MtnlM platana v gotovini.
likala vsak torak, Cakrlak in soboto.
Cena posamezni it. Din —
Ljubijana J Znica»	H
Ll<jl
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
Urednl&tvo In npravnlStvo je v Ljubljani, Gradišče St. 17/1. — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem uradu v Ljubljani 11.953. — Št. telefona 531 Naročnina za ozemlje SHS: letno L) 90—, za pol leta D 45'—, za četrt leta D 22 50, mesečno D 7*50, za inozematvo O 120’—. — Plača in toži se v Ljubljani
LETO V.
Ul BlJANA. dne 25. novembra 1922.
ŠTEV. 138.
List stane od 1. novembra 1922: L za kraljevino SHS: celoletno	Din.	120.—
polletno . Din. 60.— četrtletno	Din.	30.—
mesečno	Din.	10.-—
posamezna štev. Din.	L—
2. za inozemstvo: celoletno	Din.	150.—
Mir ljudem na zemlji.
Na zelenih bregovih ženevskega jezera se je sestala orijentska konferenca, ki jih je dala glavno obeležje Kemalova zmaga. Ker ta zgodo viski sestanek evropskih državnikov pomeni za Jugoslavijo izredno važen dogodek, ki bo uplival najbrže za daljšo dobo na njeno zunanjepolitično nsodo in na njene notranje prilike, se moramo tudi mi z njim pečati in hočemo najpreje eksponirati najnovejši potek dogodkov, ki so se odigrali neposredno pred otvoritvijo konference. Ko je še divjala grško-turška vojska, so bile naše simpatije, ako moremo v ožji slovenski domovini o njih govoriti, deljene. Mi smo ponovno povdarili nevarnost Kema-lovih uspehov za usodo Balkana in vse zapadne Evrope, ker smo venomer skušali ostati v razsežnem okvirju svetovnega boja med boljševizmom in med evropskim meščanstvom. Ta polet misli je odseval iz angleškega tiska, ki mu je bil vzor L!oyd George, in ki je s skrbjo motril razdiralno delo ruskih sovjetov na indijskih, afganistanskih, perzijskih in turških mejah ter njegovo dosledno ofenzivo proti britanskemu imperiju. Kdor se 'aveda, da je čutiti v angleškem časopisju utrip srca zemeljske oble, kajti kdo se sicer zanima za kitajske lakote in strašne morske orkane v daljnjih oceanih, je v angleški opreznosti videl edino-le dalekovidno politično smer, ki zagrabi v jedru vsak svetovni pojav, ker ga/ pač mora. Zato smo odobravali politiko Lloyda Georgea, ki je odkrito kazal svojo nenaklonjenost angor-ski vladi, in v njegovem početju nismo videli samo poskusa, da Britanija zavlada nad valovi Helesponta, ampak v večji meri globoko zamišljeno akcijo proti boljševizmu, ki je bila v interesu vse zapadne Evrope. Ko se je prevelika dalekovidnost temu duševnemu velikanu in filozofu izkopala grob v konservativnem angleškem narodu, ki se je za varno najbližjo bodočnost odrekel morda varnejši prihajajoči bodočnosti, se nam preokret v angleški politiki ni zdel srečen. ~Lloy d George pa je sam povzročil svoj padec, kot svojčas Clemenceau, ki se je preveč povspel na diktatorsko mesto in je preveč začel briskirati parlament, na kar so mase takoj instinktivno odgovorile z nezaupnico pri volitvah, v kateri so zmagali konservativci. Za francosko politiko se nismo mogli posebno navdušiti, ker je imela pai svoji naklonjenosti za angorsko vlado po našem mnenju preozek koncept. Francija, ki je pač doživela v svoji orientski politiki mnogo razočaranj od strani angleškega konkurenta, ki pa je vendar večja nasprotnica boljševizma kot Anglija, je v svoji ljubosumnosti šla
predaleč, ko se je postavila na stran Turkov, ki so strmoglavili sevreško mirovno pogodbo, njenega otroka. Ali zmagala je zaenkrat in Poincare je premagal Lloyda Georgea, čeprav bo morda zgodovina drugače sodila.
Orientska konferenca hoče rešiti problem KemaJove zmage pod francoskim vodstvom, kajti zdaj je Anglija krenila na pot popustljivosti in se je približala Franciji. Turčija pa dviga glavo in govori samozavestno, oprta na revolucijonarni svet tja do Vladivostoka in do Indije. Mi smo v poteku teh dogodkov deloma opustili angleško stališče, ko smo odklonili oboroženo pomoč proti Turkom. To je bilo pravilno, ker je Anglija po svoji stoletni navadi zopet skušala poslati druge narode na bojišč« in je obljubljala v prvi vrsti samo finančno podporo. Izgon Turkov iz Evrope je bil tako zelo v angleškem interesu, da smo pričakovali na angleški strani več požrtvovalnosti. Naše simpatije za angleško doslednost so se nekoliko ohladile; ali zato ne smemo pasti v drugi ekstrem, in zdi se nam, da dr. Ninčič uspešno drži pravilno srednjo linijo in da vstraja na tem, da ne more biti govora o evropski restavraciji otomanskega cesarstva. Kajti mi hočemo po dolgoletnih vojskah živeti mirnejše življenje in odklanjamo neljube sosede. Po našem vtisu pa bo uspeh lausannske konference zopet skrpucalo, ki bo samo začasno ugladilo nasprotja v Orientu, in najbrže se še ne bodo uresničile globoko občutene besede švicarskega zveznega predsednika, ki jih je izprego-voril pri otvoritvi konference, da je trdno prepričan, da se na švicarskih tleh poraja mir ljudem na zemlji.
Anekdota.
