MOHORJEV KOLEDAR 2O13 MOHORJEV KOLEDAR 2O13 VsEbinA KALEnDARiJ 2O13 nARAVA PO DOMOVini in sVEtu ZGODOVinA KuLtuRA ZnAnOst sPOMinJAMO sE LEPOsLOVJE KROniKE RAZVEDRiLO JAnUAR – PROsinEC 1. Torek Marija, Božja mati – Novo leto, d. p. d. 2. Sreda Bazilij in Gregor, šk., c. uč. 3. Četrtek Presveto Jezusovo ime; Genovefa, dev. 4. Petek Angela, red.; Elizabeta, red. 5. Sobota Simeon, puš.; Milena (Emilijana), dev. Vzhod Sonca ob 7.44; zahod Sonca ob 16.31; dolžina dneva 8h 47m ob 4h 58m 6. Nedelja Gospodovo razglašenje – Gašper, Miha, Boltežar Z Vzhoda smo se prišli poklonit kralju (Mt 2,1-12) 7. Ponedeljek Rajmund, duh.; Lucijan, muč. 8. Torek Severin, op.; Erhard, šk. 9. Sreda Julijan, muč.; Hadrijan, op. 10. Četrtek Gregor Niški, šk.; Viljem, šk. 11. Petek Pavlin Oglejski, šk.; Teodozij, op. ob 20h 44m 12. Sobota Tatjana (Tanja), muč.; Alfred, op. Vzhod Sonca ob 7.42; zahod Sonca ob 16.39; dolžina dneva 8h 57m 13. Nedelja Jezusov krst – Veronika, dev.; Hilarij, šk. Oče pričuje o Sinu (Lk 3,15-16.21-22) 14. Ponedeljek Oton (Odon), red.; Malahija, pr.; Feliks, duh. 15. Torek Pavel puš.; Absalom Koprski, šk.; Mihej in Habakuk, pr. 16. Sreda Marcel, pp.; Ticijan, šk. 17. Četrtek Anton (Zvonko), puš.; Anton Koprski, red.; Rozalija, red. 18. Petek Marjeta Ogrska, red.; Priscila, muč. 19. Sobota Makarij, op.; Suzana, muč. Vzhod Sonca ob 7.38 ; zahod Sonca ob 16.48; dolžina dneva 9h 11m ob 00h 45m 20. Nedelja 2. nedelja med letom – Fabijan in Boštjan, muč. Jezusov prvi čudež (Jn 2,1-11) 21. Ponedeljek Neža (Agnes Janja), muč. 22. Torek Vincencij (Vinko, Zmago), diak.-muč.; Lavra, dev. 23. Sreda Henrik, duh.; Pavel Korejski, muč.; Urban, šk. 24. Četrtek Frančišek Saleški, šk., c. uč.; Felicijan, šk. 25. Petek Spreobrnjenje apostola Pavla; Ananija, sp. mož 26. Sobota Timotej in Tit, šk.; Robert, ust. cistercijanov Vzhod Sonca ob 7.31 ; zahod Sonca ob 16.58; dolžina dneva 9h 27m 27. Nedelja 3. nedelja med letom, svetopisemska – Angela Merici, ust. uršulink Pismo se izpolnjuje na Jezusu (Lk 1,1-4; 4,14-21) ob 5h 38m 28. Ponedeljek Tomaž Akvinski, c. uč.; Karel Veliki, kr. 29. Torek Valerij, šk.; Julijan Ubogi, spok. 30. Sreda Martina, muč.; Jacinta, red. 31. Četrtek Janez Bosco, ust. salezijancev; Marcela, vd. VRTIČKARSKI NAMIG Legenda: ap. (apostol), ces. (cesar, cesarica), c. uč. (cerkveni učitelj), diak. (diakon), dev. (devica), d. p. (državni praznik), d. p. d. Zdaj sestavimo načrt setve in saditve ter pri tem upoštevamo kolobarjenje. Vrt naj bo ob hiši na sončni legi. Če je kopno, presledke med (dela prost dan), duh. (duhovnik), ev. (evangelist), km. (kmet), kn. (knez, kneginja), kr. (kralj, kraljica), l. (laik, laikinja), men. (me-gredami lahko prekrijemo z lubjem ali posujemo s peskom, da zatremo poznejšo rast plevela. Po možnosti gnojimo samo s kompostom in nih), mis. (misijonar), mlad. (mladenič), muč. (mučenec, mučenka), n. (navadna), op. (opat, opatinja), pp. (papež), pr. (prerok), puš. hlevskim gnojem. (puščavnik), red. (redovnik, redovnica), red. ust. (redovni ustanovitelj, redovna ustanoviteljica), slov. (slovanska), soust. (soustanovitelj, soustanoviteljica), sp. (svetopisemski-a, mož - žena), spok. (spokornik, spokornica), šk. (škof), ust. (ustanovitelj, ustanoviteljica), vd. (vdova). FEbRUAR – sVEČAn 1. Petek Brigita Irska, op.; Sever, šk. 2. Sobota Jezusovo darovanje – svečnica Vzhod Sonca ob 7.23; zahod Sonca ob 17.09; dolžina dneva 9h 46m 3. Nedelja 4. nedelja med letom Blaž, šk., muč.; Oskar, šk. Jezus ni prerok samo za Jude (Lk 4,21-30) ob 14h 56m 4. Ponedeljek Gilbert, red. ust.; Leon, muč. 5. Torek Agata, dev., muč., Albuin, šk. 6. Sreda Pavel, muč.; Doroteja, muč. 7. Četrtek Koleta (Nika), red.; Egidij, red.; Pij IX. pp. 8. Petek Hieronim, red.; Jožefina, dev. – slovenski kulturni praznik, d. p. d. 9. Sobota Apolonija (Polona), muč.; Sabin, muč. Vzhod Sonca ob 7.14; zahod Sonca ob 17.19 ; dolžina dneva 10h 6m 10. Nedelja 5. nedelja med letom – Sholastika, red.; Alojzij Stepinac, šk. Apostoli pustijo vse in gredo za Jezusom (Lk 5,1-11) ob 8h 20m 11. Ponedeljek Lurška Mati Božja; Benedikt, men. 12. Torek Evlalija, muč.; Erna; Aleksij, šk. – pust 13. Sreda ++ Pepelnica – Jordan, red.; Kristina, vd.; Adolf, šk. 14. Četrtek Valentin (Zdravko), muč.; Anton, red. 15. Petek + Klavdij, red.; Georgija, dev. 16. Sobota Julijana, muč.; Onezim, šk. Vzhod Sonca ob 7.03; zahod Sonca ob 17.30; dolžina dneva 10h 27m 17. Nedelja 1. postna nedelja – Sedem ustanoviteljev servitov; Aleš, red. ust. Jezus zavrne skušnjavca (Lk 4,1-13) ob 21h 31m 18. Ponedeljek Flavijan, šk.; Frančišek Clet, muč. 19. Torek Bonifacij, šk.; Konrad, red. 20. Sreda Leon Sicilski, šk.; Frančišek in Jacinta 21. Četrtek Peter Damiani, šk., c. uč. ; Irena (Mira), dev. 22. Petek + Sedež apostola Petra; Maksimilijan Puljski, šk. 23. Sobota Polikarp, šk., muč.; Montan Toledski, šk. – kvatre Vzhod Sonca ob 6.51; zahod Sonca ob 17.40; dolžina dneva 10h 49m 24. Nedelja 1. postna nedelja – Matija, ap.; Sergij, muč. Jezus se med molitvijo spremeni (Lk 9, 28-36) 25. Ponedeljek Valburga, op.; Alojzij in Kalist, muč. ob 22h 53m 26. Torek Aleksander (Branko), šk.; Nestor, muč. 27. Sreda Gabrijel Žalostne Matere Božje, red.; Baldomir, spok. 28. Četrtek Ožbolt (Osvald), šk.; Roman, op. VRTIČKARSKI NAMIG Pri vrtnarjenju upoštevamo nadmorsko višino in podnebje. Ker pa ima vsak vrt svojo mikroklimo, ne uspevajo povsod vse rastline enako, o čemer nas poučijo starejši ljudje in izkušnje. Vrt očistimo in če je zemlja že osušena, začenjamo s pripravo tal: prekopavanje, rahljanje, poravnavanje. MAREC – sUŠE s C 1. Petek + Albin (Zorko), šk.; Feliks, pp. 2. Sobota Neža Praška, dev.; Angela od Križa, red. ust. Vzhod Sonca ob 6.39; zahod Sonca ob 17.50; dolžina dneva 11h 11m 3. Nedelja 3. postna nedelja – Kunigunda, cesarica; Marin, muč. Pokora odvzame Božjo kazen (Lk 13,1-9) 4. Ponedeljek Kazimir, kr.; Lucij, pp. ob 22h 53m 5. Torek Hadrijan, muč.; Olivija (Livija), muč. 6. Sreda Fridolin (Miroslav), op. 7. Četrtek Perpetua in Felicita, muč. 8. Petek + Janez od Boga, red.; Štefan, op. 9. Sobota Frančiška Rimska, red.; Vital, op. Vzhod Sonca ob 6.26; zahod Sonca ob 18.00 ; dolžina dneva 11h 34m 10. Nedelja 4. postna nedelja – 40 mučencev; Makarij, šk. Izgubljeni sin se vrne k očetu (Lk 15,1-3.11-32) 11. Ponedeljek Benedikt, šk.; Agapa, muč.; Sofronij, šk. ob 20h 51m 12. Torek Justina, red.; Doroteja, muč. – gregorjevo 13. Sreda Kristina, dev., muč.; Sabin, muč. 14. Četrtek Matilda, kr.; Lazar Milanski, šk. 15. Petek + Ludovika, red.; Klemen Dvoržak, red. 16. Sobota Hilarij Oglejski, šk.; Herbert, šk. Vzhod Sonca ob 6.13; zahod Sonca ob 18.09; dolžina dneva 11h 56m 17. Nedelja 5. postna nedelja, tiha – Patrik (Patricij), šk.; Jedrt (Jerica), dev. Grešnik ne sme obsojati grešnika (Jn 8,1-11) 18. Ponedeljek Ciril Jeruzalemski, šk., c. uč.; Edvard, muč. 19. Torek Jožef, Jezusov rednik ob 18h 27m 20. Sreda Klavdija, muč.; Urbicij, šk. – Začetek pomladi ob 12h 02m – pomladno enakonočje 21. Četrtek Nikolaj iz Flüe; Serapion, muč. 22. Petek + Lea, spok.; Bazilij, muč. 23. Sobota Gospodovo oznanjenje (liturgično praznovanje) – Turibij, šk.; Rebeka, red.; Alfonz, šk. Vzhod Sonca ob 5.59; zahod Sonca ob 18.18; dolžina dneva 12h 19m 24. Nedelja 6. postna nedelja, cvetna – Katarina Švedska, red. Trpljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa (Lk 22,14-23,56) 25. Ponedeljek Veliki ponedeljek; Rebeka, sp. žena 26. Torek Veliki torek; Larisa (Lara), muč.; Ludgar, šk. 27. Sreda Velika sreda; Rupert, šk.; Gelazij, šk. ob 10h 27m 28. Četrtek Veliki četrtek – Bojan, kn.; Venturin, red. 29. Petek + + Veliki petek – Bertold, red.; Jona, muč. 30. Sobota Velika sobota – Amadej (Bogoljub); Janez Klimak, men. Vzhod Sonca ob 5.46; zahod Sonca ob 18.28; dolžina dneva 12h 42m 31. Nedelja Velika noč – Kornelija, muč.; Benjamin, muč. – Prehod na letni čas Potrebno je bilo, da je Kristus vstal od mrtvih (Jn 20,1-9) VRTIČKARSKI NAMIG Če je zemlja zmrznjena, zbita ali premokra, ne sadimo. Pred sajenjem zemljo pregrabimo. Jamica, ki jo izkopljemo za sajenje in omoči-mo, naj bo globlja od koreninskega povesma sadike, ki ga pri sajenju ne smemo pretresti. Ker so suše pogoste, gojimo sorte s kratko ra-stno dobo, da obrodijo pred pripeko. APRiL – MALi TRAVEn 1. Ponedeljek Velikonočni ponedeljek – Irena in Agapa, muč. – d. p. d. 2. Torek Velikonočna osmina, Frančišek Paolski, red. ust. 3. Sreda Velikonočna osmina, Sikst I., pp., muč.; Rihard, šk. ob 6h 36m 4. Četrtek Velikonočna osmina, Izidor, šk., c. uč.; Benedikt, red. 5. Petek Velikonočna osmina, Vincencij Ferer, duh. 6. Sobota Velikonočna osmina, Viljem, op. Vzhod Sonca ob 6.33; zahod Sonca ob 19.37; dolžina dneva 13h 4m 7. Nedelja 2. velikonočna nedelja – bela, nedelja Božjega usmiljenja – Janez de la Sal e, duh.; Herman, red. Čez osem dni je prišel Jezus (Jn 20,19-31) 8. Ponedeljek Julija, red.; Valter op. 9. Torek Hugo, šk.; Heliodor, muč. 10. Sreda Ezekiel, pr.; Apolonij, muč. ob 11h 35m 11. Četrtek Stanislav, šk., muč.; Biserka (Gema), dev. 12. Petek Viktor, muč.; Alferij, op. 13. Sobota Martin I., pp., muč.; Ida, red. Vzhod Sonca ob 6.20; zahod Sonca ob 19.46; dolžina dneva 13 h 27m 14. Nedelja 3. velikonočna nedelja – Lidvina, dev.; Valerijan, muč. Jezus da apostolom jesti (Jn 21,1-19) 15. Ponedeljek Helena, kneginja; Teodor, muč. 16. Torek Bernardka, red.; Benedikt, spok. 17. Sreda Rudolf, muč.; Izidor, men. 18. Četrtek Evzebij, šk.; Galdin, šk. ob 14h 31m 19. Petek Leon IX., pp.; Ekspedit, muč. 20. Sobota Teotim, šk.; Berenika, muč. Vzhod Sonca ob 6.07; zahod Sonca ob 19.56; dolžina dneva 13h 49m 21. Nedelja 4. velikonočna nedelja, nedelja duhovnih poklicev – Anzelm, šk., c. uč. Dobri pastir daje večno življenje (Jn 10,27-30) 22. Ponedeljek Aleksandra, muč.; Gaj pp. 23. Torek Jurij, muč.; Adalbert (Vojteh), šk., muč. 24. Sreda Fidelis, duh., muč.; Franka, red. 25. Četrtek Marko, ap., ev.; Anijan, šk. ob 21h 57m 26. Petek Marija Mati dobrega sveta; Klet in Marcelin, pp. 27. Sobota Hozana, dev. – Dan upora, d. p. d. Vzhod Sonca ob 5.55; zahod Sonca ob 20.05; dolžina dneva 14h 10m 28. Nedelja 5. velikonočna nedelja – Peter Chanel, duh., muč.; Ludvik Monfortski, duh. Nova zapoved medsebojne ljubezni (Jn 13,31-33a.34-35) 29. Ponedeljek Katarina, dev., c. uč. 30. Torek Pij V., pp.; Jožef Cottolengo, red. ust. VRTIČKARSKI NAMIG Ko sadimo krompir, izbiramo drobnejše gomolje, ker ga lahko tako več obrodi. Če posajeni krompir pokrijemo z zastirko, zadržimo zemlji toploto, pospešimo rast in preprečimo napad koloradskega hrošča. Ognjič in kapucinka varujeta pred škodljivci. Pregosto sejane vrtnine zaradi premalo zraka slabše rastejo. MAJ – VELiKi TRAVEn 1. Sreda Jožef delavec – Praznik dela, d. p. d. 2. Četrtek Atanazij, šk., c. uč., d. p. d. ob 13h 14m 3. Petek Filip in Jakob, ap.; Teodozij, men. 4. Sobota Florijan (Cvetko), muč.; Silvan, muč. Vzhod Sonca ob 5.44; zahod Sonca ob 20.14; dolžina dneva 14h 30m 5. Nedelja 6. velikonočna nedelja – Angel, muč.; Gotard, šk. Sveti duh nas uči evangelij (Jn 14,23-29) 6. Ponedeljek Dominik Savio, mlad. – prošnji dan 7. Torek Gizela, op.; Stanislav, šk. – prošnji dan 8. Sreda Bonifacij, pp.; Obletnica posv. ljubljanske stolnice – prošnji dan 9. Četrtek Gospodov vnebohod – Pahomij, puš.; Izaija, pr. 10. Petek Job, sp. mož; Antonin, šk. ob 2h 58m 11. Sobota Estela (Zvezdana), muč.; Odo, op. Vzhod Sonca ob 5.34; zahod Sonca ob 20.23; dolžina dneva 14h 49m 12. Nedelja 7. velikonočna nedelja – Leopold, red.; Nerej, Ahilej in Pankracij, muč. Jezusovi učenci naj bodo vsi eno (Jn 17,20-26) 13. Ponedeljek Fatimska Mati Božja; Marija M. Mazzarel o, soust. salezijank 14. Torek Bonifacij, muč.; Justina, muč. 15. Sreda Zofija (Sonja), muč.; Pahomij, red. 16. Četrtek Janez Nepomuk, duh., muč.; Marjeta Kortonska, red. 17. Petek Jošt, puš.; Paskal, red. 18. Sobota Janez I., pp., muč.; Erik, kr. Vzhod Sonca ob 5.26; zahod Sonca ob 20.31; dolžina dneva 15h 5m ob 6h 34m 19. Nedelja Binkošti – Urban I., pp.; Peter Celestin, pp. Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam (Jn 20,19-23) 20. Ponedeljek Marija, Mati Cerkve – binkoštni ponedeljek – Bernardin, duh. 21. Torek Krištof in mehiški mučenci 22. Sreda Marjeta Kasijska, red.; Vladimir, muč. 23. Četrtek Socerb, muč.; Renata, spok. 24. Petek Marija Pomočnica kristjanov – Marija Pomagaj 25. Sobota Gregor VII., pp.; Urban I., pp.; Beda, duh. – kvatre Vzhod Sonca ob 5.19; zahod Sonca ob 20.39; dolžina dneva 15h 20m ob 6h 25m 26. Nedelja Sveta trojica – Filip Neri, duh.; Lambert, šk. Duh oznanja, kar ima Sin od Očeta (Jn 16,12-15) 27. Ponedeljek Alojzij Grozde, muč.; Avguštin, šk. 28. Torek Anton Julijan, muč. 29. Sreda Maksim Emonski, šk.; Bona, dev. 30. Četrtek Sveto rešnje telo in kri – Kancijan in oglejski mučenci; Izak, men. 31. Petek Obiskanje Device Marije; Matilda, red. ob 20h 58m VRTIČKARSKI NAMIG Ker stročnice s pomočjo drobnoživk pretvarjajo dušik iz zraka za svojo hrano, morajo biti tla okoli teh vrtnin rahla, se pravi zračna in čista ter brez plevelov. Kadar visoki fižol cveti, potrebuje veliko vode, da cvetovi ne odpadajo. Buče in kumare dobro uspevajo ob kompo-stu z veliko vlage. JUniJ – ROŽniK 1. Sobota Justin, muč.; Simeon, men. Vzhod Sonca ob 5.14; zahod Sonca ob 20.46; dolžina dneva 15h 31m 2. Nedelja 9. nedelja med letom – Marcelin in Peter, muč. Jezus hvali stotnikovo vero (Lk 7,1-10) 3. Ponedeljek Karel Lwanga in ugandski muč.; Janez XXIII., pp. 4. Torek Frančišek Caracciolo, red. ust.; Krista, muč. 5. Sreda Bonifacij, šk.; Igor, men. 6. Četrtek Norbert, šk.; Bertrand Oglejski, šk. 7. Petek Srce Jezusovo – Robert, op.; Bogumil, op. 8. Sobota Srce Marijino; Medard, šk. – Dan Primoža Trubarja, d. p. Vzhod Sonca ob 5.11; zahod Sonca ob 20.51; dolžina dneva 15h 40m ob 17h 56m 9. Nedelja 10. nedelja med letom – Primož in Felicijan, muč.; Efrem, diakon Jezus oživí mladeniča iz Naima (Lk 7,11-17) 10. Ponedeljek Bogumil, šk.; Timotej muč. 11. Torek Barnaba, ap.; Olivija, muč. 12. Sreda Eskil, muč.; Adelajda, red. 13. Četrtek Anton Padovanski, c. uč.; Akvilina, muč. 14. Petek Valerij in Rufin, muč. 15. Sobota Vid, muč.; Germana (Mana), dev. Vzhod Sonca ob 5.10 ; zahod Sonca ob 20.55; dolžina dneva 15h 45m 16. Nedelja 11. nedelja med letom – Beno, šk.; Gvido, red. Jezus odpusti spokorjeni grešnici (Lk 7,36-50) ob 19h 24m 17. Ponedeljek Albert, duh.; Sancija, dev. 18. Torek Marko in Marcelijan, muč. 19. Sreda Romuald, op.; Nazarij, šk. 20. Četrtek Silverij, pp.; Adalbert, šk. 21. Petek Alojzij, red.; Julijan, muč. – Začetek poletja ob 7h 04m – poletni Sončev obrat 22. Sobota Tomaž More in Janez Fisher, muč.; Pavlin, šk. Vzhod Sonca ob 5.11; zahod Sonca ob 20.57; dolžina dneva 15h 46m 23. Nedelja 12. nedelja med letom – Jožef Cafasso, duh.; Atanazij, muč. Jezus napove svojo smrt (Lk 9,18-24) ob 13h 32m 24. Ponedeljek Rojstvo Janeza Krstnika – kres 25. Torek Viljem (Vilko), op. – Dan državnosti, d. p. d. 26. Sreda Jožef Marija Escrivá, ust. Opusa Dei 27. Četrtek Ema Krška, kneginja; Ciril, šk., c. uč. 28. Petek Irenej (Hotimir), šk., muč. 29. Sobota Peter in Pavel, ap. Vzhod Sonca ob 5.14; zahod Sonca ob 20.57; dolžina dneva 15h 43m 30. Nedelja 13. nedelja med letom – Prvi rimski mučenci; Ladislav Ogrski, kr. Jezusove zahteve do učencev (Lk 9,51-62) ob 6h 53m VRTIČKARSKI NAMIG Če bi zelje radi imeli skozi vse leto, lahko gojimo pomladnega, poletnega in zimskega. Med rastjo ga osipamo. Zimski radič sejemo šele v zadnji tretjini meseca, sicer uide v cvet. Maline, kosmulje in robide uspevajo na sončni legi in potrebujejo oporo. Obrezujemo in oblikuje-mo žive meje. JULiJ – MALi sRPAn 1. Ponedeljek Estera, sp. žena; Aron, muč. 2. Torek Frančišek Regis, red.; Ptujskogorska Mati Božja 3. Sreda Tomaž, ap.; Heliodor, šk. 4. Četrtek Urh (Uroš), šk.; Elizabeta (Špela) Portugalska, vd. 5. Petek Ciril in Metod, slov. ap.; Anton M. Zaharija, duh. 6. Sobota Marija Goretti, muč.; Artezij, šk., muč. Vzhod Sonca ob 5.18; zahod Sonca ob 20.55; dolžina dneva 15h 37m 7. Nedelja 14. nedelja med letom – Vilibald, šk.; Edilburga, op. Kristusovi učenci prinašajo mir (Lk 10,1-9) 8. Ponedeljek Gregor Grassi, šk.; Edgar kr. ob 9h 14m 9. Torek Avguštin Z. Rong in kitajski mučenci; Hadrijan III., pp. 10. Sreda Amalija, red.; Veronika, op. 11. Četrtek Benedikt, op.; Olga Kijevska, kn. 12. Petek Mohor in Fortunat, muč. 13. Sobota Henrik (Hinko), kr.; Joel, pr. Vzhod Sonca ob 5.24; zahod Sonca ob 20.51; dolžina dneva 15h 28m 14. Nedelja 15. nedelja med letom – Kamil de Lel is, duh.; Božidar, šk. Kdo je moj bližnji? (Lk 10,25-37) 15. Ponedeljek Bonaventura, šk., c. uč.; Vladimir, kn. 16. Torek Karmelska Mati Božja (Karmen); Evstahij, šk. ob 5h 18m 17. Sreda Aleksij (Aleš), spok.; Hedvika Poljska, kr. 18. Četrtek Elij, muč.; Friderik (Miroslav), šk. 19. Petek Arsenij, puš.; Ambrozij, op. 20. Sobota Marjeta Antiohijska, muč.; Apolinarij, šk., muč. Vzhod Sonca ob 5.30; zahod Sonca ob 20.46; dolžina dneva 15h 15m 21. Nedelja 16. nedelja med letom, Krištofova – Lovrenc, duh., c. uč.; Danijel (Danilo), pr. Marta sprejme Jezusa (Lk 10,38-42) 22. Ponedeljek Marija Magdalena, sp. žena; Menelej op. ob 20h 15m 23. Torek Brigita Švedska, red.; Peter in španski mučenci 24. Sreda Krištof, muč.; Šarbel Makhluf, duh. 25. Četrtek Jakob Starejši, ap.; Teja, muč. 26. Petek Joahim in Ana, starša Device Marije 27. Sobota Gorazd, Kliment, Sava in drugi učenci Cirila in Metoda Vzhod Sonca ob 5.38; zahod Sonca ob 20.38; dolžina dneva 15h 0m 28. Nedelja 17. nedelja med letom – Viktor I., pp.; Samson (Samo), šk. Jezus obljublja uslišanje vztrajne molitve (Lk 11,1-13) 29. Ponedeljek Marta, Lazarjeva sestra ob 19h 43m 30. Torek Peter Krizolog, šk., c. uč.; Rufin, muč. 31. Sreda Ignacij Lojolski, ust. jezuitov VRTIČKARSKI NAMIG Sejemo in sadimo zelenjavo za zimsko rabo. Pomembno je zalivati, zastirati in okopavati. Zemlja naj bo vselej okopana, ker tako bolje sprejme vlago in večje količine vode ter ima tudi manj plevela. Ker se jež prehranjuje z mišmi, polži, žuželkami in kačami, je na vrtu dobrodošel gost. AVGUsT – VELiKi sRPAn 1. Četrtek Alfonz Ligvorij, šk., c. uč.; Tomaž, šk. 2. Petek Porcijunkula; Evzebij, šk.; Peter J. Eymard, duh. 3. Sobota Lidija, sp. žena; Gamaliel, sp.mož Vzhod Sonca ob 5.46; zahod Sonca ob 20.29; dolžina dneva 14h 43m 4. Nedelja 18. nedelja med letom – Janez Vianney, duh.; Tertulin, muč. Jezus svari pred lakomnostjo (Lk 12,13-21) 5. Ponedeljek Marija Snežna (Nives), Ožbolt, muč. 6. Torek Jezusova spremenitev na gori – Just Španski, muč. ob 23h 51m 7. Sreda Kajetan, duh.; Sikst, pp., muč. 8. Četrtek Dominik, ust. dominikancev 9. Petek Terezija (Edith Stein), red., muč. 10. Sobota Lovrenc (Lovro), diakon, muč. Vzhod Sonca ob 5.55; zahod Sonca ob 20.19; dolžina dneva 14h 24m 11. Nedelja 19. nedelja med letom – Klara (Jasna), dev.; Suzana, muč. Vedno moramo biti pripravljeni (Lk 12,35-40) 12. Ponedeljek Ivana Šantalska, red.; Lelija dev. 13. Torek Hipolit in Poncijan, muč.; Gertruda, op. 14. Sreda Maksimilijan Kolbe, duh., muč. ob 12h 56m 15. Četrtek Marijino vnebovzetje, d. p. d. 16. Petek Rok, spok.; Štefan Ogrski, kr. 17. Sobota Hijacint, red. – Združitev prekmurskih Slovencev, d. p. Vzhod Sonca ob 6.04; zahod Sonca ob 20.07; dolžina dneva 14h 3m 18. Nedelja 20. nedelja med letom – Helena (Alenka), ces.; Manes, red. Za Jezusa se je treba odločiti (Lk 12,49-53) 19. Ponedeljek Janez Eudes, duh.; Mojzes in Sara, muč. 20. Torek Bernard, op., c. uč.; Samuel, pr. 21. Sreda Pij X., pp.; Gracija, muč. ob 3h 45m 22. Četrtek Devica Marija Kraljica; Sigfrid (Zmago), šk. 23. Petek Roza iz Lime, dev.; Asterij, muč. 24. Sobota Jernej (Natanael), ap.; Emilija, red. Vzhod Sonca ob 6.13; zahod Sonca ob 19.55; dolžina dneva 13h 42m 25. Nedelja 21. nedelja med letom – Ludvik, kr.; Jožef, duh.; Patricija, dev. Jezus je odrešenik vseh ljudi (Lk 13,22-30) 26. Ponedeljek Tarzicij, muč.; Zefirin, pp. 27. Torek Monika, mati sv. Avguština; Amadej, šk. 28. Sreda Avguštin, šk., c. uč.; Mojzes, puš. ob 11h 35m 29. Četrtek Mučeništvo Janeza Krstnika; Sabina, muč. 30. Petek Feliks (Srečko), muč.; Agil, op. 31. Sobota Pavlin, šk.; Jožef in Nikodem, sp. moža Vzhod Sonca ob 6.22; zahod Sonca ob 19.42; dolžina dneva 13h 21m VRTIČKARSKI NAMIG V vročih dneh zemlje ne puščamo prazne in gole, če naj bi v njej ostalo čim več vode. V ta namen zastiramo s pokošeno travo, rastlinski-mi listi, zelišči, krompiriščem, lubjem in podobnim. Zalivamo, s čimer moramo začeti ob pravem času in najbolje zjutraj, ko je zemlja zaradi hladu in rose razprta. sEPTEMbER – KiMAVEC 1. Nedelja 22. nedelja med letom, angelska – Egidij (Tilen), op.; Verena, dev.; Brezjanska Mati Božja Kdor se ponižuje, bo povišan (Lk 14,1.7-14) 2. Ponedeljek Marjeta, dev.; Zeno, muč. 3. Torek Gregor Veliki, pp., c. uč.; Raisa, muč. 4. Sreda Rozalija (Zalka), dev.; Irma 5. Četrtek Mati Terezija, red.; Viktorin, muč. ob 12h 36m 6. Petek Zaharija, pr.; Magnus, op. 7. Sobota Regina, muč.; Marko Križevčan, muč. Vzhod Sonca ob 6.30; zahod Sonca ob 19.29; dolžina dneva 12h 58m 8. Nedelja 23. nedelja med letom – Rojstvo Device Marije, Serafina, red. Odpoved prinaša svobodo (Lk 14,25-33) 9. Ponedeljek Peter Klaver, red., Friderik Ozanam 10. Torek Nikolaj Tolentinski, spok.; Ines, muč. 11. Sreda Bonaventura, red.; Didim, muč. 12. Četrtek Marijino ime; Tacijan, muč. ob 19h 08m 13. Petek Janez Zlatousti, šk., c. uč.; Elidija, muč. 14. Sobota Povišanje Svetega Križa Vzhod Sonca ob 6.39; zahod Sonca ob 19.15; dolžina dneva 12h 36m 15. Nedelja 24. nedelja med letom – Žalostna M. B.; Melita – Vrnitev Primorske, d. p. Veselje v nebesih zaradi spreobrnjenja grešnika (Lk 15,1-10) 16. Ponedeljek Kornelij, pp., in Ciprijan, šk., muč. 17. Torek Robert Bel armin, šk., c. uč.; Lambert, muč. 18. Sreda Jožef Kupertinski, duh.; Ariadna, muč. 19. Četrtek Januarij, šk., muč.; Teodor Angleški, šk. ob 13h 13m 20. Petek Andrej Kim in korejski mučenci; Evstahij, šk. 21. Sobota Matej, ap., ev.; Jona, pr. Vzhod Sonca ob 6.48; zahod Sonca ob 19.01; dolžina dneva 12h 14m 22. Nedelja 25. ned. med letom, Slomškova – Mavricij, muč. – Začetek jeseni ob 22h 44m – jesensko enakonočje Izbira med Bogom in bogastvom (Lk 16,1-13) 23. Ponedeljek Pij iz Pietrelcine, duh.; Lin pp. 24. Torek Anton Martin Slomšek, šk.; Rupert, šk. 25. Sreda Sergij, men.; Nikolaj, km. 26. Četrtek Kozma in Damijan, muč.; Terezija, red. 27. Petek Vincencij Pavelski, ust. lazaristov ob 5h 55m 28. Sobota Venčeslav, muč.; Lovrenc Ruiz in japonski mučenci – kvatre Vzhod Sonca ob 6.57; zahod Sonca ob 18.48; dolžina dneva 11h 51m 29. Nedelja 26. nedelja med letom – Mihael, Gabrijel, Rafael, nadangeli V večnosti ima vse drugačno vrednost (Lk 16,19-31) 30. Ponedeljek Hieronim, duh., c. uč.; Simon men. VRTIČKARSKI NAMIG Žive meje lahko že drugič obrežemo. Nove posevke zaščitimo z zastirko. Svežo zelenjavo in sadje, ki ga skrbno oberemo z rokami, shra-nimo v vsak prostor posebej, ki naj bo temen, hladen in zračen. Oddeljujemo in presajamo trajnice, razen tistih, ki cvetijo na jesen. Ob njih naj bo dovolj vlage. OKTObER – VinOTOK 1. Torek Terezija D. J., dev.; Emanuel, šk. 2. Sreda Angeli varuhi 3. Četrtek Gerard, op.; Evald, muč. 4. Petek Frančišek Asiški, red. ust.; Kalistena, muč. 5. Sobota Marija Favstina, red.; Apolinarij, šk. Vzhod Sonca ob 7.05; zahod Sonca ob 18.35; dolžina dneva 11h 29m ob 2h 34m 6. Nedelja 27. nedelja med letom, rožnovenska – Bruno, ust. kartuzijanov Prosímo za močno vero (Lk 17,5-10) 7. Ponedeljek Sergij, muč.; Avgust, duh. 8. Torek Pelagija, spok.; Benedikta, muč. 9. Sreda Dionizij, šk., muč.; Janez Leonardi, duh. 10. Četrtek Florencij, muč.; Danilo (Danijel), muč. 11. Petek Filip, diakon; Kanik, op. 12. Sobota Maksimilijan Celjski, muč.; Serafin, red. Vzhod Sonca ob 7.15; zahod Sonca ob 18.21; dolžina dneva 11h 7m ob 1h 02m 13. Nedelja 28. nedelja med letom – Koloman, muč.; Edvard, kr. Pohvala hvaležnega ozdravljenca (Lk 17,11-19) 14. Ponedeljek Kalist I., pp., muč.; Silvan, muč. 15. Torek Terezija Avilska, red., c. uč.; Evtimij, men. 16. Sreda Marjeta, dev.; Hedvika, red. 17. Četrtek Ignacij Antiohijski, šk., muč.; Florencij, šk. 18. Petek Luka, ev.; Just, muč. 19. Sobota Pavel od Križa, duh.; Izak in kanadski mučenci Vzhod Sonca ob 7.24; zahod Sonca ob 18.09; dolžina dneva 10h 45m ob 1h 38m 20. Nedelja 29. nedelja med letom, misijonska – Irena (Mira), muč.; Vendelin, op. Bog pomaga do pravice (Lk 18,1-8) 21. Ponedeljek Uršula, dev., muč.; Agaton, men. 22. Torek Janez Pavel II., pp.; Marija Saloma, sp. žena 23. Sreda Janez Kapistran, duh.; Severin, šk. 24. Četrtek Anton M. Klaret, šk.; Senoh, men. 25. Petek Darinka, muč.; Krišpin, muč. 26. Sobota Lucijan, muč.; Demetrij, muč. Vzhod Sonca ob 7.34; zahod Sonca ob 17.57; dolžina dneva 10h 23m 27. Nedelja 30. n. med letom, žegnanjska – Sabina Avilska, muč. – Prehod na zimski čas Bog odpušča skesanemu grešniku (Lk 18,9-14) ob 1h 40m 28. Ponedeljek Simon, Juda Tadej, ap. 29. Torek Mihael Rua, red.; Ermelinda, dev. 30. Sreda Marcel, muč.; German, šk. 31. Četrtek Volbenk (Bolfenk), šk. – Dan reformacije, d. p. d. VRTIČKARSKI NAMIG Štihamo in gnojimo. Sadimo česen, a ga ne gnojimo. Zelenjavo in sadje raje sušimo kot zamrzujemo, ker sta okusnejša in trajnejša. Odcvetele trajnice porežemo, s porezanim pa zaščitimo njihove korenine. Grmovnice povežemo, da jih ne polomi sneg. Trato pograbimo in s pograbljenim kompostiramo. nOVEMbER – LisTOPAD 1. Petek Vsi sveti, d. p. d. 2. Sobota Spomin vernih rajnih Vzhod Sonca ob 6.44; zahod Sonca ob 16.46; dolžina dneva 10h 2m 3. Nedelja 31. nedelja med letom, zahvalna – Viktorin Ptujski, šk.; Just Tržaški, muč. Jezus vabi grešnike k pokori (Lk 19,1-10) ob 13h 50m 4. Ponedeljek Karel Boromejski, šk.; Emerik, kr. 5. Torek Zaharija in Elizabeta, starši Janeza Krstnika 6. Sreda Lenart (Narte), op.; Monald, red. 7. Četrtek Ernest, op.; Engelbert, šk. 8. Petek Bogomir, šk.; Kebij, op. 9. Sobota Posvetitev lateranske bazilike; Teodor, muč. Vzhod Sonca ob 6.54; zahod Sonca ob 16.37; dolžina dneva 9h 43m 10. Nedelja 32. nedelja med letom – Leon Veliki, pp., c. uč.; Andrej Avel ino, duh. Bog daje večno življenje (Lk 20,27-38) ob 6h 57m 11. Ponedeljek Martin, šk.; Veran šk. 12. Torek Jozafat, šk., muč.; Emilijan (Milan), spok. 13. Sreda Stanislav Kostka, red.; Evgenij, šk. 14. Četrtek Nikolaj Tavelić, muč.; Lovrenc Irski, šk. 15. Petek Albert Veliki, šk., c. uč.; Leopold, kn. 16. Sobota Marjeta Škotska, kr.; Jedrt, dev. Vzhod Sonca ob 7.04; zahod Sonca ob 16.29; dolžina dneva 9h 25m 17. Nedelja 33. nedelja med letom – Elizabeta Ogrska, red.; Hilda, op. Stanovitno čakajmo Kristusov prihod (Lk 21,5-19) ob 16h 16m 18. Ponedeljek Posvetitev bazilik sv. Petra in Pavla 19. Torek Matilda, red.; Abdija, pr. 20. Sreda Edmund, kr.; Bazilij, muč. 21. Četrtek Darovanje Device Marije; Maver Poreški, šk. 22. Petek Cecilija, dev., muč.; Kristijan, šk. 23. Sobota Klemen I., pp., muč.; Kolumban, op. – Dan Rudolfa Maistra, d. p. Vzhod Sonca ob 7.14; zahod Sonca ob 16.23; dolžina dneva 9h 9m 24. Nedelja Kristus Kralj – Andrej Dung in vietnamski mučenci Desni razbojnik prosi za sprejem v Kristusovo kraljestvo (Lk 23,35-43) 25. Ponedeljek Katarina Sinajska, dev., muč.; Mojzes, muč. ob 20h 28m 26. Torek Valerijan Oglejski, šk.; Silvo, op. 27. Sreda Virgil in Modest, šk. 28. Četrtek Katarina Labouré, red.; Berta 29. Petek Saturnin, muč.; Filomen, muč. 30. Sobota Andrej, ap.; Mirokles, šk. Vzhod Sonca ob 7.23; zahod Sonca ob 16.18; dolžina dneva 8h 56m VRTIČKARSKI NAMIG Na vrtu opravimo še zadnja dela, ki jih nismo utegnili prejšnji mesec. Kompost in hlevski gnoj zboljšujeta zemljo in ji dodajata hranilne snovi. Z dreves in spod njih odstranimo gnilo in črvivo sadje, da se ne zaredijo škodljivci. Sadimo sadno drevje in jagodičje, tako pridobimo eno leto rasti. DECEMbER – GRUDEn 1. Nedelja 1. adventna nedelja – Eligij, šk.; Marija Klementina, muč. Bodite budni, da boste pripravljeni (Mt 24,37-44) 2. Ponedeljek Natalija, muč.; Bibijana muč., Blanka kr. 3. Torek Frančišek Ksaver, red.; Sofonija, pr. ob 1h 22m 4. Sreda Janez, duh., c. uč.; Barbara, muč. 5. Četrtek Saba (Savo), op.; Krispina, muč. 6. Petek Nikolaj (Miklavž), šk.; Azela, dev. 7. Sobota Ambrož, šk., c. uč.; Boetij, mis. Vzhod Sonca ob 7.30; zahod Sonca ob 16.16; dolžina dneva 8h 46m 8. Nedelja 2. adventna nedelja – Brezmadežno spočetje Device Marije Spreobrnite se, približalo se je nebeško kraljestvo (Mt 3,1-12) 9. Ponedeljek Bernard Jezusov, red.; Narcisa, l. ob 16h 12m 10. Torek Judita, sp. žena; Loretska Mati Božja 11. Sreda Damaz I., pp.; Sabin, šk. 12. Četrtek Devica Marija iz Guadalupe; Amalija (Malka), muč. 13. Petek Lucija, dev., muč.; Otilija, red. 14. Sobota Janez od Križa, duh., c. uč.; Apolonij, muč. Vzhod Sonca ob 7.37; zahod Sonca ob 16.16; dolžina dneva 8h 40m 15. Nedelja 3. adventna nedelja – Kristina (Tinca), dev.; Krizina in Antonija, muč. Janez Krstnik sprašuje o Kristusu (Mt 11,2-11) 16. Ponedeljek Albina, muč.; David, kr. 17. Torek Lazar iz Betanije, sp. mož; Hijacint, red. ob 10h 28m 18. Sreda Gacijan, šk.; Vunibald, mis. 19. Četrtek Urban III., pp.; Anastazij, pp. 20. Petek Evgen, muč.; Zenon, muč. 21. Sobota Peter Kanizij, duh., c. uč.; Temistokles, šk., muč. – kvatre – Začetek zime ob 18h 11m – zimski Sončev obrat Vzhod Sonca ob 7.41; zahod Sonca ob 16.19; dolžina dneva 8h 38m 22. Nedelja 4. adventna nedelja – Frančiška Cabrini, red. ust.; Izrael, duh. Jezus se bo rodil Mariji, Jožefovi zaročenki (Mt 1,18-24) 23. Ponedeljek Janez Kancij, duh. 24. Torek Sveti večer – Adam in Eva 25. Sreda Božič – Gospodovo rojstvo, d.p.d. ob 14h 48m 26. Četrtek Štefan, diakon – Dan samostojnosti in enotnosti, d.p.d. 27. Petek Janez, ap., ev.; Teofan, šk. 28. Sobota Nedolžni otroci Vzhod Sonca ob 7.44; zahod Sonca ob 16.23; dolžina dneva 8h 39m 29. Nedelja Nedelja Svete družine – Tomaž Becket, šk.; David, kr. Jožef po Božji volji reši sveto Družino (Mt 2,13-15.19-23) 30. Ponedeljek Vincencija, red. ust. 31. Torek Božična osmina, Silvester I. (Silvo), pp.; Melanija, op. VRTIČKARSKI NAMIG Kolobarimo na štiri leta, lahko tudi na pet. Če je vrt za kolobarjenje premajhen, načrtujemo mešane posevke. Po gredah s prekislo zemljo lahko potrosimo apno, vendar ne prepogosto, da ne zmanjšamo rodovitnosti tal. Vrtnim prijateljem pticam in ježem uredimo bivališča: krmilnice in kup listja. PRAZni PRAZ K ni i K V LETU 2009 i V LETU 2013 Ivan Mohar Državni prazniki Prazniki po judovskem koledarju: novo leto – 1. januar pasha – 26. 3. do 2. 4.; praz nik tednov – 15. 5.; novo leto (5774) – 5. 9.; praznik sprave Prešernov dan – kulturni praznik – 8. februar – 14. 9.; šotorski praznik – 19. 9.; praznik luči – 28. 11. dan upora – 27. april praznik dela – 1. maj Prazniki po muslimanskem koledarju: dan državnosti – 25. junij novo leto, 1. moharam 1435 – 5. 11.; postni mesec ramadan – 9. 7. do 1. 8.; id-ul-fitr dan spomina na mrtve – 1. november (bajram), prvi šaval – 8. 8.; gor ban, 10. zul-ka-da – 15. 9. dan samostojnosti in enotnosti – 26. december Državni prazniki, ki niso dela prosti: Prazniki v sosednjih državah dan Primoža Trubarja – 8. 6.; združitev prekmurskih Slovencev z matičnim na- rodom – 17. 8.; vrnitev Primorske – 15. 9.; dan Rudolfa Maistra – 23. 11. AVSTRIJA: novo leto (1. 1.), Sv. trije kralji (6. 1.), veliko nočni pon. (1. 4.), praznik dela (1. 5.), vnebohod (9. 5.), binkoštni pon. (20. 5.), sv. Rešnje telo (30. 5.), Marijino Verski prazniki vnebovzet je (15. 8.), dan zastave (26. 10.), vsi sveti (1. 11), Brezmadežna (8. 12.), božič in štefanovo (25. in 26. 12.); deželni patroni v Avstriji: sv. Klemen (15. 3. – Dunaj), Zapovedani katoliški prazniki (poleg nedelj): telovo sv. Jožef (19. 3. – Koroška, Štajerska, Tirolska), sv. Gebhard (27. 8. – Pred arlska), sv. (sv. Rešnje telo) – 30. maj veliki šmaren Rupert (24. 9. – Salzburška), sv. Martin (11. 11. – Gradiščanska), sv. Leopold (15. 11. (Marijino vnebovzetje) – 15. avgust vsi sveti – Nižja in Gornja Avstrija); v nekaterih deželah so ti dnevi tudi dela prosti. – 1. november božič – 25. december ITALIJA: novo leto (1. 1.), Sv. trije kralji (6. 1.), velikonočni ponedeljek (1. 4.), dr- žavni praznik Italije (25. 4.), praznik dela (1. 5.), dan republike (2. 6.), Mariji no Slovesni katoliški prazniki: vnebovzetje (15. 8.), vsi sveti (1. 11.), Brezma dežna (8. 12.), božič in štefanovo (25. novo leto – 1. 1.; Sv. trije kralji – 6. 1.; svečnica – 2. 2.; sv. Jožef – 19. 3.; Gospodovo in 26. 12.). – V Trstu je dela prost praznik mučenca Justa (3. 11.), praznik sv. An-oznanjenje – 23. 3.; velikonočni ponedeljek – 1. 4.; vnebohod – 9. 5.; sv. Peter in dreja v Gorici (30. 11.) je delavnik. Pavel – 29. 6.; mali šmaren – 8. 9.; Brezmadežna – 8. 12.; sv. Štefan – 26. 12. MADŽARSKA: novo leto (1. 1.), državni praznik (15. 3.), velikonočni pon. (1. 4.), Premakljivi katoliški prazniki: praznik dela (1. 5.), binkošti (19. 5.), binkoštni pon. (20. 5.), sveti Štefan (20. 8.), dr-pepelnica – 13. 2.; velika noč – 31. 3.; vnebohod – 9. 5.; binkošti – 19. 5.; Sveta Tro- žavni praznik (23. 10.), vsi sveti (1. 11.), božič in štefanovo (25. in 26. 12.). jica – 26. 5.; te lo vo – 30. 5.; misijonska nedelja – 20. 10.; žegnanjska nedelja – 27. 10.; HRVAŠKA: novo leto (1. 1.), Sv. trije kralji (6. 1.), velikonočni ponedeljek (1. 4.), zahvalna nedelja – 3. 11.; nedelja Kristusa Kralja – 24. 11.; 1. adventna nedelja – 1. 12. praznik dela (1. 5.), dan anti fašističnega boja (22. 6.), dan državnosti (25. 6.), dan domovinske zahvale (5. 8.), Marijino vnebo vzetje (15. 8.), dan neodvisnosti (8. Verski prazniki, ki so (poleg nedelj) dela prosti: 10.), vsi sveti (1. 11.), božič in štefanovo (25. in 26. 12.). velikonočni ponedeljek – 1. april; Marijino vnebo vze t je – 15. avgust; dan reforma- cije – 31. oktober; božič – 25. december Prazniki po pravoslavnem koledarju: božič – 7. 1.; novo leto – 14. 1.; velika noč – 5. 5.; vne bohod – 13. 6.; binkošti – 23. 6.; Marijino vnebovzetje – 28. 8. 30 31 AsTROnOMsKi DOGODKi V LETU 2013 Bojan Kambič Astronomski dogodki v letu 2013 Začetek poletja – poletni Sončev obrat (solsticij): 21. junija ob 7. uri in 4 minute. Mrki Začetek jeseni – jesensko enakonočje (ekvinokcij): Leta 2013 sta dva Sončeva in trije Lunini mrki. Iz naših krajev je viden delni in 22. septembra ob 22. uri in 44 minut. polsenčni Lunin mrk. Začetek zime – zimski Sončev obrat (solsticij): 21. decembra ob 18. uri in 11 minut. 25. april – delni Lunin mrk Delni Lunin mrk 25. aprila je viden iz Evrope, Afrike, Azije in Avstralije. Ob naj- Meteorski roji v letu 2013 večji stopnji mrka bo Zemljina senca zakrila le 0,015 premera Lune. Pri nas je mrk Vsako jasno noč lahko občasno na nebu vidimo utrinke ali meteorje. To so drobcena viden, a Luna se bo tako malo potopila v Zemljino senco, da bodo to lahko opazili prašna zrnca, ki med letom po Osončju zaidejo v Zemljino atmosfero. Ob trenju z le opazovalci z optično pomočjo. zrakom se segrejejo in izparijo. Tej svetli sledi, ki jo puščajo za seboj, pravimo me- teor. Ponavadi lahko vidimo od 5 do 10 meteorjev na uro. Ob določenih datumih v 10. maj – kolobarjast Sončev mrk letu pa Zemlja prečka gostejše predele prašnih delcev, ki so jih za sabo pustili kometi. Kolobarjast Sončev mrk 10. maja je viden v ozki črti, ki teče čez severno Avstra- Takrat se število meteorjev močno poveča. Pravimo, da je aktiven meteorski roj. lijo, Salomonove otoke in osrednji Pacifik. Kot delni mrk je viden iz Avstralije, z Vsi meteorji istega roja priletijo iz določenega predela neba, ki mu rečemo radiant. Nove Zelandije in osrednjega Pacifika. Pri nas mrk ni viden. Dne 4. januarja je maksimum aktivnosti meteorskega roja Kvadrantidov z ra- diantom v ozvezdju Volar. Ob maksimumu je v povprečju 120 utrinkov na uro; 25. maj – polsenčni Lunin mrk 5. maja je maksimum aktivnosti meteorskega roja Eta Aquaridov z radiantom Polsenčni Lunin mrk 25. maja je viden iz obeh Amerik in Afrike. Pri nas mrk ni v ozvezdju Vodnar. Ob maksimumu je v povprečju 65 utrinkov na uro; viden. 12. avgusta je maksimum aktivnosti meteorskega roja Perzeidov z radiantom v ozvezdju Perzej. Ob maksimumu je v povprečju 100 utrinkov na uro; 18. oktober – polsenčni Lunin mrk 21. oktobra je maksimum aktivnosti meteorskega roja Orionidov z radiantom Polsenčni Lunin mrk 18. oktobra je viden iz obeh Amerik, Evrope, Afrike in Azije. v ozvezdju Orion. Ob maksimumu je v povprečju 25 utrinkov na uro; Pri nas je mrk viden, a Luna se bo potopila le v Zemljino polsenco, kar bodo lahko 17. novembra je maksimum aktivnosti meteorskega roja Leonidov z radiantom opazili le izurjeni opazovalci z optično pomočjo. v ozvezdju Lev. Ob maksimumu je v povprečju 15 utrinkov na uro; 13. decembra je maksimum aktivnosti meteorskega roja Geminidov z radian- 3. november – hibridni Sončev mrk tom v ozvezdju Dvojčka. Ob maksimumu je v povprečju 120 utrinkov na uro. Hibridni Sončev mrk je redek pojav. Hibridni se imenuje zato, ker je na nekem oz- kem območju na Zemlji mrk popoln, drugod, tik ob centralni črti mrka, pa kolo- Vidnost planetov barjast (največkrat pa je na centralni črti popoln ali kolobarjast, drugod pa le delen). MERKUR Hibridni Sončev mrk 3. novembra je viden v ozki črti, ki teče čez Atlantski ocean Merkur je Soncu najbližji planet in je v povprečju od njega oddaljen le 57,9 mili- in osrednjo Afriko. Kot delni mrk je viden iz vzhodnega dela obeh Amerik, južne jona kilometrov. Obhod okoli Sonca zaključi v 88 dneh. Okoli svoje osi se zavrti Evrope in Afrike. Pri nas mrk ni viden. v 58,7 dneva, kar pomeni, da je dan na Merkurju dolg kar dve tretjini njegovega leta. Po svoji velikosti in masi je Merkur bolj podoben Luni kot Zemlji. Njegov Letni časi premer je le 4880 kilometrov. Ubežna hitrost z njegovega površja je 4,3 kilometra Začetek pomladi – spomladansko enakonočje (ekvinokcij): na sekundo in je torej premajhen, da bi mogel obdržati omembe vredno atmos- 20. marca ob 12. uri in 2. minuti. fero. Okoli Merkurja ne kroži nobena luna. 32 33 AsTROnOMsKi DOGODKi V LETU 2013 Opazovanje navidezni odmik (47 stopinj), se od Sonca navidezno oddaljuje, po tem datumu pa Ker je Merkur bliže Soncu kot Zemlja, je na našem nebu vedno navidezno zelo se mu začne približevati. Največji navidezni sij doseže 8. decembra (-4,9 magnitude). blizu Sonca. Občasno ga lahko vidimo s prostimi očmi, vendar ga veliko teže opa- zimo kot ostale planete. Največji navidezni odmik od Sonca, ki ga lahko doseže, MARS je 27,7 stopinje, zato planeta nikoli ne moremo videti sredi noči. Opazujemo ga Mars je četrti planet po vrsti. Njegova povprečna oddaljenost od Sonca je 228 lahko zjutraj nad vzhodnim obzorjem, ko vzhaja pred Soncem, ali zvečer nad za- milijonov kilometrov, obkroži pa ga v 687 dneh, kar je le malo manj od dveh ze- hodnim obzorjem, ko zahaja za njim. meljskih let. Mars se okoli svoje osi zavrti v približno enakem času kot Zemlja – njegov dan traja 24 ur in 37 minut. Skoraj za polovico je manjši od Zemlje, njegov Vidnost Merkurja v letu 2013 premer je 6790 kilometrov. Ubežna hitrost na njem je nizka in zaradi tega ima V letu 2013 bomo lahko Merkur opazovali zjutraj (pred vzhodom Sonca) nad planet redko atmosfero, sestavljeno v glavnem iz ogljikovega dioksida. Mars ob- vzhod nim obzorjem v dneh okoli 31. marca (27 stopinj od Sonca), 30. julija (19 krožata dva majhna satelita, Fobos in Deimos. stopinj od Sonca) in 18. novembra (19 stopinj od Sonca). Zvečer (po zahodu Sonca) bomo lahko planet opazovali nad zahodnim obzor- Opazovanje jem v dneh okoli 16. februarja (18 stopinj od Sonca), 12. julija (24 stopinj od Sonca) Mars je v ugodni legi za opazovanje približno vsaki dve leti. Na nebu sveti s svojo in 9. oktobra (25 stopinj od Sonca). značilno rdečeoranžno barvo, ki so jo že stari narodi povezovali s krvjo, planet sam pa z bogom vojne. S srednjevelikim amaterskim teleskopom lahko na Marsu VENERA vidimo nekaj značilnih površinskih tvorb: severno in južno polarno kapico ter Venera je drugi planet v našem Osončju. Od Sonca je povprečno oddaljena 108,2 velika temnejša in svetlejša oranžna področja, ki se z Marsovimi letnimi časi milijona kilometrov, za pot okoli njega pa potrebuje 224,7 dneva. Planet se zelo spreminjajo. počasi vrti okoli svoje osi. Za en obrat potrebuje kar 243 dni, kar pomeni, da je Venerin dan celo nekoliko daljši od njenega leta. Venera je po masi in velikosti na Vidnost Marsa v letu 2013 moč podobna Zemlji. Njena masa znaša približno štiri petine mase Zemlje, njen Mars je v začetku leta viden v ozvezdju Kozorog, vendar ni več v ugodni legi za premer pa je le malo manjši od Zemljinega – 12.100 kilometrov. Planet obdaja go- opazovanje. Je večerni planet in zahaja kmalu za Soncem. Z vsakim dnem je na- sta in nepredirna atmosfera. Venera nima svojega naravnega satelita. videzno vse bliže Soncu in se iz Kozoroga seli najprej v ozvezdje Vodnarja, nato v Ribi, Ovna in Bika. 18. aprila je v konjunkciji s Soncem. Takrat je na nasprotni Opazovanje strani Sonca kot Zemlja in nekaj časa ni viden. Na jutranjem nebu se pojavi ju- Tudi Venera je bliže Soncu kot Zemlja, zato jo lahko opazujemo le zjutraj ali zve- nija, ko ga najdemo v ozvezdju Bik. Sredi julija se preseli v ozvezdje Dvojčka, prek čer. Ko vzhaja pred Soncem, jo najdemo nad vzhodnim obzorjem jutranjega neba. katerega potuje vse do druge polovice avgusta, ko vstopi v ozvezdje Rak. V za- Takrat jo imenujemo Danica. Kadar pa zahaja za Soncem, jo lahko vidimo nad četku oktobra vstopi v Leva, proti koncu novembra pa v Devico, kjer ga najdemo zahodnim večernim obzorjem, in ji rečemo Večernica. Venera nam podobno kot ob koncu leta. Vse od konjunkcije se od Sonca navidezno oddaljuje in je ob koncu Luna kaže mene od krajca do polne Venere. Na nebu je prav gotovo ne moremo leta viden že vso drugo polovico noči, saj vzhaja kmalu po polnoči. zgrešiti, saj je za Luno in Soncem najsvetlejše nebesno telo. JUPITER Vidnost Venere v letu 2013 Jupiter je peti po vrsti in največji planet v našem Osončju. Njegova masa je večja Venera je v začetku leta Danica in je vidna na jutranjem nebu pred vzidom Sonca. kot masa vseh ostalih planetov skupaj. Je velikanska krogla, v katero bi stlačili kar Soncu se z vsakim dnem navidezno približuje in pride 29. marca v zgornjo konjunk- 1330 Zemelj! Od Sonca je povprečno oddaljen 778,3 milijona kilometrov, za en ob- cijo, ko je za Soncem in ko nekaj časa ni vidna. Konec aprila se pojavi na večernem hod okoli njega pa potrebuje 11,86 leta. Dan na Jupitru traja le 9,8 ure. Ker se planet nebu kot Večernica, kjer vztraja do konca leta. Do 1. novembra, ko doseže največji izredno hitro vrti okoli svoje osi in ker ima majhno povprečno gostoto, je močno 34 35 AsTROnOMsKi DOGODKi V LETU 2013 sploščen. Premer Jupitra vzdolž ekvatorja je 143.000 kilometrov, premer čez pola Vidnost Saturna v letu 2013 pa le 134.000 kilometrov. Danes poznamo že 61 Jupitrovih satelitov, od katerih so Saturn v začetku leta najdemo v ozvezdju Tehtnica. Prihaja v vse ugodnejšo lego štirje (Jo, Evropa, Ganimed in Kalisto) vidni že z manjšimi amaterskimi teleskopi. za opazovanje, saj je 28. aprila v opoziciji s Soncem (na nasprotni strani Zemlje kot Sonce). Takrat nam je najbliže in je viden vso noč. V večernih urah je nad za- Opazovanje hodnim obzorjem viden še vse poletje. Sredi maja se preseli v ozvezdje Device, Jupiter je več mesecev v letu v ugodni legi za opazovanje. Na nočnem nebu je zelo kjer ostane do konca avgusta, ko se vrne v Tehtnico, kjer ostane do konca leta. V svetlo nebesno telo; po siju ga prekaša le Venera in občasno Mars. Z amaterskimi konjunkcijo s Soncem pride 11. novembra in ga na nebu nekaj časa ni več mogoče teleskopi vidimo Jupitra kot rumeno ploščico, ki jo prepredajo temnejši pasovi. najti, saj je navidezno povsem blizu Sonca. Na jutranjem nebu ga lahko malo pred V manjših teleskopih opazimo dva izrazita pasova, po enega na vsaki strani pla- vzidom Sonca ponovno vidimo od konca novembra. netovega ekvatorja. Z boljšimi teleskopi vidimo več pasov, opazimo pa lahko tudi druge atmosferske tvorbe, ki se stalno spreminjajo, saj ima planet zelo razgibano URAN in nemirno atmosfero. Uran je sedmi planet po vrsti in prvi, ki smo ga odkrili v modernih časih. Je na meji vidljivosti s prostimi očmi, zato ga stari narodi niso poznali. Leta 1781 ga je Vidnost Jupitra v letu 2013 s teleskopom povsem po naključju odkril William Herschel, ko je risal zvezdno Jupiter je v začetku leta še v ugodni legi za opazovanje, saj je viden praktično vso karto. Tudi Uran sodi med plinaste planete velikane, čeprav je mnogo manjši od noč. Najdemo ga v ozvezdju Bik. Vse bolj se navidezno približuje Soncu in pride Jupitra in Saturna. Njegov ekvatorski premer je 51.800 kilometrov, premer čez 20. junija v konjunkcijo (gledano z Zemlje je takrat za Soncem), ko nekaj časa ni pola pa 49.000 kilometrov. Od Sonca je povprečno oddaljen 2,87 milijarde kilo- viden. V tem času se iz Bika preseli v Dvojčka, kjer ga lahko konec julija najdemo metrov, za pot okoli njega pa potrebuje kar 84 let. Dan na Uranu traja 18 ur. Da- na jutranjem nebu. V tem ozvezdju vztraja do konca leta. Vzhaja vse prej in po- nes je znanih 21 Uranovih lun. časi prihaja v čedalje ugodnejšo lego za opazovanje. Konec decembra je tik pred opozicijo s Soncem. Opazovanje Uran je na meji vidnosti s prostimi očmi, lahko pa ga vidimo že v manjših tele- SATURN skopih. Vendar je zaradi velike oddaljenosti njegov navidezni premer zelo majhen. Saturn je šesti po vrsti in drugi največji planet v našem Osončju. Vanj bi lahko Zato je v amaterskih teleskopih videti kot majhna zelenkasta ploščica, na njem pa stlačili 744 Zemelj. Od Sonca je povprečno oddaljen 1,427 milijarde kilometrov, ne moremo videti nobenih atmosferskih podrobnosti. obkroži pa ga v 29,46 leta. Tudi Saturn je plinasti velikan, ki se hitro vrti okoli svoje osi. Za en zasuk potrebuje le 10 ur in 12 minut. Zaradi tega in zaradi majhne Vidnost Urana v letu 2013 povprečne gostote je močno sploščen. Njegov ekvatorski premer je 120.700 kilo- Uran je v začetku leta v večernih urah še mogoče opazovati na večernem nebu, metrov, premer čez pola pa je znatno manjši – 108.000 kilometrov. Saturn je naj- kasneje pa ne več. V konjunkcijo s Soncem pride 29. marca in nekaj časa ni viden. bolj znan po čudovitih kolobarjih, ki ga obdajajo. Trenutno je znanih 31 satelitov, Konec aprila vzhaja v zgodnjih jutranjih urah, junija pa kmalu po polnoči in je v ki krožijo okoli njega. Največji med njimi je Titan. vse ugodnejši legi za opazovanje. Dne 4. oktobra je v opoziciji s Soncem. Okoli tega datuma nam je najbliže in je viden vso noč. Na nočnem nebu ga lahko opazujemo Opazovanje vse do konca leta. Uran je do začetka marca v ozvezdju Ribi, nato približno mesec Saturn je vsako leto nekaj mesecev v ugodni legi za opazovanje. Že manjši teleskop dni prečka severovzhodni vogal Kita, in spet pride v Ribi, kjer ostane do konca leta. pokaže enega najlepših prizorov, kar jih ponuja nebo – planet je obdan z velikim in svetlim kolobarjem. Saturn vidimo kot rumenkasto ploščico, ki je prepredena NEPTUN z vzporednimi temnejšimi pasovi. Le redko lahko opazimo še druge atmosferske Neptun je osmi planet po vrsti. Astronomi so ga odkrili leta 1846. Na moč je po- tvorbe, saj je planet manjši in mnogo bolj oddaljen od nas kot Jupiter. doben Uranu in tudi njega uvrščamo med plinaste planete velikane. Njegov ek- 36 37 AsTROnOMsKi DOGODKi V LETU 2013 MAL K i KALE OLED nDARiJ ZA LET ARČEK ZA LETO 2014 O 2010 vatorski premer je 49.500 kilometrov, premer čez pola pa je 47.400 kilometrov. Od Sonca je povprečno oddaljen celo 4,5 milijarde kilometrov, za en obhod pa potre- elicijan res rbarigo onzaga etom avid etom buje kar 164,8 leta. Okoli svoje osi se zavrti v 19,2 ure. Danes je znanih 11 Neptu- rojica adovanski rojica ed l afaso ržavnosti rška ed l novih satelitov. Največji med njimi je Triton, ki je večji od naše Lune. iJ rstnik, k . velikonočna azem veta T virin orbert ogumil inkošti imož in F ogumil rnaba olenta nton P etodij veta T eno lbert regor Ba dalbert lojzij G 2. m ožef C . K an d tojan, D ma K 3. m ton . T J Opazovanje Jun 1. N 7 2. P Er 3. T S 4. S K 5. Č Igor 6. P N 7. S B 8. N B 9. P Pr 10. T B 11. S Ba 12. Č J 13. P A 14. S M 15. N S 16. P B 17. T A 18. S G 19. Č Telovo 20. P A 21. S A 22. N 1 23. P J 24 25. S D 26. Č S 27. P E 28. S Irenej 29. N 1 30. P O Neptun je tudi v največjih amaterskih teleskopih komaj kaj večji od zvezd. Vidimo ga kot majhno, enakomerno modrikasto ploščico, na njegovi površini pa ne mo- remo videti prav nobenih podrobnosti. ienski ela andić muk ant. akob epo rozde omočnica Vidnost Neptuna v letu 2013 n J ld M ij J raznik d tanazij . velikonočna otard ominik izela iktor ntonin . velikonočna eopo ervacij onifacij anez N ošt . velikonočna lojzij G ernardin S eobald ita nata arija P . velikonočna arcelin vguštin C nebohod ancijan ital Neptun je 21. februarja v konjunkciji s Soncem, zato v začetku leta ni v ugodni A ilip i ahomij, Izaija . S M legi za opazovanje. Na jutranjem nebu se pojavi šele sredi maja. Dne 27. avgusta M 1. Č P 2. P A 3. S F 4. N 3 5. P G 6. T D 7. S G 8. Č V 9. P P 10. S A 11. N 4 12. P L 13. T S 14. S B 15. Č Zofija 16. P J 17. S J 18. N 5 19. P A 20. T B 21. S T 22. Č R 23. P Re 24 25. N 6 26. P M 27. T A 28. S Ignac 29. Č V 30. P K 31. S V je v opoziciji s Soncem in je okoli tega datuma viden vso noč. Na večernem nebu ela ostane viden vse do konca leta. Neptun se vse leto zadržuje v ozvezdju Vodnarja. ek on. Če hočemo planet najti med zvezdami, potrebujemo dobro zvezdno karto in ko- ale edelja urška bota oč rignion ienska ordinate planeta. e la S otolengo ina iL ostna ekiel vetna n nastazija elika n elikonočni p eonid idelis arko arcelin . velikonočna, b atarina S R rena rančišek ihard . p anez d alter altruda + Stanislav ava ernardka L Veliki četrtek ++ Veliki pet Velika so urij udvik G ožef C SONCE VSTOPI V ZNAMENJE (ure so v srednjeevropskem času) P + Izidor . Č F A 1. T I 2. S F 3. Č R 4. P 5. S Vincencij Ferrer 6. N 5 7. P J 8. T V 9. S V 10. Č Ez 11. P 12. S S 13. N C 14. P Lidv 15. T A 16. S B 17. Č 18. P 19. S 20. N V 21. P V 22. T L 23. S J 24 25. P M 26. S M 27. N 2 28. P L 29. T K 30. S J Vodnarja 17. januarja ob 22. uri ki Rib 16. februarja ob 9. uri lüe zn. vedska Ovna 20. marca ob 12. uri etom oga voržak d B ija dovo o Ec ed l ostna učencev ostna rt ostna ostna est Bika 22. aprila ob 5. uri lbin . m nigunda azimir, pust iroslav . p 0 m leš nocenc eander lemen D . p ed iril Jeruzalems ožef ea . p atarina Š ospo vgenija upert ertold . p od AR ++ Pepelnica + Perpetua anez o + Matilda + Nikolaj iz F + Bojan . P K M 1. S A 2. N 8 3. P Ku 4. T K 5. S 6. Č M 7. P 8. S J 9. N 1 10. P 4 11. T A 12. S I 13. Č L 14. P 15. S K 16. N 2 17. P J 18. T C 19. S J 20. Č Klavd 21. P 22. S L 23. N 3 24 25. T G 26. S E 27. Č R 28. P 29. S B 30. N 4 31. P M Dvojčkov 23. maja ob 2. uri Raka 21. junija ob 6. uri an Leva 20. julija ob 12. uri R etom etom B etom iesole etom oman A iki Nika) ij ed l ed l lt, R u ed l ed l Device 20. avgusta ob 18. uri R rigita . m laž lbert gata avel M oleta ( rešernov d . m holastika urška M vlalija rdan alentin . m ilvin anez iz F onrad eon eža milija . m atija leksander žbo . P M Tehtnice 22. septembra ob 22. uri FEb 1. S B 2. N 4 3. P B 4. T Gi 5. S A 6. Č P 7. P K 8. S P 9. N 5 10. P S 11. T L 12. S E 13. Č Jo 14. P V 15. S Klavd 16. N 6 17. P S 18. T J 19. S K 20. Č L 21. P N 22. S E 23. N 7 24 25. T Valburga 26. S A 27. Č Gabrijel 28. P O Škorpijona 25. oktobra ob 12. uri aleški avla Strelca 24. novembra ob 6. uri regor rst grska etom kvinski fa ožiču ralji glejski v k olan uščavnik etom z osco AR eto l Puščavnik ed l ed l Kozoroga 21. decembra ob 18. uri u o b ovo l zilij, G ngela . p v. trije k ajmund arcel artina everin adrijan iljem avlin O ezuso ilarij eliks N nton P arjeta O . m ebastijan eža rančišek S preobr. ap. P . m enrik omaž A alerij anez B 38 n . P F JA 1. S N 2. Č Ba 3. P Genove 4. S A 5. N 2 6. P S 7. T R 8. S S 9. Č H 10. P V 11. S P 12. N J 13. P H 14. T F 15. S Pave 16. Č M 17. P A 18. S M 19. N 2 20. P S 21. T N 22. S Vincencij 23. Č Ildefon 24 25. S S 26. N 3 27. P H 28. T T 29. S V 30. Č M 31. P J KOLEDARČEK ZA LETO 2014 rbara Jože Strgar DM am. B abrini va, sv. večer V PRiČAKOVAnJU POMLADi ER saver ikolaj Malka) tilija etanije an s ružina b amaščan, Ba ancij n E Savo) adežna ourier z vangelist žič Oskrba vrta se začne z odstranjevanjem posledic zime EM ma ligij rančišek K anez D aba ( iklavž, N . adventna eter F oretska M malija ( ucija, O . adventna irginija lbina azar iz B lor rban ominik . adventna rančiška C anez K dam i tefan, D anez E veta D omaž eliks Ec . S A D 1. P E 2. T Bibijana 3. S F 4. Č J 5. P S 6. S M 7. N 2 8. P Brezm 9. T P 10. S L 11. Č Da 12. P A 13. S L 14. N 3 15. P V 16. T A 17. S L 18. Č F 19. P U 20. S D 21. N 4 22. P F 23. T J 24 25. Č Bo 26. P Š 27. S J 28. N S 29. P T 30. T F 31. S Silvester M Zima se počasi poslavlja, dan se daljša in sonce že ogreva tudi ozrač je. ER cot ostka grska ralj odest erta b etom tujski lizabeta etom etom Takšne razmere so februarja, ko na prisojnih legah, v gozdovih Srednje eliki unčević avelić eliki M ed l oromejski uns S ed l ed l Evrope, že cvete pomladanska resa (Erica carnea), ko na sprehodih VE si sveti 1. m iktorin P arel B aharija, E enart nest 2. m eon V artin ozafat K tanislav K ikolaj T lbert V 3. m lizabeta O arolina atilda dmund arovanje D ecilija ristus K rizogon atarina eonard irgil in M atarina, B . adventna po svet lih gozdovih že lahko odtrgamo prve cvetove črnega teloha O anez D . P K (Hel eborus niger). Misli pa nam že uhajajo v pravo pomlad, ko se bodo n 1. S V 2. N 3 3. P V 4. T K 5. S Z 6. Č L 7. P Er 8. S J 9. N 3 10. P L 11. T M 12. S J 13. Č S 14. P N 15. S A 16. N 3 17. P E 18. T K 19. S M 20. Č E 21. P D 22. S C 23. N K 24 25. T K 26. S L 27. Č V 28. P K 29. S Radogost 30. N 1 pokazali prvi cvetovi drena (Cornus mas) in se bo prebudila celotna narava ter s tem tudi vrt ob hiši in park v mestnem okolju. ezusa B adej siški etom lacoque etom etom ER eteta J vald etom Danijel) ezusova ntiohijski avel II. apistran laret b ed l ikta ed l ed l ed l Na obzorju je pomlad, ki jo v naravi zaslišimo tudi s petjem ptic in prihodom arjeta A arcel tO erezija D ngeli varuhi erard, E rančišek A 7. m uno ožnovenska M ened ionizij anilo ( lip 8. m oloman ilvan erezija J gnacij A uka 9. m rena ršula anez P anez K nton K arja 0. m abina imon, Juda T arcis prvih čebelic na vrtove in travnike. Podobno oživljanje naravnega življenja bodo K . P A čutili tudi prebivalci v mestih in naseljih, kjer je posajenega dovolj drevja in gr- O 1. S T 2. Č A 3. P G 4. S F 5. N 2 6. P Br 7. T R 8. S B 9. Č D 10. P D 11. S Fi 12. N 2 13. P K 14. T S 15. S T 16. Č M 17. P I 18. S L 19. N 2 20. P I 21. T U 22. S J 23. Č J 24 25. S D 26. N 3 27. P S 28. T S 29. S N 30. Č M 31. P Dan reformacije movnic, kjer bodo ozelenele tudi trate. Manj spodbudno je v tistih naseljih, kjer med stavbami in cestami ter drvečimi avtomobili ni ne drevja ne drugih rastlin, lski kjer je vse naravnano na popolno izrabo prostora, na enoličen neorganski svet. ER me etom rimorske etom amijan etom Upamo, da bomo v prihodnje med stavbami in pozidavami tudi v mestih ohra- b eliki etom ojstvo olentinski adoneški erezija ed l laver latousti ed l upertinski ed l ij . Slomšek ed l njali dovolj odprtega sveta, kjer se bo spomladi prebujalo bujno življenje, kjer bodo tEM gidij (Tilen) ngrid regor V ozalija ati T aharija 3. m arijino r eter K ikolaj T perandea arijino i anez Z 4. m rnitev P ornelij ambert ožef K eodor gata 5. m avricij ater P . M ergij R ozma, D 6. m ieronim tudi meščani lahko v večji meri doživljali novo rast – vse od drobnih cvetlic, ki . S A bodo vznikale iz zemlje, do razkošnega zelenja in cvetenja višjih rastlin. Kjer take sEP 1. P E 2. T I 3. S G 4. Č R 5. P M 6. S Z 7. N 2 8. P M 9. T P 10. S N 11. Č S 12. P M 13. S J 14. N 2 15. P V 16. T K 17. S L 18. Č J 19. P T 20. S A 21. N 2 22. P M 23. T P 24 25. Č S 26. P K 27. S Vincencij Pave 28. N 2 29. P Nadangeli 30. T H razmere že imajo, se lahko v večji meri veselijo pomladi in vsega lepega, kar z njo prihaja. Videti in doživljati življenjski ritem narave je poživljajoče za dušo in telo. ianej olbe Poklicni načrtovalci ter oskrbniki vrtov in parkov pa razkošja pomladi ne mo- etom etom remo zgolj občudovati, ampak moramo biti sodelavci z naravo, da bi bilo vse v naj- igvorij etom etom etom arija V nežna premenitev udes Zmago) ime alasanc st ed l tein ed l ed l . ed l ed l boljšem redu, da bi bila življenjski vzgon in občutek lepote čim popolnejša. Vrt ob u 9. m lara, Jasna aksimilijan K . vnebovzetje 0. m elena 1. m nika vguštin 2. m hiši in park v mestu nista samostojni naravni stvaritvi. Zraven je vedno človek, ki G lfonz L orcijunkula 8. m anez M arija S ezusova s ajetan ominik dita S elija adegunda ok anez E ernard ij X igfrid ( oza iz L ožef K arzicij abina eliks V v skladu z zakonitostmi narave, s strokovnim znanjem in s svojim hrepenenjem A 1. P A 2. S P 3. N 1 4. P J 5. T M 6. S J 7. Č K 8. P D 9. S E 10. N 1 11. P K 12. T L 13. S R 14. Č M 15. P M 16. S R 17. N 2 18. P H 19. T J 20. S B 21. Č P 22. P S 23. S R 24. N 2 25. P J 26. T T 27. S Mo 28. Č A 29. P S 30. S F 31. N 2 po lepem dodaja svoj delež. Urejen vrt, kakor tudi urejen park sta umetni podalj- šek narave v bivalno okolje in sta delo »človeških rok«. Ker je človek tudi del na- B rave, potrebuje za svoje telesno in duševno zdravje vsaj drobne stike z njo. Delno iuliani lga tunat B na etod etom rasi etom Miroslav) etom anilo agdalena n A etom ojolski ed l ikt, O in For ed l ntura rizolog ave ed l ed l arija M rištof arta 41 eronika G ened ohor 5. m amil armelska M leš riderik ( rsen 6. m anijel, D rigita 7. m rban eter K LiJ liver tujskogorska M omaž iril in M 4. m eregrin regor G figenija akob oahim i gnacij L . Č K Ju 1. T O 2. S P 3. Č T 4. P Urh (Uroš) 5. S C 6. N 1 7. P P 8. T G 9. S I 10. Č V 11. P B 12. S M 13. N 1 14. P K 15. T Bon 16. S K 17. Č A 18. P F 19. S A 20. N 1 21. P D 22. T M 23. S B 24 25. P J 26. S J 27. N 1 28. P U 29. T M 30. S P 31. Č I jih dosežemo, če imamo tudi v mestih v svoji bližini vsaj nekaj javnega zelenja, goče, tudi pravilno. Pri tem ni trdnih pravil, ki bi veljala za vse primere in za ves oh samostojnih hišah pa tudi z rastlinami, ko so zasajene v vrtu. čas. Letos je tako, drugo leto in naprej bo malo drugače. V osrednjem celinskem V mestih in naseljih, kjer te osnovne povezave med ljudmi in naravo nimajo, podnebju je tako, v mediteranskem spet drugače, že zato, ker je tam pomlad vsaj takih mest ali mestnih predelov je po svetu kar veliko, je življenjsko počutje nena- mesec dni prej. A marsikaj je tudi skupnega ali vsaj v načelu enakega. Zato po- ravno, slabo. Socialne in zdravstvene službe so ponekod že ugotovile, da je telesno glejmo stvari, ki so splošno veljavne in so primerne tu in tam. in duševno zdravje ljudi v takih mestih bistveno slabše kakor tam, kjer premorejo Pomladanska oskrba vrta ali parka se prične z odpravljanjem posledic zime. obilo mestnega zelenja; povrh tega pa so stroški z zdravljenjem teh ljudi bistveno Sneg, žled ali veter marsikaj polomijo. Polomljene veje je sedaj treba odrezati ali višji od onih, ki so potrebni za ureditev in oskrbo mestnega zelenja. odžagati in sicer na primernem mestu. Ko odstranjujemo debelejšo vejo, jo od- Ko tem splošno znanim dejstvom pritrjujemo, naj hkrati poudarimo, da je žagamo čisto ob deblu, da na njem ne ostajajo štrclji. Drugje odrežemo samo dele glavna naloga v pomladnem času, kako pripomoči, da bi bilo zelenja in vseh pr- veje ali poganjka. Pri grmovnicah in tudi pri drevju, ki pretirano rastejo, je treba vin narave med ljudmi čim več, da bi bili vrtovi in parki urejeni, čim popolnejši, prikrajšati tiste dolge in tanke poganjke. Zgodi se tudi, da se rastline preveč razra- lepši, ne zgolj zaradi ekoloških potreb, ampak tudi za potrebe srca, za človekovo stejo, da rastejo v smer, ki nam ni po volji in podobno. Če se grmovnice pretirano počutje in tudi za njegovo radovednost. Koliko lepih in zanimivih reči je, kadar razrastejo in preveč zgostijo, je prav, da izrezujemo stare veje in pustimo mladim, človek lahko opazuje rast in razvoj rastlin. da se razrastejo. Tudi pri njih je potrebno obrezovanje. Vse to je treba narediti do- S tem ko rečemo, da smo ljudje tisti, ki pri nastajanju vrtov in parkov sodelu- volj zgodaj, preden rastline pričnejo zeleneti. V tem času obrežemo tudi žive meje jemo, se moramo hkrati vprašati, v čem, kdaj in kako lahko sodelujemo. Priha- in sploh vse rastline, kjer je rez glede takega ali drugačnega razloga potrebna. Pri jajoča pomlad nas glede vsega tega še dodatno zaposluje. Ne bi bilo prav, če bi to tem pa imejmo pred očmi posebnosti! Pri grmovnicah, ki cvetijo spomladi, ka- ali ono potrebno delo zamudili ali celo opustili. Oskrba vrta je nekaj podobnega kor na primer forsitija ( Forsythia) ali bela medvejka ( Spiraea vanhouttei) , sedaj kakor oskrba človeka. Ko je majhen, je oskrba zahtevnejša, otroka negujemo; ko obrezujemo samo tisto, kar je polomljenega, pravo obrezovanje pa bo sledilo po je v zrelih letih, je nekoliko manjša, a se spet poveča v visoki starosti. Seveda, o cvetenju, to je konec maja. potrebi oskrbe lahko govorimo šele takrat, ko je vrt že narejen, ko že raste in se Poleg tega je v vrtu še polno raznih drugih nujnih del. Poglejmo na gredice razvija, ko je potrebno zdaj to, zdaj ono, da vrt ostane v meri in podobi, ki nam s trajnicami in z drugimi drobnimi rastlinami! Tudi tam je treba odstraniti vse ustreza. O ustvarjanju in urejanju vrta ob hiši ali parka v naselju bi morali pose- suho in poškodovano, prav tako pa tudi zimsko zaščito, če smo jo imeli. Potrebno bej razmišljati. Že pri oskrbi vrta je veliko raznih reči, ki jih moramo poznati in je prerahljati zbito zemljo in odstraniti morebitne plevele. Morda je treba kako tudi postoriti. Gre za to, da potrebna dela naredimo pravočasno in, kolikor je mo- rastlino dognojiti ali presaditi. Posebno poglavje so vrtnice, ki jih moramo tudi obrezati. Pri tem delu je pomembno, da upoštevamo nekaj osnovnih pravil. Naj- Pomladansko razkošje rasti in prej odstranimo polomljene, suhe in slabotne poganjke. Potem izrežemo ostarele cvetenja – v ospredju penuša, praprot, v ozadju cvetoča dele in pustimo mladim poganjkom, da dobijo dovolj prostora za razrast. Mlade bela medvejka. in močnejše poganjke pa samo prikrajšamo, pač poljubno visoko. Iz njih bodo Foto: Jože Strgar pognali najlepši cvetovi. Pravo vrtno veselje, ko opazujemo rast in razvoj vrta, doživljamo leto in dan, a glavno ter težko pričakujoče veselje prihaja ravno spomladi. Prav zato je pomla- danska oskrba še posebej pomembna. Nadaljnja oskrba skozi leto je sicer nekoliko bolj preprosta, a prav tako potrebna. Pomladanski čas je pomemben še za tisto glavno v urejanju vrtov, za nove sadi- tve vseh vrst rastlin. Preden pričnemo z urejanjem vrta na novo in tudi ko dopol- njujemo rastline v starem, urejenem vrtu, je treba imeti zamisel, načrt za vse, kar bomo storili. Saditvena sezona se začne, kakor hitro mine mraz in zemlja odmrzne. 42 43 To je lahko že konec februarja ali v marcu, v primorskih krajih pa že prej. Najlepše Marjana Lavrič je, če že vnaprej natančno vemo, katere rastline in kam jih bomo posadili, kje jih bomo nabavili in vse drugo, kar je pri sajenju potrebno. Vedeti namreč moramo, »ZnOTRAJ nARAVE ali je zemlja pripravljena ali je potrebno dognojevanje ali bomo potrebovali zaščito proti voluharju, za večje drevje pa oporo, kole in še kaj? Vprašati se tudi moramo, JE VsE UsKLAJEnO« ali znamo rastlino prav posaditi ali znamo prav obrezati korenine in morebiti tudi gornje dele rastline ter kako pri vsem tem ravnamo z rastlinami? Sicer se kaj rado Ekološka kmetija Jožef Horvat, Gažon zgodi, da naredimo napake. Neki »skrben« domači vrtnar je nabavil sadno drevje in ga je pred sajenjem za nekaj dni namočil v gnojnico, češ da se bodo drevesca nahranila in potem bolje prijela. Potem so se vsa drevesa prav zaradi tega posušila. Na ekološki tržnici v Ljubljani zakoncev Ines in Jožefa Horvat iz Gažona Spet drugi se je trudil in trudil, da bi skopal dovolj globoke saditvene jame češ, dre- iz Slovenske Istre ne boste našli med ekološkimi kmeti na Pogačarjevem vesa morajo trdno stati, da jih veter ne podre, in jih je posadil pregloboko. Nekaj trgu. Kot mala oaza upanja vztrajata med integriranimi pridelovalci v let so potem životarila, nazadnje ni bilo od njih nič, vsa so se posušila. prvi vrsti stojnic za Vodnikovim spomenikom. Le zakaj, ko pa sta tako Opisal sem praktične podrobnosti, ki so odločilne za prijem in rast rastlin. prepričano ekološka? Razlogov, formalnih ali drugih, je nemara več, a Ob tem ostaja odprto vprašanje, katere rastline in zakaj jih bomo sadili. Spet cel kdo in le zakaj bi brskal za njimi … Kdor ju pozna, dobro ve, da gre za sklop važnih vprašanj. Če naj v vrtu pač nekaj raste in cveti, so ta vprašanja manj posebna človeka. Samosvoja, nenavadna, izjemno samonikla in odpr- pomembna. Kadar pa nam gre za urejenost, skladnost, za lepoto prostora, za vrt, ta. Ne moreš kar mimo, ne da bi malce poklepetal – o življenju, politi- ki je podaljšek stanovanja, v katerem se radi zadržujemo in z njim živimo skozi ki, predvsem pa pomodroval o vsem tistem, kar presega naš utesnjeni leto in čas, takrat ne moremo saditi kar tako, brez da bi vse, prav vse natančneje vsakdan. O horizontih, ki so širši in globlji in odpirajo nove dimenzije, vedeli, kako in kaj. Ob tem smo že pri poklicnem urejanju vrta ali parka. Najbolje poglede na svet. Iz njih lahko črpaš drugačne, pravičnejše obrise ži- je, če to skrb prepustimo poklicnim ljudem, ki so se izšolali in uveljavili na po- vljenja in delovanja … Kot voda, ki jo je Saint-Exupéry našel skupaj z dročju urejanja vrtov in parkov. Malim princem: »Vse kaj drugega kot krepčilo … sad hoje in truda rok Kar sem zapisal o oskrbi vrta, velja tudi za parke in zelenice vseh vrst. Toda ti- … Bila je za srce kot darilo.