SAVINJSKI VESTNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI MESTACELI A, OKRAJEVCELJA-OKOLICEINSOSTANJA I Celje, petek 26.iebniQria 195^ | LETO VII. — ISTEV. 8 — CENA 10 DIN Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone Maslo. Uredništvo: Celje, TitOT trg 1. Pošt. pred. 12. Tel. 20-07. Cek. račun 620-T-230 pri NB FLRJ v Celju. Tisk Celjske tiskarne. Četrtletna naročnina 125, polletna 250, celo- letna 500 din. Izhaja vsak petek. Poštnine plačana ▼ gotovini. Kljub pomanjklfwostim, korak naprej ^ zadrušništmi Pretekli teden smo poročali o delu plenuma Okrajnega komiteja ZKS v Celju. Zaradi pomanjkanja prostora pa nismo objavili kmetijskih problemov, o katerih je govoril tov. Franc Lubej. Zato šele sedaj seznanjamo naše bralce z nekaterimi ugotovitvami, ki jih je plenum nakazal. V kmetijskem zadružništvu so v celj- ski okolici bili lani doseženi znatni uspehi, zlasti v Savinjski dolini, kljub dokazovanju nekaterih hmeljarskih strokovnjakov, češ da se nova oblika zadružništva v hmeljarstvu ne bo ob- nesla. Okrajni ljudski odbor je ustva- ril materialno osnovo, ki so jo zadruž- ne organizacije zlasti v Savinjski do- lini dohro izkoristile. Dodelil je 426 mi- lijonov investicijskega kredita, kar od- pade na vsakega kmečkega prebivalca 6.454 din. Take pomoči ni bil deležen lani noben okraj ali republika. Zato trditev, ki se tu in tam še sliši, da je kmetijstvo zapostavljeno ne drži, zlasti je tako govorjenje brez podlage v celj- skem okraju. Samo savinjski hmeljarji so lani sprejeli 209 milijonov dinarjev investicijskega kredita za regulacijo Ložnice, za gradnjo hmeljskih sušilnic ter za nakup težkih poljedelskih stro- jev. Zato tudi v Savinjski dolini kme- tijska proizvodnja in zadružna misel ne zaostajata, saj so hmeljarji že spoznali, da je kmetijska zadruga edina orga- nizacija, preko katere lahko dvigajo svojo proizvodnjo. To je najlepši od- govor tistim, ■ pesimistom, ki niso imeli zaupanja v nove zadružne oblike in so se vnemali le za bivšo hmeljarsko za- drugo, ki ni imela nič skupnega s so- cialističnimi odnosi na vasi. Ponekod so se vrinili v vodstva za- drug reakcionarni elementi kot n. pr. v KZ Tabor, medtem ko večina zadruž- nikov gleda zdravo na socialistični raz- voj na vasi. V takih primerih je na- pačno, če se vodi zaradi tega gonja napram vsej zadrugi ali vasi. Konico napada naj se uperi s konkretnimi dej- stvi le proti tistim, ki zadrugi škoduje- jo, sicer se ustvarja nezadovoljstvo med zadružniki, ki so pošteni. Zadruge v okraju imajo 164 traktor- jev, ki so lani zadružnikom, olajšali in izboljšali obdelavo zemlje. Težkih trak- torjev je dovolj zlasti v Savinjski do- lini. Hmeljarji bodo morali zato skrbeti za čim boljšo obdelavo, s katero bodo dosegli boljšo kakovost, ne pa samo ko- ličino. Kajti inozem^ci se vedno bolj zanimajo za prvovrsten hmelj, katere- mu cena je tudi znatno višja od hmelja slabše kvalitete, ki zelo težko najde kupca. Pri graAnjah na vasi se bomo morali letos omejiti. Dograditi bo treba le za- čete gradnje, medtem ko bomo gradnjo družbenega standarda morali opustiti ter graditi le tiste objekte, ki neposred- no koristijo kmetijstvu (silosi, gnojne jame itd.). Tudi ves dobiček zadrug za prodani les bodo vložili v sklad za po- speševanje kmetijstva, ker je bil ustvar- jen ne toliko po zaslugi zadruge, am- pak zaradi ugodnih tržnih pogojev in ■ ugodnosti, ki jih je zadrugam nudila država. Lani je bilo v upravnih odborih za- drug okoli 30 odstotkov večjih kmetov, med njimi celo nekaj takih, ki jih je zadela uredba o zemljiškem skladu. Za- to morajo zadružniki paziti, kdo pride v vodstvo zadruge in izboljšati socialni sestav vodstva. Sicer pride lahko do okoriščanja z zadružno imovino, kot je bil primer v KZ Ponikva pri Grobel- nem. ko so štirje močnejši kmetje iz- koriščali stroje v škodo molih kmetov. V zadrugah se še vedno dogajajo špe- kulacije in poneverbe, sicer manj kot prejšnja leta. Lani so revizijski organi pri pregledu vseh 72 zadrug ugo:¡>ovili okoli 4 milijone dinarjev primanjkljaja. Ta številka, ki je sicer veliko manjša kot predlansko leto (7 milijonov din), še vedno da misliti o vzrokih teh pri- manjkljajev. Razen tega so primeri, da v zadrugah trgujejo posamezniki za svoj račun in se tako bogatijo na račun za- druge. Revizijski organi take primere le težko odkrijejo, zato bodo morali od- govorni v zadrugi in izven nje budno paziti kaj se v zadrugi dela. V Kmetij- ski zadrugi Šentjur pri Celju so imeli neznosne odnose do zadružne imovine in je OZZ zaradi tega to zadrugo raz- pustila. V Ljubečni dela zadruga z iz- gubo, razen v trgovini, kar bi ne smelo hiti, saj sta k zadrugi vključeni še dve posestvi. Taki primeri se dogajajo naj- večkrat zaradi slabe organizacije "in vodstva v zadrugi, ker se nihče ne po- glablja v to, zakaj ima zadruga ali nje- ne delavnice izgubo. Mnogokrat se v zadrugi skrivajo razni obrtniki in go- stilničarji, ki delajo prvenstveno le za svoj račun ter na škodo zadruge. Kmetje zadružniki bodo sprejeli letos pod ugodnimi pogoji kredit za pospeše- vanje kmetijstva v znesku 2,3 milijonov dinarjev. Najete kredite za nabavo stro- jev bo treba odplačati v petih letih, za obnovo vinogradov v tridesetih le- tih in za melioracijo v petdesetih letih. Vidina obresti kreditov za obnovo bo 1 do 3%, 2% za gradnje in 4% za na- icup strojev. -ma- Z OBČNEGA ZBORA MESTNEGA ODBORA ZVEZE BORCEV V CELJU V prvih vpstoh pri utpjevQnju delavskega samoupravljanja in poglabljanju socialistične demokracije SPOMLADI BODO ZACELI V CELJU Z GRADNJO SPOMENIKA. — ZBOR ŠTAJERSKIH PARTIZANOV BO AVGUSTA V DOBROVLJAH V iwnedeljek, 22. februarja je bil občni zbor Mestne organizacije Zveze borcev v Celju. V uvodnih besedah je predsednik organizacije tov. Hubert Kamilo podčrtal uspehe organizacije v preteklem letu. KJjub zadovoljivemu delu organizacije, je dejal, je v celj- skih organizacijah ZB zavladalo mrt- vilo, ker se nekateri člani odtegujejo delu. Organizacija ZB je revolucionarna organizacija, zato morajo njeni člani delati povsod v prvih vrstah pri utr- jevanju socialistične demokracije in delavskega samoupravljanja ter s svo- jim zgledom in delovanjem obujati tra- dicije narodnoosvobodilne borbe zlasti med mladino in v družbenem življenju sploh. Člani ZB morajo biti budni, da se ne bi v delavsko samoupravljanje in na odgovorna mesta v društvu in or- ganizacijah vrinili škodljivi elementi, kar bi moglo izpodkopati tiste prido- bitve, katere si je naše delovno ljud- stvo med revolucijo pridobilo. Po uvodnih besedah je pwdal obširno poročilo o delu in uspehih organizacije • sekretar Mestnega odbora ZB tov. Riko Presinger, nakar se je razvila plodna in živahna razprava, ki je dala mnogo smernic in pobud za nadaljnje delo. Uspehi organizacije v preteklem letu niso bili mali. Med najboljšimi orga- nizacijami sta bili nekaj časa organi- zaciji v prvi in četrti četrti, med slab- šimi pa organizaciji na Jožefovem hri- bu in v Liscah. Na 10-dnevne počitnice je odšlo lani 137 partizanskih sirot, 28 partizanskim sirotam, ki so lani poka- zali slabše učne uspehe, pa je Mestni odbor ZB preskrbel brezplačne inštruk- torje, nakar se je njihov uspeh v šoli izboljšal. Obdarovali so socialno šibke družine bivših borcev z darui v vred- nosti 350.000 din. Tudi organizacija no- voletne jelke za otroke padlih borcev in talcev je dobro uspela. Odkrili so 3 spominske plošče: v hiši na Maribor- ski cesti, kjer je bil leta 1941 ustanovni sestanek OF, na Pišekovi hiši v Medlogu in pri Majerjevih v Košnici. Mestna organizacija šteje 1034 članov, na novo so sprejeli 12 članov, 2 so pa izključili, ker nista spadala v njo. Med letom so člani Zveze borcev bili precej budni napram pojavom nemčurstva v Celju ter so take pojave znali pravočasno raz- krinkati. Organizacija je imela dobre stike z ostalimi množičnimi organiza- cijami, najbolj z organizacijo Vojaških vojnih invalidov, medtem ko z Dru- štvom rezervnih oficirjev ni bilo dosti stikov, čeravno bi z le-temi morali naj- tesneje sodelovati. Pri zbiranju zgo- dovinskega gradiva organizacija ni do- segla zadovoljivih uspehov. Nekateri krajevni odbori ZB imajo slabo evi- denco in kontrolo nad članstvom, zato je v nekaterih organizacijah v zaostan- ku tudi članarina. Vsled tega in ma- lega odstotka (30%) članarine, ki pri- pada Mestnemu odboru ZB, ne more le-ta največkrat 'kriti vseh izdatkov, ki niso mali. Da bi bile krajevne or- ganizacije čim bolj samoiniciativne in samostojne, je predlagal tov. Presin- ger, naj bi se skušalo doseči, da bi kra- jevnim organizacijam ostalo 50% čla- narine. Mestnemu odboru ZB 25% in Glavnemu odboru ZB 25%. V razpravi so delegati sprožili številne probleme in dali predloge, na podlagi katerih bo organizacija lahko uspešno delala. V Celju je 256 partizanskih si- rot, za katere bo morala skrbeti celotna družba, ker organizacija ZB je prešibka, da bi sama skrbela zanje. Tudi za moralno vzgojo teh otrok bo treba bolj skrbeti, ker slabih učnih uspehov niso krivi otroci sami, ampak največkrat matere, ki se včasih premalo prigajo za svoje otroke. Zato bi jih naj organiza- cija ZB opozorila na njihove dolžnosti napram otrokom in zainteresirala za delo v organizaciji. Mnogo je naših talcev in borcev, ki so pokopani v Gradcu. Domnevajo, da je precej borcev iz Pohorskega bata- ljona tudi tam pokopanih. Zato bi naj že spomladi organizacija pripravila obisk teh grobov m si prizadevala, da bi tem našim žrtvam, pokopanim v tu- jini, čimprej postavili dostojen spome- nik. UgotovUi so tudi, da komisija, ki iz- daja potrdüa za sodelovanje v NOB zaradi priznanja let, nima pravilnega kriterija. Potrdila dobivajo ljudje, ki nimajo politično-moralnih pyogojev za to, saj je izdano okoli 30% potrdil lju- dem, ki nimajo takšnih zaslug, da bi jim leta za časa okupacije morali pri- znati v dobo za priznavanje pokojnine. Organizacija bo morala vzdrževati tudi večje stike s partizanskimi kraji, ki so büi središče partizanskega gibanja in odpora proti okupatorju, danes jih pa bivši borci radi pozabljajo. Letos bo v okolici Celja zbor šta- jerskih partizanov. Po dosedanjih po- datkih, bi naj bila ta velika manifesta- cija 1. avgusta v bližina grada Zovneka pri Dobrovljah. Savinjska dolina, zlasti pa še Dobrovlje, ima dovolj partizan- skih tradicij, saj so tu vznikli prvi par- tizani Pri Dobrovljah se je že 1941. leta odigrala prva večja bitka, iko se je okoli 50 partizanov uspešno spoprijelo z 200 nadmočnimi Nemci Tu je tudi prvi slo- venski partizanski komandant Stane Rozman leta 1941 združil Savinjsko, Re- virsko in Pohorsiko četo v eno edinico. (Nadaljevanje na 3. strani)i SKUPNA SEJA mestnega in okrajnega odbora SZDL ^^Д^"*^* ° "'^" OSNOVNIH ORGANIZACIJ SZDL. _ AKTUALNA OO- SPODARSKA VPRAŠANIA - IZVOLITEV ZAČASNEGA OOKRaJ VODsÍvAl Glede na formalno že izvršeno zdru- žitev m.estnih in okrajnih političnih fo- rumov Celja in okolice je v petek,, dne 19. t. m. bila prva skupna seja Mestne- ga in Okrajnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva. Seji je pri- sostvovala tudi tov. Mica Marinko — Šlandrova, ljudski poslanec na Koz- janskem. Pod prvo točko dnevnega reda so člani otieh forumov razpravljali o delu organizacij Socialistične zveze, pri če- mer je bilo posebej poudarjeno, da nekateri občinski odbori Socialistične zveze še niso uspeli postati resnični politični voditelji občin. Ugotovljeno je bilo tudi, da so ponekod precejšnja nesoglasja med poedinimi društvi in zadrugami ter organizacijo SZDL. Ra- zumljivo, da v takih primerih člani dru- štev in zadružniki pozabljajo, da so na eni strani tudi člani Socialistične zveze in da so dolžni delati po njenem pro- gramu tudi izven okvira organizacije. Taki nezdravi pojavi so se posebno pokazali v Grižah in na Frankolovem pa tudi delo Socialistične zveze na Vranskem ni dobro. Predsednik Mestnega odbora SZDL, tov. Olga Vrabičeva je v razpravi o bližnjih občnih zborih osnovnih organi- zacij SZDL poudarila, da se naj pri izbiri in kandidiranju tovarišev v od- bore osnovnih organizacij SZDL pazi, da se stari odbori povsem ne razpuste, pač pa naj v novih odborih ostane del odbornikov iz dosedanjega vodstva, ki se je v pretekli poslovni dobi s svojim delom na terenu najbolje izkazal. Prav tako je tudi dala predvsem po- udarka organizaciji in poteku občnih zborov, ki naj po svoji vsebini dajo obeležje socialistične gospodarske de- javnovsti te naše organizacije. Za tem so člani obeh forumov te- meljito razpravljali o aktualnih gospo- darskih problemih na območju mesta in okraja. Diskusija, ki ji je nakazal smer tov. Šumrada Vinko, predsednik SZDL okraja Celje-okolica, je obravna- vala predvsem povečanje narodnega dohodka v letošnjem letu, zaradi česar so absolutno neosnovane govorice ne- katerih ljudi o bojazni, da bo v letoš- njem letu zmanjšana realna vrednost plač. Razumljivo, da o razsipnosti kljub povečanju narodnega dohodka tudi v letošnejm letu ne more in ne sme biti govora. Dalje so navzoči obravnavali problem prodaje tekstilnih ostankov in ostalih industrijskih proizvodov po znatno znižanih cenah, kar prakticirajo mnoga podjetja. SZDL bo morala na- pram takim pojavom zavzeti odločnej- še stališče, kajti taka prodaja zmanj- šuje narodni dohodek, hkrati pa ustvar- ja povečanje kupne moči, kar ima ne- gativen odraz v celotnem našem go- spodarstvu. Dokaj obširna razprava je bila o za- družništvu na območju okraja Celje- okolica. Ugotovljeni so bili primeri, da so se v vodstva vrinili večji kmetje, katerim zadružništvo doslej nikoli ni bilo pri srcu, so pa spoznali prednost stroine obdeilave ter sedaj kot taki izkoriščajo zadružni strojni park pred- vsem za obdelavo svoje lastne zemlje. Tudi v takih' primerih bo morala soci- alistična zveza biti bolj budna in na- nje odločno reagirati. Razprava o osnovnih principih nove uredbe o viničarsko-oferskih odnosih narn je pokazala, da taki odnosi ob- stoje trenutno tudi na območju okra- ja Celje-okolica. Doslej je ugotovljenih 393 primerov viničarskih oferskih od- nosov, od katerih zahteva okoli 200 primerov takojšnjo ureditev. Politične organizacije naj temu problemu posve- čajo več pozornosti, kajti v primerih, ko vprašanje teh odnosov razčiščuje pristojno sodišče, je bilo ugotovljeno, da so nekateri viničarji sodišču izjav- ljali, da njih odnosi do gospodarja niso bili viničarski. V tem je namreč zaslediti pritisk velikega kmeta na našega ma- lega delovnega človeka. Glede delovanja nekaterih delavskih svetov v podjetjih, kjer je uvedeno de- lavsko samoupravljanje, je bilo poudar- jeno, da je napačno na splošno ideali- ziranje organov delavskega samouprav- ljanja. Tudi ti često sklenejo kaj družbi škodljivega, zaradi česar je družbena kontrola tudi danes še vedno važna in neobhodno potrebna. Na koncu so izvolili začasni skupni sekretariat Okrajnega odbora SZDL, v katerega so prišli iz mesta tov. Vrabič Olga, Medved Albin in dr. Pavlic Mari- jan, iz okolice pa tov. Šumrada Vinko, Borovšak Helena, Lubej Franc, Peperko Rudi in Grešak Ivan. Oba odbora SZDL bosta pa do okrajne konference So- cialistične zveze delala skupno. Rdeči hrti na Jožeiovem hrtbu je na svojem občnem zboru podal ob- račun za delo v minulem poslovnem letu. Predsednik tov. dr. Jože Bavdek je v svojem poročilu omenil delovanje in