NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 1 Na nebu je zaplemenelo poletno sonce v svoji mogočnosti. Zrak odmeva od pesmi njegovih žarkov, je do vrha poln njegove zlate glorije. Toliko, da ta glorija ni popila dvoje senc, ki sta se bili ponevedoma utrnili izpod noči in blodita izgubljeni tod in ondod. Ozri se naokoli, tovariš moj blodni, po tej lepoti, ki ji na svetu ni enake ... Ivan Cankar: V poletnem soncu, DS, 1917 Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Leto XLII, 430. številka 28. september 2015 Pripravljeni na begunce Odprli čistilno napravo Cankarjev dom prenovljen Priznanja najlepšim hišam stran od 2 do 23 Menjava svetnika Zveri raztrgale teličke Kačani ne poznajo počitka Knjiga treh generacij Gradnja kanalizacije v Ljubgojni 36 prvošolcev prvič v šolo Taborjenje na Razazijah Pridite na humanitarni tek! 88 otrok prvič v šolo Jubilej gasilcev in ribičev Planinski tabor mladih Pridite na delavnice zdravja stran od 24 do 25 stran od 26 do 28 stran od 29 do 33 Kmalu občinska tržnica Obrezujte žive meje Z žogo in kopački na Korošico Sredstva EU za visoko cono stran od 34 do 38 Na Vrhniki so odprli centralno čistilno napravo Občina jo je s pomočjo evropskih sredstev zgradila na Tojnicah, z njo pa upravlja lokalno komunalno podjetje. Sedemmilijonska investicija zmore očistiti petnajst tisoč populacijskih enot, trenutno pa še ni v polnem obratovanju. Več na vrhniških straneh. V Podolnici bo dobrodelni tek Potekal bo 3. oktobra. Sredstva, zbrana od prijavnin, bodo namenjena Društvu za pomoč osebam z motnjami v razvoju Vesele nogice. Pomagate jim lahko tudi z darovanjem starega papirja. Več o tem preberite na horjulskih straneh. Občina Log - Dragomer bo dobila sredstva EU In sicer za gradnjo visoke cone na Lukovici, s katero bo reševala vodovodno stisko. Projekt, vreden 530 tisoč evrov, bo Evropa poplačala s 362 tisočaki, država s 64 tisoči, preostalih 105 pa bo prispevala občina. To je prenovljen osrednji kulturni hram v Občini Vrhnika, ki ga je obnovila v sodelovanju z evropskimi sredstvi. Predvojni objekt je bil do današnjih dni podvržen številnim posegom, ki so jih terjale vsakokratne potrebe, včasih tudi politika. Tokratna prenova zagotovo ni zadnja, a Vrhnika se je z njo pripravila na stoto obletnico Cankarjeve smrti, ko bo verjetno ravno ta dom gostitelj prireditve nacionalnega značaja. Vabljeni vsi otroci od petega do trinajstega leta! 041 780 778 ŠO|A www.sd-dren.si ^^^ NOGOMETA NA DRENOVEM GRIČU NOVO NA VRHNIKI: Posvetovalnice v vašem kraju Več na strani 43 Naslednja številka bo izšla 26. oktobra, prispevke zbiramo do 13. oktobra. Beg Osrednja tema pogovorov o dnevnem političnem dogajanju so zagotovo begunci, s katerimi smo se v drugi polovici septembra soočili tudi v Sloveniji. Zaenkrat je edina od občin, ki sodelujejo v Našem časopisu, in bo imela z njimi neposreden opravek, vrhniška, ki je v nedeljo, 20. septembra, zanje vzpostavila nastanitveni center v opuščeni vojašnici na Stari Vrhniki. Napovedanih je bilo okoli štiristo beguncev, a ker se je izpraznil center v Logatcu, so jih namestili tja. Tako je Vrhnika v času pisanja te kolumne »zgolj« v stanju pripravljenosti. Ali se bo soočila z njimi, bo pokazal čas, dejstvo pa je, da begunci že sedaj dvigujejo veliko prahu med ljudmi. Osrednje vprašanje je vedno, koliko jih je med njimi tistih, ki bežijo pred vojno, in koliko tistih, ki so zgolj ekonomski emigranti ter priložnost izkoriščajo za legalen vstop v Evropsko unijo. Socialna omrežja in forumi so polni prelitega žolča na to temo, dejstvo pa je, da je težko ostati ravnodušen, ker nihče natančno ne ve, kaj bo to prineslo. Ali smo na začetku zgodovinskih premikov ali pa bo svet težavo, ki so jo zakuhale svetovne velesile, ponovno za kratek čas po-metel pod preprogo, pa se bo mogoče vrnila v kratkem še v hujši obliki. Se bo iz tega kdo kaj naučil ali pa bo že prepozno? Gašper Tominc S im ona V poletnih mesecih so zveri raztrgale tri teličke v Zabočevem, na Dolu in v Verdu. Lastnikom drobnice in oslov, ki so jih lani ugonobili volkovi, država še vedno ni izplačala odškodnin, je pa v Borovnici ustanovila intervencijsko skupino lovcev, ki lahko takoj, ko kmet opazi volka, to sporoči lokalnemu Zavodu za gozdove. Slednji da lovcem zelo luč za odstrel. Več o tem pišemo na borovniških straneh. Kmftrcit ■■" I'i,!.: i ve v .!'. i-'i ski_' [lli^i-i-- 7. iiiisrj "luJtlJLČO .JtJLl^SiiUJiaL-LJ, . J M 3 rliL-i ki ¿:rti 16. oktober ob 20. uri 1 CANKARJEV DOM VRHI KLICI T-2 ZA TOP4 Pričakujemo vas na naslovu TC Mercator-Loka, Robova cesta 6, 1360 Vrhnika T 064 125 001 PRVIH 100 NOVIH NAROČNIKOV, ki sklene pogodbo v pooblaščeni poslovalnici T-2 na Vrhniki prejme: • brezplačno enoletno naročnino na programsko shemo XL HD • brezplačno enoletno naročnino na TV ČASOVNI ZAMIK NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 2 2 MAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 28. september 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Odprtje centralne čistilne naprave Vrhnika V torek, 8. 9. 2015, smo na Tojnicah predali namenu centralno čistilno napravo Vrhnika (CČN Vrhnika). Slavnostna govornika sta bila Stojan Jakin, župan Občine Vrhnika, in mag. Brigita Šen Kreže, direktorica Javnega podjetja komunalnega podjetja Vrhnika, d. o. o., ki čistilno napravo upravlja. V popoldanskem delu je bil za občane organiziran dan odprtih vrat, med katerim so se lahko seznanili s tehnologijo čiščenja odpadne vode. Prvi zametki gradnje segajo že v leto 1973, ko je bila z dokumentom, imenovanim Generalna rešitev kanalizacije Vrhnike in okolice, določena lokacija CČN Vrhnika na Tojnicah. Na koncu 80. let se je začela gradnja prve faze čistilne naprave; takrat je bil zgrajen njen primarni del: črpališče z avtomatskimi grablja-mi, peskolovom in maščobnikom. Tako zasno- vana prva faza je začela obratovati v začetku 90. let in deluje še vednop. Gradnja druge faze CČN Vrhnika z biološkim delom, sprejemom grezničnih gošč in upravno stavbo je potekala od junija 2013 do konca junija 2015 v okviru projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice -prvi sklop - gradnja čistilne naprave v Občini Vrhnika«, ki ga je del- no financirala Evropska unija. V okviru gradnje je bil obnovljen tudi obstoječi del čistilne naprave iz prve faze. Gradnjo je skupaj s partnerjem Hidroinženi-ring, d. o. o., izvajalo podjetje Gorenje Projekt, d. o. o. Skupna pogodbena vrednost projekta znaša 5.918.035,25 evra (brez DDV). Zmogljivost naprave je 15.500 PE, s projektiranim pretokom 508 m3/h. Poskusno obratovanje je potekalo od oktobra 2014 do junija 2015, ko so bile uspešno opravljene in zaključene prve meritve, ki ustrezajo zakonsko določenim mejnim vrednostim za terciarno čiščenje. CČN trenutno še ne obratuje s polno obremenitvijo, saj se na območju Gabrč, Notranjske ceste, Verda, Mirk in Stare Vrhnike, kjer so hkrati gradili še kanalizacijo, priključki še gradijo. Polno obremenitev bo CČN Vrhnika dosegla, ko bo zgrajena kanalizacija še v naseljih Blatna Brezovica, Bevke, Sinja Gorica in Drenov Grič. Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o. Foto: arhiv JP KPV in SS Biti moraš brez oblike, kot voda. Ko vodo naliješ v skodelico, voda postane skodelica. Ko jo vliješ v .steklenico, postane .steklenica. Ko jo vliješ v čajnik, postane čajnik. Voda lahko mirno kaplja, lahko pa tudi povzroči razdejanje. Bodi kot voda, prijatelj moj. Bruce Lee Vabimo Vas na slavnostno otvoritev vrtine Bevke, ki bo v torek, 6. oktobra 2015, ob 13. uri v naselju Bevke. Slavnostna govornika bosta župan občine Vrhnika, Stojan Jakin, in župan občine Log - Dragomer, Miran Stanovnik. Stojan Jakin župan občine Vrhnika Miran Stanovnik župan občine Log - Dragomer mag. Brigita Šen Kreže direktorica JP KPV, d.o.o. OBČINA LOG - DRAGOMER liti Javno podjetje Komunalno podjatje Vrhnika, d.o.o. Stojan Jakin, župan Občine Vrhnika »Zavedanje po izgradnji čistilne naprave mesta Vrhnika segajo v sedemdeseta leta, ko se je sprejela odločitev o gradnji čistilne naprave na degradiranem območju Tojnic. V skladu s tem se je pristopilo tudi k projektiranju in izdelana je bila Generalna rešitev odvajanja odpadnih voda mesta Vrhnika, ki je postavila temelje kasnejši izgradnji celotnega sistema odvajanja in čiščenja le teh. Občina je uspevala z izgradnjo kanalov, čistilna naprava pa je bila odrinjena na stran. Rešitev je bila v danem trenutku morda vprašljiva, vendar dolgoročno zagotovo dobra, saj je bila tedaj predvidena skupna industrijsko komunalna čistilna naprava kapacitete 150.000 enot. Od tega naj bi čistili le usnjarskih za 120.000 enot, druga industrija in vojska, ki je bila tedaj pomemben onesnaževalec, pa naj bi prispevali še 15.000 enot. Vsi vemo, kakšno je stanje danes in kaj bi bilo s ČN, če bi bila v takšnem obsegu zgrajena. Zato smo se v devetdesetih letih preteklega stoletja dokončno razšli, in danes smo priča otvoritvi vrhniške centralne čistilne naprave, namenjene čiščenju komunalnih odpadnih vod.« Direktorica komunale mag. Brigita Šen Kreže: »Z današnjim dnem postavljamo nove standarde in zastavljamo smele cilje tudi na področju čiščenja odpadne vode, saj so bile prav neustrezne naprave vrsto let cokla razvoju čiščenja odpadne vode, na našem območju. Infrastrukturni pogoji za kakovostno izvajanje javne službe so tako zagotovljeni, za kar gre zahvala zlasti dovolj ambicioznim načrtom pristojnih občinskih odločevalcev, ki so prepoznali prioritete in uspeli tudi uresničiti zahtevno realizacijo projekta... Naj ob tem spomnim, da smo v izvedbi naše komunale v obdobju od septembra 2013 do danes na Vrhniki zgradili dobrih 14,5 km kanalizacijskih vodov in pridobili več kot 300 novih kanalizacijskih hišnih priključkov.« P+R Sinja Gorica (Vrhnika) Občina Vrhnika se je v letu 2013 uspešno prijavila na Javni razpis »Parkiraj in se pelji« v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, 2. Razvojne prioritete »Cestna in pomorska infrastruktura - področje javnega potniškega prometa«. Parkiraj na Vrhniki in se pelji v Ljubljano ter po Ljubljani Parkirišče P + R Sinja Gorica (Vrhnika) omogoča, da potniki LPP vozilo parkirate (brez doplačila) na nadzorovanem parkirišču in se z avtobusom odpeljete v Ljubljano. V Ljubljani se lahko vozite in prestopate v mestnem prometu še 90 minut. To pa vse za ceno enosmerne vozovnice 2,70 EUR. Če na P + R v Sinji Gorici kupite povratno vozovnico (5,40 EUR), se pod istimi pogoji (90 minut po Ljubljani in vožnja iz Ljubljane do Vrhnike) pripeljete tudi nazaj do Vrhnike na P + R Sinja Gorica in prevzamete vozilo. V obe smeri in po Ljubljani za samo 5,40 EUR. Vabimo, da uporabo P + R Sinja Gorica na Vrhniki preizkusite in se prepričate o ugodnosti in prijaznosti pridobitve na Vrhniki. Več informacij: Več informacij o Urbani dobite na telefonski številki 01 750 53 75 in 041 224 199, vsak delavnik od 9. do 17. ure (Pav, d.o.o., Cankarjev trg 4, Vrhnika). www.lpp.si/uporabne-informacije-za-potnike/p-r-parkiraj-se-pelji-z-avtobusom www.lpp.si/javni-prevoz/vozni-redi-medkrajevni-potniski-promet/vozni-redi-redni www.jhl.si/enotna-mestna-kartica-urbana Nakup in polnjenje kartice Urbana Na Vrhniki je v sklopu ureditve parkirišča P+R Sinja Gorica postavljen Urbanomat zelene barve, kjer je možen nakup in polnjenje kartice Urbana, tako z gotovino kot s plačilnimi karticami. Z gotovino lahko polnite Urbano tudi v poslovalnici PAV v Črnem orlu na Vrhniki. KONTAKT Telefon: 755-54-10 Fax: 750-51-58 Občina VRHNIKA Mestna občina Ljubljana ^LPP Zapeljt se na www.lpp.st NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 3 28. september 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina [¡¡¡¡¡¡¡¡5 Vrhnika MAŠ ČASOPIS 3 Na Vrhniki odprli nastanitveni center za begunce Predvideno je bilo, da bodo prvi begunci prispeli v objekt nekdanje vojašnice v noči iz 20. na 21. september, a se potem to ni zgodilo. V nekdanji vojašnici 26. oktober je tako pripravljenih 970 postelj. Status centra je tak, da imajo begunci v njem prosto gibanje, kar bi sodeč po praksi iz podobnih centrov po državi pomenilo, da v njem samo prespijo, nato pa odidejo naprej proti Avstriji. Za prehrano bo poskrbela Slovenska vojska, Rdeči križ in Župnijska Karitas. S strani Civilne zaščite so v oskrbo centra in pomoč pri upravljanju vključeni Občinski štab Civilne zaščite, Gasilska zveza Vrhnika, Policijska postaja Vrhnika, Območno združenje Rdečega križa Vrhnika, Župnijska Karitas Vrhnika, vrhniški skavti ter posebna ekipa Zdravstvenega doma Vrhnika in Komunalnega podjetja Vrhnika. Po potrebi in na poziv Civilne zaščite se bodo vključevala tudi ostala društva, ki delujejo v okviru zaščite in reševanja (taborniki, planinci in drugi prostovoljci, ki se bodo prijavili k sodelovanju) ter Centra za socialno delo Vrhnika in drugih služb, ki so vključena v občinski sistem zaščite in reševanja. Zbiranje pomoči za begunce Najprimernejša materialna pomoč za begunce je naslednja: - konzervirana hrana, ki ne vsebuje svinjskega mesa - ustekleničena voda (zaželjene plastenke 0,5 l) - higienske potrebščine (milo, zobna pasta, zobne ščetke, brisače, higienski vložki, plenice za otroke, vlažilni robčki, razkužilo za roke) - odeje - spalne vreče - ležalne podloge - samo topla oblačila - bunde Vse našteto do nadaljnjega zbirajo v bivši vojašnici na Stari Vrhniki, od ponedeljka do petka, od 15. do 18. ure in ob sobotah, od 8. do 11. ure. Za pomoč ob prihodu beguncev, vabijo tudi prostovoljce. Gašper Tominc Slovesno odprli prenovljeni Cankarjev dom Vrhnika, 18. september - Osrednji kulturni hram na Vrhniki je po letu dni gradbenih del končno obnovljen. Odprli so ga, kot se za tovrstni objekt spodobi: z množico kulturnih ustvarjalcev, zbrane pa je nagovoril tudi župan Sto-jan Jakin. Milijonska investicija, ki jo je večinoma pokrila Evropa, je tako zaključena, objekt pa je pripravljen na praznovanje Cankarjeve stote obletnice smrti leta 2018. zadovoljevala potreb vseh zainteresiranih društev in posameznikov, ki delujejo na področju kulture in umetnosti, saj je primanjkovalo prostorov. Ravno tako je bil objekt energetsko potraten.« Občina Vrhnika se je v začetku maja 2014 prijavila na razpis gospodarskega ministrstva v okviru katerega je bila upravičena do dobrih 767 tisoč evrov, medtem ko je celotno investicijo ocenila na 1,1 milijon evrov. Prenova je obsegala gradnjo prizidka, ureditev eva-kuacijskih poti, sanitarij, prezračevanje dvoran, energetsko sanacijo objekta, nekatere posodobitve in funkcionalne optimizacije nekaterih prostorov v objektu ter zunanjo ureditev in obnovo komunalne infrastrukture. Projekt je s strani občine vodil podžupan Janko Sko-dlar, strokovni nadzor je prevzela družba Proctor, avtor projekta pa je bil projektantski studio S. M. Studio z Vrhnike. Osrednji izvajalec prenove je bilo podjetje Grafit, zunanjo ureditev je urejal Eurograd, komunalno infrastrukturo pa lokalno komunalno podjetje. Od predvidenih 767 tisoč evrov nepovratnih sredstev jih je občina že prejela 640 tisoč, pod vprašajem ostaja še zadnji zahtevek za 82 tisoč evrov. Razliko do ocenjene vrednosti 1,1 milijona evrov bo občina pokrila iz lastnih sredstev. Gašper Tominc, foto: GT Slovesnost odprtja so oblikovali domači kulturni izvajalci. Matija Milčinski jih je postavil na pet prizorišč okoli prenovljenega Cankarjevega doma, ki so jih obiskovalci ogledovali izmenjaje v skupinah. Druga polovica programa je potekala na odru doma, kjer je bil slavnostni govornik župan Jakin. Spomnil je na zgodovino tega hrama, ki so ga zgradili leta 1938. »Celotno življenjsko obdobje stavbe je zelo pestro, saj je služila mnogoterim namenom, ravno tako pa so z njo upravljali zelo različni upravljavci, vsak na svoj način. In ker časi za kulturo niso bili nikoli rožnati, se je to odražalo tudi na samem objektu, saj so bile rešitve, ki so se sprejemale, marsikdaj podvržene izključno funkcionalnosti in ne tudi estetiki,« je dejal župan in poudaril, da so občino k obnovi še posebej motivirale prihajajoče pomembne obletnice v zvezi s Cankarjem. »Stavba enostavno ni več - H* Im Naložba v vašo prihodnost OltUAOJO CilNO MNAhtlUA EVH£.)iNKAlJNL|A EuiCpJti liiaiJia wcj'Dni'iii r-SAcj Projekt »Cankarjev dom« delno financira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 207-2013, za obdobje 213-2015, razvojne prioritete »razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. Visit Vrhnika je spletni prvak! Visit Vrhnika je prejela nagrado WEBSI in se sedaj ponaša z naslovom spletnega prvaka 2015 Turistični spletni portal Visit Vrhnika je v tekmovanju za nagrado WEBSI prejel nagrado spletni prvak 2015 v kategoriji Turizem in prosti čas. WEBSI spletni prvaki so nagrade, ki nagrajujejo digitalne presežke Slovenije - letos že četrtič. Slovesna podelitev je potekala v petek, 11. septembra, na gradu Fužine oziroma v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, razglasitev pa je vodil Seku M. Conde. Pred podelitvijo so predstavniki naročnikov projektov in agencij ter drugi zainteresirani posamezniki spoznavali nove trende in učinkovite načine digitalnega komuniciranja na drugem Simpoziju o digitalnih komunikacijah. WEBSI dan, kot so ga poimenovali organizatorji, zaznamuje tudi izid Dosjeja slovenskega digitalnega komuniciranja, ki na svojih straneh predstavlja vidnejše spletne in mobilne rešitve v Sloveniji ter podjetja in posameznike, ki so razpoznavni na tem področju. V letošnjem dosjeju lahko preberemo tudi mnenje in priporočilo, ki ga je pripravila Lucia Pokorn, članica strokovne žirije WEBSI na- grad: »Spletno mesto (Visit Vrhnika, op. a.) navdihuje s svojo sodobno obliko in odlično izbranimi vizualnimi elementi, hkrati pa ponuja obilico koristnih informacij za obiskovalce. Stran odlično izpolnjuje nalogo turističnega portala in predstavlja Vrhniko z okolico na uporabniku prijazen način.« Janja Furjan, foto: GT Boštjan Koprivec, direktor ZIC Vrhnika, ki upravlja s Cankarjevim domom: »Pogoji za obiskovalce in nastopajoče so se močno izboljšali. Obiskovalce bo tako najprej pričakal obnovljen vhodni prostor, ki je z novo zasteklitvijo končno zadihal. Prenovljen je prostor za blagajne, predvsem pa nas veseli, da je dom končno dobil ustrezne sanitarije, ki pritičejo tako pomembnemu kulturnemu objektu v občini. Ugodje obiskovalcev se bo povečalo na račun klimatizacije celotnega Cankarjevega doma. Sedaj bomo lahko obogatili tudi program v poletnih mesecih, saj je bilo sedaj zaradi vročine v dvorani, nemogoče spremljati programske vsebine. S tem bomo zagotovo še povečali število prireditev in tudi obiskovalci se bodo radi vračali. V zadnjih letih smo namreč ogromne energije vložili v pripravo kvalitetnega programa, med drugim tudi s kakovostnimi filmskimi predstavami in objekt dejansko ni bil zmožen procesirati raznovrstnih kulturnih vsebin. Sedaj smo pridobili še eno večjo konferenčno dvorano, kjer bo možno izvajati različne konference, likovne delavnice, plesne vaje ipd.« Janko Skodlar, podžupan, ki je na občinski strani vodil projekt: »V sredini decembra 2013 je ministrstvo za gospodarstvo razvoj in tehnologijo objavilo povabilo za uvrstitev projektnih predlogov v izvedbeni načrt Regionalnega razvojnega programa LUR. V povabilu so pojasnili, da bo v naslednjih tednih objavljen razpis, ki bo zahteval ob prijavi projekta predložiti že sklep o izbiri izvajalca del in pravnomočno gradbeno dovoljenje. Začela se je bitka s časom. Potrebno se je bilo dogovoriti praktično o vsem, začeti projektirati, pravočasno pridobiti gradbeno dovoljenje z vsemi soglasji in popis ter začeti postopek izbire izvajalca. Negotovost se je vlekla vse do začetka marca 2014, ko smo imeli v rokah že pravnomočno gradbeno dovoljenje in odločitev o izbiri izvajalca. Razpis so objavili v sredini aprila v katerem je bil tudi pogoj da vloge ne smemo oddati pred 05.05.2014, ker bo sicer zavržena in da bo razdeljevanje sredstev potekalo po vrstnem redu oddanih vlog. Zato smo se v nedeljo 04. maja nekaj minut pred polnočjo postavili v vrsto za oddajo vloge/poštnega paketa na bencinskem servisu, na Tržaški v Ljubljani. Pred nami je bilo že sedem čakajočih, ki so se razvrstili pred tri blagajne in čakali, da ura odbije polnoč. Razvrstili smo se pred blagajno s samo enim čakajočim v upanju, da bomo tako hitreje na vrsti. Žal je blagajnik za dva računa porabil kar minuto in sedem sekund, kar je zadostovalo za končno 92. mesto po hitrosti oddanih vlog od skupaj 153. Glede na število vlog in razmeroma nizko višino razpisanih sredstev (31 MIO. EUR) smo z veliko negotovostjo spremljali nadaljnji razvoj dogodkov in bili prijetno presenečeni, ko smo v začetku septembra 2014 prejeli sklep, da se naši vlogi odobri do največ 767 tisoč EUR od tega zagotovljenih sredstev nekaj več kot 445 tisoč EUR, ostalo pa pod pogojem, da bo ministrstvo uspelo zagotoviti dodatna sredstva.« NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 4 4 MAŠ ČASOPIS Občina S t t i »i 28. september 2015 V rnniKa elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Dom upokojence praznuje 40 let u POKOIE fJCJi v Vrhnika obeležil svoj VRHNIKA i . i i jubilej v osrednjem vrhniškem kulturnem hramu. O dogodku bomo podrobneje poročali v naslednji številki, naj pa tu omenimo, da so kulturno umetniške prireditve in drugi dogodki posvečeni 40-letnici doma potekali vsak mesec, še posebej pa septembra. Kot nam je pojasnil direktor doma Štefan Kociper, se je 5. septembra odvila uspešna Likovna kolonija Vrhnika 2015, ki se jo je udeležilo kar 22 likovnikov iz različnih krajev Slovenije. 15. septembra je potekala otvoritev razstave ustvarjenih del ob bogatem umetniškem programu učencev Glasbene šole Vrhnika. Dela je skozi kritično oko predstavila znana likovna kritičarka Anama-rija Stibilj Šajn. V četrtek, 24. septembra, pa je v prostorih doma daroval slovesno mašo v zahvalo za uspešno prehojenih 40 let doma nadškof Stanislav Zore. (gt) v Vrhnika ZAKLJUČEK JUBILEJNEGA LETA Z DNEVOM ODPRTIH VRAT 20. oktobra 2015 med 14. in 18. uro Na dnevu odprtih vrat bo možno: • ogledati si dom • spoznati strokovne službe doma • izmeriti krvni tlak in krvni sladkor • seznaniti se s problematiko inkonti-nence in njenim reševanjem • spoznati pripomočke za lažje delo z bolnikom • spoznati prostovoljno delo v domu Praznovanje jubilejnega leta pa bomo ob 17. uri zaključili z nastopom vokalne skupine BE JAZZY. Vašega obiska bomo zelo veseli! V izbruhu epidemije vraničnega prisada oz. antra- » ^d^^tJlt ksa na Barju je po poročanju naših virov do sedaj poginilo že 13 govedi. Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) sporoča, da je njhov uradni veterinar v zvezi z izbruhom odredil vse potrebne ukrepe: vse živali na območju distrikta so bile preventivno cepljene, prav tako lastniki prizadetih čred, živali, ki so bile v stiku s poginulimi, so bile zdravljene z antibiotiki in • konec avgusta je bila na območju Blat uvedena še ' ™ karantena. Ali so živali obolele, ker so pile vodo iz Antra>s?X di?trjkt sega na Severu skoraj do Jurcr Ljubljanice, pristojni organi še ne morejo potrditi. d^R Juz™d°Mavceve ¿«t1™, na zahodu ' , K. , P,, .. r do Retovia in vzhodu do Borovniscice. Naravno okolje, kjer se bakterije razvijejo, so ravno ' močvirna področja in tam, kjer potoki in reke obča- prašiči in 4 gospodarstva s 117 drobnice in 4 go-sno poplavljajo. Bolezen ponavadi izbruhne v pole- spodarstva s 117 drobnice. Na območju bo potreb-tnem času, ko so živali na paši. Paličasta bakterija no v nadaljnjih 50-ih letih izvajati zaščitne ukrepe Bacillus anthracis v neugodnih razmerah, zlasti ob za preprečevanje pojava in širjenja bolezni. Med te stiku z zrakom, tvori spore, ki so zelo odporne. V ukrepe spada preventivno cepljenje dovzetnih ži-zemlji lahko preživijo več desetletij, v sušnem ob- vali, ki se tod pasejo ali krmijo s krmo, ki izvira dobju pa vsaj dve leti. Trava, seno, slama, itd. ute- iz distrikta. "Glede na to, da se je bolezen pojavila gnejo biti na območjih, tako imenovanih distriktih na območju, ki je poplavno in ki je preko vodnih vraničnega prisada, kontaminirani s sporami. Zato poti povezano s predhodnimi distrikti in da spoje Državno središče za nadzor bolezni, po potrditvi re povzročitelja vraničnega prisada (B. anthracis) epidemije, določilo nov distrikt, ki obsega: Verd, lahko v tleh preživijo tudi več kot 50 let, verjetnost Blatno Brezovico, Sinjo Gorico, Dol pri Borovnici in nadaljnjih pojavov na območju ni izključena," je v Bistro. Po podatkih iz VOLOS je v distriktu skupno oceni tveganja še zapisala UVHVVR. 21 gospodarstev z 880 govedi, 5 gospodarstev z 19 Damjan Debevec Zgodba o neki ljubezni Mineva dvanajsto leto, odkar je bila na bevškem odru prvič predstavljena prireditev z naslovom ' Kojk je u Bevkah fejst'. Vsako leto se na odru zvrsti ena od zgodb iz lokalnega okolja. Tako so obiskovalci lahko spoznali življenje na vasi nekoč, ko se je še kopala šota in jarki po njivah in travnikih. Za kratek čas so pokukali v čas mlekaric, ki so s svežimi novicami nadomeščale radio in televizijo. Videli smo peko kruha in spoznali za kaj vse se uporabljajo buče. Letošna prireditev pa bo v znamenju ljubezni. Kako je dvorjenje izgledalo v času koliščarjev in kako to poteka danes.S kakšnimi težavami se morajo spopadati mladi zaljubljenci in kako jih rešujejo. Zabave, dobre volje in smeha bo več kot dovolj. Zato vljudno vabljeni v dvorano Kulturnega doma v Bevkah v petek, 23.10. 2015 ob 20. uri. KUD Ivan Cankar Bevke Muzej o Ljubljanici nared do maja prihodnje leto Doživljajsko razstavišče Ljubljanice, kot je uradno ime »muzeja«, ki bo v pritličju Kulturnega centra Vrhnika, mora biti na-red do naslednjega občinskega praznika. Kot je povedal Janko Skodlar, podžupan, ki vodi projekt, bo Lesnina MG vršila notranja gradbena dela. Izvajalca je koliko presenetila velikost deblaka, ki so ga pred meseci potegnili iz Ljubljanice, saj je večji od prvotno predvidenega, zato je moral rahlo prilagoditi načrte. Muzej bo v dveh etažah, ob Ljubljanici bo predstavljena še zgodovina Vrhnike. Med drugim se bodo lahko obiskovalci osvežili tudi v bifeju, ki bo v pritličju muzeja odprl vrata. Zaenkrat naj bi z muzejem upravljala knjižnica. (gt) Jeseni prihodnje leto nov most? Zgradili naj bi ga v neposredni bližini mesta, kjer na Tojnicah avtocesta prečka Ljubljanico. S tem bi tako imenovane vrhniške bajerje, ki so po krivici zapostavljeni, približali občanom, hkrati pa bi bil most začetek gradnje obvozne ceste na relaciji Verd - Sinja Gorica. Most bi poleg povsem praktične vloge omogočil tudi turistični razvoj okoli bajerjev, katerih okolica ponuja naravne in zgodovinske spomenike. Spomnimo se na arheološko najdišče Dolge njive v neposredni bližini ali pa na same bajerje, ki ponujajo ogromno turističnega potenciala. Govori se celo, da bi tam postavili še en ribiški dom. Kot je dejal podžupan Janko Sko-dlar, je most v fazi pridobivanja projektne dokumentacije, predviden je tudi v prihajajočem proračunu za leto 2016. Če bo šlo vse po načrtih, naj bi ga gradili že jeseni prihodnje leto. (gt) NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 5 28. september 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika MAŠ ČASOPIS 5 Župan sprejel zlato paraolimpijko Brigito Grom Vrhnika, 16. september - Župan Stojan Jakin je sprejel Brigito Grom, ki je na letošnjih poletnih paraolimpijskih igrah v Los Angelesu osvojila zlato in srebrno medaljo v balinanju. a to je pač šport«. »Treniram od dvakrat do trikrat na teden v Sinji Gorici ali pri društvu upokojencev v središču Vrhnike ali pa v Idriji,« je pojasnila. Gromova je namreč varovanka vrhniške enote Varstveno-delovnega centra Idrija. »Z balinanjem bom nadaljevala, dokler mi bo služilo zdravje, potem pa bom znanje in izkušnje prenašala na mlajše rodove.« Trenutno je članica balinarske ekipe Društva invalidov Vrhnika, kjer je zelo priljubljena, saj ekipi prinaša največ točk. »Ti dve medalji imata v moji zbirki okoli sedemdesetih medalj posebno mesto,« je še pojasnila Gromova, ki upa, da nista zadnji, a na novo priložnost bo morala počakati kar osem let, saj so taka paraolimpijska pravila. Gašper Tominc, foto: GT Brigita Grom s rebrno in zlato paraolimpijsko medaljo v družbi župana oziroma občinske uprave ter predstavnikov vrhniške enote VDC Idrija. Od konca julija do začetka avgusta so ZDA gostile paraolimpijske igre, ki se jih je udeležilo tudi štiriindvajset slovenskih športnikov. Balinarske vrste je med drugim zastopala Vrhničanka Brigita Grom, ki je v kategoriji »posamezno« osvojila srebrno, v dvojicah z Božidar- jem Lušino pa zlato medaljo. Župan Jakin je na sprejemu izrazil veliko zadovoljstvo in ponos nad njenim uspehom ter ji zaželel tudi v prihodnje čim mirnejšo roko. Sicer pa je Gromova, ki se z balinanjem ukvarja že dve desetletji, povedala, da ji je zlata medalja v »posamezno« ušla za las, »... Na tisoč kilometrov dolgo pot od Poreča do Gredic v Bosni, rojstnega kraja njegovega pokojnega očeta, se je s kolesarskimi podporniki odpravil 5. avgusta. Kot je dejal, je bil njihov cilj zbrati sredstva za tri družine z Vrhnike in eno iz Gredic, a je bil odziv do- brih ljudi tolikšen, da so lahko razveselili še dve dodatni družini. Štiri vrhniške družine, ki so prejele po 460 evrov, je priporočil vrhniški Rdeči križ. Mištrafovic jim je simbolne čeke izročil 12. septembra pri bivanjski enoti vrhniškega VDC. Prejemniki pomoči kot Kamnolom v Verdu: odprli prvi uradni enduro park v Sloveniji Verd, 15. september - Ljubitelji motokrosa oziroma enduro vožnje (kjer se daje pred hitrostjo prednost vzdržljivosti) bodo poslej lahko prišli na svoj račun v kamnolomu na Verdu. Lokalno športno društvo je namreč odprlo prvo, edino uradno v Sloveniji, kilometer dolgo enduro progo z različnimi ovirami, navpičnimi strminami in klanci, ki ga je premierno preskusila slovenska enduro reprezentanca. Dobrodelni Mištrafovic osrečil pet družin in vrhniški VDC Vrhnika, 12. september - Ni neobičajno, da so športniki tudi ambasadorji dobrodelnosti. Eden takih je Danilo Mištrafovic z Vrhnike, zagrizen amaterski kolesar, ki je skupaj s Športnim društvom Bam.bi ponovno organiziral dobrodelni kolesarski podvig in pri tem razveselil pet družin, z novim diaprojektorjem pa še varovance vrhniške enote Varstveno-delovnega centra. predstavnika Rdečega križa (Primož Rus in Mojca Marolt) so se mu za humano odločitev iz srca zahvalili. Priložnost, ko se je skupaj s prijatelji kolesarji mudil na Vrhniki, je izkoristil še za en dobrodelni podvig. Sprva je nameraval varovancem VDC kupiti diaprojektor, ko pa je podjetje Mobilo, kjer ga je želel kupiti, slišalo za njegov namen, se je odločilo, da ga kar podari. Sončna sobota je bila tako za kar nekaj posameznikov in družin še bolj sončna. Zdi se, da glede na Mištrafovicevo dobrodelno naravo, verjetno ne zadnjič. Gašper Tominc, foto: GT Kilometer dolga trasa ima tri zahtevnostne stopnje. »Tisti, ki so prepričani v svoje znanje, bodo izbrali najdaljšo traso z največjimi klanci in strminami, tisti z malo manj znanja pa krajši varianti, primerni njihovim sposobnostim,« je pojasnil Aljoša Grom iz ŠD Verd. »Progo smo delali kar nekaj časa, večkrat smo nekateri stvari tudi prestavili, podrli in zgradili nekoliko drugače nazaj. Sedaj upam, da je proga dobra in da jo bodo ljubitelji bencinskih hlapov z veseljem uporabljali.« Severin Sajovec je ob Gromu še eden tistih, ki so gonilna sila društva. »Pred pol leta se je začela uresničevati naša dolgoletna želja. Tu ne gre spregledati pomoči družbe Kamnolom Verd, ki nam je stala ob strani in tudi nenehna pomagala. Res jim hvala.« Direktor Kamnoloma Verd Matjaž Komprej je ob tem dejal, da radi pomagajo lokalni skupnosti, del katere so, sploh če gre za motokros, ki je priljubljen med mladimi in starejšimi, »... kot vemo pa je možnosti za »uradno« preskušanje tovrstne vožnje zelo malo ali pa jih skoraj ni.« Progo, poimenovano tudi Vertical Extreme Ride Dirtpark (VERD), so krstno preskusili člani slovenske enduro reprezentance, ki so se pred dnevi vrnili iz šestdnevne mednarodne mo-tociklistične preizkušnje na Slovaškem. Nad novo pridobitvijo so bili navdušeni, kar pomeni, da jih bomo zagotovo še videli na vrhniškem koncu. »Končno imajo ljubitelji offroada, ki so večkrat tarnali, da nimajo uradnega terena, možnost da preskušajo moč svojih motorjev, spretnost in pasti terena,« je še dejal Sajovec. Na progi lahko dirka vsakdo, a je potrebna poprejšnja prijava. Kontaktne in druge podatke najdete na Facebook strani društva: VERD Vertical Extreme Ride Dirtpark. Društvo 10. oktobra že pripravlja prvi dogodek, tako imenovani Extreme Enduro, o katerem bo zagotovo še veliko slišati. Gašper Tominc, foto: GT Kompostarna Rosa ponovno odpira svoja vrata in pripravlja lepo presenečenje Mineva že peto leto, odkar smo se odločili, da na temeljih kompostarne Industrije usnja Vrhnika na Stari Vrhniki zgradimo sodobno kompostarno, ki bo biološke odpadke iz gospodinjstev spreminjala v okolju prijazno gnojilo za naše vrtove. Zavedamo se pomembnosti našega poslanstva ravno v teh časih, ko vse več ljudi spoznava, da "denarja ni mogoče jesti in piti", temveč moramo ponovno vzpostaviti ravnovesje v naravi, da nam bo lahko nudila čisto vodo in zdrave plodove za prehrano. V petih letih smo na Kompostarni Rosa z velikimi vlaganji ustvarili vse možnosti za optimalno predelavo biološko razgradljivih odpadkov, ki jih občani izredno marljivo ločeno zbirate in oddajate. Objekte in tehnologijo smo prilagodili najnovejšim državnim predpisom, tako da so rezultati razveseljivi: iz odpadka ustvarjamo naravno gnojilo, ki bogati našo zemljo, in to tako, da v tem postopku ne obremenjujemo okolja. Gnojilo, ki smo ga poimenovali vrhniški kompost, ves čas žanje pohvale pri kupcih, zato smo se odločili, da Vam ga še bolj približamo: od oktobra naprej ga lahko kupite v Trgovin-ci Rosa na lokaciji Kompostarne Rosa na Stari Vrhniki. Vabimo vas na odprtje Trgovince Rosa in ogled tehnologije predelave odpadkov v kompost 2. 10. 2015 med 12. in 17. uro na lokaciji Stara Vrhnika 95 A. Za informacije Vam bomo na voljo vsi zaposleni, ki Vas z veseljem pričakujemo. Kompostarna bo obratovala enako kot vsak dan! žabji kraki in divjačinske specialitete sprejmemo do 120 oseb SOBE | ROOMS - frog's legs and game dishes we accept up to 120 persons NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 6 6 MAŠ ČASOPIS Občina ¡¡¡«¡¡^ Vrhnika 28. september 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 60 let Gasilske zveze Vrhnika Vrhnika, 19. september - Gasilska zveza Vrhnika je jubilej prvič obeležila že poleti v tehniškem muzeju v Bistri, kjer je pripravila začasno razstavo, govora pa je bilo tudi o njeni zgodovini, tokratna proslava v Cankarjevem domu pa je bila bolj slovesne narave. Za govornico so se zvrstili župani in najvišji predstavniki gasilcev v državi. Gasilska zveza Vrhnika, ki pokriva tri občine - ob vrhniški še borovniško in log-dragomerško - je bila ustanovljena 1955 in danes združuje 2395 gasilcev v 16 prostovoljnih društvih. Njen predsednik Vinko Keršmanc je na kratko orisal zgodovino in predstavil pestrost različnih dejavnosti, ki jih vršijo zadnja leta. Ošvr-knil je državo, ki rada jemlje in predpisuje nesmiselne birokratske ukrepe, hkrati pa mesece ali leta. Zato bo zelo pomembno, da bodo vodstva pristopila do problema strokovno, članstvo pa z razumevanjem.« Zbrane goste v Cankarjevi dvorani so nagovorili tudi vsi trije župani občin: Stojan Jakin, Bojan Čebela in Miran Stanovnik, ki so zvezi čestitali in se hkrati zahvalili gasilcem za njihov doprinos v življenju lokalnih skupnosti. Jakin je na prapor zveze obesil še spominski trak na najvišje Prva moža gasilcev: Vinko Keršmanc v vrhniški (zadaj) in Jošt Jakša v krovni gasilski zvezi. in še vedno sodelujejo. Med drugim so jih prejeli tudi člani pionirske desetine iz PGD Drenov Grič - Lesno Brdo, ki so se letos v tujini udeležili gasilske olimpijade, a jim je nerazumna sodniška odločitev pokopala vse upe na dobro uvrstitev. Prvi Predstavniki društev, gasilske zveze in ekipa pionirjev, ki je nastopila na olimpijadi. od gasilcev pričakuje, da so njen »brezplačni« temelj civilne zaščite. Ti so si v zadnjih letih, ko so našo državo pestile vremenske ujme, pridobili v javnosti velikanski ugled, ki pa ga bo težko obdržati, je menil Jošt Jakša, predsednik Gasilske zveze Slovenije. Spomnil je namreč na nov izziv: begunsko krizo. Po njegovem bodo verjetno v okviru Civilne zaščite angažirani tudi gasilci, a ta izziv ne bo trajal hipno kot požar ali nesreča. »Lahko bo trajal državno odlikovanje, ki ga je prejela Vrhnika - »Častni znak svobode Republike Slovenije«. Pobudnik za podelitev traku tudi gasilcem, je bil vojni veteran Vid Drašček, iz razloga, da bi tudi na ta način dali priznanje njihovemu doprinosu med osamosvojitveno vojno. Dobro uro in pol dolgo prireditev so zaznamovale še podelitve jubilejnih spominskih znakov in plaket tako gasilcem kot ostalim organizacijam s katerimi so gasilec v državi Jakša jim je obljubil, da njihove neštete ure vaj niso bile zaman in da bo njihov trenutek še prišel. Kulturni program so oblikovali večinoma kar gasilci sami: mladi gasilci z Drenovega Griča, Lesnega Brda in Verda, literat Franjo, »gobčni« sosedi, Oktet Raskovec, gibčne gasilke z Loga in neugnani veterani iz PGD Brezovica pri Borovnici. Prireditev sta vodila Boštjan Trček in Andreja Lenarčič. Gašper Tominc, foto: GT PGD Bevke na prepihu Letos bomo že tretjič odprli vrata gasilskega doma in obiskovalcem pokazali svojo opremo, znanje in dejavnosti, s katerimi se ukvarjamo gasilci. Letošnji dan odprtih vrat bo potekal nekoliko drugače. Pokazali bomo različne gasilske veščine. Začeli bomo z osnovami, npr. izdelava najbolj uporabnih vozlov, zbijanje tarče, spenjanje cevi ... Nadaljevali bomo s prikazom prenosa ponesrečenca po stopnicah, reševanjem ponesrečenca iz zadimljenega prostora, pravilno postavitvijo gasilske lestve in še kaj. Za obiskovalce smo pripravili izzive. Vsak je povabljen, da se pod nadzorovanimi pogoji preizkusi v vlogi gasilca. Z veseljem bomo v svoje vrste sprejeli tudi kakšno novo članico ali člana. Prisrčno vabljeni vsi, ki vas zanima, kaj se skriva za stenami gasilskega doma. Se vidimo v nedeljo, 18. oktobra, med 14. in 17. uro. Z gasilskim pozdravom: NA POMOČ! Andreja Lenarčič, predsednica PGD Bevke Nove zgodbe v Kinu Bevke V Kinu Bevke začenjamo novo filmsko sezono, ki prinaša nekaj dobrega za vsakogar. Kinopredstave bodo vsako drugo in četrto nedeljo v mesecu ob 18. uri, čaka pa nas tudi nekaj posebnih filmskih presenečenj. Tako bo v Kinu Bevke letos veseli december kar vsako decembrsko nedeljo, v pričakovanju dobrih mož pa bomo vrteli filme za otroke in odrasle, mladino in družino. Ob slovenskih filmih bomo v goste povabili filmsko ekipo, po nepozabnem doživetju z ustvarjalci filma Vloga za Emo bodo mladi v kinu zagotovo veseli novih slovenskih mladinskih uspešnic. Na Miklavževo se bomo spomnili še enega velikega moža, ki je Slovencem prinesel mnogo dobrega, saj v istem tednu praznujemo rojstvo dr. Franceta Prešerna. Zato bomo na Miklavževo nedeljo odprli vrata Kina Bevke na stežaj in zavrteli upanja poln film, ki pripoveduje ganljivo zgodbo o pomenu kulturnega doma za skupnost in nas spomni, da v kriznih časih ne smemo pozabiti na ples, smeh in dobro voljo. Spomin na to, kako ustvarjalen je naš domači kraj, pa bomo obudili kar na velikonočno nedeljo, ko se bomo zbrali na projekciji filma z letošnjega bevškega ora-torija, katerega dober glas se širi po vsej deželi. Filmsko leto 2015/2016 v Kinu Bevke začenjamo oktobra z dvema filmskima poslasticama, ki sta si na prvi pogled zelo različni, obe pa pripovedujeta (resnično) zgodbo o vztrajnosti in iznajdljivosti. Po dneh, ko smo trepetali ob vzponih in padcih naših košarkarjev, si bomo z navdušenjem in radovednostjo ogledali film, kaj se je pravzaprav zgodilo takrat, ko je jugoslovanska košarkarska reprezentanca v Sloveniji osvojila naslov svetovnih prvakov. Vabljeni v Kino Bevke na nove zgodbe z velikega platna! Nedelja, 11. oktober, ob 18, uri ZAKAJ (NI)SEM POHRUSTAL SVOJEGA OČETA, animirana komična pustolovščina, J. Debbouze, Francija, 2014, sinhronizirano v slovenščino Animirana komična pustolovščina pripoveduje zgodbo o Edvardu, sinu kralja opic Simeona. Nasledil naj bi očeta, a ob rojstvu je šibek in bolehen, zato kralj po čarovničinem nasvetu naroči, naj ga odstranijo. Edvarda pred kruto smrtjo reši dobrohotni in plašni Jan, ki ga vzame za svojega in kmalu postaneta najboljša prijatelja. Nedelja, 25. oktober ob 18. uri POSTALI BOMO PRVAKI SVETA, športna komična drama, D. Bajic, Srbija, Hrvaška, Slovenija, BIH, Makedonija, 2015, slovenski podnapisi Film se osredotoča na zgodovino jugoslovanske košarke od leta 1947, ko je bil v Beogradu odigran prvi mestni derbi med Crveno zvezdo in Partizanom, do svetovnega prvenstva leta 1970, ko je jugoslovanska reprezentanca s kapetanom Ivom Danevom, odličnim Krešimirjem Cosicem in pod vodstvom znamenitega selektorja Aleksandra Niko-lica v Ljubljani osvojila naslov svetovnih prvakov. Prav ključna tekma tega prvenstva med Jugoslavijo in ZDA je postavljena v ospredje filma. Darilo iz Vrhnike, ki se ga bo vsak razveselili Cankarjevi skodelici, vrhunska kava Esc obar, Tn^0iiv p™«™ na Vrhniki « TIC Vrhnika T - . . ri m temna čokolada v " s kavo. ___ Cankarjev kavni komplet NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 7 28. september 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si NAŠ ČASOPIS Podlipa obeležila 750 letnico prve pisne omembe Podlipa, 12. in 13. september - V soboto in nedeljo so v Podlipi potekale prireditve ob 750. letnici prve pisne omembe Podlipe. V nabito polni dvorani gasilskega doma so si obiskovalci ogledali proslavo in razstavo kulturne dediščine na Podlipskem. Slovesnosti so se med drugim udeležili župan Stojan Jakin, častna občanka in zgodovinarka Marija Oblak Čarni, predstavniki različnih organizacij ter krajani od blizu in daleč. Slovesnost se je pričela z kulturnim programom, ki ga je pripravil in vodil predsednik KUD Podlipa- Smrečje. V programu so sodelovali Mešani cerkveni pevski zbor Podlipa pod dirigentsko taktirko Primoža Malavašiča, otroški pevski zbor pod vodstvom Petre Cankar, na instrumentu se je preizkusil mladi glasbenik Jurij Cankar, predstavili tudi dela domačih literatov. Predsednik krajevne skupnosti Boštjan Jurjevčič je v nagovoru spregovoril o vlogi Podlipe, ki jo imela skozi zgodovino in o pomenu čistega okolja. Tudi župan Jakin se je v nagovoru navezal na pomen ohranjanja čiste narave, ter poudaril, da že vrsto let z naklonjenostjo spremlja in ceni delavnost ter prizadevanja vaščanov. O izsledkih in poteku raziskovanja preteklosti Podlipske doline, kjer so sodelovali tudi zunanji sodelavci Muzejskega društva Vrhnika in domačini, je spregovorila predsednica društva Marija Oblak Čarni. Povedala je, kako težke čase so v svoji zgodovini preživljali prebivalci Podlipe, a so se kljub takšnim razmeram uspeli ohraniti. Zbrani podatki iz arhiva, pričevanja domačinov in ohranjeni dokumenti po posameznih domačijah, bodo prikazani 13. oktobra na razstavi v Cankarjevem domu na Vrhniki v okviru posebne razstave, na katero je navzoče tudi povabila. V sklepnem delu je sledil še nagovor zagovornice ohranjanja kulturne dediščine Sonje Malovrh iz Smrečja, ki je dala pobudo in bila hkrati tudi avtorica razstave preko 120 starih predmetov, ki so nekoč oblikovali kmečki vsakdan. Obiskovalci so si lahko tako ogledali »hišo« - osrednji bivalni prostor, kjer se je jedlo, spalo, delalo in molilo. Temu primerna je bila tudi pestrost razstavljenih predmetov, ki so bili nekoč njen sestavni del: skrinja, bohkov kot, kolovrat, šivalni stroj, molitveniki, nabožne knjige, časopisi, likalniki... Razstavljen je bil celo gramofon s trobljo iz preloma 20. v 21. stoletje. Ogledati si je bilo mogoče tudi črno kuhinjo in kopico drobnih pripomočkov, ki so jih uporabljali še desetletja nazaj.»Številni predmeti so zaradi omejenosti prostora morali ostati doma, a upam, da nam je uspelo pripraviti nek splošni vtis časov, ki so jih živeli naši dedi in babice. Prikazani predmeti so izhajali iz naše krajevne skupnosti, iz Podlipe in Smrečja. Večino smo obnovili na delavnicah, ki so v zimskem času enkrat tedensko tri leta zaporedoma potekale v stari podlipski šoli pod vodstvom mentorice gospe Ursule Osojnik,« je dejala Malovrhova. Razstava je bila množično obiskana in izredno dobro sprejeta ter požela ogromno priznanj. »Menim, da je mnogim starejšim obiskovalcem razstava obudila spomine na mladostne dni, mlajši pa so spoznali posamezne predmete in način življenja njihovih dedkov in babic.« Če je bila sobota bolj kulturno obarvana, pa je bila zato nedelja nekoliko bolj športna. 65 pohodnikov (med njimi tudi evropska poslanka Romana Tomc, ki si je ravno tako ogledala razstavo in bila nad njo navdušena) se je podalo na krožno romarsko pot od Podlipe do Smrečja (maša) in nazaj. Pohodniki so si gledali kulturne in naravne znamenitosti ter bili deležni gostoljubja domačinov. Pozno popoldne pa je potekal še Vrtnarjev tek, na katerem je 60 tekačev lahko izbiralo med krajšo 300 (otroci) metrsko ali daljšo - 4,5 km dolgo traso. Zahvala ob prireditvi Organizatorji proslave se zahvaljujemo vsem obiskovalcem, ki ste se množično udeležili prireditev. Zahvaljujemo se slavnostnim govornikom, izvajalcem kulturnega programa, vrhniškemu kaplanu Gašperju Mauku za darovano mašo v Smrečju, lastnikom razstavljenih eksponatov, gasilskemu društvu Podlipa-Smrečje za urejanje prometa, domačinom za pogostitev in vsem, ki ste kakorkoli drugače prispevali, da smo visoko obletnico kraja primerno obeležili. Krajevna skupnost Podlipa - Smrečje KUD Podlipa-Smrečje in Športno društvo Lipa Podlipa-Smrečje Povejte nam, če kaj veste o tej temi! Na Vrhniki se bo pisala zgodovina zdravništva Vrhnika, 3. september - Vrhnika ima marsikaj, kar se nam zdi, da je samoumevno in da je že od nekdaj. A vendar temu ni tako. Če se samo malce zapletemo v pogovor, ki se dotika zgodovine, kmalu ugotovimo, da o lastni preteklosti vemo zelo malo. Ena takih tem je tudi zgodovina zdravništva: naj bo uradnega ali alternativnega, ki imata na vrhniškem koncu bogato tradicijo. Na pobudo občinskega svetnika in člana sveta Zdravstvenega doma Vrhnika Vida Draščka se je tako sestala delovna skupina v sestavi Sonja Žakelj in Nataša Oblak Japelj (obe iz Cankarjeve knjižnice), Helena Rožmanc Drašler, dr. med. in Roman Strgar (oba iz Zdravstvenega doma Vrhnika), pobudnik Vid Drašček, predsednica lokalnega muzejskega društva Marija Oblak Čarni, župan Stojan Jakin in Gašper Tominc iz Našega časopisa. Dogovorjeno je bilo, da se pristopi k raziskovanju zgodovine zdravništva na Vrhniki, na koncu katerega bo rezultat zgodovinski zbornik. Sodelujoči se zavedajo, da je naloga zelo obsežna in zahtevna ter da bo vključevala ogromno sogovornikov, ki so ustvarjali zgodovino zdravništva na vrhniškem koncu. Zato že s tem prispevkom nagovarjamo vse, ki bi karkoli vedeli o tej temi (mogoče imajo tudi kakšna fotografska gradiva ali pa celo stare artefakte), da se oglasijo v knjižnici in povprašajo za Natašo Oblak Ja-pelj, ki je vodja projekta. Veseli bomo slehernega podatka, saj bomo le s skupnimi močmi pripravili dober zbornik ter se na ta način poklonili prednikom, hkrati pa dali darilo zanamcem. Na kavi z nekdanjim dolgoletnim predsednikom KS Zaplana Pavle Bizjan: Očitno ima nekdo službo na naš račun Tokrat se je v uredništvu mudil dolgoletni predsednik Krajevne skupnosti Zaplana Pavle Bizjan, v času katerega je omenjena krajevna skupnost dobila prve metre asfalta, vodovoda, telefonije in elektrike. Tisto, kar je bilo nekoč za dolino »normalno«, je bilo za številne Zaplanince namreč še znanstvena fantastika. Zato je bilo potrebno veliko truda, se spominja Bizjan, da so v dolini razumeli potrebe te hribovske krajevne skupnosti, ki je v zadnjih desetletjih potrojila število prebivalcev. Pavle Bizjan je bil predsednik Sveta krajevne skupnosti in odbornik Skupščine občine Vrhnika že od leta 1964. Na čelu krajevne skupnosti je bil, razen nekaj mandatov, do leta 2010. Zdaj 74-letni kmet s Strmice je vedno govoril jasno in brez ovinkarjenja, tudi ko je šlo za občutljivejše stvari. Tako je minil tudi naš pogovor z njim. »Zaplana je bila do sredine šestdesetih let preteklega stoletja zapostavljena. Ko sem leta 1963 prišel iz vojske, sem se takoj vključil v, tedaj smo dejali, družbeno politično življenje. Na občini sem nenehno opozarjal, da smo zapostavljeni, tako nam je leta 1973 le uspelo pripeljati kilometrski odsek asfalta v vas,« se spominja Bizjan, ki je bil tega leta tudi med pobudniki za ustanovitev lokalnega gasilskega društva, pa tudi sicer je bil ves čas zagrizen gasilec. Mimogrede, 18 let je bil celo poveljnik Gasilske zveze Vrhnika, zadnja leta pa načeljuje veteranskim vrstam. Aktivno je sodeloval pri gradnji lokalnega gasilskega doma, ki so ga Zaplaninci gradili na obljubljeno brezplačni parceli - no, slučaj je kasneje na-nesel, da so zanjo vendarle morali seči v žep. »Po prvem kilometru asfalta smo z aktivnim opozarjanjem na naše težave na občini dosegli, da so se začeli postopoma asfaltirati še drugi posamezni odseki. V večini primerov so tri četrtine investicij pokrili krajani sami, četrtino pa občina. Bilo je neverjetno veliko usklajevanj in dogovorov, zelo naporno, a vedno nas je gnala želja po razvitosti kraja.« Da so bile potrebe kraja velike, zgovorno pričajo številke: v začetku sedemdesetih je bilo na Zaplani le 56 hišnih številk in 200 prebivalcev, danes pa je trikrat več številk, ravno tako prebivalcev. »Napetost elektrike ni sledila priseljevanju ljudi, na kar smo aktivno opozarjali občino in pristojne službe. Na srečo so nam prisluhnili in zgradili transformatorske postaje, nekako slabše pa smo jo odnesli pri telefoniji. Praktično vso težaško delo - od kopanja jarkov do pobiranja električ- nih drogov na Planinskem polju - smo opravili sami. V osemdesetih je tako bila telefonija le vzpostavljena, a že čez dobro desetletje in pol smo ponovno razmišljali o njeni posodobitvi. Razlog je bil internet, ki je postajal del vsakdana,« je dejal Bizjan. Na srečo Zaplanincev se je v njihovo lokalno skupnost leta 2005 preselil tedanji predsednik države dr. Janez Drnovšek. Bizjan se spominja, da mu je v nekem pogovoru potarnal glede slabega dostopa do interneta, nakar so se stvari, ki so prej stale na mrtvi točki, premaknile tako rekoč čez noč: na Zaplano so potegnili optiko. Mimogrede: nekdanji predsednik se je zapisal tudi med dobrotnike pri gradnji Doma krščanskega bratstva bolnikov, ki od aprila 2008 daje Zaplani svojevrsten pečat. »Najbolj pa sem ponosen na gradnjo vodovoda, kjer sem resnično ves čas aktivno sodeloval. Pohvaliti moram tedanjo ekipo na vrhniški komunali Mileno Stražišar, Janeza Jamnikarja in Mirana Komaca ter seveda župana Vinka Tomšiča in njegovega vodjo komunalnega oddelka Andreja Trevna, ki so nam šli marsikdaj na roko, mogoče celo zamižali na eno oko, ko se je znašla gradnja na terenu v razkoraku z do- kumentacijo.« Črpališče vode je za Gačnikom, od tam pa so jo mimo Starega malna vlekli do Strmice in naprej do Zaplane. Voda je pritekla 1998. Do tedaj so Zaplaninci uporabljali kapnico oziroma kakor se je vsak posameznik znašel. Dandanes imajo Zaplaninci vode dovolj, kot je dejal Bizjan. Narava jih nikoli ni opozorila, da ne bi smeli zalivati vrtov. »Nihče od domačinov na trasi vodovoda ni dobil odškodnine, vse smo nudili brezplačno. Sicer se je našel kdo, ki je imel nad tem pomisleke, a take smo s traso vodovoda v izogib težavam enostavno zaobšli.« Eden zadnjih projektov, ki se jih je lotil naš sogovornik, je bila prenova oziroma gradnja nove mrliške vežice, saj je dotedanji prostor, tako pravi Bizjan - nedostojen. »Ne samo gasilci, tudi drugi krajani bi se radi dostojno poslovili od pokojnika, zato je nujna nova mrliška vežica. S pripravo dokumentacije smo začeli še v mojem mandatu, potem pa se je začela kal-varija: kar noče in noče biti konec birokratskih zahtev. Ne morem se znebiti občutka, da ima nekdo službo na račun nas Zaplanincev, ker nam nalaga toliko nekih birokratskih zahtev, s tem pa odmika realizacijo projekta na nedoločen čas v prihodnost. Res, prav absurdno!« Pavle Bizjan je za svoje dolgoletno delo pri krajevni skupnosti in gasilcih leta 2003 prejel zlato občinsko priznanje. Kot je dejal, je v tem času spoznal ogromno ljudi, večino dobrih, in tem se zahvaljuje za sodelovanje. Prav tako tudi občini in občinskim službam, ki so prisluhnile njegovim željam ter videle v njem upoštevanja vrednega sogovornika. Gašper Tominc NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 8 8 MAŠ ČASOPIS Občina ¡¡¡«¡¡^ Vrhnika 28. september 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si * £ 'S % A % zztJk Jml ■ • "'fžr' 1 VABILO NA POHOD PO OBRONKIH PODLIPSKE DOLINE Sobota, 3. oktober, 8.00 h Prijavnina (7 evrov) vključuje okrepčilo ob poti, topel obrok na cilju in avtobusni prevoz nazaj na Vrhniko (predvidoma ob 15. uri). Prijave ob 7.30 pred TIC Vrhnika. Zaželeno je, da Več informacij: Roman Novak (041 224 039). KS Podlipa - Smrečje, ŠD Podlipa - Smrečje in Zbor pred TIC Vrhnika Poletni Vklop - najboljše poletno varstvo »Najboljše poletno varstvo« je bil le eden od mnogih pozitivnih komentarjev, ki smo jih bili deležni to poletje, ko smo med počitnicami ponovno organizirali Poletni vklop. Poskrbeli smo, da so otroci zopet uživali v številnih aktivnostih v dobri družbi animatorjev, novih in starih prijateljev ter drugih, ki so popestrili program. Poletni vklop - športne počitnice 2015 - je projekt, ki je postal odlična, za nekatere verjetno najboljša stvar, ki se vrhniškim otrokom zgodi med poletnimi počitnicami. V bistvu je namenjen športu in športnim aktivnostim, a smo letos program prepletli tudi s kulturo in otroke naučili marsičesa. Program je bil izredno bogat, saj so imeli otroci na izbiro ogromno aktivnosti. Letos smo povabili in prvič uspeli privabiti neverjetno število predvsem lokalnih športnih društev, ki so bila pripravljena predstaviti športne dejavnosti. Zelo smo jim hvaležni, saj so otroke ogromno naučili in nadvse popestrili program. Tako so letos otroci lahko prvič strokovno spoznali in igrali floorball, futsal, ameriški nogomet, navijaški ples, se preizkusili v plezanju, taekwondoju in judu ter ves teden vadili gimnastiko in rokomet. Animatorji so svoje znanje in zanimanje prenesli in na program uvrstili učenje hoje po gurtni, tekaške delavnice, odbojko, olimpijske igre, iskanje zlatega runa, otroško jogo, tečaj masaže, dneve eksperimentov, planinski tabor z učenjem taborjenja (postavljanje šotorov, kurjenje ognja, itd.), tečaj španščine, igre brez meja, arheološki izlet po Vrhniki in še veliko več. Povprečno je bilo na dan 108 otrok, kar je še več kot lani, ko so bili 104. Neustavljivo povečevanje števila udeležencev iz poletja v poletje pomeni, da delamo kakovostno in da starši zaupajo projektu. Zahvaljujoč Zavodu Ivana Cankarja, Občini Vrhnika in Fundaciji za šport ter vsem drugim, ki so sodelovali, smo letošnje poletje spet lahko omogočili kakovosten program. Vsem se res lepo zahvaljujemo! P. S.: Komaj čakamo naslednje počitnice! Pridružite se nam lahko že med jesenskimi, ki bodo od 26. do 30. oktobra! ZIC, Lina Celarc in Daniel Cukjati »Mama, kaj je pokora?« Ob spominski slovesnosti ob 73-letnici smrti za-planinskega župnika Jožefa Geohelija V nedeljo, 6. septembra 1915, je bila na Vranjih pečinah v Za-plani pri Miznem Dolu tradicionalna, že šestnajsta spominska slovesnost, posvečena spominu zaplaninskega župnika Jožefa Geohelija, ki je bil ubit v državljanski vojni 26. julija l. 1942. Pričevanje partizana O tem krutem dogodku obstaja kar nekaj pričevanj. Zanimivo je, da je o tem dokaj obsežno in kar prostodušno odkrito pisal tudi eden od udeležencev in akterjev zločina, partizan Karel Leskovec v svoji knjigi spominov Križpotja I (1967). Takole opiše dogajanje tistega dne: »Bilo nas je kakih petnajst. Z nami je bil tudi komandant (Stane Dobovičnik - Krt). Neslišno smo obkolili župnišče in delali zelo previdno, saj smo že prejšnjo noč bili pri njem in bi lahko pobegnil. I...I Vežna vrata niso bila zaklenjena. Stopili smo v temni hodnik. Na koncu hodnika so bila na pol osvetljena vrata. Župnik je prišel skoz vrata in nas opazil I...I Tedaj je že votlo zadonel glas: Stoj! In takoj nato strel iz puške. Šele potem se je prestrašeni župnik ustavil I...I Krogla ga je oplazila na levi strani, med kolčno kostjo in spodnjim rebrom. Rana je bila videti, kot bi kdo z nožem potegnil vrh kože I...I Ko je padla odločitev, da bo šel z nami, smo mu tudi nekaj pobrali, seveda precej manj kot drugim v takem primeru. Vzeli smo le nekaj perila, živeža in zaplenili motorno kolo I...I Čez kako uro smo se tiho izgubili iz vasi. Župnik se je počasi prestopal za nami in je neprestano stokal, kakšni smo, ko vendar lahko vsi farani povedo, da se je držal le svojega pastirskega dela I.IŠe pred dnem smo dospeli v taborišče (na Vranjih pečinah) I...I Sedel je na mahu pred bukvijo, čez rame pa se je ogrnil s toplo, rjavo odejo. Okrog osmih zjutraj so prišli še nekateri drugi terenci v naš tabor. Odpeljali so ga kakih sto metrov iz taborišča in se tu ves dopoldan zadržali. I...I Pri zasliševanju ni skoraj nič priznal. Okrog opoldne se je štab bataljona dolgo posvetoval in nazadnje sklenil, da se mu izreče smrtna kazen. Ponudili so mu kosilo, pa ga je odklonil. Večkrat smo ga obkrožili in ga kaj spraševali. Odgovarjal je le kot duhovnik. Tu in tam nas je skromno opomnil, da smo daleč zašli, ker smo tako pozabili na Boga in se tako sami ločili od poštenega ljudstva, ki ima brezmejno zaupanje v Vsemogočnega. Nekateri smo se mu na take besede smejali I...I V rokah je držal brevir in neprestano molil I...I Še istega dne smo ga proti večeru likvidirali I...I Že tisto jutro smo prejeli več prošenj in zahtev, naj župnika čim prej vrnemo, da se mu ne bi kaj hudega pripetilo. Prebivalci iz Zaplane so nam obljubili vse, samo da jim vrnemo gospoda. Še tisti, ki so delali z nami, so na vso moč pritiskali na nas.« Neodgovorljiva vprašanja Ob tem pričevanju se človek najprej vpraša, kako je mogoče, da je K. Leskovec, partizan in oficir JLA, o tem lahko to tako prostodušno zapisal; da je lahko uboj predstavil kot nekakšno vojaško »akcijo« in kako to, da je tak zapis šel skozi cenzuro. In kako, da zapis, ki tako govori o nekem uboju, v ljudeh ni sprožil zgražanja, obsodbe, ni povzročil nikakršnega protesta zoper brezobzirno samopašnost »osvoboditeljev«. In kako, da taka in podobna pričevanja niso močneje zaznamovala slovenskega človeka? Je bil ta v 60. letih, ko je Leskovčeva knjiga izšla, od vojne še tako podivjan in nedojemljiv za moralna vprašanja? Morda pa preplašen. In še nekaj je težko razumljivo: poveljnik partizanske enote, ki je prišla v župnišče po Geohelija, je bil Vrhničan Stanko Dobovičnik, s katerim se je zaplaninski župnik dobro poznal. Maja 1941, dobro leto pred umorom, sta bila oba na Vrhniki na novi maši skupnega znanca oz. prijatelja Franceta Kunstlja, Vrhničana iz Vasi. Oba lahko vidimo na novomašni fotografiji, objavljeni v 11. številki Vrhniških razgledov, oba sta bila torej tudi na novomašni pojedini. Geoheli je bil Kunstlju novomašni pridigar, Stanko pa očitno vsaj dober znanec. Kaj se je zgodilo v enem letu, da so postali mladi šolani ljudje, na višku življenjskih moči, drug drugemu smrtni sovražniki? In potem vsi trije umrli mladi: Geoheli 31 let, Dobovičnik je padel v Topolšici v 30. letu starosti, Kunstelj pa kot žrtev povojnih pobojev leta 1945 prav tako star 31 let. Geohelijeva sestra, ki je bila v času zločina v župnišču, je pripovedovala, kako je Jože G., preden so ga odpeljali, rekel Stanetu D.: »Dajmo se pogovorit!« Stane pa je odgovoril: »Od danes naprej se nič ne poznava!« (Prim Palme mučeništva str. 46). Kaj se je zgodilo, kaj je prišlo mednje, da je bilo treba Geohelija ne le ubiti, ampak celo kruto mučiti? Je mogoče razložiti tak Stanetov odnos do znanca Jožeta samo z dejstvom, da je Stane novembra 1941 vstopil v Partijo, ki je tedaj bojevala že »drugo fazo revolucije«, in da je bil nekaj časa sekretar rajonskega komiteja KPS Vrhnika? Taka in druga vprašanja o nikoli razkriti skrivnosti zla, ki se podi po človekovi duši, so se postavljala navzočim na slovesnosti na Vranjih pečinah. Tam, nad prepadom, v katerega je bil v smrt pahnjen župnik Geoheli, pod velikim križem, delom kiparja Staneta Jarma, so se zbrali mnogi Zaplaninci pa tudi ljudje iz drugih krajev od blizu in daleč. Skupina Vrhničanov je nadaljevala pohodniško tradicijo prejšnjih let in prišla z Vrhnike na Vranje pečine kar peš. Osrednji del prireditve je bila spravna maša. Maševal je g. Jožef Koren, generalni vikar koprske škofije, somaševal pa vrhniški župnik in dekan g. Blaž Gregorc. G. Koren je v mašni pridigi govoril o usmiljenju in spravi. Poudaril je, da do sprave, ki je nujna za preživetje slovenskega naroda, ne bomo prišli brez priznanja resnice, kesanja in odpuščanja, pa tudi pokore. O grehu in pokori V prvi vrsti je pri maši na klopi sedel petleten otrok, ki je med pridigo polglasno vprašal: »Mama, kaj je 'pokora'?« Zdi se, da je v tem vprašanju skrito tudi vprašanje o zlu, ki se je zgrnilo nad Slovence med državljansko vojno in po njej, in da je v odgovoru nanj skrita tudi rešitev iz začaranega kroga zla. Mama je rekla otroku, da je pokora kazen za hudobijo, lahko pa je pokora tudi dobro delo, ki ga kot povračilo za hudo naredimo tistemu, do katerega smo bili hudobni, ko se hočemo z njim pobotati; če koga udariš, moraš najprej prositi odpuščanja in sprejeti tudi kazen za to in za poravnavo narediti nekaj dobrega - to je pokora. Resnično, Slovenci za zlo, ki smo ga med vojno storili drug drugemu, že sedemdeset let trpimo hudo pokoro. Pokoro, ki nam je bila naložena, preden smo priznali svoje grehe, kajti pokora pride nad grešnika - tak je naravni in božji zakon - v vsakem primeru. In še večja in hujša pride, če greha ne prizna. Tu je pokora izpraznjenih slovenskih vasi, pokora črnogledosti in rekordne samomorilnosti, pokora težkih duš, obremenjenih z bratomorom, pokora nesproščenosti v kulturi, stopicanja na mestu v gospodarstvu, politiki ... Bo po sedemdesetih letih dovolj te pokore? Bo, če uvidimo resnico bratomornega spopada, če uvidimo tudi njegove strašne posledice, če zločin priznamo, se opravičimo in če bomo pripravljeni drug drugemu želeti in delati dobro, če se bomo odločili za dobra dela in jih sprejeli tudi kot pokoro in moralno izravnavo za storjeno zlo. Znati torej videti in sprejeti težo lastne zgodovine, to težo nositi in delati dobro tudi za pokoro. Po uradnem delu slovesnosti so Zaplaninci vse navzoče pogostili s slastnim pecivom - Bog živi Zaplaninke! - in s sladkim vincem, ki »oživlja žile«. Duh umrlega župnika Geohelija je bil gotovo vesel prijazne gostoljubnosti in slovesno veselega druženja svojih župljanov in njihovih gostov. Jože Kurinčič NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 9 28. september 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAS ČASOPIS 9 Gostilna Bistra z novo najemnico »Po kakovosti daleč naokrog nimamo konkurence« Nova najemnica Iris Kociper Haas pravi, da namerava gostilno s prenočišči v Bistri voditi vsaj deset let. Za kuharja je s seboj pripeljala javnosti precej znanega Anžeta Oblaka. Obisk tujih gostov se že veča, domačini pa smo menda trši oreh. Gostilno s prenočišči v Bistri je letos od Baj-čevih v najem prevzela Mariborčanka Iris Kociper Haas, ki je bila sočasno preko jav- Gostilna Bistra si želi več gostov iz lokalnega okolja, prav tako pa ohranja odprta vrata za vse tradicionalne prireditve. nega razpisa izbrana še za najemnico bifejčka Račka, pa tudi organizatorko porok, protokolov in pogostitev znotraj TMS Bistra. Iris je mati dveh hčera, za seboj pa ima že dolgo go-stinsko-turistično zgodovino. V gostinstvu namreč dela od svojega devetnajstega leta. Kariero je začela graditi v Hotelu Arena in jo nadaljevala v Habakuku, kjer je s 27-imi leti postala najmlajša direktorica hotela s petimi zvezdicami v slovenski zgodovini. Pozneje je pomagala na noge postaviti Hotel Evropa v Celju in tik preden je prispela na naš konec, še leto in pol načelovala zavodu, ki upravlja s protokolarnim dvorcem Brdo pri Kranju. Ta čas je dozorela v odločitvi, da se bo podala v samostojne vode, kjer lahko uresničuje lastno vizijo osebne go- stinsko-turistične storitve. »Eventisi« je po njenih besedah družinsko podjetje, sicer gostilna ali hotel niti ne moreta preživeti »Z gostom je treba živeti,« je dejala. In kaj ga pričaka v Bistri? »Izredno lepa soba, starinski stil z elementi sodobnosti in na koncu dober zajtrk.« Ravno slednji so zelo »osebni in lo kalni« ter daleč najbolje ocenjeni na spletni strani Booking.com. Kulinarika je nasploh v ospredju, zaradi česar je k sodelovanju tudi uspela pritegniti znanega kuharja Anžeta Oblaka, ki ga večina pozna iz resničnostnega šova Gostilna išče šefa. Tu so nato še vse tiste drobne pozornosti, ki jih gostje visoko cenijo. Specialitete izpod rok Anžeta Oblaka Morebiti je vse skupaj res slišati kot lepore-čenje, a v obdobju zgolj nekaj mesecev se je povprečna doba bivanja v hotelu s tranzitne ene noči povečala na tri dni, nekateri ostajajo celo po pet dni. Iris pravi, da so najboljša promocija ocene na spletnih straneh Booking. com ter Tripadvisor.com, in z oceno 9,4 »po kakovosti daleč naokrog nimamo konkurence.« Z idejami so zato že naprej, in sicer bi tri hostel sobe preoblikovali v družinske oziroma luksuzni poročni apartma, a pustimo času čas. Predvsem na področju povezovanja lokalnih ponudnikov, ki bi morali zanimirati goste, da bi ostali dlje na naših koncih, bo treba še precej delati. Tisto pa, kar predvsem zanima nas, domačine, sta hrana in postrežba. Je z novim kuharjem boljša, slabša, dražja, cenejša, nas bo nova najemnica postrani gledala, če ne pridemo v gostilno gosposko napravljeni ... Za začetek tod ne boste dobili pic, ne lignjev ali kakega drugega »pohanja«, preprosto zato, tako Anže, ker si Bistra »zasluži višji kulinarični nivo.« Trenutno je na jedilniku še pet, šest jedi, vključno s pečenkami in praženim krompirjem, ki bi jih kuhar najraje umaknil, a, kot pravi »ljudje še niso pripravljeni. Če preberejo nekaj na jedilniku, česar ne poznajo, ne bodo hoteli poskusiti. Ko bo odziv drugačen, bomo šli na še več možnosti jedi.« Velika želja je obuditev lokalne kuli-narike, tudi z elementi kartuzijanske kuhinje. Iris pri tem poudarja, da sestavine dobavljajo izključno od lokalnih pridelovalcev, najsi bo zelenjavo, meso, še postrvi so naravnost iz Kokre. Jedilnik se tudi zelo orientira po sezonskih poslasticah, kot so borovnice, lisičke, jurčki ... In kuharjeve specialitete? Tu vlada precejšnje soglasje okrog jagenjčkove taljate in pa čokoladnega sufleja za sladico. A navsezadnje boste morali to poskusiti sami, kot sem moral pisec teh vrstic. Prvič v ekipi novinarskih kolegov, ko smo bili deležni elitnih dobrot, in drugič »podtalno«, naravnost z dela v gozdu, na solidno gozdarsko malico. Jedel sem dobro, plačal povsem zmerno in niso me pustili pred vrati zaradi blatnih čevljev. Damjan Debevec, Foto: DD VSTOPNINE NI! 18.00 18.15 18.30 19.00 19.30 19.40 19.50 20.00 21.00 pihalni orkester vrhnika nastopi plesne šole urška glasbena šola vrhnika spektakel in delavnica frogic plesna šola urška katjazz otvoritev oberfesta učiteljice modrijani studio 51 Nauporlus _ däS!^! kpvamica i TI --i- c sf IVAS Č ASOPI5 ÜÜ (D voraajonl) mkušmanc^ SBB.j£ M^DEBl J &2S» Podlipo obiskala evropska poslanka Romana Tomc Praznovanje 750-letnice prve omembe Pod-lipe v domačem kraju je bil lep in odmeven dogodek, saj je temeljil na kulturnem izročilu prednikov, ki so skozi svojo dolgo, včasih težko zgodovino ohranili svoj domači kraj v čudoviti podobi. V soboto je potekala osrednja slovesnost s kulturnim programom in odprtjem razstave Kulturna dediščina na Podlipskem, ki je nazorno prikazala delo, življenje, skrb za preživetje in vero domačih ljudi v preteklosti, v nedeljo pa pohod po Krožni romarski poti in športne teke pod imenom Vrtnarjev tek. Izvršni odbor SDS Vrhnika je predlagal vod- Podlipi gostili evropsko poslanko ELS gospo Romano Tomc v družbi s predstavniki občinske stranke SDS. Najprej si je ogledala razstavo Kulturne dediščine na Podlipskem in v knjigi vtisov izrazila svoje veselje in čestitke za trud pri ohranjanju kulturne dediščine. Sledil je pohod po Krožni romarski poti, kjer je bila tudi maša. Med potjo je z zanimanjem prisluhnila besedam o krajevnih posebnostih in v lepem vremenu z razglednih točk občudovala lepote naše dežele. Ob slovesu je vsem zaželela vse dobro in izkazala veselje nad lepim doživetjem, mi pa smo se ji lepo zahvalili za njeno družbo in jo povabili na naslednji pohod, ki bo v začetku oktobra. Pohodniki iz SDS Vrhnika stvu stranke SDS s sedežem v Ljubljani, da bi se prireditve v Podlipi udeležil tudi nji- hov predstavnik. Na pobudo so se z veseljem odzvali, tako da smo v nedeljo, 13. 9. 2015, v ENOTNI ZMAGUJEMO sds NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 10 10 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 28. september 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Blagajane podeljene Turistično društvo Blagajana Vrhnika je na Sv. Trojici v nedeljo, 6. se -prembra, pripravilo srečanje svojih članov. Ob tej priložnosti so podelili tudi priznanja blagajana za najlepšo urejeno zunanjost in okolico hiš, kmetij, najlepših sadnih in zelenjavnih vrtov, javnih zgradb in najlepše urejeno krajevno skupnost. V lepem vremenu se je na Sv. Trojici zbralo kar veliko članov društva in seveda dobitnikov priznanj blagajana. Zbrane sta nagovorila predsednica društva Mirjam Suhadolnik in župan Vrhnike Stojan Jakin. Oba sta poudarila pomembnost akcije ocenjevanja najlepših urejenih hiš, * najlepše urejena vrtova (sadni in zelenjavni) sta: Kmetija Pr' Žugali, Bevke 37, in Družina Lenarčič - Kovač, Delavsko naselje 8, * najlepši kmetiji sta: družina Molk, Hrib 9, in Sonja in Andrej Osredkar, Mala Ligojna 12, Vrhnika 14, Stanislava in Valentin Cun-der, Drenov Grič 188 a, Tatjana Špec, Mirke 12 a, Andreja in Marko Zimšek, Hrib 14, Anica in Viljem Benkič, Sinja Gorica 90, Ema in Ludvik Kovačec, Možinova ulica 2, Ema in Pavle Lazar, Tržaška cesta 50, Irena Rossi, Tržaška cesta 45, Marjetka Gutnik, Betajnova 15 a, Olga in Marijan Kogovšek, Velika Ligojna 52, Silva in Mario Prhat, Str-mica 90, Skupnost lastnikov stanovanj Krpanova ulica 1 in družina Mesec, Je-rinov grič 44a. Celotno prireditev je popestril trio Jože, Milka in Lili iz Dragomerja, ki so zapeli nekaj pesmi. Za glasbeno zabavo pa je poskrbel Ansambel Vsake kvatre in mla- Pogled na prireditveni prostor na Sv. Trojici Za malico je bilo poskrbljeno. Vsi dobitniki priznanj kmetij, vrtov in krajevnih skupnosti, kar daje Vrhniki dodatno lepoto urejenosti in s tem tudi turistično zanimivost samega kraja. Nato sta podelila priznanja najzaslužnejšim lastnikom nagrajenih objektov, ki so: * najlepše urejena krajevna skupnost je Krajevna skupnost Blatna Brezovica, najlepše urejeni javni objekti so: Glasbena šola Vrhnika, Prostovoljno gasilsko društvo Podlipa - Smrečje, Župnijski vrtec Vrhnika in Župnijska cerkev Povišanja sv. Križa Bevke, f najlepše urejene hiše pa so: Alja Kucler Čimžar in Damjan Čimžar, Drenov Grič 73 a, Mira in Janez Košir, Stara di harmonikar Jože Zdešar. Najmlajši pa so se podali v svet bitk, ki so bile skrite po Sv. Trojici. Za ta prelep svet so poskrbele lutkarice TD Blagajana in njihov mentor Boris Kononenko. Poskrbljeno je bilo tudi za malico, saj je golaž pripravil Zdravko Garafolj. Lepo vreme je prispevalo k lepi in zanimivi prireditvi, ki se je je udeležilo največ ljudi doslej. To pomeni, da se je ves trud TD Blagajana vsa ta leta poplačal in se ukoreninil med vrhniške občane. Zato še samo nasvidenje naslednje leto v še večjem številu. Ob tem pa je treba poudariti, da vsa leta prireditev podpira in tudi sponzorira podjetje UNICHEM iz Sinje Gorice. Prav oni so prispevali tudi praktične nagrade za vse dobitnike priznanj. Simon Seljak Turistično društvo / fagajanc Jaz pa pojdem, ampak ne sam Tako smo se člani društva zdravljenih alkoholikov Vrhnika predzadnjo nedeljo v avgustu odpeljali na gorenjsko, točneje v Mojstrano, do slapa Peričnik. Tam sta nas pričakala naša Marinka in Branko, ki sta dopustovala v Vratih, pripravljena, da nas popeljeta po poteh in stezah te čudovite pokrajine. Oprtali smo nahrbtnike in pred nami je bil že prvi izziv: vzpon do slapa, ki je v vsej svoji veličini padal čez skalni previs. Nekaj fotoposnetkov za spomin in že smo veselo korakali po poti, ki jo je oblikovala Triglavska Bistrica z odnašanjem in nanašanjem materiala, ki ga je ledenik pustil za seboj. Čez Galerije, kot se imenuje tisti del poti, smo potep nadaljevali čez jase z občudovanjem našega očaka, ki se je v vsej svoji veličini bohotil pred nami. Med vsesplošno debato med pohodniki smo prispeli do koče, kjer je iz kuhinje prav mamljivo dišalo. Kdo ne bi z največjim vese- ljem pojedel porcije ali dveh okusnega Brankovega golaža po prehojeni poti? Med nami ga ni bilo. Da pa bi bil prelep sončen dan popoln, smo pot nadaljevali proti skalni gmoti, opremljeni s klini, ki jo imenujejo Mali Triglav, kjer so naši najmlajši in najbolj hrabri pohodniki preizkusili svoje alpinistično znanje. Veselja ob osvojitvi vrha kar ni bilo konca. Pot pa nas je vodila naprej po dolini Vrat, polni podrtih dreves, katerim navkljub visokogorju lubadar ni prizanesel. Prispeli smo do mogočnega plezalnega klina, spomenika alpinistom gornikom in žrtvam gora. Tam smo se ustavili za krajši postanek za spominsko fotografijo. Nekaj naših gornikov se je že vračalo iz Luknje in povedali so, da je do nje dve uri hoda, Spremnili smo načrt, saj smo imeli še eno pomembno opravilo: žar piknik. Veselo smo se podali proti koči in že so se začele priprave na veličasten dogodek. Vse je potekalo spontano in z dobro voljo; ko čutiš, da ti ni težko narediti nekaj dobrega za prijatelje, ki ti stojijo ob tebi tudi takrat, ko ti je hudo. Dan pa se je vsem na žalost prevesil v pozno popoldne. Zahvala našima gostiteljema z obljubo, da se bomo naslednje leto zopet vrnili, ampak ne zaradi golaža, temveč zaradi druženja, s katerim samo še krepimo zdrave medsebojne odnose. Za DZA Vrhnika Miro Železnik Člani ZŠAM Vrhnika, Policije in Mestnega redarstva poskrbeli za varno pot otrok v šolo Posebno skrb za varnost na cesti in v okolici šol namenimo člani ZŠAM Vrhnika v prvih septembrskih dneh. Prvošolčki prvič strumno zakorakajo proti šolskim vratom, starejše otroke pa opozarjamo na kulturo v prometu. Učimo jih pravega ravnanja oziroma obnašanja na cesti. Prenekatera beseda je potrebna tudi odraslim. Za akcijo varovanja otrok na poti v šolo in iz nje se člani ZŠAM Vrhnika pripravljamo z veliko mero odgovornosti. Priprave, uskladitev del in nalog opravljamo konec avgusta. V akciji, ki je potekala od 1. septembra do 9. septembra je sodelovalo štirinajst članov in članic ZŠAM Vrhnika. Kljub različnim in spremenjenim šolskim urnikom smo dobro uskladili delo na terenu med vsemi lokacijami. S svojo prisotnostjo na nevarnih točkah in semaforiziranih križiščih v Občini Vrhnika smo spremljali čez cesto najmlajše udeležence. V veselje nam je bilo nuditi tudi pomoč malo starejšim občanom, ki so prav tako navdušeno prečkali cesto ob uniformiranem šoferju. Člani smo zagotovili varnost na najbolj izpostavljenih delih v naselju, kjer se otroci srečujejo z vozili. Letos je šolski prag v Občini Vrhnika prestopilo več kot 1500 otrok. - V ^^BEK Občinski radar »v akciji« (bela panda) Sodelovanje s Policijsko postajo Vrhnika, Medobčinskim inšpektoratom in redarstvom Vrhnika je bilo dobro, za kar se jim zahvaljujemo in pričakujemo njihovo pomoč tudi v prihodnje, prav tako pa tudi na tehnično podporo z novim vozilom z radarskim sistemom. Zahvala tudi Občini Vrhnika, SPVC Vrhnika, Osnovni šoli Ivana Cankarja, Osnovni šoli Antona Martina Slomška in Gostišču Kranjc za podporo ob izvedbi naloge. Ugotavljamo, da se je na Vrhniki promet z motornimi vozili zelo povečal, prav tako tudi na relaciji Logatec-Vrhnika in iz smeri Podlipe proti Vrhniki. Povečala se je tudi uporaba koles s pomožnim motorjem (25 km/h), ki jih upravljajo zelo mladi vozniki. Ugotavlja se tudi velika uporaba koles, s katerimi otroci prihajajo v šolo. Kot opozorilo: Čelada je del opreme! Zaskrbljujoča je tudi nepravilna vožnja s kolesi, predvsem pa nestrpnost voznikov, ki svojo jezo kažejo v obliki naglega speljevanja, vožnje v oranžno in rdečo luč, trobljenjem itn. BODIMO STRPNI! V preteklosti in v prihodnjih dneh ter mesecih bomo člani ZŠAM Vrhnika ob sodelovanju s PP Vrhnika izvajali preventivne akcije nadzora privezanosti otrok v vozilu in uporabi sedežev za otroke. Obiskali bomo okolice vrtcev v Občini Vrhnika in preverili, kako poskrbite za svoje nadebudneže. S prikazom vožnje in poznavanjem prometnih znakov bomo v pomladanskih dneh seznanili najmlajše v Športnem parku na Vrhniki. Naše delo je delovati preventivno in vas, starše ter skrbnike, opozoriti na dolžnost, da poskrbite za varnost najmlajših in tudi vašo osebno varnost. S svojim zgledom in dejanji vzgajate najmlajše. Svoj trud in čas smo v naši akciji varovanja otrok v prvih septembrskih dnevih vložili: Marija Zemljič, Ignac Zemljič, Karol Jurjevčič, Slavko Jereb, Janez Šuštaršič, Nace Jerina, Anita Čretnik, Marko Boh, Jože Mesec, Zlatkoi Dermota, Anton Berglez, Dušan Rodošek, Tone Tomšič in Franjo Čretnik. Iskrena hvala za vloženi trud. Vsem voznikom želimo strpno vožnjo in ne pozabite na pravočasen odhod na pot. Predsednik ZŠAM Vrhnika, Franjo Čretnik NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 11 28. september 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAS ČASOPIS Jutranji priziv moči -vrelec mladosti Zdaj že lahko rečem: »Leta izkušenj so za mano.