« Takšno darilo so tudi srečanja z njima. sto naj bi bila skrb mestnih uprav, komunalnih služb. Vsako mesto, ki da kaj nase, na svojo zunanjo podobo, na skrb za zdravje in za dobro počutje prebivalcev, bo širilo, oskrbovalo in na novo urejalo mestne zelenice in parke. Kjer je ta potreba zanemarjena, se mesto ne more hvaliti z življenjsko kakovostjo in tudi ne s splo- šno kulturno podobo. Enako pravilo velja za hišne vrtove, za vse, ki želijo imeti Jožef Horvat v rastlinjaku. poleg urejene hiše tudi urejen vrt, urejeno bivalno okolje. Foto: Urška Lavrič (Jože Strgar, inženir hortikulture, esejist, Ljubljana) 44 45 Gospod Horvat, vi ste prišlek v teh krajih, od kod ste prišli? stor, skoraj tovarno z živilsko predelovalno dejavnostjo. Zdaj prodajamo vedno Po osnovni šoli v Apaški dolini, v Pomurju, kamor smo se z družino preselili več sveže zelenjave. iz Prekmurja, sem šel v vojaško šolo v Mostar, da bi se izšolal za pilota. Po treh letih sem šolo zaradi zdravstvenih razlogov pustil. Nato sem obiskoval gostin- Kako ste postali ekološki kmet? sko šolo za natakarja in jo hitro končal. V Piranu sem ob delu dokončal še gim- Prve vplive kmetijstva sem dobil, ko sem se rodil. Živeli smo v kleti kmetijske nazijo. Nekaj časa sem delal v banki kot blagajnik, ob delu končal tudi enoletno šole v Rakičanu, oče je bil vodja kmetijskih delavnic. Tam sem dobil veselje do šolo za programerja na računalniku, takoj za tem sem pa ob delu končal še Višjo kmetijskih strojev in njiv. Od tam smo se preselili v hišo na manjši kmetiji, v vas pravno šolo Maribor. Odkar pomnim, sem se zavzemal za pravičnost, boril sem Črnce v Apaški dolini. Okrog hiše je bilo kakšnih 6000 metrov zemlje. Tam je se za pravice delavcev in za družbeno lastnino že v socializmu in pogosto prišel bila najboljša zemlja, optimalne razmere za kmetijstvo. Tam sem dobil veselje do zaradi tega v konflikt z vodilnimi. Zato sem med 1989/90 kot tehnološki presežek kmetijstva. Tudi po astrološki karti sem zelo povezan z zemljo. On nekdaj imam obtičal na Zavodu za zaposlovanje. Tu, v Gažonu, sem našel parcelo, začel gra- veselje do zemlje. To je naloga, poslanstvo in dolžnost. Kot ekološka kmetija smo diti in se učiti kmetijstva. Od leta 1997 sva z ženo ekološka kmeta in prodajava se registrirali leta 1991. Nekaj let kasneje smo ustanovili Združenje sonaravnih svoje pridelke na ljubljanski tržnici. Pridelujeva čim bolj zgodnje in čim bolj po- kmetov Slovenije. Glavni cilj združenja je bil, da bi bile na tem področju čim prej zne kulture, kar je prednost najine kmetije. Ker smo na vrhu hriba, ni veliko po- sprejete smernice. Prišli smo v konflikt s tistimi, ki so bili bolj vrtičkarji kot pa vršin za same vrtnine, voda je draga, deževnice pa zberemo približno le 100.000 pravi ekološki kmetje. Nismo se strinjali s tem, da se je vse dogajalo tako počasi. kubikov letno. Ob sami hiši imamo v najemu približno 3000 metrov zemlje, tu Zato smo tudi kasneje ostali samostojni, nismo se pridružili Zvezi ekoloških kme- pridelujemo najbolj intenzivno, in sicer večji del v rastlinjakih, ki jih večinoma tov Slovenije. Na naši kmetiji redno izvaja ekološko kontrolo mariborski inštitut namakamo. Druge obdelovalne površine so od hiše oddaljene kilometer in pol, Kon-cert. Na začetku je res veliko administracije. Evidence o tem, kako obdelu- so precej slabše kakovosti, bolj primerne za avtohtono sadje. V najemu imamo ješ, pripravljaš zemljo, kakšna gnojila in kakšna zaščitna sredstva uporabljaš, pa približno 14 hektarjev zemlje. Kar nekaj let smo morali iz nje čistiti kamenje, več še kdaj in kolikokrat, pa katere sadike in semena … Je pa z živinorejo še bistveno kot 1500 kubikov smo ga odstranili. Najprej sva z ženo na koščice posejala orehe, več dela, tega pa mi nimamo, saj smo usmerjeni v vegetarijansko prehrano. Me- mandlje, vinogradniške breskve ter posadila 100 oljk, nekaj domačih sliv oziroma rodajen je pridelek, veliko bolj resnično pove analiza pridelka, človek ne je papir- češpelj, tudi manjše število jabolk in hrušk. Pri hiši pa imamo tudi fige, grozdje, jev. Če prodaja vsak kmet le svoje pridelke, je to edino pravilno in pošteno. A kaj, češnje, marelice, nešplje, nektarinke … Ker so zemljišča skromnejša, sejemo ozi- ko je na tržnici poplava tujih uvoženih pridelkov! Resda ima lahko kak kmet vsa roma sadimo z večjimi razmaki, tako da rastline lahko globoko in široko koreni- potrebna potrdila, a je jasno, da prodaja uvoženo blago. Januarja, februarja, marca nijo. Občasno na površinah med sadjem pridelujemo tudi buče hokaido, krompir prodaja pridelke, ki nikakor ne morejo uspevati v tem letnem času pri nas. V takih in tudi druge rastline, kot so lubenice ali stročji fižol. Med kupci na ljubljanski primerih bi morali priti inšpektorji nenapovedano in kršitelje ostro kaznovati, na tržnici je največje povpraševanje po paradižniku, papriki, jajčevcih, kumaricah, primer s prepovedjo prodaje za pet let. To bi take kmete izučilo. grahu, bučkah, stročjem fižolu, brokoliju in ohrovtu. Kolobarimo v rastlinjaku in po njivah in se dopolnjujemo po samih kulturah. S katerimi težavami se spoprijemate v tem delu Slovenije? Olive tudi vlagamo, pridelujemo oljčno olje, polovica je temnih, ki vsebujejo Največja težava je močan veter pozimi in spomladi, včasih tudi poleti. Obča- več antioksidantov, polovico je svetlih, t.i. istrske belice, za vlaganje pa imamo sno s sunki doseže tudi do 180 kilometrov na uro. To je nevarno za rastlinjake, askolano. Olive poberemo, če jih niso napadli škodljivci, jih vložimo, sicer pa na- veter jih lahko raztrga. Druga težava so močne pripeke, vročinski valovi. Sonce in redimo olje. Na začetku sva z ženo pripravila več stvari: vložene paradižnike, pa- veter pa v kombinaciji s plitvo zemljo povzroča še daljnosežnejše posledice. Prav radiž, tj. polnovredno paradižnikovo omako, vložene kumarice, paprike, razne zato moramo rastline saditi narazen, na te vremenske razmere morajo biti prila- kompote in marmelade. Tu pa so predpisi vedno bolj zapleteni. Ko sva videla, da gojene, zato pri nas uspevajo bolj avtohtone kulture. Ker rastlin ne sadimo pre- se ta prodaja zadnja leta zmanjšuje, ker ljudje manj kupujejo vložene zelenjave, več na gosto, je tudi manj škodljivcev. Uporabljamo olje tropskega oreščka neem sva se odločila, da bova teh izdelkov pripravila manj. Imeti moraš registriran pro- azal kot ekološki pripravek, ki škodljivce omami, za rastline ni premočan, človek 46 47 in koristne živali pa ne užijejo toksičnih snovi. Najpomembnejša je preventiva: da pravi zakon, kar seješ, to tudi žanješ. Tam se ne more zgoditi, da boš sadil koruzo, ima rastlina dovolj hrane, vlage, dovolj prostora, svetlobe … Preventivno jih škro- pa žel pšenico. Tam je vse pošteno. V družbi pa lahko nekdo seje plevel, žanje pa pimo z morskimi algami, zato da dobijo več vitaminov in mineralov. Tudi gno- neupravičeno zlata zrna oziroma je zelo dobro plačan za nepoštena dela. jilo guano, ki je ptičjega izvora, ima optimalno razmerje vseh snovi. Rastlinjak se uradno imenuje varovalni prostor. Rastline že v osnovi zavaruje pred močnejšimi V 17 letih ste zemljo očistili za varovane prostore, rastlinjake, sezidali ste veliko učinki vetra in sonca, mraza, vročine, delno tudi škodljivcev. Obstajajo posebne hišo z apartmaji. Začeli se boste ukvarjati s turizmom, imate večnamenski prostor folije, ki imajo zaščito pred ultravijoličnimi žarki, so debelejše, če ima rastlinjak za zaključene skupine. Kako naprej? možnost odpiranja od strani. Načrti za to hišo so vključevali tudi turistično dejavnost. Vse, kar človek začne v tem življenju, mora tudi dokončati oziroma nadgraditi. Nič ni slučajno. V naši Ljudje vas poznajo tudi kot družbenega aktivista … hiši želimo poučevati tudi druge o tem, kako zdravo pridelati kmetijske pridelke, V teh krajih hočejo na kmetijskih zemljiščih kar naprej nekaj graditi: igrišče kaj je zdrava prehrana, zdrava hrana, zdravi in pravilni medčloveški, tudi druž- za golf pa apartmajsko naselje, ki bi ga radi prodali tujcem za turizem, parkirišča, beni odnosi, zdravi odnosi do okolja, do narave. To je celosten pristop. Tu želimo industrijsko cono. Tudi najboljša kmetijska zemljišča želijo čim bolj pozidati, pro- izmenjavati znanja, mi svoja predati naprej in se od drugih tudi kaj novega po- dati za kratkoročne profite. Ena mojih aktivnosti je ohranitev kmetijskih zemljišč. učiti. Spoštovati moramo naravo, zemljo, vodne vire, rastline, živali in človeka. Na Primorskem so najboljša kmetijska zemljišča v nižinah. Tam je zemlja globoka To, kar je dobro, naj človek posreduje naprej drugim zainteresiranim. Svojim go- do pet metrov, z možnostjo namakanja, z ugodno lego, idealnimi mikroklimat- stom bomo ponudili prenočišče in zdravo prehrano. Če bodo želeli, jih bomo o skimi razmerami. Prav ta zemljišča pa so kar naprej tarča številnih industrijskih vsem tem tudi poučili, kako naj bomo pošteni drug do drugega in svojega pla- načrtov, s pozidavami, kot so parkirišče za 50.000 avtov iz Luke Koper, takoime- neta. Znotraj narave je vse usklajeno, tako naj bo tudi z medčloveškimi odnosi in novani Pomol 3 s 50 do 100 hektarji industrijskih obratov. Govorijo o slovenskem z odnosi človeka do narave. Hamburgu ali Singapurju! Če si pošten človek do zemlje, teh poskusov ne moreš ignorirati. Leta 2000 je bila ustanovljena Kmetijsko-gozdarska zbornica. Enota (Marjana Lavrič, slovenistka, komparativistka, Ljubljana) za Istro in Kras s sedežem v Kopru je imela 9000 članov. Sam sem bil dvakrat izvoljen za njenega predsednika. Ker se ne damo in branimo svojo zemljo, smo kar naprej na »fronti«. Pet igrišč za golf po 70 do 80 hektarjev, širitev letališča pri Portorožu, industrijske cone še v drugih krajih, pa ideja o nekem dirkališču … Kar naprej smo se zoperstavljali, uporabili smo vsa sredstva, inštitucije, pritožbene možnosti, medije, pisali na Evropsko komisijo. Od leta 2002 do danes smo ustavili vse načrte za golfigrišča. Toda načrtovalci z nezakonitimi postopki so ostali ne- Slovenski Hamburg ali Slovenska kaznovani, povsod imajo zaveznike. Država za kmetijsko zemljišče, rezervirano Istra v ohranjanju svoje zemlje. Foto: Urška Lavrič za načrte za golfigrišče v Sečovljah, veliko nad 70 hektarjev, ne dobi niti centa na- jemnine. Naši kmetje bi radi vzeli zemljo v najem, pa je ne morejo. Na sodišču se vleče pravda že od 2002. leta. To je velikanski izpad denarja. Pa cesta Koper-Izola – nezakonito so uničili 12 hektarjev, pristojna komisija je ugotovila, da je šlo za korupcijo. Po mojem ta cesta ne bo nikoli končana, ker je tu veliko nepoštenosti. Kaj vas je zemlja naučila? Zemlja me je naučila, da so v naravi tako poštena ureditev in odnosi, ki jih v družbi skoraj nikjer ni. To je še stvar prihodnosti. Tam je dobesedno tako, kot 48 49 Marjana Lavrič Kako sta zašla v te kraje? Hiša sredi Motnika, ki se ji po domače pravi Pri Jernejk, je rojstna hiša mojega »MAJHnO JE LAHKO očeta. Sveti Jernej je zaščitnik usnjarjev, v njej je bila nekdaj usnjarna, ki ji je pri-DOVOLJ VELiKO« padalo tudi veliko zemlje. Tu je živela velika družina z devetimi otroki. Imeli so konje, bike, krave, gojili so žito, celo hmelj. Ko sta si kasneje moja starša ustvarila družino, sta se preselila v Kamnik in se tam zaposlila. Moj oče je delal kot usnjar Ekološka kmetija Pri Jernejk, Motnik v Utoku Kamnik. Očeta je presenetilo, da sem domačijo prevzela jaz. Mama je sicer s kmetije, ampak si je vedno želela v mesto. Sama sem se izšolala za konfek- cionarko in bila zaposlena v tekstilni industriji. Narava, mir, sonce, stik z zemljo, Motnik pod Menino planino ni navadno naselje. Zakaj vse ne, lahko pri- živali so mi od nekdaj veliko pomenili. Odločila sem se, da bom spremenila svoj šlek podrobno spozna na Motniški turistični poti, ki ga v dveh urah pope- življenjski slog: vse skupaj sem pustila in se preselila sem. Že od samega začetka, lje po kraju in njegovi okolici. Nekdaj je tod po Tuhinjski in Motniški do- leta 1999, je kmetija, ki je najin edini vir preživetja, ekološka. Bilo je zanimivo, zalini potekala najbližja povezava med Štajersko in Kranjsko. Pomembna bavno /smeh/ … Pojma nisva imela, kako in kaj. Sosedo sva vprašala, ali je krompir furmanska pot je poleg gradu dala kraju živahen pečat. V dolini reke že zrel, da bi ga izkopala. Zamislila sva si na primer, da bi pridelovala sončnično Motnišnice še danes stoji osem toplarjev, dvojnih kozolcev, saj so takrat olje in sva posadila sončnice. Seveda je bilo to čisto nerealno. Ampak imam na Andreja Hribovšek za konje potrebovali veliko sena, v kraju pa je bilo kar sedem gostiln, ki to izkušnjo zelo lep spomin. Še danes mi prijateljice rečejo: ›Andreja, se spomniš, na kmetiji Pri Jernejk. so nahranile in prenočile furmane ter razne druge podjetne prišleke na kako smo lepo okrasile cerkev sv. Jurija s sončnicami …‹ Kasneje sva posadila žita, Foto: Arhiv Hribovšek – Lindič tedenskih sejmih. Motnik je bil torej pomemben predvsem piro in ajdo. Na začetku sem izdelovala pirine vzglavnike, vanje sem trg in obrtno središče, znano predvsem po usnjar- dajala žajbelj, meliso. Iz pire sem se naučila peči kruh, tako s kvasom kot brez – stvu in trgovini. V njem pa je bilo poskrbljeno tudi z drožmi; pečem ga še danes. Zelo veliko sadik si sama pripraviva, imava svojo za red in mir: ob pranger, tj. sramotilni steber, so semensko banko, česar nimava, pa kupiva pri Amarantu. Ta čas imava tri oslice, privezovali razne tatove, goljufe in druge nepri- vietnamska pujska, dva psa. Imela sva race, na začetku sva se navduševala nad diprave, da so jih mimoidoči lahko zasmehovali noji. Šla sva na kmetije in si jih ogledovala … Ta ptica potrebuje veliko prostora … O starih poteh iz ene v drugo deželo in daleč za izletavanje. Ampak da bi jih vzrejala zato, da bi jih potem namenila za zakol, naprej proti morju ali pa na sever do Karavank o, to pa ne! Živali imava iz ljubezni. Mesa ne uživava. Vegetarijanca sva. pričata le še Evropska pešpot in edina gostilna. Tudi povsem naravi zavezanih kmetij v teh krajih Koliko zemlje obdelujeta? ni več veliko, predvsem pa ne tako majhnih, kot Hektar in pol, pol je vrtnin, ostalo so sadovnjaki: na eni parceli je jagodičevje, je ekološka kmetija Pri Jernejk, na kateri živita na drugi visokodebelni sadovnjak, na tretji permakultura; ukvarjava se s čebe- Andreja Hribovšek in Miha Lindič. A je dovolj larstvom in z gojenjem gob. V sadovnjaku rastejo stare sorte jablan, hrušk in sliv. za dostojno preživetje, hkrati pa je prostost, po- Od jagodičevja sva sama vzgojila ribez, maline, jagode idr. Nisva se namerno od- vezana z ljubeznijo do zemlje, živali in sočloveka, ločila. Bile so maline, dobro so obrodile, pa sva jih posadila še več. Malin je bilo odločilna vrednota v njunem življenju, je plačilo na začetku pet metrov. Sprva sem imela idejo, da bi gojila ameriške borovnice. za vse njune kmetovalske »avanture«, iskanja, ve- Toda tu je čisto druga zemlja. Povezala sem se z Darinko Koron s Kmetijskega doželjnost in vztrajnost; je zgodba o uspehu, ki je inštituta in se naučila, kako jagodičevje obrezovati, razmnoževati. Imela sva prvi ne bi nikdar več zamenjala z urbanim življenjem; nasad jagod v Motniku. je zgodba, ki nagovarja mnoge druge v podobnih Iz jagodičevja se da veliko pridelati: marmelade, vino, sok, kis, posušiti se okoliščinah, da tudi sami sprejmejo ta izziv. jih da … Maline pobiramo na dva dni, uspevajo od konca junija pa do zime. 50 51 Jagodičje ima polno vitaminov. Zdaj sem parcelo zapolnil in letos je že v polni Je čebelnjak še od prej? rodnosti. Stari stoji prazen, postavila sva novega. Povezala sem se z mentorjem iz Ka- Kaj pa gojenje gob, kako sta prišla na to idejo? Kako se to počne? mnika in se naučila čebelariti. Celotna oprema je bila že pri hiši, potrebovala sva Nekoč sem slišal za gobe šitake, pa sem pred približno osmimi leti prosil znanca, samo znanje. Oče se je včasih ukvarjal s čebelarstvom. Toda letos je čudno leto, naj me kaj več pouči o tem. Nisem imel pojma, kako se to dela. Rekel mi je, naj ni medeno. Vajina stojnica na ekotržnici je ena najlepših glede videza, urejenosti. priskrbim jelševe hlode. Prinesel je micelij, v hlode smo navrtali luknje in cepili Zelenjavo hranita v ličnih lesenih gajbicah. Zelenjava si zasluži, da jo daš v lepo em- micelij, takoj naslednje leto so gobe začele rasti. balažo. Če nekdo plača zanjo, je prav, da prinese domov dobre stvari, da ni raz- očaran. Lepo je, če se kupec vrne in reče, da je bila zelenjava okusna, dobra. Za Kaj je to micelij? te stvari imava visoka merila, želiva prodati kar najboljše. Do kmetovanja imava To je podgobje, to, kar je v zemlji, po tleh, ali v hlodu – to je tkivo, iz katerega odnos: od sadik do okopavanja, zalivanja … Vse (pri-)delava sama. goba zraste. Pozimi delam sam micelij, spomladi se zvrta luknje v hlode, vanje cepi micelij, postavi hlode v senco za leto ali dve, potem zrastejo gobe. Gobe pro- Bistvo vajine kmetije predstavlja izobraževanje in druženje v obliki raznih skupin … dajava sveže ali posušene, čim več prodava svežih. Na začetku, ko sva sejala piro, smo veliko sodelovali z motniškimi šolarji, in Zakaj so gobe šitake dobre? sicer prek projekta Od zrna do mize. Posejali smo piro in jo opazovali, kako raste, Poučil sem se, da se z uživanjem gob veča imunost, celice se zelo hitro obnavljajo, ter skupaj kuhali in pekli pirine jedi … Iz tega se je razvila ideja, da bi se z otroki recimo pri kemoretapiji, učinkujejo proti visokemu krvnemu tlaku ali holesterolu. dobivali tudi med počitnicami. Štiri leta imamo tudi tridnevne poletne tabore v Sončevem lazu za otroke od 6. do 14. leta. Razne delavnice organizirava tudi za Kako se jih uživa? odrasle: o peki kruha, gojenju gob, kot sva že rekla, o divji hrani, vzgoji in ceplje- Tako kot vsake druge gobe. Rekel bi, da so najboljše pečene, pohane, uživa se nju sadnih dreves, naravnih gradnjah iz kamna, lesa in gline ipd. Mihu je velik jih tudi surove – take imajo največ učinkovin, na tenko narezane v solati. Dva- izziv, da nekaj zraste iz semen ali peške. Po astrološkem znamenju je vodnar: oni krat sva že organizirala izobraževanje o gojenju in uživanju gob šitake. Tako ši- peljejo svet naprej, je že prav, da je sem prišel /smeh/ … riva znanje. Res je, da imava majhno kmetijo, a se ukvarjava z veliko različnimi in zanimivimi stvarmi. Majhno je lahko dovolj veliko. Za ljudi so najini projekti Kaj je to Sončev Laz? zelo zanimivi. To je projekt, ki sva ga začela pred leti na parceli ob robu vasi. Včasih je bil tam Kje prodajate svoje pridelke? pašnik. Na parceli sva ustvarila gozdno-sadni vrt. Na sredi hriba sva postavila tipi, V Ljubljani in Kamniku. Leta 2000 sem bila prvič na ekoprazniku. Na podeže- tj. indijanski šotor. V njem lahko prespi do 15 ljudi. Tam je tudi ekosavna. Postavila lju nimaš občutka, da je tvoje delo cenjeno, da imajo tvoji pridelki kakšno dodano sva topler, kjer lahko obiskovalci prespijo. Ob njem se pasejo oslice. Na parceli je vrednost. V Ljubljani pa je to nekaj drugega. Spominjam se, kako je ob desetih veliko grmovnic in starih avtohtonih sadnih dreves. Rastejo tudi leske, ribez, ko- dopoldne že vsega zmanjkalo … Ves čas se učiva, prilagajava, iščeva nove možno- stanji maroni, orehi, robide, stare sorte jablan idr. Začela sva z indijanskimi, na- sti. Miha je začel gojiti gobe, jaz pečem kruh, zelenjave in sadja največ prodava daljevala s kreativnimi, z bobnarskimi tabori, letos sva jim dodala še malinovega. svežega, nekaj pa predelava. Za peko kruha, predelavo – kompote, marmelade, Prepričan sem, da je stik z naravo za otroke pomemben. Otroci uživajo, spijo na sadno vino, kis, sok, suho sadje idr. imava registrirano dopolnilno dejavnost na kozolcu ali v šotoru, kurijo ogenj. Skupine so majhne. Nekaj otrok se vrača k nam kmetiji. Pridelke prodajava pod blagovno znamko Biodar. vsako leto. V času poletnih počitnic organizirava torej tri trodnevne tabore. Na bobnarsko-indijanskem taboru se otroci učijo igrati na afriške bobne, spijo v in- Sladite z medom? dijanskem šotoru in na kozolcu, potepajo se po Motniku v družbi oslic. Na krea- Za marmelade sem že veliko poskušala: vse od medu pa tudi brez sladil. Zdaj tivnem taboru rišejo, barvajo, slikajo, lepijo in še kaj. Na taboru v naravi spozna- uporabljam javorjev ali rižev sirup ali pa ekotrsni sladkor. To se še najbolj obnese vajo gozdne vile in škrate. Spoznavajo skrivnosti gozdov in travnikov, naučijo se in da naravni okus. Z medom so marmelade prehitro zavrele. skrbeti za živali na kmetiji. 52 53 Kakšna je indijanska ekosavna? Marjana Lavrič Ima leseno ogrodje, pokrita je z odejami, zraven je kurišče, kjer razgrejemo kam ne. Marsikdo bi hodil na savno, če bi jaz sam nosil gor kamne in vode, ampak »s KMETiJO JE TREbA ŽiVETi« to je v hribu in moraš z bremenom dvajsetkrat gor in dol. Ekološka kmetija Pri Lovrču, Čadrg Na enem od blogov sem prebrala, kako poudarjata celovit odnos do sebe in okolja: ni pomemben samo način pridelovanja, ampak tudi odnos do okolja, kakovost bivanja. Poudarjava varčnost. Marsikdo reče, češ, nimava traktorja, ne peljeva se za vsako stvar z avtom, paziva pri elektriki, a ne gre za šparanje. Ne potrebuješ to- liko, kot bi mislil. Prihajajo časi, ko bo morda pomanjkanje, v prednosti so tisti, ki Legenda pravi, da so prvi prebivalci Čadrga prišli iz bohinjskega kon- se znajo čemu odpovedati in ne samo kopičiti s poudarkom na imeti. Nisva taka ca. Tamkajšnji grof jih je izgnal, rekoč ženam, naj vzamejo s seboj le človeka, da bi lahko vse življenje počela samo eno. Nekateri kmetje že 50 let poč- tisto, kar lahko spravijo v svoje koše. Ženske so bile pametne in so vanje nejo eno in isto: zjutraj pomolzejo, zvečer pomolzejo, ves čas isto … V naravi pije natovorile svoje može. Na svojih plečih so domačini še dolga stolet- mleko samo mladič, človek pa ga pije celo življenje. Za kilogram mesa porabimo ja okušali nedostopnost teh krajev, kjer je dandanes traktor največje 20 kilogramov žita. Ko je govor o lakoti po svetu, je odgovor prav v tem. Ko smo in najbolj priročno transportno sredstvo za raznorazna opravila. Iz hodili še v šolo, so nam rekli: če si velik, veliko pridelaš, če si majhen, ne pridelaš doline se navkreber vije ozka asfaltna pot z zaščitno ograjo nad pre-veliko, si pa zato lahko bolj unikaten, hitreje se prilagajaš trgu ali trenutni situaciji. padi. A težka dostopnost kraja je poplačana in pozabljena, brž ko se Letos bomo naredili zemljanko, podzemno hiško, za pujske. Vsako leto je kaj no- pred obiskovalcem razprostre čudoviti svet Čadrga sredi Triglavskega vega: zbrali smo se s tesarjem in postavili dvojni kozolec, toplar. Zelo rad delam z narodnega parka. Čadrg je prvič omenjen v tolminskem urbarju leta lesom. Delam pa tudi krušne peči. Veliko se naučim tako, da se pridružim tistim, 1216. Vas ima 27 številk, od tega jih je pet na Ozidju, zaselku pod vas- ki kaj znajo, in se učim od njih. jo. Posebnost Čadrga je tudi terapevtska komuna za zdravljenje odvis- nosti Srečanje. V vasi je danes šest kmetij, štiri so ekološke in uprav- Kako pa naprej? ljajo skupno sirarno, vse pa živijo v sožitju z naravo. Ena izmed njih Kaj bova čez dvajset let, še ne veva. Za naju je največji izziv, kako preživeti na je ekološka turistična kmetija Pri Lovrču, kjer živi petčlanska družina tako majhni kmetiji. Priredila bova delavnice o tem. Marsikdo ima majhno kme- Bončina. Marija Bončina, tudi predsednica Združenja ekoloških kme- tijo, pa mu vsi od prvega do zadnjega govorijo, da to nima smisla, in si raje poišče tov Severne Primorske, izžareva toplino odprte človeške duše, kjer naj- delo, potem je na sociali brezposeln. Večina ljudi misli, da za kmetovanje potre- dejo svoje zatočišče drugačni, zaznamovani, a tudi številni drugi, turi- buje vsaj 30 hektarjev pa 30 krav. Ko ne bo več subvencij, bo za marsikoga hudo. sti in drugi obiskovalci teh krajev. Med njimi znane osebnosti, kot je Midva sva se subvencijam odpovedala. Če jih imaš, si pečenka. Papirjev se je treba švedski kraljevi par Karla XVI., kralj Gustaf in kraljica Silvija, ki sta dobesedno držati. Če v njih piše, da boš imel tam pašnik, ne sme biti tam njive, vas obiskala pred osmimi leti. Za vas in Marijo je bil to velik izziv in in konec. S subvencijami se kmetje zapečatijo. Na začetku so k nama prišli kon- spraševala se je, ali ga bodo zmogli, se spominja. Seveda boste, ji je od- trolorji z društva Demeter in sva jih vprašala, ali se da preživeti na tako majhni govorila pobudnica tega visokega protokolarnega obiska. »Saj si tudi ti kmetiji. ›Kje pa,‹ so odvrnili med smehom. ›Tri kulture na enem hektarju naj pre- kraljica. Čadrška kraljica« – in se pri tem zvonko nasmeji. živijo enega človeka? Ni mogoče!‹ Danes pa se lahko jaz njim zasmejem in rečem, da nimajo pojma! Živite že od nekdaj na tej kmetiji? Kmetijo po očetovi strani smo prevzeli pred 16 leti, po očetovi smrti, prej smo živeli v bloku v Tolminu. Po poklicu sem prodajalka, 15 let pa sem delala v šoli za otroke s posebnimi potrebami v Tolminu kot gospodinja, čistilka in varuška. To 54 55 je bila krasna služba, v kateri sem zelo uživala predvsem zaradi otrok. Oni so mi začnemo že sredi maja. Zime niso tako hude, ker smo na sončni legi. Tudi če za- dali ogromno! Izhajam iz družine petih otrok, imam še dva brata in dve sestri, jaz pade dosti snega, čistimo sami, iz doline pridejo posipat. Odkar imamo asfalt, je sem najstarejša. Vsi smo si ustvarili družine, nihče od njih ni imel interesa, da bi cesta ves čas prevozna. V dolino se vozimo pogosto, skoraj vsak dan, zaradi pro- se vrnil na kmetijo. Pustiti kmetijo, ki so jo ustvarjale generacije … Na otroštvo daje, šole. Ob sobotah se podamo na tržnice – enkrat na mesec v Tolmin, dvakrat imam zelo lepe spomine. Ko sem bila otrok, še ceste ni bilo. Vse smo prinesli v na mesec v Ljubljano drugo in četrto soboto, obiskujemo pa tudi razne podobne koših, kasneje s konji. Kako smo včasih živeli! Kmetije so bile samooskrbne, spo- dogodke po Sloveniji. Svoje izdelke prodajamo v trgovine v Ljubljano, kot so trgov- minjam se, da smo pri nas želi še ajdo. Prej se je kosilo senožeti vse do vrha, čez ine Kalček, Bio Maks Koseze in mesarija Gregorc v Murglah, pa v hotel v Strun- poletje se je živino paslo na okoliških planinah, danes pasemo doma. Cel teden janu, kjer ponujajo ekozajtrke. Prodajamo tudi doma, imamo stalne kupce. smo bili v Tolminu v šoli, v soboto smo prišli domov, v nedeljo pa spet v Tolmin k maši. Tisti, ki je ostal doma, je kuhal kosilo. Tu, na kmetiji, je naš dom. Moj Posebnost Čadrga je vaška sirarna, ki vas kmete povezuje v pravo skupnost … oče je pričakoval, da bo moj brat ostal doma, a se je ta poročil na Most na Soči. Nadaljujemo vaško tradicijo sirarstva, štiri kmetije uporabljamo vaško sirarno, Iz Tolmina smo se pogosto vračali v Čadrg in pomagali pri raznih opravilih. V vse si razdelimo na količino namolženega mleka na mesec: delo, sir, skuto, stroške bloku nismo imeli obstanka. Nihče si ni mislil, da bi kmetijo prevzela jaz in moja in vsaka kmetija prodaja sama svoje izdelke. Tisti, ki je na vrsti, dela za vse štiri družina. Tudi moj mož Danilo je s kmetije iz Dolenje Trebuše, zato je bilo laže. kmetije. Hvala Bogu, se zavedamo, da smo odvisni drug od drugega. Med seboj si Kasneje mi je moj boter povedal, kako je moj oče ob mojem rojstvu rekel, da se pomagamo. Razumemo se. To sirarno skupaj negujemo. Leta 2002 smo jo uradno mu je rodila »uerb’ca«. Kot bi vedel, da bom jaz prevzela kmetijo! odprli. Organizirali smo prvo srečanje gorskih kmetov, 2004. leta nas je na po- budo Triglavskega narodnega parka obiskal švedski kraljevi par. Začeli smo se Kako ste doživljali vrnitev domov, na kmetijo? promovirati kot ekovas, k nam zaide vsako leto vedno več obiskovalcev. Kmetje Najstarejši sin Aljoša je bil precej navezan na stare starše, bil je prvi vnuk in nasploh pa imamo premalo poguma, da bi se več in bolj združevali. Na primer, je veliko časa preživel z njimi. Ko smo se odločali, ali bi prevzeli kmetiji, smo da bi imeli klavnico za ekološko meso. V Avstriji so kmetje veliko bolj povezani, upoštevali seveda tudi mnenje otrok. Na začetku sem še od doma hodila v službo, sami dajejo pobude. Pri nas je še preveč birokracije. Stvari bi morali poenostaviti, kar devet let, mož je ostal kmalu na kmetiji. Po potresu leta 1998 smo eno izmed da bi kmetje imeli pogum in se lotili dodatnih dejavnosti, predelave na primer. stavb porušili in sezidali apartmaje. Leta 2005 smo začeli s turizmom, načrtovali Imamo premalo izdelkov, premalo prodajamo, premalo tržimo, tudi mladi še ne smo, da bi zaslužek od turizma lahko nadomestil mojo službo, zato smo se leta začutijo vseh priložnosti, ki jih kmetija ponuja. S kmetijo je treba živeti. 2008 registrirali še kot izletniška kmetija. In tako sem ostala doma. Na začetku je bilo precej težko. Veliko nam je pomagal sosed, predvsem z nasveti, kar se tiče Pri Lovrču v Čadrgu. Foto: Arhiv Bončina živine. Vse odločitve smo morali naenkrat sprejemati sami. Kako velika je vaša kmetija? Obdelujemo 29 ha travnikov in pašnikov, imamo 23 glav molznic, 18 koz, kokoši, prašiče. Koze imamo samo zaradi pašnikov, kozličke pa za meso. Na prosto rejo smo prešli z ekološkim kmetovanjem. Lani smo sezidali nov hlev. Živino imamo za zakol samo za lastno potrebo. Mlade bikce prodamo naprej, telice obdržimo za lastno pleme. Teličke oddamo na drugo kmetijo, svoje breje telice pa dobimo nazaj. Pridelujemo fižol, krompir, zelje, repo, tudi ribamo, da imamo za jote; vse, kar je čez poletje. Svojo njivo imamo za samooskrbo. Vse, kar je bila nekoč njiva, kosimo, da imamo dovolj površin za krmo. V Čadrgu imamo zelo dobro vegetacijo; čeprav smo 700 metrov nad morjem, se čuti vpliv morja. Smo v odprti dolini, kositi 56 57 Kaj vse prodajate? voznika, ki pripelje turiste s tremi minibusi. Vsako leto pride k nam več mladih Prodajamo sir, skuto, kisavo, sirotko. Pridelujemo albuminsko skuto: narejena družin z otroki. Pri nas uživajo, nočejo domov. Zanima jih vse, bolj gledajo, kot je iz sirotke, ki ostane pri pridelavi avtohtonega sira tolminca. Delamo ga po stari pomagajo. Pobirajo jajca pri kokoših, gledajo, kako molzemo. Hodijo, počivajo, recepturi iz surovega polnomastnega mleka. Hlebci so težki od 3 do 5 kilogramov. posvečajo se otrokom, eni se vozijo tudi v dolino. Tu je celodnevna krožna pot za Zorijo dva meseca, smo v postopku certificiranja, da pridobimo zanj svojo bla- tiste, ki radi hodijo: planina Prode, izvir Tolminke, Javorca in nazaj v Čadrg, Tol- govno znamko. Kisáva je fermentirana sirotka. Samo pijemo jo, je zelo dobra za minska korita, razgledna točka Žlejžen, kjer se vidi na Javorco, v dolino Tolminke, prebavo, za žolč, jetra, za odpornost. Sirotko pa lahko uporabljamo tudi za kuhanje. Planina Kau, Rdeči rob. Poti so označene, vendar premalo. Planinsko društvo Naša je sladka, ker je sir narejen iz surovega svežega mleka. Lahko jo uporabljamo pravi, da to niso več planinske poti. Eden od domačinov te poti čisti, označujemo za kruh, za pecivo, za pudinge, palačinke. Sirotka je najkakovostnejši del mleka. jih sami, kolikor nam dopušča čas. Kakšen je odnos države do živinorejcev? Kaj ponudite svojim gostom? Naše delo je premalo cenjeno. Ni razlik med nami hribovci in ravninskimi kmeti. Smo posebna turistična kmetija. Gostom ponujamo samo tradicionalne tolmin- Pri nas je malo strojev zaradi terena, veliko moramo delati ročno. Pridelamo se- ske jedi, jedi na žlico, joto, kašo, mineštro, skutno pito. Naša posebnost so kvašeni zonsko zelenjavo, imamo jo zase in za potrebe turistične kmetije. Pri nas je največje štruklji iz ajdove in bele moke, nadevani z orehi, zabeljeni z ocvirki. Pripravimo prevozno sredstvo traktor. Obljubljajo povratna sredstva, v resnici pa na koncu friko, pečen krompir in sir s polento. In seveda sir, skuta, domače salame, pršut. dobiš manj. Ne jamramo, tudi se ne smilimo sami sebi, razmere pa niso ravno Salame izdelujemo doma. Na kmetiji zredimo zase in za potrebe turizma pet do lahke. Kmetijska svetovalna služba nam veliko pomaga, pogrešamo terenske sve- šest prašičev na leto. Živeti bi morali 2000 let, da bi lahko uresničili vse načrte. tovalce, ki bi prišli pogosteje na kmetijo, manj papirnatega svetovanja. Tudi Tri- Idej je ogromno. Srednji sin sanja o pivovarni. Ko smo se odločali za nov hlev, sem glavski narodni park nam stoji ob strani. Na njihovo in na pobudo kmetijske sve- se vprašala, kaj bo v starem, ki smo ga prav tako obnovili. Pivovarna, je rekel sin. tovane službe iz Tolmina smo vpeljali ekološko kmetijo. Dr. Marija Markeš, ki je Imamo zelo dobro vodo, ostale sestavine pa bomo kupili. Želim si predvsem, da bila pristojna za razvoj kmetijstva znotraj parka, se je precej angažirala. Leta 1998 bi bili zdravi. Potem smo vsi rešeni. Imamo se dobro. Lepo nam je. so pripeljali dva avstrijska svetovalca in preučili tri kmetije za prehod na ekološko kmetovanje. Živimo tako visoko, narava tu je neokrnjena, že prej nismo upora- bljali nobenih strupov, umetnih gnojil. Preurediti smo morali predvsem hleve. Leta 2002 se je za ekološko kmetijo odločila še četrta kmetija v vasi. Dve kmetiji še nista v kontroli, imajo ovce in koze, a kmetujejo enako kot mi. Čadrg je, lahko rečemo, ekološka vas. Živite torej od same kmetije in dopolnilnih dejavnosti na njej. Najstarejši sin Aljoša je star 29 let in je zaposlen doma. Ima dopolnilno dejav- nost sirarstvo. Srednji sin Erik ima svojo obrt, pomaga tudi na kmetiji. Najmlajši sin Andraž je star 21 let in študira lesarstvo, doma ima manjšo delavnico. Gozd imamo, a je težko dostopen. Dodana vrednost kmetije je lahko tudi predelava lesa. Zakaj bi Slovenci surovi les še naprej izvažali v Avstrijo?! Sama vodim turistično dejavnost. Za apartmaje imamo specializiran znak za ekološko turistično kmetijo. Za kuhinjo pa se moramo še certificirati. S tem je tako veliko papirjev! Ljudje nam zaupajo, se radi ustavijo pri nas, in to je najpomembnejše. Odprti smo celo leto, največ obiska je od maja do oktobra. Sprejmemo skupine do 60 ljudi. Imamo 58 59 Janez Bogataj niške ali »furmanske« gostilne z velikimi hlevi za privezovanje vlečnih živali in GOsTiLnA sLOVEniJA s prostori za prenočevanje voznikov. Njihovo nadaljevanje od konca II. svetovne vojne v današnji čas predstavljajo šoferske ali tovornjakarske gostilne. Gostilne so poleg jedače ponujale predvsem veliko pijače, saj se v Sloveniji stika več vinoro- Nova kolektivna blagovna znamka in temelj sodobne kulinarične razpoznavnosti dnih območij, z boljšimi ali slabšimi vini. Vendar uživanje vina in drugih alko- Slovenije holnih pijač v naših gostilnah ni bilo nikoli povezano s stoječim pitjem ob šankih, ki so iznajdba novejšega časa. Prav tako tudi ne moremo govoriti o kaki pretirani zdržnosti pri pijači, kar potrjujejo veliko število gostiln, krčem in vinotočev, pa tudi razna arhivska pričevanja. Tako je zanimiva navedba Rusa Izmaila Sreznje- »V teh malih slovenskih gostilnah je postrežba izvrstna, dostikrat bolj- vskega, ki je leta 1841 pisal svoji materi, da njegovi ljubljanski znanci vsak večer v ša in skrbnejša kot v velikih mestnih hotelih. Ljudje vam tu ne strežejo, gostilni »pijejo vino kakor vodo«. V preteklih stoletjih so marsikje imeli navado temveč vas sprejemajo in gostijo. V njihovi vljudnosti ni sledu o poniž- vinu primešati tudi žganje ali pa ga redčiti z vodo, kar so gostje označevali, da je nosti ali o preračunanem dobrikanju, čutiti pa je v njej tisto spoštova- »vino krščeno«. V gostilnah so od 2. polovice XVI. stoletja točili tudi pivo. Sicer nje drugega človeka, ki sloni na spoštovanju človeka v samem sebi. S pa so postregli tudi s hrano, ki pa je bila vse do 2. polovice XIX. stoletja razme- Oblikovanje izveska izvira iz istega svojo uslužnostjo kažejo, da cenijo svoje, sami sebe in tistega, kateremu roma enolična, kar je povezano s splošnim razvojem kulinarične kulture na Slo- temeljnega vsebinskega izhodišča kot znak (logo), t. j. iz kulturne strežejo.« (Ivo Andrić, pisatelj, Nobelov nagrajenec, 1961) venskem in tudi z dejstvom, da so gostje v gostilnah jedli predvsem tiste jedi, ki dediščine gostilniških izveskov niso bile značilne za njihovo vsakdanjo prehrano na domovih. in predstavlja njihovo oblikovalsko interpretacijo. Statistična in topografska dela, zlasti od 2. polovice XVIII. stoletja dalje na- Gostilniške izveske so poznale Gostilne v Sloveniji so ena od sestavin naše dediščinske in sodobne kulinarične vajajo podrobne podatke o številu gostiln, večkrat navedejo tudi njihova imena, vse regije današnje Slovenije in razpoznavnosti. Stoletja sooblikujejo podobo gastronomske kulture in pomenijo kar je še zlasti poučno za današnji vse bolj amerikanizirani in globalizirani čas. so bili izdelani iz različnih gradiv (oblanje, pločevina, kovano železo). pomembna središča družabnosti, uživanja ob dobrih jedeh in odličnih vinih. So Tako so npr. imele Brežice leta 1843 poleg enajstih točilnic in ene kavarne še štiri Zgodovinski spomin na te izveske tudi primerna okolja za sestanke, sprejeme in praznovanja. Gostilne v Sloveniji gostilne s prenočišči z lepimi imeni: Pri Orlu, Pri Soncu, Pri Jagnjetu in Pri Ladji. ohranjajo nekatere starejše likovne upodobitve, fotografska pričevanja so se v pestrem zgodovinskem razvoju in paleti okusov na stičišču evropskih Alp, Slovenjegoriški trg Sv. Lenart je imel tri večje gostilne, sicer brez izveskov, in še in tudi nekaj ohranjenih primerkov Mediterana in Panonske nižine razvijale kot značilne družinske gostinske dejav- štiri manjše. Vir navaja, da v njih popotnikom zadovoljivo postrežejo in jim nudijo v slovenskih muzejih, zasebnih nosti. Njihovo poimenovanje »gostilne« je povezano z gosti in predvsem z gosto- prenočišče. Tega so bili deležni tudi rokodelci, ki so bili kot gostje na slabem glasu. zbirkah in navsezadnje na fasadah zasebnih gostiln. ljubnostmi, s katerimi vabijo gostilničarji in gostilničarke k odkrivanju okusov Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije hišnih, lokalnih, regionalnih, slovenskih in nekaj izbranih mednarodnih jedi ter je uvedla novost na področju gostinstva v Sloveniji z novo kolektivno blagovno nazdravljanju z rujnimi vini, med katerimi jih je večina iz vseh treh slovenskih znamko Gostilna Slovenija. Od konca septembra leta 2011 so posamezne, stro- vinorodnih dežel. kovno preverjene in ocenjene gostilne označene z enotnimi gostilniškimi izveski Zgodovinski razvoj gostiln in gostilničarstva na Slovenskem je zelo pester. in s tablami, z razpoznavnim znakom nove blagovne znamke. Številna zgodnja pričevanja v virih in številčno nekoliko bolj skromne slikovne Izveske gostiln predstavljajo stilizirana znamenja, s kakršnimi so vse do let upodobitve pričajo o razviti gostinski dejavnosti. Med zgodnje upodobitve gostil- po koncu II. svetovne vojne označevali gostilne. Članice Skupine Gostilna Slove- niškega življenja sodi npr. motiv na srednjeveški freski svete Nedelje v Crngrobu nija morajo ustrezati pravilom, merilom in kriterijem za pridobitev tega znaka in (okrog 1460), kjer so gostje upodobljeni pred krčmo, ta pa je označena z razpo- znamke. Tako morajo izpolnjevati pogoje na področju zunanje in notranje uredi- znavnim izveskom, s kakršnim so od Karla Velikega dalje označevali razne načine tve lokalov, v ponudbi prevladujejo hišne, lokalne in regionalne jedi, seveda tudi točenja vina v vinotočih, vinogradniških domačijah in krčmah. Ob pomembnih ustrezna živila in živilski proizvodi lokalnih pridelovalcev, živila z zaščitenim ge- cestnih povezavah, ki so vodile čez naše današnje ozemlje od Jadranskega morja ografskim poreklom, biološko pridelana živila, ustrezna glasbena kulisa, načini proti notranjosti so se razvile številne tovorniške, od XV. stoletja dalje tudi prevoz- strežbe in vrsta drugih sestavin, ki sooblikujejo upravičenost do uporabe blagovne 60 61 znamke in znaka Gostilna Slovenija. Izločilni pogoj je poimenovanje, saj se mora Marjana Lavrič gostinska hiša imenovati gostilna. Ime blagovne znamke Gostilna Slovenija se tudi ne sme prevajati v tuje jezike. »DRUG DRUGEGA Gostilna Slovenija postaja urejen in razpoznaven proizvod sodobne gastro- nomske razpoznavnosti Slovenije. Dosledno upošteva določila sonaravnega in DOPOLnJUJEMO« trajnostnega razvoja, predvsem pa omogoča boljšo kulinarično in gastronomsko razpoznavnost Slovenije tudi na svetovnem zemljevidu. V skupini Gostilna Slo- Skupina Gostilna Slovenija: Gostilna Repovž, Šentjanž na Dolenjskem venija je 42 gostiln (podatek za jesen 2012), ki ponujajo celovito kakovost. To je temeljna lastnost vsake prave in predvsem dobre gostilne. Ponudba slovenskih go- stiln je odslikava naše narodne kuhinje, ki jo sestavljajo kulinarični zgodovinski »Pušlć Dolenjske« je o Šentjanžu zapisal dr. Janez Evangelist Krek, ki je spomin (dediščina) in iskanje sodobnih kulinaričnih smeri ter načinov. Pogovori prav tam leta 1917 končal svojo življenjsko pot. Zaselek leži sredi manjše med prebivalci Slovenije se pogosto začenjajo o tem, v katero gostilno redno za- kotline in obrobnega gričevja na vzhodnem delu Posavskega hribovja, hajajo, katero so na novo spoznali, katera se jim zdi dobra, kje so spoznali novo nedaleč od reke Save. Lepa, neokrnjena narava, sadovnjaki, okoliški kulinarično posebnost ali pokusili dobro vino, kje se lahko zares poveselijo, do- griči, pokriti z vinogradi ali s prostranimi gozdovi, pokošeni travniki in bro prenočijo, sklepajo o poslovnih zadevah, politizirajo, kartajo ali se umaknejo njive so zagotovo blagodejni pozdrav miru za vsakega prišleka. V sami v skrito prijateljsko ali celo zaupno, ljubezensko okolje. Gostilne na Slovenskem vasi stoji mogočna cerkev sv. Janeza Krstnika iz 18. stoletja, poleg nje pa torej sooblikujejo del naših vsakdanjikov in praznikov, svojevrstno govorijo tudi gostilna Repovž. Tu se popotnik odpočije, odžeja in okrepča, prav tako o našem načinu življenja. Simbioza med dediščino in sodobno pojavnostjo gostiln kot so se tu pred davnimi časi ustavljali furmani. Poleg gostilne je stal na Slovenskem nam pokaže na številne, zlasti humane razsežnosti. Te so lahko velik hlev za konje. Ali so jih tam tudi menjavali, ni znano. Furmanska že v povsem navadnih vsakdanjostih, ki so nam v sodobnem svetu popolnoma pot, o njej pričajo stari mostovi, je vodila iz trebanjskega na radeški ko- tuje. Gostilničar ali gostilničarka znata pogosto na nevsiljiv način prisesti k mizi, nec v Hrastnik in Trbovlje čez bližnji hrib Brunk, ki je tedaj marsikoga spregovoriti z gosti besedo, dve, popiti z njimi kozarec vina in jih potem, ko od- skrivnostno za vedno pogoltnil, govori ustno izročilo. hajajo, tudi pri vratih pozdraviti ali celo priporočiti ogled domačega kraja, bližnje naravne in kulturne posebnosti. Gostilna je še pred drugo svetovno vojno sodila k mogočni in bogati kmetiji, (Prof. dr. Janez Bogataj, etnolog, Ljubljana) ki se je raztezala prek kotlinice. Poleg gostilne so ob cerkvi zrasla še gospodarska poslopja in trgovina, na okoliških gričih pa vinograd. Osrednji gostilniški prostor s staro pečjo priča o dolgoletni tradiciji, v katero je usoda v vojni vihri in po njej dodala marsikatero neljubo poglavje. Žal resnično, a kot je prvo slovensko povest poimenoval njen avtor Janez Cigler, je tudi sreča v nesreči. Pridnost, ljubezen do zemlje in njenih sadov, kreativnost, obogatena s sodobnimi pristopi, iznajdlji- vost, podjetnost, radovednost, vlaganje v nenehni razvoj in še marsikaj – vse to je zgodba o uspehu in zadovoljnem sožitju. Večstoletna tradicija Družino Repovž je okupator tako kot mnoge druge ob reki Savi, kjer je med drugo svetovno vojno potekala nemško-italijanska okupacijska meja, izselil v Nemčijo, v gostilni pa je deloval nemški štab. Ko se je družina po vojni vrnila, je 62 63 bil njihov dom izropan, zemlja nacionalizirana, gospodarstvo na kmetiji pa zane- Prodaja eko izdelkov v trgovini, prek spleta in po pošti marjeno. Oče se je zaposlil v zadrugi. Ker je bila vaška šola požgana, so del gos- V zdrav način življenja sodi tudi zdravo prehranjevanje. Na kmetiji ekološko, tilne nacionalizirali, prostor pa vse do leta 1964 uporabljali za pouk. Vas je dobila pod blagovno znamko Biodar, pridelujejo sadje, kot glavni produkt jabolka Topaz, novo šolo, leta 1966 so Repovževi ponovno dobili gostilno v svojo last in jo odprli. žita, kot sta pira in ajda, zelenjavo in zelišča. Mogoče je kupiti jabolčni kis in sok s Stari oče je kmetijo razdelil med štiri dediče. Leta 1989 je gostilno prevzel sin Jože stoodstotnim sadnim deležem, jabolčne krhlje, čips, čežane, marmelade in druge z ženo Metko. Kmalu sta pustila službi in prevzela kmetijo. Potem ko je bilo dru- izdelke. Na voljo je doma pridelana moka, kaša, zdrob, kruh in piškoti. Vsa živila žini z denacionalizacijo vrnjene nekaj nekdanje zemlje, sta se leta 1999 odločila za so ekološka, razen vina in žganja. Njihove izdelke je mogoče kupiti na kmetiji, ekološko kmetovanje. Odprla sta trgovino z domačimi, ekološkimi pridelki in se prek spletne trgovine ali po pošti, na raznih lokalnih tržnicah oziroma priredit- še bolj načrtno, izborno začela posvečati kulinariki. Vse to, kar na svojih njivah vah, poleg tega pa še v Merkatorju, Kalčkovih trgovinah in še kje. Okušamo pa in vrtu pridelajo, gostom še sveže ponudijo v svoji gostilni. Jožetu in Metki po- jih lahko tudi v nekaterih drugih gostilnah t.i. Gostilne Slovenija. Prav medse- magata še sin in hčerka ter stari starši, imajo pa tudi dve zaposleni osebi. V več- bojno povezovanje, tudi prodaja z veliko iznajdljivosti, fleksibilnosti in odprtosti jih špicah priskočijo na pomoč še sosedi. do kupcev, je velika prednost te nove blagovne znamke na področju gostinstva. Državni mlini na področju kmetijstva in prehrane in s tem tudi subvencij meljejo Njive, sadovnjak, vinograd prepočasi, pravita Metka in Jože Repovž. »Vse preveč je birokracije. Pri vsaki stvari Zdaj vse obdelovalne površine v velikosti 9 hektarjev obdelujejo, 4 hektarje je toliko preprek z raznimi papirji. Papir na papir, pa še en papir. Avstrijska izkušnja kolobarimo, zemljo gnojijo z rastlinami. Največ površin imajo posejanih s piro je povsem drugačna, njihove sadjarje obišče le en birokrat – in vse potrebno ima na in ajdo, veliko pridelajo tudi krompirja in sezonske zelenjave. Travnike imajo še svojem prenosnem računalniku. Tu pa hodiš od vrat do vrat, pa še ni dovolj. Pod- vedno v najemu. 5 hektarjev je sadovnjakov sorte topaz. pora, ki jo dobimo, je kaplja v morje v primerjavi z vsemi tistimi, ki so v tej verigi. Vinograd, velik 60 arov, obdelujejo na naravi zelo prijazen in mil način. Iz Problem je v miselnosti potrošnika in proizvajalca. Slovenci še vedno ne znamo ceniti Šentjanža je oddaljen tri do štiri kilometre. Gospodar Jože in sin Grega, ki je ab- tistega, kar imamo, o samih sebi dvomimo, od države pričakujemo preveč pomoči. solvent agronomije z veliko bogatih in praktičnih izkušenj, sta tudi sommelierja. Vsak posameznik mora biti iznajdljiv, odločen. V okolici je veliko kmetij, ki bi bile V samem vinogradu je zidanica, odličen prostor za piknike, degustacije dolenj- perspektivne, a si ljudje ne upajo v to zagristi. Tudi politika se ne zavzame dovolj za skega cvička, odlične modre frankinje, suhih belih vin, kot so chardonnay, sau-to, kar imamo. Uvoz krompirja iz Izraela na primer; izumiranje avtohtone pasme vignon, beli in sivi pinot, pa tudi sladkih vin. krško poljskih prašičkov v Sloveniji, medtem ko naši kmetje uvažajo mladiče iz Ni- zozemske. Le zakaj ne znamo ceniti svojega?« ostajata kritična do slovenske prakse. Ekološko, sveže, lokalno, domače … Pridelki iz pire v gostilni Repovž »Ena od naših prednosti je, da lahko ponudimo hrano z vrta,« poudarja Metka v Šentjanžu na Dolenjskem. Foto: U. Lavrič Repovž, »nakopljemo krompir dopoldne, popoldne ga že postrežemo. Je bistveno boljšega okusa. Meso večinoma kupujemo od majhnih kmetov, ki dajejo živino v zakol v klavnico. Točno vemo, kdaj kdo kaj zakolje. Naša gostilna je naravnana ekološko, poudarja lokalno, slovensko, domače. Čisto vsega se ne da dobiti iz tega okolja, a si prizadevamo, da lahko ponudimo čim bolj zdravo hrano okoliških kmetov ali drugih priznanih pridelovalcev.« Jedilnik spreminjajo vsakih 14 dni. Če je nekdo v bližini imel zakol žrebička, potem se tisti teden na jedilniku znajde žrebiček, na primer žrebičkov hrbet na žaru s čatnijem muškatne bučke. Jedilnik ne ponuja dolgega seznama jedi, najpo- membneje je, da je vse sveže: juhe, predjedi, glavne jedi. 64 65 V bližnji okolici ni takšne gostilne, sicer pa jih na Dolenjskem mladostna zag- Marjana Lavrič nanost, doslednost, inovativnost ter stalna želja po novem in boljšem povezuje še z gostilno Pri Kuklju iz Velikih Lašč, domačijo Novak iz Sadinje vasi pri Dvoru, z gostilno Vovko iz Rateža pri Otočcu ob Krki, z gostilno Rakar iz Ponikev pri Treb- »UMETnOsT KULinARiKE njem ter z ošterijo Debeluh iz Brežic. Vse črpajo iz tradicije dolenjske kuhinje, upo- JE DOŽiVETJE« rabljajo najboljše krajevne sestavine, ki jih spretno preoblikujejo v sodobne jedi. Skupina Gostilna Slovenija: Gostilna Krištof, Predoslje pri Kranju Za gostilno Repovž je značilno, da vedno ponudijo nekaj drugačnega, novega. Na jedilniku pa je tudi nekaj jedi stalnic, kot so jedi iz pire: pirina rižota, juhe, priloge, sladice. Pira zelo uspešno nadomesti riž, okusna je tudi pirina rižota, pri- rini keksi, kruh ipd. Junija na primer je v vrtu špinača ali koromač, zato na krož- »Živeti je najredkejša stvar na svetu. Večina ljudi zgolj obstaja, in to je niku prevladujejo jedi v tej kombinaciji. Ker je čas bezga, ponudijo bezgov slado- vse.« Če je verjeti Oscarju Wildu, katerega misel lahko preberemo na led. »Za vse to pa je potrebna ustvarjalnost, nenehno izobraževanje,« doda Metka eni od nagovorljivih tabel v prostorih gostilne Krištof, potem sta Krištof Repovž. »V hišo dobivamo razne priznane kuharje, pripravljamo tematske kuli- in Tomaž Bolka, njena lastnika, zagotovo izjemna srečneža. Ker živita narične večere – gosta izobražujemo, pokažemo mu nekaj novega.« ter uresničujeta in razvijata številne talente, ki prepričljivo in zgovorno daleč presegajo njun formalni profesionalni okvir. Ključni lok te njune Oddih sredi neokrnjene narave originalne celote je združitev na več ravneh: dveh različnih značajev Krištof in Tomaž Bolka iz gostilne Krištof v Predosljah pri Kranju. Gostilna Repovž ponuja tudi sobe za goste in apartma za štiri osebe. Včasih se v družinsko podjetje; tradicije in sodobnih pristopov; oblikovanja in Foto: Tomo Jeseničnik pri njih za nekaj dni ustavijo poslovni gostje iz bližnjih firm. »Imamo srečo, da kulinarike v neponovljivo doživetje. Tomaž v vlogi ge- živimo v osrčju Slovenije, enako daleč je namreč do Celja, Novega mesta ali Ljubl- nialnega kreativca in inovatorja, Krištof s poslanstvom jane,« pravi Jože Repovž. »Navadno gostje pri nas prenočujejo, čez dan potujejo po prizemljenega gospodarja, ki skrbi za ekonomijo in Sloveniji, zjutraj in zvečer pa jedo. Pričakujemo Belgijce, Nizozemce, obiskali so mojstrsko podpisuje nove in nove izjemne kulinarične nas Avstrijci. Za nas je pomembno, da se gost dobro počuti, da se dobro odpočije, kombinacije na svojih krožnikih. zaide v našo trgovino, spije kozarec vina ter dobre vtise doma podeli še z drugimi.« Bližnja okolica ponuja kolesarske poti in pešpoti ter lovski turizem. Predvsem Brata prihajata iz gostilniške družine, ki beleži 700-letno po oče- sin Gregor vidi turizem kot enega tistih segmentov, v katerega je treba še veliko tovi in 200-letno tradicijo po mamini strani. Ko se je rodil naj- vlagati. Gost ne potrebujejo prevelikega luksuza. Ceni pristen stik z domačini, starejši sin Krištof, sta starša v Predosljah kupila staro hišo, kjer je predvsem pa mir. Ljudje prav to iščejo. Radi poklepetajo, si kaj ogledajo, posku- bila včasih furmanska gostilna. Za hišo je bila mesarija, trgovina, sijo. Slovenija je zelo lepa, a premalo izkoriščena dežela. mizarska delavnica idr. Oče jo je obnovil, poimenoval po svojem Repovževi se prilagajajo svojim ciljnim skupinam, tam, kjer so oni, se jim sku- sinu in začel svojo pot. Mama je doma iz Preddvora in je po po- šajo predstaviti. To je za zdaj njihova najboljša promocija, pravijo. Eden je na poti, klicu kuharica. Na jedilniku njune gostilne so bile enostavne jedi, eden je doma v gostilni, drugi pa na njivi. Turizem, kulinariko, eko izdelke želijo predvsem pa je za tiste čase veljal drugačen način prehranjevanja. še naprej skrbno načrtno razvijati. »S sami seboj nismo nikoli zadovoljni,« pra- Krištof je začel svojo kariero v bližnjem protokolarnem ob- vijo, »pred seboj imamo še veliko izzivov, novih idej. Stacionarni turizem ima še jektu Brdo, kjer se mu je odprl drugačen svet, kot ga je bil nava- veliko možnosti. Vse je treba nenehno nadgrajevati. V nekem obdobju smo mis- jen v vaški gostilni. Najvišji protokolarni gostje so bili pod vod- lili, da imamo celo preveč stvari. Sedaj vidimo, da se vse lepo dopolnjuje. Vse je stvom vrhunskega kuharskega mojstra Jožefa Osellija deležni treba ohranjati. Velika prednost je, da se drug drugega dopolnjujemo, sreča je, da svetovljanske kulinarike z vrhunsko strežbo in izborom vin. pri hiši ni bolezni in da se lepo razvijamo, kljub težavam, ki jih prinese življenje. Ko sta z bratom pred dvajsetimi leti prevzela gostilno doma, Zmeraj je dobro, če imaš pred seboj neko vizijo in ji slediš.« pa sta imela srečo, da sta spoznala kuharje, ki so delali v tujini 66 67 in jima prinašali znanje, se spominja Krištof. Na začetku, ko v Ljubljani še ni bilo s samim s seboj. Mislimo, da je trenutek pravi, kar kažejo tudi svetovni trendi, vrhunskih tujih restavracij, so imeli pri Krištofu tematske kuhinje, kot so pred- da se ustavimo in razmislimo, kako naprej. Nam je naša pot znana – vrnili so se stavitev italijanske, francoske, madžarske, pa tudi bolj oddaljenih, eksotičnih nazaj k naravi.« kulinarik. Tudi predstavniki tujih držav, razne ambasade, so imeli interes, da bi V ospredju je vedno bolj zeleni turizem, to je perspektiva v Sloveniji. Čemaž predstavili svojo kulinariko. Bili so poznani po dnevu, ki so ga tretji četrtek no- lahko nabereš v bližnjih hribih, tudi beluše in gobe lahko nabereš v naravi. Narava vembra vsako leto namenjali prazniku vina Beaujolais. A tudi Slovenija se je vedno je popolna! V življenju pa vse preveč kompliciramo. Uvažamo iz tujine. Doma pa bolj kulinarično internacionalizirala in treba se je bilo ozirati po novih izzivih. imamo vse, in to najboljše, razmišlja Krištof. Vrednote in merila blagovne znamke Gostilna Slovenija, avtohtono, enostavno, sezonsko, tradicionalno, so že dobro Nazaj k naravi desetletje tudi vsebina njihovega manifesta. Danes ponudba gostilne Krištof izhaja iz prepletanja slovenske tradicije in sve- Veliko starih, tradicionalnih jedi sta se brata Bolka naučila od mame ali stare tovnih gurmanskih novosti. Prva v Sloveniji je začela stoodstotno uporabljati eko- mame. Obaro z žganci na primer ali golaž. Na jedilniku je tudi kranjska klobasa, loško pridelano hrano in se promovira kot »bio« gostilna. Uporabljajo ekološke tujci jo imajo zelo radi. A pri Krištofu ne ostajajo le pri tradiciji, velik poudarek izdelke blagovne znamke Biodar in Demeter. Na splošno je ta hrana do trideset dajejo kreativnosti. Enostavne, preproste, avtohtone, lokalne jedi predstavijo na odstotkov dražja, odvisno, seveda, od letnega časa. Največji problem pri ekološki sodoben, drugačen način, z novimi kombinacijami. Na primer tuno z matevžem. prehrani je ekološko meso. Če bi se kmetje med seboj bolj povezovali, bi bilo to Zelo redko kakšen krožnik ponovijo, vedno poskusijo kaj novega. Spomladi so meso lažje dostopno tudi gostilnam in trgovskim verigam. Pot od zrna do mize pripravili nov krožnik, ki je zelo dobro sprejet: kuhano telečjo ličnico, ki jo kuhajo oziroma od kmeta do gostinca bi morala biti čim krajša. Največja prednost bla- počasi, na nizki temperaturi, zato da ne šokirajo mesa. Poleg postrežejo krompir- govne znamke Gostilna Slovenija je prav v povezovanju. Ena izmed dobaviteljev jev pire s tartufi in mlado spomladansko zelenjavo. gostilne Krištof je gostilna in kmetija Repovž. Pri njih kupujejo jabolčne krhlje, Na jedilniku so tudi ribe. Fonda brancin iz družinske ribarnice iz Piranskega jabolčni sok in kis, piro in še kaj. Če hočemo dobiti tuje goste, se moramo zdru- zaliva. Ribe najboljše kakovosti, hranjene z izbrano hrano, koruzo, sojo, pšenico, ževati, postati prepoznavni, se skupaj promovirati, je prepričan Krištof Bolka. jim dostavijo dvakrat tedensko. Postrvi dobavljajo iz ribarnice Vodomec iz Za- Individualni gost pričakuje na prvem mestu kulturne znamenitosti, takoj za tem loga. Tudi tu gre za preverjeno kakovost. V kombinaciji z ribo ponudijo omako iz pa kulinariko. Žal je ideja, da bi Gostilna Slovenija predstavljala slovenske jedi v peteršiljevega korena, nadevane raviole z ribo in raki. slovenski hiši na olimpijskih igrah v Londonu, propadla. Poudarek ponudbe Gostilne Krištof je na sezonsko svežih sestavinah, ki so za- Gostilna kot družinsko podjetje jete v nekaj novih jedilnih listov letno v kombinaciji z širokim izborom slovenskih Ne predstavljam si, da bi bili lahko uspešni drugače, pravi Krištof, »tukaj sem in svetovnih vin. Krištofov vinski list obsega prek 150 vrst buteljčnih vin, med zrasel, to ni služba, to je način življenja. Razdelimo si vsak svoje področje, po njimi tudi ekološka. Med ekološkimi vinarji izstopajo vina Acija Urbajsa, ki so drugi strani pa vsi vse znamo, si pomagamo.« Oba kuharja sta domačina, kar je pridelana z biološko dinamično metodo. Prek nje skrbi za plodno zemljo, trto pa velika prednost. Sodelujejo pa tudi z gostinsko šolo, tako da kader tudi vzgajajo. škropi z zdravilnimi čaji iz zelišč, kot so rman, kamilica, kopriva, hrastovo lubje, Z lokalno skupnostjo ostajajo zelo povezani: z gasilci, s krajevno skupnostjo, regratovo cvetje, baldrijan in preslica, ter s kislimi glinami. To so vina posebne s kulturnimi društvi. Nimajo posebne ciljne skupine gostov. Vsi so dobrodošli. kakovosti, predikati iz biološko dinamičnega grozdja, trganega v pozni jeseni, or- Zanje ni merilo, kaj kdo potroši, ampak zadovoljstvo slehernega gosta. In kot je ganska vina, ki zorijo s svojimi zdravimi drozmi, ter v zadnjem času trendovska ob neki priložnosti dejal Tomaž Bolka, v gostilni se srečujejo predsedniki in so- oranžna vina, to so bela vina, pripravljena na način rdečih. sedje. Janez Drnovšek je bil pogosto njihov gost. K njim zahajajo številne ugledne Vemo, da je človek že od nekdaj živel z, za naravo ob njej, saj je v naravi našel in pomembne osebnosti javnega življenja pri nas in v tujini. vse, kar je potreboval za preživetje – vključno s hrano. Kaj pa danes? Hitro, višje V sosednji hiši načrtujejo še prenočišča. To bo prava ekološka lesena gradnja. in večje so glavne značilnosti našega vsakdana, ugotavljata brata s svojo ekipo. Pod Krvavcem, od koder izhaja oče, pa bi radi naredili ekološko vas. To bi bil za- »Kako drugače od tistih časov, ko je bil človek še v sozvočju z naravo in s tem tudi prt sistem po zgledu iz tujine. Vsaki hiši bi pripadal zeliščni vrt s samooskrbo. 68 69 Kulinarika in oblikovanje Jože Maček Tomaž Bolka se kot inovator in kreativni ustvarjalec že nekaj let uspešno spog- leduje z izzivi oblikovanja. V okviru Meseca oblikovanja, tekmovanja Kulinarika VZAJEMnA POMOČ in oblikovanje, prejema Gostilna Krištof nagrade za svoje predstavitve. Lani so pod tematiko Nova pravila, vloge in vladarji sledili jagnječji obari z ajdovimi žganci, ki Mašne in svetne ustanove kot podpora Cerkvi v Ljubljanski škofiji v preteklosti izhaja iz gostilne v Tupalčah in jo pripravljajo po tradicionalnem družinskem re- ceptu. Krištofova sled, kot so poimenovali predstavitev, vodi od žgancev in obare, pripravljene iz jezersko-solčavske jagnjentine s permakulturne kmetije Primoža Krišlja iz Hotemaž pri Preddvoru, ter glinene in lesene posode pa vse do načina predstavitve prek najsodobnejše informacijske tehnologije. Vsak gost si lahko ta V Mohorjevem koledarju 2005 (str. 128–137) sem objavil prispevek video ogleda na iPadu, digitalni tablici, tako da sledi jedem, sestavinam, surovi- Mašne ustanove, pomemben pojav v cerkvenem življenju v preteklosti. nam ipd. Ta aplikacija je dodana vrednost, ker gosta osvešča, je orodje, ki približa V njem sem na splošno opisal domala povsem pozabljen pojav dokaj informacijo še zlasti tujcem, otrokom ter ljudem s posebnimi potrebami, kot so tesne povezave vernikov s Cerkvijo, predvsem seveda na lokalni – žu- slepi in slabovidni in tisti z motnjami sluha. Gostilna Krištof je tudi prva gostilna pnijski – ravni, v manjšem obsegu tudi s škofijami in samostani. Ta po- v Sloveniji z jedilnikom v braillovi pisavi. Krištova sled je torej preplet kulinarične jav vzajemne pomoči Cerkve vernikom pri njihovem duhovnem življe-tradicije, oblik in materialov ter napredka in inovativnosti. Tradicionalna jed je nju in vernikov Cerkvi pri njenem materialnem obstoju skozi stoletja pripravljena na nov, sodoben način z ekološko in divjo hrano. Kot so prepričani, je je pritegnil mojo zgodovinsko pozornost in sem ga preučil za območje gostinstvo eno od področij, kjer se obetajo nove inovativne informacijske rešitve. Ljubljanske škofije od prvih zapisov v srednjem veku do konca I. sve- Med zmagovalce se je gostilna Krištof uvrstila tudi leta 2011 – s predstavitvijo tovne vojne, ko so te ustanove, razen nekaj desetin, večinoma usahnile. Krištovega kroga. To je zgodba o sladko-slani transformaciji in kroženju vode, ki O tem je izšlo pri Celjski Mohorjevi družbi v letih 2005 in 2008–2011 predstavlja življenjski prostor postrvi Vodomec in piranskemu brancinu Fonda. pet knjig v obsegu 3.665 strani. Želim predstaviti kratek povzetek. Fileja obeh rib je Tomaž odimil, postrv na senu in z bukovim žaganjem, brancina pa z grozdnim kisom in oljčnim oljem ter ju začinil s solnim cvetom ter mleto ekološko hrano za krmo rib. Jed je bil postrežena na izdolbenih ledenih kubusih, Ker je od objave omenjenega prispevka minilo že sedem let in je večina bralcev nje- gostje so na koncu led odvrgli na rečno ali morsko kamenje, tako da se je stopil govo vsebino že pozabila, moram pred obravnavo jedra tokratnega prispevka, na in odtekel nazaj v zemljo. kratko opisati, kaj pravzaprav so mašne in svetne ustanove. Vsaka ustanova je bila Leta 2009 je bila gostilna nagrajena za Arvajevo kranjsko klobaso in krvavico s vsaj v začetku v bistvu namenjena za ohranjanje spomina na ustanovnika, pozneje potočnimi raki, ki je bila postrežena na ekološkem krožniku s špilo in predstavlja se je v krščanstvu to dopolnilo z dušnim blagrom ustanovnika. Ustanova je novejši, združitev dveh krožnic. Kot so poudarili, je združitev rojstvo, začetek vsega, in ne prav posrečen izraz; še v predprejšnjem stoletju so večinoma uporabljali izraz predstavlja združitev dveh krožnic, krožnika in pribora. štiftunga (iz nemške besede die Stiftung). Zdaj se za ustanovo uveljavlja beseda fon- Kaj je za vas gostilna, vprašam svojega sogovornika, Krištofa Bolko, ob koncu dacija. Ustanove, seveda tudi duhovne oz. mašne, se navadno imenujejo po ustanov- najinega popotovanja po Krištovih kulinaričnih doživetjih. »Stičišče vsega živega niku (darovatelju) in so pravno ločeno premoženje, v nepremičninah ali denarju, od začetka življenja, obdobja, ki ga preživiš ob raznih priložnostih, druženje s pri- ki ga ustanovnik voli za strogo določen namen, da se iz donosov nepremičnine ali jatelji in poslovnimi partnerji. Ključen nam je človek in toplina v njem. Za nas je obresti od denarnega kapitala npr. vsako leto v njegov spomin izvajajo strogo do- najpomembneje, da se gost pri nas dobro počuti, ne glede na to, kaj naroči, kaj in ločena liturgična opravila in to za vse večne čase. Ustanovne maše so morale biti koliko spije, energija naj bo prava. Naj gost začuti našo toplino, mi kot osebje pa v cerkvah posebej oznanjene, da so verniki vedeli, za koga se bodo brale. Časovna naj to energijo tudi gostoljubno oddajamo.« opredelitev, «za vse večne čase,» je za sedanje hitre čase nenavadna. V preteklosti pa ni bilo tako. Nepremičnine praviloma ne izgub ljajo svoje vrednosti, razen v primeru 70 71 kake naravne nezgode, denar pa je včasih temeljil na zlati podlagi, ki je bila zelo sta-V želji, da bi pa tudi preprosti kmetje, ki so bili tedaj vsi podložniki, nekaj storili bilna. Zdaj je med Slovenci najbolj znana Knafljeva štipendijska ustanova na Dunaju. za svoj dušni blagor, so cerkvi darovali tisto, kar so pač imeli. To je bila živina, na-Ustanovna opravila so bila v antiki graditev in vzdrževanje ustanovnikovega vadno telice, bolj redko ovce, tudi kak panj čebel in podobno. Darovatelj je za farno ali družinskega spomenika, po uvedbi krščanstva pa se je ohranjanju spomina cerkev ali podružnico izročil tamkajšnjemu cerkvenemu ključarju npr. telico, ta jo pridružila skrb za posmrtno življenje oz. dušni blagor, opravljanje dogovorje- je dal v rejo kakemu revnemu faranu, ki sploh ni imel svoje živine, ali je je imel pre- nega števila večnih maš ali drugih obredov na leto, pri štipendijskih ustanovah malo. Iz telice je zrasla krava. Prvo njeno tele je pripadlo cerkvi, drugo rejcu in tako v izplačevanju določenega števila štipendij v določenih zneskih izbranim štipen-naprej. Za nadomestitev postarane krave je moral poskrbeti rejec. Tako je cerkev distom na leto, pri drugih bolj redkih, večinoma svetnih ustanovah, npr. vsako- neprestano dobivala od prve podarjene krave po eno tele. Zato se je take cerkvene letno izplačevanje določenega zneska farnim ali občinskim revežem, darovanje živine prijelo ime «železna živina», ker naj bi trajala dolgo kakor železo. Tako živino določenega zneska revnim dekletom kot prispevek k doti, pogorelcem kakega priso imele župnije in podružnice Ljubljanske škofije na območju Pliberka in Beljaka na spevka za postavitev nove stavbe ali popravilo stare itd. Najpomembnejše pravilo Koroškem, za župnije iste škofije na Kranjskem pa to še ni raziskano. Farne cerkve pri ustanovah je bilo, da sta ustanovna nepremičnina ali ustanovni kapital nedo- in podružnice v Lavantinski (Mariborski) škofiji so imele tudi veliko glav te živine. takljiva in se nikoli in na noben način ne smeta odsvojiti. Za ustanovne namene Darovi živine krajevnim cerkvam še niso bile prave mašne ustanove, ker o tem niso se smejo uporabljati le letni donosi nepremičnine ali obresti od kapitala. Za to so bile sklenjene nikakršne pogodbe. Cerkve niso bile dolžne za darovalce oprav ljati morali skrbeti upravitelji ustanove, ki so bili pri mašnih ustanovah predstojniki nobenih obredov, ampak naj bi tamkajšnji duhovniki za darovalce le molili. tistih cerkvenih enot, kjer so bile ustanove utemeljene. Ti so po prevzemu nepre- Z rastjo prebivalstva, gospodarstva in z uvedbo stalnih dušnopastirskih po- mičnin te uživali neposredno ali so jih dali v zakup in so zanje prejemali zaku- stojank, ki so potem postale prafare, so se začele širiti tudi prave mašne ustanove. pnine. Ustanovni kapital, torej denar, so naložili na obresti, v bistvu posodili, v To je potekalo tako, da je tisti dobrotnik Cerkve, ki je želel, da bi se zanj za večno začetku denarno solidnim zemljiškim gospostvom, pozneje Kranjskim deželnim brale ustanovne maše, kratko imenovane kar večne maše, daroval lokalni cerkvi stanovom, ki so imeli v svojem okviru neke vrste hranilnico, močno se je razširilo kako nepremičnino, npr. kmetijo, vinograd, gozd, njivo, travnik ali kako stavbišče nalaganje denarja pri zasebnikih, kjer pa je moral biti kapital zavarovan, intabu- in se z župnikom dogovoril za določeno število maš ali drugih obredov, npr. kri- liran na njihove nepremičnine. Ko so v drugi polovici XIX. stoletja začeli tudi v ževih potov, zadušnic, litanij itd. Podobno je bilo z denarjem. Škofijski ordinariat manjših krajih ustanavljati hranilnice, pa so vlagali pri njih. je predpisal tarife za vse vrste obredov. V tarifi za obred so bili zajeti: mašni šti- Mašne oziroma duhovne ustanove – ker zajemajo tudi druga duhovna opra- pendij za mašnika, za morebitne levite, za organista, mehovlača, za pevce, cerkov- vila in ne samo maš –, so se začele širiti od začetka srednjega veka naprej. Tedaj nika, ministrante in delež za cerkev kot stavbo in za potrebščine pri maši. Delež so ljudje zelo skrbeli za posmrtno življenje, bolj v zavesti jim je bila tudi večnost. za cerkev naj bi bil približno enak kakor za mašnika. Če je bilo med darovalcem Smrt je bila tedaj zelo pogosta in domača. Kakor so se otroci rojevali v domači (ustanovnikom) in župnikom doseženo soglasje, je ustanovnik sestavil ustanovno hiši, tako so ljudje prav tam umirali v krogu svojcev, razen redkih izjem, npr. na pismo. Napisal ga je seveda župnik, ker večina ljudi skoraj do konca XIX. stoletja bojnem polju. Zaradi slabe prehranjenosti, skrajno slabih bivalnih in higienskih ni znala pisati, ustanovnik ga je le podkrižal. Njegovo podkrižanje je moral overiti razmer in skromne ali, bolje, nikakršne zdravstvene oskrbe, je veliko otrok umrlo nekdo, ki je znal pisati in se je kot overitelj podpisal na ta dokument. Župnija je s v najnežnejši starosti. Življenjska doba ljudi je bila v primerjavi s sedanjimi časi svoje strani izstavila sprejemno (akceptacijsko) listino, ki so jo podpisali župnik in dokaj kratka; le redkokdaj nad petdeset let. Poleg tega so si vsi prizadevali, da bi cerkvena ključarja. Ker ta navadno nista znala pisati, je njuno podkrižanje overil jih smrt našla pripravljene. Zato je bila prva skrb domačih in duhovnikov, da so na nekdo, ki je znal pisati in se je kot overitelj podpisal na to listino. Ustanovno pismo hitro oboleli ali trajnejši bolniki prejeli zakramente za umirajoče. Ljudje so mislili in akceptacijsko listino so nato poslali na škofijski ordinariat, kjer so vse preverili, tudi na blagor svojih duš v večnosti. Kdor je premogel kako večje premoženje, je in če je predvidena ustanova ustrezala cerkvenim predpisom, so izstavili soglasje, ki za blagor svoje duše in navadno tudi bližnjih sorodnikov osnoval, utemeljil ma- se je imenovalo ordinariatska konfirmacija. Vse tri akte so nato poslali na deželno šno ustanovo. To pa so bili tedaj le zemljiški gospodje, redki tržani ali meščani in vlado, ki je nato vse preverila še z državne strani, in če je bilo vse v redu, so izsta- župniki na velikih donosnih župnijah – prafarah. vili deželnoknežje ali gubernijsko dovolilno pismo. S tem je dobila mašna ustanova 72 73 pravno veljavo in je začela obstajati. Tu na kratko opisani postopek pa je v praksi pri ustanovah fevdalcev – koliko maš na teden (ena dve ali več) in koliko pri usta- lahko trajal redko nekaj mesecev, navadno nekaj let, bolj redko pa kar več desetle- novah navadnih ljudi – ena, dve ali več maš na leto. tij. Opisani postopek je bil uveden med vladavino cesarice Marije Terezije, prej je V tej skupini so tudi mašne ustanove, ki so jih utemeljevali ustanovniki v bilo utemeljevanje mašnih ustanov dokaj neurejeno. Posledica te neurejenosti pa je dveh ali treh desetletjih po letu 1782. Tedaj je namreč država izvajala jožefinsko bila, da so številne ustanove, zlasti tiste, kjer so bile ustanovni fond nepremičnine, farno regulacijo, s katero so v Ljubljanski škofiji v dobrih dveh desetletjih usta- kar «poniknile», župnija jih je hote ali nehote izgubila zaradi zastaranja in drugih novili okoli 140 novih duhovnij (lokalij, ekspozitur ali vikariatov), skoraj v vseh pravnih napak. Tega je bilo kar veliko v Avstrijski Istri, ki je do nastanka Ilirskih primerih pri prejšnjih podružnicah. Te pa večinoma niso imele nikakršnega la- provinc leta 1809, spadala pod Kranjsko. Za preprečevanje zlorab pri mašnih ustano- stnega premoženja, pogosto sploh niso stale na lastnem zemljišču. Za ustanovi- vah so med omenjeno vladavino v vsaki avstrijski deželi ustanovili posebne dvorne tev nove dušnopastirske postojanke je bilo v skoraj vseh primerih treba povečati komisije za nadzor pobožnih ustanov. Te pa niso bile učinkovite in je zato bil nad- dotlej majhno podružnično cerkev, jo oskrbeti z vso cerkveno opremo, postaviti zor nad omenjenimi ustanovami čez nekaj let prenesen na deželne oblastne organe. župnišče in župnijo oskrbeti tudi vsaj s skromnim zemljiškim posestvom, kjer je Duhovne ustanove so v Ljubljanski škofiji in tudi v drugih škofijah, ki so se- duhovnik lahko redil vsaj eno ali dve kravi, imel vrt in njivo za sprotno oskrbo s gale na ozemlje dežele Kranjske, utemeljevali ljudje vseh stanov in poklicev. Do kmetijskimi pridelki, potrebnimi za življenje. To je bila zgolj materialna plat, druga XVII. stoletja so to bili predvsem plemiči – zemljiški gospodje in višji duhovniki pa je bila družbena. Čeprav večini duhovnikov pri nas nikoli ni bilo materialno ter župniki na donosnejših prafarah, v naslednjih stoletjih do konca prve svetovne prav dobro postlano, se vendar ni spodobilo, da bi bil duhovnik na taki duhov- vojne pa ljudje vseh stanov in poklicev, razlika je bila samo v številčnosti posame- niji, ki je pozneje postala fara, takorekoč nemanič. Na podeželju se je še daleč v znih skupin in seveda v velikosti in vrednosti nepremičnin ter vrednosti ustanov- najnovejši čas družbeni ugled meril z velikostjo zemljiške posesti. V vinorodnih nih kapitalov. Tudi nekaj dekel in hlapcev, ki so tedaj predstavljali družbeno dno, krajih na Dolenjskem so ljudje rekli: kakšna pa je to fara, če še vinograda nima. je ustanovilo skromne mašne ustanove. Berači ali siceršnji reveži pa niso mogli Ko je Lavantinska škofija leta 1859 preselila svoj sedež iz Št. Andraža v Labotski utemeljiti nobene ustanove. dolini v Maribor, je morala za plačilo stroškov selitve prodati vse svoje sicer skro- V Ljubljanski škofiji je bilo mašnih ustanov, ki so bile utemeljene z nepremič- mne nepremičnine na starem sedežu in je v Mariboru materialno začela z ničle. ninami, predvsem s kmetijskimi zemljišči, pri 291 cerkvenih enotah (večinoma Tedaj so ljudje rekli, kakšna pa je to škofija, če v vinorodnih krajih še vinogradov farnih cerkvah ali podružnicah, redko samostanih ali grajskih kapelah) 432. Nji- nima. Župnik Marko Glaser iz Sv. Petra pri Mariboru, zdaj Malečnik, je to uvidel hova ustanovna obveznost je bilo branje 2.333 maš na leto. V tej skupini je naj- in nagovoril lavantinske župnike, da so darovali denar za nakup vinogradov, ki več najstarejših ustanov, ki so jih utemeljili predvsem zemljiški gospodje iz naj- jih je škofija nato dejansko kupila v Zavrču na slovensko-hrvaški meji. To so bile uglednejših kranjskih fevdalnih rodovin, za katere pa ni podatkov, kako izmero menda prve nepremičnine, ki jih je Lavantinska škofija pridobila po selitvi v Ma- so imela in koliko so bila vredna ustanovna zemljišča. To je veljalo tudi za usta- ribor. Podobno so tudi na Dolenjskem nekateri farani darovali župnijam vinograd novne stavbe, ki pa so jih ustanovniki darovali redkeje, še najpogosteje so bile to v pravni obliki mašne ustanove in si zanj izgovorili branje nekaj večnih maš. Tako zidanice z vinogradi vred. Ustanovni fondi za posamezno ustanovo so bili sila je bilo pri vseh novoustanovljenih dušnopastirskih postojankah, vse so materialno heterogeni, lahko je bilo več celih kmetij (hub), lahko 1 cela, lahko tričetrtinska, začele z ničle. Farani so pomagali, kolikor so mogli, darovali so kako njivo, trav- polovična ali četrtinska. Pri navedbah za kmetijska zemljišča so ta lahko bila v nik, pašnik in zlasti gozd, da je duhovnik z drvmi iz darovanega gozda imel za- izmeri npr. 10 oralov ali pa le 300 kvadratnih sežnjev. Na velikost in vrednost pri gotovljeno ogrevanje prostorov. Marsikje so bile z ogrevanjem težave, ker župnik, ustanovah fevdalnih gospodov je bilo mogoče sklepati po tem, ali je bila mašna še zlasti pa kaplani, niso imeli denarja za nakup ali pa spravilo drv. Nove dušno- ustanova deklarirana kot navadna ali kaplanska ustanova. Tedaj so bile nekatere pastirske postojanke, z različnimi imeni, so torej verniki pomagali vzpostaviti in župnije prerevne, da bi lahko same vzdrževale kaplana. Zato je zemljiški gospod so omogočili njihov obstoj v velikem obsegu prav s svojimi mašnimi ustanovami. uvidel potrebo in je daroval ustrezne nepremičnine, da so lahko iz njihovih dono- Druga skupina mašnih ustanov je temeljila na denarnem ustanovnem kapitalu. sov vzdrževali pomožnega duhovnika. Druga možnost za oceno vrednosti usta- V Ljubljanski škofiji je bilo pri 1.507 cerkvenih enotah 10.150 mašnih ustanov s kapi- novnih nepremičnin pa je bila v tem, koliko ustanovnih maš je bilo predpisanih talom 3,428.376 goldinarjev, z obrestmi 139.931 gld in obveznostjo 74.092 ustanovnih 74 75 maš na leto. To je najpomembnejša skupina mašnih ustanov, ki so jih utemeljevali Ustanov za šolske potrebe je bilo zanemarljivo malo; vsega 4 pri 4 cerkvenih od začetka XVIII. stoletja naprej, ko se je že precej uveljavilo denarno gospodar- enotah s kapitalom 910 gld in obrestmi 42 gld. stvo. Če naj bi presodil, ali gre za veliko število ustanov in zlasti za velik kapital, Tudi ustanov za sprotne cerkvene potrebe je bilo sorazmerno malo; 30 pri 29 bi te vrednosti moral primerjati z drugimi škofijami. To pa ni mogoče, ker mašne cerkvenih enotah s kapitalom 22.560 gld in obrestmi 946 gld. Tukaj je šlo za sprotne ustanove še v nobeni škofiji v Srednji Evropi niso raziskane. Zdi se, da gre za kar ali tekoče potrebe in ne za tiste pri utemeljevanju novih dušnopastirskih postojank. velik kapital. Ko je država po letu 1820 začela prodajati vsa posestva ukinjenih sa- Pač pa so bile svetne ustanove zelo bogate. Bilo jih je 357 z ustanovnim kapita- mostanov na Kranjskem, razen posestva nekdanjega cistercijanskega samostana v lom 814.321 gld in obrestmi 35.286 gld. Menim, da gre tudi pri tej skupini ustanov Kostanjevici, ki si ga je pridržala, je za vse skupaj dobila okoli poldrugi milijon gld. za dokaj visok ustanovni kapital. Ta skupina ustanov je po namembnosti zelo hete- V primerjavi s tem je vsota ustanovnega kapitala skoraj tri milijone in pol goldi- rogena, skupno ji je bilo le to, da niso spadale v cerkveno pristojnost in je dokončno narjev zelo velika. Veliko mašnih ustanov je nastalo prav v času jožefinske farne dovolilno pismo izstavljala vedno le deželna vlada. Sem so bile uvrščene dobrodelne regulacije, ko so utemeljevali veliko novih dušnopastirskih postojank. Ustanovniki ustanove, štipendijske ustanove, ustanova za podporo Alojzijevišču, najrazličnejše pa so tedaj mašne ustanove namenili predvsem za kritje nujnih potreb novonasta- ustanove za podporo šolstvu (od podpor učiteljem, revnim šolarjem, do šolskih lih duhovnij, kar je že opisano pri prvi skupini mašnih ustanov, niso pa zahtevali premij in brezplačnega razdeljevanja katekizmov), ustanova za novomašnike, usta- branja tolikega števila maš, kolikor bi iz obresti podarjenega ustanovnega kapitala nova za neozdravljivo bolne v šentpeterskem predmestju, ustanova za ubožno hišo izhajalo. Razlika, ki je šla neposredno v prid krajevne Cerkve, se tako ni izrazila na Brdu pri Podpeči, ustanova za oskrbo s knjigami pri škofijskem bogoslovnem niti v prikazanih obrestih. Pogosto so vse ustanovne kapitale, proti vsem pravilom, seminarju (učilišču), ustanova za bolniškega duhovnika v civilni bolnišnici v Lju- porabili za nujne cerkvene potrebe, na primer za gradnjo župnišča ali župnijskih bljani, ustanovi za pospeševanje kmetijstva in še za razne druge namene. Največji gospodarskih stavb. Obresti, ki pa so seveda bile nujne za branje, čeprav zmanjša- kapitali so bili namenjeni za štipendijske ustanove in za Alojzijevišče. nega števila ustanovnih maš, pa naj bi pritekale iz predvidenega pravega cerkvenega premoženja. Ker prikazanega kapitala ne morem primerjalno prikazati v sedanji Mašne ustanove so doživele klavrn konec. Kmalu po začetku prve svetovne denarni veljavi, bom navedel nekaj podatkov o plačah in cenah v začetku XIX. sto- vojne je avstroogrska država predpisala, da mora Cerkev vse kakorkoli razpolož- letja, da bi dobili vsaj neko predstavo, za kake vrednosti je šlo. Plače so tedaj raču- ljive kapitale vložiti v vojna posojila. Takih razpisov vojnih posojil je bilo osem. nali na leto. Kmečka dekla je zaslužila poleg ene obleke in enega para čevljev 15 gld; Krajevne Cerkve so morale ustanovne kapitale, ki so bili naloženi pri zasebnikih, drugi hlapec, enako poleg obleke in čevljev 20 gld; prvi hlapec, poleg obleke in če- v javnih skladih ali hranilnicah, dvigniti in jih naložiti v omenjena vojna posojila. vljev 25 gld; graščinski pisar je dobil 150 gld, imel je brezplačno stanovanje in les za Z namenom, da bi to vlaganje bilo bolj vabljivo, so obrestno mero, ki je bila tedaj drva, ki pa mu je bil odkazan na panju in ga je moral podreti in spraviti domov na navadno 5-odstotna, povišali za pol odstotka na 5,5 odst. Ker pa je avstro-ogrska svoje stroške; upravnik gornjegrajskega gospostva Ljubljanske škofije, ki je hkrati država propadla, so se izničila tudi vojna posojila. Nekaj malega ustanovnih kapi- vodil vse gospodarstvo in bil okrajni glavar in okrajni sodnik, je zaslužil 800 gol- talov pa vendarle niso vložili v vojna posojila. Ti pa so se izničili zaradi goljufive dinarjev, imel je brezplačno stanovanje in kurjavo, za službene potrebe tudi enega menjave avstrijskih kron v jugoslovanske dinarje v razmerju 4:1. Tako je iz prejš- konja. Državni kancler na Dunaju, kar bi ustrezalo rangu sedanjega ministrskega njih ustanov s kapitalom npr. 100 gld ostalo nekaj dinarjev. Te ostanke kapitalov predsednika, je zaslužil 40.000 gld, moral pa je iz tega plačevati vse tajnike, pisarje so združili in z dovoljenjem ustrezne kongregacije Svetega sedeža so brali nekaj in drugo osebje ter druge stroške svojega urada, enake tudi kočijaže, konjske hlapce «poslovilnih» maš in so tako do tedaj obstoječe mašne ustanove, ki naj bi trajale in vse potrebne materiale, npr. krmo za konje. Normativ za plačo kaplana je bil 150 večno, za vselej usahnile. V novi državi Srbov, Hrvatov in Slovencev oziroma po letu gld, za podeželskega župnika pa 300 gld, kar pa ne pomeni, da sta toliko tudi do- 1929 v Jugoslaviji, so redki posamezniki še utemeljevali mašne ustanove predvsem bila. Par volov je stal okoli 80 gld, srednjeveliko kmečko posestvo pa okoli 2.500 gld. z nepremičninami, zadnja je bila leta 1960. Zaradi neznatnosti mašnih in svetnih Ustanov za farne reveže je bilo v Ljubljanski škofiji sorazmerno malo. Pri 91 ustanov, ki so bile utemeljene po prvi svetovni vojni, jih v to obravnavo nisem zajel. cerkvenih enotah so bile 103, s kapitalom 84.374 gld, z obrestmi 3.962 gld, ki so jih vsako leto razdelili med omenjene reveže. (Akad. prof. dddr. Jože Maček, zgodovinar, ekonomist, agronom, Ljubljana) 76 77 Stane Granda odpusti ta greh! Premalo so verjeli v idejo Združene Slovenije, preveč so se v is- ŽiVETi PO sLOVEnsKO kanju rešitve za Slovence naslanjali na državnopravne, namesto naravnopravne razloge, ki so edini temelj slovenskega bitja in žitja. Po lastni zaslugi in žilavo- sti smo ustanovili Mohorjevo družbo in Slovensko matico ter znanstvena dru- Doklej se bomo spraševali, zakaj smo se osamosvojili? štva, slovensko univerzo in akademijo znanosti. Amputacijo tolikšnega dela slo- venskega ozemlja na zahodu, ne samo Primorske(!), tudi velikega dela Kranjske, in na severu Koroške, ki ima s svojo zgodovino in s svojimi odličniki, kot so bili Urban Jarnik, Matija Majar - Ziljski, Andrej Einspieler in še nekateri, največ za- slug za slovensko državnost, bi preživel malokateri narod. Slovencem sovražno Vsak naj v svoji deželi doma živi, zasedbo oziroma odtujitev narodnega ozemlja sta potem nadgradila še fašizem v kakor mu je drago in ljubo: Italiji in nacionalsocializem na Koroškem. Pa smo čudežno obstali. Tudi po za- Nemec po nemško, Italijan po italijansko …, slugi Prekmurcev, ki so po tisočletju ločenega razvoja okrepili matico, katere del Slovenec po slovensko. so v bistvu vedno bili. ( Matija Majar-Ziljski, marec 1848) Zgodovinska tragika nas bi morala iz spoštovanja do našega preživetja pove- zovati, ne ločevati. Nikoli v zgodovini nam ni bilo tako neposredno napovedano Dlje živimo v samostojni slovenski državi, večje je razočaranje. So posamez- uničenje in izginotje kot ob začetku druge svetovne vojne. Nobeden od štirih(!) niki, ki se sprašujejo, zakaj smo se sploh osamosvojili. To, slovenstva nevredno okupatorjev nas ni nameraval ohraniti. Niso se razlikovali v ciljih, ampak samo razmišljanje, ni toliko izraz slabih razmer, v katerih živimo, ampak naše naivno- v metodah in rokih njihovega uresničevanja. Slovenska ljudska stranka kot vo- sti in nezrelosti. Ti ljudje bi vedno nergali, četudi bi se nam cedila med in mleko. dilna politična sila je bila po smrti dr. Antona Korošca in dr. Frana Kulovca v Pričakovali smo, da bomo z lastno državo samo po sebi dobili vse tisto, kar imajo precejšnji meri intektualno obglavljena, predvsem pa brez variantnih načrtov države, ki obstajajo že stoletje in več. Kot vidimo, so bila naša takšna pričakova- za takratne mednarodne razmere. Njen prodornejši del se je umaknil v tujino, nja zmotna. Država je takšna, kot smo njeni državljani. Znameniti stavek: » Ne doma so se spotikali drug ob drugega. Dr. Andrej Gosar in dr. Lambert Ehrlich, sprašuj se, kaj ti je dala država, ampak kaj si ti dal državi!