Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XII marec 2019 IRDO MOZAIK Str. 25 Na pragu 30. obletnice Združenja Manager Obletnica IRDO Knjiga Politicna ekonomija družbeno odgo-vorne družbe Str. 12 Str. 4 Konferenca Družbena odgovornost in izzivi casa 2019 bo potekala od 20. do 21. junija 2019 v Mariboru. Cas je za oddajo povzetkov prispevkov. IRDO konferenca Projekt Povecanje zaposljivosti in zaposlenosti prikrajšanih skupin mladih z regionalnim mreženjem deležnikov zaposlovanja Str. 17 Odprta razprava o družbeni odgovornosti Str. 7 Strani v Mozaiku odpiramo za debato o družbeni odgovornosti. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XII, marec 2019, str. 2 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XII, marec 2019, str. 3 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XII, marec 2019, str. 4 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XII, marec 2019, str. 5 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XII, marec 2019, str. 6 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XII, marec 2019, str. 7 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XII, marec 2019, str. 11 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XII, marec 2019, str. 13 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XII, marec 2019, str. 14 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XII, marec 2019, str. 15 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XII, marec 2019, str. 16 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XII, marec 2019, str. 18 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XII, marec 2019, str. 19 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XII, marec 2019, str. 20 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XII, marec 2019, str. 21 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XII, marec 2019, str. 22 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XII, marec 2019, str. 23 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XII, marec 2019, str. 24 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XII, marec 2019, str. 25 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XII, marec 2019, str. 26 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XII, marec 2019, str. 27 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XII, marec 2019, str. 29 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XII, marec 2019, str. 30 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XII, marec 2019, str. 31 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XII, marec 2019, str. 32 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XII, marec 2019, str. 33 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XII, marec 2019, str. 34 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XII, marec 2019, str. 35 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XII, marec 2019, str. 40 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XII, marec 2019, str. 43 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XII, marec 2019, str. 44 MOZAIK IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti je bil ustanovljen leta 2004 z namenom razisko-vati in pospeševati razvoj družbene odgovorno-sti v Sloveniji in v svetu. Prizadeva si povezati vse kljucne akterje na podrocju razvoja družbene odgovornosti (podjetja, vlada, civilna družba…) ter izvajati skupne aktivnosti in kampanje za osvešcenost širše družbe o potrebnosti in pomenu družbene odgovornosti v Sloveniji. S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k prenosu in prilagajanju tujega znanja ter kon-ceptov slovenskim razmeram in potrebam, hkrati pa omogoca izmenjavo slovenskega zna-nja in izkušenj s tujimi strokovnjaki, podjetji in organizacijami. Povabite v naše clanstvo tudi druge, ki bi želeli biti seznanjeni z informacijami o družbeni odgovornosti in prispevati k raz-voju le-te. Izdajatelj: IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26 2000 Maribor, Slovenija info@irdo.si // www.irdo.si Telefon: + 386 (0)31 344 883 Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.model-m.si/ Uredništvo Novinar: clani Inštituta IRDO, Monika Rajšp, dr. Martina Rauter Glavni urednik: ddr. Matjaž Mulej Odgovorna urednica: mag. Anita Hrast Kontakt: novice@irdo.si Naklada: elektronska oblika novic, posla-no na najmanj 1400 naslovov Foto: IRDO in drugi avtorji Fotografija na naslovnici: David Sinofksy http://www.freeimages.com/ V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, onesnaževanja okolja) so novice v elek-tronski obliki. Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. Mnenja avtorjev niso tudi nujno mnenja uredništva. Besedila niso lektorirana in so v slo-venskem in angleškem jeziku. Vse pravice pridrža-ne. Ponatis celote ali posameznih delov je dovo-ljen le s pisnim dovoljenjem uredništva. Revija IRDO Mozaik je v letu 2015 prerasla meje clanstva, zato je namenjena clanom inšti-tuta IRDO, simpatizerjem, podpornim partner-jem ter poslovni in širši javnosti. IRDO 4 IRDO konferenca 2019 7 IRDO debata: Odprta razprava o družbeni odgovornosti 8 IRDO aktualno: Pridobite certifikat Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja 12 IRDO knjiga: Reportaža o predstavitvi knjige 16 Mladi, podjetništvo in družbena odgovornost 21 DO v Sloveniji 25 Na pragu 30. obletnice Združenja Manager 29 IRDO opozorilo: Goljufi tudi na akademskem podrocju 31 Dogodki, konference, novice 34 Razpisi in priložnosti 35 Obvestila Vsebine Inštitut IRDO je vodilna slovenska orga-nizacija, ki z raziskovanjem, izobraže-vanjem, svetovanjem, povezovanjem in promocijo prispeva k razvoju družbene odgovornosti v slovenskem in v svetov-nem merilu. Glavni namen družbeno odgovornega obnašanja podjetij sicer ni konkurenc-nost, temvec upoštevati tudi druge, prispevati k reševanju okoljskih in dru-žbenih problemov ter s tem k splošni blaginji. Družbena odgovornost podje-tij prispeva k uresnicevanju ciljev, ki si jih je zastavila EU, tj. izboljšati konku-rencnost, doseci odlicnost in ustvariti trajnostno družbo. Pri tem so mu v po-moc osvojeni standardi družbene od-govornosti, ki dokazujejo raven družbe-ne osvešcenosti podjetja in utrjujejo blagovno znamko. Obenem odpirajo podjetju vec možnosti v primeru, ko drugi izbirajo svoje poslovne partnerje cedalje bolj tudi na podlagi družbene odgovornosti podjetja. Konkurencnost podjetja lahko krepijo tudi inovativne rešitve skupnih problemov ter dobri odnosi s skupnostjo in oblastmi. Dru-žbena odgovornost podjetja in konku-rencnost podjetja se torej ne izkljucuje-ta. Nasprotno, dopolnjujeta se, vendar le, ce tudi pri konkurencnosti ne pozab-ljamo na odgovorno obnašanje. To uveljavlja ti. odgovorno konkurencnost (responsible competitiveness), kjer gre za zdravo tekmovanje, ki prinaša kori-sti vsem tekmecem (win-win odnos). Vabljeni k branju Mozaika. In k akciji v duhu družbene odgovornosti — v svojem okolju. V skladu z odlocbo št. 61510-6/20153 z dne 23.2.2016, ki jo je izdalo Ministrstvo RS za kul-turo, je e-revija IRDO Mozaik, prve slovenske družbeno odgovorne novice, vpisana v razvid medijev pod zaporedno številko 2014. Spoštovane clanice in clani Inštituta IRDO! Vabilo: Poziv za avtorske prispevke za 14. mednarodno znanstveno-poslovno konferenco Družbena odgovornost in izziva casa 2019. Glavna tema konference IRDO 2019 je zagotoviti širši vpogled v to, kar lahko raziskovalci, ucitelji in menedžerji storijo in bi morali storiti za vkljucitev dru-žbene odgovornosti v svoje dejavnosti. Študentski inovativni projekti za družbeno korist Poziv za avtorske prispevke Predstavitev knjige »Uvod v politicno ekonomijo družbe-no odgovorne družbe«, bo v Glazerjevi dvorani v Univer-zitetni knjižnici Maribor (UKM), dne 24. aprila 2019 ob 17. uri, le dan po Svetovnem dnevu knjige. Študentski inovativni projekti za družbeno korist (ŠIPK) je program, ki povezuje visokošolske zavode z negospo-darskimi organizacijami (društvi, zavodi …). Inštitut IRDO in Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mariboru sta pripravili projekt, ki predvideva obravnavo stališc deloda-jalcev, prikrajšanih skupin mladih ter skupin mladih s posebnimi potrebami zaradi doseganja enakih možnosti v zaposlovanju. IRDO knjiga VABILO: POZIV ZA AVTORSKE PRISPEVKE 14. mednarodna znanstveno-poslovna konferenca DRUŽBENA ODGOVORNOST IN IZZIVI CASA 2019: DRUŽBENA ODGOVORNOST: RAZVOJ, UPORABA IN MERJENJE VPLIVA 20. - 21. junij 2019 Maribor, Slovenija, Evropska unija 14. mednarodna znanstveno-poslovna konferenca DRUŽBENA ODGOVORNOST IN IZZIVI CASA 2019: DRUŽBENA ODGOVORNOST: RAZVOJ, UPORABA IN MERJENJE VPLIVA 20. - 21. junij 2019 Maribor, Slovenija, Evropska unija DATUMI: 29. januar 2019 – razpis za zbiranje avtorskih prispevkov 5. marec 2019 - informacije o sprejemu 15. april 2019 - predložitev povzetkov 20. april 2019 - informacije o sprejemu 10. maj 2019 - celoten avtorski prispevek junij 2019 - napoved programa konference 20. - 21. junij 2019 - konferencni dogodek Uradni jezik: anglešcina LOKACIJA KONFERENCE: Univerza v Mariboru Rektorat Slomškov trg 15 SI-2000 Maribor, Slovenija, EU INFORMACIJE: www.irdo.si e-pošta: info@irdo.si Organizator: So-organizator: Znanstveni partnerji: WOSC, IASCYS So-financer: Urad RS za mladino 14. mednarodna znanstveno-poslovna konferenca DRUŽBENA ODGOVORNOST IN IZZIVI CASA 2019: DRUŽBENA ODGOVORNOST: RAZVOJ, UPORABA IN MERJENJE VPLIVA 20. - 21. junij 2019 Maribor, Slovenija, Evropska unija Glavna tema konference IRDO 2019 je zagotoviti širši vpogled v to, kar lahko raziskovalci, ucitelji in menedžerji storijo in bi morali