VEM# VeČ \ EREM LOGAŠKE NOVICE 6. november 2001 številka 11 letnik XXX// iatopis obilne LOGATEC CENA izvoda 350 SIT. novice r V središču Pogovor meseca XAST0K Se<" /<\y«M/ /// J//s rtA'///>n/, //// nnJfo/l t/r/"« '' i/u//r /,,,// f/r/'/r /"<# r< 3§nify^mt in na tAržavneni /itvenčfou u &adežaA> J/mm'/ ^"AnA //r, .if,r/r,,,„m, ///■//:)A/A /,A/A/ />/■//■/•/////> jf/'//.>Ar/r/, '^'AftA/t/rrArj/rs- 'Jrys///r//s/ /r« /nrr///wrf///r//, /,/,///rerr /f/travi ?>,/// fjArr/tr fff ,/,>,;,„, ff>////// //*//,„ :,/,,„, U //A/Ar Uredništvo h jaških novic Prvi novembrski dan je bil zaznamovan s spominom na rajne. Osrednja občinska žalna slovesnost je bila dan prej, 3 1. oktobra, na pokopališču v Dolnjem Logatcu. Sodelovali so recitatorji OŠ 8 talcev, Logaški oktet, Pihalni orkester Logatec, podžupan Marcel Štefančič, govornik pa je bil predsednik KS Naklo, Berto Menard, ki se je z minuto molka poklonil žrtvam in rajnim. Predstavniki Zveze borcev in OŠ 8 talcev pa so se že 25. oktobra udeležili komemoracije v Horjulu, kjer je leta 1942 pod streli italijanskih pušk padlo prvih osem talcev iz logaške občine. /Foto: A. Mali/ 1 lopašL novice politiko I gospodorstvo 6. november 01 November Mesec, ko se spomnimo vseh tistih, kijih ni več med nami. In se malce bolj zavemo minljivosti vsega. Dandanes smo že navajeni, da nas mediji bombardirajo s poročili o tem, kako na raznih koncih sveta umirajo ljudje, nedolžni, v vzroke spopadov vpleteni ravno toliko, kot mi sami. Veliko bolj kot svetovna politika pa nas skrbi tisto, kar se dogaja na domačih tleh. Pa saj je razumljivo -"life goes on" in treba je preživeti. Slovenci bomo očitno nemške marke, kijih moramo do konca leta (še brez provizije) pretopiti v drugo valuto, v nogavicah skrivali vse dotik pred zdajci. Da, tudi denar v nogavicah fe oblika varčevnja, kako pa varčujete Logatčani, nas je zanimalo ob 31- oktobru, dnevu varčevanja. Delavci javnih del pridno pometajo jesensko listje, ki vsak dan znova odpada z dreves, čistijo zelene površine, pometajo pločnike. So eni od 15-ih delavcev, kijih je logaška občina zaposlila preko javnih del. Na "sončni upravi" pa je še vedno 6,4 % odstotka Logatčanov, ki nimajo te sreče: največ med njimi je žensk srednjih tet z nizko izobrazbo. V Hotedršici se ubadajo s čisto drugačnimi težavami. Že kar stoji hotenjska šola, si vaščani želijo, da bi ob cesti skozi vas uredili vsaj enosmerni pločnik, pa nič. No, letos se je začelo premikati, kdaj bo investicija končana, je nemogoče z gotovostjo napovedati: nenazadnje tudi zato, ker pričakujejo težave s soglasji lastnikov zemljišč. Še bolj kot cesta pa v tem času Hotenjce razburi omemba pošte. Prepričani, da jih želita Pošta Slovenije in Svet KS prelisičiti in zapreti vaško pošto, so celo že sestavili peticijo, da Hotenjci svoje pošte ne dajo - čeprav so vaščani očitno bolj poredko obiskovali pošto: letos je vsak mesec pridelala 400 tisoč sit izgube. In čeprav bi zaprli prostore pošte, samih storitev ne bi ukinili, niti ne poštne številke, ne odnesli nabiralnika. Vse storitve bi opravljal mobilni pismonoša. O tem v Hotedršici. Logatčani pa smo oktobra z radovednostjo opazovali, ali bo delavcem do začetka novembra uspelo spraviti v red Cankarjevo ulico ali ne. In ponosno razlagali naokrog, da seje končno pričelo vlagati tudi v središče kraja, ki naj bi z novo podobo dostojno predstavljal občino in kraj. November je tu. z njim tudi martinovo. Praznujte, a pazite, tudi mlado vino hitro stopi v glavo. Preživite lepe dneve raje v narai i kot doma. odpravite se na jesenski sprehod po šelestečem živopisanem listju. In izkoristite vsak dan, vsako uro, vsako dragoceno minutko, kajti življenje je prelepo, da bi nam spolzelo skozi prste. Petra Trčck vpra ZA VAS Otroška igrišča so potrebna Da v logaški občini primanjkuje urejenega prostora za igro najmlajših in malo starejših otrok, je znano, in tudi da do konkretnih pobud in akcij do sedaj še ni prišlo, /.a to je bilo omizje na temo Kje so v Logatcu otroška igrišča? dobro izhodišče, da se od razmišljanj in idej preide k dejanjem. Cilj okrogle mize je bil zbrati uresničljive predloge, ki bi lahko začrtali tudi smernice v prostorskem planu Občine. Očitno je tema omizja dovolj zanimiva, da se je srečanja udeležilo veliko ljudi, čeprav smo med navzočimi pogrešali več predstavnikov moškega spola. Omizja, ki je bilo 18. oktobra v logaški knjižnici, so se udeležili starši in predstavniki različnih društev in zavodov, ki jim je ta problematika blizu in si želijo, da bi v kraju zaživela otroška igrišča, namenjena različnim starostnim skupinam. Gostja Petra Lešnik M u se k z oddelka razvojne psiho logije na FF, je poudarila pomen otrokove razvojne potrebe po igri in pomen dobrega Igrišča Marjetka Treven z Občine Logatec je predstavila dolgoročni prostorski plan Občine Logatec iu omenila štiri območja, kjer je bila načrtovana gradnja igrišč: Zelena dolina v Hotedršici, za gradom v Gornjem Logatcu, na območju Sekirice in pred Narodnim do mom. Opozorila pa je na problem vandalizma in na problem odgovornosti: kdo je dolžan varovati in vzdrževati takšne objekte. Zbranim je predlagala, naj ustanovijo skupine in s konkretnimi predlogi in načrti sodelujejo na javnih razpisih za to tematiko oz. dajo pobudo zanj. Tako je vodja omizja, Bojana Breznikar. organizirala delo po skupinah, ki se je izkazalo za bolj učinkovito kot razglabljanje o tem, ali so igrišča ob vrtcih dovolj, da niso dostopna ob vsakem času, da so nekatera igrišča v Logatcu uničena ... V nevihti domislic in pobud je padel sklep, da Društvo prijateljev otrok in mladine skoordinira interdisciplinarno skupino (predstavnikov sveto\ staršev, zavodov, krajevnih sku pnosti), ki se bo sestala in izoblikovala predloge in tudi čisto konkretne načrte, ki jih bo predla gala v sprejem na občinskem svetu: Trevnova pa bo priskrbela tudi seznam prostih lokacij. \ Logatcu je nekaj Igrišč, ki pa otrokom niso vedno dostopna ali pa so neurejena in neprimerna za igro. Starši in otroci si želijo, kot je bilo slišati na okrogli mizi, da bi bili ustrezno urejeni prostori v bližini njihovih domov: se pravi, da bi morali načrtovati manjša igrišča v različnih soseskah Udeleženci omizja so se strinjali, tla bi za igrišča skrbeli starši in otroci sami. Koliko bo to izvedljivo, bo pokazal čas, dejstvo pa je, da smo ponekod v Logatcu že imeli postavljena igrala, za katera očitno ni skrbel nihče in sedaj osamljena čakajo na popravilo. Karmen ()sredkar Zakaj se kvarijo peci? Bralec M. N. iz Logatca nam je poslal pismo o nevšečnostih v kotlovnici soseske na Tovarniški cesti:"Nad preurejanjem kotlovnice na ogrevanje z zemeljskim plinom sem bil navdušen, saj gre za ekološko boljši in cenejši način ogrevanja. Investicijo smo zaupali upravljalen podjetju Naklo. d. o. o., finančno pa smo jo pokrili uporabniki kotlovnice. Očitno pa je, da je upravljalec slabo izbral ponudnika peči, saj se je ta kmalu začela kvariti. O težavah s pečjo stanovalci nismo bili obveščeni, se je pa začelo govoriti, da peč ni dobre kvalitete, da jo večkrat poprai 'Ijajo, da ne deluje brezhibno. Sprašujem, zakaj in kako je podjetje Naklo izbralo pravproizi 'ajalca peči Riello? Zakaj ne zahteva brezh ibne naprai . /'. Trček Po vasi se sliši Direktor Nakla, d.o.o., uprav Ijalca kotlovnice. Ante Vladič nam je omogočil pogledati do kumentacijo in podal odgovore na vprašanja. Prav v času našega novinarskega poizvedovanja pa so v kotlovnici na Tovarniški montirali novo peč. Podjetje Riello, proizvajalec peči, je namreč priznal napako v garancijskem roku in peč zamenjal. Ante Vladič je povedal, da su se težave s pečjo začele decembra 2000, napaka se je ponovila marca 2001. Povedal je, da pri podjetju Riello niso imeli težav z uveljavljanjem garancije. Zdaj so peči odpeljali na analizo, z natančnimi vzroki za kvarjenje peči pa jih še niso seznanili. O strahovih, da bi se tudi ta peč pokvarila sredi zime, pa Vladič pravi, "tla ima podjetje Naklo, d a. o., uporabna dovoljenja za vse kotlovnice, ki so predelane na zemeljski plin, tki se Obrtna cona se polni Podjetje Kroj Ljubljana, d, d., |e I1' oktobra uradno odprlo poslovne in proizvodne prostore v obrtni coni za Kl.l-jem. V investicijo je podjetje vložilo 1811 mio sit lastnih sredstev. Otvoritve se |e udeležil ludi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, ki |e direktorici podjetja Tanji Šprohar čestital ob vselitvi v nove prostore in obenem čestital tudi Logatcu za način, na katerega znajo privabiti podjetja v svojo sredino: "Verjamem, da bo odločitvi Kroja sledilo še kakšno podjetje iz Ljubljane ali od drugod." Podjetje Kroj Ljubljana zaposluje 5(1 delavcev, preko kooperacije in dobave pa daje delo še 450-im ljudem. Tudi v bodoče bodo v Kroju, podjetju s 55-letnO tradicijo, Izdelovali uniforme m službena oblačila, pa tudi ekskluzivna oblačila po meri. 