uspehe, ki jih je organizacija RK do- segla v preteklem letu na terenu. Kljub temu, da za to človekoljubno organiza- cijo ni bilo takega zanimanja, kakor bi bilo želeti. Članstvo se je dvignilo za 50 napram prejšnjemu letu, tako da šteje RK na Jožefovem hribu 342 čla- nov. Dohodkov je bilo 12.285 dinanev, izdatkov pa 10.755 dinarjev. V debati o podanih poročilih je bilo med drugim govora, kako v bodoče delo RK na te- renu poživiti. V načrtu dela za bodoče leto je med drugim omenjeno, skrbeti za to, da članstvo ne bo odpadalo za- radi zvišane članarine, poživiti akcijo za krvodajalstvo, vznostaviti povezave z ostalimi terenskimi organizacijami, prirejati predavanja itd. M. C. Konferenca mladine ŠOŠTANJSKEGA OKRAJA MLADINSKIM VODSTVOM MANJKA PERSPEKTIVE - ZATO ZAOSTAJAJO ZA RAZPOLOŽENJEM MLADINE V nedeljo je bila v dvorani sindikal- nega doma v Šoštanju okrajna mladin- ska konferenca, ki so se je poleg okoli 100 zasiopnikov mladinskih akiivov udeležili še ljudska poslanca jakob Žen in Jože Turnšek 1er član predsedstva CK LMS Vlado Selinger. Po uvodnih formalnosiih je o pro- blemih mladine govoril sekretar okraj- nega komiteja LMS Šoštanj Stanko Ravljen. Ko je tov. Ravljen v svojem poročilu poudaril, da je razvijanje so- cialistične zavesti pri mladini največja skrb mladinskih organizacij, je opozo- ril na napako, ki se kaže v tem, da mla- dinska vodsivG svojin, članom ne znajû"~ prikazovali perspektivnosti naše borbe za socializem. V praksi se je tudi po- kazalo, da mladinska vodstva niso bila vedno na čelu razpoloženja velike ve- čine mladine. V nadaljevanju je tov. Ravljen opozoril še, da je področje udejsivovanja vseh mladincev v mno- žičnih organizacijah, v delavskih svetih, ljudskih odborih itd. In ker mladina prav v teh organih ni znala, seveda za- radi nedelavnosti, prikazali svojega sta- lišča in se zanj boriti, je večkrat ka- zalo, kakor da je mladina zapostav- ljena. Kjer koli pa so mladinska vod- stva in z njimi celotno članstvo znala zavzemati jasna stališča v nekaterih perečih vprašanjih, med katerimi so bila tudi gospodarska, tam ni bilo go- vora o zapostavljenosti. Nedelavnosi kmečke mladine je očitna tudi v za- družnih organizacijah šoštanjskega okraja, saj je v tem okraju od približ- no 4000 zadružnikov le 100 mladincev. Da je ta številka na račun mladine po- razna, je vzrok tudi zaostalost stdršev, ki zavirajo svojim otrokom udejstvova- nje v naprednih organizacijah. Organizacijski sekretar OK LMS To- ne Delak je ocenil delo vseh vodstev in aktivov. Poleg tega, da je šepalo delo v okrajnem komiteju, saj so morali v teku leta izključili kar štiri člane, ni- so pokazali večje aktivnosti niii občin- ski komiteji. Življenje pa je potrdilo, da je delo v mladinsl^ih aktivih najčešće slonelo na ramenih enega ali dveh čla- nov. Nedelavnost v teh osnovnih mla- dinskih organizacijah je bila veliko- krat posledica mišljenja — češ, kaj se siliš v ospredje, ko pa sam ničesar ne znaš! V zelo živahni razpravi so mladinci in gostje pojasnili domala vse vzroke nedelavnosti. Med delom konference so bili z di- plomami pohvaljeni tudi najboljši aktivi in posamezniki. Diplome so prejeli na- slednji mladinski aktivi: Šmartno ob Dreti, Družmirje in Topolšica. Med po- samezniki pa so prejeli priznanje: To- ne Sevčnikar (Šoštanj), Pavla Sevčni- kar (Družmirje), Kunst Jože (Rečica ob Savinji) ter Ivan Tajnik (Gorenje). M. 5. Devet vasi okoli Šentvida pri Grobelnem elektrificiranih Preteklo soboto je bila v Šentvidu pri Grobelnem priključitev električnega to- ka. Elekirifikacijski odbor je imel pred- hodno slavnostno sejo, potem pa se je priključitev spremenila v splošno ljud- sko veselje. Elekirifikacijski odbor je bil usta- novljen leta 1948 in ves čas ni prene- hal z delom. Sami so med domačini nabrali okoli 2,000.000 dinarjev. Poleg tega so domačini brezplačno izvršili vse vožnje in pri nestrokovnjaških de- lih prostovoljno delali. Glavna Zadruž- na zveza Slovenije je kreditirala dva milijona dinarjev. Okrajna Zadružna zveza 1,500.000, medtem ko je OLO pri- speval 940.000 dinarjev, Glavna direk- cija železnic v Ljubljani pa 333.000 di- narjev. Projekt za visoko in nizko na- petost je izdelal DES, prav tako tudi vsa strokovna dela. Ob priključitvi je zagorela luč v devetih vaseh, ali sku- paj na triinosemdesetih domačijah. Vsa ta dela pa znašajo 19,5 milijonov din. Vsi interesenti še niso dobili razsvet- ljave, saj jih je pred priključitvijo bilo 157, po njej pa na novo 37. Elekirifika- cijski odbor je uspešno vodil tov. Kos Jože, v veliko pomoč pa so mu bili še Mlakar, 5evc, Narad, Zagon, Znidar, Vrečko ter še nekateri drugi. Veliko pomoč jim je nudil podpredsednik OLG in predsednik gospodarskega sveta ter OZZ tov. Franc Lubej. Nobene pomoči, nemoralne ne mate- rialne pa niso dobili od strani šmarske občine, ki se za elektrifikacijo ni zme- nila, odkar je elekirifikacijski odbor bil ustanovljen. Nekam čudno pa je zve- nela izjava predsednika občine, ki je na slavnostni seji dejal, češ, če se Šent- vid z okolico ne bi priključil k šmar- ski občini, bi še do danes ne imel elek- trike. Dejansko pa je občinski odbor izdal samo edini akt ob elektrifikaciji in to je bila naročilnica za instaliranje električnega toka v občinske ustanove. Medobčinska konferenca cianov ZKS v LaSkem Pred dnevi je bila v Laškem medob- činska konferenca članov ZK iz Laške- ga in Rečice. Govorili so o svojem de- lu in kar je poglavitno o združitvi obeh organizacij v nov občinski komite s sedežem v Laškem. Ko so ugotavljali napake, so se sporazumeli, da so kot člani ZK premalo delali v socialistični zvezi, predvsem je to tipično za Šent- jedert, kjer je SZDL pa tudi mladin- ska organizacija dobro delala brez po- moči Zveze komunistov. Tudi občinske konference tistega dne, se niso ude- ležili. Navzoči so si bili edini, da do- seženi uspehi v Šentjederti pripadajo dejavnosti SZDL, ne pa komunistom. Ugotovili so, da so nekateri člani ZK preobremenjeni s funkcijami, med- tem ko se drugi stanovitno branijo dolž- nosti in predstavljajo v Zvezi komuni- stov samo številko, če že ne oviro pri nadalinjem razvoju organizacije. Tudi Kmetijski zadrugi Laško niso komunisti nudili dovolj pomoči. Vzroki, da je mo- ralo na tej konferenci priti do tako kritičnih razgovorov so v tem, ker so posamezne organizacije ostale pri sta- rih oblikah dela, ker niso sledile skle- pom IV. kongresa, ker so člani premalo študirali in niso dovolj zasledovali nas hitri družbeni razvoi. Izvolili so še se- demčlanski občinski komite in sprejeli vrsto sklepov. ^ stran 2 »Savinjski vestnik«, dne 26. februarja 1954 SteT. t Pogled po svetu Anatole France, ki je med pokojnimi nesmrtniki Francoske akademije že 30 let, je nekje naslikal družbo kaj po- dobno diplomatom na pravkar pokopa- ni berlinski konferenci: »Vse jim je da- jalo videz strpnosti. Toda prav kmalu si lahko spoznal, da so bili v bistvu različnih mnenj o vseh važnih in ne- važnih vprašanjih, da med njimi ni bilo nobenih duhovnih vezi razen previd- nosti in ravnodušnosti. In če so se po naključju znašli, da so istega mnenja, je bilo kakšno vsakdanje preprosto vprašanje. Ce so pri kom odkrili grož- njo svojemu miru ali svojim koristim, so takoj odvrgli vso svojo običajno do- brohotnost in so postali — k r v ol o č - n i. Konferenca se je razšla z edinim pozitivnim rezultatom, da se bodo v Ženevi ponovno sestali, to pot s petim partnerjem, Maocetungovo Kitajsko, da se pogovore o Koreji in Indokini. Na- mesto združene Nemčije, s katero bi štiri velesile sklenile mirovno pogod- bo, namesto državne pogodbe z Avstri- jo bo konferenca pri pospravljanju vrgla nekaj drobiža v obliki olajšav v obmejnem prometu med obema Nem- čijama ali pa še tega ne. Vzhod in Za- pad je ostal na svojih postojankah in nobeden ni pokazal kaj prida volje do kompromisov, čeprav deklaracija treh zapadnih ministrov skuša pričarati dru- gačen vtis. Nemške demonstracije ob zaključku konference so na svoj način pokazale razočaranje nad nasprotji med zmagovitimi velesilami, ki so se* spet izkazala kot neodložljiva bremena člo- veškega rodu v sedanjem času. Mar- sikdo si je ob tem spoznanju z Vol- tairejevim brahmanom zaželel, da bi ne bil rojen ali vsaj ne v tem času. In kaj zdaj? Pesimisti pravijo, da vsak pogovor o razorožitvi povzroča še bolj intenzivno oboroževanje, ker tako ali drugače razkriva oboroženo moč dr- žav, ki so sedle k razgovoru. Tudi v Berlinu so govorili o razorožitvi, a zelo platonično, razni »kvara žugoni« pa že skovikajo po komentarjih svetovnega tiska: da bo zdaj Dulles imel lažje delo v Franciji in Italiji z uveljavljanjem evropske obrambne skupnosti; da so se zaradi Molotovljevega obnašanja angle- ški laburisti približali amerikanski strategiji, kar zadeva atlantski pakt; da bodo ZDA zdaj z lahkoto organizi- rale »svobodni svet« na vseh celinah zoper SZ in Kitajsko; da bodo vsi par- lamenti spoznali nevarnost, ki grozi z Vzhoda in izglasovali vse, kar je treba, da bo Zapad močan; da ne bo nikogar več, ki bi se upiral oborožitvi Adenau- er jeve Nemčije, čeprav je ta gospodar- sko že tako močna, da izvaža svojo težko industrijo v vse celine sveta in z njo že tudi svoj kapital, kar je za premagano, okupirano državo pač ne- sluten usioeh. In tako dalje. Kaj pa op- timisti? Optimistom pa je ostalo upa- nje na Ženevo? Proti Ženevi je vstal en sam nasprotnik, nihče drug kot za- rjaveli condottier s Formoze — Cang- kajšek, ki v imenu OZN protestira pro- ti temu, da bi na takem w.,ednarodne7n zboru nastopil Peking. Da bi svoj pro- test še bolj podprl, je izjavil, da ne bo več kandidiral za državnega predsedni- ka, ampak le še za predsednika vlade ali še raje za vojnega ministra. In da bi pokazal, da še vedno misli resno, je bombardiral Sanghaj — z milijoni le- takov. Tako se uresničuje antična mo- drost: kdor išče dobro, ga le trudoma najde, hudo pa te sreča, dasiravno ga ne iščeš. Svet je star in starost je pohaba ob celem telesu: vse ima, a vsemu kaj manjka. Tako je tudi z zadevo okoli ženevske konference. V isti čas, ko so nanjo Štirje veliki strpno pristali, so pokazali tudi svojo krvoločnost: ZDA so izrazile željo, da bi prevzele vojno v Indokini v svoje roke, poslale v Sai- gon ojačeno vojaško misijo, potem ko so 1. 1953 potrošile 800,000.000 dolarjev za obrambo tega »svobodnega sveta«, ki ga napada Ho Si Minh. Ameriška le- tala in tehnični strokovnjaki, ki so te dni prišli, da pomorejo okorelemu fran- coskemu generalu Navarreu in visoke- mu komisarju Dejeanu, najbrž niso go- lobčki miru nad omizjem, ki se bo zbra- lo v Ženevi. Baje bo Pleven iz svojega inšpekcijskega potovanja v Ind.okini od- rinil naravnost v Washington, da se pomenijo o tej kupčiji, ki ne meče ravno najlepše luči na »svobodni svet« in na človeške svoboščine, ki jih tako vneto in s takimi žrtvami brani. Stas- sen, ravnatelj uprave za poslovanje s tujino, se bo letos posebej posvetil Bliž- niemu in Daljnemu vzhodu, t. j. Tur- čiji, Perziji, Pakiolnice, ki v celoti skoraj služi Celju-okolici, čeprav je na teri- toriju Celja-mesta in spada pod nje- govo kompenienco. Da je pa veterinar- ska bolnica potrebna, ne more nihče dvomiti. Isto velja za primer »Mleko- promet«, ki oddaja svoj prispevek Ce- lju, čeprav je njegova naravna baza Celje-okolica itd. itd. Za uspeh in za umno organizacijo dela vseh teh različnih primerov je pa le potrebna baza, ki je širša od da- našnjega gospodarskega in geografske- ga teritorija Mestnega ljudskega od- bora Celje. Zanimivo poglavje predstavlja kultur- no-prosvetno delovanje ustanov na mestnem področju. Če se ne motim je bilo v zadnjem Gledališkem listu pi- sano, da če naj predstavlja mestno gledališče le ustanovo fpo svojem udej- stvovanju) Celja, potem je boljše, da ga ni. To drži. Za isti denar, ki ga daje za vzdrževanje gledališča, bi si Celje lahko priskrbelo kvalitetna go- stovanja. Toda če govoj-jmo o kultur- nem ceniru, mora ta center tudi stvarno obstojati. Njegovo vzdrževanje in dotok v avditorij je pa vprašanje obeh pro- svetnih forumov in okrajev in če ho- čete celotnega prebivalstva. Ista pesem je z muzejem, študijsko knjižnico kot koncertno poslovalnico (če je še ni, pa bo!!). Celje samo je odločno pre- majhno, da bi vse te ustanove kulturno ia finančno nasitilo. Garancija njihove- ga uspešnega dela lahko zagotovi le koordinato in skupno delo vseh tistih ki se teh ustanov, oziroma ki bi se jih naj, poslužujejo. 2e iz teh skopih podatkov, ki jih navajam je razvidno, da je združitev potrebna in nujna. Le-ta daje tistim, ki se čutijo v svojem »mestnem« po- nosu užaljene, jasnost, da predstavlja tudi za tiste, ki se čutijo v okoliškem »počaščene«, Celje po združi-vi poleg dobrin tudi obveznosti. Celju samernu kot okolici pa je ravno po tem zago- tovljen procvit, ki ga lahko daje le skupno delo. Naravnost začudil sem se nad od- stavkom, da bodo v okrajnem zboru prevladovali kmetje, ki bodo za govar- jali agrarne interese in bo nujno prišlo zaradi tega do trenja in zaradi preve- likih gospodarskih, kuliurno-prosvetnih in socialnih razlik med mestom in vasjo ni pričakovati hilrejšega in uspešnejše- ga razvoja mesta. Zakaj za, božjo voljo, bi naj bilo tako? Kot je že v začetku rečeno, zavisi to v veliki meri od sestava od- bora, statuta, načina in oblike dela. Gotovo diktira okolje v gotovi stopnji mentaliteto ljudi, ki bo v začetku pri- šla bolj ali manj do izraza. Toda vse- eno bi rad videl obraze okoliških od- bornikov ipri branjij te izjave. Prepri- čan sem, da je mesto ravno tako za- interesirano na agrarnem razvoju oko- lice, kot okolica na industrijskem raz- voju mesta. Sestav zbora pa podčrtava le staro zahtevo, da moramo odbornike skrbno izbirati, da morajo biti odbor- niki ljudje z globoko socialislično za- vestjo, kulturno in gospodarsko široko razgledani, z eno besedo najboljši ljudje. Razlike na prosvetnem in kulturnem polju so ravno tisti kategorični impe- rativ, ki to združitev zahteva. Kar se pa tiče izraza, da so te razlike preve- like, se mi pa dozdeva s celjskega sta- lišča gledano, oprostite, grandomansko. Ne trdim, da je piščevo gledanje malomeščansko — ne samo zaradi tega ker sem skop s stičnimi epiteti — mo- goče le malo lokal-patriotično, toda na vsak način ozko in najmanj stvarno. Vsak problem iztrgan iz celote in iz toka razvoja, nekritično obravnavan, je in mora biti neobjekiiven. -K Komunisti Železarne Štore so podali obračun svojega dela v torek popoldne je bila v prostorih Rdečega kotička »Betona« v Štorah let- na konferenca komunistov Železarne v Storah. Poleg okoli 90 članov 7KS iz tovarne in večjega števila nečlanov, se je konference udeležila tudi sekretar MK ZKS ter ljudski poslanec Olga Vra- bičeva. Po poročilh sekretarja tovarniškega komiîeja ZKS ležeta jošia ter organi- zacijskega sekretarja Staneta Soilerja se je razvila večurna ra: prava, v ka- teri so komunisti razčlenili skoraj vse probleme, ki jih srečujejo v vsakda- njem delu. Glede na to, da je glavno torišče dela komunistov Železarne v to- varni sami, v sindikalni podružnici, ga- silski če!i. Svobodi, športnem druš vu itd. in da se delo komunistov opaža tudi v organih delavskega samouprav- ljanja ter v proizvodnih uspehih tovgr- ne, so razprave in poročila v glavnem navajala le probleme. Medtem, ko so