cerkve so, kakor Val vaz o r pripoveduje, deželni stanovi 1. 1500. postavili sedanjo farno cerkev v spomin dobljene zmage o Turcih. V cerkvi je znamenita propovednica (prižnica), izsekana iz jednega samega kamena, Ki je bil izkopan na krajih, kjer je stalo starodavno mesto Neviodunum. Služila je morda Rimljanom za govorniški oder.— Sedanja krška vikarijatna cerkev je bila dolgo časa le podružnica leskovški fari, dasiravno so imeli nekateri leskovški (krški) župniki svoj sedež tudi v Krškem. Poseben vikarij za krško mesto nastavil se je še le pred kakimi 50 leti. Val vaz o r navaja v svoji slavno znani knjigi „Die Ehre des Herzogthums Ivrain" več krških župnikov, med katerimi nahajemo mož, ki so se odlikovali po rodu,
*) Zgodovina poroča o prav mnogih in pogostnih ustanovah za krško bolnico, dandanes je s težka znati, da jo v Krškem takošen zavod.
Letopis 1879.	^
dostojanstvu in učenosti. L. 1439. se imenuje n. pr Andrej Dii-ring, ki je bil tudi prvi dijakon slovenski pokrajini V dobi protestantski (1. 1682.) jo bil leskovški župnik P o 1 y d o r u s d e Montagnana. Bil je tudi prošt v Rudolfovem, župnik v Laškem trgu na Štajerskem in svetnik nadvojevodi Karolu. O njega delavnosti za katoliško vero v dobi reformacije čujemo
kasnejše^ ^^ ^ ^ ^ ^ K njsl m posebno Pri
mož Trubar s pomočjo deželnih stanov (grofov, graščakov) zelo razširjal in s tem največ dosegel, da je zanje razširjevanje spisa in tiskati dal mnogo slovenskih knjig,. popnjela se je bila tudi Krčanov. Kakor v Ljubljani, Kranji -Metliki in druzih krajih, naselil se je bil tudi v Krškem proeton slu pridigar (predikant) Ivan Weyxler (1. 1567 ). Ta je zbiral okolo sebe navadno kacih 200 ljudi; posebno ženske so ga rade poslušale. - Ali skoraj je bil zatožen, baje po /l^ovniku kateri je navadno zorno mašo bral, in sicer novemu krškemu župniku Po-lvdoru pl. Montagnan i. Ta pride v Krško ravno takrat, ko je Weyxler v cerkvi pridigoval, ter ga hoče odpravit. Ah W e y x 1 e r mu odgovarja, da ima pravico pndigovati od Kr sta.m od deželnih stanov. Na to je baje nastal v cerkvi nemirnprepn zvlasti ženske so bile na novega katoliškega župnika sidite n bi mu bile skoraj njegovo cerkveno oblačilo raztrgale. Po drugem poročilu je župnik v cerkvi ostal in protestantski pridigar pete odnesel! Drug dan po tem dogodku so se podali k župnikit mes m sodeč z dvema meščanoma ter pridigar Weyxler, kisogavpra šali o svojem včerajšnjem postopanju v cerkvi._ Zupmk odgovori, da je delal po povelju nadvojevodinem, kateri mu je .naročil, da nima trpeti v svoji fari krivovercev a i jim celo dopuščati piidi-govanje Sodeč se je sicer zahvaljeval o tem razjasnilu, ali tudi se potezal za pridigarja, rekoč: da ni ničesar govoril kar 1bi^blo protivno božji resnici. Prav tako se jeW e y x le r hotel brani, ali z njim se katoliškemu župniku m ljubilo prepirati. Ker so na posled še meščanje se zlagali s protestantskim pridigarjem, dovolil jim je vendar, da smejo jedino v bolničm cerkvi svojo p10-testantsko božjo skižbo opravljati, tako kakor Ljubijančanje, sam , da mora pridigar, kedar ljudstvo obhaja, v popolni mašm oblek biti, kakor pridigarji v Gradci. Weyxler teh pogojev m hote sprejeti. Katoliški župnik je sicer mestnemu sodcu naiočil, naj Weyxlerj u pridiganje prepove, ali ta mu je odgovonldatega on ne more, in tudi noče storiti. Meščanje so bili uže tako za vzeti za protestantskega pridigarja, da so mu hoteli nakloniti dohodke od zornega maševanja, o katerih so oni imeli pravico
Ali ta upornost krških meščanov ni bila brez zlih nasledkov Ko je to izvedel nadvojevoda Karol v Gradci velik zagovornik stare katoliške vere, pozval je krškega sodca in dva tržana, katera sta se za Weyxlerja najbolj potezala, v Gradec, in Jih je tu v ječo vtaknil. Weyxler je tudi moral kopita pobrati in se umek-

niti v Novo mesto, od kodar je bil progtfa® uže naslednje✓ leto (1568). *)
V	Krškem je bil rojen imeniten mož protestantske dobe Jurij Dalmatin. Leto njega rojstva ni znano-; a bil je sin ubozik starišev. V šolo je hodil na Nemškem. Podpirali so ga kranjski stanovi in vojevoda Wiirtembergski. Svoje študije je završil v Tubingi, kjer je tudi Trubar po očetovski skrbel zanj. L. 1569. so ga' imenovali protestantskim pridigarjem in učiteljem. Kakor smo omenjali, pisal je uže Trubar mnogo slovenskih knjig. Poleg druzega začel je bil tudi prelagati sveto pismo na slovenski jezik.**) Ali tega ogromnega dela njemu samemu ni bilo moči izvršiti; ta velevažni posel je izročil Juriju Dalmatinu, ki ga je bil tudi v nekolikih letih s pomočjo družili tovarišev srečno in lepo završil. Tisek je v tistih časih mnogo stal, ali z novci so to delo podpirali kranjski, koroški in štajerski stanovi ter mnogo nemških vojevod. grofov in mest.
Ta za slovensko slovstvo zelo zaslužni mož, ki je zatorej prvi preložil sveto pismo na slovenski jezik, umrl je 1. 1589. v Ljubljani. Bil je oženjen. Njega ženi je bilo ime Barbara. Imel je več otrok, od katerih sta mu dva sina še mlada umrla.
V	Krškem je bival svoje dni (za Lutra) drug znamenit mož naše domovine. Ta je bil Adam Bohorič, rodom Dolenjec. Učil se je raznih naukov na Nemškem, kjer je slušal veleučenega Melanchthona, prijatelja in verskega privrženca Martinu Lutru. Ad. Bohorič je v Krškem poučeval, se ve, ker javnih šol takrat še ni bilo, osobito otroke plemenitnikov. A v Ljubljani so bili takrat deželni stanovi, (sedaj pravimo deželni zbor), ustanovili šolo, nekakošen gimnazij, kateremu je bil vodja Budina. Po njega smrti pozvali so Bohoriča na to mesto (od 1. 1566. do 1582.) Bohorič je tudi pomagal Dalmatinu sveto pismo na slovenski jezik prelagati. Vendar največjo zaslugo in zgodovinsko ime sije bil Bohorič pridobil s tem, da je spisal prvo slovensko slovnico (v latinskem jezici) in v njej ustanovil pravopis, ki je bil 300 let v rabi. Pisatelji pred Bohoričem niso znali pisati slovenskih glasov c, č, s, Š, z, ž, in so zanje rabili raznih nedoslednih sestav latinskih pismen. Toda Bohorič je bil tako odločil: naš c=z, č=zh, s=f, š=l'h, z=s in ž=sh. Tega
*) Luteranski veri v Krškem še dolgo ni bilo konca. Za mestne sodnike se jc volil navadno mož nove vere, in ko so s početka 16 veka protestante ostro proganjali, dobili so bili trije Krčani od škofijstva povelje, naj se pridejo (menda v Ljubljano) zaradi nove vere zagovarjat. Takrat je živel tukaj nek Tischler, sin predikantov, katerega so bili katoličanje od nove vere odvrnili.
**) Trubvove slovenske knjige so imele mnogo nasprotnikov. Da bi se iz neopravičenih vzrokov ne uničevale, želel je Trubar, naj jih komisija duhovnih in posvetnih gospodov pregleda. V tej komisiji nahajemo poleg drugih tudi krškega župnika Z i 1 s p a c h e r j a.
pravopisa so se Slo ven i držali skoraj do 1. 1850. in ga imenovali bohoričico. Se le pred 30 leti smo se stalno prijeli gajice, črkopisa hrvatskega domoljuba drja. Ljudevita Gaja, kajti sedanji č, Š in £ rabi tudi Hrvatom in Čehom.
Najslavnejšega kranjskega domoljuba ostanke hrani tudi krška zemlja. Ta je bil Ivan Vaj kar d plemeniti Valvazor. Kedo še ni čul tega slavnega imena? Val-vazor je bil bogate plemenite kranjske rodovitie, ki je bila iz Laškega došla, na Kranjskem se naselila ter jc, že prej imovita, morebiti tukaj ne malo obogatela. Pradedje Valvazor ju so imeli graščino T umsko (Thurn am Hart) in Krško. V krškem mestecu so uže ti za bolnico napravili ustanove. Naš Valvazor jo bil rojen v Ljubljani dne 28. maja 1. 1641. Hodil je najprvo v jezuitske latinske šole pri sv. Jakobu, ki so bile takrat dobro oskrbljevane. Valvazorju učitelj je bil tudi najstarejši kranjski zgodovinar Schonleben. Po završenih šolah podal se je bil po svetu, bil je na Laškem, na Francoskem in celo v Afriki. Ali tujina mu ni prijala, želel si je v lepo svojo domovino, po vsem svetu še nepoznano, katero je vendar jako goreče ljubil. Po svetu se je Valvazor mnogo naučil, a še več doma, kjer je bil vedno zakopan v svoje knjige. Spisal je sam mnogo del, iu tudi sam jih založil, kar ga je stalo preobilo truda in mnogo novcev. Največja, najvažnejša njega knjiga je „Die Ehre des Herzog-thunis Krain", katera res naši deželi dela največjo čast. V tej obširni knjigi, ki obseza v vsem 3320 strani in 533 podob, popisana je vsa kranjska dežela (in nekoliko tudi sosednje) v vsakem zanimivem obziru. Valvazor je sam obhodil in obiskal vsako mesto, vsak trg, vsako vas, grad, grič, reko, jezero na Kranjskem, povsodi je vse obrisal in zapisal in s pomočjo mnogih prijateljev, s pomočjo vsakovrstnih knjig — spisal in založil knjigo, kateri ni najti vrstnice. Ali stala ga je tudi knjiga vse njega imetje, katero ni bilo malo, kajti imel je več graščin, dragoceno knjižnico in druge stvari. Še le dva in petdeset let star, je bil ves obubožal. Kupil si je še ta slavni mož naše dežele 1. 1693. hišo (št. 85) v Krškem od tržana Vodnika (prednika prvemu slovenskemu pesniku), a le malo dni — od meseca februarija do septembra — je v njej stanoval. Dne 19. omenjanega meseca 1. 1693. sklenil je svoje prezaslužno življenje. Zemeljski ostanki Valvazorjevi počivajo zatorej v mestu, kjer so mu bili prijatelji postavili lep grobni spominek, katerega, žal! sedaj ni več videti.
Krško mesto sme zategadelj ponosno biti, da tu počiva najslavnejši kranjski zgodovinar, Ivan Vajkard Valvazor.
V svojem preslavnem delu se spominja Valvazor tudi krškega mesta in okolice na mnogih krajih. Popisujoč kranjska mesta, trge in samostane, prinaša tudi popis tega mesteca s sliko. Slika, dasi ni prav zadeta, kaže nam še dobro ohranjen grad (stari grad, sedaj čisto razdrt) in še mestno zidovje ob severni in južni strani po T rž ki gori navzgor. Sedanjih hiš sicer ni več
razločiti, a posamezne še stoječe cerkve se na sliki mogo kolikor toliko izpoznati. Na južnem konci mesta se vidi „Turn" (stolb)*), v katerega so baje »čarovnice" metali, ter jih v njem sežigali, o čemer stari ljudje še vedo pripovedovati.
Pri zgodovini krškega gradu ne navaja mnogo novic, katerih bi uže ne bil povedal. Po smrti Ulrihove (poslednjega celjskega grofa) vdove je pripadel grad avstrijskim vladarjem. Kasnejše gaje imel neki prednik V a 1 v a z o r j e v, za njim baroni M o š k o n, potem (za V al vaz or j a) grofica Strassoldo. Ali sedaj je morebiti uže minulo 200 let, od kar ni nihče v njem stanoval, in le malo-kateri Krčan se spominja še celega zidovja. —
O kmetiskem uporu, ki je bil 1. 1573. v Krškem, piše tudi V al v a zor. Mi hočemo o njem takoj več povedati. —
L. 1578. in 1.1646. je bila v Krškem kuga. — Kapucinski samostan se je 1. 1639. sezidal. Naposled pripoveduje o Krškem še to: »Novembra meseca 1. 1686. se je bil kaplan graščinski, (kjer je opravljal službo božjo v kapeli) v Savi s svojim konjem vred utopil. Govori se, da je bil vinjen."
Podružnic v krški fari našteva Val vazo r 24, med temi sedanjo vikarijatno cerkev sv. Janeza Evangelista v Krškem, cerkev sv. Florijana (na pokopališči), sv. Duha (špitalska) in sv. Rozalije (na bregu). (Bolniško cerkev — tako pripoveduje Val vaz o r — so utemeljili meščani iz delavnice sedlarja, a bolnico samo so po tem istem viru rajhenburgski graščaki ustanovili. — Pri podružnicah v Dr no vi in Vihrah v leskovški fari tudi Val vaz o r o ostankih keltsko-rimskega mesta Neviodunuma govori. Ko V a 1 v a z o r o Krški fari končuje svoje pripovedauje, omenja še smešnice o pijanem kmetu, katerega so njega voli s štajerske strani na to stran Save na vozu spečega srečno prepeljali. Navzlic tej milosti božji pa kmet ni hotel pobožno živeti, marveč je svojega svaka pri neki priliki ubil in potem na Hrvatsko pobegnil.
S početka 16. veka je bilo sem ter tija po Slovenskem čuti o uporih kmetov proti graščinam, ki so neznano mnogo clavka in tlake od kmeta terjale, ker so grofi tudi vsega obilo potrebovali, da so se silovitemu Turku in proti Benečanom vspešno braniti mogli. Ali, ker so le preneusmiljeno od ubogega kmeta davek izterjevali, **) začel se je ta naposled upirati. Razni mali upori so bili s početka 16. veka 1. 1503, 1513, 1514. Težko se je bil uže upor 1.1515. zadušil. Takrat se je bilo namreč zbralo v Brežicah na Štajerskem kakih 40.000 kmetov, če ne še več. Potezah so se za ,.staro pravdo" (pravico) in za večje svoboščine. Prosili so sicer olajšanja najprvo pri cesarji Maksimilijanu I. v Avgsburgu, a ker jih je bil ta samo z obljubami odpravil, prijeli so za orožje in šli na gradove. Najprvo so bili Mehovski
*) Stolb je bil prvotno za brambo proti sovražniku.
**) V Krškem je prav grozovito kmete tlačil nek Jurij Turnski (Georg von Tlnirn), kakor poroča A. Dimitz v svoji »Geschicbte Krains".
grad pri Rudolfovem napali in tukaj strašno razsajali. Umorili so dva brata graščaka, več vitezov in otrok zadavili. Njih plen so bili tudi gradovi: Šrajbarski grad (Thurn am Hart) pri Krškem, Boš t a j n, Raka, Mokronog, Rukenštajn m drugi. Ali deželna in cesarska gosposka je zbrala večjo naoroženo vojno in skoraj zadušila divji upor, ter je kmete, ki so se ga udeleževali, ostro kaznovala.
Poslednjega upora krško mesto menda ni zelo čutilo, ali vse inače se je poznejše udeleževalo km e tiske ga upora 1. 1573. Tega velikega upora je bil zelo zakrivil graščinski posestnik Tahy v Sosedu na Hrvatskem. Ta je s svojimi pod-ložniki prav neusmiljeno in živinsko ravnal, vse mu je vzel, ^ kar mu je bilo po volji pri kmetu: živino, vino, ženo, otroke. Zato so se uprli najprvo hrvatski kmetje in njim se pridružili še štajerski kmetje ob levem bregu Save od Brežic do Sevnice in Kozjega. Vseh skupaj je bilo morebiti do 40.000 mož.^ Pred vsem so vzeli ustajniki mesto Brežice, potem so se ušatorili pri Vidmu, onstran Krškega. „Prva naloga je bila" — pripoveduje vešči Parapat v „letopisu 1. 1869. slovenske Matice" — da si pridobe krško mesto. To ni bilo težavno, saj so bili me-ščanje z uporniki jednih misli, hodili so čez brod v Videm k njim in ti v mesto ter so se pogajali o broclu. In res, dva dni potem je bil brod v njih oblasti. Dolžili so krškega oskrbnika, češ, da je pripomogel, da so meščanje brod upornikom izročili Geta upornikov, ki je bila namenjena rogoviliti po Kranjskem, ne čaka dolgo onkraj Save, temač jo nemudoma prebrodi in obsuje Krško mesto. Nekateri kmetje pridero celo vanj in razlijo svoj žolč tu nad hišami dacarskimi, ter pobijo peči, okna, stene in usmrte poslednjič predrznežev, ki so se jim v bran stavili. Graščaki v okolici, posebno samostan v Kostanjevici, so bili zelo preplašeni. Na pomoč pošljo deželni stanovi J o š t a barona Turna, žum-bergskega kapitana, ki je imel povelje nad brzimi Uskoki. Ta pride še tisti dan Krčanov reševat. Ustopi se okolo Krškega, kamor se je bilo kakih 2000 kmetov umeknilo, in jih od dveh strani zajame. Boj je bil srdit, a uporniki skoraj omagajo. Kar jih ni bilo posekanih po Uskokih, ti so zbežali. (Val vaz o r ima o tem boju sliko). Turn je bil v tej borbi izgubil hrabrega kapitana Bihačkega, Danijela Loškega; koliko še drugih svojcev, ne poroča se. Kmetov je bilo 300 ali 400 (ali celo 1000) ukon-čanih, a nekateri so se bežeči v Savi utopili. Nekaj ujetnikov so bili v Ljubljano odvedli, in nekaterim so roke in ušesa posekali. Poveljnik Turn je svoje grozovito početje s tem izgovarjal, da je to storil „drugim v strah in svarjenje" in da „tako delajo tudi drugi gospodje".
Uskoki so v krškem mestu po zmagi strahovito plenili in nikomur ne prizanašali, niti ne ženskam in otrokom. Lehko si zatorej mislimo, kakošno divje morišče je moralo biti takrat (dne 5. svečana 1. 1573.) naše krško mesto.
Bilo ie tudi ne dolgo potem konec temu uporu, kajti poveljnika upornikom, Ilijo, so bili skoraj potem štajerski, ogerski in Hrvatski vojuiki blizo Kozjega potolkli.
Manjši kmetiski upori so bili tudi v poznejših letih se na Kranjskem in na Štajerskem. Da so jih ukrotili, vzeli so kranjski Sovi na pomoč navadno Uskokov, a ti so po potlačenem uporu Sniliprikrivičnikih in nekrivičnikih. Krčanom je nasledek zveze lipo mM 1- 1573. v ta nauk služil, da so bili 1. 163o, ko so se unčmali drugod mali upori, prisegli braniti se upornim kmetom. Vsaj tako se bere v kroniki krškega mesta.
Krško mesto je tudi zadelo še mnogo drugih nesreč. L. 1628. ie bil v saboto pred sv. Trojico tak hud potres, da je trajal tri i°re; še hujši je bil dne 27. novembra 1. 1632., trajal je noč in dan. L. 1646. je bila kuga v Krškem, Leskovcu, v Sraj-
barskem gradu in drugod.	.	qn
Kronika v občinskem uradu poroča, da se je bil unel 1. 1790. upor kmetov proti T umski graščini, a da so f ^0«« Potlačili. Tisti vir poroča o veliki 1 a k o>t i zaradi slabe etine v 1 1814., 1815. in 1816. in o veliki rodovitosti 1. 1817. L. 1W4. je bila Sava izstopila in precejšnjo škodo napravila. L. 18/J. so blipo tistem viru razbojci napali Turnsko in Velikovasko graščini in da je bil pri tej priliki grof Auersperg ranjen. O fetu 1834 se tudi tukaj poroča, da je bila prav dobra letina in izvrstno vino L. 1837 je dobila meščanska straža uniformo. L 1840 se je čutil močan potres in tisto leto je bila uvedena prva ponočna svečava po mestu. L. 1863. se je odprla železnica Zidanmost-Zagreb, ki drži ob Štajerski strani mimo Krškega. L 1866 je bil dodelan most čez Savo med Krškim m Vidmom.
O naobraževanji mladine so skrbeli najprvo očet e ka-pucini Za glvo se zna, da so od 1. 1786. do 1803 oni imeli nekako nor m a 1 n o šolo, za katero je samostan od vlade po 50 l d na leto dobival. Do 1. 1875. oskrbovali so jednorazredno Cls o šolo posvetni učitelji. A ko je bil 1 1877. boga i krški meščan Martin Hočevar sezidal za malo me*;tovelikansko f šolsko poslopje in ga krškemu okraju za šolske " n P0 ( ar j otvorila se je bila v njem čveterorazredua ljudska in tri razredna nemška meščanska šola.


Dogodi)« prvega zemljevida slovenske dežele.
Spisal izdatelj Peter Kozler.
Predgovor.
Dne 27. junija t. 1. je prišla k meni gospa vdova nepozab-Ijivega rodoljuba Petra Kozler j a in je meni, prvosedniku „ Matice slovenske', izročila zapečateno pismo. Na zavitku temu pismu stoje besede: „Po moji smrti odpreti!-' V navzočnosti gospe vdove sem odprl zavitek in v njem našel rokopis pokojnega rodoljuba z napisom: „Dogodbe prvega zemlj evida slovenske dežele; spisal izdatelj Peter Kozler." Na zavitku je zapisal gospod Kozler še naslednje besede: ., Vložene dogodbe so bila uže l. 1863. za natis spisane; ako bode slovenska Matica po moji smrti spoznala, da so razširjenja po tisku vredne, naj jili natisne." Nepopisljivo vesel te dragocene ostaline, ki nam svedoČi, koliko je trpel naš Peter Kozler za to, da se je leta 1848. drznil na svetlo dati „zemljevid Slovenije", brez pomisleka obljubim gospe, da uže v letošnji „ Letopis Matice slovenske" vzamem za našo literarno in kidturno zgodovino v premnogem obziru jako zanimivi spis, ki vzvišuje njega ceno v obili meri in ostaje iskrenemu rodoljubu, mu-čeniku narodne stvari, najlepši spomenik ,,aere perennius". Al ob jednem je ta spis tudi po uradnih dokumentih izpričan dokaz tedanje avstrijske cenzure m kakošni robovi smo leta 1848. še bili
8lowni!	Dr. Jan. Bleiweis,
urednik „Letopisu".
Slavni slovenski pisatelj Matija Vertovec je leta 1848. bil nekoliko dni v Beču. Njega prijatelji in spoštovalci so ga po-gostoma obiskavali in po mestu izpremljali. Pri tej priliki, po-menkovaje se o potrebah slovenskega naroda, sva ga dr. Matija Dolenec in jaz prosila, naj spiše tudi „občno zgodovino za Slo-vene", tako domače, kakor sta neprecenljivi „Vinoreja'i in „kemija". „Prestar sem za tako obširno delo", nama je odgovoril, „vendar se ga hočem poprijeti, ako mi obljubita, da bodeta tudi vidva vsak kako slovstveno delo sestavila'*, in svetoval je dr. Dolencu
pisati o pravoznanskih rečeh, a meni o zemljepisji. Podali smo si roke. —
Občne povestnice rokopisi so se v Vertovčevi ostalfni našli uže tako dogotovljeni, da je g. dr. Janez Bleiweis leta 1853. začenjal na svitlo dajati te Šloveuom jako koristne bukve za prilogo „Novicam". Povabilo c. k. pravosodnega ministerstva, izdano leta 1849. in poslano dr. M. Dolencu, dr. Fr. Miklošiču in M. Cigaletu, naj se pridružijo komisiji za ustanovitev ,,juri-dično-politične terminologije slavjanske", prileglo se je obljubi dr. M. Dolenčevi, ter se je jugoslavjanska terminologija za pravniške in državoslovne zadeve uže leta 1853. tiskala v dvorni tiskarni.
Tudi moja naloga ni zaostala; uredil in nabral sem zemlje-in narodopisno gradivo in dokaj statističnega blaga. Prijatelji in znanci poslali so mi dotičnih zbirk, med katerimi se imam zahvaliti posebno g. dr. Janezu Bleiweisu (za prevažni popis dekanij in far nekdanjega labudskega škofijstva) — saj je on bil prvi podpornik vsaki narodni stvari — ter g. g. Andreju Einspielerj u, Matiji Majerju, dr. Muršeeu, Kreftu, Ivobetu i. m. d. Načrt zemljevida je bakrorezec E. prevzel, da ga na medeninasto pločo uriše in to delo završi po pogodbi v prvi polovici leta 1849. Bakrorezec E. je potem meseca oktobra leta 1848. nenadoma iz Beča ubežal — zastonj je bil moj trud in trošek, ker ni bilo ni duha ni sluha, kam je pobegnil, kje je moj načrt in uže precej dodelana medeninasta ploča.
Po srečni naključbi sta se moj načrt in ploča leta 1851. našla, in bakrorezec Anton K nor r je potem obljubil pločo zemljevida do kouca leta 1852. dogotoviti. „Novice" dne 17. novembra leta 1852. štev. 92. so dakle naznanile, da bode tisek ..zemljevida slovenske dežele" in „zemljepis" meseca januarja leta 1853. gotov, in ob jednem je bilo oznanjeno vabilo na naročbo, potem ko je c. k. tržaško in ljubljansko policijsko ravnateljstvo po §. 7. postave za tisek dopustne liste*) izročilo, v „Novicah" in po drugih novinah.
*) Dopustni list, c. k. ljubljanskega policijskega ravnateljstva je lmei naslednjo vsebino:
„Nr. 825. R. An die lobliebe Redaction der „Novice" hier.
Die Einsehaltung der Priinumerations-Einladung auf die vom k. k. Sfcaatdainvaltssubstituten Herrn Peter Kosler in Tolmein heraus-suge-bende Landkarte von Illyrien in die Zeitschrift ,,Novice" unterliegt als ein, in der Pressordnung durcli keine ausnahmsweige Bestiminung nor-mirfcer Gegenstand, kcinetn Anstande.
Wovon Sie in Erledigung Ihrer Eingabe vom 12. 1. M. verstiiu-diget werden.
K. k. Po!izeydirectiou Laibach den 19. November 1852.
Strohbach m. p."
Skoraj potem me je tedanji goriški c. k. okrožni glavar baron Buffa po prijateljskem potu prosil, naj mu pošljem načrt ali kak odtisek svojega zemljevida. Ker po zadobljenem dovoljenju za nabero naročnikov ni bilo misliti na nikakoršno uradno postopanje ali zapreko, poslal sem iz spoštovanja (bil sem takrat c. k. državnega pravdnika namestnik v Tolminu) dne 17. decembra leta 1852. baronu Buffi makulaturo s prošnjo, naj mi jo brzo vrne, ker načrta ali natisa nisem imel, in sem makulaturo za pristavo popravkov potreboval. Ali žal! baron Buffa je bil drugače zasukal vso stvar, ter mi je vedeti dal, da je poslal izročeno makulaturo c. k. najvišji policijski oblastniji v Beč, in da mi daje svet, naj opustim izdatbo zemljevida, ker bi to utegnilo imeti žalostne nasledke (,,funeste Folgen").
Te žalostne nasledke sera uže tretji dan potem izvedel, ko mi je bilo „na znanje dano", da je c. k. vojna sodnija v Beču, (kjer je takrat gospodaril stan obsede) pri tiskarji uže napravljene natise (422) zemljevida in 1000 natisov grbov s pločami vred zapečatila— a proti meni preiskovanje zavoljo hudodelstva kaljenja javnega pokoja, po vojaškem pravu, napotila, akoravno sem tistikrat stanoval v Tolminu. —
V svesti prevzete naloge, koristno in poučno delo spraviti na beli dan — in prepričan, da se nikakor ne more dokazati niti v mojem prizadevanju, niti v književnem delu kaka postavam nasprotna ali skrivna namemba, sem pričakoval, potrpežljiv izida preiskave, v kateri je bilo mnogo prič zaslišanih. Vojaška pravna preiskava se je naposled končala s tem, da sem namesto sodniške razsodbe c. k. vojaške sodnije, dobil dopis c. k. okrajnega glavarja v Tolminu dne 20. maja leta 1853. štev. 65 P. *), po katerem je c. k.
*) V izvirnem dopisu: „Nr. 65. P.	Euer VVoblgeboren!
Das k. k. Militar Gouvernemeut in Wien hat. mit Note vovn 6. Mat 1. J. Z. 3723/2516 der k. k. Kreisregierung in Gorz wortlich folgendes mitgetheilt: „Dnrch eine Atizeige der k. k. Polizei-Direction in Laib-ich ist bei der k. k. obersten Polizei-Beborde die Verhandlung in Betreif einer slovenischen Spraehenkarte, welehe der k. k. Anvvaltaschafts-Sub-stitut zu Tolmein Peter Koale r hinaus zu gebeu beabsichtiget hat, in einer Auzahl von 500 Exemplarien bereits anfertigen liesa, und in offent-lichen Blattern Pranumerations-Einladungen dazu kund gab, anhiingig und auf deren Veranlassung die hiesige kreisgerichtliche Voruntersuchung eingeleitet worden, deren Auagang zu dem Ergebnisse gefiibrt hat, dass ein iveiteres Verfahren in dieser Angelegenheit wegen Mangel jedes That-bestandes einer strafgerichtlichen Handlung zwar nicht statt finde, dasa jedoch die hierorts den der Anfertigung beauftragten Personen abgenom-menen Kupferblatten und Abdriicke, so wie jene sehon fertigen Exem-plare, welche Peter Kosler selbst der obersten Polizei-Behorde iiber-reicht hat, jeder moglichen Verhreitung zu entziehen sem. In Folge dessen
vojaško poveljstvo v Beču na znanje dalo, da se po vojaškem pravnem preiskovanju ni našlo nikakega po kazenskem pravu zadetega kaznjivega dejanja; zavoljo tega se je preiskava popustila, a da so se vsi natisi, ker se imajo razširjenju, kolikor je moči odtegniti, izročili za obrambo redil in varnosti postavljenemu c. k. policijskemu ravnateljstvu v Beču.— Na posebno prošnjo je potem c. k. najvišja policijska oblastnija po ukazu dne 4. avgusta leta 1853. štev. 9978 sicer dovolila izročbo ploč zemljevida in grbov kakor tudi zapečatenih natisov, vendar pak tudi na ponovljeno prošnjo po ukazu dne 16. aprila leta 1854. štev. 4845 potrdila prepoved razširjevanja.
Prepričan po vsem tem. da v tedanjih žalostnih Časih vso prošnje ostanejo brez uspeha, zakopal sem te grenke skušnje v dno svojega srca, a zapečateno skrinjico, v kateri sem še le leta 1856. medeninaste ploče in natise prejel, hranil sem v temnem kotiču pod streho. —
Še le, ko je naš cesar po diplomu dne 20. oktobra leta 1860. svojim narodom vnovič ustanovil svobodo in podelil obilna pomi-loščenja, in je ministerstvo preklicalo prepovedi prejšnjega mini-sterstva proti toliko tiskopisom, slovstvenim in umeteljniškim delom — še le takrat sem odprl skrinjico in v njej našel pločo zemljevida, a namesto v prepoved detih iztisov samo 318 natisov zemljevida, in nepopolne so bile tudi natisnene pole priloge (zemljepisa in imenika krajev). Na prošnjo mnogih prijateljev sem dalcle meseca marca leta 1861. sklenil, te natise (v katerih celo c. k. vojna sodnija obsednega stana ni ničesar krivega našla) razširjati. Naročil sem tisek zavlečenega narodopisa (stran XVII. do XXIV. in stran 55. in 56. priloge) pri J. Blazniku in izročil sem vse bukvarju J. Lerberju v Ljubljani, da oskrbuje razpečavanje. Po §. 4. postave za tisek je bukvar Lerher izročil zapovedane primerke c. k. policijskemu vodstvu v Ljubljani dne 29. maja leta 1861. — iii še tisti dan so bili vsi natisi zemljevida in natisnene pole priloge („kratek slovenski zemljepis" in „pregled") v drugič v prepoved deti, ker je bila z nova preiskava napotena! — Mene iu mnogo prič so zopet zaslišavali, a mojo pritožbo je vendar naposled bilo uslišalo c. k. ministerstvo policije, katerega ukaz dne 8. junija leta 1861. štev. 3161 sem uže z od-
werden die erwahuteu Kupferblatten und Abdriicbe unter Eiuern der hie-sigen Polizei-Directiou als der durch das Prussgesetz zur Amtshandlung wegcn Unterdriickung ersehienener anstossiger Druckwerke vvegen Auf-rechthaltuug der offentlichen Orduung und Sicberbeit bestellten Behorde iibergeben."
Hievon werden Euer WohIgeboren iu Folge verehrten Krcisregie-rungs-Erlasses vom 9. Mai 1853 Nr. 429 P. zur Benebmungswi8senschaft verstiindiget.
Tolmein 20. Mai 1853.	Sterle m. p."
lokom c. k. ljubljanskega policijskega ravnateljstva dne 14. junija leta 1861 štev. 489/Pr. *) prejel. Izrečeno je bilo, da je prepoved
*) Izvirni odlok slove: „Nr. 489/Pr.
Gemiiss Laudes Priisidial-Erlasses vom 13. d. Z. 332/Pr. hat das hohe k. k. Polizeiministerium unterm 8. 1. M. Z. 3161/763 D. iiber lhr dort eingebraehtes Gesuch, sich bestimmt gefunden, die von Ibuen ver-fasste, im Jahre 1853 in Wien mit Besehlag belegte, und sohin verbo-thene slovenische Sprachenkarte mit Aufbebung des Verbotbes nunmehr wicder freizugeben, wornach dem weiteren Vertriebe derselben kein Hin-derniss mehr entgegen steht.
Hievon beehrt man sich Euer Wohlgeborn zum vveiteren Beuehmen, mit dem Beifiigen in die Kenntniss zu setzen, dass unter Einetn die vom Buchhandler Georg Lercher und Lithografen Louis Hochbaum in Ver-wahrung genommenen Exemplare dieser Sprachenkarte, so wie die beim Blasnig gedruckte Anempfeblung derselben ausgefolgt und das k. k. Be-ssirksamt Sesana angegangen vvuvde, Ihnen ebenfalls die abgenommencn Exemp!are dieser Karte sogleich zuriickzustellen.
K. k. Polizeidirektion, Laibach den 14. Juni 1861.
Bezdek m. p."
,Z. 900.	An den Herrn Peter Kosler in Sesana.
Das hohe k. k. Polizeiministerium hat laut b. Erlasses vom 8. d. M. Z. 3161/763 D. iiber Ibr unmittelbar an Hochdasselbe gelangte Ein-scbreiten sich bestimmt gefunden, lhnen die von Ihnen verfasste, iiber Anordnung des beetandenen Militar-Gouvernements in Wien im Jabre 1853 mit Besehlag belegte, und von der damaligen Obersten Polizeibehorde verbotene slovenische Sprachenkarte mit Aufhebung des Verbotes nunmehr wieder freizugeben, wornach dem weiteren Vertriebe derselben kein Hiu-derniss entgegensteht.
Hievon werden Sie mit dem Bemerken in Kenntniss gesetzt, dass die von der beschlagnamten Karte in Verwahrung des k. k. Polizeimini-steriums noch voi'findlichen Esemplare zur Ausfolgung an Sie oder eincn Bevollmachtigten dort bereit liegen.
\Vas aber die Ausfolgung der Provinzial-Wappenabdriicke betrifft, deren Sie in Ihrem Einschreiteu Erwahnung machten, so wird Ihnen be-deutet, dass diese, u. z. 998 Stiick derselben laut einer bei der Wienur Polizeidirekzion erliegcnden Empfangsbostlitigung noch unterm 23. August 1853 an den von Ihnen bestellten Bevollmachtigten, den Hof- und Ge-richts Advokaten Dr. Dollenz in Wien, ausgefolgt worden sini.
Dies wird Ihnen in Folge Erlasses der h k. k. Statthalterei Triest ddo. 14. d. M. Z. 1706,'P. mit dem Bemerken mitgetheilt, dass es Ihnen frei steht, die hieramts in Venvahrung befindlichen Esemplare Ihrer Sprachen-Karte zu ubernehmen.
K. k. Bezirksamt Sesana am 15. Juni 1861.
Der k. k. Bezirks-Vorsteher: Kechfeld m. p."
preklicana in da proti razširjanju ni nobenega zadržka več! — in tako je moje pred 13 leti s tolikim veseljem in trudom začeto, leta 1852. dogotovljeno in po skoraj neverjetnih okolnostih zadr-žavano delo, še le sedaj zagledalo beli dan. — Moja druga prošnja, da se mi še nazaj vernejo vse drugi zapečateni in zavlečeni natisi zemljevida in pole priloge, ni bila uslišana, ker jih ni bilo več najti?! —
Prvi zemljevid „slovenske dežele" je slovenski narod dobro-voljno sprejel, kakor sem ga v predgovoru svoje priloge priporočil — in to mi je moj trud poplačalo; mnogih troškov in skrbi, katere sem, posebno zavoljo preiskav in ukazov toliko let trpel, ne more, se ve cla, mi nikdo povrniti! —
Dogodbe mojega zemljevida naj bodo donesek zgodovini slovenskega slovstva; — a predragi bralci teh resničnih in s prilogami dokazanih vrst se bodo iz njih prepričali, da vsako pravično domorodno početje s časom obvelja — in da bode tudi slovensko slovstvo navzlic vsemu natolcevanju in oviranju se ukorenlnilo in lepo razširilo. — V to Bog pomozi!
V Sežani meseca junija leta 1863.

Janez Žiga Valentin Popovič.
Spisal M. V o d u š e k.
Prebirajoč knjigo „Littro\v, Wunder de s Ili m me ls, G. natis, 1878.," naletel sem na str. 1078., kjer se govori o zvez-darnali, na zanimivo opazko, katera preložena slove tako-le: „Ta poslopja, pri starih Grkih axonr[, v srednjem veku Observatorium ali Specula imenovana, dobila so svoje nemško ime ,,Sternwarte" še le sredi osemnajstega veka po predlogu nekega dolenještajer-skega Slovena (Wenden) J. S. V. Popoviča, ki se je sploh mnogo in ne brez uspeha bavil s čiščenjem nemškega jezika." Poleg te opazke stoji citat: „B u s c h i n g, W o c h e n 11. N a c h r. III. J a h r-gang, XVIII. Stiick." Stvar zdela se mi je poizvedovanja vredna, jel sem povpraševati po Buschingi in jegovem tedniki, a kakor v ljubljanski, tako se v graškili knjižnicah ni dalo nič najti, naposled vendar dobim zaželjeno knjigo iz dunajske vseučiliščine knjižnice. Tu sem našel več, nego li sem pričakoval, namreč ves životopis Popovičev, pisan od Biischinga samega, jemu prijatelja, s katerim sta si dopisovala. Anton Friederik Bii-s c hi ng (1. 1724.-1793.), najizvrstnejši nemški zemljepisec svojega časa, je bil nepristransk, Slovanom prijazen učenjak. Uže takrat so različni ljudje lajali na Ruse in črnili vse, kar je bilo slovanskega, a B u s c h i n g, kot pravi učenjak, pobijal je te vrste lažij in večkrat se za Ruse potegnol dokazovaje, da so Rusi pošten, omikan narod. Bil je sam dvakrat v Petersburgu, 1. 1749. za majhen čas, poznejše (1. 1761.—1765.) štiri leta, torej je lehko Ruse natanko poznal. V tedniki „Wochentl. Nachricliten, III. Jahrgang', knjigi, ki jo imam v rokah, na str. 121. piše: „Es gibt in alleu europaischen Landern viel Einiiugige, welche sich einbilden, Russland sei das Laiid der Blinden, woselbst sie sehr scharfsichtige Leute vorstelleu konnten: allein sie sehen ihren Irrthum bald ein, wenn sie dahin kommen. Der russische Iiof zeigte 1675 eine so feine Staatsklugheit, dass verschiedene euro-paische Hofe vergeblich Rechnung auf demselben machten." Med drugimi učenimi deli izdajal je Biischiug tudi v periodičnih zvezkih „Magazin f u r die neue Historie u. Geogra-phie"; tukaj govori mnogo o Rusih. Poslednjih 27 let bil je ravnatelj gimnaziji „am Grauen Kloster" v Bero lin u. To je torej mož, ki je postavil v omenjeni knjigi našemu P o po viču lep spominek; ta životopis, ki zavzema skoraj vso 17. in 18. številko tednika, slove, kolikor m6či od besede do besede preložen tako-le;
,,Profesor Jan. Žiga Val. Pop o vi C, ki je 69 let star umrl dne 21. novembra 1. 1774. v Peters dorfu, majhnem svobodnem trgi na Dolenjem Avstrijskem, je tako imeniten mož, celo kar se tiče zcmljepisja, da, kar je uže bil lani moj namen, v tem tedniki o- njem sporočujem. Rodil se je blizo S tu d eni c, v celjskem okraji na Dolenjem Štajerskem, sin revnih slovenskih (wendischen ') starišev. V desetem leti pride, zapustivši svoj rojstni kraj, v Gradec, glavno mesto štajerski zemlji, kjer seje nemščine poprijel in v 13 letih dovršil vse šole, in tudi na tamošnjem vseučilišči se bavil. Ves ta čas ni čul niti imena znanosti, ki mu je bila poznejše najbolj priljubljena, namreč prirodoslovja; besedo botanik je 30 let staremu povedal nek lekar; tako slabe so bile takrat graške šole. Tukaj je, občevaje z Nemci, sicer učil se nemški govoriti, toda po šolah nemščina ni bila učni predmet, zato je bral prepovedane nemške bukve, da bi se v tem jezici bolje izučil; ker je poleg tega po izredni trudoljubivosti še drugih koristnih znanostij si nabral, zato se je imenoval potlej sam avro-didnuTov. Grški in hebrejski je tudi nekoliko znal. Wendi in Slo-vani") se lehko nauče tujih jezikov in Popovi č posebno imel je glavo, za jezike sposobno. Prepotoval je poznejše ne samo južno-avstrijske dežele v prirodopisnein nameni, temveč je tekom treh let prehodil tudi vse Laško. Iztočno, južno in zapadno obrežje Si-cilijansko, kakor tudi vse pokrajine kraljevstva Neapolitanskega je križem preromal in se z zemljo, najimenitnejšimi prirodinimi tvorbami, hrano, nravjo in običaji stauovnikov teh dežel prav na drobno seznanil, tako da si je upal o teh stvareh malo ne tako natančno poročati, kakor da je rodom Sicilijan ali Neapolitan. Črtal je tudi s pridom oddaljenost krajev, po katerih je potoval, z znamenji današnjih laških milj in bi bil zategadelj k popravi zemljevida laških dežel, posebno kraljevstva Neapolitanskega, lehko mnogo pripomogel. Zasledoval je tudi starine po Laškem, (kakor tudi nekdanjega Norika in zgornje Pannonije); po mnogem ogledovanji starih staveb po Laškem in razvalin , katere se sem ter tija po deželi še nahajajo, naučil se je, mesta novejših razdejanih krajev od starih, celo kos rimske opeke od današnje razločevati; upal si je po skladbi treh ali štirih kvadrov gotovo presoditi, ali je ostanek rimskega zidovja, ali ne. Sploh pak je po ogledovanji več nego sto takih prostorov, kjer se ostanki rimskih ali grških mest kažo, resnično spoznal trditev, da se ne more sled staremu mestu nikdar popolnem uničiti, če bi bilo tudi pred tisoč leti do tal razrušeno. Zapisoval si je Popovič le malo, zanašajoč se na svoj spomin, česar bi vendar noben učenjak ne smel storiti. Iz svojih
'j Popovič sam piše: windisclien,
2) Ni se treba čuditi, da Biisching loči Wende in Slovane, ker še celo v dandanašnjih zemljevidih, stare čase kažieih, se nahaja ta ločitev.
popotnih spominov, pisanih in ne pisanih, podal je bukvarju Bran d-miillerju v Baselnu, ko mu je ta poslal Morerija ,,Namen-bucli", spis o lepem neapolitanskem mesti Lecce, v katerem popravlja pomote in napake, ki so je storili Maty, Martiuiere in Moreri opisovaje ta kraj. Na otoci Malta mudil se je precej časa. Želel je zelo, da bi s pripomočjo kakega visokega gospoda mogel potovati iz Avstrijskega po jedni strani do črnega, po drugi do jadranskega morja po svoji volji. Poleg tega hotel se je še arabskega jezika naučiti, da bi mogel jezike, ki se v teh krajih govore, tem temeljitejše presojati. Glavni namen temu potovanju bilo bi preiskavanje slovanskih narečij in vrhu temu še zasledovanje rimskih, grških in slovanskih starin, opaževanje rastlin, živalij in drugih v prirodopisje spadajočih rečij. Zaradi slavonskega jezika bi se bil rad dlje mudil v Bosni, ker tamošnje narečje je po sodbi vseh mož, ki poznajo slovanski in vendijski jezik, in tudi po jega raziskavanji, najčistejše in najlepše izmed slovanskih, kakor tudi vendijskih narečij, a bolgarsko najtrše. Manjkalo ni mnogo, da se mu ta želja izpolni, kajti ko je prišel iz Gradca na Dunaj, nasvetovali so nekateri veljavni možje, naj se pošlje P op o vi č v Carigrad, da se nauči turškega jezika ter službuje dunajskemu dvoru. V dveh letih upal se ga je toliko privaditi, da bode mogel ustmeno in pismeno v njem službo opravljati. Toda nek avstrijski plemenitaš, varuh mlademu gospodiču, mu ponudi službo domačega učitelja, katero je Popovič tudi prevzel, misleč, da bode v nekaterih letih mogel popis dolenjeavstrijskega Snežnika, od Klu-zija toliko hvaljenega, in drugih bližnjih štajerskih gora izdelati; a plemenitaš umre po drugem leti in stvar je splavala po vodi. Popovič se odpove službi domačega učitelja, katere je uže bil dolgo sit, in po triletnem bivanji na Dunaji poda se na potovanje me-cenatov iskat. Uže v spomladi 1. 1740. hotel je avstrijske dežele zapustiti; jegove knjige bile so uže v zabojih zabite, zadrževale pak so ga ravno prikazujoče se gobe, katere bi bil rad pregledal ter popisal, in tako je preživel tri leta v deželi nad Anižo v Kremsmiinstri, trgi ležečem blizoznamenitega benediktinskega samostana, tudi tako imenovanega. Ta trg imel je takrat novoustanovljeno plemenitaško šolo ali tako zvano akademijo. Ker je hotel Popovič varčno ravnati z betvico novca, ki si ga je za potovanje bil prihranil, ni najemal nobenega nosača, temveč hodil je sam z verbasom v boste in vračal se navadno s polnim domov. To se je ljudem čudno zdelo, vsakdo je tekel, da bi videl moža; zasmehovali so ga, rekoč, da je nabiralec gob; toda on, ki si v vsem svojem življenji ni v sramoto štel veljati posebnežem, se niti zmenil ni o tem zasmehovanji. Jegovo stanovanje bilo je bolj podzemeljsk brlog nego soba. Skoz potrta okna lazile so žabice, krastače in kače; miza, stene, gomazele so samih prašičkov in postelj drugih živalic. Po deskah na tleh rastle so gobe in nekatere knjige, ki je je imel pri sebi, kakor tudi jega črevlji so plesnovali ter mu dali sami po sebi povod, ne samo štiri vrste
plesnji prava rastlina, ki daje seme. Tem vrstam plesnji dal je posebna imena, misleč, da je našel kaj novega, ker njega knjige bile so zabite in benediktini v Kremsmiinstri mu niso hoteli jz svoje krasne in dragocene knjižnice nobene posoditi; ko je pa poznejše v Ratisboni svoje knjige iz zabojev izvlekel, videl je, da so ga prehiteli uže drugi. Dasi po vsem čuden, bil je Popo-vič vendar pošten mož; zato je našel povsod, sosebno med protestanti, prijateljev. V Ratisboni, kamor se je bil najprej podal, se ni hotel muditi, temveč naravnost v Lip sij o iti, toda želja, preiskati rastlinstvo bližnje okolice in dokazi prijaznosti raznih tamošnjih učenjakov so ga dolgo tamkaj zadržali. Prof. Gott-schedt, potujoč skoz to mesto na Dunaj, ni mu bil po volji, pač pa njega soproga; njemu je v svojih bukvah: „Untersuchungen vom Meere" še več ko treba povrnol, zato ker mu je poznanje nemškega jezika odrekal, a njega soprogo je v tistih bukvah zarad nje uljudnosti pohvalil.
V Ratisboni nabral je v dveh letih iz raznih izposojenih knjig toliko učenega gradiva, da bi bil z njim lehko dva debela folijanta napolnil. V Niirnbergi seznanil se je s kosmografič-nim društvom ') posebno pa s svetovalcem Franzem, ki je želel, da bi kosmografično društvo njegovo znanje slo\anskega jezika v popravo zemljepisja porabilo. Ta želja bila je opravičena, kajti slovanska in vendijska ljudstva posedla so toliki del Evrope, da se brez znanja njih jezika niti v zemljepisji, niti v zgodovini mnogih evropskih dežel ne da nič temeljitega storiti; na to znanje se opira pravopis in razlaganje nebrojnih imen dežela, krajev, rek in gora. Izmed opomb, ki se nahajejo v njega delih in ki so za zgodovino važne, omenjam tukaj prilično samo dveh. V svojem „pismi nekim učenjakom v Lip sij i" na 9. in 10. str. pravi, da mu jezik svojih rojakov, Slovenov v celjskem okraji, jasno dokazuje, da je sedež njih prednikov bil ob baltiškem morji, od katerega vendar loči dandanašnje potomce tolik kos nemške dežele; v svojem narečji namreč imajo mnogo takih besedi, ki jih ni v jezici njih nemških sosedov, ki se pa nahajejo z jednakim glasom in pomenom v danskem, švedskem, angležkem in holandskem jezici. Od današnjih Dancev, Švedov, Angležev in Holandcev si jih gotovo niso izposodili, temveč te besede so dedščina starega severnega jezika, ki se je govoril na južnem obrežji, na otocih in poluotocih baltiškega morja. — V svojih „raznih raziskavanjih" str. 49. pravi, da so Veri i ali Heruli in Rugiji jednotisto ljudstvo in
') Kosmografično društvo, osnovano 1. 1746 od svetovalca in profesorja J. Franza, imelo je svoj sedež v Niirnbergi, poznejše v Gottingi. Razven nekaterih zemljevidov in zemljevidnih obel ni izdalo ničesar; bilo je v dolgeh in zaradi malomarnosti sodelavcev tudi v slabem imeni, tako, da je 1. 1762 zaspalo. (Glej „Buschiiig, woch. Nachr. III. Jahrg. 8. in 9. št.").
Letopis 1879.	8
sicer vendijskega pokolenja, opazeč, da beseda Verli pomenja „wackere Leute" in da si je ljudstvo to ime najbrž samo pridelo. Po tem takem, nadaljuje, se lehko razume, zakaj Pavel Dijak on, Eugipp v življenji sv. Severina in drugi Dunaj ter današnji okraj Unter-Manhardsberg Rugeland (Rugilandia) imenujejo i. t. d.
Toda vrnimo se zopet k životopisu svojega učenjaka. L. 1754. je bil naposled v avstrijske dežele nazaj pozvan in na dunajskem vseučilišči kakor tudi pri Savojsko-Licbtensteinski akademiji imenovan pravim učiteljem nemške zgovornosti. Svoja vseučiliščiua branja razglasil je v spisi „de inveterato corrupti stili germanici malo". Ta spis je kaj izvrsten. Tistega leta izdal je „Anfangsgriind e der deutsclien Sp rach kunst", kjer se nahaje mnogo čudnega, a tudi mnogo resničnega. Različni pro-tivni spisi, ki so bili proti njemu naperjeni, osramotili niso njega, ampak njih pisatelje. Očitalo se mu je brez vzroka kovanje besedi po Zesenovem načini, kdor pa nemški jezik bogati z besedami, tako srečno izmišljenimi, kakor je beseda „Sternwarte'' na mesto „Observatori um", ta zasluži mnogo hvale. Mimogrede bodi omenjeno delo, ki ga je dal naš učenjak v natis 1. 17GO; naslov mu je „Entwurf einer Abhan dlung von d eutscheu Briefen." —
Na Dunaji Popovič ni bil zadovoljen. Iz pisma 15 pol debelega, ki mi je je pisal svečana 1761, navajam v dokaz samo tele stavke: „Ich habe mit meinem zahlreichen und fiir eine ein-zelne Person fast zu vielem Gerathe keinmal freiwillig, sondern allemal durch einen Zwang der Wiener, die in diesen Zeiten weder die Wissenschaften noch ihre Verehrer lieben, die Wohnung fiinfmal iinderu miissen, und zweimal mit einem so ungestiimen Anliegen, als wenn der Feind vor den Thoren gestanden und von der Rau-mung meiner Zimmer die Rettung der Stadt abgehangen hatte. Im Sommer des 1759sten Jahres war ich in Gefahr, durch eine Feuersbrunst alle meine Biicher, Schriften und Sammlungen in einer Stunde zu verlieren. Es fing schon eine Ecke des Dachs, unter \velchem ich iiber 100 Schachteln und viel Kisten mit Schatzen aus den drei Reichen derNatur stehen hatte, an zu raucheu. Das meiste von diesem Gerathe wurde durch das Loschwasser venvii-stet. Im verwichenen Herbst ware ich durch die Ungeschicklich-keit eines Aderlassers beinahe am meinen linken Fuss gekommen und musste einige Monathe darauf im Bette zubringen. Die Be-soldung fallt bei diesen Ivriegslauften nicht richtig. Wenn ich dabei betrachte, was fiir Leute in Wien ihr Gliick machen, da ein franzosischer Zeitungsschreiber, ja ein Comodiant, jeder jahrlich 6000 Gulden gewinnet, wo ich fiir alle mein Bemuhen nicht mehr als 700 Gulden einnehme: so mogen Ew. — sich leicht vorstellen,
wie vergniigt ich hier lebe.--Ich bin manchmal so schwer-
miithig, dass ich mich unlangst geschehener Dinge so wenig erin-
nere, als weiin ich niemals eine Nachricht davon gehabt hatte." Naposled naveličal se je svojega stanja tako, da je 1. 1766 prosil Za slovo, katero je tudi dobil „in Guaden". Sedaj preselil se je v trg Petersdorf, kjer je do konca svojega življenja na čudeii način samotaril; našemu dosedanjemu slavnoznanemu učitelju pri goli „am grauen Kloster", gospodu IIeynatzu piše o tem tako-le: „Ich bin durcli ein Verhangniss zu einem Winzer gemacht worden. Ich besitze einen grossen Weingarten, den ich weder verkaufen, noch verschenken, noch verpachten, noch ode werden lassen darf. Stehe ich nicht bei den Leuten, welche darinen arbeiten, so wiirde er fur mein Geld bald ode werden. Von nun an muss ich die Bii-cher durch 9 Monate im Staube liegen lassen." Njega stara ljubezen do prirodoslovja, posebno do botanike, ga ni zapustila, tudi v njej je dalje dospel, nego kateri koli avstrijski učenjak. Njegove „Untersuchungen vom Meer" pričajo o tej veliki ljubezni do prirodoslovja in o dotičnih njegovih vedah, ki je je pa poznejše še zelo pomnožil. ZGesnerjevim izvrstnim delom „Thesaurus linguae romana e" je bil zaradi tega nezadovoljen, ker v njem besede iz prirodoslovja vzete niso bile dosta razjasuene. Gospodu Kastnerju, dvornemu svetovalcu, je zameril, da prevedši po nekoliko razprave švedske akademije zna-nostij, v katerih jedni Linne poroča, da je vendar tudi na Švedskem ptiča W i t e w a 1 staknol, ne pove samo nobenega nemškega imena temu ptiču, temveč tudi, da ni popravil pomote gosp. Lin-neja, ki piše, da ta ptič črešnjeve peške kljuje s kljunom. Zato mi je poslal 1. 1761 v Gottingo mnogo zapisanih imen, kije ima ta ptič v raznih jezicih, posebno v nemškem. V spisih društva „pfixlzische okonom. Gesellschaft" nahaje se njega razprava o laporji. Pred svojo smrtjo poročil je vsa svoja botanična dela in zbirke botaničnemu vrtu „auf dem Renmveg" na Dunaji, pa gosp. Jaquin, varuh tega vrta, pravi, da je vse tako zmršeno, da mu ni v nobeno rabo. Neko etimologično delo, katero je spisaval polagoma 40 let, izročil je pred svojo smrtjo slavnoznanemu gosp. Denisu, od katerega zdaj pričakuje svet delo, ki bode imelo najbrž jako mnogo lepe in rabljive vsebine.
Njegova zgoraj omenjena knjiga „Untersuchungen vom Meer", kije dobila 1. 1750. naslovni list, je učena mešanica opomb, premišljevanj in razprav, tičočih se prirodoslovja in rastlinstva, zemljepisja in besedoslovja. Kakor je nastala ta knjiga iz presoje dela „de columnis H er culi s", ki je je spisal prof. Christ. G o 111 i e b Sch warz, tako tudi druga knjiga ,,das erste Pro-bestiick vermischter Un tersuchungen" iz presoje spisa „de Veldidena urbe antiquissima et totius Rhaetiae principe", ki ga je spisal licentiat gosp. Ant. Roschmann. To presojo, ki je bila natisnena v „Regensburger \vochentl. Nachrichten", hotel je Popovič zopet v natis dati in z novimi majhnimi opazkami pomnožiti, v drugem oddelki pa bolj obširne in v prikladi najdaljše opombe dodati. Iz tega je razvidno,
da je bil ta načrt prav tako zmeden, kakor oni, po katerem je izdelal svoje „Unter suchungen vom Meer"; tudi ona kakor ta knjiga naj bi se spuščala v mnogovrstne druge stvari in bila bi tako zopet učena mešanica nastala. Toda te knjige je zagledalo beli dan samo 9 pol v četvorki in sicer na njega troške v Re-gensburgi 1. 1749. A tek 9 pol še ni jeden razdelek, temveč zadnja stran se veže z naslednjo nenatisneno, in vendar je doklado dveh listov pridal. V tej obliki knjiga ni mogla v knjigotrštvo; zgodovino nje naj povem z besedami pisateljevimi, kakor stoji v pismi, ki je je meni pisal in katerega sem uže zgoraj omenjal:
„An deu vermisckten Untersuchungen, welche ich beilege, bekommen Sie ein seltenes Stiick, nicht \vegen seines In-halts, sondern weil Sie der erste sind, der nach mir eins besitzt. Ich babe diese Bogen noch niemanden gezeiget, ungeachtet viele begierig geworden, sie zu sehen, weil ich ihre in meinen Unter-suchungen vom Meer gedacht babe. Sie werden geographica, an-tiquaria und viel anderes, (dahin inich mein Geschmack fiihret), darinnen antreffen. Ungefahr so wurde eine gelehrte Zeitung aus-sehen, (nur mit Beobachtungen aus der Natur und den Sprachen \viirde sie melir bereichert sein), wenn ich an einem Orte lebte,
wo ich eine schreiben diirfte. Hier macht der--(flagellum rei
literariae) die Ausfuhrung aller gelehrten Werke unmoglich. Diese vermischten Untersuchungen wareu meine erste Arbeit, welche ich zum Drucke bestimmt hatte; allein der Buchdrucker, ein bekannter liederlicher Tropf in Regensburg, von dem ich durch die Schon-heit seiner Schriften in sein Netz gelocket worden bin, hat sich um mich und diese Schrift tiberaus schlecht verdient gemacht. Er liess einen Cornuten daran setzen, der kein lateinisck Wort ver-standen haben muss, und ob er gleich bei der Uebergabe der Handschrift versicherte, dass er alle Bogen selbst lesen und die Druckfehler ausrotten wollte, die ich nicht so gut merken konnte als er, so hat doch der Liigner keine Zeile durchgesehen, sondern clafiir alle Tage, die Gott vom Himmel gegeben, die Bierkanne zu Stadt ain Hof fleissig besicktiget, Als 9 Bogen fertig \varen, gab ich die ersten einem Gelehrten zu lesen, der mir mit Erstaunen gleich etliche Stellen zeigte, welche durch die Druckfehler ganz verdunkelt waren. Ich hatte damals zur Lesung der Sudeleien der Setzer noch kein geubtes Auge, und liberging alles unrichtige, \venn es noch so toll lautete, als \venn es richtig da gestandeu hatte. Wegen der vielen Druckfehler, da mein Geld zugleich aus-ging, der Buchdrucker aber ohne dies zum Papierkauf keines hatte, welches ich ihm vom Anfang an verschaffen musste: so blieb die iibrige Halfte ungedruckt, die auch ungefahr 9 Bogen ausgemacht hatte. Ich babe die ganze Auflage, ohne den Titulbogen, bei einem guten Freunde in Regensburg stehen lassen. Wenn der Pack durck das Wetter oder die Ratten nicht vernichtet ist, (denn er stehet auf einem verlassenen Thurm) so kann ich mit diesen 9 Bogen mehrere Gelehrte bedienen. Ist der Vorrath aber zu Schanden ge-
gangen, so \vird ihr Exemplar noch seltener werdeu und vielleicht nur das dritte in der Welt sein. Der flegelhafte Mensch hat micli tlurcli seine Liederlichkeit um ein Dutzend Ducaten geschnellt, die jch damals besser gebraucht hatte und davon ich ein Jahr lauger in der gelelirten Musse hatte zubringen konnen. Mein Brief hat sicli mit Klagen angefaugen und endigt sich mit Klagen." ')
Iz teh vrstic dolgega pisma se razvidi precej značaj tega učenjaka. Pole te so jako učene in mnogo važnejše od Rosch-mannove knjige, katero store ob jednem nepotrebno. Najbrž se bode našlo nadaljevanje ali še ves rokopis, katerega odtis je teh devet pol, v ostalini pokojnikovi; jaz želim ves rokopis dobiti, da ga priobčim v svojem „M a ga z i ni".
Tako piše Btisching Nemec o Popoviči; a mi, njemu rojaci, obžalujemo, dani šel med slovenske pisatelje in da ni oral ledine na našem polji; ker je bil izvrsten slovničar, lehko bi bil Marka P o h lin a nemogočega storil. Vendar ostaje Popovič slaven mož tudi med nami, ker je svetu pokazal, da Sloveni nismo zadnji narod na zemlji.
*) Ta poslednji stavek je sloveuizem.
Iz potne torbe.
Priobčil Pran. Erjavec.
5
V matičinem letopisu za 1875. I. priobčil sem rokovet rastlinskih in živalskih imen iu tudi nekoliko po narodu pobranih besed in rekov, katerih naši besednjaki ali ne znajo, ali če jih tudi, ogibljejo se jih vender mnogi pisatelji, rekel bi od bojazni, da niso istinito narodno blago.
Minola štiri leta sem nabiral še pridneje povsod, koder sem hodil, in potna torba mi je tega blaga tako polna, da v letošnji letopis vsega ne morem izsuti, tem menj, ker sem ž njim prišel nekoliko kesno. Letos priobčujem zatorej samo rastlinska ter živalska imena in besede do črke O, a drugo leto, ako bodem živ in zdrav, ostalo polovino.
Da je zbirka tako narasla, pripomogli so mnogo tudi moji dijaki, katerih sem o vsaki priliki povpraševal, kako se ta ali ona stvar imenuje v njih zavičaji (domačem kraji). A največjo oporo sem imel v gospodu Šimnu Gregorčiči, kaplanu in njega žensvu, bogoslovu, tudi v gospodu župniku Matiji Sili in v gospodu Fr. Praprotniku, učitelji lembaškem. Vsem tem se tukaj za njih prijazno pripomoč dostojno zahvaljujem. Jezikoslovec mej klenim zrnom najde gotovo tudi kako plevo, ali meni ne pristoji sodba, kaj je in kaj nij naše, a to tem menj, ker si tudi učenjaki prve vrste dostikrat niso v soglasji.
Pri nekaterih rastlinah — zlasti gobah — in pri nekaterih živalih — sosebno ribah — nisem mogel prideti znanstvenega latinskega imena, ker sem čul rastlini ali živali samo ime, a nje same nisem dobil na oči. Ta nedostatek popravim o prvi priliki.
Rastlinska imena.
Ajdovec-vca, m. Rumex acetosa. Gorjansko na Krasu. Babolužka, f. Sternbergia lutea. Hrv. primorje. Bddavec-vca, m. Xanthium spinosum. Medolin v Istri. Bala, f. Stipa pennata. Istrski Kras.
BeliSnica, f. Cannabis sativa, in sicer konoplja prašna. Vršno. Besika, f. Cornus sanguinea. Banjščice.
Bic, a, m. Juncus effusus. Stržen rabi v stenj, (Docbt). Sv. Jakob pri Savi. Na Cerkniškem jezeru: bik, m.; v Laščah: bicek-Čka m., bičje n. (collect.) Pil Srna, Scrophularia nodosa. Povir na Krasu. Bobjdk, m. Salvia pratensis. Šeinbije na Pivki. BdSec-Sca, m. Paliurus aculeatus. Boršt v Istri. Bodič-iSa, m. Xanthium spinosum. Podgorje v Istri. Bodilj, a, m. Carlina corymbosa. Plomin v Istri. Bokalič, m. Lilium bulbiferum. Rodik na Krasu. Boljunec-nca, m. Anthyllis montana. Pedrovo nad Rihenberkom. Bolmet, a, m. Origanum vulgare. Luče, (Staj.) Bored, o, m. Triticum repens. Kras. Bradavicnjak, m. Sedum acre. Štajarsko. Bradulja, f. (tudi brdulja). Neka trava. Rodik na Krasu. Brak, a, m. Ceratophyllum demersum. Vransko Jezero na otoku čresu.
Breka, f. Sorbus sp. Vas Krn na Tolminskem.
Brekanica, f. Sorbus domestica. Gorjansko na Krasu.
Brekulja, f. Sorbus Aria. Čepovan na Goriškem.
Breskvica, f. Impatiens balsamina. Menda zaradi plodu, ki je
majbeni breskvi podoben. Selnica na Štajarskem. Brika, f. Juniperus phoenicea. Otok Lošinj. Brm&j, a, m. Scolymus hispanicus. Plomin v Istri. Brnbeč, a, m., brnbecica, f. in berunbuč, a, m. Scolymus hispanicus.
Medolin v Istri. Mesnati koren in mlado rastlino jede. Brogovtta, f. Viburnum Lanthana. Tolminsko. Ta beseda je z mnogimi svojimi sooblikaini vred pokvarjena od: dobro-vita, f., dobrovitovina, f. Viburnum Lanthana, in ta les zato tako imenujemo, ker se res „dobro vije" v goži ali trte. Broskva, f. Brassica oleracea. Krn na Tolm. Bršc, a, m. Heracleum Spondylium. Vršno na Tolm. — Ruski: boršču, m.
Brščeh-š£ka, m. Hedera Helix. Štajarsko.
BukovŠSica, f. Ruscus hippoglossum. Haloze štajarske.
ButiSi, m. pl. Helleborus v otročjem govoru. Vas Krn na Tolm.
Cerec-rca, m. Stachys recta. Podgorje v Istri.
Ctproš, m. Artemisia Abrotanum. Skrilje v Ipavski dol.
Cmolje, n. Juncus sp. Goričko na Štajarskem.
Cišljak, m. Stachys sp. Luče, (Štaj.)
Črničnica, f. Cannabis sativa, in sicer konoplja plodna. Vršno na Tolm.
Crnika, f. Quercus IIex. čres; Lošinj. Črnile c, m. Maisbrand. Št. Andrež pri Gorici. Crnilec, m. Melampyrum arvense. Klenik na Pivki. Crnoglčiv, m. Balota nigra. (?) Ponikve na Št. Vidski gori. Čuviček-Ska, m. Gentiana asclepiadea. Goričko, (Staj.)
v
Cužka, f. Phalaris canariensis. Koborid. *) Glej besedo: čužiti.
Cužki, m. pl., sklizave gobice, rastoče po starih panjeh. Rodik na Krasu. Primeri: gliva.
Didnik, m. Boletus edulis. Rihenberk.
Denta, f. (Brici izgovarjajo: danta = detelja). Trifolium. Brda.
Dentelj, i, i. isto, na Kanalskem.
Derdk, a, m. coll. deračje. Paliurus aculeatus. Črniče v Ipavski dol.
Destilj, a, m. Acer monspessulanum. Vrana na otoku Čresu.
Devetek-tka, m. Paeonia sp. Na Videži v Istri. V Ivrepljak na Krasu devetek znači: Helleborus viridis. Ti dve rastlini ljudstvo sploh rado zamenjava, zlasti ako nisti v cvetu. Gospod župnik M. Sila mi piše, da je ime devetek od tod, ker ta rastlina rabi pastirjem v neko igro „devetkanje". Mogoče, no ako se ne varam , rabi narodu korenika te rastline v neko zdravilo ali v ne-kovo vražo, in sicer kopijo jo vedno onde, kjer blizu na kupu devet steblec poganja. Glej tudi: petrdk.
Devičnica, f. Convallaria majalis. Rodik na Krasu.
Dilmik, m. Sisymbrium sp., Koborid.
Divin, m. Verbascum Thapsus. Selnica, (Staj.;) Stopice, (Goriško); Koroško.
Dremdvka, f. Galanthus nivalis. Goriška okolica. O dremavkah ima narod prazno vero, da se po njih kokoši kujejo. Zato so ženske hude, če kdo tega cvetja prinese. To isto velja o „IIelleborusu", ki se zategadelj po nekaterih krajih tudi imenuje kujanica.
Drgovita, f. Viburnum Lauthana. Kamenica; Krn. Primeri: bro-govita.
Dmoselj-slja, m. Polygonum sp., Koborid.
Drobnjdk, m. Sorghum vulgare. Klanec v Istri.
Drskec-skeca, m. Rumex pratensis. Ajdovščina.
Gliva, f. Neka goba. Rihenberk. Laščan „glivo" imenuje mehko gobo platmčasto, rastočo, posebno jeseni, po starih bii-kovih še stoječih ali podrtih kladah. Dobra jed.
Glogovec-vca, m. in tudi: logovec. Crataegus. Črniče v Ipavski dol.
Glota, f. Plevelne trave raznih vrst, rastoče po žitu. Ponikve na Št. Viclski gori. Staroslov. glota f., turba (die Schar).
Gobovec-vca, m. Scrophularia canina. Senodolje na Krasu; Rihenberk. Z njim svinjam preganjajo gobe (kožno bolezen).
Gomolivka, f. Briza media. Vas Krn. Glej: gomoleti.
GoreSnica, f. Pelargonium sp., Krn.
Gospodična, f. Oenothera, biennis. Goričko, (Štajarsko.)
Gospodičnica, f. Papaver Rhoeas. Solkan pri Gorici. Dokler je cvet še v popku, ugibljejo otroci, ali je gospod (bel) ali gospa (rudeč). Bilje.
*) Sliši ae tudi: Koborid, ki se izgovarja: Kob&rd in tudi: Koberd.
GrdbljiŠČe, n. Scabiosa sp, Povir na Krasu. Orana, f. Triticum repens. Prešnjica v Istri. V Ospu: Sorghum lialepense.
Grebenec-nca, in. Ranunculus arvensis. Po Krasu in po Istri. Ime
je dobil od grebenastega plodu. Grinta, f. Cuscuta Epilinum. Goričko na Štaj. Grozdek-zdka, m. Muscari botrvoides. Rodik. Gubdnec-nca, m. Lonicera Caprifolium. Orehovlje v Ipavi. Hiba, f. = bukev (namesto: „šiba"). Fagus sylvatica. Vršno, (Tolm.) Hldpček-čka, m. (dekliški). Chrysantemum leucantbemum. Koborfd. Hlipavec-vca, m. Iris germanica. Gorjansko (Kras) .Dajo ga živini,
kadar hliplje (kolca). Hlipdvnik, m. Isto, v St. Petru pri Gorici. Hrdščevec-vca, m. Salvia pratensis. Kras. Hruščica božja, Aronia rotundifolia. Nanos. Hudobllnik m. Datura Stramonium. Goričko, (Štaj.) Iskrica, f. Primula pubescens. Goričko, (Štaj.) Jabolčnih, m. Aristolochia Clematitis. Pedrovo nad Rihenberkom. Jdjčar-rja, m. Taraxacum officinale. Tolminsko. Jalovka, f. Narcissus poeticus. Herpelje v Istri. Jam, m. Ulmus campestris. Selnica, (Štaj.) Jamica, f. Poa pratensis. Koborid.