« bi moral biti vodilna nobeden ni imel organizacijskih potencialov velikih ustanoviteljev stranke, nista misel slovenskih državljanov. Vsakodnevno takšno samospraševanje, bi moralo zmogla obrniti jader preživetvene prihodnosti v pravo smer. Nesrečna jugoslo- biti sestavni del večerne molitve ali analitičnega razmisleka o preteklem dnevu. vanska dediščina ali bolje zagledanost vanjo, nenazadnje je samostojna Slovenija Pa ni! V tem je temeljni problem sodobnega slovenskega dojemanje lastne države. po letih staro Jugoslavijo že preživela, je bila prevelika, da bi zmogli oblikovati v Vsi bi prejemali, predvsem pa nič žrtvovali. Pomanjkanje patriotizma, ljubezni do mednarodnih razmerah načrt, ki bi izhajal iz trajnih slovenskih potreb in realnih države, ne njenih voditeljev, je tisto, kar nam v resnici najbolj primankuje. Zato mednarodnih perspektiv. Kljub vsesplošnemu totalitarnemu nasilju in vojaškim smo majhni. uspehom, sta bila tako fašizem kot nacionalsocializem obsojena na predvidljiv Slovenci smo živeli več kot pol tisočetja pod Habsburžani. Bili smo jim med neuspeh, še zlasti, ko je komunistična Sovjetska zveza prenehala s kolaboracijo s najbolj zvestimi v vsej monarhiji. Čeprav smo njihovo cesarstvo kasneje označe- Hitlerjem in si tako z enačenjem antifašizma in antinacizma s komunizmom ku- vali kot mačeho, je dejstvo, da smo pod njimi ne samo obstali, ampak se razvili pila polstoletno preživetje. v narod, ki mu ni bila temeljni problem maloštevilčnost, ampak formalna ne- Slovenska državljanska vojna je plod domačih in mednarodnih razmer. Nobena obstojnost Slovenije. Kakšne posebne hvaležnosti jim nismo dolžni, umazanega od medsebojno iztrebljajočih se strani ni bila sposobna ponuditi samo slovenske blatenja pa tudi ne zaslužijo. Nenazadnje, ne kralj Aleksander ne Tito, ki je bil po perspektive in za vse presežne in povezovalne cilje v obliki samostojne slovenske materi Slovenec, se nista v stikih s Slovenci potrudila s kakšno slovensko besedo. države. Vemo za zamisli p. Kazimirja Zakrajška, ki ga je, vsaj nekaj časa, podpiral Pri Habsburžanih je bilo to prej pravilo kot izjema. tudi škof Gregorij Rožman. Lambert Ehrlich je svoje slovenske zamisli plačal s ko- Slovenski politiki so bistveno pripomogli k nastanku prve Jugoslavije. Bog jim munistično likvidacijo. Vsaj do I. zasedanja AVNOJ v Bihaću 1942. leta naj bi take 78 79 zamisli gojili tudi nekateri v OF. Glede komunistov oziroma njihovih voditeljev, ki kot Šentvid ali Teharje. Tisti, ki so pred Golim otokom bili v nemških taboriščih, so se kratkoročno zaradi taktike sicer pripravljeni navidezno odpovedati svojim so ta označevali za prava letovišča v primerjavi z jugoslovanskim. večnim ciljem, je takšno mnenje sicer vprašljivo, gotovo pa velja za nekatere nji- Slovenskim pobojem Slovencev, gre za enega svetovnih rekordov v številu po- hove sopotnike. Nobena od vojskujočih se strani v slovenski državljanski vojni si bitih rojakov in zato potrebnim časom, je sledil še eksodus. Kaj smo izgubili z »ar- ni prizadevala za izginotje slovenskega naroda in njegove kulture. Resničnih kviz- gentinskimi Slovenci«, najbolj zgovorno pove njihovo tamkajšnje življenje in delo. lingov, ljudi, ki bi sprejeli nacistično ideologijo, med Slovenci ni bilo za prste obeh Pa niso to vsi naši povojni emigranti! Koliko se jih je izgubilo v drugih državah! rok. Komunisti so sanjali o svetovnem komunističnem »raju«, katerega del naj bi Dobili smo Primorsko, »pokrajino«, ki pokriva po II. svetovni vojni vse dana- bili tudi Slovenci. Oboji so se med seboj dejansko borili ne toliko za slovenstvo kot šnje »slovensko« ozemlje pod nekdanjo fašistično Italijo. Tudi precejšen del nek- za karadjordjevsko oziroma Stalinovo Jugoslavijo. Nihče za slovensko neodvisno danje Kranjske smo dobili – po zaslugi tamkajšnjega izjemnega slovenstva, ki so Slovenijo. Ponujanje jugoslovanske federalne perspektive je najboljše priznanje ga občudovali in izrabljali tudi zahodni zavezniki, po zaslugi prvega evropskega iskrene stiske, slabe vere v realno jugoslovansko prihodnost, ki so jo oboji, če so antifašizma v teh krajih in nenazadnje načel zahodne demokracije, nam je bil pre- vsaj malo čutili slovensko, nosili v sebi kot del konflikta med slovenstvom in ju- cejšen del slovenskega ozemlja vrnjen. Po zaslugi komunizma oziroma delovanja goslovanstvom. Zato tudi ni bilo nikakršne možnosti za spravo, saj je en oblastni po načelih hladne vojne smo s sestrelitvijo letal naših »antifašističnih zaveznikov« cilj izključeval drugega. Do te ne bi prišlo tudi v primeru, če bi se oboji borili za izgubili Gorico. Za pridobitev Trsta ni bilo niti teoretičnih možnosti. Izgubili smo »svojo« Slovenijo. Totalitarizem sam v sebi izključuje delitev oblasti. Sposoben je slovensko morje. Onstran zahodne meje Republike Slovenije je še vedno Slove- le taktičnih potez, kot je bila OF, sporazum Tito –Šubašić in podobno. nija, poldrugo tisočletje s Slovenci naseljeno ozemlje. Tudi onstran Karavank. Za Množični poboji po II. svetovni vojni so bili del revolucionarne taktike in pra- Koroško kljub sklepom AVNOJ, Kočevskega zbora in sklepov SNOS ni bilo prak- kse, ki jo je zakoličil že Lenin. Stalin in njegovi učenci so jo le nadgradili. Katinski tičnih možnosti. Že takrat, ko so jih razglasili, so imeli zgolj politično mobiliza-gozd ni nesrečno naključje! Do pokolov bi pri nas prišlo, tudi če ne bi bilo »kola- cijsko vrednost, ne pa praktične. Mednarodno priznane meje so ne glede na vso boracije«, ki je bila boj za preživetje s komunizmom nespravljive politične opcije. utemeljenost ozemeljskih zahtev plod mednarodnih sporazumov, ne pa notranje- Kot tako so jo določili voditelji krvnikov in potencialne žrtve niso imele nikakršne političnih potreb določene politične opcije. To priznavamo v praksi pri arbitra- možnosti dokazovanja, da temu ni tako. Res je tudi v nekaterih drugih državah žnem sporazumu s Hrvaško glede Piranskega zaliva. Nenazadnje so se v imenu po končani II. svetovni vojni prišlo do pobojev, toda njih ni vodila, organizirala proletarskega internacionalizma (Kardelj) odpovedali porabskim Slovencem (in in izvajala državna oblast(!), predvsem pa niso primerljivi s slovenskim številom madžarski vojni odškodnini)! žrtev glede na celotno slovensko populacijo. Dokaz, da je bil v ozadju revolucio- narni obračun s potencialnimi konkurenti, so naši Primorci, pa naj bodo tigrovci Obstali smo, ker smo intimno imeli slovenstvo za najvišjo vrednoto. ali pa demokrati – voditelji primorskega antifašizma. Znani goriški kavarnar Bra- Jugoslavija je bila zgodovinska napaka. Jugoslovanstvo kot del panslavizma je tuž se je čudežno rešil, pesnik in duhovnik Filip Terčelj je moral na smrt čakati bilo že ob svoji prvi realizaciji del romantičnih zgodovinskih fantazij. V Jugosla- nekaj let. Za vnaprej pripravljan poboj niso bili že pred koncem vojne pripravljeni viji so se združile kulture, ki sobivanja niso bile sposobne. Slovenija je to malo seznami, ampak so ključne ljudi eksekucij poslali celo na primerno šolanje k sov- občutila, vso kompleksnost tega so celo tisti, ki niso bili sposobni tega videti že jetskim ekspertom v Moskvi. poprej, lahko dokončno doumeli ob masakru Bošnjakov v Srebrenici. Stara Av- To, da so množični poboji ob prevzemu oblasti samolastni komunizmu, imamo strija ni bila pravni ideal, pred Jugoslavijo pa je bila v tem pogledu svetlobna leta. številne primere. Ko so na Slovaškem po koncu II. svetovne vojne oblast prevzeli Nekajstoletno skupno življenje pod Habsburžani je Slovencem omogočalo pred- demokrati, ni bilo pobitih niti pol stotnije ljudi, pa je Slovaška dobila državnost videvanje prihodnosti, beograjska čaršija, pa naj bo plava ali rdeča, jih je vrtela od Hitlerja. »Kolaboracija« par excellence. Ko so tisto oblast zamenjali komunisti, po mili volji. Pogosto niso niti dojeli, ali se ples začenja ali končuje. Slovenci, ki je preko noči izginilo nekajkrat toliko ljudi. Kam pelje komunistična sla po pobi- smo za hvaljenje silno dovzetni in smo zato pripravljeni marsikaj plačati, nismo janju, so najbolj zgovoren primer Kambodža oziroma Rdeči Kmeri. Nobeno faši- bili nikoli sposobni izračunati, koliko jih je ta pripravljenost žrtvovanja za druge stično ali nacionalsocialistično taborišče ni imelo tako velikega odstotka pobitih narode dejansko stala. 80 81 Čeprav mnogi označujejo statistiko kot četrto dimenzijo laži, ni mogoče za- narjev, je bilo treba sprostiti tudi turizem. S stisnjenimi zobmi. S slovenske strani nikati, da je Slovenija od obeh Jugoslavij profitirala. Izrabila je svoje kompara- je bil dolgo časa predvsem tihotapsko-nakupovalni in se je običajno končal že v tivne prednosti. Ceno za to so plačali poljedelstvo in vinogradništvo ter kmetje Trstu, Gorici, Celovcu in Gradcu ter njihovih okoliških manjših krajih. kot stan. Že na predvečer II. svetovne vojne je njihov delež padel pod 50 odstot- Nekako po letu 1880 je odšlo okoli 250.000 – 300.000 izseljencev v ZDA in za- kov. Prave dimenzije tega vprašanja pa dojamemo, ko sežemo na področje med- hodno Evropo, k temu je treba prišteti žrtve I. svetovne vojne, glede na delež Slo- narodnih primerjav. Slovenija je v obeh Jugoslavijah za svojo stoletja primerljivo vencev relativno največje v monarhiji, izgubo Trsta in Primorske – slovenske de- evropsko družbo gospodarsko in družbeno čedalje bolj zaostajala. Prevzemalo narnice, Koroške, izseljevanje med svetovnima vojnama, žrtve II. svetovne vojne, jo je samozadovoljstvo, da je »prva na vasi«, spregledovala pa je, da v srednjee- povojne poboje in politično begunstvo in »delavce na začasnem delu v tujini«; vropskem okviru ne postaja samo zadnja v mestu, ampak že na njegovi periferiji. skupna vsota se vrti nad 500.000 duš. Ob seštevanju človeškega in intelektualnega Prvotni industrijski razvoj na področju lesarstva, tekstila, železarstva in kovin- potenciala teh slovenskih demografskih izgub je pravi čudež, da smo Slovenci kot ske industrije ter industrije podobnih delovno-intenzivnih panog, ni nadgradila narod obstali. Mogoče prav zato, ker se nobena oblast, svetla izjema je Cerkev, pa z zahtevnejšo produkcijo, ki ustvarja višjo dodano vrednost. tudi njena hierarhija na Primorskem in Koroškem ima nekaj madežev, ni preti- Komunistična oblast je po sovjetskem vzoru malikovala težko indutrijo in za njo rano za to trudila. Prepuščeni smo bili sami sebi in svojemu slovenstvu. Ni na- potrebne energetske vire. Njena največja dosežka pri nas sta kmečko zavarovanje ključje, da je bila prva vseslovenska organizacija Mohorjeva družba. in policentrični razvoj. Razvoj kot tak so namreč doživljale vse države. Obetavna elektroindustrija, Iskro smo imeli skoraj v vsaki vasi, kar je zadržalo praznjenje Ne razburjajmo se zaradi sanj! podeželja, ni zdržala velikega preobrata, ki jo je prinesel razvoj elektronike in ra- Samostojna slovenska država je za nekatere njene državljane uresničitev stole- čunalništva. Znanstveniki, zlasti z Inštituta Jožef Stefan, so opozarjali na nevar- tnih sanj, za manjši del, ki bi jim take sanje za nazaj najraje strogo prepovedal, pa nosti tehnološkega zaostajanja, vendar niso uspeli spremeniti partijske kadrovske nezaželjen nezakonski otrok. Žal zmorejo tako misleči ponoviti samo prvi verz politike, ki je bila v obrambo svojih vodilnih struktuur vedno pripravljena pote- Prešernove pesmi Nezakonska mati, ne pa vseh, zlasti pa ne konca pretresljive gniti na dan parole proti tehnokratizmu in liberalizmu. Zadnje je pomenilo eko- umetnine. Zanimivo je, da so isti ljudje tudi proti petju celega besedila Prešer- nomičnost proizvodnje. Zato tudi nadvse obetavna akcija 2000 mladih razisko- nove Zdravljice kot slovenske državne himne. valcev, ki naj bi prevzeli tehnološko in v perspektivi ekonomsko vodenje podjetij, Slovenski zgodovinarji smo se premalo ukvarjali z zgodovino slovenstva. Ve- ni uresničila ambicioznih pričakovanj. Klasičen, čeprav v drugačnem smislu, je liko je sicer narejenega, vendar je treba vse povezati in smiselno nadgraditi. Za- primer visokoakumulativne farmacevtske industrije. Novomeška »Krka« se je v radi osebnega stremuštva smo delali tlako vsakokratni oblasti in vladajoči ideo- bistvu razvila proti volji slovenskega političnega vodstva, njen ljubljenec Lek je logiji. Večina niti ne ve, kdaj je bila Slovenija prvič omenjena (pred prvo omembo bil ob prvi priliki prodan. Jugoslavije!). Vsa čast izjemam! Relativno gospodarsko zaostajanje Titove Jugoslavije – zanjo so bile po prvo- Slovenska osamosvojitev je bila lahko izpeljana zaradi zrušitve evropskega ko- tnem planskem gospodarstvu oziroma petletkah značilne stalne reforme, ki so munizma. Njegova življenjska moč se je iztekla. Če jo je sploh kdaj imel, ne zame- se vedno samo začenjale in nikoli končale – ni povzročilo samo zadolževanja, njujmo jo z brezobzirnim nasiljem in demagogijo, so ga lomile odsotnost temeljnih ampak tudi nov val izseljevanja, ki je iz Slovenije izpeljal nekajdesettisoč najbolj človekovih pravic, gospodarska in znanstvena neuspešnost, nacionalno vprašanje ambicioznih in dela voljnih ljudi (gastarbeiterji). Podobno je bilo tudi drugod v in z njim povezana kultura … Vsekakor gre za sklop vzrokov. Kako daleč je bila Jugoslaviji, zlasti na Hrvaškem. Nekatera podjetja so svoje delavce dobesedno pro- »oblast delavcev« od svojih idejnih utemljiteljev sredi XIX. stoletja največ pove dajala in si s prilaščanjem dela njihovih deviznih zaslužkov podaljševala svojo in dejstvo, da v njegovo obrambo v Evropi ni dvignil pesti niti en »neposredni proi- državno agonijo. Ti izseljenci so bili kasneje med največjimi zagovorniki sloven- zvajalec«. Že dolgo, vse od Lenina dalje, se je njeno bistvo zreduciralo na nasilno ske osamosvojitve, saj so v praksi videli, da jugoslovanski problem niso delavci, prigrabitev in obdržanje oblasti za vsako ceno. Množični poboji in koncentracijska ampak politični in državni jugoslovanski sistem. Prav zaradi potreb po devizah taborišča so sovjetska iznajdba. Poglavitna oblast ni bila v rokah navidezno vse- in ne zaradi demokratizacije in podobnih čenčarij protirevizionističnih zgodovi- mogoče partije, ampak struktur, ki so to oblast varovale pred lastnimi državljani. 82 83 Te so polagoma prepoznale idejno in vsakršno praznino svoje oblasti in se pred sko družbo homogenizirali. Poti nazaj ni bilo več. Vojaška intervencija je one- njeno zrušitvijo načrtno pripravile na prelevitev v kapitaliste, kot so jih njeni pri- mogočila minimalno lustracijo. Ne mislim ideološke, saj vanjo ne verjamem, padniki razumeli: lastnina je kraja, kapital je brezobziren, denar je vse, človek nič, pač pa lustracijo zločincev in največjih kratiteljev človekovih pravic. Slovenski morale in sociale ni … Ni po naključju na čelu Rusije nekdanji pripadnik njene komunisti, ki so razumeli, kaj se je zgodilo z njihovima romunskima tovari- tajne policije, ki je hkrati tudi njen najbogatejši državljan. Podobno podobo kaže šema, in so iz tega izvlekli dolgoročni nauk, so se kot pretkani in izkušeni po- današnja Kitajska. Slovenski državljani si v okviru demokratičnih strank, ki so litiki hitro znašli. Prej, kot bi kdorkoli pričakoval – za to ima ključne zasluge izšle iz slovenske osamosvojitve, na vse kriplje prizadevajo, da bi temu ne podle- prvi predsednik samostojne Slovenije Milan Kučan –, so se vrnili na politično gli. To je ena temeljnih značilnosti poosamosvojitvene Slovenije. prizorišče. Pri tem jim je poleg fanatične pripadnosti nekaterih posameznikov, Slovenska osamosvojitev ima poleg evropskega tudi jugoslovanski okvir. Nje- tudi zaradi strahu pred lustracijo, verjetno pomagal še v času razpadanja Ju- gov razpad je razkril vso praznino jugoslovanske ideje. Kljub ogromnim vložkom goslavije v tujino izpeljani denar, za količino katerega obstajajo različne ocene. vanjo, materialnim, duhovnim in človeškim – koliko ljudi je v prenesenem smislu Svoje so, kot povsod v nekdanjih komunističnih državah, prispevale napake besede in dobesedno zanjo žrtvovalo svoja življenja, koliko jih je bilo brez hrbte- novih demokratičnih struktur in prevelika pričakovanja državljanov. Vseka- nice! Čeprav so bili skozi vso zgodovino obeh Jugoslavij pri dokazovanju njunih kor je nekdanje govorjenje o udbomafiji dobilo polno potrdilo in nagradnjo v nesmislov najbolj aktivni Hrvati, smo se iz nje najprej izvlekli Slovenci. Ne, ker bi tajkunskih zgodbah. V »loncih marmelade« trezorjev slovenskih bank so vi- kogarkoli od »južnih« bratov prezirali, ampak ker bi vztrajanje Slovencev v jugo- dni prsti grabljenja. slovanskem okviru pomenilo našo bližnjo smrt. S »skupnimi jedri«, srboslaviza- Slovensko osamosvojitev je vojaško izpeljal Demos z Janšo in Bavčarjem na cijo šolstva, so nam načeli naše bistvo. čelu ter s številnimi predanimi sodelavci. To so drago plačali, saj so Demos s Neposredno osamosvojitev Slovenije so teoretično v največji meri pripravili pomočjo intrig izbrisali iz slovenske politike, drugega stalno demonizirajo in slovenski pisatelji in drugi, predvsem humanistično in družboslovno izobraženi. mu že dvajset brez minimalnih dokazov dokazujejo kriminal, tretji se jim je dal Delno so temu krogu pripadali tudi njeni nekdanji Titovi mladinci, ki so bili pre- vplesti v »ekonomske posle«. Vse od tistega junijskega večera 1991. leta poteka destinirani za najvišje politične in upravne funkcije, katerih pa »stari« niso bili boj za osamosvojitveno dediščino in zgodovinsko interpretacijo največjega do- pripravljeni spustiti iz rok. Komunistična oblast jih je, kot potencialno »naše«, sežka Slovencev v naši zgodovini. Ima dve temeljni dimenziji. Prva je blatenje prav zato dolgo podcenjevala. Njihove ideje o samostojni Sloveniji so se jim zdele slovenstva v luči osamosvojitve. Ne da bi mislili, da smo Slovenci nekaj poseb- neznanska utopija, ki pa ima pogosto »genetsko« naspako, da se uresniči. Ko se je nega, a da naj bi imeli prirojeno podložnost, zasramovanje drugačnih, pa da smo oblast tega zavedla, je bilo prepozno. Slovenske desnice zaradi vojnih in povojnih nestrpni do Romov, Albancev …, da smo krivi izgona Judov na prehodu iz sre- pobojev ter emigriranja, zlasti pa posebne »skrbi« slovenskih represivnih orga- dnjega v novi vek – to nam očitajo ljudje, ki sicer zanikajo obstoj Slovencev do nov, preprosto ni bilo. Še danes se v nekdanji »Ljubljanski pokrajini«, razen okoli druge polovice XIX. stoletja; skratka, očitek, da smo največji negativci v Evropi, Ribnice na Dolenjskem, zaradi temeljitosti povojnih pobojev ne morejo vzposta- je vsekakor preveč. S kakšno naslado so ti ljudje sprejeli evropsko sodbo zaradi viti demokratične strukture demosovskega porekla. Vse to ne pomeni, da kato- izbrisanih! Namesto, da bi se zavzeli za popravo dejanskih krivic, jim gre za po- ličani nismo dali slovenskim osamosvojitvenim procesom značaja množičnosti, litično vnovčevanje blatenja slovenske osamosvojitve. Podobno kot vsakoletne ni pa bilo za nami idej in struktur predvojnih političnih strank in zlasti ne poli- ljubljanske parade ponosa, ki v imenu strpnosti žalijo slovenske katoličane. V tičnega katolicizma. zadnjem času je priljubljeno zanikovanje vrednot in posebnost slovenske kulture Kake predhodne kompleksne in sistematične študije za oblikovanje samo- v imenu urbanosti. Pri tem je tragično, da njeni razglaševalci pod njo razumejo stojne slovenske države od mejnega do gospodarskega in socialnega vprašanja predmestno, suburbano kulturo angleških in ameriških predmestij. Pretresljivo ni bilo, kar se nam še danes opleta. Lahko je biti pameten za nazaj, toda potre- je, kako številni repati filozofi in sociologi pri delitvi raznovrstnih očitkov Slo- bovali bi več Pučnikov, več znanja, zlasti sistematičnih in variantnih študij in vencem in postavljanju zahtev po multikulturnosti v škodo slovenstva, odpo- manj filozofiranja, toda vprašanje je, če bi se potem tako srečno izteklo. Stalni vedovanju slovenskih tradicij in specifičnosti, celo dvojine, poudarjanju »več jugoslovanski vojaški pritiski in nazadnje neposredna intervencija so sloven- Evrope« in podobno, uporabljajo pri tem iste argumente in celo besede kot oni, 84 85 ki so nas hoteli v XIX. stoletju v imenu višje kulture ponemčiti, poitalijančiti ali Kaj pomeni živeti po slovensko? madžarizirati. Druga metoda izvotljevanja slovenstva je ponarejanje osamosvo- Ker smo Slovenci večji materialisti, kot smo pripravljeni priznati, pomeni to jitvenega procesa. Naenkrat naj bi imeli zanj glavno zaslugo komunisti, parti- najprej ne bistveno slabšo ali vsaj približno enako življenjsko raven, kot jo imajo zani, Edvard Kardelj in Milan Kučan. Stoletnih prizadevanj za slovensko iden- od nas boljši in srečnejši sosedi. Vsaj stremeti moramo k temu. To je intimni od- titeto, boja za demokracijo, človekove pravice, ohranitev slovenstva … ni bilo. govor. Seveda pomeni to navzven, za sebe in za druge, predvsem enakopraven ra- To je lepo demonstriral znani spor okoli zastavonoš na državni proslavi, kamor zvoj Slovencev v družbi evropskih narodov. Smo mednarodno priznana država. bi nekateri še vedno radi hodili s simboli komunističnega totalitarizma. Med Z vključitvijo v Evropsko unijo, kjer je naš jezik eden uradnih – vedno smo se bili II. svetovno vojno jim je to prepovedal »Ded« (kominterna), Kučan je ob osa- pripravljeni glede njega zadovoljiti z rabo v šoli, uradu in vsem javnem življenju na mosvojitveni slovesnosti vodil zamenjavo zastave, na kateri je bila rdeča zvezda, slovenskem ozemlju, ne pa na mednarodnem nivoju – smo dosegli več, kot smo v s sedanjo … Trdijo, da bi bili danes Slovenci brez partizanske zmage še vedno sanjah pričakovali. Želimo spravo. To ne pomeni zanikanje razlik, tudi preteklosti pod okupatorji, in podobne neslanosti. Antiteza fašizma je antifašizem v imenu ni mogoče spreminjati, ampak nasprotovanje njihovemu poglabljanju, zlorablja- demokracije, ne pa v zamenjavi enega totalitarizma z drugim! Seveda jim ne gre nju in potvorbam preteklosti ter razpihovanju nestrpnosti. Niso bistvo slovenske za simbole, komunistično idejo, to so zavrgli kot berač uši in pustili na cedilu države. Vrnimo se k čaščenju dela in poštenosti kot najvišjih človeških vrednot. številne naivne ponižane in razžaljene, ki so jim slepo sledili, še manj za zgodo- Zavrnimo hujskaštvo in kulturni boj, ki sta nam v zgodovini naredila največ vinsko resnico, ampak za argumente za prikritje zločinov (Barbarin rov, Koče- škode. Resnično slovenstvo naj njene državljane povezuje v ljubezni in spoštova- vski Rog …), udbomafijskih in tajkunskih poslov, slabega vladanja v preteklosti. nju demokratične samostojne slovenske države ter presega sicer med ljudmi nor- V njih in samo v njih naj bi videli edine, ki nam imajo pravico vladati. V bistvu malne razlike. Tudi zaradi njih smo se osamosvojili. Slovenci smo majhni samo želijo obiti demokracijo. Pri tem se naslanjajo na dediščino samoupravljalskih zaradi njihovega nepriznavanja za legitimne. Francoz je najprej Francoz, enako floskul, ki so pri mnogih bolj prisotne, kot so pripravljeni priznati. Koliko je tudi drugi, tudi Hrvati in Srbi, le Slovenec je vse drugo prej. Kdaj in kako bomo Na vrhu Slovenije. vreščanja zaradi premočne vloge države, hkrati pa bi občine ukinili. Nekateri Foto: Oton Naglost zmogli to preseči? bi ji vzeli vse funkcije, ker se še niso sprijaznili, da Kardeljeva teza o »odmira- nju države« ni več aktualna. (Prof. dr. Stane Granda, zgodovinar, esejist, Ljubljana) Slovenci smo ob osamosvojitvi marsikaj pričakovali, samo tega ne, da nam bo največja nevarnost grozila od strani slovenskih sodržavljanov – večinoma Slo- vencev. Pri tem ne gre za ideološko ozadje, ampak državljansko nezrelost. Pre- prosto se tako hitro ne moremo navaditi, da imamo svojo usodo v lastnih rokah. Podcenjevali smo zgodovino. Slovenci v preteklosti nismo sovražili in prezirali Nemcev, Italijanov, Madžarov, ampak nemčurje, italijanaše in madžarone – tuj- cem prodane in Slovencem sovražne rojake. Prav tako je tragično, kako nekateri še vedno iščejo in ustvarjajo »očete« naroda in države, iščejo »voditelja«, zahte- vajo »nestrankarsko szdlejevsko« strankarstvo … Posebna oblika nove »dežma- novščine« so nastopi raznih »intelektualcev« proti »Slovenceljnom« in podobno. Čas očitno zahteva svoje. Govorjenje o spremembi narodnega v nacionalni zna- čaj Slovencev nima osnove. Najlepša resnica slovenske osamosvojitve je, da ni bila naperjena zoper noben narod in da nismo zaradi nje nikomur nič dolžni. Ker nismo uspeli uresničiti združene Slovenije, nam ostaja trajni dolg do pripadnikov Slovencev – manjšin v sosednjih državah! 86 87 POMAnJKAnJE ObČUTKA nem sodišču veliko razpravljanj. Te razprave so na raznih ravneh, ena od njih je ta, kako razbremeniti Ustavno sodišče Republike Slovenije, da mu ne bi bilo treba ODGOVORnOsTi odločati tudi o raznih prekrškovnih zadevah v vrednosti recimo petdesetih evrov. Mi bi se teh zadev hoteli otresti in delno smo se jih in zdaj prekrškovne zadeve je- Pogovor s predsednikom Ustavnega sodišča Republike Slovenije prof. dr. Ernestom mljemo v pretres samo, če gre zares za pomembno zadevo za tisto osebo ali pa če Petričem gre za zadevo, ki ima precedenčni pomen, torej za zadevo, ki se je prvič pojavila pred nami in je obravnava res potrebna tudi zato, da usmerimo sodno prakso. Tole vprašanje je morda bolj načelne narave, zanima me vaše mnenje: kje so Spoštovani gospod predsednik, ves čas samostojnosti naše države so iz- meje ustavne presoje. Na eni strani imamo princip takoimenovane ustavnosodne jemno žive razprave o vlogi in delovanju Ustavnega sodišča, prav tako zadržanosti, drugi pogled pa je – bolj proaktivna vloga ustavnega sodišča. se to spopada z velikim pritiskom pobud, vlog in pritožb. Zdi se, da je To je eno od centralnih vprašanj, ki se v tej zvezi postavljajo. Ustavno sodišče Slovenija v tem pogledu nekaj posebnega v primerjavi z večino drugih je varuh ustave. Vedno mora biti zadržano, ko tolmači ustavo, zlasti ustavna na- držav. Kaj je po vaše vzrok za to specifiko naše države? čela, seveda. Njihovo vsebino napolnjuje življenje in zato stvari sčasoma dobivajo drugo vsebino. Če vzamemo recimo načelo enakosti spolov: pred petdesetimi leti ni bilo razumljeno, da vključuje tudi enakopravnost gejev in se je razumelo Po statističnih podatkih Slovenija res sodi med tiste države, kjer je recimo na samo kot enakopravnost na relaciji moški-ženska. Ta zadeva je torej dobila novo 10 tisoč prebivalcev izredno veliko število zadev pred sodišči. Ne le pred ustav- vsebino. Ustavna načela, ustavne vsebine se menjajo na dolgi rok, so trajne, a ži- nim sodiščem, a tudi pred njim. Nasploh se s pritiskom spoprijemljejo vsa tista vljenje terja določene adaptacije. Ko jih ustavno sodišče napolnjuje, kadar reče: ustavna sodišča, ki imajo tudi takoimenovano ustavno pritožbo. To pomeni, da se to in to je vsebina tega načela – mora biti zadržano. Upoštevati mora pravni po- posameznik, ki meni, da je bila v kakem postopku pred rednim sodiščem ali pred ložaj, dikcijo ustave same, namen ustavodajalca – ampak seveda tudi življenje, ki upravnim organom prizadeta njegova človekova pravica, lahko – pod določenimi teče. Torej mora najti pravo ravnotežje. Če gre preveč junaško, preveč hrabro proč pogoji seveda – pritoži z ustavno pritožbo na ustavno sodišče. To so široko odprta od tistega, kar v ustavi piše, ali pa stran od vsebine prejšnjih odločitev – ko so o vrata k ustavnemu sodišču in večina držav, ki to imajo – nimajo tega namreč vse enaki ali podobni zadevi odločali pred desetimi ali dvajsetimi leti –, ko se torej države –, ima problem z obvladovanjem tega dotoka. Leta 2007 se je tako pred od tega odmakne, mora imeti za to tehtne argumente in jih mora v novi odločitvi Ustavnim sodiščem Republike Slovenije znašlo – če se ne motim –, sedem tisoč tudi utemeljiti. Ampak osebno sem vedno bil in sem še privrženec aktivne vloge zadev, zdaj jih pride kakih dva tisoč na leto. To je skratka resen problem. Delno je ustavnega sodišča. Zame osebno je norma sicer zavezujoča, ustava me zavezuje to posledica široko odprtih vrat – na ustavno sodišče namreč lahko pridete brez bolj kot kogarkoli drugega, saj sem kot predsednik Ustavnega sodišča Republike odvetnika –, drugače kot recimo v primeru vrhovnega sodišča. Vi sami napišete Slovenije njen glavni čuvaj – če smem tako reči. A vendar je treba videti življenje. vlogo in mi se moramo odzvati. Med ljudmi je tudi široko razprostranjeno prepri- Navsezadnje vsako pravo služi dobrobiti ljudi, služi človeku, služi človekovemu čanje, da bodo, če gredo na ustavno sodišče, končno dosegli svojo pravico. Ljudje dostojanstvu, služi človekovim pravicam. Pri teh stvareh včasih celo ostanem sam, običajno ne vedo, da mi ne sodimo o stvari, mi ne sodimo o tem, ali je sosed res ampak sem morda pripravljen storiti tudi kakšen daljši korak kot drugi. Pri tem poškodoval kako vašo stvar. Mi sodimo samo o tem, ali je bila v postopku pred pa se zavedam, da svoboden tu nisi, zadržan moraš biti, ne moreš se odmakniti sodišči, na katerih ste bili, kršena katera od vaših človekovih pravic. Na primer: da tako daleč, da med tvojo odločitvijo in objektivnim pravom, dejanskim in pozi- niste bili zaslišani ali da sodišče na vaše navedbe ni odgovorilo ali da niste imeli tivnim pravom, ni več zveze. Tako daleč lahko greš v avantgardni vlogi, kolikor je možnosti soočenja z drugo stranko in tako naprej. Samo o tem odločamo, ne o to še mogoče ustavnopravno utemeljiti. Je pa to tema, ki je tudi v mednarodnem stvari. In moja izkušnja iz pogovorov z ljudmi je, da tega ne razumejo, mislijo, da pravu – ki je sicer moje področje –, izredno aktualna. Zlasti okoli vprašanja, kaj smo le še ena instanca, ki odloča o vsebini zadeve. – Omenili ste, da je o ustav- danes pomeni suverenost države. Ta suverenost je bila nekoč razumljena zlasti 88 89 kot njena neodvisnost, njena vrhovna popolna oblast nad vsem, kar se v njej ali v sih šli do tistega roba, o katerem sva govorila prej. In nekatere naše odločitve niso zvezi z njo dogaja. Danes suverenost postaja vedno bolj zavezanost države, njena preproste, zahtevale so veliko premisleka, nazadnje se o njih ne strinjamo, am- dolžnost, da skrbi za varnost in dobrobit svojih državljanov, da skrbi za njihove pak večina petih glasov prevlada. – Omenili ste, da je ustavno sodišče včasih ta- človekove pravice. Skratka, suverenost se napolnjuje na nov, dodaten način, z ob- lec nekih drugih dogajanj. Seveda, vsaka politika računa z vsemi sredstvi, ki jih veznostmi. Danes imamo mednarodna sodišča, imamo kazenska sodišča, imamo ima na razpolago. In pri nas je seveda eno od pomembnih sredstev še vedno re- načelo spoštovanja človekove dignitete, danes se govori tudi o takoimenovani »re- ferendum. Ta je bil pri nas urejen na poseben način in v tem okviru je imelo tudi sponsibility to protect« – odgovornost zaščititi, ko mednarodna skupnost – če naj ustavno sodišče – in ima še vedno –, vlogo, da odloči o zadevi, glede katere je bila vzamemo primer Libije –, v soglasju z Varnostnim svetom OZN, poseže v državo. sprožena zahteva za referendum. Pot do referenduma je široko odprta in mi smo Tega si pred petdesetimi leti ne teoretično ne praktično ne bi mogli predstavljati. potem tisti, ki naj bi ta referendum dopustili ali prepovedali. Tu pa prihaja do ve- Vprašanje, ki ste ga zastavili, je torej izjemno aktualno, še posebej za ustavno so- likega nesporazuma tudi med našimi državljani. Mi ne odločamo o vsebini za- dišče, ki ima morda nekaj več manevrskega prostora kot redna sodišča. kona, ki naj bi bil predmet referenduma! Ko smo odločali v zvezi s pokojninsko reformo, nismo odločali o tem, ali je pokojninska reforma dobra ali slaba. Zdaj – Smo v krizi, ki ni le gospodarska, pač pa je tudi kriza vrednot. Kolikšno moč, post festum – lahko rečem, da sem sam na referendumu glasoval za pokojninsko kakšen potencial ima ta ustavni okvir države – in po drugi strani, koliko je prav reformo, a mi, kot ustavno sodišče smo odločali le o tem, ali bo padec zakona o zaradi krize izpostavljen eroziji? pokojninski reformi – ali recimo padec družinskega zakonika prav tako na refe- V sodobnih časih in še posebej v Sloveniji je avtoriteta vseh institucij izposta- rendumu – povzročil protiustavne posledice. Govorim o protiustavnih posledicah vljena eroziji. Živimo v času, ko se inštitucij a priori in nasploh ne spoštuje, kot v smislu, da bi padec zakona na referendumu popolnoma izvotlil socialno varnost, se jih je včasih. V Sloveniji je ta pojav še posebej izrazit. O razlogih za to bi lahko ki izhaja iz 50. člena ustave. O tem smo odločali. A odločali smo o učinku padca razpravljali. Ustavno sodišče je zaenkrat še dosti spoštovano in cenjeno zaradi zakona danes in tukaj – ne čez trideset let. In zato smo lahko ugotovili samo, da njegovega dela. Je pa tudi del družbene realnosti in tudi nanj letijo kritike. Če padec pokojninskega zakona na referendumu ne bo ustvaril protiustavnega sta- so te kritike strokovne in utemeljene, so dobrodošle, če pa so pavšalne, ne kori- nja. Lahko bo škodoval politiki, lahko nas bo čez dvajset, trideset let zelo močno stijo ničemur drugemu kot rušenju avtoritete še te institucije, ki naj bi varovala prizadelo – pokojninski skladi bodo prazni, pokojninski sistem se bo sesul. A ne ustavno ureditev. Če te kritike ali pripombe prihajajo s strani politikov, pa moram danes in jutri, da bi lahko rekli: zdaj bo nastala taka katastrofa, protiustavno sta- kot predsednik Ustavnega sodišča Republike Slovenije reči, da jih sam osebno – nje, da moramo reči ne, ker naša država ne bo več socialna država, če ta zakon na in moji kolegi – razumemo kot prvi znak pritiska. Če visoko stoječi politik reče, referendumu pade. Enako velja za druge referendumske odločitve: Nismo odlo- da dvomi – ali kaj podobnega v zvezi z ustavnim sodiščem, tega ni mogoče razu- čali o tem, ali smo za to, da istospolni partnerji lahko sklenejo zakonsko zvezo in meti drugače kot pritisk. To je pa slabo. tako naprej, odločali smo se samo o tem, ali bodo nastale protiustavne posledice, če bo družinski zakon na referendumu padel. Saj, če kak zakon na referendumu Tudi ustavno sodišče poskušajo vplesti v dnevne politične igrice, ga celo spraviti v pade, se lahko nekoliko drugačnega čez eno leto znova vloži v proceduro. Prostor položaj nekakšnega talca v dnevnih političnih spopadih … za omejevanje referendumov je, prvič, zelo omejen, drugič pa, osebno mislim, da Nedavno sem bral izjavo enega bivših predsednikov ustavnega sodišča, ko je ni dobro, da je ustavno sodišče sploh postavljeno v ta položaj. rekel: Odločitve našega ustavnega sodišča so nepredvidljive. To je bilo celo v na- slovu v osrednjem dnevniku. Nekatere moje kolegice in kolegi so se ob tem malce Se z vaše pozicije spodobi, oziroma je primerno komentirati pobude in vznemirili, sam sem pa rekel: »Kakšno priznanje – ali ni to vendar krasno –, ne dogovarjanja na političnem parketu glede sprememb referendumske zakonodaje? ve se, kako bomo odločili!« No, mi bomo vedno odločili tako, kot mislimo, da Do določene točke lahko komentiram: Mislim, da je potreben resen razmi- je v skladu z ustavo, odločili bomo v skladu z našo vestjo in poštenjem, v okviru slek o referendumski zakonodaji, mislim, da so potrebni popravki. Kot veste, je v svojega znanja – ki seveda prav tako ni zveličavno, včasih se lahko tudi motimo igri več predlogov. Kot predsednik Ustavnega sodišča Republike Slovenije ta hip – ampak odločili bomo v dobri veri, da odločamo po ustavi, tako, da bomo vča- ne bom zavzel stališča do njih. Predlogi gredo v smeri, da bi omejili dostop, da bi 90 91 moralo biti večje število tistih, ki lahko zahtevajo referendum, omejiti možnost, Nekatera vprašanja, ki se v družbah z visoko pravno, politično, družbeno kul- da skupina poslancev zahteva referendum, da Državni svet RS ne bi mogel zahte- turo, sploh ne zastavljajo, so pri nas v ospredju. Na primer, pri nas je debata o tem, vati referenduma, da bi bil, skratka, dostop do referenduma ožji. Drugič, da bi se ali doživljenjski sodniški mandat ali ne, je debata o tem, kako voliti ustavne so- izločilo določene zadeve, glede katerih referenduma ne more biti – kot so fiskalne dnike. Zato, da bodo neodvisni?! V družbi z visoko pravno in družbeno kulturo zadeve in človekove pravice. Čeprav tu trčimo ob probleme, kajti redkokateri za- je to irelevantno. Ve se, da bodo sodniki neodvisni, normalno je, da so neodvi- kon je tak, da nima tudi fiskalnih posledic, in redkokateri je tak, ki ne zadene ob sni, ljudje ne dvomijo o tem! Pri nas zaenkrat še nismo na tej ravni. Ali pa druga človekove pravice, tako da je vprašanje, kako bodo to uredili. Potem so tu seveda raven: ko mi včasih prenesemo kak pravni instrument – recimo socialno pravico predlogi, da naj bi se rezultat referenduma upošteval, če bi bil dosežen določen kvo- – in ga uveljavimo v našem okolju, ki ni Norveška ali Danska ali Švedska, to pri rum. Mislim, da so vse to resni razmisleki, da so potrebni, da je treba nekaj spre- nas ne bo tako funkcioniralo. Pri nas se sociala v veliki meri razume kot neka- memb. A kot rečeno, stopil bi korak predaleč, če bi rekel: to je prav, to je narobe. kšna možnost: brez dela priti do nečesa. Na Švedskem je to razumljeno popol- noma drugače. Zato tudi njihov socialni sistem funkcionira z neizmerno manj Še eno vprašanje iz ustavne materije: ali je ustavno izražena zahteva na področju zlorabami, kot pri nas. Formiranje pravne in politične kulture je dolgotrajen pro- izobraževanja v smislu upoštevanja vseh prepričanj po vaše pri nas primerno ces, to bo na Slovenskem trajalo še nekaj časa, treba bo še nekaj desetletij imeti la- uveljavljena? stno državo in jo graditi. Z velikim občutkom odgovornosti. Žal pa moram reči, Menim, da je to eno od področij možnosti izražanja različnih prepričanj – ne da je eden od velikih problemov, ki ga opažam, prav pomanjkanje občutka odgo- vem pa, kako je to videti v učnih programih šol, premalo poznam. Sam osebno ne vornosti. Ne vem, ali smo se tu navzeli nekih drugih navad, ko rečemo: saj bomo čutim nekega velikega problema. Sam sem agnostik – v cerkev grem takrat, ka- zlahka. Ljudje se ne lotijo problema in ne sprejmejo odgovornosti, ki jo imajo, na dar grem izrazit spoštovanje tistim, ki so verni in ko gre za stvari, kot so maša za resen način. Tistega, kar je nekaterim narodom na Zahodu dala ta protestantska domovino. Tedaj sem, ne le po svoji funkciji, temveč tudi po svojem prepričanju, etika, tega pri nas ni. In zato pri nas nekatere stvari, ki so pravno enako urejene, dolžan biti tam. Drugače nisem veren človek v tem klasičnem smislu. Ampak ži- ne funkcionirajo tako dobro kot tam. vel sem v tistem prejšnjem času, ko so, roko na srce, verni ljudje bili zapostavljeni. Pogovarjal se je Štefan Kutoš Marsikdaj, glede služb, glede položajev, glede funkcij. Iz tega se je, se mi zdi, izo- blikovala neka družbena klima, v kateri je – morda se motim in če se motim, sem (Prof. dr. Ernest Petrič, pravnik, diplomat, Ljubljana; Štefan Kutoš, novinar, urednik, zadovoljen – še vedno na neki način v slovenskem, tudi medijskem, prostoru laže Ljubljana) biti levičar kot pa človek, ki javno in brez zadržkov izkazuje svojo versko pripa- Foto: Dean Calma dnost. Nekaj te klime je še ostalo. Ampak kot sem rekel: ni diskriminacije, pro- stor je, se mi zdi, široko odprt. Zdaj bom povedal pa še nekaj, kar mi bodo mnogi zamerili: Zdi se mi, da so mediji malce enoznačni v prej omenjenem smislu. Pa niti ne mediji: kot da ljudi malce bolj vznemiri, če se nekaj v zvezi z verskimi za- devami pojavi v medijih, kot pa če je na liniji tiste naše tradicije, ki je trajala se- demdeset let. A to se spreminja in mislim, da smo vendarle tolerantna družba. Če vas ob koncu povprašam še o politični kulturi – morebiti bi bil boljši izraz družbena klima. Nekako se vračava k začetku pogovora: politično kulturo determinirajo ustavni in pravni okvir, o katerem sva govorila, pa seveda njuno izvajanje v praksi. A tudi mnoge druge prvine družbene zavesti – tradicija, morala, etika. To seveda ni prvenstveno pravno vprašanje, a morda kakšna vaša misel … 92 93 Joseph A. Mussomeli je dober in zanimiv izziv: da sam in moje osebje bolj osredotočimo pozornost sLOVEniJA – DisnEyEV sVET na ljudi v Sloveniji in manj na vlado. Nedavno sem razložil, da dežele podobno kot ljudje pripadajo eni od dveh vrst. So ljudje, ob katerih se takoj počutiš lagodnega, a čez kratek čas lahko za- Ni je očarljivejše dežele znaš njihove pomanjkljivosti in malo pozneje se ob njih povsem utrudiš. Potem pa je drug primer osebe ali dežele, ob kateri se teže takoj počutiš lagodnega, a čez čas ugotoviš, da ju ceniš bolj in bolj, in preden se tega zaveš, si se zaljubil vanju. Slovenija je tak primer države; Slovenci so tak primer ljudi. Niso ljudje, ki bi jih zlahka objel, a ko kdaj pride do objema, je to za zmeraj. Slovenci se lahko ne sme- Službovanje ameriškega veleposlanika v Sloveniji je večinoma rado- jijo tako zlahka kot drugi ljudje, toda slovenski nasmehi se zdijo vselej pristni in stna – in le redkokdaj drugačna – izkušnja. Razlogi, da je to radost, so prisrčni. Vsak nasmeh me spominja – kot da se mi je tega treba spomniti –, da so vsakomur jasni: ni je očarljivejše dežele, kot je Slovenija; malo je dežel, Slovenci, četudi pogosto vase zaprti, plahi in zadržani, tako sočutni, dobri ljudje. ki se lahko kosajo s Slovenijo, kar zadeva varnost in snažnost. Mojemu Diplomat, ki vam reče, da se je tukaj takoj počutil doma in se takoj zaljubil v fantku Thomasu je všeč prostost, da lahko gre naokoli brez strahu ali tukajšnje ljudi, je, no, domnevam, boljši diplomat, kot sem jaz! – Toda ne posebno nevarnosti. In moja žena Sharon obožuje vsakodnevno možnost, da pošten. Slovenija je zdaj moj dom in zdaj bo zelo težko vzeti slovo, a to je občutje lahko pohaja brezkončne milje in uživa v pokrajini. Slovenski ljudje in stanje bivanja, ki sta se razvijala počasi in nezadržno v teku časa. so izredno vljudni in skoraj vsi so bili zelo prijazni do nas. Zdaj pa Ker pa se moja družina in jaz res počutimo tako doma tukaj, je v resnici zelo godrnjaje tudi sam vsak dan hodim in si prizadevam, da bi posnemal malo tega, kar pogrešamo, ker nismo v Ameriki. Dejansko je edina stvar, ki jo svojo ženo in Slovence vseokoli sebe. Čeprav v resnici ne maram hoje, odkrito pogrešamo, naša rodbina, ki je ostala v Združenih državah. Razen nje čutim, da je hoja tukaj v Sloveniji malone državljanska dolžnost, zato ima Slovenija vse, kar potrebujemo in želimo. Nekateri pravijo, da je Slovenija pre- se prisilim, da to počnem – navsezadnje nočem, da bi me prijemali ali majhna in postanejo klavstrofobični, a še nismo ugotovili, da bi bilo to povsem grajali kot leno osebo, kar dejansko sem! Poleg tega med hojo uživam res. Slovenija je sorazmerno majhna, vendar je tako raznolika in ima tako veliko v vsakodnevnih srečanjih s Slovenci – celo s tistimi malo Slovenci, ki zanimivih in edinstvenih krajev, primernih za obisk, da se bojim, da se bom na- kar zabolščijo vame kot butci, ko jih na ulicah vedro pozdravim. Več slednje poletje poslovil, preden mi bo mogoče obiskati vse kraje, ki bi jih rad videl. kot en Američan je Slovenijo opisal kot Disneyev svet – le da je malo Seveda Slovenija ni popolna, a se tako bliža popolnosti, kot bi se mogel kate- prostranejša. In malo cenejša … rikoli kraj razen raja. Če sem pošten, se včasih sprašujem, ali Slovenci res zadosti cenijo to, kako čudovito deželo imajo. Zdi se, da del slovenske duše nikoli ne bo prav zadovoljen. A mogoče je to tudi dobro. Drugačne podobe tukajšnjega življenja so bolj zapletene. Nikoli doslej nisem Spominjam se nekaj let nazaj, ko sem, razočaran, ker se je zdelo, da ni moja služboval v deželi pravega razvitega sveta. Vzelo mi je nekaj časa, da sem se pri- žena Sharon nikoli z ničimer povsem zadovoljna, izbruhnil s ploho besed proti vadil pitju vode, ki je ni bilo treba prekuhati ali precediti; še več mi je vzelo, da vsem tistim, ki ne cenijo dovolj tega, kar v življenju imajo. V odzivu je blago pri- sem se ponovno naučil, kako hoditi po pločnikih in se ustaviti ob rdečih sema- pomnila, da so nezadovoljneži tisti, ki zagotavljajo napredek. Če bi mi ne bili ne- forskih lučeh. (Pravzaprav še vedno raje hodim po ulici in še vedno me stane zadovoljni, je dokazovala, bi še vedno živeli po jamah in spali ob tabornih ognjih, herkulskega napora, da ne grem čez cesto, ne da bi se ozrl na barvo na sema- da bi vzdrževali toploto. Nezadovoljstvo, je dejala z nasmeškom resničnega zado- foru!) Od kraja je tudi bilo težko biti v deželi, ki je tesna zaveznica Združenih voljstva, je to, kar omogoča civilizacijo. Ob takem merilu sem se, domnevam, zdaj držav, kjer pa je prav tako široko razširjeno nezaupanje do ameriške vlade in znašel verjetno v najbolj civilizirani deželi na svetu! Pogledam naokoli po Slove- njene politike. Bil sem navajen nasprotnega: vlad, ki so bile do nas nezaupljive, niji in najdem toliko vsega, kar je vredno občudovanja, kar je ljubkega in priku- vendar ljudi, ki so pričakovali od Združenih držav podporo in pomoč. Toda to pnega, da je skoraj žalostno videti, kako številni Slovenci ostajajo nezadovoljni in 94 95 neutešeni. Potem pa pomislim na Sharon in na to, kako je lahko to izvorno raz- Marija Kozar položenje v pričakovanju, da bi se stvari zboljšale, dobro, kako je lahko pravi bla- goslov, ki zagotavlja, da ne sprejemamo stvari, ki niso tako dobre, kot vemo, da »nAŠ MATERni JEZiK JE V so lahko. Potemtakem se nemara motim in sem se vse svoje življenje in morda je to svetla stran zamračenega pogleda na življenje in prihodnost. Vendar le do neke sMRTnOJ nEVARnOsTi« mere. Na določeni točki se mora nezadovoljstvo prežeti z upom in pogumom in nemara celo s humorjem in hvaležnostjo, sicer se stvari sploh ne zboljšajo. Torej Od Cirila in Metoda do Janoša Küharja upam, ko si prizadevam, kako bi se v svoji starosti naučil želeti, da bi stvari napre- dovale, zahtevati več pravičnosti in več lepote in več napredka za vse, da se bodo tudi Slovenci naučili biti hvaležnejši, zadovoljnejši in vsekakor srečnejši z vsem, Kje je Porabje? Kjer se moli očenaš, kakor sta ga tukaj živečim Slovanom kar imajo v tej neverjetno čarobni deželi. učila sveta Ciril in Metod v IX. stoletju: »Oča naš, ki si vu nebesaj, sveti se ime tvoje, pridi kralestvo tvoje. Bojdi Prevedel Hrabroslav Lokošek vola tvoja, kak na nebi tak i na zemli. Krüja našega vsakdanešnjega daj nam ga gnes, i odpüsti nam dugé naše, kak i mi odpüščamo dužni- (Joseph Adamo Mussomeli, pravnik, politolog, diplomat, kom našim. I ne vpelaj nas vu sküšavanje, nego oslobodi nas od hüdo- veleposlanik Združenih držav Amerike v Sloveniji, Ljubljana) ga!. Amen.« V IX. stoletju je območje v okolici Monoštra (Szentgotthárd) na Madžarskem spadalo h kneževini Pribine in Koclja. Kocelj je pri papežu Hadrijanu II. zaprosil Metoda za nadškofa svoje kneževine v Spodnji Panoniji. Središče kneževine je bilo v kraju Blatograd (danes Zalavár). Spomenik Cirilu in Metodu so tukaj postavili Bol- gari. Pribini in Koclju pa Zveza Slovencev na Madžarskem, ki ima sedež v Monoštru. V X. stoletju so se Madžari naselili v Karpatskem bazenu in s tem pretrgali ozemeljske vezi med Alpskimi in Zahodnimi Slovani. Večji del slovanskega pre- bivalstva so pomadžarili, manjši del v zahodnem obmejnem obrambnem pasu – med Muro in Rabo – pa je ohranil svoj jezik vse do danes. V XI. stoletju so območje cerkvenoupravno priključili k novoustanovljeni škofiji v Zagrebu, ci- »Dežela Kranjska nima lepš'ga vilnoupravno so ga razdelili med županijama Zala in Vas. Gornje Prekmurje – z kraja …« Foto: Fr. Pavlin današnjimi porabskimi vasmi – je pripadalo županiji Vas, ki so jo leta 1176 pri- ključili k škofiji v Győru. Madžarski kralj Béla III. je leta 1183 v Monoštru ustanovil cistercijansko opa- tijo z namenom, da bi obdelovali in obljudili redko naseljeni obmejni obrambni pas. Za delovno silo jim je služilo domače slovensko prebivalstvo in na novo pri- seljeni Slovenci s Koroškega. Slovenci so na pristavah monoštrskega cistercijan- skega samostana ustanovili svoja naselja, ki so se v Porabju ohranila do danes: Gornji in Dolnji Senik, Sakalovci, Slovenska ves, Števanovci, Otkovci, Verica, Rit- karovci in Andovci. 96 97 Prebivalci slovenskega Porabja so – od XII. stoletja do leta 1848 – bili podložniki Odšli smo iz Ljubljane v vsej naglici 7. avgusta popoldne … Nekaj dni smo po- cistercijanske opatije v Monoštru in veleposestniških družin Batthyány, Széchy čivali na graškem polju, dokler nisem dobil povelja, naj gremo proti Fürstenfeldu, in Nádasdy. Podložniki so si iskali tolažbo ob težkem življenju pri Bogu, z moli- da bi osvobodili Radgono in druge gradove v okolici Fürstenfelda… tvami, ki jih niso molili le v cerkvi, ampak tudi doma. Tako so nastale molitve o Prvi katoliški vizitator je obiskal Gornji Senik leta 1698. Vas je imela takrat 600 Jezusovem trpljenju, ki so bile v XIV. in XV. stoletju razširjene po vsej Evropi. Pri prebivalcev, od katerih je bilo le 187 katoličanov, ki so hodili k maši v Čepince. Slovencih so znani kot Zlati očenaši, pri nas v Porabju kot Molitev od mauk Jezoša. Evangeličani so imeli božjo službo v domači cerkvi vse do leta 1717. V času pro- V zaključku molitve izvemo za izvor in duševno korist molitve: tireformacije so se na pobudo jezuitskega reda po vsej Evropi širile božične igre. Mali Jezoš tak veli:/da bi se eden takši človek najšo,/da bi eto molitev vözmolo,/ Na jezuitski univerzi v Trnavi so študirali tudi Slovenci iz pokrajine med Muro in vsakši svetek,/če pa nej vsakši svetek,/te pa vsakši kvaterin petek,/tisti človek ali žen-Rabo. Z njihovim posredovanjem se je najbrž pojavilo božično koledovanje tudi v ska,/če bi telko grejov mejla,/kak v maurdji pejsek,/na zemli trava,/na vejki listke,/ današnjem Porabju. V pastirje oblečeni fantje so z jaslicami hodili od hiše do hiše na nebi zvezjde,/njegovi greji do odpüščeni,/neba de pred njim odprejta,/pekeu de in prosili darove v imenu novorojenega Jezusa. Na Gornjem Seniku so madžarsko na vöke zaprejti. Amen. besedilo in pesem prevedli v slovenščino in peli v domačem jeziku. V XVII. stoletju je tudi območje današnjega Porabja zajelo reformacijsko gibanje in so se v njegovi neposredni bližini pojavili Turki. Iz vizitacijskih za- Z neba je prišo pisnikov vemo, da je v Dolencih, kamor so spadali Ritkarovci, evangeličanska doli k vam angeu, župnija obstajala že leta 1587. Uradno obiskovanje leta 1627 je zajelo tudi evan- pastirje, pastirje! geličansko cerkveno občino Svetega Janeza Krstnika na Gornjem Seniku, ko so V Betlehem naj bi zapisali tudi podatke o šolstvu. Predikant je bil dolžan dati učitelju pri pogrebu šli ino vidli pint vina, hleb kruha in pečenko; za zvonjenje pa 4 denarje. Ob božiču leta 1640 dejtece, dejtece. so turške čete vdrle na Gornji Senik. Štiri ljudi so ubile, šestdeset pa odgnale v suženjstvo. Leta 1664 je krščanska vojska premagala Turke v monoštrski bitki. Leta 1777 je cesarica Marija Terezija združila dele győrske, veszprémske in za- V bitki se je še posebej odlikovalo štajersko in kranjsko plemstvo. Med njimi grebške škofije v novo škofijo s sedežem v Sombotelu (Szombathelyu). Od takrat tudi Janez Vajkard Valvasor kot konjeniški stotnik. Bitko omenja tudi v svoji so bili vsi katoliški Slovenci na Ogrskem združeni v eni škofiji. Prvi sombotelski Slavi vojvodine Kranjske: škof János Szily (1777–1799) je podpiral izdaje slovenskih knjig dekana Slovenske okrogline Mikloša Küzmiča (1737–1804) in spodbujal uvedbo slovenščine v osnovne šole. Küzmičevo Knigo molitveno-sztaro szlovenszko (1783) uporabljajo starejši v Zadnji slovenski župnik Janoš Kühar na gornjeseniškem župnijskem uradu Porabju še danes, bila je natisnjena 26-krat. V molitveniku se je ohranil koledar z imeni svetnikov in domačimi imeni mesecev. Porabska imena mesecev so nastala delno po slovenskem (od decembra do aprila), delno po madžarskem (od maja do novembra) ljudskem poimenovanju: svečen, sušec, mali traven, veuki traven, risal- šček, ivanšček, jakobšček, mešnjek, mihalšček, vsesvečnjek, andrejšček, prozimec. Do srede XX. stoletja so bili porabski izobraženci le duhovniki in učitelji. Znan- stvene, poljudnoznanstvene razprave in knjige so pisali duhovniki. Jožef Košič je bil župnik na Dolnjem in Gornjem Seniku, Jožef Sakovič in Mirko Lenaršič pa na Dolnjem Seniku. Zadnji je bil tudi umetniški fotograf in je dobil nagrado celo v Parizu. Prvi prekmurski poklicni znanstvenik je bil Avgust Pavel, rojen na Can- kovi (1886). Deloval in umrl je pa v Sombotelu (1946). V Porabju je raziskoval od- prta ognjišča in lov na brinjevke. 98 99 Jožef Košič (1788–1867) je pisal v madžarščini, latinščini in slovenščini. V do- nevarnosti … in kak se vidi, za n a m a [Küharjem in Markovičem] več n i k o g mačem slovenskem narečju je napisal sedem del, med njimi knjigo Zobriszani a ne bode --- in t a k ešče tá edina cerkev bode zapüstila – pravi materni jezik. V Szloven i Szlovenka med Mürov in Rabov. Iz te knjige izvemo, kako so naši pred-zdajšnji časaj, da je po celom sveti že s c e l a vse nači. To je: po domačem jeziki. In niki v Porabju živeli v prvi polovici XIX. stoletja, kako je potekal pouk na šoli. O tak bode, da glij té – i s t i n a máli – kotiček – zgübí ono, za štero so se naši pokojni verouku piše: – dosta vrejdni – dühovniki t e l i k o skrbeli in tüdi trpeli! Goszpon Dühovni vszáko szrejdo i v szoboto pridejo v solo krsztsanszke návuke V Porabju ni domačega, slovenskega duhovnika, ki bi deloval in živel med lju- delit. Teda vszi goriszposztanejo solarje, ino gda sze oni poklonijo »hvalen bojdi Je-dmi. Ne šole ne mediji ne internet ne nadomeščajo duhovnika, ki bi imel vsako- zus Krisztus« k nyim prignovsi glavé odgovorijo »amen na vsze veke; blazseni ki je dnevne stike z vsako generacijo, posebej še z mladino. prisao vu imeni goszpodnovom.« Goszpoud velijo vszem doliszeszti, ino zacsnejo v mlada szrcza szemen vöransztva i lejpe csednoszti szejati, – hasznovitnoszt jáko- (Marija Kozar, etnologinja, slavistka, Sombotel) szti i pobozsnoszti v naj lepsem obrazi naprej posztavlajoucs preporacsati, – grdoszt grejhov pa, kak i kváre prazne vöre mocsno pokazajoucs odvracsati, naj sze rano ne zalübijo vu lagojine, kak v nisterih krajih lüdjé v szvoje krofe. Med nekaterimi bolj razgledanimi kmečkimi ljudmi v Porabju so bile prilju- Ivan Korošec (1913–1942) bljene tudi knjige Mohorjeve družbe . Morali so jih skrivati na podstrešjih, ker ROMANCA so jih madžarske oblasti prepovedale. V slovenske vasi med Muro in Rabo so jih pretihotapili s Koroškega ali Kranjskega. O tihotapljenju mohorjevih knjig lahko Sredi bajonetov, pušk in mitraljez beremo v knjigi gospoda škofa dr. Jožefa Smeja ( Psalmi vaškega župnika), ki ga je dostikrat se spomnim naših belih brez. napisal o bogojanskem župniku Ivanu Baši: Mladi kaplan je prišel do Petanjcev (takrat mejni kraj) s kolesljem. Tam se je na skrivaj približal samotnemu Murinemu Tam v cvetočem gaju sama sva ležala obrežju, in se vrgel v razbesnele valove. Reka je zavoljo obilnega deževja zelo nara-in v neskončnem miru tiho šepetala. sla. Zgrabil ga je strah, da ga žandarji ne bi opazili in streljali za njim. Kolikor je le mogel, je plaval pod vodo. Dolge hlače in čevlji so postali težki kakor nakovalo. Okrog naju so čebele pile med, Malo je manjkalo, da bi utonil. Bog mu je pomagal. Ko je bil že na drugem bregu mravlje so drsele ti čez vrat razpet, Mure, na »Slovenskem«, je vse srečno opravil. Posredovalcem je predal sporočilo, naj nekaj časa počakajo z dobavo knjig. Mohorjeve knjige so – sicer nekoliko po- hroščki pisani brzeli čez gredice, zneje kot ponavadi – prispele v Prekmurje in Porabje. bel metulj ti je poljubil belo, belo lice. Petdeset let je bil župnik na Gornjem Seniku ter ohranjal slovenstvo in sloven- ski materni jezik Janoš Kühar (1901–1987). Leta 1938 je dal staro, majhno cerkev Sanjale nocoj so se mi strašne sanje, povečati in obnoviti. V notranjščini je dal poslikati svetnike Cirila, Metoda, For- bílo je na sredi iste te kotanje: tunata in Mohorja ter napis »Hvalite gospoda vsi narodi!«. V porabsko slovensko narečje je prevajal berila, evangelije, molitve in cerkvene pesmi. Ljubljanska za- sredi polja mlad vojak leži, ložba Družina mu je objavila dve knjižici: Meša z lüstvom in Svestvo pokore – sveta sredi čela se blešči mu kapljica krvi. spoved. V stavbi starega župnišča je bila leta 2010 odprta Küharjeva spominska hiša, v kateri so na ogled njegova pisarna, spalnica in obedovalnica ter cerkveno-zgodovinska in etnološka razstava. Že leta 1968 je slutil, da se z njim poslovi tudi slovenska beseda od Porabja, ko se je pritoževal profesorju Vilku Novaku: … naš materni jezik [je] v s m r t n o j 100 101 Janez Turk planina«) nikoli ni zares zaživelo. Ne samo, da to ime kar nekako ne pritiče tako DObRAČ in MARiJA imenitni gori, na njej je bila samo ena planina, čeprav besedica v imenu »Alpe« pomeni prav planina. Edina večja planina je bila v lasti kmetov iz Plajberka. nA ZiLJi Dobrač je že od nekdaj tako ali drugače vplival na življenje okoliških prebival- cev, na njegovih obširnih pobočjih so pasli živino, kopali rudo, sekali gozdove. S poti po spodnji Ziljski dolini in nad njo Podori v njegovih južnih stenah pa so navidezno ogrožali vasi v spodnji Ziljski dolini. Tudi zaradi teh razlogov so imeli prebivalci okoliških dolin zelo spoštljiv odnos do svoje gore. Dobrač (2166 m) je gora na Koroškem, s katere se ponuja čudovit raz- Še posebej velik podor se je sprožil ob močnem potresu leta 1348. Središče po- gled na Julijske Alpe in Koroško – še posebej na spodaj ležečo Ziljsko tresa je bilo po vsej verjetnosti v Furlaniji, vendar so bile njegove katastrofalne dolino. Prebivalci okoliških dolin goro že od nekdaj imenujejo s slo- posledice tudi na Koroškem in Kranjskem. Porušeni so bili več vasi v Ziljski do- venskim imenom, tega so prevzeli tudi Nemci, ki so njegovo vznožje lini, tudi mesto Beljak in številni gradovi. Zaradi potresa se je v Dobračevi južni poselili za Slovenci. Dobrač se dviguje nad tremi dolinami. Na jugu steni sprožil velik podor. Vendar sam podor ni ogrozil vasi, temveč je bil potres je široka in rodovitna Ziljska dolina, na zahodu ga omejuje Rutarska tisti, ki jih je razdejal. Sicer pa so bili podori velikih razsežnosti nasploh značilni dolina, na severu pa Plajberska dolina. Predvsem Ziljska in Rutarska za Dobrač. Vendar gre za razmeroma stare podore, ki segajo predvsem v obdobje dolina sta nekdaj veljali za slovenski. V zadnjih sto letih pa se je tudi neposredno po zadnji ledeni dobi. Še pred približno 20.000 leti je Ziljsko dolino tu marsikaj spremenilo. Plajbersko dolino so že od nekdaj naseljevali prekrival velik ledenik, ki je obrusil južno ostenje Dobrača in še dodatno vplival predvsem Nemci, oziroma rudarji ki so v Dobraču izkopavali svinčevo na krušenje sten po svojem taljenju. rudo. Proti vzhodu se Dobrač zlagoma znižuje v 12 km dolgem sleme- Na gori stojita cerkvici, tako imenovana nemška cerkev stoji na vzhodnem nu, dokler se ta ne izteče v Beljaških dobravah. vrhu, slovenska cerkev pa tik pod zahodnim vrhom. Nemško cerkev so leta 1692 postavili rudarji iz Plajberka. Slovensko cerkev pa so postavili dve leti prej, 1690. Legenda pravi da je bila slovenska cerkev postavljena po zaobljubi. Žena graščaka Dobrač je dobil ime po svojih gozdovih, med drevesi je bil še posebej pogost von Semmlerja z gradu Lionburg v Ziljski dolini se je zaobljubila, da bo na najvišji dob (vrsta hrasta). Novejše ime Villacher Alpe (v prevodu bi se glasilo »Beljaška Slovenska cerkvica tik pod vrhom Pogled iz Roža proti Ziljski dolini, Dobrača nad njo desno Dobrač (2166 m) in Foto: Janez Turk levo Ojstrnik (2050 m). Foto: Janez Turk 102 103 točki Dobrača dala zgraditi cerkvico v čast Devici Mariji, če bo njen sin, ki se je Poznogotski krilni oltar iz XVI. rodil gluh, ozdravel. Sin je čudežno ozdravel, gospa pa je svojo zaobljubo izpol- stoletja v cerkvi Marija na Zilji. Foto: Janez Turk nila. Ker pa ji graščak iz Beljaka, ki je bil lastnik zemlje na samem vrhu Dobrača, ni dovolil postaviti cerkvice na najvišji točki, so le-to zgradili nekaj metrov niže, na strmem južnem pobočju, ki je spadalo v last von Semmlerjevih. Cerkvico so gradili kmetje iz Ziljske doline. Ker je bila ta takrat predvsem slovenska, cerkvici pravijo Slovenska cerkev, oziroma Windisch Kirche. Spodnja Ziljska dolina je ohra- nila svoj slovenski značaj tja do začetka XX. stoletja. Do danes pa se je slovenska beseda med domačini ohranila predvsem v Bistrici na Zilji, Zahomcu, Gorjah, Blačah, Straji vasi in deloma v vaseh v okolici Beljaka. Prvotna slovenska cerkev je bila lesena in je hitro propadala, predvsem zaradi težkih vremenskih razmer, ki vladajo na vrhu gore. Kasneje je bila večkrat obnovljena, nazadnje leta 2006. Današnja cerkev stoji poleg starejše, od katere so se ohranile le razvaline (napol porušeni zidovi). Gradnja prve (»slovenske«) cerkvice je vzpodbudila tudi rudarje v Plajberku, ki so dve leti kasneje zgradil svojo cerkev (t. i. nemško cerkev) in jo postavili prav na vzhodnem vrhu Dobrača, oziroma na kraju, imenovanem »pri Svetem kamnu« (»beim Heiligen Stein«). Tudi ta cerkev je posvečena Mariji, prva maša je bila da- rovana na veliki šmaren, 15. avgusta 1692. Kraj pri Svetem kamnu je že pred tem več stoletij veljal za kraj, kjer se dogajajo čudeži, in je bil zato deležen za tisti čas velikega obiska. Prav ob vzhodnem vznožju Dobrača leži Beljak, drugo največje mesto na Ko- ško župnijsko cerkev, oziroma prafaro s 25 podružnicami. Vaščani Marije na Zilji roškem. Med številnimi beljaškimi cerkvami je najbolj znamenita Marija na Zi- so bili skoraj izključno Slovenci, vendar se je tudi tu v zadnjem stoletju marsikaj lji. Čeprav cerkev ni v Beljaku, pač pa v bližnji vasi, je dolgo časa veljala za belja- spremenilo. Od leta 1973 spada vas s cerkvijo pod mesto Beljak, oziroma njegovo predmestje. Prva cerkev se omenja že leta 1090 in je spadala pod Oglejsko nad- Nemška cerkev na Dobraču Foto: Janez Turk škofijo, meja s Salzburško nadškofijo je potekala prav po reki Dravi. Kraji južno od Drave, vključno s Kranjsko, so spadali pod Oglejsko, kraji severno od Drave pa pod Salzburško nadškofijo. V XV. stoletju je bila prvotna romanska cerkev po- večana in kmalu zatem opustošena zaradi vpada Turkov (1478) ter nato ponovno obnovljena. Cerkev Marije na Zilji je eden izmed biserov sakralne arhitekture in umetno- sti na Koroškem. Največja znamenitost cerkve je poznogotski krilni oltar iz za- četka XV. stoletja. V osrednjem delu odprtega oltarja je relief Marijinega kronanja. V obeh odpr- tih krilih je zgoraj relief Kristusovega rojstva in poklon Sv. Treh kraljev, spodaj pa so prikzani Binkošti in Marijina smrt. Hrbtne strani krilnih oltarjev so poslikane s prizori iz Marijinega in Kristusovega življenja. Poreklo in avtor krilnega oltarja nista znana. Krilni oltar so v cerkev prinesli 104 105 šele v XIX. stoletju, vendar ni znano, od kod. Najverjetneje gre za beljaško rez- Karl Hren barsko delavnico, njegov nastanek pa umetnostni zgodovinarji uvrščajo v prvo desetletje XVI. stoletja. GORA sV. HEME V cerkvi so poleg krilnega oltarja tudi zelo stare freske iz XIII. stoletja, ki so krasile še staro romansko cerkev, pred opustošenjem Turkov. Freske so odkrili Nekdaj imenovana Junska gora je dala ime celotni Podjuni ob restavriranju cerkve pred 60. leti in prikazujejo motive Kristusovega trpljenja, vstajenje, Marijino vnebovzetje in mučeništvo sv. Katarine. Ostala oprema v cer- kvi je večinoma baročna, vključno z glavnim oltarjem. V zvezi z Marijo na Zilji moramo omeniti še znanega slovenskega pisatelja in duhovnika Frana Ksaverja Meška (1874–1964), ki je bil dolga leta pred prvo sve- Obstajajo mesta, ki dajejo posamezni pokrajini poseben pečat ter ohra- tovno vojno župnik prav v tej stari slovenski fari. S svojo pokončno držo in naro- njajo skozi vse vihre časov svojo vlogo in svoj pomen. Tako mesto je tudi dno zavednostjo je motil nemške nacionaliste. Prav zaradi tega je bil nekaj časa Gora sv. Heme – številni domačini ji preprosto pravijo kar Rozalija –, med prvo svetovno vojno konfiniran v odročne Korte (Obirsko), visoko pod Pri- ki se s svojo navpično steno dviga nad osrednjo Podjuno. Gora je visoka stovškim Storžičem. V viharnih časih, ko se je odločala usoda Koroške, je moral le nekaj nad 800 metrov in je pravzaprav manjša apnenčasta planota. sredi hude zime 1919 zapustiti Marijo na Zilji in bežati čez zasnežene Karavanke v Zdi se, kakor da bi se od gmote Topice nekdaj odtrgal ta apnenčasti klif Slovenijo (takratno kraljevino Jugoslavijo), da si je rešil življenje pred nestrpneži. in zdrknil proti dolini. Planota strmo pada proti jugu, kjer stoji kmetija Ziljska dolina pa v sebi skriva še številne druge kulturne in umetnostne zaklade, Gradišnik. Proti zahodu in tudi proti vzhodu pa postaja strmina vedno ki pričajo o nekdanjih časih, ko je bila tod slovenska beseda še zelo živa. Nenaza- bolj skalnata in na severni strani preide v dolgo navpično steno. S tem dnje se je v Ziljski dolini rodilo nadpovprečno veliko zgodovinskih osebnosti in je planota prava naravna trdnjava. Velika naravna posebnost gore je izobražencev, ki so pustili pomebno sled v slovenskem kulturnem in političnem izvir v jami, ki se zajeda v severno steno gore in se konča kot ogromna prostoru. Naj omenim zgolj nekaj imen, kot so Matija Majar Ziljski, Urban Jarnik, luknja v planoti sami. Zaradi teh naravnih danosti se je na tej gori že Ivan in Franc Grafenauer, Vinko Möderndorfer in številni drugi. zelo zgodaj naselil tudi človek. (Janez Turk, geolog, esejist, Ljubljana) Prva naselbina sega vsaj v bronasto dobo. Sledili so Kelti, ki so si podobno kakor na sosednji Gracarci nad Klopinjskim jezerom izbrali za svojo naselbino Literatura: »naravni grad«. Iz bronaste dobe so našli poseben grob, na keltsko dobo pa se J. Aichinger,1892: 200 jähriges jubiläum einer Bergkirche. Mitteilungen des Deutschen navezuje kamen z napisom IOVENAT AUG., ki izpričuje, da je bilo na tej gori und Österreichischen Alpenvereins, št. 14, str. 192–193. očitno svetišče, posvečeno bogu ali boginji z imenom Iovenat. To ime naj bi bilo Svetozar Ilešič, 1939: Slovenska Ziljska dolina. Planinski vetnik, str. 149–166. indogermanskega izvora in naj bi pomenilo »mlad, mladenič, devica«, in sve- Svetozar Ilešič, 1956: Dobrač, podrta gora nad slovensko zemljo. Planinski vestnik, str. 56–63. tišče naj bi bilo namenjeno nekemu kultu mladosti. Ko so oblast v naših krajih Marijan Zadnikar, 1984: Po starih koroških cerkvah. Družba Sv. Mohorja v Celovcu. prevzeli Rimljani, so se razmere umirile in »pax romana« (rimski mir) je dajala Janko Zerzer, 1997: Po koroških poteh. Mohorjeva družba v Celovcu. zaščito tudi domačemu človeku. Odročno gorsko naselbino so ljudje tedaj za- (Janez Turk, geolog, esejist Ljubljana) pustili in ustanovili manjše naselje v dolini sami – pri današnji Globasnici – z imenom Juenna. To je bila tudi poštna postaja na rimski cesti, ki je povezovala Virunum na Gosposvetskem polju s Celeio. Ime rimske naselbine se je torej ne- posredno navezovalo na keltsko svetišče in tudi v rimskem času se je ohranilo svetišče na gori. 106 107 Kljub številnim izkopavanjem na Gori sv. Heme tega predkrščanskega svetišča stiji, druga pa za posebne namene, ko je sodeloval škof – predvsem za krščevanje in niso našli, domnevajo pa, da je stalo prav tam, kjer sedaj stoji cerkev sv. Heme. To birmanje. Obe dvojčici sta bili zgrajeni okoli leta 500. Arijanska dvojčica naj bi bila mnenje se je ob najnovejših izkopavanjih potrdilo, saj so ugotovili, da sega plošča v uporabi le do leta 536, ko so Bizantinci premagali Gote. Le nekaj desetletij kasneje templja daleč pod temelj cerkve sv. Heme. – ob prodoru Slovanov v porečje Drave – pa so bile uničene tudi katoliške cerkve. Prebivalstvo Norika se je v teku III. in IV. stoletja hitro pokristjanilo. Ko so Okoli leta 600 je torej naselbina na Gori sv. Heme propadla. Ali se je del starega se začele razmere zaradi vpadov Hunov in raznih germanskih narodov okoli leta prebivalstva pomešal s slovanskimi prišleki, se ne ve. Prav tako se ne ve, ali se je 400 slabšati, so dolinske naselbine opustili in prebivalstvo se je ponovno zateklo vsaj tu in tam krščanstvo ohranilo. Popolnoma tega ne moremo izključiti. Je pa v bolj zaščitena višinska naselja. Prav tako so ponovno naselili Goro sv. Heme in zanimivo, da leži ob zahodnem vznožju Gore sv. Heme, precej skrito med hribi, zgradili tudi manjšo cerkvico. Kršna vas, ki s svojim imenom dokazuje, da so tu že zelo zgodaj prebivali kristjani. Takrat je tu nastalo nekaj tako enkratnega, da se tega v celotnem širšem pro- Domače prebivalstvo se je zavedalo poznoantičnih zgradb na tej gori in je zato storu ne da primerjati z ničimer drugim. sosednjemu kmetu domnevnega gradu dalo ime Gradišnik. Zaradi umiritve raz- Leta 1906 se je po hudem neurju odtrgal na Gori sv. Heme zemeljski plaz. Na mer ni bilo več nobene potrebe po višinskih naselbinah, zato so Slovani začeli dan so prišli ostanki nekega starega zidu. Obvestili so ustrezna mesta in leta 1908 ustanavljati vasi po široki Podjuni – še zlasti vzdolž stare rimske ceste, ki je tekla je začel slovenjgraški notar Hans Winkler z izkopavanjem. Odkrili so dve vzpo- iz Tinj mimo Škocjana, Dobrle vasi in Globasnice proti Mežiški dolini. redno ležeči zgodnjekrščanski cerkvi in krstilnico. Na tleh so odkrili 25 kvadra- Enkratna naravna lega Gore sv. Heme in čudežni vodni izvir na njej sta