« Morda ni samo vrelec mladosti tisto, kar me poživlja in zaradi česar lahko rečem, da se danes bolje počutim kot kdaj prej. Zagotovo ne. Vseeno pa sem vmes tudi zanemarila tako malenkost, kot je 30 minut jutra zase in šele takrat spoznala, kaj to pomeni. Pred časom smo že zasejali seme jutranjih telovadcev, a zdaj, ko gledam nazaj, bolje opazim, kako drugače gledam na stvar in kako drugače jo doživljam. Mogoče je še kdo, ki je vztrajal in bo razumel, kako blagodejno in poživljajoče deluje nate nekaj tako preprostega, kot je redno in občuteno gibanje vrelca mladosti. Od ponedeljka do četrtka ob 6.30 in 7.30 (45 min) v Cankarjevem domu na Vrhniki. Primerno za vsakogar, ki to hoče, ki ima voljo. Vse drugo pride samo po sebi. PRVA VADBA ponedeljek, 5. oktober 2015. Vodi mojstrica borilnih veščin Marjeta Oblak, M 031 481 014. Marjeta Oblak Društvo invalidov Vrhnika Konec je počitnic, začeli smo z delom v društvu. Med poletjem smo nekajkrat odšli na potep po Sloveniji. Tako smo 11. junija povabili na izlet težke invalide, kar je že tradicija. Letos smo se z dvema avtobusoma odpeljali v Mozirski gaj, kot nalašč, da smo se skrili pred sončno pripeko. Poskrbeli smo tudi za težko pokretne invalide. Zanje smo si namreč sposodili štiri invalidske vozičke v Domu upokojencev na Vrhniki, za kar se vodstvu Doma najlepše zahvaljujemo. V prijetnem hladu smo se sprehajali po stezicah gaja in občudovali pisane nasade cvetja in grmičevja. Kdor je omagal, je lahko sedel na klopco in počival ob šumenju reke Savinje. Kosilo smo zaužili v vasi z imenom Radegunda. V Gostišču Vid so nas lepo sprejeli in nam postregli z bilo vroče in je bila na plesišču precejšna gneča. Pohodni invalidi smo se odpravili do slapa Rinke. Kdor pa hoje ni zmogel, je lahko izkoristil avtobusni prevoz do gostišča pod slapom. Tudi za vernike je bilo poskrbljeno s prevozom do nedeljske maše. Proti domu smo se tokrat zapeljali čez prelaz Črnivec in se v gostišču na vrhu prelaza odžejali, saj je bil dan še vedno vroč. V začetku septembra je nekaj več kot dvajset naših članov odšlo na letovanje na morje. Tokrat smo se znova odločili za Neum, ki ga že dobro poznamo. Letos smo zamenjali hotel, saj naj bi bil po zatrjevanju organizatorja letovanja, TA Jereb, d. o. o., dostop iz hotela Neum do morske plaže zelo primeren tudi za težko pokretne invalide. Žal se je izkazalo, da to sploh ni res, saj bi do obale morali premagati kakih 80 stopnic ali dolgo klančino. K sreči je hotel premogel bazen z morsko vodo, kjer so se sončili in namakali tudi mnogi drugi. Vreme nam je bilo skoraj vse dni naklonjeno, deževalo je le en dan. Tudi vročina ni bila prehuda in tako smo lahko uživali ob pogledu na morje in sredozemsko zelenje. Pevski zbor je začel z vajami. Športniki so novo sezono začeli 29. avgusta z balinarskim turnirjem, ki ga vsako leto organizira naše društvo. Turnir, ki poteka pod naslovom Spoznavanje in druženje invalidov, je potekal na treh igriščih, na njem pa je sodelovalo trinajst ženskih in trinajst moških ekip. Rezultati: okusnim kosilom. Za zabavo smo poskrbeli kar sami, saj smo s seboj pripeljali naš lastni Ansambel Detlca, ki nam je neutrudno igral in pel. Marsikoga so zasr-bele pete in plesišče je bilo ves čas zasedeno. Tudi težko pokretni so uživali ob poslušanju domačih viž in napevov. Čez nekaj tednov, 4. julija, smo odšli na srečanje društev invalidov Zgornje Savinjske doline, ki je potekalo pri Domu planincev v Logarski dolini. Organizatorji, Zgornjesavinjsko medobčinsko društvo invalidov Mozirje, so kot vedno pripravili pester program z govori, kulturnim programom, ki ga je, mimogrede, motil le napovedovalec z neumestnimi vložki, s športnimi igrami in loterijo. Tudi zaplesali smo, čeprav je Ženske: 1. mesto: 2. mesto: 3. mesto: 4. mesto: Moški: 1. mesto: 2. mesto: 3. mesto: 4. mesto: Domžale Logatec Dornberk Radovljica Cerknica Logatec Pivka Dornberk Ženska ekipa je na Maminem memorialu, ki ga prireja Društvo upokojencev Vrnika, dosegla prvo mesto in prehodni pokal. Uspešne so bile tudi na Balinarskem turnirju 2015 v organizaciji Medobčinskega društva invalidov Cerknica - Loška dolina - Bloke. Dosegle so tretje mesto. Društvo invalidov Vrhnika v Širitev območij časovno omejenega parkiranja v Občini Vrhnika Na prvi korespondenčni seji Odbora za ekologijo in infrastrukturo je bil obravnavan osnutek Odredbe o spremembah in dopolnitvah Odredbe o prometni ureditvi in uvedbi časovno omejenega parkiranja na javnih površinah v Občini Vrhnika. S predlogom sprememb in dopolnitev te odredbe skuša Občina Vrhnika poiskati rešitve in sprejeti ukrepe, ki bodo voznike usmerili k parkiranju na parkirišču P + R v Sinji Gorici. V povezavi s tem občina predlaga, da se na javnih parkiriščih v centru Vrhnike razširi območje časovno omejenega parkiranja oziroma t.i. »modre cone« in s tem označi območja na Trgu Karla Grabeljška in Poštni ulici ter uvede novo območje pri Mrakovi šoli in vrtcu Želvica, kjer bi bilo po tem predlogu mogoče z označitvijo parkirnega časa brezplačno parkirati dve uri, dopušča pa se možnost izdaje dovolilnic za ve-čurno parkiranje na teh parkiriščih, pri čemer določila za izdajanje teh dovolilnic niso znana. Skratka, predlagana je razširitev tako imenovanih modrih con v občini, pri tem pa ni povsem jasno, za kakšen delež se ta območja širijo in koliko parkirnih mest bi bilo vključeno v novo predlagano ureditev. V Listi za razvoj vrhniškega podeželja se s tem predlogom nismo strinjali in ga nismo podprli. Tak pristop občinske uprave ocenjujemo kot površen in preveč pomanjkljiv, ne dovolj podrobno analiziran in usmerjen proti temu, za kar se vsi tako zelo zavzemamo, ne nazadnje tudi z nedavnim sprejetjem Strategije razvoja turizma v Občini Vrhnika, to je spodbujanje razvoja turizma. Vsekakor bi bilo v tem primeru glede na razloge, ki jih občinska uprava navaja kot podlago za razširitev območij časovno omejenega parkiranja, to je usmeritev voznikov k parkiranju na parkirišču P + R v Sinji Gorici, nedvomno dobro proučiti investicijsko dokumentacijo za projekt izgradnje tega parkirišča, saj so v njej ali pa bi vsaj morale biti opredeljene vse variante rešitev in podlag, ki utemeljujejo izgradnjo tega parkirišča in seveda navedeni tudi vsi cilji, ki jim z njegovo izgradnjo sledimo in jih dosegamo. Vsekakor je bila navedena investicija po naši oceni zelo preuranjena, saj vse dokler ne bo zgrajen avtocestni priključek v Sinji Gorici, bodo to parkirišče uporabljali le redki, pa tudi če bodo vsa parkirišča na Vrhniki vključena v tako imenovano modro cono. V obrazložitvi naše zavrnitve predloga sprememb in dopolnitev Odredbe o prometni ureditvi in uvedbi časovno omejenega parkiranja na javnih površinah v Občini Vrhnika smo predlagali, da se v okviru ureditve parkiranja v Občini Vrhnika raje začnemo ukvarjati z iskanjem odgovora na vprašanje, kaj sploh želimo. In vsakokrat, ko se soočamo s tem vprašanjem, se srečamo na stičišču, to je, da želimo biti prepoznavna turistična točka s širokim naborom turističnih zanimivosti, znamenitosti in ponudb, ki bodo v velikem številu pritegnile turiste na Vrhniko. Vendar s čim? Ocenjujemo, da časovno omejeno parkiranje oziroma njegova razširitev in vodenje kaznovalne ista RVP politike, ki jo taka ureditev hočeš nočeš prinaša, ni prava rešitev. Število parkirišč s časovno omejenim parkiranjem v tako imenovanih modrih conah je treba po našem mnenju s tem ciljem zmanjšati, seveda pa je treba občane vseskozi na ustrezen način obveščati o namenu posameznih parkirišč. Predstavljajmo si na primer turiste, ki se bodo z osebnim vozilom ali pa av-todomom ustavili, recimo na parkirišču pred Kulturnim centrom oziroma Doživljajskim razstaviščem z namenom, da si ga v miru ogledajo. Parkirali bodo na parkirišču, ki je v modri coni, bili na ogledu recimo dve uri in potem .. .Bodo šli prestaviti uro v avtu, da bodo dokončali ogled ali pa ker si želijo za tem peš ali s kolesi ogledati izvire Ljubljanice, šli od tam spet nazaj na parkirišče premaknit uro ali celo avto, ker bi potem želeli še na kosilo. Ne, tega turisti zagotovo ne bodo storili, ampak se bodo odpeljali drugam, najverjetneje v drugo občino, vsekakor pa se ne bodo vrnili nikoli več, še posebno, če jih bo po prihodu z ogleda Doživljajskega razstavišča ali pa od kje drugje za brisalci avtomobila čakal "pozdrav" medobčinskega redarstva. Če želimo pritegniti enodnevne turiste, kar bi moral biti naš prednostni cilj, jim je treba poleg vsega drugega v prvi vrsti omogočiti časovno neomejeno parkiranje v centru Vrhnike čez dan in jim dati možnost, da si Vrhniko in njeno okolico ogledajo brez kakršnega koli časovnega pritiska. Zato je treba iti v smer rešitve, v kateri bo slehernemu občanu, gostu, obiskovalcu in vsem drugim, ki prihajajo na Vrhniko, omogočeno brezplačno parkiranje, do recimo dveh ur, kjerkoli in na katerem koli parkirišču v centru Vrhnike, vsaka nadaljnja ura pa naj bo plačljiva. Za spodbujanje razvoja turizma je to nedvomno najboljša rešitev in praksa vseh mest, v katera je mogoče priti z avtom in ki imajo turistom kaj pokazati in ponuditi. Tak način je tudi popolnoma normalen in samoumneven za vsakega turista, ki je v določenem kraju s svojim vozilom z namenom, da si ga v miru ogleda. Ker, roko na srce, modre cone ne prinašajo prave rešitve, glede parkiranja domačinov in obiskovalcev Vrhnike pa občina, razen stroškov barvanja, od njih nima nič, bi bilo treba razmisliti o drugačni in celoviti ureditvi parkiranja. Proračunske prihodke, ki jih zagotavlja medobčinsko redarstvo, ki budno spremlja voznike, ki so zaradi različnih razlogov pozabili v avtu namestiti parkirno uro, tudi starše, ki vozijo svoje otroke v vrtce in šole in nič hudega sluteče turiste, pa zagotoviti iz drugače zasnovane ureditve parkiranja, ki bo občanom, gostom in obiskovalcem prijaznejša in bo nudila tudi možnosti časovno daljšega oziroma neomejenega parkiranja. Ob tem pa ne gre pozabiti še na vse, ki so zaposleni ali stanujejo v centru Vrhnike, za katere je tudi treba poiskati ustrezno in sprejemljivo rešitev glede parkiranja. Lista za razvoj vrhniškega podeželja NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 12 12 MAŠ ČASOPIS Občina ¡¡¡«¡¡^ Vrhnika 28. september 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupina Kapljice iz Župnijskega vrtca Vrhnika Kapljice so ena izmed najmlajših skupin v Župnijskem vrtcu Vrhnika, saj jo sestavljajo malčki do tretjega leta starosti. Starostno zelo homogeno skupino (večina otrok praznuje v razponu pol leta) vodita čudoviti vzgojiteljici Maruša in Barbara, ki sta jih med letom z zvrhano mero potrpežljivosti učili temeljnega znanja in veščin na različnih področjih: otroci so spoznavali dele telesa, barve, ogromno so brali (na željo otrok tudi večkrat na dan isto knjigo!), učili so se šteti in mimogrede tudi pravilneje govoriti, oboževali so aktivnosti v telovadnici, predvsem igre z žogo, ... Če je vreme dopuščalo, so se vsak dan odpravili tudi ven, v atrij, še raje pa na sprehode, kamor pa se ne odpravljajo več z »avtobusom«, kot imenujejo vrtčevsko vozilo za šest otrok; zdaj se na sprehod odpravijo kar peš in pri vsakem mostičku iščejo račke. Starši smo trud vzgojiteljic občudovali tudi pred igralnico, kjer so nas redno razveseljevali (in kdaj tudi nasmejali) likovni izdelki, med izdelavo katerih so otroci urili tudi motorične spretnosti. Letošnje poletje so tudi v tej skupini namenili kmetiji (spoznavanje živali in kmečkih opravil, branje zgodbic in celo obisk kmetije ...), vendar pa v res vročih mesecih večina otrok najbolj uživa med vodnimi igrami. Seveda, saj so vendar Kapljice! Čeprav je zaradi združevanja skupin in dopustov med poletnimi meseci včasih kar težko zjutraj v vrtec, pa je lepo, ko omenjajo imena otrok iz drugih skupin in očitno sklepajo nova prijateljstva. Otroci so, tako kot odrasli, med seboj zelo različni, nekateri gredo raje v vrtec kot drugi, pa vendar lahko rečem, da so skrbnost, toplina, dobra volja, potrpežljivost in trud, s katerimi sta obdarjeni Maruša in Barbara, pravi blagoslov za naše otroke. Lepo je, ko se otrok odloči iti v vrtec, čeprav so sorojenci vsi doma, in kadar zjutraj z upanjem vpraša: »Mami, je danes vrtec?« Katja Sinko Luin Kako naj spremenim svet Ste zadovoljni s svetom v katerem živite? Najbrž vas je malo, ki ste zares popolnoma zadovoljni, vsi drugi pa bi radi živeli v drugačnem: lepšem, svobodnejšem, pravičnejšem in predvsem v miru. V svetu, ki bi izžareval mir, da bi izginili vsi strahovi, vse stiske, vse neprijaznosti in nepravičnosti, vse omejitve, ki nam onemogočajo, da bi živeli srečno. Srečno? Kaj vam pomeni sreča? Vsakemu kaj drugega, predvsem pa vsakemu tisto, kar bi zapolnilo pomanjkanje, ki ga čutijo v življenju. Bolni bi bili srečni, če bi ozdraveli, brezposelne bi osrečila dobra služba, mnoge bi osrečili boljši odnosi v družini, službi, soseščini. Begunci, ki se drenjajo v Evropo, si najbolj želijo miru v svoji domovini. Mnogi mislijo, da bi jih osrečilo veliko denarja, npr. sedmica na lotu. Katera sreča je večja? In kaj pravzaprav je sreča? Za bolezen pravijo, da je odsotnost zdravja. Toda ali se zavedamo, da smo srečni, ko smo zdravi? Ne, to je nekaj kar imamo in ne cenimo, ker nismo izkusili pomanjkanja. Enako ne znamo ceniti svojega življenja, čeprav je čudežno, enkratno in nenadomestljivo. Vedno hlepimo po nečem novem, zunanjem, nepoznanem ... Bolezni, ki se nas lotevajo, so samo posledica tega, kar v življenju počnemo. In ne samo počnemo, tudi mislimo. Ameriški znanstvenik Bruce H. Lipton je odkril, da lastnosti naših življenj, ne določajo naši geni, ampak predvsem odzivi na dražljaje iz okolja (na internetu najdete veliko njegovih predavanj). Dokazuje, da so naše misli in prepričanja tista, ki oblikujejo zdravje našega telesa. V tem sploh ni edini. Zdenko Domančič je na vprašanje, kaj naj jemo, da bomo zdravi, odgovoril, da si veliko več težav nakopljemo z napačnim razmišljanjem kot pa s hrano. Ampak kakšno je napačno razmišljanje? Večinoma razmišljamo stihijsko. Naše misli so posledica prejetih informacij, ki pa so za nas večinoma, če že ne škodljive, pa vsaj nepotrebne. Kar pomislite, kako se počutite potem, ko ste pogledali TV-dnevnik. V vaš dom sta z njim prišla strah in nezaupanje. In nič boljše se ne dogaja tudi drugje. V službo pridete pod stresom, saj ste se zaradi prometa ves čas bali, da boste zamudili. Ker je vaš šef doživel enak stres, bo nerazpoložen, to pa se bo odražalo tudi v odnosu do vas in preostalih sodelavcev. Enako se godi tudi vašemu otroku v šoli. In ko vsi skupaj pridete, po dodatnem prometnem šoku domov, ste vsi pod stresom in odnosi so enostavno kaotični. Ja, vsi se vsak dan srečujemo z zelo podobnimi, če ne istimi težavami. Če ste slučajno že srečno upokojeni, ste mogoče osamljeni ali pa imate tako majhno pokojnino, da vas vsak dan skrbi, kako boste preživeli svojo starost. Pričakujemo rešitev, pa je ni od nikjer. Duhovni učitelji vseh ver in generacij nas neprestano opozarjajo, da smo sami kreatorji svojega življenja in da moramo tudi prevzeti zanj odgovornost. Kako? S pravim razmišljanjem! Kajti, kot pravijo modreci: kar mislimo, delamo, kar delamo, oblikuje naše navade. naše navade postanejo naš značaj, naš značaj pa postane naša usoda. Da pa začnemo pravilno misliti, moramo najprej umiriti svoj um. To ni niti najmanj preprosto. Vendar obstajajo tehnike, ki se jih je mogoče naučiti. Meditacija. Meditacija je dejavnost nedejavnosti. Je način umirjanja lastnega uma. Vsak se je lahko nauči, vendar nekdo rabi več, drugi manj časa, da jo obvlada. Z umiritvijo uma dosežemo mir v sebi, ta pa nam omogoča kontrolo misli, selekcijo informacij, premišljeno odzivanje in s tem bolj umirjeno življenje, boljše odnose, večjo ustvarjalnost, izboljšano telesno odpornost itn. Ni pomembno, kaj v življenju počnete, notranji mir, ki vam ga nudi meditacija, vam bo izboljšal življenje na vseh področjih. Preizkusite! Ali bomo torej spremenili svet? Da, spremenimo ga lahko tako, da najdemo mir vsak v sebi in ga nato delimo v okolje. P.s. Če želite meditirati v skupini, vas vabim, da se pridružite skupini, ki meditira vsak torek v prostorih kluba Orfej v Sinji Gorici 87, vsak četrtek pa v prostorih Društva upokojencev Vrhnika, Tržaška 12. Začetek ob 18 uri. Ana Kovačič Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček Prisrčen pozdrav, drage upokojenke in cenjeni upokojenci! Zakorakali smo v jesen in z njo bo tudi v društvu več dejavnosti. V naslednji številki boste lahko brali, kako lepo so se imeli na Madžarskem, kaj več bomo povedali o telovadbi v društvenih prostorih, pa o delavnici ročnih del, ki bo nadaljevala z delom v oktobru, enako tudi klekljarska delavnica, kamor vas vabimo. Kaj napovedujemo? V oktobru bomo organizirali Martinov kostanj na Primorskem z ogledom Luke Koper in zabavo, seveda, če bo dovolj prijav (vsaj za en avtobus). Nekateri so zelo žalostni, ker je odpadel kopalni izlet, a kaže, da ste se letos že dovolj nakopali. Ponovno poudarjam, da mora biti prijavljenih za kopanje deset dni prej vsaj trideset udeležencev! Kaj več pa naslednjič. V imenu UO Elica Brelih Družabno srečanje starejših članic in članov Društvo upokojencev Vrhnika vsako leto organizira družabno srečanje starejših, kjer se lahko srečajo s svojimi vrstniki, se pogovorijo in tudi poveselijo ob živi glasbi. Tudi letos je bilo tako. Sicer smo zaradi lepega vremena pričakovali še več udeležencev, a smo bili z obiskom zadovoljni. Še posebno so udeleženci Septembra 2015 so praznovali naši člani okrogle jubileje: Mici Lovrin, Blatna Brezovica, Vrhnika (1917) Matevž Trček, Dom upokojencev Vrhnika (1921) Anton Lenarčič, Cesta gradenj, Vrhnika (1923 Terezija Nagode, Na Livadi, Vrhnika (1923) Marija Novak, Notranjska c., Vrhnika (1930) Frančišek Drašler, Verd, Vrhnika (1935) Serafina Grilc, Tičnica, Vrhnika (1935) Ivan Jereb, Usnjarska c., Vrhnika (1935) Marija Žgavec, Kačurjeva c., Vrhnika (1935) Stanislav Gerdina, Lošca, Vrhnika (1935) Zofija Stare - Čelic, Pot k Studencu, Vrhnika (1935) Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visoki jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so septembra praznovali rojstni dan. Dejavne balinarke Poletje se poslavlja, me pa smo nadaljevale s tekmami. Julij in avgust sta bila bolj skromna meseca, tako da smo zasedle skromna mesta: od 5. do 7. Že 2. septembra smo osvojile pokal in prvo mesto v Logatcu za njihov občinski praznik. Nadaljevale smo doma, ko smo priredile tekmo za MAMIN MEMORIAL. Osvojile smo dobro tretje mesto. Vesele smo bile, ker je prvo mesto pripadlo našim Vrhničankam DI Vrhnika, ki so tudi naše balinarke, saj treniramo skupaj - torej je prehodni pokal ostal na Vrhniki. Številka 13 nam spet ni bila naklonjena, saj smo v Dragomerju zasedle skromno mesto, kar pa bomo, upam, popravile 17. septembra v Postojni »Posebna olimpiada« je bila v Ameriki (Los Angeles) v juliju 2015. Udeležila se je je tudi Vrhničanka Brigita Grom, ki je osvojila dve prestižni medalji, in sicer: zlato medaljo v dvojicah s soigralcem iz Logatca B. Lušino, ki sta postala olimpijska prvaka v balinanju dvojic, srebrno odličje pa je osvojila v kategoriji posameznic, kar pomeni, da je olimpijska podprvakinja v balinanju. Balinarke DU Vrhnika smo ji namenile velik aplavz in šopek. Čeprav je članica Društva invalidov Vrhnika, je tudi naša velika prijateljica in simpatizerka. Želimo ji še veliko uspehov in še veliko prestižnih medalj. (MP) zadovoljni, ker jih vsako leto pozdravi župan in najstarejši ter najstarejšemu pokloni darilce. Tudi članice in člani socialne komisije z upravnim odborom jim vsako leto pripravijo kakšno prijetno presenečenje. Po treh ali štirih urah klepeta, plesa in druženja se zahvaljujejo za dobro kosilo in veselo razpoloženje v želji, da se naslednje leto spet srečamo. Hvala vsem, ki so poskrbeli, da je bilo tako, kot je prav (za prevoze, za druženje, za pomoč, za prijazne besede ...). E. Brelih NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 13 28. september 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 13 • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Ani Veš, kako težko mi je na takih slovesih? Ker pa si to ti, je še težje. Morala bi povedati, kako smo me balinarke povezane s teboj. Ko sem se začela ukvarjati z balinanjem, si bila ti prva, ki me je opomnila, da imamo v sekciji ne samo prijetno delo, ampak tudi obveznosti. Dolga leta si pobirala članarino in jo tudi smotrno izkoriščala v dogovoru s preostalimi članicami ŽBS v DU Vrhnika. Bila si med ustanoviteljicami te sekcije. Dvakrat smo postale državne prvakinje. V obeh naslovih si bila prva v ekipi in še vedno lahko rečemo: »Bravo, Ani!« Najbolje si približala k ba-linčku. Izkoriščali smo tvojo natančnost in tudi srčnost v boju za zmago. Pogrešale smo te, ko ti bolezen ni več dovoljevala srečanj na balinišču. Občasno smo te tudi obiskovale. Morda premalokrat. Vedno si bila vesela naših obiskov. Ko si odšla v dom upokojencev, smo izvedeli, da se v njem dobro počutiš. Bile smo vesele. Ne smem pozabiti: v prvem zapisniku DeSUS Vrhnika piše, da si bila tudi tod ustanoviteljica. Vesel bo spomin nate! Med pogovori, ki jih imamo na treningih ali po tekmah in obujamo spomine, klepetamo tudi o tebi - in še bomo! Kjerkoli si že - ne bomo te pozabile! Hvala za vse, kar si nam zapustila! Marinka Petkovšek Sončki na Dleskovški planoti Tako kot se naši šolarji prvega septembra podajo spet v šolske klopi, smo si tudi Sončki spet oprtali svoje nahrbtnike in se podali novim izzivom in znanju naproti na prvi jesenski pohod. Vreme je bilo idealno za obisk visokogorja, zato je bil naš cilj macesni, ko pa smo se povzpeli še višje, nas je spremljalo le še ruševje. Nad Sedelcem nas je pot vodila predvsem po skalovju do Velikega vrha (2110 m). Na vrhu smo si vzeli čas za počitek, malico in prečudovit razgled. Kot na dlani so bili pred nami Ojstrica, za njo Planjava, na drugih straneh neba Raduha, Olše-va, pa Velika Planina ... V daljavi smo videli Obir v Avstriji in našo pravljično Peco. Po tratah smo se sprehodili do vrha Velike Zelenice (2114m) in z roba občudovali Robanov kot globoko pod nami. Bujnega poletnega cvetja ni bilo več, z modrimi cvetovi sta nase opozarjala le Hayekova preobjeda, ki je kamniškoalpski ende-mit in resasti sviščevec. Ko smo prispeli nazaj na planino Ravne, smo se skupaj z našim Radom poveselili njegovega šestinsedemdesetletnega jubileja. Rado nam je lahko s svojo vitalnostjo in humorjem vsem za vzgled. Tako smo naš pohod pripeljali h koncu. Vsak pohod je kot življenje, včasih strm, včasih raven, včasih obsijan s soncem, včasih pa oblačen. Z vsakega pohoda pa se vrnemo nasmejani, polni novega znanja in izkustev, ki nam lepšajo in lajšajo naše vsakodnevne poti. Bernarda Vehar Barjani na Pršivcu V torek, 8. septembra, smo se Barjani po dvomesečnih počitnicah skoraj sredi noči (ob šesti uri zjutraj) s kombijem in minibu-som odpeljali na pohod proti Pršivcu. Pohod smo začeli s počasnim vzponom s parkirišča Vogar, ki pa se je kmalu postavil pokonci in naša kolona je postajala vedno bolj zelena (naše majice so lepe zelene barve). Na poti proti Vo-dičnemu vrhu se nam je nepričakovano odprl čudovit pogled na Triglav, Tosc, Veliki Draški vrh in ostale vrhove. Veseli smo bili koče na planini Pri Jezeru, kjer smo si privoščili malico iz nahrbtnikov in malo počili. Naš naslednji cilj je bila planina Viševnik, kjer nas je oskrbnik Jele pričakal s harmoniko. Kljub utrujenosti in slabšim vremenskim obetom smo se složno odločili, da se bomo povzpeli na Tatjana nas je razmestila pred mogočno panoramo Planjave in Ojstrice. (Foto Tatjana Rodošek) kraška Dleskovška planota ali Veža, ki je v Kamniško-Savin-skih Alpah. Do planine Ravne, 1500 metrov visoko, sta nas pripeljala minibus in kombi, nato smo nadaljevali peš po razgibani planoti proti prelazu Sedelce (1840m) med Dleskovcem in Velikim vrhom. Med pohodom smo bili pozorni na višinske rastlinske pasove. Prvi je bil mešani gozd s smrekami in macesni, nato so bili samo naš prvotni cilj, to je 1761 m visok Pršivec. Ob poti nanj smo videli vhod v Majsko jamo, ki je dolga 570 m, ter zeleno jelšo, so-rodnico naše črne jelše, ter zapozneli rdeči slizek. Na vrhu smo bili poplačani z lepim razgledom na Spodnje Bohinjske gore, videli smo Komno, pod seboj pa smo občudovali Bohinjsko jezero v vsej njegovi veličini. Počasi in previdno smo se vračali na planino Viševnik, kjer nas je že čakala okusna jota, ki nas je kar malo polenila. Pospremljeni z zvoki harmonike smo se po lažji poti odpravili proti planini Pri Jezeru, od tam pa nadalje- vali spust proti parkirišču pod planino Blato, kjer sta na nas že čakala Mateja in Tadej. Hvala Frenku in Sonji za dobro načrtovan in varno izpeljan pohod ter lepo vreme. Zapisal: Milan Pavlin, foto: Sonja Zalar Bizjak Vandrovke na Jezerskem Poleg šolarjev se je tudi za nas začela nova sezona 2015/2016. Vandrovke smo se odpeljale na Jezersko. Letošnji prvi september je bil lep vroč dan v dolini in topel prijeten z vetričem na planini. Daleč tam na severu Ljubljane, kjer se vidijo vrhovi Kamniških planin, leži majhna deželica, čisto samosvoja, obdana od visokih gora, Jezersko. Ob zanimivem Planšarskem jezeru, ki se lesketa v soncu, kjer plavajo račke, je poleg jezera gostišče, kjer se popotnik lahko okrepča, posedi in se naužije lepot. Če se še malo sprehodi in ozre okoli sebe, lahko opazi znano kuliso belih lepotcev od Grintovca do Babe. Nekje sem zasledila: »O, Slovenci, tudi mi imamo nebesa, samo opazovati jih je treba.« Veliko je kulturnih in naravnih znamenitosti in galerij. Obiskovalec lahko izkoristi veliko aktivnosti poleti in pozimi. Dnevni izleti, sprehodi, pohodništvo, alpinizem, jahanje, kolesarjenje in ribolov. Pozimi je priljubljen tek na smučeh, pa drsanje in hokej, sankanje in turno smučanje. Namestite se lahko v hotelih, apartmajih, na turističnih kmetijah, v penzionih, planinski koči, kampih, počitniških hišicah in hostlu. Me, Vandrovke, z vodnikom Milanom smo krenile proti tovorni žičnici, ki vozi tovor na Češko kočo. Poleg je bila nekdaj tudi žičnica, ki je oskrbovala kočo na Ledinah, pa jo je poškodovala strela. Lahko se tudi peš podate na Ledine pozimi, kjer so smučarske radosti. Pot je bila prijetna, lahka, malo sončna in veliko sence. Vračali smo se po tematski poti. Milan nam je sproti pripovedoval razne zanimivosti. Tako je šestindvajset Vandrovk in trije Van-drovčki zvedelo mnogo novega na prijetni poti po Jezerskem. Prehitro je minil dan, a v naših srcih bodo ostali najlepši vtisi s tega gorskega bisera. Letos je v avgustu potekal že 57. Ovčarski bal ob Planšarskem jezeru. To je najstarejša slovenska etnološka prireditev. Nekoč, med obema vojnama, je bila na Jezerskem očesna klinika, ki je bila v Hotelu Kazina. Veliko Čehov je hodilo tja na zdravljenje in tako so leta 1900 zgradili Češko kočo na Sp. Ravneh. Naj zaključim: »Postoj, popotnik in poglej ta biser naše domovine.« Zahvaljujemo se vodniku Milanu za prijetno vodenje in si želimo še druženja z njim. Hvala. Besedilo in foto: Fani Šurca Na podlagi 95. člena Poslovnika o delu Občinskega sveta občine Vrhnika je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 6. seji dne 24. 9. 2015 sprejel Odredbo o spremembah in dopolnitvah Odredbe o prometni ureditvi in uvedbi časovno omejenega parkiranja na javnih parkiriščih v Občini Vrhnika 1. člen V Odredbi se spremenijo priloge V., IV., IX. In XII. 2. člen Vse ostale določbe odredbe ostajajo še naprej v veljavi. 3. člen Ta odredba se objavi v uradnem občinskem glasilu Naš časopis in prične veljati osmi dan po objavi. (glej skice spodaj) Številka: 371-10/2015 (6-08) Datum: 24. 9. 2015 Župan Stojan Jakin l.r. Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. list RS, št. 33/07, 70/08-ZTO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP, 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14-odl. US in 14/15-ZUUJFO) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09) je Občinski svet Občine Vrhnika na 6. seji dne 24. 9. 2015 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O ZAZIDALNEM NAČRTU ZA DEL OBMOČJA UREJANJA V2S/2 GABRČE 2 I. Splošne določbe 1.člen (1) S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o zazidalnem načrtu za del območja urejanja V2S/2 Gabrče 2 (Ur. list RS, št. 278/2001, 318/2005, 395/2012, 408/2013; v nadaljevanju Spremembe in dopolnitve ZN Gabrče 2), ki jih je izdelalo podjetje Suhadolc arhitekti d.o.o., julij 2015. (2) Območje Sprememb in dopolnitev ZN Gabrče 2 zajema zemljišči s parc. št.: 975/1 in 976/1 k.o. Vrhnika. 2. člen Sestavni del Sprememb in dopolnitev ZN Gabrče 2 so spremembe in dopolnitve tekstualnega in grafičnega dela. II. Spremembe in dopolnitve ZN 3. člen Besedilo 1. člena se spremeni tako da se glasi: »S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt Gabrče 2 za del območja urejanja V2S/2.« 4. člen Besedilo 4. člena se spremeni tako, da se glasi: » (1) Območje obdelave se nahaja v katastrski občini Vrhnika. Meja območja urejanja poteka iz izhodiščne točke na SZ vogalu v smeri urinega kazalca po severni meji ceste s parc. št. 2858/2, nato se obrne proti JV in poteka po zunanji meji cest s parc. št. 2883/9 in 2854/36, nakar se obrne proti JZ in poteka po meji med zemljiščem parc. št. 748, 2867/2, 749, 750/2, 751/2, 751/1, 756/1 2854/18 in regionalno cesto s parc. št. 767, nato se zalomi proti SZ in poteka po mejah parc. št. 2854/18, 969/3 in 965/1, nakar se obrne proti S in poteka po mejah parc. št. 965/1, 969/4 in 969/1 ter se po prečkanju parc. št. 972/1 in 972/2 zaključi v izhodiščni točki. Priloga IV. Prikaz lokacije časovno omejenega parkiranja Priloga IX. Prikaz lokacije časovno omejenega parkiranja Priloga IX. Prikaz lokacije časovno omejenega parkiranja Priloga V. Prikaz časovno omejenega parkiranja na Poštni pri Športnem parku na Vrhniki. na trgu Karla Grabeljška na Vrhniki. pred vhodom v Kulturni center na Vrhniki. ulici. NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 14 14 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 28. september 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si (2) Znotraj tega območja se nahaja območje ZN za del območja urejanja V 2S/2 Gabrče (Ur. list RS, št. 60/99), ki je izvzeto iz urejanja s tem zazidalnim načrtom, razen v delu, ki se nanaša na zasnovo prometne ureditve, zasnovo komunalne in energetske ureditve ter komunalne in energetske priključke na obstoječe vode, ki se nahajajo izven območja urejanja. (3) Območje urejanja se zaradi predvidene razširitve obstoječe zbirne ceste proti SV po potrebi razširi še na zemljišča parcel k.o. Vrhnika, št.: 994/1, 2854/31, 994/3, 994/4, 997/6, 997/3, 997/4, 991/2, 991/1. (4) Potek komunalnih in energetskih priključkov izven območja urejanja je predviden po zemljišču parc. št.: - vodovod: 2858/2 - TK kanalizacija: 994/4, 994/3, 2854/31, 2854/32, 2854/20, 2854/42, 2858/2 - sanitarna kanalizacija: 1098, 1100/2, 1101, 1094, 2866/4, 1062, 1064, 1070/1, 1053/3, 1053/2, 1052, 1049/3, 1050/1, 2890/1, 1619/1, 1613/4, 1612/1, 1613/1, 1045/4.« 5. člen Besedilo 5. člena se spremeni tako, da se glasi: » (1) Površina, ki jo obravnava zazidalni načrt, je stavbno zemljišče, predvidena za stanovanjsko gradnjo in spremljajoče dejavnosti na podlagi urejanja s prostorskim izvedbenim načrtom. (2) V skladu s programsko zasnovo za območje zazidalnega načrta Gabrče 2 je opredeljena za pozidavo z stanovanjskimi objekti, ki so individualni enodružinski do največ dvostano-vanjski. Dvostanovanjski so lahko, če je možno na pripadajoči parceli, brez večjih posegov v konfiguracijo terena, zagotoviti zadostno število parkirnih mest (min. 2 PM na stanovanje). (3) V stanovanjskih objektih so dovoljene ne-moteče poslovne dejavnosti, oziroma dejavnosti, ki ne povzročajo hrupa ali povečanega prometa. (4) V območju so dovoljeni naslednji posegi: rušitve obstoječih objektov, sanacija in priprava stavbnega zemljišča, rekonstrukcije in vzdrževanje objektov, naprav in površin, gradnja in obnova javne gospodarske infrastrukture, hortikulturna ureditev zunanjih površin. (5) Objekti, v katerih se bo odvijala poslovna dejavnost, morajo zagotoviti dodatna potrebna parkirna mesta na parceli objekta. Posamezna parkirna mesta so lahko v sklopu objekta, kot garaže ali na prostem zaščitena z nadstre-šnicami. (6) V območju je predvidena tudi ureditev interne dostopne poti (v nadaljevanju dostop 6), višinska regulacija obstoječega kraškega terena, ureditvi dostopa do obstoječega stanovanjskega objekta na parc. št. 969/7 in uvoza na dostopno pot s parc. št. 969/6, obe k.o. Vrhnika. (7) V območju so dovoljeni naslednji posegi: odstranitev objektov, rekonstrukcija, vzdrževanje objektov ter gradnja javne komunalne, energetske in prometne infrastrukture.« 6. člen Naslov 7. a člena se spremeni tako, da se glasi: »(pogoji za arhitektonsko oblikovanje na zemljiščih s parc. št.: 973/5, 973/6, 973/7, 2858/2-del, 969/1, 969/12, 972/1-del, 970/2, 969/6-del, 969/7-del, 2854/60-del, 748/1, 748/2, 2867/2, in 2854/62-del, k.o. Vrhnika)« 7. člen Naslov 7. c člena se spremeni tako, da se glasi: »(pogoji za arhitektonsko oblikovanje na ze-mljišcih s parc. št.: 958/4, 958/7, 958/8, 958/9, 958/11, 958/12, k.o. Vrhnika.)« 8. člen Doda se novi 7.e člen, ki se glasi:: »(pogoji za arhitektonsko oblikovanje na zemljiščih s parc. št.: 975/1 in 976/1, k.o. Vrhnika) (1) Na zemljišču s parc. št. 975/1 k.o. Vrhnika je predviden stanovanjski objekt z naslednjimi določili: - osnovni objekt ima tloris v obliki podolgovatega pravokotnika z merami 13,5 x 9,5 m; - odmiki so razvidni iz grafične priloge z urbanističnimi in arhitektonskimi pogoji; - višinski gabarit je max. K+P+M; - kleti so neobvezne, razen v primerih, ko se morajo izvesti zaradi konfiguracije terena. Kleti so v celoti ali delno vkopane. Globina in oblika vkopa se prilagaja dovoljenim kotam tlaka etaž in obliki naravnega terena; - višina kolenčnega zidu v mansardi je 1,0 m s toleranco +-20cm; - dovoljene so medetaže in visoka pritličja, če sledijo naravni obliki terena. Medetažni objekti morajo imeti enovito streho brez višinskih zamikov; - kote tlakov pritličja ali kleti posameznih objektov so podane v grafični prilogi z urbanističnimi in arhitektonskimi pogoji. Navedene so kote tistih etaž, v katerih so predvidene garaže oziroma do katerih je urejen dovoz z zbirne ali dostopne ceste; - toleranca pri teh kotah je+-0,5 m z namenom smiselne prilagoditve raščenemu terenu; v primeru, da je objekt visoko pritličen ali me-detažen, je toleranca +-1,5m ob pogoju, da ni presežena max. višina fasade 6,5 m. - streha je simetrična dvokapnica s slemenom v smeri daljše stranice, naklonom od 38 do 42 stopinj. Kritina je opečna ali reliefna betonska opečne barve. - objekt se navezuje na cesto (parcela št. 978/2 k.o. Vrhnika); - Dovoljena je postavitev nezahtevnih objektov, skladno z veljavno zakonodajo in občinskimi predpisi, - Stanovanjski objekt in nezahtevni objekti morajo biti odmaknjeni od mej sosednjih parcel najmanj 4,0 m. V kolikor so odmiki nezahtevnih objektov manjši je potrebno pridobiti soglasje lastnikov sosednjih parcel. - Objekt se priključuje na obstoječo prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo v bližnjih cestah (2) Na zemljišču s parc. št. 976/1 k.o. Vrhnika je predviden stanovanjski objekt z naslednjimi določili: - osnovni objekt ima tloris v obliki podolgovatega pravokotnika širine 10 m in dolžine 14,15 m - dopustna je razširitev osnovnega objekta po dolžini do +3,5 m in z višinskim gabaritom max. K+P; - odmiki so razvidni iz grafične priloge z urbanističnimi in arhitektonskimi pogoji. - višinski gabarit je max. K+P+M; - kleti so neobvezne, razen v primerih, ko se morajo izvesti zaradi konfiguracije terena. Kleti so v celoti ali delno vkopane. Globina in oblika vkopa se prilagaja dovoljenim kotam tlaka etaž in obliki naravnega terena; - višina kolenčnega zidu v mansardi je 1,0 m s toleranco +-20 cm; - dovoljene so medetaže in visoka pritličja, če sledijo naravni obliki terena. Medetažni objekti morajo imeti enovito streho brez višinskih zamikov; - kota tlaka pritličja znaša 360,75 m.n.v +-0,5 m; - streha je simetrična dvokapnica s slemenom v smeri daljše stranice, naklonom od 38 do 42 stopinj. Kritina je opečna ali reliefna betonska opečne barve; - dopustna je dograditev garaže kot prizidka z etažnostjo K+P in z merami 8,1 x 6,9 m v kleti oziroma 9,9 x 8,1 m v pritličju; nad garažo je dopustna izvedba zimskega vrta - dovoli se postavitev pritlične lope velikosti max. 7,5 x 5,3 m (3) Na zemljiščih s parc. št.: 975/1 in 976/1, k.o. Vrhnika veljajo še naslednji pogoji za urejanje odprtega prostora: - Pri urejanju in oblikovanju odprtega prostora je potrebno upoštevati kraško značilnost območja. Dno vrtač se ne sme zasipati; teren se načeloma oblikuje z brežinami. Podporni zidovi se smejo izvesti le, kjer so neobhodno potrebni (neposredna okolica objektov). Visoki so lahko maksimalno 1,2 m. Vidna površina podpornih zidov mora biti iz naravnega kamna. Zelene površine naj se pretežno zasajajo z avtohtono vegetacijo. - Ograje med parcelami niso priporočljive. Če so neobhodno potrebne, so lahko le iz žičnega pletiva, obraslega z živico, vendar ne smejo sekati dna vrtač.« 9. člen V 11.členu se doda novi četrti odstavek, ki se glasi: »(4) Priključitev objektov na zemljišču s parc. št. 975/1 in 976/1 je možna na sekundarni javni vodovod PE 110, s priključno cevjo PE 1, v globini 1,2 m ter zaščiteno z zaščitno cevjo dimenzije 6/4 in montažo vodomernega števca. Statični tlak na odjemnem mestu na 344,90 m.n.v. (vodomeru) bo od 3,2 do 4,2 bar. Statični tlak na odjemnem mestu za parcelo 975/1 na 344,90 m.n.v. (vodomeru) bo od 3,2 do 4,2 bar. Statični tlak na odjemnem mestu za parcelo 976/1 na 360,75 m.n.v. (vodomeru) bo od 1,8 do 2,8 bar. Zaradi občasnega nižjega tlaka v omrežju priporočamo uporabo hidropaka. Minimalni odmik objektov od vodovoda je 5,0 m.« 10. člen Peti odstavek 12. člena se spremeni tako, da se glasi: »(5) Objekti se lahko priklopijo na javni kanal le z sanitarno odpadno vodo. Meteorne odpadne vode iz streh in utrjenih površin je potrebno voditi ločeno od sanitarnih odpadnih voda v skladu z veljavnimi predpisi v ponikanje.« 11. člen Druga alineja, drugega odstavka, 16. člena se spremeni tako da se glasi: » - Vsak stanovanjski objekt ima na svoji parceli predvideno odjemno mesto za zabojnik za organske in ostale odpadke v izmeri vsaj 5,0 x 1,0 m.« III. Končne določbe 12. člen Prostorski načrt s prilogami je stalno na vpogled na pristojnem oddelku Občine Vrhnika. 13. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. 14. člen Ta odlok prične veljati petnajsti dan od objave v občinskem glasilu Naš časopis. Številka: 3505-7/2015 Vrhnika, 24. 9. 2015 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l. r. Na podlagi od 55. do 61.a. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni l. RS, št. 33/07, 108/09, 57/12, 109/12, 76/14, 14/15) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09) je Občinski svet Občine Vrhnika na 6. seji dne 24. 9. 2015 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O ZAZIDALNEM NAČRTU OSNOVNE ŠOLE POD HRUŠEVCO NA VRHNIKI I. Splošne določbe 1. člen S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o zazidalnem načrtu Osnovna šola Pod Hruševco na Vrhniki (Uradni l.RS št. 64/96; 30/97; v nadaljevanju Spremembe in dopolnitve ZN Osnovna šola Pod Hruševco), ki jih je izdelalo podjetje Arhikultura d.o.o., pod številko projekta št. 02/2015. 2. člen Spremembe in dopolnitve ZN Osnovna šola Pod Hruševco vsebujejo spremembe in dopolnitve tekstualnega in grafičnega dela. Tekstualni del vsebuje besedilo odloka (sprememb in dopolnitev) Grafični del vsebuje: - izsek iz kartografskega dela OPN občine Vrhnika s prikazom območja ZN v merilu 1: 1000 - izsek iz grafičnega dela ZN v merilu 1: 500 - arhitekturna zazidalna situacija (spremembe in dopolnitve) v merilu 1: 250 - komunalna ureditev (spremembe in dopolnitve) v merilu 1: 250 3. člen Spremembe in dopolnitve imajo naslednje priloge: - izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta - prikaz stanja prostora - strokovne podlage na katerih temeljijo rešitve sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta - smernice in mnenja - obrazložitev in utemeljitev sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta II. Spremembe in dopolnitve ZN 4. člen Besedilu 2. člena se doda novi odstavek, ki se glasi: Spremembe in dopolnitve ZN Osnovna šola Pod Hruševco Tekstualni del vsebuje besedilo odloka (spremembe in dopolnitve). Grafični del vsebuje: - izsek iz kartografskega dela OPN občine Vrhnika s prikazom območja ZN v merilu 1: 1000 - izsek iz grafičnega dela ZN v merilu 1: 500 - arhitekturna zazidalna situacija (spremembe in dopolnitve) v merilu 1: 250 - komunalna ureditev (spremembe in dopolnitve) v merilu 1: 250 Na koncu 2. člena se doda besedilo: » Grafični prikazi: arhitekturna zazidalna situacija (spremembe in dopolnitve) v merilu 1: 250 in komunalna ureditev (spremembe in dopolnitve) v merilu 1: 250, nadomestijo grafične liste pod številko 6. Arhitektonsko zazidalna situacija M 1: 250 in pod številko 12. Komunalna ureditev M 1: 250 v delu, ki se nanaša na spremembe in dopolnitve ZN Osnovna šola Pod Hruševco. Vsebina sprememb in dopolnitev, ki na ostalih grafičnih kartah ni prikazana (zelene površine, prostorski prikaz-perspektiva, pogledi...) je smiselno podrejena grafičnim prikazom: arhitekturna zazidalna situacija (spremembe in dopolnitve) v merilu 1: 250 in komunalna ureditev (spremembe in dopolnitve) v merilu 1: 250.« 5. člen V 5. členu se na koncu doda nov 5. odstavek, ki se glasi: » Severnemu (S) kraku stavbe osnovne šole se v severozahodnem (SZ) nepozidanem vogalu dozida »plomba«, ki sledi severozahodni (SZ) in jugozahodni (JZ) fasadni liniji obstoječega objekta.« 6. člen V 6. členu se na koncu doda nov 4. odstavek, ki se glasi: » Dozidava - plomba se v delu nameni za ureditev povečanja obstoječe jedilnice ter v delu za dodatne učilnice. V skupnem obsegu pa kot večnamenski prostor.« 7. člen V 7. členu se na koncu člena doda nova alinea, ki se glasi: »Oblikovalske rešitve za dozidavo - plombo in nadstrešnice Tlorisni gabariti: 16,70m x 13,90m. Vertikalni gabariti: ne presegajo vertikalnih gabaritov obstoječe zgradbe šole. Fasade in streha: se arhitekturno prilagodijo obstoječi arhitekturi objekta. Konstrukcija: se inženirsko prilagaja obstoječi konstrukciji ob zagotavljanju zakonsko predpisanih bistvenih zahtev, ki so zahtevane pri gradnji objektov. Za potrebe povečanja funkcionalnosti zunanjih manipulacijskih površin se lahko ob objektu izvedejo nadstrešnice, ki morajo biti oblikovno enake in usklajene z obstoječo arhitekturo objekta. Konstrukcija mora biti taka, da ne zmanjšuje osvetljenosti prostorov v objektu.« 8. člen V 18. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi: » Če se pri projektiranju in izvedbi dozidave-plombe ugotovi, da je potrebno premestiti katerega od infrastruk-turnih vodov, se projektiranje in izvedba naredi skladno s pogoji upravljalca dotičnega voda. Pri tem so za zagotovitev optimalnih rešitev dopustne smiselne in utemeljene tolerance pri poteku tras in njihovemu dimenzioniranju. III. Končni določbi 9.člen Odlok o spremembah in dopolnitvah ZN Osnovna šola Pod Hruševco je stalno na vpogled na Občini Vrhnika, na oddelku pristojnem za urejanje prostora. 10.člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Številka: 3505-6/2015 (5-01) Vrhnika, 24. 9. 2015 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l. r. Na podlagi od 55. do 61.a. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni l. RS, št. 33/07, 108/09, 57/12, 109/12, 76/14, 14/15) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09) je Občinski svet Občine Vrhnika na 6. seji dne 24.9.2015 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O UREDITVENEM NAČRTU OBMOČJA PRISTAVA V BISTRI I. Splošne določbe 1. člen S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o ureditvenem načrtu ob- močja Pristava v Bistri (Uradni l. RS, št. 1/98, 18/98), (v nadaljevanju spremembe in dopolnitve UN Pristava v Bistri), ki jih je izdelalo podjetje Sonet d.o.o., pod številko projekta št. 1453-39/14, julij 2015. 2. člen Sestavni del sprememb in dopolnitev UN Pristava v Bistri so spremembe in dopolnitve tekstualnega in grafičnega dela. II. Spremembe in dopolnitve 3. člen V 2.členu se v 5. alineji drugega odstavka navedba »Ureditvena situacija območja v m 1:500 (list 8)« zamenja z navedbo »Ureditvena situacija območja - spremembe in dopolnitve v merilu: 1:500 (list B.2),« 4. člen Besedilo 3. člena se spremeni tako, da se glasi: » Ureditveni načrt obsega območje med Šimnovim potokom na severu, potjo na Barje na vzhodu, parkiriščem Tehniškega muzeja Slovenije na jugu in cesto Vrhnika-Borovni-ca na zahodu, to so zemljišča s parcelimi številkami *160, 1624/4, 1624/7, 1624/8, 1624/9, 1624/10, 1624/11 in 1871/1 - del, vse k.o. Verd. « 5. člen 2. alineja prvega odstavka 4. člena se spremeni tako da se glasi: » - povečanje paviljona ob Šimnovem grabnu (oznaka 1), « 6. člen V prvem odstavku 4. člena se doda 7. in 8. ali-neja, ki se glasita: » - postavitev odprtega paviljona (oznaka 3), - postavitev začasne opreme za daljše obdobje za izvajanje različnih dejavnosti kot dopolnitev gostinske ali hotelske ponudbe (rekreacija, fitness, wellnes, posebni dogodki: pogostitve, razstave ...). « 7. člen V 5. členu, v točki b), se črtata 2. in 3. alineja 8. člen Prvi odstavek 6. člena se spremeni tako, da se glasi: » Arhitektonsko oblikovanje objektov obsega: rekonstrukcijo Pristave, povečavo paviljona ob Šimnovem potoku (objekt 1), postavitev novega malega paviljona (objekt 2), ki skriva rezervoar utekočinjenega naftnega plina, v nadaljnjem besedilu UNP, in voziček s smetmi ter postavitev odprtega paviljona (objekt 3). « 9. člen V 6. členu se točki b) in c) spremenita tako, da se glasita: » b) Paviljon ob Šimnovem potoku se poveča. Tlorisno dimenzije so 6,3 m x 19,0 m, z dodatkom 3,2 m x 6,0 m na J strani. Streha je dvo-kapnica z opečnim bobrovcem, streha sledi tlorisni zasnovi objekta. c) Novi mali paviljon je maska za rezervoar UNP in voziček s smetmi. Tlorisne mere so 5,0 m x 8,0 m. Streha je dvokapnica z opečnim bo-brovcem, streha sledi tlorisni zasnovi objekta. « 10. člen V 6. členu se doda točka d), ki se glasi: » d) Tlorisne dimenzije odprtega paviljona so 7,0 x 7,0 m. Streha je štirikapnica z opečnim bo-brovcem. « 11. člen V 7. členu se točki d) in e) spremenita tako, da se glasita: » d) Komunalne odpadne vode se odvajajo v malo čistilno napravo. Očiščena voda se odvaja prek obstoječega iztoka v Šimnov graben, v SV delu območja. Odvajanje komunalnih odpadnih vod mora biti skladno z veljavno zakonodajo, ob vsaki spremebi ali posegu v način odvajanja komunalnih odpadnih vod je potrebno pridobiti vodno soglasje. e) Meteorne vode iz objekta Gostilne Bistra in pripadajočih površin se ločeno odvajajo v Šimnov graben. Meteorne vode z javne poti se ločeno odvajajo v barjanski jarek vzhodno od območja. Odvajanje padavinskih odpadnih vod mora biti skladno z veljavno zakonodajo, ob vsaki spremembi ali posegu v način odvajanja padavinskih odpadnih vod je potrebno pridobiti vodno soglasje. « 12. člen V 7. členu se doda točka g), ki se glasi: » g) Na območju UN Pristava v Bistri se določi prostor za postavitev ekološkega otoka, v izmeri 5,00 x 1,00 m. Prostor za postavitev ekološkega otoka se določi ^pred izvedbo, v dogovoru z lastnikom zemljišča, Občino Vrhnika in izvajalcem javne službe odvoza in zbiranja odpadkov (JP KPV d.o.o.). Dostop do zabojnika mora biti dovolj velik in primerno utrjen, da omogoča dostop standardnih smetarskih vozil. « 13. člen V drugem stavku 9. člena, se navedba »z restavriranjem« nadomesti z navedbo »s povečanjem« 14. člen 10. člen se spremeni tako, da se glasi: » Ob upoštevanju vseh ostalih pogojev in v soglasju z nosilci urejanja prostora je toleranca gabaritov ± 0,5 m, lokacija objektov 1-3 se lahko prilagodi zunanji ureditvi. « 15. člen Besedilo 11. člena se črta. 16. člen Doda se nov 11. člen, ki se glasi: » Glede na varstvene režime, ki veljajo na območju UN Pristava v Bistri je za vse posege pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja potrebno pridobiti: a) Kulturnovarstveno soglasje, pri posegih v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika ter območje registrirane dediščine potrebno pridobiti (območja enota ZVKD). Za poseg v objekt ali območje KD se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki KD uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa vzdrževalna dela in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi tega odloka ali drugih predpisov. b) Soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline, za izvedbo predhodne arheološke raziskave pri vseh posegih v zemeljske plasti (minister pristojen za področje varstva kulturne dediščine). Pred pridobitvijo kulturnovar-stvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah. Obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba. Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. « 17. člen Doda se nov 12. člen, ki se glasi: » Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je pred pridobitvijo gradbenega dovoljena ali dovoljenja za poseg, potrebno v skladu s 150. in 151.a členom zakona o vodah pridobiti vodno soglasje. Vodno soglasje je potrebno pridobiti za: - poseg na vodnem in priobalnem zemljišču, - poseg zaradi odvajanja odpadnih voda. Pri načrtovanju posegov je potrebno upoštevati določbe Zakona o vodah. Prepovedane so dejavnosti in posegi, ki bi lahko: - ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, - zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, - ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, - onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. « 18. člen 12. člen se spremeni v 13. člen 13. člen se spremeni v 14. člen 14. člen se spremeni v 15. člen III. Končne določbe 19. člen Odlok o spremembah in dopolnitvah UN Pristava v Bistri je stalno na vpogled na Občini Vrhnika, na oddelku pristojnem za urejanje prostora. 20. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Št. 3505-10/2014 (5-01) Vrhnika, dne 24. 9. 2015 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l. r. Na podlagi 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, 365/09), 6. člena Zakon o voznikih (Uradni list RS, št. 109/10 in 25/14) je Občinski svet Občine Vrhnika na 6. seji dne 24. 9. 2015 sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi in delovanju Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu 1. člen Spremeni se 3. člen odloka tako, da se glasi: »Svet šteje deset članov, ki jih na podlagi predlogov udeleženih organizacij predlaga Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in administrativne zadeve, imenuje pa Občinski svet Občine Vrhnika za mandatno dobo štirih let. Po poteku mandata so člani lahko ponovno imenovani.« 2. člen V 4. členu odloka se doda nova alinea: » - predstavnik Medobčinskega inšpektorata in redarstva« 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Številka: 007-1/2015 (6-04) Datum: 24. 9. 2015 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r. Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi - ZLS (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - Odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - Odl. US, 40/12 - ZUJF in 14/14 - ZUUJFO) je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 6. redni seji dne 24. 9. 2015 sprejel S T A T U T OBČINE VRHNIKA I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (1) Občina Vrhnika (v nadaljnjem besedilu: občina) je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: Bevke, Bistra, Blatna Brezovica, Drenov Grič, Jamnik, Jerinov Grič, Lesno Brdo, Mala Ligojna, Marinčev Grič, Mirke, Mizni Dol, Padež, Podlipa, Poko-jišče, Prezid, Sinja Gorica, Smrečje, Stara Vrhnika, Strmica, Trčkov Grič, Velika Li-gojna, Verd, Vrhnika, Zaplana, Zavrh pri Borovnici. (2) Sedež občine je na Vrhniki, Tržaška cesta št. 1. (3) Občina je pravna oseba javnega prava s pravico pridobivati, posedovati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. (4) Občino predstavlja in zastopa župan. NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 15 28. september 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika MAŠ ČASOPIS 15 (5) Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni po postopku, ki ga določa zakon. Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom. 2. člen (1) Na območju občine so ustanovljene krajevne skupnosti kot ožji deli občine. Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status krajevnih skupnosti so določeni s tem statutom in odlokom občine. (2) Imena in območja krajevnih skupnosti so: Krajevna skupnost Bevke: Bevke, s sedežem: Bevke 17, 1358 Log Krajevna skupnost Blatna Brezovica: Blatna Brezovica, s sedežem: Blatna Brezovica 12, 1360 Vrhnika Krajevna skupnost Drenov Grič - Lesno Brdo: Drenov Grič, Lesno Brdo (znotraj meja Občine Vrhnika), s sedežem: Drenov Grič 25, 1360 Vrhnika Krajevna skupnost Ligojna: Mala Ligojna, Velika Ligojna, s sedežem: Velika Ligojna 35, 1360 Vrhnika Krajevna skupnost Padež - Pokojišče - Za-vrh: Padež, Pokojišče, Zavrh pri Borovnici, s sedežem: Pokojišče 17, 1353 Borovnica Krajevna skupnost Podlipa - Smrečje: Pod-lipa, Smrečje, s sedežem: Smrečje 7, 1360 Vrhnika Krajevna skupnost Sinja Gorica: Sinja Gorica, s sedežem: Sinja Gorica 999, 1360 Vrhnika (hiša še nima hišne številke) Krajevna skupnost Stara Vrhnika: Stara Vrhnika, s sedežem: Stara Vrhnika 107a, 1360 Vrhnika Krajevna skupnost Verd: Bistra, Mirke, Verd (Brigadirska cesta, Cankarjevo nabrežje, Cesta Krimskega odreda, Cesta na barju, Cesta na polju, Čolnarska cesta, Ja-grova cesta, Janezova cesta, Kačurjeva cesta, Kotnikova cesta, Ledina, Pionirska cesta, Sternenova cesta, Stranska cesta, ulica Verd), s sedežem: Verd 100, 1360 Vrhnika. Krajevna skupnost Vrhnika Breg: Cankarjev trg: 2, 2a, 2b, 3, 3a, 4, 7, 8, 11, Čuža: 6, 8, 10, 12, Delavsko naselje, Jelovškova ulica, Kolodvorska ulica, Kuclerjeva ulica, Ljubljanska cesta, Mokrice, Možinova ulica, Na klancu: 1-10, 10a, 11, 12, 12a, 13-18, 18a, 18b, 19-21, 21a, Na livadi, Ob izviru, Ob progi, Opekarska cesta, Partizanski tabor, Pod Hruševco, Pot na Košace, Pot na Toj-nice, Robova cesta, Rožna ulica, Sivkina ulica, Stara cesta: 1, 1a, 3, 5, 7, 9, 11, 12, 14, 16, 17, 17a, 20, Travniška ulica, V zatišju, Vrtnarija, s sedežem: Tržaška cesta 11, 1360 Vrhnika. Krajevna skupnost Vrhnika Center: Cankarjev trg: 1, 1b, 1c, 5, 6, 6a, 9, 10, Cesta 6. maja, Cesta gradenj, Gradišče, Kopališka ulica, Krožna pot, Krpanova ulica, Lošca, Mrakova cesta, Na Klisu, Na zelenici, Ob igrišču, Ob Ljubljanici, Poštna ulica, Pot v Močilnik, Prečna pot, Ribiška pot, Stara cesta: 2, 2a, 4, 4a, 6, 8, 10, 13, 15, 18, 18b, 19, 21, 22, 23, 25, 26, 31, 35, 37, 40, 40a, 45, 45a, 47, 49, 52, Sušnikova cesta, Trg Karla Grabelj-ška, Tržaška cesta: 1, 2, 2a, 3, 3a, 4, 5, 6, 7, 7a, 7b, 8, 8a, 8b, 9, 9a, 9b, 10, 11, 12, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 30, 32, 32a, 33, 33a, Usnjarska cesta, Voljčeva cesta:1, 2, 4, 12, 13, 17, 17a, 21, 21a, 26, s sedežem: Tržaška cesta 11, 1360 Vrhnika. Krajevna skupnost Vrhnika Vas: Betajno-va, Čuža: 1, 3, 5, 7, 9, 11, 15, Dobovičniko-va ulica, Dolge njive, Gabrče, Grilcev grič, Hrastje, Hrib, Idrijska cesta, Kolesarska pot, Kurirska pot, Med vrtovi, Močilnik, Na klancu: 22, 24, 26, 27, 28, Notranjska cesta, Ob Beli, Ob potoku, Pavkarjeva pot, Petkovškova ulica, Pot k studencu, Pot k Trojici, Pri lipi, Prisojna pot, Raskovec, Stara cesta: 22, 22a, 24, 27, 28, 29, 30, 30a, 32, 33, 34, 36, 39, 41, 42, 43, 44, 46, 48, 50, 50a, 51, 53, 54, 55, 55a, Storžev grič, Švabičeva ulica, Tičnica, Tržaška cesta: 31, 34, 34a, 35, 36, 37, 38, 38a, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 50, 51, 52, 52a, 53, 55, 57, Turnovše, Vas, Voljčeva cesta: 3, 3a, 5, 6, 7, 7a, 8, 9, 11, 11a, 11b, 14, 15, 16, 16a, 18, 19, 20, 22, 23, 24, 25, 27, s sedežem: Tržaška cesta 11, 1360 Vrhnika. Krajevna skupnost Zaplana: Jamnik, Jeri-nov Grič, Marinčev Grič, Mizni Dol, Pre-zid, Strmica, Trčkov Grič, Zaplana (znotraj meja Občine Vrhnika), s sedežem: Zaplana 25, 1360 Vrhnika. 3. člen V besedilu statuta uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženske in moške. 4. člen Občina je pobratena z občinami Iolkos iz Grčije, Gonars iz Italije in Čapljina iz Bosne in Hercegovine. 5. člen (1) Občina je bila leta 2006 ob 15. obletnici osamosvojitve za izjemne zasluge pri uveljavljanju in obrambi samostojnosti ter suverenosti naše države odlikovana z zlatim častnim znakom svobode Republike Slovenije. (2) Uporaba odlikovanja je določena v posebnem odloku. 6. člen (1) Občina v okviru ustave in zakonov samostojno ureja in opravlja naloge, ki jih določa Zakon o lokalni samoupravi ter naloge, določene s predpisi občine na podlagi zakona. (2) Občina lahko opravlja posamezne naloge iz državne pristojnosti, če država prenese pristojnost z zakonom in če za to zagotovi potrebna sredstva. 7. člen (1) Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani. (2) Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine in preko svetov krajevnih skupnosti, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice, na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter po drugih organih v skladu s tem statutom. (3) Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo. (4) Na podlagi zakona ali na osnovi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine. 8. člen (1) Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje z drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. (2) Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. (3) Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen ustanavlja zveze, združuje sredstva, ustanavlja skupne organe ter organe skupne občinske uprave, javne sklade, javne zavode in javna podjetja. (4) Občina se zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter usklajevanja in zagotavljanja skupnih interesov lahko združuje v združenja. 9. člen (1) Grb občine je Jazonova ladja z jamborom in sedmimi vesli na valovih Ljubljanice. (2) Zastava občine je modre barve z grbom. Grb je v zgornji polovici zastave, tako da se zgornji del grba pokriva z linijo, ki predstavlja 1/4 zastave. (3) Oblika, velikost, barva in način uporabe grba in zastave občine, je določen s posebnim odlokom. 10. člen (1) Občina ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis: Občina Vrhnika, v notranjem krogu pa naziv organa občine - Občinski svet; Župan; Nadzorni odbor; Občinska uprava; Volilna komisija. V sredini žiga je grb občine. Velikost, uporabo in hrambo žiga občine določi župan. (2) Svoj žig imajo tudi krajevne skupnosti. Žig ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis: Občina Vrhnika, na spodnji polovici napis krajevna skupnost, v sredini pa ime krajevne skupnosti. 11. člen Praznik občine je 10. maj, dan obletnice rojstva Ivana Cankarja. 12. člen Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu s posebnim odlokom. II. NALOGE OBČINE 13. člen Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa: 1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da: - sprejema statut in druge splošne akte občine, - sprejema proračun in zaključni račun občine, - načrtuje prostorski razvoj in sprejema prostorske akte, - sprejema programe razvoja občine, - predpisuje davke, takse in prispevke iz svoje pristojnosti. 2. Upravlja občinsko premoženje tako, da: - ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, - pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, - sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin, - sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja. 3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da: - spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini, - sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini, - oblikuje politiko javnih lokalnih dajatev, ki pospešuje gospodarski razvoj, - sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov, - z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov, - skrbi za skladen razvoj občine. 4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da: - v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, - sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine, - spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine, - spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg, - za socialno ogrožene v okviru zmožnosti zagotavlja reševanje stanovanjskih problemov. 5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da: - zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu z zakonom, - sprejema splošne akte, ki urejajo način ustanavljanja in delovanja lokalnih javnih služb, - odloča o podelitvi koncesij, - zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb, - nadzira delovanje lokalnih javnih služb, - gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo. 6. Zagotavlja in pospešuje informacijsko-do-kumentacijsko, vzgojno-izobraževalno ter zdravstveno dejavnost tako, da: - ustanovi vzgojno-izobraževalni zavod (javna osnovna šola in javni vrtec), zdra- vstveni zavod in v skladu z zakonom zagotavlja pogoje za njegovo delovanje, - v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov, - podeljuje koncesije za izvajanje programa predšolske vzgoje in varstva ter za zdravstveno dejavnost, - sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom, - z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-iz-obraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov, - ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine, in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev. 7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da: - spremlja stanje na tem področju, - pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju, - sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami, - podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov (kot so npr.: enkratna denarna pomoč za novorojence, enkratna socialna denarna pomoč). 8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da: - omogoča dostopnost kulturnih programov in skrbi za kulturno dediščino na svojem območju, - zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost, - določa občinski program športa, - pospešuje kulturno-umetniško ustvarjalnost, - z dotacijami spodbuja te dejavnosti, - sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine. 9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov ter opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da: - izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja, - spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja, - sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja, - sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih, - z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini. 10. Upravlja, gradi in vzdržuje: - lokalne javne ceste in druge javne poti, - površine za pešce in kolesarje, - igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, - javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter - zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet v občini. 11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi: - organizira reševalno pomoč v požarih, - organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč, - zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami, - zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč, - sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo, - opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami. 12. Ureja javni red v občini tako, da: - sprejema program varnosti, - določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine, - organizira občinsko redarstvo, - opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno. 13. Omogoča pogoje za razvoj kmetijstva, dopolnilnih dejavnosti, gostinstva in turizma v občini. 14. Opravlja druge naloge v okviru veljavne zakonodaje. 14. člen V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge: - ugotavljanja javnega interesa za uresničevanje predkupne pravice na nepremičninah občine v skladu z zakonom in v primeru razlastitve za potrebe občine, - določanja namembnosti prostora, - gospodarjenja s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo, - vodenja evidenc občinskih zemljišč in drugega premoženja, - zagotavljanja varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami, - zagotavljanja mrliško ogledne službe in - urejanja drugih lokalnih zadev javnega pomena. 15. člen (1) Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe. (2) Občina obdeluje podatke za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti, v skladu z zakonom. (3) Za potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva občina od upravljavcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče, in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje ali del premoženja v občini. (4) Od upravljavca Centralnega registra prebivalstva lahko občina za potrebe izvajanja Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (URL RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008, 76/2008, 100/2008, 79/2009, 84/2010, 40/2012-ZUJF), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/2011-UPB4, 110/2012-ZDIU12) in Statuta občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 6. redni seji dne 24. 9. 2015 sprejel R E B A L A N S P R O R A C U N A Občine Vrhnika za leto 2015 1. Splošna določba 1. člen Prihodki in odhodki ter drugi prejemki in izdatki proračuna Občine Vrhnika za leto 2015 so izkazani v bilanci prihodkov in odhodkov, v računu finančnih terjatev in naložb ter v računu financiranja. Rebalans proračuna Občine Vrhnika za leto 2015 se določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR Skupina/Podskupina kontov Rebalans 2015 I SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 19.255.547,27 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 13.517.161,07 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 10.662.662,00 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 8.098.062,00 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 2.112.100,00 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 449.500,00 706 DRUGI DAVKI 3.000,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 2.854.499,07 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 1.241.874,94 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 15.000,00 712 GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI 273.500,00 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 12.050,00 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 1.312.074,13 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+722) 1.359.904,00 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 600.000,00 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIH DOLGOROČNIH SREDSTEV 759.904,00 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 2.200,00 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV 2.200,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740) 4.376.282,20 740 TRANSFERNI PRIH. IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 1.117.376,20 741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE 3.258.906,00 II SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 22.508.138,45 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 4.020.283,33 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 904.604,85 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 139.365,44 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 2.808.718,92 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 97.500,00 409 REZERVE 70.094,12 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 5.378.036,94 410 SUBVENCIJE 122.500,00 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 2.916.071,50 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 553.939,00 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 1.785.526,44 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 12.999.818,18 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 12.999.818,18 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (430) 110.000,00 431 NVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZIČNIM OSEBAM, KI NISO PRORAČUNSKI UPORABNIKI 30.000,00 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM 80.000,,00 III PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) (I-II) -3.252.591,18 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov Proračun leta 2015 IV PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0,00 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0,00 V DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 0,00 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB 0,00 VI PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV-V) 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov Proračun leta 2015 VII ZADOLŽEVANJE (50) 2.800.000,00 50 ZADOLŽEVANJE 2.800.000,00 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 2.800.000,00 VIII ODPLAČILA DOLGA (55) 701.100,00 55 ODPLAČILA DOLGA 701.100,00 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 701.100,00 IX SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I+IV+VII-II-V-VIII) -1.153.691,18 X NETO ZADOLŽEVANJE (VII-VIII) 2.098.900,00 XI NETO FINANCIRANJE (VI+X-IX) 3.252.591,18 XII STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12. PRETEKLEGA LETA 2.121.587,07 2. Končna določba 2. člen Rebalans proračuna Občine Vrhnika za leto 2015 začne veljati naslednji dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis in se uporablja za leto 2015. Posebni del rebalansa proračuna in načrt razvojnih programov se objavita na spletnih straneh Občine Vrhnika, www.vrhnika.si. Občina Vrhnika Župan Stojan Jakin l. r. NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 16 16 MAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 28. september 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si svojih nalog pridobiva osebne podatke v skladu z zakonom. Osebne podatke lahko pridobi občina v pisni obliki, na magnetnih medijih, po elektronski pošti, za fizične osebe, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče, pa tudi neposredno preko računalniške povezave. III. ORGANI OBČINE 1. Skupne določbe 16. člen (1) Organi občine so: - občinski svet, - župan in - nadzorni odbor občine. (2) Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon. (3) Na predlog župana lahko občinski svet ustanovi tudi druge organe in jim določi delovno področje. (4) Volitve in imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom, tem statutom in poslovnikom občinskega sveta. (5) Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji. (6) Funkcionarju predčasno preneha mandat, v primerih, ki jih določa zakon. Določba o predčasnem prenehanju mandata se smiselno uporabljajo tudi za delovna telesa občine in ožje dele občine. 17. člen (1) Če ni v zakonu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov. (2) Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje večina opredeljenih navzočih članov, razen v primeru, da zakon, ta statut ali poslovnik občinskega sveta ali poslovnik nadzornega odbora določa drugače. 