Jasika, f. Populus tremula, Zitterpappel. Dobrodob na Krasu. Jermdnec-nca, m. Achillea millefolium. Goriška okolica. JerS, *) a, m. Ailanthus glandulosa. Hrvatsko primorje. Jesenek-nka, m. Dictamnus fraxinella. Kras. Jesenek je Kraševcem čarovno zelijšče. Na Kresni večer odščipnejo čarovnice vsacemu jesenku vršiček, da ga potem rabijo v lek. Pripoveduje se, da je neki človek na Kresni večer cel jesenek utrgal ter ga v posteljo položil, a drugo jutro je videl, da mu je vršiček bil res odščipnen. Jesenka, f. Panicum sanguinale. Rodik na Krasu. Jezik volovji, m. Scolopendrium vulgare. Ponikve na Št. Vidski gori.
Ježavka, f. Orobancke sp, Selnica, (Štaj.) Dajo jo kravam, da se Jezdijo".
Jurijevka, f. Iris Pseudacorus. Bilje pri Gorici.
Jilrijevka, f. Caltka palustris. Štajarsko.
Jurijevka, f. Narcissus poeticus. Gorjansko na Krasu.
Kdčjak, m. Euphorbia sp, Štajarsko.
KdSjak, m. Paeonia peregrina. Gorjansko na Krasu.
Kakukavica, f. Orchis morio. Rodik na Krasu.
Kdnjec-nca, m. Salvia pratensis. Benedski Slovenci.
KdŠica, f. Capsella bursa pastoris. Boclrež na Goriškem.
Kaska sv. Ivana, Spiraea Aruncus. Razdrto, (Kranjsko.)
* Morebiti bi bilo bolje pisati: j k r š.
Klasnica, f. Holcus lanatus. Sv. Peter pri Gorici. KljuSdlnica. f. Galanthus nivalis. Vas Krn. Ključnih, f. Lychnis Flos cuculi. Libušma v Soški dolini. Knjeginja, f. Centaurea Cyanus. Vršno K6ber-bra, m. Helleborus viridis. Prodol na benedski meji. Kodeljica, f. Muscari racemosuin. Povir na Krasu Kok6Sevec-vca, m. Cynancbum vincetoxicum. Vas Krn Kolenec-nca, m. Lapsana communis. Ponikve na St. Vidski gori. KoUsnica, f. Neka goba. Rihenberk. K6leS, a, m. Neki grm. Sekiči pri Pulji v Istri. Komonjika, f. Vitex agnus castus Nerezine na otoku Lo^mji. KomordSevlje, n. Ferulago galbanifera Škrbina na Krasu. Komorika, f. Phillyrea media. Otok Lošinj. VvaTielrMn Te_ Konopljika, f. Vitex agnus castus. Stanič, selo na Vranskem Je
zeru. (Otok Čres).	. , . .
Kovček Bogov, Cyclamen europaeum. Ponikve na St. Vidski gori. Koren rudeSi, Onosma stellulatum. Brda pri Gorici. Koromdčnica, i. Neka goba. Rihenberk.	rinl<
Kostenik, a, m. Ligustrum vulgare. Boleč na Goriškem. Dolenjec
to imenuje: koščlčje, n, koščičevje, n Kostenika, f. Daphne Mezereum. Ponikve na St. Vidski gori. Kotliii, m. pl. Convallaria majalis. Lanišče v Lifiin. Kčzjica, i. Onopordon Acanthium. Gorjansko na Krasu. KrLna, f. Riedgras, Carex sp. Na Cerkniškem jezeru Krivinavec-vca, m imenujejo po vsem Tolminskem viniko ali divjo
vinsko trto. Vitis vinifera. Krivulja, Anthriscus sylvestris. Vršno, (Tolm.) Križec-žca, m. Papaver Rhoeas. Vrtojba. Menda zaradi štirih na
križ stoječih venčevih listov. Krizman, m. Polygala sp., Prešnjica v Istri. Krompir j evica, f. Lamium Orvala. Rihenberk. KrSin, m. Pollinia Gryllus. Goriška okolica; Kras. Kruh stdri, Lonicera caprifolium. Štajarsko. p"meri. gubanec Kruh stari, Secale cornutum (Claviceps purpurea). Gončko, (Staj.),
kjer je ljudem znamenje dobrega leta. KruMna, f. Parietaria sp., Hrvatsko primoije KrSilj, a, m. Pollinia Gryllus. Pedrovo nad Ililienbeikom Kujanica, f. Galanthus nivalis. Sežana. Primeri: dremavka. Kupci, pl. m. Neka goba. Rihenberk.	Mnro,.H •
Mpn ak, m. Agaricus phaloides. (?) Selnica (Štaj) f o ebiti je lJ „kupnjak" namesto „kukmak" m., tudi neka.goba (v Dolenjcih). Primeri Schmeller-Frommann I., 1232 „kul-magng, cucumago alba, Champignon, windisch: kukmak, osterr. Kuckemucken". KureSnica, f. Caltha palustris. Slovenske Oorice Kuroslek-sleka (?), m. Ranunculus acns. Štajarsko. Litp ribji, Antirrhinum majus. Selnica, (Staj.) Udinja, f., tudi lodonja, f. Celtis australis. Medolin v Istri.
Lek kačji, Allium sp., Podgorje v Istri.
levotica, f. Couvallaria polygonatum. Krn.
Uvotica, f. Echium vulgare. Rihenberk. Otroci si s korenom
„lepotičijo" lica. V Laščah je „lepot!ca" Schminke. Leprin, m. Ruscus aculeatus. Vranja v Istri. Lepuš, a, m. Alisma Plantago. Klanec v Istri. Leskdtec-tca, m. Rhinantlius sp. Stiipica na Benedskem. Lisičje, n. coll. Lycopodium clavatum. Trnovo na Goriškem. lisjak, m. Trollius europaeus. Ponikve na St. Vidski gori. Ljmca, f. Paliurus aculeatus. V Nerezinah na Lobinji, cul od nekega Dalmatinca.	,
LSboda, f. Atriplex sp., Prešnjica v Istri. Staroslov. loboda f.
vere atriplex, češki: lebeda.	, .
London, m. Celtis australis. Polžanščina v Istri. Primeri: ledonja. L6šič, m. Rhinantlius Alectorolophus. Selnica, (Staj.) Lotka, f. Asphodelus sp., Videž v Istri.	/ . TT ... ,
LUčka, i. Muscari comosum. St. Peter pri Gorici; Vrtojba. U<1
luka" ali od luči" ? Lunež, m. "Rhinanthus sp., Koborid. Gotovo zaradi okroglih plo-
šnjatih plodov tako imenovan. Limka = ljiiljka, Lolium temulentum. Goriška okolica; Kras; Lašče.
V Povirji se govori: lunka — skrinjo nabunka. Znameuje dobre letine. V istem kraji sta tudi navadna pregovora : kokelj (recte: kokolj) — dober mokelj m graška — ritna paška. MdČešma, f. Satureja montana. Podgorje v Istri. Mačica, f. Plantago sp.. Podgorje v Istri.
MdČnica, f. Gnaphalium Leontopodium, Edehveiss. /abče na lolm. Magriž, m. Helichrysum angustifolium (navadno: smilje). V ISere-
zinah pod Osorščico, čul od nekega Dalmatinca. Maleka, f. = beka. Salix alba. Ponikve na St. Vidski gori;
vas Krn.	.
Maldvrat, a, m. Neka trava, katere pa še nisem dobil na oči
Vršno.	» .
Maselnik, m. Ajuga reptans. St. Andrež (Staj.) Maslenik, m. Lysimachia vulgaris. Selnica, (Staj.) Maslinjak, m. isto, v Slovenskih Goricah.
Mdvčica, f. Stipa pennata. Knežak na Kranjskem. (Mavčica = mačica).
Meč, m. Gladiolus communis. Gorjansko na Krasu.
Medenka, f. Narcissus poeticus. Videž nad Prešnjico.
Medvejak, m. Spiraea Aruncus. Vas Krn.
Medvejka, f. isto, v Ponikvah na St. Vidski gori.
Mekuza, f. Razne mehke trave, rastoče po Cerkniškem jezeru.
Meljev, adj. (hrast), slišal na Krasu, a kakov hrast je to, ne
morem povedati. Mesec-sca, m. Capsella bursa pastoris. Koborid. Metla, f. Osiris alba. Nerezine na otoku Lošinji.
Matijah, m. Sorghum vulgare. Skrilje pod Čavnom.
Metrika, f. Viburnum Lantkana. Mariborska okolica.
Mirdlica, f. Rhamnus rupestris. Vodice v Istri.
MleSec-Čca, m. Cerinthe minor. Knežak na Pivki.
Mlečnica, f. Neka goba. Rihenberk.
MoČunec-nca, m. Colcbicura autumnale. Podgorje v Istri.
M6de, pl. f. Plod od Colchicum autumnale. BanjšČice. V Ospn (Istra): Paeonia peregrina.
Modric in modriš, m. Centaurea Cyanus. Selnica (Štaj.)
Modrijdnica, f. Pvrethrum Partkenium. Vas Krn. V Goriški okolici jej pravijo: mandrijerica. Morebiti od starega lat. imena: ,,matricaria" ?
Modrost, m. Polygonum amphibium. St. Peter pri Gorici.
Moljdva, f. Specularia speculum. Bodrež na Kanalskem.
Morava, f. mehka trava okolo hiš. Gorjansko na Krasu. Glej: Murava.
Motikica, f. Delphinium Consolida. St. Peter pri Gorici.
Motilj, a, m. Cyperus flavenscens. Imajo vero, da škodi ovcam Vas Krn.
M6Žek-zka, m. Sempervivum tectorum. Slovenska Bistrica, (Staj.)
Mrd&nica, f. Sanguisorba officinalis. Razdrto pod Nanosom.
Mrkač, m.*) Bidens tripartita. Luče (Štaj.) Menda zaradi dveh zob na plodu, ki sta dvema rožičkoma podobna.
Mrkvica, f. Daucus Carota. Ptujsko polje (Štaj.)
Mrta, (tudi: marta) f. Myrtus communis. Lošinj. Staroslov. mrutva f., myrtus.
Mrtvica, f. Daucus Carota. Bilje na Goriškem. Namesto: mrkvica.
Muhalica, f. Holcus lanatus. Koborid.
MiihviS, a, m. Setaria viridis, S. verticillata. Gor. okolica; Kras; Istra.
Murdva, f. sploh mehka trava, rastoča okolo hiš in ob cestah. Po Krasu, kjer je ta beseda navadna, sliši se zabavljica o Ciči, da namreč čiški mezeg ni imel uže kaj jesti v dolgi zimi in da je Čič šel k gospodu (duhovniku) ter ga lepo prosil: gospodine! oznani Juravo (svetega Jurija), da poreuem konja na muravo. Ista beseda v istem pomenu je znana tudi po Tolminskem. (Vas Krn.)
Muzgalica f. Calamintha officinalis. Podgorje v Istri.
Mužič, a, m. Sempervivum tectorum. Selnica (Štaj.)
Nadstorek-rka m. Sempervivum tectorum. Dornberk. j Vse to od
Nastrk, a, m. isto, v Razdrtem pod Nanosom. > latinskega:
Natrosek-ska, m. isto, v Rihenberku.	^,nasturtium".
Nevestica, f. Centaurea solstitialis. Jako lepa, rumena, bodljiva rastlina. Sekiči pri Pulji v Istri.
Nosec-sca, m. tudi nosek-ska, m. Cicer arietinum. Kras. Po Goriškem ga sade, žgo (rosten), meljejo in mešajo mej kavo.
*) Mrkač = oven = praz = Widder.
Obršiij, m. = bršlan, Hedera Helix. Bilje na Goriškem. Octek-cteka, m. Cirsium, pa tudi Cardus. Ogerski Slovenci. Na
Goriškem: „ocef, na Kranjskem: ,,osat". OSnica, f. Myosotis sp.. Vergissmeinnicht. Žabče (Tolm.) Očum, a, m. Colcbicum autumuale. Vršno (Tolm.) Glej: močunec. Ognjenec-nca, m. Peucedanum Oreoselinum. Ribenberk. Ognjenica. f. Poteriuin Sauguisorba. Benedski Slovenci. Ognjica, f. Diplotaxis sp., Povir na Krasu. Ognjič, a, m. Calendula arvensis. Goričko (Štaj.) O/cdliČje, n. Malva nicaeensis. Podgorje v Istri. Omelišje, n. Lycopodium sp. Savinska dolina (Štaj.) Opih, n, m. Ranunculus. Orehovlje na Ipavi. Opolzlika. Neka gliva. V Rilienberku. Oponec-nca, m. Smylax aspera. Medolin v Istri. Osec-sca, m. Cirsium arvense. Cerknica na Kranjskem. Gl.: octek*) Oslddič, a, m. Campanula Tracbelium. Vršno (Tolm.) Otdvčič, a, m. Leontodon sp. Koborid. Ovrta, e, f. Neka rastlina. Koborid. O žar niča, f. = kopriva. Urtica. Tublje v Istri. Pdlčnik, a, m. Campanula Tracbelium. Ponikve, na Št. Vidski
gori. Otroci si cvet natikajo na prste. Pdpica. f. Helianthus tuberosus. Moščenice v Liburniji. Parizar-rja, m. Ljcopus europaeus. Bilje na Ipavi. Pdsjica, f. Solanum nigrum. Gorjansko na Krasu. Pastorka, e, i. Helleborus viridis. Na Dragonji v Istri. Pečenka, f. Urtica urens. Stopice na Tolm. Pekel-vice, Cbrysantliemum leucantbemum. Otroci, pukajoč cvetna peresca, ugibljejo, pridejo li v pekel ali v vice ali v nebesa. Kačiči na Krasu. Petrah, a, m. Helleborus viridis. Obrov v Istri. Petrik, a, m. isto, v Podgorji v Istri.
Fežek-žfca, m. Cicer arietinum. Goriška okolica. Glej: noseč. V Borštu v Istri je pa: pečeh, in razlikujejo pitanega in divjega. Pijanka, f. Lolium temulentum. Boleč. Pirjevica, f. Triticum spelta. Gorjansko na Krasu. PitanJca, f. Scorzonera sp., 'Prešnjica v Istri. Plahuta, plchutica, f. Specularia speculum. Kras. (Dobravije,
Gorjansko). Planika, f. Arbutus Unedo. Lošinj. Pleskavica, f. Konoplja prašna. Fimmel. Plotnik, a, m. Iris germanica. Gorjansko na Krasu. Podčrnka, f. Goba. Ribenberk. Podhrastnica, f. Goba. Rihenberk. Podjolhnika f. Goba. Ribenberk.
Podponec-nca, m. Polygonum aviculare. Klanec; Podgorje v Istri.
Podoba je; da stoji uamdsto: ostec-stca, m.
Pods6lnčnica, f. Potentilla verna. Rodik (Kras.)
Podzemljica, f. Kohlriibe, Unterkohlrabi. Senožeče.
Pogačica, f. Trollius europaeus. Kranjska gora.
Poglavina, f. Neka sočivnica. Bilje pri Gorici.
Pokrouača, f. Plod od Paliurus aculeatus. Služi otrokom v igračo.
Dobrodob na Krasu. Poljka, f. Triticum spelta. Rikenberk. Izreka se: puljka. Popadnica, f. Lycbnis Viscaria. Ogerski Slovenci. Popek babji, Lycoperdon bovista. Gorjansko na Krasu. Popojalnik, a, m. Orobanche sp. Ajdovščina. Glej: ježavka. Poponec-nca, m. Linaria Cymbalaria. Hrvatsko primorje. Popotnik, a, m. Cychorium Iutybus. Podgorje v Istri. Posiliživ, m. Sedum reflexum. Sv. Lovreuec na Štajarskem. Poskoktnka, f. Neka goba. Rikenberk. Posolnčnica, f. Tragopogon pratensis. Koborid. Potnjak, a, m. Plantago major. Luče (Štaj.) Povitec tca, m. Convolvulus arveusis. Ponikve na Št. Vidski gori. Povbj, a, m. Lycopodium. Slovenske Gorice. Pov6jček-Čka, m. Glechoma kederacea. Selnica, Goričko (Štaj.) Požmek-meka, m. Anthericum Liliago. Polžane v Istri. Praprotica, f. Asplenium Trichomanes. Rihenberk. Prijatelj ovčji, Lappa major et minor. Stopice na Tolm. Prstenik, m. Paeonia peregrina. Nanos. Prstki, pl. m. Clavaria flava. Gorjansko (Kras.) Prstnič, a, m. Anthemis Cotula, ter tudi Chrisanthemum leucantk.
Podgorje (Istra.) Pšemčnica, i. Holcus lanatus. Rodik (Kras.) Raba, f. Equisetum palustre. Kras.
Rabotovina, i. Viburnum Lantbana. Postojina. Primeri: brogovita. Rabozel, i, f. Neki plevel. Menda ist, kakor: raba. Razdrto pod Nanosom.
RabilŠ, a, m. Ononis spinosa. Goričko (Štaj.)
Rava, f. Triticum repens. Vrtojba pri Gorici.
Rep medvedov, Echium vulgare. Selnica (Štaj.)
Rep petelinov, Iris sp., Koborid.
Repilj, a, m. Lappa major. Bilje na Ipavi.
Rešek-ška, m. Sonchus asper. Vas Krn.
Rešetarka, f. Dipsacus sylvestris. Goričko (Štaj.)
Ribica, f. Ceterach officinarum. Baker v hrv. primorji.
Rij, rej, rbj, ritj, a, m., Rhus Cotinus, Sumach. Staroslov. ruj m.
Rbus Cotinus. RogaČica, f. Aegopodium Podagraria. Rihenberk. R6ja, f. Carex humilis. Povir na Krasu. Gospod župnik Sila mi piše: moj stari oče pripoveduje, da kadar roja cvete, nij še kravam paše, kajti pregovor uči: roja — krave v jamo poja. (Ako bi gnal krave past na rojo, to bi od gladi poginile. Rokdvec-vca, m. Silene inflata. Pod Tabrom na Kranjskem.
Rom, f. Beta vulgaris; pesa = rothe Riibe (Mangold). Koborid.
Nemški (tirolski): Rdne, švicarski: Rande. Schopf, Ti-roliscbes Idiotikon.
Rosopas, a, m. Alopecurus sp. S. Peter pri Gorici; Kras.
Rdstalica, f. Papaver Rhoeas. Vršno (Tolm.)
Rozgan, a, m. Crithnium maritimum. Na otoku Košljuuu blizu Krka.
Ruja, f. Achillea millefolium. Kras. Rusom je „ruda" to, kar nam „kri." — Otroci si z rujo nos natlačijo in se z dlanjo po njem bijejo, govoreč: Raja, ruja! teei kri, Ena žlica ali tri.
Glej Vuk, srb. rečnik: kunica.
Rulculja, f. Eruca sativa. S. Peter pri Gorici. Na Bregu v Istri Diplotaxis zovejo s tem imenom.
Runda, f. Ruta divaricata. Rodik; Povir na Krasu. Rundo nabirajo v lek od slabih oči ali od uroka, in da se z njo pokade, kadar jih kaka slabost prime. Gospod župnik Sila mi piše, da tudi v Trstu, sosebno v starem mestu, babe rade stavijo rundo na okna, da jim vešče in hudobne oči ne škodijo. Po Krasu se govori: maja meseca kri cvete, in rundica jo utolaži. Neki da je ta beseda tudi v jezikoslovstvu jako imenitna.
Rusi konj; rusikdnjevina, f. Ilex aquifolium. Stara Gora pri Gorici.
Rzadec-dca, m. Lotus corniculatus. Bodrež nad Kanalom.
Sablja, f. Iris germanica. Črniče pod Čavnom.
Samoseoec-vca, m. Sorghum halepense. Rihenberk.
Scdlnik, a, m. Physalis Alkekengi. Rabi ljudem od zaprte vode. Vas Krn.
Sekavec, ca, m. Eryngium amethystinum. Medolin v Istri.
Seldtnik. a, m. Neki hrast. Šenpas v Ipavski dol.
Senodolka, f. Chelidonium majus. Ptuj.
Silj, a, m. Peucedanum sp., Podgorje v Istri.
SMka, f. Picris hieracioides. Skrilje pod Čavnom.
Skrobla, f. Chelidonium majus. Vršno v Soški dol.
Skrobotec-tca. m. Rhinanthus. Klenik na Pivki; Kras.
Skorocelj-celja, m. Achillea millefolium. Št. Andrež (Štaj.)
Slanovrat, a, m. Ranunculus sp., Namesto: solnovrat: soln-ce, sich nach der Sonne wendeud. Ponikve in sploh po Tolminskem.
Slibovina, f. (namesto: svibovina), Cornus sanguinea. Rihenberk.
Smilj, a, m. Helichrysum angustifolium. Istra.
Smolenec-nca, m. Gallium sp. Rihenberk. Pod Tabrom pri Knežaku.
Smolička, f. Leontodon taraxacum. Gorjausko (Kras.)
Smotj, a, m. Gallium Aparine. Stopice na Tolm.
Smrdečec-čca, m. Scrophularia canina. Rabi v steljo pod svinje. Povir na Krasu.
Smrdeka, f. Rhamnus alpina. Banjščice.
Smrdelika, f. Pistacia Terebintkus. Piilj v Istri. Smrtnica, f. Helleborus viridis. Koborid. SolnČica, f. Narcissus poeticus. V Čičik.
Solnka, f. Tragopogon pratense. Podstava je: soln-ce. Vršno v Soški dol.
Sporiš, a, m. Verbena officinalis. Skrilje pod Cavnom.
Sprž, a, m. Helleborus viridis. Sovinjak pri Bolzetu.
Srdčica, f. Spiraea Ulmaria. Ponikve na Št. Vidski gori.
Stdrec-rca, m. Salvia pratensis. Baujščice; Trebuša.
Stipor-rja, m. Tussilago Farfara. Štajarsko.
Strdčič, a, m. Gleckoma bederacea. Koborid.
Stric ovčji, (namesto: o-stric: oster), Carduus sp., Gorjansko (Kras).
Strkldsa, f. Bromus secalinus. Ponikve na Št. Vidski gori.
Strpnih, a, m. Lamium Orvala. Rodik na Krasu.
Svinj ec-nj ca. m. Scropkularia canina. Lipa na Krasu.
šar, a, m. Carex sp., Goričko (Štajarsko.)
ščetina, f. Neka trava, katere pa nisem videl. Vršno (Tolm.)
Ščir, a, m. Amarantbus blitum. Goriška okolica; Vršno (Tolm.)
ščirjevec-vca, m. Asarum europaeum. V Prodolu na benedski meji
šenčurka, f. (Šent-Jurka). Caltba palustris. Livek.
šibek-bka, m. Rosasp, Podgorje v Istri. VOspu: Punica granatum.
Staroslov. šiptikfl m. Rosa; Malum granatum. škatla, f. Trollius europaeus. Livek. škrbec-bca, m. Silene inflata. Koroško. škripec-pca, m. Silene inflata. Selnica (Štajarsko.) števnica, f. (recte: štelnica), Taraxacum officinale. Koborid. Primeri: žentenje.
Štrkdt, a, m. Arum italicum. Sovinjak v Istri.
štrkavica, f. Ecballion Elaterium. Medolin v Istri.
šuja, f. Juncus sp, Podgorje v Istri.
Tdlov, a, m. Helleborus viridis. Kot pri Koboridu.
Taščica, f. Lotus corniculatus. Koborid.
Telek-lka, m. Helleborus viridis. Tublje na Krasu.
Telek-lka, m. Paeonia peregriua. Koblja Glava na Krasu.
Tičica, f. Bellis pereunis. Štajarsko.
Tolek-lka, m. Lilium Martagon. Ribenberk.
Torica, f. Gallium sylvestre. Ponikve na Št. Vidski gori; Goričko
na Štajarskem: Gallium Aparine. Trakovje, n. coll. Lycopodium sp. Pod Pohorjem (Štaj.) Trebelje, d, n. Senecio paludosus. Cerknica. Tremur (tremiir)-?;;'a, m. Dianthus sp. Bate za Sv. Goro. Tristovec-vca, m. Polygonum amphibium. Sv. Peter pri Gorici. Trn pasji, Paliurus aculeatus. Gorjansko (Kras.) Tromdr-rja, m. Dianthus sp. Sv. Peter pri Gorici. TrŠčak, a, m. (recte: turščak), Zea Mays. Ipavska dolina. Trtorina, f. Clematis sp, Medolin v Istri. Uheljnik, a, m. Sempervivum tectorum. Goričko (Štajarsko.) Uhovnik, a, m. isto, v Šempasu. V Rodiku: ušesnih.
Ujedka, f., neka goba. Rihenberk.
liljčsa, n. pl. Ranunculus acris. Rodik na Kragu.
Ušivec-vca, m. Colchicum autumnale. Rodik na Krasu.
Veternica, f. Dorvcnium kerbaceum. Rodik.
VStemik, a, m. Čentaurea jacea. Vršno (Tolin.)
Vilice, f. pl. Gerauium columbinum. Kras.
Vinjenec-nca, m. Lamium maculatuni. Koborid.
Vinovlje, a, n., isto, v Vršnem.
Vodenikci, f. Cirsium Erysithales. Goričko (Štaj.)
Vrdnica, f. Cyuanchum vincetoxicum. Drežnica (Goriško.)
Vrdnjica, f. Ranunculus sp., Mariborska okolica.
Vrba uklonjena, Salix babjlonic.a. Rihenberk.
VršiSevlje, a, n. coll., Stenactis bellidiflora. Bilje pod Gorico.
Zaspdnka, f. Anemone sp., Ogerski Slovenci.
Zavrl, a, m. Lvsimachia Nummularia. Štajarsko.
Zelenika, f. Phillyrea media. Sekiči pri Pulji.
Z6b babji, Geranium sp., Goričko (Štaj.)
Zrdslika, f. Convallaria polygonatum. Rodik na Krasu. Gčli rane ovcam, ako si katera nogo zvine. Koren izkopljejo in ga stolčejo ,,z lesom na lesu," ter z lojem ali salom pomešanega polože na rano.
Zvezdnica, f. Gnaphalium Leontopodium. To besedo sem čul na Čavnu pod Kucljem od pastirja iz Avče.
Žabnik. a, m. Anthemis Cotula. Vrtojba pri Gorici.
Zentmje, a, n. Taraxacum officinale. Vršno v Soški dol. — V Rihen-berku govore: žehtelnica, a v Koboridu: štčvnica (recte : št&nica.) „Žehtčti- tim" znači: gliihend heiss sein.
Zestilj, a, m, Acer monspessulanum. Hrvatsko primorje.
Ziljak, a, m. Plantago lanceolata. Štajarsko.
Žitnica, f. Čentaurea Cvanus. Parje na Pivki.
Žlica Rogova, Cvclamen europaeum. Vas Krn.
Žličnik, m. Alisma Plantago. Bilje pod Gorico.
Žoltčnica, f. Leontodon taraxacum. Sovinjak v Istri.
Žrn<jvec-ca, m. Calluna vulgaris. R6dik; Obrov; Pod Gradom.
Žulj (žiilj), a, m., vsaka ostra, bodljiva rastlina, n. pr.: Scolvmus.
Cirsium, Carduus, Eryngium. Xauthium. Isterski Slovčnci.
Imena živalska.
Androga, f. Leuciscus rutilus, Rothflosser, Rothleder (riba). Mursko polje. Tudi na ljubljanskem ribjem trgu se prodaje riba tega imena. Primeri: drožica.
Bdbor, a, m. Pseudopus apus. Nerezine na otoku Lošinji, čul od nekega „Dalmatinca."
Bekovka, f. Sylvia sp., Kras.
Beloguzka, f. Saxicola oenanthe. Vranja v Istri.
B6Ska, f., ovca „ob oččh" rumenkasta; namesto: ob-očka. Vas Krn.
B6g stari, Mantis religiosa, Gottesanbeterin. Kras,
Letopis 1879	v
Bdlen, a, m. Aspius rapax. riba, živoča v Savi, sem ter tja tudi v Krki. Gaziče na Krki.
Bona, i. Bufo vulgaris et variabilis, die Krote. Ponikve na Št. V. g.
Bosoglavec-vca, m., mlada žaba, der Kaulkopf. Osek v Ipavski dol.
Brdu, a, m. der SchOps. V Uerkinib. Bravfna, Schopsenfleisch.
Broška, f., ovca na čelu in okolo gobca bela. Vas Krn. Morebiti je pisati: brežka, od starosl. besede: brezgti m., Morgen-schimmer, Glanz.
Brolek-lka, m. Sylvia garrula? Koblja Glava na Krasu. Ta ptiček dela gnezdo po kraških zidovih, zloženih od samega suse-ga kamenja. Blizu tacih gnezd se radi potikajo modrasi, vre-bajoč na mladiče, in ker tudi pastirji lazijo za gnezdi, zgaja se po gosto, da strupena kača katerega ukolje v roko.
Bštogldvec-vca, m., mlada žaba, Kaulkopf. Polžane v Istri. V Laščah: butec-tcd,.
Qk, a, m. Turdus musicus, Singdrossel. Vranja v Istri.
Čep, a, m. Aspro vulgaris, Rauhbarsch. Zidani Most na Savi.
ČeritSek-Zka, m. Decanthus pellucens, Weingrille. Štajarsko.
Ciga, f. Accipenser ruthenus, Stierl. Potočin pod Zidanim Mostom.
Cjk, a, 111. Cobitis fossilis (riba). Gaziče na Krki.
Cinkovec-vca, 111. Fringilla coelebs. Žabče pri Tolminu.
Čmrlj, a, m. Bombus, Hummel. Na Št. Vidski gori razlikujejo čmrlje v: mdharje, Ustnarje in zemljarje, a Laščani v: mahovce in Luknjevce.
(Sresnjevec-vca, m. Fringilia coelebs. Gorjansko (Kras).
Crlin, a, m., neka ptica, ki se tako nekam glasi. Kras.
Drožica, f. Neka riba v Ipavi; Bilje pri Gorici. Primeri: androga.
Drstnica, i. Nžsling, Chondrostoma nasus (riba.) Zidani Most pri Radečah.
DrŠS, a, m. Turdus viscivorus. Vranja v Istri.
Dut, a, m. Labrax lupus, Seebarsch. Dalmatinska.
Dvrst, i, f. Abramis vimba (riba). Krško na Savi.
Glavatica, f. Salmo hucho (riba). Mursko polje.
G6dec-dca, m. Runzelbock, Hammaticherus. Boleč.
Goldb, a, 111. Raja pastiuaca in R. aquila (riba). Lovrana v Libiirniji.
Griznik, a, ni. Vipera Ammodytes. Koblja Glava na Krasu.
Gvtimovica, f., morska riba: Muraena conger. Lovrana v Libiirniji.
Hlapec modrasov, Wasserjungfer, Agrion sp., Gor. okolica; Ipavska dolina. Na Kranjskem je to: kačji pastir.
Hrastir-rja, m. Wacbtelkonig, Crex pratensis. Cerknica; starosl. hrastel', krastel'. *)
Iglica, f. Cobitis tacnia. Bilje pri Gorici.
Jelen cfo'w/i=rogač, Lucanus cervus. Skrilje pod Ča vnom.
Kanj lih, a. m. Turdus saxatilis, Steindrossel. Sveta Gora.
Kleja, f., neka riba v Krki. Kostanjevica.
") Kei- tisk&rnica nema znamenja za staroslovenski mehki polugldsnik,
zatorej pišem apoBtrof (') namesto njega.
KUSčar-rja, m. Hirsckkafer, Lucanus cervus. Boleč.
Kobila siva, Oriolus galbula, Pirol. Kras.
Kdla, f. Ovčje ime. Podgorje v Istri.
Kosil, a, m. Turdus merula. Po Krasu in po Istri.
Kovač. a. m. Zeus faber, St. Petersfisch. Lovrana v Liburniji. — Springkafer, Elater sp., Koborid; Boleč.
Krap. a, m. Oyprinus carpio, Karpf. Gazi če, na Krki.
Krtovica, f. Mauhvurfsgrille, Gryllotalpa. Kras.
Kurjdk, a, m. Gefliigellaus, Liolheum pallidum. Bilje na Ipavi.
Kut, a, m. Unke, Bombinator igneus. Bilje.
Lastovka, f. Trigla hirundo (riba). Lovrana v Liburniji.
Liščec-ščeca, in. Acanthia lectularia; Bettwanze. Tolminsko. V Laščah: laščbc-ščeca m., die Zecke.
Linj, ij, m. Tinca chrysitis* Schleihe (riba). Gaziče na Krki.
Luben-bena, m. Morska riba: Labra.v lupus. Otok Rab. Laški: branzin.
Lunjež, a, m. — planinski orel, Steinadler. Vas Krn na Tolm.
MAngelič, a, m. Feldgrille, Gryllus campestris. Na Tolminskem. V Žabčak pri Tolminu ga otroci ogovarjajo, drezajoč se slamko v jamico: šaver, šaver, meugelič! ven se izklič1!
Minek-nka, m., mlada žaba, Kaulkopf. Tolminsko. Na Kranjskem je: munek-nkti, m. neka riba. (Lota vulgaris.)
Mlinar-rja, m., Wasserlaufer. Hydrometra lacustris. Boleč.
Moldvar-rja, m. der Drache. V Koblji Glavi na Krasu tudi kratek in debel m6dras. „Kakor bi mačku noge odsekal." Morebiti kaka breja samica. — Primeri srbski: blavor m., blavur m., blor m., nekaka velika kača. Vuk.
Mramor-rja, m. Mauhvurfsgrille, Gryllotalpa vulgaris, in tudi rak (bolezen). V Ljubljani: bramor za žival in za bolezen (Scropkeln).
Mukavec-vca, m. Bombinator igneus, Unke. Ponikve na Št. Vidski gori.
Murka, f., črna ovca (ovčje ime). Podgorje v Istri.
Nit živa, Gordius aquaticus, Wasserkalb. Vas Krn na Tolminskem.
O gor-rja, tudi: ugdr-rja, m. Anguilla fluviatilis, Aalfisch. Povsod po Goriškem. V Biljah: vigor, vi gorja, m.
Osllč-iča, m. Gadus merlucius; laški: asinello. Lovrana v Liburniji.
Ostril, a, m. Flussbarsch, Perca fluviatilis. Gaziče na Krki.
Pastirica, f. Motacilia alba, ima na Krasu vedno pridevek.,božja".
Pastrica, f. morska riba: Scomber sarda; laški: pelamide. Lovrana. Staroslov.: p'stru adj., bunt.
Pazder kačji, Julus sp., Tausendfuss, Schnurassel. Polža ne v Istri.
Pemja, f. Ovca, polu bela, polu črna. Vas Krn.
Petek suhi, Cerambvx Heros, Riesenbock-Kafer. Ipavska dolina.
Petrdvka, f. Carassius vulgaris (riba). Gaziče na Krki. Glej: plosk.
Pika, f., ime ovci. V Podgorji.
Pisanka, f., neka riba v Krki. Kostanjevica.
Pivra, e, f. Kiebitz, Vanellus eristatus. Cerknica.
Platica, f. Leuciscus rutilus (ribaj. Kostanjevica.
Pldza, f., svoje ime kobili. Sv. Lucija na mostu.
Pliakavica, f. Motapilla sp., Bacbstelze. Kanal.
Plbsk, a, m. Carassius vulgaris, Karausche. Gžziče na Krki. Glej: petrovka.
Podrinka. f. Kaulkopf, mlada žaba. Sv. Peter pri Gorici.
Podvlst, i, f. (podust?) Cbondrostoma nasus (riba). Kostanjevica na Krki. V Gazičah jo z o vej o: tintaš, zaradi črne trebušne mrene. Tudi hrvatski ribiči jo znajo po tem imšnu.
Pondvčica, f. Kaulquappe. Boleč.
Pdstra, f. = postrv = postrva, Forelle. Ipavska doliua. Staroslov.: p'strii adj., bunt.
Pw6lka, f. Coccinella septempunctata, Marienkafer. Goriška okolica; Ipavska dolina; Kras. — Otroci, našedši povčlko, nagovarjajo jo, rekoč:
Povej, povej, povelčica! Kje je moja ljubica?
in kamor zleti, onde je.
Praz, a, m., der Widder. V Brkinih: na Krasu.
Pri, a, m., neskopljen kozel, der Ziegenbock. Vreme.
Roiina. f. Coccinella septempunctata, Marienkafer. Vas Krn na Tolm. Otroci jo nagovarjajo: „roža, rožiua! pokaž' svoj'-ga možina." — Kamor zleti, onde jej živi mož.
Božka, f. Ovčje ime v isterskem Podgorji.
Rudečdvka, f., neka riba v Krki na Dolenjskem. Kostanjevica.
Ruska, f. Tinca vulgaris, Schleihe (riba). Bilje na Ipavi.
Rusija, f. (recte: rusulja), neka riba v Krki. Kostanjevica.
Sirka-pMl, tako imenujejo v Kanalu ptico vugo (Oriolus galbula), katerej na Kranjskem rekajo: kobilar. „Sirka-plel" menda oponaša tega ptiča glas.
Skdva, f. Ovčje ime v isterskem Podgorji.
Smrkež, a, m., neka riba v Krki. Kostanjevica.
SrmiS, a, m. Lucioperca Sandra, Schill (riba,). Pri Potočinu na Savi pod Zidanim Mostom.
Smukalica, f. Feuerunke, Bombinator igneus. Povir na Krasu.
Striharica, f. Forficula auricularia, Ohrvvurm. Vas Krn.
Str4ži6, a, m. Troglodytes parvulus, Zaunkonig. Vas Krn. V Starem Sedlu in v Bolci: strežič; v Gor. okolici: krčtljič. — Staroslov. se imenuje: striž' m.
Strndda, f. Na Krasu je „strnad" ženskega spola.
Struglja, f. Forficula auricularia, Ohrwurm. Ponikve na Št. Vld-ski gori, a v Laščah: strgulja f.; zatorej je prav: strugulja. truna, f. Scolopendra sp., Polžanščina v Istri. č-urek-rka, m. Feldgrille, Gryllus campestris. V Skriljah pod Čav-nom ga otroci vabijo iz luknjice, govoreč: „ščurek, ščurek! pojdi ven, ti boš imel konjička, jaz oslička."
SivdnSica, f., neka riba v Krki na Dolenjskem. Kostanjevica.
Škrljica, f. Feldleiche, Alauda arvensis. Ipavska dolina; Kras; namesto: skovrljica; staroslov; skovrjanV m.
Štdkavec-vea, m. Oriolus galbula, Pirol. Ž&bče na Tolminskem.
Štr/cavec-vca, m. Squalius cavedanus. Bilje m* Ipavi.
Teta kdSja. Bandassel. Scolopendra sp., Kras.
Trtijon, a, m. Rhynchites betuleti, Rebenstecher. Brda pri Gorici.
Tujec jca, m. in tujica. f. = maček in mačka. V Gorici in po ok6-lici. Tuj, tuj! kličejo mačka ali mačko.
Vdlek božji, Bockkžtfer. Ipavska dolina. V Laščah: božji v61ek. die Feldgrille.
V6lk, a, m. Acherontia Atropos, Todtenkopfsclmiirmer. Sv. Peter pri Gorici.
Zahvdli-bdgca, Mantis religiosa. Polž&ne v Istri.
/ivica, f. Oniscus sp., Mauerassel. Polžane v Istri.
Zužek-Ska. m. Bruchus pisi. Kras. — ,,Črn si, kakor žužek", to je navaden pregovor.
Besede, reki in pregovori.
Amca. i. ali tudi dnca f. imenuje se po Soški dolini spodnji kos svinjske gnj&ti. Na Kranjskem: krača.
BantoČ, a, m. — slap, Wasserfall. Pod Gradom v Rodiški župi.
Bardrkla, f. Lesena krogla v igro; bardrklati = igrati s tacimi kroglami. Banjščice.
Bet, a, rn. Sod, držeč do deset kvinčev (600 bokalov). Bilje pri Gorici.
FMek-Čka, m. Sodček od 20 bokalov do dveh kvinčev. Ipavska dolina.
Bedenj-dnja, m. Velika lesena posoda (kad), kije vender manjša od plavnika.
Bel, i, f. Bolezen na očeh pri konjih, der Staar. Ipava.
BeMžen-žni, f. Znamenje, Zeichen, Marke, na pr. na „obeljenihu drevesih, ki jih je posekati. ,,Vidiš, onde je belišžen." Vas Krn. Primeri staroslov. belčgii m., das Zeichen.
Berač, a, ni. Košek v pobiranje sadja ali krompirja; ima leseno dno. Ponikve na Št. Vidski gori.
Berdrnja, f. = bira, Collectur. Koborid.
Berkati, v. yimpf. Nachlese halten, in to pri sadji, izl&sti pri orehih. Šenpas.
Birm. f., pokvarjeno vino, zevrčlica. Goriška okolica. Tudi v moralnem zmisli: „ej! ta mladenič se je izbčrsal."
BčŠtrica, f. Lepa bela ovca. Krn.
Bežgdti, v. impf. Luščiti, na pr. fežol, turščico, orehe. Tolminsko.
Bežine. f. pl. Fisolenschoten. Tolminsko.
Bežbl-dla, m. Fisole. Tolminsko.
Biček-čka. m. Oven z rogmi; brez rogov je: mul, m. Krn.
Binec-nca, m. Odraslo dvoletno jagnje (jare). Krn. Morebiti laški?
Birja, f. (virja?) Železo pri vozu. ki sklepa sovro in zadnji trap.
Sv. Peter pri Gorici. Tudi železni obroček ali okov pri noži, šilu itd. Na Tolminskem: virje, a, n.
Birunja, f. = bira. Collectur. Solkan.
Bivati, v. impf, seip, vorkommen. ,.Ta trava biva po stenah."
Knežak na Pivki. Bizec-zca, m. Repno listje, repna nat. Gorjansko (Kras.) Bizgec-geca, m. Mešanica kislega zelja in kisle repe. Gor. okolica. Blagovnica, f. Jedina hči v hiši, katerej pripade ves imetek. Blagovnice imajo največ snubokov (snubcev.) Bldnja, f. Panj, Holzklotz. Ajdovščina. Na Krasu se tako imenujejo
hlodi, na katerih leže vinski sodi. Blazina, f. Greda pri stogu in menda sploh pri strehah; Mauerbank,
Lagerbalken. Tolminsko. B6ben-bna, m. Košara, pletena od vrbovih protov, rabi v ribjo lov.
Videm (Štaj.) Bodilj, a, m. Stechspaten. Gorjansko na Krasu. Bokalina. f. Prstena skleda. Žabče pri Tolminu. B6ŽiS-iča, m. Na Sveti večer vzamejo z ognjišča železni zaglavnik ter na njega mesto polože panj, ki se imenuje. Solkan. Bradovdnjica, f. Kolač, vežoč gredelj in kolca. Pleten je od dobro-
vitovih trt. (Bradovitnica — dobrovitnica — dobrovito-vina — Viburnum Lanthana). Vršno pod Krnom. Po Krasi) ta kolač (trto) imenujejo „gredanjico," (od besede: gredelj m, der Pflugbalken.) V Laščah se ta gož (trta) zove: gredeljnica.
Brdnkelj-klja, m. = abranek, leskov cvet. Rihenberk. Od laškega:
branca, Zweig, Tatze. Brdti, berem, v. impf.: lat. capere. „Žganci bero mnogo masla."
Senožeče. Prim. v srbšč.: „zlatna kupa devet bere litar." Brbonec-nca, m.; dim. brbonček == bradavica ali izrastek na nosu,
Papille. Primeri: srb. brabonjak, Ziegenkoth. Vuk. BrSek-čka, m. Kreisel. Otročja igrača. Goriška okolica. Brčk, a, m. Lovski pes, in tudi nemiren, razposajen otrok. Sv. Peter. Brencelj-clja, m. Koš, v katerem seno, listje itd. nosijo. Baujščice. Brentdč, a, m. Majhena lesena posoda z uhom in z luknjo v uhu.
Golida je vsa taka, samo ka nema luknje. Na Krasu: mdser-rja, m, znači isto. Nemški?
Brgese, f. pl. Hlače; brgešine, f. pl. Spodnje hlače. To navajam samo
zato, ker veleučeni g. Trstenjak meni v letopisu slov. mat. 1876.1, str. 45, da goriški Slovenci te besede ne znajo; a v istini jo imajo vsi. razven morebiti Ipavcev. Znana je tudi po vsem Krasu.
BHža, f. = sodrag, babje pšeno, (Jraupe. Koborid; Boleč. A bese-
da „sodrag, sodraga", m. je namesto: sograd m„ Mithagel 'Hagel und Regen), kakor tudi: soržiea f., Mitroggen (Weizen mit Roggen), kajti strsl. gradil m, srbski: grad m. znači tudi ,,Hagel"; srbski: sugradica f, Graupe.
Brkati, brkam, v. impf. Orehe luščiti iz oblatovja. Brkauci (orehi). Tolm. Brla, f. = brlez, Kreisel. Kras.
Bridka, f. Ratsche, brUti, ratschen. Koborid. V Senožečah je: skržftt-žata m, die Ratsche.
Brlez, a, m. — vrtalka. Ponikve. Tolin.
Belica, f. Kreisel. „Brlica brli." Solkan.
Brnik, a, m. Kreisel. Vršme.
Bruzgalica, f. Ljubljanska plundra; voda in sneg. Krn. V L&šČah je to: bruzga f.
Brvaddnjica, f. Glej: bradovanjica. Krn.
Bfzli, f. Ratsche; brzlati, ratschen. Boleč.
Bvdla, f. Cmoki od turščine moke se slanino. Eine Art Speckknodel. Ponikve na Št. Vldski gori.
Burka, f. Lupljen kostanj. Buriti = lupiti (kostanji S6ška dolina.
Burkla, f. Pletenica od srobrota v ribjo lov. Koborid. (V Goriški okolici se to orodje imenuje: vrSa, f.)
Btitek-tkci, m. Stegno pri letččini. Kras.
Biiteti, btitejem, v. impf. — tleti, glimmen: v ogljenici butčje; tudi sovraštvo v srci. Tolminsko.
Btitica, f. Glockenschwengel. Solkan.
BdŽiti, buSim, v. impf. Koruzo slačiti. Boleč.
C&p, m. Kaj uprav znači, ne vem; morebiti to, kar cdpa. Cul sem jo samo v pregovoru: smrdi, kot chp. Senožšče.
Cika, f. Krava z belkastim križem. Krn.
Cikdlnik, m. Neka priprava v ribjo lov. Na dolzem motvozu je po vrsti navezanih več trnekov z vado. Nanj lov6 sosebno ogorje. Bilje pri Gorici.
Cimet, f. Odlomljena vejica. Sv. Petor pri Gorici. —■ V Laščah: cima f., mentula.
Čivkati, čivkam, v. impf. „Roke mi čivkajo" (od mraza) — peko me. Soška dol.
Cnra, f. = deklica. Cul sem to besedo samo v narodni pesmi: „tam pod klancem ljub'ca čaka, ta predraga curica."
Cvedifi, m. pl. Gemirznelken. Goriška okolica, /ebice f. pl. (namesto: žrebice), isto, v Laščah.
Cvetka, i. Smokva prvega roda. Osep v Istri. V Goriških Brdib: mitnica.
Curljdvka, f. Ratsche. Solkan.
Cdjiti, cdjim, v. impf. Orehe iz oblatovine luščiti. Boleč.
Campdrina, f. Roka levica. Banjščice.
Čehdvsk, a, o, adj. Cehovsko sukno — debelo sukno. Rihenberk.
Okolo Zagreba je „čohovina" meso ali tudi koža mlade junice ali junca. V Laščah je: „čoha" (reci: čuha) f. junlca, predno se je prvič otelila, a „čohovina" f. koža take junice,
CJja, f. = snaga, Reinlichkeit. Krn. „Tudi pri živini je Čeja prva stvar."
Čeljusti, f. pl. Spodnji del pri grabljah, kamor so vtakneni zobje. Ipavska dol.; v Laščah.
Čelo, a, n. Hageliieck (bot. chalaza), na pr. pri kostanji. Tolminsko.
Čepinec-nca, m. Zapfen, pri vinskem sodu. Ipavska dolina.
Cešulja, f. Vejica z listjem vred. Krn; Lašče.
Cetviriti, četverim, v. impf. Vorspann leisten. „Šel je četverit".
Skrllje; Lašče. V četver voziti, vierspannig fahren, po četverici hoditi, auf allen Vieren gehen, oboje v Laščah.
Cenila, f. Dolg železen žrebelj. Sv. Peter p. G. V srbšč. čavao, čavla.
C6ba, f. Baumstrunk. Sv. Peter p. G. — V Stopicali (Tolin.):parobek ni.
C6lja, f., isto, v Bolci.
Cdmpa, f. Krompir, v Bolci.
CrSa, f. Senožet, na črtu (Roduug). Glej: črtati.
{.jčdti. črtim, v. impf. Zwitschern. Krn.
Čreda. f. Rcihenfolge (a ne:Herde). „Zdaj pride nanj čreda." Koborid;
črediti se, abwechseln. Criz, adv. Na črez, im Allgemeinen, im Durchschnitt. „Na čre/. se
lehko reče, da" .... Krn. Crnjdk, a, m. — rumenjak. Dotter. Kras; Ipavska dolina; Koborid.
Namesto: črmnjak; strsl. črtim'nu adj.. roth. trt, a. m. Rodelaud. Črtiti iu črtati, v. impf., roden; part. prt'.
pass. polrčen in poh-tan. ausgerodet. Na Tolminskem. Cjikla. f. Strmina v planinah. Krn. Cula, f. Razklan parobek. kos parobka. Rihenberk. Cum, a, m. Grm; čtimovlje coll., Gestriippe, Buscbsverk. B;injščice. Cnmeti Mmim, v. impf. Tiho in mirno ležati, na pr. bolnik čftmi.
Soška dolina. Cuš, a, m. Trap, norec. Krn.
Čužiti, SUSim, v. impf. Koruzo slačiti, to je, slamo odtrgovati. Soška dol.
Cnžka. f. Biischel, Zopf. Krn. V Koboridu: svilen trak.
Cvrš, a, m. Grča v lesu, v deski, Knorren. Sv. Peter p. G.
Damnica, f. Zadnja deščica pri čebelnem panji, končnica. Boleč.
Ddna, f. Deščica iz „dna" kakeršne koli lesene posode. Vršno.
Dane, f. pl. = „dno" kake lesene posode. Vršno.
Ddvinj, a, e, adj.. od davi, na pr. davi nje mleko. Krn; Lašče.
Debelica, f. Debela zemlja. Krn.
Debelnica, f. Pustna nedelja. Na Tolminskem.
Dehteti, dehtijem. v. impf., močno sopsti: pes dehteje. Krn.
Derečina, f. Durchfall. Razdrto pod Mnosom.
Dever-verja, m., to je ž6ni možev brat. Rihenberk. Tudi benedski
Slovenci znajo to besedo v istem pomenu. Dimec-mca, m. Prvo žganje, ki je navadno motno in se zatorej
vlije v kotel nazaj. Ipavska dolina. Dldliti, dldbim, v. impf. = grabiti. „Zdl4bil me je za lase.-' „Vse si podl&bil izpred mene" (sadje na pr.) Goriška okolica. DniŠce, a. n. Včje, ki se polagajo „na dno" senlne kope (stoga). Krn.
V Rihenberku je dnišče — parobek. Baumstrunk. DragoČa. f. = draginja. Krn.
DrSža, f, Črešnja (drevo): drežnica (sad), sladka rudeča črešnja. Tolminsko.
DreSnik, a, m. Trapast človek. Rihenberk. — V Laščah je siten človek .,drežnjalo" n.: podstava: drezati. Drgdli, f. pl. Neka bolezen v vratu. Skrilje. Podstava: za-drg-niti. Drgancela. f. Bezgalka; Mandel, Tonsille. DrgancJIe, f pl., bolezen.
Tolminsko: Goriška okolica. Drndsec-sca, m, — merjasec. Eber. Banjščice.
DrobUnica. f. Neka sekira. Žabče pri Tolminu. V Laščah: robilniea f.. sekira, s katero se drevo ■porabi (poseka); staroslov.: rabiti v. — sekati. Primeri: parobek.
Drocati, drocam, v. impf., = drezati, stossen, stupfen. Gor. okol. V Žabčah: drdzati.
Drstev-stoa, m. Kalkspath, krvstallinischer Tropfstein. Koblja Glava na Kvasu.
Dure-fta, ni. Trottel, bloder Keii.
iDnrčti, durim. v. impf., blode dareinschauen. Tolminsko. — V Laščah: dur adj.. scheu; odureti, scheu, wild vverden.
Dusnica. f. Luknja pri sadni sušilnici. Krn.
Gdbernat, a. o. adj.. uneben, holperig. Krn; Lašče.
Gdče, f. pl. Spodnje hlače. Boleč. Na Ipavskem in v Laščah : svitice i', pl.
Gdjati. se, v. iterat.. od: goditi se. ..Kako se ti gaja?" Koborid.
Gdlka, f. Hrastova šiška, Gallapfel. Kras. Tudi Mikalja ima za šiško besedo „galica", a našemu Gutsmannu je ,,galup" = Tinte in „galč" Schustersch\varze. Vuk ima „galičast" — črn. Vsacemu je znano, da se od galek dela črnilo.
Garati, v. impf.. težko nositi. Banjišce. Garati se, sich stark kratzen. Lž>šče.
Gdrne, f. pl. Kožna bolezen, garje, f. pl.. die Kratze. Soška dol.
Gatiti, gatim, tudi gatiti, gdtim, v. impf. = stopfen, z vsemi sestavami. Nagatiti, ausstopfen, nagačena ptica, ein aus-gestopfter Vogel. Kras; Ipavska in Soška dol. Zagatiti se. sich verstopfen; zagatna jed, eine unverdaulichc Speise; zagaten človek, ein unertraglicher Mensch; zagatna beseda, ein beleidigendes Wort. Lašče.
Gatiti se, v. r. impf. = stiskati se: ovce se gate. Krn.
G laja. f., der Sparren am Dache. Krn.
Gldva, f. = pesto pri voznem kolesu. Sv. Peter p. G.
Glavica, f. Koruzen strok, Kukurutzkolbeu. Kras.
Gldvina, f. Meso pri glavi. Goriška okolica.
GlavnjSnica, f. Praznik matere božje na 25. sušca. Povir na Krasu. Glej tudi: ognj črtica.
GUja, f. Skrb za živino. Pflege, Krn. Znači isto, kar jo kranjski „gleštanje."
Glisti, f. pl. Oder nad ognjiščem, kjer se navadno drva suši Krn.
Glisti f. pl. so tudi lesčni drogovi (štange) v kmetskej hiši pod stropom, od prečnjaka do stene, da se nanje kaj obesi ali povprek položi. V Laščah.
Globddnica. f. Tolmun v vodi. Ipavska dolina. Podstava: glob 4 dno.
Glodiv. a. o, adj. Požrešen, gefrassig. Krn.
GUta. f. = plevel; glotno žito — plevelno žito. Stopice. Strsl. glota f.. turba (die Schar).
Gnezdo, a, n. Zadnji del pluga, namreč: desna in leva ročica (plaz) in postranica, vse to skupaj se zove: gnezdo. Krn.
Gnjišče. a. rj. Prisojen in gnojan prostor, kamor na vzpomlad se-jejo kapiis za vso vas. Ponikve na Št. Vidski gori.
G6d, a. m. Pravi čas: za goda = o pravem časi. „Glej, da prideš za goda", to je: ne prepozno (rechtzeitig). V drugi vrsti stoprav znači: rano (friihzeitig). Čuje se: za goda in tudi: za goda. Vršno.
GčUc-ka, m. Ptica (raca), ki se goli in zato ne more leteti. Cerknica.
Golin, i, f. Das Schienbein. Krn. Golenica f., die StiefelrOhre. V Dobrepoljah na Dolenjskem.
Gombela, f. Obod pri zibeli. Soška dolina. Srbski: gobela f., das Rad (in einer Anekdote.) Vuk.
Gomilo, a, n. Gnojni kup; Misthaufen. Petovlje ob Soči.
Gomleti, gomlejem, v. impf.; izgomleti, v. pfct. „Da bi ti ušesa izgomlela!" govori mati otroku, ako je neče slušati.
Gomdla, f. Pusta in nerodovita zemlja, nastavša od razprhlega skrilnika. Lisičine pri Lupoglavu v Istri.
Gomolšti, gomolejem, v. impf. = flackern. „Plamen gomolje". Krn.
Gonjdti, gonjam, v. impf., namesto: vonjati. „Ta cvet lepo gonja."
Podgorje v Istri. Primčri: ,,gosenica" in ,vos6nica", die Raupe.
Gdvno, a, n. Prostor pri opekarnici, kjer se suši opeka. Menda namesto: gimno. Bilje pri Gorici.
G6i, a, m. Jermen", vežoč jarem na pregelj. Sv. Peter; Tolmin.
G6ža, f., der Kropi'. Ponikve; Stopice.
Grdh, a, m., znači v Starem Sedlu: „Fisole" iu „Erbse".
Grdntati grantam, v. impf. — žreti. ..Krava grauta sadje". Krn.
Grča, f. = vime. Kanal; Banjščice; Tolminsko.
Grtdti, griim. v. impf. = knurren. „Pes grči". Staro Sedlo.
Greddnjica, f. Verižica, vežoča gredelj na plužna kolca. Skrilje.
Grič, a, m. Schutthalde. Modreja.
Griča, f. Bodljfvo kostanjevo oplodje. Trnovo: benedski Slovenci.
Grlj, a, m. Grča v deski: Kuorren. Skrilje. Znači tudi jelovo luč (tresko), s katero svetijo. Ipava.
Grah, a, in. Geriille. Kras.
Grupež, a, m. Schotter. Solkan.
GrtiŠč, a, in. Schotter. Ipavska dolina.
Gubdmca, f. Goriška potica.
Grma, f. Svet za hišo ali okolo hiše. Morebiti tudi namesto: „gumno". Krn.
Gusniti, gusnem, v.pfct.Dati glas od sebe.,, Ves čas ni j gusnil."Tolminsko.
Guzniti, guzae.ni, v. pfct. = suniti. Krn.
Halamoja, i. Dickicht, Gestriippe. Krn.
HeldSa, f. Poljka, kadar je opiihana. Rihenbeik.
Hlapec-pca, m. Pri vozu zadnji klin v sovri pred podvozom. Sv. Peter.
HoU, adv. Nalašč , vorsatzlich. Banjščice.
Hrupež, a, m. isto, kar: grupež. Gor. okol.
Hudina, f. Slabo vreme. Krn; Krankheitsstotf: zdaj gre hudina iz bolnfka. Dolenjsko.
Igla, iglica, f., to, kar nožu pri brušnji odpade. Skrilje; Boleč. V Laščah se to imenuje: „vodica".
Jgldr-rja, m., die Nadelbiichse. Soška dolina.
Jkalo, a, n. Orodje, s katerim črevljar podplat gladi. Kras.
Izgubiti, izgubim, v. pfct. Abortieren. Kras ; Ipavsko.
Izjčde, f. pl. Ostanki pri senu. „Voli so pustili izjede". Rihenberk. Laščan to imenuje: izjčdi f. pl.
Ieldkvati, izldkvam, v. impf. — izstradati; izlakvan — izstradan. Soška dolina.
Jzmetati se, v. r. pfct. „Sirek (= turščica) se je izmetal". DerMais ist in die Kolben geschossen. Vršno.
Izriniti se, v. r. pfct. „Ogerci (mozoli>, mehurci so se izrinili" (iz kože); hervorkommen. Soška dolina.
Iztrtipiti, iztrupim, v. pfct. = razbiti, obrabiti, na pr. črevlje. Krn.
Izvršiti se, v. r. pfct. Vino se izvčši, ako dolgo stoji v nezaprti posodi ter izgubi moč in okus; izvršeno vino. Ipavska dolina. Podstava: veha f., der Spund.
Jdbranek-nka, m. (= abranek.) Leskov cvet. Tolmin. Od laškega: branca, Tatze, Z\veig.
Jdderne, f. pl. Razdelki pri jaslih. Vršno. Jdderna, n. pl. Izreza.
skozi katero prasec vtakne glavo, da more do korita; Fresslocli. Boleč.
Janjček-iku. m. Leskov cvet (resa). Goriška okolica; Vreme.
Jdre-eta, n. Lamm. Tako govore vsi goriški gorjani; besedo ,jag-nje" znajo samo iz cerkve.
Jamica, f. Seno prve košnje; drugo jo „otava:i a tretje „otavnik". Tolm.
Jdva, f. Mesto, kjer se kamen lomi; Steinbruch. Rihenberk. (Laški?)
Jegniti, jegnem, v. pfct. Glej: gusniti.
JerČje, a, n. eoll. Sagespiinnc. Mariborska okolica.
Jeriča, f. Bodljiva kostanjeva lupina (oplodje). Ipavska dolina; Goriška okol.
Jerovica, f. Rujavo-rudečkasta zemlja. Rihenberk.
Jesenica. f. == si niča. Kohlmeise. boleč. (Voiksetymologie.)
JSS£a, f. = hrana. Kost. „Pri tej hiši je slaba ješča". Gor. okolica.
Jezik-ika. m. Pri vozu tist del. ki je vtaknen v skranji. Ponikve-Glej: skranj.
Jezikati, v. impf. Jezik otresati, opravljati. Krn.
Ježka, f. Bodljivo kostanjevo oplodje. Skrilje.
J6na, f. Bundtram, pri strehi. Krn.
Jota, f. Neka jed. (Močnik s fežolom in s kislo repo.) Goriška okolica.
JUternje, a. n. Čas od jutra do poludne. Krn. — „Za jutra" = zjutraj. ..Pojdi za jutra", am friihen Morgen. Vršno.
Jutro, sveto. Sveto jutro zvoni == dnevi zvoni. Sv.»Peter.
Kad, a, m. Hohenrauch. Tolminsko. Po drugod govore: čad m.
Kdlanka, f. Breskva, ki se da razklati. Ipavska dol.
KaUnci, adv. (nositi), huckepack (tragen). Krn.
Kalovnica, i'. Poleno, Holzscheit. Ponikve; Koborid.
Kdmba, f. Priprava, ptiče loviti. Šempas.
KambdČ, a, m. Kebel (škaf) z železno kambo. Ponikve.
Kdmc-nca, m. = kaplja. Senožeče. Otrokom, prosečim „kanca" viua, odgovarjajo navadno: ,,kanec je v Planini!" Menda so ali so bili onde ljudje tega imena.
Kdnjec-njca, m. Zakrivljen sekavec (nož). Livek.
Kdpati. kdpam, v. impf. trans., fallen lassen, setzen, na pr. kadar se krompir sadi: „preredko kapaš! G6sto kapaj!" St. Andrež p. G.
Karati, karam, v. impf. Vznemirjati, provociereu. Krn.
KdiSa, f. Dackboden. Gor. okol. V Stopicah: kašt, a, m.
Kavka, f.. die Winde. Krn.
Kavljati, kav J jam. v. impf., sprossen, treiben. »Krompir (v kleti) kavlja"; kavljije, n. coll., die Triebe, Keime. Sv. Peter.
Kesnjdti, v. impf. Obotavljati se. počasno napravljati se (na kško dčlo). Krn.
Keznanik, a, m. = mernik — polovnik, to je: pol vagana. Navadna stara mera na Goriškem. Po nekaterih krajih tudi samo četrt vagana. Ipavci izgovarjajo: kftznenek-nka m. Primeri strsl. krtzn' f., modus: krt, kovati. Miki. les.
Kihalka, f. Schnupfen. Krn.
Kikati s«, v. r. impf., kichern. „Kaj se kičeš?" Krn.
Kilavec-vca, m. Pflaumenmisswachs (rožič). Senožeče.
Kilec-lca, m. Kembelj na tehtnici. Krn. — V Gor. okol.: brtt-a m.
Klai, a, m. (klač) == potepuh. Gorjansko na Krasu: klat-iti se.
Klamatiriti se, v. r. impf. Pijan človek se klamatiri, ker ne more v eno mer hoditi. Rihenberk. Dozdeva se mi, da sem tudi uže slišal besedo: klama, ako se hoče kdo komu bogati zaradi nespretne hoje ali nerodnega vedčnja. — Klamiiti, klamam, nerodno hoditi. Lašče.
Klanec-nca, m. Rinnsal eines Baches. Goriška okol.
Klanica, f. — kalanka. Kras.
Klasti, kladem, v. impf. Deti, polagati (v Gor. okol.: ložiti). Po Soški dolini sploh navadna beseda. ..Ali si testo uže kladi a v peč?".
KUcati se, kUčern se, v. r. impf. — majati se. ,,Zob se kleče" ali „se je oklecal". Tudi klecati, v. impf. „Konj kleca"; ^kolena klecajo". Od tod menda tudi: kUka f., Schind-mahre. Soška dol.
Klep, a, m. Ono, kar pri klepanji kose odpade. Boleč: L&šče. Glej: igla.
Klet, i, f. '— Keller. Povsod znana.
KlU, a, m. „Če bodeš tako gospodaril, prideš hitro na klič", to je, okličejo te in prodade ti, kar imaš. Vršno.
Kl6£a, f. Lestenec v cerkvi, Luster. Soška dol.; Kot. Prav za prav: kokla. (Na Goriškem: kloka.)
Ključ, a, m. Stuhlsaule, pri strešnem odru. Krn.
KljtiČi, pl. m. Die Serpentineustrasse. Rihenberk. — Vezi pri koši na vozu. Sv. Peter.
Kljukec-kca, m. Zakrivljen nož (folč). Biljana v Brdih.
Klopotec-tca, m. Pokvarjeno jajce. Krn.
Kobulica, f. 1. Koruzen strok brez zrnja. Sv. Peter. 2. Brčskova ali marelična koščica. Gorica.
K6cek-cka, m. Mlad prašiček. Kras. „Kocke vganjati," pastirska igra. V Ponikvah: kocka (igra „svinjka") in kdckati (sv. igrati).
Kocelj- clja, m. Koruzen strok brez zrnja. Rihenberk.
Kokdtec tca, ni. = oreh. Boleč.
Koldda, f. Prvo mleko po teletu. Vreme. (Colostrum?)
Koldmica, f. Neka priprava v precčjauje mleka. Krn.
Kolč, i, f. Ableger. Ipavska dolina.
Kolovrat, a. ni. Priprava zadaj pri senenem vozu, da se žrd pritegne. V Ribnici: kolovrat, m., Drehscheibe des Tfipfers.
Kolovrta, f. TVagnerstuhl. Vreme.
Komdriti, komdrim, v. impf. Ubožno in slabo živeti. Ponikve na Št. Vidski gori.
Komarnica, f. Koča pastirska v seuožetih (gorskih). Krn.
Kdmba = kamba. Rihenberk; Kras. Primeri srbski: kuba f., die W0lbung; die Kuppel in der Kirche.
Konji, pl. ni. Die Dachsparren. Kras.
Konjina, i'. Slabo seno, konjsko seno. Razdrto.
Kfinoba, f. = klet, i, f. Keller. Kras. Strsl. konobli m., das Becken; ein Gefiiss; konobar' m., der Mundschenk.
Konbp-opa, m. Strick. Polžane v Istri.
Kopač, a, m., pa tudi kopača, f. Schiireisen. Kras.
Kopica, f. Opetica pri črevlji, Absatz. Boleč.
Kdpsko, adj. n. Vzpomladi se priženo ovce domov v kopsko (okolo 4. ure po polu dne), da jareta sesajo. Govori se tudi: „solnce stoji na kopskem" (mej 4. in 5. uro). Sploh po Tolminskem.
KopŠčak, a, m. Mala južina, malica, ki se daje delavcem ob tej uri.
Kore, pron. = kaj: kore delaš? "VVas machst du? Staro Sedlo pri Koboridu.
K6rec-rca, m. Žlebasta opeka v krov na strehi. Po vsem Krasu in po Goriškem.
Korenjak, a, m. = domač, na pr. človek rojen v vasi. Sv. Peter.
Koroha, f, in Kordhnja f. = Korošica, Karntnerin. Drežnica; Boleč.
Košarica, f. Velik nož, s katerim sekajo slanino, buče itd. Bilje.
^Kasbicn' {'"' j 'sto' °kolo Gorice. V Biljah je kosir Fleischbrett.
Kositar-rja, m. Koš z ročem. Ajdovščina.
Knsjak, a, m. Velilc nož, s katerim zelje režejo. Žabče.
Kosldda, f. Sod z veliko štirovoglato luknjo na vrhu, jeseni se vozi grozdje v njem, a drugače tudi voda. Vreme.
Kostenec-nca, m. Steinnuss. Ponikve in Kras.
Kostenica, f. Breskva, ki se ne da klati, ker se meso drži kosti. Ipavska dolina.
KoMvnice, f. pl. Naopične palice pri koši na vozu. Sv. Peter.
KdSper-perja, m. VSlik rak. Staro Sedlo. (K6špe, f. pl. — cokle.)Laški?
Kovskati, kovskam, v. impf, lajati, sosebno o mladem psu. Krn.
Kozavec-vca, m. (kozolec?) Neke gredi spredaj pri senčnem vozu. S. Peter.
Kožica, f. Ajdovi snopi v kopo zloženi. Gor. okol.
Koz<ilec-lca, m, gre skozi gredelj v plaznico; pred njim je črtalo.
Skrilje. Tudi pretiu (Zwischenwand) pri orehu. Ponikve.
Kozomor, a, ni. = sodrag, babje pšeno. Stopice. Srbski: kozomor, m, slabo vreme, posebno vzpomladi. Vuk.
Kdzulja, f. (reci: kozlja.) DieHulse (pri fežolu). Soška dol. Kozulja f, die Dolde. V Laščah.
Krdj, a, m. „Iz kraja v kraj vas bo hudič pobral." Boršt v Istri.
Krdpež, a, m. (namesto: krampež), Steigeisen. Solkan. V Bolci: dreze, f. pl. — Metelko (74. str.) ima: dereze f. pl.
Kravajec-jca, m. Dampfel. Senožeče.
Krčiti se, krčim se, v. r. impf, ustavljati se, sich weigern. Krn; Lašče.
Krehelj-hlja, m. (tudi kregelj), plod od „Prunus insititia"; nem. Krieche.
Kras. Kreka f, Prunus insititia, die Krieche. V Laščah. Prunčri: čreš-nja.
Krempelja, f. ) oklešček, Priigel. Žabče. V Laščah je to: kre-
Krempezica f. j pelec-lca m.; krepeliti koga, vanj metati krepelce.
KrSpa, f. (tak „e'-, kakeršen v besedi: streha.) Črepiuja,Scherben, tudi Schadel. Koborid. Krepa. f. (tak „e". kakeršen v besedi: kipa.) Erdscholle iu tudi Schneeball. Otroci se po zimi krepajo. Ipavska dolina; Kras. Navadna oblika je: kepa.
Krepetec-tca, m. Ubit zvonec. Krn. Primeri: hrepeti, v, lieiser klingen.
Krgojec-jca, m. Rihenberk. Glej: kravajec.
Krivde, a, m. in krivec-vca, m, majhen zakrivljen nož. Goriška okolica.
Krivoglati, v. impf, brez dela pohajati, postopati. Krn.
Križ, a, m. Neka vez pri stogu. Krn. Na Ponikvah: perotnice.
Križevnik, a, m. Dar, ki ga dete dobode od krstnega kiuna (botra). Navadno kako krilce. Rihenberk: das Chrisamhemd.
Krkljati, v. impf. Vroča voda krklja. Krn.
Kri j, a, m. Gladko deblo do dveh sežnjev dolgo. Soška dol.: Dolenjsko.
Krmilo, a, u.; pri vozu, das Drehscheit. (?) Sv. Peter.
Krnčič, a, m. Nožiček. Koborid.
Krojenica, f. — kalanka (breskva). Rihenberk.
Kropec-pca, m. Debela, na konci čvršasta palica. Sv. Peter.
Krpezica, f. Kratka palica, da se ž njo sadje klati. Banjščice. Glej: krempezica. Zakrpelati = zagnati krpezico.
Krukniti, kruknem, v. pfet, krucati, v. impf, hinsinken. Cvetje, trava, seno kruca, ako se ne pokosi. Vršno.
Krunkelj-klja, m. Koruzen strok brez zrnja. Boleč; Krn.
Kuhalica, }'. Schwiile. Največja vročina. Senožeče.
Kukec-kca, m. — prasec. Rihenberk. Kličejo ga: na! klike, na! (Po Goriškem je ta žival navadno Srna.)
Kurgelj-glja, m. Železen klin na gredanjici. Skrilje.
Knrjdd, i, f. collect. Gefliigel. Skrilje.
L&Sni, f. pl. iii lačne, f. pl., die VVeichen. Km. -v .	^
Ldg, a, m. Pojdi v lag = pojdi počasi: gemachlich ; zato: vlažen dež == pohleven dež, a ne ,,moker" dež, kakor je mislil gosp. Cigale. Glej Wolfov besednjak II., str. 1320. Vršno.
Ldgot, f. Bequemlichkeit, Gemiichlichkeit. ,,Z lagotjo smo delali." Vršno; Lašče.
Ldkeren-kerna, o, adj., pomenja toliko, kakor: ves, vsa, vse. „Vse lakerno leto sem stradal." Volarje nad Tolminom.
