XA NEKAJ
ft ^^
ro p ^or^vNosT na dom (llftft
GLAS NARODA
ClTAJTK, K * ^ ZANIMA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
25th 1949 at the P«* Offlec at New York. N. on*. Art ef Cmcm. ef March SHL 1879.
POZOR, NAROČNIKI...
NaroCnlkMi bmmuJmm, da vet m
Ijjuno potrdil u podano naročnin«. Za* tfotitnje potrdilo poleg naalora na lista— do katerega dne, ae« eta la leta Je na-rointoa plačana.	Uprava.
W_l<i.-> — stev. itk> — VOTJTMR TJTT. — TiRTNTK TJT7 NEW YORK, FRIDAY. AUGUST 24. 1945 —- PETEK, AVOFSTA .11)43
Tel. CHelsea 3-1242
TAJFUN OVIRA JAPONSKE PRIPRVAVE
Japonska je uradno obvestila generala MacArthurja, da je včeraj močan tajfun v okolici Tokija oviral priprave za prihod ameriške okupacijske armade.
Ta naznanilo, ki je prišlo radio, pa ni pojasnilo, ako Ik> tajfun oviral MacArtburjev dnevni red, -ko je naznanil, da ho v torek prišel na jaiponski otok n 7500 močno oboroženimi pada lili mi četami.	*
'*Z<ii se nam potrdimo vas obvestiti, da je navzlic vsemu nagemu prizadevanju priprave, ki ste jih zahtevali za prihod vaše armade, zadevajo na ovire vsled 710 miliineterskega tajfuna, ki je trajal od večera 22. do zjutraj 23. avgusta," pravi japonsko sporočilo,'* in je napravil precejšnjo škodo prometnim črtam v Kant o okraju.* *
V nadaljnem svojem poročilu japonska, vlada prosi, da bi bilo japonskim armadam v' Mandžuriji in severni Koreji dovoljeno obdržati orožje za obrambo do časa, ko bo japon 6ko prebivalstvo spravljeno na varno.
Japonci so tudi naznanili, da bodo preskrbeli vse potrebno za zavezniške časnikarske poročevalce ter so generala MacArthurja vprašali, koliko poročevalcev bo »prišlo z armado 31. avgusta, ko bo {»odpisana predaja na bojni ladji Missouri v Tokijskem zalivu.
Na Okinawi je bilo naznanjeno, da bodo okupacijske padal ne čete Stele 7.r>00 mož. ki jih bo pripeljalo .*C»0 velikih transportnih ae-joplanov.
Okoli zračnega viaka l»odo krožili napadalni aeroplani, pripravljeni, da se »puste takoj v boj. ako bi Japonci pričeli izdajalsko streljati.
Padalna armada se bo izkrcala na Acugi letališču. 20 milj jugozapadno od Tokio, kjer bo tudi general MacArthur stcupil na jaj»onska tla in
štabom in mu bo dal nadaljna povelja.
vodah so zasidrane v pristaniščih. Ladje na morjih morajo pometati razstreljivo v morje ter morajo odpluti v pristanišča, ki jih je določil general MacArthur.
t'nited Press poroča, da so Japonci generala MacArthurja prosili pet reči:
1.	Da nadaljujejo obratovati železniško ier-r> z neoboroženimi ladjami med Sahalinom in Hdkkaido otokom, med Hokkaidom in Hon<u ter med H o asu in Šikoku.
2.	I>a se smejo posluževati drugih brezžičnih val ni h razdalj, kot jih je določil general MacArthur, kajti nekatere japonske ladje ne morejo iposlati poročila po valni dolžini, ki jo je določil MacArthur.
3.	Da je nekaj ladij nad 100 ton puščenih nemotenih, ker niso zaradi pomanjkanja brezžičnih priprav dobile predajnega povelja.
4.	Da je na Marcus otok poslan transport z živežem in da pripelje domov bolne in ranjene.
5.	Da ste poslani dve bolniški ladji z živežem in zdravili na osamljene otoke na Pacifiku.
CJeneral MacArthur je takoj dovolil, da je poslana ladja na Marcus otok po bolniike in ranjence, (toda zaradi ladje, ki naj bi bila poslana na osamljene otoke na Pacifiku, pa je zahteval malo več pojasnila.
Po natančnem dnevnem redu generala MacArthurja bodo zavezniške l>ojne ladje priplule v Tokijsko pristanišče pod vodstvom japon-
skih pilitov v nedeljo. V torek bo več sto trans-se bo prvič sestal s cesarskim generalnim portnih aeroplanov pripeljalo padalne čete, s r>om in mu bo dal nadaljna povelja.	(katerimi bo prišel tudi general MacArthur, ki
Na povelje generala MacArthurja so danes je naročil japonski delegaciji, da se sestane ž
i l-i /"•«•! i i->ii i«a lml ... nn Mnat.. t«	: I.. ______/*	____•__-______1_____ »____1 • t
pričeli razoroževati vse ladje na morju in vsi 1 njim ob (i zjutraj po japonskem času, aeroplani morajo biti na tleh, razun onih, ki 5 zvečer po newvortskem času v pondelj vzdržujejo zvezo z zavezniki in ki raznašajo predajna povelja oddaljenim armadam.
Podmornice morajo ostati na površju in i-nieti razol>ešeue črne zastave. I.adje v domačih
ali ob pondeljek.
Enkrat v petdk l»odo japonski militarist! pripeljani na liojno ladjo Missouri, kjer bodo podpisali tpredajne listine, nakar bo zopet za-vladal mir na Pacifiku.
Homatije na Kitajskem
Porodlo iz Čunkinga naznanja, da so komunisti v severni in osrednji Kitajski zbrali vso svojo silo, da prično splošno ofenzivo. Obenem pa isto poročilo naznanja, da se bo armadi generalisima Can-kajšeka podala japonska armada okodi 1,000,000 mož.
Kitajska stoji ravno sedaj pred velikimi vprašanji kot so i». pr. preteča državljanska vojna; ali bodo Hong Koug zasedli Angleži ali Kitajci, kaj bo z Itido-Kino in kako .'tališče I »ost a v Mandžuriji imeli Kitajska in Rusija.
Da je na Kitajskem en milijon ji\ponskih vojakov, je razvidno iz armadnega povelja, ki ho ga japonaki zastopniki izročili kitajskemu vrhovnemu poveljniku generalu Ho Jing-či-nu. In to je najbrže polovica cele japonske armade na azijski celini.
Poročilo iz f'ihkijanaga naznanja, da so japonski vojaški zastopniki odpotovali v Nanking po zadnji konferenci med generalom Ho in jajponskim generalom Tokieo Ima i. , Komunistični list v Ounkin-gu poroča, da komunisti shirajo svoje sile. Dalje pravi, da
Anglija potrdila Atlantik čarter
Anglija je včeraj odobrila Atlantski carter Zdrujženih narodov, navzlic zatrdilu v poslanski zbornici, da ni dovolj močan, da bi mogel vzdržati mir, ko ostane atomska bomba tajnost Združenih držav in Anglije.
Nekateri poslanci bo zahtevali, da bi morala tajnost bombe biti zaupana tudi Rusiji. Takoj po poslanski zbornici je tudi lonkfca abornka. potrdil*
se komunistična armada bliža Vanpingu in Xanjuanu, blizu nekdanje kitajske prestolice Peipinga.
Druge (komunistične čete so dospele v Tiencin. druge pa zopet so obkolile Cingtao, veliko pristanišče ob Rumenem morju, v Ahnvej provinci pa so vkorakale v Vuhu ob Jangceu, 55 milj po reki navagor od Nankinga.
Komunistični list imznanja, da bosta dva odlična komunista Lin Co-han in general Čou Enlai odpotovala v C unking, da se pogajata s kitajsko vlado.
Ickes ostane na svojem mestu
Notranji tajnrk Harold L. Ickes je še edini član Roose-velttovega kabineta, ki je prenesel vihar ob Potomacu in bo še dalje ostal na svojem mestu pod novim predsednikom. Ickes je .predsedniku Trumanu obljubil kar najbolj čisto u-pravo javne lastnine in jo bo tudi upravljal boljše kot hI jo mogel upravljati kdo drugi



Stalin naznanil popolno zmago
PREDSEDNIK NE MARA FRANCA
Na svoji časnikarski konferenci je včeraj predsednik Truman naravnost povedal, da nima rad generala Franca in njegove vlade na Španskem. Predsednik je pojasnil stališče Zdr. držav do Francove vlade vsled vpratšanja nekega poročevalca, kaj misli o izjavi angleškega vnanjega ministra Bevina, ki je rekel, da -trije veliki ne nameravajo posredovati na Šp an-skem.
Predsednik je najprej opozoril časnikarje na izjavo pots^ damske konference, ki je obsodila generala Franca in jasno izjavlja, da Španska z njegovo vlado ne more biti pripuščena v vrsto Združenih narodov. — Predsednik je rekel, da je lie-vin po njegovem mnenju dobro pojasnil stališče Anglije. Nato pa je dodal, tla ni kdo izmed nas ne mara generala Franca in njegove vlade.
A' svojem uradaiem iporočilu o konferenci v Potsdamu so trije veliki izrazili upanje, da bo Italija v bližnji bodočnosti mogla postati članica Združenih narodov, (nJPzeljo Anglije, seveda — pripomba uredil.) — skupno z drugimi lutkastimi državami: Nemčije: Rumunsko, Bolgarsko, Madžarsko in Fiu-sko, toda trije veliki so njihovo prošnjo prepustili svetu vna-njih ministrov.
Trije veliki so izjavili, da i-mu pristop k Združenim narodom odprt vsaka miroljubna država, ki sprejme obveznosti, katere nalaga carter in ImkIo tudi podpirali prošnje onih držav, ki so ostale nevtralne tekom zadnje vojne.
Maršal Stalin je sinoči razglasil popolno zmago nad Japonsko in rekel, da je rdeča armada zasedla vso Mandžurijo, veliko japonsko vojno luko Para-šumiro na Kurilih in južni del Sahalina.
S tem se je veliko japonsko cesarstvo v Mandžuriji zrušilo v prah in cesar Kuug Teh je bil s svojim spremstvom vjet na letališču v Mukdenu.
Stalin je v svojem dnevnem povelju, odkar se je pred 15 dnevi pričela vojna z Japonsko' 0. avgusta, naznanil, da je rdeča armada zasedla vso bogato Mandžurijo, katero so Japonci vzeli Kitajski leta 1931. in postavili novo državo pod i-menoni Mančukuo.
Maršal Stalin v svojem dnev nem povelju, ki ga je naslovil
na vrhovnega poveljnika maršala Aleksandra M. Vasilevske-sra in njegove generale, ponosno naznanil, da je nekdaj mogočna kvantung armada odložila orožje in se podala.
