75y09
rtSNf
Pavline |'ajkove.
i & t



V MABIBOEU.
Zatulila plaateUi«. — Ttakml J. M. Pajk.
1878.
PESMI
Pavline ^ajkove.
—-
V MARIBORU.
Založila pisateljic,,. — Tiskal .1. M. Hajk.
1878.

/
P' /V.
;5,1 z prvo sludko.Nti. Jiitro zbeži, h prvo l)ri<lko.sti »Spoznavanja dni. Iz sol/ in hlepenja, Blaženstva, inuionju, —
Jz svete ljnltiivi Kodbinskih vozil, In k umi m Sls« vi Ljubezni čut/1, Iz tega nastala Ta knjigu je mula.

I.
3
Tvoj spomin.
N a to spomin
Me sili, bridko da vzdihujem,
Ko se vzbudim;
lu kriv, da v noči dolgo čujem, Prej ko fcaspim, Na t«' spomin!
Tvoj je spomin,
Ki brani, v sreu da občutek
Vesel rodim;
In srcu brani, da trenutek Ga ne vmiriin, Spet tvoj spomin!
Tvoj je spomin,
Ki vabi. pred podobo sveto
Da se zgrudim;
Iircznadni plani z molitvo vneto Da ne vgasim, Kriv tvoj spomin!
Tvoj je spomin Uzrok, da ovenelo lice S solzo rosim; In nove da rodim solzice, Ko te vsušim. Spet tvoj spomin!
7
l-cj! tvoj spomin
Jc vir, odkoder si življenje
Morno grenim;
Vel", naj tja, kjer mre trpljenje, •Se preselim — Tvoj mi spomin!

Pomlad.
I ritli pomlad ! kliče deva, Pridi, svet spremeni v raj l Srce unije da obseva Žar mini, kakor nekdaj.
Ptic ne zdbi privabiti, Ptice ljubko gostolč, One znajo vpokojfti Itnrno, žalostno srce.
Prazne moje so gredice, Vzela zima jim je cvet: Ko pa ti pokažeš lice, Izgubljene najdem spet.
Cvetke so mi pomenljive, — In zato je rada imam : — Meni vir so nevsabljivc Sreče, radosti, omam.
In ko v tvoji mehki noči Željno gledam <ror v nebo :■ Solz vsiiše so toki vroči, Srca boji polego. —
f>
1'riili. pridi, pomlad zala, Pridi, svet spremeni v raj; Srečo vso če ne hoj dala, Mir poprejšnji vsaj mi daj!

7
Solza.
Nn tihem svoje ko preštevam rane.
Ki je prestalo v mladih dneii mi v/c srce, Ljudje krog mene radostno ko se vrte: Črez bledo meni line sol/a kane.
Ko v tmino zrem bodočnosti neznane, /a kojo duša vedno huje se skrbi, Ko ta pogled mi upe v prsih zaduši: Crez bledo meni lire solza kane.
Ko domovine spomnim se razd'jane, Zibajo mati kjer mi pevala sladko, Oboje ki vže davno zgreša mi oko: črez bledo meni lice solza kane.
In ko spomin mladosti mene rane Polja v nekdanjega življenja zlati roj: Grcnkosti polna, ko nikdar poprej, tedaj črez bledo meni lice solza kane.
-/v^r^v—
8
Ti nisi ljubil!
Ti ..
11 nisi ljubil | _ Gorje, če ptice Povejo viru hladni- vodice; i«orji:! čc jedna sapica dneva odkrije nebu, da tak si, reva! Sumeča voda, zvezde bliščcčc V srce nc bodo ti govoreče.
TI nisi ljubil! — Dreves ne 'zročaj I'o senci, vabi ki v svoj naročju! No pravi cvetju, ki nje narava Na pot, kjer hodiš, ti nasipava! Vejevje gosto, cvetovje inilo Vonjavo, senco bi ti vbranilo.
Da ljubil nisi, za-se obrani. Da moč stvarij ti duha ne rani; Stvar vsaka zemska in vse torišče Ljubavi dom je, ljubavi išče; Ti sam so nočeš čutilom vdati, Poslušen mehkim željam postati I
•I
Ti nisi ljubil devojko svojo, Ki dušo jc svojo /družila s tvojo! Da pravi to niso ljubezni '/.kazi, Oko ljubeči! takoj zapazi. Ti nisi ljubil! — S tem se maščujem, Da r.utja, misli o — tebi snujem.

10
Lep dokaz.
jraven tebe sem sedela, '/. desno stola sc objela, 1'oslaSala. ko si bral Pesni, koje «at» si vbral.
Srce da bi vpokojila, Kar b'ne smela, sem storila; Lepe pesni, mil »rlns tvoj Je vzbudil mi v srcu boj.
Ti pa mi Se nisi branil. Z žal-bescdo me ne ranil, Naslonila ko glavo Sem na ramo ti ljubo.
Mirno dalje si prebiral, <ilas samo jc malo hiral; Ilckcl nisi, da ne smem — Hvala, hvala, dosti vem !

