Inserati se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr. če se tiska enkrat, 12 kr. če se tiska dvakrat, 15 Je se tiska trikrat.
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema oprav-ništvo (administracija) in ekspedicija, Poljanska cesta h. štev. 32.
MII
Po pošti prejemali velja: Za celo leto . . 15 gl. — k: Za pol leta
Za četrt leta
4 „ -
Za en mesec
1
Y administraciji veljii:
Za	eelo leto	.	.	13	gl.	—	kr
Za	pol leta	.	.	6	„	50	„
Za	četrt leta	.	.	8	„	30	„
Za	en mesec	.	.	1	„	10	„
Tredništvo
je na Poljanski cesti h. št. 82.
Politim list za slovenski aarofl,
wv V Ljubljani na dom pošiljan.,.«#^. y velja 1 gl. več na leto.
Posamezne štev. veljajo 7 kr. , 5';0; Izhaja vsak dan,
delje in praznike, ob ‘/,6 popoldte/^ftl;
m
Državni zbor.
Z Dunaja, 10. decembra.
Iz odsekov.
Včeraj je budgetni odsek pretresal postavo, s ktero se vladi dovoljuje v prvem četrtletji prihodnjega leta davke pobirati po dosedanji meri. Postava je bila sprejeta brez ugovora in pride jutri v zbornici v razpravo. „N. fr. Presse“ trdi, da liberalni levičarji ne bodo molčali, ampak da se bo pri tej priliki pričel razgovor, pri kterem bodo omenjali marsikterih reči, ki bi jih dr. Smolka rad zabranil. Moravske velikoposestniške volitve, Bothschedel in Vesteneck utegnejo toraj jutri zopet priti na vrsto. Poročevalec o tej postavi je grof Henrik Clam-Martinic, ki levičarjem gotovo ne bode dolžan ostal nobene.
Odsek je pretresal pa tudi postavo o zatiranji škrljeve bolezni v Dalmaciji ter za poročevalca v tej zadevi izbral dalmatinskega poslanca dr. Klaiča.
Razun začasnega proračuna bode zbornica pred božičem rešila samo še postavo o nabiranji vojaških novincev pa o podaljšanji vojaških sodnij v kotorskem okraji za pol leta. Zadnja seja bo toraj v sredo ali četrtek, potem pa se zbor zopet razide na božične počitnice. Gospodska zbornica pa bode zborovala še prihodnji teden, da reši gori omenjene postave.
Iz klubov.
Poljski klub je včeraj obravnaval ga-liške železnice ter sklenil deputacijo poslati k ministerskemu predsedniku in kupčijskemu ministru, da jima razodene želje in sklep poljskega kluba. Poljaki namreč zahtevajo, da naj se vodstva poljskih železnic z Dunaja prestavijo na Poljsko. Nekteri poslanci so priporočali, naj klub v tem oziru krepko stopi na noge, vendar pa je naposled obveljala misel, da je treba v tem oziru ravnati zmerno in previdno. V deputacijo, ki se ima podati k ministroma, so bili izvoljeni: Groholski, Javorški, Hausner in Zaharijevič.
češkemu klubu liberalni listi, češki in nemški, bero levite, ker ni hotel za uda sprejeti mladočeskega poslanca dr. Gregerja. „Po-litik“ v posebnem članku govori o tej zadevi, ter opravičuje ravnanje češkega kluba. Gre-ger je pri vsaki priliki grdil češki klub, ga imenoval smrdljivo jamo ali kloako in povdar-jal, da se je treba izviti iz njegovih rok. Klub je toraj le dosledno ravnal, da Gregerja ni sprejel za svojega uda. Čudno pa je ravnal dr. Greger, da se je drznil prositi za sprejem. Pa pravijo, da je ta mladočeski poslanec jako pozabljiv, da pred kmeti maha in udriha s krepkimi izrazi, potem pa se več ne spominja, da bi bil kaj napčnega govoril. Izključenje češkega kluba ga pa silno boli in nekteri listi danes
poročajo, da je od klubovega načelnika dr. Riegerja zahteval, naj mu pismeno naznani vzroke, zarad kterih ni bil sprejet v češki klub. Njegovi somiselni tovariši na češkem pa so osnovali poseben shod, pri kterem so v resoluciji izrekli, da to izključenje žali Gregerjeve volilce, ob enem pa priporočajo mladočeskim poslancem, da naj se krepko potegnejo za svojega tovariša in delajo na to, da klub ne bo ravnal samovoljno. Greger se bo kmalo prepričal, da mora kot ud državnega zbora in večine njegove marsikaj drugače soditi, kakor pa kot vrednik nasprotnega ali opozicijonalnega lista, in ko bo do tega spoznanja prišel, gotovo ne bode tudi nobenih zaprek več, da bi ga ne sprejeli v češki klub.
Hohenwartov klub bode zboroval danes, da pretresa jutranji dnevni red, ter se dogovori o splošnjem političnem stanji.
Ruske misli.
Buški list, „Rus“ imenovan, prinesel je v letošnji 22. številki razpravo 6 Slovanih, ktero je spisal sloveči učenjak V. Lamanski. Pisatelj govoreč o razmeri posameznih slovanskih rodov med seboj pravi, kako škodljiva je katoliška vera za Slovane; popolnoma se jim pa prilega pravoslavna. Dalje pa graja katoliške duhovne slovanskih narodov, posebno češke, da nič ne store za narod in so mu še celo nasprotni. Ker je pa to velika neresnica, in je izgovorjena od moža, ki ima v slovanskem svetu veliko veljave, zavrača jo češki list „Pokrok“, list, ki ni v službi cerkve, temuč neodvisen političen organ večine čeških poslancev. Ker je ta odgovor važen tudi za nas, podajamo ga tu celega. „Pokrok“ ga je priobčil 6. decembra t. 1., glasi se:
„Mnogi ruski pisatelji imajo o druzih Slovanih, posebno katoliških, pred vsemi pa o Čehih kaj čudne pojme; ne vemo, ali zato, ker razmere druzih Slovanov tako slabo poznajo, ali pa, ker premalo objektivno sodijo.