Lloyd George je oktobra meseca pri svečani otvoritvi novih uradnih in skladiščnih poslopij v londonskem pristanišču izpregovoril govor, ki kljub naraščajoči brezposelnosti v Angliji odkriva silno močan optimizem glede obnovitve angleške trgovine in ki obenem priča o tako originalnem in naravnost epsko zasnovanem načinu izražanja misli, da zelo spominja na nesmrtno dikcijo Charles-a Dickensa. Zato hočemo či-tatelju v dobesednem prevodu podati izvajanja britanskega državnika, ki smo jih te dni čitali v gospodarski reviji The British Enipire and Over-seas Journal and Directory of Commerce . Lloyd George je dejal:
Časi so bli slabi. Bila je depresija. To je bilo neizbežno po veliki katastrofi vojske. Mi nismo mogli zapraviti vseh tistih tisočev milijonov, ne da bi zdaj imel občutek izčrpanja. Vendar sem vesel, ko vidim, da naš narod temu občutku kljubuje s takim mirom, s tako odločnostjo, s takim čutom vzajemnosti in s takim odklanjanjem kričavosti, kot je to vedno storil. Mi počasi okrevamo. Mi trgujemo na veliko za druge dežele in trpimo, ker so menični tečaji neugodni, vendar me veseli, ko vidim prihajati stalno, močno strujo izboljšanja. Oseka, ki se je odmaknila na visoko morje, zapustivši za seboj peščene čeri in kupe blata, se zopet vrača, in klima vedno bolj narašča. Vi lahko vidite njeno vračanje. Zares se vrača. Pazite, in videli boste, da se dviga kli-
ma. V zadnjih šestih mesecih je, kot sem poučen, uvoz londonskega pristanišča za 7 odstotkov boljši kot je bil v odgovarjajočih šestih mesecih lanskega leta. Važnejša okolnost, izvoz pa je za 15 odstotkov boljši. (Pritrjevanje.) Bodimo dobre volje; držimo kvišku srca! Trgovina se popravlja — jaz zamorem to čutiti, jaz za-morem to videti. Popravlja se počasi, kar je po mojem mnenju dobro. Ni to prfcvara; to je naravna rast. Ni to bežen val plime; ampak to je baš plima, ki prihaja in pri tem naravno valovi. To je boljše. To je močnejše in bolj služi domovini. Ali že prihaja, in potem bo imelo londonsko pristanišče boljše čase. Ni luke na svetu, ki hi se mogla danes ponašati s takim rekordom. To je prednjaštvo, ki ga bodo bodoča leta še povečala in prekosila, in veseli me, da imam pri tej priliki čast in predpravico, da stojim tukaj in otvarjam danes poslopja, katera bodo središče delavnosti pristanišča, ki je ponos vsega našega plemena v vseh zemljah.«
Delovanje
Urada za pospeševanje obrti kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani v letu 1920/1921.
(Iz Obrtnega Vestnika .)
Medtem, ko je bila leta 1919/20 ena glavnih nalog urada preskrbeti obrtnike s surovinami, da so mogli svoj obrat vzdrževati, se je v letu 1920/21 tozadevno uradno posredovanje zelo omejilo.
Leta 1920 potom urada ustanovljena in že regstrirana Nakupovalna in prodajalna zadruga za obrtnike v Sloveniji , ki naj bi bila engros na-kupovalnica, sploh ni pričela z delovanjem, deloma radi nesigurne ko-njukture, največ pa, ker je bilo možno surovine pri trgovcih po konkurenčnih cenah nakupiti.
Stavbena obrt je bila s cementom in apnom v zadostni meri založena, tako da je urad radi premajhnega povpraševanja zidarskih mojstrov in stavbenikov lahko odstopil od pogodbe, po kateri mu je trboveljska premogokopna družba po znižani ceni dobavljala 10 do 12 vagonov mesečno cementa in apna. Svoje delovanje je omejil samo na posredovanje v posameznih slučajih.
Istotako posredovanje pri Kran jski industrijski družbi na Jesenicah in pri jeklarni v Ravnah glede železa in jekla ni bilo več tako živahno kot prejšnje leto, vendar je preskrbel urad za stavbeno obli 10 vagonov različnega betonskega železa, ki ga je porazdelil med manjše podjetnike.
Za Zvezo lesnih domačih obrti v Ribnici je naročil pri jeklarni v Borovljah 5000 kg raznovrstne žice ter 10.000 kg valjanca pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah.
Pomanjkanje koksa je bilo še vedno veliko. Zato je urad še vedno dobavljal za kovače mesečno 2 do 3 vagone kovaškega premoga iz premogovnika v Hrastovcu pri Poljča--nah in v Stranicah pri Konjicah.
Istotako je sodeloval pri otvoritvi tvornice za izdelovanje kisika tvrdke Vojnovič & Cie. na Viču pri Ljubljani, ki se je pri naših obrtnikih že dobro vpeljala. Ker imamo na razpo-
lago dovolj vodnih moči, je zmožna po konkurenčnih cenah z vsako množino takoj postreči.
Da odpomore popolnemu pomanjkanju surovin za ščetkarje, je urad tudi v tem letu kupil na javni licitaciji, ki je bila prt šumski upravi v Deliblatu dovoljena od ministrstva za šume in rudnike, vso razpoložljivo djipovino.
Med mizarje je porazdelil še ostanek v letu 1920 preostalega lesa okroglo 1500 m" po cenah, ki so bile do 50% nižje od dnevnih. Sicer so bili mizarji v tem letu s surovinami dobro založeni ter tudi popolnoma % delom zaposleni.
Kamnosekom ih stavbenim mojstrom je urad posredoval pri dobavi smodnika. Koncem leta je to direktno posredovanje opustil, ker je bila med tem časom dovoljena prodaja starim založnikom, ki imajo svoja skladišča za smodnik.
Uradu se je posrečilo po izredni nizki ceni nakupiti večjo množino svinca, ki ga je pustil v topilnici v Litiji predelati v svinčeno glajenko. Tako je lončarje in pečarje vsaj za silo preskrbel z glajenko, ki jo je takrat zelo primanjkovalo.
