Srednja vinarska In sadjarska šola
ter
dvoletna In enoletna vinarska In sadjarska šola
v Mariboru.
IZV ESTJE
za šolska leta po ujedlnjenju do dne 1. aprila 1928. z zgodovinsko črtico zavoda od njega početka.
SESTAVIL: UČITELJSKI ZBOR. PRIREDIL: RAVNATELJ ANDREJ ŽMAVC.
V MARIBORU 1928.
TISKALA LJUDSKA TISKARNA V MARIBORU.
„IZVESTJE“
poklanjata
direkcija srednje vinarske in sadjarske šole
ter
ravnateljstvo obl. dvoletne vinarske in sadjarske šole v Mariboru, dne 11. julija 1928
Srednja vinarska in sadjarska šola
ter
dvoletna in enoletna vinarska in sadjarska šola
v Mariboru.
IZ V ESTJ E
za šolska leta po ujedinjenju do dne 1. aprila 1928. z zgodovinsko črtico zavoda od njega početka.
jfty-is -
SESTAVIL: UČITELJSKI ZBOR. PRIREDIL: RAVNATELJ ANDREJ ŽMAVC.
V MARIBORU 1928.
TISKALA LJUDSKA TISKARNA V MARIBORU.
*! I* f,1
/ 13511
RyoBiywi n ÜTÖ5
Husymaus ui uugyyuin
Situacijski načrt šole z okoljem (glej naslednjo stran).
Situacijski načrt (okoli šole)
I.	Šolsko poslopje z internatom.
II. Gospodarsko poslopje.
III. Prešnica in vinska klet.
IV. Poslopje za uporabo sadja.
V. Bosanska in dr. Stojkoviča sušilnica.
VI. Drvarnica in kurnik.
VII. Novi čebelnjak.
Vlil. Stari čebelnjaki.
IX. Čebelnjak v zasebnem parku.
X. Rastlinjak.
XI. Kolarnica.
XII. Meteorološka postaja.
XIII. Poj ata za materialije.
XIV. Stanovanje za ravnatelja in kapelica.
XV. Stanovanje za uradnike.
1. Sadovnjak (sortiment).
2. Vinograd.
3. Nasad žlahtnih lešnikov.
4. Novi Spalimi vrt.
5. Mešani sadni nasad.
6. Pritlično sadno drevje.
7. Zelenjadni vrt z gnojaki.
8. Sadovnjak.
9. Sadni tnatičnjak.
KI. Čebel ni vrt.
11. Botanični vrt.
12. Lepotični nasadi (rozarij).
13. Botanični nasadi in zasebni park.
14. Novi lepotični vrt.
15. Novo tekališče za živino.
16. Kompostiščc.
I.	Ob 56 letnici zavoda.
(1872.—1928.).
V letih 1872.—1918. je zavod deloval kot dvo-, odnosno
— s pripravljalnim tečajem za nemščine nevešče slovenske mladeniče — kot triletna vinarska in sadjarska šola z nemškim učnim jezikom v deželni upravi kot »Steiermärkische Landes-Obst- und Weinbauschule«. — Nastopile so nagle izpremembe:
L. 1919.—1925.: Dvoletna vinarska in sadjarska šola s slovenskim učnim jezikom je v državni upravi Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
L. 1922.—1925. : Poleg starega zavoda je srednja kmetijska šola kot nov samostojen zavod, začasno nastanjen na vinarski in sadjarski šoli.
Šolskega leta 1925./26. : Srednja kmetijska šola in dvoletna vinarska in sadjarska šola sta v likvidaciji.
L. 1925. : Otvorjena je srednja vinarska in sadjarska šola
— s preostankom srednje kmetijske šole koj z dvema letnikoma — namesto razpuščene srednje kmetijske šole kot samostojen zavod, obenem kot naslednica likvidirane dvoletne vinarske in sadjarske šole.
Istega leta (1925.) : Otvorjena je specialna (enoletna) vinarska in sadjarska šola v upravi srednje vinarske in sadjarske šole.
V šolskem letu 1925. 26. so bili 4 tipi kmetijskih šol :
2.	razred »dvoletne«, 4. razred	»srednje kmetijske«	(obvezna
praksa), nova	»enoletna« ter	I.	in 2. razred nove	srednje
vinarske in sadjarske šole.
Najnovejša	reorganizacija	se	je izvršila dne 1.	X. 1927
na »srednji« in	dne 5. X. 1927 na	»enoletni«, t. j. ob	začetkih
novega šolskega leta 1927. 28. na obeh šolah : 1. razred »srednje« se je ukinil, »enoletna« pa sc je razširila spet v dvoletno vinarsko in sadjarsko šolo. Ta izprememba je v zvezi s prevzetjem celokupnega šolskega objekta kot bivše
deželne imovine po oblastnem odboru Mariborske oblasti z veljavnostjo od 1. IV. 1928 naprej.
Izročitev zavoda oblastni samoupravi se je izvršila dne 28. III. 1928. Kmet. ministrstvo je zastopal načelnik M i 1 u t i n Stojanovič, mariborski oblastni odbor pa oblastni odbornik Lojze Zupanič. V tričlanski komisiji so fungirali načelnik Stojanovič, inž. Muri in inž. Luk m a n, kot prevzemalec oblastni odbornik Zupanič, kot izročitelj za »srednjo« ravnatelj Žmavc, ki pa je zavod od oblastne samouprave formalno spet takoj prevzel kot sedanji ravnatelj oblastne dvoletne vinarske in sadjarske šole. Srednja vinarska in sadjarska šola ima od 1. IV. 1928 dalje svojo upravo pod vodstvom profesorja inž. Vinka Sadarja. Dotlej skupni premični inventar se je porazdelil na oba zavoda razmeram primerno. N j i j u p r o s p e h je odvisen razen od o s o b j a itd. v n a j v c č j i meri od moralne in materialne podpore, katero bosta dobivala od kmetijskega ministrstva in od oblastne samouprave.
Ob zaključku 56. šolskega leta 1927./28. se »srednja« kot državni zavod premesti drugam in ostane na dosedanjem mestu samo še oblastna dvoletna vinarska in sadjarska šola.
L. 1927./28. je 56. šolsko leto celokupnega zavoda in
6.	šolsko leto srednje kmetijske šole.
Ta zavod je najstarejša kmetijska šola v Sloveniji; nastal je v času, ko se je začelo širiti po deželah bivše Avstrije spoznanje, da je zdrav gospodarski razmah nemogoč brez strokovne izobrazbe kmečkega stanu, ki je bil, je in bo vselej temelj države. Ustanavljali so ga dolgih šest let. Dne 18. decembra 1866. je sklenil štajerski deželni zbor:
1. V Mariboru ali v neposredni bližini Maribora naj se ustanovi deželna vinarska šola (Landes-Weinbauschule).
2. Deželnemu odboru se naroča, naj prouči možnost ustanovitve zavoda in predloži prihodnjemu deželnemu zboru organizacijski načrt v odobritev.
Dne 14. septembra 1868. so v seji deželnega zbora razpravljali o organizacijskem načrtu vinarske šole, ki ga je bil dotlej deželni odbor sestavil. Deželni zbor je načrt sprejel in deželnemu odboru naročil, naj kupi posestvo, ki bi bilo za strokovno šolo pripravno, in naj ustanovi vinarsko šolo.
Predloge deželnega odbora za nakup posestva je deželni zbor odobril dne 3. oktobra 1871. Dežela je kupila za 42.000
Zavod koncem preteklega stoletja, pogled s severne strani, vzadi Pohorje.
goldinarjev v najbližji bližini Maribora od Roberta Pfrimerja vinogradniško posestvo »Pikardijo« ; obenem ji je prodal grof Brandis za 18.146 goldinarjev tisti del svojega posestva, ki mu pravimo danes »Grajski log« (Burgwald). Ves svet je torej stal 60.146 goldinarjev.
Dne 1. februarja 1872. je nastopil službo prvi ravnatelj zavoda, prejšnji nižjeavstrijski potovalni učitelj Herman Goethe ; deželni odbor mu je poveril ureditev novega zavoda po odobrenem načrtu. Oblasti so mogle šolo otvoriti že 11. marca 1872. Vstopilo je takoj 16 učencev.
Šola je bila podrejena neposredno štajerskemu deželnemu odboru ; le-ta je izročal referat o njej redno kakemu deželnemu odborniku-neuradniku. Ta avtonomni značaj je ostal šoli do prevrata.
Dežela je za šolo že v prvih letih razmeroma jako mnogo žrtvovala, pozneje pa je še toliko več potrošila za razširjenje zavoda, za nove zgradbe, za prezidave, za učila itd. itd. — vse to v upravičeni nadi, da bo novo kmetijsko izobraževa-liščc tein laže ustrezalo svojemu visokemu namenu.
Zavod naj bi se vzdrževal od vsega početka sam ; le uradniške plače, večje gradbene naprave, investicije in melioracije ter ustanove (štipendije) za učence naj bi prevzela javna uprava.
Prvi ravnatelj, Herman Goethe (1872—1882), je položil šoli prve temelje ter si stekel mnogo zaslug, pospešujoč razvoj vinarstva in sadjarstva. Bolezen ga je prisilila, da je ostavil zavod, ki ga je prevzel ravnatelj Henrik Kalman; le-ta ga je vodil do svoje smrti (od 15. julija 1882. do 24. septembra 1898.). Tudi Kalman je vneto pospeševal vinske in sadne kulture v pokrajini ; bil je Slovencem naklonjen in pravičen, kar je bila redkost v tedanjih časih.
Po Kalmanu je vodil šolo začasno adjunkt Franc Knauer, dokler ni dne 1. aprila 1899. nastopil službo novi ravnatelj Franc Zweifler, prej strokovni učitelj na učilišču za sadjarstvo, vinarstvo in vrtnarstvo v Geisenheimu ob Renu, izboren strokovnjak, tedaj in še sedaj dobro znan tudi izven Avstrije.
Pod Zweiflerjem, ki je spretno ravnateljeval do novega leta 1919., torej dolgih 20 let, je dosegel zavod višek svojega razveja pred svetovno vojno; vojna pa je tudi vinarski in sadjarski šoli zadala take udarce, da se še danes borimo z njenimi pogubnimi posledicami.
Zweifler je moral izročiti agende novemu ravnatelju Jakobu Žnidariču dne 2. in 3. januarja 1919. Pouk v šoli se je vršil še do 27. januarja 1919. v nemščini. Tega dne se je zaključil zimski semester in početkom februarja, tedaj sredi 47. šolskega leta 1918./19., je začel slovenski pouk.
V tistih burnih časih, ko se je rodila naša svoboda, je prešla vinarska šola v našo državno upravo, ki jo je podredila neposredno takratni narodni, odnosno poznejši pokrajinski upravi za Slovenijo — oddelku za kmetijstvo v Ljubljani.
S prvim slovenskim ravnateljem Jakobom Žnidaričem sta nastopila službo na tem zavodu tudi prva slovenska strokovna učitelja inž. Valentin P e t k o v s ek^in J os i p Priol, a od prejšnjih strokovnih moči so ostali lurx^yodu v glavnem samo Josip Blaževi č, bivši dolgoletni vodja viničarske šole v Grajskem logu, sadjarski demonstrator Franjo A p 1 e n c, medtem umrli kletar Jakob lisina j n k o, kot katehet pa je še nadalje deloval na zavodu veroučitelj deške meščanske šole Martin Petelinšek.
Iz službe so bili odpuščeni direktor Zweifler, ki pa je stanoval in dobival izvestne naturalije na zavodu še do
8.	maja 1919, strokovni učitelj Bruders, kateri je odšel z nekaterimi izstopivšimi nemškimi učenci takoj preko severne meje, od koder so se pa nekateri spet povrnili brez njega, ravnatelj meščanske šole Phil i p p e k kot pomožni (honorarni) učitelj, oficijantka Sucher, gospodarski opravnik Schwarz in vrtnar Stuarnig, dočim je strokovni učitelj Ledinegg kot honorarni učitelj za čebelarstvo šele pozneje (31. marca 1919) sam odstopil, ker ga je bila narodna vlada medtem odpustila iz njegove glavne službe na meščanski šoli.
