Politični ogled. V deželnem zborn kranjskem se je začela zadnjo soboto obstrukcija. Uprizorili so jo katoliško-slovenski poslanci, ker jim liberalci v zvezi z Nemci niso hoteli dati toliko sedežev v različnih odborih, kakor jim jih gre po njihovem številu. Stavili so 12 nujnih predlogov. Ko je poslanec Hribar razžalil v svojem govoru duhovščino, začeli so ropotati. Seja se je morala zaključiti. V ponedeljek bi se morala vršiti druga seja. Ker pa je liberalec dr. Ferjančifi razžalil dr. Susteršiča, začel se je tak krik in vik, da ni bilo mogoCe dalje zborovati. Zdaj bo baje vlada posegla vmes, da pomaga katolisko-narodnim poslancem do pravice. Vladanje našega cesarja. Dne 19. t. m. je naS cesar Franc Josip dopolnil 53 let in ]99 dni svoje vlade, torej najdaljSo dobo mej vsemi 21 vladarji habsburške dinastije. Emetski krogi na Geškem, česki in nemški, delajo vstrajno za trdno, žilavo organizacijo. Nemška kmetska stranka na ČeSkem namerava sedaj ustanoviti v Pragi lastno tiskarno, kjer se bodo tiskali oni trije listi, katere stranka že izdaje. Zraven pa že mislijo tudi na izdajo posebnega kmetskega duevnika. Za ustanovitev tiskarne so že dobili 40.000 K, kakih 60.000 pa še jih morajo dobiti, predno je njihova želja uresničena. Eronanje angleškega kralja se je odpovedalo, ker je kralj nevarno zbolel. Vnelo se mu je slepo črevo. Moral se je dati operirati. Naš prestolonaslednik Franc Ferdinand je že prej odpotoval k tem slavnostim, predno se je zvedelo o bolezni angleSkega kralja. Saksonski kralj nmrl. V četrtek dne 19. t. m. ob poludevetih dopoldne je umrl v gradu Sybillenhort saksonski kralj Albert. — Rojen je bil 23. aprila 1828. Ko je dokončal pravosodne študije na vseučiliSču v Bonnu, povrnil se je domu in se je posvetil vojaSkemu poklicu. Vojne proti Šlezvik-HolSteinu se je udeležil kot stotnik. Postal je s časoma najvišji vojni zapovednik na Saksonskem. V tem svojstvu se je udeležil 1. 1866 bitke pri Kraljevem gradcu. V nemSki voini proti Fran- ciji se je odlikoval na raznih mestih, tako n. pr. pri Gravelottu, pri St. Privatu in drugih. Postal je zapovednik IV. zbora nemške vojske ter je izdatno pripomogel do pruske zmage pri Sedanu. L. 1873 je sledil svojemu očetu na vladarskem prestolu Saksonske. Oženjen je bil s princezinjo Karolo, hčerjo princa Gustava Wasa. Otrok ni imel, kot njegov naslednik se je proglasil njegov 701etni brat Jurij, katerega jeden sin princ Maks }e duhovnik. Umrli saksonski kralj je bil katoliške vere. Pruska sodišča proti Poljakom. Skoro neverjetno, kako so se pruska sodišča ponižala do navadnega orodja za zatiranje Poljakov. Dne 29. maja na sejmu je zaklical neki Poljak v Gnezdnu: »Jeszcze Polska nie zginila!» (Poljska Se ni izginila.) Takoj pristopi policija in aretira njega in okoli stoječe zaradi motenja miru in protipostavne demonstracije. Pri sodni obravnavi proSli torek so bili obsojeni zaradi tega štirje Poljaki: Stepka na Sest mesecev, Gruszcgynski na Stiri tedne, Pluta na tri tedne in čevljar Ostrovski na Sest mesecev ječe. Prusi mislijo, da bodo s temi kaznimi preglušili klic, da Poljska še ni izginila s sveta. Irska. Irci so sklenili, da se ne udeleže slavnosti kronanja v Londonu. Med njimi vlada poleg njihove lastne zadeve proti Angležem, ker bi se radi otresli angležkega jarma, tudi mržnja zaradi Burov, katera se pojavlja na razne načine. Nedavno so odkrili v Armaghu spomenik jednemu Ircu, ki se je boril na strani Burov proti Angležem. Pri tej priliki je imel neki Davitt političen govor, v katerem je proslavljal junaSke Bure proti lakomnim Angležem. Na to slavnost doSlega vladnega angležkega zastopnika je ljudstvo zapodilo s policijo vred. A ko se je uradnik vrnil z oboroženo silo, moral se je z vojaštvom vred umakniti ljudskemu navalu. Ljudje so klicali: »Obesimo ga!» — Po vsej Irski vlada proti Angležem silna razdraženost. Po Tojski v Južni Afriki. Buri polagajo pridno svoje orožje. Do konec preteklega tedna je položilo orožje — tako vsaj poročajo vsikdar nezanesljivi angleSki listi — 16 500 Burov ter so se oglasili da sprejmejo mir. V gori navedenem Stevilu je tudi 900 kapskih Burov. Delarey se je podal zadnji četrtek z 800 možmi pri Lichtenbergu. «Narodna združenja* se tudi razdružijo. Botha, Dewet in Delarey nameravajo potovati prihodnji mesec v Evropo. — Tako angležka poročila. Koliko pa je verjeti, da se je mir zares tajno sklenil, sledi iz tega, da Anglija še vedno, ko prej, vkrcava konje za Južno Afriko. Pretekli teden sta odplula namreč z Reke parnika «Hortensius» in «Evropean» naložena s konji. To pač ne govori o miru. "