18. člen (1) Delo organov občine je javno. (2) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih organov, z vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov, z vpogledom v zapisnike občinskega sveta in njegovih stalnih ali občasnih komisij in odborov, z vpogledom v video in avdio posnetke sej občinskega sveta ter z občinskim glasilom. (3) Občinske akte, zapisnike občinskega sveta in njegovih delovnih teles se objavi na spletni strani občine. (4) Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov določajo zakon, ta statut in poslovnik občinskega sveta ter drugi akti, ki jih v skladu z zakonom, statutom ali poslovnikom občinskega sveta sprejmejo organi občine. (5) Z akti iz prejšnjega odstavka se določijo tudi: - razlogi in postopki izključitve javnosti s sej organov občine, - pravice javnosti, - zagotavljanje varstva osebnih podatkov, - zagotavljanje varstva dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali za-sebnopravne osebe zaupne narave oziroma so državna vojaška ali uradna tajnost. (6) Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih. (7) Vsakdo ima pravico do prostega dostopa do informacij javnega značaja v skladu z zakonom, ki ureja to področje. 2. Občinski svet 19. člen (1) Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in pristojnosti občine. (2) Volitve članov občinskega sveta so neposredne in se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice s tajnim glasovanjem v skladu z zakonom. (3) Občinski svet se voli po proporcionalnem sistemu. (4) Oblikovanje volilnih enot za volitve občinskega sveta se določi z odlokom. 20. člen (1) Občinski svet šteje štiriindvajset članov. (2) Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Začetek in prenehanje mandata članom občinskega sveta ureja zakon. (3) Občinski svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta. (4) Prvo sejo novoizvoljenega občinskega sveta skliče dosedanji župan najkasneje trideset dni po izvolitvi članov občinskega sveta, vendar ne kasneje kot poteče njegov mandat. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik Občinske volilne komisije. (5) Dosedanji župan najkasneje pet dni pred prvo sejo občinskega sveta skliče sestanek nosilcev kandidatnih list, na katerem se določi predlog dnevnega reda prve seje in sedežni red v sejni sobi. 21. člen (1) Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. (2) Funkcija člana občinskega sveta in podžupana ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. (3) Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega pre- nehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta. 22. člen (1) Občinski svet sprejema statut občine, odloke, poslovnik občinskega sveta in druge predpise občine ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih predpisov, ki se tičejo koristi občine. (2) V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem: - sprejema prostorske plane, - sprejema programe razvoja občine, - sprejema občinski proračun in zaključni račun, - sprejema letni načrt ravnanja z nepremičnim in letni načrt ravnanja s premičnim premoženjem občine, - ugotavlja izpolnjevanje pogojev za vzpostavitev in ukinitev statusa grajenega javnega dobra, - sprejme načrt razvojnih programov, - na predlog župana sprejema odlok o notranji organizaciji in delovnih področjih občinske uprave, - v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih, - odloča o zadevah iz državne pristojnosti, prenesenih na občino, če po zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski organ, - nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta, - potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja, - imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzornega odbora, - imenuje in razrešuje člane in predsednike komisij in odborov občinskega sveta, - imenuje častne občane, podeljuje nagrade in priznanja v skladu z odlokom, - določi, kateri izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal funkcijo župana, če temu predčasno preneha mandat, pa ne določi podžupana, ki bo začasno opravljal njegovo funkcijo, ali če je razrešen, - odloča o najemu posojila in dajanju poroštva, - razpisuje referendum, - s svojim aktom, v skladu z zakonom določa višino sejnine članov občinskega sveta in plačila za opravljanje nalog članov drugih občinskih organov in delovnih teles, ki jih imenuje, - določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb, - ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom, - daje soglasje k imenovanju direktorjev, ravnateljev ali drugih vodilnih oseb javnih zavodov, v kolikor ni drugače določeno z odlokom, ki ureja delovanje javnega zavoda, - imenuje in razrešuje direktorja javnega podjetja, v kolikor drug predpis ne določa drugače, - imenuje in razrešuje delovna telesa občinskega sveta in druga delovna telesa, ustanovljena na podlagi zakona, ter člane drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona, - če je to potrebno, sprejme letni načrt na področju športa, kulture, socialnega varstva, mladinske in druge dejavnosti, - določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program varstva pred požarom, - sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požarom, - določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni, - odloča o drugih zadevah, ki jih določata zakon in ta statut. 23. člen Občinski svet mora pred sprejetjem odločitve, ki se nanaša na ožji del občine, pridobiti mnenje ožjega dela občine. 24. člen (1) Občinski svet dela in odloča na sejah. (2) Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu, članom občinskega sveta in direktorju občinske uprave. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti sredstva javnega obveščanja, krajevne skupnosti in predsednika nadzornega odbora. (3) Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. (4) O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje. (5) Vsak član občinskega sveta ali delovno telo lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna, zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih občinski svet sprejme na predlog župana. (6) Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta. (7) Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani občinskega sveta. (8) Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov občinskega sveta ter direktor občinske uprave so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela. 25. člen (1) Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom, poslovnikom občinskega sveta, ali če tako sklene občinski svet. (2) Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom občinskega sveta, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov občinskega sveta. (3) Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava. 26. člen (1) Občinski svet predstavlja župan, ki sklicuje in vodi njegove seje. Župan nima pravice glasovanja. (2) Funkcija župana ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in podžupana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. (3) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ne more voditi že sklicane seje občinskega sveta, jo vodi podžupan, če pa tudi ta ne more voditi seje, jo vodi najstarejši član občinskega sveta. (4) Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa sklicati najmanj štiri redne seje v koledarskem letu. Podžupan lahko skliče sejo le na podlagi posamičnega pooblastila župana. (5) Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti sklicana v petnajstih dneh od dneva, ko je bila podana pisna zahteva za sklic. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red in nujno potrebno gradivo oziroma utemeljena zahteva občinski upravi za pripravo gradiva. Župan mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagani dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami. (6) Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Župan in občinska uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in izvedbo seje. 27. člen Pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava. 2.1 Delovna telesa občinskega sveta 28. člen (1) Občinski svet ima Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. (2) Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa. (3) Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta določa poslovnik občinskega sveta. (4) Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. 29. člen (1) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja šteje pet članov in jih občinski svet imenuje izmed svojih članov. (2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje nalo- gel - občinskemu svetu predlaga kandidate in njih število za delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet, kot tudi predloge kandidatov za ravnatelje, direktorje in predstavnike ustanovitelja v organih javnih zavodov, javnih agencijah, skladih in javnih podjetjih, - občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v pristojnosti sveta, - pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev, - objavi poziv in zbira predloge za kandidate za člane nadzornega odbora na spletni strani občine, - predlaga in izdaja akte v zvezi s pravicami in obveznostmi funkcionarjev, - obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi občinski svet. 30. člen (1) Občinski svet ima stalne in občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa. (2) Stalna delovna telesa občinskega sveta so: - Odbor za gospodarstvo, finance in proračun, - Odbor za urejanje prostora ter varstvo naravne in kulturne dediščine, - Odbor za ekologijo in infrastrukturo, - Odbor za družbene dejavnosti, - Statutarno pravna komisija. (3) Delovna telesa štejejo praviloma 5 članov. Število članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta in delovno področje se določi s poslovnikom občinskega sveta. 31. člen (1) Člane in predsednika delovnih teles imenuje občinski svet izmed svojih članov, lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar največ polovico članov. Kandidate za člane delovnih teles lahko predlagajo najmanj štirje občinski svetniki, organ politične stranke ali neodvisna lista, ki je zastopana v občinskem svetu. Postopke imenovanja vodi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. (2) Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik. (3) Članstvo v delovnih telesih občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzor- nem odboru občine ali z delom v občinski upravi. 32. člen (1) Delovna telesa občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. (2) Delovna telesa občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. 33. člen (1) Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj štirih članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. (2) V kolikor član delovnega telesa pri občinskem svetu trikrat zaporedoma neopravičeno izostane, je dolžnost predsednika odbora, v primeru neudeležbe predsednika odbora pa župana, da predlaga občinskemu svetu njegovo razrešitev na naslednji seji in o tem obvesti tudi predsednika Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. (3) Na isti ali naslednji seji, na kateri občinski svet razreši člana delovnega telesa, mora imenovati novega člana delovnega telesa. (4) Če član delovnega telesa ne želi več sodelovati pri delu delovnega telesa, je dolžan podati odstopno izjavo. 3. Župan 34. člen (1) Župana volijo volivci, ki imajo v občini stalno prebivališče, na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom. (2) Mandat župana traja štiri leta. (3) Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo. (4) Župan opravlja funkcijo poklicno ali nepoklicno. O svoji odločitvi obvesti občinski svet. 35. člen (1) Župan predstavlja in zastopa občino. (2) Poleg tega župan predvsem: - predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, - izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna, - skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta, - sklepa pravne posle o ravnanju s stvarnim premoženjem, skladno z zakonom, - odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja, skladno z zakonom, - odloča o pridobitvi nepremičnega premoženja občine, - skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, - predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi; za te naloge lahko župan pooblasti direktorja občinske uprave, - imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave in vodje notranjih organizacijskih enot, - skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic, imenuje in razrešuje vodje organa skupne občinske uprave, - usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave, - o izvrševanju odločitev in sklepov občinskega sveta poroča občinskemu svetu po potrebi in na zahtevo občinskega sveta, - vodi in organizira protokol občine, - izvaja naloge, za katere ga pooblasti občinski svet in - opravlja druge zadeve, ki jih določata zakon in ta statut. (3) Župan lahko odloča tudi o zadevah iz državne pristojnosti, prenesenih na občino, če ga za to pooblašča zakon. 36. člen (1) Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. (2) Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vlo -ži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom. (3) Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. (4) Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču. (5) Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve. 37. člen Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja ter civilne obrambe, predvsem pa: - vodi zaščito, reševanje in pomoč, - skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč, - imenuje poveljnika civilne zaščite in člane štaba civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito, - sprejme načrt zaščite in reševanja, - določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja, - ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine, - predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost, - vodi priprave civilne obrambe občine in imenuje upravitelja obrambnega načrta, - v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev, - sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati. 38. člen V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. 39. člen (1) Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina vsaj enega podžupana (v nadaljevanju: podžupan). Podžupana izmed članov občinskega sveta imenuje in razrešuje župan. (2) Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti. (3) Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. Če ima občina več podžupanov, nadomešča župana tisti podžupan, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši podžupan. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti. (4) Župan pooblasti enega podžupana, da v primeru predčasnega prenehanja mandata župana začasno opravlja funkcijo župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovanja na sejah občinskega sveta. (5) V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljali poklicno. O tem obvesti občinski svet. 40. člen (1) Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta. (2) V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana. 41. člen Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko župan ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti. 42. člen (1) Predčasno prenehanje mandata župana je določeno z zakonom. (2) Županu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata. (3) Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava ali najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena. (4) Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije. (5) Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata člana občinskega sveta. (6) Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan razreši. Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve ne vpliva na njegov mandat člana občinskega sveta. 4. Nadzorni odbor 43. člen (1) Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. (2) Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti: - opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, - nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna, - nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. (3) Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev. 44. člen (1) Nadzorni odbor ima pet članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora morajo NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 17 28. september 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 17 imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s finančno-računovod-skega ali pravnega področja. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. (2) Član nadzornega odbora ne more biti član občinskega sveta, župan, podžupan, član sveta krajevne skupnosti, direktor občinske uprave, javni uslužbenec občinske uprave, član poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev. (3) Za razloge in postopke za predčasno prenehanje mandata oziroma razrešitev člana nadzornega odbora se smiselno uporabljajo določbe za predčasno prenehanje mandatov članov občinskega sveta po Zakonu o lokalni samoupravi. 45. člen (1) Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov. (2) Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika in namestnika predsednika nadzornega odbora. (3) Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje. (4) V odsotnosti predsednika nadzornega odbora ga nadomešča namestnik predsednika. (5) Nadzorni odbor dela in sprejema odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov. (6) Sedež nadzornega odbora je na sedežu občine. Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine. 46. člen (1) Nadzorni odbor samostojno določa Progam dela nadzornega odbora in ga pred koncem koledarskega leta posreduje županu in občinskemu svetu v seznanitev ter ga javno objavi. (2) Nadzorni odbor s programom dela določi nadzore, ki jih bo opravil, in druge potrebne dejavnosti v zvezi z nadzori ter ostale zadeve v zvezi z zagotavljanjem potrebnih sredstev za svoje delovanje. (3) Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v nadzorni program, mora najprej spremeniti nadzorni program. Sprememba nadzornega programa se posreduje županu in občinskemu svetu. Sprememba nadzornega programa mora biti obrazložena. (4) Nadzorni odbor posreduje letno poročilo o svojem delu županu in občinskemu svetu do konca meseca januarja koledarskega leta za preteklo leto. (5) Župan in občinski svet ter drugi organi občine in njeni ožji deli, organi uporabnikov občinskih proračunskih sredstev morajo sodelovati z nadzornim odborom, kadar jih le-ta pozove k sodelovanju. 47. člen (1) Nadzorni odbor preverja finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev (javnih podjetij, javnih zavodov in drugih) na podlagi preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov ter sklenjenih pogodb med občino in uporabnikom proračunskih sredstev in po potrebi druge pridobljene dokumentacije. (2) Nadzorni odbor pred nadzorom obvesti o nadzoru odgovorno osebo uporabnika proračuna. (3) V postopku nadzora so odgovorne in nadzorovane osebe dolžne nadzornemu odboru predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. 48. člen (1) Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče. (2) V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona. 49. člen Nadzorni odbor mora županu in občinskemu svetu predložiti pisno letno poročilo o delu in porabi sredstev ter ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami s področja svojega dela. 50. člen (1) Delo nadzornega odbora je javno. (2) Nadzorni odbor lahko z večino glasov navzočih članov odloči, da se javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma so državna, vojaška ali uradna tajnost. (3) Nadzorni odbor lahko z večino glasov navzočih članov odloči, da se iz letnega poročila o njegovem delu in posameznega poročila o nadzoru, ki se javno objavi, izločijo podatki, če so podani razlogi, ki jih zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, določa kot razloge, zaradi katerih je mogoče zavrniti zahtevo za informacijo javnega značaja. (4) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določa poslovnik. (5) Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki je zadolžena za nadomeščanje predsednika nadzornega odbora. 51. člen (1) Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava. (2) Strokovno pomoč lahko nudijo nadzornemu odboru javni uslužbenci, zaposleni v občinski upravi ali zunanji strokovnjaki, notranji revizorji in drugi. Za posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. 52. člen Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu v posebni proračunski postavki, na podlagi Programa dela nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan določi skrbnika. 53. člen Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu s Pravilnikom o plačah in plačilih za opravljanje funkcije občinskega funkcionarja ter o sejninah zunanjih članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov. Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi v pogodbi o delu ali avtorski pogodbi, ki jo sklene župan. 54. člen Podrobneje uredi nadzorni odbor svoje delo s poslovnikom nadzornega odbora, ki ga sprejme z večino glasov svojih članov. 5. Volilna komisija 55. člen Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov. 6. OBČINSKA UPRAVA 56. člen (1) Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom, poslovnikom občinskega sveta in splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti. (2) Občinska uprava odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na prvi stopnji ter opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora. (3) Občinsko upravo sestavljajo notranje organizacijske enote. (4) Občinsko upravo vodi direktor občinske uprave, usmerja in nadzoruje pa jo župan. 57. člen (1) Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom. (2) Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan. 58. člen (1) Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da se z drugo občino ali z drugimi občinami ustanovi skupno občinsko upravo. (2) Organizacija in delo skupne občinske uprave se določi z odlokom o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin. 59. člen (1) Občina odloča o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku. (2) Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz izvirne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. (3) O upravnih zadevah iz izvirne pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. (4) O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katero krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače. 60. člen (1) Posamične upravne akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja občinska uprava skladno z Zakonom o splošnem upravnem postopku. (2) Občinska uprava skladno z Zakonom o splošnem upravnem postopku odloča tudi o upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače dolo- 61. člen Direktor občinske uprave je odgovoren za izvajanje Zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem poslovanje v skladu z uredbo vlade. 62. člen (1) O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor. (2) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom. 63. člen (1) O izločitvi vodje notranje organizacijske enote ali zaposlenega v občinski upravi odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve vodje notranje organizacijske enote o stvari tudi odloči. (2) O izločitvi direktorja občinske uprave odloča župan, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči. (3) O izločitvi župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči. 7. Občinsko pravobranilstvo 64. člen (1) Občina ima lahko občinsko pravobranilstvo, ki pred sodišči in drugimi državnimi organi zastopa občino in ožje dele občine. (2) Po pooblastilu lahko občinsko pravobranilstvo zastopa tudi druge pravne osebe, ki jih je ustanovila občina. (3) Občinsko pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v katerem občinski svet določi njegovo delovno področje oziroma pooblastila. (4) Občina lahko skupaj s še eno ali več občinami ustanovi skupni organ občinskega pravobranilstva. 8. Drugi organi občine 65. člen Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa. 66. člen (1) Občina ima poveljnika civilne zaščite in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi načrti. (2) Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu. IV. OŽJI DELI OBČINE 67. člen (1) Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti. (2) Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu. (3) Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali deset odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je določen s tem statutom. (4) Krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s spremembo statuta po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila ali ukinila skupnost. (5) Krajevne skupnosti uporabljajo statut obči- 68. člen (1) Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno, v skladu s tem statutom. Krajevna skupnost ne more biti delodajalec. (2) Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun. (3) Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno. (4) Krajevno skupnost zastopa predsednik sveta krajevne skupnosti. 69. člen Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer: - dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na njihovem območju in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli, - dajejo pobude in predloge za ureditev kanalizacije in postavitev čistilnih naprav na svojem območju ter pri tem aktivno sodelujejo, - dajejo pobude in predloge v zvezo z ureditvijo družbenih dejavnosti (zdravstvo, lekarniška dejavnost, vzgoja in izobraževanje ...), - sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb, - dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji, - dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo, - dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.) in v okviru razpoložljivih sredstev odločajo o vzdrževanju in gradnji cest in drugih javnih površin, - sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti, - oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine, - dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov, - seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva oko- - sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev ter drugih društvenih dejavnostih, - spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja, - dajejo soglasja k odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano na uporabo za opravljanje njihovih nalog oziroma je namenjeno za potrebe krajevnega prebivalstva, - občinskemu svetu dajejo mnenje v zvezi s predpisi o obratovalnem času gostinskih obratov, - sodelujejo pri upravljanju drugih zadev v zvezi z zadovoljevanjem potreb občanov skladno s predpisi, - opravljajo druge naloge v okviru pristojnosti krajevne skupnosti. 70. člen Krajevne skupnosti opravljajo naloge iz pristojnosti občine, ki se pretežno nanašajo na prebivalce skupnosti. Krajevne skupnosti občine praviloma samostojno: - skrbijo za urejenost pokopališč in organizirajo pogrebno službo na krajevno običajen način, če z odlokom občine ni drugače določeno, - skrbijo za vaške vodovode, - upravljajo z lastnim premoženjem ali s premoženjem občine, ki jim je dano v uporabo, - pripravljajo in izvajajo projekte v okviru celostnega razvoja podeželja in obnove vasi na svojem območju, - pospešujejo kulturne, športne in druge društvene dejavnosti na svojem območju ter organizirajo kulturne, športne in druge prireditve oziroma nudijo pomoč pri takih prireditvah, kadar je organizator občina. 71. člen (1) Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov sveta določa zakon. (2) Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan. (3) Število članov sveta krajevne skupnosti določi občinski svet z odlokom, s katerim določi volilne enote za volitve v svet krajevne skupnosti. (4) Mandat članov sveta krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat članov občinskega sveta. (5) Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo predčasno prenehanje mandata članu občinskega sveta, se smiselno uporabljajo tudi za prenehanje mandata člana sveta ožjega dela občine. (6) Funkcija člana sveta je častna. 72. člen (1) Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče dosedanji predsednik najkasneje trideset dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti. Če je ne skliče v tridesetih dneh, jo skliče župan. Svet krajevne skupnosti je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov in je izvoljen predsednik. Za potrditev mandatov in konstituiranje sveta krajevne skupnosti se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za konstituiranje občinskega sveta. (2) Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta krajevne skupnosti. (3) Predsednik sveta krajevne skupnosti predstavlja skupnost, sklicuje in vodi seje sveta krajevne skupnosti ter predstavlja svet krajevne skupnosti. (4) Svet krajevne skupnosti na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik sveta krajevne skupnosti nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik. (5) Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino opredeljenih glasov navzočih članov. (6) Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati. (7) Predsednik sveta krajevne skupnosti skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na leto. Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta krajevne skupnosti. (8) Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik občinskega sveta. 73. člen (1) Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom naloge krajevne skupnosti. Svet krajevne skupnosti tudi: - obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in mnenja, - daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine, - sprejema odločitve o uporabi sredstev skupnosti in razpolaganju ter gospodarjenju s premoženjem skupnosti, ki je zajeto v odloku o proračunu občine tekočega leta. (2) Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov. 74. člen (1) Krajevne skupnosti imajo lastno premoženje, ki ga sestavljajo nepremičnine, premičnine, denarna sredstva in pravice. (2) Krajevna skupnost mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Za razpolaganje s premoženjem skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo razpolaganje s premoženjem občine in določbe tega statuta. (3) Če krajevna skupnost preneha obstajati, ali če ji preneha pravna subjektiviteta, preide- jo vse njene pravice in obveznosti na občino. 75. člen (1) Delovanje krajevnih skupnosti se financira iz občinskega proračuna, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve in s prihodki od premoženja krajevne skupnosti. (2) Kriteriji in merila za financiranje nalog in delovanja krajevnih skupnosti iz proračuna občine se določijo z odlokom. (3) Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati. (4) Prihodki in odhodki krajevnih skupnosti morajo biti zajeti v finančnih načrtih, ki jih za posamezno proračunsko leto oblikujejo in občinskemu svetu predlagajo sveti krajevnih skupnosti. Finančne načrte, ki so kot sestavni del občinskega proračuna, sprejme na predlog župana občinski svet. (5) Občina ne prevzema finančnih obveznosti krajevnih skupnosti, ki niso zajeti v proračunu občine. (6) Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren predsednik sveta. krajevne skupnosti. (7) Krajevne skupnosti imajo svoje transakcij-ske račune. Sklep o posebnem transakcij-skem računu skupnosti izda župan. (8) Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe odloka o proračunu občine. (9) Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti opravlja nadzorni odbor občine. V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI 76. člen Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: - zbor občanov, - referendum in - ljudska iniciativa. 1. Zbor občanov 77. člen (1) Občani na zboru občanov: - obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, - obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti, - obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij, - predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic, - opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom, - dajejo predloge občinskim organom v zvezi z pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja, - oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari, - obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan. (2) Občinski organi so dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov, v katerega pristojnost posamezna zadeva spada. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. 78. člen (1) Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več krajevnih skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek. (2) Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti v tridesetih dneh od prejema pobude. (3) Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v tej skupnosti. (4) Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve. 79. člen (1) Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. (2) Sklic zbora občanov je treba objaviti na krajevno običajen način. 80. člen (1) Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. (2) Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za katerega je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje naj- NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 18 18 MAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 28. september 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si manj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru. (3) Javni uslužbenec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve in vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga objavi na spletni strani občine in na krajevno običajen način. 2. Referendum o splošnem aktu občine 81. člen (1) Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. (2) Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. (3) Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine. 82. člen (1) Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine. (2) Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma. (3) Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu. 83. člen (1) Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe. (2) Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. (3) Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni. (4) Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata. 84. člen (1) Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. (2) Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča. (3) Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu. (4) Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet. (5) Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče. 85. člen (1) Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem. (2) Župan s sklepom določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma in rok za zbiranje podpisov. (3) Osebno podpisovanje se izvaja v državnem organu, pristojnem za vodenje evidence volilne pravice. (4) Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku s svojim podpisom podprlo zadostno število volivcev. 86. člen (1) Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali člana občinskega sveta za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom zahteva presojo ustavnega sodišča za tako zahtevo. (2) Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dneva razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan. (3) Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo "ZA" oziroma "PROTI", dan razpisa in dan glasovanja. (4) Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine. (5) Vsaj petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih. 87. člen (1) Na referendumu imajo pravico glasovati vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta. (2) Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali. 88. člen (1) Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija. (2) Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, v kolikor ni s tem statutom posamezno vprašanje drugače urejeno. (3) Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine. 3. Svetovalni referendum 89. člen (1) Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum. (2) Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del. (3) Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine. (4) Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov. 4. Drugi referendumi 90. člen (1) Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon. (2) Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno. 5. Ljudska iniciativa 91. člen (1) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. (2) Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se smiselno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o splošnem aktu občine. (3) Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dneva pravilno vložene zahteve. (4) Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dneva pravilno vložene zahteve. 6. Financiranje oblik neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju 92. člen Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu. VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE 93. člen (1) Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom. (2) Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne. (3) Opravljanje javnih služb občina zagotavlja: - neposredno v okviru občinske uprave, - z ustanavljanjem javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov in javnih podjetij, - z dajanjem koncesij. 94. člen (1) Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti: - predšolska vzgoja in varstvo otrok, - osnovnošolsko izobraževanje, - osnovno zdravstvo in lekarniška dejavnost, - pomoč družini na domu in - knjižničarstvo. (2) Občina lahko ustanovi javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo javne potrebe. 95. člen Na področju gospodarskih javnih služb občina zagotavlja: - oskrbo s pitno vodo, - ravnanje s komunalnimi odpadki in odstranjevanje ostankov komunalnih odpadkov, - odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih voda, - javno snago in čiščenje javnih površin, - urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih površin, - vzdrževanje občinskih javnih cest in - na drugih področjih, če tako določa zakon. 96. člen Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti, ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine. 97. člen Pravne osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev, določenih z zakonom. 98. člen (1) Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje občinskih javnih služb. (2) Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v skupnih pravnih osebah javnega prava, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic. (3) V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa. VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE 99. člen (1) Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, javno dobro v upravljanju občine ter denarna sredstva in pravice. (2) Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. (3) S prostimi denarnimi sredstvi na računih upravlja župan. Prosta denarna sredstva se lahko nalagajo v Banko Slovenije, banke in državne vrednostne papirje ob upoštevanju načela varnosti, likvidnosti in donosnosti naložbe. O obliki naložbe odloča župan skladno s predpisi. (4) Občinski svet na predlog župana sprejme letni načrt ravnanja z nepremičnim in premičnim premoženjem občine skladno z zakonom. Sprejeti letni program prodaje izvršuje župan. (5) Ravnanje s stvarnim premoženjem v lasti občine se izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon in predpisi, ki urejajo ravnanje s stvarnim premoženjem občine 100. člen (1) Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom. (2) Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom, upravičena do sredstev finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna. 101. člen (1) Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v poslovniku občinskega sveta. (2) Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema. (3) Za pripravo in predložitev predloga proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan. (4) Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja. 102. člen (1) Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov. (2) Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. (3) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov proračuna občine. (4) Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti oziroma plani razvojnih programov neposrednih uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega razvojnega načrtovanja. 103. člen Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s proračunom. 104. člen (1) Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. (2) V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali drugimi splošnimi akti občine. (3) Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona. (4) Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti podžupana in posamezne javne uslužbence občinske uprave. (5) Župan poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna v mesecu juliju in ob zaključnem računu. Poročilo mora vsebovati podatke in informacije, določene z zako- 105. člen (1) Proračun občine in njegove spremembe se sprejemajo z odlokom o proračunu občine, rebalans proračuna pa z odlokom o spremembi oziroma dopolnitvi proračuna. (2) Odlok o proračunu občine določa tudi ukrepe za izvrševanje proračuna. (3) V odloku o proračunu se določijo obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon. (4) Župan predlaga rebalans proračuna, če se proračuna občine med izvajanjem ne more uravnovesiti. 106. člen (1) Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in za iste programe kot v preteklem letu. (2) Sklep o začasnem financiranju sprejme župan v skladu z zakonom. Sklep velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega sveta podaljša še za tri mesece. (3) Odločitev o začasnem financiranju se objavi v uradnem glasilu občine. (4) Postopke sprejemanja proračuna natančneje uredi občinski svet s poslovnikom občinskega sveta. 107. člen (1) Proračunskih sredstev ni mogoče preraz-porejati, razen pod pogoji in na način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine. (2) Če se med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo oziroma, če se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v proračunsko rezervo. (3) Župan mora o izvršenih prerazporeditvah poročati občinskemu svetu v mesecu juliju in ob sprejemu zaključnega računa. 108. člen (1) Po preteku leta, za katerega je bil sprejet proračun, pripravi župan predlog zaključnega računa proračuna in ga predloži občinskemu svetu v sprejem. (2) O sprejetju zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo, pristojno za finance, v 30 dneh po sprejemu. 109. člen Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet, pod pogoji, ki jih določa zakon. 110. člen (1) Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z zakonom, in pod pogoji, ki jih določi občinski svet. (2) O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski svet, skladno s predpisi. 111. člen (1) Knjigovodsko in finančno poslovanje občine izvršuje oddelek, pristojen za finance. (2) Opravljanje posameznih nalog oddelka, pristojnega za finance ali notranjega finančnega nadzora, sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi predpisi. 112. člen Nabavo blaga, naročanje storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE 1. Splošni akti občine 113. člen (1) Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki, navodila in sklepi. (2) Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov. (3) Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta. 114. člen (1) Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. (2) Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka. 115. člen S poslovnikom občinskega sveta, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. 116. člen Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela, ustanavlja javne službe ter zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. 117. člen Z odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah. 118. člen S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja. 119. člen Z navodilom se lahko podrobneje predpiše ravnanja oziroma delovanja, ki se nanašajo na nedoločen obseg oseb oziroma krog oseb, ki jih ni mogoče v naprej opredeliti. 120. člen Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep. 121. člen Statut, poslovnik občinskega sveta, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu občine Naš Časopis in začnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. Dodatno pa se objavijo tudi na spletnih strani občine. 2. Posamični akti občine 122. člen (1) Posamični akti občine so odločbe in sklepi. (2) S posamičnimi akti odloča občina o upravnih stvareh iz izvirne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. 123. člen (1) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. (2) O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon. (3) O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. IX. VARSTVO OBČINE IN PRAVIC POSAMEZNIKOV IN ORGANIZACIJ 124. člen Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine. 125. člen Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. 126. člen Občina lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. 127. člen Občina lahko sodeluje v upravnem ali sodnem postopku kot stranka ali kot stranski udeleženec, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so bile z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni. X. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA 128. člen (1) Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in javni uslužbenci občinske uprave. (2) V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela. (3) Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti. (4) Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občin. XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 129. člen Z dnem uveljavitve tega statuta prenehajo veljati Statut Občine Vrhnika (Naš časopis št. 365, z dne 26. 10. 2009) in statuti krajevnih skupnosti. 130. člen Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v uradnih objavah glasila Naš časopis. Številka: Datum: 007-4/2015 (2-01) 24. 9. 2015 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r. Na podlagi 36. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - Odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - Odl. US, 40/12 - ZUJF in 14/14 -ZUUJFO) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09) je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 6. redni seji dne 24. 9. 2015 sprejel POSLOVNIK OBČINSKEGA SVETA OBČINE VRHNIKA I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (1) Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela Občinskega sveta Občine Vrhnika (v nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov in članic sveta (v nadaljevanju: član sveta). (2) V poslovniku uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske. NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 19 28. september 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika MAŠ ČASOPIS 19 2. člen Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles. 3. člen (1) Svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku. (2) Svet in njegova delovna telesa praviloma zasedajo na sedežu Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika. 4. člen (1) Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno, če ta poslovnik ne določa drugače. (2) Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom Občine Vrhnika (v nadaljevanju: občina) oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma so državna, vojaška ali uradna tajnost. (3) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela sveta in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik. 5. člen Svet predstavlja župan, delovno telo sveta pa predsednik delovnega telesa. 6. člen (1) Svet uporablja žig občine, ki je določen s statutom občine ali z odlokom. Žig vsebuje naslednje besedilo: „OBČINA VRHNIKA -OBČINSKI SVET". (2) Svet uporablja žig na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah ter na dopisih. (3) Žig sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta. (4) Hrambo in uporabo žiga določi župan. II. KONSTITUIRANJE SVETA 7. člen (1) Svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta. (2) Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče dosedanji župan najkasneje trideset dni po izvolitvi članov sveta, vendar ne kasneje kot poteče njegov mandat. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik Občinske volilne komisije. (3) Dosedanji župan najkasneje pet dni pred prvo sejo sveta skliče sestanek nosilcev kandidatnih list, na katerem se določi predlog dnevnega reda prve seje in sedežni red v sejni sobi. 8. člen (1) Obvezni dnevni red konstitutivne seje je: 1. Ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov sveta, ki se izkažejo s potrdili Občinske volilne komisije o izvolitvi 2. Poročilo Občinske volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev župana 3. Imenovanje mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov sveta in ugotovitve izvolitve župana 4. Poročilo mandatne komisije in potrditev mandatov članov sveta 5. Poročilo mandatne komisije in ugotovitev izvolitve župana 6. Imenovanje Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (2) O dnevnem redu konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne odloča. 9. člen (1) Prvo sejo vodi najstarejši član sveta oziroma član, ki ga na predlog najstarejšega člana določi svet. (2) Na prvi seji svet izmed navzočih članov sveta najprej imenuje tričlansko mandatno komisijo. Člane komisije predlaga predsedujoči, lahko pa tudi vsak član sveta. Svet glasuje najprej o predlogu predsedujočega, če ta ni izglasovan, pa o predlogih članov sveta po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani trije člani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča. (3) Mandatna komisija na podlagi poročila o izvolitvi in potrdil Občinske volilne komisije pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane sveta, predlaga svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov članov sveta. (4) Če je vložena pritožba kandidata ali predstavnika kandidata za župana, mandatna komisija na podlagi poročila Občinske volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana pripravi poročilo o vsebini in upravičenosti pritožbe ter predlaga svetu odločitve o posameznih pritožbah. 10. člen (1) Mandate članov sveta potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter o vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. (2) Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej. (3) Član sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste. (4) Svet na podlagi poročila Občinske volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. Če je za župana izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za člana sveta, pa je zoper njegov mandat župana vložena pritožba, o odločanju o pritožbi ne sme glasovati. 11. člen (1) Po potrditvi mandatov članov sveta svet ugotovi izvolitev župana. Mandat dosedanjim članom sveta preneha, ko nastopijo mandat novoizvoljeni člani sveta. Mandat dosedanjemu županu preneha, ko nastopi mandat novo izvoljeni župan. (2) V kolikor svet ni sprejel pritožbe zoper mandat župana iz četrtega odstavka 10. člena, prične novoizvoljenemu županu teči mandat. (3) S prenehanjem mandata članov sveta preneha mandat članom nadzornega odbora ter članom stalnih in občasnih delovnih teles sveta. (4) Mandat predstavnikov ustanovitelja je vezan na mandat sveta in preneha v roku 90 dni po konstitutivni seji novega sveta. V tem času mora novi svet imenovati nove predstavnike ustanovitelja. Do izvolitve novih članov dosedanji predstavniki ustanovitelja opravljajo svojo funkcijo. 12. člen (1) Ko je svet konstituiran, imenuje najprej izmed članov sveta Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. (2) Komisija mora do prve naslednje seje sveta zbrati predloge za člane delovnih teles ter pregledati članstvo v organih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina ter medobčinskih in državnih organov ter pripraviti poročilo in po potrebi predlagati imenovanje novih članov. III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA 1. Splošne določbe 13. člen (1) Pravice in dolžnosti članov sveta so določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom. (2) Člani sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej in sodelovati pri delu sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so. Člani sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja. (3) Člani sveta imajo pravico: - predlagati svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme svet na predlog župana, - obravnavati vprašanja iz pristojnosti sveta, - glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov, - sodelovati pri oblikovanju programa dela in dnevnih redov sej sveta. (4) Člani sveta imajo dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti, opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za katere izve pri svojem delu. (5) Člani sveta imajo pravico do sejnine in povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in predpisom občine do plačila za nepoklicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja. 14. člen (1) Član sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. (2) Član sveta nima imunitete in je za svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami in dolžnostmi člana sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren. 15. člen (1) Člani sveta iz iste liste lahko ustanovijo svetniško skupino. V njenem imenu nastopa eden izmed članov svetniške skupine, ki mu gredo pravice iz četrtega odstavka 32. člena tega poslovnika. Član sveta je lahko član le ene svetniške skupine. (2) Član sveta mora pisno obvestiti župana o vstopu in izstopu iz svetniške skupine. Svetniki ene svetniške skupine določijo vodjo svetniške skupine. 2. Vprašanja in pobude članov sveta 16. člen (1) Član sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske uprave informacije in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v svetu in njegovih delovnih telesih. (2) Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila, razen če je z zakonom določeno drugače. Če član sveta to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni obliki. (3) Član sveta ima pravico županu ali direktorju občinske uprave postaviti vprašanje in jima lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti. 17. člen (1) Član sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno. Član sveta mora ustno zastavljeno vprašanje, na katerega želi pisni odgovor, posredovati tudi v pisni obliki. (2) Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov sveta. (3) Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član sveta na to opozori in člana sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. (4) Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute, obrazložitev pobude pa ne več kot 5 minut. (5) Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega je naslovljeno. (6) Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna župan in direktor občinske uprave. Če sta župan ali direktor občinske uprave zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude. (7) Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddane do začetka seje ter na ustna vprašanja, dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali direktor občinske uprave oziroma njun namestnik odgovori na naslednji seji. (8) Župan ali direktor občinske uprave oziroma njun namestnik lahko na posamezna vprašanja ali pobude odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja in pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan vsem članom sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji redni seji. 18. člen (1) Če član sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem. (2) Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje. 3. Ukrepi zaradi odsotnosti s sej sveta in delovnih teles 19. člen (1) Član sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je. (2) Če se ne more udeležiti seje sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem obvestiti tajništvo občine najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti tajništva občine o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče. (3) Članu sveta za zasedanje, katerega se ni udeležil, sejnina ne pripada. (4) V kolikor član delovnega telesa pri svetu trikrat zaporedoma neopravičeno izostane, je dolžnost predsednika delovnega telesa ali župana, da na naslednji seji predlaga svetu njegovo razrešitev in o tem obvesti tudi predsednika Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. (5) Na isti ali naslednji seji, na kateri občinski svet razreši člana delovnega telesa, mora imenovati novega člana delovnega telesa. (6) Če član delovnega telesa ne želi več sodelovati pri delu delovnega telesa, je dolžan podati odstopno izjavo. IV. SEJE SVETA 1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji 20. člen (1) Svet dela in odloča na rednih, izrednih in dopisnih sejah. (2) Seje sveta sklicuje župan v skladu s programom dela sveta, po potrebi, po sklepu sveta in na predlog drugih predlagateljev, določenih s statutom občine, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. (3) Župan lahko skliče redno sejo sveta, preden je končana predhodno sklicana seja, svet pa nove redne seje ne more začeti, dokler ne konča prejšnje redne seje. 21. člen (1) Vabilo za redno sejo sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom sveta. Gradivo mora biti članom sveta dostavljeno najkasneje deset dni pred sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. Posamezno gradivo se lahko pošlje tudi kasneje, če je vsebina gradiva nujno potrebna pri odločanju o točki dnevnega reda. (2) Vabilo na sejo sveta se skupaj s celotnim gradivom, razen gradiv z označbo zaupno, objavi na spletni strani občine. 22. člen (1) Izredna seja sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje. (2) Izredno sejo sveta skliče župan na lastno pobudo, na predlog delovnega telesa sveta ali na zahtevo najmanj četrtine članov sveta. (3) V predlogu oziroma zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic in razlogi, zaradi katerih ni možno predlaganih vprašanj obravnavati na redni seji. Predlogu oziroma zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj svet odloča. Če seja sveta ni sklicana v roku sedmih dni od predložitve pisnega obrazloženega predloga oziroma zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skliče tisti upravičeni predlagatelj, ki je sklic zahteval. V tem primeru lahko predlagatelj sejo tudi vodi. (4) Vabilo za izredno sejo sveta z gradivom mora biti vročeno članom sveta najkasneje tri dni pred sejo. (5) Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži članom sveta tudi gradivo za sejo. Svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo razlogov za ta izredni sklic, se seja ne opravi in se skliče redna seja v skladu s tem poslovnikom. 23. člen (1) Župan lahko na predlog upravičenih predlagateljev razpiše dopisno sejo sveta. Za takšno sejo mora biti članom poslano gradivo z utemeljitvijo in predlogi sklepov. Člani sveta se morajo o predloženih sklepih opredeliti telefonsko, po elektronski pošti ali osebno s podpisom izjave pri javnem uslužbencu, zadolženem za delo sveta, in sicer v treh dneh po prejemu gradiva za sejo. (2) Dopisna seja se lahko skliče le za odločanje o formalnih in nujnih uskladitvah občinskih aktov z zakoni in drugimi državnimi predpisi ter za odločanje o drugih formalnih in nujnih zadevah občine. (3) Dopisne seje ni mogoče sklicati za spreminjanje oziroma dopolnjevanje statuta občine, proračuna, poslovnika sveta ter odlokov, s katerimi se na novo uvajajo ali spreminjajo že sprejete finančne obveznosti za občino ali občane. 24. člen Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma direktor občinske uprave. 25. člen (1) Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi župan. (2) Predlog dnevnega reda ali posamezne točke dnevnega reda lahko predlagajo vsi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta, posamezno delovno telo ali posamezni član sveta. (3) V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. (4) Svet ne more odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo zadeve, če članom sveta ni bilo predloženo gradivo. K vsaki točki dnevnega reda je župan dolžan svetu z gradivom posredovati svoje mnenje oziroma predlog sklepa. 26. člen (1) Sejo sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje seje sveta pooblasti podžupana ali drugega člana sveta (v nadaljevanju: predsedujoči). (2) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi svetnik, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član sveta. (3) Izredno sejo sveta, ki jo skličejo člani sveta, ker župan ni opravil sklica v skladu z zakonom in tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga pooblastijo člani sveta, ki so sklic seje zahtevali. 27. člen (1) Seje sveta so javne. (2) Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah sveta ter s snemanjem in objavo video in avdio posnetkov poteka seje. (3) Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini in občane se o seji obvesti z objavljenim vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo. Objava se opravi največ tri dni po posredovanju gradiva članom sveta na spletni strani občine oziroma v skladu s tehničnimi zmožnostmi občine ter na krajevno običajen način. (4) Predsedujoči predlaga svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terja zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma so državna, vojaška ali uradna tajnost. (5) Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma bo kako točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana in članov sveta navzoč na seji. (6) Občani se lahko udeležujejo seje sveta v skladu s prostorskimi možnostmi. (7) Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in njegovih delovnih teles, ki so zaupne narave. (8) Član sveta ne sme sporočiti podatkov iz dokumentov oziroma gradiv, ki so zaupne narave oziroma podatkov s seje, ki poteka brez navzočnosti javnosti. 2. Potek seje 28. člen (1) Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu je sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti. Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen. (2) Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji. 29. člen (1) Svet na začetku seje določi dnevni red. (2) Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali nujni postopek. (3) Zadeve, za katere tako predlaga župan, se brez razprave in glasovanja umaknejo z dnevnega reda. (4) Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. (5) Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. 30. člen (1) Po sprejemu dnevnega reda svet odloča o sprejemu zapisnika prejšnje redne seje in morebitne izredne in dopisne seje. (2) Član sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet. (3) Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami. 31. člen (1) Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po sprejetem vrstnem redu. Kadar je pri isti točki vloženih več predlogov, se najprej obravnava predlog župana, nato sledi obravnava predlogov po vrstnem redu, kot so bili vloženi v proceduro. (2) Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda. Predlog za spremembo vrstnega reda točk dnevnega reda lahko poda predsedujoči ali posamezni član sveta, če se pričakuje, da zaradi daljše obravnave predhodnih točk dnevnega reda določen akt ne bi bil pravočasno ali do roka sprejet. O predlogu za spremembo vrstnega reda svet glasuje. 32. člen (1) Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ deset minut, če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev. (2) Če župan ni predlagatelj, poda župan ali od njega pooblaščeni podžupan oziroma direktor občinske uprave mnenje k obravnavani zadevi. Obrazložitev županovega mnenja lahko traja največ deset minut. (3) Po dopolnilni obrazložitvi dobi besedo predsednik delovnega telesa sveta, ki je zadevo obravnavalo. Njegovo pojasnilo lahko traja največ pet minut. (4) Nato predsedujoči pozove člane sveta, da postavijo vprašanja pripravljavcu gradiv. V fazi odgovarjanja pripravljavca na postavljena vprašanja ni razprave. Ko člani sveta dobijo zadovoljive odgovore in pojasnila s strani pripravljavca gradiva, predsedujoči pozove člane sveta, da se priglasijo k razpravi o točki dnevnega reda. Razprava posameznega člana sveta lahko traja največ pet minut, če pa govori v imenu svetniške skupine pa največ deset minut. (5) Predsedujoči lahko odloči, da se pri posamezni točki postavljanje vprašanj in razprava združita. (6) Razpravljavec ima pravico do replike, kadar meni, da je bil napačno razumljen ali naveden. Replika sme trajati največ tri minute. 33. člen (1) V razpravi lahko sodelujejo poročevalci, člani občinske uprave in zunanji strokovni sodelavci, ko jim predsedujoči dodeli besedo, vendar največ pet minut za posamezno vprašanje. (2) Prisotnemu predstavniku zainteresirane javnosti dodeli besedo predsedujoči na podlagi sklepa sveta, vendar največ pet minut k posameznemu vprašanju. (3) Svet lahko sklene, da posamezni razpravljavec iz prvih dveh odstavkov lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več kot petnajst minut. 34. člen (1) Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval. (2) Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave. 35. člen (1) Članu sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. (2) Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če član sveta ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez razprave. (3) Če član sveta zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora član sveta omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot pet minut. 36. člen (1) Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. (2) Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni pričakovati niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo kon- 37. člen (1) Redne seje sveta in njihova nadaljevanja se sklicujejo praviloma ob osemnajsti uri. NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 20 20 MAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 28. september 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Posamezno zasedanje praviloma ne sme trajati več kot tri ure. (2) Odmor lahko predsedujoči odredi na obrazložen predlog posameznega člana sveta ali skupine članov sveta ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, dodatnih obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja največ trideset minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru posamezne točke največ dvakrat. (3) Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega odstavka, odloči svet, ali se lahko odredi odmor ali pa se seja prekine in nadaljuje drugič. 38. člen (1) Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave, ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda. (2) Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, svet konča sejo. 3. Vzdrževanje reda na seji 39. člen (1) Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede. (2) Predsedujoči skrbi, da govornika med govorom nihče ne moti. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči. 40. člen Zaradi kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: - opomin, - odvzem besede, - odstranitev s seje ali z dela seje. 41. člen (1) Opomin se lahko izreče udeležencu seje, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo, ali če na kak drug način krši red na seji. (2) Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. (3) Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče udeležencu seje, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo sveta. (4) Udeleženec seje, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. 42. člen (1) Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. (2) Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. 43. člen Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine. 4. Odločanje 44. člen (1) Svet je sklepčen in veljavno odloča, če je na seji navzočih večina vseh članov sveta. (2) Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. Navzočnost se lahko ugotavlja tudi med sejo, če predsedujoči ugotovi, da je potrebno preveriti sklepčnost, ali ga na to opozorijo člani sveta. (3) Za sklepčnost je odločilna registracija članov sveta na glasovalni napravi. Preverjanje sklepčnosti lahko zahteva vsak član sveta ali predsedujoči kadarkoli. 45. člen Svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov sveta, razen če zakon, statut ali ta poslovnik ne določa drugačne večine. Predlagana odločitev je sprejeta, če se je večina navzočih članov sveta, ki so se opredelili, izrekla za njen sprejem. 46. člen (1) Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. (2) S tajnim glasovanjem svet odloča, če na predlog predsedujočega, posameznega člana sveta ali delovnega telesa tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. S tajnim glasovanjem svet odloča tudi na zahtevo predsedujočega ali najmanj ene šestine članov sveta. 47. člen (1) Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. Predsedujoči pred vsakim glasovanjem prebere predlagano besedilo sklepa ali amandmaja. (2) Najprej se glasuje o predlogih, ki jih je vložil župan, nato pa o predlogih, ki so jih vložili drugi predlagatelji. V primeru več predlogov v isti zadevi se najprej glasuje o tistem predlogu, ki je bil vložen prej. (3) Član sveta ima pravico obrazložiti svoj glas, razen če ta poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati največ dve minuti. (4) Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja. 48. člen Člani sveta glasujejo tako, da se opredelijo „ZA" ali „PROTI" sprejemu predlagane odločitve, lahko pa se tudi ne opredelijo (se vzdržijo). 49. člen (1) Javno glasovanje se opravi z uporabo glasovalne naprave, dvigom glasovalnih lističev ali s poimenskim izjavljanjem. (2) V primeru glasovanja z glasovalno napravo se glasuje s pritiskom na tipko naprave. (3) V primeru glasovanja z lističi rdeča barva lističa pomeni „PROTI", zelena barva lističa pomeni „ZA". Glasujejo vsi člani sveta hkrati, vsak mora imeti oba glasovalna lističa. (4) Poimensko glasujejo člani sveta, če svet tako odloči na predlog predsedujočega, ali če tako zahteva najmanj ena šestina vseh članov sveta. (5) Člane sveta se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih priimkov. Član sveta glasuje tako, da glasno izjavi „ZA", „PROTI" ali „NE GLASUJEM". 50. člen (1) Tajno se glasuje s tiskanimi glasovnicami ali na drug primeren način. (2) Tajno glasovanje vodi tričlanska komisija, ki jo na predlog predsedujočega izmed članov sveta imenuje svet. (3) Administrativno-tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja direktor občinske uprave ali javni uslužbenec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave. (4) Za glasovanje s tiskanimi glasovnicami se natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta. (5) Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja svet. (6) Pred začetkom glasovanja predsedujoči določi čas glasovanja. (7) Komisija vroči glasovnice članom sveta in sproti označi, kateri član sveta je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. (8) Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma opredelitev „ZA" in „PROTI". „ZA" je na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni strani, „PROTI" pa na levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo „ZA" ali besedo „PROTI". (9) Predsedujoči pred glasovanjem prebere predlog, o katerem se glasuje, in pove navodilo za glasovanje. Na glasovnici mora biti označena številka točke dnevnega reda. (10)Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko zaporednih številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba imenovati. (11)Ko član sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico. 51. člen (1) Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi in objavi izid glasovanja. (2) Ugotovitev izida glasovanja pri glasovanju z glasovnicami obsega: - število razdeljenih glasovnic, - število oddanih glasovnic, - število neveljavnih glasovnic, - število veljavnih glasovnic, - število glasov "ZA" in število glasov "PROTI" oziroma pri glasovanju o kandidatih število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, - ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino, ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, kateri kandidat je imenovan. (3) O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpiše komisija. (4) O izidu glasovanja člani sveta sprejmejo ugotovitveni sklep. 52. člen (1) Član sveta ima pravico ugovarjati poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja do potrditve ugotovitvenega sklepa, ki sledi objavi izida glasovanja. (2) Če član sveta ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. (3) O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana sveta, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega. 5. Zapisnik seje sveta 53. člen (1) O vsaki seji sveta se piše zapisnik. (2) Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o udeležbi na seji, o predlogih, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti. Zapisniku je treba predložiti original ali kopijo gradiva, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji. (3) Za zapisnik seje sveta skrbi direktor občinske uprave. Direktor občinske uprave lahko za vodenje zapisnika seje sveta pooblasti drugega javnega uslužbenca občinske uprave. (4) Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči in direktor občinske uprave oziroma pooblaščeni javni uslužbenec občinske uprave, ki je vodil zapisnik. (5) Po sprejemu se čistopis zapisnika pošlje predstavnikom sredstev javnega obveščanja, ki so bili prisotni na seji, in se ga objavi na spletni strani občine v arhivu sej. (6) Zapisnik zaprte seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na zaprtem delu seje sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo sveta in ne objavlja. Člane sveta z zapisnikom zaprtega dela seje pred potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči. 54. člen Potek seje sveta se snema na avdio in video nosilec, ki se objavi na spletni strani občine, razen zaupnih in osebnih podatkov. 55. člen (1) Ravnanje z gradivom sveta, ki je zaupne narave, določi svet na podlagi zakona s posebnim aktom. (2) Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter vse gradivo sveta in njegovih delovnih teles se hrani v arhivu občinske uprave. (3) Glede arhiviranja in rokov hranjenja dokumentarnega gradiva se upoštevajo predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in dokumentarno gradivo. 56. člen (1) Član sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v arhivu, ali je pri pristojnih organih občinske uprave, če je to potrebno zaradi izvrševanja njegove funkcije. Vpogled odredi direktor občinske uprave na podlagi pisne zahteve člana sveta. Original zahteve, odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hrani pri gradivu, ki je bilo predmet vpogleda. (2) V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu župan v skladu z zakonom. 6. Strokovna in administrativno tehnična opravila za svet 57. člen (1) Strokovno in administrativno delo za svet in za delovna telesa sveta zagotavlja občinska uprava. (2) Direktor občinske uprave določi javnega uslužbenca, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila, potrebna za nemoteno delo sveta in njegovih delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določeno posebno delovno mesto. (3) Za zapisnik sveta in delovnih teles sveta skrbi občinska uprava. 