Dotedanji ravnatelj Zweifler in novi ravnatelj Žnidarič sta sestavila ter podpisala 3. I. 1919 zapisnik o izročitvi in prevzemu uprave. V zapisniku je poudarjeno, da se je izročitev izvršila pod silo razmer neprostovoljno in s protestom. Po en izvod tega zgodovinskega dokumenta so poslali na pristojni mesti v Ljubljano in G raz.
V kroniki zavoda gre častno mesto narod-n e m u p r v o boriteli u, žal prerano umrle m u dr. Karlu Verstovšek u, ki je u m el v imenu narodnega sveta, odnosno t a k r a t n e na r o d n c vlade s svojo splošno priznano smotrn o o d-1 o č n o s t j o prevesti upravo tega zavoda v n a-
rodne roke brez vsakršnih škodljivih pretres 1 j a j c v i n razmeroma v kratkem času. — P r a v t a k o hvaležno se spomin j a m o genera 1 a Rudolfa Maistra, ki je z osvobojen jem Maribora i) o narodni vojski dne 1. novembra 1918 ustvaril pogoje in temelj za navedeno prevedbo. Slava in večna hvaležnost vsega naroda takim m o ž e m !
Med »Obiski na zavodu v slobodni Jugoslaviji« je na prvem mestu spominske knjige napisal general Maister dne
14.	III. 1919 tele stihe:
»Solnce zlato nov nam cilj odpira, zgodovina naša v novih črkah piše ...
Vse je novo ! Naj še novi dilli te hiše le naprej — nikdar nazaj se ne ozira ! «
Jakob Žnidarič je bil Zweifler jev naslednik do
23.	septembra 1920, od tega časa pa upravlja in vodi zavod ravnatelj Andrej Žmavc.
Prej navedena »Pikardija« in »Grajski log« — skupno okroglo 75 oralov — tvorita glavno torišče celokupnega kmetijskega obrata našega zavoda. Z raznimi nakupi se je pa šolsko posestvo tekom let zaokrožilo in povečalo na okroglo 5659 ha (100 oralov), kar vobče zadostuje za učne svrhe zavoda, ne zadostuje pa za pridelovanje vsega potrebnega živeža, krme in lesa.
Številne so šolske zgradbe, ki jih je preko 20; šolsko poslopje z internatom ; gospodarska poslopja s hlevi, delavnicami, shrambami, kolarnicami; kletarsko poslopje s Prešnico in vinsko kletjo; sadna klet s prostori za uporabo sadja ; bosanska sušilnica in dr. Stojkoviča sušilnica; poslopje kmetijske poskusne in kontrolne postaje z žitnico, gospodarskimi prostori in učilnico za pouk v kemiji, kjer se je namestil leta 1927. tudi citološki laboratorij ; trije rastlinjaki, pet čebelnjakov, več stanovanjskih hiš za nameščence in delavce itd. Toliko zgradb ne bi prenašalo razmeroma malo kmetijsko gospodarstvo kakih 100 oralov, a zahteva jih in bi jih še več potrebovala šola z internatom.
Ob početku šole zgradbe seveda niso zadostovale. Ali pričeli so nemudoma sestavno prezidavah in dozidavah ; od mnogih drugih gradbenih del navajamo :
Novo šolsko poslopje z internatom, vzadi Mariborska Kalvarija z vinogradom.
Lota 1898./99., ko še ni bilo današnje šolske stavbe, so pregradili kolarnico v jedilnico za učence, preuredili stare spalnice,, sobe za knjižnico in zbirke, priredili prostore za pouk v kemiji na takratnem kmetijsko-kemijskem zavodu, nabavili telefon i. dr. Leta 1899.—1900. sc je uredilo poslopje za uporabo sadja s sadno kletjo, ustanovila se je meteorološka postaja in drugo. Leta 1901.—1902. je dobil zavod vodovod. Leta 1902.—1903. sta dovolila država in dežela skupno 210.000 K za zgradbo novega šolskega poslopja z internatom, Prešnice s kletjo in za druge naprave. Z velikim delom so začeli leta 1904. Prešnica in klet sta bili popolnoma urejeni že februarja 1905., šolsko poslopje z internatom pa je bilo poleti 1905. popolnoma dogotovljeno in urejeno. Sledile so mnoge prezidave v starili poslopjih, ki so služila prej za šolo; danes so tamkaj stanovanja, delavnice, hlevi z gnojiščem itd.; vse to dokazuje, da stare stavbe niso primerne za ustanovitev nove kmetijske šole, najmanj za tako, ki je spojena z internatom; bolje je že v početku zasnovati zavodu potrebne in primerne nove zgradbe. Najživahnejša stavbena doba pa je tako leta 1906. nekako minila, ni pa počivalo redno vzdrževanje vseli gradbenih naprav. Zlasti danes, ko popravljamo hkrati škodo vojne, je treba za to ogromnih izrednih sredstev, ki jih, žal, primanjkuje.
Vendar so nam uspele tudi marsikatere nove koristne naprave, tako na primer od leta 1921. dalje: zgradba mostne tehtnice in dr. Stojkoviča sušilnice za sadje, naprava plotov, nabava moderne hidravlične preše, številnih aparatov, strojev, orodja, knjig in učil, ureditev električne razsvetljave, s čemer smo nadomestili slabo plinovo, nabava elektromotorja, cirkularne žage, hišnega mlina, ekshaustorja (elektroventila-torja) v vinski kleti, ventilatorja v pokuševalnici, Hennove kletne peči, modernih destilatorjev, pasterizatorja, posebej Baumannovih pasterizatorjev za napravo brezalkoholnih sadnih sokov itd. itd. Projektirana je bila stavba paviljona v zvezi z glavnim šolskim poslopjem z učilnicami, kemijskim laboratorijem, stanovanji i. dr. z ozirom na povečane potrebe srednje vinarske in sadjarske šole, za kar pa ni bilo sredstev.
Rezultati mnogih poizkusov, ki se napravljajo v nasadih zavoda, v vinski kleti, pri uporabi sadja, na polju, travnikih itd., se sporočajo javnosti ustno, pismeno in s tiskom. Plodovi smotrnega strokovnega dela koristijo naprednim kmctoval-
ceni ; absolventi zavoda pa nosijo svoje strokovno znanje domov ter ga v svojem kraju širijo z besedo in dobrim zgledom.
Splošni namen vinarske in sadjarske šole v Mariboru je:
1. izobraževati kmečke mladeniče v vseli panogah kmetijstva, osobito v vinarstvu, kletarstvu, sadjarstvu in uporabi sadja ;
2. nuditi praktičnim kmetovalcem in drugim (možem in ženam) priložnost, da se seznanijo z novimi metodami in izkušnjami v kmetijski stroki ; v to svrho se prirejajo posebni učni tečaji;
3. proučevati razna nova kmetijska vprašanja s poizkusi
itd.
Da doseže šola ta smoter, združuje teoretični pouk s praktičnim delom : razkazuje posetnikom naprave in prireja številne skupne poučne izlete.
Ako primerjamo prvi učni načrt naše šole z današnjim, vidimo ogromen napredek : prvotno, in sicer od leta 1872. do 1881., je bilo poleg praktičnih del samo 8 učnih predmetov, a danes jih je nad 20.
V letih 1872.—ISSI., torej za Goetheja, so učili te-le učne predmete: vinarstvo in kletarstvo, sadjarstvo in uporabo sadja, vrtnarstvo, prirodopis, nemščino, splošno poljedelstvo z blagoznanstvom in naukom o gnojenju, zemljemerstvo iti risanje, računstvo in geometrijo.
V letih 1882.—1899., za Kalmana, so razširili učno osnovo za dva predmeta (verouk in čebelarstvo) ; od 1899.—1919., za Zwciflerja, so se sprejeli v nastavni načrt še drugi važni predmeti (anatomija in fiziologija rastlin, splošna kemija, vinska kemija in kemija vrenja, fizika, kmetijsko gospodarstvo in knjigovodstvo), živinorejo so pa razširili in poglobili.
Leta 1919. (po prevratu) je odpadla nemščina, zato se je pa sprejela v učni načrt slovenščina s spisjem in lepopisjem, leta 1920. poleg kmetijskega gospodarstva zadružništvo, kmetijsko kupčijstvo in kmetijsko pravo, srbohrvaščina, petje; leta 1921. splošno cbrazovanje in konverzatorij ; leta 1922. živinozdravstvo, gozdarstvo, higijena (zdravstvo), rokotvor-stvo, telovadba.
Nikoli prej niso bili učenci tako mnogostransko zaposleni kot so danes. Vse to pa zahteva tudi od učiteljskega osobja in uprave zavoda neprimerno več dela nego kdaj prej.
V zadnjih lutili skuša zavod kar najbolj ustrezati osobito veliki potrebi: odgoji dobrega kmečkega naraščaja, vnetega za napredno gospodarstvo. To mu zagotavlja trajni obstoj v korist našega velevažnega kmetijskega gospodarstva.
Dobrih šestinštirideset let, namreč od svojega početka pa do razkroja in zloma bivše Avstrije, je bila šola kot »Steiermärkische Landes-Obst- und. Weinbanschule« popolnoma nemški učni zavod pod nemško deželno upravo v Gradcu. Pretežna večina gojencev je pa tudi takrat bila slovenske narodnosti, kar je bilo naravno, ker so prihajali s slovenskega ozemlja; vendar so učence vzgajali strogo v nemškem duhu, ne brez kvarnih posledic za naše narodne težnje. Znano je, da je bila v zavodu najstrožje prepovedana vsaka slovenska beseda — slovenska govorica med učenci, pa tudi tiskana beseda; celo slovensko strokovno čtivo je bilo zabratijeno. Mnoge slovenske mladeniče, nevešče nemškega jezika, je to zelo oviralo v njih strokovnem izobraževanju. Vendar so se pa slovenski mladeniči.v splošnem vedno odlikovali po svoji vztrajnosti in tudi naravni nadarjenosti
Prava strokovna izobrazba je trajala tudi za nemške uprave kakor danes: samo dve leti; za slovenske mladeniče z nezadostno izobrazbo, pri čemer se je najbolj upoštevalo znanje nemškega jezika, je bil ustanovljen še pripravljalni razred kot prvi letnik. Tako je imela šola tedaj tri letnike; prvi, kot pripravljalni letnik, je bil namenjen predvsem Slovencem. To je močno vplivalo i na slovenskega kmeta, ki je neprijetno čutil in spoznal, da mora njegov sin znati nemški, ako sc naj v tej šoli izobrazi. Slično je bilo v drugih učiliščih. Tako je začel znaten del našega pretežno kmetijskega naroda od vlade zahtevati, naj se poučuje i mladina ljudskih šol v nemščini, v takrat edino zveličavnem jeziku. Slovensko šolo so zapostavljali. Ponemčevali so v zadnjih desetletjih pred preobratom vedno huje naše ljudstvo, katero je gnjavila nam neprijazna deželna in državna uprava; ali jedro našega naroda je ostalo zdravo; po osvobojen ju iz narodnega in gospodarskega suženjstva je narodna zavest povsod zopet vzplamtela.
Obisk zavoda je zelo povoljen in se zadnja leta v splošnem še stopnjuje. Najboljši dokaz, kako šola res ustreza našim kmetijskim potrebam. Da se zagotovi nadalje dober poset, je treba podeliti manj premožnim kmečkim fantom izdatne podpore in ustanove, da jim omogočimo posedanje za-
Ob petdesetletnici zavoda leta 1922.
voda; šola ni in ne sme biti samo za premožnejše sloje kmečkega ljudstva; to bi bilo nesocialno in negospodarsko.