proizvodni uspehi od- lični, pa se kaže slaba stran dela ko- rnunistov v Železarni v premajhnem po- uličnem delu in zavednosn. Zelo čudno se namreč sliši, da se nekateri komu- nisti na sestankih ne upajo ogiašau in povedati svoja mnenja! Vsekakor bi bilo to trdi'ev napačno posploševal; kljub temu pa' kaže, da bo *reba tu ■ posvetiti vzgdji več pozornosti. Letošnji sindikslni oboni zbori so no splošno yeiilio boljši od Ionskih Zadnjič smo priobčili razgovor s predsednikom OSS tov. Medvedom, ki je navedel nekaj splošnih problemov okoli letošnih občnih zborov sindikal- nih podružnic. Tokrat bomo napisali ne- kaj konkretnejših podatkov o tem zakaj so bili nekateri zbori boljši, drugi slabši ter še nekatere ugotovitve. PODROČJE DELA SINDIKATOV JE ŠIROKO Dobro so delale dotične sindikalne organizacije, ki se niso zaklepale v ozek okvir delovanja. Sind, organizacija je kot prostovoljna organizacija de- lavskega razreda dolžna delovati na vseh poljih današnjega družbenega razvoja. Njihova naloga ni »tipično« sindikalistična, da bi se pečali zgolj z notranjimi problemi kolektiva. Njihova naloga je uravnovešati odnose v ko- lektivu, skrbeti za večjo zavesi de- lavstva, za večjo produktivnost in s tem v zvezi tudi za višji standard delavstva in celotne skupnosti. Tako so na pri- mer v Žrečah obravnavali poleg svojih notranjih problemov tudi probleme ob- čine, njene komunalne dejavnosti, elek- trifikacije itd. Tam so bili navzoči tudi vsi odborniki občinskega odbora in predstavniki SZDL. Takšna povezanost je prišla do izraza tudi v Rogaški Sla- tini, Zabukovci, Preboldu in še pone- kod. Sorazmerno pa je bilo takih pri- merov izredno malo. V dobro občnim' zborom govorijo tu- di .veliko živahnejše in konkretnejše razprave delavstva. V Polzeli je bilo lani težko vzdušje v kolektivu Tovarne nogavic. .Spor sta vodili dve m.aloste- vilni struji in kot je dejal tajnik OSS tov. Peperko, so se šli nekako »nogo- metno tekmo«, kjer so bili delavci (pre- težni del) le gledalci. Ko pa so se raz- mere zboljšale v tamkajšnji organiza- ciji ZK, ko so v sindikalni podružnici razčistili zadevo, je šlo vidno na boljše, kar je pokazal tudi občni zbor. Veliko je bilo odvisno od priprav. Ti- ste podružnice, katerim je bilo očitano, da so slabo izvedle občne zbore, so v glavnem slabo pripravile občne zbore. Referati so bili telegramski ali nekon- kreini, z diskusijo so hiteli (v Storah so celo priganjali ljudi, češ, da se ne bo zavleklo). V eni izmed podružnic, ki so bile v intervjuju kritizirane, se je sindi- kalni funkcionar čutil užaljenega, češ, njegov referat je bil tak, da bi ga lahko prebral kjer koli, pa bi bil aktualen. Ni si dal dopovedati, da je ravno zato bil slab, ker je bil tako zelo načelen. OBČNI ZBORI IZVEN DELOVNEGA DNE - NAJBOLJŠI Tam kjer so bili občni zbori v ne- deljo, so bili mnogo bolj obiskani, di- skusije so bile živahnejše, ker so bili ljudje spočiti in pripravljeni. V Zrečah je bilo navzočih 510 članov kolektiva. V podjetju je 600 delavcev, cd teh je bilo 50 nujno zaposlenih v tovarni. Prav tako so v Mlinskem podjetju imeli zelo lepo uspel občni zbor, čeravno so nji- hova delovna mesta raztresena tudi iz- ven območja OSS. Ta občni zbor je bfl zelo koristen, saj so pravočasno pod- vzeli vse mere, da so procent peska pri mletju turške pšenice znižali na 0,70%, medtem ko so drugi mlini mieli moko, ki je lahko škodovala zdravju. Delavci Tekstilne tovarne v Laškem so letos imeli takšen občni zbor, kakršne- ga le-tam še ni bilo. Čeprav so 17 me- secev dobivali 80% plače, so diskuti- rali zelo konstruklivno. S pomočjo po- drobne analize poslovanja so delavci ugotovili, da težkemu stanju ni bil kriv samo izrabljen strojni park, temveč tu- di nerednosti v komercialnem poslova- nju. Zdaj že dobivajo 90% plače, med- tem ko bodo do aprila že tako daleč, da bodo prejemali polne prejemke. EDINO KONKRETNO RAZPRAVLJANJE JE LAHKO KORISTNO ... Ponekod so ugotovili pomanjkanje ideološkega deli, pomanjkanje dobrega tolmačenja novih uredb. Kjer je bilo tako, se je nasprotnikom naše stvar- nosti posrečilo vznemiriti ljudi o 60% plačah in podobnem. Majhen žagarski obrat (bivši Kukovec v Celju) se trudi, da bi napredovali. Tam so delavci za- htevali večjo uporabo zaščitnih sred- stev in svarili upravo naj prepove pri- hod otrok v obrat, ker se lahko zgodi nesreča. Z lastnimi sredstvi bodo zgra- dili sobo za delavce in majhno kopal- nico. V Meiki so razpravljali o proiz- vodnji, o izvozu blaga, o ideološkem deiu. Razveseljivo je, da je v lanskem letu dvignilo število časopisnih naroč- nikov za 30%. Zelo dober je bil občni zbor tudi v Kovinskem podjetju, kjer so pretežno le mladi ljudje. Ta kolek- tiv ima spričo elana, ki tam vlada. Je mnogo izgledov za napredek. Ta pri- mer pa tudi pozitivno nasprotuje trdi- tvam nekaterih, ki pravijo, da mladina ne sodeluje v upravljanju, češ, da je nezainteresirana. Razpravljanje je slabilo tudi nekaî drugega. Referati so se dostikrat pre- več vrteli okoli zunanjih in splošnih problemov, medtem ko so stvari, ki bi bile podlaga za razpravo, večkrat eno- stavno obšli. Tudi avtoritativni nastopi proli manj izkušenim diskutantom, stro- kovno izražanje nekaternikov, ki je vli- valo drugim občutek manjvrednosti, srn škodovali. V Štorah so delavci kritizi- rali montažo žerjava, pa so strokovnja- ki planili po njih in udušili kritiko. Po- nekod pa še vedno niso prišli iz nava- de, da diskutirajo tisti »ki so naročeni«. Zaradi tega so ponekod prišli tudi v zadrego. V Laškem so v odbor predla- gali n. pr. nekatere ljudi, ki jih na obč- nem zboru sploh ni bilo. V Kcniicah (Konus) pa so na primer imeli občni zbor med delovnim časom, da spričo ropolanja strojev večji del navzočih ni ničesar slišalo. Zaradi tege so morali še enkrat izvesti volitve, ker ljudem ni bilo jasno kako naj voiij«. Iz seje mestnega odbora sindikata uslužbencev državnih ustanov v СеЦи Pretekli ponedeljek je Mestni odbor sindikata uslužbencev državnih usta- nov Celje sklical svojo sejo, na katero je povabil tudi zastopnike vodstev celj- skih državnih ustanov. Navzoči so v prvi točki dnevnega reda obravnavali osnutek nove spremenjene uredbe o plačah državnih uslužbencev. Kakor je znano, uvaja uredba novo kategorijo nagrajevanja — dopolnune plače. Na seji so sklenili, da bodo sindikalne or- ganizacije na celjskih državnih ustano- vah preko svojih komisij samostojno stavile upravi svoj predlog o določitvi višine znesfca dodatne plače za po- samezna važnejša delovna mesta s ркЈ- trebno utemeljitvijo. Za tem so člani Mestnega odbora raz- pravljali še o pripravah za svojo süi- dikalno letno skupščino, ki bo pred- vidoma 4. marca ter načelno sprejeli predlog osnutka pravil kluba Sindikat* uslužbencev državnih ustanov Celje, katerega bo pa dokončno potrdila ia odobrua letna skupščina. Člani Mestnega odbora so dalje ostr* obsodili pojave špekulacije z naksuziii za popust v gostiščih in letoviščih, ki ga uživajo člani sindikatov Jugoslavije na svojem letnem dopustu. Zaznalo se je, da so nel^ateri člani ostalih sindi- kalnih organizacij dvignili tozadevna nakazila za popust, nato pa ta nakazila v nairazličnejših oblikah vnovčevali ▼ gostiščih, ne da bi svoj dopust v teli gostiščih dejansko tudi izkoristilL Uspela proslava stopetdesete obletnice srbske vstaje v Celju v torek zvečer je bila v Narodnem domu proslava i^O. obletnice srbske vstaje. Proslava je bila zelo dobro pri- pravljena. Organiziral jo je Mestni od- bor SZDL. Lčrpno predavanje o vzrokih, ki so vodili do srbske vstaje le^a 1804, poteku vstaje in njenemu usodnemu koncu je predaval zgodovinar profesor Janko Orožen. Njegovo predavanje je bilo ve- lo zanim.ivo. V kulturnem delu so z re- ci'acijami sodelovali: Viljem Tomšič (Spomini na vstajo — Desanka Maksi- movič), Špacapan Dragica (Noč na Mi- šaru — srbska narodna), Pe'er 5ožič (Noč nad srbsko vasjo — Fran Roš) in Vlarimir Novak íKii v plamenih — Ma- tej Bor). Moški komorni zbor pod vod- stvom Egona Kuneja je zapel tri pe- smi (Ne sedi, idji-5i}ečanko. Kolo in In- ternacionalo). Pronrr-rn in vsebina proslave sta bi- la dostojna tega praznika, ki nam je v jugo^lovanse kobule savinjske rože in z njimi izse- savali znoj in žulje delovnih ljudi. Avtor-skladatelj Radovan Gobec je v opereti prikazal dogajanje z ob- čuteno resničnostjo. Poleg tega ob- segajo vloge široko področje: od sa- lonske pogóvornosti do merkurske pretkanosti, od mehke čustvenosti do Izbruhov neuravnovešenosti, od naiv- nosti do raznolike komike. Iz tega okvira netrdnega sijaja raz- vija odrsko tvornost, jo prikazuje s pozitivnimi in negativnimi človeškimi značaji iz katerih izstopa lik napred- nega vzgojitelja, osamljenega v svoji idejnosti, za tisto dobo revolucionar- nega človeka, ki zavrača pohlepnost po denarju in izkoriščevalce ljudstva. Od avtorjeve prve uprizoritve je pre- teklo okoli 20 let. Vendar je opereta tudi danes enako privlačna, polna ki- peče razigranosti, ki publiko zmeraj prevzame in kakor pravimo »vžge«! Ker mi je prostor odmerjen, ne mo- rem izvedb operete analizirati v po- drobnosti. Tudi ni mogoče in bilo bi celo krivično, če bi duetante v ce- loti merila z vatli pokiicnih igralcev, čeprav so nekateri izmed njih resnič- no dosegli to stopnjo. Seveda navedem lahko tudi nekaj šibkih mest, površna dikcija, torej pri nekaterih pomanjkljiv govorni jezik (te- ga menda prav povsod na amaterskih odrih utiramo le korak za korakom) dalje, i>onekod premalo jasni vstopi pevcev in sem ter tja premalo čista zvočnost orkestra. Zanimivo je to, da so v opereti od- lično podali ravno najtežje prizore n. pr. v drugem dejanju, peti prizor, ki zahte- va pevsko izvedbo pogovora, kar je dosti zahtevno. Odlična je bila Salobirjeva »zamuda« ob pričetku tretjega dejanja. To v po- jasnilo tistim, ki jim je morda v dvo- rani že postalo tesno pri srcu. Igral- čeva zamuda je tukaj avtorsko izvirna in — moj bežen pogled po dvorani — prav res presenetljiva! Šibka mesta (saj jih ni mnogo) niso nepremostljiva. In končno te hibe po- stanejo na mah mnogo manj važne ob misli, da se je tu združilo tako veliko število (70) ljubiteljev petja, igre in glasbe ter se s pohvalevredno marlji- vostjo dan na dan, celo v nezakurjenih prostorih učUo in dvigalo svoje zna- nje. Z mirno vestjo lahko zapišem, da je opereta res dobi-o uspela, da so gle- dalci odhajali zadovoljni in da je tudi ta izvedba bila ena izmed številnih stopnic, ki vodijo našo »Svobodo« k umetniškemu uspehu. Proces, ki se je odigral v duši vzgo- jitelja Branka je bil docela doživljen od prvega do zadnjega dejanja. Uspelo mu je prikazati nasprotje med kulturo srca in slepečim, a praznim zunanjim bleskom bogatašev, kar je prednašal tudi z lepim čustvenim petjem. Dejstvo, da je to obširno vlogo igral rudar-jam- ski kopač, torej »samorastnik« je po- membno! Vloga Darinke se je stopnjevala z redko doslednostjo. Zdaj je bila nežno naivna, zdaj zastrto salonska, spet pre- pričevalna v ponosu užaljene ljubezni in z njeno pevsko rutino je z lahkoto obvladala osrednje dogajanje. Hmeljski »graščak« Koman je bü pristen, ponekod do potankosti dognan, prepričevalen in je dobro odigral svojo ne ravno lahko vlogo n. pr. v drugçm dejanju. OtiMja je kot sopi-oga svojo dosto- janstvenost dobro dopolnjevala z ne- minljivo žensko ljubosumnostjo. Trio — Khon, Izak in Salobir so bili dovršeni, predvsem zadnji je s svojim prirojenim igralskim in pevskim ta- lentom navduševal od prizora do pri- zora. Igralsko najpravilnejši je bil Izail<. Ljubja je bila »mala« Danica, ki je bila prvič na odru in od nje priča- kujemo še mnogo. Grga in Šušlja zadovoljiva, slednji naj ne uporablja dialekta! Natakarja sta bua dovolj spretna, postrežnica dobra, pismonoša uglajen, Vila Zora dovolj giaciozna. Zbor je bü pevsko zelo dober, igral- sko pa mu v tretjem dejanju ne bi škodovalo malo več razgibanosti. Folklorni ples in predvsem balet po- trjujeta gibčnost naših mladih fizkul- turnic. Za to uprizoritev áestavljeni orke- ster je za Laško velika pridobitev. Z nadaljnjim obstojem je podana osno- va, na kateri se z njegovo pomočjo lahko razvije širša dejavnost kultur- nega dela v razne smeri. Predvsem, ker sodelujejo v njem tudi nekateri glas- beniki-profesionalci. Scena je bila odlična, postavljena po osnutkih prof. Skoka. Režiral je tov. Hrastelj Peter, Balet je naštudirala tov. Mrmolja. Maskiranje je izvršil mojster Grobelnik. Razsvetljava odra zadovo- ljiva. Številni aplavzi ob odprti sceni po- trjujejo, da je uprizoritev dosegla nad- povprečen uspeh. Vsi, ki so pripomogli k izvedbi operete, zaslužijo pohvalo in priznanje, v nemajhni meri predvsem dirigent, požrtvovalni tov. Julij Goric, ki že vrsto let iniciativno, neumorno dviga pevsko kulturo v Laškem in Re- čiški dolini. Tudi izvedba operete »Hmeljska princesa« je gotovo oboga- tila čustva vseh, ki so v njej nastopali in onih, ki so ji prisostvovali. Želimo, da bi »Svoboda« z opereto gostovala tudi drugje, saj je v okraju verjetno le malo društev, ki bi razpolagali s tako obširnim in dobrim pevskim, igralskim in glasbenim materialom. Dirigentu je bilo poklonjeno cvetje. Opereta bi se lahko dobro izvajala tudi na prostem. Imamo Okrajno letno gledališče tudi v Grižah, kar naj dru- štva ob pravem času ne pozabijo! Pavla Rovanove Založba „Kmečka knjiga" kmečkim bralcem... Lepa domača, strokovna in leposlov- na knjiqa je našla vedno odprla vrata v kmečko hišo. Po osvoboditvi je bilo marsikaj storjenega, da bi dobre knji- ge prišle v našo vas. Kljub raznim množičnim izdajam pa večini sloven- skih založb ni uspelo zajeti med svoje redne naročnike in bralce prav kmečke ljudi, ki jim je knjiga najbolj potrebna. Naše knjigotržnišivo ni uspelo najti pri- mernih oblik, da bi domačo knjigo pri- bližalo kmečkemu človeku. V to ledino je pred leti zaorala prvo brazdo novo ustanovljena založba »Kmečka knjiga«. Založba je bila usta- novljena z namenom, da preko kmetij- skih zadrug in drugih ustanov na vasi, približa dobro strokovno in leposlovno knjigo kmečkim ljudem. V dosedanjem delu je »Kmečka knjiga« v izdajanju strokovnih in poljudno pisanih knjig za kmetovalce dosegla lepe uspehe. Nje- no delovanje pa se je zlasti razmah- nilo ob koncu lanskega leta in dobiva čedalje širši razmah v tekočem letu. Poleg vrste strokovnih knjig je založba v večji nakladi izdala svojo knjižno zbirko, ki jo namerava vsako leto ob- navljati in povečevati število njenih na- ročnikov. V lanskoletni knjižni zbirki je izšlo četvero zanimivih in koristnih knjig: Ko- ledar za leto Î954, ki obsega preko dvesto sirani pisanega in zanimivega gradiva od doma in po svetu in dve poljudno pisani knjigi »Travnišivo« ing. Gvida Fajdige ter »Vremenoslovec pri- poveduje«, delo dr. Vitola Manohina in Franceta Slokana. Četrta knjiga je zbir- ka biserov slovenske predvojne proze slovenskega pisatelja Prežihovega Vo- ranca »Ljube/en na odoru«. V letošnji množični zbirki šele odhaja Prežihov Voranc v množični nakladi med kmečke Hudi, med katerimi je samorastniško zrasel do velikega pisatelja, za katere ie pisal. Celotna zbirka stane 300 din in je prav lahko dosegljiva vsakemu kmeč- kemu človeku. Tudi v letošnjem letu namerava za- ložba izdati knjižno zbirko za svoje naročnike. Zbirka bo obsegala štiri knjige: Koledar za leto 1955, zanimivo in