7. Delovna telesa sveta A. Stalna delovna telesa 58. člen (1) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima štiri člane in predsednika. (2) Komisijo imenuje svet izmed svojih članov praviloma na konstitutivni seji po konstituiranju sveta, najkasneje pa na prvi naslednji seji. (3) Komisija opravlja zlasti naslednje naloge: - svetu predlaga kandidate in njih število za delovna telesa sveta in druge organe, ki jih imenuje svet, kot tudi predloge kandidatov za ravnatelje, direktorje in predstavnike ustanovitelja v organih javnih zavodov, javnih agencijah, skladih in javnih podjetjih, - svetu ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v pristojnosti sveta, - pripravlja predloge odločitev sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev, - objavi poziv in zbira predloge za kandidate za člane nadzornega odbora na spletni strani občine, - predlaga in izdaja akte v zvezi s pravicami in obveznostmi funkcionarjev, - obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi svet. 59. člen (1) Odbor za družbene dejavnosti ima najmanj štiri člane in predsednika. (2) Odbor obravnava predloge aktov in odločitev na področju: - zdravstva, socialnega skrbstva, predšolskega varstva, varstva otrok in družine, invalidov in ostarelih, - vzgoje in izobraževanja, - pospeševanja kulturne, raziskovalne in knjižničarske dejavnosti, - razvoja športa in rekreacije, - pogojev za razvoj in delovanje negospodarskih dejavnosti in - javnih služb družbenih dejavnosti. (3) Odbor za družbene dejavnosti obravnava tudi druga vprašanja s svojega področja na predlog župana, sveta, predsednika ali člana odbora in lahko predlaga svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela. 60. člen (1) Odbor za gospodarstvo, finance in proračun ima najmanj štiri člane in predsednika. (2) Odbor obravnava predloge aktov in odločitev na področju: - gospodarstva, - določanje cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb, - pridobivanja sredstev, uvajanje dajatev, taks in prispevkov, - delitvene bilance občinskega premoženja, - oblikovanja proračuna, - financiranja porabnikov občinskega proračuna, - pogojev za razvoj gospodarskih dejavnosti, vključno z malim gospodarstvom, katerih razvoj je v interesu občine, - razvoja turizma in gostinstva, - promocije občine, organizacije promocijskih prireditev ter izdajanje ustreznih publikacij, - razvoja kmetijstva, vključno s poljedelstvom, živinorejo, lovom in ribolovom, - gospodarjenja z občinskim premoženjem in sredstvi. (3) Odbor za gospodarstvo, finance in proračun obravnava tudi druga vprašanja s svojega področja na predlog župana, sveta, predsednika ali člana odbora in lahko predlaga svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela. 61. člen (1) Odbor za urejanje prostora ter varstvo naravne in kulturne dediščine ima najmanj štiri člane in predsednika. (2) Odbor obravnava predloge aktov in odloči- tev s področja: - urbanizma in prostorskega načrtovanja, - varstva naravne in kulturne dediščine, - gospodarjenja s prostorom, - nepremičnega premoženja občine, - ustanavljanje in ukinjanje statusa javnega dobra in - razvoja naselij. (3) Odbor za urejanje prostora ter varstvo naravne in kulturne dediščine obravnava tudi druga vprašanja s svojega področja na predlog župana, sveta, predsednika ali člana odbora in lahko predlaga svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela. 62. člen (1) Odbor za ekologijo in infrastrukturo ima najmanj štiri člane in predsednika. (2) Odbor obravnava predloge aktov in odločitev s področja: - izgradnje, vzdrževanja in upravljanja z energetskimi, vodovodnimi in drugimi komunalnimi objekti in napravami, - izgradnje, vzdrževanja in upravljanja javnih cest, javnih poti, parkirišč, trgov, parkov in drugih javnih površin, - urejanja prometa, - izgradnje, vzdrževanja in upravljanja pokopališč, organizacijo pogrebnih storitev ter organizacijo mrliško ogledne službe, - ustanavljanja in nadzorovanja gospodarskih javnih služb na področju komunalne dejavnosti, - varstva tal in vodnih virov, - čiščenja odpadnih voda, - varstva zraka, varstva pred hrupom ter ravnanja z odpadki, - drugih dejavnosti varstva okolja. (3) Odbor za ekologijo in infrastrukturo obravnava tudi druga vprašanja s svojega področja na predlog župana, sveta, predsednika ali člana odbora in lahko predlaga svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti. 63. člen (1) Statutarno-pravna komisija sveta ima najmanj štiri člane in predsednika. (2) Komisija obravnava predlog statuta občine in poslovnika sveta ter njunih sprememb oziroma dopolnitev, na predlog župana pa obravnava tudi predloge odlokov in drugih aktov, ki jih svet sprejema v obliki predpisov. (3) Komisija lahko predlaga svetu v sprejem spremembe in dopolnitve statuta občine in poslovnika sveta ter obvezno razlago določb splošnih aktov občine. 64. člen (1) Občinska volilna komisija vodi in izvaja občinske volitve. (2) Sestavljajo jo predsednik in trije člani ter njihovi namestniki. Po enega člana predlagajo nosilci treh kandidatnih list, ki so na zadnjih lokalnih volitvah prejele največje število glasov volivcev, po enega namestnika pa nosilci naslednjih treh kandidatnih list, po vrsti glede na število pridobljenih glasov volivcev na zadnjih lokalnih volitvah. (3) Sestava in naloge komisije so podrobneje določene v Zakonu o lokalnih volitvah in v Statutu Občine Vrhnika. 65. člen (1) Svet imenuje tudi komisijo za podeljevanje občinskih priznanj in nagrad, ki ima najmanj štiri člane in predsednika. (2) Komisija je na podlagi odloka pristojna za: - pripravo in izvedbo razpisa za podelitev občinskih priznanj in nagrad, - pripravo predlogov za podelitev občinskih priznanj za svet, - predlaganje dobitnikov državnih odlikovanj, - opravljanje drugih nalog, ki ji jih določi svet. B. Občasna delovna telesa 66. člen Občasna delovna telesa ustanovi svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. Svet in župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge. 8. Imenovanje in razreševanje delovnih teles 67. člen (1) Člane odborov in komisij imenuje svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed članov sveta in največ do polovice članov izmed drugih občanov, če ta poslovnik ne določa drugače. (2) Predsednike delovnih teles imenuje svet izmed članov sveta. (3) Pred pripravo predloga iz prejšnjega odstavka predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja skliče z vsemi nosilci kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni člani sveta, usklajevalni sestanek, na katerem skuša doseči dogovor o pluralni sestavi delovnih teles. (4) Članstvo v komisiji ali odboru sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. 68. člen Svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa ali delovno telo v celoti na predlog najmanj šestine članov sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje sveta. 9. Način dela delovnih teles 69. člen (1) Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja in predloge v svetu. Predsednika delovnega telesa v primeru zadržanosti oziroma odsotnosti po njegovem pooblastilu nadomešča namestnik oziroma član delovnega telesa, ki je član sveta. (2) Seje delovnih teles sklicuje predsednik delovnega telesa v skladu s programom dela sveta, na zahtevo sveta, člana delovnega telesa ali župana. (3) Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti dostavljeno članom delovnega telesa najmanj pet dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in utemeljenih primerih. Članom pristojnega delovnega telesa se posreduje tudi dopise in ostalo korespondenco občanov, državnih organov in drugih oseb, naslovljeno na svet, ki nato o zadevi razpravlja in lahko odloči, da je potrebno prejeto korespondenco posredovati vsem članom sveta. (4) Delovno telo obravnava predloge aktov in drugih odločitev s svojega delovnega področja, ki so svetu predlagani v sprejem, in svetu posreduje svoje mnenje oz. sklepe s predlogom odločitve. (5) Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Delovno telo sprejema svoje odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov. (6) Seja delovnega telesa je javna, razen če v vabilu za sejo ni označeno in obrazloženo, da je zaprta za javnost. Na pobudo člana telesa ali na lastno pobudo lahko predsednik telesa povabi na sejo tudi druge razlagalce posameznih vprašanj. (7) Glasovanje v delovnem telesu je javno, na zahtevo predsednika ali najmanj dveh članov delovnega telesa pa tajno. Tajno glasovanje vodi predsednik. (8) Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo sveta. 70. člen Na sejo delovnega telesa so vabljeni župan, javni uslužbenci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov ali drugih odločitev sveta, ki jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z obravnavano problematiko. VI. AKTI SVETA 1. Splošne določbe 71. člen (1) Svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte: - statut - poslovnik, - proračun občine in zaključni račun, - občinski prostorski načrt in prostorske izvedbene akte, - planske in razvojne akte občine, - odloke, - odredbe, - pravilnike, - navodila, - sklepe. (2) Svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine. (3) Vsebina splošnih aktov občine mora biti v skladu z zakonom in statutom občine. 72. člen (1) Župan predlaga svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu ali statutu določeno, da jih predlaga župan. (2) Komisije in odbori sveta ter vsak član sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprejme svet na predlog župana. 73. člen Akte, ki jih sprejema svet, podpisuje župan. 2. Postopek za sprejem odloka 74. člen (1) Odlok se sprejema v prvi obravnavi kot osnutek odloka in v drugi obravnavi kot predlog odloka. Osnutek odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev. (2) Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka. Glede na vsebino odloka mora biti uvodu priloženo tudi grafično ali kartografsko gradivo. (3) Če je predlagatelj odloka delovno telo sveta ali član sveta, pošlje osnutek odloka županu s predlogom za uvrstitev na dnevni red seje sveta. (4) Župan pošlje osnutek odloka v obravnavo matičnemu delovnemu telesu in po svoji presoji tudi zainteresiranim delovnim telesom. (5) Matično delovno telo po obravnavi sprejme sklep o tem, ali osnutek odloka sprejme ali ne. Če sprejme sklep, da osnutka odloka ne sprejme, mora navesti razloge za zavrnitev ter jih posredovati županu in občinskemu svetu. 75. člen (1) Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah odloka na sejah delovnih teles in na sejah sveta. (2) Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah odloka na sejah sveta, tudi kadar ni predlagatelj. 76. člen (1) V okviru prve obravnave svet opravi splošno razpravo o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, o ciljih in načelih ter o temeljnih rešitvah odloka. Po končani splošni NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 21 28. september 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika MAŠ ČASOPIS 21 razpravi svet sklepa o tem, ali je osnutek odloka primeren za nadaljnjo obravnavo. (2) Če svet odloči, da je osnutek odloka primeren za nadaljnjo obravnavo, se postopek sprejemanja odloka nadaljuje. (3) Če svet odloči, da osnutek odloka ni primeren za nadaljnjo obravnavo, je postopek sprejemanja odloka končan. 77. člen (1) V nadaljevanju obravnave osnutka odloka na isti seji svet opravi razpravo po posameznih členih odloka. (2) Ko svet konča razpravo po posameznih členih osnutka odloka, glasuje o njem v celoti in ga s sklepom spremeni v predlog ter ga posreduje v najmanj petnajst (15) dnevno javno obravnavo. (3) Javna obravnava se opravi tako, da se pravno tehnično urejeno besedilo predloga odloka objavi na spletni strani občine. (4) V času javne obravnave lahko posredujejo predloge in pripombe sprememb vsi zainteresirani. 78. člen (1) Za drugo obravnavo občinska uprava pripravi pregled pripomb, prejetih v javni obravnavi. (2) Pripombe, ki jih sprejme, vključi v besedilo predloga odloka. Za pripombe, ki jih ne sprejme, navede razloge za zavrnitev. 79. člen (1) V drugi obravnave odloka lahko člani sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo sveta. (2) Amandmaje se posreduje županu, ki jih nato posreduje vsem ostalim članom sveta najkasneje en (1) dan pred sejo sveta. (3) Na seji sveta lahko amandmaje k predlogu odloka vlaga najmanj šestina članov sveta in župan. 80. člen (1) V drugi obravnavi svet razpravlja o amandmajih in o predlogu odloka v celoti in o njem glasuje. Najprej glasuje o predlaganih amandmajih. (2) Če občinska uprava ugotovi, da so s sprejetimi amandmaji posamezne določbe predloga odloka medsebojno neusklajene ali neusklajene z ustavo, zakoni ali drugimi odloki, na to opozori župana. V takem primeru župan določi predlagatelju oziroma občinski upravi čas, da pripravi uskladitveni amandma. (3) Svet v nadaljevanju praviloma na isti seji razpravlja in glasuje o uskladitvenih amandmajih. (4) Če uskladitveni amandma ni sprejet, je postopek sprejemanja odloka končan. (5) Po končani razpravi o predlogu odloka oziroma po sprejemu uskladitvenih amandmajev, svet glasuje o predlogu odloka. 81. člen (1) Amandma, člen odloka in predlog odloka v celoti so sprejeti, če zanje na seji sveta glasuje večina opredeljenih navzočih članov sveta. (2) O vsakem amandmaju se glasuje posebej oziroma v paketu, če tako odloči svet. 82. člen (1) Statut Občine Vrhnika se sprejema z dvotretjinsko večino glasov vseh članov sveta. (2) Poslovnik sveta se sprejema z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov sveta. (3) Drugi splošni akti se sprejemajo z večino opredeljenih navzočih članov sveta. 83. člen (1) Svet mora do prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih občine. (2) V primeru, da postopki niso zaključeni, svet v novi sestavi na predlog župana odloči, o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih aktov bo postopek nadaljeval, katere začel obravnavati znova ter katerih ne bo obravnaval. (3) Svet lahko nadaljuje obravnavo splošnega akta oziroma obravnavo začne znova, če je predlagatelj župan, ki je na volitvah znova pridobil mandat (isti predlagatelj). Če predlagatelj ni več občinski funkcionar, se predlog ne obravnava. 3. Nujni postopek za sprejem odlokov 84. člen (1) Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko svet sprejme odlok po nujnem postopku. (2) O uporabi nujnega postopka odloči svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Nujni postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka, ki mora razloge za sprejem odloka po nujnem postopku posebej utemeljiti. (3) V nujnem postopku za sprejem odloka se splošna razprava ne opravi. Prva in druga obravnava se opravita na isti seji. (4) V nujnem postopku za sprejem odloka ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku. (5) V nujnem postopku za sprejem odloka se lahko predlagajo amandmaji tudi ustno na sami seji do zaključka razprave o delih oziroma členih odloka. Ustno predlagani amandma je treba pred glasovanjem predložiti predsedujočemu v pisni obliki. 4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov 85. člen (1) Svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo predlog odloka obravnaval po skrajšanem postopku, če gre za: - zaključni račun proračuna občine, - manj zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov in drugih splošnih aktov, - prenehanje veljavnosti splošnega akta ali njegovih posameznih določb v skladu z zakonom, - uskladitev z zakoni, državnim proračunom, drugimi predpisi države oziroma občine, - spremembe in dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega sodišča. (2) V skrajšanem postopku se prva in druga obravnava opravita na isti seji. (3) V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom sprememb in dopolnitev odloka. (4) Amandmaji se lahko vlagajo na seji do konca obravnave predloga odloka. (5) Odločitev iz prvega odstavka tega člena ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena šestina navzočih članov sveta. (6) Za obravnavo predloga odloka v skrajšanem postopku se smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika o rednem postopku sprejemanja odloka, razen določb o javni obravnavi, če s tem poslovnikom ni drugače določeno. 86. člen (1) Za postopek sprejemanja planskih in razvojnih aktov, odredb, navodil in sklepov se smiselno uporabljajo določbe, ki urejajo skrajšani postopek, če predlagatelj ob vložitvi ne predlaga drugega načina sprejemanja akta. (2) Za spremembo prostorskih aktov se uporabljajo predpisi, ki urejajo prostorsko zakonodajo. 87. člen (1) Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga določa statut občine in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. (r) V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi svet. (r) Na spletni strani občine se objavijo: - prečiščena besedila statuta, odlokov in drugih predpisov občine, - programi, strategije, stališča, mnenja in drugi podobni dokumenti, ki se nanašajo na delo sveta, - predlogi predpisov, programov, strategij in drugih podobnih dokumentov, - sklici sej sveta z gradivi za obravnavo, - zapisniki, - sprejeti sklepi, - avdio in video posnetki sej občinskega sveta, - druge informacije javnega značaja v skladu z zakonom. 5. Postopek za sprejem odloka o proračunu 88. člen (1) Z odlokom o proračunu občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe občine. (r) Občinski odlok o proračunu se sprejme za proračunsko leto, ki je enako koledarskemu letu. 89. člen (1) Osnutek odloka o proračunu občine za naslednje proračunsko leto mora župan predložiti svetu najkasneje v 30 dneh po predložitvi državnega proračuna Državnemu zboru. (2) Župan pošlje predsednikom delovnih teles in vsem članom sveta osnutek proračuna občine z vsemi sestavinami, ki jih določa zakon, ter sklic seje, na kateri bo osnutek proračuna predstavljen ter sklic seje, na kateri bo svet opravil splošno razpravo o osnutku proračuna občine. (3) Na seji občinskega sveta župan predstavi osnutek odloka o proračunu občine. Predstavitev ni časovno omejena in o njej ni razprave. Župan lahko določi, da posamezne dele proračuna predstavijo zaposleni v občinski upravi. (4) Po končani predstavitvi svet določi delovna telesa, ki obravnavajo osnutek proraču- 90. člen (1) Predsedniki delovnih teles v petnajstih dneh od predstavitve osnutka odloka o proračunu občine skličejo seje delovnih teles, na katerih župan in predstavniki občinske uprave pojasnijo proračun občine. Delovna telesa obravnavajo proračun v delu, ki se nanaša na dejavnost, ki je v pristojnosti posameznega delovnega telesa. (2) Svet opravi splošno razpravo o proračunu občine najkasneje v tridesetih dneh po preteku roka iz prejšnjega odstavka tega člena. (3) Svet po končani splošni razpravi sprejeme sklep, da se osnutek proračuna posreduje v deset dnevno javno obravnavo, ali da se odlok o proračunu občine ne sprejme in hkrati določi rok, v katerem mora župan pripraviti nov osnutek proračuna občine. Pri predstavitvi novega osnutka se obrazloži, v čem so bistvene spremembe novega osnutka glede na prvotno predlagani osnutek. (4) V času javne obravnave mora biti zagotovljen vpogled v osnutek proračuna vsaj na sedežu občine oziroma drugih prostorih, ki jih določi svet, in na spletni strani obči- 91. člen (1) V času javne obravnave lahko člani sveta k predlaganemu osnutku odloka o proračunu predložijo županu pisne pripombe in predloge. (2) Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo obsegati predloge za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov proračuna v isti višini, pri čemer ti ne smejo biti v breme proračunske rezerve ali splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja. 92. člen Župan se najkasneje v petnajstih dneh opredeli do vloženih pripomb in predlogov ter pripravi predlog odloka o proračunu občine ter skliče sejo sveta, na kateri se bo razpravljalo in odločalo o sprejetju odloka o proračunu. 93. člen (1) Na predlog odloka o proračunu lahko člani sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo sveta. (2) Amandmaji se v roku iz prvega odstavka tega člena dostavijo županu. Amandma mora obsegati predloge za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov proračuna v isti višini, pri čemer ti ne smejo biti v breme proračunske rezerve ali splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja. 94. člen (1) V uvodni obrazložitvi predloga proračuna župan ali od župana pooblaščeni predstavnik občinske uprave pojasni, katere pripombe iz javne obravnave so bile sprejete, pojasni, katere so bile vključene v predlog proračuna in katerih se ni upoštevalo, ter utemeljitve, zakaj se jih ni upoštevalo. (2) Nadalje župan ali od župana pooblaščeni predstavnik občinske uprave pojasni, katere amandmaje je možno upoštevati. (3) Župan lahko na seji vloži svoje amandmaje. (4) Po obrazložitvi lahko predlagatelji umaknejo svoje predloge in se morajo o tem izjasniti. Če predlagatelj amandmaja ne umakne, se izvede razprava po amandmajih. (5) Glasovanje se izvede po vsakem amandmaju posebej. (6) V primeru, da v amandmaju ni upoštevano načelo proračunskega ravnovesja in če predlagatelj ne pojasni, kako se bo zagotovilo proračunsko ravnovesje, župan amandma umakne iz razprave in odločanja. (7) Najprej se glasuje o amandmajih, ki jih je vložil župan, nato pa o amandmajih, ki so jih vložili drugi predlagatelji. V primeru več amandmajev pri isti postavki se najprej glasuje o tistem amandmaju, ki je bil vložen prej. 95. člen (1) Po glasovanju o amandmajih župan ugotovi, kateri amandmaji so bili sprejeti in bodo vključeni v proračun občine. (2) Ko je glasovanje o amandmajih končano, župan ugotovi, ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede prihodkov in odhodkov in drugih obveznosti. (3) Če je proračun usklajen, svet glasuje o proračunu kot celoti. (4) Če župan ugotovi, da sprejeti amandmaji posegajo v sredstva, ki jih občina mora zagotoviti v skladu z ustavo in zakonom, v sredstva, ki jih občina mora zagotoviti po sklenjenih pogodbah ali sodnih in drugih odločbah, ali da bi sprejeti amandmaji imeli škodljive posledice za izvajanje določenih dejavnosti, lahko prekine seje in zahteva, da strokovna služba prouči nastalo situacijo in določi rok, v katerem se pripravi predlog za uskladitev. (5) Ko je predlog uskladitve pripravljen, ga župan obrazloži. (6) Če predloga uskladitve ni mogoče pripraviti na isti seji, župan določi rok, ko se bo nadaljevala seja. (7) Svet najprej glasuje o predlogu uskladitve in če je predlog sprejet, glasuje svet o proračunu v celoti. (8) Če predlog uskladitve ni sprejet, proračun ni sprejet. 96. člen (1) Če proračun ni sprejet, svet določi rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna. (2) Obravnava novega predloga proračuna se prične s splošno razpravo in nadaljuje po določbah od 92. do 96. člena tega poslovnika. V času javne obravnave obravnavajo predlog proračuna delovna telesa sveta iz 90. člena tega poslovnika. 97. člen (1) Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine. (2) Predlog rebalansa proračuna občine obravnava Odbor za gospodarstvo, finance in proračun, vendar o njem ni javne razprave. Rebalans proračuna občine sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki urejajo obravnavo in sprejem predloga odloka o proračunu. V primeru, da rebalans ni sprejet, se enak predlog rebalansa ne more več posredovati v obravnavo. 98. člen Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme župan sklep o začasnem financiranju, ki traja največ tri mesece. Če proračun občine tudi v tem roku ni sprejet, se začasno financiranje s sklepom sveta na predlog župana lahko podaljša. Sklep o začasnem financiranju obravnava svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za nujni postopek. 6. Postopek za sprejem obvezne razlage 99. člen (1) Vsak, ki ima pravico predlagati splošni pravni akt, lahko poda zahtevo za njegovo obvezno razlago. (2) Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago. (3) Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava statutarno-pravna komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles sveta, predlagatelja splošnega akta, župana in občinske uprave. Komisija nato pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži svetu v postopek. (4) Svet sprejema obvezno razlago po postopku, ki je s tem poslovnikom določen za sprejem odloka po nujnem postopku. 7. Postopek za sprejem uradno prečiščenega besedila 100. člen (1) Po vsaki spremembi ali dopolnitvi odloka ali drugega splošnega akta občinska upra- va pripravi uradno prečiščeno besedilo odloka ali drugega splošnega akta. (2) Uradno prečiščeno besedilo potrdi svet brez razprave. (3) Uradno prečiščeno besedilo odloka ali drugega splošnega akta se objavi v uradnih objavah glasila Naš časopis in na spletni strani občine. VII. VOLITVE IN IMENOVANJA 1. Splošne določbe 101. člen (1) Imenovanje funkcionarjev oziroma članov organov, ki jih po zakonu ali statutu občine imenuje svet, se opravijo po določilih tega poslovnika. (2) Glasuje se javno. 102. člen (1) Tajno se glasuje, če tako določa zakon ali statut ali če tako odloči svet ali če tako zahteva predsedujoči ali najmanj šestina navzočih članov sveta. (2) Če se tajno glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati. (3) Če se tajno glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda „ZA" ali „PROTI". 103. člen Kandidat je imenovan, če je glasovala večina članov sveta in je zanj glasovala večina prisotnih članov sveta, ki so se opredelili. 104. člen (1) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom. (2) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov. (3) Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. 105. člen Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur. 2. Imenovanje članov delovnih teles sveta 106. člen (1) Člane delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane, ki jo določi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. (2) Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji izvede posamično imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji sveta. (3) Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov delovnega telesa. 3. Postopek za razrešitev 107. člen (1) Oseba, ki jo voli ali imenuje svet, se razreši po postopku, ki ga določa ta poslovnik, če ni z drugim aktom določen drugačen postopek. (2) Postopek za razrešitev se poleg določil 19. člena lahko začne tudi na predlog predlagatelja, ki je osebo predlagal za izvolitev oziroma imenovanje ali na predlog šestine članov sveta. Če predlagatelj razrešitve ni Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, se predlog razrešitve vloži pri komisiji. (3) Predlog za razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni razlogi za razrešitev. 108. člen (1) Predlog za razrešitev se posreduje županu. Če predlog ne vsebuje obrazložitve po določilih tretjega odstavka prejšnjega člena, ga župan vrne predlagatelju v dopolnitev. (2) Predlog za razrešitev mora biti vročen osebi, na katero se nanaša, najmanj osem dni pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, na katero se razrešitev nanaša, ima pravico pisno se opredeliti o predlogu razrešitve. (3) Župan uvrsti predlog za razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je mogoče upoštevati rok iz prejšnjega odstavka tega člena. 109. člen (1) Po končani obravnavi predloga za razrešitev svet sprejme odločitev o predlogu z večino, ki je predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe, zoper katero je vložen predlog za razrešitev. (2) O razrešitvi se izda pisni odpravek sklepa s pravnim poukom. 4. Odstop članov sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter funkcionarjev občine 110. člen (1) Občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti. Občinskim funkcionarjem na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine predčasno preneha mandat. (2) Pravico odstopiti imajo tudi podžupan, člani delovnih teles, drugih organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji. (3) Član sveta, ki želi odstopiti, poda pisno odstopno izjavo županu. Župan o odstopu obvesti svet in Občinsko volilno komisijo, ki izpelje postopek imenovanja novega člana sveta. (4) Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. (5) Svet s sklepom ugotovi prenehanje mandata občinskega funkcionarja, članstva ali imenovanja zaradi odstopa na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. (6) Sklep o prenehanju mandata občinskega funkcionarja se pošlje Občinski volilni komisiji. (7) Sklep o razrešitvi imenovanega se pošlje Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja zaradi postopka izbire novega kandidata. VIII. RAZMERJA MED ŽUPANOM IN SVETOM 111. člen (1) Župan predstavlja svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. (2) Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov. (3) Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed javnih uslužbencev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali. 112. člen (1) Župan skrbi za izvajanje odločitev sveta. Na vsaki redni seji sveta poroča župan ali po njegovem pooblastilu podžupan ali direktor občinske uprave, o opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta. (2) V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvr-šitev sklepa. (3) Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep, ki ga bo možno izvršiti. (4) Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta. (5) Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in statutom občine. IX. JAVNOST DELA 113. člen (1) Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. (2) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na druge načine, ki jih določata statut in ta poslovnik. (3) Župan in direktor občinske uprave obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu sveta, delovnih teles sveta, župana in občinske uprave. (4) Svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost. (5) Občina izdaja svoje glasilo, v katerem se objavljajo tudi sporočila in poročila o delu ter povzetki iz gradiv in odločitev sveta in drugih organov občine. (6) Gradiva in zapisnike ter avdio in video posnetke sej sveta se objavi na spletni strani občine. 114. člen (1) Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta. (2) Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej ter druge informacije o delu občinskih organov. (3) Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne narave. (4) Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to področje. X. DELO SVETA V IZREDNEM STANJU 115. člen (1) V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta, ki jih določata statut in ta poslovnik. (2) Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je možno tudi odstopanje glede javnosti dela sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi svet, ko se sestane. XI. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA 116. člen (1) Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za sprejem poslovnika. (2) Spremembe in dopolnitve poslovnika NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 22 22 MAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 28. september 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov sveta. 117. člen (1) Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo sveta poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutar-no-pravni komisiji, da do naslednje seje pripravi razlago posamezne poslovniške določbe. (2) Izven seje sveta daje razlago poslovnika statutarno-pravna komisija. (3) Vsak član sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarno-pravna komisija, odloči svet. XII. KONČNA DOLOČBA 118. člen (1) Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v uradnih objavah glasila Naš časopis. (2) Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik o delu občinskega sveta (Uradni list RS, št. 18/00, 57/01, 77/05 in 62/08). Številka: Datum: 007-3/2015 (2-01) 24. 9. 2015 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r. Na podlagi tretjega odstavka 213. člena Zakon o graditvi objektov (102/2004-UPB1 (14/2005 popr.), 92/2005-ZJC-B, 93/2005-ZVMS, 126/2007, 108/2009, 61/2010-ZRud-1 (62/2010 popr.), 20/11 - odl. US, 57/12, 101/13 - ZdavNepr, 110/13 in 19/15), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 6. redni seji dne 24. 9. 2015 sprejel naslednji SKLEP O PRIDOBITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA LOKALNEGA POMENA 1. Nepremičnina parc. št. "420, k.o. Vrhnika (2002), pridobi status grajenega javnega dobra lokalnega pomena. 2. Ta sklep prične veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Številka: 478-119/2015 Datum: 24. 9. 2015 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l. r. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl.US: U-I-267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odl.US: U-I-176/08-10, 40/2012-ZUJF) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) je Občinski svet Občine Vrhnika na 6. redni seji, dne 24. 9. 2015 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA I. Status javnega dobra se ukine pri nepremičnini, parc. št. 1024/1, k.o. Smrečje (2692), ki je zaznamovan pod ID omejitve 12193291, in pri nepremičninah, parc. št. 1010/14 in 1010/15, obe k.o. Smrečje (2692), ki sta zaznamovana pod ID omejitve 12193275. II. Sklep prične veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Številka: 478-48/2013 Datum: 24. 9. 2015 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl.US: U-I-267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odl.US: U-I-176/08-10, 40/2012-ZUJF) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) je Občinski svet Občine Vrhnika na 6. redni seji dne 24. 9. 2015 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA I. Status javnega dobra se ukine pri nepremičnini, parc. št. 1021/4, k.o. Smrečje (2692), ki je zaznamovan pod ID omejitve 12193296, in pri nepremičninah, parc. št. 1076/3, 1076/4, 1076/5, 1076/6, 1076/7 in 1076/8, vse k.o. Smrečje (2692), ki so zaznamovani pod ID omejitve 12193302. II. Sklep prične veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Stevilka: 466-7/2002 Datum: 24. 9. 2015 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl.US: U-I-267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odl.US: U-I-176/08-10, 40/2012-ZUJF) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) je Občinski svet Občine Vrhnika na 6. redni seji dne 24. 9. 2015 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA I. Pri nepremičninah, parc. št. 1941/5, 1941/6, 1941/8, 1942/5, 1942/6, 1942/8, 1942/9 in 1942/11, vse k.o. Zaplana (2000), se ukine status javnega dobra. II. Lastninska pravica pri zemljiščih, parc. št. 1941/5, 1941/6, 1941/8, 1942/5, 1942/6, 1942/8, 1942/9 in 1942/11, vse k.o. Zaplana (2000), se vknjiži v korist Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, matična št. 5883407000. III. Sklep prične veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Stevilka: 478-85/2006 Datum: 24. 9. 2015 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl.US: U-I-267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odl.US: U-I-176/08-10, 40/2012-ZUJF) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) je Občinski svet Občine Vrhnika na 6. redni seji, dne 24. 9. 2015 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA Pri nepremičnini, parc. št. 692/6, k.o. Podlipa (1999), se ukine status javnega dobra. II. Lastninska pravica pri zemljišču, parc. št. 692/6, k.o. Podlipa (1999), se vknjiži v korist Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, matična št. 5883407000. III. Sklep prične veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Številka: 478-31/2011 Datum: 24. 9. 2015 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl.US: U-I-267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odl.US: U-I-176/08-10, 40/2012-ZUJF) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) je Občinski svet Občine Vrhnika na 6. redni seji dne 24. 9. 2015 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA Pri nepremičnini, parc. št. 2869/16, k.o. Vrhnika (2002), se ukine status javnega dobra. II. Lastninska pravica pri zemljišču, parc. št. 2869/16, k.o. Vrhnika (2002), se vknjiži v korist Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, matična št. 5883407000. III. Sklep prične veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r. Številka: 478-106/2013 Datum: 24. 9. 2015 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r. Na podlagi od 57. Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP, 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US, 14/15; v nadaljnjem besedilu: ZPNačrt) ter 36. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09) sprejme župan Občine Vrhnika S K L E P o začetku priprave Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za povezovalno cesto Bajerji - Tojnice z mostom čez Ljubljanico 1. člen (ocena stanja in razlogi za pripravo OPPN cesta Bajerji - Tojnice z mostom) 1.) Na podlagi Odloka o OPN Občine Vrhnika (Uradni l., št. 27/14, 50/14, 71/14, 92/14, 53/15; v nadaljnjem besedilu: OPN) območje za povezovalno cesto med Bajerji in Tojnicami z mostom čez Ljubljanico delno posega v naslednje enote urejanja prostora: BT VR_1676, VC VR_1409, IP VR_1870, IG VR_1869, O VR_1338, O VR_1337, O VR_2054, K2 VR_2759; 2.) Vsa našteta območja se želi ustrezno prometno, komunalno in energetsko povezati in opremiti. S ponovno postavitvijo mostu čez Ljubljanico, ki se je zaradi dotrajanosti v letih po izgradnji avtoceste Ljubljana -Postojna (okoli leta 1973) moral odstraniti bi ponovno povezali naselje Verd in njegovo zaledje z obrtno-proizvodno-komunal-no cono Tojnice. S tem bi prometno razbremenili center naselja Verd in center mesta Vrhnika predvsem tovornega prometa. 3.) Občinski podrobni prostorski načrt za povezovalno cesto Bajerji - Tojnice z mostom čez Ljubljanico ( v nadaljevanju: OPPN cesta Bajerji - Tojnice z mostom) se bo pripravil na podlagi 88.člena OPN, ki določa splošne pogoje za pripravo OPPN, ki niso predvideni v OPN in sicer, da se OPPN lahko izdela za posamezno enoto urejanja prostora ali manjše območje znotraj posamezne enote urejanja prostora, tudi takrat, kadar njihova izdelava ni predvidena v OPN-ju, če se izkaže investicijski interes in ta ni v nasprotju s strateškim delom OPN za predlagano območje ali če gre za gradnjo objektov gospodarske javne infrastrukture. 2. člen (območje OPPN cesta Bajerji - Tojnice z mostom) 1.) Območje se bo natančno definiralo na podlagi strokovne podlage za ustrezne prometno tehnične rešitve s komunalno ureditvijo za povezovalno cesto in mostu čez Ljubljanico. 2.) Območje obsega zemljišča ali del zemljišč s parcelnimi št. 967/8, 1865/1, 1108/3, 1757/2, "84/3, vse k.o. Verd in 2887/3, 2742/6, 2748/26, 2718/2, 2718/23, 2718/24, 2716/2, 2740/6, 2740/8, 2715/16, 2715/13, 2715/17, 2719/8, 2719/5, 2719/3, 2719/7, 2894/1, 2719/6, 2722/6, 2939, 2715/6, 2715/7, 2715/11, 2715/12, 2715/18, 2715/9, 2715/4, 2895, vse k.o. Vrhnika; 3.) Območje OPPN cesta Bajerji - Tojnice z mostom lahko obsega tudi druga zemljišča, če se pokaže potreba po vključitvi zaradi lažjega načrtovanja prostorske ureditve. 4. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) 1.) Strokovne rešitve se pripravijo na podlagi: - prikaza stanja prostora, - OPN Vrhnika - Okoljsko poročilo za OPN Vrhnika - smernic in mnenj nosilcev urejanja prostora, - strokovnih podlag. 4. člen (roki za pripravo OPPN cesta Bajerji - Tojnice z mostom) Postopek priprave OPPN cesta Bajerji - Tojni-ce z mostom bo potekal v naslednjih fazah in okvirnih rokih: 1. Osnutek: november 2015 2. Pridobitev smernic od nosilcev urejanja prostora: december -januar 2016, 3. Pridobitev odločbe o CPVO od Ministrstva za okolje in prostor: februar 2016, 4. Izdelava strokovnih podlag - glede na smernice: marec 2016 5. Izdelava okoljskega poročila - glede na odločbo o CPVO: april 2016 6. Dopolnitev osnutka: april 2016, 7. Javno naznanilo: maj 2016, 7 dni pred začetkom javne razgrnitve 8. Javna razgrnitev in javna obravnava; maj 2016, 9. Priprava stališč do pripomb in predlogov javnosti: junij 2016, 10. Priprava predloga OPPN za NH: junij 2016 11. Zbiranje mnenj nosilcev urejanja prostora in mnenja o sprejemljivosti vplivov na okolje: julij - avgust 2016, 12. Priprava usklajenega predloga: avgust -september 2016 13. Predložitev usklajenega predloga Odboru za urejanje prostora ter varstvo naravne in kulturne dediščine v obravnavo: september 2016 14. Predložitev usklajenega predloga Občinskemu svetu v sprejem: september2016 15. Sprejem predloga z Odlokom in objava v uradnem glasilu: september 2016. 5. člen (nosilci urejanja prostora) Nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice za načrtovanje prostorske ureditve iz njihove pristojnosti so: 1. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Dunajska cesta 47, 1000 Ljubljana 2. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana 3. Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova 10, 1000 Ljubljana 4. Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana 5. Zavod RS za varstvo narave, OE Ljubljana, Tobačna ulica 5, 1000 Ljubljana 6. Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova 10, 1000 Ljubljana 7. Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za promet, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana 8. Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana 9. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova 61, 1000 Ljubljana 10. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za logistiko, Vojkova 61, 1000 Ljubljana 11. Občina Vrhnika, Oddelek za družbene zadeve in gospodarstvo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika 12. Občina Vrhnika, Oddelek za okolje in komunalo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika 13. drugi nosilci urejanja prostora, v kolikor bi se v postopku priprave OPPN cesta Bajerji - Tojnice z mostom izkazalo, da so njihove smernice potrebne. 6. člen (obveznosti v zvezi s financiranjem priprave OPPN cesta Bajerji - Tojnice z mostom) Finančna sredstva za izdelavo OPPN cesta Ba-jerji - Tojnice z mostom zagotavlja pobudnik Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika. 7. člen (objava) Ta sklep se objavi v Našem časopisu in začne veljati naslednji dan po objavi. Objavi se tudi na spletni strani Občine Vrhnika. Stevilka: 3505 - 16/2015 (5-01) Vrhnika, dne 17. 9. 2015 Občina Vrhnika Župan Stojan Jakin Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, (109/12), 76/14 - odl. US, 14/15 - ZUUJFO) ter 36. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09) sprejme župan Občine Vrhnika S K L E P o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta in konservatorskega načrta za prenovo mestnega jedra Vrhnike (Hrib - Gradišče) 1. člen (ocena stanja in razlogi za pripravo OPPN) 1) Na podlagi Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika (Ur. l. RS, št. 27/14, 50/14 - teh. popr., 71/14 - teh. popr., 92/14 - teh. popr., 53/15; v nadaljnjem besedilu: OPN) območje Občinskega podrobnega prostorskega načrta in konservatorskega načrta za prenovo mestnega jedra Vrhnike (Hrib - Gradišče) (v nadaljnjem besedilu: OPPN in KNP) obsega naslednje enote urejanja prostora: - CD - druga območja centralnih dejavnosti: VR_1368; - SSea - stanovanjske površine za stanovanjske stavbe: VR_1369, VR_2060, VR_1367; - PC - površine cest: del VR_1455; - PO - druge prometne površine: del VR_1691; - ZD - druge zelene površine: del VR_1878; - VC - celinske vode: del VR_1373. 2) Na območju OPPN se nahajajo stanovanjski in poslovno-stanovanjski objekti s poslovnimi dejavnostmi v pritličjih (trgovine, gostinstvo, storitve ipd.), objekti družbenih dejavnosti (cerkev, župnišče, vrtec) ter javne površine (ceste, hodniki za pešce, vodotok). 3) OPPN se izdeluje z namenom celovite prenove centra naselja Vrhnika, ki zajema: - prenovo javnih površin ulic: Voljčeva cesta, Gradišče, Hrib, - revitalizacijo območja VR_1367, - umestitev kolesarske poti ob regionalno cesto, - oblikovanje struge vodotoka Hribski potok (mostovi, dostopi do vode, ograja), - oblikovanje novih javnih zelenih površin (park, pešpot ob Hribskem potoku), - prenove, rekonstrukcije, nadomestne gradnje, novogradnje objektov, - obnovo fasad objektov - objekti stavbne dediščine (in drugi), ki še nimajo obnovljenih fasad s sprejemljivimi ukrepi energetske sanacije (streha, okna, dvoriščna fasada, ulična fasada itd.), - določitev možnosti nadzidav in prizidav, - določitev možnih pomožnih objektov in oblikovanje le-teh, - določitev oblikovanja ograj, - določitev in ureditev parkirnih mest, - določitev in poenoteno oblikovanje urbane opreme, - določiti lokacije in obliko objektov za oglaševanje na javnih površinah ter na zasebnih objektih za lastne potrebe, - določitev lokacij in oblikovanje ekoloških otokov, - določitev prostora za letne vrtove, oblikovanje senčnic, podov, ograj ipd. 4) Kot strokovna podlaga k OPPN se izdela načrtovalski del konservatorskega načrta za prenovo na podlagi Pravilnika o kon-servatorskem načrtu za prenovo (Ur. l. RS, št. 76/10). 2. člen (območje OPPN) 1) Območje OPPN obsega center mesta Vrhnika, in sicer območje ob Voljčevi cesti (del), ulici Hrib (del) in Gradišče (del). 2) OPPN obsega zemljišča s parc. št. "221/1, "221/2, "221/3, "226, "227/2, "228, "231, "232, "234/1, "234/2, "235, del "261, "262, "263, "266, "269/1, "269/2, "271, "272, "273/1, "273/2, "274, "279, "282, "284, "286, "287/1, "287/2, "296, "297, "298, "299, "300, "301, "390, "546, del 1842/2, 1847/1, 1847/2, 1847/3, 1847/4, 1847/5, 1847/6, 1847/7, 1847/8, 1848/1, 1848/3, 1848/4, 1848/5, 1848/6, 1848/7, del 1851, 1858/3, 1858/5, 1858/6, 1858/7, 1862, 1863, 1865/1, 1865/2, 1866, 1868/1, 1868/2, 1868/3, 1868/4, 1868/5, 1870, 1871/1, 1871/2, 1871/4, 1871/5, 1871/6, 1871/7, 1871/8, 1871/9, 1871/10, 1879/1, 1882, 1885/2, 1886, 1889, 1890/3, 1893/2, 1894/2, 1900/1, 1900/2, 1900/3, 1900/5, 1911/8, 1943/1, 1943/2, 1943/3, 1944/1, 1947, 1951/3, 1951/4, 1951/5, 1951/6, 1954, 1955/4, 1959, 1960, 2857/2, 2882/5, 2882/13, del 2892/1, 2892/2, del 2910, del 2913/1, del 2918, 2961/1, 2961/2, vse k.o. Vrhnika, s skupno površino cca. 51.439 m2. 3) Območje OPPN lahko obsega tudi druga zemljišča, če se pokaže potreba po vključitvi zaradi lažjega načrtovanja prostorskih ureditev. 3. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) Strokovne rešitve se pripravijo na podlagi: - prikaza stanja prostora, - OPN (splošni prostorski ureditveni pogoji, prostorski ureditveni pogoji glede na namensko rabo in usmeritve za pripravo OPPN), - Urbanističnega načrta Vrhnika - Verd -Mirke - Sinja Gorica, - smernic in mnenj nosilcev urejanja prostora, - Analitičnega dela Konservatorskega načrta za prenovo za naselbinsko dediščino Vrhnika - Trško jedro, - drugih strokovnih podlag, ki se izdelajo med pripravo OPPN, če se pokaže potreba. 4. člen (roki za pripravo OPPN in njegovih posameznih faz) Postopek priprave OPPN poteka na podlagi 57. do 61. člena ZPNačrt, in sicer v naslednjih fazah in okvirnih rokih: (glej preglednico spodaj) 5. člen (nosilci urejanja prostora) Nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice za načrtovanje prostorske ureditve iz njihove pristojnosti, so: 1. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za logistiko, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana 2. Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana 3. Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za infrastrukturo, Langusova 4, 1535 Ljubljana 4. Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami, Einspilerjeva 6, p.p. 2608, 1109 Ljubljana 5. Ministrstvo za kulturo, Maistrova 10, 1000 Ljubljana 6. Elektro Ljubljana d.d., Distribucijska enota Ljubljana okolica, Slovenska cesta 58, 1516 Ljubljana 7. Telekom Slovenije d.d., Regionalna enota TK Omrežje Zahod, Stegne 19, 1547 Ljubljana 8. JP Komunalno podjetje Vrhnika d.o.o., Pot na Tojnice 40, 1360 Vrhnika 9. Občina Vrhnika, Oddelek za družbene zadeve in gospodarstvo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika 10. Občina Vrhnika, Oddelek za okolje in komunalo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika 11. drugi nosilci urejanja prostora, v kolikor bi se v postopku priprave OPPN izkazalo, da so njihove smernice potrebne. 6. člen (obveznosti, povezane s financiranjem) Finančna sredstva za izdelavo OPPN in KNP zagotavlja Občina Vrhnika. 7. člen (objava) Ta sklep se objavi v Našem časopisu in začne veljati naslednji dan po objavi. Objavi se tudi na spletni strani Občine Vrhnika. Številka: 3505-14/2015 (5-08) Vrhnika, 7. 9. 2015 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l. r. FAZA ROK OKVIREN ČAS Pripravljalna dela (geodetski načrt, ogled terena ipd.) oktober - december 2015 Pridobivanje želja javnosti december 2015 -januar 2016 1 dan za Raziskava javnega mnenja - anketa, delavnica delavnico, 30 dni za anketo januar 2016 Izdelava osnutka načrtovalskega dela KNP in osnutka OPPN 100 delovnih dni februar - maj 2016 Pridobivanje smernic nosilcev urejanja prostora 30 dni junij - avgust 2016 Pridobitev odločbe o CPVO 30 dni junij - avgust 2016 Izdelava strokovnih podlag x x Izdelava dopolnjenega osnutka načrtovalskega dela KNP in dopolnjenega osnutka OPPN 50 delovnih dni september -december 2016 Javna razgrnitev in javna obravnava 30 dni januar - februar 2017 Priprava stališč do pripomb 15 delovnih dni februar 2017 Izdelava predloga načrtovalskega dela KNP in predloga OPPN 15 delovnih dni februar 2017 Pridobivanje mnenj nosilcev urejanja prostora 30 dni marec 2017 Izdelava načrtovalskega dela KNP in usklajenega predloga OPPN 10 delovnih dni april 2017 Sprejem OPPN - obravnava na odboru za urejanja prostora in občinskem svetu april 2017 NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 23 28. september 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika MAŠ ČASOPIS 23 Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, (109/12), 76/14 - odl. US, 14/15 - ZUUJFO) ter 36. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09) sprejme župan Občine Vrhnika S K L E P o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta in konservatorskega načrta za prenovo vaškega jedra naselja Verd 1. člen (ocena stanja in razlogi za pripravo OPPN) 1) Na podlagi Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika (Ur. l. RS, št. 27/14, 50/14 - teh. popr., 71/14 - teh. popr., 92/14 - teh. popr., 53/15; v nadaljnjem besedilu: OPN) območje Občinskega podrobnega prostorskega načrta in konservatorskega načrta za prenovo vaškega jedra Verd (v nadaljnjem besedilu: OPPN in KNP) obsega naslednje enote urejanja prostora: - SK - površine podeželskega naselja: VR_1399, VR_1400; - ZP - parki: VR_1281; - ZD - druge zelene površine: VR_1992; - PC - površine cest: VR_1883, del VR_1380, del VR_2113, del VR_1314, del VR_1380; - K1 - najboljše kmetijske površine: del VR_2103, del VR_2636, VR_2485, del VR_2628; - VC - celinske vode: del VR_1406, del VR_1349. 2) Na območju OPPN se nahajajo stanovanjski in poslovno-stanovanjski objekti s poslovnimi dejavnostmi v pritličjih (trgovine, gostinstvo, storitve, obrt ipd.), kmetijsko gospodarski objekti ter javne površine (ceste, hodniki za pešce, park, vodotok Ljubljanica). 3) OPPN se izdeluje z namenom celovite pre- nove vaškega jedra naselja Verd, ki zajema: - prenovo javnih površin, - ureditev parka, - ureditev zelenega pasu s pešpotjo in kolesarsko stezo, - ureditev pešpoti ob Ljubljanici, - rekonstrukcija lokalne ceste Verd - Pokoji-šče, - ureditev državne ceste Vrhnika - Borovnica (hodniki za pešce, podhodi za dvoživke), - prenove, rekonstrukcije, nadomestne gradnje, novogradnje objektov, - obnovo fasad objektov - objekti stavbne dediščine (in drugi), ki še nimajo obnovljenih fasad s sprejemljivimi ukrepi energetske sanacije (streha, okna, dvoriščna fasada, ulična fasada itd.), - določitev možnosti nadzidav in prizidav, - določitev možnih pomožnih objektov in oblikovanje le-teh, - določitev dovoljenih pomožnih kmetijskih gospodarskih objektov in oblikovanje le--teh, - določitev oblikovanja ograj, - določitev in ureditev parkirnih mest, - določitev in poenoteno oblikovanje urbane opreme, - določiti lokacije in obliko objektov za oglaševanje na javnih površinah ter na zasebnih objektih za lastne potrebe, - določitev lokacij in oblikovanje ekoloških otokov, - določitev prostora za letne vrtove, oblikovanje senčnic, podov, ograj ipd. 4) Kot strokovna podlaga k OPPN se izdela konservatorski načrt za prenovo na podlagi Pravilnika o konservatorskem načrtu za prenovo (Ur. l. RS, št. 76/10). 2. člen (območje OPPN) 1) Območje OPPN obsega trško jedro Verda ob državni cesti Vrhnika-Borovnica ter lokalnima cestama Verd-Pokojišče in Cesti skozi vas. 2) OPPN obsega zemljišča s parc. št. 25/4, 25/5, 25/7, 26/1, 26/2, 26/3, 26/4, 26/5, 31/1, 31/2, 32/1, 32/2, 37/3, 37/4, 37/5, 37/6, 37/7, 37/8, 37/9, 39/1, 39/2, *64, *69, 70, 355, 357/1, del 364/1, del 364/2, 365/2, del 366/1, del 367/1, 373/5, 385/1, 385/6, del 385/8, 386, 395/1, 395/2, 395/3, 397/1, 397/2, del 406/1, del 468/3, del 469, 472/1, 472/3, del 473/1, 473/2, 475/1, 475/2, 475/3, 475/4, 478/1, 478/3, 478/4, 479/1, 479/2, 480/1, 480/2, 480/3, 490, 491/1, 491/3, 492/1, 492/2, 493/4, 493/5, 494/3, 494/4, 494/5, 497/2, 497/5, 497/6, 497/7, 497/8, 498/6, 498/7, 498/8, 498/9, 503/3, 503/4, 504/1, 504/2, 505/1, 505/2, 506, 509/1, 509/2, 569, 571, 573/2, 573/3, 576, 578/1, 578/2, 578/3, 578/4, 579/1, 581/2, 582/1, 584/1, 585, 586/1, 589, del 692/1, del 697, 698/1, 701/1, 707, 708/1, 708/2, 708/3, 708/4, 709/1, 709/2, 709/3, 709/4, 709/5, 709/6, 710, 1756/1, 1765/3, 1756/4, 1769, del 1861/2, del 1865/4, del 2015, del 2022, vse k.o. Vrhnika, s skupno površino cca. 119.800 m2. 3) Območje OPPN lahko obsega tudi druga zemljišča, če se pokaže potreba po vključitvi zaradi lažjega načrtovanja prostorskih ureditev. 3. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) Strokovne rešitve se pripravijo na podlagi: - prikaza stanja prostora, - OPN (splošni prostorski ureditveni pogoji, prostorski ureditveni pogoji glede na namensko rabo in usmeritve za pripravo OPPN), - Urbanističnega načrta Vrhnika - Verd -Mirke - Sinja Gorica, - smernic in mnenj nosilcev urejanja prostora, - konservatorskega načrta za prenovo, - drugih strokovnih podlag, ki se izdelajo med pripravo OPPN, če se pokaže potreba. 4. člen (roki za pripravo OPPN in njegovih posameznih faz) Postopek priprave OPPN poteka na podlagi 57. do 61. člena ZPNačrt, in sicer v naslednjih fazah in okvirnih rokih: (glej preglednico spodaj) 5. člen (nosilci urejanja prostora) Nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice za načrtovanje prostorske ureditve iz njihove pristojnosti, so: 1. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za logistiko, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana 2. Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana 3. Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za infrastrukturo, Langusova 4, 1535 Ljubljana 4. Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami, Einspilerjeva 6, p.p. 2608, 1109 Ljubljana 5. Ministrstvo za kulturo, Maistrova 10, 1000 Ljubljana 6. Zavod RS za varstvo narave, OE Ljubljana, Cankarjeva 10, 1000 Ljubljana 7. Elektro Ljubljana d.d., Distribucijska enota Ljubljana okolica, Slovenska cesta 58, 1516 Ljubljana 8. Telekom Slovenije d.d., Regionalna enota TK Omrežje Zahod, Stegne 19, 1547 Ljubljana 9. JP Komunalno podjetje Vrhnika d.o.o., Pot na Tojnice 40, 1360 Vrhnika 10. Občina Vrhnika, Oddelek za družbene zadeve in gospodarstvo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika 11. Občina Vrhnika, Oddelek za okolje in komunalo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika 12. drugi nosilci urejanja prostora, v kolikor bi se v postopku priprave OPPN izkazalo, da so njihove smernice potrebne. 6. člen (obveznosti, povezane v zvezi s financiranjem) Finančna sredstva za izdelavo OPPN in KNP zagotavlja Občina Vrhnika. 7. člen (objava) Ta sklep se objavi v Našem časopisu in začne veljati naslednji dan po objavi. Objavi se tudi na spletni strani Občine Vrhnika. Številka: 3505-15/2015 (5-08) Vrhnika, 7. 9. 2015 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l. r. Številka: 3520-6/2015 Datum: 14. 9. 2015 Na podlagi 11. člena Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov in poslovnih stavb v najem (Naš časopis, št. 259/99, ter št. 327/06) objavlja Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNEGA PROSTORA V NAJEM Predmet oddaje je poslovni prostor št. 5 v pritličju poslovne stavbe Cankarjev trg 4 na Vrhniki, površine 28,53 m2. Najem vključuje souporabo sanitarij. Poslovni prostor se oddaja v najem za določen čas - dve leti. Po tem datumu se najemno razmerje lahko podaljša. Poslovni prostor bo izbranemu ponudniku oddan v najem takoj, ko bo postopek javnega razpisa v celoti zaključen. Najemnina za poslovni prostor se plačuje mesečno, v skladu z 29., 31. in 33. členom Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov in poslovnih stavb v najem. Ponudnik resnost ponudbe jamči z vplačilom varščine na TRR št.: 01340-0100001093, sklic na št.: 00-3520-6-2015 Občine Vrhnika. Varščino, ki znaša 268,18 evra, mora ponudnik vplačati pred potekom roka za oddajo ponudbe in ponudbi priložiti potrdilo o vplačani varščini. Ponudnikom, ki na javnem razpisu niso izbrani, se varščina vrne v roku 15 dni od izdaje sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika oziroma oddaji poslovnega prostora v najem, ponudnikom, ki so poslali nepopolne ponu dbe, pa v roku 15 dni od zaključka zbiranja ponudb. Za izbranega ponudnika varščina šteje kot avans najemnine, če izbrani ponudnik odstopi od sklenitve najemne pogodbe, pa se mu položena varščina ne vrne. Ponudnikom, ki svojo ponudbo umaknejo pred zaključkom postopka izbire, se vrne le polovičen znesek položene varščine. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj ponudniki v zaprti ovojnici s pripisom "Ne odpiraj, razpis za oddajo poslovnega prostora št. 5 - CT4", oddajo v sprejemni pisarni Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1 na Vrhniki, ali pošljejo na naslov: Občina Vrhnika, Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo, Tržaška c. 1, 1360 Vrhnika. Rok za oddajo ponudb je 14. 10. 2015. Za pravočasno ponudbo se bo štela tista ponudba, ki bo na naslov Občine Vrhnika prispela do 14. 10. 2015. Po preteku roka bo komisija odprla ponudbe. Pisna ponudba mora obsegati: • ponudnikove podatke s točnim naslovom, če je ponudnik fizična oseba, • ponudnikovo firmo in sedež, če je ponudnik pravna oseba, • številko transakcijskega računa ponudnika za primer vračila varščine, • dokazilo o državljanstvu RS - osebna izkaznica ali potni list (fizične osebe), • priglasitveni list DURS za samostojne podjetnike posameznike oziroma izpis iz sodnega registra za pravne osebe (ki pa ne sme biti starejši od 30 dni, šteto od dneva prejema ponudbe na občino), • opis in program dejavnosti, ki jo ponudnik želi opravljati v najetem poslovnem prostoru ter število oseb, ki jih zaposluje ali jih bo na novo zaposlil za potrebe opravljanja te dejavnosti, • dokazilo o finančnem stanju ponudnika: potrdilo poslovne banke, ki vodi ponudnikov transakcijski račun, da le-ta v prejšnjih šestih mesecih ni bil blokiran - dokumenti ne smejo biti starejši od 30 dni, šteto od dneva prejema ponudbe na občino, • dokazilo o položeni varščini, • navedbo roka, v katerem namerava ponudnik začeti s poslovanjem v najetem poslovnem prostoru. Nepopolne ponudbe in nepravočasne ponudbe se ne bodo upoštevale in bodo vrnjene ponudniku. Pri ugotavljanju in izbiri najugodnejšega ponudnika se upoštevajo naslednja merila: • izpolnjevanje vseh razpisnih pogojev, • ponudba najprimernejšega programa v okviru predvidene dejavnosti, • število zaposlenih oseb pri interesentu, upoštevajoč velikost oddanega poslovnega prostora in dejavnost, s katero se interesent ukvarja, • rok, naveden za začetek opravljanja dejavnosti, • finančno stanje ponudnika. Če pogoje javnega razpisa v enaki meri izpolnjujeta dva ali več interesentov, imajo prednost tisti, ki izpolnjujejo naslednje prednostne pogoje: • nova in edina dejavnost v kraju, • dejavnost, za katero se v razvojnem programu občine ugotovi, da jo bo občina vzpodbujala, • število na novo odprtih delovnih mest, • prva zaposlitev ali zaposlitev brezposelnega, prijavljenega na Zavodu za zaposlovanje, • občani Občine Vrhnika ali pravne osebe s sedežem v Občini Vrhnika. Sklep o oddaji poslovnega prostora sprejme župan Občine Vrhnika. Ponudniki, ki bodo predložili popolne ponudbe, bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 15 dneh po izdaji sklepa o oddaji poslovnega prostora. Občina Vrhnika si pridržuje pravico, da z nobenim izmed ponudnikov ne bo sklenila najemne pogodbe. Ogled poslovnega prostora, ki je predmet oddaje, je mogoč po predhodnem dogovoru z g. Andrejem Guzeljem (tel. št. 041-357-818). Vse dodatne informacije so na voljo na tel. št.: 01/ 755-54-21 (Erika Červek). Župan: Stojan JAKIN, univ. dipl. inž. grad., l. r. Številka: 3520-7/2015 Datum: 14. 9. 2015 Na podlagi 11. člena Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov in poslovnih stavb v najem (Naš časopis, št. 259/99, ter št. 327/06), objavlja Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNEGA PROSTORA V NAJEM Predmet oddaje je poslovni prostor v prvem nadstropju poslovne stavbe Cankarjev trg 4 na Vrhniki, skupne površine 41,57 m2 (prostor v površini 13,52 m2 ter prostor v površini 28,05 m2). Najem vključuje souporabo sanitarij. Poslovni prostor se oddaja v najem za določen čas - dve leti. Po tem datumu se najemno razmerje lahko podaljša. Poslovni prostor bo izbranemu ponudniku oddan v najem takoj, ko bo postopek javnega razpisa v celoti zaključen. Najemnina za poslovni prostor se plačuje mesečno, v skladu z 29., 31. in 33. členom Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov in poslovnih stavb v najem. Ponudnik resnost ponudbe jamči z vplačilom varščine na TRR št.: 01340-0100001093, sklic na št.: 00-3520-7-2015 Občine Vrhnika. Varščino, ki znaša 345,03 evra, mora ponudnik vplačati pred potekom roka za oddajo ponudbe in ponudbi priložiti potrdilo o vplačani Ponudnikom, ki na javnem razpisu niso izbrani, se varščina vrne v roku 15 dni od izdaje sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika oziroma oddaji poslovnega prostora v najem, ponudnikom, ki so poslali nepopolne ponu dbe, pa v roku 15 dni od zaključka zbiranja ponudb. Za izbranega ponudnika varščina šteje kot avans najemnine, v primeru, če izbrani ponu- dnik odstopi od sklenitve najemne pogodbe, pa se mu položena varščina ne vrne. Ponudnikom, ki svojo ponudbo umaknejo pred zaključkom postopka izbire, se vrne le polovičen znesek položene varščine. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj ponudniki v zaprti ovojnici s pripisom "Ne odpiraj, razpis za oddajo poslovnega prostora CT4T', oddajo v sprejemni pisarni Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, na Vrhniki ali pošljejo na naslov: Občina Vrhnika, Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo, Tržaška c. 1, 1360 Vrhnika. Rok za oddajo ponudb je 14. 10. 2015. Za pravočasno ponudbo se bo štela tista ponudba, ki bo na naslov Občine Vrhnika prispela do 14. 10. 2015. Po preteku roka bo komisija odprla ponudbe. Pisna ponudba mora obsegati: • ponudnikove podatke s točnim naslovom, če je ponudnik fizična oseba, • ponudnikovo firmo in sedež, če je ponudnik pravna oseba, • številko transakcijskega računa ponudnika za primer vračila varščine, • dokazilo o državljanstvu RS - osebna izkaznica ali potni list (fizične osebe), • priglasitveni list DURS za samostojne podjetnike posameznike oziroma izpis iz sodnega registra za pravne osebe (ki pa ne sme biti starejši od 30 dni, šteto od dneva prejema ponudbe na občino), • opis in program dejavnosti, ki jo ponudnik želi opravljati v najetem poslovnem prostoru ter število oseb, ki jih zaposluje ali jih bo na novo zaposlil za potrebe opravljanja te dejavnosti, • dokazilo o finančnem stanju ponudnika: potrdilo poslovne banke, ki vodi ponudnikov transakcijski račun, da le-ta v minulih šestih mesecih ni bil blokiran - dokumenti ne smejo biti starejši od 30 dni, šteto od dneva prejema ponudbe na občino, • dokazilo o položeni varščini, • navedbo roka, v katerem namerava ponudnik začeti s poslovanjem v najetem poslovnem prostoru. Nepopolne ponudbe in nepravočasne ponudbe se ne bodo upoštevale in bodo vrnjene ponudniku. Pri ugotavljanju in izbiri najugodnejšega ponudnika se upoštevajo naslednja merila: • izpolnjevanje vseh razpisnih pogojev, • ponudba najprimernejšega programa v okviru predvidene dejavnosti, • število zaposlenih oseb pri interesentu, upoštevajoč velikost oddanega poslovnega prostora in dejavnost, s katero se interesent ukvarja, • rok, naveden za začetek opravljanja dejavnosti, • finančno stanje ponudnika. Če pogoje javnega razpisa v enaki meri izpolnjujeta dva ali več interesentov, imajo prednost interesenti, ki izpolnjujejo naslednje prednostne pogoje: • nova in edina dejavnost v kraju, • dejavnost, za katero se v razvojnem programu občine ugotovi, da jo bo občina vzpodbujala, • število na novo odprtih delovnih mest, • prva zaposlitev ali zaposlitev brezposelnega, prijavljenega na Zavodu za zaposlovanje, • občani Občine Vrhnika ali pravne osebe s sedežem v Občini Vrhnika. Sklep o oddaji poslovnega prostora sprejme župan Občine Vrhnika. Ponudniki, ki bodo predložili popolne ponudbe, bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 15 dneh po izdaji sklepa o oddaji poslovnega prostora. Občina Vrhnika si pridržuje pravico, da z nobenim izmed ponudnikov ne bo skleila najemne pogodbe. Ogled poslovnega prostora, ki je predmet oddaje, je mogoč po predhodnem dogovoru z g. Andrejem Guzeljem (tel. št. 041-357-818). Vse dodatne informacije so na voljo na tel. št.: 01/ 755-54-21 (Erika Červek). Župan: Stojan JAKIN, univ. dipl. inž grad., l. r. FAZA ROK OKVIREN ČAS Pripravljalna dela (geodetski načrt, ogled terena ipd.) oktober - december 2015 Izdelava analitičnega dela KNP 70 delovnih dni december 2015 -marec 2016 Pridobivanje želja javnosti december 2015 -marec 2016 Raziskava javnega mnenja - anketa, delavnica 1 dan za delavnico, 30 dni za anketo marec 2016 Izdelava osnutka načrtovalskega dela KNP in osnutka OPPN 100 delovnih dni april - september 2016 Pridobivanje smernic nosilcev urejanja prostora 30 dni september - oktober 2016 Pridobitev odločbe o CPVO 30 dni september - oktober 2016 Izdelava strokovnih podlag x x Izdelava dopolnjenega osnutka načrtovalskega dela KNP in dopolnjenega osnutka OPPN 50 delovnih dni november 2016 -januar 2017 Javna razgrnitev in javna obravnava 30 dni februar - marec 2017 Priprava stališč do pripomb 15 delovnih dni marec 2017 Izdelava predloga načrtovalskega dela KNP in predloga OPPN 15 delovnih dni april 2017 Pridobivanje mnenj nosilcev urejanja prostora 30 dni maj 2017 Izdelava načrtovalskega dela KNP in usklajenega predloga OPPN 10 delovnih dni junij 2017 Sprejem OPPN - obravnava na odboru za urejanja prostora in občinskem svetu junij 2017 NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 24 24 NAŠ ČASOPIS Občina Borovnica 28. september 2015 elektronski naslov: obcina@borovnica.si 6 Vabilo k sodelovanju Članice Društva ŽPZ TONJA želimo zbor še malo okrepiti in pomladiti, zato med svoje vrste vabimo nove pevke iz Borovnice in okolice, stare od 20 do 40 let. Naš program je zelo raznolik, saj prepevamo priredbe ljudskih in umetnih pesmi domačih in tujih avtorjev, pa večno zimzelene popevke... Nastopamo na različnih odrih, naše koncerte pa popestrimo tudi s spremljavo izbranih glasbil. Če imate voljo in seveda veselje za lepo petje, redne vaje in nastope, potem vas vabimo, da se nam pridružite! Tonje namreč prepevamo z veliko pozitivne energije ter v prijetnem vzdušju že petnajst let. Avdicija pod vodstvom našega zborovodje Jake Jerina bo v četrtek, 1. 10. 2015, ob 19.30. uri, v prostorih nad vrtcem v Borovnici. Za Društvo ŽPZ Tonja, Jana Čanžek Še ena nesreča v Peklu V nedeljo, 30. avgusta, je bila okoli 14.40 ure Policija obveščena o nesreči v Peklu pri Borovnici. Po prihodu na kraj dogodka so ugotovili, da je 5-letni otrok med igro prav nesrečno padel z lesene ograje na terasi gostišča. Z rešilnim vozilom je bil nato preventivno odpeljan na pregled v ljubljanski Klinični center. Po do sedaj zbranih obvestilih dogodek nima znakov kaznivega dejanja ali prekrška, še sporočajo s PU Ljubljana. Damjan Debevec Od svetniškega stolčka se je poslovil Niko Stražišar Po malce več kot pol leta od nastopa že četrtega mandata je iz svetniških vrst izstopil Nikolaj Bogdan Stražišar. Svoj odstop je sprva napovedal na majski seji občinskega sveta, a nekateri nad tem niso bili pretirano presenečeni, saj naj bi to v ožjih krogih napovedoval že kmalu po ponovni izvolitvi. 21. maja je nato na občinsko upravo in posredno občinsko volilno komisijo prispela tudi pisna izjava o nepreklicnem odstopu s svetniškega mesta. Kot razlog je g. Stražišar navedel lanski predvolilni dopis, ki da so ga »z neresničnimi podatki pri kandidiranju za župana, vaški odbor Dol--Laze in volilni odbor (štab župana) razposlali po hišah vasi Dol, Laze, Breg, Pako in Stara postaja. S tem je stranka DeSUS izgubila več kot sto procentov glasov v primerjavi z držav-nozborskimi volitvami.« Nato pa se je moralo nekaj zgoditi, saj naj bi le nekaj dni pozneje izjavo preklical, s čimer je dal opravka pravnikom tako na občinski kot državni ravni, od koder so na koncu sporočili, da pisne izjave ni moč preklicati in je odstop veljaven v trenutku njene oddaje. 75-letni Stražišar je bil v letih 1978-1982 predsednik borovniške krajevne skupnosti, v mandatnih obdobjih 1998-2006, 2010-2014 ter lani pa kar štirikrat izvoljen za člana občinskega sveta na listi Demokratične stranke upokojencev Slovenije, kjer je tudi predsednik občinskega odbora. DeSUS ima sicer v trenutni sestavi sveta zgolj enega svetnika. Na svetni- Na cesti je že slišati pričakovanje, da bi ga. Br-logar tako dobro opravljala funkcijo svetnice, kot pripravlja pecivo. škem stolčku ga bo zamenjala 69-letna upokojenka Stanislava Brlogar s Stare postaje, do lani aktivna članica vaškega odbora Borovnica, ki se je udeleževala tudi sej občinskega sveta ter drugih javnih razprav. Občanom, ki se s politiko bolj malo ukvarjajo, pa je verjetno bolj poznana kot aktivna članica Društva podeželskih žena Ajda. Mandat občinske svetnice bo nastopila na septembrski seji sveta. Damjan Debevec, foto: IT Kačani ne poznamo počitka Člani PGD Brezovica pri Borovnici tudi v poletnih mesecih nismo počivali. Gasilsko mladino smo peljali na letovanje v Savudrijo, jo celo poletje pripravljali na prihajajoča tekmovanja, organizirali edino gasilsko veselico v Občini Borovnica in prvi gasilski tabor, urejali poligon ter pospremili dva člana našega društva v zakonski stan. V začetku julija smo deset pionirjev peljali na letovanje v Savudrijo. Poleg smeha, zabave in druženja so otroci spoznali veliko zanimivih iger, se športno udej-stvovali ter pridobili novo gasilsko znanje in spretnosti. Pri vseh dejavnostih so z veseljem sodelovali in brez težav upoštevali navodila mentorjev. Po prihodu domov pa smo pričeli z vajami za prihajajoče občinsko tekmovanje. Mladinci in mladinke so (še naprej) pridno in zavzeto hodili na vaje. Upamo da se bosta trud in trdo delo konec meseca obrestovala. Operativna enota je julija prejela opremo, ki smo jo kupili s sredstvi Mercatorjeve akcije Radi delamo dobro. Tako so trije operativni člani dobili nove protiurezne intervencijske škornje, v vozilu GVV-1 pa je bilo zamenjanih osem dotrajanih gasilskih cevi. Prav tako se je v mesecu juliju 12 naših članov udeležilo vaje v prostorih podjetja Lask (nekdanji Liko). Na vaji smo sodelovali skupaj z gasilci iz borovniške občine ter PGD Verd in PGD Kamnik pod Krimom. Pod vodstvom poveljnika Damjana Turšiča pa je podjetje AGM Debevec celo poletje urejalo gasilski poligon, ki že dobiva končno podobo in upamo da nam že drugo leto uspe gasilske vaje preseliti tja, saj trenutno vadimo kar na cesti, kar vsekakor ni varno. Sredi meseca avgusta je društvo pripravilo tradicionalno gasilsko veselico s tremi ansambli in srečanjem harmonikašev Notranjske regije. Za glasbo so poskrbeli ansambli Poljanšek, Krimski lisjaki in novo ustanovljeni Nori val. Veselico je popestril bogat srečelov, za katerege so zaslužni vsi donatorji in se jim ob tej priložnosti iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala gre naši sovaščanki Alenki Dular Pristavec, Jožetu Jurč-ku in gostišču Pekel. Izkupiček veselice bo prispeval k boljši opremljenosti in delovanju društva. Ravno na dan veselice sta sicer v zakonski stan stopila dva naša člana; Maja in Miha. Kljub obilici dela s pripravami na veselico so ju člani našega društva skupaj s PGD Podgrad v zakon pospremili z vodnimi curki. Želimo jima obilo sreče in medsebojnega razumevanja ter da bi se mali Zoji kmalu pridružil bratec ali sestrica. Le dan po veselici smo mentorji PGD Brezovica pri Borovnici organizirali prvi gasilski tabor, ki bo vsekakor postal tradicionalen. Nanj se je prijavilo 27 otrok, ki so spoznali gasilsko opremo, se naučili uporabljati gasilni aparat, spoznali osnove prve pomoči in še marsikaj. Odpravili smo se tudi na izlet v Metliko, kjer smo obiskali Slovenski gasilski muzej, se kopali v Dolenjskih Toplicah in se seznanili z opremo Gasilskega reševalnega centra Novo Mesto (GRC NM). Dan smo zaključili s spanjem v gasilskem domu, kar je bilo svojevrsteno doživetje. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in mislili na nas. Posebna zahvala gre našim kuharjem, ki so poskrbeli da naši želodčki niso bili prazni; hvala Mileni, Slavici, Damjanu in vsem staršem, ki ste nam prinesli sladke dobrote. Zahvaljujem se vsem mentorjem; Cirilu, Damjanu, Roku, Robiju K., Špeli, Mihi, Robertu in Štefanu ter predsedniku našega društva Jožetu Drašlerju. Hvala vsem, ker ste verjeli, da je mogoče. Kačani ne poznamo besede počitek, kar smo že večkrat dokazali. Vsekakor boste še veliko slišali o nas, saj je v naših glavah še veliko projektov, ki jih želimo izpeljati. Konec meseca pa le mislite na nas in držite pesti. Za PGD Brezovica pri Borovnici Karmen Pirnat Vabilo Društva podeželskih žena Ajda Borovnica Društvo podeželskih žena AJDA Borovnica Vas ponovno vabi vsako sredo popoldne ob 17.00 na Miklavičevo cesto 20 v Borovnici k Stanki Brlogar na prijetna ročnodelska srečanja. S srečanji si krajšamo dolge zimske dni ob vezenju, pletenju, kvačkanju, kleklanju in podobno. Obenem prijetno klepetamo, se smejimo in izmenjujejmo ideje, vzorce in nove tehnike. Vse potrebno prinesite s seboj! Rezultat naših lanskih srečanj si lahko ogledate na fotografiji. Če so vas zasrbeli prsti ali pa potrebujete le kakšen nasvet, Vas vabimo v našo družbo! Informacije na telefon: 01/7546 331. Občina Borovnica URADNE URE ponedeljek-petek: 8.00 - 12.00 sreda: 8.00-12.00, 13.00-16.30 KONTAKTI tel.: 01 7507 460 e-mail: obcina@borovnica.si NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 25 28. september 2015 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Občina Knjiga treh generacij žensk v znanosti Ko sva se hči Francka in vnukinja Eva po večletnem urejanju arhiva knjig, pisem, razglednic, zapiskov, člankov, korektur in vsega mogočega pisanega gradiva mame in babice Marje usedli, sva si rekli: "Iz tega pa mora nastati nekaj dobrega." Sladica ni nastala, čeprav je tudi ljubezen do peke in preizkušanja (zdravih) sladic v ženskem delu družine že v krvi, nastala pa je knjiga. Želeli sva si, da bi bila knjiga takšna, da jo lahko večkrat vzamemo v roke in kakšen kratek del preberemo, da bi bila lepa, kot so bile lepe lastnosti prof. dr. Marje Boršnik, s katerimi se danes le redko postavljamo: poštenost, pravičnost, resnicoljubnost, vztrajnost, dobrosrčnost, darežljivost, strpnost, spodbujanje ustvarjalnosti mladih ... Ni lahko pisati knjige, posebej če jo pišeta mama in hčerka o babici, vsaka ima namreč svoj pogled na znanost, preteklost, sedanjost in odnose med ljudmi. Morda je ravno to največja vrednost te knjige: vzeli sva si čas, da sva druga drugo poslušali, sprejeli, razumeli in tako tudi babici dali možnost, da s smehom spregovori. Knjigo sva pisali predvsem za slaviste, ljubitelje knjig, Borovničanke in Borovničane, vse, ki ste jo poznali, da boste skozi njeno in najino pripoved o življenju in delu našli navdih za izzive današnjega časa. Dr. Eva Premk Bogataj Ure pravljic S prihajajočimi hladnejšimi in krajšimi jesenskimi dnevi se v knjižnico dr. Marje Boršnik Borovnica vračajo pravljične urice. Vsi otroci (od 4. leta naprej), ki uživate ob poslušanju dogodivščin pravljičnih junakov ter radi ustvarjate pisane risbice in druge izdelke, toplo vabljeni, da se nam pridružite vsak ponedeljek od 17.00 do 17.45 v prostorih knjižnice. Prvič se bomo srečali 5. oktobra. Borovnica NAŠ ČASOPIS 25 Vabilo Barjank Kulturno društvo Borovnica Ženski pevski zbor BARJANKE Vabimo na letni koncert z gosti v soboto, 17. oktobra 2015, ob 19. uri v Osnovni šoli Borovnica. Pridite, ne bo vam žal! Kulturno društvo Borovnica Literarna skupina vas vabi na literarni večer v petek, 9. oktobra 2015, ob 19. uri v dvorani nad vrtcem v Borovnici. OB TVOJI-MOJI BESEDI KULTURO GRADIVA Ccnr^li I n f k a m -r no\/i m! rvrnkii/ilri K rv v/~\ \mirl/n r~i / OB TVOJI-MOJI BESEDI KULTURO GRADIVA 1 Srečali in spoznali Pridite in prinesite s seboj knjige (roman, dr l—Hi mipesomn Mst ube ..) avtorja iz vaše domovine ali pokrajine. Vljudno vabljeni! Država ni izplačala še niti centa odškodnine Zveri raztrgale še tri teličke Zveri so v poletnih mesecih raztrgale tri teličke v Zabočevem, na Dolu in Verdu. Lastnikom drobnice in oslov, ki so jih lani ugonobili volkovi, država še vedno ni izplačala odškodnin, je pa v Borovnici ustanovila intervencijsko skupino lovcev. Krivda volkov še ni dokazana Lanskim napadom volkov, v katerih je pod- leglo enajst ovc in jagnjet v Zabočevem in na Pakem ter dva osla pri Bistri, so se pridružile »skrivnostne« smrti teličkov na območju od Zabočeva do Verda. Prvega so našli na pašniku v ovinku pri Rib'ču, med Dolom in Bistro. Očividci pravijo, da »je bila žival tako požrta, kot bi jo lovci očistili«. Začuda pa na kadavru menda niso odkrili popolnoma nobenih sledi, ki bi nakazovale identiteto storilca. Lastnik črede, ki ji je pripadala tudi omenjena žival, Jožko Košir, je povedal, »da je tisto noč padal dež, ki je verjetno spral sledi«. Svoje pa naj bi pri uničevanju sledov opravile še mravlje, ki seveda nemudoma stopijo v akcijo. Prah se še ni dobro polegel, je isti teden že odjeknila novica, da so odkrili novega razmrcvar-jenega telička. Tokrat na drugi strani doline, v Zabočevem, na pašniku črede Janeza Debevca, zgolj kakšnih sto metrov od domačije. »Krave so bile zjutraj povsem podivjane. Ena je dol čez ograjo skočila in se poškodovala, ko je potrgala žice. Pa telet sploh niso hotele sprejeti k sebi. Noč pozneje je ena na sveže skotila, pa mladiča sploh ni imela za mar,« mi je okoliščine ob odkritju žrtve razložil Debevec, ki so mu lani volkovi le streljaj proč praktično izbrisali ovčjo čredico. Na kadavru naj bi začuda odkrili DNK lisice, kar je najmanj nenavadno, saj bi bil to tudi za največjo zvitorepko prevelik zalogaj. V začetku avgusta pa so zveri udarile še tretjič, tokrat pod košatim Ljubljanskim vrhom, na »Gmajnah« pri Verdu. Neznani plenilci so raztrgali telička iz črede Janeza Kerna, ki je lani v napadu volkov pri Bistri že izgubil dva osla. Na izsledke laboratorijske analize zbranega DNK bo menda treba počakati kar do konca leta. S tem da tako kot pri preostalih dveh primerih uspeh analize ni zagotovljen, saj je treba najti vzorce plenilčeve sline. Drobnico le ti praviloma zgrabijo za vrat in se tam tudi najde, medtem ko je pri goveji živini to bolj loterija. Poiskati je treba mesto, kjer naj bi se plenilec svoje žrtve najprej lotil. Če tega mesta ne najdemo, je ponavadi vzorec zanič. Tako pravi stroka. Zveri bi varovali, odškodnin pa ne bi izplačevali Vsaj kar se lanskih napadov volkov tiče, bi morala biti zgodba že davno zaključena, a temu še zdaleč ni tako. Ne le da je trajalo več mesecev, preden so lastniki sploh dobili kakršnakoli uradna obvestila o upravičenosti do odškodnine, ta so na koncu izpadla še malce norčavo. Vlada, ki se je pred Evropsko unijo zavezala, da bo na ozemlju Republike Slovenije ohranjala ugodne razmere za življenje velikih zveri, jih zaščitila in s tem tudi prevzela polno odgovornost zanje, se je lani odločila, da ustavi izplačilo odškodnin za škodo, ki jo te iste zveri povzročajo. Letos pa je državni zbor s proračunske postavke nadomestila in odškodnine povsem postrgal finančna sredstva, »zato Agencija Republike Slovenije za okolje odškodnin za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih vrst, do nadaljnjega še vedno ne more izplačevati«. Po medijih so se zadnje čase resda razni uradniki in politiki širokoustili, češ da so uspeli zagotoviti sredstva za odškodnine, a dejansko stanje še vedno izkazuje debelo ničlo. To pa še ni vse. Zakon o ohranjanju narave »določa, da morajo osebe, katerim bi zavarovane vrste lahko povzročile škodo na premoženju, svoje premoženje varovati na primeren način kot dober gospodar in na svoje stroške narediti vse potrebno, da obvarujejo svoje premoženje pred nastankom škode. Če nastanka škode ni mogoče preprečiti na primeren način, lahko oškodovanci od ministrstva, pristojnega za ohranjanje narave, zahtevajo izvedbo ustreznih ukrepov za preprečitev nadaljnje škode.« Tako naj bi ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju z zavodom za gozdove in agencijo za okolje iskalo »možnosti za izvedbo učinkovitih ukrepov varovanja premoženja, vključno drobnice in drugih domačih živali. V okviru tega je ob pripravi Programa razvoja podeželja za obdobje 2014-2020, ki ga pripravlja ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju MKGP), med kmetijsko okoljske ukrepe uvrstilo tudi ukrepa varovanje črede z uporabo premičnih varovalnih ograj in elektro -mrež in varovanje črede ob prisotnosti pastirja na območjih pojavljanja volka in medveda. Kmet, ki bo imel več dela zaradi postavljanja visokih elektromrež in zganjanja čred v nočne ograje, bo lahko v okviru tega programa sklenil ustrezno pogodbo z MKGP za izvajanje in Če opazite volka v bližini naselja, pokličite 041 657 246 (Janko Vidmar). plačilo teh ukrepov predvidoma v začetku naslednjega leta. Ta dva ukrepa bosta zagotavljala sredstva za dodatna dela, ki nastajajo zaradi varovanja čred preko zahtev dobrega gospodarja. Poseben poudarek pa bomo v letošnjem letu namenili seznanjanju rejcev o možnosti za sofinanciranje zaščitnih ukrepov (npr. visokih nočnih ograj) za preprečevanje ponavljajočih škod zaradi napadov velikih zveri, kar bomo storili v sodelovanju z Agencijo RS za okolje ter z Zavodom za gozdove Slovenije.« A zavora, na katero bo država v prihodnje ve- dno močneje pritiskala, se skriva ravno v tem, da se odškodnina rejcem ne bo izplačevala, če ne bodo po črki zakona maksimalno poskrbeli za varnost črede - se pravi z visokimi električnimi mrežami, kraškimi ovčarji in znotraj pašnika še posebno ojačano čredinko, kamor naj bi zvečer vodili svoje črede. Poleg tega morajo po novem predstavniki zavoda za gozdove, pri nas revirni gozdar Janko Vidmar, v poročila vnašati, ali je bil dogodek »objektivno pričakovan«, se pravi, če je do podobnega v krogu treh kilometrov v zadnjih treh letih že prišlo. Tej oznaki pa ustrezajo vsi trije letošnji dogodki. Če bi se ekonomska računica glede zaščitnih sredstev večjim živinorejcem ob obilnih državnih subvencijah nekako še izšla, se majhnim kmetom nikakor ne bo. Oškodovanci pa kljub vsemu ne sedijo križem rok. Oblikovali so pogajalsko skupino, ki je imela že več sestankov z odgovornimi inštitucijami, a zaenkrat brez uspeha. Član te skupine, Franc Stražišar, mi je zaupal, da se že povezujejo z drugimi po državi in naj bi v sodelovanju s Kmetijsko-gozdar-sko zbornico Slovenije v najkrajšem času vložili odškodninsko tožbo proti državi. Nato se bo morala država sama odločiti, koliko zamudnih obresti si bo nakopala, še pravi. Volk na vasi je lahko tarča intervencijske skupine Lansko stopnjevanje napadov volkov pa je vendarle prisililo odgovorne k določenim preventivnim ukrepom. Izmed članov Lovske družine Borovnica je bila imenovana posebna intervencijska skupina, ki jo sestavljajo Jože in Rok Korošec ter Peter Bajec. »Takoj ko kmet opazi volka, to sporoči zavodu za gozdove, oni pa nas aktivirajo. Če je volk v vasi in pride do konfliktnih situacij, imamo izredno dovoljenje za odstrel. A brez zavoda ne smemo nič, morajo dati zeleno luč,« je pojasnil starešina LD Borovnica Jože Korošec. Občani lahko v primeru konfliktne situacije z volkovi kadarkoli pokličete na 041 657 246 (Janko Vidmar), v primeru nedosegljivosti pa 112 ali 113, kjer bodo operaterji informacijo nemudoma posredovali pristojnim. Damjan Debevec, foto: DD NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 26 26 MAŠ ČASOPIS Občina P ^ Horjul 28. september 2015 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občinske novice • Občinske novice • Uspešna uvedba poletnih rezervacij v vrtcu Horjul Na predlog staršev je občinski svet Občine Horjul v juniju 2015 sprejel sklep o uvedbi poletnih rezervacij v vrtcu. Poletne rezervacije v vrtcu lahko starši uveljavljajo v primeru napovedane mesečne oz. dvomesečne odsotnosti otroka julija in avgusta. Uvedba poletnih rezervacij je bila pri starših zelo lepo sprejeta, saj je poletne rezervacije koristilo kar 37 otrok iz horjulskega vrtca in 3 otroci, ki vrtec obiskujejo izven Občine Horjul, kar predstavlja skoraj četrtino vseh otrok v vrtcu. Stro -ške koriščenja rezervacij je pokrila občina. • V oktobru organiziran odvoz kosovnih odpadkov V oktobru bo organiziran odvoz kosovnih, nevarnih gospodinjskih odpadkov, električne in elektronske opreme ter gum. Zbiranje odpadkov bo potekalo v torek, 27. oktobra, pri Športnem parku Horjul. Več o odvozu odpadkov in kaj spada mednje pa v posebnem obvestilu o odvozu. Občina Horjul Odvoz kosovnih, nevarnih gospodinjskih odpadkov, električne in elektronske opreme ter gum Obveščamo vas, da bo oktobra na območju Občine Horjul organiziran reden odvoz kosovnih, nevarnih gospodinjskih odpadkov, električne in elektronske opreme ter gum. Zbiranje kosovnih, nevarnih gospodinjskih odpadkov, električne in elektronske opreme ter gum bo za vse občane potekalo na skupnem zbirnem mestu - pri Športnem parku Horjul, zato vas naprošamo, da odpadkov ne odlagate pri kontejnerjih ali na drugih mestih, temveč jih pripeljite v Horjul, kjer bo pri športnem parku (ob Vrhniški cesti) za to posebej pripravljen prostor. Pri ŠPORTNEM PARKU HORJUL se bo zbiralo izključno: • kosovne odpadke, gume: v torek, 27. oktobra 2015, med 9. in 21. uro, • nevarne gospodinjske odpadke, električno in elektronsko opremo: v torek, 27. oktobra 2015, med 9.30 in 17. uro. 28. oktobra odlaganje na tem mestu ne bo več dovoljeno, saj bo podjetje Snaga pričelo odvažati odpadke. Prosimo vas, da zgoraj navedena termina dosledno spoštujete, ker odlaganje izven navedenega časa ne bo mogoče. Prosili bi tudi, naj vas ne moti, če bo oseba, ki bo nadzirala odlagališče, povprašala po vašem osebnem imenu. To bo storila zato, ker je to odlaganje kosovnih odpadkov namenjeno samo OBČANOM IN OBČANKAM OBČINE HORJUL. Občina Horjul Zlata medalja za horjulskega župana [S mM ^L j t f Na ocenjevanju medu z mednarodno udeležbo, ki je pod okriljem sejma AGRA 2015 potekalo 23. avgusta v Gornji Radgoni, je horjulski župan Janko Prebil prejel dve zlati medalji, in sicer za akacijev in gozdni med. Da je župan Janko Prebil v svojem prostem času strasten čebelar, ve marsikdo, a da je tudi pri tem delu tako dober in uspešen, še nismo vedeli. O kakovosti njegovega medu odslej pričata dve zlati medalji, in sicer zlata medalja za akacijev ter zlata medalja za gozdni med, ki ju je iz rok ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejana Židana prejel na 53. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni. Župan in minister pa na sejmu nista govorila le o medu, pač pa tudi o nekaterih aktualnih občinskih temah, ki se dotikajo predvsem področja kmetijstva. Minister naj bi sprejel tudi povabilo in v bližnji prihodnosti obiskal Občino Horjul, ki je vsaj za čebelarjenje očitno zelo prijazna in ugodna. Nadja Prosen Verbič Janko Prebil na podelitvi skupaj z ministrom, direktorjem Pomurskega sejma ter medeno kraljico. Novo vozilo, prihodnje leto pa tudi nov radar za medobčinske redarje Medobčinsko redarstvo, ki nadzoruje promet tudi v horjulski občini, ima novo vozilo. Dotrajanega rdečega clia je zamenjal beli fiat panda. Po besedah vodje medobčinskega inšpektorata Stanislava Beleta bodo prihodnje leto kupili še mobilni merilnik hitrosti za uporabo v mestnih jedrih. Mobilni merilnik hitrosti Vodja redarstva Dean Stepančič je napovedal, da prihodnje leto načrtujejo še nakup mobilnega merilnika hitrosti: "V prihodnjem letu načrtujemo nabavo samodejnega merilnika hitrosti, ki ne bo vgrajen v vozilo in bo namenjen predvsem umirjanju prometa v mestnih jedrih." Po besedah Beleta so župani občin soustanoviteljic inšpektorata že sprejeli sklep o nakupu merilnika hitrosti, saj tudi občani pozivajo k umiritvi hitrosti v delih naselij, kjer postavitev obstoječega merilnika ni mogoča. V mestnih jedrih namreč ni prostora za parkiranje vozila s stacionarnim merilnikom hitrosti. Za pol milijona glob Medobčinsko redarstvo občin Vrhnika, Log - Dragomer, Brezovica, Borovnica, Horjul in Dobrova-Polhov Gradec sicer zaposluje pet redarjev. Dva od njih imata pooblastila za izvajanje meritev z merilnikom hitrosti, ostali pa skrbijo za mirujoč promet (torej parkirišča) in druge naloge, vezane na varovanje okolja, posege v ceste in drugo, nam je pojasnil Bele. Letos je medobčinski inšpektorat oziroma redarstvo izreklo za 495 tisoč evrov glob, od tega je že plačanih 440 tisoč. Večino prekrškov zaradi nepravilnega parkiranja zaznajo v občini Vrhnika, največ prekoračitev omejitve hitrosti pa na regionalni cesti med Ljubljano in Logatcem, nam je povedal vodja redarstva Stepančič. Eden od dveh redarjev, ki sta pooblaščena za opravljanje meritev hitrosti, ob novem vozilu. "Renault Clio je odslužil svoje, saj je star 16 let. Stacionarni merilnik hitrosti je bil tako prestavljen v belo vozilo znamke Fiat Panda," nam je sporočil Stanislav Bele, vodja medobčinskega inšpektorata, pod okriljem katerega deluje tudi medobčinsko redarstvo. Gradnja kanalizacije v Ljubgojni je v polnem teku Podjetje Komunalne gradnje iz Grosuplja je v začetku septembra pričelo z deli še na preostanku kanalizacijskega omrežja v vasi Ljubgojna. študijo poplavne varnosti, na novo urejeni. Študija namreč določa, da so stari prepusti premajhni, zato bo izvajalec del na javnih mestih, kjer bodo potekali vodi, zamenjal obstoječe cevi z novimi, večjimi, stare pa bo občina uporabila za napajanje požarnega bazena. Podobno - z menjavo cevi - se bodo problema morali lotiti tudi vsi lastniki zemljišč, ki imajo na svojem območju prepuste čez potok. Glede na potek del bo oviran tudi promet. Župan Janko Prebil pojasnjuje, da se bodo stvari izvajale v dogovoru s prebivalci, a kljub dnevnemu zasipanju cevi, bodo občasno ceste zaprte za promet, in sicer v obdobju 60 dni od 16. septembra 2015 dalje, in to na območju javne poti št. V sklopu projekta izgradnje javne kanalizacije bodo pote- 568181, to je od hišne številke 26 do 8 ter od hišne številke kala še druga vzporedna dela, in sicer na področju uredi- 8 do 13. Na občini še pozivajo, da ljudje na teh odsekih za-tve meteornih voda, obnovitev dela vodovoda, postavitev radi nemotenega poteka del umikajo vozila, vse voznike nekaj novih luči javne razsvetljave. Vsi prepusti čez Lju- in vaščane Ljubgojne pa prosijo za razumevanje. bgojnščico pa bodo morali biti, glede na popolnoma novo Nadja Prosen Verbič Postavitev novih omaric v Zaklancu Konec avgusta je na koncu vasi Zaklanec v jutranjih urah prišlo do prometne nesreče, v kateri je eden od udeležencev pri trku z avtomobilom poškodoval omarico za javno razsvetljavo in storitve podjetja Telemach. Poškodba je bila velika, zato so morali omarici zamenjati in to se je zgodilo sredi septembra. Omarico za javno razsvetljavo so zaradi večje varnosti in v izogib ponovnim podobnim pripetljajem prestavili za približno deset metrov. Prav zato je septembra večkrat prišlo do izpada telekomunikacijskih storitev Telemach. Prav tako na območju Zaklanca nekaj časa ni delovala javna razsvetljava, zato so se vaščani razveselili ponovnega prižiga luči. Vse stroške za ponovno vzpostavitev storitev bo financirala zavarovalnica krivca prometne nesreče, občina pa prestavitev omarice na novo lokacijo. Nadja Prosen Verbič Župan sprejel predstavnike gasilskih društev Horjul, 16. september - V občinski sejni sobi je župan Janko Prebil sprejel predstavnike prostovoljnih gasilskih društev, ki delujejo na območju občine, da bi se pogovorili o njihovem delu in potrebah. Omenili so predvsem finančne ovire, ki jim onemogočajo, da bi imeli brezhibno opremo in orodje ter vozni park. Izpostavili pa so tudi težave z inšpekcijskimi gasilskimi pregledi, ki so v društvih vse pogostejši. Župan jim je predstavil svoj pogled in dejal, da se je glede na višino občinskega proračuna in razpoložljiva sredstva treba prilagoditi. Želi si, da bi glede sečnje poškodovanih dreves ob cesti na Samotorici našli rešitev, vendar je bilo ugotovljeno, da izvajanje ni v domeni gasilcev. Strinjali so se, da je potrebno nadaljevati z roko v roki - pomagati eden drugemu po začrtanem načrtu za naslednje leto. Nadja Prosen Verbič Delovna akcija v Ljubgojni Ljubgojna, 12. september - Vaščani Ljubgojne so se številčno odzvali na vabilo vaškega odbora, ki je sobotno dopoldne rezerviral za delovno akcijo. Tako so z nasutjem uspešno uredili vaško cesto, opravljenega pa je bilo še nekaj drugega dela. Posebej se je potrudil lastnik zemljišča, ki je na svoji parceli skopal obcestni jarek, ki bo odslej služil za od-vodnjavanje in tako ob prihodnjih nalivih preprečil marsikatero težavo. Nadja Prosen Verbič NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 27 28. september 2015 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občina Horjul MAŠ ČASOPIS 27 2. Surkov tek na Ključ v Številčna udeležba in spodbudni odzivi udeležencev Podolnica, 13. september - Ekipa podolniških športnih navdušencev z imenom Šurk Team je drugo leto zapored organizirala Šurkov tek na Ključ, ki se ga je letos udeležilo 69 tekačic in tekačev. Dogodek se je pričel s tekmovanjem za otroke, ki so se spopadli s krožno potjo skozi vas, za njimi pa so se po gozdni poti na Ključ podale še tekačice in tekači, med njimi kar 16 iz Podolnice. Sveže jutro je obetalo čudovit dan, ravno pravšen za športni podvig. Mnogi so ga izkoristili za udeležbo na 2. Šurkovem teku na Ključ. Celo Primorci in Gorenjci so priromali v Podolnico ter se spopadli z dokaj zahtevno trikilometrsko progo in 300 metri višinske razlike. Za startno črto so se ob 10.30 najprej zbrali otroci, ki so s krožno progo, dolgo 850 metrov, opravili v dobrih treh minutah. Izmed trinajstih mladih tekačev in tekačic je ciljno črto prvi prečkal Alex Istenič s časom 3.24, nekaj sekund za njim je pritekla Marjeta Žvokelj, kot tretji pa je cilj dosegel Žan Frank. Otroci so bili posebej veseli nagrad, saj so si za zmagovalne stopničke pritekli pice v Gostilni Pr' Kozinc. Izredno zanimiv je bil start odraslih tekačev in tekačic, saj se je med šestinpetdese-timi našlo kar nekaj lokalno in tudi širše dobro poznanih imen v svetu športa. Med udeleženci so tako na startni pisk čakali Jože Marolt, eden izmed najboljših rekreativnih tekačev na 10 kilometrov, Marjan Mesec, odličen kolesar, in triatlonca Primož Jereb in Nejc Vrhovec. A z izjemno zahtevno konkurenco je letos najbolje opravil Gašper Bregar. Letošnji zmagovalec Šurkovega teka, ki je s časom 14.43 za več kot 3 minute izboljšal lanskoletni rekord domačina Blaža Lešnjaka, je postavil zahteven izziv tekmovalcem naslednje leto. Sicer pa je Gašper Bregar tudi sicer eden izmed najboljših in najbolj perspektivnih gorskih tekačev zadnjih let v Sloveniji in se ponaša s številnimi medaljami ter je med nosilci vodilnih časov. Kot drugi je z gorsko progo opravil Jože Marolt, tretji pa je na vrh Ključa pritekel njegov brat Andrej Marolt. Najhitrejša tekmovalka je bila Anja Puc s časom 20.12, sledili sta ji Klara Z. Korošec in domačinka Lea Smrtnik. Spodbudno je, da je prav vsak od prijavljenih uspešno dospel do cilja in tako dosegel svoj osebni uspeh. Posebej pa je potrebno pohvaliti vaščane Podol-nice, ki so se v zares velikem številu udeležili teka, kar 16 jih je namreč bilo na startni listi. Po vrnitvi udeležencev teka s hriba v dolino, so se zbrali pred gostilno Pr' Kozinc, kjer je potekala podelitev medalj in nagrad najboljšim. Prav vsak od tekačev je bil deležen majice ter okusne zaslužene malice. Med neuradnim delom se je na prizorišču pojavil Filip Fliser, slovenski as v smučarskem krosu. Pozdravil je zbrane in izrazil veselje nad tem, da se Slovenija zadnja leta športno prebuja in razvija. Podolnica je tako lep vzgled športno prebujene vasi, tako po organizacijski plati kot po številčnosti športnih navdušencev. Tudi zato lahko organizatorji z gotovostjo prikimajo in že povabijo na 3. Šurkov tek naslednje leto. Nadja Prosen Verbič Foto: npv Šurk Team se zahvaljuje sponzorjem, ki so omogočili športni dogodek, in sicer glavnim: gostilna Pr' Kozinc, mizarstvo Škof, slikopleskarstvo Domplesk - Klemen Žvokelj s. p., lesarstvo Simon Rejc s. p., in ostalim: Matjaž Nagode s. p., Transport Ja--Ne d. o. o., Kovinos d. o. o., Lavanda Marjan Žvokelj s. p., telekomunikacijske storitve Elvectum Jaka Verbič s. p., Inštalacije Vrhovc Aleš Vrhovc s. p., mizarska in montažna dela Žvo -kelj Janez s. p., prevozništvo Alan A & A David Apollonio s. p., Gostilna Škof Andrej Saje s. p., mizarska montaža Vrhovec Marjan Vrhovec s. p., Bo-dom gradbeništvo Gabrijel Borštnik d. o. o., B, H & Com. Taborjenje na Razazijah Letošnje avgustovsko taborjenje na Razazijah nam bo vsem ostalo v prijetnem spominu. Gostili smo družbo mladih iz Mladinskega centra Tržič. Skupaj se je združila poletna energija sonca, mladosti in naših taborniških ter življenjskih izkušenj, vse skupaj pa je uokvirila moč starodavnih bregov Razazij, te enkratne mešanice starožitne krajine in divjih gozdov ter kanjonov. Težko je na kratko našteti, kaj vse se je dogaja- Tilen, 16 let lo teh par dni, gotovo vsak nosi svoje spomine, zagotovo pa se bomo vsi spominjali gozdnega tabora, tipija, Sebastjanove hiše in njegovih mojstrovin, sveže mrzline Gačnikovih tolmunov in spanja pod milim nebom na vrhu Hudournika, ko so nebo rezali utrinki Perzeidi. Za mlade iz Tržiča je bila to gotovo nepozabna izkušnja, za nas, ki smo tabor vodili, pa še eno čudovito taborjenje, ki nas povezuje v iskrenem prijateljstvu in čistosti vpogleda v življenje, kot je. VTISI S TABORJENJA ° "Tabor mi je bil všeč zato, ker smo se šli super igre: predvsem igra s frizbijem in baseballom. Indijanski šotor - tipi je bil zakon. Všeč mi je bilo tudi, da smo se kopali v potokih in igrali na različne inšturmente." Asmir, 13 let ° "Tabor je bil odličen. Inštrumenti, ki nam jih je Sebastjan predstavil, so bili zakon. Spanje v divjini je bila prav kul izkušnja, prav tako brezmesno prehranjevanje. Še doma sem začel jesti več zelenjave." Jasmin, 15 let ° "Od tabora si bom najbolj zapomnil dideri-du, ki sem se ga naučil igrati. Prav tako je bilo žongliranje z diablom zakon, kar me je naučila Anja. Sebastjanovi inštrumenti so bili super." Zahvala Ob izgubi moža in očija Ivana se vsem iz srca zahvaljujemo za vso pomoč in podporo, ki ste nam jo in nam jo še izkazujete. Drejc, Vanč in Marija ° "Tabor je bil top. Kopanje in spanje v divjini je bilo zakon. Naučil sem se veliko stvari." Matija, 16 let ° "Zanimiv tabor. Preživetje v divjini, super. Ko -panje zakon." Robi, 19 let ° "Dober tabor. Najbolj si bom zapomnil tipi, igranje na bobne in skakanje in plavanje v gorskih potokih. Težko mi je bilo edino brez mesa." Jure, 17 let ° "Veliko je bilo pajkov. Najbolj zanimiva izkušnja je bilo 'spanje' na prostem oz. celonočno opazovanje utrinkov, saj zaradi strahu pred pajki nisem zatisnila očesa." Meri, 20 let ° "Tabor je bil dober. Kul je bilo biti v naravi in za nekaj dni odklopiti možgane od tehnologije." Domen, 20 let ° "Gorazd, Anja, Sebastjan in Primož so bili zakon. Veliko novega so nas naučili." Anonimni ° "Tabor je bil odlično izpeljan. Vse zahvale Go-razdu, Sebastjanu, Anji in Primožu, ki so nas naučili ogromno zanimivih stvari. Nikoli nam ni bilo dolgčas. Tabor je bil posebno doživetje za nas in naše mladostnike. Mladi so se tako lahko preizkusili v sobivanju z naravo izven domačega udobja in oddaljeni od moteče tehnologije. Urili smo se v timskem delu, ki je bilo še posebej pomembno pri pripravljanju hrane. Opazovanje zvezdnih utrinkov, spanje na prostem, pohodi in plavanje v tolmunčkih, igranje zanimivih iger in instrumentov, žongliranje z različnimi pripomočki, izdelovanje obeskov iz kamna in lokov ... vsak je našel sebi najljubšo aktivnost in razvijal svoje sposobnosti in spretnosti ter se pri tem tudi zabaval." Mentorice na taboru NAREDI ENO DOBRO DELO Grega Čepon: "Končni rezultat dobrodelne kolesarske prireditve Bodimo Prijatelji! Taborjenja na Razazijah so se udeležili otroci in mladostniki iz mladinskega doma v Tržiču, njihove mentorice in podporniki iz Centra Astera. Imeli so se odlično, kar me še posebej veseli. Vedno je lepo videti, da se neka začetna ideja prevrednoti v tako uspešno zgodbo, kot je bilo letošnje kolesarjenje iz Horjula v Kranjsko Goro. Veseli me tudi dejstvo, da sem svoji negativni življenski izkušnji - pobegu od doma - spreme- nil predznak in s precejšnjo pomočjo Gorazda Rožnika ustvaril dogodek, ki pozitivno vpliva na družbeno-socialni položaj otrok in najstnikov. Zahvala gre tudi Dominiku Čeponu za nudenje videoprodukcijskih storitev, Neji Che za pomoč pri pridobivanju ustrezne dokumentacije ter ostalim: Aleš Petrič, Andreja Le Potier, Jernej Čepon, Nace, Samo Rep, Maša Zupančič, Marina Maarina, Anita Peklenk, sponzorjem, podpornikom in vsem ostalim!" Vidimo se zopet prihodnje leto v še večjem številu! NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 28 28 NAŠ ČASOPIS Občina Horjul 28. september 2015 elektronski naslov: obcina@horjul.si Vrtec Marjetica prijazno sprejel 38 novincev Horjul - Septembra se ponovno odpirajo šolske institucije, vanje pa vstopajo novinci. Ne le v šoli, tudi v vrtcu je bilo živahno. Letos jih je v horjulski vrtec na novo vstopilo 38 ter s tem naredilo velik korak na poti k samostojnosti. Vrtec Marjetica pri Osnovni šoli Horjul je septembra v svoje skupine na novo sprejel 38 otrok. Nekaj otrok je sicer spoznavanja pa se počasi podaljšuje tudi čas, ko je otrok v vrtcu sam. Vodja vrtca Majda Keršmanec pojasnjuje, da je še ostalo na čakalnem seznamu, a le zato, ker zaenkrat ne izpolnjujejo starostnega pogoja. Nekateri od teh bodo vrtec začeli obiskovati med letom, ko bodo dopolnili 11 mesecev. September je tako izredno naporen mesec, posebej ko govorimo o uvajanju, in to za otroke, njihove starše in vzgojitelje. V vrtcu Marjetica se držijo prakse postopnega uvajanja, kar pomeni, da otrok najprej skupaj s starši spoznava novo okolje, vzgojiteljice in ostale otroke, z dnevi postopno uvajanje izrednega pomena, saj morajo otroci, predvsem tisti najmlajši, šele pridobiti zaupanje in gotovost, da se bosta mamica in očka zares vrnila in je zato stiska prevelika, če bi bil otrok že takoj prve dni v vrtcu cel dan. Ta največja stiska otrok namreč izhaja iz razvojne značilnosti najmlajših, da si še niso sposobni predstavljati oseb in stvari, ki v danem trenutku niso prisotni. Zaradi vsega naštetega v hor-julskem vrtcu vzgojiteljsko osebje vsako leto veliko časa nameni načrtovanju prvih dni novincev. Dejavnosti pripravijo tako, da imajo novi otroci veliko priložnosti, da počasi vstopajo v življenje in delo skupine, spoznajo ostale otroke, se veliko crkljajo, če si tega želijo. Tako lahko že sredi meseca septembra rečejo, da je težav ob ločevanju vedno manj. Keršmančeva veselo pove, da dopoldne joka iz igralnic skoraj ni več slišati, novi otroci pa vsak dan bolj sproščeno sodelujejo v vseh dejavnostih. Misel pa sogovornica zaključi z željo celotnega kolektiva, ki so jo zapisali na oglasno desko in je v prvi vrsti namenjena vsem staršem: »Želimo si, da nam bi s skupnimi močmi čim prej uspelo premagati težave, ki jih s seboj prinesejo vse te spremembe. Želimo si smeha in vesele igre v naših igralnicah, na hodnikih, igrišču, pestrih dni, polnih doživetij in spoznanj. Želimo si tudi tesnega in iskrenega sodelovanja z vami, da bomo skupaj zmogli ponuditi kar največ vašim otrokom.« Nadja Prosen Verbič Humanitarni tek v Podolnici 3. oktobra 2015 se bo v Podolnici pred gasilskim domom ob 14. uri začel Humanitarni tek. Tek in pohod bosta potekala v več kategorijah po gozdnih poteh v Podolnici, in sicer: - deklice, rojene leta 2005 in mlajše, dolžina proge: 1500 m, - dečki, rojeni leta 2005 in mlajši, dolžina proge: 1500 m, - dekleta, rojene med leti 2000 in 2004, dolžina proge: 1500 m, - fantje, rojeni med leti 2000 in 2004, dolžina proge: 1500 m, - ženske, rojene leta 1999 in prej, dolžina proge: 5500 m, - moški, rojeni leta 1999 in prej, dolžina proge: 5500 m, - pohodniki, dolžina proge: 5500 m. Prijavnino za udeležbo na Humanitarnem teku lahko plačate na dan prireditve med 12.00 in 13.30 na kraju dogodka. Prijavnina za udeležence: - rojeni leta 2000 in mlajši: 5 evrov, - rojeni leta 1999 in starejši: 10 evrov. V mlajših kategorijah prejmejo prvi trije simbolično, a pomembno krajevno nagrado, sicer pa po prihodu na cilj vsakega udeleženca čaka pošteno okrepčilo. Poskrbljeno bo tudi za vse, ki se radi družimo. Prav vsak udeleženec Humanitarnega teka bo odšel domov s plemenitim občutkom, da je pomagal, zato ste vabljeni vsi mladi, vsi mladi po duši in vsi, ki verjamete v to, da je vse kar v življenju zares potrebujemo sreča naših bližnjih. Vabljeni ste vsi pohodniki in vsi, ki radi tečete, pa tudi tisti, ki bi želeli le pomagati in podpreti prizadevanja Društva za pomoč osebam z motnjami v razvoju Vesele nogice, katerega članica je tudi naša sovaščanka s cerebralno paralizo Maša Kočevar. V društvu Vesele nogice pravijo: »Vsak otrok si zasluži priložnost za napredek. Nekaterim pa uspe narediti tudi prve samostojne korake v prihodnost.« Tako mislimo tudi mi. Star papir, ki ga bo zbiralo društvo Vesele no-gice, prinesite pred gasilski dom v Podolnici, kjer bo v tednu pred prireditvijo stal samo temu namenjen zabojnik. Vljudno vabljeni! Razvojno društvo Urh, Podolnica vesele 1 Prijeten prvi šolski dan za 36 horjulskih prvošolcev 1. september - Prvi šolski dan je bil prav poseben za nekaj več kot 21.000 prvošolcev v Sloveniji, med katerimi je 36 učencev prvič prestopilo vrata Osnovne šole Horjul ter se srečalo z nekaterimi učitelji in ravnateljem, ki jih bodo vodili skozi devetletni proces izobraževanja. Začetek šolskega leta so naznanjale že opozorilne table ob šolskih cestah, ki so voznike in druge udeležence v prometu opozarjale ter opominjale, da so ponovno tu otroci. Prve dni so na glavnih križiščih in prehodih za pešce za večjo varnost otrok skrbeli člani društva upokojencev Horjul, ki so otrokom pomagali prečkati ceste, pomahali kakšnemu hitremu šoferju in pozdravljali mimoidoče otroke ter domačine. Prvi septembrski dan se je za večino horjulskih stave Zverinice iz Rezije. S sladkim presenečenjem pa se je njihov prvi šolski dan zaključil. Gotovo bi bila za mnoge šola v takšnem obsegu in s takšno vsebino privlačna, a zagotovo ne zanimiva, zato so otroci z rumenimi ruticami že naslednji dan začeli z resnim delom. Radovedni so sedli v šolske klopi in vedoželjno prisluhnili učiteljici, ki se je lotila učnega načrta ter jih počasi in postopoma začela pripravljati na samostojno pot. Pa srečno! Nadja Prosen Verbič / Foto: npv 1. a: razredničarka Irena Čadež; učenci: Nika Burjek, Val Čadež, Klemen Čepon, Jereb Aljaž, Sara Keršmanec, Urh Keršmanec, Zala Keršmanec, Janja Kim, Jernej Kozjek, Luka Kralj, Teja Malavašič, Urban Podržaj, Aljaž Rožmanec, Sečnik Stela, Marija Simonišek, Mark Slovša, Kristjan Todic, Urban Zdešar. 1. b: razredničarka Mojca Potrebuješ; učenci: Mojca Borštnik, Hana Pia Burnik, Ažbe Fadiga, Anisa Fazlič, Ela Jagodic, Jan Kogovšek, Ažbe Košir, Enis Mujic, Peter Oblak, Žaklina Prebil, Lana Salkic, Patrik Samotorčan, Ažbe Sečnik, Matic Sečnik, Veronika Vidrih, Janez Aleksander Vrhovec, Lana Zdešar, Adam Žerovnik. šolarjev začel ob ustaljeni uri 8.30 in z ustaljenim urnikom. Nekateri pa so počitniške dni zaključili že dan prej, ko so se veseli in zadovoljni odpravili v šolo v naravi v Pacug. Tisti najmlajši - prvošolci, ki so jih v šolo ta dan pospremili starši, so bili deležni prijaznega sprejema s strani razredničark in pomočnic ter ravnatelja Primoža Garafola ob 10.30. Ravnatelj jim je med drugim dejal, da so z vstopom v šolo stopili na novo pot, ki bo polna novih spoznanj in znanj, le-to pa naj bo dediščina, ki jo morajo spoštovati, bogatiti in prenašati naprej. Staršem je zaželel uspešnega in prijetnega sodelovanja, da bodo skupaj z roko v roki vodili otroke skozi osnovnošolska leta. V lepo pripravljenih učilnicah so se prvošolci nato srečali z novimi sošolci in starimi vrtče-vskimi prijatelji ter spoznali učiteljico in pomočnico. Medtem ko so starši zbrano srkali napotke priznanega in izredno priljubljenega pedagoga in predavatelja Marka Juhanta, so otroci uživali ob ogledu otroške dramske pred- Dinamiti iz Horjula vabijo v hokejsko šolo Postani hokejist -postani Dinamit! Si želiš postati najboljši v državi, se izogniti računalniku in posedanju pred televizorjem? Prijavi se v hokejsko šolo hokejskega kluba Dinamiti Horjul in postani nova zvezda. V Horjulu vabimo vse nadobudne otroke v hokejsko šolo. Treningi bodo pod budnim očesom Boštjana Breznika potekali trikrat tedensko v horjulskem športnem parku predvidoma od 15.30 do 16.30. Več infomacij - Boštjan Breznik (031 328 142). Dinamiti! NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 29 28. september 2015, NC_št. 430. elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 29 Na podlagi uredbe o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014-2020 (uradni list 42/2015), objavljamo: Javni poziv za vstop v partnerstvo v Lokalni akcijski skupini BARJE Z ZALEDJEM, ki deluje na območju občin Borovnice, Brezovica, Dobrova-Polhov Gradec, Horjul, Log Dragomer in Vrhnika I. Vsebina razpisa LAS Barje z zaledjem uresničuje lokalni razvoj (CLLD) na območju občin Borovnica, Brezovica, Dobrova-Polhov Gradec, Horjul, Log Dragomer in Vrhnika. Lokalni razvoj se izvaja po pristopu »od spodaj navzgor« in omogoča določitev in uresničevanje razvojnih usmeritev na lokalnem nivoju. II. Partnerstvo Partnerstvo v LAS bo sestavljeno po načelu tripartitnosti s predstavniki javnih in zasebnih lokalnih socialno-ekonomskih sektorjev: • Javni sektor (občine, javni zavodi in druge javne institucije), • zasebni sektor (podjetniki, podjetja, kmetijska gospodarstva in druge ekonomske institucije), • civilna družba (zainteresirani posamezniki, kmetje, kmečke žene, mladi, društva, ki delujejo na področju kmetijstva in predstavniki drugih nevladnih organizacij ter civilne družbe). Sodelovanje v LAS Barje z zaledjem je prostovoljno in dostopno vsem pod enakimi pogoji. Pravice in obveznosti članstva bodo opredeljene v pogodbi o ustanovitvi in delovanju Lokalne akcijske skupine LAS Barje z zaledjem. III. Način prijave in roki Razpis je odprt od objave na spletni strani LAS Barje z zaledjem do konca programskega obdobja v letu 2020. Včlanitev je mogoča kadarkoli od objave do zaprtja razpisa, določen je le prvi rok za oddajo pristopne izjave, zaradi sklica ustanovne skupščine in začetka priprave Strategije lokalnega razvoja. Prvi rok za oddajo pristopne izjave je 20.10.2015. Prijavni obrazec- pristopna izjava je objavljena na spletni strani www.lasbarje.si. Izpolnjen in podpisan obrazec pošljete po pošti na naslov: LAS BARJE tUUHEM LAS Barje z zaledjem, Rakitna 46 1352 Preserje ali po elektronski pošti na naslov info@lasbarje.si. XIII. Informacije Za vse dodatne informacije v zvezi s članstvom v LAS se lahko obrnete na elektronski naslov info@lasbarje.si. Prof. dr. Matija Kovačič, Predsednik LAS Barje z zaledjem Spominski dogodki v Polhovem Gradcu Ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne in začetka totalitarnega režima vas vabimo na tri spominske dogodke. Petek, 9. oktober ob 19. uri, Kulturni dom Jakoba Trobca Odprtje fotografske razstave Rafaelove družbe o življenju slovenskih beguncev v avstrijskih taboriščih po drugi svetovni vojni. Predavala bo zgodovinarka mag. Helena Jaklitsch. Obenem bo predstavljena tudi fotografska monografija Cvetoči klas pelina. Razstava bo na ogled ob nedeljskih dopoldnevih do 25. oktobra. - Nedelja, 11. oktober ob 10. uri, farna cerkev Marijinega rojstva Osrednja spominska slovesnost. Naj- prej bo v cerkvi sveta maša za domovino, potem pa bo ob spomeniku pomorjenih spravna komemoracija. Slavnostni govornik bo rojak, državnik in eden najzaslužnejših za samostojno Slovenijo Janez Jan- ša. - Sobota, 24. oktober ob 19. uri, Kulturni dom Jakoba Trobca Bralna uprizoritev Sofoklejeve Antigone po prevodu Ivana Hribovška. Predstavo bo izvedlo Kulturno-zgodovinsko društvo Lonka iz Škofje Loke. Spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta (OPN) Obveščamo vas, predvsem občane, ki so dali pobude za spremembo namenske rabe, da bo letošnjo jesen na terenu potekal ogled stanja prostora. Oglede bodo izvajali predstavniki izbranega izvajalca za spremembe in dopolnitve OPN, lahko pa tudi predstavniki občine. Izvajalci bodo konkretne lokacije tudi fotografirali ali kako drugače dokumentirali. Hvala za razumevanje. Zdravje na vsakem koraku Spoštovane občanke in občani Občine Dobrova - Polhov Gradec S projektom »Zdravje na vsakem koraku« prihajamo med vas z željo, da se boste tudi vi osebno aktivno vključili v projekt in tako storili nekaj zase. Namenjen je tako tistim, ki pri sebi že opažate določene zdravstvene težave in jih želite omiliti, kot tistim, ki ste zdravi in želite svoje zdravje ohraniti do pozne starosti. Trenutna starost, izobrazba in spol pri tem niso pomembni. S projektom želimo vplivati na vaš življenjski slog ter s tem izboljšati vaše zdravje, počutje, delovno storilnost in telesno kondicijo; vse to pa se bo odražalo - ne le v dolžini, temveč tudi v kakovosti vašega življenja. S prihodom jeseni se običajno naš življenjski ritem nekoliko umiri in - zlasti ob večerih si laže utrgamo urico do dve časa zase. Dvanajst tematskih delavnic bomo zato izvajali od oktobra 2015 do januarja 2016. Potekale bodo ob četrtkih, izmenično na Dobrovi in Polhovem Gradcu: - ob 19. uri (v oktobru) - ob 18. uri (ostali meseci) Delavnice bodo potekale v športnih dvoranah Dobrova in Polhov Gradec. Niz delavnic bomo v soboto, 30. januarja 2016, sklenili z druženjem ob gibanju in podelitvi nagrad rednim udeležencem. Toplo vabljeni! Občina Dobrova - Polhov Gradec PROGRAM brezplačnih delavnic 1. Plesni, prah in alergije (Ida Lah, Bioresonančna praksa) Imate pogosto zjutraj zamašen nos? Pogosto kihate? Vam velikokrat curlja iz nosa? Vas bolijo sinusi? Vam imunski sistem odpove še preden se zima zares prične? Pogledali si bomo, kako prepoznati alergije na prah, pršice in plesni. Kako se z njimi soočiti? Za zaključek, pa bomo še vsakega udeleženca seminarja stesti-rali, če ima reakcije na zgoraj našteto. 15. 10., Športna dvorana Dobrova 2. Divja hrana v praksi - delavnica na terenu (Marjetka Ferlan) Rastline nas obdajajo na vsakem koraku. Nekatere nam služijo za okras, druge so zdravilne, slednje strupene. Pomembno je, da je mnogo med njimi užitnih in zdravilnih. Na žalost jih ne poznamo in menimo, da so samo nadležen plevel. Prav te lahko predstavljajo za nas pomemben vir neokrnjenih vitaminov in mineralov. Slednje je pomembno prav v času, ko mnogokrat ne vemo kakšno kupljeno zelenjavo pravzaprav jemo, saj mogoče vsebuje ostanke škodljivih pesticidov... Da pa se temu lahko izognemo uporabimo rastline, ki jih najdemo okoli naših vrtov. Na delavnici bomo spoznali nekatere divje začimbe in njihovo možnost uporabe. Delavnica na terenu - da bomo imeli na razpolago več časa za raziskovanje narave, je omenjena delavnica izjemoma prestavljena na soboto, s pričetkom ob 10. uri. Zbor udeležencev pred OŠ Polhov Gradec. 24. 10. 2015, okolica športne dvorane Polhov Gradec V primeru slabega vremena bo delavnica prestavljena na spomladanski termin - sobota, 26. marca 2016, s pričetkom ob 10. uri. Zdravje na vsakem koraku 60 let Ribiške družine Dolomiti Hruševo, 12. september - Praznovanje 60-letnice ustanovitve Ribiške družine Dolomiti so člani počastili z druženjem in prireditvijo, na kateri so vodstvo in gosti spregovorili o pomenu ribiške dejavnosti nekoč in danes. Uradni del dogodka se je pričel z nagovorom predsednika Mirana Oto-repca, ki je uvodoma pozdravil goste in člane društva. V nadaljevanju je povzel zgodovino društva. Naštel je nekaj mejnikov Ribiške družine Dolomiti in izpostavil leto 1954, ko so se začeli zbirati dotedanji uporabniki polhograjskih ribiških revirjev Božna, Bokalce, Gradaščica in Horjul ter pisati pomembno zgodovino nastanka ribiške družine. Leto kasneje je že padla odločitev - dvajset članov se je odločilo za ustanovitev Dolomitske ribiške družine, ki pa se je januarja 1956 preimenovala v Ribiško družino Dolomiti. Vse od tedaj so člani zavezani temeljnemu poslanstvu, torej varovanju voda in gospodarjenju z njimi, njegove oblike in vsebine pa prilagajajo času, ekonomskim ter drugim okoliščinam, je poudaril predsednik. Ribiška družina Dolomiti, ki je po številu članov, trenutno jih šteje 81, in obsegu voda v upravljanju ena manjših v slovenskem prostoru, se lahko pohvali, da upravlja vode z dokaj bogatim ribjih staležem. Oto- repec se je dotaknil tudi nekaterih onesnaževalcev ter umetnih in naravnih posegov v naravo, ki na življenje v vodi in ob njej vplivajo negativno ali celo nevarno za preživetje. Tu je kot soodgovorno omenil tudi državo, ki z izgovorom o pomanjkanju sredstev ne ukrepa. Kot primer dobre prakse pa je navedel Koseški ribnik, ki je z rednim vlaganjem rib postal izredno privlačna ribiška lokacija. V podobnem duhu si zdaj, sicer v manjšem obsegu, člani društva že več let prizadevajo, da bi uredili ribnik na Dvoru, ki je trenutno v fazi pridobivanja ponudb za izkop. Na koncu je sledila še zahvala prizadevnim članom za pomoč pri doseganju zastavljenih ciljev ribiške družine. Sledil je nagovor predsednika Ribiške zveze Slovenije dr. Miroslava Žaberle, ki je izpostavil nekatere ključne sovražnike narave in voda, med temi pa je za največjega imenoval človeka, ki z nespametnimi posegi v naravo, vode spreminja v hudournike. Članom društva je čestital za lep jubilej ter se jim zahvalil za vloženo delo. Predsednik Zveze ribiških družin Ljubljana Slavko La-snik je društvu prav tako čestital ob jubileju ter mu v imenu zveze poklo- Predsednik Ribiške družine Dolomiti Miran Otorepec Zbrane je nagovoril tudi župan Občine Dobrova-Polhov Gradec Franc Setni-kar. nil torto. Za njim so se dobrim željam in voščilu pridružili še predstavniki RD Barje, RD Medvode, RD Vrhnika, RD Sora - Škofja Loka, RD Železniki ter predstavniki drugih sosednjih ribiških družin, ki so v znak dobrega sodelovanja RD Dolomiti poklonili različna simbolična darila. Zbrane sta pozdravila tudi župana - hor-julski Janko Prebil, ki je članom zaželel uspešnega dela tudi v bodoče, ter Občine Dobrova-Polhov Gradec Franc Setnikar, ki je izpostavil pomen življenja z naravo, predvsem na podeželju, in člane povabil k sodelovanju pri reševanju morebitnih problemov in težav. Ob častitljivem jubileju so bila podeljena priznanja posameznikom za večletno pomoč društvu, ki sta jih podelila predstavnika Ribiške družine Dolomiti ter Ribiške zveze Slovenije. Poklonjene so bile tudi zahvale vsem ribiškim družinam in drugim organizacijam, s katerimi je Ribiška družina Dolomiti v preteklih letih dobro sodelovala. Temu je sledil še neuradni del - piknik in druženje. To je bil čas, ko so si člani društva in gosti izmenjali številne izkušnje, prakse, predstavili probleme in rešitve ter začrtali ideje in cilje, ki jih bodo v prihodnjih letih skušali doseči. Pa srečno in dober ulov. Nadja Prosen Verbič / Foto: npv NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 30 30 naš časopis Občina Dobrova L^U - Polhov Gradec NČ_št. 430., 28. september 2015 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Peter Opeka za prijatelje, tudi v Polhovem Gradcu Misijonar Peter Opeka prihaja v Slovenijo, ustavil se bo tudi v Polhovem Gradcu, kjer bo zbrane nagovoril v torek, 20. oktobra 2015, po večerni sveti maši v župnijski cerkvi Marijinega rojstva. Najbolj množično srečanje z njim, enim največjih dobrotnikov našega časa, pa bo na prireditvi v Hali Tivoli v Ljubljani. Pričeval bo o pravici in pravičnosti v današnjem svetu. Organizator Pastoralna služba Ljubljana, želi skupaj z ansambli Modrijani, Alfa in Omega ter drugimi glasbenimi gosti ustvariti radostni dogodek, poln upanja. Izkupiček večera, ki bo dobrodelne narave, bo namenjen za hrano in streho najrevnejšim na Madagaskarju. Vstopnice bodo na voljo po simboličnih 7 evrov, in sicer od ponedeljka, 21. septembra, od 10. ure naprej na vseh poštah, Petrolovih črpalkah in Eventimovih prodajnih mestih. Prijavite pa se lahko tudi v župniji, kamor vam bo Misijonsko središče Slovenije poslalo naročenene karte. 60 let PGD Hruševo Letos gasilci in vaščani iz Hruševega praznujemo 60 let delovanja PGD Hruševo. V ta namen smo 18. julija priredili slavnostno sejo, ki so se je udeležili gasilci sosednjih društev gasilske zveze Dolomiti, gasilske zveze Horjul ter naši mejaši s požarnega območja medvodškega področja Preske in Sore ter domači gasilci. S svojo prisotnostjo so ta dogodek počastili tudi naš župan Franc Setnikar, predsednik krajevne skupnosti Marjan Pograjc in predsednik Območne gasilske zveze (OGZ) Dolomiti Marjan Peklaj, poveljnik OGZ Filip Božnar ter drugi vidni funkcionarji, tudi dva še živeča ustanovna člana našega društva Avguštin Žerovnik in Lado Vidmar, ki sta prejela plaketi. Po slavnostni seji smo v spodnje prostore vse udeležence povabili na prigrizek in kozarček rujnega ter prijetno druženje. dil poveljnik občinske gasilske zveze Filip Božnar. Na tej proslavi, ki jo je vodila naša članica Ines Hudnik, je bila kroniko društva prebral društveni kronist Janez Zadni-kar, nato pa so spregovorili župan Občine Dobrova-Polhov Gradec Franc Setnikar in predstavnik Republiške gasilske zveze Franc Bradeško, ki je tudi podelil republiška priznanja šestim našim delovnim članom. Miniaturno gasilsko sekirico je prejelo podjetje Elekro Treven, ki nam vedno priskoči na pomoč pri prirejanju proslav in veselic. Po proslavi, na kateri so bili tudi številni naši vaščani (brez njihove pomoči bi težko dihali), se je odvila veselica z bogatim sre- ki delujejo v okviru OGZ Dobrova-Polhov Gradec in Horjul. Vse skupaj je pozdravil naš predsednik društva Albin Žerovnik. Po prebrani kroniki sta nas nagovorila župan in predsednik gasilske zveze Dolomiti. Podeljene so bile spominske plakete sosednjim društvom in ostalim vidnim udeležencem slovesnosti. Nekaterim našim članom društva so bila podeljena društvena priznanja za vestno in požrtvovalno delo v gasilsvu. Velja omeniti, da sta bila navzoča Prvega avgusta popoldne smo ob 60-letni-ci PGD Hruševo priredili tudi slavnostno proslavo z veliko parado z okoli 70 gasilci praporščaki, starimi vozili s konjsko vprego in gasilci veterani, oblečenimi v stare delovne uniforme. V povorki so sodelovale tudi narodne noše in lovci s praporom LD Dobrova. Za njimi je mimo tribune (kjer so stali vidni funkcionarji našega javnega življenja) peljelo okoli 15 sodobnih gasilskih vozil s vso opremo. Celotno parado je vo- čelovom. Za ples in dobro voljo je poskrbel priznani ansambel Bratov Poljanšek. Tokrat je dež začel padati šele ob polnoči. Ob tej priliki bi se v imenu PGD Hruševo prav lepo zahvalil vsem, ki so kakor koli pomagali pri organizaciji praznovanja -vsem vaščanom našega področja, sponzorjem in podjetju Podobnikar, ki nam je omogočilo nakup majic z napisi, ki ponazarjajo simbol te naše obletnice. Janez Zadnikar Iz poslanske klopi Anžeta Logarja Smo na dobri poti ... Vsaj tako nas prepričujejo vladni možje. Imamo solidno gospodarsko rast, število brezposelnih se zmanjšuje, na prihod beguncev smo pripravljeni, po mnenju pravosodnega ministra gre bolje celo sodstvu. Optimizem aktualne vlade je ubese-den v posebni izjavi ob prvi obletnici vlade, ki jo je Cerar okitil z naslovom: delamo za ljudi in z ljudmi. Zanimivo, ta optimizem se širi predvsem iz ust oblastnikov. Tisti, ki te "slovenske sanje" živijo iz dneva v dan, pa so bolj previdni. Za politike na oblasti če-sto velja, da ne vidijo prave slike in se radi odlepijo od realnosti. Živijo v nekem virtualnem svetu, ki je pogosto idealiziran. To niti ni tako težko razumljivo: obdali so se z ljudmi, ki jim vseskozi ponavljajo, kako dobri so, kako prebrisano so nekaj izpeljali in kako jih imajo ljudje radi. Če bi šli pogosteje na kavo v kakšen bife, bi jih morda presenetil pogovor za sosednjo mizo, da se triodstotna gospodarska rast ne pozna v žepih posameznika, prav tako ne padanje brezposelnosti. Kvečjemu nasprotno, vedno več ljudi, se zdi, je na cesti. In mednarodne lestvice tudi ne sledijo vladnemu optimizmu. Evropsko sodišče za človekove pravice je na podlagi analize ugotovilo, da je Slovenija na področju pravosodja rekorderka v kršitvah človekovih pravic. Na lestvici Svetovnega gospodarskega foruma smo na repu razvitih držav, nedavna Fraserjeva lestvica ekonomske svobode pa nas med 157 državami uvršča na 111. mesto - ob bok Kitajski in Nigeriji kot najslabše uvrščeno državo EU. Na področju obvladovanja javne uprave smo sploh pri repu, tam na 147 mestu. Vsaka vlada mora v prvih dveh letih mandata sprejeti in izpeljati vse korenite reforme, da bo standard prebivalstva v preostalem delu mandata kar najbolj rastel. Bližje kot so volitve, manj je energije in volje za spremembe. In manj kot je sprememb, manj je priložnosti za izboljšanje razmer ter posledično možnosti za ponovno izvolitev. To je zlata logika politike, ki velja tudi danes. Če čez leto dni gospodarske rasti še vedno ne bo čutiti v žepih, danes brezposelni znanci pa bodo še vedno iskali prosta delovna mesta, bomo ljudje težko verjeli vladni retoriki, da smo na dobri poti. Edina, ki bodo tedaj na pravi poti, bodo posamezna piar podjetja, ki se ukvarjajo z vladnim marketingom. Je že tako, da občutki ne lažejo, tuje primerjalne študije pa tudi niso preveč dovzetne na zunanjo piar podobo posamezne države. In leto je hitro naokoli. Zatorej velja prisluhniti ugotovitvam mednarodnih institutov in zagristi v kislo jabolko sistemskih reform. Precej ukrepov bo potrebnih, da bodo besede iz naslova "meso postale". Kar pa naj bo tudi cilj vlade, če želi, da bo ob letu osorej več iskrenega optimizma in prikimavanj vladnim sporočilom v duhu »smo na dobri poti ...«. Vaš poslanec Anže Logar Obvestilo glede poslanske pisarne Po novem bo poslanska pisarna na voljo ob predhodnem dogovoru na telefonski številki 041 896 896. Hvala za razumevanje. Od nas je odšel dr. Mirko Gogala - šentjoški medvojni novomašnik Gospod Mirko Gogala je bil rojen 17. julija 1919 v Šmarju-Sap. Kot železničarjev sin se je večkrat selil in je v osnovno šolo hodil na Dovjem in Jesenicah. Gimnazijo je končal v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano. Nato je vstopil v semenišče v Ljubljani in študiral na teološki fakulteti. Zaradi vojnih razmer se ni več mogel vrniti v svoj dom in je našel zatočišče pri družini Oblak v Šentjoštu nad Horjulom. Doživel je partizanski napad na prvo vaško stražo in požig vasi. Vse ga je močno pretreslo. 18. junija 1944, v času, ko je bilo slovensko ozemlje še vedno pod nemškim okupatorjem in komunistična revolucija v polnem razmahu, je imel v Šentjoštu nad Horjulom novo mašo. Maja 1945 se je umaknil na Koroško, se tam pridružil skupini bogoslovcev in tako ostal živ. Iz Celovca je šel v Italijo, kjer je študiral na rimski papeški univerzi. Potem je odšel v Argentino. Ogromno dobrega je storil za ljudi, ki so mu bili dodeljeni kot dušnemu pastirju, tako za Slovence kot Argentince. Med njimi ni delal razlik, šlo mu je le za božjo čast in slavo. V Buenos Airesu so mu ob obletnici železne maše lansko leto pripravili slovesno Dr. Mirko Gogala s prijatelji (foto: Tominc, Argentina) zahvalno mašo, na kateri se je zbralo veliko ljudi. V argentinski cerkvi je dosegel veliko častnih mest. Bil je prelat, doktor teologije, profesor na različnih univerzah, kljub vsemu pa mu je največji zaklad pomenil dan, ko ga je škof Rožman, sredi vojne vihre, posvetil za duhovnika, Kristusovega namestnika. V Šentjoštu smo v letu 2014 pri Kapeli mučencev obhajali spomin na njegovo novo mašo pred 70. leti, ki je verjetno ne bi bilo brez velikodušnosti družine Oblak in vseh, ki so pri tem pomagali. Zato ni naključje, da se je Mirka Gogale prijelo ime Piškov gospod. Odbor za podelitev Ehrlichovega priznanja mu je ob tej priliki podelil priznanje z medaljo za njegovo delo, pogum, vztrajnost, predanost in ljubezen, s katero je ohranjal spomin na težke čase slovenske polpretekle zgodovine in nam je v spodbudo, da dediščino prenašamo na naslednje rodove. 6. avgusta letos je zatisnil oči za ta svet. Pokopan je v bogoslovnem semenišču v San Miguelu v Argentini. Šentjoščani se ga spominjamo s ponosom in hvaležnostjo, da je do zadnjega dne ohranjal ljubezen do slovenske domovine in njenega naroda. Marta Keršič, Šentjošt NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 31 28. september 2015, NC_št. 430. elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 31 September, svetovni mesec alzheimerjeve bolezni; 21. september, svetovni dan alzheimerjeve bolezni Demenca in njena najpogostejša oblika: Alzheimerjeva bolezen "Naša babica je redno vsako nedeljo hodila v cerkev. Vedno je ob isti uri čakala pred hišo, da se skupaj odpeljemo. Najprej je začela vsak dan spraševati, kdaj bo nedelja. Nato je mislila, da je vsak dan nedelja in se lepo uredila, oblekla v »takmašna« oblačila. Kmalu se ni znala več primerno obleči; nataknila si je žabe le na eno nogo, druga ji je visela stran, ruta na glavi ni bila več tako poravnana kot prej, namesto v nedeljske čevlje je bila obuta v copate, okoli vratu pa je imela roza otroški šal. Zavračala je hrano, ni imela apetita. Sprejeli so jo v bolnišnico. Ponoči so jo privezali na posteljo, ker je tavala naokoli. Ko smo jo dobili nazaj domov, ni znala več hoditi. Cele noči se je drla in klicala svoje brate, sestre, očeta, mamo." Demenca je kronična in napredujoča možganska bolezen, ki prizadene višje možganske funkcije. Njeni znaki so postopna izguba spomina in spremljajoče kognitivne, funkcionalne in čustvene težave. V napredujočih stopnjah bolezni je oseba hudo prizadeta in potrebuje čustveno ter telesno nego. Večinoma zbolevajo starejši od 65 let. Podatki Svetovne zdravstvene organizacije razkrivajo, da se vsake štiri sekunde pojavi nov primer demence. Ocenjujejo, da trenutno živi na svetu 35,6 milijona dementnih bolnikov, do leta 2030 naj bi se število podvoji- lo. Najvišji odstotek prizadetih beležijo gospodarsko razvite svetovne družbe. Demenca se najpogosteje začne neopazno in počasi napreduje. Velikokrat se zgodi, da mnogi ne razumejo zmanjšanih sposobnosti oseb z demenco in se z njimi sporazumevajo enako kot takrat, ko so bili še zdravi, s tem pa nehote povzročajo vznemirjenost. Oseba z demenco se ni zmožna več prilagajati okolici, zato se mora okolica prilagoditi njej. Pojavljajo se tri glavne Slika je simbolna (vir: rtvslo.si). vrste simptomov: - kognitivne težave - vse težje razumejo, se spominjajo, razmišljajo, seštevajo, se učijo novih stvari, govorijo ali presojajo, - funkcionalne težave - vse težje opravljajo zapletene naloge, npr. kuhanje; sčasoma težje opravljajo povsem osnovne stvari, kot so osebna nega, umivanje, oblačenje, - čustvene težave - spreminjajo razpoloženje, izgubljajo nadzor nad čustvi, prenehajo se ukvarjati s stvarmi, v katerih so prej uživali ali pa se prenehajo družiti. Simptomi se lahko okrepijo do te mere, da bolnik ne ve, kdo in kje je, pozabi skrbeti za naravne potrebe, kot so žeja, lakota, odvajanje. Pogosto ne ve, da je že jedel in ponovno seže po hrani. Kako ravnati z osebo z demenco? Treba se je zavedati, da je demenca bolezen in ne nekaj, s čimer bi bolniki želeli nasprotovati drugim. Z obolelimi ravnamo kot z vsemi drugimi ljudmi - dostojanstveno, spoštljivo, strpno, mirno, prijazno. Poskušajmo se vživeti v njihov svet in razumeti njihove potrebe, želje, prepričanja, bojazni, jih preusmerjati na nevsiljiv način. Potrebno jih je spodbujati, da opravljajo vse, kar zmorejo, čim dlje, da ohra- nijo samostojnost. Dobro je, da so okupirani s stvarmi, ki so jim blizu in so jih v življenju radi počeli. Ce kakšne stvari ne zmorejo, jim to poenostavimo in razdelimo na več posameznih korakov. Z osebami z demenco se ni treba prepirati, jih prepričevati, zmerjati ali žaliti, če česa ne zmorejo ali naredijo narobe. Špela Sečnik, dipl. delovna terapevtka VABILO PEVCEM K SODELOVANJU PRI PROJEKTU »PRAZNOVANJE 300 LET DOBROVSKE MARIJE« Vaje bodo potekale v pevski sobi kulturnega doma na Dobrovi in v župnijskem domu Prijave in vprašanja pošljite na email: 300letdobrovskemarije@gmail.com ali telefon 040 567789. Borut Dolinar zborovodja 13. Planinski tabor mladih planincev MO PD Šentjošt, Lepena 2015 V soboto, 18. julija 2015, smo s parkirišča v Šen-tjoštu že trinajstič pomahali staršem v slovo in se odpeljali novim dogodivščinam naproti. Pred nami so bile dobre tri ure vožnje, saj smo bili namenjeni v Posočje. Kot vedno, je bilo ozračje na avtobusu nabito s pozitivno energijo in vznemirjenostjo, saj nas je čakal teden dni gora, druženje s prijatelji, zabava, igre in smaragdna reka Soča. Mladi planinci iz Šentjošta so letos spoznavali dolino Lepene. Naša šotorska vasica se je nahajala v neposredni bližini reke Soče, ki je bila zaradi vročine, ki nas je spremljala ves teden, pravi blagoslov. Kljub zelo nizkim temperaturam vode (le nekaj več kot 10 stopinj je imela) so bili otroci navdušeni nad njo in vsi Športna gimnastika na OŠ Polhov Gradec Gimnastika je ena od športnih disciplin z najdaljšo tradicijo. Služi kot temeljno športno znanje pri številnih športih in zagotavlja hiter razvoj vseh osnovnih gibalnih sposobnosti. Poleg tega otroci pri športni gimnastiki utrjujejo zdravje, oblikujejo skladno razvito postavo, razvijajo zmožnosti za delo, ustvarjalnost in veselje do športa, pridobivajo športno znanje in trajne telesno-kulturne navade za smotrno izkoriščanje prostega časa v vseh obdobjih življenja. Vadba športne gimnastike bo potekala na OŠ Polhov Gradec ob torkih od 15.30 do 17.00. Z vadbo bomo pričeli 29. septembra. Vpisi potekajo pred vadbo ali preko e-pošte info@sokolbezi-grad.si. Vabljeni, da se nam pridružite! Jure K. skupaj smo skoraj vse popoldneve izkoristili za namakanje ali pa le ležanje na njenem bregu. Seveda pa se nismo le kopali, osvojili smo kar nekaj vrhov in pridobili veliko novega znanja. Najmlajši otroci iz vrtca so se podali do Krnskega jezera in si ogledali Šunikov vodni gaj ter Hermanovo trdnjavo. Nekoliko starejši so prav tako občudovali lepoto jezera pod Krnom in Šunikov vodni gaj, poleg tega pa so osvojili še Malo Mojstrovko in Svinjak. Najstarejša skupina, ki je bila sestavljena iz otrok, ki že več let obiskujejo planinski tabor, pa je v svojo malho gora dodala Lanževico, Malo Mojstrovko po Hanzovi poti in Mangart po Slovenski poti. Kadar se nismo potepali po okoliških gorah ali se kopali v Soči, smo plezali, vozlali, se učili operirati z zemljevidom in kompasom, spoznavali Bovec, igrali nogomet, ustvarjali, preizkušali pogum ob nočnih igrah. Skratka, imeli smo se lepo, dodobra smo spoznali čudovit del Slovenije in pridobili veliko novega znanja. Vsega tega pa ne bi bilo brez naših vodnikov in pomočnikov, ki si vsako leto vzamejo čas, da je naš planinski tabor lahko tako zabaven. Se vidimo prihodnje leto; kje, še sporočimo! Planinski pozdrav, Katja Maček, vodja tabora Polhograjski upokojenci na izletu v Zasavju Društvo upokojencev Polhov Gradec vsak letni čas okrona z izletom in ogledom enega od kotičkov naše prelepe Slovenije ali pa se poda korak čez mejo. Za letošnjo jesen so si izbrali nekaj znamenitosti Zasavja. Skoraj poln avtobus se je 8. septembra odpeljal iz Polhovega Gradca proti geometričnemu središču Slovenije - Vačam. Tam jih je pričakala vaška klepetulja iz družinskega gledališča Kolenc. Jezik ji je tekel kot namazan, a med kupom vaških štorij se je našlo kar nekaj koristnih informacij, s katerimi je predstavila kraj, ljudi, starodavne običaje in muzej. Udeleženci so se srečali s tamkajšnjim župnikom, ro- NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 32 32 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec jakom Ivanom Trnovcem. Ogledali so si cerkev in znameniti iz kristalnega stekla narejen božji grob, ki se nahaja v njej. Ta je bil darilo čeških mojstrov in je po župnikovih besedah najlepši v Evropi. Potem so se izletniki povzpeli na zasavsko sveto goro. Ogledali so si celoten kompleks, srečali župnika Maka Kozjeka ter z njim poklepetali. Zgodovinsko jim je orisal nastanek te božje poti in predstavil notranjost cerkvene- ga objekta. Z vrha se je zahvaljujoč zelo lepemu vremenu razprostiral čudovit pogled na zasavsko hribovje ter bližnjo okolico, ki se ga bodo mnogi radi spominjali. Ker je med udeleženci vselej kar nekaj moških, je navada, da si na vsakem izletu ogledajo tudi nekaj tehničnega. Tokrat so obiskali Steklarno v Hrastniku. V njej jih je pozdravil tehnični inženir ter jim na kratko predstavil podjetje in njegovo tradicijo, zatem pa so si ogledali del proizvodnega procesa, med drugim mogočno peč, v kateri nastajajo steklenice. Da pa ne bi gledali le praznih steklenic, so si omislili tudi ogled Pivovarne v Laškem. Tu so jim predstavili celoten postopek proizvodnje piva. Mnogi so se nad kompleksnostjo celotnega postopka in procesa čudili, dejstvo namreč je, da podjetje dnevno proizvede 60.000 litrov piva. Posebej jih je navdušila polnilna linija, ki NČ_št. 430., 28. september 2015 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si je napravljena v celoti iz nerjavečega jekla. Proizvajajo več vrst piva, tri pa so na koncu dobili v pokušino. Po bogatem programu in zasluženem kosilu so se člani Društva upokojencev Polhov Gradec, polni nepozabnih vtisov in bogatejši za mnoge informacije, v poznih večernih urah vrnili domov. Nadja Prosen Verbič Foto: Lado Nartnik 88 otrok je prvič sedlo v šolske klopi 1. september - Prvega septembra so tudi šole v Občini Dobrova-Polhov Gradec ponovno odprle svoja vrata, njihov prag pa je prvič prestopilo 88 prvošol-cev. Prvi dan so jih na pot pospremili njihovi starši, učitelji, ravnatelja in župan. Veseli in polni pričakovanj so bili na svoj prvi šolski dan pr-vošolci skupaj s svojimi starši. Na pragu šole so jih pozdravili učitelji in ravnatelj ter jim zaželeli prijazno dobrodošlico. Ponekod so jih pri vratih pričakali tudi učenci višjih razredov ter jim pripravili pravi mali kulturni program. Nekaj prijaznih besed je vsem oseminosemdesetim prvošolcem namenil tudi župan Franc Setnikar, ki je za pogumen korak čestital vsakemu posebej ter mu izročil sladko presenečenje ter knjigo Lahko sem srce. Vrata je najprej odprla Podružnična osnovna šola Črni Vrh, kjer so učenci svojega novega prijatelja pričakali že ob 7.30. Hrabro je zakorakal v prostore šole, kjer bo skupaj z učiteljico in sošolci prvega in drugega razreda osvajal nova znanja in veščine. Deset šentjoških prvošolčkov je svoj prvi šolski dan pričelo s slovensko himno, ki jo je ob spremljavi instru-mentalistov lepo zapel šolski zbor-ček. Ta je v znak dobrodošlice odpel še nekaj otroških pesmi. Sledili so skok v razred, prejem medalje in prijazni napotki učiteljice, ravnatelja ter župana, ki je otrokom med drugim zaželel naj bodo v šoli predvsem vedoželjni, staršem pa položil na srce, naj si vzamejo čas za otroke in jim pričarajo lep prvi šolski dan, da se ga bodo radi spominjali vse življenje. Na Osnovni šoli Dobrova se letos ponašajo z izjemno generacijo. Kar sedeminštirideset zmagovalcev so sprejeli v svoje vrste - zmagovalce v športu, glasbi, matematiki in drugih veščinah. Tako jih je namreč v pozdravnem nagovoru poimenoval ravnatelj Viljem Kovačič, ki jim je zaželel veliko znanja in uspehov, na katere morajo biti skupaj s starši ponosni. Po nagovoru župana in učiteljic so bili učenci deležni prijetne otroške predstave Vila POŠ Črni Vrh: učiteljica Simona Planine; prvošolec Nik Raztresen. 1. b OŠ Dobrova: razredničarka Barbara Lušina; učiteljica Alenka Čudič; učenci: Ines Cof, Žana Cunder, Kaja Dolinar, Neža Iglič, Aleks Irt, Andraž Jerkovič, Kristina Jevšjak, Eva Juhart, Eva Ko-govšek, Maša Kranjc, Kim Kreft, Rufin Mulej, Ožbej Oven, Luka Pezdirc, Val Rihar, Nik Rotar, Pilar Rubba, Ivan Rus, Nace Sko-pec, Iva Šurlan, Zoja Tomšič, Maj Vidmar, Erik Železnik. 1. a PŠ Dobrova: razredničarka Tatjana Diaci, učiteljica Antonija Bozovičar; učenci: Ruben Armič, Anja Bajuk, Jaka Bernik, Neli Božič, Jakob Ciuha, Tomaž Czerny Matis, Megi Češnovar, Maj Dimc, Edvin Durakovic, Urban Lampret, James Wut Marinko, Iza Marn, Ema Novak, Zala Ostanek, Lina Pintar, Neja Rozman, Ema Rupnik, Špela Salamon Božič, Loti Smolec, Žan Ščukovt, Helena Štingl, Martin Štojs, Luka Vampelj, Simon Vehar. 1. a OŠ Polhov Gradec: razredničarka: Simona Mihalic; učenci: Gregor Bokal, Eva Dolinar, Jon Gasparič, Katarina Geriolj, Nik Jankovec, Sara Jankovec, Fabijan Kumar, Maša Levičnik, Tobija Malovrh, Jure Oblak, Klara Podobnikar, Nejc Rožnik, Jakob Trobec, Natalija Trobec, Anamarija Založnik. Malina v izvedbi šolske dramske skupine. Za tem pa so prvo-šolce devetošolci popeljali v njihove razrede, kjer so ustvarjali in se spoznavali. Polhograjski prvošolci so na vstop v prvi razred čakali najdlje. Ob 10. uri jih je v šolski avli prijazno pozdravil ravnatelj Jernej Klemen, ki jim je zaželel vesel in uspešen prvi šolski dan, staršem pa se zahvalil za zaupanje in jim zagotovil, da so svoje otroke predali v dobre roke. Nekateri izredno pogumno, drugi nekoliko previdno, spet tretji bolj plašno so odšli vsak v svojo barvito matično učilnico, kjer so spoznali svoje sošolce, razredničarko in pomočnico, prisluhnili navodilom, opravili spominsko slikanje ter poskrbeli, da si je vsak našel mesto, kjer se bo vse leto dobro počutil in od koder bo črpal nova znanja in pilil svoje sposobnosti. 