To posebnost ima tudi najnovejša razprava V. Lamauskega v 22. številki „Rusa“, ki se na več mestih dotika Čehov; razun tega jim pa daje še to-le spričevalo:
„Ne more se tajiti, da gojimo mi Rusi najveČe simpatije do Čehov in njihovega prizadevanja, vzbuditi svojo narodnost iz dolgoletnega spanja. A prikrivati si pa tudi ne moremo, da so v njihovi narodni politiki poteze, s kterimi ne moremo mi Rusi nikdar so-glasovati in da so v njihovih projektih o bodočnosti nektere take ideje, ki se nam zde v še tako oddaljeni bodočnosti neizvršljive. Zato neradi vidimo rastočo silo najsrčnejšega kon-tigenta ultramontanskega med Staro-čehi. Ta razmera loči vedno bolj Čehe od slovanskega sveta in jih vleče v oni nesrečni tok ali vrti-
nec, v kterem so Čehi 1. 1620 skoro utonili in se iz njega srečno rešili še le s pomočjo Jožefa II., zaščitnika svobodnega mišljenja. Brez vsake mržnje do češke narodne stranke smo vendar tega mnenja, da se Staro-čehi kakor Mlado-čehi le preveč sklicujejo na zgodovinsko pravo češkega kraljestva. To sklicevanje na zgodovinsko pravo zdi se mi, kakor meč, ki na obe strani reže, ker zgodovinski spominki kažejo tudi to, da je bilo češko kraljestvo nerazdeljiv del nemškega cesarstva. Ako pa začno Čehi trdno povdarjati narodnostno pravo, zraven se pa spravedljive kažejo do severnega dela češkega, ki tako ali tako ostane nemšk, dobe pred celim svetom pravico imenovati drugi del svoje domovine slovansk. Ali more morda kdo resno na to misliti, da bi se dal milijon Nemcev, ki stanujejo ob meji mogočnega cesarstva svojih rodnih bratov, tebi nič meni nič v kot potisniti ?“
Tedaj najprvo je izrazil ruski učenjak svojo nevoljo nad ultramontani, ki so najbolj črn kontigent med Staro-čehi! Koga le g. Lamanski tu misli? Meni s tem vse češke duhovne? Tako se nam zdi. Pa jih žalibog le slabo pozni V Avstriji pitajo z imenom ultramontan navadno nemške duhovne tirolske in one druzih planinskih dežel. Pa teh nemški liberalni listi nikoli tako ne obirajo in ne črtijo, kakor duhovne češke in sicer zato, ker so ti narodni, ker z narodom čutijo in mislijo in za narod delajo; in v tem oziru stavijo liberalni listi češke duhovne njihovim nemškim tovarišem v izgled, hoteči, da bi se tudi ti tako goreče poganjali za narodnost nemško, kakor se oni za češko. Za to zasluženo delavnost v prospeh češkega naroda vživajo naši duhovni čast in spoštovanje in ga bodo vživali, dokler bodo delali za narod. Ko bi pa kedaj hoteli povdarjati stanovsko posebnost in se postaviti zraven naroda ali celo zoper njega, bi si s tem izpodkopali vso veljavo in ves upliv, za kar bi ne bilo treba nobene protiduhovske agitacije.
Kar se toraj tiče onega „ultramontanstva“, o kterem nam je nepristransko govoriti z možem, kakor je g. Lamanski, ki ima v slovanskem svetu veljavno besedo: prosimo ga, naj se o njem saj toliko informira, da ne bodo njegovi izreki izvabljevali v bralcih pomilovanja ali celo še manj laskavi izraz za njihov povod.
Ravno tako potrebuje mnenje g. Laman-skega o letu 1620 in o cesarju Jožefu II. — o kterem bodi ruskemu pisatelju povedano, da ga sedaj narodni in politični nasprotniki češkega naroda v eno mer oslavljajo kot svoj ideal — znatne poprave, kar bi nas pa le predaleč tiralo. Opomnimo le to, da se naši duhovni vedno bolj pečajo s Slovanstvom. V resnici se moramo čuditi, da je ostalo tako slavnemu slavistu, kakor je g. Lamanski, neznano, da kar je v češki literaturi pisanega o Slovanstvu
in o slovanskih rečeh, je večinoma prišlo iz rok čeških duhovnov. Spominjam le na to, da je med češkimi duhovni — onih, ki bero v drugih slovanskih jezikih in jih poznajo, še ne omenim — veliko več mož, ki pišejo o slovanskih rečeh in prelagajo z druzih slovanskih jezikov, kakor med duhovni velikega naroda ruskega, ali med duhovni pravoslavnih Bolgarov in Srbov.
Mnogim Kusom, h kterim spada tudi g. Lamanski, kakor se spozna iz njegove razprave v omenjeni številki „Rusa“, je Slovanstvo ali saj pravo Slovanstvo in pravoslavna vera eno in tisto. Zato govore o katoliških Slovanih le s pomilovanjem, ali jih pa še zaničujejo in prezirajo. Neradi govorimo v političnem listu o verah in veroizpovedanjih iz lahko razumljivih vzrokov. A da je narod slovanski tudi po veri razdeljen, to je zgodovinsk fakt, da, to je še več kot sam fakt; in s takim moramo računiti. Sicer se nam pa zdi besedičenje, da je Slovanstvo in pravoslavna cerkev isto, da se Slovanstvo ne da ločiti od pravoslavja, preveč smešno, da bi več o njem govorili. Slovani so bili, predno je bila pravoslavna vera, predno je bilo krščanstvo; Mojzesa in preroke, Kristusa in aposteljne in njihov blagodejen nauk časte pravoslavni kakor katoličanje; in teh mož ni rodil narod slovanski, ne pravoslavni, ne ne-pravoslavni. Da so dobili Cehi svoje duhovne od lužiških Srbov, od Poljakov, Slovencev, Hrvatov in Dalmatincev — kdo si upa to resno trditi? A da imajo naši duhovni več ljubezni do pravoslavnih Slovanov, kakor pravoslavni duhovni pravih pojmov o katoliških Slovanih, to trdimo mi.