prepotrebno »Zgodovino slovenske- ga naroda«, ki jo je napisal univerzi- tetni profesor dr. Bogo Grafenauer ter »Govedorejo«, ki je namenjena našim živinorejcem. Četrta knjiga bo nova iz- virna slovenska povest, za katero je založba že razpisala nagradni natečaj. Tudi letošnja zbirka bo dosegljiva vsem ljubiteljem knjig na podeželju, saj bo stala le 300 dinarjev. Razen množičnih zbirk pa bo založba sproti izdajala še vrsto strokovnih in leposlovnih knjig. Tako je pred krat- kim izšla »Mala kuharica« za kmečke gospodinje in dekleta. Na knjižni trg prihaja nov izvirni slovenski roman »Dan v oktobru«, ki je bil nagrajen z nagrado Prešernove družbe za leto 1953. Napisal ga je pripadnik mlade povojne pisateljske generacije Drago Vresnik. Nadalje je pred izidom prijet- na knjiga za otroke »Gozdarjev Ton- ček«, »Vrtjčkorjevo leto« delo češkega pisatelja Karla Čapka in vrsta drugih. Med njimi bo izšla zbirka humoresk Franceta Magajne in Dušana Mevlje, zbirka novel pisatelja Ivana Ribiča, ki je znan po letošnji knjigi» Stopinje v snegu«, ki jo je izdala Prešernova družba itd. Da bi založba uspešno poslovala, na- merava v tekočem letu organizirati ši- roko mrežo zastopnikov v kmetijskih zadrugah in po vaseh, saj je znano, da so knjigarne na podeželju zelo redke in je tak način posredovanja lepe do- mače knjige najuspešnejši. Prepričani smo, da bo med našimi kmečkimi ljud- mi mnogo zanimanja za svojo kmečko založbo, ki ji bodo pomagali z razširja- njem domače leposlovne in strokovne knjige, z nasveti in sodelovanjem. -vd Na Ljudski univerzi v Сеlju je predaval dr. Joie Poiré Pretekli četrtek je na Ljudski uni- verzi v Celju predaval o socialistični morali član Izvršnega sveta LRS tov. dr. Jože Potrč. Risalnica na mestni šoli, ki Ljudski univerzi v Celju služi za pre- davalnico, j(î bila nabito polna poslu- šalcev, predvsem mladine učiteljišča. Predavanje, ki ga je dr. Potrč izva- jal, je zajelo menda najbolj aktualen problem v današnji stvarnosti. Preda- vatelj je svoje filozofske teze prednašal na zanimiv, lagoden način, jih podkre- pil s številnimi prispodobami in jih podprl s citati raznoraznih znanstvenih in filozofskih veljakov v sedanjosti in preteklosti, - Predavanje je bilo preobširno, da bi mogel zapisati vsaj nekaj vsebine. Tudi koristilo ne bi mnogo, kajti živa be- seda je še vedno prepričevalnejša od pisane, ker najde neposredni kontakt s poslušalcem. Zato je škoda, da pre- davanja ni slišalo več ljudi, ali pa vsaj tisti, ki jim je tako predavanje bilo nujno potrebno. Skoda je tudi, ker pre- davatelj nim^a možnosti predavati o tej temi še večkrat in na različnih krajih našega mesta. Zato je že čas, da Celje pridobi tehnično sredstvo, ki v napred- nih državah ni več taka novost. Ce bi dr. Potrčevo predavanje posneli na magnetofon&lîi trak, bi ga lahko po- sredovali najširšim množicam. Razu- meti je treba, da živa beseda, čeprav prednašana na umeten način s trakom, pri ljudeh veliko več doseže. Navzoči udeleženci so büi s preda- vanjem zelo zadovoljni. Mnogo so pri- dobili, precej nejasnosti je izbledelo in nekako jasneje začrtano smer so do- büi tudi tisti, ki sicer več razmišljajo in razpravljajo o teh vprašanjih. Po končanem predavanju je bil dr. Potrč še gost Kluba kulturnih delav- cev in se z njimi zadržal v daljšem ter seveda tudi zelo koristnem pogovoru. Uprizoritev Kreftovili Geijskih grofov pri hmh neizvedljiva? Preteklo nedeljo, dne 7, februarja je bü pri razvalinah žovneškega gradu pri Braslovčah komisijski ogled prizorišča za uprizoritev naslovne drame. Ogleda se je poleg zastopnikov celjskega mest- nega gledališča udeležilo tudi lepo šte- VÜO zastopnikov kulturnoprosvetnih društev. Pri tem je bilo ugotovljeno, da ima omenjeno prizorišče več tehtnih napak. Ena izmed glavnih je ta, da je preveč oddaljeno od prometnih žu in je dostop zlasti z vozüi do gradu pre- cej težaven, kar bi režijske stroške zelo povečalo. Okolica grajskih razvalin je obdana z drevjem in poljedelsko kul- turo, zaradi česar bi büo treba vso oko- lico prilagoditi zahtevam dramskega dela. Spričo takih okolnosti so bili ude- leženci mnenja, da je ideja o uprizo- ritvi te zgodovinske drame na prostem sice:' izvedljiva, vendar ji bo treba izbrati ugodnejši prostor. OBISKOVALCEM PREDSTAV LJUDSKEGA ODRA One številne obiskovalce, ki so pre- teklo nedeljo nameravali prisostvovati naši veseloiifri »Slaba vest«, prosimo, da nam oproste, ker smo morali pred- stavo odpove-datL To smo morali storiti zaradi defekta pri centralni kurjavi. In ker si želimo ohraniti naklonjenost na- šega občinstva, nismo namreč mogli do- pustiti, da bi gledalo predstavo v ne- kurjeni dvorani. Obljubljamo pa, da bomo »Slabo vest« še ponovüi eno na- slednjih nedelj. To nedeljo pa bomo ponovüi učinkovito dramo »K 324/52«. K obisku vabi Ljudski oder Z občnega zbora Kmetijske zadruge v Ločah Le z dobrimi odselci in Čvrsto organizacijo v zadrugi bomo dosegli večje uspehe v Icmetijstvu POSPEŠEVALNI ODSEKI SO PREMALO STORILI - STRO)! SE MORAJO RACIONALNO IZKORIŠČATI - VEČJA SKRB ZA TRAVNIKE, KI SO OS- NOVA ZA ŽIVINOREJO - VES DOBIČEK V ZNESKU 3.5 MILIJONOV DI- NARJEV SO DALI ZA INVESTICIJE - ZADRUŽNA KLAVNICA JE IZKAZALA PREMALO DOBIČKA Preteklo soboto popoldne so imeli zadružniki Kmetijske zadruge Loče občni zbor. Zadruga v Ločah spada po svoji organizaciji med najboljše v okra- ju. Tudi kmetje kažejo veliko zanima- nje za zadrugo. Se tisti kmetje, ki so pred leti dvomili v uspeh zadružništva ter mrko in nezaupno gledali, če jim je kdo pripovedoval o strojni obdelavi zemlje, so spregledali, saj za poljedel- ske stroje je v tej zadrugi vedno večje zanimanje. Zato jih je zadruga lani na- bavila že lepo število. Da je zadružna zavesi že globoko za- sidrana pri tamkajšnjih kmetih je do- kaz tudi njihov občni zbor. Dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička in zamudniki niso dobili več prostora v njej. Od 337 članov je bilo navzočih na občnem zboru okoli 300 zadružnikov. Zadruga je lani dosegla lepe uspehe, čeprav bi delo odsekov bilo lahko bolj- še. Z boljšo organizacijo dela bo no- voizvoljeni upravni odbor letos po- manjkljivosti prav gotovo odpravil. Živinorejski odsek je nabavil lani 3 plemenske bike, sedaj imajo v občini 7 plemenskih bikov, od katerih je 5 za- družnih. Uvedli so tudi mlečno kontrolo. Z drugimi uspehi na tem polju se ne morejo pohvaliti. Pogoji za živinorejo so v tem kraju dobri, vendar živinoreje ne bodo dvignili le z nabavo plemenja- kov. Osnova za živinorejo so dobri travniki in zadružnik Gosak je dejal prav, da je travnik oče živinoreje. Zato bodo morali vložiti vse sile za izbolj- šanje travnikov (melioracija, sušenje tal, peskanje in pravočasna košnja). Sadjarski odsek se je premalo za- nimal za obnovo sadovnjakov in vino- gradov. Zadružniki so premalo kori- stili sadno sušilnico, ki jo je lani zgra- dila zadruga. V njej so posušili le okoli 800 kg sadja. Pri čiščenju sadnega drevja proti kaparju so dosegli lepe uspehe, saj so očistili 90% sadnega drevja Í7514 dreves) ter za to uporabili 1538 kg rumesana, za katerega je zadru- ga prispevala 200.000 din. Najbolj se je pri tem izkazal zadružnik Gosak, ki je s svojo ekipo poškropil vse sadovnja- ke v vasi Suhodol. Odsek za mehanizacijo je lani naba- vi! iz dobička in s pomočjo dolgoroč- nega kredita lepo število kemlijskih strojev v vrednosti 4 milijonov din. Za- druga ima 2 težka traktorja, univerzal- ni stroj za sajenje krompirja in večje število najrazličnejših kmetijskih stro- jev. Nekatere stroje zadružniki premalo korisiijo ter je zaradi premajhnih sto- ritev strojni odsek izkazal izgubo. Tu- di traktor, ki bi moral delati 240 dni v letu je lani delal le 160 dni. Da je bil strojni park premalo koriščen je vzrok [udi ta, da so nekatere stroje nabavili šele na jesen. Eno drži: Stroji so pre- dragi, če niso racionalno izkoriščeni, zato jih bodo morali loški zadružniki v bodoče bolj smotrno koristiti. Tudi gozdarski odsek ie premalo sto- ril. Očistili so sicer 40 ha gozda, nasa- dili so pa le 3000 gozdnih sadik, kar je premalo. Za čiščenje gozda je zadru- ga nagradila zadružnike s 3 do 5 tisoč din za vsak očiščen hektar gozda. Od- kupni odsek je sicer odkupil velike ko- ličine vseh vrst poljskih pridelkov in raznovrstnih sadežev, vendar je pre- malo skrbel za kvalitetno in sortirano blago, za katerega bi zadruga dobila višjo ceno. Zadruga ima knjižnico z 200 knjigami, zanimanje za čitanje je pa slabo. Zadruga je lani dosegla okoli 3,5 mili- jonov din čistega dobička. Ima pa okoli 5 milijonov din dolgov, 1 milijon din dolgujejo celo privatniki. Vodstvo za- druge bo moralo bolj paziti, komu in pod kakšnimi pogoji bo dalo kredit. Revizija je ugotovila tudi 203.000 din primanjkljafa, od tega 175.000 din od bivše KZ Zbelovo, kar bo verjetno ne- izterljivo. Tudi zadružna mesnica, ki je napravila preko 7 milijonov din prome- ta je izkazala samo 106.000 din dobič- ka, kar je za takšen promet premalo. To da misliti, ali je bilo poslovanje v mesnici sploh pravilno? Zadružniki so sklenili, da bodo ves dobiček odstopili v investicijski sklad in tako delno odplačali 5 milijonski kre- dit, ki so ga lani najeli za nabavo stro- jev. Sklenili so tudi, da zadruga lahko najame v slučaju potrebe obratni kre- dit do 10 milijonov din, investicijski kredit pa do višine 5 milijonov din. Ker je v zadrugi nekoj članov, ki še do danes niso plačali jamstva, bodo izvr- šili revizijo članstva. Kdor jamstva v dveh mesecih ne bo plačal, ga bodo črtali iz članstva. Na splošno je prehojena pot te za- druge bila lani uspešna. Vendar se bo morala zadruga bolj zavzemali za po- speševanje kmetijske proizvodnje. Od- seki, ki lani niso najbolje delali, bodo morali z večjim veseljem poprijeti za delo, zadruga pa mora od njih zahte- vati več odgovornosti kol doslej. Za- druga naj bi sprejela v službo tudi kmetijskega strokovnjaka, ki bi po do- ločenem načrtu sprovajal v življenje sklepe upravnega odbora. Poleg tega bo treba učvrstiti tudi notranjo orga- nizacijo v zadrugi in uzakoniti, pravni red in dolžnosti v njej. -ma-' Nekaj o rentgenskem slikanju Na splošno poteka akcija fiuorogra- firanja v Celju še nekam zadovoljivo. Odkar so na vrsti posamezni tereni, je nekoliko bolj mrtvo od takrat, ko so prihajali celotni kolektivi tovarn in ustanov. Kako je bila ta akcija potreb- na, nam dokazuje dejstvo, da je med prebivalci kakih štiri odstotke takšnih, ki so bržčas bolni na pljučah. Vendar to ni dokončna analiza, ker so ti po- datki samo za prve dni rentgenskega slikanja. Za pametno mislečega človeka je ne- kam nerazumljivo, da je moral Mestni ljudski odbor na vabilih zagroziti s kaz- nijo tistim, ki se pregleda ne bi udele- žili. Nerazumljivo zaradi tega, ker je vendar ta toliko koristna akcija v prid' vsakemu posamezniku in smo lahko srečni, da živimo v državi, kjer se ob- last toliko zavzema za zdravje držav- ljanov. Pa vendar so se našli ljudje, ki so abstinirali udeležbo. Neka žena je prišla celo na MLO in izjavilo, da ji lahko odtegnejo kazen od plače, na pregled pa da ne gre. Ni dovolj, da bi take zase in za skup- nost škodljive ljudi kaznovali. Se ved- no obstoja možnost, da so ravno le-ii bolni in lahko okužijo svojo okolico. Naloga SZDL in drugih množičnih or- ganizacij in naposled vseh državljanov v bližini bi bila, da prepričajo take lju- di, da je pregled potreben in od njih, če ne gre drugače, zahtevajo udeležbo v korist zdravja ljudi, med katerimi se ti posamezniki gibljejo. VZOREN OTROK Tovariš profesor, bi pri pisanju mo- jega spričevala upoštevali, da so moji starši zelo slabih živcev .,, V prvih vrstah pri utrjevanju deiavsicega samouprav- ljanja in poglabljanju socialistične demoBcracije Nadaljevanje s 1. strani Od vseh krajev, ki bi imeli tudi zgodo- vinske pogoje za tako veliko zborovanje kot so Pohorje, Zgornja Savinjska do- lina, Polj cane itd,, so najbolj prikladne Dobrovlje, kjer je primeren prostor za sprejem velikega števila ljudi in dobre železniške in cestne zveze, V ostalih krajih, ki so tudi močno vezani na par- tizanske tradicije, pa bi naj odkrili pred tem zborovanjem spominske plo- šče in organizirali partizanske patrole v predpripravah na to veliko sloves- nost. Mogočo bo pametno, da se bo predviden dan tega zborovanja pomak- nu nekoliko naprej, ker bodo 1, avgusta savinjski kmetje imeli poLne roke dela s predpripravami in obiranjem hmelja, kar bi utegnüo zmanjšati pomen temu velikemu partizanskemu mitingu. Pri organiziranju te zgodovinske manife- stacije, ki bo zahtevala veliko dela in organizatorskih sposobnosti, bodo mo- rali sodelovali tudi člani ZB v Celju in organizacija mora na to že sedaj mi- sliti. Tudi akcija za postavitev dostojnega spomenika v Celju se je premaknila iz mrtve točke. Pri tem ima največ za- slug akcijski odbor za postavitev spo- menika. Z gradnjo spomenika bodo za- èelî že spomladi, Ciin bo vreme omo- gočuo delo. Predvidevajo, da bo od- kritje spomenika šele 1. maja drugo leto, ker bodo umetniška dela zahte- vala dosti časa. Od sprejetih osnutkov so osvojüi najboljši projekt. S{>omenik bo visok 21 metrov, obelisk bo oprem- ljen s simboličnim kipom, na katerem bo prikazan zgodovinski razvoj parti- zanstva na Štajerskem. Stal bo na Slandrovem trgu v bližini grobnice na- rodnih herojev. Mnogo so delegati razpravljali o tem, kje preskrbeti denarna sredstva za po- stavitev spomenilka. Organizacija ZB ima sedaj v ta namen zbranih 2,600,000 din, kar še zdaleka ne zadostuje, saj je za spomenik potrebno najmanj le milijonov din. Pri tem bo vsekakor mo- rala pomagati skupnost, kakor tudi vsak posameznik po svojih možnostih. Izne- seni predlogi, kot je nabiralna akcija, prodaja slik in razglednic spomenika, izdaja brošure, katero naj bi podjetja podprla z reklamnimi, oglasi ter poda- ritev obveznic ljudskega posojüa, so vsekakor dobri, vendar pa vsa ta sred- stva ne bodo zadostovala. Zato bomo morali najti tudi kakšen drugi, vir do- hodkov, ki bo omogoiil ustvarit<»v te lene zamisli. Morda bodo tudi delavni kolektivi darovali nekaj ur nadum*^^ dela. sai bi bila ta pomo^ najbolj učin- kovita. Dolžnost vseh članov bo, da se bodo s primerno agitacijo povsod za- vzemali za ustvaritev čim več sredstev za spomenik, ki bi ga Celje že moralo imeti. Nadalje so govorüi še o slabo obiska- nih sestankih krajevnih organizacij, o delu s pionirji, o vzgoji pubertetne mla- dine tei'", da bi se v šolah uvedla par- tizanska ura. Člani ZB morajo odkri- vati tudi primere nepravüne invalidske pokojnine, ker se dogaja, da spreje- majo tako pokojnino ljudje, ki niso po- stali invalidi v vojni, temveč doma pri delu in so z lažnimi pričami dosegli in- validnino. Člani morajo bolj aktivno sodelovati v Društvu za rezei-vne ofi- cirje, kjer bodo strokovno izpopolnje- vali svoje vojaško znanje. Zavzeli so so tudi za to, da bi naj MLO ne pro- dajal eno ali dvostanovanjskih hišic le tistim, ki imajo denar in ki lahko več plačajo, temveč da bi se omogočil na- kup teh hišic na dolgoročna posojila predvsem tistim ljudem, ki so v času vojne veliko žrtvovalL Na kraju so delegati izvolüi 9-članski upravni odbor in 3-članski nadzorni od- bor, za zastavonošo pa tov. Edi j a Gol- ea, Ker bo v bodoče ta organizacija v rangu občine, so izvolili 25 delegatov za okrajni občni zbor ZB, izmed