Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prcjeman reljii: Za eelo leto predidača 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 13 gl., za pol leta C gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesei! 1 gl, 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljun velja 1 gl. 20 kr. ve5 na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija Poljanska cesta št. 33.
IKaziiaiilla (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če so tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat ; 15 kr., čc se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se no sprejemajo. VrednlStvo je na Poljanski ccsti h. št. 32. Izhaja vsak dau, izvzemši nedelje in praznike, ob ^/jC. uri popoludne.
^tev. 11.
V Ljubljani, v ponedeljek 14. januvarija 1884.
Letnilt XII.
^ola iii socijalizem.
II.
človeška družba, kakoršna je sedaj, zahteva raznih stanov, ki se na razne načine prežive; na tem redu sloni vsa kultura, ako neha to razmerje, nehalo bi tudi pravno razmerje in nravni red. Ka svetu morajo biti tudi neomikani ljudje, ker je več takih neogibno potrebnih opravil, kterih bi omikani človek ne opravljal rad, da mislil bi, da je nesrečen, ako se mora s tem vkvarjati. Da, v vsakem kraji, vsak čas se tudi nahajajo ljudje, ki se raje trudijo z delom svojih rok, kakor bi si belili glavo, kajti nesposobni so za duševno delo, a vrlo sposobni za rokotvore. Čemu tedaj govoriti o obči potrebi omike po jednem stroji! Vsak naj bode zadosti umen, da opravlja svoj posel na svetu, ako je v drugem več ali manj učen, o tem ne zavisi njegova prihodnja sreča.
Kaj se dan danes zahteva vse od ljudske šole ? Ljudska šola ima pred vsem nalog, podučiti v branji, pisanji in številjenji.
Imamo učne črteže za vsako vrsto šol, ki ta cilj daleč presegajo, in zarad teh učnih črtežev morajo otroci hoditi določeno število let, tedaj so otroci zarad učnih črtežev, a ne učni črteži zarad otrok. Dobro je tudi otroku nizih stanov vedeti kaj o tako zvanem rečnem poduku, a ravno zarad tega otroke pridrževati v šoli, ko morajo v teh letih vaditi se, da bodo sami skrbeli za svoj kruh, pravi se stvar pretirati iii je — socijalno zlo. To spregledujejo že v mero-dajavnih krogih, in spoznavajo potrebo, da je treba nekaj prijenjati, a zatirali so se tako v navidezne potrebe, vse se je tako navzelo presodkov v ti stvari, da si le malokdo upa to stvar pokazati svetu, kakor je v resnici. V seji gosposke zbornice dne 19, fe-bruarija pri šolski debati je grof Eiiiard Belcredi stvar do dobrega pojasnil, pokazal obširno, temeljito in vse.stransko, da smo v ti stvari zavozili, da je treba naravne poti pri vzgoji in poduku, pokazal jo
tudi, da postava dela izjeme tukaj na korist kapitala, ker dovoli skrajšan poduk po tovarniških šolah. Vlada je izdala šolsko novelo, a vse je ostalo po večem tako, kakor je bilo, ker načelna pravila so ostala nedotaknjena, le tu in tam se je po nakazni poti kaj prenaredilo, kake olajšave dovolile, a le po daljšem moledovanji, ko je vlada še enkrat določno naročila, da so smejo in morajo olajšave o šolskem obiskovanji dovoliti, ako se to zahteva. — Za više izobraževanje imajo kmetu in meščanu služiti tako imenovane meščanske šolo. Kjer je potreba za to, so velika dobrota prebivalstvu in mnogo koristijo, a vsaka stvar ima tudi svoje meje, nevednost je draga stvar, tako se navadno pravi, a tudi šole niso po ceni, posebno pa tam ne, kjer je malo učencev, pa mnogo učenikov.
Pred kacinii 2 ali 3 leti se je ministerstvo pritožilo, da vso hiti v srednje šole, a ne toliko v obrtne šole, naj so starišem svetuje, da bi svoje otroke raje pošiljali v strokovne šole, ki posredujejo poduk v obrtu itd. Se ve, da nam ni znano, kaj so deželni šolski sveti na to odgovorili; stvar naravnost imenovati in svojim višjim praviti, da je stvar zavržena, toga si menda niso upali, tem bolj, ker se posameznemu ne more ukazovati, kam naj pošlje svojega otroka; stariši namreč, ko vidijo, da je otrok nekoliko prebrisan in umen, že mislijo, da je za kaj bolj,šega namenjen, kakor za motiko ali sekiro, in ga pošljejo v šole, in potom se na lastno škodo prepričajo, da še ni vse za učene šole, kar le zna gladko brati iii pisati.
Svet toži o socijalizmu, da se čedalje bolj razširja, a noče spoznati, da tudi prebrisano prizadevanje po iičenosti in izobraženji nabira pri\Tžencev socijalizmu. Ti duševni proletarci so se nemara mnogo mudili po .šolah in se marsikaj naučili, a tega niso prebavili; pravo delo, bodisi to ali uno, jih ne veseli, ali na svetu bi vendar radi kaj postali. Ako so potem prišli ob vero in se vdali samopašnemu življenju, je pri njih vsaka lepa beseda zastonj, svet, t. j, socijalni red na svetu jo kriv, da se njim slabo
godi, zato pa tolikanj sovražijo ves obstoječi red. — Vodje socijalnih demokratov v novejših časih so skoraj povsodi izmed omikanih ali študiranih. Sploh se kaže, da je duševni proletarijat nevarnejši mimo onega iz tako imenovanega četrtega stanu. Učenost za vse bi dosledno izpeljana odpravila razliko v stanovih, meščane ponižala, kmete spridila in tako uničila pravo jedro ljudstva.
Krepost in nravnost povzdiguje ljudstvo, samo-pašnost ga ponižuje. Nravstvo se pa v ljudstvu povzdiguje ne toliko po učenosti in poduku, marveč po pravi vzgoji. Tukaj pa zopet pridemo na tisto nazaj, kar smo že večkrat omenili, preveč se po-vdarja izučenje in omika, a premalo vzgoja, kakor da bi bila ta postranska stvar.
Razmere revežev na Angleškem.
Kakor je krasna polna luna na svoji od solnca obsevani strani, tako je druga njena od žarkov ne-zadeta stran temna; enako je društveni položaj v Veliki Britaniji. Največje bogastvo je tamkaj v kup-čijskih in obrtnijških rokah nakopičeno in najubož-niše roke milijonov in milijonov delavcev pomagajo z lačnim želodcem dan na dan neizmerno premoženje obrtnikov in velikih posestnikov množiti. Angleški bogatin v svili in bražunu se sprehaja po svojih palačah pozimi tu, poleti tam, ali pa zapravlja neizmerne svote s potovanjem po tujih deželah, delavec njegov pa še stanovanja nima, lastnega že tako ni misliti. Po 30 in več spravi se jih v eno sobano, kjer otroci, mladenči, deklice in dekleta, možje in žene, kokoši in prešiči vsi skupaj prebivajo pod enim stropom med istimi štirimi stenami.
Tako nad vse žalostne razmero nahajajo se pa po vsih veliko-britanskih tovarničnih mestih, tako v Glasgovu, Edinburgu, Manchestru, Birminghamu, največ jih je pa, se ve da, v Londonu. Tukaj v največjem mestu celega sveta, kjer so milijoni in zopet milijoni nakopičeni, kamor leto in dan silno
LISTEK.