Lan iti, Idnem, v. pfct., od , .lajati", aufbellen, grob anfahren. „Kaj si lanil na me?" Vršno; Krn.
Ldstava, f. Polukrožen izrezek na robu ovčjega ušesa. (Znamenje, čegova je ovca). Vršno.
Lat, u, m. i
Lat, i, f. > Koruzen strok. Maiskolben. Ipavska dolina.
Latica, f. |
Latovina, f. Ožurjena latica. Bilje.
Lhz, a, m. Ilanta pri stogu ali kozolci. Žabče; Krn.
Ldzina, f., znači to, kar lhz, laza, m. na Kranjskem. „Mala Lazina", „Velika Lazina", „Avška Lazina", to so posebna imena.'
Legar-rja, m. Hlod v vinskem hramu. Sv. Florijan pri Gorici. V Laščah: legnar-rja, m.
Lehet-hta, m. „To mi je šlo v lehet": izgubil sem (pri prodajanji.) Gor. okol.
Lelmiti, lehn&jem, v. impf., leichter werden. Krn.
Lemez, a, m., pri slamnati strehi to, kar „glaja" pri korčni. Krn.
Lemp, a, m. in lempa, f. Lesena posoda, ki se oprtiv nosi na hrbtu. Tolm. Kratek in širok človek je tudi: lemp.
Leniti se, lenim se, v. r. impf., dlako ali kožo menjati. Krn. Primeri: leviti se, sich mausen; kačji lev, die abgestreifte Schlangenhaut.
Lepičen-čna, o, adj. == lep. Tolminsko.
Lisna, n. pl., namesto dlesna; Zahnfleisch. Krn.
Lestenec-nca, m. Luster. Kras; Ip. dol.
Lesteni, pl. m. Neko zvezdje; menda Plejade. ..Lesteni zahajajo". Šeinpas. Tudi: lestenci.
Leščati se, leščim se, v. r. impf., svetiti se. Koborid.
Letavina, f. collect. Gcfliigel. Vršno.
Letvo, a, u. = dleto. Bilje.
Lezavčina, f. collect. Iteptilieu. Vršno.
Ličiti, v. impf. Sirek (koruzo) ličiti = slačiti. Boleč. V Laščah to imenujejo: ličkati.
Lij, a, m. Giesschaff; lijec-jca, m. Trichter. Ipavska dol.
Lijdvica, f. Diarrlide. Ilodik.
Linda. f. Prostor pred hišo, ki je še pod streho. Stopice. — To je ista beseda, katera je v starodavnosti slula: l^da f., die Flacbe, der ebene Boden, das ,.Land';; a uže v starej slovenščini se nahaja.samo: ledina f., oledeti v., wiiste werden; uovoslov. ledina f., uubebauter Boden; vender nekatera slovanska narečja imajo besedo „leda" še zdaj,
\
zasukavši jo, dakako, vsako narečje po svoje: ruski „ljada" f., češki „lado" n.,Haide, goršnjesrb. „lado" n., dolenjesrb. „ljedo" n. — Tudi narodovo ime: Leh (*L§hii) m., der Pole po nauku slovanskih jezikoslovcev (Jagič, Archiv, III. (1878.), 463. in dalje), stoji namesto: Ledk (staroslov. *l§dhu), in zato se ,das Polenland" v starej ruščini imenuje: „ljadska zemlja (*l§d'ska zemlja)", kar znači: das ebeue, flaclie Land, in to nas uči, da „l^da" je isto, kar je ,.polje", die Flache, ter da oboje, „Leh" in „Poljak" zn&či: der Bewohuer desflachen Bodens. — Od „linda" je v nemških Št&jarcih in v Avstrijanih, tudi v Bavorcih, mnogo slovenskih starih krajevnih imen, katera zdaj slovo „Lind", inod„linda" (namesto: l§da) proizhaja morebiti novoslovenska, Dolčnjcem široko navadna beseda: lindek (lindtik), adj. indeclinabile, ki znači: eben, horizontal: „lindek, kakor miza". Čudno je res, kako je to, da se ..lindek" ne sklanja. V Dolenjcih je tudi slišati: ne more lindek govoriti, deutlich sprechen; nčma lindek jezika, keine fertige (glatte) Zunge; pagaj (papagaj) je besedo „baba" lindek povedal.*)
Ljubiti, v. impf., versprechen. „Tako dolgo mi je ljubil, nazadnje mi vender nij storil." Krn.
Lodrica, f. Sod do 20 kvinčev. Bilje.
Lohnjdk, a, m. Kalktuff. Krn.
L6k, a, m., der Bogen; otročja igrača. Zabče. ,,Božji lok," der Regenbogen. Sv. Peter.
Loket-keta, m., Vorlegschloss. Goriška okol.
Lonja, f. Obroč pri zibeli. Krn.
LomUka, f. Les, s katerim se perilo tolče. Kameno.
Loža, f. Hain, Park, Wald. Kras.
Lož, a, ni. Lager des Hasen. Skrilje. Tudi ves Kras.
LUbniea, f. Strohsack, mit Maisstroh gefullt, Komen.
Lrisek-ska, m. Schote. Krn.
Luži ti, v. impf., prati, žehtati- Koborid.
Mačuk, a, m. Tjphus. Bihenberk. V Laščah: mačuh-čuha m.
Metk, maka, m. Šest koruznih strokov (panogel) skupaj zvezanih. Krn.
Mdlce, adv. == malo. ,,Daj mi malce kruha."
MaUknen-nena,-o, adj. Trapast. Krn.
Malovina, f. Perje od buče. Vršno.
Mastilnik, a, m. Velika kad, v kateri maste grozdje. Stopice. Po Krasu in po Ipavski dolini: plavnik. V Dalmatinih je mast — novo vino; staroslov.: lntistfi m., der Most.
Matica, f. Original (pri pismih). Brkini.
Micati, mecam, v. impf., weichwerden. „Grozdje užemeca". Rihenberk.
*) T6 in še nekatere druge jezikoslovne opazke imam od srojega prijatelja, ki je moj spis blagovolil pregledati.
MeSdv, «, o, adj. Mečev kruh je ,,črn kruh" od slabejše mešan« moke. Tolm.
Mldel-dla.-o, adj. = slab. Medel človek, medla živina Ip dol
Midenica, f. Stecknadel. Banjščice.
mdovec-vca, m. (= vedomec), mora, Alp. Kras; Ip. dol. Glej tudi vedomec.
Mčl, rt, m. = melina, St. Sedlo. Abrutschung.
Mendja, f. Govor, razgovor, pomeuek. Krn.
Mendti se, v. r. impf. = meniti se. Tolminsko.
Mentli-tha, m. Glavni steber pri stogu, tudi „srčnik"' imenovan. Km.
Menina, f. Ohrgeschmeide, Ohrring. Koborfd. Primeri strel.: moni-sto, n., monile (Halsschmuck.)
Met, i, f. Otrobi, slabo žito ali moka, sploh vse. kar se mčša v oblojo. Ip. dol.
Mčtev-tve, f. Neka mreža v ribjo lov, Cerknica.
MeteS, a, m. (mesti) Schneegestober. ,,Bil je strašen metež in kadež." Materija (Ist.)
Metuda, f. Pfnjeno mlčko, kislo mleko. Boleč.
Mežurek-rkn, Megla pred očmi, ako človeka slabost prime. „Me-žurek se mi je naredil." Krn.
Mir, a, m. Zid. Boleč.
Mi>išče, a, n. Razvaline, podrtlne. Kras.
Mlinih, a, m. Postranski mlin poleg glavnega (istega gospodarja). Melje samo tedaj, kadar je dosti dčla. Vrčme.
MM, a, m. Na mlač mlčti == črno mleti. Rihenberk. Od tod tudi: mlačev kruh — črn kruh od mššane moko. Ivr&s: Ip. dol.
Mlad, i, 1, mlada živina. Krn.
Mladinka, i. Krava po teletu, dokler ima še mleko. Krn.
Mlduiti, mldnim, v. pfct., pokniti, udariti. Kru. Primeri strsl. mlftnij f., fulgur, blisk in tresk.
M'dnkati, v. impf., mit der Zunge schualzen. Kru.
M<dt, mldta, m. Kladivo pri klepilu. Žabče.
Mlatl£-iSa, m. Querl. Ponikve.
Al/d»a, f. Leskova šiba za obroč. Muue v Čičih.
Mtizivo, a, n. Prvo mleko, čolostrum. Soška dolina.
MUnec-nca, m. Tenko razvaljano testo. Mlinčnik — vil j ar; mlinih testo = valjati. Solkan. V Laščah: razmliniti, razbliniti, platt schlagen.
Mlinci-cev, m. pl. Tenke deščice za škatle. Skrilje.
MoSeuati se, v. r. impf., im Zweikampfe ringen, izkušati se v moči. Krn.
MočnSti, močne jem, v. impf., stiirker werden. Krn.
Mohorovica,f. Steinkohle.Nugla v Istri. Primeri: pre-mog m., Steinkohle.
Mokar-rja, m. CmoČek v močniku. Tolminsko.
Mdren-rna, o, adj. — mlačen. Morna voda, laues Wa8ser. Soška dol.
Mbt, mota, m. Das Triibe, der Satz (pri kavi). Vršno; Krn.
MotiS-tiča, m. Querl. Ponikve.
Motiti se, v. r. impf. — igrati. „Pojdimo se motit!" govore otroci; besede igrati ne znajo. Vr6me.
Motčhati se, v. r. impf., repenčiti se. Krn.
Motnrdga, f., drži mlinsko kolo. Krn.
MotdcUek-eka, m. Querl. Sv. Peter.
M6zek-žka, m. Niere. Mariborska okolica.
Mid nnr-rja, Tropfstein. Pod Gradom v Istri.
Mrazfd'ica, f.,das Frosteln Krn.
Mri, mrča, m. Hohenrauch. Krn. Primeri: mrak.
Mrčst, i, f. ,.Ribe se zdaj ne love, ker je mrest." Bilje. „Zdaj se gddi mrestč". Borjana v Kotu.
Mrliti, mrUjem, v. impf., rieseln (droben dež na pr.) Krn.
Mrtviti, v. impf. „Denes me (mrzlica) uže nij tresla, samo mrtvila me je". Pod Tabrom pri Knežaku.
Mrve, mrv, f. pl. Sagespilnne. Boleč. Mrva, f. ein Bisschen. Daj mi mrvo kruha. Mrviti se = drobiti se; mrvine = drobtine. Kras.
Muhnen-nena,-o, adj. = trapast, bčdast. Krn. Glej: munjen.
MUlica, f. 1. Klobasa jčternica ali krvavica. 2. Orčhov in leskov cv6t. (Gor. okol.) 3. Cucelj, ki se vtakne dčtetu v usta. Bitinje pod Premom.
Mtinjen-njen<i,-o, adj., trapast, neumen. Munjena goba, Agaricus musca-rius. „Jedel je gobe in je bil tako munjen, da je kakor divji okolo dirjal." „Kdo bode tako munjen, da bi to kupil?"
Muska, f. J&hzorn. „Muska ga prime". Krn.
Nabijati, v. impf., (zvonove) = pritrkovati. Soška dol.
Nabrkan, a, o, = narčzan, na pr. list (pero) kake rastline. Krn.
NaUniti, v. prfct. (koga). Jemandem einen Possen spielen. Km.
Natrepati se, v. pfct. (vode); nalokati se. Vršno. Staroslov: trepati, v., sekop'en.
Nadi: k nadi = ob enem; zu gleicher Zeit. Soška dol. Primeri češki: hned aclv., sobald, sogleich.
Ndliti, v. impf., schichten: drugo na drugo dčvati. Koborid. Tudi: jekliti. „Naao'" je v srbšč. jeklo. V Laščah je „nMa" f. kos novega podpl&ta, kateri se pribije (nadčne) vrhu starega, uže raztrganega podplata na obuošenem črevlji.
Nagnjdo, a, n. Jeklo, s katerim se kosa brusi. Z&bče. V Laščah se to jeklo (akloj imenuje „ognjilo" n., a v srbščini je „ognjilo" isto. kar „ocilo" n., namreč Jeklo", der Stahl, der Feuerstahl.
Nd m j iti, v. prfct. (koso , nabrusiti. Zabče.
Niih''čn it i- h le nem, v. prfct., premraziti: „veter me je uahlčnil." Vršno.
Nahod, a, m. Erk&ltung, Gicht. Koborid. Beseda „nahod" kaže da znači: Ansteckung, ansteckeude Krankheit, kajti Guts-niann bolezen „Katarrh" imenuje „našistje" (recte: na-ščstjec na-šed-, finden, bekommen.
Nakazan, a, o, adj. Beschadiget, verletzt, Kruppel. Tudi v moralnem zmisli. Krn.
Nakrita, f. Napotje, sitnost, neprijetnost. Soška dolina.
Nd.ijček-ika, m. I HafteL Star0 SMi0; Krn,
Nfinjčica, f. J
Napadljiv, a, o, adj., (Človek), ki rad druge napada. Gor. okol.
NarčSnik, a, m. Črevljarska rokavica. Kras.
Ndspi, adv., naspi dčvati = drugo na drugo devati, na pr. knjige; aufschickten. Vršno.
Nastop, a, m. = povodenj. „Nastop ,je zablatil travo". Ipavska dol.
Ndt, i, i Listje (perje) pri repi. korenji i. dr. Soška dol. in po vsem Krasu.
Natdpati se, v. r. pfct. „Natapalo se mu je", zufallig hat er es getroffen. Soška dol.
NatezUo. a, u. Orodje (osla ali jeklo), s katerim se kosa „nategne" (nabrusi). Št. Vidska gora.
Natdžnik, a, m. Pri vozu klini, idoči skozi trap, oplen in podvoz. Sv. Peter; Lašče.
Navdan, adv., in den Tag hinein, ins Blaue hineiu. Gor. okol.
Naolak, a, 111. Klini pri notranjem mlinskem kolesu, ki gonijo kamen. V Laščah je to „navlaka" f.
Navzdrs, adv., bergab, steil. Vrh nad Kanalom; Krn.
Nazdren-rna-o, adj. ,,Nazorno me je pogledal", to je: pozorno in ob enem strogo. Vršno. Strslov. nazoru m., der Verdacht.
Nebo, d, n. Nebo je čisto, aH pomrenjeno ali zatepeno ali zagačeno. Soška dol.
Negoden-dna,-o, adj. ^negodnost, i, f, — nesnaženjnesnažnost.Podkmci.
Nihati, v. pfct. = pustiti. -Nehaj me!" — pusti me! Krn. Ako me ne vara spomin, rabi ta glagol v tem pomenu tudi Ogerskim Slovencem.
Nemoč, i, f. „Črez nemoč", iiber alle Masseu. Krn.
Nerdk, adv. „To mi je z nerok", abseits, ent.legen. Vršno.
NesprHv, adv., unrecht. Krn.
NeumiŠljen, a, o, adj., unvorhergesehen. Krn.
Neuslužen žna,-o. adj., tist, komur nij lehko ustreči. Krn.
NiSast, a, o, adj., nič vreden. Lisičine pri Lupoglavu. Dolenjski: ništen,-tna,-o, adj.
Nit, niti, f. Žrebelj brez glave. Krn.
Njuhati in njušati, v. impf., riechen. Tolm.
Nogalnica, f. Deščica pri kolovratu, kamor pritiska predica z nogo. Krn.
Norec-rca, m. Vorhemd. Rihenberk. Na Posavji: veliko kovaško kl&divo.
Niita, f. Goveja čreda, Rinderberde. Kameno na Soči. Stara slovenščina ima: nuta f. die Ochsenherde, in v ruskem Novem Gradu (Novgorod) se čita o necih ulicah, imenovanih „Nut'naja Ulica". Miki. lex.
V letopisu slov. Matice 1875. 1. blagovoli v mojem spisu popraviti:
OmeKka je Cvtisus radiatus, a ne: Genista radiata.
Bar, m. je mrena (riba), Barbus.
Ldnica, a ne: lonica.
Pletno, a, n. je stopalo na nogi, a ne: „Rist."
ITčva pisma o Bosni in Hercegovini.
Spisal J. Navratil, i. pismo.*)
Mili moj! Ni nesreče brez sreče, (če si zlomi kdo levico, s r e č a, da si ni desnice); tako ni kvara brez koristi. Da sem dodelal lani zemljepisje „nove Avstrije" kakor so krstili nekateri Bosno - Hercegovino, — zastarelo bi bilo že na pol; kajti po novem letu 1879 razglasila je nova vlada novo deželno razdelitev, in dosti novih naprav ter odločila čas za novi (ueturski) popis, da se bode včielo natauko „brez ugibanja," koliko „duš" in katere vere ali narodnosti, koliko možkih, koliko ženskih itd. živi po zasedeni „Bosni in Hercegoviui." — Nalašč velim „po zasedeni;" kajti vsega okrožja (sandžaka) Novopazarskega ni hotela še zasesti naša vlada, drže se 25. člena pogodbe Berlinske (13. julija 1878).
Pridobila si je pa po novi pogodbi, s turško vlado (21. apr. 1879) to pravico, da sme postaviti svoje vojaške,,posadke" za zdaj v tri kraje Novopazarske ob Limu, (nekako na sredini med Srbijo in Črno goro), pozneje pa, ako bode potreba, tudi še . . . kam drugam. Namenjena so bila za to najprej mesta: „Priboj," „Prie-polje" in ,,Bielopolje," kesneje pa bilo namesto poslednjega izbrano mirnejše ,,Pljevlje" in tudi že posedeno s Pribojem in Priepoljem vred od 8. do 1-1. sept. 1.1. O tem pozneje kaj več. Bielopolje . . . pride na vrsto ob ugodnejši dobi.
Ne spominjaš li se nehote smešnice, kako je nekdo prisekoval svojemu Sultanu rep po malem, samo zato, da gane bi bilo . . . preveč bolelo, ako bi mu bil odsekal vsega . . . na enkrat.
*) V lanskih tiskanih pismih ne stoje nekatere opombe na pravem mestu, — na str. 185. in 186. IV. zato ne, ker je bila na 6ni izpuščena prava I. opomba. ,,Čudno, da ni v P e t r an o vice vi zbirki nijedne nar. peemi o kraljeviču Marku " — Na str. 171, Čitaj „zgoraj" ne ,,zgorad na »tr. 175 „Kostajnica," ne „Kostanjica," ua str. 178 pa „Slunj," ne Slujn na str. 179 jaretine, ne ,,janetine„daljiuo", ne „daljno." — Pii.
Če tebi to počasno prisekavanje ni po volji, svetujem ti: vadi se že bolj lepe čednosti . . prave krščanske potrpežljivosti. „Potrpežljivost" — veli naš pregovor — „železna vrata prebije.
Da pa ne opešaš prenaglo, čitaj navmes še kaj o Bosni in Hercegovini — o zemljepisju in zgodovini, ki nam pripoveduje o štiristoletni potrpežljivosti bosansko - hercegovskih kristjanov.
Naj dodam tedaj lanskemu spisu najprej še nekoliko več zemljepisja, a nato i kratko zgodovino. — Predno pa prestopim k popisu bosansko-hercego vskih krajev t. j. mest, trgov, vasi itd., priobčujem ti na kratko novo politično in sodno razdelitev, s tem dodatkom, da se je iznebila nova vlada povse poprejšnjega turškega imenstva, kar je velike hvale vredno. ') Ne morem ti dopovedati, kolika me je obhajala radost, ko sem čital in tolmačil letos julija meseca prvi, čisto hrvatski {z latinico) pisani službeni dopis iz Sarajeva v Beč. . . .
Deli se pa (zasedena) Bosna-Hercegovina zdaj na šest „okrožij," ki se po svojih glavnih mestih zovejo: 1) okrožje Sarajevsko, 2) Travničko, 3) Baajalučko, 4) Bihačko 5) Zvorničko. 6) Mosfarsko, <2)
V vsakem izmed dotičnih 6 mest (v Sarajevu. Travniku, Ban-jiluki, Bihaču, Zvorniku in v Mostaru) ima okrožno oblastvo („okružoa oblast," Kreisbehčrde) in okrožno sodišče („okružni sud," Kreis-gericht) tudi svoj sedež, samo v Zvorniku ne, ki ga nadomeščuje Dolnja Tuzla. Vseh šestero okrožij ima v sebi 49 okrajev („kotara,' Bezirke), tedaj tudi toliko okrajnih oblastev (,kotarskih oblasti," Bezirksbehorden s) in 27 pod,-okrajev (Unter - Bezirke) ali podružnic (ekspozitur).4)
Najviše upravno ali politično oblastvo v deželi je zdaj deželna vlada, a njej glava deželni poglavar (zajedno tudi najviši vojaški poveljnik).
Najviše vodstvo uprave nevojaške (civilne) ima pa v rokah občno (odgovorno) ministerstvo, ki mu je bil začasno na posvet dodeljen poseben „odbor za zadeve bosansko in hercegovske" v Beču.
Navedenim 6 okrožnim sodiščem podvrženih je 49 okrajnih sodišč (kotarskih sudova, Bezirksgeric.hte), združenih z okraj-
l) N<5vega ,, popisa" pa na žalost do zadnje dobe ni bilo Se nu svetlo Kako nerad sem naposled vtikal stara nezanesljiva števila! — Ali kola lomi tudi . . . „tiskarska sila.'- — Pis.
Da se prihrani prostora, tiskana bodo e takimi pismenkami imeaa vseh 6nih mest. po katerih se imenuje katero okrožje, ali v katerem mestu
je okrožno oblastvo. — Pis.
3) S takimi pismenkami bodo tiskani glavni kraji, ali glavna
mesta »okrajem" i« sedeži »okrajnim oblastvom "
*) S takimi pismenkami bodo pa tiskani „pod-okraji" ali rpo-družnice." — Pis.
nimi oblastvi; a najviša sodna stopnja je najviše sodišče („vrhovni sud," oberster Gerichtshof) v Sarajevu. Okrajnih sodišč razsodbe presojujejo okrožna sodišča, — okrožnih sodišč razsodbe presojuje pa najviše sodišče kakor druga in zadnja stopnja (Instanz).
Po novem kazenskem zakoniku, ki velja tudi za tiskopise, sodijo v Bosni-Hercegovini že od 1. julija t, 1. — Neizrečeno žal mi je pa, da ti ne morem še priobčiti vesele novice o srečno poravnanih kmetskih zadevah. Pa — p o č a s ti se daleč pride.
2. pismo.
V okrožju Sarajevskem stoji vse dežele glavno mesto Sarajevo, sedež deželnemu poglavarju, najvišemu sodišču, evropskim konzulatom in vladiki (škofu) pravoslavnih kristjanov, izmed vseh drugih bosansko - hercegovskih mest največe in najlepše mesto, ki se razprostira se svojimi 10000 hišami ') na obeh straneh reke Miljaeke po prelepi ravnici, pa tudi po visokega Trebeviča goličavah.
Kakor vsako veče mesto turško, tako ima i Sarajevo in to v zgornjem mestu svoj „grad" t. j. trdnjavo, ki je bila 39. avgusta 1878 (ko so naši z mestom vred i njo dobili v roke), se starim, nepretrdnim zidom obzidana. V njej se je pa nahajalo ondaj kakih 800 „samo turških" hiš in koč.
Pa i druge hiše Sarajevske — turške in neturske — delane so na turško kopito. Turčinova hiša razlikuje se od kristjanove samo po tem, da so jej okna zastrta z leseno ,,rešetko," kristjanovi pa ne. — Na naš (evropski) način bilo je za turške vlade zidanih samo nekoliko državnih poslopij, nekoliko gostilnic in kavan. Zdaj je že več novih poslopij po naši šegi zidanih, med njimi zopet največ potrebnih gostilnic iu kavan. (Žali bog, da je nekoliko najlepših pokončal veliki požar).
Po evropskih kavanah nahajamo tudi po več jugoslovanskih in drugih novin; ne bode se ti tedaj tožilo v takih kavanah niti pri beli niti pri črni Kavi.
Najimenitnejša poslopja Sarajevska so: 1) džamija cesarjeva („careva") in „begova" (Usref - begova; 2) krasna nova pravoslavna cerkev posvečena 1. 1870; '-1) 3) „konak" veliko poslopje, zidano še za vlade turške, poprej sedež deželnemu poglavarju turškemu, a
') Toliko jib je bilo — pravijo — pred velikim požarom, ki je po nesreči nastal 8. avgusta t. !. ter upepelil najlepši (kristjanski) del mesta: tako imenovani ,,LatinIuk" na desnem kraju reke Miljaeke. Ker je bilo to pismo pisano že poprej, zato sem z opombami zaznamoval ona znamenitna poslopja, katera so zgorela. (S temi vred tudi 304 hiše, 434 prodajalnice, a drugih poslopij 135). — Pis.
2) Tudi katoličani, (katerih je bilo doslej desetkrat manj nego pravoslavnih), imeli so dosti lepo cerkev, kojo je bil dal zidati 1. 1854 na svoje troške hrvatski rodoljub Ant. Vraniean, ali upepelil jo je na žalost veliki ogenj 8. avgusta. — Pis.
sedaj našega cesarja namestniku; 4) zidani „bezistan" t. j. tržišče za sukno, platno in drugo tkanino; (po neizrečeno velikem naporu vrlih naših vojakov ognja rešen); 5) poleg njega „delal" t. j. trg za starino, veliko ,,stanje" ali poslopje, iz samega kamena zidano, a zato tudi „tašli-haa" (kamena hiša) imenovano, koje pa vendar se svojimi železnimi vrati in svinčenim krovom vredi ni moglo ubraniti, da ne bi bil velikega požara presilni plamen vnel in p o v s e sežgal celih gomil blaga, v njem nakopičenega in več milijonov vrednega, ki je gorelo teden dni. 6) ..čaršija; ta beseda pomenja prav za prav — kar menda še p&metiš — „četverok6t," po navadi pa „trg."
Sarajevska „čaršija" bila je sila prostrano poslopje sredi mesta na desnem kraju reke Miljacke, kjer so bile pod krovom združene in na tesno zgnetene skoraj vseh rokodelcev Sarajevskih delavnice in prodajalnice, na kakih 50 ali 60 tesnih ulic razdeljene, po katerih je bila sosebno o sejmih gneča strahovita, pa tudi vpitje toliko, da ni bilo slišati grmečega Boga. — Zdaj je onditiho kakor v grobu; kajti vso ogromno „čaršijo" se sto in sto prodajalnicami premenil je veliki požar v pepel; tako tudi še več drugih znamenitnejših poslopij, med temi lepo častniško bolnico, 4 „džamije" itd. itd.
Spomina vredni so tudi evropski „konzulati," (nemški je zgorel), ubožnica, stara (prva) lekarnica (koji je izgorela samo streha), deželna tiskarnica, 7 mostov (3 zidani, 4 pa leseni) prek Miljacke, — jeden izmed teh po ognju nekoliko zgorel, nekoliko nalašč podrt, — mnogi lepi vodnjaki („česme"), veliko število turških kavan z evropskimi vred, in nad 100 džamij, ki jim strčč tanke „munare" k višku, ter pripomagajo z mnogimi belimi hišami sredi zelenih vrtov, da je tega mesta neizrečeno lepo videti z daljave, soseb s kake etermine, kedar se blišči od solnčnih žarkov. (Včliki požar pokvaril je močno ta prizor).
Rajskega pogleda krasoto povikšuje še bolj veličanski gorski venec, visoke planine: Igman, Trebevič, Borija, Kobilja glava itd., ki oklepajo to mesto z vseh strani; na zahodni strani razprostira se pa Miljackine doline podaljšek ravno „Sarajevsko polje," po kojem se vije kakor srebrn trak poglavitna reka bosžnska, obilna Bosna.
Ali z bliža Sarajevo - turška dika — ne ugaja našim oččm tako, kakor zdaleč, zato ker so nam turške ulice preozke in ue dosti snažne, vrh tega pa tudi nepravilne in še brez poštenega tlaka, a ceste po severnih ubogih predmestjih itd. jako strme in nehodne. ') Pa s časom se popravijo za nove vlade če ne povse, vsaj kolikor
') Zato veli razsvetljeni in odkritosrčni Slovenec (g. — r) na str. 803 letošnjih ,,Novic ' v dopisu iz Sarajeva 6. sept.: ,.Sarajevo je po vse orijen-talsko mesto, io v obče druzega ni, kakor velika nesnažna turška v a «." — Pis.
toliko i ti nedostatki. (Pogrešal jili pa bddeš, vem da, v novem mestu, koje zidajo že na pogorišči).
Tako se odpravi s časom i neprešteta množica samosvojih turških psov, ki so brez gospodarja in polagajo po (vseh) mestnih ulicah, kakor v Carigradu in po drugih turških mestih zato, ker Turki ne zakapajo cerknetine in mrhovine, nego jo mečejo po stari navadi z izjedki vred na ulice . . . psom. da pokončujejo vso to nesnago, ter se tako hranijo, navmes pa tudi med sabo iz stare bratovske ljubezni . . . koljejo tako, da jih je grdo videti. Ali gorjč onemu, kdor bi katerega izmed teh ,,dobrotnikov" turških sunil ali udaril vpričo kakega Turčina! — O požarih letajo ti pasji elo-bodnjaki kakor stekli in tuleč po ulicah, da je strah. Tako se je godilo 8. avgusta tudi v Sarajevu. Misli si takih piskačev kakor listja in trave, .... pa si zatisni brž ušesa!
"V Sarajevu živi (po starem popisu kakih 40.000 ljudi: 30.000 muhamedancev, 5500 pravoslavnih, 500 katoličanov (veni. da jih je zdaj več), 3000 judov in 1000 ciganov. ') Pravih Turkov ni bilo ondi razen nekoliko uradnikov ni poprej.
Sarajevci žive ob trgovini in obrtnosti ali rokodelstvu. Srbi se bavijo največ s trgovino, ter so najspretnejši in trgovina na debelo in prevozna bila je za stare vlade vsa v srbskih in judovskih rokah. Z rokodelstvom se pečajo posebno muhamedanci pa katoličani. — Nekatera rokodelstva n. pr. kotlarstvo, strojarstvo, sedlarstvo in remenarstvo smeli so za turškega gospodstva opravljati sami muhamedanci; zdaj je to slobodno tudi katoličanom in drugim prebivalcem.
Sarajevo je središče vsi trgovini bosanski in hercegovski. Tje vodijo stare (popravljene) in n o v e ceste iz vseh večih domačih in iz sosednih mest. 9) Skoro bode Sarajevo vezala s posestrimo Hrvatsko-Slavousko tudi železna vez: železnica od „Savskega mosta" nad Brodorn do Sarajeva. Zdaj vozijo po njej ljudi in blago že do Zenice. K letu mora biti dodelana.
Neizrečeno vneti so, kar že veš, poturčeni Slovani za muha-medansko vero; zato so tudi vedno z veliko marljivostjo skrbeli za svoje (včrske) šole. Bo 1. 1878 imeli so poturčenci v Sarajevu že nad 50 malih, 6 velikih (bogoslovnih) in 1 višjo ,,meščansko"
') Čita se tudi: vsega »kup 45.000 ljudi; med njimi 35.000 tnuha-medancev itd. Zanimljivo b6de tako stare podatke primerjati n6vim. Vendar kanira, ker ti ne morem priobčiti še novih. — ogibati se na vso moč i starih. — Pis.
s) N6va poštna cesta i/. Broda bosanskega (tursk.) do Sarajeva meri '240 km., — stara popravljena cesta od Sarajeva — na Mostar •— do Metkoviča 187 km.; — nove ceste kos pojde pa od tu — cel6 do jadranskega morja pri Kleku, namreč do Nenma (21. km), tedaj bode od Sarajeva do Nemna 208 hm ; od Broda do Neuma pa 448 km. — Pit.
golo. ') (Zgorele so jim imed tčh 8. avgusta velike šole, katere so spadale k „Begovi džamiji).
Ali ta novodobna šola, s katero je hotel turški cesar Abdul M e d ž i d osrečiti vse svoje podložnike bosanske, ni hotela po dobrem, zato ker so muhamedanci j edinemu učitelju, Turčinu v Parizu od-gojenemu, nagajali tako, da je bil prisiljen odpovedati se učiteljstvu. Že potem, da je imela ta šola tega jedinega učitelja, sodiš lahko, da to ni bilo vseučilišče (»Hochschule"), kakor je nekdo po krivem pretolmačil turško ime.
Pravoslavni imajo že več let lepo srbsko realko, v kateri se razlaga tudi talijanščina in nemščina, — katoličani pa od 1. 1865 početno Šolo. (Zgorela na žalost 8. avg. o crkvo in duhovskim staniščem vred). — L. 1871 osnovale so milosrčne sestre Zagrebške tudi dekliško šolo; ali i to je razdel silni plamen istega dne.
Za drugo šolsko leto (187 9 80) oznanjena je pa Sarajevcem že nova ..obča gradska djevojačka učiona" (občna mestna dekliška učilnica), namenjena vsake vere učenkam, z »deželnim" naučnim jezikom in s posebnimi verskimi učitelji po verah.
Tako učilnico, po pravem »odgojišče na tri razrede, v katerih bodo pripravljali dečke vsake vere za srednje šole,ustanovila je deželna vlada letos tudi že za šolsko leto 1879/so. — Na-učni jezik bode pa ,.deželni" in nemški v tem, nekako na »vojaški" način osnovanern zavodu. 2) — Čital si menda veselo novico, da se delajo že priprave tudi za nove srednje šole po Bosni-Her-cegovini, a prično se z realnim gimnazijem v glavnem mestu.
To nam res kaže, kako krepko skrbi nova vlada n e r a z s v e 11 j e n e m u umu novih podložni k ovzapotrebno luč. —
Pri tej priči čitam v »Bos. - herc. nov." zopet o novi šoli Sarajevski »na dva tečaja," v ko j i h se bode treba učiti »deželnega jezika" (z latinskimi pismenkarni) brez ubzira na vero vsem učencem, kateri žele kesneje stopiti v realni gimnazij.
Novotari se zdaj na pretege po vsi novi deželi, a najbolj zopet v glavnem mestu: novo vidiš tudi življenje v njem. Minila je po-poprejšnja večerna (»akšamova") in ponočna tihota, kar je konec nesrečne turške dobe. v kateri je postalo to znamenitno mesto, in to mahom dve leti potem, ko je bila »zlata" in »ponosna" Bosna prišla v pest krvoločnemu Turčinu, staremu sovražniku krščanskega imena.
Leta 1465 dala sta namreč poturčena plemenitaša: Sokolo vič pa Zlatarovič zidati novo mesto, in to pod nekdanjim gradom
J) »Mektebi rušdije(h)" fhohere Biirgernchule); gl. pri Schweig,-Lerchenf. str. 151. — po besednem pomenu: ,,šola, (ki vodi) na pravi pot." — Pii.
®) Ubogim kinetskim občinam, katere ne morejo plačevati učiteljev, aakanila je vojaška vlada pošiljati hrvatskih in srbskih podčastnikov namesto učiteljev aa ljudske šole, — Pis.
po imenu „Vrhbosna," ki je (po novih preiskavah) stal na sedanje trdnjave Sarajevske mestu. L. 1511 dozida prvi vezir bosanski TTsref-beg, tedanjemu turškemu cesarju zet, ondi na hribu trdnjavo, a sebi po vzgledu Carigradskem za sedež veliko poslopje ali dvor („saraj," prav za prav „sa-ra-i," ') — ter nadene temu mestu po tem turško ime Bosna-Saraj; Slovani mu pravijo Sarajevo, v katerem je turškemu gospodstvu odzvonilo — menda na veke.
Prvič, od kedar stoji to turško mesto, — ki je prišlo nam v roke 19. avgusta 1878, — praznovalo se je letos 12. junija-meseca v njem z velikim slavjem ..telovo" (sv. rešnjega telesa dan) naše cerkve najlepši svetek ali praznik. Z veliko radovednostjo, ali jako „pisano" gledali so Turki in poturčenci ta praznični obhod, kakor-Šnega ni bilo še nikdar poprej v Sarajevu, ki je po mnogih požarih premenilo povse nekdanjo podobo.
Neizrečeno velika je nesreča po zadnjem velikem ognju; ali ni težko prerokovati, da utegne iz njegovega pepela narasti skoro stokrat lepše novo (evropsko) mesto se širokimi, pravilnimi in snažnimi ulicami, — a ne zopet „nesnažna turška vas."
S poprejšnjo večerno in ponočno tihoto, — namesto katere po Sarajevskih ulicah in vrtih pri novih gostilnicah razlegalo se je pred včlikim požarom ob ugodnem vremenu, in to baš po (sedaj) pogorelem „Latinluku" veselo petje in vojaška glasba, — minile so pa bile že tedaj mladih Turkinj poletne zabave (o petkih, turških svetkih) po krasni okolici Sarajevski, po kateri so se poprej razveseljevale med sabo . . . golega obraza. Pregnali so jih predrzni tujci, ki letajo po letu radi pod milo nebo ter pohajajo (sosebno ob nedeljah in svetkih) z domačimi kristjani vred, tudi nove pivovarnice, katerih se pa ogibljejo Turki. Premožnejši izmed njih umikajo se tudi mestnemu šumu bolj na strmine, da jim ne . . . zijajo novi „zijalasti" sosedje na domače vrte, kedar se šetajo po njih turške žene.
Jako radi zahajajo pa z obilnim drugim svetom i Turki še zmerom v 11 i d ž o, sloveče toplice d v e uri hoda od Sarajeva kraj velike ceste proti Brodu.
16 km. ali dobre 4 ure hoda od Sarajeva ob Mostarski cesti stoji zdaj poleg starih razvalin in rimskih ostankov, na obeh straneh reke Miljaeke. vsega skupaj 5 hiš. To ti je. Blažuj, tako imenovan po sv. Blaža cerkvi. Nekateri mislijo, da je bil na tč m mestu nekdanji grad Vrhbosna (Vrbosna); ali nove preiskave ne ugajajo tej misli.
') Iz iste besede je talijanska oblika „seragIio'i (>,saraio' ) in francoska ^ičrail,'1 ki služi tudi nemščini za ime velikanskemu poslopju ali dvoru Carigradikemu, sedežu cesarja turškega. — Pi».
Spomina j e vredno i „Svrakino (srakino) selo" zarad starega latinskega napisa rimske dobe: J. O. M. ') TONITRATORI ATJR. MAXIMUS VE. (teranus) AUGG.
Kakih 20 vasi je raztresenih po znamenitneiu ,,polju," ki mu pravijo „Glasinac" ali „Glasinci." *) Ondi so naši slavno zmogli 21. sept. 1878 turške upornike, kateri so bili pobegnili tje iz uplenjenega Sarajeva.
3. pismo.
Nekdanji Hvojniei vele zdaj sploh Fojnica, — zakaj, razloženo je bilo že lani v 14. pismu. 3) Mesto stoji v lepi bukovi dolini, ob Dragači sredi visokih planin po imenu: Zec, Vranica, Varda in Štit. Znano je to staro mesto po svojih 11 rudnikih. Skoro vsi prebivalci so kovači in trgovci se železom, — do malega samo katoličani pa Turki. Tudi dobre, ali zanemarjene toplice so ondi.
Jako imeniten je vFojnici samostan frančiškanski po mnogih starih knjigah, rokopisih, cerkvenih dragotinah itd. V njem se hrani poleg drugih turških pisem (,,fermanovl) o posebnih pravicah frančiškanskega reda tudi znano pismo („ahd - nameh" iz „ahd" pogodba in „nameh," izr. „name" knjiga, tedaj »pogodbena knjiga" ali pogodbeno pismo"), s katerim je sultan Muhamed II. temu redu in vsem katoličanom na pritožbo vrlega frančiškana 0. Zvizdoviča 1. 1463 podelil več posebnih pravic ali sloboščin.
Ondi je spravljen tudi krasni plašč, ki ga je podaril isti sultan srčnemu Zvizdoviča. Nastor tej pismeni trdnjavi 4) zažgali so Turki ta samostan 1. 1524; dozidan je bil nanovo stopram (še-le) 1.1830. Nahaja se okolo Fojnice tudi več znamenitnih starih razvalin. V mestu živi kakih 2000 ljudi, in to katoličanov 813, muhamedovcev pa 1187.
Busovača je majhino mesto v prelepi dolini reke Kožice ob cesti iz Sarajeva v Travnik z rudniki izvrstnega železa; na slabem glasu je pa „kava Busovačka." Sploh se hranijo tega kraja prebivalci jako slabo, ter jih trapi vedno „ružna bolest" (grda bolezen; drugod jej pravijo tudi „frenga" ali „frenka," „vrenjak" ali „frenjak" in „škrljevo" = Skorbut).
Kreševo, nekdaj veliko mesto, sedaj mestice med gorami v lepi, a tesni dolini. Imeniten je frančiškanski samostan, ustanovljen po kraljici bosanski Katarini, ženi kralju Štepanu Tomažu, kije
') Jovi optimo maximo. — Pis.
Glej lansfe. letop. IV. str. 158. in 159. — PiB.
3)	Čitaj ondi na str. 186 1. opombo, ki pripada imenu ,,Fojnica," a ne Mubamedu II. — 2. opomba bila je pa namenjena F azil (Fadil-n) Paš idu, a ne „samostanu." — Pis.
4)	„Iniam trdnjavo v rokah" t, j. trdno pismo (Sicherstellnni;«-urkunde, po starem „Festigkeit") rekel je neki „Beli Kr." — Pi*.
že 1.1444 izdal v starem mestu tega imena neko pismo („poveljo") za Konavlje in Primorje. Ondi je imel nekdaj svoj sedež tudi katol. ,.biskup,'' za njim viši duhovnik („djed," ded) bogomilski, a naposled „vladika" pravoslavni; ondi so v 12. veku stanovali tudi bani bosanski. Ker se nahaja v Kreševu in okolo njega mnogo rudnikov, zato kopljejo, ali pa kujejo prebivalci rudo, soseb železo po več kovačnicah, da je veselje poslušati, ter kupčujejo ž njim obilno. — Ker si tudi ti „jezikoznauskega naroda" sin, naj ti povšm še to, da Kreševljani čudno zavijajo, in da naglašajo nekatere zloge tako, kakor se ne sliši nikjer po vsi drugi Bosni; n. pr. ,,vod&." —
Spomina je vredna tudi vasDusina, ki ima več od dvanajst rudnikov železa, 2—3 ure daleč od Kreševa. Dusinslto železo je za Staromajdanskim najbolje v vsej Bosni. —
Iz Inač-planine kopljejo „rumenico" (cinober), ki ima v sebi navprek po 15"'0 živega srebra.
Bjelalovac (Belalovac, ham, na sredini med Busovačo in Kiseljakom, kraj Sarajevske ceste, znameniten je zarad naše zmage v krvavem boju z turškimi uporniki 16. avg. 1878.
Kakih 8 ur od Sarajeva ob cesti proti Travniku v globoki kotlini, kjer se izliva Fojnica v Lepenico, stoji Ki sel j a k (ali Le-penica). Ondi izvira sloveča kisela voda, po kateri je tudi mesto krščeno. Iz domačih in tujih krajev hodi svet zarad zdravja pit te „zdrave vode", ki jo pošiljajo v steklenicah (,bocah"i celo na Štajersko, kjer se prodaje pod nemškim imenom ,,Johannisbrunnen,"
—	zakaj pod tem imenom, tega res ne vem; saj „Kiseljak" ni — ,,Johannes."
V Podhumu, ti ur od Kreševa proti jugu, imajo katoličani uovo župno cerkev, samostan Kreševski pa svoje vinograde in sadovnjake. Tudi Podhumci pridelujejo z drugimi sosedi vred dosti vina in sadja po kamenitem, a rodovitnem svetu.
Rogatica, ne veliko mesto, od Sarajeva 16 ur proti jugov/hodu oddaljeno; razteza se po ravni rodovitni in travnati dolini, ki jo reže Rakitnica (potok) med Lunjem, Plešivico, Tmoroin in Semeč - planino. Prava paša je ta rajska dolina očem onega potnika, kateri pripotuje od Glasinca po pustih, kamenitih kotlinah. To radost mu pa kvarijo zagrizeni muhamedanci, mogočni begi, se svojo odljudnostjo; vsaj nekdaj se je godilo tako. ,,Čaršija" šteje kakih 60 prodajalnic. Nahaja se po mestu tudi več rimskih napisov,
—	ali največ po nepristopnih ženskih (haremskih) vrtih. — V vsem tem okraju ni katoličanov; Srbi živ6 brez malega po vaseh, a poturčenjaki največ v Rogatici; vendar tudi v dveh vaseh po imenu Vlagolovič in Brankoviči. Pravijo, da živi v tej vasi zloglasnega Vuka Brankoviča zarod. Lani je dr. Zdenko Škraup iz Beča zasledil v gorski vasi blizu Rogatice („u brdu" uro hoda) tako imenovano „staro srbsko groblje" ali „mramorje" in 16 velikih in srednjih nagrobnikov (brez malihi s cirilskimi napisi. Na veliki plošči je napisano: AXI> CE MEH BOEBOftA MlfeTOIIT . . . (Ahi> se leži vojevoda Miotoš) . . . . , tedaj ne „vladika Miloš". Razen
drugih starinskih stvari našli so v grobu tudi tri novce, iz kotlovine kovane; pa se še ne vč, katere dobe. ') —
Kladaiij, mesto pod planino ,.Stoborje." Skoraj vsi prebivalci tega mesta so vozači, ki vozijo živež iz Zvornika' itd. v Sarajevo. — V vasi „01ovo" kopali so nekdaj svinec („olovo,") zdaj jo ta rudnik zapuščen. Spomina vredna je katol. vas Jelaške zato, ker se je v njej rodil sloveči pisatelj M. Divkovič (f 1631).
Višegrad, mesto ob Drini, v rajski dolini. Imenuje se tako po nekdanjem, zdaj podrtem gradu „ Višegradu," blizu katerega vodi prek Drine veliK in lep zidan most, najlepši v vsi Bosni.
Vendar ni, (kakor mislijo nekateri) iz rimske dobe, nego iz turške. Zidati ga je dal Mehined-paša Sokol o v ič 1. 1577. Zdaj veže Višegrad se Sarajevom nova državna cesta, 102 km. dolga.
Čajuica. Čajuče ali Čajnih, jako živahno, redno in iz nekdanjega nesnažnega zdaj čisto mestice v lepi kotlini, 115 km. od Sarajeva ob novi državni cesti. V čajnici imajo muhamedanci prestaro džamijo, a pravoslavni samostan in novo cerkev, kamor romajo Srbi vsako leto iz bližnjih in dalujih krajev. Avgusta meseca t. 1. napravili so pri Čajnici nov most.
Goruždu, 2) mestice poleg iste državne ceste med Sarajevom in Čajnico, od te samo 3 uro daleč. Če se mesticu bližaš z levega kraja reke Drine, zdi se ti podobno Brodu (tursk.), gledanemu s te strani Save. Nekdaj je bil v Goraždi pravoslavni samostan 8 tiskarnico za cerkvene knjige.
O Samoboru, stari trdnjavi kraj Drine, pripovedujejo, da je ondi Štepana Kosače najmlajša hči vsa prekrasno napravljena kakor za svatbo nalašč skočila z visoke pečine ter se ubila, samo da je niso krvoločni Turki dobili žive v roke, uplenivši to trdnjavo.
Visoko (Visoka) mesto na rodovitni ravnini, z lesenim mostom prek Bosne ondi, kjer so steka ž njo Lepenica. Med meščani je dosta kožarjev, ki stroje kože za prodaj v tuje kraje, in gunjarjev, ki delajo gunje ali koče („čebeta,") pa tudi preproge („sagove.") Na visokem bregu pri sedanjem mestu leže še razvaline nekdanjega kraljevskega „dvora" (grada) in samostana frančiškanskega. V okolici je obilo železne rude, žita in sadja.
Tri ure od Visokega mestice „Su tiska" (Soteska), imenitno zato, ker so živeli v njem kralji bosanski, pa tudi zato, ker je imela poprej samostana frančiškanskega cerkev jedina v vsi Bosni posebno pravico s cerkvenimi zvonovi zvoniti. — Vredno je znati i za turško vasico B o b o v a c, nekdanjo , stolico" kraljem bosanskim, dve uri od , Sutiske."
') ,,Obz.' br. 234 iu 250 t. 1. Namesto „Axh Ce" piše se po navadi ,,A Ce" (ecce, hie. Danic. Ilf. 96 in 210). — Pis.
Po Vnku Goražde (n); ondaj (1952) še v Hercegovini. ČiU »e tudi Gorazdje, Goruždje in Goradjn; ali v novi knjigi izpodriva ^Goraždu" vse druge oblike. — Pis,
Vard, mesto z mnogimi železnimi rudniki in kovačnicami. Prebivalci tržijo se železjem, železno posodo in železnim orodjem. Okolica Vareška obiluje tudi se zlatom, srebrom itd. Tako čitam v nekaterih knjigah, ali po novega potnika besedah ') vsaj srebrne in svinčene žile niso tako obilne, da bi se izplačevalo kopati srebro iu svinec po Vareških gorah. Zlata ne jemlje mož v misel. Treba, počakati, kaj poreko strokovnjaki.
4. pismo.
V okrožju Travničkem, sredi Bosne pod visokim Vlašičem ob reki Lašvi v tesni ali krasni dolini, nekoliko pa tudi na strmini stoji sloveče mesto in trdnjava Travnik, do 1. 1850 sedež deželnim poglavarjem, vezirjem turškim in najmočnejšim begom bosanskim. Preložil je ta sedež tem upornim mogočnikom za kazen v Sarajevo poturčenec O m e r - paša (Latas), ukrotivši jih z redno turško vojsko. — Brez upora udalo se je to, nekdaj premogočno mesto naši vojski 10. avg. 1878.
Če gledaš Travnik z daljine, misliš res, da imaš kos raja pred očmi, a jako mine lepota i njega, kedar ga obiščeš, ter_ vidiš njegove tesne, vijugaste ulice in toliko lesenih hiš. Med 17 džamijami šteješ samo 7 zidanih. Prestara, pa še dosta čvrsta trdnjava izhaja iz znamenitne dobe kraljev bosanskih. (V trdnjavi vidiš še podzemne temnice, v katerih so strastni poglavarji turški često ječili nesrečne kristjane). Najlepše je dvoje poslopje na Bunarbaši: „novi dvor," v katerem je stanoval nekdaj bosanski poglavar, in velika vojašnica. Zidati je dal oboje bivši vezir Tahir-paša. Prebivalcev je v Travniku vseh skupaj (po starem računu) kakih 12.000, največ muhamedancev in katoličanov; za temi se po številu vrste pravoslavni, cigani in židi (judi).
Travničavni so sploh delavni, dobri trgovci iu se radi lepo nosijo. Siromak raje strada, samo da ima lepo opravo. Muhame-danci imajo 1 veliko in 8 malih šol; pravoslavni malo šolo in novo cčrkev; katoličani 2 mali šoli (za dečke in dekliče), veliko cerkev, ubožnico za deco in hišo za milosrčne sestre in nov „župski dvor."
Dodelan je bil letos baš o ,,telovem," koje so praznovali tudi v Travniku po 415 letih zopet prvič, potem ko je nehal zapovedovati križu polumesec. Privrela je neprešteta množica kristjanov, samo da so slišali cerkvenih zvonov mili glas, ki ga niso čuli še nikdar poprej.
Ne dvojim, da se lepša Travnik dan za dnevom z novim lepšim poslopjem. Še nekaj: Mladi Travničani nosijo od zname-nitnega leta 1878 »črnogorske kape," ki so pa nekaterim ljudčm ... trn v peti.
Od Travnika — na Vitez do Sarajeva hodijo po stari cesti 16 ur; — poštna cesta od Travnika do „Livna" meri 115 km. — od Travnika do Sinja (Sign v Dalmaciji) 116 km.
') V „Javorju" t. 1. na str. 1043, — Pis.
Vitez, mestice v prijetnem in rodovitnem kraju 2 uri od Travnika oddaljeno, kjer se srečuje stara Travnička cesta se staro poštno Sarajevsko - Brodsko cesto.
Gučjagora, poldrugo uro od Travnika, katol. vas, kjer so sezidali v novejši dobi frančiškanski samostan i veliko slovečo c6rkev. — V okolici nahajajo mnogo starinskega grobja in drugih starinskih stvari. Gučane dražijo se šaljivo pesmico.:
,,Gnoja goro! selo ni varošu (ni vas ni mesto), U teb' nema konja ni junaka, Nego nešto .... žutili djevojaka!"
Zenica, mesto na lepi ravnini kraj reke Bosne, z lesenim mostom in postaja novi železnici, ki vodi od Broda proti Sarajevu, a ne še do tega mesta, nego za letos samo do Zenice. Med vse troje vere prebivalci je več kožarjev, preprogarjev in gunjarjev. Pred 36 leti naselilo se je na lepem polju Zeničkem (ki ga z Bosno vred napaja še več manjih vodic) obilo Hrvatov iz Dalmacije; zato pravijo nekateri temu kraju šaljivo ,,mala Dalmacija". — V Osječe-niku, soteski pod istega imena planino, potolkel je Evgen Sa-vojski Turke 1. 1697. Tako vele temu kraju od onega časa, ker je bilo ondi premnogo turških glav odsekanih („osječenih.") — Tako je bil našeškal Turke isti vojvoda poprej pri Vranduku, soteski se staro trdnjavo na visoki pečini (med Žepčem pa med Zenico), kjer so mu hoteli zastaviti pot v to sotesko iz Posavine v notranjo Bosno, — rekel bi — vrata, ki jih čuva od nekdaj strma pečina — stari ,,Vratnik. ■)
V starjih pismih („poveljah") čitaš namreč domače ime „Vrat,-nik," -) ki so ga potujčili pozneje v „Vranduk" in „Branduk," a zato izvajajo nekateri po krivem iz „brauiti"(!)
„Ka k a n j" (po narodni govorici „Kukanj" ali „Kokanj") nekdaj mesto, sedaj uboga turška vas ob Bosni in Ribnici blizu Vranduka med Zenico in Visokim. Tudi v Sandaljevem pismu 1. 1423 zove se ta kraj Kukanj. — Na Kukanjskem pokopališči počiva pod gomilo kamenja oni mož, ki je začel prvi v Bosni od posojenih novcev jemati obresti. Zato mu vrže vsak, kdor gre mimo, za spomin . . . kamen na grob. — Živo so našeškali ondi 15. avg. 1878 naši turške upornike ter si odprli tako pot v široko dolino proti Sarajevu.
Jajce, slikovito mesto, opasano z Vrbasom in Plivo, razprostira se po visokem bregu z jajčastiin vrhuncem, ki je dal menda mestu ime.
Tik mestnega obzidja pada z visočine razposajena Pliva 90 stopinj globoko v reko Vrbas in dela padaje od skale do skale
') „Vratnik"je = ,,dovratnik (podboj) od kamena," — po Bo»ni pa tudi a= „vratar'- (Pfortner) — Pis.
4) V. Klale 1878; 182. — Pis.
»edem šumečih slapov, ki jih narod zovo „buk," ') a na sredini obzidanega mesta povišuje se sloveča trdnjava ponosno nad njim, premda ni več tako trdna kakor je bila ..njega dni." — Ce pa ugledaš visokega mesta presenetljivo lego z bližnjega brega na zapadli in vidiš, kako čudno se je izvalilo to velikansko ,,jajce" sk svojo in okolice svoje prirodno lepoto v rajski dolini, nasajeni z različnimi griči in vasmi. — če gledaš vse to, oziraje se na prekrasni „buk," ter vidiš, kako se mu izpreminja modro-zelena, izmed skale deroča voda v „belo mleko" — sapa pa vedno raznaša daleč okrog, celo prek Vrbasa in predmestne zelene vrte drobnih kapljic silni roj; — ne moreš nagledati se tolike krasote, in kar strmiš. —
Res lepšega kraja ne najdeš v vsi Bosni, — ne najdeš tako lahko na svetu.
Jako lep pogled je tudi na vse mesto in prekrasno njegovo okolico z omenjenega jajčastega vrhunca, na kojem strči zdaj 4-voglata trdnjava z na pol porušenimi ali pa razpokanimi stolpi („kulami") in s „puškaričnem" ,J) zidovjem. — Nekdaj je bil na tem mestu bosanskih kraljev „grad."
Za kralja bosanskega Stepana O stoje postalo je Jajce glavno mesto' vsemu bosanskemu kraljevstvu. Naša vojska otela je Jajce turškim upornikom 7. avg. 1878 po dolgem strašnem boju in slavni zmagi. Pomogli so jo pa priboriti po lastnih besedah voj-vodovih najbolj junaški Slovenci t. j. naš kranjski peš-polK (Kuhnov št. 17). Pred zasedbo nahajalo se je v trdnjavi 8 starih topov — med njimi 6 iz avstr.-ogerskih vojsk; zdaj sta v njej samo dva „turska" topa, ki pokata na čast svetkom turškim in krščanskim.
Znamenitne so v mestu tako imenovane „katakombe" t. j. podzemna raka nekdanjih kraljev bosanskih s kapelico v skalo vsekano in z drugimi prazninami ali votlinami, v koje so zaperali pozneje Turki žive ljudi ... na vse žive dni. — Nekdanji v turško džamijo predelani cerkvi sv. Lukeža .... ali nemara Marije device 3) ostal je mimo nekoliko cerkvenega zida samo stari zvonik, a prenarejen v turško „munaro" (Minaret). — Tudi s tega zvonika lahko vidiš prelepo mestno okolico.
V zadnji dobi — še za turškega gospoclstva — sezidali so si katoličani na levem kraju Vrbasa jako lepo novo cerkev; stara župska cerkev se župskim dvorom in novo šolo je v predmestju na desni strani omenjene reke. Turki imajo šest džamij (s prena-rejeno vred).
») Gl. „put po Bosni" v „Ob«>ru,; br. 165 (1879). It korena ,buk" imamo še besedo „bučati," srbohrv. „bukati" (brullen, mugio). — Pi«.
2)	Krenelirt (mit Sehieesebarten ,,puškarice" versehen). — Pi».
3)	Po pismu papeža Pija II. 1. 1461. — Pis.
Kakor so bile doslej po Bosni brez malega hiše vse lesene, tako razen trdnjave tudi v Jajcu, M se deli na gornje in dolnje mesto (s predmestjem). Lesena sta tudi oba mosta.
Jajce je v zgodovini bosanski jako imenitno mesto; ali prostor mi ne dopušča o tem dalje govoriti. Naj spomnim samo še to, da kažejo v mestni okolici na Humu „kraljev grob" ter pravijo, da je ondi zakopan zadnji kralj bosanski Stepan Tomaševič, zato ker ni kotel Muhamed ali Mebmed II. dovoliti nikakor, da bi bil položen v staro kraljevsko rako sredi mesta. (Vjet pa je bil ta nesrečni kralj po izdaji v Ključu, pobegnivši v tega mesta trdnjavo iz Jajca 1. 14(53). — Od Jajca do Travnika računajo 9, do Banjeluke pa 14 ur na konju.
Dobre tiči, vas, ki šteje 1632 katol. duš. Tako pravijo tudi prostrani okolici. — Pripadala je nekdaj bosanskim plemenitašem Dobretičem, ki so podarili s pismeno „trdnjavo" ves svoj svet pod-ložnikom svojim. *j Zato je vredno vedeti, da so bili ti ljudje do sedaj jedini „slobodnjaki" (Freisassen) v vsi Bosni.
Dve uri od Jajca, na zahodno stran ondi, kjer se izliva potok Jošava ali Jošavka v reko Plivo, leži Jezero, mestice vasi podobno. 2) — Dalje proti jutru napolnjuje ta „združena" čista in mrzla voda vso dolino ter dela na ta način jezero, ki je bilo pa nekdaj mnogo veče.
Po njem se imenuje tako tudi ta kraj.
V Jezeru imajo muhamedalici nad 80 hiš, pravoslavni samo d v e. Spomina vredni so s pravimi postrvami vred tudi veliki in dobri raki, ki se jih nahaja obilo v Jošavi in v Plivi, ter bi jih bilo vredno naloviti iu meriti . . . s Krškimi. Komur se pa nečerakov lovit, naj gre na „breg" Vagan gledat starega grada razvalin.
Varcar ■ vakvf (Varcarevo), mesto na črni reki, 4 ure od Jajca. Meščani kupčujejo obilo, soseb se žitom; hiše so razsejane po dolgi dolini kraj reke. Muhamedanci imajo 4 džamije, katoličani župsko cerkev in ljudsko šolo; tako tudi pravoslavni. Po krvavem boju posedli so Avstrijanci, med katerimi je bil tudi hrabri kranjski polk, to mestice 5. avg. 1878.
Bočac, imenitna trdnjava nad Vrbasom (3 ure od Varcar-vakufa).
Skender - vakuf (Skenderevo), mestice pri planini „Ugra" šteje 25 hiš (begovskih in ciganskih).
„Skoplje" (dolnje in gornje) zove narod prav za prav visoko in sila rodovitno ravnico (6 ur dolgo, a več od ure široko), po novem „Skopaljsko polje" imenovano, (kjer se prebivalci pečajo z ratarstvom, živinorejo in lončarstvom). — Glavnemu mestu „dolnjega
%) Iz te d o b re rodbine izhajajo rodoljubni hrvatski plemenitaši Vrabca ni. Klaid ,,Bosna" str. 167). ricja" 5f) Zato, ker ga dr. Pilar imenuje „selo." (,,Obz." br. 164. t. 1.) Letopii 1879,	11
Skoplja" pravijo »dolnji Valaif," glavnemu kraju gornjega Skoplja pa „gomji Vaicuf"; ') prvi je zdaj sedež »okrajni oblasti", drugi pa tej »pridružnica."
Dolnji Vakuf (po knjigah tudi [dolnje] Skoplje), je mesto pri Vrbasu, ondi, kjer se izliva vanj Semnišnica. Med prebivalci njegovimi troje vere največ je muhamedancev; drugi so bili do zdaj pravoslavni in katoličani.
Pri tem mestu drži star zidan most prek Vrbasa.
Bugojno, mestice na lepi ravnini, znano po žitni trgovini. — čipulič, pravoslavna vas in cincarsko selišče; ali malokdo zna še cincarski. Cincarji pohišujejo (hausiren) po vsi Bosni.
Gornji Vakuf, (po knjigah i gornje Skoplje), mestice , tudi pri Vrbasu. Prebivajo v njem muhamedanci in katoličani. — Kristjani so doslej največ kmetovali premnogim begom, ali pa tkali platno in druge stvari iz žime. — Na zvoniku imajo zdaj dobro uro in lepoglasen zvon.
Od Skoplja (polja) na zahodno stran leži sloveče »polje" Kupres (Kuprez) ali »Kupresko polje" imenovano, 10 ur dolgo a 1 - 4 ure široko, ovito z velikim vencem spletenim iz »planin": Stožer, Raduša, Malovan, Vitoroga i. dr. . . . Obilo se prideluje po tem prostranem polju žita, še več pa sena. Zato je jako pripravno za živinorejo. Troje so mu vere prebivalci; največ je pravoslavnih pa katoličanov, med muhamedanci obilo begov.
Kupres (Kuprez) pravijo tudi trdnjavi in glavnemu mestu tega »polja," po katerem stoji razsejanih še 21 vasi. Med zanimljivinii podrtinami starih gradov te okolice je tudi Poganac, (imenjak lepemu gradu »Pogancu" blizu Novega mesta; tudi »Pogance" mu pravijo). — V Kuprezu živi po staro - službenem številu 5200 (sic) prebivalcev (dvakrat več muhamedancev nego katoličanov).
Prozor, mestice v skalnatem kraju med Dušnico in Ramo, ki je 2 uri daleč. Večina prebivalcev (kmetovalcev in preprogarjev), ki izgovarjajo namesto k od kraja besed h, namesto t pa po gostem tj, — pripada muhamedancem.
„Livno," nekdaj »Illevno," s) zdaj »Lievno" (Lijevno) ali pa „Livno." Najnavadnejša je zadnja (»ikavska") oblika, ne samo med narodom, nego tudi v knjigi — tuji in domači, celo v „je-kavski." To znamenitno mesto stoji na 12 ur dolgem, 2 - 4 ure širokem »polju," ki so ga krstili po mestnem imenu »Livanjsko polje," ter se razprostira med planinami po imenu Prolog, Golija,
') »Vakup" izgovarja prav za prav preprosti narod; piše se po navadi Vakuf. Gl. Juk. Kov. str. 32. in 33. — Pis.
a) Cirilski X.TIiBLHO, Šaf. piše »Chljevno," (po Konst. ces. XM§eva in Xhpeva, Chlebena, Chlevena), 1. 1400 že X.1HBH0 (Hlivno) gl. Mikloš. „Monum. srb." str. 248 in 249 ; s časom „Livno" brez prvomestuika „11," ki ga Hrvatje in Srbi jako radi izpuščajo v takih primerih: „lade-tina;" .,Uditi,"„leb" . . . nrn: hladetina (Sulze), hladiti, hleb itd. — P'
Krug, Borova glava itd., mesto pa po kamenitem bregu (griču) »Crljenice" pri poničnice Bistrice izvirku „Dumanu." Znotranje mesto je obzidano iu utrjeno, tedaj trdnjava, ki je bila poprej prebivališče samim muhamedancem. Po predmestjih žive muhamedanci in kristjani; ikatol. hiš je skoraj na pol več od pravoslavnih).
Neizrečeno hude upornike turške vgnala je naša hrabra vojska po začetem „obkoljevanju" (obstopanju) tega utrjenega mesta že tretji dan (28. septembra 1878) v kozji rog tako slavno, da so se morali podati na milost in nemilost. — Tudi naši vrli rojaki, 17. polka slovenski junaki, borili so se, kakor že poprej drugod, pri Livnu zopet z navadno hrabrostjo ter jim pripada zato slavne zmage obilen delež. —
To jim pa ni jedina zasluga.
Ni ostal pri bosanskih prebivalcih brez dobrih nasledkov posnemanja vredni vzgled, ki so jim ga dajali nato za mirne dobe junaški Slovenci s posebno priljudnostjo, snažnostjo, rednostjo, delavnostjo in bratovsko ljubeznijo do njih. ') — Slava takim zmagovalcem !
Po slovenskih in hrvatskih častnikov trudu dobilo je Livno že teden dni po zasedbi „narodno kavano" in »narodno gostilnico." Sosebno slovenskim vojakom in njihovim vrlim častnikom gre pa hvala, da se je polepšalo Livno po zasedbi z mnogimi popravljenimi hišami in z lepimi novimi vrti. — V Livnu in okolo njega nahajajo mnogo starinskih grobov, novcev in rimskih napisov.
Prebivalci kupčujejo obilno z Dalmacijo, Trstom in talijanskimi mesti. Na Livno pošiljali so poprej, dokler ni bilo še ceste v Dalmacijo, skoro vse blago (robo) iz Bosne v Dalmacijo in nazaj. Zato so tudi še po zasedbi cele „karavane" (družbe tovornikov) tovorile blago iz Livna do Spljeta (Spalato), nazaj pa jemale blago, Bosni namenjeno.
Zdaj veže Livno s Travnikom in z Dalmacijo nova (državna) cesta, ki meri do Travnika 115 km., do Sinja pa 46 km. 2) — Deželna cesta vodi v Glamoč (30 km), in v Županjac (26 km).
Tik Livna „na Gorici" stoji samostan in župska cerkev vrlih oo. franjevcev (frančiškanov), ki so skrbeli za to, da se je telovo letos s pomočjo slovenske posadke in njenih častnikov tudi v Livnu praznovalo se slovesnim obhodom, prvem pri tej cerkvi, zidani 1. 1833. — V Livnu živi vsega vkup kakih 6000 duš. Katoličani (15±0 duš) imajo dve šoli, možko in žensko; tudi pravoslavni imajo narodno šolo.
»Triglava" (gora ali planina), sestra našemu Triglavu, posodila je svoje ime tudi vasi, ki se zove Triglava in stoji na njenem podnožju, ter ni brez rude.
J) Gl. dopis iz Livna na str. 166 letošnjih »Novic."
2) Od Sinja sim do Spljeta drži poštna cesta, od Spljeta do „Sive-riča" (S<žveri<Sa) pa železnica dalmatinska, — Pil.
Blizu Lipe, katol. vasi, vidiš ostanke starega grada in samostana. Na pokopališču Lipskem kažejo velik nagrobnik z napisom bosansko - cirilskim: „A se leži Kovačpoljanin iz Kovčič-polja."
Kraj dalmatinske meje razteza se rodovitno „Grahovo polje," 4 ure dolgo, uro pa široko (tudi,,Grahovo" mu pravijo). — Grahovo je pa tudi ime novemu pod-okraju ali novi „podružnici" na omenjenem „poIju", selišču samih kristjanov, sdseb pravoslavnih.
Med Grahovim in „Livanjskim poljem," pa dalje od dalm. meje onkraj gore Staretine leži jako visoko „Glamočko polje," 6 (po nekaterih celo 7 do 8 in 10) ur dolgo, 1 '/a do 2 uri široko, daleč znano zarad dobrih konj in nekdaj zarad zagrizenih muhamedancev. Na Glamočkem polju so vse vode „poničuice," t. j. gube se pod zemljo.
Glavni kraj temu polju je Glamoč, (nekdaj: Dlamoč), mestice se starim gradom; med prebivalci je največ muhamedancev. Za-uimivo pripovedko pravijo o tem, kako so se Turki polastili nekdaj Glamoča po ženskem izdajstvu. Izdajalki postavljen je bil po smrti spomenik, k kateremu so muhamedovci do zadnjega časa hodili svojega ,,Alaha" častit. — Po okolici je več znamenitnih podrtin. V vasi »Glavice" našli so kamen z rimskim napisom: J. O. M. AEL. TITUS EX PROTECTORE. V. L. S.
Županja« (Ditvno), Kupreskemu polju na jugu razprostira se tega polja podaljšek po imenu „Duvanjsko polje" (4 ure dolgo, 2 uri široko); s prebivalci vse troje vere, ki žive v kakih 20 krajih. Največi med njimi je Županjac, mesto pol ure dolgo, v kojern se nahaja poleg omenjenih ,,prebivalcev" tudi 12 ciganskih hiš. Pravoslavni imajo ondi cerkev in šolo, katoličani ljudsko šolo.
5. pismo.
V okrožju Baujelučkem:
Na lepem rodovitnem in travnatem „Banjelučkem polju," po katerem se vije reka Vrbas, več potokov in železnica, leži ') tega okrožja glavno mesto Banjaluka. poVuku tudi,.Banja luka" (loka), ki se vleče se svojimi jednoličnimi hišami, z mnogimi visokimi „mu-narami"in zelenim drevjem pod lepo Osmačo ali Osmi no-p la-nino, Vrbasu ob levem in desnem robu — skoraj uro na dolgo.
Kako krasna je ta lega, kako prijetna paša očem! Pa tudi o tem bosansko-turskem mestu veljajo zdaj še besede, da mu je lega mnogo lepša, nego je mesto samo na sebi, ki zaostaja po lepoti in ugodnosti za Travnikom.
') Trdi Slovenci pravijo po navadi: ,,mesto stoji" (die Stadt liegl , . .); vendar sem slišal že na svoja ušesa trdega Slovenca, ki je rekel: j.Ljnbljana leži tam," — Pis.
Deli se Banjaluka na tri dele, in to: na dolenje mesto, trdnjavo in gorenje mesto. V dolenjem mestu žive kristjani, tudi nekoliko ciganskega plemena, Se več pa judovskega, ki zahaja v Bosno za nove vlade tako obilno, kakor da je Bosna . . . obljubljena dežela." Muhamedanci žive v gorenjem (turškem) mestu.
„Caršija" ni poprejšnji Sarajevski senca; vendar ima v sebi kakih 500 tesnih kolib, podobnih nekoliko našim sejmarskim kolibam iz desak zbitiiu.
Vendar je Banjaluka znamenitno trgovsko mesto, ki ga veže železnica ž Dobrlinom,1 > a nova cesta z Gradiško bos. ali turško (58 km.) in s Travnikom (14(J km.v. — Naj tt povem gredoč, da vodi ta cesta od Banjeluke mirno Jajca '109 km.\da prideš tedaj od Jajca za dve uri lahko do Jezerskih velikih rakov, ako bi jih hotel iti morda sam lovit. —
Banjelučke sejme pohaja mnogo sveta. Soseb ondaj uveriš se lahko, da stoji to ' mesto res ua hrvatskih tleh, vendar ne v tako imenovani ..turški Hrvatski" (Krajini bosanski). Še dan denes nosijo ondod možki rdeče, dolge ,,hrvatske kape" (podobne poprejšnjim serežanskim) iz tankega sukna. Sploh ti se razlikuje narodna noša v tej krajini od vse druge uošnje bosanske, pa i med sabo.
Med poprejšnjimi 45 džamijami (zdaj jih je samo 33) bila je največa in najlepša v vsi Bosni tako imenovana „Feradija." Da ni izgorela o zadnjih bojih, zuamenitna bi zdaj bila sosebno nam Kranjcem zato, ker so jo zidali s kranjskimi novci, z mastno odkupnino, katero je bil Ferhad- ali Ferad-paše dobil za mladega Engelberta Turjaškega (Auersperga), vjetega 1.1576 pri Radon ji na Hrvatskem v nesrečni bitki, v koji mu je bil oda Eberhad ubit.