morala tnih metrov velik čudovit mozaik, ki pa ga niso ustrezno zaščitili in je sčasoma pritegniti tudi novo prebivalstvo. Vendar iz časa po ponovnem pokristjanjenju na propadel. Ohranili so se le manjši deli mozaika, in ti so danes skupaj z novejšimi Gori sv. Heme skozi dolga stoletja ni izpričana nobena nova cerkev. Se je morda najdbami na ogled v globaškem muzeju. Zakaj osrednje koroške ustanove, npr. prebivalstvo tudi izogibalo starih razvalin iz povsem neznane dobe? Nekateri so Geschichtsverein, tedaj niso storile več za zaščito najdb na Gori sv. Heme – tako ugibali, da bi lahko na mestu sedanje cerkvice sv. Heme stala že romanska cer- kot so to zgledno naredile za zgornjekoroško Teurnio –, se ne ve. kvica. Kakega dokaza za to ni, in tudi krstilni kamen, ki danes zbira vodo v Jami Od sedemdesetih let XX. stoletja so pod vodstvom Franza Glaserja potekala sv. Rozalije in je romanskega izvora, naj bi bil iz globaške župnijske cerkve in ne na Gori sv. Heme vedno znova večja izkopavanja, ki so vodila do zelo zanimivih iz morebitne romanske cerkvice na Gori sv. Heme. najdb. Celotno območje izkopanin so sedaj zgledno uredili. Pri izkopavanjih so Ob koncu XV. stoletja pa so začeli na planoti na gori zidati novo, gotsko cerkev. našli tri nadaljnje cerkve in pred kratkim še eno, ki leži neposredno pod cerkvijo To se je zgodilo le nekaj let potem, ko so Turki izropali in povsem uničili južno sv. Heme. Pri tem so odkrili tudi čudovite mozaike, ki so največji iz te dobe v Av- Koroško in ko turški nevarnosti še zdaleč ni bilo videti konca. Najbrž so prav v striji. Skupno je bilo torej na planoti istočasno kar šest cerkva. Najstarejša je na- tem kritičnem času zgradili v Podjuni več cerkva kakor kadarkoli prej ali pozneje. stala okoli leta 400 – torej takoj, ko so se iz varnostnih razlogov spet naselili na Podobno kakor v negotovi poznoantični dobi so torej tudi tedaj – prav v trenutku tej gori. Štiri nadaljnje cerkve naj bi bile nastale, ker je gora postala tudi romarski največje nevarnosti – začeli zidati cerkve. Morda je ob koncu XV. stoletja ta ali oni kraj. Kateri svetnik je bil povod za to, se ne ve, a dejstvo je, da je bila gora nadre- mislil celo na obnovo večjega protiturškega tabora na Gori sv. Heme in cerkvica gionalno pomemben romarski kraj. naj bi bila prvi korak k temu? Zanimivo je, da stojita na Gori sv. Heme vedno po dve cerkvi skupaj. Vzhodni Gotska cerkvica je bila dograjena in blagoslovljena leta 1519. Za zidavo so v glav- cerkvi so odkrili že leta 1908, zahodni pa šele v 90. letih XX. stoletja. Zakaj dve dvojnem uporabili kamne poznoantičnih razvalin. Cerkev sv. Heme stoji malo od- čici? Poznavalci razlagajo, da je bil en kompleks namenjen katoliški veji krščanstva, maknjena od poznoantičnih cerkva, in sicer na najvišji točki, prav tam, kjer naj drugi kompleks pa arijanski veji. Obe veji sta namreč obstajali vzporedno in sta zr- bi bila svoj čas stala rimski in keltski tempelj. Ker so uporabili najbližje kamne calili tudi etnične razmere – staro romansko prebivalstvo je bilo namreč pretežno starih razvalin, od starega templja najbrž ni veliko ostalo. katoliške veroizpovedi, novi gospodarji – Vzhodni Goti – in manjši del staroselcev Z novo cerkvico je Gora sv. Heme postala zopet simbolno središče Podjune. pa arijanske vere. Obe veji krščanstva sta si na tem posebnem mestu zgradili torej Notranjost cerkvice so leta 1619 poslikali in leta 1662 je dobila lep baročni glavni vsaka po svoji dve cerkvi. Pri tem je bila ena od cerkvic vedno namenjena evhari- oltar. Leta 1669 je dal namestiti dobrolski jezuitski superior Andreas Sipez (An- 108 109 drej Sivec?) v jami pod planoto, kjer izvira voda, kip sv. Rozalije, ki so ga izdelali V jami sv. Rozalije stoji danes kapelica, ki so jo obnovili leta 1927. V njej spi sv. v Mariboru. To mesto je bilo kot nalašč za sv. Rozalijo, ki je živela okoli leta 1150 Rozalija, čudovit kip, ki ga je po vzorcu Suitberta Lobisserja izklesal južnotirol- kot samotarka – eremitinja – v neki jami nad Palermom. Ko so več stoletij po njeni ski umetnik Hans Planger. Malo pod kapelico sv. Rozalije stoji romanski krstilni smrti v jami izkopali njene ostanke, njeno truplo še vedno ni bilo strohnjeno. Pre- kamen, ki zajema vodo iz jame. Voda naj bi pomagala pri očesnih boleznih in ob peljali so jo v Palermo ter jo začeli častiti kot zaščitnico proti kugi. žegnanju si romarji tu umijejo oči. Skozi celo leto pa številni domačini in tujci H kipu sv. Rozalije v jami pod Goro sv. Heme so se zaradi nevarnosti kuge za- prihajajo sem po vodo, saj naj bi bila posebno zdrava. čeli zelo hitro zatekati domačini. Ko je namreč po spodnji Podjuni leta 1680 za- Zanimivosti Gore sv. Heme in Jame sv. Rozalije dopolnjuje starodavna lipa v čela ponovno razsajati kuga, so se fare zgornje Podjune zaobljubile, da zgradijo bližini cerkve. Tu je na rozalsko žegnanje po maši center družabnosti in doma- sv. Rozaliji v jami posebno kapelico, če jih svetnica zaščiti s svojo priprošnjo. De- čega petja. jansko je kuga nadaljevala svojo pot šele v Šmarjeti v Rožu, zgornja Podjuna pa je Zaradi izjemne pomembnosti za širšo okolico pa je dala Gora sv. Heme, ki se bila čudežno rešena. Že leto kasneje so v jami pozidali kapelico in v začetku sep- je dolgo imenovala Junska gora, ime tudi celotni Podjuni. tembra 1681 je v zahvalo za rešitev romalo na Goro sv. Heme več tisoč Podjunčank in Podjunčanov. Od tedaj sta kapelica sv. Rozalije in Gora sv. Heme – podobno (Dr. Karl Hren, zgodovinar, pravnik, politolog, Gorinče pri Žitari vasi) kakor že v poznoantičnem času – nadregionalno pomemben romarski kraj, ki je vsako 3. nedeljo v septembru cilj številnih romarjev. Na sv. Rozalijo se navezuje še legenda, ki ima prav tako zgodovinsko osnovo. Po tej legendi naj bi bila Rozalija mlado dekle, ki je na planoti Gore sv. Heme Vinko Beličič (1913 – 1999) pasla ovce. Ko se ji je s slabimi nameni približali neki moški, je pobegnila in, SLOVENIJA GOVORI da je ne bi dobil, je raje skočila v jamo, da bi le ohranila svojo nedolžnost. V jami pa jo je čudežno prestregla Marija, in tako je dekle preživelo. V cerkvi sv. Heme je ta legenda upodobljena nekoliko drugače. Po tej sliki naj bi bil leta 1601 Adrija, od sonca obsijana, neki očim vrgel čez severne skale svojega sina, ki pa je padec čudežno preživel. mi obliva stopala, mi odpira prve cvete, Ali je prišlo do prilagoditve te dokumentirane zgodbe v ljudskem izročilu tudi z desnico objemam blesteče planine, zato, ker se je Gore sv. Heme še vedno držal antični pridih verovanja v mladost levica mi boža panonske ravnine, in nedolžnost? In sv. Rozalija naj bi s tem simbolizirala tudi mladost, čistost in poljublja me veter z Gospe Svete. nedolžnost? Ker je bila pot do jame in kapelice sv. Rozalije kar nevarna in za cerkvena opra- V srce mi je vžgana Ljubljana, vila neprimerna, so ob koncu XVII. stoletja na planoti ležečo cerkev sv. Heme bi- živim kaže za zgled mrliče – stveno podaljšali ter ji dogradili tudi kapelico sv. Rozalije. Medtem ko je bil novi in kri se pretaka v vse ude, del cerkve v baročnem slogu obokan, je ostal strop stare cerkvene ladje raven in kakor dež razmaka vse grude, pokrit z lesom. Ta starejši del ladje so obokali šele leta 1722. Od tedaj je cerkev da kruh in vino iz njih prikliče. sv. Heme povsem taka, kakršno jo poznamo še danes. V zadnjih letih so cerkev zgledno obnovili. Adrija, od sonca obsijana, V cerkvi vidimo več lepih baročnih oltarjev in manieristične freske. Zelo zani- mi obliva stopala, mi odpira prve cvete. miva je tudi freska na severnem zidu s Križanim; darovala sta jo sosednja kmeta Z vonjem žajblja, pelina, sivke in mete domačina Gradišnik in Enci. Medtem ko prva kmetija še vedno obstaja, pa o drugi obuja mi davne spomine: že dolgo ni več nobenega sledu. Nanjo spominja le še Hincla – ime velikega trav- tod je moj rod v kamen vklesal stopinje, nika zahodno in severno od ceste. ta zemlja mu je za vselej dana! 110 111 Jože Til vsakega posameznika, resno ga jemlje kot človeka in ne le kot grešnika. Igralci se morajo v Kapelskem pasijonu poistovetiti z vlogo bodisi dobrega oziroma slabega KAPELsKi PAsiJOn človeka, zato igra nagovarja čustva ter srce in um poslušalcev. Kapucin Romuald Štandreški oz. pater Lovrenc Marušič (1676–1748) je v dobi razsvetljenstva bolj Nekoliko drugačen je od škofjeloškega nagovarjal um kot pa neznani kapelski avtor pasijona, ki je v ospredje postavil človeka z umom in s čuti. Avtor Škofjeloškega pasijona se je pri pisanju okoli leta 1715 zgledoval po starejših slovenskih pasijonskih procesijah. V Škofji Loki so že leta 1615 uprizorili pasijonske igre v slovenščini in v tej tradiciji je pred letom 1765 nastal Kapelski pasijon, saj so v tem letu nestrpni razV Železni Kapli ni edinstven le običaj nošenja cerkvic, enkraten je svetljenci prvič prepovedali igro. Morebiti so bile povod prepovedi emocionalne tudi Kapelski pasijon, pravzaprav žaloigra, čeprav so ga v Kapli poi- scene, recimo Jezusovo slovo od Matere Marije, ki hoče s Sinom iti v smrt. Tudi menovali komedija. Igra o Kristusovem trpljenju ima slovenski napis prizor s samomorom Judeža je bil vzrok prepovedi, ki pa je Kapelčani niso upo- Komödia od Kristusouiga Terplinja. Napisana je v kapelskem narečju števali. Kapelski pasijon prikazuje Marijin psihični razvoj, predstavljena je kot XIX. stoletja, in sicer v bohoričici ter stari nemški pisavi. Nastopajoči človeško čuteča ženska. Je ženska, ki se istoveti s sinom zločincem, obsojenim na igralci so govorili v narečju. Pasijon ima tri dele, zato so ga igrali na smrt. S to žensko naj bi se poistovetila tudi gledalec in gledalka. V skrajni žalosti veliki četrtek dvakrat, popoldne in zvečer, in na velikonočni ponedeljek. Marija kot Sočutna šteje Jezusove rane. Ni govora o odrešenju in Božji previdnosti, Igra je potekala na treh odrih. Križev pot in križanje sta bila uprizorje- temveč o situacije matere, ki ostane osamljena in stigmatizirana od družbe. Za- na na odru ali pa na gričku blizu cerkve Marije v Trnju in v neposredni nimiv je prizor z vojakom, ki najprej zmerja in žali Jude, potem se pa poteguje za bližini pokopališča. Jezusa ter ga sname s križa. Pilatova ječa je koroška posebnost, a je navzoča tudi v Škofjeloškem pasijonu. Tesnobo zbuja prizor z Judežem in njegovim samomorom. V obupu prikliče Judež hudiča, in ta mu postreže z vrvjo. Na velikonočni pone- Kapelska pasijonska igra je prva slovenska trilogija, ki sledi liturgiji velikega deljek je predstavljen tudi prizor s sodnim stolom, pred katerim obtožuje Lucifer tedna. Pasijon vsebuje tudi Jezusovo vstajenje, kar je posebnost Kapelskega pasi- dušo. Sodbo morata izreči Jezus kot sodnik in nadangel Mihael. Dobra in slaba jona. Vsaka predstava ima na začetku uvod, v katerem igralec predstavi vsebino dela položijo na tehtnico, toda duši slaba prede, saj so slaba dejanja težja, a tedaj uprizoritve. Uvod ima poleg tega nalogo vzbujanja pozornosti, pouka in morali- položi Marija svoj rožni venec na tehtnico ter tako reši dušo pred peklom. Rešena ziranja, ki je izražena v stereotipnih frazah, kar za ljudske igre ni nekaj nenava- duša v tem trenutku glasno hvali Boga. dnega. V prizorih, ki se ne držijo strogo svetopisemskega izvirnega besedila, so V Kapelskem pasijonu je Simon iz Cirene človek, ki se brani nošenja Jezuso- omenjeni tudi dejanski dogodki iz doline Bele – pomanjkanje lesa kot posledica vega križa. Vojaki ga prisilijo nesti križ, saj mu grozijo z usmrtitvijo, če bi temu mrzle zime in kapelske gostilne, ki so jih vojaki dobro poznali. To je dajalo av- nasprotoval (»Ti pa maresh, sa tega Sapelauza te krish nositi, al pa maresh pred torju nekaj priložnosti za njegovo domišljijo in ljudsko šaljivost. V ospredje je av- nami Mertu obleshati.«). Del dramaturgije je tudi Pilatov pogovor z njegovo ženo tor postavil Marijo, ki jo ima za posrednico med Bogom in človekom. Marijo so neposredno pred obsodbo, saj je sprva med njima posredovalo hišno dekle. že v srednjem veku in tudi v baroku imeli za posrednico, zato so se jezuiti v dobi Seveda tudi Kapelski pasijon moralizira, to je posebej opazno pri Okostnjako- protireformacije in katoliške reforme posebno trudili za čaščenje Marije in za mo- vem monologu. V njem sta omenjeni človekova minljivost in enakost med ljudmi. litev rožnega venca. Na koncu Kapelskega pasijona se Marija milostljivo zavzema Smrt s koso samozavestno jaha na konju in razlaga občinstvu, zakaj ima koso, za človeka, ki je grešil, a delal tudi dobra dela, saj je molil in se postil ob sobotah. uro in dolge noge, zakaj nima oči, ušes, ust in kože. Za železnokapelsko Smrt so Kapelski pasijon je živahen, napisan v dialoški obliki in v ospredje postavlja člo-gledalci in gledalke predvsem ljudje z dobrimi in slabimi lastnostmi in ne le gre- veka. Ni pa v njem toliko moraliziranja in poučevanja kakor v Škofjeloškem pasi- šniki. Govor Smrti se izteče v poslednji sodbi. V Kapelskem pasijonu ima vsak jonu, ki v monologu pridigarsko nagovarja poslušalce. Kapelski pasijon nagovarja človek dostojanstvo, čeprav je v pasijonu precej srednjeveških prvin. 112 113 V Kapelskem pasijonu imajo pomembno vlogo pesmi, saj stopnjujejo empa- Edi Gobec tijo z Jezusom in njegovim mučeništvom. Te pesmi so žalostne tako kot pesem pri zadnji večerji »Tebi Bueh, mi huale damo«, pri bičanju »Vse Stauri Shaluite« ali pa »PRVA DAMA »Shalostna je Mati Stalla«. Hudomušna in vulgarna je žolnirska pesem (»Pesem koker jo je Shounier per gruebu peu«), ki spominja na nekatere koroške pesmi z GORnJEGA JEZERA« nespodobnim besedilom. Zadnja pesem pa je nekaj posebnega, ker časti Marijo ter jo blagruje v veselem velikonočnem ozračju jo (»Veseli se kraljica«). Slovenska rojakinja v boju proti onesnaževanju okolja Rokopis pasijona je najbrž služil kot podlaga režiserju igre. Za uprizoritev igre je skrbela bratovščina, ki jo je cesar Jožef II. (1780–1790) prepovedal. Na kapelsko pasijonsko igro so vplivali številni nemški zgledi, ki so sloneli na srednjeveški tra- Verna Grahek Mize je vodila boj za rešitev največjega ameriškega diciji. A Kapelski pasijon ni prevod, temveč izvirno delo slovenskega avtorja pod sladkovod nega jezera pred množičnim onesnaženjem z industrijskimi vplivom dobrolskih jezuitov. odplakami. Na vseameriški televiziji ter v številnih časopisih, med dru- Aleš Zechner je kot župnik v Železni Kapli dal pobudo za ponovno uprizo- gim večkrat v reviji National Geographic, so jo hvalili kot svetal zgled, ritev tega pasijona, ki so ga predvajali 19. in 21. marca 1937 in 2. aprila 1950. Pasi- kaj lahko za obče dobro doseže skromna, odločna gospodinja in tajnica. jon so ponovili na velikonočni ponedeljek, 10. aprila 1950, v Kolpingovi dvorani v Celovcu in ponovno ob diamantnem mašniškem jubileju prelata Vinka Pod- gorca 14. maja 1950. Zanimivo je, da so razsvetljenci hoteli pasijon zatreti in da je Verne Grahek Mize, naše ameriškoslovenske rojakinje, ki je že od ranega otro- mediteransko odprti človek nadškof Karl Mihael von Attems iz Gorice ob vizita- štva občudovala slovenskega misijonarja in škofa Friderika Barago ter oboževala ciji izročil vodji igralske skupine deset goldinarjev. Kakor vsak dober pedagog je Gornje jezero (Lake Superior), Slovenci tako rekoč ne poznajo. Na vseameriški vedel, da človek potrebuje uteho tudi na umskem in čustvenem področju in da je televiziji so jo v oddaji na zahvalni dan izbrali kot osebo, ki zasluži posebno za- sklicevanje le na razum premalo. Rokopisa, ki ga je našel leta 1899 Štefan Singer, hvalo vse Amerike. S svojo vzorno vizijo, vztrajnostjo, pogumom in odločnostjo ni bilo v Singerjevi zapuščini. Prepis – kopija besedila – pa se je našel v Zechner- se je trudila rešiti to veliko jezero pred množičnim onesnaženjem, stotisoče tam- jevi zapuščini; ta prepis, ki ga je dobil od Janka Merkača, je globaški župnik Peter kajšnjih prebivalcev pa pred naraščajočo ogroženostjo zaradi raka in drugih bo- Sticker izročil Slovenskemu narodopisnemu inštitutu. Kaligrafsko dragocenost lezni. Verno Grahek Mize je uporabila svoj presenetljivo učinkovit pristop, da je oz. »komedijo« je našel profesor na graški univerzi Erik Prunč. rešila Gornje jezero in tako pustila močan pozitivni pečat v Ameriki. Ker Slovenke, ki se poročijo z Neslovenci, skoraj vedno prevzamejo možev tuji Literatura priimek, je na splošno veliko teže prepoznati njih in njihove potomce slovenskega Liber memorabilium – Chronik der Pfarre Eisenkappel o.O.o. J. porekla kakor moške, katerih slovenske korenine po navadi opazimo ali vsaj za- Maria POLLANZ: Das Eisenkappler Passionsspiel. Dipl. Arb. Univ. Graz 1992. slutimo že po priimku. To je seveda samo eden izmed razlogov, zakaj so izjemni ROMUALD, oče: Škofjeloški pasijon: znanstvenokritična izdaja (uredil Matija Ogrin). dosežki Slovenk še manj znani in cenjeni kot dosežki moških rojakov. Kako bi Celje 2009. lahko nekdo, ki bi bral ali slišal o gospe Mize, pomislil, da je ta izredna Ameri- Luise Maria RUHDORFER: Verurteilt zum Tod am Kreuz. Kärntner Christi-Leiden- čanka slovenskega rodu? Kako smo mi izvedeli zanjo? Spiele. Klagenfurt am Wörthersee 2011. Imeli smo srečo, da je naše Slovensko raziskovalno središče v Ameriki preje- Stephan SINGER: Kultur- und Kirchengeschichte des Jauntales. Dekanat Eberndorf. 3. malo mnogo prošenj in vabil za sodelovanje na raznih znanstvenih ali kulturnih Bd. Kappel 1938. prireditvah na ameriških univerzah, v muzejih, javnih knjižnicah, na znanstve- ŠKOFJELOŠKI PASIJON – Wikipedija: www.drama.si/repertoar/skofjeloski-pasijon.html nih konferencah in simpozijih, a tudi v raznih slovenskih programih, na primer na slovenskih dnevih, ob pomembnih obletnicah, župnijskih praznovanjih, mla- (Prof. dr. Jože Til , pedagog, esejist, domoznanec, Celovec – Gradec) dinskih prireditvah, ipd. Povabila so bila posebej številna okoli leta 1976, ko je 114 115 Amerika ponosno praznovala dvestoletnico Deklaracije neodvisnosti. Celo The ženih držav Amerike, ki je med drugo svetovno vojno služil v tujini in sodeloval Bicentennial Times, ki ga je Ameriški odbor za proslavo dvestoletnice brezplačno tudi v korejski vojni. Leta 1975 je umrl zaradi raka. Čeprav so jo leta in kilometri razpošiljal po vsej Ameriki, je objavil naš kratki članek o slovenskem prispevku ločevali od Gornjega jezera, ji je bilo še vedno močno pri srcu. V enem od pisem Ameriki (to je edina takratna vseameriška omemba Slovencev) in tako je še več je zapisala: »Ves čas imam v mislih bleščečo gladino Gornjega jezera. Ko sem iz- rojakov z vseh koncev in krajev zvedelo za naš obstoj. vedela, da ga ogroža onesnaževanje iz Silver Baya na obsežnem območju Minne- Povabilo nam je poslala tudi slovenska skupnost iz Calumeta v Michiganu. Ca- sote, sem vedela, da moram storiti vse, kar zmorem, da bi ga rešila.« lumet, znan kot Bakrovo mesto, sem poznal le iz knjig in revij. Ob branju vabila Res, prav to je storila in njena prizadevanja niso mogla ostati neopažena. Ro- sem se takoj spomnil pionirskih slovenskih rudarjev bakra, pa tudi tamkajšnje berta Horning je npr. v članku z naslovom »Državljanka se bori, da bi rešila Gor- mogočne slovenske cerkve sv. Jožefa (na spisku slovitih ameriških zgradb), nad- nje jezero« , ki je bil objavljen 1. junija 1971 v časniku Washington Evening Star, vse uspešnih veletrgovin Vertin in Ruppe ter seveda tretjega slovenskega škofa v zapisala: »Gospa Mize, vladna tajnica in žena upokojenega častnika pehote, se Marquettu, Johna Vertina, ki je vodil škofijo od leta 1879 do svoje smrti 1899, prav zdi malo verjetna borka. Je zelo skromna, vljudna in prijazna gospa srednjih let. tako pa slovenskoameriškega generala s štirimi zvezdicami Ferdinanda Chesarka, Vendar je ogorčena, da si nekdo drzne onesnaževati največje sladkovodno jezero. s katerim sem si imel čast dopisovati. Odbor za praznovanje dvestoletnice v Ca- Urad za kampanjo si je uredila na verandi svojega skromnega doma z razgledom lumetu je obljubil, da bo plačal letalske vozovnice in nas nastanil pri slovenskih na vrt. Obdana z dokumenti v kartonskih škatlah, kamni iz jezera in steklenič- družinah. Tako smo se iz Clevelanda z letalom podali na pot: pevki Angela Za- kami, polnimi motne jezerske vode, piše pisma in načrtuje naslednje korake.« bjek in Florence Unetich, nadarjeni harmonikar Gill Dobida in moja malenkost. Saul Friedman, washingtonski novinar pri časniku Detroit Free Press, je 7. Prvi trije so navdušili z glasbenim programom v res slovitem mestnem gledališču, marca 1974, opozarjal javnost: »Ameriški pesnik Henry Wadsworth Longfellow jaz pa sem govoril o Slovencih in njihovih dokaj neznanih dosežkih v Ameriki. je v pesmi o Hiawathi Gornje jezero poimenoval ›lesketajoče se vodovje velikega V slovenski župnijski dvorani pa smo se potem zbrali na prijateljskem klepetu in jezera‹. Če se bo še naprej lesketalo, se bo predvsem po zaslugi Verne Mize, go- naši razstavi o Slovencih v Ameriki in po svetu. spodinje in vladne tajnice, ki se bliža upokojitvi in živi v Potomacu v Marylandu, Med obiskom so se stkala številna dolgotrajna prijateljstva; dve sta bili posebej washingtonskem predmestju. … Poleti 1967 je bila na počitnicah blizu svojega dragoceni za naše raziskovanje v Michiganu – Frances Mishica, upokojena učite- doma [v Houghtonu], ko je izvedela, da jezero, zadnje čisto izmed Velikih jezer ljica iz Calumeta, in Ann Murvich, sposobna tajnica in vodilna osebnost v skup- in največje sladkovodno vodovje, počasi umira. Ribiči in prijatelji so ji povedali, nosti. Obe sta nam zvesto pošiljali neprecenljive naslove, napotke in časopisne da to njegovo umiranje povzroča podjetje Western Reserve Mining Company v izrezke. Pismo Frances Mishice junija 1981 pa nas je razveselilo tudi z naslovom Silver Bayu v Minnesoti, na drugi strani michiganskega obrežja.« in časopisnim izrezkom o gospe Mize ter s pripombo: »Vernina babica po očetovi Friedman je še zapisal: »Izvedela je, da obrat, ki ga imata v skupni lasti Armco strani in moja mama sta bili sestri. … Verna bo 18. junija v Calumetu. Posvetitev in Republic Steel, že več kot desetletje koplje železovo rudo iz takonitnih skal v parka v njeno čast bo 24. junija.« rudnikih v Babbitu, nato pa odlaga zmlete in prašne odpadke oziroma jalovino Tako smo si lahko začeli dopisovati tudi z našo novo odkrito junakinjo Gor- v jezero – 67.000 ton na dan. … Začela je skromno; prebrala je vse, kar je našla o njega jezera. Verna, prav prijetna dopisovalka, mi je v pismu 20. novembra 1981 podjetju, drugih rudnikih in načinih predelave rude. Pisala je inženirjem, znan- pisala, kako se počuti srečno, ker se je rodila v Houghtonu, mestu, približno dvaj- stvenikom, državnim uradnikom, časopisom, klubom in civilnim družbam.« set kilometrov južno od Calumeta, kjer so živeli njeni starši, Ann in John Gra- Čez teden dni, 15. marca, je Friedman spet napisal članek in že v naslovu pou- hek, to je prav v osrčju Bakrove dežele na polotoku Keweenaw. Ta polotok pa ob- darjal: »Prosim, upoštevajmo te vrste zaletele!« Nato je pojasnil: »Verni Mize to ne daja veličastno Gornje jezero – jezero, v katero se je zaljubila, ko je bila še otrok. bo všeč. Ne želi ogrožati svojega skromnega vladnega delovnega mesta. Ne peha se Po šolanju v Houghtonu in Calumetu ter na Kolegiju sv. Terezije v Winoni ter za javnim priznanjem. To dela za prijatelja iz otroštva – za Gornje jezero. … Lani dodatnih tečajih s področja poslovnih ved je sprejela delo v Državnem svetoval- poleti je med počitnicami potovala od mesta do mesta na Gornjem polotoku in nem odboru za aeronavtiko, pozneje pa na Uradu za aeronavtiko v Washingtonu. dobila več kot 5000 podpisov. … Naj bo ta članek priznanje Verni. Dandanašnji Poročila se je z Altonom McLeanom Mizeom, častnikom v korpusu pehote Zdru- je tako malo podobnih zmag.« 116 117 David W. Hacker je v svoji kolumni pojasnil še več stvari. Članek z naslovom Šestega 1974 je senator Robert P. Griffin v publikaciji Congressional Record pred-Gospodinja se bori proti Goljatu, da bi rešila lepoto Velikih jezer so objavili v časniku stavil Memorandum in odredbo Združenih držav Amerike kot tožnika zoper obto-The National Observer (18. decembra 1971): »Samo sebe imenuje ›zgolj zrnce v boju ženca, družbo Reserve Mining Company idr. Dolga predstavitev se konča z dvema proti gori‹, toda gospo Mize poznajo vsi senatorji in kongresniki iz držav Velikih zahtevama: (1) Podjetje od 21. aprila 1974 od 12.01 ne sme odlagati odpadkov v Gor- jezer. Poznajo jo v več ducatih mest med brezami in trepetlikami ter skalnatimi nje jezero. (2) Izpuščanje amfibolnih vlaken Reserve Mining Company v zrak je stenami na obrežju Velikih jezer. Minnesotski guverner Wendell Anderson je 30. prepovedano od 21. aprila 1974 od 12.01, dokler obtoženec sodišču ne dokaže, da oktobra 1971 pisal predsedniku Nixonu in zahteval, da mora podjetje odlagati ja- upošteva vse ustrezne minnesotske odredbe, ki niso omejene samo na APC 17.« lovino na kopnem. To sta zahtevala tudi michiganski guverner William Milliken Na dnu zapisa je Verna Grahek Mize s svojo brezhibno pisavo dodala tole kratko in wisconsinski guverner Patrick J. Lucey.« opombo: »Podjetje je vložilo priziv, toda po šestih letih – 16. marca 1980 – je končalo Gordon Young je v članku z naslovom Je že prepozno?, objavljenem avgusta gnusno odlaganje.« V pismu 20. novembra 1981, v katerem je veliko zaslugo pripi- 1973 v reviji National Geographic, pisal o tem, kako Velika jezera »v marsičem sala možu, ki jo je podpiral, pa je zapisala: »Nisva imela otrok, vendar verjamem, koristijo dvema državama – hladijo mesta, tešijo žejo, pomagajo proizvajati elek- da bo vsak otrok, ki bo kdaj užival v Gornjem jezeru in ga spoštoval, nekako najin.« triko, odganjajo tornade, zagotavljajo pristanišča tisoče kilometrov v notranjost. Nekateri od številnih Verninih prijateljev so leta 1974 proslavili njeno zmago na … Ko sem si jih ogledoval od minnesotske divjine do newyorškega obrežja, sem sodišču. Saul Friedman je svoj članek v časniku Detroit Free Press (7. marca 1974) presenečen ugotovil, kako dobro je človek ukrotil te vodne velikane. Streznila pa naslovil: »Dolg boj je bil, toda Verna je zmagala.« Zadnja zmaga pa je prišla leta me je škoda, ki jo je povzročil, in nujna naloga, da ohranja jezera živa.« Pozneje 1980, ko Reserve in nekatera druga podjetja niso mogli več vlagati pritožb in so je navajal Verno Grahek: »Gornje jezero je zadnje od Velikih jezer, ki je še čisto. jim ukazali, da morajo končati množično onesnaževanje. Tako je St. Paul Pioneer Podjetje pa ga uporablja kot zasebno smetišče za 67.000 ton odpadkov vsak dan.« Press 15. marca 1980 poročal: »Reserve proti Verni Mize – boj proti odlaganju je Neal R. Pierce iz mednarodnega znanstvenega središča ustanove Smithsonian končan.« Ko je novinar opisoval odredbo okrožnega sodnika Edwarda Dewitta, je v knjigi z naslovom The Great Planes States of America (Ameriške države Ve- objavljeno 15. aprila, da mora podjetje nehati odlagati jalovino v Gornje jezero, je like planote, Norton, 1973) Verno Mize opisal kot »izjemen vzor moči ženske in takole zapisal: »Glavno zaslugo ima gospa Mize, ki je leta 1967 nepomemben pokra- državljanke«. jinski spor spremenila v eno najdaljših in najspornejših sodnih obravnav v zgodo- vini. … Najpomembnejše sporočilo se glasi, da ljudje ne smejo obupati. Ustanove Verna Grahek Mize lahko pripravimo do tega, da delujejo, kot jim je bilo namenjeno. Vendar moramo ob odprtju spominskega parka, to uresničiti mi, samo od sebe se to ne bo zgodilo.« Verni Grahek Mize je to uspelo! poimenovanega po njej, V Zborniku pomembnih dogodkov v zgodovini vodovja za leto 1980 piše: »Po 13 v Houghtonu v Michiganu, leta 1981 letih garanja je Verni Mize končno uspelo in podjetju Reserve Mining Company so odredili, da ne sme več odlagati jalovine (zmletega kamenja) iz rudnikov ne- posredno v Gornje jezero. Podjetje je v več kot 25 letih (1955 –1980) odložilo 400 milijonov ton azbestnih odpadkov v jezero.« Houghtonski časopis The Daily Mining Gazette pa je 25. junija 1981 na naslovnici objavil poročilo o Verninem zmagoslavju, odprtju parka Verne Mize v Houghtonu in odkritju spominske plošče – bakrenega diska s premerom 60 centimetrov na metrskem cementnem podstavku – 24. junija 1981 v čast tej odločni ameriški Slo- venki, ki so jo številni, med njimi tudi michiganski guverner William Milliken (celo v govorih študentom), imenovali »prvo damo Gornjega jezera«. Sredi množice občudovalcev, med katerimi so bili tudi mladina in Vernini prija- telji iz Houghtona, Calumeta in od drugod ter predstavniki ameriškega Kongresa, 118 119 univerze Severnega Michigana in drugih šol, se je Verna s solzami v očeh smehljala, Bogdan Žorž ko je župan Gerald Bond slovesno odkril bakreno spominsko ploščo, na kateri piše: »Prebivalci Houghtona to obeležje posvečamo Verni Mize, prvi dami Gornjega je- DRUŽinA in nAŠ ČAs zera. Vztrajno je vodila boj za rešitev Gornjega jezera pred škodljivim odlaganjem takonitove jalovine v Silver Bayu v Minnesoti. Jezero je rešila za nas in zanamce.« Nasilno spreminjanje družinske zakonodaje lahko ogrozi obstoj narodne skupnosti Pripis: Čeprav mi je in mi bo do smrti najljubša slovenščina, sem ta članek za Američane in za našo slovensko mladino v Ameriki, ki na splošno ne bere več po slovensko, napisal v angleščini. Vernina zgodba se mi je namreč zdela še posebno primerna, saj pokaže, kaj lahko z močno voljo in vztrajnostjo doseže domala vsak, tudi na videz neznaten človek. Zelo bom srečen, če bo ta objava v spodbudo dra- Najbrž še nikoli v človeški zgodovini nismo toliko govorili o družini, gim rojakom in še zlasti naši mladini v Sloveniji, kjer je žal v tem postkomunistič- kot govorimo v današnjem času. Zdi se, da je bila družina v prete- nem razdobju še vse preveč »onesnaževanja« ne le čudovite božje narave, ampak klosti nekaj samoumevnega, zato o njej ni bilo treba veliko govoriti. tudi dragocenih vrednot ter preveč občutkov nemoči. Naši predniki tudi niso poznali kake jasne definicije družine, niti ni bilo nikakršne potrebe po taki definiciji. Od vedno pa je obstajal ideal (Prof. dr. Edi Gobec, socialni psiholog, kulturni antropolog, Cleveland) družine, ta ideal so sestavljali starši in otroci (namenoma sem zapisal »otroci« v množini, kajti ideala nikoli ni predstavljal en sam otrok!). Verna Grahek Mize Toda ideal ni definicija, ideal je vedno nekoliko nejasen, kljub temu, V SPOMIN BARAGI da vključuje nekako idealizirano predstavo popolnosti. Zgodovinarji (z opravičilom Longfellowu, 1978) in antropologi nam ne povedo natančno tudi tega, kdaj se je pojavila družbena regulativa odnosa med moškim in žensko v zasnovanju dru- Šel je na sever v Michigan, žine – kdaj se je torej pojavila urejenost, »javno priznanje« skupnosti kjer je vladal divji mraz, moškega in ženske ter »javno priznanje« statusa družine. V evolutivno čudovita je bila dežela naravnanih socioloških učbenikih običajno beremo, da so ljudje najprej kot raj, ko je bil mlad še čas. živeli v večjih ali manjših združbah, kjer je vladala promiskuiteta, ka- sneje naj bi se pojavila regulativa, omejevanje tega prostega odnosa. Če Za druge pretrpel je marsikaj, pristajamo na evolucijsko teorijo, je torej urejen odnos, ki zadeva spol- jim daroval je moč in glas. nost, odraz razvoja, je torej višji … Vsekakor je ta urejenost povezana Ponižen, dober in ljubeč, z reproduktivno funkcijo, s potrebo po nadaljevanju vrste, s skrbjo za dokler ni prišel njegov čas. otroke. Je pa zanimivo, da se je ta regulativa vedno, v vseh kulturah in civilizacijah, pojavljala v okvirih verovanj, v okvirih religije. Zdaj, sto let pozneje, njegovo ime ni šlo v pozabo. Radi imamo škofa Barago Prevladujoča regulativa je urejala ta odnos na odnos med enim moškim in in prepevamo mu slavo. eno žensko. Srečamo pa tudi drugačne oblike. Poliandrijo, pri kateri je odnos re- guliran tako, da ima ena ženska lahko več mož (moških), srečamo pri ljudstvih, Veliko nas lahko nauči. ki so živela v izrazito težkih življenjskih pogojih (Inuiti, nekatera tibetanska ple- Ni bogat ta, kdor ima, mena) in je več moških pomenilo več možnosti za preživetje. Poligamija (tudi po- ampak ta, ki svoj blagor da liginija) je nekoliko pogostejša in še očitneje vezana na sistem verovanj. Še danes človeku, ki v stiski je srca. Poslovenila Klementina Logar 120 121 jo srečamo pri odmaknjenih islamskih ljudstvih, pojavljala pa se je tudi drugod status zakonske zveze. V zakonske zveze, ki so bile že sklenjene, so velikokrat po- (pri nekaterih indijanskih ljudstvih, v vrsti afriških plemen …). Vsekakor danes segli bolezen, smrt, vojne, revščina in odhodi po svetu … Takšnih »izjem« je bilo prevladuje vzorec monogamne družine, družine enega moškega in ene ženske. V vedno veliko in vedno so zato obstajale tudi enostarševske družine, dopolnjene krščanskem svetu sega ta vzorec zelo daleč v zgodovino. Pravzaprav je na nekako družine, pa tudi nadomestne družine za otroke, ki so ostali brez staršev. že sam začetek judovske kulture povezan z monogamno družino, kar lepo prika- V različnih zgodovinskih obdobjih so takšne družine, ki so odstopale od ide- zuje tudi svetopisemska zgodba o Adamu in Evi. ala, imele tudi različen položaj, mesto: včasih so bile deležne širše podpore (pose- Prav zgodovinski pogled v to regulativo družine dovolj jasno poudarja, kar bej, ko je družina ostala brez enega od staršev v vojni!), včasih zaničevanja in celo sem zapisal uvodoma: s pomočjo religije, s pomočjo sistema verovanj, se je posta- preganjanja (nezakonske matere). A vendarle: pojem družine je vedno vključeval vil ideal družine, vendar ta ideal nikoli ni izključeval odstopanja. Sveto pismo ne tudi te izjeme! Tudi preganjana nezakonska mati je s svojim otrokom bila – dru-ponuja podatkov o izvoru tega ideala, vsekakor pa ga prinaša že Prva Mojzesova žina in tega ji nihče ni oporekal. Preganjali so jo zaradi »greha«, izvenzakonske knjiga. Zgodba o Abrahamu jasno pove, da je imel eno ženo – in kaže še več: da je zanositve, zaradi tega so marsikje zaničevali ali celo preganjali tudi nezakonskega celo egiptovski faraon to spoštoval! Saro je namreč zaradi njene lepote vzel k sebi otroka, pankrta – a kljub temu sta bila ta mati in otrok družina! na dvor, za svojo ženo, očitno še zraven drugih žena. A jo je potem vrnil Abra- Definicija pa je nekaj drugega: če se postavi definicija družine, potem pač vse, hamu, ko je zvedel, da je njegova žena – ni hotel imeti žene drugega! Pomembno kar ne ustreza tej definiciji – ni več družina! Od tod spori, nesoglasja, tako zelo huda sporočilo pri tem pa je verske narave: Bog je zaradi tega dejanja (ker je vzel Saro) razhajanja v pogledu definicije družine. Zagovorniki tradicionalne družine bi želeli, kaznoval faraona. V desetih božjih zapovedih, ki jih je Mojzes dobil od Boga na da se kot definicija zapiše to, kar velja kot ideal družine, nasprotniki pa bi želeli za-svoji poti iz Egipta, je prepoved nečistovanja postavljena kot zapoved. Vendar ta radi načela enakopravnosti v definicijo vnesti vse oblike družine kot enakovredne. prepoved nečistovanja ni povsem jasno določala tudi monogamne zakonske zveze. Temelj tega konflikta je najbrž v razhajanju glede osnovne vloge družine. Ne Pazljivo branje dopolnilnih pojasnil o tej prepovedi nečistovanja (3 Mz 18) kaže, glede na ideološke razlike je družina še do nedavna veljala za osnovno celico da so bile tej monogamni zakonski zvezi vendarle dopuščene tudi izjeme. V Peti družbe. Tudi sociologi in psihologi, ki so veljali za izrazito levo usmerjene, so dru- Mojzesovi knjigi (5 MZ 21) celo beremo tudi natančnejša navodila o takih izje- žini priznavali izjemno pomembno vlogo. Če med slovenskimi psihologi omenim mah. Med pravovernimi Judi prav tako srečamo posameznike, ki so odstopali od le Mirjano Nastran Ule, ki se vseskozi jasno profilira kot levo usmerjena razisko- tega ideala, od zapovedi. Vzemimo na primer očaka Davida, zgled pravovernosti valka mladine in družine na današnji FDV, naj tu citiram le njen zapis iz leta 1993 in spoštovanja verskih načel, ki je imel dve ženi, Jezreelko Ahinoam in Nabalovo (Vsakdanji svet družine): »Družina je osnovna institucija zasebnega življenja, kjer vdovo Abigailo – pa to očitno ni bilo nikomur v spotiko. Takšnih primerov je opi- se oblikujejo življenjsko pomembni odnosi«. Očitno je, da se že tu Nastranova iz- sanih več, še več pa primerov odstopanja od tega ideala, ki so bili sicer prerokom ogiba jasnejši opredelitvi družine kot skupnosti staršev in otrok, vendar ostaja še v spotiko – a so jih vsi nekako dopuščali! zvesta nespornemu zavedanju, da je družina osnovna celica družbe. Ideal dru- Ideal družine je torej nekaj, kar velja kot vrednota, ki naj bi ljudi vodila, ni pa žine je vedno, v vseh kulturah in civilizacijah in v vseh časovnih obdobjih, bil (in to strog predpis in tudi ne »definicija« v današnjem smislu. je še) povezan z religijo, z verskimi prepričanji. Vse religije ohranjajo družino kot Definicija skuša biti čim bolj jasna, nedvoumna, a se pri tem izogiba predstavi temeljno celico ohranjanja življenja, naroda, skupnosti, človeštva. Sodobna socio- popolnosti. Ob prebiranju sodobnih razprav o družini, zlasti takih, ki so ubrane logija, oziroma tisti njen del, ki zavrača verska prepričanja, ki vztraja na prioriteti na temo »krize družine«, imam pogosto občutek, da je razlikovanje med definicijo »znanstvene misli«, pa pojmuje družino zgolj kot sociološki pojav. družine in idealom družine nejasno in da je prav ta nejasnost vir mnogim sporom. Prav tu, v tej stroki, ki vztraja na materializmu, se je v zadnjih desetletjih zgodil Odstopanje od ideala je namreč nujno! Ne dogaja se samo zaradi nespoštova- usoden preboj: če je še v sredini devetdesetih let prejšnjega stoletja ta stroka ven- nja ideala, dogaja se tudi nenačrtno ali mimo človekove volje. Tudi v preteklosti darle priznavala družini funkcijo »osnovne institucije zasebnega življenja« (citiram je prihajalo do izvenzakonskih zanositev. Večina le-teh se je zgodila prostovoljno, Nastranovo), je danes odstopila tudi od tega načela in skuša družino obravnavati bila je sad prostovoljnega spolnega odnosa, vodena z zaljubljenostjo – pa so potem le še kot socio loški pojav, podvržen spremembam, ki jih je potrebno le spremljati, različne zunanje okoliščine preprečile, da bi se ta odnos tudi »legaliziral«, dobil jim slediti, jih sprejemati. 122 123 Prav tu, na tej točki bi bilo treba doseči vsaj minimalen konsenz, vsaj mini- Na področju družine se dogaja podoben proces. Specifičnost tega procesa je le malno soglasje, ki bi preseglo ideološke okvire. V ozadju pa je vprašanje odnosa v tem, da se zagovorniki družine pretežno prepoznavajo znotraj verskih skupno- do naroda. Sodobni zagovorniki »popolne enakosti« se namreč dosledno izogibajo sti, ki so tako ali drugače večinoma zagovornice tradicionalnih vrednot, med ka- vprašanju odgovornosti za obstoj naroda. Kaže, da jim je tudi narod le sociološki, tere spadajo tudi tradicionalne družinske vrednote. Odziv samozvane »napredne« pojem, spremenljiv … Vprašanje je, kako ti »napredni« krogi sploh sprejemajo javnosti, ki se večidel sklicuje na omenjene vrednote enakopravnosti, svobode, prizadevanja za obstoj naroda: kot nekaj samoumevnega – ali je zanje tudi to za- naprednosti, razvoja, človekovih pravic …, pa tudi na »stališča stroke«, je torej ostalo, nazadnjaško, mračnjaštvo; ali že vsako ljubezen do lastnega naroda in la- kar praviloma povezan z nasprotovanjem religiji, veri, celo duhovnosti kot taki. stne kulture označujejo z nacionalizmom, z rušenjem idealizirane enakopravnosti. Pri tem se na veliko opleta z zakonitostmi razvoja. Kar vsevprek slišimo in be- In vendar ostaja nesporna modrost, zgodovinsko preverjena in utrjena: funkcio- remo, da »je tradicionalno družino čas povozil«, kar naj bi pomenilo, da je raz- niranje družine določa, kako bo funkcionirala družbena skupnost. Ali, drugače pad družine – stvar razvoja družbe, torej stvar evolucije. Toda spremembe, ki jim povedano, obstoj in funkcioniranje družine določa obstoj naroda! Če bo obstal lahko rečemo »evolucijske« spremembe, se dogajajo počasi. V nekaj tisočletjih ideal družine, če bo družina zadržala pomen »osnovne celice družbe«, in bo za to tega razvoja se je na področju družine spremenilo zelo malo. V zadnjem stoletju deležna tudi primerne družbene podpore, bo narod obstal, preživel – sicer se bo pa se dogajajo dramatične spremembe, ki jim lahko le naivno rečemo »evolucija«. počasi ali hitreje izgubil, se stopil, zlil z drugimi narodi in s kulturami – izginil! Gre za načrtno, sistematično spodbujane spremembe, ki jih poleg ideoloških na- V ozadju je torej cela vrsta ideoloških vprašanj, ki se tako ali drugače povezu- čel še zlasti spodbujajo države s svojo družinsko zakonodajo. Načrtnim posegom jejo s pojmi naprednosti (in zaostalosti), enakopravnosti, svobode, spoštovanja človeka v naravo pač ne moremo reči »evolucija« – pa naj gre za posege človeka v pravic … Z razsvetljenjstvom se je v naši zahodni kulturi kot neka nova dogma genske zapise ali za obsežne posege v naravo ali za ustvarjanje novih materialov uveljavil pojem naprednosti, po francoski revoluciji pa pojmi enakopravnosti, ena- … Z vsemi temi posegi človeka se dogaja revolucija (ali revolucije), torej nasilno kih pravic … Pravzaprav te novodobne vrednote same na sebi niso vprašljive in poseganje v »naravni tok«, kar naj bi bila evolucija. Povsem identična je situacija v resnici niti niso tako zelo »nove« in »napredne«, kot se nam želijo predstaviti. na področju družine: ne gre za evolucijo, gre za jasno revolucionarno dogajanje! Nacepljene na individualizem moderne dobe pa se zelo hitro začnejo sprevračati. Pa še eno pomembno vprašanje: če sprejemamo načela evolucije in pristajamo Zameglijo se meje med pravicami, svobodo posameznika na eni strani – in po- na to, da se je regulativa na področju spolnosti pojavila kot znak razvoja, evolucije, trebami, interesi drugih, občestva. In ni naključje, da je v tem navzkrižju pravih je torej pomenila »napredek« – s kakimi argumenti lahko sedaj utemeljujemo, da in navideznih vrednot zelo na udaru prav družina. gre za »napredek«, če gre razvoj v smeri opuščanja regulative, v promiskuiteto? Za lažje razumevanje si poglejmo, kako to navzkrižje vpliva na odnos do na- To pač ne more biti evolucija – to je lahko le znak razpadanja, propadanja. Razvoj rave! Naš čas je prinesel celo vrsto »naprednih« dejavnosti, izumov in izboljšav, ki vendar ne gre nazaj, gre lahko le naprej – pa čeprav ta pot ni nujno premočrtna! so vse v korist človeku, njegovi svobodi, njegovemu dobremu počutju, če gledamo Žal pa praktično ni mogoče zaslediti verodostojnih raziskav, znanstvenih študij, strogo kratkoročno individualistično. Strašansko dolg je seznam takšnih, zelo »na- ki bi raziskovale te procese, ki bi poskušale ovrednotiti vpliv sprememb v družin- prednih« izumov, ki so zelo olajšali človekov napor, povečali njegovo svobodo, mu ski zakonodaji na dogajanje v družini. Že bežen pogled na gibanje rodnosti kliče dvigali blaginjo …, na dolgi rok pa pomenijo uničevanje narave – in s tem tudi po takih raziskavah. Če pogledamo stanje v Sloveniji, opazimo zanimivo sliko! ogrožajo človeka, človeško vrsto! Pojem »naprednosti« torej nikakor ni enoznačen Do leta 1974 statistika beleži le manjša nihanja v rodnosti. Leta 1974 je bil indeks in ne pomeni nujno nekaj dobrega. Prav tako je s »strokovnostjo« – prav vse te »iz- rodnosti 2.33, kar je kar soliden indeks, celo rahlo večji kot leta 1960. Potem pa be- boljšave« so bile omogočene z znanstvenimi izumi, s spoznanji in z odkritji, ki so ležimo naglo padanje: že leta 1975 je indeks 2, 21, leta 1980 2,06, leta 1985 pa 1, 71 in bile v danem trenutku videti nesporne, dobre. Od vsega začetka pa so se pojavljali leta 2003 na najnižji točki – 1,2! Kaj neki se je dogajalo tam okrog leta 1975? V resnici posamezniki, ki so opozarjali na kratkovidnost, spornost, nevarnost takšnega po-kar precej – med drugim tudi priprava novega zakona o zakonski zvezi in družin- četja. Zelo zgodaj so se ti posamezniki pričeli združevati v razna ekološka gibanja skih razmerjih, ki je prinesel revolucionarne spremembe! Seveda bi bilo povsem in združenja, ki so jih prav dolgo (in marsikje se to dogaja še sedaj!) na veliko raz- nestrokovno trditi, da je za padec rodnosti »kriv« prav ta zakon. Pa vendar se mi glašali za nazadnjaške, zaostale, zadrte sovražnike napredka, razvoja … zdi vprašljivo, zakaj strokovnjaki tega nočejo raziskati! Še posebej, ker po takih 124 125 raziskavah kličejo tudi dogajanja na področju rodnosti drugod po svetu. Najbolj zagovornike človekovih pravic, med nasprotnike vseh mogočih »-izmov«, pa naj očiten je vpliv zakonodaje na rodnost na Kitajskem. Po sprejetju zelo »napredne« so ti zgrajeni na nacionalni, ideološki, spolni, rasni, verski ali kakršnikoli pod- zakonodaje za omejevanje rodnosti se je indeks rodnosti v pičlih 15 letih spustil od lagi. Pri tem se zavedam nekaterih nespornih dejstev: človekova osebna svoboda res hudo visokega – 5,99 leta 1965 na 2,63 v letu 1980. Statistični podatki za druge je vedno omejena s svobodo drugega; zadovoljevanje osebnih potreb terja spo- države kažejo prav zanimivo sliko. Ob pomanjkljivih podatkih, ki sem jih imel na štovanje potreb drugih … Prav tako pa je ta odnos obraten: ni mogoče iskreno voljo, pa se mi vendarle vsiljuje povezava z družinsko zakonodajo. Pri vseh »razvi- ljubiti, spoštovati drugega, če ne ljubiš, če ne ceniš, spoštuješ samega sebe. In če tejših« državah je opazen padec rodnosti, v zahodnih državah pa se mi postavlja to prenesemo na narod: ni mogoče iskreno spoštovati drugega naroda, če ne ce- domneva, da je intenzivnost tega padca rodnosti na neki način povezana z radi- niš, spoštuješ, drugega! kalnostjo »naprednih« sprememb v družinski zakonodaji: čim bolj »radikalno – Družina je in ostaja osnovna celica vsake družbe. Z njo ne gre eksperimenti- napredne« so spremembe v družinski zakonodaji kake države, večji je padec ro- rati. Družina zagotavlja fizični obstoj naroda, zato je potrebno družino ohraniti. dnosti in narobe! Je tudi upadanje rodnosti stvar evolucije? Družinska zakonodaja, ki želi biti res napredna, mora zato prinašati pogoje, v ka- Definicija družine je nekak pravni konstrukt. Zakaj pravzaprav sploh potre- terih se bo lahko razvijal in ohranjal ideal popolne družine – obenem pa zagota- bujemo definicijo družine? S pravniškega vidika je to potrebno zaradi uveljavlja- vljati dovolj močne varovalke, da ta ideal ne bo postavljal v slabši položaj otrok, nja pravic iz naslova »družinskega prava«. Morda res. Toda: pravice iz naslova ki odraščajo v drugačnih, nepopolnih družinah. »družinskega prava« so tiste, ki naj bodo jasno definirane, saj se le-te vedno uve- Družina je in ostaja osnovna celica, v kateri se postavljajo in oblikujejo temelji ljavljajo posamič, morda sicer v različnih kombinacijah, a skoraj nikoli ne prav otrokovega vrednostnega sistema, kulture, duhovnosti. Zato si je treba prizadevati vse naenkrat, »v paketu«. Kot laik sem zato prepričan, da bi lahko družinske pra- za takšne zakonske rešitve, ki bodo spodbujale to družinsko vzgojo. Če želimo to vice tudi v sodobnih pravnih redih prav tako zadovoljivo uveljavljali brez kake doseči, pa je treba začeti že veliko širše. Recimo, že pri nekaterih trenutno prevla- zelo natančne definicije družine. Sociologi pravijo, da je natančna definicija po- dujočih vrednotah uspeha, kariere. Potrebno je načrtno delovanje v tej smeri, da trebna, da vemo, kaj sploh preučujemo, o čem sploh govorimo. Tudi to do neke bo pomenilo za kogarkoli življenjski uspeh, življenjsko kariero – roditi in vzgojiti mere drži. Vendar smo že doslej imeli zelo različne tipe družin in sociologi so si otroke. Dokler »roditi in vzgojiti otroke« ne bo spet (in poudarjam spet, ker je to že doslej pomagali tako, da so uporabljali razširjeni pojem družine. Govorili smo v vsej človeški zgodovini že bilo tako!) predstavljalo izpolnitve življenjskega smi- o popolnih, razširjenih, enostarševskih, dopolnjenih, nadomestnih družinah – in sla, uspeha, kariere … se stvari ne bodo bistveno spremenile, bodo še vedno šle vsem je bilo jasno, o čem govorimo. Sodobni aktivisti za redefinicijo družine pra- na slabše, pa četudi kaka preveč »napredna« zakonska rešitev na področju dru- vijo, da je takšna delitev diskriminatorna. Najbrž je zanje moteč izraz »popolna«, žinske zakonodaje spet pade na referendumu! morda je moteče to, da ta izraz nakazuje, da naj bi vse ostale družine bile »ne- popolne«. To bi lahko razumel in sprejel in to bi bilo rešljivo bolj preprosto – da (Bogdan Žorž, psiholog, psihoterapevt, esejist, Tabor nad Dornberkom) bi izraz »popolna družina«, če je za koga moteč, nadomestili, recimo, z izrazom »obojestarševska družina«. Toda, kaj bi se zgodilo z znanstvenim preučevanjem, če bi obveljala definicija družine, ki bi bila tako zelo ohlapna, da bi vanjo res so- dilo vse. Močno se mi zdi, da bi zelo kmalu iz strokovne literature izginili tudi pojmi: enostarševska, razširjena, dopolnjena, nadomestna … Govorili bi samo še o »družini« – ali bi bilo zaradi tega kaj bolje? Zahteve po »redefiniciji« družine, ki se bolj ali manj glasno ponavljajo v vsem zahodnem svetu, ne samo pri nas, je zato potrebno sprejemati širše. Gre za vpra- šanje odnosa do lastnega naroda, do lastne kulture. Lahko bi celo rekli: gre za vprašanje obstoja te naše »zahodne« civilizacije. Brez dvoma je tem novodobnim glasovom potrebno prisluhniti, treba se je pogovarjati. Tudi sam se prištevam med 126 127 Franc Bešter razsvetljenstvom (XVIII. stoletje) je prišlo do velikega razcveta znanosti in pove- sTRAnsKi UČinKi ličevanja razuma, rodila se je demokracija kot politični sistem, sicer prevzeta od starih Grkov. Razsvetljenstvo je nedvomno dalo tudi ideje (temelje ideologij) za RAZVOJA totalitarizme, ki so zavladali v XX. stoletju. Demokracija in totalitarizem imata zato marsikaj skupnega, skupna je razsvetljenska ideja, da je z razumom mogoče reševati vse, tudi najzapletenejše politične probleme. Toda ta »skupni imenovalec« Vzroki za krizo in pot iz nje je tudi skupna zmota: dogajanje sveta in zato tudi politično dogajanje je namreč že na prvi pogled nekaj tako silno kompleksnega, dinamičnega in nepredvidljivega, še zlasti je nepredvidljiv njegov razplet v prihodnosti, da ni v človeški moči po- Kriza, v kateri smo se znašli, še zdaleč ni samo finančna, je tudi kriza znati resnico o tem, iz česar pa sledi, da se človek sam, s svojo pametjo, v življenju vrednot (moralna, duhovna), politična kriza, kriza vodenja … sicer so in tudi na politični ravni, ni sposoben pravilno odločati. A je demokracija glede pa vse te krize, ki o zajele civilizacijo na vseh področjih življenja, med- tega v prednosti, ker je bolj racionalna, totalitarizmi so precej iracionalni in gra- sebojno pogojene, soodvisne. Po mojem mnenju je ta kriznost moderne dijo bolj na čustvih množic, v demokraciji sodeluje pri urejanju skupnih zadev več dobe odraz propada kulture Zahoda, katere zibelka je Evropa, a je svoj ideologij, več strank, stvari nadzoruje opozicija, medtem ko gre pri totalitarizmu odločilni vpliv razširila po vsem svetu. za enega vodjo, eno stranko, eno ideologijo, ki se okliče za »edino pravilno«. V demokraciji lahko ljudje na volitvah oblast tudi zamenjajo, vendar je slabost tega v povprečnosti širokih množic (glede etike, modrosti …) in, kar je najhuje: mno- O »propadu Zahoda« je v začetku XX. stoletja pisal Oswald Sprengler v znanem žice je mogoče tudi zmanipulirati. Tako lahko ugotovimo, da imata ta dva dejav- delu s tem naslovom, in nadaljnje dogajanje v tej civilizaciji je njegove teze v pre- nika, ki po eni strani omogočata delovanje in uspešnost demokratične družbe, cejšnji meri potrdilo. Propadanje civilizacij je po njem zakonitost zgodovine. Vsaka to je racionalnost in izbor oblasti na volitvah, svoje slabe učinke, sta nekaj dvore- kultura ima svoj začetek, vzpon (razcvet, kulminacija) in zaton, civilizacija v svo- znega, to sta obenem tudi dva dejavnika stagnacije in propada te družbe. Demo- jem razvoju spominja na živi organizem, ki raste in se potem stara, propada, in ta kracija je nadalje vzpostavila tržno gospodarstvo, totalitarizem plansko, tu se je proces je ireverzibilen, ni ga mogoče zaustaviti ali celo obrniti nazaj, v »pomlajeva- tržni sistem spet pokazal za boljšega, je učinkovit in spodbuja tehnični razvoj, in nje«, propad in konec sta torej nujnost. Kultura Zahoda je po njegovem svojo naj- komunizem je propadel predvsem zato, ker je zaradi planskega gospodarstva in bolj kreativno fazo že dosegla, za njo pa nujno nastopi čas dekadence in razkroja, politične nesvobode tehnološko zaostal za demokracijo. ko ljudi zanimajo v glavnem le še čutnost in materialno udobje, in ni se mogoče A kakorkoli že, nobena družba ne more funkcionirati brez institucij in struktur znebiti občutka, da dandanes živimo v takšnih časih, da je moderna doba mrtva, in človek je nujno tudi sistemsko pogojeno bitje. Glavna ureditvi moderne družbe da živimo v poslednjih časih na smrt zadete oziroma bolne dobe. sta ostala demokracija in tržno gospodarstvo, gotovo najpomembnejša pridobi- Propad civilizacije gotovo povzroči več dejavnikov, ki pa se v svojem delovanju tev moderne dobe pa je tehnika, in tehnika se nujno uporablja znotraj okvirov medsebojno podpirajo, krepijo, in katerih učinek je s časom vedno močnejši. Če teh sistemov, in preučiti moramo, kakšen učinek je imela (ima) uporaba tehnike naj bi ugotovili vzroke (dejavnike) propada Zahoda, moramo nujno preučiti po- v tržnem gospodarstvu in demokraciji. stavke, znanja in strukture, na katerih že nekaj stoletij gradi naša razsvetljenska, V XIX. in XX. stoletju, ko še ni bilo videti meja znanstveno-tehničnemu na- racionalistična civilizacija, in v ta namen moramo iti nazaj v XVI. stoletje, v rene- predku in nas ekološki problemi še niso ogrožali, so mnogi verjeli v to, da bosta sanso. Renesansa je prelom, prehod iz srednjega veka z njegovim teocentrizmom, znanost in tehnika rešili vse naše probleme, danes, ko ti problemi že pritiskajo v novi vek z njegovim antropocentrizmom. V renesansi se je rodila nova znanost, na nas, smo se streznili ob spoznanju, da tehnika probleme tudi generira. Ko je bistvo njene spoznavne metode sta eksperiment in merjenje, in ta znanost je najbolj človek iznašel spoznavno metodo, se ni mogel zavedati, ni mogel vedeti, kam bo odločilno pripomogla k neslutenemu tehničnemu razvoju v naslednjih stoletjih, ves proces pripeljal, danes se že bolj zavedamo njegovega rušilnega učinka na na- seveda je bil tudi napredek te znanosti odločilno odvisen od napredka tehnike. Z ravo, a gotovo še mnogo premalo takšnih učinkov na družbo. 128 129 Nedvoumno sta v moderni civilizaciji znanost in tehnika kot »praksa znanosti« vlečejo v potrošništvo oziroma v materialistični način življenja. Seveda je jasno, začeli najbolj odločilno pogojevati način mišljenja in način življenja ljudi. Lahko da vse to vodi tudi v uničevanje narave (izčrpavanje, onesnaževanje). ugotovimo, da ta način mišljenja (neko znanje) po eni strani omogoča življenje Demokracija: ta sistem ni idealen, je poln slabosti, kot je ugotavljal npr. že Win- človeka v takšni družbi in uspešno funkcioniranje te družbe, po drugi pa pov- ston Churchill, in po mojem je ena od slabosti v napačni (zmotni) razsvetljenski zroča razkroj, propadanje in rušenje vere ter s tem metafizičnih temeljev. Zru- postavki, da je z roba »čistega razuma« mogoče reševati vse probleme. Druga sla- šenje etičnih temeljev pa, dolgoročno gledano, vodi družbo v duhovno-moralni bost je v volitvah, ki so po eni strani prednost demokracije, sistem vodenja obla- propad in s tem slej ko prej tudi v materialni propad. sti zahteva od politikov, da delajo za blagor volivcev, če naj bi bili znova izvoljeni, Najprej si oglejmo teoretični vidik nekega procesa v kulturi Zahoda, to je em-toda to je obenem tudi šibkost, ker od politikov zahteva »biti všečen« volivcem; pirično znanost kot »najvišji intelektualni dosežek te civilizacije«. Kakor je bil ra- a kar njim ugaja, ni nujno, da je res tudi najbolj etično, modro … Zmaga na voli- zvoj znanosti in tehnike, ki sta še danes njena alfa in omega, globoko medsebojno tvah pomeni zmago večine nad manjšino, a številka nikakor ne more biti kriterij pogojen, soodvisen, tako tudi danes soodvisno in oboje skupaj kreira zavest ljudi v resnice, moralnosti, pameti, modrosti … večina je lahko glede tega kvečjemu pov- tej družbi. Življenje s tehniko in proizvodnja, razvoj le-te, zahteva osvajanje zna- prečna. A v tem, da o politični opciji odločajo množice na volitvah, se skriva tudi nja empiričnih znanosti, zato se je (obvezno!) učijo nepregledne množice mladih nevarnost, velika nevarnost. Javno mnenje je namreč mogoče usmerjati, množice ljudi, po neštevilnih šolah sodobnega sveta. Ta znanost (spoznavna metoda, na- je mogoče manipulirati, indoktrinirati, da potem na volitvah izvolijo tisto oblast, čin mišljenja, ki ga razvija in zahteva neka podoba sveta …) pa si vse razlaga, vse kot želijo »oni zgoraj«, in tehnika je dala na široko uporabljena in zelo močna sred- si zna razložiti brez Boga, in tako ali tako ne gre verjeti v nič, kar ni znanstveno stva za to. Medijsko tehnologijo pa obvladuje tisti, ki ima denar, iz česar sledi, da dokazano in česar ni mogoče opisovati s formulami. Zato je svet materije edina je oblast mogoče kupiti. Tehnika je demokracijo preobrazila v »medijsko demo- realnost in ta znanost je popolnoma »pravilna«, v kar nas vedno znova prepričuje kracijo«, politična scena je postala medijsko ustvarjen konstrukt. vsa tehnika, ki jo je (so)ustvarila in ki »funkcionira«. Zato je z njeno metodo mo- Denar: v gospodarstvu je denar isto kot kri v telesu; zato po eni strani omo- goče spoznati resnico, odkrivati naravne zakone – vsaj tako jo razume ogromna goča funkcioniranje družbe, a omogoča tudi izkoriščanje oziroma prisvajanje večina ljudi, ki gre skozi šolski sistem. Mislim, da je bila ravno moderna znanost tujega dela. Finančne tokove je mogoče z neštevilnimi mahinacijami in špeku- glavni vzrok za véliki odpad od vere in Cerkve v zadnjih desetletjih. Poleg tega sem lacijami kje odtegniti in s tem množice osiromašiti, drugje pa kapital nakopičiti prepričan, da se znanost tudi namerno zlorablja, skozi šolski sistem, skozi način, in tako tudi skoncentrirati kapitalsko-medijsko moč ter na ta način obvladovati kakor se podaja, za indoktriniranje ljudi, za njihovo spreminjanje v »brezbožneže«. družbo. Prav to se je v naši civilizaciji tudi zgodilo. Logično je, da denar (ljudje z Tehnika, ki jo je v veliki meri pomagala ustvariti znanost, se vsekakor uporablja denarjem) stremi k politični oblasti, da jo osvoji in zadrži, ker politične odločitve za zadovoljevanje človekovih telesnih potreb ter znotraj demokracije in tržnega vplivajo na njegovo rast in kapital stremi k rasti. Danes mnogi govorijo o eno- gospodarstva, a na obe ti ureditvi moderne družbe je tehnika usodno učinkovala petinski družbi. Na svetu se je vzpostavilo stanje, ko ima 20 odstotkov ljudi, eko- in ju globinsko preobrazila. nomsko-političnih elit, v rokah veliko večino družbenega bogastva. Kapital vlada Tržno gospodarstvo: na trgu poteka denarno-blagovna menjava, tehnika je nad množicami, ki so to bogastvo ustvarjale. Denarni sistem je omogočil, da se je omogočila množično proizvodnjo novih, vedno »novejših« (boljših?!) izdelkov, družbeno bogastvo skoncentriralo: tako imamo na eni strani peščico silno boga- zato se je začela uporabljati v boju za kupca oziroma za denar. Tehnika pa se je tih, na drugi nepregledne množice marginaliziranih. Od znanstveno-tehničnega začela uporabljati tudi za propagiranje izdelkov (reklame) in izdelki se tudi mo- razvoja v novem veku tako ni bilo takšnih koristi, blaginje za ljudi, kakršne bi ta rajo masovno prodajati, zato pa na široko trošiti. napredek lahko dal. Prodaja: s prodajo se dobi denar, ki je potreben tudi za razvoj in proizvodnjo Pregovor pravi, da je posameznik uganka, množica pa vedno matematična go- vedno novih stvari. tovost, in oblastniki to dobro vedo; vedo, kako množice usmerjati, indoktrinirati, Potrošnja: tudi za nakup je potreben denar, čim več denarja; vidimo, da je upo- da bodo z matematično gotovostjo »prav« volile. Vladati s pomočjo javnih glasil raba tehnike v tržnem gospodarstvu močno okrepila pomen in vlogo denarja, po- pomeni vzpostavljati določeno stanje v ljudeh in družbi, pripraviti »teren« za in- tencirala boj zanj, in tehnika v tržnem sistemu je močno ojačala silnice, ki človeka doktrinacijo, ta priprava pa povzroča duhovno šibkost in nered v posameznikih 130 131 in anarhijo v družbi. Prvo se preko občil počne tako, da se ljudi dan za dnem in (gospodarska) oziroma tudi ta je, kot je na dlani, posledica etične krize. Če že- leto za letom hrani z ničevostmi, neumnostmi, norostmi, da so se potem nespo- limo najti izhod in rešitev, je treba čim bolje poznati sedanjost, le-te pa ni mogoče sobni odločati z lastno glavo, stvari analizirati. Nato se zatekajo prav k občilom, poznati, če ne preučimo razvoja, ki je do nje privedel. Preučili smo znanja, struk- ki jim ponudijo »odgovor« in »rešitev«. Ker pa se je v zbegani in zmešani družbi ture, ureditve, na katerih gradi (je gradila) moderna doba, in ugotovili smo, da odločati toliko teže, se ta anarhija, spet z občili, načrtno povzroča, propagira se so tisti dejavniki, ki so omogočili delovanje, vzpon in razcvet te civilizacije, imeli npr. svobodna spolnost, uživaštvo …. Anarhija je postala način vladavine (de- tudi negativno delujoče »stranske učinke«, do katerih prihaja spontano in ki se narja). Vendar: najvišji cilj civilizacije naj bi bil »vsestrani razvoj človeške oseb- medsebojno krepijo in s časom kopičijo. Lahko ugotovimo, da so znanja in način nosti«, ustvarjanje pogojev za to, a s tega vidika je ta civilizacija postala »antici- mišljenja kakor tudi uporaba tehnike znotraj demokracije in tržnega gospodarstva vilizacija«, podobno kot sta bila pred tem že nacionalsocializem in komunizem s sprožili rušenje metafizičnih in s tem etičnih temeljev v civilizaciji ter povzročili svojimi pritiski in politično nesvobodo v civilizaciji korak nazaj. veliko sekularizacijo in ateizacijo nasploh. Vendar beseda »kriza« pomeni »odlo- Glede na povedano se da ugotoviti, da so dejavniki, ki so omogočili razvoj, čitev« in prav to skrivajo v sebi sedanje krizne razmere. Razvoj nas je namreč pri- razcvet moderne civilizacije (znanje, tehnika, njena uporaba znotraj demokra- vedel v stanje, ko je narava sveta močno spremenjena. Posledica duhovno-moralne cije in tržnega gospodarstva, denarni sistem) delovali dvorezno. Po eni strani so krize je po eni strani velik nered (kaos) v svetu, posledica znanstveno-tehničnega omogočali napredek, delovanje te kulture, a obenem so ti dejavniki delovali tudi razvoja pa je zapleteno življenje s tehniko. Oboje rezultira v povečani zapletenosti razkrojevalno, rušilno. Seveda se v življenju ti učinki seštevajo, negativni učinki (kompleksnosti) dogajanja, ki je nadalje mnogo hitrejše in njegov razvoj v priho- se kopičijo tudi s trajanjem, s časom, in nazadnje povzročijo zaton kulture. Ugo- dnosti silno nepredvidljiv. Ob tem bo lahko kot še nikoli doslej v zgodovini prišla toviti moramo, da so bili znanost, tehnika, demokracija in tržno gospodarstvo do izraza nemoč razuma, da bi analiziral dogodke, dogajanje, iz česar bo nujno kot glavne pridobitve moderne dobe tisti dejavniki, ki človeka vlečejo v materia- izšla tudi človekova nemoč, da bi se sam, s svojo pametjo, v življenju prav odlo- lizem, ki povzročajo sekularizacijo in ateizacijo. Delovanje silnic moderne dobe čal, se usmerjal pri vsakodnevnem delovanju na odru sveta, tako na osebni kot na je vsekakor povzročilo velik odpad od vere, kar pomeni zrušenje metafizičnih te- politični ravni. Pokazalo se bo, da more človek resnico o dogodkih in dogajanju meljev in vrednot, temelječih na njih. Odsotnost teh vrednot (poštenost, moral- sveta spoznavati edino s pomočjo duhá in da se v življenju lahko pravilno odloča nost …) nujno povzroča oteženo delovanje takšne družbe. in usmerja le s pomočjo Boga. To pa bo mogoče le, če bo človek v sebi začel ob- Konkretni primeri: zaradi nereda v družbi in velike duhovno-moralne krize navljati porušene metafizične temelje in razvijati duhovno znanost, za kar pa je učitelji po šolah vedno teže učijo, mnoga podjetja (po vsem svetu, a predvsem tudi najprej potreben obrat od antropocentrizma k teocentrizmu. Hočem povedati na- pri nas) so propadla in propadajo zaradi neodgovornosti in poslovne nemorale, slednje: rešitev ni v kratkoročno delujočih političnih in ekonomskih ukrepih, ker zaradi tajkunskega pohlepa in plenjenja … In končno: do sesutja ameriških bank ob njih dejavniki, ki generirajo krizo, ostajajo in delujejo naprej; rešitev je lahko in s tem do svetovne krize je prišlo zaradi neodgovornega finančnega sistema in le v novi obliki civilizacije, ki bo začela graditi na bistveno drugačnih postavkah, neodgovornega obnašanja širokih množic – posojilojemalcev. zato izhoda ne morejo ponuditi politiki, ki so ujetniki nekega načina mišljenja, Politiki in ekonomisti si niso edini, kako iz krize, evropske politične elite so ujetniki svojih volivcev in svojih strank. zbegane in nimajo vizije. Sedanjosti ne razumejo dovolj dobro, ker ne poznajo Za spoznavanje resnice o dogodkih sveta s pomočjo Boga (Duhá) in za odloča- dobro preteklosti, ne zavedajo se procesov, ki so privedli do nje, in tega, da so bili nje s pomočjo duhá je nujen obrat k teocentrizmu, ki se lahko zgodi in dogaja le v globinski vzroki za krizo postavljeni že stoletja nazaj. Vsekakor bodo razkroje- srcih ljudi. Gre torej za zelo globinsko metafizično problematiko. Nujen bo prehod valni in rušilni dejavniki v tej civilizaciji delovali naprej in nas pripeljali v brez- od moderne pozunanjenosti, prignane do absurda, k ponotranjenosti človeka, kar izhodnost. Lahko rečemo, da je moderna doba mrtva in da živimo v njenih po- pa bo dolgotrajen proces, ki se lahko začne le pri najbolj zrelih, inteligentnih in slednjih časih. Civilizacija je zašla v slepo ulico tako glede okolja kot družbe, z ozaveščenih pripadnikih kulture Zahoda. Vendar ta studenec lahko kasneje na- znanjem in strukturami je sprožila propadanje narave, a tudi propadanje družbe. raste v reko, torej v močan tok novega družbenega gibanja, ki lahko ustvari novo Vse to pišem zato, da bi našli pot iz vsesplošnega kriznega stanja na svetu, saj dobo. Le-to lahko vzpostavi samo revolucija v človeku. Razne druge, predvsem so krizne razmere zajele vsa področja življenja, kriza še zdaleč ni samo finančna komunistične revolucije XX. stoletja so propadle predvsem zato, ker so izhajale iz 132 133 zgolj materialnega in zunanjega, ker so gradile na napačni postavki, da je namreč loma z avtoriteto staršev in drugih ter možnega neodgovornega ponašanja. Tudi nov svet mogoče zgraditi s spremembo političnega sistema. moderni človek je npr. zavrgel avtoriteto vere in Cerkve in začel s precej razpu- Največja zabloda novoveškega človeka je po mojem bila, da je svojo civilizacijo ščenim življenjem, vendar smo zdaj prišli do točke, ko bo nujno treba napraviti vedno bolj gradil na znanju zgolj empiričnih znanosti in svoj svet samo na princi- prve korake k zrelosti. pih »čistega ratia« – samo-razuma. Sodobna demokracija še danes deluje na po- stavki, da je vse probleme mogoče reševati z rabo razuma, civilizacija je še vedno (Franc Bešter, akademski slikar, esejist, Podrovnik pri Zgornji Besnici) racionalistična. A zdaj živimo v času, ko so se problemi tako silno zapletli, da je postalo povsem očitno, kako zgolj s pametjo, z razmišljanjem, niso rešljivi. Ve- dno več ljudi to vse jasneje vidi. Svet bo treba začeti graditi še na novi znanosti o dogajanju sveta, ki sta po mojem lahko samo znanost o Metafizičnem in znanost, Matej Bor (1913 – 1993) ki gradi na razodetih resnicah. A v njihovi posesti bodo le tisti, ki bodo sposobni ZA VSE premagati racionalizem. Demokracijo in tehniko, ki sta dve najpomembnejši pri- dobitvi moderne dobe in sad naporov številnih generacij, je vsekakor treba ohra- Za vse, kar si bila mi, niti, vendar ju bo treba začeti uporabljati bolj zrelo in odgovorno. Prenehati bo sem ti hvaležen, treba z zlorabo znanosti za vkalupljanje mladih, z zlorabo tehnike znotraj tržnega in še zato, da si me zapustila. sistema za večanje dobička (»proizvodnjo denarja«) in za gospodarsko rast, ki ne Kdo ve, česa ne bil bi še deležen, more iti v nedogled, saj ima nujno meje, ter z zlorabo medijske tehnologije znotraj da nisi se zarana iztreznila. demokracije (za poneumljanje in indoktrinacijo množic). Zdajšnja kultura je v krizi predvsem zato ker je barbarsko enostranska, ker je ostala izrazito racionalistična Od tebe sem pijan, in materialistična in civilizacija velikih materialnih vezanosti. Razsvetljensko pa- a ne tako, radigmo, katere ujetniki smo postali, bo treba na nekako preseči in nadgraditi, da ne bi mogel več vzravnan hoditi, to pa je mogoče le s premagovanjem razsvetljenskega racionalizma. Ta je lahko od tebe sem bolan, premagan le v srcu (duhu) človeka, ko na prvo mesto in nad vsako drugo stvar a ne tako, postavimo Boga. Le v tem primeru bomo namreč sprejemali tudi Duhá, ki nas da ne bi mogel bolečine skriti. edini lahko vodi skozi kaos in duhovno opustošenje sodobnega sveta. Da, prepri- čan sem, da je novo civilizacijo mogoče graditi samo na dveh temeljnih resnicah. In ko poslušam godbo iz temine, Prva je, da je človek (tudi) nosilec duha, ne samo telo, in ima kot takšen tudi po- kjer plešeš, kot še snoči si z menoj, trebe, ki so potrebe duhá, saj določene stvari spoznava prav tako s pomočjo svo- le eno ti želim, jega duha (in le na ta način!); druga resnica pa je, da obstaja, poleg sveta materije, da kadar jutro sine, tudi Duh kot metafizična realnost, in ne le to, Duh se dotika materije in deluje bila srečnejša bi kot jaz nocoj. na svet ter usmerja vse dogajanje v njem, zato bi si sleherni človek v življenju mo- ral prizadevati, da bi užival podporo, naklonjenost delovanja Duhá. Vse to pišem zato, ker sta v moderni družbi povsem prevladala telesna koncepcija življenja in materialistična podoba sveta. Immanuel Kant je zapisal, da je razsvetljenstvo izhod človeštva iz nedoletno- sti. Da, srednji vek bi lahko imeli za otroško dobo človeštva, novi vek s prodorom razuma v renesansi in njegovim poveličevanjem v razsvetljenstvu pa za puber- tetno fazo – v puberteti prav tako pride do prodora razuma, vendar tudi do pre- 134 135 Andrej Rot Po več kot dveh desetletjih Slovenci še nismo izrekli nekaterih bistvenih besed sTRAH, LAŽ, UPAnJE o našem bivanju. Zakaj? Domnevam, da zaradi strahu. Avtoritarni režim, ki smo ga imeli skoraj pol stoletja, ki je nasilno obračunal z nasprotniki, skrčil svoboščine, je v ljudeh globoko vcepil strah. Ta prihaja iz najvišje oblastne strukture, postane Ljubezni, izdajstva in zvestobe ni mogoče zbrisati učinkovito orodje političnega in družbenega nadzora. Bojimo se neznanega, toda še bolj se bojimo znanega, na lastni koži ali na koži bližnjih izkušenega. Ko se nam razkrije neznano, se otresemo strahu, ko pa okusimo strah, nam posledice strahu lahko ostanejo vtisnjene vse življenje. Od nekdaj so totalitarni režimi sloneli na treh temeljih: na razdeljevanju na- Vsakič ko nas učijo grad, vcepljanju strahu in spreminjanju vrednot, čustev in prepričanj. Povojna pozabljanja jugoslovanska oblast je vse to učinkovito uresničevala. Ne bom se spraševal, ali kot če nikoli ne bi obstajale je bila zato upravičena, niti ne v kolikšni meri je bila totalitarna, ugotavljam le, vnetljive dušne oči da je desetletja po njenem propadu v družbi zasidranih še veliko teh sestavin, ki ali ustnice osirotele žalosti otežujejo napredek posameznika in družbe. vsakič ko nas učijo V družbi, ki naj bi bila družba enakopravnih ljudi, še vedno obstajajo razlike. pozabljanja Ni jih vnesel kapitalizem, ampak so plod privilegijev preteklosti. Razlog, da se in nas nagovarjajo k brisanju stvari niso koreniteje spremenile, je v strahu, ki še vedno tli v ljudeh. Še o smrti, opotekajoče bolečine ki je v zahodni družbi v precejšnji meri prikrivana tema, laže spregovorimo kot sem prepričan o strahu, ki ga ljudje pestujejo in podajajo iz roda v rod. Sram nas bodi! Ta nevi- da moj kraj dna komponenta lahko razloži, da o nekdanjih pobojih »ne smemo« govoriti. Pa ni zabavišče za druge da je celo odsotnost teh tem sestavni del koalicijskih pogodb. Čeprav je minilo Mario Benedetti, odlomek pesmi Tisto veliko slepilo. skoraj četrt stoletja od demokratizacije, je zgodovinopisje še precej daleč od da- Iz knjige El olvido está lleno de memoria (Pozaba je prepolna spominov), 1995 našnjega razumevanja stvarnosti. Zamolčevanje zločinov, tiranske metode, du- ševna kastracija, nestrpnost do drugačnih interpretacij, vse to podaljšuje arhetip Spomladi leta 2009 sem kulturnika in pisatelja, ki je nedavno prejel knjižno bistrega diktatorja, morilca, Tita, vodje, ki mu je še Stalin priznaval spretno izva- priznanje v slovenskem sosedstvu, povabil k sodelovanju v javno občilo. Kultur- janje teh »čednosti«. Danes ga pa še veliko ljudi vidi kot veselega človeka, ki je v nik, tudi politik, izjemno visokih moralnih standardov, je poslal besedilo, v ka- številnih dvorcih prirejal zabave, se šalil, nočejo pa v njem videti, kar je v resnici terem je podal svoj pogled na polpreteklo zgodovino in željo, da bi predpoletni bil – eden najokrutnejših diktatorjev, ki je učinkovito in krvavo opravil čistke in dnevi morali spominjati na tragedijo slovenskega naroda ob najhujšem poboju po vcepljal strah, in tega je čutiti še danes. Ne sam, a sam je lahko dovolj zgovoren vojni v Sloveniji. Pripravljeno besedilo sta prebrala napovedovalca, moški in žen- simbol preteklosti, ki se noče odmakniti od bratomorstva, še manj pa od plena, ska. Napovedovalci so navadno odlični bralci, hitro dojamejo vsebino in ga dobro ki so mu ga prinesla njegova dejanja. preberejo. V tem primer pa se bralec ni strinjal z besedilom in je med branjem Prikrivanje spomina, izginjanje arhivov in prikrojevanje resnice v zvezi z vojno, s pačenjem obraza pokazal, kako se mu besedilo gnusi, ko pa je končal, je odšel vprašljivim lastninjenjem, s še vedno tlečim strahom in hlapčevstvom daje vtis, in dejal, da si gre takoj umit usta. Kaj pripravi človeka, da se umsko zakrkne in da je naša demokracija zelo nezrela in da namenoma prelaga doseganje svobode svoje duševno stanje tako izrazito utelesi? Če izvzamemo navijaško teatraličnost in dostojanstva. Popačena slika preteklosti skriva nenavadno hotenje po oveko- v športu in morda še kje drugod, se to zgodi le v skrajnih primerih ljudi, ki so do- večenju oblasti. To ni vprašanje levice ali desnice. Ali pač. živeli travme ali hudo indoktrinacijo. V primeru veščaka, ki se je rodil desetletja Prvo poglavje ameriške zgodovine, Severne ali Južne Amerike, tudi Avstralije, po vojni, gre verjetno za identifikacijo, ki je plod ideologije. je nenavadno kratko. V njej so opisana »plemena«, v drugem poglavju Evropejec 136 137 »odkrije« področje, pozabi na zadrego in se posveti dejanjem osvajalcev. V XX. nje tem apetitom in pridobivanje dostojanstva terjata čas in napor. Večdesetletna stoletju je bilo veliko podobnega sprenevedanja. Velike utopije so žele številne žr- diktatura je prizadela posameznike, občila in družbo, da so pohlevno prenašali tve. Poprava krivic je postala civilizacijska potreba, a bistvo še vedno tiči v spre- zapovedane resnice. Sprememba vzorcev ne more biti hipna in tudi po več kot membi duha. Od tega smo še daleč, za zdaj se komaj ukvarjamo z odkrivanjem dvajsetih letih učenja demokracije smo sicer na pravi poti, a štejemo še zelo malo prezrtega ali prikritega. Naj ne bo pomote, in v tolažbo tistim, ki z zavistjo idea- demokratičnih dosežkov. Razstrupitev terja nove napore, razviti moramo še kako lizirajo druge dežele – tudi drugod poznajo krivice in samo nekateri jih rešujejo. temeljno demokratično lastnost. V Španiji se že vse od tranzicije (okoli leta 1978) neprenehoma ukvarjajo s svojo državljansko vojno. Novinarka in pisateljica Nativel Preciado je zapisala: »Moralo Civizem je poteči sedemdeset let, da smo lahko dobili vrnjene te odlomke spomina. Malo bi Montesquieu je v Duhu zakonov razlikoval tri vrste vladavin. Monarhijo, v lahko še dodala, morda to, da so vojno dobili tisti, ki niso imeli usmiljenja. Tisti, kateri vlada monarh v skladu z zakoni in s pogojem časti; despotizem, kjer sa- ki nimamo želje po maščevanju, toliko bolj potrebujemo pravico, vseeno pa ne bi movoljnež vodi brez zakonov in vceplja strah v ljudeh; republiko ali demokracijo, mogla menjati enega samega kamna na katerem koli kraju, če bi tako simbolično pri kateri je potrebna posebna čednost: civizem. Te besede pravzaprav ne upora- dejanje še bolj zanetilo razpoloženje trmastih sektašev ali tistih brez predsodkov, bljamo, lahko jo imenujemo državljanska vrlina. Ta je zasebna vrlina, a z velikim ki drezajo v rane.