ptofim v futovldL Leto XVII.. št. 194 Ljubljana, nedelja tj. avgusta 19S6 Cena 2 Din o pruvmflcvo; a-ouiujtuua, uumlljeva ulica d. — Telefon št «122, 3123. 3124. 3126, 3126T Itnseratm oddelek: Ljubljana, Selen* Durgova Oi. d. — Tei 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon St 2456. Ipouružnlca Celje: Kocenova ttttca St 2. — TelefOD St 190. liacunl pn pošt Cek zavodih: LJubljana št 11.842, Praga člslo 78.180. Wlen St 105.241 Sporazumevanje v združeni opoziciji Zadnje dni smo zopet zabeležili nekaj izjav in govorov o sporazumu- Zlasti gotovi srbijanski politiki imajo navado, da v pozi državnikov, ki so pravkar dovršili veliko delo, naznanjajo jugoslovenski javnosti, ka.j hoče Maček in kako je »stvar« že skoraj v redu. Navadno sledi njihovim izjavam že drugi dan energični demanti iz Zagreba ali pa ostanejo njihova izvajanja, če se spustimo v konkretna vprašanja, brez odmeva na Mačkovi strani- Vsa ta čudovita igra bi bila skrajno komična, ako bi v njej ne bilo toliko tragike Saj moramo reči, da polnijo pogajanja in razgovori srbijanske združene opozicije z dr. Mačkom prav žalostne strani sodobne jugoslovenske politične zgodovine, ki se v zadnjih letih tudi sicer ne more jx>hvaliti z mnogimi radostnimi dogoditi. Ona so dokaz zbeganosti in nemoči, •ki mora marsikoga napolniti s skrbjo in bojaznijo. Ni dvoma, da je tako v vrstah, kakor v vodstvu združene opozicije dobrih domoljubov in pametnih ljudi, ki resno težijo za sporazumom. Toda njihovi razgovori se vlečejo brez konca in brez nade in zdi se, da trajajo samo zato, ker jih nihče ne zna končati in ker nihče 'nima poguma, da bi jih prekinil. Iz nas ne govori škodoželjnost, kadar ugotavljamo to žalostno ali nepobitno resnico. Jugoslovenski nacionalisti bi bili iskreno veseli, ako bi združena opo-jricija vendar enkrat prišla do sporazuma, pa čeprav za ceno žrtev- Ako bi ona dosegla sporazum, ki bi državi vrnil mir in red in bi ne škodoval ali spravil v nevarnost narodni in državni interes, bi bilo to državniško delo prve vrste, ki bi združeni opoziciji brezpogojno dalo pravico za vodstvo državnih poslov-Jugoslovenski nacionalisti bi tudi po tem sporazumu imeli široko polje za svoje politično delo. Saj je jasno, da bi se narod, obogaten po izkustvu tega sporazuma, neizbežno vrnil po mirni evoluciji in brez potresov na edino možne temelje jugosiovenskega unitarizma. AH sporazuma na žalost ni in kdor premotil objektivno vse dosedanje činjeni-ee, mora ugotoviti, da tudi ni nikakega izgleda, da bi prišlo do njega. Zgodovina sporazumevanja ni nova. Združena opozicija je o priliki volitev 5. maja 1S35 osrečila narod samo z »rezprimerno bučno reklamo, ki je prevarala tudi znaten del dobromislečih vo-lilcev. Gospod Davidovič stavi začetek tega sporazumevanja celo v leto 1922! Toda takrat je on branil načelo. jugosiovenskega narodnega edinstva, danes pa pristaja na misel o treh posebnih narodih- Od leta 1929 dalje se je začeto intenzivno prizadevanje za sporazum. Davidovičev »Narod« je pisal 3. septembra 1935.: »Od 6. januarja 1929. se nadaljuje delo za sporazum in hrvatsko vprašanje se pretresa kot najvažnejše ter so za njegovo definitivno rešitev najdene skupne točke med posameznimi skupinami današnje združene opozicije.« A :>Obzor« je že 1. julija 1935. javil: Zemljoradniki so v celoti sprejeli nazor dr. Mačka o notranji ureditvi države • . . Demokrati so tudi sprejeli nazor dr. Mačka in ga danes javno izpovedujejo.« Davno pred volitvami so bile tedaj najdene »skupne točke« za rešitev hrvatskega vprašanja. Julija meseca 1935. so bili celo »v celoti« sprejeti nazori dr. Mačka. Toda sporazuma še danes ni. Namesto tega gledamo neveselo sliko odnošajev med posameznimi skupinami združene opozicije- Evo, kakšna je ta slika: Davidovič je ogorčen na vojvodinsko krilo združene opozicije, M mu ogorčenje vrača, z enako mero, Maček pa s simpatijami spremlja gibanje vojvodinskega separatizma. Kakor znano, je Dragoljub Jovanovič enfant terrible združene opiziciie. Davidovič se ljubo upira njegovi agitaciji- Maček je spočetka rad videl Jovanovičevo delo, dokler slednji ni začel kazati preveč boljševi" ških tendenc. Joca Jovanovič nima poguma, da bi se odrekel temu zemljcr rudniškemu demagogu. Sam Dragoljub Jovanovič pa je nedavno v Ljubljani še norce bril iz stare gospode, gg. Davido-viča, Joca Jovanoviča in drugih, za katerih imena se dostikrat skriva.. Združena opozicija ne more rešiti niti vprašanja Dragoljuba Jovanoviča, hoče pa, naj ji javnost veruje, da bo rešila" ves državni problem. Srbijansbo krilo združene opozicije je pritegnilo v svoj krog tudi glavni odbor bivše radikalne stranke v nadi, da mu bo ta pomagal, da najde kak izhod. Sporazumevajo se v vprašanju občinskih volitev, toda v temeljnih vprašanjih državne politike složno nadaljujejo staro tavanje. Ne kaj časa so se nadejali, da bodo Mačka po stari metodi pridobili potom »sodelovanja v državni upravi«. Res je Vilder jeva skupina hlastno segla po tej kombinaciji. Celo »Obzor« je 3- februarja Odpor upornikoo u Španiji peša Prodorne zmage vladnih čet na vseh frontah Padec (»ijona in Guadalupa Madrid, 22. avgusta, o. Težišče krvavega obračunavanja med republikanci in tasistično Španijo se je danes na 36 dan revolucije pre stavilo v jugozapadne predele države, kjer je položaj za vladno vojsko precej kočljiv. Iz Madrida so tja poslali v naglici sestav-jeno rezervno kolono, v kateri so zbrali preostanke redne vojske, policijske stražnike, karabinjerje miličnike iz vseh delavskih slojev in civilno gardo, za katero se vršijo nabori dan za dnem. Na^lo nostopanje madridskega vrhovnega \ a je bilo oči-vidno uspešno. Zveza med uporniki na severu in jugu prekinjena Snoči se je v bližini mesteca Guadalupa ki ležj kakih 110 mij jugozapadno od Madrida, razvila huda bitka, ki je trajala več ur in se je končno zaključila z zmago vladnega orožja. Sveže vladne čete so v silnem napadu zavzele mesto in zaplenile v njem velike količine vojnega materiala. Vladna vojska je s tem dosegla brez dvoma velik uspeh. Z lasedbo Guadalupa je znova prekinila neposredne stike med južno in severno uporniško vojsko. Vladne čete so iz Guadalupa takoj pričele zasledovati T neredu bežeče-ga nasprotnika in so prodrle daleč proti mestecema Caceres in Meridj v pokrajini Estremaduri. Še ponoči so se zakopale v jarke, tako da so bile že davi pripravljene na odpor proti morebitnim novim uporniškim napadom, pač pa so uporniki premagali manjšo kolono vladne vojske, ki bi morala že pred dnevi podpreti posadko v Badajozu, ko se je še obupno borila proti nasprotniku, ki je bil v veliki premoči Kolona. se je očividno zakasnila skoraj za teden dni in jo je sedaj doletel še celo občuten poraz. Poraz upornikov pred Iranom Drugo vladno zmago so izvojevali hrabri asturski rudarji, kj so včeraj prispeli s svojimi oklopnimi avtomobili iz Ovieda na pomoč vladnim četam pred San Sebastianom in Irunom S seboj so prinesli nešteto primitivno izdelanih ročnih granat, v katere so predelali svoje dinamitske patrone. Borba se je razvnela pred Irunom. Bila je kraka, toda izredno osra. Že pri prvem napadu so rudarji pokazali, da so izredno izvežbani v metanju svojih granat in so upornike, po ve čini domačine iz Maroka, ter Maure, v hipu pognali v beg. Ko so se maroški domačini po prvem iznenadenju znašli, so prešli v protinapad, toda branitelji Iruna so jih sprejeli z ognjem iz strojnic ter jih zdecimi-rali. Tudi prj vasi Ventasu ki leži le 4 milje daleč od Iruna so bilj uporniki siluo poraženi ter so pustili in bojišču cele gomi le mrtvih in ranjenih tovarišev Pomoč iz Ovieda je vladni vojski pred San Sebastianom in Irunom izredno zalega Rudarji jn delavci so v naskoku zavzeli dva griča južno od Iruna. ki sta največjega strateškega pomena za njegovo obrambo. Vadne Čete ^o se v borbi posluževale tudi n-ke vrste pMn akih bomb, ki so izzvale pravo paniko n el nasprotniki. Inozemski novinarji, ki od daleč gledali bitko, pravijo, da so\SarH revirjev pok aii i nezlomtfv gum m elan, ki jim je ostal menda Že iz neuspele revolucije pred dvma letoma N , hov," voditelji so jih prepričali da mora o omenjena dva griča zavzeti za'vsako ceno m to se je ne glede na žrtve in težave S zgodilo Očividci pravijo, da je b laTo h t- ttot^U6 mal° D3|ti ^ V Boji na aragonski fronti Tudi z aragonske fronte prihajajo dobra \ poročila. Položaj tamkajšnje vladne armade je povoljen in posamezni oddelki prodirajo polagoma proti Teruemu na jugu in Huesci na severu Aragonije. Končno govori uradno poročilo tudi o prodiranju republikanske vojske proti Cordobi, katere padec je malone že gotova stvar. Po nekih vesteh iz Barcelone je vladna vojska inesto popoldne tudi že zavzela. Vladna zmaga pri Somosierri Na fronti pri Somosieri se je pričakoval velik napad upornikov. V resnici se je snoči ob >/ni uri pričela borba, pa tudi ta bitka je nesrečno končala za upornike. Grafični delavci so prav včeraj zjutraj zamenjali svoje tovariše, jeklene borce, kakor jih imenujejo sedaj v Madridu, a so pO snočnjem boju tudi sami zaslužili to ime. Proti večeru so se pojavila nad njihovimi jarki letala in jrih pričela bombardirati-Vladno topništvo jih je za silo branilo, kmalu nato pa je poveljstvo upornikov poslalo proti jarkom najboljše uporniške borce, da bi prebili fronto pod severozapadni-mi obronki Sieree Guadarrame. — Napad se je pričel in so bili v uporniškem taboru prepričani, da je upor vladnih čet že strt. Maroški legionarji so skušali v na. skoku zavzeti vladne postojanke, nenadoma pa so se oglasile stromice in žele med napadalci strašno žetev. Kljub vsemu pogumu so se morali nanadalci v popolnem neredu umakniti Oddelki grafičnih delavcev so jih pričeli takoj zasledovati Uporniki so bežali več kilometrov nazaj proti Somosierri prav do svo jih rezerv. Vladni oddelki so se ustavili nekoliko prej in zavzeli nove postojanke na katerih so se takoj utrdili da bi se pripravili za nove boje. Borba za San Sebastian Proti uporniškim napadom na San Sebastian so si poveljniki vladne vojske pomagali s sijajno taktično potezo. Ko je že prišlo do borbe na nož, se je nenadoma pojavil na progi, ki vodi v Toloso, sicer slabo oklopljen zato pa izborno oborožen vlak, ki je sejal neizprosno smrt med upornike. Ko ie posadka v vlaku opravila svoje, so prešle vladne čete v protinapad in popol- noma premagale nasprotnika. Zasedle so pred dnevi izgubljene postojanke in potisnile upornike daleč nazaj proti Tolosi. S trdnjav Guadalupe in San Marca v San Se-bastianu so četam na odprtem polju pridno pomagale trdnjavske baterije. Gijon zavzet Končno so vladne čete iz Ovieda prodrle tudi v Gijon, važno industr. središče ob severni atlantski obali Španije. Zadnje dni so se ponovno širile vesti, da je Gijon padel, dejansko pa so vladne čete zavzele le eno ali drugo njegovo predmestje. Sedaj so strle tudi odpor poslednjega uporniškega gnezda v središču mesta, tako, da je vladna vojska zopet popoln gospodar Gijona. Nobelov nagrajenec umorjen London, 22. avgusta, b. General de Liano je po radiu sporočil, da so bili v Madridu umorjeni trije znani gledališki igralci, Ja-cinte Benavente, ki je 1. 1932 dosegel Nobelovo nagrado, za literaturo, ter brata Quin-tero. Po poročilu »Timesa« so v Rondi komunisti pobili okoli 400 prebivalcev. Deloma so jih postrelili, deloma pa utopili v reki. Dve milijardi pezet zapravljenih Madrid, 22. avgusta, b. Prvi štirje tedni državljanske vojne stanejo špansko ljudstvo po približnih računih najmanj dve milijardi pezet, pri čemer so seveda v glavnem šteti samo resnični izdatki brez ogromne škode na javnih in privatnih poslopjih, uničenja vsega mogočega imetja ter zlasti velikih umetnin. Ministrski predsednik Giral je danes izjavil, da znašajo izgube vladnih čet vsak dan povprečno 100 mož, k temu številu pa je treba dodati še mnogoštevilne pogre-šance ter civilne žrtve pokola, ki jih še vedno ni mogoče niti približno oceniti. v nevtralnost Rim, 22. avgusta, k. Italijanski zunanji minister Ciano je izročil snoči francoskemu poslaniku de Chambrunu odgovor italijanske vlade na noto iz Pariza, naj bi vlade vseh prizadetih držav podpisale deklaracijo o nevmešavanju v špnske notranje zadeve. Odgovor se glasi: Gospod poslanik! čast mi je sklicevati se na razgovore, ki sem jih imel z vami glede vprašanja o nevmešavanju v španske zadeve in opozoril na omejitve, k! sem jih spočetka izrazil glede obsega in namena takega nevmešavanja, če bi naj dejansko postalo uspešno. Glede na omenjeni razgovor in v prizadevanju, da bi se, kar se tiče moje vlade, olajšala ali pospešila sklenitev posebnega sporazuma, imam čast sporočiti vam, da je italijanska vlada pripravljena v skladu s klavzulami, ki jih je predlagala francoska vlada, prevzeti naslednje obveznosti: 1. Prepovedati neposredni ali posredni izvoz, reeksport ali prevoz orožja, streljiva in drugega vojnega materijala .kakor tudi montiranih ali demontiranih letal in zrakoplovov ter vojnih ladij v Španijo, španska posestva in v španski Maroko; 2. Izvesti to prepoved tudi glede na vse pogodbe o dobavah, ki se pravkar izvršujejo; 3. Ostati v stikih z ostalimi prizadetimi državami z medsebojnimi sporočili o vseh ukrepih, odrejenih za izvedbo take deklaracije. Italijanska vlada bo izvedla določbe te deklaracije, čim bodo nanjo v enaki meri pristale tudi francoska, angleška, portugalska, nemška in ruska vlada. Ker pa se v francoskem predlogu omenja tudi »posredni vpliv«, ne da bi se ta po- jem podrobneje specificiral, je italijanska vlada mnenja, da pomeni tako »posredno vplivanje«, da se v državah, ki pristanejo na sporazum, ne smejo dopustiti javne nabiralne akcije ali zbiranje prostovoljcev za eno ali drugo sporno stranko, čeprav italijanska vlada pristaja na nevmešavanje, vztraja vendar za sedaj pri svojih pripom- Izbaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina mesečno Din 25,— Za inozemstvo Dm 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. TtoMoa 3122, 3123, 3124, 3126, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon At 2440. Celje, StrossmajrerJeva ulica Stev. 1 Telefon St 65. Rokopisi ae ne vračajo. i bata glede na posredno vplivanje. Ker pa m v Evropi Se druge važne države, ki izdelujejo na svojem ozemlja orožje, ln ne le one, na katere se nanaša francoski načrt, je za Italijansko vlado bistvenega pomena, da to-d| one sprejmejo obveznost nevmešavanja v Španske notranje zadeve. Zadovoljstvo v Pariza fai Londonu Pariz, 22. avgusta. AA. Pariški Usti Izražajo soglasno svoje zadovoljstvo, ker Je sedaj tudi Italija pristopila k predlogu o nevmešavanju v špansko državljansko vojno, nasprotno pa ostri nemški protest v Madridu to Moskvi in pisanje nemškega tiska, ki napada Rusijo, znatno otežuje ta diplomatska pogajanja. V angleških političnih in diplomatskih krogih izjavljajo, da je francoska diplomacija to pot dosegla velik m pomemben uspeh. Obenem poudarjajo, da je angleška vlada vedno z vsemi močmi podpirala iniciativo francoske vlade za sklenitev dogovora o nevmešavanju v špansko državljansko vojno, čeprav v Londonu priznavajo, da dogodki, kakor incident z nemškim par-nikom »Kamerunom«, lahko povzročijo resne zapletljaje, prevladuje v političnih krogih vtis, da se sedaj vse glavne evropske države vendar že zavedajo velike nevarnosti vmešavanja v špansko državljansko vojno. Na podlagi vsega tega se lahko reče, da je danes v angleških političnih krogih za-vladal optimizem, kakršnega si že teden dni ni bilo mogoče niti predstavljati. Nevtralnost Jugoslavije Beograd, 22. avgusta, p. Na poziv francoske vlade vsem vladam prizadetih držav, naj podp šejo deklaracijo o nevmešavanju v španske notranje zadeve, je predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič obvestil danes francoskega poslanika, da je tudi Ja-goslovenska vlada pripravljena pridružiti se deklaraciji, po kateri se ima zabrani ti izvoz in prevoz streliva ter drugega vojnega materijala v Španijo, toda pod pogojem, da se s tem ne ustvari kakšen pre-cedens ali prevzame obveznost, zaradi katere bi se kasneje morda odrekalo priznanje načela, da more kakšna zakonita vlada in a svojo zahtevo dobiti pomoč od drugih vlad v primeru kakšnega upora. Tudi Madžarska Budimpešta, 22. avgusta w- Doznavajo, da bo madžarska vlada prihodnje dni izročila francoski vladi svoj odgovor glede predloga o nevtralno siti napram španskim dogodkom. Madžarska vlada v načelu pristaja v svojem odgovoru na francoski načrt glede nevtralnosti. Nov nemški protest Berlin. 22. avgusta, b. Nemški poslanik | SatlH) opomin ffl ne ultimat v Madridu je po nalogu nemške vlade ------^—- izročil španski vladi nov protest, to pot zarpdi huJskajoče protinemške propagande po španskem radiu. Prav tako je tudi nemški poslanik v Moskvi z isto motivacijo protestiral pri sovjetski vladi. »Volbischer Beobachter« tolmači ta protest kot dokaz, da Nemčija ne bo trpela nadaljnjih izzivanj židovskega boljševizma ter sistematičnih obrekovanj AdoL fa Hitlerja in njegove vlade- Ce se Moskva in Madrid ne moreta privaditi dostojnosti, bodo boljševiki na drug način prisiljeni k teemu. Pomirjevalna izjava španske viade Madrid, 22. avgusta, b. španski zunanji minister je v zvezi z incidentom z nemškim parnikom »Kamerunom« podal kratko izjavo, v kateri ugotavlja dejanski stan in s posebnim poudarkom pripominja, da bo incident poravnan po diplomatskem potu. 1936. pdsal, da je združena opoz;cija složna in »da je treba tudi v praktični politiki nastopiti sporazumno, da se doseže glavni smoter, a ta je demokratizacija našega političnega življenja.. ker je za reševanje hrvatskega vprašanja treba dveh pogojev: najprej demokracije, potem pa medsebojnega zaupanja med Slovenci, Hrvati in Srbi.« Toda dr. Maček je ostal hladen nasproti vsem tem sugestijam. Tudi »Obzor« se 21. aprila 1936. že umika in piše, da se »ne more zahtevati, naj se sedaj vzpostavijo demokratske ustanove in da naj se rešitev hrvatskega vprašanja odloži za kasneje • . ■ «, ker noče, da bi »imela demokracija prvenstvo pred hrvatskim vprašanjem«. Nepotrpežljivost je tudi v vrstah združene opozicije postajala vse večja-Prišlo je celo taiko daleč, da je zagrebški tolmač dr. Mačka 26. junija 1936. ostro pokaral srbijansko krilo združene opozicije, da zavlačuje sporazum in naslovil nanj naslednjo izjavo: »Srbijan-ska izvenparlamentarna opozicija mora pričakovati, da bo dr. Vladko Maček nekega dne smatral za potrebno opozoriti na njeno taktiziranje, njeno zavlačevanj in njeno prizadevanje, da rešitev notranjih problemov, zlasti pa rešitev hrvatskega vprašanja, prepelje na stran- karski nivo. Ako bo izvenparlamentar-na opozicija nadaljevala dosedanjo taktiko, bi dr- Vladko Maček ugotovil s tem samo to, kar misli vsa hrvatska javnost o zadržanju srbijanske izvenparla-mentarne opozicije« V isto dobo spada tudi porazna izjava dr. Mačka, da do tedaj sploh ni bilo nikakih pogajanj, pač pa so bili »neobvezni razgovori«- Pod pritiskom takega razpoloženja v Zagrebu so poskušali preiti na vprašanje procedure, ko- že ni bilo nade na hitri sporazum v načelih. Kar se posebej tiče sugestije, da bi bilo najbolj praktično, ako bi združena opozicija ob sodelovanju dr. Mačka prevzela vlado ter bi se politika sporazuma mogla pričeti takoj praktično izvajati, so baš zadnji dnevi pokazali, da dr. Maček o tem noče ničesar slišati. Le Vilderjevi skupini je ta misel iz razumljivih razlogov simpatična — toda tx> dokazuje le, kako nerazčiščeni so odno-šaji celo v okviru same KDK- Kakor se vidi, ni niti sledu soglasnosti v načelih ali v prodecuri, niti v vprašanju vladne kombinacije. Kakor ne-krolog se čitajo besede zagrebškega lista, ki v elegičnem tonu priznava požrtvovalnost . in iskrenost gospoda Dv vidoviča, ali nima nade, d<> bi se z njim dal doseči sporazum. »Gospod Davidovič tudi sam čuti, da je ono psihološko razpoloženje po petomajskih volitvah po dolgih in brezuspešnih pogajanjih močno obledelo. On čuti, da samo sentimentalna zagotavljanja medsebojne ljubezni ne zadostujejo in da je treba problem konkretno zagrabiti ter staviti pozitivne predloge... Vse kaže, da ni mnogo izgledov, da bi se gg. Aca Sta-nojevic in Jovan Jovanovič v doglednem času sporazumela z g. Davidovičem. • « Gotovo to še ni definiitivna odpoved, ali je priznanje, da je ta in te vrste politika sporazumevanja doživela, polom Združeni opoziciji se je posrečilo samo to, da je napravila kaos v mišljenju svojih pristašev in splošno zmedo v javnem mnenju širokih narodnih slojev Tz tega kaosa je treba danes reševati državno politiko. Kajti izza hrbta združene opozicije se javljajo še drugi plodovi njenega dela, javlja se akcija za ta-kozvano »ljudsko fronto svobode.« Dr. Maček, a tudi beograjska združena gospoda, ostro odklanjajo ljudsko fronto. Toda nihče ne more zanikati dejstvo, da je ta pokret vzniknil iz njihovih vrst in da je plod njihove agitacije. Namesto pozitivnega dela je združena opozicija osrečila narod z ustvarjanjem psiholoških in političnih pogojev za nove razdiralne težnje in akcije. London, 22. avgusta, b. Reuterjev urad poudarja, da so v mednarodni javnosti pretiravali in še vedno pretiravajo pomen nemškega koraka pri španski vladi- češ, da se energični protest nemške vlade zaradi znanega incidenta nikakor ne sme smatrati za kak ultimat temveč le za blagohotno pravočasno opozorilo, da bi se kaj podobnega v bodoče ne pripetilo. Na enak način je tudi Anglija sama postopala takoj v začetku španskih bojev, ko je obe vojskujoči se stranki opozorila na nevarnosti obstreljevanja angleških ladij. Poročilo poudarja nadalje, da ne opravičuje nobeno uradno sporočilo mnenja., da bi nemški protest v Madrkki kakorkoli vplival na potek pogajanj o nevmešavanju. Velika Britanija pripisuje še vedno izredno velik pomen nadaljevanju teh pogajanj in želi, da bi prišlo čim prej do sporazuma v tem vprašanju. Prav zaradi tega in da sama pokaže dobro voljo, je Anglija čisto spontano prepovedala izvoz municije in letal v Španijo. Iz tega napol uradnega poročila bi se dalo razbrati, da želi angleška vlada posredovati med Berlinom in Madridom in čimprej omiliti napetost, ki je nastala zaradi incidenta z nemško ladjo >Kamerun«, da bi tako omogočila nadaljevanje pogajanj o nevmešavanju. Od 1. — 13. septembra LJUBLJANSKI VELESEJEM 50% popust na železnici, parobrodlh, avijonih. Na odhodni železniški postaji kupite rumeno legitimacijo za Din 2.—. Vsedržavna razstava »ZA NAS LES«. ŽIVALSKI VRT. DIVJAD V PARKU. VELIKA VRTNARSKA RAZSTAVA. Industrija, obrt, trgovina. Domače preproge. Perutnina, kunci, golobi. Ribe itd. Tekmovanje harmonikarjev 13. sep. KRASNO ZABAVIŠČE. _ VELIKOMESTNI VARIETfc popoldne in zvečer. Vabimo Vas. Velik! manevri češkoslovaške vojske Preko 100.000 mož sodeluje pri vojaških vajah — te prvi dan manevrov je pokazal velike vrline čsl. vojske izvršitev njene prevažne naloge. Njegova zasluga je, da je vojska postala v javnosti izredno popularna, njegova zasluga je ne- Praga, 22. avg. bb. V pokrajinah vzhodne Češke so se v teku zadnjih treh dni zbra. le ogromne množice čsl. Čet vseh vrst orožja. Za veliike vojaške vaje letošnjega poletja sta bili organizirani dve armadi, ki bosta provedli ideelno bitko med vzhodno ia zapadno vojno skupino. Prvi poveljuje ar-mijski general Prchala, pokrajinski poveljnik v Košicah, drugi pa divizijski general Kadlec, pokrajinski poveljnik v Brnu. Skupno število udeležencev vojaških sil presega 100.000, vojski pa sta sestavljeni iz enot praškega in brnskega vojnega okrožja. Včeraj ob prvem svitu sta vojski krenili druga proti drugi, da izvršita svoji nalogi. O teh še ni podrobnosti, toliko pa ee že vidi iz razpostave čet. da gre za poskus, preprečiti vdor »sovražnika« v kraju zgodovinskega boiišča pri Hradcu Kralovš. Naloga vrhovnega sodnika je poverjena pokrajinskemu poveljniku Češke generalu Sergeju Voj-fechovskemu. Važnost teh manevrov je posebno nagla-šena po dejstvu, da jim prisostvuje predsed nik republike dr. Beneš, ki je kot suvereni predstavnik vlade obenem tudi vrhovni komandant čsl. vojske; dalje je zastopana vlada po svojem predsedniku dr. Hodži, namestniku predsednika ministru Bechynč in voinem ministru Maehniku; poslansko zbornico zastopa predsednik MailJpetr, senat pa dr. Soukup. V spremstvu predsednika re publike so poleg vojnega ministra armijski generalni inšpektor osi. vojske general Sy-rovv ter zastopniki zavezniških vojsk: francoski armadni general Faucher in posebni odposlanec francoske vojske, divizijski general Schv. eissguth. Vojske Male antante pred. stavi j a jo: jugoslovenski divizijski general Peter Kost i č in rumunski divizijski general Ilijaševič. sovjetsko vojsko pa višji skupin sici komandir (čin divizijskega generala) Me. reckov. Predsednik republike dr. Beneš si je takoj ob nastopu stavil kot eno svojih najvažnejših nalog, da vzpostavi intimno zvezo med čsl. vojsko in narodom in da paralizi-ra indiferentnost javnosti nasproti oboroženi sili. Proglasil je vojsko za izredno važen del naroda, poudarjajoč njen visoki smoter obrambe države in naroda. S poseti po vojašnicah je ustvaril stike z voisko, obenem pa se je kot glava države energično zavzel za to, da bj vojski ničesar ne manjkalo za davno obrambno notranje posojilo, z udelež. bo na manevrih, ki jim z zanimanjem in navdušenjem sledi domača in tuja javnost, pa je še posebej podčrtal važnost manevrov ne samo kot Češkoslovaške, marveč vsezavez-niške vojnoobrambne prireditve. Prvi dan velikih manevrov na znamem bojišču Hradec Kralovč _ Pardutice — Ča- slav, kjer so se odigravali boji in velike bitke za časa Husitov, v sedemletni vojni in v zadnji prusko-avsrijski vojni 1. 