Krščanstvo je dalo človeštvu pravo omiko.
(Govoril v katoliškem društvu Jos. Pesnik.)
(Konec.)
Po mnozih bojih in vojskah, ki so jili imeli ti divji narodi ali med seboj ali s prejšnjimi naselniki, so se sčasoma vendar le stanovitno naselili in sicer: Vandali v Afriki, zahodni (ioti na Španjskem, izhodni Goti in Longobardi na Laškem, Franki na Galskem (ki je po njih ime .Francosko zadobilo) Svevi, Alemani in Burgundi na Nemškem, Slovani po deželah ob Veltavi, Avari in Burgundi na Oger-skem in po sosednjih deželah,
Ako pomislimo, kako divji so bili ti mnogoštevilni narodi, nevedoč, kaj jo lopo, kaj jo pravo, smemo reči, da bi bil svet brez krščanstva zašel v najstrašnejše barbarstvo in divjaštvo. Ali sv, katoliška cerkev se obrno z materno ljubeznijo do teh neonii-kanih narodov, jih uči spoznavati pravega Boga, .spoštovati bližnjega in postavi temelj omike, Krščaii-.ska resnica jih ni samo rešila pogina, ampak jim
razvila moči duha, jim dala pravo jedro, ukrotila divja srca in spremenila tigre krvoločne v jagnjeta krotka. Smilili so se katoliški cerkvi ti revni noved-neži živeči se o lovu in vojski, ki so poznali svoje le maliko; podjarmiti si jih je hotela, toda ne, kakor Aleksander azijska ljudstva z mečem, ampak s prepričevalno besedo resnice. Iz Eima so .šli poslanci besede Božje, poslanci omike v Galijo, Anglijo, Irsko ter daljo v Nemčijo z biblijo v eni roki, s Homerjem v drugi, A"stanovljali so šole, zidali cerkve in samostane, kteri se smejo po pravici primerjati svitlo bliščečim zvezdam, ki v temni noči svojo milo svit-lobo razširjajo, kazaje potujočemu pot v domovino, V samostanih se niso samo psalmi prepevali, ampak učilo tudi nevedno ljudstvo. Brali in razlagali so staro latinske in grške klasike, kar je bilo v nravnem in v druzih ozirih primernega; pisale in prepisavale se se knjige verskega in svetnega obsega. Tako so se rešili pogina stari latinski in grški klasiki, ktere moderno poganstvo tako brezmerno ceni in jih više stavi, kakor sv, pismo.
Učenjaki so pulijo za posamezno besedo klasikov, da, še celo za črke, zraven pa junaško udrihajo po sv. cerkvi in njenih napravah, kadarkoli morejo priložnost k temu s klina sneti, dasiravno jim jo ona rešila te zaklade. Ni li to grda nelivaležnost V
Kdo, vprašam, je rešil pogina vednosti in umetnije starih? Kje bi bila Homerja, Demostena, Platona, Aristotela, Cicerona in modroslovcev, zgodovinarjev, govornikov in pesnikov dela, ako bi jih no bilo ohranilo v naročji omiki prijazno krščanstvo! Kdo je divja ljudstva vzdignil iz poganstva in barbarstva? Kdo je ustanovil prve šole? in kdo je v teh šolah prvi učil? Nobeden drugi kakor krščansko duhovenstvo, ktero tolikanj preseda kratkovidnim in zlobnim pi-sačem umazanih judovskih časnikov in sploh liberalizmu !
Da jo bilo pospeševanje in ohranjenje znanstvenega življenja sklenjeno s katoliško cerkvijo, — pravo zastopnico krščanstva, nam pričajo dežele in narodi, ki so bili ali od nje s silo odtrgani, ali so prostovoljno od njo odpadli.
Pridrli so divji Arabci, z mečeui v roki raz-širjevaje svojo vero po Aziji, Afriki in Evropi na zahodu in vzhodu. Znano je, kako je sodil fanatični vojskovodja Amru o aleksandrijski silno bogati knjigarni, ktero jo rekoč: „ako so to knjige v koranu, jih ni treba, ako jih pa ni v koranu so škodljive, nič vredne," zapovedal zažgati in ž njo vred toliko spominkov iz stare zgodovine, pesnikov, filozoHčnili izdelkov itd. Mohamedani, kteri so že vendar 1300 let stari, odkar so se očitno na svetu pokazali, se
bogastvo iz iztoka iu zapada dohaja in odhaja, ter dobitek tu puščajo, živi ljudstvo, čegar položaj je mnogo slabeji memo neumne živine, ki ne poznii no Boga in ne postav. Ti, pomilovanja vredni nesrečniki so angleški tovarnični delavci in žive ter se po naravnem potu brez zakona omože in se edino le z vprašanjem pečajo: Kaj bomo danes jedli ? Huje ljudje že več zapuščeni ne morejo biti, kakor so ravno ti nesrečneži zapuščeni. Ako so stanovanja tako nabita z ljudmi, kakor slaniki v sodu, se tudi lahko ume, da je smrad tak, da ga le vajen nos prenašati zamore, in ta ne brez velike škode na zdravji. O snažnosti še govoriti ni treba! Že na dvorišči, kjer se nadstropje nad nadstropje takovih „kasarn'' dviguje, človek po smradu čuti, kam je prišel. Tukaj ni nikdar videti božjega solnea, in nikdar se ne diha zdrava sapa hladilnega vetra, ki bi vsaj za pol ure smrad prepihal. Temne stopnice peljejo nas kviško in prst debelo blato drži se zidu, kjer se z roko opirajo. Leta in leta niso videli ti prostori belilnega čopiča in spretne zidarske roke. Po hodnikih se človek kar spodtika nakopičenega blata in smeti. Da so vsega tega tudi prebivalci sami krivi, je pač res; pa — saj se ve, kako je, kadar človek zavoljo revščine ves čut zgubi. Zraven pa pri takih tudi nič ne pomaga, če je jeden snagoljuben, jih je deset nesnažnih.
V neki kleti našli so družino obstoječo iz očeta in matere, troje otrok in čvetero prešičev, ki niso bili njihova last, temveč gospodarjevi ter jih je družina le pri sebi imela, da ji ni bilo potreba tohko zakupnine plačevati. Tudi se primeri več ko enkrat, da morajo otroci po celi dan na ulicah biti, ker se soba za nesramne namene porabi. Spet drugikrat smejo priče biti, ker zaumeni sramežljivosti in sramote so pri tem nesrečnem ljudstvu zginili. Kako je potem z nravnostjo in poštenostjo, si lahko vsak misli.
Je pa li tudi mogoče pri takih strahovitih družbinskih razmerah pošten biti in ostati? Skoraj da ne! Dokazano je, da si otrok v Londonu na teden lahko 10 šilingov s tatvino nprisluži", ako bi pa škatljice izdelaval, ali bi pa se ženska z šivanjem pečala, si pa k večemu na dan po šilingu prisluži.
Ljudstveni prijatelji si že dolgo časa prizadevajo, da bi žalostne razmere ljudstvu kolikor mogoče zboljšali. Ali kaj pomaga, ako tudi sto in sto ta-košnih nezdravih lukenj podero in se na njihovem mestu druge visoke in zdrave palače zidajo. Eevežu so one zavolj visocega zakupa nepristopne, in drugod treba mu je trikrat toliko plačati, kakor je poprej od stare kleti plačeval. Nič se toraj ni čuditi, da delavci dan na dan mislijo, kako bi si žalostni stan zboljšali, tedaj se vsakega prevrata vdeležijo. Ljudje te vrste nimajo nič zgubiti, pač pa mogoče kaj ali pa vse pridobiti. V prvi vrsti morale bi občine in občinski zastopi sami za zdrava in delavčevim razmeram primerna stanovanja skrbeti. Ko bo delavce videl, da mu gre občina na roko, ne bo s poželjivim očesom po revoluciji gledal.
