183. številka.
Ljubljana, v soboto 11. avgusta
XXVII. leto, 1894
-aa
Iihsja vsak dan iT««er, isimli nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman sa svet r o-og ere k e deiele aa vse leto 15 gld., sa pol leta 8 gld., sa Četrt leta 4 gld., sa jeden 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano bres pošiljanja na dom aa vue leto 13 gld., aa Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. sa Četrt leta. — Za tuje deiele toliko već, kolikor poštnin* znafia. Za osna ni I a plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se isvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniitvo je na Kongresnem trga st. 12. Opravniitva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Naskok na Podgrad.
Nekako čudno reči se gode sedaj v Istri. Italijani lezejo v povsem slovanskih občinah iz svojih brlogov, delajo zdražbo mej prebivalstvom in skušajo odstraniti narodne občinske zastope. Teh poskusov ne delajo brez tujo pomoči, ponekod celo po naročilu . . .
Taka občina je Podgrad. Bila je mej prvimi, ki se je osvobodila italijanskega varuštva in izročila občinsko upravo zavednim Slovanom. 0<1 tistega časa, zlasti odkar je prevzel županstvo deželni poslanec Slavoj Jenko, se je občina lepo razvijala, v vsakem oziru napredovala in glede narodne zavednosti kaj ugodno uplivala na celo okolico. Lahko se reče, da so ljudje na Slovenskem malo-kje tako odločni in zavedni, kakor v Podgradu in njega okolici. Pokazali so to opetovano pri deželno-zborskih in državnozborskih volitvah in pri mnogih drugih prilikah.
Kar se tiče občinske uprave same, so pristojni faktorji večkrat priznali, da je v najlepšem redu, in ti faktorji so vsi naši narodni in politični nasprotniki.
Tako vzgledne razmere v Podgrajski občini so nade narodne sovražnike navdajale z divjim srdom. Onemogli in brez zaslombe pri prebivalstvu si niso upali na dan, le na skrivnem so se jezili in repenfiili ter obrekovali občinske upravitelje, zlasti pa vestnega in zaslužnega Župana Jenka.
Zadnje mesece je nasprotniško klevetanje postalo Čedalje predrzneje. Okolu nekaterih katilinar-Bkih eksistenc se je zbralo nekaj nezadovoljnežev in ti so rohneli in hujskali zoper občinski odbor kar največ mogoče, tako da je moral župan nekatere teh možakov poklicati pred sodišče na odgovor.
In ta prepir, ki ni bil nastal brez vsake vednosti Tržaškega namestništva, je bil povod, da se je občinski zastop hkrati, ne da bi bilo za to količkaj razloga, razpustil.
Ni nikakega dvoma, da je to vladni poskus, odstraniti narodni občinski zastop in zlasti narodnega župana ter nadomestiti oba z narodno-mlač-nimi elementi, če že ni mogoče usiliti pristno-ita-lijanskih mož, kakoršni ugajajo italijanskemu namestniku Rinaldiniju. To potrjujejo vse okolnosti. Uprava občinskega imetja se je izročila trem možem, ki so v narodnem oziru nicer tako mlačni, kakor le more želeti gospod Rinaldini, kateri pa niso vredni popolnega zaupanja, o njihovih zmožnostih pa še ni govoriti. Na čelu nasprotniške agitacije stoji Italijan, ki je pri namestništvu dobro znan obiskovalec, pri okrajnem glavarstvu pa kar domač, podpirajo pa ga c. kr. vladni uradniki, ki potujejo pod raznimi pretvezami po občini in agitujejo.
Jasno je torej, da se pod vladnim pokroviteljstvom poskuša naskok na narodni Podgrad. To svedočijo vse priprave, vse dogodbe zadnjih mesecev. Priprave za naskok so se delale povsem sistematično in ko je bilo vse pripravljeno, tedaj je gospod namestnik razpustil občinski zastop.
Gluh in slep bi moral biti, kdor bi ne uvidel, daje to kazen za lansko demonstracijo proti namestniku Rinaldiniju.
Ko je namestnik Rinaldini potoval po gornji Istri, je v okolici Podgrajski prebivalstvo sijajno demon8trova!o s tem, da je povsod nabilo trobojne lepake in trosilo listke z napisom „Živio naš cesar in kralj Franc Jožef! Živio naš poslanec Vekoslav Spinčič!", za g. Rinaldinija pa takih pozdravov ni imelo.
Ta demonstracija je italijanskega gospoda namestnika silno bolela in to je uzrok, da je bil duševno razpoložen, ustreči tožbam nekaterih malo vrednežev in da je razpustil občinski zastop.
Gospod vitez Rinaldini je že porazov vajen, zato upamo, da ga ne bo preveč bolelo, če bodo pri občinskih volitvah v Podgradu propadli tisti dvomljivi elementi, katere hoče postaviti občini na čelo.
Hrvatska pisma.
K. Zagreb, 8. avgusta.
IV.
Stari greh in večna nesreča Slovanov — kako ti je ime? Britke solze slovanskih domoljubov, kaj vas sili, da vedno, vedno tečete in se nikdar ne morete posušiti? In kje je ostal angelj Slovanstva, ki nas je pripeljal v te krasne dežele, v katerih danes prebivamo? Zakaj nam ne pokaže še jedenkrat prave poti, kakor takrat, ko nas je peljal izpod Karpatov na topli jug?
Zakaj ? Skoraj bi rekel človek, da bi nam jo pokazoval zastonj. Saj nam je že dostikrat povedal, česa nam manjka in pesniki, katere je navduševal, so nam prepevali o slogi in jedinosti, a glej — ko da bi bili gluhi in slepi, nič nam ni pomagalo. Skoro sto let je tega, kar nas je klical veliki Jan Kolar v jedno bojno vrsto zoper nasprotnike in sovražnike Slovanstva, a dasi dobro vemo, da bi morala biti zmaga naša, mi vender še danes nismo jedini. Prepiramo se, koljemo se, pri tem pa — tertius gaudet.
Žalostno je in neprijetno, povedati neugodno resnico, a zatajevati jo, nič ne pomaga. Zakaj, ako bodemo vedno molčali, nadaljevala se bode samo naša nesreča. In če tudi resnica oči kolje, vender je to bolje, kakor pa da nam neresnica počasi srce in dušo izjeda ter nas uniči, prej ko bi to sami opazili. Razmere, kakeršne so sedaj pri nas, morajo prenehati, zakaj podobne so močvirju, v katerem bi mogel utoniti narod, mej tem, ko se stranke prepirajo.
Na Hrvatskem imamo — kakor je znano — dve opoziciji, stari stranki, katerim ima narod res marsikaj zahvaliti. To sta ob jednem jedini hrvatski stranki v naši domovini. Istina je, da sedi v saboru 88 zastopnikov takozvane „narodne stranke", a ta stranka ni izšla iz naroda. Ti gospodje zastopajo samo sebe in vlado grofa K h u en-
LISTEK.
Na madjarski železnici.
V Opatiji, dne 5. avgusta. Gospod urednik! Ne bojte se, čitajoč ime kraja, iz katerega Vam je prišlo to pismo, da boste morali v tej vročini brati Se listo, kakeršoib sedaj po novinah vse mrgoli in katerim pravi Nemec: Bade-britf. S takimi rečmi bo nisem drznil nadlegovati Vaa in čitateljev Vašega lista ni do sedaj, ko sem bil v toplicah T. na Hrvatskem, kjer sem revmatizem iz členkov preganjal in cele dni pri 27° R. v sobi presedel a po jutnh se pri 32° R. varil, paril in potil, in de na marsikak drugi način pokoro delal. No, zadnjič pride tudi mojemu kuhanju in znojenju v T. konec, in počasi se odpravim dalje. Cele tri zadnje dni sem se veselil na potovanje po čistem in svežem zraku iz T. v Sisek. Ali že tukaj sem bil slabe sreče. Vi, g. urednik, ste gotovo mestni človek in torej bi itak bilo zastonj, dopovedovati Vam, kaj so pravi šest ur dolgo se voziti po prašni cesti, kjer te veter neprenehoma spremlja in ti kola od začetka pa do kraja potovanja v tako goet prasni oblak zavija, da se ti zdi, da se voziš po starem meglenem kaosu. Ti sediš na kolih, mežiS, usta so zaprta, noa in ušesa zamašena, da bi čutila in dihala prahu ubranil, ali vse to ne pomaga. Tako sem tudi jaz v Sisku pred kolodvorom zlezel z voza
bel, kakor da Bem teden dni v mlinu prespal. Brž otresem prah s klobuka in hlač, si urežem palico, obesim suknjo na kostanjevo vejo, pa začnem po njej: »Pač, pač, pač" — ter tako nagajam za toliko použite prašine Hrvatom, ki vsako drugo besedo našega sladkega jezika radi čujejo, samo tega .pač" ne. — Opravivši ta posel stopim v kolodvorsko go-stilnico, izperem glavo z vodo, usta in grlo pa s pivo ter se odpetim a prvim vlakom dol proti Brodu. Imam namreč prijatelja iz Šolskih let v Bosni, pa sva se dogovorila, da se auideva na postaji Sunja proge Zagreb Brod. Ko sem se s predragim sošolcem zmenil o marsičem preteklem, sedanjem pa tudi prihodnjem, mogel sem odpotovati domov, kar bi morda tudi najpametnejše bilo. Ali kij bi rekli ljudje, ko bi me videli, da sedaj početkom avgusta po Obrežu muhe lovim ali pa po SrediSkib tratah gosinje perje pobiram! Zatorej se namenim v drugo kopališče in iz tehtnih razlogov se odločim za Opatijo.
Kot uredniku dnevnika mora Vam biti znano, da se kopeljiSčni gostje samo z brzovlaki vozijo in sicer že zavoljo tega, da zamorejo v toplicah tem prej začeti ae dolgočasiti. Tudi jaz se odločim, na „bežku* oddirjati v Opatijo ali, bolje rečeno, na Reko; no bil sem v zadregi, kako bi ae dalo to pri „pojasnem tar fu" izvesti, ker prav po progi Brod-Sunja Zagreb ni vozil brzovlak. Pri drugih železnicah je za vsak slučaj in način vožnje predpisan popolnoma izveste« tarif, a na ogerakih (pa vsaj smemo reči madjarskih) svetujejo izobešene
naredbe popotnikom, naj vzamejo na prvi postaji karto za brzovlak, ako nameravajo kjerkoli na potu tak vlak upotrebiti. Kupim torej že v Sunji karto 14. t. j. zadnjega pojasa za tak voz, dasi bi se mogel ž njim voziti šele na progi Žakanj-Zagreb-Reka, torej od Zagreba naprej. A to sem storil radi tega, da se mi ne bi godilo, kakor štiri tedne poprej, ko sem se na brzovlaku vozil iz Reke v Žakanj. Za oni pot plačaš takso 14. zone in se z dotično karto lahko še jedenkrat tako daleč pelješ, namreč v Pešto. Pa takrat nisem hotel tako daleč, ampak sem že v Čakanju bil postavil cilj svoji skromnosti. — Ali voziti se po tej progi pa v belem Zagrebu vsaj za pol ure ne izstopiti, ne bi li to bil velik greh? Kaj ne, da bi mi Vi sami kaj takega zamerili? — Zapustim torej ob 5. uri zjutraj v Zagrebu brzovlak z namenom, da ae ob deveti uri z mešanim do Žakanja popeljem in to temveč, ker je ta jedini imel v Žakanju za moj daljni pot potrebno zvezo. Ali kaj bo mi zgodi t K klo se mi je, da moram od Zagreba do Žakanja kupiti novo karto, če se nočem z brzovlakom dalje voziti! Ta pot sem moral torej še jedenkrat plačati, in vožnja z Reke v Žakanj stala me je toliko, da bi ae za isti denar s poštnim vlakom ne peljal samo lahko z Reke v Pešto, ampak še čez Pešto na Dunaj !
Tu mi ni mogel pomoči ni načelnik postaje ni vsi svetniki; samo bi mi bil mogel minister Lukacs, ali ta je bil predaleč!
Da bi torej tudi sedaj ne imel kakih neprilik,
Hedervarvja ter bi se k večjem mogli imenovati madjaronski klub, nikakor pa ne .stranka". O teh danes tudi ne bodemo govorili. Na misli sta nam samo obe opoziciji namreč „stranka prava" in pa „neodvisna narodna stranka".
