358
Politični pregled.
Domače dežele.
Dne 26. oktobra je storil obljubo novoizvoljeni poslanec Erwin Auersperg, naslednik barona Tauffererja. Ta dan je bil na vrsti naslov Javno varstvo". Slavik je povdarjal, da niso v postavi utemeljena posebna policijska vodstva za Dunaj, Prago in Primorsko. Doktor Roser se je pritoževal o potepuhih in ciganih, kateri prizadevajo veliko sitnosti in škode mirnemu prebivalstvu. Nasvetoval je, naj se taki ljudje pošljejo v Bosno in Hercegovino ter naj se tam porabijo pri javnih stavbah. Tožil je tudi glede mnogih nesreč, ki se dogajajo pri večih stavbah. Gleda se le nato, da se pred nego mogoče dovrši stavba, za varnost delavcev se pa malo kdo zmeni.
Baron Morsey je pa povedal čudne reči o javni nevarnosti v radgonskem okraji. Roparji so tam izvrstno organizirani. V teku jednega samega leta dogodilo se je nad 50 roparskih napadov, Ne dolgo od tega sta poslanca Forregger in Surgkh izročila v zbornici posebno interpelacijo, ali od takrat bilo je vlomljeno uže petkrat, ne da bi prišli zločincem na sled. Doktor Trojan je pa spet ponavljal, da vlada na Češkem velika razburjenost, ker napadajo Nemci v mestih Čehe, kjer so v manjšini.
Pri naslovu „cestne in vodne stavbe" govorili so razni poslanci, se ve, da vsak o potrebščinah svojega volilnega okraja. Tudi goriški poslanec dr. Gregorčič še je pritoževal o slabem stanju cest na Tolminskem, posebno enih med Tolminom in Kobaridom, in pa po idrijski dolini, katero bode vlada baje prevzela v državno upravo, katerej pa še mnogo manka, predno bo zadostovala zahtevam iz strategičnega stališča, iz katerega se jej daja posebna važnost. Zahteval je od vlade, da ustanovi v Tolminu stavbinsko ekspozituro, ker bode na tak način tehniškemu osebji laže nadzorovati delo in ceste iz bližine nego pa iz take oddaljenosti kakor dozdaj. Govoril je o tej točki tudi češki poslanec Kaftan, ter tožil, da se v tem pogledu za Češko premalo stori, posebno če se premisli, da plača češka 99 milijonov goldinarjev davka.
Poljak Rotovski je pa vladi priporočal, da bi posnemala druge države ter vzela na posodo kakih 500 mi-
lijonov gld., ter ž njimi izvršila vse vodne stavbe, vrav-nanje voda in ošusenje močvirjev.
Poslanec baron Rolsberg je stavil oziraje se nato, da napravljajo miši in škodljivi mrčesi na polji šlezij-skim kmetom veliko škode, samostalen predlog, da se kmetom postavno zaukaže uničevati te škodljivke. Zbornica je po dokončani razpravi o vodnih in cestnih stavbah pritrdila tej resoluciji, ter jo priporočila vladi, da ukrene glede nje potrebne korake.
Vsprejel se je pa ob enem tudi dostavek poslanca Barwinskega, da se ne omejuje vlada samo na Šlezijo, ampak da raztegne dotične ukrepe tudi na druge kro-novine. — V tej seji, to je dne 30. oktobra, prišel je na vrsto tudi Foregger-jev predlog glede premembe tiskovnega zakona. Dr. Foregger zahteva, da se odpravi časnikarski kolek, dovoli prosta kolportaža ter prevstroji objektivno postopanje. Dr. Forreger porabil je to priliko, da je po svoje grajal pisavo protisemitskih časopisov, ter jo imenoval nedostojno.
Poslanec Hofman se sicer strinja po načelih s pred-govornikom. On nasvetuje celo, da bi vzela država v svoje roke inserate. To bi po njegovem mnenju v marsikaterem oziru bilo koristno. Odstranili bi se vmazani in pohujšljivi inserati, kojih so posebno dunajsid časopisi polni, a vlada bi dobila lepih dohodkov, kateri bi jej omogočili odpraviti kolek. S tem Hofman-ovim predlogom pa niso kaj zadovoljni dunajski časnikarji, kajti izgubili bi pc^ebno veliki časniki ogromne dohodke, katere jim danes donašajo inserati.
Pri nadaljevanji posvetovanja o tem prodlogu dne 31, oktobra govoiil je prvi češki poslanec Pacak ter povdarjal veliki pomen časnikarstva, zahtevajoč zanj kolikor mogočo veliko svobodo. Rekel je, da se mladočeški poslanci vjemajo z Foregger-jevim predlogom, a zraven tega zahtevajo še, da se odpravi kavcija in uradna cenzura. Za njim govoril je doktor Lueger. Razumi se, da ni ostal nič dolžan dr. Forregger-ju zaradi napadov na protisemitsko časopisje. Govornik priznava sicer potreba premembe tiskovnega zakona, a ima jako malo upanja, da bi prišlo do tega, ker posebno vladi sedanji zakoa ugaja. Sicer se pa ne ve, jeli ima vlada veči vpliv na časnikarstvo, ali časnikarstvo na vlado. Tako omeni govornik urednika „Sonn- und Montaga-Zeitung" Scharfa, ki je baje jako dober prijatelj grofa Taaffe-ja. Pa tudi dunajski namestnik, pravi Lueger, si šteje v posebno čast, da je sodelovalec „Tagblatt-a". Ko je bral nekatere odlomke iz konfiskovanih časopisov, hotel mu ]e podpredsednik Chlumecky to zabraniti, češ, da se ne smejo brati v državnem zboru konfiskovani članki. Ali Lueger mu je med odobrovanjem zbornice odgovoril, da je ravno državni zbor mesto, na katerem se ima odločno obsojati neopravičeni konfiskacije.
