ČLANICE IN ČLANI DLUM – ČLANICE IN ČLANI DLUM – GLAZERJEVI NAGRAJENCI GLAZERJEVI NAGRAJENCI (2012–2024) (2012–2024) kurator: Mario Berdič Codella Galerija Likovnega Društva Kranj - ZDSLU na Glavnem trgu 4 v Kranju DLUM – Glazerjevi nagrajenci 27. 8.—13. 9. 2024 1 RAZSTAVA LIKOVNIH DEL ČLANIC IN ČLANOV DLUM – GLAZERJEVIH NAGRAJENCEV (2012–2024) V MALI GALERIJI KRANJ DLUM – Glazerjevi nagrajenci 2 Glazerjeva nagrada je najvišje knjižničarstva. Hkrati je deloval kot priznanje za dosežke na področju urednik pesniških zbirk, prevajalec in umetnosti in kulture, ki ga od leta pesnik. 1987 podeljuje Mestna občina Maribor. Tokratna izmenjalna razstava Vsakoletno priznanje sestoji iz nagrade članic in članov DLUM z Likovnim za življenjsko delo in treh listin za društvom Kranj v Mali galeriji je izjemne dosežke v obdobju zadnjih treh posvečena prav nagrajenkam in let. O prejemnikih odloča Odbor za nagrajencem Glazerjevih nagrad in podelitev Glazerjevih nagrad, v imenu listin, pri čemer je zanimivo, da je postala odbora pa jo podeljuje župan MO malodane stalnica pri nagrajevanju Maribor na posebni svečanosti. ta, da so redno nagrajeni tudi likovne Janko Glazer, po katerem nosi umetnice in umetniki. Hkrati je bilo z Glazerjeva nagrada ime, je sprva delal listino nagrajeno tudi samo Društvo kot bibliotekar v mariborski Študijski likovnih umetnikov Maribor. Četudi knjižnici (danes Univerzitetna knjižnica pa MOM podeljuje Glazerjeva nagrade Maribor), leta 1931 pa je postal njen že od leta 1987, se je kurator Mario ravnatelj, kjer je delo opravljal vse do Berdič Codella (Glazerjeva listina 2017) upokojitve leta 1959. Posvečal se je odločil postaviti spodnjo mejo pri letu znanstvenemu in domoznanskemu 2012, ko je bilo mesto Maribor Evropska delu ter Študijsko knjižnico povezal z prestolnica kulture. Univerzo v Mariboru, zato velja danes DLUM – Glazerjevi nagrajenci za osrednjo osebnost mariborskega Mario Berdič Codella 3 DLUM Društvo likovnih umetnikov Maribor nahaja na Židovski ulici 10, kjer lahko sodi med najstarejša likovna društva poleg članov DLUM razstavljajo tudi na Slovenskem, saj gre za naslednika umetniki iz drugih društev, vključenih Umetniškega kluba Grohar, prve v ZDSLU in hkrati tuji ustvarjalci, na stanovske likovne zveze po I. svetovni recipročni izmenjalni osnovi. Novembra vojni na področju osvobojene Štajerske v in decembra 2023 je tako potekala novi, skupni domovini južnih Slovanov, jubilejna razstava ob 30. obletnici Kraljevini SHS. Prvo razstavo Kluba Galerije DLUM. Že od leta 1920 sodi Grohar v Mariboru je leta 1920 odprl med najpomembnejše društvene razstave sam general Rudolf Maister, kar je vsakoletna kolektivna predstavitev kulturnemu dogodku dalo še posebno članov DLUM, kjer strokovna komisija težo. Leta 1931 se društvo preimenuje na podlagi najnovejših del izbere v Umetniški klub Brazda z izrazitejšo častne nagrajence, ki nato razstavljajo v socialno vsebino. Po II. svetovni matični galeriji in v tujini, prispevajoč vojni prične klub ponovno delovati tako k utrjevanju identitete Slovenstva v kot Društvo slovenskih likovnih okviru evropskih narodov. Leta 2016 je umetnikov, pododbor Maribor, svoje DLUM prejel Glazerjevo listino mesta sodobno ime pa si pridobi leta 1972, ko Maribor za dosežke na področju