katerih bodo izvoljeni člani okrajnega uprav- nega odbora, ki bodo zastopali v novem okrajnem odboru ZB mesto Celje, stran 4 »Savinjski vestnik«, dne 26. februarja 1954 Stev. 8 Iz Celja PISMO IZPOD CELJSKEGA GRADU Dobili smo pismo, v katerem nam pisec sporoča, da v tiiši, katere lastnik je Lončarevič vladajo čudne razmere. Hišni gospodar zahteva previsoko na- jemnino, ne pusti otrok ostalih strank, da bi se igrali na dvorišču, njegova družina pa us.tvarja nemir v škodo drugih. Nedavno je brez pravice vdrl v stanovanjsko sobo nekega študenta, ki je trenutno pri vojakih. Šele na in- tervencijo ostalih strank in na zahtevo oblasti, je odnesene stvari tega stano- valca znosil zopet iz podstrešja nazaj v sobo. Stanovalci se vprašujejo, ka- ko dolgo bodo njihovi otroci morali če- peH v kuhinjah, kadar jih starši nimajo časa peljati na sprehod? LJUDSKA UNIVERZA V CELJU V čctrteli, dne 4. marca t. 1. bo v preda- valnici učiteljišča ob 19,30 uri predaval tov. prof. Drago Ulaga iz Ljubljane o temi: Smnčajnje v besedi, sliki in filmu. Predavanje bodo ponazarjale skioptične slike in kratek film. Vsi vljudno vabljeni! Gibanje prebivalcev v Celju v času od 15. do 22. februarja 1954 je bilo rojenih 27 dečkov in 26 deklic. POKOČILI SO SE: Koprič Dragutin, trg. nameščenec iz Celja, in Stibrië, roj. Slatinšek Stanislava, stroje- piska iz Celja; čop Boris, kmetijski tehnik iz Celja, in Lettin Helena-Danijela iz Celja, krojaška pomočnica; Šah Jožef, posestnik iz Celja, in Škoflok Jožefa, poljedelka iz Fran- kolovega; šale j Ivan-Anton, nameščenec ix Celja, in Lužar Veronika, namcščenka iz Celja; Plavčak Alojz, delavec iz Celja, in Skale Marija, delavka iz Celja. UMRLI SO: Crnelič Jožef, otrok iz Dekmarce; Umek Gabrijel, otrok iz Griž; Grešak Marjetka, otrok iz Hrastnika; Zabukošek, roj. 2eme Jo- žefa, gospodinja iz Celja, stara 51 let. ...in zaledja IZ PREVORJA Pri nas je še precej domačij, ki še niso obnovljene in bi bile močno po- trebne pomoči. Razveselili smo se ve- sti, da bo OLO Celje-okolica letos na- menil več milijonov za obnovo Kozjan- skega, pri čemer bo gotovo dobilo tu- di Prevorje svoj delež. Predlog, da bi o potrebah sklepali najprej vaški od- bori SZDL, je našel pri nas ugoden odmev. V ožjem krogu se ljudje med seboj najbolj poznajo, zato bodo tudi vedeli, kdo je najbolj potreben. Prav je, da pridejo predlogi še na rešeto olDČinskega odbora SzDL in Zveze bor- cev, kar bo pravični stvari le koristilo. Seveda so to za sedaj le pomenki, ker visi kredit še v zraku in ne vem.o, kdaj in koliko ga bodo odmerili na nas. Naša kmetijska zadruga bo letos po- skrbela za uničevanje sadnih in rast- linskih škodljivcev. Lani je v sezoni ko- loradarja odklonila mesečni pri-^pevek nadzorniku za pregled krompirišč. ker se ni nikoli zglasil pri zadrugi, niti jo kakor koli obvestil, da je pregled sploh nadziral. Kmetijska zadruga ima v poslopju narodne imovine na Lopaci spravljeno m.oko na takem mestu, da je okvara neizogibna. Občina bo morala poskr- beti, da se s primerno prezidavo ne- dostatek takoj odpravi. IZ ŽALCA Pred nedavnim je Prostovoljno gas. društvo imelo svoj letni občni zbor, kjer so polagali svoj obračun. Z malenkostno izjemo so bili soglas- no izvoljeni v upravni odbor prejšnji člani, število članov nadzornega od- bora pa se je nekoliko povečalo. Kljub temu, da je stari odbor skleiiil opustiti tradicionalno maškarado, se je novi odločil isto priredili na pustni to- rek, dne 2. marca. Zopet bo nastopil znani »cirkus«. Da bo prišla tudi mla- dina na svoj račun, so se odločili za dve predstavi. Popoldne ob 15. uri bo sprejem in sprevod vseh sodelujočih po trgu z javnim nastopom. Zvečer ob 8. uri pa bo v dvorani »Partizana« gala predstava s prosto zabavo in plesom. Podroben spored ni izdan. Tajno pa smo zvedeli, da bodo nastopili naj- boljši umetniki in klovni s svojo mena- žerijo. Kaj bo, je seveda odvisno tudi od vremena, posebno zaradi živali iz tropskih krajev. Morebitni dobiček bo- do porabili za obnovo avtomobila. Požrtvovalnemu društvu želimo mno- go uspehov. ZK IZ KOZJEGA V ponedeljek, dne 16. februarja 1954 je TVD »Paslizan« iz Kozjega izvedlo sfcnučarsko tekmovanje med Kozjem in Pištanjem, Tek- movanje je obsegalo teke, štafete, skoke in smuk. Nastopilo je za Kozje 28 mladincev, ка Pilštanj pa 18. Škoda, da nismo na startu videli še članov, ki jih je precejšnje število, vendar pa upamo, da se bodo tuUi ti spo- prijeli v medsebojni borbi za primat, o-O-o Prostevoljno gasilsko društvo Kozje je te dni podalo obračun dela za minulo leto. Iz obširnih poročil funkcionarjev je razvidno, da je bilo delovanje društva zelo razgibano. Sploh lahko rečemo, da je redko katero podeA2)ls,ko drustv» tatko razgibano kakor prav v Kozjem. Društvo ima kar 70 aktivnih gasilcev, ki so razdeljeni na 5 desetin. Zelo pohvalno pa je, da šteje ženska desetina 17 članic, ki so vse leto prav marljivo vadile in absolvirale tudi največ vaj. Vodi jih ga- silski podčastnik — žena. 2e iz samega števila operativnega članstva se vidi, da je gasilsko društvo Kozje na pravi poti in le redkokje zasledimo v gasilskih društvih toliko žena kot v Kozjem. Ob koncu zbora se je oglasil k besedi tudi brigadni poveljnik okraja Celje-okolica tov. Smola Feliks, kakor ostali zastopniki dru- itvenih organizacij, ki so podčrtali uspešno delovanje gasilskega društva Kozje in mu želeli še nadaljnjih uspehov. IZ DRENSKEGA REBRA Naši vinogradi so še vedno pod snežno odejo. Druga leta smo ob tem času že trto obrezovali, ponekod pa že celo kopali. Priljubljena panoga kmetijstva je pri nas tudi sadjarstvo. V šoli na Pilštanju je predaval o tej panogi znani strokovnjak Janko Prislan iz Šoštanja. Veliko soba je bila natr- pana poslušalcev, udeleženci iz Dren- skega rebra smo imeli večino. Nekoč je bil predavatelj na Pilštanju šolski upravitelj in marsikateri sadjar se lahko njemu zahvali, da ima lep sadovnjak in od njega čedne dohodke. O živino- reji je prav poljudno predaval okrajni kmetijski referent tov. Zupan iz Celja. Tov. Prislan je obljubil, da bo spo- mladi spel prišel in v kakšnem sadcv- njalcu nazorno razpravljal o sadjarstvu. Te dni obiskuje posebna komisija do- move, ki jih je okupator požgal. V ko- misiji je gradbeni inženir iz okraja in po en zastopnik občine, SZDL in Zveze borcev. Tako bodo potrebe pogorelcev strokovno ocenjene, OLO pa bo dobil zanesljiv pregled, koliko sredstev je še potrebnih za dokončno obnovo uposto- šenih domačij. ÎZ GOMILSKEGA GASILCI SO ZBOROVALI Tudi POD Gomilsko je v nedeljo po- lagalo obračun dela za preteklo leto. Iz poročil je bilo razvidno, ca je dru- štvo delavno, da skrbi za strokovno izoi>razbo svojega članstva. V druš'vu je še posebno delavna pevska sekcija, ki jo vodi tov. Dolfe Sajovic. Imeli so več naslonov doma in v sosednjih va- seh. Za 8. marec bodo skupno s »Par- tizanom« priredili slavnostno akade- mijo. V društvu je posebno delavna tudi ženska desetina, ki je bila najboljša na okrajnem mladinskem festivalu v Pre- boldu; nastopile so tudi na Ločici in Prekopi. Na občnem zboru so razpravljali o raznih problemih, o nabavi noviti pa- radnih oblek, kupili bodo tudi najnuj- nejše orodje itd. Povečini je bil v novi upravni odbor izvoljen kar stari na čelu z marljivim in dolgoletnim predsednikom tov. Uran- karjem Andrejem. IZ ŠMARTNEGA OB PAKI PREDAVANJE O HMELJARSTVU Preteklo nedeljo je bilo pod okriljem Ljudske univerze poučno predavanje o hmeljarstvu. Predavatelj inž. Lojze Kač iz Žalca je v svojem predavanju navzočim poljudno razložil pomen m korisi; umetnih gnojil ter njihovo upo- rabo. Govoril je tudi o zatiranju naj- hujših škodljivcev in o pravilnem ne- govanju in oskrbovanju hmeljskih na- sadov od zgodnje spomladi pa vse tja do obiranja in sušenja hmelja. PREDPUSTNA PRIREDITEV NA PREKOPI Nedavno so gasilci v Prekopi orga- nizirali predpustno prireditev. Za uvod so igrali igro »Vozel«. Komedija je raz- vlečena in nima skoraj nobene vsebine, toda za to je kriv avtor sam. Fantje in dekleta, večinoma kmečkega porekla, so pokazali, da imajo veselje do pro- svetnega dela. Naštudirali so igro brez vsakršne pomoči. Med odmori so fantje zabavali občinstvo s peljem domačih pesmi. Po igri je bila zabava, kamor so mnogi prišli predpustno našemljeni. RIBIŠKO DRUŠTVO bo imelo svoj redni letni občni zbor ▼ ne- deljo, dne 7. marca 1954 ob 8. uri т vrtni dvorani hotela Evrope x v pravilih predvi- denim dnevnim redom. Gibanje prebivalcev v celjski okolici Od 15. do 22. februarja je bilo r*jenlh 12 dečkov in 6 deklic. POROČILI SO SE: Hvala Anton iz Lipoglava in Zorko Marija iz Vodruža, Kalobje; Jug Stanislav iz Lič- nice in Marguč Karolina iz Petelinjeka; Lah Jože iz Bobova in Hvala Marija iz Lipoglava; Zapušek Jurij, poljedelec iz Breze in Trupej Amalija, poljedelka iz Vodic; 2ohar Vinko, tovarniški delavec iz Magdalene, Prebold in Kreže Ivana, tovarniška delavka iz Marije Reke, Prebold; Kumar Ludvik, delavec is Sv. Kunigunde in Boček Katarina, poljedelka iz Padeškcga vrha; Klančnik Janez, kmeto- valec iz Prepuž in Zlodej Marija, poljedelka iz Resnika; Robič Vinko, poljedelec iz Pla- nine in Manček Ivana, poljedelka iz Doro- polja; Libenšek Jakob, kmetovalec iz Libne in Novak Štefanija, poljedelka iz Golobinje^; Jagrič Jožef, delavec iz Ješovca in Golinar Martina,»gospodinja iz Kozjega; Žaler Franc, poljedelec iz Loke in Oerzina Marija, polj«- delkr. iz Krivice; Cigelšek Franc, poljedelce Ì2 Otemne in 2nidar Apolonija, poljedelka iz Rup; Planko Jakob, poljedelec iz Vod.uce in Leskovšek Leopoldina, poljedelka ix To- duce, obč. Slivnica pri Celju; Arzeniek Aloje, kmet iz Cmolice in Mastnak Martina, polje- delka iz Turnega; Skale Franc, kmet iz Voduce iai Arzenšek Angela, poljedelka iz Sv. Helene; Tovornik Alojz, poljedelec iz Trške gorce in Polutnik Marija, poljedelka iz Trške gorce; Laznik Vincenc, poljedelec iz Vitanja in Skok Štefanija, poljedelka i^, Vitanja; Ogrizek Franc, kmet iz čeče vasi in Strašek Eva, poljedekla iz Sp. Gabernika; GaberSek Karol, ključavničar iz Ostro?.nega in Les jak Ana, krojačica iz Levoa; Veber Ivan, zidar iz Levca in Veber Marija, de- lavka iz Levca; Kuhar Edvard, kovač iz Lož- nice in Razdevšek Katariaia, poljedelka Iz Zg. Ponikve, Žalec; Podpečan Joîef, poštni uslužbenec iz Galicije in Kos Marija, kmečka hči ia Studene, ¿alee; Bele Avgust, polje- delec iz Rogatca in Križnik Mirija, polje- delka iz Sv. Miklavža; Brglez Janez, polje- delec iz Dvora in Dobnik Neža, poljedelka iz Polžanske gorce; Zabav Jožef, poljedelec iz Kačjega dola in Verbovšek Marija, polje- delka iz Nove vasi pri Šmarju; Blagotinšek Rudolf, zidar iz Dobruša in Derča Jožefa, tov. delavka iz Polzele; Podbregar Stanislav, pletilni mehanik iz Brega in Kumer Marija, tov. delavka iz Brega, obč. Polzela; Tkalec Anton, mlinarski pomocqik iz Št. Andraža in Sitar Helena, kmečka hči iz Št. Andraža; Matoh Jožef, zidar iz Ločice in Stropnik Karolina, delavka iz Ločice. UMRLI SO: Bebernik, roj. Strmšek Marija iz Dražo vasi, stara 80 let; Žerak Marija, prevžitka- rica iz Kačjega dola, stara 72 let; GolavSek Franc, prevžitkar iz Šešč pri Preboldu, star 83 let; liBskovar Anton, tesar iz Žf^če, star 30 let; Gračner Janez, delavec iz Veternika, star 53 let; Novak, roj. Strašek Frančiška, previitkarica iz Krivice, stara 78 let; Polšak, roj Vovk Juli Jana, prevžitkarica iz Topolo- vo, stara 83 let; Kvender, roj. Amon Marija, prevžitkarica iz Drenskeira rebra, stara 74 let; Stadler Ljudmila, otrok iz Topolovega, stara 5 let; Kobav Franc, upokojenec iz Kri- vice, star 89 let; čemak, roj. Maček Julija.- na, gospodinja iz Lesičnega, stara 53 let; Drobne Adolf, otrok iz Slivnico pri Celju, star 10 let; Vuga Marija, roj. Jager, pre- vžitkarica iz Vodic, Slivnica pri Celju; Keše Elizabeta, roj. Kaša, kmetica iz Slivnice, stara 57 let; Kos Martin, logar iz Dobrne, star 51 let; Koražija Franc, otrok, star 8 mesecev iz Roden, liosraSka Slatina; Tram- šek Janez, posestnik iz Malih Roden, star 71 let; Koražija Vincenc, upokojenec iz Lo- čendola, star 77 let; Karlič Ivan, rudar iz Trbovelj, star 54 let; Cilenšek Alojzija, roj. LomšoJc, posestnica iz Gotovolj, stara 81 let; Šeligo Franc, upokojenec iz Žalca, star 58 let; Kolar Marija, roj. Škot, oskrbovaaka iz Grmovja, stara 89 let; Regoršek ZdejTika, otrok iz Završ pri Grobelnem; Vaši Ferdi- nand, posestnik iz Št. Andraža, star Cl let; Persolja Ivan, upokojenec iz Polzele 117, star 68 let; Suster Frančiška, gospodinja iz Polzelo 67, star 78 let; Artviga Alojzija, go- spodinja iz Založ, stara 51 let; Šmon Jožef, tesar iz Polzele, star 83 let; Hiršc Franc, župnik v pokoju iz Polzele, star 88 let. !z sodns dolorane Cater Ivan in Levičar Franc sta bila leta 1951 zaposlena kot delavca pri gradbenem podjetju »S'ovenijaceste«, ki je imelo svoje gradbišče v Kozjem. Dne 10. 7. 1951 sta bila po svojem de- lodajalcu poslana s tcvornim ov^omobi- lom na železniško postajo v Rajlien- burg po cement, ki bi ga naj pripeljala v Ko7Je. V Podsredi sta vzela iz avto- mobila 5 vreč cementa in ga tam pro- dala za 2100 dinarjev. Zaradi tega de- janja sta bila obsojena v^ak na 20 dni zapora. Pri odmeri ka^ni je unoš^evalo sodišče pri obeh obdolžencih kot obte- žilno okolnost, da sta i'^vršila tatvino splošnega ljudskega premoženja, kot olajševalno pa, da sta oba še nekaz- novana in do ie bilo dejanje storjeno pred dvemi leti in pol. Dne 13. maja 1953 se ie vračal proti domu v Pongracu pri Grižah Škof Kon- rad. Med potjo je srečal vprežni voz, na katerem s^a sedela obdolženi Lu-d- vik Polavder in njegov brat. Polavder je imel s Škofom neke prepire in je sklenil, da bo ob tej priliki z njim obra- čunal. Stopil je z voza s cepinom v ro- kah, šel k Škofu in ga pozval na od- govor, zakaj je nabiral deteljo na njivi njegovih staršev. Škof se je ho'el umak- nil, Polavder pa je zamahnil s cepi- nom in ga udaril po glavi in hrbtu. Na- padeni je zbežal proM svojcmn delov- nemu mestu, kamor mu je sledil napa- dalec. V strojarni rudnika v Zabukovci, sta se oba spoprijela. Škofa je rešil iz rok podivjanega Polavdra stroinik Gr- madnik in mu odvzel cepin. Polavder je bil obsojen zaradi lahke telesne po- škodbe na 1 mesec in 15 dni zapora, povračilo stroškov kazenskega postop- ka. Škof pa se z zahtevkom odškodni- ne zavrne na pot civilnega postopka. Sodišče je prepričano, da le stroga za- porna kazen lahko, sicer surovega, že predkaznovanega obdolženca pouči, da v bodoče ne bo več ponovil sličnih napadov. Zaradi vožnje preko travnika, ki je last družine Aleš v Debru pri Laškem, sta se dne 6. julija 1953 sprla Sipek Vik*or in Aleš Karolina. Zaradi meje in lastninske pravice do dolične trav- niške parcele, je med Šipekovimi in Aleševimi že več lei spor. V sporu 6. 7. 