Politični pregled.
v Ljubljani, 14. januvarija.
IKTotranje dežele.
Ktera bo, ali Loka-Trst Predel-T}'st'i
„ Poster Llojd" piše, da se v stavbenem odseku avstrijskih železnic na Dunaji pečajo z mislijo, da bi se železnica, ki jo bodo gradili čez Ture, podaljšala do Trsta skozi Predel, in bi toraj odpadla proga Loka-Trst. Ako pa dve točki v ozir vzamemo in sicer: 1. Da bi bili stroški za to progo velikanski, kajti znašali bi po proračunu 70 milijonov goldinarjev; 2. bi pa ta proga škodo delala že obstoječi Eudolfovi železnici, ki jo od novega leta počenši državna železnica postala. Zarad obeh ne malih po-mislikov in ovir smemo se vendar le še nadjati, da se bodo merodajni krogi za progo „Loka-Trst" mesto one po soški dolini „Predel-Trst" odločili.
ObrtniSki nadzorniki pričeli bodo svoj posel 1. februvarja in so jim že nadzorovalni okraji odkazani. Prvi nadzorovalni okraj je Dunaj z okolico; drugi je dolenja in gorenja Avstrija se Solnogi-aško. V tretji okraj spada zapadna in južna češka; v četrti mesto Praga in severo-zapad češke dežele; v peti severoiztok ^in iztok Cehov. Šesti okraj obsega Moravo in Šlezijo; sedmi Galicijo in Bukovino. Osmi okraj se razteza po Tirolih, Predarškem in Koroškem, in deveti po Štajarskem, Kranjskem, Primorji, Trstu in po Dalmaciji.
Kakor se je že brzojavno poročalo, zavrgel se je v gosposiei %hor^iici v BudapeMii v soboto načrt postave glede mešanih zakonov med kristjani in Židi. Prvi, ki je govoril, je bil knez primas Simor in je rekel, da se je postava že drugič visoki zbornici predložila in, kakor vidi, nespremenjena; kakor so jo on in njegovi škofovski bratje prvič odbili, tako tudi danes ne morejo Zil-njo glasovati, na kar mu od desnice gromoviti „e!jen" zao-rijo. Nato se oglasijo še nekteri magnati za in drugi proti postavi. Vsaka stranka skušala je se svojimi dokazi prodreti in drugo podjarmiti. Poslednji je govoril ministerski predsednik Koloman Tisza sam in rekel: „Ker so se od mnoge strani pomisliki smatrali za žuganje, kterih sera pri poslednji ti zadevni debati omenil, se danes nečem več k njem povračati in ne bom nič vec povdarjal, da se podpirajo deželi škodljiva in pogubna prizadevanja, ako se postava odbije. Ne bom kazal na nasledke, da se mi ne bo zopet kaka protivnost podtikala, nadjam se pa, da se mi bode nekoliko pomislikov zarad žalostne resnice blagovoljno spregledalo. Verske pre-mislike, ki so proti vpeljavi zakona, popolnoma razumem, ako prav se z njimi ne strinjam, pač pa ne razumem, zakaj tudi oni proti predlogu glasujejo, kterim se židje za deželo nevarni zde. Ako se v deželi res narod nahaja, ki z razumništvom in bogastvom razpolaga, ni nemogoče, da ne bi za druge narode sčasom nevaren postal. Ta nevarnost pa bi prenehala v tistem trenutku, v kterem bi se temu narodu njegovo prekletstvo postavno odvzelo, ko bi se mu ponudila priložnost, da se pomeša z drugimi narodi in tisti, ki so se do sedaj smatrali za nevarne državi in človeštvu, postali bodo jako koristni člani njuni. Ees je, da so se posamični rabini proti vpeljavi izjavili, ali take izjave za-me niso mero-dajne, kajti rabini dobro vedo, da je v tistem trenutku njihova oblast ob tla, v kterem bi se postava sprejela. Na tem pa mi ni čisto nič ležeče, ali bi se po ti postavi kterega moč in oblast razsula ali ne. Storil sem, kar mi je bila dolžnost in modrost visoke zbornice naj določi o predlogi. Bog daj vspeha, ki nas bode potolažil." Zbornica je na to glasovala.
391 jih je bilo, in od teh se je 300 proti, in 191 za vpeljavo zakonov med kristjani in židi oglasilo.
Na Hrvaškem se je sprejela v drugem branji indemniteta z 69 proti 35 glasom. Zaindem-niteto je posebno krepko govoril poročevalec Gyur-gyevič. Branil je narodno stranko, kteri se mora priznati, da je več storila za zboljšanje finančnih razmer, kakor pa le svojo dolžnost. Nekega govornika, ki je ustajo po Krajini odobraval, zavrne, naj nikar ne hujska naroda, kajti nemogoče je še, da bi Hrvaška samostojna postala. Pogodba z Madjarsko se ni sklenila na podlagi medsebojnega sočutja in ljubezni, temveč na podlagi skupnega interesa in državna misel ni madjarskega značaja, temveč je skupna. Ker so nekteri odobravali opu-ščenje ustave in nastavo komisarjata, pravi govornik, da bi tega ne smel nihče odobravati, če tudi bi komisar dukate med narodom sejal.
Vnanje države.
Ifi Srbije se poroča najnovejši odlok Kristi-čevega ministerstva glede bodočih volitev za skupščino, ki se bode 6. februarija pričela. Vsako nasil-stvo, vsaka protipostavnost, nepravilnost med voli-tvijo je vsakemu, bodisi uradnik ali kmet, ojstro prepovedana. Uradnikom je Kristič še posebej ojstro prepovedal, da se nimajo nikjer v volitve vtikati, da naj se povsod agitacije zdrže, dokler se volitev giblje v postavnih mejah. Kedaj da se skupščina snide, in kje da bode zborovala, še ni nič določenega. Štela bo 133 voljenih in 45 od vlade imenovanih članov. Nadjajo se pa vendar-le, da bo skupščina zopet v Belemgradu zborovala in morda že okoli 15. februarja svoje zborovanje pričela.
Božični prazniki so prinesli srbski vojski mnogo odlikovanj. Odlikovani so bili generali in štabni častniki z redom belega orla, podčastniki in moštvo pa z novo svetinjo za vojaške zasluge. Poslednjo svetinjo dobil je pa v posebno priznanje general Jovanovič in tudi več častnikov, ki so se v poslednjem uporu proti upornikom dobro obnesli.
Nemški vojaški pravilnik vpeljal se bode tudi v španjski vojski, ako se bode ona skazala kralju vdana. Tudi srbska vojska se po njem vežba. Kralj Alfonzo je menda ves zaljubljen vanj, odkar se je iz Potsdama povrnil, kjer je imel priložnost nemško vojsko opazovati. Tudi prusko čepovnico (cofenštrajh) je kralj v španjki vojski vpeljal.
JRuski državnik plem. Giers, ki sedaj že dva meseca po Evropi mir prodaja, prišel bode 19. t. m. na Dunaj svojega starega prijatelja grofa Kalnockyja obiskat. Sicer pa menda za Dunaj nima nikakih političnih naročil, ako se mu sme verjeti, kakor se je sam izrazil. Toda diplomati so že taki tiči, da vse drugače pojo, kakor mislijo.