Dne 9. t. m. je otvoril minister za vnanje reči Kal-noky avstrijsko delegacijo. Za predsednika je bil izvoljen knez Schonburg. V svojem nagovoru je izbrani predsednik povdarjal, da je evropski mir zagotovljen. Hvalil je dela-
359
\anje vlade za ohraDJenje miru. Mir je pa potreben ne le samo med državami, ampak tudi v uotranjem; to zahtevajo sedanje narodne, socijalne in politične zmešnjave. Končal je svoj govor z vsklikom ,Hoch" na cesarja.
Iz skupnega proračuna, ki se je predložil za leto 1892. delegacijam, posnamemo tole: Skupne potrebščine znašajo 139,142.886 gld. Po odbitku pokritja v znesku 2,673.508 gld. in carinskih preostankov v znesku 40,155.180 gld., znaša čista potrebščina 96,314.198 gld., na tak način 3,802.459 gld. več nego lani. Za Hercegovino in Bosno znaša izredna Čista potrebščina 4,135.000, gld. h katerej naj se prišteje naknadni kredit za leto 1891. v znesku 1,904.818 gld. Za vojsko se bode potrebovalo 119,265.266 gld., to je za 4,320.828., gld. več, nego minulo leto. Porabil se bode ta veči znesek za napravo konserv za vojake, za zboljšanje in razširjenje bark v Galiciji, za pomnoženje poročnikov za 225, pa za po-poinjenje 14 baterijskih divizij. Donašati mora k tem potrebščinam naša državna polovica 70°/0» ogrsKa pa 30 %> kar Pa čisto nič ne ovira, da nista le minister za vnanje reči in pa skupni finančni minister Madjara, cuar-\eč zahteva se še, da mora biti Madjar tudi sekcijski načelnik v ministerstvu za vnanje reči — kar se bode tudi zgodilo, kakor je obljubil minister Kallay — odgo-vcrjaje na interpelacijo Beothyjevo. Ogrska delegacija si ^e izbrala za predsednika grofa Frana Zichy-ja.
Dne 11. t. m. je vzprejel cesar delegacije.
Na nagovore obeh delegacijskih predsednikov je rekel cesar, da živi zdaj Avstro-Ogrska v prijateljskih razmerah z vsemi državami ter da vlada popolno spo-razumljenje z zaveznikoma za vzdržanje miru. Sicer pa, da niso še odstranjene nevarnosti političnemu položaju v Evropi. Tudi oboroževanja se še vedno nadaljujejo. Vender je pa upati da se bode vsled splošne potrebe oiiru konečuo dosegel mirovni namen. Vlada je omejila proračun za vojsko in mornarico na najnujnejše potrebe. Tudi Bosna in Hercogovina vedno napredujeti. Knez ^cbonburg, predsednik avstrijske delegacije, je povdarjal v svojem nagovoru, da so delegati pripravljeni skrbeti zato, da se ohrani moč države, oni bodo dovolili potrebno, ozirali se bodo pa tudi na to kolikor bedo zamogli narodi žrtvovati. Evropskim narodom je ohranjenje miru Jako potrebno, glede na velike iznajdbe, vsled katerih se bode razvijala obrtnija, trgovina in kmetijstvo v vseh državah. Predsednik ogrske delegacije je izrazil zadovoljstvo, da se niso povekšala mednarodna nasprotja od zadnjega zborovanja delegacij. Konstatuje, da je vpljiv socijalnih težav na splošne odnošaje držav velik. Izraža iudi veselje nad ponovljeno zvezo z Nemčijo in Italijo. Najbolje jamstvo za mir je pa to, da je naša država vedno popolnoma pripravljena za vojsko. Ogrska delegacija je pripravljena vse potrebno dovoliti za brambeno moč države, ne da bi se rušilo finančno ravnotežje, ki •se je v zadnjih letih doseglo.
Ogrska. — Novi ogrski primas Vaszary rekel je v ovojem govoru, pri   obedu,  ki  je tbil prirejen   tisti   dan
ko je slovesno prisegel, da bode vedno pokoren papežu, udan kralju in vladi. Iz samostana Martinsberškega ne bode prinesel v svojo novo stolico nič drugega, nego kar je nad samostanskimi vrati s kratko besedo zapisano, namreč : „mir".
V Budapešti se bode na vseučilišči osnovala stolica za hrvaški jezik, tako se je izrazil naučni minister v eni zadnjih sej ogrskega parlamenta.
Poslauec Gjurkovid je zahteval od finančne ogrske uprave, da osnuje na Hrvaškem še eno finančno ravnateljstvo. Finančni minister Weckerle je pa odgovoril, da se protivi taki osnovi uže zaradi tega, ker ni na Hrvaškem sposobnih strokovnih močijjin pa, ker se hrvaški uradniki stalno ne naseljujejo radi zunaj Zagreba. Da ni tako govorjenje laskovo za Hrvate, nam ni treba še posebej poudarjati. Nam se niti dostojno ne zdi.