« ( Camino de Hierro, Madrid, 2007, str. 189.) družbenim pomenom, lahko jo imenujemo tudi avtonomija posameznika, lojal- Strah je eden izmed neprijetnih občutkov, ki ga čutijo tudi živali. Strah in nje- nost, strpnost. Izhaja iz prepričanja, da je mogoče ustvariti družbo, ki bo vredna gove načine razodevanja (tesnobo, fobije, preganjavice) moramo bolj ali manj vseh ljudi. Sklicuje se na pravice in dolžnosti posameznika. Za dosego te civilnosti prenašati vse življenje. Pravijo, da je strah nekaj koristnega, saj napetost, ki jo bi morali upoštevati, da obstaja v družbi nekaj skupnega, ki ni vezano na verske, povzroča, pomaga pri obvladovanju in reševanju situacij, ki nastajajo v življenju. skupinske ali družinske vezi, in da moramo spoštovati pravila skupnega delova- Obstaja tudi strah, ki človeka paralizira, tisti, s katerim je mogoče manipulirati z nja. Ne gre za idealistično abstrakcijo, ampak stvarno državljansko prakso, ki se ljudmi, jih podrediti ali omejiti njihovo dejavnost in mišljenje. Pogosto gre za ne- izraža v javnem, v ohranjanju družbene kohezije, v volji po iskanju in uresniče- kakšen kolektivni strah, zaradi katerega ne reagiramo odločno proti ukazu, s ka- vanju skupnih ciljev, v volji po kontroliranju spopadov in iskanju kompromisov. terim se ne strinjamo. Tu nas zanima predvsem strah, na katerega napeljujejo tisti, V Sloveniji smo razvili kar nekaj teh vrlin, razvijamo še druge sorodne. ki razpolagajo z vzvodi oblasti. Pogoste so kampanje proti nasprotnikom, katere Predvsem imamo tiste, ki zadevajo sprejemanje drugih, smo dobri gostitelji, označujejo kot nevarne za državo ali jih istovetijo z negativnimi liki iz zgodovine. skrbimo za ekologijo, ločujemo odpadke, obožujemo naravo, teže pa se spopa- Ko se ti mehanizmi zarastejo v šolstvu in v javnih občilih, je »uspeh« zagotovljen. damo z lastno vcepljeno mentalno strukturo, v kateri so določena prepričanja, Tudi danes je ustrahovanje učinkovito sredstvo podrejanja v mednarodni po- predsodki, kakršne težko spreminjamo. litiki, zato da bi zaščitili gospodarske in politične interese močnejših držav. Po- Naša družba se ni spoprijela samo s sprejemom demokracije, ampak je tudi sledice so navadno prav tiste, ki naj bi jih z ustrahovanjem preprečili: vojne žrtve, spremenila gospodarsko strukturo. Zato je toliko teže pričakovati, da bo spro- spremljevalne škode, lakoto, revščino itd. ščena demokratičnost hitro postala stvarnost. Demokracija in tržno gospodar- Subkultura strahu je neločljivo povezana z avtoritarizmom, je sredstvo, ki nas stvo namreč prinašata vrsto svoboščin, a tudi številne skušnjave in razvade, ki drži ujete v stvarnosti, sprememba te pa presega naše sposobnosti. Vsi prispevamo se stopnjujejo, tudi za politike, ki skoraj nagonsko poskušajo prikrojiti stvarnost. k nadaljevanju scenarija, ki je že napisan in koristi njegovim avtorjem. Ali je mo- V tem procesu imajo občila pomembno vlogo. Občila odgovarjajo javnosti, ki jo goče kaj spremeniti? Seveda. zastopajo, in zagovarjajo njihove temelje. V boju za pozornost javnosti se pogo- Nekateri pravijo, da je to mogoče samo z razumom in s svobodnim mišljenjem. sto zamaje njihova podoba. A ne glede na okoliščine in potrebe mora novinarstvo Bojišče je predvsem v nas samih. A tudi občila so zelo pomembna. Z optimiz- upoštevati intelektualne in etične postavke njihove javnosti. V demokraciji namreč mom lahko spremljamo njihovo vlogo, ko jim gre na roko tehnologija. Vseeno pa imajo moč vedno ljudje. Zato je skušnjava oblastnikov po nadzoru občil skušnjava moramo biti pozorni, da bodo prav ta občila razvijala tisto, čemur se ne smejo po obvladovanju ljudi, ti pa se bodo, če jim je dana možnost izbire, praviloma od- odpovedati. Polaščanje občil je bila vedno skušnjava vseh oblastnikov. Kljubova- ločali za boljšo različico. Iluzija? Morda, a saj ni treba takoj doseči najvišje možne 138 139 uresničitve. V demokraciji ključno vlogo odigravajo posamezniki, ti pa v seštevku lahko nadzorujejo občila, slednja pa oblast. pozaba je prepolna spominov Danes imajo občila prepogosto plehke vsebine. Vendar banalnosti ne smemo da jih včasih ne moreš podcenjevati. Pomembne so, kolikor prikrivajo druge vsebine. Francoski intelek- obuditi tualec Pierre Bourdieu je trdil, da vsakdanje objavljanje nasilja prikriva strukturno in čez krov moraš nasilje. Pri vsakem dogodku lahko odkrijemo splošni okvir. Pomembno temo, ki odvreči sovraštva jo objavljajo nekatera občila, druga (ali celo ista) banalizirajo z žgečkljivo vestjo. pozaba je pravzaprav veliko slepilo Strah, ki ga je vcepil totalitarni režim, je mogoče preusmeriti v strah pred revan- nihče ne zna in ne more šizmom ali strah pred revščino ipd. Preusmerjanje pozornosti, diverzija, motnja, čeprav hoče pretveza učinkujejo kot zamegljevanje resnice. Marsikdo si nostalgično želi vr- pozabljati nitve v času. A minili so časi, ko so nam resnico nudili potreseno s sladkorjem, veliko slepilo polno da nam je postala omledna. Resnica je grenka, se ne pusti frizirati, razkuštranka duhov je, sprejmemo jo, ker je blizu stvarnosti. In ker je naša. Sprejmimo jo brez strahu zaobljubljenih romarjev in brez sramu! ki si prizadevajo pozabiti Pri odkrivanju grobišč umorjenih po drugi svetovni vojni je bila pogosta tak- kot da bi romali tika beleženje, relativiziranje, zamegljevanje, etiketiranje dogodka kot anahroni- v santiago de kompostela zem današnjega časa. Javna televizija je pred leti v primeru Hude jame poklicala v oddajo predstavnika borčevske zveze. Rezultat je bil predvidljiv: prerekanje brez Veliko možnosti učinka. Kako se je sploh mogoče prerekati o odkritju, ki terja zgolj pieteto in so- Vlade se spreminjajo kot vse, kar ima opraviti z oblastjo. Cena, ki jo plačujemo dno preiskovanje? Na začetku prispevka sem navedel citat iz knjige Maria Bene- in jo bomo še plačevati zaradi nesloge, zaradi izgube občutka za pravico in spo- dettija, urugvajskega levičarskega književnika. V pesmi Tisto veliko slepilo Bene- štovanje dostojanstva, lastnega in drugih, lahko zahteva žrtvovanje še ene ali dveh detti zatrjuje, da nihče ne more pozabiti, naj se še tako trudi. Pozaba ni prazno rodov, ki bodo morali šele oblikovati dostojanstvo posameznika in družbe. Ni skladišče, ni košnja praznine. Ljubezni, izdajstva in zvestobe ni mogoče brisati. mogoče poenistaviti zločinov, očiščevanje je potrebno, če hočemo živeti v družbi Zagotavlja, da je upanje oblika spominjanja in da je pozaba prepolna spominov. humanih odnosov, v družbi, ki temelji na solidarnosti, pluralizmu in medseboj- Tako se nadaljuje: nem spoštovanju. Drugače kot pri totalitarnih režimih iz preteklosti ne gre danes za neposre- … pri nas obstajajo kalvarije dno podrejanje ali kruto represijo vseh prebivalcev. Današnje metode so zaple- odsotnosti tene, teror je selektiven. A bistvo demokracije je tudi v pravici državljana, da živi štrclji okrnjene prihodnosti brez strahu. V Sloveniji se je preteklost zapletla s sedanjostjo in spremenila v iz-predmestja žalovanj govor za boj za oblast. Izgovor, s katerim eni poskušajo izpodbijati druge ali jih a tudi milina šipka pokoriti. Tako skupaj bivajo tisti, ki se trudijo, da bi razumeli, kaj se dogaja prek klavirji ki izvabljajo solze tistega, kar se je zgodilo, in oni, ki stremijo po tem, da bi tolmačenje preteklosti mrtveci ki še vedno strmijo z domačih njiv postavili v službo kopičenja oblasti. Odnos s preteklostjo je zapleten. Pesnik Jorge negibna hrepenenja v nekem jesenskem Luis Borges je nekoč dejal, da je odnos med minevanjem in istovetnostjo, ki jo jašku ohranjamo, edino stvarno vprašanje filozofije. Ortega y Gasset pa je trdil, da smo od čustev skeleča sedanjost tisto, kar se nam je zgodilo. ki noče umreti tam v Preteklost ima veliko ključev, s katerimi je mogoče razložiti sedanjost. A tudi temini sedanjost lahko razlaga preteklost in obnavlja pogled. Gledamo na preteklost z vi- 140 141 dika sedanjosti, zato ne moremo ocenjevati ljudi po tem, kar nam je danes znano. Nina Mazi Moramo pa obsoditi zločin, ki je tudi po tedanjih merilih veljal za zločin in so ga povzročitelji prikrili. Sprenevedanje ob takih dejstvih je poskus preprečevanja ČAJ ALi KAVA? napredka, sprememb. Z današnjega vidika dolžiti nekoga, da je sodeloval z Udbo, ne more imeti a priori tehtne moralne teže. Moralno breme nosi dejanje samo, Oboje, a vsaj pol odmerka prave kave naj nadomesti zeleni čaj denimo ovajanje, laž, kraja ipd. Obdelovati podatke iz preteklosti, ki veljajo za ene in ne za druge, z namenom, da bi kaznovali tekmece, je nizkotno. Sploh pa bi morali imeti dovolj dobro iz- risano polpreteklo zgodovino, da bi jo uporabljati kot kánon za diskvalifikacije. Zgodovina je odprt, kolektivni intelektualni konstrukt, podvržen metodi, siste- Starostniki pijejo zeleni čaj za dobro počutje in vitalnost, menedžer- matičnemu raziskovanju in kritičnemu nadzoru in ne neoporečna mitična pripo- ji, da bi se odvadili kajenja in pretiravanja s pravo kavo, obenem pa ved, s katero opravlja oblast prek univerz, inštitutov in podobnih ustanov. Poskus premagali stres; tajnicam pomaga proti bolečinam v hrbtu (omislijo si zakoličenja zgodovinskih konstruktov je poskus zamrznitve sedanjosti in oveko- ga namesto tablet), preutrujeni zaposleni sežejo po zelenem ali belem večenja statusa quo. Zanikati možnost novega pisanja zgodovine je zanikati spo- napitku, da bi se zjutraj hitreje in laže zbudili ter polni energije zavi- sobnost in pravico ljudi, da bi presegli svojo preteklost in spremenili sedanjost. hali rokave, ženske v menopavzi si z njim lajšajo neprijetne simptome Razveljaviti zgodovino kot odprto področje interpretacije in spraševanja pomeni in slabo počutje, povezano s hormonskimi spremembami; študentje odpravo svobode; je uveljavljanje spomina enega človeka ali zgolj neke skupine skušajo z njim odplakniti strah pred kolokviji in izpiti, misleci pa mu nad preostalim delom družbe; je poskus dopovedati, da ima preteklost eno samo pripisujejo ostrino duha in bliskovitost misli. Proizvajalci naravne koz- razlago. Eno in edino resnico; da se je lahko zgodilo samo tako, kot razlaga razli- metike ga dodajajo svojim preparatom, zobozdravniki ga priporočajo čica, ki jo je oblast s silo uveljavila. V ozadju kakršnega koli hotenega izkrivljanja vsem, ki jih pestijo težave z zobmi in ustno votlino nasploh, ljubitelji preteklosti, obstaja neizmerno hlepenje po totalitarni oblasti. čaja pa ga pijejo predvsem iz navade, užitka in veselja. Pa še konec Benedettijeve pesmi: … tistega dne ali noči Zeleni čaj namesto kave ko se bo pozaba raztreščila Kdor ima zelo rad črno kavo in ve, da bi se ji težko odrekel, naj spremembo »iz na kosce ali zagorela črnega v zeleno« uvaja počasi in previdno – postopoma nadomešča pravo kavo bodo spomini na grozo in z zelenim čajem. Izkušnje pričajo, da strastni kavopivci pri tem najbolj pogre- čudesa šajo omamen vonj prave kave. Zeleni čaj ima sicer svoj značilen vonj, ki pa ga ni zlomili ognjene rešetke mogoče primerjati z vonjem sveže (pražene in skuhane) črne kave. Najbolje, da in končno razgaljeno resnico ponesli človek uživa sveže kuhano črno kavo, pri tem pa jo skuša občutiti in zaznavati z v svet vsemi čuti (okus, vonj, vid, otip). Tudi na spremenjen, zeliščni okus zelenega čaja in tista resnica bo se je treba navaditi počasi in postopoma – organizmu dati čas, da se brez nepo- da ni pozabe trebnega občutka prikrajšanosti in omejenosti sprijazni z novo vsebino skodelice in jo posvoji oziroma sprejme za svojo. (Mag. Andrej Rot, esejist, urednik, Ljubljana) Zeleni čaj preprečuje oziroma blaži ustni zadah in neprijeten okus v ustih, spodbuja presnovo in izločanje (s tem pospešuje hujšanje in odpravljanje celu- lita), krepi kožo in podkožje (pomaga pri ohranjanju mladostnega videza), daje občutek sitosti brez odvečnih kalorij, preprečuje zobno gnilobo in še marsikaj. Ne 142 143 preseneča dejstvo, da je navdušenje nad tem zelenim poživilom z rumene celine Zdravilni zeleni čaj preplavilo ZDA, Kanado, Evropo in Avstralijo. V številnih organizacijah, kavar- Zdravilni učinki zelenega čaja, ki ga Evropa, Amerika, Kanada in Avstralija nah in restavracijah na jutranjih sestankih pijejo zeleni čaj namesto nekoč nepo- pospešeno uživajo v zadnjih desetletjih in postaja tudi pri nas vse bolj cenjen na- grešljive prave kave. pitek, so v tradicionalni azijski medicini znani že tisočletja. Vlogo in pomen čajev Strokovnjaki ugotavljajo, da sta zeleni (pa tudi beli) čaj bolj zdravilna in ko- in zeliščnih napitkov pa je že pred dva tisoč štiristo leti poudarjal tudi starogrški ristna za organizem od prave kave ter tudi od klasičnega pravega (črnega) čaja. zdravnik in poliglot, Hipokrat s Kosa. Sicer oba izhajata iz iste rastline, le da je zeleni čaj manj obdelan in bolj naraven Skodelica ali dve kakovostnega zelenega čaja na dan, naj bi po zagotovilu japon- – saj vsebuje več encimov, mineralov, vitaminov in mikroelementov, antioksidan- skih znanstvenikov krepili zdravje, vitalnost, mladostnost, radoživost in dolgoži- tov in ostalih bio vitalnih snovi. Nič čudnega, da poraba zelenega čaja in posel s vost. Svoje trditve poševnooki strokovnjaki potrjujejo s poskusi v laboratorijih in tem napitkom na stari celini v zadnjih desetletjih strmo naraščata. Leta 1990 so dokazujejo na prostovoljcih, za zgled pa postavljajo navdušene uživalce zelenega ga iz Azije samo v Nemčijo uvozili 150 ton, leta 1999 že skoraj 500 ton, leta 2004 (in belega) čaja, ki na otoku Okinava čili in zdravi, z zavihanimi rokavi živahni 650 ton in leta 2010 kar neverjetnih 900 ton. Zeleni čaj je blažji, laže prebavljiv praznujejo svoje trištevilčne rojstne dneve. Obenem pa naj bi zeleni čaj, morska (ne obremenjuje želodca in krvnega obtoka), milejši in organizmu bolj prijazen hrana, soja, riž, sezam in podobne sestavine običajnega azijskega jedilnika učin- od agresivnejše, črne različice pravega čaja. Oba pa vsebujeta precej kofeina – kovito pripomogli k temu, da se Japonci ponašajo z najdaljšo življenjsko dobo v pogosto celo več kot prava kava. Zeleni eliksir iz azijskih logov je po priporočilu globalnem merilu. Hkrati poraba zdravil na Japonskem ne narašča tako skoko- številnih poznavalcev najbolje piti v čisti, naravni obliki – brez mleka, smetane, vito kot v primerljivih državah visokorazvite zahodne poloble. sladkorja, medu, umetnih sladil, alkohola in drugih dodatkov. Poživljajočemu učinku teina se izognemo tako, da kuhan čaj pred pitjem pustimo stati vsaj 5 Znanstvene raziskave, analize in študije. minut (5-7 min). Medtem ko se v Evropi znanstveniki zavzeto posvečajo analizam zelenega čaja in njegovim učinkom na organizem, pa tudi njihovi kolegi iz njegove domovine Zdravilna prava kava še niso rekli zadnje besede o tem zelenem eliksirju zdravja, mladosti in vitalno- Tudi prava kava je zdravilna in koristna – spodbuja delovanje možganov in osre- sti. Najnovejša odkritja in ugotovitve japonskih znanstvenikov pričajo o števil- dnjega živčevja v celoti, krepi telesno odpornost, sodeluje pri uravnavanju sladkorja nih, še ne povsem razvozlanih učinkih pravega, zlasti zelenega in belega, pa tudi in maščob v krvi, pripomore k vitkosti, spodbuja živahnost in dinamiko, dobro rumenega čaja. počutje in optimistično razpoloženje, vpliva na prebavo in presnovo itd. Vendar Vonj in okus pravega čaja ljudje pogosto označujejo kot grenak, nevtralen in se je zeleni čaj že v staroazijski tradicionalni medicini in v številnih sodobnih prazen, njegovi ljubitelji pa uživajo v njegovi neizrazitosti in žlahtnih, prefinje- znanstvenih raziskavah izkazal za organizmu bolj prijaznega in koristnega. Oba nih odtenkih. Pravi čaj so že od nekdaj (v samem začetku pridelave) uporabljali napitka pa sta bogata z antioksidanti (z njimi se organizem bori proti nevarnim kot poživilo in zdravilo. Imeli so ga za eliksir proti glavobolu, vročini, astmi, pre- prostim radikalom). Ameriški znanstveniki, ki so pod drobnogled vzeli najbolj hladu, želodčnim in črevesnim boleznim, asteničnosti in neješčnosti, pa tudi kot priljubljene, organizmu prijazne pijače, ugotavljajo, da v Evropi največ antioksi- sredstvo za povečanje koncentracije in izboljšanje mentalnih sposobnosti. Zdra- dantov zaužijemo z rdečim vinom, v Aziji z zelenim čajem, v Ameriki pa je kava vilno moč čajev so s poglobljenimi raziskavami preverili in potrdili tudi znan- največji vir teh nepogrešljivih varovalnih snovi. V pravi kavi je sicer veliko anti- stveniki moderne dobe. oksidantov, ki nevtralizirajo škodljive proste radikale, kljub temu pa so od kave Osnovne sestavine pravega čaja so: tein/kofein, čreslovine, eterična olja, minerali, primernejši vir antioksidantov zeleni čaj, sadje in zelenjava, saj te tri skupine živil vitamini in encimi. Poživljajoč učinek čaja izvira iz teina/kofeina. Pomembno je vsebujejo tudi vitamine, vlaknine in encime. poudariti, da kofein v čaju deluje povsem drugače kot tisti v kavi, poleg tega ga je v Tradicionalnemu zelenemu čaju stopajo ob bok še njegove »paralele«, zlasti čaju vsaj za polovico manj. Kofein v čaju ne deluje neposredno na srce in ožilje (krvni beli in rumeni čaj pa tudi črni čaj. Rdeči čaj (rooibos), ki je prav tako zelo okusen, obtok), marveč prek boljše prekrvavitve možganov in povečane izmenjave možganske zdravilen, pa je drugačnega porekla in ni neposredno povezan z zelenim čajem. tekočine neposredno vpliva na možgane in centralno živčevje. Tako je mogoče pojasniti 144 145 izboljšanje koncentracije, reakcijske sposobnosti in mentalnih funkcij po pitju tega čaja. na bakterijski girazi. O svojem najnovejšem odkritju so nedavno tudi poročali v Izsledki raziskav ameriških in japonskih znanstvenikov pričajo, da se koncen- vodilni reviji s področja kemije zdravil, Journal of medicinal chemistry. Njihovo tracija po dveh do štirih skodelicah popitega čaja začne krepiti v desetih mi- odmevno znanstveno spoznanje bo pripomoglo k razvoju novih antimikrobnih nutah in doseže vrhunec 45 minut po zaužitju. Če čaj primerjamo s kavo, se učinkovin, katerih v boju proti bakterijskim okužbam danes primanjkuje. krepilno delovanje čaja začne malce kasneje, učinkuje (traja) pa precej dlje. Zaradi strupenosti številnih zaviralcev bakterijske giraze doslej nismo smeli Pravi čaj, ki ne vsebuje sladkorja in drugih ogljikovih hidratov, odvaja vodo iz uporabljati kot zdravilo. Najnovejše odkritje slovenskih strokovnjakov pa vzbuja telesa (naravni diuretik), pospešuje prebavo (želodčnim sokovom pomaga pre- realno upanje, da se bomo lahko izognili temu problemu, kajti s spojinami na bavljati hrano), spodbuja presnovo, pospešuje delovanje centralnega živčnega sis- osnovi zelenega čaja imamo stoletja izkušenj v vsakodnevni prehrani, je povedal tema in dihal, krepi umske in telesne moči ter preprečuje in odpravlja utrujenost. vodja laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu dr. Roman Jerala. V enem svojih najnovejših poročil znanstveniki iz Tokia poudarjajo, da so pri Med obetavna spoznanja v zvezi z zdravilnim delovanjem pravega čaja sodi tudi odraslih posameznikih obeh spolov, ki so dnevno popili vsaj pet skodelic čaja, ugotovitev, da zeleni in črni čaj zavirata aktivnost škodljivega encima, ki spodbuja opazili kar za 16 odstotkov manjšo smrtnost in za več kot četrtino – 26 odstot- razvoj Alzheimerjeve bolezni in senilne demence. kov – manj možnosti za bolezni srca in ožilja kot pri njihovih vrstnikih, ki zele- nega čaja niso uživali. V nadaljevanju študije pa so ugotovili še, da so pozitivni Količina – dnevni odmerek rezultati, povezani s pitjem zelenega čaja, bolj izraziti pri ženskah kot pri moških. Zeleni čaj, ki je veliko več kot le zeliščni napitek, je organizmu prijazen, kori- Po ugotovitvah poznavalcev zeleni čaj pomaga pri preprečevanju in lajšanju sten in zdravilen. Z njim so že tisočletja povezane svojevrstna kultura, tradicija arteroskleroze, pri sladkorni bolezni, visokem krvnem tlaku, zastrupljenosti or- in življenjski slog. Čeprav rezultati številnih študij in izsledki vrste raziskav po- ganizma, zasvojenosti z nikotinom, pa tudi alkoholom, pri stresu, slabi telesni trjujejo pozitivno delovanje zelenega čaja na zdravje, pa številni znanstveniki ne odpornosti, počasni presnovi, pretiranem teku in posledični debelosti. Japonski priporočajo pretiravanja oziroma uživanja zelenega čaja v prevelikih količinah. zdravniki so na primer že dokazali njegov zdravilni učinek pri raku na prebavilih Kadar ljudje popijejo prevelike količine zelenega čaja, se namreč lahko pojavijo (želodec in črevo). Njegov vpliv na zaviranje staranja in propadanja organizma ter neželeni stranski učinki, ki so sicer značilni oziroma jih povzroči prevelik od- degenerativna in njim podobna obolenja pa znanstveniki še intenzivno preučujejo. merek kofeina. Nekaj skodelic (3) na dan torej predstavlja pravo mero – o večjih Japonski znanstveniki s svojimi raziskavami še niso uspeli dokazati pozitiv- količinah v preventivne in terapevtske namene pa se je priporočljivo posvetovati nih učinkov črnega čaja v primeru rakavih obolenj (zlasti v preventivi), marveč z zdravnikom, farmacevtom, dietologom, nutricionistom, fitoterapevtom in/ali se po njihovih ugotovitvah s tovrstnimi zdravilnimi učinki ponaša le zeleni čaj, drugim ustreznim strokovnjakom. njegovo belo različico pa nameravajo vzeti pod drobnogled v bližnji prihodnosti. Zdravilni učinki zelenega čaja se nenehno potrjujejo v vsakdanji preventivni Zdravilne učinke zelenega čaja preučujejo tudi v Evropi, kjer so znanstveniki in terapevtski praksi. Skodelica kakovostnega zelenega čaja vsebuje do 200 mili- odkrili, da izvleček zelenega čaja ugodno vpliva na ustno higieno ter z njo po- gramov katehinov, zdravilne lastnosti njegovih sestavin pa so doslej pripisovali vezanim zdravjem zob in ustne votline. K tem ugotovitvam so pripomogli tudi predvsem močnemu antioksidantivnemu delovanju v organizmu. Zelenemu čaju, raziskovalci s Kemijskega inštituta v Ljubljani, ki so v zadnjem desetletju veliko ki ga glavnina uživa v naravni obliki, brez dodatkov, lahko antioksidativni naboj strokovne pozornosti posvetili zdravilnim učinkom zelenega čaja. Na Kemijskem okrepimo z dodatkom limoninega soka, lahko ga uživamo s sladkorjem, medom, inštitutu so nedavno analizirali antibakterijsko delovanje aktivnih sestavin zele- mlekom, javorovim sirupom in podobnimi sestavinami. Gurmani, ki ga uživajo s nega čaja in odkrili, da katehini zelenega čaja inhibirajo pomemben encim girazo. temno, grenkljato čokolado z visoko vsebnostjo kakava, svojemu organizmu tako Na to encimsko substanco so bili pozorni kot na tarčo v boju proti bakterijskim ponudijo dvojno količino varovalnih snovi. Zeleni čaj pa lahko v zdravilne namene okužbam, saj je encim giraza nujno potreben za preživetje bakterij, ni pa ga najti uživamo tudi v sladko-slani obliki. Čaj z dodatkom sladkorja in morske soli se je pri bolj razvitih organizmih; odsoten je tudi v človeškem organizmu. namreč izkazal za učinkovitega pri diareji. Bolniki z drisko bi ga morali spiti več S pomočjo specializirane naprave za jedrsko magnetno resonanco so slovenski litrov na dan. Posamezniki, ki trpijo za diarejo, bi morali uživati sladko-slani čaj. strokovnjaki natančno določili mesto vezave katehinov iz zelenega čaja (EGCG) Nemški strokovnjaki z ustanove Grenn Cross iz nemškega Marburga priporo- 146 147 čajo bolnikom s hudo drisko, naj razmislijo o pitju čaja, začinjenem s sladkorjem Zdenko Fajdiga in soljo, saj s tem lahko organizmu učinkovito povrnejo izgubljeno tekočino in minerale. Najboljši zdravilni napitek iz naravne zakladnice predstavlja mešanica sLOVEniJA MED dveh žlic sladkorja (belega ali rjavega) in pol čajne žličke morske soli, raztopljene v litru blagega črnega oziroma zelenega čaja, lahko tudi vode. To kombinacijo soli nAJUsPEŠnEJŠiMi in sladkorja je mogoče vmešati tudi v pomarančni sok, ki je bogat z vitamini, mi- nerali in encimi, velja pa tudi za pravo zakladnico kalcija. Pijačo je treba popiti Olimpijske igre že tretjič v Londonu čimbolj svežo, najbolje takoj po pripravi, bolniki pa bi je morali v terapevtske na- mene zaužiti več litrov na dan. Zeleni čaj ali prava kava? Naj izbiro olajša dejstvo, da strokovnjaki zlasti v za- Igre XXX. olimpiade moderne dobe lahko merimo s presežniki. Skoraj dnjem času vse bolj prisegajo na kitajski in japonski zeleni čaj, ki je bogat z anti- v vseh pogledih. Kljub nekaterim organizacijskim težavam na začetku oksidanti in učinkovit tako pri senilni demenci, Alzheimerjevi bolezni, usihanju je bilo zelo dobro poskrbljeno tudi za varnost, kar je najpomembneje. intelektualnih funkcij kot pri preprečevanju in upočasnjevanju staranja. V Londonu so nekateri športniki iz 203 držav izboljšali kopico svetov- nih rekordov in še veliko več olimpijskih. Prodanih je bilo 8,7 milijona (Dr. Nina Mazi, zdravnica specialistka medicine dela, prometa in športa, književnica, vstopnic, dva več kot v Pekingu leta 2008, ki so prirediteljem navrgle Ljubljana) okrog 765 milijonov evrov. Kljub temu so bila nekatera prizorišča prve dni skoraj prazna, ljudje so si želeli ogledati tekmovanja, a niso mogli kupiti vstopnic. Privabljanje gledalcev z različnih koncev sveta in po- nujanje vstopnic bržkone ni bilo na ustrezni ravni. Celoten projekt iger naj bi bil vreden 14,5 milijarde evrov. »Hvala London! Pripravili ste izjemne igre. Bile so vesele in veličastne!« S temi besedami se je predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Jacques Rogge na sklepni slovesnosti priklonil prirediteljem in se v primerjavi s prejšnimi predse- dniki, predvsem Špancem Juanom Antoniom Samaranchem, spretno izognil pri- merjavam. Bile so res prijazne igre, predvsem pa so ljubitelje športa po vsem svetu petnajst dni dobesedno omrežile, prijetno razburjale in še v večji meri navduševale. Slovenska odprava je po šestem samostojnem nastopu na poletnih igrah boga- tejša za štiri kolajne. Slovenija se je tudi tokrat odločno in odmevno zapisala med dobitnice odličij in je ostala v vrhu seznama najuspešnejših držav glede na šte- vilo prebivalcev; tudi zato, ker so bile olimpijske ›dobrote‹ različnega sijaja: zlata, srebrna in dve bronasti! Judoistka Urška Žolnir je prepričljivo premagovala tek-mice v kategoriji do 63 kg drugo za drugo. Naša olimpijska zmagovalka je skupaj s trenerjem Marjanom Fabjanom požela izjemno navdušenje in čestitke tudi med svetovnimi poznavalci te borilne veščine. Primož Kozmus, ki se je temeljito pri- pravljal, čeprav tokrat bolj v osami in je pred igrami malo tekmoval, je še enkrat dokazal, da je atlet za velike tekme. Njegovo kladivo je namreč poletelo do srebrne 148 149 znamke. Slovenski veslaški dvojni dvojec Iztok Čop - Luka Špik je prijetno prese- Marko Cotič netil in si je priveslal bronasto kolajno, naše ljubitelje športa je spet navdušil tudi strelec Rajmond Debevec z bronom v streljanju z malokalibrsko puško 60 leže. sLOVEniJA – MOJA Slovenska zbirka odličij na poletnih igrah od leta 1992 naprej je po uspešnih olim- pijskih postajah v Barceloni, Atlanti, Sydneyu, Atenah, Pekingu in Londonu tako DEŽELA spet bogatejša. Kajakaš Peter Kauzer je bil slovenski tragični junak Londona. Ta svetovni prvak je na razburkani divji vodi odločno veslal in hitel do olimpijskega Estetska podoba naše domovine zlata, ki ga je pred tem brez ovinkarjenja tudi napovedal. Žal se mu ni izšlo po načrtih in po njegovem ne(uspešnem) nastopu, kljub šestemu mestu na OI, so se pojavili polemični zapisi. Ali je ta Zasavec v napovedih pretiraval ali mu je morda Mit o lepoti naše dežele, skladnosti naselij in narave, s cerkvicami pose- pretirana samozavest škodovala? Ne moremo se izogniti argumentom za in proti. jani idilični pokrajini in harmoničnem stiku regionalnih enot, ki obli- Olimpijske igre v slogu Coubertinovega duha so že nekaj časa preteklost. Morda kujejo podobo pestrega prostora gora, morja, gričev in ravnin, z moč- so londonske v primerjavi s prejšnimi malce bolj »dišale« po načelih tega franco- no identiteto je med Slovenci nadvse živ. Podobe iz spota »Slovenija skega barona, vendar smo bili na drugi strani priča pravi »vojni« med Združenimi – moja dežela« so tako zasidrane v našo zavest, da resničnosti niti ne državami Amerike in Kitajsko, katera bo »spravila pod streho« več kolajn in tako opazimo. Streznitev prinesejo že sprehodi po naših mestih ali pa vožnja prevladala v športnem svetu. Sta pač velesili tega vajeni tudi na drugih področjih. po »deželi«, ki postane ob pogledih na obupno vizualno onesnaženje, Majhne države proti velikim? Za prve je bila vsaka kolajna izjemen uspeh in so prava mora. Idilične podobe slovenske krajine najdemo danes žal le jih ves čas preštevale kot otroci frnikule. Drugi veliki narodi, denimo Američani, še na izrezih fotografij ali v odročnih in zaostalih krajih, ki se jih še ni ne cenijo nič drugega kot le olimpijsko zlato. Tako je pač »narejen« sodobni svet. dotaknil val »napredka«. Kaj se je v zadnjih sedemdesetih letih prav- London pa je gostil tudi paraolimpijske igre, s katerih je slovenska udeležba zaprav zgodilo v našem prostoru, v naši materialni kulturi, arhitektu- prinesla kar dve zmagi. Franček Gorazd Tiršek si je v streljanju z zračno puško ri, oblačenju, navadah, obnašanju in razmišljanju in kakšna nihanja stoje v kategoriji 2 priboril srebrno kolajno, Darko Đurić pa je dosegel svetovni estetskih vrednot in okusa so sprem ljala to dogajanje? rekord v plavanju na 50 metrov delfin. Prikupna Urška Žolnir, naša zlata Britanci so slavili in častili najboljše igre doslej. London je v trenutku, ko so ob judoistka v konkurenci do 63 kg. Foto: Rajko Petek zaprtju tokratnih olimpijskih iger brazilski prireditelji prevzeli olimpijsko zastavo, Povojni preobrat visoko postavil letvico naslednjemu organizatorju Riu de Janeiru 2016. Brazilija, Globji izvor sprememb nedvomno tiči v družbenih, materialnih in duhovnih pre- ki bo pred tem leta 2014 prirediteljica po odmevnosti drugega največjega svetov- obrazbah slovenske družbe, v kateri je komunistična revolucija prekinila moderni- nega športnega dogodka – svetovnega nogometnega prvenstva, bo tako prva juž- zacijo in krepitev meščanstva, ki je bilo pred vojno nosilec gospodarskega razvoja, noameriška gostiteljica iger, medtem ko je Velika Britanija doslej edina država, ki omike, kulture in mecen umetnosti. S poboji, izseljevanjem in razlastitvijo je me- je pripravila poletne olimpijske igre že tretjič (1908, 1948, 2012). ščanstvo praktično uničila. Njegovi ostanki so se porazgubili v novem, umetno ustvarjenem srednjem razredu, nekakšnem »socialističnem malomeščanstvu«, od- (Zdenko Fajdiga, inženir elektrotehnike, novinar, reporter, Ljubljana) visnem od države in režima, ki je po načinu življenja, kulturnem profilu in vredno- tah daleč od meščanstva. Novi oblastniki so medtem brez sramu sprejeli zunanje meščanske atribute, zaplenjene vile, pohištvo in umetniška dela ter uživali vsako- vrstne privilegije. Šolstvo je opravilo svojo nalogo ideološkega aparata države s pra- njem možganov in oblikovanjem »novega človeka«, nacionalna identiteta in tradicija pa sta ostali ob strani kot nekaj preseženega. Že v osnovni šoli se je pouk začel pod sliko in s pozdravom diktatorju, ukinili so klasične gimnazije in vse, kar kakorkoli 150 151 je spominjalo na »meščansko kulturo«. V visokem šolstvu je bilo na udaru pred- Socialistična urbanizacija in arhitektura vsem družboslovje, revolucionarno pravo je stopilo na mesto »buržoaznega«, plan- Arhitektura in urbanizem sta bila glavno sredstvo socialistične modernizacije, sko gospodarstvo, dogovorna ekonomija in samoupravljanje pa so zamenjali trg in njuno načrtovanje pa v domeni državnih institucij. Urbanizacija je dobila never- svobodno pobudo itd. Posebna fakulteta je producirala partijske kadre in novinarje, jetne razsežnosti na področju industrije, prometa, energetike, turizma (Portorož) ki so skrbeli za popolno ideološko medijsko pokritje. Tudi prikrojena in selektivna in gradnje novih mest (Nova Gorica, Velenje). Arhitektura je postala vir inovacij v zgodovina, ki je slavila epopeje režima, je bila v popolni domeni vladajoče ideolo- gradbeništvu, hkrati pa propagandno orodje režima. Mesta so doživljala brezob- gije, svoboda govora in združevanja pa je bila ukinjena. Ideološka indoktrinacija je zirne preobrazbe, kot žrtve zmotnih strokovnih doktrin ali pa so bile te ideološko bila posebno intenzivna v armadi, osovražena Cerkev pa je ostala edina tiha opozi- motivirane (Koper), kar je bilo očitno tudi v prestolnici (podvozi itd.). cija režima. Preobrat je bil torej popoln, protislovnost »novih« vrednot in realnosti Čas med vojnama je bilo v Ljubljani zadnje obdobje po secesiji, ki je gradilo diktature pa je pri ljudeh spodbujala strah, previdnost, ubogljivost, denuncianstvo, pravo urbanost. Kultivirano meščanstvo in njegovi arhitekti so na izviren način prilagodljivost, negativno selekcijo, apatijo in umik v zasebnost. Oblikovala se je po- prenašali svetovne trende v svoje mesto tako, da so ohranjali identiteto, ustroj doba »novega socialističnega človeka«, tako imenovanega »biciklista«, ki se »klanja in duha kraja. Taki so Šubičev Nebotičnik, vogalni poudarek mestnega kareja z navzgor in pritiska navzdol«, kot ga je duhovito označil satirik. diskretnim figuralnim oblikovanjem, pa Dukićevi bloki, Rdeča hiša, Vurnikove stavbe itd. Vrhunec je nedvomno Plečnikova arhitektura (Nuk, Žale, Tržnica, Tro- Estetika realnega socializma mostovje, Peglezen, Križanke, cerkev v Šiški itd.) in mestne ureditve (Kongresni Privzgojen meščanski okus in rafiniran estetski čut, oblikovana organsko skozi trg, Vegova, Grad, obrežja Ljubljanice itd.), s katerimi je Jože Plečnik v dobrih desetletja, je zamenjala praznina, ki jo je skušal režim zapolniti s surogati ali ide- dvajsetih letih s skromnimi, a premišljenimi potezami ustvaril tiste plemenite ološkim nabojem. Oblikoval se je nov, socialistični slovar, v katerem je »gospoda« ambiente, ki tvorijo identiteto Ljubljane. zamenjal »tovariš«, plačo »osebni dohodek«, vse svete dan mrtvih, sv. Miklavža Povojna urbanizacija je, razen Glanzeve Skupščine in kvalitetnih Ravnikarjevih pa Dedek mraz itd. V umetnosti je prevladoval socialistični realizem, v arhitek- objektov okoli monumentalnega, a nebivalnega Trga republike (Maxi, Cankarjev turi pa okosteneli funkcionalizem, predvsem blokovskih naselij ter industrijskih dom, Ferantov vrt), prinesla pravo prostorsko devastacijo nekateri predelov cen- in javnih objektov. Izoblikovala se je nekakšna »socialistična« estetika, značilna tra (območje Metalke, Kozolca itd.). Tradicionalna karejska zazidava ulic in trgov za države realnega socializma, arhitektura pa je razvila svoj oblikovni svet. Iz- se je spreminjala v nov morfološki vzorec vertikalnih prostostoječih objektov z bor blaga široke potrošnje je postal omejen, izdelki zahodnega kapitalizma pa so brezobličnimi vmesnimi prostori, skladno z modernističnimi postulati, kar je iz- postali cilj množičnih čezmejnih nakupovanj. Stanovanjska oz. bivalna kultura ničilo hierarhijo in čitljivost mesta. Režimsko ikonografijo je vsepovsod vzposta- delavskega in novega srednjega razreda se praktično nista razlikovali, saj sta oba vilo nepregledno število plastik in spominskih obeležij, ki slavijo revolucionarne izhajala iz kmečkega okolja. Družilo ju je pomanjkanje identitete in spogledova- epopeje in heroje ter so legitimirala novo oblast. Moreče dolgočasje estetike real- nje z elementi meščanske kulture. Ta se je pred vojno odlikovala po meščanskih nega socializma je najbolj očitno v novih soseskah na obrobju, ki sicer rešujejo interierih s srednjeevropsko identiteto, ki jih je ustvarila avtohtona pohištvena pritisk prebivalstva v mesta, a so hkrati kraj prostorske in socialne odtujenosti. Po industrija iz domačih surovin in po načrtih najboljših arhitektov (firma Naglas). kratkem socrealističnem obdobju je postal funkcionalizem ideološko izhodišče Po vojni je prefinjen meščanski interier zamenjala pusta serijska oprema bloko- urbanizma in arhitekture. Namesto na vrednotah je temeljil na potrebah, ki jih vskih stanovanj, ki so jo presegli le redki oblikovalci (stol rex). Tudi estetsko pro- najbolje zadovolji stolpnica, zaščitni znak socialističnega stanovanja in simbol na- filirana ljudska kultura na podeželju se je začela razkrajati pod vplivom dnevnih prednosti režima. Banalne oblike funkcionalizma so presegli le redki ustvarjalci, migracij polproletarcev v mesta, ki so prinašali »mestne« estetske vzorce in kič. Do ki so ga »križali« z regionalnimi elementi (Ravnikar na osi Wagner-Plečnik-Le- povojne funkcionalistične zablode je organska rast vasi ohranjala krajinsko sliko Corbusier-Aalto), s strukturalizmom (Sever), high-techkonstruktivizmom (Mi- skladno s tradicijo. Z dopuščanjem »črnih gradenj«, s katerimi si je, poleg pojava helič, Kristl), ambientalizmom (Jugovec, Mušič) in izoblikovali svoj prepoznavni ekonomske emigracije – zdomcev, oblast kupovala socialni mir, je začela stihijska jezik. Njihova skupna tema je konstrukcija, katere nosilni elementi s svojo iskre- urbanizacija spreminjati podobo primestnih in podeželskih naselij. nostjo oblikujejo svojevrsten konstrukcijski arhitekturni izraz. 152 153 Samovoljo, slab okus in popolno odsotnost »skupnega čuta«, poleg črnih gra- večina pozdravlja z »ajde, ciao!« tudi ni presenetljivo. Izgubo identitete, frustra- denj, kažejo v mestih posegi v fasade blokov, kjer je stihijsko zastekljevanje bal- cije in padec samopodobe sta zapolnila potrošništvo in hedonizem, kulturo pa konov in oken iznakazilo njihovo krhko estetsko podobo. Podobno so v prime- v veliki meri nadomestila zabava in šport. Ob tem, da je stopnja samomorilnosti stnem in podeželskem okolju nešteti »prizidki« spremenili naselja v »sračja gnezda« med najvišjimi na svetu, ceste z brezobzirnimi vozniki pa med najnevarnejšimi spačenih objektov najrazličnejših naklonov in oblik. Dobršen del odgovornosti v Evropi, uživa avto status »svetinje«, ki jo vsako leto v prenosu nacionalke raz- pri tem nosi stroka, z brezvrednimi tipskimi načrti družinskih hiš, imenovanih glasi kot »avto leta«. »transformatorji«, neprilagojenih krajini in terenu, z nizko bivalno vrednostjo in Stanju duha ustreza tudi estetika, nezahtevna in brez globjih vrednot, prilago- neokusnimi dopolnitvami graditeljev. Umetnost in kulturo gradnje je nepreklicno jena večinskemu okusu množic, v kateri se dojemljivost za etiko, eksistencialne zamenjala tehnika gradnje. probleme in lepoto izgubi v lahkotni medijski zabavi in razvedrilu. Vrednote eli- Zaradi kratke časovne distance, ideološke vpletenosti, glorifikacije ter nostal- tne kulture je zamenjala plitka trivialnost, opustitev estetskih meril pa omogoča gije mnogih to obdobje še čaka na neodvisno, objektivno oceno. Porušena urbana prevlado provokacij, cenene šokantnosti, votlih efektov in cinizma. Popolna rela- struktura in konfekcijski funkcionalizem gotovo nista estetski vrednoti, temveč tivizacija dovoljuje vse: kvantanje postane literatura, vandalizem grafitarjev po- sta, kljub tehničnim inovacijam, kvečjemu dokument časa in neuspelega urbani- stane »urban art«, predmestna subkultura pa surogat urbane kulture itd. Skratka, stičnega in socialnega eksperimenta. »everything goes«! Čislana »avantgardna« kultura je pretežno leve provenience, ideološka diskriminacija in klientelizem pa omogočata, da oblast vsako ničvre- Leta po osamosvojitvi – tranzicija dnost, ki jo prepozna za svojo, propagira in nagrajuje. Likovna in posebno arhi- Z osamosvojitvijo se je sprožil proces tranzicije, na ekonomskem področju se je tekturna pismenost je slaba celo med izobraženci, lepota pa velja za subjektivno vzpostavil kapitalizem s tržnim gospodarstvom, privatno iniciativo in svobodno mnenje brez pomena. Temu primerna je tudi estetika materialne kulture, kjer je konkurenco, v politiki pa smo izbrali parlamentarno demokracijo in večstran- ob totalni »estetizaciji« lepota prava redkost, poplava »turbo« kulture, kiča in glo- karski sistem. Ob splošnem dvigu življenjske ravni se je začelo vračati razlaščeno balnih »prikazni« pa uničuje mesta, vasi in krajino. premoženje, privatizacija nekdanje družbene lastnine in podjetij pa se je ob asi- stenci bank in sil kontinuitete sprevrgla v krajo, ki se je ob gospodarski krizi izte- Tranzicijski urbanizem in arhitektura kla v množične stečaje, visoko brezposelnost in socialno razslojenost. Družbena Zanju sta značilna močan pritisk kapitala na urbani razvoj in neravnotežje med omrežja bivšega sistema ohranjajo svojo moč v gospodarstvu in bankah ter odlo- cilji zasebnega kapitala in javnim interesom. Zgradil se je predrag in slabo pre- čujoč vpliv v sodstvu, šolstvu, predvsem pa v glasilih in s staro ideološko prtljago mišljen avtocestni križ, stalno spreminjanje prezapletene zakonodaje ter predolgi zavirajo vzpostavitev normalne evropske demokracije. Poglabljajo narodovo raz- postopki pa nižajo kvaliteto posegov v prostor. Ti so najnižjo raven dosegli pred klanost, zaostrujejo kulturni boj in zahtevajo ohranitev privilegijev, ob gospodar- recesijo s hitro, nepremišljeno in dostikrat tudi neprodano gradnjo za trg, ki bo ski recesiji pa se razgali vsa beda družbene etike in morale. še dolgo kazila podobo naših krajev. Ljubljanski urbanizem, kljub ureditvi starega jedra in obrežij, usmeritvam k trajnostnemu razvoju ter urejanju notranjih pro- Kultura večinskega okusa stih površin, ogrožata predvsem težnja po gradnji v višino in deregulacija, prila- Šibka narodna zavest in neznatna kulturna identiteta srednjega sloja sta po osamo- gojena kapitalu. Ta družno s politiko, novimi »paradigmami« stroke in v imenu svojitvi na široko odprli vrata potrošništvu, brezciljnemu hedonizmu in kultur- napredka spreminja baročno mesto pod Gradom v amerikanizirano »generično« nemu imperializmu. V odsotnosti duhovnih, etičnih, estetskih in intelektualnih mesto stolpnic. Javni interes se zato dostikrat brani s »civilnimi iniciativami«, ki vrednot je potrošniška sla preplavila družbo tako, da imamo v Evropi največ pro- predstavljajo legitimen odpor proti stanju v stroki, nasilnemu kapitalu in odtujeni dajnih površin na prebivalca. Umetnostne galerije tudi ob pomembnih dogodkih politiki. Razraščanje trgovskih centrov na obrobju mest je vsebinsko izpraznilo samevajo, nakup knjig je skromen, »visoka« knjižnična izposoja pa gre predvsem historične centre, razpršena gradnja, »črna« in dopuščena, pa je dobila dodaten na račun priročnikov. Na to, da besedni zaklad drastično upada, kaže pogovorni zagon ter preplavila in dokončno uničila kulturno krajino. jezik mladih in katastrofalna funkcionalna nepismenost, kar za deželo, kjer se Večja kupna moč in obetavni profiti še stopnjujejo brutalnost posegov v kra- 154 155 jino, posejano z grdimi hišami brez tipološkega in oblikovnega reda ter vezi z na- vanja do soljudi in dogodka. Globalna, športna cunjasta oblačila, bunda, jeans in selbinsko kulturo. Skrajni individualizem, brez posluha za sosedstvo in skupnost, superge, so postali zaščitni znak sodobnega »uniformiranega individualizma«, ki je tako izničil enotno voljo po oblikovanju prostora. Podoben estetski preobrat mu ob odsotnosti privzgojenih kriterijev, okus krojijo glasila in marketing modne doživljajo tudi »mesta mrtvih«, pokopališča, kjer v krizi identitete namesto vizu- industrije, kjer je »novost« edini kriterij estetske presoje in izbire. Podobno ve- alnega miru in dostojanstva, kraljujejo oblikovna kričavost, ekscesni individu- lja za čevlje, prvi pokazatelj skladnega oblačenja, ki »dvigne« ali izniči vtis ostale alizem in kič, najbolj očitno v močno sekulariziranih in multikulturnih krajih. garderobe in človekovega videza »od glave do pete«. Mestne čevlje, mokasine itd. Arhitekturna stroka z nemočjo in servilnostjo ob klavrnem izobraževanju, niz- so zamenjali športni copati, grda obuvala najbizarnejših oblik in barv, nekakšen kem etičnem pragu in družbenem ugledu nosi precejšno odgovornost za to sta- hibrid med gojzerjem in supergo, ki kraljujejo po pločnikih naših mest. nje. Slovenska arhitektura je s prepoznavno »ljubljansko šolo« zdrknila na raven kulturne kolonije, tako da lahko govorimo le še o arhitekturi na Slovenskem, ne- Obnašanje in navade – po sledeh »urbane kulture« kakšnih »avtorskih kopijah« neprežvečenih globalnih trendov, popolnoma tujih Arhitekt Loos se je takrat lotil še enega, danes spet aktualnega pojava, namreč našemu prostorskemu in kulturnemu kontekstu. Strokovno enoumje in odsotnost tetovaže. Kot zagovornik gladkih in čistih površin brez ornamenta, je menil, da neodvisne kritike sta odprla vrata obupni samopromociji in klanovskemu mono- edino te pritičejo modernemu človeku. V znanem eseju »Ornament je zločin« si- polu, ki obvladuje vse institucije stroke (šola, natečaji, nagrade, revije, razstave, cer sprejme in razloži tetovažo pri Papuancih, pri modernem človeku pa meni, zbornica, itd.). Svetle izjeme nekaterih odličnih objektov (Biotehniška fakulteta, da je ta zločin in znak degeneriranosti. Kot v posmeh temu prefinjenemu estetu Tržnica v Celju itd.) pa kljub vsemu vzbujajo upanje. pa se je »tattoo«, skupaj z moškimi uhani, piercingom itd. danes vrnil v sodobno suburbano »turbo« kulturo. Obleka naredi človeka Na dejstvo, da sta estetika oziroma zunanja izgled in obnašanje povezana, kaže Socialna razpuščenost je vidna tudi pri oblačenju in obnašanju, katerih porazno tudi fenomen pljuvanja, ki zamejuje kulturno pripadnost tega prostora od krajev z stanje je posledica pomanjkljive vzgoje in zanikanja nekaterih norm v prejšnjem živo meščansko tradicijo. Pljunki na pločnikih in trgih pričajo o odsotnosti »ma- sistemu. Elegantno in izbrano oblačenje je imelo buržoazni priokus, zato je bilo nir«, saj je nekdanji »kinderstube«, ki je mladim omogočal socializacijo, nadome- nezaželeno in neprimerno. Ljudje so tako sčasoma opustili meščanske navade pri- stila »napredna« permisivna vzgoja, ki proizvaja nevzgojene osebke brez meja in mernega oblačenja za posamezno priložnost, navade, ki so od nekdaj veljale tudi brez mere. Nasilno in egoistično obnašanje v javnem prostoru poleg hrupne glasbe na podeželju, kjer je »ta gmašen gvant« za praznike, nedeljsko mašo, poroko in dopolnjuje še zvočna polucija glasnih, nevzgojenih gostov za mizami lokalov. pogreb, poleg vsakdanje obleke pokril vse življenjske dogodke. Kraji, kjer je me- Posebno poglavje pa so odvratne grafitarske packarije, ki preplavljajo mestne ščanska tradicija še živa, kažejo, da sta oblačilna kultura in občutek za lepo bolj fasade do najožjega središča. Ne prizanašajo niti kulturnim spomenikom, niti kot z denarjem povezana z vzgojo, znanjem in omiko ter s splošno estetsko kul- Plečniku, niti najnovejšim stavbam in vlakom. Nerazumljiv pa ostaja zagovor ne- tiviranostjo ljudi. katerih gurujev »urbane kulture«, ki »grafitarsko umetnost« razglašajo za »urban Kako se oblačiti na moderen način se je pred sto leti spraševal že Plečnikov so- art«, za izraz spontane kreativnosti, družbene kritičnosti itd., čeprav gre v resnici dobnik dunajski arhitekt Adolf Loos in zapisal: »Moderno si oblečen le takrat, ko za navaden vandalizem frustriranih osebkov, ki jim je mesto nekaj tujega in so- v središču civilizacije, ob določeni priložnosti in v najboljši družbi nisi vpadljiv«. vražnega, kar je treba poškodovati, ki žalijo estetski čut ter povzročajo lastnikom Ta zanimiva definicija je presenetljivo blizu pojmu »primernosti«, ki zadeva ume- in skupnosti milijonsko škodo. tniške panoge in dejavnosti, kjer je treba združiti različnosti v enotnost, kot so arhitekturna kompozicija, kulinarika itd. Gre namreč za občutek primernosti, za Globalnost in tradicija okus in presojo, kaj gre s čim in kaj ne. Tudi v globalnem svetu potrebujemo kraje identifikacije in spomina, kjer nastaja Pri oblačenju danes praktično ni več razlike med domom in službo, med gmajno tradicija in na katere nas veže pripadnost, zato mora predvsem majhen narod in mestom, med »petkom in svetkom«. Edino pravilo je to, da ni pravil, zato se ohraniti svoje posebnosti in identiteto v globalni brezobličnosti. Prizadevanja za vse zdi samoumevno in brez dvoma, da je kaj narobe, predvsem pa brez spošto- obnovo tradicije si pri nas redno prislužijo očitke o »domačijstvu« in nazadnja- 156 157 štvu, čeprav je prav nekritično hlastanje po novem, »naprednem« in svetovljan- Nada Grošelj skem v resnici globoko provincialno, je znak negotovosti in nizke samopodobe. Če naj bi zaustavili vizualno erozijo podeželja, je zato potrebna promocija gra- PRVE DVOJEZiČnE ObJAVE dnje hiš, ki ohranjajo identiteto krajine, izhajajo iz tradicionalnih tipov z značil- nimi stavbnimi členi in razmerji, uporabljajo lokalne materiale in so energetsko Antična dramatika pri Celjski Mohorjevi družbi (2010– ) varčne. Podobno velja za mesta, ki naj ohranijo svojo srednjeevropsko podobo in brez »amerikanizacije« s stolpnicami nadaljujejo tradicijo tega prostora. Naša re- lativno majhna mesta se še lahko ognejo globalni urbani estetiki, kjer fragmen- tiranost, dekadenca, arhitekturni gigantizem in kaos pomenov pretvarjajo mesto v nekakšen nihilistični spektakel ekonomije, tehnike in informacije. Mestu pri- Ko se je bližala jesen leta 2010 in z njo osemdesetletnica akad. dr. jaznih in kulturnih ljudi, kjer nas hiše kot z očmi gledajo z okni in je ob zasaje- Kajetana Gantarja, uglednega profesorja klasične filologije in preva- nih ulicah in trgih vsaka stavba predvsem javni objekt, ki določa višjo kolektivno jalca iz klasičnih jezikov, se je Celjska Mohorjeva družba sklenila tega strukturo, stoji namreč nasproti grozljiva alternativa: onesnažena narava, hrupna jubileja spomniti s posebnim projektom: z izdajo osmih novih prevodov nebivalna mesta nekultiviranih in nasilnih prebivalcev, kjer so še stavbe spačene iz antične dramatike. Nalogo je zaupala mlajšima klasičnima filologo- in grozeče. Takemu scenariju se je treba ogniti, veliko vlogo pa bo pri tem imela ma, dr. Davidu Movrinu in Jeri Ivanc; prvi naj bi koordiniral prevaja- stroka, ki mora obrniti tok in ob splošni duhovni prenovi družbe in kvalitetnem nje iz stare grščine, druga pa iz latinščine. izobraževanju na vseh nivojih, prispevati k dvigu estetske kultiviranosti in likovne pismenosti naroda. Po načrtu urednikov naj bi najprej izšel prevod samega slavljenca, medtem ko naj bi preostalih sedem prispevali mlajši klasični filologi, vsi njegovi nekdanji štu- (Marko Cotič, arhitekt, esejist, Ljubljana) dentje. V izbor sta zajela tri grške tragedije iz klasičnega – in najslavnejšega – ob- dobja te zvrsti: Sofoklovega Ojdipa v Kolonu v Gantarjevem prevodu, Evripidovo Hekabo v Movrinovem prevodu ter Evripidu morda zgolj pripisanega Rezosa v prevodu Jelene Isak Kres, ob njih pa še primerek grške »stare« komedije, Aristo-Jože Kastelic (1913 – 2003) fanove Ose v prevodu Andreje N. Inkret. V izbor rimskih del sta našli pot dve sta-HLAD rejši komediji, Plavtov Kljukec v mojem prevodu in Terencijeva Brata v prevodu Marka Marinčiča, ter dve tragediji, Ojdip Seneke mlajšega v prevodu Braneta Se-Hlad iz lahkih logov negačnika in Seneki pripisana Oktavija v prevodu Ivančeve. diha vate mrak, Konec leta 2010 je torej Celjska Mohorjeva družba izdala dve drami: grško tra- skoro boš prestopil gedijo Ojdip v Kolonu in rimsko komedijo Kljukec. Konec leta 2011 so se jima od tihi večerni prag – grških del pridružili še tragedija Hekaba in komedija Ose, od latinskih tragedija Ojdip in komedija Brata, konec leta 2012 pa še zadnji načrtovani deli. V vseh iz-megla v dolini vstaja, dajah se kaže enovita in premišljena uredniška politika. Drame izhajajo posamič, prihaja noč za njo, v dvojezičnih izdajah z vzporedno postavitvijo izvirnika in prevoda (mimogrede, podobnost meni daje gre za prve dvojezične izdaje antične dramatike na Slovenskem). Prevajalec vsako s Teboj. opremi s sprotnimi opombami in poglobljeno spremno besedo, urednika pa še s seznamom literature in časovnico, ki omogoča lažji pregled nad političnim in kulturnim dogajanjem v času njenega nastanka. Ker pa se pred bralcem ne zvrsti le paleta avtorskih poetik, ampak tudi (še pestrejša) paleta prevajalskih poetik, so 158 159 prevajalci del spremne besede namenili svojim spoprijemom z antičnimi avtorji. binskih, ki so izvrstno razvidne v Osah. Ena njenih najpomembnejših vsebin-Prva in najdaljša od izdanih dram, Sofoklov Ojdip v Kolonu, je edina v osme- skih značilnosti je, da brez dlake na jeziku smeši aktualne osebnosti in dogodke rici, ki smo jo že prej lahko prebirali v Sovretovi slovenski prepesnitvi, a je bila v Atenah; v Osah – in še v več Aristofanovih delih – je glavna tarča zloglasni de-potrebna sodobnejša različica. Kot pojasnjuje prevajalec v tankočutni spremni magoški politik Kleon, po odnosu do katerega se imenujeta glavna lika, Prokleon študiji, gre za dramatikovo zadnje, starostno delo, ki po eni strani z globokim re- in Antikleon. Pogosti viri komike v stari komediji so straniščni humor, seksualno ligioznim občutjem upesnjuje protagonistov katarzičen spoprijem z neobhodnim namigovanje, parodiranje tragiškega sloga in obilje besednih iger; pomembno koncem, po drugi strani pa nemara zrcali tudi avtobiografske prvine (zagrizen vlogo ima zbor, po katerem se komad pogosto celo imenuje. Zahtevno poslove- spor s sinom); vsekakor je svojevrsten avtobiografski prispevek prizorišče doga- nitev Aristofanovega sočnega besedila s številnimi besednimi igrami, namigi in janja, atiški demos Kolon, ki je bil Sofoklov rojstni kraj in mu je ta v prvem zbor- neologizmi je sveže in zabavno opravila Andreja N. Inkret. skem spevu namenil prelep opis. Aristofanska stara komedija s specifično atensko politično tematiko in kritiko Če Sofoklov svet še preveva božja navzočnost, tega skoraj ne bi mogli trditi o je zatonila, ko so Atene v peloponeški vojni utrpele poraz in izgubile svoj vodilni Hekabi njegovega mlajšega sodobnika Evripida. Po besedah literarnega teoretika položaj. Skoraj stoletje kasneje se je izluščila »nova« komedija: v ospredje je stopila Georgea Steinerja je Hekaba ena od redkih »absolutnih tragedij« – umetnina, ki stvarnost vsakdanjega, civilnega življenja in namesto političnih komentarjev so temelji na prepričanju, da čaka ljudi zgolj nezasluženo in nerazumljivo trpljenje. prevladale stereotipne, melodramatične, vendar razmeroma realistično prikazane Naslovna junakinja, trojanska kraljica Hekaba, med vojno z Grki izgubi skoraj vse zgodbe iz zasebnega življenja s standardnimi liki (med njimi so sitni in stiskaški oče, svoje otroke, po vojni pa še zadnja dva. Ko sprevidi, da ji nihče ne bo pomagal do zaljubljeni mladenič, pretkani suženj, dekle iz dobre družine, kurtizana). Najizčr- pravice, se sama drastično maščuje vsaj enemu od morilcev – tu pa drama načne pnejši vir za grško novo komedijo pa niso grška dela sama, saj so zelo pičlo ohra- vselej aktualni problem maščevanja, ki hočeš nočeš privede tudi do razčlovečenja njena, ampak njihove latinske predelave, med kakršne sodita tudi Kljukec in Brata. samega maščevalca, naj je njegovo dejanje še tako razumljivo in celo upravičeno. Zgodba Kljukca tako razkriva značilne poteze nove komedije, na primer lju- Omenimo še, da sta oba prevajalca po oblikovni plati izbrala uveljavljeno formo bezenski zaplet in lik pretkanega sužnja – naslovnega junaka. V radoživi in do- slovenskega prevajanja dramatike: blankverz, prekinjen z metrično raznovrstnejšimi miselni igri pridejo do izraza trije Plavtovi najznačilnejši prijemi: izobilje zvočnih in svobodnejšimi zborskimi in monodičnimi vložki. Kot vsi prevodi akad. Gantarja učinkov in iskrivih besednih iger, velik delež metrično raznolikih pevskih vlož- tudi Ojdip v Kolonu suvereno krmari med slovesno patino in blagozvočno, neprisil-kov, ki so ob uprizoritvi pričarali podoben vtis kot današnji muzikal, in izjemen jeno slovensko besedo, medtem ko Hekaba odslikava izvirno elementarno preprostost. poudarek na liku pretkanega in predrznega sužnja, ki je najbistrejša glava v ko- Nič boljši ni človekov položaj v svetu, ki ga slika filozof Seneka v Ojdipu. V pr-mediji in njen končni zmagovalec. To besedno in oblikovno igrivost je skušal po- vem stoletju po Kristusu je bila kot kanonična različica Ojdipovega mita že usto- ustvariti tudi prevod (in prejel Sovretovo nagrado za leto 2011). ličena Sofoklova grška drama Kralj Ojdip, zato se Seneka niti ni poskušal kosati s V komediji Brata, pretežno osnovani na izgubljeni igri najznamenitejšega Sofoklom v dramskem loku, napetosti in drugih prvinah, ki jih je ta že pripeljal grškega predstavnika nove komedije Menandra, si brata povsem različnih zna- do vrhunca. Razvil in poudaril je druge momente, predvsem retorične bravure, čajev razdelita skrb za sinova enega od njiju. Vzgajata ju vsak po svojih načelih, opise sugestivnih prizorov z morečim občutjem, ki jih je – pretežno v jambskih eden »moderno« permisivno, drugi zatiralsko. Drugega, konservativnega brata senarjih (trinajstercih) – mojstrsko poustvaril prevajalec Brane Senegačnik. V letu na koncu čaka neprijetno presenečenje, saj se izkaže, da se liberalneje obravna- 2012 mu je prav prevod Ojdipa prinesel prestižno Sovretovo nagrado. vani mladenič bolj približa želenemu idealu kot zatirani, toda z bodico v sklepu Trojica tragedij se dopolnjuje s trojico komedij. Grške Aristofanove Ose in obe daje dramatik slutiti, da sta pravzaprav oba brata zamišljena kot pretirani in zato rimski komediji, Plavtov Kljukec in Terencijeva Brata, posrečeno osvetljujejo razvoj problematični skrajnosti. Prevajalec Marko Marinčič se je to pot odločil za pre-od takoimenovane »stare« grške komedije v »novo«: Plavt in Terencij sta namreč vod v prozi, ki teče naravno in izčiščeno – podobno kot izvirni Terencijev slog, ki ustvarjala v podzvrsti rimske komedije, znani kot fabula pal iata, ki je bila pisana je že antične bralce spominjal na prozo. v latinščini, vendar prirejena ali povzeta po grških vzorih. »Stara« atiška komedija je imela nabor konvencij, tako strukturnih kot vse- (Dr. Nada Grošelj, klasična filologinja, germanistka, prevajalka, esejistka, Ljubljana) 160 161 Stanko Klinar pogosto trnje, redko mu cvetice v življenje trosi sreča goljufiva. O TRiGLAVU O rodu tem naj struna mi zapoje, … in še malo čez o rodu, ki srce mu bije zlato, a lice trdo kaže in robato: srce, Triglav, in lice kakor tvoje. Tisti Finžgar, ki si je nakopičil slavo z romanom Pod svobodnim son- Ta »preambula«, ta uvod v ep, kot sam o sebi priča, je v rimanih kiticah vse- cem, je v zori svojega literarnega ustvarjanja rad polezel na Triglav splošno evropskega, torej tudi slovenskega izročila, glavnina epa pa je (večinoma) in potem svoja doživetja izpovedal v izbranih besedah. Ker so njego- v nerimanih jambskih enajstercih, ki malo spominjajo na Aškerčeve in srbske tro- vi tozadevni umetniški napori nezasluženo zašli v pozabo, ali morda hejske (junaške!) deseterce. Za zgled poglejmo, kakšna vznesena čustva pesniku vpričo drugih Finžgarjevih stvaritev niso nikoli tako zasijali v zavesti napenjajo prsi, ko ugleda Peričnik: slovenskega bralstva, a bi to zaslužili, želim tukaj obuditi spomin na vsaj dvoje od njih. Pršeč razgrinja se meglica mokra, na drevje v svetle bisere se druži, ki v jutra soncu mavrično gore. Prvi je Finžgarjev ep Triglav iz leta 1896. Večina ljudi Frana Saleškega Finž- In v drznem loku čez visoko steno garja ne pozna kot pesnika, najbrž je bil res bolj stihoklepec kot pesnik, toda ep je v tolmun na skale voda štropota, tukaj in res ni potrebe, da na vse pretege pojemo slavo in vedno znova izdajamo da slapa grom skalá zidavo stresa le Baumbachov nemški Zlatorog (in njegov Funtkov prevod), pa naj bo tudi ume- in votlo se razlega v sive gore. tniška cena Finžgarjevega Triglava za kak klin na lestvi nižja (menda vsebinsko ni dovolj izviren; sicer pa nemška literarna zgodovina tudi Baumbachov ep oce-Drugo besedilo, nevredno pozabe, je Spomini na Kredarico, ki ga je Finžgar njuje kot poemo srednje kakovosti), a je vendar naš in uvodni verzi so vsekakor objavil v Slovencu leta 1897 in je v njem s širokimi zamahi opisal sončni vzhod z ljudski v najboljšem pomenu besede. Poglejmo: vrha Triglava. Za ponazoritev kratek odlomek: Triglav! Kako hitijo naglo dnevi, »Štirje pa smo se dvignili in takoj šli na vrh Triglava še v temi. Dospeli smo pred kako nam z dnevi urno čas poteka, solnčnim vzhodom. Ker ni bilo vetra, tudi ni bilo mrzlo, kakor navadno v toliki višavi ki rodu rane celi, nove seka, … Kar se začne na vzhodu nekoliko rudečiti nebo. Tedaj pa mi iz stolpa na prosto, nihče ne ve že zjutraj, kaj bo drevi! da vidimo vzhajajoče solnce. Komaj smo bili vsi zunaj, tedaj priplava daleč, daleč na vzhodnem obzorju skokoma solnčna obla ter se dvigne do polovice na horicont. Triglav! I tebi čas zadaja rane; Tedaj smo skoraj lahko sledili solnčnim pramenom, ki so se bliskoma razlivali po globoke brazde ti na čelo kleše, vsem okrožnem obzorju. Vsak trenotek so se menjavali, vsak trenotek se prelivali v po njih nevihta s snegom mrzlim pleše drugačno mavrično barvo, trepetali v drugačnem sijaju na dimčkastih meglicah, in točo seje na grebene skalne. igrali se drugače na večno snežnih poljanah visokih Tur, in drugače se spreminjali na globokem, modrem, jasnem nebu. Še jeden hipec, še zadnji dvig in solnce je v Triglav! Kot ti, tak rod ob tebi biva: celem blišču in sijaju na obzorju. Tedaj se vonjejo njegovi žarki z vso iskrenostjo krivica, bol mu guba moško lice; in bogastvom, z zlatom in baržunom ter porude in pozlate vse, karkoli so zadeli.« 162 163 Baumbachov Zlatorog in Finžgarjev Triglav sta največja planinskoslovstvena ljubi (ljudski) etimologi, ali bi tudi trinog razlagali s števnikom tri? Menda se ne bo spomenika na Slovenskem iz časa prebujanja planinske misli. Njima ob bok se je našel kdo, ki bo trdil, da je trinog človek s tremi nogami? Marveč bo priznal, da je postavil Aljaž-Zemljičev Oj, Triglav, moj dom. Njihova romantika je preživela do trinog človek, »ki t(a)re (z nogami) tiste, ki jih ima pod sabo«, ali »ki t(a)re tiste, ki danes, ne kot ospredje, pač pa kot umetniško kulisje velikim dejanjem, ki so se jih ima pod nogami«. (»Z nogami« v tem primeru res ni predmet/tožilnik/akuza- rojevala na prelomu stoletja: Jakob Aljaž-graditelj je postavil znameniti stolp na tiv, je orodnik/instrumental, »pripomoček« za zatiranje ljudi, in »pod nogami« je vrhu Triglava (1895) ter koči na Kredarici (1896) in v Vratih (1904), Trentarji in po vsebini mestnik/lokativ (četudi formalno orodnik/instrumental), vendar po- Zgornjesavci so z Juliusom Kugyjem oblezli znamenite vrhove in stene, tudi po- drobnejša analiza večjega števila tovrstnih zloženk kaže, da tudi instrumentalne/ zimi, leta 1906 so pravi športni plezalci moderne dobe Felix König, Hans Reinl, lokativne povezave niso bile nobena redkost.) Ali nas ta analogija ne pripelje do Karl Domenigg, in nekaj tednov za njimi Gustav Jahn in Franz Zimmer, preple- pojmovanja Triglava kot tistega hudobnega božanstva (v obliki demona, zmaja, zali Triglavsko severno steno po sredi čez Nemški steber, in že čez dve leti, 1908., črta, volkodlaka, vampirja – ?), ki ljudem »tre glave«, torej jih ubija? Ali ne gre za je v družbi Jahna in Zimmra isto smer preplezal prvi Slovenec, Janez Košir iz Moj- eksekucionistično malopridnost, ki jo naš očak še dandanašnji prav rad opravlja? strane, še ne dvajsetletni gorski vodnik Slovenskega planinskega društva. To je In ko bomo sprejeli to razlago, bomo rešeni mučnega štetja treh glav. – Če pa vse- hkrati prvi dokumentarno izpričani slovenski vzpon čez Steno, eno leto pred sa- eno hočemo reševati tri kot števnik, lahko sklepamo, da je bil konec koncev Tri-mostojnim vzponom Jožeta Komaca-Pavra v območju današnje Slovenske smeri glav lahko tudi samó bivališče triglavega božanstva. O takem slovanskem božan- (1909) in dve leti pred vzponom Henrika Tume po Pavrovi smeri (leta 1910). Ope- stvu priča bamberški škof Oton, ki je živel na začetku XII. stoletja, vest je povzel vani Berginčev vzpon iz okoli leta 1890 ali 1894 je sicer verjeten, vendar je zavit v tudi naš Anton Tomaž Linhart, ki je trem glavam skušal dognati pomen, bile naj bi mit in brez vsake dokumentarne podlage. (Glej Planinski vestnik 1997/12). znamenje pantokratičnosti, obvladovanja vsega – na nebu, na zemlji in pod zemljo To so bili herojski pionirski časi, ko tisti, ki se je spuščal v gorniško pustolo- (Matjaž Kmecl, Zakladi Slovenije). Od tedaj, ko je tri lahko nastopal kot velelnik, vstvo, ni mogel niti v najbolj pravljičnih sanjah računati na najmanjšo pomoč, če do tedaj, ko se je začel zamenjavati s števnikom, so pretekla stoletja. bi se mu kaj zalomilo. Besed GRS, mariner, aki, džip, vitel, helikopter sploh ni bilo A niti najmanj ni treba, da velelniška razlaga današnjemu pozitivističnemu re- v jeziku, iz Mojstrane v Vrata je držal razrit volovski kolovoz še vse do leta 1953, alistu skazi hvalilno občudujočnost izjemno veličastne in čudovito oblikovane, ko smo s krampi in z lopatami (pisec teh vrstic sem bil s krampom udeležen, tudi danes celo nacionalno zaščitniške gore. Eno je obrabljeni, pokopani pomen imena buldožerja še ni bilo v takratnem besednem zakladu!) napraskali za silo z avti iz sive pradavnine, drugo je današnji domovinsko športni in politični ponos! (Po- prevozno šodrasto cestico. Veličina duha gorniških pionirjev ni bila nič manjša litični? Seveda! Ali ni silhueta Triglava odtisnjena na petdesetcentnem evroko- od današnjih himalajcev in vesoljcev. vancu? Visoko priznanje Triglavu in njegovi politični vlogi v združeni Evropi! Kaj pa bi rekli k imenu naše bajeslovne gore, ki je od nekdaj izzivala in oplajala Himnični zastopnik slovenstva par excellence!) domišljijo svojih podložnikov? Vse razlage doslej so se ustavljale na številki tri, po- Pa še kapljica o Zlatorogu. Oglejmo si faksimile uvodnega soneta v Baumba- tem pa zdihovale, da na gori ni mogoče najti treh glav. Ali ne bi poskusili z malo chov ep Zlatorog, ki je bil prvič natisnjen v Leipzigu 1877.1 korenitejšo razlago, táko, ki seže v sivo davnino indoevropskega prajezika? Ta je že 1 Mimogrede: slovenski prevod Baumbachovega epa je izgotovil Anton Funtek in ga objavil že poznal zloženke tipa kažipot, to je tvorjenke, sestavljene iz velelnika in njegovega leta 1886. Tukaj je za pokušino uvodni sonet: predmeta ( kaži je velelnik od kazati, pot odgovarja na vprašanje »koga ali kaj« in Pozdravljen mi srčno, Triglav čestiti! V prodolih žije ti pravljíca siva, je torej predmet glagola kazati). Ta tip zloženk so ohranili nekateri današnji jeziki Tri glave dvigaš drzno do neba tako otožno in tako ljubo, nasledniki indoevropejščine (v slovenščini poznamo še trinog, lažibrat, slačipunca, kot bog, čegár ime ti je nositi. kot bi tožila deva ljubezniva. In vsaka nosi krono od snega. Skočidol, v angleščini obstoje pickpocket, breakfast, scarecrow, cut-throat in priimki In glásov njenih vzdihanje bridko Shakespeare, Drinkwater, Makepiece, obstojijo italijanski priimek Cantalamessa in Molče orjaki zro me v led zaviti, iz pesni moje mêhko naj odziva, balkanski Popivoda, Mučibabić, Tresibaba in zaničljivka jebiveter). Prav nič čudnega Kadàr na tebi mi srce igra; moj spev spomin preteklih dnij naj bo! Italija pod manoj v solnčnem sviti ni, če se je v stoletjih, če ne v tisočletjih, velelnik tri (od glagola treti) po ljudski eti-pozdravlja me in sinji val morja. mologiji zamešal s števnikom tri, toliko laže, ker je velelnik zelo malo v rabi. Toda, Menda bi se dalo prevodu kaj oporekati. Vendar ni slab, in predvsem – je naš in da se lepo deklamirati. 164 165 panevropeizirane, angloamerikanizirane čase smo že od davna zabičevali, kratko in jedrnato, da se ime Zlatorog ne prevaja, da je Zlatorog v vseh jezikih Zlatorog in pika! Smo to zapisali s prstom v vodo? »Gold(en)horn« se v prevajanem tekstu doda enkrat v oklepaju kot razlaga imena, in nič več! Podobno lahko za razlago Triglava – tistega po ljudski etimo- logiji – enkrat dodamo »der Dreiköpfige« ali »Tricorno«, pač glede na jezik, v ka- terega prevajamo, in nič več! Se pa najdejo tudi taki, ki Zlatorog pišejo z malo za- četnico. O sancta simplicitas! 2 Kot da gre za vrstno občno ime zlatorogih kozlov in ne za lastno ime enega samega zlatorogatega bitja, sicer pravljičnega, bajeslov-nega, a to na stvari nič ne spremeni. Te prevajalsko-pravopisne pasti sem moral razkriti kot svarilo, kajti trdovrat na lastnost napak je, da se širijo kot blisk in zakoreninjajo kot plevel, in nazadnje uto- nemo v džungli. Predvsem sem pa želel na tukajšnjem odtisu originalnega Baum- bachovega Zlatoroga pokazati, kako tujci že od nekdaj spoštujejo naše ime3. Le zakaj ga mi sami trdosrčno zaničujemo? Kako je že rekel Prešeren v Elegiji svojim rojakom? »Kar ni tuje, zaničuješ …« Naj me ljubi Bog obvaruje tega greha! (Doc. dr. Stanko Klinar, jezikoslovec anglist, prevajalec, esejist, gornik, Ljubljana) Tu bi rad spregovoril v prid ohranitve Zlatorogovega imena. Gre za »neusli- šanega ptiča tožbo«, ki ponavlja(m) svojo prošnjo in se kljub neuslišanosti ne more(m) sprijazniti s teptanjem veličastnega, iz domače zemlje porojenega baje- 2 Ti »mali začetniki« so prej ko slej iz rodu tistih, ki enako, a še bolj boleče, zapisujejo Kočevski rog – ki slovnega imena. mora sicer po vsakršni pravopisni logiki, kronani z mučeništvom in svetostjo kraja, biti Kočevski Rog; po logiki, zapisani v istem Slovenskem pravopisu, kjer potem najdemo Kočevski rog, ki svojemu pravilu In v čem je to teptanje? in njegovim zakonodavcem skače v hrbet. (Ali niso vso svojo ozaveščeno zgodovino Slovenci vedeli, da V nemških planinskih in literarnih krogih (tudi drugojezičnih) se omenja je Rog lastno ime? Zdaj pa nenadoma ni več??? So bili naši starejši vodniki in vzorniki Anton Breznik, Zlatorog zmeraj kot Zlatorog – iz lepote imena in iz spoštovanja do ustvarjalnega Mirko Rupel, Rudolf Kolarič, Jakob Šolar, Anton Bajec tako nespodobno kratke pameti? Sicer pa našim sedanjim pravopiscem ne bi bilo treba drugega kot ubogati lastna pravila, ki so jih zapisali v SP 2001.) pesniškega duha trentarskih domačinov, ki so nam dali pretresljivo pravljico, 3 H Koširjevim v Kranjski Gori že vrsto let hodi na počitnice Anglež Mike Newbury, ki sicer živi na Škot-prepoznavno vsepovsod pod znamko Zlatorog, in nič drugače! Šele v zadnjih ne- skem v mestu Linlithgow in je avtor nekaterih vodnikov, pisanih seveda v angleščini, med njimi A Guide to Walks and Scrambles in the Julian Alps based on Kranjska Gora. Za izdajo svojih knjižic je ustanovil kaj letih, morda desetletju, nas (in ciljno publiko, seveda) nespoštljivi in nepo-založbo z imenom »Zlatorog Publications«. (Ne »Goldhorn Publications«, kršenmatiček! ) – Pohujšuje šteni prevajalci, ko prevajajo slovenska besedila v tuje jezike, izdajalsko mučijo z pa se, ker so pri Jasni v Kranjski Gori postavili kip kozoroga, ki naj bi predstavljal Zlatoroga, ko pa vsaka »Gold(en)hornom«. Sram jih bodi! V boju zoper današnje internacionalizirane, najbolj odrinjena farovška micka ve, da Zlatorog ni bil kozorog, temveč gams! Kot tak se pojavlja v vseh besednih in slikarskih predstavitvah od Karla Deschmanna do Maksima Gasparija. 