11
Cveticam.
Zamakncna ko vas, cvetice, gledam mile, Spletene v venec ali pa stoječe v trati: Osodo ineni zdi se v vas človeka brati, Od rojstva kak' ga spremljate t'ja do gomile.
Jaz čutim radost, mlado ki srce sprehaja, Iz dragih rok ko prvikrat ste podarjene, V omamo, sramežljivost zmagat, porabljene, Dcvojki dane, kojej mir srce obdaja.
Tresočo v sladkem hrepenenju vidim roko Nevestino, iz vas ko v lase kinč si vije; Otajna meni njena se bolest odkrije, Ko sname vas, v vas zadnjikrat ko zre globoko.
A najcenejši svoj pomen mi ve znanite, Mrtvaške ko postejjc gledam vas odeje: Zakaj mir angelski iz bled'ga lica veje, Ko glasno nam, prem neme, k srcu govorite.
Na zgodnjej vidim vas gomili mi cveteti; Dotle solzic bo mojih rosa vas močila! Oj! vidim vas, predno bo zemlja me trohnila, Pozabljene — kot moj spomin — uže veneti.
r^Mjnje*—
12
Porod ljubezni.
I)vc kaplji rose /. Jutra prirosite Na mehko nedro roži razeveteni, In prej. ko se zaveste, da združeni Ste, druga v dragej se ljubo vtopite.
Dve bitji, nepoznani, se dobite, In duši nju, po streli kot ognjeni. Po njiju ste pogledih vplamenjeni; Trud prazen je, da spet se vpokojite.
Pogledov skrita moč je premagljiva Prodrla ju, ter ju združila V dveh bitjih v jedno samo le življenje.
Neznano igima preje hrepenenje Odkrije njima zdaj se. da vzbudila Jednaka v njih je moč se, nezrušljiva.
—i-i^ij-n—
13
Moj zaklad.
»Jaz ljubim te, slovenska domovina, Kot morem ljubiti najdražo stvar, V ljubezni zd-te, draga in jedina, Ne bom omahovala nikedar; Zvestoba moja za-tc bo ostala Neraznišljiva, kakor siva skala.
Jaz ljubim te, Slavjanska mati mila, Kot Uubi mater svojo zvest otrok; .laz srca nikdar ti ne bom ranila, Z bog mene tvoj ne bo glasil se jok. Prej srcc moje biti bo nehalo, Ko tebe, slavna mati, kdaj izdalo.
Slovenski rod, jaz ljubim te iskreno, Globoko štujem te, ker si ubog; Srce mi vedno je v bridkost vtopljeno, Ker čuti s toboj tcgo vseli nadlog. I)a sceliti jaz morem rane tvoje, ■Življenje ti žrtvujem rada svoje.
Ljubezen ta združuje vse le v eno: Zaklad, ponos, si ti jedin za-me,
II
Xiy svet pozabi me, naj zapuščeno Srce zato razjeda mi gorje : Jaz ne zameuim svetne prazno srečo Za slast ljubezni moje te goreče.

1
16
Povračilo.
^a žalost, ki prestala je obilo Od ilne usodnega, ko sem spoznala te, Kdino to mi duješ povračilo, l>a sovražiš me!,
I)a tebi je srce se posvetilo, In vse je tvoje, v njem kar blazega cvete, Kdino to mi daješ povračilo, Da sovražiš me!
Da upaige v bodočnost ostrupilo /a večni čas mi tvoje je obnašanje, Kdino to mi daješ povračilo, Da sovražiš me!
Za solze, ki oko je vže rosilo, 1'rcmišljajočej dano s tebe mi gorje, Kdino to mi daješ povračilo, Da sovražiš me!
Da srce tebe je za vzor 'zvolilo, Kateremu glase vse pesni moje se, Kdino to mi daješ povračilo, Da sovražiš me!

l(i
Sirota.
<j
Op.......... me. v preteklost kadar zrem, srce: da sem sirota!
In mračni dan sedanjosti mi vsak pove: da sem sirota!
Občutim, kadar Iml srce mi obiskava,
Trpljenja ko ono deliti s kom ne ve: da sem sirota!
Občutim, ranjena zalmiau ko duša išče
Zaupnika, da moje bi tešil gorje: da sem sirota!
Pričuj o vselej, ko sedim mej njimi v sredi,
Tovariši« veselih mojih šale mi bridke: da sem sirota!
Pričajo, ko za hip vsaj pomirim notranjost,
Solz«), ki tiho iz očij mi prirose: da sem sirota!
Iver roke nij, ki bi ljubo mi jih otrla,
Ponavljajo bolesti, ki se spet vzbude: da sem sirota!
V nebo vzdihljaje tožne jaz pošiljam svoje,
Ni« omehčale sklep osode bi ostre: da sem sirota 1
Jaz prosim je. da mi bolesti srčne zmanjša,
Sej dosti je, da nosim to gorje: da sem sirota!

17
Razlika.
svetlo
Življenje temu se dozdeva, Ki svest si je, da ga obseva ljubezni žar! — Kako temno
Življenje temu se dozdeva, Ki nikcdar ga ne ogreva ljubezni Car! —
Sladko zaspi,
Kdor svest si je, da srcc jcdno Po noči ko po dnevi vedno Le za-nj bedi. — Oko rosi
Večer se vsak naj temu redno, Ki ve, da oh! srcc nijcduo Ga ne želi I —
2
Id
Dvoja doba.
Src p človeku v prvič ko se vname, Prečudno njemu svet se premeni: Život njegov navade prejSnje sname, Oskrunjati notranjost se hoji: Um domišljija mu tako prevzame, Na zemlji ne, da v zvezdah le živi.
Srce človeku v drugič ko se vname, Prečudno njemu se odpro oči; Več domišljija v mreže ga ne vjame, In nad oldakc duh mu ne zleti, Prevdarjati življenja pota jame. In združen biti je, kar si želi.