storiti za vkljucitev družbene odgovornosti v svoje dejavnosti. Zato bo-mo: . Razpravljali o metodah za razvoj konceptov družbene odgovornosti, da bi se uskladili s trenutni-mi novostmi na tem podrocju in s potrebnim celostnim razvojem v družbenem, ekološkem in poslovnem okolju, s posebnim poudarkom na refleksivnem vedenju, soodvisnosti in ustvarjal-nem sodelovanju. . Predstavili primere družbeno odgovornega ravnanja v podjetjih, vladnih in nevladnih organizaci-jah ali aktivnem državljanstvu. S primeri želimo predstaviti, kako ponovno razmisliti o standar-dnih procesih z vec vidikov in kako vanje vkljuciti družbeno odgovorno ravnanje. . Predstavili porocanje o merjenju, metodah merjenja vpliva in rezultatih, povezanih z družbeno odgovornostjo, ki podpirajo nacrtovanje, izvajanje in optimizacijo družbeno odgovornega ravna-nja. Z izmenjavo izkušenj, bodisi teoreticnih bodisi prakticnih, bodo udeleženci pomagali najti pravo pot do družbeno od-govornega ravnanja v poslovnih organizacijah in, kar je najpomembneje, pri ljudeh. Zato vas vljudno vabimo, da delite svoje poglede z drugimi avtorji in razpravljalci, vkljucno z znanstvenimi in drugimi raziskovalci, vrhunskimi svetovalci, drugimi strokovnjaki in izkušenimi praktiki, ki se bodo udeležili te konference kot udeleženci in / ali kot avtorji prispevkov. Mladi avtorji, dijaki in študentje, ki sodelujejo v izobraže-valnih procesih, so zelo dobrodošli. Prosimo, ne oklevajte, porocajte o vašem delu v sklopu razlicnih tem naše konfe-rence! Na enem mestu bomo tako zbrali informacije in jih uporabili v raziskavah in v praksi - zato ne smete zamuditi te konference! Izmenjujte svoje ideje, dileme in poglede z govorci in drugimi udeleženci. Šte-vilo govornikov je omejeno. V nadaljevanju so opisana navodila za avtorje prispevkov. Prosimo vas, da nam pošljete vašo prijavnico cim prej na e-naslov: info@irdo.si. Veselimo se vašega sodelovanja na 14. IRDO konferenci v Mariboru! mag. Anita Hrast, direktorica IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej, Univerza v Mariboru, Ekonomsko-Poslovna Fakulteta, in Vodja Strokovnega sveta IRDO ter predsednik Programskega odbora IRDO konference 14. mednarodna znanstveno-poslovna konferenca DRUŽBENA ODGOVORNOST IN IZZIVI CASA 2019: DRUŽBENA ODGOVORNOST: RAZVOJ, UPORABA IN MERJENJE VPLIVA 20. - 21. junij 2019 Maribor, Slovenija, Evropska unija TEME KONFERENCE: A. Teoreticni vidiki družbene, osebne in poslovne DO B. Uporaba DO C. Orodja za merjenje in sheme DO D. Mladi in DO E. Drugo: vaši predlogi za dopolnitev naštetih tem so dobrodošli Prosimo, oglejte si poziv za avtorske prispevke in nam prijavni obrazec za konferenco pošljite cim prej! Vabilo: Poziv za avtorske prispevke - IRDO konferenca 2019 Obrazec za prijavo - IRDO konferenca 2019 Prosimo vas, da nam pošljete vašo prijavnico cim prej na e-naslov: info@irdo.si. Hkrati se bo v Mariboru zgodil najvecji festival z veliko glasbe, imenovan Lent Festival 2019 z vec kot dvema desetletjema tradicije. Vec: https://www.festival-lent.si/ To ni festival. To je doživetje! Od 20. do 29. junija 2019 na vec kot 40 prizorišcih po Mariboru. Zgodba Festivala Lent je zgodba vecerov, ki dišijo po poletju in vabijo v družbo, ven, pod zvezdno nebo, med pisane luci, zvoke, ritme. K Dravi, v kateri odsevajo fantastic-ne podobe iz sanj, med stojnice, s katerih vabijo lokalne dobrote, na trge, kjer srecaš znance, na ulice, ki valovijo s pisano reko obiskovalcev z vsega sveta. V mesto, ki diha, utripa, živi! Predlagamo vam, da ostanete z nami vec dni in uživate ob reki Dravi in glasbenih odrih v njeni bližini ter seveda sodelujete na naši poslovno-znanstveni konferenci na temo DOP! Obvestite svoje clane, sodelavce, prijatelje o 14-ti IRDO konferenci in se po možnosti odpravite v Maribor. Pošljite nam svojo prijavnico na konferenco in skupaj bomo uživali v sprejemanju novega znanja s pomocjo glasbe in drugih dogodkov, ki potekajo ob naši konferenci. Veselimo se vašega sodelovanja na 14. IRDO konferenci junija 2019 v Mariboru! Razmislek Odprta razprava o družbeni odgovornosti Te strani v Mozaiku odpiramo za debato o družbeni odgo-vornosti. Prvi, malo provokativni, tekst je prispeval ddr. Matjaž Mulej. Pišite na novice@irdo.si Ali bodo Fidesz iz konservativne Evropske ljudske stranke (EPP) izkljucili ali ne, je mnogo manj pomembno dejanje kot razlogi zanj. Njih pove objavljena slika Georga Sorosa kot sovražnika Viktorja Orbana, njegove stranke Fidesz in še koga, ki ne premore globalnega premisleka Georga Sorosa. Sorosa sovraži, kdo sovraži demokracijo in dobrodelnost ter dovoljuje laž in obrekovanje namesto družbe-ne odgovornosti in samostojnega dovolj celo-vitega namesto enostranskega in pristranske-ga ravnanja. V ozadju je tudi nesmiselno sta-lišce, da je katera koli država v Evropi sposob-na preživeti sama, namesto spoznanja, da so evropske države vecinoma mlajše od stoletja in pol, torej ustvarjanje Evropske unije pome-ni samo naslednjo fazo povezovanja soodvi-snih. Prosti pretok delovne sile, o katerem je Vecer nedavno objavil pomemben premislek, se v praksi izteka v krajo kadrov, ki je za vse pogubna, saj se spreminja v enoten trg delov-ne sile brez enotnega socialnega zavarova-nja, torej enotne evropske države. Obstaja veliko držav z mnogo narodi in narodnostmi, Združena Evropa ne bi bila prva. Orban in Fi-desz prihodnost evropskih ljudi onemogoca-ta. Ne zagovarjam nezakonitega priseljeva-nja, migrante bi morali sprejeti v državah, ki imajo s prodajo orožja (za 5 milijard na dan) najvec koristi od njihove bede; a migranti so mnogo manj pomembna tema kot demokra-cija, dobrodelnost, celovitost in družbena od-govornost, ki se ne omejuje na prostovoljna podjetja, ampak zajema celotno družbo. Dru-žbena odgovornost stane nekaj, družbena ne-odgovornost ogromno, vse do svetovnih vojn in stotine milijonov ljudi zdoma in pobitih - v korist neodgovornih prodajalcev orožja. Or-ban in njegovo zagovorniki krepijo družbeno neodgovornost namesto družbeno odgovorne družbe. S takih vidikov naj se pogovarjajo o njem in z njim. Sicer nastopajo - tudi tu inter-vjuvani politiki - kot sovražniki otrok in vnu-kov, tudi osebno svojih. Mladenka iz Švedske jim je to povedala zelo jasno in odmevno, ne samo naše knjige o družbeni odgovornosti ljudi, organizacij in družb. Matjaž Mulej st., Maribor Soros ali Orban = širina ali ozkost razmišljanja in delovanja Svetovni dan knjige Uvod v politicno ekonomijo družbeno odgovorne družbe tudi na slovenskih dnevih knjige Predstavitev knjige »Uvod v politicno ekonomijo družbeno odgovorne družbe«, bo v Glazerjevi dvorani v Univerzitetni knjižnici Mari-bor (UKM), dne 24. aprila 2019 ob 17. uri, le dan po Svetovnem dnevu knjige. Našo knjigo mi je uspelo uvrstiti v program 21. Slovenskih dni knji-ge v Mariboru. Nosilec tega projekta je Mladinski kulturni center Maribor (MKC), kjer sem v prete-klih letih bil dejaven kot clan/podpredsednik Sve-ta MKC. Tokratni nosilec predstavitve prve knjige o dru-žbeno odgovorni družbi na svetu z naslo-vom »Uvod v politicno ekonomijo družbeno od-govorne družbe«je Alma Mater Europaea – ECM. Alma Mater Europaea – ECM je evropski center visokošolskega izobraževanja, ki nudi libe-ralni, interaktivni, metodološki in profesionalni aspekt visokošolskega izobraževanja. Alma Mater Europaea – ECM prispeva k gospodarskemu in kulturnemu razvoju ter oblikovanju vrednot, iz-polnjuje lokalno, nacionalno in regionalno po-slanstvo na izobraževalnem, raziskovalnem in kulturnem podrocju na temelju interdisciplinar-nosti in transnacionalnosti. Predsednik Alma Ma-ter Europaea – ECM, prof. dr. Ludvik Toplak je eden od avtorjev knjige, ki Slovenijo postavlja v center globalnega družbeno odgovornega doga-janja. Svetovni dan knjige, 23. april, je namenjen pro-mociji branja, založništva in zašciti intelektualne lastnine in avtorskih pravic. Zamisel o prazniku knjige izvira iz Katalonije, kjer 23. april praznujejo kot praznik sv. Jurija, tradicionalno pa podarijo rožo vsakomur, ki na ta dan kupi knjigo. V pocastitev tega dneva se v Mariboru, številnih drugih slovenskih mestih in razlicnih krajih po vsem svetu odvijajo prireditve in aktivnosti, po-svecene knjigi, literaturi, bralcem in literarnim ustvarjalcem. V Mariboru je Mladinski kulturni center Maribor (MKC) že od leta 1997 nosilec in koordinator pri-reditev, ki v sklopu vecdnevnega programa pote-kajo pod imenom Slovenski dnevi knjige v Mari-boru. Center mesta za teden dni zaživi s knjigami, literarnimi ustvarjalci in literaturo. Program festi-vala nastaja v sodelovanju s številnimi organiza-cijami in posamezniki, ki so tako ali drugace po-vezani z literaturo in s knjigo. Mednje spada tudi naša prva knjiga o družbeno odgovorni družbi na svetu, ki te dni doživlja promocijo po razlicnih delih Slovenije. Najvec literature o družbeni odgovornosti se ukvarja z organizacijami, ne z družbo. Politicno ekonomijo pa izriva ekonomika, cetudi sta obe potrebni. Pregled domace in svetovne literature in spoznanja o dani praksi so pokazala, da niti Slovenija niti ostali svet še nimata politicne eko-nomije družbeno odgovorne družbe. Prvi korak v tej smeri je ta knjiga. Slucajno ali ne, knjiga je izšla ob mednarodnem dnevu OZN clovekovih pravic, 10. decembra. Družbena odgovornost je z njimi tesno povezana, zlasti družbena odgo-vornost družbe, in to (tudi) iz ekonomskih razlo-gov, saj spada odgovornost med temeljne eko-nomske odnose, tudi družbeno-ekonomske. Knjiga je zelo aktualna, ker predlaga rešitve za zelo žgoce družbenoekonomske probleme naše-ga casa. Zainteresiranim