Gotovo bi bilo za narod hrvatski bolje, ako hi imel samo jedno opozicijo, a mi ae na maramo prepirati glede mogočnosti, obe opozicijonalni stranki sjediniti. Pred dvemi leti se je to poskušalo in rea se je ustvarila nekakova fuzija, katere se je veselil ves narod. To bi že dokazovalo, da želi narod jedinstvo opozicije. Vender po dveh letih sta se opoziciji zopet razšli in danes tudi o koaliciji obeh strank ni več govora. Že to je dokaj žalostno, a vender bi to se pretrpeli, ko bi se obe stranki, ki imata jeden program, vsaj spoštovali. A glej ! S tisto minuto, ko sta se razdelili, začeli so najboljši patriotje obeh taborov drug po drugemu udrihati, ne glede na to, kako se na strani Madjaroni vesele, kako se grof He-dervarv smeje I Včeraj so bili še najboljši prija telji, danes pa očita drng drugemu izdajstvo in nepoštenje! In vendar so v obeh taborih še danes ravno tisti ljudje, kateri so bili tam včeraj, ko smo se bratili in objemali.
Stari slovanski greh!
Mi pa se vprašujemo, kaj mora biti tako? In če pogledamo v bodočnost, zamegli se nam pred očmi, ker vidimo pred saboj brezno, katero nas mora pogoltniti, ako bodemo korakali po tej poti naprej. Iz vseh strani nas pritiska nasprotnik, tako da se še komaj gibljemo. Naša avtonomija stoji samo Se na papirju, naši milijoni potujejo v Ogersko, od koder ae nikdar ne povrnejo. Reko smo izgubili, naše Primorje imenujejo madjarsko, v Slavoniji se šopiri tuji živelj, oficijelno nas delijo v Hrvate, Slavonce, Sremce, graničarje itd., v Zagrebu zidajo madjarsko šolo, v Mitrovici organizujejo Nemci — horribile dictu — svojo stranko, in tisti, ki bi nam morali biti bratje, ki govore naš jezik in so kri naše krvi, jim podajajo 8*-'Ojo srbsko roko, naše arhivalije odnašajo v Pešto, na naših železnicah ni slišati hrvatske besede, mi pa se koljemo mej saboj, mesto da bi se zjedinili na boj proti neusmiljenim sovražnikom ! Res, mi smo samo še relujuiae reliimiarum regnorum Croatiae, Slavoniae et Dalmatiae — a še te relikvije ne morejo biti složne!
Pa na zadnje, zakaj se vender prepiramo ? Jedni in drugi zahtevajo jedinstvo in svobodo Hrvatske pod habsburško krono. A to je vender glavna stvar. V nekaterih rečeh so mnenja sicnr razdeljena. To bi nas nikakor ne smelo motiti. Saj je ni na svetu stranke, v kateri bi vsi udje bili glede vsake malenkosti popolnoma složni. Ako bi moral vsak član stranki priseči, da bode vedno tako mislil, kakor njegovi generali, ne bi se mogla na celem svetu  ustanoviti politična  stranka. Kar
poslušam svet madjarsko naredbe in vzamem Že v Sunji karto za brzovlak z namenom, da v Zagrebu nanj pučakam. Ali da Vam resnico povem, meni ui bilo toliko do vožnje s takim vozom, kolikor do onih treh uric mej dohodom Brodskega vlaka na Zagrebški kolodvor in odhodom brzovlaka iz Zagreba proti Reki. Že naprej sem užival, ko sem pomislil, kako bom v Zagrebu z Žlahtnim Plzenskim sokom močil in hladil v vročih toplicah tuli izsušeno grlol lUzven tega sem vedel, da me čakata v hotelu dva mila znanca. Ni se torej čuditi, če mi ime glavnega mesta naše posestrime Hrvatske že dolgo ni tako ugodno v ušesih zazvenelo kakor tega večera, ko se vlak ustavi in kondukter zakliče: Zagrabi  — Agrarni!
— Usta se mi nehote raztegnejo proti ušesom in jezik glauno cmavkne, kakor da ima že pred sabo tečno večerjo in hladno zlato pijačo. Ali do tega je bilo še daleč. Samo čujte! — Hitro poiščem v ku-peju svojo popotno robo, odnesi m jo kolodvorskemu vratarju in predam v varstvo za tri ure, dobim in ubranim dotični listek in odhajam na vrata proti mestu. Že sem držal kljuko v rokah, ko me vratar nazaj pokliče in me vpraša, kam se prav za prav vozim? Odgovorim, da na Reko. — BPotem morate hitro v vlak, ki zunaj na peronu čaka in bo se koj ganil". — .Ali prosim Vas, jaz imam karto za brzovlak, zunaj pa, kolikor vidim, ni ni poštni ampak mešani; zatorej hočem tukaj na brzovlak počakati".
— „To se ne sme drugače, kakor če vzamete nov biljet do Reke in še jedenkrat 7 goldinarjev plačate. Če pa tega nočete, pa se le kar najhitreje spravite na ta vlak, da Vas tukaj ne pusti, će se pa že ua
pa ae tiče principa in cilja, smo venđer složni in to bi moralo odločevati.
Ljubezen do domovine, sreča ljubljenega naroda, ideja slovanske vzajemnosti zahteva, da pozabimo na stare prepire. Prišel bode Čas, ko bodo narodi morali sami odločevati o svoji usodi, mi pa se na to prav nič ne pripravljamo. In kaj bi se moglo zgoditi, ko bi mi v tistem odločilnem trenutku Še ne bili složni? V bratskem boji se slabimo in tam, kjer bi bilo potrebno, nam mankajo vsled tega moči. Tujec pa čaka tistega momenta, kedar bomo tako oslabeli, da se sploh več ne bođemo mogli braniti. Kaj nam pomaga govoriti o našem državnem pravu, o veliki, svobodni in zjedinjeni Hrvatski ? Nasprotnik se ne ozira na naše besede. Dela je treba! Dela pa ne more biti, dokler se pretepamo mej saboj Kaj nam koristijo lepi članki v novinah, kaj krasni govori v saboru? Hrvatje pojo kaj radi slovenske pesmi. Mi poznamo jedno, katero bi morali prepevati vsaki dan in po kateri bi se morali tudi ravnati, stara je, a lepa je:
Zvonovi zvonite, — na delo budite!
Na delo bi se morali tudi mi vzbuditi, a prvi korak k temu bi moralo biti zjedinjenje vseh pravih rodoljubov, katerim bije srce za Hrvatsko in za Slovanstvo.
Situvacija je resna, Damoklov meč visi nad nami in vsak trenutek se more pretrgati nit, katera ga drži. Ali smo pa razlomili tisti ščit, kateri bi nas mogel obraniti in pozabili smo na tisto nemško: Das Unglilck schreitet schnell!
Skoraj bi rekel, da smo stari, da smo oslabeli. Sem ter tje je slišati glasove, kateri zahtevajo novih idej, da vzdramijo ljudstvo. Tudi to spada k narodnemu delu in naši rodoljubi ne bi smeli nikdar pozabiti, da ima vsak čas svoje ideje. Nam pa se približujejo novi časi; nova generacija narašča in že nam kliče: Caveant consules!
Poslušajmo ta glas ! Ako ostanemo gluhi, bode najmanje, kar bi se moglo zgoditi to, da prestopijo novi ljudje čez nas na dnevni red. A Bog daj, da se ne zgodi kaj hujšega !
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 11. avgusta.
Utrakvinem. Zadnja leta sera začeli so Nemci agitovati za to, da bi se nemška mladina v dvojezičnih krono-vinah začela učiti dotičnega slovanskega jezika. Štaierski deželni zbor je celo sklenil, na Graški deželni realki ustanoviti posebno stolico za slovenščino. Prej so se Nemci vedno zoperstavljali učenju slovanskih jezikov, češ, da jim nemščina povsem zadostuje. Premenili pa so ta svoj nazor, čim ao videli, da si s tem onemogočijo vstop ali vsaj avan-cement v drž. službi. Mi s svojega stališča moremo to samo odobravati, saj gledamo pri uradnikih bolj
vsak način hočete s brzovlakom voziti, morate v Dugojreai izstopiti in tamkaj nanj počakati; kajti stroga ministrova naredba zapoveda, da se pri pojasni vožnji mora vsak prvi vlak porabiti". — S polglasno kletvico mej zobmi poberem naglo svojo ropotijo in zbežim na mešani vlak, ki se je v resnici kmalo začel pomikati dol proti Karlovcu. Šele, ko je stroj že izpubal nepotrebno paro in s predpisano lenostjo naprej lezel, šele takrat sem se toliko osvestil, da sem zamogel prevdariti, koliko sem v tako kratkem času izgubil! Pivo mi je odplavalo po Sivi ali pa komu drugemu v grlo in splob cela večerja je Šla rakom žvižgati I u kaj bosta rekla prijatelja, ki me zastonj čakata v hotelu !
No, za te nevolje odškodovala me je vsaj nekoliko eočut treh KarlovČanov, h katerim me je kondukter bil v naglici pehnil. Sicer pa so bili že vajeni jednakih slučajev brezumne in brezobzirne madjarsko Železniške politike, ker se večkrat tod vozijo. Jeden je celo trdil, da Madjari navlašč in sicer radi tega a popotniki tako trdo postopajo, da bi z dvakratnimi plačili za isti pot, posebno na postranskih progah, vsaj nekoliko nadomestili vsoto, katero država zgublja a tem, ker tako brezmejno polajšuje tujcem potovanje v Pešto! Ia kdo ve, ali ni imel mož prav ? Vsaj, ko sem drugega jutra prispel na kolodvor v Reki, tožil ae je in upil vpričo mene neki sopotnik, ker je moral za vožnjo mesto sedem goldinarjev plačati celih štirinajst!
Vozeč se tako ponoči začujem — bilo je, ako bo ne varam, na kolodvoru v Jaški — prepir žene in dveh možakov. Kot radoveden potnik nagnem se
C? JI    t O CiV I O        l 0 j 9 I 1   ■ rt f llH*J&\t)Mifl -%/**^ OOl^inf ' ?V
na to, da znajo slovenski, kakor da ao Slavonci. Ta unema za učenje slovanskega jezika pa je obšla šele češke in deloma štajerake Nemce, kranjski si še vedno pomagajo ■ »spričevali" gotove vrste.
Fonetika in politika.
Malorusi pišejo sedaj še po historičnem pravopisa ia to jim omogočuje, da lahko črtajo vse ruske kajigo. Ta malone popolna literarna jediaoet je že od nekdaj bodla avstrijska politika a sala bivši naučni minister Gautsch je našel sredstvo, da jo razdere. Našel ja filologa-kruhoborca, ki je izumil neki fonetični pravopis Ia ta pravopis se je uvedel v vseh šolah. 8 tem je bil storjen začetek. Vlada nadaljuje to avoje delo. Sedaj jo pravosodni minister ukazal, da je tudi pri sodiščih pisati fonetiški in morda za nekaj let že ne bo človeka, bi bi poznal etimološki pravopis.
It umu nI in inozemstvo.
Neomahljiva in požrtvovalna agitacija rumun-skih rodoljubov je prouzročila, da ae zanima vsa Evropa za položaj rumunskega naroda na Ogerakem. Na spomenico, katero je pred nekaj tedni izdala rumunska akademija v Bukureštu in v kateri so se popisale razmere na Ogerakem, so nekateri slavni možje vseh narodov odgovorili jako prijazno, izrazili Rumunom svoje sočutje in avoje simpatije ter obsodili infamno postopanje Madiarov. Mej drugimi so tako pisali slavni Italijani Luigi Palma, Cesare Gantu, de Gubernatia, Carducui in drugi, izmej Francozov: Leroy Beaulieu, bivši minister Flourens, Rochefort, Clemenc-sau, Franc, )in, Coppč, Zola, Meil-hac in drugi.
Viianje države.
Turčija in Bolgarska.
Z ozirom na poročilo „Kblmsche Zeitung", da je turška vlada vuled bolgarskih dogodb vznemirjena ia da želi, naj bi zopet Stambulov prišel na krmilo, pravi .Svobodno Slovo", da je to pisano pač v zmislu Stambulova, da pa ni resnično. Turški aultan ni bil samo zaradi osoba Stambulova Bolgarski naklonjen in naravnost smešno je trditi, da je Kobur-žau odslovil Stambulova, ko je Ruaija to zahtevala. Za zaupanje, katero je užival Stambulov v Carigradu in drugod, se Bolgarska malo meni, ker ima raje ministre, ki so uneti za pivvo civilizacijo, kakor ministre, ki uživajo sicer zaupanje inozemstva, pa gonobe domovino materijelno in moralno in se ne ustrašijo nobene nezakonitosti.