Iz kterih virov je slavist g. Lamanski to zajel, da je bilo češko kraljestvo podložno nemškemu cesarstvu in neločljivo ž njim zvezano, ne vemo; vendar se nam primerno zdi svetovati g. Lamanskemu, da bi o tacih priložnostih zajemal svojo zgodovinsko vednost iz čistejših virov. Iz istega vzroka naj se nikar ne vznemirja radi „dvosečnega“ meša, kakor on na-zivlje zgodovinsko pravo češkega kraljestva. Ali nam se zdi, da nima g. Lamanski toliko skrbi radi „dvosečnega“ meča; marveč njemu ni po godu historičnost češkega prava, ki je bistven del češke individualnosti ali posebnosti. To naj bi si premislili ne samo naši nasprotniki nemške narodnosti, temuč tudi naši prijatelji, ki so z nami iste krvi. Ceski narod ne obstoji samo iz onih S3/a milijona Slovanov, ki stanujejo na češkem; ne samo iz onih 6 milijonov Slovanov, ki stanujejo tu, na Moravskem, v Šleziji in drugod: vse, kar je ta narod že storil, toraj njegova zgodovina, jezik, velikanska literatura, ki je najstarša med vsemi slovanskimi sestrami — vse to sostavlja češki narod. Razumljivo nam je, da štejejo druge veje slovanskega drevesa, ktere niso imele priložnosti v preteklosti toliko storiti, le glave in začenjajo svojo zgodovino še le z 19. stoletjem, — a da bi se češki narod odrekel tisučletni slavni zgodovini, ni misliti; tega ne more in ne sme.
Slednjič nam je treba opomniti, da hodijo v tem oziru naši ruski prijatelji pot, po kteri korakajo naši največi protivniki, ktere najbolj peče to, da so Cehi zgodovinsk narod in da stoje na zgodovinskem pravu. Tudi v tem je g. Lamanski ž njimi enacih misli, ker priporoča razdelitev češkega kraljestva. Sploh v vsem, kar je govoril o cesarju Jožefu II., o ultraraontanstvu, o čeških duhovnih, o zgodovinskem pravu in razdelitvi češkega, vede se
g. Lamanski tako, kakor da bi bil najboljši učenec »Deutsche Zeitung-e“ in »Neue freie Presse". Gotovo bodo naši Herbsti in Russi iznenadeni, ko zvedo o svojih zvestih zaveznikih — ruskih »panslavistih*!
Politični pregled.
V Ljubljani, 11. decembra.
Avstrijske dežele.
Dogovori o podržavljen)i Rudolfove železnice so dokončani, ter se bode dogodba že v nekoliko dneh podpisala. Pogoji so: del-nična renta po poldesetem goldinarji in amortizacija polnega nominalnega zneska dvesto goldinarjev.
V	Zagrebu obsodili so 43 kmetov, ki so se vdeležili letošnjih neredov meseca avgusta. 12 so jih oprostili, druge pa obsodili v poojstreno ječo od enega leta do 3 tedne zapora.
Ban, grof Khuen Hedervary je prišel 9. decembra v Zagrel). Na kolodvoru ga je čakala obilna množica ljudstva; za deželno vlado je prišel sekcijski svetovalec Mihalič in komisar Heroič in mnogo drugih odličnjakov. Z obilnim spremstvom je šel potem v dvorano, kjer ga je pozdravil župan v imenu mesta s presrčnimi besedami. Ban je odgovoril v hrvaškem jeziku rekoč, da sije v svesti, da ga tukaj čaka mnogo dela, vendar pa zatrjuje, da pride z veseljem in zaupanjem v mesto. Zupan mu je predstavil navzoče mestne svetovalce in mestnega glavarja, in ban se je potem živahno pozdravljen peljal k nadškofu Mi-hajlovicu.
10. decembra, Ban se je sporazumel s predsednikom deželnega zbora Krestičem, da bode danes še povabil poslance vseh volitre-nih krajev in bivše granice k prvi seji deželnega zbora na 17. dan t. m. Danes ob 10. uri je prevzel ban vlado in predstavile so se mu oblasti in razne deputacije. 16. t, m. pridejo poslanci le-sem in 17. bode prva seja v deželnem zboru. — Uradniki so se poslovili pri g. k. baronu Bambergu, kteri jih je potem predstavil banu.
Ogerska država sklenila je pogodbo s cesarstvom Brazilija, da si boste izdajali medsebojno navadne prestopnike (hudodelce). V ogerskem državnem zboru predložil je minister pravosodja Pauler načrt postave, da se po-množe okrajne sodnije.
Y	ogerski gosposki zbornici se je začela včeraj 10. t. m. debata o j udov skoki’ščanske m zakonu. Skoraj vsi cerkveni poglavarji in malo da ne vsi nadžupanje so prišli v glavno mesto, da se vdeleže debat. V poslaniški zbornici bode prišel načrt postave v pomnoženje okrajnih sodnij kakor tudi zadeve zarad nedotakljivosti poslancev Verhovaj, Onody, Szalay in Herman še le pojuteršnjim v obravnavo.
Vnanje države.
OpolUicnem položaji na Srbskem bi se pač lahko reklo: da ni vse zlato, kar se sveti! Dan na elan dohajajo v Beligrad iz kraljestva pisma zahvalne vsebine, da se je kralju posrečilo uporu tako brzo kos biti. Tudi deputacij se ne manjka, ki iz dežele v belgra-ški konak romajo kralju Milanu svetujoč, naj državne vajete sam v roke prime ter vlada samooblastno, kakor je vladal knez Miloš. Vse to pa ni nič druzega kakor uradniški manever; okrajni glavarji prigovarjajo ljudem in ako treba, jih tudi na to silijo, da podpisujejo vladi in kralju zaupnice, ter v deputacijah tja zahajajo. Tako je prišla tudi deputacija iz Obrenovea, in nji na čelu osemdesetletni starček, ki se sicer ni v politiko mešal, in ta je kralja tako-le nagovoril (se ve, ako je istina, kar se čita in piše): »Naš okrajni glavar ukazal je nam, da se ti, o gospodine, lažemo, kakor se ti lažejo tvoji ministri in uradniki; da javimo, kako da narod radikalce sovraži; da ti svetujemo, da bi tudi ti vladal po običaju Miloševem, zoper kterega se je pa narod čestokrat vzdignil, ter ga tudi iz dežele za-
podil.* S ponosnim pogledom meril je kralj predrznega govornika od nog do glave vpra-šajoč ga: »Ali si mi že vse povedal, kar te je naučil kak radikalec, da mi sporočiš ?“
O srbskih železnicah se poroča, da se bode proga Srn ederovo-Niš bodočo spomlad, proga Beligrad-Niš pa še le v poletji javnemu prometu izročila. Turčija jela bo tudi graditi ter se bo pri Vranji s srbskimi zvezala. Cela proga bode meseca oktobra 1886 gotova in bo Turčija v to izdala obligacije, da si potrebne novce pripravi.
