Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaj« ce* ioletno 96 Din, ca inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Telefoni uredništva In oprave: 40-01, 404)2, 40-03, 40-04, <0-05 * Izhaja vaak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniki C«k«vnl račun: Ljubljana številka 10.b50 in 10.349 za inserate. Uprava: Kopitarjeva ulica številka 6, Fronta demokracije Sedanja vojska, ki je prinesl*. že toliko presenečenj, je prinesla tudi razpust komunistične stranke na Francoskem. Kdo bi bil kdaj smatral za mogoče, da bo podpisal dekret o razpustu komunistične stranke Albert Sarraut, ki spada k onim radikalom, kateri so najbolj goreče zagovarjali zvezo vseh svobodomiselnih elementov Francije s komunisti? Da l>o Sarraut komuniste, ki jih je njegova stranka še do nedavna smatrala in cenila kot pozitiven element francoskega naroda, češ, da se izpovedujejo k narodni skupnosti, katero da hočejo okrepiti, danes označil za sovražnike francoske države, ki jo rušijo od znotraj? Da bodo odslej vsakogar, ki tej stranki pripada in bi se skušal udejstvovati v njenem duhu, zadele hude kazni, kar v času, ko Francijo vlada ena sama roka, ki ima v rokah tudi vojsko, ne pomeni nobene šale? In vendar je res in se je moralo zgodili, kar je storila sedanja francoska vlada in so sklenili njeni člani in kar so odobrile politične skupine, h katerim spadajo, predvsem največja od francoskih političnih strank, ki nadaljuje tradicije svobodomiselne revolucije. Kdor te tradicije pozna in ve, kako široka je v Franciji politična svoboda, da se zaradi načela rada izprevrže v dopuščanje najnevarnejše svojevolje in razbrzdanosti, ta ne bo niti za hip dvomil, da je odlok francoske vlade zoper komunistični pokret trdno utemeljen in da razlogi za to držijo. Tem bolj, ker so svobodomiselni elementi Francije, ki za tem sklepom stojijo, bili s komunisti v ljudski fronti, v kateri so komunisti bili najaktivnejši del in so s jx>močjo meščanskih strank notranji in zunanji politiki takratnih vlad navdihovali vso notranjo in zunanjo politiko Francije, čeprav so v parlamentu imeli le slabo osmino vseh narodnih zastopnikov. Odlok Alberta Sarrauta je zadel najbolj vpliyne zaveznike ljudske fronte in pomeni, da se je svobodomiselna Francija danes prepričala, kakšno napako je dejansko zagrešila, ko je pritegnila k državni politiki tisto francosko komunistično stranko, ki je bila najbolj v službi tuje države in od nje odvisnega ter od nje vodenega internacionalnega komunizma, ko je naglaša svojo narodno miselnost, si prisvajala načela »meščanske« demokracije kot sebi lastna ter se predstavljala kot njena prva in najupravičenejša braniteljica v borbi zoper novodobno diktaturo ter je relo vabila v svoj tabor katoliško Francijo. Sedaj izvemo, da je njen voditelj Thorez ob mobilizaciji zbežal v Moskvo, kjer se je skoval nemško-sovjetski pakt, da je Marty, ki je vodil komunistično propagando v Španiji in jo upravljal v imenu Kominterne, sedaj bil v isti službi v Franriji, da jo izpodkopuje na notranji fronti v hrbtu vojske, ki preliva svojo kri v obrambo domovine zoper zaveznika Sovjetske Rusije, da se Duclos udejstvuje v pokretu, ki pod krinko pacifizma skuša demoralizirati zaledje v korist nasprotnika in njegovih prijateljev v Kremlju. To so dejstva, ki jih je morala ugotoviti tista Francija, ki ni dolgo tega smatrala te ljudi in njihovo stranko za vredno in pripravljeno udeleževati se pozitivnega sodelovanja z vso francosko narodno skupnostjo za poglobitev in izgraditev demokracije proti vsakemu voditeljstvu katere koli barve in ki je vsem dvomljivcem, ki so zavezništvo med liberalnimi elementi in komunizmom gledali z največjo skrbjo, odgovarjala, da se je francoski komunizem prav tako ko ves ta pokret sploh razvil iz revolucionarnega zanikovanja vseh »meščanskih« kulturnih vrednot in političnih načel ter socialne morale v nek enakovreden ustvarjajoč činitelj sedanje družbe. Razpust francoske komunistične stranke nam kaže, da se je zapadna demokracija, čeprav v zadnji uri, ob kruti realnosti vendar le zbudila iz te svoje nevarne utvare. Kaj poreko k temu vsi demokratični elementi ostale Evrope? Kako se bodo oni usmerili? Dejstva so pač jasna: danes stojimo pred vprašanjem biti ali nebiti demokracije, ki smo jo kljub nedo-statkom demokratičnega sistema v svojih konkretnih oblikah vsi poveličevali v načeloma pravem spoznanju, da je svoboda temelj vsej naši omiki, nazoru in političnemu ter socialnemu napredku — svoboda, ki se ravna po nespremenljivih postavah nekega brezpogojnega moralnega reda, pa naj ga eni izvajajo iz božje volje, drugi pa iz naše razumne prirode same. Če je to naše prepričanje iskreno, potem sledi iz tega, da se v sedanji uri preizkušnje za to načelo postavimo v odločni obrambi do kraja zoper vse, ki ga tajijo tako načeloma, kakor dejansko, i,'. i 1 • j Ihl.Mr^ *. '^V^ > .11 Dolgi razgovori med Ribbentropom in Stalinom ^ "—rr-. .. .. ,11 » ' • Če to stoji — in menda ni nihče tako slep, da tega ne bi videl — potem se morajo vsi demokratični elementi strniti proti takemu prevratu v eno samo fronto, saj si demokracije lahko same uredijo svoja politična in socialna vprašanja po demokratični miselnosti našega človeka, ki mu je vzajemnost vseh stanov družbe tako sveta in nasilje tako tuje in zoprno, na drugi strani pa je možnost najradikalnejših socialnih reform, ki so naši družbi tako krvavo potrebne, ravno po demokratičnih metodah in ustanovah tako široka, da pač ni treba nobenih takih ali drugačnih diktatur, da Evropa ozdravi. Diktatura ee nikoli ne omili, ampak samo stopnjuje, ker svobodo čuti kot svojega najhujšega sovražnika. Francija je to razumela, zato je iz tega potegnila nujno konsekvenco. Rekla je, da ji je demokracija naroda najvišje, to je narod in demokracija, in da bo za ti dve vrednoti žrtvovala vse, kar je potrebno žrtvovati za končno zmago. Zato ne more trpeti, da bi jo pristaši ene ali druge diktature skušali rušiti od znotraj, ker se Francija, ko se bori za svobodnega človeka, ki iz svobode ustvarja in si izbira oblike svojega družabnega življenja, bori za vse omikano človeštvo. Kdor želi zmago demokracije in ohranitev njene človečanske kulture, se ne sme dati prevarati po donečih geslih, pod katerimi korakajo danes sovražniki demokrarije, naj so ta gesla tudi zavila v nacionalne ideologije ali v kak mesijanizem ter jodobno. Zaveden narod ostane sebi zvest, na Berlin, 28. sept. AA. DNB: Iz Moskve poročajo: Nemško-sovjetski razgovori se bodo danes dopoldne nadaljevali ob 14 po moskovskem času. Nato bo priredil predsednik vlade in komisar za zunanje zadeve Molotpv banket na čast nemškemu zuuunjemu ministru von Ribbentropu. Berlin, 28. sept. b. »United Press« poroča: Davi je odletelo i/. Nemčije v Moskvo posebno nemško vojno letalo s kurirjem, ki je odnesel nemškemu zunanjemu ministru von Ribbentropu nova navodila. Moskva, 28. sept. c. Danes popoldne je bil nov sestanek med von Ribbentropom, Moloto-vom in Stalinom. Sestanek je trajal izredno dolgo. Turčija naj Angliji in Franciji zapre Črno morje Moskva, 28. sept. c. Turški zunanji minister Saradzoglu se je danes sestal tudi z nemškim zunanjim ministrom v. Ribbentropom. Mednarodni krogi poudarjujo, da skušata Nemčija in Sovjetska Rusija pregovoriti turško vlado, naj prepove angleškim in francoskim vojnim ladjam dohod v Črno morje. Bukarešta, 28. sept. b. »United Press« poroča iz dobro obveščenih krogov, da zastopa turški zunanji minister Saradzoglu v Moskvi balkanske države, vštevši Romunijo. Moskva, 28. sept. b. »United Press« napoveduje politične razgovore o spremembi reda v vzhodni Evropi. V teh razgovorih bodo sodelovali predstavniki Rusije, Nemčije, Turčije, Estonske in Bolgarije. Sovjetska vlada se zagrinja v molk Rim, 28. sept. AA. Štefani. Iz Londona poročajo: Sovjetski poslanik Majski je imel snoči ponoven razgovor z lordom Halifaxom in mu izročil noto svoje vlade kot odgovor na vprašanje britanske vlade glede nastopa Sovjetske Rusije na Poljskem. Diplomatski urednik lista »Daily Tele-gra|)h« pravi, da je ruska vlada odgovorila, da za zdaj ne more dati končne izjave, ker so s tem v zvezi še drugi finitelji, ki jih moskovska vlada ne more kontrolirati. Po sodbi omenjenega urednika je lord Halifax vprašal, kakšno je stališče sovjetske vlade, da bi se začela trgovinska pogajanja med Sovjetsko Rusijo in Veliko Britanijo. Vmesna poljska država? Pariz, 28. sept. AA. Havas. Iz Rima poročajo: V Ribbentropovem obisku v Moskvi vidi vsa Italija novo manifestacijo iskrenega sodelovanja med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo. Ta obisk spada nedvomno v okvir nenapadalnega pakta, ki določa neposredne stike med nemško in rusko vlado vselej, kadar se pojavljajo vprašanja, ki se nanašajo iia skupne interese. Toda pozabiti ne smemo, da je razmejitvena črta med nemškimi in sovjetskimi četami samo začasna in da bodo okupacijske predele določili šele pozneje. Razen tega mislijo v Rimu, bi moglo biti na dnevnem redu mo- skovskih razgovorov tudi razpravljanje o ustanovitvi »neodvisne« poljske vlade. Zaradi obilice problemov je razumljivo, da spremlja Ribbentropa mnogo strokovnjakov in tehnikov. Ribbentropov obisk je prišel ob istem času, ko se mudi v Moskvi tudi turški zunanji minister. Italijanski opazovalci menijo, da bodo skušali vplivati na turško stališče nasproti evropskemu konfliktu. Po drugI stran, bodo pa razpravljali tudi o sovjetsko-estonskem sporu. Italijani se sprašujejo, ali je rusko stališče daljnosežnejše, kakor določa dogovor z dne 23. avgusta. Moskovsko razgovore spremljajo z velikim zanimanjem, ker mislijo, da IkkIo imeli velik vpliv ua razvoj evropskih dogodkov. Pakt o nenapadanju med Bolgarijo, Romunijo in Sovjetsko Rusijo Kontinentalna blokada proti Angliji? Curih, 28. sept. c. Današnja »Ziiricher Zeitung prinaša v svoji večerni izdaji vest, da se sedaj razvijajo med Bolgarijo, Romunijo in Sovjetsko Rusijo pogajanja zato. da se med temi tremi državami sklene pogodba o ne-napadanju in spoštovanju nevtralnosti. Po tej vesti nnj bi bila Romunija pripravljena Bolgariji odstopiti Dobrudžo, če bi se Sovjetska Rusija i/.javila, da ne bo načenjala vprašanja Besarabije. Moskva, 28. sept. c. V Moskvi so se razširile vesti, da so v Kremlju na sestankih med nemškimi in sovjetskimi zastopniki razpravljali tudi o tem, kako uvesti kontinentalno blokado proti Angliji. Ta kontinentalna blokada Anglije naj bi se za sedaj raztezala od Vzhodnega morja čez ves Balkan do Sredozemskega ntorja in bi bilo podobna tisti kontinentalni hiuokadi, ki jo jc izvajal proti Angliji Napoleon. (Napoleon je nato s svojimi vojskami po vsej Evropi križaril in hodil kaznovat tiste, ki so z Anglijo vkljub temu trgovali in se njegovih predpisov o kontinentalni blokadi Anglije niso držali.) Moskva, 28. sept. c. Zvečer ob 19 jc Molotov priredil v Kremlju von Ribbentropu na čast slavnostno večerjo. Na večerjo je prišel tudi maršal Vorošilov. Prav tako pa je bil navzoč tudi Potetnkin, pomočnik Molotovov. Poudarjajo, da jc na del večerje prišel tudi Stalin. Sofija, 28. septembra, e. Bolgarska vlada je danes s|*>ročila v Moskvo, da pristane na to. da prido za sovjetskega jx>slanika v Sofijo I^avren-tijev. Mesto sovjetskega poslanika v Sofiji ni bilo zasedeno, odkar je iz sovjetske diplomatske služb® zbežal prejšnji jx>«lanik v Sofiji liazkolnikov. I.a-vrenlijev je komaj 35 let star in je bil do sedaj ravnatelj južaoevrojiskega odseka v zunanjem ministrstvu. Budimpešta. 28. septembra. Uradno objavljajo, da so sovjetsko čete 27. t. m. dospelo na ogrsko mejo. Poveljniki oddelkov rdeče armade so takoj poiskali slika z madžarskimi obmejnimi stražami ter so prosili madžarske častnike, da naj jim ločno I>okažejo mejno črto. da bi se mogli izogniti ne-s|>orazumljcnjem in nepoštenim kršitvam meje. Zopet predlog za mir Bruselj, 28. septembra, c. Belgijski listi pišejo, da Nemčija pripravlja zrlo obsežen zadnji mirovni predlog. V utemeljitev tega predloga pravijo nemški merodajni politični krogi, da Nemčija nikakor noče vojne na zapadu, posebno sedaj, ko jc vojna na Poljskem zaključena in ko so s Sovjetsko Rusijo napoveduje sodelovanje, ki bo Nemčiji odprlo ogromne poti razmaha na jugovzhodu Evrope skupno z Rusijo. Ta politika s Sovjeti se napoveduje v takem obsegu, da bi Nemčija rabila dolgo dobo miru, da jo utrdi in izkoristi. Mir za Nemčijo bi bil poslej tako dragocen, da bi se Hitler sam umaknil z vodstva države, če je res on sam ovira za sklenitev miru z zapadom. Če bi pa zapadni državi vkljub temu odklonili mir, tedaj bi Sovjeti se pripravljajo na zasedbo Estonske Nemčija sprožila takoj i vso silo tako imenovano »totalno vojno«, ki hi bila še nekaj čisto drugačnega in hujšega kot pa jo bila vojna na Poljskem. Rim. 28. sept. »United Press« poroča iz Berlina: V inozemskih diplomatičnih krogih prestolnice rajha kroži glas, da smo v začetku diploma-tične akcije izrednega pomena, ki bi mogla prisiliti zapadni velesili, da končata to vojno. Ni So mogoče ugotoviti, ali in v kakšni zvezi je potovanje Ribbentropa v Moskvo s tako diplomatično akcijo, toda ti krogi pravijo, da se ta akcija predvideva v napovedanem vojaškem sodelovanju med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo. Baje so Nemčija. Sovjetska Rusija in Italija domenjeni, kako naj bi se naredil konec vojni, razen seveda, če Anglija in Franrija res mislita na to. da bi vzeli nase vse posledice dolge vojne. Pariz, 28. sept. AA. Ilavas: Iz Vatikana poročajo: »Osservatore Romano« ostro graja sovjetsko politiko proti Estonski. Vatikansko glasilo ironično piše o argumentih kremlja, da je vznemirjen zaradi nevarnosti, ki preti sovjetskemu baltiškemu brodovju, ker je neka poljska podmornica izginila iz Tallina. List poudarja nevarnost, ki grozi Estonski in baltiškim državam. Sovjeti so v sedanjem sporu napadalci, piše dalje list. Po razdelitvi Poljske ogroža Rusija vse sosednje države. Nobenega interesa ne more biti za kakšno podmornico. temveč gre samo za manifestacijo »življenjskega prostora«. Toda sovjetski življenjski prostor ni samo Baltik, ampak ves svet, ki ga želi Stalin podjarmiti za komu- I.ondon, 28. sept. A A. Reuter: Tz Moskve poročajo: Tukajšnji tuji krogi mislijo, da bo potopitvi sovjetske ladje »Metalist« najbrž sledila odločna sovjetska akcija proti Estonski. Preteklo noč se je izvedelo, da se zdi sovjetski vladi pojasnilo estonske vlade o delovanju poljske podmornico v estonskih vodah nezadostno. V tukajšnjih diplomatskih krogih govore neuradno, da sovjetska vlada vztraja pri trm, da ji Estonska izroči otoka Dago in Osel, ki ležita nasproti strateško va/niin Alnnd-skim otokom, češ du je to potrebno za varnost Sovjetske Rusije. svoje tradicije in se ne pusti ponižati v čredo in če ima vero vase, ga ne bo pregazila nobena sila. Vzemimo si za zgled Francijo, ki se jc v pravem trenutku vedno zavedla in se opomnila. Le ljudem, ki se sami nase ne zanašajo, se more zgoditi, da se pustiio nrenaziti in sami lezejo pod jaretm 1 . ■ v fr w K '.»V r ^ J i > * ' r • ' r t Helsinski, 28. sept. c. Semkaj so prispela poročila, da sovjetske vojne lndje že križa-rijo v estonskih vodah. Potemtakem se že izvaja novi dogovor med Estonsko in Sovjetsko Rusijo, po katerem imajo sovjetske vojne ladje pravico nadzirati estonsko obalo. Prav tako so prispele semkaj vesti, da jc bila danes ob estonski obali napadena sovjetska ladja »Pajanija«. Podrobnosti še niso bile objavljene. Tallin, 28. sept. c. Danes so sovjetska letala ves dan letala zelo nizko nad estonskim mestom. Letala so prihajalo nnd mesto s sovjetske mntične lndje, ki je bila pred Tallinom izven estonskih teritorialnih voda. Angleži menijo, da Nemčiji zasedba Estonske ni prav London. 28. sept. A A. Diplomatski urednik Reuterja piše, da daje Ribbentropov obisk v Moskvi priložnost za vsakovrstno ugibanje. Toda nihče ne more tajiti važnosti tega obiska. Poudariti velja, da je pobuda za ta obisk prišla iz Moskve. Von Ribbentrop je dobil vabilo, naj pride v Kremelj, ne zato. da predloži kakšne predloge, temveč da jih sprejme. Dvomljivo je, ali se ti predlogi nanašajo samo na Poljsko ali pa obsegajo tudi baltiške države. Okoliščina, da se ob istem času kakor von Ribbentrop mudita v Moskvi tudi estonski in turški zunanji minister, dopušča domnevo, da gre za razgovore o obsežnih snoveh mednarodne politike. Toda med ruskim stališčem nasproti Turčiji in stališčem nasproti Estonski je bistvena razlika Pisanje ruskega tiska in emisije ruskih radijskih postaj kaže čedalje bolj grozeče stališče proti baltiškim državam. Zato je možno, da se bo von Ribbentrop znašel pred i jačrti, ki glede nemškega položaja v Baltiku ne bodo po godu Nemčiji. Za skorojšno uzakonitev novega volivnega zakona Volitve za senat 12 nov. Belgrad. 28. sept. AA. Na seji ministrskega svela (ine 27. t. m. so razpravljali n političnih zakonih in sklenili, da se takoj začno izdelovati volilni zakon in drugi politični zakoni. Ministrski s, i je poveril pravosodnemu ministru dr. Lazarju Markoviču nalog, da sestavi predlog volilnega zakona na podlagi splošnega, neposrednega in taj-noira glasovanja, i volitvami po listali in po prn-porčnetn sistemu. (Iz kabineta predsedstva ministrskega svela.) Belgrad, 28. septembra. AA. Danes je izšel tale ukaz: V imenu Nj. Vel. kralja Petra II.. po milosti božji in volji naroda kralja .Jugoslavije, so kr. namestniki na predlog notranjega ministra in po zaslišanju ministrskega sveta na podlagi čl. 1 in 2 zakona o volitvah senatorjev sklenili: Volitve senatorjev za šesllelno razdobje bodo v vsej kraljevini v nedeljo. 12. novembra, po določilih zakona o volitvah senatorjev. Dan sklicanja senata, izvoljenega 12. novembra 1030, bo določil kraljevski ukaz. Notranji minister naj izvoli Izvršiti ta ukaz. — 28. septembra 1039, Belgrad. Pavle s. r. dr. Radenko Stankovič s. r., dr. Ivo Perovič s. r., notranji minister Mihaldžič s. r. Zagrebška vremenska napoved: Hladno. V severnovzhodnih in južnih pokrajinah se bo zjasnilo. Na jugu in jugovzhodu še nekoliko oblačno, morda dež. /.omunska vremen, napoved: Hladno vreme. Postopno se bo zjasnilo od severozahoda in severa proti jugtii V južnih in jnžnovzhod-nih krajih bo vladala precejšnja oblačnost z dežjem tu pa tam. Polili toi s spiski Na zapadu po starem Hrvatski list o JRZ in Slovancih »Obzor« se v daljšem članku peča z izjavo glavnega odbora JRZ ter naglaša, da je odbor J It/, pravilno dejal, da v njegovi stranki ni Hrvatov katoličanov. »Obzor« je mnenja, da JRZ na Hrvatskem ni treba nastopati. Nato pa pravi: »Pomen JRZ v Sloveniji je docela drugega značaja, kakršen je bil, je in morda še bo med Hrvati. Dr. Korošec in tovariši, ko so vstopili v JRZ, so v resnici obdržali organizacijo SLS. Oni so to mogli storiti v prvi vrsti zato, ker na strankarskem poprišču ni trenj in sporov med Srbi in Slovenci. Toda prisotnost dr. Kulenoviča v JRZ, kakor tudi poprej dr. Spahe, je posledica notranjih razmer ter ga narekujejo politične, in druge razmere v Bosni in Hercegovini. Treba je še omeniti, da je politična moč JRZ danes v tem, ker je g. Cvetkovič z dr. Mačkom glavni predstavnik novega položaja, ki je nastal s podpisom sporazuma, ter je v njenem vodstvu dr. Korošec in dr. Kule-novič. Dokler se bo notranji položaj razvijal v smernicah podpisanega sporazuma ter dokler bodo sodelovali gg. Cvetkovič. Maček, dr. Korošec in dr. Kulenovič, dotlej bo JRZ ob HSS res »vodeča sila narodnega in političnega življenja«, o čemer govori omenjena resolucija. Kdo izvršuje teror v Zagrebu? Pod tem naslovom prinaša zadnja številka »Zagrebačkega listat ta-le članek: »Razni neodgovorni elementi, defetisti in njim podobni so s svojim početjem povzročili ukrepe, ki jih je moral ukreniti ban Hrvatske, da bi presekal njihovo podlo rovarjenje in izlivanje. No, to tem elementom še ni bilo dovolj, lloteč do konca izbili svoj adut, so z raznimi nasilnimi dejanji, ki so jih podtaknili drugim, vrgli na nizki nivo hrvatsko javnost, da bi Hrvatom nenaklonjene plasti mogle s prstom kazali na Hrvate. Razna nasilja so ti elementi začeli podtikali »Meščanski zaščiti«. Pogovarjali smo se z narodnim zastopnikom Gjukom Kenifeljem, ki stoji na čelu »Meščanske zaščite«. On je ogorčen zaradi tega podtikanja. Pravi, da vsa ta dejanja nimajo nobene zveze z »Meščansko zaščito«, ki teror ni njen namen. Izjavljam, da Zaščita niti na deželi niti v mestu ne izvršuje nobenih terorističnih dejanj, marveč jih izvršujejo posamezniki, ki z »Meščansko zaščito« nimajo nobene zveze. Prosim vas, da to objavite, ker ne želimo, da bi bila javnost v zmoti in da bi nasedala govoricam, ki jih razširjajo neprijatelji reda in dobrega urejevanja na Hrvatskem. Zastopnik hrvatskih Nemcev pri inž. Košutiču Zagrebški listi poročajo: »Prvak hrvatskih Nemcev iz Osijeka Branimir Altgaver je 27. septembra obiskal inž. Avgusta Košutiča ter v daljšem govo sprožil posamezna vprašanja, ki zanimajo Nemce v banovini Hrvatski, da bi v lojalnem in pozitivnem sodelovanju pripomogli k gospodarskemu in kulturnemu napredku Hrvatske. Izjava nemškega voditelja o evharističnem kongresu v Somboru Nemški list »Die NVacht«' poroča, kakor beremo v belgrajski »liavnojiravnorfti«, o evharističnem kongresu v Somboru. V tem poročilu je med drugim takole povedano: »Na kongres so prišli tudi Nemci v velikem številu. Na kongresu je govoril tudi odvetnik dr. Konrad Schmidt, bivši član glavnega odbora nemškega Kulturbunda, ki pa je stopil v opozicijo zaradi nove politične smeri sedanjega vodstva. Ostro je obsojal razmere v nemški narodnostni skupini in klical katoliške Nemce, naj stopijo v boj za interese Cerkve, ker je krščanski duh Nemcev v Jugoslaviji v nevarnosti... V nemški manjšini agitirajo zoper Boga in Cerkev, toda ne iz ljubezni do naroda, marveč za olepšavanje slabih dejanj... Take ljudi je dr. Konrad Schmid označil za izdajalce naroda in Cerkve. N a kongresu je govoril škof Budanovič v treh jezikih, v srbsko-hrvatskem, nemškem in madžarskem. Politične skupine Hrvatov v Subotici Kakor smo poročali, se zdaj pogajajo subo-tiški Hrvati za prevzem mestne uprave. Kakor poroča bun jevski Iist» Naše Slovo«, med Bunjevci delujejo štiri skupine: »Hrvatska seljačka stranka, ki jo vodita gg. Joso Vukovič in Mišo Skende-rovič. Dalje je bivša Hrvatska ljudska stranka, ki jo vodi msgr. Blaško Uajič in ki sodeluje s HSS. Poleg teh dveh sta še dve skupini JRZ, in sicer vodita eno skupino Stojadinovičeva pristaša Marko Jurij in dr. Lipozenčič, drugo pa brata Ivandekič. Zdaj se pogajajo HSS, skupina Bla.