1866., sta bili operirajoči vojski zaposleni predvsem z izvidniskimi podjetji, ki so imela namen ugotoviti pozicije »sovražnika« in smer njegovega pomikanja. Rav nina je sicer ugodna za manevriranje z množicami, vendar pa se občuti nedostatek vzvišenih toek, s katerih bi poveljniki imeli točen pregled nad premikanjem sil. Ta nedostatek je moralo nadomestiti letailstvo. Pr_ vi pogoj za uspešno bojevanje — brezhibni transport moštva, orožja in ostalih sredstev na določena mesta, je bil izvršen nad vse pričakovanje dobro in je razsodišče v Chru-dincu že ugotovilo to zadovoljivo dejstvo. Fronta med obema skupinama poteka na črti Kutnš Hora — Chlumec — Hradec Kra. lovč — Trebhovice. Na operacije bodo imele odločilni vpliv tri prirodne zapreke: hrbet Železnih gor ter reki Luba in CidJina. Obe armadi imata odločno ofenzivno težnjo. Severna modra armada Prchalova ee je bržkone zgrmadiila okoli Jičina in prodira proti Pardubicam; prekoračila je Cidlino na dolnjem in gornjem toku in obvladuje železniške vozle Veldy Osek in Kolni. Rdeča armada Kadlecova prodira proti Labi in eo njeni oddelki prekoračili reko pri Pardubi cah ter dospeli do Chlumca. Pričakujejo, da je med Pardubicami in Chlumcem že prišlo do prvih odločilnih bojev. Rdeči bodo skušali za vsako ceno obdržati prehode preko Labe in doseči prehod preko Cidline pri Chlumcu. Naloga modrih bo, potisniti nasprotnika na drugo stran Labe in jim vzeli široko predmostje pri Pardubicah. Uspeh ee zdi zajamčen oni stranki, ki bo imela dovoli brzih čet na razpolago za operacije po ravnini, v znatni meri pa bo uspeh zavisel tudi letalstva, ki bo imelo dovolj prilike., da poseže v boj in ee izkaže. a Poljskem se Jasni Vedno bolj stopa zopet v ospredje potreba sporazuma s češkslovaško Varšava, 22. avgusta- n. Potek španske državljanske vojne in njene posledice za Evropo so tudi na Poljskem občutno pretresle mišljenje odgovornih č&nfteljev. Poraja se nazor, da se Poljska ne sme odmi-kati od svojih nedavnih zaveznikov in se zavijati v molčečnosti ter svoje prave namene skrivati za nejasne, često dvorezne izjave. Po posetu Gamelina in pred neposrednim posetom Rydz-Smiig1ega v Parizu priznavajo tudi poljski navdušeni germa-nofili. d.a bo treba na vsak način čim prej urediti odnosa je s Češkoslovaško._ Gamelinov poset je okrepili zvezo med poljsko in francosko vojsko in poljska javnost z zadoščenjem ugotavlja to dejstvo. Močno je k temu pripomogla berlinska olimpiada, ki jo je posefcilo na tisoče Poljakov, pa niso bili zadovoljni s sprejemom, še manj pa z življenjem v Nemčiji. Ob svojem povraitku so posetniki Berlina napravili slabo razpoloženje za Nemčijo in poljske simpatije so »e zopet obrnile na francosko stran. Glasilo poljske katoliške stranke »Polo-raia« obravnava v daljšem članku položaj po Gamelinovem odhodu, omenja poset načelnika romunskega generalnega štaba Samsonoviča in sprašuje zavzeta: Kdaj pride general Syrovy? To vprašanje stoji tudi kot naslov članka, ki pravi, da na češkoslovaških manevrih ne bi smelo manj-kaiti Poljakov in obratno. Čsl- armada se lahko kosa z rumunsko in je v mnogem pogledu celo doleko boljša. Ko so izzveneli klici .nepopravljivih madžarofilov v Poljskem Tešinu, je treba pomisliti na to, da se odnošaji poboljšajo. Morajo se zbolj-ša+i, kajti obema narodoma grozi že cele vekove germanski pritisk; zato morata pomniti, da se pri Griinwaldu 1. 1410. niso boriili z nemškimi Križarii samo Poljaki in Libovci, marveč tudi Čehi z Jancm 2ižko na čelu. Horthy pri Hitlerju Sestala sta se pri Bechtesgadnu — Horty bo obiskal tudi predsednika avstrijske republike Miklasa Berlin, 22. avgusta. w. Madžarski državni upravnik Horthy, ki je noč prebil v Ischlu, je opoldne posetil v Obersalzburgu pri Berchtesgadnu nemškega kancelarja Hitlerja, Iz Berchtesgadena bo Horthy odpotoval na lov na Tirolsko, odtod pa na Koroško, kjer namerava posetiti avstrijskega zveznega predsednika Miklasa. Govori se, da bo ob tej priliki prišel na Koro- ško tudi kancelar dr. Schuschnigg. Politični krogi pravijo, da je bil kratki Horthyjev poset v Berchtesgadnu v zvezi z dogodki v Španiji. Spričo splošnega mnenja, da bi zaradi španske revolucije lahko prišlo tudi do mednarodnih zapletljajev, se hoče tudi madžarska vlada zavarovati in pripraviti za vsak primer. Zarotniki proti Stalina pred sodiščem Moskva, 22. avgusta, d. Potek veleizdaj- . niškega procesa proti trockistom se v bistvu I ne razlikuje mnogo od njegovega pričetka. Obtoženci priznavajo obdolžitve državnega tožilca in celo razširjajo samoobtoževanje. Obtoženec Holzmann je izpovedal, da se je pred kratkim sestal s Trockim v Koda-nju, kjer je govoril z njim o načrtih za atentate. Holzmann je dobil od obtoženca Smirnova poročilo o sovjetskih zadevah, da bi ga izročil sinu Trockega. Skupno s tem poročilom je prejel tudi izdajo pravljic »Tisoč in ena noč« ki je služila kot tajni codex. Holzmann in Trockega sin sta se se sestala v Kodanju. Trocki je baje dejal pri tej priliki: Če bo odstranjen Stalin, bomo zopet nrišli do oblasti. Drugi obtožence Lurje je izzval senzacijo, ko je izjavil da je dobil nalogo umoriti Stalina in Vorošilova, če se mu bo nudila prilika. Razen tega naj bi umoril tudi nekaj drugih sovjetskih voditeljev. V svoji izjavi jie izpovedal, da je bilo v zaroto zapletenih tudi več Nemcev. Leta 1932 mu je bilo naročeno, naj odide v Sovjetsko unijo, kjer se bo sestal z nekim Constantom. Ta ga je obvestil, da obstoja v Moskvi teroristična zarota. Lurje trdi, da je Zinovjev priporočal sodelovanje z nemškimi narodnimi socialisti in njihovo teroristično skupino, ki ji načeljuje Himmlerjev odposlanec Franc Vaitz. Atentata ni mogel izvesti, ker ie bila skupina preveč oddaljena. Za izvedbo nameravanih umorov so bili izbrani štirje aktivni teroristi, in sicer on sam, nemški državljan Vaitz in še dva druga. Poslednja dva naj bi počakala na priliko, da bi mogla umoriti komisarja za vojsko Vorošilova. Lurje se je bavil tudi z načrti, da bi odstranil komisarja za promet Kaganoviča in komisarja za težko industrijo Ordžonikidzeja. Število oseb, ki se z izpovedbami obtožencev čim dalje bolj obremenjujejo, narašča neprestano. Bržkone bodo tudi proti njim uvedli proces. Med obdolženci je tudi uvodničar »Izvestij«, Karel Radek. Chamberlainova misija na Poljskem Varšava, 22. avgusta, b. Iz Gdinje poročajo, da pričakujejo tam prihod jahte bivšega angleškega zunanjega ministra Au-stena Chambenlaina, ki se pravkar mudi na krožnem potovanju po Vzhodnem morju. Ker se je bivši angleški zunanji minister pred kratkim mudil na pol M ion i h posvetih v Srednji Evropi, pripisujejo njegovemu obisku na Poljskem zelo velik političen pomen, to tembolj, ker prevladuje tu mnenje, da je tudi iniciativo za zopetno zbliža nje med Francijo in Poljsko podvzela Anglija. Panameriška konferenca 1. decembra Benos Alres. 22. avgusta, b. Danes so bila uradno odposlana povabila vsem ameriškim državam, da odpošljejo svoje delegacije na panameriško konferenco, ki bo dne 1. decembra y Buenos Airesu. Beležke Poslanec Liikačič med voffld V preteklem tednu je obiskal narodni poslanec Lukačič občinske organizacije JNS v Štrigovi, Veržeju, Cezanjevcih, Sv. Juriju ob Ščavnici in Ljutomer okolico. Povsod je podal politično poročilo in obrise gospodarskega programa, ki je bil svoj čas sprejet na sreski konferenci v Mariboru. Razpravljalo se je tudi o potrebnih ukrepih za omiljenje gospodarske krize. Navzoči so z odobravanjem vzeli na znanje poročilo g. poslanca in vzklikali tudi predsedniku 2ivkoviču. Odgovor na vprašanja g. župnika Škrbca Prečastiti gospod župnik kranjski Matija Skrbeč je postavil v sobotni številki »Sle* venca« v zvezi z objavo njegovega zahva?: nega pisma ob priliki preiskave šenčurskih dogodkov tedanjemu podpredsedniku ljubljanske apelacije g. dr. Gradniku na naslov »Jutra« nekaj vprašanj. Po starem kranjskem pregovoru: »Lepa beseda, lepo mesto najde,« radevolje odgovarjamo na postavljena vprašanja sledeče: 1. Zahvalno pismo nam je izročil v prepisu neki zelo dobri kranjski prijatelji g. Župnika Škrbca-2 Pismo smo prejeli kmalu potem, ko je zapustil g. župnik preiskovalni zapor in zagotavljal vsakomur, kdor ga je le poslušal, svojo lojalnost. 3. Pismo smo objavili brez znanja in odobrenja g. dr. Gradnika. 4. Celotnega pisma nismo mogli priobčiti, ker smo objavili samo prepis, ki smo ga dobili potem, ko smo se prepričali o njegovi avtentičnosti. Vemo pa sedaj, da v ostalem pismu ni bila nobena stvar, ki bi vrgla še kako novo interesantno luč na »večno hvaležnost« gospoda župnika napram g. dr. Gradniku. Upamo, da smo s tem odgovorom ustregli skremni želji gospoda župnika Škrbca in da je s tem debata o tem vprašanju defini-tivno zaključena, potem ko je bila že zdavnaj postavljena z dnevnega reda. Duel med »Politiko« hi »Obzorom« Kakor je UUo pričakovali, beograjska »Politika« ni ostala dolžna odgovora zagrebškem »Obzoru« v razpravi o avtentičnosti njene informacije, da je dr. Maček pripravljen sodelovati v kombinaciji, ki bi zbrala vse pozitivne demokratske sile in da osebno ne beži pred državniško odgovornostjo. V svojem odgovoru sicer ne navaja vira svojih informacij, pač pa zavrača zagrebški »Obzor«, da se samovoljno predstavlja kot nekak tolmač stališča dr. Mačka in da iznaša mišljenja, o katerih ni dokazano, niti ugotovljeno, da so to mišljenja dr. Mačka. Na pomoč pa je poklicala >Folitika« zopet g. Večeslava Vil-derja, ki je docela potrdil Informacije »Politike« in izjavil, da bi dr. Maček sodeloval v vladi, ki bi imela nalogo rešiti hrvatsko vprašanje po proceduri, katero je predložila Km etskč-demokratska, koalicija. Po mišljenju g. Vilderja KDK ne bi mogla mirno gledati, da bi se reševalo hrvatsko vprašanje brez njenega sodelovanja. Za to sodelovanje se morajo samo izpolniti gotovi pogoji, o katerih je srbi-janska opcz5cija že obveščena. Zagrebški »Obzor« pa uporno vztraja pri svojih informacijah, da ni govora o kakem sodelovanju dr. Mačka v kakršnikoli kombinaciji in da so vse vesti beograjskih listov gladka izmišljotina. Objavlja tudi razgovor z g. Vilderje/m, ki je izjavil, da se njegova izjava absolutno ne more in ne sme tako tolmačiti, kakor se navaja v listih. Nadaljevanje Vilderjeve izjarve je okrnjeno, tako da se ne more iz nje razvideti, kaj je pravzaprav njegovo avtentično mišljenje. S tem duelom beograjskega in zagrebškega lista postaja zmešnjava vse večja in od dne do dne situacija bolj zapletena in nejasna. Izgleda, da kmalu naša javnost ne bo več vedela, kaj je kdo rekel in mislil in kaj ni rekel in mislil, politika slepomišenja postaja pri nas očividno velika moda in to tem bolj, ker je z njo najlažje prikriti vsako pomanjkanje jasnega gledanja na življenjske probleme našega državnega in narodnega življenja. Značilen molk Pred nekaj dnevi je obhajal svoj 90. rojstni dan častljivi kotorski škof Fran Ti-če-Ucellini, o čemur je tudi »Jutro« obširno poročalo. Zanimivo je, da so se rojstnega dne zaslužnega cerkvenega kneza in velikega kulturnega delavca in prekaljenega jugoslovenskega nacionalista spomnili samo nacionalni listi. Kakor na povelje je molčalo o njem zlasti vse tkzv. katoliško časopisie. Molk, ki je zgovorno znamenje časa. Prišel pa bo čas, ko bodo govorila bodoča pokoljenja z vzhičenjem o velikem kotorskem svečeniku, ki je razumel klic časa in se uvrstil med najsvetlejše vzore vseh poštenih jugoslovenskih rodoljubov. Mislimo, da se ne varamo, če že danes napovedujemo, da ga bodo takrat anektirali in proglasili za svojega tudi klerikalci, kakor so to storili že s tolikimi možmi, ki so jim bili trn v peti, dokler so živeli, škof Ucellini je po svojem življenju pravi svetnik, po svoiem kulturnem delu (m. dr. je prevodilec Dantejeve komedije) velezaslu-žen mož, po svojih karitativnih zaslugah vzgled vzornega duhovnika. Povrh je najstarejši član jugoslovenskega katoliškega episkopata. Volitve v zbornico za TOI Beograd, 22. avgusta- p. Minister fca trgovino in industrijo je odobril predlog, da se vršijo volitve novih svetnikov zbornice za TOI v Ljubljani dne 29. novembra. Nov trgovinski sporazum /1 v. • Nova senatorja Beograd, 22. avgusta. AA. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. sta z ukazom kraljevskega namestništva in na predlog predsednika vlade in zunanjega ministra imenovana za senatorja dr. Mehmed Spaho, prometni minister, in Dušan Djerič, odvetnik v Tuzli. Povratek dr. Stoiacfinoviča v Beograd Beograd, 22. avgusta, p. Dopoldne se je vrnil z Bleda v Beograd ministrski predsednik dr. Stojadinovič. z Urcijo Beograd, 22. avgusta, p. Danes Je bfl tu podpisan novi dopolnilni trgovinski sporazum med našo in grško državo. Pogodba bo stopila v veljavo že 1. septembra in bo veljala leto dni. Sporazum določa tudi način plačil. Plačilni promet bo osnovan na delnih kompenzacijah, za 35 odstotkov v devizah, za ostalih 65 odstotkov v kompenzacijskih bonih. Naša vlada je dovolila po novem sporazumu carinske olajšave za uvoz grškega namiznega grozdja, oliv, smokev in drugih specialnih grških pridelleov, grška vlada pa je pristala na določene kontingente za izvoz naše živine in živinorejskih proizvodov v Grčijo. Za nekatere naše predmet je pristala tudi na plačila z višjim odstotkom deviz. Za naglo vožnjo z maksimumom sigurnosti ln dolgotrajnosti uporabljajte pojačeno gumo A. GOREČ, d« z o. z, Palača Ljubljanske kreditne banke. Grčija : Jugoslavija : 49 Včeraj se Je pričel v Zagrebu lahkoatletski dvoboj Grčija : Jugoslavija — Kovačič zopet poškodovan Zagreb, 22. avgusta. Ob priliki proslave 15. obletnice obstoja Jugoslovenskega lahkoatletskega saveza se je danes na stadionu v Maksimiru pričel lahkoatletski dvoboj med reprezentancema Jugoslavije in Grčije. Svečani otvoritvi in današnjim tekmovanjem je prisostvovalo okoli 3000 ljudi Današnjih tekmovanj se je udeležilo tudi okoli 2000 vojakov, vseh edini« Zagreba. i *" j i ! "p Takoj začetkoma moramo omenita, da je reprezentanca Jugoslavije nastopila močno handicapirana. Sprinter Bauer je blesiran, naš Kovatfič pa je bil dane« takoj po startu na 100 m zopet poškodovan. Dalje ni nastopil naš najboljši tekač preko zaprek Ivanovič. ki bi gotovo slavil zmago nad Mantikasom. Nastopil tudi ni dr. Narančič, ki bi brez dvoma v metu krogle zasedel drugo mesto za Kovačičem. Tudi ni bilo našega najboljšega dolgoprogaša Bručana, ki je šele okreval od bolezni, ni bilo Ga-brska na 400 m, a manjkal je tudi Krevs na 1500 m. Reprezentanti iz dravske banovine so se v vseh .disciplinah prav dobro držali in je občinstvo tudi z velikim navdušenjem pozdravljalo njihove borbe. Podčrtati je treba, da eo ravno tekmovalci, ki so se udeležili olimpiade, z majhnimi izjemami več ali manj odpovedali. Ocenjevanje se je »a zahtevo Grkov spremenilo tako, da ee bodo posamezna mesta štela 5, 3, 2, 1, štafete pa dvojno. Organizacija je bila ,dobra, sodniški zbor je funkcioniral. Rezultati so bili: 110 m zapreke: 1) Mantfkas (G) 15.1 2) Skiadas (G) 15.5, S) Hanžekovič (J) 16.1, 4) Ehrlich (J) 16.1. Stanje točk: 8:3 za Grčijo. Met krogle: 1) Kovačevič (J) 14.80, 2) Stefanaki« (G) 13.90. Stefanakis je šele v zadnjem metu potisnil našega Vučeviča, ki je vrgel 13.82, na tretje mesto. 4) Floro« (G) 13.12. Stanje: 20:18 za Grčijo. Tek 100 m: 1) Frangudis (G) 10.9, 2) Sa-kelariu (G) 11, Z) Braum (J) 11.5, 4) Kovačič (J), ki je pritekel na cilj docela počasi. tSanje: 20:13 za Grčijo. Skok v višino: prvo m drago mesto Ki delita Grk Pa.nta.zis in Jugosloven Mohr s 180. 3) Martini (J) 175, 4) Pofitis (G) 170. Stanje točk: 25:19 za Grčijo. Tek 400 m: 1) Mantikas (G) 50.6, 2) Ple-teršek (.1) 52, 8) Misailidis (G) 52.9. 4) Set-ter (J) 53.3, Tehnični referent Saveza ni ugod.il energični zahtevi Slovencev, da bi tekel Skušek ali Miihleisen, ki bi nam gotovo prinesla tretje mesto. Stanje točk: 32:23 za Grčijo. Met kopja: 1) Metaxas (G) 60.56. 2) Mar-kušič (J) 57.53. S) Miloš (J) 56.80, 4) Pa. pageorgiu (G) 56.36. Stanje točk: 38:28 za Grčijo. Tek 10.000 nr. Tukaj so morale mesto naših najboljših Bručana, Starmana in Kanglerja nastopiti rezerve, od katerih pa je samo Čavič od varaždinske Slavije dobro nadomeščal naše najboljše. 1) Kiriaki-des (G) 33:23.6. 2) Varzatis (G) 33:58. 8) čavič (J) 34:29.8. 4) Kvas (J) 37:19.6. Stanje točk: 46:31 za Grčijo. Skok v daljavo: 1) Lambrakie (G) 7.02. Izenačen graki rekord. 2) Elefteridee (G) 6.80, 3) dr. Buratovič (J) 6.74, 4) Mikič (J) 6.59. i v « | Stanje točk: 54:34 za Grčijo. Tek 1500 m: 1) Georgakopulos (G) 4:07, 2) Goršek (J) 4:08.6, 3) Czurda (J) 4:10.6, 4) Velkopulos (G) 4:18. Najlepša točka dneva, ki je zadivila gledalce. Jugoslovena, zlasti Czurda je bil stalno v vodstvu, vendar ju je Georsrakopulos prehitel zadnjih 100 m pred ciljem. Stanje točk: 60:39 za Grčijo. Štafeta 4x100 m: Kot prva je prispela na c.3j grška štafeta v postavi Lambrakis, Sakelariu. Frangudis, Manfcika« v času 43 sekund. Štafeta pa je bila zaradi prestopa pri predaji diskvalificirana in je zasedla prvo mesto Jugoslavija v postavi Hegolj, Vrednost oglasov ▼ dnevnikih najbolje presodite po števila malih oglasov. Današnje »Jutro« ima 417 mali oglas. Enkratni poizkus z malim oglasom v »Jutru« Vas pouči, da ima oglas dvojno vrednost, če [ se javi dvojno število interesentov. Braum. Dremil. Rijavee v času 45.L Stanje točk po današnjih tekmovanJEte 60:49 za Grčijo. Jutri se tekmovanje nadaljuje ki je red bolj ugoden za Jugoslovena. Juniorsko plavalno prvenstvo Spttt, 23. avgusta. Danes se je ob veliki udeležbi tekmovalcev pričelo juniorsko plavalno prvenstvo, pri katerem se prvič ocenjuje vstop v fL nale po času in ne po placementu. V finale so se plasirali: 50 m prosto: Kovočič (J) 28, DeffKpfe (ZiPK) 28 1. Užič (JH) 28.2. Klein (ZPK1 28.6. Curtdni (Viktorija) 29-2, Kuhar (J) 29.2, Klein ml. (ZPK) 29.4, Vdnek (T) 29.7, Djungjerski (Sever, Beograd) 30. 100 m juniorke: Beara (J) 1:15, Sdat (J) 1:19 5, Radica (J) 1:20-2. Dragič (ZPK) 1:20.4, Groschel (I) 1:28 4. Krmpotic (V) 1-22-2, Stipanovič (J) 1:22.4, Radiovanovič (V) 1:23.2. 100 m hrbtno juniorg: Schedl (l) 1:16.9, Pelan (ZPK) 1:21-2. Stie-gler (ZPK) 1:55.5, Potocnjak (V) 1:233. Vapasner (J) 1:24.2, Perseta (J) 1:25, Horttl (ZPK) 1:26, Krstič (Sever) 1:26.9. 100 m prsno juniorke: Fmc (T) 1:35. Ver-ner (Jadran, Ljubljana) 1:36.2, Gabrič (Gr) 1:39.5, Binder (I) 1:41, Smolrič (V) 1:42.8, Stipanovič (J) 1:42.8, Grutoič (JH) 1:47, Bačič (V) 1:47.2. Štafeta 4X50 m juniorji: ZPK I 1:54.6, Jadran Split I 2:00.9, Sever I 2:01.2. Ilirija 2018, ZPK II 2:02. Jadran Hercegnovi 2:02i2, Viktorija Sušak 2:02-2, Jadran II 2:02-2. V waterpolu Je T*> boTjfi r£ri zs^ltrženo ®maI, KARL L. DEEHL, SYBELLE SCHOUTZ T lepem filmu idealni soprog po Oskar Wilde odrskem komadu. Samo še danes ob 5., 7. in 9. urL Od 24. do 29. t. m. kino zaprt. V soboto film: Nanhatan melodrama 24.1350, Amsterdam 208.35, Berlin 123.40, Dunaj 57.10, Stockholm 79.60, Oslo 77.60, Kobenhavn 68.9250, Praga 12.68, Varšava 57.70, Budimpešta 61, Atene 2-50. Blagovna tržišča ŽITO Chicago, 22. avgusta. Začetni tečajfc pšenica: za sept. li3.25, za dec. 112375, za maj 110.625; koruza: za sept. 111.50, za dec. 97.50, za maj 92.75. -f Winnipeg, 22. avgusta. Začetni tečaju pšenica: za okt. 99.875," za dec. 98.75. za maj 110.25. BOMBAŽ '+ Liverpool, 21. avgusta. Tendenca stalna Zaključni tečaji: za okt. 6.26 (prejšnji dan 6.19), za dec. 620 (6.12). + Newyork, 21. avgusta. Tendenca vztrajna. Zaključni tečaji za sept (11.72), za dec. 11-56 {11.68). lLOO GmmdtpP/o v Cerlul posestnika Radaja — Ugledni gospodar je bedim S puškami oborožena tolpa je navalsla na hišo ranam podlegel v brežiški bolnišnici Cerina, 22. avgusta Vsa posavska dolina od Krškega pa tja doli preko meje savske banovine je pod vtisom strašnega napada na posestnika in gostilničarja Martina Radaja na Cerini st. 3^-Napad je bil izvršen v noči od čelirtka na petek. Čedna hišica stoji tik ob državni cesti, dobre četrt ure od Brežic na dolenjski strani ob prometni črti, ki vodi v Sombor in Zagreb Lepa domačija spada pod otci.no Čatež ob Savi. Malo stran so znane ČatesKe toplice. Ob navadni uri se je 721etni gospodar Martin Radaj podal v četrtek zvečer k počitku Njegova spalnica ]e v pritličju ob ce*ti, zraven pa gostilniška soba. V zgornji sobi Vrančičeva sta v zgornji sobi iskala sredstva za obrambo, med tem je pa streljanje prenehalo. Prišedši v pritličje, sta v spodnji sobi našla hudo ranjenega očeta. Bil je pri zavesti in povedal je, da je zadet v trebuh. Spravila sta ga v zgornjo sobo ter vzela s seboj tudi hčerko. Po nekaj minutah se je tolpa vrnila in spet streljala posebno po spalnici. Oddanih je bilo vsega skupaj nad 50 strelov iz več vrst strelnega orožja. Zločinci so streljali tudi po dvorišču, streljali so tudi za deklo, ko je skozi zadnja vrata hiše tekla v Čatež, klicat na pomoč. Na torišče strašnega zločina so prihiteH dva z lovskimi puškami oborožena moža iz Čateža in orožniki iz Ribnice in Krške vasi. Hudo ranjenega Martina Radaja so zgodaj zjutraj odpeljali v brežiško bolnišnico. Prvo pomoč rr> ii i A n ti /l v 1 F- i n »i C /4 w I T* a 1 )» " ^ 7raven p8 co^iniLic^d ovua. * - v * * • r ie snala s svoum možem Martinova starejsa mu je nudil primarij g. dr. Cbole^-a. ki ga ,J I--1. Vrančičeva. Zakonca sla je tudi operiral. Snoči je nesrečni Radaj hu- hčerka Kristina Vrančičeva. Zakonca sla prišla k očetu, ki je vdovec na i>ocitnice in njuna 121etna hčerka Marija je spala v spodnji sobi pri starem očetu. Kmalu po polnoči je tolpa neznanih zločincev začela streljati s ceste skozi okna v gospodarjevo spalnico. Napadalcev je bilo kakih 10 ali 12, oboroženi so bili s karabinkami in drugim strelnim orožjem, nekateri so nosili nekakšne uniforme in bili so menda tudi maski rani. Tako trdi hlapec, ki jih je videl, ko so po divjaškem napadu bežali v hrib. ----t------ r--------i O" —- --------, —- f — je tudi operiral. Snoči je nesrečni Radaj hudim poškodbam podlegel. Kaj je dovedlo neznane zločince do tako groznega dejanja, ni znano. Preiskava bo to ugotovila in je že skrajni čas, da se z energičnimi ukrepi napravi konec nasilja. Da je bil zločin izvršen po premišljenem načrtu, se vidi iz tega, ker je del tolpe zastražil hišo soseda cestarja, ki je 50 m stran in skoro edina v bližini. Prebivalstvo Čateža je zbegano poslušalo pokanje pušk, zakaj Radajeva h'ša ie le 5 minut oddaljena od vjasKem napauu umau v imu. \ ----. .— . ------~—— Nesrečnega Martina Radaja je zadelo men- vasi. Ljudstvo zahteva najstrožjo preiskavo f - ko ee ie zbudil. m kaznovanje divjakov. V nekdaj tako mrr-da že v začetku napada, ko « " ;tku napaaa, ko i* ------ , . j; , j . .—x ~~~ <« mu ie nrebil trebuh ter mu na dveh nem kotu naše banovine ni več varno. Ano- mestih raztrgal čreva. Vnukinja se je skrila nimna nisma erozijo mnogim s pogeom. __ j__»o:« 7Wini>i so vdrli skozi mesun .- . plovna nod posteljo. Zločinci so vdrli skozi glavna £ata^ gostilniško sobo. streljali vsevprek po štirih prostorih, vdrli skozi vrata loka.a na hodnik in razbijali po vratih gospodar- nimna pisma grozijo mnogim s požigom, pretepom in ubojem. Tudi orožja je dosti skritega v okoiišu. Martin Radaj je užival velik ugled kot zaveden narodnjak, in vro ren gospodar. Nekaj let je bil župan Sata- feve^alnic^ MislU 'da on tišči vrata, so ške občine. Predsedoval je tudi krajevni or-tfk ob ključavnici večkrat prestrelili les - gamzaciji JNS. Za gradbo ceste Cerina -,. , _ _ tat nfl- U1V WU mju^u.u.« ------• .. , pozna ee tudi vbodljaj z nožem - ter na posled vlomili v spalnico in tudi tam streljali na vse strani. Po zidu, šipah, vratih, posteljah — povsod je vse preluknjano m razbito od krogel. V spalnici se pozna okrog 20 strelov. V zgornjo sobo so se slišali klici zločincev; Zdaj imaš dostii Stoidraga se je trudil 30 let. Zaradi lepega značaja je bil priljubljen pri vseh slojih prebivalstva in kakor vsi pošteni, za splošno korist zavzeti ljudje, je mogel imeti sovražnike le med zločinskimi tipL PokopaK ga lx>do jutri v nedeljo ob 16. na čateškem po_ i kopališču. 30 let kamniške koče na Sedlu Kamnik, 22. avgusta. V nedeljo 30. t. m. bo na Kamniškem sedlu prisrčen planinski praznik, na katerem bodo planinci in izletniki proslavili 30-letnico zgraditve Kamniške koče. Obenem bo to proslava 60-letnice. odkar se je v Kamniških planinah po zaslugi požrtvovalnega in nesebičnega planinca profesorja FrisCbanfa pričelo turistično delovanje. Frisc-hauf je spoznal veliko važnost. Kamniškega sedla kot turističnega središča in izhodišča za razne planinske ture in je vneto propagiral zgraditev koče. Kamniška podružnica Slovenskega planinskega društva se je kmalu po ustanovitvi lotila častne naloge in jo dovršila v veliko veselje vseh prijateljev Kamniških planin. Bilo je treba mnogo truda in denarnih žrtev, toda odbor kamniške podružnice SPD, ki ji je takrat načeloval neumorni kamniški notar Emil Orožen, je znal za zgradbo planinskega doma zainteresirati številne dobrotnike, ki niso odrekli svoje pomoči. Tako je bila v starodavnih Je rm a novih vratih na Kamniškem sedlu proti koncu leta 1905. zgrajena Kamniška koča., ki je bila nato v avgustu 1906. slovesno otvorjena. Otvoritev koče na Kamniškem sedlu pred 30 leti je bila velik planinski praznik, na katerega je prihitelo 2G0 planincev od vseh strani. Toliko se jih nit-i prej niti poslej ob nobeni priliki ni več zbralo na Sedlu. Nič čudnega, saj je bila Kamniška koča prvo slovensko planinsko zavetišče v Kamniških planinah. Pri otvoritvi so bile zastopane vse podružnice, kamniška »Lira« pa je s pesmijo povzdignila razpoloženje. Po otvoritvi Kamniške koče na Sedlu se je pričela v Kamniških planinah gojiti turistih v velikem obsegu. Popravila ali na novo zgradila so se številna pota. tako na Rrano Planjavo. Okre--elj. Dnnes. ko vsa.ko lepo poletno nedeljo obišče Kamniške planine poprečno 500 turistov in izletnikov, se 8 hvaležnostjo spominjamo onih požrtvovalnih planinskih pionirjev, ki so pred 60 leti pričeli polagati temelje razvoju naše Uirist.ike. Zal pa je v teh letih našlo v skalnih čereh in prepadih smrt nad 30 mladih turistov, ki so jim planine ugrabile življenje. Vseh teh žrtev se bodo spominjali turisti na planinskem prazniku na Sedlu. Prijatelji Kamniških planin, zlasti pa sorodniki in znanci ponesrečenih žrtev bodo gotovo v dostojnem številu pohiteli na SedJot uspešna ZDRAVIL Rimske toplice (SLOVENIJA) jugoslovenski Gastein. Sezona od 1. maja do 15. oktobra. Pavšalno zdravljenje. V pred- in posezoni za 10 dni 600.— Din. V glavni sezoni 800.— Din. Izčrpni prospekti brezplačno pri potniških uradih ah pri kopališki upravi v Rim. Toplicah. čateške toplice Najbolj vroči (54® C) radioaktivni vreleo v Dravski banovini. Krasni uspehi zoper revmo, išias, otrpelost, želodčne in ženske bolezni. Odprte od 1. V. do 30. IX. V pred-in po-sezoni 10 dni zdravljenja Din 600.—, 20 dni Din 1.100.