82
Zapis je nastal med drugim mednarodnim sestankom »O
zdravljenu raka z ohranitvijo organov« letos v Ljubljani.
Prof. dr. Ian Tannock je sodeloval na sre~anju z vabljenim
predavanjem na temo »Kakovost `ivljenja«. 
Bi najprej lahko spregovorili o svojem strokovnem delu in
karieri?
Po kon~ani diplomi sem nadaljeval {tudij na In{titutu za
raziskave raka v Londonu, kjer sem v okviru svoje doktorske
disertacije raziskoval celi~no kinetiko pri eksperimentalnih
tumorjih, po opravljenem doktoratu pa sem se {e dodatno
usposabljal v bolni{nici MD Anderson v Houstonu. Nato
sem nadaljeval {tudij na Medicinski fakulteti Pensilvanijske
univerze v Filadelfiji, po diplomi, leta 1974, pa sem od{el v
Toronto na izpopolnjevanje s podro~ja interne medicine in
onkologije. Od leta 1978 sem zaposlen v Bolni{nici
princese Margarete (Princess Margaret Hospital), ki je
najve~ja kanadska onkolo{ka bolni{nica ter hkrati klinika
Univerze v Torontu. Glavna klini~na podro~ja, s katerimi se
ukvarjam, so zdravljenje bolnikov z rakom dojke in
genitourinarnega sistema. Sodelujem v klini~nih {tudijah, ki
obravnavajo ti dve vrsti obolenj, nekatere tudi vodim. Moje
{ir{e interesno podro~je je metodologija klini~nih {tudij in
kakovost `ivljenja. Imam tudi manj{i laboratorij, v katerem
prou~ujemo na~ine za bolj{o kemoterapijo pri solidnih
tumorjih.
Danes smo imeli prilo`nost poslu{ati va{e odli~no
predavanje o kakovosti `ivljenja. Še pred desetimi leti se za
kakovost `ivljenja na{ih bolnikov nismo kaj dosti menili.
Glavni cilj onkolo{kega zdravljenja je bila ozdravitev
bolnikov ali podalj{anje njihovega pre`ivetja. Zadnjih nekaj
let pa postaja vse bolj pomembno izbolj{ati ne le dol`ino
temve~ tudi kakovost pre`ivetja. Ali menite, da je merjenje
kakovosti `ivljenja na{ih bolnikov uspe{no? 
V~asih je, v~asih pa tudi ni. Ne verjamem, da se pred
desetimi leti nismo ~isto ni~ zanimali za kakovost `ivljenja
na{ih bolnikov, res pa je, da smo radi verjeli (v~asih tudi
zgre{eno), da je z bolniki, ki so imeli tumorski odziv, vse v
redu in kakovosti njihovega `ivljenja nismo merili. Glavna
sprememba, do katere je pri{lo v zadnjih nekaj letih, je
spoznanje, da ve~ina kemoterapevtskih shem pri
napredovalem raku kaj malo vpliva na trajanje pre`ivetja in
da moramo presoditi, ~e z njimi izbolj{amo kakovost
bolnikovega `ivljenja, zlasti kadar gre za izrazito toksi~ne
na~ine zdravljenja. To nam sedaj `e kar dobro uspeva v
klini~nih {tudijah, redko pa posku{amo enake na~ine
ocenjevanja uporabiti pri bolnikih, ki se zdravijo izven
klini~nih {tudij. 
Kdo naj meri kakovost `ivljenja? Ali lahko zdravniki
ocenjujejo kakovost `ivljenja pri svojih bolnikih? 
Zdravniki lahko do neke mere ocenijo kakovost `ivljenja pri
svojih bolnikih, vendar je taka ocena nepopolna in pogosto
nenatan~na. Merilo, ki ga uporabljajo zdravniki, temelji na
oceni bolnikove zmogljivosti s pomo~jo enostavne
enodimenzionalne lestvice. Stanje zmogljivosti nam nudi
nekaj koristnih napovednih podatkov o izidu zdravljenja in
je vsaj tako pomembno, ~e ne {e pomembnej{e kot
standardni prognosti~ni dejavniki, kakr{na sta stadij in
stopnja malignosti tumorja. Bolnikova ocena lastne
kakovosti `ivljenja dopolni prognosti~ne podatke ne glede
na zdravnikovo oceno stanja zmogljivosti. Je hkrati
multidimezionalna in vklju~uje fizi~ne, dru`bene in
~ustvene vidike, ki dodatno opredeljujejo sicer nejasno
definiran pojem kvalitete `ivljenja. 