Ifa Švedskem državna sodnija nadaljuje že vlani pričeto preiskovanje proti zatoženim ministrom. Na dnevnem redu je druga točka zatožbe, namreč postopanje ministrov nasproti sklepu „skorthinga" (državnega zbora) glede oboroženja zadrug.
Sultan je poslal pnerala Muktar pašo z lastnoročnim pismom in z „nišani-redom" k laškemu kralju Humbertu.
Društvo rudečega križa v Atenah je poslalo 2000 frankov za ranjene Francoze v Tonkingu.
Grof Pariiki odpotoval je 10. t. m. zvečer iz Pariza na Španjsko. V tistem trenutku, ko se je imel princ že odpeljati, izročili so mu adreso od royalistične zadruge in klicali: „Živio grof Parižkil živio kralj!" Vsled tega preočitnega izraževanja svojega mišljenja prišlo je nekaj rojalistov pod ključ.
Francozi imajo sedaj v Tonkingu 10.000 mož raznih čet na razpolaganje, med kterimi je pa 2475 mož tonkingškega pokolenja. Iz teh 10.000 odbral si je polkovnik Bichot 1200 mož, ter je z njimi
še dandanes ne morejo ponašati z napredkom v vedi in umetniji; ljudstva, ktera tare turško-mohamedan-sko robstvo, so popolnoma neolikana. Edino le katoliški misijonarji se trudijo v teh krajih zasejati seme prave omike, vstanoviti šole, v kterih bi se nevedno ljudstvo podučevalo.
In Orient ah .Jutro, nekdaj domovina, da 1 zibel ved, kako je propadlo, zgubilo življenje, ker ni bilo več spojeno s središčem življenja, z Eimom! Kje je več nevednosti, kakor v grški cerkvi, ne samo med ljudstvom, ampak tudi med onimi, ki bi morali biti svetilnik drugim, med svečeniki!
Sledimo dalje v zgodovini krščanstva in videli bodemo, da krščanstvo ni samo zasadilo prelepe cvetlice omike, ampak ji je tudi skrbno prilivalo, branilo jo pred morečo slano spačenosti. Eekel sem, da so se že v prvi dobi krščanstva vstanovile samostanske in stolne šole. Iz teh šol so nastale više šole, akoravno se iz prva niso vse vede razlagale na enem kraji. Vkljub vsestranskim napadom je vrlo napredovala krščanska vednost. Papeži so najiskreneje podpirali napredek: v Eimu, v Kartagi, Bolonji so že v sedmem stoletji v.stanovili akademijo in v 10. veku vstanovili stolico za astronomijo, matematiko in geografijo. Cerkev je nadalje v srednjem veku vstanovila vseučilišča, v naročji krščanstva so cve-
tele vede in umetnije, razvijali se jeziki, slikarija, kiparstvo. Visoko izobraženi možje in učenjaki, kteri so se na teh vseučiliščih izučili in druge učili, so spoznali, da napredek v vedi doseči je mogoče le na krščanskih tleh. Spoznali so, da je krščanstvo božja, neovrgljiva resnica in so zategadel ostali cerkvi kot varhinji božjega nauka zvesti in ž njo v soglasji.
Ako poletnega dne soparni, gorki in bolj spri-deni zrak po nižavah povzdigovaje se kvišku ob ojstrega in čistega na višavah zadene, nastane neko zračno gibanje, blisk in tlesk na gorovji in nevaren vihar, kteri se spusti v ponižini rasteče in bogato obloženo drevje in ga očisti črvivega in slabejega sadja; ne more pa spraviti vse dobro na tla. Nekaj enacega zapazimo tudi v zgodovini. Prišel je IG. vek in ž njim Martin Luter. Ta se je uprl z vso silo v katoliško cerkev, spodkopaval društvena tla, zasejal upor in grozo po Nemčiji — teptala so se lepa zasajena tla, spodbijali prestoli, morili nedolžni, uničevali spominki umetnosti. Po luteranstvu je res katoliška cerkev precej zgubila — gnjilega sadu, ki se je bil izcimil na drevesu krščanstva — a pridobila .si je v tem stoletji polja drugod.
Našli so novi svet Ameriko — revni divjaki, človekožrci so prebivali v njej. Ali bodo mar ti brez
resnice, brez omike ostali? Ne, resnica je za vse ljudi! Toraj na delo! Vneti misijonarji so šli čez široko morje v novi svet, a ne vklepat v sužnost revnih divjakov, ne jih zatirat in kopat zlata, ampak jih izobraževat. Veseli so se podali v nevarnost, da bi le pridobili brate človeštvu, veri in po veri omiki. Kje i-azun v krščanstvu se dobi kaj enacega? Krščanska cerkev je mirno, ne spodkopavajo najdenih razmer, sejala svoje blagodejno seme po vseh delih sveta in pri vseh narodih.
Poglejmo zarotbe zoper krščanstvo v 17. in 18. stoletji; pantheisti Spinozza, ScheUing, Fichte, Hegel so se borili proti njegovim naukom, enako Locke s svojimi sensualisti. Posebno na Francoskem so se vravnala skrivna društva, zapriseženi sovražniki zoper cerkev; ali vsi ti oznanovalci nove omike so prouzročili le prekucije, morije, hudodelstva, gnjusobe v sramoto vsemu človeštvu. Nasprotniki in zatirovalci krščanstva so tudi očetje revolucije, v kteri je bilo na Francoskem nad 100.000 ljudi pomorjenih, o kteri nočem obširneje govoriti, ker smo znabiti slišali o njej govoriti starčke ali pa obširneje brali o njej, kakor je mogoče tukaj opisovati.
In 19. stoletje! Zlasti v tem stoletji seje rodilo mnogo novih osrečevalcev ljudstva, napredovalcev in oznanovaleev nove nekršeanske omike. Najžalostniše
bakninško okolico preiskal. Na Bakninli so sedaj vseh Francozov o6i obrnjene in so zato tudi ondašnje vtrditve po mogočnosti preiskali. Kitajcem pa taka predrznost ni bila po volji in so nekolikrat med nje vstrelili iz topov, ter so tako Francoze nazaj do Ha-noja potisnili. Iz vsega je razvidno, da je Francozom vse na tem ležeče, da si Bakninh osvoje.
iVa Španjskem pravijo, da je jel mirneji veter vleči. Vsaka stranka se boji upor pričeti, ker si ne upa sama grozne odgovornosti prevzeti. Sploh je pa javno mnenje odločno proti vsakemu kalenju miru. Koliko je pa javno mnenje in pa strah zarad odgovornosti na Španjskem vredno, pokazala bode bodočnost, o minulosti se pač ne moremo hvalevredno o njem izreči, kajti popolnoma je podobno trsu, ki ga veter maje.
Angleška vlada se je vendar le omečila, t. j. preračunila je, koliko čistega dobička da ji bo okupacija Egipta donašala, in je iz tega ozira že nekaj parnikov določila, ki pojdejo v najskrajnem času se 4000 možmi v Egipt. „ Central News" pripoveduje, da mislijo Angleži svojo po Egiptu razpostavljeno vojsko na 12.000 mož pomnožiti. Par-niki, ki se jih bodo poslužili so: „Himalaja" za 1200 mož, „Krokodil'' za 1800 mož. Iz Aleksan-drije pričakujejo dan na dan parnika „Poonah", ki ima za 1000 mož prostora. Na nHalj-ji" mislijo pa vkrcati 300 konj. Gladstone misli, da bi bilo dobro, evropejsko konferenco sklicati v posvetovanje, kaj naj bi se glede Sudana zgodilo, kajti več ali manj ima vsaka velevlast svoje podložnike in svoje kupčijske razmere v severni Afriki.