Srbski begun Nikola Bašič se je podal iz Vidina v Solijo. Bolgarska vlada mu je pa ukazala odmah se v Vidin povrniti in ondi ostati, ako mu je kaj do bolgarskega varstva.
Ali je panslavizem? Na to vprašanje odgoverja Aksakov v listu svojem in pravi, da je in da ga ni. Združenje zapadnih Slovanov z iztočnimi so sanje, ki nimajo prave podobe. Kot politične stranke, ali političnega programa ali vsaj političnega nazora panslavizem ni! In vendar bo vsakdo priznal, da se ga vsak Slovan zaveda in to v podobi skupne slovanske vzajemnosti in soroduištva. Vzajemnosti pa manjka še splošne podobe in splošnega izraza. Cehi, Slovaki, Slovenci, Hrvatje, Srbi in Bolgari zavedajo se ne le svoje narodnosti, temveč tudi tega, da so Slovani, iii le v tem smislu čaka jih uloga v svetovni zgodovini. Kakor brzo pa bi se kterikoli narod odstranil od skupnega debla slovanskega, sam za se postane v tistem trenutku ničla. Splošna ideja slovanstva vtelesena je pa, meni Aksakov, edino le v Rusiji, na ktero se več ali manj vsi Slovani ozirajo vedoma ali neredoma.
Ka Ruskem so praznovali 8. decembra praznik sv. Jurja, pri kteri priložnosti spoznala sta se polnoletna velika kneza Peter Nikolajevič in Jurij Mihajiovič. Ruski car, ki je bil pri slavnosti s celo družino, nazdravil je prvi kozarec nemškemu cesarju, kot najstarejemu vitezu sv. Jurja.
Egipčani so bili Že zopet tepeni. Petega decembra podalo se je 5 kompanij egipčanskih vojakov proti Suakimu na ogled. Zadeli so na ustaše; boj se prične in Egipčani so bili popolnoma pokončani. Imeli so s saboj tudi jeden top, kterega so se uporniki takoj polastili. Zopet jasen dokaz, kaj je vojska vredna, ki se iz pritepene sodrge nabira, kakor ravno egipčanska. V Egiptu in po Sudanu ne bo reda in miru, dokler ga ne bode kaka evropska velesila s svojo vojsko napravila, kakor so to leta 1878 v Bosni naši vojaki naredili. — Iz tega vzroka priplulo je več angleških parnikov pred Bombaj, da prepeljejo indiške vojake v Suakim ob Rudečem morji, kjer jih bodo proti upornikom poslali. Izbrali si bodo v to samo vojake mohamedanske vere, da se ne žali verski čut upornikov v Sudanu. Bode li to urno?
Daljna poročila iz Suakim a povedo: Ogleduhi so naznanili v Suakimu, da so se sovražniki prikazali blizo mesta. Mahmed -paša je potem poslal 500 črnih vojakov in 200 bažibozukov nad sovražnika, a on je ostal v Suakimu. Egipčanska vojska je bila popolnoma premagana in le 50 mož, med temi polovica častnikov, se je rešilo. To pobitje je vse zelo osupnilo, ker premagane vojake so prištevali najboljšim iz egipčanske vojske. Boje se, da bode težko oprostiti zopet pot iz Berbera ob Nilu v Suakim.
Vse velesile evropejske zjedinile so se, da odpošljejo po jedno brodovje v iztočno-azijaško vodovje (Tonking) v varstvo in ako treba, v obrambo ondašnjih evropejskih naseljencev, kterim nevarnost žuga od strani Tonkinezev. Nedavno napadli so kristjane v Kantonu, ter jim porušili kapelico, kristjanov pa mnogo pomorili. Da se to zabrani v bodočnosti, odposlala je Angleška štiri bojne ladije, ktere so se že ob kitajkim nabrežji zasidrale. Ko dojde brodovje tudi druzih velesil, prevzel bode vrhovno poveijniŠtvo angleški viceadmiral in to zato, ker bodo po druzih brodovjih le kontre-admirali in bo toraj on najvišji med
njimi. Drugi vzrok je pa tudi angleška trgovina v iztočni Aziji. Razun Severoamerikancev se nobeni državi trgovina v iztočni Aziji toliko ne razprostira in ne cvete, kakor ravno Angležem. Iz teh dveh razlogov da se opravičiti, ako John Bali vrhovno poveljništvo prevzame v obrambo naseljenih Evropejcev v iztočni Aziji.
Kitajci predložili so Japoncem predloge o zvezi glede skupnega napada in obrambe za slučaj francosko-kitajske vojske, kterih pa Japonci niso sprejeli. Vendar pa so toliko obljubili, da ne bodo pustili v svojih pristaniščih francoskim ladijam paliva in vode jemati.
Izvirni dopisi.
Z Gorenjskega, 4. novembra. (Nekoliko o sedanji mladini.) Vsacega človekoljuba mora srce boleti, ko vidi, da surovost in razuzdanost naše mladine zmeraj veča postaja. Naj se nihče ne drzne tej trditvi oporekati. Saj sem že nad polovico človeške starosti prekoračil in vem, kako je bilo nekdaj, kako je bilo pred nekte-rimi leti in kako je zdaj.