bralcem jih ponujajo na vpogled in v razmislek uredniki in avtorji: Matjaž Mulej, Viljem Merhar, Viktor Žakelj, Mi-ra Zore, Anita Hrast, Ludvik Toplak, Tadej Slap-nik, Katja Rašic in Borut Ambrožic. Zapisal: Borut Ambrožic, Kulturni center, zavod za umetniško produkcijo in založništvo, Maribor Na Ekonomsko-poslovni fakulteti smo v cetrtek, 14. marca 2019 od 15:00–16:30 ure v predavalni-ci P2.7 gostili predstavitev prve monografije na svetu o tem, kaj je družbeno odgovorna družba, ne le korporacija, z naslovom Politicna ekonomi-ja družbeno odgovorne družbe. Na dogodku so sodelovali visokošolski ucitelji Ekonomsko-poslovne fakultete Miroslav Rebernik, Simona Šarotar Žižek in Tjaša Štrukelj, avtorja in uredni-ka Matjaž Mulej in Viljem Merhar ter nadaljnji avtorji Tadej Slapnik, Katja Rašic in Borut Ambro-žic, Dušan Hedl za založbo Kulturni center Mari-bor, Iva Žižek ucenka solo petja na Konservatori-ju za glasbo in balet Maribor in njena profesorica Zvezdana Pleško Aleksin. Avtorji v monografiji ugotavljajo, da je ob global-ni družbeno ekonomski krizi, ki je izbruhnila l. 2008, cloveštvo po svojih najvišjih organih obja-vilo, da je nujno aktivirati družbeno odgovornost kot pot iz krize. V svetovalni standard ISO 26.000 je v sedmih vsebinah povzelo vse življenjske prakse in bistvo izrazilo s tremi postavkami: (1) Odgovornost vsakogar za vplive na ljudi in naravo, (2) Soodvisnost, (3) Celovit pristop. Podpira jih sedem nacel, ki so potrebne lastnosti ljudi in organizacij. Sprašujejo se kaj pa celotna družba? Kaj pa (temeljna) ekonomska teorija? Vedno namrec gre za odnose med ljudmi in družbenimi subjekti (predvsem ali vsaj vkljucno z gospodarskimi). Družbena odgovornost (pac) vedno in povsod preprecuje veliko težav in stroškov. Najvec literature o družbeni odgovornosti se ukvarja z organizacijami, ne z družbo. Politicno ekonomijo pa izriva ekonomika, cetudi sta obe potrebni. Pregled domace in svetovne literature in spoznanja o dani praksi so pokazala, da niti Slovenija niti ostali svet še nimata politicne eko-nomije družbeno odgovorne družbe. Prvi korak v tej smeri je ta knjiga. Ima teoreticni in aplikativni del. V teoreticnem delu – po opredelitvi razlogov za knjigo (Matjaž Mulej, Viljem Merhar, Viktor Ža-kelj) – najprej edini slovenski zaslužni profesor politicne ekonomije Viljem Merhar povzame osnove politicne ekonomije in njenega razvoja kot alternative neoliberalni praksi, ki danes uni-cuje cloveštvo. Matjaž Mulej dodaja pregled ka-tegorij politicne ekonomije, ustreznih tudi za dru-žbeno odgovorno družbo. Viktor Žakelj potem dokazuje, da bosta gospodarjenje v njej povezo-vala trg in indikativno družbeno ekonomsko pla-niranje, pri cemer bodo izbrane družbenoeko-nomske organizacije imele pomembno vlogo. Nato Mira Zore konkretizira družbeno odgovor-nost podjetij, da je vidna razlika med njo in dru-žbeno odgovorno družbo. Ker se mora vse to šele uveljaviti, v zadnjem, petem, poglavju Matjaž Mulej obravnava družbeno odgovornost kot ne-tehnološki invencijsko-inovacijsko-difuzijski pro-ces. Monografija se nadaljuje s petimi prilogami o uveljavljanju družbeno odgovorne družbe v prak-si. Najprej Anita Hrast opiše, kako se Evropska unija usmerja glede družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja, ki je tako bistvena sestavina družbene odgovornosti, da se pogosto izpostavlja samostojno. EU med drugim priporoca, da vsaka njena clanica sprejme strategijo za uveljavljanje družbene odgovornosti. Slovenija v tem pogledu zamuja. Zato Tadej Slapnik, Anita Hrast in Matjaž Mulej predstavijo osnutek take strategije, katere-ga je 12. mednarodno posvetovanje Inštituta za razvoj družbene odgovornosti jeseni 2017 predlo-žila Vladi Republike Slovenije. Da bi se družbeno odgovorna družba lahko uveljavila kot družbeno-ekonomska ureditev, morajo gospodarski ucinki biti merljivi, a omejevanje na bruto domaci proiz-vod (BDP) tako merjenje otežuje, kar v svojem prispevku dokazuje Katja Rašic in predlaga tudi dopolnitve. Borut Ambrožic in Matjaž Mulej doda-ta nekaj drugacnih zamislih in praksah, ki presega-jo merila BDP. V Prilogi št. 4 Ludvik Toplak s kon-kretnim primerom (protislovij privatizacije v Slo-veniji) in z zakonodajnim predlogom dokazuje, da lahko ljudje s slabim strokovnim znanjem, v tem primeru pravnim, in politicno mocjo onemogocijo družbeno odgovorno družbo. Priloga št. 5 Viljema Merharja pa pokaže, kako lahko javni mediji pod-prejo ali ovirajo razvoj družbeno odgovorne dru-žbe, ko kakšne premisleke ali objavijo ali ne obja-vijo. V kratki 6. prilogi Matjaž Mulej dokazuje, da se demokracija v družbeno odgovorni družbi ne sme omejiti le na obstoj vec strank in volitve, ampak mora uveljavljati vse že omenjene (tri) osnovne kategorije družbene odgovornosti in to podpreti z uveljavljanjem (sedmih) nacel iz ISO 26.000 (ki so: uradna odgovornost (ali pristojnost), preglednost, eticnost, spoštovanje do interesov deležnikov, do vladavine prava, do mednarodnih norm in do clo-vekovih pravic). Na koncu Viljem Merhar ugotavlja, da sta Nobelo-vo nagrado za ekonomijo za leto 2018 dobila eko-nomista, ki se vrhunsko znanstveno ukvarjata z dvema vidikoma družbene odgovornosti – pod-nebnimi spremembami in tehnološkim razvojem. Knjiga je zelo aktualna, ker predlaga rešitve za zelo žgoce družbenoekonomske probleme našega casa. Slucajno ali ne, knjiga je izšla ob mednarodnem dnevu OZN clovekovih pravic 10. decembru. Dru-žbena odgovornost je z njimi tesno povezana, zla-sti družbena odgovornost družbe, in to (tudi) iz ekonomskih razlogov, saj spada odgovornost med temeljne ekonomske odnose, tudi družbeno-ekonomske. Verjamemo, da smo s spoznanji, predstav-ljenimi v znanstveni monografiji Politicna ekonomija družbeno odgovorne družbe, bližje odgovora kaj je družbeno odgovorna družba, ne le korporacija! Reportaža o predstavitvi knjige Politicna ekonomija družbeno odgovorne družbe V imenu visokošolskih uciteljev in sodelavcev Ekonomsko-poslovne fakultete reportažo pripravila prof. ddr. Matjaž Mulej in doc. dr. Tjaša Štrukelj Objavljeni obrazci za prijavo na 2. prijavni rok programa ESE v letu 2019 Prijavni obrazci za prijavo projektov prostovolj-stva, pripravništev in zaposli-tev ter solidarnostnih projektov na 2. prijavni rok programa (30. april 2019) Evropska solidar-nostna enota so objavljeni na portalu Evropske komisije. Vir: Movit Raziskava The Pineapple report o mladih v Evropi v luci cetrte industrijske revolucije »The Pineapple Report«, ki ga je izdal Evropski mladinski forum, raziskuje predloge, kako lahko mladi uspejo v cetrti industrijski revoluciji. Znak ananas v svetu custvenckov pomeni, da je nekaj zapleteno, kot je zapleteno tudi to porocilo, ki ugotavlja, da odgovor na zastavljena vprašanja zahteva prej holisticen pristop kot akcijski na-crt. Ker so v digitalnem svetu doma le redki pri-vilegirani posamezniki, porocilo poziva politicne voditelje, da obrnejo vpliv politicne, ekonomske in družbene marginalizacije, s tem da varceva-nje, individualizacijo dela, potrošništvo in infan- tilizacijo zamenjajo z dostopom do izobraževa-nja, ustvarjanju progresivnega potrošnika, zašci-te na podrocju dela in okolja in spoštovanja. Publikacija se osredotoca na štiri opredeljena kljucna podrocja: družbena inteligenca, custvena inteligenca, fizicna inteligenca in ustvarjalna in-teligenca. Publikacijo lahko preberete tukaj. Vir: Movit Primeri dobrih praks slovenskih obcin Namen projekta Rastimo skupaj, ki ga na Mla-dinskem svetu Slovenije na pobudo Urada RS za mladino izvajajo že od leta 2015 , je razvoj mla-dinskega dela in mladinskih politik na lokalni ravni. V letu 2018 so se osredotocili na aktualno in pereco temo – reševanje stanovanjske proble-matike za mlade na ravni obcine. Kljub temu da podrocje stanovanjske politike za mlade sistem-sko ni urejeno, se posamezne obcine tega lote-vajo na inovativne in mladim prijazne nacine. Mnoge obcine v Sloveniji so že našle ali preizku-šajo nacine, kako mlade zadržati v lokalnem oko-lju . Reševanje prvega stanovanjskega problema za mlade je kljucno za prehod mladih v neodvi-sno in samostojno življenje. Primeri dobrih praks slovenskih obcin Vir: Urad RS za mladino Mladi, podjetništvo in družbena odgovornost VSEBINA PROJEKTA Utemeljitev: Slovenska država je soocena z izzivom, kako povecati zaposlovanje prikrajšanih skupin mladih in skupin mladih s posebnimi potrebami na trgu dela v pogojih razvitega tržnega gospodarstva. Država poskuša z razvojem številnih rešitev vzpodbujati enakopravnej-še vkljucevanje teh skupin mladih na trg dela, vendar je njihova uporaba odvisna od interesnega povezova-nja vseh deležnikov. S projektom bomo prispevali k reševanju problema zagotavljanja interesnega pove-zovanja delodajalcev in iskalcev pri zaposlovanju spe-cificnih skupin mladih, ki je pogoj za povecanje: inte-resa delodajalcev za uporabo razpoložljivih ukrepov, aktivne vloge mladih pri iskanju zaposlitve ter ucinko-vitosti razpoložljivih rešitev na trgu dela. V okviru projekta bomo preucili stanje interesnega povezova-nja pri zaposlovanju, identificirali razloge za aktualno stanje in podali predloge za izboljšanje zaposljivosti in zaposlenosti specificnih skupin mladih v okviru EU pobude Zavezništvo za mlade (Pact4Youth) ter Slo-venske verzije EU kampanje Pakt za mlade. Ukrepi za izboljšanje predstavljajo niz ukrepov, s katerimi lahko izboljšamo: ponudbo delodajalcev za specificna dela, aktivno vlogo iskalcev zaposlitve, povezovanje lokal-nih delodajalcev in delojemalcev, zavest deležnikov zaposlovanja o možnostih