— (stanovanje, hrana, kopel, zdravniški pregled, vožnja, taksa), železniška postaja Brežice in Dobova. Prospekti: Uprava čateških Toplic v Brežicah. Hlod študent potuje no slavo k Sv. Arandielu Pestri vtisi in doživljaji petošolca Dušana Prevorška v Južni Srbiji Dušan Prevoršek, 15-lefni dijak, ki je letos položil malo maturo na 1. državni realni gimnaziji v Ljubljani, nam je poslal zanimiv opis enega izmed svojih potovanj po jugu države. Priobčujemo ga, ker bo mnoge zanimalo, kake vtise dobiva mlad dijak od pestrega življenja južno -srbskih krajev, ko jih prvič vidi. Priobčujemo ga tudi zaradi tega, ker nazorno kaže, kako koristno je potovanje za študente, ko jim na prijeten način temeljito širi obzorje. ne Kumo, ker bivajo tam tako dobri ljudje, marveč zaradi lepili hišic, ki so vse obdane od visokega obzidja, da ni mogoče videti na dvorišče. Makedonec hoče imeti mir pred svetom. Vse družabno življenje se odigrava na dvoriščih, ki so okrašena s cvetjem in drevjem. Skozi ozka vrata obzidja sta prišla dva nova potnika, sedla na voz in spet pozdravi in vprašanja, ki so vedno enaki: Kako si, kako ti je tatko. kako su baba. stri ti a, tetka, itd., za odgovor so Ista vprašanja, dokler ni zaključeno besedovanje: Fala Bogu. zdravi su. amin božji... V čaršiji, ki je v južnih mestih najpestrej-& del, smo po slabih in krivili ulicah vozili spet strmo navzdol. Obstali smo pri Sahat- j Tetka Petka — majka Petrovičeva Moja iskrena želja spoznati naš jug in vso njegovo pestrost, o kateri sem mnogo Bital v »Življenju in svetu«, se izpolnjuje. (V Skoplju sem že od prvega dneva počit nic. Dobri prebivalci, zlata tetka Petka, 80-let stara ženica, in čika Trajko sta me vzela v goste in dobro mi je, da mi bolje ne more biti S čiko Trajkom in čiko Božom hodim na izlete blizu in daleč. Teta Petka nabaše žepe in nahrbtnike i raznim živežem in nas lepo odslovi is male skromne makedonske hišice. Srečna je, ko vidi. kako se veselimo izleta. Blaga ženica preždi gotovo ve« čas naše odsotnosti pred ikono sv. Sisoja in ga prosi za našo srečno vrnitev. S sv. Sisojem sta nerazdružljiva. Pred 40 leti ji je sv. Sisoj rešil brado bo-lanega dojenčka Trajka., zato mu dnevno prižiga svečico na kandili, se mu. vdano zahvaljuje in se pogovarja z njim, kakor da bi bil živ in da bi ji odgovarjal. V soboto sta mi čika Trajko in Čika Božo napravila posebno veselje. Udeležili smo se izleta v manastir (samostan) sv. Arandje-h v Skopski Črni gori. Na izlet smo se odpravili na preprostem spediterskem vozu točno opolnoči. Na voz — v sredino poda — so naložili koce. odeje, košare z lonci. Mnogo je bilo v košarah lubenic, ki so tii na jugu najbolj priljubljena jed. Ker so pač na promet.nrh sredstvih razredi, je bil seveda tndi naš voz razdeljen v razrede. Prvi razred je bil v sredini voza. drugi so sedeži poleg vo7nika, tretji razred pa so sedeži na koncu voza. kjer se tako trese, da skačejo potnikom želodci, kakor da bi ležali na zelo prožnih vzmeteh. Ko se je nas trojica spravila na voz, smo se odpeljali izpred hiše čike Trajka in šli nabirat po raznih ulicah Skopi ja potnike, ki so se bili prijavili za izlet.. Po labirintu ulic smo eijazili v smeri proti kolodvora in korzu. Ta del mesta ni popolnoma makedonski, ce ciganski, ne židovski ali cincarski in ne turški, marveč mešanica vseh narodnosti m jugu. Ko smo sprejeli na voz še nekega židka in njegovo družinico — najstarejši sin se je pred našimi očmi odpeljal s ko-h'som v ponos vse židovske družinice — smo se srečno izmotali iz štrene ulic in privolili pred kolodvor. Tam je našo upre-go ustavil policaj, ker nismo imeli prižgane svetiljke. Vnela se Je gostobesedna razprava. ki je trajala četrt ure. Šele, ko je za-srorela v lat-ernii skromna lučka, smo UKvtrli naprej. Potniki na vozu so zadremali, a ne za dolgo. Zdramil jih je silen t ruše. ki so ga-uprizorili fijakerji pri kolodvoru, ko so se stepli za prispele potnike, kar za Skoplie ri ndkakšna redkost. Zavoziii smo v makedonski dol mesta, ki mi je najbolj všeč so spet zaspali in naša romarska vožnja 6e je nadaljevala. Začelo se je že malo svitatL Zdaj pa zdaj se je kak mlajši moški iz nase družbe oglasil in jel peti, a je vsak kaj hitro utihnil, ko je videl, da bo ostal »soliste. Po večkratnih takih poizkusih je bila vsa družba prebujena, pritegnil je zdaj ta. zdaj oni, dokler nismo vsi prepevali lepe. a tako otožne makedonske pesmi. Naša pesem je vse bolj vesela in poskočna. Petje je tudi konja podžigalo, da sta krepkeje potegnila in z zvončki veselo cingljala v noč. ki se ni odzivala naši pesmi. Bolj in bolj se je danilo. Na obzorju, na pobočju Skopske Črne gore som zagledal veliko čudno zgradbo. Cika Božo mi je pojasnil. da je to rimski vodovod. Videti je kakor dolg most. Čudil sem se veličastni zgradbi, ki priča, kako sijajni graditelji so bili prebivalci Apeninskega polotoka. Stoletja je preživelo njihovo delo in še mu niso šteti dnevi. Prispeli smo do vznožja gore, zlezli z j voza in jo mahnili peš. Dobro je delo po kuE, kjer so nas čakali zadnji udeleženci j napornj vožnjj v toliki gneči prosto stegni izleta. Sahat-kula je urni stolp pri Sultan Muratovi džamiji. Ura stoji in kaže vedno 10 mnnut čez pol 10. Caršija je podnevi prav pestra. Nepregledna vrsta malih prodajaln, ki se tiščijo druga druge, menda zato, ker se boje, da bi se lokali — bolje rečeno — kolibe drugače podrle. Sredi prodajalne, na tleh na preprogi, pa sedi po turško prekrižanih nog »gospod šef«. Tu laJhfco kupiš vse od preprog pa do zlatarskih in srebrarskih predmetov. Ta obrt pa ne uspeva več, čeprav spletajo iz zlatih in srebrnih nitk krasne cigaretne doze, gumbe in razne okraske po smešno nizkih cenah. Središče te nekdaj tako cvetoče obrti je v Prizrenu; z njo se pečajo največ Albancu Ponoči je čaršija prazna, le v »Beli kafani« in v »Janče hanu« vlada silen trušč, M ga povzročajo pijani gostje, ki jih je Se bolj kakor alkohol razgrela orientalska pesem ob zvokih tamburina. ti ude. Bil je že dan in razgled naokoli je nudil pestre slike. Prispeli smo v selo Mirkovce, ki je kakor gnezdo zgrajeno na strm en poboč ju gore. Hiše so vse modro pleskane. Ob hišah, na poti je sedelo mnogo žena. Vse so imele v rokah dolge nitke, ki so bile na nasprotnem koncu pritrjene na nekak lesen predmet, obtežen s kamnom. Pletle so mreže za preproge. Navijale so niti in hkrati vlekle obtežen predmet k sebi. Ko privleče predmet k sebi. je mreža izgotovljena, nakar se začne pravo pletenje preproge. Ko smo zapustili selo Mirkovce. smo spet sedli na voz in se vozili mimo tobačnih polj. Cika Trajko mi je pripovedoval, da simejo seljaki sejati poljubno količino tobaka. Govorili smo o pretkanosti tihotapcev in spomnil sem se na tihotapske zvijače in priprave, zbrane v mono-polskem muzeju v Skoplju. Tam vidiš, ti V vrtincu kola Ko je bala čaršija že daleč »a nami, smo še dolgo slišali gias tamburina. Iz Ciganske male, kakor se pravi ciganskemu delu mesta, sean se ozrl nazaj na Skopi je. Težko je bilo razločiti v svetli noči številne mlinarete, a baš zato je bil pogled čaroben, Le kako je mogel neki opisovalec Skoplja zapisati, da je Skoplje mesto mo-numentalnih palač, saj pet palač na korzu še ne tvori mesta s 100.000 prebivalci. Ljubljanski nebotičnik tudi ne more iz Ljubljane napraviti mesta nebotičnikov. Ciganska mala je na pogled miniaturno mesto. Pričakoval sem, da bodo iz dvelh metrov visokih hišic, zidanih iz blata in modro pobarvanih, vsak čas prihiteli palčki se jezit in kregat, ker jih motimo v spanju. Ko smo zavoziii v te pravljične ulice, pa sem razločil pred hišicami speče cigane, moške in ženske, starce in male otroke. Leno so se privzdigovali, ko jih je budil ropot našega, zdaj že močno naloženega voza- Potniki so vsi dremali, le jaz sem bistro gledal in opazoval okolico. Srečali smo se s skupino vinjenih Turkov, ki so nam »hoteli razbiti svetiljko. Vpitje je zdramilo spečo Matjaževo vojsko na vozu. Bal sem se. da bo prišlo do pretepa. Turki so s palicami mahali proti svetiljki in se čudim, da je niso zadeli. Ko je srečno minil tudi ta incident, je svetiljka menda od prestanega strahu kar na lepem sama uga?iiila. Voznik jo je spet prižgal, potniki pr. lepo pečen hlebec kruha, r njem pa vrečico drobno narezanega tobaka. Lepa tobačna polja »o bila za nama in z njimi tndi razgovor o tobaku. Kako ne bi bil, saj smo dospeli med čudovite prirodne krasote. Vozili smo se ob robu 150 m globoke soteske, katere nasprotna stena jo bila živa skala. V njo je vsekana pot, vodeča v globino k izviru vode. Na poti je bilo mnogo žena in deklet z vrči v rokah in na glavah. Oblečene so bile v lepili belih narodnih nošah, okrašenih s črnimi in rjavimi trakovi. Na glavi »o imele bele »šamije« katerih robovi so segali globoko na čelo in ramena. Pogled v globino in na vso sotesko je bil očarljiv. Perspektiva jo bila kar neverjetna: ženske na vrtou na sprotne stene soteske so bile od nas oddaljene komaj 50 m, a so bile videti naravne velikosti, dočim so bile one v giobini le majhne kakor palčki. Pomikale so se po steni ene gori. druge doli, zdelo se nam je, da jih gledamo na filmu. Dasi je bila soteska izredno krasna, sem se vendarle oddahnil, ko je bila za nami, zakaj voziti se ob robu takega prepada vsaj meni ne pusti prosto dihati. O. zdaj pa se naim je odprl razgled na stari manastir sv. Arandjela. Spet lepota zase. Ne znam si razločiti, zakaj baš samostani napravijo name poseben vtis-, ki ni v ničemer soroden z vtisi, ki jih napravijo druge stare zgradbe. Morda stavna srbska zgodovina, Cesta je bila zdaj že polna romarjev, peš in na vozeh. Oni na vozeli so prepevali, pešci pa so enakomerno, molče korakali, samo z znanci so se pozdravljali: Kako si, kako ti baba. fala. amin božji... Tudi v našo številno družbo je v bližini samostana šinila nekaka vznemirjenost, zlasii v mlade fante in dekleta m njihove starše. Vedeli so, da se bo na slavi sv. Arandjela odločila njihova usoda glede udaje (ženitve). Kar sv. Arandjel »skupaj spravi«, je dobro. Namen romanja je ta. da matere hčerke omožijo. V senci samostanskih zidov se seznanijo najprej starši, ki imajo za ženi-tev godne sinove in hčere. Poznanstva oskrbijo stare ženice-posredovalke, ki obiščejo vse romarske družine, ko v senci jedo kosilo, ki so si ga skuhali na ognjih. Stara ženica-posredovalka pride mimo in vošči: »Prijatno!« Olika zahteva, da .se ji zahvalijo in jo povabijo, naj prisede. Spretno izpelje ženica pogovor v poslovno smer in ko ugotovijo, kje bi bila za fanta pripravna nevesta, se lotijo gmotne plati. V glavnem gre pri takih razgovorih za to, kakšna in kolika bo bala, in seveda tudi kakšno nagrado bo dobila posredovalka, če bo zadeva uspela. Utrujeni od šesturne vožnje in hoje, najbolj pa od hude vročine, smo si poiskali prostor v senci in posedli. Prostran prostor ob samostanu je bil že dobro zaseden od drugih. Vse je bilo veselo. Kotli in posoda za kuho so zaropotali ter nemuzikalno spremljali pozdrave: Kako »!. e, fala Bogu, strina, baba. deca. amin božji«. Same besede pozdravov. Med množico pa so važno, a tudi podjetno švigali popi In menihi sem in tja. Naš dohri čika Trajko je zakuril in kmalu je v kotlu vrelo in piskalo, da je bilo kaj. Kaj bo skuhal, ne vem, le to vem, da bo nekaj dobrega. Ko je čika Trajko kuhal, so šli vsi v samostan, kjer se je pričela slovesna služba božja. Trajala jo tri ure. Pravoslavni duhovniki imajo krasne valovite lase, ki jim padajo na ramena. V prostor, kjer se vrši služba božja, vodijo vrata, vsekana v ravno steno, na kateri so naslikani svetniki. Preden smo šli v samostan, smo ob vbodu kupili svečke, drobne in dolge kakor svinčniki. Svečke vsi udeleženci bogoslužja prižgejo ter jih pred oltarjem pritrdijo na za to določen prostor. Koliko sto svečk je gorelo ta dan v svetišču! Ko je svečica pritrjena, se verniki nekajkrat prekrižajo, pošto j i jo nekaj minut in se spet vrnejo na prosto, kjer jih čaka kalvdžer (menih), ki jim da poljubiti staro podobo svetnika Arandjela. Menih pridno sprejema dinarje, ki mu jih dajejo romarji ko jim deli koščke blagoslovljenega kruha. Med obredom navijajo v cerkvi in zunaj po zidu zelo dolgo, vrvici podobno svečo, ki jo ob zaključku službe božje prižgejo. Sveča gori baje eno noč in ves dan. Po službi božji so prišli vsi menihi na prosto, na oder ter se postavili «a mizo, ki je bila težko obložena s tortami, pečenimi v samostanu. Romarji pa so se strnili v dolgo vrsto, ki se je počasi pri-nrikala k mizi. Vsak romar je dobil žličko torte. Delitev torte je bila zaključek obreda. ! DVOJNI UŽITEK Cigana — surlist in bobnar SON BONI IZDELEK: UNION, ZAGREB Potem smo romarji posedli h kotlom. Kuharji, majke. mladenke tn čike so kiacar-li svojce h kosilu. Trajno md bo ostal V spominu ta tabor, ki je segal od samostana v dolino. Cika Trajko je sfcuhal imenitno kosilo. Posedli smo in jedli, vse je jedlo. Prejšnji šunder je utihnil, le kliefi mimoidočih »prijatno« in »fala, izvolite« so se slišali in nekaj ropotanja loncev m kotlov je bilo vmes. Da, stare ženice so pridno voščile zdaj tej. zdaj drugi družbi »prijatno«. Mnogokrat so posedle na poziv »izvolite«. In začelo se je... Tudi k nam je prisedla in priporočala Petrovičevo mlado. Ej». čika Boža se je izkazal, dobro bo oženil svojega sina... Ko ao se množice nasitile, so starejS ljudje obsedeli in mešetarili naprej. Mladi pa smo se podali na velik travnik, kjer so že godci vabili v kolo. Nepozabna slika: stotine fantov in deklet v prelepih narodnih nošah, travnik je bil kakor živo pisan cvetlični vrt. Podali smo si roke in nepregledno dolgo kolo se je vilo, skakalo, treslo, hitelo naprej, hitelo na/za j. »pet postalo in na mestu poskakovalo točno po ritimi muzike in po volji kolovodje. Cika Trajko je stopil v kolo na moji levi ln me bodriL ker je videl, da me je sram, ker sem se nekajkrat nmotil v koraku, in da hočem izstopiti iz kola. Pa sem malo bolj pazil in veselo je šlo zdaj naprej, zdaj nazaj. Vse pozornosti pa le nisem mogel posvetiti korakom, ker sta mi jo jemala preklicana cigana, ki sta igrala na surle. Tako sflno sta morala pihati v surli, da sta jima bili lici kakor dva balončka, oči in nosa pa is napetih lic skoraj ni bilo videti Surla popolnoma sliči ustniku oboe, lo da je trup surle Širši menzutiran in da ima nekoliko gibkejši ton. Cigana sta sijajno igrala. Bobnar pa je s tolkačem udrihal po bobnu, s šibo v levici pa udarjal po levi plati bobna in tako zanimivo ritmiziral kolo. Vsi trije so se vjemali v estetsko celoto, seveda ne za naša ušesa. Obkolili smo ta ciganski tereet ie plesali zdaj divje, zdaj počasi, ndaj umerjeno. Kolovodja je izvajal razne obrate in figure kakor kakšna prima — balerina. Ptesal-ei pa srno ga vzpodbujali: Zivio kolovodja, živio kecl Plesali smo do večera. Vsa dolina je odmevala od godb. Tabor se je jel prazniti. Pešci so le od-SE prišel je čas, da tudi md odrinemo v Skoplje. Cika Trajko m Boža sta nas sklicala, pozvala na voz, na katerem sta imela naloženo že vso prtljago in — lm* la čiki Trajka sune rezerviran prostor drugega razreda. Med neprestanim prepevanjem je Slo spet nazaj v dolino. Med potjo srno obiskali še manastir sv. Bije, kjer so prav tako plesali kolo, le ob skromnejši mmiki. Ko smo se približali Skoplju, smo srečal čuden sprevod. Balo so vozili na ogled. Narrada je, da na dan pred poroko, naložijo balo na kočije ln jo z muziko vozijo na ogled po mestu, v prvi koči ji (paltonu) je bila omara m zraven nje vioGnist, v dragi postelja in kontrabasist, v tretji blazine in preproge s snrlistom (klarinetistom) na kozlu, v četrti pa drugi predmeti z orjaškim bobnom in bobnarjem. Ko je tak obhod zaključen, bala dovolj razkazana, prisedeta še ženim im nevesta, nakar krenejo k poroki. Ob 11. ponoči smo »e pripeljali na kor-ao čez vardarski most. Koreo je bil kakor mravljišče, mrgolelo je ljudstva, več revnega kakor bogatega. Vse čaka na prijetni promenadi pozne noči, ki nekoliko ohladi razbeljeni zrak. Tetka Petka nas je »prejela vsa srečna, nas pogostila, potem pa spravila spat. 0, zlata, stara tetka Petka, draga čika Trajko in čika Boža, kako lep dan smo preživeli! ovce: Vrnil sem s potovanja olepljen, natrgan in zamazan. Ne da bi me očedili, so me prenesli sem na podstrešje, kjer čakam nadaljnjih odločitev o svoji usodi. Zdaj, ko počivam tu med staro, zaprašeno šaro, mi ni prav nič težko, ozreti se nazaj in osvežiti spomine. Začelo se je v drugi polovici maja. Dotlej sem ležal v velikem skladišču tvrdke »Dolžnik & Co«, kamor so me prinesli iz delavnice, ki mi je dala obleko, podobo, tri ključavnice in ročaj. Bil sem res eleganten in lep! Stene iz črnega imitiranega usnja, robovi iz opečno rumene kože, okovje ponikljano, kakor iz srebra. Gospodinja. ki ms je kupila, je naročila, naj me prinesejo na njen dom. Do tistega trenutka sem živel v lepih sanjah otroških utvar da je življenje lepo, svet nepokvarjen, pravičen in dober. Toda že pri selitvi iz trgovine sem se uveril o nasprotnem. Vajenec g. Dolžnika, ki je dobil nalog, naj me nese na gospejin dom, me je malomarno prijel in trdo vrgel na voziček. Razvozil je strankam najprej polne zavitke, mene, ki sem bil prazen, je prihranil za na konec. Ko me je pograbil pred stanovanjem moje nove lastnice, sem občutil drugi nepravični udarec v svojem življenju. Fant je dejal: »Če ne dobim napitnine, bom takoj zarezal znamenje na rob.« Pozvonil je, odpret je prišla hišna. Vajenec je vprašal po gospe, hišna je od- vrnila, da je ni doma in je iztegnila roko po meni. Videč, da ne bo napitnine, me je tedaj vajenec sunil z desnim kolenom v kot, da sem se odrgnil pri zidu. Na robu sem se opraskal. To je bila prva nezaslu-žena rana v mojem novem položaju. Gospe, ki je prišla proti večeru domov, so povedali, da so me prinesli. Mislil sem, da me bo zdaj natančno ogledala, kakor bi se spodobilo moji lični zunanjosti. Toda ne. Rekla je, naj me položijo na hodnik v kot. Tam sem se nekoliko zaprašil, nakar so me potegnili na dan in me obrisali s cunjo. Zdaj sem storil prvi korak v novo življenje. Odnesli so me v gospejino sobo. Hišna me je položila na tla in rekla: »Ti boš marsikaj videl in slišal, kar mi samo slutimo!« In res, kmalu so se začele odpirati omare, da se mi je kar bledlo od razkošja. Obleke, toalete, najfinejše perilo iz svile, čipke in batist — jemalo mi je kar vid! Gospa je vzela iz omare nekatere kose in jih za poskušnjo položila vame. Očividno sem bil izbran in namenjen za prvega v svoji tovarišiji. Da mi je namenjena posebno odlična naloga, sem spoznal tudi tedaj, ko je gospa ostala z menoj sama v sobi ter odložila obleko do negližeja. Bila je bolj visoke rasti, ne prav okrogla ne mršava. Vzdradostila me je zavest, da bom v službi tako odlične dame, ki si je v moji navzočnosti neženirano pomerjala ! nove nogavice ter si iih pripenjala visoko i nad koleni. Ej, ej, saj to so prizori, vredni kakšnega Casanove — sem si dejal, seveda potihoma, da ne izgubim zaupanja že takoj v začetku kariere. Očividno je bila moja diskrecija gospe povšeči, kajti pokazala se je nato zrcalu in meni v samih čipkah, skozi katere je prosevala belina njene polti kakor alabaster, da me je kar obšla mr-ščavica. Smatral sem se tako za gospejine-ga zaupnika, če bi bil živ, bi deial — ljubimca, ki pa mu je odmerjena le vloga pasivnega opazovalca. Kaj sem hotel? Niso vse reči na svetu iz mesa in krvi .. Čez nekaj dni sem se že popolnoma privadil novi gospodinji, ki me je zmerno napolnila. Potem je prišel pome postrešček. Položil je moje tovariše, ki niso bili tako novi kakor jaz, na dno ročnega vozička, mene pa na vrh. Joj sreče! — sem skoro glasno vzkliknil. Na vrhu plavam, to je velika čast! A moje veselje se je kmalu skalilo. Na postaji, s katere je imela odriniti moja gospa, je bilo že vse polno drugih vozičkov s kovčegi. Postreščki so jih metali in suvali sem in tja. Ko je vlak pridr-dral na postajo, me je postrešček urno pograbil in stekel z menoj, v kupe. Bum! Sredi hodnika je trčil z menoj v prtljago drugega postreščka, ki je pridirjal z nasprotne strani. Nato me je vrgel na oblazinjen sedež in se napotil po ostalo tovarišijo. Vozili smo se dolgo, nad mrežo so nas natlačili polno do vrha. Moja gospodinja se je držala veledostojno. kakor se spodobi veliki dami. Po sosedih se še ozrla ni. Bil jo je najčistejši ponos, sama distingvira- nost. Tudi jaz sem bil ponosen nanjo, kajti vse je kazalo, da nekaj veljam. Po dvanajstih urah vožnje so nas pretovorili novi nosači, ki so dobili nalog, naj nas preneso na ladjo. Gospa je imenovala številko kabine, povedala ime ladje, uro in čas odhoda ter odšla Šele zvečer se je vrnila — in sicer ne sama. Spremljal jo je mlad moški. Ej, ej, sem si dejal — z zaprto ključavnico, seveda — to pa bo nekaj 1 Toda kdo je to? Kakšen svak ali nečak gospe? Ali pa —? Toda ne, ne! Saj to ni mogoče! In vendar je bilo tako —. Gospa ni imela tako mladega svaka ne nečaka, njen spremljevalec je bil študent, ki je pravkar dovršil študije na univerzi. Bil je zal kakor plamen. Naselil se je z gospo v isti kabini za dve osebi in se vpisal v knjigo za njenega moža. Natakarji so si pomežikovali. Po večerji v jedilnici prvega razreda sta gospa in njen spremljevalec prišla v kabino. To je bila noč, v kateri sem spoznal vso ukano ženskega srca. Izvedel sem vse šepetajoče podrobnosti o matorem možu, ki zaradi putike ne more z doma in mora zategadelj čuvati družinsko ognjišče. Ze leta in leta pošilja svojo ženo samo na oddih v kopališča. O ženske, ženske — sem mislil — zdaj spoznavam, čemu svet ne stoji na vas! Najgrdobnejši dedec je boljši od najbolj svetohlinske priliznjenke! Preveč bi bilo, če bi izda! vse podrobnosti te noči. Videl in slišal pa sem takšne tajne, da sem se skoro prevrnil na tleh. Moja gospa je dejaU svojemu spremljevalcu, naj počaka smrti njenega moža, nakar mu prinese v zakon obilno doto. V kopališču se je romanček nadaljevaL Nisem sicer imel priložnosti, videti in slišati vse, kar se je godilo med njima, kajti ni se vse odigravalo v moji bližini. Toda refleksi so vendar dosegli tudi mene. Ko je gospa odpirala moj pokrov in tlačila vame svoje reči, sem imel priliko marsikaj uganiti. In v takšnih trenutkih sem često pomislil na ubogega varanega moža, ki s putiko čuva domače ognjišče, dočim se mn zakonska žena izneverja v kopališču z diu-gim. Ob slovesu od kopališča sem bil še priča prepirčka med gospo in njenim ljubimcem. Ni bilo dovolj, da je gospa poravnala račun za oba — ne! Zahteval je povrhu še denarno nagrado, ki jo je po neštetih objemih in poljubih tudi dobil. Dragi moji prijatelji na podstrešju — slišali ste nekaj iz mojih počitniških doživljajev in vas prosim, da storite zdaj tako, kakor jaz: da namreč zaprete ključavnice in ne črhnete nikomur besedice o tem! Diskrecija častna stvar! Vse to mora ostati tajno. Če ne- boste molčali, boste leteli — zapomnite si dobro, tako je povsod v življenju. Človek ali kovčeg lahko mnogo vidi in ve; vidi skušnjavo in greh, ve, da to in ono ni prav — ampak... Življenje terja diskrecijo posebno od nas nižjih uslužbencev. Zatorej molčite! Ne pripovedujte dalje, kar ste slišali od mene. Utegne se namreč zgoditi, da vas blagorodna gospa, kadar ovdovi, ne vzame več s seboj na svoje nove Ijabavne pustolovščine. Domače vesti • Obisk muslimanskih dijakov iz Poljske. V Sarajevo je prispelo pismo, ki napoveduje obisk 21 študentov muslimanov iz Poljsike. Turnejo bo organiziral urad »PutnLka« v Beogradu tako, da si bodo izletniiki ogledala vse turške kulturne in verske spomenike v naših krajih. Posebno pozornost bodo posvetili ustanovam islamske verake zajednice. Zaradi tega 6e bodo v Sarajevu in drugih krajih Bosne in Hercegovine mudili dalje časa« • Sestanek gozdarjev iz v»e države bo V začetku septembra v Zagrebu. Slavili bodo 60-letnico ustanovitve gumarskega združenja na Hrvatskem in 60-letnico neprestanega izhajanja >šumarskega lista <. Stanovski pokret gozdarjev pa datira že od leta 1846, ko je znani hrvatski strokovnjak Dragot:n Kos predagal ustanovitev samostojnega odseka za gozdarstvo. Prvi sestanek gozdarjev se je vršil konec decembra 1846 v zagTebšk; okolici, drugo zborovanje >Horvatsko-slavomskog društva šum ara« pa Se je vršilo v Sisku. Jubilejna skupščina od' 60-letnici gumarskega združenja se bo vršila 3. in 4. septembra v beli dvorani Novinarskega doma v Zagrebu, 5. septembra pa se bodo udeleženci odpeljali v Ljubljano, kjer si bodo ogledali velesejmssko razstavo »Za naš les«, potem pa priredili izlete na Bled in v Bohinj. * Tujsko-prometna razstava v Dubrovniku, ki jo je organiziral odsek za tujski promet trgovinskega ministrstva skupaj s Putrnkom, Tujsko-prometno zvezo na Primorju, ženskim društvom in Kolom ®rb?k:h sester je imela doslej Zelo velik trspeh. Po obisku angleškega vladarja, ki so ga oJarale razstavljene lepote naše domovine, je ta tujsko-prometna razstava zabeležila rekordno število obskovalceV, zlasti tujcev, ki dan za dnem polnijo razstavne paviljone. Čeprav prireditelji razstave niso imeli na razpolago mnogo časa ne potrebnih gmotnih sredstev, se je organizacija te razstave izvršba v splošno zadovoljstvo in gre temu tudi zasluga za tako lep uspeh razstave. Volitve za jesen ■—^ Lutz peči, šiška, tel. 3252. ♦ Dopisnice o korist samostana Žice. Minister za ptt je izdal odlok, s katerim se dovoli izdelava dopisnic državnega izdanja za lokalni promet s štirimi slikami samostana žice z natisnjeno znamke 0.75 Din tn dodatkom 0.25 Din, ki gre v korist samostane žice za njegovo obnovo. Prodaja teh dopisnic se bo vršila obenem s prodajo dopisnic, ki so zdaj v proanetu. Te dopisnice pridejo v promet takoj ko bodo izdelane, in se bodo prodajale dotlej, dokler ne bedo vse prodane. * Iz f Službenega lista«. »Službeni list« kr. banske uprave dravske tanovine št. 68 z dne 22. t- m. objavlja uredbo o posebni pogodbi med upravami poste, telegrafa in telefona kraljevin Jugoslavije in Rumunije in republik Turčije in Grčije o sodelovanju v področju pošte in telekomunikacij, izpremembe in dopolnitve k pravilniku o uporab', vzdrževanju in amortizaciji potniških avtomobilov pri oddelku za davke in finančnih direkcijah, uredbo o izpre-membah in dopolnitvah uredbe o skupnem davku na poslovni promet, navodilo finančnega ministrstva o voditvi knjige za vnos in iznos špirita, odločbe glede žganja, odločbe o razširitvi področja carinarnice na Jesenicah, objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin in razne objave iz »Službenih novin«. LJUBLJANA Kome nak ega ni. 4. Telefon: 36-33 Df. Franc Dergane Sef-primariJ kirurg odd. v p. Ordinira: 11.