Zmago v Mandžuriji je v Moskvi proslavilo 324 topov s -1 salvami, da se je tresla sovjetska prestolica. Iz dnevnega povelja je razvidno, da je rdeča armada zajedla Sumušu in1 Para masira, skrajna severna! otoka v Kurilih, ki leže zapa-i dno od ameriških Aleut o v.
Za Stalinovim dnevnim poveljem je bilo objavljeno poročilo, ki naznanja, da je rdeča armada vkorakala tudi v Port Arthur, kjer se je pridružila padalnim četam, ki so pristanišče dan prej zavzele.
Moskva je že včeraj naznanila, tla sta bili zavzeti pristanišči Port Arthur in Darien in s tem je Rusija dobila nazaj vse ozemlje, ki ji ga je Japon sika vzela po vojni leta 1903.
Poročilo dalje naznanja, da se je včeraj podalo 35,000 Japoncev, med njimi 15 generalov, v petih dneh pa so Rusi vjeli 281,000 Jaiponcev.
DELAVSKE VESTI:
Unijske zahteve
Delavske organizacije zahtevajo, da vlada preskrbi ta-| kojšnjo delo za organizovano delavstvo. — Konec via-' dine kontrole podjeti j, ki so izdelovala vojne potreb 1
seme.
rek Ickesu povedal, da je njegovo mesto kot notranji tajnik zagotovljeno. lekes je to
zagotovilo sprejel in pristal. Predsednik Truman je v to- da ostane v njegovem kabinetu.
RUSIJA TRDNA GLEDE BALKANA
Moskva je Washingtonu in Londonu zelo jasno povedala, da se ne strinja z ameriškim in angleškim mnenjem o vladah v jugovzhodni Evropi ter da tudi ne namerava umakniti svojega vpliva na te države, pa naj njene zaveznice o tem mislijo, kar hočejo.
V odgovor na trditev .ameriške in angleške vlade, da bolgarske volilne postave niso pravične, pravijo "Izvestja", ki so glasilo sovjetske vlade,
ZAVEZNIKI PRIŠLI NA DUNAJ
Po zavlačevanju več mesecev so poveljnik ameriške, angleške in francoske armade, ki bodo zasedle svoje zone na Dunaju in bodo skupaj vladale Avstriji, so včeraj vkorakale v avstrij. glavno mesto.
Uradno je bilo naznanjeno,
da so vsi poveljniki soglasno sklenili, da bodo do 1. septembra v svoje zone pripeljali zadostno množino živeža, pozneje pa bo prehranjevalno vprašanje v soglasju z razmerami urejeno.
Zavezniške armade so prišle v lačno mesto z obljubo, da bodo prinesli pomoč. Položaj v mestu je postal že tako žalosten, da so ministri kanclerja Rennerja, ki so ogovorni za prehranjevanje Dunaju, naznanili svoj odstop. Na Rennerje-vo prošnjo so odstop sieer pre-
klicali, toda ee v nekaj tednih položaj ne bo izboljšan, ne bodo mogli več ostati na svojih mestih. Vso odgovornost za preživljanje Dunaja bodo morale prevzeti velesile, ki so zasedle Dunaj in Avstrijo.
Pred tremi tedni, ko je bilo že skoro vse urejeno, da zapa-dni zavezniki vkorakajo na Dunaj, je bil prihod vsled bolezni maršala Ivana S. Kone-va preložen. Pa tudi včeraj ni izgledal pri najboljšem zdravju, ko je stal z ameriškim generalom Hark W. Clarkom.
Kljub temu, da je vladina komisij,« ?a kontrolo zaposlenosti delavstva sklenila in obljubila da bode označila razne skupine delavstva tako, da bode del delavstva sedanje dobe saj deloma zaposlen, so delavske organizacije pozvale predsednika Trumana in governor je raznih držav, naj u-krenejo takoj vse potrebne korake, da preprečijo pravo katastrofo na delavskem polju, j katera zamore nastati radi vsestranske odslovitve milijonov delavcev, ki so bili dose-daj vslužbeni pri raznoterih podjetjih.
Tozadevni pozivi na osredno vlado, kakor tudi na vlade posameznih držav, prihajajo pred vsem od delavstva, ki je bilo zaposleno v mnogih tovarnah znane Wrightove aeronautične korporacije. To delavstvo je dobro organizovano tako, da so tudi vslužbenci, ki delajo v uradih te korporacije, člani raznoterih unij. Kakor znano, so te tovarne prenehale z poslovanjem, ker je vlada razveljavila vse pogodbe med vlado in družbo.
Vladine posredovalnice za delo, so sedaj povsodi izredno zaposlene in po nekaterih me-
stih so vrste delavcev, ki prihajajo v te urade v svrho registracije, kar po par blokov dolge. Ti uradi naznanjajo delavstvu potom lepakov, da sedaj ni dela na razpolago, dokler se tovarne ne preustro-je tako. da bodo v njih izdelovali civilne potrebščine. Delavske organizacije javljajo da, ako se to kmalo ne zgodi, bode v raznih krajih nastala izredno občutna depresija. Za sedaj še ni pričakovati, da se bode vse to hitro izvršilo, kajti treba je pred vsem nabaviti nove stroje in medtem mora delavstvo čakati na zo-petni zaslužek.
Razne delavske organizacije tudi predlagajo, da vlada uvede krajši dnevni delavni čas, tako da bodo v nadalje delavci delali le po 32 ur na teden in dobivali isto plačo, kakorišna je bila tekom vojne v veljavi za 40 urno tedensko delo.
S kratka, položaj je slieen onem izza leta 193i., ko je bilo po vseh mestih videti dolge vrste brezposelnih ljudi, ki so čakali pri raznih posredovalnicah dela, da jih pošljejo kamorkoli na delo.
Organizacije tudi zahtevajo,
da se zasedanje kongresa takoj zopet prične; da se da brezposelnemu delavstvu večja denarna podpora, da se z delom pri izdelovanju civilnih (potrebščin Čim preje prične in da se uradoma uvedo krajši delavni dnevi.
Delavske organizacije so tudi pozvale governorje raznih držav, da poskrbe za to, da se čim preje prične z nameravanimi državnimi deli, kakor gradnjo novih cest, itd.
Washington, D. C., 22. av-sta. — Vlada je pozvala vse ameriško podjetništvo, katero je dosedaj izdelovalo vojne potrebščine, naj tako poskrbi za to, da se z izdelovanjem civilnih potrebščin kakor hitro mogoče prične. Istodobno je odpovedala in razveljavila na-daljnih 210 pogodb za nabavo vojnih potrebščin. Vlada tudi poziva podjetništvo naj čim preje prične z izdelovanjepm novih radio, ledenic in trukov za porabo pri delu na polju.
V Washington so se danes vrnili člani senatovega odbora, da prično z takojšnjim zasliševanjem glede podrobnosti zakonskega predloga, ki bode določal (ako postane zakon), da vlada poskrbi za to, da bodo vsi delavci dobili delo. — Predsednik Truman je izjavil, da se z tem predlogom popolnoma strinja.
Kongres pričn£ z zopetnim rednim zasedanjem dne 5. septembra ali pa teden kasneje, da kakor hitro mogoče ukrene vse potrebno, da se odpomore sedanjemu delav. položaju.
da je tozadevna postava naj bolj demokratska, kar jih je še imela Bolgarska.
Tudi bolgarski vnanji minister Petkov Sta i nov je na a-meriško in angleško poslanico, ki trdita, da bolgarske volitve, ki se bodo vršile v nedeljo, 26. avgusta, niso- demokratske, odgovoril naslednje:
"Povejte zavezniški kontrolni komisiji o tem. Ako komisija do polnoči v soboto ne pojasni svojega stališča, se bodo volitve vršile, kakor je bilo določeno."
Z ozirom na prošnjo rumun-skega kralja Mihaela, da bi veliki trije pomagali sestaviti nove rumunsko vlado, pravijo il Izvestja'':
4 'Odkar je prišla na oblasi Grozova vlada, je Rumunska stopila v dobo povečane demokracije. — Nekateri tuji listi niso zadovoljni s položajem na Rumunskem, ter hočejo tehtati rumunsko demokracijo na svojih . lastnih tehtnicah.M
EISENHOWER NA ROOSEVELTOVEM GROBU
Pred no je general Eisenhower zopet odpotoval v Evropo, je na grob svojega bivšega vaj-risjoja poveljnika predsednika Franklina D. Roosevelt a na vrtu v Hyde Parku položil venec cvetlic. Ob njegovi strani stoji predsednikova vdova Mrs. Anne Eleonore Roosevelt.
"GLAS NAHOD A"'—NEW i OKU
FRIDAY, AUGUST 24, 1945
USTANOVLJEN L. 18»
Glas Naroda
99
("VOH! OF
PMPLI")
Owned and PaMlidwd by Slov en ic PnMisbiif Company, (A Corporation) Frank Stlcaer, President; Ignac Hade, Treasurer; Joseph Lupsha, Sec. Plaos of business of the corporation and addresses of above officers: 21« WEST 18th STREET. NEW YORK 11. N. T.
02nd TEAR
"Glai Naroda" la Issued every day except Saturdays, Sundays
and Holidays.
Subscription Yearly 97.	Advertisement on Agreement.
ZA CELO LETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: $7.— ; ZA POL LETA —»3.30; ZA ČETRT LETA $2.—.
_ZA JUGOSLAVIJO — $8 — LETNO: »4— ZA POL, I.ETA
"Otaa Naroda" labaja vsaki dan izvzemAl noboto, nedeL] ln praznikov.
"tiLAS NARODA." 21« WEST 18th STREET, NEW YORK 11, N.
CHelsea S—1242
Y.
ROJAKINJA IZ PENNSYVANIJE SE JE OGLASILA
Coverdalc, Pa. — Danes, ko. temni, ko vem, da jim l»o to pi&eni, je nedelja, dan za-J vsak po svoji moči pomagal, hvale, ko je vojna morija kon-jče ne z drugim, z lepo besedo.
Naši v Tokio
V	torek, dne 28. avgusta, 1945, bode naša vojska zajedla glavno niesto * Japonske Tokio in razne druge kraje mikadovega cesarstva. To dejstvo je brezdvomno najboljša novost za nas vse, in se posebej za deset milijonov rodbin n.i-ih sodržavljanov, katerih sinovi služijo v naši vojski in mornarici.
Veliko Število starišev, žen in dece naših vojakov, se je tekom zadnjih treh ali štirih mescev tolažilo s tem, da služijo njihovi dragi sinovi in možje pri naši vojski v Evropi, ne pa na oddaljenih otokih neizmernega Pacifika. Toda vse matere in vse žene naših vojakov, med katerimi je veliko število slovenskih Američanov, so v svojem duhu, — predno so ob •večerih in koncih dnevov odšle k počitku, — preživele svoje vtverue misli na ta način, da so bile v mislih pri svojih dra-jrili sinovih tam, v oddaljenih in njim nepoznanih krajih, k jer so živeli, se borili in tudi umirali tekom zadnjih petili let.