19
Kako si se izdal.
Jescdc sladke: ljubim te, Od tebe nisem cula jaz. In čavstva tvoja tajna je Mi vedno skrival tvoj obraz.
Dejanje svoje si vravnal, Kot tujec bi neznan mi bil; Hoje, da bi srce izdal, Si vedno meni se tajil,
A temno svoje ko oko Uprl si ljubeznivo v me. Tedaj ljubezen svojo vso, Nehtefi odkrilo je srce! —

19
Milih pokojnikov dan.
Zvonovi resno, čaj pojo, Obok nebesni vidi se teman, Zemlja praznuje in nebo Pokojnih dan.
Otožen dnes je vsak obraz, In mokre mnogotere so oči, V srce pa nam šepeče glas: Prah bog i ti 1
Molče se množica poda Na tihi kraj, premnogim srcem svet, Tam z dragimi jih moč duha Edini spet.
I jaz mej ljudstvo se vrstim, Morilna bol ker dnes mi v prsih tli; Dva groba videti želim, Ki tu jih ni.
Oh, daleč spavata oba, Na koja misel mi izvablja jok; Za njiju sveti grob ne zna Ubog otrok.
V kapelico mrtvaško jaz Sirota zapuščena pobežiin, Da tamo si zvedrim obraz, Se tam vmirim.
——
Domišljiji.
Uko si, domišljija, goljufiva, In vse, ki ti jili v srcu vzbujaš, nade; Kedor zaupa v te, gotovo pade, Ker tvoja govorica Je lažnjiva.
Beseda tvoja sladka, prilizljiva, Omamlja svojim strupom glave mlade, Ker zlatosvitle kažeš jim livade, Z bodočnostjo zakrite, zapeljiva!
En čas ti človek je v igračo všečno, prenkost spoznanja vslcd pustiš mu večno. Tako si z manoj tudi se igrala,
Ko njega meni v svitu si kazala; Po zmoti tej jo večkrat solza lila — A zdaj ne bodeš mene več slepila L

II.
Slutnje.
Spremljava me slutnja, Ki bol mi /lajšuje: Da me m i I n j e š!
In sluteuj me druga Resnično raduje: Da me poštuješ!
Mej slutnjami tretja Srce osrečuje:
Da me boš ljubil!
In slutenj poslednja V nebo me dviguje: Da me boš snubil!

19
Veselo prerojenje.
Jaz som prerojena, Novo oživljena,
Da tikoro se saina uže ne poznam. Srce ne vzdiha je, Obup ga ne kljuje; Življenje pokojno, veselo imam !
Nij bledo več lice,
In bridke solzice
Ne delajo več po obrazu steze;
Spet zdi se mi jasen
Obraz moj in krasen,
Ko solze ljubezni na njem se blcste.
Zdaj ljubim življenje,
In mre mi hlepenje
Po smrti, ki več je srce ne želi;
Le dolgo živeti
Sem jela želeti,
Število množila da srečnih bi dni.

19
Tvoj prvi poljub.
Al pomniš, ti ljubček, Svoj prvi poljubček, Kako je bilo ? — .Ta/, menim tako:
S tresočo si roko Mi ginen globoko Ti čelo objel Šeptal mi vesel.
Molče poslušala Sem tebe, skrivala Poglede oči — A vse si znal ti!
Moj molk si posnemal, Me nežno objemal, Na čelo pa si — Poljubil me ti.

28
Svetu.
Ti svet se za-mc toliko zanimaš Sedaj ?
Besede le pohvalne za-mc imaš, Zakaj :J —
Čuj, kaj
Znabiti sem zdiy druga, ko sem bila Nekdaj ?
Ko me nesreča vedno je mučila: Tedaj ? -
Svet, znaj!
Kot me poznaval nisi ti solzeče, Tak zdaj
Od tebe proč nahajam svoje sreče Jaz raj!

Slovo od domovine.
Srečna bodi mi, goriška domovina, Nc odrekaj mi v bodočnosti spomina!
Oj priroda, oj zrakov j o, solnec milo, Vam izročam zadnje svoje poslovilo.
Ko črez mejo že hlapon me odpeljujc, Vas še vidim, čutim — kmalu vse bo tuje. —
čuvaj Bog te, ti družina moja mila, Čuvstev ki si meni toliko gojila!
Moje 'zgube da britkost bi nc čutila, Kakor tvoja incni je srce ranila! —
Z Bogom, z Bogom, vi prijatelji predragi! Z Bogom vsi vi, ki ste bili meni blagi 1
Proč zdaj moram, daleč daleč v kraj neznani, A kdo ve, al' vidimo se spet kdaj zbrani? —
Ali tiho srce, tiho vi občutki, Leta zde se mi slovesa ti trenutki 1
30
Nada v prsih se mi vzbuja, nada mila, Kraj domači spet da hodem obhodila,
Srca pa, od kojili težko je I oče nje, Svoje meni da ohranite nagnenje.
Zdrava torej, srečna bodi domovina, I'a mi brani do svidenja kaj spomina!

31
Človeško srce.
Ivanke, menim, da je nij na sveti, Katero človek teže razrešuje, — Naj vestno še tako jo prciskigc — Neg' je srce človeško razumeti.
Srce — mogoče skoro nij verjeti — Postav, dolžnostij drugih ne poštuje Kot one, kojc si samo osniye; Zastonj je, pametno mu kdaj veleti.
Nje uklcniti v to, kar ono noče, Naj z lepo se, naj silo prizadeva, Doseči bo gotovo nemogoče.
A kadar glas ljubezni v njem odmeva, In i^jcne želje v njeni vzbude se vroče, Uboga, da-si nikdo ne veleva!