'Podjetje pa je med drugim tudi nosilec licence za izdelavo oblačil i/, materiala gore Icn, kar mu daje svojevrstno priznanje," je ob otvoritvi povedala direktorica Tanja Sprohai OBČINSKI SVET Odbor za pospeševanje razvoja malega gospodarstva tržaška 15,1370 Logatec OBVESTILO V skladu s 7 členom Javnega razpisa za podelitev dolgoročnih kreditov s subvencionirano obrestno mero za pospeševanje razvoia malega gosodarstva v letu 2001 (LN 6/2001) Odbor za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občim I ogatee obvešča, da so namenska sredstva v višini 73.000.000,00 Ml /e porabljena, Inloiesente vabimo, da :;e oujavijo na naslednji razpis, ki l)o oh|avljen po sprejetju proračuna Občine Logatec za leto 2002. r>tlhtii :npospeševanje razvoja malega Ut itltirslvti Za in proti Mesec dni je naokoli, kar so se na 6. Občnem zboru vlagateljev KaTV Logatec - ker se nikakor niso mogli zediniti, ali prisotni lahko s pooblastili glasujejo v imenu odsotnih - dogovorili, da se spet snidejo v roku enega meseca in pol. Novembra naj bi torej Upravni odbor KaTV ponovno sklical 6. Občni zbor, na katerega so sovlagatelji (solastniki, kot se rado poudarja) KaTV čakali cela tri leta. Nekateri med njimi že kar nestrpno, saj so se pred tremi leti dogovorili, da Upravni odbor pripravi predloge preoblikovanja kabelske televizije v pravno osebo, kakor to pač morajo storiti, saj tako veleva in nalaga veljavna zakonodaja. Prav temu Upravnemu odboru so vlagatelji pred tremi leti naročili, naj poleg predloga preoblikovanja v zavod - ker se s predlagano obliko, za katero je že takrat "navijal*' upravni odbor, niso popolnoma strinjali - vlagateljem predočijo tudi kakšno drugo možnost ureditve pravnega statusa, denimo obliko zadruge. Pa so leti na 6. Občnem zboru (in niti ne skupaj z vabilom) v roke lahko dobili le Akt o ustanovitvi Zavoda kabelske televizije Logatec: druge možnosti vlagateljem niso predlagali, češ, glasujmo, pa da vidimo, kaj bo. No, do glasovanja o obliki pravnega statusa KaTV v začetku oktobra iz znanih razlogov sploh ni prišlo. Kako bo novembra? K vabilom na ponoven sklic zbora naj bi Upravni odbor priložil pooblastila, s katerimi bo možnost glasovanja dana tudi tistim, ki na zbor ne bodo mogli ali pa ne želeli priti. Vlagatelji so torej razdeljeni na dva tabora, če ne štejemo tistih, ki jim je vseeno, da le lahko v miru sedejo pred televizor: za (zavod) in proti. Katerih je več, bomo predvidoma videli že novembra. In če je bilo o argumentih za zavod že precej brati, me zanima, kaj, za vraga, pri kabelski televiziji moti tiste, ki so proti. Le oblika zavoda? članom Upravnega odbora oči tajo, da so si samovoljno podali šali mandat, saj po preteku le tega niso sklicali občnega zbora, ki ponavadi ureja le stvari; očitajo, da so Ideje iu pobude nekaterih vlagateljev kar naprej padale na jalova tla; očitajo, dao finančnih načrtih in njihovem uresničevanju solastnikov niso podrobno obveščali vsaj nekatere bi to le zanimalo, še posebno, ker ne gre za majhen denar, gre za več kol .!() milijonov letno, za katere vlagatelji ne vedo na tančno, kam so šli. Tudi z obliko zavoda se listi proti ne strinjajo, saj menijo, da je pri takem denarju smotrno izbran obliko profitne organizacije, ki bi vlože na sredstva znala prav obrniti. Po drugi strani |>a zagovorniki oblike zavoda menijo, da vsi očitki niso upravičeni. Vsak ima svoj prav, kalen |6 tisli pravi, pa bo jasno po občnem zboru. .Vi •< ulit n'f u (irtsliiSkt ivaU 't Foto: A. Mali 6. november 01 politika I gospodarstvo lopacZe,novice 3 Investicija v znanje - pot do zaposlitve S prehodom v tržno gospodarstvo so tudi logaško občino zaznamovali procesi privatizacije družbenega premoženja, prestrukturiranje gospodarstva v prid večjega števila majhnih in srednjih podjetij ter s tem pov ezane spremembe povpraševanja po delovni sili. Rezultat teh procesov je na eni strani povečano povpraševanje po kadrih, ki ustrezajo aktualnemu potrebam po delavcih, po drugi strani pa odpuščanje odvečne delovne sile in poslabšanje zaposlitvenih možnosti starejših in brezposelnih z nižjimi stopnjami izobrazbe. Za večino tistih, ki ostanejo brez zaposlitve, predstavlja edino upanje za prehod v zaposlenost Zavod za zaposlovanje, na katerem je trenutno registriranih 287 brezposelnih oseb. Stopnja brezposelnosti je 6,4-odstotna, kar je v primerjavi z. drugimi občinami precej optimističen podatek. Brezposelnost zadnja tri leta sicer upada, a je to predvsem posledica spremembe statusa brezposelnih oseb, vključenih v javna dela in izobraževanje, povečanega nadzora nad aktivnostjo brezposelnih oseb ter učinkov ukrepanja aktivne politike zaposlovanja. Značilne skupine brezposelnih oseb V začetku devetdesetih je bilo med brezposelnimi največ iskalcev prve zaposlitve. Njihov delež se je začel zmanjševati na račun priliva presežnih delavcev in stečajnikov. v zadnjih letih pa narašča predvsem delež brezposelnih zaradi izteka zaposlitve za določen čas. "H Klavdija Toma/in i/ Logatca: "Po končani srednji turistični šoli sem Iskala pripravništvo (brez plačila), ki mi ga je na koncu priskrbel stric. Po tem sem bila 2 leti na Zavodu. Nato sem vzela stvar v svoje roki' in ko sem napisala od 80-90 prošenj, sem si našla redno zaposlitev v Slovenija turistu. Tam sem delala 2 leti in 8 mesecev, ko je firma šla v stečaj. Tako sem se letos spel znašla na Zavodu, kjer sem se z oktobrom preko lavnih del zaposlila \ knjižnici do konca leta." Trenutno je na Zavodu med Iskalci zaposlitve registriranih nekoliko več žensk (S8 "„), še posebej v kategoriji starejših od 40 let, ki |e tudi sicer najštevilčnejša Vendar pa |c po statističnih podatkih, ki nam |lhje posredoval logaški urad za delo, najodločllnejšl faktor pri iskanju zaposlitve izobrazba. Zelo Delavci na javnih delih: tudi ali morda predv zaradi njih so logaške ulice in zelenice bolj čiste. majhen je namreč odstotek brezposelnih oseb z višjo in visoko izobrazbo (le 3,5 "o), nekoliko presenetljivo visok je sicer odstotek brezposelnih s končano IV. ali V. stopnjo izobrazbe (47 %). vendar je potrebno upoštevati dejstvo, da je pri možnostih zaposlitve odločujoča predvsem smer šolanja. Najtežje pa zaposlitev najdejo osebe z nizko stopnjo izobrazbe in tiste, ki izobrazbe sploh nimajo, posebno še ob prisotnosti dejavnika starosti. Dragica I rbančič iz. Logatca "Zaposlila sem se takoj po osnovni soli. ;\l lel sem delala v Konfekciji. Z vsako menjavo direktorja je bilo slabše. Na koncu nam je podjetje Kvcn s težavo izplačalo skupaj tri plače. Ko so zaprli, je do nas prišel Župan m nam obljubil vso podporo in delovna mesta, vendar je pri tem ostalo. Nato sem še enkrat čez. noč ostala brez. dela. Ker nisem hotela ostati doma z. majhno podporo Zavoda, sem na lastno pobudo vprašala v Dom Marije in Marte, kjer sedaj delam ze (> mesecev. Z delom sem zadovoljna. Upam, da se bo pokazala možnost za zaposlitev ter da bom v miru preživela teh 5 Id. ki me ločijo do upokojitve." (ilede na poklicno kvalifikacijo se po pričakovanjih najteže zaposlujejo delavci brez. kvalifikacije in pomožni delavci, zaradi velike ponudbe delov ne sile pa tudi prodajalci, gimnazijski maturanti, ekonomski tehniki in strojni tehniki Povečuje se delež dolgotrajno brez posclnih iu oseb brez. izobrazbe, ki postajajo vedno bolj nezanimive za delodajalce, s tem pa tudi nekon-kurenčne z ostalimi iskalci zaposlitve na trgu dela. Poseben problem predstavlja velik priliv starejših delavcev, katerih težave so v preteklosti reševali predvsem z dokupom let in predčasnim upokojevanjem. Znanje - največja investicija Na podlagi statističnih podatkov urada za delo je najpomembnejši razlog brezposelnosti lako v Slove niji kot tudi v logaški občini pie veliko neskladje med ponudbo in povpraševanjem. Brezposelne osebe brez strokovne izobrazbe so kljub delovnim izkušnjam vedno manj iskane, povpraševanje po višje in visoko izobraženih kadrih pa je veliko večje od obsega ponudbe na Zavodu. Taksno neskladje je po vsej verjetnosti posledica vedno večje hitrosti spreminjanja in dopolnjevanja različnih znanj in tehnologij, kar zahteva vedno večje prilagajanje delovne sile. Za uspešno odpravljanje brezposel nosli je potemtakem nujno spodbu janje ljudi pri vseživljenjskem učenju in prilagodljivosti, saj za uspešno konkuriranje na trgu delovne sile zgolj formalna izobrazba dandanes ne zadostuje več. Ključna investicija v zaposlovanju tako postaja investicija v znanje. .1/. /. In X. K., Joto: P, T. Javna dela Javna delo so se izkazala kot eno izmed uspešnejših oblik aktivne politike zaposlovanja v logaški občini. Brezposelnim omogočajo, do se ponovno vključijo v delo, povečajo svojo konkurenčnost na trgu delo tet ohranijo in razvijejo svoje delovne navade. Trenutno je prek javnih del v logoški občini zaposlenih 15 ljudi, od tega 12 v programu komunalnega urejanja, ena v programu zo učno-vzgojno pomoč, eno pri DPOM tet ena v ptogramu za turizem. V glavnem so prek javnih del zaposleni nekvalificirani delavci, oz. osebe, ki so težje zaposljive in jim z rednim posredovanjem dola ter vključevanjem v druge ptogrome ni mogoče zagotoviti dtuge zaposlitve. Ti delavci imajo z izvajalcem del sklenjeno delovno razmerje. Osebe, statejše od 53 let, so zaposlene zo polni delovni čas, mlajše pa opravljajo 30-urni delovnik, 10 ur tedensko pa namenjajo usposabljanju in izobraževanju. Kljub uspešnosti izvajanja programa javnih del, je bilo slišati, do se interes s stroni izvajalcev javnih del za izvajanje progioitiov manjša, vendor pa vodju programa javnih del, Jonez lutk, zatrjuje, da to nikokor ne drži in da javno dela še naprej ostajajo učinkovita metoda za spodbujanje razvoja novih delovnih mest. /M.Z./ Brez premora - Noč in dan Čeprav se radi pritožujemo, da |e v Logatec težko pripeljati investitorje Z dejavnostmi, ki omogočajo boljšo ponudbo za prebivalce, smo z I H. oktobrom dobili trgovino Noč in dan podjetja Emona Obala Koper, d. d.. 201) in2 velika prodajalna trgovske verige ob Tržaški cesti v Gornjem Logatcu je 16, v Sloveniji, sistem prodaje pa je ameriški: tako recimo blagajna ni na izhodu, kot smo navajeni, ampak trgovke zaupajo v poštenost svojih kupcev. V trgovini je zaposlenih 8 delavk z. notranjskega območja, v njej pa ob vsakem času dobile, kar potrebujete: tudi svež kruh in pecivo. limona Obala Koper je lastnik trgovine z opremo, samo stavbo ob Tržaški, ki je pod spomeniških varstvom, pa je obnovil lastnik, podjetje Artcom, d. o. o. Skupna Investicija je znašala okoli SO mioslt Trgovina Noč in dan bo, kot pove že samo ime. odprla neprestano. 24 ur na dan, sedem dni na teden Tekst in lolo: pet/ Pod drobnogledom Imamo denar še v "štumfih"? 