1. b OŠ Polhov Gradec: razredničarka: Jana Prebil, učenci: Erik Bradeško, Lara Dolenc, Ava Gabrovšek, Tea Govejšek, Andrej Jankovec, Ajda Janša, Jon Kadivec, Tomaž Kunčič, Maks Moho-rič, Matic Oblak, Lana Osredkar, Nai Sotlar, Ela Tominec, Maja Pavlina Vogrinčič, Natalija Zibelnik. Pa srečno! Nadja Prosen Verbič / Foto: npv POŠ Šentjošt: učiteljica Jana Furlan; učenci: Jure Demšar, Agata Kavčič, Dominika Kavčič, Vid Matija Klančar, Eva Malavašič, Arne Oblak, Jakob Tominc, Urban Trobec, Žan Trobec, Matic Žakelj. Podružnični šoli v šolskem letu 2014/15 Po nesreči sta v prilogi Konec, ki je izšla pretekli mesec, izpadli podružnični šoli Šentjošt in Črni Vrh. Dosežkov in rezultatov šolskega leta 2014/1015 - tako učencev kot učiteljic - seveda ne gre spregledati, zato smo se v uredništvu odločili, da jih objavimo v tej številki. PODRUŽNIČNA OSNOVNA ŠOLA (POŠ) ŠENTJOŠT V šolskem letu 2014/15 je vsak dan v šolo prihajalo 32 šentjoških otrok. Veliko novega smo se naučili in spoznali med rednim poukom, ob dnevih različnih dejavnostih v šoli in izven nje, med interesnimi in izvenšolskimi dejavnostmi. Medtem pa so se pletle vezi prijateljstva in sodelovanja. Učence so učile učiteljice: Jana Prebil v oddelku 1. in 2. razreda, Sonja Alič v 3. razredu in Jana Furlan v 4. ter 5. razredu. V oddelku podaljšanega bivanja je poučevala Jelka Ušenič-nik. Angleščino je v 4. in 5. razredu poučeval do meseca decembra učitelj Damjan Vehar, nato pa Maja Šajn. Dodatno strokovno pomoč pa je učencem nudila Suzana Kordež. Za čistočo in trebuščke sta poskrbeli Anja Mohorič in Štefka Demšar. Učenci so imeli na izbiro različne interesne dejavnosti, in sicer otroški pevski zbor (Jana Furlan), športni (Jana Prebil), novinarski (Sonja Alič) in planinski krožek (Jelka Ušeničnik), klekljanje (gospa Damjana Kucler) ter angleške igralne urice (Maja Šajn). Prvič pa je v tem šolskem letu na naši šoli gostovala tudi Glasbena šola Emil Adamič iz Dobrove. Izvajali so pouk teorije o glasbi in naslednjih instrumentov: klavir, trobenta, kitara, flavta. Svoje znanje smo poglabljali ob kulturnih (pripravili smo prireditev ob materinskem dnevu, skupaj z učenci POŠ Črni vrh in OŠ Polhov Gradec gledališki festival, obiskali so nas glasbeniki, imeli smo pustno rajanje), športnih (pohod ob srečanju podružničnih šol na Starem vrhu v organizaciji POŠ Javorje, smučali in sankali smo se na šentjoškem smučišču, pripravili pohod na Samotorico, opravili testiranje za špor-tno-vzgojni karton, opravljali naloge za Zlati sonček), tehniških (s šentjoškimi gasilci smo pripravili dan varnosti, očistili okolico in izvedli eko delavnice, izdelovali tehniške izdelke) NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 33 28. september 2015, NC_št. 430. elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 33 in naravoslovnih dnevih (Šolar z lepim nasmehom, Skrb za zdravje, spoznavali smo gozd, obiskali Krajinski park Strunjan). Učenci petega razreda so si ogledali domač muzej daljne preteklosti na Planini in v Suhem dolu. Z učenci 1. in 3. razredov smo opravili plavalne tečaje. Učenci 4. razreda so obiskali šolo v naravi v Zrečah, pe-tarji pa plavalno šolo v Poreču. Veliko pozornosti smo namenili solidarnosti in spodbujanju dobrodelnosti. Zbirali smo plastične zamaške. Za šentjoški Karitas smo ob dobrodelnem koncertu pripravili razstavo V družini smo doma. Tudi letos smo se posvetili ekologiji. Zbirali smo star papir, tekstil, stare mobitele, baterije, kartuše. Vsi učenci so sodelovali v bralnem projektu Joštkovih najljubših 32, v okviru katerega smo si vsak mesec pripovedovali, obnavljali vsebino knjig, ki smo jih prebrali. Ob tradicionalnem slovenskem prazniku smo kuhali slovenske štruklje, cmoke in jabolčno čežano. Spremljali smo tudi količino hrane, ki jo zavržemo in ob tem pripravili Dan brez odpadkov. Ob državnih praznikih smo prirejali krajše kulturne prireditve. Ob tednu otroka smo na temo ZA RAZIGRANO IN USTVARJALNO OTROŠTVO zbirali stare igre in se jih igrali. V oddelku podaljšanega bivanja pa so izdelali svojo igro in se igrali kmečke igre. S starši smo sodelovali na roditeljskih sestankih, predavanjih (Majda Šmit o zdravju, Bojan Polajnar o otroku koristni in škodljivi vzgojni slogi) in govorilnih urah. Ob koncu šolskega leta smo se skupaj odpravili na zaključni pohod, ki mu je sledilo druženje. Z učenci smo sodelovali pri različnih projektih in natečajih: vsi učenci od 1. do 5. razreda so sodelovali v športnih projektih Zlati sonček in Krpan. Učenci so pridno tekmovali Za čiste zobe. Letošnji zmagovalci so bili učenci razreda 2. d. Sodelovali smo na natečaju Cankarjeve knjižnice Vrhnika z naslovom Mobile, in zmagal je prav naš 3. d. Čestitke! Udeležili smo se tudi literarnih natečajev Rimaraja (Timotej Ušeničnik) in Eko smreka (učenci od 3. do 5. razreda) ter natečaja UHU natečaj Izdelajmo drevo (učenci od 1. do 5. razreda). Celo šolsko leto smo izvajali projekt Učenec učencu, pri katerem si učenci pomagajo pri učenju. December smo si popestrili z adven-tnim koledarjem in vsak dan uživali v posebnih doživetjih, dejavnostih ... Svoje znanje smo preizkušali na tekmovanjih in dosegli naslednje rezultate: Cankarjevo tekmovanje (bronasto Cankarjevo priznanje): 2. r.: Talita Demšar, 3. r.: Ajda Ušeničnik, 5. r.: Timotej Ušeničnik. Matematično tekmovanje Kenguru (bronasto Vegovo priznanje): 2. r.: Marcel Kavčič, 5. r.: Mohor Košir, Timotej Ušeničnik, Eva Žakelj. Naravoslovno tekmovanje Kresnička: 1. r.: Lovrenc Košir, 2. r.: Marcel Kavčič, 3. r.: Sara Grda-dolnik, Domen Ložar in Neja Žakelj, 4. r.: Anastazija Tominc, 5. r.: Timotej Ušeničnik. Slovenska bralna značka: 1. r.: Blaž Malovrh, Natalija Kucler, Klemen Tominc, Gašper Šubic, Ela Ušeničnik (3 BZ), Lovrenc Košir, Ezav Kavčič (3 BZ), Magdalena Grdadolnik, 2. r.: Talita Demšar, Marcel Kavčič (3 BZ), 3. r.: Matej Čuk, Sara Grdadolnik, Lea Košir, Domen Ložar, Grega Maček, Maks Oblak, Matej Oblak, Tadej Trobec, Ajda Ušeničnik (3 BZ), 4. r.: Mojca Končan, Anastazija Tominc, Ivana Cecilija Keršič (3 BZ), 5. r.: Mohor Košir, Timotej Ušeničnik, Eva Ža-kelj. Angleška bralna značka: zlato priznanje: Luka Dolinar, Tereza Kavčič, srebrno priznanje: Ivana Cecilija Keršič, Anastazija Tominc, Eva Ža-kelj, Timotej Ušeničnik, Mohor Košir, priznanje za sodelovanje: Mojca Končan, Martin Kucler, Luka Demšar. PODRUŽNIČNA OSNOVNA ŠOLA ČRNI VRH Manjše je večje - to velja tudi za našo šolo. Ce-prav smo majhni, smo v letošnjem šolskem letu počeli velike stvari. Tu je le nekaj utrinkov našega šolskega leta, ki je za nami. Podružnično šolo Črni Vrh je obiskovalo 16 učencev. Pouk je potekal v dveh kombiniranih oddelkih. Poučevali sva učiteljici Simona Pla-ninc in Darja Pelko ter v oddelku podaljšanega bivanja učiteljica Barbara Trnovec. Zaradi majhnega števila učencev je pouk v prvih treh razredih potekal v trojni kombinaciji. S poučevanjem angleščine v četrtem in petem razredu je septembra pričela učiteljica Viktorija Hribo-všek, zaključila pa učiteljica Tadeja Peteh. Ure gospodinjstva v petem razredu je vodil učitelj Marko Vojvoda. Dodatno pomoč je nudila učencem specialna pedagoginja Andreja Kogovšek. Redno nas je obiskovala psihologinja Albina Jerman Slabe. Otroški pevski zbor je vodila učiteljica Darja Pelko. Obiskovala nas je knjižničarka Darinka Orel, ki je skrbela, da je bila naša knjižnica urejena, vodila pa je tudi ure knjižnične vzgoje in učencem tako približala knjige in bralno kulturo. Petošolci so pod mentorstvom Valerije Petrovec in Marjana Juvana uspešno opravili kolesarski izpit. Cetrtošolci so lahko izbrali neobvezni izbirni predmet - računalništvo, ki ga je enkrat tedensko vodil učitelj Jure Kramar. Naše šolske dni smo popestrili z raznolikimi dejavnostmi. Letošnje srečanje sosednjih podružničnih šol je potekalo v Javorjih. Srečali in družili smo se učenci in učitelji podružničnih šol Sovodenj, Javorje, Lučine, Šentjošt, Ledine, Črni Vrh in letos prvič tudi Trije Kralji. Z učenci in učitelji šole gostiteljice smo se povzpeli do smučišča Stari vrh. Tekmovali smo v različnih zabavnih športnih igrah. Ob slovesu so nam po -darili pripravljeno zmes za pripravo Javorčkov. Mimogrede - bili so slastni in so še polepšali naše spomine na srečanje. Učenci 1. in3. razreda so opravili plavalni tečaj v Ljubljani. Četrtošolci so preživeli šolo v naravi v Zrečah in petošol-ci v Poreču. Petošolci so se pridružili slovenski akciji Šolar na smuči in brezplačno smučali na Krvavcu. Prvič smo se udeležili Pohoda ob žici v Ljubljani. Od bližnjih hribov smo osvojili Lovrenc in si spotoma ogledali še razstavo lovcev v Polho-grajski graščini. Ob zaključku šolskega leta smo se priključili učencem podružnice Šentjošt in obiskali Krajinski park Strunjan. Ogledali smo si soline, školjčišče v Ankaranu, opazovali značilnosti primorske pokrajine in se seveda kopali v prijetno toplem morju. Učenci so svoje športno znanje izpopolnjevali v nalogah Zlati sonček in Krpan. Kot vsako leto smo jeseni in spomladi očistili smeti v našem kraju. V okviru projekta Zelena šola so že kot vsakoletne stalnice potekale akcije zbiranja plastičnih zamaškov, baterij, kartuš, starih mo-bilnikov, odpadnega papirja in tekstila. Prav tako v šoli ločeno zbiramo embalažo in papir. V okviru tehniških dni smo v sodelovanju z našimi gasilci in gasilskimi društvi sosednjih krajev pripravili Dan varnosti. Tema letošnje vaje je bil potres, ki je poškodoval našo šolo, v njej so ostali ujeti učenci in učitelji. Gasilci so ponesrečene evakuirali skozi okna, po lestvah. Vaja je v celoti uspela in pripomogla k boljši pripravljenosti vseh udeleženih ob morebitni naravni nesreči. Organizirali in pripravili smo astronomsko popoldne, ki se je prevesilo tudi v večer z opazovanjem zvezd in nato celo spanje v šoli. Za vse učence je bil to nepozaben dogodek, ki ga želijo še kdaj ponoviti. Obiskali smo Narodno galerijo v Ljubljani in se srečali z likovnimi umetninami. Na centralni šoli smo se udeležili prireditve Koncert, ki pride k nam in si ogledali predstavi Črni saksofon in Lunin med ter sodelovali v glasbenih delavnicah. Z glasbeno pravljico Prepir v začaranem gozdu smo sodelovali na Miklavževem sejmu v Polhovem Gradcu in na novoletni prireditvi v domačem kraju, ko smo ji dodali še nekaj točk. Z gledališko predstavo Maček Muri smo razveselili mame, žene in dekleta na prireditvi ob materinskem dnevu. Predstavili smo se na gledališkem festivalu centralne šole in obeh podružnic. V okviru naravoslovnih dni smo izvedli dan Od ideje do izdelka in iz odpadne embalaže izdelali Cvetke - darila za mame ob materinskem dnevu. Obiskali smo bližnjega čebelarja, ki nam je predstavil svoje delo in življenje čebel. Sodelovali smo v projektu Naša mala knjižnica, v okviru katerega smo si izmenjali tudi literarnega junaka. Naš letošnji literarni junak Bine je obiskal učence podružnične šole Lehen na Pohorju, ki spada k centralni šoli Brezno Pod-velka. Mi pa smo gostili njihovega junaka. Tako smo k poznavanju Slovenije dodali nov delček in navezali stike z učenci in učitelji še ene šole, saj v projektu sodelujemo že peto leto. Izdelovali smo novoletne voščilnice, ki smo jih ponudili staršem in organizacijam v kraju. Pridružili smo se projektu Tradicionalni slovenski zajtrk in v okviru tega obiskali kmetiji naših učencev. Seznanili smo se s peko kruha, pripravo jogurtov in drugih mlečnih izdelkov. Učence 1., 2. in 3. razreda je v okviru projekta Energetike Eko knjiga obiskala Beti, ki je govorila o varovanju in skrbi za okolje. S svojo rumeno opravo nam je popestrila tudi rumeni dan, ki smo ga izvedli skupaj s centralno šolo. V okviru podaljšanega bivanja smo prenovili šolski vrtiček. Učenci so ure v podaljšanem bivanju tudi sicer preživljali zelo ustvarjalno. Med drugim so posneli dva filmčka, v katera so strnili svoja razmišljanja o sreči, željah, prijateljstvu in ju predstavili na prireditvah v kraju. Potekala je akcija in tekmovanje Za čiste zobe. Letošnja zmagovalka z najčistejšimi zobmi je bila učenka razreda 2. c in si je ogledala nagradno predstavo v Ljubljani. Da pa ji na prireditvi ne bi bilo dolgčas, so se ji kot drugouvrščeni pridružili petošolci. Posebno pohvalo za čiste zobe so dobili še učenci Tina Buh, Nace Košir, Nina Dolenc in Gregor Koprivec. V juniju nas je obiskal bodoči prvošolec in z nami preživel del dopoldneva. Ob zaključku šolskega leta smo izdali že osemnajsto številko šolskega glasila Kuzovci, v katerem smo zbrali literarne in likovne prispevke vseh naših učencev. Ti so sicer v velikem številu obiskovali interesne dejavnosti, ki so vse leto potekale na šoli: planinski in športni krožek, pevski zbor, ustvarjalne in angleške urice. Učenci so med letom tekmovali na različnih tekmovanjih in dosegli lepe uspehe. Matematično tekmovanje Kenguru: 1. c: Žiga Koprivec, Lenart Sečnik, 3. c: Nace Košir, 4. c: Urban Trobec, 5. c: Rok Buh. Računanje je igra - tekmovali so vsi učenci, zlata priznanja so prejeli naslednji učenci: 3. c: Nace Košir, 4. c: Urban Trobec, Tanja Kožuh, 5. c: Rafko Plestenjak. Na šolskem tekmovanju iz slovenščine za Cankarjevo priznanje so bronasto priznanje prejeli: 3. c: Nace Košir, 4. c: Tanja Kožuh, Urban Trobec, Florjan Dolenc, 5. c: Nina Dolenc. Bralna značka: 1. c: Katarinca Dolenc, Žiga Koprivec, Lenart Sečnik, 2. c: Tina Buh, 3. c: Nejc Jug, Nace Košir, 4. c: Tanja Kožuh, Urban Trobec, 5. c: Rok Buh, Nina Dolenc. Učenci 1., 2., 3. in 4. razreda so tekmovali v Cici veseli šoli. Bronasto priznanje na šolskem tekmovanju iz znanja Vesele šole so osvojili: 4. c: Tanja Kožuh, Urban Trobec, Florjan Dolenc, 5. c: Rok Buh. Zlato priznanje angleške bralne značke so prejeli: 4. c: Tanja Kožuh, 5. c: Nina Dolenc, Rok Buh, Rafko Plestenjak. Srebrno priznanje angleške bralne značke pa: 4. c: Lovro Čuk, Teja Mavrer, Urban Trobec, Florjan Dolenc, 5. c: Gregor Koprivec. Kot vedno ob koncu sledi zahvala za sodelovanje in pomoč pri izvedbi naših dejavnosti ravnatelju Jerneju Klemnu, ostalim delavcem centralne šole, staršem, krajevni skupnosti Črni Vrh, društvom v kraju in Občini Dobrova-Pol-hov Gradec. Šele s sodelovanjem vseh je za nami še eno šolsko leto, ki je bilo delovno, uspešno in tudi zabavno. Vodja podružnične šole Črni Vrh: Simona Planinc NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 34 34 NAŠ ČASOPIS Občina Log - Dragomer 28. september 2015 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Stališča glede občinskega prostorskega načrta v zadnjih usklajevanjih Občina Log - Dragomer je le še nekaj korakov oddaljena od sprejema občinskega prostorskega načrta, ki naj bi bil rezultat soglasja več deležnikov, ki so sodelovali pri nastajanju tega pomembnega dokumenta. V kratkem naj bi predlog romal pred občinske svetnike, nato pa naj bi ga poslali soglasodajalcem. Pred tremi leti in pol so se občani na javnih obravnavah, ki so ločeno potekale za vsa tri naselja, lahko seznanili z dopolnjenim osnutkom občinskega prostorskega načrta (OPN). Takrat je potekalo tudi dvomesečna javna razgrnitev tega dokumenta ter vlaganje pripomb. Javna razgrnitev je bila zelo plodna, saj je občina prejela kar 108 pripomb, najdaljša pa je bila skupaj s prilogami dolga kar 194 strani. Sledila je priprava podlag oziroma izhodišč za odločanje, ki jih je pripravila Kaliopa, sedaj pa je dokument v fazi, ko ga bodo na seji obravnavali občinski svetniki. »Občinski prostorski načrt je v fazi, ko 'peglamo' zadnje detajle in malenkosti. Uskladili smo strokovna stališča, stališča, ki nam jih je pustila prejšnja občinska uprava, ki - moram reči - se je zelo resno lotila tega projekta, uskladili smo jih s stališči, ki jih je zavzel odbor za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami. Skupaj smo na končnem srečanju stališča uskladili še z županovim mnenjem,« je povedal Miran Stanovnik in pojasnil, da je dokument rezultat pogovorov in dogovorov, »zadovoljen in vesel sem, da je šel dokument skozi s konsenzom in pametnim pristopom in niti za stotin-ko sekunde ni bilo dvoma, da bo šel kdo v kakšno preglasovanje.« Občinski prostorski načrt je sicer dokument, ki določa cilje in izhodišča prostorskega razvoja občine, prostorske ureditve lokalnega pomena ter pogoje umeščanja objektov v prostor ob upoštevanju usmeritev državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev. Cilj OPN je omogočiti skladen prostorski razvoj in dolgoročno zadovoljevanje in usklajevanje razvojnih ter ostalih potreb z javnimi koristmi na področjih varstva okolja in naravnih virov, ohranjanja narave in kulturne dediščine, obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Župan nam je potrdil, da bodo po sprejemu OPN najverjetneje začeli s postopkom za njegovo spremembo. Pripombe na dopolnjen osnutek OPN so namreč zainteresirani lahko vložili že več kot pred tremi leti, od takrat se je marsikaj spremenilo, marsikdo pa je tudi zamudil rok za oddajo pripombe. »Želimo poudariti, da je to živ dokument, ki ga je treba obnavljati in prilagajati dogodkom okrog nas,« je še zaključil župan Miran Stanovnik. V. L. Križišče pri loški trgovini naj bi dobilo novo podobo V tem trenutku že poteka projektiranje novega križišča regionalne ceste in Ceste dolomitskega odreda. Kot nam je pojasnil Jure Jančič iz občinske uprave, naj bi bili projekti končani konec februarja 2016. Izvedeli smo, da naj bi regionalno cesto razširili z desnim pasom za zavijanje, ki naj bi služil tudi kot dovoz do pokopališča. Križišče naj bi bilo po novem sema-forizirano, razširili pa naj bi tudi Cesto dolomitskega odreda, mimo pošte pa naj bi speljali še pločnik. Za boljšo varnost najšibkejših udeležencev v prometu naj bi poskrbeli tudi ob regionalki in na levi strani uredili kolesarsko stezo. Nekaj sprememb se obeta še na avtobusnih postajališčih; tistega pri vrtcu bodo ohranili, postajališče na nasprotni strani pa premaknili v smeri proti Ljubljani in med obe postajališči umestili še nov prehod za pešce. Trenutno še ni znano, po kakšnem ključu se bodo delili stroški med občino in državno direkcijo za ceste, kakšna bo vrednost investicije in kdaj naj bi začeli z deli. V. Lovrenčič Kmalu naj bi zaživela občinska tržnica Uprava Občine Log - Dragomer se pripravlja na nov projekt. Kot smo izvedeli, že intenzivno tečejo priprave za ureditev občinske tržnice, ki bi, če se bi vse izšlo, lahko zaživela že jeseni, sicer pa spomladi. Direktor občinske uprave Igor Rojec nam je pojasnil, da trenutno potekajo pogovori s potencialnimi ponudniki, ki naj bi tržnično blago kupcem ponujali vsak teden ter iskanje ustrezne lokacije. Datum odprtja tržnice trenutno še ni znan, prav tako se še ne ve, na kateri dan bo tržnica delovala. Bo pa zagon tržnice zagotovo odvisen tako od zadostnega števila in vrste produktov kot primernosti termina. Več vam bomo povedali v prihodnji številki Našega časopisa oziroma na spletnih straneh Občine Log - Dragomer in na mojaobcina.si. (VL) Fotografija je simbolična. Javno-zasebno partnerstvo znova pred stalno arbitražo Medsebojna vprašanja med Občino Log - Dragomer in podjetjem Tehnocommerce, ki je v športnem parku v Drago-meru zgradilo športno-kulinarični TC-center, več let po odprtju objekta še vedno niso rešena. Zasebni partner se je po pomoč pri reševanju problematike s tožbo proti občini obrnil na Stalno arbitražo pri Gospodarski zbornici. Postopek pred tričlanskim arbitražnim senatom se je že začel, znan pa je že tudi časovni načrt poteka arbitražnega postopka. Senat, ki mu predseduje Franc Testen in v katerem sodeluje z dr. Vesno Bergant Rakočevic in Vladimirjem Balažicem, naj bi o sporu razsodil še letos. Naj spomnimo, da sta oba partnerja spor pred stalno arbitražo reševala že lani, ko sta v arbitražni odločbi že dobila usmeritve, kako rešiti zaplet. V prvih šolskih dneh so za večjo prometno varnost skrbeli številni prostovoljni gasilci Fotografija je simbolična. Ceste so septembra ponovno preplavili šolarji, za njihovo dodatno varnost pa so poleg policistov, tako kot v preteklih letih, v Občini Log - Dragomer skrbeli gasilci obeh prostovoljnih gasilskih društev ter drugi prostovoljci. Ti so pomagali otrokom pri prečkanju cest in tako skrbeli, da so bile njihove poti v šolo bolj varne. Preventivne akcije so izvajali v jutranjih urah, na cestah pa so bili prva dva tedna novega šolskega leta prisotni tudi v času, ko so otroci iz šole odhajali nazaj domov. Šolarji in občinska uprava se vsem prostovoljcem iskreno zahvaljujejo za nesebično pomoč ter upajo, da bodo pri tovrstnih akcijah sodelovali tudi v prihodnjih letih. V. L. Izbiranje prioritet za razvijanje strategije Občine Log - Dragomer 2016-2020 (zapisnik) Pred drugo strateško delavnico v okviru projekta Strategija razvoja Občine Log - Dragomer, ki bo namenjena razvijanju strategije, smo izvedli glasovanje o prioritetnih izjavah v viziji. Glasovanje je potekalo v četrtek, 10. septembra 2015, od 18. do 20. ure. Udeležilo se ga je 58 občanov. Deset prioritetnih vsebin z vidika zunanjih razmerij, notranjih procesov ter organiziranosti, kulture in virov na podlagi glasovanja občanov 1. Uprava Občine Log - Dragomer (v nadaljevanju OLD) sodeluje s sosednjimi občinami, državnimi institucijami in dobrodelnimi organizacijami pri reševanju skupnih težav ter dvigovanju kakovosti bivanja v občini in z zgledom ter podporo motivira vključenost občanov v razvoj občine. (50 glasov) 2. OLD v sodelovanju s podjetjem Ljubljanski potniški promet (LPP) in Slovenskimi železnicami (SŽ) zagotavlja redni mestni potniški promet z več postajami (avtobus in železnica). (40 glasov) 3.OLD ima strokovno in odgovorno občinsko upravo, ki s sistemom javnega informiranja redno obvešča občane, deluje pregledno, učinkovito, racionalno in v službi občanov ter skrbi za enakomeren razvoj krajev. (37 glasov) 4. OLD učinkovito pridobiva sredstva iz zunanjih virov, ima stabilen in realno podvojen proračun glede na leto 2015, nizke stroške poslovanja, nizke davke in je finančno samozadostna. (35 glasov) 5. OLD ima vzpostavljen sistem ravnanja s komunalnimi odpadki in sistem za nadzor ter preprečevanje vseh ostalih oblik onesnaževanja (hrup, svetloba idr.). (33 glasov) 6. V OLD se občani zavedamo pomena pre-hranske samooskrbe in zdrave hrane ter podpiramo lokalno in integrirano pridelano oziroma predelano hrano. (32 glasov) 7. OLD sodeluje s pristojnimi institucijami na področju obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije ter skrbi za energetsko samooskrbo in trajnostni razvoj občine. (30 glasov) 8. OLD z različnimi dejavnostmi skrbi za celostno izobraževanje vseh generacij (prenos znanja med generacijami, knjižnica idr.). (23 glasov) 9. OLD sodeluje s sosednjimi občinami ter Krajinskim parkom Ljubljansko barje ter pomaga lastnikom zemljišč, da ohranjajo oziroma večajo delež obdelanih kmetijskih površin za samooskrbo. (23 glasov) 10. OLD upošteva potrebe in želje občanov, ki jih ugotavlja s strokovno izdelanimi in vodenimi anketami, na zborih občanov, posvetovalnih referendumih, delavnicah ipd. (15 glasov) Druge pomembne izjave z vidika zunanjih razmerij, notranjih procesov ter organiziranosti, kulture in virov na podlagi glasovanja občanov 1. OLD ima sprejete predpise za prijazno in mirno življenje ter podpira spoštovanje slovenskega jezika v javni rabi (npr. napisi na stavbah). (10 glasov) 2. OLD se pri urejanju prostora povezuje s strokovnimi institucijami in posamezniki. (5 glasov) 3. OLD v sodelovanju z zasebnimi izvajalci in občani omogoča sodobne organizirane oblike skupnih prevozov (npr. izposojevalnica vozil, podjetje za prevoz občanov, delitev avta idr.). (4 glasovi) 4. OLD v sodelovanju z občani koristi razpoložljive površine in določa pogoje gradnje (višina, barva fasad, odmiki med objekti, enostano-vanjski objekti idr.). (3 glasovi) 5. OLD dosledno uveljavlja občinske predpise in odloke, zakone ter evropske direktive. (3 glasovi) 6. OLD zastopa interese občanov v javnih gospodarskih družbah in javnih zavodih. (1 glas) Prof. dr. Adriana Rejc Buhovac, Ekonomska fakulteta NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 35 28. september 2015 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Občina Log - Dragomer NAŠ ČASOPIS 35 Kuhinja v vrtcu v Dragomerju je prenovljena Med poletnimi počitnicami se je začela prenova vrtčevske kuhinje, ki se je zaključila v drugi polovici septembra. Zamenjali so ploščice, prenovili tlake, sanirali stene in strop ter zamenjali inštalacije, urejeno pa je bilo tudi prezračevanje. Vrtčevska kuhinja je po več desetletjih končno prenovljena. »Ta kuhinja ni bila obnovljena že od začetka, odkar je bil vrtec zgrajen in je bila zato resnično potrebna celovite prenove,« nam je povedala pomočnica ravnateljice Jožica Zorc. Potrebno je bilo obnoviti vse napeljave, stene in strop: »Stene, strop in tlaki so bili v resnično slabem stanju, vse je zamakalo. Ko se je obnova začela, se je izkazalo, da bodo potrebna še dodatna dela. Ugotovili smo, da bo potrebno kupiti nove omarice v razdelilni kuhinji ter da je potrebno urediti prezračevanje.« Vgradili so moderno, zmogljivo napo za prezračevanje ter tako tudi odpravili vzroke za zamakanje in slabo stanje stropa, tlakov in sten, zamenjane so bile vse elektro in strojne inštalacije, med njimi kabli za elektriko, cevi za vodo ter kanalizacijo. Obenem so zamenjali ploščice, kuhinjo prebelili ter obnovili tudi skladišče. Kuhinjskih elementov pa niso zamenjali, prav tako ni bilo treba zamenjati kuhinjskih aparatov, saj so bili ti obnovljeni oziroma zamenjani že v preteklih letih. »Pogoji za delo v kuhinji bodo sedaj krasni. Delavci so dobili tudi klimo ter moderen prezračevalni sistem,« je še pojasnila pomočnica ravnateljice, ki nam je razložila, da so delavci v stari kuhinji delali v slabih pogojih. V kuhinji je bilo vroče, soparno in zadušljivo, pomagali so si lahko le z odpiranjem oken, kar pa je bilo v poletnih mesecih, ko je tudi zunaj pritisnila vročina, precej neučinkovito. Zato so se boljših delovnih pogojev razveselili tudi oba kuharja in pomočnica, ki pripravljajo okoli 200 obrokov za vrtčevske otroke, koncesijski vrtec, zaposlene in starostnike. Kako pomembna je ta investicija, pa nam je orisal tudi župan Občine Log - Dragomer Miran Stanovnik: »Ta investicija v kuhinjo v vrtcu je morda skrita očem javnosti, vendar tisti, ki imamo svoje otroke v vrtcu, vemo, kako pomemben je podatek, da je praktično razpadajoča kuhinja zdaj res popolnoma obnovljena.« Poudaril je, da se bo zaradi obnove najverjetneje še izboljšala kakovost hrane, ki je bila že sedaj dobra, a bo njena priprava v boljših pogojih bistveno lažja: »Naredili smo tudi korak naprej, ne samo, da smo kuhinjo prenovili, vgradili smo tudi novo napo za prezračevanje, ki je bilo glavni razlog za slabo stanje kuhinje. Verjamem, da bodo zadovoljni tudi kuharji, ki bodo svoje delo lahko opravljali v normalnih pogojih.« Zaupal nam je, da so delavci Akvainga, ki so prenavljali kuhinjo, v prvi fazi nekoliko zamujali, nato pa so resno poprijeli za delo. Pomembno vlogo so odigrali tudi direktor občinske uprave Igor Rojec, ki je dihal s projektom, ter občani, ki so nesebično priskočili na pomoč pri prenosu nape, nam je še zaupal Stanovnik. »Veliko mi pomeni, ko vidim, da so tudi občani pripravljeni pomagati. V nekem trenutku, ko je bilo treba v kuhinjo skozi okno prenesti 300 kilogramsko napo, smo praktično z ulice potegnili občane, ki so pomagali pri tem podvigu,« je z nasmeškom povedal župan, ki je prepričan, da jim je uspelo z relativno skromnimi sredstvi narediti res veliko. V. Lovrenčič Žive meje marsikje ogrožajo varnost pešcev in kolesarjev Zato je Komunalno podjetje Vrhnika v sodelovanju z občino v poletnih mesecih poslalo opozorila občanom, naj uredijo žive meje in drevje ob občinskih cestah. To je eden izmed prvih korakov na poti do zagotovitve prometne varnosti v Občini Log - Dragomer. Občina Log - Dragomer je naročila izdelavo prometne študije. Občina Log - Dragomer je pristopila k sistematičnemu reševanju prometne varnosti. Kot nam je pojasnila Špela Blažič iz občinske uprave, je poudarek na vzpostavitvi zadostne preglednosti v križiščih in prostega profila ceste. Izvedeli smo, da je eden izmed ključnih ukrepov, s katerimi je mogoče izboljšati preglednost križišč, ozkih cestnih grl in zavojev, obrezovanje in obsekavanje živih meja in dreves, ki zmanjšujejo preglednost in s tem varnost udeležencev v prometu. Da bo vožnja, sprehod, ro-lanje in kolesarjenje po občinskih cestah bolj varno, lahko z obrezo- vanjem živih meja poskrbijo torej tudi občani sami. Pešci in kolesarji se morajo namreč zaradi preveč razraščenih živih meja in ostalega zelenja, ki zaseda dele cest in pločnikov, marsikje umikati na vozišče. Občina Log - Dragomer zato poziva občane, da pristopijo k urejanju dvorišč na tistih delih, kjer mejijo na občinske ceste. Višina ograje in njen odmik od ceste sta urejena s predpisi V poletnih mesecih je nadzornik rednega vzdrževanja cest nekate- rim občanom Občine Log - Dragomer izdal opozorila za ureditev živih meja, drevja oziroma grmičevja. Opozorila so bila izdana na podlagi zakona o cestah, po katerem je prepovedano izvajati ali opustiti kakršna koli dela na javnih cestah, zemljiščih ali objektih ob javni cesti, ki bi lahko škodovala cesti ali ogrožala, ovirala ali zmanjševala varnost prometa na njej. Po prej omenjenem zakonu je tako ob javnih cestah prepovedano postavljati ograje, stebričke, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati les, opeko, zemljo, drug material ali predmete; vse to se kaznuje s predpisanimi globami. Prav tako to področje ureja tudi odlok o občinskih cestah, po katerem je ob cestah oziroma delih cest prepovedano postavljati ograje in zasajati žive meje, če se s tem poslabša ali onemogoči preglednost, ovira ali ogroža promet. Oporni zidovi, ograje in žive meje morajo biti po tem odloku od roba cestišča oddaljeni najmanj meter (oziroma v skladu s soglasjem upravljavca ceste). Sicer pa je v občinskih predpisih še določeno, da je lahko živa meja z žično mrežo na notranji strani parcele, lesena, kovinska ali zidana ograja visoka največ 1,20 metra oziroma ob izvozih največ 0,80 metra in ne sme zmanjševati preglednosti. Varnost v prometu bo urejala prometna študija Nekaj korakov za varnost udeležencev v prometu je naredila tudi občina. Ta je letos pristopila k izdelavi prometne študije za območje celotne občine, ki jo bo izdelalo podjetje PNZ za dobrih 11 tisoč evrov. S prometno študijo bodo analizirali sedanje stanje cestnega omrežja, javnega in mirujočega prometa. Študija bo pokazala glavne težave, vključno z ozkimi grli, izdelana bo celovita prometna zasnova, ki jo bodo ovrednotili s pričakovanimi prometnimi obremenitvami. V okviru naštetega naj bi oblikovali konceptne rešitve z morebitno umestitvijo enosmernih cest, povezovalno varno potjo skozi občino ter oblikovali izhodišča za nadaljnje reševanje in projektiranje cest, obenem pa bo prometna študija tudi strokovna podlaga občinskemu prostorskemu načrtu, ki je v fazi sprejemanja. Izdelana naj bi bila v treh mesecih, v naslednjih letih pa lahko pričakujemo ukrepe za boljšo prometno varnost, ki bodo sledili predlogom v študiji. V. Lovrenčič Zbiranje ponudb za zasedbo terminov v prostorih na Loški cesti 12 na Logu Občina Log - Dragomer je lastnica stanovanja v izmeri 62,15 m2 v drugem nadstropju zgradbe Loška cesta 12 na Logu in podstrešnega prostora v izmeri 54,57 m2. Predmetno stanovanje namerava občina nameniti za dejavnost: - organizacij, društev, združenj in zvez, - javnih zavodov s področja vzgoje in izobraževanja, - zasebnih zavodov in - drugih pravnih oseb, s področja dejavnosti kulture in izobraževanja odraslih. Ponudniki bodo plačevali samo neposredno nastale stroške za najem prostorov (ogrevanje in elektrika). Prosilce pozivamo, da Občini Log - Dragomer podajo ponudbo, z naslednjo vsebino: - ime in sedež prosilca, - navedbo programa, ki bi ga izvajali v prostorih, - število ur, ki bi jih potrebovali za izvedbo programa in željeni termini. Zainteresirani prosilci naj podajo ponudbo na Občino Log - Dragomer, Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Log pri Brezovici do 8. 10. 2015 do 12.00 s pripisom: »Zbiranje ponudb za zasedbo terminov, št. zadeve 430-9/2015«. S prosilci bodo sklenjene najemne pogodbe za določen čas enega šolskega leta. Upošteval se bo vrstni red časa oddaje vlog. OBČINSKA UPRAVA Za visoko cono na Lukovici bo občina dobila evropski denar Služba vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je v prvi polovici septembra izdala odločbo za drugi sklop projekta oskrbe s pitno vodo v porečju Ljubljanice, s katero bodo zagotovili boljšo vodooskrbo v občinah Log - Dragomer, Brezovica, Logatec, Škofljica in Postojna. Občina Log - Dragomer je dobila zeleno luč za začetek gradnje visoke cone na Lukovici, projekt pa je težak skoraj 531 tisočakov. Občina Log - Dragomer bo začela s črpanjem evropskih kohezijskih sredstev, saj je Službe vlade RS za razvoj in kohezijsko politiko sporočila dobre novice. Potem ko so občini sredstva za visoko cono na Lukovici ušla v stari perspektivi, je občina tokrat dobila pozitiven odgovor. Dobrih novic se je razveselil tudi župan Miran Stanovnik: »Ta odločba je za našo občino zagotovo koristna na več nivojih. Prvič se lahko v živo prepričamo, da smo konkurenčni na tržišču evropskega denarja in v igri za primerne in dobro pripravljene projekte. Verjamem, da je pozitivna odločba dober obet za naprej, za odpadne vode in čistilno napravo, da dokažemo in vidimo, da zmoremo in znamo pridobivati sredstva, ki so na voljo in prevečkrat ostajajo neizkoriščena.« Župan je dodal, da bo izvedba projekta občanom prinesla boljšo, bolj zdravo in bolj kakovostno oskrbo s pitno vodo.. V okviru naložbe je predvidena gradnja visoke cone na Lukovici. Gradili bodo vodohran, ki ga bo z ustreznim napajalnim vodom, dolgim 380 metrov, napajalo črpališče, obenem pa bodo ob regionalni cesti zgradili še vodovodno povezavo med obstoječima vodovodoma in tako ustvarili krožno zanko, nam je pojasnila Špela Blažič iz občinske uprave in dodala, da je v naselju Lukovica predvidena rekonstrukcija obstoječega vodovoda za ločitev vodnega tlaka v vodovodnem sistemu. Z navedenimi ukrepi bodo oblikovali ločeno višjo tlačno cono dela vodovodnega sistema ter rešili težave občasnega pomankanja vode oziroma ustrezno uredili tlačne razmere v vodovodnem omrežju. Občinska uprava nam je še povedala, da vodo-hran, ki je postavljen na Logu, ne rešuje težav s tlakom na Lukovici: »Objekti na Lukovici se nahajajo na višinah od 295 do 330 metrov nad morjem. Ker je vodohran Log na koti 339 m. n. m., ima precej objektov, ki se nahajajo okrog kote 325 m. n. m., nizke tlake, medtem ko so tlaki za nižje ležeče objekte ustrezni.« Objekti ob regionalni cesti in južno od nje naj bi se še naprej napajali iz vodohrana Log, ostali objekti pa preko novega črpališča in novega vodohra-na na Lukovici. »Novi vodohran bo postavljen na koto 355 m. n. m. in bo imel prostornino 100 m2. S to prostornino bo vodohran zagotavljal dveurno požarno rezervo,« so še razložili na občini. Projekt je sofinanciran z evropskimi sredstvi Projekt je težak 530.871 evrov, od tega bo Evropa prispevala dobrih 362 tisočakov, država skoraj 64.000 evrov, ostalih 105 tisočakov pa bo zagotovila občina. Glavnina del naj bi bila predvidoma opravljena v prihodnjem letu, izbran pa je že tudi izvajalec. Stanovnik nam je pojasnil, da je bil na razpisu, ki ga je pripravilo prejšnje vodstvo, že izbran izvajalec, s katerim naj bi občina sedaj obnovila pogodbo. Kot smo še izvedeli, je takratno vodstvo računalo na evropska sredstva za ta projekt že v perspektivi 2007-2013. »Ker je prišlo do šumov oziroma slabe koordinacije države, se je ta naš projekt takrat ustavil,« je razložil župan, ki je dodal, da občini za ta projekt ni bilo potrebno pripravljati popolnoma nove vloge. V. Lovrenčič NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 36 36 NAŠ ČASOPIS Občina Log - Dragomer 28. september 2015 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si v Sportfejst privabil ljubitelje športa in zabave Občina Log - Dragomer je že deveto leto zapored v sodelovanju z lokalnimi društvi organizirala športno-zabavno prireditev Športfejst, ki je bila tudi tokrat namenjena vsem, ki so želeli dan preživeti v gibanju, dobri družbi ter ob glasbi, hrani in pijači. Praznik športa je tokrat potekal na dveh prizoriščih, na Logu in v Dragomerju, kjer je bilo pestro cel dan. Tudi tokrat se je na prireditvi predstavila večina športnih društev, ki delujejo v občini, pestra ponudba pa je v oba športna parka privabila ljubitelje različnih športnih aktivnosti. Športfejst bi se sicer moral odviti že teden dni prej, a so ga organizatorji zaradi močnega deževja prestavili. Poteza se je izkazala za odlično, saj so obiskovalce cel dan božali sončni žarki. Prireditev se je tradicionalno začela že v jutranjih urah, ko so na Ključ krenili po-hodniki Planinskega društva Rega, kmalu za njimi pa so se skupaj z Društvom upokojencev Log do Ferjanke odpravile še družine. Na nogometni zelenici se je že zjutraj začel odvijati nogometni turnir za otroke. Ti so se pomerili v dveh kategorijah, cicibani U9 in mlajši dečki U12. V najmlajši kategoriji so se v spretnosti z okroglim belim usnjem merile štiri ekipe: NK Dragomer, NK Olimpija, NK Arne Tabor in NK Slovan, pri mlajših dečkih pa domačini in Olimpija. Turnir se je popoldan nadaljeval še s tekmo članov. Na drugi strani športnega parka je na plezalni steni potekalo državno prvenstvo v balvanskem plezanju, ki se je nadaljevalo tudi v nedeljo. Udeležilo se ga je 184 tekmovalcev iz celotne Slovenije, ki so jih pod steno spodbujali številni ljubitelji športnega plezanja. ŠD Škulja Barje pa je pripravilo tekmovanje v škuljanju, starodavni, športni in družabni igri, ki se ga je udeležilo 15 tekmovalcev. Ti so se tokrat pomerili eden na enega. Prizorišče v športnem parku je v popoldanskih urah gostilo tudi navijaške delavnice z Žabicami, izpeljali pa so še tradicionalno dih jemajoče tekmovanje Frogs Cheer Chal-lange - memorial Mili Gerbec. Dan je bilo pester tudi v Dragomerju. Na s soncem obsijanem balinišču so se pomerili balinarji iz cele Slovenije. Med dvanajstimi ekipami pa so bili že na petem memorialu Slavka Vindišarja najuspešnejši domačini. V dvorani TC-centra so na svoj račun prišli ljubitelji dvoranskih športov, najprej otroci, ki so se spoznali s karatejem "shotokan", nato pa še odrasli na TRX-tekmovanju ter tekmovanju v Cooperjevem testu. Dvoranski del se je zaključil s predstavitvijo nove vadbe FIT BURN. V večernih urah so na svoj račun prišli še ljubitelji druženja in zabave, ki jih je zabaval Rusko Richie. Obiskovalci so se lahko pomerili v dvigovanju uteži oziroma "bench pressu", migali v ritmih zumbe in se potili na "bootcampu", pravi šov pa so s plesnimi in navijaškimi koreografijami pripravile tudi Žabice. (V. L.) Rezultati državnega prvenstva v balvan-skem plezanju Cicibanke: 1. mesto, Liza Novak 2. mesto, Ema §eliškar 3. mesto, Gaja Štalekar Cicibani: 1. mesto, Tim Korošec 2. mesto, Aljaž Križnar 3. mesto, Janej Kotar Tominšek Mlajše deklice: 1. mesto, Erna Sefic 2. mesto, Letija Fajfar 3. mesto, Dominika Kodra Mlajši dečki: 1. mesto, Lan Moscha 2. mesto, Anej Batagelj 3. mesto, Miha Miljavec Starejše deklice: 1. mesto, Urška Repušič 2. mesto, Mia Krampi 3. mesto, Vita Lukan Starejši dečki: 1. mesto, Maks Bogolin 2. mesto, Kilian Čop 3. mesto, Nik Golej Kadeti: 1. mesto, Matic Kotar 2. mesto, Zan Sudar 3. mesto, Miha Hajna Kadetinje: 1. mesto, Janja Garnbret 2. mesto, Tjaša Slemenšek 3. mesto, Sara Lukič Mladinke: 1. mesto, Staša Gejo 2. mesto Tjaša Kalan 3. mesto, Kaja Skvarč Božič Mladinci: 1. mesto, Martin Bergant 2. mesto, Jure Primc 3. mesto, Anže Peharc Članice: 1. mesto, Janja Garnbret 2. mesto, Katja Kadič 3. mesto, Staša Gejo Člani: 1. mesto, Urban Primožič 2. mesto, Jure Bečan 3. mesto, Martin Bergant Rezultati škuljanja: 1. mesto, Tjaš Kumer 2. mesto, Drago Vuleta 3. mesto, Miloš Sumina V metu v tarčo je zmagal Tjaš Kumer. Rezultati nogometnega turnirja: U12: NK Dragomer : NK Olimpija 5 : 1 Člani: NK Dragomer : ŠD Dren 2 : 2 Rezultati 5. memoriala Slavka Vindišarja: 1. mesto, Kamnoseštvo Kociper 2. mesto, TITA Nova Gorica 3. mesto, Radna 4. mesto, Logatec Rezultati 8. memoriala Mili Gerbec: Partnerski dvigi: 1. Sever & Remškar, ŠŠD Log-Dragomer 2. Obal & Tola, ŠŠD Log-Dragomer Dekliški skupinski dvigi: 1. Pegice, ŠŠD Log-Dragomer 2. Žabice, ŠŠD Log-Dragomer 3. Sovice, ŠD Sovice "Freestyle cheer" plesni pari: 1. Špela & Liza, ŠŠD Log-Dragomer 2. Melita & Tereza, ŠD Pike 3. Ajda & Katja, ŠŠD Log-Dragomer Poletje v PGD Dragomer-Lukovica Z junijem se običajno začnejo razne poletne oz. bolj družabne dejavnosti. Zvrstilo se je nekaj tekmovanj, a najbolj pomembna dogodka sta bila gasilski izlet in veselica. Gasilski izlet naše društvo organizira enkrat letno. Letos je bila temu namenjena prva sobota v juniju in odpravili smo se proti Gorenjski. Za začetek smo si ogledali železarski muzej. Pot nas je vodila do hidroelektarne Moste ter jezu. V lovski koči smo se okrepčali z obaro in nadaljevali pot do Jesenic, kjer smo si ogledali Gasilsko reševalno službo Jesenice. Pred poznim kosilom v lovski koči smo si ogledali še Planico in nato odšli v domač gasilski dom. Prva vaja prevoznosti je bila 7. junija. Na Poti na Plešivico smo si ogledali ciljni objekt in najbližji hidrant. Lokacija je bila za nas še posebej pomembna tudi zato, ker se tam nahaja mizarska delavnica. Vikend kasneje je potekal maraton Franja in ponovno smo pomagali pri varovanju tekmovalcev. Vsak od sodelujočih je dobil majico in malico. Tretji petek v mesecu, 19. junija je potekala redna mesečna meddruštvena vaja na temo Požar v stanovanjskem objektu, priključenem na zemeljski plin. Predaval nam je Jure Dolinar, zaposlen v gasilski brigadi Ljubljana, pogovarjali pa smo se o plinu v jeklenkah in zemeljskem plinu ter gašelju obeh. Isti vikend je bila opravljena še druga vaja prevoznosti. Končna lokacija je bila na Barjanski cesti. Začel se je mesec julij. Prvo soboto smo ponovno pomagali pri varovanju kolesarjev, naslednji dan pa je bila izvedena redna mesečna vaja prevoznosti s ciljem na Vrtni poti. PGD Laze-Ja-kovica je 18. julija organiziralo tradicionalno srečanje članic. Izvedli so tudi tekmovanje, na katerem so naše članice zasedle prvo mesto. Svojo zmago so proslavile na veselici, ki je sledila tekmovanju. Dan kasneje je bila opravljena še druga redna vaja prevoznosti. Cilj je bil na Logu pod Strmco. Mesec avgust smo pričeli z vajo prevoznosti do cerkve sv. Lovrenca v Dragomerju, nadaljevali pa s pripravami na gasilsko veselico. Ta je bila 14. avgusta pred našim gasilskim domom v Dragomerju, igrali pa so Mladi korenjaki. Veselica je uspela, zato se že pripravljamo na naslednjo 14. avgusta 2016. Isti vikend je bila opravljena še druga vaja prevoznosti. Cilj je bil na Loški cesti, hkrati pa smo poveljniku PGD Log voščili za rojstni dan. Predzadnjo nedeljo v avgustu smo v Lescah navijali za PGD Mavčiče na tekmovanju Firefighter Combat Challenge Slovenija. Člani so osvojili medaljo in že nestrpno pričakujejo naslednje tekmovanje v tej kategoriji. Zadnji četrtek v avgustu smo skupaj s PGD Log in PGD Vrhnika otrokom v varstvu OŠ Log - Dragomer predstavili naša vozila in opremo. Največ navdušenja so pokazali, ko jih je lestev PGD Vrhnika dvignila v višino. PGD Dragomer - Lukovica V šolske klopi je sedlo 52 prvošolcev 1. september je bil zelo poseben dan za 45 prvošolk in prvošolcev na matični ter sedem bevških novincev na podružnični šoli, za katere so ob začetku šolskega leta pripravili prav poseben sprejem. Tokratna generacija je nekoliko manjša kot lanska, ki je bila ena izmed večjih v zadnjih letih. V Osnovno šolo Log - Dragomer je v šolskem letu 2015/2016 vpisanih 469 otrok, od tega jih je 414 v matični in 55 v podružnični šoli v Bevkah. Število log-dragomerških osnovnošolcev je nekoliko nižje kot lani, predvsem zaradi nekoliko manjše generacije v podružnični šoli. Tam bodo letos imeli le štiri oddelke, saj bo sedem bevških prvošolcev obiskovalo kombiniran oddelek prvega in drugega razreda. Precej drugačna slika pa se v Bevkah kaže že prihodnje leto, ko naj bi se v prvi razred vpisalo dvakrat toliko otrok kot letos, še leto kasneje pa naj bi se številke v primerjavi z letošnjim vpisom potrojile. Po letu 2019 naj bi število prvošolcev začelo padati. Podobne napovedi veljajo tudi za matično šolo, nam je zaupala ravnateljica Mihaela Mrzlikar: »Prihodnje leto naj bi število prvošolcev še naraslo, saj je bil 'baby boom' leta 2009/2010, potem pa naj bi začelo število prvošolcev upadati. Takrat se naj bi število učencev na matični šoli začelo zmanjševati, saj bodo bolj številčne generacije v prihodnjih letih zaključile šolanje.« Izvedeli smo tudi, da se prostorska stiska, ki je nekoliko pestila šolo v preteklem letu, že umirja. Na matični šoli, kjer je število učencev skoraj enako kot lani, stiske s prostorom letos ni bilo, prav tako pa kaže, da težav ne bodo imeli niti v prihodnjih letih. »Manjkajo nam le učilnice za izvajanje dodatne strokovne pomoči in ločeno poučevanje, kar je bila težava že v preteklih letih,« nam je še zaupala ravnateljica. V. L. / Foto: spletna stran Osnovne šole Log - Dragomer NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 37 28. september 2015 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Občina Log - Dragomer NAŠ ČASOPIS 37 Novost - aktivne poletne počitnice za osnovnošolce Občina Log - Dragomer je v sodelovanju s 15 društvi, skupinami oziroma zavodi prvič pripravila aktivne poletne počitnice. Poudarek je bil na izobraževalnih, kulturnih, športnih, zabavnih in humanitarnih vsebinah. Aktivno in cenovno ugodno preživljanje časa med počitnicami pa naj bi postalo stalnica vseh šolskih počitnic, ne samo poletnih. nam je povedal poveljnik gasilske enote Občine Log - Dragomer Pavel Remškar. O aktivnih počitnicah smo govorili tudi s predsednico KUD Kosec Anico Vengust, ki nam je povedala, da je ta ideja začela zoreti že pod prejšnjim vodstvom občine in je vesela, da so jo udejanjili zdajšnji vodilni. Društvo Kosec je kot običajno skrbelo za kulturo. Otroci so se pod vodstvom mentoric lahko likovno izrazili ali pa se naučili osnov klekljanja. Razigrani otroci z velikimi nasmeški, dobre volje in polni energije so nam hiteli razlagati, da je preživljanje takšnih počitnic zelo zabavno. Izabelo in Kajo so najbolj navdušili gasilci in plezanje v adrenalinskem parku, prav tako so gasilci prepričali tudi fante. »Tile gasilci so bili super, pa tudi balinanje in plezanje je bilo fajn,« nam je povedal Vid. Ajda pa je dodala, da se je zelo zabavala, ko se je učila klekljati. Otroci so nam zatrdili, da se bodo takšnih počitnic, če bodo še organizirane, zagotovo ponovno udeležili. Kot smo izvedeli, si tudi občinska uprava želi, da bi takšno aktivno preživljanje počitnic postalo tradicija. »V tej smeri bomo zagotovo delovali naprej. Analizirali bomo aktivnosti, ki so se odvijale letos, in verjamem, da je to prava smer in da bodo te počitnice prihodnje leto organizirane še na višjem nivoju,« nam je pojasnil župan Miran Stanovnik. Dodal je, da se bodo na občini mladostnikom še bolj posvetili: »Otrokom želimo s počitnicami pokazati nove vsebine in tudi možnosti za kasnejše udejstvo-vanje v različnih društvih in pri različnih aktivnostih, obenem pa tudi razbremenimo starše.« Dodal je, da je vlaganje v mlade kadre tudi želja lokalnih društev ter tudi priložnost, da se pokažejo in predstavijo. V. L. Zadnji teden v avgustu so se osnovnošolci iz Občine Log - Dragomer s svojimi sovrstniki lahko družili v prostorih Osnovne šole Log - Dragomer, kjer je prvič potekalo petdnevno aktivno preživljanje poletnih počitnic. Za osnovnošolce so na občini v sodelovanju z društvi pripravili pester program z zanimivimi kulturnimi, športnimi in zabavnimi vsebinami. Otroci so igrali nogomet in košarko, spoznali osnove karateja, balinali ter plezali, preizkusili so se tudi kot "cheerleaderji", člani društva Škulja Barje pa so, s sicer bolj moderno izdelanimi škuljali, pokazali, kako so nekoč dolgčas preganjali pastirji. Poleg tega so odšli tudi na pohod. Na svoj račun so prišli mladi kulturniki, ki so slikali, peli oziroma brali, manjkalo pa ni niti veliko druženja in zabave ob različnih družabnih igrah. Organizatorji niso pozabili na izobraževanje in zato so se osnov- nošolcem predstavili tudi gasilci. Mi smo se počitnikarjem pridružili konec tedna, prav takrat, ko so jih obiskali tudi gasilci. Ti so na parkirišče pred osnovno šolo pripeljali svoja vozila in tako imenovano »vrhniško lepotico«, visoko gasilsko avtolestev, s katero se ponaša PGD Vrhnika. Domači gasilci iz PGD Dragomer-Lukovica in PGD Log pa so osnovnošolcem pokazali vso gasilsko tehniko, vozila in opremo, predstavili so gasilce reševalce ter otroke navdušili z gasilsko obarvanimi zabavnimi preizkušnjami. »Na takšne aktivnosti smo gasilci pravzaprav zelo dolgo čakali. Želimo, da so otroci naše občine na varnem, pod nadzorom, zaposleni z luštnimi igrami, da se vzgajajo v duhu humanitarnosti že v zgodnjem otroštvu. Naša želja je, da bi bili otroci te občine v varstvu vse poletje in vsekakor smo gasilci tisti, ki bomo vedno na voljo,« Dan odprtih vrat PGD Log vabi na dan odprtih vrat V soboto, 3. oktobra 2015, vas gasilci PGD Log vabimo, da nas obiščite med 10. do 13. uro v gasilskem domu na Logu. Preizkusili se boste lahko v gašenju čisto pravega požara, tekmovali v zbijanju tarč z vedrovkami in v simulaciji gibanja po zadimlje-nem prostoru. Razkazali vam bomo našo opremo in tehniko, reševalna ekipa pa bo predstavila pravilno uporabo defi-brilatorja. V sodelovanju s predstavniki podjetja ALARM, d. o. o., vam bomo lahko ponudili tudi servis in nakup gasilskih aparatov. Še posebej lepo vabljeni najmlajši, kajti na obisk h gasilcem bo prišel tudi čarodej Jole Cole. Z gasilskim pozdravom na pomoč PGD Log pri Brezovici Dragomerčani ponovno na Korošici Po lanskoletni odpovedi zaradi slabega vremena se je ekipa Dragomera letos ponovno podala v Kamni-ško-Savinjske Alpe. Udeležili smo se jubilejnega 20. turnirja v malem nogometu na planini Korišici (1808 m. n. v.). Ekipa se iz leta v leto spreminja, je pa res, da sta se Silvo Novak in avtor tega prispevka udeležila vseh osmih turnirjev, na katerih smo sodelovali doslej. Turnir je potekal hitro, brez resnih zapletov in prekrškov, kar je zasluga sodnika, predvsem pa vseh igralcev in navijačev. Tudi mi smo letos imeli kar veliko podporo navijačic, najmlajša med njimi (6 let) pa je bila Eva Luna Š., ki je zelo samostojno prehodila pot na planino in v dolino. Uvrstitev naše ekipe v finale je potekala dokaj gladko, čeprav z nizkimi rezultati. Dve zmagi 1 : 0 in ena neodločena tekma so nam prinesle igro za prvo mesto. Tudi v finalu smo imeli priložnosti, toda žoga je okrogla in tik pred koncem tekme smo prejeli edini gol na turnirju, ki je od- ločil nasprotniku v prid. Tudi s pokalom za drugo mesto, smo bili (vsaj jaz) zelo zadovoljni. Prvo mesto pa so osvojili fantje iz Savinjske doline. Po osvežilni pijači in slovesu od organizatorjev (PD Celje Matica) ter ostalih ekip, smo se odpravili proti kombiju v dolini, katerega najem nam je omogočil naš sokrajan Boštjan Kačič. Drugo mesto na 20. turnirju na Korošici je osvojila naslednja ekipa: Anže Rožman, Anže Valentinčič, Luka Kos, Mišel Štefanac, Nejc Kečkeš, Marjan Oreškovič, Silvo Novak in Franci Novak. PS: strelec dveh golov za Dragomer je bil Nejc Kečkeš, član NK Dragomer, katerega igralec je tudi Anže Rožman. Podajalec pri obeh zadetkih pa je bil Mišel Štefanac. Lep planinsko-nogometni pozdrav! Franc Novak Dan odprtih vrat 3. oktobra ob 15. uri pred gasilskim domom v Dragomerju gasilska vozila in oprema igre z vodo prva pomoč Vabljeni, da se preizkusite kot čisto pravi gasilec Vabilo - Dan odprtih vrat PGD Dragomer-Lukovica Oktober je mesec požarne varnosti in v ta namen organiziramo Dan odprtih vrat PGD Dragomer--Lukovica. Dobimo se 3. oktobra ob 15.00 pred gasilskim domom v Dragomeru. V soboto, 3. oktobra, gasilci PGD Dra-gomer-Lukovica organiziramo Dan odprtih vrat. Vrata našega gasilskega doma bomo odprli ob 15.00 in vam predstavili naša vozila ter opremo. Preizkusili se boste lahko v zbijanju tarče z vodo ali pa se postavili v vlogo čisto pravega gasilca. Na kraju dogajanja bodo tudi gasilci - reševalci, ki bodo prikazali postopke nudenja prve pomoči in razkazali svojo opremo. Vabljeni ste prav vsi, od najmlajših do najstarejših. V svoje vrste sprejmemo vsakega, ki je pripravljen nuditi pomoč človeku v stiski ali pa le postati naš dober prijatelj. Vsi otroci, ki se nam pridružijo, imajo možnost tekmovati na tekmovanjih za mladino (kviz gasilske mladine, orientacijski tek) in se ob tem naučiti kaj novega ter spoznati nove prijatelje. Vsi tisti, ki pa ste že polnoletni, se nam lahko pridružite v član- skih in operativnih vrstah. Tudi mi se udeležujemo tekmovanj, na katerih so bolj aktivne članice, veliko pa se tudi izobražujemo na različnih področjih gasilskih znanj. Svoje znanje preizkušamo na društvenih in meddruštvenih vajah, radi pa ga tudi prenašamo na mlajše člane. Z gasilskim pozdravom na pomoč! PGD Dragomer-Lukovica NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 38 38 NAŠ ČASOPIS Občina Log - Dragomer 28. september 2015 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Z zagnanostjo in veseljem nadaljujemo svoje delo Za nami je dolgo, letos resnično vroče poletje. Upamo, da ste ga preživeli v objemu hladnih sten in naravnih senc, a navkljub vročini le ujeli nekaj sončnih žarkov in si uspešno nabrali novih moči za prihajajočo jesen in zimo. Ste že razmišljali kako boste letos kakovostno preživeli vaš prosti čas in dolge zimske popoldneve? Mi zagnano nadaljujemo svoje delo in prav za vse občanke in občane pripravljamo ter nadaljujemo z lepim številom zanimivih dejavnosti in dogodkov s kulturno-izo-braževalnega področja. Zagotovo bo lahko vsakdo našel kaj primernega zase in v pozitivnem okolju naših nasmejanih mentorjev ter soobčanov preživel kakšno urico svojega prostega časa. Zato vas vabimo, da spremljate naše napovednike v Našem časopisu, občinske oglasne deske, Facebook stran in se nam, ko le utegnete, tudi pridružite. Vaša družba je naše veselje in motivacija za dobro ter vztrajno delo. Vokalno-instrumentalna skupina za odrasle nadaljuje s svojim »prepevanjem in preigrava-njem« lepih melodij in vabi vse ljubitelje glasbe, da se jim pridružite, saj si srčno želijo novih okrepitev. Otroci so tudi letos vabljeni k odkrivanju starih običajev in ritmov folklore ter spoznavanju novih plesnih korakov pri plesni skupini. Obe dejavnosti se bosta odvijali na OŠ Log - Dragomer z začetkom v oktobru. Oktober je tudi mesec, ko s svojo pretkano ustvarjalnostjo prično klekljarice, v krožku ročnih del pa se podajajo novim dogodivščinam naproti. Vse ljubitelje likovne umetnosti vabimo na skrbno načrtovane in kvalitetne likovne delavnice, ki se bodo odvijale vsak drugi torek v mesecu. Nadaljujemo tudi s tečajem angleščine za starejše. Tudi letos bomo poskrbeli za zanimive gledališke predstave, tako za otroke kot odrasle. Kmalu bo v okviru zeliščne sekcije med nas prišla že dobro utečena Zelemenjava, sekcija pa pripravlja še kup zanimivih in poučnih tematskih delavnic, ki jih bodo letos popestrili tudi strokovnjaki s področja zdrave prehrane, zdravega življenja, urejanja vrtov, gojenja rastlin ter nabiranja raznovrstnih zelišč. Pripravljamo pa tudi nekaj novosti. V glasbeni sekciji, ki jo vodi Iztok Urbanc, bodo letos prvič ustanovili otroško glasbeno skupino, band OŠ Log - Dragomer. Nekaj mladih in drznih 'zvezdnikov' se je že oglasilo, a glasbena skupina še ni izpopolnjena. Vabimo torej vse osnovnošolce, da se skupini pridruži- te in izrazite svoj glasbeni talent. Ustanavljamo tudi novo literarno sekcijo, ki bo pisala in brala pesmi. Vabljeni tako otroci in mladi kot tudi starejši. Skupaj bomo pesnili in brali pesnitve ter na koncu izdali zbirko najlepših pesmi. V okviru te sekcije želimo vzpostaviti tudi literarni krožek za otroke, da se bodo enkrat na mesec sestali na pravljični urici in si pripovedovali zanimive zgodbice ter razvijali igrive pogovore. Za vse informacije o naših aktivnostih smo vam na voljo: 031 357 612, 064 159 939, kud.kosec@gmail.com. FB-stran: www.facebook.com/KudKosec Veseli bomo vaše družbe in vaših predlogov ter novih idej! Vaš KUD Kosec kupyv< osee Log - Dragomer • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Strategija? Ko sem vodil ŠDDL in pripravljal fešto za 25-le-tnico društva, mi je neki srednješolec v Ten baru govoril, da je imel zanimivo nalogo: ABC--analizo stroškov gospodinjstva in da je izračunal, da na 70 % stroškov nimajo vpliva. Povedal sem mu, kako se to uporablja v podjetjih in celo v športnih društvih, kako je enostavno ločiti pomembno od nepomembnega, kako se dela hitreje in ceneje. Fant je modroval, da se v industriji in društvih dela dobro, če so prave ekipe, v šolah, občinah in državnih službah jih pa zanima le zaslužek ... Letos me je mladi očka spomnil, o čem smo se pred 15 leti pogovarjali in da je zdaj vse slabše in mnogo nezadovoljnih, ki so tiho. Hitro mi je naštel, kaj bi morali ljudje vedeti in kaj bi moral jaz narediti. Povedal sem mu, da 40 let udar-ništva ni zaželjenih, a bom le nekaj napisal za "strategijo" občine, ki je bila pred devetimi leti tudi napisana in potrjena na zborih krajanov. Občina Log - Dragomer ima približno 2,7 milijona prihodkov na leto. Glavni prihodek je od dohodnine, ki se zmanjšuje zaradi staranja prebivalcev in manjših pokojnin, večajo pa se prihodki od inkasantskih radarjev in raznih taks ter davkov. Če bi nek blagajnik s poznavanjem predpisov bil edini zaposleni v občini, bi opravil zakonske obveznosti do šole, vrtcev, komunale in raznih prispevkov, pokril bi približno milijon stroškov, na katere občina nima vpliva, približno 0,2 milijona bi šlo za zunanje sodelavce in stroške svetnikov, 0,1 za šport in gasilce, 1,3 milijona pa bi ostalo za potrebe krajanov. Blagajnik bi porabil skoraj toliko časa kot predsedniki športnih društev. Župan kot izvoljeni častni vodja bi izvoljenim svetnikom, ki bi vodili dve krajevne skupnosti, pomagal pri skupnih projektih in skrbel za materiale v elektronski obliki. Vsak teden bi porabil kakšen dan za razgovore s sosednjimi župani in pregled nelogičnih vladnih zahtev termožnosti za dodaten denar. Prvo leto občine, pred osmimi leti, bi bile lahko asfaltirane vse ulice v občini in pot na pokopališče Dragomer, podrli bi lahko ceneno črno gradnjo. Vsako leto bi imeli manj stroškov in nezadovoljnih. Pred šestimi leti bi imeli lahko klubske prostore in plezalno steno v lasti občine ter solastništvu športnega društva. Že šest let bi dopoldne ob vrtcu nad Ten barom imeli varstvo starejših, pred šolo pa poleg dialize tudi lekarno in ambulanto. Pred štirimi leti bi imeli sončno elektrarno nad šolo, dodatne prihodke, manjše stroške ogrevanja in usklajene varne poti v šolo, dogovor o priključku na avtocesto pri Jordanovem kotu, zadnji od petih postaj mestnega prometa. Prostorski načrt bi ob priključku in avtocesti omogočal gospodarske dejavnosti in še kaj. Poleg vrtca Dragomer (300,000) bi prizidek na Logu izdelali z isto ekipo v dveh mesecih in še ceneje. Trgovina bi bila ob glavni cesti ali na Fridlovi lokaciji. Mercator pa bi investiral ali izgubil dve trikotni parceli. Namesto pospešene dostave fekalij v Ljubljanico bi vsaj tri leta že imeli kanalizacijo za približno osem milijonov in delež občine bi stal manj, kot so štiri projektanske firme pobrale za pet projektov. Namesto sedmih nagrajenih svetnikov, ki potrjujejo sklepe nepotrebnih služb za zaščito političnega vladarja občine, bi se vključili zadovoljni in sposobni ljudje, ki bi stimulirali ceneno ogrevanje, toplotne črpalke vo-da-voda, zbirališča mladih, turistov in gozdnih kolesarjev pri dvorani, steni na Logu itd. Najbrž po možganski kapi ne razumem, zakaj v Horjulu čistilna naprava za odmaknjeno hišo stane 1500 evrov, pri nas bo pa znesek narastel na 8.000 evrov na hišo, zakaj nihče ne vpraša, kam gre 240.000 evrov na mesec, kaj so naredili na Lukovici v enem letu, kdo od svetnikov je kaj neredil za kraj, ali kdo opozori na kakšno nevarnost ali neumnost. O strategiji Občine Log - Dragomer 2035, ki jo vodi dama z izkušnjami pri izdelavi strategije NLB, je napisanega veliko, a nihče se ne vpraša, če bo zadeva podobna primeru LIKO-NLB. Za izginule miljarde nagrajeni šefi in nadzorniki, tišina o neplačanih prispevkih in nakazilih v davčne oaze, zakonita lastnina, stečaj in medalja GZ, naslov podjetja pri NLB brez poštnega predala, zaupni podatki in zastaranje v skladu s predpisi ... September 2015, Ciril Krašovec NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 39 Skupne strani MAŠ ČASOPIS 39 28. september 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Enotno dovoljenje za V skladu s spremembo zakonodaje na področju prebivanja in zaposlovanja tujcev se od 1. septembra 2015 tujcem, ki v Republiki Sloveniji želijo prebivati in biti zaposleni ali opravljati delo, tudi kot samozaposlene osebe ali so napoteni na delo v Republiko Slovenijo ali bodo v Republiki Sloveniji opravljali sezonsko delo, daljše od 90 dni, izda enotno dovoljenje za prebivanje in delo. Za izdajo takega dovoljenja je treba vložiti enotno prošnjo, kar pomeni, da predhodna pridobitev delovnega dovoljenja ni potrebna. Upravna enota, ki je pristojna za izdajo enotnega dovoljenja za prebivanje in delo, bo soglasje Zavoda RS za zaposlovanje za izdajo enotnega dovoljenja za prebivanje in delo pridobila sama (po uradni dolžnosti). Prošnjo za izdajo enotnega dovoljenja lahko prebivanje in delo vloži tujec ali njegov delodajalec. Tujec mora prošnjo za izdajo prvega dovoljenja vložiti pri diplomatskem predstavništvu ali konzulatu Republike Slovenije v tujini, delodajalec pa prošnjo lahko vloži tudi pri upravni enoti, kjer bo tujec prebival, ali pri upravni enoti, kjer je njegov sedež ali se bo opravljala dejavnost. Prošnji za izdajo enotnega dovoljenja je treba priložiti dokazila, s katerimi se dokazuje izpolnjevanje pogojev tako za prebivanje kot tudi za zaposlitev ali delo: tujec mora tako imeti veljavno potno listino, katere veljavnost je najmanj tri mesece daljša od nameravanega prebivanja v Sloveniji, zadostna sredstva za preživljanje in ustrezno zdravstveno zavarovanje ter dokazila, ki se za posamezno vrsto zaposlitve ali dela zahtevajo za soglasje k izdaji enotnega dovolje- nja, npr. pogodbo o zaposlitvi, spričevalo ipd. V postopku izdaje enotnega dovoljenja upravna enota sama (po uradni dolžnosti) pridobi podatke o obveznem zdravstvenem zavarovanju tujca, če je tujec obvezno zdravstveno zavarovan v Sloveniji, podatke iz kazenske evidence in podatke iz evidence prekrškov, ki se vodijo v Republiki Sloveniji. Prav tako se skladno z Zakonom o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev po uradni dolžnosti pridobijo podatki o delodajalcu. Prvo enotno dovoljenje, ki ga je treba pridobiti pred vstopom v Republiko Slovenijo, se izda za čas veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali pogodbe, sklenjene za opravljanje dela, vendar ne dlje od enega leta; enotno dovoljenje se lahko podaljša, če tujec ali njegov delodajalec pravočasno zaprosi za njegovo podaljšanje ali pa se podaljša pod enakimi pogoji, kot se izda. Tujec z veljavnim enotnim dovoljenjem lahko v času njegove veljavnosti zamenja delovno mesto pri istem delodajalcu, zamenja delodajalca ali se zaposli pri dveh ali več delodajalcih oziroma sklene novo pogodbo o zaposlitvi. Za odobritev naštetega je treba zaprositi pri upravni enoti, kjer tujec prebiva. Zamenjava se lahko opravi, ko tujec pridobi pisno odobritev upravne enote, pri kateri je zaprosil za zamenjavo. Enotno dovoljenje za prebivanje in delo se izda v obliki izkaznice dovoljenja za prebivanje, na kateri je posebej označeno, da gre za enotno dovoljenje. UPRAVNA ENOTA VRHNIKA • Črna kronika - julij-avgust 2015 • Črna kronika - julij-avgust 2015 • Črna kronika - julij-avgust 2015 • Črna kronika - julij-avgust 2015 • Območje Policijske postaje Vrhnika Poletje je bilo dolgo, vroče, padavin pa ravno prav, da je imel vsak lastnik še tako majhne zelene zaplate ali njivice ob koncu sezone že poln lonec razbohotenega plevela vseh vrst. Kot bi domačih invazivnih vrst ne bilo dovolj, je zaenkrat neznani vrtnar na obrobje Vrhnike zanesel še sadike pravcate konoplje, ki bi jo pogojno lahko imenovali industrijska, a vendarle industrije onkraj zakona. Določeni deli prebivalstva jih namreč posušene zvijajo v cigarete in se z njimi v iskanju omame nato zakajajo, kar pa škoduje pljučem, vedno več študij pa kaže, da tudi srcu, ožilju in nezanemarljivemu delu možganskih celic. Da omenjene sadike nikdar ne bi bile zlorabljene v podobne namene, so policisti vseh deset, po ogledu kraja, odnesli s seboj na uničenje. Računica se prav tako ni izšla zasačenima nepridipravoma, ki sta nekega dne zaprepadeno ugotovila, da z avtomobilom na prazen rezervoar ni mogoče priti prav daleč. Iz strganih žepov nista uspela napraskati niti za vonj po bencinu. Bržkone bi vpregla konja, ko bi vedela, kako ga ujeti. Po dolgem tuhtanju sta le uganila, da je v Našem časopisu nekoč nekaj pisalo o zlorabi tujih registrskih tablic za nečedno tankanje na tuj račun. Domišljeno-storjeno, tuje tablice so kmalu krasile njunega jeklenega konjička in veselo sta se podala na najbližji bencinski servis. Omenjenega članka pa, kot kaže, nista prebrala do konca, saj sta doživela enak konec. Zgrabila ju je policijska patrulja in zdaj čakata na srečanje s sodnikom. Tja se odpravlja tudi rokoborec, ki se je precej slabo spopadel s poletno vročino in še slabše z izbruhi jezljivosti. Sprva je premlatil ves zrak okrog sebe, se že prav jezno spogledoval z lastno senco, nakar je svoj bes preusmeril na šibkejšo ženo. Bojevitost ga je prav hitro minila ob prihodu mož postave, priložnosti za poznejše nadaljevanje pa tudi ne bo dobil, saj so mu poleg vložene kazenske ovadbe zaradi nasilja v družini izrekli še prepoved približevanja. Med drugim je prav tako trpela pločevina v cestnem prometu. Od sedmih nesreč se jih je pet končalo le z materialno škodo, v dveh primerih pa so policisti obravnavali še lažje telesne poškodbe. Območje Policijske postaje Ljubljana Vič V minulem poletju so imeli obilo dela tudi policisti na območju Občine Dobrova - Polhov Gradec, pa najsi bo to s profesionalnimi tatiči ali s pravcatimi posebneži. Prav posebnega razpoloženja je moral biti nek nabriti lump, ki se je v lep poletni dan odpeljal s povsem novimi registrskimi tablicami na motornem kolesu. Menda je čutil, da je ves svet njegov, cestnoprometni predpisi so mu bili deseta briga. Na trdna tla ga je spustila šele trda roka zakona. Za številne prekrške so mu na mestu samem izdali plačilni nalog, nakar so ugotovili, da niti registrskih tablic ni prridobil na pošten način, zato ga čaka še srečanje s sodnikom. Zmikavte je poletje nasploh dobro zdelovalo, zato ne čudi, da so izkoristili vsako priložnost za olajšanje življenjskih muk, kot je na primer hoja. Med kolovratenjem po teh koncih so hudo upehani pod nadstre- škom stanovanjske hiše opazili nekaj nezavarovanih koles in se, kot bi mignil, z njimi odpeljali v neznano. Za 490 evrov oškodovani občan se je z neprijetno novico seznanil šele po vrnitvi z dopusta. Na široko pa se je zasmejalo tolovaju, ki se je na drugem koncu smukal okrog tovornega vozila. Prav vse mu je bilo všeč, kolesa, izpuh, streha in okna, poprijel je še za kljuko in vrata so se začuda odprla. V notranjosti je ugledal nebesa, da bi zlahka preštel vse svetnike in angelce na oblakih - ključe vozila. Kot bi mignil, je oddrvel proti sončnemu zahodu, nesrečnemu lastniku pa pustil 2000-evrsko luknjo v denarnici. Spet drugi dolgoprstež je v odsotnosti lastnikov občudoval traktorje. Kar mu je bilo na vozilih všeč, je kar na mestu samem odmontiral in pobasal v svoj prtljažnik. Enega lastnika je tako oškodoval za okoli 3000 evrov, drugega pa za okoli 1500 evrov. V vročih mesecih so se nekaterim tako hudo osušila grla, da so lezli v lokale in gostilne celo v času, ko so bili le-ti zaprti. Vrata in okna so se nekaj časa sicer dajala s tolovaji, nato pa popustila po načelu, da pametnejši odneha. A v bližini blagajn se je žeja hitro sprevrgla v lakoto po denarju in tako so v enem primeru rokomavhi v žepe pobasali še gostilničarjevih težko prigara-nih 3500 evrov. Drugod so se spravili nad leseno lopo, v kateri je občan hranil svoje imetje. V vrečo in čez ramo so si zadegali več različnih predmetov, v skupni vrednosti okrog 300 evrov, in jo pobrisali v neznano. Okrog neke stanovanjske hiše pa se je plazil zmikavt visokih apetitov. Ko nikakor ni našel šibke točke za vstop v objekt, se je v alpinističnem slogu povzpel na balkon in tako dolgo obdeloval vrata, da so se nazadnje vdala. Zatem je prevohljal vse kotičke hiše in jo nazadnje popihal s približno 1500 evrov vredno zlatnino. Z manjšo bero pa se je moral zadovoljiti predrznež, ki se je nepovabljen povabil v hišo medtem, ko so bili lastniki še doma. Še preden so ugotovili, da se dogaja nekaj slabega, jih je olajšal za 500 evrov. Za vsemi naštetimi policisti še poizvedujejo. Po dobrovško-polhograjskih cestah so se v minulih mesecih preganjali tudi pošteno naliti dirkači. Prvi je tako mojstrsko obvladoval vozišče in polagal ovinke, da se je že kmalu prav mojstrsko, z vsemi maligani pod kapo, prekopicnil s ceste. Telesnih poškodb ni utrpel, ga je pa policijska patrulja, ki je prihitela na pomoč, primerno oglobila za neodgovorno početje. Flaškon je sicer v tem času pripomogel k še dvema nesrečama tretje kategorije, ki sta se končali s hudimi telesnimi poškodbami dveh udeležencev. V eni je povzročitelj izsiljeval prednost na podlagi malikovanja lastne pomembnosti in precenjevanja vozniških sposobnosti, v drugi pa je, kot kaže, skušal preplezati pred seboj vozeče vozilo. Ugotovljenih več kot 0,52 gramov alkohola na liter izdihanega zraka je možem postave zelo olajšalo delo pri določitvi krivcev za nesreči. Kako zelo pa se je moral načuditi nek občan, ko so mu oni dan na cesti prav vsi vozili nasproti po njegovem voznem pasu, lahko samo ugibamo. No, nazadnje se mu nekdo vendarle ni uspel izmakniti. Nastala je nesreča z lahkimi telesnimi poškodbami, za nameček pa so mu policisti spisali še plačilni nalog. Menda ni vedel, da v Sloveniji vozimo po desnem voznem pasu. Občina Horjul, ki je dlje časa ohranjala sloves nezanimivega območja za pisce črne kronike, to pot ni imela te sreče. Julija sta se tam nad neko stanovanjsko hišo spravila dva mlajša moška. Obogatela na ta način nista, četudi sta o tem morebiti fantazirala. Lastniku sta prizadejala približno 400 evrov škode, ki pa jo bosta po končani uspešni preiskavi, kateri sledi kazenska ovadba na pristojno tožilstvo, zagotovo morala poravnati. Kršitev javnega reda in miru pa je nastala v sicer mirnih in tihih gozdovih. Sprla sta se voznik štirikolesnika in lovec. Kdo je komu stopil oz. zapeljal na žulj, težko rečemo, saj policisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil in bodo šele po končanem postopku ustrezno ukrepali proti morebitnemu kršitelju. O dogodku, kjer je neznani strelec poškodoval medveda v živalskem vrtu pri Rožmanu, več pišemo na horjulskih straneh, a preiskava še poteka. Precej huje pa jo je odnesel sekač, ki je med podiranjem dreves utrpel tako hude poškodbe, da je umrl na kraju dogodka. Policisti so po opravljenih razgovorih in ogledu kraja delovne nesreče izključili možnost kaznivega dejanja in o vsem zgolj obvestili pristojno tožilstvo. Pošteno jo je skupila tudi vikendica, v katero je, kot v podobnem primeru pred leti v Bistri, treščila strela. Vzplamtela je kot bakla in pogorela do tal. Po prvih ocenah je škode za vrtoglavih 40.000 evrov. Med drugim se je tudi tod našla voznica, ki jo očitno navdušuje angleški cestnoprometni režim. Z vožnjo po levem voznem pasu je povzročila nesrečo druge kategorije, v kateri je ena oseba utrpela lažje telesne poškodbe. Za vratolomno početje so ji je izdali plačilni nalog, zelo verjetno pa sledi še zasebna tožba. POLICIJA SVETUJE Preprečimo drzne tatvine Policisti še vedno beležimo veliko drznih tatvin iz stanovanjskih hiš. Pri teh dejanjih je značilno, da so ciljne žrtve predvsem starejši občani, ki jih osumljenci pod pretvezo (odkup odpadnega materiala, prošnja za vodo, povsem nedolžen pogovor o urejenosti okolice hiše, prodaja raznih priročnih predmetov ipd.) zvabijo iz hiše, tako da oškodovanec objekta nima več pod nadzorom. Medtem ko prvi preusmeri oškodovančevo pozornost s pogovorom, pa drugi storilec (ali več njih) vstopi/jo v notranjost, od koder večinoma odtujijo denar, nakit ali druge vrednejše predmete. Oškodovanci navadno šele več ur po dogodku ugotovijo, da so bili okradeni. Občanom zato svetujemo: - da poskušate imeti pod nadzorom vse neznane osebe, ki bi prišle do vas nenapovedano, - da jih brez potrebe ne vabite v notranjost svoje hiše in jo vedno tudi zaklenete, - ključ vzemite vedno s seboj, pa četudi »stopite samo za vogal!«, - pozorni bodite na videz oseb, znamko, barvo in registrsko številko vozila, s katerim so se pripeljali neznanci, - v okolici stanovanjskih hiš ne puščajte nezavarovanega orodja, niti koles, koles z motorjem ali odprtih osebnih vozil, - morebitne akviziterje in druge nepoznane osebe, ki sprašujejo za informacije, s pogledom spremljajte vse do odhoda z vašega dvorišča. Če pa že postanete žrtev kaznivega dejanja, lahko zelo pomagate pri izsleditvi storilca tako, da si o njem zapomnite čim več podatkov: videz (posebnosti na obrazu: brki, brada, brazgotina, uhan, tetovaže), smer bega, prevozno sredstvo, s katerim se je odpeljal, v katerem jeziku vas je nagovoril ... Informacije o sumljivih osebah ali sumu kaznivega dejanja nemudoma posredujte na številko 113. Otroci na cesti! Začelo se je novo šolsko leto in tako je na naših cestah ponovno več otrok, ki so udeleženci v prometu. Vse voznike opozarjamo na previdno vožnjo, predvsem pa v okolici šol in vrtcev. Zbral in uredil: Damjan Debevec Vožnja pod vplivom alkohola se navadno slabo konča. (Fotografija je simbolična. Foto: DD) NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 40 40 HM CASOffS Skupne strani elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Klub vrhniških študentov • Klub vrhniških študentov • Klub vrhniških študentov • Klub vrhniških študentov • Klub vrhniških študentov • Klub vrhniških študentov Klubski maraton na Vrhniki Klubski maraton Radia Študent (p)ostaja sinonim za obetavno domačo glasbeno produkcijo. Projekt tudi letos ostaja zvest svojemu poslanstvu, Klub vrhniških študentov se mu tudi tokrat pridružuje. V letu '15 boste 10. oktobra lahko v klubu Zakon slišali: Muzikačaka, MeduzaleM in Haiku Garden! Muzikačaka S haloških hribčkov se spušča »bend-ženska« oz.»one-woman-does-everything-by-herself« Muzikačaka, ki se skladno z duhom časa ne obremenjuje z žanrskimi zakonitostmi, temveč se v maniri sodobnega indie ustvarjanja posveča notranjim dinamikam in zvočnim prepletom nemalokrat nareverbanega glasu in z izolacijo, samoto ter spodnjepodravsko melanholijo navdahnjenimi klavirskimi in kitarskimi pasu-si. Elektronsko-akustičen projekt Muzikačaka Sare Korošec je dete letošnjega leta, v njem pa se z distanco spogleduje tako z njuejdževsko neoklasično estetiko kot tudi lucidno preči sodobno špuro popularnih minimalističnih elek- tronskih strujanj. Člani: Sara Korošec - klaviature, vokali itn. MeduzaleM Na burji, teranu in brinjevcu vzgojena godeča troglava, šesteroroka in mnogorifovska ter eksperimentom naklonjena himera, ki jo je po domači grudi ponesel veter, ki se ne obrača za žanri, pozornostjo in ugajanjem. Četudi je jasno, da trojica posega po trdih matematičnih rifih z visoko letečim vokalom, se v skupnem jeziku spopada z izzivi v zvočenju, družbeno kritiko in puhlostjo današnjega dne ter s tem premika um in telo. Vsekakor teran z okusom današnjega časa. Matjaž Karlovčec - bas, vokal Rok Soczka Mandac - kitara, vokal Blaž Kocina - bobni, tolkala Haiku Garden Vrtnarji iz ljubljanske kotline so poprijeli za orodje šele pred kratkim, a je njihov vrt obrodil zelo hitro in bujno. Ko oberete gredice post-punka, shoegazea, popa in psihedelije, na va- šem krožniku ne bo pristala povprečna solata, ampak pojedina, ki sicer diši po znanem, a je njen okus svež in kaže na kreativnost kuharjev. Prepustite se okusu vrtnin in si pustite scefrati ušesaterseodpeljatinaplesiščeznovimičeveljci. Matevž Bitenc - bas, vokal Luka Flegar - kitara, vokal Anže Knez - bobni Klemen Tehovnik - kitara, sintetizator, vokal Halloween koncert Trash Candy Nabrusite čekane, spolirajte metle in nalakiraj-te kremplje, kajti za noč čarovnic se nam obeta koncert mlade zasedbe ne tako mladega benda. Namesto vsakoletnega tuljenja v luno in grozljivih političnih debat s študentskimi zombiji nam bodo letos družbo delali Trash Candy, ki so si doslej oder že delili s skupinami, kot so A wilhelm scream, Nations afire, Elvis Jackson, S .A.R.S, Lastdayhere in drugimi. Z nami bodo dočakali zoro v soboto 31. 10. v Klubu Zakon. Vse študente, ki bodo poleg svojih malenkosti prinesli tudi potrdilo o šolanju, čaka majhno presenečenje. Cikel počitniških delavnic: POTEJTO POTATO Ne bodi »kauč potejto« in se med počitnicami raje pridruži ciklu delavnic: POTEJTO POTATO! Delavnice so namenjene predvsem dijakom, seveda pa vabljeni tudi vsi drugi! Več info najdete na www.kvs-klub.si POMOČ BEGUNCEM - zbiramo materialna sredstva za begunce! Ne glede na umetno ustvarjene razlike in umetno začrtane meje v beguncih vidimo LJUDI, ki nujno potrebujejo pomoč sočloveka. Ne enega, temveč vseh nas, ki nam ni vseeno za življenje nedolžnih ljudi. Zato vas pozivamo, da se nam pri tem pridružite. V Klubu vrhniških študentov, na Tržaški cesti 11 na Vrhniki, bomo vsak dan od 15. do 22. ure zbirali osnovne stvari, ki bodo beguncem v stiski prišle prav. Seznam stvari, ki jih zbiramo in so trenutno najpomebnejše za begunce: - plastenke vode (kupljene) - plastični krožniki, pribor in kozarčki - otroške plenice, higienske robčke, damske tampone in vložke - milo, šampone, zobne paste, zobne ščetke - hrana: mesne konzerve, ki ne potrebujejo hlajenja ali nadaljne toplotne obdelave (npr. tunina in ostale ribe, piščanec v konzervi, paštete in ostala konzervirana hrana npr. grah - vendar čim manj svinjine), prepečenec, suho sadje - spodnje perilo, nogavice, športna obutev - polnilniki za različne mobilne telefone in razdelilnike za el. kable - sanitetni material (gaze, povoje, vate, kom-prese, obliži za rane, bepanthen ter podobna mazila za rane, ki so na voljo brez recepta) - osnovna zdravila, ki se dobijo brez receptov (lekadol, aspirin, nalgesin) - za male otroke: otroške nosilke, kengurujčki, rute, ki se zavežejo kot nosilke, plišaste igračke, oblačila - kartonaste škatle za lažjo logistiko - vrečke za smeti Če v navedenem času zbiranja ne boste utegnili pripeljati želenega, nam pišite na program. kvs@gmail.com in se bomo dogovorili za prevzem ob uri, ki vam bolj ustreza (prosimo, le izjeme!). CANKARJADA Fotoutrinek z gledališkega festivala z najdaljšo tradicijo na Vrhniki. Vsem obiskovalcem, pridnim lučkarjem in tehnikom, pazljivim oblikovalcem prelepih tabel, darežljivim sponzorjem in dona-torjem, potrpežljivim sosedom, prijaznim varnostnikom, pogumnim igralcem, članom bendov, interpretom, improvizatorjem, rimarjem, tolkalcem, pripovedovalcem, zabavnim voditeljem otroških delavnic, strežnemu osebju Kluba Zakon z jeklenimi živci, inovativnim organizatorjem, pozornim fotografom, neumornim PR-ovcem, delavnim delavničar-jem, skratka vsem, ki ste jo nardili tako noro, hudo hudejšo in kar za zaklet' dober festival!!! Vse že vnaprej lepo vabimo na naslednjeletno, 1. tradicionalno obletnico 20. obletnice Cankar-jade, do takrat pa živite srečno do konca naslednjih poletnih dni! VČLANI SE, BODI ZAKON! Dijaki in študentje, pozor! Pridružite se nam in izkoristite mnoge ugodnosti, ki vam pripadajo kot članom Kluba vrhniških študentov. Včlanite se lahko vsi, ki imate v tekočem šolskem oz. študijskem letu status dijaka ali študenta ter stalno prebivališče v eni izmed naslednjih občin:Vrhnika, Horjul, Polhov Gradec, Borovnica, Brezovica in Log Dragomer. Članstvo v KVŠ je brezplačno in včlaniti se je enostavno! Svoje aktualno potrdilo o šolanju nam skupaj s priloženo pristopno izjavo pošlji ali prinesi na naslov: Klub vrhniških študentov, Tržaška cesta 11, 1360 Vrhnika PRISTOPNA IZJAVA Klub vrhniških ÉluttentDV Za članstvo v KVŠ & številne ugodnosti Ime in priimek: Naslov stalnega bivališča: Datum in kraj rojstva: Fakulteta/soia: Telefon: e-naslov: 5 podpisom iäjiv.jän-!. C : dovoljujem uporabo c-st t -lih jiodaíkc* la potrebe Kluba vrhniikih ¿tucentov. lijavljam tudi. da te rtrinjam tsiaiutoni Kluba vrhniJiili ítutíenicv. 