Svoje dni smo otroci znali otročje igrati, bili in metali smo žogo, ter razne druge igrače imeli, a vse igrače bile so nedolžne in poštene. Spominjam se let, ko sem hodil iz viših šol v domač trg na počitnice. V nedeljo po krščanskem nauku zbrali so se fantje moje starosti okoli mene in šli smo na polje ali v gojzd v senco, kjer sem jim kaj zgodovinskega bral ali kaj iz zemljepisja ali naravoslovja pripovedoval. Srečni dnevi! bolj z veseljem se vas spominjam, kakor najbolj prijetnih dni med šolskim letom. Ko se je jelo mračiti, podali smo se vsi zadovoljni domu k počitku. Bili so pa tudi fantje, da jih je bilo veselje videti, čvrsti gorenjski korenjaki. Le tje in sem so si privoščili kozarec vina ali piva; žganja skoraj poznali niso — nihče ga ni pil. Tudi zapeli smo včasih kako domačo, če tudi ne umetno pa vendar prijetno. Kadar so naši fantje prišli o malem Šmarnu na Bled na božjo pot, so s svojim dostojnim in omikanim obnašanjem pozornost na-se obračali, če so pri Petranu zapeli „Otok bleski" ali „Po jezeru", so jih ljudje prav radi poslušali; bilo je res narodno petje. Tudi so nekteri in nekterikrat kako muhasto uganili ter jo tudi ne tajim, da so izvršili, ki bi se od strani nrave ne dala opravičevati, a navadno je bilo srce pošteno, če tudi delo izgovora ne vredno.
Ako se pa sedaj ozrem na 16- do 201etne fante rojstne fare, zapazim velikanski razloček med nekdaj in sedaj. Ti veli in upadli obrazi naj bodo moji domačini? Saj fanta, kakor pravimo, ni nič v hlačah! In njih življenje? Poštenega, nedolžnega razveseljevanja več ne poznajo. V nedeljo pred desetim opravilom že igrajo, med naukom popoludne igrajo, na večer pijejo šnops in ves trg vznemirujejo; kupijo si špirita ter sami vlijejo vode vanj in grdobijo v se; vsi brljavi postanejo. Vina v gostilni skoraj nihče delavcev ne pije. Rujovenja in pretepanja ni kraja ne konca, in kjer ga ni, mislim, ga le zato ni, ker je fizična moč že precej ob tla. če bo tako šlo naprej, kaj bo čez leta? Iz krepkega rodu zgolj pokveke moralične in telesne! Kje bo cesar vojakov dobil? Pripovedujejo tudi, da se že otroci vadijo žganja in igranja.
Velikansk je tudi razloček pri ženskem spolu med nekdaj in sedaj. Nekdaj so bila dekleta priprosto pa čedno oblečena; veselje je bilo, jih pogledati. Sedaj pa človek skoraj lastnim očem no veruje, da bi se bila dekleta
V belih predpasnikih se sprehajajo ob nedeljah po cesti, vsa njih oprava je mestna, od čevljic na nogah do pokrivala in las na glavi. Kam smo prišli!
Posebno žalostno je, kar zadeva obnašanje in nravno življenje mladine, zlasti moške, v nekterih manjših mestih, v kterih je precej rokodelstva, postavim v Loki. Ob nedeljah vidiš po vsih kotih med božjo službo pobaline igrati in tobak pušiti; ponoči razsajajo, da je groza; tudi pijančevanja so vajeni; ni čuda, da je tudi njih obnašanje surovo, neotesano, in da so tudi druzih grdobij že vajeni. Duhovskemu vplivu se zmiraj bolj odtegujejo. Zares, prav žalostno!
(Konec prih.)
Z Dunaja, 10. dec. (Avstrija, Rusija in Nemčija. — Katolišlca cerkev pa Nemčija.) Listi danes poročajo, da se imajo sniti cesar nemški, car ruski in cesar avstrijanski, ter potrditi že obstoječo zvezo med seboj. Nekteri časniki, kakor „N. Wr. Tagbl.", pa dvomijo, da bi se to zgodilo, marveč pišejo, da je med Avstrijo in Rusijo napetost čedalje veča in da nemški listi ponatiskujejo, kar ruski časniki pišejo zoper Avstrijo. „N. Wr. Tagbl." bi kaj rad videl, da bi se Avstrija in Rusija sprijeli, ker se nadeja, da bi to zopet nemški liberalni stranki pomagalo na konja.
Iz Berolina se poroča, da je cesar pomilostil limburškega škofa Bluraa, in da bode v znamenje pomirljivosti nemški cesarjevič v Rimu obiskal papeža. Liberalni listi so zarad tega precej zagnali velik hrup, in uradna „N. Allg. Ztg.“ piše, da je izmišljeno, da bi šel cesarjevič v Rim papeža obiskat, obiskovanje njegovo velja v prvi vrsti kralju Humbertu in še le potem bo šel tudi k papežu. V bistvu je pač vse eno, ali gre prej k papežu ali pa h kralju, tajiti pa se nikakor več ne more, da Nemčija čuti potrebo sprave s katoliško cerkvijo, in da išče primerne prilike, kako bi jo dovršila. V trenutku, ko se hoče protestantov-ska Nemčija pomiriti s katoliškim Rimom, je toraj jako smešno, ako liberalni listi danes s posebnim povdarkom poročajo, da je papežev hišni prelat dr. Sava rese 8. t. m. prestopil k protestantovski veri in da hoče na svitlo dati posebno knjigo o potrebnih prenaredbah katoliške cerkve. Prestopili so k luteranski veri še slavnejši in po svetu bolj poznani možje, kakor Savarese, n. pr. Dollinger, Marschall in drugi, pa njih odpad za katoliško cerkev ni imel nobenih slabih nasledkov. Tudi ni hrepenenje po boljšem spoznanji vzrok takega odpada, ampak večidel le mesene ali pa druge strasti, kterim v protestantovski veri laglje strežejo, kakor pa v katoliški.
Domače novice.