31. oktober je svetovni dan varčevanja. Tega dne smo preko medijev pozvani k varčevanju z vodo, elektriko ... Vsak posameznik pa se trudi in varčuje (ali pa tudi ne) na svoj način. Naši občani so prepričani, da se da še vedno največ privarčevati s hrano - da skrbne gospodinje in gospodarji lahko marsikaj pridelajo doma, znajo "obrniti" hrano, kuhajo doma in se ne prehranjujejo v lokalih; nekaj da se da priharniti tudi pri racionalni uporabi telefona, bencina... In še bi lahko naštevali. Vsi sogovorniki pa so si bili enotni, da se prav veliko prihraniti ne da. Življenje je pač drago, so zatrjevali eden za drugim. Mimoidoče, ki jih je ujel tudi naš fotoaparat, smo povprašali, kam pa vendarle nalagajo svoj denar, kako varčujejo, kaj menijo o uvedbi evra... Imajo kaj denarja še vedno varno v "štumfu"? Rudi Vončina: "Odločil sem se za tolarsko varčevanje z vezavo, varčujem tudi z življenjskim rentnim varčevanjem. Devizno varčevanje se mi ne zdi smiselno, saj je tolarska obrestna mera bolj ugodna. Tudi vrednostnih papirjev še nisem zamenjal. Glede evra pa ... Ja, navaditi se bo treba. Nam. Slovencem, se ne bo težko privaditi, saj smo na menjavanje denarja oz. valut že navajeni." Marija Pivk: "Varčevati mi sploh ni treba, saj denar kar sproti odhaja. Sploh nimam problemov s tem, kako »sprovesti« denar. Največ denarja gre vsekakor za šolanje otrok. Če pa se bo denar slučajno začel nabirati na kupček, pa se bom odločila za tolarsko varčevanje, saj se mi zdi. da ni varno, če imaš denar kar doma. Na evro se bomo pa že navadili, saj se bomo morali." Vesna Končar: "Oh, mi smo tako zakreditirani, da v bistvu varčujemo le toliko, da odplačujemo mesečne obroke. In to bomo delali vse do takrat, dokler ne priplezamo na zeleno vejo. Potem pa bomo verjetno varčevali z mesečnimi obroki na nekaj let. Delam v banki in ravno v zbirnem centru na področju menjave evra - dela je v tem trenutku zelo veliko, predvideva pa se, da imajo Slovenci v "štumfih" še 500 milijonov mark." Zvonko in Marija Merlak: "Nimamo problemov z varčevanjem, saj ni moč nič privarčevat, ker so plače tako slabe. Kar vendarle ostane, nesemo v banko, kjer denar vežemo za tri mesece. Denar imava skupaj, saj si zaupava. Glede menjave v evro pa - verjetno bo tako boljše, saj bo enotna valuta in ne bo potrebno imeti različnega denarja, če boš npr. potoval." Naši sogovorniki torej ne prisegajo več na shranjevanje denarja v "štumf". temveč bolj zaupajo banki. Čeprav pa podatki (omenja jih tudi naša sogovornica) kažejo, da je vendarle precejšnja količina denarja predvsem marke -shranjena v tem delu oblačila. Vendar pa bo treba marke hočeš nočeš potegniti na piano in jih zamenjati v evro. Do konca leta bo menjava namreč potekala brez provizije, prihodnje leto menjava je mogoča do februarja 2002 pa bodo banke ob menjavi zaračunale provizijo. Še en mednarodni dan varčevanja je torej za nami. Vam je dal misliti? Kakor koli že, najbolje je misliti na to, da denar varčujemo in ga porabimo za stvari, ki nam veliko pomenijo. Janja Peterlin Nagode Foto: Franjo Hoi>alaj Na 48. Gostinsko turističnem zboru v Moravskih toplicah (22. 24. 10) sta v tekmovanju gospodinj turističnih kmetij Tatjana Rudolf s Kmetije odprtih vrat Rudolf iz (Jrčarevca in Martina Treven s Kmečkega turizma Kisovec s Petkovca prejeli zlato priznanje za izdelavo rezancev in pripravo narezkov in pogrinjkov. Iskreno čestitamo' 4 lomile novice politiko I gospodarstvo 6. november 01 Na martinovo Pod kostanje Pod košatimi kostanji v Gornjem Logatcu že dolgo let Logatčani radi posedimo in se okrepčamo, še posebno poleti, ko nas prijetno hladi senca mogočnih dreves. Gostilno je pred tremi leti v svoje roke vzela Darja Georgijev in jo poimenovala Pod kostanji. Jedi, ki jih pripravlja kuhar Samo, so prijetnega videza in odličnega okusa, še bolj pomembno pa je, da so pripravljene iz kakovostnih živil in na zdrav način. V Gostilni Pod kostanji svojim gostom velikokrat ponudijo kaj novega: okusne jedi, ki sicer niso tipične za našo kuhinjo; so nove po videzu, okusu in sestavi živil, a se jim okušalne brbončice v trenutku privadijo. Od novembra naprej si lahko Pod kostanji privoščite specialitete balkanske, mediteranske in domače slovenske kuhinje, ki jih za vas pripravlja glavni kuhar in vam jih tako on kot tudi lastnica še posebno toplo priporočata. In zakaj si ne bi privoščili slastnih jedi priznane francoske kuhinje in vrhunskih jedi iz pljučne pečenke in rumsteaka. Seveda v gostilni še vedno pripravljajo tudi malice in kosila, še posebno radi pa gostje prihajajo na nedeljska kosila, ko posedijo v prijetni družbi domačih ali prijateljev in ob kavici še kakšno rečejo. V gostilni sprejemajo tudi zaključene družbe: v restavraciji za kadilce je prostora za 54 oseb, v prostoru za nekadilce pa za 11 poleti pa je zagotovo prijetneje v letnem vrtu. V gostilni so zaposleni trije delavci: dva v kuhinji in natakar, ki jim pomagajo še honorarni sodelavci. Vsi se zavedajo, da je njihov gost kralj, in tudi zato se ljudje radi vračajo Pod kostanje. Vsako leto pa Pod kostanji primerno obeležijo tudi martinovo, praznik, ki so ga kot zahvalo za letino poznali že pogani. Že dolgo časa pa je v navadi, še posebno v vinorodnih krajih, kjer "Svet Martin spremeni mošt v vin'", da na martinovo pripravijo pravcato pojedino v zahvalo za dobro letino in odlično vino. Pod kostanji bodo tudi letos Martinu, kot se spodobi, Mobilni poštar v ur ± «1 v* *^ Kar nekaj slabe volje so med krajani Hotedršice zbudile govorice, da namerava Pošta Slovenije svojo poslovalnico v Hotedršici zapreti. 18. oktobra sta v Ilotedršico prišla ljubo Jenko, direktor PE Pošta Ljubljana, in Marko 1'apler, vodja oddelka za poštni promet, ki sta članom Sveta KS predstavila ponudbo Pošte Slovenija: Motedršica še naprej ostane pošta s številko 1372, le da pošta ne bo nastanjena v sedanjih zadružnih prostorih in bo vse storitve opravljal mobilni pismonoša, ki bo šestkrat na teden obiskal vsa gospodinjstva (219)- Sestanka se je udeležil tudi logaški župan Jane/ Nagode. "Ne gre za zapiranje pošte, gre za tO, da pošta pride med krajane." je poudaril Jenko in povedal, da hotenjska pošta že nekaj časa ni več rentabilna. Obiskovalcev, z njimi pa seveda dobička, ni: v prvih letošnjih osmih mesecih je imela pošla kar 3.200.000 sit izgube. Možnosti, da bi Pošta investirala v prenovo obstoječe ali gradnjo nove pošte v Hotedršici. ni. Zato so llotenjcem ponudili rešitev, ki bi lahko bila sprejemljiva za obe strani: prostorov v vasi ne bi več imeli, bi pa zalo pismonoša v posebej opremljenem avtomobilu šestkrat na teden obiskal vsa gospodinjstva (/(> /' Trčeh Napovednik prireditev 6., 13., 20.11. ob 17. uri Otroške likovne delavnice: koledar, volna Sejna soba no Notranjski 14 Org.: DPOM logatec 8.11. ob 18.30. uri Beremo z Manco Košir, prvo srečanje študijskega krožko Knjižnica logatec 9., 16., II. ob 17. uri Otroške likovne delavnice: gnetemo in oblikujemo Sejna soba no Notranjski 14 Org.: DPOM Logotec 9., 16., 23., 30.11. ob 19. uri Likovna delavnica zo odrasle • osnove risanja Sejna soba Občinske uprave v Logatcu Org.: Tatjeno Luznik Škufca in 01JSKO Logatec 12. in 26.11. ob 16.30 Delavnico Moj zimski berbarij P0Š Hotedršica 13.11. ob 17. uri Otroška gledališka predstavo: Žogica Morogica Nastopajo člani: GUD Kranjski komedijanti. Narodni dom Logotec Org. in inlo.: DPOM Logatec 13.11. ob 19. uri Odprtje slikarske razstove Dominiko Mohniča Knjižnica Logotec Org.: Knjižnica Logatec 14. in 28.11. ob 16. uri Likovno delavnico zo najmlajše WZ Kurirfek, enoto iabor Org.: Btonka Felttin in 01 JSKO 16.11. ob 20. uri Gledališki abonma Andrei Rozman Rozo: Rigoleto v izvedbi Cofe teotra iz Ljubljane Narodni dom Logotec Org.: Občino Logatec 17. II. od 9. do 13.30 in od 14.30 do 17.30 ure Mcdobmočni seminar za vodenje otroških folklornih skupin OŠ 8 talcev Org.: 01ISKD Logatec 22.11. ob 19. uri Predavanje z diapozitivi Andrej Žigon: Slovenska vas na Modugaskarju Kii|ižnica Logatec Org.: Knjižnica logotec 23, 24., 25.11. ob 10. in ob 15. uri Nadaljevalni tečaj improvizacije in jazzovske igre v Big Bandu Notodni dom logatec Otg.: 01 ISKD logatec in Glasbeno šolo logotec 3.12 ob 16 30 DelciviiH a loko so vozle babice POŠ Hotedršica Vsok četrtek ob 16.30 uri v Kii|i/inu logatec in ob 16. uri v kraievm Knjižnici Rovto Ure pravljic /n olroko od 4 leto (liilpi Org. KnjUnkO logatec FILMSKI PROGRAM v Narodnem domu Sobota, 10.11., ob 18. uri CESARJEVA NOVA PODOBA - (The Emperors New Groove) Disneyeva risanka Režija: Mark Dindal Glasovi: David Spade, John Goodman, Eartha Kitt Sobota, 10.11., ob 20. uri CORELLIJEVA MANDOLINA (Captain Corelli's Mandolin) -angleški Režija: John Maden V gl. vi.: Penelope Cruz, Nicolas Gage. Patrick Malahide, Irene Papas Sobota, 17.11., ob 18. uri DR. DOOLITLE 2 (Dr. Doolitle 2) - ameriški Režija: Steve Carr V gl. vi.: Eddie Murphv, Lisa Kudrovv. Kevin Pollak Sobota, 17.11. ob 20. uri MOl'LIN ROUGE - ameriško-avstralski Režija: Baz Luhrmann V gl. vi.: Nicole Kidman, Evvan McGregor. John Leguiz.amo Sobota, 24. 11., ob 20. uri HITRI IN DRZNI (The Fast and the Furious) - ameriški Režija: Rob Cohcn V gl. vi.: Paul Walker, Vin Diesel, Jordana Brevvster 33. OBČINSKA REVIJA MALIH VOKALNIH SKUPIN - Hotedršica, 5. oktober 2001 Za sodelovanje pri pripravi in izvedbi ,š.š. Občinske revije tnalih vokalnih skupin se logaška Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne delavnosti zahvaljuje OS Tabor, Podružnični OS Hotedršica in gospe Saši Lipovci, članicam Kulturno turističnega društva Hotedršica in g. Janezu Zelencu, Gostilni Turk v Hotedršici, Vsem pevkam In pevcem pa Iskreno čestita za sodelovanje In nastop na revip. Ol JsfČD LOGATEC Nevenka MaluutiMč, vodju Izpostav* 90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7 MHz Programska ponudba Radia Cerkno! Od 1. julija dalje je Radio Cerkno z vami v živo ves dan. od 6. do 19. ure. V programu najdete svoje vsebine tudi občani občine Logatec. Teme z vašega območja pogosto predstav ljamo v: - Dnevno informativni oddaji ob 11. in 17. uri; - Kulturnih utrinkih vsak dan ob 7.30; Turistični oddaji v četrtek ob K), uri; Aktualni temi ob sredah ob 10. uri; Kroniki tedna ob nedeljah oh 11. uri; Črni kroniki ob nedeljah ob 12.45. Prisluhnite nam in se pridružite številnim novim poslušalcem. Po podatkih CAT centra iz Ljubljane je poslušanost Radia Cerkno v letu in pol poskočila za skoraj 300 % !!! Logaške novici' vsak četrtek ob 8.1 S. m*TO ŠOLJA \\ o y "LISJAK 'Dragan 'Petrovič s.p., 9\lotranjsk\a c. 14, Logatec ']'}.('v-7'// (v.sv^t) T% y\i:i\r\ni TO&T&ISOVZA 'BO'/K )ČE Mi >7( +K;AirJt'l\)ZIL S '/"KU V '/'M KM 19. 11. 2,001 cA 18. ari 112, 2001 ob 18. čiri 17. 12. 2001 .).'»18. ari \U\ \V.W , 177 '/ ''/V/'"/ '/>( >/'('/ '"'L\. < V:\'I -U'Kf.7'(>i:\/.'/7:1 'W<»*\/ l 100 S Fl (V::\.;-7 W 'I'(>i:A/j/7 'I' / nNU.tmt 2.