Gotovo zdravilo.
Kadar ostri pik bučele Kani zdravo nam roko, Jedna lc peščica zemlje Bolest nam viniri hudo.
Ko morilni pik ljubezni. Itani dragi mir srca, Grob jedini je ozdravi Neizrečnega gorja.
——
33
Pregovorjena otožnost.
\ e vem kako in pa zakaj Vesclej vedno nij mi hiti; Naj mesto gledam, hrib in gaj, Pogosto meni je solziti.
Kak' lep je svet! Na vse strani Življenje mene le obdaje, Vsega oko se veseli, — A vendar solzno mi postaje! —
Srce, srce, ti preinehko Ne smeš, ne smeš mi vedno biti, S pretirano si nežnostjo Najlepši čas svoj ogrcnin!
Pozabi svet, pozabi vse, Pozabi zlo ljudjj dejanje! V bližino svojo zri! Srce Tu najdeš, ljuliav in smehljanje!

3
M-l
Novcj domovini.
Kraj, ki novo si postal domovje meni, Mesto, ki me svojo zoveš zdaj mestjanko, . ljudstvo, ki poznavaš mene kot Slavjanko, Iz srea bodite dnes ud pozdravljeni!
Vračam se iz domovine svoje drage, Kjer je prva meni se mladost iztekla, Moč nepremagljiva ker je mene vlekla Obiskati dom moj. znance moje blage.
Iz domovja pa k domov ju spremljcvala Dobrodejna mene je ves pot solzica, Ker kot nekdaj lepa še stoji Gorica, k spomin mi prejšnji še je shranjevala.
A po domu tem tešiti hrepenenje, Ki nc sme, ne more zdaj več meni biti, Zvesto-vdana tebe za naprej ljubiti, Novi dom moj! mojo od sedaj so želje.
Torej kraj, ki novo si domovje meni, Mesto, ki me svojo zoreš zdaj mestjanko, Ljudstvo, ki poznavaš mene kot Slavjanko, Iz srca bodite dnes mi pozdravljeni!

35
Novomašniku.
\ sak stan je svet, ki svoje delovanje Obrača v prid na občno blagostanje,
A visi nego stani drugi vsi, Je ta. ki si izbral ga sebi Ti.
Vsak stan je vezan na naloge svoje, ('uj zdaj prevzvišene naloge Tvoje :
Oznanovaleč one vere bodi Ti, Ki Cerkev jo katoliška uči;
Ti ljudstvu pot življenja kaži pravi, Tolaži njega v stiski in težavi;
Obupa, koji grešnika teži. llcšenje zaželeno daj mu Ti;
Ubogim in sirotam bodi v sili Branite^', pomočnik in oče mili;
Na strani revnemu Ti ljudstvu stoj, Ga uči, stan kako si vzboljša svoj.
Podpiraj čednost, ne samo v besedi, No pospešuj jo z lastnimi izgledi;
38
Književnosti ostani zvest prijatelj; Umetnostim naklonjen podpiratelj.
Narodu svojemu Ti hodi ščit, Za-nj mnogo bode dano Ti storit.
V težavah kadar svojega stanu Hvaležnosti nikjer ne bo sledii:
Prepričanje naj bode Ti v tešilo, Da delo Tvoje sad bo obrodilo.
Pogumno torej svoj nastopi pot, Ljubezen, sreča spremljaj te povsod!
— —
37
Pozdrav novemu letu 1877.
Oj, vstajaj jasno, zora tega dneva, Ki novemu početek letu da; Razširjaj blagoslov, jutranja deva, V že pri nastopu na slovanska tla, I)a staro leto, Slavi malo milo, Srečneje in mileje bi sledilo!
Z nadčjepolniin čuvslvom te pozdravlja, Današnja zora, vsakega srce! I moje se dolgo ne obotavlja Odkrivat tebi nade in želje, Na skrivnem koje ono si vzgojuje, Po izpolnitvi kojili le vzdihuje.
Odkar zavest mi uma je razkrila Slavjanske matere pretožni stan, Željo iskreno vedno sem gojila, Dočakati nje sreče svitli dan. Za letom leto to mi je izteklo, A srce še mi zbada skrbi jeklo.
Al' bodo letos rane zacelile Se materi, solza potok vsušil?
19
Al' bo slovanski rod napinal sile, .Slovanski se ponos enkrat vzbudil ? Al' slava letos bode nam pricvela, 1'jubav slovanske brate vse razvnela?
Al' bo ljubezen ta nam privabila . V slovstveni tempelj delavnih moči? Sebičnost kruto nam-li zamorila, Književnost naša lepše da cveti ? Značaje naše slišim to trditi. In domovine slavo se množiti.
In up in strah in radost me navdaje, In tožen moj obraz se razvedri, In nadam takim srce se udaje, Katere novo leto mi budi, I)a bile vslišane bi želje moje, Ne goljufane, srce, nade tvoje! —
Oj ! vstajaj k sreči, zora tega dneva, Ki novemu početek letu da; Iiazširjaj blagoslov, ti krasna deva. Vže pri nastopu na slavjanska tla. Za starim letom da Slavjanom milo, Da srečno, blagodejno bi sledilo.
19
Tvoje mokre oči.
Spomin, ki vedno z inanoj v srcu hodi, Spomin, ki časa moč ga nc vmori. Za k njega hvaležna sem osodi, Spomin na tvoje mokre je oči!
Prijaznost, tvojo vže sem pozabila, In pozabila, kaj si bil mi ti; V življenju spremlja pa kot zvezda mila Spomin na tvoje mokre me oči!
Prepolna možu duša mora biti, Predno v oko mu solza priblesti: Postale za-me, nij o tem dvomiti, Oj enkrat mokre tvoje so oči!
Pri tem pogledu kaj da sem prestala, Srce ponavljati več nc želi; Ne brani pa, da v njem jaz negovala Spomin na tvoje mokre bom oči!