V	torek, dne 28. t. m., ko bode naša vojska za sedla Japonsko, bode to pomenjalo končni konec največje agonije vseira človeštva, in sicer ne samo za nas, državljane nase republike, temveč za vse človeštvo.
Ta dan, ki bode inače dan splošnega veselja za vse vojake in mornarje, ki so preživeli dosedaj največjo in najkru-
čana in tako imamo zopet u-(panje v ln>ljše čase in da se l>od'i> {povrnili naši sinovi in možje domov k svojim dragim. Mnogim materam je dan miru porinil nož v srce, ko so njih sinovi ostali na bojnih poljanah daleč od duma. Z njimi moramo imeti sočutje, kakor tudi s pohabljenimi ve-
kakor je komu v moči.
Dobila sem tudi pismo iz sta-lVga kraja in mi pišejo, da so dva brata in sestra še vsi živi in zdravi. Pismo je bilo pisano G. junija. Jaz sem ga prejela pa 18. avgusta. Skozi cenzorja je šlo kaj vem koliko krat. — Prosim g. urednika,
DRŽAVNIŠKE MODROSTI" NAŠIH IZDAJALCEV V RIMI!
Primorska s Trstom, Koroška in deli Tirolske, ki so prišli po prvi svetovni vojni pod Italijo, naj bi tvorili zvezno državo po švicarskem vzoru.
RIM, 15. junija. (Reuter)— Hubert Harrison, Reuter jev posebni dopisnik, poroča:
Inozemski r'o^isniki v Rimu so bili izi>ostavljeni že vsakovrstni propagandi glede vprašanja Trsta, toda najne-navadnejši dosedaj sestavljeni načrt za ureditev tega vprašanja je zelo skrivnostno "predala" skupina Slovencev, ki pripada bivši "slovenski klerikalni stranki" ter je predlagala, da naj postane Trst glavno mesto nove zvezne države .osnovane na kantonalnem sistemu, ki je bil tako uspešen v Švici. Novo državo naj bi tvo-
tejšo vojno v vsej zgodovini sveta, pa nikakor ne smemo pre- rila Istra, Koroška in tisti de
zreti čnvstva in solze, katere slednje prelivajo matere in žene onih na£ih sinew in soprogov, kateri se ne bodo nikdar več vrnili v svojo domovino. Ko padajo solze mlade matere n i dete, čegar oče je žrtvoval svoje življenje za nas vse, ta tragedija življenja obudi v materah ono čuvstvo, kateremu se solze ne morejo ustavljati, in radost, ki vlada med splošnim prebivalstvom, teh solza ne zamore osušiti in preprečiti.
Vojna je tragedija, katera ne dela razlike med sinovi navadnega vsakdanjega (prebivalstva vseh držav na svetu, kajti vsemu svetu je znano, da vojno prežive le člani neznatne manjšine narodov, oziroma oni ljudje, kateri povzročajo vojno. Ti ljudje so vedno na varnem in vedno skrbe za to, da it*kIo tudi v prihodnosti imeli še večje dobiuke od prihodnje
,vojne.	■ -	i
* -	4 • •	'	- m- '
Xa milijone ljudi raznoterih narodnosti se je izkrcalo na obrežjih naše republike. Ti ljudje niso prišli semkaj v svr-]»o vojne osvojitve dežele, niti v svrho ropanja, moritev in ijučenja domačega prebivalstva, temveč v svrho poštenega dela in poboljšanja svojega lastnega gmotnega in duševnega, položaja. In ameriška mati, ki je tekom sedaj končane vojne, izgubila sina, ter ameriška žena, ki je na isti način izgubila «vojega soproga in očeta svojega deteta, se zamore vsaj tolažiti v zavesti, da so ti sinovi in možje žrtvovali svoja mlada življenja za pravično stvar, — d očim so morali sinovi mater dežel osisča umirati v svrho ropanja in umorov na debelo. To je torej razlika med materami in vdovami vojakov, kateri so padli tekom druge svetovne vojne.
Uverjeni smo tudi, da je med materami v deželi, katera jc svetu dala partizane, ki so tekom minole vojne dali M us-i soliniju ono, kar je po vsej človeški praviei zaslužil, — mnogo mater, katere se zavedajo, da so njihovi sinovi umirali, ko so morali oditi na ropanje in moritev v inozemstvo. Istodobno je tndi v Jugoslaviji mnogo mater in vdov, ki se zavedajo, baš tako, kakor se zavedajo ameriške maitere in vdove, da so njihovi sinovi in možje, žrtvovali svoja življenja
za svobodo.	- ^ ■
• •
Iz onega dne, ko je atomska bomba razdejala veliko mesto v Niponu, tako, da ni od tega mesta ostalo niti najmanj-^-ira sledu, so časnišlri poročevalci bili zelo zaposleni. — To-■i i oni niso ispračevali matere in vdove tekom vojne ubitih vojakov, pač pa so obiskali — — Goeringa, Ribbentropa in Rundstcdta, oziroma tri najve2|e morilce, ki še vedno žive. . . To pa je dovolj velika podlaga za premišljevanje o bodočih vojnah — — —--
JUQOSL. RADIO PROGRAM
da se ne bi preveč jezil, ker j«» bolj slal>o napisano, pa u-puin, da bo že uredil, da bo prav. Tu lepa hvala že najprej. Ne bi pošiljala tega pisma, pa veni, da bo vsakega zanimalo, kakor mene. Dosti je uuičene-ga, dosti je še ostalo, kar je tudi čudno kot sta se kar dva n aj več j a sov raižn ika S lovencev podila skozi celo Slovenijo; da je kdo ostal živ in še kaka hiša. cela ali kako drugo poslopje. Kako bodo 7x1 a j meje, pa tudi še nobeden nič ne ve. Da bi bilo vse to gorje in trpljenje ubogih narodov poteptano poti laišiko nadvlado od ene strani pa od angleških lordov, pa da mi kdo oprosti, ko tako pišem.
Končani in h koncu tega spisa vse leipo pozdravim, dru gič kaj več.
Ivana Rupnik.
(Pismo iz starega kraja je priobčeno na strani. — Op. u red.)
RAZGLEDNIH
V soboto med 4.30 do 5 zve-čer na radio postaji WOR — "This la Our Cause" bo pro-
izvajan jugoslovanski radio program American Committee for Yugoslav Relief.

kakonj« tudi tiskovni papir in drage tiskar -Da d rojaki ssaignrajo redno lahko gredo upiavniitv u na roke a tem, da imajo redno, de le mogoče, m-prej plačano naročnino. ALI HE BI OBNOVILI SVOJO NAROČNIKOVE DANES in ne čakaj, te na opomin, ker s stem prihranite upravništra nepotrebna stroške?
li avstrijske Tirolske, ki so bili po letu 1919. pod italijanskim gospodstvom. Ta načrt, ki ga vzdržujejo, naj bi uredil vsa pereča vprašanja teh zelo vznemirljivih .pokrajin, kjer so Italijani, Jugoslovani in Avstrijci pomešani v skoraj neločljivo zmes.
Harrison nato nadaljuje: Jugoslovani, ki tvorijo večino ljudstva, če vzamemo vse ozemlje kot celoto zahtevajo Jugoslavijo, večja mesta pa zahtevajo zase Italijani ki so v večini, če vzamemo mesta sama brez njihovega zaledja. Med vojno so Italijani in Nem ci zahtevali zase Slovenijo. — Razdelili so si jo ter jo skušali s terorističnimi ukrepi izprazniti Slovencev ter jo napolniti z italijanskimi in nemškimi naseljenici. Koroška, ki so jo po iprejšni vojni odstopili Avstriji, je imela od tistem času le 38 pošto nemško govorečega prebivalstva, ostali so govorili slovenščino kot svoj mater ni jezik. Vse odtlej je bila Koroška jabolko spora med Avstrijo in Jugoslavijo.— Nedavno je Tito zasedel to ozemlje ter izgnal tamkajšne nemške čete, na zahtevo maršala Alexandra pa so se jugoslovanske čete zopet umaknile. Oni del avstrijske Tirolske, ki so ga po prejšni vojni iz strateških ozirov dodelili Italiji je bil do nedavna vzrok prepirov med Italijo in Nemčijo. Fašisti so izvedli silno kampanjo za poitalijančenje, toda, čeprav so izbrisali celo nem ška imena na pokopališčih, jim vendar ni uspelo, da bi izbrisali iz duš mnogih izmed prebivalstva spomin na njihovo avstrijsko preteklost.
Slovenski klerikalni propa gandisti, ki\^o med vojno organizirali slovensko modro in belo gardo, da bi se bojevala proti "boljševiškim" partiza nom, ki so stremeli, da svojo deželo osvobode izpod nacis tičnega in fašističnega gospod-stva, pravijo, da taka nova švicarska država, v kateri bi bile italijanščina, slovenščina in nemščina enakopravni jeziki. ne bi le rešila celega šopa tmjevih mednarodnih vprašanj, temveč bi bila tudi branik, preko katerega se ne bi moglo širiti proti zapadu ono, kar imenujejo "Titovo boljše-vizacijo Jugoslavije". Vsi deli
te predlagane nove države so vseskozi katoliški in smatra se, da bi zamisel imela polno podporo Vatikana.
Kot nadaljni razlog za ustvarjenje te nove zvezne države, zatrjujejo slovenski klerikalci. da bi mogel Trst postati le na ta način zopet to, kar je bil pred prvo svetovno vojno — prosto pristanišče vse Osrednje Evrope. Pod nadzorstvom te nove demokratične države bi Trst lahko postal zopet pristanišče za severno Jugoslavijo, vso donavsko kotlino, južno Nemčijo in vso vzhodno Italijo.
"Vendar pa je" zaključuje Harrison svoj članek, "baš v onih delih s Slovenci naseljene zemlje, kjer je pred vojno prevladovala tuja sila — v Istri in na Koroškem, partizansko rodoljubje med vojno najsvo-bodneje procvitalo. Več kot tri leta se je slovensko gibanje odpora v teh^pokrajinah bojevalo proti prevladajučo moči fašističnega in nacističnega vojnega stroja in borilo se je z znatnim usj>ehom, kajti ohranilo je med vsem tem razdobjem svojo svobodo po gorskih predelih svoje dežele ter s tem znatno doprineslo k savezniški zmagi. Zdaj dela ta partizanski živelj za priključitev k demokratični federativni Jugoslaviji in se bo kar naj krepke je uprl vsakemu predlogu, da naj bi združena Slovenija postala del katere koli druge države".