Čipkarski domači industriji je urad posvetil v preteklem letu vso svojo skrb. V Ljubljani se je ustanovila .Osrednja čipkarska zadruga«, ki fungira kot centrala 10 manjših zadrug po deželi. Osrednja čipkarska zadruga prevzema in daje naročila malim zadrugam ter skrbi za razprodajo čipk v tu- in inozemstvu. Urad je izposloval pri predsedstvu pokrajinske uprave za Slovenijo, da je dobila zadruga brezobrestno posojilo, da je mogla začeti z obratovanjem. Zastopnik urada se udeležuje vsakotedenskih sej zadruge ter gre isti v vsakem oziru na roko. Za zadrugo je urad naročil na Češkem večjo množino najfinejšega lanenega sukanca ter oskrbel vse ocarinjenje. Da je dosegel kar najugodnejšo ceno za sukanec, je zastopnik urada osebno interveniral pri laneni komisiji v Pragi, Trutnovu in pri dobavitelju. Ker je prospeh čipkarske domače "obrti ponajveč odvisen od izvoza v inozemstvo, je urad poizvedel za inozemske odjemalce ter je upati, da bo zadruga v letu 1922 imela naročila iz Francoske, Holandske, Anglije in Amerike.
Dobava orodja in strojev.
Poleg preskrbe suroVin je urad posredoval pri nakupu 6 patent strojev za izdelovanje črevljarskih žreb-ljev, 3 /Ajax -kladivov, 4 aparatov za avtogdnsko varenje, 2 frez, 5 loko-mobil, 2 okroglih Škarij za kleparje, 1 horizontalnega vrtalnega stroja za štancanje ščetk, 1 stroja za striženje krtač in 6 elektromotorjev, 5 pekovskih strojev, 5 mesarskih strojev, 20 kompletnih garnitur mizarskega in črevljarskega orodja in 10 črevljarskih strojev.
Splošno pospeševanje.
Leta 1920 je urad podvzel inicija-tivo, da se je osnovala > Tovarna klobukov šešir d. d. v Škofji Loki . Podjetje je končano, ter obratuje. Uradna pisarna je šla tudi že ustanovljenemu podjetu v vseh ozirih na roko, kakor: glede nakupa strojev, preskrbe strokovnih preddelavcev iz inozemstva, pri nakupu surovin, zidanju
itd. Z ustanovitvijo klobučarne je urad dosegel svoj namen: ohranitev stare klobučarske domače obrti v Škofji Loki, zaposlenost domačih klobučarjev ter preskrba istih polom domačega podjetja s polfabrikati.
Lansko leto osnovana Puškarska zadruga v Kranju se je ugodno razvijala. Da ji je bilo to mogoče, je urad za pospeševanje obrti izposloval potom predsedstva pokr. uprave za Slovenijo večje brezobrestno posojilo, ki ga je izplačala gospodarska komisija za stvarno demobliza-cijo v Ljubljani. Puškama se je zavezala, da porabi svoj prebitek, ki odgovarja višini prejetega državnega brezobrestnega posojila, v prvi vrsti za plačevanje amortizacjskih obrokov, eventuelni presežek pa izključno v dobro puškarjem, ki so se naselili in delajo v puškarski obrti v sodnem okraju Kranj. Urad ima v zadrugi glasom tozadevne pogodbe kontrolno pravico.
Poleg izposlovanja brezobrestnega posojila je urad dovolil delovodji puškarne podporo v svrho izpopol-nenja svojega znanja v Suhlu na Tu-rinškem, kjer je bil že v mirnem času zaposlen v večjih puškarskih industrijskih podjetjih.
Kar se tiče lončarske obrti, urad vsled pomanjkanja kredita še ni mo-, gel postaviti že dolgo nameravane lončarske peči v Mlaki pri Komendi, vendar še vedno vzdržuje pri okrajnem glavarstvu v Kamniku svoje stavbeno dovoljenje. Da bi sistematično dognal kakovost in uporabnost naših glin, si je pustil urad doposlati gline iz cele Slovenije, ki jih je strokovni učitelj za keramiko preizkusil ter o uspehu interesente obvestil.
Izgledi kapitalizma.
Znani socijolog Werner Sombart je v razgovoru z urednikom dnevnika Prager Presse podal prognoze o izgledih kapitalizma, ki se nam zdi tako zanimiva, da jo v naslednjem prinašamo v prevodu. Sombartovo mnenje se glasi tako-le:
Zelo se motimo, ako domnevamo, da si gospodarski sistemi sledijo tako, da eden nadomesti drugega. Pač pa obstoji razvojni zakon, ki se izraža v tem, da je vsaka sledeča doba bogatejša na gospodarskih sistemih in na gospodarskih oblikah. Kot ne bosta izumrla rokodelstvo in individualno posamezno gospodarstvo, tako tudi kapitalizem ne bo izumrl, pač pa ^ga bodo dopolnile in obogatile nove gospodarske oblike in novi gospodarski načini.
Bodočnost bo po Sombartovem mnenju vsebovala tako posamezno gospodarstvo, rokodelstvo, socijali-zem, kot tudi kapitalizem v različnih kvantitetnih razmerjih. Kapitalizem se bo preosnoval in se bo deloma razvil v socijalistične oblike. Ali pričakovati moramo, da se bodo istočasno vedno porajale nove povsem kaptalistične oblike.
Od proletarijata VVerner Sombart ne pričakuje nobene nove kulture. Kajti proletarijat po njegovem mnenju ni nobena kulturo ustvarjajoča sila. Tudi višja izobrazba tega dejstva ne more izpremeniti. Kajti baš intelektualnost je uničila našo kulturo. Izobrazba širi kulturo, ampak ne more je poglobiti. Edini izhod bi bil, ako bi privedli mase nazaj k grudi.
V bodočnosti bodo igrala veliko vlogo skupna gospodarstva, državni obrati, državni trusti, mešana podjetja z udeležbo države in predvsem zadružništvo. Prišlo bo do izpreme-njenih kapitalističnih podjetij, do cehovskega socijalizma.
Nove oblike so pa samo takrat mogoče, ako je na katerikoli način trg osiguran. Dokler pa gre za izravnavo med ponudbo in povpraševanjem, je potreben podjetnik. Ako je trg stabiliziran, Ln ako je tehnika v eni obrtni panogi že mehanizirana, tedaj šele lahko odpade podjetnikova funkcija. V tem trenutku bo obrat zrel za prehod k drugim oblikam.