19
Molk.
resnico potrjuje, Molk besede povišuje, Molk nedolžnost olepšuje, Molk ljubezen navdušuje. Sramežljivost molk značtje; A kedor najbolj molči, In se svetu trapast zdi: Ta navadno mu pove Prilično možato vse.
— O-i^/l--
19
Ko bi vedno tako bilo!
Ko bi vedno tako bilo, Kot je bilo nekedaj, Ko oko še nij solzilo, Ko se svet mi zdel je raj: Ko bi vedno tako bilo. Lepo vse tako in milo!
Ko bi vedno tako bilo, Kot nekdaj mi je bilo, Ko je srce se vzbudilo In plani telo mi oko! Ko bi vedno tako bilo Rajsko vse tako in milo !
Ko bi vedno tako bilo — Ah čenm ta večni vzdih ? — Več ne bo se ponovilo, Kar odnese časa pih. Tako je od nekdaj bilo, Tak' se bo naprej godilo!
19
i
Svet dekletom.
Iko svoje ljubeznivo, Oko svoje zapeljivo,
Dekle, ko mladenča zreš, Dolgo stavit' na-nj ne smeš!
En pogled, dejanje kratko! Ono srečo vzbuja sladko; Srečo da! al' veš pa ti, Sreči tej kaj da sledi? —
Skrivno mladič da vzdihi^je, Tožnost tebe da vladuje, Srčni vama mir je preč — Dekle! boj se teh nesreč !

19
Ovenelej cvetici.
ino tebe še iinam, Gvctiea ovcncla! Da srčnili spomniš me omam, Ki sem jili pretrpela, Od smrti, sama res ne znani, Kako sem te otcla.
Ja/. nemo gledam te, no vem, Kaj tebi bi odkrila; Vso prošlost v tebi svojo zrem, Zato sem omolkmla; Iz tebe koliko izvem, Kar vžc sem pozabila!
Pogled več tvoj nc sili me Skrivaje vzdihovati, In v mojem oku več solze Ne vidiš trepetati; Srce je naučilo se Premagati se znati.
44
Percsca samo tebi jaz Zvenela poljubujem. Da živ ti dajem s tem dokaz, Spomin da tvoj spoštujem ; Čutil notranjih pa izraz Naj v sebi zadržujem.

19
Prošnja.
Predrzna nisem, ako prosim Spomin da ti shranjuješ meni, Enak spomin, kakor ga nosim Jaz v srcu tebi, moj miljeni! Enak spomin obadva da združuje, Enaka slast da naju spreletuje.
Ko žarek zarje vstajajoče
Iz mirnega me vzdratni spanja,
Srce mi tvojo vzdihujoče
Najprej oddaljenost naznanja.
Polagoma bolest se ta ustavlja
Ter s čuvstvom srce, dragi, te pozdravna.
Sedeč pri delu opravila Spremljujem v mislih vsa jaz tvoja, Sprehajajoč so spet čutila Najslajša čuti duša moja, Ker tvojo v duhu zrem podobo vedno, S teboj so v duhu pogovarjam redno.
4(i
Sloneč na oknu pomišljnjem, Kadar se v noč somrak spreminja, Ter zvezde zvedavo vprašujem. Al' na-mc dragi se spominja? Potem v nebo ozrem se gor moleča, Z njega da na-tc bi rosila sreča!

H
47
Slavčkom.
%
Štajerska dežela, Krasna pač si /.daj, Skoraj bi te smela Zvati majhen raj!
Ipak pogrcšqjcm Nekaj tod zelo. Iščem, pa nc eujem: Petje slavčevo.
Slavčki preljnbljeni, Kaj vas res nij tod ? Vi mej tički meni Izvoljeni rod!
'Z južnih krajev tudi Jaz prišla sein sim. In po zimi hudi, Glejte! še živim.
Al' iz krogov vaših Jeden ne bi všel, Da po logih naših Malo bi zapel?
48
Bi zapel in mene, V srce zveselil, Nove zaljubljene Pesni mi vzbudil?

4»
Moja nezadovoljnost.
^življenju malo vžila sem veselja, I »a ono skoro mi neznano je, Življenje pa ne ilajc mi trpljeiua, Trpljenje daje lastno mi srce.
Srce, srce, ti stvar nezadovoljna, Z mehkužnimi ti čuvstvi mir mi daj; S teboj postala sem nže ncvoljna, Poguma in moči ker treba zdaj.
Ker v dobi ne živim več oni zlati, Srce ko jokat' in sanjarit' sme; Postala žena sem, postala mati, Sadjarstvo bilo meni bi v gorje. —
Srce, srce, ti stvar nezadovoljna, Z mehkužnimi ti čuvstvi mir mi daj; S teboj na svetu sem najbolj ncvoljna. Ne greni dalje mi mladosti maj!
4
19
V mraku.
T-
1 iliofo mrak na nebo privabljajo, Mcnj glasno v mraku ptički gostolč. Cvetice mrak v grudicah oživljuje, In moje mrak oživlja mi srce.
In v sobi več ne morem jaz prestati, In hlastno vun na prosto brž hitim. Le kadar srce moram poslušati, Samci tedaj jaz čutim, da živim.
Nad zvezne kadar duh se moj vzdigujc, Z oblački misli dalje mi hite, In z lahnim se vetričkom pomenkuje: Hitreje v prsih bije mi srce.
In želje v njem stotere se budijo, A njih nobena meni jasna ny; Občutki v njem stoteri se vrstijo, Ki polni so najslajših harmonij.
Oj lihi mrak, ti čas mi preljubljeni, Kot si do zdaj, ponavljaj dan se vsak, In dan ti vsak oživljaj srce meni. Dok bo mladosti me obdajal mrak.