♦ * ♦
Prinašamo ta primer "državniške modrosti" naših izdajalcev, nekdanjih samozvanih voditeljev slovenskega naroda, prinašamo ga dobesedno, kakor ga je napisal g. Hubert Harrison, dopisnik angleške a-gencije Reuter. Iz tega primera se ponovno odraža, kar je bilo že zdavnaj na dlani: Ti sti kos naše reakcije, ki je preživela vso to vojno na varnem v inozemstvu ter hotela biti grobar svoje lastne domovine, zdaj zbira morilce in tako zva ne "voditelje", ki so sedeli do ma in ki so po naši zmagi pobegnili za mejo. Ti izrodki ki so od nekdaj imeli jugoslovansko domovino samo za manje zlo, se prav danes, ko sleherno slovensko srce trepe-če in "gori za pravico našega tisoč let teptanega naroda, pripravljajo na novo kupčijo. Kupce nagovarjajo in jim po-nuhajo na prodaj kose naše domovine.
POMOČ EVROPEJCEM
Iz naše republike so nedavno odposlali v Evropo kar •petnajst tisoč traktorjev za obdelovanje polja in velikansko količino raznovrstnega poljskega orodja. Organizacija U. X. R. R. A. je končno vendar prišla do uverenja, da je mogoče Evropejcem, ki radi vojne stradajo, najU>ljše pomagati n<a ta način, ako se jim pomaga tako. da bodo sami laliko pridelovali svoje lastne poljske pridelke, kajti ako se jim to o
mogoči, potem jim ne bode treba stradati.
Posledica vsake vojne je obi-
čajno — lakota, katero je pa laliko preprečiti, ako se pravočasno izdelajo in izvedo tozadevni n a č r t i. Poljedelski traktorji se sedaj izredno hitro izdelujejo v tovarnah, v katerih so dosedaj izdelovali vojaške truke in tanke, in zgoraj imenovanili 15.000 traktorjev je že dospelo v Evropo, tii-ko da bodo v evropskih deželah lahko že s temi traktorji obdelali svoja polja za jesensko setev. Omenjeno število
trakt or jev, je le prva tozadevna pošiljatev, kaiteri bodo sledile se večje po&iljatve.
POŠILJANJE DARIL VOJAKOM
liarberfon, Ohio. — Ker mi je moja naročnina potekla z dne lit). atgusta, zaitoraj jo zopet oibnovLm za nadaljuili šest mesecev. Priloženo vam pošljem «:i.50.
Prosi i teden sem čttal v glasilu KSKJ.. da se bo zopet lahko pošiljajo vojakom božič-na darila v Evropo in tudi na Pacifik. Jaz ne vem. ali gredo ti zavitki vsi na pravo mesto, ali ne. Jaz imam še v spominu od preteklega leta. ko sem cital* da bojo vsi zavitki prišli na pravilna mesta o pravem času. Jaz sem tudi poslal mojemu sinu božično darilo lanskega leta na Pacifik. In I jaz sem ga j>oslal o pravem času. Iz Banbertona, Ohio, sem ga poslal dne 28. septembra, leta 1944 in moj sin ga je pa sprejel dne 28 ga aprila tega leta. tako da je tisto božično darilo se vozilo celih 7 mesecev, in upam, da tisto darilo da je imelo zadosti do/bro vožnjo za 7 mesecev. Moj sin mi je (pisal nazaj, da je dobil tisti zavitek v slabem stanu. Za-toraj se ne izplača pofiiljati nol>ene stvari.
Preti nekaj dnevi je bila Mrs. Mary Trolia iz Banbertona, zopet obveščena od vojnega «Kldelka, da je bil njen sin, sgt. Frank J. Troha zopet ranjen na 'bojišču na otoku Okinawa. To je že drugič, da je bil ranjen v tej vojni. Sedaj, ko je te vojne konec, se pa bodo naši sinovi počasi vračali domov. Tukaj v Bar-bertonn so pa mestne oblasti in mestni ljudje j»ostavili en prijazen spomenik vsem vojakom, ki se sedaj nahajajo v tej vojni, in tudi kitena vseh vojakov so zapisana. Kateri vojaki so pa ubiti, so jim pa še prideli pred njih ime "gold sta rs'V
K sklepu mojega pisanja, vas pa še lepo pozdravim, vaše uredništvo in tudi lepo pozdravim vse čitatelje tega lista; Glasu Narodu" pa mnogo novih naročnikov. j Anton Troha.
ZOPET: POTOVANJE NA MESEC
Sedaj, ko je najpočila atom- jih potniških raketov — atom-
ska doba, bode /potovanje na inesec prav gotovo omogočeno.
R. L. Farnsworth v riiica-gu, 111., ki je predsednik znane t'. S. Rocket Society, je že poslal washingtonski v lad i prejšnjo, da se mu podeli uradno dovoljenje, vsled katerega bode imenovana dnvžba lahko v nadalje rabila za pogon svo-
sko silo. Kakor hitro bode družbe izdelala nekoliko potniških raketov na atomski pogon, bode pričela z rednim potniškim prometom na mesec in obratno. Mr. Farnsworth izjavlja, da to potovanje ne bode drago, tako da ^i Innle vsakdo lahko privoščil kratke počitnice na mescu.
odlomki iz domaČega časopisja
"The Traveler" v Bostonu, Mass., pro rokuje, da ImkIc nova "irtomična dobaT' nekako — *4manj kot nebesa", ttnla "izdatno več. l*akor pekel" . . *
'"/he Xcics" v New Yorku naznanja, da je diktator Francisco Franco ravnokar napolnil 45 kovčekov in zabojev z svojo prtljago in fašističnimi listinami in da je tako pripravljen ostaviti — Madrid... *
V istem listu tudi čitama naznanilo, da morajo nekateri letalci kar cele noči krožiti s svojimi aeroplani krog New Yorka. ker v vsem mestu ne morejo dobiti potrebne sobe za prenočišče . . .
44Times" v New Yorku iz-raia mnenje, da se je prvaa vojna šele pričela, kajti Amerika je baš tako napredovala, kakor je napredovalo rimsko cesarstvo za časa cesarja Au-
gust;!, kajti -'kljub sijajnemu napredku Rusije in njene sijajne bodočnosti, ima naša republika še vedno prvenstvo pri preustrojitvi človeške družbe."
Toda človeška družba se bode preinačila na ta ali oni način in — "zvonimo zvonove
novi politični dobi" . . . •
"T h v I) c h Moines Register" v lies Moines, la., pravi, da nemški pastor in vodja svoje stranke, Niemoller, ne more posta*i vodja bodoče povojne Nemčije, — kajti ta človek je one vrste Nemec, ki veruje v pan-germanizem in nemško "gosposko pleme" . . .
THE WEATHER
HUMID, wm, f] PROBABLE	V>
SHOWERS
-Kttp cool, ■fay homo
Za to kupčijo se vežejo z italijanskimi in nemškimi ostan* ki fašizma, z mednarodno me-šetarijo ter uživajo politično podporo Vatikana. Za danes samo ta pripomba, prihodnjič pa treba res razkrinkati ta nov zločin teh zločincev, ki jih je domovina že zdavnaj izvrgla.
(Povzeto iz lista "Slovenski Poročevalec")
(Sans.)
SLOVENEC SMRTNO PONESREČIL
Ely, Minn. — I»jz Kocjan se je vračal z svojo soprogo Marv z neke plesne veselice na večer od 11. na 12. avgusta. Kakih 10 milj zahodno od Towerja je zadel « karo tako nesrečno, da je bil na mestu mrtev, njega soproga je zado-bila le lahke praske, kar je kakor kažejo okoliščine, jako čudovito, da se je rešila smrti.
Truplo pokojnika je bilo v oskrbi pogrebnika Stefan Ba-novac do pogreba, ki se je vršil dne 16, avgusta. Pogrebne obrede je bi izvršil župnik Rev. Fr. Mihelčič. Pokojni Lojze je bil le nekaj čez 44 let star. V poletnem času je bil strojevodja na lokomotivi Duluth, Mesabe, Iron Range RR. Bil je clan društva Rad-nička Sloga H. B. Z.
(Nadaljevanje na 4. str.)
SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI
pisatelja Louis Adamič-a
ZA CENO $2.50
ZA ZVEZEK
"Two Way Passage"
V tej knjigi, U Je xbtMflls pozornost vsega ameriškega naroda, daje pisatelj nasvet, kako bi bilo mogote po sedanji vojni pomagali evropskim narodom, b vaeh evropskih driav, tudi Is Jugoslavije, •o prišli naseljenci v Ameriko in pomagali postaviti najbolj napredno In najbogatejšo driavo na sveto. Sedaj Je prlfiel te da Zdraieoe drža\« pomagajo narodom, ki so Jim pomagali do njihovega sijaja in moM. Pot na dve strani — kakor bi se mogel naslov knjige prestaviti iz angleščine — Je Jako zanimiva knjiga la Je priporočamo vsakemu, ki razume angleško.
"What's Your Name"
"ČloveSId odgovori na vprašanje, Id se ttte sreče milijonov . .
tanje te knjige Je bogato plačano."--Tako se Je Izrazil vcčSd
amerlikl dnevnik o tej knjigi
Pri narocbi se poslužite naslednjega kupona
PoKlJam Money Order sa t.............. aa lastnoročno
podptsano(l) knjlgo(l):
MoJe Ime ....................................................
St., ollca aU Box at.............................................
Mesto In driava..............................................
"Glas Naroda"
216 w. 18th street new york 11. n. y.
-GLAS NAMDA"~NKW TOU
FRIDAY, AUGUST 24, 1945
V8TANOVUEN L. UM
Nekoč bodo prišli
Piie Lado Kuster
Nekoč so nem&ki. tanki dr- ki smo ga vsi tako nestrpno veli po Airnih ruskih stepah1 pričakovali, odkar so rdečear-in ravninah proti Leningradu!mejci prihajali k našim me-in Moskvi, proti Orlovu in'j am.
Rostovu.	j Kaši pogovori so se vedno
Takrat je med nami živelo bolj vrteli okoli tistega zaie-
upanje, da se bo to kljub temu vendar enkrat spremenilo. Med nami je bilo tiho priča-kovaanje, da se bodo vsi ti tanki, ki so se tako nezadržno valili naprej, zaustavili.
In smo dočakali...
Padel je Kijev, Odesa in Rostov in Orel. Naše upanje je bilo iz dneva v dan večje in kadar smo čuli pripovedovati čudovite zgodbe o junaštvih raečearmejcev, je med nami rastlo zaupanje v zmago.
Potem se je zgodil čudež
1 j enega dne.
ljubljencu vseh — junaku Trnovega Regentu Vojku, in mnogih drugih, ki so v borbi posnemali svoje vzornike rdeče-armejce. In med nami je bilo prečudno veselje, kakor že dolgo ne.