ška RajiČa, skupina IVandekiča ter Madžarski za prevzem uprave. Komisarji v hrvatskih Okrožnih uradih Hrvatski ban je razpustil ravnateljstva in nadzorstva okrožnih uradov za zavarovanje delavcev v Zagrebu, Splitu, Osijeku, KarVoveu, Dubrovniku in na Sušaku. Vsi ti okrožni uradi so dobili komisarja. Zagrebško radijsko postajo prevzame HSS Dne 26. septembra je bil občni zbor zagrebške radijske oddajne postaje. Vseh delničarjev te postaje je 600, navzočnih pa jih je bilo 4«), kar je skoro polno število. Vsi so ostro kritizirali program in delovanje te postaje ter zahtevali, naj postajo prevzame HSS. Predsednik družbe dr. B. Pliverič je stavil posredovalni predlog, naj se izvoli poseben odbor delničarjev, ki naj se pogaja s HSS. Ta predlog je bil sprejet. Za pomorski oddelek banovine Hrvatske v Splitu »Obzor« piše: V zvezi z organizacijo banske oblasti v Zagrebu, pomorski krogi naglašajo potrebo, da se ustanovi tudi oddelek za pomorstvo. Pomorski krogi pravilno naglašajo, da se iz Belgrada ne da voditi uspešna pomorska politika, ker ni potrebnega znanja o razmerah na Jadranu ter o potrebah naših luk in pomorstva sploh. S tem v zvezi se naglaša, da bi se v Splitu kot največjem mestu v Dalmaciji, moral ustanoviti pomorski oddelek, ki bi bil naravnost podrejen banu Hrvatske. Verjetno je, da bodo pomorski krogi v hrvatskem Primorju in v Dalmaciji v tem smislu potrebno ukrenili pri banu dr. Subašiču. Vsekakor je splošno mnenje, da je treba ustanoviti poseben oddelek za pomorstvo, ki bi imel svoj sedež v Splitu. Berlin, 28. sej>tembra. Na zahodu nobenih val-nili operatij. V nekem letalskem boju nad Saar-briicknotn smo zbili neko sovražno letalo. V vodah okoli otoka Man so r.aša letala uspešno najiadla neko britansko težko križarko. Zadeli smo ladjo z 280 kg težko IkjiiiIkj. Pri predvčerajšnjem napadu nemških letal nab ritanske ladle smo pa zadeli neko matično letalsko ladjo s 500 kg težko tiombo, neko bojno ladjo pa z dvema 250 kg .ežkima bombama. Parii, 28. septembra, b. Djinašnje vojno poročilo trdi, da je preteklo noč vladal nu fronti zahodnega bojišča mir, z izjemo zahodno od Šaar-briickna, kjer so Nemci izvršili več napadov. Bili eo vedno odbiti. Sanrbrticken in Zweibrllcken sta nepn«tauo pot ognjem francoskega to|>ništva. London, 28. septembra, b. Zaradi slabe aktivnosti vojnih operacij na zahodnem bojišču trdijo vojaški strokovnjaki, da general (iameliii v nobenem primeru ni izgubil iniciative iz rok. Ti vojaški strokovnjaki opozarjajo na to, da je tudi v pretekli vojni vladalo večkrat |>o cele mesece premirje na frontah. Sicgfriedova črta je zgrajena tako, da lahko vzdrži izredno močne napade in daje nemški vojski tudi možnost za protinajiade. Zaradi tega so francoski vojaški strokovnjaki in odgovorni krogi lahko zelo zadovoljni z do sedaj doseženimi uspehi. Francoskim topovom se je do sedaj posrečilo uničiti celo vrsto dobro zgrajenih utrdb in zlasti strojniških gnezd, ki jih !e zasedla francoska pehota iu se zdaj tam skrbno utrjuje. Vse kaže, da Nemci zasedejo Varšavo v petek Berlin, 28. sept. AA. DNB. Poročilo vrhovnega poveljstva: Na vzhodu sa je jedro naših čet vrnilo po načrtu na deniarkacijsko irio. V l>ojili na južnem krilu fronte vzhodno od reke San, ki smo o njih včeraj [>oročali, smo ujeli 50 častnikov in 6000 mož. Kazen poljske 41. divizije smo zajeli nekega armadnega poveljnika, nekega poveljnika obmejnega armadnega zbora in poveljnika 7. in 39. divizije z njunima štaboma vred. Mesto Varšavo. ki se je včeraj vdalo, bomo zasedli 29. septembra. ko bodo končane potrebne priprave. Danes dopoldne je tudi poveljnik utrdbe Modlin ponudil predajo. Rim, 28. septembra. Dopisnik agencije »Štefani« piše o obrambi Varšava naslednje: Operacije, ki jih je začelo nemško vrhovno poveljstvo proti Varšavi 26. t. m. so obstojale v letalskih napadih na srce mesta in v obsreljeva-nju težke artiljerije v velikem stilu proti trdnjavam in okopom na severu in jugu mesta ter v napadu pehote na predmestje Motokov. Varšava, s katero so Nemci do 26. t. m. ravnali kot z odprtim mestom, je izgubila svoj značaj zaradi tega, ker je poljsko poveljstvo mesto utrdilo e tem, da je obnovilo stare trdnjave in bastijone ter vse mestne četrti spremenilo v bojna polja in mobiliziralo vse prebivalstvo. Po nemškem bombardiranju in napadu sta sklenila župan Starcinski in general Rumel, da naj se mesto preda. Poljaki so postavili belo zastavo na tretji obrambni črti, ki je na jugu mesta. Niso še znane podrobnosti sestanka med poljskimi in nemškimi vojaškimi zastopniki. Ve se 6amo, da je nemški poveljnik takoj ustavil ogenj in da je pogajanja vodil vrhovni poveljnik armade na varšavskem 6ektorju general Blaskowitz (general Blaškovič, ki (e v tej vojski vršil najvažnejšo vlogo in jo z vojaškega stališča odlično rešil, je po rodu iz K^rlovca. kjer že dolgo živi rodovina Blaškovičev, ki so dali že veliko hrabrih častnikov na avstrijsko-turški meji. Pa tudi sam vrhovni poveljnik nemške armade Brauchitsch je po svojih prednikih Brauhičih, doma iz Polzele v Savinjski dolini, je torej slovenskega rodu. Celo potem, ko je ogenj prenehal, je angleški radio nadaljeval vzpodbujati varšavsko prebivalstvo k odporu do konca. Mesto je zelo trpelo. Nemci bi se bili že dne 8. septembra Varšave lahko polastili, to je namreč tistega dne, ko smo čitali v vseh listih, da 60 jo že zavzeli. V mestu je namreč takrat vladala zaradi naglega prodnanja nemških armad splošna panika. T«da motorji nemških motoriziranih od-delk ov, kakor tudi njihovi tanki, ki 60 bili že vdrli na periferiji v mesto, so se morali ustaviti zaradi rovov in pasti. Zato so nemški oddelki ostali celo noč pred mestom, medtem pa so 6e bili meščani že opogumili in sklenili obrambo. Ko so 6e drugo jutro nemški motorizirani oddelki zopet dvignili, da vderejo v mesto, jih je že sprejela protitankovska in težka artiljerija. Prebivalstvu pa so bile že razdeljene puške in mitraljeze, tako da 60 se morali Nemci hitro umakniti in so se vrnili šele 11. septembra, ko Varšave ni6o več napadali, ampak jo obkolili. Mesto se je udalo 27. t. m. brez pogojev. Popolna in končna predaja mesta bo baje dne 29. t. m. Posadka, ki jc mesto branila, je znašala 100.000 mož, ki so sedaj seveda ujeti. Večinoma je ta posadka obstojala iz divizij, ki 60 se v bitki pri Kutnu prebile na vzhod do mesta in vstopile vanj. Nemci, kakor rečeno, si niso mesta pokorili samo z letalskimi napadi, ampak tudi z motoriziranimi kolonami, ki 60 podprte od topništva in letal, počasi zasedle cesto za cesto v perife-ričnih predmestjih in so morale tudi odstranjati oziroma rušiti utrjene ovire. Obenem so prerezali vse podzemske vode vodč, plina in luči. Vojaški položaj Po končanih vojaških operacijah na vzhodu sc javnost pričenja tem bolj zanimati za vojaške dogodke na zapadu. Poiavla se vprašanje, kdo bo napaden? Ali se bosta obe vojski zakopali in čakali? Kdo ima interes, da čaka in kdo da napada in da izsili čimprej odločitev? V »Intransigeantu« piše Henri Bidou, da je šele sedaj mogoče natančneje oceniti važnost francoskih operacij v zadnjih tednih. Francoske čete so pridobile toliko ozemlja, da je sedaj mogoče s težkim topništvom obstreljevati resnično važne postoianke nasprotnika. Delovanje letalstva je s tem v zvezi, pri čemer lovska letala krijejo izvidniška letala. Večkrat pride do zračnih bojev. Enako poskušajo tudi Nemci si ustvariti neko zanesljivo sodbo o namenih francoske vojske Od tod njihovi napadi in previdno tipanje vzdolž vse posaarske meje. Toda iz lega še ni mogoče sklepati, kdo bo pričel z ofenzivo. Oba nasprotnika polagata največjo važnost zbiranju nasprotnih čet, da bi se na ta način moglo sklepati o njegovih namenih Pri tem ima letalstvo naivažnejšo vlogo. Vojaški strokovnjak v »Tempsu« sodi, da razpolagalo Nemci na zapadnem bojišču kvečjemu s 100 do 110 divizijami in poleg tega še z 12 oklopnimi divizijami. Zdi sc, da Nemčija sploh nima tako velikih sil pod orožjem zaradi tega, ker je poslala zaenkrat na bojišče samo one letnike, ki niso še sodelovali v svetovni vojni. V letu 1918 hoče Gamelln s svojo taktiko prisiliti Nemce, da odkiljejo najslabše točke svoje fronte. Glede |>omorske bitke med angleškimi križar-kami in nemčkimi bombniki trdijo franski vojaški strokovnjaki, da je ta bitka le v toliko zanimiva, ker je bila to prva bitka na morju. Ne pripisujejo jI pa posebnega poinena. Basel, 28 ^septembra, c. »National Zeitungc objavlja danes vest da se nemške čete sedaj zbirajo na južnem Badenskem oh Renu. Amstredam, 28. septembra, b. Nizozemski radio poroča, da je eskadra neznanih letal letela nad zahodnim delom Nizozemske, verjetno proti Nemčiji. London, 28. sept. c. Z zapadne fronte poročajo, da so francoske čete sedaj zasedle postojanke, ki so še samo 1 km od Saarbriickena. Prav tako poročajo z zapadne fronte, da imajo Nemci seduj na zapadni fronti en milijon vojakov, od tega pol milijona ob lukscm-burški in belgijski meji. Zopet bombardiranje z letaki London, 28. sept. b. »Daily Express« poroča, da so britanske letalske sile včeraj ponovno izvršile več oglednih poletov nad Nemčijo in pri tej priliki so angleški piloti spustili spet nekaj milijonov letakov. I.etala so letela zelo visoko ter so se vsa vrnila v redu nazaj. je Nemčija imela na zapadu armado, ki je itela 240 pehotnih divizij. »Journal des Debats« pa piše: »Ali se bo sedaj pričela bitka med obema utrjenima črtama? Moralo bo priti prej ali slej do tega, ako diplomacija ne bo našla drugega izhoda. Franciji se ne mudi. Pripravila se je na dolgo vojsko. Francozi vedo, da je utrjen pas frontalno mogoče napasti le z ogromnimi bojnimi sredstvi Francija bo čakala, da vsa ta sredstva zbere, kajti ona lahko čaka. Za Nemčijo je čakanje teže, kajti za njo more priti v poštev le vojaška rešitev. »Journal des Debats« primerja vrednost obeh utrjenih pasov in pravi, da Magi-notova črta prekaša Siegfriedovo, kajti Magino-tova linija je ogromen sistem, ki ga je mogoče primerjati z zelo utrjenim gradom, medtem ko je Siegfriedova črta le niz poljskih utrdb iz trdega materiala, ki ga pa topništvo more razrušiti. Italijanska sodba o zapadnem bojišču V »Giornale dltalia« razmišlja Gayda o vojnih sredstvih, ki so zapadnima velesilama na razpolago. Gavda pravi: »Če postavimo ob stran «..,,, , »aif, v Nemčiji proti na-rodno-sociaiističnemu režimu, imata zapadni velesili tri možnosti, ki bi jih utegnile voditi do cilja. Prvič neposreden napad na Sieglriedovo črto, katero pa je po njegovem mnenju, teoretično sicer mogoče zavzeti, praktično pa bi zahtevala toliko žrtev, da bi napadalec pri tem iikrvavel. Drugo sredstvo bi bila obkolitev nemškega trdnjavskega pasu s kršitvijo nevtralnosti sosednih držav. Toda tega ni pričakovati, ker zapadni velesili poudarjata svobodo in neodvisnost malih držav. Tretja metoda pa bi bila gospodarska in finančna blokada Nemčije. Gayda pa dvomi, da bi takšna blokada mogla biti učinkovita, CtS da Nemčija razpolaga z ogromnimi zalogami surovin in živeža. Tudi če bi tri leta vojska trajala, ne bo mogoče Nemčije gospodarsko zrušiti, pač pa bosta zapadni velesili delali 6ebi škodo, ker bosta izgubili svetovna trge, kar se je pokazalo tudi v zadnji vojni. Sicer pa pravi Gayda, da bo Nemčija, če bo enkrat videla, da sta zapadni velesili nepopustljivi, segla pp najbolj morilskih in uničevalnih sredstvih, da ju ustrahuje. Tako ae bo zmaga bolj in bolj odmikala v nedogled, dokler ne bo pokopana pod razvalinami splošnega uničenja. Gorje, kdor nima doma.s. - Bukarešta, 28. sept. b. Poučeni bukareški politični krogi trdijo, da se bodo številne visoke poljske vojaške osebnosti podale v Anglijo, prav tako pa tudi večje število poljskih inženirjev in mehanikov, ki bodo iskali zaposlitve v angleških municijskih tovarnah in drugih podjetjih. Poleg beguncev se nahaja v Romuniji 70.1)00 poljskih vojakov, ki so internirani, in se ne ve, kako bi to veliko množico prchranjali. Rim. 28. sept AA. Štefani. Iz Pariza poročajo: Francoski katoliški krogi so dobili obvestila, da so nemška letala po načrtu bombardirala varšavsko katedralo, prav tako, kakor so v svetovni vojni obstreljevali znamenito katedralo v Reimsu. Posebna orožniška brigada za Hrvatsko Zagreb, 28, sept. b. V smislu sporazuma med HSS in predsednikom vlade Drag. Cvetkovičem so danes osnovali v Zagrebu posebno orožniško brigado i a banovino Hrvatsko. Na čelo te brigade je postavljen orožniški strokovnjak, brigadni general Tartaglia, ki Je danes že prišel v Zagreb. Slovenski vojni akademiki Belgrad, 28. septembra, m. Z odlokom vojnega ministra so za gojence 67. razreda višje šole vojne akademije sprejeti med drugimi naslednji kandidati Slovenci: Ivan Turk, Ivan Belič, Milan Pre-zelj, Jože Pukšič, Vili Klemene, Ivan Tomek, Ivan Urh, Peter Drakšič, Ivan Piskač, Friderik Klančnik, Rajko Karič, Sergij Vrišec, Silvo Erjavec, Franjo Pandršič, Rihard Dominik, Zorko Mrak, Edi Ferenčak, Dušan Benko, Miro Adamič, Pavle Jožan, Viktor Molnar, Rudolf Kolarič, Dragotin Capelj, Sava Volk, Mirko Bidek, Jože Pene, Karel Jerše, Stanislav Božič, Pavle Weiss, Borivoj Be-nedik, Viktor Dvoršak, Ivo Dvoršak. Anton Bu-cihar, Valter Kojc, Božo Koštranec, Miroslav Hafner, Boris Rebula, Ivan Javor. Dosežen športni sporazum Zagreb, 28. septembra, b. Nepričakovano in bre* vsakega ropota je bil včeraj sklican v Zagrebu važen sestanek hrvaških, slovenskih in srbskih šjx>rtnikov, ki so mimo tvojih organizacij pričeli razgovore o možnosti rešitve vseh športnih problemov v naši državi. Tej konferenci, ki se je pričela snoči ob 7 in se j« končala ob 5 zjutraj, so prisostvovali: v imenu belgrajske šprtne organizacije Svetislav Popovič, Iso Ba-nič, od slovenskih športnikov dr. Kosti in Cek, od Zagrebčanov pa dr. Ivan Kraljevič, Lucijan Kovačič, dr. Simič in Šuste. Sporazumeli so se o vseh vprašanjih za reorganizacijo nogometnega športa v naši državi in o osnutku vrhovne nogometne zveze, o ustanovitvi treh narodnih nogometnih zvez, o državnem prvenstvu, o pokalnem tekmovanju, o razdelitvi dohodkov, o organizaciji teh zvez, o teritorijalni razdelitvi zvez in o vseh ostalih man| važnih vprašanjih, ki zadevajo te važne probleme. Delegati so se spo« razumeli tudi o načinu in o proceduri, kako naj se ta reorganizacija čimprej izvede. Po vsem tem sodeč lahko ugotovimo, da je končni sporazum med nogometaši dosežen. Sedaj morajo ta sporazum odobriti še vsi drugi. Delegati belgrajskih in ljubljanskih klu-bv »o se že danes vrnili domov, da obvestijo svoje uprave, ki morajo sporazum odobriti Belgrajske novice Belgrad, 28. septembra, m. Davi je odpotovala v Atene jugoslovanska lahkoatletska reprezentanca, ki bo sodelovala na balkanijadi v Atenah. Belgrad, 28. septembra, m. Novo ustanovljeno ravnateljstvo za prehrano države je za svoje potrebe najelo vse prostore v bivšem hotelu »Ex-celsior«. Belgrad, 28. sept. m. Ministrski svet je na predlog vojnega ministra sprejel uredbo o izjemnih vojnih nabavah. Belgrad, 28. septembra, m. V Belgradu se mudijo bivši podpredsednik skupščine Alojzij Mihelčič in bivša poslanca Teuerschuh in Bajlee, ki so v zadevah svojih okrajev posredovali v posameznih ministrstvih. Osebne novice Belgrad, 28. Reptembra. m. Po prošnji je upokojen inž. Karel Orel, bivši višji svetnik v gradbenem ministrstvu. Belgrad, 28. septembra, m. Na predlog vojnega ministra sta s kraljevim ukazom upokojena sodni kapetan I. razreda Albin Omahen ter pehotni kapetan I. razreda Dragotin Drobnjak. Zagrebški komisar pri vdovi Stjepana Radiča »Hrvatski Dnevnik« poroča: »Poverjenik za mesto Zagreba Mato Starčevič je 26. t. m. popoldne obiskal vdovo predsednika Stjepana Radiča v njeni hiši v Hercegovački ulici. Gospa Radič je zelo ljubeznjivo sprejela poverjenika glavnega mesta Mato Starševiča in njegovo gospo, kakor tudi njuno hčerko Vesno in sinka Anta ter jih zadržala v svojem domu na čaju.« List »La Croix«, glavno glasilo katoliške cerkve na Francoskem, piše, da nemški letalci niso spoštovali niti božjih hramov, ki niso v nohp.ui zvezi z vojaškimi objekti. London, 28. septembra. AA. Reuter: Dobro poučeni londonski krogi trde, da so se nemike podmornice morale popolnoma odstraniti iz blitine britanskih otokov. Zasluga za to gre večjemu nadzorstvu britanske vojne mornarice na morju. Nemške podmornice delujejo zdaj v glavnem ob obalah Skandinavije, Južne Amerike in Japonske. London, 28. septembra. AA. Reuter: Zdaj se je izvedelo, da so sovražni bombniki, ki so v torek napadli britansko pomorsko eskadro izrabili nizke oblake, da so se spustili nad britanske vojne ladje. Druga nemška letala so letela v višini okoli 3500 m in so takisto izrabila začasno zjasnitev, da so napadle britanske križarke. Toda obramba britanskih eskader je bila tako učinkovita, da nemška letala — bilo jih je 20 — niso mogla zadeti cilja. Zdi se. da je v torek popoldne neka nemška eskadrilja spremljala gibanje neke britanske podmornice. Podmornica je poškodovana, vendar se je vrnila v svoje oporišče. Pri navedenih operacijah so nemška letala zaman skušala izvesti napade. Sestrelili so 2 nemški letali. Britansko brodovje ni imel nobenih izgub. Tallin. 28. sept. Globok vtis je zbudil v Estoniji napad nemških letal na britanske vojne ladje »Paevalet« ugotavlja, da je treba najprej počakati na podrobnosti o rezultatu te pomorsko-letalske bitke, preden bodo mogli vojni specialisti izreči sodbo o premoči letalstva ali pa vojne mornarice te ali druge stranke Glede Churchillove izjave, pravi list, da se bo morda v kratkem pokazala točnost nemškega poročila, ker je še vsem v živem spominu spretnost Angležev v svetovni vojni, kako so prikrivali lastne izgube. Toda če je nemško poročilo točno, utegne biti uspeh blokade ogrožen. Potopitev druge matične ladje za letala bi bila razen tega za Anglijo hud udarec, ker je že pred 10 dnevi izgubila svojo prvo matično ladjo za letala. Parig. 2«. sept. AA. Havas: Prav »ako kakor britanski pomorski krogi, kažejo tudi francoski Vojska na morju pomorski vojaški strokovnjaki kar največje zanimanje za neuspeli napad nemških letal na britansko eskadro. Tudi diplomatski krogi mislijo, da gre za veleponiemben dogodek, namreč za angleško zmago, ki očitno potrjuje tezo, britanske in francoske admiralitete, zastopano na mednarodnih pomorskih konferencah, to je glede premoči linijskih ladij nad letali pri napadih. Berlin. 28. sept. AA. DNB: Angleške radijske postaje so trdile, da nemška letala niso dosegla uspeha pri napadu na britansko mornarico. V nasprotju s tem ugotavljamo: Nemško letalstvo je 26. septembra ob 15 napadlo dele britanskega brodovja med Norveško in Škotsko obalo. Največjo matično ladjo ta letala je zadela na sredi palube bomba največlega kalibra. Nato se je zaslišala silna eksplozija na tistem kraju, kjer je stala matifna ladja za letala. »Are Koval«. Parii. 28 sept. AA. Havas. Iz Lizbone poročajo: Neka nemška podmornica je ustavila pred portugalsko obalo portugalsko ladjo »Labrador«, ki se je vračala z Nove Fundlandije. Ladjo so spustili dalje šele po natančni preiskavi. Oslo, 28 septembra. AA. Reuter: Danes se je blizu Stavangerja, zunaj norveških teritorialnih voda potopila švedska tovorna ladja Neuland (3325 ton). Mislijo, da je ladjo torpedirala neka podmornica. Posadko '29 mož so rešili. Oslo. 28. sept. e. Norveški parnik, ki je pri-plul v Murmansk ob severni ruski obali, je javil, da je v tem pristanišču nemški veleparnik »Bremen«. Torej se potrjujejo vesti, ki so trdile, da je nemški veleparnik na Atlantiku spremenil narodnost in tako lahko priplul v Murmansk. London. 