^00 l^fO'KtAlJirifL: 041 398 557 6. november 01 kulturo lopašL novice 9 Do zlata in še čez Od imenitne domače generalke do odlične premiere logaškega Pihalnega orkestra Že na Predtekmovalnem koncertu v logaškem Narodnem domu je Pihalni orkester 7. oktobra s skrbno izbranim in imenitno izvedenim sporedom napovedoval svojo odločnost, da se na bližnjem tekmovanju naj resneje spopade z evropsko orkestrsko elito, ki se je ponujala na X Mednarodnem tekmovanju velikih pihalnih orkestrov v Ostravi na Češkem. Že na logaškem koncertu so bile še posebne pozornosti deležne tiste tri skladbe, ki jih je dirigent Marjan (iidadolnik prijavil za tekmovalni spopad: obvezna skladba Matenik (po češkem ljudskem plesu) češkega skladatelja Zdenčka Petra, skladba za uigravanje de HannoveŽolte gore (Vellovv Mountains) in ehsibicijsko naravnana Golo-bova skladba Orkester gre v vesolje. Dvorana, v katero se je bilo posedlo ta večer. žal. res premalo »radovednežev«, se je razživela od navdušenega odobravanja in najboljših želja za na deško. In v daljni Ostravi, ki pa naši »muziki« ni tako daleč, saj se je bila že leta 1995 pozlatila na takratnem tekmovanju, je naš 66-članski ansambel (med ostalimi tekmovalnimi orkestri najmlajši) z. dirigentom Marjanom tako prepričljivo nastopil, da je o najboljšem prepričal tudi mednarodno strokovno žirijo, ki je prisodila orkestru za doseženih 469 točk (od 47S možnih) zlato priznanje za celotni nastop in kar je še vredno vse pozornosti in iskrenih čestitk -posebno nagrado za naj boljšo izvedbo obvezne skladbe. Dirigent Marjan je dejal, da je že med nastopom imel zelo prijeten občutek; zdelo se mu je, kot bi orkester resda poletel v svet čarobnega. Prepričan je, da je prav dober zvok orkestra vplival na razsodbo velike porote, ki se je morala ustrezno odzivati med dvanajsterico prominentnih godbeniki korpusov iz Avstrije, Češke, Slovaške in Slovenije (poleg Logatčanov še Pirančani, ki so z dirigentom dosegli 4.ŠS točk. kar je veljalo za srebrno priznanje). In kako kaže naprej? "Treba bo delati in delati. Glasba nima nikjer svoje dokončnosti. Njena popolnost je podobna božanstvu, nedosegljivemu na tem svetu. Ker je pa Holand-ska s svojimi najvišjimi tekmovalnimi zahtevki na tem svetu, se bomo podali tja. ko bo orkester še nekoliko '"odraste!", pravi Marjan, še vedno očaran nad sijajnim uspehom. Saj res. Mnogo bliže je do novega leta. Saj se tedaj vidimo in slišimo -na Novoletnem koncertu Pihalnega or-kcstni Marcel Štefančtč Izredni uspehi mažoretk Ma/orete so konec septembra v Veliki Britaniji osvojile visoka mesta na evropskem prvenstvu. Prav tako so izreden uspeh dosegle v Radečah na držav nem prvenstvu. Domov so prinesle kar 13 medalj. Pod vaško lipo na Taboru Lepo sončno in toplo nedeljsko popoldne je v nedeljo, 14. oktobra, k taborski cerkvi v Gornjem Logatcu privabilo precejšnje število obiskovalcev. Prireditev imenovana Pod Taborsko lipo je v sodelovanju s kvintetom Pomladni odmev organiziral Ženski pevski zbor Kil) Tabor iz. Gornjega Logatca. 29. in 30. septembra so v Veliki Britaniji potekala tekmovanja in skupni rezultat je pokazatelj izrednega uspeha naših tekmovalk: S. mesto so dosegle starejše in (1. mesto mlajše tekinov alke Tekma se je odvijala v težkih razmerah, v dežju in mrazu, naše tekmovalke pa, za take razmere, niso imele ustreznih uniform. Vera Tratnik, vodja in trenerka logaških mažoretk le z rezultati izredno zadovoljna in pravi, da so dala dekleta res vse od sebe in si "za nagrado'' ogledale tudi znamenitosti v Londonu. Mažoretke so se odlično odrezale tudi na državnem prvenstvu v Radečah, kjer so osvojile pet prvih mest. pet drugih in tri tretja mesta. Kamen < \sredhar Domiselno izbran razgledni prostor pod mogočno lipo je popestrilo lepo petje, prekrasen razgled po Logatcu in okolici ter skrbno pripravljene domače dobrote. Ni kaj dodati. Le to, da si lakih prepevanj in srečanj še želimo. .v. Nagode Obetavna raven tudi malih skupin Avla POŠ Hotedršica je bila 5. oktobra prizorišče zaključnega dela 33- občinske pevske revije malih vokalnih skupin (do dvanajst pevcev). Prireditev je organiziral JSKD 01 Logatec v sodelovanju s POŠ Hotedršica. Tokratne prireditve se je udeležilo kar šest malih vokalnih skupin s pestrim programom in prav tako različno pevsko zasedbo. Kot prvi so se z lepim narodnim zvokom predstavili člani družinskega kvarteta Gostiša. Dekliška skupina Rožmarin iz Trat je zapela pod vodstvom mladega dirigenta Marka Kržišnika. Za njimi je ubrano zapel Logaški vokalni kvartet, nato Kvintet Pomladni odmev, potem pa še Dekliški sekstet, ki poje pod pokroviteljstvom KD Adoramus. Kot zadnji se je z bogatim repertoarjem predstavil letošnji jubilant Logaški oktet. Strokovni spremljevalec revije Karel Leskovec je s svojim mnenjem o nastopih verjetno pripomogel k še boljšemu in uspešnejšemu kreativnemu delu na glasbenem področju v naši občini. Za nastop na republiškem srečanju v Šmartnem pri Litiji pa je izbral Logaški vokalni kvartet in Dekliški sekstet. In na festivalu najboljših slovenskih malih pevskih skupin se je 13- oktobra v Šmartnem predstavilo osmero od sicer enajstih »zborov«, žal, je bil med tremi manjkajočimi tudi Logaški vokalni kvartet. Nastope najboljših sta ocenjevala Janez Močnik in Mitja Gobec. Med tri ansamble, ki so tega večera izpeli največ, sodi prav logaški Dekliški sekstet, ki ga s sijajnim občutkom za zvočno in intonančno prefinjenost vodi Mihaela Gostiša; tu blizu sta bila tudi moški Kranjski kvintet ter mešana vokalna skupina DUST iz Zreč. Sicer pa so vse pevske skupine prejele Zlati žig za sodelovanje na sklepnem srečanju. Če je bilo 21. Republiško srečanje v Šmartnem merilo najboljšega petja med malimi skupinami, smemo mirne duše reči, da je v splošnem raven petja logaških tovrstnih skupin kar na zavidljivo visoki ravni. S. Nagode, M. Štefančtč Švajncerjeva Pomlad V letu, ko Slovenci praznujemo 10. obletnico samostojne države, je luč dneva ugledala tudi knjiga Janeza J. Švajn-cerja z zgovornim naslovom Pomlad, v kateri doživeto in zelo osebno opisuje spomine in vtise na čas pred in med slovensko vojno. "Že leta 1991 sem vedel, [mi, h ^ da bom vse to nekoč popisal. Vtisi so bili premočni. Prvi dan sem vojno okusil na terenu, videl, kako gori tank, kako zagori hiša, pred mojimi očmi je z neba padel helikopter, od jutra drugega dne dalje pa sem bil v republiški koordinaciji, tedanjem najvišjem skupnem poveljstvu slovenske vojske in policije. Od petka zjutraj do nedelje dopoldne nisem legel niti za hip ali zatisnil očesa, tako zelo me je vojna prevzela." je izid knjige komentiral avtor. Vsaj neposredno izid ni bil načrtovan, so pa pisatelja ob prazničnem vzdušju spomini potegnili za seboj: "Takih spominov ne moreš večno nositi samo v sebi. Morajo na dan. Jaz sem jih pač popisal. Če bi bil drugačne vrste človek, bi jih mogoče razlagal po gostilnah, klošarjem na sončni upravi ali pticam in rožam v gozdu. Nekam pač mora. Samo zato je tu moja knjiga," je dejal Janez.J. Švajncer. PisateljJanezJ. Švajncer. po rodu iz Maribora, je napisal že več kot 20 knjig z različno vsebino (leposlovne in s področja vojne zgodovine), od leta 1986 pa ustvarja v Logatcu. /P.T./ Iz veselja do petja in druženja V telovadnici OS Antona Martina Slomška na Vrhniki je H). oktobra na 19. reviji obrtniških pevskih zborov Slovenije pelo kar dvanajst zborov, Med njimi tudi MePZ Notranjska z. zborovodjem Janezom (iostišo. ki je tudi suvereno vodil skupni nastop Zbora sužnjev iz opere Nabucco, s čimer so pevci tudi poslušalstvo povabili k počastitvi 100-letnice smrti velikega Giuseppa Verdija. Vsak zbor je segal po svojskih repertoarnih in izraznih možnostih. Dovolj daleč je segel z lahkotno ubranostjo »domači« gostiteljski zbor Notranjska, še dlje je šel Ptujski nonet z veliko muzikalne naučenosti in nadarjenosti. Najdlje pa je pristal zbor Carinthia Cantat iz Slovenj Gradca, ki je naravnost očaral avditorij. Lep. pevsko bogat večer, ki ga utegnejo prihodnjič dopolniti se pevci z Dolenjskega, iz Prekmurja in vsaj še s primorske strani. /Maš/ H) MLAD Državni prvak iz Hotedrsice 15-letni osnovnošolec iz Hotedrsice, Peter Brenčič, ki svoj prosti čas večinoma preživi na treningih in tekmah v mountain biku in cestnem kolesarjenju, je letošnjo tekmovalno sezono sodeloval na več kot dvajsetih tekmah. Kolesarjenje trenira komaj leto in pol in že je dosegel prvo vrhunsko sezono, katero je končal z odličnim 1. mestom in tako postal držav ni prvak v mountain biku. Ko sem Petra nedavno tega obiskala na njegovem domu, sem bila kar malo presenečena, ko sem ga videla pred TV, kako preučuje treninge ostalih kolesarjev, da bi se česa naučil. Kako to, da si se začel aktivno ukvarjati s kolesarjenjem? "Preden sem se začel aktivno ukvarjati z kolesarjenjem tako z enim kot z drugim, sem dolgo časa treniral tek na smučeh. Doma sem izrazil željo, da bi se raje začel ukvarjati z kolesarstvom, in tako mi je mami pomagala priti v klub Sloga 1902 v Idriji, v katerem še vedno treniram. Klubi so sicer tudi v Ajdovščini in Ljubljani, a mi je ta klub najbližji, ker je pomembno, da ne prideš preveč utrujen že na sam trening." Ko sva že omenila treninge, me zanima, kako treniraš? "Ko smo se pripravljali na tekmo za državno prvenstvo, smo imeli treninge vsak dan, sedaj jih imamo le dan pred tekmo. Treniramo v okolici Idrije, gremo pa tudi na daljše relacije, včasih pa prav do Kopra. Treniramo vedno v skupini 6 ali 7, z avtom pa nas spremljata trenerja Ivan Poljanec in Rajko Bajt. Pozimi pa ohranjamo kondicijo s tekom na smučeh, fitne-som ter plavanjem." Ali poleg dobrega kolesa potrebujete kolesarji še kakšno opremo? "Najpomembnejše je primerno kolo. ravno prav veliko, ki mora imeti dobre vilice, pomembno je, da so mehke. Na tekmah, predvsem državnega prvenstva, je potrebna čelada, prav pridejo tudi rokavice. Za cestno kolesarjenje s specialko pa priporočajo čevlje, s katerimi se pripneš v pedala." Kakšni so dosežki po letu in pol treningov? "Res je, da kolesarjenje treniram komaj leto in pol in sem že dosegel svoj prvi vrhunec; letos sem postal državni prvak v moutain biku. Poleg tega priznanja sem bil najbolj vesel pokala, ki sem ga dobil na tekmi v Italiji za doseženo ,š. mesto. Moji drugi uspehi se vrstijo okoli 2. in 3. mesta, bili pa so tudi že slabši." Ko se je Peter odločil, da bo pustil tek na smučeh, so bili starši sprva presenečeni, a so mu kmalu priskočili na pomoč. Sedaj ga spremljata na tekmah in včasih peljeta na treninge. Zgodilo se je že, da sem moral v cilj pricapljati kar s kolesom na rami. Rad imam adrenalinske športe, zato najbolj uživam v vožnji z moutain bikom po gozdnih poteh, na katerih se srečujem z luknjami in blatom. Ce ga bodo domači še naprej podpirali in bo sam tako zagnan in vztrajen, kot je sedaj, bonm o Petru Brenčiču še slišali. 