Pri va{i predstavitvi mi je bil izredno v{e~ primer {tudije
pri bolnikih z visokim krvnim tlakom, s katerim ste
ponazorili razlike v ocenah kakovosti `ivljenja s strani
bolnikov, svojcev in zdravnikov. Bi lahko ta primer
komentirali?
Da, v mislih imate predvidevanje zdravnikov, da so z
zni`anjem krvnega tlaka zagotovo dosegli izbolj{anje
kakovosti `ivljenja, medtem ko bolniki, zlasti pa {e njihove
`ene, menijo ravno obratno. Analogno velja za onkologijo,
saj mnogi onkologi-internisti uporabljajo tumorski odziv
ONKOLOGIJA / pogovor
Pogovor s prof. dr. Ianom Tannockom
Ali pomeni ohranitev organov tudi boljšo kakovost življenja?
Slika 1. Kakovost `ivljenja po zdravljenju z zdravili za zni`anje
krvnega tlaka: ocena zdravnika, bolnika in svojcev (Jachuk et al.
Hypotensive drugs and quality of life. J Roy Coll Gen Pract
1982;32:103)
Kakovost `ivljenja po zdravljenju hipertonije
ocena
zdravnika
ocena
bolnika
ocena
svojca
bolj{a
enaka
slab{a
75
0 0
36 32
7
1 0
7480
60
40
20
0
{t
ev
ilo
 b
ol
ni
ko
v
splo{no je izbolj{anje, bodisi kot ve~ja mo`nost ozdravitve
ali kot dalj{e trajanje pre`ivetja, glavni cilj zdravljenja,
vendar pa za to, da se odlo~ite za postopek z ohranitvijo
organa, ne potrebujete ekvivalenta pre`ivetja. ^e se
povrnemu k primeru zdravljenja raka glasilk, lahko
predvidevamo, da bi se tudi ob 10% razliki v dolgoro~nem
pre`ivetju v korist laringektomije mnogo bolnikov odlo~ilo
za ohranitev glasilk, enako pa ka`e tudi starej{a {tudija
McNeila in sodelavcev. Ve~ja kot je izguba funkcije, bolj
verjetno je, da bodo bolniki pripravljeni sprejeti nekoliko
slab{e pre`ivetje ali mo`nost ozdravitve, ~e jim to
zagotavlja bolj{o funkcijo. Na `alost nimamo dovolj
podatkov, da bi lahko z gotovostjo odgovorili na to
vpra{anje. O tem, kak{ne so razlike v kon~nem rezulatu
zdravljenja pri radikalnih kirur{kih posegih in metodah z
ohranitvijo organa, potrebujemo ve~ podatkov, pa tudi ve~
mnenj bolnikov o nadome{~anju kvantitete s kvaliteto.
O~itno je kakovost `ivljenja v veliki meri odvisna od
pri~akovanj bolnika glede tega, kaj se bo zgodilo po
zdravljenju, tj. glede ozdravitve in pre`ivetja. Ali menite,
da se stopnje teh pri~akovanj od bolnika do bolnika
razlikujejo, zaradi ~esar je dojemanje kakovosti pre`ivetja
pri vsakem posameznem bolniku druga~no? 
Da, prepri~an sem, da so pri~akovanja pri razli~nih bolnikih
zelo razli~na. Dokazano je tudi, da imajo mnogi bolniki
mnogo bolj optimisti~na pri~akovanja o izidu zdravljenja,
kot pa bi bilo pri~akovati na osnovi rezultatov klini~nih
{tudij. Ne glede na to pa lahko prospektivno v dalj{em ~asu
ocenjujete kakovost `ivljenja bolnikov, ki so bili razli~no
zdravljeni in pri katerih so se razvili razli~ni stranski u~inki
zdravljenja. Kakovost `ivljenja ni lastnost povpre~ne osebe
temve~ posameznika, kljub temu pa lahko dolo~ite
verjetnost izbolj{anja ali poslab{anja kakovosti `ivljenja
prav tako, kot lahko ocenite verjetnost tumorskega progresa
ali odgovora. Tudi ~e bi imeli na voljo iste zbirne podatke o
verjetnosti ozdravitve in verjetnosti pojava stranskih
u~inkov, se vsi bolniki ne bi odlo~ili za enako zdravljenje.
Prizadevati si moramo, da bi lahko vsem posredovali to~ne
podatke o teh verjetnostih.
Zelo verjetno ne bi smeli vzeti povpre~nega rezultata
odgovorov na razli~na vpra{anja glede kakovosti `ivljenja
in razli~nih meritev, temve~ bi se najbr` morali
osredoto~iti na spremembe vsake posami~ne spremenljivke
pri vsakem posami~nem bolniku.