Na stotine absolventov in na tisoče obiskovalcev raznili učnih tečajev vinarske in sadjarske šole v Mariboru je delovalo in še deluje širom naše domovine in drugod na kmetijsko-gospodarskem polju; nekaj se jih je pa res porazgubilo v drugih, nekmetijskih poklicih, kjer pa tudi morejo vsaj posredno koristiti kmetijstvu, čeprav v manjši meri. V zadnjem času je v tem pogledu bolje: z malimi izjemami se posvečujejo vsi absolventi kmetijski praksi, največ na domači grudi, odnosno na posestvih svojih staršev. Tako dosega vinarska in sadjarska šola v Mariboru svoj glavni namen, ki se mu mora posvetiti tudi v bodočnosti.
Ker je Maribor med najvažnejšimi prometnimi točkami na severu naše mlade države, narašča trajno število obiskovalcev zavoda. Kmetijski strokovnjaki šole pa prirejajo po možnosti še posebna predavanja v Mariboru in po vaseh. Na mnoga pismena vprašanja se dajajo pismena strokovna mnenja. Tako ima šola premnoge vezi z zunanjimi kmetijskimi interesenti. Z ustanovitvijo Vinarskega društva za Slovenijo v Mariboru spomladi leta 1927., ki ima svoje glasilo »Naše gorice«, pa so postale te vezi še tesnejše in pomembnejše; kajti »Naše gorice« so obenem vestnik vinarske in sadjarske šole v Mariboru, kjer se list doslej tudi urejuje in upravlja. Tajništvo in blagajna Vinarskega društva se istotako nahajata na tem zavodu.
Velepomemben zgodovinski dan vinarske in sadjarske šole v Mariboru je bil 19. november 1922., ko smo proslavljali petdesetletnico obstoja tega zavoda z otvoritvijo nove srednje kmetijske šole v Mariboru, ki je bila začasno nastanjena v prostorih, vinarske in sadjarske šole. Odlične svečanosti so se udeležili zastopniki številnih oblasti, uradov, kmetijskih šol, kmetijskih organizacij, korporacij itd.; razen teh gostov je bilo navzočih še nad dvesto drugih udeležencev, nekdanjih absolventov, učencev obeh šol, kmetovalcev, prijateljev šole itd.
Osobje — zlasti demonstratorji — se je tekom obstoja šole zelo menjalo. (Glej tabelo 4.!)
Da izpolnjuje vinarska in sadjarska šola v Mariboru svoje naloge slej ko prej tako častno, je zasluga vseh, ki na njej zgledno delujejo, po geslu našega pesnika Simona Gregorčiča:
»Ne samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan!«
Na tem mestu se hvaležno spominjamo dobrotnikov ter prijateljev zavoda in učencev, ki so na razne načine — moralno in
E
O
M
M
e>
L
<
materialno — podpirali naše težnje in znatno p r i p o m ogli do tako p o v olj nega razmaha ustanove. Dosedanjo	n a k l b 11 j c ir ost	naj	blag o v o 1 i j	o
ohraniti	tej	važni k rit e t'i'j s k i	instituciji	i
v bodoč e!	'	*	,:nt)X	‘
2	1 _
— Iv —
II.	Naučno obrazovanje.
Naloga srednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru je, da učence teoretično in praktično izobraža v kmetijski stroki, da morejo uspešno voditi manjša in srednja selska in državna posestva ter koristno poslovati v državni službi kmetijske stroke, posebno v vinarstvu in sadjarstvu, ali pri raznih kmetijskih napravah, ali kot državni ekonomi odnosno kmetijski referenti, ali kot strokovni učitelji na kmetijskih šolah.
Teoretični pouk na srednji vinarski in sadjarski šoli traja tri leta, četrto leto po zvršetku teoretične šole pa je namenjeno izključno praktičnemu izpopolnjevanju in specializo-vanju ter je obvezno.
Šolsko leto traja od 1. oktobra do 30. septembra naslednjega leta. Predavanja pričenjajo I. oktobra in končujejo koncem julija ; avgusta in septembra meseca so šolske počitnice.
Učenci se vpisujejo v srednjo vinarsko in sadjarsko šolo od I. avgusta do 15. septembra.
Učenci so redni ali izredni.
Redni učenec je lahko oni, ki izpolnjuje sledeče pogoje:
A. Sprejemajo se le taki učenci, ki imajo vsaj 15, a n c več ko 19 let; vsaj 14 let stari učenci se sprejemajo le, če dokažejo z zdravniškim spričevalom, da so telesno dovolj razviti.
B. Prosilec za sprejem mora dokazati, da je uspešno dovršil 4. gimnazijski ali rcalčni razred ali popolno (štirirazredno) meščansko šolo. Tisti, ki so dovršili kako kmetijsko šolo z najmanj dvoletnim tečajem, se sprejemajo za redne učence šele po povoljnem sprejemnem izpitu. Prednost pri sprejemu imajo kmečki sinovi. Absolventi 5. ali višjega razreda gimnazije ali realke smejo izjemoma takoj vstopiti v drugi letnik srednje vinarske in sadjarske šole, toda napraviti morajo izpit iz predmetov prvega razreda te šole po odločitvi nastavniškega sveta. Neuspeh učencev v klasičnih jezikih ne ovira prestopa v srednjo vinarsko in sadjarsko šolo.
C. Prosilec mora biti lepega vedenja.
C. Biti mora državljan kraljevine SHS ; o sprejemu tujih državljanov odloča minister kmetijstva in vod.
I). Biti mora povsem zdrav in krepak.
Gospodarsko poslopje, vzadi vzhodni del Mariborske Kalvarije z vinogradom.
Izredni učenec je lahko tisti, ki ne ustreza vsem navedenim pogojem. Izredni učenci morajo redno prihajati v šolo k predmetom, za katere so se prijavili; zanje veljajo vsa v pravilniku za srednje kmetijske šole predpisana disciplinarna pravila. Lastnoročno, na celo polo pisano prošnjo za sprejem, ki vsebuje prosilčev točni naslov, je poslati direkciji srednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru koncem julija ali najkesneje do
15.	septembra. Prošnjo je pravilno kolkovati (sedaj 5+20 Din) in priložiti ji je:
1. krstni list (ispis iz knjige rodjenih) ;
2. domovnico (uverenje o nadležnosti) ;
3. zadnje šolsko, odnosno odhodno spričevalo (školsku svcdodžbu) ;
4. zdravniško spričevalo (lečničku svedodžbu) ;
5. nravnostmi spričevalo (uverenje o vladanju) pri onih prosilcih, ki ne prestopajo neposredno iz kake druge šole.
Sprejem se naznani vsakemu prosilcu pismeno.
Sprejemni izpit sc polaga začetkom šolskega leta iz slovenščine (za Slovence), odnosno srbohrvaščine (za Hrvate in Srbe) ter matematike z geometrijo pismeno in ustno, iz zemljepisa in fizike le ustno po programu za sprejemni izpit.
Učenci so eksternisti, t. j. stanujejo in prehranjujejo se v mestu na lastne stroške ali pa z državno štipendijo, dokler ni zanje posebnega internata.
Pouk na srednji vinarski in sadjarski šoli je teoretičen in praktičen ter obsega razen demonstracij in rednih obveznih vaj tudi ekskurzije in razgovore.
Učni jezik je slovenski.
Ko sc je jeseni 1. 1925. spremenila srednja kmetijska šola v srednjo vinarsko in sadjarsko šolo, se je moral tudi učni načrt popolnoma spremeniti in prilagoditi novemu tipu šole. Sedanji učni načrt (glej tabelo 1.!) je v glavnem skoraj popolnoma enak učnemu načrtu višjega eno- in pomološkega zavoda v Klostcrncuburgu, z razliko, da ima tukajšnji zavod nekaj manj tedenskih ur za poljedelstvo in živinorejo, pa več ur dsobito za vinarstvo in sadjarstvo.
Program za sprejemni izpit za srednjo vinarsko in sadjarsko šolo so dobivali zanimanci na zahtevo brezplačno pri direkciji.
Tudi načrt za takoimenovano nižjo vinarsko in sadjarsko šolo se je moral znatno spremeniti, čim je postala šola eno-
Poslopje za uporabo sadja, prešnics .n vinska kle*, vzadi Mariborska Kalvarija z vinogradom.
letna. Tabela 2. kaže učni načrt za enoletno vinarsko in sadjarsko šolo. Ta učni načrt se razlikuje od učnega načrta za prejšnjo in sedanjo dvoletno vinarsko in sadjarsko šolo predvsem v tem, da je predvidenih manj ur za utemeljevalne predmete, izmed strokovnih pa za živinorejo in kletarstvo. Učni načrt za nekdanjo in sedanjo dvoletno vinarsko in sadjarsko šolo prikazuje tabela 3.
Splošni namen dvoletne vinarske in sadjarske šole smo označili že na uvodnem mestu.
Šolsko leto na »dvoletni« začenja sredi septembra in končuje koncem julija prihodnjega leta. Ob sklepu vsakega šol skega leta sprejmejo učenci šolska spričevala. Učenci drugega letnika pristopajo pred izstopom iz zavoda k sklepnim izpitom iz strokovnih predmetov, na kar sc jim izroča glavno spričevalo, ki ocenjuje tudi njih vedenje, pridnost pri pouku ter pridnost in spretnost pri delu.
Pogoji za sprejem učencev se uradno objavljajo navadno meseca junija ali julija vsakega leta v raznih strokovnih in drugih listih. Z dvoletno vinarsko in sadjarsko šolo je v zvezi internat za gojence. Zavod ima predvsem namen, da izobražuje kmečke sinove, ki ostanejo po končani kmetijski šoli doma na kmetijskem gospodarstvu. Taki imajo pri sprejemu prednost. Kolkovane, lastnoročno, na celo polo pisane prošnje (kolek sedaj 25 Din) za sprejem je pošiljati ravnateljstvu dvoletne vinarske in sadjarske šole v Mariboru do razpisanega roka ; prošnji sc morajo priložiti: 1. krstni list; 2. domovnica ;
3.	odpustnica, odnosno zadnje šolsko spričevalo ; 4. spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole; 5. izjava staršev, odnosno varuha, s katero sc zavežejo plačevati stroške šolanja; 6. obvezna izjava staršev ali varuha, ki reflektirajo na kako podporo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa povrnejo zavodu sprejete zneske podpore iz javnih sredstev; prav tako, ako učenec samovoljno predčasno ostavi zavod ; štipendist, ki nepovoljno napreduje, izgubi štipendijo. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let ter najmanj z dobrim uspehom dovršena ljudska šola. Sprejemajo se pridni, dovolj nadarjeni, zdravi kmečki sinovi, ki ostanejo po končani šoli doma. Sprejme se tudi nekaj eksternistov (izven zavoda stanujočih učencev). O sprejemu v šolo odloča tudi uspeh sprejemnega izpita iz slovenščine (ali srbohrvaščine) in računstva, katerega
Prešnica nad vinsko kletjo, vzadi vhod v pokuševalnico.
so oproščeni samo absolventi vsaj dveh razredov meščanske ali kake nižje srednje šole.
Ob vstopu v zavod mladeniče preišče zdravnik zavoda ; ako njih zdravstveno stanje ni povoljno, se odklonijo. Oskrbnina znaša do preklica mesečno 150 Din. Plačuje sc vnaprej. Izključenim in samovoljno izstopivšim učencem se vnaprej plačana oskrbnina ne vrne. Pridnim sinovom ubožnih posestnikov se po možnosti dovolijo popolnoma ali do polovice prosta mesta v internatu. V tem slučaju je treba podpreti prošnjo z uradno (od občinskega in davčnega urada) potrjenim spričevalom ubožnosti ali izkazom premoženja z navedbo družinskih in gospodarskih razmer, predpisanih davkov itd. Podrobnejša pojasnila daje ravnateljstvo dvoletne vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Prošnje za sprejem sc rešujejo pismeno.