zaposlovanja specificnih skupin mladih, itd. Pomemben del projekta predstav-lja aktivno sodelovanje študentov, za pridobivanje prakticnih izkušenj, znanj, splošnih in poklicno-specificnih kompetenc ter spoznavanje delovanja negospodarskega sektorja, ki dopolnjujejo njihovo formalno izobraževanje. Visokošolski zavod bo okre-pil sodelovanje z negospodarstvom, povezoval teorijo in prakso ter posodobil vsebine študijskih programov s spoznanji projekta. Preko izvajanja pedagoškega procesa in svetovalnega dela bomo razširili zavedanje o pomembnosti interesnega povezovanja na trgu de-la, vkljucevanju specificnih skupin mladih na trg dela, ipd., kar predstavlja prednostne razvojne cilje družbe. Osrednji problem projekta je razvoj interesnega po-vezovanja delodajalcev, prikrajšanih skupin mladih in skupin mladih s posebnimi potrebami pri zaposlova-nju. Nizek interes delodajalcev za zaposlovanje speci-ficnih skupin mladih predstavlja kompleksen in inter- disciplinaren problem. Na njega v najvecji meri vpliva-jo delodajalci in iskalci zaposlitve npr. z nepoznava-njem zahtevanih in potrebnih delovnih pogojev ter možnosti interesnega sodelovanja pri zaposlovanju mladih ter z nepoznavanjem možnih vzpodbud in podpornih ustanov za zaposlovanje. Pomanjkanje in-teresnega sodelovanja znižuje možnosti sodelovanja mladih na trgu dela, kar vodi v številne ekonomske in socialne probleme vseh deležnikov zaposlovanja. Za reševanje izbranega problema je potreben interdisci-plinaren pristop, ki bo vkljuceval znanja iz podrocij ekonomije ter tehnicnih ved ter niz povezanih rešitev za oblikovanje mehanizma interesnega mreženja de-ležnikov, povecanje ponudbe specificnih delovnih mest v lokalnem okolju, aktivnega sodelovanja mladih s potencialnimi delodajalci ter izboljšanje podpore formalnih rešitev na trgu dela – tj. Pakta za mlade za specificne potrebe zaposlovanja skupin mladih. Z iz-vedbo predlaganih ukrepov je mogoce povecati sode-lovanje delodajalcev in mladih iskalcev zaposlitve pri: iskanju in razvoju primernih delovnih mest, aktivnem vkljucevanju delodajalcev v razvoj kompetenc in spretnosti mladih, potrebnih za njihovo zaposlovanje ter delodajalskem usmerjanju usposabljanja in dodat-nega izobraževanja zaposlenih specificnih skupin mla-dih v okviru programov in podpornih mehanizmov na trgu dela. Predvideni ukrepi bodo omogocili razvoj nadaljnjih aktivnosti za povecanje interesnega zapo-slovanja specificnih skupin mladih, npr. na temelju identificiranih potreb in možnosti potencialnih delo-dajalcev, spoznanju možnosti in sposobnosti iskalcev zaposlitve, povezovanju institucionalnih in interesnih rešitev za podporo zaposljivosti in zaposlenosti speci-ficnih skupin mladih, itn. Kljucne aktivnosti za doseganje rezultatov projekta so naslednje: - Pripravljalna dela za izvedbo projekta – tj. seznani-tev vseh udeležencev z namenom, cilji, nacinom dela, predvidenimi aktivnosti ter vlogami in nalogami posa-meznikov v projektu - tj. študentov, strokovnega so-delavca, pedagoškega mentorja (mesec (M) 1). - Podrobnejša seznanitev študentov z dejanskim sta-njem na podrocju njihovega dela – študentje se bodo na temelju dela s strokovnim sodelavcem, obravnave teorije in dobrih praks ter vpogledom v dejansko sta-nje, seznanili: s pomembnostjo zaposlovanja specific-nih skupin mladih, razpoložljivimi mehanizmi in reši- tvami za podporo zaposlovanju mladih, možnostmi uporabe Pakta za mlade pri izboljšanje zaposlovanja mladih v lokalnem okolju, ipd. (M 1,2). - Samostojno raziskovano delo in kriticna analiza – študentje bodo raziskovali dodeljeno podrocje in iz-vedli kriticno analizo. Tako bodo kriticno analizirali trenutne usmeritve in strategije, rešitve, dejavnike okolje, institucionalne in ne-institucionalne oblike povezovanja delodajalcev in delojemalcev pri iskanju zaposlitve, preucili dobre prakse interesnega povezo-vanja pri zaposlovanju iz tujine ter izvedli SWOT ana-lize Modela M in spletne rešitve Pakta za mlade za zaposlovanje mladih. Osrednji del raziskovanja bo obravnava: možnosti povecanja ponudbe specificnih delovnih mest delodajalcev (terenska raziskava, on-line raziskava, analiza rezultatov), izvedba intervjujev z iskalci zaposlitve glede zaposlitvenih pricakovanj ter dopolnitev Pakta za mlade z mreženjem usmerjenim v usposabljanje mladih skladu s potrebami delodajal-cev. Za vsako podrocje dela se bo tudi izvedla kriticna analiza, ki bo podlaga za oblikovanje koncnih predlo-gov. (M 2 in M 3) - Priprava predlogov za izboljšanje interesnega pove-zovanja – razvoj sistema interesnega mreženja v okvi-ru Pakta za mlade z razvojem spletne rešitve za zapo-slovanje specificnih skupin mladih, promocija intere-snega povezovanja med deležniki zaposlovanja, do-polnitev dokumentov in mehanizmov za zaposlovanju specificnih skupin mladih v lokalnem okolju, s primer-javo mednarodnih izkušenj (CSR Europe) itd. (M 3 in M 4) - Izdelava nacrta realizacije in predstavitev – oprede-litev poteka in nacine uvajanja predlogov ter obliko-vanje smernic za prihodnje delo - npr. dolocitev prio-ritetnih podrocij, usmeritev za delo, itd. Koncni rezul-tati dela na projektu bodo predstavljeni izbranim de-lodajalcem, ciljnim skupinam mladih ter lokalnim in-teresnim organizacijam (M4). Projektne aktivnosti se bodo odvijale neposredno v lokalnem okolju. Glede na plan aktivnosti, lahko izpostavimo pomembnejše nacine izvajanja aktivnosti projekta v lokalnem okolju. Najprej bo na IRDO pote-kala faza »podrobnejša seznanitev študentov z dejan-skim stanjem«, kjer bo strokovna sodelavka predsta-vila študentom problem, posledice le-tega ter vse potrebne okolišcine za celovito razumevanje proble-ma ter vlogo neprofitnega zavoda. V fazi »samostojnega raziskovalnega dela in kriticne anali-ze« se bodo izvajali razgovori med študenti in stro-kovno sodelavko, kakor tudi z pomembnejšimi delež-niki na tem podrocju, npr. Soncek, Društvo za cere-bralno paralizo, itd. Osrednji del izvajanja aktivnosti v lokalnem okolju bo predstavljal raziskavo med delo-dajalci o možnosti zaposlovanja specificnih skupin mladih, njihovih pricakovanj glede kompetenc in spretnosti iskalcev zaposlitve ter pripravljenosti za regionalno mreženje z mladimi. Študentje bodo izve-dli poglobljene intervjuje z iskalci zaposlitve iz lokal-nega okolja ter predstavniki podpornih organizacij mladih s specificnimi potrebami (npr. Soncek - Mari-borsko društvo za cerebralno paralizo) ter pridobili njihova mnenja in predloge glede potreb in pricako-vanj iskalcev zaposlitve, njihovega poznavanja trga dela ter njihovih kompetenc in spretnosti za interesno mreženje z delodajalci. V fazi »priprava predlogov za regionalna mreženja deležnikov poslovanja«, bodo študentje predstavili predloge strokovni sodelavki ter opravili razgovore s posameznimi delodajalci in mladi-mi iskalci zaposlitve za pridobitev mnenj k predlogom študentov. V sklepni fazi »izdelava nacrta realizacije in predstavitev« bodo študentje predstavili svoje koncne predloge strokovni sodelavki in predstavnikom Son-cek - Mariborskega društva za cerebralno paralizo ter celotno delo na projektu v okviru zakljucne predstavi-tve na IRDO. V lokalnem okolju se bodo odvijali koor-dinacijski sestanki med udeleženci projekta, kjer bo prisotna strokovna sodelavka. S projektom bomo podali analizo stanja, predloge in ukrepe, ki jih bodo IRDO in drugi deležniki projekta lahko vkljucili v svoje programe za uresnicevanje ciljev tega podrocja na razlicnih ravneh – npr. Strategije lokalnega razvoja, Dokumenti ministrstev, EU pobude Zavezništvo za mlade (Pact4Youth), ter bodo prispe-vali k povecanju zaposlovanja prikrajšanih skupin mla-dih v lokalnem okolju. V tem okviru so pomembnejši rezultati projekta predvsem naslednji: (1) analiza sta-nja zaposlovanja prikrajšanih skupin mladih, (2) anali-za potreb in pripravljenosti delodajalcev za zaposlova-nje obravnavanih skupin, (3) analiza kompetenc in spretnosti iskalcev zaposlitve za aktivno mreženje z delodajalci, (4) analiza rešitev za podporo zaposlova-nju izbranih skupin na trgu dela, (5) analize Pakta za mlade za zaposlovanje mladih, (6) oblikovanje predlo-ga spletne rešitve za mreženje deležnikov zaposlova-nja, (6) razvoj ukrepov za spodbujanje mreženja de-ležnikov zaposlovanja v lokalnem okolju ter (7) pripra-va predlogov za dopolnitev politik in strategij zaposlo-vanja prikrajšanih skupin mladih v lokalnem in nacio-nalnem okolju. Rezultat projekta bodo tudi razvite in pridobljene poklicno-specificne kompetence študen-tov za delo v organizacijah, npr. glede prenove strate-gije, analize dejavnikov okolja, izvedbe terenske razi-skave, razvoja modela mreženja, ipd. Visokošolski zavod bo preko sodelovanja pedagoškega mentorja dopolnil študijske programe s prakticnimi vsebinami iz negospodarskega sektorja. Rezultati projekta izkazujejo družbene koristi v lokal-nem oz. regionalnem okolju, in sicer: (1) izboljšana ozavešcenost vseh deležnikov zaposlovanja o možno-stih pridobivanja kvalitetnih kadrov iz prikrajšanih skupin in skupin s posebnimi potrebami mladih v lo-kalnem okolju, (2) povecanje interesa delodajalcev za ponudbo prilagojenih delovnih mest za zaposlovanje v okviru zakonskih zahtev, (3) vecji interes delodajal-cev za neposredno sodelovanje z iskalci zaposlitve iz specificnih skupin mladih, (4) povecanje interesa de-lodajalcev za sodelovanje pri razvoju kompetenc in spretnosti, potrebnih za zaposlovanje mladih s po-sebnimi potrebami, (4) povecanje vkljucenosti speci-ficnih skupin mladih v programe in podporne meha-nizme zaposlovanja, (5) izboljšanje