• • •
Potem so prišli na Trnovsko | Nekoč smo občudovali umet-
planoto in Angelsko goro hudi časi.
Trnovski grozd in Angelska gora sta bila pokrita z debelo plastjo snega. Mraz je bil tak, da je pod stopinjami škripal sneg in so zaledenele veje dreves stokale v vetru. In v tem najhujšem mrazu nas je sovražnik napadel z vseh strani.
Vedno znova se je zaletaval
pri Stalingradu. RdeSearmejci. v naše vrste in jih skušal se odslej prihajali vedno bljž-; prebiti. Mi pa smo dneve in noje«	jči vztrajali na položajih in bi-Minila je pomlad in poletje ,lo nam je mraz, da smo čutili
in končno je prišel veliki trenutek, ko so si rdečearmejci in Titovi partizani podali roke v Beogradu. Rdečearmejci so že stali pri Blatnem jezeru, že so videli na obzorju obrise Pohorja in so v daljavi slišali šumenje Mure in Drave. Včasih, v tihih nočeh pa so se čuli streli in grmenje topov s fronte in partizani na Pohorju so razumeli t* pozdrave.
Takrat smo se partizani na Primorskem vedno pogosteje zbirali ob tabornem ognju in se polni hrepenenja pogovarjali o tistem velikem dnevu,
r-fMr-r-gr
SLOVENSKA LIRA" "AMERI&KA
V PESMARICI
ftlorenako pesmi:
U<m — w —m t. P<>»draw — nafti sbor t. Lahko mC — muAkl sbor * OtoAkt «vob — n«hnl sbor S. Pumladntkk — mcta.nl ■bor,
bariton tunoapOTon I Lir* 1. — sa solo iptn, m* In
7. I.trm II. — ■ Al trnu taki odmori — mm. motal ta tanafel sbor, a bariton m-
v nogah eno samo skelečo bolečino. Dnevi so se nam zdeli v mrazu dolgi in noči še daljše. Sovražnik pa je vedno huje pritiskal.
Potem se je zgodilo nekaj čudnega. Od nekod je prišel nekdo med nas in nam začel z veselim obrazom in žarečimi očmi pripovedovati: "Kaj še ne veste? Rusi so pri nas. Pravijo, da prihajajo že preko Mure".
In zdaj je prišlo tisto čudno. Nič nismo čutili mraza in skeleča bolečina v nogah je pojenjala. Mitraljezi so nenadoma peli tako lepo in tudi nobene utrujenosti ni bilo več. Zdelo se nam je, kakor, da I ne stoje proti nam premočni .znali zlo.
'sovražniki, temveč samo eden, Takrat je bn čudež pred ki ga^bomo z lahkoto pregna- stalingradom že končan. In
*	na™ J"e' kakor da bodo ko so pridrveli Nemci devetič
rdečearmejci vsak č^s tukaj |in desetič poži^at in ropat so
in da jim moramo na vsak na-stali rdeaearmejci pred Blat-Pokazati, kako se znamo ^m jezerom in so videli v daljavi Pohoorje in sliSali šume-
nost in hodili na razstave kiparjev in slikarjev. Pogovarjali smo se o novih knjigah in se navduševali nad Shakes-pearjem.
Tega nas niso naučili Nemci, To smo znali že preje.
Nemci so nas naučali nečesa drugega. Naučili so nas sovražiti z vsem gnevom.
Ko so prvikrat vdrli v naše kraje, so ostale za njimi goreče vasi in požgani domovi. Za njimi je šel jok mater in otrok in preklinjanje mož.
Takrat so nemški tanki drveli proti Stalingradu in Moskvi.
Potem so prihajali ropat in požigat vedno znova in znova. In te mrzle zveri z severa so bile vesele, če so lahko požiga-le slovenske vasi. In ko so prišli tretjič in četrtič, ni bilo za n jim i več stoka ne preklinjanja. Za njimi je bil samo še ogenj in dim in stisnjene pesti. Navadili so nedolžne ljudi prenašati zlo molče, brez joka in brez besed. Samo še začudene oči otrok si videl, ko so odhajali Nemci iz vasi.
Ljudje na Vojskem in Angelski gori, na Cerkljanskem in Trnovskem so dodobra spo-
CENA SAMO
60 centov
KOMAD
T« m In Mkn
M ta v TEJ L. HO UM AR. octant* te
pevavodja pri sv. VUa. Cleveland. OMa, IMS.
NaroČita to Mrka prt:
KNJIGARNI SLOVEN IC PUKL. COMPANY
216 West 18th Street New York 11. N. Y.
boriti.
Zagnali smo se na sovražnika in pričel se je umikati.
Na Trnovskem in na Angelski gori je bilo spet veselo. Zakurili smo si v gozdu veliki ogenj in posedli okoli njega. V neki hiii, kaki dve uri hoda daleč, so imeli radio in eden izmed nas je šel tja, da bi nam prinesel novice.
Mi •pa smo sedeli okoli ognja in se pogovarjali o rdeče-armejcih, si pripovedovali zgodbe o Alekancovu, o naredniku Novikovu, o zastavniku Kalaščnikovu in mitraljevcu Komejevu. In o naših fantih, ki so kakor rdečearmejci brezmejno ljubili domovino in žrtvovali zanjo vse; o nepremagljivi veri v skupno zmago, ki druži rdečearmejce z našim - vojakom. Z ljubeznijo, hvaležnostjo in ponosom so se ustavljale misli pri heroju Vojku, junaku » Iztoku, pri
PISMO IZ BOROVNICE
(Pismo iz starega kraja, ki ga ye poslala za objavo g. Ivanka Rupnik iz Corerdale, Pennsylvania.)
Borovnice. 6. 6.45. Draga mi sestra !
Danes ti piSem malo obeir-nee. ker vem, da je zanimivo. Jaz se nahajam na dopustu nekoliko dni. Takoj drugi dan (po mojem prihodu, prišel je tudi Jože iz Nemčije iz logarja. Kako se je tain počutil, to je gotovo da mu ni bilo baš najbolje. Starejšega brata nisem našel, kakor sem ti že preje pisal, so ga pogafcili; o-stala njegova d nižina bila je neki čas izgnana kaSfcor tudi en čas vsi Ložanci; tako da po-žgano ravno ni. kakor sem Ti mogoče preje pisal, samo je drifgače vse propadlo, o**>-bito Boš-tjanovo, saj ve&, kakor vsako posestvo, kjer ni gospodarju ali celo nobenega.
Kar se pa tiče Borovnice, občina ni baš mnogo poškodovana. razen tik*»t in pa vse frfše blizu njega. Tudi Markova domači ja je zelo poškodovana, kjer so bili To<*ni pogodki od l>omh.
Ljudi tudi mnogo manjka.
t^laj Ti bom pa jaz malo opisal življenje v tein vojnem čaisu. Mene so Italjani že zaprli 41. leta v decembru in me celo ol»sodili na .'*0 let. in sem bil v arestu. 25 mesecev. Potem sem prišel domov, sem bil doma zopet samo H mesece in so me zopet odpeljali v Nemčijo, kj<?T sem bil dosedaj, dokler niso zasedli Rusi, da smo mogli domov. Potovanje je -bilo pa 23 dni do doma. Sedaj par dni od prihoda smo vedno pri Toni v Brezovici. Delati se nisem še nre pripravil, se moram malo počiti.
Življenje v Nemčije ni bilo dobro, bi refccl neizdržno. Veliko jih je ostalo tam in to zaradi lakote in pomanjkanja. Nemci so gledali na to, da bi
uničili vse narode. Vendar v Nemčiji nismo bili zaprti tako kakor v Italiji in se je lahko šlo po vaseh in se je ponekod dobilo, ako je bila sreča, malo krompirja pri kmetih, da se je malo lažje vzdržalo. Samo delati smo morali — pa dosti. A' Italiji sem bil samo v zido-vju in stalno zajprt. in ako so nas premestili, so nas vse povezali v železje. Vse to smo sedaj prestali in sedaj je vrsta na drugih, namreč fašistih in Nemcih — ali svojih zločinov ne t>odo mogli zadostiti nikdar, ker toliko krvoločnega naroda ga ni na svetu, kot so Nemci in so mučili ljudi na vse mogoče načine.
Lansko leto. ko sem prišel iz Italije, sem pomagal pri Ra!k-telu postaviti novo hišo in to "so jo naredili doli pri Preser-ski postaji v ravnem, na lepem kraju, pa so jim jo Italijani popolnoma požgali in porušili — in Iiaktelc je tudi u-in rl. Teta je še živa.
Tudi jaz se moram malo priključiti zraven, da Ti še jaz popišem svoje, kako smo se skrivali pred granatami, ko so Nemci in Italjani iz Borovnice in Bevk pošiljali gori v naš konc. Nismo enkrat Šli brez-skrbi spat, vedno v večnem strahu kdaj bo nate padlo. Sedaj smo tudi to prestali, če-rovno je bilo dolgo. Za brata sem bila pa tako presenečena, da kmalu verjela ne bi, ko je talko na tihonia prišel in se mu pozna, da ni bil v pomanjkanju.
•
Sprejmi bratovske pozdrave od nas vseli skupaj svojem— Tvoj brat	Jakov
(Pismo so pisali skupno bratje in sestra Mrs. Rupnike, in zato so presledki. — Op. ured.)
A ngleško-Slovensko
BERILO
Najboljši pripomoček pri učenju angleščine za starejše, ali mlajšim za učenje angleščine.
Za ameriške Slovence sestavil
Dr. F. J. KERN
avtor Angleško-slovenskega Besednjaka Cena $2.— s poštnino
Knjiga je iliustrirana in v platno vezana Naročila sprejema:
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
216 West 18th St., New York 11, N. Y.
HELP WANTED :: ŽENSKO DELO
:: HELP WANTED
Help Wanted (Female)
SLOVENSKO SAMOSTOJNO B0UBSK0 PODPORNO
DRUŠTVO Grater New York in okolico, tak.
Kdor hMd r»Jak«T aH rojakinj fee ai Oaa toga društva, naj vpra-«a noieci prijatelja aH prijateljico all pa mega hoed odbornikov » nmtma^m paja—lla. V mmtll ae Me poena, kaj poučni biti član dabrefa društva.	§
TEKOM 32 LETNEGA POSLOVANJA Je društvo Izplavalo $11.200. mrtnine in $18.822. bol nI ne in trna v blagajni s 31. decembrom, 1048 $17,40023.
Naloieol denar Je:
Skvpno s
Odbor
Itt Wyckorr An., Brooklra. N. T.
$ 8,320.00 IT. 8. Savings Bonds $ 5,000.00 Defense Bonds $ 4.139.23 naloion v banka
$17.400.23 ■ leto 104S:
Tajnik: JOSEPH POOACHN1K KM Liberty Ainu* Wllllatoa park. L L .