1953 je Sipek Viktor z verigo uda- ril Aleš Karolino, ona pa je udarila šipka z železnim teležnikom po glavi. Zaradi lahke telesne poškodbe sta bi- la Sipek in Aleševa obsojena vsak na dva meseca zapora pogojno. Pogojna kazen naj doseže vzgojni učinek, ne samo pri obeh obtožencih, temveč tudi pri os*alih članih obeh družin, da bo med njima prišlo v bodoče do pomir- jenja in do vzpostavitve boljših odno- sov. * S'epic Edvard, šofer, stanujoč v Ljub- ljani, je 25. maja 1953 vozil z osebnim avtomobilom, last podjetja »Kurivo« iz Ljubljane, iz Celja proti Ljubljani. Vozil je 5 tako hitrostjo, da pri vasi Brode na Vranskem ob srečanju s tovornim avtomobilom, ni mogel obvladali svo- jega vozila, zaradi česar se je zaletel v zadnji del nasproti vozečega tovor- nega avtomobila. Pri tem je nastala na osebnem avtomobilu škoda 61.728 dinarjev zaradi malomarnosti pri vož- nji, zaradi ogrožanja varnosti prometa in ker je spravil v nevarnost življenje ljudi, je bil Štepic obsojen na 3 mesece zapora pogojno za dobo enega leta. Poravnati pa mora vso škodo, povzro- čeno na osebnem avtomobilu. * Ratei Jože je ?. decembra v örezju z grabljami udaril Ratej Antonijo in to večkrat tako, da ie zlomil grabljc. Ra- tejeva je prišla pred njegov dom, kjer se je spoprijela z ženo Jožeta Ratcja, Jožico. Jožica Ratej je Antonijo tudi ozmerjala. Ratej Jože je bil obsojen na 1 mesec zapora pogojno, poškodovan- ki Ratei Antoniji mora plačati odškod- nino 1400 dinarjev. Jožica Ratej pa bo za zmerjanje plačala 3000 dinarjev. Ponesrečeni občni zbor sindikalne podružnice Tovarne kovinskih izdelkov Precej daleč in osamljena je tovarna v Fužinah; tu se zbirajo in delajo de- lavci z obširnega področja občine Vi- tanje. Poleg gozdarstva je na tem delu celjskega okraja pobrala precejšnje šte- vilo prebivalstva ravno ta tovarna. Ni- majo lahkega položaja in stališča že zaradi precej slabih prometnih zvez, zaradi oddaljenosti od glavnih promet- nih žil in središč in seveda tudi zaradi različne sestave delavcev. O vseh števunih problem.ih v pre- teklem letu, o smoli, ki so jo üneli z dvema direktorjema in preko le-teh s finančnimi sredstvi, bi se morali člani podružnice pomeniti preteklo nedeljo na rednem občnem zboru svoje sindi- kalne podružnice. Sklenili so, da bodo z delom začeli ob 8. url. Računajoč z navadno zamudo (ker pravijo, da pri njih brez le te ne gre) so kapali posamezni člani — kai>- lie pa so bile zelo redke in počasne. Člani podružnice so se zbirali tja do 9. ure, do poldesetih in celo do triče- trt na deset, ko so končno uvideli, da nimajo koga več čakatL Od 113 članov kolektiva jih je prišlo komaj nekaj nad 30, torej bora četrtina. Res je, da j9 to nedeljsko jutro mraz kot nalašč krepko pritisnu in da v takem vreme- nu ni nič kaj prijetno ustajati iz po- stelj iin odhajati z doma, zlasti če je ta dom daleč morda 2 uri ali celo več. To je vse res, vendar pa je ta dan bil do- ločen za občni zbor, za obračun v 365 dneh sindikalnega dela, in je moralna dolžnost članov sindikata, da se ga ude- ležijo v največji večmi, da bi se lahko pogovoriti prav o vsem, in to odkrito, kakor pač mora biti med člani take or- ganizacije, kakršna je sindikalna. Člani te podružnice tega dne niso bili sklepčni, sklenili pa so kljub temu, da če ISO že tu, ne bodo izgubljali po nepotrebnem časa in da se bodo vse- eno pomenili, če že ne o drugem pa o prihodnjem dnevu, ko naj bi sklicali občni zbor in na katerega bodo s pra- vilno propagando zbrali vse svoje člane. In člani res niso naredüi napačno. Marsičesa so se dotaknili na tem se- stanku. Obravnavali so posledice, ki jih jim je povzročil njihov nekdanji di- rektor, o sitnostih, ki so jih imeli z njim, ker ni nikogar up>ošteval, m zla- sti o materialni škodi, ki jo mora sedaj nositi celotni kolektiv. Še se niso dobro znašli v napakah, ki j un j'ih je pustü prejšnji direktor Burdijan, je že prišel drugi, čeprav se nekateri v podjetju s tem niso strinjali ш predlagali sedanje- ga direktorja, jim je še ta naredil zme- do in nove materialne in finančne iz- datke, za katere mora ponovno prevzeti največjo odgovooTiost kolektiv sam. Čla- ni so na sestanku sicer povedali, da nosijo del 'krivde tudi oni sami, pred- vsem med njimi tisti, ki so nepravil- nosti obeh direktorjev zagovarjali, zla- sti zaradi tega, ker niso bili dovolj od- ločni in ker se kot organi upravljanja niso postavili samovoljnostim v bran in jih preprečevali. Zavedajo se, da je bUa ta dosedanja doba za njih precejšnja šola, ki jo ne bi radi ponovUi. V zadnjih dveh mesecih imajo po- sebne težave, in zlasti v zadnjih dneh, zaradi pomanjkanja vode, ker so iz- ključno odvisni preko krajevne elek- trarne na to pogonsko silo. Ponovno so ugotovili, da bo za pravilno nadaljnje poslovanje podjetja nujno F>otrebno, da dobijo električno energijo iz splošnega omrežja, ker se bodo sicer zastoji stal- no ponavljali tudi v poletnih mesecih, ker jim navadno primanjkuje vode. Na sestanku niso mogli müno po- manjkljive delovne discipline, mimo števUnlh neopravičenih izostankov, ki močno kvarijo normalni potek proiz- vodnje in škodujejo celotnemu kolekti- vu. Nič niso prikrivali, da delavski svet niti upravni odbor nista uspešno oprav- ljala svoje naloge, da člani teh organov niso poznali problemov i>odjetja in niso skupno delali na odpravi pomanjkljivo- sti. Pri njihovem delu, pravijo, jih je oviral tudi nepravilen odnos dosedanjih direktorjev, ki da jih ni upošteval lin da so mnogi bili zaradi tega pasivni in prepuščali vse delo eriemu ali dvema v podjetju. Kazalci na uri so se hitro pomikali, čas je v tem pestrem razgovoru mineval in še bi se bui zadržali lin obravnavali, vendar so sklenüi, da se na podlagi vse- bine tega sestanka temeljito pripravijo za bodoči občni zbor. Zbrali bodo vse člane, saj so za poslovanje in uspehe ter neuspehe skupno odgovorni. Tudi njihovo menzo, s katero so imeli neike težave, ker jih niso skupno in sproti re- ševali, ne bodo pozabili na občnem zboru, čeprav so bUi nekateri mnenja, da sindikalna organizacija nima s to menzo ničesar skupnega. Skratka, skle- nüii so, da bodo obdelali vse, kar je bUo v preteklem letu dobrega ali slabega in na podlagi razprave sprejeli zaključke, da bodo svoje delo popravili in poma- gali pri življenju njihovega podjetja. Občni zbor se je sicer ponesrečil, zbrani člani pa so se kljub temu pome- nili o mnogih stvareh, ki jim bodo slu- žIle kot osnova za temeljit obračun in bodoče delo. Ta sestanek se res ni po- nesrečil, le več takih bi moralo biti pa bi sindikalna organizacija svojo nalogo dobro izvršila. Ali bodo v kmetijskih zadrugah v letu 1954 blagovni primanjkljaji nižji? Znano je, da imajo zadruge vseh za- družnih zvez v Sloveniji letno milijon- ske primanjkljaje na blagu. O tem je bulo že veliko govora. Mnogo je bdlo že pisano o tem, ali je prav, da odgovarja samo poslovodja, čeprav je več uslužbencev v isti trgo- vini, ki v odsotnosti poslovodje lahko povzročijo primanjkljaj. — Ze v zad- njih mesecih leta 1953 je sprejela ve- čina KZ v območju OZZ Celje v ko- laktlvne pogodbe točko, da odgovarja Tse osebje Iste poslovalnice za pri- manjkljaj, če se ne dokaže, da gre za višjo silo (požar itd.), krivdo tretjih, taitvine, utaje itd., ali krivdo uprav- nega odlx>ra samega. Reči moramo, da &e kažejo prvi uspehi tega načina odgovornosti. Imeli smo primer, da je trgovinska рк>тос- nica zasačila pri tatvini vajenko in jo trdo prijela, češ ne boš jemala, tudi jaz sem podpisala, da bom odgovar- jala, če bo nastal nepojasnjen pri- manjkljaj. Brez take prevzete obvez- nosti ostalo osebje ne bi bUo zaintere- sirano, da skupno čuva zaloge blaga, češ t>o že poslovodja odgovarjal. V zad- njem času smo Imeli tudi nekaj pri- merov, da so pri2^det¿ sami plačali pri- manjkljaj brez posebne tožbe. OZZ Celje se je odločua, da izda za leto 1954 poseben »Pravilnik za pro- dajno in skladiščno osebje« za svoje KZ, v katerem je zbrala na kratko vsa važnejša določila, ki se tičejo prodaj- nega in skladiščnega osebja. Pravilnik je dala v tisk m ga predložila kmetij- skim zadrugam v prostovoljni sprejem. Pravilnik je v bistvu prikrojen pra- vilniku (Reglement) Švicarske zveze potrošniških zadrug v Boselu. Kot rečeno, bo veljal ta pravilnik le v tasü zadrugi, kjer ga bo prodajno oziroma skladiščno osebje sprejelo s pismenim dogovorom z upravnim od- borom. Seveda pa ni nikakega uteme- ljenega razloga za njegovo odklonitev. Pravilnik je pozdravilo tudi uslužben- stvo, da ima nekje zbrane vse dolžno- sti, ki se jim nalagajo. Ali pa bo OZZ Celje dosegla s tem bistveno .izboljšanje stanja glede pri- man j kij ajev, bomo videli čez leto dni! Dr. P. P. V PRETEKLEM LETU JE OBISKALO SLOVENIJO 1400 ROJAKOV V minulem letu je obiskalo Slovenije 1400 rojakov, med temi 400 rojakov ia ZDA. Vellico pomoč so nudUi Matici т sezoni obiskov njeni pododbori na Do- lenjskem in Notranjske-m in v Zagorju, ki so na čast rojakov organizirali izlete in prireditve. Člani Izseljenske matice so pričakali vse Skupine rojakov na obmejnih postajah v Sežani in na Jese- nicah, kjer so jim v sodelovanju z je- seniškimi organizacijami priredili e godbo prisrčen sprejem. V juniju je Izseljenska matica priredila lep spre- jem vsem rojakom, ki so se takrat mu- dili v Sloveniji, v FUharmoničnl dvo- rani; udeležilo se ga je nad 200 rojakov s svojimi sorodniki. Lep sprejem z ve- čerjo v Domu JLA je Matica priredila za rojake iz Westfalije, ki jih je büo 100 po številu. Rojakom iz Holändije, ki so bUi člani društva sv. Barbare, je Matica organizirala izlet do hidrocen- trale Moste in dalje na Bled, Kranjsko goro in preko Vršiča na Tolminsko. Rojakom iz Francije in ZDA pa je pri- redila lepo uspeli koncert Slovenskega okteta na Bledu. Glavni odbor Zveze sindikatov Slovenije je na svoje stroške priredil izlet v Cufarjev dom in Gozd Martuljek rojakom iz Francije. Treh »Puinikovih« izletov po Sloveniji, ki so trajali od 5 do 10 dni, se je udeležilo okoli 130 rojakov. NA PRAVO STRUNO »Da vas ni sram, tako močan pa pro- site po hišah. Dovolj močni ste in bi lahko delalL« »Veste, gospodinja. VI ste tudi do- volj lepi za Holy wood, pa se raje ukvar- jate s kuhinjo.« Potepuh je bil Imenitno postrežen. »Savinjski vestnik«, dne 26. februarja 1954 stran 5 jvo Osolnik^ Vrnitev Vlak se je ustavil. Iz njega je poska- Tcalo nekaj ujetnikov hivše jugoslovan- ske vojske. Vračali so se iz nemškega ujetništva. Le redko kateri se je spom- ^il, da bi se poslovil od znancev, pa iiuko, vsakemu se je mudilo le še do- fHOV. Toms je urno skočil kakor je to lahko storil le, ko je bil še doraščajoči fante. Odhitel je čez progo, kar so ga nesle noge. Izbral je prečno pot, želel je biti čim prej doma. Močno čustvo mu je pialo v duši, ko je o- Ijubü svojo roko tako glasno, da sta morali obe slišati. Cim je büo v kupeju spet svetlo je Vernet lahko videl, kako sta se dami očitajoče gledali, češ ti si izkoristüa priliko v tunelu. V teh mol- čečih FHDgledih je bilo polno obsojanja in nevoščljivosti. V Parizu pa se je Vernet prijazno poklonU in v odlični angleščini dejal: »Srečno, moje dame. Najbrž ne bom nikoli vedel, kateri se imam zahvaliti za presenečenje v tu- nelu ...« V tem ga je vzel vrvež pa- riških množic. RÎBNîCAN IN LJUBLJANSKA SRAJCA Ljubljančan sreča Ribničana in ga vpraša: »Oča, kaj je res, da Ribničani srečate pamet šele, ko ste stari štiri- deset let?« Ribničan pa: »Seveda, gospud, toda moramo biti do minute natančni, dru- gače ostanemo bedaki kot ste ostali.« PO MODI »Klobuk je naravnost sijajna kom- binacija k vašemu bledemu obrazu. Ga lahko zavijem, tovarišica?« »Ja, veste, bleda sem postala šele, ko ste povedali ceno.« NA TRGU »Koliko stanejo jajca?« — Petnajst dinarjev komad. — »Pa tale natolčena?« — Deset dinarjev. — »Dobro, natolčite mi jih deset.« UJEDLJIVOST Znan kritik je povabljen na družabni večer v opero. Neka povprečna pevka se vrti okoli njega in vieče iz njega komplimente, da je büo revežu že kar preveč. »No, in veste, glas je moje premo- ženje, dala sem ga zavarovati za pol milijona,« se je še pohvalila, »mislite, da je to proč vržen denar?« »Ne, ne. Nasprotno. Kam boste s to- likim denarjem?« odvrne kritik. REDEK SLUCAJ »Joža, kako izgledaš? Si sploh spal?« »Nisem. Domov sem prišel zgodaj zjutraj in ko sem se ravno slačil, se je žena zbudila in vprašala, če se mi ne zdi, da vstajam prezgodaj. Kaj sem hotel Oblekel som se spet in odšel...« Dr. Aleksander Lcnard: MAU MAU! teroristična organizacija v Keniji Mau-Mau je organizacija belcem na- sproinih črncev, ki s pomočjo nasilja in čarovnijo terorizirajo belce v angleški koloniji Keniji. Besedi pomenita v na- šem prevodu »oni ki so skriti«. Organi- zacija izvira iz plemena Kikuri, od ko- der rekrutira tudi največ svojiti poda- nikov. ]e na pol nacionalistična pa tudi na pol čarovniška, saj s svojimi kultni- mi obredi in zakletvami trdovratno vztraja, da prežene bele ljudi iz de- žele. Napetost je zrasla zlasti v zad- njiti letih. Med zadnjo svetovno vojno so bili mnogi črnci vpoklicani v voja- ško službo. Vrnili so se nazaj z nava- dami, ki jim v primitivniti okoliščinah svojili plemen niso mogli več zadostiti. To je povečalo krizo, ki je bila spričo nenasitnosti Evropejcev, Indijcev in čr- nih poglavarjev že itak dovolj velika. Slednji niso izbirali načinov, s kate- rimi so prišli do bogastva. Preprosti črnci pa so spoznali, da ti ljudje često niso bolj pogumni, niti zmožnejši za delo. Nekak primitiven revolucionarni poklic so vnesli med preprosto ljud- stvo razni čarovniki, češ osvojimo si zemljo, da bomo lahko živeli bolje in delali zase. Seme je našlo plodna tla. Zlasti v Kikuriii so se najbolj oprijeli te borbe. Odprte sovražnosti so se pričele šele lani, čeprav so imeli že prej tajne or- ganizacije nasprotne belcem okoli leta 1935. Tudi v drugih afriških pokrajinah, v belgijskem Kongu, v Ruandi, Urundi in drugod so se zbirali pristaši črnske borbe. Pri jezeru Kivu so črnci upo- rabljali zajete belce za svoje nosače med zadnjo svetovno vojno. Eden od teh je znorel, a druge so rešili vojaki sredi pragozdov. Mau-Mau teroristi so od poletja ubili več ljudi kot poročajo časopisi. Ropali 50, požigali zgradbe in se znašali nad plemeni, ki živijo z belci v prijateljstvu. Mnogi Angleži priznajo, da imajo Ki- kuriji mnogo utemeljenih pritožb proti belcem, ki so zasedli rodovitne povr- šine, črnce pa odrinili y tako imeno- vane rezervate. Čeprav imajo člani tajne organizacije moderne pojme o narodni neodvisno- sti, vendar uporabljajo primitivno ^ča- rovnijo, da dosežejo svoje cilje. Poslu- žujejo se čarovniških simbolov, krvavih obredov in priseg, da bodo umorili dru- ge ali pa umrli sami. Ta rasni problem ima globoke korenine. Neki Angleški časopis navaja, da nastajajo težave v Keniji zaradi tega, ker so bili stari plemenski običaji in disciplina uničeni. nadomestila jih je doktrina belih, ki p« je pomanjkljiva in žene črnce v obup. Trideset tisoč belcev v Keniji je v skrbeh. Mnogi so farmarji, obubožani aristokrati, oficirji indijske brioade ali pa bogati špekulanti. Živijo v samotnih hišah, ki so brez velike vrednosti. Zgrajene so raztreseno tu in tam v krajih, ki so za belce rezervirani. Pi- jejo drage alkoholne pijače, jedo iz dobrega porcelana, vendar pa jih je malo, ki bi imeli telefon. Zaposlujejo pol milijona črncev in ne morejo brez njih izhajati. Čeprav zatrjujejo, da ni- majo raznih predsodkov za ljudi, ki se pošteni in kulturni, zahtevajo črnci ne- prestano pravice, več zemlje, večje plače in boljšo vzgojo ter volilno pra- vico za vse črnce, ki so pismeni in imajo predpisano lastninp. Zahtevajo tudi, da izpuste predsednika Kenijske afrikanske unije Yuoma Kenijatta, ki so ga Angleži obsodili, da je duhovni vod- ja Mau-Mau. Angleži organizirajo kazenske ekspe- dicije v kraje, kjer so Mau-Mau izvršili nasilna dejanja. V Thomons Falls je bil ubit nek zdravnik in zato so britanske čete obkrožile celotno pleme Kikurijev na površini 250 kvadratnih milj in od- peljali vso govejo živino, ovce in koze, porušili vsako hišo domačinov, ki so jo našli. Nekateri belci priporočajo še ostrejše mere. Nekateri zahtevajo, da bi izgnali celo pleme, ki šteje najmanj milijon ljudi. Delobrki polkovnik Gro- gan, ki je star 78 let priporoča, naj člane plemena Kikurijev obesijo v sku- pinah po petindvajset ljudi in priče teh eksekucij pošljejo nazaj med ostalo prebivalstvo, da sporočijo »razveseljivo novico«. V Najzobi je prišel sir Percy Silliioc, ki je šef britanske tajne službe. Le-ta trdi, da so ruski podtalni agenti v zve- zi z Mau-Mau preko velike ruske bol- nice v Adis Abebi (Abesinija). Tam ba- je dobijo afriški pacienti brezplačno zdravniško pomoč, ki pa imajo po+em to čudno navado, da se pojavijo po- vsod, kjer so neredi po Afriki. 