Francozi in Italijani.
Situvacija v A'gues Mortesu, kjer so bili mej francoskimi in italijanskimi delavci zopet nemiri nastali, se je po intervenciji vojaštva nekoliko zbolj-Šala, pravega reda pa le ni. Prefekt je italijanskim delavcem svetoval, naj poberejo kopita Te razmere kažejo zopet, da je vsled nepoštene konkurence italijanskih delavcev in vsled Franciji sovražne politike italijanske nastalo skoro nepremostno na-sprotstvo, kateremu ne bo prej konca, dokler ne krene Italija na drugo pot. Saj bi pa bili Francozi tudi smešni, ko bi redili italijanske delavce, Italija pa jih skuša politično ob steno pritisniti. Italijanski listi priobčujejo strupena poročila o teh dogodbab in povdarjaja, da se bo Italija maščevala, češ, da je v italijanskih tovarnah nebroj francoskih inženerjev, ki jemljejo domačinom kruh.
MT Dalje v prilogi. "W
iz okna, da slišim, ka| se godi. Vidim, da se kmetska žena, ki so je samo od Leskovca vozila, krega z vodjo vlaka in načelnikom postaje, ker ae od nje zahteva, da mesto 30 kr. plača 60 kr. voznine. Vse obotavljanje ji je bilo zastonj; morala se je udati! Moji sopotniki, katere je nočni krik tudi bil privabil k oknu, kratili so, gledaje ta prizor, avoje preko-dravske brate ne baš z najlepšimi imeni. Jaz pa aem spoznal, da praksa ogerskih državnih železnic tudi pri tzv. okoličnem prometu špekulira na neizkušenost potnikov, največ kmetov!
V razgovoru o drugih sličnih .liberalnih" madjarak h ustanovah približali smo se nazadnje tudi Karlovcu. Jeden gospodov mi reče, naj grem k načelniku postaje, ki je pre zelo prijazen mož, in ga poprosim za dozvolo, da bi mogel na brzovlak počakati v Karlovcu na mesto na prihodnji poataji v Dugoj resi. Iz prva sem se branil prositi Madjara za uslugo, ali popotni tovariš ne jenja me nagovarjati : češ, kaj da bom v Dugoj resi sam samcat o polnoči toliko časa počel; da v tem v Karlovcu lahko večerjam in si vsaj po noči mesto ogledam. Ko mi je prijazni gospod celo obljubil, da me bo on sam po mestu vodil in me tudi ob času nazaj na kolodvor pripeljal, udal nem ae tako ljubeznivim besedam, poiskal šefa in mu naznanil željo svojo. Ta pa je vkljub svoji hvaljeni prijaznosti zmignil z rameni pa rekel, da mi to more samo minister dovoliti, ki pa menda že spi t — Kako so pač mogočni, ti madjarski ministri!!
Poslovim se torej od prijaznih KarlovČanov in krenem naprej v temo ter Čakam Duge rese!
Priloga „Slovenskemn Narodu44 fct 183, duž 11. avgusta 1894.
•*« I>emaže stvari.
— (Kranjska gimnazij a.) Današnji uradni list potrja, kar smo ia pred več tedni naznanili, da se a prihodnjim šolskim letom otvorita prta dva razreda obnovljene Kranjske gimnazije. Začasno vodstvo prevzame profesor na Ljubljanski nižji gimaaziji gosp. Fran Hubad, učitelja pa bodeta g. profeaor Fraa Novak iz Novega mesta in jeden aupleat.
— (Slovenska smaga na Koroškem.) Katoliško-politifino in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem je, z ozirom na vladajoče okolnosti, sklenilo, z vsemi ailami podpirati konservativna kandidata za državnozborska mandata okrajev Št. Mohor in Št. Vid-Wolfsberg. V to avrho je minolo nedeljo priredilo đva javna shoda v Melvi-čab in a Št. Štefanu ob Žili. Oba shoda sta bila jako dobro obiskana. Shod v Melvičah je skušal motiti učitelj Socher a svojimi privrženci. Mož je bil najbrž najet, a moral je pobrati kopita. Na shodu pri Št. Štefanu se je Stebeniki župan, ki je bil tam zastopnik okrajnega glavarja, nekam Čudno obnašal in je šele odnehal, ko mu je p osi. Ein-■pieler pojasnil položaj in mu razložil, kake ao njegove pravice in dolžnosti. Neposredni uspeh teh shodov je, da ao bili v Štebnu ia na Brdu voljeni slovenski volilni možje. Ker so t«di nemški konservativci zmagali v nekaterih občinah, bi — Ca se marljivo delajo — bilo morda mogoče, podreti nemško-nacijonalnega kandidata.
— (Boj za slovenske šole v Trstu.) V imenu, prosilcev za slavenske šole v Trstu je vložil trn dni odvetnik g. dr. Gregor in na miajeteratvo rekam preti odloku aensestaištva, a katerim so »a odbila prošnje slovenskih roditeljev. Rekurs obsega 18 pol ia je obširno utemeljen ter podaje bogat materijal o ljudskem šolstvu v Trstu in okolici. Potrebo slovenskih Sol zagovarja s Btali&ča zakona, pravičnosti i a praktičnosti. Želimo prav srčno, da bi vztrajnost Tržaških rodoljubov imela najboljši vapeb.
— (Ooriški dež. glavar in iredenta.) Ekaceleoca grof Fran Coronini, absolutni gospodar ▼ pokneieni grofiji goriški in gradiščanski, sicer pa vzlic avojim zastarelim političnim nazorom vsega apoštovanja vreden kavalir, taji z občudovanja vredno doslednostjo, da bi bilo v .njegovi" krouovini kaj iredentovcev. Celo v državnem zboru je to tajil in nicer koj potem, ko je alovansk poslanec z neovržoimi dokazi konststoval, da je iredente na Primorskem močna stranka, ki z nenavadno predrznostjo razširja avoje pogubne ideje, in ki agitnje ponoči in podnevi tako srečno, da jej državna policija nikdar ne pride na sled. Ekscelenca grof Fran Coronini je vsled tega izgubil nekoliko svojega upliva ns Dunaji. Saj pa je tudi vender malo preveč, če hoče kdo kratko malo utajiti in zanikati,  kar vidi ves svet.   Če pa
Ker sem bil sedaj sam v kupeju in bi lahko popolnoma komodno spal, jel sem omahovati, bi li aplob na bližnji štsciji izstopil, ali pa bi legel iu ae a tem vlakom vse do Reke peljal. Ponos, ds imam pravico voziti ae z brzovlakom, posebno pa misel, da ž njim cele tri ure poprej na Reko pridem, zmagala ata, in jaz v Dugej resi zapustim avoj voz. — Na postaji so v čakalnici I. in II. razreda hitro ožgali luč, ali je lampa tako smrdela, da ni bilo mogoče v sobi prestati. Petrolej je bil bržkone že leto dnij ali vsaj pol leta star. Moral 8em torej skoro uro in pol pred kolodvorom kakor na straži gor in dol korakati; kajti zbog temne noči ai ae moglo nikamor dalje. Imel sem torej dosti čaaa, da premišljam o prijetnostih msdjsrskega po-jasnega tarifa, in kako postane vsaka bodi še tako pametna naprava absurdna, če se brez obzira do skrajnosti goni. Pred 4 tedni me niso pustili, da se vozim s karto za brzovlak na mešanem vlaku, sedaj pa imam sličen biljet, pa se moram na mešanem voziti! Da bo mi vsaj dopustili, da ga v Karlovcu zapustim, da konci svojo večerjo v miru použijem. Ne, ampak pahnili so me semkaj ven, v noč in puščavo Duge rese!
Nazadnje se vender potolažim in rečem sam Babi: Bog ve, čemu je to čakanje dobro? Morda zatečem sedaj v voza društvo, ki me odškodi za vse preatane neprijetnosti. In kmslo mi naslika nočna domišljija kupe, polteman, in v njem dve ženski: jedno pristarno, a jedno mlado, nežno in ljubeznivo. S to ae jaz celo pot najprijetneje pomenkujem, dokler stara spava spanje pravičnikov 1 2e se drživa
vladni klegi niso bili zadovoljni s Coronini je ttm postopanjem, bila je zadovoljna iredenta ia da to pokale g. grofu, pribila je te dni na njegovo grajščino v St. Petru pri Gorici avoj veleizdajski list ,Eco deli' Alpi Giulie". Na tej ovaciji pač ne moremo čestitati gospodu grofu.
— (Iz Podgrada) ae nam piše: Poročali ste že, kak kulturonoaec je naš davkar Zoilo Borri. Pri vzgojevanji otrok pomaga mu sa ve njegova, njega povse vredna zakonska polovica, bivša učiteljica. In tu ae zopet uresničuje rek, da jabolko ne pado daleč od drevesa. Otroci te dvojice, fino vzgojeni po receptu iatrsko-italijanske kulture, napadajo slovensko deco z onimi gnusnimi psovkami, katere slišijo od stariševl In to niso razposajeni večji dečki, to ao nežna dekletca v starosti izpod 10 let. — Ako ne bode brze odpomoči, treba bode vender kaj ukreniti, da bo tak strup ne širi mej našo mladino. — O nesramni porabi občinskih do-klsd za sredstvo agitaetje proti dosedanjemu županu, poročal Vam bodem o priliki.
— (Izklicevanje odhoda vlakov) vrši ae v Št. Petru Še vedno — kakor na posmeh skoro čisto slovenskemu prebivalstvu dežele Kranjske — jedino le v nemškem in laškem jeziku. Ravnatelj-stvo južne železnioe odgovorilo je deželnemu odboru kranjskemu na njegove pritožbe zaradi preziranja slovenskega jezika pri želežnišnem prometu na njenih progah, da mu je resna skrb, varovati pravice slovenskega jezika v deželi Kranjski. S tem zagotovilom je pač v čudnem nasprotji gorenji faktum, kateri jasno dokazuje, da ravnateljstvu južne železnice ni resno z njegovimi zagotovili, kedar bi posledice imele biti nam Slovencem v korist. — Ako pa se motimo in je vsa krivda pripisovati dotičnomu službujočemu osebju, potem je skrajni čas, da želežnična uprava postavi vzgled, da ae nje ukazi ne smejo nekaznivo prezirati. To je dolžna svojemu ugledu.
— (Stroasmsver o narodnem ž o u -s t v u.) V deputaciji, ki se je nedavno pod vodstvom g. župniks J a k o v i n e poklonila v Rogatcu biva-jočemu jugoslovanskemu mecenu, je bilo tudi nekoliko rodoljubkinj. V svojem odgovoru je slavni biskup to poudarjal s posebnim zadoščenjem, češ, da je Bog ženskam v narodnem življenji odločil važno nalogo. Narod, v katerem ženske goje narodno idejo, ne more poginiti, nasprotno, on ima vse pogoje, da postane svoboden in samostalen. Te besede prvega Jugoslovana bodo gotovo vzpodbujale povsod naše zavedne boriteljice za narodno stvar.