ANDRKJ IYANBKX SC. VUia N. T.
Blafajalk:
ANTHONT CVBTKOV1GH MS Seaoea Amu* Brodklya. N. T.
kl:
n. VTNKO r.AT/>KA» Tl-M — f»th lUia L. L	ai«n4al*. U L
CR. JOHN TURKA8
IT H Putnam Ave.. Brooklyn. N. T.
tmn FOQACKNTX. IM uaorty Avl, Wllllatoa Park. L. L
mm
nje Mure in Drave. Ko so Nemci odšli v deseto iz trpečih krajev, ni bilo za njimi niti začudenih oči otrok več.
Otroci so posedali za peč in babica jim je pripovedovala: "Nekoč bodo k nam prišli Rusi ..
Med tem pa se je globoko doli na bratskem jugu, pri Kni-nu in Mostarju odtrgala velika armada. Ko so na Trnovskem in Angelski gori zvedeli za njene prve zmage, so njeni tanki in junaki pridrli že mimo Bihača, Gospiča, Sušaka, Sv. Petra do Trsta.
In kakor gledajo rdečearmejci sedaj Pohorje in poslušajo šumenje Mure in Drave, tako gledajo sedaj junaki IV. J ugoslovanske armade čaven in Angelsko goro in poslušajo šumenje Tržaškega zaliva in Soče.
Stopil sem v izbo in sedel med kopico otrok okoli babice. Pripovedoval sem jim, kakšne junake ima Rdeča armada, -pripovedoval sem jim o rdečearmejcu Hvostanveču in čudovito zgodbo o Budenku. Pripovedoval sem jim o junakih IV. armade, o bataljonskem komisarju Kojiču in tan-kistu Radovanu Hmeljaku. — Dolgo smo govorili o domačih junakih Vojku m Iztoku.
Otroci so poslušali z odprtimi ustmi in velikimi očmi. Pozabili so, da so bili Se ravnokar pri njih mrzli ljudje a severa in da so prinesli žalost in gorje. Videli so samo Se rdečearmejce ob Mori in Dravi, IV. armado pri Trstu in Soči, videl! so samo ie Vojka in Iztoka na čela primorskih partizanskih brigad.	?
NASI ZASTOPNIKI
California:
San Francisco, Jacob Laushln*'
Colorado:
Pueblo, Peter Cullg Walsenburg, M. J. Bajuk* Indiana:
Indianapolis, Fr. Marklch Illinois: Chicago, Joseph Bev«5* Chicago, J. Fabian (Chicago, Cicero In lUlnola) JoUet, Jennie Bamblch La Salle, J. Spellch Mascoatah, Martin Dolenc North Chicago In Waukegan. Math WarSek
Detroit, L. Plan kar*
Chisholm, J. Lokanlch Ely. Jos J. Peshel Eveleth. Lools Goule Gilbert, Lools V«
"SL0VAN0VA" PRIREDITEV
Brooklyn, X. Y. — Kot je bilo včeraj naznanjeno, priredi slovensko ipevsiko dništvo "Slovan'* jutri zvečer (sobota, 25. avgusta) prireditev v Slovenskem domu na 253 Irving Ave., Brooklyn. Xa tako-zvane 4'IJeer Party"*, ste vabljeni vsi, da se udeležite. — Vstopnina je £1.25, in pivo se 1m> brezplačno serviralo od 8. zvečer do 12. polnoči. Za obilno vdeležbo se priporoča *'Slovan* \	Odbor.
i ASS0RTERS
| MUST BE EXPERIENCED PEARL BUTTONS *
| Sternly — Week — 5 Days I Plea^&nt f$urri>unclin#s—Apply | OHIO PEART, BUTTON CO. | . 11« W. 34th ST., N. Y. C.
ŠI V AL KE
ZA ŠIVATI NA SLAMI (IZURJENE) Dobra cena za delo od komada — $3Ti — 40 na teden. Ure: R.HO do 5. Open šop. Oglasite se takoj:
CORONA HAT CO. 13 University Place (at Kth Street) Poklif-ite <iR 7-«:^«)
(105-17 H
i S I Y A L K E i
I XA SINOER MAfclNE ZA
I IAHKO DEIjO—Dobra plafa	j
!	Stalno — Jako prijetna okolica	i
!	Vprašajte: NYMPH HANDBAG j
!	& NOVELTY CO.. 114 E. 2T>th St. |
1	N. Y. C. — OR 3-1-98
WOMEN
EXPERIENCED IN
GIFT PACKING
EXCEPTIONAL PAY GOOD WORKING CONDITIONS Telephone WA 5-4781
(160—166)
S I V A L K E
NA "BLOUSES" SECTION DELO DOBRO PLAČANO BEIXER GARMENT CO. 127 W. 25th ST., N. Y. C. 8th Floor Front
(161—167)
(165—166)
Operator — Corsetiere
EXPERIENCE NECESSARY GOOD PAY	STEADY WORK
EXCELLENT OPPORTUNITY LE FAIR RE 90-10 Sl'TPHTN BLVD., JAMAICA, L. I. — Call JA 6-1005
(165—167)
I	GIRLS WANTED FOR |
I NOVELTY WORK |
| 40 hour week—w'kly to start | WILL TRAIN YOU	]
I Steady work — Advancement | Apply 8.30 AM to 5 PM M & J NOVELTY j 227 West 27th St.,_N Y C. |
(160—1661
Kuharica—Hišna delavka
$130 — Lastna sobo in kopalnira B e n d 1 x — Nobenega težkega pospravljanja ali pegljanja.
MA 6-0132
(165—167)
Roundup, M. M. Panlan
Omaha. P. Brodarick New York: Gowanda, Karl ^trnlsha* Little Fall«. Prank Maale* Worcester,* Peter Bode*
Barberton. Frank Troha* Clereland, Aston Bobek, Obari«
KarUnger*. Jacob Hwnft Glrard. Anton Nagod« Lorain, Lools Balant, John KmnBe Torragstown. Anton KIket]
Oregon City. J. Koblar Peouay Ivania:
Ocmetnangh. J. Breaorec*
Goverdale In okolica. Jot. Patera^
Beaaoner, Jobn Jemlkar
Export. Louis Snpan£l£*
Farrell, Jerry Okorn
Forest City, Math Kaatn* Franf
Blodnlkar tJreensburg, Fraak Novak Homer City. Joseph Kerfs Imperial, Coraopolls. ta okolico: — Anton Kebe.
Johnstown, John Pedants* Krayn, Ant Tanlelj Loaerne. Frank Balloek Midway. John 2ost* Pittsburgh In okolica. Philip Progar 8 ted ton, A. Hren Turtle Creek. Fr. Schttrer* West Newton. Joseph Jovu
Milwaukee. West Altls. Frank Skok* Sheboygan. Anton Kolar
Ljudje nm Trnovskem in Angelski gori, na Cerkljanskem in Vojskem, pa čakajo ta veliki dan, ki jih bo rešil zla inj^ jim prinesel srečo in svobodo
Bock Springs, Mary Tauehar* Diamond rill o, Joe BoUch (•Zaatoprfkt Kl tsnjo pota« na *. so upravičeni oblaka ti tndl drage naselbine t njih okraju, kjer Je kaj naMb rojakov naseljenih.)
ZADNJI LAŠKI KVADRU MY IB
Te dni je bil pisan konec Mussolinijevili " kvadnimvi-rov" (štirih mož), ki so v oktobru leta 1922 vkorakali v Rim, ko je bilo iz Milana £oro-čano, da je vstopil v samostan grof Oesare Maria de Vecehi. Dmgi člani kvadrtmivirirta so bili: maršal Italo Balbo, M je bil z aeroplanom ubit v Tobni-ku; maršal Emil o de Bono, ki je bil vstreljen z grofom Cia-nom in Michael Bianchi, ki je umrl naravne smrti 3. februarja 1930.
ŽENSKO DELO Help Wanted {Female)
I FUR FINISHER I
| Potem tudi LINING FELLER
| DORRA PIJAČA—STALNO DELO | VpraSajte: SPRI N SKY j 115 WEST 30th ST., N. Y. C. j Soba 706
(163—167)
G I R L. S SEWING MACHINE EXPERIENCE
$28— START — 5 DAYS 40 HOURS—STEADY — Apply
GILGOFF BROTHERS 263 WEST 40th ST.. N. Y. C
, 1
(164—166*
HIŠNA DELAVKA,
PRIPROSTO KTJHANJE SPI KOTRI — DOBRA PLAČA LASTNA SOBA IN KOPALNICA
Pokličite SC 4-6664
(163—165)
Kupuj'te Victory Bonde potu-m Pay-Roll Savings Plan.
ŽENSKA ALI DEKLE
IZURJENA, DA OSKRBI 3 LETNEGA FANTA KI ZAHAJA V "NURSERY" ŠOLO; 3y2 SOBNI "TERRACE APARTMENT*. PR I PROSTA KUHA. DRUGA POMOČ. SPI NOTRI ALI NA LASTNEM DOMU. $110.— MRS. STERN, DEWEY 2-82«3
(165—171)
ROČNE ŠIVALKE
I ŽENSKE—EKSPERTNE |
ZA ROČSNE TORBE | Stalno delo; dobro plaihi; prijetim [ I svetla delavnica — VpraSajte j
KAPLAN & GORDON | 2« WEST 33rd ST.. NYC. 4tti fl. j
(165—171)
GIRLS — WOMEN | Experienced — lnexi>erieneed 1 FLOORGTRLS — PRESSERS
| Steady — 1st 2 wks on salary then piece work :good pay. Apply I SOUTHERN' TEXTILE CO. I 36 East 22nd St., N. Y. C.
ŠIV A LK E
NA BOLIŠE VRSTE ŽENSKE OBLEKE aU NEGLIGEES JAKO DOBRA PLAČA STALNO DELO PERFECT NEGLIGEE CO. 16 EAST 34tb ST.,	N. Y. C.
(1H4—lOftj
THE AIKOR LUNCHEONETTE -tMl West 3!*th St., New York City
NEEDS A
ORrDDLE GIRL
< Experienced) Cuod Salary	Good Honrs
CALL AT ONCE! LO 3-8415 _(1C4—-166 >
Š I V A L K E
(IZURJENE) NEGLIGEES in BLOUSES DOBRA PLAČA — 37 V2 UR
DEL RAY NEGLKiEE 37 EAST 21st ST., N. Y. C. 7lh fl. CALL AT ONCE! GR 7-0937
(164—1G6)
millnery
PIECEWORKERS
IZURJENE NA BOLJŠE KLOBUKE
DEKLE ZA SPLOŠNO DELO Dobra plača: stalno delo. — Pridite takoj! — RU - JON MODES 1« EAST 52nd ST.. (8th floor) NYC Phone: PL 5-5715
(165—171)
I « I V A L K E
I NA ŽENSKE OBLEKE—Blind-	|
I stitch oi>eratorea — Potem tudi	|
i FINISHERS	I
! NA "SPORTWEAR ($6.75 vrsta)	|
I Stalno. — Vprašajte: ANGEIX)	j
\ ZARLI, 185—22nd St.. Brooklyn	|
(165—171)
I ROČNE ŠIVALKE
'	na
| FINE OTROŠKE OBLEKE I Potem tudi STROJNE ŠIVALKE STALNO DELO CARADELE I 387 FOURTH AVE., N. Y. C.