(„Mirl‘, politični list m koroške Slovence) nastopil bode skoraj tretje leto. Edini list, ki je namenjen med koroškim slovenskim narodom zavest buditi, ne sme prenehati! Slovenci! Nasprotniki naši napenjajo vse moči in delajo na vso sapo, da bi z denarji in pravdami naše slovenske časnike zatrli po Koroškem in Štajarskem. Napenjajmo svoje moči, delajmo na vso sapo tudi mi: „Ne vdajmo se; vse za Boga, cesarja in domovino!" Tako kliče preč. gosp. Andrej Einspieler sam. — Ivedor je bil do sedaj „Mirov“ naročnik, ostani še dalje, kdor še ni, naroči naj se, list veljd za celo leto le 1 gold. in izhaja 10. in 25. vsakega meseca. Naj se blagovoljno priloži tudi 24 kr. za poštnino. Tudi kdor ne
misli „Mira“ brati, naj pošlje svoj goldinar v Celovec, storil bode dobro delo, kajti za to bode dobil koroški Slovenec, ki se še ne zaveda, list zastonj in se bo predramil iz narodnega spanja, naši narodnosti pridobljen pa bode zopet en steber več!
(Ker so premil, knemkof) zelo oslabeli, opravljali so pretekla dva praznika D. Marije in sv. Nikolaja cerkvene slovesnosti preč. gosp. prošt J. Zupan, kteri namestujejo tudi onemoglega gospoda dekana.
(V katoliški družbi) bode jutri ob sedmih zvečer gosp. M. Močnik nadaljeval govor o Afriki. Družniki so povabljeni k podučnemu zborovanju.
(Tombola v katoliški družbi), o kteri smo včeraj nekoliko omenili, je donesla ubogim, ktere podpira Vinceneijeva konferenca pri sv. Jakobu, nad 60 gold. čistega dohodka. Tak sijajen vspeh je bil le mogoč, ker je biia tombola zelo obiskovana, in je večidel dobitkov bil podarjen. Hvala, prelepa hvala vsem darovalcem in dobrotnikom ubogih, ki tako spolnu-jejo Kristusove besede: Kar ste ubogim dah, ste meni dali. Zares, ubogih se nikjer ne manjka, vzlasti pa v krajih ne, ki so namenjeni delavnosti te konference.
(Slovensko gledišče.) Igrokaz „Bisernica“, ki se je v soboto zvečer na gledaliških deskah pred našimi očmi razvijal, vzet je iz življenja in vso našo pozornost zasluži. Dramatično osobje od prvega do zadnjega igralo je s tako navdušenostjo in spretnostjo, kakor je pri slovenskih predstavah že nismo dolgo videli. Graščak baron Črtomir (g. Ljubivoj) ima vse lastnosti, kar se jih od lahkoživnega plemenitaša zahtevati zamore in se nadjamo, da postane krepka podpora slovenske Talije. Karol (g. Šturm ml.) bil je v resnici zal in spreten lovec, ki bi bil morda še kaki drugi ne le Ani možgane zmedel. Oče Rodovščak (g. Kocelj) — no to Vam je bil pa mož, da se ga mora z lučjo iskati. Gospod Kocelj ima poleg temeljite šole v tem stroku tudi prirojen igrališki talent, ki ga poslušalcem takoj prikupi. Marta njegova žena (gčna. Petrinska) se je prav vrlo obnašala, in je lepo izgovarjala svoj del. Na uho bi ji pa za drugokrat svetovali, naj se nikari starosti ne boji, kajti premlada videla se nam je poleg svoje hčere Ane (g. Zvonarjeve). Hans Jurež (g. Danilo) si je pa lovorov venec prislužil s svojim izbornim postopanjem. Bodi si kakor nevkreten hlapec, pravo strašilo pri kmetiški hiši, bodi si kakor poznejši gosp. Jurij Bojmir, bil je tako na svojem mestu, da bi smel povsod s ponosom nastopiti. Le tako naprej! Kaj bi pa o šegavi Liziki (g. Nigri-nova) rekli? Iznenadila nas je se svojim prvim in pogumnim nastopom kakor pevka, in popolnoma očarala z naivnim svojim igranjem, kakor hišina. Ni čuda, da je premotila zamorca Joanesa (g. Petriča) tako, da ji je odmah pol srca ponudil. Joanes opravil je svoj zamorski posel jako vestno, in komično, ter svojo ulogo častno rešil. Vojaki (g. Novak, Verovšek in Brak) bili so za jeduo tudi dobri pevci. Kapelnik g. Burgarel prizadel si je mnogo truda, kar se tiče pevskega dela igrokaza in to z jako lepim vspehora. Tudi godba je bila po vsem večeru primerna. — Le škoda, da se je tu pa tam kaka loža po svoji votlini odlikovala in tudi v parterji bilo je videti nekaj praznih sedežev. Sramotno se nam zdi. da Slovenci polnijo nemške gledališke večere, za domačo reč pa tako malomarnost kažejo, posebno, ako se jim ponujajo komadi kakor je bil ravno
»Bisernica", kjer se človek kaže v razuiii oblikah težavnega življenja v hudem boji s svojimi strastmi, tujo zavistjo in lastno nesrečo. Vse smo razumeli, le tega ne, kako se je galerija smejati zamogla, ko so človeku, ki pozna življenje iz njegove resne strani, solze stale v očeh.
(Čevljarji našega mesta) so se zbrali v nedeljo 9. t. ra., ter osnovali med sabo zadrugo, a le-ti hočejo biti sami za-se in nočejo združiti se z obrtniki sebi sorodnimi po obrtu, niti nočejo v zadrugo imeti prodajalce izdelanih čevljev, rekoč, da le-ti so njim najhuji tekmeci. Za predsednika so volili g. Jakoba Skrbinca, njemu je namestnik g. Strohmayer. V odboru so gg.: Boben, Breskvar, Hrovat, Košar, Špan, Tuma ml, Zor. Bog blagoslovi pošteno rokodelstvo!
(Srebrni križ s krono) je prejel poštni kondukter g. Karol Prič za zasluge. Slava!