— (Cigaletova slavnost.) Za to slav-nost, ki bode v nedeljo, due 2 6. avgusta). 1894 v Črnem Vrhu nad Idrijo, je določen naslednji vzpored: 1 Ob 1 jlO uri vzprejem gostov v Črnem Vrhu. 2. Ob 10. uri slovesna sv. maša. 3. Od V|12. uri slavnostno odkritje Ci-galetovega spomenika v Črnem Vrhu. A. Slovenska himna (Molitev). Poje rnoSki zbor Idrij-
za roke in si gledava v oči — ko dodrdra brzovlak na kolodvor in me vzdrami iz ugodnih sanj. Hiiro pograbim svojo torbo in potečem na voz II. razreda, ki mi ga je jeden kondukter pokazal. Zdajci dohiti drugi in mi osorno veli, da moram nazaj dol, češ, da je tam samo mesto za potnike I. razreda. Da me nebi pustili v Dugej resi, poberem svoje reči, kar se je najnagleje dalo, skobacam se po stopnicah na zemljo in bežim k drugemu vagonu, v kateri sta me oba kondukterja potisnila in zaloputnila vrata za mano. In bil je res skrajni čss, kajti vlak se je v tem že precej hitro dalje pomikal. Meni pa je bilo popolnoma sapo zaprlo, in bal sem ee, da sem vsled prevelike hitrosti kje zunaj pluča pozabil! — Še le s časom pridem k sebi in se začnem ogledovati, kje bi se namestil. V vsakem kupeju voza je že bilo po 8 oseb in nad njimi naloženih toliko kovčegov, škatelj, culic in svežnjev, palic in dežnikov, kakor da ae ljudje kanijo v Ameriko seliti. No, niso bili tako daleč namenjeni, ampak potovali so samo v madjarsko (?) morsko kopelj ,Cirque-nizze", tam nekje doli v hrvatskem Primorji. Tudi v hodniku je bilo toliko prtljage nakupičene, da nisem imel ni tu prostora. Vzpnem se torej gor na sedalo za kondukterja ali pa tistega, ki na mestih vzdol kolesa zapira, in ae začnem gledajoč dol na kopice vsakovrstne prtljage glasno tožiti na zlobo človeške uaode! Ali svojemu nesrečnemu stanju bil sem ne-koliko tudi Bam kriv: Prvič, ker niaem hotel ostati na mešanem vlaku, ki je tako prijetno lezel in kjer sem mogel spati komodno kakor sem Bam hotel, po dolgem in povprek; drugič, ker sem pozabil, da
ske čitalnice. B. Slavnostni govor. Govori državni poslanec dr. A. Ferjančič. C. Domovina mili kraj. D. Rojakom. Poje moški zbor. 4. Ob uri skupai obed. 5. Ob 1/a4. uri izlet v Lome do roj st v ene hiše Cigaletove, kjer se bo po primernem nagovoru odkrila spominska plošča. — Kolikor je odboru snano, kaže se veliko zanimanje za to slavnost in se je nadejati obilo gostov. Zatorej prosi odbor si. društva in p. n. domorodce, ki mislijo priti k slavnosti, da bi mu to sporočili. Gosti, ki se hočejo udeležiti skupnega obeda, naj pošljejo „Odboru za Cigaletov spomenik" dotični znesek 80 kr. Za udeležence iz Ljubljane, ki se oglaeo in pridejo v Logatec s poštnim vlakom ob 6. uri 13 min. zjutraj, bodo pripravljeni vozovi.
— ( V e s h I i c a Št. Peterske moške in Ženske podružnice sv. Cirila i n M e-toda v Ljubljani.) V vzporedu jutrišnje veselice je po pomoti pri prepisovanju izostalo v razposlanih tiskanih vabilih nekaj točk. Naprošeni smo, prijaviti, da vzpored obsega še te-le točke: 15. Narodna : PeBem koroških Slovencev, moški zbor; 16. Bayer: Papa-mama, polka franr. iz baleta „Die Puppenfee; 17. Rosenkrsnz: Die Rose von Lima, gavotte; 18. Komzak: Velik potpourri, 19. Granado: Ringl-Rtngl-Reia, polka mazur. Opomnimo vnovič, da se veselica vrši pri vsakem vremenu, če ne na vrtu, pa v Balonu Hafnerjeve pivarne.
— (Odbor „Radogoja") ustanovil se je dne 6. t. m. izvolivši odbornika dr. Danila M a j a-r o n a za tajnika in Ivana Plantanaza blagajnika.
— (Osobne vesti.) Notar dr. Anton Bal-laben je dobil dovoljenje, da sme izvrševati no-taratvo v Sežani.
— (Vojaške vesti.) Danes ponoči odpeljalo se je z gorenjskim vlakom blizu 400 rezervistov domaČega pešpolka baron Khun Št. 17 v Celovec, da se udeleže vojaških vaj. V Ljubljano pa pridejo rezervisti tukaj garnizujočega 27. polka iz Gradca.
— (Zahvala.) 391 kron 54 vin. je slavno uredništvo BSIov. Naroda" blagoizvolilo oddati naši družbi. Imenovane krone so se naznačenemu Časniku od 1. junija do 1. avgusta izročale in znamo-vale v številkah 123—147. V: tevSi zadnjič izkazanih 7304 kron 19 vin. je torej izročilo uredništvo „SIov. Naroda" 7695 krou 73 vin., nabranih od 17. maja m. 1. do 1. avgusta t. 1. — S presrčno zahvalo in iskrenim priporočilom zabeležuje vodstvo ta dvajseti mu vročeni časoiški kronin dar.
Vodstvo družbe sv. Cirila iu Metoda.
— („Narodni dom" v Ljubljani.) Zgradba „Narodoega doma" sedaj, ko so došle tru-verze, zopet izdatneje napreduje ter je dospela do višine oken prvega nadstropja. Da se zidarska dela ne zavirajo, sklenil je odbor, ustrezajoč želji stav-binskega podjetnika, v uinočni seji, da se imajo mizarska dela glede zgornjih oken takoj razpiBati ter
potnik na madjarskih železnicah ne hiu ■ svojega cvenka samo v žepu nositi, ampak ga mura pridno iz rok v reke dajati, če bo hoče količkaj prijetno voziti. Odločim čim prej popraviti, kar je moja pozabljena pamet zgrešila.
Ko torej pride kondukter, da mi prebije karto, rečem mu, da se bom na 11-ki telegiafično pritožil nanj pri „ministru" zbog tega, ker nas sedaj ob času kolere toliko hoče, da zgnjete v jeden kupć, v tem ko celi vozovi prazni ropotajo, in ker ne Bkrbi ni za to, da potnik more vsaj na hodniku stati. Zajedno mu segnem kakor staremu znancu v roko in pustim v njej dve kroni. — Nieem se še pečsl s psihologijo madjarskih kondukterjev, zatorej ne vem pa tudi nočem preiskovati, ali je grožnja ali mita ali pa oboje skup na kondukterja tako silno delovalo: poprej Btrogo lice su mu kar hkrati razvedri in začne se ponižno opravičevati, češ, da je tudi na onem vozu, na kateri sem jaz hotel v Dugej resi, kupo II. razreda, ali da on tega v temi in naglici ni videl, no da me hoče na prvej staciji nazaj tje preseliti. To Be zgodi. Tukaj sta spali v kupeju dve dami, vsaka na jedni strani in dolgo nista hoteli nič znati o kakem popotnem prirastku. Jaz pa začnem svoj kovčeg, torbo, zimsko suknjo, solnčnik itd. po kupuju ravnodušno pospravljati, kakor da razven mene ni nikogar notri. Dami sta mej tem mogli spoznati, da tukaj nikakeršno pri-tajevanje ne bo pomagalo. Jedna se vzdigne ter mi napravi toliko meats, kolikor mi je šlo, t. j. pol strani, ker sva bila sama. Zeva kakor leno dete, mane si oči, vender mo izpod oka ogleduje. Pri tem
povabiti k aatecanju vse znane domače tvrdke, ostala mizarska dela pa se bodo nekoliko pozneje razpissla, tako da bodo dotični obrtniki imeli dela čez zimo. Zajedno razpisala se bodo tudi pripadajoča ključavničarska dela. Zidarska dela dovršena bodo do srede meseca septembra, potem postavi se že pripravljeni BtreSni stol, tako da se bodo meseca oktobra tudi krovaka in kleparska dela labko izvršila. Brez dvojbe izročil se bode torej „Narodni dom" v določenem roku, to je do 1. julija prihodnjega leta svojemu namenu.
— (Novo gozdno pot) zaznamovalo je marljivo „Slovensko planinsko društvo' od Kamnika do Cerkljan. Pot — katera je zaznamovana z ru-dečo barvo — pelje od Grabna čez železnično progo nad nakladališčem po občinski, vseskozi senčnati cesti do Tunjic ter od tod po krasnih gozdnih partijah do Šmartina, odkoder se v četrt ure pride po rodovitnem polji v Cerklje. Smelo moremo reči, ds je to jedna najlepših gozdnih potov, kar jih je zaznamovalo „Slovensko planinsko društvo" in opozsrjamo nanjo izletnike in turiste. Od Kamnika pride se po njej sprehajajo v poltretji uri v Cerklje.
— (Stavbi tiska delavnost v Ljubljani.) V Parnih ulicah in sicer poleg Binderjeve hiše gradil bode zabebaik gospod Ivan Gor j up lepo dvonadstropno hišo. Z gradnjo pričelo se bode še letos. Spomladi pričete zgradbe so večinoma že pod Btreho, tako vila gospoda Benedikta ob novi Tržaški cesti, hiša gospoda dr. G r e g o r i č s ob Kesljevi cesti, ter dve novi hiši ob Martinovi cesti. Zgradba nove trinadstropne hiše, katero zida kranjska stavbinska družba ob cesti na R >žnik, hitro napreduje ter je zgradba že v višini prvega nadstropja, pri novi trinadstropni hiši stavbinskega mojstra gosp Zupančiča na voglu T>ža8ke ceste in Subicevih ulic pa bo temeljna dela končana. Pri novi deželni bolnici pride te dni zadnji objekt pod streho, dočim se v ostali skupini vrše že not ran a dela, isto tako tudi pri bolnični cerkvi. Vsa skupina prezentuj« se že ■>> <laj zelo impozantno.
— („Brucuški" večer.) priredi slov. fer dmštvo „Sava" na čast slovenskim in hrvatskim abiturijentom dne 13. t. m. ob 8 uri zvečer v salonu Hafnerjeve pivarne v Ljubljani.
— (Vreme.) Po neznosni vročini, ki je še. nedavno vladala, se je temperatura v poslednjih dneh prav izdatno znižala in je kar nekako začelo d i a 11 po jeseui. V nekaterih krajih na gorenjem Stajer-jerskem in Avstrijskem jo padel celo sneg. Nekoliko več toplote mej Šmarnimi rna&ami ne bode škodo valo, posebno vinogradom je jako potrebna.
— (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine Ljubljanske) od 29. julija do 4. avgusta. Novorojencev je bilo 13, mrtvo-rojenec 1, umrlih 15, mej njimi so umrli za vratico 1, za vnetjem sopilnib organov 9, vsled mrtvouda 1, za različnimi boleznimi 4. Mej umrlimi so bili tujci
sem bo tudi jaz toliko orijentira!, d.i sem vedel, ka je moja aosedkinja še prav miado dekle. Zitorej se brzo odločim in poprosim gospico odpuščenja zavulj tega, ker sem jo v počitku motil.   A ker sem bil na hrvatski zemlji, storil sem to na hrvatskem jeziku. Za odgovor dobim popolnoma hladen: „Nera tudom." Ko ponovim isto v avstro-ogerskem internacijonal-nem jeziku, zadene moio mlado sopotoico s protivne blazine tako strog pogled, da je zamogla samo tiho izgovoriti besede: „Nem irtem nemet." Jaz bi nisem znal onega pogleda tolmačiti ter sem res mislil, da deklica tudi nemški ne razume, dasi mi se je dosta čudno zdelo. Ni torej kazalo nič drugega, kakor da poiščem po zaprašenih koten svojih možganov, ni li ostala tam kaka madjarska beseda ali izreka še iz mojega detinjatva,  ko sem  večkrat,  dasi  samo v hlevu, jahal huzarskega konja, a jaz sem za to huzarom dajal našega kruha, ker jim je komia pre-Bedal. Ali kur se je našlo, bilo je ubogo malo, vse-kako premalo za spodobno konverzacijo z mlado gospodično — mej drugo in tretjo uro po polnoči. Najbolj so mi še bili v pameti izrazi za živali, ki se po madjarskih jedilnikih pasejo in katere tudi vsak dan lahko tam najdeš, kakor n. pr. govedo, tele, gos, kokoš, pišče, fogaš itd. Sicer moram pohvaliti trud gospice, ki mi je vsako madjarsko besedo, katero sem izgovoril, poprej sama tako rekoč na jezik položila; vender sva več govorila z rokami t. j. davajoč si vsakovrstna znamenja, kakor pa z jezikom.   V tako zanimljivem razgovoru, ki se je največ sukal o gore omenjenih živalih, vpraša me mlada moja sopotnica, ali imajo Nemci kakor Ma-
4 (=26-6«/»), » zavodov 8 33 $•/•)• Za infekcij oznimi boleznimi so oboleli: za grilo 1, ta vratico 2, za grilo s bi javan jem 1.
— (Tamburaši .Slov. bralnega društva v Kranji") prirede v aedeljo dne* 12. avgusta t. 1. ob 6. uri popoludne na vrtu hotela „Stara pošta" v Kranji koncert. Vzpored je jako zanimljiv. Vstopnina za osebo 20 kr. Cisti dohodek je namenjen v prid društva.