(163—170)
MILLINERS
(IZURJENE) STALNA SLUŽBA DOBRA PLAČA OOLASITE SE TAKOJ!
BAND BOX HAT SHOP
161-11 Jamaica Ave., JAMAICA, L. I. Pokličite J A 6-9429
(161—167»
! GIRLS on EMBROIDERY A LACE I
i LACE APPLIQUE j
SEWING MACHINES	|
| Also Straight Stitchers. Wilcox \ j & Gibbs & Singer Machine, also | I Zig-Zag Machines. Fine pay, steady | I work.—SIGHNOL EMBROIDERY | I CO., 114 West 104th St., N.Y.C. |
(161—167)
SEAMSTRESS
EXPERIENCED ON FANCY SACHETS PILLOWS
STEADY POSITION OR PIECE WORK
Exceptional Pay — Good Working Conditions Telephone WA 5-4781 _(160—166)
Opozorit« ie droge, id ne dtajt • "G. N." na te oglase. — Mogote
OPERATORS	Izurjene nm Slngtr stroje
OTROŠKE "WASH SUITS"
STALNO DELO — DOBRA PLAČA	Vprašajte:
SUPREME ROMPER COMPANY, INC.
M0 FOREST STREET	BROOKLYN', N. Y.
Evergreen 7-2188
(160—166)
tiLAS NAKUUA'
FHTDAV. ArorST 24, 1943
v8tan0vljen l 1s99
SERZANT DIAV0L0
tt>
Spisal UAECEL PEIOLLET
• • • •
Zdaj se nii rdi. da je napoeil eas, ko moli"« stopiti med vas in vaše sovražnike ter ]*ostati vaš pea-varuli, zvest in divji »lieneiii. ki si ne želi drugega nego služiti vam.
Pripravljen seni na vse. Ti banditi so vas Vi dovolj mučili. Xe zaslužijo usmiljenja.
—	Da, to mi je dobro znano, — je dejala Monika vsa iz sebe. Prijela je serzanta za ro-ko in 11111 jo hvaležno stisnila.
Potem j«- nadaljevala z drhtečim glasom:
—	Veni pa tudi, da zve polkovnik de Rovaljoie »i mojo sramoto, če jutri ne izpolnim zahteve bratovščine '"('me |*erunike*'.
Brez obotavljanja stro to idealno bojevniko-vo dušo. Hrabri mož ne bo nikomur več verjel, ker izgubi vero vame, ki sem bila njegova nada in radost.
So trenutki, ko obžalujem, da moj mož ni bil krivičen in krut gospodar, ki bi me bil pahnil v nesrečo.
Tako bi me ne bil zadrževal str;ih. da strem njegovo snv. Vse bi mu bila povedala . . . čeprav bi na niesru umrla od sramu. Ah, da ni Huberta in V vete, bi bile moje muke kaj kmalu končane! <>«l>la bi v večnost za Ijubčkom iz mladih let.
Zakaj ni mene kaznovala usoda* Zakaj je moral umreti bas on. Bil je trdno prepričan, <ia se mu obeta lepša bodočnost . . . Odpotoval je v tujino, da si jo pribori. Toda vrnil te ni.
Nikoli1 bi roditelji ne smeli braniti hčerki poročiti se z onim. ki ji ga določi usoda in ki ga ljubi. < e s«* rešim iz tega groznega položaja, prisegam, da m* Im.iii nikoli ovirala Vve-te v njeni ljubezni. Poročila se l»o po svoji, ne pa po moji volji. (V mi zet ne l*» všeč, bom 1*»č potrpela iu nihče ne »>o opazil, da nisem zadovoljna z njim.
Grofica de Rovaljoie bi bila morila Še dolgo govorila o tem. kar ji je težilo srce, da je ni Max i me de Frileuse opozoril, «la se oddaljuje od glavnega predmeta njunega pogovora.
Monika mu ni zamerila, da jo je ojK>zoril na to. Bila je pač tako izmučena in prestrašena, da ui vedela, kje se je glava drži.
—	Ker vse veste, vas le]»o prosim, svetujte mi. kaj storiti, kajti sama se ne morem domisliti nič pametnega.
Nimam ne moči, ue poguma, da bi kljulK)-vala bratovščini "Orne perunike".
A hitri . . . kakor sami veste . . . jutri mi prinese njihov sel menieo. katero sem v svoji zaslepljenosti in v strahu za moža podpisa-iti •
—	.»utri! — je ponovil Maxime. — Že prav. *aj vidite, da sem pripravljen. Čakanje ubija znve in demoni lizira človeka . . . Cim se človek spusti V bilko, misli samo še na to, kako bi se najbolje branil. Tako mislijo vsi vojaki Včasi drhte pred napadom. Cim pa navale na sovražnika z nasajenimi bajoneti, so kakor besi.
—	I>a! — je pritrdila Monika, _ toda vojaki imajo poveljnika, ki jih vodi.
Maximo se je nasmehnil, rekoč:
—	Dovolite, madame. da obrnem vlogi Dovolite preprostemu se.'-žam.i zapovedani sopro-gi 1 »olokovnika de Rovaljoie.
—	(M srca rada.
—	Mi obljubite, da se bi rs te ravnali *tro-po mojih navodilih i
—	Obljubim.
Hvala, madame, za zaupanje katero mi izkazujete. Torej če dovolite, vam izdam bojni načrt.
hitri pride v hotel "Imperia" sel bra-
^—ra
(58)
tovseine -"t'rne perunike". Poskrbel bo, <la ga sprejmete in zahteval 1*> denar, katerega morate dati tem lopovom, ker ste podpisali me-uico.
Da u i zadeva tako kočljiva, bi napravila kratek ]»ro<*es. Telefonirala bi policijskemu ko-misarijatu in prosila, naj polieija za straž i hotel "Imperia", da ujame sla nesramnih banditov v hipu, ko pride k vam j»o denar.
Toda ta izhod iz zagate bi bil otročji. Kaj bi nama pomagalo, če ujame policija samo enega člana bratovščine, a drugim bi ne mogla do živega !
Banditi bi še daleč ne bili poraženi, če bi se eden ujel v nastavljeno past. Prepustili hi ga pač njegovi usodi ali bi pa napeli vse sile. da ga rešijo. A to bi se jim najbrž posrečilo, ker imajo povsod pomočnike.
Xa to bi se delovati je teh lopovov ne omejilo. Xe mirovali bi. dokler bi se strašno ne o-
svetili.
Najbolje 1k> torej počakati s policijo, kajti če bi takoj posegla v to afero, bi nama ne bilo prav nič pomagano. Saj Ik» še dovolj časa obvestiti jo, če l»o treba
Zato lupam, da lioste z mojim predlogom zadovoljni. Predlagam tole . . .
—	(iovorite, poslušam vas, — je dejala Monika v nestrpnem pričakovanju, kaj ji pove.
—	Jutri je treba spraviti pod ključ ali pa v kitovo deželo vse člane bratovščine •*Crne perunike", kar jih je v Nizzi, tako da ne bodo mogli več uganjati svojih, lopovščin. Prepričan sem namreč, da vi niste edina žrtev, katero ti banditi preganjajo,
—	Kaj naj storim T
—	To je zelo enostavno. Zadostuje, če počakate njihovega sla doma.
Ko vam Dožev šel predloži usodno menico, mu porečete: Zbrala sem toliko denarja, kolikor ga zahtevate, toda odkupnino hočem izročiti osebno bratovščini "Črne j»eruiiike** na zborovanju.
<v bo bandit protestiral iu vam prigovarjal, češ, nikar ne dražite svojih sodnikov, mu sploh ni treba «»dgovoriti.
Vztrajajte na svojih pogojih. Povejte mu pa, da ste sicer pripravljeni izpolniti vse pogoje in da vas laliko odpelje z zavezanimi očnu" na zborovanje . . .
—	Vi torej hočete, da . . .
—	To morate storiti. Kot- oficirjeva žena morate biti hrabri.
—	Ne, to presega moje moči.
—	Ne gre drugače. Pomislite, madame, da je od tega odvisna vaša rešitev. Sicer boste pa meti dovolj časa pripraviti se na sestanek z banditi.
Njihov sel ne 1*> imel pooblastila. Posvetovati se bo moral s poglavarjem. Zelo verjetno Ji*. da ugode vasi želji. Zaslužek je premasten.
da bi ga zavrgli. Najbrž se isti sel vrne po
vas.
—	Kaj naj pa storim potem*
—	Potem, — je nadaljeval Maxime samozavestno. — se pustite odpeljati, a vse drugo prepustite meni. Bedel bom nad vami in prisegam vam, da se vam ne zgodi nič zalega, dokler bom žir.
Sledil vam boni. V ugodnem trenutku pa |»ose.žem vmes in vaših muk bo konec.
Te svečane obljube so Moniko de Rovaljoie pomirile. Upala je, da bo kmalu rešena. Drhteč od strahu in radosti hkrati je razmišljala o vseh podrobnost i h seržantovega načrta.
_• • • Dalje prihodnjič.
PRVA JAVNA RAZPRAVA ŠTAJERSKEGA VOJNEGA SODIŠČA
('Naša vojsktf 12. okt. 1944.)
Anglesko-Slovenski
BESEDNJAK
Mel je nori *ngleikoalovenaki besednjak, U g* je sestavil
Dr. FRANK J. KERN
V njem so tss besede, ki jih potrebujemo ▼ vsak. danjem ihrljenju. — Knjiga je trdo Tesana t platnu in ima 273 strani.
Cenaje$5#°°
7~ /	Naročit« jo pri:
r KNJIGARNI "GLASA NARODA" 116 W. 18th Street	Hew York 11, H. Y.
Naznanilo!
Od zveznega poštnega urada smo bili obveščeni, da je sedaj mogoče poslati navadna pisma tudi v okraje TRSTA, GORICE in REKE.
"GLAS NAHODA" V JUGOSLAVIJO
Sedaj pošiljamo naš list našim rojakom in rojaikinjam v Jugoslavijo. Nekateri rojaki so že naročili list za svoje ljudi v starem kraju in jim ga pošiljamo. — Naročnina za list v Jugoslavijo je $8 na leto ali $4 za pol leta.