166 167 Zinka Zorko slednje živali: čebela, črv, dihur, govedo, kača, kokoš, konj, koza, lisica, mačka, miš, mravlja, muha, osa, osel, ovca, pes, pikapolonica, polh, polž, ptiček, rak, nOsniKi TUDi DAnEs riba, slavček, sraka, sršen, svinja, uš, volk, zajec, živina, žolna. Javorje je naselje samotnih hribovskih kmetij na jugovzhodu občine Črna na Živalski frazemi v koroškem mežiškem narečju Koroškem. Leži na južnih pobočjih Drvodelovega in Kovšakovega vrha, na delu gorskega hrbta, ki se razteza od Črne proti Uršlji gori in Šentvidu na Slemenu. Ima okrog 150 prebivalcev, svojo podružnično osnovno šolo, najviše ležečo v Sloveniji, pa tudi svojo župnijo svete Magdalene, ki je prvič omenjena že v XIV. stoletju. Zanimive so etnološke stavbe, redka in stara drevesa, značilne so tudi Koroško mežiško narečje se govori na zahodu od Javorja nad Črno in ob Meži kašte, lesene shrambe ob hišah, kamor shranjujejo žito in druge pridelke, krasijo ter Mislinji do Dravograda. V prvi polovici XIV. stoletja je nastal osnovni ko- jih pokriti izrezljani hodniki. roški samoglasniški sestav, ki je vseboval dolge enoglasnike: i, u, ozki in široki Narečni govor je blizu koroškemu črnjanskemu, le da se slišijo tudi štajerske e, široki o, nosna en in on in dvoglasnika iə in uə ter kratke samoglasnike: i, u, narečne značilnosti. ə, e, a, nosna en in on ter o. Koroška narečja so dolgo ohranila nosnika en in on, V javorskem govoru so živalski frazemi pogosti, saj so ljudem živali blizu, nekateri govori so nazalnost ohranili do danes. Značilna koroška dvoglasnika iə hkrati so jim bližnji prijatelji in sredstvo za preživljanje. Razvrščam jih po abece- in uə iz dolgega jata, dolgega etimološkega e in dolgega etimološkega o sta ohra- dnem zaporedju, v zapisu (pretežno) s knjižnimi črkami (le ə, w, ẹ, ọ so narečni njena v večini koroških govorov, v nekaterih pa sta se poenoglasila ali v i in u ali znaki). Gradivo: v ozka e in o. Stari polglasnik v dolgih zlogih se je razvil v e-jevski vokal (den, Je ták prídn ko čebéla; jəh je téjko ko čebél v panjo. Šə̀t je pa tàk fáulast ko trọ́t. ves), redko v a skupaj z razvojem nosnega en (pat – pet). Mežiško narečje je iz- Čərvi ga bọ̀jo pojẹ́dli. Tə̀k smərdí ko dihúr. Píje ko kráva. Je pə̀jen ko kráva, ko gubilo ločevanje tonemov, ohranila se je le cirkumflektirana – visoka intonacija. máura. Má jêzik ko kráva rêp. Ne bọ́di se z bíku. Se zažêne ko bìk v nòve dúri. Dolgi akut se je lahko pomaknil na naslednji zlog: babíca, vedẹ́li. Prehod ła v wa Je túmast ko têle. Kámər je têle šwò, naj še kráwa grẹ́. Kámər je šòu bìk, naj grê je v mežiškem narečju še ohranjen: swáma ›slama‹, šwà ›šla‹. Poudarjalni členici še štrìk. Nisma vkòp kráu páswa. Vsáko têle má svọ́je wesə̀le. Ga têpejo ko bíka. še in š sta pogosti: šə̀ti, štàk. Glẹ́da ko zabôden wóu. Šə̀ti je pa bínkoštni čọ́li ›tele‹. Táj je òn še kráwice pásu. Se wlẹ́če/wlíəče ko jára káča. Má ták jêzik ko káča. Je skòču, ko ga bə káča píknwa. Frazeologija je jezikoslovna veda, ki preučuje lekseme, je nauk o stalnih be- Šə̀ti je túmast ko kúra. Tàk je ko rdẹ́č petə̀ln. Se ti še kúre smejíjo. Je tàk ko na sednih zvezah. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika se frazemi pojavljajo pokrọ́pana kúra. Grêm s kúrami spát. Ti si kúrje pámeti. Pọ́hani píšeti jim letíjo v frazeoloških in terminoloških gnezdih. Za frazem so značilni: večbesednost v úste. Je ták ko parádni kôn. Prə̀šli so s kôna na ôsla. Besẹ́da/besíəda ni kôn. (obsega vsaj dve sestavini), stalnost oblike in pomena, pomenska celovitost, so Šẹ́nkanmo kôno ne glẹ́daš na zôbe. Kowáčawa kobíwa je zmẹ́rn bôsa. Da bo vóuk čustveni ter se pogosto uporabljajo. Frazemi so lahko stavčni (pregovori in reki) sìt pa kôza cẹ́wa/cíəwa. Má bràdo ko kọ́zji fíks. Te bo naučíu kọ́zjih molítvic. Šə̀ti in nestavčni, po pomenu pa pokrivajo širši in ožji pomen. Frazemi so s svojo ek- pa kôzle strẹ́la/stríəla. Je zvít ko lisíca, ko stàr lisják. Se glẹ́data ko pə̀s pa máčka. spresivnostjo zaznamovano jezikovno sredstvo in so pokazatelj ljudskosti, zato Če máčke ni domá, míši plẹ́šejo. Họ́di ko máčka okọ́lo vrẹ́le káše. Če stọ́piš máčki so primerni tudi v neumetnostnih besedilih, ker razbijajo suhoparnost, pa tudi v na rêp, zacwíli. Sm tího ko mə̀š. Si ták ko na môkra mə̀š. Je spúfan ko cerkvẹ́na vsakdanjem sporazumevanju, zlasti ko smo čustveno prizadeti. Med frazemskimi mə̀š. Je prídn ko mráula al pa ko čebẹ́la. Nardí iz múhe slôna. Sìkn je ko múha. tematskimi sklopi je zelo pogosta živalska frazeologija, saj človek živali najbolje V sili še hudíč múhe žrê. Je skòču, ko da bə ga ôsa píknawa. Sikn je ko ôsa. Je pozna, živijo s človekom ali v njegovi bližini ali pa so to eksotične živali. tə̀rmast ko ôsu/múla. Ôsu grẹ́ samo ênkrat na líəd. Kẹ́r ôsu leží, tàm dwáko pu- stí. Je čə̀rna óúca v družíni. Pohléúnih óúc grẹ́ dòjst v ên hlíəw/hlèv. Grẹ́ za nẹ́ Živalski frazemi v mežiškem javorskem govoru ko óúce za mərkáču. Je pohlèun ko jágne. Jo je pretẹ́pu ko pə̀sa. Jágri tə̀k lážejo, V mežiškem javorskem govoru so živalski frazemi pogosti. Pojavljajo se na- ko pə̀s/pàs tèče. Še pə̀s/pàs má ràt pər jə̀di mír. Təs pə̀s/pàs, ko lája, ne gríze. Nís 168 169 wrẹ́dn, da te pə̀s/pàs powọ́ha. Vsák izgòwor je dọ́bər, če ga pə̀s na rèpo pərnêse. V zbirki Solzice (1949) so živalski frazemi redkejši. Zapisane so prispodobe z Mə̀rš wêdet, kàm pə̀s táco molí. Mə̀re bə̀t zráuno pər vsáki pájsji procẹ́siji. Je bwa živalmi: jagnje, krava, petelin, polž, uš, vrana. Gradivo: pájsja vročína. Je mọ́kər ko pə̀s. Štọ́ je bwo tə̀zga lẹ́ta, ko je mêu pə̀s telẹ́ta. Žiwí ko Tisti grdi, dotlej nepoznani občutek … je legel kakor polž po vseh žilah. Ovce bòžji wôlek. Šə̀t pa spí ko póuh. Líəze ko póuš. Šə̀t pa tə̀k họ́di, ko bi póuža jáhu. so se začele pasti kakor uši. Cerkveni plamen je bil zelo velik in iz njega so ska- Živí ko tíček na wèji. Tí pa tə̀k jíəš ko na tíca. Je šôu rákam žwížgat. Je ərdẹ́č ko kali goreči petelini na vse strani. Pojale so se lačne vrane. Krava je zvrgla. … kúhan ràk. Šə̀t je zdràu ko ríba. Se ti godí ko ríbi u wôdi. Pôje tə̀k ko sláuček. Tə̀st otroci, pohlevni kakor jagnjeta … pa kráde ko sráka. Dêre se ko sráka. Je tə̀k hudôbn ko sə̀ršen. Šə̀t má pa səršẹ́ne u V Prežihovem romanu Požganica (1939) se pojavljajo frazemi s 33 živalmi, od ríti. Je tóust ko tóusto swə̀ne. Díewa z nə̀mo ko swə̀ne z míəho. Je pə̀jen ko swə̀ne. tega dve iz tujega okolja: bik, čebela, črv, deževnik, gos, govedo ali živina, jazbec, Má téjk gnára ko beráč wòši. Žrê ko wóuk. Je wáčn ko wóuk. Mə̀rš wêdet, kẹ́ u jelen, jastreb, jež, kača, kokoš in petelin, koza, krt, mačka, medved, miš, muha, gə̀rmo zàjc tičí. Je hítər ko zájc. Šə̀t je pa wə̀lka žwína. Píje ko žóuna. osa, osel, oven, ptič, sova, svinja, tiger, vol, volk, vrana, zajec, žaba. Gradivo: »Ta ima pa hujše žvarce kot Javornikov bik.« (Žvarce ›podgrlina‹; označitev de- Pisatelj Lovro Kuhar – Prežihov Voranc (1893–1950) se je rodil v Kotljah in belega gospoda.) »Zagledal je belo gos. Če bo šlo tako naprej, bomo kmalu zaga- njegova materinščina je bila koroška mežiščina. Iz tega govora je v svoja dela gali.« »Dovolj dolgo so nas mučili kot ižno živino.« (Ižna živina pomeni živino v vpletal tudi koroške živalske frazeme. igu, v določeni vrsti kravjega jarma.) »Naraglavci so prava živina.« (Frazem pomeni V romanu Jamnica (1945) najdemo prispodobe/frazeme z živalmi: črv, jež, slabšalno oznako surovosti človeka, celo psovko.) »Vstanite, hej, vstanite, živina za- pišče, ris, sršen, svinja, tele, žolna. Izbrani živalski frazemi v Jamnici so nasled- spana!« (Frazem izraža slabšalnico.) »Ali ga vidiš, petelina!« (Izraz petelin pomeni nji. Gradivo: bahavost in samozavestnost.) »Tako me je danes gledal tudi tisti Logarjev zelenjak, Apat je bil že star lesni črv … Jank se je zgrbil kakor jež. … je začela jesti ka- ki so mu že začele habe rasti …« (Samozavestnežu so začele rasti perutnice.) »Srd kor pišče. Munk je kakor ris planil … Kmetje so bili kakor sršeni … Toda mož ga je vžgal, da ga je dvignilo na pete kot mladega petelina.« (Frazem pomeni člo- je videl samo dolge obraze, podobne tisti pasmi svinj, ki so jih redili na ložeški vekovo bahavost, oblastnost in nadarjenost.) »Ta rdeči petelin!« (Petelin pomeni po- graščini … Celo župnik Virej je strmel v nadučitelja kakor prebodeno tele. Stari litično prepričanje voditelja v uporu.) »Tako so morali ti petelini utihniti.« (Utihniti Munk je kakor žolna čepel na lestvi. so morali mogočneži, postavljači.) »Vi imate kurjo pamet!« (Frazem pomeni biti neumen, neinteligenten.) »Menda kura še spi.« (V zgodnjih urah zaspana natakarica V zbirki Samorastniki (1940) so najpogostejši frazemi z živalmi: jastreb, je- še spi.) »Bilo je videti, kakor kadar pade jastreb na tropo kokoši.« (Frazem izraža len, junec, krt, kura, mravlja, pes, ris, sršen, vešča, zver, žival, žolna. Izpisanih tipično nasprotovanje močnejšega do šibkejšega, hitrejšega od počasnejšega.) »Tu je nekaj frazemov iz zbirke Samorastniki. Gradivo: zdolaj je bilo temno kot v kozjem rogu.« (Kozji rog označuje zvitost pri človeku, pri Zagnal se je v fantina kakor sršen … Misli so se mu kakor vešče lovile okrog Prežihu pa temno okolje.) »Gabun je bil star maček.« (Gre za oznako človeka, ki je košenine … Zdivjal je čez njive k sosedu kakor brezumna žival … Toda že če- bil izkušen, spreten, prebrisan in previden.) »Le kdor bi imel mačje oči, bi mogel iz trti dan so kakor jastrebi padli na dvorišče Jaromil, župan in dva žandarja z na- teme razločiti nekaj postav, ki so se plazile okrog hiše.« (Zveza kaže na dober vid v sajenima bajonetoma … Vrtali so kakor krti. Sušnik je pridirjal kakor jelen. Ali temi.) »To niso mačje solze.« (To ni majhna, nepomembna stvar.) »Predli so okrog ste zverine ali kaj? Skoraj brez izjeme so se vsi junci jarma prestrašili kakor vrag Labočanov kot mačka okrog mišje luknje.« (Frazem kaže na opreznost in lepljivost križa. Ta se je zdaj stresla kot mokra kura … Kakor dve žolni sta se oprijela dela. samega dejanja.) »Iz svojega skrivališča je kakor mačka sledil slehernemu gibu od- Ta dva junca bosta zdaj nasrala ničkoliko pankrtov. Toda ne te strupene čežajne, kritega lovca.« (Frazem se nanaša na mačjo sposobnost skrivanja in opazovanja.) od katere bi še pes crknil, če bi mu jo hudič na rep ulil. Ko je kakor zbegana zver »Ljudje so se poskrili v mišje luknje.« (Primera, ki pomeni manjša skrivališča.) pridirjala na Karnice, je že na dvorišču na glas zavekala … Ni bil še sredi izbe, »Obletavajo ga kot muhe govno.« (Frazem izraža lastnost muh, ki niso izbirčne in ko se je stari Karničnik kakor ris zakadil vanj … Otroci so se razsuli ko mravlje gredo na vse, tudi na najslabše stvari.) »Izbij mu njegove trmaste muhe iz glave.« po lesovih. (Muhe pomenijo neprimerne, nezaželene misli, načrte ali zahteve.) »Letos pa se lahko obrišeš za svoje vreče, kajti rad bi poznal tistega osla, ki bi še kaj dal.« (Ni- 170 171 česar več ne boš dobil zastonj.) »… kakor premagan oven je obsedel na mestu …« V razpravi so predstavljeni živalski frazemi v koroškem mežiškem narečju v (Pudlar Rožej je kot oven trmast in neukrotljiv.) »Ob najmanjši priliki se je zarežal Javorju in v Prežihovih delih po Slovarju slovenskih frazemov in Živalih v pri- kot pes.« (Frazem pomeni oglasiti se z zamolklim, hropečim glasom.) »Nas sovra- spodobah avtorja Janeza Kebra. Frazeološke enote ali frazemi so stalne besedne žijo kakor stekle pse.« (Sovražijo jih in preganjajo kakor pse, ki so zboleli za ste- zveze, katerih pomen ni ali je samo delno ugotovljiv iz pomenov njihovih sesta- klino.) »Ta svinja je zadnje dni čisto odpovedal.« - »Bil je resnična svinja.« - »Tega vin in ki imajo praviloma stalno in samo omejeno spremenljivo sestavo. V širšem prasca ni škoda.« - »Prasica je skoraj vse počrepala.« - »Kakor razjarjen merjasec smislu spadajo v frazeologijo vse stalne besedne zveze, reki, pregovori in krilatice. je sekal sem in tja po sobi.« (Prežih obravnava svinjo kot oznako ničvrednega člo- Koroško mežiško narečje se govori ob Meži in Mislinji. Osnovni koroški samo- veka ali kot psovko, predvsem za pijanega človeka ali izdajalca.) »Pijani Tinček ga glasniški sestav je nastal v XIV. stoletju in je vseboval visoko in nizko intonirane je pogledal kakor zaboden vol.« (Frazem je uporabljen v smislu gledati neumno.) dolge samoglasnike, jakostno naglašene kratke ter nenaglašene samoglasnike. »Opazoval je stranke, ki so prihajale kot čebele skozi pilko.« (Frazem se nanaša Dvoglasnika iə in uə za dolgi jat, etimološki e in etimološki o sta v mežiščini še na množičnost prihoda ljudi skozi ozek vhod, pilka je odprtina pri panju.) »Iz ohranjena, nosnika en in on se v nekaterih koroških narečjih še govorita, v mež- hiše … je vrelo ko iz čebeljega panja.« (Označena je množičnost.) »Množica se je iščini pa se izgovarjata kot dolga ozka ẹ in ọ. Stari dolgi polglasnik se je razvil v spogledala: ›Troti so se zaprli.‹« (Troti so oznaka za ljudi, ki ne živijo od lastnega e-jevski vokal (dẹ́n, wẹ́s), kratki polglasnik se izgovarja kot ə: šə̀ti. Za mežiščino dela, ampak na stroške drugega.) »Gleda te, kot bi mu črvi lezli iz nosa.« (Zveza je značilen tudi naglasni premik starega dolgega akuta na naslednji zlog: babíca, pomeni zvito spraševanje, izsiljevanje.) »Zakaj se pa plaziš po tleh kot deževnik?« wedẹ́li. Trdi l pred zadnjim samoglasnikom se izgovarja kot w: swáma, šwá. Po- (V pomenu poniževati se je Prežih pojasnil primero z deževnim črvom, glisto.) gosti sta tudi poudarjalni členici še, š: šə̀ti, štàk. »Kaj je tega jazbeca prineslo k meni?« - »Jazbec ima nekaj posebnega pri srcu.« - V javorskem govoru se v živalskih frazemih najpogosteje pojavljajo živali: »Tudi on je jazbec jazbasti.« (Primera z jazbecem pomeni zvitega človeka.) »Petruh čebela, črv, dihur, govedo, kača, kokoš, konj, koza, lisica, mačka, miš, mravlja, je kot jelen preskočil nekaj ovir.« (Jelen je spreten in se hitro giblje.) »Bil je čisto muha, osa, osel, ovca, pes, pikapolonica, polh, polž, ptiček, rak, riba, slavček, spremenjen in podoben nasršenemu ježu.« (Jež z bodičasto suknjo je napadalen sraka, sršen, svinja, uš, volk, zajec, živina in žolna. V Prežihovih delih so naj- in nevaren.) »Plamen se je razcepil in kakor kačji jezik švignil proti drevju.« (Pla- pogostejši živalski frazemi z živalmi: bik, čebela, črv, deževnik, govedo, jazbec, men se primerja s kačo v pomenu hitrosti in nepredvidljivosti.) »Drvarji so zagnali jastreb, jelen, jež, kača, koza, krt, mačka, medved, miš, muha, osa, osel, oven, orodje za vrata in lezli iz svojih globač kot krti.« - »Štirideset let že rije kot krt po ptič, sova, svinja, vol, volk, vrana, zajec, žaba. tej ilovici.« (Pridnost je tipična lastnost krtov.) »Imel je prsi kot medved.« »Starec je bil kot medved, s širokimi, naprej upognjenimi prsmi.« (Medved označuje močne, Vira: trdne ljudi.) »Mežica je šumela kot razdražen osji mehur.« »Delavci so bili kot raz- Benko, Vanja, 1999: Živalski frazemi v Prežihovi Požganici in v mežiškem narečju. Mari-dražene ose.« (Osji mehur pomeni osir in pomeni hudo ter množično razburjenje bor: Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru. Diplomska naloga. in razdraženost.) »Ti si tič! se je zarežal Pastrerk.« - »Tega tiča se pa malo varuj Kos, Jelka, 2000: Javorski govor z vzorci iz živalske frazeologije. Maribor: Pedagoška fa- …« - »Take tiče že poznamo.« (Tič navadno označuje iznajdljivega, prebrisanega kulteta Univerze v Mariboru. Diplomska naloga. in tudi nevarnega človeka, ki se ga je treba paziti.) »Ugnal je tega sovuha.« (Sovuh je slabšalnica za grdega, neprijaznega in nevarnega človeka.) »Pasterk je zagodel Literatura: ko volk.« (Frazem pomeni z ne preveč glasnim govorjenjem izraziti nejevoljo, ne- Keber, Janez, 1996: Živali v prispodobah 1. Celje: Mohorjeva družba, 1998: Živali v prispodo-soglasje, tudi nevarnost.) »Kaj se dereš kot vrana v precepu?« (Gre za vranje kra- bah 2. Celje: Mohorjeva družba, 2011: Slovar slovenskih frazemov. Ljubljana: ZRC SAZU. kanje v brezizhodnem položaju.) »Vi pa iščete zajca za čisto drugim grmovjem.« Zorko, Zinka, 2009: Narečjeslovne razprave o koroških, štajerskih in panonskih govorih. (Gre za iskanje jedra problema na nepravem mestu.) »Zdelo se je, da regljajo spet Maribor: Filozofska fakulteta, Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in nove strojne puške. Kaj imajo teh žab!« (Ob glagolu regljati se oglašanje orožja književnosti (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 64). primerja z žabami.) »Gledal ga je kakor tiger svojo žrtev.« (Frazem pomeni napa- dalnost, krvoločnost s pozicije moči in nadvlade.) (Akad. prof. dr. Zinka Zorko, jezikoslovka, slovenistka, Selnica ob Dravi) 172 173 Jože Trontelj umre z evtanazijo, 25 odstotkov zaradi dvojnega učinka 1, nekaj nad 5 odstotkov v končni sedaciji2 in kakih 15 do 20 odstotkov zaradi ukinitve ali neuvedbe ukre- KO PRiDE URA … pov za podaljševanje ali reševanje življenja. Govorimo o vmešavanju medicine v umiranje, o medikalizaciji smrti. Kar storimo dobrega za stare, bolne in umirajoče, se mladim in zdravim obilno Po smrti najožjega svojca marsikoga še dolgo preganja misel: Ali sem storil povrne ali storila dovolj? In: Ali sem ravnal ali ravnala prav? Pred nedavnim mi je rekla gospa poznih srednjih let: »Veste, ko je bil moj očka lani na smrtni postelji, sem ga zalotila s Svetim pismom v roki. To me je vrglo iz ravnotežja: ›Od kod pa imaš to?‹ Pa mi je povedal: ›Dobil sem naslov neke nune, poklical sem jo, pa mi je pri-Današnji človek nerad razmišlja o smrti. Ne maramo se spraševati, nesla. Imela sva tudi lep pogovor. Posodila mi je še tistele knjige.‹ Besno sem mu kako nam bo, ko se bomo sami znašli pred svojim koncem, niti o tem, potegnila Sveto pismo iz rok: ›Oči, ali te ni sram? Bil si zgleden levičarski inte-ali se bomo znali odzvati na potrebe svojega dragega ali drage, ko pri- lektualec, na koncu pa podležeš farški propagandi! Glej, vse tele knjige gredo na- de njegov ali njen čas. Seveda bo to nekoč neposredno zadevalo prav ravnost v peč. Tista nuna pa nima več vstopa v našo hišo. Poskrbela bom za to.‹« vsakogar od nas. Vendar ta predmet, čeprav resen, ni nujno žalosten. Gospa je pričakovala, da jo bom pohvalil. Nisem. A tudi pograjal je nisem. Dovolj Tudi razmišljanje o našem koncu lahko pomirja. Kajti nekje v ozadju je bilo, da sem molčal. Mislim, da je do svojega spoznanja potem prišla sama. In marsikdo nosi v sebi tesnobne predstave o svojem končnem odhodu. to je bilo gotovo boleče. Pogovor to tesnobo lahko olajša. Lahko celo prinese doslej neznano ve- To ni edini primer te vrste. In vsi so pretresljivi. Pretresljivi v tem, ko kažejo drino. Lahko nas pripravi na naše lastno slovo bolj, kot je danes zna- neobčutljivost za stisko umirajočega, ki si želi pred svojim koncem olajšati ob- čilno za povprečnega človeka v tem delu sveta. čutje krivde in vsaj simbolično poravnati, kar je storil slabega; ki čuti potrebo po duhovni tolažbi. Odreči bližnjemu izpolnitev te želje, te velike in pomembne po- trebe, je huda in seveda nepopravljiva napaka. V človeškem življenju sta dve obdobji, ko smo posebno občutljivi: prvo je za- Urediti svoje zadnje reči pomeni tudi izreči svojo zadnjo voljo, spraviti se z lju- četek, drugo pa konec. Na prvi pogled sta ti dobi zelo različni. Imata pa dve po- dmi, s katerimi je človek v sporu, poravnati račune, odpustiti. Dobra smrt je slovo membni skupni značilnosti: šibkost in odvisnost od drugih ljudi. Najbolj ogrožena v miru. Blagoslov je imeti to priložnost, imeti zanjo čas in imeti ob sebi svojce ali človeška bitja so nerojeni otroci in bolni na smrt, umirajoči. Včasih so ogrožena prijatelje, ki bodo priskočili na pomoč. tudi od najbližjih. Celo od tistih, ki jim načeloma hočejo dobro. Odvzeti bližnjemu ta zadnji privilegij, ki bi bil sicer uresničljiv, je dejanje proti Naša doba je zelo spremenila umiranje. Nekoč je večina ljudi umirala doma, etiki, proti temeljni človečnosti. Tudi v tem se kaže brezobzirna nečloveškost novo- med svojci. Smrt je imela svoj smisel, svojo družbeno vlogo. Umirajoči so spre- dobnega umetnega pospeševanja umiranja. Pretresljivo je, kako slabo razumemo jemali svojo usodo, bolje so znali prenašati tudi trpljenje, ki ga je prinašala pred- potrebe svojega najbližjega. Ko ga vidimo trpeti, si želimo, da bi se to čim prej smrtna doba. končalo, pa čeprav s predčasno smrtjo. Za evtanazijo se v imenu bolnika pogosto Danes ljudje misel na smrt odrivamo. Še najrajši vidimo, da se tudi umiranje odločijo svojci. Neki gospe na Nizozemskem so že vse uredili, pa je tik pred dogo- naših svojcev in prijateljev odigra proč od naših oči. V današnji Evropi štirje od vorjenim terminom prosila, naj njeno usmrtitev odpovejo in ji dovolijo umreti po petih ljudi umrejo v domovih za stare, v bolnišnicah, v azilih raznih vrst. Kakšna naravni poti, ko bo prišel njen čas. »Ampak mama, kaj ti pa je?« so ji rekli otroci. tretjina smrti je nenadnih, nepričakovanih. Pri ostalih dveh tretjinah pristojni zdravniki vedo, kaj se bo zgodilo, dneve ali tedne vnaprej. Nekako pri 40 do 50 1 Dvojni učinek pomeni zviševanje odmerkov zdravil, kolikor je potrebno za odpravo bolečin in za pomi-odstotkih vseh smrti je pacientov konec povezan z eno ali drugo zdravniško in- ritev, ne glede na to, da utegnejo visoki odmerki pospešiti umiranje. tervencijo ali opustitvijo intervencije. Navadno je končni cilj obojega pospešiti 2 Končna sedacija je globoko spanje pod pomirjevali, med katerim pacientu navadno prenehajo dovajati umiranje. V liberalnih deželah Zahodne in Severne Evrope do 2 odstotka ljudi hrano in tekočine – če ne umre zaradi bolezni, ga usmrti izsušitev. Razlikovati je treba etično neoporečno paliativno sedacijo, ki je plitvejša, med njo ne prekinemo dovajanja tekočin, iz nje pacienta zbudimo. 174 175 »Glej, teta ti je prišla na pogreb iz Brazilije, ti se pa zdaj kujaš. Ali boš res dopu- sposobni odločanja o sebi, je bilo prijavljenih le odstotek. Nizozemci so na svoj stila, da je vso to dolgo pot opravila zaman!?« evtanazijski zakon in prakso ponosni, češ da sta prinesla na to prej temačno pod- Smrtna bolezen prinese v družino čustveno vznemirjenje, sočutje s trpečim, ročje red in transparentnost. Zgoraj navedeno govori o nasprotnem. Če se take na glavo obrne tudi ustaljeni red. Prav to in želja, da se ozračje spet pomiri, da se zlorabe dogajajo v narodu, ki je pregovorno reden in do svojih zakonov spoštljiv, življenje povrne v svoje stare tirnice, napeljuje svojce k prizadevanju, da se bol- kaj bi lahko pričakovali v kakšni manj urejeni državi, ki bi se odločila za podo- nikovo umiranje pospeši. A ne gre zmeraj za ljubečo, čeprav zgrešeno skrb. Na ben zakon in ureditev evtanazije? Nizozemskem poraste število evtanazij konec maja in v juniju, pred poletnimi Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je leta 1999 izdala Priporočilo 1418 o počitnicami. varstvu pravic bolnih na smrt in umirajočih. V tem priporočilu, namenjem drža- Tako se pravica do smrti sprevrže v dolžnost čimprej umreti. Bolni ali celo vam članicam, torej širši Evropi, Parlamentarna skupščina ugotavlja, da so pravice samo ostareli se čutijo pod pritiskom, resničnim ali umišljenim, da sami zahte- hudo bolnih na veliko kršene, da so ti ljudje odrinjeni na rob družbe in diskrimi- vajo svojo usmrtitev. nirani, da jim pogosto ni omogočeno zadovoljivo lajšanje bolečin in drugega te- Eden od primerov, kam lahko zaide prosto razpolaganje s človeškim življe- lesnega in duševnega predsmrtnega trpljenja, da ni zadosti razvita in uveljavljena njem pred smrtjo, je zgodba bolnice z rakom dojke z zasevki, ki je bila v oskrbi dr. blažilna oskrba. Parlamentarna skupščina daje vrsto tehtnih nasvetov, predvsem Bena Zylicza, priznanega nizozemskega specialista za paliativno, blažilno medi- za boljšo uporabo blažilne medicine. Poziva pa države članice, naj ostanejo pri cino. Gospa je trpela hude bolečine in zdravnik ji je svetoval, da se pusti za nekaj prepovedi usmrtitve bolnika z roko druge osebe, in opozarja, da želja po smrti časa sprejeti v bolnišnico. »Tam vam bom uredil protibolečinsko terapijo,« je rekel. nikoli ne sme pomeniti veljavne zahteve po usmrtitvi. Gospa je pomišljala: »Bojim se, da me bodo evtanazirali. Katoličanka sem, to je Če pogledamo javno mnenje, pa opazimo, da si presenetljivo veliko ljudi želi zame nesprejemljivo.« Pomiril jo je, češ, da bo on sam pazil nanjo. Gospa je že po pravico do evtanazije, večinoma zaradi napačnih razlogov, nepopolnega poznavanja 24 urah doživela čudovito olajšanje bolečin, spet je lahko sprejemala obiske. Med in slabega razumevanja tega zahtevnega področja. Evtanazijo preprosto pojmujejo obiskom svojcev je stopil v sobo dežurni zdravnik, prosil obiskovalce, da odidejo, kot nekakšno dolžno svoboščino, potrošniško pravico. Kaj naj si o tem mislimo? nato pa je sestri ukazal, da bolnici vbrizga strupen odmerek zdravila. V nekaj Veliko nesporazumov izvira iz zmede v izrazju. Nekateri govorijo o pasivni ev- minutah je bila mrtva. Sestra je poklicala doktorja Zylicza na dom in ta je od de- tanaziji. Izraz, ki bi ga bilo najbolje izgnati iz razprav. Navadno to pomeni opu- žurnega zdravnika zahteval pojasnilo. »Tista ženska bi lahko umirala še cel teden stitev zdravljenja, ki lahko še vzdržuje ali podaljšuje življenje. Če s tako terapijo ali več,« je rekel dežurni zdravnik. » Jaz pa sem potreboval posteljo.« Dr. Zylizc je ni mogoče doseči izboljšanja zdravja niti rešiti življenja, njena opustitev ali uki-kmalu zatem dal v bolnišnici odpoved. Pred tem je doživel še veliko podobnega nitev etično ni sporna, ampak je ravno nasprotno, edina pravilna. Ko bolniku, ravnanja, ki z zdravniško etiko ni imelo veliko skupnega, in pri tem ni želel več ki je po izkušnjah izgubljen, nehajo podaljševati življenje in predsmrtne muke in sodelovati. Potem se je posvetil v celoti blažilni, paliativni medicini. se osredotočijo na lajšanje bolečin in drugega trpljenja, govorimo o prekinitvi ali Evtanazijski zakon je po prepričanju mnogih Nizozemcev napisan tako, da neuvedbi brezupnega zdravljenja. Aktivnemu zdravljenju pa se lahko odpove tudi daje polnomočje pacientu, ki si želi umreti. Praksa pa kaže, da je v resnici dal pol- bolnik sam, če se zaveda pomena svoje odločitve in je sposoben odločanja o sebi. nomočje zdravnikom. Še več. Ti pogosto gredo daleč prek roba – vsakokrat, ko Pravica prepovedati zdravniške posege v svoje telo je sveta pravica. A to nikakor usmrtijo človeka brez njegovega soglasja in brez vednosti, še najbolj pa takrat, ko ni evtanazija, v taki odpovedi zdravljenja ni nič etično spornega. Seveda pa mora je žrtev načrtovane usmrtitve povsem sposobna odločanja o sebi in za načrt niti taki odločitvi še naprej slediti vestna skrb za bolnikove potrebe. ne ve. Ker je evtanazija politično korektna, tožilci menda pogosto opuščajo pre- Vedeti moramo, da se pri prakticiranju evtanazije ni mogoče izogniti napakam. gon, tudi ko gre za očitne kršitve zakona. Za primer naj navedem zgodbo hudo bolnega moškega, ki je imel polna pljuča me- Objavljeni podatki kažejo, da je na Nizozemskem na vsake 3 usmrtitve ena tastaz neugotovljenega izvora. Zdravniki so se odločili, da ga evtanazirajo (niso brez privolitve. To znese kakih 1000 usmrtitev na leto. V visokem odstotku (50 ga vprašali, ali je za to). Naslednji dan so imeli na mizi obdukcijski izvid. Bolnik odstotkov) gre za paciente, sposobne odločanja o sebi. Le 54 odstotkov je prija- ni imel rakastih metastaz, ampak tuberkulozo. vljenih, čeprav je prijava obvezna. Med tistimi, ki niso bili vprašani, čeprav so bili Drugo spoznanje je, da se zlorabam nove pravice ne bi mogli izogniti. 176 177 Zdi se, da je (posebno v liberalnejših deželah) ena najmasovnejših zloraba spoštovanje bolnikove volje, načela dvojnega učinka. Vsaj za Nizozemsko lahko to verjamemo – za to deželo odpravo bolečin in lajšanje drugega telesnega trpljenja, imamo verodostojne podatke. Po trditvah nekaterih uglednih specialistov za pa- lajšanje tesnobe in žalosti, duhovno tolažbo, liativno medicino pravilna raba zdravil ne vodi do skrajšanja življenja, tudi ko se rahločutno, a učinkovito skrb za potrebe umirajočega in njegove družine. uporabijo odmerki, ki so potrebni za umiritev zelo hudih bolečin in predsmrtne Manj preprosto je vprašanje, kdaj ustaviti aktivno zdravljenje. Gotovo je dober agonije v deliriju. Kot pravi Rob George, eden najuglednejših britanskih speciali- razlog brezupna prognoza, neugodna napoved prihodnjega poteka bolezni, ko s stov za blažilno medicino, bolniki ne umirajo zaradi zdravil, če so uporabljena po podaljševanjem izgubljenega življenja ne storimo bolniku ničesar dobrega. Ven- pravilih stroke, usmrti jih njihova bolezen. Seveda pa je mogoče odmeriti zdra- dar je prognoza pogosto nezanesljiva. vila tudi više, kot je potrebno, a to se največkrat naredi z namenom, da se bolnika Na Nizozemskem je prav zaradi lahke dosegljivosti evtanazije razvoj palia- usmrti. Podatki za Nizozemsko, po katerih gre ena od 4 smrti v državi na račun tivne medicine dolgo usodno zaostajal. Če bi želeli po zgledu Nizozemsle z zako- dvojnega učinka, zbujajo močan sum, ne samo da so med temi številnimi smrtmi nom dovoliti evtanazijo, za kaj takega menda še ni bilo slabšega časa. Vsakomur skriti primeri evtanazije, ampak da je take prikrite evtanazije zelo veliko; da samo je namreč mogoče zadovoljivo olajšati bolečine; to torej ni opravičljivega razloga na Nizozemskem tako umirajo tisoči bolnikov. za umetno pospeševanje umiranja. Če je terapija bolečin in druga blažilna tera- V Sloveniji za take zlorabe ne vemo. Prej nas skrbi, da je premalo bolnikov pija nezadovoljiva ali preprosto ni uporabljena, ko bi bila lahko, je treba preslabo pred smrtjo deležnih učinkovitega lajšanja bolečin. A tega ni kriva medicina, to dostopnost pomoči izboljšati, ne pa iztrebiti tiste, ki jo potrebujejo. je pomanjkljivost zdravstvene službe, ki ob sedanji prešibki organizaciji paliativne Poučno je pogledati oregonski zgled. Tam je tri leta veljal zakon o zdravniški medicine ni sposobna poskrbeti za vse umirajoče. Lahko navedem rezultat ne- pomoči pri samomoru. Zdravnik je na bolnikovo prošnjo predpisal ustrezne me- davne lastne (anonimne) ankete med 55 slovenskimi zdravniki družinske medi- dikamente v smrtnih odmerkih, bolnik pa jih je uporabil sam. V tem času je bilo cine. Na vprašanje, ali so bili že kdaj zaprošeni, da opravijo evtanazijo, jih je z da skupno 69 samomorov. V istem času je umrlo 20 700 bolnikov v končni fazi raka. odgovorilo 29 odstotkov; na vprašanje, ali so jo že kdaj dejansko opravili, pa so Nihče od samomorilcev ni prosil za pomoč zaradi bolečin. Razlogi so bili izguba ne- vsi odgovorili z ne. Na vprašanje, ali naj bi tudi v Sloveniji razmislili o legalizaciji odvisnosti, nesposobnost uživanja ugodja, želja samostojno odločiti o času odhoda. evtanazije, jih je z da odgovorilo 18 odstotkov. Seveda je prav, da se vprašamo, kako danes skrbimo za umirajoče. Ali je za- To je precej drugače kot v Veliki Britaniji. Tam je bilo po anketi za British Me- nje dovolj dobro poskrbljeno? Ni. Le manjšina ljudi umira doma, med svojci in dical Journal pred leti skoraj 60 odstotkov zdravnikov zaprošenih, da pospešijo prijatelji, brez hujših bolečin, slabosti in bruhanja, nemira in tesnobe. Mnogi ni- smrt, 32 odstotkov jih je ustreglo in 44 odstotkov bi jih podprlo zakon, ki bi do- majo priložnosti, da bi uredili svoje zadnje stvari. Mnogi potrebujejo učinkovi- voljeval prostovoljno evtanazijo. Pozneje (1999) je bilo takih še 38 odstotkov. Naj tejšo zdravniško in drugo pomoč. dodam, da je Velika Britanija v dobrem poldrugem desetletju zavrnila dva po- A to ni usmrtitev. Prava pomoč je dobra blažilna oskrba; je morda hospic, gi- skusa gibanja za odpravo prepovedi evtanazije oz. samomora z zdravnikovo po- banje z občudovanja vrednim humanitarnim delom in s sijajnimi uspehi; je v močjo. To je bilo storjeno po res demokratični, široki javni razpravi. Poučno je skrajnem primeru paliativna (ne končna!) sedacija. videti zbrana in objavljena mnenja. Med zdravniki velja deontološki in etični sporazum, da izgubljenega življenja ne Tretje pa je pojav, ki ga opisujemo kot hojo po spolzkem klancu. Kot pravi van skušamo podaljšati. Oceno, da je življenje izgubljeno in da ni več prav podaljševati de Velde, ko ste že začeli s prostovoljno evtanazijo na željo bolnika, boste prej ali agonijo, pa zdravniki poskušamo doseči skupaj, v krogu konzilija. Bolniku najbližja slej nadaljevali z neprostovoljnimi usmrtitvami brez veljavne ali sploh kakršne oseba naj bo o tem obveščena. Njen vpliv na odločitev pa je omejen, še posebej, ka- koli zahteve bolnika in utegnete končati pri prisilni evtanaziji – usmrtitvah proti dar so njene želje v očitnem nasprotju z bolnikovo koristjo. V posebej težavnih pri- volji bolnikov. merih in če je za to na razpolago dovolj časa (merjenega v urah, ne dnevih) lahko Kaj torej lahko ponudimo namesto evtanazije? V skladu s Priporočilom 1418 pomembno pomaga bolnišnična komisija za medicinsko etiko. Upamo samo, da Parlamentarne skupščine Sveta Evrope naslednje: se v naše odločanje ne bo vmešal strah pred obtožbo, da je bilo zaradi malomar- pravočasno opustitev nekoristnega aktivnega zdravljenja, nosti zdravnika opuščeno nujno zdravljenje in da na zdravnikove odločitve ne bo 178 179 vplival strah pred kazensko in odškodninsko odgovornostjo. Tožbe, sprožene za- France Cvelbar radi koristoljubja, so ponekod že deformirale zdravstvo. Defenzivna medicina, ki poskuša varovati zdravnika namesto bolnika, je prinesla škodo tisočem predvsem JEDRsKA EnERGiJA najhuje bolnih in umirajočih, je posledica tega zavržnega početja v ZDA. Vzemimo si k srcu, kar smo se naučili od umirajočih. Zdravniki se bolj kot Kdaj do nje z zlivanjem jeder? večina drugih zavedamo, kako dragoceni so za človeško družbo bolni, invalidni in umirajoči. Zadnji dnevi življenja so lahko čas duhovnega zorenja. S tem lahko umirajoči naredijo na ljudi okrog sebe izjemno močan vtis. Človek, ki je šel skozi to izkušnjo, ni več isti kot prej. Do bolnih na smrt in umirajočih pa imamo še poseben dolg, ki ga omenjam Ogenj, ki ga je po grški mitologiji Prometej ukradel bogovom in prinesel na koncu. To je skrb za ohranitev njihovega osebnega dostojanstva in samospo- na zemljo, je za človeštvo večni izziv. Ukročen v kaminu nas prijetno štovanja. Bolezen in prešibka pomoč ju lahko hudo načneta in zelo pomnožita greje, v železarni stali jeklo, preko pare in turbine poganja električne duševno trpljenje. Pa ni tako težko te škode odvrniti. Ne pozabimo: kar storimo generatorje. Podivjan pa je v zgodovini uničil veliko rezultatov člove- dobrega za stare, bolne in umirajoče, se bo v raznih oblikah obilno povrnilo tudi kovega dela. mladim in zdravim! (Akad. prof. dr. Jože Trontelj, zdravnik nevrofiziolog, predsednik Slovenske akademije V nuklearnih reaktorjih imamo opraviti s posebno vrsto jedrskega »ognja«, ki znanosti in umetnosti, član odbora Sveta Evrope za smernice v biomedicinski etiki, ga ni mogoče prižgati s kresilnim kamnom ali vžigalico, a na drugi strani zanj ni Polhov Gradec) potreben kisik (zrak). Igor Torkar (1913 – 2004) Jedrsko gorivo ČRNA ŠKOLJKA Domovina jedrskega ognja so zvezde, med njimi tudi naše Sonce, ki nam po- šilja toploto in osvetljuje naše dni. Jedrski reaktorji so v primerjavi z njim le člo- Povej mi, dež, ki padaš, padaš tiho, vekove igračke. Kljub temu pa v njih potekajo, prav tako kot v zvezdah, procesi povej, kaj moja mala hčerka dela, med delci, jedri in nevtroni, ki se skrivajo v notranjosti atomov (urana). Pri na- je spet z medvedkom v sobi obsedela, vadnem gorenju pa se vse dogaja med elektroni na površinah atomov (ogljika in si dedka je izbrala za pavliho? kisika pri gorenju oglja, in še vodika, pri gorenju drv). Nemara mami slikati pomaga, »Jedrski ogenj« je bilo v resnici treba ukrasti bogovom. In to ne v eni potezi, am- nemara krade sklede in pokrove, pak v večstoletnem raziskovanju. Še več: medtem ko je gorivo za navaden ogenj ši- sedi na tleh in svoje kocke zlaga, roko na razpolago in je največji problem morda kresilni kamen, pa je jedrsko gorivo, kriči, če kdo podere ji gradove? uran, v zemeljski skorji zelo razpršeno. Ni torej dovolj, da ga izkopljemo kot pre- mog, ampak je do gorilnih palic v reaktorju še zelo dolga pot. Poleg tega za gorivo O, dobri dež tam zunaj mrke ječe, ni uporaben navaden uran, ampak samo njegov različek (izotop) uran235, ki ga je sporôči moji mali in edini, v naravnem uranu le 0,72 odstotka. (Včasih uporabijo kot jedrsko gorivo tudi kako ki je moj biser v črni školjki sreče, drugo snov). Za ločitev izotopa U-235 od ostalega urana, je treba uporabiti zelo za- da tudi jaz sem zidal ji gradove, pletene postopke, ki jim je celo današnja tehnologija stežka kos. K sreči bi bil čisti ki zdaj leže – v sesuti razvalini, uran235 za reaktor prenevaren, zato ga v gorivu za jedrske reaktorje obogatijo le na a nič zato – sezidal ji bom nove! nekaj odstotkov (obogatenega na okrog 100 odst. uporabljajo le v atomskih bombah). 180 181 Razcep urana sprožajo nevtroni pust radioaktivnosti v zrak. (V enem od poškodovanih japonskih reaktorjev so Kako pa uran gori? Pravzaprav ne gori. Pravimo, da se uranova jedra cepijo. kot gorivo, namesto urana 235, uporabljali umetno proizvedeni izotop plutonij, ki Jedra U- 235 (sredico) izpostavimo nevtronom, ki so nanja »požrešna«. Ko jih za je med najbolj strupenimi snovmi, kar jih poznamo. Po pravilu ga najpogosteje tem »napenja«, se z veliko močjo (kinetično energijo) razletijo (razcepijo), največ- uporabljajo za jedrske bombe. krat na dva dela in nekaj nevtronov. Nevtroni so električno nevtralni delci in so Opis velja v glavnem za energijske reaktorje, pa še to ne za prav vse. Pri neka- za cepitev urana tem bolj učinkoviti, čim bolj so počasni. Najpogosteje jih upoča- terih kot upočasnjevalec uporabljajo grafit.) snijo z vodo, ki obdaja sredico. Ostali razleteli delci se zaustavijo v bližnji okolici in vodo močno segrejejo ter uparijo. Para poganja turbine, te pa električne gene-Jedrske nesreče ratorje, ki napajajo električna omrežja. Poglejmo si nekaj primerov jedrskih nesreč, ki jih spremljajo puščanje radio- aktivnih snovi, eksplozije ali vžig reaktorja. Na Otoku treh milj v ZDA je leta 1979 Nevtroni odpovedal ventil za regulacijo prezračevanja in tako je ušla iz reaktorja velika ko- Od kod pa naenkrat nevtroni? Za začetek delovanja reaktorja (kot »vžigalico«) ličina radioaktivnih snovi, predvsem radioaktivnega joda131. V Černobilu je bil uporabimo umetni izvor nevtronov, ki je lahko mešanica radioaktivnega radija, vzrok eksplozije človeški faktor. Dežurna skupina se ni dovolj poučila o postop- ki (poleg ostalega) seva delce alfa, in lahkega berilija, iz katerega delci alfa izbijajo kih prejšnje ekipe in je nevede in na svojo pest opravljala posege, ki so pripeljali nevtrone. V reaktorju uranske gorilne palice (sredico) izpostavijo takemu nev- do najbolj nevarne eksplozije reaktorja doslej. tronskemu izvoru. Na srečo se pri cepitvi urana, ki jo sprožajo ti nevtroni, kot Kot vse kaže, vsaj zaenkrat, predstavljajo največjo nevarnost za nuklearne elek- smo videli, sprostijo tudi novi nevtroni, in pri ustrezni izvedbi reaktorja lahko trarne hudi potresi. Če so že stavbe potresno varne, lahko celo potres sam, brez cepitev vzdržuje sama sebe. Tako smo torej prišli do trajnega nuklearnega ognja. cunamija, poškoduje npr. hladilne naprave, električne napeljave, turbine, venti- lacijo in tako pride do eksplozij, pri katerih radioaktivne snovi uidejo v zrak, ve- Delovanje energijskega reaktorja trovi pa jih raznesejo naokoli. Reaktorska posoda v jedrski elektrarni je kot velik ekonomlonec, premera več Pri odpovedi hlajenja posledično pregreta voda v reaktorski posodi, ob priso- metrov, ki ima v notranjosti gorilno sredico. Za začetek obratovanja je na primer- tnosti kovin, razpada na vodik in kisik. Njuna mešanica je eksplozivna in take nem mestu nameščen opisani nevtronski izvor (vžigalica). »Lonec« je napolnjen eksplozije so bile največkrat vzrok dosedanjih reaktorskih nesreč. Povejmo še, da z vodo, ki vre, para pa je speljana po ceveh naravnost ali preko toplotnega izme- upravljavci pogosto izrabljeno gorivo po zamenjavi z novim za nekaj časa zadržijo njevalca na turbine. Za hitro ugasnitev reaktorja so pod stropom posode pripra- ob reaktorju v posebnih komorah. Seveda morajo poskrbeti za ustrezno hlajenje. vljene palice iz kadmija, ki je tudi strasten požiralec nevtronov, vendar brez ce- Ob zadnji japonski katastrofi je nekaj eksplozij povzročilo prav tako iztrošeno go- pitve. Ob ustavitvi reaktorja, seveda tudi ob potresnih sunkih, posebni senzorji rivo, ko hladilni sistem ni več deloval. Kljub temu, da se v takem gorivu sprošča spustijo kadmijeve palice v sredico, med gorivo, in reaktor se v hipu ustavi. Ven- toplota, kakršna je po moči le nekaj odstotkov toplote, ki je na razpolago ob delo- dar s tem zgodba ni končana. Od prejšnjega razpadanja ostane namreč radioak- vanju reaktorja, temperatura toliko naraste, da se ob kovinah sprošča vodik, ta pa tivna snov. Lahko bi ji rekli »radioaktivna žerjavica«, ki pa ni mačji kašelj, saj je vodi v eksplozijo. Po zadnjih poročilih so začeli na Japonskem v pregrete komore tako močna, da brez hlajenja lahko povzroči eksplozijo reaktorja. Konstruktorji in reaktorje uvajati plin dušik, da bi tako preprečili vžig vodika. Po mnenju po- za tak primer predvidijo posebno hlajenje in posebne hladilne cevi. Pri potresih znavalcev bi katasrofo močno omejili, če bi dušik uvajali od samega začetka. Sedaj velja glavna skrb prav temu hlajenju. Če ostane hladilni sistem nepoškodovan, je od sedmih možnih stopenj radioaktivnega onesnaženja tudi Fukušima dosegla reaktor potres preživi. Tako leta 1994 potres na Japonskem z močjo 7,5 po Rich- sedmo, čeprav so dolgo časa ocenjevali, da ne bo presegla četrte ali pete stopnje. terju ni vplival na japonsko jedrsko proizvodnjo električne energije. Ob lanskem marčnem potresu z močjo okrog 9. stopnje pa se je samodejno ustavilo enajst re- Jedrska elektrarna v Krškem aktorjev od petinpetdesetih. Zaradi cunamija, ki je potresu sledil, pa je pri šestih Kot že vemo, je jedrska elektrarna v Krškem, ki v Sloveniji pokriva okrog 35 hladilni sistem odpovedal. Posledice so bile eksplozije reaktorskih posod in iz- odstotkov vseh potreb po električni energiji, zgrajena tako, da voda, ki obdaja re- 182 183 aktor, ostaja v zaprtem notranjem krogu. Zaradi tega ob normalnem obratova- energije z zlivanjem lahkih jeder, kjer so problemi z radioaktivnostjo veliko blažji, nju praktično ne spušča radioaktivnih snovi v okolico. V reaktorski stavbi je 12 je pa veliko več tehnoloških problemov. metrov visoka in okrog 300 ton težka jeklena reaktorska posoda. V njej je 121 go- rivnih elementov, v katerih je po 235 palic s skupno težo 50 ton. V izmenjalniku Nevarni radioaktivni izotopi toplote se toplota prenese v drugi krog, ki poganja dve turbini. Predno se voda Med radioaktivnimi in za človeka nevarnimi produkti cepitve U-235 predvsem vrne v svoj delovni prostor, se ohladi v drugem izmenjalniku toplote, ki ga hladi izstopa radioaktivni jod131, ali na kratko J-131. Jod je nevaren zato, ker se veže na voda iz Save. (Ob suši, uporabljajo hladilne stolpe). V reaktorju vsakih 500 dni žlezo ščitnico in ji s svojim sevanjem uničuje tkivo. Manjše doze povzročajo raka- zamenjajo polovico gorivnih elementov. Elektrarna v Krškem oddaja v električno sto obolenje. K sreči lahko učinek radioaktivnega joda uspešno zmanjšamo s tem, omrežje moč okrog 600 milijonov vatov, kar pomeni, da bi imelo 2 milijona Slo- da ščitnico »nasitimo« z neradioaktivnim jodom. V ta namen je zelo uporabna vencev lahko ves čas prižganih 6 petdesetsvečnih žarnic. spojina kalijev jodid (KJ). Popijemo nekaj tekočine, v katero smo spustili štiri ka- Ob razmišljanju o varnosti naše jedrske elektrarne se prestrašimo, ko zvemo, pljice nasičene raztopine KJ. Tisti, ki jim KJ povzroča slabost, si lahko pomagajo da je postavljena na potresnem območju. Vendar so na to mislili že načrtovalci in s kako drugo snovjo, ki vsebuje jod. so konstrukcijo izvedli tako, da bi vzdržala pospešek v vodoravni smeri v velikosti Povejmo, da J-131 na drugi strani s pridom uporabljajo pri zdravljenju rakastega ene tretjine zemeljskega pospeška (0,3 g) kar približno pomeni, da se tla ob potresu obolenja ščitnice in ga v ta namen načrtno proizvajajo. Vbrizgani radioaktivni npr. po 1/10 sekunde brez rušilnih posledic lahko pomikajo v vodoravni smeri s jod se namreč veliko raje nabira na obolelih mestih, kot v zdravem tkivu in tako hitrostjo 1 meter na sekundo. Japonski reaktorji v Fukušimi so sicer grajeni za ne- bolj uničuje bolne celice kot zdrave. koliko večje pospeške, med 0,4 g in 0,5 g, vendar ob velikem potresu 11. marca 2011 Med najbolj nevarnimi radioaktivnimi izotopi, ki se sprostijo pri »zgorevanju« z močjo okrog 9. stopnje po Richterju noben ni utrpel poškodbe, dokler se ni po- U-235, je izotop cezij137( Cs-137), ki ima povprečno življenjsko dobo razpadanja 30 javil cunami, ki je zgodba zase. Kaže torej, da je naš reaktor potresno varen. Naj- let. K sreči pa se izloči iz telesa v enem do štirih mesecev. Ker je to še vedno veliko brž pa bo treba dobro pregledati električno napeljavo za primer, ko bi bilo nujno časa, si prizadevajo, da bi ga skrajšali. Z uporabo čudnega, posebno prirejenega črpalke in druge naprave poganjati z električnim tokom, ki bi ga dovajali od zunaj. pripomočka, »pruske modre barve«, se ga da skrajšati na polovico. Pomembno pa je tudi, da cezij v živalskih izločkih ni hranilo za rastline. Tako se prekine krog, v Posledice nesreč in prihodnost jedrske energije katerem bi se radioaktivni cezij s hrano (mesom in mlekom) vračal v ljudi ali živali. Oglejmo si učinek najbolj nevarnih izotopov, ki se sproščajo ob jedrskih ne- srečah, ter možnosti za zmanjšanje njihovih učinkov. Pokukajmo tudi v nukle- Zlivanje jeder arno prihodnost, ki je zaradi katastrofe v Fukušimi na Japonskem ponovno na Pridobivanje energije z zlivanjem jeder je, upajmo, zgodba o drugi polovici tehtnici, ter kakšno energijsko prihodnost smemo pričakovati od procesa zliva- XXI. stoletja. Na pobudo EU, ob sodelovanju Indije, Japonske, Južne Koreje, Ki- nja lahkih jeder. tajske, Rusije in ZDA že tečejo priprave na štiridesetletni projekt ITER za gradnjo fuzijskega reaktorja in nanj vezane elektrarne s trenutno (400 sekundno) močjo Cepitvena jedrska energija pod drobnogledom 500 megavatov (kar je malo manj od moči centrale v Krškem) v skupni vrednosti Varnostni ukrepi pri reaktorjih se bodo pod pritiskom zadnje nesreče prav go- 14,5 milijarde evrov. Pri zlivanju lahkih jeder, npr. naelektreno jedro težkega vo- tovo poostrili. Najprej bodo na udaru starejši reaktorji. (Enega od reaktorjev v Fu- dika - devterija D (devteron) in jedro še težjega vodika, tritija T (triton), prisilimo kušimi bi morali po načrtih odpisati kak mesec pred katastrofo, pa so ekonomski v združitev tako, da se, pospešena v električnem polju, trčita z veliko hitrostjo. interesi prevladali nad varnostnimi in tako so življenjsko dobo reaktorja podalj- Nastaneta helij-4 in nevtron: (D + T = He4 + n), sprosti pa se energija. Namesto šali za 10 let). V teku so tudi poskusi z reaktorji, ki naj bi bili hlajeni z zrakom, za reakcije D + T je mogoče tudi zlitje drugih jeder npr. D + D = He4, vendar je ta upočasnjevanje nevtronov pa bi namesto vode uporabljali grafit. Če bo ta rešitev reakcija veliko teže izvedljiva kot D + D. izpolnila pričakovanja, bo še vedno ostal problem, kako shranjevati nevarne radi- Doseči združitev D + T brez želje po pridobivanju energije ni poseben problem. oaktivne odpadke. Oči raziskovalcev in načrtovalcev so zato uprte v pridobivanje Na Inštitutu J. Stefan smo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zgradili mali po- 184 185 speševalnik z namenom doseči tako reakcijo, nevtrone, ki se ob tem sprostijo, pa v glavnem ostali nepoškodovani. Pred cunamiji so bili zaščiteni le do višine 10 uporabiti za študij jedrskih reakcij. Za delovanje pospeševalnika smo potrebovali metrov, 15-metrski cunami pa je povzročil veliko katastrofo. Blatni morski val kar nekaj (električne) energije, pridobili pa je nismo praktično nič. Vendar napor je prekril reaktorske stavbe, uničil električne napeljave, zalil turbine in črpalke. ni bil vržen stran, saj smo z nevtroni razrešili nekaj svetovno zanimivih skrivno- Medtem, ko so avtomatske naprave ob potresu ugasnile vse delujoče reaktorje, je sti jedrske fizike. zaradi cunamija odpovedalo hlajenje. To pa je bilo usodno. Projekt ITER za pridobivanje energije z zlivanjem sloni na večdesetletnih sve- Pri odpovedi hlajenja je največji problem taljenje jedrske sredice in posledično tovnih raziskavah, katerih cilj je bil doseči masovno zlivanje D + T. V posebno nastanek pokalnega plina, katerega eksplozija ja za reaktorske tehnologe najve- vakuumsko (toroidalno) cev uvajajo mešanico plinov D + T. Ionizirane atome čja grožnja. Ponovim še, da upravljavci izrabljeno gorivo po zamenjavi z novim pospešijo z močnim električnim poljem, v kroženje po cevi pa jih prisilijo s po- za nekaj časa pogosto zadržijo ob reaktorju v posebnih komorah. Seveda morajo sebej oblikovanim magnetnim poljem. Ionizirani plin (plazma) doseže tempera- poskrbeti za ustrezno hlajenje. Ob zadnji japonski katastrofi je nekaj eksplozij turo nekaj sto milijonov stopinj. Hitrost pri trkih je tako velika, da se devteroni povzročilo prav iztrošeno gorivo, ko hladilni sistem ni deloval. in tritoni zlivajo v helij (in se sprosti energija). Doslej so v raznih laboratorijih že Do eksplozije v reaktorjih 1 in 3, ki je poškodovala tudi reaktor 2 in povzročila dosegli, da je pridobljene energije več, kot je potrebujejo za pogon sistema, ki ga požar v reaktorju 4, je prišlo že naslednji dan po potresu. Pri tem so se radioak- preizkušajo. Pri polnem obratovanju naj bi bilo te energije približno desetkrat več. tivne snovi razširile v okolje in oblasti so iz bojazni pred nepredvidenimi dogodki Prednost zlivanja jeder v primerjavi cepitvijo je naprej v tem, da pri zlivanju ne izselile prebivalstvo v radiju 20 km. V severozahodni smeri od Fukušime so ljudi nastajajo radioaktivni sevalci. Klub temu pa razmere glede tega le niso čisto pre- izselili celo do oddaljenosti 40 km. Tako je celotno število izseljenih oseb doseglo proste, saj se tudi pri najbolj obetavni reakciji D + T sproščajo nevtroni, ki akti- 100.000. Pod kontrolo pa bodo imeli površino, nekaj večjo od polovice Slovenije. virajo okoliške snovi. Na srečo je njihova življenjska doba kratka. Po drugi strani pa lahko te nevtrone s pridom izrabimo za pridobivanje tritija, če jim izpostavimo Primerjava s Černobilom naravni izotop litij-6, ki ga je v naravi 7,5 odstotka ( Li6 + n = He4 + T) . Velika Nuklearni katastrofi v Fukušimi so glede na jakost pripisali približno enako prednost pridobivanja električne energije z zlivanjem jeder pa je v tem, da so vho- stopnjo kot Černobilu. Vendar je bilo opustošenje z radioaktivnimi izotopi v Čer- dne snovi razširjene po vsem planetu, čeprav v majhnih deležih. Na zemlji je npr. nobilu večje. V Fukušimi pa je bil zaradi večjega števila prizadetih reaktorjev celo- v vodi težke vode, iz katere pridobivajo devterij, le (0,16 odstotka), delež Li6 v na- ten dogodek veliko zahtevnejši in potencialno nevarnejši. Kljub vsemu sevanje ni ravnem litiju pa je 7,5 odstoten. Ko bodo, morda po 100 letih, energijsko izrabljali povzročilo smrtnih žrtev. Vendar so nekateri redni in priložnostni delavci prejeli reakcijo D + D, bodo njeno »gorivo« pridobivali izključno iz svetovnih morij. razmeroma visoke doze radioaktivnega sevanja (do 250 milisivertov - mSv), kar Takrat ne bo držav, bogatih z jedrskim gorivom, odločilno bo predvsem znanje. je polovica kratkotrajne maksimalno dovoljene doze za delavce, ki »sodelujejo pri posegih, pomembnih za ohranitev življenj«. Obletnica jedrske nesreče v Fukušimi Za okoliške prebivalce je ocenjena jakost doze v prvem letu po nesreči manj Drugo največjo jedrsko katastrofo na svetu (v Fukušimi, 250 km severno od kot 30 mSv na leto, torej približno desetkrat več od naravnega ozadja (ocena je Tokia) je povzročil (kombinirano dvojni) potres z magnitudo 8,9 (s centrom na dobljena na osnovi meritev francoske agencije IRSN približno en mesec po ne- Pacifiku, približno150 km stran od Tokia). Po približno eni uri mu je sledil (doslej sreči). Normalno naravno ozadje je 2 do 3 mSv na leto, ponekod pa doseže celo drugi največji opaženi) cunami, višine okrog 15 m. Potres je pomaknil obalo Ja- vrednost 50 mSv na leto. Vlada je pripravljena mestnim oblastem finančno pod- ponske za nekaj metrov proti vzhodu. Pri tem se je morska gladina dvignila za pri- preti postopke za znižanje jakosti doze do avgusta 2013 na okrog 10 mSv na leto. bližno pol metra. Skupaj s cunamijem sta povzročila smrt okrog 19.000 okoliških Poškodovano elektrarno v Fukušimi pa bodo ukinili. prebivalcev. Voda je preplavila reaktorje, zalila črpalke in električne generatorje V Fukušimi je ob obali postavljena jedrska elektrarna s šestimi vodno hlaje- (Dr. France Cvelbar, eksperimentalni jedrski fizik, Ljubljana) nimi reaktorji. Prvi trije so ob nezgodi delovali, četrti je malo pred njo ugasnil, peti in šesti pa ob dogodku nista delovala. Ob potresu so se reaktorji ustavili in 186 187 Mitja Rosina razlikujejo, ne le po orientaciji svoje »vrtavke« (gor-dol). Te skrivnostne lastnosti HiGGsOV bOZOn (»kvantnega števila«) ne poznamo v vsakdanji naravi. Zato ni imela imena, ko so jo odkrili. Pa so jo po analogiji s trobarvnim gledanjem poimenovali barva. Najprej za šalo, potem pa se je ime prijelo. Rečemo, da je v vsakem protonu en Z njegovim odkritjem je dopolnjen »standardni model narave« kvark »rdeč«, en »zelen« in en »moder«. Vedo o močni jedrski sili pa so poime- novali kromodinamika – gibanje zaradi »barvnih sil«. Barvne silnice se v pro- tonu ali nevtronu skoraj zaključijo, le malo jih štrli ven do sosednjega nukleona. Ta preostala jedrska sila potem veže protone in nevtrone v atomska jedra. Naj- lažje je vodikovo – en sam proton, najtežje stabilno pa je bizmut s 83 protoni in Že od pamtiveka se je človek spraševal: od kod prihajam, kam grem, iz 126 nevtroni, težja jedra razpadajo. kakšnih delcev sem ses tavljen, kakšne naravne ali nadnaravne sile jih Naslednja po jakosti je elektromagnetna sila, ki odbija ali veže električno nabite vežejo in vodijo . . Že stari Grki so ugibali, ali je snov zvezna (gladka) ali delce. Protoni v jedru so vsi pozitivni in jih odbija, vendar prevlada močnejša je- je sestavljena iz množice drobcenih atomov (Demokrit). Takrat so samo drska sila, ki je privlačna. Pač pa veže elektromagnetna sila jedra in elektrone, saj ugibali in razmišljali, v XVIII. stoletju pa so imeli »atomisti« že posredne imajo obraten predznak naboja. Tako nastanejo atomi, molekule, velemolekule namige iz raznih merjenj. Naši pradedje so snov razstavili v molekule in (npr. proteini), tekočine, kristali ... Šibka jedrska sila je na majhnih razdaljah pri-atome, naši dedje so atom razdrli v jedro in elek trone, naši očetje so jedro bližno enako močna kot elektromagnetna, a ima tako kratek doseg, da ne more razbili v nukleone (protone in nevtrone), naša generacija pa je nukleone ničesar vezati. Vendar je nadvse pomembna, saj edina zna spremeniti proton v razstavila v kvarke. Ali bodo naši otroci in vnuki razstavljali še naprej? nevtron ali obratno ter s tem povzroča radioaktivnost (razpade beta) in fuzijo Ko »igračo« razstaviš, jo moraš seveda spet sestaviti nazaj (prepletata se (tako kuri Sonce in nas greje!) eksperiment in teorija!). Ali nam bo to uspelo? Zaenkrat sta vrhunca na- Elektromagnetno in šibko jedrsko silo poznamo že dokaj natančno. Nekatere šega razumevanja narave tako imenovani »standardni model« osnovnih lastnosti znamo meriti in izračunati celo na deset decimalk natančno, mnoge pa delcev in »standardni model« vesolja. Odkritje Higgsovega bozona ju bo na nekaj promilov natančno. Fiziki so vse izkušnje in hipoteze povezali v stan- temeljito podprlo in pokazalo pot za nadaljnje raziskave. Najbrž so ga dardni model osnovnih delcev, ki odlično deluje. Močno silo posredujejo gluoni, pred kratkim že odkrili, čakamo le še potrditev! elektromagnetno fotoni, šibko pa šibki bozoni W+, W− in Z0 . Kratek doseg šibke sile razložimo z veliko maso šibkih bozonov, zaradi katere pri posredovanju sile ne pridejo daleč, medtem ko imajo gluoni in fotoni maso nič. šibki bozon W Tabela osnovnih delcev – kvarki leptoni tehta približno kot 86 protonov ali atom rubidija ali stroncija, Z pa kot 98 pro- fermionov – gradnikov snovi naboj=+2/3 , -1/3 0 -1 tonov ali atom tehnecija. u= up d= down ν = elektronski nevtrino e−= elektron Delovanje sil na daljavo lahko pravzaprav izrazimo na dva načina, kot polje e c= charm s= strange ν = mionski nevtrino µ−= mion sil ali kot preskako vanje delcev – nosilcev polja. Elektromagnetno polje kot po- µ t= top b= bottom ν = tauonski nevtrino τ−= tauon srednika sil sta prvič vpeljala Michael Faraday in James Clerk Maxwell že v XIX. τ stoletju in ga dobro poznamo tudi v vsakdanjem svetu. Predstavljamo si ga kot učinkovito polnilo v sicer praznem prostoru. Kvantna mehanika XX. stoletja pa je Pa sezidajmo naše vesolje. Gradniki in občasni igralci so nanizani v tabeli. pokazala, da je opis s poljem enakovreden opisu z izmenjavo delcev (»kurirjev«). Poleg njih občasno nastanejo tudi njihovi antidelci, ki imajo enako maso, toda Če je polje močnejše, je na istem mestu pač večje število takih delcev – kvantov obraten naboj. Po tri kvarke skupaj veže v nukleone tako imenovana močna je- polja. Delce, ki jih je lahko več na istem mestu v istem stanju, imenujemo bozone drska sila, ki jo že kar dobro razumemo. Zakaj veže ravno tri kvarke, saj so to v čast indijskemu fiziku Satyendru Nathu Boseju, ki je skupaj z Albertom Einste-fermioni -delci, ki ne morejo hkrati bivati v istem stanju? Torej se še po nečem inom obdelal tako imenovano Bose-Einsteinovo statistiko. Tudi v našem vsakda-188 189 njem svetu se atomi helija ali pari elektronov obnašajo kot bozoni in se lahko pri bozonom iz standardnega modela. Bili so pa previdni, niso trdili, da je to res že nizkih temperaturah vsi sesedejo v najnižje kvantno stanje. Temu rečemo Bose- težko pričakovani Higgsov bozon. Najbrž je, lahko pa bi bilo kaj drugega nepri- -Einsteinova kondenzacija, ki vodi do supraprevodnosti in supratekočnosti. Danes čakovanega, počakajmo še malo na dodatne potrditve. so moderni razni zanimivi atomski poskusi z Bose-Einsteinovo kondenzacijo pri Sedaj pa opišimo znameniti eksperiment. Za »sintezo« Higgsovega bozona nizkih temperaturah. Po drugi strani pa imenujemo kvarke in leptone, ki smejo je potrebna energija mc2=125 GeV, to je energija, kakršna bi se sprostila pri trku biti le po eden na istem mestu v istem stanju, fermione in sicer v čast italijanskemu dveh protonov, ki sta se vsak pospešila v električnem polju 62,5 milijard voltov. fiziku Enricu Fermiju. Ta lastnost fermionov omogoča trdnost običajne snovi, saj Na velikem hadronskem trkalniku LHC ( Large Hadron Collider) v CERN pa so ju bi se sicer vsi vdrli v središče Zemlje. morali pospešiti kar s 3500–4000 milijardami voltov (vsakega na energijo 3500– Pri opisu narave s kvarki, leptoni ter močnim, elektromagnetnim in šibkim 4000GeV), da so dobili dovolj dogodkov. Zakaj tolikšna potrata? Prvič, pri trku poljem pa je prišlo do hude težave. Kvantna teorija polja, ki so jo izpeljali, je zelo sodeluje mnogo kvarkov in gluonov in je za sintezo odgovorni delež energije maj- elegantna in simetrična, a velja le za brezmasne delce. Kvarki, leptoni in šibki bo- hen. Drugič, Higgsov bozon ljubi težke delce in nastane najlaže s posredovanjem zoni pa imajo maso različno od nič in pokvarijo enostavno teorijo – prvi približek šibkih bozonov ali top kvarka. Tretjič, poleg Higgsovega bozona nastane ogromna pri računanju energij in verjetnosti za procese je kar dober, bolj ko pa popravljaš množica drugih delcev in je izplen dober šele pri višjih energijah. približke, huje je. Potrebno je bilo zdravilo. Šest fizikov (François Englert z Rober- Ko ga narediš, ga moraš seveda tudi zaznati in dokazati. Ker živi le kratek tom Broutom, Peter Higgs ter Gerald Guralnik s Carlom Hagenom in Thomasom čas, zaznamo le njegove razpadne produkte, seštejemo njihove energije, pa ga Kibblom) je leta 1964 neodvisno pogruntalo mehanizem, danes znan kot Higgsov imamo! Večina dogodkov je seveda sama šara, ker pa so nezanimivi dogodki mehanizem. Delci kot taki imajo maso nič, toda njihovo vztrajnost in težo jim pri- porazdeljeni po vseh energijah, pogleda iz diagrama pri pravi energiji ozek vrh nese sklopitev z nekim univerzalnim poljem – Higgsovim poljem, ki napolnjuje – resonanca – kot signal Higgsovih bozonov. Enega od mnogih možnih proce- ves vakuum in ga vlečejo s seboj. Vakuum torej ni prazen prostor, napolnjen je s sov za sintezo in detekcijo Higgsovega bozona vidimo na sliki 1. Takemu grafu Higgsovim poljem. Neka še neraziskana sila spontano zlomi simetrijo vakuuma, pravimo Feynmanov graf; laikom nazorno ponazori potek dogodkov, fizikom v katerem bi pričakovali, da so vsa polja v osnovnem stanju torej neopazna. Hi- pa hkrati pomeni simbolično zapisano matematično formulo za izračun verjet- ggsovo polje pa delci občutijo kot maso. Če Higgsovo polje vzbudimo, nastane nosti takega procesa. kvant polja – Higgsov bozon. Zaradi velike mase (ki jo je podelil sam sebi) zelo hitro razpade, v biljoninki biljoninke sekunde, in ga lahko zaznamo samo posre- dno, iz razpadnih produktov. Kako si fizik predstavlja nastanek Steven Weinberg in Abdus Salam sta leta 1967 uporabila Higgsov mehani- in razpad Higgsovega bozona H0, p je proton, e- je elektron, zem za enoten, simetričen opis elektro magnetne in šibke sile, Gerard 't Hooft e+ je pozitron, Z0 pa so šibki bozoni. in Martinus Veltman pa sta konsistentnost teorije vseh treh sil strogo dokazala. Vsi štirje so dobili Nobelovo nagrado, Higgs pa še čaka. Teorijo danes imenu- jemo standardni model osnovnih delcev. Šest kvarkov, šest leptonov (glej tabelo) ter gluon, foton in šibki bozoni so že znani in dokaj točno izmerjeni. Do nedav-nega je manjkal le še Higgsov bozon kot krona standardnega modela. Vse kaže, da so ga končno odkrili z maso enako 133 masam protona (ali masi atoma ce- zija). No, saj to ni tako grozno, saj je samo nekoliko težji od šibkih bozonov in lažji od najtežjega kvarka t( top), ki tehta kot 184 protonov (ali atom wolframa). Ko so v Evropskem centru za fiziko delcev CERN ( Centre européen des recher- ches nucléaires) v Ženevi zbrali dovolj podatkov, so 4. julija 2012 objavili, da so odkrili nov delec z navedeno maso, katerega lastnosti so v skladu s Higgsovim 190 191 Detektor ATLAS poskusnih meritvah je 3000 sodelavcev detektorja ATLAS in CMS doživelo tri- (Foto: ATLAS Experiment © 2012 CERN) umf. Ujeli so ga, Higgsov bozon. Res sta veličastna tolikšna usklajenost sodelav- cev in tolikšno navdušenje nad spoznavanjem narave. Kaj zmore človeški razum, ko išče »najglobljo resnico«! Kakšno korist pa bo imelo človeštvo od te investicije? Velik razvoj tehnologije in računalništva, ki je bil potreben za te meritve, se bo poznal marsikje. Marsi- katere inovacije ne bi nikoli izumili po naročilu, potrebna je velika koncentra- cija možganov in navdušenja. Kar pomislimo, kaj ima človeštvo od odkrivanja zakonov elektromagnetizma. Najprej so napravili elektrostatske igrače in naele- ktrili jantarjeve palice z lisičjim repom, ali pa delali poskuse z žabjimi kraki. In kaj vse imamo danes, brez elektrike še živeti ne bi več znali! Pravzaprav vso našo snov držijo skupaj električne sile. Še očividnejši pa je prispevek h kulturi, razširil se nam je pogled na svet. Nismo samo iz elektronov, tudi iz kvarkov smo, in bre- demo po Higgsovem polju. Ali smo z odkritjem Higgsovega bozona prišli do dna vse modrosti o naravi? Standardni model je odprl toliko novih ugank, kolikor je starih rešil (kot zmaj, ki Za lov na Higgsov bozon so zgradili dva ogromna detektorja, CMS ( Compact mu odsekaš eno od glav, pa zraste nova). Zakaj imajo delci take mase in ne dru- Muon Solenoid) in ATLAS, ki je prikazan na sliki 2 (še več slik in razlag se najde na gačne? Zakaj so nevtrini tako lahki in kvarki iz tretje družine tako težki? Zakaj http:/ www.atlas.ch/photos/). Velik je 25 x 25 x 46 metrov in tehta 7000 ton (več kot imamo tri družine po dva kvarka in dva leptona? Morda jih je še več? Zakaj imamo Eiffelov stolp). Pravijo mu »katedrala moderne fizike«, in res po velikosti ustreza tlo-v vesolju več snovi kot antisnovi? Kaj je temna snov, ki napolnjuje galaksije in oko- risu ljubljanske Stolnice, le nekaj nižji je. Stoji v dvorani globoko pod zemljo, blizu lico in je je petkrat toliko kot vidne snovi? Kako naj poročimo kvantno teorijo z Ženeve, nad njim pa se pasejo krave. Einsteinovo gravitacijo (»ženin« in »nevesta« sta komaj dovzetna za to). K sreči so Električni tok v navojih na površini valja ustvarja močno magnetno polje, ki krivi še pomembna odprta vprašanja in jih je zelo veliko ostalo za naše otroke in vnuke. poti nastalih delcev in s tem pomaga pri določanju njihovih energij in predznaka njihovega naboja. Detektor je simetričen tudi v smeri levo -desno, saj trčita protona (Prof. dr. Mitja Rosina, teoretski jedrski fizik, Ljubljana) simetrično in tudi nastali delci letijo v obe smeri. Plošči na skrajni levi in desni za-znavata mione, masivnejše sorodnike elektrona, ki so najprodornejši. V osrednjem valju pa je tako imenovani elektromagnetni kalorimeter, ogromna množica svinče- nih ektrod, debelih 1,5 mm, s tekočim argonom v presledkih. Nabiti delci in fotoni sprožijo celo prho novih parov elektron-pozitron, ti pa povzročijo tokovne sunke, ki jih zaznajo senzorji. Elektromagnetni kalorimeter zazna predvsem skupno energijo elektronov, pozitronov in fotonov. Okrog njega pa je hadronski kalorimeter, ki zazna cele curke hadronov. ( hadron je skupno ime za vezane gruče kvarkov: vezan par kvark - antikvark imenujemo mezon, vezano trojico kvarkov pa barion. Bari-oni so npr. proton, nevtron itd.) Po mnogih letih priprav, po razočaranju leta 2009, ko je zaradi premočnega napajalnega toka za magnete v LHC propadlo nekaj magnetov, po neverjetno na- tančni izdelavi naprav v trkalniku in detektorjih, po mnogih prečutih nočeh ob 192 193 Pavle Košorok znancev ali pa si v lekarni nabavijo »zdravila za hemoroide«. Celo zdravniki včasih sViT REŠUJE ŽiVLJEnJE tej krvavitvi ne namenjajo dovolj pozornosti in zgodi se, da tudi v splošni ordina- ciji bolnik včasih celo brez pregleda dobi recept za mazilo ali svečke za hemoroide. Ste že kdaj krvaveli iz črevesa? Krvavitve in bolečine pri odvajanju Takšno stanje je dokaj pogosto in v resnici tudi najlaže ozdravljivo. Vzrok je najpogosteje razpoka (fisura) sluznice zadnjika. Praviloma nastane pri bolnikih, ki imajo trdo stolico in poredko odvajajo. Ko pa vendarle morajo na stran, iztisnejo vsaj v začetku trdo, zasušeno blato, pogosto tudi v kepicah. Ob napenjanju slu- Dokler smo zdravi, se za svoje zdravje po navadi premalo potrudimo. znica poči. Sluznica pa se lahko rani tudi ob nočnem naganjanju na blato (driski). Prej ali slej pa nas bo doletela tudi kaka bolezen. Velikokrat so to okuž- Krvavitev je pri fisuri sveža, ponavadi kot pas krvi vrh blata, bolniki pa nava- be, zlasti virusne okužbe dihal, ki nas sicer lahko precej prizadenejo, jajo tudi kri na papirju, ko se po odvajanju obrišejo. Do bolečine pri fisuri pride vendar po ozdravitvi kakih večjih posledic ne čutimo. Včasih so kake praviloma že med samim odvajanjem. Bolniki opisujejo, kot da bi jih rezal z no- bolezni bolj ali manj nadležne, so pa lahko spremljevalke skozi vse ži- žem. Ostra bolečina zelo pogosto traja še razmeroma dolgo časa po odvajanju. vljenje. Zaradi njih smo lahko v svojih aktivnostih do neke mere ome- Redko, pa vendarle mogoče, je, da bolnik tudi ob razpoki nima večjih bolečin. jeni, še vedno pa lahko živimo razmeroma zadovoljno življenje. Pri pregledu se običajno odkrije poudarjena kožna guba v zadnjiku, ki jo bol- niki ocenjujejo kot »povečan hemoroidni vozlič.« Po navadi je pri iztipanju črevesa predvsem pri sveži razpoki bolečina zelo izrazita. Prihaja dobesedno do krča mišice Teže je takrat, kadar nas doleti bolezen, ki nas lahko močno prizadene. Včasih zapiralke, tako da v takem primeru preiskave sploh ne nadaljujemo. so za zdravljenje potrebni tudi operacija, ležanje v bolnici, rehabilitacija. Lahko Drugi, razmeroma pogost vzrok bolečin je nenadna oteklina ob izhodu črevesa. smo veseli, da taka možnost obstaja, da imamo v Sloveniji dobre bolnišnice in Večinoma gre za ostro omejeno okroglasto oteklino, ki nastane zaradi tromboze – sposobne zdravnike, ki lahko pomagajo. Ljudje smo pač takšni! Posebej, če nas strditve krvi – v enem od zunanjih vozlov. V začetku sta samo oteklina in bolečina, doleti kaka resna bolezen, pogosto »tiščimo glavo v pesek« in čakamo, nemara ki bolniku otežkočata tako hojo kot sedenje. Najbolje je, da z majhno operacijo celo predolgo, kar lahko postane usodno. odstranimo strdke. Če je ne opravimo, po večdnevnih težavah takšna bulica lahko Bolezni, ki so pogoste, velikokrat kar spremljevalke našega življenja skozi dolgo poči, izločijo se krvni strdki, ki se še dalj časa čistijo kot stara krvavitev. Bolečina obdobje, so povezane s prebavo, odvajanjem blata – s širokim črevesom, danko počasi ponehuje. Lahko pa se tromboza umiri, zabrazgotini, ob zadnjiku ostane in zadnjikom. Največkrat je prvi znak, da je lahko kaj narobe, krvavitev na črevo, kožna guba. Takšna tromboza je sicer neprijeten zaplet, ni pa nevarna kot npr. včasih je težava zaprtje, drugič uhajanje blata. Najbolj previdni pa moramo biti globoka venska tromboza spodnjih okončin. takrat, kadar obstaja sum, da gre za rakavo obolenje širokega črevesa in danke. Ostala stanja, kjer se bolečina pojavlja ob odvajanju, so redkejša. Rak širokega črevesa in danke namreč postaja vodilna vrsta raka pri nas. Krvavenje brez bolečin pri odvajanju Krvavitev na blato Takšno krvavitev praviloma povzročajo hemoroidi. Ker pa se za takšno kr- Zelo pogosto se opaža krvavitev na blato, na kar se različni ljudje zelo različno vavitvijo skrivajo lahko tudi resnejše bolezni, je pravilo, naj se vsaka krvavitev odzovejo. Nekatere prestraši in se podajo na vsemogoče preiskave, ki naj jih pre- temeljito razišče. Če bomo odkrili samo t.i. zlato žilo, bo spanje dvakrat mirno pričajo, da niso neozdravljivo bolni. Spet drugi pričnejo živeti v strahu in včasih – za bolnika in zdravnika. Če bomo pri pregledu našli vnetje, bomo predpisali nerazumljivo dolgo odlašajo s pregledom, ki naj razjasni vzrok krvavitve. ustrezna zdravila. Nekateri pa vzamejo to kot nepomembno, posebno takrat, kadar jih ob tem še Nenadna ponavljajoča se krvavitev na blatu pri osebi, ki ima več kot štirideset nič ne boli. Morda se včasih celo zdravijo sami; večinoma po nasvetih »izkušenih« let, je resen znak. Kar v 20 odstotkih pomeni novotvorbo, na srečo večinoma pred- 194 195 stopnjo rakave bolezni – polip (adenom). Manjše polipe, ki so v večini, preprosto skavo blata na kri« poskušamo ugotoviti, ali gre za takšno skrito krvavitev. Ven- odžgemo že med samo preiskavo. Zelo redko zahtevajo veliki polipi tudi opera- dar ta preiskava ni povsem specifična in tudi če je izvid pozitiven, še ne pomeni, cijo. Uporabimo različne instrumente, odvisno od tega, kako globoko v črevesu da gre za novotvorbo. V takšnih primerih svetujemo koloskopijo. rastejo spremembe. Z upogljivim optičnim instrumentom – koloskopom lahko Včasih nekateri bolniki, predvsem ob obilnejši krvavitvi, posebej še, če so imeli pregledamo celotno široko črevo. težave z želodcem, mislijo, da krvavijo iz želodčne razjede. Krvavitev iz takšne Pravi smisel vseh zahtevnih preiskav širokega črevesa je v tem, da pri bolniku, rane je povsem drugačna – bolnik odvaja velike količine črnikastega blata. Poja- ki krvavi, pravočasno odkrijemo rakavo bolezen. Ti bolniki se žal nič bolj ne vljajo pa so še drugi resni znaki nenadne notranje krvavitve. Nekateri bolniki s opazujejo in ne prihajajo k zdravniku nič prej, kot so to delali pred pol stoletja. cirozo jeter lahko krvavijo tudi iz hemoroidov. Ta venski pletež je ena od stranskih Ocenjujemo, da se za pregled odločajo v povprečju s polletno zamudo, čeprav jih poti za vračanje krvi v srce, kadar je pretok krvi skozi jetra zaradi ciroze oviran. je kri v izločkih večinoma že prej opozarjala, da se pripravlja nekaj resnega. Po- Neredko prihajajo na pregled bolniki, ki zaradi srčnih ali žilnih bolezni jemljejo membno je, da rakavo obolenje odkrijemo čim prej in ga čim prej ustrezno zdra- sredstva proti strjevanju krvi – antikoagulantno terapijo. Zaradi teh zdravil se kri vimo. Pravzaprav je sreča, da se v primerjavi z drugimi vrstami raka rak danke slabše strjuje, zato že ob drobnih poškodbah v zadnjiku pride do krvavitev, ki bi dokaj zgodaj pokaže. In pokaže se največkrat prav s krvavitvijo na blato, ki lahko jih sicer niti ne opazili. preneha za krajši ali daljši čas. Včasih pa se rakavo obolenje danke lahko pokaže tudi kot nenadna sprememba v odvajanju (menjavanje zaprtja in drisk). Prav za Ukrepanje zgodnje odkrivanje takšnih sprememb je uveden državni program Svit. Krvavitev na blato je eden od znakov, ki nas opozori, da je nekaj narobe. Opo- Hemoroidi (zlata žila) so bolezen, ki si jo ljudje najpogosteje zdravijo sami, zorilo vzemimo zares, zdravniku pa prepustimo, da bo ugotovil, kako hudo na-običajno na neustrezen način. K zdravniku gredo neradi, ker se jim zdi preiskava robe je v resnici. Šele ko bo natančno postavil diagnozo, je čas za ciljano zdravlje- zoprna, injekcije boleče, operacija pa sploh nekaj groznega. Kot nalašč je na trgu nje. Zato vzemimo krvavitev kot opozorilo. Nikoli pa se ne zdravimo »na pamet«! na pretek pripravkov za zdravljenje zlate žile, od mazil in tekočih razkužil do bla- Imejmo pred očmi nekaj koristnih izhodišč: žilnih svečk in obetajočih čajev. Žal moramo reči, da zdravljenje na pamet bolj – brez panike ob krvavitvi: večina krvavitev ni nevarnih; škoduje kot pomaga. – vsako krvavitev moramo čim prej razjasniti; Hemoroidi so žilni vozli v zadnjem delu črevesa. Primerjali bi jih lahko s krč- – v vsakem primeru lahko kako pomagamo. nimi žilami na nogah. V obeh primerih obstaja določena dedna nagnjenost, pri hemoroidih pa k nastanku in poslabševanju bistveno pripomore tudi zaprtje – ob- Svit, Državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih spre- stipacija. Trdo blato pritiska povečane vozle proti zadnjični odprtini na enak na- memb in raka na debelem črevesu in danki, rešuje življenje čin, kot iztiskamo vrečko majoneze. Na koncu kri udari iz črevesa. Iz nadražene Že nekaj let imamo v Sloveniji tudi državni program zgodnjega odkrivanja in počene žile še nekaj časa kaplja sveža kri. raka širokega črevesa in danke. Poudarjam, naj ga bolniki vzamejo zares in na Bolniki opisujejo obilno krvavitev in močno obarvano toaletno školjko, kar jih njegov poziv vsekakor odgovorijo. Kot opažam v praksi, se namreč marsikdo tega prestraši. Vendar lahko mirno rečemo, da iz hemoroidov ni še nihče izkrvavel. »zastonjskega darila« ne zaveda dovolj, poziv zavrže in velikokrat se je že zgodilo, Res pa je, da ob dolgotrajni krvavitvi vendarle lahko včasih pride do slabokrv- da je bilo prenekaterim hudo žal, ker niso opravili preprostih preiskav, kakršne nosti. Hemoroidi sčasoma »zorijo«. Če ne pazimo in se ne zdravimo pravilno, se bi jih že zdavnaj pripeljale do ustreznega zdravljenja, ki bi bilo na začetku seveda notranji žilni vozli vedno bolj raztegujejo. Pričenjajo izstopati. Takrat je potrebno veliko bolj uspešno. Državni program Svit je namenjen moškim in ženskam, sta- resnejše kirurško zdravljenje. Vendar naj o tem odloči izkušen zdravnik. rim od 50 do 69 let. V ostalih primerih, predvsem če gre za krvavitev globlje iz debelega črevesa, Ko boste povabljeni v program, je vsekakor modro, da na povabilo odgovorite krvavitev ni vedno tako izrazita. Prav tako ni nujno, da bi bolnik krvavel stalno. in se vključite v program. Program Svit omogoča odkrivanje prikritih krvavitev v Kri je lahko pomešana z blatom. Včasih je pomešana s sluzjo. Morda je kdaj tudi blatu in po potrebi še natančnejšo preiskavo črevesa, ki pojasni vzrok prikrite krva- že delno razpadla, tako da je niti ne prepoznamo več kot kri. S preprosto »prei- vitve in načrtuje takojšne učinkovito zdravljenje odkritih bolezenskih sprememb. 