— (Savski most pri Radečah) je le v toliko dodelan, da se bode obteževalna preskušaja mogla vršiti okolu Brede tega meseca. Potem se bode most skoro izročil jsvnemu prometu.
— (Uzorna trtnica v Drašičah na Belokranjskem) Poljedelsko ministarstvo je dovolilo ustanovitev te trtaice, v katero avrho je deželni odbor dovolil 200 gld.
— (Požar.) Iz Paličja na Pivki se nam piše: Dne 31. julija okoli poludae, zapalila je zlobna roka seno na neki lupi. Hitro prihiteli so nam na pomoč gg. Križaj in Medica iz Šempetra s svojimi tremi brizgalnami in s svojimi delavci. Ob istem času prisopihalo je tudi novo ustanovljeno gasilno društvo iz Šempetra, na čelu jej g. Gržina, potem ognjegasci iz Zagorja in malo pozneje, radi daljave, ognjegasci iz Postojne. Vsi bo delali neumorno ter ogenj po mogočnosti omejili. Ko bi ne bilo tako hitre pomoči, bila bi cela vaa prah in pepel. Ktjubu vztrajnemu delovanju pogorelo je 8 gospodarjev, premnogo krme, orodja, voz, nekaterim tudi vse pohištvo in obleka. Vsem gasilcem in še m pekrskim orožnikom, ki so vsi požrtvovalno delali, je prebivalstvo iskreno hvaležna. Pogorelci so bili zavarovani, a le banka „Sla vija" je škode že tretji dan likvidirala, druge še ne.
— (C kr. glavno ravnateljstvo avstr. državnih železnic) javlja, da se bode lokalna proga Podklošter-Št. Mobor s postajami, odnosno postajališči: Čojna Noč pri Dobraču, SmerČe (postajališče), bv. Šteben-Blače, Gorice Bor I je, Preseško jezero (postajališče), Bula-Kinburg (postajališče) in Smohor izročila javnemu prometu dne" 11. avgusta t. 1. z vlakom 2555, in da so postaje določene za sptošni, postajališča pa le za osobni promet.
—(laterska vinarska zadruga v P u 1 j i ) je odprla zalogo svojih vin v Novem mestu, kakor je razvideti iz današnjega naznanila. S tem se nudi dolenjskim prijateljem iaterskih vin prilika, da si morejo naročati dobre kapljice 8 primeroma malimi stroški. Zadruga sama je porok za dobro in pošteno blago, kajti nje namen ni, da bi s sleparsko spekulacijo spravljala ponarejena ali slaba vina mej svet. Prvotna nje svrha je velicega narodno gospodarskega pomena. Postavila si je namreč nalogo, zboljšati vinarstvo po Istri in isters^ega slovanskega kmeta postaviti na svoje noge ter ga osvoboditi pritiska italijanskih nasprotnikov. Že iz tega ozira želimo, da bi se vedno bolj širil njen delokrog in da najde mnogo podpornikov tudi mej Slovenci. Opožar-
djari poseben izraz za mlade gosi? Jaz se kmalo domislim, da jim mi doma pravimo „žibeki", ali mej Nemci nisem nikoli nič eličnega čul, dasi sem celo visoke Šolo na nemškem jeziku izučil. Ker pa vem, da človek mlademu dekletu ne sme odgovora »dolžen ostati", odrežem ji Be, da nemški jezik, ki ima sploh za vsaki pojem poseben izraz, tudi tukaj nikakoršnega siromaštva ne kaže, in da se mlademu goščetu nemški pravi: bakfiš. — Gospodična Be lecne, kakor da jo je kača pičila, začne v popolnoma gladkej nemščini nekaj o nepristojni šali, žaljenju itd. govoriti in se zavleče v svoj kot na levo. Jaz pa ne vem, sem li bitvo dobil ali izgubil, ter se potisnem v desni kot in premišljujem, zakaj se je dekle bilo pačilo in mi s početka reklo, da ne razume nemški? Zdajci se domislim onega hudega pogleda na nasprotni blazini ležeče žene — ki je bils dekletova mati. Stara je gotovo hotela mej nama preprečiti vsak razgovor bodisi zato, da je ne bi meneč se v spanju motila, ali pa tudi zato, da naju ne bi nemški jezik tako zbližal, da bi se mogel kak mali greh dogoditi, dokler bi ona spala. Svoj hudobni namen je vsekako dosegla, kajti v kupeju se naprej ni nič druzega slišalo, kakor ropot koleB in hrkanje stare žene. Jaz pa sem spet imel dosti časa, da razmišljam o lažujivosti in varljivosti človeške fantazije. Ali mi je tako zabavo obetala, ko som v Dugej reBi pri slabi razsvetljavi meril in meril dolgost kolodvorskega poslopja ?!
Šele zjutraj, ko se je prvikrat prikazalo morje, skoči deklica, potrese mater in vzklikne: „ Morje I Glej, mama, morje; madjarsko morje!"
jamo torej slovenske rodoljube na Dolenjskem aa dotično naznanilo zadruge.
— (Ustanove.) S početkom šolakega leta 1894/95 se oddajo tri ustanove po 300 gld. za slušatelje triletnega tečaja na c. in kr. živinozdravai-škem zavoda aa Dunaji. Prošnje ja vložiti do dne* 1. septembra pri naučaem ministarstvu na Dunaji.
— (Razpisane službe.) V Novomeškem šolskem okraja: Mesta učitelja in voditelja na jedno-razredaicah v Toplem rebru, v Zagradcu in v Sela pri šumperku s plačo 450 gld. in prostim stanovanjem; drugo učiteljsko mesto na dvorazred-nici v Črmošnicah s plačo 450 gld. Prosa je do konca meseca avgusta okr. šolskemu svetu v Novem mestu.
			
			
		Slovenoi In Slovenke 1 ne zaVbite 1 družbe      Cirila in Metod«!	
			
			
Razne vesti.
* (DistanČna hoja žensk.) Z Dunaja je odšlo te dai 15 dam peš v Draldane. Mej njimi ao 4 Prus.akinje, 3 Jugo-Tirolke. 2 Angleškinji, 3 Ame-čanku in 2 Švicarke. Obleko imajo za hojo posebno prirejeno in ima vsaka 8 kil jedil in pijače za re-servo Glavno darilo za zmagovalko, ki dospe prva na ci j, je 5O0O mark. Počivajo na prostem, aa spanje je določenih 6 ur na dan. Na celi progi je nastavljenih 50 nadzorovalnih organov.
* (Surovost.) Blizu Dunaja sta napadla dva strugarska pomočnika četo po 15 let starih dečakov, ki so se vozili na biciklih, Ko sta ie prej metala kamenje za odraslimi biciklisti, sta se lotila mlajših in jim polomila kolesa. Z velikim naporom je prihiteli redar zmagal razgrajaloa in ju odvedel v zapor. Za njim pa je korakalo v dolgi vrsti 16 dečakov, ki so nosili svoja polomljena kolesa na hrbtu.
* (N e č 1 o v e š k s i n.) V Liichovvskem okraji na Hanoveranskem sta kosila na travniku skupaj oče in sin. Ko je oče grajal sina, napadel ga je ta s koso in mahal tako srdito po njem, da mu je život uprav na dvoje prerezal. Morilca, ki je rad pijančeval, so izročili sodišča.
* (Ponarejalei denarjev.) Celo v daljni Siciliji ao že začeli ponarejati naše srebrne krone. V trgu Ognina blizu C&tanije so zasačili orožniki v kleti bogatega posestnika Scaudosa popolnoma ure« jeno peneznico, v kateri je delalo pet delavcev. Ponarejali ao razun italijanskih lir tudi srebrne avstrijske krone in novce po 20 vinarjev. Poaeatnika in delavce bj zaprli.
* (Zaprt general.) Poveljnika brigade Roma, generala Evgenija Rotondo, dal je vrhovni poveljnik general R i c c i zapreti mej vojaškimi vajami, vršečimi se v Piemontu. Uzrok je bil, da je general Rotondo slabo vodil svojo brigada
*(Poskušen samomor na gledališkem odru.) V Lodiju v Italiji se je hotela usmrtiti na odru mei gledališko predatavo tragedinja R a o n o s c e 11 i. Ustrelila se je z revolverjem v prsi, a krogla je obtičala v ključnici.
Jaz se nisem hotel vtikati v ženski razgovor, ampak prosvedujem bolj za-se: „Ajak! Sedaj je ša slovansko!" Bo pa li ostalo sploh slovansko? Će postane res kdaj madjarsko, bomo pač aami krivi. —
Vi, g. urednik, veste, da mora na tem svetu biti vsega jedenkrat konec, in tako je prišel tudi zaželjeni kraj te moje vožnje. Kmalu po 6. uri zdrči brzovlak na kolodvor in kakor prikovan obstoji. Kondukterji pa hitijo od voza do voza, odpirajo vrata in kričijo: „Fiume! — Mind kiszallnil — Alles aussteigen! 1"
S prirojeno slovensko postrežnoBtjo jemljem mojima dsmama, ki sta tudi v Cirkvenico potovali, brezbrojne škatlje in zamotke s kupejskih polic, po* magam jima iz voza in jima potrpežljivo podajem posamezne komade in komadičke njune prtljage. Mlada me za to uslugo niti ne pogleda, stara pa samo ošabno z glavo kimne in odhaja s suhim: Allaszolgaja.
Oziraje se za kakim fijakerjem slišim kraj Bebe prepiru podoben glasen razgovor že omenjenega sopotnika z načelnikom postaje. Siromak-tujec al mogel razumeti, zakaj da mora za vožnjo plačati 14 goldinarjev mesto 7. Načelnik mu dolgo dopoveduje, da to zahtevajo stroge določbe madjsrskega pojasnega tarfa, in mu slednjič veli, Če ni zadovoljen, naj se potoži pri — .ministru"! On pa je menda slutil, kaj to znači: kajti izplahnil je kakor moja potna torba, kadar jo izprazuim, in ves kla-vern je zapustil kolodvor. — M. B.
•t.
— Mlada Hrvatska*. Dubili smo tretji ■■opic te moderne rev/ueje in gs čitsli s velikim zanimanjem. V prvem Članku „Politički položaj u Dalmaciji" ne popisa je ztčetek hrvatskega gibanja v Dalmaciji in as spretno in srečno karakterizujeta prva vaditelja KUić in Pavliaovic. Članek ,0 anarhizmu11 podaja analizo anarhistične doktrine in označuje nje očeta. Dr. Treeić Pavičić pa polemizuje v članku »Kako filolozi kritizuju" a kritiki avoje razprave o filološki filokseri. Nadalje prinaša snopič odlomek is Drsgošić*ve tragedije „Siget" — jako interessnten in karakterističen prizor — ter prelepo pesem Harambašićevo ,Grob izdajice". V po-litiškem pregledu se beležijo najvažnejše politiške dogodbe, v odstavkih .Književnost" in .Umjetnost" pa čitamo mnogo duhovitih kritiških pripomenj.
Kam pa jutri v nedeljo A K veselici, katero priredita Šent mr Peterska moška in ženska podruž- ■ niča sv Cirila in Metoda v Hafnerjevi pivar ni na Sv. Petra cesti št. 47, ker tam se bomo v prijetni dražbi gotovo prav dobro zabavali. Več rodoljubov.
Dunaj 11. avgusta. Štajerski namestnik baron Ktlbeck odstopi v kratkem.
Dunaj 11. avgusta. Danes se je razglasil novi načrt organizacije avstroogerske vojske. Vsled te nove organizacije narasejo letni troski za vojsko za osem milijonov gold. Polovico teh troškov hoče vlada dobiti po z vi sanji davka za žganje.
Gradec 11. avgusta. Nepoznani lopovi ulomili so nocoj v tukajšnjo glavno tabačno trafiko, ležečo sredi mesta in ukradli blaga in gotovine za 10.000 gld.
Beligrad 11. avgusta. Razkralj Milan je danes dospel v Niš, kamor so odpotovali tudi vsi ministri.
Peterburg 11. avgusta. Vlada je odposlala osem vojnih ladij v Korejsko. Zapo-vednik je dobil instrukcije v zapečatenem zavitku in je sme šele pogledati na cilju. Zapo-vednik ruske posadke v vzhodni Sibiriji je dobil nalog, poskrbeti, da je vojska za vsak slučaj pripravljena. Rusija hoče ostati nevtralna, če bi pa kdo hotel premeniti državnopravni položaj Korejske, hoče varovati ruske interese z vso odločnostjo. Francija je vladi naznanila, da hoče ž njo solidarno postopati.