Lahko statuirano pravilo, da je mogoče, obravnavati tukaj narezana vprašanja samo od primera do primera. V vsaki pokrajini, v vsaki državi, v vsakem kraju je treba pose-
bej ugotoviti, ali je tako normativi-ranje dopustno. Sicer pa pomeni vsa-*' ko normativiranje napredek socijalistične misli. Vsak zakon, ki zadeva zaščito delavstva, vsaka omejitev cen pomeni poseganje v ta naravni razvoj.
M. Savič:
Naša industrija in obrti.
(Nadaljevanje.)
57. Naša produkcija in poraba umetnega gnojila.
Od umetnega gnojila produciramo v naši državi kalcijev cianimid, kalcijev superfosfat ali enostavno super-fosfat, kostno moko, izmaščene ocvirke od masti, melasne ostanke pri predelavi v alkohol, saturacijsko blato, vode pri izdelavi škroba ter to-maževo-martinovo žlindro. Poleg tega bi lahko izdelovali tudi umetno gnojilo iz krvi, mesa, blata itd., vendar ga za sedaj nikjer ne izdelujemo.
Kalcijev cianimid izdelujemo v tovarnah v Dugom Ratu pri Omišu in pri Šibeniku v Dalmaciji ter v Rušah pri Mariboru. Produkcijska kapaciteta je preko 10.000 vagonov na leto, vendar se pri nas ne uporabi niti 1 odstotek. Kalcijev cianimid je azotno umetno gnojilo, ki bi moralo povsod v poljedelstvu nadomestiti uporabo čilskega solitra. V novo osvobojenih krajih se je pred vojno začel uvajati kalcijev cianimid, pa je vojna prekinila uvajanje. V Srbiji se niso s tem delali niti poskusi. Vsled tega so naše tovarne prisiljene, da iščejo tuje konzumente, ter so primorane, ako jih ne najdejo, ker se je število takih tovaren v inozemstvu zelo pomnožilo, ustaviti delo. Visoke cene žita povzročajo, da je kmet zadovoljen s takim donosom njiv, kakor pride sam po sebi, ter se ne briga zato, da bi ga potom gnojenj az umetnim gnojilom še povečal. Velika škoda bi bila, ako bi to dokuražiralo tovarne, da bi opustile to fabrikacijo, ker se bo s povratkom v normalne razmere tudi naš kmet spomnil umetnih gnojil. Za sedaj bi moralo ministrstvo za kmetijstvo povsod prirediti tečaje o uporabi cinami da ter potom nazornega pouka pripraviti kmeta h koristni uporabi cianimida.
Iz kalcijevega cianimida se izdeluje sedaj v inozemstvu amonijak in azotna kislina, to so predmeti, ki igrajo v narodni obrambi in v rastlinski prehrani ogromno vlogo tako, da je na njihovi produkciji v tuzem-stvu enako interesirana i narodna obramba, kakor tudi njena glavna opora, namreč poljedelstvo.
Iz teh razlogov bi morala država posredovati, da bi se v sredini države takoj zgradile tovarne, ki bi pre-delavale kalcijev cianimid v amonijak in azotno kislino. Amonijak se uporablja v poljedelstvu v obliki amonijevega sulfata, amonijevega nitrata; azotna kislina pa v obliki kalcijevega nitrata.
Naše tri tovarne v Koprivnici, Hrastniku in Subotici lahko izdelajo okrog 10.000 vagonov kalcijevega su-perfosfata, od katerih se je okrog 20 odstotkov uporabljalo v tuzemstvu, ostanek pa se je izvažal. Največ so porabile one latifundije na Madžarskem, katere so bili vzeli v zakup Budimpeštanski zakupniki v svrho eksploatacije, ter so jih trgovsko tudi racijonelno eksploatirali. Sedaj tega ni več. Na Hrvaškem in v Slavoniji je kmet gnojilo zelo malo uporabljal. V Bački pa ga je nemški kmet začel uporabljati, kakor tudi slovenski kmet, vendar pa ga sedaj malo rabi iz razlogov, ki smo jih navedli glede kalcijevega cianimida. Konzum tega umetnega gnojila je sedaj padel tako, da znaša pod 5 odstotkov produkcijske zmožnosti. Od prevrata do 1919-1920 tovarne niso mogle dobiti fosfo-rita (alžirskega, tuniškega ali floridskega) ter so bile primorane predelovati kostno moko, ki preostane, kadar se iz kosti izvleče mast in klej. Fosforiti so se pri nas odkrili v okolici Rtnja, vendar ležišča niso preiskana. Velik interes našega poljedelstva bi bil, da se prične z detajl-
nim raziskovanjem tega zemljišča, da bi se ugotovila možnost eksploatacije ter da bi se pri pozitivnem rezultatu tudi pričelo z eksploatacijo.
Naš največji poljedelski interes bi bil, da se prične čim močnejša agila-cija med narodom, da se čim preje uvede gnojenje zemljišč s superfos-fati in sedaj v Srbiji tembolj, ker trpi dežela vsled pomanjkanja živine ter nima dovolj hlevnega gnoja.
Kostrfo moko pridobivajo naše Idejne tovarne kot odpadek pri izdelavi kleja. Ta moka se da direktno uporabiti kot gnojilo, uporabljajo jo pa tudi tovarne superfosfatov. Raz-maščeni ocvirki se izdelujejo iz ocvirkov pri izvoznih klavnicah, vendar še doma ne uporabljajo, marveč se jih prodaja v* Italijo.
Stinnes in stabilizacija marke.
Četrta obletnica nemške revolucije je minula v Berlinu tiho, brez vsake ceremonije. Največji berlinski dnevniki se niso na obletnico niti spomnili,. kar nam najlepše priča o ^nepriljubljenosti, katero gojijo gotovi meščanski krogi do onih dogodkov. Vendar je ta obletnica zadobila letos posebno važnost zbog govora, ki ga je imel Hugo Stinnes pred gospodarsko — in finančno političnim odborom drugega gospodarskega sveta. Dasi sta bila ta govor, kakor tudi mednarodna debata zaupna, se j« vendar prav kmalu zaznalo o izjavah, ki jih je podal ta znani 5 ndustrijski magnat.