kulture. tudi pristopi k Zvezi slovenskih društev Nekdanjemu predsedniku DLUM likovnih umetnikov (ZDSLU). DLUM dr.h.c. Vojku Pogačarju je leta 2020, združuje ustvarjalce vseh likovnih s sourednikom Primožem Premzlom, zvrsti, tako slikarje, grafike, kiparje, uspelo izdati obsežno monografijo fotografe in oblikovalce kot tudi 100 let OLD (organizirane likovne novomedijske ustvarjalce iz štajerske in dejavnosti), ki je s strokovnimi besedili koroške regije, sprva pa je vključevalo obeležila pomemben jubilej društvene še likovnike iz Prlekije in Prekmurja, organizacije likovnih ustvarjalcev na ki so kasneje ustanovili svoje lastno področju SV Slovenije in še dosti širše. DLUM – Glazerjevi nagrajenci DLUPP. Sodobno zasnovana galerija se 4 Na razstavi sodelujejo: Ida Brišnik Remec, Bogdan Čobal, Gregor Pratneker, Marijan Mirt, Ludvik Pandur, Jože Šubic, Branimir Ritonja, Vlasta Zorko. DLUM – Glazerjevi nagrajenci 5 Ida Brišnik Remec Biografija Rojena je leta 1941 v Mariboru. Študirala je V dolgoletni neutrudni likovni slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v ustvarjalnosti Ide Brišnik Remec lahko že Ljubljani, kjer je leta 1964 diplomira pri prof. od samih začetkov odkrivamo umetničino Gabrijelu Stupici. Od leta 1964 do 1975 je popolno vdanost rastlinski likovni bila zaposlena kot profesorica likovne vzgoje motiviki, saj je narava zanjo največji navdih na Srednji vzgojiteljski šoli. Od leta 1975 je in dejansko edini biotop, v katerem lahko vse do upokojitve delovala kot samostojna sploh živi in se likovno izraža, tako še celo v ustvarjalka na področju kulture in se poleg omejenem, interiernem okolju, v katerem poučevanja na Delavski univerzi posvečala biva svoje novejše življenjsko obdobje, tudi javnim naročilom (npr. vitraži v Cerkvi odkriva vedno nove in nove izrazne na Ptujski gori in drugje, tapiserija v cerkvi sv. možnosti ob pogledu na rastlinstvo, ki jo Jožefa na Studencih v Mariboru). Leta 2024 obdaja. je prejela Glazerjevo nagrado za Življenjsko delo. DLUM – Glazerjevi nagrajenci 6 Sobne rastline I., 2024, barvniki na papirju, 46 × 56 cm DLUM – Glazerjevi nagrajenci 7 Bogdan Čobal Biografija Rodil se je leta 1942 v izgnanstvu v Bogdan Čobal se v novejšem ustvarjalnem Zrenjaninu, v Srbiji. Diplomiral je iz slikarstva obdobju pogosto ukvarja s pomembnimi na ALU v Ljubljani leta 1967 (prof. M. dogodki najnovejše zgodovine, kot je Sedej). Zaposlen je bil kot vodja reklame in problematika beguncev, policijsko nasilje, aranžerske delavnice v blagovnici KVIK, nato vojna (Tegetthoff) ipd., navezujoč tako kot učitelj likovnih predmetov na Srednji šoli na svoje mladostno obdobje, ko je svoje za trgovinsko dejavnost. Pred upokojitvijo litografije posvečal nevarnosti atomske je bil vrsto let profesor za risanje, slikanje vojne (Mesto H, Aresov ples ipd.). Vso in likovno teorijo na Oddelku za likovno angažirano motiviko pa uvršča v okvir pedagogiko Pedagoške fakultete Univerze v svojih prepoznavnih kozmičnih pokrajin, Mariboru. Nazadnje je predaval na Tehniški ki jih rad projicira tudi na zemeljsko oblo. fakulteti UM. V umetnikovem celovitem likovno ustvarjalnem opusu se enakovredno in soodvisno prepletata slikarstvo in grafika, celoten opus pa ustvarja skoraj izključno v tehnikah olja, akrila in grafičnih