Razen navedenih pogojev za sprejem je pomniti še sledeče :
V zavodu stanujoči učenec (internist) mora s seboj prinesti najmanj 4 srajce, 2 spalni srajci, 4 spodnje hlače, 4 pare nogavic, 6 žepnih robcev, 4 obrisače, 1 glavnik, po 1 krtačo za obleko in obuvalo, potrebščine za krpanje obleke, po 1 popolno letno in zimsko obleko za delavnik in praznik, moški predpasnik, 2 para dobrega obuvala (z gladkimi podplati ali kvečjemu nabitimi z gladkimi žreblji). Trsne škarje, vrtnarski in cepilni nož ter ročni brusni kamen, kakor vse za pouk potrebne knjige in druge šolske potrebščine se nabavljajo po posebnih ustnih navodilih po možnosti skupno. Perilo mora biti zaznamovano vsaj z začetnima črkama lastnikovega imena in s številko, katero pa naznani ravnateljstvo šele ob sprejemu v šolo. Perilo se pere v zavodu.
Sprejemajo sc tudi praktikanti ali vajenci, navadno v februarju; pogoji za njih sprejem, ki so deloma enaki pogojem za sprejem rednih učencev, sc pa navadno razpišejo že decembra ali januarja. Praktikanti obiskujejo verouk, jezikovni in računski pouk, telovadbo, splošno obrazovanje in petje, drugače delajo z drugimi gojenci praktično v vseh panogah šolskega gospodarstva pod strokovnim vodstvom. Zato dobivajo stanovanje in hrano brezplačno ter imajo prednost pri sprejemu za prihodnje šolsko leto kot redni učenci; ako so ubožni, imajo potem tudi prednost pri podelitvi brezplačnih mest v zavodu. To je najboljša pripravljalnica za resne kmečke mladeniče z nezadostno predizobrazbo za vstop v prvi
letnik prihodnjega šolskega leta; bivši praktikanti so potem navadno najboljši redni učenci vinarske in sadjarske šole.
V izvenšolskem času delajo vsi gojenci ob delovnih urah praktično v vseh panogah kmetijsko-šolskega gospodarstva pod vodstvom strokovnih inštruktorjev in nadzorstvom strokovnih učiteljev. Pri tem se navaja učence, da spoznavajo in presojajo vsa dela tekom gospodarskega leta. Tedenska služba, ki se porazdeli med posamezne učence vsako soboto za prihodnji teden, obsega posebej :
1. dela v vinski kleti, vinogradu, matičnjaku in trsnici;
2. dela v sadjarstvu in pri uporabi sadja;
3. dela v vrtnarstvu, botaničnem vrtu in pri čebelarstvu;
4. oskrbovanje živine, molžo, ravnanje z mlekom in poljedelska opravila itd.
Splošna praktična dela obavljajo gojenci v skupinah, ki sc menjavajo tedensko, po potrebi tudi dnevno. Na praktična dela sc polaga največja pažnja in važnost.
Hišni in šolski red obsega 41 točk in je natiskan v posebnem ilustriranem prospektu zavoda, ki se dobi pri ravnateljstvu.
Statistiko učencev dvoletne, odnosno triletne vinarske in sadjarske šole pod bivšo štajersko deželno upravo kaže tabela 5., učencev pod današnjo upravo pa tabela 7. Podatki o učencih srednje kmetijske šole so razvidni iz tabele 6. in 8., o učencih sedanje srednje vinarske in sadjarske šole iz tabele 9., o učencih bivše enoletne vinarske in sadjarske šole pa iz tabele 10. Posebej predočuje tabela 11. še predizobrazbo in učni uspeh učencev srednje vinarske iu sadjarske šole od njenega p oče tka naprej, tabela'12. pa seznam prvih maturantov srednje vinarske in sadjarske šole.
Tabela I
Učni načrt srednje vinarske in sadjarske šole.
Tedenske ure
Tek.	Predmet	I.	II.	III.
št.	leto	leto	leto
I. Sp I o š n o izobraževalni predmeti:
1.	Slovenščina	 2	2
2.	Srbohrvaščina	 2	2
3.	Nemščina (ali	francoščina)	 2	2
4. Geografija z zgodovino............................-	2	1
5.	Narodno gospodarstvo	 —	2
■6.	Zdravstvo............................................. —	—	1
7.	Osnove pedagogike in metodike................ .	.	—	—	1
Tek.
št.
1.
2.
3.
4.
5.
Predmet
II. U t e m e I j e v a 1 n i predmeti:
Matematika............................................
Fizika z meteorologijo...............................
Kemija z agrokemijo...................................
Mineralogija in geologija s pedologijo................
Botanika: a) morfologija in anatomija rastlin . . .
b) fiziologija rastlin.....................
c) sistematika in popis kulturnih rastlin
111. Glavni predmeti:
1. Vinarstvo.............................................
2. Vinska kemija, fiziologija alkoholnega vrenja in
gojenje kvasnic...................................
3. Kletarstvo............................................
4. Sadjarstvo............................................
5. Pomologija in uporaba sadja...........................
6. Rastlinske bolezni s posebnim ozirom na škodljive
glivice...........................................
7. Specieina zoologija (vinarstvu in sadjarstvu škod-
ljive živali).....................................
8. Enciklopedija nauka o kmetijstvu:
a) kmetijsko rastlinstvo, nauk o strojih in orodju ter nauk o kmetijskih melioracijah .
b) splošna in specieina živinoreja z živino-zdravstvom.......................................
c) kmetijsko gospodarstvo.........................
Vrtnarstvo............................................
Čebelarstvo...........................................
IV. Postranski predmeti:
Zemljemerstvo z vajami........................
Stavbarstvo z risalnimi vajami................
Kmetijsko pravo in zadružništvo...............
Knjigovodstvo in kupčijstvo...................
V. Praktične vaje, demonstracije s e m i n a r :
1. Risanje in kaligrafija........................
2. Vaje v mikroskopiranju........................
3. Demonstracije in vaje:
«) v vinski kemiji (in splošni kemiji) .
b) v vinarstvu............................
c) v kletarstvu...........................
č) v sadjarstvu...........................
d) v poljedelstvu, vrtnarstvu in živinoreji
VI. Neobvezna pred m e t a :
1. Stenografija..................................
2. Petje..........................................^
Skupaj
9.
Ul.
1.
2.
3.
4.
1.
leto
4
3
4 2 1 1 2
II.
leto
2
2
111.
leto
1
—	—	I
2
2
4
1
1
39
38	38
V zvezi s srednjo vinarsko in sadjarsko šolo je bila enoletna vinarska in sadjarska šola za kmetiške sinove. Namen te enoletne šole je bil, izobraziti in vzgojiti dobre gospodarje na lastnem posestvu. Pouk je trajal eno leto.
Tabela 2.
Učni načrt enoletne vinarske in sadjarske šole.
Učnih ur
Tek.	Predmet	tedensko	na
št.	1.	sem.	2.	sem.	leto
1.	Verouk............................. 1	1	40
2.	Slovenščina........................ 3	—	60
3.	Računstvo z geometrijo............. 2	2	80
4.	Kmetijski prirodopis............... 2	2	80
5.	Kemija in fizika................... 2	2	80
6.	Vinarstvo.......................... 3	3	120
7.	Kletarstvo in vinska kemija	....	2	2	80
8.	Sadjarstvo in uporaba sadja	....	4	3	140
9.	Vrtnarstvo......................... —	2	40
10.	Poljedelstvo in travništvo......... 2	2	80
11. Živinoreja z mlekarstvom in živino-
zdravstvom..................... 2	2	80
12.	Gozdarstvo......................... 1	—	20
13.	Čebelarstvo................................................. —	1	20
14.	Kmetijsko gospodarstvo, kupčijstvo in
knjigovodstvo.................. 2	1	60
15.	Kmetijsko	pravo	in	zadružništvo . .	2	—	40
16.	Zdravstvo	 1	—	20
17.	Splošno obrazovanje	 1	—	20
18.	Petje	 1	1	40
Skupaj	31	24	1100
Učni načrt dvoletne vinarske in sadjarske šole.
(V oklepajih so deloma reducirana števila učnih ur.)
				Učnih ui			na	teden	in leto			
o				I.	etnik				11. letnik			«5 44 44
> ti	Učni predmet	tedensko				na		tedensko		na		O = C- ti
>u o 44 ti H		1		E		leto		E	E	leto		n. ti 3 43 44 O V)
I.	Verouk*)		l	(D	1	(D	40	(40)	1 (D	1 (1)	40	40)	80 (80)
2.	Slovenščina		3	(3)	3	(2)	120	(100)	2 (2)	2 (2)	80	80)	200 (180)
3.	Srbohivaščlna		1	<»	1	(1)	40	(40)	> (D	1 (II	40	40)	80 (80)
4.	Računstvo		3	(3)	3	13)	120	(120)	2 (2)	2 (1)	80	60)	200 (180)
5.	Geometrija, zemljemerstvo in risanje		3	(3)	3	(3)	120	(120)	2 <2,	2 (1)	80	60)	200 (180)
6.	Fizika in meteorologija . .	2	(2)	1	(D	60	(60)'	-(-)	-<-)	—	-)	60 (60)
7.	Kmetijski prirodopis . . .	3	(3)	3	(2)	120	(100)	-(-)	-(-)	—	-)	120 (100)
8.	Kemija z agrikulturno kemijo	3	(3)	3	(3)	120	(120)	-(-)	-(-)	—	-)	120 (120)
9.	Vinarstvo		-	(-)	—	-)	-	(-)	3 (3)	3 (3)	120 (	20)	120 (120)
10.	Kletarstvo		—	(-)	-	-)	-	(-)	3 (3)	3 (3)	120 (	20)	120 (120)
11.	Vinska kemija z vajami .	-	<->	—	-)	—	(-)	2 (2)	-(-)	40	40)	40 ( 40)
12.	Sadjarstvo		3	(3)	3	(3)	120	(120)	2 (2)	> (!)	60	60)	180 (180)
13	Uporaba sadja							(-)	1 (D	1 (>>	40	40)	40 (40)
14.	Vrtnarstvo		-	(-)	—	->	—	(-)	> (!)	1 (D	40	40)	40 (40)
15	Poljedelstvo in travništvo .	3	(3)	2	(D	100	(80)	2 (2)	2 (1)	80	60)	180 (140)
16.	Živinoreja in mlekarstvo .						c-)	3 (3)	3 (2)	120 (	00)	120 (100)
17.	Živinozdravstvo		—	(—)	—	—)	—	<->,	1 (>)	-<->	20	20)	20 (20)
18	Gozdarstvo		—	<—)	—	—>	—	<-),	1 (D	— (—>	20	20)	20 (20)
19.	Čebelarstvo 		—	(-)	—	—)	-	(->	1 (D	2 (D	60	40)	60 (40)
20.	Kmetijsko gospodarstvo .						<-),	1 (2)	1 (—)	40	40)	40 (40)
21.	Kmetijsko kupčijstvo . . .	-	(-)	-	-)	—	<-)	H-)	- (D	20	20)	20 (20)
22.	Kmetijsko knjigovodstvo .						<-)	-<-)	1 O)	20	20)	20 (20)
23.	Kmetijsko zadružništvo . .						<-)	-<-)	1 (D	20	20)	20 (20)
24.	Kmetijsko pravo		-	(-)	-	->	-	h	1 0)	-(-)	20	20)	20 (20)
25.	Zdravstvo*) 		1	(D	-	->	20	(20)	1 <>)	-(-)	20	20)	40 (40)
26.	Rokotvorstvo (po potrebi in možnosti)				(-)			—)	—	(-)	2 (—)	— (—)	<0		40 <-)
27.	Telovadba*)		i	(D	1	-)	40	(20)	1 (D	!(-)	40	20)	80 (40)
28.	Splošno obrazovanje in kon-verzatorij*)		i	<»	1	—)	40	(20)	1 (!)	1 (-)	40	20)	80 (40)
29.	Petje*)		i	<»	1	(D	40	(40)	1 <»	1 (D	40	40)	80 (80)
	Skupaj . .	29 (29)		26	21)	1100(11X10)		37 (35)	30 (23)	1340(1	60)	2410(2160)
*) Oba letnika skupno.