28 sept. c. Danes so v severno Anglijo prepeljali nemške ujetnike. Vsi so mornarji in so z nemških podmornic, ki so jih angleške vojne ladje ujele ali poškodovale na Atlantiku. Zanimivo je. da so to večinoma sami mladi ljudje, stari približno 28 let. Razmeatili so jih v pripravljena taborišča. Uredba o prenosu kompetenc pravosodja Namesto Stola sedmorlee, odd. B: Vrhovno sodišče v Ljubljani Belgrad, 28. sept. m. Posamezna ministrstva pripravljajo uredbe za prenos kompetenc i osrednje uprave na Banovino Hrvatsko. Takšno uredbo je izdelalo tudi te pravosodno ministrstvo. Uredba med drugim določa, da se odseka pravosodnega ministrstva za področje apelacijskega sodišča v Zagrebu in za področje apelacijskega sodišča v Splitu ukineta s 30. septembrom letos in s tem dnem prenehata izvrševati vse personalne in upravne posie rednih sodišč in državnih tožilstev kakor tudi posebno nadzorstvo nad upravo sodišč in državnih tožilstev, posle kazenskega postopanja proti sodnikom in posle, ki se upravljajo po zakonu o odvetnikih in notarjih, kakor tudi posle nad sodnimi- izvršitelji. Dne 30. septembra preneha v pravosodnem ministrstvu pristojnost oddelka za vse kazenske in slične zavode, ki se nahajajo v okviru Banovine Hrvatske, in to tako glede upravnih kakor tudi ekonomsko-računsRih poslov. Vsi gori navedeni posli preidejo s 30. septembrom v pristojnost Banovine Hrvatske po določbah čl. 2 uredbe o Banovini Hrvatski. Osebje, ki bo do tega dne delalo v omenjenih odsekih pravosodnega ministrstva, se bo poslalo na svoja redna službena mesta, če ie bilo s t»h mest pozvano na delo v pravosodnem ministr- stvu, osebje pa, ki je bilo po položaiu imenovano v pravosodnem ministrstvu, se bo stavilo na razpolago banski oblasti v Zagrebu ali pa na razpolago |>o § 101 uradniškega zakona, v kolikor to osebje ne bo dobilo drugega položaja v resoru pravosodnega ministrstva ali pa v kakšnem drugem resoru. Uredba o prenosu kompetenc s pravosodnega ministrstva na Banovino Hrvatsko med drugim obsega tudi naslednje določilo: Sedež Stola scd-morice, oddelk B, v Zagrebu se po izločitvi iz njegove teritorialne pristojnosti apelacijskega sodišča v Splitu in obsega področja apelacijskega sedišča v Ljubljani, s 1. novembrom 1939 PREMESTI IZ ZAGREBA V LJUBLJANO ter sodišče spremeni svoj dosedanji naziv Stola sedmerice, oddelek B. r Zagrebu, v: VRHOVNO SODIsCE V LJUBLJANI. Odbor za volitve Belgrad, 28. sept. m. Glede razpisa senatnih volitev se bo v ponedeljek v Belgradu sestal odbor, ki je vrhovni organ za volitve poslancev in senatorjev. Predsednik tega odbora je predsednik senata dr. Ant. Korošec. Ugibanja o obisku v Moskvi Kaj pravijo v Berlinu Glede Ribbentrof>ovega obiska v Moskvi trdijo Nemci, da bosta Nemčija in Sovjetska Rusija določili na tem sestanku končno mejo med obema državama na Poljskem. Obe državi se bosta tudi zmenili glede skupne politike na baltiškem sektorju ter v Podo-navju in na Balkanu. Zapadne demokracije pri tem ne igrajo nobeno vloge in Nemci menijo, da bodo tudi še zadnji ostanki francoskega in angleškega vpliva na Sovjetsko Rusijo kmalu likvidirani. To, da se nahajala obenem v Moskvi turški zunanji minister Saradžoglu in estonski minister Selter, ni slučaj. Vendar pa je to vprašanje takn široko, da moremo zaenkrat samo ugibati, v koliko bosta v tem oziru Nemčija in Sovjetska Rusija šli skupaj, ker najbrže si ne bosta ne Nemčija, ne Rusija pokazali svoji zadnji karti. Vsaj za Sovjetsko Rusijo .velja, da njeni končni nameni še vedno niso znani. V Berlinu smatrajo za zelo značilno, da Chamberlain skoraj popolnoma molči o Sovjetski Rusiji, ker noče Kremlja dražiti morebiti v upanju, Svoboda V času, ko zavedni švicarski narod stoji *a obrambo svoje svobode na vrhovih svojih gora, so švicarski škofje na svoji vsakoletni konferenci v Einsiedlu izdali pastirski list, v katerem med drugim pravijo: »Če uživa od Boga darovano mu osebno svobodo posameznik, potem mora tudi narod, ki obstoji iz svobodnih ljudi, biti svoboden narod. Državna skupnost ima pravico do svobode. Te svobode se ne sme dotakniti nobena druga država. Zato ima vsak narod pravico in dolžnost, da svojo svobodo varje in brani, če treba, tudi z orožjem v roki, posebno pa je to njegova dolžnost, kadar izguba politične svobode pomeni izgubo še višjih vrednot, kakor šo družina in narodova vera. Navdušeni svetega duha Bogu vdanega svobodoljubja, so ustanovitelji švicarske zveze ustanovili svojo državo. Zato nosi naš svobodni narod v svojem grbu in na svoji hzastavah znamenje križa. Ustanovitelji švicarske zveze si niso podali rok kot puntarji, ampak zato, da branijo svobodo, ki je bila tudi zapisana v naših zveznih pismih. Najbolj slovesno je to potrjeno v zveznem pismu od leta 1291. Ljubezen do svobode iz krščanskega prepričanja, potrjena po zvezi, na katero smo zaprisegli in jo zapisali v naši ustavi »v božjem imenu«, je osnova naše zvezne države. V tem duhu so se bile naše bitke za svobodo in smo doslej še vedno premagali grozeče nevarnosti od znotraj in od zunaj. Naša volja do svobode pa ne pomeni drzne in odločne pripravljenosti, da branimo svoje meje, ampak pomeni tudi, da moramo biti svobodni v razvoju naše zvezne države same in njenih dežel. Država mora omogočiti in pospeševati svoboden razvoj na vseh področjih verskega, kulturnega in gospodarskega življenja v nujnih mejah pravega nravstvenega reda. Ne tam, kjer si država vse prisvaja in monopoli-žira ter vse ustvarjajoče sile sebi suženjsko podredi in jih oropa vsake svobode, ampak tam, kjer pomagajo državi svobodno ustvarjajoče sile in roke, je zajamčen obči blagor. »Kako dobro je biti drug ljudem, katerim je svoboda drugih sveta«, pravi pesnik Viljema Telia. Na koncu svoje okrožnice pravijo švicarski školje: »Da, sedaj čutimo, kako dragocena je naša švicarska svoboda. Pripravljeni smo, da jo, če bi bilo treba, branimo s svojo krvjo. Toda mi si moramo tudi v svojem vsakdanjem delu prizadevati za njeno okrepitev. Zato gojimo duha požrtvovalnosti, sloge in bratovske ljubezni. Vsak naj pridno in zvesto vrši svoj poklic, vsak naj bo preprost in trezen v uživanju in naj se zavzame za reveže in trpine ter goji duha vzajemnosti, v katerem mora poznejši in bogatejši doprinašati irtve za slabejšega in manj premožnega. Državne postave niso vse, glavna reč, ki pospešuje in utrjuje našo svobodo, je skrb za krščansko mišljenje in življenje.« da bi mogel Stalin, čeprav bo skušal izvleči ii položaja dobiček v prvi vrsti zase. nehote pomagati angleškemu načrtu. V Berlinu pa pravijo, da je to račun brez krčmarja, ker bo sporazum med Berlinom in Moskvo ustvaril trdno podlago za preureditev vzhodne Evrope. Kar se tiče obiska turškega zunanjega ministra Saradzogla, pa celo diplomatski urednik »Dai-ly Herald« poroča, da bo pakt, ki ga ho Turčija sklenila z Rusijo tak, da bosta Turčija in Anglija morala izpremeniti pripravljeno besedilo medsebojne pogodbe, ker Sovjetska Rusija od Turčije brezpogojno zahteva, da mora Dardanele za angleške in francoske vojne ladje zapreti. Mnenje francoske diplomacije Pariški politični krogi seveda mnogo ugibajo o nemško-sovjetskih sestankih v Moskvi. Nagibajo se k mnenju, da nemška diplomacija skuša izrabiti prijateljstvo s Sovjeti v svojo korist in istočasno preprečiti, da ne bi sovjetska vlada od svoje strani izkoristila težko motnjo evropskega ravnovesja v to, da bi is tega izključno ona imela dobiček ali pa vsaj glavni dobiček. Oficiozni >Temj>s« meni, da bo von Ribbentrop skušal popraviti rezultat, ki se je bil izcimil iz njegovega prvega obiska v Moskvi, ki je dejansko ta, da je bilo nemško prodiranje na vzhod in jugovzhod od Rusije ustavljeno. Najbrže bo Nemčija v Moskvi tudi skušala pripraviti teren za mirovni predlog laoadnima velesilama. > it »Intransigeant« spravlja Ribbentropov obisk v zvezo s sporom med Sovjeti in Estonsko, ker rajh ne gleda prijazno težnje Sovjetnv, da bi se polastili baltskih držav in tako postali najmočnejša država na tem moriu. Nemčija je nemirna tudi zaradi tega, ker bi Sovjetska Rusija mogla za vedno zapreti Nemčiji pot na vzhod in jugovzhod. Vrh tega pa hoče Hitler s pomočjo vojaške zveze z Rusijo izvršiti na Anglijo in Francijo pritisk, da bi vojno končale. »Petit Bleu« objavlja članek senatorja Leme-ryja, v katerem ta ocenjuje zadržanje Italije. — Pravi, da je italijanska nevtralnost zelo dragocen činitelj v evropskem položaju. Pravi, da je seda- njega položaja največ kriva ljudska fronta, kl ]e sklenila sankcijo proti Italiji in skušala boljše-vizirati Španijo, tako da je bila skovana oe Rini-Berlin. Italijo danes ničesar ne ogroža in zato lahko igra vlogo uravnovešu jočega faktorja, posebno, ker fašizma iu nacizma ni mogoče istovetiti. Italija ima popolno svobodo akcije. . ' Proti komunistom v Franciji Rim, 28. sept. AA. Štefani: Iz Pariza poročajo: V pariških političnih krogih kroži sta no glas, da bo parlament mogoče sklican prihodnji teden. Gre /a popolnoma formalno sejo, da se sprejme zapisnik seje z dne 2. sept., toda vlada bi izrabila to priložnost, da prebere odlok o koncu zasedanja parlamenta. Poslancev ne bi potem nič več varovala poslanska imuniteta in bi vlada lahko takoj izvedla ukrepe proti komunističnim poslancem, če bi njihovo zadržanje to terjalo. Blum žaluje za III. Internacionalo... Kakor znano, je francoska vlada prepovedala vsako konusiistično, ali komunistom prijazno politično udejstvovanje. Policija je že preiskala vse komunistične strnnkarske sedeže po vsej Fion-ciji in je zaplenila veliko materijala. Vsn časopisje brez razlike odobrava proitkomunistični dekret. ki ga je podpisal sam predsednik republike l,ebrun. Samo eden ie, ki žaluje za komunistično stranko, to je bivši ministrski predsednik Leon Blum. Pravi, da bi bilo bolj pametno, če bi bili pustili živeti stranko, katero bi bilo mogoče očistiti njenih voditeljev, ki so hodili zgrešeno pot, stranka sama pa bi lahko ostala, ko bi se ji bila dala možnost, da se razmeram primerno prilagodi in položaju in ciljem francoske politike. V svojem članku Blum ni mogel skriti, kako hudo je razočaran, da je njegov načrt stopitve z druge internarionale v tretjo iuternacionalo doživel po-polen polom. Izve se, da francoska vlada vpliva na angleško v tem smislu, da naj bi tudi Anglija komunistično stranko razpustila. Portugalska na strani Anglije in Francije Lizbona, 28. septembra, c. Do sedaj je bila Portugalska naklonjena nevtralno do Francije in Anglije. Sedaj pa poročajo, da se bo Portugalska še bolj postavila na stran Anglije in Francije in dala obema državama na razpolago svoje luke in svojo obaL Tudi Irska se bo zavarovala Dublin, 28. septembra .b. De Valera, kl je predlagal odgoditev sej parlamenta, je imel govor, v katerem je obrazložil položaj Irske. Dejal jc, da je položaj v državi zaradi mednarodnih napetosti izredno resen, dasiravno država ni v vojnem 6tanju. Zagovarjal |e mobilizacijo vojske ter poudaril, da je ta ukrep v zvezi z velikimi izdatki. To je potrebno za ohranitev nevtralnosti. Posledice vojne se bodo občutile tudi na Irskem zaradi splošne zmede v trgovini. Glede dobav je de Valera dejal, da se bo morala irska vlada čim tesneje navezati na britansko vlado. Irska je nad 50 odstotkov vsega, kar je potrebovala, uvažala iz Anglije, 90 odstotkov pa je izvažala v Anglijo. Ker je sedaj vojska, bo morala Irska pristati na to, da pride na Irsko angleški visoki komisar, ki bo pomagal skrbeti za irsko gospodarstvo. Sicer pa bo Irska ostala nevtralna, vendar pa bo v sporazumu z Anglijo morala skrbeti za obrambo svoje nevtralnosti. Rim, 28. septembra. AA. Štefani: Iz Wa*hingtona poročajo: Meseca avgusta je število nezaposlenih padlo za 428.000 in je znašalo v začetku septembra 9 milijonov 424.000. Nevtralnost Balkana se utrjuje in poglablja Vodilni budimpeštanski list »Pester Lloyd« je objavil članek, v katerem se peča s položajem na jugovzhodu Evrope. Člankar poudarja, da se je vsej jugovzhodni Evropi posrečilo, da je ostala izven vojnega spopada in navaja pri tim naslednje misli: »Sedanja vojska se zelo razlikuje od vojske v letih 1914—1918. Tedaj je bilo že zelo hitro zapletenih v vojsko polno malih držav, ki so na Balkanu, Italija sama pa je tudi posegla v vojsko. Danes pa poleg Italije cela vrsta malih držav v jugovzhodni Evropi ne sodeluje pri vojnem spopadu. Vse to je zasluga stališče italijanske vlade, ki ;e sprejela takoj ob izbruhu sovražnosti tak sklep, ki je omogočil tudi drugim državam, da so svoje stališče zelo spremenile, ali ga pa vsaj preusmerile, dasi so poprej nakazovale pot, ki b: bila čisto drugačna od današnje. Vse poletje se je razvijala borba za Turčijo in je turška vlada sklenila s Francijo in Anglijo zavezniške in nenapadalne pogodbe, ki so dajale slutiti, da bo Turčija takoj stopila na stran Anglije in Francije :n narekovala isto pot tudi svojim bližnjim sosedam. Toda to se ni zgodilo, pač pa se je zgodilo v zadnjih dneh to, da sta st Turčija in Italija zelo zbližali. Prav tako se je Grčija popo!roma naslanjala na poroštvo, ki ga je pretela od Ainglije in Francije; ko pa je italijanska vlada te dni umaknila svoje čete z gr«koal-banske meje, je to tako dobro vplivalo v Atenah, da je sedaj razmerje med Italijo in Grčijo naravnost prisrčno. Vsi ti dogodki najbolj vplivajo na življenje in razvoj politične skupine, ki nosi ime Balkanski sporazum. Ko je to skupino vodil Titulescu, so v njej najbolj zagovarjali načelo kolektivne varnosti Toda Titulescu se je umaknil z vodstva te skupine in več let je bila nato Jugoslavija vodilna država. To dobo je že označevalo nazirame, da mora Balkan ostati izven vseh sporov, ki razdvajajo velesile. Ko se je v zadnjih dveh letih napetost v Evropi večala, so balkanske države sklepale med seboj pogodbe, ki pa niso več »luiiei« na načelu kolektivne varnosti, ampak so se naslanjale na prepričanje, da si naj posamezne države tudi z dvostranskimi pogodbami jamčijo svoje meje in svojo nedotakljivost. Sedaj v tretji dobi pa se je z odločitvijo italijanske vlade, ki je sklenila, da ostane nevtralna, pokazalo, da bo Sredozemsko morie ostalo mirno in da nikdo ne bo mogel napasti morskih ožin: na obzorju se nakazuje nova doba sodelovanj in nihalo balkanske politike se fe popolnoma umirilo in ustalilo, na načelu stroge nevtralnosti. Vse to stremljenje in pomirjenje bi lahko hudo pretresel dogodek, ki se je odigral na poljskem bojišču. Sovjetske čete «o vkorakale na poljsko ozemlje in po vsem Balkanu ie zavel piš o starih carskih rusitih sanjah, ki so segale po Carigradu in Dardane-lah. Vse bi se lahko postavilo na kocko. Toda to se ni zgodilo, kajti sovjetska vlada |e vsem takoj dostavila izjavo, da hoče Sovjetija ostati nevtralna in izven vseh spopadov. Sovjetski poseg sc torej ne misli razvijati v druge smeri. Zato dobiva sedaj poseben pomen potovanje turškega zunanjega ministra Saradzogla v Moskvo. Obširno se piše o namenih tega potovanja in najbolj fantastični krogi vedo povedati, da bo Saradžoglu tisti, ki bo postavil diplomatske stike Balkana z boljševiki na nove temelje. Prav tako mislijo nekateri, da bi naj Saradžoglu dosegel, da bi se med sovjetsko Rusijo in Balkanskim sporazumom sklenil celoten sporazum. 1 oda vse to ie najbrž pretirano; po dosedanjih vesteh je bol( verjetno, dr bosta sovjetska Rusija in Turčija sklenili samo dogovor o Črnem morju. Ta sporazum naj prepreči, da bi mogle razen Turčije in sovjetske Rusije še katere države uporabljati Črno morje in Dardanele za svoje vojne ladje. Obe hočeta tako preprečiti, da bi mogel kdo v ta del Evrope zanesti vojna obračunavanja, to se pnvi, da se bo stroga nevtralnost Balkana še okrepila in utrdila. Vse delo turškega zunanjega ministra »e '.orej sedaj v Mo-kvi omejuje na to, da prepreči, da bi mogel kdo Balkan potegniti v vojsko. Ves ta razvoj je torej v popolnem skladu s tisto zunanjo politiko, ki jo po dogodkih z dne I septembra hodi italijanska zurania poiit:ka; meni sklepi so torej zelo široko zasnovani in tako srečno preračima-ni, da se razvijajo po predvideni poti.« Amerika bo sprejela Rooseveltov predlog Washington, 28. sept. c. Zunanjepolitični odbor ameriškega senata je s Ih proti 7 glasovom odobril Rooseveltove predloge o spremembi nevtralnostnega zakona in se bo v ponedeljek pričela podrobna debata o teh predlogih. Ta zmaga pomenja. dn bo v senatu Rooseveltov predlog prav gotovo sprejet, zlasti se, ker so tudi Uorakovi pristaši glasovni za predlog. Z letalom iz Anglije na Holandsko Amsterdam. 28. septembra. Dopisnik »United I ressa« poroča: »Ni tako lahko zapustiti od evropskega kontinenta čisto zaprlo Augliio. Edino možnost za [Hitovanje nudijo dnevno štiri letala ilo-landske zrakoplovne družbe, ki obratujejo med angleško obalo in Holandijo. Parniki so zaradi ne-varnosti podmornic in min paroplovbo čisto ustavili. Ko sem od|>o!oval iz Londona, sem bil v družbi še štirih Holandcev. enega Angleža in dveh nemških dam. London smo zapustili z avtom in smo po dveurni vožnji prišli na obalo, kjer je silno natančna kontrola prtljage in deviz trajala več ur. t otem snio odpluli. Letalo je hitro doseglo višino m. Ko pa je prišlo na sredo kanala, se je obrnilo na vzhod in nato letelo ob helgli«ki obali Čeprav je bil razgled sijajen, nismo mc, i opaziti nobenega letala in tudi morje je bilo popolnoma prazno. Nasprotno pa je naša vožnja i* Londona bila zelo zanimiva. Bolnišnice, postaje policijske straže čuvajnice gasilcev, telefonske celice postaje za obrambo proti zračnim napadom — vse to je zavarovano s celimi gorami vreč peska. Vsi ljudje nosijo plinske maske. Parki in javni prostori so polni moz. ki gra.le podzemska zaklonišča proti zračnim napadom. Na vseh restah so kažipota ki navajajo najbližje podzemsko zatočišče in reševalne postaje. Vse tovarne in skladišča so močno zavarovana proti zračnim napadom. Pri o.lhodn iz Anglije sem imel gotov občutek, da se dežela pripravlja na dolgo vojno. Angleži so se tako dolgo pripravljali na možno«t oboroženega spopada da formalna vojna napoved ni vzbudila nobenega razburjenja.« f Stepen Kostov Sofija, 28. sept. AA. Bolgarska agencija poroča: Danes je umrl v «1 letu starosti ravnatelj narodopisnega muzeja Stepan Kostov, znani dramaturg in pisec mnogih komedij ki so doživele lep uspel, v Sofiji. Nekatere teh komedij kakor n. pr. »Zlati rudnik«, so prevedli tudi v druge jezile in jih vprizorili na tujih odrih. Drobne novice Pariz. 28 sept. AA. Havas poroča iz Londona: Kralj in kraljica sta obiskala včeraj angleške čete. Za časa, ko je avtomobil s kraljevsko vozil poleg zbranih vojakov, sta bila burno jiozdravljena. London, 28. septembra. A A. Reuter: Iz Kodania poročaio; V treh tednih se uvede nova letalska zveu med Dansko in Škotsko. Ponovna uvedba letalske zveze Kodanj—Berlin (e pa odložena za prihodnji teden. Ankara, 28. sept A A. Anatolska agencija poroča: Snoči so so v Ankari vršile prve vaje pasivne obrambe pred nočnimi letalskimi napa-li. Vaje so potekle v popolnem redu in so popolnoma ustrezale. Berlin, 28. sept. A A. DNB poroča iz Newvor-ka:^ Podpredsednik severnoameriškega Rdečega križa in bivši veleposlanik Norman Daviš odpotuje v ponedeljek na čelu delegacijo severnoameriškega Rdečega križa v Evropo, kjer bo proučil problem ublažitve vojnih strahot. Delegacija bo obiskala najprej Ženevo, nato pa prestolnice vojskujočih se držav. Pariz, 28. sept. A A. Havas poroča iz Ottawe: Kanadska vlada je prepovedala izvoz bakra, ni- • e'nka, železa in drugih kovin, potrebnih za uspešno obrambo naroda in države. Kovine se bodo lahko izvažale samo na osnovi posebnega dovoljenja. Ogromni zakladi rud bodo dostopni samo Kanadi in zavezniškim državam. Berlin, 28. septembra. AA. DNB: Iz StocVMma poročajo; Sef švedske vojske, brigadni general Silvan jf poslal vladi pismo, v kateri zahteva kredit 34 milijonov švedskih kron za pomnožitev števila tankov m oklopnih avtomobilov. V svojem pismu se general Silvan posebno sklicuje na izkušnje s tem orožjem v poljski vojni. Rim, 28. septembra. AA. Štefani: Iz Londona poročijo: Zavarovalne premije za Severno. Sredn,o in Južno Ameriko ter za Avstralijo skozi Panamski prekop so poskočile za 20 do 30 Šilingov. Berlin 28. septembra. AA DNB: Iz Mexica poročajo: Odbor mehiškega senata se je včeraj izrekel za nevtralnost in za popolno podporo vladi. Od^or je nato v celoti odobril izjave mehiškega zunanjega ministra v Panami. Amsterdam, 28 septembra. AA. DNB: Vodstvo holandske prekomorske plovbe i« zaradi angleške bokade prisiljeno vzeti iz prometa največji oceanski parnik »New Amsterdam«, ki je doslej vozil med Amsterdamom in New Yorkom. dvojico suverena Podpora potrebnim družinam Belgr.d, 28. septembra. AA. Te dni bo d končno sestavi,ena m podpisana uredba o podporah družin obveznikov, vpoklicanih na voia&e va,e. Imenovanja v naši diplomatski službi Ba g. dr. Pilja. Ob normalnih razmerah današnji sestanek ne bi bil pomemben, z ozirom na vojno stanje v Evropi in pa z ozirom na dejstvo, da je zaradi blokade mednarodna trgovina v veliki meri paralizi rana, pa je dobil ta sestanek svoj poseben značaj. Nemčija, čije zunanja trgovina je zaradi angleške blokade po morju onemogočena, skuša dobiti nadomestilo za izgubljene dobavitelje. Zaradi tega želi povečati svoj uvoz tudi iz naše države in povečanje našega izvoza v Nemčijo bo glavni predmet razgovora na tem sestanku. Hoče pa Nemčija, naj bi se vprašanje povečanja izvoza iz Jugoslavije rešilo samo zase brez ozira na vprašanje plačilnega prometa. Za nas pa tako stališče ni sprejemljivo. Na urejenem plačilnem prometu so vsa zadnja leta sloneli naši trgovinski odnošaji z Nemčijo in plačilni promet je bil edini regulator teh odnošajev, ki so sloneli na načelu ravnotežja med izvozom in uvozom obeh držav. Kolikor je od nas kupila Nemčija, toliko smo tudi mi od nje kupili. S tem je bilo dano jamstvo našim izvoznikom, da morejo hitro likvidirati svoje terjatve od izvoza v Nemčijo, na drugi strani pa je bilo tako mogoče držati več ali manj stalen tečaj klirinške marke odnosno s tečajem vzpostavljati ravnotežje med izvozom in uvozom, če je bilo porušeno. Ce bi torej pristali na enostransko povečanje našega izvoza v Nemčijo, bi morali pustiti tudi sedanji način plačilnega prometa z Nemčijo. Povečanje izvoza v Nemčijo bi pomenilo, da bi naš trg bil prenapolnjen s klirinškimi markami. Ker ne bi bilo tolikega povpraševanja kot bi znašala ponudba, bi moralo nujno priti do padca nemške klirinške marke. Padec marke pa bi ogrožal ren-tabiliteto našega izvoza v Nemčijo, izvoz bi se začel krčiti in rezultat bi bil. ravno nasproten od tistega, ki ga hoče doseči Nemčija. Od naše države pa v takem primeru ne bi bilo mogoče zahtevati. da držimo stalen tečaj klirinške marke kot sedaj, ker bi to bilo združeno z prevelikimi finančnimi žrtvami. Povečanje našega izvoza v Nemčijo ie mogoče le v toliki meri, kot bo mogoče povečati naš uvoz iz Nemčije. Seveda ni odvisno od nas če in v koliko bo to mogoče. Mi potrebujemo in uvažamo stroje, bombažno in volneno predivo. dalje jeklo, železo, razne železne predmete, črni premog in druge take podobne predmete. Ne vemo v kakšnih množinah nam bo mogla Nemčija te stvari dobavljati, izgleda pa. da se zaradi izrazito vojnega gospodarstva, ki se bo s potekem vojne brez dvoma še stopnjevalo, izgledi za izvoz navedenih predmetov iz Nemčije zmanjšujejo. Le če bo moglo biti rešeno vprašanje povečanja našega uvoza iz Nemčije, bo mogoče povečati tudi naš izvoz v Nemčijo. Kajti naši medsebojni trgovinski odnošaji morejo sloneti le na načelu izmenjave blaga. Enostransko povečanje Izvoza v Nemčijo bi pomenilo, da mi dajemo Nemčiji blagovne kredite. Tega mi seveda ne moremo, niti niso naše državne finance take, da bi mogli na kaj takega pristati, niti niso naši Izvozniki toliko močni na kapitalu, da bi mogli sklepati take posle. Jugoslavija je sama v mnogih za našo gospo- 7% stab. posojilo 92 bi. — Delnice: Priv. agrarna banka 175 bi., Trboveljska 155—158 (155), Osj. livarna 150 den. Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 91.25 zaklj., vojna škoda promptna 390—391 (391—391.25). begluške obveznice 69 bi., dalm. agraji 65—65.50 (65—66), 8% Blerovo posojilo 88 bi. (88). — Delnice: Narodna banka 6850 bi. Zitnl trg Novi Sad, 28. septembra 1939. Koruza bač. in bač. par. indjija 115—117. Ostalo neizpremenjeno. Promet srednji. m Kino Kode/jevo tet. 41-64 mm Danes in jutri ob 8. uri francoski velefilm plemenite L'Humane, vsebine, ki je dosegel povsod največji uspeh: Zloraba zaupanja Danielle Darieuie Azijati Inkišinov, Erich von Stroheim Živinski sejmi Cene živine in kmetijskih pridelkov v Slov. Konjicah, dne 26. septembra t. 1.: Voli II. vrste 4.50 din, voli III. vrste 4.—, telice II. vrste 4.50, lil. vrste 4, krave II. vrste 4, III. vrste 3.50, teleta I. vrste 4.50, II. vrste 4. pra-šiič špeharji 8, prašiči pršutarji 7 din za kg žive teže. Goveje meso . vrste 12 din, II. vrste 10, svinjina 14, slanina 16, svinjska mast 18, čisti med 16, goveje surove kože 8, telečje surove kože 10, svinjske surove kože 6 din za kg. Pšenica 200, ječmen 175, rž 200, oves 150, koruza 150, fižol 200, krompir 90, lucerna 60, seno 40. slama 25, jabolka I. vrste 150, II. vrste 100, III. vrste 50, hruške I. vrste 200, II. vrste 150, III. vrste 75, pšenična moka do 325, koruzna moka 200, ajdova moka 250 din za 100 kg. Navadno mešano vino pri vinogradnikih 4 do 5 dinarjev za liter, finejse sortirano vino 6—7 dinarjev za liter. Drva 70 za t kub. meter, jajca 0.75 din za komad, mleko 1.50 din za liter in surovo maslo 28 din za kg. darstvo nujno potrebnih predmetih navezana na uvoz. Tudi druge države nam blagovnih krpditov ne dovoljujejo ter moramo naš uvoz plačevati z izvoženim blagom. Zato moremo »oliko manj Izvažati v Nemčijo na kredit, ker potrebujemo blago za plačilo našega uvoza iz drueih držav. Tudi klirinškim državam borno morali plačevati uvoz deloma v naprej, dočim jo treba nekli-rinškim državam plačati uvoz v devizah, ki jih zopet moremo dobiti le z našim izvozom v neklirinške države. Naše zunanje trgovine z Nemčijo torej ne moremo postaviti na drugo podlago, kakor je bila dosedaj. Za nas je ta trgovina mogoče le na podlagi ravnotežja med Izvozom in uvozom, ker naše gospodarstvo ne more financirati drugih držav z blagovnimi krediti. Drugačna rešitev blagovnega in plačilnega^ prometa med obema državama bi bila proti našim gospodarskim interesom. Nova stanovanjska hiša iz javnih sredstev Banovinski pokojninski sklad bo zgradil veliko stanovanjsko hišo s 15 stanovanji Štedilnike, plinske aparate za toplo vodo in ograjene pomivalnike. Vsako stanovanje bo imelo svojo kopalnico, ki bo kurjena na plin. Prav tako bo v vsakem stanovanju soba za služkinjo in vse druge pritikline. .Vzhodno pročelje stanovanjske hiše Pokojninskega sklada banovinskih uslužbencev Z zakonom o uradnikih 1. 1931. sta bila ustanovljena pokojninski sklad za banovinske pragmatične uslužbence in podporni sklad pomožnih banovinskih uslužbencev. V oba sklada se stekajo že dolgo vrsto let prispevki za pokojnine posameznih uslužbencev. Razumljivo je zato, da sta skiada v teh letih precej narasla in da ima banovina, ki ju upravlja, tudi dolžnost skrbeti za donosno naložitev denarja, ki je potreben za izplačevanje pokojnin upokojenih banovinskih uradnikov, kakor tudi za izplačevanje podpor neprag-matično nastavljenim i>anovinskim uslužbencem. Brez dvoma je še najbolj donosna in varna naložitev denarja v nepremičninah in stanovanjskih hišah, kar dokazujejo tudi številne gradbene akcije Pokojninskega zavoda v Ljubljani. košno opremljena. Hiša ne bo imela centralne kurjave, ki sama na sebi zahteva drago investicijo, hkrati pa tudi zahteva precejšne izdatke od najemnikov, če hočejo ogrevati svoje sobe. Vsako stanovanje bo v eni sobi imelo posebno peč, tako imenovano »Hardtmutovo peče na les, ki je zelo ekonomična. Peči v drugih sobah pa bodo navadne lončene peči. Posebno skrbno bodo opremljene kuhinje, ki bodo poleg običajnih inštalacij in poleg običajnega štedilnika, imele vse še plinske Lepa stanovanja V pritličju bo imel svoje euosobno stanovanje tudi hišnik. Stanoval bo torej prav tako kakor druge stranke, kar je popolnoma pravilno in na kar graditelji doslej v Ljubljani često niso polagali nobene pažnje, misleč, da je za hišnika dobra zadnja luknja v kleti. V pritličju je poleg hišnikovega stanovanja še dvoje dvosobnih in eno trisobno stanovanje. Prav tako sta tam dve društveni sobi, v katerih bo pisarna Društva banovinskih uslužbencev. V vsakem nadstropju so 4 stanovanja in sicer po dve dvesobni in po dve trisobni. V vsej hiši je torej v celoti poleg hišnikovega stanovanja osem dvosobnih in sedem trisobnih stanovanj. Podstrešje ni izrabljeno in bo ostalo prazno, kakor to določajo predpisi. Ob stopnjiščih pa bosta najbrž zgrajeni še dvigali. Stanovanja bodo izredno udobna in je velikost sob tako preračunana, da ne bndo niti premajhne, niti ne prevelike. Pri dvosobnih stanovanjih je ena soba dolga 5 metrov, široka pa 4.5 metre, druga pa dolga 5 metrov in široka 4 metre. Trisobna stanovanja imajo še po eno sobo dolgo 5 metrov in široko 3 metre. Po vsem načrtu bo nova stanovanjska hiša v celoti odgovarjala zahtevam, ki jih stavijo Ljubljančani na primerna stanovanja. Tudi najemnina ne bo visoka in zalo je razumljivo, da se ie sedaj oglašajo interesenti, ki bi bili voljni vselili se prihodnjo jesen v novo stavbo. Lepo stavbišče Zaradi tega je odredil g. ban dr. Marko Natlačen, naj se kupi iz sredstev teh skladov primerno stavbišče za zidavo stanovanjske hiše. Tako je bila kupljena na Vrtači od Korzikovih dedičev razsežna in primerna stavbna parcela, ki meri 2048 kvadratnih metrov, za 553.000 din. Glede na to, da leži to stavbišče v neposredni bližini Blei-wei80ve ceste in njenega izteka v Tržaško cesto, torej prav blizu banovinske palače, je bila cena za stavbišče zelo primerna, saj je veljal kvadratni meter le 270 din. Hkrati pa je ta del mesta posejan s prav lepimi vilami, ceste pa so že lepo urejene in modernizirane. Stanovanjsko poslopje bo v prvi vrsti namenjeno banovinskim uslužbencem, vendar pa ne bo izključno le zanje in se bodo v hišo lahko vselile tudi druge stranke. Načelo pri zidavi stanovanjske hiše pa jer naj" sklada omogočita cenena, udobna stanovanja, kakršna potrebujejo srednji meščanski in uradniški sloji. 2e gradijo Po teh načelih je začel izdelovati tehnični oddelek banske uprave tudi načrte za stanovanjsko hišo. Pod vodstvom svetnika inž. Černirca so bili izdelani načrti, ki jih je tudi potrdil g. ban dr. M. Natlačen, nakar so bila razpisana zidarska, betonska in železobetonska dela. Več podjetnikov je 5. septembra vložilo svoje ponudbe. Najnižji ponudnik je bilo stavbno podjetje Emil Tomatil iz Ljubljane, ki je ponudilo izvršitev teh del za 1,168.300 din. G. ban dr. Marko Natlačen je dne 12. septembra tudi potrdil oddajo del stavbnemu podjetju in 23. septembra je bil podjetnik že uveden v delo. Te dni so te začeli s prvimi zemeljskimi deli na slavbišču. V najkrajšem (asu bodo razpisana ludi ponovno tesarska, kleparska in krovska dela in ker ni dvoma, da bo razpis uspel, bo stavbo mogoče še pred zimo v surovem spraviti pod streho. Za celotno dovršitev stanovanjske hiše, tako da bo godna za vselitev, pa je določen rok 14 koledarskih mesecev. Stavba bo torej popolnoma dograjena prihodnje leto v mesecu novembru. Dograditev in celotna ureditev stavbe je preračunana na 2,700.000 din. Na inštalacije in dvigala pa odpade od te vsote nekaj nad pol milijona dinarjev. Lična zunanjost Stanovanjsko poslopje bo stalo sredi parcele ln bo prav za prav iz dveh hiš, sezidanih popolnoma strnjeno. Stavba bo odmaknjena pet metrov od ceste in bo njena podolžna os šla pravokotno na ulico Vrtačo. Krog in krog hiše pa bodo na zunanjih robovih parcele cvetlične grede. Hiša bo trinadstropna ter bo imela visoko pritličje. Glavna fasada stavbe bo gledala na vzhod in bo v sredi imela mogočen steber kot delilni člen. Steber bo stal na štiri metre visokem podstavku. Steber sam bo iz umetnega kamna in bo visok sedem metrov, na vrhu pa bo postavljena tri metre visoka plastika. Upoštevala se bo namreč ielja g. bana dr. Marka Natlačena, naj vse stavbe, ki se zidajo iz javnih sredstev, podpirajo tudi umetniško ustvarjanje. Zato bo za kip razpisan ožji ali širši natečaj med slovenskimi umetniki, od katerih bo pač nekdo izdelal plastiko za steber. Ožja stran hiše, ki gleda proti ulici, pa bo poživljena z veliko fresko. Prostor za to sliko je širok 2 metra, visok pa 8 metrov. Tudi izdelava te freske bo poverjena slovenskemu umetniku. V ostalem bo zunanjost hiše mirna. Poudarjena bo le z okenskimi skupinami. Pod okni visokega pritličja bo obložena z rezanim kamnom. Zahodna stran hiše bo deljena z dolgima oknima, ki bosta pripadli dvema skupinama stopnišč. Na tej strani bo tudi vsako stanovanje imelo svoj, v hišo vzidan balkon, ki bo prijetno poživil zunanjost hiše. V vsakem nadstropju bodo štirje taki balkoni. Kletna okna bodo zelo visoka, torej nad zemljo. Vsa stavba bo dolga 42 m in 12 in pol melra široka. Do glarnega venra bo hiša visoka lfim. Zazidana ploskev pa bo merila 525 kvad. metrov. Streha bo navadna strma s slemenom. V kleti, ki Je prav za prav podpritličje, bodo: dve pralnici, dve sušilnici, dve shrambi za kolesa in drvarnice za vse stranke, ki bodo stanovale v hiši. Pritličja in vsa nadstropja pa bodo razdeljena v stanovanja, ki bodo sodobno, toda ne raz- Rusija, dobaviteljica petroleja? Vprašanje po tem, aH je Sovjetska Rusija zmožna preskrbovati druge države s surovinami, ki so važne za vojne namene, je v teh dneh posebno velikega pomena. Glede na petrolej — bencin — ni med temi surovinami niti vredno razpravljati. Ne da bi se spuščali o tem v špekulacije, s kakšnimi množinami nafte more Rusija kot vojna udeleženka razpolagati, bi govorili le o tem, kaj bi dajala Rusija, če bi ali bo ostala nevtralna. Kako je zdaj založena Sovjetska Rusija? Na to vprašanje ni moči natančno odgovoriti, ker že več let nimamo nobenih uradnih podatkov o razvoju njenih potreb. Se manj bi mogli povedati, ali in koliko ima čez svoje normalne potrebe nabranih zalog v državi. Edino zanesljivo •'merflo za presojanje so številke izvozne trgovine — ki so jih v Rusiji z veliko zakasnitvijo objavili — in pa poročila sovjetskih listov, kako se je dovršil načrt v posameznih delavnih panogah njene petrolejske industrije. Ce vzamemo za primer, da tvorijo množine nafte, ki eo jih Rusi izvozili, odvisno produkcijo, tedaj izkazujejo izvozne številke poslednjih let, da je odvisna množina petroleja zmeraj manjša. Leta 1932 je izvozila Rusija 6,101.800 ton petroleja; zdaj le še 930.540 ton. V istem času pa se je ruska proizvodnja nafte dvignlia od 21,396.000 ton na 30,112.000 ton. Ce oba števila primerjamo, se nam pojasni marsikaj. Vidimo, da so Rusi 1. 1938 razposlali v druge države le 3.1 odstotka svoje nafte, a 1. 1932 že 28,5 odstotka. V tem letu se je ta množina še znatno skrčila. Če presojamo to zadevo po številkah dnevnih in strokovnih listov, vidimo, da je Rusija pridobila celo več nafte, kakor pa se je znižal izvoz nafte. Povprečno pridobiva Rusija 27 do 28 milijonov ton nafte na leto. Nič pa ne pretiravamo, če bi trdili, da bi Rusija želela imeti še več petroleja, če bi ga imela več na razpolago. Zakaj potrebuje Rusija zmeraj vež petroleja? Zato, ker narašča njena industrija, ker je zmeraj več tvornic, ker uporablja traktorje za obdelovanje polja, ker ima zmeraj več avtomobilov — in ker tudi vojaštvo potrebuje zmeraj več petroleja bodi na suhem, bodi v vodi in v zraku. Če pomislimo še to, da je Rusija velika, da ima 170 milijonov ljudi, tedaj spoznamo, da tudi 27 do 28 ton petroloja na leto ni preveč za tako velikansko državo. Za bodočnost bo potreba po petroleju samo še večja, saj se bo industrija še večala in so v načrtu še velikanska dela. V primeru vojne — in tudi v primeru nevtralnosti — pa je ii|K>raba petroleja še j>ovečana za armado, za brodovje in letala. Ce vzamemo za merilo povečanje potrebe petroleja za bodočnost, tedaj vidimo, da bo uporaba do 1. 1912 še enkrat tolikšna, kot je bila I. 1938. Država misli, da bo uporaba do 1. 19-12 še enkrat tolikšna, kot je bila 1. 1938. Država mi>li, da bo dotlej mogla letno proizvajati do 48,o milijonov ton petroleja in s pozemskim pli- Nemški in sovjetski general sta se ttešla nom vred kar 54 milijonov ton! Pri tem (e mišljeno le normalno povečanje uporabe. Ce bo pa moči s sedanjimi delavskimi pogoji pridobivati tako množino petroleja, ie veliko vprašanje. Država ima velikanske petrolejske rezerve, in že ti vrelci, ki jih zdaj izrablja, zadoščajo za potrebe vse velikanske države za več let naprej. Sicer je res. da zdaj mnogo hitreje izrabljajo vrelce, vendar še vse prepočasi, da hi zadostili vsem potrebam svoje nove industrije. Sovjetska vlada je že za leto 1937 zahtevala, da se mora dohiti 69,2 milijona ton na leto, a vendar ga je bilo v resnici samo 28,5 milijona ton. V tem je izražena vsa nedovršenost vladnega sistema. V strokovnih krogih so večkrat razpravljali, počemu se ne dA doseči več. Zakaj, ne-dostalki so vidni pri produkciji, prevozu in v rafinerijah. Delavstvo ne zna ravnali z materialom, malomarno opravlja svoj posel, ni vztrajno pri delu, se boji odgovornosti, skratka, ni na mestu za takšne naloge, kakršne bi moralo biti zmožno na tem področju. In nemara ni proizvodnja v nobeni panogi tako pomanjkljiva, kakor ie vprav pri pridobivanju petroleja, kar pa državi, zlasti sedaj, najbolj škoduje. Vprašanje je. ali bi se dalo s tujo pomočjo kaj spremeniti. Teoretično bi mogla priti taka pomoč iz Amerike ali pa iz Nemčije. Vendar je laka pomoč, če bi sploh prišla v zadostni množini. posebno zdaj odvisna oil političnih dogodkov in je skoraj nemogoča. Pa čeprav bi dobila ruska petrolejska industrija zadoslno pomoč od te ali one strani, vendar hi preteklo še mnogo časa. preden bi se produkcija pomembno povečala. — Kurja očesa in otiščanri se ne tvorijo, ako uporabljate za nego nog SANOPED. Glavna zaloga: drogerija Jančigaj, Ljubljana, Krekov trg. Tanki rdeče armade v Brestu Litovskem Latinščino v srednjo šolo Veliko je ie bilo pisanega o tem, zato sem se dolgo časa obotavljal, da še sam napišem svoje misTi. Ker pa se mi zdi, da stvar ne bo šla naprej, sem prisiljen, da ponovno opozorim na to vprašanje. Vaem je znano, da je srednji vek posredoval antično kulturo in jo uporabljal kot stvarne temelje svoji kulturi in da jo je novi vek še v veliko večji meri širil Tudi se je antična kultura širila pri vseh modernih narodih in tvori podlago vsej višji duhovni izobrazbi. Potem pa je prišlo 19. stoletje e svojim zanimanjem za prirodne vede ter tehniko in potisnilo duhovede in v prvi vrsti antično kulturo v ozadje. V kolikor je bila klasična šola v nekaterih ozirih preveč formalistična, je to gibanje pomenilo zdrav prepih. Zadnja desetletja, še najbolj pa zadnja leta, opažamo v narodni kulturi, zlasti pa pri učeči sc mladini, neodpust-Ijivo površnost in lagodnost. Da «o seveda omajani tudi nravstveni temelji, katere j« svoj čas posredovala z verskim duhom prepojena šola, moremo opaziti v neštetih primerih, ki niso več izjeme. ampak tkoraj postajajo pravila. V stoletju otroka so hoteli otroku čim bolj olajšali trudapolno utiranje poti v življenje. Dobro-misleči vzgojitelji in učitelji so v tem oziru v mnogočem pretiravali. Neizpodbitna resnica je. da se bo otrok tem laži« dvignil nad nas in naše stanje ter dosegel neslutene višine duha (to vsak nesebičen inteligcnt privošči sledečim gencraci jam), čim bolj olajšamo pridobitev temeljnega 1 znanja in čim bolj otroka osvobodimo prenapornega dela, nič manj resnično pa ni, da mora vsakdo, ki hoče vedno preciznejše obvladati materijo, položiti roko na čisto navadno hlapčevsko delo in se potem dvigati, kolikor rasteta moč in sposobnost. In ta materija je ono znanje, ki se posreduje v srednji šoli, delo pa je formalna izobrazba duha, ki mora natančno dojemati, točno presojati in 6novati ter zasnovano spraviti v življenje. S prirodnimi vedami so hoteli otroku in odraslemu obrniti pogled na stvari, ki resnično eksi-stirajo brez naše volje. Prav tako pa imamo v kraljestvu duha osnove in zakone, ki veljajo v isti meri kot neduhovni. Le v enem ni lakih zakonov: v svobodni volji, katero pa se mora človek navaditi uporabljati. In to sta temeljni smernici pouka in vzgoje v letih, ko mladenič in mladenka vraščata v kulturni organizem naroda in človeštva. Da preidem h konkretnim izvajanjem! Neki mislec je rekel, da 'e študiranje razširjanje možganske kapacitete. V tem primeru bi bilo precej vseeno, ob čem sc duh bistri (saj se bistri v življenju često ob stvareh, ki nimajo nobenega opravka s srednješolskimi predmeti in še zdaleč ni mogoče reči, da bi to nujno bilo manjvredno), vendar pa bo vsak praktičen človek za biatritev uporabljal take stvari, ki bodo najbolj naravnost vodile k cilju, kakor tudi one resnice, ki so predvsem vredne, da pridejo v zavest, tam ostanejo in se razvijajo. Z učenjem modernih jezikov so hoteli doseči to, da bi duhovno bogastvo čim več narodov postalo dostopno vzgajajoči sc narodni množici. Če pa pogledamo, kako se ta cilj dosega v naši srednji šoli, potem bomo morali odkritosrčno priznati, da je silno majhno število onih, ki bi bili sposob- ni izven svojega poklicnega kroga slediti kulturni Vzrok neuspeha je pred vsem to, da ti otroci niso proniknili v globino r.im tokovom sodobnost duha sploh niti uvideli bistveno odvisnost izražanja in oblikovanja od temeljitega poznavanja notranje sestavljenosti Znati stvar razčleniti, ločiti bistveno od več ali manj važnega, to so zahteve, ki šele omogočajo sploh vsako drugo duhovno delo. Seveda sledi potem nujen zahtevek po ustvarjanju po teh načelih in v danih okoliščinah in na dani osnovi, ker bi bilo končno absurdno samo razmišljanje, toda vsakdanja izkušnja uči slehernega, ki si ne bi hotel zapirati oči pred dejstvi, da je prvo temeljito poznavanje problema kakor tudi realen načrt za izvedbo. V tem morda tiči vzrok, da profesorji tehniških fakultet izjavljajo, da se v splošnem absolventi klasičnih šol bolje izkažejo kot enostransko izobraženi. Neka temeljna podlaga mora biti pri duhovnem delu in vzgajanju v srednji šoli. Nc glede na to, da so načrti, ki se preveč naslanjajo na sodobnost, izpostavljeni čestim spremembam, vidimo, da vsi kulturni narodi postavljajo višje izobraževanje na klasično podlago in da so tem kul-turnejši. čim bolj jim razmere dopuščajo vglablja-nje v duha, ki je od nekdaj bil materinsko mleko inteligentov. Konkreten predlog. V srednje Sole naj se uvede pouk latinščine od L razreda dalje, od III. razreda dalje pouk nemščine ali italijanščine odnosno angleščine, v višjih razredih, kjer imamo opravka s pravim uvajaniem v duhovno bogastvo raznih narodov, pa pouk francoščine kot jezika moderne duhove elite in pa pouk slovanskih jezikov S poukom latinščine v nižiih razredih bi fe dobila tudi solidna slovnična podlaga za materinski jezik, tako da bi se dijaki v višjih razredih mogli poglobiti v duha narodnega jezika in kulture v on; meri, kot to zaslužit« in kot ie to za izobrazenca in kasnejšega narodnega voditelja nuino. Bajuk Hutfo. te novice Koledar Petek, 29. septembra: Mihael, nadungel; Evti-liij, mučenec. Sobota, 30. septembra: Hieronim (Jerko); cerkveni uč.; Sofija. Novi grobovi •f* V Ljubljani je umrl g. Ivan Černeha, sluga okr. sodišča Pogreb bo danes ob 4 popoldne izpred mrtvašnice splošne l>olnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje! + V Višnji gori je mirno v Gospodu zaspala ga. Ana Lužar roj. Sevšek. Pokopali jo bodo v soboto ob pol 10 dopoldne. Naj ji sveti večna luč! Žalujočemu soprogu in hčerkama naše sožalje! • — Za nameščpiije nujno potrebujete znanje stenografije in strojepisja. Vpišite se v šestmesečni tečaj za stenografijo in strojepisje na Trgovskem uciliscii Kobiila. Prvovrstni sodobni [>ouk. Začetek 2. oktobra. Vpisovanje v pisarni ravnateljstva. Trnovska ulica 15. — Razpisana zdravniška služba. Ranska uprava v Ljubljani razpisuje službo zdravnika — uradniškega pripravnika v banovinski bolnišnici v Mariboru. Prosilci morajo imeti pogoje /n sprejem v banovinsko službo v smislu § 3 zakona o uradnikih v zvezi s členom I pravilnika o službenih razmerjih, ustanavljanju mest in prejemkih banovinskih uslužbencev dravske banovine ter dovršeno zdravniško pripravljalno dobo. Prošnje je \ lagati do 10. oktobra pri banski upravi v Ljubljani. — Pomočniški odsek Obrtnega društva v Novem mestu je poklonil dijaški kuhinji v Novem mestu 100 din namesto venca na grob p>k. G. A. Midoferja. ki je bil podporni član omenjenega društva. Dopisna trgovska sola v Ltubllanl, Kongresni trg 2 vpisuje v svojo Dvoletno trgovsko iolo, tečaje in predmete — knjigovodstvo, računstvo, slovenščina, nemščina, francoščina korespondenca v raznih jezikih, stenografija ild. Vpis priporočamo zlasti onim, ki so že v službah in se žele izpopolnili ter onim, ki ne morejo obiskovati rednih trgovskih šol. Pouk je indi-vidua'en in se vrši z dopisovanjem. Podrobna pojasnila daje ravnateljstvo brezplačno. •— Brezsrčen voznik. Preteklo nedeljo zvečer okrog devetih se je peljal po cesti iz Brežic proti Bizeljskemu Avgust Osojnik iz. Žu-pelevcev. Med potjo je pridrvel nasproti neznan voznik z enovprežmm vozom brez luči po levi strani ceste. Ko sta se srečala, se je Osojnik tako nesrečno zadel ob voz, da je od-letel s kolesa v obcestni jarek, kjer je obležal tako hudo poškodovan, da se ni mogel ganiti z mesta. Zato je klical voznika na pomoč. Ta pa se za klice ni zmenil, marveč je pognal konja in jo odkuril. Osojnika je šele zjutraj našel kolesar Alojzij Godler i/. Rukoška, ki mu je pomagal in ga spravil v bolnišnico v Brežicah. Oro/niki so takoj začeli poizvedovati za brezsrčnim voznikom, pa ga doslej še niso našli. — Na cesti so ga napadli. Zidarski mojster fjanko Breznik, star 38 let, se je zvečer vračal domov na Vir pri Domžalah. ?e bli/11 domače vasi pa so ga nenadoma napadli neznanci, ki so čakali nanj v zasedi. S palicami in koli so ga tako obdelali po glavi in životu, da so Breznika morali prepeljati v ljubljansko bolnišnico. — Enoletni učni trgovski tečaj za pisarniške moči pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2. Vpisovanje je dnevno do 3. okt. Tečaj priporočamo vsem onim, ki se žele temeljilo izobraziti za prvovrstno pisarniško moč v stenografiji in strojepisju ter dohiti temeljno podlago iz vseh ostalih trgovskih predmetov, šolnina najnižja in zato dostopna vsakomur. — Kolesar je podrl 7 letnega Jožefa Lanija, posestnikovega sina iz Gumišča pri Škofljici. — Fantek si je pri padcu zlomil levo nogo pod kolenom ter se precej potolkel tudi po glavi. Reševalci so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. — Neprevidno ravnanje z orožjem. Od Sv. Lenarta pri Vel. Nedelji nam poročajo: Pri nas so je že pričela trgatev. Pri tem imajo tukaj navado, da streljajo. Tako so tudi preteklo nedeljo imeli v Vičanrih trgalev Med veselimi trgači sta bila tudi g. Kukovec Franc, krojaški mojster iz Ptuja, ter Vesenjak Milan, posestniški sin iz Vičanc. Vesenjak je hotel streljali iz repetirke, pri tem pa je tako neprevidno ravnal, da se je orožje sprožilo ter je strel zadel g. Kukovra. Krogla mu JCaj JpKavite.? Stirirazredna šola v .It. Rupertu naif Laškim ima od 'J5. septembru dntje eno samo učiteljico, ki pa mora 18. oktobra nastopiti slutbeno mesto v drugem kraju. Ze od začetka Šolskega leta sla bili na ioli samo dre učni moči. Je pač teiaven hribovski kraj, vsak učitelj, ki pride semkaj, si prizadeva, da dobi čimprej službo kje v dolini. Na Svetini, ki je podružnica Sv. Buperta, je tudi ilirirazredna ljudska iola. Upravitelj, ki ima sicer prav čedno stanovanje v dobro prenovljeni ioli. pa raje stanuje v Celju, kamor znaia pol 8 km. Oh koncu letošnjih počitnic je gospod upravitelj dobil enomesečni dopust, na itirirazrcdnici pa je ostala samo ena učiteljica, ki ima svojo družino v Ljubljani in seveda z veliko težavo oskrbuje sama pouk na itirirazrcdnici. Ko se je na tej ioli imel začeli pouk, >e je upravileljstvo spomnilo, da je treba šolske peči temeljito popravili; počitnice so se podaljšale za teden dni. Sedaj na šoli ni po tri ali šliri dni v tednu pouka; gospa učiteljica se mudi pri svoji družini, '/.r lansko leto je bilo glede pouka silno okrnjeno, ker sta bili na zarodu samo dre učni moči. Starši šo-larjer nujno prosijo banovinsko šolsko oblast, da drl na obeh itirirazredr.icah na razpolago dovolj učnih moči in tako omogoči redni šolski pouk. je šla v desno stran hrbta ter mu je na prsih izstopila Nezavesten se je g. Kukovec zgrudil na tla. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico. — Voz mu je šel čez nogo. Bre/|xisclni kovač Franc Jeras i/. Skaručne je včeraj popoldne nakladal gnoj na voz. Ko je naložil, je pognal. Konj je potegnil in zavil v stran. Ker je mož že precej prileten, se ni mogel dosti urno umakniti in je padel, konj pa je vlekel voz naprej in tako sta šli obe kolesi Jerasu čez desno nogo. K sreči kolesa niso šla čez nobeno kost, ampak so mu samo močno po dolgem pre-ičipnila meča, tako, da ima mišičevje temeljito zmečkano. — Vlom v trgovino v Stožicah. V noči od sobote na nedeljo je bilo vlomljeno v trgovino Hamovž Ivana v Stožicah pri Ljubljani. Vlomilec je odnesel to, kar se mu je zdelo še najbolj vredno, namreč dobro ohranjen pisalni stroj z latinico znamke »Torpedo«. Pisalni stroj je vreden 3000 din in ima tovarniško številko 231.984. — Drzen vlom v Vnklem. Pred nedavnim je bilo vlomljeno v Voklem v stanovanje Go-lorej Helene. Tat je dobro prebrskal stanovanje in odnesel zlato žensko uro z zlato zapestnico. zlato ovratno verižico z obeskom, dva para zlatih uhanov, več drugega zlatega in srebrnega nakita in tri metre temnosivega blaga za žensko bleko. Skupna škoda znaša 2550 dinarjev. — VEČERNI TR00VSKI TEČAJ na trgovskem učilišru »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15, se prične v četrtek. 5. oktobra kot običajno vsako leto. Večerni trgovski tečaj je organiziran tako, da nudi potrebno izobrazbo za opravljanje pisarniških poslov vsem onim, ki v dnevnih urah nimajo prilike obiskovati rednih šol. Poučujejo se predmeti: knjigovodstvo, trg.-obrtno računstvo, korespondenca s trgovinstvom, pisarniška dela, nemščina, stenografija, strojepisje, na željo italijanščina. Dovoljen je obisk tudi posameznih predmetov. Pojasnila in prospekti so brezplačno na razpolago osebno ali pismeno.— Vpisovanje vsak dan do 5. oktobra. Uradne ure dopoldne, po|>oldne in zvečer do 8. ure. Šolnina nizka I — Nasilen vlomilec. Neznan moški vitke postave, črnih las, oblečen v moder suknjič in črne belo črtaste hlače, je vlomil prejšnji četrtek v hišo Franca Mavca v vasi Čemše, v občini Mirna peč. Ker domačih ni bilo doma, je lahko prebrskal predale in omare in našel zlato amerikansko dvokrovno uro z arabskimi številkami, vredno 2000 dinarjev. Denarja pa je našel le 40 dinarjev. Tata je zasačil domači sin in ga hotel zadržati Tat se je spopadel z njim in ga precej poškodoval, nato je pobegnil v hribe proti Trebeljnem. — Pri zaprtja, motnjah, v prebavi vzemite zlutraj, še na prazen želodec en kozarec naravne >Fran> Josef« grenčice. — Tudi gramofon je dober. Prejšnji teden je neznan tat odnesel iz gostilne Ivan Zupančič v Retjem pri Trbovljah dobro ohranjoa gramofon v kovčegu. Kovčeg je zunaj rjave, znotraj pa zelene barve. Gramofon pa je vjedeh 2000 dinarjev. Poleg tega je tat odnesel še srebrno moško uro, zlat poročni moški prstan in 200 dinarjev gotovine v drobižu. pO d\£av£ * Madžarske mine ▼ Donavi še niso našli. Pred nekaj dnevi smo poročali, da se je v Donavi na madžarskem ozemlju utrgala rečna mina in priplula v našo državo. Madžarske oblasti so naše oblasti o tem pravočasno obvestile. Naše oblasti so odredile, da 6e mina poišče in uniči. Kljub požrtvovalnim prizadevanjem iskalcev pa mine doslej ie niso mogli najti. * Stroga kazen za pošiljanje dolarjev v pismu. Pred meeccem dni so finančni organi na Sušaku zaplenili neko priporočeno pismo, v katerem je Irena Dekonja poslala zagrebškemu trgovcu Milanu Rosnerju 1327 dolarjev. Carinske oblasti so dolarje zaplenile in uvedle proti ženski postopanje. Finančni minister je kaznoval Dekonjevo z globo 90.000 din. * General Rlaskowitz Karlovčan. Po pisanju hrvaških listov je nemški general Blas-kovvitz, ki vodi pogajanja za kapitulacijo Varšave, po rodu iz Karlovca iz rodovine Blasko-virev. Po nekih informacijah pa naj hi bil vrhovni poveljnik nemških čet, general von Brauchitsch, po svojih prednikih iz Polzele v Savinjski dolini in bi torej oba slavna nemška generala bila hrvatskega, oziroma slovenskega pokolenja. * Otrok se zastrupil z žganjem. V vasi Vuč-kovcu pri Varaždinu so pri neki hiši kuhali žganje in ga dali piti tudi 8 letnemu dečku. Deček se je tako napil žganja, da mu ie postalo slabo. Če ga ne bi v zadnjem trenutku rešil zdravnik, bi deček umrl od zastrupljenja z alkoholom, * Strela ubila hlapca in dva konja. Pri Kutašu v Srbiji je na odprti cesti strela udarila v kmečki voz, na katerem se je vozil hlapec Sandor Cirok in več kmetov. Strela je ubila hlapca in oba konja, ki 6ta bila vprežena v voz, dočim ee drugim kmetom ni nič hudega zgodilo. * Izpred cerkve, kamor je šla k poroki, jo |e ugrabil. V vasi Gudincih v bližini Djakova se je te dni pripetil nenavaden primer ugrabLjenja dekleta ali »otmicc«, kakor pravijo na jugu. Sandor Nikolič je ugrabil Maro Ljubič izpred cerkve, v katero «e je nameravala podati k poroki s svojim zaročencem Stevom Djordjcvičem. — Siromašni Sandor jc bil že dalj časa zaljubljen v bogato Maro Ljubič, ki mu je vračala naklonjenost. Toda tej zvezi «o nasprotovali Marini starSi, ki niso hoteli ničesar slišati o njeni poroki s Sandorjcm. Izbrali so ji drugega ženina, premožega lanta Steva Djor-djeviča. ki je tudi gledal za Maro, vendar sc je držal bolj v ozadju, ker sc je bal Sandorja, ki je telesno mnogo močnejši od njega. Ko pa so mu starši ponudili Maro, je ponudbo seveda sprejel z obema rokama Na hitro so se dogovorili za-stran svatbe, da bi bila vsa stvar čim prej končana. Kljub prepovedi stiriev pa sc je Mara še naprej sestajala • Sandorjem. Svojim prijateljicam je pripovedovala, da Steva, ki so ji ga izbrali •tarji za moža, mrzi in da mu bo pobegnila izpred oltarja. Ta njena napoved se je uresničila. Ko sta te dni šla Mara in Stevo k poroki in prišla pred cerkev, se je izza nekega ogla prikazal Sandor, Mara pa mu j« na vvliko osuplost svatov pohitela nasproti in mu padla okrog vratu. Nato ata zbe- žala na bližnje dvorišče, od tam pa pobegnila čez veliko njivo koruze. Svatje z ženinom «o ju zasledovali, toda zaman. Praznih rok eo •• morali vrniti na Marin dom, kjer so sporočili etariem neugodno novico. Stari Ljubič, Marin oče, je zdaj spremenil tvoje mnenje in je javno obljubil, da bo dovolil Mari poroko t Sandorjem, samo da se •pet vrne domov. • Iz itrahu pred kaznijo v smrt. 17 letni Franjo Varga, ki je bil zaposlen na nakem velepoee-stvu v Starem Bečeju, se je obesil v gozdu, ker ga je neki kmet naznanil, da ima doma neprijavljen eamokre6. Varga se je tako uetraiii kazni, ki bi ga zadela zaradi tega, da se je usmrtil. • Krvava bilka s cigani. V Barandi v Vojvodini se je te dni med cigani, ki eo ukradli več konj, in njihovimi zasledovalci razvila krvava bitka, ki je zahtevala več smrtnih žrtev. Skupina ciganov je ukradla v Barandi več konj in jih privezala k svojemu vozu, nakar «o se hitro odpeljali. Policijski stražnik Bačo Radin jih je pričel zasledovati. Med potjo ie dobil na polju brata Živana in Vasa Živanova, ki ju je pozval, naj pomagata pri zasledovanju konjskih tatov. Sedli ao na voz in kmalu dohiteli zadnji ciganski voz, v katerem je sedel star cigan. Tega «o zvezali in posadili v Živanov voz. Živan je zasledoval cigane še naprej, dočim sta stražnik in Vasa odhitela po neki bližnjici, da bi ciganskim beguncem presekala pot. Ko se ie Živan približal ciganski karavani na 50 metrov, eo začeli nanj streljati iz samokresov. Ena krogla je zadela Živana v levo roko. Kljub temu je nadaljeval zasledovanje. Iz-nenada pa so cigani ustavili voz in izjavili, da »e udajo Medtem ko so sc z Živanom pogajali, pa ee je neka ciganka eplazila Živanu za hrbet in ga e topim predmetom udarila po glavi. Živan ie v samoobrambi eprožil eamokres in ubil nekega cigana. Ostali pa 60 ga pobili na tla in streljali vanj, tako da je bil preluknjan od šestih krogel. Nato so cigani pobegnili in jih doelej Se niso izsledili. • Odkrite nerednosti v dubrovniški občini. Okrajni načelnik Božo Jambrišak, ki je bil imenovan za komiearja dubrovniške mestne občine, je pri prvem pregledovanju občinskih knjig in računov odkril obilo nedovoljenih poslov, ki so bili izvršeni začasa uprave prejšnjega občinskega komiearja dr. Buconjiča. Jambrišak je ugotovil, da sta dr. Buconjič kot računodajnik in Branko Ho-pek kot blagajnik potrošila nad 800.000 din tujega denarja, ki je bil shranjen v občinskih blagajnah. Položaj dubrovniške občine ni rožnat, kajti bivša občinska uprava je poleg milijonskega dolga zapuetila tudi 800.000 din letečih dolgov. Novi komisar je zaradi tega uvedel strogo varčevanje na V6eh področjih občinske uprave. • Skrivnosten umor 70 letnega starca. V neki va6i v bjclovarekem okraju so v eni preteklih noči našli na domačem dvorišču umorjenega 70 letnega starca Martina Pleše. Starec je imel tri globoke ubode z nožem na hrbtu. Pri njem so našli okrog 1500 din denarja in zato ne gre za roparski umor, ampak najbrž umor iz maščevanja. • Ustrelila napadalca, nio pa je zadela srčna kap. V mali slavonski va6i Ruševo v okolici Vin-kovcev je alkohol zakrivil tragičen dogodek. Pijani delavec Gjuro Blagojevič je prišel k 6Voji pri-ležnici Juliji Emič in zahteval od nje, da si pri evoji eestri izposodi zanj 500 din. Julijina eestra pa ni hotela dati denarja, ker ji je bil Blagojevič še dolž an. Blagojevič se je zaradi tega tako razjezil, da je pričel razbijati pohištvo. Preetrašeni 6e«tri eta pobegnili v sosedno 6obo in se zaklenili. Toda nasilnež je pričel razbijati vrata s sekiro, grozeč scetrama, da ju bo razsekal v drobne kosce. Blagoijcvič je vdrl vrata in pričel daviti svojo priležnico. Njena sestra Elizabeta, ki je bila stara 60 let, je stekla po samokree in z enim strelom ubila napadalca. Zadela ga je v glavo. Orožniki so Eizabeto zaprli, toda v teku noči jo je v zaporu zaradi razburjenja zadela srčna kap. Zalotila jo jel »Pa sem mislila, da ne ješ mesa, pa vidim gosko na mizi!« »Res je; a jem le lake živali, ki se ne preživljajo z mesom.« Ljubl^^ Gledališče Drama: Petek, 20. septembra: Zaprto. — Sobota, 30. septembra: »Hudičev učenec.« Izven. — Nedelja, 1. oktobra: »Kacijanar.« Izven. Znižane cene. — Ponedeljek, 2. oktobra: Zaprto. — Torek, 3. oktobra: »Številka 72.« Premiera. Premierski abonma. Opera: Sobota, 30. septembra: »Sabska kraljica.« Otvoritvena predstava. Premierski abonma. Gostovanje Josipa Gostiča. — Nedelja, 1. oktobra: >Madanie Butterfley.« (iostovanje Zlate Gjungjenac. Izven. Znižane cene. — Ponedeljek, 2. oktobra: Zaprto. — Torek, 3. oktobra: »Manon.« Gostovanje Zlate Gjungjenac. Izven. Drama. Repriza Shawove melodrame »Hudičev učenec« bo jutri, v soboto, izven abonmana. Odlične igralske kreacije so v režiji dr. Krefta pripomogle delu do resnično velikega uspeha. Shavvova duhovitost, njegovi ostri sarkazmi in globoka človečnost, ki prevevajo delo, so se občinstva močno dojmili. Opera. Gostovanje Zlate Gjungjenac. Ljubljenka našega občinstva Zlata Gjungjen^eva bo gostovala v nedeljo. 1. in v torek. 3. oktobra v dveh svojih najboljših partijah: »Madame Butterfley« in Manon«. Njena velika umetnost bo privabila zopet vse njene občudovalce v gledališče, da se bodo znova navužili njenega blestečega petja in z vso čustvenostjo prežete igre. Radio Ljubljana Petek, 29. sept.: 12 Iz naših krajev (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Radij, orkestra — 14 Napovedi — 18 Ženska ura: Otrok in cesta (ga. Zora Orel) — 18.20 Obisk pri tičkih (plošče) — 18.40 Prosvetni darijski spored v prih letu (g. rav. V. Zor) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Zanimivosti — 19.40 Nac. ura: Naši književni časopisi — Živko Mile-čevič, Bgd) — 20 Pevski koncert zbora »Ljubljanski Zvon« — 20.45 Koncert Radij, orkestra — 22 Napovedi, poročila — 22.30 Angl. plošče Drugi programi Petek, 29. septembra: Belgrad: 20 Klavir, 20.30 Igra. - Zagreb: 20 Vok. konc,. 20.30 Violončelo, 21 Vok. konc., 21.30 Lahka gl. — Bratislava: 19.35 Slovaške narodne, 20.40 Vok. konc., 21.25 Musorgskega skladbe. — Praga: 19.25 Ork. konc., 20.30 Igra. — Sofija: 19 Boitova opera >Me-fistofeles«. — Ankara: 19.50 Turška gl.. 20.45 Arije, 21 Ork. konc., 22.20 Jazz. — Beromiinster: 20 Domača g!., 20.45 Pisan večer. — Bukarešta: 20.15 Verdijeva opera "»Traviata«. — Hiirbv: 20 Molie-rova komedija »Tratuffe«.. 21.30 Solistični konc., 22.15 Dunajska gl. — Trst-Milan: 17.15 Pianino. 21 Ork. konc., 22.10 Operetna gl. - Rim-Bari: 21 Maša v E-duru. — Florenea: 19.30 Kom. gl. 20 30 Igra. — Oslo: 20.10 Igra. 21.30 Ork. konc., 22.15 Kom. gl. — Revkjavik: 20.30 Lahka gl., 22 Kvartet, 22.30 Harmonika. Prireditve tn zabave Frančiškanska prosveta M. O. začne novo sezono dne 1. oktobra 1939. Kot prvo dramsko predstavo bo priredila I. oktobra ob osmih v frančiškanski dvorani. Halbejevo tridejansko dramo »Domačija ob Visli« (Reka). Nastopijo najboljše moči dramske družine, ki si je v zadnjih dveh sezonah pridobila najboljši sloves. -- PreHproHnja vstopnic po navadnih cenah bo pri blagajni v nedeljo od 10 do 12 dopoldne in dve uri pred začetkom. Vljudno vabimo! Sestanki F. O. Ljnbljana — mesto. Pozivam vse člane. Ha se udeleže sestanka, ki bo ob 8 zvečer s prav zanimivim preHavanjem g. dr. Vinka šarabona. Tajnik. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1, mr. Bahovec, Kongrensi trg 12 in mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta. Poizvedovanja Na poti od Bleivveisove ceste do Podsmreke sem izgubil diferenciala. Najditelja prosim. Ha ga odda proti nagradi 150 din na naslov: Pivk Ignac, Kamnik. Anekdota Prijateljem skladatelja Brucknerja se je z veliko težavo posrečilo pregovoriti nekega pomembnega založnika muzikalij, da je obiskal koncert, na katerem so igrali tudi Brucknerjevo simfonijo. Po koncertu so Brucknerja predstavili založniku, ki se je izrazil: »Skladba je prav lepa, gospod Bruckner, ampak oblika, oblika! Organizem! Jaz v resnici nisem vsega razumel.« »O, gospod dvorni svetnik,« je odvrnil dobri Bruckner zaupljivo, »to že pride. Jaz se nikakor nočem primerjati z Beethovnom, ampak tudi pri njegovih delih, pri njegovih nesmrtnih delih so se pojavili osli, ki niso o tem nič razumeli.« Pogled na siikoviio romunsko idravilufe Slan le nI - Moidovei, sedanje bivališče poljskega zunanjega ministra Becka £ l)UBI14N4 Prijeten izlet v Slov. gorice Dne 8. oktobra L 1. priredi Tujsko-promet-na zveza izlet v Slovenske gorice. Obisk Mari- bora, št. H ja, Cinureka in Apaške doline Gornje Radgone. Povratek skozi Slatino -Radenci—Kapelo—Ivanjce—Sv. Trojico—Sv. Le- nart in Sv. Peter nazaj v Maribor in od tod do Ljubljane. — Ob trgatvi v Slovenskih goricah obiščete znane in prijetne slovenske obmejne kraje. Prijave sprejemamo samo do 6. oktobra t. I. zvečer. Odhod iz Ljubljane z vlakom dne 8. oktobra t. 1. ob 5.50 zjutraj; prihod v Maribor ob 9.13. Kratek postanek v Mariboru. Odhod z avtobusom s Trga Svobode ob 10. — Avtobusna vožnja do št. Ilja in nato skozi Cmtirek "ja Apaško dolino do Gornje Radgone. V Gornji Radgoni kratek postanek — ogled grai" sprehod do državne meje. — Nadalje vožnje ob 12 skozi Slatino-Radenci do Kapele. Prihod v Kapelo ob 13. Tu kosilo. Po kosilu sprehodi skozi vinograde in nakup grozdja. — Odhod iz Kapele ob 15.30. Avtobusna vožnja preko Sv. Trojice dalje skozi Ivanjce, Sv. Lenart in Sv. Peter do Maribora. Pri Sv. Trojici je predviden ogled znamenite romarske cerk ve. — Prihod v Maribor ob 18.30. Odhod > Ljubljano z vlakom ob 20.50; prihod v Ljubljano z brzovlakom ob 1.15. Cena izletu 130 din. V ceni je upoštevana vožnja z vlakom tja in nazaj, od Zidanega mosta do Ljubljane brzovlak, avtobusna vožnja po Slovenskih goricah, kosilo v Kapeli in grozdje. Prijave sprejemajo vse biljetarne Putnika v Ljubl jani, Tyrševa c. 11 in Masarykova c. 14 do 6. oktobra zvečer. — Pri ljudeh, ki fifa pogosto nadleguje zapeka, vsled česar imajo vrenje v želodcu in črevih, pospešuje se temeljito čiščenje celokupnih prebavil s čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zaužite zjutraj na tešče, Z uporabo »Franz-Josefove« grenke vode se naglo odstranja belina z jezika, ki se nakopiči vsled zapeke, obenem se pa doseza tudi boljši tek. Reg. po min. soc. poL in n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35. 1 Zadnja pot ge. Vide Ilijeve. V četrtek ob 2 popoldne so spremili številni sorodniki, znanci in prijatelji go. Vido Ilijevo na zadnji poti k Sv. Križu. Bridka je bila ta pot za vse, ki so poznali dobro pokojnico, kateri je smrt zatisnila oči nekaj dni po tem, ko je dala življenje prvemu otroku in jo iztrgala iz komaj pred letom osnovane družine. Pred mrtvašnico v Šlajmerjevi ulici je truplo pokojnice blagoslovil prof. dr. Kotnik ob asistenci šempetrskega župnika Košmerla, urednika dr. Kuharja in šempetrskega kaplana. Nato se je razvil dolg sprevod, v katerem so v velikem številu pospremili na zadnji pot ženo svojega stanovskega tovariša in urednika »Slovenca« zlasti časnikarji, tako uredniki »Slovenca« z glavnim urednikom g. dr. Ahčinom na Čelu, g. J. Koši ček za konzorcij »Slovenca«, g. inž. Sodja za upravo »Slovenca«, ravnatelj g. Kramarič za Jugoslovansko tiskarno, in številno uradništvo uredništva, uprave in tiskarne. Jugoslovansko novinarsko združenje je zastopal g. Prunk. V sprevodu smo opazili tudi mnogo duhovščine, tako iz Ljubljane, kakor tudi z dežele. Na pokopališču se je od pokojnice v prisrčnih besedah poslovil njen dolgoletni katehet, g. prof. dr. Kotnik. I Slovesna sveta maša zadušnica za pokojnim Francetom Dolinarjem, pekovskim mojstrom, bo jutri v soboto ob obletnici njegove 6mrti ob 7 zjutraj v 6tolnici. 1 V nedeljo, 1. oktobra bo pri sv. Mihaelu na Banju slovesno praznovanje cerkvenega patrona sv. Mihaela. Slovesna sv. maša bo ob 9 dopoldne, popoldne ob 3 pa pete litanije. Pri sveti maši bo pel otroški zbor Kimovčevo mašo. Ta dan bo vozil na Barje avtobus in sicer ob 8.45 in ob 14.30 izpred trnovske cerkve. Ljubljančani toplo vabljeni! 1 Trgovski tečaji za izobrazbo pisarniških moči dnevni in večerni se otvorijo začetkom oktobra na trgovskem učilišču »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15, Pojasnila daje ravnateljstvo. 1 Stalni posetniki-abonenti našega Narodnega gledališča so se tudi v letošnji sezoni oglasili v jako lepem številu, tako da so razpisani abon-mani: Premierski, red Sreda, red Četrtek, red A trenutno zaključeni in polno zasedeni. Zato je Uprava otvorila še red B, za katerega se sprejemajo priglasi po običajnih pogojih v blagajni dramskega gledališča dnevno od 9 do 12 in od 15 do 17. Gledališka uprava vabi vse interesente, da se v velikem številu prijavijo tudi za ta abonma. Red B je 10% cenejši kakor so Premierski abonma in stalna abonmana Sreda in Četrtek. Predstave so tudi za red B popolnoma iste kakor za ostale abonmaje. Abonenti bodo dobili dvajset dramskih ter osemnajst opernih predstav. 1 Občni zbor »Stavbne zadruge Akademski tlom« v Ljubljani bo v ponedeljek, 9. oktobra 1939 ob 6 zvečer v Akademskem domu. Dnevni red: 1. Čitanje in odobritev zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. Poročila odbornikov in nadzorstva. 3. Volitve novega odbora. 