J« Honffkonffa prinaša „New-York Herald" novico, da je kantonski namestni kralj ondašnjim konzulom naznanil svojo misel, da bode na severni strani kantonsko luko obkolil s torpedi, na južni pa, da se bode potegnil most iz nabrežja na otok Dane. Vsled tega so gospodarji parnikov in ladij, ki v Kanton po kupčiji zahajajo, spomnili, kolikor mogoče varovati, da ne bodo na severni strani v luko vozili. Zakaj da sejenamestno „veličastvo" za ob-kolenje s torpedi odločilo, ni znano.
Avstrijski konisul v Chartiimu, gospod Hauzal, prejel je iz Obejda od ondašnjih misijonarjev pismo, ktero potrjuje vest, da se je od cele Hick-pašine vojske le en sam mož rešil, in ta je Oustav Klotz, in je bil pri baronu Seckendorfu služabnik. Tri dni pred krvavo bitko pri El-Obejdu je pobegnil k Mahdiju, pod čegar poveljništvom se je proti Egipčanom bojeval. Sedaj je menda v Mahdi-jevi armadi častnik.
Kababiških rodov poglavarji, ki po onih krajih prebivajo, kjer pelje cesta iz Obejda v Don-golo ob reki Nil, javili so egiptovski vladi, da jih nikakor ni volja, z Mahdijem pod jednim klobukom bivati, toda preslabe se čutiji, da bi se upali z vspehom mogočni njegovi vojski protistaviti, kajti vsi skupaj ne premorejo več, kakor kakih 10.000 vojakov in kaj bo to proti Mahdijevem četam, ktere na 60.000 mož cenijo. Sicer se pa nadjajo, da si bo Mahdi le tedaj to cesto volil, ako bi se mu v Char-tumu odločno po robu postavili, da ga s pogačo ravno ne bodo sprejeli, si že smemo misliti, če bodo pa zadosti močni, da bi se mu dalj časa vpirali, je pa zopet drugo vprašanje. Posamič ne bo ne ta in ne oni rod z Egipčani vred proti Mahdijevi druhali nič opravil, skupno postopanje, nekoliko še od Angležev podprto, bi ga pa znalo v kozji rog vgnati.
7000 ljudi izročilo bi se maliomedamom v klanje, ako bi Egipt Sudan Turčiji prepustil. Dopisnik angleškega lista „Pall Mali Gazette" je bil onega dne pri Gordon-paši in sta se o tej važni točki mnogo pogovarjala. Gordon meni, da bi bila izročitev Sudana Turkom na milost in nemilost največja hudobija, kar jih je svet do sedaj doživel in bi prav izvestno do pogina Egipta vodila, kajti iz-
točni del Sudana jo Egiptu tako potreben, kakor voda ribi. Ako so bo Mahdi res proti severu obrnil, dvignili se bodo Egipčani, Arabci in Sirci proti Turkom, Evropcem in Kristijanom in nastalo bo klanje, kakoršnega svet še ne pomni. Pred vsem treba je na to gledati, da se Ohartum ohrani. Tukaj Gordou našteje, kaj bi se vso moralo zgoditi, da se bo ohranil. Chartumska posadka se bo morala braniti ali pa poginiti, kajti premestiti se ne more, ker jim manjka do čistega vseh pripomočkov za to. Vzrok vse nesreče je pa slaba vlada egiptovska v Kahiri. Moža je treba ondi na krmilu, kakor jo bil bivši namestni kralj Izmail paša in vso bi se h krati na bolje obrnilo. Osobito iztočni kraji in kraji ob Belem Nilu se lahko na ta način rešijo. Se ve, da je pa za to še dveh drugih reči potreba in ti ste: mnogo vojakov in mnogo denarja. In tukaj je Eo-dus, po kterem bo Angleška plesala. Več niso daleč dnevi, ko se bodo rudeče suknje angleških vojakov merile z Mahdijevo sodrgo. Le ob pravem času naj bi pričeli divji ples, da se fanatična druhal med tem ne vrže na kristijane z nožem v roki. Kdo pa bo plačal velike stroške, ki jih bo Angleška imela ? Kdo diugi, kakor Egipt sam in to ne v denarjih, kajti tega Egiptu ravno tako manjka, kakor našim gospodarjem, temveč Angleži si bodo za to Egipt prisvojili, po kterem že davno željno in slastno oči obračajo.
Izvirni dopisi.
Od nemške meje, 12. jan. Nikjer tako očividno kot na granicah jedne narodnosti z drugo, opazuje lahko nepristranski presojevatelj razna prirojena svoj-stva ljudi ene narodnosti z drugimi. Kakor med Slovani in Germani sploh, postaja očividen anta-gonizem posebno v veliki meri še med priprostim prebivalstvom slovenskim in nemškim, in težko, da, skoro nemogoče je, da bi se ta dva elementa z takšno lahkoto drug z drugim spojila, kakor si to novejši čas znani nSchulvereinovci" mislijo. Slovenec ima neka svojstva, ki jih na Nemcu zastonj iščeš, in zopet nektere, ki so Slovencu povsem tuja. Nemci se sicer s prednostjo svojega vrojenstva in narodnosti nemalo ponašajo, kazaje ob enem, za kolikor so tii njih mejni sosedje v tem na slabšem, toda nepristranski opazovalec bo našel tudi na našem rojaku lastnosti, ki mu zamorejo v primeri z imenovanimi kot prednosti veljati, in gotovo služijo našemu narodu toliko v čast, kot Nemcem njih hibe v nečast.
Takšna svojstva na drobno raztezati, bi trebalo več časa in prostora, kakor ga je meni v to odločenega, toraj hočem le na nektere opozoriti. Kakor v stari zavezi izraelsko ljudstvo, tako se smatra dandanes nemški narod za prvega na svetu, gledaje z oholostjo okoli sebe na vse, kar z njim v dotiko pride, s posebno ničemnostjo pa še ponižnega Slovenca. Skušnja pa uči, da z oholim človekom se najmanj zamoreš družiti, in da samosvoja hvala je prvi pojav — brezumnosti. Že mogoče, da so Nemci v več rečeh pred Slovani in Slovenci daleč naprej, vsaj še ruski učenjaki govore, da se tješijo na čas, ko bodo Slovani s svojimi glavnimi nasprotniki Nemci zamogli govoriti kot s sebi enakimi, ne pa (kot je sedaj obično) kot učenci z učitelji — vse-kako pa bi se primerna skromnost tudi nemškemu plemenu kaj lepo podala. Pri nas velja o Nemcih
je, da vseučelišča niso več zavod ved v krščanskem smislu, postala so večjidel gojišča materijalizma (tva-rinske grude) in ateizma (brezbožnega poganstva). Odpravilo se je iz visokih šol vse, kar spominja na ki-ščansko preteklost, ter vlada že skoraj poganski duh, na kolenih so pred večno materijo. Kdor ne bi poznal krščanstva in njegove zgodovine, bi mnogokrat mislil: sedaj sedaj bo zaklenkal mrtvaški zvon krščanstvu in sv. katoliški cerki. Toda, kakor poprej, tako tudi sedaj smemo reči, da brezverneži delajo račun brez Onega, ki dela račun vesoljnemu svetu in vsemu človeštvu: On je velik, le On Bog, v primeri s kterim je vse človeštvo le prah. Kakor je cerkev v verskih rečeh vedno učila in razvijala stari, od zgoraj razodeti nauk, tako je tudi podpirala vse, kar na podlagi resnice vstreza človeškemu duhu, bodisi vednosti ali umetnije. Imela je milijone nasprotnikov, ki so učili danes bev, jutri mev; borile so se zoper njo vse mogočne sile — toda ona jo ostala, sovražniki pa so cepali tisoč na njeni desni in deset tisoč na njeni lovi kot rumeno listje na jesen iz drevja.