Šolsko osobje.
A. Od 1. 1872. do I. 1919.
I.	Ravnatelji:
1.	Goethe Herman	1872—1882
2.	Kalinan Henrik	1882—1898
3.	Zweifler Franc	1899—1919
11.	Strokovni učitelji (deloma dodeljeni potovalni učitelji) :
1.	Kalman Herman	1872—1874
2.	Heinrich Konrad	1874—1875
3.	Meli Aleksander	1875—1876
4.	Hansel Julij	1876—1881
5.	Ketz Josip	1872—1889
6.	Knauer Franc	1881—1906
7.	Stiegler Anton	1890—1899
8.	Matiašič Franc	1888—1890
9.	Belle Ivan	1890—1908
11).	Bruders Oton	1899—1919
11.	Erhardt Anton	1906—1910
12.	Jentsch Anton	1910—1914
111. Demonstratorji:
1.	Golnik Franc	1872—1877
2.	Moser Anton	1872—1873
3.	Schmidt Josip	1873—1873
4.	Geiger Viljem	1873—1874
5.	Klencrt Viljem	1873—1874
6.	Hammer Franc	1873—1874
7.	Fuchsberger Ivan	1874—1875
8.	Sellanti Ivan	1874—1875
9.	Chladek Ivan	1874—1875
10.	Tiefenbacher Mihael	1874—1875
11.	Kürbus Ivan	1875—1876
12.	Kottowitz Karel pl.	1875—1893
13. Stiegler Josip		1875—1876
14. Vollmann Mihael		1877—1877
15. Federle Herman		1876—1878
16. Pelko Simon		1877—1878
17. Frank Florjan		1878—1880
18. Knauf Ludvik		1878—1878
19. Praschen Ivan	1878—1879
20. üumsi Ivan	1879—1890
21. Stiegler Anton	1879—1890
22. Rohrbacher Henrik 1880—1891
*	23.	Rudi Jurij
24. Schein
25. Windegger Josip
26. Janschitz Viktor
27. Schütz pl.
28. Zinauer
 ----^	29.	Löschnig Josip
30. Dominko Alojz
31. Arndt Ivan
32. Fleischer Robert
33. Rot
34. Blaževič Josip
35. Hirschmann Anton
36. Kokol Jurij
37. Pirstinger Alojz
38. Sorčič Vinko
39. Rudi Jurij
40. Klim
41. Lux Bernard
42. Urbanek Franc
43. Satzinger Viljem
44. Kuri Robert
45. Läufer Herman
46. Špari Ivan
47. Domajnko Jakob
48. Aplenc Franc
49. Schwarz Franc
50. Domajnko Jakob
51. Zweifler Franc ml.
52. Faschalegg
53. Weinhardt
54. Schwarz Franc
55. Stimmig
IV.	Vodje viničarske šoli
1. Purgey Jakob
2. Kraner Franc
3. Blaževič Josip
1890—1893
1891—1894
1892—1893
1893—1894 1893—1896
1893—1894
1894—1898 1894—1895
1894—1897
1895—1898
1896—1897
1897—1910
1897—1899
1898—1900
1898—1899
1899—1899 1899—1904
1899—1900
1900—1901
1900—1918
1901—1902
1902—1907
1904—1905
1905—1906 1907—1909 1907— /L
1909—1912
1910—1921
1912—1913
1913—1914
1914—1915
1915—1919 1918—1919
v Grajskem logu:
1893—1894
1894—1909 1910—1919
I. Ravnatelja:
1. Žnidarič Jakob, od 2. I. 1919 do 23. IX. 1920.
2. Žmavc Andrej, od 23. IX. 1920 dalje.
II.	Redni n a s t a v n i k i:
1. Petkovšek Valentin, inž., od 15. I. 1919 do 15. X. 1925.
2. Priol Josip, od 15. I. 1919 dalje.
3. Ulrich Vlado, od 2. I. 1920 do 31. XII. 1920.
4. Wernig Franc, od 25. XII. 1920 do 20. III. 1922.
5. Švigelj Dragotin, inž., od 3. XI. 1921 do 10. V. 1923.
O.	Zupanič Ivo, inž., od 16. III. 1922 dalje.
7. Sadar Vinko, inž., od 29. X. 1922 dalje.
8. Lap Anton, od 6. XI. 1923 do 18. II. 1924.
9. Wernig Franc, 1923/24 začasno dodeljen.
10. Kustcrle Miliajlo, inž., od 22. IV. 1924 dalje.
11. Muri Lambert, inž., od 26. Vlil. 1924 dalje.
12. Lukman Franjo, inž., od 14. II. 1925 dalje.
13. Goriup Sergej, inž., od 2. III. 1925 do 14. V. 1928.
14. Vončina Ferdo, inž., od 4. X. 1925 do 26. III. 1928.
15. Skubic Jože, inž., od 1. IV. 1927 dalje.
III.	Demonstratorji:
1. Aplene Franc, od 15. V. 1907 dalje.
2. Domajnko Jakob, od 1. V. 1910 do 1. V. 1921.
3. Habjanič Leopold, od 1. I. 1919 do 15. IV. 1920.
4. Kegel Lovro, od 1. I. 1919 do 1. XI. 1923.
5. Šmarčan Ivan, od 25. V. 1920 do 26. V. 1923.
6. Bregant Ivan, od 1. III. 1921 dalje.
7. Gselman Franc, od 26. V. 1923 do 10. VII. 1927.
8. Steinbrenner Herman, od 17. III. 1924 do 10. II. 1926.
9. Kovačič Tone, od 1. V. 1926 dalje.
10. Blaževič Josip, 1897—1910 demonstrator, 1910—1919 vodja viničarske šole, od 19. 11. 1919 do 11. V. 1926 oskrbnik !» strokovni uradnik (nato sreski kmetijski referent Maribor desni breg), od I. IV. 1927 do 15. III. 1928 računski uradnik »dvoletne«.
11. Gosak Lavoslav, od 1. VII. 1927 dalje.
C. Šolsko osobje v šolskem letu 1927./28.
I.	Redni n a s t a v n i k i :
1. Žmavc Andrej, ravnatelj : vinarstvo in kletarstvo, vrhovni nadzor, uprava zavoda in hišno upraviteljstvo, vodi vinarstvo in kletarstvo.
2. Priol Josip, profesor : sadjarstvo z uporabo sadja, vodi sadjarstvo in uporabo sadja.
3. Vončina Ferdo, inž., profesor: poljedelstvo, mineralogija, pedologija in kmetijsko pravo.
4. Zupanič Ivo, inž., profesor: vinarstvo in kletarstvo, pomočnik vodje vinarstva in kletarstva.
5. Sadar Vinko, inž., profesor: vrtnarstvo in poljedelstvo, vodi poljedelstvo in vrtnarstvo, zastopa hišnega upravitelja.
6. «asterie Mihajlo, inž., profesor : kmet. gospodarstvo, kmet. knjigovodstvo, narodno gospodarstvo, zadružništvo in nemščina.
7. Muri Lambert, inž., suplent : živinoreja, čebelarstvo in gozdarstvo, vodi živinorejo.
8. Lukman Franjo, inž., profesor: fitopatologija, entomologija, botanika, mikroskopiranje in kmetijski prirodopis.
9. Goriup Sergej, inž., profesor: vinska kemija, agrokemija in splošna kemija z vajami.
10.	Skubic Jože, inž., suplent: specializacija v vinarsko-sad-jarski stroki, pomočnik pri upravnih poslih.
II.	Honorarni n a s t a v n i k i :
1. Druzovič Hinko, profesor v p.: petje.
2. Fink Fran, profesor učiteljišča: slovenščina, pedagogika in metodika.
3. Fugina Edvard, inž. iz liidrotelm. oddelka: zemljemerstvo z vajami, stavbarstvo.
4. Humek Dragotin, ravnatelj mešč. šole: geometrija, zemljemerstvo in risanje.
5. Juhart Franc, preiskovalni sodnik : kmetijsko pravo.
6. Marinič Fran, dr., zdravnik : zdravstvo.
7. Perhavc Rudolf, dr., prof. učit. :'fizika z meteorologijo in matematika.
8. Petelinšek Martin, katehet: verouk.
9. Pirc Janko, strokovni učitelj : računstvo in fizika z meteorologijo.
10. Prijatelj Karel, prof. gimn.: geografija z zgodovino.
11. Rode Viktor, strok, učitelj : slovenščina.
12. Sušnik Fran, dr., prof. učit.: srbohrvaščina.
III.	Demonstratorji:
1. Aplenc Franc, strokovni uradnik: sadjarstvo z uporabo sadja.
2. Bregant Ivan, zvaničnik: vinarstvo in kletarstvo.
3. Kovačič Anton, dnevničar : vrtnarstvo.
4. Gosak Lavoslav, dnevničar: poljedelstvo in živinoreja.
IV.	Administrativno o s o b j e :
1. Sottler Joško, računovodja.
2. Cizcl Olga, daktilografinja,
V.	Ostalo o s o b j e :
1. Lepej Jakob, služitelj: šolski sluga.
2. Komar Jurij, služitelj : konjar.
Naučna potovanja nastavnikov.
1. Ravnatelj A. Žmavc: Izlet jugoslovanskih kmetovalcev v Češkoslovaško (Praga i. dr.) ; obisk nekaterih kmetijskih zavodov v Avstriji (Grottenhof, Klosterneuburg) prillano službenih opravkov na Dunaju; ogled vinorodnih predelov bivšega štajerskega Posavja (Bizeljsko i. dr.) ; ogled jadranske razstave v Splitu in vinske razstave v Šibeniku ter obisk kmetijske šole na Glavici pri Kninu in drž. posestva v Vrani pri Biogradu n. m. z nasadi »Sokoluša«.
2. Prof. Josip Priol: u) avgusta 1923 v Avstrijo (kmetijske šole v Grabnerhofu in Grottenhofu) ter v južno Bavarsko in Württemberg (kmetijska šola v Kempten-u in ogled raznih kmetij) ; b) oktobra 1925 na Holandsko v svrho proučevanja ameriškcgU načina sortiranja in vkladanja sadja ; c) julija 1926 na tečaj za brezalkoholno produkcijo v Ljubljani, ki ga je vodil priznani nemški strokovnjak Bau m an n.
3. Prof. inž. VinkoSadar: a) avgusta do septembra 1923 dva meseca na stanici za oplemenjevanje rastlin pri drž. veleposestvu »Belje« ; b) oktobra 1926 na vrtnarsko razstavo
V Drcsdenu; ogled privatnih vrtnarskih podjetij v okolici Dresdena.
4. Inž. Franjo Lukman: v septembru 1926 po severni in južni Srbiji (kmetijske šole v Bukovu, Cupriji in Požarevcu, drž. trsnicc in drevesnice v Ncgotinu, Nišu in Skoplju, ergete v Ljubičevu in Dušanovu itd.).
5. Inž. Lambert Muri: v maju 1925 v Avstrijo (kmetijski šoli v Grottenhofu in Grabnerhofu ter ogled raznih planinskih pašnikov).
6. Inž. Ivo Zupanič: a) od aprila 1922 do julija 1923 na specializaciji v Nemčiji in Avstriji: 4 mesece v vinorodnih krajih na Nemškem, predvsem na višjem zavodu za vinarstvo, sadjarstvo in vrtnarstvo v Geiscnheimu ob R.; potem 11 mesecev na višjem zavodu za vinarstvo in sadjarstvo v Klostcr-neuburgu; b) v avgustu 1924 v Dalmacijo (Split, Knin); c) v avgustu 1925 na gospodarsko razstavo v Subotici, C) v avgustu 1926 v vinograde na Krasu (Prosek pri 1 rstu).