—3. • Koroške novice. Na odprtem železniškem. prehodu Brežalh se je pripetila strašna nesreča Trgovec Krameter iz št. Andreža v Labudski dolini se je vozil z neko svojo sorodnico v avtomobilu proti Brežam. Cesta pelje tam vzporedno z že. lezniško progo, je pa nekoliko nižja, da trgovec ni videl dunajskega brzovlaka, ki je drvel v isti smeri proti Brežam. Baš na prehodu, ki je zavarovan samo z lučjo in zvoncem, je vlak trčil v avtomobil. Lokomotiva je udariia v avto s toliko silo, da ga je preklala na dvoje. Trgovec in s premi jeva valka sta bila takoj mrtva. •— Celovec je slovesno obhajal 300-letnico svoega znamenitega zmaja — spomenika na Glavnem trgu na stara izročila, po katerih se je nekoč razprostirala na ozemlju današnjega Celovca in njegove okolice močvirnata pokrajina. Poleg že davno izumrle svrejadi je v teh močvirjih živela strašna pošast .ki je strahovala vso deželo. Vojvoda Borut je poklical vse svoje velike in male podložnike v Krnski grad na posvetovanje, na katerem se je orjaški slovenski tlačan zarekel,, da bo pošast ubil. To je tudi storil. Pred 300 leti je pošast iz davnine dobila svoj spomenik na Glavnem trgu. — Iz šmihela pri Pliberku pišejo: Zaradi slabe letine bo primanjkovalo v splošnem kruha in ker sadje malo obeta- tudi mošta ne bo. Sekira je po naših gozdovih že docela utihnila in s tem je poleg kmeta udarjen še delavec. Lesnega kupca danes že za najnižjo ponudbo težko najdeš. Davčni vijak pa ne pozna s'abe letine, ne obupnega položaja naših kmetov. * Železniškim invalidom. Prometno ministrstvo je z odlokom N. S. štev. 62.359-36 odredilo, da imajo tudi železniški invalidi pravico do železniške legitimacije za režijsko vožnjo ne glede na službena lata- Da bo železniška direkcija v Zagre- bu legitiimaaije podaljšala, je treba priložita zadnji odrezek o prejemanju rente in lastnoročno podpisano izjavo invalida, da z ženo ne vodita nobene protokolirane obrti. * Pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe za tekstilna podjetja dravske banovine. Banska uprava dravske banovine nam je poslala v objavo, da je razprava za sklenitev kolektivne pogodbe za tekstilna podjetja dravske banovine razpisana na dan 28. t. m. na banski upravi. * V O^esi čaka nad 200 naših ljudi na vrnitev v domovino. Po 20-leitnem bivanju v Rusiji je prispel v Subotioo 42-letnd Danilo Miletič, ki je mostarski rojak. Mož je leta 1916. pobegnil v Rusijo in stopil v vrste jugoslovenskih vojnih dobrovoljcev. Udeležil ee je borb v Dobrudži, potem pa je ostal hudo bolan v Rusiji. Skoraj 20 let je delal v Odesri. Mildič pripoveduje, da je tam nad 200 naših rojakov, ki bi se radi vrnili v domovino. Prijavite se v Enoletni trg. tečaj HERMES Maribor — Zrinjskega trg 1. Tu dobite solidno trgovsko izobrazbo. — Vpisovanje dnevno od 10. do 11. ure. Nizka šolnina. Pišite po prospekt. * 0 tragični smrti mladega delavca Jožeta Zupančiča, o kateri je med drugimi nesrečami včeraj poročalo »Jutro«, smo prejeli iz Višnje gore pojasnilo, h katerega je razvidno, da avtomobiliat ni neznan in da ga, pri nesreči ne zadene nobena krivda. Bil je to gostilničar in trgovec Fran Resrnan, ki je pravilno vozil b svojim, s sodi natovorjenim avtomobilom po glavni cesti. Pri km 586, kjer je cesta odprta in vidna, pa je trčil v njegov avtomobil Zupančič, ki se je na kolesu pripeljal po stranski cesti. Ne da se razložiti, kako da fant ni že od daleč videl po glavni cesti vozečega avtomobila. Po nesreči je g. Resman takoj hitel na orožniško postajo v Višnjo goro in poklical na pomoč tudi zdravnika. Njegov avtomobil se je pri trčenju poškodoval in so ga morali odpre-miti v Stično zaradi popravila. Na istem mestu, kjer je postal po nesrečnem naključju smrtna žrtev prometne nesreče Jože Zupančič, je zadela pred nekaj leti enaka usoda njegovega bratranca. * Najstarejši prebivalec Varaždina je Mrši krojaški mojster Samuel Weiss. Te dni je dopolnil 101. leto svojega življenja m odborniki židovske cerkvene občine ter mnogi prijatelji so lepo proslavili ta redki življenjski jubilej. Weiss se je rodil na Madžarskem, v Varaždinu pa živi že od leta 1850- Dva sinova in žena so mu že davno uimrli. Do svojega 90. leta je še marljivo izvrševai svojo obrt, od tedaj pa skrbi zanj židovska cerkvena občina, ki mu plačuje mesečno po 480 Din podpore. Ko mu je žena umrla, je bil še v čvrstih letih in imel je lepe priložnosti, da bi se drugič oženil. Kadar ga vprašajo, zakaj ni tega storil, dobijo za odgovor: Pameten človek ee eamo enkrat oženi! SVEŽI PARADIŽNIKI, kdo se jih ne veseli! — Zlasti omake s Pekatetami ali Jajninami so v tem času zelo cenjena, osvežujoča jed. Recepti za pripravo so na % kg ovojih. * Nesreča našega parnima ob severni afri&ki obali. Po brzojavnem poročilu, ki je prispelo na Sušak, se je pripetila huda nesreča našemu tovornemu parniku »Antonu«, ki je last društva Baburič. Parnik je 19. t- m. zapustil, obložen z lesom, pristanišča Tunisa, po par urni vožnji pa je v skladišču nastal požar. Posadka se je takoj lotila gašenja, ogenj pa se je vedno boilj širil. Poveljnik ladje Rude Milat iz Orebiča je obrnil ladjo proti obali in nasedle je na neki pečini. Tam so mornarji nadaljevali z gašenjem, a ker seje ogenj razširil tudi na skladišče premoga, ni bilo več mogoče misliti na rešitev ladje in tovorov. Po dolgotrajni naporni borbi je morala posadka misliti na rešitev svojah življenj in zapustiti parnik. Ladja je v kratkem času zgorela, vsa posadka pa je rešena. Škodo bo menda krila zavarovalnina. * Ustanovljeno je združenje civilnih In-ženjerjev-geodetov. V Zagrebu se je v soboto in nedeljo vršil sestanek civilnih in-žemjerjev in geodetov iz vse države, na katerem je bilo ustanovljeno združenje civilnih rnžemjerjev-geodetov kraljevine Jugoslavije s sedežem v Zagrebu. Po izčrpni razpravi so bila sprejeta pravila, potem pa so pretresali zborovale i raana stanovska vprašanja. Ustanovitev tega strokovnega združenja je bila že davno potrebna. * Izlet planincev v planine Bosne in Herce. govine priredi Zveza planinskih društev v Ljubljani. 6. septembra bo kongres Zveze v Sarajevu. Po kongresu so v načrtu številni izleti, tako na Trebevič, na Skakavac, na Jreskavico, z avtobusom v Jajce, na Ja-horino, na Romanijo, na Bjelašnico, k Bo-račkemu jezeru in na Prenj in proti Jadranu. Članom planinskih društev je odobren popust na železnicah in sicer 50% za poedinca za skupino petih oseb pa 75 odstotkov. Na parnikih Jadranske in Dubrov nioke paroplovne družbe je odobrena ugodnost polovične vozne cene za poedinca. Prospekte za izlete in podrobne informacije prejmete v pisarni SPD v Ljubljani ter pri vseh podružnicah SPD. PARKETI cenejši kot ladijski podi Torej? REMEC & C tovarna paiketov in upognjenega pohištva, DUPLICA — KAMNIK * Polaganje kabla od Igala do NuMfflea. Francoska parnika »Amper« in »Emil AudoU sta začela polagati kabel od Igala do Marseillea. Parnika 6ta opremljena z najboljšimi aparati in prevozita 7 milj na uro. Kabel bo kmalu položen in tako bomo dobili direktno zvezo s Parizom in Londonom. * Mezdna borba v podjetjih »Nafiloec. V Zavidovičih je stopilo v stavko nad 500 delavcev, ki so zaposleni pri žagah »Našice«. Delavci zahtevajo zvišanje mezd od 20 do 35 odstotkov. Posebno so slabo plačani nekvalificirani delavci, med katerimi so tudi taki, ki dobivajo na uro samo po 0.75 Din. Po odtegljajih za davke in razne prispevke jim skoraj ničesar ne ostane, šef inšpekcije dela iz Sarajeva je v sporu že interveniral. * Epidemija legarja v Osjekn. Oddelek za nalezljive bolezni v bolnišnici v Osjeku je zaradi epidemije legarja v mestu samem in na pristavi Orlovnjak prenapolnjen in ne more sprejeti nobenega bolnika več. Rekonvalescente bodo zdaj namestili v mestni izolirnici, ki pa ima prostora samo za kakih 25 oseb. Preiskava je dognala, da se je nevarna bolezen razširila iz velike mestne hiše v Beograjski ulici, kjer je bila voda v vodnjaku pokvarjena. Najprej je zbolelo 18 oseb, ki so pile vodo iz tega vodnjaka. Vodnjak so zaprli. * Vozna olajšava na CM skupščino v Maribor. Za udeležbo na glavni skupščini je vodstvo iizposlovalo za vso udeležence 50% popust na vseh progah drž. železnic. Ta popust velja od 5.—8. septembra za odhod in od 8. do 10. septembra za vrnitev iz Maribora. Člani, kateri se udeleže skupščino morajo na podlagi članske izkaznice kupiti pri žel. blagajni na odhodni postali legitimacijo obr. K.—13 in cel vozni listek. Pri prihodu v Maribor ne smejo člani oddati voznega listka, ampak ga morajo shraniti ker se ž njim vrnejo domov. Kupljeno legitimacijo je treba dati na skupščini potrditi vodstvu CMD, pred odhodom iz Maribora pa se mora dati žigosati v prometnem uradu. * Dijaki! V salezijanski dijaški konvikt na Rakovniku se sprejemajo dijaki srednjih šol, tudi oni, ki so doslej obiskovali katerokoli gimnazijo izven Ljubljane, a imajo dobre uspehe. Zavod jim nudi vso oskrbo, najboljšo vzgojo in brezplačne skupne in-strukciie. V zavodu je tudi podružnica Glasbene Matice s pravico javnosti. Uspehi v preteklem letu 6o bili zelo razveseljivi. Oskr-bovalnina je razmeroma nizka in 6e vzornim a ubožnim dijakom še zniža. Dijaki obiskujejo klasično ali realno gimnazijo kakor tudi tehn. srednjo šolo ali trg. akademijo. Dasi olajša informacije in instrukcije, jih vpisuje vodstvo zavoda. Ker smo letos preuredili prostore, je še nekaj mest prostih- Zadnji termin priglasitve je do prvega septembra. Oni, ki so se že priglasili ali pa se mislijo še priglasiti, naj vložijo takoj pot-trebne listine za vpis (zadnje šolsko spričevalo. krstni list in davčno potrdilo). Zahtevajte prospekte. Vodstvo zavoda Rakovnik-Ljubljana. * Vpisovanje dijakov, dijakinj v privatno trgovsko šolo, znani Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska 15, za enoletni dnevni tečaj vsak dan ustno v pisarni ravnateljstva (tudi pismeno). Poučujejo strokovno kvalificirano učne moči, profesorji tudi s trgovske akademije. Šolnina 120 Din (stenotipistični tečaj 70). Najcenejša temeljita izobrazba za raznovrstne pisarniške in trgovske službe. Zavod obstoji že 83 let, je najstarejša, najbolje obiskana im oblastveno dovoljena šola s pravico izdajanja veljavnih šolskih izpričeval in edina v lastnem novozidaneim šolskem poslopju. Moderne, higienično novourejene učilnice. Stanovanja tudi na zavodu. Nova ilustrirana šolska poročila brezplačno na razpolago. Pension Olga konforten nov pension vabi goste na prijeten oddih v Kranjsko goro. — Posezijske globoko znižane cene. * Veselični prostori ljubljanskega velesej-ma bodo od 1. do 13. septembra odprti vsako noč do 1. ure. Imenitno bodo spet založeni z najraznovrstnejšimi speci ali tetama in zbirkami najboljše kapljice. Tudi piesiSč 8 prvovrstnimi jazzi bo več, a vsi obiskovalci bodo strmeli v resnično velemestnem varieteju, ker je velesejemska uprava angažirala med drugim tudi skupino umetnic svetovnega slovesa. Razen vsega tega bodo tudi promenadni koncerti. * Dobavo rešetanega ovsa, koruznega zdroba in srednje debelih pšeničnih otrobov razpisuje mestno poglavarstvo v Ljubljani. Interesenti se opozarjajo na razpis v Službenem listu z dne 19. t. m. * Dobavo konj razpisuje mestno poglavarstvo v Ljubljani. Interesenti se opozarjajo na razpis v Službenem listu z dne 19. t m. * Solnčimo se, toda pravilno. Ne smemo se vleči kar nenadoma na vroče soln-ce, temveč se morata telo in koža počasi navaditi. Predvsem ne smemo pozabiti na kremo NIVEA in olje NIVEA. Tako postane solnčenje šele pravo veselje. * »Putnikov« izlet na jesenski velesejem na Dunaju. Zastopništva društva »Putnik« v Zagrebu, Ljubljani in Mariboru skupaj z Avstrijskim turističnim uradom v Zagrebu organizirajo za jesenski velesejem velik izlet s posebnim vlakom na Dunaj. Odfood izletniškega vlaka v soboto 5. septembra oko1 i 22. iz Zagreba čez Zidani most. Celje in Maribor. Udeleženci iz Ljubljane bodo potovali do Maribora z rednim vlakom v posebnih vagonih 5. septembra ob 18.23. Odhod iz Maribora v nedeljo 6. septembra ob 2.30. Na Dunaj prispe še istega dne okoli 8. Na Dunaj ostanejo Izletniki do 10. septembra. Cena vožnje: Zagreb — Dima j in nazaj 280 Din v III. razredu in 380 v II. razredu Maribor—Dunaj in nazaj 240 Din v III. in 300 bin v n. razredu. Potovali bo-do s kolektivnim potnim listom, ki stane z vizumom 50 Din. Prijave in vse informacije v bilentarnicah »Putnika« in pri Avstrijskem turističnem uradu. Zagreb. Praska ul. 9. do 25. avgusta. * Eno srce — ena radenska..! » Ho držav* iaWwH M aa Rakek« bodo popravni izpiti v soboto 29. t. m. ob 8. uri. VpisovMije t L razr- bo 1. septembra od 8. do 12. in od 15. do 17., vpisovanje v drugi, tretji in četrti razred pa 2. in 3. septembra od 8- do 12. Vse ostado je objavljeno na Šolski deski. • Tudi žaganje ima svojo vrednost, čeprav se tako malo zanimamo zanj in ga večina propade. Mnogo ga imamo celo v naših drvarnicah. Zoganje porabimo v kmetijstvu za steljo in tudi za gnojilo, v gospodinjstvu in industriji pa kurimo z njim ali pa ga predelamo v brikete. Žaganje pa rabimo tudi za izdelovanje toplotnih in zvočnih izolacij ter za izdelovanje lesnega tlaka, lesnih zidakov L t d, kar bo vse nazorno prikazano na veiesejnru. • Nikar briti! Kolikokrat se dame pritožujejo, da nevšečne dlake po telesu, kakor n. pr. na rokah, nogah, na Kcu wi tilniku močneje rasejo, čeprav »e redno »brijejo«. To je napačen način, zakaj baš zaradi britja dlake močno rasejo. Moderne dame odstranjujejo dlake samo s kremo za odstranitev dlak _ Dulmrin, ki učinkuje sigurno, neškodljivo in opravi svoje delo v najkrajšem času. • Lahke noge s{ ohranite z uporato ea-nopeda. Imajo lekarne, drogerije, parfume-rije. • Pri zaprtju, motnjah ▼ prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice. • Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo t najlepšo izdelavo. Iz Ljubljane o— Nj. Vel. kralj Peter II. bo danes botroval 10. otroku železniškega uslužbenca Ziherla iz Štepanje vasi. Slavnostni sprejem kraljevega zastopnika bo ob pol 11. pred Novakovo gostilno v Štepanji vasi. Udeležijo se ga z godbo »Sloge« Sokoli, gasilci in Kolo jugoslovenskih sester. Krst bo ob 11. v šentpeterski cerkvi, potem pa mala zaku-ska v Novakovi gostilni. u_ Rezervni olocirji se opozarjajo, da se je postopek pri izdaji železniških legitimacij za polovično vozno ceno v poljubnih razredih državne železnice spremenil toliko, da mora vsak rezervni oficir, ki ima od pristojnega vojnega okrožja izdano železniško legitimacijo, to dati še žigosati na direkciji državnih železnic v Ljubljani. Ljubljančani lahko nesejo legitimacije sami uradniku v 6obo 60.-I. Članom izven Ljubljane pa bo preskrbel ta žig pododbor, ako se mu bodo poslale legitimacije in frankirana kuverta za dostavo. Pripominja se še, da legitimacija ne sme biti nič prečrtana ali popravljena. u— Lep »Napredkov« sestanek. V Ljubljani in njeni najbližji okolici živeči Hrvate so nedavno osnovali podružnico znanega hrvatskega kulturnega društva »iNapre-dak« in takoj pričeli z živahnim delem. Skoraj sleherni teden prirejajo prijateljske večere, ki pa » zmerom združeni tudi s koristnim. Različna predavanja iz vseh panog javnega življenja prav lepo izpopolnjujejo vrzel, ki jo človek zaradi skrbi in prezaposlenosti pogosto zelo občuti. Na sestanku, ki se je vršil v petek je znani ljubljanski zobozdravnik dr. J ur a j Kal!ay podal pregled ustrojstva zobozdravn ištva in dela mednarodnih kongresov, ki So se v zadnjem času vršili v Bologni in na Dunaju. Prihodnjemu predavanju bo tema: Važnost in pomen zadružništva med Slovenci. u— Združenje trgovcev v Ljubljani naznanja, da se bodo vršili popravni izpiti na Trgovski nad. Soli v ponedeljek 31. avgusta ob 14. uri. Vpisovanje v prvi razred bo v Četrtek dne 3. Beptembra v pisarni Združenja trgovcev (Trgovski dom) od 9. do 11. dopoldne in od 14. do 17. ure. Novinci morajo biti stari 14 let in morajo pri vpisu predložiti zadnje šolsko izpričevalo, zdravniški izvid in učno pogodbo. Istočasno morajo plačati 500 Din šolnine in 100 Din vpisnine. Za sprejem je treba imeti naj. manj dokončano višjo narodno šolo ali pa 3 dovršene srednje ali meščanske šole. Za manjšo predhodno izobrazbo 6e bo izvršil sprejem le v slučaju zadostnega prostora. Novinci, ki eo dovršili srednjo ali meščansko sodo bodo sprejeti v II. razred in sicer s pogojem, da naknadno polože dopolnilni izpit iz knjigovodstva in korespondence I. razreda. Tem pogojem morajo zadostiti tudi vsi novinci mestu Ljubljani priključenih občin. Vpisovanje za II. in III. razred bo v petek dne 4. septembra istotam in ob istem času. Vsak učenec predloži lansko šolsko spričevalo in plača obenem 500 Din šolnine. Brez predložitve spičevala ne more biti nikdo vpisan. Naknadni zavreni izpiti bodo v soboto dne 19. septembra ob 14 uri. Začetek pouka bo v četrtek dne 10. septembra ob 14. uri. Natančnejša pojasnila bodo razvidna na oglasni deski pred šolskim zavodom (Trgovski dom). u— Počitniška kolonija Podmladka Rrde-čega križa na Vranskem prosi starše, da pridejo po svoje hčerke v torek 25- t. m. ob 18. pred pisarno Rdečega križa (Palača delavske zbornice.). ZDRAVNIK MED. UNTV. dr« Clnnan Miroslav zopet redno ordinira v Medvodah. u— Pevci, pevke! Ljubljanski Zvon sprejema nove pevke in pevce (začetnike). Vpisovanje v torek 25., sredo 26., četrtek 27. in petek 28. t. m. vsakokrat od 18. do 20. ure v društvenih prostorih v Mestnem demu, drano I. nadstropje. u— Na III. državni meščanski šoli v LJubljani . Mostah bodo popravni »zpiti v soboto 29. t. m. ob 8. dopoldne. Prizadeti naj se pravočasno zglasijo, sicer bodo morali ponavljati razred. Vpisovanje bo 1-, 2-in 3. septembra vsakiiikrat od 8. do 12- in 15. do 18. Natančnejša pojasnila so razvidna s šolske oglasne deske, u— Vpisovanje v splošno strokovno nadaljevalno šolo za brivsko, frizersko, pekovsko, slaščičarsko, medičaTsko, vrtnarsko in mesarsko obrt bo danes v nedeljo v državni III. deški narodni šolii na Vrtači od 8,—-12. ure. Vajenci novinci prineso s seboj uično pogodbo, zaidnje šolsko izpričevalo in 22 Din vpisnine. Lanskim učencem zadostuje pri vtnisu le lansiki izkaz. Šolnino in mesečnih 20 Din plača vajenpc tudi lahko za pol ali celo leto skupaj. Vse drugo zvedo vajenci nri vnisn. u— Na držami II. deški meščanski Soli v Ljubljani bodo popravni izpiti 29. in 31. t. m. po sporedu, ki to 27. t. m- obiavljen v Šolski veži. Vpisovanje bo 1.. 2. in 3. septembra od 8. nanrei. Popravni izpiti in vpisovanje bodo v Beethovnovi ulici 7. Zače'ek rednega pouka v novem šolskem poslopju za Bežigradom bo pravočasno objavljen. Muholovec AERQXQM polovi vse muhe! Kdo pozna Aeroxon, ne kupuje drugega muholovca* Zahtevajte Izrecno Aeroxon' tl— Huda nesreča je zadela 32-1 et no po-soBtnikovo ženo Marijo Galičevo iz Podutika. Ko so iz gozda vozili drva, se je spia-šil konj in nesrečna žena jo padla pod vos. Dobila je hude notranje poškodbe in včeraj popoldne so jo prepeljali v ljubljansko bolnišnico. u— Strašne smrt starke. Na Mestnem trgu št 24 je včeraj med kuhanjem v kuhinji 771etne Marije Koširjeve po nesrečnem naključju nastal požar. Marija Koširjeva žena upokojenega železniškega nadsprevodnika. je dobila opekline po vsem telesu. Po nekaj urah jo je smrt rešila strašnih muk. u— Marmontov trg — javno smetišče Prejeli smo: Na zapadnem delu Mirja imamo Marmontovo ulioo. Njen razširjeni del bo nekoč postal trg. Baje bo na tem prostoru tudi park. a zdaj je tu pravo javno smetišče. kjeT odlagajo vse mogoče odpadke. Prebivalcem tega okraja tudi ni prijel no regljanje žab, ki se ob vsakenn dežju oglasijo v kotanjah med smetmi. Kakor nam je znano, se vozijo dnevno tod mimo mo gospodje rz občinskega sveta, pa mra-da še niso videli nesnage, ki je tudi nehigienska, ne samo neokusna. "Ponoči bi si seveda tega še ogledati ne mogli, ker je tudi razsvetljava precej pomanjkljiva. Davkoplačevalci tega okraja so prepričani, da bo to opozorilo imelo uspeh. u_ Obstreljen vlomilec. Kakor smo včeraj poročali, je bil na Masarvkovi cesti ob-6treljen od stražnika znan nevaren vlomilec 311etni brezposelni ključavničar Anton Sev-čnik iz Mengša. Naša vest je delno netočna. Kakor smo se informirali na policiji, Sevč-nik ni zbežal pred stražnikom, temveč se je postavil stražniku po robu, ga udaril enkrat po glavi in nato še enkrat po ramah. Stražnik je moral v samoobrambi zgrabiti za samokres in ustreliti. Da se je Sevčnik pripravljal na nov vlom, pričajo tri je vitrihi, ki so jih našli na kraju dogodka Sevčnika, ki je dobil strel v nogo, so prepeljali v bolnišnico. Stražnik je bil le lahk« poškodovan. u— Registrirne blagajne in pisalne stroj« popravlja strokovno in poceni Boris Simandl Ljubljana, Kolodvorska 11, teL 24 37. Volitve za jesen. Lutz peči, šiška, tel. 5252 Iz Celja o— Pozdravni veča- br. Grilca. Sokolsko društvo bo priredilo v sredo 26. L m. ob 20.30 v telovadnici Sokolskega doma v Ga-berju pozdravni večer olimpijskemu tekmovalcu br. Konradu Grilcu. Vse članstvo vabljeno! e— Preureditev celjske železniške postaje. Projekt za regulacijo Savinje predvideva razširitev železniške postaje v Oe-Iju in preložitev železniške proge med obema mostovoma pod Starim gradom na prostor med sedanjo progo in strugo Savinje. Sedanja struga Savinje med obeana železniškima mostovoma bo izpremenjena v podaljšek Voglajne, ki se bo potem izlivala v Savinjo šele pri drugem mostu, Savinja pa bo tekla med Bregom in novo železniško progo. Pri prestavitvi železniške proge bo odpadel prvi železniški most, namestu sedanjega drugega železniškega mostu pa bodo zgradili most če>z podaljšano Voglajno pri bodočem izlivu v Savinjo. Na podlagi letos odobrenih načrtov za razširitev celjske postaje in preložitev železniške proge je določila generalna direkcija državnih železnic za ta dela za prihodnje upravno loto vsoto 11,472.000 Din. Izvedbo teh važ-nfh del mora še odobriti ministrski svet odnosno Narodna skupščina. Vse pa je seveda odvisno od vprašanja, ali bo omenjena vsota drugo leto tudi na razpolago. Dr. Stane Vrhovec ZOBNI ZDRAVNIK zopet redno ordinira. e— Nov most, ki ne ustreza modernemu prometu. Na državni cesti čez Ložnico v Celju so letos zgradili nov železobetonski most. Namesto da bi bil novi most glede na zahteve modernega prometa širši od starega, pa se je zgodilo ravno nasprotno. Dočim je bil stari most širok 9.90 m, znaša širina novega mostu samo 8.70 m. Cestišče za vozni promet je bilo na starem mostu široko 8 m, na novem mostu pa so ga zožili na 5.50 m. Ker je cesta široka 8 m, predstavlja novi. preozki most pravo prometno past. Dočim je napravljena pešpot samo na eni strani državne ceste, so zgradili na novem mostu brez potrebe dva hodnika za pešce. Če bi bili. kakor je bilo že na starem mostu, zgradili samo eden hodnik za pešce, ker drugi praktično ne pride v poštev, bi se bilo cestišče razširilo za dober meler. V tem primeru bi sicer še vedno ne bila dosežena širina cestišča na starem mostu, vendar pa bi bilo izogibanje vozil na mostu znatno olajšano. Ker stoji 00010202010002010200010000020201010201020100025302 nori most na ovinku in je preozek, ni izključeno. da bo prišlo na njem do prometnih nesreč. Novi most je tipičen primer, kako se mostovi v moderni dobi velikega prometa ne smejo graditi. e— Gradnja vodovoda od mostu čeolsko mladino, ki je došli avto, v katerem se je peljal naš mladi kralj, obsula z dežjem cvetlic. gg— Umrl je v ljubljanski bolnici za za-vratno boleznijo podpreglednik tukajšne finančne kontrole g. Kolman Anton. Priljubljenega moža bomo ohranili vsi v prijetnem spominu! gg_ Orientacijska tabla je razobešena na graščinskem poslopju. Nabavilo jo je agibio domače Tujskoprometno društvo. Izdelal je tablo učitelj g. Potočnik iz Zagorja- Iz življenja na deželi ČATEŽ. Vaš list, ki ga tudi pri nas radi beremo, je pred dnevi pohvalno poročal o lepj dolenjski izletniški postojanki na Polževem pri VLšrnji gori. Izvedite še iz našega kraja, ki se je zadnja leta razvil v pravo, zlasti Ljubljančanom in Novo-meščanom priljubljeno letovišče, nekaj novic. Zaplaz nad Catež?m je znana božja pot; lahko se ji reče doienjske Brezje. Ob izvestnih dneh v letu priroma k prijazni cerkvici Matere bežje obilo romarjev, tako na veliki šmaren- petek po njem in na rožnovensko nedelo. Na Čatež pa rada prirejajo poletne izlete naša pevska društva. Oktet »Ljubljanskega Zvona«, glasbeno društvo »Ljubljana«, 5 Grafi k a«, šentjakobski cerkveni zbor, »Krakovo— Trnovo« so že večkrat prišli sem in peli v cerkvi, popoldne pa na dvorišču gostoljubne Urbančičeve gostilne ali pa pri Ravnikarju in Lesjaku. Povsod so letoviščarj: dobro postrežem po nizkih cenah. Letos so bile v sezoni vs,> sobe oddane in dokler bo vreme, kakor je zdaj, se Čatež nadeja še novih letoviščarjev. Iz'eti v okolico so divni, posebno do Turnske graščine, k Sv. Križu pri Litiji in na Primskovo. POLŠNIK PRI LITIJI. Na praznik 15. t. m. so priredili gasilci veselico, ki je bila zelo dobro obiskana. Ljudje so se v velikem številu odzvali vabilu najbrže zaradi tega, da so slišali :nlaaa harmonikarja 13-letnega Petkovška in 11! ji neg i Podlipca, ki sta izbomo igrala priljubljen? siovenske n^iodne pesmi in žeh obilo pohvale. Mnoge pesmi sta morala ponavljati Zahvala pa velja tudi g. Rančigaju, ki ie oba d >čka tako izvežbal. da širita velik sloves njegove šole 7 odlirii-ir samopto nimi r.a stopi. SV. LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU Z razpis-cm banske uprave v Ljubljani so odrejene za občino Sv. Lovrenc na Dravskem polju občinske volitve na dan 30. t m. Za vo! tve je pri nas veliko zaupanje. S sedanjo upravo je vse nezadovoljno in treba jo občino spet izročiti dobrim gospodarjem, ki se bodo držal} zakona in upravljali občino ob polni enakopravnosti občanov. Zato je večina vo'icev sklenila sestaviti opozicijsko listo z nosilcem g. Francem žunkovičem na čelu. Lista ze bila kot prva od sodišča potrjena brez vsakršnih težav. Za to listo je velika večina volilcev, med tem ko ima nasprotna lista velike težave s sestavo. Zaradi vel ke nesloge med nasprotn ki bodo veli tve 30. t. m. zanesljivo prinesle listi g. žunkoviča častno zmago. Velika večina volilcev je složna kakor en mož. Nasprotnikom ne bo pomagala nobena agitacija, pa naj uporabljajo še tako zahrbtna sredstva, ker ljudstvo »j je danes bolj ko kdaj prej na jasnem, kaj mu je storiti. V sili in v hudi gospodarski stiski se marsikdo sam nauči, ka^ ie in kaJ Pmv- ŠK0CIJAN PRI TURJAKU. V naši združeni občini Št. Juriju-Lipljenah je veliko za. nimanje za občinske volitve. Pristaši bivše SLS so že sestavili svojo listo z g. Josipom Permetom iz Ponove vasi, ki je kandidiral tudi pri prejšnjih volitvah, a ni prodrl-Trezni občani sodijo, da se je sedanji župan g. Lojze Goršič zelo dobro obnesel. Raz. meronia mlad se je izkaza'' za sposobnega in je pri ljudstvu obče priljubljen. — Na praznik v soboto je naša kmečka mtiadina priredila v Škocjanu konjsko dirko, združeno z veselico. Oboje se je dobro obneslo. Pri dirki je zmagal Lojze Dremelj. On in ostali tekmovalci so bili lepo nagrajeni- Ka kor strela z jasnega pa ie drugi dan zagr-melo na naše fante in dekleta s prižnice in župnik je tako zmetal nje, španske dogodke in komunistične strahote v en koš, da