ekonomske in so-cialne varnosti specificnih skupin mladih z zaposlova-njem, (6) podpora osebnostnemu, socialnemu in strokovnemu razvoju specificnih skupin mladih, (7) razvoj lokalnega interesnega podpornega okolja in mehanizmov za zaposlovanje mladih, (8) upoštevanje interesov razlicnih skupin deležnikov zaposlovanja in s tem zagotavljanje enakih možnosti zaposlovanja prikrajšanim skupinam mladih ter (9) krepitev lokal-ne ekonomije na temelju izboljšanja zaposljivosti in zaposlenosti specificnih skupin mladih ter zagotavlja-nja kvalitetnih kadrov delodajalcem. S projektom bomo oblikovali niz rešitev in ukrepov za regionalno interesno mreženje deležnikov poslo-vanja pri povecanju zaposljivosti in zaposlenosti pri-krajšanih skupin mladih, ki predstavlja pomemben cilj prihodnjega razvoja lokalnega, regionalnega ter nacionalnega okolja. Rezultati projekta predstavljajo izhodišce za razvoj novih projektov na tem podrocju. Tako npr. v tem projektu pilotno ugotavljamo stališca potencialnih delodajalcev do iskalcev zaposlitve iz razlicnih specificnih skupin mladih, kar predstavlja pomemben vir informacij za nadaljnje izvajanje ukre-pov na podrocju izboljšanja zaposlovanja. Tako bi se lahko npr. v prihodnje oblikovale iniciativa za intere-sno povezovanje posameznih skupin delodajalcev za podporo zaposlovanju posameznih skupin mladih s specificnimi potrebami, prav na temelju rezultatov projekta. Prav tako bi lahko posamezna društva, inici-ative ali združenja uporabile rezultate projekta za svoje mreženje z delodajalci pri razvoju kompetenc in spretnosti clanov ali pa za strateško povezovanje z delodajalci pri strategiji prilaganja delovnih mest za potrebe clanov. Nadalje tudi analiza pomembnih de-javnikov okolja omogoca spoznanje temeljnih prilož-nosti in možnosti interesnega mreženja glede na po-tencial posameznega obmocja in trga. Vse navedeno bi omogocilo tudi vecjo prepoznavnost pomena zapo-slovanja specificnih skupin mladih v lokalnem okolju ter vecplastnih prednosti, ki jih prinaša to zaposlova-nje. Ugotovitve in predlogi projekta bi lahko imeli na-slednje ucinke na širšo lokalno skupnost, in sicer: (1) uveljavitev zaposlovanja specificnih skupin mladih kot neizkorišcene konkurencne možnosti delodajal-cev, (2) zaposlovanje specificnih skupin mladih kot priložnosti za razvoj lokalnega gospodarstva, (3) zapo-slovanje teh skupin lahko prispeva k hitrejšemu eko-nomskemu razvoju specificnih lokalnih okolij z omeje-nimi razvojnimi viri, (4) enakopravnejše vkljucevanje mladih v razvoj socialnega okolja, (5) zmanjšanje odvi-snosti specificnih skupin mladih od socialnih transfe-rov ter povecanje njihove ekonomske samostojnosti, (6) razvoj podpornih mehanizmov za podporo zapo-slovanju mladih, ki bi temeljili na interesnem povezo-vanju deležnikov, (7) interesno povezovanje deležni-kov zaposlovanja lahko pomembno poveca obseg in ucinkovitost uporabe razpoložljivih institucionalnih rešitev na trgu dela, (8) aplikacija za podporo mreže-nju bi bolje povezala deležnike v lokalnem okolju, hkrati pa bi povezovanje lokalnih mrež omogocilo šir-še – regijsko, nacionalno, mednarodno sodelovanje, (9) možnost razvoja civilne kulture sodelovanja lokal-nih deležnikov zaposlovanja, ki bo temeljila na promo-ciji in izobraževanju na vseh ravneh lokalnega okolja. Projekt predvideva obravnavo stališc delodajalcev, prikrajšanih skupin mladih ter skupin mladih s po-sebnimi potrebami zaradi doseganja enakih možno-sti v zaposlovanju. Izvedba projekta lahko za prikrajša-ne skupine mladih omogoci izboljšanje možnosti za-poslovanja skozi niz ukrepov, kot so npr.: seznanitev s specificnimi potrebami po delovni sili na lokalnem podrocju, poznavanje delodajalcev v lokalnem okolju, nadgradnjo lokalnega povezovanje z delodajalci v okviru rešitev na trgu dela (npr. javnih del), možnosti neformalnih oblik sodelovanja prikrajšanih skupin mladih s ciljem pridobitve potrebnih kompetenc in spretnosti za zaposlitev (npr. delovna praksa, sodelo-vanje v projektih, itd.), mreženje v okviru delovanja lokalne skupnosti, itd. Tudi za skupine mladih s poseb-nimi potrebami projekt nudi številne rešitve za izbolj-šanje možnosti zaposlovanja, kot so npr. seznanitev z možnostmi zaposlovanja v lokalnem okolju, seznani-tev z možnostmi delodajalcev za zaposlitev skupin mladih s posebnimi potrebami, spoznanje pogojev dela in možnih prilagoditev delovnih mest za potrebe zaposlitve skupin mladih s posebnimi potrebami pri lokalnih delodajalcih, vzpostavitev mreženja za nepo-sredni dialog med mladimi in potencialnimi delodajal-ci, seznanitev delodajalcev z znanji, kompetencami in spretnosti specificnih skupin mladih, razvoj neformal-nih rešitev za vzpodbujanje zaposlovanja teh skupin mladih (npr. civilne iniciative in projekti) za redno za-poslovanje, itn. Povecanje zaposljivosti in zaposlenosti prikrajšanih skupin mladih z regionalnim mreženjem deležnikov zaposlovanja Vodja projekta: red. prof. dr. Vojko Potocan Za darovanje organov in tkiv opredelitev tudi elektronsko Slovenija-transplant je v sodelovanju z Ministr-stvom za javno upravo RS in Zavodom za zdrav-stveno zavarovanje Slovenije omogocil, da se lahko Slovenci in Slovenke od sedaj naprej za da-rovalce opredelijo tudi elektronsko, preko splet-nega mesta eUprava, na katerega se je možno prijaviti z digitalnim potrdilom. Za elektronsko opredelitev so si na zavodu Slovenija-transplant prizadevali, ker so želeli postopek opredelitve poenostaviti. Vec. Vir: Slovenija-transplant Svetovni dan zdravja Vsako leto 7. aprila obeležujemo Svetovni dan zdravja. Od nastanka prve Generalne skupšcine Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) v letu 1948, je praznovanje namenjeno ozavešcanju o specificnih zdravstvenih temah. Zadnjih 50 let je to omogocilo razkritje pomembnih zdravstvenih težav kot so duševno zdravje, nega matere in otroka ter podnebne spremembe. Svetovni dan zdravja se obeležuje z raznimi dejavnostmi in slu-žijo kot priložnost, da se pozornost sveta usmeri na pomembne vidike svetovnega zdravja. Kam-panja si prizadeva pomagati ljudem bolje razu-meti kaj splošno zdravstveno zavarovanje pome-ni, katere storitve in podpora bi morale biti dose-gljive ter kje. SZO bo ponujala vizualno gradivo, ki bo pomagal ljudem, ki imajo dostop do kako-vostne in cenovno dostopne zdravstvene oskrbe, razumeti kakšno življenje imajo ljudje, ki tega nimajo in se zavzemati za enakopraven dostop do oskrbe v vseh državah sveta. Vec. Vir: Zadi-haj.net Na Dnevnik.si zaživela rubrika: Obrazi nevladnikov! Na Dnevnik.si je zaživela rubrika Obrazi nevla-dnikov, v kateri bomo vsak teden predstavili eno nevladnico ali nevladnika, ki si prizadeva, da bi bila naša družba lepša in bolj prijazna. V prvem nevladniškem portretu predstavljajo Amadejo Kokot iz ptujskega humanitarnega društva Ars Vitae, vodjo programa Kamra – dnevnega centra, ki so ga lani nadgradili še z zavetišcem za brez-domce. »Od nas dobijo obcutek dostojanstva. Ceprav sem reven, imam tu obcutek, da sem ne-kaj vreden, mi je nekoc dejal eden od uporabni-kov,« pravi Amadeja. V CNVOS proti dodatnim obre-menitvam v Zakonu o varstvu osebnih podatkov V CNVOS soo Ministrstvu za pravosodje predla-gali, naj novi Zakon o varstvu osebnih podatkov slovenskim nevladnim organizacijam ne nalaga novih in dodatnih administrativnih obremenitev, ki jih uredba GDPR ne zahteva, kot je na primer obvezen sprejem pravilnikov in prenova spletnih strani. Vec. Vir: CNVOS »Delovanje v smeri bolj humane družbe: ljudje z in brez motenj v duševnem razvoju« Kako še nadaljnje izboljšati družbo, v kateri biva-mo? - O tem bo tekla debata 10. aprila 2019, ob 18.00 uri, v konferencni dvorani Mestnega muze-ja Ljubljana, skupaj s predstavniki L'Arche Inter-national in Društva Barka z osebami z in brez mo-tenj v duševnem razvoju, crpajoc iz lastnih izku-šenj in življenjskih zgodb, katerih del so bili zad-njih 50 let. Vec. Vir: CNVOS DO v Sloveniji Pravico imam do cistega zraka Stanje z zracno onesnaženostjo v naši državi je vse prej kot zadovoljivo. Prekoracitev onesnaže-nosti zraka je še vseeno precej, odvisno pac ka-kor kje in kdaj, uradno pa od namerjenih para-metrov iz merilnih postaj. V resnici je zracna onesnaženost tesno odvisna od vremenskega dogajanja. V dneh, ko je ozracje zelo umirjeno in stanovitno, se mikroprašni in drugi umazani delci kopicijo v najnižjih prizemnih slojih in jih pogosto vdihujemo. To se dogaja v zimskih mesecih, ko so tla mrzla in je zrak nad nami nekoliko toplejši. Težji in bolj mrzel prizem-ni zrak takrat zadrži lebdeco nesnago, ki se tako zaustavlja v našem življenjskem prostoru in se ne razpršuje v višje sloje. Ko je vreme vetrovno ali nestanovitno, pa je zrak cist. Stanovitnost odi-grava kljucno vlogo tudi v poletnih mesecih, ko so odlocilne tudi visoke temperature in soncno žarcenje. Zracna onesnaženost je odvisna od številnih fak-torjev, v prvi vrsti od emisij, toda tudi in pred-vsem od sposobnosti zraka, da nesnago zadržuje ali odstranjuje. Zato je, denimo, manjša v obdob-jih, ko je vreme bolj dinamicno, vecja pa, ko je bolj stanovitno. V lanskem letu so bile vremen-ske razmere v glavnem ugodne, zato so bili tudi uradni podatki o zracni onesnaženosti nekoliko bolj spodbudni kot leto prej. Treba je tudi upoštevati, da gre pri merjenju zracne onesnaženosti za vzorcenje in je število merilnih postaj, kljub njihovi precejšnji pogosto-sti, še vedno preskromno. Vcasih tudi niso opti-malno namešcene za prikaz dogajanja v okolici. Namešcene so bolj “ zaradi lepšega” , da uradniki in podjetja lahko recejo: “ SAJ IZVAJAMO MERI- TVE, PA NISO POKAZALE PRESEGANJ” Tudi ob branju spodbudnih podatkov o zracni onesnaženosti smo lahko le ravnodušni. Zado-voljni bomo le tedaj, ko ne bo niti najmanjše pre-koracitve, ker bo zrak resnicno cist, in ne le navi-dezno zaradi vremenskega nakljucja in da se bo-mo zavedli, da cist zrak mora biti tudi v praksi clovekova pravica. Ne le za nas, tudi za naše za-namce. Vir: Mednarodni okoljski center »Alpe Adria Green« Povezana slika EU Parlament potrdil prepoved plastike za enkratno uporabo do leta 2021 27.03.2019 je Evropski parlament potrdil novo direktivo, ki prepoveduje plasticne predmete za enkratno uporabo, kot so krožniki, pribor, sla-mice in vatirane palcke. 