11 R. Dober začetek sezone S tekmovanji v državnih ligah so pričeli logaški klubi v ekipnih dvoranskih športih. Kljub ne preveč optimističnim napovedim pred začetkom sezone so predvsem namizni tenisači in košarkarji začeli odlično. Odbojkarji še niso dobili niza. Pred začetkom lige je bil glavni cilj logaških košarkarjev sestavi ti ekipo, ki bo sposobna ostati v 2. ligi. In sestavili so dober mozaik, saj so \ prvih treh kolih kar dva krat zmagali. Za uvod so v gosteh presenetili sila močno Vipavo, nato jim je pričakovano spodr snilo v Tolminu, v soboto, 20. ok tobra, pa so doma "razbili" Koče\ |e, Po besedah trenerja Gr* gorja Pokleke sta n dve zmagi sad trdega dela in kolektivne igre, ki bo logaško košarko, kot kaze. vendarle obdržala v tretjem slovenskem košarkarskem razredu. Se odločneje so zaceli v nami /noteniškem klubu Kljub odhodu Sebastijana Kreuha so v drugi državni ligi za začetek zabeležili štiri zmage, en remi, le enkrat pa so morali priznati premoč Moravskim Toplicam. Kot kaže se pingponkašem rešujejo tudi denarne težave, saj jim je pri popravilu in registraciji kombija na pomoč priskočila Občina Po besedah predsednika klubajane za Končine so zmage posledica izjemno dobrega vzdušja v članski ekipi. Ze tradicionalno v klubu do bro delajo tudi z mladimi Pred dnevi so doma organizirali I. odprto prvesntvo za pokal Slovenije za mlaj še kadetinje, kjer se je Ana Verdinek uvrstila med S najboljših igralk. Kezultatsko so sezono slabo začeli odbojkarji Pokalna poraza proti prvoligašu Tbpolšici nikakor nista bila razočaranje, nekaj podobnega pa velja tudi za ligaški poraz, proti letos sila ambiciozni in kvalitetni Žirovnici. Z igro fantje na nobeni tekmi niso razočarali, čeprav letos niso osvojili se tuli niza. Kakšna je prava vrednost ekipe, ki igra v domala isti zasedbi kot lani. pa bo znano šele ob zimskem premoru, saj odbojkarje do takrat caka le se dem tekem, kar je mnogo manj kot v prejšnjih letih. Za delo z mladimi velja pohvaliti tudi odboj karje in morda bodo v prihodnosti vendarle realizirali tihe zelje po močnem logaškem odbojkarskem centru, ki bi imel igralsko bazo po celi Notranjski. To pa so želje vseh klubov, ki bodo z novu športno dvorano morda poslale tudi real nost. Matevž Podjed Športni november 11.11, od Litije do Čateža PD Logatec 17. ll. namizni tenis io.oo Kvalifikacijski turnir za ekipno državno prvenstvo kadetov in kadeliuj Telovadnica OŠ S talcev 1. 12. Pohod na Polhograjsko grmado 9.00 pred cerkv Ijo sv Nikolaja Društvo MCsv. Nikolaja Konrad Merlak na svetovnem prvenstvu Konec septembra je na Poljskem prvič potekalo svetovno veteransko prvenstvo v gorskih tekih, na katerem je nastopil tudi Konrad iMerlak iz Hotedrsice in v kategoriji od 50 do 55 let dosegel 19- mesto. Nastop si je priboril z odličnim nastopanjem na slovenskih gorskih tekih. Na Slovenskem pokalu je bil tretji, na Dolenjskem teku drugi, slavil pa je tudi v skupnem seštevku tekov za pokal Sobote. Iz Slovenije je na Poljsko sicer odšlo 24 tekačev veteranov. Na težki, kar 7.6 kilometrov dolgi progi z 800 metri višinske razlike je v kategoriji od 50 do 55 let, izjemno tretje mesto zasedel Jože Rogelj. 'MaP/ Dirkališča ne bo? Kljub optimističnim napovedim ob postavitvi temeljnega kamna pred dobrim letom dni v logaški obrtni coni Zapolje, da bo tam v naslednjih letih urejen avtodrom, tudi s stezo za karting, se je sedaj zapletlo. Vsi investitorji, ki bodo v Zapolju gradili svoje poslovne stavbe, se namreč ne strinjajo, da bi pobudnik omenjene ideje, Slavko Dekleva, svoje namere tudi uresničil. O tem bo več znanega decembra, ko bodo pobudniki gradnje dirkališča in lastniki zemljišč skušali rešiti nastali zaplet. V kolikor do dogovora ne bi prišlo, bo to še ena izgubljena priložnost, da Slovenija vendarle dobi pravi avtodrom. MaP V Brkinih in Kočevju V začetku koledarske jeseni so se logaški planinci odpravili na dva pohoda, 30. september je 13 pobudnikov preživelo v malo poznanem delu Slovenije v I Irki nih. Iz Pivke so se v smeri Snežnika ospravili do Tabora, ki ga sestavlja več vrhov, planinci so si okolico ogledali z vrha Silen tabora (751 m), ki med njimi izstopa. Na griču poleg vasi Tabor pa izstopa ludi gotska cerkev sv. Martina s pokopališčem. Planinci so se čez brkinske travnike odpravili proti vasi Šembije, kjer so se odpočili. Pot jih je nato preko pašnikov, čez gozd in gmajne pripeljala na cilj v Ilirsko Bistri co, Teden dni kasneje so logaški pla ninci hodili po Kočevski pla umski poti. Pričeli so v Kočevju, prvič pa so se ustavili pri koči na Jelenovem studencu. Povzpeli so se na Mestni vrh (1034 m), od koder pa ni bilo pravega raz. gleda Osvojili so tudi Frldrlhštajn (978 m), kjer je bila včasih utrdba, ki |o sedaj obnavljajo, in Livoldski vrh (981 m). Krapu počitek jim je dal moči za dve-iirno hojo povesti, ki jih |c vodila do vasi Štalcei|i, od koder jih je avtobus odpeljal proti hrvaški meji. Na poti do Kosicla, kjer so izlet zaključili, pa so občudovali gozdnata in skalna osteuja nad Kolpo. Povzeto po M. Pelkovsek Kriza smučarskega teka Po poletnem pripravljalnem odbobju in po rolkarskih tekmovanjih v logaškem tekaškem klubu Valkarton, čakajo na začetek zimske sezone. V nasprotju s tradicijo zadnjih let imajo letos kar nekaj težav, ki pa jih vsaj zaenkrat še uspešno premagujejo. Največ težav imajo v klubu s trenerjem. Bolezen je načela zdravje v zadnjih letih neutrudnega trenerja Pavla Dornika. tako da članska moška ekipa trenira sama. mlajše pa vodi dosedanji pomočnik trenerja Boštjan (Jostiša /. asistentom, bivšim tekačem, Markom Žiber-tom. Kadrovske težave so zato verjetno razlog, zakaj jim letos v tekaški klub ni uspelo pritegniti tistih najmlajših, zamujeno pa bodo skušali nadomestiti s tečaji teka na smučeh. Kvalitetno delo v preteklosti je verjetno porok za uspehe tudi v prihodnje. Vasja Kupuik namreč še naprej ostaja eden najboljših (če ne najboljši) tekmovalcev v Sloveniji, letos pa bi mu morda že lahko uspel tudi veliki met v Svetovnem pokalu (uvrstitev med 30 najboljših in s tem pravica nastopa na Olimpijskih igrah). V Al reprezentanco, gre za drugo kakovostno grupo slovenske reprezentance, v kateri je pet tekačev, sta uvrščena še dva I.ogatčana i Florjan Ambrožič in Matejjakša. ki pa je letos v klubu zahteval izpisnico in odhaja). Podobno sta v elitni reprezentančni selekciji pri mladincih Darjan Brus in Miha Preveč, zal pa pri dekletih v teh kategorijah TSK Valkarton nima reprezentantk. Drugače je v tako imenovanih perspektivnih selekcijah, kamor sta letos uvrščeni Karin Ivančič in l.ea Pergovnik Pred začetkom zime lako v tekaškem klubu upajo na čim prejšnjo ureditev razmer in na obilico snega, ki bi tekmovalcem dvignila motivacijo, klubu pa zmanjšala stroške, saj bi večino treningov lahko opravili doma. Rezultati rolkarskih tekem so kljub težavam dobri, v zimskem delu pa vendarle upajo na korak naprej. Matevž Podjed i IVgUSta letos sta se prijatelja Božidar in Boris vsedla na kolesi m / domačega dvorišča krenila na 1000 km dolgo pot po slovenskih mejah Iz Logatca ju je sedemdnevna pot vodila skozi Adlešiče ( PO km), Zetale (1S| km), l.edavsko jezero) 174 km). Holmec(I km). Kranjsko Goro (III km) in Dutovl|c( |S9 km), od koder sta odkolesarila se zadnji 101 km do Logatca Za volanom ju je spremljal prijatelj Simon Teden dni je minil brez večjih težav na cesti. brez. praznih zračnic m brez poškodb Vtisi s poti še vedno ostajajo živi ter jih bodo še dolgo spremljaJJ, ■II. Valov 6C Odvisnost je bolezen Ker leži Logatec v bližini slovenskega glavnega mesta, Ljubljane, pa tudi na tranzitni poti med središčem Slovenije in našo zahodno mejo, Italijo, je problematika uživanja prepovedanih drog mnogo bolj prisotna, kot bi bilo pričakovati glede na število mladih. Še pred leti je bilo število uživalcev opiatov, predvsem heroina, izredno visoko tudi glede na republiško povprečje, trenutno pa je, po besedah dr. Jasne Čuk, v Logatcu heroinsko zatišje, ki pa se lahko kadar koli obrne na glavo. Tako kot drugje po Sloveniji tudi mladi Logatčani vse pogosteje segajo po t. i. plesnih drogah - tabletkah extasyja: oktobra so logaški policisti zasegli prvo. Heroin, extasy, "trava" in ostale prepovedane droge pa niso le logaška, so vseslovenska resničnost. Dobiti točne podatke o tem, koliko ljudi uživa droge, je praktično nemogoče, ocene pa zelo varirajo. prometa s prepovedanimi droga-mi zoper dva gojenca, od tega dve ovadbi februarja, eno pa po tragičnem dogodku. Od 25-ih predlogov za uvedbo postopka o prekršku so policisti podali štiri zoper gojence Zavoda. Po mnenju policistov prisotnost gojencev pri prinašanju prepovedanih drog v Logatec ne predstavlja večjega problema, saj je drogo mogoče kupiti v Logatcu. Tudi v tragičnem primeru v ZVIL Logatec je bila droga kupljena v Logatcu, zaradi česar so zoper krivce že podali kazensko ovadbo. Tudi dr. Jasna Čuk je mnenja, da gojenci prinašajo prepovedane droge za lastno uporabo, pa še zase jo imajo zaradi razvite odvisnosti premalo." /J.S./ Center in lokalna akcijska skupina Prvi poskusi, da bi v Logatcu obvladali problematiko uživanja prepovedanih drog, segajo več kot 10 let nazaj. V Zdravstveni dom bo prihajale osebe, ki jim je uživanje heroina uničilo zdravje. Pred malo manj kot sedmimi leti je bila v Sloveniji ustanovljena mreža petih Centrov za preventivo in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, med njimi je bil tudi logaški. Sedaj je Centrov že 15. Na Centru izvajajo različne oblike obvladovanja bolezni odvisnosti in obravnavajo problematiko drog. Vodi ga dr. Jasna Cuk, -Najpogosteje se na nivoju države omenja število od 3000 do 5000 odvisnikov, nekateri ocenjujejo, da je v Sloveniji celo do 18.000 uživalcev drog." pravi Jože Hren z Urada za droge, ki je še pred nekaj več kot mesecem dni bil zaposlen kot svetovalec na logaškem Centru za socialno delo. "Zadnja letasmov Logatcu opažali upadanje zanimanja za heroin, mladi pa sedaj vse pogosteje jemljejo extasy." Strokovnjaki so se začeli zavedati potrebe po preventivnih aktivnostih glede uživanja drog in se povezali v lokalno akcijsko skupino, pred skoraj sedmimi leti pa je bil ustanovljen tudi Center za preventivo in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, ki ga že ves (as vodi