Spomina vredno je tudi to. da so v ,,turškem'1 (gorenjem) mestu tudi stare rimljanske toplice, in da se je rodil u Banjiluki sloveči pisatelj in rodoljub o. Iv. Fr. Ju kič 1. 1818 (umrl 1. 1857 v Beču). —
Kakih 15000 s anovalcev živi v Banjiluki, največ inuhame-dancev, 2500 pravoslavnih in 1200 katoličanov; koliko judov, to se še ne ve. —
Muhamedanci imajo več malih šol in dve veliki, pravoslavni že zdavua župsko cerkev in šolo, katoličani od 1. 1860 župsko cerkev, zadnja leta tudi šolo, v kateri so milosrčne sestre zadnji čas učile mladino obojega spola, in to v svojem samostanu. Vendar oodo imeli skoro dečki posebno šolo, iu jo morebiti zdaj že imajo V zadnji dobi naselili so se v Banjiluki tudi Trapisti, ki imajo ondi svoj samostan in brod (prevoz) prek Vrbasa, blizu mesta pa svoje vinograde.
L. 1878 u dala se je Banjaluka našim brez upora (31. julija): 14. avg. pridere pa izneuadi kakih 303 srditih Turkov nad našo ondi puščeno posadko, (med katero je bil tudi neki vrli Slovenec,
') S Kostajnico pa še ne.
— Pis.
viši topničar, s katerim sem govoril pozneje v Beču, dokler je ležal tu lahko ranjen; vsi drugi bili so sami Hrvatje z onimi iz Dalmacije vred). Že je bil razkačen sovražnik to peščico, premda se je branila neizrečno junaški, zajel od vseh strani, — kar jej prihiti v tej hudi stiski na pomoč posadke Gradiške poveljnik Samec se štirimi grmečimi topi. — Prestrašeni Turki na posled zobmi škripaje in strašno preklinjajo ... v beg; — rešeni so naši gotove smrti. Samo misliti, — popisati se ne da rešenih junakov veselje. —
Iz maščevanja zažgali so razkačeni Turki nato (16. avg. po noči) mesto na več krajih, da ga je zgorela skoraj polovica. Ondaj je izgorela tudi omenjena najlepša džamija ,, Feradija."
V Petriševcu, vasici samo pol ure od Banjeluke, imajo oo. Frančiškani župsko cerkev in nov samostan. 3 ure od Banjeluke so sloveče toplice Slatina; ondi izvira tudi kisela voda. — I vanj ska, 200 hiš s krščanskimi prebivalci, med katerimi je največ katoličanov. V tem lepem kraju raste poleg sadja tudi dobro vino, dalmatinskemu podobno.
Pmjavor, mestice, ki ima 100 muhamedanskih in 20 pravoslavnih hiš, 1 džamijo in pravoslavno cčrkev.
Gradiška bosanska ali po starem „turska" ') (tur. Berbir>, onkraj Save, stari Gradiški nasproti, na lepi ravnici, ali siro-maško mesto se staro trdnjavo in lesenimi hišami, na kolih stoječimi, zato da jih ne preplavi tako lahko neposajena Sava, ki jej pritaka ondi Vrbaska (ne VrbasV Namesto mosta, ki ga ni tu prek Save, rabi do zdaj zmerom še „skela" (tuja beseda za domačo „prevoz" ali po naše „brod,") dasi je vzajemna trgovina z Avstrijo dosti obilna. Do Banjeluke drži pa iz turške dobe najlepša (zidana) cesta.
Med kakimi 2000 stanovalci živi 1200 mukamedancev, 800 pa katoličanov in pravoslavnih.
Po 20dnevnem oblaganju bil je to trdnjavo 1. 1789 vzel slavni Lavdon; — brez upora posedel je pod poveljstvom vojvode Wiirtemberga, sedanjega poglavarja bosanskega, 29. julija 1878 mesto in trdnjavo naš nadvojvoda Ivan Salvator, prekoračivši Savo malo poprej z „drugim" vojaškim oddelkom pri stari Gradiški.
Potolaži si vendar jezo, če prideš skoro v „tursko Gradiško," pa najdeš ondi še kakor nekdaj toliko kopico ,,ničijih, mršavih in gladnih psov." Pasje zadeve v ,,novi Avstriji" menda niso zaspale, nego odložile se samo za zdaj t. j. samo še dotlej, „dokIer se ne premene v njej razmere," kakor je rekel neki strokovnjak v Banjiluki letos (po letu) potujočemu gospodu dr. Pilarju iz Zagreba. a)
*) Po domači govorici v tem mestu tudi Gradiško, (-oga). ,,0b«." br. 159. — 1879 (v listku). — Pis.
9) ,,0b«." br. 159. t. 1. — Pis.
S temi besedami hotel je menda mož reči: „Ker v novi Avstriji" sedaj vse na novo in na tanko popisujejo in merijo, zato treba pasje zadeve ali „pasje vprašanje" pustiti na cedilu dotlej, dokler vsega ,,novo-avstrijskega" sveta natanko ne izmerijo in r a z m eri j o.
To, oj prijatelj, i meni modro se zdi,
Pasja zalega naj se na veke množi;
Kdo bi pa glodal tam . . . . oglodane kosti V!
Na hvalo tem uljudnim in požrešnim lajavcem moram vendar povedati, da ne merijo hlač ni tujcu, ako jih ne draži.
Orahovo je „okrajui oblasti" Gradiške bosanske nova podružnica.
Tešanj, mesto pri izvirku Tešaujske reke, (ki se izliva v Usoro), imenitno za žitno trgovino v Posavini. Na tega mesta „stari grad," stoječ na strmem bregu, streljal je Evgen Sa-vojski 1. 1697 s treh gričev ter ga naposled upepelil.
Mestu ua jugu spomina je vredna vas Komušina v novi dobi soseb zato, ker so v njej letos katoličani, pravoslavni in muhamedanci skupaj se zjedinjeno močjo počeli zidati jako krasno šolo. ') Vendar živi v Komušini in okolo nje največ katoličanov.
Dobnj, mestice z novim mostom prek Bosne, (v kojo se iztaka ondi Spreča in Usora). — Tudi nova Brodsko-Sarajevska cesta in železnica vodi mimo Doboja, kjer je taboril 1.1697 E v g e n S a v o j s k i. — Spominja me pa ime Doboj strašno hudih bojev, v katerih so se 1.1878 bili naši ogrski polki pod Szaparvjem s turškimi uporniki, in to od kraja (soseb 15. in 16. avg.) nesrečno; po mnogih drugih krvavih praskah in velikih zgubah ukrotil je pa Szaparv z dobljeno obilno pomočjo naposled (23. sept.l trdovratne upornike vendar do dobrega, ter „dobojeval" po tem takem srečno.
Derventa 4) se staro podrto trdnjavo, mesto poleg Ukrine in četrta postaja novi železnici, — po tej od Broda (slavon.) 26 km., po „novi cesti" pa 29 km. oddaljeno. Katoličani imajo v Derventi dekliško šolo, zdaj menda tudi že šolo za dečke, pravoslavni novožupsko cerkev, muhamedanci3džamije. — Kotorsko je turško mestice kraj Bosne.
Brod bosanski ali po starem ,,turški," mestice onkraj Save, Brodu „ua Savi" ali slavonskemu nasproti. — Pri tem vodi zdaj s te strani prek Save v Bosno že novi železni most, prvi Savski most, koji veže Hrvatsko - Slavousko s posestrimo Bosno, a skoro bode gotova tudi železna vez od tega mosta dalje (na Zenico) do glavnega mesta bosanskega.
, Bosansko - hereeg. novine" br. 105. 1. 1879. — Pis.
,J) Nekateri pišejo po n6vem ,.Drventa" (menda misleč na „drva"); ali narod izgovarja po Vuk o vi gvedočbi ^Derventa" (tur. Derbend, nero. Dervent). — Pie.
Med muhamedanci, katerih je v „turskem Brodu največ, živi tudi mnogo krščanskih naseljencev: trgovcev, rokodelcev.
Turški Brod je znameniten zato, ker je stopila ondi 29. julija 1878 naša glavna vojska (prekoračivši Savo pri Brodu slavonskem) pod glavnim poveljnikom slavnim Josipom Filip o vi če m na turško zemljo, ter posedla to mesto brez prelivanja drage krvi.
Samo nekak ,,pismen upor" so zviti hlačarji ponujali F i 1 i p o -viču za spomin; pa jih ni hotel izlahkotiti ,,turških kljuk!"---
„Sjekavac," tako po Vuku; po nekaterih „Siekavac;" tedaj s poslovenjeno obliko Sekavec), prva postaja novi železnici, od Broda (slavon.) brez malega 7 ktn. daleč. —
V	Doborn, na levi strani Bosne vidiš še razvaline podrtega grada, imenitnega v zgodovini hrvatski in bosanski, sosebno zato, ker je bil ondi po nesrečni vojski 1. 1408 kralj bosanski Tvrdko Tvrdkovič vjet in v Budim odveden, namesto njega pa za kralja postavljen S t ep a n Ostoja.
Žepče, žalostnega spomina mesto ob levem kraju reke Bosne, stoji zdaj poleg nove ceste in pri novi železnici. Prebivalci so muhamedanci in krščanske vere ter se pečajo se živinorejo, poljedelstvom in vrtnarstvom. Od ondi plave tudi les na debelo v Slavonijo, Srbijo in Banat.
Rekel sem: „Žepče žalostnega spomina." To velja i za Magla.j. (Kratek popis tega kraja, ki spada k okrožju Zvorničkemu, pride kesneje na vrsto).
Pri Žepču in v Maglaju preliv tli so namreč „naši" ^vendar ne Slovenci, nego Ogri) 3. avgusta 1878 prvič krv, in to po grdem izdajstvu nepoštenih Turkov, ki p.i niso dolgo čakali zasluženega plačila. Strašno jih je Filip o vič že četrti dan potem (7. avg.) ošeškal v krvavem boju blizu Žepča. Uplenil je bil 1. 1697 Ma-glajsko mesto in staro trdnjavo tudi Evgen Sa vojski.
6. pismo.
V	okrožju Bihačkem (v Krajini) znamenitni so naslednji kraji:
Bihač i-či ali Bišče, temu okrožju glavno mesto, ki se razteza
s5 svojo veliko in rodovitno ravnico ob Uni blizu hrvatske meje. Neizrečeno lepo je tega starega mesta in okolice njegove viditi z visočine pri (hrvatskem)Zavalju, drobno 'pičlo! uro hoda od BišČa, ki ga veže nova cesta se Zavaljem (3 8 km.), s Petrovcem (70 km.) Ključem 112 km. itd.
Bihač je v zgodovini hrvatski in bosanski jako znamenitno mesto, ki ima veliko trdnjavo z dvojuatim pasom opasano: z debelim zidom in z vodo Uno (z vodnim jarkom vred), tako, da stoji trdnjava, vsaj na videz — na otoku. Mnogo veče je dolnje mesto od trdnjave, ki je bila poprej jako trdna, zdaj se jej pa začenja obzidje po malem že rušiti. Staro trdnjavo, ki je stala skoraj sredi mesta, razrušil je pa Omer - paša' o krajiškem vstanku. ')
') Klaic (,,Bosna") 185. — Pis.
Dobro napreduje zdaj v Bihaču obrtnost in trgovina. Muha-medancev živi pa v tem mestu med kakimi 4000 dušami še zmčrom nad desetkrat več nego kristjanov (med temi kakih 200 pravoslavnih in malo nad sto katoličanov, ki so že o vezmu ali veliki-noči t. 1. dobili dva zvona, a cerkve še nimajo do zdaj).
Najbolj je Bišče zaslovelo 1. 1403. potem ko je bil Ilrvoja, vojvoda bosanski, ondi potolkel Madžarje, vjel njihovega poveljnika, ter se polastil tudi mesta.
L. 1592 prišel je Bihač Turkom v roke. Nato ga niso mogli naši Turkom nikakor preoteti do 1. 1878. (To se je posrečilo po junaških bojih 19. septembra).
Zdaj je Bihač ali Bišče - kakor ti je drago - zopet v naših rokah, — krščene so mu ulice se slovenskimi (hrvatskimi) napisi, ovenčano mu je debelo obzidje z velikanskimi zelenimi in pisanimi venci, da jih je milina gledati ; a to niso venci nego novo zasajeni lepi vrti, koje so zasadili novi vrtnarji; a to niso vrtnarji, nego naši zmagoviti vojščaki, ki so zamenjali zdaj puško ... za lopato. ')
Izačič, trdnjavica ob hrvatski meji se samimi nmhamedan-skirni hišami. — Žegar, vas blizo Bišča; v njej je tudi katoličanov, ki jih pa zovejo ondod - čuj, čaj! — „Madžare."
Novo selo. Po tem se zove okraj No* o selski, a „uradui sedež mu je v Petro ven. — Petrovac je mesto pri noviBihački cesti na lepem „Petrovačkem polju," ki je znano po svojih velikih žitnih in živinskih trgih (vsak tedeu). — V ta okraj spadajo tudi vasi: Drvar, Lisičjak, Trubar in lepi kraj Unac s pravoslavnimi prebivalci.
Kulen - vakuf ali Kulin ■ vakuv na otoku Unskem, utrjeno mesto, znano po nesrečni bitki 1. 1737; pa po novi, deželni razdelitvi Kulen ■ vakvf ni več — Novo sel« (kakor čitaš po starjih knjigah), nego podružnica „okrajni oblasti" Novoselski.
„Bilaj" (Bjelaj, Belaj), mestice stoji pod Grmeč - planino, ob lepem, prostranem „Bilajskem polju," na tem „Bilajsko brdo," a temu na vrhuncu razrušeni Bilajski grad na žalosten spomin; kajti pri tem gradu končala ,je sinova in bratova roka . . . predzadnjega kralja bosanskega S t e p a u a T o m a ž a O s t o j i č a 1.1461.
Ostrožac je mesto s trdnjavo ob Uni, in glavni kraj okraju Ostrožačkemu; uradni sedež mu je pa Cazin (Šašin), to mesto je znano zdaj po veliki žitni trgovini in železnem rudniku.
Kostajnica bsanska ali turška," mesto onstran Une, Ko-stajnici (hrvatski) nasproti, tudi ondi je stopil kos naše zasedne vojske 29. jul. 1878 na turški svet ter zasedel ta kraj brez boja, dasi žive v njem do malega sami muhamedauci.
Težko, da pojde še letos železnica od Kostajnice (bos.) do Banjeluke. Dokler se pa to ne zgodi, ostane tej progi z naše strani
') 01. „Obz." br. 137/.9 (dopis iz Zavalja). - Pis.
prva postaja še vedno Dobrlin tik Uue (ua vozu samo % ure od Kostajnice). — 2000 pravoslavnih hiš šteje kraj (,,predielje") po imenu „Knež - polje."
Naj vzamem tu v misel čudno navado, da pravijo muhamedanci katoličanom ,,Madžari" okolo turške Kostajnice in še po nekaterih drugih krajih Krajine bosanske (kakor v Žegarju) —-menda zato, ker so iste vere z Ogri, ki so prihajali nekdaj kakor vojaki v te kraje. ')
Novi (bos.), dosta ličuo mesto ob Uni, ondi, kjer tone va-njo Saua), in postaja železnici od Dobrliua dalje proti Banjeluki. Jako se drži v Novem ob tržnih dnevih se žitom, živino itd. L. 1789 vzel je bil to mesto Turkom že Lavdon; 1. 1878 vrnilo se nam je zopet v naročje. Od Novega drži nova cesta na Krupo do Bišča (63 km).
Dubica, mestice ob Uni z razrušeno trdnjavo stoji Dubici hrvatski nasproti in je znamenitno zarad tega, ker so bili ondi Turki strašno potolčeni že trikrat: 1. 1483, 1513 in 1789.
Stari majdan, mestice v soteski med gorama blizu vode »Železnice." Majdan je „rudnik." Gorati okraj Staromajdanski obiluje res z rudo vsake vrste, tudi se srebrom in zlatom. Staromaj-dansko železo je najbolje in najdraže v vsi Bosni. Skozi mesto teče Stara reka, ki goni več od 60 kovačnic. — Temu okraju „uradui sedež" je v Sauskem mostu, ki ga veže nova cesta s Ključem, (tedaj — na Petrovac — tudi z Biščem in Zavaljeni1.
Pridor (Priedor, Predor1, mesto poleg Sane na lepi in rodovitni ravnini in postaja prvi železnici bosanski, to mesto, iz katerega vodi zdaj pet deželnih cest v različne kraje, živo kupčuje in izvaža v velikih kritih čolnih ali .,ladjicah" žito in železno rudo (Staromajdansko) iz Krajine bos. po Sani iii drugih vo.lah do Siska in celo pod Beligrad. Vračaje se jemljo pa sabo nazaj izdelanega železa in drugega blaga.
Kozarac, mesto v prijetnem kraju 2 uri hoda v stran od železnice (od Pridora'. Veže ga pa s tem in z Banjoluko ,,deželna cesta".
Krupa, mestice šest ur od Bišča kraj Une na lepi ravnici in poleg deželne ceste, ki drži v Novi (bos.) in v Bišče; trguje obilo se žitom in živino. Vsako nedeljo je tržni dan. Po tem sodiš lahko sam, da ondi prebivajo sami ,,Turki."
Jezersko, Otoka in BuŠim so trdnjavice al i n e k d a n j e trdnjavice, vse tostran Une. a pod njimi in okolo njih skoro same muhamedanske hiše. Slavnega bana hrvatskega Josipa gr. J e 1 a-č i č a B u ž i m s k e g a rod izhajal je iz navadnega mestica B u ž i m a.
Ključ, trgovsko in ratarsko (kmetovalsko) mesto, stoji pod Šišo planino pri Sani; pol ure od mesta na strmem bregu pa strči prestara trdnjava „Ključ" že močno podrta, pa v žalostni zgodovini
») Klai<d (,,Bosna") 193. — Pis.
bosanski imenitna zato, ker je bil ondi 1. 1463 po izdajstvu vjet in nato v Jajcu umorjen poslednji kralj bosanski S t ep a n To-maševič.
7. pismo.
V	okrožju Zvorničkem, ki se razprostira ob srbski iu slavonski meji, vzdiguje se v krasni dolini med visokimi gorami na kamenitih tleh stara trdnjava, a njej na jugu raztegneno mesto Zvornik tik srbske mokre meje Drine, in to ob njenem levem strmem kraju — Malemu zvorniku nasproti, ki se blišči zone prijetnejše strani izmed vrhuncev zelenega drevja; pa ni več bosanski, nego od imenitnega 1.1878 srbski, tako, da razmejuje zdaj Bosno in Srbijo i tu naravna meja Drina.
Neizrečeno mnogo krščanske, zlasti srbske krvi, bilo je že prelite pri Zvorniku, ključu bosanskem z vshodne strani.
Dvakrat nam je bil že v rokah (1. 1688 in 1717), — dvakrat nam se je izmuznil. Imamo ga zopet.
V	njegovi okolici je obilo zlata, srebra in svinca. — V Zvorniku živi kakih 4!)00 prebivalcev; največ muhamedancev; pravoslavnih je ki se bavijo s trgovino in z rokodelstvom, ter imajo blizu mesta samostan.
Ker se je že poprej bilo v Travniku naselilo šest židovskih rodbin, lahko si misliš, da so jih po novem popisu našteli še več.
Nova državna cesta veže zdaj Zvornik se Šamcem (Šamac^; nova deželna cesta pa z Račo, a druga z Dobojem in ,.do)jno Tuzlo" koja je sedež Zvorničkemu okrožnemu oblastvu (tako tudi uradni sedež okraju Tuzlanskemu) in od Zvornika 50 km. oddaljena.
Tuzla dolnja zove se srbohrvatski Soli dolnje; a na žalost ginejo domača imena ter se umikajo tujim. Domače ime („Soli") kaže nam samo po sebi, zakaj se pravi tako temu mestu (pri reki Jali med planinama Majevico iu lljinico).
Pri njem so namreč trije „slaniki" t. j. slani studenci, iz katerih zajemajo slanico (slano vodo) ter kuhajo iz nje sol za prodaj na debelo.
Tuzlani trgujejo tedaj živo se soljo, pa tudi se Žitom in živiuo. Vsega tega obilno izvažajo, različnega drugega blaga pa uvažajo. Tuzlanski trgovci (Srbi) prihajajo nakupavat celo v Beč.
Tuzla 2) je precej veliko in se svojimi belimi hišami sredi prostranih vrtov dosta lepo mesto, ki ga veže državna cesta z Brčko (56'/a km.) ter se je podalo našim po živem boju 23. sept. 1878.
Pretežna večina med kakimi 5300 stanovalci je mukamedanska; katoličanov je samo 327, pravoslavnih n. pr. trikrat več.
') Toliko po starem trgovskem računu, stopram t. 1. službeno razglašenem, po Lukš. pa 7500, po Klaieu cel6 8000. — Pis.
9) Kedar se veli samo ,,Tuzla," razumeva se po navadi ,,dolnja Tmla." — Pis.
Pravoslavni imajo v Tuzli svojega vladiko. Posebnega spomina je vredno, da so katoličani v tem mestu letos na dar dobili dva zvona iz uplenjenih turških topov lita. Ko sta zapela prvič, popadali so vsi kristjani na kolena ter plakali od prevelike radosti, s kojo jih je napajal neslišani ugodni glas.
Dve uri od Tuzle dolnje proti vzhodu leži Tuzla gornja, ki ima samo dva slana studenca in je mnogo manja od one, tako da štejejo nekateri to „mestice" za vas; — dve uri od one na zahodno stran pa drugi Iviseljak s kiselo vodo, ki izvira tudi v vaseh; Usina. Dragunja in Maje vi ca. PriDragunji (med Srebrnikom in Tuzlo), pri Šibošici („kanu" med Tuzlo pa Brčkol iu drugod zasledil je lani dr. Lužan več hrp (skupin) starih grobov, proti jugu od Tuzle (pri banu Djurdjeviču) pa i mnogo velikih kamenih nagrobnikov. („Obz." br. 241 t. 1.).
Brčka ') v Posavini tik Save, ondi, kjer se izliva va-ujo reka Brka (ne Brčka) — je sloveče trgovsko mesto, iz katerega izvažajo na leto o mirnih časih iz vse Bosne po 12,000.000 kgr. ali 240.000novih stotov („coluih centov'-) prelepih suhih „sliv" *) v Avstrijo in dalje, celo na Rusko in v Ameriko. To so ti one izvrstne sladke slive . ki jih prodajo v Beču iu drugod za ,,turške." Obilo se trguje tudi se žitom. V Brčki je pristanišče ladijam par-nicam. — Muhamedanski polovici pravijo ,,stara Brčka" ali,,turško mesto," krščanski pa „nova Brčka."
Hiše so zidane največ iz opek, zato je bila Brčka še za turške vlade mnogo lepša od drugih mest bosanskih; ali ker so se muhamedanski meščani 1. 1878 ustavljali cesarskim jako trdovratno, raz-streljali so jim v štirih dneh do malega vse turško mesto na levi strani vode Brke. ter se 17. sept. zvečer polastili vsega mesta. — Nova državno-deželna cesta vežeBrčko z glavnim mestom bosanskim (171'/« km.) Turki zidajo svoj del iz nova; poleg ..nove Brčke" vidiš pa zdaj — naši posadki za stanišče — še tretji mestni del: „kolibje" (Barakenstadt).
.,Bjelina" i Belina), mesto od Zvornika proti severju na rodovitnem „Orlovem polju" tri ure daleč od srbske meje; šteje kakih ti 100 duš ter kupčuje se žitom in živino. Jaki turški posadki 1. 187(5 Srbi pod Aliinpičem niso bili kos. Tudi ob cesti iz Zvornika v ,.Bjelino," na levem kraju reke Drine leži dosta hrp starega grobovja.
Janja, mestice pri istega imena reki (blizu Drine1. Stanovalci, muhamedanci in nekoliko pravoslavnih, bavijo se s poljedelstvom.
Brezovo polje, mestice ob Savi, zuamenitno zato, ker je dala turška vlada to novo selišče 1. 18G4 na državne troške postaviti
') Po Vuku t. j. po narolni govorici „Určko, (-oga)".
Tako pravijo češpljam i Beli Kranjci, —slivam (kranjskim pa ,,belice." Bosanske slive bo debele kakor kurja jajca. — Pis.
onim Turkom, kateri so živeli poprej v Srbiji, pa jim je ondi (za vlade vrlega kneza Mihajla Obrenoviča) odzvonilo na veke.
Srebrnica, ') mesto Zvorniku na jugu (50 km. daleč od njega ob novi cesti) v goratem kraju pri vodici Crvenici, ki teče v potok Križevico, ta pa (pri vasi „Mihaljevič") v Drino. V tem muha-niedanskem mestu ni nič posebnega; zuamenitna je pa vodica Črve ni ca zarad svoje posebne lastnosti. Na videz je rdečkasta, kar ti pravi njeno ime; 2) če pa namočiš v njo govejo ali ovčjo kožo, ter jo pustiš, da se namaka kakih 36 do 48 ur, — počrniti za zmerom vsa kakor žužek. — Tam je tedaj obljubljena dežela usnjarska. — Zarad posebnih vsebin pa ni ta voda uiti za pitje niti za „žitje;" nijedna živalica ne more živeti v njej. 3)
Ta kraj obiluje tudi se srebrom, zlatom in svincem. Nekdaj so kralji bosanski dajali v Srebrnici novce kovati; Frančiškani sezidali so pa tam že pred 1. 1425 prvi samostan, in po tem je vsa dežela bosanska, kolikor je je bilo izročene njihovemu oskrbstvu, v latinščini dobila pridevek: , srebrna" („provincija Bosnae argen-tinaeV Od Sarajeva do Srebrnice računajo 24 ur hoda.
Vlasenica, tudi Viasanice, mestice v rodovitnem, dasi goratem in ..suhorskem" (nevodnatem) kraju na jugo-zahodno stran od Zvornika. Okolo tega mestica videl je dr. Luža 11 največ starih grobov (500 — 600) z najlepšimi in največimi nagrobniki. Na svojem potu iz Sarajeva proti Vlasenici (med Glasincem in Baltičem) zasledil je lani tudi dr. Ekl na levo od pota staro tako imenovano „židovsko groblje" z „ogromnimi spomeniki." („Obz." br.234 - 1879).
Maglaj, žalostnega spomina mesto, ki sem ga imel že v mislih, leži ob Bosni pri novi Brodsko - Sarajevski cesti in železnici med Dobojem in Zepčem, od tega po oni 17 '/„ km., po tej pa 36 km. daleč 1, v jako lepi krajini na podnožju Oz rini - planini, (nekateri jej pravijo tudi Ozren).
Pretežna večina prebivalstva pripada muhamedancem. ki so se 5. avg. 1878 mrsko omadežili streljajo na naše huzarje, poprej prijazno sprejete, ko so se vračali iz Žepča v glavni tabor. Tretji dan nato (7. avgusta) vzeli so naši Maglaj in po slavni zmagi tudi Žepče. — Stari „grad" Maglajski je že 1. 1697 bil v roke dobil ter ondi tudi taboril nekoliko časa Evgenij Savojski.
Graoanica, na obeh krajih reke Gračanice', sila raztegneno mesto, ki se vleče nekoliko po dolini, a nekoliko po strmini, ter ima dobre toplice. Do njih vodi cesta iz Maglaja (39 km.) in iz Šamca (60 km.) — To Gračanico zovejo tudi „dolnjo," kedar treba, da se loči od druge Gračanice (med Tuzlo pa med Zvornikom).
') Tako po Vuk u in po J uk-Kov; po drugih ,,knjigah' tudi ,,Srebrenica." — Pis.
2)	,,Crveno'' ali crljeno" = rdeče. — Pis.
3)	Glavna vsebina tej vodi je „modra galiea'( (Eisenvitriolschivefel-•aures Eisenosidulj Rosk. 40. — Pis.

Srebrnik, l) stara trdnjava blizu reke Tinje, znamenitna zato, ker je ondi 1. 1369 tedanji ban (poznejši kralj) bosanski Tvrdko strahovito potolkel Madžarje, pa tudi zarad starega pisma, s kojim je bil ban bosanski Stepan Kotromanič že 1. 1333 podaril' Dubrovčanom Rat, Ston (Stagno) in Prevlako.
Orašje, mesto poleg Save ima samo 250 hiš, Županja (slavonskemu), takraj Save stoječemu nasproti. V Oraškein okraju zidajo katoličani za nove dobe marljivo nove šole. (Siin ne spada katol. jas Orašje, '/a ure od Travnika).
Samac (bosanski ali „turski"), mesto na iztoku Bosne v Savo onkraj te reke, Šamcu slavonskemu nasproti. Nova državna cesta drži odŠamca — na Brčko in Belino — do Zvornika (130 km).
Med Šamcem in Orašjem, blizu Save, kraj reke Tolise, stoji vas T o lis a imenitna zato, ker so te vasi prebivalci (katoličani) neizrečno delavni in najpremožnejši v vsej Posavini. - Ne daleč od Tolise vidiš novi samostan frančiškanski po imenu Raščica, a poleg njega novo lepo cerkev. V tem velikem samostanu imajo oo. frančiškani svoje semenišče in ljudsko šolo. — V okolici Toliški napravili so si katoličani zadnji čas še 4 nove šole za 352 otrok. '*)
Gradačac, mesto se staro trdnjavo, pri istega imena potoku na prijetni ravnici. V mestu kažejo še grad Usein - kapetaua (Hussein Aga), ki je 1. 1830 in 1831 vodil poturčene Bošnjake na „cesarsko vojsko" t. j. na tedanjega turškega cesarja Mah mu d a II. iz verskih uzrokov. Po starem službenem računu šteje to mesto 9500 prebivalcev. (Med temi je 913 katoličanov).
Modrica i po novem Modrič), mestice pri Bosni na rodovitni ravnini, znamenitno v bosanski zgodovini. — Miloševac, zdaj vas kraj Bosne s pravoslavnimi prebivalci; nekdaj je bila tu sloveča trdnjava s frančiškanskim samostanom, ki ga je bil dal še pred I. 1353 zidati ban Stepan Kotromanič.
8. pismo.
V okrožju Mostarskem, ki obsega zdaj Hercegovino, možuje tega okrožja glavno mesto Mostar, ki se razteza uro na dolgo po ozki, a prijetni dolini med Podveležem in med Humom3) ob
') Tako po ,,Glasu. srps. uč. dr." 22; 63; — poJuk.-Kov. in dr. pa Srebrenik. — Pis.
*) „Bos.-herc. nov." br. 115. t. 1. — Pis.
3) ,,Hum" pomenja prav za prav hrib, j^olm" stsl. X.T6JrB (hlm). Cesar Konstantin piše „Hlumoš" [Xlovuog) in pravi, da se je imenovala dežela (sedanja severna Hercegovina z dalmatinskim primorjem od Neretve do Dubrovnika) po tej „gori" Zahumje („Zahlomoi," Ztr/lov^ioi). V starih spomenikih srbskih čitaš pa „XjbMBCKA *) ali Zax.II.MCKA 3eMJllA" (Hlmska ali Zahlmska zemlja), ZaiJlbMiia (Zahlmija) aliZax.IbMie,-je), po novem tedaj , Humska," „Zahumska" ali ,,Zahumje"( mlje) t. j. Z&gorje
*) Tako — ,,IA" (=*ja) zato, ker tiskarnica nima vseh starih črk.
deroči Neretvi, v katero se ondi iztaka pritok Radobolja. Kos mesta sili pa iz preozke doliue više na strmine. Izmed pojedfnih hiš pomaljajo se zeleni vrti in vinogradi, ki množe mestu — res da lepoto, pa tudi — dolžino. Hiše so zidane in s kamenimi ploščami krite skoraj vse, — stare nekako nespretno; nove pa mnogo lepše, tako da se sme Mostar, ki ga deli Neretva na dvoje, (mimo drugih bosansko-hercegovskih mest) po pravici imenovati lepo, pa i čisto mesto.
Za nove vlade razsvetljuje se mesto zvečer tudi s potrebno svečavo. Prodajalnice se ue zaperajo več po turški šegi mahom o mraku („akšamu,") nego ostajajo odprte do trdne noči. — Lepšim poslopjem (po novi šegi zidanim) prištevajo „biskupov dvor," katoliško in pravoslavno šolo, novo gostinilco ,,pri avstrijskej cesarici" i. dr.
Spomina vreden je tudi stari turški „konak" (vladina hiša), stara (nekdaj imenitna) trdnjava in „čaršija." Razen tč je pa še kakih 500 prodajaluic, med njimi tudi jako lepih.
Najimenitnejša imenitnost Mostarska je pa sloveči „zidani most na Neretvi," ki je prek te reke (38 % metr. široke) razpet samo na 1 slemenast obok ter veže predmestje Podhum z mestom na njeni levi strani ležečim. — Več tujcev je v Mostar potovalo, samo zato, da so videli iti popisali ta m o s t. Nekateri mislijo namreč da izhaja iz rimske dobe — Trajanove ali pa Hadrijanove. Ker je tedaj — kakor sodijo — ta most star, zato se dozdeva nekaterim, da je okrajšano ali zlito po tem takem tudi ime „Mostar" iz besed: „most star." Ker se pa veli temu latinski „pons vetus," zdeli so, da je bila ondi nekdaj rimska naselbina ,,Pons vetus" (!)
Ali ta izvaja in razlaga stoji na preslabih nogah. Slutil je to že slavni Hilferding, ki modruje tako, da so oni ljudje, kateri 30 se bili nekdaj naselili okolo starodobnega mosta, dobili ime ,Mostari," kakor „Blatari" od blata, a „Drvari" od drv. ')
Vendar po mojih mislih ni treba, da bi se bil obrusil i na ioncu; lahko, da je sedanja oblika „Mostar" prvotna. Še dan lenašnji je namreč po jugo-slovanskih krajih (soseb srbskih, bratskih in bosansko-hercegovskih) poleg množi nskih »krajevnih len" te vrste še dosti jedninskih n. pr: Štitar,2) Kožuvar,
i
lJa za goro}. Prim. Miklošič „Monum. srb." str. 25. Dan. ——. iz knjiž. star. srpsk." 1863 — 64. — Potem pa, ko je bil po-veliki vojvoda Stepan Vukeie (Kosača) dobil od cesarja Fride-(kar i naslov ,,herceg' (Herzog) po 1. 1441 prekrstili so deželo ter
i ime .,Hercegovina", (ki jo loči zdaj od Bosne zlasti reka Ne-29.116t«di Treskavica-, Javorina-, Koren- in Ranjen-planina). katol , 9lferd. piše prav za prav^Mostare," ,,Blatare,'' ,,Drvare."— Pis. novega poj" = 'ščit, seutum. — Pis.
Sedlar, Sakar, Drvar, Trubar,1) Zlatar, Vratar, Lukar (Lokar), Šljivar 2) itd.
Da se je rabila res kedaj oblika „Mostari", ni dokazala do zdaj še živa duša.
V novi zanimljivi knjigi 3) ua str. 79. čitam, da sedanjega M o s t a r a še ni bilo v s r e d n j e m veku, in da se je po starih pismih »Dubrovačkih" stopram konec XV. veka nahajal na onem mestu kraj po imenu „Most, Mostiči ali Most ar (prav za prav „Mo-stari, Plur.i, sedež turškemu vojvodi." — Motiš se pa, če misliš, da je pisatelj našel tako („Mostari") zapisano v kakem starem pismu; dodatek v zaklepu (»eigentlich Mostari Plur.") ta dodatek je namreč samo njegova misel; kajti v zadnji opombi na isti strani navaja izvirne besede iz dotičnega starega pisma (talijan-skega) tako: „Most, Mostichj, Mostar 1499:" Sanudo, Archiv V. 32, 61, 74, u. s. w." 4)
Turški zemljepisec Hadži Chalfa (f 1648) piše, da je visel ondi nekdaj lesen most na verigah, a za vlade turškega cesarja S u-lejmana II. I. 974 „odhedžre" bil sezidan sedanji sloveči most, iu to po domačem zidarju. - Zasledili so resna mostnem podzidju vsekana dva turška napisa, ali tako izlizana, da zlasti „arabskih števil" ni moči prečitati do dobrega.5)
Jemljo tedaj prvo število po C h alfi za 1. 974 „o. h." t. j. 1566 po Kr. r. To število kaže, kedaj je bil most zidan; - potem takem samo deset let pred Višegradskim, ki ga je dal zidati Mehmed-paša Sokolovič 1.1577; — drugo število 1087 (?) „o. h." ali 1676 po našem računu, pravi pa neki, kedaj je bil most popravljan. —
Veruj Turčinu ali ne, — dognano je zdaj po starih Dubrovačkih pismih, da je Mostar starši od svojega »imenitnega mosta," da je dobil svoje ime res po nekem mostu, ali ne po sedanjem »zidanem mostu;" dokazano je zdaj i to, da ta most ni rimsko (Trajanovo) delo, in kako krivo so učenjaki razlagali še mnogokaj, česar nečem tu pogrevati. -
Ali predolgo sva se mudila pri »najimenitnejši imenitnosti" Mostarski; hitiva dalje! — Gredoč naj ti povem iz zgodovine še to, da je Mostar začel rasti in razcvetati se stopram potem, ko je bilo Turčinu prišlo v pest glavno mesto humsko — Blagaj. (1463,!.
') ,,Truba"-stsl. Tp<REA (tromba, tuba). — Pis.
2)	Beseda (srbohrv.) ,,šljivar" ali , slivar" pomenja »trgovca ■)' slivami," pa tudi prostor ali vrt, na katerem rastejo slive. V'a'a 844. - Pis.	etv°
3)	Dr. Konst. Jireček: „Die Handelsstr. u. Bergw. v. Serbi' v Bosnien wahrend des Mittelalters." Prag, 1879. — Pis.
4)	Isti pisatelj jemlje ondi v misel i sredovečni kraj bi*vJe/> ,.Mostar" (poprej tudi „Most'' imenovan). — Pis.	Zagorje
») Dr. BI a« 36, - Pis,	Btarih
Da je Mostar trgovsko mesto, kažejo ti premnoge mestne prodajalnice. Velika cesta, nekoliko popravljena, nekoliko nova, ki vodi iz Sarajeva — na Mostar — do Metkoviča, ') veže glavno mesto hercegovsko sedaj z Bosno in na ravnost z jadranskim morjem.
(V „Bos.-herc. novinah" 5. okt. t. 1. čitam veselo novico, da dela neko družtvo tudi že priprave za novo železnico od Spljeta do Most ar a. Skoro bode tedaj po moji želji vezala železna vez Hercegovino s posestrimo Dalmacijo, — ž njenim morjem in ž njeno železnico).
Nova deželna cesta drži na Nevesinje v Gacko (72 km.), a druga v Vrgorac (v Dalm. 53 km.) — Delajo se pa še zmerom poti na vse strani.
Med kakimi 12.000 „slnžbenimi" prebivalci turške dobe je še zmerom največ muhamedancev.2) To oznanuje potniku že zdaleč 33 po koncu stoječih visokih, belih stolpov (munar) na turških cerkvah, lesenih in zidanih „džamijah." Izmed vseh najlepša je „Karagiusbegova džamija," ki pravijo, da je bila nekdaj krščanska cerkev. Tudi imajo muhamedanci še 23 malih šol.
Po številu prvi za njimi so pravoslavni, ki imajo samostan, dve cerkvi (nova je mnogo lepša od stare) in dvoje šolsko poslopje.
Tudi njihov „vladika" ima v Mostaru svoj sedež, ki pa ni tako lep kakor katol. „biskupa dvor," pri katerem vidiš tudi pohlevno „kapelico" in staro šolo, zidano 1. 1852. Zdaj imajo pa i katoličani novo in prostrano cerkev in od 1. 1870 i novo (ljudsko) šolo.
Dve leti pozneje osnovale so milosrčne sestre v Mostaru dekliško šolo. Istega leta (1872) napravili so oo. frančiškani tudi tiskarnico, v kateri je bilo tiskanih že več knjig šolskih in drugih.
Vredno je vedeti, da so imeli nestanovitni cigani že 1. 1873 v Mostaru 129, judje pa 18 hiš.
Res, da te okolica Mostarska opominja nekoliko našega n e k r a s-nega Krasa; a vendar imajo oči tudi dosta lepe paše na izbor; kajti v blagem podnebju (jednakem dalmatinskemu) rastejo po okolici Mostarski kakor po Dalmaciji prostrani vinogradi, prijetni gaji, celi vrti pomoranč in limon, sem pa tam tudi smokva, laško pšeno, oljka, lavorika in še več drugih južnodeželnih sadežev.
L. 1694 in 1717 oblegali so Mostar Benečani, pa se ga niso mogli polastiti; požgali so mu (drugi krat) samo predmestja. Brez upora se je glavno mesto hercegovsko podalo našim 5. avg. 1878. Predrznil se je bil (po nekega samovidca besedah) samo jeden Turčin
') Skoro b6de — če šc. ni — podaljšana do Neuma pri Kleku (kar že veš). — Pis.
a) Po frančiŠk. „šemat." 1. 1873 živelo je pa ondaj v Mostaru celo 29.116 duš in to: 20.306 muhamedanskih, 5008 pravoslavnih, 2821 katol. 903 cigau. iu 78 židovskih. Kolik razloček! Kako težko čakam novega popisa! — Pis.
Letopis 1873.	12
izprožiti puško na naše „lovce," — ali na srečo — brez kakega nasledka (naj je bilo slišati tudi več strelov, kakor trdi službeno poročilo. ')
Drugi dan nato vnide v mestu glavni poveljnik Jovanovič s tremi vojaškimi oddelki (brigadami). Ni mi treba praviti, s kako gromovitimi „živio-klici" so ga pozdravljali oslobojeni kristjani, a molče in pisano gledali poniglavi Turki.
Povedal sem ti že, da je Mostar slovel že poprej zarad svoje čistote; ali da si ga videl lani, pa da ti je videti ga letos, — ne bi ga spoznal. B)
Buna, vas dve uri od Mostara, na ravnici pri šumeči Buni. Prek nje vodi zidan most „na 13 oken" (Bogen), ki pravijo, da je rimsko delo, in še dan denes za rabo. — Malo niže srka to vodo že reka Neretva.
Z lepim dvorom in prelepim vrtom je to vas olepšal nekdanji vezir Ali-paša zasadivši na vrtu vsake vrste južnega sadja in redkega bilja. — Na visokem hribu nad vasjo vidiš še ruševino starega mesta. 3)
Iz tega kraja preselili so se za turške dobe v Senj (Zengg) in vBačko tako imenovani Bunjevci, ki se prištevajo Hrvatom.
Blagaj (hercegovski), tri jezdne ure od Mostara proti jugu, pri izvirku znane Bune pod Veležem; to nekdaj imenitno mesto . . . . siromaška turška vas ti je zdaj (30 hiš, med njimi samo 2 »pravoslavni.")
Blizu vasi kipi k višku strma gora. Iz njene zevajoče pečiue vre Buna ter curi razkropljena navdol. Nad temi „vodopadi" gnezdijo v votlini vršela plašnih golobov, ki izfrče mahom na dan, čim zaslišijo kakega človeka glas. Dospevši na vrh ugledaš pa star, razvaljen in zapuščen gradič. To ti je Sandalj ev grad Blagaj, 4) v kojem je po Sandaljevi smrti stoloval i njegov naslednik : sinovec mu Stepan Vukčič (Kosača). Kriva je tedaj misel, da ga je sezidal ta „lierceg."
Staremu gradu nasproti, drugem vrhu vidiš ostanke „kule," 5) ki pravijo, da jo je v jedni noči sezidal istega „hercega" Stepana sin Grujica, koji se je pozneje poturčil. Pripoveduje se še več zanimljivega o tej kuli; ali vse drugo je izmišljeno, razen tega, da so Turki dobili res Blagaj v roke (1. 1463), da se je Stepanov
') „Die Occupation Bosniens u. der Ilerceg." Wien 1879 ; 290. — Pis
2) ,,Obzor" br. 191 — 1879. - Pis.
;1) Nekateri mislijo, da je to Konštantinova Bona (Bova c. 33); omenjena n6va knjiga pa trdi (25), da je bila ta ,,Bona" latinsko ime Blagaju; (kajti stsl. ,,blag'[>" = bonus), in daje bilo oboje Konštan-tinovo mesto na vrhuncu visokega hriba: Bona in H um ali Hlm (XJ.ov'/t) prav za prav j e d n o mesto. — Pis.
4)	Mikloš. »Monum. srb." str. 328. Dan. „Rječn." I. 42. — Pis.
5)	,,KuIa," stolp (Thurm, tudi Blockhaus); v Hercegovini veld pa vsaki zidani hiši „kula." (Vuk 313.) — Pis.
najmlaji sin Stepan res poturčil na ime Ahmet, ki je postal nato imeniten turški veljak, in da je bil nad vrati nekakšen („nepre-čitan") napis, ki so ga pokvarili bedasti Turki nalašč zaio, da ho ne bi moglo zvediti, čija bode Hercegovina. —
V	lepi dolini, kjer izvira Buna, vidiš tudi nekdanjega mesta razvaline.
Štiri ure od Mostara proti severo - zapadu stoji ob znani po-ničnici Lištici - Jasenici vas „Široki brig" (breg), kjer so si oo. frančiškani po 1. 1852 dozidali samostan in cerkev. Po okolici pa nahajajo več znamenitnih starin: cerkvenih in drugih podrtin, tako tudi po ,,Kuežpolju" (hercegovskem) od one vasi na severno stran — blizu Gradca (Gradac).
g. pismo.
Trebinje, znamenitno mesto, s trdnjavo, opasano se zidom in vodotokom v rodovitni dolini in prelepem kraju ob reki, ki jej pravijo, kar že veš, največ nepravilno ,,Trebišnjica," nekateri (Srbi) pa vendar tudi pravilno „Trebinjštica" (=hrv. Trebinjščica) — tako po mestu Trebinju, (ki je bilo nekdaj jako nesnažno zato, ker mu n i s o trebili nesnage iz pretesnih in vijugastih ulic).
Tedaj — porečeš — „lucus a non lucendo." — Žal mi je, da ne morem pritegniti. Da to ime ne izhaja iz ,,trebiti", ali kakor se ti šališ, iz „uetrebiti," to nam kažejo ,,Trebiujskega kraja" stara imena: „Travuuija, Trovunija" in „Trevuninske zemlje," ki se nahajajo — v starih „srbskih (pismenih) spomenikih." ')
Zato misli Šafafik, da izhajajo ta imena iz latinskega imena „Travunia," to pa da je zloženo iz lat. besede „trans" (za prek) pa iz grške ,,buuos" (ftovvog, hrib) tedaj Travunia = Transmontani ali Tramontani t. j. po pomenu tudi „Zahumje" „Zagorje." Iz oblike „Travunija" nastalo je s časom Trebinje. Na „travo" ne misli! Ako bi Travunja bila izrastla iz domače „trave," vem, da se ne bi bila prevrgla v „Trebinje," (čakavski „Tribiuje"). — Kakor nekdaj „Travunija," tako se zove „Trebinje" še dan denes tudi ves kraj Trebinjski.
V	srednjem veku bila je okolica Trebinjska s kosom denašnje Dalmacije vred (od Dubrovnika do Ivotora) posebna kneževina. Ta kneževina z glavnim mestom sedanjim Trebinjem spadala je s početka pod oblast knezom Zetskim, prišla v drugi polovici 12. veka pod kralje srbske, — 1. 136G (po zadnjega Nemanjiča smrti) pa z drugimi srbskimi deželami vred pod mogočnega bana, a nato kralja bosanskega Stepana Tvrdka I., ter ostala pri Bosni do
*) Glej Miklošič, „Monum. serb." str. 9. 25. 19. itd. — Dan. III. 302. 307 in 304. — Cesar Konstantin piše Te(>^ovvia.\ v nekem drugem (v 11. veku predelanem spisu) čita se pa Tqu(}ovvoi. Prim. Šaf. ,,starožit." 658. Mesto so Rimljani imenovali ,,Tribunium" ali „Tribu-limn." — Pis.
polovice 15. veka pod imenom »dolnji kraj," se bosanskimi župani in vojvodami.
Nekdanjo „biskupijo" (škofijo) Trebinjsko , ki šteje zdaj 9928 duš, združili so 1. 1839 z Dubrovačko. — Bistri in junaški kristjani Trebinjski okoličani, kresali so se že večkrat živo s Trebinjskimi prevnetimi Turki, ki so se morali v zadnji dobi braniti v Trebinju vstajnikov in Černogorcev, našim vojščakom se pa po trdovratnem uporu podali 15. sept. 1878.
„Čaršija Trebinjska" ima kakih 70 prodajalnic v sebi. To ti kaže, da je Trebinje trgovsko in obrtno mesto. Oddaljeno je od dalmatinske meje samo 5, od Mostara pa 18 ur turškemu jahaču, t. j. jezdnih ur turških.') Nova deželna cesta veže pa Trebinje z Dubrovnikom, Bilečem (Bilek), Fočo in Goraždo.
V	Trebinju prebiva kakih 3000 ljudi katoliške, pravoslavno in židovske vere.
Med Dubrovnikom in Trebinjem (a temu mnogo bliže) stoji sloveči pravoslavni samostan Duži. V tem jako trdnem samostanu branili so se Turkom 1. 1875 več časa hercegovski vstajniki. Naposled jim ga sovražnik šiloma vzame in upepeli.
V	okrožje Trebinjsko spadajo tudi kraji („predieli"): Zubci, Banjani (s pravoslavnim samostanom ,.Kosijerovo",) „Korje-n iči" itd.
V	Korjeničih imajo zdaj podružnico okrajnemu oblastvu. Ondi je tik nove črnogorske meje in ob cesti od Gackega proti Trebinju tudi mala, a močna, na visokih skalah čepeča trdnjava Klobuk, pri koji so bili 1. 1806 Rusi strašno potolčeni (po izdajstvu). Našim se je predal Klobuk po junaški brambi 28. sept. 1878.
Ljubuško ali Ljubuški(-oga), po Vuku: Ljubočki, Ljubočko, Ljuboški ali Ljuboško; čita se tudi že .,Ljubuška." Ni li ti zaprlo sape ? Koliko imen ali oblik za jeden kraj! — Stoji pa to mesto s trdnjavo ob reki .,Trebižat" v jako prijetnem, plodnem kraju med gorami kraj ceste iz Mostara v Vrgorac (v Dalm..), od onega 6 ur, od tega pa 2 uri daleč. Prebivalci so do malega lnuhamcdanci (med njimi malo katoličanov), in trgovci, ki tržijo tudi s pijavkami. Okolo mesta rodi vino, laško pšeno in duhan.
Spomina vredne katoliške vasi v tem okraju so: H u m a c, „Velijaci" ali „Teljaci," Gradniči, Klobuk (vas), Čerin, Ružiči, Dr in ovci, Gorica, Ko čer in iu blizu meje dalmatinske ravnica Posušje z glavnim krajem po imenu „Jukiča mahala" (Jukičevo selo), kjer je katol. šola iu župski dvor.
Naj pritaknem tu, da se inedMostarom inLjubuškim razprostira rodovituo, vinorodno „Bročno" ali „Brotnjo polje," ki spada se svojimi vasmi v okraj Mostarski, ter je imenitno tudi zato, ker se nahaja po vaških pokopališčih mnogo starih spomenikov z bo-sansko-cirilskimi napisi.
Turški konj na potu ne drka, nego koraka možki in „gospodski." Ysak turški konj, veli Hilferding, mora tako korakati. — Pis.
Počitelj, mesto s trdnjavo v ozkem dolu kraj Neretve, ki nosi uro niže (pri Čapljini) že ladije.
Žito m i ž 1 i č vele bogatemu pravoslavnemu samostanu, lepo a brez posebne umetnosti zidanemu na ravnici pod Vrhdolom pri reki Neretvi, 4 ure od Mostara na jug. Dal ga je zidati že za turške dobe (1. 1585) ter mu podaril obilo sveta premožni grajščak Miroslav M i 1 o r a d o v i č.
Sto in še nekoliko več let pozneje preselil se je pa (po Hil-ferdingovih besedah) Miloradovičev rod, ker se ni hotel poturčiti nikakor, na Rusko, kjer se je s časom še bolj obogatil in poslavil tudi v zgodovini ruskega cesarstva. Miloradoviči niso zabili, „za-dušbine" svoje ni v novi domovini. —
S posebnim ponosom pokazujejo v tem samostanu tudi drago cerkveno knjigo s tem napisom (cirilskim) na prvem listu: „Go-dine od rodjenja Hristova 1717. posla manastiru na poklon ovu knjigu ruski car Petar i donese je u Žitomišljič Gavra i Mihailo, sinovi Ilije Miloradoviča."
Hilferding pripoveda, kako se je 1. 1857 potujoč v Žitomišlič ob planini Graclini mimo izvirka reke Neretve ondi nameril na nekega avstrijskega drtižtva mlin, ki reže (žaga) deske. To je, veli on, prvi mlin v vsi Bosni iu Hercegovini z evropskimi slapi (jezi). Temu nasproti piše pa pošten Nemec (Prus), ki je potoval po Bosni, da so bosanske ,,žličare" t. j. mlini s kolesi na žlice ali lopatice („Muhlen mit Loffel- oder Schaufelradern") bile prvi vzgled, po kojem so začeli Nemci narejati tako imenovane.,turbine" (Tur-binen). Naj se tedaj — veli — zahvalijo za nje . . . ,,surovim Bošnjakom." ')'
Gabela, obzidano iu se stolpi („kulami") utrjeno mesto tik Neretve, samo pol ure od Metkoviča (na dalmatinsko-hercegovski meji) z velikim trgovskim skladiščem za uvažanje in izvažanje.
—	Nekdaj je to mesto bilo mnogo veče od sedanjega, ki šteje samo kakih 300 hiš, a med prebivalci največ katoličanov (jako malo muhamedancev).
V okolici Gabelski -) se v nekakem jezeru nalovi vsako leto mnogo jegulj, ki jih raznašajo suhe, v jesen pa i surove po vsi Hercegovini, Bosni in Srbiji.
Novo sel o (Trebižat) bilo je do 1. 1846 pravo močvirje. Ondaj podari tedanji deželni poglavar hercegovski Ali-paša Rizvan-begovič ta kraj „krščanom" (katoličanom), naj ga naselijo in obdelajo; — kedar ga pa posuše in zemljo obdelajo, pokaže mož svojo veliko turško modrost, izgovorivši samo tri, ali tehtne besede, namreč: „To je moje." Tako si ta mogočnik — ni pet ni šest
—	prisodi novih vasi (45 hiš) in obdelanega sveta last. Gorjč
') „Fz. Maurer 1870; 205." — Pis.
2) Vuk piše v , rječn." na str. 80: ,,U Gabeli se v nekakom jezeru hvata mnoga jegulja." . . . Razumevaj v poprejšnji „knežini<' Gabeli, o koji ondi govori. — Pis.
onemu, kdor bi se bil predrznil prigovoriti tej premodri razsodbi! — Tako ti je delala „turska pravica" z ubogo rajo. —
Utovo je mestice in trdnjavica pri „močvari" (Sumpf) po imenu „Utovo blato," ne daleč od meje dalmatinske (blizu Kleka). Temu še bliže proti vzhodu stoji katol. vas Grada c, a na severno stran tik dalmatinske meje (Metkoviču nasproti) druga katol. vas D olj a ni. Pri tem kraju tone plitva Krupa hercegovska, ki izhaja iz Utovega blata, v Neretvo.
Med Trebinjem in Utovim razprostira se Trebinjsko in Popovo polje, 6 ur dolgo, uro pa široko v dolini reke Trebišnjice, ld spada, kar menda še pametiš, med poničnice, ter se gubi naposled pod zemljo blizu Utovega blata, prihaja pa zopet na dan v Dalmaciji prekrščena v Reko ali Omblo. („Ombla"je prav za prav talijansko, a „Reka" slovansko ime isti vodi, zato, ker je ondi jedina reka med potoki).
Konjic (po novem tudi Konjiča), utrjeno mestice na bosan-sko-hercegovski meji?, in to na levem kraju reke Neretve, — onkraj reke pa predmestje njegovo, ki se zove po reki tudi Neretva. Vez med njima je velik zidan most, ki pravijo, da ga je dal zidati neki kralj H vali m ir že v 10. veku. L. 1446 zboroval je v Konjiči za kralja bosanskega Stepana Tomaža tudi državni zbor.
Okolo mesta raste dobro vino in sadje, koje razvažajo daleč po Bosni; ali kupčija ni zdaj v Konjiči več tolika, kakor je bila nekdaj. Po novi cesti je pot od Konjic do Sarajeva 61, do Mostara pa 80 km. dolg. Za 7% — 9 ur pa prijašeš ali prikorakaš iz Konjic v Mostar, po starem, in to jako težavnem potu, ki vodi prek visoke (2 uri dolge) ravnice, z visokimi gorami opasane, po imenu „Borci" (Borki). Znamenitna je zato, ker se nahaja na njej istega imena jezero, več vasic in krčem („hanov,u) a V4 ure od hana po imenu „Borci" več rimskih rak v umetno narejenih votlinah. Po tej okolici kažejo tudi dosta pilastih nagrobnikov. Pravijo, da so se ondod pokopavali nekdaj „Grci" (Grki).
Pa i po mnogih drugih krajih hercegovskih je obilo kamenih spomenikov, ki so ostali po „Grkih." Na stotine takih stolpov ali stebrov iu velikih plošč (brez napisov, samo z različnimi podobami) nahajal je ob potu Hilferdiug, potujoč iz Trebinja v Mostar na Zagorje, a največ na tej visoki ravnici, (gornji Neretvi na desnem kraju). Še več takih plošč (tudi z napisi) vidiš pa na Popovem polju. —
Vredno bi bilo, da bi učenjaki te spomenike natanko ogledali ter dognali, kdo so bili prav za prav ti Grki; kajti Bošnjaki in Hercegovci pravijo tako vsem ljudem, kateri so živeli prednjimi po njihovih krajih. ')
») V. Klaic 201. — Pis.
10. pismo.
Stolne, mesto s trdnjavo v prekrasnem kraju v dolini reke Bregave, in pri njenem ,,vodopadu." O trdnjavi pravijo, da je naj-starša in najmočnejša v vsi Hercegovini.
Najlepše se vidi Stolac in njegova nepopisljiva okolica iz dvora, v kojim je nekdaj stanoval glasoviti Ali-paša Rizvanbegovič ali Stolčevič.
Branil in obranil se je ta mogočnik v Stoku 1. 1831 begom bosanskim, ki so ga ondi oblegali ter hotli prisiliti, naj bi se ž njimi vred uprl turškemu cesarja. On je trdnjavo tudi na novo sezidal, po tem ko sta jo bila 1. 1840 raznesla strela in smodnik (zapalivši se v svoji shrambi od strele).
Našim se je Stolac podal brez upora 12. avgusta 1878; ali toliko, da posedejo trdnjavo na griču, obstopi meste tolika množica upornikov, da ni mogel živ krst iz njega.
Naj vzamem tu samo na kratko v misel zanimljivo zgodbo, kako je našo posadko, — ki je giuila že v trdnjavi od žeje, lakote in bolezni — rešila nemile smrti posebna zvijača in predrznost srbskega junaka, častniškega namestnika po imenu G. Mihaldžič, (Mihalčič) ki seje preoblečen v Turka, kakor 1. .1683 K61czycki iz Dunajskega mesta, splazil 18. avg. ob 9. zvečer iz trdnjave, zapel bosanskim ..Turkom" na glas „srbsko" pesem, dospel naposled srečno skozi turški šotor drugi dan (19.) o poldne do naših v Crniče, ter izročil pismo o prevelikih stiskah naše posadko našemu poveljniku, (ki se je pomikal po viši zapovedi že od 16. avg. proti Stoku, pa ni mogel dobiti prej nikakega glasa od posadke iz Stoka). —
21. avgusta bil je Stolac po strašno krvavih bojih s pomočjo hrabrih dobrovoljcev Mušičevih upornikom otet, in tako rešena naša posadka v njem. — Se zlato svetinjo za hrabrost osvetinje-nega videl sem vrlega moža, (ki je bil pozneje povikšan za častnika), letos v Beču na „srbski besedi." Ni velik ta junak, ali jeklen korenjak.
Od Metkoviča do Stoka je po novi cesti 45 km. ali 6 ur; tako daleč je tudi od Mostara do Stoka, ki šteje kakih 3500 duš vse troje vere. Katoličanov je samo 211 v 41 hišah. Pravoslavni imajo v Ošeničih, pol ure od Stoka, lepo cerkev. Zidati jo je dal MilošiavaMiloradoviča najmlaji brat. — Prenj je vas s katol. prebivalci, tudi blizu Stolca.
Ljubinje, mestice od Stoka na jug 25 km. oddaljeno in glavni kraj na Ljubinskem polju, ki se razprostira med planinami Kubašo, Vidušo in Gradino, a po sredi polja teče potok poničnik Bukovštak (Bukovščak).
Strašno so Ljubinski muhamedanci preganjali poprej kristjane, tako da niso drznili ni prislediti k Hilferdingu in njegovemu spremstvu (1. 1857).
Od Mostara jeLjubinje 10 ur daleč, od Trebinja pa 8 »lepih" >) ur na konju.
V ta okraj spadajo tudi kraji (»predeli'1) Ljuboinir, Zarja ča (spravoslavnim samostanom ,.Dobričevo" in znano Popovo polje, na kojem se nahaja 34 kristjanskih vasi, med njimi 30 pravoslavnih in pravoslavni samostan Z a vala.
Gacko (Metohija, Metokija), mesto s trdnjavo blizu črnogorske meje, glavni kraj istega imena polju in skalnatemu okraju, po kojem raste malo žita, a vendar nekoliko sadja, smokev itd., največ pa vina. „Gačani" so dobri pevci; zato veli narodna poslovica : „Pjeva kroz Gacko," (kedar kdo kaj pravi onemu, kateri zna kaj bolje od njega).
Iz Gackega vodi — na Nevesinje — nova cesta v Mostar (72 km).
Na Gackem polju ima svoj grad ali kulo Lip ni k sedanji gostoljubni bengič-aga, naslednik nekdanjim mogočnim poturče-njakom tega imena, koje ti je znano iz Mažuraničeve sloveče pesmi „Čengič-aga."
Nevesinje je zdaj utrjeno mesto na »Nevesinjskem polju" 12 ur dolgem.' 2 uri širokem, (največem v vsi Bosni - Hercegovi), po kojem je razsejanih več vasi s kakimi 2500 pravoslavnimi kristjani. V mestu je sto muhamedanskih, nekoliko pravoslavnih in 5 ciganskih hiš.
Po starem potu računalo se je od Mostara do Nevesinja samo 6 ur; po novi cesti bode še bliže. — Brez boja so naši 28. avg. 1878 dobili v roke to mesto, imenitno zato, ker se je 1.1875 ondi bila raznetila ona vroča iskra — vstaja hercegovska, ki ima tako važne nasledke. — Izmed drugih krajev, ki pripadajo temu okraju, največi je trg Tartarovič ali Salem-palanka.
Foča, lepo in veliko mesto s prekrasno okolico kraj Drine in Čehotine, (ondi, kjer se izliva ta v ono), v Hercegovini prvo za Mostarom. Foča slove po obilni trgovini z Dubrovnikom iu po svoji obrtnosti, soseb po izvrstnih sabljah in nožih („handžarih,") ki jih delajo Fočanski nožarji. Prebivalci so do malega muhamedanci, ki imajo zdaj kakih 20 džamij (med njimi 9 se svincem kritih); pravoslavni pa novo cerkev. Vseh stanovalcev skupaj je menda 10.000
Nova cesta (200 km. dolga) gre iz Goražde — na Fočo Bilek in Trebinje — do Dubrovnika. Iz Fočo v Mostar prideš po starem potu za 25, v Sarajevo pa za 16 ur.
Po dobrih kožarjih znano je mestice Jeleč.
Vasica Bilcč ali Bilek, novi sedež novemu okraju, leži sredi kamenite puščave na vodnatem »Bilečkem polju," ki sega do nove črnogorske meje, in je zarad svoje lege in vodne obilnosti
') Tako, nm. »dobrih" ali »debelih" ur pravijo ondod. Hilferd. 1873 111; 20. — Pis.
prevažno „iz vojaških obzirov." Na njem vidiš res proti črnogorski strani nekoliko vojaških naprav, postavljenih, še za turške dobe. — Dospevši do nove meje črnogorske - pri kraju sem s krajepisjein bosamskim in hercegovskim.
Piva, Jezero, Drobnjaki, Šaranci, Brstae, soteska „Duga" in iu ves okraj Nikšiči (s trdnjavo vred), vsi ti in še nekateri drugi poprej hercegovski kraji spadajo zdaj po znani Berlinski pogodbi 1. 1878 pod Črno goro. —
Če hočeš pa videti, kako se . . . prisekuje Sultanu po malem rep, treba vendar še pogledati za mejo, koja loči zdaj Bosno od okrožja Novopazarskega, ki leži — Bosni na jugu (jugo-vztoku) — med Srbijo in Črno goro.
Ta je 1. 1878 pridobila tudi Novopazarskega okrožja kos na jugo-zapadu a s tem vred sloveče kraje: Žabljak, Podgorico iu Spuž; dalje G usinje, Plavo, Kolašin (Kulašin) iu še več drugih. Po tem takem je s Črno goro vred tudi okrožje Novo-pazarsko dobilo nove mejaše. Res, da se zviti Turčin še opo-tavlja, ter neče odstopiti Črnogorcem Gusinja, Plava itd.; pa mu ne bode menda pridilo čisto nič.
Bosansko - novopazarsko mejo prekoračili so naši (po znani pogodbi in njeni poznejši prenaredbi) 8. septembra 1878 na dveh mestih ter posedli brez resnega upora a zato i brez boja naglo »Priboj," »Pljevlje" in „Priepolje." Brusili so si turški poveljniki samo jezik; pa je bil brž „mir besedi," ko so videli, da so vse besede bob ... v steno.
Kolika radost vsem kristjanom, ki jih na vdaje zdaj sladka nada, da prisije rumeno sonce — s loboda zlata — skoro i pred njihova vrata. S časom pride na vrsto tudi ..Bielopolje', in nemara še kaj več.
Naše posadke ostanejo po teh goratih in kamenitih krajih za zdaj s turško posadko vred — kakor mislijo nekateri, zato, da ne bi denes jutri začeli lasati se, ali pa celo . . . objemati Srbi in Črnogorci, koje loči samo ta ozki kos zemlje. — S časom utegnejo naše posadke same ostati — brez turških. Tačas bodo pa naši hrabri vojščaki kazali lenim Turkom i. dr., kako se delajo pošteni poti in ceste.
Da ti povem zdaj o tej »skalnati strani" na kratko samo toliko:
Do 1. 1817 bilo je okrožje Novopazarsko nekdanje stare Srbije kos, — deželica (»pašaluk") sama za se, a tedaj bilo pridruženo Bosni. Od 1. 1832 do 1. 1865 pripadalo je to okrožje samostalni Hercegovini, od 1. 1865 do 1876 pa s Hercegovino vred zopet zjedinjeni deželi (»vijalet") Bosni; 1. 1876 prirepljeno je bilo novi deželi »Kosovo" imenovani, a že 1. 1877 s Hercegovino in Bosno vred zjedinjeuo na novo v jeclno deželo: Bosno, ki je pa ostala na cedilu, t. j. samo na papirju.
Kakor mačka mlade, tako je turška vlada — soseb o poslednjih vstankih -— prenašala »sandžake" . . . s papirja na papir,
misleč v svoji trmi in slepoti, da utegne popraviti s takimi po-pravami(!) vse svoje v nebo vpijoče grehe, ter odolati ') t. j. zadostiti vsem pravičnim željam sitne raje.
Pa pustiva na miru slepo turško vlado; oglejva si rajši najprej „posedene tri kraje," a potem še nekatere druge v okrožju Novo-pazarskem.
„Priboj" je mestiee ob Limu, ondi, kjer teče va-nj srbski Uvac, samo pol ure od srbske meje, ima 2 hana, zapuščeno staro kulo in kakih 2000 prebivalcev (do malega muhamedancev), ki živo tržijo se sosedi Srbi. — Od bosanke meje stoji to mestiee, koje so posedli naši mahom 8. septembra, — samo nekoliko, od Više-grada pa 35 km. oddaljeno.
„Pljevlje," turški „Tašlidža" t. j. Kamnik, ") v bosanski zgodovini jako imenitno mesto, leži na obeh straneh reke Čehotine med golimi in skalnatimi strminami v prostrani kotlini, po koji se širijo plodne njive in senožeti. — Vendar ni podobno „zvezdi" (ali kolesu brez platišča), kakor sodijo nekateri zato, ker se strinjajo vse ulice okolo „Useinove ali Huseinove džamije." Še drugih šest džamij imajo muhamedanci, pravoslavni pa cerkev in samostan nekoliko v stran od mesta. — Hiše so brez malega zidane in pobeljene. V njih živi zdaj kakih 7000 ali 8000 ljudi (med njimi največ poturčencev, mnogo manj kristjanov, jako malo Arbanasov).
Nahaja se v tem za trgovino važnem, dosta lepem in čistem mestu tudi „čaršija ;" samo tlak je zdaj še tak, „da se Bogsmiluj!"
Našli so v Pljevlju ie mnogo rimskih napisov, opek, stebrov, in še več drugih starinskih reči, ki kažejo, da je bilo tu nekdaj rimsko selišče. — Pravoslavni samostan obiluje pa s knjigami in rokopisi, med tem je tudi Ivana Damascena obilni „šestodnev" iz 15. veka.
To mesto posedli so naši 10. septembra 1879 zjutraj, upotivši se 8. septembra v jutro iz Čajnice po slabih, a za mejo strašno nehodnih in strmih potih.
,,Pri|epolje" je srednje mesto ob Limu z lesenim mostom, ter se deli na tri dele: turški del, „pravo Priepolje" skoraj povse srbsko in „Vakuf - Priepolje" (tursko-cerkveno). Ne presnažno mesto šteje kakih 600—700 hiš z opekami kritih, in je se svojimi ulicami in uličicami pravi zahodnjak (labirint).
Prostrano in rodovitno mestno ravnico oklepajo gore: Zlatar, Ikonovac in Kosavina. — Prebivalcev ima Priepolje (koje so cesarski posedli 14. septembra) v sebi kakih 4000 med njimi menda deseti del kristjanov, ki žive ob trgovini in rokodelstvu; drugi so
') Ta stara beseda (stsl. odoldti, srb, odoljeti) živi še sem pa tam, — ali je vsaj živela, ni davno tega, med Slovenci: na Radovici (pri Metliki), pod Mehovim in še po nekih drugih krajih. — Pis.
'') „Taš"-kamen; „tašli"-kamenit. — Do 15. veka rekali so temu (K. Jir.). — Pis.
muhamedanci, ki se pogajajo — čuj, čuj! —res od nekdaj jako lepo s kristjani ter se pečajo raje s plugom in živinorejo nego z orožjem.
Če se potrudiš samo uro v stran od Priepolja (na vzhodno stran kraj potoka, ki teče pri tem mostu v Lim), najdeš nekdajnega krasnega samostana (po imenu »Miloševa" ali »Miloševa") razvaline, imenitne zato, ker je bil v tem samostanu 1. 1376 kronan prvi kralj bosanski Tvrdko I, iu ker je bilo ondi shranjeno sv. Save (Sabbas) truplo, dokler ga ni dal sežgati Sinan-paša 1. 1595.
Znameniten je tudi samostan Banja s pravoslavno cerkvo in slovečimi toplicami, na dvoru samostanskem izvirajočimi, — okolo samostana pa košat gozd. Tik sedanje cerkve (z dvema zvonikoma) leže starega samostana razvaline.
Kesneje pride pa za prisekavanje t. j. za posedbo na vrsto tudi „Bielopolje," obzidano mesto kraj Lima (s kakimi 3000 prebivalci muhamedanske in krščanske vere), 52 km. od „Pljevlja," 6 ur pa od Novega pazara, s kojim trguje.
Belopoljska okolica je pravo gnezdo razbojnikom. Zato so meščani, soseb trgovci, vedno pod orožjem, in zato je naša vlada odložila tega mesta posedbo do ugodnejše dobe. — Nemara, da sebode našim, predno posedejo to mesto, večkrat meriti s temi razbojniki.
V tem okrožju je M,itrovica, mesto s trdnjavo pri reki „Ibar" na lepi vinorodni ravnici, — 12 ur od Novega pazara.
Spomina vredna je še „Sjenica" (tudi s trdnjavo) na visoki in neplodni ravnici, ki se imenuje po domače »Stari vlak." To mesto je jako važno v vojaškem obziru. Ondi so hoteli 1. 1876 v predzadnjem boju za slobodo podati si roko Srbi in Črnogorci ter planiti nad Turka se združeno močjo; pa jim je — na žalost! — izpodletelo.
Nova varoš (=Novo mesto) v tesni dolini reke Tikve je zdaj »Sibirija novopazarska." Morebiti, da se prekrsti skoro zopet v »Sibirijo bosansko," kakor so jo imenovali prej, dokler je pripadal Novi pazar še Bosni.
Po tem, ko sem te vodil po manjih mestih iu krajih tega okrožja, pristoji se, da te spremim tako tudi še v njegovo glavno mesto , Novi pazar" (= Novi trg), poprej: do konca 15. stoletja še »Trgovište" (= trgovišče, tržišče), še poprej »Ras" ali „Rasa" imenovano.