Resnica edino prepriča, kjer je pa prepričanje, tamkaj je moč, kjer je moč, tamkaj je življenje in obstanek. Za tega del smem brez boječnosti, da bi
mi kdo oporekal, reči in trditi, da se je slovenski narod vkljub toliki sovražni nevarnosti ohranil zavoljo tega, ker mu je zgodaj od Aquileje in potem od Soluna zasijala resnica krščanstva in je tej resnici zvest in v njej edini stal in še stoji vkljub vsem sovražnim napadom unanjim in domačim.
Dandanes je najbolj v navadi popotovati; potuje pa se navadno z železnico, na postajah in v mestih človek ogleduje kaj je lepega in prijaznega in to tudi potem svojim znancem pripoveduje. Tudi mi, velespoštovani poslušalci! smo potovali, še hitreje kakor z brzovlakom, v duhu od zibeli človeštva in smo zopet v domovini slovenski. Postaje so nam bili narodi in posamezna stoletja. Popotnik v telesu išče navadno prijetnosti in o njej pripoveduje, mi pa, ki smo popotovali z duhom, smo iskali resnice in omike po stoletjih in med narodi, hočemo in moramo med narodom slovenskim, iz kterega smo izšli, med kterim živimo, s kterim čutimo, pripovedovati o resnici, delati za pravo omiko in vedno reči: živi naj med narodom slovenskim omika na podlagi krščanske resnice!
že resnica pregovora, da se prazen klas najvišja spenja, in če mislimo na duševno delavnost tukajšnjih oholih Nemcev po mestih in trgih, moramo pač uboštvo njih tvorilnega duha naravnost konsta-tirati. Naj navedem en primerljej.
V Mariboru n. pr. srečaš na ulicah takšnih hvalivcev na stotine, pa kakšen pomen vendar zavzema „nemški" Maribor se svojimi 17.000 prebivalstva v nemškem slovstvenem delovanji? — Nobenega. Edini njihov list „Marburgerca" pisan je tako suhoparno in dolgočasno, da že svojim naročnikom več ne ugaja, in mesto, ki po številu prebivalstva (vsaj na papirji) za Ljubljano dosti ne zaostaja, si vendar duševne hrane še za domačine no more pripravljati, še manj pa se s prvo le od daleč meriti. Toraj je ta baharija po vsem neopravičena; na delih velik in ponosa dostojen zamore biti le on, ki na zasluge svojega dostojanstva lahko s prstom pokaže, kar pa najbolj bahati hvalivci pri nas ne zamorejo. Naj bi bilo Slovencev le polovica toliko kot Nemcev, pa se d^, staviti, da bo naš slovenski narod nemškega v polstoletju že daleč presegel, samo okoliščine mu naj bodo gladke in povoljae tako, kot so sedaj nemškemu.
Zadnji čas je bilo res v imenovanem listu či-tati, da se porodi v Mariboru takozvani „Literari-scher Verein", ki bo sedanje raztrošene moči zbiral in k živejšemu delovanju spodbujal. Ta utegne biti pametnejši korak, nego sedanje rovanje proti svojim mirnim sosedom, bodisi že v shodih, zborih, pri volitvah, najglavnejše pa s „schulvereinskim" rogo-vilstvom. A vspehov pričakovati od tega vendar ni treba, kajti vznemirjeni duhovi sedanji čas kaj znamenitega ne bodo spravili na dan.
Zalibog, da moram to posledico tudi za Slovence škodljivo naznačiti. V krajih, kjer vlada vedna naperjenost ene stranke proti drugi, je le malo tako mirnih zavesti, da bi so zamogel človek tihemu slovstvenemu delovanju posvetiti, ker sreča dan za dnevom toliko nasprotja svojemu prepričanju, in je zlasti Slovenec prisiljen celo sam večkrat mirno prenašati, kako se njegove najdražje svetinje gi'dijo in teptajo v blato; ko zgubi tako rekoč zaupanje v samega sebe, kakor tudi zaupanje v naroda boljšo prihodnost.
Zbog tega je sreča za naš narod, da imamo kot sredotočje našo belo Ljubljano, ki se svojega poklica čem dalje popolnejše zaveda in želja vseh oddaljenih sinov našega naroda je: Naj bi poslala prava metropola vseh zjedinjenih pokrajin slovenske zemlje, za kteri konečni cilj Slovenci ne smejo pozabiti delovati!
Za kolikor je nemška gospodaželjnost tu ob meji nad nami nezmotljiva, za toliko smo tudi Slovenci proti njim prepostrežljivi. Kamen ob kamen kresan res da dela iskre, a mnogokrat vendar možata protivnost veliko koristi. Ne pozabimo, da so ravno isti Nemci odrekali tudi Madjarom vso zmož nost eksistence, poskušali uvesti svoj ponemčevalni stroj, poslednji čas vpeljati tam tudi svoj „Schul-verein", — vse zastonj! Eodoljubna madjarska narodna zavest je povzročila vse te spletke nemogoče, narod, naj tudi ne stoji na najboljših moralnih in materijalnih nogah, je vendar za enake poskuse ne-pridobljiv, a kaj pa delajo mnogi naši zapeljani Slovenci ?
Nu, ker so s tem naši listi že brezštevilnokrat poročali, naj jaz o tem molčim, dal le Bog, da bi bilo opravičeno zaupanje, da se po vedno večji prebudi narodne zavesti tiste dvorljivosti k zvitim našim nasprotnikom več ne bi ponavljale! „Trd bodi, neustrašen, mož jeklen, kedar braniti je pravde naroda svojega", so besede Jurčičeve, ki si bi jih smeli pomejni štirski Slovenci kot geslo v spomin vtisniti, kajti pri sedanji sprejemljivosti vseh potuj-čevalnih sredstev smo za svojo narodnost res zgubljeni. Daleč smo še bili pred stoletji naseljeni na sever od Drave, sedaj pa smo tu in tam že pri njej in že čez njo nas porivajo.
Naposled pa ne moremo zamolčati, da nam je živa potreba vsestranska izborna organizacija. Peščica posameznih rodoljubov no bo dosti dolgo vstra-jala, če le posamezno deluje, ne naslanjajo se na glavni tabor, toraj je tudi vstanovljenje „Slovenskega društva" za nas Stajarce kaj pametna naprava, škoda le, da so glavni vodje v svojih osobnih zadevah dostikrat nedostatni njega delovanje še na širje kroge raztegniti. Istina, da se kmalo s početka ne zamore na vse ozirati, pa s časoma bo treba ua dotičnih zborih vendarle v poštev jemati tudi škodljive strani našega prostega naroda, ki v svoji lalikomišljenosti
materijalno rodno bolj in bolj propada in izgublja tla pod nogami, česar je preranogokrat tudi nepotrebno razveseljevanje in pijaniJevanje krivo. Dokler jo v skrinji in hramn kaj, sanja se Slovencu rado o pustu, pa ko postane praznota tam, nastopijo radi dnevi, ki so so žalostneji od najstrogejsega posta.