51
Otožnice svarilo.
N® gledaj mi;, /.plim iskreno. Sočutno svojimi očmi, Oko ker moje je stekleno, Z njega ne /.ves, kar me teži.
Ilescda tvoja mehko-tnila, Zastonj /.a mene se glasi, Osodo svojo da dolžila, So časi meni že prešli.
Več v pršili ne gojim nobeno Še tako imijlicne želje, Prijateljstva, sočutja mene I/ sanj temotnih ne vzdramč.
Zato sočutno me nc gledaj, Nc skrlii tožnost moja te! Dokler še čas je, se zavedaj, Srcc dražiti se nc sme.
Sočutje, čuvstvo je nevaruo, Z ljultavjo v zvezi ker stoji; Srce da mirno ti viharno Postane, lehko se zgodi.
4*
19
Najina ločitev.
Ko sva sc poslovila Za precej dolgi čas, Da nisva se solzila, Bila sem skrbna jaz.
Ko tožen v me upiral •Si solzne ti oči, V slovo ko glas ti vmiral, Ti vmiralc moči,
In v meni sc vzbudila Ločitve bolest je: Solzo sem zadušila, Da ti zvedril bi se.
Mi dva sva se ločila — Kaj drugim skrb, kako? Da nisva sc solzila, Naj drugi le vedo!

19
Po ločitvi.
1'oguinnost, s katero krepila
V	ločitvi občutke sem vse, Nevsiniljcno koj zapustila Po tvojcin odhodu me je.
Na oknu sem tožno slonela, Hlapon ko je žvižgal glasno,
V	obraz mi je luna blestela, Tak jasna, ko nikdar tako.
Železna so kola drdrala, Jaz videla nisem svetd, — Za solzo je solza kapljala. Znak gorke ljubezni srca!

r>4
Jesen.
Jesen! neizrefino Otožen si čas, Hvaliti, slaviti Ne morem te jaz!
Premnogi se tebe Glasno vesele, A meni tvoj prihod Vznemirja srce.
Da, tebe jaz vsikdar Zelo se bojim. Ko ti se približaš. Se jaz žalostim.
Kar meni v veselje Pošilja nebo, Ti vse mi odtezaš Z nemilo roko.
Krilate mi pevce Spodila si ti, Zelenje in cvetje Tvoj dih umori.
19
A ptico in rože So moja radost. Mej njimi izgibljc Mi srčna bridkost.
A zdaj Imin samica Vso zimo dolgo. Kaj bosta počela Srce in oko?
Pa, sej te nc gane Moj srčni uzdib, (!rez gozd in črez polje Vžc veje tvoj pih!

JII.
5!>
Največa sreča.
ako veselo, ljubeznivo, Je ptičkov čuti glas povsod, Ko uiiiti ptica bojazljivo S perutmi krije mladi rodi
Enaki, prejšnji ne poznejši, Iz srčec glasi jim ne vro; (las ptičkom ta je najsrečnejši, Ko snujo si družinico.
V življenju kar uživam sreče, In do sedaj je vžila sem: Srce mi ne poznava veče, Ko dete svoje kadar zrem.
-/Mjgev-
19
Mati detetu.
Smehljaj se, dete, moja sreča! Vse kar od tebe jaz želim, Na usta tvoja da »meječa Poljubčke srčne položim. Tvoj smeh vsak čut mi oblažuje. Tvoj smeli nad vse me osrečile.
Smehljaj sc, dete! Neprestano Naj bo veselo ti sree, Dokler je tebi še neznano Vesoljnega sveta gorje, Dokler pri vzglavju tvojem jedno
V	skrbeli srce te čuva vedno.
Smehljaj sc, dete! Vem, osoda I tebi srečo to zruši; Srce človeku skrb ko gloda,
V	solze se smeh mu spremeni; Zato smehljaj se, dok življenje Ny znano ti in ne trpljenje.

19
Materni glasovi.
L
Sem na materno koleno Vscdi detecc se inalo, In na srce sem ognjeno Deni mi glavico zalo ! Vtrujena je duša moja. Njej, ti dete, daj pokoja!
Koliko oj tvoja mati Pač z življenjem se bojite, Duh ker njen ne zna pregnati Toge, ki srce jej kljiyc! Sinko, tesno dnes je meni, Oj vtolaži me, ljubljeni!
V mo oko ti svoje vpiraj, Z ročico mi božaj lice, S svojo ljubavjo otiraj Meni bolestne solzicc, Me spominjaj, da sem uiati Tvoja, ti inoj sinek zlati.
Le na materno koleno, Vsedi dctece so malo, I'a mi src«! sem ognjeno Urni mi glavico zalo! (Injesi, kakij ono bije? V nje mi Ijubnv tvoja sije