Govoreč o stabilizaciji marke zahteva Stinnes odločilnega dela: mi ne mislimo podvzeti sedaj nobenih takih mer, ki bi nas tekom treh do šestih mesecev privedle v še slabše stališče nego je ono, v katerem se nahajamo danes; želimo si rešitev vprašanja, ki bo res stalna, trajna! V prvi vrsti želi Stinnes v nemškem gospodarstvu \eč produktivnosti in čim večje razpečavanje nemških produktov v inozemstvo. Prvi predpogoj za življenje Nemčije je po Stinnesu črezmerno delo; celo vrsto let, deset, petnajst let, bo morala Nemčija brez dvoma delati, dve uri na dan več, da zviša svojo produkcijo tako, da bo mogla živeti in da ji bo preostalo nekaj še za reparacije. Ljudje, pravi Stinnes, izključeno je izgubiti vojno in pri tem še skrajšati delavni čas za dve uri.« Obdržite lahko tudi osemurni delavnik, toda delati morate nadure ne da bi zaio zahtevali kako odškodnino in to tako dolgo, da si i.stvarite delovno plačilno bilanco, da si pridelate toliko kolikor potrebujete za življenje, a da si vrhu tega prihranite še toliko, kolikor je neobhodno potrebno za stabilizacijo marke in za plačilo reparacij. Pred vsem zahteva tedaj Stinnes več dela. S tem bo zadobilo inozemstvo zaupanie do Nemčije ter bo dovolilo kredite, ki so potrebni za stabilizacijo, ter za izplačilo vseh repara-cijskih upnikov. Stinnes je celo mnenja, da bi po podaljšanju delavnega časa Francija zaupustila rensko pokrajino.
Ob obletnici revolucije zahtava tedaj Stinnes podaljšanje delovnega časa za dve uri, z utemeljitvijo, da ne vidi drugega izhoda iz te zagate razen tega. Vihar ki je nastal zbog tega v taboru socialistov je pač razumljivo. Socialde-mokratično delavstvo simbolizira revo luč jo s pridob tvijo osemurnega delavnika. Dasi je povečanje produkcije splošno, se vendar ne sme prezirati ta psihološki moment. V notranje političnem boju Nemčije se je izvršila zelo značilna sprememba parol. Premda se je dosedaj vršil boj glede izpolnitve, se delijo sedaj v tabore na eni strani v one ki propagirajo podalšanje delovnega časa in drugi, ki zahtevajo samo stabilizacijo marke. V Nemčiji imajo sedaj kakor je to že pred časom izjavil nek znani ekonomist, inflacijske in stabilizacijske stranke. Strokovnjaki, ki se nahajajo v stikih z levico so prepričani, da b; se dalo z delavstvom razgovarjati, ako bi se mu za podaljšanje osemurnega delavnika nudilo kak pozitiven ekvivalent ako bi se računalo v prid državi vse nadurno delo in to tako, da bi se dotično nadurno delo uporabljalo za stabilizacijo valute, ako bi se tedaj preprečilo, da bi šel ves dobiček ki bi izviral iz tega nadurnega delavnika žepe bogatih in-
dustrijcev. Toda o tem ni omenil gospod Stinnes niti besedice in zato so naleteli njegovi predlogi na ve|ik odpor.
Delavstvo očita industriji, da bi moglo postati delo intenzivnejše, ako bi se posvečalo produkcijskemu aparatu več pozornosti, sedaj je zel'< zanemarjen. Politično važnejši so ugovori, katere uveljavlja »Vorwarts«. Nasprotniki politike za izpolnitev tako piše socijalnodemo-kratično centralno glasilo, bi morali vedno oklanj3ti izpolnitev, ker se s tem izčrpa narodno premoženje. Sedaj pa propagirajo za izpolnitev ker bi ta šla na račun delavne rnoči naroda. S tem zabranjuje prednost, ki je zajamčene Nemčiji po verseillskem mirovnem dogovoru. V XIII. delu tega pakta, ki govori o delu, se v resnici ugotavlja, da je svetovni'mir mogoč samo na podlagi socialne pravičnosti, nBdalje se v 427 smatra kot nujno potrebno, da se osemurni delavnik uvede vsepovsod, kjer ni še v veljavi, ta določila so pravi, »Vorwarts« pogodbeno določen-} garancije proti zasužnjenju nemškega naroda, garancije, ki izključujejo 'vsako tako reparacijo, ki bi presegala produktivno zmožnost Nemčije. Gospod Stinnes pa m; najde nič bolj potrebnega nego, da nudi antanti možnost ukinitve teh garancij. Kakor S£ vidi. je. udaril gospod Stinnes takrat na napačno struno. Nemško delavstvo ne bo žrj^ovalo socialnega simbola revolucije, ako ne zadobi gotovost, da pripade sad njegovega napora v korist države same.
izvoz in uvoz.
Izr«z moke iz Češke. Pri posvetovanju zastopnikov mlinske industrije je bilo sklenjeno, naj se dovoli izvoz moke, ker so skladišča z moko prenapolnjena.
narodno iospadimke zadene.
Trgovina.
Pocenjenje ko* na Madžarskem. —
Vsled padca cene kož na mednarodnem tržišču so znižali madžarski tovarnarji cene podplatom za nadalnjih 12 odstotkov, gornjim delom za 10 odstotkov, chromovim kožam za 50 K. Na madžarskih tleh se nahaja mnogo robe iz Češkoslovaške.
Znižanje cen vinu v Cškoslovaški. V Češki in Moravski se je prošti tede« vinska kupčija zboljšala, kr so se cene nekoliko znižale. Na vinskih tržiščih Slovaške in Podkarpatske Rusije p« vlada dalje stagnacija, ker vinski produkti in trgovci nočejo popustiti v ee-nah.	, !£•.