Da, verjetno bi morali ravnati tako, ~eprav je pomembno
osredoto~iti se na tisto merilo kakovosti `ivljenja, ki je {e
posebej pomembno za dolo~eno bolezen (npr. bole~ina pri
raku prostate) kot primarno merilo. Ne glede na to, kaj
pravzaprav ocenjujemo v klini~ni {tudiji, bo pomembno
opredeliti primarno merilo izida zdravljenja, ~eprav bo
treba zagotoviti, da ne bomo izbolj{ali enega vidika
kakovosti `ivljenja na ra~un drugih. V skupini bolnikov
posku{amo dolo~iti verjetnost, da bo bolnik do`ivel
pomembno izbolj{anje v kakovosti svojega `ivljenja.
Vendar pa je vselej te`ko govoriti bolnikom o verjetnosti,
kajti oni raje razmi{ljajo, kaj konkretno se bo z njimi
zgodilo. Zelo te`ko razumejo, kaj pomeni 40% verjetnost,
83
oziroma dolo~eno zmanj{anje tumorske mase kot primarno
merilo pri ocenjevanju rezultatov zdravljenja. Pri mnogih
izmed nas je vcepljeno prepri~anje, da pomeni zmanj{anje
tumorja hkrati tudi izbolj{anje kakovosti bolnikovega
`ivljenja, kar pa ni vedno tudi res. Prav tako kot zni`anje
krvnega tlaka pri nekaterih ne sovpada nujno z njihovim
bolj{im po~utjem, tako tudi zmanj{anje velikosti tumorja {e
ne pomeni, da se mora bolnik po~utiti bolje. Kadar
uporabljate na~ine zdravljenja, ki so do dolo~ene mere
toksi~ni, bo morda pri{lo le do izravnave med zmanj{anjem
bolezenske simptomatike in sopojavom siptomov kot
posledico toksi~nosti kemoterapije. Za~enjamo spoznavati,
da obstajajo poleg znanih sopojavov, kot je npr. zni`anje
{tevila krvnih telesc, {e stranski u~inki kemoterapije, ki
povzro~ajo psihosocialne probleme in kognitivne motnje.
Med ostalimi primeri velja omeniti {e simptome menopavze
pri `enskah in utrujenost. 
Danes smo razpravljali o onkolo{kem zdravljenju z
ohranitvijo organov in na{a mnenja glede kakovosti
`ivljenja pri bolnikih z ohranjenimi organi so bila razli~na.
Vpra{anje je bilo, ali ohranitev organov pomeni tudi bolj{o
kakovost `ivljenja. Kak{no pa je va{e mnenje glede
povezave med kakovostjo `ivljenja in ohranitvijo organov? 
Na splo{no velja, da bo z ohranitvijo organa, ki opravlja
pomembno funkcijo, tako kot npr. glasilk, mehurja ali {e
najbolj o~itno okon~ine pri zdravljenju sarkoma, kakovost
`ivljenja nedvomno bolj{a, ~e bo ta funkcija ohranjena.
Ovrgel bi veljavnost kakr{nega koli ocenjevanja kakovosti
`ivljenja, ki ne bi sovpadalo z nespornimi ugotovitvami
glede ~lovekovih funkcij in potreb. To pa ne pomeni, da je
postopek z ohranitvijo organov vselej bolj{i: v~asih lahko
radioterapija s kemoterapijo ali brez nje pri dolo~enih
bolnikih prizadene kakovost njihovega `ivljenja veliko bolj,
kot ~e bi prestali radikalen kirur{ki poseg. ^e vzamemo za
primer zdravljenje lokalno napredovalega raka glasilk,
klini~ne {tudije ka`ejo, da je pre`ivetje pri terapiji z
ohanitvijo glasilk in pri laringektomiji podobno, da pa dve
tretjini bolnikov, pri katerih posku{ajo ohraniti glasilke, te
tudi obdr`ijo. Pri nekaterih bolnikih ima lahko pristop z
ohranjanjem organa, enako kot radikalen pristop, neprijetne
stranske u~inke. Kljub temu pa skoraj ni dvoma, da je
ohranitev organa metoda izbora pri ve~ini bolnikov z
lokalno napredovalim rakom glasilk.
Zgodba pa je druga~na, ko govorimo o adjuvantni terapiji,
kjer nudimo bolniku ve~jo verjetnost ozdravite s tem, da
uporabimo toksi~no sistemsko zdravljenje, kar pa gre, vsaj
v ~asu zdravljenja, na ra~un slab{e kakovosti `ivljenja. V
tem primeru kvantiteta `ivljenja nadomesti njegovo
kvaliteto. Zdi se, da je ve~ina bolnikov pripravljena prestati
toksi~no zdravljenje ~eprav je mo`nost, da se njihovo
`ivljenje podalj{a, zelo majhna. Kaj menite o tem? 