dr. Jasna Čuk |ožc Hren: "V bogatin lahko govorimo o napredku, o sodelovanju med različnimi institucijami, česar marsikje po Sloveniji ni. To prednost moramo ohranjati in razvijati." V Centru izvajajo tudi program zdravljenja odvisnosti od opiatov. v katerem opiate nadomeščajo z meta donom. Metadonski program je tako po besedah dr. Ćukove kot Hrena pozitiven 111 potreben: zdravstveno stanje se izrazito izboljša, Zmanjša se okuženost s hepatitisi in HIV, zinanj ša se kriminaliteta m stopnja samo morilnosti. poveča pa vključevanje v delo, šolo m družbo Med občani pa so se pojavili pomisleki, ker osebe, ki se odločijo za terapijo, odnesejo odmerke nicladoiia čez konce tedna kar domov. Dr. Ćukova pravi, da naj In tudi te odmerke odvisniki |eniali pod nadzorom staršev ali partner jev. Nekatere osebe, "stabilne", pa dobivajo odmerke za več dni in med tednom: gre za ugodnosti iz terapevt skega dogovora med terapevtom in klientom, Tak dogovor m logaška posebnost, podpišejo ga klicntt v vseh Centrih v Sloveui|i. Po vsem svetu m tudi v Logatcu metadon prihaja po večlh pote tudi na črni trg. Zgodi se, da ga prodajo tudi bolniki iz. Ontrov, še posebno, če nimajo sredstev za preživetje Dr Ćukova: "Da bi ga proda|all In potem kupovali prepovedane droge, pajemaloverje '"o, saj redno izva|aino analize urila, ki bi pokazale prisotnost taksnih drog." Mercedesi v žilah Odvisniki za zadovoljitev potrebe po drogah potrebujejo veliko denarja. "Oh, dohtarca, nam džankijem se mercedesi furajo po žilah." je dr. Ćukovi nazorno pojasnil oden od uživalcev. Odvisniki iščejo drogo proti svoji volji in si denar pogosto priskrbijo tudi na nelegalen način: s tatvinami, preprodajanjem droge ... Težko je reči, koliko kaznivih dejanj je storjenih zaradi potrebe po drogi. So pa logaški policisti v prvih devetih mesecih letos obravnavali 23 kršitev Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (2 kršitvi v istem obdobju lani), (1 kaznivih de Janj neupravičene proizvodnje in prometa z. mamili (lani 2) in 4 kazniva dejanja omogočanja uživan-ja mamil (5). Pot iz. odvisnosti je težka, mnogi na njej umrejo. Metadonska terapija pa je začetek poli. Nekateri se nato odločijo za višje programe, npr. terapevtske skupine, iako Imenovane drug Irec programe, nekateri pa lahko vse Življenje ostanejo na meladonu in si kljub temu uredijo življenje: hodijo v šolo ali službo, imajo družino ... Veliko vlogo pri urejanju kronične bolezni odvisnosti igra podpora družinskih članov odvisnika. Po be sedali dr. Ćukove tudi v Logatcu, na žalost, starši vse premalo sodelujejo, čeprav jih po drugi strani razume. "Sem pa zelo vesela, ko skušajo starši otroka vsaj razumeti takrat je zdrav ljenje uspešnejše." Skupina staršev Pred sedmimi leti se je ua pobudo staršev odvisnikov organizirala sku pina staršev, ki jo na Centru za soci alno delo vodita socialna delavca Silva kranjc in Jože Hren (ki bo V skupini, kljub novi službi, še sodeloval). Starši Iz Logatca In oko liških krajev se sestajajo dvakrat mesečno: v skupini lahko spregovorijo o svojem položaju, se informirajo o problematiki drog, si krepijo samo zavest. Njihova vztrajnost, pravilen pristop in pripravljenost odvisnikov /a sodelovanje so v kratkem času prinesli zelo dobre rezultate, Dr. Jasna Čuk. /Foto: P. T./ Tako kot drugje po Sloveniji tudi mladi Logatčani vse pogosteje segajo po t. i. plesnih drogah -tabletkah extasyjo: oktobra so logaški policisti zasegli prvo. Med prepovedane droge spada tudi "travo", katere uživanje je tudi v Logatcu precej razširjeno. Kljub temu, da se strokovnjaki tako v Logatcu kot tudi drugje po Sloveniji vedno več ukvarjajo s preventivo in osveščanjem, pa ostaja dejstvo, da se mladi ne zavedajo vseh nevarnosti, ki jih prinaša uživanje prepovedanih drog. V zadnjem času so zelo "moderne" t i. plesne droge, kot je cxtasy, čigar škodljivost se bo pri tistih, ki ga uživajo redno ali občasno, |( igresane registrske tablic c .ili tablic, ki jih je uničila upravna enota, se ne more izdati nove registrske tablice z enakimi < '/ii.H t >. i r i ti I c p/.na< l»- legi stiske tablice je mogoče izbrati po lastni Želji, vendai / dolo (enimi omejitvami. Vozilo za katero ni bil uspešno opravljen tehnični |>u'i|lcil v 10 dneh po izteku veljavnosti prometnega c le >v iljenja, ki ni c >bve zno zavarovano oziroma je uničeno, odpisano ali odsvoje-no, zaradi spremembe stalnega prebivališča in sedeža v diugo registrsko območje, mora lastnik odjaviti in hkrati z odjavo izročiti registrske tablice, razen če istočasno zaprosi za registracijo drugega vozila, ki bo i»■< 1 i-.t 111. i m. > / islo icgistisko označbo. Upravna enota hrani izročene registrske tablice šest mesec ev od clncv.i i/ioc itve I e v tem roku s temi registrskimi tablicami lastnik ni legisliiial isto ali diugo vozilo, se tablice uničijo, I astnik nima piavic e do nadomestila stroškov za tako uničene tablice. Če lastnik v prej navedenih primerih ne odjavi vozila in vrne registrskih tablic, upravna enota tablice odvzame in uniči ter vozilo črta iz evidence. Lastnik registriranega vozila mora v 15 dneh prijaviti upravni enoti vsako spremembo, ki vpliva na spremembo podatkov v prometnem dovoljenju. Če se sprememba lastništva dokazuje s pogodbo, sklenjeno med fizičnima osebama ali fizično in pravno osebo oziroma s komisijsko pogodbo, mora biti podpis fizične osebe, ki je bila lastnik vozila pred sklenitvijo pogodbe, overjen pri notarju. Novi lastnik vozila mora pri prijavi spremembe lastništva vozila, priložiti dokazilo o sklenjenem obveznem zavarovanju. Preizkusne tablice se izda za največ pet dni za naslednja vozila: za nova, predelana in popravljena vozila, s katerimi se na javnih cestah opravlja vožnja za preizkus ali prikaz njihovih lastnosti; za vozila, ki so na poti od podjetja, v katerem so bila izdelana, do podjetja, v katerem bodo dokončana, ali do skladišča trgovinskega podjetja; za vozila, ki so na poti na tehnični ali strokovni pregled oziioma na sejem zaradi prodaje; za vozila, ki so na poti od kraja prevzema do kraja registiacije. Preizkusne tablice se ne izdajo za vozilo, ki ni obvezno zavarovano, za vozilo, kije registrirano, razen /,t tista vozil,i, ki so n,i poli i/ kraja, v kateiem so bile registrske tablice oddane, odvzete, uničene ali pogrešane, do kraja, v katerem bodo zanje izdane nove legistrske tablice. Dovoljenje za uporabo kovinski preizkusnih tablic lahko dobijo pravne osebe ali samostojni podjetniki, legishiiani za piodajo vozil, /a dobo enega leta, / možnostjo ponovne izdaje dovoljenja. Vozilo se sme uporabljali samo na lelaciji, ki je navedena v potidilu za preizkusno vožnjo. Začasno se registrirajo motorna in priklopna vozila, katerih lastniki so tujci, ki jim je dovoljeno začasno piehiva nje v Republiki Sloveniji, ozimni.i di/avljani Republike Slovenije, ki imajo le začasno prebivališče. Pripravil vodja < iddelka ta upravne notranje zadeve Kmetijska svetovalna služba Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA Enota Logatec svetovalce Roman Rupnik,inž.kmetijstva Tovarniška c. 3, 1370 Logatec Tel: 01 7542933 kss.logatec@siol.net Pomembno v novembru Prehod na zimski obrok krmljenja živali moramo opraviti postopno. Da se mikroorganizmi v vampu prežvekovalcev privadijo na prebavo nove vrste krme rabimo praviloma tri tedne. Ko se živali še pasejo ali ko se krmi še zelena krma, moramo v obrok začeti vključevati seno in silaže. Živali lahko pasete tudi še v novembru, če je dovolj paše. Določene kategorije živali so lahko na prostem tudi, če trave že primanjkuje. V tem primeru moramo poskrbeti za primerno dokrmljevanje na paši. Začenja se čas kolin. Bodite pozorni na pravilnik, ki prepoveduje klanje govedi na domu. Premije za bike, klavne telice in vole, za živali, zaklane od 15. oktobra do konca leta, uveljavljate lahko šele od 1. do 15. januarja 2002. Strokovna ekskurzija za govedorejce bo organizirana do konca leta. Vsi člani govedorejskega društva boste o tem pravočasno obveščeni. Pričenja se sezona zimskega izobraževanja. Me spreglejte vabil na običajnih oglasnih deskah. Pripravite krmno bilanco. Kljub temu, da seje stanje po dežju v prvi polovici septembra občutno popravilo, da se je travna ruša opomogla in da se pašna sezona nadaljuje, svetujemo, da na usmerjenih kmetijah pristopite k izračunu bilance krme. Na podlagi podatkov o pridelani količini in kvaliteti voluminozne krme, na podlagi števila živali, teže ali kategorije in proizvodne usmeritve, vam bomo izračunali manjkajoče hranilne snovi in potrebno količino krme za nakup. Le tako boste vedeli, koliko živali lahko redite preko zime. Kmetijski svt 'tovalec Roman Rupnik, inž. kmetijstva Božidar Vatovet OBVESTILO Veterinarska izpostava RS bo v dneh od predvidoma 15. oktobra 2001 do predvidoma 15. novembra 2001, opravila jesensko akcijo oralne imunizacije lisic proti steklini. Polaganje vab bodo opravili piloti domačih športnih društev v višini 300 m, s posebej prirejenimi letali. S položenimi vabami se namerava aktivno imu-nizirati lisičjo populacijo v slovenskih gozdovih ter tako preprečiti širjenje bolezni. Ker so vabe namenjene divjim živalim, prosimo lastnike psov, da vodijo svoje ljubljenčke na sprehode privezane. Psom v tem času ni dovoljeno prosto gibanje. Izvzeti so službeni psi. Po zahtevah Mednarodne zdravstvene organizacije (WHO) je potrebno vsak stik z vsebino vabe obravnavati kot ugriz stekle živali. Če pride vsebina v stik s sluznico ali svežo rano, je potrebno to mesto dobro izprati in umiti z milom ter nemudoma obiskati najbližjo antirabic.no ambulanto območnega zdravstvenega zavoda. /AVOI) /A /.DKAVSIVI NO VARSI V() AnliKitiic na ambulanta Zaloška 29 tel: 01 58 63 900 1000 LJubljana OBČINSKI i RAD 6. november 01 ekonomska sporočila lo^asL novice 13 Odprli smo TRGOVINO RAČUNALNIŠKE OPREME Obiščite nas od ponedeljka do petka med 8. in 17. uro uro ".'