4. Slučajnosti. V primeru, da bi ob napovedani uri občni zbor ne bil sklepčen, bo pol ure kasneje Istotam občni zbor ob vsaki udeležbi. 1 Združenje mesarjev in prekajevalcev v Ljubljani obvešča cenj. občinstvo, da bodo mesarski lokali in stojnice v času od 1. oktobra t. 1. do 1. maja 1940 ob nedeljah in praznikih zaprte. Zato naj se vsakdo pravočasno preskrbi z mesom že v soboto ko bodo mesnice do 7 zvečer odprte. 1 V nedeljo zaključek Stiplovškove razstave. Doslej je obiskalo umetnostno razstavo slikarja Franja S. Stiplovška v Jakopičevem paviljonu že lepo število ljubiteljev lepe umetnosti. Zlasti ljubljanske šole so se odzvale z mnogimi razredi, katerim je slikar sam tolmačil svoja dela. V nedeljo je zadnji dan razstave. Ponovno opozarjamo ljubljansko občinstvo, da ne zamudi prilike teh zadnjih dni in da poseti razstavo, o kateri se vsi dosedanji obiskovalci najpovoljneje izražajo. Tudi strokovne ocene priznavajo tej razstavi izreden uspeh. Razstava je odprta vsak dan od 9 do 18. 1 Kongregarija gospodov pri sv. Jožefu bo šla za pogrebom g. Ivana Zupanca, ki je bil njen zgledni, najstarejši Član (rojen 1851, sprejet v kon-gregarijo 1893). Pogreb bo danes, 29. septembra ob dveh iz hiše žalosti: Gosposka ulica 10. 1 Angleško društvo v Ljubljani sporoča, da bo * 1. oktobrom t. 1. odprlo štiri tečaje angleškega jezika, katerih četrtega bo prevzel lektor g. Law-renson, ki bo tudi nadaljeval svoja literarna predavanja in predaval enkrat tedensko o Shakes- peareju. Po potrebi In želji članstva bodo kasneje otvorjeni še drugi tečaji. Tečaji se bodo vršili že v novih prostorih društva v Tavčarjevi ulici 12, kjer se tudi vrše vpisovanja vsako sredo in soboto od 18 do 19. 1 Poslednja zapoved v Kino Matlel. Pod okriljem Aerokluba se vrši danes oh 21 svečana otvoritvena predstava letalskega velefilma »Poslednja zapoved«. 2e svoj čas, ko je »Slovenski dom« prinašal podlistek »Poslednja zapoved«, je vladalo veliko zanimanje in nervoznost za najaktualnejši sodobni film, kar smo jih do sedaj imeli na platnu, uprava kina Matice je dan na dan tako pismeno kakor telefonično sprejemala vprašanja, kdaj pride na vrsto to veličastno filmsko delo — zato pa danes g tem večjim ponosom in zadoščenjem prinašamo na spored film »Poslednja zapoved«. — Kavno danes, v času vsesplošnega prerivanja narodov, je film pretresljivo aktualen. Lahko se trdi, da je v vseh letih kinematografije film »Poslednja zapoved« najmočnejše filmsko delo, višek filmskega prikazovanja v zraku in najpretresljivejši memento ljudskih duš. Opozarjamo na današnjo TVrr otvoritveno predstavo ob 21 v KINO MATICI in ker predstava prične točno, prosi uprava, da se ne prihaja prepozno. Preskrbite pa si tako za današnjo otvoritveno predstavo kakor ja naslednje dni vstopnice že v predprodaji, ker je zanimanje za ta film zelo veliko. . 'Nabiranje koščic sliv, češpelj in drugega koscicnega sadja. Ker so posušene koščice sliv in cespelj ter drugega sadja potrebne za izdelovanje aktivnega oglja, ki so z njim napolnjena cenilca (filtri) za dihanje pri plinskih maskah, so tudi te koščice dobile svojo vrednost za vse države, predvsem jih seveda moramo nabrati za potrebe lastne države. Prav lahko jih bomo pa tudi izvažali. Ker je letošnja letina posebno dobra za koščičasto sadje, imamo tega blaga v naši državi izredne množine in bo imelo prebivalstvo tudi pri koščicah precej dohodkov. Posebno, kjer kuhajo žganje, bodo lahko zbrali večje množine koščic, a tudi po mestnih hišah se bo nabralo pri vkuhavanju precej koščic sliv in češpelj, ki jih je treba dobro oprati in posušiti ter hraniti na suhem prostoru, da se ne pokvarijo in ne izgube svoje trgovske vrednosti. Mestno poglavarstvo zato opozarja vse prebivalstvo, naj zbira te koščice, saj bo s prodajo čistih in dobro posušenih koščic dobilo povrnjen vsaj del stroškov za sveže slive in češplje. 1 Kolesa kradejo. Tatovi koles imajo še ves čas pravo sezijo. Tako je bilo na Dolenjski cesti ukradeno moško kolo znamke »Peugeot«, črno pleskano in s Kavčičevim krmilom. Kolo ima tovarniško številko 151.753 in ima dinamo svetilko. Vredno je 700 dinarjev. Prav tako je 8 mu mSfeaa\?ahrti!u(.mlnir"H- Calinesca: Spredaj fv temni uniformi) zastopnik inskega kralja, minister Lrdarcanau; zadaj novi ministr. predsednik general Argeseanu s i min. kabineta. rn-člani neznanec odpeljal izpred trgovine Schneider-Verovsek 1.200 dinarjev vredno moško kolo znamke »Dyrkoppc. Kolo ima tovarniško številko 1,725.316. Kolo je plavo pleskano in ima popolnoma novo Kavčičevo krmilo. Za spremembo, ki je pri tatvinah koles precej redka, pa je šlo s tatom ali tatico tudi žensko kolo, naslonjeno ob trgovino na Poljanski ccsli št. I, 500 dinarjev vredno kolo je znamke »Bardo-lo< in ima tovarniško številko 100.734. Je črno pleskano in ima krmilo navzgor obrnjeno. Zdi se, da se tatovi koles temeljito pripravljajo na zimo in zbirajo zalogo koles, ki jih bodo v zimskem času predelovali. Ker bo v kratkem večina koles romala v shrambe, hitijo tatovi sedaj in skušajo izkoristiti zadnje ugodne priložnosti. I Avto je podrl včeraj opoldne na Poljanskem nasipu U letnega Alojzija Zajca, sina lastnika mehanične delavnice v Zgor. Kašlju. I'ant je dobil pri padcu lažje poškodbe, je pa potolčen po vsem telesu. Celje MARIBOR Za gradnjo ceste Maribor-Fram je vse pripravljeno Prihodnje dni začne poslovati komisija za prevzem potrebnih zemljišč Maribor, 28. septembra. Končno je dospelo vprašanje modernizacije državne cestc Maribor—Fram v svoj zadnji stadij. Vse potrebne formalnosti so že rešene ter so krediti, ki so za ta dela določeni, 6edaj na razpolago. Minister za zgradbe, minister za finance ter vsi ostali ministri so akte o licitaciji podpisali, s čemer je rešeno vprašanje oddaje ter bi se z deli lahko že takoj pričelo. Gre sedaj še za zadnj'e priprave, ki se morajo izvršiti pred začetkom del. Te priprave obstojajo v odkupu oziroma eventuelni prisilni razlastitvi potrebnih zemljišč. Odkupiti bo treba precej sveta na točkah, kjer se bodo dosedanji ovinki izravnali. Te točke so na trasi Maribor-Fram predvsem pri Hočah in pred ter za vasjo Slivnica. Prihodnje dni bo te zadnje predpriprave izvršila posebna komisija, v kateri bodo šef kabineta gradbenega ministrstva inž. Vončina, zastopniki gradbenega oddelka banske uprave ter drugi strokovnjaki. — Komisija začne svoje poslovanje 9. oktobra ter ga bo končala 12. oktobra. Izvršila bo obhod trase ter razlastitev potrebnih zemljišč po naslednjem redu: Dne 9. oktobra 6 pričetkom ob II dopoldne za katastralne občine Sp. Radvanje, Razvanje in Bohova. Dne 10. oktobra ob pol 10 za katastralne občine Bohova in Spod. Hoče. Dne 11. oktobra ob 9 za katastralne občine Čreta, Slivnica, Radizel, Hotinja vas in Fram. Dne 12. oktobra za katastralne občine Čreta, Hotinja vas in Fram. Interesenti naj pričakajo komisijo V6ak ob svojem zemljišču. Potem bi se lahko takoj pričelo z zemeljskimi deli, ki bi se lahko vršila tudi v zimskem času. Vprašanje je 6eveda, če bo odkup zemljišč šel gladko od rok. Čujejo se glasovi, da p>ostavljajo nekateri posestniki pretirane zahteve, ki bi otež-kočile čimprejšnji pričetek del, ker bi bilo v takem primeru potrebno razlastitveno postopanje. Pričakovati pa je, da bodo ljudje uvidevni ter ne bodo zahtevali pretiranih cen, ker jim to itak ne bi pomagalo, toda pričetek del bi otežkočili. Kakor 6mo izvedeli, so podjetniki, ki so prevzeli gradnjo ceste, pripravljeni začeti v večjem obsegu, tako da bi bilo na ccsti zaposlenih na raznih mestih vsega okrog 400 do 500 delavcev. m Preizkušnja novih siren v Mariboru. Odbor za obrambo mesta Maribora proti napadom iz zraka bo v soboto, 30. septembra ob 9 zjutraj in ob 11 dopoldne preizkušal novo sireno. Prebivalstvo se o tem obvešča z opozorilom, da preizkušnja te sirene ob navedenem času ne bo jiouienila nikakih vaj pred napadom iz zraka oziroma nobenega zračnega alarma. Promet na ulicah in vse ' ostalo ob navedenem času naj se nemoteno nadaljuje. m Sadna sušilnica — velika korist za ves okraj. Letos je bilo s pomočjo bauske uprave zgrajenih večje število modernih sušilnic sadja v raznih sadjerejskih okoliših na Štajerskem. Velika koristnost teh sušilnic se kaže že prvo leto. Skoraj vse sušilnice so noč in dan v obratu. Najbolj zaposlena je gotovo sušilnica pri Sv. Barbari v Halozah. Sadje pripeljejo kmetje sušit več ur daleč, iz raznih krajev Haloz. Slovenskih goric in celo iz Hrvaškega, interesenti se morajo več dni poprej prijaviti, da pridejo na vrsto. S pomočjo banske uprave so sedaj pri Sv. Barbari nabavili še kotel za kuhanje marmelade, ki je stal 1600 dinarjev. V kotlu si bo lahko vsak sam kuhal sadje za domačo porabo ali pa za prodajo, zlasti ker se sedaj tudi vojaška uprava zanima za marmelado ter jo je začela nakupovali. Letos, ko je toliko sadja, ki se ne more vnovčiti. se šele vidi, kako potrebno bi bilo. da bi se v štajerskih sadjerejskih okoliših zgradilo čim več takih sušilnic in pa drugih naprav za moderno predelavo sadja. m Prodaja zemljišča za mariborsko radio postajo. V soboto, dne 30. t. m. bo na Teznem v gostilni Koželj pri postaji oh pol 8 seja pobreškega občinskega sveta, na kateri se bo rapravljalo o prodaji zemljišča za postavitev radio oddajne postaje v Mariboru. • m Veliko zanimanje za tečaje Rdečega križa. Oblastni odbor Rdečega križa v Maril>orii je otvo-ril sedaj dva tečaja za izobrazbo bolniških strežnic. Za tečaje jo zavladalo tned maril>orBkim ženskim svetom nenavadno zanimanje. V enem samem jih je okrog 150. pa so večje število intere-sentk morali začasno zavrniti. Tečaj traja več mesecev ter polože udeleženke na koncu izpit, ki jih usposablja za služ!>o v vojnih bolnišnicah. Med udeleženkami so najodličncjšc dame, dijakinje in delavke. m Iz društva mariborskih upokojencev. Društveni člani, ki želijo, da so izpolnijo in odpoš- ljejo njihove »prijave« za draginjsko doklado, naj prinesejo tiskovino in zadnji odrezek čeka pen-zije v uradnih urah v društveno pisarno na lto-tovžkem trgu. m Nov avtobus za progo Marlbor-Ljutomer. Včeraj je tovarna karoserij Pergler v Mariboru dobavila mestni občini nov avtobus, prvega izmed štirih vozov, ki jih je mestna občina na podlagi sklepa mestnega sveta naročila pri tvrdki MAN v Nemčiji. Novo vozilo je bilo včeraj komisijsko pregledano ter bo stavljeno 1. oktobra v promet na progi Maribor-Ljutomer. Avtobus ima 100 ks ter 29 sedežev, je tedaj večji in močnejši, kakor so vozovi, ki obratujejo sedaj na omenjeni progi. mPreveč veseli splavarji — v zapor. Hude križe in težave so imeli v sredo ponoči mariborski policisti s skupino flosarjev, ki so se pripeljali s večernim ptujskim vlakom iz Slavonije. Možje so bili preveč veseli od obilno zavžitega alkohola ter so imeli že med potjo v Čakovru in v vlaku incidente z varnostnimi organi. S pesmijo, ki so jo peli na vse grlo, so krenili s kolodvora v mesto. Stražniki so jih zaman mirili in opozarjali, da je v mestu prer>ovedano takšno petje, zlasti v nočnem času. Ko jih je hotela večja skupina stražnikov aretirati, so se postavili v bran s cepini. Komaj so jih nazadnje možje postave obvladali, najhujšega rogovilrža pa so morali nesti v zapor, ker se je sredi Aleksandrove ceste vlc-gel na tla. m Ženo je izgubil na trgu. Na policijo se je zatekel potujoči kotlar Mihael Kuzrecov. ki je rodom iz Tiflisa na Kavkaškem, stanuje pa v vagonu na Pobrežju. Povedal je, da je prišel s svojo 33-letno ženo Lizo na trg. kjer pa ge je žena naenkrat izgubila ter je kljub vsemu iskanji ni mogel najti. Tudi domov se polem ni vrnila. Mož se boji. da se ji je kaj pripetilo, ker ie prepričan, da ga prostovoljno ne hi zapustila. Ze 15 let živita v zakonski harmoniji ter imata 4 otroke. Gledališče Sobota, 30. sept., ob 20: »Hlapec Jernej in njegova pravica«. Premiera. Slavnostna otvoritvena predstava. Pred predstavo govor g. dr. M. Snu-derla. Nedelja. 1. okt.. ob 20: »Veriga«. Premiera. Ponedeljek, 2. okt.: Zaprto. c Franc Jakie — novomašnik. V nedeljo, dne 1. oktob ra bo daroval v Novi Cerkvi pri Celju novo sveto maSo član salezijanske družbe Franc Jakše. Masniško posvečenje jc sprejel novomašnik v soboto, 23. septembra. Novocerkniška župnija, v kateri že 14 let ni bilo nove sv. maše, se z veseljem pripravlja na njegov sprejem in na nedeljsko slovesnost. Novomašniku in njegovi družini iskreno čestitamol c Župnik Mihael Carf — 50 letnik. V Galiciji pri Celju obhaja 50 letnico svojega rojstva tamkajšnji župnik Mihael Carf. Jubilant se je rodil 29. septembra 1889 v Šmihelu pri Pliberku. Gimnazijo je dovršil z odličnim uspehom v Celovcu, bogoslovje pa v Celovcu in v Ljubljani. Novo sveto mašo je pel 1. julija 1917, pridigal pa mu je šmihelski rojak, sedanji ljubljanski vladika g. dr. Rožman. Kaplanoval je pri St. Danijelu nad Prevaljami in pri Sv. Miklavžu pri Ormožu, od koder je odšel za župnika k Sv. Joštu nad Dobrno. Tu je bil precej časa. Leta 1935 je nastopil novo službeno mesto v Galiciji pri Celju. G. jubilantu ob 50 letnici iskreno čestitamol c Okrožnica Združenja trgovcev za mesto Celje. Združenje trgovcev za mesto Celje je izdalo okrožnico naslednje vsebine: Pravkar je izšla nova uredba o zatiranju draginje in brezvestne špekulacije. Opozarjamo vse svoje članstvo na to velevažno uredbo, ki je bila že objavljena v dnevnem časopisju in v Trgovskem listu dne 25. septembra št. 103. Zaradi poznejše kontrole še posebej opozarjamo na določbo čl. 6, da mora vsakdo, ki prodaja življenjske potrebščine in ostalo blago v trgovini, na trgu, tržišču ali na drugem mestu, na vidnem mestu posamič ali v skupnem ceniku označiti cene posameznim predmetom tako, da jih lahko vsakdo jasno vidi. Za življenjske potrebščine — ljudska hrana — se po tej uredbi smatrajo jedi, pijače in živinska hrana, obleka, obutev, kurivo in razsvetljava, poljedelske naprave in orodje ter ostala sredstva, ki so potrebna za kmetijsko proizvodnjo, pogonski material in gradbeni, stanovanje in lokali in drugo. Uredba obsega med drugim tudi prepoved kupičenja blaga, način prodaje na trgih in sejmih, prepoved dogovorov zaradi zvišanja ccn, dopustni običajni trgovski dobiček, odbori za zatiranje draginje, najemnine lokalov in stanovanj, kazni, ki so zelo občutne itd. Opozarjamo, da si to uredbo preskrbite in se ravnate po njenih navodilih. c Plenarna seja celjskega mestnega sveta bo drevi ob 6 v posvetovalnici mestnega poglavarstva. Na sporedu poročilo odborov. c Olepševalno in tujskoprometno društvo ▼ Celju se najlepše zahvaljuje Združenju trgovcev za mesto Celje, Hranilnici dravske banovine in Ljudski posojilnici za izdatne denarne podpore z željo, da bi darovalci našli obilo posnemovalcev. c Opozorilo zaradi poslovnih knjižic. Združenje trgovcev za mesto Celje opozarja članstvo, da morajo vsi nameščenci brezpogojno imeti poslovne knjižice, za kar so oni, kakor tudi delodajalci odgovorni. Prosi, da nemudoma ukrenejo, da si vsi trgovski pomočniki(ce) in trgovski vajenci(kc) čimprej nabavijo omenjene knjižice pri Združenju. ker ob koncu leta ne sme nikdo ostati brez knjižice, brez poslovne knjižice pa se tudi nihče ne sme spreieti v službo. Poslovna knjižica velja 10 din, vsakdo pa mora prinesti s seboj 2 novejši fotografiji ter vse potrebe dokumenta. c Odpiranje in zapiranje trgovin. V zadnjem času «e množe pritožbe, da se vsi trgovci v območju celjske mestne občine ne drže odpiralnega in zapiralnega časa v smislu naredbe o odpiranju in zapiranju trgovin. Tako nekateri odpirajo svoje lokale prezgodaj, posebno v jutranjih urah, drugi zopet zapirajo trgovine po, v zato določenem času. Da v bodoče ne bo več povoda za pritožbe, prosi in opozarja Združenje trgovcev za mesto Celje, da se kar najtočneje drže odpiralnega in zapiralnega časa, ki je naslednji: Trgovine v celjski mestni občini naj se odpirajo ob pol 8 in ob 14. zapirajo pa ob pol 13 in 18, odnosno ob sobotah in dnevih pred prazniki ob 19. Samo ob sebi je umevno, da mora ob nedeljah in praznikih delo v trgovinah počivati. c Svinjska sejma bosta v Celju v sredo, dne 4. oktobra in v soboto, dne 7 oktobra. c Zadnja pol Jožeta Deleja. Včeraj dopoldne so položili na pokopališču v Mozirju k večnemu počitku 78 letnega poštnega poduradnika v tki-koju, zvestega naročnika našega lista, Jožeta Deleja. Pogreba so se udeležili poleg sorodnikov številni pokojnikovi znanci in prijatelji ter tudi zastopnik predsednika okrajne JRZ v Celju. Pokojnika bomo ohranili v lepem spominu. c Širša seja krajevnega odbora JRZ v Celju bo v nedeljo, 1. oktobra ob pol 9 v Domu. Ker jc seja važna, vabimo odbornika, da sc je zanesljivo udeleže! c Celjski šahovski klub ie sinoči odprl svojo sezono s šahovskim brzoturnirjem v klubskem prostoru v holeiu Evropa Uspehi so naslednji: od 10 dosegljivih točk je dosegel dijak celjske drž. realne gimnazije Jože Černelč, inž. Sajovic 7 in Schneider 6 in pol točke. KULTURNI OBZORNIK Ljubljansko gledališče: B. $haw: Hudičev učenec (Premiera 27. septembra 1939) Druga letošnja novost v Drami je bila Sha-wova komedija v treh dejanjih (petih slikah) z naslovom »Hudičev učenect. Tako smo sedaj videli že deseto delo tega svojevrstnega dramatika. Tolike pozornosti sta bila na našem povojnem odru deležna od sodobnih pisateljev edinole še B. Nušič in P. Golia. Kaj je tisto, kar naj nas v Shawovih deiih tako privlači: vsebinska aktualnost ali umetniška moč, ali olioje hkrati? Shaw spada v vrsto tistih pisateljev, ki jim umetnost ni sama sebi namen, ampak stoje tudi kot ustvarjalci »v areni življenja«, kakor je to stališče imenoval Ivan Cankar. Namenoma sem vzporedil ti dve imeni zato, ker se, zlasti v zgodnji dobi, resnično dotikata v uporu zoper zlagano družbo in njeno hlinjeno čednost, in prav tako v l>orbi za novega, etično svoliodnega človeka, neglede na vso siceršnjo razliko med njima. Medtem ko ustvarja Cankar iz bolečine tragične človečnosti, se bori Shaw z orožjem |>osmelia, ki meji tu in tam že na cinizem. In vendarle ni nobenega dvoma, da gre tudi njemu za nekaj resničnega, preresničnega. S tem primerjanjem sem liotel predvsem nakazati smer, v kateri naj iščemo jedro pričujočega dela. Pisatelj je postavil dejanje v Ameriko leta 1777, tedaj v čas tik po razglasu svoliode in neodvisnosti tamošnjih kolonij ter v dobo osvobodilnih bojev z Anglijo. Toda bilo bi zgrešeno na podlagi tega sklepali, da predstavlja »Hudičev učenec« delo zgodovinskega značaja. Od tega nas mora odvračati že sam naslov, Čigar poudarek kaže drugam, prav tako pa tudi vsa zgradba dejanja, kateremu služi zgodovinska snov samo za ozadje. Takoj v začetku nam avtor prikaže družino I)u-dgeonovih, tipičen svet puščobnega in hinavskega puritanstva, v katerem ne veljata človek in njegova sveta skrivnost nič, vse pa uzakonjena pravilnost, »lepo vedenje« in vobče lažnivi videz. Poosebljenje tega duiia predstavlja gospa Dudge-onova, ki je nekoč »premagala srčno nagnjenje in vzela bogalKiječega moža iz pokornosti« ter sedaj živi na videz korektno moralno in versko življenje, a je v resnici karseda sebična, malenkostna in celo hudobna. Nasproti njej in vsemu sorodstvu pa stoji njen najstarejši sin Rihard, »nevredna glava tega gospodinjstva«, garjeva ovca in izobčenec. To je hudičev učenec, ki ruši svetišče domačega ognjišča ter se ne boji vreči materi v obraz, Češ da je stara hinavka, in se roga celo njenemu prekletstvu, ki ga izreče nad njim tedaj, ko ji po moževi smrti odnese dediščino. Pri vsem tem pa je on edini, ki vzame v zaščito rejenko Essie, nezakonsko hčer in siroto po stricu Petru, ki so ga ravnokar obesili Angleži v svarilen zgled upornikom. Za razumevanje vsega dela so značilne tele Rihardove besede: »Spoznal sem, da je pravica na hudičevi strani in da se svet plazi pred njegovim zmagovalcem le iz strahu. Na skrivaj sem ga molil, in utrdil me je in rešil, da se mi ni zlomil duh v tej hiši otroških solza. Zapisal sem mu svojo dušo in mil prisegel, da se hočem boriti zanj na tem svetu in da hočem stati pri njem na onem. Ta zaobljuba, ta zakletev je naredila iz mene moža. Od tega dne je tale hiša njegova hiša; in noben otrok ne bo več jokal v nji; tole ognjišče je njegov oltar; in nobena duša se ne bo privijala v temnih večerih z grozo k njemu.« Te besede so po mojem mnenju ključ za razumevanje vsega dela, ki nam v bistvu prikazuje spor dveh moralnih naziranj o svetu. Ne smemo prezreti, da spada »Hudičev učenect v vrsto tistih del, ki jih je Shavv sam imenoval »igre za puritance«. In v resnici predstavlja to delo pisateljev obračun s tisto zlagano moralo, ki pod krinko čednosti skriva vse možnosti greha in ki jo avtor vidi utelešeno ne le v posameznikih, ampak tudi v družbi. Tako sedaj razumemo ne le, zakaj je Shavv dramo Dudgeonovih zvezal s takimi objektivnimi dogodki, kakor so osvobodilni boji, ki jih je prav tako podvrgel svoji kritiki, ampak tudi, zakaj je v delu toliko pretiranosti in celo neverjetnosti, med katere je treba šteti že samo strahotno razmerje med materjo in sinom. Le če upoštevamo, da je delo, ki je bliže groteski in farsi kakor pa komediji, izraz nekih ideoloških namenov, se bomo mogli sprijazniti s takim načinom oblikovanja življenja. In da je tako. nas potrjujejo tudi poznejši dogodki, ko se izkaže, da je tudi uporništvo hinavskih puritancev laž in da je le »hudičev učenec« zmožen resnične dobrote in celo žrtve. Lik glavnega junaka, hudičevega učenca, se nam tako pokaže kot podoba novega etičnega ideala, ki ga postavlja Shaw nasproti zlagani morali. Ta ideal je predvsem v absolutnem eticizmu. ki dela dobro, ne da bi pri tem imel le najmanjši postranski račun, in v altruizmu, ki ne gleda na osebno razmerje, ampak se žrtvuje za kogar koli. To je tudi smisel žrtve, ki jo doprinese hudičev učenec za pastorja Antona Andersona, ki se je nekoč popolnoma proti duhu puritanizma oženil iz ljubezni in je tudi »v uri preizkušnje« ravnal prav tako kakor hudičev učenec, to se pravi kakor resničen človek, ln nad vse pomembno je za Shavva in njegov evangelij, da sta prav ta dva tista, ki sta zmožna dvigati ne le vrednote osebnega življenja, amjiak sta tvorna tudi v javnem življenju, saj je pastorjevo dejanje v prvi vrsti prijx>moglo do zmage nad Angleži, ki pa so imeli seveda še druge sovražnike v »protekciji in baha-riji, nezmožnosti in birokralizniu«. In da je naša razlaga pravilna, dokazuje slednjič še to, da je hudičev učenec naposled postal iz »izgubljenega falota, tihotapca, tatu in roparja«, kakor ga je krstila njegova puritanska mati — svetel zgled, kakor ga nam kažejo tele zaključne besede pastorja Andersona: »Tale prešerni mladenič se je bahal, da je hudičev učenec; a ko je prišla ura njegove preizkušnje, je sjioznal, da je njegova usoda trpeti in biti zvest do smrti.