(V zadnji seji mestnega odbora) naznanil je gosp. župan, da se je g. profesor Miklošič zahvalil za podeljeno mu častno meščanstvo. Dalje se je dognal do konca klavni in tržni red za živino, ki se ima v potrditev predložiti deželni vladi. Slednjič je poročal dr. Karol vit. Bleiueis-Trsteniški o receptih za uboge, ktere mestni zdravniki predrage zapisujejo. Po sklepu zbora se morajo odslej ti zdravniki držati na dotične ministrijalne določbe.
(Sneg) je pobelil včeraj Ljubljano, da ima že zimski obraz. Po cestah in ulicah ga je palec debelo, vendar blata ni, ker je padel na zmrznena tla. Želeti bi pa bilo vendar, da bi se spravil vsaj izpred hiš, ker so tla za pešce jako polžka.
(Včerajšnji mesečni živinski sornenj) bil je prav dobro obiskan, posebno veliko prignalo se je goveje živine, ki je šla za dobro ceno večidel s tujimi trgovci z Goriškega, Koroškega, Tržaškega, Keke in Pulja. Konj ni bilo veliko, kupčija ž njimi tudi jalova. Unanjih ljudi je bilo dokaj videti in so tudi drugi trgovci napravili precej dobre kupčije.
(„Schwamm driiber /“) To frazo iz operete „Bettelstudent“, ki se zdaj v Ljubljani večkrat igra in poje v nemškem gledišči, slišati je tudi pogosto po javnih lokalih tam, kjer se zbira goreča mladina. Tako je bilo tudi oni dan v Šiški. Sedela je okoli mize družba veselih narodnjakov, zraven tudi nekaj neprehudih nemškutarjev. Bliža se večer, narodnjaki se odpravljajo. ,,Kam tako kmalu?" praša nekdo. „V gledišče, ker danes je slovensko." — „A tako?" se oglasi tam iz kota neki paglavec, služabnik v znani hudi nemčurski hiši, — „v slovensko gledišče ? S c h w a m m d r ii b e r!“ Splošnja nevolja med vsemi, tudi med onimi nehudimi nemškutarji. Vstal je eden in ga prav dobro oštel. Nemčurski junak je dobil po tem tak strah, da si ni upal peš domii, marveč si je najel voz in drknil domu v Ljubljano. Vesel naj bo tak hujskač, daje naletel na tako hladnokrvne ljudi, ker sicer bi bil utegnil dobiti ,Schwamm driiber" on, pa kako!
(Lahe s dinamitnimi patronažni) vjel je na želežnici proti Trbižu ljubljanski gonjač, ki spremlja odgonce. Bili so štirje. Prijel jih je naglo, vklenil in izročil v Trbižu žan-darjem. Kaj so nameravali, se ne ve, pa bo že preiskava pokazala.
Razne reči.
— f Gosp. Janez Kilar, c. k. kan-celist in zemlj. knjigovodja v pokoji, zarad
svoje prijaznosti in postrežljivosti občespoštovan, je vsled omehčanja možganov, previden s sv. zakramenti, 9. t. m. zjutraj ob 1/21 uri v Ea-dečah mirno v Gospodu zaspal. Naj v miru počiva!
— V Št. Vidu nad L j u bi j a n o je dne 7. decemb. umrla Katarina Potočnik, sestra rajncega č. g. župnika Blaža Potočnika. Stanovala je zadnja leta pri g. Jak. Belecu. Bila je ranjca sploh močno priljubljena, in bila je nekaki živi spominek na nepozabljivega gosp. Blaža. Pogreb je bil prav slovesen. Naj v miru počiva!
— Iz Celja, 10. dec. se nam piše: Tistega znanega Rozmana, o kterem smo nedavno poročali, da jo je iz tukajšnje ječe pobrisal, so zasačili v Zagrebu, ter ga spet v Celje nazaj poslali.
— Cesarjevič Rudolf in Štefanija poslala sta na praznik D. M. čistega spočetja lep lovorov venec na grob tistih ponesrečenih, ki so se pred dvemi leti na 8. decembra v dunajskem „Ringteatru“ sežgali. Tudi od drugih strani došlo je mnogo vencev in mnogo ljudstva na centralno pokopališče, da se v tihi molitvi spominjajo svojih nesrečnih dragih.
— Iz Košič na Ogerskem se nam piše: Predrzen rop so dne 5. decembra učinili ob 6. uri v poslopji g. barona Potesko-ta v velikem Važoni (Nagy-Vazsony) roparji. V pisarno stopi šest dobro oboroženih mož, kterih prvi v imenu vseh zahteva denar. Od straha in brez orožja so osupnjeni uradniki iz svojega zložili kakih 600 gold. in jim dali — morali so jim tudi prstane in ure oddati, potem so se še le moško odpravili roparji vsem dobro jutro vošivši.
— Prav liberalno. Bruseljski župan kaže v računih, ki jih je predložil mestnim odbornikom, da niso posebni stroški nič manj znašali kot 140.000 frankov. Od teh porabil je „blagi“ mož 10.000 frankov za prelaganje uradnih spisov v flamski jezik. Liberalnim odbornikom zdeli so se ti stroški le preveliki, zato so se uprli in izbrisali iz računa vso svoto.
Telegrami „SIovencn“.
Budapešt, 11. dec. Gosposka zbornica zavrgla je s 109 proti 108 glasom mstavni načrt o zakonu med kristjani in Židi.
Pariz, 10. dec. Kamora privolila je tredit za Tonking s 881 glasovi proti 146 ter sklenila s 815 proti 206 glasom vladi zaupanje izrazujoč dnevni red.
T ii j c i.
8. in 9. decembra.
Pri Maliči: Julij Reiss, kupec, iz Monakovega.
—	Fiirst, kupec, z Dunaja. — Beck, kupec, z Dunaja.
—	Samuel Greiner, kupec, iz Boglara. — Kopstein, kupec, iz Siska. — Oskar Fritzsch, kupec, iz Augsburga.
—	Benedikt Pollak, kup. potovalec, z Dunaja. — Milan Reiehel, kupec, iz Budapešte. — Karl Spiller, kupec.