3 ali pa se včlani preko spleta na povezavi, ki š jo najdeš na spletni strani: kvs-klub.si. Z izkaznico, ki jo pridobiš ob včlanitvi, lahko koristiš ugodnosti, ki ti bodo zagotovo prišle prav: -Brezplačno tiskanje, fotokopiranje in skeniranje v Klubu Zakon, -brezplačna letna članarina v knjižnici Ivana Cankarja na Vrhniki -10% popust v trgovini za pustolovce Modest -10% popust na tečaje v plesnem studiu Allegra v Verdu -20% popust v lepotnem salonu Lišparija -40% popust pri vpisu v tečaj CPP v Avtošoli 3D -popusti tudi pri drugih tečajih in delavnicah, ki jih prireja KVŠ (tečaj risanja in slikanja, tečaj slovenskega znakovnega jezika,...). Kraj in datum: Podpis: Joga je balzam za človeštvo Človek je že od nekdaj poskušal razumeti sebe in svet, ki ga obdaja, da bi s pridobljenim znanjem omogočil sebi in soljudem bolj zdravo, lažje in srečnejše življenje. V Indiji so pred mnogo tisočletji živeli modreci, ki so s pomočjo meditacije raziskali zakone, ki vladajo v vesolju, naravi in našem telesu. To kar sodobna znanost šele odkriva, so jogiji ugotovili že tisočletja nazaj. S svojim duhovnim delom so odkrili temelje in zakonitosti materialnih in duhovnih ravni ter dobili vpogled v globlja načela življenja. Iz tega duhovnega in znanstvenega dela je nastal zelo obsežen sistem, imenovan JOGA. Joga je filozofija - v pomenu svetovnega nazora in etike - pa tudi znanstven sistem, s pomočjo katerega lahko dosežemo in ohranimo telesno, duševno in duhovno zdravje. Spoznanja joge so potrjena s praktično uporabo in izkušnjami tisoč generacij. Ne treba iti daleč, tudi v Sloveniji je veliko ljudi, ki vadijo in lahko potrdijo te izkušnje. Tehnike joge uporabljamo kot življenjsko podporo in terapijo, služijo pa lahko tudi kot pot za nadaljnji duhovni razvoj. Joga kot znanost ni omejena le na materialno, merljivo področje, ampak obsega tudi nevidna duhovna področja, ki jih ne moremo zaznati s telesnimi čutili - vendar te razsežnosti s tem niso nič manj resnične. Če se jih lotimo z ustreznimi tehnikami, jih lahko izkusimo in preverimo. Duhovnost ni nekaj abstraktnega, pomeni preprosto živeti v sožitju s seboj in okolico ter zavzeti pozitivna stališča do življenja. Z redno vadbo lahko dosežemo izjemne rezultate na nivoju zdravja, počutja, energetskega stanja in pozitivnega pogleda na svet. Končni rezultat je nevtralizacija lastnih težav in veliko bolj kakovostno življenje. Čeprav je geografski izvor joge Indija, sta njena modrost in predvsem praktični pristop do življenja univerzalna in večna. Obstaja veliko sistemov joge, eden izmed njih je Joga v vsakdanjem življenju (JVVŽ). Avtor tega sistema je svetovno priznana duhovna avtoriteta Vishwaguru Swami Maheshwarananda. Vishwaguru pomeni učitelj univerzuma; gre za učitelja, ki premore neverjetno modrost in nepopisno ljubezen. Vadbo JVVŽ v Sloveniji vodijo usposobljeni učitelji joge, ki imajo poleg dolgoletnega usposabljanja pri avtorju sistema opravljeno tudi izobraževanje na Fakulteti za Šport Univerze v Ljubljani ali Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. V Sloveniji se je sistem Joga v vsakdanjem življenju začel uveljavljati leta 1988 in se je skoraj po tridesetih letih delovanja razširil praktično v vsako slovensko vas in mesto. Sistem Joga v vsakdanjem življenju odlikujejo predvsem postopnost, sistematičnost in primernost vadbe za vse ljudi, ne glede na starost ali telesno stanje. In seveda ne glede na versko pripadnost, kulturno okolje, osebno prepričanje. Vsi potrebujemo zdravje, notranji mir, dovolj energije in pozitivno naravnanost. Ta sistem je ustvaril avtor s pomočjo zdravnikov, fizioterapevtov, psihologov, najpomembnejši pa je avtorjev globok uvid v potrebe sodobnega človeka. Redna vadba poteka: Vrhnika, VDČ, Pot na Košace 1, vsako sredo ob 18.30, Dragomer, Dializni center Fresenius, Šolska cesta 3, vsako sredo ob 18.00. Dr. Danilo Kosi, Dayalpuri, prof. NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 41 28. september 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani MAŠ ČASOPIS 4i 1 • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • | Obveznost čiščenja odpadnih vod iz gospodinjstev Kjer je zgrajena javna kanalizacija, je priključitev na javno kanalizacijo že dalj časa obvezna. Vendar je v Sloveniji še vedno veliko krajev, kjer še ni zgrajene javne kanalizacije ali pa zaradi oddaljenosti in majhnosti naselja tudi nikoli ne bo. Zato morajo lastniki stavb skladno z veljavno zakonodajo za odpadne vode poskrbeti sami. Doslej so večinoma lastniki stavb problematiko odpadnih vod reševali s pretočnimi greznicami, ki zelo obremenjujejo in onesnažujejo okolje. Lastniki pretočnih greznic bodo zato morali skladno z zakonodajo do konca leta 2017 obstoječo pretočno greznico nadomestiti z malo komunalno čistilno napravo (v nadaljevanju: MKČN) ali jo ustrezno predelati v nepretočno hermetično zaprto greznico. Lastniki novogradenj pa morajo že pri načrtovanju stavbe v projektih predvideti postavitev MKČN ustrezne velikosti ali izjemoma na vo-dovarstvenih območjih in na območjih, kjer je v kratkoročnem obdobju predvidena izgradnja javne kanalizacije, gradnjo nepretočne greznice. Brez tega namreč pridobitev gradbenega dovoljenja ni več mogoča. Velikost MKČN se meri v številu populacijskih enot (PE). Ena populacijska enota (1PE) pomeni onesnaženje, ki ga dnevno povzroči ena oseba. MKČN so čistilne naprave do velikosti 50 PE, za njihovo postavitev pa lastniki ne potrebujejo posebnih dovoljenj, saj se MKČN po zakonu obravnavajo kot enostavni objekti, za katere gradbeno dovoljenje ni potrebno. Predvideno postavitev morajo lastniki le javiti podjetju, ki je v občini pristojno za odvajanje in čiščenje odpadnih vod. Prostornina čistilne naprave je odvisna od števila oseb, ki jim je namenjena, ter od porabe vode in dejavnosti, s katero se ukvarjajo v obravnavanem objektu. Zaradi morebitne preobremenitve MKČN vam svetujemo, da pri prodajalcu čistilne naprave preverite ustreznost vašega želenega nakupa. Skladno z omenjeno Uredbo lahko izbirate med biološko, lagunsko ali rastlinsko MKČN. Čiščenje odplak v biološki čistilni napravi poteka podobno kot v naravi, z mikroorganizmi, ki razgrajujejo v vodi raztopljene organske snovi in dušikove spojine, s katerimi se hranijo. Navadno so to aerobne bakterije, ki pridejo v čistilno napravo z odpadno vodo, v kateri dobijo hrano, za delovanje pa potrebujejo kisik iz zraka. Biološka čistilna naprava lahko deluje sekvenčno ali kontinuirano. V sekvenčnem biološkem reaktorju (SBR), kot imenujemo eno od dveh vrst bioloških čistilnih naprav, se voda očisti v šestih do osmih urah, kar pomeni, da se odplake nadzorovano očistijo, še preden bi dosegle podtalnico. Čiščenje poteka v enem prekatu, dotok v čistilno napravo pa je urejen v drugem. V napravi s plavajočimi delci, ki je druga vrsta biološke čistilne naprave, je čiščenje pretočno - kolikor vode pride noter, toliko je gre tudi ven, kar lahko povzroči težave ob občasno povečanem dotoku vode. Razlik med biološko, lagunsko in rastlinsko čistilno napravo je več. Ena je tudi, da lagunska in rastlinska MKČN zavzameta večjo površino. Na podeželju to ne pomeni večje težave, lahko pa se zaplete v gosteje poseljenih krajih. Za vgradnjo lagunske in rastlinske MKČN potrebujemo nekoliko nagnjen teren, saj se voda po napravi pretaka gravitacijsko. Obe napravi sta brez prisilnega prečrpavanja, kar pomeni tudi manjše stroške delovanja, gradnje in vzdrževanja. Obe vrsti čistilnih naprav sta sestavljeni iz primarnega usedalnika in čistilnega dela. Pri lagunski MKČN je to plitva laguna, v kateri potekajo procesi čiščenja, biomasa pa je tudi pozimi, ko je rastlinja manj. Voda je dovolj čista, da jo lahko uporabite za zalivanje zelenic ali sadovnjakov, vendar s to vodo ni priporočljivo zalivati vrtnin. Zadrževalnik, v katerem se nabira mulj, je treba očistiti na približno dve leti (odvisno od proizvajalca), sicer pa le spremljate delovanje, in sicer tako, da približno dvakrat na teden pregledate jaške in cevi, da se ne bi zamašili. Stroški delovanja MKČN so odvisni predvsem od načina prečiščevanja odpadne vode, ima kot gradbeni proizvod Izjavo o lastnostih, ki mora biti skladna z veljavno zakonodajo in vsebuje podatke pogostosti praznjenja, kar pomeni, da ima dovolj velik zalogovnik blata, da je ni treba prazniti pogosteje kot enkrat na leto, še bolje enkrat na obdobje treh let. Na in-ternetni strani Gospodarske zbornice Slovenije je objavljen seznam MKČN, ki izpolnjujejo določila skladnosti z veljavno zakonodajo in zanje ni treba naročati prvih meritev. Okvirne cene MKČN v velikosti 5PE se gibljejo od okoli 3.000 evrov + DDV naprej. S postavitvijo MKČN boste delno oproščeni tudi plačila okoljske dajatve, vendar morate na občino ali na podjetje, ki je v občini pooblaščeno za odvajanje in čiščenje odpadnih vod, po izgradnji dostaviti ustrezno tehnično dokumentacijo. Po prejetju dokumentacije nato pristojni opravijo terenski ogled in izdelajo oceno o obratovanju, ki je ključna za odobritev zmanjšanja okoljske dajatve. V večini občin je bil sprejet ustrezen Pravilnik o dodelitvi nepovratnih finančnih sredstev za namen nakupa in vgradnje malih čistilnih naprav, katerega upravičenci dodelitve proračunskih sredstev so fizične osebe s stalnim prebivališčem v posamezni občini. Pogoje kandidiranja za nepovratna sredstva najdete na spletnih straneh občine in v sprejemni pisarni posamezne občine. Ekosklad ne daje nepovratnih spodbud za vgradnjo MKČN, je pa mogoče pridobiti nepovratno spodbudo za nakup in vgradnjo MKČN na večini občin. Svetujemo, da si na spletni strani svoje občine pogledate pogoje kandidiranja, način vlaganja potrebne dokumentacije, predvsem pa vrste in tipe MKČN, ki so zahtevane za pridobitev subvencije. Vso razpisno dokumentacijo lahko dobite tudi v sprejemni pisarni vaše občine. Paziti morate, da investicije ne začnete pred pravilno oddajo vloge. Za vsa vprašanja v povezavi s postavitvijo MKČN se lahko obrnete tudi na energetsko svetovalno pisarno ENSVET na Vrhniki, Tržaška cesta 1, Vrhnika, mala sejna soba v kleti občinske stavbe. V energetsko svetovalni pisarni vam bomo poleg informacij o novih nepovratnih spodbudah, ki jih Ekosklad nudi občanom, nudili neodvisne strokovne nasvete o rabi obnovljivih virov energije in doseganju večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb. Delovni čas pisarne je vsako drugo sredo od 16.00 do 20.00, prijave za svetovanje pa sprejemajo na Občini Vrhnika na tel. št. 01/75-55-419 pri ge. Marjanci Tomažin. Energetsko svetovanje Peter Petrovčič, nergetski svetovalec ENSVET - pripravnik Presek tipične biološke MKČN (A - dotočni prekat, B - čistilni prekat, C - SBR, D - iztok iz ČN) pritrjena na dno in brežino lagune. Rastlinsko MKČN sestavljata zaporedno povezani gredi, v katerih se pretaka odpadna voda, in sicer pod površjem zemljine (peska), kar preprečuje nastanek smradu ali razvoj nadležnih insektov. Voda teče skozi substrat, na vrhu katerega so zasajene rastline - od tod tudi ime. Na poti skozi substrat, naseljen z mikroorganizmi, se voda čisti, dodatno pa za to poskrbijo rastline. Čiščenje vode je kombinirano (fizikalno, kemijsko in biološki čiščenje), zato je voda ob izhodu tudi do 99 % bolj čista kot ob vhodu, praviloma pa je učinkovitost čiščenja vedno večja od 85 %, torej vrste MKČN in njene velikosti. Medtem ko rastlinska in lagunska MKČN za svoje delovanje ne potrebujeta električne energije, saj za prečrpavanje vode uporabljata gravitacijo, biološka MKČN uporablja električno energijo za prečrpavanje vode in vpihovaje zraka v SBR. Potrebna električna moč za delovanje biološke MKČN znaša okvirno od 10 do 20 W/PE, tako da lahko pri biološki MKČN, upoštevajoč mirovanje, računamo s porabo električne energije od 0,15 do 0,25 kWh/dan/PE, kar pri običajni velikosti MKČN za stanovanjsko hišo (5 PE) znaša od 0,75 do 1,25 kWh električne energije na dan. Pri sedanjih cenah električne energije znaša torej mesečni strošek obratovanja biološke MKČN za stanovanjsko hišo približno 5 evrov. Pri vseh vrstah MKČN je treba računati še s stroški praznjenja, ki ga je treba opraviti enkrat na 1 do 3 leta, stroški praznjenja pa se med občinami razlikujejo: nekatere stroške praznenja greznic že obračunavajo pri porabi pitne vode, medtem ko druge to zaračunavajo posebej. Vzdrževanje MKČN ni zahtevno; potreben je reden servis, ki ga opravite enkrat na leto in pravočasen odvoz mulja, ki se nabere v zalo-govniku blata oz. v usedalniku, skladno s tipom naprave. Odvozi so odvisni od prostornine MKČN. Pomembno je, da upoštevate navodila proizvajalca. Če mulja ne odstranite pravočasno, se proces čiščenja zasiči, iz naprave se začne širiti smrad, zmanjša se učinkovitost čiščenja, voda na iztoku pa posledično ne ustreza zakonsko določenim standardom. Za odvoz mulja je v vsaki občini pooblaščeno podjetje, ki sicer upravlja s kanalizacijskim omrežjem. Pri nakupu MKČN morate biti pozorni, da Pasji WC-ji - bonton in zdravje z roko v roki Vrhniška komunala svoje uporabnike redno opozarja na uporabo pasjih WC-jev (WC HOW). Kljub temu pa sem ter tja še vedno dobimo klice razburjenih občanov, kar priča o tem, da nekaterim preprosto ni mar, kje njihov ljubljenček opravi veliko potrebo. Čeprav je pasjih WC-jev najbrž res premalo, bi moral imeti vsak lastnik psa na sprehodu s sabo vrečke za pasje iztrebke, ki naj bi jih, če v bližini ni pasjega WC-ja, odvrgel v črni zabojnik za nekoristne odpadke. Zavedati se moramo, da je pobiranje pasjih iztrebkov del osnovnega bontona lastnika oziroma vodnika psa. Pri pobiranju iztrebkov ne gre le za estetski, ampak tudi za zdravstveni vidik, tako nas kot naših ljubljenčkov oziroma vseh, ki z nami sobivajo. Nihče od nas si ne želi pasjega iztrebka na čevljih, obleki ali v svojem domu, še manj pa si želimo bolezni, ki se tako prenašajo (na primer okužba z glistami ali tra-kuljo). Pomembna navodila: • pasje iztrebke odložite v PVC-vrečko, ki mora biti zavezana; • zavezano vrečko odložite v odprtino WC HOV-a; • vrečk s pasjimi iztrebki ne odlagajte v koše, ki so namenjeni običajnim odpadkom na avtobusnih postajališčih, pa tudi v zabojnike, ki niso vaši, ne; vrečke v WC HOV-u so namenjene izključno za pasje iztrebke (pogosto se dogaja, da kršitelji vzamejo kar cel paket vrečk); nujno je treba pobrati pasje iztrebke tudi na zelenicah in travnikih! Pasji in mačji iztrebki niso primerni za kompostiranje saj se v okolju ne razgradijo poslabšajo kakovost komposta in vsebujejo ne- varne snovi. Bodite skrben lastnik svojega ljubljenčka in opozorite na pravilno ravnanje tudi tiste ki ne upoštevajo naših navodil. Kaj storiti, če najdemo poginjeno hišno žival? Za odstranitev poginjenih živali skrbi veterinarska higienska služba. Telefonske številke regionalnih enot so objavljene na spletni strani VURS-a, številko dežurnega higienika pa vam lahko posredujejo tudi v klicnem centru 112. Za naše območje je pristojna Veterinarska higienska služba, Enota Ljubljana, tel. 01 477 93 53. NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 42 42 NAŠ časopis Skupne strani 28. september 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 1 • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • j III 1 Eko nakupovalna izkušnja v srcu Vrhnike, Eko s Srcem September je v naše mesto pripeljal novo darilo, ekološko trgovino Ekošara, ki jo lahko obiščemo v Hiši hrane na Tržaški cesti 3a. Velik, svetel, eleganten prostor nam ponuja možnost široke izbire preverjeno ekoloških ter kakovostnih dobrin za zdrav življenski slog, dobro počutje ob samem nakupovanju in poštene cene. Ekošara vrača okuse skozi strokovni izbor prave, čiste hrane, sveže, sušene ter predelane, naprav za zdravje ter dnevno novosti, ki preprosto zdravo plemenitijo naše bivanje ... Ko vstopite v trgovino, imate možnost povsem intuitivnega nakupa, naj vaše telo samo odloča kaj bi radi jedli, seveda pa imate možnost svetovanja in pomoč pri izbiri primernih izdelkov glede na vaše potrebe. Sedaj še lažje in bolj celostno zaživimo povsem eko bivanjski stil, prijazen tako našem telesu kot našem planetu. Prišli so časi, ko moramo s hrano in njenim izborom ravnati preudarno, saj nas večina že čuti posledice prehrambene industrije na svojem zdravju kot tudi našem okolju. Srce Vrhnike sedaj biva svoj Eko utrip. Trgovina je zabavna, zanimiva, poučna, kmalu tudi eko izobraževalna, saj bo gostila redne predstavitve naprav za zdravje in mini delavnice ustvari si eko trend sam. Prva misel ob izrazu ekološko je spodbuda, da vsak dan lahko kaj več storimo zase in naše okolje. Življenje, ko lahko poslušamo svoje telo in si privoščimo le najboljše, je prava izbira in na voljo vsem. Tam, kjer jo potrebujemo, v srcu Vrhnike. AM Kako do organskega sadnega drevja in vinske trte? Večina sadja, ki ga kupujemo, je pridelanega s pomočjo pesticidov, različnih nevarnih škropiv in intenzivnega gnojenja z mineralnimi gnojili. Takšen način proizvajalcem zagotavlja velik pridelek s čim večjimi donosi na površino, dobiček in konkurenčnost. Na drugi strani uporabnikom prinaša na pogled zdrave in bujne plodove, ko pa se poglobimo v njihovo v vsebino in namen, pa veliko nevarnost za naše zdravje. Takšni svetleči in vabljivi plodovi so bili 10- do 20-krat poškropljeni s različnimi škropivi. Vse več ljudi se odloča, da doma ali v okolici zasadi nekaj domačih sadnih dreves, iz katerih bodo lahko pobirali zdrav pridelek, ki ga lahko vzgojimo na enostaven organski način. Ob sajenju je treba izkopati dovolj veliko sadilno jamo, nekje pol metra v globino, in pri tem dodati kakovostno organsko zemljo in organsko gnojilo za dobro začetno rast ter ukoreninjanje sadike. Sadike sadnega drevja in vinske trte potrebujejo dobro začetno temeljno gnojenje, saj večino hranil vgradijo na zalogo za dobro kasnejšo rast. Izbiramo izključno organska gnojila z večjo vsebnostjo organskega fosforja in kalija, ki sta ključni hranili za dobro začetno rast vsake sadne rastline. Gnojila, ki vsebujemo naravne alge, še dodatno omogočajo boljšo dostopnost hranil drevesu. Ne pozabimo na voluharja, ki ima zelo rad korenine sadnega drevja in vinske trte, še posebno v jeseni, ko mu primanjkuje druge hrane. Voluharju na srečo ne ustrezajo določene snovi oz. vonji in se jih na daleč izognejo. Takšna povsem naravna in neškodljiva snov je ricinusovo olje, ki ga vsebuje novejši izdelki za odvračanje voluharjev in krtov. Bistvo organskega načina vzgoje rastlin je, da ne uporabljamo agrokemikalij in mineralnih gnojil, temveč poiščemo naravne rešitve - organski izbor za rastline in naravno lekarno za rastline. Ob pravilnem gnojenju in krepitvi rastlin lahko sami pridelamo varen, zdrav domač pridelek. Marko Hočevar, univ. dipl. inž. agr Zadnji dnevi za prijave na obvezno usposabljanje za ekološke kmetije Prav vsi ekološki kmetje, ki so se vpisali v ukrep ekološko kmetijstvo v okviru PRP, morajo letos opraviti obvezno šesturno usposabljanje. Letos ta usposabljanja izvaja Inštitut za trajnostni razvoj s partnerjem FKBV, potekajo pa na 41 lokacijah po vsej državi. Udeležba je pogoj za prejem plačil za EK, zato na ITR kmete pozivajo, naj se nemudoma prijavijo na najbližjo lokacijo, saj se dnevi za prijavo oziroma možnosti iztekajo. V osrednjeslovenski regiji je bilo prvo usposabljanje 24. septembra v Litiji, nato 30. septembra v Kamniku, 3. oktobra na Dobrovi pri Ljubljani in 12. oktobra v kraju Videm - Dobrepolje. V bližini, v gorenjski regiji, so predavanja tudi v Naklem in Škofji Loki. Udeležba je za zavezance brezplačna, samih usposabljanj pa se lahko udeležijo izključno zavezanci oziroma člani njihovega gospodinjstva, ki se ukvarjajo s kmetovanjem. Na usposabljanjih bodo izvedeli veliko novosti in koristnih informacij o samem izvajanju ekološkega kmetijstva kot ukrepa v Programu razvoja podeželja, spoznali bodo posebnosti trženja ekoloških živil ter kakšna je povezava med varovanjem tal, vode in podnebja ter uspešnim gospodarjenjem oziroma ekonomiko ekološke kmetije. Ekološki kmetije, ki so zavezanci za ta usposabljanja, so vabila in program za prijavo sicer prejeli po pošti konec avgusta. Prijavijo se lahko po e-pošti na info@itr.si, po telefonu na 01 4397 460 ali 051 368 890 ali pa prek spletne strani www.itr.si, kjer najdejo tudi vse lokacije in termine. Na ITR opozarjajo tudi, da je predhodna prijava na usposabljanje obvezna. Za vas smo pripravili veliko izbiro mačeh, jesenskih res in drugih trajnic, primernih za ureditev vaših gred in grobov. Na voljo vam je tudi dobra zemlja in okrasni pesek. V naši drevesnici si oglejte veliko izbiro naših • I V • • I • • V I • I I grmovnic, dreves, živih mej in se veliko drugega. OBIŠČITE NAS: Vrtnarija Pr'Primc, Vrhnika in drevesnica Frtica, Drenov grič V jesenskem času bomo imeli prodajo tudi na vrhniški tržnici! j/* mačehe od 0,3* VjlaljeXi Simon Hlebec s.p. Ob potoku 20, Vrhnika 041 624 817, 031 624 817 NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 43 28. september 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani NAŠ ČASOPIS 43 Naše zdravie • Naše zdravie • Naše zdravie • Naše zdravie • Naše zdravie • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje za zdravje na voljo tudi na Centru za socialno delo, na Karitas in Rdečemu križu. Mreža partnerjev, ki poskušajo opolnomočiti in ozavestiti prebivalstvo o pomenu zdravja, se vsak dan veča. Uspešno sodelujemo tudi z različnimi društvi (društva upokojencev, društva podeželskih žena ...). S projektom Skupaj za zdravje poskušamo in želimo pristopiti bližje vsem občanom, še posebno ranljivim in tako zmanjšati neenakost v zdravju. Za vse podrobnosti in informacije smo vam na voljo v Centru za krepitev zdravja v času uradnih ur, in sicer vsak ponedeljek od 14.30 do 16.30 ter četrtek od 8. do 10. ure osebno ali vsak dan na tel. št. 01/755 51 57. Lahko nam tudi pišete na ckz@zd-vrhnika.si. Zdravstveni dom Vrhnika Jerneja Filipič, dipl. m. s. Zdravstveni dom Vrhnika občanom na voljo z odprtimi vrati za zdravje Odprta vrata za zdravje so namenjena informiranju in ozaveščanju prebivalstva in posameznika pri vzdrževanju zdravega življenjskega sloga oziroma pri samooskrbi kroničnih bolezni. Na voljo smo vam na naslednjih lokacijah: na Centru za socialno delo 7. 10., 4. 11., 3. 12. 2015 od 8. do 10. ure, na Karitasu 12. 10., 9. 11., 14. 12. 2015 od 9. do 11. ure, na Rdečem križu 6. 10., 3. 11., 1. 12. 2015 od 7.30 do 9.30. Za vse informacije se obrnite na navedene ustanove ali pa pokličite 01/755 51 57 (Center za krepitev zdravja) ali pišite ckz@zd-vrhnika.si. Zdravstveni dom Vrhnika Za vse, ki vam je mar vaše zdravje in zdravje vaših bližnjih Zdravstveni dom Vrhnika sodeluje v projektu Skupaj za zdravje, ki ga vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje. Cilj programa je povabiti in vključiti čim več prebivalcev, da sami dejavno poskrbijo za svoje zdravje, ZD pa jim pri tem pomaga. V ta namen patronažna služba ZD Vrhnika med drugim organizira posvetovalnice, ki bodo predvidoma vsak teden po eno uro v vsaki krajevni skupnosti oziroma na za to določenih mestih. V posvetovalnico ste vabljeni vsi, ki imate kakršna koli vprašanja, ki zadevajo vaše zdravje ali zdravje vaših svojcev. Patronažna medicinska sestra vam bo poskušala na vprašanja odgovoriti oziroma vas bo napotila k ustreznemu strokovnjaku, ki vam bo lahko pomagal. V posvetovalnico pridite, če si želite izmeriti krvni tlak, krvni sladkor, potrebujete pojasnila glede jemanja zdravil, ne zmorete razrešiti težav, ki so povezana z nasiljem ali alkoholizmom, če želite kaj več izvedeti o zdravi prehrani, sladkorni bolezni, holesterolu, vabljenju v program Zora, Dora, Svit itn. Predstavili vam bomo tudi preventivne dejavnosti ZD, v katere se lahko vključite in tako naredite nekaj dobrega zase. Ob dovolj velikem številu udeležencev bomo organizirali predavanja in delavnice na teme, ki jih bomo izbrali mi oziroma si jih boste želeli vi. Vsebino posvetovalnice bomo prilagajali vašim željam in potrebam, zato bomo veseli tudi vaših mnenj, pobud in predlogov, ki jih lahko posredujete posvetovalnici ali pa na e-naslov patronaza@zd-vrhnika.si Delovni čas posvetovalnic bo objavljen na in-ternetni strani ZD Vrhnika in na oglasnih mestih v vaši KS. Patronažne medicinska sestre ZD Vrhnika vas z veseljem pričakujemo v posvetovalnicah. Lepo vabljeni. v Se vedno sprejemamo nove pacientke v dispanzerju za ženske Še vedno sprejemamo nove pacientke v dispanzerju za ženske v Zdravstvenem domu Vrhnika, katerega nosilka je Lucija Sorč, dr. med., spec. ginekologije in porodništva. Za več informacij nam lahko pišete po elektronski pošti: narocanje.ginekologija@zd-vrhnika.si ali nas pokličete na telefonsko številko: 01 7555 140 v času: ponedeljek : od 7.30 do 14.00 torek : od 16.00 do 19.30 četrtek: od 9.00 do 15.30 Veseli bomo vašega obiska. Center za krepitev zdravja Pridružite se aktivnim in uživajte T V ZD Vrhnika smo po novem konceptu vzpostavili Center za krepitev zdravja. Poslanstvo Centra za krepitev zdravja je usmerjeno k zmanjšanju ogroženosti posameznika za kronične nenalezljive bolezni ter zmanjšanje obolevnosti, invalidnosti in zgodnje umrljivosti zaradi kroničnih nenalezljivih bolezni, zmanjšanje bioloških in vedenjskih dejavnikov tveganja ter izboljšanje duševnega zdravja. Zdravstveno bolj ogroženim odraslim osebam in kroničnim bolnikom nudimo Program za krepitev zdravja na področju zdrave prehrane, telesne dejavnosti za krepitev zdravja, zdravega hujšanja, opuščanja kajenja, zmanjšanja čezmernega pitja alkohola, spoprijemanje z depresijo in anksioznostjo, obvladovaje stresa, življenja s sladkorno boleznijo ter izboljšanja telesne zmožnosti. Vzpostavili smo mrežo partnerjev iz lokalnega okolja v vseh treh občinah (Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer). Tako smo z Odprtimi vrati v zdravju! Pod Hruševco 48 c, Vrhnika 10 % popust na hlače IKupon je veljaven od 28.9.2015 do 31.10.2015 in ga predložite na blagajni skupaj z izbranim izdelkom. I Zdravstveni dom Vrhnika aktivno sodeluje pri vzpostavitvi prenovljenih preventivnih programov v projektu Za boljše zdravje in zmanjšanje neenakosti v zdravju - Skupaj za zdravje, ki ga v okviru programa norveškega finančnega mehanizma vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje. VW Servis Turšič SERVIS VULKANIZERSTVO Jagrova cesta 2, Vrhnika, tel.: 01/7505-117 mobi: 031 410 660 - prosti servis vozil VW SEAT, ŠKODA in AUDI - priprava vozila za tehnični pregled - testiranje zavor in amortizerjev - zavorni servis menjava amortizerjev - menjava olja in filtrov na vseh vrstah vozil - vulkanizerske storitve na osebnih vozilih Delovni čas od 7. do 11. ure in od 13. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. SONČNI STUDIO B. J. Pod Hruševco 48 c, Vrhnika 10% popust na sončenje v solariju Kupon je veljaven od 28.9.2015 do 31.10.2015 in ga predložite na blagajni skupaj z izbranim izdelkom. Ne velja za bone. ¡¡$£0 vodoodporne j 11 rti; POLIGON LOGATEC Tečaji varne vožnje za voznike začetnike in izbris kazenskih točk s kuponom pri izvajanju varne vožnje darilo - denarnica Skipper www.varnavoznja.eu info@varnavoznja.eu • 051 223 161 • 041 527 650 Kupon je veljaven od 31.8.2015 do 30.9.2015 in ga predložite na blagajni skupaj z izbranim jzdelkom /flB^ Na izbrane dneve vam nudimo 20 % popust n j vse jakne in bunde v trgovini Blagomix na Vrhniki. | jakne, bunde sobota 10.10., petek 16.10., petek 30.10. i NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 44 ^ m§ ČASOPIS Skupne strani ...... 28 sep,ember 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Naše zdravie • Naše zdravie • Naše zdravie • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje AMBULANTA ZA KRCNE ŽILE IN ŽILNO KIRURGIJO Dr. Matej Makovec, specialist kirurgije Opravljamo preglede bolnikov s krčnimi žilami, drobnimi žilicami, dolgotrajnimi ranami, bolečinami v nogah ter ultrazvočne preglede. Bolniki, ki potrebujejo operacijo, se lahko naročijo na lasersko operacijo in druge sodobne načine zdravljenja. Za nadaljnje informacije lahko pokličete na telefonsko številko 031-881-745. PREDAVANJE S PREVENTIVNIM PREGLEDOM PROSTATE Primož Rus, dr. med., spec. spl. med., druž. medicine Žal ugotavljamo, da pojav raka prostate v Sloveniji bolj narašča kot pojavnost preostalih vrst raka pri moških. Rak na prostati je dolgo pritajena bolezen, zato ne dovolite, da bolezen napreduje predaleč, odkrijte jo pravočasno in jo ustavite. Za nadaljnje informacije lahko pokličete na telefonsko številko 031-881-745. ULTRAZVOČNA DIAGNOSTIKA Prim. Anton Kenig, dr. med., specialist pedia-ter in specialist radiolog Ultrazvok trebušnih organov (jetra, trebušna slinavka, ledvice, vranica), sečnega mehurja, prostate in testisov, ščitnice ter vse druge vr- ste ultrazvočnih preiskav - rama, koleno ... Saša Staparski Dobravec, dr. med., specialistka radiologinja Ultrazvok vratnih žil, trebušnih organov (jetra, trebušna slinavka, ledvice, vranica), sečnega mehurja, prostate, testisov in ščitnice. ULTRAZVOK KOLKOV NOVOROJENČKOV Doc. dr. Rina Rus, specialistka pediatrinja Za zgodnje odkrivanje nepravilnosti v razvoju kolka je zelo pomemben UZ-pregled kolkov, v najzgodnejšem obdobju po rojstvu otroka. Tako lahko odkrijemo morebitne nepravilnosti in preprečimo kasnejše težave otroka pri hoji in vseh aktivnostih od takrat, ko shodi, napre. Preiskavo se v večini primerov opravi do tretjega meseca starosti. Najnovejša priporočila so, da bi morali imeti vsi otroci opravljen UZ kolkov med šestim in osmim tednom starosti. Preiskava je povsem neboleča in neinvazivna. Ultrazvočno preiskavo opravimo z ustrezno UZ-sondo. KARDIOLOŠKA DEJAVNOST Marko Hudnik, dr. med., specialist kardiolog Poleg kardioloških pregledov in snemanja EKG, opravljamo tudi ultrazvočni pregled srca (eho-kardiografija). Preiskava je neboleča in varna za preiskovanca in zdravnika. Potrebna je skoraj Tečaj prve pomoči za bodoče voznike motornih vozil Vabimo vas na tečaj in izpit iz prve pomoči za voznike motornih vozil. Tečaje organiziramo enkrat mesečno, po potrebi tudi večkrat, nudimo brezplačno izposojo literature. Prijave sprejemamo vsak dan od 8. do 14. ure v pisarni OZ RK Vrhnika, Poštna ulica 7B, na telefon 7502-447 ali na rk.vrhnika@siol.net Pomoč v obliki rabljenih oblačil Obveščamo vas, da je skladišče z rabljenimi oblačili odprto: VSAK TOREK: dopoldne od 9. do 11.30 ure VSAK PRVI IN DRUGI TOREK V MESECU popoldne od 16. do 18. ure. Lokacija skladišča je v kletnih prostorih več stanovanjske hiše na Poštni ulici 7A. Vsi, ki potrebujete pomoč v omenjeni obliki, vljudno vabljeni. Vabljeni tudi vsi tisti, ki bi oblačila, posteljnino, odeje, čevlje ... radi podarili. Podarjeno bomo sprejeli v času uradnih ur v skladišču oziroma v pisarni RK Vrhnika na Poštni ulici 7B, vsak dan v dopoldanskem času oz. po dogovoru, telefon: 7502-447. Prosimo, da podarite le uporabne stvari! Tečaj prve pomoči za gospodarske in negospodarske družbe Vsak delodajalec je na podlagi 20. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu ZVZD-1 (Ur. l. RS, št. 43/2011) in Pravilnika o organi" materialu in opremi za prvo pomoč na zaciji, delovnem mestu (Ur. l. RS, št. 136/2006) dolžan zagotoviti, da je v delovnem procesu v vsaki krajevno ločeni enoti in vsaki delovni izmeni prisoten vsaj en delavec, ki je usposobljen za izvajanje prve pomoči. Če iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za nastanek nezgod pri delu, mora delodajalec zagotoviti na vsakih dvajset delavcev delavca, usposobljenega za izvajanje prve pomoči. Tečaj se mora obnavljati vsakih pet let. Država je pooblastila Rdeči križ Slovenije kot edino organizacijo za izvajanje programa usposabljanja prve pomoči. Predavatelji so zdravniki in medicinske sestre, ki imajo potrjeno licenco za predavatelja RK. Udeleženec po opravljenem tečaju prejme potrdilo, s katerim izkazuje usposobljenost nudenja prve pomoči organom pregona in inšpekcijam. Za dodatne informacije oz. naročilo tečaja smo vam na voljo v pisarni RK Vrhnika, Poštna ulica 7B, vsak dan od 8. do 14. ure, ali na telefonsko številko 01-7502-447. Odprta vrata za zdravje V Zdravstvenem domu Vrhnika so vzpostavili Center za krepitev zdravja. S projektom SKUPAJ ZA ZDRAVJE želijo dostopiti bližje vsem občanom, še posebno ranljivim. Poslanstvo projekta je usmerjeno k zmanjšanju ogroženosti posameznika za kronične nalezljive bolezni ter zmanjšanje obolevnosti, invalidnosti in zgodnje umrljivosti zaradi kroničnih nalezljivih bolezni. Zdravstveno bolj ogroženim odraslim osebam in kroničnim bolnikom bodo nudili Program za krepitev zdravja na področju zdrave prehrane, telesne dejavnosti, zdravega hujšanja, opuščanja kajenja, zmanjšanja čezmernega pitja alkohola, spoprijemanja z depresijo in anksioznostjo, obvladovanje streesa, življenja s sladkorno boleznijo ter izboljšanja telesne zmožnosti. Vzpostavili so mrežo partnerjev iz lokalnega nivoja v vseh treh občinah (Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer). Tako bodo z ODPRTIMI VRATI ZA ZDRAVJE na voljo tudi na Rdečem križu Vrhnika, Poštna ulica 7b: - v torek, 6. 10. 2015 - v torek, 3. 11. 2015 - v torek, 1. 12. 2015 od 7.30 do 9.30. Vabljeni! OZ RK Vrhnika pri vseh srčnih obolenjih. Dr. Hudnik jo priporoča tudi športnikom, predvsem zaradi izključitve pomembne prirojene srčne napake, ki je pri veliki telesni aktivnosti lahko usodna. DERMATOLOGIJA Prof. dr. Tomaž Lunder, dr. med., specialist dermatovenerologije Na voljo je dermatološko svetovanje s področja vseh kožnih bolezni in alergij ter dermatosko-pija. GINEKOLOŠKA DEJAVNOST Robert Likar, dr. med., spec. ginekologije in porodništva - ginekološki pregled in vaginalni UZ - svetuje in odgovarja na vaša vprašanja v povezavi z: • načrtovanjem nosečnosti in morebitnih težav z zanositvijo, zdravljenjem neplodnosti • nudi pomoč pri vodenju nosečnosti in porodnim načrtom • možnosti lajšanja porodne bolečine • drugo mnenje glede ginekoloških težav, vrsti in možnosti operacij • razlagi različnih načinov operacij pri uhajanju urina, zdrsu rodil in drugih ginekoloških težavah. GINEKOLOŠKO IN ONKOLOŠKO SVETOVANJE Prim. mag. Vida Stržinar, dr. med., specialistka ginekologije, onkologinja Dr. Vida Stržinar - vam nudi: - ginekološko svetovanje s pregledom dojk - onkološko svetovanje. Ima dolgoletno prakso iz onkologije, zadnjih nekaj let je bila vodja specialističnih ambulant in triaže na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Je magistra onkoloških znanosti. Na vse omenjene specialistične preglede se lahko naročite vsak dan od 8. do 19. ure na telefonsko številko 031-881-745. studioR ARTERIOGRAFIJA Primož Rus, dr. med. spec. Začenjamo z relativno novo, neinvazivno, nebolečo meritvijo togosti arterijskega žilja. Namenjena je odkrivanju sprememb na malih arterijah in aorti. Za bolnike na zelo enostaven način lahko odkrijemo spremembe na arterijskem žilju, ki pokažejo, kdaj sta potrebna nadaljnja diagnostika in zdravljenje bolezni srca in ožilja, kot so arterijska hipertenzija, aterosklero-za, sladkorna bolezen, ki lahko pripeljejo do srčnega infarkta, možganske kapi ipd. Namenjena je vsem: zdravim ljudem med 30 in 70 letom pa tudi bolnikom z boleznimi srca in ožilja. Naročanje poteka osebno v ambulanti Stara cesta 4A na Vrhniki, po telefonu 01-7504-755 ali nae-naslov: ambulanta.dr.rus@gmail.com. V naši ordinaciji pomaga tudi dr. LJUBOMIRA PREBIL BOŽOVIČ, dr. med., spec. družinske medicine. STUDIO R, d. o. o. Zdravstveni center za preventivo, zdravstveno svetovanje in izobraževanje Primož Rus, dr. med. d. o. o. ZDRAVSTVENI CENTER ZA PREVENTIVO, ZDRAVSTVENO SVETOVANJE IN IZOBRAŽEVANJE Ultrazvočna X diagnostika — Kardiološka 4f dejavnost Dermatološka posvetovalnica Ginekološka dejavnost Pediatrična posvetovalnica Psihiatrična dejavnost specialistični zdravstveni pregledi in svetovanje - Ambulanta družinske medicine - Referenčna ambulanta - Ultrazvočna diagnostika - Specialistični pregledi Vse informacije dobite na spodnjih telefonih ali na spletnem naslovu: StudioR d.o.o. SK Stara cesta 4 a 1360 Vrhnika 01/7504755 031/881745 ambulanta.dr.rus@gmail.com NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 45 28. september 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto NAŠ ČASOPIS 45 Dobrodelni koncert za pomoč sokrajanom V soboto, 17.10. ob 19.00, vas Lions klub Vrhnika Notranjska in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika vabita v veliko dvorano Cankarjevega doma, na dobrodelni koncert Z nakupom vstopnice boste pomagali socialno ogroženim iz Vrhnike in okolice. Big band Vrhnika kakor tudi Alenka Godec, Eva Hren, Pepel in kri ter drugi nastopajoči se bodo odpovedali honorarju in zbrana sredstva od prodaje vstopnic, pod okriljem Lions kluba Vrhnika Notranjska, namenili za nakup prehrambnih paketov za socialno ogrožene krajane. Lions klub Vrhnika Notranjska že od decembra 2014 aktivno sodeluje v projektu »Viški hrane«, ki ga organizira Zveza Lions klubov Slovenije. Za tako vrsto pomoči so se odločili, ker je stiska družin in posameznikov čedalje večja. S hrano neposredno pripomorejo k reševanju osnovnih LIONS KLUB VRHNIKA NOTRANJSKA IN ZAVOD IVANA CANKARJA ORGANIZIRATA Dobrodelni koncert i BIG BAND VRHNIKA Z GOSTI: ALENKA GODEC | EVA HREN PEPEL IN KRI | MIRAN, ANASTAZIJA IN GAL JUVAN KVINTET TROBIL NAUPORTUS SAXLADIES | ARNE RUS | MATIJA TERLEP PLESNA ŠOLA MOJCE HORVAT 17. OKTOBER 2015 OB 19.00 URI VELIKA DVORANA CD NA VRHNIKI Ifej It ZIC življenjskih potreb, saj izguba sposobnosti ali zagotavljanja preživetja velikokrat botruje tudi k izgubi človeškega dostojanstva. Pri tem sodelujejo še različne trgovinske verige, kjer člani kluba vsakodnevno prevzemajo viške hrane ter prostovoljci Območnega združenja Rdečega križa Vrhnika, ki hrano nato razdelijo pomoči potrebnim. Za skupni uspeh in namen dobrodelne akcije bodo za to priložnost nastopili vrhunski pevci, glasbeniki in plesalci ter sobotni večer »zaigrali« v dobrodelni noti. Cena vstopnice za odrasle je 10 EUR, za otroke, dijake in študente pa 5 EUR. Vstopnice bodo naprodaa od ponedeljka, 28.09.2015, v Turistično informacijskem centru (TIC) na Vrhniki, na spletni strani www.moje-karte.si in pol ure pred koncertom v Cankarjevem domu. Big band Vrhnika letos praznuje 20-letnico delovanja. Sedanji dirigent je Matjaž Lenarčič. Igrajo različno glasbo od slovenskih popevk, do funk-a, pop-a, swing-a in jazz-a. Alenka Godec je pevka, ki so ji blizu pop, jazz, soul, gospel. Nastopa z različnimi glasbenimi zasedbami, že od samega začetka pa tudi z Miranom Juvanom, ki je prav tako gost večera. Eva Hren je pevka in kitaristka. Nastopa z različnimi glasbenimi zasedbami. Do leta 2005 je bila članica ter-ceta Katrinas. Pepel in kri je ena najbolj znanih pop skupin, ki nepretrgoma deluje že desetletja. S hitom, Dan ljubezni, so daljnega leta 1975 nastopali na Evro-viziji. Družina Juvan je glasbena družina. Oče Miran je diplomirani trobentač, njegova ljubezen pa je klavir. Žena Anastazija je učiteljica violine, svoja čustva do glasbe pa izraža tudi s petjem. Sin Gal prosti čas najraje posveča igranju violine. Kvintet trobil Nauportus Zasedba se je na pobudo trobentača Blaža Kovača zbrala septembra 2011. Takrat so nastale tudi prve priredbe nekaterih znanih skladb. SaxLadies so mlade, simpatične sa-ksofonistke. Predstavile so se tudi na festivalu Helikon na Madžarskem, vseskozi pa nastopajo tudi na koncertih, razstavah, prireditvah. Arne Rus je star 9 let, nastopil je v oddaji Razred talentov, pod mentorstvom Alenke Godec. Matija Terlep je tri desetletja deloval kot poustvarjalec in raziskovalec Slovenske ljudske glasbe v ansamblu Trutamora Slovenica. Mojca Horvat velja za najbolj cenjeno koreografinjo za plesne zvrsti, kot so jazz, step, show dance. Njeni plesalci dosegajo številke uspehe in zasedajo prva mesta na različnih tekmovanjih. Vljudno vabljeni! Lions klub Vrhnika-Notranjska TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE OKTOBER V TMS TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE v Bistri pri Vrhniki Bistra 6, 1353 Borovnica, 01/750 66 70, www.tms.si, info@tms.si Odprto: od torka do petka: od 8.00 do 16.00, sobote: od 9.00 do 17.00, nedelje in prazniki: od 10.00 do 18.00, ponedeljki in 1. 11.: zaprto. Občasna razstava: Gorenje na dotik Razstava o kreativnosti industrije gospodinjskih aparatov, ki jih že več kot šestdeset let izdelujejo v Gorenju. Razstava je podaljšana do 4. 10. 2015. Občasna razstava: ANA In TEDDY: Medved v Sloveniji Razstava celovito predstavlja rjavega medveda in osvetljuje odnos do te naše največje zveri skozi čas. Razstava je na ogled do 3. 12. 2015. Stalne zbirke: gozdarska, lesarska, lovska, ribiška, elektro, tekstilna, kmetijska in prometna ter žitni mlin in kovačija na vodni pogon, rekonstruiran obrat furnirnice in žaga venecijanka; gozdna učna pot v gozdu nad Bistro; Tomos-razvojna dejavnost slovenske industrije motornih koles; mlinarstvo, kolarstvo, podkovsko kovaštvo, pekarstvo, tekstilije nekoč in danes. Spored prireditev: petek, 2. 10., ob 13.00: voden ogled muzejskih zbirk za upokojence sobota, 3. 10., ob 9.30: delavnica izdelovanja intarzije (obvezne predhodne prijave) nedelja, 4. 10., ob 15.00: voden ogled tekstilnega oddelka z vodjo oddelka Milojko Čepon od torka, 6. 10., do petka, 9. 10., ob 14.00: prikaz stavljenja črk (v okviru prireditev Z igro do dediščine) sobota, 10. 10., ob 11.00: brezplačen voden ogled za slepe in slabovidne (obvezne prijave do četrtka, 8. 10.) nedelja, 11. 10., ob 11.00: odkrivanje muzejskih zbirk (v okviru prireditev Z igro do dediščine) nedelja, 11. 10., ob 14.00: Ukročena elektrika, predstavitev poizkusov Nikole Tesle nedelja, 11. 10., ob 15.00: Newton, od alkimije do znanosti, poljudno predavanje Vojka Kovačiča (društvo Nova Akropola) od torka, 13. 10., do petka, 16. 10., od 9.00 do 13.00 in v nedeljo, 18. 10., od 11.00 do 18.00: Dnevi fizike Mladim želimo na zanimiv in praktičen način približali osnovno naravoslovno vedo, predvsem s pomočjo zanimivih in poučnih eksperimentov, ki jih predstavljajo študentje sodelujočih institucij. V času, ko bodo potekali Dnevi fizike, bodo na ogled tudi originalni hologrami, ki so jih v sredini sedemdeset let izdelali v Iskri, Centru za elektrooptiko, in jih je muzej pred nedavnim prevzel v svoje zbirke. sobota, 24. 10., ob 9.30: delavnica peke kruha v krušni peči (obvezne predhodne prijave) nedelja, 25.10., od 15.00 do 18.00: prikaz ročne izdelave zobotrebcev Nedeljske prireditve si lahko ogledate z nakupom muzejske vstopnice, sobotne delavnice so plačljive. Na delavnice se prijavite prek telefona, 01/750 66 72, 031/583 461, ali elektronske pošte programi@tms.si. TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE - MUZEJ POŠTE IN TELEKOMUNIKACIJ Polhov Gradec 61, telefon: 01/364 00 83, www.tms.si, muzejpt@tms.si Stalne zbirke: (Tele)komunikacije nekoč, danes, jutri!, Zgodovina pošte, Zgodovina telekomunikacij, Krajevni muzej in predstavitev zgodovine Polhograjske graščine. Odprto: od torka do petka, nedelje in prazniki od 10.00 do 17.00 (vstop do 16.00) Spored prireditev: petki ob 13.00: voden ogled za upokojence (znižana vstopnica za upokojence) nedelja, 4. 10., ob 15.00: mesečno vodstvo po muzejskih zbirkah petek, 9. 10., od 10.00: svetovni dan pošte (vstop prost, ob 13.00 in 15.00 voden ogled zbirk) nedelja, 11. 10., od 10.00: Z igro do dediščine (ob 10.00 voden ogled za družine, Dotakni se!, ob 11.00 delavnica izdelovanja štampiljke) od torka, 27. 10., do petka, 30. 10., od 10.00 do 13.00: počitniške delavnice za otroke (izdelovanje poštne kape, poštnega roga in štampiljk, barvanje pobarvank). Prijave niso potrebne. Vodenim ogledom se lahko pridružite z nakupom muzejske vstopnice. NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 46 46 NAŠ ČASOPIS Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto 28. september 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si r a Razstave v Cankarjevem domu na Vrhniki Do 11. oktobra 2015 bo v Galeriji na ogled dokumentarna razstava 60 let Zveze kulturnih društev Vrhnika, ki smo jo pripravili skupaj z Muzejskim društvom Vrhnika in Zvezo kulturnih društev Vrhnika. Do 8. novembra 2015 bo v Avli razstava KORAK ZA KORAKOM 2. Dela so nastala na tečaju risanja in slikanja, ki ga vodi Vasja Stojanovski. V torek, 13. oktobra 2015, ob 18. uri Vas vljudno vabimo na odprtje dokumentarne razstave: HIŠE SE SPREMINJAJO, SLEDOVI OSTAJAJO; PODLIPA, ki smo jo ob 750-letnici prve omembe kraja pripravili skupaj s Polono Zalokar in z Muzejskim društvom Vrhnika. Razstava bo odprta do 8. novembra 2015. Vse razstave si je mogoče ogledati od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure in ob drugih prireditvah v Cankarjevem domu na Vrhniki. Vabljeni! Zavod Ivana Cankarja Vrhnika Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Gledališki abonma 2014/15 in za IZVEN Cankarjev dom Vrhnika izjemoma v TOREK, 29. septembra 2015, ob 19.30: predstava iz lanske abonmajske sezone Yasmina Reza ART Komedija, prva slovenska uprizoritev Režija: Žarko Petan Igrajo: Marc: Aleš Valič Serge: Jernej Šugman Yvan: Bojan Emeršič Francoska pisateljica Yasmina Reza je zvezda na evropskem gledališkem nebu. Svojo kariero je začela kot igralka, nadaljevala kot scenaristka in avtorica priredb proze za gledališče. Kaj je tisto, kar je iz navidez nepretenci-ozne igre naredilo uspešnico, ki jo primerjajo z igrami legendarnih avtorjev, kot je npr. Neil Simon? Njena zgodba je preprosta in govori o treh prijateljih, ki živijo ustaljeno, bolj ali manj uspešno življenje. Ko pa eden od njih kupi drago, a nekoliko nenavadno umetniško delo, se prijateljstvo nevarno zamaje ... Predstava traja uro in 35 minut in nima odmora. Vljudno vabljeni! Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Gledališki abonma 2015/16 in za IZVEN Cankarjev dom Vrhnika izjemoma v TOREK, 20. oktobra 2015, ob 19.30. uri; S!awomir Mrožek POLICAJI (Policjanci) Absurdna komedija SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Premiera 18. oktobra 2014 Režija in scenografija: Jernej Kobal Igrajo: Policijski načelnik: Branko Završan, Jetnik, bivši zarotnik, pozneje adjutant: Ta-rek Rashid,_Policijski narednik provokator: Aljoša Koltak, Žena narednika provokator-ja: Tanja Potočnik, General: Bojan Umek/ Andrej Murenc, Policaj: Damjan M. Trbovc Igra Policaji govori o izjemni učinkovitosti policije, ki je zatrla vsako nestri-njanje z oblastjo, kar je povzročilo, da v državi ni niti enega zapornika ali upornika več. Funkcija in posledično obstoj policajev se znajdeta v nevarnosti. Policaji so prisiljeni sami ustvariti nasprotnike oblasti, ker brez njih ne morejo obstajati. Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Otroški abonma 11. šola 2015/16 in za IZVEN Cankarjev dom Vrhnika SOBOTA, 17. oktober 2015, ob 11. uri Svetlana Makarovič PEKARNA MIŠMAŠ Lutkovna predstava MINI TEATER LJUBLJANA Režija: Robert Waltl Igrajo: Violeta Tomič, Jose, Tadej Pišek Ali veste, kako dobri pek Mišmaš peče kruh in kaj je skrivnost pekarne, ki slovi po vseh sosednjih vaseh? Zgodba Sve-tlane Makarovič o dobroti skromnega peka Mišmaša, ki revnim in otrokom daje kruh tudi zastonj, o zlobni in jezični Jedrt, ki hoče za vsako ceno izvedeti, kako Mišmašu uspe speči tako dober kruh, in ubogem mačku, ki ga Jedrt tako izkorišča, da se končno odloči ostati kar pri Mišmašu, je zaživela v še eni lutkovni uspešnici Mini teatra. Tečaj keramike Vabljeni na tečaj oblikovanja gline ter drugih keramičnih tehnik. Na tečaju boste izvedeli več o temeljnih načelih oblikovanja gline, kot so na primer: ščipanje (pinčing), grajenje s kačicam, grajenje z ploščami. Lotili se bomo tudi lončarskega vretena, izdelovanja mavčnega kalupa in tehnike sgraffito. Izvedeli boste več o različnih vrstah peke, in sicer od nevtralne oz. oksi-dacijske atmosfere do redukcijske peke. Vse skupaj pa bomo tudi praktično preizkusili. Na tečaju bodo na voljo vsi potrebni materiali in pripomočki: glina, glazure, mode-lirke, svinčniki, nožki, deske za sušenje, mavec ... Tečaj bo vodil industrijski in grafični oblikovalec Vasja Stojanovski z Vrhnike. Vasja se že kar nekaj časa intenzivno ukvarja z oblikovanjem gline in svoje znanje ter izkušnje uspešno prenaša tudi na udeležence mednarodne kolonije Vajkard, ki jo že osem let uspešno organizira Akademija za likovno umetnost in oblikovanje. Kot keramik že šesto leto razstavlja na gradu Snežnik. Naša srečanja bodo potekala vsak četrtek od 17. do 20. ure v prostorih Osnovne šole Ivana Cankarja (Lošca 1, 1360 Vrhnika). Začeli bomo 20. 10. 2015 in končali predvidoma 22. 12. 2015. Ob plačilu celotne vsote vam priznamo 10 % gotovinski popust, kar za 30-urni tečaj (deset obiskov) znaša 180 evrov. Članom Kluba vrhniških študentov priznamo še 30 % gotovinski popust, kar pomeni, da boste plačali le 140 evrov. Nudimo vam tudi možnost plačila tečaja v treh obrokih. Prijave in morebitna vprašanja pošljite na elektronski naslov: vasja.stojanovski@gmail.com ali telefonsko številko 031 761 488 (Vasja Stojanovski) Ker je število mest omejeno, pohitite z vpisom. Lep ustvarjalni pozdrav! Slovensko-dalmatinski večer Vrhnika - velika dvorana Cankarjevega doma, sobota 3. okt. 2015, ob 19. uri Citre so lep milozvočen slovenski instrument, privlačen in skrivnosten in ljudje mu vedno znova radi prisluhnejo. V Sloveniji so zelo priljubljene tudi dalmatinske pesmi. Zato vas vabimo na SLOVENSKO-DALMATINSKI VEČER, ki bo na Vrhniki v veliki dvorani Cankarjevega doma v soboto, 3. oktobra 2015, ob 19. uri. Nastopili bodo citrarka Tanja Zajc Zupan, Klapa Gallus in pevka Teja Saksida. Večer bo vodila Tanjina hči Ana. Nastopajoči obljubljajo čisto poseben večer. Mili zvoki citer se bodo zlili z dalmatinskim melosom, višek koncerta pa bo preplet citer, mandolin in čudovitega petja. Izvajalci bodo zaigrali in zapeli slovenske ljudske in narodno-za-bavne pesmi, slovenske popevke, dalmatinske pesmi in evergree- ne. Na primer: venček narodnih, Avsenikov venček, Morska pravljica, Prinesi mi rože, Moj dom, Ribič, ribič me je ujel, Larina pesem iz filma dr. Živago ... In dalmatinske pesmi, ki jih v izvirniku izvajajo najbolj znane klape, Tereza Ke-sovija, Severina .: Ne diraj moju ljubav, Da te mogu pismom zvati, Vila moja si ti, Oči boje lavande, Čiribiribela, Gardelin, Sunčane fontane, Moja poslednja i prva lju-bavi . Tanja in Ana bosta poslušalce popeljali v čudovito melodijo in besede iz filma Cvetje v jeseni. Po Sloveniji so koncerte odlično sprejeli, obiskovalci pa pravijo, da je to dogodek z odlično izbrano glasbo, ki se dotakne duše, razveseljuje srce in je lepo darilo ali presenečenje za drage osebe. Skratka, večer bo raznolik, nostal-gičen in nepozaben, zato vsi vljudno vabljeni. Vstopnice prodajajo TIC - turist. inf. center Vrhnika, Zavod Ivana Cankarja, mojekarte. si in nekatera društva v občini. Vljudno vabljeni! Tečaj risanja in slikanja Vabljeni na tečaj risanja in slikanja, primeren tako za začetnike kot tudi za malo bolj izkušene ustvarjalce. Posebej vabimo tiste, ki se pripravljate na sprejemne izpite za umetniške smeri srednjih šol in fakultet. Delo bo potekalo individualno, prilagojeno potrebam in razvoju posameznika. Preko osnov risarskih in slikarskih tehnik, se bomo dotaknili tudi zahtevnejših motivov, kot je na primer človeška figura in portret. Na samem tečaju boste izvedeli več o: poglavitnih risarskih tehnikah, osnovnih zakonitostih perspektive, prostorskih ključih, grajenju zahtevnejših organskih predmetov, barvnih študijah in barvnih zakonitostih. Na nadaljevalnem tečaju pa se bomo posvečali predvsem človeški figuri in portretu. Na tečaju bodo na voljo naslednji materiali in pripomočki: papir oz. karton, oglje oz. oglje v svinčniku, krede, radirke, gobice, krpice, fiksir, trda podlaga, slikarska stojala, osnovne barve (akril), vse za izdelavo grafike (visoki tisk). Tečaj bo vodil Vasja Stojanovski, ki je dokončal Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje in ima dolgoletne izkušnje na področju poučevanja risarskih, slikarskih in modelirnih tehnik. Naša srečanja bodo potekala vsak četrtek med 17. in 20. uro v prostorih Osnovne šole Ivana Cankarja (Lošca 1, 1360 Vrhnika). Začeli bomo 22.10.2015 in končali predvideno 14.1.2016. Kot zaključek tečaja pa bomo razstavili svoja dela v avli Cankarjevega doma na Vrhniki. Ob plačilu celotne vsote vam priznamo 10% gotovinski popust, kar za 48 urni (šolske ure) tečaj (12 obiskov) znaša 180 evrov. Članom Kluba vrhniških študentov priznamo še 30% gotovinski popust, kar pomeni, da boste plačali le 140 evrov. Nudimo vam tudi možnost plačila tečaja v treh obrokih. Prijave in morebitna vprašanja pošljite na elektronski naslov: vasja.stojanovski@gmail.com ali telefonsko številko 031 761 488 (Vasja Stojanovski) Ker je število mest omejeno, pohitite z vpisom. Lep ustvarjalni pozdrav In še krajše.... TEČAJ RISANJA IN SLIKANJA KDAJ: vsak četrtek med 17. in 20. uro; od 22.10.2015 do predvideno 14.1.2016 KJE: v prostorih Osnovne šole Ivana Cankarja (Lošca 1, 1360 Vrhnika) KDO: Vabljeni vsi, ki se želite naučiti risati oziroma slikati ali zgolj izpopolniti svoje znanje. Več informacij o plačilu in prijave na: vasja.stojanovski@ gmail.com ali telefonsko številko 031 761 488 (Vasja Stoja-novski) S prijavami pohitite, ker je število mest omejeno! NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 47 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto MAŠ ČASOPIS 47 Do 11. 10. 2015. Vstop prost. ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV VRHNIKA MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA 60 LET ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV VRHNIKA Dokumentarna razstava Do 8. 11. 2015. Vstop prost. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KORAK ZA KORAKOM 2 Razstava del, nastalih na tečaju risanja in slikanja, ki ga vodi Vasja Stojanovski. Izjemoma TOREK, 29. 9. 2015, ob 19.30. Vstopnina: 15 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GLEDALIŠKI ABONMA 2014/15 in IZVEN Slovensko narodno gledališče Drama Yasmina Reza ART Komedija, krstna uprizoritev SREDA, 30. 9. 2015, ob 20. uri. (93 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA 45 LET Drama, 15 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 2. 10. 2015, ob 19. uri. Vstop prost. ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA 60 LET ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV VRHNIKA Proslava Režija: Jože Valentič SOBOTA, 3. 10. 2015, ob 19. uri. Vstopnina: 14 €. TZZ, d. o. o. SLOVENSKO-DALMATINSKI VEČER s citrarko Tanjo Zajc Zupan in gosti: pevka Teja Saksida, klapa Gallus in voditeljica Ana Zupan. Koncert Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki. NEDELJA, 4. 10. 2015, ob 15. uri. (80 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA MUMIN NA AZURNI OBALI ART film; družinska animirana sinhronizirana komedija, 4+ Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 4. 10. 2015, ob 17. uri. (124 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA JURSKI SVET Akcijska znanstvenofantastična pustolovščina, 13 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 4. 10. 2015, ob 20. uri. (121 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA POBESNELI MAX; CESTA BESA Akcijski pustolovski triler, 15 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 6. 10. 2015, ob 20. uri. (112 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA DEŽELA TUJCEV ART film; misteriozna drama, 15 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 8. 10. 2015, ob 20. uri. (99 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA NORE POČITNICE; NOVA GENERACIJA Komedija, 15 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 11. 10. 2015, ob 17. uri. (83 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA ZMAJČEK KOKOS ART film; družinska animirana sinhronizirana pustolovščina, 5 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 11. 10. 2015, ob 20. uri. (83 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA IDILA ART slovenski film; grozljivka,15 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 13. 10. 2015, ob 18. uri. Vstop prost. MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA HIŠE SE SPREMINJAJO, SLEDOVI OSTAJAJO; PODLIPA Dokumentarna razstava ob 750-letnici prve omembe Podlipe bo na ogled do 8. novembra 2015. ČETRTEK, 15. 10. 2015, ob 20. uri. (80 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA IDA ART film, drama, 15 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 16. 10. 2015, ob 20. uri. Vstopnina: 10 €, otroci: 5 €. Gratis zgoščenke SIMONA ČERNETIČ NEDALEČ STRAN Koncert ob izidu tretje avtorske plošče Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 17. 10. 2015, ob 11. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA OTROŠKI ABONMA 11. ŠOLA IN IZVEN Mini teater Ljubljana Svetlana Makarovič PEKARNA MIŠMAŠ Lutkovna predstava Režija: Robert Waltl SOBOTA, 17. 10. 2015, ob 19. uri. Vstopnina: 10 €, otroci, dijaki, študenti: 5€. LIONS KLUB VRHNIKA NOTRANJSKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA DOBRODELNI KONCERT Big Band Vrhnika, Alenka Godec, Eva Hren, Pepel in kri, Miran, Anastazija in Gal Juvan, Kvintet trobil Nauportus, SaxLadies, Arne Rus, Plesna šola Mojce Horvat Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 18. 10. 2015, ob 17. uri. (102 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA VRVEŽ V MOJI GLAVI Družinska animirana sinhronizirana komedija, 5 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 18. 10. 2015, ob 20. uri. (124 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA POSTALI BOMO PRVAKI SVETA ART film; športna komična drama, 15 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Izjemoma TOREK, 20. 10. 2015, ob 19.30. Vstopnina: 15 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GLEDALIŠKI ABONMA in IZVEN Slovensko ljudsko gledališče Celje Slawomir Mrožek POLICAJI Absurdna komedija ČETRTEK, 22. 10. 2015, ob 20. uri. (98 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA KOSEC ART film; drama, 15 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 23. 10. 2015, ob 20. uri. (126 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA TERMINATOR; GENIYSIS Akcijski znanstvenofantastični spektakel, 15 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 24. 10. 2015, ob 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA HOTEL TRANSILVANIJA 2 Animirana družinska komedija, 5 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 24. 10. 2015, ob 20. uri. (93 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA HILJADARKA ART flim; drama, 15 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 25. 10. 2015, ob 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA HOTEL TRANSILVANIJA 2 Animirana družinska komedija, 5 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 25. 10. 2015, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA JENNY SE POROČI Romantična drama, 15 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PONEDELJEK, 26. 10. 2015, ob 17. uri. (84 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA UTRIP LJUBEZNI ART film; slovenski mladinski, 13 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 27. 10. 2015, ob 17. uri. (80 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA LEGENDA O SARILI ART film; animirana sinhronizirana družinska pustolovščina, 5 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 28. 10. 2015, ob 17. uri. (101 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA ZAKAJ (NI)SEM POHRUSTAL SVOJEGA OČETA ART film; animirana sinhronizirana komična pustolovščina, 5 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 29. 10. 2015, ob 17. uri. (100 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA NEVIDNI FANT ART film; mladinska fantazijska avantura, 9 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 29. 10. 2015, ob 20. uri. (107 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA FRANCOSKA SUITA ART film; vojna romantična drama, 15 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 30. 10. 2015, ob 17. uri. (66 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA MEDVED BAMSI IN MESTO TATOV ART film; animirani sinhronizirani družinski, 5 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 30. 10. 2015, ob 19. uri. (83 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA JULIJA IN ALFA ROMEO ART film; slovenska mladinska komedija, 12 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 31. 10. 2015, ob 17. uri. (83 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA ZVONČICA IN LEGENDA O NIKOLIZVERI Animirana sinhronizirana domišljijska pustolovščina, 5 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 31. 10. 2015, ob 20. uri. (94 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA OBISK Grozljivka, 15 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 1. 11. 2015, ob 17. uri. (83 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA ZVONČICA IN LEGENDA O NIKOLIZVERI Animirana sinhronizirana domišljijska pustolovščina, 5 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 1. 11. 2015, ob 17. uri. (116 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA DVOBOJ STOLETJA Biografska drama, 15 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Predprodaja vstopnic za prireditve Turistični informacijski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9 Tel.: 01 755 10 54, e-pošta: tic@zavod-cankar.si Ponedeljek — petek: od 8. do 18. ure Sobota: od 8. do 14. ure in pol ure pred predstavo na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika. Nakup vstopnic preko spleta: www.mojekarte.si. Dodatne informacije o prireditvah in morebitne spremembe: www.zavod-cankar.si, www.vrhnika.si Pridržujemo si pravico do spremembe programa. KINO VRHNIKA (art filmi - nižja cena, Kino kartica, nagradne igre) V oktobru smo za Vas v kinu Vrhnika pripravili pester filmski izbor. Za najmlajše smo pripravili kar sedem sinhroniziranih risanih uspešnic. Za malo starejše obiskovalce pa ne bo manjkalo akcijskih, komičnih, pustolovskih ter romantičnih filmskih poslastic. Podrobnejši spored si lahko ogledate na straneh kulture ali pa obiščete našo spletno stran www.kino-vrhnika. si ter postanete naš sledilec na naši Facebook strani www.face-book.com/kinovrhnika. Mesec oktober prinaša tudi nekatere novosti. Vse so pozitivne in naravnane k negovanju našega odnosa z obiskovalci. Odločili smo se, da bo cena vstopnice za art filme namesto zdajšnjih štirih evrov od oktobra znašala tri evre. S to odločitvijo poskušamo približati art filme širši množici ter pouda- riti pomembnost kakovostnega kinoprograma znotraj našega poslanstva. Art filmi bodo ustrezno označeni v naših glasilih (letaki, plakati, spletna stran ...) Razveselili bomo tudi z novo kino kartico (5+1), preko katere boste lahko ob zbranih petih žigih (žig pridobite ob vsaki kupljeni vstopnici) pridobili eno brezplačno vstopnico. Na kartici bo tudi polje za vnos vašega e-naslova, na katerega vam bomo poslali pomembna obvestila, največ dvakrat na mesec. Odprli bomo tudi možnost pridobitve brezplačne vstopnice skozi razne nagradne igre, ki bodo potekale na naši spletni strani in Facebook portalu. Veliko prijetnih ur v našem kinu vam želi Ekipa Kino Vrhnika. NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 48 48 NAS ČASOPIS Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto 28. september 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si VABLJENI NA PRIREDITVE V CANKARJEVI KNJIŽNICI VRHNIKA Posvetovalnica v lokalni skupnosti V sodelovanju z Zdravstvenim domom Vrhnika bomo v oktobru začeli s posvetovalnico, kjer bo prisotna patronažna medicinska sestra. V posvetovalnico ste vabljeni vsi, ki imate kakršna koli vprašanja, ki zadevaj vaše zdravje ali zdravje vaših svojcev. Patronažna medicinska sestra vam bo poskušala na vprašanja odgovoriti oziroma vas bo napotila k ustreznemu strokovnjaku. Izmerili vam bomo krvni tlak, krvni sladkor, utrip ... Vsak četrtek med 9.00 in 10.00. Začeli bomo v četrtek, 1. 10. 2015, ob 9.00 v računalniški učilnici Kemis. Pravljične urice - BOROVNICA S prihajajočimi hladnejšimi in krajšimi jesenskimi dnevi se v knjižnico vračajo pravljične urice. Vsi otroci (od četrtega leta naprej), ki uživate ob poslušanju dogodivščin pravljičnih junakov ter radi ustvarjate pisane risbice in druge izdelke, toplo vabljeni, da se nam pridružite vsak ponedeljek od 17.00 do 17.45 v prostorih knjižnice. Prvič se bomo srečali 5. oktobra. Pravljičarka Tina Korošec. Pravljične urice - PODLIPA Otroke od četrtega leta vabimo na potapljanje v svet pravljic in ustvarjanja. Pravljične urice bodo organizirane v sodelovanju s KS Podlipa - Smrečje v prostorih stare šole v Podlipi. Starši, otroke pripeljete vsak ponedeljek do 17.30 in se ponje vrnete med 18.15 in 18.30. Prijave in več informacij 031 652 247 (Katarina Kuz-mič Peternelj). Začeli bomo v ponedeljek, 5. oktobra 2015, ob 17.30. Pravljični pozdrav, Sonja Žakelj. Šola za bodoče starše Tečaj priprave na porod in starševstvo bo v oktobru v Grabeljškovi dvorani. Namenjen je vsem nosečnicam po 25. tednu nosečnosti. Pridružite se! Tečaj obsega šest predavanj. Začeli bomo 6.10. 2015. Več informacij o terminih in prijave na elektronskem naslovu: solazastarse@zd-vrhnika.si. Se vidimo oktobra. Petra Šest Pleško, dipl. m. s. Izobraževanje COBISS/OPAC Tudi letos bomo enkrat na mesec organizirali izobraževanje o sistemu COBISS/OPAC. Če vas zanima, kako iščemo in rezerviramo knjižno gradivo in kako je gradivo postavljeno v knjižnici, pridite 6. oktobra 2015 ob 18. uri v računalniško učilnico Kemis. Svetovalno središče na Vrhniki Brezplačno in zaupno informiranje in svetovanje odraslim pri odločitvah za izobraževanje in učenje v računalniški učilnici Kemis. Dodatne informacije in prijava na tel.: 01 510 22 70. Termini: sreda, 7. oktobra: 8.00 -11.00 ponedeljek, 12. oktobra: 15.00 -18.00 sreda, 21. oktobra: 8.00 -11.00 ponedeljek, 26. oktobra: 15.00 -18.0 Dodatne informacije in prijava na tel.: 01 510 22 70. Pravljične urice - VRHNIKA Tudi letos bodo za otroke, stare od 4 do 9 let, ure pravljic vsako sredo do aprila. Prvič se bomo dobili v sredo, 7. oktobra 2015, ob 17. uri v Cankarjevi hiški na mladinskem oddelku. Pravljičarka Zlatka Brezovar bo vas, otroci, popeljala v pravljični svet. Začetni in nadaljevalni tečaj angleščine Začetni ali nadaljevalni tečaj angleščine bo vodila gospa Tamara Merlini vsak četrtek; začetni od 15.45 do 17.15, nadaljevalni pa od 17.15 do 18.45. Prvič se bomo srečali v četrtek, 8.10. 2015, v računalniški učilnici Kemis. Cena posameznega tečaja je 20 € na mesec + 3 € za material. Predavateljico lahko pokličete po telefonu 031/732 740 ali pišete na elektronski naslov: tamara.merlini@ gmail.com. Prijave bo sprejemala do 6. 10. 2015. Predavanje KVŠ: S kolesom na jug črne celine »V začetku aprila 2010 sem poletel v kenijsko prestolnico Nairobi, kjer sem začel kolesarsko pot po Afriki. Skupaj sem prekolesaril 6117 km in se konec junija iz mesta Port Elizabeth v domovino vrnil z letalom.« Z nami bo delil svojo skušnjo Aleš Juvanc v četrtek, 8.10.2015, ob 18. uri v Grabeljškovi dvorani. Oddih s Kneippom Kratek pregled društva. Sprehod po dogajanjih skozi poletje nam bo predstavila predsednica društva Maja Artenjak. Srečanje bo v torek, 13.10.2015, ob 18.00 v Grabeljškovi dvorani. Predavanje Erike Brajnik: Delovanje notranjih organov Strokovnjakinja naturopatije Erika Brajnik bo predavala o delovanju notranjih organov v Grabeljškovi dvorani v sredo, 14.10. 2015, ob 18. uri. Predavanje je organizirano v sodelovanju z društvom Kneipp. Predstavitev KS Drenov Grič - Lesno Brdo V sodelovanju s Krajevno skupnostjo Drenov Grič - Lesno Brdo pripravljamo razstavo, s katero se bo krajevna skupnost predstavljala od 15. septembra do konca oktobra. Osrednji dogodek s koncertom njihovega domačega pevskega zbora bo v soboto, 17. 10. 2015, ob 11. uri dopoldan v Grabeljškovi dvorani. Začetni računalniški tečaj Začetni računalniški tečaj v okviru programa Simbioza šola organiziramo v sodelovanju z učenci OŠ Ivana Cankarja Vrhnika. Prvi termin bo od 19. do 23. oktobra 2015 od 15. do 17. ure v računalniški učilnici Kemis. Tečak je brezplačen in namenjen upokojencem ter brezposelnim. Prijave zbiramo osebno v knjižnici ali po telefonu 7553 114. Na voljo je deset računalnikov ter deset mest za tiste, ki imajo lastni prenosnik. Predavanje Bilke Baloh: Nam kemikalije sestavljajo jedilnik Pridružite se nam na predavanju Bilke Baloh s podnaslovom Hrana za zdravje, v sredo, 21.10.2015, ob 18.00 v Grabeljškovi dvorani. Grabeljškov večer si ljudje prosto izmenjujejo knjige. Knjigo vzamejo, jo zamenjajo s svojo, ki je ne potrebujejo več ali pa knjigobežnico uporabijo kot čitalnico in knjige v njej prebirajo v času, ki ga preživijo ob njej. Vrhnika, Cankarjevo mesto, je kraj, ki ima eno najlepših in najsodobnejših knjižnic v Sloveniji, ter mesto, ki je v stiku s časom na- Cankarjeva knjižnica Vrhnika in Združenje borcev za vrednote NOB Vrhnika prirejata spominski večer partizana Karla Grabeljška - Gabra. V kulturnem programu bodo sodelovali Tone Stanovnik, Smiljan Ogorevc, Matjaž Žirovnik, Mirjam Suhadolnik in učenci Glasbene šole Vrhnika v četrtek, 22. 10. 