to Društvo fantov in deklet menda iskalo zadoščenje pred sodiščem. Škocjanci se pripravljamo na novo mašo. Prav za prav ne bo to nova maša, temveč bo brat našega a v začetku oktobra. Ponavljalni izpiti bodo v času od 2. do 5. septembra- Vpisnino je treba plačafri takoj pri vpisu. Natančnejši podatki so razvidni na oglasni deski. Med koroškimi brati Na Jesenicah smo stopili v vlak, ki nas je popeljal onkraj Karavank. K Sv. Jakobu v Rožni aolini nas je vodila pot, da obiščemo naše brate Korošcc. Ustavili smo se pri Zwitterju. Tu so imeli sestanek vsi koroški študentje, ki se zavedajo, da se pretaka po njih žilah slovanska kri- Od vseh krajev so prišli na kolesih in peš. Lepo je bilo slišati pripovedovanje mladega tretiešolca. ki je hodil cela dva dneva. Prišli so od Pod-june in Žile, Celovca in tam od Beljaka. Gnala jih je srčna želja, da prebijejo neko liko ur med svojimi slovenskimi tovariši, da se pogovore in zapojo, kakor so peli njih očetje. Mnogo se jih je zbralo brez razlike starosti od prvošolcev pa tja do visokošol-cev. Zbrali so se pri Zwitterju. stari zavedni slovenski hiši, ki je dala in bo še dala mnogo zavednih in delavnih voditeljev našega naroda onkraj Karavank. Na ta zbor smo prišli tudi mi jugoslovenski študentje, da jim ponovno izpričamo 6vojo ljubezen. Sprejeli so na6 z veseljem Tega sestanka se je udelžil tudi urednik »Koroškga Slovenca« g. Vinko Z\vitter, ki so ga vsi viharno pozdravljali. Istega dne, to je na veliki šmaren, je bilo v sosedni vasi Podgorju žegnanje. Lepa družba se nas je napotila tja, kjer smo peli naše lepe pesmi. Kmalu so se nam pridružili še ostali gostje, ki se še zavedajo, da so sinovi matere Slave. Zvečer se je pa vršila v dvorani poleg župnišča pri Sv. Jakobu maihna akademija. Tamburaški zbor, deklamacije in govori so izpolnjevali program. Edino nekaj nas ]e žalostilo- da nekateri rojaki niti onkraj me ja nočejo opustiti strankarskega prepira, ki je zelo škodljiv, ker se cepijo sile, katerih osredotočenje je nujno potrebno v borbi za narodov obstanek. Ob koncu programa je bila ob razsvetljavi na dvorišču pred župniscem žigoma dekla-maciia. Zelo navdušeni so bili gledalci nad to točko, ki prikazuje, kako koroška mladina pozablja svojo domovino, zapeljana od odpadnikov. Toda na opomine in besede svojih velikih mož se vrača strnjena pod okrilje drage domovine in ji priseže večno zvestobo. Ob koncu je zadonela še narodna »En mav' čez izaroc V nedeljo je sledilo drugo slavje. Šentjakobski gasilci so odlikovali svoie jubilante. Pred Zvvitterjevo gostilno so se zbrali jubilanti, kamor je prikorakala z godbo na čelu gasilska četa. Dve deklici sta prinesli na lepo okrašeni blazini odlikovanja. Starešina je jubilante ogovoril in poveličeval njih zasluge, nato pa ^jm je pripel odlikovanja na prša. Zatem je še izpregovoril g. Vinko Zvvitter, ki je v imenu vseh Korošcev čestital jubilantom, njihovo delovanje in zavednost pa postavil mlajšim za zgled. »Le z zvestim in požrtvovalnim deloma je dejal, »se bomo držali«. Vsi navzočni smo navdušeno pritrdili njegovim besedam. Še nekaj ur smo prebili v njihovi sredini in si podkrepili našo narodno zavest. Prišel je čas ločitve. Ob spremstvu koroških tova rišev smo se napotili na postajo v Podro-ščici, odkoder nas ie vlak odpeljal v našo domovino. A. V. Nesnažna Savinja odplavila letoviščarfe Tovarne naj ne zlivajo gnojnice v Savinjo «Jelje, 22. avgusta. Doslej smo biLi navajeni, ako »no govorili o onesnaženju Savinje pri Celju, da smo vedno le mislili na onesnaženje po Voglajni kat posledico umazanih in strupenih odpadnih vod. ki jih dovaja v Savinjo Voglajna iz industrijskih obratov, ki leže v nijeiui bližini. Vse letošnje poletje pa z veliko skrbjo opazujemo tudi že ob mestnem parku v kopališčih gori protn Levcu in Petrovčam, da je Savinja po cele dneve onesnažena po neki umazani brozgi, ki bo prepodila iz Celja vse leto-viščarje- Savinja je v Sloveniji poleg Sore edina voda, ki je bila doslej čista in je baš zaradi svoie čistoče slovela tudi v inozemstvu. Zairadji čistoče in daleč naokrog znane izredne toplote je uživala svoj velik ugled in v prvi vrsti je Celje zaradi Savinje iin njenih kopeli tako znano in priljubljeno letoviško cnesito. Savinja je torej za CeLje dragocen zaklad, ki donaša prebivalstvu že v sedanjih primitivnih kopaliških napravah lepe dohodke, a ti se bodo še v veliki meri dvignili, ko bo mestna občina ob Savinji zgradila že davno projektirano moderno kopališče, ki bo odgovarjalo zahtevam mednarodne publike. Po mnenju skrbnih opazovalcev izvira nevarno onesnaženje Savinje iz raznih industrijskih in rudniških obratov v Libo. iah, Zabukovci, Št. Pavlu pri Preboldu in v Šoštanju- Popolnoma umazana in črna Bistrica iz Liboj in Artišnica iz Zabuko-vice ter Bolfka iz št- Pavla pri Preboldu ; iin temno rjava Paka iz Šoštanja dovajajo v Savinjo toliko nesnage, da vidimo in čutimo posledice v naših kopelih pri Celju. Industrijske in rudniške obrate je vendar mogoče urediti tako. da bodo po ponikoval-nicah in čistilnih napravah odva;ali odpadke vode tako očiščene, da Savinja in mesto Celje od tega ne bosta trpela sko- dte. Gospodarski napredek me^ta Celja in celjskega sTeza, ki je navezan v visoki meri na tujski promet, zahteva nujno, da se z največjo strogostjo in objektivnostjo od odločujoče strani to vpraianje takoj uredi. To je zahteva in apel tudi vseh nas domačinov Celjanov, ki smo bili vajeni lepih in zdravih kopeli v čisti Savinji, bi nam je moderna doba ne sme vzeti. Nevihta Maribor, 22. avgusta. Danes okrog 13. je nastala nad Mariborom in okolico huda nevihta, ki je povzročila zlasti po vrtovih in njivah precej škode. Med bliski in gromom se je vlilo kakor rz škafa in so bile mariborske ulice na mah pod vodo. Ponekod je vdrla tudi v kletne prostore. Veliko škodo je napravilo vodovje zlasti v bližnji okolici, predvsem pod Pohorjem, kjer so se hudourniki razlili pTeko travnikov in njiv. Strela je udarila na več krajih. Tako v hiši posestnikov Št.urma v Poč'"hovi in Kobeja v Košakih. kjer pa ni napravila nobene škode. Pač pa je hudo oškodovan posestnik France Malajner. ki ima svoj dom v Vrtni ulici 6. na Pobrežju pri Mariboru. Ob pol 14. je strela udarila v njegovo gospodarsko poslopje, ki se je vnelo. Zgorelo je okrog L000 kg sena in 2.000 kg slame. Živino ter orodje in vozove so v zadnjem trenutku rešili. Človeških žrtev ni bilo Bila je velika nevarnost požara za bližnje stavbe. Gasilci iz Maribora in s Pobrežja so gasili tri ure. da so požar lokalizirali. Na pomoč so prišli tudi gasilci od D. M. v Brezju, ki jim pa že ni bilo treba več pomagati. Ogenj je napravil posestniku okres 30.000 Dim. Žrebanje v drž. razr. loteriji 19. avg. so bili izžrebani sledeči večji dobitki- Din 50.000.— št.: 72.599, Din 40.000.— št.: 87.718, Din 30.000.— št.: 4.111, Din 20.000.— št.: 18.382, 67.648, 89.573, ,vt, avg. so bili izžrebani -sledeči večji dobitki: Din 100.000.— št.: 22.266, Din 60.000.— št.: 22.076, Din 30.000.— št.: 19.841, AJri Zadružni hranilnici so bili izžrebani sledeči dobitki: Din 2.000,— št.: 10.869, 24.877, Din 1.000.— št.: 5.829, 5.831, 5.834, 17.416, 24.865, 33.065, 33.086, 33.097, 46.118, 62.057, 62.086, 89.879, 89.883, 89.892, 95.720, 95.729, 95.731, 95.737, 95.738, 95.774, 95.779, Din 1.000.— št.: 33.007, Din 1.000,— št.: 5.812, 5.890, 24.820, 24.858, 33.059, 89.860 Zadružna hranilnica — Dalmatinova St t. Pravi oče svetovne radlolonlje Nikola Tesla in njegovi izumi pred 36 leti — Na skrivaj izrabljeni patenti zapostavljenega genija — Zadoščenje v 80. letu starosti Nikola Tesla Še nikoli ee ni pokazaSa f« svet objemajoča sila radia tako jasno, kakor ▼ dneh olimpiade t Berbnu. Borbam v stadionu niso prisostvovali samo stotiscči na tribunah. Ti neposredni gledalci eo bili le neznatna manjšina. Gla-vni kader gledalcev je bil to j k) t daleč proč, tisoče in! deset tisoče kilometrov oddaljen v skrajnih kotičkih Evrope, v Ameriki, Afriki, Aziji in Avstraliji ženici so zdaj na koncu napravili statistiko, da so se oddajale celotne ali vsaj delne r< j.ontaže. iz olimpijskih stadionov preko več ko 000 radijskih postaj po vsem svetu in Prvi praktični uspeh co-loradskih poskusov je bil«, piše Tesla v tej razpravi, »sistem brezžične telegrafije, ki sem ga obrazložil že februarja in marca 1893 v dveh znanstvenih predavanjih. Ze takrat sem bil prepričan, da bo mogoče z natančno konstruiranimi stroji prenašati brezžične signale do vsakega kraja na želji, ne glede na oddaljenost in brez zveznih postaj«. Na drugem mestu, kjer govori Tesla o že doseženih uspehih pravi: »Čeprav so že ti rezultati videti odlični, so samo malenkost v primeri s tem, kar se z aparati, zgrajenih po istih načelih, doseči da. Posrečilo se mi je proizvajati več ko sto čevljev dolge električne iskre in nič ne bi bilo težko, proizvajati že stokrat daljša. Posrečili so se mi električni toki, ki prestavljajo trenotno energijo stotisočev konjskih sil, lahko pa bi bilo doseči tudi 5 ali 10 milijonov. Da so s takšnimi aparati mogoče brezžične komunikacije z vsako točko na zemlji, ni treba dokazovati..-« Tesla je torej pred 36 leti, ko so tisti, ki jih danes svet slavi za izumitelje brezžičnega prometa, tavali še popolnoma v temi, že govoril o ves svet obsegajočih brezžičnih zvezah s suverenostjo, ki kaže, da je bil zanj to že takrat do kraja rešen problem. Brezžični aparati, ki danes oskrbujejo te zveze, so se med tem seveda močno izpre-menili Iz njih so zlasti popolnoma izginile električne iskre, za katere pa je Tesla tudi že našel nadomestilo v svojih visoko frekvenčnih strojih. V temelju pa je njegov 6istem obveljal do danes. H koncu še pravi Tesla v dotični razpravi, >da priznava, kako bodo mnogi, ki niso bili pripravljeni na te rezultate, kakor on, ki se mu zde preprosti in točni, ker se je z njimi toliko časa bavil, gledali na nje kot na nekaj, kar je še zelo daleč od praktične Teslova »svetovna radijska postaja« v Wardenclyffe pri New Torku uporabnosti. Taka rezerva afi celo oporieija je v človeškem napredku koristen in potreben pojav, prav tako, kakor oduševljenost in nagla dovzetnost na drugi strani.-.« Zal je moral Tesla kasneje le prebridko občutiti rezerviranost in opozicijo, ki jo je vzbudil njegov sistem brezžičnih komunikacij. Ljudje ga niso odklanjali iz rlobnosti ali iz zavisti, ampak preprosto zaradi tega, ker je bil Tesla predaleč pred svojo doto, da bi ga mogli razumeti. Samo njegovi prijatelji so poskusili 1909 sestaviti finančno skupino, ki naj bi praktično uresničila »svetovni sistem«. Zgradila naj bi velikansko radijsko postajo, ki naj bi posredovala brezžični telegrafski in telefonski promet po vsem svetu, oddajala muziko in predavanja in skrbela še za mnoge druge koristne reči. Podroben program te radijske službe, ki so ga takrat izdelali Teslovi prijatelji, je tako zanimiv in važen zgodovinski dokument, da ga je vredno vsaj v glavnih odstavkih citirati: »Svetovni sistem je rezultat mnogih originalnih odkritij, ki so se posrečila Tesli po dolgotrajnih raziskavah in poskusih. Z njim bi ee dali doseči precizni in trenotni prenosi vsakovrstnih signalov, poročil 3n pisem v vse dele sveta. Doseči ti se dalo da bi vsak tele Ionski abonent lahko govoril z vsakim drugim na svetu in s preprostimi aparati bi se lahko na kopnem ali na morju ob vsakem času poslušala predavanja in glasba iz poljubno oddaljenega kraja. Svetovna oddajna postaja, ki bi se v 9 mescih lahko spravila v obrat, bi brez posebno velikih stroškov lahko služila za medsebojno zvezo vseh telegrafskih postaj na zemlji, za pošiljanje uradnik poročil, za zvezo med posameznimi telefonskimi postajami na V6em svetu, za univerzalno razširjanje tiskovnih poročil ter za poročila privatnega značaja; dalje za enotno registriranje borznih indikatorjev po vsem svetu, za svetovno mrežo glasbenih in temu sličnih prenosov, za nadziranje enotnega časa ter za ureditev mornariške službe, ki bi omogo čala krmarenie ladij brez kompasa ter točno določevanje njih pozicije, brzine, oddaljenosti i. t. d., kar bi preprečilo nesreče na morju. Slednjič bi služila postaja za ureditev sistema svetovnega tiska na kopnem in na morju ter za pošiljanje fotografskih slik in risb sirom sveta « To je bil torej program Teslovega svetovnega sistema. Tesla sam se je nemudoma lotil gradnje svetovne radijske postaje v Wardenclyfle pri New Vorku. Energija je bila določena na 1500 kilovatov, kolikor ne premore še nobena današnjih radijskih postaj. Za ante- no je bil zgrajen 57 m visok stolp, okronan na vrhu s polkroglo iz žične pletenine, ki je imela 20 m v primeru. Oddajno poslopje je bila impozantna stavba s 40 m dolgim pročeljem. Na tej svetovni postaji pa se je Tesla finančno popoinoma izčrpal in 1901 so morali z nadaljevanjem gradnje prenehati. Zaman si je Tesla prizadeval zainteresirati oblastva za svojo idejo Marconi je s svojimi uspehi, ki jih je bil med tem dosegel _ spretno in skrivaj izrabljajoč Teslove patente, še bolj pa z rekiamo. ki mu jo je delal ves svet, zasenčil Teslovo slavo Šele zdaj v svojem SO. letu je Tesla dočakal uresničenje svoje velike ideje, čeprav po drugih in nekoliko drugače, kakor si je bil stvar sam zamislil. Pravi oče svetovne radiofonije je vendarle Nikola Tesla in nihče drugi. Čeprav uživa danes morda kdo drugi v radiu večjo popularnost, vendar velja za Teslo izrek velikega Hemholza. da »pritiče izumiteljska slava tistemu, ki je novo idejo našel, dočim je nie naknadna preizkušnja ie deio bolj mehaničnega značaja«. *) Dokumentarični podatki so povzeti iz knjige inž. S. Bokšana — »Nikola Tesla und sein VVerk«. Odmevi z olimpiade Pregled o kolajnah — Kako je bilo pred štirimi leti v Los Angelesu — Zimska olimpiada Osem dni je od tega, kar je ugasnil olimpijski ogenj. Športniki z vsega sveta so se vrnili v svoje domove, da se v prihodnjih štirih letih pripravijo za XIL olimpiado, ki bo, kakor znano, v glavnem mestu vzhajajočega solnca Tokiu. Mnogim narodom je olimpiada prinesla čast in slavo, drugim pa zopet razočaranje. Naša mlada država je bila uspešna po zaslugi naših vriih Sokolov, katerim morajo vsi, ki ljubijo svojo domovino, biti hvaležni. Naša trobojni-ca se je ponosno vila na olimpijskem drogu. Zanimiv je pregled o dosežen Si uspehih posameznih narodov, ki ga prinašamo v spodnjih tabelah, še zanimivejša pa je primerjava razdelitve kolajn na letošnji olimpiadi v Berlinu in na X. olimpiadi lota 1932 v Los Angelesu. Takoj pade v oči velik napredek, ki ga more Nemčija zabeležiti v štirih letih od Los Angelesa dalje. Ta napredek je tako velik, da se zdi skoraj nenaraven. Vendar moramo pomisliti, da so se Nemci skozi vsa štiri leta pripravljali * vso vnemo na »svojo« olimpiado, da so nemški športniki tekmovali doma in nastopili v svojih običajnih razmerah, dočim so se morali drugi narodi šele prilagoditi podnebja, hrani itd. V naslednjem zanimive tabele: V Berfhtu Mm sfeta trebr. bron. Nemčija 33 26 30 USA 24 20 12 M , n a nauzlDn 10 1 5 Italija 8 9 5 rman 7 5 6 Francija T 6 6 Švedska 6 6 9 f.....L Jsponsca 6 4 8 Hohukbka 6 4 7 Velika Britanija 4 7 3 Avstrija 5 5 3 ČSR 3 5 __ Estonska 2 2 3 Argentina 2 2 3 Egipt 2 1 2 Švica 1 9 J Kanada 1 3 5 Norveška 1 3 2 Turčija 1 — 1 Indija 1 — — Nova Zelandija 1 — — Poljska — 3 3 Danska — 2 3 Latvija — 1 1 Jugoslavija — 1 — Južna Afrika — 1 Rumunija — 1 — Mehiko — — 3 Belgija — — 2 Avstralija — — 1 Filipini — — 1 Portugal — — 1 3 13 4 40 33 29 6 4 4 11 11 M 5 8 M 9 7 12 9 3 10 7 7 4 2 4 1 4 6 6 1 1 2 1 2 1 S _ 2 ..a pred svojimi napravami za proizvajanje radijskih valov za ca*a poskusov v Cote»*V C* 8. A, Brez kolajn so ostale druge dilt^o, ki eo nastopite. Pa poglejmo, kako -je bilo pred 4 teti v Los Angelesu Nemčija U5A Madžarska Italija Finska Francija Švedska Japonska Holandija Velika Britanija Avstrija Češkoslovaška Estonska Argentina Egipt Švica Kanada Norveška Turčija Indija Nova Zelandija Poljaka Danska Letonska Jugoslavija Južna Afrika Rumunija Mehiko Belgija Avstralija Filipini Portugalska — — — Irska 2 — — l Irugva j — — 1 Španija — — — Grčija — — 1 Da pa bomo imeli celotni pregled v letošnjih olimpijskih igrah, t j. zimskih m letnih, objavljamo še tabelo o razdelitvi kolajn v Garmisch Partenkirchenu. Garmisch Partenkirchen Norveška 7 5 3 Nemčija 3 3 Švedska 2 2 Finska 1 2 Švica 1 2 Avstrija 1 1 Velika Britanija 1 1 USA 1 — Kanada — 1 Francija — — Madžarska — — Najboljši mož češkoslovaške vrste: Hudec, zmagovalec na krogih Komaj 16 letna Nizozemka, ki ji je diskvalifikacija Holmove prinesla zmago na 100 m hrbtno Ena, ki je le s tribune smela sodelovati pri plavalnih bojih: Američanka Hol-mova, svetovna rekorderka na 100 m hrbtno, zaradi diskvalifikacije med vožnjo v Evropo ni smela plavati. Svetovni rekord pa je kljub temu že dosegla Rakek : Cerknica 33:27. Prošlo nedeljo je priredil SK Javornik na Rakeku lahkoatletski dvomateh med Rakekom in Cerknico. Zmagal je Rakek z razliko 6 točk. Dvomateh je potekel v najlepšem redu in je bilo doseženih za deželo nekaj prav lepih rezultatov. 1500 m: 1. Mršek (R) 4.58, 2. Košir (C) 5.05, 3. Kranjc (R) 5.45. 100 m: 1. Suštarič (R) 12, 2. Carnelutti (C) 12.5, 3. Jaklič (R) 12.7. Krogla: 1. Suštaršič (R) 11.29 m. 2. Bučar (R) 11.25 m, 3 Carnelutti (C) 10.56 m. Disk: 1. Bramiselj (C) 28.78 m, 2. Bučar (R) 26.75 m, 3. Smerdu (C) 26.11 m. Skok v dalj: 1. Šuštaršič (R) 6.05, 2. Bramiselj (C) 6 m, 3. Jaklič (R) 5.S3 m. Skok v vis: 1. škulj (R) in Bromiselj (C) 150 cm 3. Carnelutti (C) 137 cm. Službeno iz S. O. Delegira se k prijateljski tekmi SK Brod, ob 17. s. s. Mrdjen. SK Ljubljana. Blagajniška in rediteljska služba posluje danes od 15. naprej na igrišču. Istočasno igralci, ki so določeni za predtekmo. Prvo moštvo točno ob 16.30. SK Sparta. Moštvo, katero je določeno za tekmo na Mladiki, naj bo ob 10. na igrišču. Moštvo, ki igra popoldne, naj bo od 15.30 v garderobi! Nedelja, avgusta Ljubljana 8; Harmoniko igra 141etni Mirko -Kemškar. — 8.45; Čas, poročila, spored. — Plošče. — 9.15; Prenos iz Irand. cerkve. — 9.45; Verski govor (g. Jože Jagodic .) — 10; Koncert radijskega orkestra, — 11-30: Nekaj za šalo in nekaj za res (.plošče). — 12.20: Siovenskj vokalni kvintet — 13: Čas, spored, obvestila. _ 13.20: Plošč« po željah. — 17: Kmetijska ara: Dvorišča na kmetih, zvočna slika, napisal inž. Oto Muck, igrajo čiani rad dram. druž._ 17-30; Konceit vojaške godbe (iz hotela Bellevuefr — 19: Čas, poročila, spored, otvestila. — 19-30; Nac. ura. — 19.50; Otroška ura: Po. smi o živalih (ga. Miieaa fetrukelj-Verb* čeva, pri klavirju prof. Marjan Lipovšek^ — 20.30; Prenos simfoničnega koncerta ia Dobrne. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.20: Valčkova ura, radijska orkester Ponedeljek 24. avgusta LJubljana 12; Hazni šramli in tereefi o« ploščah. — 12.45: Poročila, vreme. — 13z Čas, spored, obvestila. _ 13.16; Konceri Radio orkestra. — 14; Vreme, tona.—lih Čas, vreme, poročila, spored, obvestite. —« 19.30; Nac. ura: Naše bolnice nekdaj m otr daj (dr. Zelič Milnim — iz Beograda^. — 19.50: Havajske pesmi na ploščah. _ 20.10- Zdravniška ura: Zdravje na počitnicah (zaščrtna sestra Jarnovič). — 20-30: Klavirski koncert skladatelja in prof. Mihovila Logarja--21.10: Koncert Radio orkestra. — 22: čaa, vreme, poročila, spored.—2220: Prenos iz Park hotela na BAeda _ plesa! orkester Erich Herse. Beograd 17; Pevski koncert,—18- Plošče. — 1950; Skladbe sa flavto. _ 20.20: Arije. — 20.50: Orkestralen koncert _ 2130: Narodne pesmi. — 22.20: Lahka tat plesna mu. jaka. — Zagreb 20; Smetanova opera »Prodana nevesta« na ploščah. _ Praga 19.10: Lahka godba orkestra. _ 19 40: Slovaško narodne pesmi. _ 20; Zvočna igra.—2j - Orkestralen in violinski koncert. — 22.20; Plošče. — Varšava 19.30; Komorni koncert. — 21: Koncert vojaške godb*- _ 22; Lahk| glasba in plošče. — Dunaj 11.25: Krneči* glasba na ploščah. — 16.05: Iz starih ij novih zvočnih filmov. _ 17,-tf): Koncerta« ura. — 19.10; Program po napovedi—20-Kooeert tambtiraakega orkestra, — 20.50: Simfoničen koncert. _ 22.10; Lahka godba orkestra. — 23.10; Nadaljevanje koncerta- — 23.45; Plesna muzika iia ploščah. _ Berlin 19-15; Dueti. _ 20.10; Pester program: V koloniji letnih hilic. — 21-10: Plesni orkester. — 22.30: Melodije za lahko noč. — Muncben 10: Zvočna igra: V hiši murfcantov. — 20.10; Vsakovrstne pesmice. — 21.10: »Pavsa t BaJreuthn«. — 23; Koncert orkestra. _ Stnttgart 19.45; Mešau program. — 20.10; Ura prijetnih malen kosti. _ 21.10; Med budnostjo in sanjami- — 2230; Lahka glasba. _ 24; Komorna glasb* Torek 25. avgssta LfaMjam 12: Slavni tenoristi pojo b« ploščah. — 12.45; Poroffla, vreme. — 13; Čaa. spored, obvestila. _ 13-15: Godb« na, pihala (piošče). _ 14; Vreme, borza. —1% Čas, vreme, poročila, spored, obvestila.—, 19.30; Nac_ ura: Na Torlaku leta 1914 (Site Maičič _ Ii Beograda). — 19-50; Slovenka narodne na ploščah. — 20.10: O načrtnem gospodarstvu (tajnik Delavske zbornice g_ Filip Uratnik). _ 2030: Koncert Rad« orkestra. — 22: čas, vrein«. poročila, spored. — 22-20: Koncert taaburaškega o«, kestra. Beograd 17.20: Plošče. _ 17.40 Orfcesfa* ten koncert — 1950 Pesmi in skladbe za četo. _ 2050: Plošče. _ Sl: Zvočna igm. — 2220; Narodna glasba. _ Zagreb 20: DvoepevL — 20.30: Orkestralen ia violinski koncert _ 21.30: Lahka g^sba,—22.15: Plesna muzika. — Praga 19.10; Godalni kt plesni orkester. — 20.30; Garttpo poje na ploščah. _ 2120- Beethovnova komorna glasba. — 22.15: Plošče- _ Varšava 20-Stari valčki. — 21.30; Ukrajinske narodna pesmi. — 22.15; Plesna muzika in plošče. Dunaj 12: Koncert orkestra.—1605; Pesmi narodov (plošče). — 17.30: Koncertna ura. — 19.05: Prenos Mozartove opere »Cosi fan tutte« iz Salzburga. _ 22.10 Skladbe W. Wiesberga. — 22.35; Plošče. — 23.30; Or kestralen koncert. _ Berlin 19.30. Piošče. _ 20.10; Koncert orkestra.—20.45* Francu Lisztu v spomin; Koncert berlinskega frlhar. meničnega orkestra. _ 22.30: Lahka in narodna glasba- Današnji spored v Ljubljani Na Primorju prijateljski s ČSK in z Reko — Na Slovanu prvenstvena i Olimpom Za Kolimsko tovarno je na sporedu še poslednja letošnja prvenstvena borba. V prvi tekmi je« Slovan proti Olimpu v Celju SK Ljubljana nadaljuje svoj prijateljski spored, da se pripravi za ligo in da zadosti svoji dolžnosti. V goste je povabila ča-kovško moštvo, ki je gotovo dovolj močno, da postavi našim fantom če freba. tudi enakovrednega nasprotnika. Dasi pričakujemo. da bo naše moštvo nadmočno in zmagovito, bo vendar tekma gotovo zanimiva in napeta, ker bodo gostje naše prisilili. če hočejo zmagati, da zaigrajo pošteno in močno. Precej zanimiva bo tudi predtekma. Nedavno so Vičani v lepi borbi — bilo je za predtekmo k Admiri — podlegli drugi garnituri Ljubljane z rezultatom 0:3, pa se bodo sedaj skušali osvetiti podlegel z 0:5. sedaj ima priliko, da na domačih tleh tisto nerodnost popravi Olimp ima mnogo obetajoče moštvo, neglede na to pa se menda smemo zanesti na belo-rdeče, da bodo v drugem razredu primerno zastopali Ljubljano in zmagali. Vprašanje je le, ali bodo imeli dovolj sil :a zmago v večjem razmerju kot je znašal celjski rezultat Sicer ho šlo podsavezno prvenstvo drugega razreda že zopet v Celje. Pričetek tekem: Ljubljana—ČSK ob 17_, Ljubljana—Reka ob 15.30., Slovan—Olimp Ob 17. Kraljestvo mode Novi gospodinjski predpasniki Za delo je vsaka cunja dobra, menijo nekatere gospodinje, in ee doma kažejo očem svojega moža in svojih otrok v najbolj stari, obledeli in ponošeni obleki in s slabo ukrojenim predpasnikom, ki morda že delj časa ni bil opran in nosi vse sledove večdnevnega domačega dela. Takšne žene se potem ne smejo čuditi, če je po nekaj letih zakona njihovim možem vsaka druga žena bolj všeč, kakor lastna. Ni dovolj, če skrbi žena, da je nieno stanovanje ob vsaki priliki čedno, prijetno in v redu — v prvi vrsti mora biti vedno čedna in prijetna za pogled tudi glavna oseba v tem stanovanju — gospodinja sama. Saj so stroški za nabavo praktične delovne obleke in nekaj lepih, preprostih predpasnikov tako malenkostni, da jih stokrat odtehtajo prednosti lepe in primerne delovne »garderobe« Mnogi novi predpasniki so tako ukrojeni, da kakor prava delovna halja obdajo celo obleko. Tako najboljše zaščitijo obleko pred poškodbami in madeži, gospodinja pa lahko nosi pod takšnim predpasnikom tudi kakšno boljšo obleko, ki bi je sicer za delo bilo škoda. Če se tedaj zgodi, da gospodinjo pri delu preseneti obisk, ji ni treba drugega, kakor da si hitro umije roke in sleče predpasnik, pa takoj lahko sprejme nepričakovanega gosta. Seveda so še vedno v veljavi tudi druge, lažje oblike predpasnika z naramnicami, za vse pa velja isto pravilo: biti morajo iz trpežnega, pristno barvnega in dobro pralnega t voriva. Poleg belih predpasnikov, ki pa jih moramo vsak dan menjati, če jih hočemo imeti res bele, so jako v modi predpasniki iz dobrih, pastelno barvnih tvoriv. Takšni svetlomodri, rumeni ali svetlozeleni predpasniki učinkujejo jako prijazno in mladostno in so vrhu tega tudi manj občutljivi, kakor pa beli. Seveda je potrebno, da vzorček takšnega tvoriva že poprej operemo in prekuhamo, da vidimo, če je barva pristna. Za delo na prostem in na vrtu so najbolj priporočljivi predpasniki iz živo vzor-Častega kretona ali platna. Takšen predpasnik s cvetličnim ali 6adnim vzorcem namreč lepo soglaša z vrtnim okoljem, razen tega pa se na večbarvnem vzorcu izgubijo madeži trave in zemlje. Vrtni predpasnik na naši skici je spodaj zaokroženo ukrojen, pod pasom pa ima jako velik, ina-ukrojen, pod pasom pa ima jako velik ena-Ijamo nabrano sadje ali cvetlice ali najmanjše vrtno orodje (1- skica). Predpasnik iz pastelno barvnega platna za Lahko delo v stanovanju ima prijazno in elegantno obliko: spodaj je ukrojen v lahno zvončasto konico, životek pa ima oh' vratu koničast izrez, ki se zapne z dve ma gumboma. V istem slogu je tudi koničasti, navzgor obrnjeni del na životku in oba koničasto ukrojena žepa. Jako okusno učinkujejo dvojno prešiti robovi (2. skica). Predpasnik, ki ima prav za prav obliko nekakšne delovne obleke, zapnemo spredaj po vsej dolžini z gumbi. Je brez rokavov in ima srednje široke reverje ob vratnem izrezu. Obe sprednji poli sta po sredi z dekorativnim šivom razdeljeni v dvoje. -Če izdelamo takšen predpasnik s kratkimi rokavi, nam rabi za praktično delovno obleko (B. skica). Za veliko pospravljanje po hiši pa se moramo kar najboljše zavarovati pred prahom-V ta namen kakor ustvarjen je predpasnik, Jesenske f » __ 'tOVOSti \&tk>VdfV prihajajo pripravljali bukova drva za razne komaa-do in čakali, kdaj jih zopet vržejo tja, kjer bi drugi popustili. Da ni bilo te večne pret-nje, bi 6« lahko govorilo o idili Nekoč pa je vse taborišče razburila vest, da se z Dunaja pripelje sam erehereog Albreht, da si ogleda našo četo v Pustinji Bataljonsko povelje je bilo sestavljeno na tak način, kakor da se je visokemu gospodu stožilo po bosanskih momkih, da jih hoče pozdraviti, povprašati po junaškem zdravju in da si je v ta namen izbral ravno nas kakor da ima med nami stare znance in prijatelje. Močno smo zastrmeli, kajti v četi ga ni bilo človeka, ki bi se bil spomnil tudi najrahiejših stikov s tem visokim gospodom. Kadar je na kako avstrijsko edi-nico zasijala najvišja cesarska milost, je vse zavzdihnilo v nemem in brezmočnem obupu. Tudi z nami je bilo tako. Začelo se je ono vojaško snaženje. pometanje in prar-nje. ki nikoli ne rodi najmanjšega uspeha, pač pa povzroča vojakom obilo nepotrebnega dela, šikan in sekatur. Komandni sestav — kakor da ga je kaj pičilo. Najboljši vojak ni mogel več ustreči poročniku, ki so ga dan za dnevom nadlegovale razne inšpekcije. nadporočnik je bil še za stopnjo besnejši, da o ostalih gospodih ne izgubljamo niti besede, saj je kričanje in zmerjanje njih poklic in posel. Srečen je bil tisti, ki ga je natančen ogled moštva spoznal za nesposobnega, da bi s 6vojo navzočnostjo kužil ozračje odličnemu gostu. Poslali smo ga za vseh štirinajst dni na Kobilo pripravljat drva. Vse ostalo moštvo pa smo dopoldne m popoldne gonili po Pustinji in ponavljali prizor, ki ga je izumila neka visoka glava m ki je bil v skladu z ne vem kakšnimi eeremonielnimi predpisi. Momke smo takole pripravljali na visoki poset: Postrojfli smo posamezne čete na veSba-lišču ob cesti in pred barakami Eden izmed častnikov je prevzel vlogo napovedanega nadvojvode. Lagodno in kolikor mogoče neprisiljeno se je bližal četi, ki je na dano znamenje planila r zapovedano uradno navdušenje. Nato je sledilo povelje »mirno!