Vzglednega poduka je nam pri sedanjih resnobnih razmerah prav nujno potreba, in skrb vseh poklicanih naj bo, da obdržimo to analo, kar že imamo, kar pa dosežemo le v vstrajnem delovanju k vedno boljemu, ktero pak naj vodi, pospešuje ia vnema prava bratovska ljubezen! Opustimo prirojeno nam rahločutnost do nas eden druzega, ko nas najmanjši vzrok že razdruži na veselje našim nasprotnikom, a postanimo jekleni, kjer je treba zagovarjati in braniti naše splošnje koristil S tem se sicer Nemcem ne bomo prikupili, pa prenehali bomo biti žrtve njih sebičnih namenov, koji jim vsled sredstev, ki se jih poslužujejo, dostikrat ne služijo v čast! . . .
DomaČe novice.
{G. deželni predsednili haroii WinMer) odide jutri na Dunaj ter se bo v četrtek 17. t. m. vdele-ževal obravnav pri ministerstvu zarad združenja Žumberka z deželo Kranjsko.
(■/■ Gospa Emilija Baiinigartner-jeva,) pohčer-jenka ranjkega g. Terpinca, lastnica loške grajščine, je včeraj zjutraj po dolgem bolehanji za sušico umrla. Bila je stara še le 34 let; pogreb bo jutri popoludne ob treh. Naj v miru počiva!
(Umrl) je včeraj v Ljubljani znani bivši okrajni glavar gosp. Jožef D e r b i č, 76 let star. Pogreb bo jutri ob pol petih zvečer. Eanjki bil je, kakor znano, iz stare, našemu narodnemu napredku pro-tivne šole.
{Poštni pošlijalni Usti) so na Hrvaškem mad-jarsko-francosko-nemški, kakor imamo enega ravno nam došlega v rokah. Tse te tri jezike najdeš tiskane na teh pošiljalnih listih, samo hrvaškega ne. Če to ni — po najmilejši sodbi — čudno in zanič-Ijivo, kaj pa je? A.li na Hrvaškem deželni jezik ni hrvaški? V tem obziru smo Slovenci vendar na boljem, ker imamo na poštnih tiskovinah memo nemškega tudi slovenski jezik.
{Slavno vodstvo semenišJco) je dovolilo, da je dal včeraj v semenišči znani glumec g. Zupanec (Supanc) rodom Slovenec čarovniško predstavo. Vsi navzoči bili so jako zadovoljni se zabavnimi točkami njegovega sporeda ter priznali in hvalili njegovo veliko urnost in spretnost.
{^Brcnceljna-' 1. št. XVI. letnika) prišla je na dan v navadni zbadljivi obleki. Priporoča se ta edini in najstarejši slovenski šaljivi list vsem Slovencem, ker se v njem najde za vsakega kaj za dobro voljo in kratek čas.
{Delavsko podporno društvo) imelo je včeraj jako živahen občni zbor, pri kterem se je volil novi odbor. Več o zborovanji, pri kterem je pel tudi znani rudečkarski zvon, morda še poročamo.
(Fosirešček št. 18,) o kterem se je že pisalo in govorilo, da se je vstrelii in da .so našli ga mrtvega, se je zdaj dobil. Nabravši za šišensko čitalnico precej denarja popihal jo je bil si ogledat nekoliko svet. Pa pravica ga je vjela in zdaj je zaprt on na Žabjeku, njegova številka pa v pisarni po-streščkov, ker je vodstvo sklenilo, za zdaj te številke ne dati nobenemu drugemu, naj ostane „va-cant".
{Rcpata zvezda), ki so jo 1. 1813 prvikrat zapazili, vidi se na severnem obnebji s prostim očesom.
Razne reč-i.
—	Imenovanje. G. Josip (Jvetnič, naš rojak in uradnik na l)unaji, postal je c. k. svetovalec pri kurzni oblasti ondi. ('estitamo!
—	(i. Matija Maj ar, bivši župnik na Koroškem in sloveč slovenski pisatelj, dobil je pokojnino in se preselil v zlato Prago, (.iospodu pisatelju želimo krepkega zdravja, da bi mogel še prav veliko koristnega spisati za svoj narod.
—	(i. Franc Schmid, višje deželne sodnijo svetovalec v Gradcu in bivši svetovalec deželne sod-nije v Ljubljani, rojen Ljubljančan, postal je namesto g. Kromerja, ki se je podal v pokoj, dvorni svetnik pri najvišji sodniji na Dunaji.
—	No puščajte otrok nikdar brez varuhov! V Dragovšku je šla mati P. nekoliko ven iz hišo, a notri je pustila tri majhne otroke samo. Nazaj prišedši zasliši upitje. Pa naglo še v hišo ne more, ker deček jo bil od vrat kljuko vzel. Ko vendar notri pride, zagleda, da srajčka Sletnemu dečku gori. Otroci so se namreč s klinčki igrali in tako so jo otroku srajca vnela, ter se jo na eni strani močno obžgal in tudi umrl. Tedaj pazite na otroke 1
—	V Trst so jeli uvažati slone. Sedaj jih imajo ondi dvanajst in kmalo jih dojde še večja čeda in z njimi še več druzih čudovitih zveri. Kam jim je pot namenjen, ni znano, tako tudi ne, če li v Trstu ostanejo.
—	Brata Šenk v zvezi z nekim ključavničarjem Slosarek-om morila sta tudi po Ogerskem ženske in si njih premoženje prilastovali. Še konec leta 1883 na 29. decembra umorili so v Požunu hišino Eozo Perenczj. Prej ko ne, so pa to tisti tajni morilci, ki so po Dunaji in okolici že od teta 1879 več tajnih umorov zvršili, kterim tudi najbolj fini policisti niso mogli na sled. Ali na svetu je že tako vravnano, da pride vsako hudodelstvo na dan, ktero božje solnce obsije, ali pa bleda luna obsveti. Leta in leta minejo, nikdo več na to ne misli, razun kakega redarskega uradnika aH tudi ta ne, pa h krati se vse podere in zločinec se vjame.
Soli in toliko, da so skleni
)remoga zasledili so v Bosni v usliški okolici napraviti va-rilnico, kjer bodo sol kuhala. 90 metrov globoko zasledili so jako zdatne zaloge kamene soli; premoge ve žile so pa menda po 9 do 13 metrov debele odkrili. Premoga so že leta 1878 za časa zasedanja Bosne naši topničarji za sprotno porabo v Zenici na obalih reke Bosne dobivali. Bilo ga je toliko, da se je že kar sam od sebe iz zemlje v vodo valil, ker je reka Bosna potrebno prst, ki ga je poprej zakrivala, odnesla.
—	Težak položaj. Dekla prinese zjutraj gospodu kavo. Gospod pravi: „Nič se mi je kaj ne ljubi." Dekla reče fantu-učencu: „jo pa ti spij". Komaj mu je to rekla, je tudi že kava zginila v fantov želodec. Gospa pride čez nekaj časa ter gospodovo kavo zahteva. Fant pove, da mu jo je dekla spiti rekla. „Ti dekle nimaš niš poslušati", pravi gospa in odide. Opoludne potrebuje dekla škaf vodo in pravi: „Fant, vodo mi prinesi". „Ne-čem, gospa so mi rekli, da vas nimam nič poslušati." Dekla se pritoži pri gospej in ta prime fanta za ušesa, zakaj da ne uboga dekle. Je res težava, ako jo uboga, ni prav, ako ne, pa zopet ne!