Tu je je bila srbskim županom in Nemanjičem prestolnica, po koji je menda vsa dežela dobila staro tuje ime »Rascia," (kakor se zove tudi zdaj po glavnega mesta imenu vse okrožje).
Jako lepa je lega sedanjega, dobro utrjenega in dosta prostranega mesta pri Raški in njenem pritoku Jošanici; ali hiše (»rumelski" zidane) niso nič kaj lepe; mesto samo na sebi jako nesnažno in brez poštenega tlaka. Pa morda pride naša »posadka" skoro tudi v to mesto snažit, pa tudi »popisovat."
Potem bodemo konči znali, koliko ljudi živi prav za prav v tem mestu ; kajti v dveh novih knjigah (1.1878) čitam, da živi v njem (v »kakih" 1600 hišah) . . . „kakih" 8000 . . . do 25.000 duš. — Kolika razlika
v teh „ računih po priliki!" Vendar je verjetno, da je med prebivalci največ muhamedancev, primeroma malo kristjanov (pravoslavnih) in nekoliko Židov.
Med muhamedanci je pa poleg Srbov tudi mnogo Arbanasov, ki se nosijo in lepotičijo po svoje, a soseb žene.
Ubogi kristjani ne smejo beliti si hiš samo zato, da bi se ločile od muhamedanskih.
Pol ure od mesta proti vzhodu nahajajo se še stare rimske toplice; — pol ure proti severju sv. Petra iu Pavla cerkev, ki pravijo, da je bil v njej krščen veliki župan srbski Stepan Ne-manja, oča kralju Stepanu .,Prvovenčanemu." — Dalje od mesta v stran je pa še več imenitnih spomenikov starinskih.
Bodi zdaj konec krajepisju. Prehajam k zgodovini.
II. pismo.
Predno se poprimem zgodovine bosanske, naj ti razložim, od kod izhaja po mojih mislih ime tej deželi: Bosna.
Ni dvojbe, da je bilo to ime znano že pred desetim vekom, ali zapisano nahajamo prvič pri desetega veka imenitnem (grškem) piscu: cesarju1) Konštantinu VII., ki jo piše Bos ona {Boomn. 3)
A od kod to ime? — Vgibali so to že mnogi; ta ga izvaja tako, oni tako. — Meni se zdi najverjetnejše, da je dobila dežela ime po glavni svoji reki Bosni, (kakor n. pr. „Posavina" po Savi). Tej misli ustrezajo tudi novi zasledki v starih pismih ,,Dubrovačkih", po kojih je Bosna iz prvine obsegala samo gornje porečje ali gornjo dolino reke Bosne. 3)
Vprašaš me: Je li res, da so živeli v Bosni najprej Ilirci in da so bili stari Ilirci Slovani? —
Priča nam zgodovina, da so živeli v Bosni res najprej Ilirci; ali ne da se po mojih mislih dokazati nikakor, da so bili stari Ilirci slovanske krvi.
Kdor je o stari Iliriji (Illvris, Uyricum, 'fkkvgig, ' 1M.vqm6v) in o starih Ilircili prečital samo to, kar je napisal o njih učeni P. J. Šafaf ik,4) vem, da ne poreče: ..Doguano je, da so bili nekdanji Ilirci — Slovani." —
') Zato mu pravijo „Porphyrogeneta", Bagrenorodni t. j. ,,v bagru" (skrlatu) rojeni. — Pis.
-) „De administrando imperio c. 32"); po Cinamu (Kinnauios) Boa&va, štel. Bostna, lat. Bosstna. — Pis.
3)	K. Jir. 1879; 29. — Pis.
4)	Gl. „P. J. Šaf. Starožitnosti slovan." (1837) in „Ueber die Ab-kunft der Slaven" (1828). — Pis.
Da stari Ilirci niso bili slovanskega roda, gre na dan tudi iz Haknove knjige,1) ki dopoveduje z verjetnimi dokazi, da so sedanji Albanci (Arbanasi, Arnavti) zarod po starib 11 i r c i h, in to: tako imenovani „Gegi" (Skipetari) v severni Albaniji po pravih Ilircih, a „Toski" v južni Albaniji po Epirotih.
Če primerjam tega ilirskega zaroda indo-evropsko govorico slovanščini (stari slovenščini in živim narečjem slovanskim), ne morem si kaj, da ne bi vzkliknil: „0ni ljudje, kateri so govorili kedaj tak ali temu podoben jezik, — niso bili nikdar Slovani."
Evo ti nekoliko albanskih (toskovskih in gegovskih) besed, pa sodi sam!
Njeri, geg. rop človek, mož; kokb glava; balh čelo; hundt, nos; veš uho; dore roka; tosk. khmbT,, geg. kame noga; tosk. d&bnvbrh, geg. dz&mhrl, (dzermrb ali dzembirB) srce; njhsb voda; tosk. verrh, geg. veni, vino; tosk. henni>, geg. hanrvh mesec (luna); tosk. diel, geg. dil (solnce).
Ker so pa po nekaterih deželah, nekdaj k stari, s časom sila razprostranjeni Iliriji spadajočih, prebivali pozneje ter prebivajo še dan denes ondod Slovani, zato so mislili in trdili nekateri, da so bili ,,stari Ilirci" — Slovani.
Tudi onim, kateri so se pvri tem dokazovanju naslanjali na neka narodovska in krajevna imena, ki se nahajo po grških spisih, ter zvone nekako slovanski, — odgovoril je že učeni Šafafik,B) da se ne da nič do dobrega dognati s tem omahljivim dokazom, (ki se opira tudi na imena celo iz šestega veka, ko so se bile že jako premenile narodopisne razmere). — Temu dokazu trohljiva podpora je pa tudi stara ,,Bylazora" (Bv)m^i5qh), gornje-macedonsko mesto, prvič imenovano pri Polibiju vsaj 146 let pred Kr. r. (v. 97.) Kaj pa je to drugega — pravijo — nego „Bela zora ?" —
Da se okanim vsega drugega izpodbijanja, vprašam tudi jaz samo to: ,,Kdo na vsem svetu je kedaj slišal ali čital o beli zori? — Dobro je vsem Slovencem znan „beli dan"; ali bela zora, 3) to je — sit venia verbo — misel nora.
Kdor pa sluti samo po lepi in šibki rasti, veliki in krepki postavi, po črnih laseh in brzih nogah, po junaštvu v boju in gostoljubnosti v domu itd., da so sedanji narodi po poprejšnji zahodni Turčiji (tedaj tudi Slovani po Bosni in Hercegovini) ilirski zarod, — onemu treba povedati i to, da vse te ilirske lastnosti — vsa ta svojstva (z gostoljubnostjo vred) pripadajo tudi Albancem, ki so zdaj po H akno vi h dokazih jedini ..ostanki" starim Ilircem.4)
J) Dr. J. G. Ilahn: „Alban. Studien." Wien, 1853. — Pis.
-) „Slov. starožitn." na str. 212—321. — Pis
3) Prim. nem. Morgenrothe, lat. aurora iz ,aurum' (zlato). — Pis.
*) Vendar je zdaj dosti Albancev in Slovanov srednje postave; niso vsi južni Slovani črnih las itd. — Pis.
Naj prestopim po tem razjasnilu, ki se mi je zdelo potrebno, k zgodovini.
Kdo je „njega dni" t. j. za predzgodovinske dobe živel v Bosni, tega ne ve zdaj živa duša. Kakor nam pa pričajo zgodovinske knjige, živeli so llirci prvi v sedanji Bosni, ') ki je spadala z denašnjo Hercegovino vred pod Ilirijo. Potem, ko so mogočni Rimljani leta 168 pred Kr. r. premogli poslednjega kralja ilirskega Gencija (Genthios), prišla je Bosna pod rimsko vlado, ter bila v prvem desetoletju po Kr. r. (za cesarja Avgusta) pridružena najprej stari Panoniji, kesneje pa Dalmaciji. Ko je bilo rimsko cesarstvo 1. 395 po Kr. razpolovičeno na vzhodno in zahodno, prišla je Bosna najprej pod „zahodno-rimsko" cesarstvo, t. j. pod Rim, —1. 476. (ko je bilo tega cesarstva konec), pa pod ,.vzhodno-rimsko" ali grško cesarstvo t. j. pod Carigrad.
O veliki selitvi narodovski osvojili so to deželo, in to v petem veku G o ti, koje so pa že v šestem veku pregnali silni Avari (Nestor piše „Obri"). —
Čital si morda i ti v kaki knjigi, da je za Avari v denašnjo Bosno proti koncu šestega veka prišlo iz Tracije slovansko ljudstvo po imenu Besi ali Bosi (Bessen, Bossen, Boser), in da je dobila po njem dežela tudi ime. Ali temu ni tako.
Po novih učenih preiskavah imenovali so se namreč Besi,2) a ne Bosi — duhovniki ali preroki nekdanjih malikovavcev Sa-trov (2<x.tqou) slobodnih podgorcev (južno-balkanskih) plemena rakovskega, ki je v rodu starim llircem. Teh dohovnikov ime ,,Besi" 3) prenesli so pozneje na vse ljudstvo.
Iz tega vidiš, da „Besi" niso bili Slovani, in da so „Bosi" gola izduka novejših piscev; „bosa" je tedaj, da je Bosna dobila ime po (izmišljenih) „Bosih".
Zgodovinska resnica je pa, da so prišli za Avari v sedanjo Bosno-Hercegovino v prvi polovici sedmega veka Slovani.
Da so že 1. 600 po Kr. r. Slovani silili prek Donave, soseb v primorske kraje, svedoči nam pismo papeža Gregorja I., ki je tedanjemu škofu Solinskemu (Salona v Dalmaciji) na dotično poročilo odpisal že julija meseca leta 600, kako ga to tare in skrbi, da silijo Slovani, [ki ondaj niso bili še kristjani], v Dalmacijo in skozi Istro tudi že v Italijo.4)
') Da so nekdaj živeli tudi v sedanji Bosni stari Skordiski, in da so bili ilirskega plemena, pričata nam Strabo [geogr. VII; 219 Bas, 1523] in Apijan [c. III. de reb. illyr. Par. 1877;] 271. — Pis.
2)	Bessoi {Briaaoi po Herod. VII. 111 ; Bitranl po Strabonu). — Pis
3)	Alb. „besta = vera, zvestoba (Hahn, I. 242), tedaj ime „Besi". ni iz slovanske besede „bds" (lif>Cl) daemon. — Pis.
4)	„De Sclavorum [Slavorumj gente, quae vobis valde imminet
Nekateri menijo, da so bili ti ljudi') A vari, a ne Slovani; ali papežev odpis govori razločno o Slovanih, ki so tedaj, kakor se kaže, že ondaj po malem silili prek Donave na to stran te mokre meje.
Za cesarja Heraklija, ki je vladal v Carigradu od 1. 610 do 641, prišli so pa v tedanjo Dalmacijo po Konštantinovem poročilu na debelo najprej Hrvati (Xna>pdTot, Ckrobatoi, Chrovati), a za njimi stopram Srbi ali Srbiji (Ztopbu, Serbloi). — Hrvati premorejo in pokončajo, ali si pa podvržejo Avare po „ večletni",, vojski, ter se polaste Dalmacije. -) —
Iz Dalmacije odpravi se pozneje množica Hrvatov ter posede „Ilirijo" in „Panonijo".3)
Ni dvojbe, da si treba pod to Panonijo misliti nekdanjo ,,posavsko Panonijo" med Savo iu Dravo; ali natančneje: del dolnje Panonije [posavske in sremske] med Savo, Dravo in Donavo 4) t. j. sedanji Srem („Sriem", Sirmien), denašnjo Slavonijo in kos sosedne jej Hrvatske.
Zastran Konštatinove »Ilirije" (Illyricum,'; 'Illvrnmv) ima'pa pri učenjakih vsaka glava svojo pamet. 5) — Ali kdor neče pritrditi, da je obsegala Ivonštantinova Ilirija tudi Bosno; priznati mu bode vendar, da so Hrvati, če ne ob oni dobi, — vsekako po popisani preselitvi iz svoje stare domovine, bodi si na jeden krat, bodi si s časom razprostrli se tudi po Bosni.
Živeli so pa Hrvati po besedah Konštantinovih prej v »Veliki ali Beli Hrvatski", kjer so za njegove dobe stanovali še nekrščeni „Beli Hrvati" (Beloyx>co(ldzot,, Belochrobatoi). Dalje nam pripoveduje Konštantin verno, kakor je slišal praviti, da je prišel v Dalmacijo [ob oni dobi, ko sojo imeli Avari v rokah], izza „Bagivareje" jeden rod Hrvatov, namreč: pet bratov; med njimi tudi Hrvat, (Krmfiaroa) in dve sestri: Tuga pa Buga se svojim ljudstvom. 6)
et affligor vehementer et conturbor, . . . quia per Histriae aditum iam ad Italiam intrare coeperunt." (Ph. Jaffd: „Regesta Pontif. Rom." Beri. 1851; str. 138 Nr. 1320). — Pis
') Tudi oblike: ljudi, sosedi, kmeti, Hrvati, itd. (nm: ,,ljudje" itd.) »o slovenske. — Pis.
u) Konst. Porphyrog. de admin. imp. c. 30 — 31. — Pis.
3)	De admin. imp. e. 30. — Pis.
4)	Šaf. »Starožit." 664; Rački „Književn.". 1.(1864); 63. — Pis
5)	Prim. Šaf. 664; Račk. ,,Književn." I. 63 in „Monumenta histor Slav. merid". VII. 271; E. Diimml. »Sitzgsber. kais. Akad. phil. hist. C1 1856. XX; 374. — Pis.
fi) Lahko si misli vsak zvedenec, da je to samo narodna pripovedko (kakor ona o Čehu, Lehu itd.); ali ker ni Konštantin povedal tega razločno, začela sta nemška strokovnjaka Krause pa Diimmler po 900 letih zato in zbog nekih drugih nedostatkov strašno pikati in celo sramotiti tega »svetlega pisca", glavni steber stari zgodovini hrvatski in srbski. — Pis,
„VeIika ali Bela Hrvatska" bila je tedaj po Konštantinu za Bagivarejo (ultra Bagivaream, imT&sv Bayi§aiittui'). — Da ni ta Bagivareja nič drugega, nego Bavarska (po starem: „Baioria", „Bagoarii), a ne ,,Babja gora" ali , Babje gore" v Tatrali (Karpatih), kakor so mislili in učili poprej, dokazal je jako bistroumno učeni zgodovinar jugoslovanski Bački v ,,Književniku" I. 51.
Za Hrvati, in to še za istega cesarja Heraklija, pravi Kou-štantin nadalje (c. 31—32), prispeli so prek Donave i njihovi poprejšnji sosedi Srbi iz „Bele Srbije", ki je bila soseda Beli Hrvatski.2) Ali nezadovoljni z odkazanim svetom v Solunskem kraju (in Thessalonicae themate), vrnejo se prek Donave nazaj.— Na njihovo prošnjo odkaže se jim za selišče del sedanjo in stare Srbije, kos sedanje Hercegovine, (namreč: stara Poganija ali Neretva v primorski „Zahlumiji" s „Travunijo" vred), in „Konavli" (Canalitarum regio) t. j. denašnje Ivonavlje (Canali), ki spada zdaj k Dalmaciji. —
To je bila nova domovina srbska. Bili so si tedaj Srbi in Hrvati zopet mejaši iu sosedi kakor v stari domovini. — Okoli 1. 634 preselili so se iz nje Hrvati, okoli, 1. 638 pa Srbi, potem ko so bili Avari že pregnani, pobiti, ali pa Hrvatom podvrženi, kolikor jih je ostalo namreč v Dalmaciji živih. — Za Kouštantinove dobe živelo je še nekoliko zaroda avarskega ter ga bilo lahko razpoznati od Slovanov [brez dvojbe po posebnih telesnih lastnostih, po noši itd.]. Ali poslovanili in podomačili so se s časom Avari p o vse, t. j. pozabili tudi svoj jezik.3)
Dognano je, — to priznavajo celo najhujši nasprotniki Kon-štantinovi, — da se je oboja selitev (hrvatska in srbska) godila res za cesarja Heraklija, tedaj med 1. 610 in 641. Cepajo se misli sedanjim učenjakom samo zastran pravega časa te selitve.
D u Nor d trdi, da so prišli Hrvati, (pozvani po cesarju Herakliju na Avare) že 1. 619, a Srbi kakih deset let za njimi. 4) — Izidor Sevilski, škof in sodobnik (Zeitgenosse) svedoči pa celo, da so bili Slovani že 1. 615 posedli evropske dežele He-raklijeve. 5)
Pokazalo se je tedaj, da je cesar Konstantin, premda ni bil „nezmotljiv", — to je dokazal i Rački — pisal vendar resnico, imenitno zgodovinsko resnico, poročaje, da so prišli uajbliži nam bratje po krvi v svojo novo domovino za cesarja Heraklija. 6)
') Na drugem mestu (c. 31.) veli pa K; ,,ultra Turciam" (rijf TovQy.tag) t. j. za madžarsko Ogrsko. Prim. Šaf. 638. — Pis.
8) Prim. e. 32. — Pis.
3)	Nekateri mislijo, da so sedanji M o r 1 a k i v Dalmaciji poslovanjeuih Avarov zarod. — Pis.
4)	„Abriss d. Gesch. v. Bosnien" itd. 1876; 11. — Pis.
5)	Roncalli: ,,Vetust. lat. script. chron.1' II. 640. — Pis.
6)	Še pred Hrvati iu Srbi selili so se Slovenci iz nekdanje domovine v sedanjo, in to med 1. 592 iu 595. (Šaf. str. 689), vaekako pa ne-
Pokazalo se je nadalje, da so po polnem verjetni tudi Kon-štantinovi zemljepisni podatki — potem ko se je podrla natvezena mu „Babja gora", ki je bila zmešala glavo i ljubeznjivemu gosp. D ii m m 1 e r j u; kajti tudi on je veroval ondaj še va-njo, t. j. Konštan-tinovo „Bagivarejo" imel po krivem za Tatre ali Karpate.
Z ozirom na omenjeno Izidorjevo svedočanstvo verjetno je tudi poročilo Konštantinovo, da so se Hrvati in Srbi pokristjanili še pred Heraklijevo smrtjo (f 641), ko je Hrvatom županoval prvi „ veliki župan" ali knez {&qx«>v, princeps) Porga. a) — Vendar niso bili mahom prvič krščeni vsi preseljenci.
Kraju onih Srbov, kateri so ostali še nekrščeni, t. j. po tedanji govorici „pogani" (iz lat. ,,pagani") nadeli so ime „Poganija," ki ti je že znana. Tudi izneverilo se je po Heraklijevi smrti krščanstvu mnogo Srbov. — Pri Hrvatih so drugič krščevali in menda dokrstili zopet rimski duhovni za vlade velikega župana Porina ali Borne. 3)
Srbe so pa pozneje drugič krstili grški duhovniki, poslani po cesarju Vasilju iz Carigrada (877). Pokristjanili so se ondaj i Neretvani v „Poganiji" ali Neretvi.
Dalje nego sem bil nakanil, mudim se pri stari zgodovini hrvatski in srbski; ali zdi se mi potrebno i to, da zveš, kako marljivo in na kak način so se domači in nedomači strokovnjaki ba-vili v zadnji dobi se staro zgodovino jugoslovansko, zlasti s hrvatsko in srbsko, oziroma z bosansko in hercegovsko, kaj so zasledili, dokazali ali izmodrovali novega.... o starih časih. — Ali to kar ti podajem, samo dr obet je tega, kar je prišlo na dan. — Pretesen mi je prostor, kakor jo bil Srbom v Solunskem kraju. 4)
Predno pa koračim dalje, naj vzamem v misel še to, da nisem mogel pritegniti vsemu izpodbijanju in modrovanju teh možakov, zato ker je v stari zgodovinski dobi jugoslovanski še mnogo nejasnega — neznanega, omahljivo tedaj dokazovanje ali modrovanje, ki se naslanja samo na „dozdevke", — ali nekoliko na zgodbe, nekoliko pa na dozdevke. Zato se ne skladajo misli za-stran nekaterih dogodeb ni omenjenim novim strokovnjakom. —
koliko let predi. 610; kajti Pavel dijakon svedoči, da so bili Slovenci v sedanji kranjski deželi (,,Carniola") in po gornjem Posavju okolo 1. 610; že kakor doma (Zeus 617). Vzhodno - balkanske dežele („die ostlichen Hamuslander) imeli so pa Slovenci po Miklošičevih mislih v rokah že petega veka. (,,Die Elem. im Rumunischen". Denkschr. Akad. 1861: 12; 4). - Pis.
v R o s 31 e r (1873) 73; 120. „Sitzgsber. Ak. philos.-hist. Cl." — Pis.
2)	Konšt. de admin. imp. c. 31—32. Obliki „Porga" (TIoQya) primeri besedo ,,prga". Vuk 566. Pis.
3)	Prim. Diimml. 392. — Pis.
4)	Diimmler neče verjeti zbog »pretesnega prostora", da so se bili Srbi preselili najprej v Solunsko deželico. — Morda so jo pa zapustili baš zato, ker jim je bila pretesna. — Pis.
Letopis 1879,	13
12. pismo.
Zdaj naj ti pa podani samo še nekoliko obilnejši zgodovinski pregled od lanskega.
Po svoji preselitvi imeli so Hrvati in Srbi mnogo — premnogo gospodarjev. —
„V boju za življenje" vojskovati se jim je bilo s časom ne samo s tujimi sovražniki (Franki, Mletčani ali Benečani, Bolgari, Grki, Madžarji i. dr.), nego bojevati se i bratu z bratom, kakor se godi na žalost od nekdaj na svetu.
Mahom poHeraklijevi smrti (za vlade slabega cesarja M i h al a 1. 641) iznebili so se višje oblasti Carigradske, ter živeli nato slo-bodni najprej pod domačimi župani, a nato pod „velikimi župani , kojimi so bili iz prvine podvrženi „župani" in „bani". S časom je pa prekosil ban „velikega župana", ki je bil ondaj veči od tedanjega „kneza". ')
Ali še pred poldrugim vekom (1. 788) pride pod frankovsko oblast samostalna Hrvatska, ki je bila ondaj mnogo veča od sedanje, ter obsegala tedanjo „posavsko" in dalmatinsko Hrvatsko, 8 to vred pa tudi severno-zapadno Bosno in kos sedanje Hercegovine.
Srbsko državo, (ki je imela za Konštantinove dobe v sebi tudi kos severno-vzhodne sedanje Bosne in velik del denašuje Hercegovine) razdeli veliki župan srbski Mutimir4) 1. 874 na zvezni (federativni) način na banovine in županije. Ali predno mine sto let, začno se odpovedavati velikemu županu bani in župani, ki niso hoteli imeti več gospodarja nad sabo. Bilo je naposled toliko vladarjev, kojikor banov — telo brez glave.
Tako se je zgodilo po smrti velikega župana Ceslava (f 949) — piše neimenovani pop Dukljanski3), ki pa ne jemlje v misel države srbske, poroča to stvar tako, da se je ondaj država hrvatska razdelila na same samostalne (neodvisne) banovine.
Ali veliko zmešnjavo napravil je — Bog mu odpusti grehe! — v zgodoviui jugoslovanski ta nesrečni pop. Goti so mu Slovani. Zato
») Prvi knezi [vsaj srbski] bili so to, kar ondaj lat. „comites" [Gaugrafen]. Čita se tudi o „včlikih knezih" (ki so bili veči od županov), in o „velikih banih". — Prim. „Dan. rječn". pod besedami: knez, župan, vsSliki župan, ban. — Šimek tolmači pa na str. 11., da so bili ,,bani" == „duces" (Herzoge) a „župani" = ,,comites". Zdaj je to drugače. — Pis.
®) Po naše menda Motimir (lat. „Muntimirus" in „Montomerus"), pO krivem tudi Budi mir imenovan, v letopisu Dukljanskem pa celo ,.Svetopelek" (= Svetopolk; Svatopluk). - Imenjak mu je hrvatski Mutimir (lat. M u n c i m i r), znan po svoji darovnici 1. 892.Knjiž. I. 72. in 75. — Pis.
3) „Presbyteri Diocleatis regnum Slavorum", letopis pisan v Baru (Antivari) sredi XII. veka. gl. „Književn.'< I. 203 in 218. — Pis.
je naštel do druge polovice X. veka 27 gotsko - hrvatsko - srbskih kraljev, a med njimi po imenu samo štiri prave. ') Vsi drugi ne veljajo tedaj s kratkočasnimi »pripovedkami" vred o teh, brez malega izmišljenih »kraljih slovanskih" za zgodovino niti gluhega oreha.
Ali dokler niso sedanji strokovnjaki deli letopisa Dukljan-skega »na rešeto", verovali so va-nj celo učenjaki in čislani zgodo-pisci, ter mašili ž njegovimi pripovedkami brez pomisleka zgodovinske praznine, katere so prazne pustili zgodopisci Carigradski.
Zatrosilo se je tedaj med žito dosti plevela, ki ga ni lahko ločiti od pravega žita.
Mnogo verjetnejši je (se zemljepisnimi podatki vred) Dukljan-skega letopisa drugi del, ki sega od X. do druge polovice XII. veka; ali verjetnega je samo toliko, kolikor se strinja s kakim drugim, dotični zgodbi ,,sodobnim" poročilom, — in to, česar je doživel lahko sam.
Tako ni upati povse ni Papaličevemu letopisu, ki ni do malega nič drugega nego prepis letopisa D u k 1 j a n s k e g a. Zmešnjavo pomnožuje i to, da se jednako ne tolmačijo slovanska imena v tuji opravi (grški, latinski itd.). — Vzeti mi je bilo gredoč v misel tudi t e okolščine zato, da vidiš, kolik križ je pisati osedobi zgodovino bosansko in hercegovsko.
Nadaljevati jo hočem zdaj na kratko, skrbno ogibaje se vseh pripovedek.
Bela II. slepi, kralj ogrski, priženil je 1. 1127 z Jelisavo (hčerjo Uroša, velikega župana vaškega) tedanjo Ramo t. j. kos južne Bosne okolo vode Rame, ki teče izpod planine Raduše v Neretvo. —
Od one dobe pošiljali so kralji ogrski v Ramo svoje bane za gospodarje.
L. 1136 poveri Bela banovino ramsko 2 sinu Vladislavu, vojvodi hrvatsko-slavonskemu, ter pridene dve leti nato svojemu naslovu tudi nazov: »kralj ramski" (rex Ramae).
Ta nazov rabil je kraljem ogrskim tudi pozneje, ko je prišla pod njihovo oblast vsa Bosna. a)
Dokler je namreč v Rami gospodaril tretji ban, tedanjemu ogrskemu kralju brat, banoval je (od 1. 1154) v Bosni ban Borič.
Ko je car Carigradski Man vel (Emanuel) 1. 1164 pridobil Hrvatsko in Dalmacijo, podvrže si tudi Boriča (t 1168).
O tej dobi (1169) prisvoji si Stepan Nemanja veliki župan srbski, ki je hotel ves svoj narod zjediniti in ga samostalnega napraviti), poprejšnjo južno Bosno, t. j. tedanjo južno-hrvatsko državo.3)
'J Med temi je tudi omenjeni Če si a v ali Čas lav (,,Ciaslavus"), pri Konšt. T£ttijO).aflo+. —■ Pis.
2)	Stopram od 6ne dobe pomenja v ogrskih listinah Rama tudi vso Bosno (,,pars pro toto'1^, — Pis.
3)	Prim. „Obz," br. 224. (1879) na drugi str. v listku. — Pis.
Po smrti Man vel o vi vzame si pa Bela III., kralj ogrski Hrvatsko, Dalmacijo in Bosno ter podeli 1. 1180 vso Bosno [z Ramo vred] sinu Boričevemu, banu Kulinu, s kojim se začenja pod ogrsko-hrvatsko krono vrsta narodnih banov bosanskih. ') Banovali so kakih 200 let, potem pa začeli v Bosni kraljevati narodni kralji.
Hvalijo bana Kulina, da je bil jaki skrban vladar in prijatelj Dubrovčanom, kojim je dovolil 1. 1189 s posebnim pismom, da smejo brez straha trgovati po vsi njegovi deželi. Tudi s papežem pogajala sta se s početka jako lepo; pozneje sta si pa bila navskriž zastran cerkvenih zadev. Ker mu ni hotel papež odje-njati, posluhne Kulin menda svojo ženo, Stepana Nemanjiča velikega župana srbskega sestro in bogomilko, pobogomili se tudi on, in vzame bogomile („patarene"), ki so se bili ondaj silno pomnožili po Bosni, pod svojo posebno bran.2)
Po velikih sitnostih, ki jih je imel zato s papežem in kraljem ogrskim, odpove še Kulin v javni skupščini (1203) očitno novi veri, in umrje 1. 1204. Vendar se ne strinjajo računi glede tega, kedaj je začel banovati, a kedaj je umrl.3)
Za njegove vlade napravili so stranski naseljenci, v deželo pozvani, več novih mest in vasi; žito, sadje in vse rodilo je pa tako obilo, da pravijo v Bosni še dan denes srečni rodovitni dobi „Kulinova doba" ali „vremena Kulinova".
Naslednik mu je bil sin Stepan (1204—1226). Za njegovega banovanja prekose katoličane zopet bogomili. Kralj ogrski A n d r a š pošlje na-nje križarsko vojsko, kojo je vodil škof Kol očki, ter prisilil mnogo bogomilov, da prestopijo k naši veri, še več jih pa zapodi iz dežele.
Ali zatrl jih ni; kajti po snftti Stepanovi razglasi se za bana bosanskega s pomočjo bogomilsko a brez privolje kralja ogrskega bogomilec Matija Stepan Ninoslav, ter izpodrine Stepanovega sina Sebislava.
Pa se naglo zopet preveri, ko ga zastraši kralj ogrski z vojsko.
Priljubi se Ninoslav s tem papežu Gregorju IX., ki se potegne (1233) za-nj pismeno pri tedanjem ogrskem kraljeviču K o 1 o-manu in opravi, da mu ostane banovina; ali pozneje Ninoslav zopet prepreže, ter se poprime zopet bogomilstva. Zato vzraste bogomilom grebčn. — Na papežev pozov pa nova ogrska vojska
') Hrvatska (sž Slavonijo in Dalmacijo vred) podvrgla se je bila ogrski kroni sama rada po tako imenovani „osebni uniji" (združbi) že 1. 1102. za ogrskega kralja Kolomana. — Pis.
2)	Čitaj, če še nisi, o bogomilih in bogomilstvu spis v letopisu „Mat. sloven." 1. 1877. (187 —195). — Pis.
3)	Širne k 47. in 51. — Pis,
zbogomili (1234) in z banom pristriže bogomilom peruti; še bolj pa o drugi križarski vojski 1. 1246 zoper njih.
Deset let poprej (1236) bila je ponovljena z Dubrovčani Kuli-nova trgovska pogodba in staro prijateljstvo.
Še večje trgovske pravice podelil je paNinoslavDubrovniku kakor „veliki ban" marca meseca 1. 1249 s pismom, ki se nahaja med Miklošičevimi srbskimi spomeniki. ')
Po smrti Ninoslavovi (1250) banoval je v Bosni (vsaj 1.1271) ogrskega kralja S t ep a na sestran ali sestrič Bela. Po njegovi smrti (1272) izročil je pa kralj Vladislav (Ladislav) Bosno materi svoji Jelisavi. — Ta pošlje pa za namestnika ali bana v Bosno nekega Stepana (Kotromana). Za njegove nemarne uprave opomorejo se zopet bogomili ter začno očitno oznanjati svojo vero. Zatirala sta jih po volji papeževi J e 1 i s a v a in kralj (sin), ali zatreti jih nista mogla.
Zbog splošnega nezadovoljstva v Bosni z ogrsko vlado proda kralj Vladisla^v Bosno (1283) „banu hrvatskemu in knezu Bribir-skemu" Pavlu Šubidu. Stepan Kotromanin njegovi sini pobegnejo v Dubrovnik. — Združena je zdaj Bosna s Hrvatsko pod jednim banom.
Ali že tretje leto nato (1286) polasti se Bosne srbski kralj Milutin (tudi Stepan Uroš imenovan, kralju Urošu I. drugi sin).
Otme mu jo Pavel Šubič zopet (1302) in pošlje v Bosno svojega sina Mladena za podbana.
Po smrti očetovi (f 1312) banoval je Mladen Subid v Hrvatski in vsi Bosni ter dovolil bogomilom (pozabivši pogodeb s papežem) vso slobodo.
Pristudi se njegovo samovoljno vladanje Hrvatom in Bošnjakom, ki ga po 10 letih ... zapode. Kralj Karol Robert privoli, odstavi Mladena in postavi za bana bosanskega Stepana Kotro-maniča ali Kotromauoviča, sina StepanuKotromanu,termu dovoli (1325) iz posebnega prijateljstva, da si prisvoji vso Bosno ter pridobi tudi „Humsko zemljo" ali „Zahumje".
L. 1334 ponovi se stara trgovska pogodba med Bosno in dalmatinsko-primorskimi mesti. Prestopivši od pravoslavne vere k naši, pomagal je na vso moč zatirati bogomilstvo.
L. 1349 spreta se z Dušanom, „carom srbskim",živozarad meje primorske (zahumske). Začne se huda vojska. Naposled pri-vojskuje Dušan „Zahumje", (anti še pametiš, da je to sedanja severna Hercegovina s primorskim obližjem). — Ko se pomirita, pridrži Dušan Zahumje in nekoliko primorskih mest, ter se počne (1355) imenovati „kralja bosanskega".
Po smrti Dušanovi (f 1356) dobi pa Stepan Kotromanič z ogrsko pomočjo vse to zopet nazaj.
>) „Monum. srb." str. 32—34. — Pis.
Že drugo leto (1357) nato stisne na naglem oči tudi Step an Kotromanič.
Ker ni imel sina, zato pride na njegovo mesto njegov sinovec ') Stepan Tvrdko.
Ali sovraž so mlademu banu mnogi plemenitaši zbog njegove matere Jelene (Helene), ki je vladala kakor banicaz nedoletnim sinom, ter razglasijo za bana bosanskega Pavla Kulišiča, kije banoval v Usori2) in prvoval zarotnikom. Ali prehiti in vjame ga srčni Tvrdko iznenadi v lastnem gradu izmed nekoliko zarotnikov, ter mu vzame banovino usorsko, kojo pa odstopi nato kralju ogrskemu. Izpodletelo je drugim upornikom in sovražnikom Tvrdkovim, med katerimi je bil tudi njegov pravi brat Vuk, ki se je lastil Bosne s praznimi pretvezami. Hrabri Tvrdko premore v krvavih bojih vse; neki Dabiša mora pobegniti v Dubrovnik, brat Vuk pa na Ogrsko (1364).
L. 1369 potolče Tvrdko pod Srebrnikom strahovito tudi madžarsko vojsko, poslano na-nj po ogrskem kralju Ludoviku, zato ker ni hotel ban odstopiti bratu Vuku polovice svoje banovine, kakor mu je bilo ukazano. Združi se nato junaški Tvrdko se srbskim knezom Lazarjem zoper N. Altomanoviča in Jurja Balšiča, župana Zetskega, ter raztegne po srečni vojski (1376) svojo državo na jug do Sjenice, O nog oš ta (Nikšiča) in Kotora.
Razprostranivši tako svojo banovino, da se mogočni ban še 1. 1376 v Mileševi kronati za kralja bosanskega po imenu: „Stepan Tvrdko I."
Dve leti nato pritrdi Dubrovčanom pismeno (10. apr. 1378) vse pravice in trgovske sloboščine, katere so imeli za njegovih prednikov v Bosni in v Srbiji.3)
Po L u d o v i k o Vji smrti (1382) privzame si tudi „Zahumje",po materini smrti tudi Usoro in več trdnjav. Ko pridero tačas Turki v Bosno, plane nad-nje in jih pokonča 15.000. Knezu srbskemu Lazarju pošlje na Kosovo polje (1389) na pomoč 20.000 Bošnjakov. Vodil jih je hrabri vojvoda Vladko Hranič, (tudi Hranja Vukovič imenovan), ki je moral zbog Brankoviče ve g a izdajstva vrniti se brez ugodnih nasledkov.
Ali ko hočejo Turki zmage pijani pet dni nato vdreti v Bosno, potolče jih (20. junija) in zavrne srečno od meje bosanske.
Mahom potem našeška Hranič pošteno Madžarje (ki so nagajali Bosni), pod Vrano, planino bosansko, ter pribori drugo leto (1390) svojemu kralju tudi skoro vsa dalmatinska mesta in otoke (razen Dubrovnika in Zadra).
') (Srbohrv.) sinovac, bratie, bratauic = (sloven.) sinovec, bratič ali bratan t. j. bratov sin. — Pis.
2)	Usora, kraj v severni Bosni ob reki Usori, ki teče v Bosno. — Pis.
3)	Na tem pismu je podpisan tako : CTe$AH£> TBp&TKto BB XpHCTA EOIU. KpAJB CpEJIieMB H BoClrfi H npHMOpHB („Stefan Tvrtko v Hrista Boga kralj Srbljem i Bosnš- i primoriju"). — Pis.
ki	V 1	■ y
Iz hvaležnosti za tolike zasluge podari Tvrdko junaškeafu Vladku Hmniču „Zahumje" z dedno ali nasledno pravico pod oblastjo bosansko. (Vladku prvi naslednik: sin Sandalj Hranid, ki pa ni imel sina).
Z Mletčani je Tvrdko živel vedno v velikem prijateljstvu.
Novce (z latinskimi napisi) dajal je kovati še kakor ban, tako tudi pozneje kakor kralj bosanski.
Stepan Tvrdko I, mož bistre pameti in moder vladar, skrbel je v svoji sreči in mogočnosti po tedanjih okolnostih na vso moč tudi za dušni razvitek v svojem kraljevstvu. Umrl je pa prvi kralj bosanski — premda je bil dvakrat oženjen — 1.1391 brez zakonskega odvetka.
Izbran je nato po bosanskih velikaših za kralja bosanskega oni plemenitaš Dabiša, ki je bil tudi glavar nekdanjim upornikom Tvrdkovim, ter moral naposled pobegniti v Dubrovnik.
Izvolila ga je večina bosanskih velikašev. ') Izpodnašati ga začne njegov nasprotnik Tvrdkovič („Scurus"), postranski sin pokojnega Tvrdka; ali s pomočjo ogrsko-hrvatskega kralja Žige (Sigmund), ki je Dabiši prepustil na vse žive dni Dalmacijo, obdrži se novi kralj na prestolu ter zapodi Turke (pod Bajazitom) iz Bosne, a Tvrdka Tvrdkovida iz primorjadalmatinskega, in pridobi še kos sveta.
Ko izdahne Dabiša, posadi se (1397) na kraljevi sedež vendar Stepan Tvrdko II. Tvrdkovič, ki je pa moral dvakrat stopiti ž njega ter obsedel na njem stopram tretjič. Ker se je bil namreč raznesel mahom po prvem nastopu glas, da Tvrdko II. ni kralja T r v d k a sin, nego da mu je bil podvržen, izbere še istega leta večina velikašev drugega kralja. Ta je bil Stepan Ostoja, knez usor-ski.2) Posreči mu se, da pahne s prestola Tvrdka Tvrdkovič a. Ta pobegne... k cesarju turškemu Bajazitu, ter ga prosi pomoči, obetaje mu velik davek („danak"). Zdaj nastanejo velike spletke. Dokler se turška vojska zbira pri Zvorniku, polasti se kralj ogrski nekaterih severnih krajev bosanskih. Zato stopi zdaj Ostoja na stran kralja Vladi sla v a napoljskega, ko se je trgal ta s kraljem ogrskim za ogrsko krono.
Junaški vojvoda bosanski Hervoje,Hrvatičali Hrvoja Vukčič pridobi z veliko vojsko Vladislavu veči del Dalmacije.
') Čita se po raznih knjigah, daje bil Dabiša Tvrdko v emu stricu Miroslavu (nezakonski) sin, tedaj Kotromanic; bil je namreč ta Miroslav znanemu Stepanu [Kotromanu] 3. sin. V. Klaič sodi pa po pismu Tvrdka II. (18. avg. 1421), da morebiti [Dabiša] vendar ni bil Kotromanic („Obz." br. 107 t. 1. — Pis.
2) Miki. „Mouum. srb." str. 225. — R a č k i i. dr. trdili so dozdaj, da je bil Stepan Ostoja kralju Dabiši sin; jako duhovito dokazuje pa V. Klaic (brez podpisa) v „Obz." br. 107. t. 1. nasprotje, in da ni bil Ostoja nemara ni v rodu Kotromanilem. — Pia.
O s t o j a ga obdari zato (1400) s „Hlivnom" (Livno), a V1 a d i s 1 a v [kro -nan za kralja dalmatinskega v Zadru 1. 1403] postavi ga Dalmaciji in Hrvatski za svojega namestnika z naslovom: „vojvoda Spletski."
Istega leta (1403) spre se Ostoja z Dubrovčani, in jim napove vojsko. — Dubrovčani premamijo pa na svojo stran mogočnega H e r v o j o, tedanjega najmogočnejšega velikaša bosanskega, (ki je bil menda pomogel Ostoji najbolj na prestol), ter ga pregovore, da jim obeča (1404) pismeno, namesto Ostoje razglasiti nekega Pavla Radišiča za kralja bosanskega.
Začne se boj. Tačas prilomasti pa v Bosno Tvrdko Tvrdkovič s turško vojsko, nadvlada svojega nasprotnika Ostojo, iztera iz Bosne ter sede drugič na prestol bosanski (1404).
Ostoja pa išče na žalost pribežališča in pomoči... tudi pri Turčinu, obetaje mu še več davka. — Ne gluši se Turčin ni zdaj.
Mahom se pomiri Tvrdkovič z Dubrovčani. Ker pa potegne tudi z Vladislavom napoljskim, vojskovati mu se je s kraljem ogrskim, ki potolče Tvrdkoviča pod Doborom (1408) ter vjame njega in 126 veljakov živih, izmed katerih je dal mnogim glave odsekati, ter pometati jih brez glav v Bosno; druge veljake pa odvede sabo v Budim s kraljem vred, ki ga pridrži pri sebi.
Mahom nato polasti se kraljevega prestola bosanskega s turško pomočjo (1408) zopet Stepati Ostoja, ki se je bavil ondaj v Bobovcu, ter se bil ubranil ondi Tvrdkovič uže poprej. Dokler se je boril Hervoja z vojvodomhumskim Sandaljem, (koji ga je dolžil skrivaj izdajstva), a zbog tega pritikanega mu izdajstva tudi s kraljem ogrskim (1410), ugajal je Ostoja temu.
Za te (druge) nemarne vlade njegove podvrgel si je turški cesar M u h a m e d I. južno ali „gornjo" Bosno („superiorem Boznam" vel „Verhbozanyam") ter postavil tam za svojega namestnika ali ,,kralja" nekega	t. j. vojvodo Izaka. — Poklical je bil
namreč v veliki sili Turka v deželo sebi na pomoč zoper kralja ogrskega samopridni Hervoja sam, ki je po tako žalostnih nasledkih . . . od žalosti umrl 1. 1415.
Ali naposled se kralja Ostoje nemarno kraljevanje in razuzdano življenje pristudi Bošnjakom tako, da ga odstavijo ter po-sadč na kraljevi prestol njegovega sina Stepana Ostojiča (1418).
Stari Ostoja beži . . . zopet k staremu „prijatelju" Turčinu ter mu obeča, za pomoč plačevati še več davka na leto in dati mu sina Radivoja ') v zastavo. Kako rad ga usliši M u h a m e d! Da mu silno vojsko. — Zdaj pa nečejo imeti poprejšnji nasprotniki očetovi ni sina Ostojiča za kralja, nego zopet Tvrdka II., Tvrdkoviča, ki se je ondaj s kraljem ogrskim mudil na Nemškem (na cerkvenem zboru v Kostnicah, Konstanz).
') Zakonskega sina temu kralja imenuje ga Š i m e k (Schimek 100,
110 in 118), ki je prenesel to zgodbo v leto 1408; „naravni deci" kri-ljevi prišteva ga pa V. Klaic v „Obz." br. 107. t. 1. — Pis.
Potem ko se vrne kralj Ž i g a s Tvrdkovičem domov, in otme vojvodi Izaku, (ki je obležal mrtev na bojišču), „gornjo Bosno", da" Bosno zopet Tvrdku II. Tvrdkoviču, ki je prišel na ta način — po kratkem aH živem boju z mladim kraljem Ostojičem in ž njegovo močno stranko — tretjič na kraljevi sedež še 1. 1418.
Da ne bi bilo pa zopet kake nesrečne vojske, pregovore in pomire velikaši oba kralja tako, da bodeta kraljevala oba skupaj (Tvrdko II. Tvrdkovič in Stepan Ostojič) z jednako veljavo in častjo do smrti, vendar vsak v svojem predelu. To se je res tudi godilo brez kakega razpora med njima.
Umrl je bil na srečo stari Os to j a šel. 1418, vsekako pa pred 5. marcem 1419. To priča pismo, s kojim je njegov sin Stepan Ostojič potrdil Dubrovniku vse pravice in sloboščine, katere so mu bili podelili njegovi predniki. ')
Očitna zmota je tedaj to, kar se čita po različnih starih in prenovih knjigah, da je umrl Ostoja 1. 1435.
Po tem takem niso kraljevali ti „trije kralji" nikdar „vsi trije skupaj do smrti", nego samo Tvrdko II. pa Stepan Ostojič, (od 1. 1418 do 1421), dokler ni tega pobrala smrt že 1. 1421.
Nato ostane Tvrdko II. sam na kraljevem prestolu in zmore srečno Ostojičevega brata2) Radivoja, ki se je hotel polastiti stola bosanskega s turško pomočjo.
L. 1421 in 1422 ponovi tudi on staro (očetovo) trgovsko pogodbo z Mletčani, povrh pa sklene ž njimi bojno zavezo.
To ni po volji Turčinom, ki pridero zato v Bosno ter prisilijo Tvrdkoviča (1424), da jim mora odstopiti nekoliko mest in še več davka plačevati nego poprej.
Za poslednje dobe Tvrdkove ojača zopet bogomilstvo, zato ker so temu na roko hodili poglavitni velikaši.
Ker ni imel niStepanTvrdko II. Tvrdkovič svojih otrok, zapustil je po smrti (f 1443) vsled posebne pogodbe krono svojemu sestranu (sestriču) Hermanu Celjskemu,banu slavonskemu.
Ta pogodba pa ne obvelja, kajti po večini velikašev bogo-milskih izvoljen je za kralja Stepan Tomaž Ostojič, bogomilec in pokojnega kralja Step a na Ostoje (starega) nezakonski sin.
Potem pa ko se je preveril (1444), pozakoni ga papež Evge ni j IV. mahom drugo leto ter spozna za pravega sina kraljevega. Hvaležen je bil za to mladi kralj.
L. 1450 da S t e p a n T o m a ž O s t o j i č oglasiti vsem bogomilom, naj prestopijo k naši veri, ali se pa pobero iz dežele. — Preveri se jih nato 2000, — ali preseli 20krat toliko v novo, od Bosne odcepljeno Hercegovino. Ondi je vladal namreč tedaj poprejšnji
') V tem pismu s cirilico pisanem 5. marca 1419 (Miki. ,,Monum. srb." štev. 95, str. 282) imenuje namreč Stepan Ostojič svojega očeta i,SVetO počivavLŠago", to je: v svetem [večnem] miru počivajočega, — Pis. a) Prim. predzadnjo opombo: 1) na str. 200. — Pis.
bogomilec in še vedno prijatelj bogomilom: Stepati Vukčid (Kosata), isti, koji se je bil po smrti strica Sandalja (f 1435) kakor njegov naslednik ') 1. 1441 odcepil od Bosne, razprostranil o vednih bojih v Bosni za prestol svojo kneževino (,,zahumsko") od Dubrovnika do Konjiča, in od Dobrega polja do Novega pazara, ter si izprosil pozneje od cesarja Miroslava (Friderika IV.) k domačemu nazovu („kuez in veliki vojvoda bosanski") še tuji naslov „herceg", 2) po kojem je dobila ime denašuja Hercegovina, kar sem ti pravil že „pod Mostarom."
„Neodvisen" je zdaj častilakomni Stepan Vukčičod Bosne, ki zato jako oslabi. Joj Bosni, pa i... odcepljeni Hercegovini! — „Sloga jači, nesloga tlači."
Vpletaje gredoč zgodovino hercegovsko, naj ti povem, da se je 1. 1451 Stepan Kosača vojskoval iz različnih uzrokov z Dubrovčani, kojim je pa pomagal kralj bosanski Stepan Tomaž. — „Pravijo", da je bila med temi »različnimi uzroki" . . . tudi neka lepa Nemka itd., — ali morebiti, da je to samo pripovedka, zato raje molčim. — Okoristijo se brž s to vojsko Mletčani (Benečani), ki razširijo svojo moč v Dalmaciji.
Zato novi prepiri med njimi in med kraljem bosanskim, tako tudi med njimi in med Vladisiavom, staršim sinom Vukčičevim
Pomiriti se mora Stepan V u kčič naposled (1452) z Dubrovčani (zato ker sta mu se grozila Turčin in kralj ogrski), vendar ne brez dobička.
Za teh sporov vzamejo Turki Carigrad (1453) in prilomastijo čez Srbijo tudi v Bosno. — Bili so sicer jako tepeni pod Belim gradom (1456); ali po nezlogi kristjauski ni imela ta slavna zmaga dovoljnih nasledkov.
Kralj Stepan Tomaž zavrača na"vso moč Turčina od Bosne, ter se celo trudi, da bi se potegnile meje njegovemu kraljevstvu v Hrvatsko. — Ali po smrti kralja ogrskega Vladi slava (1457) ostane zbog domačih sporov ogrskih — kralj bosanski proti Tur-činu sam, ter je prisiljen plačevati mu davek („danak"), a pripo-znati drugo leto i višo oblast „kralja Matijaža" (Korviua), ki mu izroči Smederevo, naj ga brani Turkom. — Tomaž, (kije bil sam preslab ter 1. 1459 zahman prosil Benečanov pomoči zoper Turke), prepusti zdaj Turčinu Smederevo za neke pokrajine srbske.
Gorka sta mu zato kralj Matij a ž in Stepan Vukčič, ter ga zatožita papežu.
') Imel je Sandalj Hvanič Kosača, (ki je umrl brez odvetka), dva brata: VukcapaVuka:StepanKosača [ue Kozača] bil je sin San-daljevemu staršemu bratu V u k c u , zato V u k č i(c. — Pis.
3) Pisal se je nato: ,,herceg [vojvoda] svetoga Save" itd. — Prvič čitamo ta novi naslov v pismenem spomeniku srb. 1. 1449. Ondaj ni bil tedaj Stepan Vukčič več bogomilec. — Pis.
Zdobrovolji se Stepan Tomaž sicer s papežem; ali upade mu osamelemu srce tako, da ponudi (1460) svojo „kraljevino" Benečanom, naj je branijo presilnemu Turčinu. — Zastonj; Benečani nečejo „trnove krone" bosanske.
Ko je pa S t e p a n Tomaž nato na vojski zoper nevernega bana V ukmana taboril na „Belajskem polji", umorita ga brat Radivoj in nezakonski sin Stepan Tomaševič po noči 1. 1461. ')
Omahuje že bosansko kraljevstvo.--
Da bi se maščevala za kralja, pokliče njegova žena („ker-cegu" Stepan u Vukčiču hči) na pomoč „starega prijatelja bosan-skega': . . . Turčiua, ki pa izmolze inpopali vso ubogo Bosno. Kesa se zdaj nevedna kraljica; posreči se jej pa vendar, da odpravi ,,starega prijatelja" za zdaj z veliko „mito" iz dežele. —
Ker je bil Stepana Tomaža prvi zakonski sin umrl že pred očetom, zato pride zdaj (1461) na nesrečnega kralja prestol njegov nezakonski sin Stepan Tomaševič, — sedmi in poslednji kralj bosanski.
Naj preskočim nekoliko nevažnejših zgodeb, ter pristopim mahom k najvažnejši.
Že po dveh letih (1463) napove turški cesar Muhamed II. Stepanu Tomaševiču vojsko obetaje v svojem razglasu Bošnjakom, (če se mu podajo iz lepa), da jim bode slobodno držati se svoje vere, in da jim ne bode treba plačevati davka („danka").
Glej starega prijatelja v pravi podobi . . . zvite kače — pisanega gada!
V teh stiskah razpošlje novi kralj bosanski poslance pomoči prosit na vse strani: k papežu, k ogrskemu kralju Matijažu, k Benečanom in k Skenderbegu v Albanijo.
Po ugodnih poročilih iz Rima in Benetek (Bečani podare Bošnjakom mahom tudi nekoliko bojne priprave), pošlje Tomaševič na pomlad svoje poslance vendar še pred vojsko v Carigrad sultana prosit premirja „na 15 let". Ker je pa Muhamed II. napravljaje se že na vojsko in na pot proti Drenopolju (Adrianopel), odpravil brez kakega odgovora, plane Stepan Toni aše vi čiznenadina Turčiua ter mu otme Šamac.
Brez zamude odpravi zdaj Muhamed svojega poslanca k T o-maševiču tirjat ga za 25.000 zlatakov (cekinov) dolžnega davka.
Ukrati mu jih kralj. Da ne bi pa mislil Turčin, da nima „božjaka" (beliča) pri hiši, odvede poslanca brez pomisleka v bogato blagajnico, da se uveri sam, koliko je ondi nakopičenega srebra in zlata, ter ga odpravi potem s predrznim odgovorom k sultanu nazaj.
Ves razkačen skoči sultan na noge in pridere že 14. junija 1463 pod grad „Bobovac", tedanji sedež kraljem bosanskim se
') Srbohrv, „TomaŠ", zato tudi Tomaševič (= Tomaževic). — Pi».
svojimi krvoločnimi Turki, ki jih je bilo „kakor listja in trave" (med nepreštetimi pešci 150.000 konjikov).
Ustraši se tolike množice kralj ter pobegne s kraljico in z „lepim" stricem Radivojein v Jajce, izročivši Bobovac svojemu vojvodi Radaku, bogomilcu. Ta pa izda grad (trdnjavo) Turčinu za obečano obilno plačilo. Izplača ga pošteno Turčin (odseka mu glavo), — a nato za kraljem proti Jajcu. —
Kralj pa zdaj iz Jajca v beg ter se skrije v grad Ključ. Dokler kralj ondi počiva, pridrka velika množica turških konjikov, ki so ga iskali, ter zvedo po izdajstvu, da je v gradu, ki ga zdaj naglo obstopijo. — Preda se kralj naposled -- kdo bi verjel?! — „na vero" ') turškemu poveljniku, vezirju Mehmedu, koji ga je bil z lepimi besedami in z obljubo, da mu se ni treba bati za življenje, izvabil iz grada ter odvel proti Jajcu k sultanu, ki pa ne mara Mehinedove obljube, nego da odsekati glavo kralju in njegovemu malopridnemu stricu Radivoju.,J) (Pobegnila je bila sirota kraljica Marija z obilnim imetkom že prej srečno iz Ključa k banu hrvatskemu Pavlu, ter si rešila vsaj življenje.) —
Tako žalostno je že tretje leto dokraljeval nesrečnega očeta nesrečni sin, Stepan Tomaševič, poslednji kralj bosanski a Bosna prišla pod turški jarem I. 1463.
Strašno začne zdaj gospodariti po Bosni krvoločni Turčin. Odsekati da glave še mnogim drugim: vojvodom, knezom in veli-kašem bosanskim, kateri se niso hoteli poturčiti.
Predno je sultan dal končati poslednjega kralja bosanskega, prisilil ga je bil podpisati razpise vsem poveljnikom po trdnjavah, naj se podado sultanu dragovoljno „na vero".
Na ta način dobi zvita kača turška več od 70 trdnjav v roke bez kaplje krvi; druge vzame po sili, ter se polasti Bosne do Vrbasa,3) — tudi Raše (Rascien), ki jo pa dodeli Iiumeliji.
Bosna ponosna, Bosna zlata, kako strašno zvršil se je nad tabo pregovor: „Sloga jači, nesloga tlači!1'
Doživel je nesrečnega dne, ko je padla „Bosna ponosna", oni mož, ki je je bil razdora kriv, in držal v svoji slepoti križem roke, ko se je valil že proti Bosni krščanskega imena stari „vrag" (sovražnik).
Pregledal je zaslepljeni mož stoprav ondaj, ko je pridrla turška drhal iz premagane Bosne mahom tudi v Hercegovino, on pa moral bežati iz nje v strahu, da se ne bi pripetilo i njemu kaj takega, kakor Stepanu Tomaševiču. —
Hrabrost hercegovska ubrani Turčinu, da se ne more polastiti še vse Hercegovine; vendar jej naloži odhajaje obilen davek.
J; „Auf Treue und Glauben1'. Prim. pri Vuku 65. — Pis. a) Prim. „Pam. janczara" [Srba Mihala Konštantinovica], čcski prevod izdal A. Aujezdsky (čit. Oujezdaky) „v Litomyšli" 1.1565 in'1581. — Pi».
3) Širne k 155. — Pis.
Vrne se Stepan zopet v Hercegovino; ali ni bil v njej več sam svoj gospodar. Prežene sicer nato turške posadke iz več trdnjav, ali ne more jih iz vseh. Ostane jim v rokah i njegova „sto-lica" — grad BI a gaj.
Že 20. leto po padcu kraljevstva bosanskega (1483) podjarmi Turčin tudi Hercegovino, ki je bila nato združena kakor „sandžak" z Bosno... pod j e d n i m deželnim poglavarjem, »vezirjem bosanskim."
Godilo se je zdaj Hercegovini tako, kakor nesrečni Bosni že 20 let poprej.
Naj se ozrem že enkrat na to prežalostno dobo!
13. pismo.
Vsi mladeniči bosanski, kateri so mogli puško nositi, morali so mahom prvo leto (1463) pod puško. Tako nabere Turčin 30.000 mladih Bošnjakov, „novih vojščakov" (= ,.janičarjev").
Kodar se vali turška drhal, pali, pleni (ropa) in mori na vso moč; 200.000 ljudi — možkih, ženskih in otrok vzame pa Muha-m e d II. sabo na Turško v sužnost.
Stopram zdaj (v jesen 1463) prebudi se ogrski kralj Matijaž in otme Turčinu brez maleg: vso Bosno. - Pomagal mu je tudi skesani (?) S t e p a n V u k č i č, ter pripomogel s hrabrim krdelom hercegovskim največ, da je kralj Matijaž Turkom na naglem preotel Jajce.1) Pomagal je Vukčič Ogrom srečno i drugo leto (1464), ko pridero Turki zopet v Bosno, ter si hočejo Jajce prisvojiti na novo.
Ko pa začno potem ne samo Turki, nego i Benečani lastiti se njegovega sveta, a kralj Matijaž neče njemu zdaj priti na pomoč niti za obečane lepe novce, nego počne kesneje po sili grabiti i on hercegovske kraje sebi, — prisiljen je bil Stepan Vukčič v tolikih stiskah podvojiti davek . . . Turčinu, naj bi ga ta oslobodil bližnjih »prijateljev". — Turčinu voda na mlin. — —
Pustiva zdaj na miru ubogega »hercega", ki je v velikih skrbeh za prihodnje in poslednje dni. — Res ni »sklenil" v svoji novi »stolici" v Mostaru, nego po velikih nadlogah — ves pobit v Novem (Novi) 1. 1466.
Starša sina Vladislav pa "Vladko razdelila sta Hercegovino iz lepa med-se in vladala vsak v svoji polovici iz prvine z materjo (mačuho) Cecilijo. Ali prešteti so jima dnevi! — Najmlajega sina (Stepana) vzel je bil pa že 1. 1463 Muham e d II. sabo v Carigrad ter ga poturčil na ime Ahmet, kar že veš. Znan je po nazovu Ahmet-beg in »beglerbeg" rumelski.
Kaj se godi tačas v Bosni? —
Rujeta se za-njo kakor silna zmaja turški cesar Muham e d II. pa ogrsko-hrvatski kralj Matijaž. Ugodna je sreča s početka kralju Matijažu.
') Prim. Ljub. „Ogled." I.; 267) — Pi«.
Že prvo leto preotel je bil Turku z Vukčičevo pomočjo Jajce in povrh še mnogo drugih trdnjav, — velik del Bosne.
(Pridružena je zdaj preoteta Bosna Hrvatski). — Tudi drugo leto (1464)nažge kralj M a t i j a ž M u h a m e d a, ki je primahal z novo veliko vojsko v Bosno do Jajca, ter ga zapodi prek meje.
Še večkrat po Matijaževi smrti (f 1490) pridrli so Turki do Jajca ter hoteli (1. 1500, 1515, 1519 in 1524) po sili polastiti se te poglavitne trdnjave bosanske; ali pobiti in preterani so po strahovitih bojih vselej.
V	zmagovitem boju 1. 1500 poslavili so se sosebno hrvatski junaki: Karlovič, Frankopan, Zrinski in Korvin, ban hrvatski. V teh slovečih vojskah pridobljen je bil zopet veči del otete Bosne.
Ali leto dni po nesrečni bitvi Mohački, v koji je bil mogočni 8 ul e j m an 1.1526 potolkel mladega ogrsko-hrvatskega kralja L u d o-vika II, prišlo je Turčinu v roke tudi Jajce, a ž njim vred naglo vsa Bosna s turško Hrvatsko vred. Hercegovino podjarmil je bil povse že poprej (1483) Mahom ed o v sin Bajazit II. ter izgnal oba Vukčičeva naslednika iz dežele.
Združena je zdaj (1527) Hercegovina zopet z vso Bosno, v jedno deželo, ali žalibog! . . . pod turškim jarmom.
Začenja se doba turškega gospodarstva, — doba »tuge i žalosti."
V	strahu, da ne bi izgubili svojega imetka, svojih pravic in sloboščin, poturčijo se najprej plemenitaši bosanski, a za njimi tudi mnogi preprosti ljudje samo zato, da bi se rešili strašnega preganjanja, zajedno pa udeležili tudi večih pravic.
Poturčijo se bog omili soseb zato, da bi se . . . maščevali nad kristjani; kajti tako kakor pravi Turki tlačijo zdaj o ne kristjane, kateri niso hoteli zatajiti svoje vere. Tako neusmiljeno tlači in preganja kristjanske brate tudi novi poturčeni zarod.
Kristjani ne smejo imeti ni kosca svojega sveta; hlapčevati morajo Turkom in poturčenjakom kakor „nema živina". Res jim zdenejo Turki [ime] „raja" (čreda), ki ni imela nikakih pravic razen pravice . . . plačevati od vsake možke glave „harač" ali po naše »glavnico". S časom naraste davkov na kupe. Turčin odira in preganja „rajo", da je strah.
Sto in sto kristjauskih rodovin, katere v se nečejo poturčiti, beži in uskoči iz Bosne in Hercegovine v Črno goro, Dalmacijo, Slavonijo in Hrvatsko k najbližim bratom po rodu. Mnogo teh „uskokov" moralo je pozneje iz Hrvatske (od Senja) preseliti se celo v kranjsko deželo, kjer jim je Ferdinand I. (1530-1541) odkazal selišča v Metliški okolici: v Žumberku, Kostelu itd. brez kakega davka proti temu, da morajo biti vedno pripravljeni iti na Turčina.
Iz onih krajev, po katerih so stanovali taki »uskoki", napravila je naša vlada s časom ob turški meji tako imenovano »vojaško krajino" (mejo), ki je bila ondaj zoper Turka, ki so poha-
jali (vgnezdivši se po nesrečni bitvi MohaČki v velik del kraljev-stva ogrskega in v vso potlačeno Bosno) sosedne dežele še mnogo silneje nego prej, ') ter prislomastili državi avstrijski dvakrat (1529 in 1683) do osrčja in celo do srca — do »Dunajskega mesta," ki so ga oblegali obakrat, a drugi krat — malo, da ga niso dobili v pest.
Kdo ve, ne bi li nosili Dunajčani pod turško oblastjo še dan denes... „turskih hlač", da jim ni prišel 1. 1683 na pomoč hrabri kralj poljski Jan (Ivan) Sobieski, ki je Turke še za časa strašno zmlatil ter zapodil prek ogrske meje nazaj.
Toliko bolj razsaja Turčin nato po bližnjih deželah avstrijskih (po Slavoniji in Hrvatski), tako tudi po Črni gori (zlasti 1. 1687); po podjarmljeni Bosni, Hercegovini, Srbiji, Bolgarski, pa tlači, goli in dere uboge kristjane dan za dnevom huje.
Že po prvem turškem obleganju Dunajskega mesta sklenili so bili v Rimu (1538) papež Pavel III, cesar Karol V., kralj Ferdinand I. in Benečani med sabo tako imenovano „sveto zvezo" („ligo") v ta namen, da bi zapodili Turka iz vseh evropskih krajev.
Ko se pa razdere zaveza, spomni se nesrečnih kristjanov tudi ruski car Ivan IV., ter odpravi svoje poslance pod vodstvom nadškofa(„metropolita") Gregorja z napotkom, kako bi se trebalo združiti za na vojsko „s krvoločnim turškim psom". —
Pripoveduje nam zgodopisje še o več drugih takih „Iepih namenih", — ali na nesrečo — ostali so iz različnih uzrokov jalovi vsi do 1. 1688.
Tega leta pride ubogim turškim kristjanom na pomoč vojvoda Badenski Ludovik, otme Beli grad ter posede (s pomočjo velike množice odraslih možkib, ki so se pridruževali cesarskim vojščakom), naglo tudi velik del Bosne ter potolče Turke pri T u z li, ban hrvatski D raš ko vi č pa drugo leto strahovito pri Kostajnici.
Pod vodstvom patriarha Cmojeviča preselilo se je še istega leta 1689 (in 1. 1690) iz tedanje Raše prek Bosne kakih 40.000 srbskih rodovin v Slavonijo (v Požežko županijo), v Srem, Bačko, Bana t (Temiški) itd. Spremljali so jih cesarslci vojščaki.
Tudi novim podložnikom bosanskim hodi potem cesar L e o p ol d I. jako na roko ter veleva svojim vojvodom v posebnem pismenem napotku, naj ravnajo ž njimi priljudno in glede vere nepristransko. — Tega modrega napotka ni se pa na žalost držal neki vojvoda, ter razdraži se svojim nespametnim ravnanjem „rajo" bosansko tako, da je nato Turkom celo pomagala poditi cesarske iz dežele.
') V štajersko deželo pridrli so prvič 1. 1396 do Ptuja (Kremp. 126), v kranjsko pa 1. 1408 do Metlike, 1. 1472 . obiskali" so prvič bčlo Ljubljano. Vsega vkup prirušili so v naše kraje nad 36 krat. Kako junaški so se bojevali ž njimi Slovenci, to vemo iz ustnega in pismenega poročila. Glej V al v a z. XV. knj , Btr, 398 i. d. — Pis.
Več let trpela je vojska, dokler ne zmore slavni Evgenij Sa vojski Turka ll.sept. 1697 priSenti (Zenta). — Nato dere naglo v Bosno in pridere zmagovito že 23. oktobra do Sarajeva, ki ga dobi mahom v pest ter da zbog izdajskega ravnanja turškega pleniti in zažgati.
Vračaje se že 25. oktobra iz Bosne, vzel je „blagi vitez" sabo spotoma 40.000 kristjanov v Slavonijo. Ali ko sklenejo 1. 1699 v Karlovcih (Karlowitz) mir, prisodijo Bosno ■— žalibog! — zopet Turčinu.
Sultan Ahmet III. prelomi 1. 1716 sam ta mir ter napove ogrsko-hrvatskemu kralju (cesarju Karolu VI.) zopet vojsko, — zajedno pa tudi Benečanom, ki se združijo s cesarjem.
Hrabri in „blagi vitez" poseka Turke pri Petrovaradinu (1716) in pri Belem gradu (16. avg. 1717), ter se polasti tudi „turske Hrvatske" in severne Bosne. Vojvoda benečanski M oceni g o vdere tačas v Hercegovino do Mostara ter mu upepeli predmestja.
Po pogodbi Požarevački (Passarovitz 1718) pridobi Avstrija razen več drugega tudi Beligrad in kos Bosne onkraj Une in Save. Ali ko sel. 1737 (leto po smrti Evgenijevi) vname nova vojska med Turčinom in Avstrijo, izgubi ta zopet oni kos Bosne, pa tudi Beligrad (1739).
Ne da se popisati, kako strašno so divljali Turki ter preganjali in mučili uboge kristjane v Srbiji, Bosni in Hercegovini, in njihove duhovne.
Zatirati začne zdaj turška vlada zlasti narodne škofe ali vladike in patriarhe, ter postavlja na njihovo mesto tako imenovane „fanarjote", ') neizrečno velike lakomnike in samopašnike, ki so svoje „ovčice" drli še mnogo bolj, nego kakšen turški paša, beg ali aga.
Prehudo trpljenje siromakov kristjanov bosanskih, ki so vedno ječali pod turškim jarmom, ni moglo neznano ostati sosedni vladi avstrijski.
Cesar J o ž e f II. pogovori se z rusko cesarico Katarino, kako bi se dalo zatreti turško gospodarstvo v Evropi na veke, iu za-stran deleža njenega in svojega.
Privoli mahom Katarina in napove prva Turčinu vojsko (1787), a drugo leto i cesar Jožef.
Pridruži se jima vladika črnogorski Peter Petrovič I. se svojimi slobodoljubnimi „sokoli", ki so se že tolikokrat srečno merili s Turčinom.
Skrbelo se je tudi za to, da vstanejo zoper turško vlado sosedi Hercegovci in Albanci.
Iz prvine bila je vojska srečna. Slavni Lav d on prekorači Uno, terpobije Turke pri Dubici in pri No vem 26. avg. in 3. okt.
*) Tako pravijo grškim, večidel bogatim rodovinam Carigradskim.
— Pi«.
1788, otme drugo leto Gradiško, dere dalje po Bosni proti njeni sredini, in vzame nato Turkom tudiBeligrad in Smederevo (Se-mendria). - L. 1789 zmlatil je zmagoviti vojvoda Turke še večkrat; ali 20. febr. 1790 pokosi cesarja Jožefa II. nemila smrt, ter preseka na mah i vojsko, a ubogim kriatijanom pod turškim jarmom vso nado.
Njegov naslednik Leopold II. pomiri se s Turki že 4. avg. 1791 vSvištovu (Sistov) in jim odstopi zopet vse, kar jim je bilo vzetega v Bosni. — Celo Črna gora, koja je že večkrat otresla bila turški jarem, prisojena je zdaj razločno najhujemu sovražniku Turčinu.--
Junaški Črnogorci pa potolčejo turško vojsko sami že 1.1796 v Spužu, a potem drugič „do noge" ") vKrusi, (kjerje obležal glavni turški poveljnik M a h m u d B u š a 11 i j a in 26 drugih poveljnikov ž njim), ter starejo na ta črnogorski način Turku poprejšnjo moč tako, da ves obnemore^ Od te dobe pripoznavale so „velevlasti" — vsaj na tihem — Črne gore samostalnost.
Brez kakega uspeha pa teklo je toliko krvi za ubogo Bosno, ki ječi zopet pod turškim jarmom, a ne more si pomoči sama, kakor so si hrabri Črnogorci, koje jači ne samo lega, nego i j e d n a vera. Bošnjaki so pa bili razcepljeni že zdavna na trojo vero.
,,Sloga jači, nesloga tlači". Nastane mračna doba. — —
Kar se zasveti 1. 1804 svetla zvezda. Vzdigne se v Srbiji, (koji se je godilo tako zlo kakor Bosni), nad krvoločnega Turčina najprej junak Črni Jurij (Kara-Djordje). In ko dobi 1. 1806 v roke Beli grad, a drugo leto i Šabac, — spomni se vrli mož tudi bratov Bošnjakov, ter lomasti predrzno po Bosni dalje . . . proti Črni gori, da bi se združil ž njenimi junaškimi sinovi. — Predno pa doseže ta namen, vrniti se mora v Srbijo zbog nesrečne »nesloge" med srbskimi vojvodi.
Drugič zasuče Črni Jurij meč za rusko-turške vojske (1. 1809) za slobodo srbsko; drugič hoče dovršiti svoj narn&n ter združiti se s Črnogorci, da bi se oslobodila tudi Bosna. Črni Jurij pride z junaškimi, za slobodo gorečimi Srbi srečno do Sjenice, oklesti Turke in koraka zmagovito proti Novemu pazaru, oblega Priepolje in pridere celo do Drobnjakov.
Svita že Bosni in Hercegovini zora slobode zlate; — pri tej priči raznese se žalostna novica, da se morajo Srbi na bolgarski strani umikati Turkom. Popustiti je Črnemu Jurju vse in hiteti na novo Srbiji na pomoč. —
Tako je Bošnjakom in Hercegovcem dvakrat splavala po vodi vesela nada, da se iznebe pretežkega turškega jarma. —
Hiteti je zdaj i meni — proti koncu.
') Nemee voli „auf1» Haupt'', a Srb|„do noge". — Pis.