5aje so našli agente Mau-Mau v spodnjih bre- govih gore Kilimandžaro, v Tanganjiii in da neka stična organizacija raste tudi v belgijskem Kongu. Ta pa je bila tam že pred sedemnajstimi leti in nje- no geslo je bilo: ubij belce in kristjane. Takšno je črnsko barbarstvo in bela brezbrižnost za probleme črnih ljudi. Prejšnji angleški kolonialni minister pa je svaril: Obstoja nevarnost, da bomo začeli v Afriki črno-belo borbo. . Črnski vojak — čarovnik, ki misli, da ga krogle ne morejo zadeti — Tako praznoverje Mau-Mau celo goji in propagira ^ Nomadska žena plemena Mosai, ki jih Angleži uporabljajo za boj proti Mau- Mau. Masoi mislijo, da so »sol sveta«. Vsi ostali, tudi Evropejci, so zanje daleč za njimi POLHOVKE . . . Bilo je pozimi leta 1909. Knjigoveški mojster v takratni knjigoveznici Zvez- ne tiskarne, Alojzij Terček, je naročil od nekod z Dolenjske zaboj polhovk in jih po nabavni ceni razprodal Slo- vencem. Vsi moški, pa tudi neka+ere slovenske žene v Celju, so tisto zimo nosile polhovke, ki so bile v ostalem tudi prav toplo pokrivalo. Prvi zaboj ni več zadostoval, priti je moral še drugi in tretji. Celjski Nemci in nem- skuîarji'so pričeli stikati glave češ. to so srbske kape in to je predrznost, ho- diti s srbskimi kapami po velenem- škem Celju! Kako to preprečiti? Pre- povedali se nošenje »srbskih« čepic ne more, kako drugače? Pogruntal jo )C nemški občinski svet z županom dr. laborneggom na čelu. Mestna blagaj- na bo kupila »srbske« čepice vsem celj- skim cestnim pometačem. Ko jih bodo ti pričeli nosi'i, bo Slovence postalo sram, pa jih bodo odložili. Ni bilo zna- no, kje so zvedeli za naslov dobavite- lja »srbskih« čepic. Kmalu so se poja- vili na celjskih ulicah pometači s pol- hovkami. Slovence pa ni postalo sram, še naprej so nosili polhovke, pometači pa so jim bili hvaležni, da so na stro- ške mestne blagajne prišli do toplih pokrival. To mi je prišlo na misel, ko vi^im letošnjo zimo precej »srbskih« čepic po Celju. M. Č. Opomin vsem davčnim, dolžnikom na področju Mestnega ljudskega odbora Celje (vključno Šmartno v Rožni dolini, Skofja vas in Štore). Na podlagi 8. in 9. člena Uredbe o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov Uradni list FLRJ št. 33/53 opominjamo vse davčne dolžnike, da v roku 8 dni po objavi opomina poravnajo vse davčne dolgove vključno s I. akontacijo za leto 1954. Po tem roku se bodo davčni dolgovi prisilno izterjali. Rok za pi-vo akontacijo 1954 je zapadel v plačuo 15. februarja 1954. Uprava za dohodke Stean e' »Savinjski vestnik«, dne 26. februarja 1954 Stev. S Telesna vzgoiain spori OKBAJNA SKUPŠČINA TVD ŠOŠTANJ Pred dnevi se je zbralo lepo število dele- gatov vseh osmih društev v okraju. Skup- ščino so pozdravili zastopniki 2veze in obla- sti; tovariš Llrih Tone, predsednik ol^raja, tovariš Turnšek Jože, ljudski poslanec in še drugi. Iz letnega poročila, ki ga je podal pred- sednik tovariš Pungerčar, je bilo lepo raz- vidno delo vseh društev v preteklem letu. Med najdelavnejšimi društvi so bila: Velenje, Mozirje, Šoštanj, Rečica in Nazarje. V vsa društva je včlanjenih 734 članov. Okrajni od- bor je priredil okrajni letni telovadni na- stop v Mozirju ob 9-letnici obvoboditve Zg. Savinjske doline. Posebno lepo je bila iz- vedena Titova štafeta ob pomoči šolske mla- dine. V okrajnem tekmovanju je doseglo društvo Nazarje v odbojki I. mesto, v lahko- atletiki Velenje, v košarki žoštanj, v mno- žičnem tekmovanju Mozirje. To zimo so bile v Šoštanju meddruštvene tekme v smuku, ve- leleslalomu in skokih. Prva mestu so si de- lila društva Šoštanj, Velenje in Mozirje. Iz navedenega je razvidno, da so bila dru- štva tega okraja aktivna. Šepala je le poro- čevalska služba, kar ovira delo okrajnega od- bora. Tudi itevilo članstva v društvih je zelo majhna. V nje sta vključena le dva odstotka prebivalstva v šoštanjskem okraju. Razprava po poročilih je bila zelo živahna. V glavnem se je sukala okoH materialnega vprašanja društev, članarine in uporabe te- lovadnic, ki so največkrat zasedene z vsemi mogočimi sestanki. Delegati so razpravljali o številu članstva v društvih in še mnogih drugih proalemih. Zastopnik Zveze je dejal, da morajo vpra- šanje množičnosti reševati člani sami s pove- čano propagando in aktivnim delom v dru- štvih. Predsednik okraja je poudaril, da bo treba v društvih več samozavesti in volje pri reševanju, vseh vprašanj v društvih. Sledila je izvolitev novega odbora. Vanj so bili izvoljeni najbolj agilni člani. Skupščina je za delo v tem letu sprejela okvirni delovni načrt in več važnih sklenov kot: kolektivno vključevanje društev v SZDL, poivečanje članstva, mesečno sestajanje na- čelnikov vseh društev, kvalitetni -dvig vadi- teljskega kadra s tečaji in še druge. Star in predan telovadec tovariš Vovk Mi- loš je ob koncu poudaril: »V naših društvih mora vladati disciplina. Delo mora biti si- stematično. Zavedati se moramo, da je le človek, ki se utrjnje v telovadnici, kos na- logam v socialistični deželi!« Po skupščini je bila v telovadnici v Šo- štanju okrajna akademija, kjer so nastopala društva z izbranimi točkami. Š. EN DAN SMUKA NA GOLTEH Svet za prosveto in Uulturo Celje-okolica jo organiziral lO-dnevni smučarski tečaj za n?itel,5o opnovnih šol na Goîteh. Mamen te- čaja je, da se prenese koristen smučarski šport v večji meri na naše nodeJelje. To- cajtìiW pod vodstvom tov. Juga dobivajo osnove sotlobnega smníanji. s posebnim po- udarkom za poučevanje šolske mladine. Smučarski dan kaj hitro mine. V dopol- danskih urah so tečajniki seznanjamo z osnovnimi, liki in iffrai»^i г>л sne,çu na prele- T»ih smuških terenih. Neprijetne »pike« nam blaži sonce in prelepi gozdovi. Po opoldan- skem odmoru gremo na turno smučanje, kjer na krajših izletih utrjujemo pridobljeno znanje. OdliSno organizirani izleti so nam omogočili spoznati vse prelepe kotičke tega prostranega planinskega sveta. V večernih 1!гаћ imamo kritičen pregled dela, v preda- vanjih pa se seznanjamo z vsem, kar mora smučar vedeti. Prijetno urico srao preživeli v krogu znanega alpinista Rada Kočevarja, ki nam je govoril o alpinizmu doma in po svetu. Večere prebijemo v prijetnem planin- skem razpoloženju. Tečaj bo nedvomno v obilni meri prispe- val, da bo najbolj zdrava panoga telesne vzgoje — smučanje, dobila prvo mesto v okviru šolske telesne vzgoje, ker je smu- čanje doslej bilo na našem podeželju preveč zanemarjeno. De-sla ZA IZBOLJŠANJE POUKA TELESNE VZGOJE NA OSNOVNIH ŠOLAH Svet za prosveto In kulturo OLO Celje- okolica je že v preteklem letu organiziral v Celju 4 tečaje za telesno vzgojo za učiteljstvo onsovnih šol svojesra okraja. Omenjani t<>čaji, lil jih je obiskovalo preko 120 učiteljev in učiteljic. S9 v znatni meri prispevali izbolj- šanja pouka telesne vzgoje na našem pode- želju. V letošnjem letu bo omenjeni Svet organiziral kar 4 tečaje za svoje učiteljstvo: smučarskega (ki se trenutno vrši na Golteh), 3 za splošno telesno vzgoio v Celin in v počitnicah plavalni tečaj v Rovinju. Nedvom- no horio letoŠTiii tečaji usnnsobili nreko 100 učiteljskega kadra za kvalitetnejše pouče- vanje telesne vzgoje, ki jo bila doslej prav na podeželju preveč zapostavljena, dobiva pa 8 športnimi dnevi in povečanjem števila te- denskih ur prav na osnovnih šolah pravo vrednotenje. SMUČANJE V BESEDI, SLIKI IN FILMU Ob zaključku smučarske sezone, ki je bila v letošnjem letu našim smučarjem izredno naklonjena, bomo v Celju prisostvovali še za- nimivem smučarskem predavanju. V okviru Ljîidsko univerze bo 4. marca ob 19,30 (pol 8 zvečer) v risalnici učitel.iišča (II. osnovna šola) predaval dorent Inštituta za telesno vzgoio tov. Tllaga Drago o smučarskem špor- tu. Naslov teme: »Smučanje v besedi, s'iki in. filmu« bo brez dvoma privabil vse celjske Ijubitfljo beleča športa. Predavanje bo zaradi bližnjih planiških dogodkov izredno aktu- alno, ker nam bo predavatel.l lelnih 20 mi- nut prikazoval krasne skioptične slilco iz smučarskesra šnorfa. obpr<»m na film o S'nv. iki hpoletih iz Oberstdorfa, ki bo prav tako trajal dobrih 20 minut. Prav s tem preda- vanjem nam bo Planica ob svoji 20-letnici že blirja in se bomo Celja»^i vsaj s tem predavanjem malo bliže sernaniil z našo smučarsko skakalnico — velikanko. Atletika IVANKA KNEZOVA IZKLJUČENA IZ KLADIVARJ.\ Že pred tedni je unravni odbor atletskega društva Kladivar izključil iz svojega član- stva bivšo državno prvakinjo in večkratno rekorderko Ivanko Knezovo zaradi finančnega kriminala. Poleg nerednosti v Ljudskem ma- gazinu si je Knezova s ponarejenim podpi- som predsednika AD Kladivarja prisvojila v banki 150.000 dinarjev od svojega lastnega društva. Za njeno nepoštenost na delovnem mestu v Ljudskem magazinu in še poneverbe v lastnem društvu je upravni odbor AD Kla- divarja do'>ivljenjsko izključil to »zvezdo« iz vrst svojeffa članstva. Celotno aktivno član- stvo — atleti in atletinje Kladivarja — so na nedavnem članskem sestanku pozdravili sklep upravnega odbora AD Kladivar in pri tem soglasno izjavljali, da bodo še z večjimi silami in marljivo vadbo ti>di ћгет лјс do- segli iste uspehe kot v preteklem letn. Tudi T iportnem iivljenju ima poitenost svoje pravo mesto in »rekordis ne morejo kriti kriminalnih dejanj. Nogomet OTVORITEV NOGOMETNE SEZONE Nogometaši Kladivarja so že na široko od- prli vrata Glazijo in pričeli z letošnjim na- stopanjem. Vest o ponovitvi tekme z varaž- iliusko Slobodo, dne 14. marca v Varaždinu je končno le zdramila še tiste igralce, ki se preko zime niso preveč marljivo pripravljali n.". spomladanski del tekmovanja. Prvi nastopi so kar ugodni za Kladivarja. Enajstorico celjske garnizije JLA so naravnost pregazili kar s kazenskim rezultatom 11:0 (7:0). Kdo bi našteval strelce na tj tekmi. Upoštevati pač moramo dejstvo, da se nogo- metaši JIjA niso prav nič pripravljali preko zime in nas ta visoka zmaga Kladivarja ne bi mogla prepričati o pripravljenosti ekipe za spomladaiislci start. Bolj ugodno je odjeknila zmaga nad Ru- darjem iz Trbovelj 8 4:2 (2:1). V tekmi sta so namreč srečali dve pripravljeni moštvi. Obe moštvi sta pokazali pred pričetkom se- zone zadovoljivo znanje. Igra je potekala v prijateljskem duhu, bila je izredno živahna in polna smiselnih kombinacij. Gostje iz Tr- bovelj so zapustili v Celju dober vtis. Zmaga nad trboveljskim Rudarjem nam dajo le nekoliko upanja, da nas čez kratkih 14 dni ligaši Kladivarja le ne bodo razoča- rali. V težkem srečanju s Slobodo v Varaž- dinu. Točke so nam potrebne. Lepa razlika v golih in še 2 pridobljeni točki sta šli po vodi po dokončnem odstopu Izole iz hrvatsko- slovenske lige. Tako se bo v kratkem pričel nogometni ples za točke. Po 14. marcu se bodo tekmo- vanja pričela že 28. marca, kjer bodo posegli v borbo vsi klubi hrvatsko-slovenske lige. KEOLJ.1NJE 2ENSKA EKIPA KLADIVARJA OSVOJILA EKIPNO PRVENSTVO SLOVENIJE V KEGLJANJU V rudarskem revirju Zagorju ob Savi je bilo izvedeno v dneh 20. in 21. februarja 1954 prvenstvo ekip in posameznic v kegljan.ju. Za naslov ekipnega pri'aka so se pomerile Gradiš in Krim iz Ljubljane ter Kladivar in Beton iz Celja. Zmago in naslov ekipnega prvaka so osvojile kegljačice Kladivarja s 1985 podrtimi keglji pred Gradisom 1913, Krimom s 1860 in Betonom s 1814 podrtimi keglji. Za vsako ekipo je nastopalo po 6 tekmovalk s po 100 lučaji mešano. V zmago- valni ekipi Kladivarja so tekmovale: Gradi- šer Dagmar, Janža Marta, Hrastnik Alojzija, Zorko Franka, šnajder Marica in Gerdina Hilda. Naslednji dan 21. februarja 1954 pa se Je pomerilo kar 26 tekmovalk iz Ljubljane, Kranja in Celja za naslov prvakinje LRS. Zmagala je rutinirana Erjavčeva (Ljubljana) pred Gradišerjevo (Kladivar) s 370 podrtimi keglji, Gradišerjeva pa jih je podrla 364. Ostale Celjanke so dosegle slabše rezultate v tekmovanju posameznic kot pa prvi dan v tekmovanju ekip. Omeniti je še solidno igro Pelkove (Beton), ki se je oba dneva dobro odrezala s 349 in 327 podrtimi lesi. V dveh dneh je nastopilo 50 najboljših tek- movalk iz Slovenije in je najboljši rezultat dosegla Gradišerjeva (Kladivar) s 379 po- drtimi keglji, katere je zrušila v ekipnem tekmovanju. Organizacija tekmovanja je bila zadovo- ljiva, dočim s prenočiščem ni bilo vse v redu, saj so ravno Celjanke spale v nezakur- jenih prostorih, kar je tudi vplivalo na re- zultate naslednji dan. Z ozirom na uspeh celjskih kegljačic, po- sebno pa Gradišerjeve, bi priporočali Keglja- ški zvezi Slovenije, da v bodoče pri sestavi reprezentance pokliče (vsaj na izbirno tekmo- vanje) tudi kegljačice izven Ljubljane. zd LJUBITELJI KEGLJAŠKEGA ŠPORTA V nedeljo, 28. februarja 1954 se bosta na kegljišču Betona pomerila v ligaškem tek- movanju za prvenstvo LRS ekipi Krima iz Ljubljane in domačega Kladivarja. Tekmovanje bo zapelo ob 10 dopoldne in bo trajalo do 6 zvečer. VELESLALOM IN SPOMINSKA SVE- ČANOST NA MOZÍRSKI PLANINI Pod pokrovileljstvom okrajnega od- bora 73 v Celju bo v nedeljo, 7. marca v-sakoleino smučarsko iekmovanje, ki qa prirejamo v spomin herojem XIV. Prol. divizije »5orisa Kidriča«. Ta pri- reditev naj bi imela lelos, ob 10. ob- leinici pohoda le slavne divizije na Šlajersko čim svečanejše obeležje, saj se vrši na zgodovinskih lieh Goli, ki so bile priča borb in zmag šlirinajsle divizije. le lani so smučarji pokazali za lo prireditev ogromno zanimanje, saj jih je nasiopilo čez slo iz raznih krajev Slovenije, pa ludi iz lirvalske. Letos so nam obljubil udeležbo ludi smučar- ji slovenske lizkul. zveze na Koroškem, Vrhulega pa bo letos na startu vsa slovenska smuč. elita in Zagrebčani. Vabimo preživele borce XIV. divizije, da se udeleže svečanosti, ki bo nave- denega dne ob 12. uri Mozirski koči. Tekmovanje v veleslalomu bo ob 9. uri na tradicionalni progi z vrha Med- vednjoka do Bele peči. L. F. V BADGASTEINU SO TEKMOVALI ČLANI PD CELJE Smučarji Plan. društva iz Celja so bili v preteklem tednu gosti Ski Cluba Badgastein v Avstriji, katerega tekmo- valci so se že dvakrat udeležili prvo- majskih tekmovanj na Okrešlju. Vožnja s Tauernexpresom preko le- senic in Beljaka je udobna in hitra. Proga je izpeljana nad slikovito dolino gornjega toka Drave, nato pa do Mal- niza, visoko ob Mölln do predora skozi Visoke Ture, ki je več km dolg. Badga- stein je priznano in obsežno letovišče, v poslednjih letih pa se preureja v zim- skosporlni center, ki že sedaj lahko sprejme 3.000 gostov, dočim jih je v letni sezoni do 7.000. Tu izvira 13 vrel- cev termalne vode, ki je napeljana v številne hotele in kopališča. V pogledu tujskega promela je tod zadovoljeno tudi najzahtevnejšim, tako onim, ki žele razvedrila in nič manj resnim športni- kom. V zadnjih petih letih so bile zgra- jene kar štiri žičnice. Od teh je zlasti privlačna ona, ki le v gondoli prepelje na Sturbnerkogel (2245 m), od koder se lahko po 8 km dolgem smuku spusiiš prav do hotela. Naši tekmovalci so bili presenečeni. Gostoljubnost prirediielja, še bolj pa kilometrski smuki na idealnih strminah so jih navduševali. Kaj takega doslej niti slutili niso. V lakih pogojih morajo vzrasti »kanoni« svetovnega slovesa! Pa naši? Res, da zaenkrat še nimamo žičnic — nadomešča pa jih borbenost in volja, ki tudi tokrat ni utajila! Oglejmo si tekmovanja. Odvijala so se v znamenju »vražjega smuka« za zlati, srebrni in bronasti znak, ob isto- časni alpski kombinaciji. Za dosego znaka so predpisani maksimalni časi. V slalomu je Celina Janko med 18 te- kmovalci dosegel 4. mesto, Nunčič 5., Uršič 8. 