Dvo- (tro-)letna vinarska in sadjarska šola 1872—1918.
Leto	Začetkom šolskega leta			Med letom izstopilo			Končalo razred			Opombe
	1.	II. 1 III.		1. 1 11. 1 lil.			I.	11. j 111.		
1872-1880	91	121	88	35	28	5	56	96	83	V šolskem letu >8/2./73. sta bila I. in II. razred, naslednje leto vsi trije.
1881-1890	68	107	99	4	14	13	64	93	86	V šolskem letu 1889./90. ni bilo II., v šolskem letu 1890./91. pa ne 111. letnika.
1891-1900	83	119	126	1	3	1	82	116	125	Mnogo učencev je vstopilo neposredno v 11. letnik, precej jih je prišlo v III. letnik iz enoletnih kmetijskih šol.
19011910	129	155	169	27	6	1	102	149	168	
1911-1918	86	106	87	32	.15	4	54	91	83	Med vojno je mnogo učencev predčasno odšlo. Leta 1915/16; ni bilo III. letnika.
Skupaj	457	611	569	99	66	24	358	545	545	
Od 1872. do šol. leta 1888./89. se je pričelo šolsko leto
1.	marca in končalo koncem februarja, od 18S8./89. do 1900./01. se je pričelo šolsko leto 15. septembra in končalo 13. avgusta, od 1900./01. do 1917./18. se je pričelo šolsko leto 15. septembra in končalo 30. julija.
to
oc
to
I7Q
O*
CTQ
c/>
/O
co
co
co
co
(Ji
CT)
N<
Cu
Cl
•ct
D.
•CT
CL
o
er
T3
CT*
CL
CL
CL
O
CT*
CL
H
CT*
5*
CT>
Absolventi srednje kmetijske šole, ki so položili tudi praktični končni izpit.
Dvoletna vinarska in sadjarska šola 1918—1926.
0161
CN
CN
6061
8061
co
o
Z061
00
co
9061
CN
to
CN
CN
00
CN
8061
CN
00
CN
O
<r
00
CN
1061
00
CN
CN
CN
0061
co
CN
CN
8681
CN
6881
00
CN
CN
CO
co
OO CO — I CN
00
co
00
co
CN
CN CN I CN
o co
CN
00
cr-
eo
CN
CN
co
o>
CN
00
CN
00
CN
IO
CN
CN
^	«	CO	00
CO I CN j CN j CN
u0
CN
00
co
co
co
CN
CN
CN
0>
CN
O
rN
O)
00 <Ti
CN
J-
\
a*
CO
IO
to
tO
CO
CO
CO
Cn
co
a>
co
co
oo
Letnik
Začetkom šol. leta
00
co
00
co
00
Koncem Šol. leta Ljubljanska
co
co
06
to
co
to
Mariborska
to
Beograjska
Podunavska
to
co
to
Šumadljska
to
to
to
Timoška
Vranjska
Kosovska
Skopska
Bltoljska
Raška
Užiška
Kruševska
to
Zetska
Splitska
Mostarska
Avstrija
Italija
Kmetovalec
to
co
to
Cn
oo
oo
Oskrbnik
to
to
Uradnik
co
co
Obrtnik
to
Ostali
1899
1900
to
1901
to
tO
1902
CO
GO
CO
CO
1903
Cn
1904
CO
to
to
1905
1901)
1907
to
to
to
CO
1908
1909
to
-F
A
Srednja vinarska in sadjarska šola 1924—1927.
1161
m
0161
6061
co
co
co
8061
co
CN
CN
9061
co
00
9061
LO
CN
CN
g061
1061
8681
co
co
co
co
co
oc
CN
CN
in
co
co
co
CO
CN
CN
co
co
o>
CN
CO
co
CN
co
00
CO
CN
LO
CN
v;si '10§ Ul33UO)I
CN
00
CN
BRI >0? UIOUIO^BZ
CN
CO
CN
to'
CN
*) Ta I. letnik je pripadal prav za prav še takratni srednji kmetijski šoli (glej tabelo 8.!), prevzela pa ga je za šolsko leto 1925./26. srednja vinarska in sadjarska šola kot II. letnik.
1926/27	1925/26	Šolsko leto			
00 o	KO	šolskega leta	začetkom	Število učencev	
KO Cn	S		koncem		
00	KO	Ljubljanska		Domovin- stvo (oblast)	
KO O	S	Mariborska			
KO	1	Italija			
KO 00	8	Kmetovalec		Stan staršev	
	1	Oskrbnik			
1	-	Obrtnik			
-	1	Ostali			
	1	1-razredna		osnovna šola	Predizobrazba učencev
00	-	2-razredna			
-	CO	3-razredna			
00	KS	4-razredna			
oo	O)	5-razredna			
Cn	«0	6-razredna			
-	-	8 razredna			
KO	1	1 razred		meščanska šola	
KO	-	2 razreda			
-	1	3 razredi			
-	1	4 razredi			
KO	1	2 razreda		3	
	-	1897		Leto rojstva (starost)	
-	1	1899			
—	1	1901			
00	1	1902			
1	-	1904			
-	KO	1905			
-	1	1906			
-	00	1907			
	Cn	1908			
►u		1909			
		1910			
00	-	1911			
4*	4*	Odličen		Uspeh	
KO	Cn	Pozitiven			
H
cr
n
Enoletna vinarska in sadjarska šola 1925—1927.
Predizobrazba in uspeh učencev srednje vinarske in sadjarske šole od 1924—1927.
Šolsko leto	Letnik	Število učencev		Predizobrazba učencev					Uspeh koncem šolskega leta		
		začetkom	koncem	4 razr. gimnazije	4 razrede realke	4 razrede mtšč. šole	dvoletna kmet. šola in spre j. izpit	2 razr. trgov, šole	odličen	pozitiven	I negativen
		šolskega leta									
1924/25	I.	22	18	12	I	2	7	—	2	10	6
	I.	31	25	8	—	4	19	—	6	16	3
1Q9A/9A											
1JZ.Oj Z.o											
	11.	12	10	7	—	2	3	—	—	8	2
Skupaj .		43	35	15	—	6	22	—	6	24	5
	1.	33	22	13	1	10	8	1	—	10	11 *)
1926/27	II.	24	23	6	—	4	14	—	2	10	11 *)
	lil.	8	8	3	—	2	3	—	—	8	—
Skupaj		65	53	22	1	26	25	1	2	28	22
*) I nelzprašan, izmed 11 učencev z negativno oceno v I. letniku jih ima 6 ponavljalni izpit, v II. letniku tudi 6. Ponavljalni izpit so vsi napravili
à- O S-	I m e	Rojstni kraj	Oblast oz. država	Opomba
1 2	Dobrila Dragotin Fischer Josip	Herpelje 16, obč Materija Mašun (Stari trg pri Ložu)	Italija Ljubljanska	Ostane po končanih študijah na lastnem
3	Jakovljevič Mihajlo	Ivanjica (okr. čačanski)	Užiška	posestvu
4	Kopitar Oskar	Stopiče pri Novem mestu	Ljubljanska	
5	Mahoičič Vladimir	Divača 38	Italija	
6	Pirc Stanko	Kopriva	Italija	
7 8	Simič Tihomir Tatarčevič Metodrje	Ostra (okr. rudniški) Resa n	Šumadijska Bitoljska	Ostane po končanih študijah na lastnem posestvu
Pismeni maturitetni izpit se je vršil 12., 13., 14. in 15. julija. Pri tem so dobili kandidati sledeče naloge: Iz vinarstva: Adapcija najvažnejših ameriških podlag. — Iz sadjarstva: Katere momente je upoštevati pri napravi novega sadovnjaka? — Iz kletarstva: Od kakšnih činiteljev je odvisna kakovost vina? — Iz uporabe sadja: Sortiranje pečkastega sadja. — Za ta izpit se je prijavilo vseh 8 učencev, ki so absolvirali III. letnik. Pri pismenem izpitu je bil en kandidat reprobiran za jesenski rok. Izmed ostalih sta napravila izpit z odličnim uspehom 2, s prav dobrim uspehom 3 in z dobrim uspehom 2 kandidata.
V tabeli 12 imenovani dijaki polagajo praktični končni izpit izjemoma že dne 20. in 21. julija 1928. Trije so prakticirali v Mariboru, 2 v Bukovu, 1 v Vršen, 1 v 1 loku, 1 pa je ostal doma.
Tek. štev. I	1 m e	Rojstni dan, leto in kraj	Oblast ali država	Opomba
I	Dončič Aleksander	22. Vlil. 1909, Gojni dol	Niška	
2	Karničnik Ivan	24. XI. 1898, Rudeči breg 8	Mariborska	Ostane doma
3	Kodrič Ladislav	19. VIL 1909, Sv. Križ pri Kostanjevici	Ljubljanska	
4	Koprivnikar Vladimir	15.VI.1908,Velka Mlslinja87	Mariborska	
5	Ledinek Josip	3. 111. 1902, Planica	Mariborska	Ostane doma
6	Matovič Krunislav	3 X. 1905, Struga	Bitoljska	
7	Martelanc Karel	23. X. 1905, Tolmin	Italija	
8	Nemec Ivan	9. VIII. 1907, Dragotine!	Mariborska	
9	Novak Josip	16. 111. 1905, Leskovec	Mariborska	
10	Pečovnik Konrad	13 XI. 1898, Rudeči breg	Mariborska	
11	Petkovič Djordje	9. II. 1906, Borovac	Timočka	
12	Petrovič Miroslav	30. I. 1905, Rutevac	Niška	
13	Pljakič Nikola	13. XI. 1903, Boboti	Kruševačka	
14	Popovič Milo	13. XI. 1905, Doljani	Zetska	Ostanejo
15	Sokolič Julije	16. X. 1906, Trebinje	Mostarska	doma
16	Stern Edmund	5. XI. 1903, Planica	Mariborska	
17	Šušteršič Franc	13. IV. 1907, Zapuže 13	Ljubljanska	
18	Zečcvič Božidar	10. L 1905, Lipovac	Šumadijska	
Tek. štev.	I m e	Rojstni dan, leto in kraj	Oblast ali država
1	Albert Edvard	7. VIL 1910, Rečica ob Paki	Mariborska
2	Boškovič Vojislav	5. IV. 1908, Lipovo	Zetska
3	Bračko Franjo	30. III. 1910, Brestrnica	Mariborska
4	Geiger Mijo	23. VI. 1908, Djakovo	Osječka
5	Kinkela Marija	15. VI 1910, Rukavac	Italija
6	Košenina Leopold	14. XI. 1908, Maribor	Mariborska
7	Kovač Marija	8. XII. 1909, Buzet	Italija
8	Lipovec Janko	20. XII. 1910, Podgradje	Mariborska
9	Malenkovič Anastas	8. V. 1911, Ohrid	Bitoljska
10	Milanovič Melodije	1. IV. 1911, Prilep	Bitoljska
11	Milovič Savo	12. I. 1907, Novi Pazar	Raška
12	Omčlkus Čedomil	3. X. 1911, Knin	Splitska
13	Popovič Bogo	8. VIII. 1907, Korbovo	Timoška
14	Puletlč Milisav	9. III. 1908, Sipovo	Zetska
15	Rogič Miodrag	9. III. 1911, Čajetina	Užiška
16	Savovič Siniša	18. VIL 1907, Radobudja	Užiška
17	Sinadinovič Andrija	25. XI. 1909, Mušnikovo	Kosovska
18	Strašek Ivan	14. IV. 1910, Gaj	Mariborska
19	Stropnik Ivan	7. III. 1908, Družmlrje	Mariborska
20	Vesenjak Josip	2. II. 1910, Grabe pri Središču	Mariborska
21	Žbogar Marija	15. Vlil. 1910, Kobarid	Italija
O absolventih dvoletne in enoletno vinarske in sadjarske šole 1921—1927.