tehnikah globokega in ploskega tiska, vključno z litografijo. Od leta 1975 je član DLUM, udejstvoval se je v društvenih organih in večkrat prejel tudi nagrado DLUM. Leta 2002 je prejel Glazerjevo listino, leta 2019 pa Glazerjevo nagrado za življenjsko delo. DLUM – Glazerjevi nagrajenci 8 Fragmenti modrin, triptih, 2024, akril na platnu, 3 deli po 80 × 30 cm DLUM – Glazerjevi nagrajenci 9 Marijan Mirt Biografija Rodil se je leta 1975 v Zagrebu. Končal Kiparska figuralika Marijana Mirta je je Srednjo šolo za uporabno umetnost in nekaj zares posebnega, saj ustvarja, poleg oblikovanje v Zagrebu na oddelku Kiparstva. človeških podob z mitološko vsebino Magistriral je na Akademiji likovnih (Ikarus ipd.), tudi živalske podobe umetnost v Zagrebu (1999, prof. M. Vuco). (podgane, svinje … ), in kar je še posebej Leta 2000 se je preselil v Maribor. Je avtor značilno zanj, hibridna mitološka bitja, več javnih skulptur doma in v tujini (Pet kot je akteon, a tudi njegove lastne hibride, organskih nevarnosti na Židovskem trgu kot so človeški zajci in človeški psi, vsi v Mariboru). Pripravil je več kot trideset seveda s samo njemu razumljivo izpovedno samostojnih razstav in mnogo skupinskih. Je vsebino. Neprestano se sprašuje o smislu član DLUM, ZDSLU in ULUPUH. Prejel človeškega obstoja, o vzrokih njegovega je številne nagrade in priznanja, med drugim intelektualnega in duhovnega propada, o priznanje Riharda Jakopiča leta 2020 in leta posledicah neumnosti, pri čemer je zanj 2023 Glazerjevo listino, zlato medaljo za umetnost edino sredstvo, ki nas lahko kiparstvo na pariškem Salon des Beaux Arts izkoplje iz brezna idiotizma. du Carrousel, Louvre 2017 in Orangeria v Palais de Luxembourg 2022 ter štirikrat nagrado DLUM 2013, 2017, 2018 in 2019. Ukvarja se s kiparstvom, slikarstvom, z računalniškim oblikovanjem, s fotografijo in DLUM – Glazerjevi nagrajenci z likovno pedagogiko. 10 De rien, 2023, fotogrametrija, 3D tisk s PETG plastiko, patiniranje, roka - d: 60 cm, stebrič - v: 128 cm DLUM – Glazerjevi nagrajenci 11 Ludvik Pandur Biografija Rodil se je leta 1947 v Slovenj Gradcu. Ludvik Pandur skozi svoj celostni slikarski V Mariboru je leta 1966 maturiral na I. opus črpa navdih iz dveh glavnih virov, iz gimnaziji in se istega leta vpisal na Akademijo keltske ali germanske mitologije na eni likovnih umetnosti v Zagrebu, kjer je leta strani in narave na drugi strani, s krajšimi 1970 diplomiral na Oddelku za slikarstvo digresijami, kot so motivi iz ZDA, Španije, pri profesorju Antunu Mezdjiću. Istega leta vključno s flamencom, in najnovejše je bil na natečaju sprejet na podiplomski obdobje neprestanega avtoportretiranja. študij slikarstva v mojstrski delavnici prof. Pa n d u r j e v e e k s p r e s i o n i s t i č n e , Krsta Hegedušića. Na isti ustanovi je psihoanalitične, avtorefleksivne in hkrati zaključil leta 1972 slikarsko specialko. Leta katarzične samoupodobitve sodijo v 1973 se je zaposlil kot asistent na Oddelku vrhunec umetnikovega odslikavanja za likovno pedagogiko Pedagoške akademije zavesti in podzavesti, hkrati pa v Mariboru. Leta 1998 je bil izvoljen v naziv predstavljajo popolni unicum v slovenski rednega profesorja za slikarstvo in leta 2013 likovni tradiciji. se je upokojil. Je član DLUM in ZSDLU. Leta 2018 je