196 197 Program Svit lahko na leto reši življenje najmanj 200 prebivalcem Slovenije, bolezen), pogosto pa tudi divertikle (izbokline) širokega črevesa. Včasih odkrijemo mnogim pa prihrani veliko trpljenja, ki ga povzroči zahrbtna bolezen. Zaradi črevesne polipe, ki jih vedno odstranjujemo in tudi tkivo pregledamo. Zelo redko – pravočasne odstranitve polipov v debelem črevesu in danki bo vsako leto v Slo- pa vendarle – najdemo tudi rakave spremembe, vendar smo vedno zelo zadovoljni, veniji vsaj 300 obolelih za to obliko raka manj. Uspeh Programa Svit je odvisen kadar je sprememba še zelo majhna in je uspeh operacije ponavadi zelo dober. od vključitve čim večjega števila povabljenih v program in njihovega aktivnega sodelovanja. Preiskave širokega črevesa in danke Bolnika običajno pregledujemo tako, da leži na preiskovalni mizi skrčen na Rak na debelem črevesu in danki levem boku. Le redki še pregledujejo v položaju, ko bolnik sloni na komolcih in Rak na debelem črevesu in danki je zahrbten tihi morilec prebivalcev Slove- kolenih. Ta položaj je sicer pripravnejši za zdravnika, obenem pa je neprijeten in nije, saj več kot 1200 ljudi vsako leto zboli za to obliko raka, približno 700 pa jih ponižujoč za bolnika. Ogled in iztipanje s prstom sta osnovni preiskavi, ki jih v zaradi te bolezni umre. Mnogi, ki imajo zgodnjo obliko te bolezni, se je sploh ne nobenem primeru ne smemo izpustiti. zavedajo, ker se bolezen dolgo razvija brez očitnih bolezenskih znakov. Pogosto Proktoskopija je pregled zadnjika s kratkim cevnim kukalom. Z njim si ogle- zbolevajo moški in ženske, stari več kot 50 let, zbolijo pa lahko tudi mlajši. Rak damo analni kanal in končni del danke. Omogoča tudi nekaj preprostih pose- na debelem črevesu in danki se večinoma razvije iz predrakavih sprememb na gov, kot sta sklerozacija in podvezava notranjih hemoroidov z elastično ligaturo. steni črevesa – polipov. Rektoskopija je pregled danke s togim cevastim instrumentom in je najbolj Če polipe odkrijemo in jih pravočasno odstranimo, lahko to obliko raka pre- običajna instrumentalna preiskava v proktologiji. Z instrumentom dosežemo prečimo. Če rakave spremembe odkrijemo dovolj zgodaj, je zdravljenje lahko globino 25 - 30 cm. Ocenjujemo stanje sluznice, sledove krvavitve in morebitne zelo uspešno, bolniku pa ohranimo ne le življenje, ampak tudi kakovost življenja. polipe ali rakasto raščo ter obolenja samega zadnjika. S preiskavo lahko nadzi- Človek ima lahko raka na debelem črevesu ali danki več let, preden se pojavijo ramo zdravljenje. resne zdravstvene težave – takrat pa je za učinkovito zdravljenje lahko že prepo- Koloskopija je pregled celotnega debelega črevesa z upogljivim instrumentom zno. Program Svit omogoča, da to obliko raka odkrijemo dovolj zgodaj tudi pri in je nujna vselej, kadar sumimo na bolezenske spremembe više v črevesu, ki jih ljudeh, ki še nimajo očitnih zdravstvenih težav. z osnovnimi preiskavami nismo mogli odkriti. S koloskopom lahko dosežemo in Tveganje, da kdo zboli za rakom na debelem črevesu ali danki, povečuje ne- pregledamo še končni del tankega črevesa. Lahko odžgemo ali požgemo polipe, zdrav življenjski slog (premalo gibanja, debelost, nezdrava prehrana s premalo naredimo biopsijo sluznice, kontroliramo stanje po operaciji. Zasledujemo poja- vlaknin, sadja in zelenjave, uživanje alkohola in kajenje). Verjetnost, da se razvije vljanje morebitnih novih polipov. rak na debelem črevesu ali danki, je večja pri tistih posameznikih, katerih ožji Pri ultrazvočnem pregledu danke si s posebno sondo ogledamo spremembe v krvni sorodniki so že zboleli za to boleznijo, in pri ljudeh s kronično vnetno bo- steni črevesa. S pregledom lahko natančno ocenimo morebitne raztrganine mišice leznijo črevesa. zapiralke, ki lahko nastanejo pri porodu, po drugih poškodbah ali po kirurških Svit lahko reši življenje tudi vam. Zato se vključite v program in k temu spod- posegih. To je posebno važno tudi pri kompliciranih fistulah, odločilno pa pred- budite še svoje bližnje. Če bi radi izvedeli več o preprečevanju in zgodnjem od- vsem pri zelo nizko ležečih začetnih oblikah raka na danki, kjer se včasih odlo- krivanju raka na debelem črevesu in danki ter o Programu Svit, si lahko ogledate čamo ali za lokalno izrezanje procesa ali amputacijo zadnjika. spletno stran www.program-svit.si Elektromiografija je pregled, pri katerem moramo ob uhajanju blata natančno Presejalni programi katerekoli vrste (Dora, Zora, Svit) so vsi uvedeni zato, da bi ugotoviti stanje oživčenja mišic presredka in mišic zapiralk zadnjega dela črevesa. morebitno bolezen prehiteli ali odkrili v zgodnjem obdobju razvoja. Kadar je po- Ta preiskava je potrebna, zlasti kadar se odločamo, ali naj bolniku predpišemo trebna temeljita preiskava, predlagamo bolniku koloskopijo (pregled celotnega širo- osebni stimulator (baterijski spodbujevalnik mišice zapiralke). Z nevrofiziolo- kega črevesa z gibljivim instrumentom). Preiskava je koristna zato, ker si z njo zares škimi preiskavami lahko ugotovimo tudi spremembe v prevodnosti pudendal- temeljito ogledamo celotno široko črevo, obenem ugotavljamo spremembe in lahko nega živca (PNTML). Preiskava je potrebna pri sumu na utesnitev živca v puden- tudi ukrepamo. Najdemo lahko vnetne spremembe (ulcerozni kolitis, Crohnova dalnem kanalu. 198 199 Na podlagi preiskave, imenovane manometrija, lahko pri uhajanju blata in čemo, da gre za idiopatsko popuščanje, vzroka ne najdemo, oživčenje mišice za- kroničnem zaprtju dobimo koristne podatke. Meritve pritiskov v danki poka- piralke pa ni več zadostno. žejo, kakšna je funkcionalna sposobnost zadnjega dela črevesa. Z rektalnim ba- Pri zaprtju se ljudje najpogosteje že v začetku odločijo za močna odvajala, kar lonom, ki ga polnimo z vodo, lahko beležimo odzivnost danke in zadnjika. Ljudje je hudo narobe. Pametno je, da v začetku ne pretiravamo. Začnemo z dietno pre- se različno odzivamo glede na količino vsebine, ki se pojavi v danki. Pri nekom hrano, kakršna vsebuje veliko vlaknin, in zauživamo sredstva, ki blato mehčajo bo črevo vzdraženo že pri zelo majhni količini vode v testnem balonu, bolniki, ki – donat, nerazgradljive sladkorje, ki delujejo ozmotsko. Tudi klistiranje je zelo so zaprti, pa dražljaj začutijo zelo pozno. priporočljivo, saj ga sam imenujem »aerobika za črevo«. Je najmanj škodljivo in Irigografija je rentgenska preiskava celotnega debelega črevesa. Danes jo je v najboljša telovadba za spodbujanje zadnjega dela črevesa. Huda odvajala pa so le veliki meri nadomestila koloskopija, ki nudi tudi možnost manjših posegov (bi- za izjemne prilike. opsije sluznice ali odžiganje polipov). Irigografija pa pride prav vsaj kot orienta- Nekdaj je bila pogosta diagnoza intestinumirritabile – nervozno črevo. Danes cijska preiskava pri starejših ali preplašenih bolnikih, ali včasih, ko je koloskopija pa vemo, da se za takšnimi težavami lahko skriva preobčutljivost na določeno neuspešna in vseeno želimo izvid o stanju preostalega črevesa. hrano (npr. celiakija) in tudi nezmožnost prebavljanja mlečnega sladkorja – lak- Z razvojem tehnike je omogočen tudi pregled črevesa s kapsulo, ki pri pre- tozna intoleranca. Z ustreznimi preiskavami lahko ugotovimo vzrok in svetujemo hodu skozi črevo dela posnetke črevesne stene in svetline črevesa. Preiskava je ustrezno prehrano. koristna, predvsem kadar želimo več podatkov o spremembah na tankem čre- V zadnjem času je veliko govora o virusih, ki lahko povzročijo rakasto obole- vesu, ki je ostalim preiskovalnim metodam manj dostopno. Poudariti je treba, nje. Tak je virus humanega papiloma, ki so ga najprej raziskovali zaradi raka ma- da to ni prva preiskava, ki bi jo bolniku svetovali. Prej naj opravi druge rutin- terničnega vratu, kasneje pa so ugotovili, da lahko povzroča tudi druge vrste raka ske preiskave. Preiskava s kapsulo je dodatna pomoč, ki nam pomaga postaviti (na spolovilu, danki, glasilkah) in tudi bradavičaste spremembe na spolovilu in diagnozo. okrog zadnjika, ki sicer niso rakaste, so pa lahko zelo nadležne. CT (computertomography) je preiskava, ki z današnjo računalniško tehniko Omeniti bi veljalo še posebno stanje, ki nastane po radikalni operaciji na čre- omogoča slikanje telesa ali telesnih organov po plasteh. Izkušen rentgenolog iz vesu – izpeljano črevo na trebuhu. Bolniki se takšnih operacij bojijo. Vendar je le teh slik razbere spremembe, ki se pojavljajo na določenih organih. Preiskava je tako temeljita operacija za bolnika možnost, da se bolezen zares v celoti odstrani. posebno važna takrat, kadar sumimo na zasevke rakave bolezni. Danes je na razpolago dovolj sredstev za nego, dovolj izkušenih in izšolanih se- PET scan (positronemissiontomography) omogoča trodimenzionalno sliko, ki ster, ki pomagajo bolniku pri rehabilitaciji. Koristna so tudi društva bolnikov z strokovnjaku dodatno omogoča ugotavljanje bolezenskih sprememb. izpeljanim črevesom, kjer si lahko vsak najde sogovornika, ki mu bo pomagal, da MRI (magnetna resonanca) omogoča natančen prikaz sprememb v mehkih tki- čim prej prične živeti čim bolj zdravo življenje. vih, posebno v parenhimskih organih (možgani, mišice, srce, jetra, rakasto tkivo). Sklep Zaprtje in uhajanje blata Med boleznimi prebavil zavzemajo bolezni širokega črevesa in danke pomembno Velikokrat prihajajo na posvet ljudje, ki imajo težave z zaprtjem. Vprašanje ni mesto. Važno je, da se jih ne bojimo in da ob pravem času ukrepamo. Posebno po- preprosto, saj so razlogi za zaprtje različni. Potrebni so resen pogovor z bolnikom, zorni moramo biti ob krvavitvah iz črevesa, ki nas opozarjajo, da je nekaj narobe. pogosto tudi ustrezne preiskave in nasvet o odvajanju. Včasih je težava ravno na- Ko bomo vzrok krvavitve razjasnili, se bomo lahko odločili za ustrezno zdravljenje. sprotna. Bolniki blata ne morejo zadržati. Tudi takrat lahko svetujemo in poma- gamo. Napravimo ustrezne preiskave (analna manometrija, analni ultrazvok), ki (Doc. dr. Pavle Košorok, zdravnik koloproktolog, Medicinski center IATROS, Ljubljana) pokažejo, kje je vzrok za popuščanje mišice zapiralke. Včasih je vzrok mogoče potrditi, npr. pri slabo zaraslih porodnih raztrganinah presredka ali pri bolni- kih, ki se zdravijo zaradi sesedanje hrbtenice in izpadanja medvretenčne ploščice. Večkrat, predvsem v starosti, pa kljub preiskavam ne najdemo vzroka. Takrat re- 200 201 »iMELi sMO LJUDi …« Spominjamo se založbinih sodelavcev znotere življenjske izkušnje, zanimiva srečanja in doživetja. O tem priča že sku- Hrabroslav Lokošek pen naslov več njegovih esejističnih knjig – Čas duše, čas telesa. Ujetost v prostor in čas ter ob tem iskanje različnih izhodov, so pomenljiva značilnost teh del. ZAVEZAn ŽiVLJEnJU Tone Pavček se je uveljavil tudi kot eden pomembnejših slovenskih prevajal- cev. Poleg nekaj hrvaških je prepesnil predvsem številne ruske pesnike. Z Anno Ahmatovo se je celo osebno poznal. Zanimanje za rusko poezijo dvajsetega sto- letja in vživljanje vanjo je bogatilo tudi njegovo izvirno poezijo. Slovel je po tem, da je znal na pamet marsikatero pesem pomembnejših pesnikov, prav tako se- veda kako svojo. Tone Pavček je bil docela samosvoj umetnik, nepotvorjen ustvarjalec in pol- nokrven mož. Blaga upornost, ki se je je navzel že v Marijanišču, se je okrepila v neomajnost, zlasti ko je šlo za načelna vprašanja moralne drže posameznika ali H koncu leta 2011 je po dolgi bolezni umrl pesnik, prevajalec in esejist akad. Tone tudi usode naroda. Tako se ni hotel ukloniti nagajanjem ne kot televizijski ure- Pavček. Prvi slovenski založbi je namenil nekaj svojih pesniških zbirk za odrasle in dnik, niti se ni pomišljal stopiti v prvo vrsto, ko se je nakazovala zarja slovenske otroke ter posamezne eseje. Rad se je oglasil v založbinem uredništvu, ponavadi s samostojnosti. Marsikomu se je zapisal v spomin, ko je leta 1989 na množičnem Akad. Tone Pavček (1928–2011) kakšnim predlogom, kdaj tudi s kritično besedo, vedno pa z igrivim nasmehom. protestnem zborovanju stopil na oder in prebral Majniško deklaracijo, ki je po- Eden najpomembnejših in najbolj priljubljenih sodobnih slovenskih pesnikov, stavila temelje političnega programa bodoče Slovenije. ob Cirilu Zlobcu, Janezu Menartu in Kajetanu Koviču soustvarjalec znamenite Žlahtni pesnik, vinski vitez, sam vinogradnik in oljkar, ni bil le podanik lepe prelomne zbirke Pesmi štirih, se je rodil v Šentjuriju pri Novem mestu, 29. septem-besede, ampak prav tako spoštljivi slavilec vinske trte, tudi v njenem simbolnem bra 1928. V Ljubljani je končal gimnazijo. Kot najboljši matematik v razredu pa si pomenu, neutrudni občudovalec skrivnosti narave, vsega, kar se prenavlja in ra- na obžalovanje svojega razrednika ni izbral matematičnega študija, ampak je zašel ste, pa tudi Tistega, ki daje rast. Neizmerljive so številne plemenite misli, ki jim na pravo – po lastnih besedah zato, ker se je med potjo proti medicinski fakulteti, je dajal pesniško obliko, a tudi one, ki jih je vpletal v pogovore med druženji pri kamor je bil namenjen, ravno pri tedanji pravni fakulteti nenadoma ulila ploha; stalnih omizjih in ki jih je neugnano podžigal z izvirnimi iskricami, stresenimi ker pa pri sebi ni imel dežnika, je stopil kar tja – in tam tudi diplomiral. Značilna samodejno, nepričakovano in zato toliko bolj sugestivnimi. Z značilno hrupno šegavost ga ni popustila vse do zadnjega in je bil s svojimi številnimi pesniškimi prešernostjo je znal kdaj sunkovito razblažiti pogovor, ki je morda silil v napeto- nastopi po šolah in ustanovah vsepovsod zaželen. Začel je kot novinar pri Ljudski sti, ob kaki drugi priložnosti pa ga zresnjeno zasukati v sfere nadzemskega, več- pravici, nato bil urednik na RTV Ljubljana, vodil Slovensko mladinsko gledališče nostnega, koder bo za zmeraj ostala tudi njegova bohotna poezija. in nazadnje urejal knjige pri Cankarjevi založbi. Kot pesnik je iz socialnega realizma hitro prešel v intimizem in se uveljavil s (Hrabroslav Lokošek, psevdonim) samosvojo pesniško govorico, najsibo lirično ali miselno, igrivo ali resnobno. Do- tika se ključnih vprašanj človeškega življenja, tiplje v presežno, zazira pa se tudi v minulost, iz katere izhajamo. Njegova pesem je tako slavospev rodni dolenjski pokrajini kakor tudi istrski, ki jo je, sin Šavrinke, posvojil. Morda pa je njegova poezija tudi zato tako splošno priljubljena, ker vseskozi razodeva voljo do življe- nja, uporno in zmagovito preseganje zaznamovanosti s hudim trpljenjem. Njegov pesniški jezik s pogostimi besednimi igrami zaznamuje zvočnost, ponekod skoraj spevnost, tako v pesmih za odrasle kot za mlade. V svojih esejih vrta v usojenost človekovega bivanja z reminiscencami na ra- 202 203 »iMELi sMO LJUDi …« Spominjamo se založbinih sodelavcev Jurij Paljk Isontina. Dolgoletno publicistično delovanje je gotovo kronal, ko je leta 1995 po- stal glavni in odgovorni urednik Katoliškega glasa, po združitvi Novega lista in PREDAn sLOVEnsTVU Katoliškega glasa v Novi glas, pa je leta 1996 postal glavni urednik tega pomemb- nega slovenskega tednika. V uredništvu Novega glasa smo Andreja Bratuža, ki je od vseh sodelavcev zahteval, da smo ga tikali, izjemno cenili predvsem zaradi njegovega milega, meh- kega značaja, kar pa ne pomeni, da Andrej Bratuž ni bil odločen in tudi prav po tolminsko trmast, ko je zagovarjal načela in prepričanja, katerim je dejansko po- svetil vse svoje življenje. Sodelavci smo cenili predvsem njegov plemenit značaj, Profesor Andrej Bratuž je odšel v večnost 19. novembra 2011, rodil pa se je 27. no- ki se je kazal v drobnih, ljubeznivih, vsakodnevnih pozornostih, predvsem pa v vembra leta 1936 v Gorici, kjer je tudi živel. Bil je kulturnik, šolnik, publicist, glas-njegovi širokogrudnostni. benik, a tudi politično in družbeno zelo angažiran človek. Bil je izjemen poznavalec stanja različnih narodnih manjšin širom po Njegovo življenje je že zgodaj zaznamovalo trpljenje, bil je namreč sin Lojzeta Evropi, kot odličen poznavalec francoskega jezika je veliko sodeloval z raznimi Bratuža, glasbenika in narodnega mučenca, ter matere Ljubke Šorli, pesnice in izobraženci, predstavniki manjšin, dejansko je pri svojem sodelovanju v stranki Andrej Bratuž (1936–2011) učiteljice. Kot je znano, so fašisti v začetku leta 1937 ugrabili Lojzeta Bratuža, ga Slovenska skupnost veljal za neke vrste zunanjega ministra stranke. Prav tako je mučili, predvsem pa mu nasilno dali piti strojno olje; za posledicami hude za- v njegovem publicističnem delu izjemno pomembno pisanje o glasbi, ki jo je po- strupitve je ta skladatelj, zborovodja in organist umrl 16. februarja 1937. Fašistična znal zelo dobro, sam je namreč bil odličen organist, a tudi skladatelj. Prav nje- oblast pa je kasneje nadzorovala in tudi zaprla ter mučila Andrejevo mater Ljubko govi zapisi o glasbenih dogodkih, njegovih sodelovanjih na različnih glasbenih Šorli v zloglasni Vili žalosti (Villa Triste) v Trstu, ki je bila po 2. svetovni vojni festivalih v Italiji, kamor so ga vabili v žirije, so le primer izjemno poglobljenega, porušena, da bi se zabrisale sledi za fašističnim nasiljem. širokega znanja, a tudi plemenitega duha in pretanjenega glasbenika. Prav tako Ti osnovni podatki so izjemno pomembni za razumevanje življenja in dela An- je pomembno njegovo pisanje o slovenstvu ter o zavzemanju za pravice sloven- dreja Bratuža, ki je s sestro Lojzko, ugledno slovenistko, že zgodaj okusil trpljenje, ske narodne skupnosti v Italiji, kot so tudi pomembni njegovi politični spisi ter predvsem pa je to trpljenje zaradi pripadnosti slovenske narodnosti ter krščan- govori. Kot glavni urednik Novega glasa je Andrej Bratuž odlično sodeloval z od- stvu oba otroka že v rosnih letih tako zaznamovalo, da sta vse življenje posvetila govornim urednikom dr. Dragom Legišo, oba sta že s prvimi številkami tednika slovenski narodni skupnosti v Italiji ter ohranjanju živega spomina tako na očeta Novi glas pokazala, da so ju od vedno vezala temeljna načela: zaveza slovenstvu, Lojzeta kot na mamo Ljubko. demokraciji ter krščanskemu etosu. Andrej Bratuž je v Gorici obiskoval šole s slovenskim učnim jezikom, matu- Prav gotovo bi poseben pomen in podrobnejšo analizo zaslužilo njegovo javno riral je leta 1954. Med letoma 1954 in 1958 je obiskoval Filozofsko fakulteto v Tr- delovanje, saj je bil Andrej Bratuž že med letoma 1965 in 1970 občinski svetovalec stu, diplomiral je leta 1964, leto pozneje dosegel habilitacijo iz slovenskega jezika takratne Slovenske demokratske zveze v Gorici, kot je bil tudi med ustanovitelji in slovstva v Trstu, leta 1969 pa iz filozofije, psihologije in zgodovine v Firencah. stranke Slovenska skupnost, v kateri je vedno zasedal vidna mesta, predvsem pa Kot šolnik je služboval na Opčinah, v Nabrežini do leta 1965, ko se je vrnil na ro- se je udeleževal mednarodnih zborovanj tako narodno-manjšinskih kot tudi zbo- dno Goriško, kjer je poučeval vse do upokojitve, bil je tudi podravnatelj slovenske rovanj krščanskih izobražencev najsibo v Italiji kot širom po Evropi. višje šole Simon Gregorčič. V torek, 22. novembra 2011, je jesensko sonce obžarjalo pročelje cerkve sv. Že v mladih letih se je dejavno vključil v življenje slovenske narodne manj- Ignacija na goriškem Travniku. V cerkvi se nas je zbrala ogromna množica ljudi, šine v Italiji tako na kulturnem, družbenem, političnem, publicističnem kot tudi sorodnikov, znancev in prijateljev, nekdanjih kolegov iz šolskih, časnikarskih in na glasbenem področju. Bil je publicist in kot tak je objavil v Katoliškem glasu, političnih krogov, ne samo iz Goriške, ampak tudi Tržaške in Slovenije in še od Koledarju GMD in v drugih slovenskih publikacijah odmevne zapise, pisal pa je kod, ki smo prisotvovali pogrebni sv. maši za Andrejem Bratužem. Somaševanje tudi v italijanščini za različne revije, med njimi gotovo izstopa goriška Iniziativa je vodil msgr. Oskar Simčič, somaševali so še msgr. Cvetko Žbogar, dekan Karel 204 205 »iMELi sMO LJUDi …« Bolčina, pa Marijan Markežič, Jože Markuža, Ambrož Kodelja, pater David s Ko- Hrabroslav Lokošek stanjevice pri Gorici, Vinko Paljk, Aleš Rupnik, Mitja Bregant, Renzo Boscarol, Adelchi Cabas, nekaj toplih besed pa je ob začetku maše blagemu pokojniku v spomin spregovoril goriški nadškof msgr. Dino de Antoni. Ob izrazu globokega ZbiRATELJ ŽLAHTnOsTi sočutvovanja z Andrejevo sestro profesorico Lojzko in sorodniki, pa tudi z vso slovensko skupnostjo ob tej boleči izgubi, se je pokojnemu Andreju zahvalil za vse, kar je pomembnega storil v svojem življenju za Slovence, pa tudi na splošno za Gorico. Za vse mu je hvaležna tudi goriška nadškofija, saj je s svojim časnikarskim delom in šolskim poučevanjem ščitil in širil krščanske vrednote. Največja zahvala je šla seveda Bogu, ki nam ga je dal. Njemu ga je nadškof De Antoni spet izročil Pred koncem leta 2011 je huda bolezen prelomila življenje sicer vseskozi neugna- in mu namenil zadnji pozdrav z besedami »Prof. Andrej, na svidenje v nebesih«! nemu ustvarjalcu Marjanu Marinšku, rojenemu leta 1941. Bil je marsikaj: pravnik, književnik, glasbenik, zbiratelj, kulturni organizator, popotnik, oče treh sinov, ded (Jurij Paljk, urednik, književnik, Terzo d’Aquileia) … Njegova mlada leta je osrečevalo idilično Kozje, katerega častni občan je po- stal. Svojim ljudem in Kozjanskemu se je poklonil kar z nekaj knjigami, napisa- Marjan Marinšek (1941–2011) nimi tako slikovito in prepričljivo, da jih bralec sprejema, skoraj kot bi bral svoje spomine. Po maturi na celjski I. gimnaziji, ki jo je tudi ovekovečil s knjigo, in po diplomi na ljubljanski univerzi se je naselil v Velenju, a z eno nogo še vedno ostal v svojem ljubem domačem kraju, kjer je ustanovil tudi zasebni šolski muzej in redno pisal v občinsko glasilo. Marjan Marinšek je izstopal že v gimnazijskih letih – kot Marinel i je bil prilju- bljen enako med sošolkami in sošolci kakor med profesorskim zborom, sourejal je tako dijaško kakor tudi razredno glasilo, se uveljavil kot baritonist v gimnazijskem zboru, vseskozi pa z domislicami in prešernostmi razgibaval dijaško življenje. V svoji podjetnosti se ni pomišljal dopisovati se s številnimi tujimi filmskimi igral- kami in igralci. Pozneje je pripravil celo razstavo Filmski obrazi moje mladosti. Kmalu po naselitvi v Velenju je na pobudo tamkajšnje kulturne skupnosti usta- novil Kulturni center Ivan Napotnik, katerega ravnatelj je postal, potem ko je za- pustil službo v Gorenju in v občinski upravi. Tako je s precejšnjo njegovo pomo- čjo zaživela vsakoletna otroška prireditev Pikin festival, katere prvi vodja je bil in ki ima namen čim bolj približati dela Astrid Lindgren slovenski mladini. S to švedsko pisateljico se je tudi nekajkrat sestal. Ni pa bila ta mladinska prireditev edini festival, ki ga je ustanovil. Bil je na- mreč tudi vnet citrar, soustanovil je Slovensko citrarsko društvo, prav tako je z njegovim prizadevanjem zaživel citrarski festival. Marinškovemu ustanoviteljstvu pa je treba pripisati še glasbeno skupino Šaleške predice, trio Moj dom in dobro- delno prireditev Bolero. Kdo bi si mislil, da lahko kak posameznik zbere kar čez tisoč prvih čitank, abecednikov, in to iz številnih držav in v raznih jezikih z vseh petih celin, koder 206 207 »iMELi sMO LJUDi …« Spominjamo se založbinih sodelavcev se je sam mudil, na nekaterih večkrat. Nekajkrat jih je razstavljal, na ogled pa je Berta Golob dajal še zbrano nekdanjo šolsko opremo kakor tudi vrsto starinskih papirnatih kotnih jaslic – te celo v tujini. Nadalje zbujajo zavidanje številne stare razglednice in Gasparijeve voščilnice, ki jih je zbiral več desetletij, enako kakor specializirane nJEnE sTATVE zbirke knjig. Seveda pa knjig ni le zbiral, ampak jih je kot rečeno tudi pisal. Kar nekaj čez deset jih je nastalo spod njegovega peresa, nekatere so izšle pri Mohorjevi družbi. V njih se največkrat ozira na svojo mladost, nekdanje običaje, starožitnosti, ljud- sko blago. Tako je marsikaj – nemalokrat z literarno roko – izmaknil pozabi, zato so njegove knjige zanimive tudi kot raziskovalno gradivo. »Ko se združita duhovnost in fizično delo, pridejo angeli in delo dokončajo.« Sad Marinškovih prizadevanj so že različne izdaje Andersenovih knjig, Ro- To misel Mimi Malenškove ji je dala na spominsko podobico napisati dolgo- binson Crusoea, Ostržka, Rdeče kapice ter kajpak Pike Nogavičke in drugih del letna prijateljica Anica Moder. Astrid Lindren. Če k temu prištejemo še več sto reportaž in prevodov slikanic, se Angeli so dokončali veliko njenega dela, pisateljskega in siceršnjega. Nekdanji ni mogoče čuditi, če so Marjanu Marinšku za vse njegovo delovanje podelili že priletni Podbrežani, njeni rojaki, so se je radi spominjali kot radoživega otroka; številna priznanja in nagrade, kakšno tudi v tujini. takega, ki je imel od dela proč obrnjene roke in so mu v glavi prasketale pred- Marjan Marinšek je bil neutruden delavec, zvest lepoti in resnici. Ni se odre- vsem iskrice domišljije. A delati in vsaj kaj postoriti je bilo na očetovi domačiji kel svojemu prepričanju, tudi ne v dolgih desetletjih, ko je bilo nezaželeno. Nje- kljub vsemu treba. gove izvirne zamisli in prizadevanja so – čeprav kdaj tudi ob nebrižnosti okolja Domača opravila, delo na polju, vaško življenje, iskrive očetove misli, podprte z – pripomogle, da je s svojim ustvarjalnim delom segel v srca številnih ljudi in bil izkušnjami delavca v jeseniški železarni, dedova modrost, mehkoba babičine roke, znan daleč naokoli. V življenju si je prizadeval storiti čim več in marsikaj od tega čebljavost najmlajših družinskih članov in prva šolska učenost; pravšnja zemlja, bo ostalo za zmeraj. da se je iz nje hranil živahni deklič zlatih las in neukrotljive fantazije. Rana. Njena večna rana z imenom mati. Mame Mimi Malenšek v življenju ni nikoli spoznala. Našla ni niti njenega groba. Toda to je bila njena strogo osebna bolečina; z njo ni obremenjevala prav nikogar. V pogovoru s prijatelji je svojo kru- šno mater imenovala z njenim imenom: Neža. Nežno. Ne spet in spet mačeha, kot je bilo nekoč v navadi. Podlesnice so knjiga njenih spominov na zgodnja leta. Spoštljiva oda dogod- kom in ljudem, tudi staremu šteklačarju. To, da je šla Gradišarjeva Mimi »v šole«, kar ni pomenilo le obveznega šolanja, ni bilo za nikogar presenečenje. Saj tákole dekle niti ni za možitev na kmete. Ko je pri njenih šestnajstih letih Naša moč, glasilo zavarovalnice Vzajemne, kjer je bila že zaposlena, začelo prinašati podlistek, je bilo to za Podbrežane samo dokaz, da so vnaprej vedeli, kaj bo iz nje. O tem jih je v časniku Gorenjec kmalu prepričal še podlistek domačijsko-zgodovinske Marije taborske. Tudi nad podlistke v dru- gih časnikih se je podpisala kot Mimica Zagorska. Od knjig je pa Mimica Konič že zgodaj držala v rokah Pesem polja in Sinove predmestja. Njena pisateljska pot se je vila, zastajala in se vzpenjala od rane mladosti tja do devetdesetega rojstnega dne. Ob starem pisalnem stroju so ostali listi, na katere 208 209 Spominjamo se založbinih sodelavcev v obe dlani. Avtorica je kdaj pripovedovala, kako močno se je je dotaknil spravni napis na spomeniku nekje na Nemškem: Freund und Feind in Tod vereint. Umetnica, žena, mati. Uslužbenka in gospodinja. Dama in preprosta Podbre- žanka. Prijetna sogovornica. Poročena v cerkvici Marije taborske, med vojno sa- mohranilka ob večni skrbi, ali se oče njunih dveh otrok kdaj vrne s krvavih bojišč. Iz daljne Sibirije pride potem, ko v deželi že dve leti spet vlada mir. Med vojno ta pogumna žena tudi nevede pomaga gorenjskim partizanom, ko se njihovi simpa- tizerji sklicujejo kar na njeno ime. Kasneje ni bilo težko pisati zgodb o medvojni in povojni stvarnosti, le da je bilo treba kaj tudi zamolčati. Njen dom vedno odprt. Prihajajo pesniki, zgodovinarji, glasbeniki. Pogovori trajajo in trajajo. Zatem lovi proste ure zase. Navadno jih ne najde prej kot v gluhi noči in ji samo še šentviška stolpna ura odmerja čas. Mimi Malenšek (1919–2012) »Pozdravljeni, g. župnik! Bova rekla kaj spodbudnega?« A da bi se mu na ulici z otrokoma Emilijo in Danijelom spretno izognila zato, ker velja, da je vera opij za ljudstvo? Nikoli. Otonom v Šentvidu nad Ljubljano, »Mimi, kakšen pa je Oton Župančič od blizu? Kakšen je Gradnik? Severin Šali?« 5. novembra 1949 Hlastna radovednost študentke, ki postavlja umetnike visoko pod obok neba. Nje je nameravala dopisati »popravke« in »spremembe« Marije taborske, da bi po- sploh ne, ker je povsem človeška. vest ponovno izšla kot boljša, bolj zgodovinska, ker »tedaj sem bila mlada in sem »Ja, prav prijazni gospodje.« Nato se razgovori o Magajni, Finžgarju, o Miri in še premalo vedela«. Tako je zatrjevala in se razžarevala v ognju znanja in bogate Lili. »Oh ja, veš, Vida je pa vse preveč občutljiva.« fantazije. Na njeni knjižni polici je stala že vrsta knjig zgodovinskega značaja z »O, Mimi, boš krhljevo vodo, danes je vroče,« ji rečem, ko stopi čez prag.« Ne uvidom v daljne, bližje in najbližje dogodke in usode. Domačijske povesti, zgodo- prihaja prav pogosto, družinsko prijateljstvo pa šteje polnih osemdeset let. vinski, meščanski in biografski romani, nekaj mladinskih del ter številni prevodi Traja do konca njenih dni. Še čez. pisateljice Mimi Malenšek. »Jaz, Nereja, sem stara žena. Te dni sem napela niti na statve in začela tkati (Berta Golob, slavistka, književnica, pedagoginja, Struževo) svoj mrtvaški prt …« Ko je Malenškova pisala Noriško rapsodijo, je bil še daleč čas zemeljskega poslavljanja; a svojo zadnjo knjigo je pred dvema letoma nameravala nasloviti Za smrt zorim. Že zdavnaj prej ni bilo več mogoče, da bi po bogve kakšni pomoti ostala ne- opažena, zato se je niti kako priznanje oziroma nagrada ni mogla več izogniti. Temu, kako spretno so se nekateri pisateljski kolegi zavihteti v prve vrste, se je samo nasmejala. »Saj če je kdo iz Društva pokopan cerkveno, sva pa v delegaciji zmeraj midva z Bevkom!« »… ker v málen nosi svoje besediše, po njem se naša Mimi tudi piše,« je na ra- čun Sence nad domačijo hudomušno zapisal humoristični Pavliha. Njeno bogato besedišče je predmet slovstvene zgodovine in kritike, njeno mesto med vidnimi imeni slovenskih besednih ustvarjalcev. V romanih s sodobno tematiko ne zao- staja za uglednimi pisci, v biografskih mnoge presega, v zgodovinskih prav tako. Roman Temna stran meseca že od leta 1960 proži roko sprave, a je še nismo ujeli 210 211 Spominjamo se založbinih sodelavcev Alojz Rebula Glasu z desne pa bi rekel: Ta NE Špeliču ne izraža mnenja večine verujočih na Slovenskem, ker bi si sicer ne znali razlagati toliko obiskov škofov pri njem tudi bLiZU sVETOsTi na odmaknjenem Bizeljskem, toliko romanj v Medžugorje, v katerega verodostoj- nost je verjel, in podobno na naš Kurešček, ki je bil po njegovi zaslugi oživljen iz socialističnih razvalin. Vaš glas torej ne more biti večinski, čeprav je imel pokojni Špelič tudi nasprotnike ter ravnodušnost Cerkve. Čudno pa je, da more verni glas pripisati Bogu kaj nemogočega. Če je bila partizanska Slovenija po svojem ravnanju in ciljih manj naklonjena veri (Besed desnica in levica ne bom uporabljal v političnem, ampak bolj v religioznem smislu) in Cerkvi kakor domobranska, je po vojni nagradil domobransko s hierarhičnim Beseda z leve: da bi nekdo štirinajstleten šel v partizane na Dolenjskem, se bo- obiljem, saj ji je dal kar dva kardinala in več škofov. Zakaj ne bi njegovi neskončni in jeval od Gorjancev do hrvaškega Korduna, bil ranjen na Trški gori, bil med zdrav-ljubeči fantaziji dopustili, da da nasprotni strani nekaj še bolj presenetljivega, človeka ljenjem sprejet v Partijo, bil med oboroženimi spremljevalci slovenske delegacije s stigmami in videnji Marije; človeka s Kristusovimi ranami, seveda ne več marksi- na potovanju na zasedanje v Jajcu, bil po vojni miličnik od Trebnjega do Kamnika, sta-leninista. H krščanstvu se ni spreobrnil na vsem lepem, ampak po dolgem in Franc Špelič (1927–2012) se oženil, si sezidal hišo na Gorenjskem – da bi se tak človek, partizan in partijec, mučnem notranjem iskanju, svoje spreobrnjenje pa plačal s hudim trpljenjem, ko ga na vsem lepem premislil in vrnil partijsko izkaznico … Še več, da bi po ženini je na primer Udba v neki kleti obesila za noge na strop in mu nataknila elektrode na smrti hodil kot nočni čuvaj neke tovarne študirat v Ljubljano teologijo in – višek spolovilo in na usta, kot mi je pripovedoval nekaj mesecev pred smrtjo. Skozi teolo- vseh viškov – da bi se na koncu dal od nadškofa Šuštarja posvetiti za duhovnika gijo se ni prebijal z mahinacijami, ampak, ne več mlad, z garaškim študijem. Tam in tudi imel ob veliki udeležbi novo mašo na Brezjah? Nemogoče, trikrat nemo- mu ni bilo postlano z rožicami, če mu je kdo zagotavljal: Ti ne boš nikoli duhovnik; goče! Nekaj, kar si je mogla izmisliti kakšna versko blazna fantazija! neki profesor pa ga je nekoč držal na peturnem izpitu. Vendar je imel Franc Špelič Glas z desne: da bi nekdo, ki se je kot partizan za Osvobodilno fronto, kakršno prijatelja in zaščitnika v nadškofu dr. Šuštarju. Njemu je tudi sporočal vse izjave, ki je škof Rožman označil, česar danes nihče ne zanika, za komunistično, bojeval ne jih je dobival od Marije, preden jih je objavil. Doktor Šuštar ga je tudi kljub mno- samo kot partizan, ampak celo kot partijec, bil po vojni miličnik kot organ rdeče gim ugovorom posvetil za duhovnika. Tega se mu ni bilo treba nikoli kesati, ker je diktature, se naveličal komunizma in se na vsem lepem spreobrnil h krščanstvu, Franc Špelič ostal do konca vzoren duhovnik, do konca zvest Cerkvi. Ni dobil stalne se z raznimi mahinacijami prebil do duhovništva, še več, bil deležen mističnih pastirske službe, ampak se je selil iz kraja v kraj, dokler ni pristal v kraju Bošt sredi obdaritev kot noben slovenski svetniški kandidat, večkrat videl Marijo in dobil vinogradov Bizeljskega. Zanj je z neverjetno vdanostjo skrbela gospa Anka, ki mu celo Kristusove rane – ne trikrat, ampak desetkrat nemogoče! je bila istočasno gospodinja, šoferka, bolničarka in duhovna spremljevalka. Njej je Glasova iz astronomske razdalje med vero in nevero, ampak ki se oba iztekata tudi zaupal kakšna mistična doživetja, ki jih drugim ni razlagal. Do mene je bil od- v isti kategorični Nemogoče. prt prva desetletja po spoznanju, potem pa so se začele njegove nenehne selitve in Kdor je pobliže poznal Franca Špeliča, lahko obema velikima ugovoroma brez tako sem bil manj na tekočem o njegovem duhovnem doživljanju. Toda od prvega težave odgovori. Glasu z leve: Mnogo Slovencev se je pridružilo Osvobodilni fronti, trenutka, ko me je obiskal na Opčinah, mi je dal s svojo krepko kmečko pojavo vtis ne da bi imeli pojma o komunizmu, kaj šele štirinajstletni otrok. Drugje sem opi- popolnoma treznega, a obenem tudi za Absolutno rojenega človeka. Zato z njim ni sal, kako se je čez kakšno leto znašel v Partiji, ne da bi se zavedal, za kaj gre. Ni- bilo mogoče govoriti na primer o kulturi in še manj o politiki, ampak edino o po- kakor se ni z lahkoto premislil, preden je vrnil partijsko izkaznico, ampak se po dročju, ki se je tikalo Boga in duhovnih stvari. Odšel je praktično ignoriran tako mučnem iskanju resnice, ki mu ga je sprožilo slučajno branje Svetega pisma, le od leve strani kakor od uradne cerkvene, toda prepričan sem, da se je že s svojo av- prebil do katoliške Cerkve in ji ostal zvest do konca, od ene sekte do druge. To je tobiografijo Vrnil sem bom k Očetu in z doživetji, ki bodo prišla šele na dan, glo-bila dolga in mučna pot iskanja iskrenega življenjskega smisla in dokončne Res- boko zapisal v slovensko religiozno dogajanje, če že ne v območje slovenske svetosti. nice. Krščanstvo pozna nešteto takih primerov, ki pa jih ne pripisuje toliko psi- hološki dinamiki kolikor posegom božje milosti. (Akad. dr. Alojz Rebula, klasični filolog, književnik, Opčine – Loka pri Zidanem mostu) 212 213 Spominjamo se založbinih sodelavcev Tone Mlakar Na prelomu leta 1942/43 sem preplezal brucevstvo in bil dodobra seznanjen s MOJ KOLEGA TinE predmetnikom gradbeništva. Politična klima Ljubljane se je stopnjevala, sledila je kapitulacija Italije. V gmajno? Bil sem še vedno brez državljanstva, hvaležen Ljubljani, da nas je sprejela – tisoče Gorenjcev in Štajercev. Tako sem bil s pad- cem Turjaka že med partizani Dolomitskega odreda na Korenu nad Horjulom. Moj angel varuh me je popeljal preko nemške zasede v Trnovskem gozdu in uje- Preden želim napisati kaj o liku kolega Valentina Scagnettija (1909), moram po- tništva v Gorici do majskega konca leta 1945. Poleti je prišlo do srečanja s kolegi vedati, da je med najinima diplomama 10 let, da sem pa tudi jaz kot eden redkih Plečnikove šole in seveda tudi s starši ob vrnitvi iz Srbije – a Tineta, ki je med tem živečih Plečnikovih inženirjev, gotovo pa najstarejši, med tem časom dočakal 91 že diplomiral, dolgo več nisem videl. Ostanek leta 1945 sem preživel še v Vipavi, v let. Če k temu dodam še veliko razliko v najinih značajih, pa postane naloga še biroju, ki je načrtoval obnovo Krasa in Trnovskega gozda, v risalnico med kolege težja. Prej je študiral tehniko na Dunaju, kjer se je med drugim srečal tudi s Štef ko pa sem stopil šele po veliki noči leta 1946 po zdravljenju ran. Löffler. Ves čas najinega drugovanja v Ljubljani pa je bila vojna, vendar je delo v Arhitekt Tine Scagnetti je po drugi svetovni vojni dve leti sodeloval pri ob- Valentin Scagnetti (1909–2012) seminarju profesorja Jožeta Plečnika teklo po ustaljeni šabloni. novi porušenega Beograda, po vrnitvi v Slovenijo pa ni sprejel ponujene odgo- Mene je profesor sprejel kot tujca – begunca iz Srbije kamor so nas 1941. leta vorne službe, vezane na vstop v komunistično partijo, čeprav je že imel družino. izgnali Nemci. Vsi ostali so bili Ljubljančani, ki niso imeli pojma, kaj se je do- Oblast mu je tudi zaplenila hišo v središču prestolnice. Končno se je za nekaj let gajalo drugod. Risali so takorekoč ob profesorju pod njegovo streho v Trnovem. zaposlil v Projektivnem biroju. Pozneje se je predal zgolj umetniškemu delu, se Sam sem se kot edini partizan iz seminarja – odklonil pa sem pridruženje ko- uveljavil tudi kot ilustrator in poleg številnih častnih diplom in ex librisov, ki jih munistom –, vrnil med kolege šele spomladi leta 1946, kot vojaški vojni invalid, a je opremil s kaligrafsko pisavo, v samozaložbi objavil Prešernov Krst pri Savici, takrat že v nove prostore naše fakultete. katerega Uvod je izpisal v različnih starih pisavah in mu dodal svoje ilustracije V komunistično partijo me je vabil tudi moj prijatelj kolega Vlasto Kopač, a na večbarvnem umetniškem papirju. Opremil je tudi Prešernove Sonete nesreče. kaj, ko sva se leta 1949 oba znašla v zaporu Ozne na Kodeljevem, on kot obsojenec Scagnettijevo likovno spremljavo so dobile še poezije Ketteja, Murna, Gradnika na 12 let, jaz v preiskavi zaradi dela pri Triglav filmu in ker nisem hotel v partijo. in Marka Pavčka. Med drugim je izdelal tudi grafike k Shakespearovim sonetom Tako smo počasi doštudirali, se razšli po birojih široma po Sloveniji; spočetka sem ter k poezijam nekaterih nemških pesnikov. Likovno je opremil Mohorjeva kole- delal pri sedmih domačih filmih, moj kolega Tine, ki je diplomiral že leta 1944, pa darja za leti 1970 in 1972 ter Družinske pratike. je ostal v Ljubljani zvest svoji usmeritvi, to je risbi! A prav risba je mene zapeljala Naš Tine se je poredko le pokazal vabilom mladih kolegov, čeprav ni delal vtisa k filmu, da sem sprejel državno štipendijo za Prago, za kar ima zaslugo arhitekt puščavnika. Deloval je ves čas. Med umetniki je pripadal Plečnikovi ljubljanski Edo Ravnikar in sem mu hvaležen. šoli in na fakulteti poučeval kaligrafijo in tipografijo. V Ljubljani so bili namreč Delovni ritem so držali Plečnikovi pedagoški usmerjevalni korektivi. Drugi del tečaji o temeljih arhitekture in oblikovalne stroke, ki so jih vodili arhitekti Edo rituala je pripadal njegovemu asistentu arhitektu Janezu Valentinčiču: tehnika risbe, Ravnikar, Marjan in Braco Mušič, Niko Kralj ter Tine Scagnetti. Ob spletu oko- osnove antike, oblikovanje izdelka. Vse to se je stopnjevalo tja do diplome. Ko sta liščin so po njegovi zaslugi na Japonskem spoznali evropsko kaligrafsko dedi- se profesor in asistent umaknila v svoj kabinet, je sledil oddih: sprehod med mi- ščino. Vendar je ostalo v njegovi samotni delavnici še veliko neraziskanega, kajti zami. Mene pa je vedno vleklo k mizi Tineta – stare bajte, ki je tako imenitno risal. s svojimi deli ni silil v javnost in je ustvarjal predvsem sebi v veselje. Naj pisanje Profesor Plečnik je uvedel prav koristno vajo, namreč domače naloge: vse teme tega spomina o pomembnem umetniku Scagnettiju sklenem z omembo knjižice, iz projektiranja od kozarca preko skrinje do knjige ali nagrobnika. Ob koncu tedna ki jo je objavil Arhitekturni muzej in v kateri se skromna zabeležba o njem konča smo staknili mize, položili izdelke in čakali profesorja, da si je ogledal in ocenil z njegovo željo, naj se o njem nikjer ne govori. delo. Najdlje se je ustavljal ob Tinetovih risbah, nato pa določil naslednjo nalogo. Tine, zvezda dne, je užival v svojem kotu, ko je profesor občudoval njegove liste. (Tone Mlakar, arhitekt, slikar, scenograf, krajinski fotograf, Škofja Loka) Ta obred je bil zelo poučen: ni važna samo ideja, pomembna je tudi predstavitev. 214 215 »iMELi sMO LJUDi …« Nekaj okroglih obletnic Hrabroslav Lokošek 1816 in 1823 vodil Ljubljansko škofijo, se dobro naučil slovenščine in tudi sloven- nEKAJ OKROGLiH sko pridigal. Še več, podpiral je prizadevanja, da bi se slovenščina bolj uveljavila v šoli in tisku. Na Dunaju, kjer je končal teološke študije, je bil tudi dvorni svetnik ObLETniC in referent za šolske in cerkvene zadeve. V Salzburgu je deloval kot knezoškof od leta 1824 do leta 1835, ko je 28. junija tam tudi umrl. 200 Kmetovalec in politik Anton Černe se je rodil 15. januarja 1813 v Tomaju. Bil je napreden gospodar in zaveden Slovenec. Ko je bil ob pomladi narodov star pet-350 intrideset let, so ga prvič izvolili v dunajski parlament. V skladu z znamenji časa Pravnik, ekonomist in numizmatik Ivan Štefan Florjančič de Grienfeld (Flo- je zagovarjal odpravo fevdalnih obveznosti in sicer brez plačila odškodnine. Med rijančič, Floriantschitsch) se je rodil v Ljubljani, 26. decembra 1663. Po študiju letoma 1861 in 1876 je bil deželni poslanec v Gorici, vmes pa do leta 1873 spet po-prava v Ingolstadtu in Sieni, kjer je tudi doktoriral, je bil odvetnik v Ljubljani, ker slanec v dunajskem državnem zboru. Potem se je političnemu udejstvovanju od-je ustanovil tudi pravniško društvo, odvetnik. Bil je član Akademije operozov in povedal. Pač pa je leta 1884 izšla njegova knjižica z naslovom Kras in njegove raz- imel ob njeni ustanovitvi kot Tinnulus (Zvenčeči) slavnostni nagovor. V rojstnem mere. Po svojem prepričanju je pripadal konservativnemu taboru, močno pa je mestu je tudi soutemeljil filozofske študije. odmevalo tudi njegovo zavzemanje za enakopravnost slovenskega jezika. Umrl V svoji razpravi, ki velja za najpomembnejše starejše delo s področja ekono- je v Tomaju, 11. aprila 1891. mije na Slovenskem in ki je sploh prva akademijska objava, je obravnaval teorijo Botanik Otto Sendtner, ki se je rodil v Münchnu, 27. junija 1813, je bil sicer Ba-in zgodovino denarja. Umrl je v Ljubljani, 22. junija 1709. varec, a se je s svojim raziskovalnim delom uveljavil tudi na slovenskih tleh. Na univerzi v rojstnem kraju je doktoriral iz naravoslovja, začel predavati ob pomladi 250 narodov, leta 1857 pa je postal redni profesor. Njegovo ukvarjanje z botaniko je Poznobaročni slikar Valentin Layer se je rodil v Kranju, 6. februarja 1763. Iz- potekalo v več smereh. Zlasti se je uveljavil kot fitogeograf in je to področje glede šel je iz znamenite slikarske družine, v kateri ga je v slikarstvo skupaj z bratoma na okolje tudi utemeljil. Zelo se je spoznal na mahove. Med letoma 1841 in 1843 je Leopoldom in Antonom uvajal oče Marko, tudi slikar, njega pa oče Josip. Med raziskoval rastlinje našega Primorja in prepešačil dobršen del zahodnega sloven- vsemi Layerji je najbolj znan Valentinov starejši brat Leopold, med drugim tudi skega ozemlja. Osvojil je številne vrhove Julijcev in se zapisal kot prvopristopnik avtor znamenite brezjanske podobe Marije Pomagaj, ki pa jo le redki pripisujejo na Razor, kamor se je povzpel 25. julija 1842. Med drugim je popisal botanični tudi Valentinu, ker sta pač veliko delala skupaj, predvsem nabožne podobe. Vse- pohod na Morež in to je eden prvih izčrpnih florističnih prikazov kake gore v kakor pa je delo nastalo po predlogi podobe Marije Pomočnice, ki jo je naslikal slovenskih Alpah. Umrl je v Erlangnu, 21. aprila 1859. Sprva je bil liberalnega pre- Luka Cranach. Brata Leopold in Valentin sta znana sta tudi po tem, da sta med pričanja, potem pa ga je Andrej Einspieler usmeril v konservativni tabor in je po- francosko zasedbo naših krajev v stiski, ko so slikarska naročila prenehala, pona- stal prvi predsednik celovške čitalnice ter odbornik Mohorjeve družbe. V svoji rejala bankovce, ne da bi pri tem pomislila na kaznivo dejanje, saj sta menila, da hiši je omogočil prostore za založbino tiskarno. Leta 1868 naj bi bil na Koroškem tako spodkopavata tudi zasedbeno oblast. Ko so ju odkrili, so ju vtaknili v ječo, prvi slovenski tabor, a oblasti prošnji, ki jo je sopodpisal, niso ugodile. Izvolili so v kateri je Valentin Layer 5. julija 1810 domnevno za jetiko umrl, njegovega slav-ga v odbor društva Trdnjava, nejšega brata pa je rešil odhod Francozov; potem naj bi po zaobljubi naslikal prav Narodni delavec in trgovec Bernard Gašper Rossbacher se je rodil v Ukvah, znano Marijino podobo, za katero pa je malo verjetno, da bi jo že prej zasnoval z 22. julija 1813. Sprva je bil liberalnega prepričanja, Andrej Einspieler, kateremu je bratom Valentinom. pomagal pri zagonu enega njegovih časopisov, pa ga je usmeril v konservativni Vzgojni in katehetski pisatelj škof Avguštin Gruber, ki se je rodil na Dunaju 23. tabor in je postal prvi predsednik celovške čitalnice ter odbornik Mohorjeve junija 1763, je bil sicer po rodu Nemec, a je za nas pomemben, saj je med letoma družbe. V njegovi hiši je bila tudi založbina tiskarna. Leta 1868 so želeli na Ko- 216 217 »iMELi sMO LJUDi …« Nekaj okroglih obletnic roškem sklicati prvi slovenski tabor, prošnji, katere sopodpisnik je bil, pa oblasti novembra 1813. V Gradcu je doktoriral iz filozofije, na Dunaju pa iz prava. Poznal niso ugodile. Izvolili so ga v odbor političnega društva Trdnjava, za Albinom Po- je številne tuje jezike, poglabljal se je v primerjalno slovnico in morfologijo slovan- znikom pa je postal njen predsednik. Deloval je v celovškem mestnem odboru, v skih jezikov, etimologijo in dialektologijo. Velja za enega najpomembnejših slavi- zakupu pa je imel tudi mestno razsvetljavo. Umrl je v Celovcu, 27. februarja 1899. stov. Umrl je na Dunaju, 7. marca 1890. Več o njem v prispevku v tem koledarju. Telovadni učitelj Štefan Mandić se je rodil v Gračacu, 1. avgusta 1813. Šolal se je 150 na vojaški akademiji v Dunajskem Novem mestu, kjer se je izuril v borilnih športih, voltižiranju in ježi. V Ljubljani, kjer je živel od leta 1838, je odprl zasebno šolo za »Oče Beneških Slovencev« Ivan Trinko – Zamejski se je rodil v Tarčmunu pri sabljanje in voltižiranje. Leta 1851 je postal prvi učitelj telovadbe na gimnaziji. Učil Sovodnjah, 25 januarja 1863. Bil je vsestranski narodni in kulturni delavec: pesnik, je v telovadnih šolah Južnega sokola in sodeloval pri uvajanju obveznega pouka pisatelj, prevajalec, literarni zgodovinar, glasbenik, slikar in priljubljen duhovnik. telovadbe v ljubljanskih osnovnih šolah. Umrl je v Ljubljani, 25. septembra 1881. Posvečen je bil v Vidmu, leta 1886, kjer je bil tudi semeniški prefekt in je deloval Pesnik in narodopisec Emil Korytko se je rodil Žežavi pri Lvovu, 7. septembra kot profesor slovenščine, latinščine, italijanščine, matematike, prirodoslovja in fi- 1813. V Ljubljani je bil politični begunec, kjer se je ukvarjal predvsem z zbiran- lozofije. Leta 1914 so ga izvolili za poslanca v videmskem deželnem zboru. Postal je jem ljudskega blaga. Dopisoval si je z več pomembnimi slovenskimi kulturnimi papežev tajni komornik in redni član Akademije znanosti in umetnosti v Vidmu. delavci in med drugim pripravil zbirko slovenskih pesmi. Umrl je v Ljubljani, 31. Prizadeval si je za dvig gospodarskega in družbenega življenja Beneških Sloven- januarja 1839. Več o njem v prispevku v tem koledarju. cev. Kot umetnik se je najbolj uveljavil s poezijo, ki je predvsem domoljubna, in Zdravnik in narodnopolitični delavec Matija Prelog se je rodil 27. septembra s kratko prozo, pomembno pa je še njegovo krajinsko zgodovinopisje. Vzdrževal 1813 v kraju Hrastje–Mota. Iz medicine je promoviral na Dunaju, leta 1841. Zbiral je stike s tedanjimi vodilnimi evropskimi jezikoslovci, v italijanščino pa je preva- je ljudsko blago ter nastopal na gledaliških in čitalniških prireditvah. Soustano- jal dela slovenskih in drugih slovanskih pesnikov in pisateljev. Zanimanje mu je vil je mariborsko čitalniško društvo in mu dalj časa predsedoval. Politično se je vzbujala upodabljajoča umetnost, o kateri je pisal, in tudi sam je risal. Izvolili so uveljavil ob pomladi narodov in se zavzemal za tabore, na katerih je nastopal, ter ga za člana Slovenskega umetniškega kluba v Ljubljani. Prav tako se je ob pisanju za razvoj gospodarstva in denarništva. Soustanovil je Katoliško tiskovno društvo, o glasbeni umetnosti še sam uspešno poskusil s komponiranjem in ustvaril čez kateremu je predal časopis Slovenski gospodar, ki ga je bil urejal. Bil je poslanec 30 skladb. Sodeloval je pri ponatisu katekizma in med drugim pomagal tudi pri v štajerskem deželnem zboru. Soustanovil je Slovensko politično društvo in Ka- geoloških raziskavah. Umrl je v visoki starosti v Tarčmunu, 26. junija 1954. toliško konservativno društvo. Posegal je v jezikovna in šolska vprašanja ter se Esejist, šolnik in organizator planinstva Fran Kocbek se je rodil na Ločkem posvečal tudi književnosti. Umrl je v Mariboru, 27. januarja 1872. vrhu pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, 26. januarja 1863. Učiteljeval je v Žalcu Narodni delavec, politik in duhovnik Andrej Einspieler se je rodil v Svečah, 13. in Gornjem Gradu in leta 1893 ustanovil savinjsko podružnico slovenskega pla- novembra 1813. Po službovanju v več krajih je bil v Celovcu profesor slovenščine ninskega društva, pri čemer je organiziral gradnjo planinskih koč in utiral nove in katehet. Ob pomladi narodov je soustanovil tamkajšnje Slovensko društvo, po- poti. O tem je tudi veliko pisal, poleg tega pa še o nesrečah v gorah in podzemnih stavil pa je na noge tudi slovensko čitalnico. Bil je med najvidnejšimi slovenskimi jamah. Objavil je več knjig o planinstvu, zlasti o Kamniško-Savinjskih Alpah, o pisci, ki so se zavzemali za večjo uveljavitev slovenskega jezika v šolah in uradih katerih je tudi zbral pestro zgodovinsko, geografsko, botanično, etnografsko in ter v kulturi. V prizadevanjih za uveljavljanje slovenščine si je močno odprl pot s pohodniško gradivo. Po njem so poimenovali planinski dom na Korošici in ulico svojim uredniškim nastopom z različnimi glasili, tudi nemškimi. Izredne zasluge v Celju. Umrl je v Gornjem Gradu, 7. avgusta 1930. pa ima kot glavni organizator pri ustanavljanju prve slovenske založbe Mohorjeva Zdravnik Alojzij Homan se je rodil v Škofji Loki, 16. julija 1863. Leta 1887 je družba, ki jo je pomagal spraviti v življenje leta 1851 in ki je še danes ena osrednjih promoviral v Gradcu, potem pa kot okrožni sodnik služboval v Radečah. V Mo-slovenskih knjižnih založb. Kar v več mandatih je bil poslanec v koroškem de- horjevih koledarjih je objavil vrsto poljudnoznanstvenih prispevkov, sicer pa se je želnem zboru. Po prepričanju je bil konservativen in se je zavzemal za Zedinjeno uveljavil kot terminolog in sicer za nemško-slovensko sodnomedicinsko izrazo- Slovenijo. Umrl je v Celovcu, 16. januarja 1888. slovje; njegova knjiga o tem, izšla leta 1904, je prvo tovrstno delo pri nas. Objavil Jezikoslovec Franc Miklošič (von Miklosich) se je rodil v Radomerščaku, 20. je še knjigi o negi in higieni. Umrl je v Radečah, 13. novembra 1922. 218 219 »iMELi sMO LJUDi …« Nekaj okroglih obletnic Konservator Franc Avsec se je rodil v Gotni vasi pri Novem mestu, 20. avgusta 100 1863. Po študiju bogoslovja leta 1888 je kaplanoval in župnikoval v raznih krajih Pred sto leti so se rodili književniki Alojz Kocjančič, Ivan Potrč, Jože Kaste-svoje škofije. Cerkvena umetnost ga je pritegnila že v študentskih letih. V krajih, lic, Vinko Beličič, Igor Torkar, Franc Mlakar, Rado Zakonjšek, Matej Bor, Mar-kamor ga je zanesla duhovniška pot, je raziskoval stavbno zgodovino posameznih tin Jevnikar in Boris Pahor (1913 – ), literarna zgodovinarka in prevajalka Vera cerkva, se poglabljal v konservatorstvo in risal načrte za cerkve. Leta 1904 so ga Šermazanova Brnčić, vinogradniška strokovnjaka Tit Doberšek in Miran Vese-imenovali za častnega koservatorja dunajske Centralne komisije za varstvo spo- lič, strojni inženir Vlado Jordan, kmetijski strojnik Ferdinand Trenc, gradbeniki menikov, od leta 1913 pa je bil zaupnik Deželnega koservatorskega urada za Kranj-Marko Lavrenčič, Boris Pipan in Hugo Keržan, kirurga Janez Janež in Janko sko in nato Spomeniškega urada za Slovenijo. V tistem času je zbral dragoceno Držečnik, mikrobiologa Stanko Banič in Jelka Vesenjak Hirjan, pediatra Marij gradivo, ki ga hranita Nadškofijski arhiv v Ljubljani in Zavod za varstvo kulturne Avčin in Marjan Stegnar, internisti Stanislav Mahkota, Branko Volavšek in Vik-dediščine Slovenije. Franc Avsec je umrl v Lescah, 9. marca 1943. tor Volčjak, partizanski zdravniki Peter Držaj, Vladimir Vojska in Franja Bojc Odvetniik in politik Franjo Rosina se je rodil v Leskovici blizu Šmartnega pri Bidovec, ginekologinja Ruža Šegedin, higienik Stanko Lajevec, stomatolog Val-Litiji, 29. septembra 1863. Po dipolomi na dunajski pravni fakulteti je leta 1891 do- ter Krušič, deontolog in pravnik Janez Milčinski, pravniki Žiga Vodušek, Vilko ktoriral v Gradcu. Bil je koncipient in pozneje odvetnik v več slovenskih krajih, Androjna, Stanko Peterin in Albert Kos, pedagoginja Draga Humek, ortopeda-nazadnje v Mariboru. V krajih svojega bivanja je bil predsednik Akademskega dru- goginja Marija Koman, skladatelj in dirigent Oskar Danon, urednik in šolnik štva Slovenija, soustanovitelj krajevnega Sokola in poizneje starosta, odbornik in Tine Orel, kriminolog Bronislav Skaberne, rudarski strokovnjak Jože Duhovnik, predsednik čitalnic, načelnik posojilnice itd. Bil je poslanec v štajerskem deželnem klimatologa Vital Manohin in Danilo Furlan, slikarji Gabrijel Stupica, Marij zboru. Pomembna je bila njegova vloga, ko si je kot podpredsednik Narodnega Pregelj, Lajči Pandur, Evgen Sajovic, Franjo Golob in Lojze Šušmelj, ilustrator, sveta za Štajersko skupaj s predsednikom Karlom Verstovškom prizadeval, da oblikovalec in planinec Vlasto Kopač, kipar Gabrijel Kolbič, scenograf Vladi-je lahko Narodni svet ob Maistrovem prevzemu vojaške oblasti v Mariboru in mir Rijavec, alpski smučar Ciril Praček, hokejist Ludovik Žitnik, arhitekt Saša slovenskem Štajerskem 1. novembra 1918 prevzel civilno oblast. Tri leta pozneje Sedlar, arhitekt in politik Marjan Tepina, gledališki igralec Stane Raztresen, ve-je kot občinski odbornik in mariborski mestni svetnik zastopal Jugoslovansko terinar Stane Valentinčič, operna pevka in glasbena vzgojiteljica Ksenija Vidali, demokratsko stranko. Umrl je na Dunaju, 16. oktobra 1924. operna pevca Miro Gregorin in Anita Meze, umetnostni zgodovinar Stane Mi-Skladatelj Hrabroslav Volarič se je rodil v Kobaridu, 14. novembra 1863. V letu kuž, gospodarstveniki Drago Perc, Viktor Stopar in Gregor Klančnik, komunalni 1882 je končal učiteljišče v Kopru, potem pa učiteljeval v raznih primorskih kra-gospodarstvenik Tone Klemenčič, filmska režiserja Jože Gale in František Čap, jih. Glasbeno se je izobraževal že na učiteljišču ter pri Srečku Carliju in Danilu tekstilna strokovnjaka Marko Boncelj in Franc Žitnik, zoogeograf Sergej Dimit-Fajglju. Objavil je več zbirk s samospevi in z zborovskimi skladbami. Umrl je v rijevič Matvejev, filozofa Ludovik Bartelj in Cene Logar, bibliograf Jože Bajec, Devinu, kraju svojega zadnjega službovanja, 30. septembra 1895. narodni delavci Franc Brumnik, Lovro Kaselj in Franci Zwitter, kemika Dušan Živinozdravnik in zbiratelj umetnin Josip Nikolaj Sadnikar se je rodil v Ljubl-Stucin in Tibor Škerlak, polonistka Rozka Štefan, gledališka igralca France Pre-jani, 5. decembra 1863. Po diplomi na dunajski veterinarski visoki šoli leta 1886 in setnik in Branka Rasberger Verdnik, agronoma Viktor Repanšek in Jože Buti-izpopolnjevanju v mikrobiologiji, serologiji in higieni mleka, je služnbovasl kot nar, geolog Martin Munda, inovator Alojz Derling, jezikoslovec Boris Urbančič veterinar in veterinarski nadzornik v več slovenskih krajih. Ob poklicnemj delu in gozdar Saša Bleiweis. je zbiral narodopisne, arheološke in umetnostnozgodovinske predmete. Leta 1893 si je na svojem domu v Kamniku uredil največji slovenski zasebni muzej, katerega glas je šel tudi na tuje. Prijateljeval je z nekaterimi najvidnejšimi upodabljajočimi umetniki svojega časa, ki jih je podpiral tudi tako, da jim je priskrbel naročila ali jim kako drugače pomagal. Veliko umetnin, ki jih je zbral, je zdaj v kamniškem muzeju. Bil je znana in ugledna kulturna osebnost, dočakal je pozno starost in umrl v Kamniku, 4. novembra 1952. 220 221 Nekaj okroglih obletnic zikov – Prešernu poljskega, Korytku pa tudi slovenskega. Prvi vidni sad spozna- Bogo Jakopič vanja jezika pri Prešernu je bil nemški prevod Mickiewiczevega soneta Resignacija. France Prešeren pa se je ob svoji izvirni pesniški produkciji živo zanimal za zbira- EMiL KORyTKO nje, objavljanje in prirejanje ljudskih pesmi. Tako je za tretje in četrte bukvice Ob dvestoti obletnici Kranjske Čbelice priredil kar 14 ljudskih pesmi iz Smoletove zbirke. Morda se je France Prešeren tudi tedaj spomnil, da je poleti 1836 pisal Čelakovskemu v Prago: »Doslej nabrane ljudske pesmi so preveč nepravilne, da bi jih bilo mogoče spraviti Emil Korytko, ki je kot izgnanec poljskega rodu bival v Ljubljani od 27. januarja na svetlo. Kastelic me je pozval, naj bi z njim prihodnjo jesen prepotoval Kranjsko 1837 do 31. januarja 1839, se je rodil leta 1813 v Žežavi v Vzhodni Galiciji kot sin Stater jih iz ljudskih ust zapisoval.« In še je nadaljeval: »Jaz pa komaj verjamem, da se nislava Korytka, lastnika dvorca v tej vasi; izhajal je iz polonizirane plemiške rod- bo to zgodilo.« Ni izključeno, da je Prešeren v tistem hipu pomislil, da bi to dejanje bine Okša. Emil Korytko je začetne šole končal v Lvovu. V 2. letniku filozofije (da- mogel uresničiti prav Korytko, seveda, ob njegovi pomoči, ker je bil Poljak še pre- našnjem 4. razredu gimnazije) so ga leta 1833 osumili veleizdaje in ga med 5. marcem cej nevešč slovenščine, a vendar ga je tudi njega misel na bogastvo narodnega blaga in 20.majem 1834 vtaknili v preiskovalni zapor tudi zaradi motenja javnega miru, že kmalu privlačila. Mogli bi celo trditi, da je Prešeren prav v času Korytkovega kar je bilo v tistih časih Metternichovega absolutizma skoro vsakdanja stvar. Bilo bivanja v Ljubljani največ zanimanja in svojih sil posvetil slovenski ljudski pesmi. je malo potem, ko so prenehali skupinski napadi na Galicijo, a je med poljsko mla- Korytko, ki se je že pri poljskih narodopiscih navzel zanimanja za narodne poseb- dino še vedno tlela živa revolucionarna misel, ki je bila tudi sicer narodnostno za- nosti, je začel na izletih s Prešernom zapisovati ljudske pesmi, ki so jih tedanji lju- vedna. Po daljši razpravi so ga zaradi pomanjkanja dokazov oprostili obtožbe ve- dje mnoge znali na pamet. Nekaj pesmi je dobil od Prešerna, Kastelca, Metelka, leizdaje; dokazali pa so mu zvezo s tajno tiskarno in razširjanje revolucionarnih graščaka Rudeža, največ pa od Ravnikarja – Poženčana in si prepisal Smoletovo tiskov ter sumili, da sodeluje »pri tajnem društvu z nevarnimi nameni«, za kar pa zbirko. V poljščini je Korytko pripravljal že nekako vseslovansko narodopisno en- so ga obsodili na internacijo. Cesarski odlok z dne 10. oktobra 1836 mu je določil ciklopedijo, od katere je najprej zasnoval slovenski del. Slikarju Franzu K. Golden- za kraj pregnanstva Ljubljano. V Ljubljano je prispel skupaj z deset let starejšim steinu je dal naslikati podobi Valentina Vodnika in Matija Čopa za literarno zgo- poljskim častnikom grofom Bogusławom Horodyńskim, ki ga je prav tako kot dovino in poleg tega še podobe slovenskih, hrvatskih ljudskih noš. Korytko je imel Emila Korytka vlada internirala v Ljubljani. Oba poljska izgnanca sta se oglašala pred seboj zelo širok program literarnega delovanja. Nekaj časa se je tudi ogreval pogosto pri družini Prešernovega šefa, odvetnika dr. Blaža Chrobatha, saj je bila ne samo za Kol arjevo slovansko vzajemnost, temveč tudi za ilirizem, pa sta ga odvetnikova žena rojena Poljakinja in sta tu oba dobila prvo zatočišče. Kot poro- France Prešeren in Jernej Kopitar zresnila, da je treba ohraniti slovenščino. Vse čajo viri, je bil Emil Korytko v tem času telesno precej izčrpan, saj ga je pripor oči- delo za objavo slovenskih narodnih pesmi na Kranjskem se je kmalu nato osredo- vidno zdelal. Prešeren in Korytko sta kmalu postala iskrena prijatelja. Toda Met- točilo v osebi Poljaka Korytka. Matevž Ravnikar Poženčan piše v Marnovem Je- ternichova policija tudi tukaj ni mirovala. Komaj dober mesec po Korytkovem zičniku (XVI) o svojem srečanju z narodopiscem Korytkom poleti 1838, ko ga je ta prihodu v Ljubljano je že vedela, da sta Korytko in Prešeren ob večerih pogosto nepričakovano razveselil v samoti med nabiranjem ljudskih pesmi. Ob tem do- skupaj in da hodita na krajše izlete v ljubljansko okolico. Kot domnevajo Prešer- godku je napisal tudi pesem Emiliju Koritku. Korytko je 10. junija 1838 poslal svoj novi življenjepisci pa je bilo to prijateljstvo za oba koristno. Prešeren je po Čopovi prvi oklic za narodno blago, ko je imel že kar nekaj zbranega; v letu 1838 so izšli smrti precej zapadal v resignacijo in v utapljanje v pijači, pa je potlej to opuščal; oklici tudi v časopisih. Dne 23. julija 1838 je izšel oklic v ljubljanskem tedniku, dne Korytko pa je bil vesel duhovno bogatega in iskrenega sobesednika, saj je po skoro 21. julija v Glaserjevem Ost und West (ponatis prejšnjega), 28. julija v Ljubljani, 8. triletnem preiskovalnem zaporu začutil hudo duhovno sušo. Zanimivo je, da ju je avgusta v Pragi in v novembru še trikrat v Pragi. Uspeh tudi tokrat ni izostal. Dne posebej zbližala Mickiewiczeva viharna poezija, o kateri je Prešeren slišal že toliko 20. junija 1838 je predložil cenzuri tri sešitke narodnih pesmi, ki so obsegali 37 ep- hvale iz ust pokojnega Čopa in zaradi katere je trpel preganjanje tudi Korytko, ob- skih, koledenskih in drugih pesmi ter 73 viž, s kasnejšim dodatkom še 26 pesmi. tožen med drugim, da širi Mickiewiczevo revolucionarno delo Knjige naroda in Prešeren se je bal cenzorja Jurija Pavška, ki mu je bilo to izročeno v oceno, kar je romanja poljskega. Med ostalimi dobrinami njunega zbližanja pa je bilo učenje je-izrazil v pismu Stanku Vrazu 19. julija 1838, vendar je bila to pot ocena ugodna. 222 223 »iMELi sMO LJUDi …« Nekaj okroglih obletnic Gubernijski odlok z dne 28. julija 1838 je dal Korytku dovoljenje za izdajo: le pri Bogo Jakopič dveh pesmih je bilo izraženo, da jih mora prosilec izpustiti ali popraviti. Toda vmes se je vtaknil Josef Sedlnitzky, ki ga je nesrečno poročilo ljubljanske policije sezna- nilo s Korytkovo literarno dejavnostjo. Zato je le-ta od guvernerja Jožefa Kamila FRAnC MiKLOŠiČ Schmidburga zahteval, da je treba vse, kar Korytko predloži cenzuri, z izjavo cen- Ob dvestoti obletnici zorja poslati na Dunaj v dokončno odločitev. Slovenske ljudske pesmi, ki jih je Ko- rytko pripravil s Prešernom, je hotel izdati v gajici. Pri Ljudevitu Gaju, kjer se je pogajal, je hotel urediti glede tiska. Toda Gaj mu je predložil zahtevi, da mora zbirka pesmi v naslovu in uvodu podpirati ilirsko usmerjenost. To je užalilo tako Prešerna kakor tudi Korytka. Bila sta pripravljena popustiti v naslovu, medtem, ko sta me- Med največje duhove slovenskega naroda nedvomno sodi veliki jezikoslovec Franc nila, da je v uvodu, ki ga je popreje objavil v praškem Ost in West, seveda, kolikor Miklošič. Rodil se je 20. novembra 1813 v Radomerščaku pri Ljutomeru. Zgodnjo ga je cenzura dovolila, Korytko že poudaril pravico do samostojnega slovenskega mladost je preživel v rojstni vasi, nato pa se je preselil s starši v Ljutomer, kjer je razvoja. Gotovo pa, da že z lingvističnega stališča ne bi smeli prezreti teh pesmi in imel oče trgovino in gostilno. Osnovno šolo je obiskoval v Ljutomeru (do leta 1824), slovenskega jezika. Nesreča je bila pa še bolj boleča, ker se je že za potrjen rokopis nato je končal dva razreda gimnazije v Varaždinu (do leta 1826), štiri razrede gi- zanimal sam Sedlnitzky. Gaj se je zelo nevljudno obnašal, ko je izvedel za zanima- mnazije (1826-30) pa v Mariboru. Na jesen 1830 pa se je odpravil v Gradec študirat nje z Dunaja; meneč, da bi se ne zameril na kakršenkoli način Dunaju, je tisk od- filozofijo in pravo. Po končanem študiju prava leta 1836 se je spet lotil filozofije. povedal. Korytku je pomenilo slovstveno in zbirateljsko delo uteho v brezličnem Ker je spomladi 1838 odlično opravil prvi rigoroz, je bil že v maju 1837 imenovan vsakdanu in v bolečini pregnanca. V dveletnem bivanju pri nas se je sicer obrnil s za suplenta filozofije na graški univerzi, in to še pred doktoratom, ki ga je dosegel prošnjo za pomilostitev, a te sreče v življenju ni učakal. Nejevoljen in razočaran 23. junija 1838. Iskal je redno stolico filozofije na bližnjih fakultetah, pa je ni našel, zaradi Gajeve zavrnitve je Korytko 15. decembra 1838, spodbujen po Prešernu, po-zato je sredi septembra 1838 odšel na Dunaj, da bi tam dokončal študij prava ter nudil ljudske pesmi v založbo Jožefu Blazniku. Toda preden se je z njim pogodil, se posvetil odvetniški službi. Tako je 28. decembra 1840 na Dunaju promoviral za je med 27. in 28. decembrom nenadoma zbolel za tifusom (kataralno – revmatično doktorja prava in bil nekaj časa še koncipient pri nekaterih advokatih. Dne 8. maja mrzlico) in je 31. januarja 1839 »zaradi nakopičenja bolezenske snovi v možganih« 1844 je dobil mesto v dunajski dvorni knjižnici, kjer je ostal do leta 1849, ko je bil kljub zdravniški oskrbi in požrtvovalni negi pesnika Prešerna in rojaka Ho- 30. aprila imenovan za izrednega, 1850. pa za rednega profesorja na dunajski uni- rodyńskega umrl. Prešeren je 1. februarja zaprosil ljubljanski kresijski urad, naj verzi. V letih 1851, 1856 in 1865 je bil dekan filozofske fakultete, v letu 1854 pa rektor dovoli pokop njegovega »za slovanski narodopis zaslužnega« prijatelja na takem univerze. V letih 1854-79 je bil predsednik izpraševalne komisije za srednješolske mestu, kjer mu bo mogoče postaviti spomenik, po možnosti v bližini domačih na- profesorske izpite. Vse kaže, da se mu je s temi leti znatno izboljšal gmotni položaj rodnih mož Vodnika in Čopa, katerih podobi je dal pred smrtjo litografirati. Po in leta 1852 se je oženil s hčerko svojega prijatelja von Eichenfelda v dvorni knji- Korytkovi smrti je Prešeren s Horodyńskim urejal pokojnikove zadeve. Poskrbela žnici. Žena mu je umrla že leta 1867 in mu zapustila dva sina. Leta 1885 je bil upo- sta za njegov svečani pogreb; hotela sta izdati osmrtnico, ki bi poudarila poglavi- kojen. Tudi poslednja leta svojega življenja je ta veliki Slovenec preživel na Dunaju. tne poteze njegovega življenja in dela, a ju je policija v taki zamisli onemogočila. Franc Miklošič si je že kot dijak pridobil velik sloves, ker se je že tedaj odlikoval Sklenila sta tudi pogodbo o dokončni izdaji ljudskih pemi. Skupaj s starši sta mu v znanju klasičnih jezikov. Posebno se je v času graških študij seznanil z mnogimi postavila dostojen spomenik s poljskim napisom in Prešernovimi verzi (v prevodu dijaki, ki so prihajali tja tudi iz drugih slovanskih krajev. Gradec je tisti čas slovel Otona Župančiča): »Naj zgrudi smrt človeka, človeštvo ostane z njim, do poznega kot eno izmed pomembnih kulturnih središč na Štajerskem. Tam se je v tem času še veka živi, kar zanj storim.