V primeru adjuvantne kemoterapije pri raku dojke je to
verjetno res, ~eprav se mnenja posameznikov o tem zelo
razlikujejo. Prepri~an sem, da ste se tudi vi, enako kot jaz,
`e sre~ali z `enskami, ki so kategori~no odklonile
kemoterapijo, ~eprav ste jih seznanili z mo`nostjo dalj{ega
pre`ivetja. To se dejansko dogaja, ~eprav ne pogosto. Na
ONKOLOGIJA / pogovor
da se jim bo zgodilo to ali ono, ne
glede na to, ali govorimo o
verjetnosti ozdravitve ali
verjetnosti pojava resnih stranskih
u~inkov ali pa o izbolj{anju
kakovosti `ivljenja. 
Ali menite, da bi morali izbolj{ati
instrumente, ki jih uporabljamo
za merjenje kakovosti `ivljenja, in
~e da, v kak{nem smislu? 
Vpra{alniki, ki jih imamo na
razpolago, niso popolni, na
splo{no pa so njihove zna~ilnosti
smiselne. Bolje je uporabiti
obstoje~e instrumente, ~e vam
bodo ti dali razumne odgovore na
vpra{anja, ki vas zanimajo, kot pa
si izmi{ljati nove instrumente.
Danes prevladujeta tako v
onkolo{ki literaturi kot tudi v
klini~nih {tudijah dva merilca
kakovosti `ivljenja: to sta
instrumenta EORTC in ameri{ki
FACT (Functional Assessment of
Cancer Treatment). Za osnovo
imata vpra{alnik, ki ga ve~ina
bolnikov lahko re{i v pribli`no 5
minutah. Potrjene verzije so na
razpolago v mnogih jezikih, imajo
pa tudi vrsto podvpra{alnikov, ki
omogo~ajo zbiranje podatkov o
dolo~eni vrsti bolezni, kot sta npr.
rak dojke ali plju~, ali z ozirom na
simptomatiko, kot sta npr.
bole~ina ali utrujenost. Lahko bi
jih {e izbolj{ali, tako da bi bili
la`ji za uporabo. Razvijajo `e
metodologijo preprostega dotika
zaslona, ki bo omogo~ala
bolnikom, da bodo odgovarjali na
vpra{anja z dotikom na zaslonu
ra~unalnika. Mnogi bolniki so tega
na~ina, ki se uporablja v javnih
zgradbah ali pri ATM aparatih, `e
vajeni. Obstajajo torej mo`nosti
za tehnolo{ke novosti, vendar pa
vam ne svetujem, da zapravljate
~as z razvojem novih
instrumentov, razen ~e imate
morda vpra{anje, ki ni zajeto v
nobenem izmed standardnih in `e
potrjenih instrumentov. 
@e kar obi~ajno je, da kakovost
`ivljenja merimo v okviru
klini~nih {tudij, vendar pa se
ve~ina bolnikov zdravi izven
klini~nih {tudij in v ve~ini
84
ONKOLOGIJA / pogovor
EORTC QLQ-C30 (Verzija 2.0) 
Zanima nas nekaj podatkov o vas in va{em zdravju. Prosim, odgovorite na vsa vpra{anja tako,
da obkro`ite {tevilko, ki vam najbolj ustreza. Ni »pravilnih« ali »napa~nih« odgovorov. Zbrani
podatki bodo ostali strogo zaupni.
Vpi{ite za~etnici va{ega imena in priimka:
Datum rojstva (dan, mesec, leto):
Dana{nji datum (dan, mesec, leto):
Ne Da
1. Ali imate te`ave pri opravljanju napornej{ih del, 1 2
kot je no{nja te`je nakupovalne torbe ali kov~ka?
2. Ali imate te`ave ob dolgem sprehodu? 1 2
3. Ali imate te`ave ob kratkem sprehodu zunaj hi{e? 1 2
4. Ali morate ve~ino dneva pre`iveti v postelji ali naslanja~u? 1 2
5. Ali potrebujete pomo~ pri jedi, obla~enju,
umivanju ali uporabi strani{~a? 1 2
Va{e po~utje v preteklem tednu: Ne Malo Precej Zelo
6. Ste bili omejeni pri opravljanju dela ali 1 2 3 4
pri drugih dnevnih aktivnostih?
7. Ste bili omejeni pri svojem hobiju ali 1 2 3 4
drugih aktivnostih v prostem ~asu?