Industrija.
»Alko«, mcdicinalni konjak z modra zvezdo je proizvod prvovrstne kakovosti domače produkcije, ki se lahko meri z vsakim inozemskim proizvodom, dasi je cena precej nižja, kakor za drag denar uvoženega blaga te vrste. Fin v okusu in aromi bo gotovo žel priznanje vsakega poznavalca in ljubitelja žlahtne kapljice, obenem pa izpolnil naloge, katere stavi na konjak bolnik. Omenjeno * znamko našim trgovcem in naši javnosti toplo priporočamo, ker tako ne pridejo samo poceni do dobrega blaga, temveč podpirajo osamosvojitev našega gospodarstva tudi na tem polju.
Trornica za portlandski cement s« osnuje v Livnem v Bosni. — Delniška glavnica znaša 6 milijonov kron.
Denarstvo.
Izplačilo zadržanih 20 ?0. Finančai
minister je izjavil novinarjem, da se v kratkem prične z izplačevanjem -0 %, pridržanih o priliki žigosanja, in sicer tim vpošljejo delegacije potrebne podatke. Doslej so prispeli tozadevni podatki samo iz Slovenije.
Konferenca o trgovini -z devizami ia valutami. V ponedeljek in torek se j* vršila pri pomočniku -finančnega ministra konferenca o novem pravilniku za trgovino z devizami in valutami. Konferenca se je po dolgi debati izrekla za princip vezane trgovine ter sprejela novi pravilnik, ki bo v kratkem objavljen ter bo stopil v veljavo 8 dni po objav-ljenju. Po tem novem pravilniku bo trgovina z devizami in valutami v nekaterih ozirih ugodnejša, v glavnem pa ostane vezana.
I % mo na valute na Roki. Italijanska vlada bo koncem novembra uvedla na Reki laško valuto. S tem prehaja Reka tudi formalno v popolno financijsko olilast Italije.
Novi kur/ ruskega rublja. Ruska državna banka je objavila, da je novi kurz zlatega rublja sledeči: 1 zlati rubelj 950 rubljev.
Csrlns.
Carina na svinje in mast. Poljedelski minister Pucelj je zahteval sledečo rešitev v vprašanju izvoza svinj:	Od
100 kg žive teže navzgor ‘2r>0 Din carine, od 60 do 100 kg 150 Din carine, pod 60 kg žive teže 100 Din. Poljedelski minister soglaša s tem, da se zabrani iz-\o/. svinj pod 60 kg, ako to zahteva ministrski svet, ter da ne bonificira v korist klavnic in domače industrije suhomesnatega blaga HO odstotkov kot doklada in to v klavnicah, kjer je državni veterinar. Soglaša tudi s probihitivno carino na mast in slanino na ta način, da se še nadalje uvaža mas iz Amerike.
Za povečanje carine na uvoz hmelja. Poljedelski minister Pucelj je predlagal finančnemu ministru, da se poveča carina na uvoz tujega hmelja v našo državo. Carina naj bi bila tako visoka, ■da bi bil sploh vsak uvoz tujega hmelja .nemogoč.
Davki.
Razglaz. V smislu člena 36, B IV, 11 začasnega zakona v proračunskih dvanajstinah z dne 27. 6. 1921, Služb. Novine br. 154, Uradni list št. 90/240 ex 1921 se s tem javno razglaša, da bode davčnim zavezancem odmerni izkazi o rtentnini za I. 1922 v času od 1. do vštega 15. decembra razgrnjeni na vpogled in sicer za politično občino Litija pri davčnem uradu Litija, za ostale občine pol. okr. Litija in Višnjagora pa pri dotičnih uradih, davčnim zavezancem na vpogled.
Vsak davkoplačevalec ima pravico v tem času vpogledati le svojo davčno dolžnost zadevajoče predpisne postavke, .za druge obdačence pa le, če se izkaže s kolka prostim pooblastilom, da jih je upravičen zastopati v davčnih zadevah.
Bosch
viigalnik ZF 4
■{štiri cilindre), skoro nov se po ugodni ceni proda. — Naslov v uredništvu lista.
Krasna prilika.
POSESTVO
na Gorenjskem, 1 uro od postaje Kranj v najlepši legi. 25 oralov sveta, stanovanje in vse pritikline, za daljšo dobo v kupnini vračunjeno. Izvrstna prilika za zgradbo letovišča, tovarne. Zrak ima zdravniško dokazano zdravilno moč. Cena 175.000 Din. Vprašati dr. Artur Wurzbach odvetnik, Orad Ce-šenjce, pošta Moravče.
Mavec - sips
portiand- In romsn-cement, opno, opeko, umetni skrili, strešno in izolacijsko lepenko, vatprof, kar-bolinej, drvocement, razne žeblje
nudi po najnižji ceni
Kosto Novakovih
veletrgovina s stavbenim materijalom
Ljubljana,
Miklošičeva cesta žtev 13.
Prevzame se tudi izpeljava xylo-llthnih tlakov.
Določba, da je zavarovanec upravičen zahtevati pri davčnem oblastvu podrobne podatke glede odmerne podlage je še v veljavi.
Taka prošnja je podvržena kolku za 3 Din.
Kak priziv ali pritožbo proti odmerjenemu davku je vlomiti v roku od 16. decembra do vštetega 30. decembra 1922 pri davčnem okrajnem oblastvu v Ljubljani.
Priziv ali pritožbo je kolkovati z 10 Din.
Predpis zgoraj omenjenih davkov onim zavezancem, ki v razno omenjenem roku ne vlože priziva ali pritožbe, postane z 31. decembrom 1922 pravno-veljaven, če tudi se obdačencem ne vroče posebni- plačilni nalogi.
Davčno okrajno oblastvo Litija
v Ljubljani.
Promet.
Jadranska železnica. Prometno ministrstvo je zahtevalo od finančnega odbora, da se odobri iz novega ameriškega posojila kredit li,000.000 dinarjev za izplačilo ekspropiiranih zemljišč ob priliki trasiranja proge v tekočem letu.