« Korytkovo zbirko Slovenskih pesmi kranjskega na- Miklošič veliko družil z rojakom Stankom Vrazom. V romantični navdušenosti roda pa sta za tisk docela pripravila Miha Kastelic in Jurij Kosmač. Izšla je v letih sta nameravala izdajati almanah Metuljček, ki naj bi bil nekak protiutež Kranj-1839-1844 (v petih zvezkih). ski Čbelici, a do realizacije tega načrta ni prišlo. Skupaj z Vrazom pa se je poglab- (Bogo Jakopič, slavist, surdopedagog, Ljubljana) ljal v svetovno literaturo in tudi iz nje prevajal. Znano je, da sta bila veliko let is-224 225 »iMELi sMO LJUDi …« Nekaj okroglih obletnic krena prijatelja. Franc Miklošič je imel na Dunaju stike z Jernejem Kopitarjem, stična stolica, je bil nanjo imenovan Miklošič. Leta 1848 ga je Dunajska akade- vendar je že sam prišel tja z velikim slavističnim znanjem, zato se včasih skoraj mija izbrala za dopisnega člana in odtlej mu je bilo še bolj odprto široko področje po krivici imenuje, da je bil Kopitarjev učenec; pa ga je Kopitar samo vzpodbu- znanstvene dejavnosti. Leta 1848 je akademija razpisala nagrado za primerjalno jal k slavističnemu študiju. Vemo, da je bil sam zelo kritičnega duha, ki je veliko slovansko slovnico. Prijavil se je tudi Miklošič in 26. maja 1851 predložil svoje delo študiral in razmišljal. Za Kopitarja je znano, da je bil po znanstveni usmerjeno- Primerjalno glasoslovje slovanskih jezikov, ki je izšlo leta 1852. Slovnico sta pohvalno sti v prvi vrsti zgodovinar in filozof, ki se ni nikdar naučil sanskrta in litavščine, ocenila Pavol Jozef Šafařík in František Palacký. Franc Miklošič je bil v letu 1851 medtem ko je Miklošič kot primerjalni jezikoslovec in slovničar oba popolnoma izvoljen za prvega člana Dunajske akademije. Z izvoljenim rednim članstvom v obvladal. Od Kopitarja je Miklošič sprejel t.i. panonsko hipotezo, ki jo je podpi- akademiji je dosegel svoj znanstveni namen in odtlej ni imel večjega povoda, da ral tudi iz pokrajinsko – domoljubnih razlogov. Kopitar je Miklošiča po daljšem bi zapustil Dunaj. Bil je deležen časti kot le malokdo. Dobil je številna domača in prigovarjanju pridobil za dunajsko dvorno knjižnico, katere dekret je slednji pre- tuja odlikovanja in bil član številnih akademij in znanstvenih društev v državi. jel 8. maja 1844. V prošnji za to mesto je navedel predvsem znanje klasičnih jezi- Leta 1864 je dobil celo dedno avstrijsko plemstvo, vendar se je tudi pozneje pod- kov, sanskrta, sodobne grščine, francoščine, angleščine ter slovanskih jezikov. S pisoval le z Miklosich. tem je bil kar trajno vpeljan v slovansko vedo. Do Kopitarja je vse do smrti čutil Franc Miklošič se v svoji znanstveni vnemi dolgo ni utrudil. Leta 1851 je obi- globoko hvaležnost in njegova smrt v avgustu 1844 ga je zelo potrla. Kopitarjevo skal Carigrad ter to potovanje zanimivo opisal v svojem Slovenskem berilu za peti duhovno oporoko, da bi Dunaj postal ugledno slavistično središče, je Miklošič gimnazijski razred (1853). Že v letih 1836 in 1842 je potoval v Italijo, leta 1852 se je odlično izpolnil. Po njem je podedoval cenzorsko mesto za slovanske, novogrške zadrževal na Francoskem in v Nemčiji. Bolj poglobljeno strokovno potovanje si in romunske spise. Odlično poznavanje naštetih jezikov je Miklošič dokazal že je omislil leta 1856 v Dalmacijo in Črno goro, kjer je zbiral stare srbske listine, ki pred vstopom v dvorno knjižnico s svojo temeljito in resno oceno Boppovega dela jih je izdal v knjigi Monumenta serbica spectantia historiam Serbiae, Bosniae, Ra- Primerjalna slovnica sanskrtskega, perzijskega, grškega, latinskega, litavskega, got-gusii (1858), v kateri obravnava srbske spomenike ob zgodovinskih izsledkih o Sr-skega in nemškega jezika I-IV (1833-40), ki je izšla v dunajskih Jahrbücher der Li-biji, Bosni in Dubrovniku. Srčiko svojih slovničnih raziskovanj je podal v svojem teratur (1844) z naslovom Sanskrt in slovanski jeziki. V tej odlični recenziji je Mi- glavnem delu Primerjalna slovnica slovanskih jezikov (I-IV). Najbolje in najbolj klošič pokazal napake, ki jih je Franz Bopp zagrešil v svoji slovnici, ker ni poznal obširno je obdealana stara cerkvena slovanščina. Druge slovanske jezike primerja slovanskih jezikov. S tem je naš učenjak dokazal svoje temeljito in obsežno znanje. s staro cerkveno slovanščino, ne pa tudi med seboj. Posebno pozornost v tej knjigi Naslednje leto je v Leipzigu (1845) izšla njegova knjiga Radices linguae Slavicae ve-zasluži njegov točni dokaz za obstoj nosnih vokalov v stari cerkveni slovanščini, teris dialecti, kratek slovar staroslovenskega jezika. Prav s tema deloma je Miklo- česar nista hotela priznati ne Jernej Kopitar in ne Josef Dobrovský. Franc Miklo- šič zaslovel kot najboljši filolog, ki je s svojo neutrudnostjo, obširnim znanjem in šič se je s praktično rabo slovenščine ukvarjal v številnih slovenskih berilih za kritičnostjo prekosil celo svojega učitelja Kopitarja. Po letu 1845 so se kar vrstila višje razrede srednjih šol (1853, 1854, 1858, 1865). Veliko besednega gradiva, je iz- njegova dela, ki so mu širila slavo velikega jezikoslovca. Med drugimi izdajami ročil odboru za pripravo slovensko-nemškega slovarja, katerega je financiral škof na Dunaju je Kopitarjevemu spominu posvetil izdajo Vita s. Clementis episcopi Anton Alojzij Wolf. Gradivo je kasneje v svojem slovarju uporabil še Maks Pleter- Bulgarorum, delo o življenju škofa sv. Klimenta Ohridskega, ter oceno Vostokove šnik. Miklošičevo književno delo je obsegalo skoraj vse smeri slovanske filologije: izdaje Ostromirovega evangelija. Kljub zelo obsežnemu delu tega obdobja ga leto slovnico, slovar, zgodovino, narodopisje, objave tekstov. Na dunajski univerzi je revolucije 1848 ni našlo nepripravljenega. Stopil je v javnost kot predsednik tedaj predaval vse do leta 1886, ko ga je na njegov predlog nasledil Vatroslav Jagić. Mi- ustanovljenega društva »Slovenija«, ki mu je napisal verjetno tudi proklamacijo, klošič ima tudi velike zasluge za slovansko imenoslovje. Postavil je temelje slo- v kateri je bila podana zahteva po združitvi vseh Slovencev »v slovenskem kralje- vanskemu primerjalnemu jezikoslovju, etimologiji in slovnici. Zanesljivo velja, da stvu«. Zahteva je vsebovala tudi jezikovno enakopravnost našega jezika v šolah je eden največjih sinov našega naroda, kar mu v polnosti priznavajo tudi drugi in uradih. Miklošiča so spodnještajerski rojaki v šentlenarškem volilnem okraju znanstveniki v Evropi. Umrl je na Dunaju, 7. marca 1891 in je tam tudi pokopan. v Slovenskih goricah izvolili celo v prvi avtrijski državni zbor na Dunaju in po- zneje tudi v Kromĕřížu. Ko je bila leta 1849 na dunajski univerzi osnovana slavi- 226 227 Ivan Žigart tno si je nekdo na pragu čistil sneg z obuvala in si ga otepal z obleke. Nato je štor- KOLEDniK CEnCA kljaje odprl vežna vrata in jih še počasneje zaprl. Zdelo se je, kakor da se obotavlja vstopiti. Čez čas je pa le potrkal. In ko je vstopil, smo od presenečenja kar zazijali. Bil je Cenca. Natanko po letu dni. Obstal je na vratih. Levo roko, ki se mu je čedalje bolj tresla, je tesno prižemal k telesu, z desno pa je bil oprt na palico. V zadregi se je nekam plašno oziral po prostoru, dokler ga ni babica povabila k mizi. »Kaj bi stal, saj nisi prišel po ogenj. Danes si se pa tudi že najbrž dovolj naho- dil. Malo se boš pogrel in posušil pa nam povedal, kaj je novega po širnem svetu.« V mladosti ima vsak letni čas svoje posebne vonjave, svoje barve in svoje zvoke. Z domačimi se je takoj zapletel v zanimiv pogovor, saj novic je imel na pretek, Še posebej pa zgodbe. In teh se kot otrok nisem nikoli nasitil. babica pa mu je medtem že prinesla kos kruha in domačo klobaso. Na mizo je še Zima, se mi zdi, je bila sploh poseben čas. Ne vem, mogoče se nam je zaradi pristavila liter rdečega. »Tako, da si boš dušo privezal,« je še dodala. zgodnjih večerov in dolgih noči dozdevala še toliko bolj skrivnostna in čarobna. Zazrl sem se v njegov obraz, ki je bil obraz odraslega otroka. Kakor da se v teh Pa tudi polna pričakovanj. Kljub mrazu je pri srcu prijetno toplo; kljub kratkim letih sploh ni nič spremenil. Cenca, kakor smo ga poznali že otroci in ga večkrat dnevom in neskončno dolgim večerom je pa vendar toliko svetlobe v duši kot nagajivo dražili, da je potem imel posebno veselje se poditi za nami in je vselej od menda nikoli več potem v letu. navdušenja zavriskal, kadar je koga ujel s svojo ukrivljeno palico. Kaj kmalu po novem letu pa so že po večerih prihajali prepevat pod naša okna Rodil se je v bližnji vasi in mati mu je kaj kmalu po rojstvu umrla, oče pa se je sveti trije kralji in za njimi so se vse tja do svečnice zvrstili še številni koledniki, čez nekaj let znova oženil. Pa ni imel sreče. Ženska se ga je rada napila in takrat celo daleč iz Haloz in s Hrvaškega so priromali k nam s svojo pesmijo. je bila do otroka še posebej groba, čeprav je pred drugimi hlinila svojo ljubezen Na gregorjevo pa so se ženili ptički. O, to je bilo takrat veselo, ko smo po sa- do malega Cencka. Sredi zime je najbrž moralo biti, ko je v hudobni pijanosti do- dovnjakih ali med grmovjem stikali za njihovimi dobrotami! V svoji nenasitni zorela strašna odločitev. Na dvorišču je v kad natočila polno vode in zjutraj, ko otroški domišljiji smo si zlahka predstavljali, kako bogato obložene so morale biti je mož že odšel z doma, spustila vanjo otroka, kakor da je sam zlezel gor in po šele njihove svatbene mize, če so še nam toliko pustili. nesreči padel v polno kad vode. Cencek je kajpada vreščal na vse grlo, ven pa ni »To je samo delček tistega, kar jim je iz kljunčkov padlo na tla, ker so bili pre- mogel. Na srečo je le soseda slišala otrokove obupne klice, zato je pritekla in ga še obloženi, ko so leteli preko naše hiše; pa tudi zato, da se ti zahvalijo za tvojo skrb zadnji hip rešila. Posledice pa so se pokazale mnogo pozneje. pozimi, ko si jim trosil zrnje na okensko polico,« so mi vedeli povedati doma. Pa ravno v tem času nas je navadno obiskal Cenca. Vsi v vasi smo ga kajpada Ko je bilo videti, da so se pomenili o vsem, kar jih je zanimalo, se je Cenca obr- dobro poznali, saj je bil dolga leta za pastirja pri Grašičevih, kasneje pa je prebi- nil proti meni in izpod oguljenega plašča je obotavljivo potegnil droban zvežčič. val v domu za ostarele. In v spominu se mi še vedno živo zariše njegova podoba. Odložil ga je na mizo. Še danes natanko vem, kako je bilo tistega že davnega zimskega dne, ko sem ga »Lani sem ti obljubil, da ti jih prinesem pokazat,« je skoraj sramežljivo spregovoril. zadnjič srečal … »O, saj res,« sem kar osupnil, »jaz bi pa bil že pozabil. Krasno! Lahko preberem?« V naši kuhinji je bilo prijetno toplo, zunaj pa je že ves dan mrzel krivec vrtin- Prikimal je. čil plešoče snežinke. Kdaj pa kdaj se je s strehe mimo našega okna usul pravcati Z okorno roko zapisane pesmi. Že prvi verzi so me presunili. oblak snega. Kakor padajoči slap. »Biti pohabljen – to je gorje, kdor tega skusil ni, sam ne ve …« »No, zdaj lahko še zima pokaže svoje roge, saj komaj godujeta sredozimca sveta In bolj ko sem bral, bolj se je pred mojimi očmi risal človek, kakršnega doslej Neža in Vincenc,« je pomodroval dedek in puhnil iz svoje pipe. V tistem hipu pa niti slutil nisem: trpeč in globoko razmišljajoč. se je od zunaj nenadoma zaslišalo nekakšno ropotanje. Vsi smo prisluhnili. Oči- Na sebi sem čutil njegov vprašujoči pogled. 228 229 »So?« je v zadregi zamomljal. Vinko Šmajs »Lepe so. Zares so me ganile. V njih se kaže življenje, tisto sicer bolj prikrito, a neskončno lepo in hudo obenem,« sem mu skušal v eni sapi razložiti svoje mi- Ubi bEnE, ibi PATRiA sli. »Že dolgo pišeš?« »Dolgo. Zadnja leta vse več. Ko mi je težko, sedem in pišem. Nikogar nimam, ki bi se mu lahko potožil, pa se papirju.« Potem je hvaležno pospravil zvežčič in se olajšano nasmehnil. Malo je pomol- čal, kakor da v sebi še premleva neko misel, zatem je ponovno segel pod plašč, od koder je privlekel Marijin kipec, okrašen s suhimi rožami, in ga previdno odlo- žil na mizo pred seboj. Zdaj je z glave snel klobuk, iz žepa potegnil dve svečki, ju Vesoljno poznani citat starega Latinca. prižgal in počakal, da je plamenček močneje zagorel. Trepetava svetloba je osvet- Da, kjer je dobro, sem doma. – Tako citat! Zunaj greje zimsko sonce, redke ljevala kipec in njegove tresoče roke, ki so se sklenile kakor v molitev. Skoraj za- snežinke se le včasih trmasto upirajo goli pokrajini. maknjeno je strmel predse, ko da se pripravlja na pradavni obred. Oko visi na velikem šolskem oknu. Velikem in svetlem v zarji novega dne. Vsi smo nemo čakali. Od zunaj je bilo le slišati šelestenje snežink, kako mehko Strah, tak nezaveden, stiska moje otroško srce. Ob njem sloni na obokenskem sedajo na drevje in zemljo, kamor je že tipal prvi večerni mrak. pultu, naš učitelj Ljudevit. Takrat se je pritajeno oglasila njegova pesem. Poln razred učencev, v starih počečkanih klopeh. Njihove oči, žive iskre otroškosti. »Svečenska Marija ti, vse te hvali in časti …« Dvigajo se le za hip in padejo v čuden strah, bojazen, da jih bo poklical mehak Plavala je visoko nad nami in s svojim napevom napolnjevala ves prostor. Ko učiteljev glas in odkril njihovo prazno grlo, padec v netlakovano jamo. In potem? pa je izzvenela, so še njene zamrle besede odmevale globoko v nas. Čas drvi s svetlim soncem in zaustavi za vesoljski drobec pričakovanj. Zatem je previdno utrnil sveči, z vso pobožnostjo pospravil kipec z mize in Otroci. – Njegove oči, modre izpod očal, iščejo reflekse. Potem z dolgimi, tan- slehernemu izmed nas ponudil roko v pozdrav. kimi prsti, objamejo ebenovinasto violino. Lok napne svetle, belkaste strune. Lok »Bog vam daj zdravja in sreče in da bi se čez leto dni spet tako videli,« je še dejal. dol, lok gor. Vrisk, oda, Feniksova oda soncu, večnosti. Počasi, kot je prišel, je oddrsal skozi vrata na zasneženo dvorišče in po sve- Učiteljev pogled namigne meni in Dragici. Vrisk se ponovi, okensko steklo ra- žem snegu odtaval v mrak. Njegove stopinje pa je sproti zasipaval padajoči sneg. hlo drgeta. Tandem, jaz in ona, se ujame. – Beseda, sladka domovina, (Ivan Žigart, slavist, književnik, Miklavž na Dravskem polju) ne prideš več mi iz spomina. Kot iskra živa v srcu tliš, ljubezen v sebi mi budiš. – Jenkovi verzi, otroci! – Kot pahljača v vročici besed nas božajo, milujejo. – Ljubezen in domovina, nikdar ugašena umetnina, mene, tebe, nas vseh. Strune umolknejo, v ebenovini še plešejo svetle lise dneva. Otroci, kot da jih je zbujal piš vetrne melodije. – Gospod, ne, ne še, še bi ljubimkali z vriskom sirene, še, še. - – Ej, zapojmo vsi: Ljubezen, naš lepi svet! – Gusti sam, v zadnji klopi, zabrunda kratko frazo in soseda Micika ga utiša s prstom na ustnicah. 230 231 KROniKA – Pri prvi šolski maši v svetišču, - ponovi učitelj. Bila je nedelja. Orgelske piščali so na koru, nad arkadami, prosile Večnost: Dejavnost Celovške - Prosi za nas! Prosi za nas! – Mohorjeve družbe Prosi za Gandhijevo misel, ki z močno voljo premaga uboje, samomore in po- nuja svetu, posameznikom in vsem, le mir in svobodo, le mir in ljubezen. Otroci devetih pomladi hitijo domov. Po meji z vročim soncem in stotinami Poslovodstvo je v prvi polovici leta 2012 pospešeno pripravljalo načrt za nad- rumenih regratovih cvetov. zidavo in obnovo sedeža Mohorjeve. Načrtovanje smo končali junija 2012, 1. – Veš, v rumeni barvi cveta je vtkana, kot biser v morju, prežlahtna lepota julija pa smo pričeli z gradbenimi deli, ki naj bi jih dokončali februarja 2013. Stvarstva, - de moj angel varuh. Obnova matične hiše na Vetrinjskem obmestju je bila njuno potrebna, saj Prsti desne roke ubogajo. Utrgajo cvet. je Celovška Mohorjeva zadnjo temeljito obnovo stavbe, ki je bila zgrajena med – Bodi nežen, bodi dober, rahločuten. - Žareče oko se upre vame, v mojo dušo. letoma 1892 in 1894, opravila leta 1973. Po skoraj 40 letih je bilo nujno po- – Obljubim ti neskončnost v vesoljskem krogu, res! - Komaj občutim glasek, trebno obnoviti strehe in odstraniti stare dimnike, ki jih več ko 40 let nismo sladki glasek, drobne rože. več uporabljali. – Ne, nikoli te ne zapustim, nikoli ne pozabim! - Zvedavo očesce zapre trepal- Predvsem iz gospodarskih razlogov je bila odločitev za nadzidavo sedeža, nice in zasnuje v tisočletje. ki leži na izvrstni legi sredi Celovca, logična odločitev. Na skupno 1.350 kv. Nedelja je, minuta, je dan, vsak dan je nekaj posebnega … metrih dodatne površine bo nastalo trinajst novih kakovostnih stanovanj v Tudi tam, pod arkado, obokanim stebrom. Tu me ustavi ona z mandljevimi velikosti od 53 do 97 kv. metrov, 240 kv. metrov pa je namenjenih za sodobne očmi, veličastjem, skoraj nadzemeljskim. pisarniške prostore Krščanski kulturni zvezi in Narodopisnemu inštitutu Ur- – Ne, nikoli ga ne pozabiš, - se oglasi v meni moj angel. ban Jarnik, ki se bosta preselila iz Slomškovega doma. V dosedanje prostore – Si to ti, ki si leta vodil svojo mamo pod pazduho, do druge klopi leve strani Krščanske kulturne zveze in Inštituta Urbana Jarnika se bodo jeseni 2013 spet cerkvene ladje? – vselili dijaki in bo Slomškov dom služil v bodoče izključno šolskim, vzgojnim – Da, res je! – in izobraževalnim namenom. Oči se ponovno srečajo. Njen dotik je stisk njene roke. Njena roka me stisne Hkrati bomo obnovili tudi fasado ter zunanja okna in notranjost sedeža. pod pazduho. Piščali še rahlo preigravajo Bachov preludij. Težka vrata ponudijo S krasno arhitekturo, ki so jo snovali naši predniki, in z moderno nadzidavo še blagoslovljeno vodo. Pomladno sonce se smeji. bo sedež Mohorjeve sredi Celovca viden dokaz močne slovenske prisotnosti v Rahel in topel veter z juga diha svobodo, ljubezen in mir med vse svoje brate. glavnem mestu Koroške. Tako menimo, da je investicija v višini 2,8 milijona Skrivnostna refleksija srečanja potrjuje človekovo večno željo in hrepenenje po evrov več ko upravičena. večnosti. V letu 2012 so Mohorjevo obiskale pomembne osebnosti. Med drugim nas Premaguje smrt in strah, saj ostaja mandala našega bivanja. je obiskal predsednik parlamenta Republike Slovenije dr. Gregor Virant z de- legacijo, ki se je junija obširno informirala o delu Mohorjeve. V istem mesecu Velenje, 1. februar 2012 je bila ob 15. jubileju partnerstva Mohorjeve ljudske šole z osnovno šolo v Ru- šah na zaključni prireditvi ministrica za Slovence po svetu Ljudmila Novak. (Vinko Šmajs, slavist, književnik, Velenje) V maju pa je Mohorjevo obiskal avstrijski škof ddr. Klaus Küng, v avstrijski škofovski konferenci pristojen za družine. 232 233 KROniKA KROniKA Tiskarna, šola, Slomškov dom movinski« muzej v Velikovcu v letu 1979. Zgodovinska Tiskarsko stroko slej ko prej pretresa hud konkurenčni boj, ki se izraža v če- knjiga Igorja Omerze Od Belce do Velikovca ali kako sem dalje močnejšem zniževanju cen pri tiskarskih storitvah. To je posledica moč- vzljubil bombo je bila sploh ena najodmevnejših publikacij nih strukturalnih sprememb in previsokih kapacitet v tiskarnah. Poleg zago- leta. V ponatisu so izšli tudi spomini Franca Arnejca iz tavljanja kvalitetnih standardov smo prisiljeni dosledno varčevati pri stroških, prve svetovne vojne Od Dnjestra do Piave. Pionirsko delo da si tudi v prihodnje zagotovimo obstoj. je knjiga Blaža Torkarja Prikriti odpor. Ameriška obve- V ljudski šoli in zavetišču se je v zadnjih letih znižalo število prijavljenih ščevalna služba na Slovenskem med drugo svetovno vojno. otrok, in tako ima ljudska šola v šolskem letu 2012/2013 65 otrok, zavetišče pa Raziskovalna knjiga Silvina Eiletza Vatikan in Kremelj je štiri skupine. posvečena tajni diplomaciji med Vatikanom in Kremljem Slomškov dom je polno zaseden in ponuja skupaj s od leta 1917 do leta 1992. Že drugo izdajo je doživela tudi popoldansko oskrbo 66 dijakinjam in dijakom ter po- knjiga Floriana Thomasa Rulitza o tragediji pri Pliberku sameznim študentom bivališče in strokovno spremstvo. in Vetrinju Die Tragödie von Bleiburg und Viktring, ki se posveča povojnim pobojem na Koroškem. Leta 2013 bomo Založba to knjigo izdali tudi v slovenskem prevodu. Avstrijski politik in zagovornik ideje o skupni Založba je v tem letu objavila skupno 32 knjig, od Izdali smo kriminalni roman z aktualno naravovarstveno tematiko Med- Evropi Erhard Busek podpisuje svojo knjigo. tega – kakor običajno – dve tretjini v slovenskem jeziku vedja kraljica, knjižni prvenec Andreja Rijavca. Ekološko obarvana je tudi knjiga Foto: Hanzi Filipič in eno tretjino v nemškem jeziku. Tudi letos smo se tru-srčne okoljevarstvenice Petre Matos Plastenka Nevenka in druge zgodbe. Otro- dili, da poleg dobrega branja, namenjenega predvsem kom so namenjene Franceve prijateljske zgodbe priljubljene pisateljice Christine razvedrilu, ponudimo tudi knjige, ki odstirajo resnico Nöstlinger, Mira Lobe pa je za mlade napisala pretresljivo socialno povest Za- o polpreteklih dogodkih. Posebne pozornosti je bila deva s Henrikom. Vrhunski poznavalec zelenega zlata na Slovenskem in nje- deležna knjiga Rosvite Pesek o osamosvojitveni vladi. gove kulturne zgodovine Borivoj Repè je v knjigi Hmelj in slad – božanski hlad Knjigo smo predstavili v Cankarjevem domu, navzoči orisal zgodovino piva na Slovenskem in po svetu. pa so bili skoraj vsi bivši člani te prve vlade samostojne Skupno z muzejem v Kranju smo pripravili razstavo z naslovom Vroče sledi Slovenije na čelu s takratnim premierom Lojzetom Pe- hladne vojne. Razstava je dvojezična in jo bomo pokazali tudi na avstrijskem terletom. Knjiga Osamosvojitvena vlada. Kako so gradili Koroškem. Razstava predstavlja posledice prehodov Slovencev skozi železno Utrip s predstavitve knjige Rosvite Pesek Osamosvojitvena vlada državo je naletela na tako velik odmev, da smo jo morali zaveso med Slovenijo in avstrijsko Koroško v letih od 1945 do 1991 ter dolgo v Cankarjevem domu. v kratkem ponatisniti. ukvarjanje z njenimi posledicami oziroma preseganjem le-teh. Z izbranimi Foto: Tatjana Splichal Zanimiva je tudi knjiga o avstrijskem politiku in zagovorniku ideje o skupni primeri usod ljudi želi razstava predstaviti, kaj je pomenila totalitarna ko- Evropi Erhardu Buseku. Knjigo smo predstavili v domu Korotan na Dunaju. munistična oblast v Sloveniji in Jugoslaviji za ljudi, ki so živeli v »sociali- Posebno močno smo čutili, tako kakor tudi druge slovenske založbe, upad stični družbeni ureditvi«, so z njo prihajali v stik ali pa so bili njeni odkriti prodaje knjige v Sloveniji, kar je seveda posledica gospodarske krize. Širjenje nasprotniki. elektronske knjige pri nas še ne vpliva na prodajo, vendar je to treba pričako- vati v naslednjih letih. Mohorjeva se resno posveča tej tematiki. Šolske knjige Na velik odmev pri bralkah in bralcih so naletele zgodovinske knjige – Na področju šolskih knjig smo letos zabeležili večji upad prodaje učbeni- knjiga o nacionalsocialističnih generalih iz Avstrije (avtor je koroški zgodovi- kov v Sloveniji, kar pa je nedvomno tudi rezultat splošne gospodarske krize in nar Wolfgang Graf), spominski zapis Hanzija Schaschla na pregon koroških s tem povezane odločitve glede nakupa učbenikov tako s strani šol kakor tudi slovenskih družin v letu 1942, Als Kärnten seine eigenen Kinder deportierte, in staršev. Na avstrijskem trgu pa smo, četudi težko, dosegli predvideni načrt nemški prevod knjige Igorja Omerze o udbovskem bombnem napadu na »do- prodaje. Med učbeniki je pozornost zbudil priročnik Barbare Bajd Moji prvi 234 235 KROniKA KROniKA listavci. Preprost določevalni ključ, končno pa je izšel tudi že dolgo pričakovani slovenski prevod učbenika za biologijo za gimnazije in srednje strokovne šole, Dejavnost Goriške ki sta jo napisala avtorja Neil A. Campbell in Jane B. Reece Biologija 2. Mohorjeve družbe Prav letos praznuje avstrijska šolska akcija jubilej – 40 let svojega ob- stoja. To, kar so pred 40 leti v parlamentu soglasno sprejele vse stranke kot zakon, se je uspešno nadaljevalo do danes. Tako »avstrijska šolska akcija« oskrbuje na leto približno 1,1 milijona šolark in šolarjev v avstrijskih šolah Uvod s skupno 8,2 milijona novih učbenikov. To zagotavlja avstrijskim šolarjem Vedno smo bili mnenja, da gre pri delovanju ustanove, kot je naša, za neomejeno in enakovredno izobrazbo, ne glede na to, iz kakšnih socialnih strem ljenje po ciljih, ki presegajo takojšnji učinek in katerih rezultate merimo razmer prihajajo. Poleg tega pa avstrijska šolska akcija zagotavlja še dobrih v letih in desetletjih. Sedanja doba, ko nas mnoga znamenja opozarjajo, da 4.500 delovnih mest. dejansko živimo čas zatona evropske civilizacije, ker pozablja na svoje du- Uspešno smo uresničili mednarodni projekt Udžbenici ekonomika podu- hovne korenine, je za malo založbo, kot je naša, gotovo velik izziv. S svojim zeča v BiH, kjer smo na podlagi novih izobraževalnih programov v dveh je- tednikom, otroško revijo in knjigami nagovarjamo le delček tega pisanega zikih izdali štiri učbenike za predmet gospodarskega poslovanja. Učbeniki so sveta, tako slovenskega v Italiji kot matičnega, a v malih vrtovih se radi skri- bili tudi potrjeni s strani ministrstev. Večjezični terminološki slovar, ki je prav vajo redko cvetje in sočni sadeži, ker jih gojita ljubezen in vztrajnost vrtnar- tako izšel v dveh jezikovnih izdajah (Bosansko-njemačko-engleski in Hrvatsko- jev, ki te gredice oskrbujejo. -njemačko-engleski) vsebuje več kot 10.000 strokovnih izrazov in dopolnjuje učbenike. Projekt so finančno podprli še ADA (Avstrijska razvojna agencija) Tednik Novi glas kot tudi avstrijska in koroška gospodarska zbornica. Tednik Novi glas, ki je gotovo največji izziv za Zadrugo Goriško Mohorjevo, Mohorjeva založba Celovec, ki ima dolgoletne izkušnje tako pri izdajanju je v juniju 2012 tretjič prenovil svoj portal. Nanj se lahko povežete, če v iskalnik učbenikov, še posebej za manjšinsko šolstvo na Koroškem, kot na področju iz- vtipkate www.noviglas.eu. Poskrbeli so, da je bolj interaktiven in torej primeren dajanja in distribucije nemških veroučnih knjig, si bo tudi naprej močno priza- za odzivanje bralcev, ki lahko v ta namen uporabljajo različna socialna omrežja. devala, da bi uresničevala poslanstvo ustanoviteljev, namreč izobraževanje ljudi. Ključnega pomena pa ostaja tiskana izdaja tednika, ki tako nagovarja širši Predstavitev knjižne zbirke za leto 2012 Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je leta 2011 in v letu 2012 močno krog bralcev tudi starejše generacije, enako na Tržaškem znižal podpore Mohorjevi založbi. To bi lahko ob dejstvu, da vsi čutimo po- kot na Goriškem ter na širšem Primorskem. V zadnjem sledice splošne krize, še zlasti seveda v Sloveniji, razumeli, nikakor pa ni jasno, letu je list več pozornosti nemanjal tudi Benečiji, zlasti s zakaj so del podpore črtali samo nam in ne v enaki meri tudi drugima dvema tem, da je izpostavljal tiste dogodke in ljudi, ki v drugih založbama na Koroškem, založbi Drava in založbi Wieser, ki pa v glavnem iz- medijih niso bili deležni tolikšne pozornosti. Mesečna dajata nemške knjige in sta prejeli dvojno vsoto. Tudi na drugih področjih, kot verska priloga Bodi človek! postaja vse bolj odmeven klic npr. pri Mohorjevem dijaškem domu, Urad ni pravično razdelil podpore in je v naš prostor, ki vabi k poglabljanju osebne duhovnosti s tem prikrajšal Mohorjevo za pomemben vir dohodka. Optimistično lahko in utrjevanju vrednot v širši družbi. pričakujemo, da bo sedanja vlada ta nesorazmerja odpravila. Še večja so nesorazmerja pri podporah Urada zveznega kanclerja na Du- Knjižne izdaje naju (BKA). Tako je BKA 2011 podprl zavetišče ABCČ s tremi skupinami in Finančne težave so močno pogojevale knjižno založbo, zavetišče Mohorjeve s petimi skupinami v razmerju 62 odst. za ABCČ proti v skladu s tradicijo in zanimanjem bralcev pa smo tudi v 38 odst. za Mohorjevo. Težko je verjeti, da to zapostavljanje Mohorjeve ne bi letu, ki je za nami, največ pozornosti namenili redni zbirki, imelo političnega ozadja. ali kot ji včasih pravimo ‘knjižnemu daru’, ki je doživela Hanzi Filipič več odmevnih predstavitev. V prostorih nad Katoliško 236 237 KROniKA KROniKA knjigarno na Travniku v Gorici smo tako v ponedeljek, 21. novembra 2011, pa pomemben vidik predstavljalo prav narodno vprašanje, tako je bilo marsikdaj na 27. slovenskem knjižnem sejmu v sodelovanju z zamejskimi založbami pod politično delovanje pravzaprav najprej narodno, Cerkev pa je odigrala v tem skupnim geslom Slovenska knjiga v Italiji, nadalje v petek, 25. novembra 2011, procesu pomembno vlogo. in še v Trstu, v sredo, 30. novembra 2011, na rednih srečanjih ‘Kava s knjigo’ v Tržaški knjigarni ter še drugod, predstavili zbirko. Mesečnik za otroke Pastirček V zbirki je Koledar za leto 2012, ki ga je uredil dr. Jože Markuža in mu ohra-Tudi v šolskem letu 2011/12 je izšlo deset številk otroške revije Pastirček, ki nil tradicionalno podobo in vsebine. Bogato slikovno gradivo in članki na 280 je v mnogih razredih naših zamejskih šol s slovenskim učnim jezikom drago- straneh pričajo o življenju in delovanju Slovencev v Italiji, ob tem je tudi vrsta cen učni pripomoček. Revijo, ki jo ureja Marijan Markežič, oblikujejo številne člankov širše verske, zgodovinske in poljudnoznanstvene vsebine. Koledarski sodelavke in sodelavci v glavnem iz vrst zamejskega učiteljskega kadra, a tudi del krasijo akvareli Mateja Sussija. avtorji iz matične domovine, kateri radi pomagajo pri vsebinski raznolikosti Otrokom so bile letos namenjene pravljice izpod peresa Helene Jovanović. Pod revije, ki izhaja vse od jeseni leta 1945. naslovom Pravljice za bele zimske dni, ki jih je ilustriral Štefan Turk, je avtorica želela posredovati mladim bralcem predvsem ljubezen in spoštovanje do narave Marko Tavčar in okolja, te vsebine pa spoznavajo ob branju zgodbe, ki se začenja v dneh pred začetkom božičnih počitnic, ko Matija in mala Tina odkrijeta čudoviti svet, v katerega so ju popeljale stare, zarumenele pravljice, ki sta jih našla na podstrešju. Tretja knjiga, ki je izšla v zbirki, je zbornik Brazde s trmuna – 15 let izbor; v njej je urednica Nadja Rojac zbrala vsebinski cvet petnajstletnega izhajanja Dejavnost Celjske glasila študijskega krožka Beseda Slovenske Istre, dodala pa še nekaj na novo napisanih člankov raznih članov in sodelavcev andragoškega krožka, ki je v Mohorjeve družbe tem letu prejel tudi pomembno Kocjančičevo nagrado. O tem delu je ugledna slovenska etnologinja in raziskovalka prof. dr. Marija Stanonik zapisala, da V obdobju, ki ga navadno zajema kronika Celjske Mohorjeve družbe, naj iz- tokratna številka Brazd s trmuna povzema dosedanje delo prizadevnih članic postavimo, da se še vedno uvrščamo v vrh slovenskega založništva. S svojim in članov Krožka v simbolično sedmih razdelkih in da je to delo » pravi vade- knjižnim programom posegamo na vsa področja od leposlovja za mladino in mekum – več: leksikon, več: enciklopedija o življenju v Slovenski Istri. Zbornik odrasle do strokovne (poljudnoznanstvene in priročniške) literature. V zadnjem bogatijo perorisbe, ki so delo slikarja domačina Darija Novaka. četrtletnem obdobju smo vsako leto objavili v povprečju 71 knjig, ne vključu- V letu 2012 sta izšli še dve knjigi, in sicer zbirka poezij tržaškega pesnika joč izdajo veroučnih učbenikov. Predstavitev knjige o nadškofu Zornu. Ivana Tavčarja z naslovom Odselitev, s tehtno spremno besedo prof. Majde Ci- V svoj založniški program je založba začrtala izjemno smele načrte, tudi Na sliki: R. Podberšič in A. Vončina. bic, in še zgodovinska knjiga o življenju in delu goriškega nadškofa Alojzija večletne. Med drugim nadaljujemo z izdajanjem zbranih del bl. Antona Mar- Matije Zorna, ki jo je napisal Andrej Vončina. tina Slomška, deli izbranih Franca Sodja, snopičev Leksikona cerkva na Slo- Poezije Ivana Tavčarja govorijo o pesnikovem bolečem iskanju sredi oto- venskem idr. V letu 2010 pa smo začeli izdajati eminentno serijo dvojezičnih, pele vsakdanjosti. Zateka se v svoj duhovni svet, kjer odkriva neizmerno bo- komentiranih znanstvenokritičnih izdaj antične literature, zlasti dramatike. gastvo podob, enkratnih trenutkov sanj in hrepenenja ter se s prepričljivostjo Projekt je v slovenskem prostoru edinstven, med drugim nadaljuje tudi izročilo preda občudovanju stvarstva, kjer ga očara prepletanje zvokov, barv in podob. Mohorjeve družbe iz Finžgarjevega obdobja, ko so izšli Sovretovi Stari Grki in Zgodovinska knjiga Goriški nadškof Alojzij Matija Zorn pa izpostavlja vlogo, v Plečnikovi opremi Avguštinove Izpovedi. ki jo je ta goriški nadškof odigral v družbenopolitičnem življenju tistega časa, Med vsakoletne večje podvige spada tudi redna zbirka, ki s svojo na- saj sega njegovo vodenje goriške nadškofije v obdobje zadnje četrtine XIX. klado še vedno močno odstopa od poprečnih slovenskih naklad za tovr- stoletja, ki je bilo precej zahtevno. V narodnostno mešani goriški nadškofiji je stno literaturo. 238 239 KROniKA KROniKA Oktober 2011 iz istoimenske drame sta odlomke prebirala dramska Mohorjeva knjigarna na Nazorjevi 1 v Ljubljani postaja vse bolj tudi stiči- igralca Zvone Hribar in Nina Ivanič; Ljubiteljsko gledali- šče različnih kulturnih dogodkov, srečevanj in prijazen prostor neformalnega šče Teharje je izvedlo recital avtorjeve poezije za mladino izobraževanja. Med njimi je tudi jezikovna kavarna, ki jo vodi prof. Janez Per- Srček, ki podi telešček. Jubilantu pa smo podelili častno par. Novo sezono je uvedla dr. Ana Zwitter Vitez, ki je spregovorila o korpusu članstvo Mohorjeve družbe. Novo izdajo knjige Zgodaj govorjene slovenščine in njegovi uporabi. dopolnjena mladost smo predstavili tudi v knjigarni na Z razmišljanji in razgovori v Mohorjevi nadaljuje tudi filozof dr. Bojan Ža- Nazorjevi 1 v Ljubljani. lec. Povod za oktobrske pogovore je bil zbornik Izvor odpuščanja in sprave: člo- V ljubljanski knjigarni smo predstavili Redno zbirko vek ali Bog, ki sta ga izdala Teološka fakulteta in založba Družina iz Ljubljane. za leto 2012 in Družinsko pratiko 2012. Zbirka je bila tudi Literarno popoldne sta ob pisatelju in pesniku Tinetu Mlinariču soobliko- tokrat skrbno pripravljena in namenjena širšemu krogu Voditelj jezikovne kavarne Janez Perpar vala književnica Cvetka Bevc in Jernej Terseglav. bralcev, saj je poleg bogato ilustriranega koledarja prinesla tudi povest za mladino Za ducat ceneje avtorjev Franka B. November 2011 Gilbretha ml. in Ernestine Gilbreht Carey v prevodu Av- V začetku novembra smo se poklonili spominu velikega gusta Petrišiča, 161. zvezek slovenskih večernic Janeza Kaj- slovenskega umetnika akad. Toneta Pavčka s predstavitvijo zerja Ovadba polnoči, priročnik Anselma Grüna in Marie njegovih dveh knjig, katerih pa mu žal ni bilo več dano M. Robben Najdi svojo življenjsko smer v prevodu Alenke Akad. Zorko Simčič v pogovoru s prof. Francetom Pibernikom (Foto Marko Jeromel) vzeti v roke. Predstavili smo pesnitev za fante Svit, krilati Novak ter monografijo Edvarda Svetka Ohranimo kozolec. konj. Gre za značilno Pavčkovo pesnitev o prijateljstvu osi- V okviru 27. knjižnega sejma v Cankarjevem domu smo predstavili našo rotelega Marka in krilatega konja Svita, njunem skupnem založniško dejavnost v letu 2011 ter sodelovali v debatni kavarni z naslovom popotovanju in osvajanju širjav sveta. Pesnikova pripo- Mohorjeva založba – 160 let tradicije, kulture in ustvarjalnosti. V pogovoru, ved o poteh fantovskega odraščanja bo navdušila mlajše povezovala ga je Tina Kozin, so sodelovali Jože Faganel (Celjska Mohorjeva in starejše bralce. Ilustracije je prispeval Danijel Demšar. družba), Hanzi Filipič (urednik Celovške Mohorjeve), Marko Tavčar (urednik Druga pesniška zbirka, Nina, pesnitev za punčke, govori Goriške Mohorjeve), dr. Stane Granda (zgodovinar ZRC SAZU), prof. dr. Janez o nežni, krhki Nini, ki si sama utira pot v svet. Ob Pavč- Bogataj (etnolog) in Iztok Ilich (avtor knjige Mohor in Korotan). kovih rimah in blagohotni pomoči neba tudi ona najde Knjižno barvit mesec smo zaključili s predstavitvijo romanov Johna Stein- srečo in topel dom. Pripoved o dekliškem odraščanju, ki becka Mesec je zašel (v prevodu dr. Danice Čerče, ki je dodala tudi spremno jo bodo z zanimanjem prebirali mlajši in starejši ljubitelji besedo) in Móra Jókaija Ubogi bogataši (v prevodu Judite Trajber) ter žepne iz- in ljubiteljice Pavčkove poezije, je ilustrirala Daša Simčič. daje Hoje za Kristusom Tomaža Kempčana v prevodu Janeza Zupeta. Tiskovne konference so se poleg ožjih sorodnikov po- Popoldanske dogodke v knjigarni v Ljubljani sta zaznamovala gosta dr. Dramska igralca Jan Bučar in Nina Ivanič, dr. Edvard Kovač in Peter Kolšek kojnega pesnika udeležili glavni urednik Celjske Mohorjeve družbe Andrej Marko Stabej v jezikovni kavarni ter prodekan Teološke fakultete v Ljubljani Arko, dr. Edvard Kovač in Peter Kolšek. S kulturnim programom so sodelo- dr. Janez Vodičar v pogovoru s filozofom dr. Bojanom Žalcem. Janez Kajzer, avtor 161. slovenskih večernic vali Anton in Rozala Arko, Nina Ivanič in Jan Bučar. V skladu s Statutom Društva Mohorjeva družba je v sredo, 30. novembra 2011, potekal v Domu sv. Jožefa nad Celjem redni volilni občni zbor. Udeležilo Ob 90-letnici akad. Zorka Simčiča in izidu njegove knjige Zgodaj dopolnjena se ga je sedemdeset volilnih upravičencev in drugi gostje iz vseh slovenskih mladost smo v Domu sv. Jožefa v Celju pripravili mohorski večer. Srečanje z škofij. Med posebej vabljenimi gosti so bili novi pokrovitelj Mohorjeve družbe umetnikom so oblikovali: France Pibernik, ki se je pogovarjal z Zorkom Sim- mariborski nadškof metropolit dr. Marjan Turnšek, prejšnji pokrovitelj nek- čičem o kulturni dejavnosti Slovencev v Argentini; doc. dr. Brane Senegačnik je danji nadškof dr. Franc Kramberger ter častni član msgr. Oskar Simčič, pred- spregovoril o še vedno neuprizorjeni drami o spravi Zgodaj dopolnjena mladost; stavnik Goriške Mohorjeve družbe. 240 241 KROniKA KROniKA Glavni direktor Celjske Mohorjeve družbe Jože Faganel je ob 160-letnici ki jo ureja prof. Janez Zupet, so izšli filozofski eseji Nikolaja Berdjajeva Sve- najstarejše slovenske založbe podelil častno članstvo dolgoletnemu pokro- tovni nazor Dostojevskega (prevod Pavel Požar) s spremno besedo dr. Edvarda vitelju dr. Francu Krambergerju. Hkrati so navzoči sprejeli predlog, da li- Kovača. Roman Daše Drndić Canzone di guerra je izšel v prevodu in s spre- stino častnega člana podelijo tudi nekdanjemu predsedniku p. Hieronimu mno besedo Đurđe Strsoglavec. Niki Neubauer pa se je podpisal pod prevod Žvegliču. Po podanih poročilih so sledile razrešnica dotedanjim članom biografije Blaženi Pier Giorgio Frassati Marie di Lorenzo. glavnega in nadzornega odbora ter volitve. Dekanijski zastopniki so izvo- lili šest članov glavnega odbora, ostali volivci pa sedem delegatov v glavni in Januar 2012 tri v nadzorni odbor. Po konstitutivni seji novega glavnega odbora Društva V novem letu smo v knjigarni na Nazorjevi 1 v Ljubljani nadaljevali s po- Mohorjeva družba je bil za predsednika soglasno izvoljen Jože Planinšek, poldanskimi dogodki. Začel jih je prof. Janez Perpar z zanimivo temo: med za podpredsednika Ervin Mozetič in dr. Matija Ogrin, za tajnika dr. Ivan iztočnicami za pogovor so bili frazemi in pregovori, razmerje med terminolo- Štuhec ter za predsednika nadzornega odbora akad. dddr. Jože Maček. Po gijo različnih športov in žargonskim izrazjem ter jezikovna popestritev špor- zaključku občnega zbora je upokojeni nadškof dr. Franc Kramberger ob so- tnih prenosov s strokovnimi sokomentarji. s. Jožica Merlak HMP maševanju pokrovitelja in duhovnikov delegatov daroval sveto mašo za vse Dr. Bojan Žalec je gostil filozofa hermenevtika dr. Deana Komela, ki je sku- žive in rajne Mohorjane. šal odgovoriti na vprašanje: Kaj je s humanostjo, kaj s humanistiko? Gost literarnega popoldneva Iztok Osojnik – esejist in pesnik – je predsta- vil svojo pesniško zbirko ***asterisk. December 2011 Na mohorskem večeru v mohorjevi dvorani so se direktor Celjske Mohor- Praznično obarvan zadnji mesec v letu smo začeli s predstavitvijo treh otro- jeve družbe prof. Jože Faganel, vodja pastoralne službe in pobudnik Slomško- ških knjig. Berta Golob je napisala Slomškov življenjepis z odlomki iz njegovih vega bralnega priznanja Miha Herman, pisateljica in pedagoška svetovalka v del pod naslovom Slom v svetlobi; v prevodu Tadeje Petrovčič Jerina je izšla Bo-pokoju prof. Berta Golob ter prof. Srednje šole za farmacijo mag. Lidija Golc žična zgodba Anselma Grüna z ilustracijami Christine Enojade. Predstavili pa pogovarjali na temo Slomšek v sekularni šoli. smo še priročnik s. Jožice Merlak HMP Svetopisemske urice. V sodelovanju z založbo Družina smo v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu Dr. Marko Stabej V Mohorjevi dvorani v Celju smo predstavili redno zbirko in nekatere od- nad Ljubljano gostili Ljubiteljsko gledališče Teharje – Celje, ki je uprizorilo mevnejše izdaje iztekajočega se leta 2011. gledališko predstavo z naslovom Leta nič, en dan potem akad. Zorka Simčiča Ob izidu zadnje (šeste) številke revije Zvon v letu 2011 so v knjigarni v Ljub-ob njegovi devetdesetletnici . ljani spregovorili sedanji urednik revije Andrej Arko, pesnica Alenka Kovač Urednik zbirke Religiozna misel Dunda in dr. Miha Pintarič. V pogovoru, ki ga je povezoval Jernej Terseglav, Februar 2012 prof. Janez Zupet so sodelujoči poudarili, da bi si revija zaslužila večjo pozornost. Prve knjižne novosti smo predstavili v začetku meseca februarja. V zbirki Praznično obarvan mesec so popestrili tudi popoldanski dogodki v knji- Slomškovo zbrano delo sta izšli dve knjigi: Poezija 2 – Neobjavljene pesmi, uredil garni na Nazorjevi 1 ter mohorska matineja. Gost literarnega popoldneva in Gostje mohorskega večera v mohorjevi in spremno besedo napisal dr. Matija Ogrin ter Liturgični priročnik 2 – Manuale dvorani v Celju: mag. Lidija Golc, prof. Berta voditelja Jerneja Terseglava je bil pisec kriminalnih romanov Tomaž Kukovica. liturgicum, uredil in spremno študijo napisal dr. Slavko Golob, Miha Herman in prof. Jože Faganel Razmišljanja in razgovore v Mohorjevi je v letu 2011 zaokrožil filozof dr. Krajnc, prepise pa so pripravili France Baraga, Neža Saga- Borut Ošlaj v pogovoru z voditeljem dr. Bojanom Žalcem. din, Špela Zupan in Žiga Zwitter . Predstavili pa smo tudi V mohorski matineji smo gostili dr. Edvarda Kovača, avtorja monografije znanstveno kritično izdajo Skalarjev rokopis 1643 Adama Park spomina Teharje. Skalarja, ki jo je uredila Monika Deželak Trojar, spremne V zadnji jezikovni kavarni v letu 2011 je prof. Janez Perpar podrobno pred- študije pa napisali dr. Majda Merše, Monika Deželak Tro- stavil knjižno uspešnico Celovške Mohorjeve 366 x slovensko. Nekdanji pokrovitelj in častni član Mohorjeve jar in dr. Matija Ogrin. družbe dr. Franc Kramberger Leto smo zaključili s predstavitvijo treh prevodov. V zbirki Religiozna misel, Sledila je tiskovna konferenca, kjer smo predstavili dve 242 243 KROniKA KROniKA knjigi Sodjevih Izbranih spisov – Pisma mrtvemu bratu in Vitala Klabusa, Moja akademijska leta Marijana Tršarja, Velikonočno zgodbo Pred vrati pekla. Izbrane spise ureja mag. Andrej Rot. V Anselma Grüna in knjigo sestre Emmanuelle 100 let imam in rada bi vam po- knjigi Pisma mrtvemu bratu sta objavljeni spremna beseda vedala, slednji v prevodu Tadeje Petrovčič Jerina. Marije Cvetek in uvodna beseda kardinala dr. Franca Ro- Marčevske tiskovne konference smo zaključili s predstavitvijo knjige dr. deta. Predstavila smo tudi knjigo dr. Metke Klevišar Samo, Davida Movrina Izviri meništva, dr. Metode Kemperle Romanje in romarske da bo zdravje. cerkve 17. in 18. stoletja na Slovenskem ter dveh zvezkov Leksikona cerkva na Na samostojni konferenci smo predstavili Kuharske bu-Slovenskem – Škofija Celje – Dekanija Braslovče in Dekanija Rogatec, pa tudi kve (Valentin Vodnik, dr. Janez Bogataj) – faksimile prve knjigo dddr. Jožeta Mačka Mašne in svetne ustanove na Kranjskem 1892–1960. slovenske kuharske knjige s prepisom v sodobno sloven- V literarnem popoldnevu smo gostili pisatelja Milana Kleča, prof. Janez ščino in z barvno prilogo štirih izbranih menijev Perpar pa je v jezikovno kavarno povabil prof. Marjeto Humar z Inštituta za Življenje v knjigarni na Nazorjevi 1 so popestrili Iztok slovenski jezik Frana Ramovša. Osojnik, pesnik, esejist, popotnik in alpinist; prof. Janez Ob evropskem letu aktivnega staranja in medgeneracijskega sožitja smo v Urednica in prevajalka Tadeja Petrovčič Jerina Perpar je razložil vse o pisanju skupaj/narazen; predstavil mohorjevi dvorani ob izidu knjige Samo, da bo zdravje gostili avtorico Metko se je tudi avtor odmevnega prvenca Čefurji raus! Goran Klevišar. Vojnović. O tem, kako lahko mislimo sami sebe, svojo seb- Spominski večer o Tonetu Pavčku stvenost in sebstvenost drugih oz. drugega, sta spregovo- April 2012 rila dr. Janez Vodičar in dr. Primož Repar. Na slovenski knjižni trg smo že v začetku aprila pospremili tri knjige do- V Domu sv. Jožefa v Celju smo pripravili mohorski večer v spomin pesniku mačih avtorjev. Dr. Berta Jereb je pripravila prenovljeno izdajo knjige Mali vi- Tonetu Pavčku. Pavčkove pesmi so recitirali Maja Blagovič, Jan Bučar in Vladi- tezi – Otroci, ki so preboleli raka, dr. Božidar Radoš je v knjigi Vojakova pisma mir Jurc. O spominih na pesniškega sopotnika je spregovoril akad. Ciril Zlobec. predstavil svoje doživljanje služenja vojaškega roka v prvi polovici šestdesetih Dr. David Movrin, Jera Ivanc in dr. Brane let prejšnjega stoletja. Posthumno pa smo predstavili še knjigo Marjana Ma- Senegačnik Marec 2012 rinška Tonček je prišel. Tudi v mesecu marcu smo nadaljevali s predstavitvijo Aprilske tiskovne konference smo zaključili s predstavitvijo knjig Branka Bre- novih knjig, tokrat smo predstavili dve tragediji in dve ko- zovnika Slovenci v zamejstvu in rimskokatoliška Cerkev, Ivane Markun Gremo mediji ter pripravili pogovor s prevajalkami in prevajalci Kran puzdravt ter šmarničnega branja za otroke in odrasle Dober+pravičen. iz stare grščine in latinščine. V prevodu dr. Andreje N. si avtorice Mateje Kropec Šega ter Iskalci Božjega kraljestva Urške Smerkolj. Inkret je izšlo Aristofanovo delo Ose, v prevodu dr. Da- Aprilska jezikovna kavarna je predstavila temo o »anglecizmih« in »slova- vida Movrina Evripidova Hekaba, v prevodu dr. Marka nizmih«. Dr. Bojan Žalec je z zgodovinarjem Jožetom Dežmanom in krimi- Marinčiča Terencijeva Brata ter v prevodu dr. Braneta Se- nalističnim svetnikom Pavlom Jamnikom razmišljal o temi: »Greh neobčutlji- negačnika Senekov Ojdip. vosti: slovenska družba v ogledalu odnosa do množičnih pobojev.« Gostovali smo tudi v Kranju, kjer smo v dvorani Me- Anja Bukovec je v literarnem popoldnevu predstavila pesniški prvenec Za stne knjižnice Kranj predstavili 40. knjigo iz zbirke Gla- vsako drevo raste pesem. sovi z naslovom Gremo Kran puzdravt Ivane Markun. Na Gost mohorskega večera v Mohorjevi knjigarni v Celju je bil prof. dr. Jože predstavitvi sta sodelovala še strokovna urednica zbirke Urbanija. Z njim se je ob izidu njegove knjige Soldat Klemen pogovarjala ure- ddr. Marija Stanonik ter igralec Mito Trefalt. Kulturni do- dnica Tadeja Petrovčič Jerina. godek je popestrila godčevska skupina Ozare. V mesecu aprilu smo pripravili tudi prvo od treh brezplačnih delavnic za V knjigarni na Nazorjevi 1 v Ljubljani smo nadaljevali najmlajše – ure pravljic. Pravljici je sledila tematska delavnica, na kateri so si s predstavitvijo štirih knjig. Predstavili smo Drobne pesmi lahko otroci izdelali lutko, igračo, sliko … Za interpretacijo pravljic in izdelavo 244 245 KROniKA KROniKA »igračk« je poskrbela Mateja Šušteršič, igralka-animatorka in lutkovna tehno- September 2012 loginja, ki sodeluje v Lutkovni skupini Bobek. V sodelovanju z Inštitutom Karantanija smo izdali knjigo Vera in svoboda: krščanske korenine tržnega gospodarstva Alejandra Antonia Chaufena. Knjigo in Maj 2012 avtorja, ki je ob tej priložnosti obiskal Slovenijo, je predstavil dr. Lovro Šturm. Pomlad je že tretjo leto na ulico privabila tudi ulično knjigarno. Literarno- Ob 90-letnici rojstva pesnika, pisatelja in prevajalca Rafka Vodeba smo v li- -glasbeno-gledališka druženja sta uvedla vsestranska Anja Bukovec in pianist terarnem popoldnevu pripravili družabno-spominsko srečanje. Življenjsko pot Zoran Škrinjar, združena v duetu Zoranja. Rafka Vodeba, med drugim je bil tudi urednik in tajnik pri Mohorjevi družbi O zahtevnejših temah je ponovno tekla beseda v pogovoru dr. Janeza Ju- v Celju, so predstavili literarni zgodovinar France Pibernik, filozof Peter Ko- hanta in doc. dr. Vojka Strahovnika s filozofom prof. dr. Bojanom Žalcem. vačič Peršin in bivši urednik Celjske Mohorjeve družbe Matija Remše. Srečanje so obogatili sopranistka Ana Grassielli in pianist Primož Bratina, pesnikova Junij 2012 besedila pa sta prebirala Monika Vodeb in Aleksander Čobec. Mesec junij je prinesel predstavitev treh prevodov knjig: Sebastiano Vas- Gost razmišljanj in razgovorov v Mohorjevi je bil ljubljanski pomožni škof sali Himera (prevod Dean Rajčić) , John Steinbeck Nebeški pašniki (prevod in član Evropske akademije znanosti in umetnosti iz Salzburga dr. Anton Ja-dr. Danica Čerče) in Cadik I. Danon Braco Obsekano drevo Danonovih (pre- mnik. Povod in podlaga za pogovor je bila njegova zadnja knjiga z naslovom Alejandro Antonio Chaufen (Foto Breda Šturm) vod Erika Hadžović Ogrin). Med vagabundom in romarjem: pogledi na slovensko samostojnost, liberalizem, Ulična knjigarna je bila tokrat namenjena otrokom od tretjega leta naprej. vero in etiko. V jezikovni kavarni je prof. Janez Perpar izbral naslov: Velíko z Za njih smo pripravili lutkovno predstavo Debela repa, ki jo je izvedla Lut-véliko (začetnico) – modna muha ali lenobna nevednost? kovna skupina Bobek. Konec septembra so se po daljšem času v Celju sestali predstavniki vseh treh Razveselili smo se novice, da je postal dr. Brane Senegačnik prejemnik So- Mohorjevih. Odkrit pogovor bo omogočil sodelovanje še vnaprej. vretove nagrade za prepesnitev Senekove tragedije Ojdip. Prvo polovico leta smo zaključili s predstavitvijo knjige Vladimirja Fran- Oktober 2012 tarja » Enkrat še zapoj …« – petdeset let slovenske popevke. Avtor velja za enega V knjigarni Mohorjeve družbe na Nazorjevi 1 v Ljub-Alenka Novak, Janez Zupet in dr. Edvard Kovač Dean Rajčić najbolj informiranih poznavalcev tega festivala. Ob jubileju je zbral obsežno ljani smo predstavili tri knjige: Silvano Fausti DJ Skupnost dokumentacijsko gradivo z vsemi skladbami in avtorji, nanizal pa je tudi vr- bere Janezov evangelij (prevod Mihaela Kavčič), Emma- sto natančno dokumentiranih misli, ki s tem zanesljivo presegajo značaj zgolj nuel Levinas Težavna svoboda (prevod Jasmina Rihar) in osebnega pogleda na neko polstoletno ustvarjalno obdobje. Anselm Grün Očenaš (prevod Alenka Novak) . Vladimir Frantar Številni sodelavci Mohorjeve si želijo predvsem to, da v Julij 2012 hudih časih ne pozabijo na mohorske knjige. Prav Redna Navkljub počitniškemu času smo poskrbeli za razgibanost ljubljanskih ulic. zbirka, ki je po končani 1. svetovni vojni imela 100.000 Na Nazorjevo ulico 1 smo pred knjigarno povabili pesnika, prevajalca, glasbe- naročnikov, si želi, da bi svoje naročnike spet štela v de- nika, poliglota in še marsikaj – Klemna Piska. settisočih. Sanje? Da, a uresničljive z vašo pomočjo. Avgust 2012 Besedilo Alenka Veber Zvezda avgustovske ulične knjigarne je bil eden najsvetlejših osvajalcev ulic Fotografije Alenka Veber in arhiv Doma sv. Jožef Andrej Rozman Roza. 246 247 UGAnKARsKi KOT(L)iČEK Jože Stabej Kombinacija s končno mislijo Mreža R Končna misel šestih ugank na teh straneh je vzeta V lik vpišite manjkajoče črke, tako da bo- iz Sirahove knjige v Svetem pismu. Prebrali jo bo- R J E S ste z že natisnjenimi prebrali besede, ki so ste v vodoravnih vrstah tako, da rešite vseh šest opisane v pomešanem vrstnem redu. ugank, potem pa črke na poljih s številkami pre- E S S U Rojstno mesto Jezusa Kristusa – čustvo, ka- nesete v ta uvodni lik. terega pomena ni mogel Jezus nikoli dovolj E E E poudariti – pokončen gradbeni element, ki kaj nosi – ženska, ki se poklicno ukvarja s J A tkanjem – intelekt, um – prihod v goste – šolska ocena tri; ruska trovprega – tretje R M T največje mesto v Avstriji – omejitev uživanja hrane – eden od dvanajstih manjših prero- O A kov s svojo knjigo v Svetem pismu – judovski pomladanski praznik v spomin na rešitev iz R M Ž egiptovske sužnosti – prekajeno svinjsko ste- gno – kdor si pridobi strokovno znanje brez N I M L šol – žensko pokrivalo, robec – začetna ali končna postaja prometne poti – premika- svetopisemske dvojice K E M U nje, tresenje zemeljske skorje – »črna« ce- a lina – ena od knjig Stare zaveze – duhovnik, a) DAVID _ _ _ ? _ _, b) ADAM ? _ _, c) ? _ _ _ _ _ Š ki mašuje – kar se rabi za zavijanje, zaščito IZAK, č) _ ? _ _ _ _ HOLOFERNES, d) _ _ _ ? _ _ ARON, b blaga ali izdelkov. e) KAJN ? _ _ _, f) PETER _ _ _ _ ?, g) ? _ _ _ JAKOB, h) _ _ _ _ _ _ ? SARA c iz dveh besed ena V Svetem pismu je kar nekaj oseb, ki so v naših mislih nekako č A povezane, in ko naletimo na eno ime, zelo kmalu pomislimo Iz dveh besed v oklepaju sestavite po eno opi- na drugo (npr. Elizabeta → Zaharija ali Hana → Kajfa). V tej d sano in jo na ustreznem mestu vpišite v lik. Be- B uganki navedenim imenom iz Svetega pisma pripišite tista, sede pomenijo: ki so jim po miselni zvezi najbliže, naj gre za moža in ženo, e A (dotik, proza) nasprotni dokaz, B (Livno, stres) C brata, sodelavca itn. Na vsako črtico ali vprašaj pride ena črka. klečeplaznost, C (odbor, zavoj) umetniški vodja Iskana imena sestavite iz naslednjih zlogov: a, a, be, bel, bra, f pevskega zbora, Č (Pamuk, piton) muzej vošče- Č di, e, e, go, ham, ju, ka, ljat, moj, pa, re, ta, va, vel, zav, zes nih lutk, D (Jasna, potok) zavarovan kraj, kjer se Najdene besede prepišite v lik; črke z vprašajev prepišite v g dalj časa zadržuje vojaška enota, E (lisec, zamik) D levi stolpec; dobili boste ime kraja, ki ima v osnovni obliki evropska umetnostna smer v 17. do 19. stoletju. v Svetem pismu 309 zadetkov. h Na označenih poljih dobite naslov priljubljenega E romana F. S. Finžgarja. 248 249 UGAnKARsKi KOT(L)iČEK Jože Stabej A B C Č D E F G A B C Č D E F G Navpično: A občutek duševnega trpljenja – štih v igri s kartami; umetno vlakno in tkanina – stojnica, B trapa, neum-nica – več iveri; manjša tekoča voda – pesnitev, C ime pevke Falk – epski (pripovedni) pesnik; izbirni tek pred glavnim A A – rdeča barva, lastnost rdečega, Č rije pod zemljo in dela krtine – dlaka pod nosom; slovenska planota s središčem v Novi vasi – izcedek iz iglavcev; okrajšava za »plural« – kratica za »jedrsko elektrarno«, D …, ona, ono – kratica za B B »olimpijske igre«; muka in daje mleko – načela o dobrem in zlem ; kurir – grški bog gozda in pastirjev, E kdor se izobražuje na višji ali visoki šoli – naprava na vodovodnem omrežju za odvzemanje večjih količin vode; vrsta službenega C C ali hišnega psa – vrsta polopice, F tla, zemljišče – veliko svetovno morje; prebivalka glavnega mesta Grčije – starosta, G ime slikarke Kobilce – kraj, ki je daleč, daljava; režiserjevo delo – slovenski letalec in letalski konstruktor (Edvard). Č Č D D Dvojne serpentine *• • E E Besede začnemo vpisovati v levem zgornjem kotu • * * in nadaljujemo po serpentinah. Vsaka črka je upo- F F rabljena dvakrat, enkrat za besede, ki se začenjajo z • zvezdico (*), drugič za tiste, ki se začenjajo s piko(•). G G Besede z zvezdico (po vrsti): * južno drevo ali grm • s sadom, ki je podoben pomaranči, * radioaktivni * * H H kemični element, ki je dobil ime po Poljski, * ma- gična (čarobna) beseda, zapisana na amuletu, * mo- *• • I I ško ime (plezalec Česen), * božjepotnica, * umetni- ško podajanje (pesniškega) besedila, * spanje, sanje. * • J J Besede s piko: • višji državni uradnik v stari Kitaj- ski, • žensko ime (krajša oblika: Polona), • skupen K K lov s psi braki, • hud zločin, ki ga je zagrešil Kajn, • majhna (nočna) omara, • pomočnica na kmetiji, • ime slovenskega pisatelja Jarca, • eden od letnih časov. Križanki dvojčici V srednjem stolpcu dobite moško ime po enem od prvih apostolov. Križanki imata enaka lika, opisi zanju pa so pomešani med seboj. Vodoravno: A krščanski praznik na štirideseti dan po vstajenju – krščanski praznik na petdeseti dan po veliki noči, B uradna potrditev enakosti ali resničnosti česa – zoprna ženska, C moško ime (skladatelj Satie) – pobarvano pecivo v obliki figur z okraski; kar nastane z delitvijo celote – šestdeset minut, Č obdobje – tropsko drevo, ki daje les tikovino; raj, paradiž – strnjeno naselje, D začetnici angleškega kantavtorja Claptona – začetnici pesnika Jenka; zid – orodje za rahljanje zemlje, E datum, določen za kaj, rok – duhovnik, ki pomaga župniku, F akademski naslov (ali zdravnik) – kdor živi v rovtah, G vrsta zidaka – domače žensko ime (Elizabeta); ako – tukaj, H slovenski kardinal – škodljiva padavina; neresnica – doga, hrt ali špic, I frčanje – očka; konj majhne rasti – hrvaško mesto, znano po »sinjski alki«, J omejena ženska – neka velikost tiskarske črke (po francoski besedi nonpareil e); K prebivalec Naklega – delavnica za tkanje. 250 251 UGAnKARsKi KOT(L)iČEK Jože Stabej Roža Gantar Prazniki Roža Gantar a EVA ČOLNIK – iz vseh velikih črk sestavite ime krščanskega praznika Kristusovega vstajenja. ZbRAni AnAGRAMi b Zapišite ime praznika na začetku meseca januarja, potem pa v njem poiščite skrajšano ime krščanskega praznika na drugi četrtek po binkoštih. Imena najdenih praznikov vpišite v priloženi lik. Kdor želi razmigati možgane, • • • • • a naj rešuje anagrame zbrane. Igra, kjer med kartami so škis in mond, kaval, pagat. 3 b 1 Zapestje, vrat in prste žensk lišpavih krasi, če dragocen je, v sefu Grda žaba, nič prikupna, na varnem skrit leži. ki nihče je nima rad. Da tanka je in šibka, Onemogel kmečki oče, Rešitve ugank str. 248–252 (Jože Stabej) navadno se nam zdi, ki mu kot ostal je le. . O V O L E j T a z a e n r be e r e p O s T E O L V O i N ed s ) v be , b č o a n k i l e ) v a : i k i n z a Pr a glej, na njej življenje nam marsikdaj visi. Bale so se je predice, kadar so na prejo šle. . j re d n A n. e s e , j n a r i , M a l k e , d a c i r a m o , r o m o , T a r b a d a k a r b , a j i n o l , po a n i r a d n a m : o co s i d z e v e z z d e s e . B e n i t n e p r e e s n j o v D Ob beloruski reki • • • • • temačen gozd leži, . a c i n l a k n – t a č l e k a , K N j e r a p n o a – n k n e j e m , J o i n , po i t j – a n i , S t e , I l ž a , l a č o s – t e , p e d o , H R e č ob misli nanj Poljaku Gospodarska ali druga 4 , a l e p u – Š , t a k e p , G o r o t k o r – d a t v o , F r n i m r e n – t a l p a , E k a n e t , s ) o k n e ( ) J n o m i ( a – S n a r , b ) n o t p a l ( ) C c i r ( , D E n e ed oko se orosi. samostojna panoga. , a r j – e a r k, k i , Č t a r , u t ec l – l e k, d i , C Er v e t i r e v a – o c i n r p o , B z i t š o k n i d – b o h bo e n A v : o n v a r o od . V i c i č j o v i d k n a ž i r K • • • • • Žlindra ali pa debela m. ce n so m i n d o b Slovenska in hrvaška reka rdeča gozdna jagoda. - o v d s o . P m e z i c i s a l , E k a k n a j o t s , D po m u k i t p o n a , Č p a j d o v o r bo , C z t s o n l i v r e , B s z a k o d i t o r A p : a n d e e s e h b e v z d I pri Sisku v Savo se izteka. 2 Poluksov je brat in dvojček, . a k l a k , t a r e t s , E s o m , A l a n i m r e k, t s i b , o a h s a , p n e z be u j , l t s , po a k i r f A Zaplešejo jo stari, mladi, zvezda nočnega neba. , r be e t s : o n č i p v a N . k i n š a m k, u o m a s , z n i L , a ž a l a b m e , t a j n g , m u z a r , m e h e l t e B , a t u r , a k j o r t , s e r t po : o n v a r o od . V a ž e r M Slovenci jo imajo radi. • • • • • . m e l a z u r e . J a r a S - m a h a r b , A b o k a J - v a , Ez l e v a P - r e t e , P l be A - Pred dvesto leti pa veseli Velika črna ptica, - n j a , K n o r A - s e z j o , M s e n r e f o l o H - a t i d u k, J a z I - a k be e , R a v E - m a d , A t a j l o G - d i v a o D i s t s r i po v r a P e: c i j o v d ke s m e s i p o et v S so v takšnem plesu se vrteli. ki peti nič ne zna, sprehaja se po polju . o j a ed l a g a g , d i n o l k a , n a v e d o z a e r m s i r e t a , k t s o r d o a m n t h a l e ž a j d po s o o G n d e z be u j L : o j i l is o m n č n o a s k j i c a n i b m o K Za prvo mesto v znak priznanja in kraka kar se da. ga športno društvo, klub poklanja. Ob Črnem morju mesto Dišeča snov, zelo lepljiva, bolgarsko to leži, ki v Mehiki se pridobiva. je znano pristanišče, 252 253 UGAnKARsKi KOT(L)iČEK Roža Gantar turizem v njem cveti. Iz tkanine svetle te napravi Boginja ljubezni pri starih Rimljanih, Šara ali pa manjvredna roba, se svečano oblačilo mnogokrat. 4 po njej ima ime naš najbližji planet. ki pa večkrat dobro se prodaja. 9 Tako se imenuje Takšno rojstno ime ima politik, vse, kar se navari ki v Martuljku gobe je nabiral rad. Pomanjkanje vere v dobroto, ljubezen, V indijski zavesti zlo in dobro, na razne površine, brezup, ki vanj človek današnji je ujet. ki v človeških dušah se poraja. predmete in stvari. • • • • • Velika poljska reka, V Armeniji daljnji prestolnica, mesto, • • • • • Ravnini v starih časih ki v Baltik se izteka. 6 ki z radiom včasih je varalo svet. Pravljično bitje, dejali so tako, ki čuva zaklad. 13 zdaj najdeš le še v verzih Naravna je tkanina, • • • • • besedo staro to. lahkotna, tanka, fina. Igralna, vozna ali zemljepisna, Roba defektna, različna uporabnost, a enako ime. blago za odpad. 10 V Egiptu je Sadatu Če dobro bo rodila, bilo tako ime, se slivovka bo pila. V Sloveniji nekoč priljubljen avto, • • • • • predsednik bil je slaven, ki danes je iz mode in pozabljen že. a zdaj je mrtev že. • • • • • Kisel črn kruh, ki včasih so vojakom ga dajali. Utežna mera je za drage kamne, Je kuščar velikanski, Gozdovi njegovo so delovno mesto, 7 enota za čistoto žlahtnih je kovin. tri metre dolg celo, tja vsako se jutro odpravi na delo. Slan prigrizek, ki grizljajo in spreten je plenilec, radi ga veliki, mali. Bolezen, ko se sluznica ti vname odlično ima meso. Na Pohorju zimsko je športno središče, lepo obiskano, živahno, veselo. in polna je gnoja, izcedka, bolečin. • • • • • • • • • • Rojstno ime kubanskega politika. Ta tudi prijatelj gozdov je, narave, • • • • • 14 Točka, ki se podnožišče imenuje. ob kopah se s kuhanjem oglja ukvarja. 5 Če ugodna je, bogato Kraj, kjer je prerokovala Pitija. polje, trta obrodi. 11 Reka, ki jo Ivo Andrić opisuje. Pisatelj komedije »Vdova Rošlinka«, • • • • • ki zdaj se še vedno pri nas uprizarja. Lik živali je, človeka, S to valuto v Srbiji se zdaj plačuje. ki po božje se časti. Etnomuzikologija • • • • • dušo ji je in srce prevzela, 15 Lep hotel, ki sredi Radencev kraljuje. vse življenje je v Ljubljani Hruška sladka in medena. Švicarska je čokolada, zanjo delala, živela. • • • • • 8 ki po svetu vsem slovi. Najodličnejša ocena. Zbor porotnikov in zbor sodnikov, • • • • • Z etnomuzikologijo pri Rimljanih starih pa državni zbor. tudi ta Tržačan se ukvarja, Bankovec za pet enot. Nemška ta denarna nam enota poleg tega skladbe piše, lep primer stabilnosti ostaja. 12 Zid betonski, iz opeke, skalnat, prave umetnine ustvarja. Ali pa zavoj, omot. ki po njem planinec včasih pleza gor. Sobica za spanje, ki se včasih • • • • • • • • • • v kakšni kmečki hiši še nahaja. 254 255 UGAnKARsKi KOT(L)iČEK Roža Gantar Jože Petelin Človek, ki z užitkom zob izruje. Poldrag kamen temno rdeče barve, Magični križkraž ki v okrasje vdelan je različno. 16 17 jp Kraj, kjer z delnicami se trguje. Vsako besedo vpišite dvakrat diagonalno. 1 1 Filolog slovenski, prevajalec 1 prebivalec kraja na Gorenjskem z Marijino božjo potjo Grk, ki le iz filma ga poznamo. in zaljubljen v vse, kar je antično. 2 2 letvica za razmikanje vrst v klasičnem tiskarstvu (iz 2 črk besede GALERTE) 3 3 Solze in nasmeh na njem imamo. 3 sebičnost 4 4 4 spojina ali raztopina dveh ali več kovin, ki se dobi s • • • • • 5 5 taljenjem (npr. bron) 5 podaljšek mehkega neba v ustih; tudi del tehtnice, 6 6 Rešitve str. 253–256 (Roža Gantar) ki kaže ravnovesje 7 7 6 prebivalec glavnega mesta balkanske države R A T N A T – G A N A R ) G 9 ; 1 Z A R B A – O B R O A – Z Z R O B 7 jezero v Iranu s površino 1800 kvadratnih kilometrov R – A B O ) Z 8 ; 1 U K R E R – M E M U ) K 7 ; 1 I K O M S – S I M O ) K 6 ; 1 T R A K T – Š A R K ) Š 5 ; 1 A M R A A – K M A R A – K R M A K in globino do enega metra (iz črk MANKA) A – K R A ) M 4 ; 1 A K L I K – M I L A A – M M I L ) K 3 ; 1 R A T A T – K A R A A – K R T A A – K T R A ) K 2 ; 1 N A V E R A – E R E V - E A – N R E N E ) V 1 ; 1 T E K A K - P A T E A - P K T E A - P K EP ) T 0 ; 1 R A L O R – G A L A – OG L OG R – R A OG ) L ; 9 A V I L – S Magični lik 2+2 A L I V A – S L S I ) V ; 8 E N A T N – S E T A A – S N E T T – S A N E ) S ; 7 N I D A R - R A N I A – D N I R R – D I D A ) N ; 6 N A R A V R – A V N N – A A V A R – R A V A A – N N R A A – V N A R ) V ; 5 R O T S A A - K K S O R A – T K O R T ) S ; 4 A K R O R – T A T V vsako polje vpišite po dve črki. Vodoravno in - O A – K T O R K – K O R A ) T ; 3 L A P O L - K A K O P – P O L A A – K K L O A – P P L O ) K ; 2 N I T A A – K K T I T – N I K A ) N 1 navpično: 1 po vsem svetu najbolj razširjena religija z več kot dvema milijardama vernikov (Roža Gantar, književnica, Ljubljana) 2 p 1 2 3 4 5 6 7 tičje oglašanje s kratkimi glasovi npr. - - - - - - - - - - la- jp 1 2 3 4 5 st1 ov B R E Z J A N k, sinic ali vrabcev 3 glava sestavina janeževega eteričnega olja, prijetnega vonja 1 i 2 n z R E G L E T A dravilnih učinkov 4 d 5 i 3 ru m E G O I Z E M žbeni sloj; tudi pastirska koča v planinah 2 6 e in priimek slovenskega umetnostnega zgodovinarja, poleg Izidorja Cankarja in Franceta Steleta glavni klasični p 4 red Z L I T I N A 3 7 stavnik svoje stroke, ki je deloval v Ljubljani, Krakovu 8 i 5 n Z J E Z I È E K DA (1986-1973, »Umetnost južnih Slovanov«) 6 glavni romski pomladni praznik na Jurjevo, tudi naslov 4 8 7 n 6 jih A T E N E C ove svetovno znane skladbe (iz črk ZELIREDE) v šte- vilnih priredbah skupin in orkestrov 5 7 o 7 dti N A M A K s stopinje v blatu; tudi manjša ob bokih zelo stisnjena riba, ki živi zlasti v severnih morjih 6 8 del imena našega pisatelja Meška, avtorja knjig za mladino Mladim srcem in romana Kam plovemo 256 257 KR ŠÈ AN ST VO ŠÈ EB ET AN JE AN ET OL SL ED ST AN KS AV ER VO JE SL AV MO LE ED ER LE ZI UGAnKARsKi KOT(L)iČEK UGAnKARsKi KOT(L)iČEK Jože Petelin Kombinacijska križanka 5 najpomembnejši predstavnik islamske filozofije, katerega komentarji Aristotela so močno vplivali na srednjeveško filozofijo; po njem se imenuje smer averoizem (iz črk ERASOVRE) AED - ALEJA - ANKARAN - AMI - ANNIE - APO - ARTRI- TIS - DVORANA - EMERIK - IGLAR - ILI - INTRIGANT Navpično: - KANALŠČINA - KIMAVKA - LEGO - LIJ - LUKA - MAG 6 prebivalec kraja v Mežiški dolini na Koroškem, kamor so leta 1919 po plebiscitu iz Celovca preselili Mohorjevo družbo; - MATKO - NONE - NV - OBRI - OČI - OMELO - ORA - do tedaj je založba izdala 16,3 milijona knjig in po besedah Prežihovega Voranca »slovenski narod naučila brati« ORAN - PETAN - POSTRV - POTSDAM - RAD - RITA - 7 slovenski duhovnik, prosvetni delavec in politik, od 1848 politični voditelj koroških Slovencev in predsednik Mo-SELEN - ŠT - TELSTAR - TLORIS - TRSJE - UHANI horjeve družbe, kasneje večkratni poslanec v koroškem deželnem zboru (Andrej) 8 ime in priimek našega klasičnega filologa in plodovitega prevajalca temeljnih del starogrške in latinske literature, Gornje besede vpišite v lik, tako da se bodo med seboj ujemale. pa tudi iz nemščine in angleščine V dveh navpičnih vrsticah dobite končno rešitev. 9 filozofska smer, ki raziskuje zmožnosti in meje razuma, uvedel jo je Immanuel Kant z znamenito »Kritiko čistega uma« Križanka brez črnih polj Vodoravno: Mreža 1 rahlo pecivo iz jajc, moke in sladkorja 2 industrijsko mesto na severovzhodu Moravske z rudarsko akademijo jp 6 X 7 X 8 X 9 X 3 slovenski slikar prejšnjega stoletja, izvrsten karikaturist in avtor tarok kart (Hinko) 4 sodobni makedonski pesnik albanskega rodu (Aslan); iz črk be-1 jp sede MASLINE 6 7 8 9 10 11 12 5 pismeno potrdilo, spričevalo (daljša oblika) X X X X X 1 Navpično: 2 6 del imena brazilske plesne glasbe (….. nova) 2 7 pogosto muslimansko moško ime (bosanski slikar Mujezinović, X X X X X turški politik Inonu) 3 8 slovenski teolog, profesor dogmatike (Anton, Izbrani spisi v šti- 3 X rih knjigah) 4 9 zgodovinsko avstrijsko mesto ob Donavi s pedagoško akademijo Vodorav 10 tiskarski izraz za prazen list v knjigi no: P E T A N X X X X X 1 športnica, ki se ukvarja O M E L O z gorskim športom, alpinistka; tudi 11 ime slikarke Kobilce 5 rastlina, ki se pri rasti o S E L E N 4 12 indijsko moško ime (iz črk RITTA) T R S J E prijema opore, npr. bršljan 2 nemški fizik, avtor z R I T A namenite relativnostne teorije, Nobelovec leta 1921 ( K I M A V K A Albert) X X X X X 3 smučarji v alpskih dis A N N I E R A D Anagram B I S K V I T P O T S D A M N V ciplinah 4 ime in priimek temno 5 RAK SAMOTAR V… O S T R A V A O B R I M A T K Opoltega ameriškega boksarja, svetov- nega prvaka v težki k L I J I G L A R ategoriji od 1937 do 1948, poleg Mo- … morju se rad skrije med vodno rastlinje. Premecite vse črke gornjih treh besed in sestavite ime te rastline: S M R E K A R hameda Alija najbolj z L E G O O R A nan poklicni boksar X X X X X _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ S E L M A N I . U H A N I O R A N K A N A L Š È I N A A R T R I T I S A T E S T A T 258 259 P L E Z A L K A R I N R E I N S T E I N V S O T A L P I N C I L I S C J O E L O U I S È L V Z A V E R R O E S N R E M UGAnKARsKi KOT(L)iČEK Jože Petelin Magična križanka Dopolnjevanka jp 1 2 3 4 5 6 7 8 9 M I _ _ _ _ D Vsako besedo vpišite v lik vodoravno in navpično. 1 P O M I_ _ _ _ _ L O 1 sveto znamenje v krščanstvu, ki človeka P O _ _ _ B R I K A posvečuje in mu podeljuje božjo milost 2 2 priprava za merjenje teže in gostote pli- I Z V E _ _ _ N O S T nov, zrakomer 3 3 cestna povezava največjega jadranskega Na vsako črtico vpišite po eno črko, da dobite štiri samostalnike znanega pomena. Vpisane črke berite po vrsti, dobili otoka s celino (dve besedi) 4 boste ime založbe, ki jo gotovo poznate. delavka, ki z orodjem kaj izdeluje ali 4 popravlja 5 derivat amoniaka (npr. poli----, sulf--- 5 x x x Rešitve str. 257–261 (Jože Petelin): -) - pivu podobna pijača starih Slovanov A UŽB R A D V RJE O H O M 6 ime italijanskega režiserja Perlinija (se- : anka v e j n l o p o D stavljeno je iz dveh enakih zlogov) - že- 6 x J A EL LI IN D O M latina iz morskih alg, ki se uporablja pri : anka t e m e r P sladicah 7 x A REED T TR 7 strokovnjak za etologijo, vedo o vedenju JE AD KL E NES G D O L O T GAR E L MEME A A AMID O ELK D O K O T R OS KIM TER KRŠ ME O AMENT AER AKR Z živali - črki med Č in F v abecedi 8 : žanka i r k a n č i g a M 8 neujemanje npr. dveh izjav; diskordanca 9 rastlina, ki rodi grozdje - angleški filmski A V A A TR K RS O M režiser, avtor filma Tretji človek (sir Ca- 9 x : m a r g na A rol); tudi britanski filmski igralec (Oliver) T A T TES ELMANI A AR S MREK A S V A TR KVIT OS IS B : j l h po i n r z č e r a b k n a ž i r K CIZEM VRE KRITI N SO O ANT Premetanka Z A K R A M E N T IELER P ČAN EINS ALJ V RE o: P ičn vp a ES; n O VERR UIS A O EL O CI J IN TEIN ALP A EINS ALK LEZ o: P n v ra do o v : a ž re M MELODIJA LIN A E R O M E T E R TRITIS A AR ÈIN ALŠ AN AN K R ANI O A UH R O AR LEGO GL O LIJ I TK RI MA B AM NV O D S T AD PO A ANNIE R VK A KIMA JE RIT ELEN TRS O S MEL AN O T E P Skozi line zvonika lije prijetna melodij K a z vo R no v i Š n s p K om in I j a z M a zn anO o ge S slo . T : žanka i r k ka s j i c a n i b m o K Premecite vse črke gornjih dveh besed i R n s esO ta vit K e r ešiOte v i D z t re E h b esL ed: K A A M I D O L ER LEZI LE ED O V M A L JES O VER V AN KSA T LED S L S O T ANJE ANE T E O ŠČEB V T KRŠČANS : 2 + 2 k i l i n č i g Ma M E _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ . M E A G A R AMAK TENEC; 7-N ČEK; 6-A A; 5-JEZI IZEM; 4-ZLITIN A; 3-EGO T AN; 2-REGLE REZJ 1-B E T O L O G D E : ž ra k ž i r k i čn i g a M N E S K L A D J E 260 261 T R T A R E E D KAZALO 135 Za vse Matej Bor 136 Strah, laž, upanje Andrej Rot 143 Čaj ali kava? Nina Mazi 30 Državni prazniki v letu 2013 149 Slovenija med najuspešnejšimi Zdenko Fajdiga 30 Verski prazniki 151 Slovenija – moja dežela Marko Cotič 31 Prazniki v sosednjih državah 158 Hlad Jože Kastelic 32 Astronomski dogodki v letu 2013 159 Prve dvojezične objave Nada Grošelj 32 Letni časi 162 O Triglavu Stanko Klinar 33 Meteorski roji v letu 2013 168 Nosniki tudi danes Zinka Zorko 33 Vidnost planetov 175 Ko pride ura … Jože Trontelj 39 Koledarček za leto 2014 180 Črna školjka Igor Torkar 182 Jedrska energija France Cvelbar 41 V pričakovanju pomladi Jože Strgar 189 Higgsov bozon Mitja Rosina 45 »Znotraj narave je vse usklajeno« Marjana Lavrič 194 Svit rešuje življenje Pavle Košoro k 50 »Majhno je lahko dovolj veliko« Marjana Lavrič 202 Zavezan življenju Hrabroslav Lokošek 55 »S kmetijo je treba živeti« Marjana Lavrič 204 Predan slovenstvu Jurij Paljk 60 Gostilna Slovenija Janez Bogataj 207 Zbiratelj žlahtnosti Hrabroslav Lokošek 63 »Drug drugega dopolnjujemo« Marjana Lavrič 209 Njene statve Berta Golob 67 »Umetnost kulinarike je doživetje« Marjana Lavrič 212 Blizu svetosti Alojz Rebula 71 Vzajemna pomoč Jože Mače k 214 Moj kolega Tine Tone Mlakar 78 Živeti po slovensko Stane Granda 216 Nekaj okroglih obletnihc Hrabroslav Lokošek 88 Pomanjkanje občutka odgovornosti 222 Emil Korytko Bogo Jakopič 94 Slovenija – Disneyev svet Joseph A. Mussomeli 225 Franc Miklošič Bogo Jakopič 97 »Naš materni jezik je v smrtnoj nevarnosti« Marija Kozar 228 Kolednik Cenca Ivan Žigart 101 Romanca Ivan Korošec 231 Ubi bene, ibi patria Vinko Šmajs 102 Dobrač in Marija na Zilji Janez Turk 107 Gora sv. Heme Karl Hren 233 Dejavnost Celovške Mohorjeve družbe 111 Slovenija govori Vinko Beličič 237 Dejavnost Goriške Mohorjeve družbe 112 Kapelski pasijon Jože Till 239 Dejavnost Celjske Mohorjeve družbe 115 »Prva dama Gornjega jezera« Edi Gobec 120 V spomin Baragi Verna Grahek Mize 248 Ugankarski kot(l)iček Jože Stabej 121 Družina in naš čas Bogdan Žorž 253 Zbrani anagrami Roža Gantar 128 Stranski učinki razvoja Franc Bešter 257 Ugankarski kot(l)iček Jože Petelin 262 263 Mohorjev koledar 2013 – Uredil Andrej Arko – Izdala in založila Društvo Mohorjeva družba (predsednik Jože Planinšek) in Celjska Mohorjeva družba, d. o. o. (direktor Jože Faganel) – Natisnila Inkunabula d. o. o., Ljubljana, v 4.200 izvodih – Celje 2012 – ISSN 1318-5462 Document Outline 14980352_2013