Letopis 1879.	"
Ker niso mogli tega pretežkega bremena nositi več ni drugi kristjani pod turško oblastjo, začno vstajati zaporedoma zoper občnega sovražnika.
Med njimi so zopet junaški Srbi, ki si pribore (potem ko je moral Črni Jurij 1. 1813 pobegniti iz dežele) 1. 1815 pod vodstvom hrabrega Miloša Obrenoviča slobodo in samostalnost — vsaj na pol, namreč proti temu, da so morali plačevati Turčinu na leto 20.000 zlatakov davka („danka"), in da so ostale v nekaterih srbskih trdnjavah (zlasti v Belem gradu) še turške posadke.
L. 1821 zagrabijo za orožje tudi Grki in Bolgari, ki jim pomagajo, — ali brez uspeha. —
Nastaja znamenitna doba. Do zdaj upirali so se turški vladi samo kristjanski podložniki. L. 1821 začno se pa upirati tudi turški mogočniki „spakije" in „begi" bosanski. — V jedui noči da vezir Djeladin-paša (poprejšnji derviš) tridesetim takimmogočmkom odsekati glave. Tako se zgodi tudi mnogim drugim — privržencem njihovim; mnogo jih mora bežati iz dežele. (Nič zlega ne pripeti se o tej priliki „raji", itako dosti nesrečni.)
Pa to ni bila senca temu, kar se je godilo med letom 1826 in-1832.
Potem ko je bil namreč trmoglavi sultan M ah m ud II. dal v Carigradu pokončati janičarje, razpošlje po vseh svojih deželah razglase („fermane") z novimi vodili, katerih se kani prihodnjič držati za svoje vlade.
Strašan vihar napravijo te novotarije po vsi Bosni, zlasti v Sarajevu in v Krajini. Pobegniti mora sultanov namestnik Hadži Mustafa ali Mustaj iz Sarajeva.
L. 1827 pride v Bosno Ab d ura man-paš a, ki da po zvijači ugonobiti poveljnike janičarske, in pomoriti nato tudi vse druge upornike. — Dve leti potem zapode vstajniki (pot ur ceni Bošnjaki) i njega, ter si izbero za vezirja Huseina ali Useina, „kapetana iz Gradašca", - pravijo mu tudi „zmaj bosanski, ki je vodil poturčence „na carevo vojsko."
Mislil je namreč „pobožni" mož, poturčenih roditeljev sin, ki se je držal trdno podedovane turške vere, da izpodkapa M a h-mud se svojimi novotarijami ..prerokovo vero" iu muhamedanstvo sploh, zato ker je bil ukazal i to, da morajo vojščaki redne turške vojske („nizam") nositi e vr op s k o - vojaško opravo, a na glavi „fes" namesto „čalme". Po tem sodi pa mož nadalje, da noče M a h m u d kristjanom podeliti več pravic in sloboščiu. (Kako se je motil!)
To dopoveduje in dopove tudi svojim prijateljem in znancem.
Po tčli zvedo in verjamejo stvar mnogi drugi — s časom vsi poturčeni Bošnjaki, koji si priljubijo svojega vodnika „Usein-kape-
tana" tako, da ga postavijo — kar že vemo — sami ob sebi na mesto pregnanega vezirja.
i rnD2krat4(L,183? in 1831) vodil j® »zmaJ bosanski" po 35.000 do 50.000 poturčenjakov „na carevo vojsko" t. j. proti Carigradu s tem namenom, da bi odstavil nevernega („djaurskega") sultana M ah mu d a. Pridružil se je obakrat UseinuiMustaj-paša b kad rs ki z obilno množico Albancev. Zmogla sta na več mestih in oplenila vso Bolgarsko; ali v soteski pri Babuni potolče drugo leto Kesld-paša z redno vojsko združene Bošnjake in Albance Vendar upora ni še konec.
Naposled pa mora Usein pred Reši do m bežati in pobegne v Slavonijo. — Zadušen je vstanek poturčenih Bošnjakov: begov, kapitanov in prostakov.
Mogočni Ali-aga Rizvanbegovic iz Stolca pa dobi od sultana (zato, ker se ni hotel pridružiti v tem vstanku drugim begom, nego je pomagal Reši d u), za plačilo vezirstvo v Hercegovini in oblast nad 14 „nahijami", ki so bile nalašč odcepljene od Bosne (Tako je Hercegovina bila oddružena zopet od Bosne 1. 1832).
Po tem nesrečnem vstanku — da preskočim dva ali tri druge ™*3Je ~ oslabl' P i-vič moč mogočnim begom; — drugič pa 1. 1850—1851. Izpodrezal jim je ondaj peruti znani poturčenec umer-pasa (Latas). Ker so se bili namreč 1. 1849 uprli pre-naredbam novega sultana Abdul-Medžida1) pošlje ta na-nje svojega preljubega O mer a, ki jih zmore v vseh bojih (1850) ter jim pristriže potem (1851) jako poprejšnje pravice in sloboščine, z onimi vred, katere so si bili prisvojili s časom sami ob sebi po krivici.	F
Tega leta (1851) pricepi mogočni O m e r - p a š a Hercegovino na novo Bosni,*) potem ko je bil neusmiljeni vezir hercegovski Ali-KizvanbegovičvOmerovem taboru ustreljen, zato ker seje ustavljal zdaj njegovim naredbam tudi on.
Vendar ostane jalova nada ubogim kristjanom, ker je ostal „liati-šerif" s „tanzimatom" vred... samo na papirju; dosti so pa trpeli za teh krvavih bojev med poturčenjakiin sultanovo vlado. —
) Že prvo leto svoje vlade (1839) izdal je bil Abdul Medžid tako
imenovani „bati.šerif« (blaženo pismo) t. j. glavni zakon z ^ravnoprav-nostjo vsem svojim podložnikom", 1. 1844 pa „tanzim4t" t. j. [posebne] ukaze, kristjanom ugodne. Odpravljena je bila tlaka („begluk") a uvedena tretjina itd. — Pis.
a) Juk. - Kov. str. 11. — Vnovič oddeljena pozneje, bila je Hercegovina 1. 1865 zopet prideljena Bosni, 1. 1876 pa na novo ločena.
Pis.
Ne zdi li se ti čudno, da so se novim, kristjanom nekoliko ugodnejšim prenaredbam, upirali sami p o tur čenči — blovani, a ne pravi Turki? - lles je tedaj, da je „poturica buji od Turčina.	. .
Tudi O m e r - p a š a storil je n e h o t e to, kar je storil ™anom ugodnega s tem, da je zmanjšal moč upornim begom in kap tanom (agam); kajti potem, ko ga je bil H a j r e d i n - pa š a očrnil v Carigradu da hodi kristjanom na roko, začne poturčeni ^ ni e r kmtjane pre ganjati ter jemati jim orožje, samo da bi se >^ebil tega suma Zapreti je dal v Sarajevu - kar že vemo - tudi svojega poprejšnjega tajnika, slovečega frančiškana Jukiča.
Vendar mora Bosno zapustiti, a na njegovo mesto — za ve zirja bosanskega - pride njegov sovražnik H aj redin.
Naglo menjajo se poglavarji bosanski, - nasprotniki krist-
janski.	, ...
Hvalijo jedinega H u r š i d - M e h m e d a, ki je bil tudi kristjanom pravičen in jim dovolil celo cčrkve zidati po Bosni (1853-185^. Ali to menda ni bilo po volji turški vladi; kajti, ko bi 1 18bb trebal bilo zvršiti tako imenovani „ha i-humajun tJ preblaženo pismo, (s kojim je bil vsled »moranja" drugih velev asti evropskih So miru Parižkem istega leta odpravljen „harač' , - piestavi sultan poštenega Huršid-Mehmeda naglo v Tesalijo, a na njegovo mesto pride (1857) zagrizeni Turčin Mehmed Rešid.
Za njegove dobe vrši se zopet stara krvoločnost turška, -gode se strašno velike krivice kristjanom.
Še gorši je njegov naslednik K j a n i - p a š a. Ta preganja revne kristjane tako, da jih pobegne mnogo iz dežele in prihajajo celo do našega cesarja — prosit ga pomoči.
Naša vlada začne posredovati brez zamude Turška vlada odpravi v Bosno mahom dva poverjenika... »preiskovat ; po preiskovanju pa ostane po turški navadi zopet — vse pri starem.
Ali struna prenapeta poči. Skoči na noge . . . zmaj hercegovski, Luka Vukalovič (1861), in skliče hrabreHercegovce na orožje"; kajti uvidel je prebrisani mož, da ni gluhega oreha vred nijedna pismena »trdnjava" turška, naj se imenuje »hati-šerit , ,,hati-humajiin", »tanzimat", ali kakor koli si bodi.
Vem, da pametiš še dobro, kako junaški se je; bojeval Iz;Ome-rom Latasom, kako je tega večkrat potolkel v krvavih bojih -in kako žalostno se je iztekel i ta upor! - Zato nečem na drobno pogrevati . . . veselih zgodeb, a žalostnih nasledkov.
Iz istega uzroka naj molčim tudi o drugih nesrečnih vstan-kih bosanskih ter vzamem v misel samo še ko se je raznetil iz »iskrice hercegovske" lčta 1875 blagega^ spo mina tolik plamen, da se je zabliskalo po vsi »zaspani Evropi, Ki se predrami zdaj iz svojega predolgega dremeža, — plamen, ki je
dal tudi drugim bratom jugoslovanskim pod višjo oblastjo turško znamenje, da je čas vstajati ter osloboditi se združeno močjo p o vse turškega jarma.
Živo pomnimo še vsi, kako je po srečuih bojih črnogorskih a nesrečnih bojih in praskah srbskih in bosanskih 1. 1876, drugo leto termoglavemu Turčinu vojsko napovedal mogočni Rus, in ga po trdovratnem uporu naposled (1. 1878) vrgel strašno ob tla, ter mu potrl preveliko moč, in kako je bila Bosna - Hercegovina še istega leta rešena turškega jarma, ki je žuljil „rajo" 400 let.
Kdo izmed nas ne želi iz vsega srca, da bi se ubogim, tako davno zatiranim kristjanom pod novo vlado skoro izpolnile — če tudi ne vse, — a vsaj poglavitne želje!
Iztočne poslovice.
Nabral Jos. Charpentisr
Kakor narodne pesmi, tako so narodne poslovice zrcalo^ zdravega narodnega mišljenja in v njih se najživejše kaže narodov značaj in njega modrost, zategadelj imajo veliko ceno ne le v učenjaških krogih, nego tudi vsak uaobraženec si rad naslaja z njimi svoje srce ter bistri svoj um, čudeč se neovržaim resnicam v preprosti obliki. Uže Shakespeare je dobro vedel, kakšno vrednost imajo poslovice, zato jih je mnogo upl&l v svoje nesmrtne drame, in vsak čitatelj „Don Quixota" zna, da je Cervantes natovoril Sancho Panzi malo ne vse španjske narodne poslovice, katere radodarno usiplje okolo sebe pri vsaki priliki. Inače niso delali francoski, italijanski in nemški pisatelji, med katerimi je zvlasti mojster Goethe bil velik prijatelj kakor narodnemu pesništvu, tudi temu oddelku narodnih dušnih proizvodov.
Morebiti ne bode „Matičinega letopisa" dragim čitalcem neljubo, ako se jim tu podade nekatere zanimive turške poslovice, ki sem jih nabral iz H. F. Fleischerjeve slovnice turškega jezika. *)
V novejšem času, ko je zaradi zgodovinsko pomembnih dogodkov vsa Evropa obračala svojo pozornost na iztok in se je z nova mnogo govorilo in pisalo o narodu osmanskem, sme se upati, da ta oskromna zbirka turškega narodnega modrstva izrekov obrne nase tudi prijaznjivo pozornost tega ali onega Slovena, in to je namera naslednjim vrstam. Naj bi jo dosegle! —
1.	O menih, o derviš! z novci prideš po vsi zemlji.
2.	Pes laje, a karavana gre svojim potem.
3.	Ocet, podarjen, je slajši od medu, katerega kupiš.
4.	Čemu bi vodnik bil njemu, ki mesto pozna?
5.	Kdor hoče rožo, vzeti mu je tudi trnje.
6.	Poljubljaj roko, katere ti ni moči odsekati.
*) Wien, 1853. Verlag der Buchhandlung Albert A. Wenedikt,
7.	Moder sovražnik ti je koristnejši od bedastega prijatelja.
8.	Pritlikovci naj bodo pokorni velikanom.
9.	Dežju smo se umikali, a prišli smo na točo.
10.	Žrtvujmo brado, da otinemo glavo.
11.	Kdor dela zlo, zadeno ga njega posledice.
12.	Kdor išče prijatelja brez slabosti, ne bode našel prijateljev.
13.	Človek je zrcalo človeku.
14.	Ne, da dolgo živimo, ampak, da mnogo vidimo, s tem se
česa naučimo.
15.	Roža poganja iz trnja, trn iz rože.
16.	Kadar je mačka od doma, povzdignejo miši glavč.
17.	Na konjskem sejmu se vprašuje po starosti. *)
18.	Prodati mi hočeš vrana za slavca.
19.	Služiti mlademu princu in iskrega konja snažiti, sta dve zelo
težki opravili.
20.	Istiua je gorjupa.
21.	Kdor je oddaljen očem, je še bolj oddaljen srcu (izpred oči,
iz misli).
22.	Odprimo oči, da nam jih ne odpro drugi.
23.	Če nemarno zlata in srebra, ohranimo si čast.
24.	Lisjaka ne ukaniš.
25.	Naša dejanja naj se ujemajo z besedami našimi.
26.	Kdor hoče živeti v miru, biti mu je gluhemu, slepemu in
nšmemu.
27.	Darila, ki ti ni po volji, ne jemlji.
28.	Ne hodi v ogenj, da bi se ognil dimu.	r
29.	Vse, kar podariš, odneseš seboj (tija na oni svet).
30.	Kdor ubožcu daruje, Bogu posojuje.
31.	Bedak ima srce na jezici, modrijan jezik v srci.
32.	Ako hočeš živeti v pokoji, brzdaj svoje strasti.
33.	Mirna beseda izvabi celo kačo iz svojega zakotja.
34.	Smrt je tešilo ubožcu.
35.	Umremo, kakor smo živeli.
36.	Kdor mnogo začenja, malo izvrši.
37.	Jezik ukončava več ljudi, nego meč.
38.	Sedaj narobe, a govori prav.
39.	Ako si srečen, prihaje sreča k tebi iz daljue Arabije; ako si
nesrečen, odbeži ti z roba usten.
40.	Potrpljivost je ključ do veselja.
41.	Današnje jajce je boljše od jutršnje kokoši.
42.	Misli si, da je tvoj sovražnik slon, ako tudi ni večji od mravlje.
43.	Kdor ne umeje ubogati, ne bode nikdar umel zapovedovati.
44.	Gore se ne snido, a snido se ljudje.
45.	Ako se usodi poljubi, bistrovidec oslepi.
46.	Pošten človek ostaje pošten, dokler ga ne stiska siromaštvo,
(t. j. siromaštvo iu poštenost se redko nahajeta združena).
*) Na iztoku ni obiČno, barati koga o staroati.
47.	Ne tisti, kdor jih uživa, ampak tisti, ki jih plaCuj«, pozna
stvari ceno.
48.	Ženska je sreča ali nesreča domu.
49.	Izguba je sestra dobičku.
50.	Malo novcev, malo tožeb.
51.	Kdor mnogo ve, se često moti.
52.	Ne zaupaj obljubam velik&šev, pokojnemu morju, jasnemu
dnevu, čilosti svojega konja, niti ne besedam ženskim.
53.	Kdor bi objokoval ves svet, izjokal bi si oči.
54.	Ni je nepotrebnejše stvari, nego so sveti bedaku in milo In-
dijanu, (da se belo opere).
55.	Pridemo, ako hočemo, odidemo, kadar nam je moči.
56.	Bolje te poučuje živa beseda, nego zaprašene knjige.
57.	Človek ima časti, kolikor si je pridobi.
58.	Kdor ni užll žalosti, ne ve ceniti veselja.
59.	Daj glavo, a skrivnosti nikdar ne izdaj.
60.	Rane, katere zada nož, se zacelijo, a ne zacelijo se rane,
katere je usekal jezik.
61.	Jedino tii je mož, ki mu je obljuba sveta.
62.	Zjutraj vstajaj in na večer hodi spat, (t. j. delaj vso ob pra-
vem času).
63.	Kri se ne izmije s krvijo, ampak z vodo.
64.	Smrt je črn velblod, kateri pokleka pred vsake duri.
65.	Ako vidiš slepca, zapri oči.
66.	Zaljubljencu niti v Bagdad ni predolg pot.
67.	Vsako drevo razprostera senco.
68.	Vsakemu prazniku je z večera konec.
69.	Služabnik sem njemu, ki me spoštuje, sultan onemu, ki me
zaničuje.
70.	Tisoč prijateljev nam je premalo, jeden sovražnik odveč.
71.	Kdor malenkosti ne izpoznava, ne izpoznava velikosti.
72.	Ako zapovedujeta dva brodarja, potopi se ladija.
73.	Tudi kamenček lehko rani glavo.
74.	Kdor hitro hodi, se skoro vtrudi.
75.	Kdor je prorok resnici, poženo ga iz mesta.
76.	Otroka, ki ne veka, mati ne podoji.
77.	Jej in pij s svojim prijateljem, a neimejta med seboj nikdar
kupčije.
78.	Nikomur ni moči nositi dveh dinj pod je dno p&zduho.
79.	Vsak jok je oča smehu.
80.	Jezik izdaje človeka.
81.	Dobro vino in lepa ženska sta dva sladka strupa.
82.	Pušice, katero si izprožil z loka, ne udržiš.
83.	Ako prideš s praznima rokama, poreko ti: „efendi spi"; a če
prideš z darilom, poreko ti: „efendi, prosimo, izvolite ustopiti".

Zeleni Juraj" (Jurij).
Zapi»al Anton, priobčil in razložil J. Navratil.
Stara majko, hvaljen budi Bog! Nastalo je novo leto, pomozi nam Bog! Sve su kite ') oklenile,a) samo jedna ne, Ona nije oklenila, kaj zelena nij. Na toj kiti sva gospoda i gospon Bog. Prešal je, prešal pisani vazam, 3) Ovo je došal zeleni Juraj, Izza loga zelenoga, izza morja krvavoga Donesal je, donesal lakat dugu mladiču, Donesal je, donesal pedanj dugu travicu, Po dalekom putu, po debelom gruču Do kolena blatci, do ramena vodica, Po ravnom polju, na vranom konju Dajte mu dajte, kaj premorete, Dajte mu zobi4;, kaj se doma dobi, Dajte mu hrži, kaj se doma trži, Dajte mu hajde, kaj se doma najde, Dajte mu žita, kaj se doma pita Dajte mu jaje, da vam Bog občuva janje, Dajte mu soli, da budu debeli voli, Dajte mu luka 5), da mu ne bu muka, Dajte mu mesa, da se ne otresa,
') ,,Kite" ali veje.
a) ,,Okleniti" skrajšano namesto ,,ojekleniti". Primeri v letopi«u „Mat. sloven." 1 878. III. na str. 97' : „obilo klenega [nm : jeklenega] zrnja — dalje nsl. 86 (ešče, šče) in etslov. „ješte.
3)	„Yazam" — /uzem, bolje tudi po govorici slovenski „vžiem" (velika noč) nm, ,,meso-v'zem", (madž. „hus-včt1', carnis sumtio), kakor „pust" nm: „meso-pust" (č. „masopust). Glej Miki. lexic. 95.
4)	„Zob,-i«' (žensk, sp.) = oves.
5)	„Luk" = čebula (čebul, tudi „žbul,"-»).
Dajte mu pogače, da mu noga odskače, Dajte mu groš, da vam dojde još, Dajte mu dinara, da vam dojde vinara, Dajte mu škudu, da ne pojde k sudu. — Dal'ki su mi puti, opanci su utli, Nimam drite, ni smole, Kaj bi krpal opanke. Šilo mi je v Metliki, drita je v Ljubljani, Dokle to saberem, cipele razderem. — Oj kaj, stara majko, bu-li kaj? — Težko mi je stati Pred vašimi vrati.
Take je Blaž Kos iz Novakov (na Hrvatskem) tri ure od Metlike, kbr. 10, župe Pribicke izpod sv. Križa, popeval v Metliki 24.'4. 1878 od hiie do hiše noseč na kolcu nabodeno butaro cvetočiii kit.
Narodna pesmica
Zapisal 1. 1867 v Radovižih kraj hrvatske meje (blizu Metlike) J. Na vrat il.
Lepa moja gora zelena, Pod njo teče voda ledena. Rad bi se je junak napiti, Pak ne more leda probiti. I pod ledom trava zelena I v travi roža rumena. Rad bi si ju junak vtrgniti, Pak ne more leda probiti.
Lepa roža tulipan.
Opomba. Spomnil sem se te narodna pesmice (pa menda ui cela) či-taje v „Obzoru" br. 20. 1. 1879 prekrasno narodno pesem bosansko s teaii vrsticami, ki so naši pesmici jako podobne:
,Gledaj tamo jedna gora zelena, ,U toj gori bunar-voda ledena, ,U bunaru') jedna čaša srebrena, ,A u čaši biela gruda od sniega. ,Uzmi, dragi, gradu od sniega, ,Pa ju,J) metni s lieve strane do srdca ; ,Ako ti se gruda ona raztopi, — ,Onako če srdce moje za tobom."
') Bunar (tur. beseda) = studenec. — Pis.
3) Očitno nam kažejo oblike: „ju/' „prObifi ' in ,,vtrgniti" (hrv, „utrgnUtiiM, da se je preselila i naša pesmica s hrvatske strani na kranjsko; kajti v Radovičih pravijo sicer ,,jo, ' ,.prebiti" in „vtrgati ' (izifov. ftrgati), a ne ,,vtrgniti," premda je ta (poslednja) oblika — bolj po starem ,,Utrgn0ti" — tudi slovenska. — Pis.
Bibliografija slovenska.
Slovensko knjigarstvo od i. januarja 1879. leta do 1. januarja 1880. leta.
Sestavil Ivan Tomšič,
(Štev. 1—147 glej v ..Letopisu* za 1869. leto 268—281. strani; štev. 148—243 v ..Letopisu" za 1870. leto od 364—371. strani: štev. 244—351 v „Letopisu" w 1871. leto od 346—354. strani; štev. 352 -589 v ..Letopisu" za 1872. in 1873 leto od 280—301. strani; štev. 590-817 v ..Letopisu" za 1876. leto od 193-215 strani; štev. 818—925 v ..Letopisu" za 1877. leto od 324—335. strani; šte* 926—1124 v ..Letopisu" za 1878. leto od 192—213. strani.
I. Časopisi.
1125.	Brencelj v lažnjivi obleki. V Ljubljani. Vrednik in založnik: Jakob Alčšovec. Letnik IX. 1879. 4°.
1126.	Cerkveni glasbenik. Organ Cecilijinega društva v Ljubljani. Letnik II. 1879. Z muzikalnimi prilogami. Odgovorni vrednik lista Janez Gnjezda. — Odgovorni vrednik muzikalnih prilog Anton Foerster. Zaloga Cecilijinega društva. Tiska R. Milic. 8°.
(Izhaja po jedenkrat n a mesec. Vsacemu listu je priložena miizikalna priloga obsezajoea po 4 str. 8°.)
1127.	Deželni zakonik za vojvodstvo Kranjsko. 4°. V Ljubljani. Leto 1879. Natisnila Klein in Kovač (Eger).
1128.	Državni takonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Na Dunaju. Iz ces. kr. dvorne in državne ti-skarnice. 4°. Leto 1879.
1129.	Edinost. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. Lastnik, izdatelj in odgovorni vrednik- Ivan Do-linar. Tisk avstrijskega Lloyda v Trstu. Tečaj IV. 1879.
(Izhaja vsako drugo in četrto soboto vsacega meseca.)
1130.	Novice, gospodarske, obrtniške in narodne. V Ljubljani. Tisk in založba: Jožef Blaznikovih dedičev. Odgovorni vrednik Alojzi Maj er 4°. Tečaj XXXVII. 1879.
(Izhajajo vsako sredo.)
1131.	Prijdtel. Znanost razserjiivajocze meszesne novine. Peto leto. Buda-Pest 1879. 4°. Podgovoren reditel: Augustich Imre. Stampano v Buda-Pesti vu Franklin-Tivaristve
nasztavi.
(Izhaja prvega dne vsaeega meseca.)
1132.	Slovenec. Političen list za slovenski uarod. Letnik VII. 1879. Fol. V Ljubljani. Izdajatelj in odgovorni vrednik: Filip Haderlap. Tiskali Jož. Blaznikovi nasledniki.
(Izhaja po trikrat na teden, v torek, četrtek in soboto.)
1133.	Slovenska Čebela. Družbeni list za prijatelje čebelarstva po Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem. Izdajatelj „čebelarsko društvo". Odgovorni vrednik J. Jerič. V Ljubljani. Tečaj VII. 1879. 8°. Tiskala Klein in Kovač (Eger).
(Izhaja vsak mesec.)
1134.	Slovenski gospodar. List ljudstvu v poduk. Izdalo in založilo katol. tiskovno društvo v Mariboru. Odgovorni vrednik dr. Lav o si a v Gre goreč. — V Mariboru. XIII. tečaj 1879. Tisk Drag. Lorenca v Mariboru.
(Izhaja vsak četrtek v tednu)
Slovenski Gospodar ima dve prilogi in sicer: 1) Gospodarstvena priloga.
Priložena od štaj. kmetijske družbe; 2) Cerkvena priloga. Priložena od katol. tiskovnega društva.
1135.	Slovenski Narod. V Ljubljani. Fol. XII. leto, 1879. Izda-telj in urednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk „Narodue tiskarne."
(Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih.)
1136.	Slovenski prijatel. Vredil in založil Andrej Einspieler, knezoškofijski duhovni svetovalec, katehet in učitelj na ces. kralj, viši realki v Celovcu. — Leto 1879. XXVIII. tečaj.
(Izhaja po jedenkrat v mesecu.)
1137.	Soča. Glasilo slovenskega političnega društva goriškega za brambo narodnih pravic. Izdavatelj in odgovorni urednik: Anton Fabijani do meseca avgusta; potem pa Jožef Zei. — Tiskar: Mailing v Gorici. Tečaj IX. 1879. Fol.
1138.	Učiteljski Tovariš. List za šolo in dom. Devetnajsti tečaj. 1879 Odgovorni vrednik Matej Močnik, učitelj v I. mestni deški šoli v Ljubljani. — Natisnil in založil Rudolf Milic. 8°.
(Izhaja 1. in 15. dne vsaeega meseca.)
1139.	Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Uredil in založil Ivan Tomšič, učitelj na c. kr. vadnici v Ljubljani. Deveti tečaj, 1879. 8°. 192 str. V Ljubljani. Tiskala Klein in Kovač (Eger). — Letnik ima 1 muzikalno prilogo.
(Izhaja po jedenkrat v mesecu. )
1140.	Zgodnja Danica. Katolišk cerkven list. Odgovorni vrednik: Luka Jeran. V Ljubljani, 1879. XXXII. tečaj. Natisnili in založili J. Blaznikovi dediči. 4°. 416 str.
(Izhaja vsak petek.)
1141.	Zvon Lepoznanski list s podobami. Leto V. 1879. Izdaje in ureduje Jo s. Stritar. Tiska A. Keiss na Dunaji. 8°. 384 str.
II. Društvena dela.
Čitalnica narodna v Ljubljani.
1142.	Letopis narodne čitalnice v Ljubljani začetkom leta 1879. Založila čitalnica. Tisk J. Blaznikov v Ljubljani. 8°
Dramatično društvo v Ljubljani.
1143.	Slovenska Talija. Zbirka dramatičnih del in iger. Na svetlo daje dramatično društvo v Ljubljani.
44. Vezek. „Berite Novice". Vesela igra v enem dejanji. Spisala J. Iv. in J. J. 37 str. — Dva zeta. Vesela igra v enem dejanji. Poleg nemškega predelal za slovensko gledališče. J. T. 50 str. V Ljubljani. Natisnila „Narodna tiskarna". 1879. I6m0-
Društvo v pomoč bolnikom in za oskrbljevauje v ljubljeni.
1144.	Letno sporočilo društva v pomoč bolnikom in za oskrblje-vanje v Ljubljani za trinajsto društveno leto 1878. 8°.' V Ljubljani. Tiskaia Klein in Kovač (Eger) v Ljubljani. Založilo društveno vodstvo. 16 str.
Matica Slovenska.
1145.	Letopis Matice Slovenske za leto 1879. Vredil dr. Janez Bleiweis. V Ljubljani. Natisnili J. Blaznikovi nasledniki. 1879. 8°. 290 str. y
Obseg: Slovenščina v besedi in pismu v šolah in uradih. Kul-turno-zgodovinska študija. Spisal pl. P. Radics. — Przevalskega potovanje k Lob-Noru. Priobčil prof. Steklasa. — Črtiee o starožitnostih slovanskih. Spisuje prof. Hiibad. — Žalostna 18001etniea ali posuto mesto Pompeji. Spisal A. Zupančič. — Krško mesto na Dolenjskem. Zgodovinska črtica, spisal J. L. — Dogodbe prvega zemljevida slovenske dežele, lastnoročno spisal izdatelj tega zemljevida Peter ,Kozler, 3 kratkim predgovorom dr. Jan. Bleiweisovim. — Janez Žiga Valentin Popovie. Spisal M. V o dušek. •— Iz potne torbice (nadaljevanje rastlinskih in živalskih imen). Priobčil Pran. Erjavec. - Nova pisma o Bosni in Hercegovini. Spisal J. Navratil. — Iztočne poslovice. Nabral Jos. Charpentier. — Narodna pesmica. Zapisal v Radovičih kraj hrvatske meje J. Navratil. — Zeleni Ju raj. Zapisal Anton Navratil, priobčil in razložil J. Navratil. — Bibliografija slovenska. Sestavil Iv. Tomšič. — Poročilo o delovanji „Matice Slovenske" 1879.1, Sestavil Andrej Praprotnik. — Imenik Matičinih udov,
/5 V' .
f 0 / U: 223/<0,
1146.	Grmanstvo in njega upliv na Slovanstvo v sredujeni ve&fc^ Spisal J. V. Založila in na svetlo dala Matica "Slovenska.
V Ljubljani. Natisnili ,T. Blaznikovi nasledniki. 1879. 8°. 55 str.
1147.	Raznim delom pesniškim in igrokazuim Jovana Vesela-Ko-seskiga dodatek. Na svitlo dala iu založila Matica Slovenska v Ljubljani. V Ljubljani. Natisnili J. Blaznikovi nasledniki. 1878. 8°. 65 str.
1148.	Znanstvena terminologija sosebno za srednja učilišča. Spisal Matej Cigale. Na svitlo dala in založila Matica Slovenska v Ljubljani. V Ljubljani. Natisnili J. Blaznikovi nasledniki. 1879. 8°. 176 str.
1149.	Hrvatska Slovnica za Slovence. Spisal Franjo Mam, gimn. profesor. Založila „Matica Slovenska". V Zagrebu. Tiskom dioničke tiskarne. 1879. 8°. 168 str.
Mnrijna bratovščina v Ljubljani.
1150.	Letno sporočilo društva Marijne bratovščine v Ljubljani, na koncu leta 1878. V Ljubljani. Založilo društvo Marijne bratovščine. Tisk Milicev. 8°. 15 str.
Katoliška družba za Kranjsko.
1151.	Glasi katoliške družbe. Na svitlo daje katoliška družba za Kranjsko. IX. zvezek. V Ljubljani. Založila katoliška družba za Kranjsko. Natisnila Klein in Kovač (Eger). 1879. 8°. 34 str.
Iz obsega: Velikodušno djanje ljubezni. — Vabilo k bratovščin za duše v vieah. — Katoliška družba. — Kratke novine poslednjega polleta. — Vnanji udje katoliške družbe.
1152.	Glasi katoliške družbe.	Na svitlo	daje katoliška družba za Kranjsko. X. zvezek. V	Ljubljani.	Založila katoliška družba za Kranjsko. Natisnila	Klein in	Kovač (Eger). 1879. 8°-32 str.
Iz obsega: Velikodušno djanje ljubezni. (Nadaljevanje.) — Zgodovina Bosne. — Mala Roza.	(Povest.) -	Samostanska vratarica (pesen). — Katoliška družba. —
1153.	Glasi katoliške družbe. Na svitlo daje katoliška družba za Kranjsko. XI. in XII. zvezek. V Ljubljani. Založila katoliška družba za Kranjsko. Natisnila Klein in Kovač (Eger). 1879. 8°. 74 str.
Iz obsega: Kdo nas pripelje k zaželjeni sveči? (Spisal dr. Anton Jeglič.) — Prednosti Marije device. (Spisal dr. Anton Jeglič.) — O Pariški bratovšini za duše v vieah. (Spisal dr. Anton J aro.) —
Drnštvo sv. Mohora v Celovcu.
(25.353 udov.)
1154.	Koledar družbe sv. Mohora za prestopno leto 1880. Na svitlo dala družba sv. Mohora v Celovcu. 1879. Natisnila tiskarnica družbe sv. Mohora v Celovcu. 8°. 144 — 74 str.
Iz obsega: Kako smo obhajali petindvajseto obletnico cesarjeve poroke? — O naši bosenski vojski. Spisal Ivan z Ver h a. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. Spisal J Jurčič.
—	Peter Hitzinger, slavni slovenski učenjak in pisatelj. — Narodno blago: Dober svet. (Moravska pripovedka.) — Kdo je snedel golobe? (češka pripovedka). — Zastavice. — Svete petere rane Jezusove. (Pesen.)
1155.	Slovenski Goffine ali razlaganje cerkvenega leta. Predelal Lambert Ferčnik, dekan v Žabnicah. Z dovoljenjem vis. č. Kerškega knezoškofijstva. 1879. Natisnila tiskarnica družbe sv. Mohora v Celovcu. II. snopič. 8°. 225—416 str.
1156.	ObSna zgodovina za slovensko ljudstvo. Spisal Josip Starfe, kr. profesor više realke v Zagrebu. VI. snopič. 1879. Natisnila tiskarnica družbe sv. Mohora v Celovcu. 8°. 161 do 320 str.
1157.	Slovenski spisovnik, svetovalec v vseh pisarskih opravilih. Spisal Andrej Praprotnik. Z dovoljenjem vis. č. Kerškega knezoškofijstva. 1879. Natisnila tiskarnica družbe sv. Mohora v Celovcu. 8°. 372 str.
Iz obsega: Knjiga je razdeljena na sedem delov. Prvi del ima v sebi: Liste in pisma in druge razne spise. — Drugi del: Gospodarsko, obrtnijsko, opravno in tergovsko zapisovanje in dopisovanje.
—	Tretji del: Obeenje. — Ceterti del: Medsebna pisma. — Peti del: Notarji in beležniki in njih opravila. — Sesti del: Politične reči.
—	Sedmi del: Dačne stvari. Kolekovne ali štempeljske lestvice. Abecedno kazalo kolkovnPv ali štempeljske davščine. Colnino. Občna čolna tarifa. Vojna postava. Žandarstvo. Dodatek in poštnina
1158.	Šmarnice naše ljube Gospe presvetega Serca. Svojim udom da družba sv. Mohora. Spisal Janez Volčič, duhoven Ljubljanske škofije. Z dovoljenjem visokočast. Kerškega knezoškofijstva. 1879. Natisnila tiskarnica družbe sv. Mohora v Celovcu. 8°. 333 str.
III. Lepoznanstvo.
1159.	Slavjanski almanah. Izdatelj Radivoj Poznik. Na Dunaji 1879. Tisk Mechitar. (V. Heinricha) ve Vidni. 8°. 339 str.
(Knjiga je razdeljena v osem oddelkov: ruski, maloruski, češki slovaški, slovenski, hrvatski, srbski in bulgarski. — Slovenski oddelek obsega pesni: „Pozdrav slovanskim dijakom", Fr. Zbašnik; — „Pervi križ na turškem polji", Pavlina Pajkova; — „Gazeli", Jos. Cim-perman; — „Rožno cvetje", Lujiza Pesjakova; — „Obup", NisVodoran;
—	„Kitica", H.; — „Primula", X.;— „V dan vernih duš", Lujiza Pesjakova; — ..Triolet", Fr. Zbašnik; — „Hitra promena", Viktor Eržen; „Potoku", A. Strele; — „Sonet", X.; — V nevezani besedi: „0 pismenih jezikih na sploh in občeslovanskem literaturnem jeziku posebe", Franc« Podgornik; — „Medailon", Fr. Zbašnik.)
1160.	Val. OroŽnovi spisi. Zbral ia priredil Mih. Lendovšek, vikar v Ptuji. Založil in izdal Ignacij Orožen, kn. šk. kon-zistorijalni svetovalec in korar stolne cirkve v Mariboru. V Celovcu. Natisnila tiskarnica družbe sv. Mohora. 1879 8° 227 strani.
Obseg: Pesni različne, — Pesni cirkvene, — Mala pevka Jsrrokaz v 5 dejanjih. — Različni spisi.
1161.	Ant. Mart. Slomšeka zbrani spisi. Tretja knjiga: Životo-pisi. Zbral, uredil in izdal Mih. Lendovšek, ptujski vi-karij. 1879. Natisnila in prodaja tiskarnica družbe sv. Mohora v Celovcu. 8°. 397 strani.
1162.	Knjižnica slovenske j mladini. Izdaje Ivan Tomšič. — Knjiga I. Dragoljubci. Zbirka poučnih pripovedek. Nabral in spisal Ivan Tomšič, učitelj na c. kr. vadnici v Ljubljani. Založil in izdal pisatelj. Natisnila Klein in Kovač' (Eger). 1879. 8°. 94 str.
1163.	Izgledi bogoljubnih otrok iz vseh časov keršanstva. I. del. Spisal in založil Anton Kržič, katehet. (Ponatis iz »Zgodnje Danice".) V Ljubljani. Tisk J. Blaznikovih naslednikov. 1879. 8°. 150 str.
1164.	Ljubljanske slike. Podoba ljubljanskega sveta pod drobnogledom. (Popravljen ponatis iz »Slovenca".) V Ljubljani. Založil Jak. Alešovec. Tisk J. Blaznikov. 1879. 12"265str.
1165.	Pepelka. Krasna pravljica v zabavo in pouk ljubej mladini. Ljubljana. Tisk in založba Ig. pl. Kleinmayrjeva in Fed. Bambergova. 1879. 4°.
(Z barvanimi podobami.)
1166.	SnegulSica. Krasna pravljica v zabavo in pouk ljubej mladini. Ljubljana. Tisk in založba Ign. pl. Kleiumavrja in Fed. Bamberga. 1879. 4°.
(Z barvanimi podobami)
1167.	Trnjeva rožica. Krasna pravljica v zabavo in pouk ljubej mladini. Ljubljana. 1879. Tisk in založba Ign. pl. Klein-mavrja in Fed. Bamberga. 4°.
(Z barvanimi podobami.)
1168.	Pravljica o Pepelki. Ljubljana, 1879. Tisk in založba Ig. pl. Kleinmayr-ja in Fed. Bamberga 8".
(Z barvanimi podobami.)
1169.	Pravljica o obutem mačku. Ljubljana, 1879. Tisk in založba Ig. pl. Ivleinmayr-ja in Fed. Bamberga 8".
(Z barvanimi podobami.)
1170.	Pravljica o rudeči kapici. Ljubljana. 1879. Tisk in založba Ig. pl. Kleinmavr-ja in Fed. Bamberga. 8".
(Z barvanimi podobami.)
Letopis 1879	15
1171	Podučno berilo za mladost. Spisali slovenski učitelji. V Ljub-ljani 1. 1879. Založilo slovensko učiteljsko društvo.	Natisnil R. Milic. 16°. 70 str.
Obse-- 1. človek: 2. Pokorščina; 3. Pridnost; 4 Red; o. Priljudnost 6 Ponižnost; 7. Sramežljivost; 8. Svet; 9 Ljudje; 10. Zemlja; 11 Prirodopis; 12 Živalstvo; 13. Rastlinstvo; 14 Rudstvo: 15. Naravo-sloV^ Te ŽasJnosti stvari; 17. Nekateri naturni pr.kazki: Voda; Zrak; Glas; Gorkota; Svetloba; Magnet; Elektrika.
1172	Cesar Franc Jožef 1. V spomin petindvajsetletni ce srebrne ' poroke Nju Veličanstev sestavil Jos. Ciperle. V Ljub-
liani 1 1879 Na svitlo dalo in založilo slovensko učit. društvo. Natisnil R. Milic. 8». 50 str. (S podobo cesarja u, cesarice.)
1173	Primeren spominek v dan srebrne poroke presvetlega cesarja fn cesarice Izdalo „Vrtčevo" uredništvo. Tiskala Klein in Kovač. 8°. 4 str.
1174	Slovenskej mladini v spomin petindvajsetletni«> Njiju Veii-čanstev cesarja Franjo Josipa I. in cesarice Elizabete dne 24 aprila 1879. Tiskala „Narodna tiskarna" v Ljubljani. Založilo ravnateljstvo šole v Lokavcu.
Obseg: Cesarska liinma. - Slovanska himna. - Najlepši kraj.
IV. Šolske knjige.
1175	Občna Aritmetika za učiteljišča. Sestavil in založil L. L a v t a r, ' c k profesor v Mariboru. V Ljubljani. Natisnila „Narodna
tiskarna". 1879. 8n, 159 strani.
1176	Slovenska slovnica z naukom, kako se pišejo pisma in opravilni sestavki. Na Dunaju. V c. kr. založbi Šolskih bukev. 1879. 8°, 216 str.
1177	Slovenisches Sprach- und Uebungsbuch. Nebst einer Okre-stomatie und einem slovenisch-deutschen und deutscti-slo-venischen W6rterverzeichniss. Fiir den ersten Untemclit bearbeitet von Dr. Jacob Sket, k. k. Gymnasial-Lehrer am Staatsobergymnasiuin zu Klagenfurt, - Klageniurt, ia<». Druck und Verlag der St. Hermagoras Bu chdruckerei. 8 . 300 strani.
1178	Kocenov zemljepis za ljudske šole. Poslovenil Ivan L a P a j ne. Drusi popravljeni natis. Z 10 slikami. Cena 30 kr. \ Beču 1879. Založil ' Edvard Hčilzel. 8°. Tisk Adolfa Holzhausen-a na Dunaju.
(Knjiga je namenjena ljudskim šolam in slovenskim učiteljem v porabo.)
1179	Drugo berilo in slovnica za ljudske šole. Na Dunaji. V c. k ' založbi šolskih knjig. 1878. 8°. 223 str. Natisnil Karol
Gorišek na Dunaji.
(Najnovejša knjiga za slovenske ljudske šole.)
1180.	Perva raSunica za slovenske ljudske šole. Spisal dr. vitez Fr. Močnik. Števila od 1 do 20. Na Dunaju. V c k zalogi šolskih bukev. 1879. 8°. 35 str.
1181.	Tretja raSunica za slovenske ljudske šole. Spisal dr vitez Fr. Mo čnik. Računanje se številkami do 1000 in do tisočim Sklepovni računi. Peti natis. Na Dunaju. V c kr založbi šolskih bukev. 1879. 8U. 59 strani.
1182.	KerŠČanski katoliški nauk. Na Dunaji. Na stroške e k založbe šolskih knjig 1879. 8°. 170 str.
1183.	Kratki katekizem v prašanjih in odgovorih za ljudske šole Ljubljanke škofije. V Ljubljani, 1879. Natisnili in založili J. Blaznikovi nasledniki. 8°. 86 strani.
1184.	Zgodbe svetega pisma stare in nove zaveze. Za katoliške ljudske šole. Se 112 poiobšinami in 1 zemljovidom. Po nemško spisal Dr. J. Schuster, poslovenil Anton Lesar, duhoven ljubljanske škofije. V c. k. založbi šolskih bukev na Dunaju, 1879. 8°. 232 strani.
1185.	Sveti listi, berilo in evangelji za nedelje in praznike celega leta in vse dni svetega posta. Z navadnimi molitvami pri službi božji. Na Dunaji. V c. kr. zalogi šolskih bukev. 1879. 8», 352 strani.
1186.	Tretja nemška slovnica za slovenske ljudske šole. Na Dunaji. V c. kr. založbi šolskih bukev. 1879. 8°, 208 str.
1187.	C. F. Baur-jev zemljevid Kranjskega na 4 mapah. Založil Eduard Holzel na Dunaji.
Y. Šolska poročila.
1188.	Slovenski dom. (Temelj — 4 stebri — streha.) Spisal P. Ladislav Hrovat. 8°. 1-31 str.
Programm des k. k. Real- und Oberg,ymnasinms in Rudolfswertli nir das Sckuljahr 1877—78,
1189.	Letno sporočilo III razredne ljudske šole v Cerknici 1879. V Ljubljani. Natisnila ..Narodna tiskarnica". 8". 10 str.
(Ima sestavek: 0 napravi srenjskih drevesnic.)
1190.	Letno sporočilo javne štirirazredne ljudske šole v Kranji. 1879. Založila štirirazredna ljudska šola v Kranji. Natisnil R. Milic v Ljubljani. 8°. 12. str.
1191.	Letno sporočilo čveterorazredne deške ljudske šole v Novo-mestu. 1878-79. V lastnej zalogi. Natisnil J. Krajec v Novem mestu. 8°. 8 str.
YI. Molitevne in poučne knjige.
1192.	Zlata Šola vsakemu kristjanu potrebna. Bukve polne lepih naukov in molitev. Spisal Janez Volčič, duhoven Ljub-
1§*
ljauske škofije. Z dovoljenjem visokočastitega Ljubljanskega knezoškofijstva. V Ljubljani 1879. Založil M. Gerbor. Natisnila Klein in Kovač (Eger) v Ljubljani. 12° 560 str.
1193.	Ura, moliti Jezusa v zakramentu ljubezni Božje. Nektere molitve za obiskovanje najsvetejšega Zakramenta. Udom prelepe bratovščine sv. Bešnjega Telesa nabral Janez Volčič, duhoven Ljubljanske škofije^ Z dovoljenjem visokočastitega škofijstva Ljubljanskega. Šestega natisa. V Ljubljani. Založil M. Gerber. bukvovez. 1879. 12°. 63 str. Tisk Milicev v Ljubljani.
1194.	Nebeške iskrice za mladost pa tudi za odraščene ljudi. Spisal po najboljših molitvenih bukvah mnogih jezikov Lovrenc Pintar, duhoven v Radovljici. Z dovoljenjem visokočast. Ljubljanskega škofijstva. Trinajsti natis. V Ljubljani. 1879.' Založil Matija Gerber. Natisnil R, Milic v Ljubljani. 12°, 186 strani.
1195.	Mašne in druge molitve. Spisal Lovreuc Pintar, duhoven v Radovljici. (Z dovoljenjem visokočast. Ljubljanskega škofijstva). V Ljubljani, 1879. Založil M. Gerber. Natisnil R. Milic v Ljubljani. 12°, 316 strani.
1196.	Devetdnevnica ali devet premišljevanj k Mariji Devici za majnik in 31 zgledov, kot doklada k šmarnicam za leto 1877. V Ljubljani. Založil pisatelj. Tisk ,.Narodne tiskarne" v Ljubljani. 1879. 12°, 141 strani.
1197.	Sv. Križev pot za katoliške kristijane, kakor ga navadno v Rimu molijo. Z dovoljenjem vis. čast. knezoškofijstva. V Ljubljani 1879. Samozaložba. — Natisuila Klein in Kovač. 16.°
1198.	Dušna pomoč za zdrave in bolne grešnike in pravične, ali prigovori, zgledi in molitve za zdrave in bolne kristjane. ,,Dušne pomoči" tretje bukve. Na svitlo dal J a u e z Z u p a n č i č, župnik v Ihanu. Z dovoljenjem visokoČastitljivega Ljubljanskega knezoškofijstva. V Ljubljani, 1879. Založil Janez Zupančič. — Natisnila Klein iu Kovač. 12". 531 str.
1199.	Marija, dobra Mati pobožnih otrok. Iz nemškiga. Šesti natis. V Ljubljani, 1879. Založil Jan. Giontini. Natis J. Feichtinger-jevih naslednikov v Liucu. 16°. 224 str.
1200.	Bodi moj naslednik. Molitevne bukve za mladost in odraščene ljudi. Spisal duhoven sekovske škofije. Peti pomnoženi natis. Z dovoljenjem visokoČastitljivega ljubljanskega škofijstva. V Ljubljani, 1879. Založil Jan. Giontini. Natis J. Feichtinger-jevih naslednikov v Lincu. 12°. 228 str.
1201.	Razlaga svete maše po č. oč. Martinu Cochem-u. Domače in molilne bukve. Druzega natisa. V Ljubljani, 1879. Založil H. Ničmann. Natisnil R. Milic v Ljubljani 8°. 510 str.
VIL Različna dela.
1202.	Pravda o slovenskem šestomeru. Odgovor mariborskemu še-stomerniku Janku Pajku. Spisal Fr. Leveč. V Ljubljani. Natisnila „Narodna tiskarna". — Založil pisatelj. 1878 8". 46 str.
(Ta knjiga je prišla uže lanjskega leta na svitio, a pri sestavljanji lanjske bibliografije se mi je bila izgubila. Pis.)
1203.	Pripomoček zgodovini slovenskega slovstva. 1550—1880. Spisal Julij plem. Kleinmayr, c. k. profesor. 1879. Založil pisatelj, v Kopru. Natisnila tiskarnica družbe sv. Mohora v Celoveu. 16mo. 30 str.
1204.	Svečanost o priliki dr. Janeza Bleivveisa. Dne 19. novembra
1878.	Po stenografskih bilježkah sestavil AntouBezenšek. Z uvodom dr. Fr. J. Celestin-a. Zagreb. 1879. Izdalo uredništvo „Jugoslav. Stenografa." 8°. 95 str. (S podobo dr. Janeza Bleiweisa.)
1205.	Zemljepisna začetnica. Ponatis iz „Učit. Tovariša" 1. 1868 — 1869. V Ljubljani. Tiskal in založil R. Milic. 1869. 12°. 194 strani.
1206.	Kršansko katoliško nravoslovje. Spisal France Kosec, župnik v Truškab. V Celovcu. Tisk in založba tiskarnice družbe sv. Mokora. 1879. 8°. 264 strani.
1207.	Fara sv. Petra pri Mariboru. Krajepisno — zgodovinske črtice. Spisal Fr. Zmazek, kaplan pri sv. Petru pri Mariboru. S podobo sedanjega župnika in zlatomašnika Marka Glaserja. Založil spisatelj. Tiskal J. M. Pajk v Mariboru
1879.	8°. 56 str.
1208.	Garnizonska i stružna služba slovensko-nemška cesarskim i kraljevskim vojakom v poduk. Po vprašanjih i odgovorih sestavil i založil Andrej Komel, c. kr. stotnik. 1879. Tiskala tiskarnica družbe sv. Mohora v Celovcu.
1209.	Poduk, kako se dela žganje vsake baže, mrzlo in gorko in brez posebnih naprav (aparatov). Ozira se na navadne pijače, likere, kuhanje sladkorja (cukra) in barvanje blaga. Za krčmarje in tiste, ki sami kuhajo in mešajo pijače, je ta knjižica neobhodno potrebna. (Obsega blizu 100 receptov.) Drugi natis. V Ljubljani 1879. leta. Založil Jan. Giontini. Natisnila ,,Narodna tiskarna". 8°, 42 str.
1210.	Navodilo, kako naj krajni šolski sveti svoja uradna opravila opravljajo. V Ljubljani, 1879. Založil c.' kr. deželni šolski svet za Kranjsko. Tiskala Klein in Kovač (Eger). 8°. 19 str.
(V nemškem in slovenskem jeziku.)
1211.	Računski sklep posojilnice v Šoštanji za peto upravno leto 1.878. Tiskala ..Narodna tiskarna" v Ljubljani. Založila šo-štanjska posojilnica. 4°.
1212.	Posnetek iz računov o premoženji I. meščanske korporacije. II. špitalskega zaklada v Kamniku leta 1878. V Ljubljani 1879. Tiskala »Narodna tiskarna" v Ljubljani. Založila meščanska korporacija. 4°. 9 strani.
1213.	Pravila slavjanskega podpornega društva v Trstu. Tiskala »Narodna tiskarna" v Ljubljani. — Založilo društvo. 8°. 8 str.
1214.	Letno poročilo telovadnega društva »Sokol" v Ljubljani za čas od 1. januarja 1878. do 1. jan. 1879. V Ljubljani. Tiskala »Narodna tiskarna". Založilo društvo. 1879. 8". 8 str.
1215.	Velika Pratika za prestopno leto 1880, ki ima 366 dni. Na svitlo dala c. k. kmetijska družba. V Ljubljani. Natisnili in založili J. Blaznik-ovi nasledniki. 16mo.
Iz obsega: Podučile stvari našim gospodarjem in gospodinjam.
—	Kaj so kmetijske družbe, in kako so vredjene. — Mnogovrstne dobre gospodarske skušnje. — Narodopisna karta Avstrije. — Pogovor pod lipo. — Koliko živine se redi v naši državi? —
1216.	Mala Pratika za prestopno leto 1880, ki ima 366 dni. V Ljubljani. Natisnili in založili J. Blaznikovi nasledniki. 16mo.
1217.	Slovenska Pratika za prestopno leto 1880, ki ima 366 dni. V Ljubljani. Natisnila in založila pl. Kleinmavr in Bamberg. 16mo.
1218.	Slavnostni sprejem slovenskega pešpolka Kubnovega št. 17 v Ljubljani dne 26. in 27. novembra 1879. Uredil in založil Fran Hlavka. V Ljubljani, 1879. Natisnila »Narodna tiskarna". 8°. 34 strani.
VIII. Muzikalije.
1219.	Jadranski Glasovi. Zbirka moških zborov in čveterospevov. Velezaslužnemu rodoljubu in drž. poslancu gospodu Ivanu Nabergoju posvetene od skladatelja Antona Hajdriha. Delo II. Uredil in izdal V. Kosovel. Tiskarna C G. Ro-derjeva v Lipsiji 1879. 4°. 20 str.
Obseg: 1. Prva ljubezen. (4 spev) — Koseski. — 2. .Deklica; (4 spev) — Bor. Miran. — 3. V spomin Valent. Vodnika (4 spev) — Dr. Preširen. — 4. V sladkih sanjah (4 spev). — 5. Slabo sveča je brlela (4 spev) — S. Jenko. — 6. Slovo (4 spev) — M. Vilhar. — 7. Na boj, (zbor) — Ternovoe. — 8. Želje Slavjana. (Zbor); — Volkov.
—	9. Sirota. Dr. Razlag. — 10. Napitnica; Ž vab. —„11. Hercegovska. (Zbor.) — Cegnar. — 12. Petelinčkova ženitev. (Šaljiv zbor).
1220.	Cerkvene pesmi. Mašne, Marijne in Sv. Telesa, za mešan zbor. Vglasbil P. H. Sattner. Z dovoljenjem visokoča-stitega ljubljanskega knezoškolijstva. V Novomestu. Tiskal J. Krajec, — V lastni zalogi. Fol. 16 str.
(Delo obsega 16 cerkvenih pesni z napevi)
1221.	Napevi pri sv.?,maši in blagoslovu Za čveterospev zložil P. Angelik Hribar. O. Š. F. Op. 4. V Ljubljani. Založili in tiskali J. Blaznikovi nasledniki. 1879. Fol. 16. str.
(Zbirka obsega 12 masnih pesni in 8 Tanturn ergo.)
1222.	XIV. Marijinih Pesmij za majnik. Besede potrjene od pre-častitega knezoškofijstva. Za 2, 3 in 4 glasove z orgijami uglasbil Anton Foerster, vodja godbe v stolni cerkvi. Op. 17. V Ljubljani. Založil skladatelj. — Tiskala Klein in Kovač (Eger). 1879. Fol. 13 str.
1223.	Postni in velikonočni napevi za sopran, alt, tenor in bas. zložil in na svitlo dal P. Angelik Hribar. S privoljenjem prečastitega knezoškofijstva ljubljanskega in redovnega predstojništva. Cena 50 nov. Cist dohodek je namenjen ljubljauski hiralnici in sirotniškemu zavodu. — Tiskala Klein in Kovač. Založil Frančiškanski samostan v Ljubljani 1879. Fol. 16 str.
1224.	Slovenski orglavec. 100 mediger za orgije. Zložil Daniel Fajgelj. Izdala in založila Glasbena Matica v Ljubljani. Fol.
1225.	Trije spevi za slavnost srebrne poroke Nju Veličanstev Franca Jožefa in Elizabete. Vglasbil Anton Ne d ve d. Priloga k „Laib. Schulzeitung-i". — 1879.
1226.	Himna o srebrni poroki Nju Veličanstev. Vglasbil D. Fajgelj. Priloga k „Učit, Tovarišu" štev. 8. 1879. 1.
1227.	Slavjanska mazurka, uglasbil Srečko Carli.
1228.	Slavček. Zbirka šolskih pesmi. Vglasbil Anton Nedved« c. k. učitelj godbe. Prva stopnja. Cena 20 kr. V Ljubljani. V lastni zalogi. - Natisnil R. Milic. 1879. 8°. 36 strani.
(Obsega 55 šolskih pesni z napevi.)
1229.	Slavček. Zbirka šolskih pesmi. Vglasbil Anton Nedved, c. k. učitelj godbe. Druga stopnja. Cena 20 kr. V Ljubljani. V lastni zalogi. - Natisnil R. Milic i 879. 8°. 40 strani.
(Obsega 55 šolskih pesni i napevi.)
1230.	Slavček. Zbirka šolskih pesmi. Vglasbil Anton Nedved, c. k. učitelj godbe. Tretja stopnja. Cena 30 kr. V Ljubljani. V lastni zalogi. — Natisnil R. Milic. 1879. 8°. 80 strani.
(Obsega 68 šolskih pesni /. napevi.)
Poročilo
o delovanji „Matiee Slovenske" 1879. leta.
Sestavil
Andrej Praprotuik.
odbornik in tajnik.
43. seja Matičinega odbora
18. decembra 1878. 1.
Vdeležilo se je te skupščine 16 ljubljanskih odbornikov (gospodje dr. Jan. Bleiweis kot predsednik, dr. Jarec, Klun, Kozler, Kržič, Marn, Močnik, dr. Poklukar, Praprotnik, Robič, Souvan, Stegnar, Šolar. Tomšič, Zupančič, dr. Zupanec) in 1 vnanji odbornik (gosp. Luka Svetec).
Predsednik dr. Jan. Bleivveis pozdravi zbrane in omenja hvalevrednega darila g. Petra Kozlerja, ki je Matici poklonil lepo zbirko svojih knjig in časopisov. Odbor mu izreka toplo zahvalo.
Tajnik poroča o važnejših stvareh tako-Ie: Od zadnje redne odborove seje, to je od 6. marca t. 1., vpisalo se je v vložni zapisnik 141 številk, med katerimi so važnejše te-Ie:
Gosp. Jožef Križman vpraša: je li Matica za to, da se z ozirom na slovenske Primorce s podporo Matičino (po §. 1. društvenih pravil) izda slov.-italijanska slovnica. — Odbor določi, da se o tem natančneje okrene takrat, kedar odboru dodelani rokopis pride v roke.
Po Prizadevanji dr. Zupane a je Matica iz konkurzne obravnave o Lercherjevi knjigarni dobila za 35 gld. 74 kr. knjig, ki jih je imela tam v razprodaji. — Gosp. doktorju izreka se za trud njegov zahvala.
Več posamesnih oseb in zavodov prosi, da bi se jim podarilo Matičinih knjig. — Odbor je določil, tla se prošnje vslišijo s tem pogojem, da se dotični zavodi za naprej vpišejo medMatičine ude; prošnje posamesnikov se z ozirom na družbena pravila največ zavržejo.
C. k. izobraževalnica za učitelje v Mariboru vpraša, po Čem bi Matičine knjige za svojo knjižnico dobivala. — Odbor je pritrdil tajnikovemu predlogu, da se jej za 25% odbitka pripuščajo.
Pregledovalci društvenih računov naznanjajo odboru, da so Matičine račune v redu našli. — Odbor vzame poročilo z zahvalo gosp. pregledovalcem na znanje
Profesor Fr. Marn piše iz Zagreba, daje njegova »Hrvatska slovnica za Slovence" uže natisnjena, in da obsega 10V2 pole. — Odbor določi g. pisatelju dotično nagrado.
»Narodnega blaga", ki ga nekateri rodoljubi Matici pošiljajo, se nekaj sprejme, nekaj ne, ter se pošiljateljem vrača z opombo, naj bi bili pri nabiranji narodnega blaga previdnejši, da bi ne zapisovali takih reči, ki nimajo posebne vrednosti ali ki so bile uže natisnene.
Prof. Hubad ponuja odboru spis »Starožitnosti slovanske". — Odbor nasvetuje, naj se posamni oddelki sprejemajo v »Letopis", ker izdati jih na svitlo v veči samostojni knjigi, finančne razmere zdaj ne dopuščajo.
Prof. Glowacki poroča o svojem rokopisu »Flora slov. dežel", da je že mnogo tega dela izgotovil in ga prof. Erjavcu v pregled poslal. — Odbor vzame to poročilo na znanje in določi, da Matica utegne s tiskom »Flore" pričeti leta 1880.
Prof. dr. Jos. Križan iz Varaždina piše, da je dogotovil »Logiko" v slovenskem jeziku in da ga je volja odseku za izda-vanje knjig jo na ogled poslati. Določi se, da naj odsek rokopis pregleda in o svojem času o njem poroča.
O. Chrysogon Majer izročuje pismeno Matici predlog, naj bi izdala »Universalgeschichte der christlichen Kirche" (v. Dr. Alzog) v slovenskem jeziku. Odbor izroči ta predlog odseku za izdavanje knjig.
O. Stan. Škrabec, učitelj iilologije v Kostanjevici pri Gorici, vpraša, ali bi Matica prevzela izdanje njegovih »študij o slovenskem glasoslovju", katerih začetek je bil natisnen v Novomeškem gimn. programu leta 1870. Predlog gre tudi odseku za izdavanje knjig v poročilo.
Slavnemu našemu pesniku Jovanu Veselil Kos es k emu se je k njegovemu 80. rojstnemu dnevu .19. septembra t. 1. poslalo po Jos. Cimpermanu v pesmi zloženo voščilo v lično natisneni diplomi, ki so jo tukajšnji odborniki podpisali. En odtis te diplome hrani se v Matičini pisarni.
Kavno tako je Matica tudi v odborovem imenu svojemu predsedniku dr. Jan. Bleiweisu o njegovi 701etnici izročila krasno diplomo častnega uda. Gosp. predsednik se odboru toplo zahvaljuje za častno mu priznanje.
Za nove poverjenike so se izvolili gospodje: M. Len-
dovšek, vikar v Ptuju /a okraj Ptujski, Damijan Pavlič, vikar v Zagorji, za Pivko, L. Svetec za okraj Litijski, dekan Jož.Kra-gelj za okraj Tolminski. Poverjenišče cerkniško razdeli se v dva okraja, ker je za enega preveliko; okraj cerkniški, ki bode imel za poverjenika gosp. župana Krašovica, pa okraj staro-tržki, kateremu bode poverjenik gosp. trgovec Vil ar v Pudobu.
V imenu odseka za izdavanje knjig poroča soglasno s prof. Zupančičem g. Klun o prof. Jesenkovi »Zgodovini starega veka" za višo gimnazijo. Po obširnem razgovoru odbor sklene, gosp. profesorju odgovoriti, da za sedaj, ko še nikakoršnega upanja ni, da bi zgodovina v slovenskem jeziku postala v srednjih šolah šolska knjiga, Matica ne more v natis dati ponu-jaue mu lepe knjige; naj bi pa ta odlok ne odvrnil velecenjenega pisatelja, pripravljati rokopis naslednjih „dveh vekov", dovrševati že pričete zgodovine za niže srednje šole, priličnih monografij za „Letopis" itd.
Tako tudi v imenu odsekovem poroča soglasno s prof. Mar-nom g. Stegnar o »Ruski povesti" (stara doba), ki jo je Matici ponudil prof. S teki as a. Odbor obžaluje, da Matica z ozirom na svoj denarni stan tudi tega jako mikavnega rokopisa za sedaj ne more sprejeti, posebno ako bode nadaljevalay„Sl o vanstvo" po ,,naučnem slovniku" češkem, v katerem za Čehe in Poljake imajo na svetlo priti tudi Rusi.
Predsednik dr. Bleiweis poroča oCigaletovi »Znanstveni terminologiji", katero je tudi gosp. Šolar pregledal in je pohvalno omenjal. Enoglasno se sklene, da se to jako nam potrebno delo na svitlo da zraven „Letopisa" za leto 1879.
Konečno po predlogu odseka za izdavanje knjig odbor prin-cipijelno sklene: 1) Nagrada za nedovršene ali samo obljubljene rokopise se naprej ne daje. 2) Neslo veu s ki in uedovr-šeni rokopisi se ne sprejemajo.
Dalje tajnik poroča o zbirki ,.geografičnib imen", katerih je došlo Matici že blizu iz 300 raznih slovenskih krajev, in nasvetuje, naj se ta zbirka izroči prof. Pleteršniku s prošnjo, naj bi jo on vredil in po svoji misli pripomogel k nje dovršitvi. Odbor pritrdi omenjenemu predlogu.
Vimenu gospodarskega odseka poroča gosp. Klun o neki biši Matici v nakup ponuja ni. Po raznih pomislikih se za sedaj nič ne sklene, marveč izvoli se odsek 3 udov (gg. Vilhar, dr. Poklukar in dr. Zupanec), kateri naj skrbi za to, da se premoženje Matičino o priličnem času namesti v državnih obligacijah naloži varnejše z nakupom kakega posestva.
Gosp. Robič poroča, da po natančnem pregledovanji Mati-r-ine blagajnične knjige je našel, da so ustanovniki in letniki na zaostalih doneskih vsega vkup Matici dolžni 9200 gold. — Gosp. Robič stavi o tej važni finančni zadevi več predlogov. Odbor ukrene, da pridejo v prihodnji odborovi seji v obravnavo.
O knjigah, odločenih za leto 1878. poroča gospod predsednik, da je dovršen „Letopis", ki se je nekoliko zakasnil zato, ker je gosp. J. Navratil, pisatelj jako zanimivega članka o Bosni in Hercegovini, iskal mnogostranskih in zanesljivih virov. Izdala bo tedaj Matica za leto 1878.:
1)	„Letopisa" o. in 4. snopič s poročilom Matičinim. Celi „letopis" letošnji bode obsegal blizo 30 po!.
2)	„Potovanje okoli sveta" po Jul. Verne-tu.
3)	„Slovnico hrvatskega jezika", za Slovence, spisal prof. Franjo Mam v Zagrebu.
44. seja Matičnega odbora
5. februarja 1879. 1.
Pričujoči v tej seji so bili poleg predsednika dr. J. Bleiweisa gospodje: dr. Jarc, Kržič, Klun, Marn, Močnik, dr. Poklukar,Pra~ protnik kot zapisnikar, RobiČ, Souvan, Stegnar, Tomšič, Vilhar. dr. Zupanec in Zupančič.
Ko predsednik sklepčnost odborovo konstatira in se zapisnik zadnje odborove seje odobri, poroča tajnik:
da je Matici zadnji čas pristopilo 37 novih udov, katere odboru po imenu naznanja; odbor sprejme vse;
dalje poroča tajnik, da je dioniČKa tiskarna iz Zagreba Matici poslala 675 iztisov „H r v a t s k e slovnice za S1 o v n c e", ki jo je spisal profesor Franjo Marn v Zagrebu. To slovnico bode Matica prodajala kot svojo lastnino, kajti založila jo je po pravilih (1. §.) s podporo.
(Odbor sprejme ta predlog, in slovnici določi ceno na 60 kr.).
Knjige za 1878. leto se — ravno kar zdaj drugi pot razpošiljajo in, prav bi bilo, da bi se prihodnjemu občnemu zboru predložil nasvet, naj dovoli, da — glede na teškote, ki jih večkratno razpošiljanje knjig prizadeva pisarni Matični v Ljubljani in poverjenikom na deželi, vrh tega pa tudi glede na precejšnje veče stroške — se pridrži prejšnje enkratno razpošiljanje knjig koncem vsacega leta. Po nadrobni razpravi sklene odbor s tem predlogom stopiti pred prihodnji občni zbor.
Odbornik Robič poroča v imenu gospodarskega odseka, da je natanko pregledaval in preiskaval vse Matičine zapisnike in knjige in pri tem preiskavanji našel, da Matici dolgujejo razni udje in poverjeniki, ustanovniki in letniki nekdanji in sedanji, umrli in živi blizo do 9000 gold.; ker mnogo tega dolga se ne bo
moglo iztirjati, marsikaj pa vendar še rešiti MatiČini blagajnici, zato uasvetnje gosp. L. Robič, naj sc voli odsek peterih odbornikov, ki njegovo poročilo prevdarijo in potem konečne predloge stavijo. Odbor je pritrdil temu predlogu, iu bili so v nasvetovani odsek voljeni gospodje dr. Z u p a n e c, V i 1 h a r , K 1 u n , dr. P o k 1 u k a r in Robič, katerim pomagati ima tudi tajnik. Sploh se čuti potreba, da bi Matica po zgledu družbe sv. Mohora knjige pošiljala le takim udom, ki so za dotično leto plačo blagajnici uže odrajtali.
V imenu gospodarskega odseka dalje poroča gosp. dr. P o-k 1 u k a r, kaj in koliko se je storilo giede nakupa neke Matici ponujane hiše. Ker odbor priznava temeljitost poročevalčevih razlogov, je prestopil o tej zadevi na dnevni red, dotične gospode pa prosil, naj še zmirom pred očmi obdržijo misel, kako bi se Mati-čine obligacije dale v trdno premoženje izpremeniti z nakupom kakega posestva.
Prihodnji občni zbor Matice slovenske je določen na 12. dan marcija meseca. Po §. 12. društvenih pravil izstopijo letos iz odbora gospodje odborniki: dr. Jan. BIeiweis, Feliks Stegnar, Ivan Vavrfi, grof Jos. Barbo, Božid. RaiČ, Luka Svetec, Josip Šuman in Viljem Urbas. ("V .,Letopisu" za 1878. 1. na str. 225 namesti 1874 naj se bere 1878.).
Stirnajsti občili zbor ..Matice Slovenske"
12. marca 1879. 1.
Predsednik dr, Jan. Bleiweis. ko konstatira pravilno število pričujočih družbenikov, začenja zborovanje s sledečim govorom:
Zbrali smo se danes, prečastiti gospodje, v občni zbor, ki je 14. v vrsti rednih „Matičinih" zborov, da rešime vse to, kar po pravilih našega društva pripada področju občnega zbora. Zboroval je pa lani novembra meseca pod predsedstvom preč. gosp. dr. .Tarča izvanredni zbor, ki je meni naklonil največo čast, ki jo „Mat,ica" more nakloniti svojim članom, namreč, da me je imenoval častnega uda. Dolžnost mi je, da slavnemu zboru danes za toliko odlikovanje izrekam najtoplejšo zahvalo, kateri dedajam zatrdno obljubo, da hočem, dokler le morem, delati tudi za našo, slovenskemu narodu živo potrebno literarno društvo.
Ne morem pa si kaj, da ne bi na tem mestu tudi ponavljal, kako mi v spominu na to. kar se je meseca novembra godilo v Ljubljani, še zmirom srce veselja igra, da je sedemdesetletnica moja dala povod sijajnim dokazom, kako srčne simpatije uživa naš narod slovenski pri druzih sinovih matere Slave,
in to moje veselje je zdaj tem veče, ko vem, da uikdo zaradi mene ne trpi žalosti, česar smo se bali, ko je počil glas, da slavnoznani rodoljub, prečastiti gosp. Bi an ki ni utegne zaradi svojega govora kake neprijetnosti doživeti, a zdaj radostni čujerno, da ne.
Dolžnost mi je dalje omeniti, da „Matičin" odbor obžaluje izgubo mnogoletnega, mnogostransko izvedenega in vzlasti v odseku za izdavanje knjig (šolskih iu drugih) marljivega odbornika gosp. Ivana Šolarja, ki premeščen v Dalmacijo zdaj kot nadzornik ondašujih srednjih šol posluje v Zadru, kjer narod slovanski od njega pričakuje zvesto varstvo narodnih pravic v ondašnjih šolah.
Med knjigami, ki jih je Matica lani izdala, ste dve prišli na svitlo po 'sklepu lanskega občnega zbora (»Potovanje okoli sveta" po Jul. Verneju iu »Slovnica hrvatska za Slovence" Mar-nova), ena pa bila je navadni Matičiu »Letopis", obsegajoč na blizo 30 polah mnogovrstno gradivo, obdelano od odličnih pisateljev naših. Te knjige so od ene strani hudo grajane, od druge pa toplo hvaljene; — a to je uže navadna osoda »Matičinih" tiskovin, ki še le čez leta najdejo zasluženo priznanje. Tako seje godilo s šolskimi knjigami, zemljevidi itd. Kritika mora biti, to je prav, — brez kritike in opozicije ni nikjer pravega življenja; za naj bolj o kritiko pa velja le tista, ki z delom svojim kaže, da zna to ali ono bolje narediti, kakor drugi. Pot do delovanja na »Matičinem" polji je vsacemu pisatelju odprta; ni tedaj lojalno gledati le »od strani".