« in gost je obšel četo. Tu pa tam se je pri kakem posebno često odlikovanem momkn ustavil in ga priznavajoče pomeril z dobrohotnim pogledom. Rečeno je bilo tudi. da bo visoki gost stavil samo eno vprašanje: »Ko sam ja?« Nagovorjeni je moral odgovoriti: »Vi ste kaiserfiche Ho-heit Erzherzog Albrecht!. Kje najdeš Bosanca, ki bi lahko pravilno izgovoril te strahotno trde nemške besede? Tudi r nagi četi ga ni bilo. Bili smo vsi obupani, kajti vsak dam je bila izgovarjava slabša, usodni poset pa se je bližal jadrno m nam delal večje skrbi, nego napoved ofenzive. Vsak izmed nas je gotovo po stokrat igral vlogo nadvojvode, po Pustinji »e Je cele ure razlegala zboro-va recitacija o cesarski visokosti povedal sem že, s kakšnim uspehom. Končno pa je le priSel usodni dan. Krasen dan, naročen naravnost za visokega apostolskega gosta, je napočii Ni bilo oblačka na nebu. slavnostno razpoloženje so povišali tndi ItaK-jani, ki so vrgli par Srapnelov b Krna ali s Konfina v dolino in s tem rešili vrlo pu-stinjsko posadko največje zadrege. Mož t Dunaja je naenkrat začutil, da bo dovofj, ako pozdravi 20-Sansko deputa-cijo ljubljenega bosanskega naroda v bovški trdnjavi, ki je nudila varno zavetje pred sovražnikovim vznemirjanjem. Dvajset mož je odšlo v trdnjavo, ostalo moštvo pa je z neizrekljivo nežnostjo m simpatijo zrlo proti italijanskim položajem, hvaleč italijanske tovariše za to srečno misel m tovariško uslugo. Toda tudi naših izbranih dvajset momkov je svojo nalogo dobro opravilo. Bili so sami krepki in visokorasli fantje z obilnimi odlikovanji Visoki gospod se jih je razveselil m jim v pozdrav izustil par naučenih stavkov »anf Bosnisch«, le da ga ni nihče razumel. Ko pa se je spomnil predpisanega vprašanja, je pristopil k Muji Konjhodžiču m ga po-praSal v najčistejši srbščini: »Ko zam ja?« Tedaj se je v najlepši luči pokazal uspeh našega štirinajstdnevnega prizadevanja. Mu-jo je napel svoje junaške prsi m brez strahu z gromkim glasom odvrnil: »Ti si ere pere halb rehe!« Pa naj kdo reče, da se nismo postavili! Janko Kac; M O L O H Socialno zgodovinski roman 41 »Spet zidajo babilonski turn ... Bog je z njimi. Dozidajo ga! Bog in denar pojdeta pod pazduho po svetu — Kdo se ju bo upal... Ves svet pojde za njima v procesiji... Že pritrkavajo zvonovi... Bim, bim, bim, bam, bam, bam___« Med zvonenjem mu je lezla glava na prsi, hrbet se je naslonil na bukovo ščetino in Dobravec je zaspal. Mraz je zvenel z zvonkim glasom v drevju, kakor da pripeva enokomernemu taktu, ki je prihajal sem gori od mežikajoče tvornice ... Počasi so tekle nočne ure na Dobravi, kjer je čakala Marjetica ob sinu, ki je bledel v vročici o samih zanj strahotnih stvareh, ki jih ni nikoli videl, toda mu je pravil ded Matjon o njih. O strahotnih stoglavih kačah, o zmajih, ki sikajo ogenj, in o zelenem povodnem možu ... Ko se je bilo zdanilo, je prilezel k bolnikovi postelji Matjon. Bolezen in leta, saj mu je zlezel o svetem Matiju že devet in sedemdeseti križ na ukrivljeni hrbet, so zelo zdelali starca. Gluh ko zemlja je imel Matjon oči še zdrave kakor mladenič. Ko je pobožal fantka po licih s koščeno roko, je takoj opazil svetle, za srajčni gumb velike mehurčke in vzkliknil: »Špičke so!« »Hvala Bogu, da ni hujšega!« je hvaležno sklenila roke Marjetica. Toda brž je pristavila s skrbjo: »Kje so vendar oče?« »Je že v Celju ostal«, je menil Matjon, »ko je tako plaba pot« »Saj tudi jaz tako mislim«, mu je pritrdila vnukinja. »Toda neka zla slutnja... « »ženske in vaše slutnje!« je zamahnil z roko ded. »Ko bi se jih le tisoči del uresničil, bi bil že davno ves svet mrtev.« Zunaj so se oglasili trdi koraki, kakor bi dva moška nekaj težkega nesla. Tedajci je kriknila dekla v kuhinji: »Jezus, Marija!« Zvenk razbite posode je udaril v hišo, da se je Marjetka ozlovoljila: »Vso posodo mi bo pobila, neroda!« »Vrata nama odpri!« je rekel tedaj zasopljen moški glas. Marjetka je naglo skočila k vratom in jih odprla: »Očee!« je kriknila in se opotekla. Da se ni ujela ob steno, bi bila padla. Matjon je izpustil palico. »Janez!« mu je zagrgralo v grlu, ko sta vstopila dva fabričana, noseča gospodarja, trdega ko bukov col. Na posteljo sta ga hotela položiti, tedaj pa je zajokal otrok pod odejo. »Semkaj ga dajva!« je rekel starejši moški. Breme sta položila na klop pod oknom. Ker je bil mrlič ves trd, sta ga kar posadila. »Prav takole sva ga našla ob gazi pod Bukovčevo lipo, ko sva šla s šihta«, je rekel mlajši Matjonu, ki se je že znašel po hudem udarcu. »S snegom ga drgnite, s snegom!« je menil ded in se opotekel brez palice proti sinu. »Zaman vsak trud!« je odvrnil starejši moški in si brisal z rokavom srage s čel&. »Kot cengelj je trd, da kar zveni«, je potrkal Matjon s koščeno roko po Janezovi, da je zazvenela, kakor bi potrkal ob svetnikovo soho. Marjetka in dekla sta jokali pri peči, da se je še otrok pričel cmeriti. Mati je planila k njemu in ga privila k sebi: jJulček moj, ^daj sva sama n* svetal« Fabričana sta stala nekaj časa v zadregi sredi izbe, potem pa je mlajši krenil proti vratom: »Fronc, midva sva opravila.« »Kdo ga bo pa na pare dal ?« je menil na te besede Fronc. »Prav imaš, Jože!« se je zbudil iz misli Matjon. »Ne zamerita, ko vama še Bog lonaj ni nihče rekel. Smo pač vsi zmešani.« »Kako ne boste, ko je prišlo to čez hišo«, je dejal Jože. »Pod kotlom bo treba zakuriti za vročo vodo, da se bodo Janezovi otrpli udi toliko zmehčali, da ga boste mogli preobleči in na pare dati« »Prosim vaju, dajta, kakor vesta, dokler ne pridejo sosedje«, ju je prosil Matjon in ukazal dekli: »Marička, stopi, stopi k Peskru in Bukovcu ter povej, kaj in kako se je zgodilo in jih naprosi, naj pridejo pomagat.« Prej mirno in tiho izbo so napolnili kmalu sosedje, ki so uredili vse potrebno. Kakor je že navada, prevzamejo, če je smrt v hiši, sosedje vse skrbi in delo nase, ko se domači še ne morejo uživeti v nov položaj. Kakor ogenj je šla po fari in vsej dolini žalostna novica, ki so jo glasno oznanjali šempavelski zvonovi v sončen zimski dan. »Ni bil slab človek«, so rekali ljudje. »Fabrika ga ima na vesti.« Vsi so vedeli, da je zašel rajni Janez po lastni krivdi v mreže kapitala, toda je že tako, da hoče človek nekam prevaliti krivdo za svoja slaba dejanja. Res pa je, da tudi vsi modreci enako mislijo: nismo gospodarji nad seboj. Rodili se nismo po svoji volji, zato tudi življenje in smrt piše nevidna roka, ki je nihče ni doumel, pač pa jo slutimo vsi... Kljub hudemu mrazu in velikemu snegu se je udeležilo Dobravčevega pogreba toliko ljudi, da je bila farna cerkev potna kakor na veliko nedelja Pokojni ni bil priljubljen v svojem bahaškem bogastvu, zato tudi ni nikdo s pametjo žaloval, ko je propadal PovBem nekaj dragega je moralo biti Nemara so čutili ljudje, da spremljajo na zadnji poti tovariša, ki mu je izpil kapital življenje, kakor ga pije njim. Nekaj stičnega je moralo družiti dolgi sprevod ljudi, ki so šli sključeni za križem, na katerem se je košatil velik venec iz smrečja, dar prebolške tvornice. XIV. Prazno je postalo in pusto na Dobravi, odkar so odnesli gospodarja iz hiše. Čeprav se Janez ni mnogo brigal za vsakdanja dela, se je vendar močno poznalo, da manjka glave pri hiši Edin vesel dogodek je bilo ozdravljenje Julčka. »Da nimamo tegale«, je večkrat dejal Matjon, ko je ujčkal devetletnega črnolasega vnuka, ki je gledal s temnimi očmi vedro v svet, »da nimamo tegale, ne vem, kaj bi počeli v naši puščobi.« Res je otrokov zvonki smeh preganjal s svojo neugnanostjo žalost po hiši kakor blagoslovljena voda hudobca od grešne duše. Otrokova mladost in zgodnja pomlad po hudi zimi bi spet spravili v stare kolodriže življenje na Dobravi, saj se tudi voda, v katero vržemo kamen, skraja močno razburka in hitijo valovi prav do brega, preden se poležejo, nazadnje pa ne more nobeno oko najti mesta, kamor je padel kamen. Prišli pa so vmes dogodki, ki so spet odprli komaj rahlo zaceljeno rano. Z Janezovo smrtjo je legla na smrtno posteljo tudi zadolžena Dobrava. Dokler je živel gospodar, so upniki ne le čakali, nego mu prav radi celo še postregli z novimi posojffi, da se jim žrtev ni mogla izmuzniti Zdaj so pa od vseh strani kakor lačne hijene planili na svoj plen, Evropa ne živi pravimo « i Znani strokovnjak za vprašanja prehrane dr. W. Step trdi, da bo Evropa polagoma izumirala zavoljo pomanjkanja vitaminov: Po njegovem mnenju je tudi nazadovanje števila porodov v vzročni zvezi s tem. Tipične avitaminoze, kakor skorbut n be-riberi, se ne pojavljajo samo zavoljo tega, ker je pomanjkanje vitaminov premajhno, da bi se moglo očitovati tako markantno, pač pa se kaže na druge, prikrite načine. Današnji način, kako se pripravljajo jedi, vodi polagoma, toda neizbežno do katastrofe, navzlic temu, da je pouk o vitaminih od časa do časa prava moda. Evropa živi navzlic vsemu pouku prav tako nepravilno kakor prej. Ribe umirajo v Muri Iz Gradca poročajo, da se je začelo tam nenadno veliko umiranje rib v Muri. Po reki plavajo velike množine mrtvih rib, ki jih pobirajo brezposelni v koše. Oblastva so dovolila to pobiranje, ko so ugotovila, da ribe niso zdravju škodljive. Uvedle so tudi takoj preiskavo, da doženejo, kje tiči vzrok za to množestveno umiranje. Ugotovile so, da je krivda na odtočnih vodah po čiščenju kanalov v Donawitzu. Te vode so spravile v reko vsakovrstne bakterije, ki so rečni vodi odvzele kisik, tako da se ribe niso zastrupile, temveč so se zadušile. Koliko časa se lahko postimo? Samo iz znanstvenega zanimanja se je baltimorski zdravnik dr. James Flemming postil. Njegov post je trajal 21 dni, ne da bi se pokazale kakršnekoli škodljive posledice. Prvih pet dni je delal kakor običajno, šele šestega dne je legel. Vsako uro je svoj organizem preiskal. Po prvem tednu je izgubil občutek gladu popolnoma, po treh tednih pa je moral z eksperimentom prenehati in trajalo je več tednov, da ee je zopet privadil hrane. Kakšna staj bo starostna razlika med obema? „ Mlada žena je pomlad v življenju starajočega se moža" — Pomen iluzije mladosti — Najboljša žena je materinska ženska Neki ameriški magacin, ki šteje dva milijona čitateljev. je svojim bravcem zastavil vprašanje, kakšna naj bo starostna razlika med moškim in žensko, oziroma za koliko naj bo ženska mlajša od moškega, ki bi se rad z njo poročil. »Sploh ni potrebno, da hi bila mlajša.« se je glasil prvi odgovor. »Za starostno razliko ne gre. gre samo za to. ali drug drugemu ugajata«. Na vprašanje pa je bilo vredno odgovoriti, kajti za najboljše odgovore so razpisali nagrado nič manj nego 20.000 dolarjev. Oglasilo pa se je 500.000 moških in njiili odgovori so prava zakladnica za moža željne čitateljice od New Yorka do San Franrisca. Precej veliko je število moških, ki bi si želeli dosti mlajše žene. Neki veleindustri-jec iz Detroita je na pT. odgovoril: »Prava starostna razlika med možem in ženo je nekako dvanajst let. Jaz štejem sedaj 45 let, a Če bi se še enkrat poročil, bi vzel 25-let.no. kajti v tako mladi ženi bom našel spet svojo mladost.« Podobno je spregovoril neki farmar iz Arizone: «»Mlada žena je pomlad v življenju starajočega se moža.« Filmski zvezdnik iz Hollywooda pa meni: »Iluzija mladosti mi pomeni še vedno več nego nevarnost, da bi me dosti mlajša žena varala.« Vendar pa so tudi tisoči mož. ki dajejo prednost zrelejšim ženskam in sc izrekajo za manjšo starostno razliko. »Pravkar sem dovršil štirideset«, piše neki podjetnik iz Bostona, »poročil bi se samo s 351ctno žensko. Nočem otroka, temveč tovarišico«. Neki profesor s Kolumbijskega vseučilišča pravi »Bil sem mlad študent, ko sem se "poroč'1 z osem let starejšo žensko. Nikoli nisem tega obžaloval. Moja žena. je videti na zunaj še vedno boljša nego jaz. Skrbela je zame na vse načine. Bre7. nje ne bj bil postal nič. Najboljša žena je materinska ženska«. V splošnem je največ takšnih, ki se izrekajo za ne preveč veliko starostno razliko. žena nai bi bila recimo deset do dvanajst let mlajša od moža. Najzanimivejši odgovor je napisal menda, neki biolog s kalifornijskega vseučilišča. Ta pravi: »Ni je konstantne številke za starostno i razliko med moškim in žensko. Pravo raz- merje je odvisno od konstitucije, značaja, temperamenta in pred vsem od dejanske starosti obeh polovic. Pri svojih raziskovanjih o tem predmetu sem izšel iz formule, ki je precej znana. Raziskal sem kakšnih netdese-ttisoč primerov iz Zedinjenih držav. Gre za »srečne« zakone z najmanjšim številom ločitev, tako da je videti »sreča« teh zakonov odvisna od vsakokratne starostne dobe obeh zakoncev. Formula, ki sem jo omenil, pa se glasi M/2 plus 1 je t. Starostna doba moža (M) se torej deli z 2. dodaš 7 in dobiš pravo starostno dobo žene (Z).Ce se hoče na pr. poročiti kakšen 24-letni moški, dobimo po tej formuli, da bi se moral poročiti z 101et.no ežnsko. če hoče imeti največje možno jamstvo za svojo srečo. Tridesetletni moški bi se moral poročiti z 221etno ežnsko. Za štiridesetletnega moža bi bila 13 let mlajša ženska nnj-pripravnejša. za 501 otnega že 181et mlajša, za 601et.nega pa 23 let mlajša. Seveda pa je tudi tu vsa teorija »siva«. Bistveno je to. da sta dva človeka ustvarjena drug za drugega. Potem bo zveza za življenje trajna. tudi če starostna razlika ne bo »prava« . . . Staviska — Lionsova Kakor poroča pariški »Journal officiellec, je zaprosila ga. Stawiska, vdova po proslu-lem sleparju, za spremembo svojega imena. v bodočnosti se bo imenovala, kakor njena otroka, Lionsova. Gradnja hiš—učni predmet Kanadski učenci zgradili enodružinsko hišo Po vzorcu angleški šolskih metod, ki skušajo mladino vzgojiti pred vsem za praktično življenje, je v letošnji zimi vodja neke kanadske deške nadaljevalne šole pripravil svoje učence do tega, da bi pod vodstvom strokovnjakov zgradili popolno enodružinsko hišo. Dečki so se z navdušenjem oprijeli te ideje prav radi so se udeleževali v ta namen potrebejega teoretičnega pouka, Ik|t Je pa bil zavoljo praktičnih vaj sam na se- bi dovolj zanimiv. Kmalu nato so začeK z gradnjo na Šolskem dvorišču. Pod nadzorstvom strokovnjakov so dečki Izvršili vsa dela od temeljev do strehe, inštalacijo, notranjo opremo itd. V nekoliko mesecih so dokončali popolnoma mdl&nno opremljeno enodružinsko hišo z vsem, kar je v njej potrebno. Dečki so kaj ponosni na svoje delo, ki ga bodo sedaj posvetili z oficietao slavnostjo. Ladja nabodla kita Pomorska dogodivščina 8000 tonske ladje „H. F. Alexander" Le malokdaj beremo o kakšen trčenju med ladjo in morsko živaljo. Pred kratkim je baje »Queen Mary« na ta način zaklala kita. Podoben dogodek je imel sedaj 8000-tonsfci parnik »H. F. Alexander« na poti iz San Francisca v Seattle. Na tej vožnji je parnik nenadoma z brzino več nego 40 km zadel v neko oviro Za ta sunek ee je dalje niso dosti zanimali, dokler niso v Pugetovesm snmdu ugotovili da se ladje noče pokoriti krmilu. S hitrimi manevri je vendarle uspelo, da so ladjo obrnili po želji, preden se je zgodila velika nesreča. Tudi na naslednji poti so moraii še večkrat tako manevrirati. Menili so. da je ladja zadela v kakšno veliko drevesno deblo, ki ji je malo zvilo temeljno črto. V Seattlu so zategadelj spravili parnik takoj v ladjedelnico. Tu šele so ugotovili, da je lepil pod vodno črto na ladji kit- ki je bil križal njeno pot in ga je ladja nabodla med vožnjo. Mesto brez pokopališča Podzemne kripte kakor v južni Evropi Mesto Jachimov na Češkoslovaškem, ga dela doline. kjer pridobivajo radij, se mora boriti stalno z vprašanjem, kje naj bi si omislilo svoje pokopališče. Na severu, zapadu in jugu je mesto obdano z višinami, kamor ne morejo postavljati pokopališča že iz zdravstvenih razlogov. Pozimi je često za dalj časa pretrgana tudi zveza z bližnjo okolico, a če bi pokopališče postavili na vzhodno starn, bi trpel zdraviliški značaj vsega te- že pred vojno se je mestni svet prizadeval, da bi to težko vprašanje rešil, pa mu ni uspelo. Tudi sedanja pogajanja niso imela nobenega uspeha. V dolini Jachimova v resnici ni kraja, kjer bi lahko stalo pokopališče. Zato se je sedaj pojavila misel, da bi gradili podzemeljske kripte, kakršne so se obnesle v kamenitih delih Južne Evrope. Se kamen prisega V nedeljo, 23. avgusta bodo v Dinantu (Belgija) odkrili spomenik, ki bo v podobi Ogromne roke z dvignjenimi prsti prisegal pred Bogom in ljudmi, da je bilo 23. avgusta 1914. T tem, tedaj po Nemcih zasedenem kraja, po nedolžnem ustreljenih 674 civilistov Vroči dnevi v Londonu Angleško prestolnico je te dni obiskal vroči val, ki je prisilil prebivalstvo, da je odložilo vso nepotrebno vrhnjo obleko. Posnetek teh dveh Angležinj je napravil fotograf; v Oxfordu Streetu hM AMncUte, Zaročni prstan Edvarda VIII. četverooglato brušen safir z demanti in rubini V bližnjih dneh bodo vzeli iz kronske zakladnice v Towru britanski prstan kr:na-nja, »poročni prstan Anglije«, kako-r ga imenujejo, da ga izročijo zlatarjem v predelavo. Ta dragoceni prstan se ujema v sedanji obliki namreč samo za četrti prst desine rake, ker so bili zadnji angleški vladarji vsi poročeni. Ne more ga pa uporabljati kralj Edvard VUI., ki ga mora kot samec nos'ti na prstu leve roke. ki je določen za zaročni prstan Prstan kronanja izvira iz časa Edvarda Spoznavalca in Sestoji iz če'veroog!ato brušenega safirja, ki ga obdajajo dem?nt; in so v njem vdelani rubini v podobi križa sv. Jurija. V naslednjih mesecih bodo v Buret Platno Volneni fresko Moderno za poletje prikladno blago za obleke za gospode kupite v veliki iztteri, najceneje pri DRAGO S C H W A B, LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. Nepremočljivi veterm jopiči — Krojni atelje na razpolago! estalem očistili in po potrebi popravili vse predmete kronskega zaklada Te dragocenosti prenašajo iz zakladnice ponoči in po možnosti že zjutraj spravijo spet v To-wer. Serum proti kugi Pred nedavnim smo poročali o pogumni ru.qki zdravnici, ki je samo sebe okužila s črno kugo, da dokaže učinkovitost svojega seruma proti tej strašni bolezni. Nje poskus je popolnoma uspel. Sedaj poročajo iz Rombaya. la je ravnatelj nek ega tamkajšnjega medic:nskega zavoda, polkovnik Sokhey, po šestletnem delu cdkril serum, ki ne učinkuje kakor doslej znani samo preventivno proti črni kugi, temveč pomaga tudi v primeru, da je nekdo že obolel za to boleznijo. Tud; z Jave poročajo, da Je v batavij-ki poskusni postaji za kugo uspelo izboljšati neki prevent vn; serum proti tej bolezni tako, da preprečuje sedaj tudi razvoj bubonov. Natakarji brez frakov že več nego dve leti se bije v Italiji srdit boj med hotelirji in natakarji zavoljo fraka. Ta boj se je sedaj v toliko poravnal, da so strokovne organizacije podpisale pogodbo, ki nadomešča frak s črnim ali belim jopičem v vseh gostinskih podjetjih z izjemo tistih prvega razreda. A tudi v teh podjetjih se prizadeti lahko sporazumno odločijo za frak ali jopič. NEKAJ ZA VSE Po raziskavah prof. Kraula na dunajski prvi vseučiliški ženski kliniki se zgodi le okroglo 20 odstotkov porodov ob določenem dnevu, to je ob prvem dnevu po zadnjem mesečnem perilu plus sedem dni in tri mesece nazaj. 40 odstotkov otrok pride prej na svet nekaj več nego 40 odstotkov pa pozneje. Ce se neolupljeni krompir kuha, peče aH cvre, vitamina C skoraj ne izgubi ,pač pa v primeru da se pripravi krompir v podobi kaše. Prehlajeni ljudje naj ne obiskujejo bolnikov kajti bolan organizem je posebno občutljiv za infekcije vseh vrst. Havanske smotke so najmočnejše čeprav ne vsebujejo največ nikotina. Ker so zelene, so zelo sveže in jih kadijo običajno de vlažne, učinkujejo pač bolj strupeno, kajti v dimu vlažne smotke je 50 do 70 odstotkov več nikotina nego v dimu suhe smotke. Voda prevaja toploto dvajsetkrat bolje nego zrak, zato ne moremo niti v vroči niti v mrzli vodi zdržati tako dolgo kakor ▼ zračni kopeli iste temperature. RADENSKO KOPALIŠČE Slatina Radenci Vse vračunano: stanovanje (soba po svobodnem izbiranju), hrana, 2 zdravniška pregleda, kopanje, pitje vode, vse takse in napitnine, ROntgen, temeljita analiza seči. Direkten vagon LJubljana-Slatina Radenci brez prestopa. PREDRUGAČENI PREGOVORI Jabolko ne pade daieč od jablane. Rat-daija med sinom in očetom ne znaša več nego eno pokoljenje in to je približno milijon svetlobnih let. Vaja napravi mojstra — pa ga tudi pokvari ker ga spremeni v rutin-erja. Ne meči svinjam biserov — kajti »vinjo spoznajo pogostoma hitro, da bo biseri ponarejen L Hvali dan pred večerom — kajiti do večera se spridi lahko vsak povod za hvalo; Spoznavaj samega sebe — a bodi si pri tem svest. da se boš s tem seznanil bržkone z zelo dvomljivo osebnostjo. Prilika ne dela samo tatov, temve* tudii osvojevalce sveta. Otroci in nema ne govore resnice, temveč se sa.mo bolj nespretno lažejo. Kdor išče. najde — toda večinoma ne tega. kar je iskal. Nasprotja se privlačujejo — toda samo zato da se potem odbijejo. ANEKDOTA Rossini je nekega večera obedoval pri neki pariški aristokratki, ki je bila znana po svoji skoposti. Obed je bil dovolj pičel. kar je mojstra, ki je imel, kakor znano, izvrsten tek, precej dražilo. Ob slovesu ee je grofica gostu zahvalila za obisk in ga je vprašala, ali bo kmalu spet počastil njeno mizo. »Seveda«, je odgovoril Rossini, »najrajši bi jo takoj, če dovolite.« VSAK DAN ENA Deček premagal volka V bližini Meszkoia na Madžarskem je 131etni pastirček Peter Breban pasel svoje ovce, ;:o je nenadno opazil volka, ki se je plazil previdno proti čredi. Deček je bil tako pogumen, da se je vrgel z golimi rokami proti zverini. Volk, krepka žival, je pastirčka vrgel na tla in ga večkrat močno ugriznil Naio je zsrabil eno izmed ovc hi zginil z njo v jfozd. Dečka so našli nekaj pozneje onesveščenega in so ga težko ra- njappaa prepeljali v bolnišnico. Kopališče na strehi V Ameriki je bila letos nenavadna vro čina. S tem v zvezi se je razvila nova moda: moda plavalnih bazenov na strehah. Ni nobenega večieod »Velet-^ovina-. P0342-1 Pomožno kuharico iščem za takoj. Hotel »Novi Svet. Maribor'. 20240 1 Fotonom očnik ■'pomočnicah. — samostojna moč. di>bi v fototrsovini labnratorii na račun *1i ffa prodam f"W).000 kopij letno). Ponudbe n« ogl. odd. Jutra pod »Vpeljano«. 20305-1 Šiviljo — učiteljico iščemo z» ca. 10 dni za poučevanje vezenja in krpanja na raznih strojih. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Učiteljica 222« 20005-di Izvežban mehanik kateri bj imel opravila s poljskim traktorjem m ostalimi poljskimi deli, dobi službo. Hrana in stanovanje v hiši, Plača po dogovoru. Ponudbe na: Germ Bajnof, p. Novo mesto. 30056-1 Sobarico zdravo, z večletnimi spričevali, veščo samostojnega dela, dobro likarico, sprejmem v privatr«) hišo. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19019-1 Natakar - jelonoša perfekten, zmožen tudi Uljih jezikov, dobi nameščenje v restavraciji Grand hotela »Union« v Ljubljani. Ponudbe s sliko in spričevali do 30 V0I. 1901S-1 Natakarico " simpatično, resno, vsestransko naobraženo, sprejmem. Nastop >akoj. Gos'llna Kočar, Celovška c. 66. 18623-1 Čedno bistro dekle zmožno goE-6 OTROŠKI VOZIČKI moderni a> poceni pr S. Rebolj & Drag (}osponv*>f*k* !& 35-6 Tricikelj prodam za ceno 1400 Din. Poizve se Celovška c. št, 43. Rus. 20189-6 2 soda za vino 3000 ln 2500 1. prodamo za Din 500. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20236-6 National blagajno v popolnoma dobrem stanju prodam. Naslov v %-seh poslovalnicah Jutra. -30306-6 Biljard avtomatični ugodno prodam zaradi opustitve gostilne, enako tudi kmečko skrinjo iz 1. 1650. Resman. Tyrševa 94. 30130-6 Otroški voziček globok, ugodno prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra . 30162-6 Beseda 1 Din. lavek 3 Din La šifro ali lajanje naslova i Din Najmanjši tesek 17 Din Rabljeno pohištvo prodam poceni radi selitve. Verč Gledališka 1.2/1 II. 20103-13 Na obroke in hranilne knjižice POHIŠTVO Največja izbera vsako vrstnega pohištva. sobnih in kuhinjskih oprav Sperane spalnice, orelio va korenina 5000 šperane spalnice pleak 1600 omare .... 400 postelje .... 150 kuhinj oprave . . . 650 kuhinj kredence . . 350 kuhinj mize . . . 120 kuhinj stoli . . . . 50 otroške postelje . • . 325 otroški vložki ... 60 otroški madracl . . 130 madraci • • . 220 žični vložki .... 80 gostilniški stoli ... 32 zaboj za premog . . 80 zahoj za smeti . . 50 Izvršujemo pohištvena In stavbena dela oo oačrtu Sprejema-mc vsa popravili po konkurenčni ceni. Se priporoča: Mizarstvo »SAVA« Rožna dolina Miklošičeva cesta 6 20216-12 Spalnico in kuhinjo poceni prodam. Nas ov v vseh poslovalnicah Jutra. 