Rim 11. avgusta. Na Siciliji je bil nov potres, tako močan, da je devet občin popolnoma uničenih. Skoro vse hiše so razdejane. Mnogo osob je bilo ubitih ali zasutih, ranjencev je brez števila.
Pariz 11. avgusta. Dijonsko porotno sodišče je obsodilo tri anarhiste, ker so javno odobravali umor Carnota in delali propagando za anarhizem, na ječo od 3 do 5 let.
London 11. avgusta. Kitajski cesar je vsem provincijam naložil poseben vojni dan j, vlada pa se pogaja zaradi večjega posojila z zastopniki inozemskih finančnikov. Japonska je sklicala skoro vse reserve in hiti, prepeljati je v Korejsko. Nje namen je, poraziti kitajsko vojsko, še predno se s to združijo pričakovane reserve.
Narodnogospodarske stvari.
— Vinogradnikom. Deželni odbor kranjski bode iz deželne trtnice pri prisilni delavnici oddal jeseni t. 1. ali spomladi 1895. 1. 50.000 ukoreni-čenih cepljenih ameriških trt. Cepljene so z laškim rizlingom, črnim burgundcem, zelenom (vipavskim), modro portugalko in rulandcem. Trte se bodo oddajale po 5 gld. za 100 komadov, oziroma tudi brezplačno namesto denarnih podpor, katere sme deželni odbor dovoljevati malim neimovitim vinogradnikom, za nasaditev ameriških vinogradov. Vinogradniki, kateri žele kupiti trte, naj ae zglase ali pri svojih županstvih ali pri deželnem odboru najdalje do 30. septembra t. 1 Oni vinogradniki pa, kateri žele denarno podporo za 1. 1895. oziroma brezplačno cepljene trte, naj bp pri svojih županstvih zglase tudi najdalje do 30. septembra 1894. ter naznanijo, ali in koliko sveta imajo že pripravljenega za nasaditev trt ali ga mislijo do spomladi 1895 I. pripraviti, ali je dotični svet Že poprej bil vinograd, koliko trt in kedaj jih žele dobiti. Županstva morajo potem vse prošnje s potrdilom gledo premoženjskih razmer odposlati deželnemu odboru, kateri se na pozneje vložeue prošnje ne bode oziral.
Hrvatska Lira.
Zbirka izbranih 16 glasbotvorin za glasovir in pevanje, v narodnem duhu zložil F. S. Vllhar.
Opozorujemo hIovensko občinstvo na to moj-stersko delo našega narodnega skladatelja, ki bode vsscega pravega rodol;uba očaralo.
Vsa kritika je navdušena in je prof Kuhač nazval Vilhsrja naaleduikom Lisinskega. Cena knjigi je 1 gld 80 kr., s pošto 1 gld. 85 kr.
(862—1) J- Giontinijeva knjigarna.
Dnevi slavnosti bo minuli — ostanejo nam kot prijeten skoraj neverojeten san v spominu. — Predno nastopi vsako naših društev stara, oziroma nova pota skupnega narodnega delovanja, bodi izrečena s tem javna zahvala rodoljubnemu občinstvu in vsem narodnim društvom, ki so od blizu in daleč prihitela povećati sijaj s kivnosti, obujati v narodu čut opravičenega ponosa.
Podpisana odbora zahvaljujeta bo v prvi vrsti milim bratom, koji so iz daljne Četke in bratske Hrvatske prihiteli v našo Postojino z nova dokazujoč, da imamo ne le skupne interese, temveč tudi v nafiem srcu skupna čutila, kot pravi bratje po rodu in jeziku. Osobito zahvalimo ,Češko Obec Sokolsko" in ^Hrvatski Sokol" v Zagrebu.
Hvala nafta gre dulje vsem slovenskim sokolskim društvom, ki so se brez izjeme udeležili slavnosti, čitalnicam, bralnim in gasilnim društvom, ki so nam iz daljnih in bližnjih krajev poslali deputacije tako, da je bila po društvih častno zastopana cela noša domovina od Drave do obali sinje Adrije.
Z radostjo spominjamo se brdkih gospic iz Postoj ine in Zagorja, ki bo slavnost krasile v narodni noši. Zahvaljujemo se iskreno tudi onim, ki so nam iz daljnih krajev poslali brzojavne pozdrave. — Slednjič izreka odbor Cital-niški posebej prisrčno zahvalo narodnim damam v Postojim za podarjen krasen trak društveni zastavi in gospici Amaliji Vičiftevi za iskrene, do srca segajočo besede pri izročitvi traku, odbor „Sokola" v Postojini pa br. Franju Mulačeku za njegov trud pri dobavi raznih potrebščin, bratoma M. Benčanu in J. Verniku za prireditev prostih vaj in g. M. Pet riču kot načelniku gasilnega društva za vzdrževanje vzornega reda. Spominjajoč se konečno bratske ljubeznivosti g. Fr. Maverja v Predjaroi in vseh naših podpornikov ter pospefiiteljev upamo v slogi in jedinosti najti i nadalje vedno prava narodna pota do zoželjenega cilja. — Vsem Vam srčni živeli! in na zdar!
V Postojini, dne 9. avgusta 1894.
Odbor Odbor tel. društva .Sokol".       Narodne čitalnice.
Tujci t
10. avgusta.
Pri Mlonu s Zhuber pl. Okrog, Joksch a Dunaja. — CandeUri, Faberi, Hotiigmun, Schober, Errat, MatTei, Krelja, Mitis iz Trata. — Dr. Scnmidinger iz Prage. — Mohor«io is Sežane.
Pri Mallel: Steughart, Janosch, Wirth, Schaffer, Gerbor a Dun*ja. — Mihelua, Degiovani is Trata. — Filrat, Schulhv, Černy, Lebenhart iz Prage. — Kovačič ia Zagreba.
— Schmelser iz Gradca. — Scheibner, Kremiier, Sianto is Budimpešte. — Lohl is Brna. — Letift iz Opatije. — Moschok, Ltigoszv is Varaždina. — Pavlović is Belgrada.
— Dr. Basarig, Bartelme iz Reke. — Bartelme iz Kočevja.
— Lapa j ne is Idrijo.
Me te oro logično poročilo.
Fotografični aparati za diletante, p riporočauio
vsem, ki se zanimajo za fotografovanje, kateri sport je jako aabaven in se ga je mofii prav lahko naučiti, od leta 1854 obstoječo trgovino, kjer se dobo vse v to stroko spadajoče stvari tvrdke A. Moli, c. in kr. dvorni založnik, Dunaj, Tuchlauben 9, in da pogledajo njo ilustrovani cenik, ki se na zahtevanje pošlje brezplačno. (16—17)
..LJUBLJANSKI ZVON"
stoji
a& vae leto 4 gld. 60 kr.; sa pol leta 2 gld. 30 kr.; sa četrt leta 1 gld. 15 kr.
»s»nsa>»»-i
Čas opazovanja
Stanje barometra
7. zjutraj
2. po pol. 9.zvečer
7351 mm. 7354 a*. 785-9 arn
Temperatura
Vetrovi
Neb<,
Mo-krina
mm.
15 5» C
20 5' C 15 9' C
si. szh. dež. si. svzJd. jas. hI. vzh.j jasno
1-4 aa
dežja.
Srednja temperatura 14'3n, za 2i>° pod normalom.
IDvmaJslssL borza
dne 11  avgusta t. 1.
Skupni državni dolg v notah..... 93 gld. 70 kr.
Skupni državni dolg v srebru    .... 98 , 55 t
Avstrijska zlata renta....... 122 , 40 .
Avstrijska kronska renta 4°/e..... 97 „ 70 ,
Ogerska zlata renta 4°/0...... 121 , 60 ,
Ogerska kronska renta 4°/8..... 95 „ 95 a
Avstro-ogerske bančne delnice   .... 1012 „ — s
Kreditne delnice......... 363 , 30 „
London viata........... 124 a 50 ,
Nemški dri. bankovci za 100 mark   .   . 61 , — m
20 mark............ 12 . 19'/, B
20 frankov........... 9 , 89 „
Italijanski bankovci........ 44 a 50 „
C. kr. cekini.......... 5 . 89 .
Dne" 10. avgusta t. 1.
4°/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 149 gld. — k*.
Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld..   . 197 . 50 ,
Dunava reg. srečke 5% po 100 gld.   .   . 127 „ — .
Zemlj. obč. avstr. 4,/,% zlati zast. listi    . 123 „ — „
Kreditne srečke po 100 gld...... 198 , — 9
Ljubljanske srečke........ 24 , 50 a
Rudolfov« srečke po 10 gld...... 23 , 50 „
Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld..   . 165 „ 25 9
Tramway društ. velj. 170 gld. a. v.   ... 313 „ — a
Papirnati rubelj......... 1 „ 33'/* m
Iz uradnega lista.
Izvršilne ali eksekutivne dražbe: Marka Ko-zjana zi-nilji&fca v Metliki, cenjena 1655 gld., dne 29 avgusta in 29 septembra v Metliki.
Janeza Anzeljca zemljišče na Hudem Vrhu, cenjeno 2556 gld., dne 29. avgusta in 3. oktobra v Lozu.
Frana L s kana posestvo v lVtkovcu, cenjeno 3585 gld., (reasumando), dne 80. avgusta in 29. septembra v Logatcu.
Iveta Stezinskega posestvo v Vidošicah, cenjeno 2001 gld, v drugič, dne 30, avgusta, v Metliki.
Janeza 2 logar j a posestvo v Kragnem vrhu, cenjeno 1183 gld., dne 31. avgusta in 29. septembra v Metliki.
Jurija Težaka posestvo v Suhorju, cenjeno 1560 gld., dne 31. avgusta in 3. oktobra v Metliki.
Ane Poliča k iz Zapuž, za 5100 gld. kupljeno zemljišče v Sturiji, cenjeno 6500 gld., zarad neizpolnenih dražbenih pogojev potom relicitacije dne 31. avgUBta v Vipavi.
Alojzija Gerbeca posestvo v Vrbovem, cenjeno 1200 gld., dne 31. avgusta in 1. oktobra v Ilirski Bistrici.
Jožefa Pugelja poseBtvo v Pricerkvi, cenjeno 818 gld. in 80 gld., dne 31. avgusta in 2. oktobra v Ribnici.
Marije Rolih zemljišče v Gor. Zemonu, cenjeno 650 gld., (ponovljeno), dne 31. avgusta v Ilirski Bistrici.
Konkursi: Valentin Prijatelj, trgovec in posestnik v Gabrovki. Konkur-.ni komisar g dež. sodni svetnik Ivan Nabernik v Litiji; upravitelj kon-kurane mase g. notar Luka S vete c Shod upnikov duo 17. avgusta v Litiji.
Prostovoljna dražba: Bivšega Fran S t e r -garjevega posestva v Št. Rupertu (iz konkursne mase firme J. Scbmiedl in dr. v Celji), cenjeno 9030 g<d., dne 21. avgusta, popoludue ob 3. uri v Št. Ilupertu po oi'.r. sodiSCu v Mokronogu.
■ «
S je
mm o
* l- M
V "o jš a
—       .— 2
•2 O t- --iz
Z "o eo
pS o > £
x >
* = -C -
as a n
4» > M
= n °- 2
a     ms fr.
JZ B
* %
n Z
Najboljša pitna voda
kadar preti   nevarnost epidemije,
je v takiu slačajib često skufiena, od medicinskih avtoritet vedno priporočevana
0Hw
V njej se nu nabajajo uikake orgaiične substanco ter jo zlasti v krajih, kjer je h t u -denčua ali vodovodna voda dvomljive ka-X.      kovosti, najprakladnej^h pijača (51-3)
C. ir. fllavno ravnaieljstvo avstr. drž, železnic.
Izvod iz voznega reda
-c-el?a.-vxi.egra, od. 3.. 5-u.niia. 1894.
NMtopno otnonjeai prihajalo In oclhajaln! Aul <>cti%0onl »o f *r«dy\)++vvop*ken\ cumu. Srednjoevropiki 6m jo krajneran naaa t U]aS< IJaui aa 3 minuti naproj.
Odhod is LJubljano (jul. kol.).