V poslednjih sedmih letih, 1921.—1927., je absolviralo »dvoletno« in »enoletno« 180 mladeničev, in sicer je iz Slovenije 156, iz drugih pokrajin naše države in iz inozemstva pa 24 absolventov, tedaj na leto povprečno 26 absolventov.
Sreskim poglavarjem Slovenije smo dostavili sezname absolventov iz njih področij s prošnjo, da nam naznanijo o vsakem absolventu:
1. Kje je? (Doma na kmetiji, v kateri tuji kmetijski ali nekmetijski praksi, oziroma službi, pri vojakih itd.)
2. Ali je pričakovati, da bo po morebitni začasni kmetijski praksi drugje ali po odslužen ju vojaškega roka ostal pozneje na kmečki domačiji ali da si na kak drug način uredi svoje lastno gospodarstvo kmetijskega značaja?
3. Kako se doslej uveljavlja pri kmetijskem delu in pri kmetijski stroki v obče ?
Na podlagi došlih poročil o absolventih iz Slovenije podamo naslednjo preglednico:
Sresko poglavar.:	Število	absolventov	Koliko	jih	je	Kako	se	uveljavljajo
	.ìlvol.-	„enol."	skupaj	doma	drugje	umrlo prav dobro dobro			slabe
Maribor, desni breg	25	6	31	18	13	—	6	22	3
Maribor, levi breg	16	7	23	19	3	1	7	14	1
Ptuj	22	5	27	20	'7	—	10	16	1
Ljutomer	11	12	23	15	7	1	3	17	2
Konjice	3	1	4	4	—	—	1	2	1
Slovenjgradec	5	1	6	5	1	—	3	3	—
Prevalje	1	—	1	—	1	—	—	1	—
Celje	6	—	6	5	1	—	1	4	1
Gornji grad	1	—	1	—	1	—	—	1	—
Šmarje pri Jelšah	7	2	9	6	3	—	5	3	1
Dolnja Lendava	1	—	1	—	1	—	—	1	—
Laško	2	2	4	3	1	—	3	1	—
Brežice	9	2	11	8	3	—	6	4	1
Ljubljana, okolica	—	1	1	1	' —	—	—	1	—
Novo mesto	2	1	3	3	—	—	2	1	—
Kočevje	—	1	1	1	—	—	—	1	—
Črnomelj	—	1	1	1	—	—	1	—	—
Krško	3	—	3	2	1	—	2	1	—
Skupaj :	114	42	156	111	43	2	50	93	11
Ker sta 2 absolventa (Miroslav Perko v Mariboru
28.	VIII. 1926 in Jakob Zemljič v Radencih 16. VII. 1927) umrla, je v Sloveniji še 154 absolventov, od le-teli:
doma lil absolventov ali 72 odstotkov; drugje 43 absolventov ali 28 odstotkov; prav dobrih 50 absolventov ali 33 odstotkov; dobrih 93 absolventov ali 60 odstotkov; slabih 11 absolventov ali 7 odstotkov.
Izmed izkazanih absolventov so najstarejši tisti, katere je bila s 1 o v e n s k a uprava »dvoletne« sprejela kot novinec v jeseni I. 1919. in ki so šolo absolvirali 1. 1921. Ako upošte-
varno, da so v prejšnji dobi pripravljali gojence iz večine za tujo službo, smo lahko zadovoljni s povojnim napredkom, ki se pa od leta do leta še izboljšuje.
Ekskurzije.
Tekom povojnih šolskih let so bile prirejene v svrlio poglobitve v šoli pridobljene, bolj ali manj teoretične izobrazbe še sledeče ekskurzije:
1918/19: III. letnik triletne vinarske in sadjarske šole
v juliju 1919: z vlakom v Gornjo Radgono (Clotar Bouvier — kleti in vinogradi), dalje v Ljutomer (Fr. Zemljič — kleti in vinogradi) in peš čez vinograde Jeruzalem (ogled vinogradov in poskušnja vin pri gg. Petovarju, Puklavcu, Zabavniku i. dr.) ; peš čez vinograde v Ormož in z vlakom v Ptuj ; od tod v Podlehnik na vinogradno posestvo Štajerske hranilnice; peš in z vlakom v Maribor.
1919/20:
Za kazen radi disciplinarnih prestopkov ni bilo ekskurzije.
1920/21: II. letnik vinarske in sadjarske šole:
1. 6. IV. 1921 v Sv. Miklavž pri Hočah (ogled raznih glinastih stavb) ;
2. 20. V. 1921 k čebelnjaku g. ravn. Lcdincgga v Radvanju;
3. 26. VI. 1921 v Radvanje k poskusnemu oranju z ame-rikanskirn motornim plugom ;
4. 29. VI. 1921 k čebelnjaku v Selnico ob Dravi;
5. 19. VIL 1921 na sejmišče in k premiranju konj v Mariboru;
6. 20. VII. 1921 na kmetijsko šolo v Št. Juriju ob juž. žel. in v drž. cinkarno v Celju.
Razen tega še v Mariboru ob raznih prilikah: Vrtnarsko podjetje »Vrt« Džamonja, meroizkusni urad, paromlin Sclicr-bautn in sinovi, pivovarna Gütz in vinska veletrgovina Pugel čt Rossmann.
1921/22: II. letnik vinarske in sadjarske šole:
1. 12. V. 1922 k čebelnjakom velečebelarja Kirarja v Sv. Petru pri Mariboru;
2. 23. VI. 1922 k čebelnjaku g. Pintarja, Meljski breg pri Mariboru;
3. 22. VII. 1922 v Falo (elektrarna) in v Ruse (tvornica za dušik) ;
4. 22. VII. 1922 v pivovarno üötz, kletarstvo Pugel & Rossmann, meroizkusni urad, »Vrt« Džamonja, vse v Mariboru ;
5. 24. VII. 1922 na posestvo grofa Bombelles-a v Zelen-dvoru in Vinici pri Varaždinu ;
6. 25. VII. 1922 na vinogradno posestvo Štajerske hranilnice v Podlehniku pri Ptuju in v šampanjske kleti g. Čučcka v Ptuju ter v sadonosnike g. Hintzc-ja na Karolinškem dvoru pri Ptuju;
Vinska klet.
7.	8. VI. 1922 (skupno I. in II. letnik) čez Sv. Vrban in Sv. Križ na Kozjaku; spotoma ogled boljših kleti in vinogradov.
1922/23: 1. letnik srednje kmetijske šole:
1. 20. III. 1923 v pivovarno Götz v Mariboru;
2. 28. in 29. V. 1923 botanično - geološka ekskurzija na Pohorje (Brezno—Lehno—Planinka—Črni vrh—Velika kopa— Slovcnjgradcc).
II.	letnik vinarske in sadjarske šole:
1. 13. in 14. VI. 1923 gozdarska ekskurzija v gozdove na Pohorju pri Rušah in Fali;
2. 20. VI. 1923 v Ruše (tovarna za dušik) in v Falo (elektrarna); skupno s kmetijsko šolo v Št. Juriju ob juž. žel.
3. 16.—19. VII. 1923 v Gornjo Radgono (kleti in vinogradi fme. Cl. Bouvier), peš v Ljutomer, peš čez vinograde v Jeruzalem (gg. Petovar, Fr. Zemljič, Zabavnik) in na Kog (g. Košar) in naprej v Središče; dalje z vlakom preko Čakovca v Zagreb (ogled posestva kmetijske fakultete v Maksimiru, velepodjetja Arko v Zagrebu in nadškofovega veleposestva v Brezovici pri Zagrebu) in v Št. Jurij ob juž. žel. (kmetijska šola).
1923/24: II. letnik srednje kmetijske šole:
1. 20. V. 1924 v tovarno mila »Zlatorog«, v kisamo Schmid in v usnjarno Freund, vse v Mariboru ;
2. 3. VI. 1924 v Št. Jurij ob juž. žel. (kmetijska šola, zadruga za izvoz ja j ec, več vzornih kmetij) ; udeležil se je tudi pogreba ravnatelja kmet. svetnika Ivana Belleta (umrl v Graz-u 30. V. 1924, pokopan v Žalcu) ;
3. 29. VI.—7. VII. 1924 velika ekskurzija v Beljc in po Slavoniji: z vlakom do Bel. Manastira; tri dni ogledovanje drž. veleposestva »Belje« na raznih distriktih in objektih; potem v Osijeku ogled tvornice lanu in tvornice kmetijskih strojev; dalje z vlakom v Vukovar, tam ogled veleposestva grofa Eltza; odtod po ladiji v Ilok (ogled kmetijske šole in posestva kneza Odescalchi-ja) ; iz Iloka enodnevni izlet z vozovi v ergelo Karadjordjevo in nazaj v llok; dalje z vozovi na pustaro Inocenc-dvor in skozi vinograde na žel. postajo v Šidu ; z vlakom do Zagreba (ogled velepodjetja Arko in posestva kmetijske fakultete v Maksimiru) ;
4. 28. in 29. V. 1924 v Guštanj (posestvo g. Ossiandra, Malgajeva slavnost, Rimski vrelec) ; udeležil se je tudi 1. letnik srednje kmetijske šole.
II.	letnik vinarske in sadjarske šole:
1. 19. V. 1924 v Studenice pri Poljčanah na razstavo in premiranje goveje živine ter na planinski pašnik na Boču ;
2. 29. V. 1924 preko Slov. Kalvarije na Janžcv vrh v vinograde gg. Merana, Tschelligi-ja in Scherbauma; vrnitev preko Limbuša, kjer je bilo v šoli predavanje o krajevnih gospodarskih organizacijah ;
3. 3. VI. 1924 skupno z II. letnikom srednje kmetijske šole v Št. Jurij ob juž. žel. (kmetijska šola, zadruga za izvoz ja j ec in par boljših kmetij) ;
4. velika ekskurzija ua Mrvatsko, 11.—15. Vil. 1924: iz Maribora z vlakom preko Zagreba v Križevce (ogled srednje in nižje gospodarske šole in šolskega posestva), z vozovi v Tkalec pri Križevcih in ogled tamošnjega škofovega posestva: z vlakom v Božjakovino (ogled drž. posestva in gospodinjske šole), z vlakom čez Zagreb in Karlovac v Novo mesto (ogled kmetijske šole na Grmu); dalje v Stično (ogled veleposetva »Selo« v Št. Vidu pri Stični in posestva samostana cistercijancev v Stični) ; dalje v Ljubljano (ogled Združenih mlekarn, Gospodarske zveze, žrebčarnc v Selu, drevesnice Kmetijske družbe in gospodinjske šole v Marijanišču) ; dalje v Celje (ogled vinarske zadruge) in v Žalec (ogled hmelj ar ne Hmeljarskega društva in vzornih hmeljnikov, po- -ložitev venca iz žitnega klasja na grob ravnatelja kmet. svetnika Ivana Belleta) ;
5. 17. VII. 1924 v Ruše (tvornica za dušik) in v Falo (elektrarna) ;
6. 29. VII. 1924 v mestno klavnico, Franz-ev mlin, mestno plinarno, tovarno za usnje Freund in v kleti g. Valjaka, vse -v Mariboru.