20161-12 4 posteljnake veliko, omaro, 2 umivalnika 3 žične, vzmete in drugo pohištvo, prodam po nizki ceni. Ilirska 8/1, levo. 20218-12 Glasbila Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kratek črn klavir ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18959-36 Klavir harmoniko dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na podr. Jutra Maribor pod »Klavir-har-monika. 30014-26 Harmonika dlatonična. 3 vrstna, čisto nova. ugodno naprodaj. Naslov v vseh pos ovalnicah Jutra. 20272-26 Gramofon nov. velik, prvovrsten — prodam pod polovično ceno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20258-26 ZAHTEVAJTE BREZPtAČEN CENIK Novost! t Oglejte si nove modele krasnih senčnikov iz celona in pergo papirja. — Cene nizke. Elektro S. Kolar, Ljubljana. 20168-6 Nagrobni spomenik črn, iz švedskega granita., poceni naprodaj. Vprašati pri grobarju na starem pokopališču v Mariboru. 20247-6 fiT3T!Wm Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din Kislo zelje, repo novo, prvovrstno in glavice za sarmo v sodčkih, dobavlja po naročilu v vsaki množini po brezkonkurenč-ni ceni Gustav Erklavec, Ljubljana. Kodeljevo. Pov šetova 10. Telefon 215-91. 209-33 Koroške brusnice Preiselbeer) dnevno sveže, azpošilja od 5 kg naprej Zechner Henrik. Libeliče, Koroško. 17387 33 Marelčno žganje (pristni destilat) razi-ošilja mo po pošti s povzetjem franko, lit steklenice Din 10- »ALKO« Ljubljana •8793-33 Lutz - peč 220 cm visoko, poceni proda Zeleznikar Marijin trg. 19037-6 ! Najlepše vence, šopke in aranžmaje — nudi po najnižjih cenah cvetličarna Tyrševa cesta 9 (Dunaj- j »ka). — Vrtnarstvo Vrazov trg pri št. petrskem mostu. Adolf Vatovac. 210-6 Avtomatsko tehtnico 3 kg i novo .ugodno prodam ali zamenjam za 20 kg tehtnico aH špecerijo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tehtnica«. 18994-6 Modroci naprodaj » Florijanski ulici štev. 34/1. 8956-6 Fotografi radi opustitve ateljeja prodam vse kar moderni fotograf potrebuje. Aparate, ozadne zastore. nitrophot-lampe. reflektorje novo pohištvo za atelje sprejemni-co. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Fotopribor«. 30007-6 Kislo zelje, repo in sarmo prvovrstno po brez konknrenčni ceni vsako množino dobavljam. — Homan. Ljubljana Sv. Petra c 81 tel. 35-30 2H'l -33 Košnjo ctave več voz. prodamo. Go-ob & Ko., tovarna ke mičnih izdelkov Vič pr! Ljubjanl Beseda 1 Din lavek 3 Din za šifro ali lajanje *lov:i i Din Najmanjši znesek 17 Din Prešno sadje zdravo za eksport. Kupim. Jos. Kirhiš. Celje. 18919-34 Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova ."i Din Najmanjši znesek 17 Di n Nove knjige za prvo meščansko, proda poceni Commerce, Krekov trg 10/IL 30202-8 MEINEL*HERDLD^ jjTVORNiCE 6IASBII MARIBOR stUfl Srnjaka udomačenega, izredno lep eksemplar, prodam. Vprašati na naslov: Franc Hrastnik, Slov. Konjice«. 18953-27 Čistokrvnega volčjaka 16 mesecev starega, dresi-ranega, pripravnega za hišo na samem ali tovarno, pro-da-m. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Jako strogi«. 18954-27 Psa dobermana dresiranega čuvaja, kupim. Lovčin. Radomlje. 18896-27 Špringer španjele mladiče proda A. Smole. Kranj. Vido vdanska cesta 13. 30031-27 Mlade foksterierje dakelne. špice. volčjaka. nemškega ovčarja, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pes«. 18933-27 Psica nemška ovčarka. ve'ika in močna svetlo ruja-ve barve s črnim hrb tom se je izgubila. Nosi usnjen ovratnik in dolg jermen. Oddati jo ie Podobnik. Kosesketra ul. 22. 20155-27 Beseda 1 Din lavek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 3 Din Najmanjši znesek 17 Din Šivalni stroj pogrezljiv z okroglim čol ničkom nemški fabrikat. kateri tudi štika. poceni naprodaj. Nova trgovina. Pvrševa 38. 1SS56 i!> Beseda 1 Din. davek 3 Din za šilro ali dajanje naslova o Din. Najmanjši znesek 17 Din. Bukovih cepanic in okroglic zimske sečnje, kupim 50 klafter. Ponudbe s ceno franko hiša na Govedič, Maribor, Prešernova 19. 19045-1 Avtožmvto Beseda 1 Din. lavek 3 Din Za šifro ali lajanje naslova 0 Din Najmanjši znesek 17 Din VVanderer lahka motorna kolesa s Sachs motorji 98 ccm. samo Din 5.500. Ivan Savnik, Kranj. 18910-10 Šoferji podjetniki! nudi se Vam ugoden nakup! Brezkonkurenčno avtobusno in avtotaksno podjetje v večjem tujsko-prometnem in industrijskem kraju, naprodaj. — Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Eksistenca 30«. 18989-10 1__ Mali avto odprt-, prodam ali zamenjam z doplačilom za malo moderno limuzino; slednjo ev. tudi kupim. Erjavec Janko, Stična. 19016-10 Motorno kolo 350 ccm. lažje štiritaktno, kupim. Ponudbe pod šifro »Motor« na ogl. odd. Jutra. 18938-10 4-sedežen avto znamke Ansado. zelo dobro ohranjen, z novo pnevmatiko in baterijo. poceni naprodaj, eventuelno tudi na o-broke. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Priložnostni nakup«. 18902-10 Auto-dynamo za 509 Fiat v dobrem stanju. ktipm. Ponudbe na Er-nest štivan. M. Sobota. 20027-10 Harley Davidson 1000 cm3 skoro nov, prodam pod ceno, ker rabim gotovino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Har-ley 888«. 20038-10 Motorno kolo 350 ccm solo oziroma 500 ccm s prikolico, kupim. Ponudbe z navedbo tipe in cene na ogl. odd. Jutra pod »Novejše«. 20036-10 3 motorna kolesa najnovejši šport Puch Puch 350 in Sachs — prodam radi zdravniške prepovedi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1901(5-10 POZOR! Veliko izbiro rabljenih, osebnih in tovornih avtomobilov po najnižjih cenah nudi O. Žužek Ljubljana, Tavčarjeva ul. lil. 20221-10 Avto VVanderer v odličnem stanju, prodam za 10.000 Din, vreden 25.000, poraba 10 1 na 100 km. Prevožen 31.000 km. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 201-27-10 Žensko kolo novo. renomiran. znamke, poceni naprodaj. Krajnc. Dvorako.a o .. 20159 11 Moško kolo luč dinamo 500 Din. fotoaparat 100 Din. prodam. Dušan. Mestni trg 11/L 20124-11 Damsko kolo poceni naprodaj. Stanko Kodrlč, meh. delavnica, Celovška 41. 20239-11 Kupim Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali lajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Stensko ogledalo kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra [K>d »Ogledalo, 18^99-7 Parni kotel izvlečn:. lokomobilni, z gre-dično rešetko, 10—.12 atm. 32—35 m5 kurilne ploskve, kupimo, planilo takoj. Detajlne [lonudbe na ogl. odd. Jutra pod »Resla«. 19023-7 Skobelnik (Hobelbank) star. dobro ohranjen, kupim. Gerkman Cankarjevo nabr. 3/TI. I*-vo. 300:>i-7 Sode vinske od 500—1000 litrov kupim. Cena po dogovoru. Naslov v vseh posl. Jutra. 20019-7 Sode dobro ohranjene, različne velikosti kupim, takoj. — Fabian. gostilničar. Glince K/30. 30213-7 ragocenosti Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Vsakovrstno zlato ribora 18345-111 Kolesa poniklana in pokromana vseh vrst nemških znamk radi direktnega uvoza iz NemMje naprodaj po neverjetno nizkih cenah. Nova trgovina Tyrševa 36. 18855-ti Družabnika (co) iščem za povečanje trgovine in izdelovanje perila. Ponudbe z navedbo kapita la na osi. odd. Jutra, pod 18580-1« Kot družabnik pristopim k dohroidoči modni ali mannfakturni trgovini ali jo kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Moda 1936«. il086-16 Družabnico sprejmem takoj za manjšo menzo v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod .-Razpolagam t nekaj ?'>'o-vine«. 20271-16 Družabnico iščem, gospodično ali gospo do 32 let z 2.".<>00 Din za prevzem boljše prodajalne; čisti dohodek 5—6 tisoč Din. V slučaju sporazuma mogoča tudi ženitev, prednost ona, ki želi imeti svoj miren in tih dom. — Nujne ponudbe na M. Lu-kič. Na Toč br. 3'I. kat. Split. 20300-16 20.000 Din iščem na novozgrajeno enonadstropno trgovsko in stanovanjsko hišo v vrednosti 100.000 Din. Ponudbe z navedbo obresti pod »Sigurnost 100.000 Din« ne ogl. odd. Jutra . 30023-16 Posojilo dobijo državni, samoupravni ter upokojeni uradniki brez porokov proti zaznambi na prejemke. Dopise na: Foverjeništvo Gradjanske dion. štedione (Daruvar), Ljubljana. TjTševa 53. 20175-16 Za 140.000 Din gotovine nudim. Vknjižbo na prvo mes'o hiše v LJubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vrednost preko pol milijona« 20263-16 Manufakturno podjetje sprejme družabnika z nekaj kapitala. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro vpeljano nod-Jeije«. 20273-16 Knjižice Mastne hranilnice Ce-'Je in Celjske posoJU-nice kupim. Ljudske po sojilnice ce'jske pa prodam. Sporočiti vsoto ln ceno podružnici Jutra Celje pod »Kupčija«. 20251-16 Družabnika za dobro novo stvar, sprejmem. — Potrebno 3—5.000 Din. Ponudbe pod »Dobro 99« na ogl. odd. Jutra«. 20215-16 Prehrana Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. 2-letnega dečka zdravega ir pridnega, dam za svojega dobri rodbini. Naslov v vseh posl. Jutra. 30059-14 Na hrano vabim Domača kuhinja, kombinirana s francosko in prijetno postrežbo. Dopisi pod »Pri drž. ko'o-dvoru« na ogl. odd. Jutra. 20274-14 KOLESA tAlo poceo! i»ri S Rebolj & Drug J->«fM>svPt.cka '3 »V-Il Razprodaja poceni, prvovrstna kolesa, in šivalne stroje. »Promet« (nasproti Križanske cerkve) 20062-11 Moško kolo z dinamo sverilko. pro dam za 400 Din. Glin-ška ul. 5. 2015-11 Hranilne vloge podeželskih zavodov Mani-ce Zadružne zveze in Zveze slovenskih zadrug do zneska Din lflo.ooo. kupim takoj proti gotovini. Alojzij Planinšek. Ljublja na. Beethovnova ul. 14/1. 18901-16 Hranilne knjižice Ljubljanske kreditne ban ke. M>stne hranilnice ljub ijanske in po dogovoru tudi drugih denarnih zavodov prevzamem za slikarska in pleskarska dela tudi izven Ljubljane. Najnovejši vzorci. — Delo točno in solidno pod o-darsko poslopje, dobra pitna* voda. zelenjadni in cvetlični vrt, sadonosnik njiva v skupni izmeri 51 arov pod ugodnimi pogoji naprodaj. Ponudbe na »Ljudsko samojKimoč«. Maribor Grajski trg 7. 300119-20 Hiša 4 stanovanjska v centru ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutnn pod »Sončna lega«. 3f>076-30 Enodružinska hiša nova. vrt 600 kv. m. studenec. veranda, naprodaj. — Levstikova :6. Tezno - Maribor. Stropnik. 18963-30 Mlekarno na prometni točki, event. prazen lokal, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 30210-19 Kompletno brivnico z dvema aparatoma za trajno ondulacijo prodam, event. tudi sa-mo inventar. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20035-19 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjS znesek 17 Din Novo hišo 6 sob 2 kuhinji, s ->rrtikli-nami. 500 kv. m ograje^ nega vrta. prodam poceni proti gotovini za MO.OOO Din v Ljubljani. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19017-20 Veliko zemljišče travnik, prodam Cena nizka. oddaljeno kakih 200 m od glavne ceste v Ljubljani uporabno za razno. — Sprejmem tudi knjižico. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19082-30 Dvodružinsko hišo prodam za 75.000 Din. Pobrežje, Slomškov« 36. Spe-sovo selo. Maribor. 19041-30 Podkleteno hišo novozidano. 2 sobi. kuhinja, veranda vrt, prodam. Cena 45.000. Prevzem posojila 13.4^f0. Kaučii, Par-mova ulica. Tezno - Maribor, zadnja avtobusna postaja Ptilko. 19043-20 Beseda 1 Din. lavek S Din u> šifro ili lajanje naslova Din Najmanjši znesek 17 rvn Gosti se v vseh posl. Jut-a. 20243-20 Trgovska hiša z trgovino mešanega baga v sredini Mari bora naprodaj. R sni kupci naj poš jejo pismene ponudbe n«i podr Jutra v Maribor. pod Redka prtložnofv • 20344-20 Novo hišo enonadstropno, podkletono, 7(1 kv. m vrta. prodam za .-<3.010 Din. BTdo, Štrukelj. 202111-30 Bosch-Service izvršujem vsa popravila magnetov za avto-diname, za-ganjače (Anlasser) ter vse električno napeljavo na avtomobilih in motociklih. Lastne naprave za polnjenje akumulatorjev. Vedno v zalogi vse tovrstne Bosch-proizvode. J. KRALJIC LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA C. 13. Tel. 25-35. Dvosob. stanovanje d-dam s 1. septembrom, j vvablčeva u . 12. Trno- • o. 18884-21 Stanovanje sobe in kuhinje 30 minut od glavne pošte »Idam. Naslov v vseh posl. Jutra 20073-21 Stanovanja Stnnovauie sobo. kuhinjo takoj oddam solidni osebi. Kladtzna 1>. Pekarna. 30071-21 ------; Trisobna stanovanja udobno, v neposredni bližin: centra oddam takoj .ili pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmer- ; na cena«. 301,16-31 ' Kupim hišo do 100.000 Šiška, Bežigrad. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 30212-20 Dve stavbni parceli v bližini glavnega kolodvora. ena okoli 900 kv. m z že zgrajenimi obsežnimi pisarniškimi prostori (10 sobi, druga okoli rvv-n kv. m z že zgrajenimi obsežnimi skladišči in dvemi nadzi-danimi dvosobnimi stanovanji primerna za industrijske svrhe. ugodno naprodaj z« gotovino ali za vložne knjižice Ljudske posojilnice. Po dogovoru se eventuelno en del kupnine kreditrati. Pojasnila: odvetnik dr. Josip Hac.in. Beethovnova 1,3. telefon 34-96. 20069-20 Novozidano hišo z dobrovpeljano trgovino z mešanim hlazorn ter trafiko na zelo lepem položaju, s sirurno eksistenco v St. •Tanžu na Dolenjskem, zaradi bolezni takoj prodam ali zamenjam za primerno hi5o v večjem mestu. Pojasnila pri rrirovcu Fjanjo Černe v Radečah. 20035-20 Večje posestvo z vpeljano gostilno, žago na stalni vodni pogon, trgo vino z lesom, gospodarskimi poslopji, zemljiščem ter obsežnimi srozdi v S.ipo-i. leži tik nove banovinske ceste Radeče Litija — prodam ali zamen ;am za primerno hišo v večjem mestu ali pa dam za daljšo dobo v naiem. Vsa pojasnila daje Franjo i^erne. tr-jove«* Radeče. 30034-20 Enodružinsko vilo novozidano,. komfortno — moderno, v neposredni bližini Ljubljane, prodam. — Cena Din 95.00"». Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Pgodno moderno«. 20176-30 Dvosob. stanovanje celo nadstropje pod enim ključem, voda v kuhinil z-i Din 335 oddam v 7^g. Šiški pri gasilnem domu. 30112-31 Dvosob. stanovanje parketirano s pritiklinami in delom vrta. oddam v Knezovi ulici 35. Informacije daje Dežman istotam od 14. do 17. 30131-31 Dvosob. stanovanje s kopalnico ali brez skoraj v centrumu cddarn. Ponud-be na ogl. odd. Jutra pod ►Z vrtom«. 30117-21 Dvosob. stanovanje s kabinetom oddam takoj. Križev-niška ul. 7/II. 3004^31 Dvosob. stanovanje kopalnica, oddam za november ali oktober. Bolgarska 33. 30042-31 Enosob. stanovanje v Staničevi ul. 2"h iščem. Pismene ponudbe na na-s!">v Dr. .T- sip Hacin, odvetnik. Ljubljana. Beethovnova ulica 18. 10010-21« Dvosob. stanovanje ali hišo v najem iščejo trije odrasli. 1'onudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vru 3010^21» Enosob. stanovanje iščem. Ponudbe rta orf. •dd. Jutra pod »Za oktober«. 20063-31» Stanovanje 2 do 3 sobno, blizu centra al 2 prazni sobi. Iščem. Ponudbe pod »Kopanica — točen paznik« na ogl. odd. Jutra. 20126-21a Stanovanje 1 sobe ln kabineta s pritlk Inaml. Išče mirna stranka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Visoko pritličje«. 20195-21a Enosob. stanovanje s pri1 iklinami, Išče mirna stranka. Ponudbe pod »Mir 222« na ogL odd. Jutra. 20194-21» Ma*o hišo v Kamniku ob glavni ulici, pripravna za trgovca a l obrtnika, prodam. Informacij- .t-sir Janko. utir. Kam->'k. 18944-20 Maribor Glavna cesta velika trgovska hiša z tremi velikimi gostilniškmi pros'ori. stanovtinj '7 oken dolga. gotovina 320.000,- 1.40.000,- dol?a. 10% dobička. Lepa vila 150.000 naprodaj. Posredovalnica »Rapid' Mfiribor. Gosposka 2P. 20015-20 Enostanovanjsko hišo vtsokopritlično. oddam t najem 1. nktohra: 2 večje. 1 manjša soba kuhinja s plinom, prostorna klet. drvarnica. pralnica. veliko lepr dvorišče s pe-rolo 'r d-evjem in velik zelenjavni vrt. Poizre se Janševa 18. (Bežigrad.1 ano®-29 Stavbe in parcele imam v nakup in pro cjajam. Izvedeniške informacije daje stavb, pod j. T' rčelj. pri novi čer k vi. šiška Ljubi ■ ana VII. 20269-20 Prodam posestvo obstoječe iz hiše in 3—l jo-hov rodovitne zemlje 3 km od Celja. 5 minut od glavne ceste za Din 38.'"00. — Lepa priložnost za upokojenca. ponudbe na naslov: Miro Merzelj. Trbovlje I. 20254-30 Beseda 1 Din. ia-/ek 3 Dir za šifro uli iajanje naslova 5 Din Najmanjši ».nesel; 17 Din Trisobno stanovanje prvo nadstropje, komfortno, oddam za november. Infor-ms-ioije. Tobačna ul. 6. 30300-21 3-sobno stan n van je solnčno in »rgovski lokal v palači »Viktorija« oddam 1. novembra. Poizve se istotam v I. nadstr. 30334-3! 2-sobno stanovanje epo opremljno. čisto, cddam. Ponudbe pod »Cis o na ogl. odd. Jutra. 20187 21 Malo stanovanje v IV. nad., enosobno. oddam eni OS'bi na Miklošičevi cesti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj oddam«. 203 7-21 Pisarniške prostore ali stanovanje, obstoječe iz 3 sob in pritiklin v Dalmatinovi ulici, takoj oddam. Poizvedbe: Gradbena pisarna. Rimska cesta 31/1. Stanovanje 2 sob kuhinje itd. s krasno veliko odprto verando, takoj oddamo na Smartinski c. 24. Podatke daje hišnik v isti hiši ali tvrdka ABC. Ljubljana, Medvedova c. 8. — Telefon' 34-44. 20195-21 Lepo samsko stanovanje s kopa nico in os alim komfortom v novi hiši. oddam. — Ponudbo pod »Mirna os°ba-, na ogl. odd. Jutra. 20262 21 3-sobno stanovanje kuhinja in pritikline. oddam mirni stranki za Bežigradom. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna stranka«. 30356-21 j VSEM LETNIM OBLAČILOM PERILU itd. j SMO ZNIŽALI CENE DO SKRAJNOSTI, i Anton in Vladimir P R E SK E R Sv. Petra c. 14. g Mizarji! Okovje za stavbe in pohištvo, klej itd., izberete najceneje, tudi na hranilne knjižice pri ;>.(ERLO« Stari trg. 3- in 4-sobno stanovanje - pritiklinami. komfortno, '►ddam septembra oziroma novembra. Streliška nI. 24. 18410-21 Dvosob. stanovanje « pritiklinami oddam za ■september v Hrenovi ul. 12 1&-37-21 Enosob. stanovanje oddam v Sp. Šiški. Pola-kova ul. 1-3. za «>s>f« nber. 10C33-21 Dvosob. stanovanje kopalnica in pritikline. oddam v bltžini «tare mitnice v Šiški s 1. oktobrom event preje. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Zelo folnčnoc. aons-ai Enosob. stanovanje oddam odraslim osebam. Nasov v vseh po-s'ovalnicah Jutra 20229-21 Dvosob. stanovanje oddam oktobra v novi hiši blizu sv. Krištofa. Naslov v vseh poslov. Jutra 20357-31 Stanovanje lepo. solnčno. trisobno, v novi hiši v Zg. Šiški, oddam pod zelo ugodnimi pogoji. — Poizve se v Naši Slogi. Tyrševa 17. •30361-31 Kdor posije £0 Din v znamkah dobi poštnine prosto lepo toaletno ogledalo »Patent«, katero je izdelano z vložkom za sliko ali fotografijo. D. STLCES7, tovarna ogledal, Maribor. Za poletje in vroče dneve Ostanki Mariborskih Tekstilnih tovarn brez napak, pristno-barvni »Paket serija I s« vsebina: 15—21 m ! prima oksfordov, tou-i ringov in cefirjev za ! moške srajce, vsak kos najmanj 3 m, dalje »Paket Serija S/o« istotako 15 do 21 m za ženske pralne obleke, dečve (Dirndl), v najlepših barvah, predpasniki itd. — Vsak paket poštnine prosto samo 107 Din. — Za isto ceno »Paket serija P< vsebina: 15 do 20 m platna, posteljnina, žensko, moško in namizno perilo, barvasto, ter »Paket serija P/I« 10 do 15 m istega najfinejšega belega blaga. — Neprimerne vzamem nazaj in zamenjam. Dalje najcenejše blago za vsa moška in ženska oblačila. — Vzorci brezplačno. »K O S M O S«, ra» pošiljalnica ostankom Maribor, Dvorakova cesta št. 1. Vsaka beseda 50 par; lavek 8 Din za dajanje ia«lova 5 Din. najmanjši znesek 1? Din Službo vzgojiteljice ali kaj drugega primernega 1 išče absolventka učiteljišča. Ima vseskozi odlična izpričevala. ?eli si le dela. za- : dovol.ina je 6 skromnim zaslužkom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sava«. 10004-01 mm ENO IN VjEČBARVNE »TOTR<5« £ m. 18 Dijaik* sobe Bmeda 1 Din, davek S Din M Šifro *U dajanje naalova ( Din. Kaj miti iii taesak 17 Dm. lUjakinjam boljših rodbin Budimo prvovrstno oskrbo. N-ova rila, kopalnica, park, akrbno nadzorstvo. Pišite: Krištof D., Ljubljana, Pov-fcetova 4a. 16296-22 2 dijaka (in ji) sprejmem. Krasna olnčna soba, kopalnica, centralna kurjava, vrt, nemška kon-verzacija. Vestno nadzorstvo, prvovrstna oskrba. — Bližina Trg. akademije in srednje tennike. — Mirje, V'«su>vškova 27. 163^7-22 Dva dijaka nižješolca »prejme uradniška družina Mi Rimski cesti v popolno dobro oskrbo. Strogo nad-icrstvo pri učenju. Naslov y vseh poslovalniaa.il Jutra. 20178-22 Dijakinjo Sprejmem v celo oskrbo ta Din -fcS v bliiini obrtne Sol«. Vestno nadiorrtvo, pomoS piri nčenju event. B«m&ka konveraacija, kopalnica. "Langea-hoiz, Karad-& čeva 20. Koiezija. 30063-32 ]>ve dijakinji (ka) »jirojmean ▼ lepo, čisto sobo in prvovTStn« hrano po eribernl ceni. Miklošičeva 16/1 V. desno. 90067-52 Dve dijakinji •prejme E vao oskrbo ln nadzorstvo učiteljska rodbina. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra. 2015(2-22 2 dijaka olžjedo.ca. sprejmem v dobro prehrano, skrbno nadzorstvo prt učenju. Cena Din 400. Isto tam oJdam separirano sobo s prebrano. Zibertova ■Ui. 30/L 20160-22 Dijakinjo «l>rejme v skrbno oskrba boljša obiielj poleg trgovske akademije, hli-fcna žensike gimnazije. Naslov v vseb. poslovalnicah Jutra. 20144-22 Dijaka Butr« Je nižjišolca. sprejme na stanovanje ln v v;» prt-skrbo profesorjeva družina. Lopo stanovanje s teraso, klavir, na željo instrukcija v hiši. Uaslov pove uprava lisa. 20130-22 Dijaku prvo aH drugošolcu, nudim ceneno stanovanje 6 hrano. Pomoč prt učo-nju. Naslov v vseh po-E ovalnicah. Jutra. 20111-22 Nttjeftolca Is boljše hiše, sprejme zakonski par brez otrok v popolno oskrbo ln nadzorstvo. Nemška kon-verzacija. Naslov v podružnici Jutra v Celju. 18742-22 Dva dijaka •sprejmem na s anomalije s hrano poleg nove gimnazije za Bežigradom- Naslov v vseh po-E-ovalnicah Jutra. 20233 22 Profesor »prejme 2 nlžje-šolca v prijazen dom z vestmo oskrbo. Naslov v vseh poslova nicah Jutra. 20181-22 2 dijakinji te bolJSe hiše, sprejmem Xia stanovanje ln hrano. 1'onudbe na ogl. odd. ■Jutra pod »Učiteljica«. 20186-22 Dva nižješolca prejme v dobro oskrbo boljša družina k četrto-Solca odličnjakn. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 30108-22 Dve mlajši dijakinji sprejmem v dobro oskrbo po ttn 4S0 mesečno. Klavir, nemSka konverzacija, nadzorstvo pri učenju. Ši-bf»nik Ivana, Strossmayer-jeva 4. 30107-22 Stanovanje « rrv> oskrbo in klavirjem »» tri dijakinje, v sredini meista, — išče Leopoldina jEauck, Trbovlje. 30304-22 2 dijakinji ■pr-»jm»m v neposredni bližini gimnazije na Poljanai v najvestnejšo oskrbo. Po-nsoč pri učenju. Naslov v r»eh poslovalnicah Jutra. 20170-22 Dva dijaka Sprejmem na stanovanj« v reliko zračno sobo z vso oskrbo v neposredni bližini gimnazij«, univerze. Pavlovčič, Emonska 2/1. 20172-22 Dijaka »■"rejnik k sinu odličnjakn nfateljska družina v dobro osk'bo. Cena nizka, poleg aodnlje. Nadlor v vseh poslovalnicah Jutra. 20171-22 2 dijakinji v dobro oskrbo. Pomoč pri učenju. Selen-bargova 7/UI. 901(56-22 V Celju sprejmem dijaka na stanovanje in dobro hrano ▼ Gosposki ulici 36. 16968-22 Profesor iprejBM nižješolca na stanovanje. Dobra oskrba, pomoč pri učenju, klavir, nemščina, francoščina, angleščina. Prijave na ogl. odd. Jutra pod >Mala matura«. 1S074-22 2 dijaka(nji) iz boljših hiš sprejmem v lepo sobo s popolno oskrbo, v sredi mesta. — Istotam sprejmem abonente na dobro domačo hrano. Naslov v vseh posl. Jutra. 10036-32 Dijake (in je) sprejmem v vso oskrbo. — Klavir in kopalnica na razpolago. Priložnost nemške konverzacije. Krekova ul. 4, Maribor, Skuhala. 19042-32 2 dijakoma oddam poceni sobo s posebnim vhodom, v centru z vso oskrbo. — Pomoč pri učenju. Na-s'ov v vseh poslovalnicah Jutra. 20223-22 Dijakinjo tn dobre d nižine, 9prejme v dobro oskrbo v Maribora Nardin, Gosposvet«ka ul. 18. 30318-22 Dijakinjo rtlžješolko, spr»Jmem v vso oskrbo. Informacije Fojanska c. 13, pritličje, levo. 20225-22 V Celju »prejme prvoSolra v vso eskrbo bivša učiteljico — vdova k sinu prvošolcu. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20252-22 Dijaka aižjeSolca, iz boljše družine sprejmem v vso oskrbo in strogo nadzorstvo. Odgovarjam za u*peh. Naslov v vseh posl. Jutra. 19050-22 Dva mlajša dijaka (in ji) »prejme ▼ vso oskrbo ln strogo nadsorstfo profesorska družina. Pomoč pri nčenju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10000-22 8 dijaka sprejmem ▼ popolno oskrbo. Soba lepa. Naslov ▼ vseh posl. Jutra. 3006&SB 1—2 mladi dijakinji sprejmem v dobro oskrbo, in vestno nadzorstvo. Vrt, kopalnica . Naslov v vseh posl. Jutra. Medic, Trdinova ulica 8. visoko pritličje vrata VIL 30057-22 Sobo odda Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 6 Din. • Najmanjši znesek 17 Din. Opremljeno sobo lepo, s poseb. vhodom, kopalnico, klavirjem, ev. s hrano oddam boljši osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19025-33 Lepo sobo opremljeno, v najožjem centru, s souporabo kopalnice, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16097-23 Veliko prazno sobo oddam. Novi trg, 4. 18061^3 V bližini banovine oddam veliko svetlo solnčno sobo, zelo mirno in opremljeno, s posebnim vhodom z eno ali dvema posteljama, uporabo kopalnice v novi vili, najraje dvem damam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19034-33 1—2 dijaka (inji) sprejme v celotno oekrbo učiteljska družina v Celju. Nadzorstvo sigurno! Naslov v vet87 £-22 Dijakinjo srednjih šol sprejme na stanovanje in hrano Fani Pi-šot, Stari trg l/III. 10985-22 V Ptuju sprejme upokojena učiteljica nižjeSoIko ali nižješolca v vso oskrbo in nadzorstvo. Pomoč pri učenju. Ljutomerska cesta 20. 18979-22 2 dijaka sprejmem v bližini trg. akademije v dobro o-skrbo. Cesta v Rožno dolino 44/1.. 18933-22 Profesor sprejme dijaka na stanovanje. Pomoč pri učenju v vseh predmetih. Maribor vila Koroščeva 25. 20016-22 Dijakinjo sprejmem v dobro oskrbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20222-22 Dijaka ene>£» ali dva sprejmemo v zelo lepo sobo s hrano in uporabo kopalnice. Nasproti učiteljišča. Trubarjeva ul. 9. Maribor, Us®ar. 20017-212 Dijakinjo sprejmem k hčerki sedmo- šolki, v vso oskrbo. Naslov v vseh posl. Jutra. 20077-32 Dijakinji sprejmem t vso oskrbo. Solnčna poba, kopalnica ob tromostovju. Naslov v vseh posl. Jutra. 20074-22 Boljše dijakinje ali 2 gospodični — uradni-nici sprejmem z v*o oskrbo. Kopalnica na razpolago. Naslov v vseh posl. Jutra. 20107-33 Nižjegimnazijcem nndim dijaška stanovanja z dobro hrano, strogo nadzorstvo ter pomoč pri učenju. Svetic, Gradaška 18. 20119-32 Dijakinjo sprejmem z vso oskrbo k domači hčerki osmošolki. Kocmur, Tyrševa 62./IIT. 20 >36-22 Eno ali dve dijakinji dijaka sprejme boljšo družina v popolno oskrbo na Bleiwei-sovi cesti nasproti liceja. Pomoč pri učenju. Naslov v vseh poslov, jutra. 20094-22 Sobo z eno ali dvema posteljama oddam pri Univerzi z ali brez hrane, za dijake klavir in instrukcije. Naslov v vseh posl. Jutm. 20002-32 V Kočevju sprejme boljša nemška družina bre-z otrok eno ali dve dijakinji na vso oskrbo. Naslov v vseh posl. Jutm. 20051-22 Mlajšega dijaka v celotno zelo dobro oskrbo in strogo nadzorstvo sprejme učiteljska družina. Pomoč pri učenju. Naslov v vseh poel. Jutra. 