19
n.
Brez solnca cvetica ne more živeti. Urez matere detetu baš je In ko: Cvetica brez solnca bi jela uicdleti, Brez mene salinilo bi tvoje telo.
Oj ljubo življenje! ki daješ dolžnosti Tak' svete in vzvišene materi mi, Otroka da ljubim, v srce pa kreposti Hcseda njegovo da moja vsadi.
Življenja prej svojega nisem ljubila, /daj tebi na ljubo je ljubim saino. In svoje bi rada zdaj dui podvojila. Da hudega čuvam te, dete ljubo.
In čuvala bom te, pred svetom te krila, Strupeni da dih te njegov ne vmori. Korake jaz tvoje bom šibke vodila, Dok v lastne zaupati sineš se moči.
Le rasti, otroček, da upanje moje, Ki jasno kot zvezda žari mi v srce, Ne vgasne mi, želje izpolnim dok svoje In večne na srce vlego se teme.
— V^f-V-
ti 4
m.
Ko vidim, dete, tvojo ljubeznivost, In smeh nedolžni jaz poslušam tvoj: Nekako v sebi čutim bojazljivost. Željno v nebo pogled ozre se moj.
V	nebo, vse kamor plašno zdaj bežijo Hojazni moje, nade in želje,
Ki v pršili vedno veče sc množijo, (Jem bolj ti rasteš in jaz ljubim te.
Ne veš, otrok, nikdar nc bo ti znano, Kar mati tvoja skrivno ti goji,
V	molitvi ona pozno kar in rano Ponavljati nikdar se nc vtrudi.
Izvej samo, da želje mi prevzetne Nikdar nc kalijo mirti srca, Nestanovitne sreče jaz posvetne Ne prosim tebi, dete, iz neba.
Da smeh prijazni ta in jasno oko Jaz vedno ti želim, samo povem; Za mnogo želj. ki rastejo globoko Še v duši moji, jezik moj je nem.

(i 5
iv
Devet si, »leto, mescev dopolnilo, Presrečnih duij ja« vžila sem s teboj, Ker vedno moje je oko sledilo, Kako razvija se životek tvoj.
I/, male in nezmožne si stvaricc Živahen, krepek mi posta! otrok; Vžc k hoji nežno stavljaš si nožicc, Pogled resnoben tvoj je in globok.
Tema pa proti luči vse so sreče V primeru k onej, kojo zdaj vsak dan Jaz vživam, duša ko mi vsa trepeče, I)a res ne vem, bedim-li al' sanjam!
Al' res poznaš me, srčno dete moje. Al' res ti veš, kedo in kaj sem jaz? Ker .maina" blebetajo ustne tvoje, Ker k meni roke stezaš vsaki čas ?
li se smejiš iu „ mama" mi ponavljaš, Na srce ginena pritiskam te; Dokler z besedo to me ti pozdravljaš,
Nobeno sklelo me me bo gorje.
——
5
(i (i
v
Presrečna doba zdaj. moj sin. detinska,
V	najlepšem svojem svitu ti blesti, Najnežnejša ljubezen materinska
V	naročju ker zdaj mojem to drži.
A pride čas, da usta, ljubkovati Ki moja tebe znajo zdaj saino, Začela bodo tebi podajati Naukov važnih z vso resnobnostjo.
Izvedel boš, življenje da dolžnosti Živeči stvari vsaki naloži; Da človek blag rad svojej narodnosti En del močij najboljših posveti.
Da človek ves podoben je rastlini, Na tiyem ki poganja revni cvet, Uslug, ki jih storimo domovini, Nc ve priznavati na tujem svet.
Tak' in enako, sinek, govorila, Na srce neprestano jaz ti bom. Beseda moja, vem, te bo nagnila, I-Jubav gojiti za slovenski dom.
—i
VI
Jaz čarovnicam vidim sc podobna, Osodo našo ki nam z lic bero: Al1 blaga duša tvoja bo al' zlobna, V pogledu tvojem išče mi oko.
In materinski čuti, zapeljivi Kakor mladostne domišljije vse, Najslajše nadc, sinko ljubeznivi, O tebi šepetajo mi v srce.
In slutnjam, upom tem udarn sc rada, I)a blag, kreposten vselej bodeš ti. Kako krepi mi .duli prcsladka nada, Da ti boš solncc mojih starih dni.
Ponos že zdaj ogreva žile moje, Postal značajen da junak boš ti, Iskat pravico domovine svoje,, Kar glavna bodi tvojih vseli skrbi.
Otrok! al' ti bi mogel porušiti Vse zlate sanje matere svoje? Oj, dober bodi, sin, in izpolniti Nuj sveto bo ti, materne želje.
--O^^lr—
19
vii
reljubo dete, svojega življenja Kako presrčno že se veseliš; Po vsem, kar zreš, gojiš ti hrepenenja, Besedi vsaki ljubko se sinejiš.
Tako mladosti enkrat boš se svoje Z ncdolžno-nilado strastjo veselil, In menil boš, da vso življenja bojo Z mladostjo »odeš samo preboril.
Kako srco enkrat ti bo gorelo Za vse, kar bo budilo njemu čar; Besedam sladkim kak' se bo zavzelo, A njih hiuavstva ne slusteč nikdar!
Gorje! koliko tug, prevar, grenkosti Življenje to podati ti preti, Ba trohico ki vžival bi sladkosti, Po njih ti v srcu mladem ogreni.
S pogumom in krepostjo, dete moje, Prevaljen duh si upokoji svoj ; čem bolj bridkost navdaja srce tvojo, Tem stanovitnejši v kreposti stoj!

(i!)
vm
\ naročju mojem, nežno se igraje, Si k spanju mirnemu nagnil glavo, Tiliota blaga vzglavje ti obdajc. Le čuvstva moja govore glasno.
Oj spavaj, dete, cvetka m^krasncjša
V	vrtičku sredi mojega srca!
Jaz vedno sem in bom najinarljivejša Ti vrtnarica tvojega sveta,
Ti nc umeš, ne moreš še nmeti, Kako besed je mojih čut globok, A jaz ljubezen vso ti razodeti Le smem, dokler neveden si otrok.
Zato brez mere to ljubezen sveto Uživam in razlivam jo erez te; Kar bo v poznejših letih meni vzeto, Zdaj nadomestovati če srce.
Ti pa odmev, moj sin, ljubezni moje
V	teh pesnih cevnih našel boš samo, Xnj matere spominjajo te tvoje,
Ko več je mej živečimi ne bo!