Ob 1». ur* B min. po nori otebnl vlak t Trbt«, Pontabel, Beljak, Oa. lovne, Fransonafeite, Ljubno, ubb Sotctlial v Auaaee, Iaclil, Omoa* ilrn, SolnoRratl, Liend-Oaateiu, /oO na Jeieru, Jnomoat, Hregenz, Curih, Oonava, Parie, Stejrr, Lino, HucioJoTioe, Plaonj, Marijine var«, Kgmt% Karlovo vara, Francovo Tare, Prago, Llpaijo, Dunaj »i» Amatettaa,
Oh O. uri 7 min. sjiitrn) moiani vlak v Novo mesto, Kočevje
Ob 7. Mri IO »Um. tjutraj oiebni vlak ▼ Trbis, PonUbel, Beljak, Oe-loveo, Pramensfeite, Ljubno, Dunaj, čoa Selathal v Aueiee, boni, Omuntlen, Solnograd, Lond Onstoin, Dunaj via Amitetten.
Ob 11. uri 41 min, <l<t)'>ilu.lw moftani vlak v Novo moeto, KoćevJ«.
Ob 11. uri BO min. ttojMtlufinr oiobnl vlak ▼ Trbia, Pontabel, Beljak, Oeloveo, Pranaeuefette, I<jubno, Selzthal, Dunaj.
Ob 4. uri 14 min. i>o}x>lu<in« oiobni vlak t Trhli, Beljak, Colove«. Framenafeate, Ljubno, £oi Solathal v Solnograd, Lend-Oaatein, Zeli najeaern, Inomoet, Hregnlo, Ourili, O«novo, Paril, 8teyr, Lino, OmiuH den, Iaohl, Uudejovioo, PlaenJ, Marijino varo, K«or, Franoov« Karlove vare, Prago, Llpako, Dunaj via Amatetton.
Ob 6. uri 30 min. tvm-r meiani vlak v Novo moito, Kočevje.
Prihod v LJubljano (ju?., kol.).
Ob a. url B3 min. »JutruJ oaebnl vlak ■ Dunaja via Ametnttoii, Up. elje, Prage, Franoovih varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, Plsnja, Budejevio, Solnograda, Linoa, Steyra, Omuadena, laohla, Aue-aoea, Pariaa, Oenove, Curiha, llregenza, Inomoita, Zolla na jnaaru, Lend-Oaateina, LJubnega, Oelovoa, Beljaka, FranaenafeaU, Trbiia.
Ob 8. uri 6 min. sjutnij motani vlak is Novega meeta, Kočevja.
Ob 11. uri »7 min. dojtoludno oaebnl vlak a Dunaja via Amatotten, I.i pitij o, Prage, Franoovih varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, Planja, Budejevio, Solnograda, Linoa, Stevra, Pariaa, Oenav«, Ouriha, Bregnice, Iuomoata, Zella na jezoru, Leud-Oaateina, Ljuiniega, Oelovoa, Liensa, Pontabla, Trbiia.
Ob lit. uri 40 min. pepattUme moiani vlak iz Novega moata, Kočevja.
Ob 4. uri 48 min. popoludne oeebni vlak a Dunajn, Ljubaega, SoUthala, Beljaka, Oelovoa, Francenafeato, Pontabla, Trbiia.
Ob 8. uri 84 min. #*ae«r raeianl vlak iz Novo«a Meata, Kočevja.
Ob 0. uri 81 min. «wt oeebui vlak a Duuaja prako Amitettena tal LJubnega, Beljaka, Colovoa, Pontabla, Trbiia.
Odhod Is LJubljano (dr
Ob   7. ter* 83 min. tJutnO       v Kamnik. ,     V.   „    OB     „    i>tij»>tuitt*f „ „ m    9.   n   tftJ    _    mvrrtrr „
koU,
IO.
IO
(alodjiji vlak le ob nodoJJaS i ii ]>r azu i ki ti.)
Prihod v LJubljano (drž. kol.).
Ob   O. uri BO min. *Jutr<tJ       la Kamnika m   11.  „   IB    n    €iopoiudne w ,, „    «.   „   80    „ mvečnr
BB
(4—181)
(aloduji  vlak lo ob uodoljat in praznikih.)
Srčen pozdrav
Litijskim in Ljubljanskim zavednim Slovenkam. — Na svidenje drugo leto I — Pozdrav „okr.đ.ne.nuM ||n|pttinart|>
Posredovalnica služb In stanovanj 6. Flux
nti Br«tf« *t. «8 (8«4) lfteet v«« prlproatlh In boljftlli kuhari«, tudi k dvema osebama, aa Ljubljano in drugod; ve* deklet ia vsako delo v tudi začetnice); peetusijl* mlajšo in ata-rejso, izborni službi; stacunako dekle; pro«la|alltO in priprosto nalakarico; lovca (priprostoga dečka) Um grofovsko bilo, nujno, itd. itd.
Mesečna soba
jako lepo opravljena, a separatnim vhodom, se odda v najem a 15. avgustom. — Vpraša naj se: Florljanake nllca it. 91, v pekarijt. (8S9—1)
Vozni lističi y Sm Ameriko
(6—32) pri
nizozemsko-ameriški parotorodni družbi.
1,0,0^, DUNAJ.
IV Weyringera;asse 7'
Vsa/t dati odprava » Dunaja* r*o| iiMiiiln zaattoiy.
= "CJaita.ri.oTrljeno lete, 1833. =
Nveloviioziiaiie (1021—27) ■o samoizdelane, nagrajeoe
ročne harmonike
Ivana N. Trimmel-ja
na Dunajl, VII 3, Kalserstrasse Nr. 74.
Velika taloga
vseh glasbil
KoaliJ,   elter,  pUeal,   oknrln, naftnih harmonik, ptlč|fb orgij I« itd. itd.,
švicarskih ocelnlh orgljlc,
ki igrajo same od sebe in so nedosežne glede glasu, k I hm beni albumi, kukale itd. itd. Knjiga z uzorci zastonj in franko.
JFraii Ivan U m iz«!t*.
c. in kr. avstro-ogerski in kraljevsko rumunski dvorni založnik.
Kabi so so let .h o m v mnogih hlevih, 4e al« vlne ne ire ali če ima n1mI>o prebavo, da se sI»oI|nm mleko in st; poiunoil inl<-«S uoHt krav.
cflfa
K wlzde
Korneuburški jedilni prašek za živino
in sicer
za konje, rogato živino in ovce.
Cena \ *Unt ji 70 kr., »/1 *'osi jI .?& kr.
Glavna zaloga: (213—8)
Okrožna ekarna v Korneuburgu pri Dunaji.
Pazi naj so na gorenjo varstveno znamko in zahteva naj se izrecno
Kwizde Korneuburškr redilni prašek za živino
Dobiva se pristen v vseh lekarnah in droguerijah.
Odlični zvedenci
vseh dežel so na zdravilstve-nih razstavah v Londonu, Parizu in Genevu kot razso-Jevalci izloženih preparatov
tinkturo za želodec
leknrja
Cr. Piccolija v Ljubljani
s rastno diplomo in zlato svetinjo odlikovali. Te odločajoče odliko so najboljše spričevalo že od nekdaj znanega dijetetiencgs sredstva, katero krepca in zdravi želodec, kakor tudi opravila prebavnih organov izborno pospešuje. — To tinkturo za želodec raz pošilja izdelovatelt O. Ploooli v Ljubljani proti povzetja zneska, /uboj no 12 ste k I. za 1 gld. 30 kr.; po 55 stoki, za 5 gld. 26 kr. (zaboj tehta 5 kgr.).
ros t n ino plaia vedno naročnik. (58b-ll)
Upokojen orožnik
teli dobiti
primerne službe
v kaki pisarni ali kot nadzornik sli občinski tajnik.
Ponudbe naj de blagovoljno pofiljejo upravni Sfttl ,S(ovebakeg:a Naroda*. (84*3—3)
_.__—- ^ —__•___
gar OdL letst 3.668. ao "ga Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
ki je izkušeno na klinikah in od mnogih praktičnih zdravnikov, ne le v Avstro-Ogerski, nego tudi v Nemčiji, Rusiji, balkanskih državah, Švici itd. proti polftnlm bolesnim, slasti proti
vsake vrste spuščaj em
uporablja s najboljšim uspehom. Učinek Bergerjevega kotra-novega mila kot higijeničnega sredstva za odstranjenje luskinic na glavi in v bradi za čiščenje in desinfek-cijo polti je takisto splošno priznan. Iler-gerjevo kotranovo milo ima v sebi 4o odateftkov lesnega keftrene in se razlikuje bistveno od vseh drugih kotrano-vih mil, ki se nahajajo v trgovini. Da se prida sleparijam v okom, zaht«vnj izrecno Bergerjevo kotranovo inllo, in pazi na zraven natisnjeno varstveno znamko. Pri iieoadravljtvla polt-atik boleamlk ae na mesto kotranovega mila z uspehom uporablja
Bergerjevo med. kotranovo žvepleno milo.
Kot blažje kotranovo inlto za odpravljanje
nesnage m polil,
proti spuBčajem na polti in glavi pri otrocih, kakor tudi kot nenadkriljeno kosmetično milo aa umivanje In kopen)e mm vtiakdanfo rabo služi
Bergerjevo glicerinovo • kotranovo milo,
▼ katerem je 35 odst. glicerina in ki je fino parfumovano. Cena komadu vsake vrat« s navodilom o uporabi 35 krajo.
Od drugih Bergerjevlb medicinsko - kosnie-tičnik mil zaslužijo, da na nje posebno opozarjamo: Benaoe-iullo za fino polt; borakovo mile za priflčo; kar bo lak o milo aa uglajenje polti pri pikah vsled koz in kot razkužujoča mila: Bergerjevo smrekovo - Igla-Hto mile aa umivanj« in tolleto. Bergerjevo milo Sa neiaa otročjo dobo (23 kr.)* lektjrolovo mile proti rudečici obraza; milo ae pege v obrazu jako učinkujoče; tannluako milo za potne noge in proti izpadanju las; sobno milo, najboljše sredstvo za Čiščenje sob. diode vseh drugih Bergerjevlb mil se najde vse potrebno v broSurici. Zahtevajte vedno Bergerjevo mile, ker je mnogo ničvrednih imitacij. (352—13)
Prodaja se v Ljubljani v lekarnah gg. V. Mayr, 0. Pieeoli, J. Svoboda in U. pl. Trnk6ciy-ja, daljo skoro v vseh lekarnah na Kranjskem.
^4
Dr. Rose životni balzam
je nad .'JO let znano, prebavljnnje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter milo raztapljajoče (424—17)
domače sredstvo.
Velika steklenica 1 gld., mala 50 kr., po posli 20 kr. ver. Na vseh delih zavojnine je moja tu dodana, zakonito varovana I
varstvena znamka.
Zaloge skoro v vseh lekarnah Avstro-Ogrske.
Tam se tudi dobi :
'raško domače zdravilo.
To sredstvo pospešuje prav izborno, kakor sve-doCijo mnoge skušnje, čistenje, zrnjenje in lečenje
ran ter poleg tega tudi blaži bolečine. V skatljieah po 35 kr.in 25 kr. Po pošti 6 kr. več. Na vseh delih zavojnine je moja tu dodana zako-n it u varstvena znamka.
Q-la.-vT3.st, zaloga
. FRA6NER, Praga,
it. 203-201, Hala itranak lekarna „pri črnem orlu", r* Postna razposiljatev vsak dan.
V najem ae prevzame
prodajalnica na deželi
a v/ao opravo. (»is—5)
Ponudbe vsprejema upravni it vo .Slov. Naroda".
Xš,£e se
poslovodja
24 do 40 let star, ki bi bil veSč stnvensVe, nemSke in nekoliko tudi francoske korespondeoce. — Kje? pove upravn štvo teg* lifta. (850—3)
na razstavi za zdravje in vreda-vsnje bolnikov v Stuttgartu 1890 odlikovana z nagrado, je po zdravniškem izreku in mnogih zahvalnih pisinih, katerih Itevilo gre v tisoče, priznana kot jedino, zares reolao in neškodljivo sredstvo, a katerim se doseže tako pri gospeh kakor pri gospodih lepa in bujna rast lailj In ae prepreči, da ne izpadajo in da ae ne dela mej njimi prnot; mladi gospodje dobe po nje rabi močno brke. Za uspeh in za neškodljivost ae garantuje. Lonček 80 kr., če ae polije po poŠti ali proti povsetj
u 90 kr.
L.Hoppe, VVien, XIV., HOtteldorferstrasse 81.