—	Žrtva dvoboja. nSiidst. Po.st" poroča iz Budapešte, da sta v nekem bližnjem gozdiču imela dva prenapetneža dvoboj zarad malenkostnega besedovanja, kakor je dandanes že tako lepa navada. Po svojem stanu sta bila časnikar in reservni častnik. Nasprotnika sta na tridesot stopinj daljave streljala drug na druzega in sicer h krati. Komaj se zabliskne, pade v srce zadet — — črni krokar z bližnjega drevesa. — Nu, take žrtve bi se .še pogrešale.
Telegrami „Sloveiicii".
Dunaj, 13. Jan. Schlossarek je nevarno zbolel, menda bo vročinska mrzlica. — Eisert, oče in sin, sta nekaj na boljem, morda se .še ozdravita. Umorjeni sinček Eudolf Eisert je bil pokopan ob mnogoštevilnem vdeleže-vanji.
Dunaj, 14. jan. Današnje uradno poročilo pravi, da bolezen cesarevične Štefanije ni nevarna ifi da se boljša pravilno, zato se o tem no bo več dalje poročalo.
Danes je bila Jozefma Eder prijeta in zaprta.
Zagreb, Vi. jan. Y deželnega zbora seji so o glasovanji Markovičevega predloga žan-darske i)ostave Starčevičanci zagnali tak lirup, da je bila seja končana brez sklepanja.
Praga, 14. jan. Pri dopolnilni volitvi velikega posestva za državni zbor so prišli volit le kons(!rvativci. Izvoljeni so: baron Dol)rensky, knez Hugo Salm in ritmajster Dressler.
Tujci.
11. janiivarija.
Pri Malici: Kihuri. Kiirst, tovarnar, z Dunaja. — Korda, kinicc, z Dunaja. — liaron Soniarnga, zasebnik, iz Gorice. — iJerta de Carro, zasebnica, i/, Zagreba.
Pri Sfoiia: Adolf Ncnratli, kup. potovalee, z Dunaja. — liraidicli, s lioerjo, zasebnica, iz Trsta. — A. lilasig, ])0se8tnik, iz Uonkija. — .Marini, kupeo, iz Škofjoloke. — Pajk, posestnik, iz .Maribora. — Orecoa, posestnik, iz l^ogatca. — Josip Pioter-šnik, žel. vradnik, iz Kranjske gore.
Pri .lažnem kolodvoru: Jliian Krnst. kup. potovalee, z Dunaja. — llonrik Krancenbaiier, kupeo. iz Urna. — Frane Kux, iz IJadgone. — .Insip Krat, knpee, iz Mokronoga.
Umrli so:
11. jan. Makso Slioulinir!, gostilnifarjev sin, 26 let. Sv. Jakoba trg št. 2, Menigitis. — Ana Poee, davkarskega kontrolorja hfi, () let, Hiinska cesta št. 17, davica. — Llaž Jevnikar, bivši branjevec, 70 let, Krakovski nasip št. 10, pljučni empliy-sein. — Helena Peček, krojaScva žena, 22 let, Vožarski pot št. 3, jetika.
Duuajslia borza.
12. januvarija.
Papirna renta po 100 gld.....79	gl.	40	kr.
Sreberna „ „ „ „ . . . .	80	„	33	„
4% avstr. zlata renta, davka prosta . .	100	„	30	„
Papirna renta, davka prosta . . .94	„	15	,.
Ogorska zlata renta 6% . . . .	120	„	90	„
„ „ 4% . . . .	88	„	85	„
„ papirna renta 5^ . . .	86	„	40	„
Kreditne akcije . . . .160 gld.	303	„	—
Akcije anglo-avstr. banke . . 120 gld.	115	„	25	„
„ avstr.-ogerske banke . . .	843	„	—	„
„ Liinderbanke.....115	„	80	„
avst.-oger. Lloyda v Trstu . .	621	„	—
„ državne železnice ....	321	„	—	„
„ Traraway-društva velj. 170 gl. . .	219	„	25	„
4 državne sreeke iz 1. 1854 . 250 gl.	122	„	50	„
4^ „ ., „ „ 1860 . 500 „	136 „	75	„
Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „	168	„	75
„ „ „ 1864 . . 50 „	168	„	-	„
Kreditne srečke .... 100 „	170	„	25	„
Ljubljanske sreeke . . . . 20 „	23	„	—	„
Rudolfove srečke . . . . 10 „	20	„	—	„
Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . .	104	„	75	„
„ „ Ferdinandove sev. „ . .	104	„	75	„
5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. . .	104	„	—	„
London.......121	„	15	„
Srebro.........„	_	„
Ces. cekini.......5	„	71	„
Francoski napoleond......9	„	60	„
Nemške marko......59	„	35	„
(2)
Razglas.
Davkoplačevalci se opozorujejo, da so obroki za vplačevanje cesarskih davkov za leto 1884 sledeči:
1.	za zemljiški (gruntni) davek: vsak mesec do zadnjega dne meseca;
2.	za hišni davek: vsako četrtletje in sicer 1. februvarija, 1. maja, 1. julija in 1. oktobra;
3.	za pridobninski davek (za patente): 1. januvarija in 1. julija;
4.	za dohodninski davek: koncem vsacega četrtletja in sicer do zadnjega dne marca, junija, septembra in decembra.
Ako se ne vplačajo davki najdalje v 14 dneh po preteku teh obrokov, se računajo od dotičnih zneskov obresti, 4 tedne pozneje se pa izterjajo davki z eksekutivnim opominom oziroma po eksekutivni rubežni.
To se naznanja, da ve vsak ob pravem času vplačati svoj davek, ter se izogibati eksekutivnemu izterjanju.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 10. januvarija 1884.
Zupan: Grasselli.
Cliristllcli-iailapEisclis BMiir
fiir (lie osterr.-ung. 3IoiiaTchie, VII. letnik,
velja za celo leto 2 gld., priporočamo vsem, ki jim je prava krščanska izgoja mladine, bodočih državnih in cerkvenih stebrov pri .srcu. Ta šolski časnik se peča se šolskim vprašanjem, kakor se ono današnjemu času prilega, donaša izobraževalne članke o iz-goji in poduku, objavlja vse postave in določila glede šole, krepko pobija sovražne napade in posebno skrbi za mladostno literaturo.
Naročnina naj se pošilja po poštnih nakaznicah na uredništvo in opravništvo na Dunaji, I., I>eter.s2>liif:s St. iK
Imamo jo!!!
Po vstrajuih št\ulijah posrečilo ,so je dr. pl. Bedenu izumiti
ifliaifl za lase,
o kteri so lahko z dobro vestjo reče, da j« na svojoiii mostu. V čisto kratkem času po tej pomadi priraste gosta in krepka brada, kakor tudi lasje; zabranjuje pa tudi izpadanje las. I/uiiinik porok za brezpo-^^ojcn vspoh.	(1)
Steiaciilca velja 2 <jhl. a. v.
Kdiina	se dobi pri izumniku dr.
]iede1i-u v Pragi, Salmove ulice štev. 7,
pl_________
kamor j6 trobci denar prodposlati.