19
Četvero cvetlic.
/i
' etvero poznam cvetlic: Nedolžnost otroških lic, Ognjenost mladenških let, Možakosti Čvrst posvet In v starosti blag spomin. Te vedno spoštuj, moj sin I

19
Materna elegija.
/avidum, dete, ti osodo tvojo, In vendar moje se solzi oko, Zavest ker bridka tare dušo mojo, Da kinalu, oj! mi tebe odneso. Leže mej cvetjem in sveča v bliščobo, Povišeno jaz v tebi zrem podobo.
Le malo tednov, hčerkica premila, Kila si svojpj materi v radost. Bolezen zla te kmalu je mučila, A mene pa težila jc bridkost. Ljubezen gorka, trud in solze moje, Rešiti zdravje niso mogle tvoje.
Jaz v srcu davno slutnjo sem nosila, Da mučenica ti nc boš sveta, Zato si v smehu se od nas ločila In smeh še zdaj na ustnih ti igra. O blažena je zdaj osoda tvoja, A tem gorkcjša je izguba moja.
Zavidam, dete, ti osodo tvojo, A vendar močno mi solzi oko. Zavest ker bridka tare dušo mojo, I)a kmalu tebe, oj! mi v grob deno. Več zrla v lire ti ne bom nikoli — Oj hčerkica, za mir ti moj znaj moli!
—
19
Ranjeni Črnogorec.
jari nebo; tlim temni naznanjajo, Dejanje grozno da se tain vrši, Da divja turška roka pokončuje Po Črnigori vse. kar tam živi. Zato sinovi nje zdaj v boj hitijo, 'J.a staro da se svobodo borijo.
Za bifvo bitve se silovitneje Na črnogorskih tleh sedaj vrste, A Črnogorec vedno pogrmneje Naskokov brani se od dne do dne, Ošabni več sovražnik ga ne straši, Sobratov dragih zguba ga ne plaši.
Sovražna vendar kroglja je vzbudila I v hrabrih prsih tugo in nemir, Vojvodo jim ker smrtno je ranila, Ki bil junaštva njim je vzgled in vir. Iz boja brž tovarši njemu zvesti V zavetje varno ga dajo zanesti,
19
Po strmih stezah tih sprevod se ni i če, Vojvodo na nosilnicali nose, In spremstvo lahkoranjenih kot priče In v hrambo se vojvodi pridruže; In vidi se, da več ko lastne rane Jih starčevo upalo lice gane.
Oslabljen on leži; le meča roka I v bolečinah zapustila ni; Nobenega iz ust nij čuti stoka, Oko samo je znak. kako trpi. Več ko sočutja in pomilovanja Pa vzbi^ja ta podoba spoštovanja.
Veljavnost vodjino najbolj spoznale Otožne črnogorske so žene. Ko ranjenega vodijo srečale Mej potoma so one, v boj grede, Prinašajo ko dragim svojim hrano, Če živih še jih najti bo jim dano.
Sprevod vojvode jim korake vstavlja, Na lastno zabijo celo gorje, Molitvo gorko jim iz prs privablja, Ki mnoge jo opravljajo kleče: „Vojvodi nebo milostivo bodi, Ki k srečnej zmagi naše ljudstvo vodi!"
19
Pa čc ugasi tudi sreča kriva Vojvodino življenje ljubljeno, Deželi vendar nenadomestljiva Njega izguba, vemo da ne bo; Rod črnogrski znano je da sluje, V junaštvu da nikdar ne omahuje.
—i/^vOfc-v—
.j

	F Strun
I.	
Tvoj upniiiln .	. 3
1'nmlnil ....	
Silim ....	
TI nM ljubil	. 8
Ti«p dokaz	. 10
Mina	. 11
1'ornil ljubezni	. 12
MoJ zaklad .	. 1»
Pomrli« . , ,	. lii
Sirota ....	. 1«
Knzlil.il ....	
Dvoja iI«Iih . ,	. 18
Kako ni w> izil.il .	. 1»
Milili poknjiiiknr dan .	. 20
Domišljiji . .	
II.	
Slutnje ....	
Veseli) pro rojenje ,	. 26
Tvoj prvi poljuli .	. 27
Svetu ....	. 28
Slovo oil domovino ,	. 20
Človeško srpe . .	. »1
Gotovo zdravilo .	. 32
Pretovorjena otožnnst	. SS
>'nvej domovin! .	. »1
Mnvomašniku	. 85
Pozdrav novemu letu 1877	. 37
Kazalo.
	Strun
Tvoje mokre ofl .	. SO
.Volk ....	
Ko hi vedno tako bilo	. 41
Svet dekletom	. 02
Ovenelej rretllei .	. IS
Prošnjo	. 45
Slavfkom . . ,	. 47
Moja nezadovoljno*! .	. 40
V mraku	. no
IMozniee m varilo .	. 61
Vajina lofltev	. 52
Po ločitvi	. (iS
	
m.	
\ajvera Krofa	. 50
Mati detetu .	. «0
Mit orni Rlaaiivl:	
I.	. «1
II. .	. «3
III. .	. 64
IV. .	. «5
V. .	. lili
VI. .	. 07
VIL .	. 08
VIII..	. 00
Četvero cvetlic	. 70
Jlaterna elegija .	. 71
Kanjoni Črnogorce	. 73
<x>