Prevoz letošnje koruze po državnih železnicah. Ker se letošnja koruza zelo rada pokvari, je dovolilo prometno mi-uistrstvo gotove olajšave za prevoz letošnje koruze po železnici. S 1. decembrom se bo pošiljalo koruzo tudi z mešanimi vlaki, ako bi ne bilo tovornih vlakov. Vsak pošiljatelj mora le na voznem listu označiti: nova koruza, lahko pokvarljivo blago. Železniške pristojbine vsled te ugodnosti ne bodo povišane.
Razno.
Iz »Uradnega Lista«:	V »Uradnem
Listu št. 120 je objava ministrstva za finance o popisu terjatev in dolgov, zaključenih v starih avstro-ogrskih kronah med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in češkoslovaško republiko. — Razglas glede potovanj v Nemčijo. — Razglas o taksi za otvoritev in objavo oporoke.
Dohodki državnih monopolov. Meseca avgusta tek. leta so znašali dohod-
na prodal
v Nemški Avstriji v zelo prometnem velikem trgu. Hiša je enonadstropna z dvema lokaloma za trgovino; v enem lokalu je tudi inventar za galanterijsko trgovino. V hiši je vodovod v pritličju in v prvem nadstropju. Poleg tega se nahaja nedaleč odtod par korakov od kolodvora oddaljen vrt ki meri ca 13 arov pripraven tudi za skladišče ali stavbeno parcelo. Hiša se pod zelo ugodnimi pogoji takoj proda. Naslov pove upravništvo »Trgovskega lista«.
ki državnih monopolov 151,055.773.14 dinarjev. Od te vsote odpade 92 milijonov 21 H.023.38 dinarjev na tobak. 27 milijonov 467.973.80 dinarjev na sol, 9 milijonov 730.129.56 dinarjev na vžigalice in 3,314.491.33 dinarjev na cigaretni papir.
Novi češki zakon o trgovanju z devizami. Kakor piše »Prager Presse*, je finančno ministrstvo izdelalo zakonski načrt o dovoljenju trgovanja z devizami in valutami. Po tem načrtu se zahteva oddaja nekatedih valut z visoko vrednostjo. Olajšajo se tudi plačevanja v inozemstvu.
Zabrana prodaje tobačnih izdelkov v javnih lokalih. Monopolska uprava je izdala strogo nared bo, po kateri bo občutno kaznovan z denarno globo vsak gostilničar, kavarnar, hotelir etc., ki bi sam ali pa njegovo osobje prodajalo gostom tobačne izdelke. V ponovnih slučajih bodo kaznovani ti obrtniki tudi z zaporom do 30 dni. Poleg tega se bo proti takim osebam uvedlo postopanje za odtegnitev dovoljenega točenja pijač. Ta naredba je bila izdana zlasti radi tega, ker so po javnih lokalih goste s pretiranimi cenami tobačnih izdelkov neverjetno izkoriščali. Organi finančne kontreole bodo strogo pazili po javnih lokalih, da se ta naredba ne bo kršila.
Mednarodni kongres vinogradnikov. Francoska vlada je razposlala na vinorodne kraje v Evropi poziv na mednarodno konferenco, kjer bi se razpravljalo o zakonodaji, ki stavlja zapreke vinski trgovini, te ro propagandi proti uživanju alkohola.
Teina poroflla.
Žitni trg. Na novosadski produktni borzi so cene žitu zadnje dni neprestano rastle. Vendar ni toliko kupcev, kot bi se vsled čvrste tendence pričakovalo. Cene so bile sledeče: pšenica 14.50 do 16.00, ječmen 10.00 do 10.30, oves 10.00 do 15.30, pšenična moka št. 0 21 do 23 kron za kg.
Zagrebški žitni trg (22. t. m.) v kronah za 100 kg postavno vojvodinska postaja: pšenica 1600 do 1630, koruza rumena stara 1400 do 1430, nova umetuo
posušena 1100 do 1150, rž 1350 do 1400, ječmen za pivovarne 1350 do 1400, za krmo 1300 do 1350, oves 1050 do 1100, fižol 1400 do 1450, moka št. 0 2350 do 2400, št. 2 2250 do 2300. št. 4 2150 do 2200, za krmo 1050 do 1100, otrobi 80« do 850.
Borza.
Zagreb, devize: Dunaj 0‘095, Berlin 120, Budimpešta 260 — 290, Milan 289.5 —290 5, London 276 5 — 280 5, Newyork 61—62.5, Pariz 442 5 — 447 5, Praga 198 5 — 201'5, Sofija 44—46, Curih 1148 — 1158, Varšava 0’46 —0 56, Bukarešta 39 — 40 5, ■— valute: dolar 60.5—61.5, češke krone 195 5—198‘5, nemške marke 110, leji 40, lire 282.5—286.5. Efekti: Jadr?.nska banka 395, Ljubljanska kreditna banka 200. Slavenska banka 101—103. Pra-štediona 1040—1050, Ljubljanske strojne livarne , 155, Trboveljska premogovna družba 240.
Beograd: Newyork 62, London 279, Pariz 445, Praga 200, Budimpešta 2.75, Milan 285, Sofija 60, Berlin 1 075, Dunaj 0.01, Bukarešta 43.
Clirlh: Berlin 008625, Newyork 537.5, London 2417, Pariz 38.90, Milan 24 95, Praga 16 90, BudimpeštaJJO 225, Zagreb 2, Bukarešta 3 40, Sofija 3 90, Varšava 0035, Dunaj 00074, avstr, žig. krone 0 0076.
Berlin, devize: Italija 29.027 do 29,137, London 28.179.37 do 28.320.63, Newyork 627.178 do 630.222, Pariz 45.136 'do 45.364, Švica 118.203 do 118.797, Dunaj 912 do 918, Praga 20.099 do 20.201, Budimpešta 276 do 278. Sofija 4588 do 4612, Beograd 9276 do 9324, Bukarešta 4050.