Pri Slonu: Viktor Gerco, kupec, iz Neapola. — Gustav Lenk,kupec, iz Zagreba. — Janez dr. Baaz, e. k. rudn. zdravnik, iz Idrije. — Ferd. Seidl, učitelj, s Krškega. — Marija Moreli, učiteljica, iz Košane. — Josip Stanič, not. koncipijent, iz Kamnika. — Topfer, kup. potovalec, z Dunaja. — H. Ressmaier, kup. potovalec, iz Knittelfelda. — Reinliold Aurel. — E. Fachini, agent, iz Trsta. — J. Tuček, inženir, iz Beljaka. — Vit. pl. Gspan, c. k. nadporočnik, s soprogo, iz Krškega. — Manfredo, jurist, iz Zadra. — Tomaž Tollazzi, kupec, iz Logatca.
Pri Tavčarji: Vit. pl. Fridrich, c. k. polkovnik, iz Gradca. — Franc"Smolkar, c. k. nadporočnik, iz Linča. — Jakob Bisečič, žitni kupec, iz Siska. — Franc Horwath, vinski kupec, z Dolenjskega.
Pri Jušnem kolodvoru: Viljelma Kaufmann, glert. igralka, iz Gradca. — Albert Krauss, kupec, iz Budapešte. — J. Gulič, vinski kupec, iz Trsta. — J. Weber, iz Ljubljane.
Pri Avstrijskem cesarji: Jokobovič, z Dunaja.
—	Boltesar, s soprogo, z Dunaja.
Umrli so:
8.	dec. Apolonija Golob, čevljarjeva vdova, 61 let, Kurja vas št. D, pljučnica. — Marijana Poljanšek, postre-ščekova žena. 44 let, Kolodvorske ulice št. 20, vsled raka.
9.	dec. Rudolf Beker, železniškega mehanikerja sin, 6*/2 leta, Marije Terezije cesta št. 14, difteritis. — Janez, Kukovič, superijor misijonskih duhovnov, 38 let, Travniške ulice št. 3, srčna napaka. — Janez Ljubič, delavčev sin, 8 dni. Opekarska cesta št. 9, čeljustni krč.
V bolnišnici:
6.	dee. Andrej Marinšek, krojač, 26 let, trainatična vnetiea trebušnih kožic.
7.	dec. Jurij Stegne, dninar, 32 let, vodeniaa. — Marija Juglič, šivelja, 77 let, Mrtvoud.
Eksekutivne dražbe.
15. dec. 1. e. džb. pos. Janez Ferfilav iz Senožeč, 2862 gl. Senožeče.
17.	dee. 3. e. džb. pos. Mihael Marolt iz Berlog št. 4, Lasiče. — 3. e. džb. pos. Janez Zalar 1435 gl. Lož.
18.	dec. 1. e. džb. pos. Anton Naehtigal iz Verkovo, 2338 gl. Žužemberg. — 1. e. džb. pos. Janez Vovk iz Vipavo, 720 gl. Vipava. — 1. e. džb. po2. Franc Bratina, 1082 gl. 35 kr. Vipava. — 1. e. džb. pos. Anton Demšar iz Zkornje Dobrave, 355 gl. Loka — 3. e. džb, pos. Matija Kobe iz Riglja, 150 gl. Rudolfovo.
19.	dee. 1. e. džb. pos. Blaž Gašparič iz Bezgovice. 935 gl. Kočevje. — 1. e. džb. pos. Gašper Princes iz Vipave. Vipava. — 1. e. džb. pos. Anton Krumaver od sv. Križa, 2895 gl. Kostanjevica. — 1. e. džb. pos. Janez Dvornik iz Krške vasi, 4800 gl. Kostanjevica. —
20.	dec. 3. e. džb. pos. Jurij Kalinšek iz Primsko-vega. Kranj.
21.	dec. 1. e. džb. Marija Kabe iz Hrib. Verhnika.
Dunajska borza.
10.	decembra.
Papirna renta po 100 gld.		79 gl. 20			kr.
Sreberna „	„	„	,,		79	n	70	tt
4% avstr, zlata renta, davka prosta .		98	n	60	D
Papirna renta, davka prosta		93	tt	85	n
Ogerska zlata renta 6%	.		120	It	40	»
..	n	ti A %		87	H	80	n
„ papirna renta 5%		85	,,	40	„
Kreditne akcije	160 gld.’	282	n	75	„
Akcije anglo-avstr. banke	120 gld.	107	n	50	tt
„ avstr.-ogerske banke		836	t?	—	
Liinderbanke		107		90	it
„ avst.-oger. Lloyda v Trstu		615		—	tt
„ državne železnice .		310	tt	40	tt
„ Traraway-društva velj. 170 gl. .		217	tt	75	
4 % državne sreeke iz 1.1854 250 gl.		121	v	—	ti
4%	T.., T, „ 1860 Državne srečke iz 1.1864	500 „	134	n	80	n
	100 „	167	n	—	tt
„	„ „ „ 1864	•50 „	166	11	50	ti
Kreditne srečke	100 „	172	n	75	ti
Ljubljanske sreeke .	20 „	23	tt	—	
Rudolfove srečke	10 „	19	n	—	tt
5% štajerske zemljišč, odvez, obligae.		104	n	—	tt
Prior, oblig. Elizabetine zap. železnice		102	V)	80	
,,	,, Ferdinandove sev	tt	104	!1	50	tt
London ....		120	tl	80	tt
Srebro ....		—	tt	—	tt
Ces. cekini		5		71	
francoski napoleond.		9	n	59>/2	„
Nemške marke .		59	tt	25	„
Prav lepo in okusno vezane
(oblika mali folio),
izdaja Pustet-a v Bežnem (1882),
posebno priporočamo
za sv. maše o bližnjih božičnih praznikih.
Ta knjiga ima prav pripravno obliko, trden papir, ter čist in razločen tisk.
Cena: v mulečem šagrinu vezana z zlato obrezo 25 gold., s pozlačenimi platnicami ,30 gold., ravno take s posrebrenimi okovi ,37 gl. 5 O kr., s pozlačenimi okovi 45 gl., posebno okusno v telečjem usnji vezane (temnozelene barve) z lepo ohinčanimi okovi SO gl. itd. itd.
v Ljubljani.