/II PROLOG, 0.0. Tel.: 75-41-106 Tržaška 114, Logatec Janez Langenvalter s.p. telefon: 01 755 29 30 GSM: 041 807 941 Odprto od novembra dalje vsak dan - med tednom od 14.30 do 20.00 ure -v soboto od 8.00 do 20.00 ure Sem pooblaščeni serviser ELAN-a CENJENIM STRANKAM V SERVISU NUDIM montaže in premontaže, nastavitev vezi, prestavitve, montaža platform in zavor, zalitje drsne obloge, brušenje robnikov, brušenje drsne obloge z brusnim trakom, brušenje drsne obloge z brusnim kamnom - strukturo, popravilo odbitine, razlepitve in vstavitev dela drsne obloge, impregnacija in mazanje, kompletni servis, priprava smuči za tekme. Svetujemo pri nakupu nove smučarske opreme! Nudimo servis alpskih in tekaških smuči ter snowboard-ov! V novembru za vse storitve 10 % popust. Pripravite smuči na bližajočo se zimo! Ganiiarjev Irg 4. Q>^Ml£a iel: 01 750 23 12 ?dni salon "On ja lepo ohleko je po.s Ulj eno. irjam ira za vse ^Yla enem mestu izbu okuse in najrazličnejše želje ]Zja vsahoc/ar - \ua\i za močnejše postave. d, Jaia ! zposoja m prodaja cKar si idile - v modnem salonu '^ffllirjam dobile. Veseli ho mo vašega obiska. d ponedeljka do pelba od 10 do 12. ure 1« od 16. do 1Q ur oh toooton od Q. do 1'2. ure grafična priprava offset tisk knjigoveznica f oto kopiranje čevica 4i 1370 Logatec digitalni izris plakatov e-mail:tiskarna@mali.si Telefon: 01 7509 660 Fax: 01 7509 664 GSM:041 625 688 SALON KERAMIKE in KOPALNIŠKE OPREME NUDIMO VAM vse za centralno kurjavo vodovodno instalacijo keramične ploščice sanitarno keramiko vodovodne armature kopalniško pohištvo t_Sat Za kopalniško opremo in keramiko, ki jo kupite pri nas, vam izdelamo računalniški ureditveni projekt. trg* cev gradbeništvo in trgovina, d.o.o. Obrtna cona Logatec 25, 1370 Logatec tel.: 01/7543 398, 7542 485, fax: 01/7543 522 ODPRTO: od }{. do 19. ure, sobota od 1>. do 13. uit mali Vrine Jasmina Krajina Kramar s.p. Cankarjeva 15,1370 Logatec, Slovenija Telefon: 01/7542115 TOMY » duplo ZA VSE MAJHNE IN VELIKE PALČKE JESENSKO - ZIMSKA KOLEKCIJA OBLAČIL OD 0 - 8 LET IGRAČE IN OTROŠKA OPREMA KOZMETIKA J* Novi delovni čas: od ponedeljka do petka 8.30-12.30 in 15.00-19.00 v soboto: 8.00-12.00 nikom ZASTOPANJE, INŽENIRING IN TRGOVINA d.o.o., Betajnova 51, 1360 Vrhnika, Slovenija PRODAJNI SALON POHIŠTVA OC LOGATEC 7, LOGATEC PA SE VSE OSTALO POHIŠTVO ZA VAS DOM, VRATA PISARNIŠKO POHIŠTVO, SVETILA... OBRTNIKI, PRI NAS LAHKO 0BLECETE IN 0BUJETE SVOJE DELAVCE. NUDIMO VAM PROFESIONALNO DELOVNO ZAŠČITO. VABLJENI VSAK DAN OD 9.00 DO 13.00 URE IN OD 15.00 DO 18.00 URE IN SOBOTO MED 9.00 IN 12.00 URO. TELEFON: 01 756 43 53, FAX: 01 756 43 54, GSM: 031 212 209 LIKO, V sredini novembra odpiram v sklopu trgovine AAE-KKMR KOMPILT nov moderni salon Keramike, s pestro izbiro Keramičnih ploščic in Kopalniške opreme n MERKUR Ustv.trj.imo zadovoljstvo KOMPLET —.. I Prvih deset kupcev v novem salonu, pri nakupu nad 100.000 SIT, čaka presenečenje. Prodajalno KOMPLET c/.o.ov Obrtna cono Logatec 23/ Logatec Tmltton: (01) 79 49 979. Dtlovnl Ami mmd todnom od 9. do 19. uro, v soboto od 9. do 19. uro. 6. november 01 ekonomska sporočila CopašL novice 15 Hitre, kvalitetne in ugodne SERVISNE STORITVE! ova \OrfbCs 5v ■ čista 5 ASTRA CLASSIC do 140.000 SIT POPUSTA ASTRA do 200.000 SIT POPUSTA ZAFIRA do 220.000 SIT POPUSTA Ostali modeli po ugodnih cenah. RABLJENA VOZILA: Astra 1.6 16V kar., I. 2000, klima, ABS Astra 1.6 16V, 5v, I. 2001, klima Ornega 2.0 16V kar., I. 1996, avtomatska klima o > o G N O s- C/5 O 75 < tU — D W avtotehna VIS in Sever <,,., Sinja Gorica 112,1360 VRHNIKA, Tel.: 01 / 7506 330,7506 337 V RENAULT ODLOČILNA MENJAVA V PRAVEM TRENUTKU Če v novembru pripeljete avto katere koli znamke, ki je starejši od 8 let in se odločite za nakup nove Thalie, bomo vašega starega odkupili 200.000 SIT 1.740.000 SIT -200.000 SIT 1.540.000 SIT PSC d.o.o., Pooblaščeni prodajalec in serviser RENAULT, Poljubinj 89f, 5220 Tolmin PE TOLMIN 05/380 00 24 PE IDRIJA 05/373 40 41 PE LOGATEC 01/759 01 90 zastopstvo in prodaja 23.600 SIT 3I)PilDPkET4500 AMDn Duron 141 2\ lilija Iria*/* ZALMAN neslišni hladilniki za procesorje Sloveniji ! »rthllcrlurt lop/pa 3100 Plus 3100G Plus 33.200 SIT 3DPRDfkPT4500 JuMtJirr.hiltTlurc MP/PO 5001 Cu od avgusta 2000 AMDšrf uradni zastopnik in prodajalec 750MHz 73.500 s/t 800MHz 76.300 s/t 850MHz /Z600s/t 950MHz 2 A 90 O s/t AMD 900MHz 2A300 s/t /000/266MHz 28.600 sit /333/266MHz 37.900 s/t XP /500P+ 45600 sit IXP /600P+ 53500 sit Vse cene vsebujejo DDV! 28. Oktober 2001 A thlon THGRMALTHAI(€ ■ ■■■'JL ■ ^^^^ ^m 8.400 SIT YUAW> RMD Duron 800 Is KTfl PRO atol00 128mb ram ■ I llaco Opekarska 51fl, Ljubljana T:01/2839315 F:01/2839314 prodaja@mlacom.si, http://ujuiuj.fnlocom.si 9.500 SIT grafične kartice z 2ogb54ooataioo geforce 2 nvc/pro Wuont^™đ3*mb MX400 32mb SDR tvout midi touier 22.900 sit cdrom 52x ,da nDA ,, . sound 32bit stereo 3d PRO 32mb DVR tvoat spcc|kcrs 240oj 34.900 Sit modem 56kb v90 PRO 64mb DDR cherry g83 slo 1 mM jf "tttmšP H^mti^tt mm w w Ww W w wWWf W %fr w w WW AMD Thundcrbird 900 €lite K7S5R atol00 AGP 4X, 133MHz 256mb ram DDR 20gb 5400 atol00 Hercules mx400 32mb midi touier, fdd cdrom 52x ide sound 32bit stereo 3d speakers 240ui modem 56kb v90 cherru g83 slo logitech pilot uiheel volcano 5 Jrpm volcano BCu mm rpm 35200 Sit logitech pilot ujheel pro 6*mb dđr tvout 132*900 Sit 146*900 sit dragon orb 39.200 sit naročeno pošiljamo tudi po hitri pošti! Kočevska ali Jurčkova kapelica Tako rekoč sredi tistih značilnih zemljank je v bregu na križišču poti, ki se s hotenjske strani razpelje proti Žibršam in pod lovsko kočo proti Ravniku, zrasla impozantna kapelica, poimenovana Jurčkova (po domačem nazivanju nekdanjih lastnikov zemljišča, na katerem stoji znamenje) ali tudi Koševska po Košu, zaselku nad Hotedršico. Zaselek naj bi dobil ime po nekdanjih delavcih, ki so hodili v te kraje iz daljnega Ogleja, kot bi danes rekli, na sezonska dela. Svoje orodje so nosili v košu. Eden takih Oglejcev naj bi prihajal v ta kraj in naj bi prav na domačiji Jurčkovih shran-jal svoj koš. In tako naj bi ljudje temu okolju dejali "pr" koš", "v koš", "na koš", dokler niso s toponimom Koš označevali okolico Jurčkovine in zaselka, ki je nastajal tod okoli. Kapelico so za prošnje namene in potrebe procesij postavili Košani 1908. leta. Nujni denar zanjo so zbrali vaščani z darovi, tudi z vstopninami od vaških iger (predstav). Prvotni Marijin kip Lurške Matere Božje, ki ji je bila posvečena kapelica, so razstrelili "napredni povojni nosilci" revolucionarnih pridobitev. Sedanja lesena kipa stoječe Lurške Matere Božje (visok 100 cm) in klečeče Bernardke (visok 70 cm) sta postavljena v posebej oblikovani votlini iz lehnjaka (130 x 230 cm), ki so ga prinesli iz Rečanove grape ob prenovi kapelice leta 1989. Pri prenovitvenih delih so sodelovali vsi vaščani, še posebej pa sta se izkazala mizarski mojster Andrej Zelene in tesar Polde Rupnik. Prenovljena kapelica, ki jo je blagoslovil tedanji holenjski župnik Franc Simončič, stoji na štirih vogalnih stebreh z razgibano zaključenimi simsi. V kapelico (tlorisna dimenzija 260 \ Koševska kapelica Lurške Matere Božje v Hotedršici. (Foto: Fr. Bogataj) 270 cm, višina do kapa 425 cm, do slemena 535 cm) peljejo zastekljena obočna vrata (1S0 x 320 cm). Na oltarju, ki je postavljen na izrezljanem podstavku (130x 90 cm), stoji pred "lurško" votlino razpelo med dvema angeloma. Obočni strop sega do vrha obočnih zastekljenih oken (90 x 210 cm). Dvokapno streho krije (žal!) belouška kritina. "Kosam smo resnično ponosni na svojo kapelico in radi jo imamo," je dejala Jožefa-Pepca Pivk-Matekovcova, ki je s prijetno zgovornostjo pripovedovala, kolikor je le vedela o vaškem znamenju, ki ga prav pridno oskrbuje tudi ob pomoči drugih vaščanov. Marcel Štefanču Delo in trpljenje, tvoje je bilo življenje Zahvala Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame Jožefe Klavžar iz Hotedrsice se zahvaljujemo za pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in spremljanje na zadnji poti vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem m znan cem. Hvala tudi sodelavcem Viatorja, VVZKurirček inOSHotedršica. Hvala za pomoč v zadnjih trenutkih življenja dr. Globočnl-kovi in osebju bolnice Petra Deržaja Vsi njeni Ob izgubi drage žene in mami, hčerke in sestre Zlatice Gostiša se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem, Karilas in Patronažni službi Logatec za spodbudo ob hudih trenutkih. Hvala vsem za ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje In svece, še posebej pa PGD Hotedrika In Janezu Čuku Hvala Pogrebnemu podjetju Menart, pevcem, trobentaču ter vsem, ki ste |o pospremili na zadnji poti v prerani grob Vsi njeni vem»*; VeČ J ^EREM LOGAŠKE NOVICE (Hej. zemlja si je vzela, kar je njeno. .1 kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to. kar je neskončno dragoceno, je rečno in nikdar ne more umreti (Svclhma MtkUOVlC) Zahvala Ob smrti drage mame. SU mame In prababice Jožefe Šantelj se zahvaljujemo vsem, ki ste se prišli poslovit od nje ali pa sle |o spremljali na njem zadnji poti. Hvala Vam za darovano cvetje, sveče m Izrečeno sožalje, Zahvaljujemo se tudi osebju Doma sv. Jožefa, posebno pa sesln Fellciti in g /upniku, Janezu Selanu. Hvala 1 udi pevcem in Pogrebnemu podje tju Menart, Vsi njeni Med vsemi svetimi, vernimi dušami in dnevom mrtvih Prvega novembra - listopada praznuje krščanski svet od leta 835 praznik vseh svetnikov-vseh svetih kot praznik zmagoslavja, veselja nad pravičnimi-svetimi. Vse iz davnine pa je že iz prazničnega razpoloženja vznikala misel na rajne, ki se je vezala sicer na 2. november, posvečen vsem vernim dušam. Med kristjani je bila namreč razširjena vera, da se na vseh sv etih dan začno ob v ečernem pozvanjanju vračati duše iz vic na svoje nekdanje domove ali grobove - zato naj bodo ta dan domovi in grobovi primerno urejeni -, od tod pa bi se naj v racale v v ice ob večernem zvonjenju na vernih duš dan. Poleg obredno molitvenih navad je bil na Slovenskem in še posebej na Notranjskem dolgo ohranjen običaj, da so gospodinje iz bogatejših hiš ob vseh svetih ali na vernih duš dan obdarovale otroke revnejših družin in reveže s posebnimi kruhki (iz presne, nekvašene krušne, ovsene ali koruzne muke): na Gorenjskem. Dolenjskem, Štajerskem in Goriškem so jih imenovali prešce ali prešice (Ivan Cankar, 0 prešcah), na Notranjskem pa so jim rekli vahči. tudi vahtiči (iz nem. VVachen - bedeti; nekoč je bilo zelo razširjeno bedenje na predvečer vseh svetih). Za podarjene prešce ali vahče so se otroci gospodinjam zahvaljevali s prošnjo: »Bog se usmili vernih duš v vicah!