prejel Glazerjevo nagrado za življenjsko delo. DLUM – Glazerjevi nagrajenci 12 Parsifal, triptih, 2024, olje na platnu, 3 deli po 70 × 30 cm DLUM – Glazerjevi nagrajenci 13 Gregor Pratneker Biografija Rodil se je leta 1973 v Mariboru. Diplomiral Gregor Pratneker je vdani častilec narave, je na Pedagoški fakulteti v Mariboru, saj so njegovi sprehodi po gozdu, ob smer Likovna umetnost (2006, prof. dr. rekah in jezerih, vzponi na gore in celo M. Ciglenečki, A. Krašna) in magistriral nedavni obisk Islandije odraz globokega na Akademiji za likovno umetnost in spoštovanja do vsega stvarstva, ki naj bo oblikovanje v Ljubljani, smer Slikarstvo za vsakega človeka nekaj svetega, celo (2012, Z. Lenardič, prof. dr. J. Muhovič). Ima sakralnega, saj bo človeštvo drugače status samostojnega ustvarjalca na področju uničilo svoj lastni jaz. Človek namreč ni kulture. Je član DLUM in ZDSLU. Leta le del narave, marveč je narava sama. In 2013 je prejel prvo nagrado Majskega salona prav to izraža Gregor Pratneker skozi svoje (ZDSLU) ter istega leta tudi nagrado DLUM. krajine. V zadnjem desetletju je štirikrat sodeloval na Jesenskem salonu v Parizu, trikrat na Salonu francoskih umetnikov v Grand Palace Paris in dvakrat na Salonu lepih umetnosti v Louvru ter bil dvakrat nagrajen. Prejel je nagrado DLUM in letos tudi Glazerjevo listino. Vrhunec umetnikovih umetniško ustvarjalnih prizadevanj pomeni monografija izpod peresa umetnostne zgodovinarke in likovne kritičarke Anamarije Stibilj Šajn, v založbi Primoža Premzla, izšla leta 2023. DLUM – Glazerjevi nagrajenci 14 Hladno-topli kontrasti, 2024, olje na platnu, 33 × 47 cm DLUM – Glazerjevi nagrajenci 15 Deklica z rdečim klobukom, 2023, barvna fotografija na platnu, 80 × 80 cm DLUM – Glazerjevi nagrajenci 17 Jože Šubic Biografija Rodil se je leta 1958 v Mariboru. Diplomiral Jože Šubic sodi med tiste, venomer je na Akademiji za likovno umetnost raziskujoče likovne ustvarjalce, tako na v Ljubljani, smer Slikarstvo (1982) in tehnološkem kot tematsko motivskem opravil tudi specialko (1984). Ukvarja se področju, ki jim je uspelo ustvariti svoj s slikarstvom, z risbo in grafiko, od leta lasten nadrealistični svet, v katerem je 2000 se posveča instalacijam in v zadnjem prostor za nove kreacije in celo kreature, ustvarjalnem obdobju intenzivno tudi potrjujoč tezo, da je umetnik lahko enak keramiki. Leta 2013 je prejel Glazerjevo stvarniku, demiurgu, le če je dovolj drzen in listino, leta 2020 pa še nagrado ZDSLU za inovativen. Umetnikove novejše keramične življenjsko delo. male plastike uvajajo hibridna bitja, pol živali, pol ljudi ali živali križane z drugimi živalmi, poleg strašljivo učinkujočih bipolarnih organizmov, ki so lahko tudi amfibijska, torej kopenska, vodna in zračna hkrati, nenazadnje pa se je tudi “prekršil” nad erotičnimi tabuji, predvsem kar zadeva “spremembo namembnosti” določenih spolnih organov. Jože Šubic tako primora opazovalce njegovih del, da “ožamejo” svoje možgane in si jih ponovno resetirajo. DLUM – Glazerjevi nagrajenci 18 Slovenski slavček, 2019, keramika, 44 × 49 × 27 cm DLUM – Glazerjevi nagrajenci 19 Vlasta Zorko Biografija Rodila se je leta 1934 v Mariboru. Diplomirala naročila. Samostojne ali izjemoma dvojne je na Akademiji upodabljajočih umetnosti v ženske figure