____lapjfr 24)
Prevzete? mizarske delavnice.
Usojam se p. n. občinstvu naznanjati, da sem prevzel in popolnoma preuredil poprej RogallJaTO
mizarsko delavnico
na Sv. Petra cesti št. 21 v Ljubljani.
V delo vzprejemam vsa v mliarako stroko spadajoča dole, pohlltvono robo, stavbona dela. cerkvena dala itd. ^849—2)
Priporočevaje ae za obila naročila, zagotavljam točno postrežbo in solidno pa ceno delo ter beležim
z odličnim spoštovanjem
(333—11)
Nepresegljivo za zobe
je
L Trnk6czy-Je¥a ustna voda
aromatična, upliva okrepčujoce, zabranjuje gnjilobo zob ter odstranjuje iz ust neprijetni duh. Jedna velika steklenica 50 kr.
II. Trnkoczv-jev zobni prašek
splošno priljubljen,   upliva jako   okrepčujoce ter ohranjuje zobe svotlo-bolo, h 80 kr. Navedeni  sredstvi, o katerih je doSlo mnogo zahvalnih pisem, ima vedno sveži v zalogi ter vsak dan po poŠti pošilja (505—15)
Ubald pl. Trnk6ciy
lekar
v Isjubljani zraven rotovža.
Zunanja naročila se s prvo pošto razpošiljajo.
Basasmasl
amnik na Kranjslom, ^H^o,m^id.\drsenje pod
' ■»»»»■■-»■»■»■■■■h    vodstvom špe«IJ»l-
neipp'ovo zdravišče. |-f^£rrS!i
" uspehe. Zdravišče je odprto od 1. ma|a do 19. oktobra. Ilustrovani slovenski in nemški prospekti se dobivajo pri Ig. pl. Kl e i n m a y r-j u A Fed. Bamberg-tt v Ljubljani, natančne j a pojasnila podaja zdravisko vodstvo. (359-9)
C. kr. avstrijske   državne železnice.
Otvorjenje
lokalne železnice
Podklošter — Šmohor
(Ziljska železnica.)
Lokalna proga Podklošter—Šmohor s postajami odnosno postajališči: Čojna noč pri Dobracu, Sine r Če (postajališče), Št. Šteben-Blače, Goric e-Borlje, Fresesko jezero (postajališče), Bela-Kinburg (postajališče), in Smohor se bode
dnć 11. avgusta 1894.
z vlakom št. 2555 izročila javnemu prometu.
Imenovane postaje so določene za splošni, postajališča samo za osobni promet.
Na Dunaj i, 2. avgusta 1894.
(867—1)
C. kr. glavno ravnateljstvo
avstr. državnih železnic.
E>. SCHMARDA
priporoča p. n. potujočemu občinstvu bvojo  oblastveno dovoljeno
potniško pisarno
s pravico za preskrbovanjo (858—1)
navadnih, povratnih, naročniških in obhodnih voznih listov, za prirejanje zabavnih, romarskih in druzih posebnih vlakov, dalje za prodajanje pojasnil potnikom za tu- in inozemstvo, po železnici in po morji.
Pisarna je v Ljubljani, Šelenburgove ulice št 6.
finnmha •   Ker MO v *MduJean prirejajo posebul
U|JUIIIUcl • vlnkl tatll od fepoklleiane In neopravičene Himni, umoJhiii al opomarjatl nIhviio občinstvo, da aeui storil proti teiu posP|;»iu v mojo k»ncoHl|oidraun obrt primerne korake pri pristojni kasenski oblasti. NIhviio oboluatvo blnsjovoli naj se tedaj obračati v vseb v stroko potovalne pisarne apadajočlh asdevab v svojem laatneui Interesu jedino le do moje pisarne* ker nt Kranjskem nima uibee drugI |e«lnake koncesije.
mm m
v Pulji
usoja   se  naznaniti   slavnemu   občinstvu,   da  je Odprla«
zalogo raznovrstnih svojih vin
in poverila zalogo gospodu
Edvardu Rozini
Ponuja se torej slavnemu občinstvu ugodna prilika, da si oskrbi brez posebnih stroškov pristna, dobra istrska Tina, katera ima v zalogi zadruga, ki se priporoča slovenskim rodoljubom za obila naročila. (H63—l)
Franc Novak P. d. Mihac
puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
priporoča svojo veliko ln mnogovrstno nalogo
ravnili x>u^k
izdelanih po na)nove|Sem sistema, in raznlli lovsklli po-tre"bSč:3.n ter izvrluje -vasvleojaJEei. p032ra.t7-lja.3a.js1 točno in po najnižji ceni. — Za Isbornost blaga se Jamči. — Vite moje puise ao (2) prej dobro preskuSene, predno se odpofiljejo naročnikom. (843)
£SsF~ femiki #«? m« zfhtrranje g>nšiljnj4» ttrezplačnn. "S^sj
«««<««<♦>»»»>»>>':
Velika Levovska loterija,       2024 dobitkov.
Glavni dobitki
(847—3)
60.000 *-10.000 *- 5.000 *
v polovini sitnio m 10% odbitka.
Levovske srečke po 1 gld. priporočata: Menjalnica J. C. Mayer in glavna tabaćna prodajalnica A. G-ruber.
I
k
^ —<>  TJ" stan, obrije no   leta.  1856.   •»>• |g
Fran Kaiser
m
1
I i i
£<t*Z=Z<>-==.Z:\  Odlikovano; Oradeo, Trst, Zagreb, Gorloa. \>—=jZ}=&Sj
l>Ilwlc*Ll*
v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. 6
priporoča svojo veliko zalogo
orožja za lov in osebno varnost, streljiva in potrebščin za lovce.
SjpecIJa.lI tete (803-3)
v po meni  iidelanib   ol<s)f>r-oMnili   j>ii&l<oli   in pttdariOSB.il« PUT Popravki ae izvršujejo v moji delavnlol. fJsJ
Trgovsko naznanilo.
S  tem   si   usojam   najudaneje   naznaniti,   da   sem svojo
trgovino
s kolonijalnim in špecerijskim blagom
ter s pivom v steklenicah
iz Kravje doline št. 20 preselil
na Resljevo cesto št. 1, blizu mesarskega mostu
in da jo otvorim danes dne 11. avgusta.
Zahvaljujoč se na meni do sedaj izkazanem zaupanji, uljudno prosim, da bi mi se isto v ie obilnejši meri naklonilo tudi v prihodnje ter zagotavljam, da si bodem vedno prizadeval, zadovoljevati cenjene kupovalec tako glede uslužne postrežbe, kakor tudi glede cen,  ki bodo  kolikor  možno nizke in reelne.
Priporočujoč se zlasti spoštovanim gospodinjam najbolje, belez,m z velespoštovanjem
(865—d Resljeva cesta št. 1.
ia         ^"l"*- --^-^-----^r*
UasT" Iffajboljoe
se nalagajo glavnice
£e se k. 11 p 11 j • ■ j < >
4% založnice gališkega zemljiško-kreditnega društva-
Iste doni'šajo
dobička več ko 4 odstotke
ter uživajo pravo
pupllame varnosti,
se ne smejo obdačiti in niso fatiranju podvržene,
se lahko vlože kot kavcija
in kot vojaška tenltna kavolja; razen tega je vaakih 100 gld. zalotnio za-varovauib po hipotukurni vrednosti 253 gld. >i3 kr.
Založnice ae dobivajo po vsakokratnem dnevnem kurzu pri
banka in menjalnica v Ljubljani.
(668—81)
13
38
7QD2
74
Jutri v nedeljo dne 12. avgusta
KONCERT
sloveče tirolske pevske družbe A. PLONER iz Inomosta.
Začetek ol»  1. url.
<8«8)
Namizni raki.
Najizhoniejae oplemenjen« vrste, lovijo s« vsak dan, tla no vedno BTefti, razpošilja pod jmostvoin, «1» doHpe *e ±i% i, v postnih košaricah poštnino in colnine proBto pO postnem poVSrtjtt: 110 kom. rnkov za juho gld. 2 50, >0 kom. srednjo mmiiznih rakov gld. 3"—, 60 kom. velikanov z debelimi škarjami gld. 8*60, 40 kom. solo-velika-tiov gld. 4 50 in 'Af. kom. solo-velikanov, jako finili, čudovite živali, gld. 5-25. (854—2)
JS\ Schapira, Stanislav št. 274, Galicija.
Lekarna „Pri orlu" Svobode naslednik
v Ljubljani, Preširnov trg
priporoča
svoje specijalitete za poletno ddbo:
Za čiščenje ust in zob
(antiseptično).
Menthol:
voda za usta   a 40 kr. prašek za zobe a 30 „ pusta    „    „    k 20 _
Toilettne predmete:
Pariški najfin. tollettni poudre, rudeč, bel in ramen, a 10 in '25 kr.
Amerikanski vaselinc,
najnovejši zavoj, a 10, 15 in 20 kr. Cromo colesto, prirejen po   francoskem orig, receptu, u 10 kr.
Za okrepčanje:
Pristao rrancotko »k«-
nje, originalna polniter, a 40 In kr., t nanjo in notranje uporabljivo. I>iuitt|mke kn|*l.|lee in HClfitlčnl krč, preakaiono ■ lomači' »rcilntvo /a ifllodec, ki n« priporoča alastl za dobo sadja kot domade sredstvo In za potoralco, uteauje boleiti In jo jako kropilno, a 10 kr., dvanajatorioa 1 Rlil.
novo, nnJl>ol(do Bredstvo proti kurjim oee »oni in brttdMVleami, a 30 kr., nepreko»IJIv
.1
mmmi
Ob vozila
1 a a t 2x 1 prolz-vođ.
nujcenejo. (83<i-
£t. 7302
de 1894.
Naznanilo.
Zaradi glavnega snaženja uradnih prostorov ostane
deželna blagajna kranjska
od 16. do vštetega 18. avgusta strankinemu prometu
l><*z*rliii odbor vojvodine kranjsko
v Ljubljani, doc 3 avguBta 1894 (853—2)
l^l^^V^V ŠBVČIK (788-4)
p-ašicar
v l^j«i>ljaiii     ^ liiti''        Židovske ulice št. 3
priporoča
svojo bogato zalogo
vseh vrst orožja in  lovskih potrebščin
kakor tudi puške in samokrese lastnega Izdelka.
Vsa v njegovo sh-oku spad.ijora dela se izvršujejo točno in po najnižji ceni. "W
(276)
FRAN CHRISTOPH-ov
svetli lak za tla<
Je brez duha, ae hitro suši in dolgo traja.   Xšš£g3?/ |
Zaradi tub praktičnih laatnoatlj in jednostavnoga rabljenja ae poHebno pripo- T roča, kdor hoče aam lakirati tla. — Sobe so v dvoh urah zopet lahko rabijo. 1 — Dobiva ae v različnih barvah (prav kakor oljnato barvo) in brezbarven (ki daje ■amo svit). — TJsorol lakiranja In navod rabi doba ae v vaoh zalogah.
Dobiva ae v LJubljani pri FRA.N OHRISTOPH,
Ivana Luokmann-a   naaledniku :    izumitelj in jedini izdelovatel) pristnega Antoni! Hi11Clll-ll. svetlega laka za tla, PRAHA & BER0L1N.
Prej Geba.
Fran Čuden,
Prej Geba.
urar ><~
v MJunaJtanl, <-1»v n I trg št. 9&
(Podružnica v Trbovljah)
priporoča si občinstvu ter posebno preč. duhovščin svojo bogato zalogo
švicarskih žepnih zlatih, srebrnih in nikelnastih ur, stenskih ur z nihalom, ur budilnic, verižic, prstanov, uhanov (120—30)
in vseh v to stroko spadajočih stvarij  i»o najnižjih cmiuli. Popravila izvrSujcjo se natančno pod poroštvom. — Zunanja naročila se hitro izvršujejo po posti.
Ceniki bo vedno na razpolaganje zastonj in franko.
bratov Koslerjev v Ljubljani
priporoča svoja
priznano izborna in najbolje uležana piva
katera so bila pri
mejnarodni razstavi živil na Dunaju 1894. leta
"o
oclHkovana
kakor
uležana, marčna in izvozna piva 3gj
33r piva v steklenicah
z zagotovilom točne in najsolidneje postrežbe.
,«80—12)
(©
I© I©
j®
I©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©I©
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No tli.
Lautniua in tibk -Narodne Tiskarne".