8. Ste te`ko dihali? 1 2 3 4
9. Ste imeli bole~ine? 1 2 3 4
10. Ste potrebovali po~itek? 1 2 3 4
11. Ste imeli te`ave s spanjem? 1 2 3 4
12. Ste se po~utili slabotno? 1 2 3 4
13. Ste bili brez apetita? 1 2 3 4
14. Vam je bilo slabo? 1 2 3 4
15. Ste bruhali? 1 2 3 4
16. Ste bili zaprti? 1 2 3 4
17. Ste imeli drisko? 1 2 3 4
18. Ste bili utrujeni? 1 2 3 4
19. So vas bole~ine ovirale pri va{ih dnevnih dejavnostih? 1 2 3 4
20. Ste imeli te`ave s koncentracijo, npr. pri branju ~asopisa 1 2 3 4
ali gledanju televizije?
21. Ste bili napeti? 1 2 3 4
22. Ste bili zaskrbljeni? 1 2 3 4
23. Ste bili razdra`ljivi? 1 2 3 4
24. Ste bili brezvoljni (depresivni)? 1 2 3 4
25. Ste imeli te`ave s spominom? 1 2 3 4
26. Ali je va{e fizi~no stanje ali zdravljenje kaj oviralo 1 2 3 4
va{e dru`insko `ivljenje?
27. Ali je va{e fizi~no stanje ali zdravljenje kaj 1 2 3 4
Oviralo va{e dru`abno `ivljenje?
28. Vam je va{e fizi~no stanje ali medikamentozno 1 2 3 4
zdravljenje povzro~ilo finan~ne te`ave?
Pri naslednjih vpra{anjih obkro`ite tisto {tevilno od 1 do 7, ki vam najbolj ustreza
29. Kako bi ocenili va{e splo{no zdravstveno stanje v preteklem tednu?
1 2 3 4 5 6 7 
zelo slabo odli~no
30. Kako bi ocenili splo{no »kvaliteto va{ega `ivljenja« v preteklem tednu?  
1 2 3 4 5 6 7 
zelo slabo odli~no
Copyright 1993, 1996 EORTC Study Group on Quality of Life. Vse pravice pridr`ane
Vpra{alnik EORTC QLQ-C30 o kakovosti `ivljenja.
85
primerov tako kakovosti `ivljenja ne merimo. Vseeno pa
zdravniki radi govorimo o tem, da je kakovost `ivljenja pri
dolo~enem na~inu zdravljenja dokaj dobra. Kaj menite o
tem?
Da, v na{i vsakodnevni klini~ni praksi bi morali uporabljati
enostavna merila kakovosti `ivljenja. To nam ne bi koristilo
le pri odlo~anju, ali bo neko zdravljenje dobro ali slabo,
temve~ tudi pri tem, ali naj ga prekinemo ali spremenimo.
V~asih zdravljenje radi pretirano podalj{ujemo, saj je
pogosto la`je z njim nadaljevati kot prenehati. Pogovor z
bolnikom je pogosto dokaj kratek. ^e bi imel bolnik
preprosto oceno kakovosti `ivljenja, bi to lahko primerjali s
tisto od predhodnih obiskov in bi se lahko bolje odlo~ali
glede morebitne spremembe zdravljenja. Pred nekaj leti
smo posku{ali uvesti {tudijo o raku prostate, v kateri bi
bolniki izpolnili kratek vpra{alnik o kakovosti `ivljenja
preden bi pri{li k zdravniku. Na~rtovali smo obdobje, v
katerem bi preprosto zbirali te vpra{alnike, ne da bi jih
pokazali zdravniku, in bi videli, kako bi bili bolniki
zdravljeni v prvi fazi {tudije. V drugi fazi {tudije bi
zdravniku pokazali bolnikov vpra{alnik o kakovosti
`ivljenja in spremembo od predhodnega, preden bi sprejel
klini~no odlo~itev, nato pa bi podatke analizirali, da bi
videli, ali je to kaj vplivalo na na~in zdravljenja. Ker pa
financiranje te {tudije ni bilo odobreno, smo jo morali
opustiti. Morda pa je sedaj ~as, da izpeljemo tako vrsto
{tudije, saj bi nam dala zelo dobre dodatne informacije, na
osnovi katerih bi sprejemali klini~ne odlo~itve.
Za va{e odgovore se najlep{e zahvaljujem. In {e zadnje
vpra{anje - kak{na je bila kakovost va{ega bivanja v
Sloveniji? 
Hvala lepa, bila je naravnost izvrstna!
Pogovor je vodila in zapisala Tanja ^ufer
■
ONKOLOGIJA / pogovor