upodablja umetnica v vseh Ljubljani, smer Kiparstvo (1959, prof. Zdenko življenjskih obdobjih, od otroštva in Kalin). Postala je članica DSLU, pododbor mladosti preko materinstva do starosti, pri Maribor. Od leta 1959 je poučevala na OŠ čemer se upodobljenke po večini nahajajo Angela Besednjaka, na II. gimnaziji in na v neke vrste idilični zamaknjenosti, na Pedagoški akademiji. Od leta 1972 deluje kot primer pri pogovoru, pestovanju otrok, samostojna ustvarjalka na področju kulture. počitku, igri, toaleti ali enostavno pri Je avtorica pomembnih javnih spomenikov bolj ali manj nedolžnemu razkazovanju, v Mariboru (Lovro Kuhar, General Maister skratka ob prijetnejših, vendar idr.). Leta 2017 je prejela Glazerjevo nagrado neustvarjalnih vsakdanjih opravilih. V za življenjsko delo. ikonografskem okviru lahko ugotovimo pogosto simboliko treh življenjskih obdobij Vlasta Zorko sodi med tiste redke umetnice in v tej zvezi tudi minljivosti ali nečimrnosti na slovenski likovni sceni, ki svoj kiparski (vanitas) ter nenazadnje materinstva opus skoraj v celoti posvečajo ženski figuri in arkadijske idilike. Umetničin ženski v smislu klasične žanrske motivike, ki pa ideal torej ni ne herojska borka za pravice je ne moremo opredeliti ne kot kmetsko ne zatiranih niti mati korajža ne erotično kot meščansko, marveč prej kot idealistično glamurozna zavojevalka moških src, interpretacijo življenjskega poslanstva marveč predstavlja poosebljenje celovitega ženske. Izjeme so njene portretne klasičnega ideala lepote, elegance, nežnosti upodobitve znanih slovenskih osebnosti, in poduhovljenosti, ki žal vedno bolj ki jih lahko pogosto zasledimo tudi kot izginja iz sodobne družbene zavesti kot javne oz. spomeniške plastike. Kiparkina nekakšen relikt preteklosti. Vlasta Zorko najljubša tehnika je modelacija v glini, tako kljubuje vsem vrstam diskriminacije pogosto pa daje odlivati tudi v bron, s svojim v nebo vpijočim umetniškim predvsem kadar gre za javna ali privatna sporočilom: užitek je biti ženska. DLUM – Glazerjevi nagrajenci 20 Prijazna ženska, 2022, žgana glina, d: 43 cm DLUM – Glazerjevi nagrajenci 21 Do sedaj podeljene Glazerjeve nagrade članicam in članom DLUM: 2024 – Nagrada: Ida Brišnik Remec, Listina: Gregor Pratneker 2023 – Listina: Marijan Mirt 2021 – Listina: Metka Kavčič 2019 – Nagrada: Bogdan Čobal 2018 – Nagrada: Ludvik Pandur 2017 – Nagrada: Vlasta Zorko Listina: Mario Berdič Codella [likovni kritik in kurator, častni član DLUM] 2016 – Listina: Društvo likovnih umetnikov Maribor 2013 – Listina: Jože Šubic 2012 – Listina: Branimir Ritonja 2009 - Nagrada: Meta Gabršek Prosenc [kustosinja, muzejska svetnica, častna članica DLUM] 2008 – Nagrada: Zmago Jeraj 2005 – Listina: Samuel Grajfoner 2004 – Listina: Anka Krašna 2003 – Listina: Bogdan Čobal 1996 – Nagrada: Slavko Kores Listina: Viktor Šest 1993 – Listina: Likovna skupina MI (Irena Čuk, Darko Golija, Samuel Grajfoner, Zdravko Jerkovič, Samo Pajek, Oto Rimele 1992 – Listina: Viktor Gojkovič, Jože Šubic 1991 – Nagrada: Rudolf Kotnik 1990 – Nagrada: Gabrijel Kolbič Listina: Zmago Jeraj 1988 – Nagrada: Oton Polak DLUM – Glazerjevi nagrajenci 22 RAZSTAVA LIKOVNIH DEL ČLANIC IN ČLANOV DLUM – GLAZERJEVIH NAGRAJENCEV (2012–2024) V MALI GALERIJI KRANJ DLUM – Glazerjevi nagrajenci 24