« Kaj naj rečemo k temu? Ze iz dosedanje razlage je očitno, da so v Shawovem delu resnice, katerim se ni mogoče upirati. Kes je, da so ljudje lahko na videz moralni in korektni, v resnici pa so polni hudobije, in prav tako je res, da je mogoče biti dober samo iz individualnega etosa. Toda Shaw je to tako prepričevalno misel osnoval namesto na samem življenju tudi na svoji svobodomiselni ideologiji in vzj>oredil to nasprotje 7. nasprotjem službe Bogu in službe satanu. Tu pa se začenja tragika njegovega koncepta, ki je tako poln protislovij ter ni prečiščen do tistega zadnjega dna, ki so nam odkriva v vseh velikih delih svetovnega slovstva! Ob evangeliju, ob katerega se zaganja, se razbija in lomi sam. Kajti tam je na nedvoumno jasen način i>odan razloček med farizeji ter med resničnimi Gospodovimi služabniki. Ta tragika je tem večja, ker je Shawovo iskanje človečnosti iskreno, in ne moremo ga razumeti drugače kot posledico okolja, v katerem je zrasla in se oblikovala njegova duševnost. Uprizoritev je vodil dr. Bratko Kreft. Njegova režija je v prvi vrsti poudarila vse bogastvo, ki ga skriva ta igra kot odrsko delo. V alternativi, ali naj uprizori komedijo bolj realistično ali bolj groteskno, se je režiser odločil za prvi način, čeprav pri tem ni bil popolnoma dosleden. Kar se tiče vsebinske razčlembe, so bili močni zlasti vsi poudarki v smeri objektivne satire, pri čemer mu je odlično pomagala tudi teatralika, s katero je Shavvova igra prav bogata. To velja zlasti za melodramatično zadnjo sliko in za zaključni prizor. Potek dejanja je bil podan v najlepšem redu in je vsa predstava vzbujala vtis dobro premišljene arhitektonske celote. Pohvalno moramo omeniti tudi scenerijo (inž. Franc), ki je temeljila na načelu enotnega prizorišča, kar je omogočalo hitre spremembe. Nekoliko preveč utesnjen je bil samo prostor v zadnji sliki, ki zahteva bolj od drugih epske širine. Tudi igralsko je bila uprizoritev na višku ln je znova pokazala izredno oblikujočo moč dramskega ansambla. Čeprav si predstavljamo lik glavnega junaka nekoliko bolj obešenjaško, kakor pa ga nam je podal g. Jan, je bila vendarle njegova igra skozi in skozi prepričevalna. Rihardovo inater je mojstrsko izoblikovala ga. Marija Vera, ne le v zunanji jmdobi, ampak tudi v izražanju tistih nasprotij, ki so tako značilna za to puritanko. Isto moramo reči o Juditi. ki jo je predstavljala ga. Šaričeva Očarljiva je bila zlasti v prvem in drugem dejanju, ko je pod krinko privzgojenih navad, puritanskega dostojanstva in samozavesti izžarevala toliko pristno človeškega, plahost in obup ljubeče ženske, ki je resda nekoliko sentimentalna, a prav nič narejena. Njen mož, pastor Anton Anderson, ki edini poleg Essie spozna srčno dobroto hudičevega učenca, je našel v g. Jermanu prav tako primernega oblikovalca, ki je zlasti dobro poudaril tisto strpno in vedro človečnost, ki je značilna za tega presbiterijanskega pridigarja, ki se naposled prelevi v vojščaka. Ena najmarkantnejših igralskih ustvaritev je bil Ri-hardov bedasti brat, ki ga je v maski, mimiki in glasu odlično izoblikoval g. Sever. Malo, zbegano rejenko Essie je z močnim vživetjem igrala gdč. Levarjeva Ugajala je posebno v trenutkih, ko je ta ali oni tudi v njeni topi duši privil luč človeškega bitja. Posebej moramo omeniti vlogo generala Burgoynea, v kateri je g. Skrbinšek upodobil sarkastičnega, a hkrati udvorljivega predstavnika britske milice iz dobe kralja Jurija III. Prav plastični so bili nadalje nekateri tipi, tako oba sorodnika Dudgeonove družine, Viljem in Tit (gg. Plut in Brezigar), zlasti pa odvetnik Havvkins g. Sancina Dvoje vojaških podob sla predstavljala gg. Bratina in Drenovec, prvi kot seržant, drugi kot major Swindon. Od skupinskih nastopov statistov so napravili boljši vtis ljudstvo kakor pa častniki in vojaki. Prepričani smo, da l>o predstava, ki je dosegla na premieri najlepši odziv pri gledalcih, tudi pri ponovitvah privabila obilo občinstva v gledališče. France Vodnik. E. S. Thomson: »Sivko«. Vol&ji roman. Poslovenil Vladimir Levstik. Založila založba »Cesta« v Ljubljani. V sočnem Levstikovem jeziku je tu poslovenjen zanimiv in napet živalski roman v zvezi s človekom, in sicer — življenje mladega volka, ki so ga ljudje skušali vzgoiiti v psa, pa je v »jem ostala volčja čud. V 27 kratkih poglavjih na 109 straneh je podana zgodba mladega volk a, kateremu človek ubije mater pa ga reši 6mrti psica, ki je tudi izgubila mladiča, katerega je nadomestila z volčičem. Prerijski pastir, ga skuSa dresirati za pwa — toda druge prerijske živali — koioti — ga preženo, da se zateče v drugo hišo. Tam ga rešijo pred nevarnostjo nežne dekliške ročice Gecrgije, katerim je Sivko vse življenje hvaležen in jih ne more pozabiti, tudi tedaj ne. ko ga gospodar da kot psa-volčjaka svojemu prerijskemu pastirju ovac. Tako volk straži ovce — v njem se mešata pasja dresura in volčja čud, da ponoči uhaia k sosedovi čredi in kolje z drugimi volkovi ovce. Ko bi ga moral pastir ustreliti, se z njim umakne v pustinjo, kjer starec umre, Sivka pa vzamejo policaji ter ga 6kušajo dresirati v policijskega jMa-stezosledca. In tu j>ride potem prav amerikanski konec: konjski pastirji Gcorgiijineg* očeta ukradejo konje in zbeže. Sivko jih s policaji sledi in izsledi. Razbojnika pustita konje in zbežita ter napadeta v preriji avto gospodične Gcorgije in jo odneseta, zahtevajoč od očeta denar v zameno. In tu se zopet izkaže Sivko: do reke sledi roparjem, tam I pa preneha sied. Z jato voikov, katerim se pri- ' druži, se prenese čez reko, kjer postane vodja črede z zmago nad jelenom in ujame medtem zopet sled razbojnikov. Z vso čredo se požene za njima in ju dožene. Čreda ju raztrga, Sivko pa reši Georgijo in jo pripelje čez reko po sledi zopet nazaj na njen dom. Tako ji je povrnil hvaležnost. Tako postane Sivko senzacija za vso Ameriko, dobi zasluženi ovratnik z napisom »Rešil je človeško življenje« od samega predsednika ter se filmske družbe pogajajo za film. Tudi v cirkusu nastopa, kjer uide in se hrani v mestu s podganami. Po ovratniku ga spoznajo in vrnejo filmski družbi, ki filma v preriji prizor, kako rešuje pes deklico. Ko izpuste Sivka, da »nastopi«, se izgubi v široko stepo med volkove in se nikdar več ne vrne. To -e vsebina tega »volčjega romana«, ki je dobro čtivo z mladino, brez sentimentalnosti, kakor so jo ponavadi mladinske knjige polne — ter ima tudi svojo literarno vrednost. Katoliška univerza v Milanu je dobila nori Ktatul. Letos je dobila katoliška univerza v Milanu, ki je znana že po vsem svetu, novi statut, ki iina pet temeljnih členov in obsega ves pravilnik, kakor ga je potrdil kralj. Univerzo je ustanovil I. 1924 p. Avguštin Gamelli ter ima vse fakultete kakor ostale italijanske univerze ter poleg W*ca še nekoliko posebnih znanstvenih zavodov. Tako za narodnogospodarstvo, psiholehniko, kar priznava ludi država in imajo diplome pravo vseh državnih listin. Upravlja jo akademski zbor, ki aačeljuje že od vsega početka p. Oamelli. V zboru sta tudi zastopnik vlade, pa tudi sv. Stolice. Študij Dva svetova: Japonci v svoji značilni noši gledajo moderne japonske dijake, ki se vadijo v veslanju, y čimer se uspešno kosajo z drugimi narodi. Zgodovina raka in borba z njim Raka (bolezen) pozna človešl /o že več tisoč let. Prve vesti o tej bolezni izhajajo iz leta 2000 pred Kristusom. Takrat so zunanjega raka zdravili s posebnim jedkim mazilom. V 6. stoletju pred Kr. se je nekemu sužnju jx>srečilo ozdraviti s tem mazilom kraljevo hčer, ki je imela prsnega raka. Hijiokrat je v 4. stoletju pred Kr. dal tej bolezni ime »Karkinos«, s čimer je označil, da se ta bolezen tem prej jx>zdravi, čiin prej se jo začne zdraviti. Poznal je že raka na j>oedinih udih. Hipokratov nauk je sjioročil Klavdij Galenus v 2. stoletju pred Kr. Galenus je jx>znal le zunanjega raka in njegovi spisi so merodajni za jx>-znavanje raka v naslednjih stoletjih. Galenus je že operiral raka na prsih, iztiskal je glavne žile. žgal je rane in je imel lepe uspehe, kakor je sam zapisal. V naslednjih stoletjih so samo la-jiki izvajali kirurgijo in za medicinca je bilo žaljivo, da bi onegavii z nožem. To se je spremenilo šele takrat, ko je bila ustanovljena na univerzah v Salernu v Italiji, v Montpellierju v Franciji in v Pragi (1348) tudi kirurgija. Takrat so se ba-vili tudi z rakom in prvo sjx>ročilo o črevesnem raku in kako ga s preiskavo doženemo, izvira iz teh časov. Toda šele, ko so iznašli mikroskop (v 16. stoletju), so mogli raka znanstveno raziskovati. | Vsakršno življenje je navezano na celico, in i tudi rak temelji na življenju ln na rfisti celice. Rak je le bolezenska rast, ki se kasneje razraste tudi po drugih organih in ne le ondi, kjer se ie začel. Pot, jk) kateri se bolezen razvija od izhodišča dalje jk) človeškem telesu, je natančno določena jK) krvnih telescih. Toda širjenje raka jx> telesu ima tudi svoje meje, ki se upirajo zdravljenju raka. Posamezne oblike raka je edino mogoče ozdraviti z operacijo. Že v starem in v srednjem veku so opozarjali na to, da 6e ozdravljenje raka doseže z operacijo. Dunajski kirurg Gussenbauer je dokazal to na prsnem raku 1. 1872. O tej bolezni je napisal prvo statistiko Bill-roth. Glede na želodčnega raka so dali prvo jiodlago j>oskusi na živalih, iz leta 1809, ki jih je izvajal Merrem. Billroth je bil prvi, ki je uspešno ojieriral želodčnega raka. Prvo uspešno oj>e-racijo je izvršil 1. 1881. Odtlej so želodčnega raka zmeraj operirali in so ljudem večkrat rešili življenje. Nekatere vrste raka se da uspešno zdraviti z operacijo, druge z obsevanjem, tretje hkrati z operacijo in obsevanjem. Z rentgenom in radijem se za več let odrine to bolezen, vendar zmeraj največ zaleže operacija. Drugi načini zdravljenja doslej še niso pokazali uspeha. Rak je še zmeraj bolezen, dasi že tisočletja stara, ki ji človek ne more prav do živega. Ni še dognano, kaj raka povzroča. Velikanske vsote so bile že določene za tistega, ki bi razrešil skrivnost raka, ki je dandanes najbolj razširjena bolezen. ŠPORT SK Ljubljana : SK Bačka Ob popolnem programu v hrvaško-slovenski ligi borno v nedeljo imeli priliko prisostvovati borbi med našo Ljubljano in subotiško Bačko. To bo predzadnja tekma iz hrv. slovenske lige, ki se bo letos odigrala v Ljubljani. Za zaključek bomo imeli v novembru zadnjo tekmo in sicer s »purgarji« iz Zagreba. f5ačkino moštvo je odlično. To dokazujejo rezultati, ki jih je doseglo moštvo ravno v letošnjem jesenskem tekmovanju. Pred 14 dnevi je Bačka porazila varaždinsko Slavijo s 3:1. Zato bodo morali fantje ponovno zaigrati kar najbolje, če bodo hoteli imeti uspeh. Pričetek tekme je določen na 16. uro. Nov evropski rekord v troskoku Z novim evropskim rekordom v troskoku je presenetil evropske lahkoatlete norveški prvak Stroem, ki je zboljšal- rekord finskega atleta llo-vaara (15.02 m) kar za 20 cm. Skočil je namreč 15.82 m. Ta rekord je sedaj v svetovni ranglisti letošnjega leta na prvem mestu. Doslej je bil na tem mestu Amerikanec L. Miiller s skokom 15,71 m. Charlesa Hoffa je prekosil Zadnjo soboto in nedeljo so imeli v Oslo Švedi in Norvežani osmo meddržavno srečanje svojih lahkoatletov. Zmagali so zopet Švedi s 118.85 točkami medtem, ko morejo gledati Norvežani edino na svoj uspeh leta 1932, ki je bil ravnotako dosežen v Oslo. Doseženi so pa bili na letošnjem tekmovanju kljub mrzlemu vremenu zelo dobri rezultati. Najboljši uspeh je dosegel Norvežan Erling Kaas, ki je postavil nov evropski rekord v skoku ob palici v višino. Skočil je namreč 4.27 m visoko ter je s tem zrušil rekord svojega rojaka Charlesa Hoff-a, ki ga je branil celih 14 let z znamko 4.25 m. Dalje sta bila postavljena tudi dva nova državna rekorda v teku na 10.000 m. Torej Tillmann je postavil švedski rekord s časom 30:37.6 minut, s katerih je tudi zmagal na tem mitingu. Norvežan Odd Rasdahl pa je kot tretji na tem srečanju postavil nov norveški rekord s Časom 31:02.4 min. V metu krogle je že tretjič v tem letu popravil Bjarne Thoresen norveški državni rekord. Topot je porinil kroglo 15.54 m daleč. Letošnje tekmovanje je obsegalo 19 točk; Švedi so zmagali dvanajstkrat. Norvežani pa so dosegli samo sedem prvih mest. Nadaljnji dobri rezultati »Severnjakov« Najboljši rezultat v letošnjem letu, ki ga je postavil Matti Jaervinen v metu kopja predzadnjo nedeljo v Goeteborgu z metom 7-5,67 m, je v teku zadnjega tedna zboljšal finski atlet Autonen z metom "6,36 m. Drugi Finec, mladi Mikkola je prišel v Karhula na 71,97 m. Pri istem mitingu je zmagal Estonec Kreek v mestu krogle z metom 15,62 m. Atleti niso odpotovali v sredo v Atene V sredo zvečer bi morala odpotovati nnša atletska reprezentanca na letošnje balkanske igre v Atene. Ker pa do tedaj, ko bi morali oditi, še ni dospel kolektivni potni list. niso odpotovali tako, kakor je bilo prvotno določeno. Upajmo, da se je medtem vse tako uredilo, da bomo tudi letos zastopani na balkanskih igrah. na univerzi traja različno dolgo ter dobi po izpitih kandidat diplome s pravico javnosti. 7r)aj jma ra 3000 poslušalcev, med njimi 300 tujcev.' Slovenska nogometna zveza na vidiku Ljubljanska nogometna podzveza je napravila na svoji zadnji seji več važnih sklepov v zadevi našega nogometnega športa, zlasti pa tole: 1. Sklene se, da se ustanovi samostojna slovenska nogometna zveza. 2. Skliče se izredni občni zbor LNP zaradi likvidacije. 3. Sklene se sklicati ustanovni občni zbor slovenske nogometne zveze na dan likvidacije LNP. Slovenski, hrvatski in srbski voditelji nogometa so se sestali V Zagrebu so se sestali glavni nogometni voditelji slovenskih, hrvatskih in srbskih nogometašev, da rešijo svoje velike športne probleme in vsa vprašanja preje predno pride stvar pred občni zbor jugoslovanske nogometne zveze, ki bo prihodnjo nedeljo v Belgradu. Sestanek se je pripravljal v največji tajnosti ter je prišlo do njega na željo vseh, to je Srbov, Hrvatov in Slovencev. Izgleda, da bo prišlo do sporazuma v mogometnem športu in potem se bo ta jianoga športna za katero je vadalo po vsej državi veliko zanimanje, zopet tako razvijala kakor je za napredek celokupnega našega nogometnega športa potrebno. podprite S.K.LJUBLJANO 100 m hrbtno v 1:10.9 je plavala ženska! Nizozemska plavalka Cor Kint je preplavala preteklo nedeljo 100 m hrbtno v času 1:10.9 min., torej za dve sekundi manj kakor je potrebovala njena rojakinja Inge van Feggelen. S tem svojim bajnim uspehom je ta plavalka postavila v ozadje vse uspehe odlične danske plavalke Ranghilde Hvegger. Kakšen rezultat je postavila plavalka Cor Kint, nam najbolj pokaže dejstvo, da so v letošnjem letu postavili tak rezultat samo trije moški v Evropi in sicer: Nemca Srhfawirh in Schroder ter ter Šved Borg. Najboljši Jugoslovan je bil Ciganovič s časom 1:11,3 min. I Punčec je na osmem mestu V listi najboljših teniških igralcev sveta, ki jo je objavil predsednik francoske teniške zveze g. Gillou je naš reprezentantivec Punčec na osmein mestu med najboljšimi teniškimi igralci na svetu. Lista za leto 1939 izgleda pa takole: 1- Higgs (Amerika), 2 Hromvvich (Avstralija), 3. Parker (Amerika). 4. Quist (Avstralija), 5. van Kom (Amerika). 6. Sabirt (Amerika), 7. Mac Neill (Amerika) 8. Printer (Jugoslavija), 9. J. Hunt (Amerika), 10. Cooke (Amerika). Po listi iz leta 1938 je bil naš Punčec na desetem mestu, švicarski list »Zuericher Šport« je jia v svoji listi za leto 1939 postavil Punčeca celo na šesto mesto. Priprave za zimsko olimoijado se nadaljujeji Kakor nadaljujejo Finci svoje priprave za letne olimpijske igre, tako delajo na pripravah ludi Nemci za zimski del olimpijskih iger. ki bodo v Garmisch-Partenkirchenu. Gradijo se ceste proti Ga-Pa, zlasti olimpijska resla. ki pelje od Mona-kovega in sirer se dela že od mesera jfilija dalje. Pp|)olnoina gotova je proga za smuk. ki pelje od Kreuzecka in za katero so morali posekati dosti lesa. V drsalnem stadionu so zelo povečali prostor za stroje in oblaČilnire. Drsališče za umetno drsanje preurejajo. Ravnotako povečavajo tribuue v smučarskem stadionu. delitve m 12 oddelkov (po senci oh času ekvi-nokcij), ao dobili ur« dneva. l'o zgledu Aten so »e ravnala mnoga grška mesta, ki so njih astronomi znali prilagoditi »ure« za primerno zemtje- pisno širino. 1'rvo sončno uro je konzul Mareus Valeriug Messala po zavzetju Sicilijo in Katanlje prinesel v Kini. kjer jo le dal postaviti na roiiiitium. Vendar se niso ozirali na drugačno stopinjo zemljepisne širine, in tako so se Rimljani skozi tri rodove ravnali po napačni uri. Šele leta 103 pred Kristusom je cenzor Kvintus Mareus Filippus podaril svojemu rodnemu mestu nalašč za Rim prirejeno sončno uro, in komaj čez pet let nato je dal njegov naslednik Publiui Corneliu* Sripio Nafica postaviti aleksandrinsko vodno uro zraven sončne Filipove ure. 2e več ko 100 let pred to dobo »o se prebivalci Aleksandrije ravnali po ydrionu oroskopl-eonn (vodni uri). Seveda so morali imeti tedanji urarji še več potrpljenja ko dandanašnji. Skozi vso leto so morali dan na dan natančno po sončni uri določati nekakšen diagram, po čigar krivulii so za poedine mesece določali stopinje za ure na posodo vodne ure. Ustroj take »uro* je bil jako preprost: voda je enakomerno kapljala v prosojno posodo iz revi, ki je bila nad to posodo. 2e v poslednjih letih republike In v času cesarja Avgusta je bila družita organarijev — urar-jev — jako čislana. Sleherno javno poslopje, vsaka meščanska hiša je imela svojo vodno uro. Tako so mogli tudi ponoči šteti ure. — Vodne ure so narejali v različnih oblikah in z različnimi okraski; imeli so celo nekakšno napravo za bitje. Dragocene ure so imele tako zvane lopute, ki so za bitje ure sprožile neki mehanizem, da so potem padali na ploščo spodaj majhni kamenčki ali pa je zapiskalo. V dobi cesarja Trajana je imela vsaka družina svojo vodno uro — horologiuni ex aqua — na častnem prostoru (kakor nemara zdaj radio). Pelronij pripoveduje v svojem satiričnem romanu »Trimalhijonu«, da ie junak zgodbe »tako ponosen na svojo uro, da je v svoji oporoki določil, naj mu dediči postavijo visok mavzolei In naj v posebno vdolbino na vidno mesto postavijo njegovo ljubljeno vodno uro. Seveda jim je tudi naročil, naj zmeraj pazijo, da ura prav šla.. .< Cistcrcijanskl menihi vpoklicani Iz Londona poročajo, da so priorja in Sest menihov cistercijanske opatije Naše ljube Gospe na otoku Caldey pred angleško obalo, ki so francoskega državljanstva, vpoklicali k njihovim polkom v Franciji. Pet menihov je duhovnikov, eden je diakon. Foljski begunci v čcrnovicah čakajo pred konzulatom na potna dovoljenja Loterija za popravilo romarske cerkve na Ptujski gori bo nepreklicno v nedeljo, dne 1. oktobra 1939 ob 2 pop. javno na trgu pred cerkvijo na Ptujski gori. Zadnji čas je, da še naročite srečke! Pasadena, mesto multimilljonarjev Deset milj od Los Angelesa (kjer je v bližini filmsko inesto Hollywood) je Pasadena, mesto, ki ima (»leti 35.000, pozimi pa 100.000 prebivalcev. Ta razlika v številu prebivalstva ima svoj vzrok v milem podnebju in pa v neodvisnosti prebivalcev, ki si morejo privoščiti, da po več mesecev na leto prepotujejo. Nikjer v Ameriki ni toliko bogatih in najbogatejših ljudi ko v Pasadeni, kjer kar spada k dobremu glasu, da si milijonar, ne da bi bilo to kaj posebnega ko drugje na svetu. V Los Angelesu pravijo, da se morejo bogati ljudje, ki gredo v Južno Kalifornijo, le takrat naseliti v Pasadeni, če so vsaj za dve leti preskrbljeni z denarjem. To je za Pasadeno jako značilno. To pomeni, da je mesto t>ogato in da odklanja vsakršno bahaštvo. Prebivalec Pasade-ne, pa če je še tako bogat, hoče predvsem živeti v miru, da ga nihče ne moti. Stanovališča teh milijonarjev so sicer razkošna, vendar imajo že svojo »častitljivo starost*. Nihče noče biti imenovan milijonar, listi sploh ne pišejo o tem. V Pasadeni je že kar tako v navadi, da si — milijonar. Najboljša policija v USA V Pasadeni skrbi mestna občina predvsem za to, da ima mesto najboljšo policijo vse Amerike. Mtttjomreji hočejo biti- čim boij na vavnem,- Ko se je nekoč vendarle nekemu blaznemu vlomilcu posrečilo oropati nekega milijonarja, je policijski uradnik, ki je vlomilca prijel, dobil od milijonarja zlato medaljo in veliko vsoto denarja. Milijonarshe muhe Eden najbolj znanih milijonarjev v Pasadeni ]e m r. A r t u r F' 1 e m in g, cunjarski kralj in predsednik tehnološkega instituta v Kaliforniji. Fleming je rojen Kanadčan. Razen velikih tvor-nic za prenarejanje starega blaga — odtod cunjarski kralj —, ima v vseh mogočih industrijah naložen svoj denar. Pred nekaj leti je onlotne-mu tehnološkemu institutu podaril 5 milijonov dolarjev. Svoj čas je vzbujal pozornost s tem, da je kupil tisti vagon, v katerem je bilo podpisano premirje med Nemčijo in Francijo ob koncu svetovne vojne. Dal je iz voska narediti vse tiste osebnosti, ki so bile prisotne pri tem zgodovinskem dogodku. (Kilo bo kupil tisti vagon, v katerem bodo podpisali premirje v sedanji vojni?) Vse to je podaril Franciji in je zato postal vitez častne legije! Drug milijonar, m r. E a g 1 e, se predvsem zanima za lov na divje zveri in za amatersko fotografiranje. Množice milijonov, ki »si jih je naredil« v industriji svile, mu omogočajo, da prav na debelo streže svojim muham. S svojega poslednjega afriškga lova ee je vrnil s 125 naga-čenimi leopardi, jx>vodnjimi konji, levi itd., ki jih je razpostavil po velikanskem bazenu svoje hiše v Pasadeni. Eden najbolj imenitnih imlijonarjev v Pasadeni je m r. S. C r a v e n s, ki biva v tem mestu že od 1. 