20032-23 Srednješolca sprejmem v vestno oskrbo in dobro domačo hrano. Ugodnost v družini viso-košolec. Naslov v vseh posl. Jutra. 20056-22 Elegantno sobo lepo opremljeno, i eno ali dvema posteljama, »eparira-nim vhodom ter uporabo kopalnice, oddam boljši stranki v vili. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18988-33 Lepo solnčno sobo oddam 6 1. sept. Zg. šiška 241. 20226-23 Oddam sobo z dvema posteljama z vso oskrbo, samo boljši stranki, aH visokošolcem v strogem centru. Ogled med 9—11 in 4—6 pop. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20237-23 Sostanovalca sprejmem takoj. Ogleda si lahko ob pol 5 vsaki dan. Vrtača 3, Urančič. 20259-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, solnčno ln zračno z u-porabo kopalnice, oddam boljše osebi. Ilirska 8/1, levo, nova hiša. 20219 23 Prazno TeHko sobo oddam takoj dvema močJcima ali enemu • posebnim vhodom. Poizve se v ogl- odd. Jutra. 20142-23 Sobo s Štedilnikom, oddam takoj v Zeleni Jami. Ljubljanska 55. 20137-23 Opremljeno sobico s (proRtAm vhodom in elektriko, oddam. Naslov v vseh poelovalnicah Jutra. 20128-2C Opremljeno sobo lepo, oddam gospodu. Souporaba kopa nice. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20114-23 Prazno sobo solnčno s separlranlm vhodom, oddam 1 ali 2 osebama. Ka.rlovSka cesta 15/1. k-vo. 20146-23 Prazno sobo v bližini gl. kolodvora, oddam boljšemu gospodu ali dami. Frlškovec. 3. 20185-23 Opremljeno sobo lepo, solnčno s posebnim vhodom oddam na Resi je vi c. 12/11, levo. 20153-23 Udobno sobo lepo, oddam samo boljšemu. solidnemu gospoduj B!eiwelsova ul. 5, vis. pritličje. 20182-23 Opremljeno sobo z dvema posteljama, oddam. Cankarjevo na*. 1/IV. 20356-33 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, parke-tirano, elektrika, oddam. — Frižikovec 6. 18909-28 Sobo oddam dvema gospodičnama. Miklošičeva 22 b/UI. št-v. 35. 20108-33 Opremljeno sobo oddam poceni na BIeiwel-sovi cesti 16/EH. levo. 20072-33 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam takoj gospodu. Naslov v vseh posl. Jutra. 20065-S: Več lepih sob za pisarne, društva, obrt in stanovanje oddam nasproti glavne pošte 1. septembra ali 1. oktobra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20040-33 Opremljeno sobo le^K), z balkonom, oddam pri Tivoli. Naslov v vs<;h posl. Jutra. 20007-23 Prazno sobo veliko, solnčno, oddam boljši osebi takoj ali poane je. Ogledati popoldne. Poljanska cesta 15 stopnji-šče I. vrata 8. 20063 23 Gospodično ali dijakinjo sprejme kot sostanovalko k domači hčerki na vso oskrbo boljša družina. Naslov v vseh posl. Jutra. 30044-33 Lepo sobico z dobro oskrbo oddam v centru mesta, gospodični ali dijakinji. Naslov v vseh posl. Jutra, 90047-33 Opremljeno sobo s poseb. vhodom, oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 30063-23 Sobo solnčno, lepo opremljeno z dvema posteljama, poseben vhod, oddam na Tyrševi cesti 57/L desno. 30034-23 Majhno sobico z dobro domačo hrano oddam stalnemu, solidnemu gospodu. Na«.Iov v vseh poslovalnicah Jutra. 20033-23 Sobo lepo opremljeno, prostorno, svetlo in zračno oddam mirni in solidni osebi takoj ali s 1. septembrom. A. Stari trg 32/1. 20102-33 Dve sobi s posebnim vhodom, parketirani, solnčr prazni ali opremljeni, oddam skupno a'i posamezno. Dr^nikova 35. Ljubljana VII. 20231 23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, solnčno in zračno. v novi vili polrg tivol. gozda, oddam. Cesta na Rožnik 47. 20134-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam boljšemu gospodu na Miklošičevi Cesti. Naslorr v vseh posloviinicah Jutra. 20368-23 Opremljeno sobo s souporabo kopalnice ln pranjem perila, oddam na Sv. Petra nasipu 43. Na željo z zajtrkom. 2O0G6-26 Sobo oddam bojšemu gospod«. — Novi trg l/I, Rojee. 20030-23 Tri vezane sobe za pisarno, oddamo mrveun- br-a. Drogerija »Hermes«, Miklošičeva 30. 90180-33 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam takoj boljšemu gospodu. Dvorakova 3, priti, desno. 30:0i5-23 Sobe, išče Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Separirano sobico iščem za september. Bližina Mirja zaželjena. Ponudbe pod »Soba* na ogL odd. Jutra. 18967-S3a Opremljeno sobo s pospbnim vhodom iičem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bližina centra«. 20081-33® Dijakinja išče stanovanje z vso oskrbo, Bouporabo klavirja blizu trg. akademije. Poučevala bi lahko nižječolko. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Zračno«. 20C90-33a Prazno sobo ali sobo s kuhinjo iWem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »štv. 100«. 20039-23» Skromno sobico ev. s hrano. Iščem za 15. sept. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »U- radnica«. 20153-23a Solnčno sobo opremljeno, s separira-nim vhodom, zračno in s hrano, Iščem za takoj ali s 1 IX. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod • Snažno gobo«. 20143-23a Starejša dama išče v centru mirno, opremljeno sobo s posebnim vhodom za. 1. september, cena do 300 Din. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »Dama«. 20139-23a Južno sobo zračno, v neposredni bil žini Tyrševe - Dvorakio-ve ulice iščem. Ponudbe pod »Sončno ln mirno« na ogl. odd. Jutra. 20129-23a Prazno sobo za pisarno, s prostim vhodom, pritličje ali prvo nadstropje, strogi cent"r, iščem za 1. september. Ponudbe pod iPisarna« na ogl. odd. -Jutra. 20122-23a Novice iz Ljubljanice Ob kruh fe 80 delavcev — Novi kasnnar)! - Prelivna kamra — Ropotije ia rimski denar — Roji komarjev Stanovanje za prvašolca. s skrbnim nadzorstvom in pedagoškim vodstvom, iščem. Cenjene ponudbe pod •Maribor« na ot?l. odd. Jutra. 20147-23a Svetlo sobo 7a delavnico, iščem v bližini pošte. Zvezde ali frančiškanov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čedna obrt«. 20201-23a Sobo najrajši z vso cskrtJO tn blizu realke išče profesor. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Navedba cene«. 2024«-23a Med mestom in deželo posreduje Jutrov mali oglasnik saeaassas Ljubljana, A »vposta Pri regulacijskih delih v Ljubljanici js sleherni dan kaj novega. 12. avgusta smo imeli močne nalive, ki so napolnili strugo s toliko množine vode, da sta jo morali potem tri dni in tri noči neprenehoma črpati dve črpalki, delavci pa so prišli ob svoj zaslužek. Redno delo s© je pričelo zopet v ponedeljek po praznikih. Toda že kar v sredo sredi popoldneva je prišel ukaz da prekinejo delo vsi, ki imajo opravka z betonom. V četrtek so ustavili delo še kopači in nakladači materijala ter sta morali v garažo budi obe lokomotivi Tako je ob kruh okrog 80 delavcev. Pravijo, da «a dober teden dni. Kot vsrok za prvo odslovi-tev se navaja, da mora strokovna komisija pregledati teren, kjer grade betonsko zi-dovje. Treba je dognati, ali bo mogel ta zid vzdržati v spanji obliki vedno se kro-šeče plasti obrežja, ki obstoji iz same mivke. Kot drugi vzrok pa tTde, da 30 m ra7y dalje od terena, kjer pokladajo ploščad, ne smejo kopati, menda zaradi mokrih tal. Levega betonskega opornika na Trnovskem pristann so zgradili približno okrog 200 m ▼ dolžino. Zdaj to delo počiva in čaka nadsljne odločitve. Da si skrajšajo dolžino struge, bodo ie prihodnje dni odstranili gasilni 3OT P" i*" livu GradaSčice in ga obtoiili % ilovico in kamer jen pri drugem rebru v strugi Oddaljen bo od prejšnjega okrog 120 m. Zatorej hite t vstavljanjem ploščadi in so pomnožili število kamnarjev od 52 na 65. V že tlakovani strugi so položili tirnice, da morejo odvažati odvisni in okleščeni drobiž, ki ga nasipajo na izkopano dno, na katero potem polagajo ploščad. Ko bo 6t,ruga popolnoma očiščena, bodo vanjo spustili vodo. Črpalko z desne brežime so že prestavili na levi betonski zid nad novim zasilnim jezom. Tlakovanje ploščadi namerava tvrdka Dukič čim bolj pospe&iti. V ta namen išče v Hrvatskem Primorju več novih moči in bo zvišala njih število na 80 ali pozneje oelo na 100 kamnarjev. Ob gradaškom mostu na Krakovskem na-*-sipu zdaj kopljejo zbiralni jašek, ki bo v< \ zal krakovski zbiralni kanal z lito2elezn»T cevjo onstran mostu. Izpodmaknjeni kvadri pod tem mo6tom ob levem bregu Gradašči Obrt Beseda 1 Din, davek S za šifro »11 dajanje naslova 5 Din. Najmanjši Metek 17 Di n. Izdelovalnica n gamaše in kravate poceni naprodaj zaradi bolezni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 190*5-30 Keglišča moderna, asfaltirana, sestavne dele istih, popravila po inozemskem strokovn J aku oekrbl: čeferln Ljubljana, Tavčarjeva 3. 20199-30 Izgubljeno Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Izgubila sem belo-rumeno ruto (plet) «1 Gline — Brezovice. Pošten najditelj naj jo odda upravi policije. 16926-38 Informacije Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro »II dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Svoj naslor naj sporoči, kdor ima plačati n. pr. zavarovalo© premijo »Koruni« Prvi češki splošni delniSki draibi za zavarovanje na življenje v Pragi no ogl. odd. Jutra pod »Koruna«. Stroški se povrnejo »v. dobi nagrado. Ž008&-31 Vsaka besede 2 Dn: lavek S Din, M iifro al: l»jaaj« »iilovk 8 Dia. MjmaajH znesek M Din. 42-letna ločenka po vi«jem tradnik« i stanovanjem, iiče prijatelja isto takega »11 vpokojen-e». Dopis« Jutra rl. odd. »Len jesen«. 20007-34 Poznanstvo m1»J5e pri proste te «ha- patične dame srednje postave išče t Ljubljani »li bližini radi drulbe ln prijateljstva dri. uradnik star 38. let. Dopis« na ogl. odd. Jutra pod »Zaupanje«. 30100-34 Maribor Proahk Vas pilit«, naslov, pridite. 20079-34 Sovomčiee 3 mlada dekteta za motorno kolo, Učejo 3 gospodje. Teden dni — Groeeglockner — Ins-bruok — Benetke ln nazaj. Ponudbe pod »Deljen račun« na ogl. odd. Jutra. 20170-24 Intervencije r veeh nadevah, pri v«eh oblastvlh in ministrstvih, i»-vršuje hitro in uepelno: Gospodarsko-pravna pisarna, Ljubljana, SelenbuTgo-va ulica 7/1. BO101-al Davčne zadeve prKoibe, prolnje M obročno odplačevanje, odpis itd.: Davčna poslovalnica Ljubljana, Selenburgova ul. 7/1. 20133-31 Vojaške informacije za ureditev osebnih zadev daje najhitreje: Informacijski tavod. Ljubljena, Selenburgova ul. 7/1. Za informacijo priložiti Din 13 v znamkah. aoiaeai Preklic PrekHcnjem in obžalnjem neresničnosti in ialitve, ki sem iih razširila glede rodbin Matevža Bohinca in Filipa Jeršina na Blejski Do-b-avi v zve«! s tem, da sem jima pr*>d leti dob«vljela mleko. Zahvaljujem se, da sta odstopili od k»*e.nske tožbe in mi odpustili. Blejska Dobrava, 20. avg. 36. C orne Marija. 20006-31 P LAN INKA ■■•>. ČAJ Z nobenim dlUgtno reklamnim sredstvom ne morete doseči enakega učinka. Kakor • časopisnim oglasom, Cigar delokrog Je a omejen. Časopis pride v vsako hišo in govori dnevno desettisočeno čitateljev. Redno oglašanje v velikem dnevniku Je najnspeSnejša investicija, Id prinese koristi trgovcu in kupcu* Iskreno prijateljstvo s simpatično nefno, cna- čajno, neodvisno jntellgent-ko do 30 let bi rad navezal uradnik ia posestnik. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod iifro »Sožitje«. 20160-34 Učiteljica M dopisovala i boljSim uradnikom srednjih let, v svrho tunen jave misli in morebitne ženitve. Ponndbe na ogl. odd. Jutra pod »Razumevanje«. »174-34 Ženitve Vsak* beseda t Din: davek s Din, n Ufro ali dajanj« naslove 6 Dia, OajmanjSi znesek 20 Dia. Ljubljančanko do 90 let, bi rad spoznal mlad Inlenjer. Dota _ postranska stvar. Keanonimne dopise pod »WS< na ogl. odd. Jutra. 30039-35 Ločenka želi spoznati boljlega, »( rfjlega gospoda, ki bi pomagal kupiti hišo z gostilno. Ponudbe na ogl. odd, Jutra pod »Gostilničarka«. 10031-35 Simpatična gospodična srednjih let, z mnogo topline srca in ldea'ne nežne duSe, poručena ln osamljena. B nekaj pri hrankov. Išče znanetvo boljšega gospoda z gotovo eksistenco, strogo značajnega, resnega, ne Izpod 38 let, kateri zna ceniti vemo ln dobro ženo. Resne ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Mlml dom 40«. 18575-25 341etnm gospodična s primernim Imetjem, išče v svrho takojšnje možitve poznanja i osebo višje stopnje. Ponudbe na podr. Jutra Haribor pod »Inteli-gent«. lS.ie7-25 Posestnik in trgovec srednjih le$ ee želi poročiti i gospodično ali vdovo, brez otrok, staro 35—18 let, z nekaj gotovine in izobrazbo v gospodinjstvu, trgovini ali gostilni. Ponudbe po možnosti s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Harmonija Ljubljana«. 188S4-25 Poročil bi gospodično v rarosti od 25 — 35 let si nekaj gotovine. Pogoj dobra kuharica. Le reene ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobra kuharica«. 16638-25 Tehnični poslovodja Slovenec, v dobri službi v Beogradu. plača mesečno 3000 Din ln z viSJo vsoto v gotovini, star 32 let. visok, zdrav želi poročiti sebi primerno lepo, simpatično gospodično, ki Je dobrega srca ln dobra gospodinja. do 28 let stara. — Le resne ponudbe samo s sliko ln polnim naslovom, na ogl. odd. Jutra pod »Lepa bodočnost«. 18891-25 dbunafo&i v cCe.se) cm 6. do 12. septembra 1936. Tehnični in kmetijski sejem do IS. IX. VELIKI TRG SREDNJE EVROPE Razstavljalci in 18 držav. Nakupovalci iz 70 dežel. Posebne razstave Britske Indije, Francije, Holandije, Italije in Madžarske. Brez vizuma! S sejmsko legitimacijo in potnim listom prost prehod meje v Avstrijo. Madžarski prehodni vizum se bo izdajal na predložitev sejmske legitimacije na meji — Znatne vozne olajšave na jugoslovenskih, madžarskih in avstrijskih železnicah, na Donavi, na Jadranskem morju, kakor tudi v zračnem prometu. — Pojasnila vseh vrst kakor tudi sejmske legitimacije (po Din 50.—) se dobe pri Wiener Messe — Akt. Ges. Wlen VII in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Tyrieva cesta 31. « Zveza za tujski promet t Sloveniji (»Putnik«), TyrSe-va cesta 1. c Zveza za tujski promet ▼ Sloveniji (»Putnik«), podružnica v MikllCevem hotelu, nasproti glavni postaji. miMiU fupfigMi h « taliti, ravno tako zijajoče špranje na dot-gem betonskem ridovju, ki bo neikoč slu žal razširjenemu gradačkemn mostu. Ob Opekarskem mostu bo zgradili na koncu zbiralnega kanala »prelivno kamro«, od koder bo v Ljubljanico zgrajen globok kanal, ki Je pravkar v deiu. Pod mostom aabijajo okrog obeh sedanjih opornikov močan pilo«t Beton Iran je teh podstavkov bo v kratkem Lrmieoo. Na prulski strani je vozovih tir m voričke s konjsko vprego položen na Janežičevo cesto in so vozički že pripravljeni za izvoz materijala. Pregnani so iz zadnjega dela še nei«ko-pane struge proti Špici poslednji iskaloi raznovrstne ropotije. 'Muzejska izvestja vedo povedati, da so rimski denar izkopali pri mestni opekami. Leta 1842. so pri izliv.i Giadaščioe v Ljubljanico noSi na trnovski strani prece; denarja in starifa stvari, ki jHb ^e tja sčasoma, naplavila voda. Tid! cd? roje komarjev bo večinoma o«l-g.iali is strrge, ket so jim prekrili Ljubljanico s ploščadjo ir z gramozom. Nekateri posestniki vil na Prnlah se prltožujejc*, da je Ob teh fopamih dneh. zlasti v večernem časn, izredno veliko število komarjev na njihovilh vrtovih m ob oknih vil. ki silijo notri. Huda šiba zanje je smrdljivi pub iz lokomotive, pa jih mamijo vonjiva gosposka bivališča. Trgovski zastopnik za tekstilno tovarno s takojšnjim nastopom se išče za celo Slovenijo. — Biti mora prvovrstno vpeljan tudi v manjših krajih Slovenije in potovati z avtom. Ponudbe z dobrimi referencami na HUGO STERN & CO. — Maribor. Iz Julijske Krajine O napada na nekega letalskega poročnika v bližini mirenskega letališča smo že poročalL Goriška policija je zaradi tega napada uvedla strogo preiskavo po vseh bližnjih vaseh. Okrog 20 ljudi je bilo aretiranih V Mirnu, še več pa v Standrežu tn po ostalih vaseh vse do Dorenberga. V goriških zaporih Je bilo zaradi tega preko 80 oseb. Preiskava proti vsakemu posamezniku je trajala po več dni. Nato so večino aretiranih fantov spet izpustili. Seveda je incident 0 svojimi zagonetnimi posledicami zelo vznemiril prebivalstvo v omenjenih krajih. V Dolenji vasi pri Senožečah je silen požar vpepeHl štiri hifie in ogromne množine sena. Nastala je velika nevarnost «a vso vas. Zato so morali na pomoč celo tržaški gasilci, ki Jim je uspelo požar omejiti, škoda je znašala okrog 100.000 lir, a je krita z zavarovalnino. Na bolonjskl InženJerski visoki šoli j« promoviral za stavbnega inženjerja g. Slavko Rustja lz Ajdovščine. Čestitamo! V MarkovSčino blizu Materije so udarile pri zadnjih vojnih vajah na Slavniku tri granate, ki pa k sreči niso povzročile ni-kake škode. če£koslova$ke Štipendije za naše vseučiliščnike Beograd. 22. avgusta AA. Češkoslovaško ministrstvo za šolstvo in ljudsko pren sveto je razpisalo natečaj za 20 prostih Štipendijskih mest, namenjenih jngoslo-venskim slušateljem visokih šol na Češkoslovaškem iz zadužbine Viteškega kralja Aleksandra L Uedinitelja. Štipendija zna-« fia 5.000 kron na leto. Natečajniki naj pošljejo prošnje ministrstvu za šolstvo in ljudsko prosveto v Pragi najkasneje do 20. oktobra t. L in sicer po dekanatu oziroma rektoratu visoke šole, na kateri so se vpisali. Prošnji je treba priložiti curriculum vitae, dokazilo o jugoslovenskem državljanstvu, potrdilo, da je prosilec vpisan kot reden slušatelj visoke šole na Češkoslovaškem, potrdilo o imovinskem stanju, ki pa ne sme biti nad eno leto staro in dokazilo o uspešnih študijah v zadnjem šolskem letu. Prosilci morajo v svojih prošnjah navesti, ali že prejemajo kako državno ali zasebno štipendijo in podporo in ali uživajo kakšne ugodnosti socialnih ustanov in katere. Prošnje tistih, ki nameravajo šele študirati na kakšni češkoslovaški visoki šoli, se ne bodo upoštevale. ČITAJTE »LJUBLJANSKI ZVON« Katera gospodična simpatična, premožna. Je voljna poročiti se na Gorenjsko ln postati žena 32-1. sltulranemu gospodu. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Sreča v Jeseni«. 18873-25 Gospodična simpatična blondlnka z Din 100.000. Išče državnega uradnika, starost ne pod 30 let. Ponudbe pod »Zakonski Jarem« na ogl. odd. Jutra. 20110-25 Gospodično fcl Ima veselje do trgovine staro do 32 le*, želim poročiti. Katere imajo ves»lje do trgovine ali gostilne. Imajo prednost, zaželjeno nekaj gotovine. Samo resne ponudbe s s'lko poslati na ogl. odd. Jutro Jesenice pod »Lepša bodočnost«. 20232 25 t Potrti v globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je moj ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric, tast in svak, gospod JAKOB FERJAN POSESTNIK danes Ob 15. ari, previden s tolažIH sw. vere, zatisnU svoje blage očL Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 24. avgusta ob 17. url na Mestno pokopališče. Jesenice, LJubljana, Zenran, dne 22. avgusta 1938. JERICA, soproga; RADO, FRANJO, sinova: CILKA, IRENA, MARIJA, hčerke — in ostalo sorodstvo. V " •„V « M"'•<•'.■' ■ i- J • v 1}: F globoki Žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je naša iskreno ljubljena soproga, predobra malt, stara mamica, gospa Ilirija Košir nj. Škrabanla soproga nadsprevodnlka drž. leL v p. po kratki močni bolezni, preoldena s tolaiitl so. oen, ta vedno zapustila. ' Pogreb drage pokojnlce se bo vrill o ponedetfek Ž4. VITI. ob 16. iz mrtvašnice splošne bolnice. LJubljana — Stuttgart - Friedrichshafen, 22. Vin. 1936. Frane, soprog; Frane, Eraest, Janko, Vili, sinovi, Miei, Polifi, hčerki, in ostalo sorodstvo. "V* v" "c- ČOlCrf 2402-00 Najlažiji, najtrpežnejšl In najudobnejši telo-vodni čevlji pripravni za vse vrste športa. Od vel. 30—34 Din 29.— n n 35—42 R 35.— 3222-01 Trpežni ln čvrsti čevlji b močnega debelega usnja in i gumastim podplatom zelo prikladni za nemirne dečke. Od vel. 30—34 Din 39— _ „ 35-38 , 45— 6622-09 Najbol priljubljeni in največ zahtevan otroški čevelj iz finega telečjega boksa z čvrstim usnjenim podplatom. Od vel. 30—34 Din 69— „ „ 35—38 „ 79— 3762*00 Visoki čevlji Iz močne kravine i neraztrgljl-vim in nepremočljivim gumastim podplatom. Neophodni za šolsko dec«, sa dež, blato ln sneg. Od veL 30—34 Din 45— • . 35—38 . 59— lESEIISKI L1PSKI VcLESEJM od 30. avgusta do 3. septembra 60% popusta na nemških državnih železnicah; po železnicah drugih držav znatne olajšave. Vse informacije daje častni zastopnik: Ing. G. Tonnies — LJubljana fyrševa c. 33, Telefon 2762, ln Zvanlčnl biro Lajpciškog Sajma, Beograd, Knez Mihajlova SS. VIŠEK UŽITKA PAT. PEN D. nudi samobrivcem novi, nedosegljivi, dvojnopoševni brivni aparat „FASAN" ■ poševnimi grabljicamL Uporabljiv za vsako britvico. Brije gladko in polzi brezčutno po koži v vaše največje zadovoljstvo. Neločljive s »Fasan« aparatom so »Fasan« rje proste britvice. Poskusite oboje in ne ločite se več od njih! Glavno zastopstvo za Slovenijo F. Tomaschitz, Maribor Slovenska ulica 5. Zahtevajte ga po vseh specljalnih trgovinah ali pa pri zastopniku A. HOČEVARJU, Ljubljana, Beethovnova uL 14/L GLASBILI* NAJPOPOLNEJŠA ineer. KRALJEVNI DVORNI DOBAVITELJ VEČJA DOMAČA RAZPOStUALNA TVRC P. SCHNEIDERS JZOELOVAMJE GLASBIL JN SLX5B6HIH.PRITBKLJ^ ZfiGREB.lIikolieevauLlO.^ Violine^ ^firm^j Ha^ekJb^. IhEHSfc Mandoline.** 98.- I saksofon m t d^ Harmonike ••75.- • I najceneje. ] ZflHTEVflJF& CENIK Zastopnika išče velika inozemska zavarovalna družba za Ljubljano, odnosno za vso Slovenijo, proti maksimalni proviziji in paušalu. Ponudbe na ENTERREKLAM D. D. Zagreb, Masarvkova 28, pod br. P-4405 Pozor! Pozor! Naznanilo otvoritve! P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da otvorim dne 29. avgusta t. L na Miklošičevi cesti štev. 17 v stavbi Vz a j e m n e za va rovalniee trgovino z mešanim blagom, špecerijo, ko-lonijalnim in delikatesnim blagom ter a raznovrstnimi deželnimi pridelki in semeni. Kruh in prvovrstno pecivo vedno sveže. Jamčim za točno in solidno postrežbo po najnižjih cenah. Cenjenemu občinstvu se za obilen obfsk vljudno priporočam Š. S. PESTELJ POHIŠTVO, TAPETNIŠKE IZDELKS POSTELJNINE, LINOLEJ, PREPROGE TKANINE ZA POHIŠTVO IN ZAVESE, ODEJE, ŽIČNE VLOŽKE DOBAVLJA NAJCENEJE NOVAK MARIBOR VETREN JSKA 7 KOROŠKA P. S. Tapetnikom dobavljam ves materijal po engros cenah. Kupimo v dobrem stanju: BAGER na električni pogon, za kopanje zemlje v opekarniške svrhe, kapacitete 80 do 120 m3 dnevno. Popolno montanistično VRTALNO GARNITURO, za globočinska vrtanja 100 do 150 metrov. Obširne obvezne ponudbe, s točno navedbo cene poslati pod »Za gotovo« na P u b 1 i c i t a s d. d., Zagreb, Ilica 9. Jngenieur-Schule (HTL) Mitfvveida 111 (Deulschland ) STROJEGRADBA (ZNANOST O POGONU, ELEKTROTEHNIKA) AVTOMOBILSKA IN AVTJATSKA TEHNIKA. PROGRAMI BREZPLAČNO. _ H O > O z Na MikloSičevi cesti štev. 17 nova palača Vzajemne zavarovalnice, otvori z današnjim dnem tvrdka JAVORNIK IVAN mesar in prekajevalec itd. svojo novo podružnico v najfinejši in najmodernejši opremi z najboljšo in najtočnejšo postrežbo. Vse vrste svežega m suhega mesa ter vsakovrstni narezki. Ljubljana, dne 23. avgusta 1936. Za obilen obisk se cenjenemu občinstvu priporoča Javornik Ivan mesarija. ŠPEDICIJA LJUBLJANA PREVZEMA OCARINJENJE PREVAŽANJE vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Telefon Interurban 24-59. Vilharjeva c. 33 (nasproti nove carinarnice) vsakovrstnega blaga bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsko vprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili. Telefon interurban 21-57. Masarykova c. 9 nasproti tov. kolodvora) NIZKE CENE dvokoles, otroških-igrač-nlh-invalidsklh vozičkov, prevoznih tricikljev, šivalnih strojev. Cenik franko »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4 Podružnica Maribor, Aleksandrova cesta štev. 26 ZASTOPNIKE ZAHVALA Ob nepričakovani izgubi našega nad vse ljubljenega soproga, naj-Skrbnejšega očeta, brata in svaka, gospoda JANEZA HIENGA se najiskrenejše zahvaljujemo vsem, ki so nam na katerikoli način lajšali našo bol in ki so počastili dragega pokojnika na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodom zdravnikom, ki so storili vse, da rešijo drago nam življenje, zahvaljujemo se gospodom kolegom, ki so v tako veliki meri sočustvovali z nami v globokem prijateljstvu do našega nepozabnega pokojnika. Zahvaljujemo se pa tudi našim dragim prijateljem in znancem za krasno cvetje in tistim, ki so prišli s podeželja, da počaste pokojnega na zadnji poti. LJUBLJANA, dne 22. avgusta 1936. PAVLA HIENG z otroci in sorodstvom. Pf TSocno p/ocu| ttarocmtto ooruj svojcem zaoarova/tttttc / IZ stroke Kakor od breskve fina koža postane samo z uporabo divnega KALODERMA-PUDRA, ki zavzema že desetletja ves svet. Dobi se v raznih barvnih vrstah po potrebi vsakega teinta. Ce uporabljate KALODERMENA-PLDER, ne izgledate, da ste „napudrani". Diskretno parfumiran KALODERMA-PUDER se dobi v lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Za poletne mesece priporočamo barvo brune clalre, ki prekriva vse znake na licu. Vinogradarsko - vinarska zadruga — Vi« je otvorila skladišče v Ljubljani Podmilščakova ulica 4 (v hiši bivše šternove trgovine z vinom), kjer ima stalno v zalogi zajamčeno pristna vina z otoka Visa iz lastnih vinogradov. Prvovrstna kakovost. Belo, črno m JDingaC po najnižjih cenah. _ POIZKUSITE! PREPRIČAJTE SE| KSILOLITNI TLAK za trgovske lokale, šole, bolnice itd., za kuhinje, kopalnice je edino primeren. 2e pred 35 leti se je uveljavil. Izvršuje ga za vse večje kraje dravske banovine sprejmemo. Pismene ponudbe pod br. 44008 na PUBLICITAS D. D. Zagreb, Ilica 9. 90QQQQQQQQQ0®Q Trgovino z barvami otvorim v ponedeljek 24. t. m. v CELJU žerjava (prej Aleksandrova) Roze Zamparutti, kjer bom in točne postrežbe vsakomur razpolago tudi s strokovnimi »MATERIAL" LJUBLJANA, Tyrševa 36, tel. 27-16 f v ulici dr. G. v hiši gospe poleg skrbne radevolje na nasveti. Cenjenemu občinstvu se vljudno priporočam S. Holobar slikarstvo in trgovina z barvami. QQQQ00®OG)QQ0QQ V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ta znancem tužno vest, da je včeraj, previden s tolažili sv. vere v 73. letu starosti podlegel rani, zadani mu od zločinske roke, naš predobri očka, tast in stari očka, gospod MARTIN RAD A J, posestnik in gostilničar, bivši župan občine Čatež ob Savi, i. t. d., Pogreb predragega pokojnika se bo vršil jutri, dne 23 t. m., ob 16. uri, z njegovega doma v Cerini na pokopališče v Čatežu ob Savi. Počivaj v miru, predragi naš očka! Cerina, Ljubljana, St. Jernej, Bregana, dne 22. avgusta 1936. KRISTINA, PAVLA, ZORICA, hčere; CIRIL VRANCIC, JANKO RECELJ, PEPI KALIN, zetje; MIRKO, MARIJA, JANEZEK, MARJAN, NADICA, vnuki in vnukinje . jrejuie Davorin Ravljen. - todaja a konzorcij »Jutra« Adott Bltaikac. - 2e Narodno dakan« d. d. kot ttokamar* Franc Jenertek. - Za mneratm del Je odgovoren AloJz Novak. - Va » Lja^