1er Veber Vlado 11. mesto, do- čim je Celina Peter odstopil. Pred nji- mi so bili Sleininger in Hochleitner, ki v avstrijskem sportu nekaj pomenijo. Dva Amerikanca (Dick Pownet in Beakes Douque) sta bila z njima. Presenetila je Zabukevčeva, ki je za Angležinjo Holmes Susanne zasedla drugo mesto in prekosila s tem sedem domačink. Nastopili so tudi mladinci in mladinke, s katerimi pa mi nismo bili zastopani. Naslednjega dne je bila v smuku šte- vilnejša udeležba. Tudi to pot Celina Janko ni odpovedal in je bil peii, Nunčič sedmi, Veber osmi, Cetina Peter 14., Uršič 15. Za slednjimi je bilo še 17 te- kmovalcev. Med članicami je dosegla Zabukovče- va 4. mesto. V kombinaciji je bila Zabukovčeva druga, dočim je dosegel Celina lanko četrto mesto, Nunčič šesto, Uršič de- veto in Veber enajsto mesto. V tekmovanju za »vražji smuk« so o- svojili naši Iri zlate in tri srebrne značke. Zadovoljni z doseženimi uspehi, smo se vračali mimo zaledenelega Vrbskega jezera, skozi Celovec in ob številnih slovenskih vaseh v domovino. Lužnik France VELIKE SKAKALNE TEKME NA LJUBNEM Ob lepem sončnem vremenu so bile pre- teklo nedeljo na tukajšnji 65-níeírski ska- kalnici meddruštvene tekme v skokih, kat«rih so je udeležilo 51 skakalcev iz dvajsetih dru- štev iz cele Slovenijo. Na odlično pripravljeni skatkalnici so bili doseženi zelo dobri rezul- tati- Vodstvo tekme je bilo poverjeno SZS. Organizacija je bila odlična. Tekmam je pri- sostvovalo preko 3CC0 gledalcev. Najhujša borba za prvo mesto je bila med Adlešičem (Enotnost Lj.) in Finžgar Пп- dijem. Oba sta skakala zelo lepo, vendar je Adlešič dosegel večjo daljavo. Postavil je tudi nov rekord skakalnice s skokom 59 m, katerega je dosedaj držal Finžgar s 54 m. Presenetil je Kamničan Šunkar, ki je do- segel 11. mesto. Pri mladincih pa je zmagal Zupančič (Železničar Lj.). TEKMOVANJE MLADINCEV IN PIONIRJEV V SMUČANJU Društvo »Partizan« je organiziralo zadnjo nedeljo tekmovanje mladincev in pionirjev v slalomu in skokih na terenih in skakalnici v Slatinah. Na to domačo društveno prireditev se je zbralo precej ljudi, ki so z zanimanjem sle- dili poteku borbe. Ker je bila na skEikalnici poledica, zato so bili skoki samo z dvotretjin- skim zaletom. Med mladinci je v skokih za- sedel pivo mesto Kotnik Darko iz šmartnega ob Paki, drugi je bil Rudnik Ivan iz Pod- gore, tretji pa Kumer Tine iz Slatin. Med pionirji pa prvi učenec III. razreda osnovne šole Rudnik Andrej iz Pođgore, sledila sta mu Malus Franc in Kolšek Franc iz šmart- nega ob Paki. V slalomu jo bil med prvimi mladinci Lež- nik Dušan iz šmartnega ob Paki, nato pa Robnik Pongrac in Tajnžek Ivan iz Rečice ob Paki. Med pionirji pa je zasedel prvo mest~Remic Janko iz Letuša, nato pa Bole Alojz in žohar Franc iz šmartnega ob Paki. OTVORITEV 40 m SKAKALNICE NA GOMÎLSKEM Preteklo nedeljo je TVD »Partizan« Go- milsko priredil tekmovanje v skokih in te- kih. Med ljudmi jo bilo največ zanimanja za skoke na novo zgrajeni skakalnici. Otvoritveni skok je imel Ciril Debeljak, ki jo postavil tudi prvi rekord skakalnice 24 m, si zlomil smučko, a ni »pogrnil« po snegu. Zaradi poledenitve skakalnice in precej pad- cev pri poizkusnih skokih, je organizator, prekinil tekmovanje in tekmovalci so se po- merili na 20 m skakalnici. Skromni »Cic« je skakal kar z zlomljeno smučko. Rezultati: člani: 1. Debeljak (PD Celje) 182 točk; 2. Rak; mladinci: Vitanc (Gomil- sko); pionirji: 1. Haučič (Braslovče). PO PETOŠOLSKO . . .? Ko so dijaki II. gimnazije uživali zadnji športni dan na Celjski koči, je bilo vse na smučeh in sankah. Tako se je tudi tov. Zu- pan, predm. učitelj peljal po praznem smu- čišču, za njim pa je pridrvel petošolec Pre- skar, ga podrl na tla in s tako silo udaril s smučmi v prsni koš, da mu je zlomil rebro. Še oprostil se ni. Lepo se je pobral in pe- ljal dalje, ponesrečenca pa pustil v snegu, dokler mu niso drugi dijaki priskočili na pomoč. In ko 80 pripravljali sanke, da po- nesrečenca spravijo v dolino, ali mislite, da so se »gnetli prostovoljci«? Kaj še! Neki dijak, ko so ga vprašali, če bo pomagal, je dejal: »Ne, jaz sc bom še smučal.« Vsa čast pa tistim trem, ki so to storili, ker ni bilo lahko, pot je bila ledena in spolzka. Starši, učite svoje otroke, da bodo imeli več čuta do sočloveka, da ne bodo videli le samega sebe in svojo udobnost. SE O STRELSKI DBU2INI »TEMPO« Zadnjič smo v članku pod naslovom »Strel- ska družina Tempo je najboljša« pomotoma izpustili odstavek o zaslužnih funkcionarjih strelske družine >Tempo«. Tako je bilo iz- puščeno ime predsednika tov. Veber Ivana, ki že tri leta vestno in požrtvovalno dela v strelski družini in ima veliko zaslug za njen uspeh. Tudi sekretarka strelske družine tov. Vudler Ida. je svoje delo zgledno opravljala. Obema strelci družine »Тешро« izrekajo hva- ležnost in zahvalo. V Kozjem so ugodna tla za telesno vzgojo Ze pred drugo svelovno vojno je bilo v Kozjem veliko zanimanje za šport in telesno vgojo. Po osvoboditvi smo do- živeli v Kozjem nekaj telovadnih na- siopov, čeprav TVD »Partizan« nima telovadnice niti telovadnega orodja. Zato pa vidimo, da gojijo v Kozjem do malega vse ostale panoge. V dru- štvu prednjači nogomet, ki ima v pred- sedniku dr. Soku svojega odličnega pobornika. Na nogometnih tekmah so Kozjani že nekajkrat spravili svoje te- kmece v zadrego. Lahka atletika je prav tako dobro zaslopana. za odboj- ko, ki jo gojijo vztrajno, bo treba ure- diti igrišče, tudi namizni tenis ima svoje pristaše. Zanimanje za smučanje je zadnji čas naraslo, zlasti pri mladini. Društvo je v februarju uvedlo smu- čarske tekme, v aprilu pa bo spomla- danski kros, maja Titova šiafeia, ju- kros in novembra telovadna akademijo Ukloniii se bo ireba blagajnikovi zahte- vi, da bo članarina dotekala v naj- lepšem redu v blagajno, kakor do se- daj. Proračun za leto 1954 je skromen in bo pri dobri volji lahko uravnovesili dohodke z izdatki. Društvo je naročeno na strokovne liste, strokovno knjižnica bo pa ustanovilo pozneje, ko bodo cene knjigam znosne. Ce izvzamemo Bistrico ob Solli, je TVD »Partizan« na Kozjanskem edino,, zalo mu želimo, da bi se krepko raz- vijalo in dajalo pomoč tudi onim kra- jem, ki bi sicer imeli pripadnike športa in telesne vzgoje, nimajo pa vaditeljev. Tudi v tem tiči del poslanstva kozjan- skega »Partizana«. In tega se novi od- bor s predsednikom, dr. Antonom So- kom, načelnikom Francem Bizjakom irk. inačelnico Silvo Adrinek tudi zaveda.. Odgovsr tovarišu Bacon Francu iz Ljubnega na njegovo „cpozoriiu" Ta odgovor smo napisali, da bo naša javnost videla, česa se poslužujejo ne- kateri ljudje in podjetja za dosego svo- jih neupravičenih zahtev. Morda bosta vsaj iz tega tov. Bačun Franc in Lesno industrijsko podjetje Nazarje videla ne- pravilnost svojega dosedanjega posto- panja, čeprav tov. Bačun v opozorilu navaja, da je postopanje našega podjet- ja neutemeljeno in neosnovano. Lesno industrijsko podjetje Nazarje pa bi s tem svojim odgovorom prosili, da po- kaže toliko spoštovanja do zakonitih predpisov in nam odgovori na naš do- pis z dne 5. decembra 1953, s katerim smo od njih zahtevali, da svojo proti- zakonito odločbo o nastavitvi tovariša Bačun Franca prekliče in nas o tem obvesti, kar pa do danes še ni napra vilo. Vprašamo tudi vodstvo Lesno indu- strijskega podjetja Nazarje, na osnovi kakšnih zakonitih predpisov je dovo- lilo, da je tov. Bačun Franc dobival prejemke tudi pri njih, čeprav pri na- šem podjetju službenega razmerja še ni bil razrešen. Vprašamo pa tudi tov. Bačuna, če je bilo to njegovo dvojno prejemanje mesečne plače utemeljeno in osnovano? Njegovi izgovori, da bo pri nas poslovanje zaključil, so neute- meljeni, kar bi moralo vedeti tudi Lesno industrijsko podjetje Nazarje, ker pa vseh predpisih uslužbenec ne more biti razrešen službene dolžnosti prej, do- kler ni razrešen materialne odgovor- nosti. Tov. Bačun Franc ima pri našem^ podjetju še obračunati 3,878.477 din, ka- tere je prejel kot akontacijo za nakup- ljeno hlodovino. Niti malo ne dvomimo, da tov. Bačun Franc tega zneska ne ba pošteno obračunal, vendar ne moremo dopustiti, da bo delal za drugo pod- jetje iste stroke, dokler pri nas povsem, ni razbremenjen. Razumljivo je, da se tudi ne moremo strinjati s tem, da bi pri nas prejemal celo plačo, delal pa za nas samo polovično, obenem pa tudi. delal za drugo podjetje in prejemal od njega prav tako celo plačo. Tov. Bačun Franc je ob priliki oseb- nega razgovora izjavu, da bi sicer rad. ostal pri našem podjetju, da mu pa pri delu mečejo polena pod noge nekateri ljudje iz OLO Šoštanj in LIP Nazarje. Kdo so ti ljudje in v čem mu mečejo polena pod noge, naj pove tov. Bačun. Franc sam. Ni čudno, da cena lesa stalno rase,^ kljub vsem naporom za uravnovešen je, če druga podjetja, v našem primeru LIP Nazarje, za vsako ceno snubijo lju- di in jim še pomagajo, da za isto delo prejemajo dvakratno plačo. O tem naj se izjasni naša javnost- Naša javnost naj se tudi izjasni, ali je- bn postopek našega podjetja utemeljen in osnovan, ali je büo postopanje tov. Bačun Franca in LIP Nazarje utemelje- no in osnovano. Verjamemo, da bi marsikomu godüa za malo dela prejemati dvakratno pla- čo! »SAVINJA« Lesna industi^ijct Celje ŠAH Občni zbor Edinstva v Rogaški Slatini Sindikalno šahovsko društvo Edinstvo v Rogaški Slatini je pred dnevi imelo občni zbor, ki je bil eden najbolj ix)zitivnih v celjskem okroiju. V preteklem letu je društvo imelo vsega 108 šalaovskih večerov, odnosno igralnih dni. Priredilo je 63 dvobojev v moštvenme tekmovanju, od teh nekaj brzo- poteznih, nekaj prijateljskih srečanj, ostalo pa v prvenstvenih tekmovanjih. Odigralo je redne mesečne brzoturnirje s povprečno ude- ležbo 12 igralcev. Vso delo so vodili agilni odborniki prof. Grašer, dr. Klepec in direk- tor gimnazije prof. Godici. Vsa poročila so bila skrbno pripravljena in podana, pred- vsem poročilo tehničnega vodje. Za njegovo po.^.rtvovalno delo mu je uprava društva po- klonila spominsko darilo. Za razvoj pionir- skega šaha skrbi direktor gimnazije in je v preteklem in tekočem šolskem letu organi- ziral tekmovanje z udeležbo nad 90 pionirjev, kar jo edinstveno v celjskem okrožju. Mla- dinski šah se v Rogaški Slatini razvija iz kadrov tamkajšnje Steklarne. Društvo je v preteklem letu imelo večje uspehe tudi v tekmovanjih, saj je zmagalo na brzoturnirju v Rogaški Slatini, ki je bil prirejen ob Pro- sla\'i r|3kritja spomeniika Borisu Kidriču. Zmagalo pa je tudi na br7.ot4rnirju v Celju na izletu Svobod. Na prvenstvu celjskega okrožja v TrbnvUr.li je za Celjani zasedlo drupro mesto. V diskusiji se je mnogo raz- pravljalo o šahovskem prostoru, ki -¡e dru- štvu za nemoten nadaljnji razvoj nujno po- treben. Navzoči tajnik celjskega okro-ja je zasrotovil, da bo o tem pororal pri COŠ in ŠZS, da bi z niihovim poprp^lovaniem na merodajn.ih mestih re.šili ta problem. Po vsej verjetnosti je vprašanje prostorov le nerazu- mevanje. Za bodoče delo si je društvo po- stavilo v načrt tekmovanje z več moštvi in bodo na ta način, poleg prvorazrednih, prišli v poštev tudi ostali igralci. Z malimi spre- membami je bil izvoljen stari odbor s prof. Graáarjem na čelu. OBJAVE IN OGLASI Kmetijska zadruga Žalec sprejme v službo trgovskega pomočnika ali po- močnico za poslovalnico v Vel. Pirešici in učenca za poslovalnico v Žalcu. Ponudbe poslati na upravo KZ Zalee. SLUŽBO DOBE Okrajni ljudski odbor Celje-okolica sprejme v službo več uslužbencev, ki bi bili vešči vršiti posle davčnega knjigovodstva. Pogoji 7-Г. nastop službo so, da ima naziv nižji knji- govodja, računovodja ali računski režiser. Prošnje sprejema Tajništvo OLO Celje-oko- lica, referat za personalne zadeve. KLAVNICE — MESARIJE Slanica » A U L A « se spet dobi pri »Kozmetia«, Celje oddelek »Aula« OBVESTILO Združenje šoferjev in avtomphanikov LRS, podružnica v Celju obvešča vse člane, da bo redna letna SKUPŠČINA v nedeljo, dne 28 II. 1934 ob 8. uri zjutraj v dvorani Sindikalnega doma, Šlandrov trg .5-1. Zaželena jo poluoštevilna udeležba in točnost. Odbor Z A II V A L A Podpisani se prisrčno zahvaljujem dr. Aloj- ziju Rojniku za njegov požrtvovalni tmd, e katerim mi je rešil življenje. Hren Rudolf, Zreče DI.TAKA prvošolca želim dati na stanovanje (brez hrane) k družini, ki bi mu pomagala pri učenju. Naslov v upravi lista. PRODAM ali znmeniam radio »Orion« za mo- torno kolo aU šivalni stroj. Razliko dopla- čam. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM enostanovanjsko hišo v okolici, za dvosobno stanovanje v mestu. Naslov v upravi lista. PRODAM ali zamenjam za mehki les večio, novo kuhinjsko kredenco. Naslov v upravi. PRODAM dobro ohranjeno spalnico (mehek les). Cena 30.000 din. Naslov v upravi lista. STANOVANJE enosobno (kuhinja, 1 soba manjša in shramba) zamenjam za dvosobno stanovanje. Naslov v upravi lista. IZJAVLJAM, da nisem plačnik za morebitne dolgove, ki bi jih napravil moj mož Arzen- šek Alojz. — Arzenšek Vika, Celje, Zi- danškova 19. PRODAM dobro ohranjen radio-aparat znam- ke »Imperial« (5-cevni, 3 valovne dolžine) op ugodni ceni. Naslov v pravi lista. Ravnatelj restavracije »Vino Koper« išče v bližini podjetja opremljeno sobo s takojš- njo vselitvijo. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Petek, 26. febr. 1954 ob 20 — Peter Ustinov: Ljubezen štirih polkovnikov — abonma torek- Sobota, 27. febr. 1954 ob 20 — Peter Ustinov: Ljubezen štirih polkovnikov — izven. Nedelja, 28. februarja 1954 ob 15.30 — Peter Ustinov: Ljubezen štirih polkovnikov — izven. Petek, 5. marca 19.54 ob 19,30 — Shaw: Mož usodo in Kleist: Razbiti vrč — gostovanje v Žalcu. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dno 28. februarja 1954: tov. dr. Fišer Joie,, Celje, Gregorčičeva ulica 7. Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote od 18. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj. KINO UNION, CELJE Od 23. II. do 1. III.: »VERUJ V MENE», avstrijski film Od 2. III. do 8. III.: »DIVJI SEVER«, ame- riški bamii film Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob- nedeljah ob 16., 18., in 20. uri. KINO DOM, CELJE Od 26. II. do 5. III.: »SAMOTNA ZVEZDA^ ameriški film Od 6. III. do 9. III.: »TRUBADUR«, itali- janski film ■ Predstave dnevno ob 18,15 in 20,15, ob ne- deljah ob 16.15; 18.15 in 20,15.