1900. Njegova muha je olepša van je mesta Pasadene, za kar potroši velikanske vsote. Njegov dom na Oranžni aveniji ga je stal več ko milijon dolarjev in spada k najkrasnejšim stavbam mesta. Mr. Cravens jč — tudi če nima gostov — samo iz zlatih [Kisod. Jako znan je v Pasadeni tudi m r. D. Campbell, ki je lastnik 85.000 akrov obsegajoče pše-nične farme v Montani in je eden največjih farmarjev v USA. Dve leti je bival v Sovjetski Rusiji, kjer je hotel uvesti pridelovanje pšenice na ameriški način, vse s stroji. Campbell je častni doktor številnih univerz, in je jako domač milijonar. Navdušen je zlasti za letalski šport. M r. B. Bisell, magnat aparatov za srkanje prahu, se ne zineni kdovekaj za svetovne dogodke in pridno križari s svojo družino na svoji jahti po vseh mogočih morjih. Pri tem nareja kinematografske posnetke, ki jih potem predvaja. Najdragocenejši in najsijajnejši dom v Pasadeni pa ima miss Mary Mc Cormyek, ki je ena najbogatejših žensk na svetu. Njena palača je stala dva milijona dolarjev in v njej je spalnic za 85 gostov. Ta gospa se bavi doma z zasebnim simfoničnim orkestrom. Pred nekaj leti je bil Župan Pasadene milijonar W i 11 i a m T h u m , ki si je v zvezi s svojim bratom pridobil neizmerno premoženje s proizvajanjem pivnikov. V lokalni politiki Pasadene zavzema mesto nekronanega kralja. Majhne postave je in zmeraj hodi z aktovko okoli in ima svojo muho: sociologijo. Najslavnejša prebivalca _Pasadene Dva svetovnoznana prebivalca Pasadene pa sta brez dvoma dr. Robert Millikan, veliki fizik in imejitelj Nobelove nagrade, čigar važna dela v izvenplanetnem izžarevanju so znana tudi lajikoin. Poleg njega je imeniten meščan pisatelj Upton Sinclair, čigar romani spadajo k najbolj znanim kulturnim opisom ameriškega življa. Glede na dr. Millikana je Se zanimivo, da je bil ob času svojega bivania v Pasadeni, kamor so ga poklicali s čikaške univerze na ondotni tehnološki institut, zapleten v svetovnoznani opičji proces iz Daytona, ko se je z vso gorečnostjo postavil na tisto stran, ki ni hotela nič vedeti o tem, da bi bil človek kaj v zvezi z opicami. Dr. Millikan, ki je globoko veren človek, je takrat izjavit, da med vero in znanostjo ni nobenega konflikta, in je to v več predavanjih po radiju in v svojih spisih tudi dokazoval. Živi in daj dragim živeli Pasadena ima mimo lastnosti, da je mesto bogatašev, še to odliko, da je v tein mestu najmanj stanovskih razlik. Poglavitno zaslugo za to ima glavni urednik pasadenskega dnevnika »Star News«, ki je imenoval to mesto oaza v puščavi in je postavil načelo, da kdor dobro živi, naj da živeti tudi drugim. Po tem načelu, ki so se ca oprijeli vsi milijonarji v Pasadeni, je to mesto najbolj zavidanja vredno v vsej Ameriki in bo tako tudi najbrž ostalo. Naše osrednje ognjišče: »Slovenski dom« naloga letošnjega leta! Šolstvo na Jesenicah 1381 otrok obiskuje jeseniške šole in vrtce Zanimiva jc štatistika šoloobveznih otrok, 6tanjt učnih moči in učnih prostorov. Razvidno je, da je že nekaj let pereče vprašanje, kam dati tolikšno število otrok, ki leto za letom narašča in postajajo sedanji šolski prostori premajhni za redni pouk in za učni uspeh velika ovira in škoda, ki jo povzroča omenjeni nedostatek. Meščanska šola. Meščansko šolo obiskuje skupaj 445 učencev in učenk, od teh 211 dečkov in 234 deklic. Iz jeseniške občine je 220 učencev in učenk. Dnevno prihaja z vlakom po bohinjski železnici 90, z ljubljanskim vlakom 87, iz gornje savske doline 48 učencev in učenk. Pouk na meščanski šoli je zaradi pomanjkanja učiteljstva precej skrčen in starši težko pričakujejo novih učnih moči. Sol&ka zgradba že dolgo vrsto let ne ustreza potrebam tolikega števila učencev. Skoraj polovica razredov gostuje v osnovni šoli.. Občina je že započela akcijo za zgraditev nujno potrebnega novega šolskega poslopja. 8 razredna ljudska šola ima skuj»no 800 šoloobveznih otrok, 446 dečkov in 354 deklic. V šolskem poslopju je: 22 oddelkov ljudske šole, 4 oddelki meščanske šole, gospodinjska šola, toledo tečaj, strokovna obrtna šola 5 oddelkov. Zato poslopje mnogo trpi. Poleg tega silijo v šolo razna društva a predavanji za avoje člane in razne obrtne organizacije s svojimi tečaji. Obrtno strokovno šolo poseča 152 vajencev in vajenk, ki imajo 5 oddetkov in 10 ur tedenskega pouka. Zasebno tovarniško obrtno šolo obiskuje 30 uslužbencev KID. Gospodinjska šola. Obiskuje jo 19 učenk, ki imajo dnevno pouk o gospodinjstvu, ročnih delih in o vseh potrebnih opravilih, ki spadajo k današnjemu gospodinjstvu. Vrtec na Savi ima z dvema oddelkoma 60 • otrok, na Jesenicah v Stari šoli en oddelek 25 otrok; v otroško zavetišče v Krekovem domu pa prihaja okrog 50 otrok. Člani tujih diplomatskih misij na kolodvoru v Ko-nigshergn, ko čakajo na vlak, da se odpeljejo v svoje države Iz Julijske Krajine Brici na Sv. gori. V nedeljo, dne 24. septembra proti večeru je priromulo na Sv. goro preko 800 Bricev. Okrog štirih popoldne so se zbrali na Prevalu, odkoder so potein v procesiji primolili in priprli do svetišča, da se poklonijo svoji nebeški Zaščitnici ob njenem šti-ristoletnem slavju. Z vseh bregov in gričev sončnih Brd so prihiteli, njihovi dušni pastirji so jih spremljuli, vodil jih je pa zlatomaš-nik, biljanski g. dekan. Ko so počastili svojo Mater, ji potožili svoje nadloge in se ji priporočili, so se duševno okrepljeni v krasnem j>o-nedeljkovem dopoldnti peš, s kolesi in vozovi razpršili proti svojim dragim domovom. Huda avtomobilska nesreča je zahtevala dvoje mladih življenj. V soboto, 21 septembra zvečer se je bliskovito razširilu po Gorici razburljiva vest, da se io na Majnicuh v bližini loeniškega mosta nn desnem bregu Soče pripetila strašna avtomobilska nesreča, ki je zahtevala tudi človeške žrtve. Kmalu sc je dognalo, da sta pri nesreči izgubili življenje gdč. Gabrijela Lukežič, uradnica v tiskarni Ltifhessi (Lukežič) in 14 letna Klvina Bressnn iz I.očni-ka. Gospodična Lukežič se je popoldne odpeljala s svojo nečakinjo na sprehod proti So-vodnjam. Ko sc je pozneje vračala s svojo družbo preko Zagraja proti Goriei, je nn Maj-nicah pridirjal nasproti neki luksuzni avtomobil. Nesreča jc hotela, da je v isti smeri kot kolesarji vo/il tudi kmečki voz, naložen s sirč-jem, ter je otežkočil umikanje in pogled. Drveči avtomobil je zndel ubogo Gabrijelo z blatnikom in jo z vso silo treščil na cesto. Z razbito glavo je obležala mrtva. Ilip na to je trčil še v 14 letno dekliro Bres*an. ki je bila v bližini, jo podrl na tla in ji prizadejal take poškodbe. da je kmalu umrla. 7. Luke/ičevo družino sočustvuje vse mesto. Večni pokoj obema mladenkama! Velike Zabije. Poročali ste v »Slovencu«, da se je pred časom sam od sebe zrušil naš most čez Vipavo. To se je zgodilo 19. junija. Po dolgotrajnem popravljanju sino dobili sedaj nov most. Upali smo, da bo izvršeno delo. ki bo trajne vrednosti. Bojimo se pa, da kljub visokim stroškom tega nismo dosegli. Materijal. ki smo gn dali v novi most, ni bil takšen, da bi zagotavljal trajnost. Pri tem |>a ne pade na poštenega podjetnika nikaka krivila, krivri so drugod. — 7.daj trgamo. Kapljica bo dobra, toda žal. zelo malo jo bo. Praznik grozdja v Trstn. V Gorici jr bil praznik giozdja zadnjo nedeljo, 24 septembra. Otvoril ga je novi g. prefekt, in se je obnosel prav dobro. V Trstu bomo iineli slifen praznik prihodnjo nedeljo, I. oktobra. Priznovali ga bomo na tržaškem gradu, kjer se delajo v ta namen že razne priprave. Smrtna kosa. P« kratkem bolehanju jc v nedeljo, 24. septembra ponoči umrl goriški Ure starih Rimljanov Plinske maske v samostanskih celicah Kakor poroča »Catholic Herald«, je volna pritisnila svoj žig tudi na slavno benediktinsko opatijo v Bucktastu v Angliji. V vsaki meniški celici visi plinska maska. Mnogi redovniki t>o kot duhovniki prostovoljno vstopili v armado. Med svetovno voino 1914—1918 je bilo v tem samostanu več težkoč. ker je večina redovnikov huckfastske opatije nemškega državljanstva. Vendar redovnikov takrat niso internirali, a opcije ni smel med vojno nihče zapustiti. Zdaj so postali vsi menihi in bratje britski drž-avlianL Generalni polkovnik chitsch z generalom ■ s, • vojno nemške vojske v. Halderjem, ki sta na Poljskem podprefekt komendator dr. 1. Carnevali. Dosegel je 60 let. V Gorici je služboval dve leti. S svojim mirnim značajem si ie pridobil splošno spoštovanje. Truplo so po blagoslovitvi v stolnici [irepeijali v njegovo rojstno mesto Man-tovo. Kranj Jezerska cesta pride t državno upravo. Znana gorska cesta, ki vodi iz Kranja preko Preddvora na prelaz Jezersko, bo postala z novim proračunskim letom državna. Zato cestni odbor sedanje banovinsko ceste ni zreguliral in bo država prihodnje leto cesto razširila, zgradila nove mostove in škarpe. Tako l>o ta cesta dobila večji pomen tudi za mednarodni promet. Cestni odbor gradi svojo hišo. Cestni odbor v Kranju je začel z gradnjo svoje lastne hiše na parceli ob Jezerski cesti, ki jo je kupil že lansko leto. Ob cesti bo zgrajena velika enonadstropna hiša, v kateri bodo pisarne in stanovanja, zadaj na dvorišču pa Ik»1o dulavuice, razne shrambo za orodje in garaže. Novi japonski zunanji minister admiral Nomnra, ki je bil doslej ravnatelj plemiške šole % Tokiu Do IV. stoletja pred Kristusom se stari Rimljani niso dosti zmenili za to, koliko da je ura. Poznali so samo eno razdelitev dneva: doiioldne, polnilne in noč. Poldan, torej tisti trenutek, ko stoji sonce na najvišji točki na nebu, je bil posebno važen za tiste, ki so imeli kak proces, saj je morala biti pritožba zoper kako sodbo vložena »pred |K>ldnein«. Krog poldneva »e je na Forumu pojavil senatski služabnik, ki je počakal, da je dosegla senca nalašč za to postavljenega stebra govorniški oder (rostrum). Potem je oznanil, da je poldne. Ni nam pa znano, kako so to napravili, če je bilo oblačno ali če je deževalo? Ob času Pirovih vojn je bilo že bolje; dan je bil razdeljen na štiri časovne dele: mane — jutro; ante meridem — dopoldne; de meridies — popoldne; suprema — večer. Slednjič nain Plinij starejši sporoča, d« so 1. 163 pred Kr. uvedli Rimljani razdelitev dneva na ure »horologiumt kakor so to imeli Grki. Stari Grki so znali že v V. stoletju pred Kr. meriti čas i>o soncu. Metonos iz Aten je iz-najditelj prve sončne ure, ali bolje — prvega kvadranta, ki je sestojal iz izdolbene kamnitne plošče, polos, ki je imela v sredini navpično postavljeno kovinsko palico, gnonion. Ta kvadrant je bil na Akropoli in konica kovinske palice je štrlela naravnost v zenit. Štirikrat na leto, ob ekvinokrijah in solsticijah (4 letni časi), so merili sončni vzhod in zahod in opoldansko senco gnomona tako, da so narejali na robu kamnitne plošče zarere, posebno tam, do kamor je segala senca kovinske palice. Po nekem sistemu raz- Naročite »Slovencatc! „Slovenec" je vodilni, najbolj razširjeni, največji in najboljši slovenski dnevnik! Zavaruje svoje naročnike za 10.000 din za primer smrtne nezgode! Oglašujte v,Slovencu'! MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; lenltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskan* naslovna besede se računajo dvojno. Najmanjil znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi s« plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po S din. — Za pismene odgovor« gleda malih oglasov treba priložiti znamko. |iluzbeiičejoj Varuhinja otrok Išče službo pri dobri krščanski družini. Marica Kozjek, Dol pri Sorl, p. Medvode. (a Dekle išče službo v bufetu aH podobno s 1. oktobrom. Naslov pove uprava »Slovenca« Maribor pod št. 1892. (a Mlad trgovski pomočnik Išče službo v trgovini mešane stroke. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod ž t. 1888. (a lEsanai Učenka s primerno Šolsko izobrazbo, pridna ln poštena, se želi izučiti v me-£ »nI trgovini, najraje na deželi. Cenj. ponudbe na podružnico »Slovenca« v Celju pod »PoStena« #t. 15.531. V Pouk Tečaji nemščine začetnlškt, nadaljevalni ln koverzacljski. Dnevni ln večerni. - Tavčarjeva ulica 4/11. (u Strojepisni pouk Večerni tečaji, oddolkl od Vi7 do 8 ln od Vt8 do 9 zvečer. Tečaji od 1 do 4 mesece. Tečaji se prično 3. oktobra, šolnina nizka. Moderna, največja stroje-plsnica s SO plsaln. stroji raznih sistemov. Vpisovanje dnevno do 8 zvečer. - Chrietofov zavod, LJubljana, Domobranska cesta 15. (u inmmi Srebro, drage kamne ln vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Jos. Eb«rl«, Ljubljana Tyrševa 2 (palača hotela .Slon"} Kam pa kam? 1 Rudolf Kovačič je odprl danes novo gostilno pri »Ambrožu« na Ambroževem trgu ter se prijateljem ln znancem toplo priporoča. — Novi lokali, izborna vina, odlična kuhinja. — Danes morske ribe, izbočen dalmatinski mošt, Konsum cene. C K m ss m Hiša z vrtom na Rakeku Stev. 35 bo naprodaj na sodni dražbi v Cerknici dne 2. oktobra 1939 ob pol 9 dopoldne. Posestvo je sodno cenjeno 70.000 din. Najmanjši ponudek je 40.000- din. Hiša Ima lepo lego ln je v dobrem stanju. Kupec lahko prevzame hipoteko po dogovoru z Ljudsko pOBOjtl-nlco v Ljubljani. (p + Umrl nam je po kratki, mučni bolezni naš ljubljeni soprog, dragi oče, nrat, stric in svak, gospod Ivan Černeha s 1 u ž i t e 1 j okrajnega sodišča Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 29. t. m. ob 4. popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 28. septembra 1939. Globoko žalujoči: Marija, soproga; Janko, sin in ostalo sorodstvo. ss Prodamo 50 zabojev spectjelno za jabolka, takoj ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15.657. (1 Orehova jedrca med tn vosek dobite «aj-ceneje: Medarna, LJubljana. Židovska ulica t. Mlekarno novo vpeljano, brezkon-kurenčno, prodam. - Naslov v upravi »Slovenca* pod št. 16.648. <1 Grozdje smederevsko, dobro, sladko ln poceni dobite pri GOSPODARSKI ZVEZI Tyrševa 29. Ako iščete službo, prečitajte prej knjt(ro: »Kako si polščem boljšo službo.« Knjigo dobite, če pošljete za ceno 3Sdln na: Lojze Klančnlk — Stražlščo. 1 ^troški kotiček SLON SAMBO (63) Nekaj pomorščakov, ki je to opazilo, je prihitelo k fantoma. Videli so, da je bil Filip na glavi ranjen. Napol onesvečenega so odnesli v kabino. Ko se je spet zavedel, je imel debelo obvezo na glavi. Filip mu je prinesel kozarec mleka, in tudi psiček Robi je prišel obiskat bolnika, (64) Ce7. nekaj dni, ko Je Filip že okreval, je dejal kapitan: »Pokazala sta dobro voljo, a za f>o-moršoaka še nista godna. Kuharska pomočnika bosta in pri mizi mi bosta stregla.« To je bilo fantoma že bolj všeč. Glasba Klavir prodam za 1800 din. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 15.585. (g KUPUJTE PRI NAŠIH INSERENTIH l 2233239 ODDAJO: Prijazno sobo s kuhinjo v centru takoj oddam upokojenki za 200 din. ki bi mi za to stregla. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 15.662. (č Tombola Rdečega križa v Ljubljani je preložena na 15. oktober 1939 + Umrla nam je naša dobra mama, gospa Ana Lužar roj. Sevšek Pogreb bo v soboto, dne 30. septembra ob pol 10. uri dopoldne v Višnji gori. Višnja gora, dne 28. septembra 1939. Žalujoče hčerke in soprog. IŠČEJO: Prazno sobo event. 2, po možnosti s centralno kujavo, strogo separiran vhod s stopnišča, v centru, Iščem za takoj. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Center« St. 15.647. (č ODDAJO: Garsonijere velike, z vsem modernim komfortom, za eno ali dve osebi, primerne tudi za pisarne, oddam 1. novembra. Naslov v upravi »Slovenca« pod 15.665. (6 Prispevajte za osrednji prosvetni »Slovenski dom« v Ljubljani! m m -^-^r' m m m m Stroj za škropljenje in ognjegasne namene rabljen, v dobrem stanju, kupimo. Ponudbe poslati na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9 — pod št. 54.388. + V globoki žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, za vedno zapustil ljubljeni sin, gospod France Košir akademski slikar Pogreb blagega pokojnika bo v nedeljo, T. oktobra, ob 4 popoldne v škofji Loki. Š k o f j a Loka, dne 28. septembra 1939. Globoko žalujoči starši, bratje, sestre in ostalo sorodstvo. Pierre L'Ermite: 25 Ljubezen - soprog ali Bog? Ii francoščine ■ dovoljenjem avtorja V tej verski zapuščenosti dvigne obe roki k nebu: »Moj Bog, moj Kog, usmili se me!c Toda naenkrat se dvigne in jezno vzklikne: »Bog? Ali je sploh tak Bog!« 25. poglavje. V tem trenutku zarožljajo v predsobi ključi, zvonček zabrni, vrata se odpro in zapro. Včeraj. *e danes opoldne, se je Lucija pri tem glasu vsa raziivela od veselja. Soprog se je vrni), njen dragi soprog! Kako slabotna je prav za prav stavba naše sreče! Luči.a se naglo zapre v svojo sobico. Svoja bleda lica hi kolobar okoli oči pokrije nespretno e pudrom in šminko vseh barv. Ni vajena teh pripomočkov za lepoto, hrani jih le za svoje prijateljice, ki si hočejo ali morajo pred obedom osvežiti lica. Ona sama, rožni popek, jih ne potrebuje. Dane« pa I Njena usta bodo molčala in tudi obraz. Njeno neizmerno trpljenje bo ostalo skrito. Gilbert pride ves eleganten, zmagovalen. Ljubeznivo pol uhi ženo, ji ponudi šopek vijolic in pri tem podzavestno opazi, da se je na njej nekaj spremenilo. Obraz, celo njen glas... Dasi je že itak pozen, zaprosi ženo. naj mu dovoli, da odpošlje nujen telegram nestrpnemu klijentu in s tem da nehote ženi časa, da se se bolj zbere. Med večerjo napelje Luciiia pogovor na vsakdanje stvari: kaj bo kuhala, kakšne opravke ima še dane«. Gilbert opazi, da le malo jč: »Saj je vendar dobra večerjal Izgleda, da nisi lačna?« »Ne, boli me glava.« »Tebe, glava? Prvič!« Na srečo pride zdajci nek Gilbertov tovariš. Ko se oprosti gospej, da moti, prične praviti Gil-bertu o nekem procesu, ki ee bo naslednjega dne vršil. Ta obisk reši Lucijo nezaželjene soprogove zaupnosti. Včasih se je snie.ala, kadar je gospod Paulet po napornem dnevnem delu vzdihnil: »O solitudo. sola beatudo! O samota, edina blaženost!« Pred eno uro se je sama prepričala, kako resničen je ta rek. Oh! Kako rada bi bila sama, da bi si čisto opomogla. Sama, da bi pretehtala od vseh strani položaj, v katerem se je znašla tako nepripravljena ... Ce bi le ta tovariš hotel dolgo ostati pri njenem možu in ga celo odpeljati, magari za vso noč. Toda Gilbert se bo kmalu vrnal, ljubezniv, z odprtimi rokami. Kolikokrat so ji ljudje pravili, da možje lažejo, a ona > zmigala z rameni, češ morda res, a nje se to ne tiče! Sedaj je njenih iluzij konec. Kaj ji še preostaja? Kaj ji še preostaja? Celo življenje vendar, ki UB bo morala preživeti ob strani tega lažnivca, ljubimca male »ljubljene prijateljice«. Fejl V tem obupnem razpoloženju se je Je pola; stila nenadno strašna, neodoljiva skušnjava. Da bi napravila sama konec vsemu neizprosnemu trpljenju I Zazre se na predal, v katerem je skrit samokres njenega moža. Zares, tako enostavno bi to bilo Naenkrat konec vsega! Ljudje bi mislili, da se je ubila iz neprevidnosti, ker ni znala ravnati z orožjem. Vsak dan se dogajajo slične nezgode ljudem. Vsi bodo verjeli, da se je nehote ubila. Ko 6ta se vendar tako dobro razumela! Vrtoglavica se je polašča. Kako jo vleče ta predal k sebi! Ve, čuti, da bo končano vse, če ga le odpre. Tako hitro bo vsega konec. A zakaj ji je prav sedaj prišla na misel zgodbica, ki ji jo je nekoč pripovedoval stric, pomorski oficir? Nekega dne je zagledal s poveljniškega most i eka mladega mornarja, ki je obupaval ob pismu, katerega je prejel iz domovine. Mož se je sklanjal nad ograjo m nepremično zrl v morje, ki je bilo glot>oko kot njegova bolest. Častnik je stopil k njemu in ga potrkal jk> rami. »Kaj delaš tu, dečko?« — »Kaj delam?...« — »Ali ti je težko?« — »Da« — »Kadar te tišči bolest k tlom, ne glej dol, ampak navzgor!« »Glej navzgor!« Prav tako bi ji rekel župnik Paulet. Navzgor? Lucija zmigne z rameni... Navzgor? Kako usmiljenje jo le čaka gori! Take besede so nekoč pomenile nekaj zanjo. Ali danes! Danes eo le vprašanje negotovosti. Ali se naj opre na negotovost, ko ee vse ruši okoli nje!? Znova se zagledajo njene oči na predal.... »Pogum, Lucija, pogtnn!«.., 26. poglavje. I/iicija napravi korak naprej, iztegne roko proti usodnemu predalu. Že ga bo odprla... a v tem hipu se nairlo vrne Gilbert. Sam ne ve, čemu se mu je tako mudilo. Človek ima nevidne prijatelje... Gilbert Je očividno popolnoma pozabil na ženin glavobol. Njegove misli se še mude pri obisku, ki ga je pravkar sprejel. »Ah! Ta tovariš je sijajen fant, a tak pustež. Prišel je, da bi mu dal neke spise; ne morem jih najti. Obljubil sem, da mu jih bom jutri go« iovo prinesel. A kje so?« Stika po knjižnici, odpira predal za predalom in navsezadnje odide v drugo sobo. Ko se vrne, opazi, da njegova žena joče in stiska robec med zobe, da ne bi zavpila... Takoj zažene spise na stol in poklekne pred njo: »Toda kaj ti je, Lucija moja?« »Oh! tvoja Lucija!« »Kaj ti je?« »Nič!« »Si bolna?« »Ne, nisem!« »A nokakšn vzrok imaš vendar, da jočeš!« »Morda ...« »No vidiš! Povej mi. Spravljaš me v bla*« nost!« »Povedala sem ti, da me boli glava.« »Zaradi glavobola ne joče tako energična žena, kot si ti, moja mala!« »Moja — vedno ta beseda I« Tedaj jo nežno prime za roke: »Lucija, ljubljena, povej mi, čemu jočeš? Čemu jočeš? Tvoj 6oprog sem, ljubim te, obožujem!« Lucija se vzravna, se umaikne v kot sobe in z iztegnjenima rokama ee ji kot vzdih iztrga iz ust: Molči! Gnusiš se mi!« Omamljen ponovi Gilbert besede: »Gnusiin se ti?« »Da, gnusišl In če bi našla svojim občutkom še primernenjši izraz, bi ti ga zavpila v obraz!« To je vse. kar je spravila iz se-be. Ne more se več vzdržati. Solze jo izdajo. Zdaj bo povedala prav vse! V pretrganih stavkih, ki jih spremlja Gll« bertovo odkimavanje, pripoveduje zgodbo o pismu, o svojem presenečenju, obupu, ki jo je pri-tiral, da je odprla oni predal in poiskala revolver ... »Ubiti si se holela?« Za Jugoslovanska tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor CenSiž