O delovanji »Matičinega" odbora v preteklem letu bode gosp. tajnik, o novčnem gospodarstvu pa gosp. blagajnik poročal. Prijetna dolžnost pa mi je, da poleg tega, da rečem, da vsi gospodje odborniki, ki morejo v seje dohajati, marljivo sodelujejo, se še posebno g. Praprotniku in g. Vilharju javno zahvaljujem za marljivo in vestno opravljanje njunega težavnega posla.
Prečastiti gospodje! Končaje svoj govor priporočam posebno Vaši pozornosti 7. točko današnjega dnevnega reda, to je, zaostale dolgove družabnikov. Odbor „Matičin"ni nikoli zanemarjal tega važnega finančnega vprašanja, ko pa je v odbor stopil gosp. Luka Robič, strokovnjak v tej stroki, dobil je ugodno priliko, temeljito se lotiti rešitve te novčine zadeve. In res obširno preiskavo od začetka »Matičinega" do letošnjega leta je izvršil gosp. Robič s toliko natančnostjo, da se čuditi mora, kdor pregleduje njegov operat. Zato mi je dolžnost javne zahvale za tako trudapolno delo gosp. Robiča, ki daje odboru podlago, dognati to sitno stvar do konca s pripomočjo dauašnjega zbora. —
Tajnik g. Praprotnik poroča o delovanji društva na drobneje. Udov je nekoliko prirastlo, vendar se je pa njih število zmanjšalo zavoljo neke druge reči. Novih je 52, število vseh pa 1977. Znižalo se je število zato, ker so se zbrisali vsi tisti, ki so
letuino na dolgu ostajali. Nekaj jih je tudi umrlo, med njimi več odličnih. Lansko leto sklenjeno štirikratno tiskanje in razpošiljanje Letopisa se je skazalo tako nepraktično, zamudno in drago, da stavi odbor nasvet, naj sc izdaja ves vkup in pošilja udom z drugimi knjigami vred.
K temu poročilu tajnikovemu se oglasi g. Jurčič, ki graja posebno imenik društvenikov, ki se mu zdi nenatančen in glede udov večkrat čisto napačen, ker veliko tam za ude tiskanih uže ni živih ali so pa v drugih krajih.
Tajnik se izgovarja na poverjenike, ki večkrat ne pošljejo pol in imenik udov ali celo ne, ali vsaj ne o pravem času.
Blagajnik gosp. Ivan Vilka r bere račun lanskega leta, po katerem je dohodkov bilo 8154 gold. 80 kr., stroškov pa 6680 gold. 91 kr., toraj je ostalo čez še 1473 gold., ki se bodo pa deloma še porabili za dozdaj še ne podane račune. Skupnega premoženja je 58.083 gold. 89 kr. Po proračunu, ki znaša dohodkov 4231 gold. 62 kr., oskrbovalnih stroškov pa 860 gold., toraj ostane za izdavanje knjig za letos 3371 gold. 62 kr.
Ta račun in proračun zbor odobri in za pregled se po predsednikovem nasvetu volijo gg. Žagar, Celestina in Ivadilnik.
Šesta točka dnevnega reda, to je, odborov nasvet o le enkratnem razpošiljanji društvenega »Letopisa", ki ga je tajnik v svojem poročilu motiviral, se sprejme brez razgovora.
Odbornik K lun poroča v imenu odborovem o zaostalih letnih doneskih družabnikov in ustanovnih udov »Matice". Odbornik Robič je namreč po trimesečnem trudu iz zapisnikov društvenih našel, da udje so na dolgu čez 9000 gold. Po natančnem prevdarku pa se je pokazalo, da ta znesek je previsoko cenjen, kajti med dolžniki so nekatera po trikrat vpisana ena in ista imena, dalje udje, ki so uže davno umrli, da niso bili o pravem času izbrisani, pa tudi drugi, ki knjig niso dobivali. Zaostanki se po takem izdatno znižajo. Odbor je prevdarjal, kako bi se vsaj nekaj tega denarja dobilo in kako bi se zabranilo daljnemu zaostajanju udov z letnimi doneski, pa bi se vendar število njihovo ne zmanjšalo. Nasveti njegovi so ti-le: 1. Tistim udom, ki so zadnja tri leta bili redni plačevalci, se zbriše prejšnji dolg (ker je misliti, da je v zapisniku kaka pomota); 2. nastavi se poverjenikov več kakor jih je zdaj, in 3. vprihodnje so udje in dobe družbine knjige le tisti, ki letnino plačajo do konca dotičnega leta.
Pri tej točki se vname živahen razgovor. Gospod Jurčič meni, da so tega zaostanka krivi menda največ tajniki »Matični", kateri so bili v teh letih z drugimi posli tako preobloženi, tla so za »Matico" imeli premalo časa. Dobro bi bilo, da bi si »Matica" dobila stalnega tajnika, čegar glavni posel bi bilo tajništvo; se ve, da bi moral imeti več plače, nego so je imeli dosedanji.
Gosp. Kluu odgovarja na to povdarjaje, da je med dolžniki blizo 200 tistih, ki so se leta 1871. nagloma vpisali (znaui „cka-brus") in za katere je bila letnina za prvo leto plačana, pozneje pa nikdar več, in to znaša samo uže čez 2000 gold.
Gosp. R e g a 1 i pravi, da knjige, kakoršne izdaja „Matica", niso za priprosti narod. Njemu se toraj zdi, da zaostanki izvirajo zelo tudi od tod, ker velika večina družbinih knjig ne mara.
Gosp. K1 u u opomni na to, da ,.Matica" je društvo bolj za omikane Slovence, ne pa za tolilco priprosto ljudstvo; za ljudstvo je »Mohorjevo društvo".
Potem se sprejmeta prvi in drugi predlog odbora, o tretjem pa se zopet prične razgovor, ki se suče večidel o tem, kateri trmin naj bi se odločil kot zadnji za vplačevanje letnih doneskov. Nekateri po dr. Staretu žele, da bi se vplačevanje sklepalo s koncem julija, drugi, da je dosti, ako ud plača le do konca leta, tretji, naj bi se počasni udje opominjali k vplačevanju, po mestu Ljubljani pa naj bi se denar pobiral, četrti, naj bi se ravnalo tako, kakor ravna družba sv. Mohorja v Celovcu. Slednjič po dr. Zupancu obvelja določba „Matičinih" pravil, da ima odbor pravico izbrisati vsacega uda, ki svoje letnine ne plača do 1. julija, da se torej za tacega tudi knjige ne tiskajo.
Ker posameznih predlogov ni bilo, zato se je vršila volitev tistih odbornikov, ki so morali po pravilih letos izstopiti. Oddano je bilo namreč 142 glasovnic, od katerih ste bili 2 neveljavni. Dr. J. Bleiweis, B. Raič, dr. J. Ulaga so dobili po 140 glasov. — grof Bar bo in J. Šumau po 139, V. Ur bas 138, L. Sve-tec, J. Vavrfi in Fel. Stegnar 137 glasov.
45. seja Matičinega odbora
3. aprila 1879. 1.
Pričujoči: dr. Jan. Bleivveis, dr. Anton Jarc, Kržič Anton, Klun Drag., Marn Josip, Močnik Matej, dr. Poklukar Josip, Pra-protnik Andrej, Robič Luka, Souvan France, Steguar Feliks, Tomšič Ivan, Vavru Ivan, dr. Zupanec Jernej, Zupančič Vilibald.
1.	Zapisnika 15. občnega zbora in 44. odborove seje se odobrita.
2.	Volitev predsednika, dveh podpredsednikov, blagajnika, tajnika, knjižničarja, pregledovalca društvenih računov in dveh bla-gajničnih ključarjev se je po daljšem razgovoru izvršila tako, da, ker so vsi prejšnji odborniki tudi po novih volitvah ostali v odboru, so bili vsi dosedanji opravniki enoglasno izvoljeni.
Tajnik Audr. Praprot nik prosi odbor, da bi namesti njega izvolil izmed odbornikov druzega tajnika ali pa se tajništvo oddalo tajniku, ki bi se po želji, ki se je od ene strani slišala v zadnjem občnem zboru, mogel ves posvetiti tej službi in jo bolje opravljati kakor dosedanji tajniki, ki so vsi bili in je tudi sedanji s svojimi opravili preobložen. Po mnogostranski razpravi, ki se je vršila na soglasno pohvalo marljivega delovanja tajnikovega, se tudi z ozirom na potrebno varčno gospodarstvo Matičinega imetja naprosi odbornik Praprotuik, naj opravlja tajništvo vsaj še do konca tega leta. — Tej želji se on naposled tudi uda proti temu, da ga bodo posamezni odborniki še dalje podpirali pri raznih Ma-tičinih opravilih.
Tudi dr. Bleiweis bi uredništvo »Letopisa" rad odložil, toda soglasni želji se tudi on uda, rekši, da ga enostranska kritika »Letopisa" nikakor ne moti, dokler sodelujejo pri »Letopisu" pisatelji, ki jih Slovenija med najboljše šteje; vsemu svetu pa težko kdo vstreže. Odbor mu izreka toplo zahvalo za njegovo žrtvovanje pri vredovanji »Letopisa" in odobri njegov predlog, da zraven nekoliko manj obširnega »Letopisa" se izda še kaka drobna knjižica vrh »Znanstvene terminologije", ki pride letos na svitlo.
Razprava o nasvetih občnega zbora izvrši se
a)	s tem, da se ustanovi odsek, ki naj v prihodnji odborovi seji poroča, kje in kako naj se pomnožijo poverjeniki. V ta odsek izvoljeni so gospodje: Klun, Robič in tajnik Pra-protnik.
b)	Gospodarski odsek naj prevdari, kako bi se dolg iztirjeval, da »Matica" ne trpi škode, pa se tudi udom ne zgodi kaka nepriličnost.
c)	»Znanstvena terminologija" gosp. Cigaletova naj se tiska v 2000 eksemplarih, in o tej in drugih knjigah naj se poroča v prihodnji skupščini odborovi.
4. O hiši banke »Slovenije", Matici v nakup ponujani, poroča dr. Poki u kar in nasvetuje, naj jo Matica kupi. — Odbor enoglasno sklene: Odsek, ki je bil uže v zadnji in predzadnji odborovi seji v ta namen pooblaščen, naj skuša kupiti omenjeno hišo, vendar po posvetovanji z možmi, kateri imajo v tacih rečeh znanje, in z ozirom na vsa potrebna zagotovila; pogodbo z banko Slovenijo pa naj poleg njega (dr. Poklukarja) podpiše tudi predsednik »Matice Sloveuske" z enim odbornikom (tajnikom) vred. Odseku se prepušča storiti s pričujočim zapisnikom, kar je morebiti v ta namen postavno potrebno.
46. seja Matieinega odbora
29. novembra 1879. 1.
Navzoči v tej seji so bili: predsednik dr. Jan. Bleiweis iti gg. odborniki: dr. A. Jarc, A. Kržič. prof. Marn, uč. Matej Močnik, Luka Robič, uč. Fel. Stegnar, uč. Iv. Tomšič, prof. Vavru, Iv. Villiar, dr. Zupanec in A. Praprotnik (odbornik in tajnik).
Predsednik začenja sejo z nagovorom, v katerem med drugim pravi, da, ker se bliža konec leta, je odboru nalog, da pregleda svoje delovanje v letošnjem letu. Omenivši britke izgube, ki je tudi „Matico" zadela po smrti visoke časti vrednega rodoljuba gospoda grofa Josipa Barbota, ustanovnika in odbornika tega društva, vzdignejo se vsi pričujoči in s srčnim sočutjem pritrdijo besedam predsednikovim: „ Večen mu spomin !", ter odobrijo, da tudi „Matica" je stopila v kolo častiteljev, ki so položili venec na prezgodnji grob visokorodnega ranjcega. Potem predsednik skupščini kaže za letošnje leto Matičinim udom namenjene knjige, ki so uže nekaj natisnene, nekaj pa take, katerih tisek bode kmalu gotov.
Udje dobijo letos 4 knjige, in sicer:
1)	„Grmanstvo in njega vpliv na Slovanstvo v srednjem veku", spisal J. V.;
2)	„Raznim delom pesniškim in igrokaznim" Jos. Vesela-Ko-seskiga dodatek;
3)	»Znanstvena nemško-sloveuska terminologija", spisal M. Ci-gale;
4)	„Letopis" za 1. 1879. z mnogimi mikavnimi sestavki. Zapisnik 45. odborove seje se odobri. Potem poroča tajnik
o važniših stvareh tako-le: Od zadnje redne odborove seje imeli so odborniki v Ljubljani zaradi nujnosti sami tri skupščine, pri katerih se je obravnavalo: 1) kako bi se tudi „Matica" vdeleže-vala slovesnosti v spomin sreberne poroke Nju Veličanstev. Sklenilo se je, da se bode „Matica" rada vdeležila te slovesnosti in se bode odbor njen enako drugim društvom poklonil c. k. deželnemu predsedniku. To se je zgodilo in „Matica" je od c. kr. predsedstva v priznanje svoje lojalnosti prejela tudi zahvalno pismo Nj. Veličanstva. — Drugi pot so se ljubljanski odborniki sešli o priliki, ko je ,,Matica" dobila vabilo iz Zagreba, da bi se udeležila svečanosti P. Prcra d o vi če ve. Tudi to se je zgodilo in odbornik g. dr. Poklukar se je k tej svečanosti v Matičinem imenu podal v Zagreb, kjer so se mu pridružili še nekateri Slovenci v Zagrebu bivajoči. — Tretji pot sešli so se ljubljanski odborniki 26. maja v namen, da se določno sklene o nakupu hiše ,,banke Slovenije".
Od zadnje odborove seje do danes je k „Matici" pristopilo 41 novih udov. Odbor jih sprejme. Sim pa tje pa jih je tudi
Letopis 1879.	^
nekoliko odstopilo iz raznoterih vzrokov. Da ,,Matica" o času, ko politika veliko kolo sveta goni, si vendar pridobiva toliko novih t dov zahvaliti se je tudi nekaterim marljivim gospodom poverjenikom, kateri ne iztirjujejo samo zaostalih dolgov, temuč tudi pridno pridobivajo ,.Matici" novih udov.
Želeti je, da bi se po okoliščinah časa in krajev o poverje-ništvih marsikaj izpremenilo, zato nasvetujem te-le nove poverjenike :
1)	za Trst in njegovo okolico gosp. Gregorija Jereba, tajnika tržaške čitalnice,
2)	za dekanijoKanal v goriški nadškofiji tamkajšnjega dekana gosp. Frančiška Vidica,
3)	za Žavec v lavantinski škofiji gosp. Jos. Sirca, trgovca v
Žavcu,	.
4)	za Slovengraško dekanijo?gosp. dr. Josipa Suca, župnika v Slovengradcu,
r-A za fare senožeško, vremsko in za Razdrto (na ' Kranjskem) posebnega poverjenika, in sicer gosp. Ignacija
Okorna, župnika v Senožečah, 6) za Bled iu Bohinj gosp. Jan. Trojarja, nadučitelja v Gradu (Odbor pritrdi in tajništvu naroči, da naj omenjene gospode naprosi, da bi blagovolili prevzeti poverjemštvo v v teh krajih).
Med spisi, ki jih je »Matica« ta čas dobila, so bol, važni
ti-le:
1)	P. Chrisogon Maj ar pošilja spis „Iz srednje Afrike".
2)	Dr. Iv. Tavčar spis „V Karlovcu".
3)	Gosp. Ru t ar spis „0 Jordanu (Jordanis)".
4)	Gosp. Jak. Žnidaršič spis „0 k o in vid« (s prioženimi
podobami).	# , .
5)	Dr. Jos. Križan pošilja spis: „Logika". Vsi ti rokopisi
izročajo se odseku za izdavanje knjig.
6)	Po odborovem naročilu je gosp. prof Maks P^teršnik prevzel nabrane pole geo grafičnih imen za P^Jf^S spisa „Geografičnih imen na Slovenskem", katere še dalje nabira od krajev, od katerih mu jih še manjka.
7)	Gosp. prof. Šuklje spisuje »Zgodovino francoske revo-
lucije".
8)	Gosp. prof. Šuma n naznanja, da je svojo .Slovensko slovnico na podlagi najnovejših naukov Miklošičevih ravno
dodelal.	,, ,, . .
9)	Gosp. Iv. Lapajne vpraša: ali ne bi , Matica" sprejela poslovenjeno gosp. P. Radičevo knjigo: „Fubrer tur Bad \ eldes .
Sklenilo se je, da popotnikom po Bleškem okraji namenjena hvale vredna knjiga ne ugaja Matičinim namenom.
10)	Gosp. Ljud. Tomšič v Zagrebu vpraša: jali se v »Letopis" sprejemajo tudi dramatična dela, na priliko vesele igre, pripravne za čitalnične odre? Sklenilo se je, mu sporočiti, naj bi se obrnil do »Dramatičnega društva", ki izdaja gledališke igre.
11)	Gosp. prof. Hubad vpraša: ali bi »Matica" za posebno knjigo sprejela »Starožitnosti slovanske". Določi se, da »celote" teh spisov »Matica" sedaj še ne more prevzeti, a posamezni oddelki za »Letopis" so jej po volji.
12)	SI. generalno rediteljstvo »Slavije" (banke) v Pragi je z dopisom od 25. maja t. 1. »Matici" poslala 100 gld., ki jih je to domoljubno društvo po tukajšnjem svojem zastopniku gosp. Hribarju »Matici" darovala. Lepi dar se je hvaležno sprejel.
13)	Gospodje pregledovala društvenih računov za leto 1878., v dopisu 29. avgusta 1.1. potrjujejo, da so pri »Matici" vse v najlepšem redu našli.
14)	Gosp. Jan. Saje, nadučitelj v Šent-Jerueji, je učiteljsko knjižnico v Krškem vpisal v »Matico", in prosi nekaj knjig v dar tej knjižnici. — Podeli se jej 19 knjig raznega obsežka.
15)	Gosp. Kržišnik, poverjenik (ustanovnik) v Ribnici na Štajerskem, tako tudi gosp. L. Hiti (ustanovnik) prosita, da bi se jima prof. Marnova »Hrvatska slovnica" poslala. — Peticiji se vstreže, in po nasvetu gosp. Robiča se bode vsled §. 5. društvenih pravil vsem ustanovnikom vrh navadnih »Matičinih" knjig tudi še poslala »Hrvatska slovnica za Slovence".
16)	Gosp. Jos. Lesar vpraša: ali jevasSušje zapisana med ustanovnike ali med letnike? — Po natančnem pregledu »Matičinih" knjig po gosp. Robiču se določi, da vas Sušje je samo letnik.
17)	Bukvovez Leyrer v Mariboru piše, da bi rad »Matičine', knjige dooival v zalogo. Pismo se odda gospodarskemu odseku.
18)	Knjigarna brača Jovanoviča v Pančovi vpraša: ali bi se jej »Matičine" knjige ne pripuščale za 30 % rabata. (Izjemno za Pančovo se dovoli 30 °/0 rabata).
Po sklepu odborovem, da naj se nekaterim prošnjikom (šolam, društvom itd.) podare »Matičine" knjige, je tajništvo poslalo »Matičine" knjige v dar, in sicer: a) šolski knjižnici v Materiji (18 zvezkov), in b) ljudski knjižnici vCrnicah (21 zvezkov). — Odbor je zahvalna pisma vzel na znanje.
Na vrsto je potem prišlo poročilo odseka za izdavanje knjig. Tu se pri razgovarjanji o knjigah oglasi posebej odbornik prof. Marn ter pravi: O počitnicah šolskih bil sem v Mariboru in v smislu »Matice slov." poprosil prof. Majcigerja, naj pridobi si starejših in mlajših pisateljev slovenskih, da dovršijo
leta 1866. obljubljeni, letu 1868. uže pričeti, a doslej še ue dovršeni »Slovenski Štajer". ..Matica'1 si želi biti dosledna. Po osnovi natisneni v 1. snopiču leta 1868. je omenjeno knjigo v 4 razdelkih (dežela, prebivalci, narodno gospodarstvo, zgodovina) sestaviti obljubilo euajst gospodov, a sedaj so v dveh dodelanih snopičih (1. leta 1868., 3. leta 1870.) inož-beseda le štirje. —Drugo veliko delo daje po sklepu svojega odbora »Matica" na svetlobo, in to je »Slovanstvo" (po »Naučnem slovniku češkem"). Prvi del »Jugoslovani", »Slovenci", »Hrvati", »Srbi", »Bolgari" (spisali M a j c i g e r, Pleteršnik, II a i č) je bil tiskan leta 1873. »Slovan gre na dan" — pravijo — naj gre tudi Slovanstvo; zato treba, da more »Matica" po svoji osnovi napredovati, da prihodnje leto na pr. stopi na svetlo s »Č e h i"; Poljake spisuje prof. Wiesthaler, Ruse obeta prof. Steklasa. — In prof. Majciger, kateri ima Čehe po tej naročbi v delu, je obljubil, da hoče v ta namen delovati, glede na knjigo ,,Slovenski Štajer" pa tudi o »Slovanstvu" naši »Matici" dokončno poročati, vsaj do meseca februarija prihodnjega leta.
Dalje poroča prof. Marn, da je knjiga »P lir o dopis živalstva s podobami", katero je po Pokora.v-u poslovenil prof. Erjavec in »Matica" na svetlo dala leta 1872., uže v drugem izdanji pošla do zadnje, zato nasvetuje, da slovenska stvar ne bode trpela, naj »Matica misli na novo izdanje »Živalstva" in se zato obrne najprej zarad osnove novega izdanja do prevoditelja gosp. prof. Erjavca in potem ukrene. v kar je potreba, da ne bode prepozno, kajti knjiga je šolska. Čital sem - pravi prof. Marn naposled — nekatere neugodne opazke o naši »Matici" (v »Obzoru" in v »Politiki"), češ, da napreduje manj livalno mimo hrvatske, in da je nekako vnemama glede na Stanko-Vrazovo ilirsko zapust-nino. Kar prvo tiče, smo Slovenci res v skromnejših razmerah, a delovanje našega društva, ki je uže mnogo dobrih knjig in lepih zemljevidov na svitlo dala, nikakor ni manj livalno in manj vspešno; kar pa drugo, naj se poišče in pogleda, v čigavib rokah in kolike vrednosti je, in naj se tudi o tej ostalini v kateri prihodnji skupščini poroča".
V imenu gospodarskega odseka poroča najprej »MatiČini blagajnik gospod Ivan Vil h ar prav na drobno o nakupu hiše nekdanje »Banke Sloveuije".
Po odborovem sklepu 3. aprila t. 1. kupila je »Matica" to hišo za 28.000 gld. s tem pogojem, da vsi stroški iu dohodki hiše od 1. junija t. 1. pripadajo »Matici". Po prepisu hiše na ime »Matice Slovenske" plačalo se je uže 20.f>39 gold. 78 kr.
Da se je mogel ta znesek iu tudi znesek prepisnih odstotkov z 1071 gld. 33 kr. poplačati, prodale so se nekatere obligacije o času, kedar se je denar potreboval, in sicer vkup za 21.868 gld. 80 kr.
»Matici" ostaja v lasti sedaj še 12.500 gold. srebrne rente ju 100 gld. drž. loter. posojila leta 1860. Potem ko bode še neki
dolg poplačan, bode se z „Banko Slovenijo" sklenil konečni račun m bode se jej poplačal znesek, ki jej še gre. Nadrobnemu temu poročilu dodaja gospod blagajnik še to opazko, da hišni dohodki redno prihajajo, in da je hišnih poprav malo, ker je celo lepo poslopje v dobrem stanu. — Odbor je poročilo gosp. blagajnika vzel zadovoljno na znanje in mu soglasno votiral zahvalo za veliki njegov trud.	J
Dalje se določi, da naj se „Matičina" hiša na Bregu postavi na prodaj za 12.000 gld.
Ker je gosp. Souvan bolan in gosp. Klun na Dunaji v državnem zboru, se za ključarja začasno postavita gosp. Kržič in gosp. Robič, katerim u se izroči tudi gospodarska skrb „Ma-tičinih" hiš.
Sklep
vseh doliodkov in stroškov „Matice Slovenske"
> O"	D o h o d k i	v	gotovini			v obligacijah	Opombe
-M		posamezno		skupaj			
		gld.	kr	gld.	kr	gld.	
1 2	Imetek 31. dee. 1877 Plačila družbenikov: a)	ustanovnikor . . b)	letnikov . . .	80 1474		2937 1554	74	38460	Potrošiti se sme: Iz tek. št. 1 fl. 2937.74 po odbitih „ 1000,— kot 2. obrok glavnici še dolžnih 11, 3185.24 fl. 1937.74
3	Obresti: a)	od obligacij . . b)	od gotovine . .	1782 97	72 62	1880	34	—	
4 5 6	Dohodki Maticine hiše Za prodane knjige . Za izsrečkano obligacijo oedenburško št. 13488 ..... Darila: a)	v gotovini . . . b)	v oblig. rente v pap. št. 12265 . Kupljeni obligaciji rente v zlatu št. 141140 „ „ „ , 141141	-	-	684 46 1047 4	80 55 37 -	—	Iz tek. st. 2 fl. 1474.-„ „ 3 ., 1880 34 „ '.. ., 4 '.. 684.80 ;; ;; ,; & »
7 8						50 1000 1000	skupaj fl. 6023.43 potrošilo se je pa izvzemši stroške štev. 8 fl. 5130 81 tedaj menj . fl. 892.62 kteri znesek se bode pa še porabil za račune, kteri se še niso dopo-slali v izplačanje.
	Skupni znesek dohodkov ...... Če se odštejejo stroški	—	-	8154 6680	80 91	40510 1000	
	ostaja imetka . . . (v hranilnici, bukv. št. 90878,1133 ti. 71 kr., in če se k temu prišteje še vrednosthiše in vrednost inventarja	—	_	1473 11400 5700	S!>	39510"	
	se pokaže koneenega premoženja . . .		—	18573	89	39510	
				58083 I	gl-	89 kr.	1
računa
za XIV. leto. to je od 1. jan. 1878.1. do 31. dee. 1878.1.
Stroški
v gotovini
posamezno
gld [kr
skupaj
gld. jkr
v obli gaei--jak
gld.
Opombe
11Tajniku: a) nagrade
9
b) za pisarne potreb ščine ....
Za spise .... „ zemljevide . . ,, tisk .... „ vezanje knjig . Hišni stroški . . Izsreekana obligacija oedenburška štev 13488 .... Za nove obligacije št, 141140 in 141141 (doh. št. 8) , , Kazni izdatki . .
Skupni znesek stroškov
2601-159
409 545 1300 2037 468 291
1450 180
6680
V Ljubljani 1. januarja 1879.
1000
10J0
Ivan Vilhar,
blagajnik.

Pro-
Matice Slovenske" za XV. leto, to je od
-M
o; EH
Dohodki
Nominalna vrednost obligacij
gld
Letni obresti
gld- I kr|
Skupaj gld kr
Opombe
Obresti po odbitem davku in sicer:
a)	od obiig. zemljiš odveze : temešvarske: št. 1929. 15397,
15989;
oedenburške: št. 7561, 7637, 7789. 8080, 8081.' 8170, 13489;
veliko-varaždinski: št. 388, 8037;
požonski: št. 641, 6751: kašavski: št. 1710, 3585, skupaj 16 po 1000 gld, . .
b)	iz rente v zlatu in sicer: Št. 141140 in 141141 po 1000 gld.......
c)	iz rente v srebru in sieer: 5 po 100 gld. št. 546378, 548115, f 48116, 256407, 257408 ; 12 po 1000 gld. št. 147573, 147574, 147576, 147577. 147578, 219682, 219684, 219685. 386508, 388211, 142690, 142691 .
d)	iz rente v papirji, in sicer: št. 12265 za 50 gld.
7 po 100 gld. št. 4582, 4583, 87009,87054, 87055, 201078,207779: 5 po 1000 gl. 27713,113720, 113721, 144904, 144905 .... drž. loter. posojilo 1. 1860 št. srečke 16. serija 18312
za........
od „Pfandbriefov" za . . od 2 akcij banko Slovenije za........
e)
f) g)
2	Čisti dohodek Matičine hiše .
3	Od letnikov po 2 gld. . . .
4	Za knjige, ki se morda prodajo
Skupaj .
16000
2000
12500
5750
100 3000
160
781
80
12
525
241 150
4 j-150 I-
178o ;62 400 2000 50
4231 162
račun
1. januarja 1879. 1. do BI. decembra 1879. 1.
Stroški
Posa-mezuo
gld jlrr
Opombe
gld. |ki.
Tajniku:
a)	nagrade	,	.
b)	za male stroške Blagajniku .	.	. Knjižničarju	.	. Vezanje knjig	.	. Bazni izdatki	.	.
Skupaj V primeri z dohodkom .
ostaja za izdavanje knjig
250 150
400 60 50 300 50
860 4231
3371
iS
62
V Ljubljani 1. januarja 1879.
Ivan Vilhar,
blagajnik.
Upravništvo
„Matice Slovenske" 1879. leta
Prvosednik:
Dr. Janez Bleiweis.
Prvosednikov namestnik:
Dr. Anton Jarc.
Blagajnik:
Ivan Vilhar.
Tajnik in zapisnikar:
Andrej Praprotnik.
Knjižničar:
Feliks Stegnar.
Pregledovalec društv. računov:
Dr. Jernej Zupanec.
Ključarja:
France Souvan. Dvagotin Klun.
ODBOR.
a) Ljubljanski odborniki.
1.	Dr. Bleiweis Janez 1879.
2.	Dr. Jarc Anton 1878.
3.	Kržič Anton 1878.
4.	Klun Dragutin 1877.
5.	Krisper Valentin 1878.
6.	Mam Josip 1876.
7.	Močnik Matej 1878.
8.	Dr. Poklnkar Josip 1877.
9.	Praprotnik Andrej 1876.
b) Vnanji
1.	Cigale Matej 1876.
2.	Einšpieler Andrej 1876.
3.	Erjavec France 1878.
4.	Grabrijan Jurij 1876.
5.	Herman Mihael 1877.
6.	Hubad France 1878.
7.	Košar France 1877.
8.	Majciger Janez 1878.
9.	Marušič Andrej 1878.
10.	Raič Božidar 1879.
11.	Svetec Luka 1879.
10.	Eobič Luka 1878.
11.	Souvan France 1877.
12.	Stegnar Feliks 1879.
13.	Tomšič Ivan 1877.
14.	Vavrft Ivan 1879.
15.	Vilhar Ivan 1874.
16.	Dr. Zupanec Jernej 1874.
17.	Zupančič Vilibald 1878.
odborniki.
12.	Dr. Sterbenec Jurij 1877.
13.	Šavnik Dragotin 1877.
14.	Šolar Jaoez 1876.
15.	Šuklje France 1878.
16.	Šuman Josip 1879.
17.	Dr. Šust Janez 1876.
18.	Dr. Tonkli Josip 1877.
19.	Dr. Ulaga Josip 1879.
20.	Urbas Viljem 1879.
21.	Žolgar Miha 1878.
Letna številka kaže, katerega leta je bil kdo poslednjič odbornik izvoljen.
ODSEKA: a) Odsek za gospodarstvo
1.	Klun Dragotin.
2.	Souvan France, prvomestnik.
3.	Tomšič Ivan.
4.	Vilhar Ivan.
5.	Dr. Znpanec Jernej.
b) Odsek za izdavanje knjig.
1.	Dr. Bleiweis Janez, prvomestnik.
2.	Klun Dragotin.
3.	Kržič Anton.
4.	Mara Josip.
5.	Močnik Matej.
6.	Dr. Sterbenec Jurij.
7.	Stegnar Feliks.
8.	Tomšič Ivan.
9.	Prapotnik Andrej.
10.	TTrbas Viljem.
11.	Vavrfl Ivan.
12.	Zupančič Vilibald.
Imenik Matičinih udov.
Č a s t u i u d j e :
1.	Bleiweis Janez, dr., v Ljubljani.
2.	Miklošič Franjo, dr., vitez na Dunaj i.
3.	Rački Franjo, dr., kanonik in predsednik jugoslov. akademije.
4.	Rajevski Mihael, biškup pri ruskem poročuištvu v Beču.
5.	Rieger France, Ladislav, dr., v Pragi.
6.	Trstenjak Davorin, župnik v Starem Trgu na Štajarskem.
7.	Vesel Koseski Ivan v Trgtu.
Razvrstitev udov po poverjenikih ali dekanijah.
Opazka. * kaže ustanovnike. — Nepake naj se blagovoljno naznanjajo Matičinemu tajništvu. Kdor svoje izpremembe ni o pravem času naznanil in ni tiskan v dekaniji, v kateri sedaj biva, naj išče knjig pri poverjeniku, pri katerem jih je bil zadnjikrat prejei; ako pa ga ni v imeniku, naj se zglasi pri tajništvu, in nemudoma bode se mu postreglo.
I. Dekanija Ljubljana- — Poverjenik: Andr. Praprotnik. a) Mesto Ljubljana.
Ustanovniki.
Arce Rajko, c. k. poštni uradnik. Auer Jurij, posestnik. Blaznikova Fani, gospica. Bleivveis Janez, dr. Bleiweis Drag., dr., zdrav. v boinišn. Bučar France, trgovec. Codelli bar. A. Fahnenfeld, grajščak. Čebašek Andrej, dr., častni kanonik,
prof. bogosl. Češko Valentin, posestnik, čitalnica, društvo. Detelja Oton, grajščak. Dolencc Henrik, dr., e. k. adjunkt
pri dež. sodniji. Dreo Aleksander, trgovec.
Kabijani o. Placid, vikar franoišk. 1'abiau Janez, trgovec. Frančiškanska knjižnica. Krelih Anton, hišni posestnik. Gariboldi pl. Anton, grajščak. Gariboldi pl. France, bivši svetovalec
viije dež. sodnije. (togala Jan., dr, katebet više gimnazije in vodja v Alojzijevišžu. Graseli Peter, posestnik. Heidrih Dragutin, redovnik. Hranilnica Kranjska. Hren France, posestnik. Jamšek Ivan, trgovec. Jarc Anton, dr., prošt.
Jerajcva Ivana, zasebuiea.
Jeran Luka, monsign., ,,Zg. Danice"
vrednik. Kadilnik France,
Kastelic France, c.k. stotnik vpokoji. Klemenčič Jožef, kat. c. k. učiteljskega izobraževališča Klun Drag., benefieijat Ravbarjev
pri stolnici. Knjižnica c. kr. učiteljskega izobraževališča. Kosti Gustav, mestni fajinošter. Kozler Ivan, grajščak. lvozler Jožef, dr., posestnik. Kreč Mat., dež. odbora tajnik. Krišper Valentin, trgovec in posest. Križnar Mir., katehet na c. k. visi realki.
Kušar Jožef, trgovec in hišnik. Lukman Jakob, c. k rač. svetovalec. Mara Josip, profesor na c. k. viši
gimnaziji. Milie Rudolf, tiskar in hišnik. Močnik Matej, učitelj 1. mestne šole. Munda Franjo, dr., odvetnik. Murnik Janez, tajnik kup zbornico. Pavšler Jožef, korar. Pet.ernel Mihael, c. k profesor više
realke v pokoji. Pfeifer France, c. k. rač. uradnik. Pleteršnik Maks, c. k. gimn. prof. Pogačar Ivan Zl., dr., knezoškof. Pogačar Martin, knezošk. kancelar. Poklukar Jožef, dr., dež. poslanec. Pongrac Oskar, dr., zasebnik. Pribošič Janez, vojni duhoven. Ravnikar France, dež. blagajnik.
Robič Luka, c. kr. davkarski nadzornik v pokoji in dež. poslanec.
Rozman Ivan , katehet v mestnih šolah.
Ruard Viktor, grajščak na Rledu.
Samasa Anton, zvonar.
Skubic Anton, e. kr. gimn. prof.
„Sokol", telovadno društvo.
Souvan Ferko, trgovec.
Souvan France Ks., starejši, trgovec.
Souvan France, mlajši, trgovec.
Stare Jožef, dr., koncipijent pri e. k. finančni prokuraturi.
Strobelj France.
Svajgar Jurij, pol. nadkomisar.
Tavčar Janez, hišn posestnika sin,
Talenta Alojzij, dr., prof. in vodja v bolnici.
Vavru Ivan, c. k. prof. na viši gimnaziji.
Vilbar Ivan trgovec.
Vošnjak Jožef, dr., zdravnik iu dež. poslanec.
Zamejic Andrej, bogosl. profesor.
Zamik Valentin, dr., advokat, dež iu drž. poslanec.
Zupančič France, dr., pravdosrednik.
Zupanec Jernej, dr.( c. k. bilježnik.
Zupan Jožef, dr., pravdosrednik.
Zupan Toma, gimn. profesor.
Žagar Dragutin, kontrolor dež. bla-gajnice.
Vuičič Paskal, biskup in namestuik apostolski v Bosni. Štev. 81.
Letniki.
Ahačič Karo!, dr., odvetnik. Ahčin Drag., ključar. Alčšovec Jakob, pisatelj. Alojzijevišče.
Ambrožič Fr., dr., mestni zdravnik.
Arko Albin, žurnalist.
Bahovec France, učitelj 2. m. šole.
Belar Leopold, nadučitelj iu ravnatelj 2. mestne ljudske deške šole. Bizavičar, o. Jožef, frančiškan. Bohinec Žiga, knezošk. kaplan. Brus Andrej, kmet. družbe tajuik. Oandolini Vojteb, c. kr. sodnik v pokoji.
Celcstiiia Josip, prof. na c. k. učit.
izobraževališči. Čuren Ivarol uradnik v hranilnici. Dimic Avgust, c k. finančni svetnik. I)rč Josip, dr., zdravnik. Dolenec Jakob, vikarij stolne cerkve. Drašler France, čevljarski mojiter. Drašler Pavel, trg. pomočnik. Drenik Franjo, opravnik. Drenik Kunibert, kontrolor v po-
silni delalnici. Društvo tiskarjev za Kranjsko. Družba rokodelskih pomočnikov. Endlicher Rudolf, c. k uradnik. Eppich Janez, učitelj v c, k. vadnici. Erker Jožef, stolni kaplan. Eržen Ignacij, župnik v pokoji. Flis Janez, epiritval v dubovščnici. Fortuna I rance, trgovec in posestnik. Fuchs France, dr., primar v bolnici. Gerber Matija, posest, in bukvovcz. Gerdežič Jože, c kr. dež. pravdn.
namestnik. Gnjezda Ivan, prefekt v Alojz. Goričnik France, trgovec. Gross Anton, misijonar v Ameriki. Grkman France, učitelj v c. k. vad niči.
Guttman Emilij, odv. koncipijent. Hohn Edvard, posestnik in bukvovez. Hohn Hugon. c. k. poštoi uradnik
v Sučavi. Hohn Robert, uradnik pri železnici. Horak Ivan N., posestnik in roko-vičar.
Hribar Ivan, glavni zastopnik banke
„Slavije". Hrovat Blaž, ravnatelj c. k. izobra-ževališča za učitelje in učiteljice. Iber Ivan; tvgovec. Jeglič Anton, dr., drugi vodja v
škof. duh. semenišču. Jentel Anton, trgovec. Jerič Jože, župnik v pokoji. Jurčič Josip, vrednik ,,Slov. Naroda". Juvančio Iv. Drag., trg. pomočnik. Kaprec Ivan, c. k. nadsodn. svetnik. Karun France, župnik v Trnovem.
Katoliška družba (2 iztisa). Kermavner Valentin, prof. c. k. viša
gimnazije. K>lar Janez, kaplan v Trnovem, Klein An^on, lastnik tiskarnice. Klofutar Leonard, dr. prof. bogosl. Knjižnica bogoslovska. Knjižnica ljubljanske gimnazije. Knjižnica ljubljanske realke. Knjižnica učiteljska ljublj. okolice. Knjižnica c. kr. preiskovalnice na Zabjeku.
Koblar Anton, knezoškof. kaplan. Kočevar France, c. k. dež. sodnije
svetovalec. Kogl Barbara, hišna posestnica. Kokulj France, učitelj 2. mestne šole. Kolman France, trgovec. Konšek Val,, prof. c k. više gimnazije
Kotnik Ognjeslav, stud. jur. Kovač Janez, lastnik tiskarnice. Kramar France kanonik. Kremžar Andrej, upravnik deželuih
dobrotnih naprav. Krsnik Janko, notarski koncipijent. Kržič o. Andrej, frančiškan. Kržič Anton, nunski katehet. Lasnik Peter, trgovec. Lavrič Ivan, pionirski kadet v Hamburgu.
Lazar Mih , glavni učitelj v c. kr.
izobraževališču za učiteljice. Leben Matija, dr., častni korar. Ledenik Alfred, trgovec. Leveč France, c. k. profesor na viši realki.
Levstik France, skriptor v c. k.
licealni knjižnici. Lichtenberg, baron, Leopold, grajščak
v Hababu. Lokar Josip, pisar pri kmet. družbi. Lozar Jožef, trgovec Mac&k Ivan zemljeinerec. Mahr Ferdinand, lastnik in ravnatelj kupčijske učilnice. Majer Jožef, učitelj v 1. mestni šoli. MajzeJj Franjo.
Marinko Josip, doktorand bogoslovja. Medic o. Kalist, gvardijan, frančiškan. Mihalič Jurij, ravnat, mest. pisarnice. Mošč Alfons, dr , odvetnik. Mulaček Drag., mestni uradnik. Mulej Andrej, c. k. uradnik. Munda Jakob, dr., koncipijent. N&rodna tiskarna. Oblak Jožef, zasebni uradnik. Pakič Mihael, pos. in trgovec. Papež France, dr., odvetnik. Pavker pl. Glanfeld Henrik, dr., korar. Perles France, posestnik. Perona Ljudevit, magist. svetovalec. Pfeifer Jožef, koncip. dež. odbora. Pirec Iv., uradti. pri južni železnici. Pirnat Tomaž, hišnik. Porenta Franjo, kaplan pri sv. Petru, Porenta Janez, stolni kaplan. Potočnik Fr., stavb, svetnik v pokoji. Potočnik Mihael, nunski spovednik, Praprotnik Andrej , nadučitelj 1.
mestne ljudske deške šole Praprotnik France, učitelj v Preski. Pribil Janko, inženir. Puhar Dragutin, posestnik. Pestotnik Jan., dr., primarij v dež, bolnici.
Pretnk Anton, poštni uradnik. Kadics pl. Peter, pisatelj. Kaič Anton, učitelj na c. k. visi realki.
Rajakovic Franjo, uradnik v hranilnici
Raktelj Fr., učitelj 2. mestne ljudske
deške šole. Ravnikar Lud., dež. sod. svetovalec. Rechbach, baron, jurist v terez. na Dunaji.
Rebol Rudolf, asekurančni uradnik. Regali Jož., hišnik in mest. odbornik. Regoršek France, trgovec. Ribič Jožef, trgovec. Rode France.
Rost Viljem, sodar v Gradišči. Rumpelj Avgust, glasovirar. Schiffercr J., dr., c. k. vojn. nadlečnik. Slovensko učiteljsko društvo.
Smolej Jakob, šolski svetnik, c. k.
gimnazije vodja. Smrekar Jožef, profesor bogoslovja. Spoljarič Jakob, ključar. Starč Ferdinand, c. k. sodnijski pristav.
Stegnar Feliks, učitelj kaznilnice na Gradu.
Strbenec Jožef, duh. v pokoji. Suhadobnik Lovr., zasebnik. Svetek Ivan, urad. pri južni železnici. Sašelj Feliks, okrajni komisar. Šavnik Eduard, dr., zdravnik v bolnici. Skofic Lovro, davkarski kasir. Skrl Ivan, avskultant pri okr. sodniji. Šoimajer France. Solmajerjeva Kornelija gospa. Štempihar Valentin, dr., odv. konci-v pijent.
Sumi France, sladikovarnik. Tavčar Dragutin, posestnik. Toman Jela.
Tomec Jakob, magist. uradnik.
Tomšič Ivan. učitelj c. k. vaduice.
Tratnik Antonija, fin. kom. žena.
Travnar Jožef, učitelj 2. m. šole.
Turek Hugon, trgovec.
Urh Peter, kanonik.
Valenta Vojteh, magist. uradnik.
Valentinčič Ignacij.
Vavpetič Ivan.
Več Ivan, trgovec.
Vipavec Ludvik, dr., c. k. askultant
pri dež. sodniji. Višnikar Franjo, uradnik pri dež. sodnji.
Vizjak Ant,, učitelj na c. k. učit.
izobraževališču in okr. š nadzornik. Vode Jožef.
Vodušek Matej, c. k. gimn. profesor. AVascher Rajko, uradnik v hranilnici. Wiesthaler France, c. k. gimn. prof. Zagorjan Ivan, kaplan pri sv. Petru. Zeplichal Ognjeslav, kamnopisec. Zima Janez, učitelj v c. k. vadnici
in okr. š. nadzornik. Zitlerer Andrej, čevlj. mojster. Zmrzlikar France, tehnik.
Zupan Jožef, stolni prost. Zupančič Anton, kaplan pri sv. Jakobu.
Zupančič Vilib., c. k. prof. ženskega tič. izobraževališča.
Žakelj Miroslav, c. k. gitnn. prof. Žitko Jakob, vratar pri dež. glavarju. Žlogar Anton, kaplan pri sv. Jakohu. Žvnb Lovro, uč. v trgovski šoli.
Štev. 177.
b) Ljubljanska okolica.
'Krčon Anton, župnik v Rudniku. *Mazek Lovro, župnik v Černučah. Aleš Luka, župnik v Preski. Babnik Jernej, župnik na Dobrovi. Čitalnica v Šent-Vidu. Dernovšek Jurij, duh. adm. v Že limljah.
Dolenec Andrej, posest, v Dravljah. Finec Anton, župnik v Sostrem. Gams Jan,, posestnik v Loki pri Igu. Govekar France, nadučitelj na Igu. Hočevar Jožef, župnik na Igu. Klemenec Fr., posestnik v Zalogu. Knez Janez, posestnik v Šiški. Kobilica Janez, kaplan pri Dev. M, v Polji.
Kogej Janez, učitelj na Brezovici, Križaj Nik., kaplan na Igu. Kraljic Miha, posestnik in poštar v
Št. Vidu. Kunaver Miha, pos. v Dravljah. Malinšek Marija v Tacenu.
Marešič Franjo, kaplan v Št. Vidu.
Mckinec France, kaplan na Dobrovi.
Mencinger Lovro, duh oskrb. na Golem.
Namre Anton, župnik v Šmartnem.
Potočnik Anton, župnik v Šent-Vidu.
Potočnik Janez, župnik na Brezovici,
Potočnik Martin učitelj v Sori.
Povše France, župnik na Ježici.
Sever Janez, posestnik, srenjski odbornik na Vižmarjih.
Skul Valentin, župnik pri sv. Jakobu na Savi.
Sovinec Anton, duh. v pokoji na Gameljnih.
Štrukelj France duhoven na Šmarni gori.
Vrhovnik Ivan, kaplan v Sori.
Zupan Davorin, železniški uraduik v Zalogu.
Žagar France, kaplan v Javoru.
Žužek Šimen, župnik pri sv. Katarini.
Štev. 36.
2. Dekanija Škofja Loka. — Poverjenik: Matej Kožuh
*Debeljakova rojstna hiša na Visokem, št. 2, v Poljanski fari. *Dolinar France, župnik na Trati. *Kožuh Matej, dekan v Stari Loki. Čadež Ivan, posestnik v Poljanah. Dolinar Auton, admin. v Lučinah. Jereb Matej, župnik v Javorjih.
Jezeršek Janez v Gorenji vasi. Lavrič Matija, župnik v Novi Oslici. Peterlin Primož, duh. adm. pri sv. Lenartu.
Puc Alojzij, kaplan v Stari Loki. Ramoveš Jernej, župnik v Poljanah. Rožman Lovro, ekspozit v Žabnici.
Štev. 12.
b) Poverjenik:	Blaž Mohar.
Arko Anton, dr. okrajni zdravnik	Fabiani Karol, lekar v Loki.
v Loki.	Oašperin Jakob, kljuearski mojster Bukvarnica učiteljska v Loki. v Loki.
Gusel Janez, trgovec v Loki. Jeriha Matija, nunski spovednik v Loki.
Kadilčeva Radevojka v Loki. Kosmač Šim., duh. v pokoji. Kralj Matija, kaplan v Loki. Mohar Antonija, kovačica v Loki. Mohar Blaž, mestni župan in posestnik v Loki. Naglič Rudolf, trgovec v Loki.
Sušnik Avgust, posestnik v Loki. Sušnik Jovana, posestnica v Loki. Triller Janez, c. k. notar v Loki. Wolkensperg Avguštin, baron, posestnik Oblakovega fidejkomisa v Loki.
Zabrezovnik Jurij, duh. v pokoji. Zupan Simen, katehet nunske dekliške šole.
Štev. 18.
c) Poverjenik-. Jože LeviČnik.
*Globočnik Leopold, posestnik v Železnikih.
*Rožič Alojzij, kaplan v Železnikih. Eržen Balant, kmet v Rudnem.' Globočnik A., posestnik v Železnikih.
Hafner A., rud. uradnik v Železnikih. Kos France, nastopni uč. srednjih šol. Levičnik Jožef, posestnik in učitelj
v Železnikih. Tušek Gregor, posestnika sin v Me-gušnici.	Štev. 8.
3. Dekanija Kranj. — Poverjenik: Dragutin Šavnik.
'"'Bartol Baltazor, župnik v pokoji.
*Debeljak Jan., župnik v Preddvoru.
*GIobočnik Edv., zdravnik v Cerkljah.
*Krašovic Jur., župnik v Šmartnem.
*Mali Ognjeslav, dr., c. k. okr. zdravnik v Kranji.
*Mežnarec Anton, dekan v Kranji.
*Omersa France, trgovec v Kranji.
*Pirec Matej, trgovec v Kranji.
*Pleiweis-ova Ivana, posestnica v Kranji.
*Pleiweis Vatentin, trgovec v Beču. (Knjige naj prejema kranjske gimnazije učenec, ki je v slovenščini najizvrstnejsi.)
*Prevec Tine, dr., zasebnik.
*Ros Matej, trgovec v Kranji.
*Sajevic Ferd., trgovec v Kranji.
*Šavnik Dragutin, lekar v Kranji.
*Šavnik Sebastian, posest, v Kranji.
*Urbančič Lujiza, gospž, grajščakinja na Turnu.
*Widmar Jernej, dr., knezoškof.
*Zarnik Anton, župnik v Naklem.
Letopis 1879.
Aljaž Jakob, kaplan v Tržiču. Bohinec Fr, župnik v Krizah. Citalniea, društvo v Kranji. Dolenec France, trgovec v Kranji. Erjavec Janez, duhoven v Kranji. Frank Rihard, župnik v Tržiču. Franke Ivan, slikar v Kranji. Florijan Karol, zasebnik v Kranji. Golobič Anton, župnik v Cerkljah. Gregurič Ign., župnik na Trsteniku. Hiti Janez, župnik v pokoji. Košmelj Janez, kaplan v Šent Jurji. Krišper Rajm., trgovec v Kranji. Krčon Jožef, župnik v Predosljah. Kregar France, kaplan v Kranji. Kršič Jožef, posestnik v Trbojah. Košmerl Jurij, župnik v pokoji v Kranji.
Mencinger Janez, dr., odvetnik v Kranji.
Novak Martin, poštni odpravnik v Kranji.
Povšž Martin, župnik v Šent Jurji
pri Kranji. Preželj Matej, župnik v Mavčičah.
17
Rihar Anton, v pok. v Mavčičah. Robič Simon, beneficijat na Šentjurski gori pri Cerkljah. Spendal France, kaplan v Cerkljah. Sušnik Jakob, kaplan v Tržiču. Stanonik Nikolaj, učitelj v Šmart-
nem pri Kranji. Šlibar Tomaž, župnik v Dupljah^ Tavčar France, ekspoz. pri sv. Joštu. Tavčar Ivan, dr., advok. koncipijent.
Učiteljska knjižnica kranjskega šolskega okraja.
Urbančič Janko, grajščak v Turnu.
Vavken Andrej učitelj in posestnik v Cerkljah.
Tomberger Blaž, župnik v pokoji na Primskovem.
Zamik Matija, kaplan v Šmartnem
4. Dekanija Radovljica. — a) Poverjenik: Janez Trojar.
*Jerala Janez, kaplan v Bohinjski Bistrici.
Burger Martin, obč. tajnik v Bohinjski Bistrici.
Cirheimb Ceno, baron, župnik na Koroški Beli.
Dobravec Miha, kaplan v pokoji v Bohinjski Bistrici.
Gnjezda Štefan, župnik na Bohinjski Beli.
Jereb France, župnik v Zaspem.
Koželj Anton, duhoven v pokoji na Dobravi.
Lukežič Janez, ranocelnik v Bledu. Mali Ignacij, duhoven v Ribnem. Mencinger Jakob, učitelj v Boh. Bistrici.
Mesar Jan., župnik v Boh. Bistrici. More Anton, kaplan v Gradu. Trojar Janez, nadučitelj v Gradu. TJmek Anton, župnik v Gradu. Žumer Jakob, posestnik v Podhomu (Gorje.)
Žumer Janez v Spodnjih Gorjah.
Štev. 16.
b) Poverjenik: Janez KeršiS:
Ažman Ivan, župnik na Dovjem. Robič Matija, jamski nadzornik na Keršič Janez, župnik na Jesenicah. Jesemcah.	^ ^
c) Poverjenik: Silvester KeŠe.
*Bernik Lovro, žup. v Kamnigorici. Bononi Jožef, župnik v Radovljici. Brodnik Anton, kaplan v Radovljici. Hauptman Janez, strojar in posestnik v Kranjski gori. Kalan Mat,, cenilni poroč. v Radovljici.
Kešfe Silvester, dekan v Begunjah.
Kumer France, župnik v Mošnjah. Molek Martin, kurat v ženski kaznilnici v Begunjah, Novak Janez, kaplan v Mošnjah. Olifčič Josip, usnjarski mojster. Tavčar Janez, kaplan na Breznici. Teran Janez, župnik v Ljubnem. Zupan Ulrik, duh. v pok. v Mošnjah.
Štev, 13.
d) Poverjenik: Matej SorŠak.
Berlic Janez, kaplan v Kropi. Habž Janez, župnik na Ovsišah. Kapuz Janez, župnik v Kropi. Kropinsko-Kamnogoriška čitalnica.
,,Sloga", bralno društvo v Kropi. Soršak Matej v Kropi. Zupan Janez v Kropi.
Štev. 7.
5. Dekanija Kamnik. — Poverjenik: Janez Debevec.
*Kokalj o. Rainerij, frančiškan.
*Starč Alojzij, administrator na Rovi.
*Stranjska fara po Mih. Dobovšekovi ustanovi. (Gosp. župnik je prošen, da knjige razdeli' med tri posest, iz Dobo^šekove rodovine, po njihovi smrti pa faranom po svoji previdnosti).
*Nabernik Ivan, c. k. sodn. pristav.
Albrecht Leopold, župnik v Dobu.
Bnkvarnica učiteljska, okraja kamniškega.
Cenčič Jernej, nadučitelj v dekliški šoli v Kamniku.
Čitalnica v Kamniku.
Debevec Janez, posestnik v Kamniku.
Eder Janez, župnik v Mekinjah.
Golob Janez, župnik v Motniku.
Gruden Ivan, c. k. davkar na Brdu.
Hoffern pl. Viljemina, grajščinska gospica na Brdu.
Hribar Pranee, posestnik na Križu.
Iglic Janez, trgovec v Lukovci.
Janežič Anton, trgovec v Kamniku.
Jereb o. Romuald, frančiškan v Kamniku.
Kajdiž Tomaž, župnik v Vodicah.
Kmetič Mihael, župnik v Stranji.
Knjižnica v Repnjah,
Kukelj Anton, kaplan v Vodicah. Leveč Janez, trgovec v Kamniku. Ložar Janez, posestnik v Trzini. Lomberger Jožef, beneficijat v Komendi.
Lušin Anton, župnik na Homcu. Mrvic Blaž, župnik v Nevljah. Murnik Janez, trgovec v Kamniku. Orel Josip, trgovec v Kamniku. Podstudeušek Andrej v Gozdu. Pečnik Valentin, admiu. na Vranjipeči. Plaveč Anton, posestnik v Kamniku. Pfeifer France, učitelj na Goričici. Polak Josip, meščan v Kamniku. Poz Dragutin, c. k. davkarski kontrolor na Brdu. Ravnikar Jernej, učitelj v Komendi. Rodč Josip, meščan v Kamniku. Samec Maks, dr., v Kamniku, Suhi Jos., trgovec v Kamniku. Svetlin France, kurat na Goričici. Svetlin Andrej, posestnik v Komendi. Stare Mih., inženir v Mengišu. Svajgar J., grajski oskrbnik na Brdu. Tavčar Matej, župnik v Komendi. Vidic o. Fortunat, frančiškan. Zoreč Janez, župnik Mengišu. Zamik Anton, posestnik v Krtini. Zupančič Janez, župnik v pokoju v Radomljah.
Štev. 47.
6. Dekanija Moravče —
*Jarec Jernej, župnik v Dolu. *Oblak Janez, župnik pri sv. Heleni. *Preša Jožef, župnik v Pečah.
Poverjenik: Janez Toman.
*Šranec Stanko, župnik v Hotiču. *Vrbanček Janez, župnik v Krašnji. Abzec Matija, admin. na Sveti gori,
17*
Gros Jakob, župnik v Zagorji. Kepec France, duh. administrator v
Čcšnjicah. Koprivnikar Janez, župnik na Savi. Kristofič Lovro, duh. admin. v St. Osvaldu.
Mogolič M., župn. pri sv. Lambertu. Pogorelec Andrej, benef. na Vačah. Petrovčič France, kaplan v Moravčah.
Pleško France, beneficiat na Vrh-P^j'-
liomž France, župnik v Cemšeniku. Šolska knjižnica v B'agovici. Tavčar Mihael, župnik na Vačah. Toman Janez dekan v Moravčah. Zorman Anton, župnik v Kolovratu. Žan Janez, kaplan v Kolovratu.
Štev. 20.
7. Dekanija Šmarija. — Poverjenik: Andrej DrobniS.
*Štritar Janez, benef. v Št. Vidu. Anžur Anton, župnik v Šent Jurji. Borštnik Janez, nadučitelj v Šmarji. Drčar Martin, župnik na Polici. Drobnič Andrej, dekan v Šmarji. Hočevar Anton, župn. v Kopanji. Jakelj Gregorij, župn. v Žalini. Klun Janez, kaplan v Šent Vidu. Kovač Franjo, učitelj v Zatičini. Kulavec Matija, župnik v Šent-Vidu. Lauter Valentin, kaplan v Višnji gori.
Lukan Jak., zdravnik v Šent-Vidu. Mazek Anton, posestnik v Šmarji. Oblak Lorenc, kaplan na Krki. Podboj Ivan, kaplan v Šent-VidH
pri Zatičini. Razpotnik Jakob, župnik v Višnji
Rotschiitz Emil, baron, grajscak v Smreki.
Vrančič Ignacij, župnik v Zagradcu. Zoreč Jurij, župnik na Krki.
Štev. 19.
8. Dekanija Litija. — Poverjenik: Luka Svetec.
*Kobler Alojzi, posestnik v Litiji. *Saje Miha, župnik v Štangi. *Svetec Luka, c. k. notar v Litiji. *Zupan Miha, župnik na Prežganji, Bergant Valentin, kaplan v Šmartnem. Gestrin Leopold, župnik pri sv. Jurji. Jaklič Janez, Alojzi v Šmartnem. Jeretin Martin, tajnik c. k. okrajn.
glavarstva v Litiji. Klofutar Janez, župnik na Dolih.
Kunstelj Fr., župuik na Jančem. Pavlic Jgnacij, dr. c. k. okrajn.
zdravnik v Litiji. Ramoveš Andrej, župnik v Svibnem. Rožnik Anton, e. k. sodnijski ad-
junkt v Litiji. Rus Jakob, dekan v Šmartnem. Vestenek Julij, dr., vitez, c. k. okrajui glavar.
Štev. 15.
9. Dekanija Trebnje. — Poverjenik: Janez KovačiS.
*Košir Janez, c. k. sodn. v Trebnjem. *Kovačič Janez, dekan v Trebnjem. Bercar J., pos. v Kamnji (sv. Ru-pert.)
Blagne Anton, oskrbnik v Rakovniku.
Bogolin Miha, župnik v Ajdovici.
Dolinar Jan., župnik v Šent-Janžu. Grčar Andrej, učitelj v Šent Rupertu. Grčar Jožef, župnik pri sv. Trojici. Gostiša Jakob, učitelj v Trebnjem. Hofer Karol, župnik v Čatežu. Karlin Janez, admin. v Doberničah.
Kolar Matija, kaplan v Trebnjem. Košir Alojzij, župnik pri sv. Rupertu. Lažni k Jožef, kaplan v Žužemberku. Lebar Jakob, kaplan v Čatežu pri Zaplazu.
Lenasi Anton, kaplan v Doberničah. Marolt Jakob, župnik pri sv. Križu. Nemec Anton, kaplan pri sv. Trojici. Pogačnik Jan., kaplan na Mirni. Steklasa France v Šent Rupertu. Stenovec Anton, kaplan pri sv. Križu.
Strupi Jakob, kaplan v Šent Lorencu" Schuller Janez, župnik v Trebelneur Tramte Anton, kaplan v Žuže m-berku.
Trepal Auton, administrator na Selih. Urbanija Lovro, župnik na Mirni. Vašič Ljudovik , dr., zdravnik v
Trebnjem. Zagorjan Martin, župnik v pokoji v Čatežu.
Zoreč Anton, župnik v Mokronogu.
Štev. 29.
10. Dekanija Leskovec. — a) Poverjenik: Edvard Polak.
*Bušič Jožef, posestnik v Št. Jerneji. *Grivee Franec, kaplan v Leskovcu. *Hočevar Martin, posestnik. *Polak Edvard, dekan in čast. kanonik v Leskovcu. *Rudež Dragutin, grajščak v Gra-
carskem turnu. *Sola Št. Jeruejska. * Tavčar Auton, župnik na Raki. *Učiteljska bukvarnica šolskega okraja v Krškem. *Vesel Ivan, župnik pri sv. Duhu. Brulec France, župnik v Dolini. Buinik Valentin, učitelj v Št. Jerneji. Jarec France, kaplan v Leskovcu. Knavs Janez, vikarij v Krškem.
Koceli Kari, odvetnik v Krškem. Kurent Kari, kaplan pri sv. Križu. Lapajue Janez, ravnatelj meščanska
šole v Krškem. Lapajne Janez, župnik na Studencu. Mervec Janez, kaplan v Št. Jerneji. Mavrer Gustav, posestnik na Raki. Obrstar Jan., kupčevalec v Cerkljah. Pfeifer Viljem, župan v Krškem. Sajž Janez, nadučitelj v Šent-Jerneji, Šusteršič Mat., posest, v Krškem. Tavčar Ignacij, župnik pri sv. Križu. Vari Tomaž, kaplan v Škocijanu. Virk France, trgovec v Škocijanu. Vovk Janez, župnik v Šent-Jerneji. Zadnik Simen, župnik v Čatežu.
Štev. 28.
b) Poverjenik: Janez Lesjak.
*Gestrin Dragutin, c. k. okrajni sodnik v Kostanjevici.
*Kuralt Ivan A., c, k. sodn. pristav v Kostanjevici.
*Lesjak Janez, župuik v Kostanjevici.
Abram Lavoslav, nadučitelj v Kostanjevici.
Bele France grajšč. oskrbnik v Kostanjevici. Šetinec Fr., trgovec v Konstanjevici. Verbajs Anton, kaplan v Kostanjevici.
Štev. 7.
II. Dekanija Novomesto (Rudolfovo). — Poverjenik: Sim. WUfan.
*Babuik Janez, župnik v Soteski. *Langer pl. Fr., Podgoro, grajščak "Grašič Auton, kanonik v Novem v Podganicah.
mestu.	*Mlakar Ant., kanonik v Nov. mestu.
''•Romi; Janez, župnik pri sv. Petru. *Vojska Andrej, dr., c. k. okrajne
sodnije svetnik v Novem mestu. *Voleič Janez, župnik v Šmarjeti. Babnik Janez, župnik v Prečini. Barbo Miha, kaplan v Št. Mihelu. Čitalnica v Novem mestu, Frančiškanski samostan v Novem mestu.
Gruden Jakob, župnik v pokoju. Hren Jakob, c. k. državni pravdnik
v Novem mestu. Kalčič Ant., trg. v Novem mestu. Kastelie Franjo, trgovec v Nov. mestu. Krajec Janez, lastnik tiskarne v Novem mestu. Knjižnica c. k. gimnazije. Kiissel Wendelin, c. k. uradnik. Majtinger Ivan, e. k. uradnik v Novem mestu, Mohar Martin, uradnik v Nov. mestu. Nachtigall Rajko, c. k. profesor v
Novem mestu. Oblak Valentin, trgovec v Novem mestu.
12. Dekanija Metlika. — a)
*Mahkot Janez, c. k. okr. glavar v
črnomlji. Aleš Anton, dekan v Semiču. Dev Edvard, c. kr. okrajni sodnik
v Črnomlji. Gasperin Viljem, adm. na Planini. Gor&jjec Lavos., župnik v Adlešičab. Kalan Rajmund, župnik na Vrhu. Kavčič Franjo, učitelj v Dragatušu. Kenda Franjo, učitelj v Semiču.
b) Poverjenik:
*Lampe Jož., c. k. uradnik v Metliki, Dovgan Franjo, župnik v Podzemelji. Furlan Franjo, posestnik. Gangel Lavoslav, posestnik, Gustin Franjo, župan. Jančar Franjo, duh. nem. vit. reda. Kapele Janez, oskrbnik komendski. Navratil Anton, zasebnik.
Ogorek Josip, c. k. profesor v Novem mestu,
Poljanec Ivan, c. k. profesor v Novem mestu.
Rizzolli Dominik, lekar v Novem mestu.
Rozina Jož , dr., c. k. odvetnik v Novem mestu.
Sattner Hugolin, frančiškan v Novem mestu.
Skofic Franjo, dr., c. k. pristav v Novem mestu.
Stavdaher o. Ignacij, frančiškan v Novem mestu.
Šos Miha, župnik pri Beli cerkvi.
Tomažič Ivan, vikar v Novem mestu.
Verbič Lovro, c k. davk. adjunkt v Novem mestu.
Virant Janez, župnik v Podgradu.
AVilfan vitez pl. Sim., prost in dekan v Novem mestu.
Zajdel Nande, filozof.
Zbašnik Franjo, kaplan v Mirni peči.
Žitnik Ignacij.
Štev. 37.
Poverjenik: Anton Aleš.
Kupljen Anton, c. k. notar v Črnomlji-
Režek Peter, župnik v Starem trgu.
Šola farna v Starem trgu (plačuje g. dr. Jurij Strbenec.)
Šola v Semiču.
Švajger France, kaplan v Semiču.
Švajgar Ivan, posestnik v Črnomlji.
Šutej Matija, župnik v Vinici.
Tomec Martin, župnik v Suhorji.
Štev. 16.
Anton Navratil.
Pfefferer Adolf, c. k. sod. pristav v Metliki.
Premer Anton, zasebnik.
Prosenik Anton, trgovec.
Sturm Valcav, učitelj.
Vilman Gašper, duh. pomočnik v Metliki.
Štev. 13.
13. Dekanija Kočevje. —
*Lovšin Simon, župnik pri Fari v Kostelu.
*Novak Josip, dekan v Koeevji. Belec Ivan, duh. pomočnik v Starem Logu.
Bučar Žiga, dr., c. k. okrajni zdravnik v Koeevji. Gantar Lovro, kaplan v Kočevji. Jiiklič Jožef, župnik v Starem Logu. Kalan Jakob, provizor v Spodnjem Logu.
!4. Dekanija Ribnica. — a)
*Jereb Jožef, župnik v Dragi. *Kljun Marija, posestnica v Slatniku. Tesar Janez, posestnik v Hrovačah. *Lesar Martin, posestnik v Sušji. *Lovšin Mica, pos. v Jurjevieu. "Skubec Martio, dekan v Ribnici. Arko Anton, posestnik v Ribnici. Bobek Janez, zdravnik v Ribnici. Bralno društvo v Sodražici. Jaklič Štefan, župnik v Dolenji vasi. Jenčič Alojzij, c. k sodn. adjunkt. Kuific Srečko, duh. pomočnik v Ribnici.
b) Poverjenik:
*Martinak Jožef, c. k. sodnik v La šičah.
Armbruster Dragutin, trg. pom. v Lašičab.
Frelih Matej, župnik v Lašieah. Hočevar Matija, c. k. poštar v Lašičab.
15. Dekanija Vrhnika. — a)
*Kotnik France, posest, na Vrhniki. *Markič Matej, župnik v Logatcu. *Šlibar Martin, dekan na Vrhniki. Belar Josip, župnik v Hoiederšici.
Poverjenik: Josip Novak.
Ključevšek Ignacij, župnik v Spodnjem Logu. Komljanec Janez, katehet gimn, v Kočevji.
Mandelc Anton, adiniuist. v Banjiloki. Treitz Anton, zdravnik v Kočevji, Vaj voda Simon, župnik v Nemški Loki.
Videmšek Matija, adm. v Osilnici.
Štev. 13.
Poverjenik: Martin Hkubec.
Merhar Jože, trgovec v Dolenji vasi. Poč Martin, župnik v Loškem potoku. Poklukar Josip, kaplan v Sodražici. Pristov Simon, duhovni pomočnik v Ribnici.
Ratek Lovro, c. k. sodnik v Ribnici. Strlž Franjo, trgovec v Loškem potoku.
Sušje, vas
Tomšič Štefan, učitelj v Sodražici. Voglar Jožef, župnik v Sodražici.
Štev. 21.
Matej Frelih.
Jan Primož, župnik na Robu. Kočevar Matija, trg. Pod-Turjakom. Kosec Jernej, župnik v Turjaku. Lotrič Leop., kaplan v Dobrepoljab. Murgelj Julij, C. k. adjunkt v Lašieah.
Štev. 9.
Poverjenik: Šlibar Martin.
Borštnik France, profesor (knjige v
Borovnico št. 8.) Borštnik Janez, posestnik v Dolčh. Dolinar France, župnik v Horjulu.
Globocnik Viktor, c. k. pristav na Vrhniki.
Hočevar Anton, župnik v Šent-Joštu. Jelovšek Gabriel, trgovec na Vrhniki. Jugovec Anton, župnik v Borovnici. Justin Blaž. provizor v črnem Vrhu. Kavčič Gašpar, posestnik v Rovtih. Lenarčič Jožef, posestnik na Vrhniki. Levičnik Valentin, c. k. davkarski
nadzornik v Logatcu. Levstik Vinc., nadučit na Vrhniki. Papler Fr., nadučitelj v Borovnici.
Pipan Andrej, kaplan na Vrhniki. Pleško Drag., c. k. okrajni sodnik
na Vrhniki. Podobnik Ignacij, župnik v Preserji. Rogelj Florijan, notarski uradnik v
Logatcu. Rott Gotbard, kaplan v Logatcu. Rozman Jurij, župnik v Rakitni. V6nča Anton, duh. pastir v Belkah. Zdražba Janez, kaplan na Vrhniki. Žitnik Dragutin v Borovnici.
Štev. 26.
16. Dekanija Idrija, «) Poverjenik: Valentin Treven.
*Občina mestna v Idriji.	Lipold Marka Vincencij, c. k. rudn.
*Vidmar Jožef, župnik v Žir^b.	predstojnik in viši svčtnik v Idriji.
Demšar Janez, župnik v Ledinah.	Pivek Janez, admin. v Zavracu.
Grbec Ljudevit, dr., rudarski zdravnik	Straneckj Jožef, trgovec v Idriji.
v pok. in ces. svetov, v Idriji.	Treven Valentin, trgovec in župan
Inglič Jakob, nadučitelj in ravnatelj	v Idriji.
rudarske šole v Idriji.	Urbas Leopold, ces. kr. topilnični
Kogej Jožef, dekan v Idriji.	oskrb v pokoji v Idriji.
Lapajne France, trgovec v Idriji.	Št. 13. Leskovec Boštjan, posest, in župan v Spodnji Idriji.
b) Poverjenik:	Domicelj Anton.
Čitalnica v Črnem Vrhu.	Mikuš France, rokodelski umetnik v
Domicelj Ant., vikarij v Črnem Vrhu.	Zadlogah.
Majnik Miha, kmet v Črnem Vrhu.	Št. 4.
17. Dekanija Cerknica. —• «) Poverjenik: Anton Krašovec.
*Obreza Adolf, pos. v Cerknici. Grbec Franjo, posestnik v Cerknici. Jan Šimen, župnik pri sv. Trojici
nad Cerknico. Klinar France, učitelj v Šent Vidu.