2015, ob 18.00 v Grabeljškovi dvorani. Nadaljevalni računalniški tečaj Ponovili bomo osnove začetnega tečaja in se podrobneje seznanili z nekaterimi področji. Tečaj bo potekal od 26. do 29. oktobra 2015 v računalniški učilnici Kemis od 8. do 10. ure dopoldan. Je brezplačen in namenjen upokojencem ter brezposelnim. Prijavite se lahko na elektronski naslov: knjiznica@ckv.si, tel.: 01 7553 114 ali osebno v knjižnici. Knjigobežnice tudi na Vrhniki Z razvojem digitalne kulture se je prenašanje idej in informacij preneslo na splet. Tam je prenos informacij mnogo lažji, hitrejši, vendar pogosto tudi manj poglobljen. To je spodbudilo zelo pomembno idejo: prosto dostopnost informacij. Ozaveščenost o pomenu hitrega prenosa idej tudi v oddaljene kraje in izobraževanje tudi zunaj institucij. Vseeno pa romantika branja knjig ostaja: nobena spletna stran, naj bo še tako lepo oblikovana, ne more nadomestiti branja knjige; fizičnega stika z dišečim papirjem starih knjig, slinjenja prsta ob obračanju listov, teže debelih del ruskih realistov in udobja ob večernem odmiku od zaslonov. Knjigobežnica je projekt, ki združuje obe ideji: po eni strani sledi želji po neomejenem širjenju idej, po drugi pa ohranja romantičnost branja knjig. Projekt se je začel v Veliki Britaniji in se od tam zaradi svoje simpatičnosti razširil po celotnem svetu, po zaslugi Nine Kožar tudi v Sloveniji. Ideja je preprosta: v javnem prostoru so postavljene lesene knjižne poličke v obliki hišice, prek katere prednih idej bralne kulture. Zato smo se v delovni skupini pod okriljem Cankarjeve knjižnice Vrhnika in Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika (Matevž Grošelj, Žiga Gruden, Zala Kurinčič, Žiga Menard, Romana Modrijan in Vesna Završnik) že v prvih dneh našega skupnega delovanja odločili, da je izvedba tega projekta prednostna. S pomočjo darovalcev smo izdelali hišice, dogovorili smo se z lastniki oz. upravljalci predvidenih prostorov in na koncu dostavili ali montirali več knjigobežnic. Nad odzivom darovalcev smo bili pozitivno presenečeni. Idejo so z veseljem podprli in darovali material za kar osemnajst knji-gobežnic. Mizarstvo Toni Prašnikar, s. p., in D omiles Mizarsko montažno podjetje, d. o. o., sta darovali lesene plošče in plošče Kerrock, K rili Izdelki iz pleksi stekla, d. o. o., pa lična vratca. Da vas knjigobežnice ne bi pričakale prazne, je Cankarjeva knjižnica Vrhnika darovala podarjene knjige. Knjigobežnic smo imeli dovolj, da smo jih lahko ponudili vsem krajevnim skupnostim in sosednjima občinama Log - Dragomer in Borovnica. Predstavniki krajevnih skupnosti in drugi upravljalci so se večinoma odzvali z navdušenjem in odobravanjem. Zataknilo se je le v samem centru mesta, kjer knjigobežnice nismo uspeli umestiti v javni prostor. Knjigobežnice sedaj stojijo v večini krajevnih skupnosti na prostorih, ki so jih izbrali sami. Upamo, da bo ideja zaživela in bo tudi s pomočjo knjigobežnic Vrhnika še bolj prijetna občina, v kateri vsak občan vpliva na prostor, kjer biva. Vabljeni k uporabi knjigobežnic! Zala Kurinčič Razstave v oktobru V oktobru si v prostorih Cankarjeve knjižnice lahko ogledate unikatne predpasnike Vesne Završnik, suho cvetje, ki so ga naredili v Društvu upokojencev Loški Potok, in predstavitev KS Drenov Grič - Lesno Brdo. Na mladinskem oddelku pa so razstavljeni mobili (likovni natečaj JSKD 2014). NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 49 28. september 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si v Sport in rekreacija NAŠ ČASOPIS 49 Poletni Vklop -najboljše poletno varstvo »Najboljše poletno varstvo« je bil le eden od mnogih pozitivnih komentarjev, ki smo jih bili deležni to poletje, ko smo med počitnicami ponovno organizirali Poletni vklop. Poskrbeli smo, da so otroci zopet uživali v številnih aktivnostih v dobri družbi animatorjev, novih in starih prijateljev ter drugih, ki so popestrili program. Poletni vklop - športne počitnice 2015 - je projekt, ki je postal odlična, za nekatere verjetno najboljša stvar, ki se vrhniškim otrokom zgodi med poletnimi počitnicami. V bistvu je ameriški nogomet, navijaški ples, se preizkusili v plezanju, taekwondoju in judu ter ves teden vadili gimnastiko in rokomet. Anima-torji so svoje znanje in zanimanje prenesli in na program uvrstili učenje hoje po gurtni, tekaške delavnice, odbojko, olimpijske igre, iskanje zlatega runa, otroško jogo, tečaj masaže, dneve eksperimentov, planinski tabor z učenjem taborjenja (postavljanje šotorov, kurjenje ognja, itd.), namenjen športu športnim aktivnostim, a smo letos program prepletli tudi s kulturo in otroke naučili marsičesa. Program je bil izredno bogat, saj so imeli otroci na izbiro ogromno aktivnosti. Letos smo povabili in prvič uspeli privabiti neverjetno število predvsem lokalnih športnih društev, ki so bila pripravljena predstaviti športne dejavnosti. Zelo smo jim hvaležni, saj so otroke ogromno naučili in nadvse popestrili program. Tako so letos otroci lahko prvič strokovno spoznali in igrali floorball, futsal, tečaj španščine, igre brez meja, arheološki izlet po Vrhniki in še veliko več. Povprečno je bilo na dan 108 otrok, kar je še več kot lani, ko so bili 104. Neustavljivo povečevanje števila udeležencev iz poletja poletje pomeni, da delamo kakovostno in da starši zaupajo projektu. Zahvaljujoč Zavodu Ivana Cankarja, Občini Vrhnika in Fundaciji za šport ter vsem drugim, ki so sodelovali, smo letošnje poletje spet lahko omogočili kakovosten program. Vsem se res lepo zahvaljujemo! P. S.: Komaj čakamo naslednje počitnice! Pridružite se nam lahko že med jesenskimi, ki bodo od 26. do 30. oktobra! ZIC, Lina Celarc in Daniel Cukjati 10. teniški pokal Naš časopis Na vrhniških teniških igriščih je od 9. septembra pa do 13. septembra potekal že deseti medobčinski teniški turnir za pokal Našega časopisa. Petdnevni turnir je potekal v lepem vremenu, primernem za izvedbo celotnega turnirja. Razveseljivo je tudi to, da se je letos turnirja udeležilo 20 mladih igralcev in igralk, ki so pokazali dobre in borbene tekme. Rezultati prvih treh v mlajših kategorijah so bili naslednji: Deklice: 1. Tia Robida 2. Živa Kovačič 3. Ajda Mesec Midi tenis: 1. Eliza Pecoraro 2. Mai Winterlaitner 3. Sara Mihelčič Dečki do12 let: 1. Mario Španič 2. Job Japelj 3. Vanja Joksovič Fantje do 18 let pa so že prikazali precej teniškega znanja in navdušili precej gledalcev ob igriščih. Prvi trije pa so bili: 1. Jan Japelj 2. Tadej Zakrajšek 3. Martin Iskra V štirih starejših kategorijah pa je nastopilo preko 80 igralcev, od tega celo 10 žensk, kar je največ do sedaj. Skupno pa se je turnirja udeležilo 107 igralcev. Vrstni red prvih treh v posameznih kategorijah je bil naslednji: Ženske: 1. Tia Robida 2. Sabina Dolenc 3. Tina Kovačič Moški do 40 let: 1. Damir Bezjak 2. Peter Kavčič 3. Jan Jereb Moški do 50 let: 1. Iztok Škof 2. Goran Tisak 3. Uroš Jereb Moški nad 50 let: 1. Dejan Mesec 2. Grega Kukec 3. Luka Miklavžin Najkvalitetnejše dvoboje so prikazali člani do 40 let, kar je tudi razumljivo glede na leta. Še posebno zanimiv, borben in kvaliteten pa je bil finale med Damirjem Bezjakom in Petrom Kavčičem, ki ga je dobil prvi z 9 : 3. Organizatorja turnirja sta bila TK Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika (Naš časopis). Vsi tekmovalci so prejeli spominske majice, prvi trije v vseh kategorijah pa pokale. Glavni sponzor pa je bilo podjetje SGH d.o.o. Vrhnika. Simon Seljak Fantje do 18 let z zasluženimi pokali Ženske od leve: Sabina Dolenc (2. mesto), Tia Robida (1. mesto) in Tina Kovačič (3. mesto) Dobitniki pokalov na že 10. medobčinskem turnirju za pokal Našega časopisa Oddaja dvorane v v v , pomožnem športnem Športno društvo DREN Drenov Grič - Lesno Brdo objavlja razpis za najem večnamenskega prostora - dvorane. Dvorana je velikosti 6.60 x 13.00 m v skupni izmeri 86,00 m2. Je v prvi etaži pomožnega garderobnega objekta v športnem parku na Drenovem Griču. Dvorana je primerna za različne oblike »lažje« športne rekreacije: namizni tenis, aerobna vadba, joga, fitness vadba, ples, pripravo najrazličnejših predavanj in seminarjev. Tla dvorane so v PVC-izvedbi, stene so pleskane in proste. V sklopu uporabe dvorane je mogoče uporabljati garderobne prostore in sanitarije, ki so v pritličju. V prvi etaži je v sklopu dvorane ravno tako del s sanitarnim prostorom, umivalnikom in tušem. Ura najema dvorane stane 5 evrov. Za vse dodatne informacije se obrnite na g. Iztoka GRUDNA, tel.: 041 780 778, ali Tomaža JELOVŠKA, tel.: 041 344 716, oz. obiščite spletno stran športnega društva: www.sd-dren.si. Športni pozdrav, ŠD DREN objektu ŠD Dren Športni klub »2002« Vrhnika -teniška šola v »Žabec« Športni klub »2002« Vrhnika se na tem mestu zahvaljuje vsem udeležencem in udeleženkam za sodelovanje v športno - teniških programih , ki jih izvaja Teniška Šola »Žabec«. Še posebno se za delo in tekmovalne dosežke zahvaljuje Mole Tomažu in Bajrektarevič Dena-liju. Mole Tomaž se je letos uvrstil v finale turnirja do 14 let po razpisu TZS v Kopru. Do finala je premagal igralce naslednjih teniških klubov : TK Svobode in TK Olimpije iz Ljubljane ter tekmovalca TK Radovljice. Žal je finale moral predati zaradi zdravstvenih težav. Denalij Bajrektarevič pa je kljub komaj dopolnjenem šestem letu starosti zabeležil prvo zmago med posamezniki na turnirju po razpisu TZS v kategoriji mini tenis do 8 let in to na zelo močnem turnirju v Velenju. V tej kategoriji nastopajo tudi igralci, ki so že napolnili devet let, zato je ta rezultat še toliko bolj zaslužen. ČESTITAMO: Kaj TENIŠKA ŠOLA »ŽABEC« počne: Teniška Šola »ŽABEC« že vrsto let v sodelovanju z Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika izvaja tedensko teniško delavnico na POLETNEM VKLOPU, na osnovni šoli A.M. Slomšek Vrhnika vodi in izvaja interesno dejavnost - TENIS. V letošnjem letu je Teniška Šola v sodelovanju s Š.D. Dren - om izvedla teniško delavnico v mini tenisu na teniškem igrišču na Drenovem Griču v času njihovega poletnega športnega tabora. Poleg tega izvaja in organizira različne tekmovalne programe, programe v mini in midi tenisu ter individualno vadbo tako za otroke kakor za odrasle. V dogovoru in sodelovanjem s Š. D. Dren-om, Teniška Šola ŽABEC svoje programe od aprila do novembra izvaja na teniškem igrišču v športnem parku na Drenovem Griču, v jesensko-zim-skem v športni dvorani TVD Partizan in A.M. Slomšek na Vrhniki. Po dogovoru tudi v teniških dvoranah v Ljubljani. Udeleženci programov Teniške Šole »ŽABEC« so bili do sedaj deležni vodenih brezplačnih planinskih izletov (Nanos, Vremščica, Debela peč, Planina nad Vrhniko...). ŠPORTNI KLUB »2002« VRHNIKA je letos sodeloval s TZS v mesecu maju, v vseslovenski brezplačni akciji IGRAJMO TENIS. Ta dogodek je na teniškem igrišču na Dre- novem Griču obiskalo 7 interesentov - 5 otrok in 2 odrasla. Kaj teniška šola ponuja: Teniška šola ponuja različne oblike in pristope vadbe ( celostni pristop, sintetično in analitično metodo, pristop usmerjen v razvoj teniške igre (serviraj, igraj, štej), pristop usmerjen v razvoj teniške tehnike. Sposobnosti in veščine, ki so potrebni v teniški igri razvijamo tudi z drugimi športi). Predvsem pa vadba v naši teniški šoli temelji na dolgoročnem razvoju. V teniški šoli delujejo trenerji z licenco TZS. Dodatna ponudba: Šola brezplačno nudi loparje in žogice. Prijave in vpisi: KADARKOLI Info: 041 207 372 - Janez ali sklub2002@gmail.com Pogostost tedenske vadbe: različne možnosti (1x, 2x....). TERMINI: INTERESNA DEJAVNOST - TENIS PON. : 1320 - 1405 - dvorana A.M. Slomšek PET.: 1410 - 1455 - dvorana A.M. Slomšek DRUGI PROGRAMI TENIŠKE ŠOLE »ŽABEC« : PON.: 1500- 1600 A.M. Slomšek 16 00 - 1730 TVD Partizan SRE.: 15 00 - 1600 A.M. Slomšek 1630 - 1800 TVD Partizan NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 50 50 NAS ČASOPIS Šport in rekreacija Balinarji v spomin Janezu Krvinu Balinarsko športni klub Blagajana Vrhnika je organiziral memorialni turnir v spomin na svojega preminulega člana Janeza Kr-vina. Turnir trojk je imel lokalni značaj: prišlo je osem ekip iz okoliških krajev. Najbolje se je uvrstila ekipa gostiteljev, ekipa Blagajane, za njimi so bili Starovrhničani, tretje mesto pa je zasedla še druga ekipa Blagajane. V nadaljevanju so si sledili: ekipa iz Drenovega Griča, vrhniških veteranov vojne za Slovenijo, društva invalidov, žensk iz Dragomerja in Gostilne Kranjc. Kot je povedal Miloš Komar, predsednik kluba, so prvo mesto zasedli zaradi dobre uigranosti, mila pa jim je bila tudi športna sreča. »Žal mi je le to, ker še vedno nimamo pri balinišču tekoče vode in elektrike. Tako si moramo pomagati z agregati. Upam, da se bo to čimprej uredilo.« Sicer pa v začetku oktobra klub čaka še en organizacijski podvig: pripravili bodo tako imenovani Kostanjev turnir, četrti po vrsti, ki se ga bo udeležilo predvidoma šestnajst ekip iz celotne Slovenije. GT, foto: Miloš Komar in GT Nordijska hoja tudi jeseni Z začetkom septembra smo začeli resneje migati, kot se za jesen, ko padejo temperature, tudi spodobi. Razpisali smo začetni tečaj nordijske hoje, ki se ga je udeležila prijetna skupinica hodcev, ki si želijo aktivno preživljati prosti čas. Prve tri tečajne vaje smo preživeli med krošnjami smrek v parku v Močilniku, namenjene pa so bile spoznavanju nordijske hoje. Večina tečajnikov je ugotovila, da aktivnost, s katero se soočajo, niti ni tako samoumevno enostavna in terja kar nekaj truda, predvsem pa koordinacijo gibanja. Kljub začetni tremi je kmalu postalo gibanje tekoče in vse pravilneje. Šele tedaj je postal jasen tudi namen učenja pravilne tehnike: s pravilno uporabo palic aktiviramo zgornji del telesa in razbremenimo spodnjega in hkrati poskrbimo, da krepimo tudi mišice rok, ramenskega obroča in prsnega koša. Predvsem pa smo se ob vsem učenju tudi nasmejali in zabavali. Druga polovica tečaja bo namenjena učenju še nekaterih drugih korakov pri nordijski hoji in tudi na kak krajši pohod se bomo odpravili. Vse, ki vas nordijska hoja zanima in bi se radi preiskusili v pravilni tehniki, vas vabimo, da se nam pridružite na redni vodeni vadbi. Začeli bomo v zadnjem tednu septembra. Za vse informacije nam pišite na naslov izzaovivnka@gmail.com ali obiščite našo spletno stran www.izzaovivnka.si. Veseli bomo nove družbe! Vpis v karate akademijo Pantera Karate akademija Pantera vpisuje v začetni tečaj karateja shotokan. V našem klubu že več let trenira karate veliko članov, in sicer od osnovnošolcev (od šestega leta starosti naprej) do študentov. Treningi karateja so primerni za vse starostne skupine za fante in dekleta (v zadnjih letih se zopet povečuje število deklet oziroma žensk v našem klubu, kar nas še posebno veseli, saj to dokazuje, da znamo borilne veščine približati tudi nežnejšemu spolu). Ker karate temelji na etičnih načelih, je glavni namen treniranja izogibanje nasilju oziroma neagresivni uporabi tehnik, kjer se s pravilno usmerjenim treningom v okviru športne stroke (treningi so prilagojeni psihofizičnim sposobnostim posameznika) poskuša predvsem premagovati lastne slabosti (strah, pomanjkanje koncentracije, volje ...) ter je tako odličen sistem vzgoje (kar je še posebno pomembno za otroke), razvoj motoričnih sposobnosti (moč, gibljivost, vzdržljivost .) in funkcionalnih (izboljšanje srčnožilnega ter dihalnega sistema). Skozi skrivnosti karateja vas bo vodil izkušeni inštruktor Boris Peček, mojster karateja shotokan, ki že več kot dvajset let poučuje karate v notranjski regiji. Naš cilj je vsakemu ljubite-^ lju borilne veščine nuditi kako-^ vostne treninge, kjer ima vsak možnost treningov v rekreativni obliki. Poleg treningov organiziramo tudi druge družabne aktivnosti za vse naše člane, tako da smo v avgustu 2015 organizirali že enajsto Poletno šolo karateja v Poreču. Če je tvoj cilj spoznati in razviti sposob- nosti samoobrambe skozi plemenito veščino, te vabim, da se nam pridružiš ter spoznaš skrivnosti ene izmed najbolj priljubljenih borilnih veščin na svetu. Obljubljamo ti hitro napredovanje, resno in profesionalno delo trenerja ter tudi zabavne trenutke v dobro organiziranem društvu, kjer ničesar ne prepuščamo naključju. URNIK TRENINGOV: OŠ DRENOV GRIČ (dvorana Gasilskega doma): TOREK in ČETRTEK OD 17. DO 18. URE Vse dodatne informacije glede vpisa in treningov lahko dobite tudi na elektronski pošti: boris.pecek@amis.net, GSM: 031/641-200 ter na spletni strani: www. karatelogatec.net Vpis bo potekal do 15. 10. 2015. Vljudno vabljeni! Karate akademija Pantera Aikido za otroke - gradimo značaj! Aikido društvo Uruwashii z letošnjim letom začenja z otroško skupino. Treningi za otroke se bodo začeli 1. septembra ob 18.00 v DojuFit, Pod Hruševco 42. Za več informacij prosim pišite na info@aikido-vrhnika. com ali pokličite na tel. št. 040 745 892. se stvari lotimo mirno, pravilno in z dobro voljo, bomo uspeli, ne glede na situacijo. Aikido pomaga v šoli. S treniranjem aikida otroci razvijajo jasno in mirno misel, tako lažje sledijo snovi in se bolje znajdejo v stresnih situacijah, kot so testi, spraševanja ali izpiti. Vsak je lahko dober v aikidu. Aikido ne terja atletskih sposobnosti. Pomembno je napredovanje glede na lastne sposobnosti in ohranjanje pozitivnega odnosa. Prednosti aikida: fizične predispozicije niso pomembne, zdravo socialno okolje za otrokov razvoj, vsak otrok napreduje v svojem tempu, zelo majhna verjetnost poškodb, vseživljenjski razvoj, ni tekmovanj, nobenih dodatnih stroškov za starše. Pozitivni učinki treniranja aikida za otroke in najstnike Aikido je neagresivna borilna veščina. Aikido ne vzpodbuja otrok k nasilnemu vedenju, nauči jiih, kako se izogniti konfliktu, pri tem pa ne izgubiti lastne integritete. Aikido tehnike delujejo le v primeru, če nekdo drug poruši pravila, kar pomeni, napada. Otroci se naučijo uporabne samoobrambe. Prostor za druženje in igro z drugimi otroki. Za razliko od večine športnih aktivnosti se pri treniranju aikida srečujejo deklice in dečki različnih starosti.Otroci se naučijo biti mirni, kadar je treba biti miren. To ne pomeni, da jih naučimo mirno sedeti, ampak da se znajo zbrati in usmeriti svoje misli tako, da dosežejo cilj. Mirnost duha je potrebna tudi od naporni fizični dejavnosti. Otroci se naučijo pozitivno gledati na svet. Če hočeš ustvariti nekaj vrednega, je treba delati v harmoniji z okolico - to je temeljna ideja aikida. Če r IM NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 51 28. september 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si v Sport in rekreacija NAŠ ČASOPIS 51 Let's dance! Tako je pred desetletji prepeval David Bowie, tokrat pa po kratkem premoru iz Dojo fita kličeta Vrhničanki in plesni učiteljici ANDREJA ŠINKOVEC in ŠPELA KRIŠTOF, ki vabita na PLESNE TEČAJE, PEVSKO IN IGRALSKO USTVARJANJE. Vaje bodo organizirane za vse starostne generacije, formirane po prijavah. ANDREJA bo vodila tečaje: *Družabnih Plesov ( angleški, dunajski valček, slow fox, foxtrot, swing, discofox in ostale disco izpeljanke, cha cha cha, rumba, samba, salsa, bachata, merengue, polka...) za odrasle, po potrebi tudi za mladino ali druge starostne skupine *Salsa v Paru (+ bachata, merengue, in še kaj!) za odrasle *Salsa pop dance... za mlajše (deklice in tudi dečke iz druge triade, punce, fante iz tretje triade, (po želji za še mlajše, in še starejše srednješolce, študente...), * Skupina za Mladoporočence * Individualna priprava poročnega plesa ŠPELA bo vodila skupine za: *Hip hop*JazzBalet / ShowDance*Musical (petje, ples, igra) NOVA PLESNA ZVRST V SLOVENIJI IZ SYDNEYA! Kmalu na Vrhniki in prvič v Sloveniji! Špelin in Andrejin namen je predvsem približati ples in naučiti ljudi plesati na najprijetnejši možen način, zapolniti prosti čas s prijetno in koristno rekreacijo in druženjem ter v mladih in malce starejših vzbuditi njihove potenciale, ki se izražajo na različne načine, pa naj si bo to skozi glasbo, petje, ples ali igro....zato ste Vabljeni na PLESNI DAN ODPRTIH VRAT, kjer boste dobili več informacij o dogajanju, poizkusili boste lahko napraviti nekaj plesnih korakov, in se že vpisali v svojo najljubšo skupino. KDAJ? V SREDO 7. 10 . ob 17-ti uri Od 17h -17.30 salsa pop dance Od 17.30 - 19h hip hop, jazzbalet/showdance, musical Od 19.15 - 20.45 družabni plesi, salsa, poročni 'valček' KJE? DOJO FIT - Pod Hruševco 42, VRHNIKA Kontakti za vsa vprašanja, informacije in prijave od 15 ure dalje: ANDREJA:tel: 031 306 866, andreja.plese@gmail.com ŠPELA: tel: 040 813 573, satya.dance@gmail.com ali www.re-fleksoterapija.net www.dojofit.si Nogometni klub Vrhnika • Nogometni klub Vrhnika • Nogometni klub Vrhnika • Nogometni klub Vrhnika NOGOMETNI KO» VPIS NOVIH "" ČLANOV urejen f{[ub! NOGOMETNA ŠOLA S TRADICIJO od leta 1918 PRVA OPREMA ZA TRENING INFO: 070 760 001; 041 697 637 www.nkvrhnika.si OD 6 LET DALJE v času jesenskih počitnic od 26.10. do 30.10.2015 NOGOMETNI KAMP NA VRHNIKI icjjUMJJ treningi, Cplavanje, Czabava, Cpresenečenja, Ckosilo Selekcija U-9 in U-10 V selekcijah U-9 in U-10 že od začetka avgusta pridno trenirajo. S septembrom pa so svoje znanje že pokazali na prvih tekmah. Selekcija U-10 je odšla na gostovanje v Kamnik in tam nesrečno izgubila proti domačinom s 3 : 2 kljub začetnemu vodstvu naših z 2 : 0. Kljub temu si fantje zaslužijo pohvalo, saj sta bili njihovi borbenost in požrtvovalnost na zelo visokem nivoju, kar so opazili vsi prisotni in fante nagradili z bučnim aplavzom. V selekcijo U-10 vključujemo tudi fante iz U-9, ki se povsem enakovredno merijo z leto starejšimi nasprotniki. Selekciji U-9 in U-8 sta tudi že imeli turnir v Borovnici. Rezultat sicer ni v ospredju, a vseeno velja omeniti, da so dosegli štiri zmage, remi in samo en poraz. Z začetkom sezone smo zadovoljni in trudimo se v tem slogu tudi nadaljevati. Športno društvo Dren • Športno društvo Dren • Športno društvo Dren • Športno društvo Dren • Športno društvo Dren • Športno društvo Dren • Športno društvo Dren o a w ' « i f k t&A V Nogometna šola Dren Nogometna šola Dren vpisuje nove člane, ki se nam lahko pridružijo v sproščenem okolju na Drenovem Griču. Dobrodošli so dečki in tudi deklice starosti od 5 do 13 let, da z našimi mladimi in zagnanimi trenerji osvojijo nove nogometne trike in se zabavajo ob najpomembnejši postranski stvari na svetu. Trenerska ekipa v letošnji sezoni Trenerska ekipa za letošnjo sezono je sestavljena: enajst trenerjev in trenerka poleg sedmih selekcij nogometne šole na Drenovem Griču vodi interesno dejavnost (krožke) nogometa na obeh vrhniških osnovnih šolah ter šolo nogometa v Bevkah. Sedem trenerjev je diplomantov ali pa študentov Fakultete za šport. Štirje trenerji so še vedno aktivni igralci v članskih moštvih. Na tak način smo uspeli sestaviti kader, ki je mešanica teoretičnega in praktičnega znanja, mladosti in izkušenj. Odličen letošnji vpis, veliko otrok in selekcij so nov strokovni in organizacijski izziv. Ustanovili smo strokovni odbor, poleg domačih trenerjev se nam je pridružil Uroš Bučan, trener UEFA PRO, s trideseletnimi izkušnjami na področju otroškega in mladinskega nogometa. V svoji karieri je v kranjskem Triglavu več let treniral igralce, kot so Josip Iličic, Bojan Jokic, Aleš Mertelj, Miral Samardžič in Siniša Andjelkovic V oktobru bomo organizirali seminar za starše naših otrok, kjer bo prof. Rajko Korent poskušal predstaviti, kakšna je vloga staršev v procesu treninga in vključevanja otrok v šport. Vstopnine ne bo, tako da vabljeni vsi, ki ste s to tematiko povezani tako ali drugače. Točen datum in ura bosta objavljena na naši spletni strani www.sd-dren.si Zaživela je prenovljena a spletna stran, dodane so nove fotografije in vsebina. Vsak vikend se že srečujemo z vrstniki na resnih in malo manj resnih tekmah. Veselimo se letošnje sezone, upamo, da bo zaključek vsaj tako dober kot začetek. NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 52 52 naš časopis elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si v Rekreacija za občane na OS Ivana Cankarja - 2015/16 VAJE ZA STABILIZACIJO HRBTENICE, Tržaška 2, vsak ponedeljek od 18.30 do 19.30 in 19.30 do 20.30 ter vsako sredo od 17.30 do 18.30 in 18.30 do19.30. Vadba je primerna za osebe vseh starosti, ki so že imeli bolečine v hrbtenici oz. Jih želijo preventivno preprečiti. Vodila bo višja fizioterapevtka gospa Marija Murn. Inf. po telefonu 7551 628 (ob pon. od 12. do 18. ure, od torka naprej od 7. do 14. ure). Začetek v ponedeljek, 28. 9. 2015. AEROBIKA, Tržaška 2: v ponedeljek STEP od 20.30 do 21.30, v sredo TNZ-STEP od 20.30 do 21.30, vodila bo Jana Kogovšek V primeru večjega zanimanja bo aerobika tudi v ob nedeljah zvečer! Začetek v ponedeljek, 21. 9. 2015. GIMNASTIČNE IN AEROBNE VAJE ZA ŽENSKE, Tržaška 2, torek od 19.00 do 20.00; četrtek od 19.00 do 20.00. Vodila bo profesorica športne vzgoje - specialistka za fitnes, izvajamo vaje za moč, gibljivost, spretnost, z manjšimi utežmi in elastiko; primerno za vse starosti, tudi štirideset let in več zaradi posamezne prilagoditve težavnosti, pripomore tudi k preprečevanju nastanka osteoporoze. Prvič v torek, 29. 9. 2015. GIMNASTIČNE IN AEROBNE VAJE ZA MOŠKE, Tržaška 2, torek od 20.00 do 21.00; četrtek od 20.00 do 21.00. Vodila bo profesorica športne vzgoje - specialistka za fitnes, izvajamo vaje za moč, gibljivost, spretnost, z manjšimi utežmi in elastiko; primerno za vse starosti, tudi štirideset let in več zaradi posamezne prilagoditve težavnosti, pripomore tudi k preprečevanju nastanka osteoporoze. Prvič v torek, 29. 9. 2015. REKREACIJA - S POUDARKOM NA NAČELIH PILATESA, četrtek 19.30 do 20.30 v mali telovadnici IC na Lošci. Je umirjena vadba, pri kateri je poudarek na pravilni okrepitvi našega centra-trebušno hrbtnega mišičnega steznika. Redna vadba s poudarkom na načelih pilatesa vidno oblikuje naše telo, poveča gibljivost in koordinacijo, reprečuje/ odpravlja bolečine v hrbtenici ter nas sprosti. Delamo v osnovni in zahtevnejši težavnostni stopnji. Vadba poteka v toplem prostoru v majhnih skupinah z osebnim pristopom. Vodila bo Ana Sajko ana.smrtnik@gmail.com ; 070 866 383. Prva informativna vadba bo 24. 9. REKREACIJA - S POUDARKOM NA VAJAH IZ DINAMIČNE JOGE, četrtek 20.30 v mali telovadnici IC na Lošci. Je intenzivnejša vadba s poudarkom na položajih joge za povečanje gibljivosti, moči, zmanjšanje stresa in sprostitev. Primerna za vse starosti za ženske in moške. Vadba poteka v toplem prostoru v majhnih skupinah z osebnim pristopom. Vodila bo Ana Sajko ana.smrtnik@ gmail.com; 070 866 383. Prva informativna vadba bo 24. 9. Mesečne delavnice ČISTA ESENCA JOGE PLESA, učilnica 203 v KC Vrhnika na Tržaški 32 ob torkih približno na šest tednov od 20.00 do 22.00; termini: 6. okt., 17. nov., 5. jan., 23. feb., 5. apr., 17. maj Občutite in izrazite svojo resnično bit na delavnici Shakti Dance® ob magični podpori eteričnih olj terapevtskega učinka Young Living. Shakti Dance® je joga plesa, vadba, ki združuje jogo in ples. Shakti Dance® deluje hkrati na fizično, energetsko in mentalno telo. Učinki Shakti Dance so takojšnji: po vadbi se boste počutili polni energije, hkrati pa glo- boko sproščeno. Primeren je za vsakogar: za ženske in za moške vseh starosti. Vodi: Sat Pavan Kaur, Petra Smrtnik, inštruktori-ca joge, učiteljica joge kundalini in učiteljica Shakti Dance® ali plesa joge ter svetovalka za naravno načrtovanje družine po simpto-termalni metodi Sensiplan. Inf. na: info@bit--je.si, gsm: 031 377 232 in www.bit-je.si. Pred-prijava zaradi priprave materiala najmanj en teden prej je obvezna - delavnica bo za najmanj pet in največ osem udeležencev. JOGA ZA NOSEČNICE, učilnica 203 v KC Vrhnika na Tržaški 32, sreda od 18.30 do 19.30 Joga kundalini v nosečnosti deluje na fizično telo, predvsem na endokrini in živčni sistem. Z vadbo joge lahko začnete v kateremkoli mesecu nosečnosti, če se dobro počutite in če za to ni zdravstvenih kontraindikacij. Vodila bo: Sat Pavan Kaur, Petra Smrtnik, inštrukto-rica joge, učiteljica joge kundalini in učiteljica Shakti Dance® ali plesa joge ter svetovalka za naravno načrtovanje družine po simpto-termalni metodi Sensiplan. Inf. na: info@bit--je.si, gsm: 031 377 232 in www.bit-je.si; vadba že poteka, pridružite se lahko kadarkoli do zasedenosti mest (največ deset nosečnic). JOGA KUNDALINI, učilnica 203 v KC Vrh -nika na Tržaški 32, sreda od 20.00 do 21.30 Jogo kundalini lahko izvaja vsakdo: moški in ženske vseh starosti. Ponuja prvinske dinamične jogijske tehnike združevanja fizične in umske energije v duhovno, kjer je poseben poudarek poleg zavzemanja pravilnih položajev in dihanja na dinamiki in predvsem na ritmu. Joga kundalini zato ni pobeg iz resničnega življenja: vaše telo, um in duha okrepi, da lahko v svoji koži uživate zdravi in zadovoljni. Vabljeni na brezplačno prvo izkušnjo z jogo kundalini. Vodila bo: Sat Pavan Kaur, Petra Smrtnik, inštruktorica joge, učiteljica joge kundalini in učiteljica Shakti Dance® ali plesa joge ter svetovalka za naravno načrtovanje družine po simptotermalni metodi Sensiplan. Inf. na: info@bit-je.si, gsm: 031 377 232 in www.bit-je.si. Vadba že poteka, v majhnih skupinah do največ dvanajst udeležencev; pridružite se lahko kadarkoli do zasedenosti mest. DINAMIČNA JOGA, v mali telovadnici IC na Lošci 1, ponedeljek 19.00, sreda 20.00. Dinamično, pa vendar nežno prehajamo med jogijskimi položaji - asanami in na tak način krepimo in raztezamo telo. S pranajamami, dihalnimi tehnikami se povezujemo s samim sabo ter ustvarjamo harmoničen odnos med telesom, umom in duhom. Asane prilagodim sposobnostim posameznika, tako da je vadba primerna za vse starostne skupine. Po vadbi smo zadovoljni in polni sveže energije. Jogo bo vodila certificirana joga učiteljica Nataša, TEMAT tel. št. 041 617 843, formulegibanja@, gmail.com Začetek 5. oktobra. ORIENTALSKI TREB UŠNI PLESI, Tržaška 2.Predstavitev programa z brezplačno vajo bo v petek, 25. 9. 2015, ob 18.00. Trebušni ples je ples čustvene ženske, ki prepleta svojo skrivnostnost, igrivost in ženstvenost preko nežnega valovanja telesa in rok do energičnega tresenja z boki. V prejšnjih letih je na Vrhniki čare orientalskega plesa spoznavalo že več kot dvesto deklet in žena. Skupino bo vodila Mateja Matjašič »Elin« iz PLESNEGA MESTA in če boste želele, boste z njo lahko tudi nastopile na raznih prireditvah ali pa se lahko odločite tudi za tekmovanja. Info: 510 84 84, 031 333 303; www.plesnomesto.si. TEHNIKE SPROŠČANJA IN VADBA ZA VEČJO GIBLJIVOST TELESA, ponedeljek, od 18.30 do 20.00 v telovadnici v Kulturnem centru Vrhnika, Tržaška 32. Vsi si želimo zdravo telo, prav tako duha. Glede na hiter tempo življenja pa smo vedno bolj v stresu in ne znamo sestopiti iz uničujočega kolesja. Manjka nam samodiscipline. Na vadbi bomo izvajali veliko uporabnih tehnik za obnavljanje, sprostitev in stalen pritok energije iz starodavne joge, Chi gonga, tibetanskih pomla-jevalnih vaj, vadbe shiatsu, se učili pravilno dihati in umirjati um v meditaciji, enkrat na mesec bomo imeli gong kopel, hkrati pa okrepili in pomladili telo z vadbo raztezanja za gibkost. Vadba je primerna za vse ljudi vseh starosti in različnih fizičnih sposobnosti. Začeli smo v ponedeljek, 7. 9. 2015. Pridite v udobnih oblačilih, potrebujete še ležalko in vodo. Vabljeni do zasedbe prostih mest. Vladimira, info: vladimira23@gmail.com, 040 43 00 66. ZUMBA, telovadnica Kulturni center, Tržaška 32 - vsak ponedeljek ob 20.00, vsako sredo ob 19.00. Gospa, ki je obnorela svet. Vadba, kjer na zabaven način pridemo v formo in kjer se spomnimo, kako lepo je plesati. Enourna zelo intenzivna intervalna oblika plesne rekreacije, ob kateri ne mislimo na čas. Ob živahnih in čutnih latino ritmih topimo maščobe, sproščamo dnevni stres, obnavljamo notranjo energijo in obenem sklepamo prijateljstva za vse življenje. Vadbo bo vodila Irena Pfundner Tkalec, plesna terapevtka in inštruktorica skupinskih vadb z desetletnimi izkušnjami z vodenjem skupin. Vadba je primerna za vsakogar ne glede na fizično pripravljenost ali predhodne izkušnje. Priključite se lahko kadarkoli. Informacije in prijave na info@,plesem-zase.si, 041 600 984 in www.plesem-zase. si LADYLATES, telovadnica Kulturni center, Tržaška 32 - vsako sredo ob 20.00. Privlačna in celostna body&mind vadba združuje elemente pilatesa, joge in baleta. Primerna je za vse, ki si želite spoznati in resnično začutiti svoje telo, za vse, ki vam je všeč pilates, a včasih premalo dinamičen, za vse, ki vam je všeč joga, pa se bojite, da niste dovolj raztegljivi, in za vse, ki se zavedate, kakšno močno povezavo tvorita telo in um. Pri ladylatesu spoznavamo vpliv enega na drugega in to povezavo še krepimo. Vadbo vodi avtorica Ladylatesa, Irena Pfundner Tkalec, plesna terapevtka in inštruktorica skupinskih vadb z desetletnimi izkušnjami z vodenjem skupin. Vadba je primerna za vsakogar ne glede na fizično pripravljenost ali predhodne izkušnje. Priključite se lahko kadarkoli. Informacije in prijave na info@plesem-zase.si, 041 600 984 in www.plesem-zase.si HATA VINYASA FLOW JOGA, Kulturni center, Tržaška 32, učilnica 203 - ponedeljek 17.00-18.30 . Je dinamična oblika klasične joge hatha, pri kateri naše gibanje sledi dihu, pozornost pa usmerjamo in vračamo v telo. Asane (položaji) si sledijo tako, da vsak položaj pripravlja telo na naslednjega. Na tak način ga varno pripeljemo do zahtevnejših položajev. Asane krajši čas zadržujemo zato, da telo odpremo in poskrbimo, da se skozi razteg sproščajo telesne napetosti, ki so posledica stresa - čustvenih in mentalnih stisk. Ko jih sprostimo, energija steče. Z vračanjem pozornosti v telo se um umiri in postane bolj prisoten v trenutku. Prisotnost se postopoma z jogijske blazine prenese v vsakdanje življenje. Namesto da večino časa prebijemo v mislih, se naučimo bolj polno živeti v trenutku :) Poizkusna vadba je brezplačna. Vodila bo: Mojca Juvančič (Moycika@gmail.com, 040 233 662) DRUŽABNI PLESI Z BACHATO IN SAL-SO: Kulturni center, Tržaška 32. Vsako sredo od 20.00 do21.30 z začetkom 23. 9. v novem kulturnem centru na Vrhniki V svet plesa vas bom z največjim veseljem vpeljala plesna učiteljica Tia Anna iz plesne šole TOP DANCE. Že osemnajsto leto uspešno izvajamo tovrstne tečaje in jih vseskozi dopolnjujemo z novimi idejami. Začetni plesni tečaj zavzema kar devet družabnih plesov: angleški valček, disco swing, disco hustle, fokstrot, cha-cha, bachata, salsa. Za vse dodatne informacije in prijave smo dosegljivi na e-naslovu info@,topdance. si; https://www.facebook.com/topdanc klub in GSM 041 596 500. FUNKCIONALNA VADBA v mali telovadnici IC na Lošci 1, torek 19.00 do 20.00, petek 18.00 do19.00: je vadba, ki aktivira celotno telo in izboljšuje gibalne vzorce, razvija funkcionalne sposobnosti posameznika, izboljšuje kakovost življenja in pripomore k oblikovanju telesa ter vpliva na manjše tveganje za poškodbe v športu in rekreaciji. Vključuje celostni razvoj gibalnih sposobnosti (moč, vzdržljivost, ravnotežje, gibljivost, koordinacija) in splošne telesne pripravljenosti. Predvsem gre za krepilne vaje z različnimi pripomočki ali lastno težo, kjer skrbimo za pravilno izvedbo gibanja in preprečujemo bolečine ali poškodbe. Prijavite se na elektronski naslov vadbazate@ gmail.com; z vadbo bomo začeli v petek, 9. 10., ob 18. uri. Se vidimo! Lina (041278550) in Miha (040608361) Informacije 01 3301 876 od 7. do 14. ure, popoldne 01 3301 878. Inf. o cenah vadbe dobite pri izvajalcih (kjer je naslov) ali vinko.bizjak@,guestarnes.si NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 53 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Šport in rekreacija NAS ČASOPIS 53 Košarkarji KK Vrhnika že v tekmovalnem ciklu za sezono 2015/2016 Med poletnimi počitnicami naši košarkarji niso počivali. Mladinska ekipa: Rok Savič, Žan Čamernik, Timur Kulenovič, Maj Koncilja in Kristjan Zaman so se udeležili vseh turnirjev ulične košarke Samsung 3 x 3 in pridobivali prepotrebne izkušnje za mladinsko ligo, v kateri nastopajo v novi sezoni. Presenetil nas je Rok Savič, saj je dvakrat postal zmagovalec in Sveta vladar v zabijanju. Tudi mlajša ekipa U-15 se je udeležila dveh turnirjev ulične košarke Samsung 3 x 3 in dosegla četrto mesto. V ekipi so nastopali Nace Smrekar, Miha Možina in Aljaž Turšič. Celotno ekipo vrhniških košarkarjev je vodil izkušeni trener Matic Vidic. Poleg naših uličnih košarkarjev sta se reprezentančnih akcij in Evropskega prvenstva udeležila še dva naša košarkarja. V mladinski ekipi je nastopal Žiga Habat. Ekipa je imela cilj preboja iz B-divizije v A-divizijo, kar jim je s tretjim mestom na Evropskem prvenstvu v Avstriji tudi uspelo. Za še boljšo popotnico pa je Žiga dobil priložnost prestopa v mladinski pogon Union Olimpije. Za selekcijo kadetov se je evropskega prvenstva v Sofiji veselil tudi Nikolas Šuša. Ekipa žal ni dosegla cilja in preboja v divizijo A, vendar pa je tudi Nikolas dobil priložnost za razvoj svojega košarkarskega znanja v Ljubljanskem klubu KK Parklji. Res je, da je sta obetavna košarkarja zapustila naše košarkarske vrste, vendar jima želimo veliko sreče in uspeha na njuni športni poti. Vedno pa bosta naša ''vrhniška košarkarja". Preostale selekcije že od sredine avgusta pridno trenirajo. Prvi so se v nedeljo, 13. 9., pomerili (v kvalifikacijski tekmi za 1. A mladinsko SKL ligo za sezono 2015/2016) naši mladinci pod taktirko Matica Vidica in pomočnika Vlada Beka. Tekmo proti KK Ježica so v Ljubljani žal v zadnjih izdihljajih izgubili, toda čaka jih povratna tekma na Vrhniki v torek, 15. 9., kjer si želijo zmago in napredovanje v najelitnejšo mladinsko ligo v Sloveniji. Novost nove sezone je tudi igranje članske 4. lige v veliki telovadnici OŠ Antona Martina Slomška na Vrhniki. Tako vse ljubitelje košarke in zveste navijače lepo vabimo, da si tekme v novi sezoni ogledajo v še večjem številu ter tako pripomorejo k uspehom naših fantov. Kot že nekaj let bomo tudi letos organizirali brezplačno šolo košarke. Vse skupaj, predvsem pa najmlajše lepo vabimo k vpisu v šolo košarke na OŠ Ivana Cankarja, OŠ Antona Martina Slomška, OŠ Log - Dragomer in OŠ Horjul. Tisti, ki si želite pravih treningov, ste dobrodošli v selekcijah KK Vrhnika. Borovničani in Vrhničani na veteranskih igrah v Prekmurju V prekmurski vasi Dobrovnik so bile 13. junija 2015 štirinajste veteranske športne igre pripadnikov Zveze veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS) in Zveze policijskih veteranskih društev Sever (ZPVD). Nastopilo je 590 tekmovalcev v 38 ekipah, ki so tekmovale v šahu, pika-du, košarki, metu bombe, streljanju in vlečenju vrvi. V skupnem seštevku so bili najboljši tekmovalci OZVVS Zgornje Gorenjske, zbrali so 631 točk, pred OZVVS Spodnja Savinjska in Rušami. Borovničani in Vrhničani so nastopili le v treh disciplinah: pika-du, košarki in streljanju. V pikadu, kjer je nastopilo petindvajset ekip, je moštvo OZVVS Vrhnika v sestavi Miro Jager, Milan Šulek, Srečo Kostanjevec in Jože Molk zasedlo šesto mesto. Z nekoliko več športne sreče in boljšimi pripravami bi bil rezultat lahko boljši. Prvo mesto so osvojili igralci PVD Sever Celje, pred OZVVS Litija - Šmartno in OZVVS Kočevje. V streljanju je tekmovalo 34 ekip, med katerimi pa so tekmovalci OZVVS Vrhnika - Borovnica Franc Čuk, Brane Dolenc in Dragan Maksi-movic zasedli 29. mesto. V košarki (trojke) je tekmovalo dvanajst ekip, med katerimi so premočno zmagali košarkarji OZVVS iz Postojne, za katere je nastopila veteranska ekipa Cerknice. Za ekipo PVD Sever Ljubljana, ki je zasedla šesto mesto, Ekipa PVD Sever LJ/Vrhnika (1x) so nastopili: Luka Miklavžin, Martin Guštin, Rajko Pirc in Franjo Mo- drijan. Rezultati: PVD Sever - LJ/ Vrhnika : OZVVS Lendava 12 : 8, PVD Sever - LJ/Vrhnika : OZVVS Zg. Gorenjska 10 : 11. V izenačenem srečanju, ki je odločalo o polfinalistu, je naša ekipa z obilo smole tekmo v zadnji minuti nesrečno izgubila. Tako nismo uspeli ponoviti osvojitve drugega mesta izpred dveh let v Celju. Odličja so najboljšim ekipam in posameznikom podelili: poslanec državnega zbora RS domačin Franc Laj, predsednik ZVVS general Ladislav Lipič, župan Občine Dobrovnik Marjan Kardinar, predsednik ZPVD Sever dr.Tomaž Čas in večkratna evropska in svetovna prvakinja v kegljanju Marika Kardinar. Organizatorji so delo dobro opravili, k dobremu razpoloženju sta prispevala tudi lepo vreme in znameniti prekmurski bograč. Nasvidenje prihodnje leto na petnajstih veteranskih športnih igrah 2016. Franjo Modrijan Smučarsko društvo Vrhnika Skupaj v novo smučarsko leto Poletje je naokoli in začelo se je novo šolsko leto. Otroci so se že odpravili v šole, s tem pa so se začele tudi vse druge aktivnosti, med drugim tudi športne. Letos smo se na to še posebej pripravili tudi v Smučarskem društvu Vrhnika in se odločili, da kot društvo z dolgoletno tradicijo v bližajoči se zimi ponovno oživimo ta prelepi zimski šport, ki je pred leti na Vrhniki veljal za enega vodilnih, njegovi športniki pa so z odličnimi rezultati navduševali navijaške množice. Da bi postali še bolj prepoznavni, predvsem pa z namenom, da bi predstavili, kaj ponujamo in kakšni so naši programi, smo se že junija, v okviru Argonavtskih dni, udeležili Zevsovega dneva športa, na katerem so se predstavila vsa športna društva in klubi z Vrhnike in iz okolice. Pričakovali smo pozitiven odziv in naša pričakovanja so bila na koncu kar uresničena. Z začetkom šole smo se še bolj zavzeli, da bi mladim približali ta čudoviti šport. Želimo si, da bi se s tem ukvarjali predvsem predšolski otroci ter osnovnošolci in da bi jim smučanje - kot učenje in kasneje morda resno treniranje - v prvi vrsti pomenilo zabavo in ljubezen do snega in zime. Zato smo se odločili, dabomo najprej ponudili program alpske šole. Otroci se bodo skozi igro z usposobljenim mladim smučarskim kadrom učili osnov smučanja, kasneje pa se bodo lahko, seveda po svoji želji, pridružili tudi tekmovalni sekciji in tekmovanjem v okviru Notranjskega pokala in pokalnih oziroma državnih tekmovanj. Pred začetkom učenja na snegu bodo organizirani tudi suhi treningi v telovadnici, v primeru lepega vremena pa bomo ta čas preživeli tudi na prostem, v naravi in se tako uspešno pripravili na bližajočo se sezono 2015/16. Ker v društvu ne razmišljamo samo o otrocih, temveč tudi o tem, da bi zimske radosti ponudili prav vsem ljubiteljem smučanja, tudi mladini, malce starejšim in celotnim družinam, bomo orga- nizirali tudi enodnevne izlete, ki so odlična priložnost za sprostitev in druženje s prijatelji na malo drugačen način. Ti bodo v tej sezoni organizirani na slovenska in tuja smučišča pod vodstvom usposobljenega kadra. Prvi je načrtovan že konec decembra. Lani smo uspeli izpeljati dva taka izleta, odziv pa je bil za dane razmere odličen. Odpravili smo se v avstrijska Katschberg in Nassfeld. Upamo, da se nam boste letos pridružili. Vpisujemo nove člane v alpsko šolo! Smučajte z nami! Smučarsko društvo Vrhnika SMUČARSKO DRUŠTVO VRHNIKA VPIS NOVIH ČLANOV V ALPSKO ŠOLO SD VRHNIKA VPISUJEMO NOVE ČLANE, MLADE SMUČARJE, V ALPSKO ŠOLO IN TEKMOVALNO SKUPINO. ZA VSE INFORMACIJE IN PODROBNOSTI SMO VAM NA VOLJO NA TELEFONSKIH ŠTEVILKAH 041 667 452 IN 041 497 514 ALI NAM PIŠITE NA ELEKTRONSKI NASLOV asvrhnika@gmail.com. STARŠI, OBIŠČITE NAS OB SREDAH MED 19. IN 20. URO NA SEDEŽU DRUŠTVA V PROSTORIH ZIC-a (Partizan) NA TRŽAŠKI 9 NA VRHNIKI, KJER SE BOSTE LAHKO TUDI VČLANILI. VABLJENI! SMUČARSKO DRUŠTVO VRHNIKA Repsol Multiuso extra Sae 30 ( 5 L ) Cenjene stranke! V septembru in oktobru smo za Vas pripravili zelo ugodni akciji akumulatorjev in motornih olj! Jelovškova7 5,01/ 7506 840 MAČEHE V redni prodaji imamo ponudbo ozimnih žit in sladkorja. Za ogrevanje domov pa smo poskrbeli s ponudbo bukovih in smrekovih pelet. Vljudno vabljeni! - pšenica - ječmen [ OZIMNA ŽITA~1 mM SLADKOR 25/1 Nudimo vam mačehe po akcijski ceni, v ponudbi pa imamo tudi pesek za urejanje grobov in nagrobne sveče. Cene so v EUR z DDV. Slike so simbolične, Pridružujemo si pravico do spremembe programa in cen, Za morebitne napake v tisku ne odgovarjamo. NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 54 *> NAŠ ČASOPIS Šport in rekreacija ...... 28. sep,ember 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si OPlaninski kotiček OPlaninski kotiček OPlaninski kotiček OPlaninski kotiček OPlaninski kotiček OPlaninski kotiček OPlaninski kotiček OPlaninski kotičekO Pred odhodom z Vrhnike Slovo od očaka in Kredarice 26. do 29. 8. 2015 - 41-ič peš z Vrhnike na Triglav V spomin na legendarnega Lenča smo se Veseli Triglavci Planinskega društva Vrhnika enainštiridesetič odpravili na pešpot z Vrhnike na Triglav. Na to zahtevno pot nas je pet krenilo izpred Cankarjevega spomenika v sredo, 26. avgusta 2015, ob 7.00 zjutraj. Cilj je bil dosežen v soboto, 29. avgusta, zjutraj. Glavni junak tega podviga je 76-letni Franc Kotnik z Verda. Čestitamo! Da je naša akcija uspela, imata zaslugo še ekonoma - spremljevalca, zet pokojnega Lenča, Miro Mivšek, in njegov prijatelj Aleš Merlak - Peška. Najlepša hvala obema. Hvala tudi Sreču Kraševcu za dobro organizacijo in vodenje pohoda. Zahvaljujemo se tudi Av-tomehaniki Mivšek in vsem sponzorjem, ki so kakorkoli prispevali, da smo uspeli. Vse naše člane, ki jih ta pot zanima, prisrčno vabimo na 42. pešpot Vrhnika-Triglav leta 2016. Lep planinski pozdrav Gozdni Joža Foto: Marjan Nicoletti 22. do 28. 8. 2015 -Lintverni v Tatrah Lintverni smo si tokrat za letošnji osrednji pohod izbrali slovaške Tatre. Čeprav smo zadnji dve leti planinarili v Črni gori, je ideja o Tatrah bila prisotna že kar nekaj časa in končno smo prešli od besed k dejanjem. Glavno breme načrtovanja in vodenja v Tatre je prevzel Cvičkar, ki sicer to zelo rad počne, kar pa je še pomembneje, to naredi izjemno dobro. Vsi, ki smo se odločili biti zraven, smo imeli določene zadolžitve, tako da je bilo breme izvedbe potovanja enakomerno porazdeljeno. Potovanje je trajalo sedem dni, od 22. do 28. avgusta 2015. Na pot se je podalo trinajst Lint-vernov in dva naša prijatelja. Preko Maribora, mimo Dunaja in Bratislave smo dosegli Pie-štany, znan po termah, kjer je bil prvi daljši postanek. Počitek v lepo negovanem parku, sprehod po kompleksu term in seveda prvo pivo na Slovaškem se je vsem prileglo. Prespali smo v Pavčini Lehoti, majhni vasici v vznožju Nizkih Tater, ki je samo nekaj kilome- trov oddaljena od Jasne, največjega smučišča na Slovaškem. Prijazni gostitelji, majhna vaška gostilna, dobro vzdušje, ki pri nas Lintvernih nikoli ne manjka, so nam samo še dvignili pričakovanja za nedeljo, ko smo imeli v načrtu prvi obisk gora. Nizke Tatre so 80 km dolga veriga hribov, kjer trije vrhovi presežejo 2000 m. Lintverni smo se zjutraj z žičnico popeljali 2004 m visoko, nato pa se povzpeli na bližnji Chopok (2014 m). Megleno vreme, sedem stopinj in močan veter so nas prisilili uporabiti kape, vetrovke in rokavice. Kljub ne najboljšim razmeram smo se napotili na najvišji vrh, Dum-bier (2043 m), ki je uro in pol hoda daleč. To je bil prvi pohod po slovaških hribih in presenečeni smo bili nad s kamni tlakovano gorsko stezo in dobrimi markacijami in oznakami. Sicer je pot grebenska, najprej s spustom za kakšnih 300 m in nato vzponom na vrh. Škoda, da nas je spremljala nizka oblačnost oziroma megla in vidljivost ni bila kaj prida. Z Dumbierja smo se spustili na drugo stran gore do spodnje postaje žičnice, za kar smo potrebovali dve uri. Z žičnico smo se preko Chopoka ponovno vrnili v dolino do vozil. Nizke Tatre niso zahtevne za planinarjenje, so precej različne od naših Alp, srečali smo tudi veliko planincev, za Lint-verne pa so bile predvsem dobo ogrevanje pred Visokimi Tatrami. V vasi Nova Lesna blizu Starega Smokovca smo vzpostavili našo »bazo«. V apartmajih »Visoke Tatre« sta naslednje štiri dni za nas skrbela Joška in Peter in Lintverni smo si na koncu bili enotni, da so bili gostoljubje in tudi sama namestitev in hrana nad našimi pričakovanji. V ponedeljek smo se zapeljali do nacionalnega parka Visoke Tatre proti Popradskemu jezeru. Ob vstopu v nacionalni park je parkirišče, dlje se z vozilom ni mogoče, ostane pa še kakšna ura poti po asfaltirani cesti do samega jezera, ki je izhodišče za kar nekaj planinskih poti. Lintverni smo si izbrali Rysy, sicer najvišji vrh Poljske (2503 m), nanj pa se je mogoče povzpeti tudi s slovaške strani. S kamni nadelane poti smo bili že vajeni, pot je zmerna in ne preveč zahtevna. Narava je čudovita, nas pa sta spremljala močan veter in optika «bes ure NOTZflNie SrtJatdS. 4» iS. vre GORtčC?ot>kiw n 01 $6Š U2 Za nekaj dni smo zapustili naše gore. Po najvišjem vrhu Nizkih Tater - Dumbier 2043 m - smo osvojili še najvišji vrh Poljske - Rysy 2503 m v Visokih Tatrah - in nazadnje še njihov najzahodnejši vrh - Krivan 2494 m. nizka oblačnost. Spet so nam prav prišle kape in rokavice. Po kakšnih dveh urah hoje od jezera smo dosegli planinsko kočo pod Rysom, ki je bila pred nedavnim prenovljena. Gneča je bila nepopisna, tudi na poti smo srečevali dobesedno na stotine predvsem mladih planincev, niti približno ne opremljenih, kot se to spodobi za Alpe. Prevladovali so športni copati, majhne torbice ali nahrbtniki za sprehod, pogosto brez kap, rokavic in druge zaščitne opreme. V koči, ki se oskrbuje izključno s prostovoljnim prenašanjem tovora od Popradskega jezera, smo se okrepčali s čajem in nato nadaljevali še 45 minut do vrha Rysy. Na vrhu se je trlo ljudi, tako da smo se morali Lintverni fotografirati kakšnih 20 m pod vrhom, saj nanj skupinsko ni bilo mogoče stopiti hkrati. Sledil je spust do jezera, kjer smo se za petnajst minut ustavili še pri simboličnem (spominskemu) pokopališču, ki je Iz oktobrskega koledarčka postavljeno v spomin vseh, ki so življenje izgubili v slovaških gorah. Tam smo se spomnili tudi naših treh Lintvernov, ki niso več z nami: Gasilca, Func-ka in Aleša - Goropekarja. Vse skupaj je trajalo kakšnih sedem ur; bil je res lep vzpon, obdajala nas je prelepa narava, srečali in spoznali pa smo veliko planincev, med katerimi je bilo veliko takšnih, ki so že planinarili tudi pri nas. Za torek je bilo napovedano najslabše vreme, zato smo se odločili za počitek in izlet v Zakopane. Poljska »Kranjska gora« je bila polna turistov, poleg samega mesta pa smo si ogledali tudi znameniti skakalni center. Po vrnitvi smo obiskali še mesto Kežmarok, ki je eno od dvanajstih mest na Slovaškem, ki so pod zaščito UNESCA. Sreda je zopet bil čas za hribe. Tokrat smo se odločili za Kri-van (2495 m), ki Slovakom pomeni nekaj takega kot Triglav Slovencem. Od Treh studencev na dobrih 1100 m višine do vrha smo potrebovali tri ure in pol. Vreme, ki je zjutraj bilo zelo klavrno, se je okoli 11.00 popolnoma spremenilo in imeli smo sonce in pripeko, kot se za poletje spodobi. Z vrha se nam je odprl prelep razgled na zahodni del Tater pa vse do Nizkih Tater. Tudi tu je bilo veliko ljudi, prevladovala pa je mladina. Spust na Štrbsko Pleso (Štrbsko jezero) je trajal skoraj štiri ure in verjetno ni treba posebej razlagati, da smo suhih jezikov in žejni bili zelo veseli, ne toliko jezera, kot bi lahko nekdo pomislil, kjer vode ne primanjkuje, kot lokalnega bifeja z odličnim hladnim pivom. Četrtek je bil namenjen počitku in obisku še nekaterih lepih krajev v Visokih Tatrah. Od Lomničkega štita smo odnehali (ne samo visoka cena žičnice, temveč tudi časovno se nam ne bi izšlo), zato pa smo obiskali nordijski center v Štrbskem plesu, Stary Smokovec, in dan zaključili s kopanjem v bližnjih termah. Zadnji dan našega potovanja, na poti domov, smo se za dve urici ustavili tudi v Bratislavi in si ogledali mesto. Za nami je uspešnih in lepih sedem dni. Tatre so lepo gorovje, vredno obiska in hoje. Lintverni (Stari, Špik, Cvele, Betajnov'c, B'čar, Pero, Po-vžar, Špilč'k, Podgur'c, Duno, Grintov'c, Mornar, Cvičkar ter Marjan in Aleš) smo si bili enotni, da je bilo lepo in se nam bo Slovaška s Tatrami za vedno vtisnila v spomin. Seveda pa velja povedati, da kot vedno, ko se potuje in hribolazi nekaj dni skupaj, je najpomembnejša dobra družba in Lintverni to smo. Zato že gledamo v leto 2016 in razmišljamo o novih izzivih. Besedilo in foto: Mornar Vsa dogajanja v planinskih skupinah starejših (Zimzeleni, Sončki in Barjani) najdete v Upokojenskem kotičku Našega časopisa, vse objavljene članke pa si lahko v celoti preberete in si ogledate še več fotografij na spletni strani Planinskega društva Vrhnika: www.pd-vrhnika.si. Datum Dogodek Odhod Ur pohoda Organizator/vodnik 3. 10. DELOVNA AKCIJA 8.00 4 PLANINSKO DRUŠTVO IN MARKACIJSKI ODSEK 10. 10. GALETOVEC 7.00 5 MIRKO MALNERŠIČ ..COLOrSDO.. BAFR\SE IN LA K! T O ar bo 5% ARBONIT 0 ffl El S 0 LAZURNI A RBOVIVA NOTR ANJA PREMAZ ZA LES STENSKA BARVA 0,75 l 7,56 € 2,5 l 21,96 € 5 l 15 l 7,56 € 18,91 € arbonal beli lak za radiatorje ( embalaža tudi 2,5 l in 5 l ) asm: 031 5S5 1 Ol tel: 059 OSO 696 Stara cesta 5B, 13BO Vrhnika 0,75 l 7,81 € 5% . SIGMA ' COATINGS NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 55 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 55 Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi Ugodno oddam v najem prostore za obrtne dejavnosti, skladiščenje, pisarniške prostore, 200 m2, v Mali Ligojni. 040 250 473. Iščem prostor, primeren za predelavo čebeljih pridelkov, zelišč ter skladišče v skupni izmeri do 100 m2. Prostor mora biti vzdrževan in primeren za dejavnost, ki ustreza določilom Haccp. Pokličite na št. 040/470222 ali 041/788-175 - Matjaž in Margita. Nudim pomoč pri gospodinjskih opravilih, tudi delo s starejšimi na ožjem okolišu Vrhnike, 031751523. Prodamo dve PVC-cisterni, 1000 l, za čisto vodo, ojačani s kovinsko armaturo in ventilom za izpust. Cena 100,00 EUR za kos. Vse preostale informacije na št. 040 25 88 99. Nudim strokovno pomoč pri težavah s partnerskim odnosom in pri vzgoji otrok. Tel.: 041 239 769 ali www.srcna-moc.si. Star mizarski ponk, skrinje, omare, voziček ciza, kripa ali lojtrnik in druge stare predmete kupim. Tel.: 031 878 351. Prodam zelo dobro ohranjen otroški voziček »hoco«. Cena po dogovoru. Informacije na tel. št.: 041 472-975. Nudim pomoč pri gospodinjskih delih, pomoč starejšim in onemoglim na območju Vrhnike. Tel.: 051 399 019. Samostojno hišo na mirni in sončni lokaciji, zgrajeno l.2005, 90 m2 uporabne površine (P+M), s pripadajočimi 384 m2 zemljišča, z urejeno dokumentacijo, prodamo. Info: 041 532 142. Prodam mešana drva (bukova), že od 30 evrov dalje na kubični meter. Tel.: 041 634 964 (Razorska dolina, Vrhnika). Vrhnika - Center; prodam samostojno starejšo hišo, 115 m2, ki leži na razgledni parceli, z zunanjo shrambo, majhnim vrtom in garažo. Hiša ima vse priključke, 5 sob in 2 kopalnici, večinski del hiše je adaptiran, kljub temu je potrebna delna prenova. ZK je urejeno, prevzem je možen takoj, ste vabljeni na ogled! Cena: 95.000,00 EUR, tel.: 030 - 415 004 Prodam suha bukova drva, možen tudi razrez. Lokacija: Horjul, tel.: 031 852 871 Prodam cepilec na sveder, Jagodic, za 100 evrov. Horjul, tel.: 031 852 871 Prodam manjši nasad ameriških borovnic v Bevkah, cca 210 grmov, z vso pripadajočo V Hrvaški Istri oddam opremljen apartma v stanovanjski hiši v pritličju s pokrito teraso, 1.600 m od morja, za dalj časa (od maja do septembra) za 4*1 osebo. Tel. 070 710 771. opremo. Informacije na telefon: 031 537 110. Vedežujem in rešujem vse vaše težave, večinoma zakonske. Zato, če jih imate, pokličite, rešila bom vašo težavo po zelo hitrem postopku. Tel.: 051 251 489. Imam več ženskih oblačil, lepo ohranjenih. Pokličite na številko: 01 755 10 18. Prodam škodo felicio, letnik 97, cena po dogovoru. Tel: 031 643 602. Prodam aljaške malamute, čistokrvne, brez rodovnika. Tel. 031 643 602. Prodam otroški voziček znamke Quinny Speedi, malo rabljen, brezhiben, rjave barve. Rabljen za enega otroka. Cena 90 evrov. Gsm 041 617 151 (Nataša). Prodam zazidljivo parcelo v izmeri 530 m2 za gradnjo stanovanjske hiše na Lukovici pri Brezovici. Vsa infrastruktura, na katero se objekt priključuje, je ob parceli. Dostop urejen po asfaltirani cesti do parcele. Za dodatne informacije pokličite po telefonu na: 030 931 750. Rad bi nemškega ovčarja, samca, če ga lahko kdo podari. Tel.: 041 616 714. Dobrova z okolico: iščemo v najem garažo, velikosti 20 m2. Tel.: 041 832570. Nudim učno pomoč za otroke. Sem pedagoginja in tera-pevtka. Telefon: 051 346 179. Nudim energijske tretmaje in svetovanje za osebno in duhovno rast. Telefon: 051 346 179. Podarite odvečne knjige, priročnike ...? Pokličite, z veseljem pridem, jih odpeljem in ohranim. Tel.: 030 996 225. Kupim motorno žago znamke Husqvarna ali Stihl, lepo ohranjeno, malo rabljeno, novejšo, in motorno kosilnico, bočno na nitko, takoj kupim za gotovino. Tel.: 041/541-858. Lep apartma za do 4 osebe, Červar - Porat (do Poreča 5 km), blizu morja, infrastruktura kolesarske in sprehajalne poti, oddajam po ugodni ceni. Tel.- 041 828 455. Iščem delo na območju Vrhnike: proizvodnja, razvoz, pomagam lahko tudi pri sečnji lesa.031-616-031 Harmoniko, diatonično, Janez Železnik, B Es As, skoraj nova, ugodno prodam. Tel.: 051 311 573. Prodam malo rabljen gorilnik za nafto, francoskega izdelovalca Cvenon NC 4, s predgre-tjem, Cena 150 evrov. Tel.: 01 75 65 802. Prodam cisterno za kurilno olje, 3200 l. Cena 200 evrov. Tel.: 01 75 65 802. Podarite odvečne knjige, priročnike. Pokličite, pridem z veseljem, jih odpeljem in ohra- nim. 030 996 225. Nudim učno pomoč šoloobveznim otrokom. Po izobrazbi sem pedagoginja in imam veliko izkušenj ter zagotavljam odlične rezultate. Več informacij: 051 346 179. Nudim mentorstvo na področju osebnostne rasti in zdravilne terapije. Več informacij: 051 346 179. Prodam okrogle silažne in suhe senene bale (hribovska košnja) ter suha bukova in mešana drva, možnost dostave. Telefon: 041 653 428. Izdelujem razne lesene konstrukcije (nadstreški, ostrešja, zamenjava kritine, izoliranje podstrehe, vsa kleparska dela - žlebovi). Opravim ogled, svetujem, izdelam predračun. Možnost dobave vsega potrebnega materiala in odvoz odpadnega. Telefon: 041 653 428. V termah Čatež oddam počitniško hišico. Najem z dvema kartama je 40 evrov. Informacije na tel. št. 031 408 070. Odkupujemo krave, telice in bike za zakol. Tel.: 031/387 922. Podarite odvečne knjige, priročnike. Pokličite, pridem z veseljem, jih odpeljem in ohranim. 030 996 225. Na Koprskem prodam kmetijsko parcelo, veliko približno 1000 m2, vredna ogleda. 041 502 674 V Postojni oddam stanovanje v najem, 37 m2 (2005). Stanovanje je na mirni in urejeni lokaciji, opremljeno z novim pohištvom in gospodinjskimi stroji. Tel.: 051 680 939. Stanovanje spada v energijski razred A2: od 10 do 15 kWh/m2a. Prodam fičkota, kabriolet, letnik 1979, cena po dogovoru. Ima certifikat starodobnika. Tel.: 031 643 602. Poceni prodam zelo lep, moderen in praktičen italijanski regal (češnjev furnir), primeren za veliko dnevno sobo. Tel.: 031 620 016. Motokultivator, koso, mulčar, frezo, traktor, prikolico in drugi stroj, tudi v okvari kupim (041 407 130) Posek, spravilo in odkup vseh gozdnih sor-timentov. Plačilo takoj. Tel.: 031 340 693. V najem oddamo dvosobno stanovanje s površino 57,00 m2. Stanovanje se nahaja v centru Vrhnike, na mirni lokaciji. Možnost uporabe garaže (dodatno plačilo 40,00 €). Možnost vselitve: 01. 09. 2015. Najemna cena: 350,00 € / mesec z vključenim ogrevanjem, preostale obratovalne stroške kot so: voda, elektrika, smeti krije najemnik. Za več informacij nas lahko pokličete na tel.št. 01/750-21-44. Prodam manjšo samostojno stanovanjsko hišo na Bloški Polici, 80 m2, zgrajena l. 1850, adaptirana l. 1975. Priključki: vodovod, elektrika, telefon, poleg hiše stoji gospodarsko poslopje, hiša ima tudi lasten vrt. Hiša s pripadajočim zemljiščem (970 m2) je bremen prosta in vpisana v zemljiško knjigo, ob hiši je tudi prostor za parkiranje. Hiša je potrebna adaptacije. Energijska oznaka stavbe: G. Cena po dogovoru. Za več informacij prosim pokličite: 041 502 870. Prodam kolo pony, 20 col. Ponudbe na telefonsko številko: 031 643 602 (Brezje pri Dobrovi). Na Vrhniki menjam prijetno, 32 m2 veliko stanovanje v bližini zdravstvenega doma in avtobusne postaje. Stanovanje je v mirnem bloku v visokem pritličju in je vpisano v zemljiško knjigo. Obsega kuhinjo z jedilnico, sobo z balkonom ter kopalnico z WC-jem. Ker stanovanje presega potrebe naše družine, iščemo zamenjavo za večje stanovanje (na Vrhniki) z dogovorom ob našem doplačilu. Ponudbe na na gsm 041962-888. Na Dolu pri Borovnici prodam zazidljivo parcelo v izmeri 1100 m2. Cena po dogovoru. Telefon: 041 439 499. Na mirni in sončni lokaciji prodamo samostojno hišo, zgrajeno l. 2005, 90 m2 uporabne površine (P+M), s pripadajočimi 384 m2 zemljišča, z urejeno dokumentacijo. Info: 041 532 142. Prodam sušilni stroj znamke Elektrolux, zelo malo rabljen. Zelo ugodno! 040 978 448. Kupim moped, do 25 konjskih moči. Tel: 040 978 448. Suha drva, več vrst (bukova, hrastova, sadna ...), prodam. 03 1277512. Prodam 1,3 m3 suhih desk, rezane na različne širine. Informacije: 041 807 941, Vrhnika. Na Vrzdencu prodam gradbeno parcelo, 770 m2, cena 55.000,00 evrov. Parcela je lepa, pravokotne oblike, 25 x 30 m, na ravnem terenu, dostop z glavne ceste, vsi priključki so na parceli oz. ob njej. Informacije na tel. št.: 040 230 208 - Vili. Prodam bukova drva, že od 30 evrov naprej za kubični meter. Razrez na mero po dogovoru. Možnost dostave: na Vrhniko z okolico. Tel. št.: 041 634 964. Star mizarskiponk,skrinje,oma re,mize,vozičke in ostale stare predmete kupim: 031 878 351 Prodam poni konjička, starega 2 leti, visokega 90 cm. Samec. 160 evrov. 031 662 529. Motokultivator, koso, mulčar, frezo, traktor, prikolico in druge stroje, tudi v okvari, kupim (041 407 130). Imam več ženskih oblačil za jesen in zimo št. 42 in 44. Vse je dobro ohranjeno. Cena za kos od 5 do 10 evrov. Tel.: 031 439 994. Najamem enosobno stanovanje ali garsonjero na Vrhniki ali v bližnji okolici. Tel.: 031 439 994. voquivi Jesenovec «Janez s.p. Drenov grič 2S, 13BO Vrhnika, GSM: Q41 5S8 7S8 www.vodjan.com STROJNE INSTALACIJE: vodovod - kanalizacija, centralno ogrevanje solarni sistemi, toplotne črpalke POSODOBITE SVOJO KURILNICO trenutno najceneše ogrevanje GRADBENA DELA IN IZKOPI • Razni izkopi • Traktorski prevozi Adaptacije - novogradnje • Fasade • Urejanje dvorišč • Raznih škarp Prodaja peletov in drv Bojan Nadlišek s.p. Vas 18, 1360 Vrhnika, T: 01 7553 418 T: 041 742 018 IZDELAVA KOVINSKIH NADSTRESKOV, DVORIŠČNIH VRAT, OGRAJ IN DRUGIH KOVINSKIH IZDELKOV Koprivec in družbenik k.d. Lesno Brdo 41 a, 1360 Vrhnika Tel/fax: 01 75 04 090, gsm: 031 323 795 www.koprivec-druzbenik.si janez@koprivec-druzbenik.si NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 56 56 NAŠ ČASOPIS Oglasi 28. september 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Avtotrade d.o.o., Vrhnika Sinja Gorica 11, Vrhnika www.avtotrade.si ŠOLA VožNJE tel.: 041 601 707 VOŽNJR v poSTOJNi iN LJUBLJl TECRj PRVE POMOČI VRDBR VRRNE VOŽNJE IZPIT ZR TRRkTOR: že zbirrmo pr PRIPELJI PRIJATELJA IN PODARIMO TI URO VOŽNJE ZA B KATEGORIJO KUPI PAKET UR IN IZKORISTI AKCIJO EDINO USPOSABLJANJE V SLOVENIJI ZA POKLIC DETEKTIV, DETEKTIVKA Usposabljanje je pogoj za opravljanje izpita na Detektivski zbornici Slovenije. Prijave zbiramo: do 9. novembra 2015 Pričetek usposabljanja: 19. november 2015 Za več informacij: urska.kavcic-rihar@cpu.si 01 58 97 652 CENTER ZA POSLOVNO USPOSABUANJE Gospodarska zbornica 4B+ Slovenije ■■■ GZS Center za poslovno usposabljanje Kardeljeva ploščad 27a 1000 Ljubljana www.cpu.si »2J8J PR! SP; ZA pomoč » AVTOTRADE, Sinja Gorica 11, Vrhnika, (01) 750 51 99 Povprečna poraba goriva: 5,7 - 5,2 1/100 km. Emisije C0?: 132 - 120 g/km. Uradna vrednost emisijske stopnje: Euro 5 in Euro 6. Specifične emisije NOx: 0,0340 -0,0196 g/km. Ogljikov dioksid (COJ je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka Iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2i6 ter dušikovih oksidov. Fiat Panda 1.2 8v Easy Že za 7.990 EUR, Fiat Punto 1.4 8v Easy (5 vrat) 8.990 EUR. Slika Je afcnbollčra. PodrabraJiakilomiadjBlnpog^lst»^ C@A> iiililiii pro_cee'd Omejena količina MODELNO LETO 2015 Samo do 30.9.2015 99E EOM=0% 0 EUR STROŠKOV Popolna varnostna oprema, športni design, EUR /MESEC AVTOTRADE VRHNIKA SEDAJ TUDI POOBLAŠČENI SERVISER ZNAMKE KIA The Power to Surprise www.avtotrade.kia.si KIA - NAJVEČ AVTA ZA VAS DENAR! AVTOTRADE, d.o.o. Sinja Gorica 11, Vrhnika; 01-755-79-05 (prodaja), 01-755-79-00 (servis) Kombinirane porabe goriva: 3,7 - 6,0 l/100km, emisije CO2: 97 - 197 g/km CO2. Emisijska stopnja: EURO 5. NOx: 0,01 - 0,15 g/km. Cena 9.990 EUR za pro_cee'd 1.4 gas Active. Cene veljajo za vozila iz zaloge v okviru posebne ponudbe. Akcija EOM = 0% velja za vozila na rednem ceniku. Obeh akcij ni mogoče uveljavljati hkrati. Financ. se lahko zavrne če stranka nima ustrezne bonitete. Pogoji financ. EOM = 0% dostopni na www.kia.si/finance. Cene vkjuč. vse dane popuste in prihranke in ne vključ. kovinske/bele barve in stroška priprave vozila. CO_ je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka, zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter NOx. Pogoji garancije na voljo v garancijski knjižici vozila ali zastopniku vozil Kia. Slike so simbolične. Avtotrade, d.o.o., Vrhnika._ NI STATUSA? Ml PANIKE! NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 57 28. september 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 57 KLUB ZVESTOBE MyCITROÈNplus ►080 30 15 DO 24 OBROKOV S KARTICO DINERS CLUB CITROËN i CITF AVTOHISA SELISKAR NOVI, NAJVEČJI IN NAJSODOBNEJŠI PRODAJNO-SERVISNI CENTER CITROËN NA NOTRANJSKEM S - i i - —-' -v \ Industrijska cona Zapolje, Logatec. CITROËN JUMPER L3H2 2.2 HDi 130 že od 15.590 € + DDV V PRIMERU CITROEN FINANCIRANJA CITROËN C-ELYSÉE 1.2 VTI 72 SEDUCTION (53kw) že od 9.490 €"+ KASKoffi V PRIMERU CITROEN FINANCIRANIA OTROEN priporočaTOTAL. Prmer informatimega izračuna finančnega leasinga Ctoen Rnandranje za wzilo Citroen Cii^ee [Seductk odplačaanie: mesečni obrok ie 102 EUR pri 30% pologu in ročno« 84 DDV ie otračunan v obrokih: EOM na dan 03.07.2015 znaša 7i 3 EUR: srnpni znesek za plačilo 11.165 EUR: a Povprečna poraba goriva: 4,1-7,3/100 km, emisije C02: 108-168 g/km. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k Doslabšaniu kakovosti zunanieaa zraka. Prisoevaio zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam Drizemneaa ozona, delcev PM.„ in PM„ r ter dušikovih oksidov. rBŠ/niveTPfHNni onip 15 let i unuui rïtmon ci Avtohiša Seliškar d. o. o., IOC Zapolje l/2a, 1370 Logatec, PRODAJA VOZIL: 01/7502-252,040 307 711, SERVIS VOZIL: 01/7502-253,070 720 330 prodaia@avtohisa-seliskar.si, seruis@avtohisa-seUskar.si Želite obnoviti ali popraviti nagrobni spomenik? VČERAJ HITRO, UGODNO in KAKOVOSTNO, obnovimo vaš stari nagrobni spomenik: " obnovimo in dopišemo nagrobne napise (zlato, srebro...); ■ očistimo in popravimo stare nagrobne okvirje (tudi prelomljene in okrušene); " delno ali v celoti pokrijemo vaš nagrobni spomenik s ploščami iz najkakovostnejšega granita. KAM ENA □ BDELAVA NARAVNEGA KAMNA Pokličite nas na tel.: 040 277 870! DARILO Brezplačno vam zamenjamo pesek in zemljo, vkolikor naročite storitev nad 240 EUR! Beno Ogrin s.d., Cesta Krimskega odreda 19,1360 Vrhnika, M: 040 277 870, W: kamena.si Ni res da je odšel -nikoli ne bo! Ujet v naša srca z najlepšimi spomini bo vsak korak spremljal v tišini! ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi našega dragega moža, očija, sina in brata DUŠANA TRČKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem, sošolcem, planinskim in nogometnim prijateljem, veteranom, gasilkam in gasilcem za vsak ljubeč stisk roke, objem in besede tolažbe, darovano cvetje, sveče, finančno pomoč in darove za svete maše. Hvala gospodu Mladenu Sumini za ganljive besede slovesa, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in Pogrebni službi Pieta. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Joži, hčerka Nina, mama, sestri in brata Dragomer, avgust 2015 Pod hrastom bivam zdaj v deželi rajskomili in zrem tja v davni raj, kamor srce mi sili. (Andrej Prebil) ZAHVALA Poslovila se je draga mama, babica in prababica IVANKA PREBIL, rojena RASPOR 19 .12. 1940 - 1. 9. 2015 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot in se od nje poslovili. Hvala vsem za izrečeno so-žalje, darovane darove za svete maše, rože in sveče. Posebna zahvala tudi Nevrološki kliniki Ljubljana, Pogrebni službi Lavanda, pevcem in župniku Janezu Smrekarju za opravljen obred. Vsi njeni Horjul, september 2015 Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno zažarijo. (J. W. Goethe) JAKA CEME 13. 6. 1991 - 25. 8. 2015 Ob tragični in boleči izgubi se zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom, sosedom in sodelavcem podjetja Schwarzmann, da ste nam stali ob strani, nas bodrili in tolažili v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se g. župniku Blažu Gregorcu in Pogrebni službi Vrhovec za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Jaka, za vedno boš ostal v naših srcih. Vsi njegovi Vrhnika, avgust 2015 POGREBNE STORITVE VRHOVEC DRENOV GRIČ 128, VRHNIKA C» 01/755 14 37 C'' 041 637 617 94 - urna nosfgiiivost 031 637 617 V torek, 18. avgusta 2015, nas je tiho zapustila IVANKA POTREBUJEŠ (1933-2015) z Vrhnike, rojena Seliškar Hvala vsem znancem, sosedom in prijateljem, ki ste jo po spremili na njeni zadnji poti! Mož Ivan, sinova Darko in Samo, vnuki Luka, Maša in Žiga, ter pravnuka Matevž in Tine pa jo bomo ohranili v lepem spominu! ZAHVALA V 96. letu se je poslovila od nas ANTONIJA ZIMŠEK (rojena Kunstelj) 2 1 1920_9 9 2015 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi dekanu Blažu Gregorcu za lepo opravljen cerkveni obred in Pogrebni službi Vrhovec za njihov trud. Še posebej pa se zahvaljujemo negovalki Damjani in patronažni sestri Veri za njuno sočutno skrb in mamino nego v težkih trenutkih. Sin Jure in hči Mojca z družinama NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 58 58 NAŠ ČASOPIS Oglasi 28. september 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Lavanda pogrebne storitve MARJAN ZVOKELJ S.P. PODOLNICA 33, HORJUL 041 747 646 dosegljivi 24 UR www.usluge-lavanda.si Rupnik Janez, s.p. | 031 554 121 | 01 755 27 14 Tržaška cesta 3 | Vrhnika | Slovenija cvetlicarnajana@siol.net | www.cvetlicarna-jana.si Ugodne • ikebane od • žarni venčki • venci o d 30 € Od 50 € RAČUNOVODSTVO BOŠTJAN ŽIROVNIK $.p. Računovodske storitve Davčno svetovanje Qvkcija> Za nove stranke prvi mesec brezplačno Boštjan Žirovnik s.p. Verd 16 1360 Vrhnika GSM: 041/801-801 E-mail: bostjan5005@yahoo.com KAMNOSESTVO - OKENSKE POLICE - STOPNICE -KUHINJSKI IN KOPALNIŠKI PULTI - PORTALI - 3ALKONSKE OBROBE - NA0R03NI SPOMENIKI Dolničar d.O.O..Sinja Gorica 34 1360 VRHNIKA.tel.: 01/7552 950 mob.: 040 223 105 e-mail: marko.dolnicar@siol.net ZAHVALA Počivaj v miru in prepevaj naprej! TOMAŽ MESEC 13. 12. 1946 - 25. 8. 2015 V težkih trenutkih slovesa nam je bila v tolažbo prisotnost prijateljev, znancev, sodelavcev, sorodnikov in sokrajanov. Hvala vam, v spominu ohranite Tomažev šegav nasmeh. Iskrena hvala gospodu kaplanu Gašperju Mavku, gospe Malči in ministrantoma, pogrebcem, svakinji Dori, violinistki Nataliji, njegovim prijateljem pevcem, gospodu Vrhovcu, cvetli-čarki Karmen in gospodu Franciju Tomažiču. Lepa hvala za izraze sožalja, za darovane sveče, cvetje in denar. Andreja, Jure, Jana z Bogdanom in Jakobom, Tina z Laro in Jerica z Nikom »Le misel, da je bilo nekoč lepo, nas pomaga tolažiti.« ZAHVALA JOŽE LESKOVEC 15. 3. 1942 - 21. 8. 2015 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, ki ste delili z nami bolečino ob izgubi našega dragega Jožeta. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in darove za druge namene. Hvala članom ZŠAM Vrhnika in njihovim članom ter g. Čretniku za lep govor, Pihalnemu orkestru Vrhnika in pritrkovalcem. Hvala tudi Jožetovima nečakoma Primožu in Jerneju ter njihovim pevcem iz Domžal in svakinji Martini za ganljiv govor. Hvala tudi župniku g. Štepaniču za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi g. Tonetu za lep govor v cerkvi. Hvala vsem! »Ata, hvala za vse,« vnuk Brin. Vsi njegovi V 87. letu starosti nas je zapustil mož in oče CIRIL LENARČIČ iz Bevk 106 9. 2. 1929 - 4. 9. 2015 Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, udeležbo na pogrebu, darovane sveče, cvetje ter darove za svete maše. Hvala ZD Vrhnika in patronažni sestri Andreji za večletno zdravstveno oskrbo. Zahvaljujemo se gospodu župniku Janezu Očkonu, gasilcem PGD Bevke in članom sosednjih društev, Pogrebni službi Vrhovec in pevcem. Hvala tudi sosedu Ivanu za obiske med njegovo boleznijo. Vsi njegovi ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame MARIJE LOGAR (rojene Predanič) 7. 8. 1926 - 19. 8. 2015 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se osebju Centra starejših v Horjulu, Pogrebni službi Lavanda in g. župniku Janezu Smrekarju za lepo opravljen obred. Posebno smo hvaležni vsem, ki ste našo mamo obiskovali in ji delali družbo. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Zaklanec, avgust 2015 Ne moremo doumeti, ne moremo razumeti zakaj se usoda tako kruto igra, da naše drage iztrga iz tega sveta. ZAHVALA V cvetu mladosti nas je zapustil naš dragi MATJAŽ JERŠIN 21. 5. 1987 - 25. 8. 2015 Ob nenadni izgubi našega dragega Matjaža bi se radi zahvalili vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sodelavcem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in denar. Posebno bi se radi zahvalili Jožetu, Dragu, Tomu, Jovanki, Branetu in Meti za vso pomoč in čustveno podporo, gospodu Blažu Gregorcu za lep cerkveni obred, gospe Marinki Kupec za ganljiv govor, Pogrebni službi Vrhovec, pevcem, trobentaču in vsem neimenovanim. Ostal bo nepozabljen v naših srcih. Žalujoči: vsi ki smo ga imeli radi Verd, 28. 8. 2015 Mnogo noči nisi spala, veliko bolečin prestala. Bog daj, da bi v miru počivala, v naših srcih si ostala. < ANGELA KUBOT 1942-2015 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, hvala pogrebcem in pevcem Okteta Rasko-vec za izredno lepo petje. Žalujoči: Adila in sedem sester ZAHVALA V 90. letu se je poslovila od nas MARTA KOZEL 12. 6. 1925 - 1. 9. 2015 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku Blažu za opravljen obred. Zahvala tudi pevcem in trobentaču. Zahvala velja tudi osebju Doma upokojencev Vrhnika za nego in lajšanje bolečin. Pogrebni službi Vrhovec se zahvaljujemo za prijazen odnos. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Vrhnika, september 2015 Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte zdelane roke. Zaprte so utrujene oči, le moja drobna lučka še brli. ZAHVALA V 90. letu nas je zapustila naša predraga, mama, babica in prababica ANTONIJA HLADNIK po domače Janeščeva Tončka 20. 5. 1926 - 19. 9. 2015 Iskrena hvala vsem, ki ste pomagali v teh težkih trenutkih, sosedom, patronažni službi iz Logatca, ki je pomagala pri oskrbi na domu, Rovtarskemu duhovniku za lep obred, pevcem, trobentaču, pogrebni službi Vrhovec in cvetličarni Peč-kaj, ter vsem ostalim, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sin Janez, hčere Barbara, Marija, Antonija in Bernarda z družinami. Podpesek NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 59 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Nagradna križanka NAŠ ČASOPIS 59 KRIŽANKA 9 - 15 IZDELUJE OČALA LADJA Z DIMNIKOM ZEN. IME, ROMAN FR.PISCA CLAUDA ANETA INDIJSKI HRAST PREDLOG, PREDPONA, OD KJE, KOD ZNAK ZA DUŠIK PREDSTOJNICA SAMOSTANA VELEMESTO V FRANCIJI KAZALNIK RAZČLEMBA NA DELE ZVIJAČA, UKANA TRINITROTOLUOL ZNAK ZA TULIJ ZEN. IME, PESNICA SEIDEL VEZNIK KRAJ OB BLATNEM JEZERU(H) ZDRAVILO PROTI MALARIJI ZNAK ZA KISIK, NULO PEVEC V SINAGOGI, CERKVENI SOLO PEVEC, CERKOVNIK KRIŽANKA NAŠ ČASOPIS SKRBI ZA BOLJŠI VID ČLAN STRANKE, PARLAMENTA PRIŠTET, DODAN NOSILNO OGRODJE AVTA OPTIK DELO PASTIRJA SOL JODOVE KISLINE VIJAK, PROPELER ČUSTVENI PESNIK TALJENJE, STAJANJE GROZDJE PREŠA V MOŠT,KI ZORI V... JADRNIK, DROG SOGLASN. V ČEKU 13 ZNAK ZA JAKOST EL. TOKA TEHNICIJ ZNAK ZA TALIJ RIMSKA STOENA NAPADALEC, NASKAKO-VALEC NOČNO POPIVANJE ZAHOD DENAR V TIHOMORS. VAN U ATI VELIKE BRKATE RIBE ZNAK ZA JOD STARI DEL MARIBORA ORGAN VIDA ZNAK ZA GLAVNO SESTAVINO ZRAKA FERMENT KVAŠENJA HERCE-GOVEC KISIK MEVŽA, MALO-DUŠNEŽ PIVO, PIJAČA ANTOV EDO ČEH SPOLNO PREOB-ČUTUIVI LJUDJE 10 ZDRAVNIK ZA OČESNE BOLEZNI AVTOR SUSMAN JAKOB GESLO KRIŽANKE 1 2 3 4 5 6 7 s 9 10 11 12 13 14 PRIIMEK IN IME: TOCEN NASLOV: TELEFON: Vrhn'ške iskr'ce Zdej, k' sa tist rimsk' čovn pategnil iz L'blance, bi pa t'm l'hka ratov nov port. Č sa se Rimljan' vazil s ta velikm ladjem pa L'blanc u Navportus, bi se pa zdej z mal maj-šm, al pa vsaj s čovni. Zdej pa sploh, k' sma je spucal s kahezijsk'm gnarjem. Pa kva, č' na morš da vode pridit, ne d'bi še čovn not spustu. S'm pa kje se k'šn ribič s svaje bajnca vid, pa še tist u bajerju. S'm slišov, d' naj bi nekej na turizmu na L'blanc začel nekej pačet. Boma vid'l?? J. Sulc HULIOT d.o.o. Vrhniška cesta 30 1354 Horjul Zaposlimo Asistenta v komerciali (m/ž) Od kandidatov pričakujemo: - V. stopnjo izobrazbe splošne ali ekonomske smeri oziroma 2 leti delovnih izkušenj na primerljivem delovnem mestu, - aktivno znanje angleškega, nemškega in italijanskega jezika, - obvladovanje dela za računalnikom (poznavanje programa Pantheon je prednost), - komunikativnost, - sposobnost dela v skupini. Opis dela: - sprejem in vnos naročil, - priprava podatkov za izdajo računov, predračunov, ponudb, - urejanje administracije, - pomoč komercialistom, - po potrebi delo na terenu, - organiziranje prevozov, - druga dela po navodilu nadrejenih. Nudimo - zaposlitev za določen čas (nadomeščanje začasno odsotne delavke) z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas, - enoizmensko delo, - odlično delovno okolje v mladem dinamičnem kolektivu, - možnost osebnega in strokovnega razvoja, - pridobitev novih znanj ter delovnih izkušenj. Kandidati naj vlogo pošljejo do 9.10.2015 na elektronski naslov mojca.bezek@huliot.si Kontaktna oseba: Mojca Bezek, tel. 017591700 Križanka Našega časopisa Nagradno geslo pretekle križanke, ki je potekala pod pokroviteljstvom Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, se je glasilo: »Gremo v šolo«. V uredništvo smo prejeli ogromno pisem z rešitvami, sreča pa je bila naklonjena sledečim: Marjeti Japelj iz Bevk, Jerneju Sviglju iz ohonice in Anici Troha in Dola pri Borovnici. Nagrajenci bodo po pošti prejeli praktične nagrade. Rešitve (nagradno geslo) za tokratno križanko pošljite najkasneje do 16. oktobra na naslov Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, s pripisom »Nagradna križanka«. Trije nagrajenci bodo prejeli nagrade, ki jih poklanja optik Jelovčan s stare ceste na Vrhniki. naš časopis izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. Urednik: Gašper Tominc. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote časopisa za objavo v drugih medijih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon: 01 7506 638; elektronski naslov nascasopis@zavod-cankar.si. Oblikovanje in prelom: Tomograf, Tomo Cesar, s. p. Lektoriranje: Marjetka Šivic in Anja Sedej. Tisk: Set Vevče, naklada 13 500 izvodov. Cena zahval: 68,72 evra NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 60 60 NAŠ ČASOPIS Oglasi 28. september 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si SAMSUNG Galaxy S6 edge+ ze od24 X28,95 € TelekomSlovenije meg(a)phone Tolea d.o.o., TC Mercator, Robova 6, Vrhnika, T: 01 755 71 61, M: 041 342 000, E: mega.phone@siol.net Možne so napake v tisku. Slike so simbolne. TELEMACH ZA MANJ NEOMEJENI KLICI/SMS/MMS L m 15 EUR/MESEC ZA NAROČNIKE FIKSNIH STORITEV TELEMACH SAMO 12 EUR/MESEC Pooblaščeni prodajalec, MOLEK SERVIS Peter Moleks.p, Vrtnarija 3, Vrhnika, tel: 070 210 814. telemach mob. Za pakete VEČ veljajo Splošni pogoji naročniških paketov VEČ, ki po porabi v paket vključenih količin med drugim določajo znižanje hitrosti prenosa podatkovna največ 64 kbps. Prenos podatkov po porabi vključenih količin se dodatno ne zaračunava. Prenos podatkov v EU/ZDA pa se po porabi vključenih količin obračunava v skladu s Cenikom. Vključene vsebine oz. storitve v nobenem primeru ne obsegajo klicev na posebne in komercialne številke, klicev v tujino in odhodnih in dohodnih klicev v tujini, pošiljanja sporočil SMS v tujini ali v tujino ali pošiljanja sporočil SMS v donatorske ali komercialne namene. UNIFI je storitev družbe Telemach d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 21,1000 Ljubljana in partnerskih podjetij, ki omogoča brezžični dostop do interneta prek dostopnih točk UNIFI. Ob sklenitvi naročniškega razmerja se obračuna priključnina v višini 12,00 EUR. Naročnik fiksnih storitev Telemach je naročnik na elektronske komunikacijske storitve ki se praviloma zagotavljajo prek kabelskih vodov na fiksni lokaciji naročnika in jih nudijo družbe Skupine Telemach. Več na www. telemach.si, v vseh poslovalnicah Telemacha in na brezplačni številki 08022 88. Skupina Telemach obsega družbe Telemach, Telemach Mobil, Telemach Rotovž, Telemach Pobrežje, Telemach Tezno in Telemach Tabor.