« Med ljudmi je veljal čas okrog vseh svetih za konec babjega poletja za spravilo pridelkov in začetek mrazov; od tod značilni pregovori, recimo: Oznanjeni so vsi svetje, spravljajte, kmetje! ali Vsi sveti so s snegom objeti. Drugi november - listopad je bil v krščanski tradiciji dan vernih duš nekako od leta 1006. Bil je to dan spomina in molitve za trpeče duše rajnih, ki v vicah skoz očiščujoče trpljenje pričakujejo Božje odrešenje. Zato so ljudje tega dne obiskovali in blagoslavljali grobove ter ob njih molili za verne duše. Prva novembrska dneva sta tako ponujala pra-zničnost in resnobnejše premišljevanje o minljivosti vsega posvetnega. Ljudska oblast po letu 1945 ni potrebovala ne svetnikov ne vernih duš. vendar tradicije spomina na umrle ni mogla prezreti in ne ukiniti. Pomešalo se je bilo nekaj od dneva vseh svetih in nekaj od dneva vernih duš in iz vsega se je izumil državni praznik - dan mrtvih, ki se mu danes vendarle smiselneje reče dan spomina na mrtve. Verne duše so se umaknile v svet človekove intime; vernih duš dan, ki je že njega dni nekako veleval urejanje grobov, pa je ponekod sprostil urejevalno mrzlico na grobeh do neverjetnih razsežnosti. Kakorkoli: mrtvi so vredni našega spoštljivega spomina, nekateri tudi molitve. Marcel Štejančič Ali ste vedeli? Držav a Vatikan Država Vatikan je velika le 0, 44 km2 ali 44 ha. Poenostavljeno je to toliko, kot znaša površina 60 ih nogometnih igrišč, velikosti 100 m x 6,3 m. Debelina ledu Ledena odeja nad Južnim tečajem je debela 2800 m. Ponekod pa preseže debelino 4780 m. To je toliko, kot je višina 15-ih Eiffelovih stolpov. A CLASSIC Za neverjetnih 1.772.500 SIT boste kupili dragocen avtomobil. V akciji še dodatni prihranek do 140.000 SITi Astra, Vectra, Zafira z opremo Comfort prihranek v znesku 220.000 SIT DPI j 3EDIT Krediti, staro /a novo. Kredit na položnice. avtotehna in Urbas do. o. Postojnska 37, 1381 Rakek; tel.: 01/ 7051 725, 7051 735 Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil OPEL 6. november 01 križanko / razvedrilo ifa^i novice 17 rji^(3a^ii^ rurv^vic^a osKaGMaĐasi ^n^aca/a AVTOR: MATJAŽ HLADNIK ZGORNJI DEL PROSTORA BOLEZENSKA RDEČINA KOŽE VISOKA TRAVA S SVETLO ZELENIMI KLASKI ANTON JANŠA BRUNO PARMA Blagomix. d.o.o., Pod hruševco 48 c. 1360 Vrhnika MESTO NA FINSKEM JE KAAPA. PRISTOJBINA ZA UPORABO MOSTU MAJHNA ŽUŽELKA, KI SKAČE HAVAJSKI OTOK JE LANAI. BOŽO VODUŠEK VNETJE SKLEPOV POMOČ, NEGA PREBIVALEC BALTIKA FR- NADŠKOF IZ 18. STOL. JE CLAUDE LE COZ. MOČAN EKSPLOZIV MESTO NA ŠKOTSKEM PRIPRAVA ZA SEKANJE KEMIJSKI ZNAK ZA RENU TANJA RIBIČ FR. NADŠKOF IZ 18 STOL (CLAUDE LE) PODNO-ŽISČE LADJA S TREMI JADRI DIVJA MAČKA GETO (TUJA OBLIKA PISAVE) ŠVICARSKI DRAMATIK (ARNOLD) ORANJE (KRAJŠE) NEKDANJI ŽUPAN MENGŠA IN POSLANEC (STANISLAV) TEMNI DEL DNEVA NALEZLJIVA OTROŠKA BOLEZEN PREDEL MESTA BREZ HRUPA PETER ČAJKOVSKI KMEČKA SOBA, ISPA GESLO POKRAJINA V JZ SLOVENIJI F BIBLIJSKI LADJAR HAVAJSKI OTOK MESTO NA ŠKOTSKEM JE TAIN. MANJŠAL-NICAOD MENIH DEL STREHE KI SEGA ČEZ STENO STAVBE MESTO NA GUAMU JE OCA. NALOGA TEŽAVA POTOPITEV LADJE. BRODOLOM TOVORNO VOZILO PEUGEOT EDVARD GRIEG MESTO NA GUAMU JOK (KNJIŽ.) ROBERT ALTMAN VITEZOV SPREMLJEVALEC ALKOHOLNA I PIJAČA MORNARJEV KAR SE VNESE V KAJ AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC ZADNJA BRAZDA NA ZGORNJEM DELU NJIVE 16. IN 4. (NICHOLAS) ABECEDE GESLO LOJZE SLAK DOMAČA I ZABAVA. ! ŽUR PREDRZNOST. HRABROST AMERIŠKA VESOLJSKA AGENCIJA PRIPOVED. PESNITEV OSNOVNA TEKOČINA SLOVENSKO GRADBENO PODJETJE ŠTEVILO V OBLIKI ČRKE O GESLO NIKO ŠTRITOF GOVORICA KAKEGA POKLICA ZAKLJUČNI DEL LEDENI-ŠKE DOLINE VSE V REDU ZADNJA IN PRVA ČRKA MAST, MAŠČOBA DOMAČA ŽIVAL. KI LOVI MIŠI ČETRTI RIMSKI KRALJ HRVAŠKA NAFTNA DRUŽBA MESTO NA FINSKEM OVADBA, OBSODBA REKA V ROMUNIJI DISKOVNI OPERACIJSKI SISTEM JED. NAMENJENA I NI Ml ČLOVEKU NAENKRAT 4 IN 17 ČRKA ABECEDE NEDA UKRADEN TOPLA PIJAČA IZ ZELIŠČ GESLO r*- ZORAN THALER PAULA ABDUL IVAN TAVČAR ŠVICARSKI DRAMATIK JE ARNOLD OTT. ČETRTI RIMSKI KRALJ .11 ANK PERJC PRI REPI NADALJE VANJE GESLA LOGAŠKE NOVICE Ugankarjev abecednik FABIANI Maks, slov. arhitekl in urbanist FANGIO Juan Manuel, argent. avtom, dirkač, petkratni svet. prvak FASETA obrušena ploskev na draguljih In steklu FAULKNER William,am, pisatelj, Nobelov nagrajenec 1040 FAZENDA veliko kmetijsko posestvo v Braziliji FENEK puščavska lisica 1'1'KMI Lnnco, il. fizik, Nobelov nagrajenec 1938 F1ALA koničasl stolpič na gotskih vratih in okenskih čelih FIOIAS starogr. kipar FIUPČIČ Emil, slov, pisatelj m dramatik FIRDUZI AbiilKasim Mansiir, naj. perzijski epski pesnik FOBOS v gr, mltol, utelešenje strahu, spremljevalec boga vojne Aresa FOCHE Ir. državnik, ludi guverner Ilirskih provinc n KI NKll, gno|novnetje lasnega mešička ali lojnice Sala meseca "Kako tO, da Janez že ves dan neprekinjeno joka?" "Slon |c poginil." "AH sla bila laku dobra prijatelja'" "To ravni) ne. samo grob mora skopali zanj." i / Pravilno rešeno geslo iz prejšnje križanke so: srnjakov golaž, kruhovi cmoki, gratinirane orehove palačinke, Gostilna Baron na Stari cesti v Logatcu. Izžrebani nagrajenci so: 1. nagrada nedeljsko kosilo za dve osebi: Jožica Lukančič, Kake 19 a, Logatec; 2. nagrada nedeljsko kosilo za dve osebi: Roza Mikuž, Cevka 16, Logatec; 3. nagrada nedeljsko kosilo za dve osobi: Andro Kavčič, Loka 4, Logatec. Nagrade lahko dvignete na uredništvu Logaških novic, Cevka 4, Logatec Tokratna križanko prinaša nove nagrnde, ki jih za pravilno rešena gesla podarja podjetje Blogomix, d.o.o, Pod Hrušovco 48 c, 1360 Vrhniko. 1 nagrado darilni bon v vrednosti 5000 sil; 2. nagrada darilni bon v vrednosti 4000 sit; 3 nagrado darilni bon v vrednosti 3000 sil. PmvlIlN rešitve pošljite najkasneje do 25. novembra 2001. Poleg imena, priimka in naslovu pripišite tudi svojo davčno številko. Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno rešeno gesla, ki bodo prispela po pošti (Logaške novice, Rešitev križanke, Cevka 4, 1 370 Logatec), po foxu (750 96 64) ali e moilu (novkc@moli si). J__li/J O s- d.o.o. Velika Ligojna 20, 1360 Vrhnika, tel./fax: 01 755 30 20 GSM: 041 637 734, 031 637 734 Nudimo vam: GRADBENE STORITVE UREDITEV OKOLICE Tlakovanje dvorišč i materialom po vaši želji, postavitev robnikov, opornih lidov,... IZDELAVA KANALIZACIJE, VODOVODA, TEMELJEV, ADAPTACIJE OBJEKTOV, UTRJEVANJE TERENA, IZKOPI, PREVOZI... VODENJE POSLOVNIH KNJIG V SODELOVANJU Z MICRA*1£ASING - KREDITI NA POLOŽNICE - FINANČNI NAJEM - OPERATIVNI LIZING - HITRI LIZING (urejen v enem dnevu) BERLINGO - AKCIJA - MODUTOP 2.900.000 SIT AKCIJA SAXO PLUS letnik 2001 oltiktilčni potrt, sorvo volem, kovinsku boivo, ■ ■ mm g\g\g\ m ■■ DARILO: AVTO RADIO 1.31 3.UUU SIT AVTO PRODAJA MEHANIKA KLEPARSTV0 LIČARSTV0 CITROEN Anton Merlak s.p. Drenov Grič 99,1360 Vrhnika lel./fax: (01) 7551 007, 7553 807 MALI OGLASI POGOJI OBJAVE Zadnji rok za objavo malih oglasov je 25. v mesecu. Oglase lahko pošljete po pošti na naslov Logaške novice, Mali oglasi, Čevica 4, 1370 Logatec ali po faxu 01 750 96 64. Pripisati morate ime in priimek, naslov in telefonsko številko. Male oglase lahko ob sredah od 8. do 12. ure sporočite po telefonu 01 750 96 60. Naročniki Logaških novic, razen podjetja, imajo brezplačen mali oglas, dolg največ 20 besed. • 40 leposlovnih knjig v srbohrvaškem jeziku, podarim. Tel.: 7544 072. • Radiator Klimat, nov, zapakiran, z vsemi priključki, dimenz. 1 100/200, po ugodni ceni prodam. Tel.: 040 735 136. • Vodno biserno masažo za v kad, ugodno prodam; priporočljiva za prekrvavitev, rabljena dve leti. Tel.: 040 572 106. • Podarim zadnjo steno prtljažnika za Audi 80, letnik 1985. Tel.: 7544 072. • Lesne brikete, primerne za kurišča na trda goriva, prodam. Tel: (041) 760 418. Stran pripravlja in ureja Jože Selšek Jesen... Spomini na poročni dan Urejeno mestno jedro Cankarjeva ulica že dobiva novo podobo, ki bo v ponos kraju in krajanom. Sredi novembra pričakujemo, da se bodo dela zaključila. /Foto: A. Mali/ Srečanje upokojencev ... Dvajsetega jubilejnega srečanja upokojencev, starejših od 75 let, ki sta ga 14. oktobra priredila Društvo upokojencev in KS Naklo, se je udeležilo 136 starostnikov. Med njim je bilo šest starejših od 90 let (dva pa se srečanja nista mogla udeležiti in so ju obiskali na domu) in pet parov zlatoporoćencev. V kulturnem programu so poleg članov Društva upokojencev nastopili še učenci 0$ 8 talcev, logaške mažoretke in harmonikar. /Tekst in foto: F. B./ 40-im parom, ki so se 21. oktobra udeležili pastoralnega srečanja zakoncev - jubilantov, so oživeli spomini na poročni dan. Večno zvestobo so si objubili pred petimi, desetimi, petnajstimi... in petdesetimi leti. Praznovanje je organizirala zakonska skupina ŽPS župnije sv. Nikolaja v Dolnjem Logatcu. Jubilantom je bila posvečena slovesna sveta maša, po maši pa so v prostorih osnovne šole pokramljali ob prigrizku./F. B., foto: T. R./ VINOTOC VINSKA KLET pri ORLU na VRHNIKI Ljubljanska Ki, 1360 Vrhnika telefon: 01 7505 747 Kmetija VTDRIH Zoran in Dragica Vidiih Lože L8a, 5271 Vipava lelelon: 05 308 70 50 faks: 05 368 70 52 Nudimo vam odprta točena vina lastne pridelave Cabernet sauvignon, Merlot, Laški rizling, Malvazija, Zelen, Sauvignon, Pinela Odprlo od ponedeljka do petka od 9.00 do l/.oo ure in v soboto od 8.00 do 12.00 ure Logaik« novice |i i J > 1 'I .■ i < >< i< h.- Ustanovitelj i >l.. \...,...... Izdajatelj Mali d.o.o., založnr.i i In m.i .. .; 1,111 Grafična priprava In tl«k I m Glavna in odgovorna UrodnltO. Petro Trček Stalni sodelavci (ke) Jan|a P. Nagode, Jože Seliek, Franc Bogata|, Bojana levtnger, Bronka Novak, Karmen Osredkar, MoJo Zupančič*, Ajda Žižek. Roman Rupnik, Marcel Šlefančič, Anja Sedej, Bernarda Rudolf, Knlarina Čuk, Stanislav Nagode, Malevi Podjed Naslov uredniitva logalke novice, Mali d.o.o., Cevlca 4, I 370 Logatec, tel: 01 7509 660, fax: 01 7509 664, o-mall noviceOmali si Ponatis celote aH posameznih delov in n|ihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljenjem. Po I. točki 43. člena ZODV se plačuje DDV po stopnji 8%. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridružujemo si pravico do km|ianja prispevkov. Nenaročenih prispevkov ne honoriramo Fotografije brez navedbe avtorja • arhiv logaikih novic ONLINE novice http //www mali si DEŽURNI NOVINAR VSAKO SREDO OD 8,00 DO 12,00 NA TELEFONU: Ot 7509 660 Stavilo ((vodov 1300 Novice izidejo do sedmega v mesecu