560 poslancev je glasovalo za sporazum s Sve-tom EU, 35 proti, 28 pa se je glasovanja vzdržalo. Naslednji proizvodi bodo do leta 2021 prepove-dani v EU: . plasticni pribor za enkratno uporabo (vilice, noži, žlice in jedilne palicice), . plasticni krožniki za enkratno uporabo, . plasticne slamice, . plasticne vatirane palcke, . plasticne palice za balone ter . oxo-biorazgradljiva plastika in posode za hra-no in kozarci iz ekspandiranega polistirena. Plastic pollution in ocean environmental problem. Demografska gibanja zahtevajo hitre spremem-be na podrocju trga dela in pokojninske zakono-daje. Nujno je povecati delež delovno aktivne populacije v starostni skupini 55+, so se strinjali udeleženci prve nacionalne konference 55+. Fo-kus konference v organizaciji GZS je bil na kljuc-nih izzivih, s katerimi se sooca gospodarstvo na temo starejših zaposlenih in razvojnega part-nerstva treh generacij. Uveljavljanje slednjega je temeljnega pomena za zmanjševanje kadrov-ske vrzeli v Sloveniji. Kakovostno podaljševanje delovne aktivnosti sta-rejše generacije je odgovor na demografske tren-de Evrope in Slovenije. Aktivno, zdravo staranje se odlikuje z obiljem izkušenj in z izzivi uresnice-vanja potencialov, je uvodoma dejala Aleksandra Gradišnik,direktorica GZS – Koroške gospodar-ske zbornice in vodja projekta 55+ na GZS. Boštjan Gorjup, predsednik GZS, je spregovoril o Razvojnem partnerstvu treh generacij do leta 2025, v katerem so bili predlagani ukrepi, kako doseci cilje (dvig izvoza na 50 mrd evrov, dvig DV na zaposlenega na 60.000 evrov) in zmanjšati razvojni zaostanek do zahodne Evrope. Izpostavil je pomen kadrov, pri tem pa opozoril na demo-grafske trende in kadrovsko vrzel, ki postaja vse veci problem (vsako leto trg dela zapušca okoli 30.000 ljudi, na trg dela pa vstopa okoli 20.000 mladih). Glede zaposlenosti starejših 55+ je na-vedel podatek, da je bila zaposljivost 55+ leta 2015 41-odstotna. Eden od ciljev v Razvojnem partnerstvu treh generacij je ta delež dvigniti na 50% do leta 2025. Aktivnosti v smeri pravega do-stopa do starejših in vlaganj v njihova znanja, da bi bili motivirani ostati dalj casa zaposleni, so v zadnjem letu in pol že prinesle dolocene rezulta-te. Tako se je delež delovne aktivnosti populacije 55+ dvignil na 47 %. To dejansko vliva zaupanje, da je smiselno še naprej v podjetjih vlagati v za-poslene 55+, je dejal. Pri tem je opozoril tudi na to, da bo treba v fokusu imeti tudi ergonomijo dela. Skupaj lahko naredimo boljše poslovno okolje za vse naše zaposlene, dvignemo delovno aktivnost starejših in uspešno zapiramo kadrov-ske vrzeli z lastnimi ljudmi, je dodal. Ksenija Klampfer, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, vidi današnjo konferenco kot priložnost široke javne in stro-kovne razprave o izzivih, ki jih prinaša starajoca družba. V Sloveniji je delovna aktivnost pri starej-ših v starostni skupini 60-64 poleg Grcije najnižja v Evropi. Najvec zaposlenih zapušca trg dela med 58. in 60. letom starosti. Zavod RS za zaposlova-nje pa postaja most do upokojitve. Po besedah Klampferjeve smo pred odgovorno nalogo, da združimo moci in vse razpoložljive vire za ustvar-janje kvalitetnega življenja za vse generacije. Med prednostmi, ki jih zaposleni 55+ sicer vnaša-jo v delovno okolje, je med drugim izpostavila dolgoletne izkušnje in znanja, veliko pripadnost podjetju in vodstvene izkušnje. Na MDDSZ z raz-licnimi ukrepi pristopajo k povecanju zaposlova-nja starejših in podaljševanju njihove delovne aktivnosti. Izpostavila je tudi vseživljenjsko uce-nje, aktivno politiko zaposlovanja, nujnost napo-vedovanja kompetenc, krepitev zdravega delov-nega okolja za vse, poudarjanje prednosti zapo-slovanja starejših ter skrb za dobro sodelovanje med mlajšimi in starejšimi zaposlenimi. Staranje prebivalstva predstavlja vecplasten iz-ziv, meni gospodarski minister Zdravko Pocival-šek. Gre za vprašanje zagotavljanja vzdržnega pokojninskega sistema in ohranjanje kakovostne-ga življenja najstarejšega dela naših državljanov. Glede kadrovske vrzeli in pomanjkanja delovne sile na trgu dela je izpostavil pomen delovnih iz-kušenj in znanj, ki jih imajo starejši zaposleni. Razmisliti je treba, kako z obstojecimi in novimi ukrepi prispevati k vecji zaposlenosti generacije 55+ in krepitvi razvojnega partnerstva treh gene-racij. Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri Analitiki GZS, je navedel podatek, da se je stopnja delovne ak- tivnosti po dnu krize, ki je bila na trgu dela dose-žena v letu 2014, povecala s 39 % na 43 %, ven-dar je to še vedno za 1 o.t. manj kot v 2008. V 10-ih letih smo se kot družba postarali z 41 na 43 let. Kar tretjina podjetij v predelovalni dejavnosti beleži pridobivanje usposobljenih zaposlenih kot omejitveni faktor številka ena pri svojem poslo-vanju. Pri storitvenih podjetij je ta delež nekoliko nižji (20 %), vendar je najvišji v desetletju. V Slo-veniji je v starostni skupini 55-64 let delovno ak-tivnih 47 % ljudi, medtem ko je povprecje EU-28 59 %. Med državami EU smo tako na 25. mestu, po hitrosti izboljševanja tega deleža v zadnjem desetletju pa na 12. Korake do višje delovne ak-tivnosti vidi med drugim v kasnejšem upokojeva-nju (bonusi in malusi), davcno ugodnejši obrav-navi (dvojni status), sistemski ureditvi dolgotraj-ne oskrbe (manjša skrb za svojce), zmanjšanju pasti neaktivnosti (vecja motivacija za delo), pri-mernejših delovnih mestih za starejše (varna, zdravju prijazna), pa tudi v spremembah v zako-nodajnem okvirju. Po besedah generalne direktorice GZS mag. Sonja Šmuc se je Slovenija znašla v zelo do-bri situaciji, smo dolgoživa družba. Hkrati pa to povzroca, da je treba poiskati nove rešitve, da lahko kot družba uspešno živimo, saj obstojece rešitve niso najboljše. Soocamo se s kadrovsko vrzel. V Sloveniji mladi pozno vstopajo na trg de-la, starejši se prezgodaj upokojujejo, delovno ak-tivna populacija pa je izredno obremenjena. V 2018 se je sicer delež starejših zaposlenih dvignil za ca. 3 odstotne tocke. Vendar potrebujemo vecjo dinamiko. Zato je GZS na seji ESS tudi pod-prla izhodišca pokojninskih sprememb, ki jih je predstavila ministrica, kot dobra izhodišca za to, da lahko okrepimo delež delovno aktivno zapo-slenih. Demografska nuja nas sili v to, da poišce-mo drugacne rešitve. Ena od poti je skozi vecje izobraževanje starejših. Na drugi strani je naloga podjetij, da prilagodijo delovna mesta tako, da bodo prijazna do starejših. Za to je potrebno spoštovanje družbe do starejših zaposlenih, spre-memba miselnosti in odnosa ter podpora države pri procesnih spremembah, tako v podjetjih kot pri zaposlenih. O tem, ali predstavlja zakonodajna ureditev po- daljševanja delovne aktivnosti spodbudo ali ome-jitev, je s predsednico sveta za kadre pri GZS Sonjo Špoljaric, Marijanom Papežem, gene-ralnim direktorjem ZPIZ ter državnim sekretar-jem na MDDSZ Tilnom Božicem v nadaljevanju razpravljal izvršni direktor GZS Samo Hribar Mi-lic. Prof. dr. Zvone Balantic, u.d.i.s., predstojnik Ka-tedre za inženiring poslov. in produkc. sistemov UM FOV, pa je prikazal pomen celovitega pristo-pa za ucinkovito upravljanje starejših zaposlenih - s kljucnimi elementi za ohranjanje delovne ak-tivnosti starejših: ergonomija na delovnih me-stih, zmanjševanje stresa, e-transformacija. Vir: Novinarsko sporocilo GZS Za vecjo zaposlenost generacije 55 plus Dodatek Jožeta Gricarja, zaslužnega profesorja, Fakulteta za organizacijske vede , ki se je udele-žil posveta: Sporocilo panelistov, predstavnikov vladnih organizacij in podjetij, je bilo: V prihajajoci dol-goživi družbi bosta zelo pomembni dve temi: izobraževanje in digitalizacija. Naša prizadevanja gredo v to smer. Ker bo o teh temah razprava na posvetovanju v Škofji Loki 9. aprila, Vam pošiljam to sporocilo z vabilom, da presodite o priložnostih za pospešeno povezo-vanje za vkljucevanje v aktivno staranje v Slove-niji in cez meje. Za udeležbo na posvetovanju 9.4.2019 eServices Provision for the Seniors (55+) in the Cross-border eRegion Consultation, http://eregion.eu/9-4-2019-eservices-provision-seniors-55-cross-border-eregion-consultation je po-trebna prijava na Gricar@FOV.Uni-Mb.si. Podatki o prijavljenih udeležencih so že objavlje-ni. Komu boste predlagali, da se skupaj z Vami ude-leži posvetovanja? »V ozadju vsega je bila prikrita in podzavestna želja, da se v gospodarstvu in upravi uveljavita znanje in strokovnost nasproti 'družbenopoliticni primernosti', ucinkovitost poslovanja in tehnološki razvoj nasproti vseobvladujocemu voluntarizmu,« so besede Iva Ma-renka ob 15. obletnici združenja. Skoraj 250 prisotnih je registrirala takratna verifikacij-ska komisija 18. maja 1989 v Cankarjevem domu. Ta-ko se je zacela zgodba današnjega Združenja Mana-ger – z Ustanovnim obcnim zborom Društva poslovo-dnih delavcev Slovenije. Za prvega predsednika so imenovali Iva