Koželj Mih., kaplan v Cerknici. Kraševec Ant., posest, in cerkniški
župan v Dolenji vasi. Oblak Janez, dekan v Cerknici. Žerovnik Tomaž, župnik v Grahovem.
Št. 8.
b) Poverjenik: Jakob Vilar.
*Kaplenek Jan., župnik na Oblokah. Lenček Blaž, župnik v Starem trgu. Končnik Dav., kaplan v Starem trgu. Mandele Iv., uadučit. v Starem trgu.
Prijatelj Mat., kaplan na Oblokah. Vilar Jak., trg. v Pudobu pri Ložu. 8chweiger Martin, zdravnik in župan Volčič Jurij, c k. pristav v Ložu. v Starem trgu.	Štev. 8.
c) Poverjenik: France Rihar.
Bernard Val., farni oskrbnik v Stu-denem.
Jeršan Anton, posestnik na Uncu. Klemenec France, župnik na Uncu. Koren Miroslav, posestnik v Planini.
Kovšča France, posestnik v Planini. Lavrič Jurij, posestnik na Rakeku Poženel Ivan, učitelj na Uncu. Rihar France, župnik v Planini Sebenicherjeva Matilda na Rakeku Štev. 9,
18. Dekanija Postojina. — a) Poverjenik: Janez Hofstetter.
*Globočnik Anton, c. k. okrajni
glavar v Postojini. '^Razpet Martin, dr., c. k. okrajni
zdravnik v Postojini, *Sajevic Janez, župnik v Slaviui. *Sterbenec Jurij, dr. prava župnik v
HrenovicHh. Bezeljak Pavel, c. k. notar v Postojini.
Čadež Janez, eksposit. v Matenji vasi. čitalnica v Postojini. Ditrih Ant., pekovski sin v Postojini. Ki-iijgher Peter, posestnik v Hrašah. Skvarča Janez, kaplan v Slavini. Tuma Henrik, zaseb. učitelj v Postojini. Žužek Franjo, c. k. stavbeni pristav v Postojini.	Štev. 12.
b) Poverjenik: Ignacij Okorn.
*Kržič Gregor, c. k. okrajni sodnik
v Senožečah. *Občina r Razdrtem. *Svetličič Fr., župnik v pok. v Razdrtem.
Fettih-Frankheim Anton, župnik v Vremah.
Kavčič Hinko, posest, v Razdrtem. Okorn Ignacij, župnik v Senožečah. Pogačar Andrej, gozdnar v Senožečah. Zelen Jožef, posestnik v Senožečah.
Št. 8,
19. Dekanija Trnovo. — Poverjenik: Damijan PavliS.
*Brinšek Ivan, trgovec v Trnovem. *Česnik Jurij, trgovec v Kuežaku. *Domicelj Alojzij, trgovec v Zagorji. *Jenko Skender, trgovec v Trnovem. *Li čan Skender, trgovec v Trnovem. ^Štrukelj Jurij, c. k. sodnik v Bistrici. Bilec Jan., duh. v pok. v Trnovem. Kacin Anton, kaplan v Trnovem. Legan France, kurat v Nadanjem-selu.
Lufcauec Jožef, kurat v Suhorji. Mežnar Jožef, posestnik v Harijah.
Misel Josip, učitelj v Podstenji. Pavlič Damijan, vikarij v Zagorji. Ponikvar Anton, župnik v Kuežaku. Požar Anton, učitelj v Kuežaku, Satran Anton, gozdni uradnik v Ma-šunu.
Tomšič Ivan v Bistrici. Torkar Matija, župnik v Košani, Z irnik Martin, učitelj v Trnovem. Žuidaršič Jakob, prof. v Premu, Žgur Anton, kaplan v Trnovem.
Štev. 21.
20. Dekanija Vipava. — Poverjenik: Jurij Grabrijan.
*Erjavec Matija, vikarij v Sturijah. *Grabrijan Jurij, kan. in dekan v
Vipavi. *Hiti Luka, kurat v Ustiji. *Kavčič France, posest, v Šent-Vidu. *Koder Matej, kurat v Slapu. Adlešič Jurij, nadučitelj v Vipavi. Bevc Janez, kurat v Podkraju. Bric Janez, c. k. okrajni sodnik. Bukvarnica učiteljska v Vipavi. Čitalnica kmetijska v Poddragi. Čitalnica narodna v Vipavi. Ditrih Andrej, kupčevalec v Vipavi. Francelj Štefan, učitelj v Šent-Vidu. Ganter Jakob, učitelj na Planini. Habe Jože na Gočah. Hiti Simon, učitelj na Slapu. Hladnik Janez, benef. v Lozicah.
Štev. udov v ljublj. škofiji
Janža Ivan, kurat v Podvelbu. Kete Jožef, strojar v Vipavi. Košir Jakob, vikarij v Šent-Vidu. Lekan Janez, posestnik v Vipavi. Mercina, učitelj v Vipavi. Malnaršič Jožef, duh. v pokoji. Pečar Janez, kurat v Vrhpolji. Silvester France, pek. Šapla Anton v Vipavi. Šola vinorojska na Slapu, Šraj Valentin, kurat v Poddragi. Uršič Anton, posestnik v Vipavi. Vidrich Anton, posestnik v Vipavi. Žepič Franjo, prof. na gospodarski
šoli na Slapu. Žgur Anton, posestnik v Poddragi.
Štev. 32.
ustanovnikov letnikov .
Skupaj
179 655
834
II. Lavantinska škofija. I. Dekanija Maribor. Poverjenik: Janez Majciger.
^Čitalnica narodna.
*Dominkuš Ferko, dr., odvetnik
*Gregorec Lavoslav, dr., profesor bogoslovja.
^Knjižnica gimnazijska.
*Knjižnica semeniška.
*Kosar Franjo, kanonik.
*Kovačič Martin, sem. ravnatelj in profesor bogoslovja.
*Majciger Janez, c. k. gimn. prof.
*Ogradi France, špiritual v sem.
*Radaj France, dr., c. k. bilježnik.
*Rapoc France, c. k. bilježnik v Šoštajnu.
*Skuhala Janez, ravnatelj dijaškega semenišča in prof. bogoslovja.
*Sorglechner Josip, župnik pri Lev. Mariji v puščavi.
*Srnec Janko, dr., odvetnik.
*Valenčak Martin, c. k giu.n. prof. v pokoji.
*Vučnik Franjo, nadučitelj v pokoji v Selnici za Dravo.
*Zorčič France, stolni prošt,
Borsečnik Antonij, predmestni kapi. v Mariboru.
Bralno društvo v Rušah.
Berdajs Davorin, trgovec.
Brelih France, prof. verozakona in slov. jezika na c. k. viši realki.
Ferk Feliks, dr., magister zdravilstva.
Flek Jožef, stolni vikar.
Gaberc Davorin, bogoslovec, Glančnik Jernej, dr., odvetnik. Grosskopf M., žup. v pok. v Selnici. Haubeureicb Alojzij, kaplan pri sv.
Petru pod Mariborom. Herg Lovro, župnik v Lembachu Hesžič Jožef, stolni kaplan. Hirti Franjo, stolni kaplan. Jazbec Anton, župnik pri gornji sv.
Ivungoti. Jentl Bernard, trgovec. Kocmut Janez, nadučitelj v Rušab. Koren Matija župnik v Selnici. Koser Makso, dr., koncip. Lavtar Luka, prof. na c. k. učitelj.
izobraževalnici. Ludnik Anton, kaplan v Rušab. Miklošič Ivan, učit. na c. k. učitelj, izobravalnici.
2. Dekanija Jarenina. —
Čuček Jožef, dekan v Jarenini. Merčnik Anton, kaplan pri sv. Ilu. Repa France, župnik.
3. Dekanija Brašlovče. —
*Balon Anton, župnik na Vranskem. *Bohinee Jakob, dekan v Brašlovčah. *Sentak France, pos. na Vianskem. *Sventner Lov., trg. na Vranskem, čitalnica narodna na Vranskem. Gradišnik Luka, zdravnik na Vranskem.
4. Dekanija Slovenska Bistrica.
*Hajšek Anton, župnik v Makov-ljah.
*Ratej France, dr., bilježnik v Slov. Bistrici.
Ceneč Gašpar, župnik v Črešnovcu. Knjižnica učitelj, okraj, v Slovenski Bistrici.
Morič Maks, trgovec, Murko Matija
Nerad Miha, učitelj v Št. Petru pod
Mariborom. Orozel Janez, dr., odvetnik. Pajek Jožef, dr., gimn profesor. Praprotnik France, učit. v Lembahu. Robič Fr., okr. šolski nadzornik. Rošker France, nadučitelj v Lembaehu.
Šijanec Alojzij, kaplan v Selnici. Šijanec Anton, kaplan v Lembahu. Šoštaršič Ferdinand, bogoslovec. Tomažič Ognj., kovač v Smolniku. Wurzer Matija, župnik v Rušah. Zemljič Jožef, učitelj v pokoji. Žmavec Jurij, kaplan v Svičini. Žuža Janez, knezošk tajnik in pridv. kaplan.
Štev. 53.
Poverjenik: Jožef Čuček.
Simonič Janez, kaplan v Jarenini. Slekovec Jožef, učitelj v Jarenini. Šerbela Jožef, cerkvenik v Jarenini-Štev. 6.
Poverjenik: Anton Balon.
Križnik Gašpar, čevljar v Motniku. Okrajna uč. knjižnica na Vrauskem. Rak Florjan, posestnik v Brašlovčah. Smrečnik France, kaplan v Braš. lovčah.
Šorn Gašpar, župan v Grajski vasi-Štev. 12.
— Poverjenik: Lovro Stepišnik.
Prešerin Janez, kaplan v Slovenski Bistrici.
Stepišnik Lovro, posestnik in trgovec
v Slov. Bistrici. Šlamberger Anton , koncipijent v Ormožu
Žigart France, kmet v Šmartnem.
Štev. 8.
5. Dekanija Celje. — «)
*'Arzenšek Matej, župnik pri sv. Pan-kracu v Grižah.
*Citalnica narodna v Celji.
*Janežie Jakob, rudninski posestnik v Grižah.
*Kapus France, trgovec v Celji.
*Kočevar Št., dr., okr. zdravnik v Celji.
*Krušič Ivan, gimn. c. k. prof. v Celji.
*Lipold France, odv. koneip. v Celji.
*Občina selska na Teharjih.
*Pirant Andrej , rud. opravnik v Zabukovcu pri Grižah.
*Podružnica kmetijska v Celji.
*3ernec Josip, dr., odvetnik v Celji.
*Topljak Jos., posestnik v Celji.
*Trafenik Franjo, župnik v Šentilju (p. Wollan).
*Žuža Ivan, rud. posestn. v Grižah.
b) Poverjenik:
Bergman Mihael, dr. zdravništva v Žavcu.
Bratanič Herman, trgovski pomočnik v Žavcu.
Hausenbiichler Janez, tržan v Žavcu.
Poverjenik: Miha Zolgar.
Ambrožič Blaž, c. k. šolski nadzornik v Celji. Kožel Matej, not. koneip. v Celji. Knjižnica gimnazijska v Celji. Krašan France, c. k. prof. v Celji. Matoh Josip, župnik v Galiciji. Miheljak Davorin, notar v Celji. Nerat Miha, e. k. šolski nadzornik v Celji.
Potočnik Gustav, nadučitelj v I'e-trovčah.
Bupnik J., učitelj pod Prežiuom. Širca Ernest, trgovec v Grižah. Tarbauer Jos., dr. zdravništva v Celji. Vrečar Gašper, nadučitelj na Teharjih.
Weiss Josip, učitelj v Celji. Zelenec Jože, župnik v pokoji v Celji. Žičkar Josip, kaplan v Celji. Žolgar Miha, c, k. gimn. prof. v Celji.
Štev. 29.
Jožef Sirca.
Plešnik Miha, kapbiii v Žavcu. Roblek France, v Žavcu. Širca Jožef, trgovec v Žavcu. Šola ljudska v Žavcu.
Štev. 7.
6 Dekanija Dravsko polje. (p. Rača, Kranichsfeidj. a) Poverjenik: Rat France Ser.
*Stranjšak Martin, nadžupnik in Rat France Ser., župnik v Frav-
dekan v Hočah.	hajmu.
llren Anton, nadučitelj v Fravhajinu. Slekovcc Matej, kaplan v Cirkovci.
Štev. 4.
b) Poverjenik: Antolič Ivan. (P. Pettau )
Antolič Ivan, župnik na Ptuj. gori. Pezdevšek Dragotin, učit. v Slivnici. Presečnik Gregorij, kaplan v Cerko-
vicah pri Ptuji. Sket Martin, kaplan na Ptujski gori.
Sparovec Andrej, župnik pri sv. Lo-rencu.
Zupanič Jakob, kaplan pri sv. Lo-rencu.
Štev. 6.
7. Dekanija Gornji grad. - a) Poverjenik: Potočnik Lor.ro.
*Potočnik Lovro, dekan v Gornjem gradu.
*Sternad Matija, župnik v Ljubnem. Hren Ivan, pos. v Gornjem Gradu.
Okrajna učiteljska bukvarnica v Gornjem gradu. Pustoslemšek Anton; pos. v Sušah. Sternad Anton, pos v Novi Štifti.
Štev. 6.
i) Poverjenik: Jožef Kotnik. (Pošta Mozirje. Prassberg.)
*Lipold Jožef, posestnik v Mozirji. čitalnica v Mozirji. Govedič Ivan, kaplan v Mozirji. Goričar Anton, poštar v Mozirji. Kotnik Josip, učitelj v Mozirji.
8. Dekanija Št. Jurij na Ščavnici.
*Šinko Božidar, župnik v Ljutomeru. Božič Anton, pos. pri Mali nedelji. Fridav Peter v Norševicah. Gomilšak Jožef, uradnik v Ljutomeru. Huber J. D., knjigar v Ljutomeru. Jurinec Alojzij, posestnik v Banovcih. Kastel Janez, c. k. okrajni sodnik
v Ljutomeru. Kralj Ivan, posestnik v Iljaševcih.
Krajnik o, Atanazij, frančiškan v Nazaretu.
Majer Franjo, zidarski mojster.
Pirš Josip, okr. tajnik v Mozirji.
Škoflek Jak., nadučitelj v Mozirji.
Štev. 9
— Poverjenik: Davorin Napast.
Kukovec Ivan, posestnik in dež poslanec.
Lorenčič France, župnik pri Mali nedelji.
Mravljak Anton, dr. , odvetnik v Ljutomeru.
Napast Davorin, kaplan v Ljutomeru.
Šrol France, župnik v Ljutomeru.
Stuhec Marko, kaplan v Ljutomeru.
Štev. 14.
9. Dekanija Konjice. (Gonobiz.) -
*Bezenšek Jurij, župnik v Čadramu.	( ^Knjižnica nadžupnijska.
*Kovač Jožef, krojač in posestnik v	< Žrečah.
*Modic Janez, župnik v Tinjah.	,
*Šrbec Martin, kaplan v Čadramu.	1
*Ulaga Josip, dr., nadžupnik in dekan	1
v Konjicah.	f
*Vrlič France, župnik v Stranicah.	1 Brglez Janez, kaplan v Konjicah.
Brus Anton, dr., odvetnik v Konjicah.	1 Erjavec Peter, župnik v Žrečah.
- Poverjenik: Dr. Jos. Vlaga.
Geršak Vinc., župnik pri sv. Ku-nigundi.
Globočnik Al., dr., sodn. pristav v Konjicah.
Jaklič Dragutin, župnik v Spitaliču.
Mlakar Janez, kaplan v Konjicah.
Pintar Fr., župnik v Št. Jerneji.
Smole Jaka, kaplan v Ločah.
Virk Jožef, župnik pri sv. Duhu v Ločah.
Tovšek Franjo, pristav pri c. k. sod-niji v Konjicah, Štev. 18,
10. Dekanija Kozje. (Drachenburg). — Poverjenik: Janez Bosina,
*Arnuš France, kaplan v Galiciji. ^Knjižnica učiteljska v Kozjem. Bosiua Jan., dekan v Kozjem. Dvoršek Ant., župnik v Št. Vidu. Janžek Edvard, kaplan na Vidmu.
Lenart Janez, kaplan pri sv. Petru. Sredenšek Janez, župnik v Podčetrtku.
Zabukovšek Iv., trgovec in posestnik v Tuhelju.	Štev. 8.
il. Dekanija Laško. (Tiiffer.) — Poverjenik: Anton Žuža.
*Vrečko Matej, žup. v Jurijkloštru. *Zuža Anton, dekan v Laškem. Boheim Jan., kaplan v Laškem. Elsbacher Andrej, trg. v Laškem. Frece Matija v Laškem. Heber France, kaplan v Laškem.
Krajni šolski svet pri Zidanem mostu. Kolarič Jožef, župnik na Razborji. Pajman Anton, kaplan v Loki. Šolska knjižnica na Razborji. UIrih France, c. k. notar v Laškem.
Štev. 11.
12. Dekanija Marnberg. — Poverjenik: Švarec France. (Hobcnmauthen.)
Cocej Jernej, župnik v Remšniku. Sparhakl Ivan, kurat pri sv. Osvaldu. Košar Matej, župnik na Pernici nad Svareč France župnik na Muti. Marenbergom.	Štev. 4.
13. Dekanija Nova cerkev. (P. Vojnik pri Ceiji.) — Poverjenik: Franjo JuvanciČ.
*Kot; Alojzij, župnik v Črešnjicah, *Lapuh Martin, župnik pri sv. Joštu. Brezovnik Anton, učitelj v Vojniku. Dolinšek Blaž, župnik v Frankovljab. Fišer Anton, kaplan pri sv. Martinu. Gajšek Dragutin, župnik v Dobrni. Juvančič Franjo, čast. korar in dekan pri Novi cerkvi.
Karba Matija, kaplan na Dobrni. Kukovič Avguštin, doktorad, kaplan
v Vojniku. Pretnozer Jožef, zasebnik v Vojniku. Potočnik Anton, kaplan v Vitanji. Voh Jernej, kaplan pri Novi cerkvi.
Štev. 12.
14. Dekanija Ptuj. — Poverjenik: LendovŠek Mihael.
*Hrtiš o. Benko, minorit v Ptuji. *Kancler o. Pavel, minorit v Ptuji. *Kukovec Jožef, župnik pri sv. Andreji.
*Meško Jakob, župnik pri sv. Lov-renciju.
*Modrinjak Matija, inf. prost i. t. d. v Ptuji.
*Trstenjak Jakob, beneficijat v Ptuji. Alekšič o. Fidelij, guardijan v Ptuji. Cuček Jožef, dr., odvetnik. Drozeg Anton, kaplan pri sv. Marjeti. Ferjančič Andrej, dr., c. k. sodn.
pristav v Ptuji. Ferk Franjo, kaplan pri sv. Urbanu. Ferk Matija, beneficijat v Ptuji.
Glowacki Julij, profesor v Ptuji. Gregorič Alojzij, dr., odvetnik v Ptuji.
Horvat Jožef, nadueitelj pri sv. Urbanu.
Hubad France, profesor v Ptuji. Jug Franjo, katehet v Ptuji. Kocuvan Anton, župnik pri sv. Urbanu. Kolenko Martin, kaplan v Ptuji. Kranjec France, župn. pri sv. Marjeti. Kunstek Luka, profesor v Ptuji.
Lendovšek Mihael, vikarij v Ptuji. Mikuž Raf, c, k. davk. pristav v Ptuji.
Sinko Jožef, kaplan pri sv. Lorencu. Strah Jurij kmet pri sv. Andražu. Šalamun o Klemen, minorit v Ptuji. Šegula Jožef, dr., koncipient. Tobias Janpz, posestnik v Ptuji. Učiteljska okrajna knjižnica v Ptuji. Vuk Andrej, župnik v Hajdini. Žitek Jože, profesor v Ptuji.
Štev. 31.
15. Dekanija Rogatec. — Poverjenik: Anton Frelih.
*Orač, nadzornik v Rogatcu. *Sovič Josip, župnik v Stopercah. *Stanjko A., župnik v Stopercah. *Vraz Janez, kaplan v Rogatcu. Frelih Anton, župnik pri sv. Križu
na Kisli vodi. Jan France, kaplan v Kostrivnici. Jarec Val., župnik pri sv. Florijanu. Kristan Anton, učitelj pri sv. Petru. Krušič Jakob, kaplan pri sv. Križu poleg Slatine.
Levičnik Vojteh, c. k. okrajni sodnik v Rogatcu.
Obran Lovro, kaplan pri sv. Emi.
Slatinšek Anton, kaplan pri sv. Križu poleg Slatine.
Sabot Jurij, župnik pri sv. Roku.
Stramič France, c. k. davk. uradnik v Rogatcu.
Tamšč Valeutin, kaplan v Zetalih.
Žurman Janez, pos. pri sv. Trojici.
Štev. 16.
16. Dekanija Šaleška dolina. (P. AVoiian.) - Poverjenik: dr. Janez Lipold.
*Lipold Janez, dr., župnik v Šmart-nem.
Bevec Miha, kmet v Oržmirji. Dovnik France, duhovnik v Šoštanji. Fekonja Andrej, kaplan v Šoštanji. Hojšek Jožef, kaplau v Skalah.
Ostrožnik Anton, kaplan v Skalah. Pirkovič France, župnik v Gornji Ponkvi.
Skubic Franjo, zdravnik v Melenji. Slomšek Jakob v Oržmirji. Stiplovšek Val., kaplan v Skalah.
Štev. 10.
17. Dekanija Šmarje. — a) Poverjenik: Martin Ivane.
*Ulaga Jožef, župnik v Št. Vidu. Cileršek Blaž, kaplan na Sladki gori Ivane Martin, dekan v Šmariji. Jurkovič Franjo, učitelj v Šmariji.
Lešnik Janez, trgovce v Šmarji. Rakoše Miha, provizor v Žusemu. Skaza France, veliki posestnik v Šmarji.	Štev. 7.
b) Poverjenik: Dr. Gustav Ipavec. (P. St. Georgen a. d. Siidbahn.)
*Hašnik Jožef, župnik pri sv. Juriju. * Ipavec Gustav, dr., zdravnik pri
sv. Juriju. Hernah Jožef, kaplun v Dramljah. Jarec Valentin, učitelj pri sv. Juriju. Monetti Matija, uradnik južne železn.
Šuc Jurij, župnik v Dramljah. Šuster Balant, občinski tajnik pri
sv. Juriju. Tanšek Miha, posestnik v Slivnici. Veber Gašpar, posestnik v Lokarjab.
Štev. 9.
18. Dekanija sv. Lenarta v Slov. Goricah.
a) Poverjenik: Dom. Colnik. (P. St. Leonhard )
*ČoInik Dom , posest, na Drvanji. Bračko Miha, kaplan pri sv. Juriju
v Slov. Goricah. Cajnko J., učitelj pri sv. Rupcrtu. čitalnica pri sv. Juriju. Divjak Jožef, župnik pri sv. Ani. Gogala Jan., dr. in koncip. pri sv. Lenartu.
Hošovnik Simon, nadučitelj pri sv. Rupertu.
Ješovnik Šimen, nadučitelj pri sv.
Lenartu. Jug Josip, dr. pri sv. Lenartu. Kalšek Alojzij, koncip. pri sv. Lenartu.	1 Kelemina Matija, kaplan pri sv. Lenartu.
Kocovan Vinko, cerkvenik pri sv. Urbanu.
Kos Maks, učitelj pri sv. Juriju. Kramar Ivan, kaplan v Holleneku. Kukovec Mir., posestnik na Včlki,
Milošič Mih,, župn. pri sv. Benediktu.
Okrajna učit. bukvarnica pri sv. Lenartu.
Perko Leop., podobar pri sv. Trojici.
Purgaj Jurij, kaplan pri sv. Ani na Kremberzi.
Polič o. Bonaventura, kapucin v Dalmaciji.
Rajsp Matej, nadučit. pri sv. Juriju.
Rojko France, kaplan pri sv. Bene diktu,
Sadnik Rudolf, dr. zdravuištva pri sv. Lenartu.
Samostan frančiškanski pri sv. Trojici.
Skalmič Jakob, učitelj pri sv. Benediktu.
Vidovič Ant., nadučitelj pri sv. Benediktu.
Weixl Janez, učitelj pri sv. Trojici.
Zadravec Jožef, kaplan pri sv. Rupertu.
Štev. 28.
b) Poverjenik: Jurij Cobelj. (P. Radkersburg.)
*Jančar France, duhoven v pokoji
pri sv. Petru. *Simončič Jan. Al., kaplan pri sv.
Juriju na Ščavnici. Belšak Anton, župnik pri sv. Petru,
Cobelj Jurij, kaplan pri sv. Petru
pri Radgoni. Dominkuš Jurij, učit. pri sv. Petru. Gregorič Janko, organist v Radgoni.
Štev. 6.
19. Dekanija Velika nedelja. — Poverjenik: Anton Jesih. (P. Friedau.)
*I£njižnica učit. okraja v Ormožu. *Majhenič Gašpar, župnik pri sv. Nikolaji.
*Petovar Ivan, dr., odv. v Ormožu. Fric Matija, dekan pri Včliki nedelji.
Geršak Ivan, dr., bilježnik v Ormožu. Horvat Matija, krojač v Ormožu, Jesih Anton, koncipist v Ormožu. Kosi Ivan, učitelj pri sv. Lenartu. Kotnik France, organist v Ormožu. Kovačič Štefan, učitelj v Središču.
Mavčič Jožef, župn. pri sv. Tomažu, Repič Mart,, učitelj pri sv. Nikolaji. Stuhec Ant., učit. pri sv. Bolfanku. Suhač Anton, dr. kaplan pri Veliki
nedelji.
Šporn Jožef, župnik v Ormožu. Svinger Albin, župnik v Središču. Toplak Fr., župnik pri sv. Lenartu. Vrbnjak Marko, bilježniški uradnik
v Ormožu. Vilhar Filip, kaplan v Ormožu. Žinko Josip, učitelj v Središču.
Štev. 20.
v
20. Dekanija Stari trg (Slov. Gradec.) — Poverjenik: Jožef Suc.
*Šribar Janez, župnik v Pamečah.
*Šuc Jožef, dr., bogovi, v SI. Gradcu.
*Trstenjak Davorin, župnik v Starem trgu.
*Zmazek France, knplan v Starem trgu.
Abram Anton, c. k. davk. nadzornik v Slov. Gradcu.
Barle Jožef, nadučitelj v SI Gradcu.
Jan Ferdinand župnik v Šmiklavžu,
Klavžar Fr., župnik v St. Ilu.
Nedeljko Ivan, kaplan v Šmartnu.
Ogrinec Viljem, c k. sodn. adjunkt v Slov. Gradcu.
Pustinek Anton, mlinar v Št. Vidu.
Sever Jožef, župnik v Podgorji pri Slov. Gradcu.
Vivod Jan., gostilničar pri sv. Florjanu.
Vrečko France, učitelj v Slovenjem Gradcu.
Walter Franjo, župnik pri sv. Vidu.
Štev. 15.
21. Dekanija Brežice. — Poverjenik: Ivan TanŠek. (P. Brežice.)
*Repič Andrej, župnik v Kapelah.
*Knjižnica učiteljska v Brežicah.
*Lenček Alojzij, pos. na Blanici.
*Mikuš Franjo, dekan v Brežicah.
*Razlag Radoslav, dr., odvetnik v Brežicah.
*Iiipšel Dragotin Ferd., župnik v Vidmu.
*Slomšek Janez, župnik pri sv. Lenartu v Zabukovji.
*Srebre Gvido, dr., odvetnik v Brežicah,
Letopis 1879.
Boštjančič Ivan, učitelj na Blanici
Bregant Jurij, učitelj v Zdolih.
Cerjak Franjo, posestnik v Rajhen-burgu.
Černoša Šimon, župnik v Pišecah.
Hlebec o. Bogomir, gvardijan v Brežicah.
Jamšck Franjo, nadučitelj v Rajhen-bergu,
Janežič Janez, posest, v Brežicah.
Janžekovič Lovro, kaplan v Rajhen-burgu,
18
Jozek Ljudevit, c. k. okrajni glavar v Brežicah.
Kavčič Jakob, knjigovodja v Brežicah.
Kuustič Ivan, učitelj v Sevnici.
Muren o. Teodorik, frančiškan v Brežicah.
Novotny Emanvel, c. k. okr. sodnik v Brežicah.
Poljanec Jožef, učitelj v Brežicah. Ramor Ferdinand, župnik v Pišecah. Schopf Dragotin, frančiškan v Brežicah.
Tanšek Ivan, koncip. in posestnik. Učiteljska knjižnica v Sevnici. Večaj Jožef, učitelj pri sv. Antonu.
Štev. 27.
22. Dekanija Vozenica. — Poverjenik: Luka Držečnik.
(P. Fresen-Reifnig, Kaintner-Bahn.)
*Držečnik Luka, župan v Janževem Vrhu.
*Mraz Tomaž, župnik pri sv. Lov-
reneiju v Vuhrudu. Globočnik M>iks, župnik v Ribnici. Kreft Alojzij, kaplan v Vozenici. Medved Jakob v Lehni.
Meško Martin, duhovnik. Miklavec J., gostilničar v Ribnici. Miklavec Peter v Ribnici. Stopajnik Jurij v Janžev. vrhu Šola Ribniška. Vamlek Valentiu v Ribnici.
Štev. 11.
23. Dekanija Zavrče. — Poverjenik: Božidar RaiS. (P. St. B.-.rbara
Ankenstein.)
*Mlinarič J., župnik v Leskovcu.
(P Ptuj.) *Raid Božidar, župnik pri sv. Barbari. *Rajsinger Fr , pos. in trg. v Dobravi.
* Sovič Aleks., župn. pri sv. Trojici. *Trampuš Ivan, dekan v Zavrčah. Kornfeld Edm., kaplan v Halozah. Pignar France, kaplan v Zavrčah.
Štev. 7.
Sv. Martin na Paki (P. Schonstein).
Jurče J., kaplan. Kocmut Janez, učitelj.	Štev. 2.
Število udov v lavant. škofiji: ustanovnikov ...	94
letnikov ....	302
Skupaj . 396
III. Krška škofija,
I. Dekanija Celovec. — Poverjenik: Simen JaneŽiS.
♦Čitalnica slovanska.	*Janežič Evgen, sin f g. Antona
♦Einspieler Andrej, realkin profenor, Janežiča, profesorja,
Alijančič And., etolui dekan in korar.
Ambrož Matija, župnik v Svečah.
Božič Valentin, župnik v Pjkerčah.
Breznik Jožef, c. k. finančni viši nadzornik v Celovcu.
Čare Peter, župnik v Porečah.
Einspieler Lamb., konz. sv. in knezo-škof. tajnik.
Janežič Jožef, posestnik v Lešah.
Janežič Šimon, nadporočnik v pokoji.
Janežič Valentin, dr. , polkovni zdravnik.
Sv. Moho?
Pesjak
Poljak Gvido, banETpooblastnik.
Rossbacher Bernard, trgovec.
Rup France, pridigar pri glavni fari v Celovcu.
Šašelj Martin, duh. svetovalec in katehet.
Wieser Andrej, stolni kaplan v Celovcu.
Zupan Josip, tajnik grof. Eggerjeve.
Štev. 20.
Pintar Peter, Zelanov na Strmiču. Stockl Simon, župnik v Št. Lenartu (P. Arnoldstein.^
Dekanija Belak.
Vuti Matija, kmet.
Štev. 3.
3. Dekanija Doberlaves. (P. oberseeiand.)
*Šervicelj Matej, župnik pri sv. Ko-cijanu.
Božič Ivan, duhoven v Koriteh.
Lutman Matej, kaplan v Kapli.
Muden Simon, župnik v Kapli.
Muri Anzelm, kupčevalec z lesom pri sv. Obžaltu na Jezeru. (P. Oberseeiand.)
Muri Peter, posestnik na Jezeru. Pušel Tomaž, rokodelec v Priblavesi. Roblek Ožbalt, posestnik na Jezeru. Sajovec Josip, posestnik na Jezeru. Šenk Jurij, trgovec na Jezeru.
Štev. 10.
4. Lješe. (P. Prevali.) — Poverjenik: Ivan GostenSnik.
Ellmeyer Gašpar, posest, v Lješah. Gostenčnik Ivan, trg. v Lješah.
Lipold Marko, rud. urad. v Lješah.
Štev. 3.
5. Dekanija Pliberk. (Bleiburg.)
Bergmann Val., župnik pri Fari. Jerman Jurij, kaplan pri Fari. Kolenik Valentin, kmet v Pliberci.
Kulterer Jurij, advokat v Pliberku. Lakner Janez, župnik v Koprivnici. Leskovar Josip, župnik v Svabeku.
Štev. 6.
6. Dekanija Lavantinska dolina na Koroškem.
Poverjenik: Pirec o. Franjo Sal.
*Pirec o. Franjo Sal., predstojnik
gimn. konvikta v Št. Pavlu. Mlakar p. Maksim., samost. dohod-ničar v Št. Pavlu,
Venedig o. Herman, gimn. profesor v pokoji v Št. Pavlu
Štev. 3.
7. Dekanija Tinje. (Tainah, p Velikovcc.) Hutter Ivan, kaplan v Tinjah.	Serajnik Lovro, prošt v Tinjah.
8. Dekanija Velikovec.
Kikelj Tomaž , župnik na Rudi. Krofie Mihael, župnik.
(Ruden.)	fetev- 2"
9. Dekanija Spodnja Žila. — Poverjenik: Dr. Jernej LeviCnik.
Levičnik Jernej, dr., dekan pri sv. Vigele Ferdo, posestnik v Zlljski
Mohoru.	Bistrici.
Stembal Davorin, župnik v Cačah.	=tev- 4-
Vavtižar Luka, župnik v Ziljski Bistrici.
10. Dekanija Zgornji Rož. (P. Velden. Karoten.) Poverjenik: Val.
Lesjak.
Knaflič Radoslav, kaplan pri Št. Jakobu.
Lesjak Valentin, župnik v Dvoru. Lipič Janez, mlinar v Dulah.
Marinič Janez, župnik v Lipi. Oblak Anton, župnik v Gozdanjih. Sumper Janez, župnik v Skočidolu. Weiss Peter, kmet v Dvoru.
Štev 7.
II. Dekanija Spodnji Rož. - Poverjenik: Janez Godec.
Colarič Franjo, orglar v Glinjah. Sablačan Lovro, krčmar in štacunar. Godec Ivan, župnik v Glinjah.	Stev- 3-
12. Sovodenj (Gmund). — *Hraševec France, c. k. kant. sodnik.
13. Žabnice (na Koroškem).
Ferčnik Lambert, dekan v Žabnical). Wieser Janez, župnik na Pontablu.
Štev. 2.
Število udov v Krški škofiji: ustanovnikov . 6
letnikov . . . 60
Skupaj . 66
IV. Goriška nadškoflja.
i. Gorica in njena okolica. —
*Go!mayr Andrej, dr., knez in nadškof.
*Bcusa Štefan, kanonik. *Budal Bernard stud. viših šol. *Grča Blaž, kaplan v Čepovanu. *Jakopič Josip, dr. *C. k. knjižnica študijska. ^Kocijančič Štefan, bogosl. profesor
in častni kanonik. ^Knjižnica cent. bogosl. semenišča. *Marušič Andrej, gimn. profesor. *Solkanska čitalnica. *Tonkli Josip, dr., advokat. *Vales Marko, vikrr v Oseku. Baje Auton, učitelj v Renčah. Balič Josip, bogoslovee. Benko Jakob učitelj v Sovodnjah. Bregar o. Albin, frančiškan. Cibič Anton, dekan v Črnicah. Čebular Jakob, c k. profesor više realke.
črv Anton, vikar v Brdih pri Gorici. Erjavec Franjo, c. k. profesor više realke.
Faganelj Štefan, kaplan v Renčali. Ferfilja Franjo, trgovski opravnik. Fister o. Pacifik, frančiškan. Fon Jakob, mašnik v bog. semenišči. Gabrijelčič J., dr , bogoslovski prof. Gerbec Ivan, kaplan v Miruu. Godnič Jožef, kaplan v Solkanu. Gregorčič Anton vikar pri sv. Flo-
rijanu pri Gorici. Goljevšček France, kaplan v Biljani. Goljevšček Alojzij. Hafner Franjo. gimn. prof. Hribar Anton, učitelj na vadnici. Jarec Ivan, kaplan v Bovcu. Jeglič Andrej, vodja dež. račun, v Gorici.
Jug Anton, kaplan v Prvačini. Jug Tomaž, učitelj v Solkanu. Kafol Štefan, častni kanonik in nadškof. kancelar.
Poverjenik: Andrej MaruHiČ.
Knjižnica učiteljska goriške okolice. Knjižnica više gimnazije. Knjižnica više realke. Komel Mih., e. k. srednje-šolske pri-
pravljavnice učitelj. Kumar Val., učitelj na c. k. vadnici. Lašič France, posestnik v Renčah. Lazar Mat., gimn. prof. Lukežič Janez, vikarij v Gabrijah
pri Mirnu. Mahnič Anton, prefekt v mladenšnici
kn. nadškofovi. Mašera Jožef, vikarij v Št. Mavru. Moc Jožef, prof. na učit. izobraže-vališču.
Nanuti Antonin, duhoven v Gorici. Pahor Anton, kaplan na Srpenici. Pavletič Andrej, vodja gluhonemov. Pavletič Jožef, vikarij v Cerovem. Pečenko Andrej, kaplan v Biljah Perko Andrej, živinski zdravnik v Gorici.
Povše Franjo, profesor in voditelj
kmet. šole. Premeri Ljud., železnični voditelj in
uradnik. Rojic Aleksij, dr., zdravnik. Rudež Anton, učitelj gluhonemov. Rutar Lovro, ravnatelj na sv. Gori. Semenišče mladenško, knezoškof. Šavnik Anton, posestnik v Biljah. Škrabec o. Stanislav, frančiškan. Štrekelj Karol.
Tonkli Nikolaj, dr., advok. kandidat. Urbančič Lovro, profesor v Gorici. Velikonja Josip, spovedn. na sv. Gori, Vidic France, kaplan v Gorici. Vodopivee France, c. k. okr. šol.
nadzornik. Zavadlav France, posestnik v Šent-Andrežu.
Štev. 69.
2. Dekanija Bovec. - Poverjenik: Kobal Peter.
Ceket Franjo, kaplan v Srpenici, Grželj Ivan, učitelj v Srpenici. Hoban Josip, nadučitelj v Bovcu. Kenda Anton, krčmar v Bovcu. Kobal Peter, dekan v Bovcu. Kurinčič Janez, kaplan v Srpenici.
Leban Audrej, previdnik v Soči. Likar Janez, kaplan v Vojskem. Sorč Alojzij, posestnik v Bovcu. Stres Anton, učitelj v Bovcu. Žagar Andrej, posest, v Srpenici. Žagar Franjo, posest, v Srpenici.
Štev. 12.
3. Dekanija Cirkno. — Poverjenik: Josip Jeram. (P. Kirchheim.)
Harmel Adolf, župnik v Šebretjih. Ilovar France, župnik na Senviški gori.
Jeram Josip, dekan v Cirknem. Jereb Joahim, kurat v Jagerščah. Seljak Anton, vikarij v Novakah.
Sitar France, župnik na Bukovem. Starman Štefan, vikarij v Orebku. Širca Janez, nadučitelj v Cirknem. Wester Janez, vikarij v Otaležu.
Štev. 9.
4. Dekanija črnice. (P. Ajdovščina.)—Poverjenik: 8imen Gaberstek.
*,,Edinost", (društvo) v Ajdovščini. Gabršček Šimen, kurat v Ajdovščini. Logar Jakob, župnik pri sv. Križu. Poljščak Anton, kapi. pri sv. Križu. Kerkoč Štefan, vikarij v Lokavecu.
Rjaveč Blaž, župnik v Batujah. Rustja Franjo, posestnik v Skrilik. Samostan kapucinski pri sv. Križu. Setničar Jakob, nadučit. v Ajdovščini. Vodopivec Janez, trgovec v Kamnji, Štev. 10.
5. Devin. (P. Nabrežina.) — Valentinčič Štefan, kaplan v Devinu. 6. GradiŠka. — Bizjak Jakob, duh. oskrbnik v kaznilnici (Gradišča).
7. Dekanija Kobarid.
Bandel Blaž, kaplan v Kobaridu. Carli Srečko, nadučitelj v Kobaridu. Črv Jan. Nep , vikarij na Sedlu. Dominko Franjo, učitelj in ravnatelj
pripravnice v Kobaridu. Jekše Andrej, dekan v Kobaridu. Mancini Anton, kaplan v Starem Selu.
Milek Dragojila, učiteljica v Kobaridu.
Peternel Jurij, vikarij v Borjani. Podreka Jožef, župnik v Breginji. Slokar Janez, vikarij v Logčh. Štrukelj Miha, vikarij v Trnovem.
Štev. 11.
8. Dekanija Kanal. — Poverjenik: France Vidic.
♦Vidic France, dekan v Kanalu. *Wolf Ivan, župnik v Mirnu. Čerin Tomaž, vikarij v Avčah. čitalnica narodna v Kanalu.
Domeniž Ivan, učitelj v Desklah. Gaberšček Franjo, c. k. davkar v Kanalu.
Juh Janez, vikarij v Lokovcu.
Kodre Janez, kaplan v Kanalu. Kravanja Andrej, kaplan v Kanalu. Lisjak Andrej, dr., zdravnik v Kanalu.
Lukančič Tomaž, učitelj v Gornjem polji.
Pa/ša Anton, duhovnik. Skočir Jožef, vikarij v Lomu. Škert Andrej, vikarij v Kalu,
Tomšič Jožef, vikarij v Levpi. Trpin Anton, vikarij v Zapotoku. Ukmar Anton, vikarij Marija Celjski. Vodopivee Vinko, učitelj v Ročinju, Vogrič Janez, nadučitelj v Kanalu. Vuga Andrej, vikarij v Ročinju. Zega Miha, učitelj v Kanalu. Žnidaršič Andrej, vikarij na Banj-šieah sv. Duha.	Štev. 22.
9. Dekanija Komen. — Poverjenik: Gregorčič Šimen.
(P. Rifenberg pri Gorici.)
*Kavčič Josip, notar v Komenu. Božič Anton, vikarij v Batah. Doljak Jakob, župnik iu dekan v Komenu.
Ferfolja Josip, kuplan v Šmarijah
(P. Ajdovščina.) Gregorčič Šinoen, kapi. v Rifeubergu. Hebat France, vikar v Voščici pri Komenu.
Kodelja Josip, kaplan v Dornbergu, Kolavčič Jan., župnik v Prvačini. Kramar Filip, župnik v Dornbergu. Križman Ignacij, učitelj v Dornbergu. Leban Franjo, kaplan v Komenu.
Ličen Janez, župan v Rifenbergu. Makuc Anton, vikarij v Kobilji glavi. Pečenko A , pos. sin v Rifenbergu. Pipan Jožef, vikarij na Vojščiči
(P. Ajdovščina ) Polšak France, župan v Šmarijah. Poniž Ambrožij, učit. v Rifenbergu. Rebek Anton, c. k. davkar v Komenu. Rudež Jožef, posestnik v Kobilji glavi.
Sinigoj And., pos. sin v Dornbergu. Tomšič Fr., učitelj v Rifenbergu. Vuga Peter, kurat v Škrbini.
Štev. 22.
10. Dekanija Tomin. — Poverjenik: Kragelj Josip.
*Čitalnica ndrodna v Tominu. ^Knjižnica okrajna učiteljska v Tominu.
Budal Leop., c. k. sodnik v Tominu. Bratina J., učitelj v Kredi. Carli Alozij, župnik pri sv. Luciji. Ivančič Jožef, c. k. bilježnik v Tominu.
Kogoj Peter, nadučitelj v pokoji. Kovačič Nace, pos. pri sv. Luciji. Kragelj Josip, dekan v Tominu, Krujnik J., učitelj v Melcih. Kumar Ivan: kaplan pri sv. Luciji. Lužnik France, kurat v Ročah.
Marinič France, duhovni pomočnik v Tominu.
Pervanja Martin, kurat na Idriji pri Bači.
Pipan Anton, vikarij na Karanem.
Pittamic Janez, dr., odv. pripravnik v Tominu.
Premerstein pl. Janez, dr., c. k. bilježnik.
Primožič Franjo, bilježn. pisar v Tominu.
Smrekar Franjo, vikar na Libušnjem.
Urbančič Andrej, vikar na Pečinah.
Volerič Valentin, učitelj na Liveku.
Štev. 21.
Število udov v goriški nadškofiji: ustanovnikov . 18
letnikov . . . 160
Skupaj
178
V. Tržaško-koperska škofija,
I. Trst in njegova okolica. -
*Dobrila Jurij, dr., škof. *Cegnar Franjo, telegr. kontrolor. ^Čitalnica slovanska v Trstu. *Fegec Franjo, c. k. namestnijski
svetovalec. *Gorup Jožef, vel. trgovec. *Kastelec France, trgovec. *Klodie Anton, vitez, c. k. deželni
šolski nadzornik, *Komar Vekoslav, uradnik deželne
glavne blagajnice. *Lavtman Janez trgovec. *Pertot Janez, posestnik v Barkolji. *Vesel Koseski Jovan, c. k. finančni
svetovalec, častni ud. *Vovk Janez, župnik v Bazovici. *Žvanut Matija, trg. pomočnik. Bartl Jožef, kaplan pri sv. Jakobu. Bezlaj Josip, učitelj v c. k. deški
šoli v Trstu. Bonin Jurij, učitelj v Rojanu. Bunk Franjo, učitelj v Nabrežini. črne Janez, kaplan pri sv. Jakobu, čitalnica v Rojani. Debelak Miha, kaplan pri sv. Antonu v Trstu. Dekleva France, trg. agent. Deželna višja sodnija za kaznilnico
v Gradiški (v dar.) Dolenec Viktor trgovec. Dolinar J., na Dovgani. Dovgan Anton, uradnik pri južni
železnici. Dum Rok., trgovski pomočnik. ,,Edinost" društvo. Ferluga Antonija, učit. pri sv. Ivanu. Flego Peter, škofov kaplan. Geržel Anton, trg. knjigovodja. Glavina Blaž, duhoven v koperski
kaznilnici. Gnjezda Franjo, prof. više realke. Godina Jožef, finančni komisar. Gomiljšak Jakob, nemški pridigar pri sv. Antonu v Trstu.
a) Poverjenik: Jereb Gregor.
Hodnik Anton, trgovec v Trstu. Hut Karo], c. k. vojni kaplan. Jančar Jožef, učitelj v Katinari. Jarina Vekosl., uradnik južne železnice.
Jereb Gregor, c. k, telegr. uradnik. Kalister Ivan, zasebnik. Kapus Simen, škofov sluga. Katalan Božidar, trgov, pomočnik. Kenda Anton uradnik Kjuder Anton, kaplan v Servoli pri Trstu.
Klemenčič Ivan, telegr. uradnik. Klemenec Jakob, trgovec. Kocijan Jakob, kaplan pri Ar^liki
Materi Božji. Križman Jos. duhoven pri sv. Ivanu. Kurent Maks, trg. agent. Leban Josip.
Legat Jan. Nep., gimn. profesor v Trstu.
Mankoč Josip, trgovec. Novak Tomaž, trgovec v Trstu. Otners Jože, duhovnik v Trstu. Pahor Mih., trgovec v Trstu. Penko Franjo, hišnik v Hotel Evrope. Pogoelec Ivan, telegr uradnik. Polič Matej, trgovec in predsednik
čitalnice v Trstu. Požar Anton.
Poženel Anton, telegr. uradnik. Potočin J., trgovinski pomočnik. Rogač Anton, duhovnik v Katinaru
pri Trstu. Rozina Anton.
Stavdacher Ferd., častni korar in c.
k. gimn. profesor v pokoji. Šilec Ivan, trgovec v Trstu. Škerl Jožef, kaplan. Šušt Jan., dr., bogoslovja profesor
in škofov kancelar. Truden Miha, trgovec. TJrbas Viljem, c. k. profesor više realke.
Užnik Ivan, c. k. prof. više realke. Vončina Lipe, duhovni pomočnik na
Občini. Uršič Alojzij, pisar. Valenčič ivan, trgovec. Vesel Jožef, tehtovec v c. k. dogani.
b) Poverjenik:
Gorjup Ivan, posestnik v Proseku. Marcina Ivan učitelj v uč. pripravnici v Proseku.
2. Dekanija Dolina (pri Trstu).
*Jan Jurij, dekan v Dolini. Biteuc Anton učitelj v Dolini. Fink Jože, kaplau na Klancu Juriševoc Stepan, gostilničar v Milnh. Klemeučič France duhovnik v Podgorji.
Klemenčič Jernej, župnik v Predloki. Koren Ivan. kmet v Podgorji. Metlika Anton, trgovec v Klancu.
Vodnov Davorin , pri Kalistrovih dedičih.
AVratschko France, girnu. profesor. Žbona Andrej, žel. uradnik v Trstu. Žerjav L v Borštu pri Trstu
Štev. 78.
Ivan Nabrgoj.
Nabrgoj Ivan, župan in posestnik
v Proseku. Valentič Anton, učitelj v Proseku.
Štev. 4.
— a) Poverjenik: Jurij Jan.
Mikuš Josip, duh. pomočnik v Dolini. Pavli Lojze, kaplan v Borštu. Reko Franjo, vžitni opravnik v Bo-Ijuncu.
Sila Matija, župnik v Rodiku. Sterlč France, načelnik postaje v Divači.
Švet Ivan, kaplan v Podgorji.
Štev. 14
b) Poverjenik: Rekar Janez. ^
*Notar Tone, duh. pomočnik v Brezovici.
Benedek Janez, župnijski oskrbnik v Brezovici.
P. Lokev (Corgnale) pri Divači).
Kraljič Fr., duh, pomočnik vBrezovici. Praprotnik Avgust, učitelj v Lokvi. Rekar Janez, kaplan v Lokvi.
Štev. 5.
3. Dekanija Jelšane. (P. st. P(
Valentin
Bevčic Luka, posestnik v jNovi vasi. Fidel Martin, posestnik v Sušaku. Jenko Štefan, vikarij v Podgraji.
Košic Martin, učitelj v Jelšanah,
■f
d) Poverjenik: Fr. Sabec. (P,
*Šabec France, trgovec v Podgradu. Breceljnik Ivan, župnik v Ilrušici. Kokole France, c. k. f'avkar v Pod-gradu (sedaj v Malem Lošinju.) Kuutara Anton, posestnik in poštni opravnik v Podgradu.
ter, Kraiu.) — a) Poverjenik: PuŠavec.
Plata Valentin, kaplan v Jelšanab. Pušavec Valentin, dekan v Jelšanah. Rebolj Matej, župnijski oskrbnik v Klani.
Štev. 7. Podgrad, Iilir. Castelnuovo.)
Mahnič Ivan, duhovnik v Starači. Markič Matej, kaplan v Hrušici. Poklukar Martin, župnik v Vodicah. Zajec Anzelm, duhoven v Hrušici.
Štev. 8.
4. Dekanija Tomaj. — Poverjenik: Jernej Brenči.
<fČrne Anton, posestnik v Tomaji. Benigar Anion, učitelj v Tomnji. Breucž Jernej, duh. v Dutovijah. Dutovlje, vaška knjižnica, (plačuje
g. Tavčar v Ljubljani. Gnlič Franja, posestnikova soproga
v Sežani. Knjižnica učiteljska, okr. v Sežani.
Legat Edv., župnik v Lipici. Matičič Franjo, duhoven v Sežani. Narobe Janez, duhoven v Taboru. Strlfe France, načelnik železn. postaje v Divači. Zupan Jožef, duhovnik v Tomaji. Živec France, posestnik v Skopem.
Štev. 12,
5 Dekanija Koper. — a) Poverjenik: Jakob Sila.
Kleinmayer pl. Julij c. k. profesor
na učiteljišči v Kopru Pouiž Benedikt, učitelj na vadnici. Sancin Jožef, župnijski oskrbnik na Rižani.
Sinkovič Martin, suplent v Kopru.
Sila Jakob, katehet na učiteljišči v Kopru.
Teran France, duh. v Pomjanu. Žvokelj Iv., c. k. davk. uradnik v Kopru.
Štev. 7.
6. Dekanija Kastav. — Poverjenik: Anton Sovdat.
Čitalnica narodna v Kastvu.	Sovdat Antun, c. k. davkarski nad-
Janec Josip, duh. pastir v Rukavcu. zornik v Voloskem.
Legat Franjo, c. k. sodnik v Alboni.	Štev. 4.
7. Dekanija Piran. — Franjo Ravnik, župnik v Kartah (P. Pirano v Istri.)
8. Dekanija Pazin. — Pičan. — Poverjenik: Herman Venedig.
(Pazin, Istrien.)
*Volči<S Jakob, kurat v Zarečji. Berbuč Ivan, c. k. gimn. profesor
v Pazinu. Hukovec Franjo, župnik v Trbižu. Bočevar Ivan, c. k. davkarski uradnik
v Pazinu. Ivančič Jože, c. k, gimn. profesor
v Pazinu. Jelušič Raim., pl. oskrbnik v Ti-njanu.
Križaj Bartol, duhovni pomočnik v Žminji.
Matejčič Franjo, c. k. gimn. prof. v Pazinu.
Nemanic Davorin, c. k. gimn. prof. v Pazinu.
Orlic Franjo, župnik v Žminji.
Sajevec Jakob, pl. oskrbnik v Go-logorici.
Venedig Herman, c. k. gimn. profesor v Pazinu.
Zimerman Matija, župnik v Gradištji.
Štev. 13.'
9. Dekanija Buzet. (Pinguente.) — Poverjenik: Anton Petelin.
Grosman Edvardo, kaplan v Buzetu. Petelin Anton, kaplan v Buzetu.
10. Permani. Pezdič Miha, poštni opravnik. II. Truške. (P. Capo d' Istria.) Kosec France, župnik v Truškah.
12. Umaga (Istria.) — Rovnik. Pirano: — Jugo M., župnik v Mate-
radi pri Urnagi.
13 Beršec (Istrija). Logar Franjo, župnik.
Število udov v tržaški škofiji: ustanovnikov . . 18
letnikov .... 141 Skupaj i . 159
VI. Sekovska Škofija.
I. Admont. — Poverjenik: Pivec o. Maksimiljan.
*Lajh o. Korbinian, gimn. profesor.	Rešek o. Enrik, župnik.
*Matevžič o. Eginard, gimn. prof.	Švarc o. Alkuin, župniK.
♦Pivec o. Maksimiljan.	Trček o. Egidij, župnik. *Vag>ija o. Rudolf, župnik. Štev. 7.
2.	Cmurek
Pavalec Jurij, kaplan v Cmureku.
3.	Gradec.
*Ipavee Benj., dr., zdravnik.
*Krek Greg., dr., prof. slav, slov. na vseučilišču
*Macun France, bivši sodu. pristav.
*Mursec Jožef, dr., realk, profesor v pokoji.
*Skodlar Henrik, trgovec.
*Švajgar Gabriel, gvardijau minorit. samostana.
*Vošnjak Miha, inženir juž. železn.
Hauptman France, prof. na c. k. ženskem uč. izobraževališču. (Hay-dengasse, 8.)
Herman M,, c. k. sodnik in deželni odbornik.
Hoffer Edv., dr. profesor na viši realki.
Kocijančič Alojzij, kamnosek.
Končnik Peter, prof. na c. k izobraževališču za učiteljice.
Kovačič J., župnik v Vrbovji.
Lavrič Josip, učitelj mestnih ljudskih šol.
Lupšina, ravnatelj v . zastavnici.
Macun Ivan, c. k. gimn. profesor.
Misia Jak , dr., knezoškof. tajnik.
Mol Lavoslav, duhoven delalnice.
Opravništvo (Oekonomat) c. k. nad-sodnije (po 5 iztisov v dar.)
Paltauf Jak., župnik v pokoji.
Petelin J., magistr. blagajnik. Pirnat Jakob, odv. koncipijent. Polak P. Alojzij, minorit. prokurator. Purgaj Jakob, dr., c. k. profesor
na I. gimn. v Gradcu. Regula France, uradnik. Robič Mat., dr., bogosl. profesor. SeifriJ Ludwig, duhovnik v c. k. kaznilnici. Senior, dr., zdravnik.
Stanonik Jož., dr., bogosl. profesor na vseučilišču.
Svetina Janez, duh. doktorand filozofije
Slik Jož., župnik pri sv. Margareti na Vabi.
Subic Šim., dr., c. k. profesor vseučilišča.
,.Triglav'', društvo.
Wallner Peter, niž realke kutehet,.
Štev. 35.
Dijaki na vseučilišču.
Kosi Anfon, filolog.	Rojnik Kronc-slav, filozof.
Lasbaeher Josip, filozof.	Sinkovic Dragutin, filo«of.
Lendovšek Josip, filozof.	Šket Radoslav, filozof. Pihlar J., filozof. Štev. 7.
4. Vorau: Kramberger Feliks, kanonik.
5. Graden (p. Koflah): Kolenko Jožef, župnik.
6. St. Peter pri Judenburgu: Kitak Franjo, kaplan.
Število udov v sekovski škofiji: ustanovnikov . . 11
letnikov . . . 42 Skupaj . . . 53
VII Udje v raznih krajih.
I Bem: Pajek Janko, c. k. profesor. 2 Bisag (P. Breznica pri Varaždinu). Vojska Lavoslav, župnik. 3. Buda-Pešt: *Dr. Turner Pavel. 4. DijakOVar: *Strossmayer J. Juraj, biškup.
5. Črnilog (P. Lokve pri Reki Fiume). Poverjenik: Franjo Ah čin.
Ahačin Franjo, učitelj v Črnem logu. Stefančič Matej, trg. v Črnem logu. Durbešič Avguštin, posestnik na Valšič Rade, župe opravitelj v Pra-Grobniku.	putniku pri Bakru. Štev. 4.
6. Dubrovnik (Ragusa): Namar France, c. k. žandarski stražmestor.
7. Dunaj in okolica.
Rajevskij Mih. biškup, častni ud.
*Cigale Matej. c. k. iniuist. tajnik.
*Conrad Sigmund, njeg. okscelencija baron Ejbesfeld, c. k. namestnik Doljno avstrijski, skrivni svetovalec i. t. d.
*Firbas France, odgojitelj,
*Kandernal France, profesor gimn.
*Miklosič pl. France, profesor na vseučilišču.
*Napret Teodor, dvorni svetnik pri najviši sodniji.
* Pogačnik Ferd , dr., odvetnik.
*Sehneid-Treuenfeldski Josip, vitez, c. k. stolnik in c. k. dvorni tajnik, pos. mnogih visocih redov i. t. d.
*Simonič France, dr., c. k. uradnik vseučeliščine knjižnice.
*Šuman Josip, prof. akad. gimn.
*Winkler Andrej, c. k. dvorni svetovalec.
*Žvegel Josip, baron, ministerski svetovalec vnanjih oprav.
Bar. Kuhnov polk. št. 17. v dar.
Detelja Franc, profesor v Dunajskem Novem mestu.
Dolenec Josip, duh. v Avgustineju.
Habč Josip, učitelj v Fiinfhausen-u.
Hostnik Davorin, stud, phil.
Jelencc Jan., prefekt v Terezijanišču.
Jevnikar Jakob, ravnatelj pri mini-sterstvu ?a deželno bran.
Kogovšek Matija, uradnik obrtn. in trgov, zbornice.
Koželj Anton, prefekt na c. kr. Terez. akademiji.
Kulavec Jan., dr., dvorni kapelan in vodja viših bogoslovskih ved v Avgustineju.
Napotnik Miha, duhovnik v Avgustineju.
Navratil Iv., c. k. najvišega sodišča pristav.
Novak Peter, prefekt v Terezijanu. (Knjige v Kamno Gorico št. 22.)
Foznik Radivoj, c. k. staviteljski pristav.
Sežun Žiga, bank. uradnik
Slovensko literavno društvo na Dunaji.
Stritar Jožef, c k. gimn. profesor na Dunaji.
Šuklje France, a. k. gimn profesor v Dunajskem Novem mestu.
Urbanija Jakob, poštni uradnik (Cen-tralbabnhof, Fraclitenausgabe.)
Zmerzlikar France, kem. in tehn, vodja fabrike za kotranove izdelke v Angernu pri Beču.
Štev. 33.
8. Delnice: Majnarič Jakob, učitelj. 9. Gospič V Vojni krajini. Valon Josip, svetnik sodnije. 10. Inomost (Innsbruck). Feuš France, duhovnik.
il. Jindrihov Hradec na Češkem. Mašek Ignacij, gimn. profesor.
12. Hallstadt. Križnicka Dragutin, c. k. sa). kontrolor.
13. Pariz. Picot Emile, podkonzul v Parizu (knjige pod napisom) : Mens. Emile Picot. Viceconsul de France 3 Plače d'Eylau Pariš. (Dureh Giite de« Herrn Speyers Duran bei der franzosisehen Botschaft in Wien),
14. Karlovec. — Poverjenik: Pfeifer o. Milko.
*Steklasa Ivan, profesor.	Majtinger dr. Vojteb, gradski fizikus.
Pfeifur o. Gratus (Milko), vikar in	Štev. 3.
provizor v Karlovcu.
15. Konjščina (na Hrvatskem). *Košiček Ubaldo, župuik.
16. L8V0V. *Chocholovšek Emanvel. zemljemerec. Preis Amalija, rojena Gregoračeva (Griine Gasse, Nr. 19).
17.	Lovke, (pri Reki). Poverjenik: MajnariS Gjuro.
Konic Josip, kotarski lečnik. Majnarič Gjuro, poštar. Vilfan Ivan, poreznik.
18.	Materija, (v Istri). Pernišek Blaž, narodni učitelj.
19. Novi Ičin (Neutitschein). Apih Josip, profesor deželne realke. (Schmiedgasse, 171.)
20. Šibenik. Miglič Peter, dr., nadlečnik 18. polka pešcev.
21. Oderberg. Milič Anton, poštni oficijal (kolodvor).
22.	Osek.
*'elovšek Martin, ravnatelj realke. Jazbec Ivan, nadtelegrafist. Gradišnik Franjo, vodja brzojava. Kodric Andrej, gimn. prof. Hržič Anton, gimn. prof.	Kolarič Baje, ravnatelj štedionice.
Hoker Franjo, telegrafist.	Leitner Franjo, telegrafist.
Horvat Matija, pravoslov.	Štev. 9.
23. Pitten (Spodnja Avstrija). Cirman Anton, učitelj.
24. St- Polten (Spodnja Avstrija). Nemec Anton, poštni opravnik.
25. Poreč. Zarli France, c. k. davk. nadzornik v Poreču. 26. Poredje cp- Rogatec na Hrvatskem): Peter Vrtovec, oskrbnik v Poredju.
27. Praga.
Beseda umetniška.	Rieger Franjo, Ladislav, častni ud.
Matica češka.	Spolek pravniški.
Prvi spolek Gabelsbergerjevih ste-	Štev. 5.
nografov.
28. Požega (Slavonija).
*\1azek Anton, gimn. ravnatelj.
Raič o. Ivan Kapistran, gvardijan v Karlobagu. Štev. 2.
29- Reka. Poverjenik: Franc Blaž.
*'Blaž France, trgovec.	Markovič Ivan, realk, vodja.
Afrič Franjo, c k. prof. na Reki. Slamnik Ljudovik, gimnazijalni rav-Barbič Erazem, dr.	natelj.
Cičigoj Jakob, gimn. prof.	Zupan Jan., gimn. profesor.
Fiamin Ivan, dr., kanonik i pred-	Štev. 8.
stavnik.
Samobor: P. Hrisogon, Majer, frančiškan. Sebenico (v Dalmaciji). Barbič Martin, pri c. k. dalm. drž. železnici. 30. Zlatar (^Hrvatska). Rožič Valentin, grajščinski rendator. 31. Sisek Pavlica Stevo, trgovec. 32. Sllinj Zor Lovro, okrajni zdravnik.
33. Dekanovac (P. Čakovae v Medjumurju). Luci Anton, župnik.
34. Trsat (P. Sušak). Merk o. Sofronij. — Ziherl o. Lenart, vikarij. — O. Veleč Avguštin, kapuciu. — Fabor Rupert, kapucinski klerik.
Štev. 4.
35- Vahrn (pri Briksenu), Solkanski Andrej. 36. Varaždin
*Francelj Bar,, učitelj na niži realki Križan Josip, dr., gimn. profesor.
v pokoji.	Žugič Štefan, profesor.
Erhartič Franjo, dr. odvjetnik.	Štev. 4.
37. Zagreb. Poverjenik: Anton Kos.
Rački Franjo, dr,, častni ud.	*Stare Josip, profesor na višej realki.
*Bradaška Franjo, ravnatelj kr. gimn.	*Vančas Aleksander, dr., zdravnik.
v Zagrebu.	*Weber Adolf kanonik.
*Kopac Jožef dr., odvetnik.	Derenčin Martin, dr.
*Kos Anton, tajnički pristav ban	Eisenbut Miroslav, stolar in posest.
skega stola.	Fogl Fmd, župnik v Kupčini.
*Mažuranid Anton, gimn. ravnatelj	Fon Josip, dr. v bolnici milosrč-v pokoji. nikov.
Gnjezda Anton; trgovec. Kukuljevič pl. Sakcinski, Ivan. Lipež Viktor, prof. na realki. Magdič Franjo, profesor. Marn France, profesor gimn. Matavšek Ferdo, kr. državnega nad-
pravdnika namestnik, Mrazovič Ladislav, župan. Naglic Ivan.
Novak Josip, vrhovni blagajnik v pokoji.
Pažur Josip, mestni kaplan. Sevnik Vinko, vččnik kr. banskoga stola.
Simoncic Gjuro, prof. preparandije. Smičiklas Tade, gimn, profesor. Strožir Ivan, prof. kr. više realke.
Društvo sv, Jeronima. Jugoslovanska akademija (po 3 odtiske). Matica hrvatska.	Štev. 42.
38. Zftder! Šolar Janez, c. k. dež. šolski nadzornik. Zic Nikolaj, vojni župnik.
Štev. 2.
39. Za Rusijo. — Poverjenik: g. Mihael Rajevslcij,
*Bole Davorin profesor.	12 iztisov za društva, s katerimi je
*Slavjanski dobrodelni komite v	St. ,,Matica" v zvezi književne vza-
Petersburgu.	jemnosti.
Štiftar Franjo, prof. v Kalugi.	Štev. 3.
Število udov v raznih krajih: ustanovnikov . 29
letnikov . . . 122 Skupaj . 151
Šuler Franjo, učitelj. Tomšč Jožef, vojni kurat. Tomeid Ljudevit, učitelj. Valjavec Matija, prof. kr. gimn. Vakanovid Jar , prist. kr. stola sedmerice.
Vidovič Ante, kateliet v samostanu
milosrčnih sester. Vidric Lovro, dr., odvetnik. Vršeč Anton, finančni uradnik. AVeingrl Josip, dr. v bolnišnici mi-
losrčnikov. Weis Franjo, kavamar. Zeininger Bojnomir, pek. Žepič Sebastijan, gimn. profesor. Žugčič Josip.
V djanski zvezi književne vzajemnosti je „Matica":
1.	Z Matico dalmatinsko v Zadru od 1864. I.
2.	Z Matico srbsko v Novem Sadu od 1864. 1.
3.	Z Matico gališko rusko v Lvovu od 1865. 1.
4.	Z akademijo jugoslovansko v Zagrebu od 1874. 1.*)
*) Njenemu predsedništvu pošiljajo se po trije iztisi vsake knjige: eden akademijski knjižnici, dva pa, da ju slavno predstojništvo po dr. J. Muršečevi želji daje najizvrstnejšima slovenskima dijakoma na vseučilišču.
5.	Z društvom sv. Jeronima v Zagrebu od 1869. 1.
6.	Z Matico češko v Pragi od 1866. I.
7.	Z besedo umetniško v Pragi od 1866. 1.
8.	Z društvom (spolkom) pravniškim v Pragi od 1866. 1.
9.	S prvim društvom Gabelsberger-jevih stenografov v Pragi od 1870 1.
10.	Z društvom sv. Mohora v Celovcu od 1866. 1.
11.	Z društvom anthropologiškim v Moskvi od 1866. 1.
12.	Z akademijo carsko v St. Petersburgu od 1861. 1.
13.	Z občestvom za izdavanje narodnih spominkov v Vilni od 1869, 1.
14.	Z Mumjecovsko muzejo v Moskvi od 1869. 1.
15.	S knjižnico slavjanskega komiteta v Moskvi od 1869. 1.
16.	Z imperatorskim ruskim geografičnim občestvom v St. Petersburgu od
1869. 1.
17.	Z imperatorsko universiteto v Varšavi (Ego Prevosboditeljstvu Petov
Aleksijeviču Lavrovskemu, Rektoru Imperatorskago Universitete od 1872. I.
18.	Z universiteto v Moskvi od 1872. 1.
19.	Z arheologiškim občestvom v Moskvi od 1872. 1.
20.	Z občestvom ljubiteljej istorij i drevjostej rosijskih v Moskvi od 1872.1.
21.	Z universiteto imperatorsko novoDasijsko v Odesi od 1872. 1.
22.	Z občestvom fiiologiškim v Voronežu od 1872. 1.
23.	S Smithsonovo ustanovo (Smithsonian Institution) v Washingthonu,
24.	S srbskim učenim društvom v Belemgradu od 1868. 1.
25.	Z Matico moravsko v Brnu od 1869. 1.
26.	S kraljevo universiteto v Kristijaniji od 1872. 1.
27.	Z bolgarskim učenim društvom v Brajli.
»Matica" svoje knjige daruje:
1.	Slavni c. k. pravdniji v Ljubljani za kaznilnice (po 3 iztise).
2.	Slavni c. k. nadpravdniji v Trstu za knjižnice primorskih kaznilnic
(po 1 iztis).
3.	Slavni c. k. okrožni sodniji v Gorici za knjižnico tamkajšnje kaznil-
nice (po 1 iztis).
4.	C. k. baron Kuhnovemu polku št. 17 od 1869. 1. (po 1 iztis).
5.	SI. deželnemu odboru v Ljubljani za posilno delalnico od 1869. 1.
6.	SI. kat. družbi v Ljubljani za knjižnico od 1869. 1. (po 1 iztis).
7.	Vis. c. k. nadsodniji v Gradcu za slovenske vjetnike (po 5 iztisov).
8.	Učiteljskim izobraževališčem v dar za onega pripravnika p (slednjega
leta, ki je z najboljšim vspehom dovršil svoje nauke, in sicer: a) Ljubljanskima (možkemu in ženskemu, b) zagrebškima (možkemu in ženskemu), c) zadarskemu, č) petriujskemu, d) pakraškemu, e) djakovarskemu, f) samoborskemu, in g) kragujevaškemu.
9.	„Hervatskomu pedagogijskomu književnomu sboru". 10. Vodstvu dobrodelnih naprav v Ljubljani.
Letopis 1879.
•C3SO
19
Pregled vseh Matičinili udov.
V škofiji		častnih udov		ustanov-nikov	letnikov	skupaj
1.	Ljubljanski ....			179	655	834
II.	Lavantinski ....			94	302	396
III.	Krški......			6	60	66
IV.	Goriški .....		7	18	160	178
V.	Tržaško-koperski			18	141	159
VI.	Sekovski.....			n	42	53
VII.	V raznih krajih			29	122	151
	j Skupaj		7	355	1482	1844

Kazalo
letopisa „Matice Slovenske" za 1879. 1.
Stran,
1.	Slovenščina v besedi in pismu po šolah in uradih. Kulturnozgodovinska študija; spisal P. pl. Radics............1
2.	Przevalskega potovanje k Lob-Noru. Priobčil prof. J. Steklasa	34
3.	Črtice o starožitnostih slovanskih. Spisuje F. Hubad ...	49
4.	Žalostna 18001etnica ali posuto mesto Pompeji. Spisal A. Zupančič.................88
5.	Krško mesto aa Dolenjskem. Zgodovinska črtica. Po raznih virih in delih sestavil J. L............95
6.	Dogodbe prvega zemljevida slovenske dežele. Spisal izdatelj
Peter Kozler................104
7.	Janez Žiga Valentin Popovič. Spisal M. Vodušek . . . .	110
8.	Iz p6tne torbe. Priobčil Fran Erjavec.......118
9.	Nova pisma o Bosni in Hercegovini. Spisal J. Navratil . .	148
10.	Iztočne poslovice. Nabral Jos. Charpentier......214
11.	,,Zeleni Juraj" (Jurij). Zapisal Anton, priobčil in razložil J. Navratil.................217
12.	Narodna pesmica. Zapisal 1. 1867 v Radovičih kraj hrvatske meje (blizu Metlike) J. Navratil.........219
13.	Bibliografija slovenska. Slovensko kujigarstvo od 1. januarja 1879. leta do 1. januarja 1880. leta. Sestavil Ivan Tomšič	220
14.	Poročilo o delovanji „Matice Slovenske" 1879. leta. Sestavil Andrej Praprotnik, odbornik in tajnik........232
15.	Imenik Matičinih udov.............252
———=>4>$®$<E-