AVTO
bencin, pnevmatika, olje, mast, vsa povravita In vožnja. Le prvovrstno blago in del<^>o solidnih cenah nudi Jugo-Avto, d. z o. z. v Ljubljani.
Erjavec & Turh
■	ilfi	fOTOKCMSCKlE	TOVnBMI
PRI „ZLATI LOPATI" trgovina z železnino in cementom Ljubljana, Valvazorjev trg 7 preje Hammerschmldt (Mflhletaen) nasproti Krtitanske cerkve.
Potoke m ičN C^irovornH ■MHiMMl |
SLOVENIJft
itTOBON«. INDICOl
L •TEVRJTEtCNIKi.vZOR« ■■
■ BRZOJAVI
Za jednu novu tvornicu kandita i čokolade u Hrvatskoj, traže se po večim gradovima
spremni zastupnlci,
koji su dobro uvedefii kod mušterije. Ponude neka se &alju na |. H. 22. na upravu.
Trgovci
ki se zanimajo za prodajo važnih sredstev za zatiranje mrčesa itd. na sadnem drevju, vsakovrstnih poljskih in vrtnih škodljivcev, dalje peronospore, snet-javosti pri žitu itd., naj nam javijo svoje naslove, da jim pošljemo natančnejše tozadevne podatke.
LlubljnnsKa Komerc. družbo
Ljubljana. BIMsoua c. IB. 5ZJEH5ZiEB5H5H5H
VELETRGOVINA
'V
IG
Ljubljana
priporoča
špecerijsko, koloni-jalno blago in vsakovrstno žganje.
h- Zahtevajte cenike! -m
AAAA/VSA
/	Veletrgovina	\
) A. Šarabon <
)	v Ljubljani	(
\	priporofa	/
^ Špecerijska blago ^
jr raznovrstno tganie ^ \	moko	/
^ In deželne pridelke ^ yr raznovrstno rudninsko V	vodo,	/
/	Lastna praiarna sa kava	\
S	In mlin za dliav«	/
/ x ctaktrlCnlm obratom. \
\	Conlkl na raspolago.	/
/ \ \AA/\AAA/
HKUSKrKCKSSKSSSSSSKS&lKSSMSSSSKKSSftttHSKrKSSKgSaSUSHSKSK^i
najboljši arngriiaoiki pisali! strel sedanjosti
razmnoževalni aparat razmnožuj« strojno in roCno pisavo potom ne-izrabljfve steki. plofiče
#	Glavno	zastopstvo	za	Jugoslavijo
| The Rex Co. Uubliana, Gradile 10.
| Moderno »rejeno popraolInKo oseh pisalnih strojev.
^MaBaaB88iaB«imasa3ag88aaa»s!»a8a:8naiita8;ai«»aa»!#
IMMU
Velika, popolnoma nova, dobro vpeljana mizarska tovarna z lastno moderno sušilnico, na jako prometnem kraju, išče
tm
a kapitalom nad 200.000 Din za takojšnji vstop. Ponudbe pod ..Kapital" na upravo »Trgovskega lista«.
NMM*
f >
Ali ste že okusili
LUKUL“ ? ? ?
naš prvi, edini domači juhini izvleček (zabela), kateri
===== prekosi —-— .
vsied izdatnosti okusa in cene
vse druge izdelke.
Izdeluje ,IUKUL*, d. z o. z.* Ljubljana.
Zahtevajte v vseh trgovinah! Ne poiflialte našega denarja v tujino!
Čašica tega delikatnega likerja Je nepopisen ulitek!
Priporočamo: Cognac Dalmatla Medicina! in druge izbrane likerje, žganja, ekstrakte in sirupe.
Prva odlikovana dalmatinska parna destilacija V. Norpurgo, Spiit.
Zastopnik: Adolf Kordi*, Ljubljana, Beethovnova 9.
lovni Klobukov M'
d. d. Škofjo Loko
Zd|
šolske zvezke
Raznovrstne
za srednje, obrtne In osnovne Bole, kompendlje, dnevnike In belelnlce, rainovrslen papir In vse Šolske in pisar. potreblClne dobavlja najceneje
TISKARNA “SAVA“, KRANJ.
POZORI wtT Za trgovce posebno ugodne cenel
Zahtevajte
„MEDICINAL KONJAK
s znamko
Alko • modri križec"
In najfinejie krem likerje I
„ALKO“, Ljubljana-Kolizej
91
Delniška glavnica: K 60,000.000*—	tl	rfioosKa banka d. d. LjuNIam	n preje Slovensko U eskomptna banka	Rezervni zakladi: K 6,500.000-—
Podružnice:
Ilovo mesto, Rakek, Siovenjgradet.
Samo na debelo!
Zimska trikotaža vse vrste nogavic, rokavic, havbce za otroke, dokolenke ter vseh barv volne.
GASPARI &FANNINGER
MARIBOR
Samo na debelo I
LJUBLJANA, Šelenburgova ulica štev. 1.
Izvršuje vse bantne posle najtotneje in najkulantneje.
Telefoni štev. 146, 458. Brzojavke: Trgovska
r
Naznanilo fuzije.
1
Podpisana upravna sveta Slovenske eskomptne banke in Trgovske banke d. d. v Ljubljani naznanjata, da sta se združila oba zavoda vsled soglasnih sklepov izrednega občnega zbora z dne 20. maja 1922 ter bodeta odslej vodila posle pod tvrdko
TRGOVSKA BANKA
Novi zavod razpolaga z delniško glavnico
K 60,000.000'—
in precejšnjimi rezervami ter bode mogel ustreči zahtevam svoje cenj. klijentele najkulantneje. Prosimo, da ohranite do sedaj naklonjeno zaupanje tudi novemu zavodu in beležimo
Upravni svet
Slovenske eskomptne Donke.
Upravni svet
Triovske banke d. d. v Ljubljani.
Lastnik: »Merkur* trgovsko-industrljska d.d., Ljubljana. — OIa\mi urednik: Robert Blenk. — Odgovorni urednik: franjo Zehal. — Tiska tiskarna Makso Hrovatin * LJublUn! '