Marenka, za generalnega sekretarja pa Sebastijana Piskarja. Skoraj 250 naših današnjih clanov je istega leta, torej trideset let nazaj, v istem casu zakljucevala prvi ali drugi razred osnovne šole, nekaj njih se je šele ucilo prvih besed. Letos se nas bo kar pet generacij, to je skoraj 1.200 clanov, poklonilo tridesetletni tradiciji z njenimi vzpo-ni kot tudi padci. Raznolikost in tradicijo, ki bogatita naše združenje, želimo ob tem jubileju združiti v vre-dnotah. Ceprav so te del našega vsakdana, o njih be-remo malodane povsod, opozarjamo, kako pomemb-ne so itd., želimo, da ob jubileju skupaj izberemo tiste vrednote managerjev in voditeljev danes, za katere verjamemo, da so kljucne pri našem delu za blaginjo vseh jutri. Z vašim glasom želimo preteklim 30 letom delovanja združenja dati popotnico za naprej. Da vzo-re polagamo v upe. Bogomir Strašek je letošnji prejemnik priznanja za življenjsko delo. Prejemnik tega najvišjega priznanje je zaradi izjemnih rezultatov in zgodbe o podjetju, okolju in ljudeh, zaradi predanosti, vztrajnosti, odgo-vornosti in trdne osebnostne drže. Vodenje je prevzel pri 26-ih letih, s podjetjem je povezan že 47 let. Nji-hova poslovna politika sloni na njihovi poslovni kultu-ri, ki izhaja iz samospoštovanja. Spoštovanje je ena njegovih temeljnih vrednot. Podjetje ima danes 97 odstotkov proizvodnih procesov avtomatiziranih in robotiziranih. Odkar so pred desetimi leti kupili prve robote pa do danes, so povecali število zaposlenih za vec kot 50 odstotkov, place pa podvojili. Dodana vre-dnost na zaposlenega presega 115.000 eur. Vzore, ki jih piše zgodovina generacije z Bogomirjem Straškom, Jožico Rejec, lansko prejemnico tega pri-znanja, in Alešem Mižigojem, prav tako prejemnikom tega priznanja, ki se je letos pri devetdesetih letih upokojil, ter ostalimi prejemniki, polagamo v upe, ki jih pišejo mladi managerji. Ti so in bodo vzori za na-slednje generacije. Letošnji finalisti za priznanje Mladi manager, Filip Remškar, Peter Smole, in Igor Verstov-šek, prejemnik tega priznanja, so v po govorih, na soocenju v živo na Masters decembrskem dogodku in preko dolgega procesa izbora, ki poleg rezultatov po-membno vkljucuje tudi odnos do zaposlenih in vodi-teljsko držo, pokazali, da se vrednote dobrih mana-gerjev in voditeljev ne spreminjajo veliko. »Veliki vo-ditelji navdihujejo ljudi in to želim doseci tudi sam. V poslu me poganja neunicljiva vera, da lahko s sodelo-vanjem dosežemo vec in tako prispevamo k trajnost-nemu razvoju družbe,« pravi Filip Remškar. Igor Ver-stovšek njihovo podjetje primerja z družino. »Uporabiti možgane 450 zaposlenih je nekaj, cesar ne moreš kupiti, prebrati ali najti na internetu,« je za Dnevnik povedal Peter Smole. Posel, kot dodaja, niso številke in stroji, temvec ljudje. Zgodba posla je, kot radi pravimo, zgodba ljudi. A ce bi vas vprašali, katere so tiste kljucne vrednote mana-gerjev in voditeljev za boljši jutri, kaj podpira slogan Dobri rezultati, na pravi nacin, bi vsi našteli iste? Ko-nec maja, ko bomo praznovali, jih bomo. Hvala vsem, ki ste oddali svoj glas. Se vidimo 29. maja v Cankarje-vem domu. Vir in vec. Na pragu 30. obletnice Združenja Manager sasa mrak2 Saša Mrak, izvršna direktorica Združenja Manager Nevladne organizacije, šole, obcine, krajevne skupnosti, muzeji, knjižnice, gledališca in drugi javni za-vodi, podjetja in posamezniki bodo s konkretnimi akcijami spodbujali raznolikost in dobre odnose med razlicnimi skupinami v družbi z namenom preventive in odprave diskriminacije ter nestrpnosti. Vabijo vas, da v okviru že 10. Dneva za spremembe v svojem kraju organizirate skupnostne akcije/aktivnosti, ki bodo namenjene odpravljanju diskriminacije. Prirocniki za nacrtovanje akcij: – obcine, – nevladne organizacije, – šole. Vse letošnje akcije bodo zbrane tukaj. Z naslednjim zapisom bi rada izrazila skrb, predvsem v smislu, da goljufije ne poznajo meja niti med nic hudega slutecimi kolegi in kolegi-cami na akademskem podrocju, ki s svojimi zapisi, razmišljanji tekom semestrov, zapisujejo in objavljajo svoja dela, clanke, zapise ipd. Vsak izmed nas, ki se ukvarja tudi z objavami znanstvenih in strokovnih clankov, pozna obcu-tek "zaposlenosti" in koncentracije, kar je oboje potrebno za ohranjanje stika s stroko in ra-ziskovalne note. Zato še toliko bolj bode v oci nacin goljufije, ki trenutno kroži tudi med našimi krogi ali bolj natancneje, med našimi elektron-skimi sporocili. Ce v Sloveniji morda še niste opazili omenjenega, si prosim preberite zapisano, saj je le še vprašan-je casa, kdaj lahko kontaktirajo koga izmed vas. Nedavno je omenjen zapis pristal v mojem el-ektronskem predalu ter nic hudega slutec sem jim nekajkrat celo odpisala ter se dodatno pozanimala, kaj želijo. Gre za t.i. "Journal of Busi-ness and Economics (ISSN 2155-7950), a profes-sional journal published by Academic Star Pub-lishing Company, USA ", ki so na preži za številni-mi nedavnimi objavami ali celo participacijo na konferencah. Obvestijo vas na nacin, da bi radi objavili vaš clanek z naslovom, ki ste ga morda nedavno uporabili. V zapisu uporabijo zelo na-tancne podatke, zapišejo celo vse svoje podatke in jih celo lahko poklicete in se celo uspešno javi-jo na vaš klic. Tako v zapisu kot telefonskem po-govoru jasno zatrjujejo o svojem delu ter post-opku, ki naj dodam, da sploh ni napisan površno, kar bi morda na prvi pogled zmotilo še tako pre-vidnega potencialnega pošiljatelja. Cetudi "pozabimo" poslati naše delo, nas cez nekaj casa ponovno prijazno obvestijo, da naj pošljemo in da so nam na voljo za dodatna vprašanja in pojasnila. Ko bodo prejeli naše delo, ga bodo prebrali njihovi uredniki ter nas obvestili o sprejemu. Kasneje so potrebni le manjši stroški objave, kar je v Severni Ameriki ter tudi v ZDA v nekaterih strokovnih revijah resnicna praksa. Pa vendar. Uspelo mi je najti goljufijo, kajti zmotilo me je pisanje ter podpisovanje osebe, z drugacnim imenom kot prvotno. In ob dodatnem ra-ziskovanju sem ugotovila, da so vidni tudi dodat-ni indici, ki pa jih na prvi pogled ne najdemo. Glede na to, da mnogi nismo "native speakers", kljub naši odlicni anglešcini vcasih hitro spregle-damo malenkosti. Kot tudi, da je besedišce pos-lanega pretirano. Naj povzamem. Ob pošiljki vašega clanka, ste obvešceni, da je vaš clanek sprejet. Pozivajo vas za placilo malih stroškov objave. Kolegi so mi povedali, da se po tem izbriše vsaka sled. Izgine vaš clanek kot tudi vaš denar. Mnogi so tudi dodali, da poskušajo kasneje znova. Pod drugim imenom, z imenom druge znanstvene revije. Želela sem z zapisanim le izpostaviti osebno izkušnjo ter deliti z vami. Vem, da vcasih, ko smo s srcem in dušo v našem delu, niti ne pomislimo na gnila dejanja takšne vrste, ker upamo, da res-nicno kdo želi zapisati in objaviti naša dela. Vse lepo pozdravljam in hvala za vaših nekaj minut pozornosti. S spoštovanjem, Mag. Alja Perger IRDO opozorilo Goljufi tudi na akademskem podrocju Pazljivo preberite izkušnjo mag. Alje Perger, ki je okrog novega leta prejela mamljivo povabilo iz ZDA, Journal of Business and Economics z obvestilom, da so na IRDO Conferenci zasledili njen clanek ter bi ga radi objavili. Kmalu bi nasedla, ce ji ne bi nekaj govorilo, da naj preveri ozadje. V ozadju je goljufija. Izgine vaš clanek kot tudi vaš denar. Inštitut IRDO vabi kolektivne clane – direktorje k podpisu XVII. Nagradni natecaj Leto je naokrog in Urad Vlade Republike Sloveni-je za Slovence v zamejstvu in po svetu bo vnovic podeljeval priznanja oziroma nagrade za najbolj-ša diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v svetu in Slovencev v sosednjih državah. Svecana podelitev priznanj za nagrajene naloge bo v torek, 16. aprila 2019, ob 10:00 v dvorani Državnega sveta RS (Šubiceva 4, Ljublja-na). Vir: Urad Vlade Republike Slovenije za Slo-vence v zamejstvu in po svetu Dr. Noriaki Kano v Sloveniji Bureau Veritas letos aprila v Ljubljani pripravlja odlicen seminar s svetovno priznanim strokov-njakom za kakovost in avtorjem Kanovega mode-la zadovoljstva strank. Dr. Noriaki Kano je na osnovi svojih dolgoletnih izkušenj pripravil celo-vit pregled funkcije kakovosti v organizacijah ter njene vloge v prihodnosti. Predstavil tudi svoje najnovejše raziskave o uspešnosti in ucinkovito-sti funkcije kakovosti, ki naj vodi v dolgorocno uspešno poslovanje. Ce to želimo doseci, mora-mo ustvariti ne samo zadovoljne, pac pa tudi navdušene stranke. Seminar bo potekal 18. 4. in 19. 4. 