Naročite list svojcem v stari domovini, da jim bodo tukajšnje razmere in druge svetovne novice bolj znane.
Naročila z natančnimi imeni, priimki in Jiaslovi v Jugoslaviji, kakor so bili pred to vojno pošljite na: "Glas Naroda" 216 West 18th St, New Yoi*, 11, N. Y.
Dne 21. IX. 1944. se je sestal senat vojaškega sodišča IV. operativne zone, da sodi bivšega mozirskega župana Franca Regerja, zakonca Fran ca in Magdaleno Kocbek in "raztrganca" Alojza Bogataja. Vsi obtoženci so bili ujeti ob napadu naših edinic na mo-zirsko postojno.
V sestavu senata so bili: tov. Dr. žabkar Jože, predsednik sodišča, kot predsednik senata, ter tov. Drago Benčič, politkomisar IV. operativne zone in tov. Lavrič Stane, partizan, kot člana. Obtožbo je zastopal javni tožilec za štajersko tov. Anton Zupan. Obtoženca je branil partizan Deseti brat.
Razpravno dvorano so napolnili partizani in civilno prebivalstvo, ki je obtožence dobro poznalo in je zato z velikim zanimanjem sledilo poteku raz
prav.
Franc Reger, član narodno socialistic^ stranke je bil obtožen, da je kot župan v Mozirju zbiral za okupatorja podatke o ljudeh, sposobnih za vojaško službo ter se s tem pregrešil pt-oti določbam mednarodne Haaške konvencije, ki jo je podpisala tudi Nemčija in ki zabranjuje v okupiranih področjih mobiliziranje prebivalstva za okupatorjevo vojsko. Nadalje, da je na lastno pobudo vodil borbe proti bor cem naše NOV, da je zakrivil požig domačije Cilenček iz Mozirja s tem, da je to družino ovadil sreskemu načeiniku v Celju Dorfmeistru in končno. da je kot fanatičen pripadnik Hitlerjevskega imperializma na slovenskih tleh, nasprotoval nameri nemških oblasti, da se postojanka Mozirje iz prazni ter s tem omogočil nadaljevanje Hitlerjeve tiranije, ubijanj, mučenj, prisilnega izseljevanja in požigov na sektorju Mozirje.
Obtožencu se vkljub obupnim poizkusom ni posrečilo o-majati dokazov, ki slonijo na dejstvih in izpovedbah prič. — Vse njegovo zagotavljanje, da je delal le to, kar mu je na lagala dolžnost kot zastopniku okupatorjeve oblasti na naših tleh, je naletalo pri navzočem prebivalstvu na ogorčen pro test. Sam je priznal, da je sprejel mesto župana na okupiranem ozemlju vkljub temu. da je bil istočasno pozvan tudi v vojsko in s tem potrdil, da se je kot zagrizen hitlerja-nec prostovoljno odločil za mesto, na katerem je lahko izživljal svoje besno sovraštvo do našega naroda in do borcev za našo svobodo.
Sodišče ga je zato spoznalo krivega vseh zločinov, navedenih v obtožnici in je v imenu narodov Jugoslavije izreklo nad njim smrtno osodbo
Prav tako je bil obsojen na smrt in zaplembo premoženja raztrganec Alojz Bogataj iz Vranskega, ki je sam priznal da je bil v letih 1942.—43. v službi Gestapa in je kot tak izdajal partizanska taborišča in ova j al civilno prebivalstvo ki je pomagalo našim borcem.
Na izgon prebivališča na sovraženo ozemlje, zaplembe imovine in izgubo častnih dr-|
žavljanskih pravic sta bila ob-
kot
j sojena zakonca Kocbek člana "Kulturbunda" in zagri-. zena pomagača okupatorskih tolp.
■ Tako so dobili zasluženo pla-J čilo zločinci nad našim narodom. Navzoče previvalstvo je 'z odobravanjem sprejelo razglas obsodbe, ki je nov dokaz da bo naša pravica neizprosno zasledovala in kaznovala vsakogar, ki si je omadeževal roke z ljudsko krvjo in ki je s svojimi dejanji škodoval naši sveti in pravični borbi.
V. H.
(Dopi&L
(Xitrial je ran jv r "2. str.)
Xa 18 Lawrence Street zapušča nad 70 let starega očeta Franka, oženjenega z vdovo Mrs. Ivanesr; soprog.: Mary v Zenith predmestju, sina Edvarda v vojaški službi. eno hčer omožena Hren v Elv. tri brate: Frank. John in Peter, pol brata Kdvnrrla pri vojakih, eno sestro Mrs. A. J. His v South Carol in i, eno sestro Mrs. Madern v Ely ter sestro Mrs. ISrengar v M itineapolisii.
Prizadeti sorodniki se vsem dobrotnikom prisrčno zahva-Ijujejo karkoli so ^►klonili h krsti pokojnika.
Naj Ti bo lalika svobodna ameriška gomila.
Jos. ./. 1'eshrl.
Give a fighter's child a fighting chance
Naznanilo
Kot je bilo že poroča no se pobira obleka za naše reveže v stari domovini tudi v dvorani cerkve sv. Cirila na 6*2 St. Marks Place (na osmi). New York City. — Dvorana je odprta vsaki dan.
'YO( ran Itelp me triu . . . "
TAG DAYS
to Equip Tuberculosis Clinics in Yugoslavia
Aug. 23rd, 24th & 25th
AMERICAN COMMITTEE FOR YUGOSLAV RELIEF
of the War Relief Finn! of A tii<-ri<:ms of South-Slavic l»es<-eiit
58 Park Avenue,	New York Hi, X. Y.
President's War Relief Control Hoard, License No. .VCt
■«
s: HELP WANTED DELAVCE ISCEJO HELP WANTED
MAINTENANCE
MECHANICS
ZA TOVARNO
x a i» r it x o povojna priložnost
TR 5-6305
(165—
167)
DIE SETTEH
X A 11 U R N O POVOJNA PRILOŽNOST
TR 5-6305
____(165—167)
COUNTERMAN or
SHORT ORDER MAN
ZA IJ N('HK( »> ETTE IM)BRE 1'KK IH>BKA PI.AČA OGLASITE HE TAKOJ ! tll-Ol _ (Einj DRIVE RECO PARK. L. I. _■_(165—167 >
BLACKSMITHS and FINISHERS
IZURJENI XA COMMERCIAL TRUCK II O DIES Stalno delo — Dobra plača COLONIAL At'TO BODY CO. 37-35 VERNON BLVD.. L. I. CITY
(165—167)
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
KnjWrsi daj« poljudna navodila kako porta ti ameriški driavljan (V clovcnMlnl)	Cena M
WATCHMAKERS
IZCRJENI -IN CASERS" Dobra plača — Stalno tlt-Io Izvrstna priložnost Oglasite se takoj ! VI.M WATCII CO. CANAL ST..	X. Y. C.
Pokličite \VA 5-2420
(nr.—16t)
WATCHMAKERS. CASERS, izurjeni
STALNO. IZVRSTNA PLAf'A
HARMON WATCH
22 west 4Nth street New York City
MACHINIST TOOLMAKERS
N ADC It NO I'OVOJNA PRILOŽNOST
TR 5-6305
(165 167)
PAINT SPRAYER
SADl'RXO POVOJNA PKILOŽNOST
TR 5-6305
(165—167)
Dobite pri Knjigami Slovenic Publishing Co., 216 West 18tt Street, New York 11. N. Y.
NOVA IZDAJA ' HanunondoT BVETOVNI ATL A8
V njem najdete zemljevide vsega sveta, fei so tako potrebni, da morate slediti da-' nainjim poročilom.
Zemljevidi so t barval.
Gena 60 center
Naročite pri: "0 LASU NARODA", 216 West 18tk Street, New. York 11. M. T.
CARPENTER
ZA TOVARNIŠKO OSKRBOVALNO IN POPRAVILNO DELO
NADURNO POVOJNA PRILOŽNOST
TR 5-6305
_.__(165—167 >
— POMOČNIKI —
Splošno tovarniško delo
IZURJENOST NI POTREBNA N A D U R N O POVOJNA PRILOŽNOST
TR 5-6305
(165—167)
WATCHMAKERS
EXPERTS FOR TRAPE SHOP ('lean Work — Average Earnings
$150 Weekly Steady Position—Excellent Conditions
ALMA SERVICE 72 Bowery, X. V. C. Tel. \VA 5-331Ž
(157—169»
I LATH K OPERATOR — MECHANIC I
on HEAVY LATHE—6(l in. swing |
STEADY WORK Ai»|»l>* FABRIC MACHINERY CO. 1!»2 BANKER ST.. Brooklyn. X. V. | EWrgreen 9-6154
<164 171»
SHOES
Niggerhead Operator
ON
MCKAY LEATHER SLIPPERS Stead v work — Cood pay Also | HAND LASTER j , Apply: VICTORY FOOTWEAR | 55 Frankfort St.. nr. City Hall | i_X- Y. C.__]
(164—171)
i	MOŠKI	T
IZURJENOST NI POTREBNA i ZA SPLOŠNO DELO V ICE | PLANT — Dobra plača—Mnogo j nadurnega. — Vprašajte: »*«.'{ EAST 82nd STREET New York City
(163—170)
IZURJEN LOTAR i
na "HOLLOWARE": potem tudi | PLATER za iKwebrneno posodo j Izvrstna priložnost Iu plača ia pravega moža. — Vprašajte:
SORENSON ART PLATERS | r,7 ELDRIOE STREET. N. Y. C. |
(163-165)
Opozorite le druge, ki ne tltaje -O. N." na te eglaše. — Mogote be komu vfttrrieo*.
PLUMBERS
with STEAM FITTIXO Experience Stalne službe, — Povojna bodočnost Dobra plača. — Vprašajte takoj! TOWN ENGINEERING & MAINTENANCE CO. 2754 NOS T RAN D AVE., B'KLYN Pokličite XA 8-8261
(159—1651
WATCHMAKERS
IZVRSTNA PRILOŽNOST ZA PRAVO OSEBO 5 dni na teden; stalna služba: dobra plača; povojna bodočnost OGLASITE SE TAKOJ | OMEGA, 608 — 5th AVE., N. Y. C. Pokličite BR 9-4696
(159—186)
New Jersey
M O d K I
POTREBUJEMO TAKOJ ZA SPLOŠNO TEŽAŠKO DELO V MLEKARNI — DOBRA PLAČA Prijetne delavske razmere: stalno delo 7. bodočnostjo — VpraSaJte ob 8. dopoldne pri MR. HODGES. 273 Elizabeth Ave., NEWARK, N. J.
(165—168)
KITCHEN MEN DISHWASHERS
Hotel or Restauurant Experience Good salary Steady work; • Excellent working conditions. Apply lmmeditely THE BROOK. Morris Turnpike SUMMIT. N. J.