2019 v Ljublja-ni, v hotelu Raddison Blu Plaza. Kratek intervju z dr. Noriaki Kanom lahko prebe-rete tukaj, vec o dogodku - program, vsebina in podrobnejše informacije so prikazane na spletni strani https://www.bvsloevents.com/?lang=sl; PRO PR konferenca se bliža Letošnja 17. PRO PR konferenca bo gostila ugle-dne strokovnjake za odnose z javnostmi. Med njimi bosta tudi Svetlana Stavreva, predsednica svetovnega združenja za odnose z javnostmi, The International Public Relations Association (IPRA), ki je bilo ustanovljeno leta 1940 in Maria Laura Garcia, predsednica svetovnega združenja agencij za spremljanje medijev FIBEP, ki je bilo ustanov-ljeno leta 1953. Takashi Inoue, predsednik japon-skega inštituta za odnose z javnostmi bo eden iz-med letošnjih kljucnih predavateljev. Mednaro-dna konferenca, ki bo letos potekala že 17. leto zapored, tokrat v Hrvaški, bo med 10. in 13. apri-lom. Vec. Prihodnost hrane Med 22. in 23. majem bo v Chicagu potekala kon-ferenca Prihodnost hrane. Prisotnih bo vec kot 150 odlocevalcev, tudi vodje v podjetjih ALDI, Bar-ry Callebaut, Tyson, Yum! Brands, JBS, Cargill, Ra-inforest Alliance, Earthworm Foundation, ING, Compassion in World Farming, Cox Family Hol-dings, Quantis, Foundation for a Smoke Free World, The Nature Conservancy, World Cocoa Foundation, Peer Ledger, JUST, Sodexo, Fair Trade USA, World Economic Forum, Schneider Electric...Vec. Vir: InovationForum Evropski tekstilni poliestrski vrh Konferenca bo s strokovnjaki iz industrije omogo-cila vpogled v evropski trg poliestra ter njegove gonilne sile in razvoj ter se osredotocili na razpo-ložljivost surovin in izzive glede trajnosti. V dveh dneh, med 23. in 24. oktobrom, boste dobili poso-dobljene informacije o novih proizvodnih procesih iz poliestra in najnovejših tehnoloških dosežkih višjih vodstvenih delavcev, ki predstavljajo petro-kemicne družbe, proizvajalce poliestrskih vlaken in tekstila, prodajalce poliestrov, raziskovalce in druge vplivne zainteresirane strani v vrednostni verigi. Vrh bo potekal v Amsterdamu Vec. Vir: ACI Dogodki, konference, novice CTPe1 banner copy Tri generacije Akademije za mlade marketinške talente so dokaz, da nekaj delamo prav. Da mladim talentiranim posameznikom omogocamo naslednji korak na njihovi karierni poti. Da pripravljamo odli-cen program, skozi katerega talenti gradijo marketinške in vodstvene kompetence. Da omogocamo mreženje, izmenjavo izkušenj, pogledov in stališc v skupini podobno mislecih posameznikov. Da pre-davanja vodijo najboljši predavatelji in strokovnjaki na svojih podrocjih. In da se pri tem tudi iskreno zabavamo. Imate v vašem podjetju talentiranega posameznika, za katerega želite, da pridobi celostno marketin-ško znanje in nagradi kompetence? Priporocite mu vpis v Akademijo za mlade marketinške talente. Veliko je odlicnih izobraževalnih programov, a po treh letih cudovitih izkušenj si drznemo trditi, da Akademija za mlade marketinške talente udeležencem ponuja še nekaj vec. To je tisti skriti obcutek, da si ob pravem casu na pravem mestu. Da se mrežiš s pravimi ljudmi in hkrati pridobivaš konkretna znanja in nadgrajuješ kompetence, ki ti bodo pomagale v nadaljnji karieri in življenju. Tudi letos ambi-ciozne posameznike vabimo, da soustvarjate cetrto generacijo Akademije za mlade marketinške talen-te. Mesta se hitro polnijo, rok za prijavo pa je 5. marec 2019. Tanja Kavran, izvršna direktorica DMS Razpisi in priložnosti Slovesni dogodek s podelitvi-jo priznanja RS za poslovno odlic-nost (PRSPO) 2018 Javna agencija SPIRIT Slovenija vas vabi, da se nam pridružite na slovesnem dogodku s podeli-tvijo priznanja Republike Slovenije za poslovno odlicnost (PRSPO) 2018 Cutim odlicnost, ki bo v cetrtek, 11. aprila 2019, ob 15. uri v Konfe-rencni dvorani, Hotel Union, Ljubljana. Odlicne organizacije nenehno dvigujejo meje možnega. Negujejo kulturo doseganja izjemnih rezultatov, skrbijo za zadovoljstvo ljudi ter ohra-njanje okolja. Pri odlicnosti je Slovenija ambiciozna. Cilje Stra-tegije poslovne odlicnosti 2018-2030, usmerjene k izboljšanju globalne konkurencnosti in ravni blagostanja v slovenski družbi, želimo dosegati in presegati. Na osrednjem letnem dogodku bodo pozornost namenili predstavitvi spodbud za razvoj poslov-ne odlicnosti v letu 2019, razumevanju odlicnosti kot poti k trajnostnemu uspehu ter uvajanju od-licnosti v javni upravi in gospodarstvu. Z izbrani-mi sogovorniki bodo na okrogli mizi izzvali ambi-cijo 60.000 evrov dodane vrednosti na zaposle-nega v letu 2025 - ali in kako lahko k temu pri-spevajo nacela in orodja odlicnosti? Dogodek bodo zakljucili s podelitvijo priznanja PRSPO 2018. Slavnostni govornik bo minister za gospodarski razvoj in tehnologijo ter predsednik Odbora PRSPO Zdravko Pocivalšek. Vec. Vir: Spi-rit Slovenija Po kreativni poti do znanja 2017-2020 Namen javnega razpisa je spodbujanje krepitve sodelovanja in povezovanja visokošolskega siste-ma z okoljem (gospodarstvo, negospodarstvo), izvajanje modelov odprtega in prožnega preha-janja med izobraževanjem in gospodarstvom ter družbenim okoljem. Ob partnerskem sodelova-nju visokošolskih zavodov z (ne)gospodarstvom bodo mladi pridobili konkretne in prakticne iz-kušnje že med izobraževanjem. Razpisuje Javni razvojni, štipendijski, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije. Roki za oddajo vlog so najkasneje do: 22. 11. 2019 za tretje odpiranje. Vec. Vir: Javna agencija SPIRIT Slovenija Sofinanciranje projektov iz EU pro-gramov Ministrstvo za pravosodje obvešca, da je (oz. bo kmalu) odprtih vec razpisov Evropske komisije v programih Pravosodje in Pravice, enakost in dr-žavljanstvo, kjer je možno kandidirati za do 90% sofinanciranja razlicnih projektov s podrocja pra-vosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah, pravic žrtev, procesnih pravic oseb osumljenih ali obtoženih storitve kaznivega deja-nja, e-pravosodja, izobraževanja in usposabljanja na podrocju pravosodja, pravic otrok, preprece-vanja nasilja nad otroci, mladimi in ženskami, spodbujanje enakosti spolov, državljanskih pra-vic, zašcite osebnih podatkov, preprecevanja ne-diskriminacije, boja proti rasizmu, ksenofobiji, homofobiji in ostalim oblikam nestrpnosti, pro-mocije in zašcite pravic invalidov ter podpore na-cionalnih tock za Rome. Sredstva za doseganje teh ciljev lahko pridobijo nevladne organizacije, pravosodni organi, javni organi in druge organizacije, ki se ukvarjajo z na-vedenimi podrocji (fakultete, inštituti…). Usposabljanje, vzajemno ucenje, izmenjave do-brih praks, priprave analiz (vkljucno s študijami in raziskavami), IT rešitve so glavne vrste dejavno-sti, ki se financirajo iz programov. Vec. Vir: Mini-strstvo za pravosodje Javno povabilo - »Ucne delavnice 2019« Zavod RS za zaposlovanje je objavil javno povabi-lo za zbiranje ponudb delodajalcev za izvedbo projekta v okviru programa Ucne delavnice, ki obsega vkljucevanje brezposelnih oseb iz ciljne skupine v prakticno usposabljanje v delovnem okolju socialnega podjetništva. Vec o pogojih naj-dete tukaj. Vec. Vir: Podjetniški portal Knjiga: Miška Pariška Miška Pariška je znana mišja gledališka igralka, ki že vec let išce veliko ljubezen, da bi lahko bila srecna do konca svojih dni. Mišek Kravatnik jo osvaja že dlje casa, iz Srecne vasi v mesto pa pred gledališko predstavo pride neroden Mišek Pišek. Le za koga naj se odloci mlada mestna dama? Odgovor poišcite v sveže natisnjeni knjigi MIŠKA PARIŠKA, ki bo razveselila tako majhne, kot velike ljudi. Za narocila pišite na naslov: info@nabium.si Veselo branje vam želimo in veliko srecnih dni! Naslov: Miška Pariška Avtor: Anita Hrast Izdajatelj in založnik: NABIUM d.o.o., Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor Ilustrirala: Tjaša Cuš Obseg: 30 strani, slovenski jezik Zbirka Srecna vas Cena: Cena: 19,99 EUR + 4,50 EUR stroški distribucije (velja za Slovenijo, za tujino po dogovoru) Skupaj za placilo: 24,49 EUR NABIUM d.o.o., Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor GSM: 031 / 344 883, E-pošta: info@nabium.si Definicija družbene odgovornosti Kaj pomeni družbena odgovornost? Najpogosteje se koncept družbene odgovornosti pri podjetjih pojavlja na podrocju ravnanja z zaposleni-mi, vlaganja v skupnost (neprofitni projekti), sodelo-vanja s poslovnimi partnerji (dobaviteljske verige, družbeno odgovorni skladi itd.), odnosa do okolja (proizvodnja ekoloških izdelkov, …), tržišca (marketing z razlogom, sponzorstva in donacije itd.). V praksi prevec izstopa dobrodelnost, ki je v resnici važen, a droben delcek družbene odgovornost podje-tij in ljudi do pomoci potrebnih delov širše družbe. Družbena odgovornost podjetij (def. EU, Zelena knji-ga 2001) zajema štiri kljucna podrocja: - pošten odnos do zaposlenih, - okolja, - širše skupnosti, - na trgu (do kupcev, dobaviteljev…), + Nujno: dobro nacrtovano in izpeljano vodenje. Poleg te je Evropska Unija podprla smernice za dru-žbeno odgovornost ISO26000:2010. Dokument nava-ja, da je družbena odgovornost organizacije za vplive njenih odlocitev in dejavnosti na družbo in okolje. Definicija DO po ISO26000:2010 je: »Družbena odgovornost je odgovornost organizacije za vplive njenih odlocitev in dejavnosti na družbo in okolje, ki skozi pregledno in eticno ravnanje: - prispeva k trajnostnemu razvoju, vkljucujoc zdravje in blaginjo družbe; - upošteva pricakovanja deležnikov; - je v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi normami ravnanja; ter - je integrirana v celotno organizacijo in se izvaja v vseh njenih odnosih. OPOMBA 1: Dejavnosti vkljucujejo izdelke, storitve in procese.; OPOMBA 2 : Razmerja se nanašajo na dejavnosti organizacije v okviru polja njenih vplivov.« Sedem osrednjih tem Standarda za družbeno odgo-vornost ISO 26000:2010: clovekove pravice, zaposlo-vanje, okolje, eticno ravnanje, pravice potrošnikov, vkljucenost v skupnost in razvoj, vse pa povezujejo celostni pristop, soodvisnost in dobro vodenje. Vec o ISO26000 lahko preberete na spletni strani: https://www.iso.org/obp/ui/#iso:std:iso:26000:ed-1:v1:en VABIMO VAS V VODILNO SLOVENSKO ORGANIZACIJO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST IN TRAJNOSTNI RAZVOJ PODJETIJ, NEVLADNIH ORGANIZACIJ IN USTANOV Sodelujte pri sestavljanju mozaika znanja o družbeni odgovornosti in njenem vplivu na raz-licna podrocja našega življenja, dela in okolja. Po svojih moceh se povežimo pri iskanju rešitev in njihovem udejanjanju. K DRUŽBENI ODGOVORNOSTI LAHKO POMEMBNO PRISPEVATE TUDI VI. SODELUJTE Z NAMI, POSTANITE NAŠI CLANI! IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor, Tel.: 031 344 883 e-pošta: info@irdo.si Spletna mesta: www.irdo.si www.horus.si www.model-m.si