1924/25: III. letnik srednje kmetijske šole:
1. 1.—'7. VIII. 1925 velika ekskurzija v Dalmacijo: z vlakom do Novega mesta (kmetijska šola na Grmu) ; dalje do Šibenika (vinska razstava, .izlet k slapom Krke) ; z vlakom v‘' Split " (Jadranska izložba, kmetijska poskusna in kontrolna postaja, arheološki muzej, park na Marjanu, razvaline in izkopine v Solinu itd.) ; z ladljo do Sušaka (spotoma ogled Trogirja) in nazaj v Maribor ;
2. 26.—27. VI. 1925 v Ljubljano (Združene mlekarne, žrebčarna na Sein, drevesnica Kmetijske družbe, gospodinjska šola); z avtomobilom čez Ljubljansko barje (ogled kultur na barju pod vodstvom strokovnjaka ravn. inž. Turka) v Vrhniko (izvor Ljubljanice, usnjarna Pollak, tovarna konzerv Indus, tovarna parketov Lenarčič, strojarna m vzorni svinjaki gosp. Tršarja. •
II.	in III. letiijk srednje kmetijske šole skupno:
L 20. VI. 1925 v Račje (ogled tovarne za špirit in veleposestva g. Bachlerja) ;
2.	ob raznih prilikah v pivovarno Tschelligi, tvornico mila »Zlatorog«, tvornico »Kovina«, predilnico Doctor in drug, konfekcijo »Zora«, Franz-ev mlin, tvornico kmetijskih strojev Ježek, kisamo Schmid, mlekarno Bernhard, zalogo kmetijskih potrebščin in strojev podjetja g. Mioviča, mestno klavnico in v delavnice drž. železnice, vse v Mariboru.
II.	letnik srednje kmetijske šole:
1. 23. in 24. V. 1925 v Beltince (drž. semenogojska postaja in posestvo grofice Zicliy, v Mursko Soboto (posestvo in grad z dragocenimi zbirkami grofa Szapary-ja ter mlekarna in klavnica g. Benko-ta) in v Ivanjkovce (vzorno posestvo g. Petovarja) ;
2. 4. VI. 1925 v Falo (elektrarna) in Ruše (tvornica za dušik) ;
3. 5.—13. Vil. 1925 velika ekskurzija v Slavonijo: z vlakom do Slav. Požege (ratarnica, posestvo in Spiritarmi g. A. Hribarja in dr.) ; v I)jakovo (škofovsko veleposetvo — lepi lipicanci — in kmet. industrija — mlin, Spiritarmi) ; v Osijek (mlin Union, naj večji v državi, šečerana, pivovarna); v Podr. Slatino (veleposestvo grofa Draškoviča z znamenito Riim-bauerjevo kulturo na šotnih tleh in s tovarno špirita, slabo obdelana in zamočvirjena polja, razdeljena med agrarne interesente pri agrarni reformi!) ; v Križevce (sred. in nižja gospodarska šola in šolsko posestvo) ; v Božjakovino (drž. posestvo in gospodinjska šola); preko Zagreba v Maribor;
4. 24. in 25. VII. 1925 v Žalec (hmeljarna Hmeljarskega društva, poskusni limeljnik in še par vzornih lnneljnikov) in na Bled (posestvo g. Vouka, Blejsko jezero ter na posestvo g. Jana v Gorjah in skozi Vintgar na žel. postajo Dobrava ; od tod nazaj v Maribor;
5. 6. VI. 1925 v gozdno drevesnico v Slivnico pri Mariboru.
I.	letnik srednje kmetijske šole:
3.	VI. 1925 botanično-geološka ekskurzija na Pohorje (Vuhred—Ribnica—Ribniško jezero—Št. Lovrenc na Pohorju).
II.	letnik vinarske in sadjarske šole :
v Št. Jurij ob juž. žel. (razstava plemenske živine, kmetijska šola).
Oba letnika vinarske in sadjarske šole skupno:
1. 9. VI. 1925 v gozdno drevesnico v Slivnici, dalje peš na veleposestvo »Hausampacher« pri Hočah in škofijsko veleposestvo Betnava pri Mariboru; spotoma še ogled boljših kmečkih posestev;
2. 13. VI. 1925 na Pohorje (Mariborska koča—Ruška koča —Lobnica—Ruše) ;
3. 3. VII. 1925 v Falo (elektrarna) in Ruše (tvornica za dušik) ;
4. 23.—25. VII. 1925 v Haloze: z vlakom do Strnišča (pletarna in lesna industrija g. Cučeka), peš čez Ptujsko goro
Mariborska vinska polica.
(drevesnica in posestvo g. Kupčiča) in Sv. Barbaro na Janžev vrh (vinograd Štajerske hranilnice); od tod v Podlehnik (vinogradi Štajerske hranilnice in gospe Lahove) ; dalje čez Za-vrče v Juršince pri Ptuju (zadružna trsnica in silnica, nasadi g. Šegule) in čez Ptuj domov;
5.	29. Vil. 1925 v »Vrt« Džamonja (drevesnica), v tovarno »Kovina« in kisamo Schmid v Mariboru.
1925/26: II. letnik vinarske hi sadjarske šole ter specialna vinarska in sadjarsa šola skupno:
1. 20. 111. 1926 na razstavo zajcev v Mariboru;
2. 6. VI. 1926 v Št. Pavel pri Preboldu (drevesnica g. Dolinška in posestvo g. Sadnika) in v Št. Jurij ob juž. žel. (kmetijska šola);
3. 15. VII. 1926 v Ivanjkovce (gospodarski objekti g. Pe-tovarja), peš čez Svetinje (vinogradi g. Sigmunda), Jeruzalem (vinogradi gg. Fischcrauer-ja in Petovarja) in Železne dveri (vinograd in kleti samostana Admont), v Ljutomer in z vlakom nazaj ;
4. 30. VII. 1926 v Ruše (tvornica za dušik) in Falo (elektrarna) ;
5. ob raznih prilikah v skladišče Kmetijske družbe, tovarno Ježek, Franz-cve mline, mlekarno Bernhard in skladišče Miovič;
6. 11). IX. 1926 na kmetijsko razstavo v Ljubljani (samo specialna vinarska in sadjarska šola).
1926/27:
1. 6. X. 1926 II. in III. letnik srednje vinarske in sadjarske šole na sadno razstavo v Ptuj ;
2. 17. I. 1927 II. in III. letnik »srednje« in specialna šola na oblastno vinsko razstavo v Ptuj :
3. 6. V. 1927 vsi trije letniki »srednje« k Mariborski in Ruški koči na Pohorju;
4.	13. VI. 1927 II. letnik	»srednje« v Račje	(tovarna za
špirit,	vzorni hlev in hmeljnik	g. Bachlerja) in Fram (tovarna
bučnega olja g. Kranjca in vinograd g. Scherbauma) ;
5.	15. VI. 1927 vsi trije	letniki »srednje« in	»specialna«
v	Ruše (tvornica za dušik in	za vžigalice), Falo	(elektrarna)
in Št. Lovrenc na Pohorju (H. Kieffer, tovarna za srpe in kose);
6. 6.—9. VII. 1927 II. letnik »srednje« na Dolenjsko: čez Ljubljano v Novo mesto (kmetijska šola na Grmu in vinograd na Trški gori); od tod v Semič (vinogradi), peš v Črnomelj, z vlakom v Metliko in z vozovi v vinograde pri Prašičih; dalje peš čez Gorjance (Sv. Gora 1181 m nadm. v.) v Pleterje (kartuzijanski samostan) in z vozom v Kostanjevico; peš čez vinograde na Vočje (vinograd g. Kodriča) in Gadovo peč (vinograd g. Kerina); z vozovi čez Krško polje v Rajhenburg (trapistovski samostan) in povratek v Maribor;
7. 23.—30. VII. 1927 lil. letnik »srednje« velika ekskurzija v Dalmacijo in Bosno; do Sarajeva (ogled kmetijske šole v llidži, tamošnjega kopališča, razsadnlkov in bosanskih kmečkih posestev); v Mostar (vinogradi in kleti gg. Jelačiča, Krnlja in Šantiča, tobačnih tovarn, tobačnih in zelenjadnih kultur); čez Mctkovič v Split (kmetijska poskusna in kontrolna postaja); z vlakom v Knin (kmetijska šola na Glavici);
v Zagreb (posestvo kmetijske fakultete v Maksimiru) ; povratek v Maribor;
8.	25. in 26. IX. 1927 večja ekskurzija »enoletne« z mestnim avtobusom : Maribor—Sv. Lenart v Slov. gor.—Ivanje!— Gornja Radgona—Apače (gospodarstvo g. Meinla v Črncih) —Gornja Radgona (trsničarstvo in kletarstvo s šampanjsko industrijo g. Bouvicrja)—Slatina Radenci—Kapela (trsni in sadni nasad z viničarsko šolo)—Ljutomer (trsne kulture g. Fr. Zemljiča)—Jeruzalem (ljutomersko - ormoške gorice)—Ormož —Varaždin (kmetijska razstava)—Dubrava (gospodarstvo g. Miheliča)—Podlehnik (vinogradniško gospodarstvo Štajerske hranilnice)—Maribor, skupno blizu 250 km.
Uglednim lastnikom naštetih objektov, ki so s t a v 1 j a 1i zavodu svoje vzorne gospodarske naprave na razpolago v poučne s v r h e z gostoljubnim sprejemanjem njegovih ekskurzij, bodi izrečena i na tem mestu najsrčnejša zahvala !
Knjižnica in dijaška čitalnica.
Učiteljska knjižnica.
Učiteljska knjižnica vsebuje pretežno kmetijsko-strokovne knjige, predvsem knjige za vinarstvo, sadjarstvo, obče gospodarstvo, poljedelstvo in živinorejo. Zc radi dejstva, da je bila pred prevratom uprava šole nemška, kakor tudi iz razloga, da je domača strokovna literatura pičla, je povsem naravno, da tvorijo v nemščini spisane knjige pretežno večino. Zbirko domačega strokovnega slovstva pomnožuje v znatni meri Ministarstvo Poljoprivrcde i Voda, ki pošilja šolam službene publikacije, a tudi druga dela, izdana pod njegovim pokroviteljstvom ali z njegovim priporočilom. Razen nemščine in domačih jezikov so po nekaterih knjigah zastopani tudi drugi jeziki, predvsem francoski, češki, italijanski in angleški.
Knjižnica obsega :
1. knjige vinarske in sadjarske šole, nabavljene pred prevratom, t. j. 1691 komadov;
2. knjige vinarske in sadjarske šole, nabavljene po prevratu, t. j. 833 komadov ;
3. knjige srednje kmetijske šole, prevzete dne 1. sept. 1925, t. j. 784 komadov ;
4.	knjige srednje vinarske in sadjarske šole, nabavljene po 1. septembru 1925 do 31. decembra 1927, t. j. 1029 komadov.
Vseh knjig je torej po stanju od 31. decembra 1927: 4337 komadov.
Dijaška knjižnica.
Poleg učiteljske knjižnice je na zavodu tudi dijaška knjižnica, katero upravlja član učiteljskega zbora. Ker je domačega strokovnega slovstva razmeroma malo, za rabo knjig v tujih jezikih pa niso dani pogoji, vsebuje knjižnica samo 216 zvezkov, večinoma v domačih jezikih. Od teh knjig je dotiralo Ministarstvo Poljoprivrede i Voda 184 zvezkov, 27 zvezkov se je nakupilo, 5 pa je bilo podarjenih od avtorjev.
Dijaška čitalnica.
Na zavodu (takrat »Srednja kmetijska šola«) se je dne
16.	marca 1924 ustanovilo dijaško društvo »Dijaška čitalnica«, ki ima nalogo, nabavljati strokovno časopisje in dati članom priliko, da se vadijo v strokovnem spisovanju in v izvajanju strokovnih predavanj. Vrhovno nadzorstvo nad delom čitalnice vrši direkcija zavoda, katero zastopa za to določeni član učiteljskega zbora. Strokovno delo in društveni posli se obav-ljajo po posebnem pravilniku, sklenjenem na ustanovnem občnem zboru in potrjenem od direkcije zavoda.
Učni tečaji.
V povojnih letih	so	se vršili sledeči učni tečaji :
1919: Od 19. do 20.	IX.	(2 dneva) :	Konserviranje	sadja ;	29
udeležencev.
1920: Od 24. do 26. II. (3 dni) : Trsna rez in sajenje ter oskrbovanje sadnega	drevja ; 40	udeležencev.
Od 15. do 16.	X.	(2 dneva) :	Konserviranje	sadja;	35
udeležencev.
1921: Od 19. do 20. IX. (2 dneva) : Konserviranje sadja in zelenjave; 33 udeležencev.
1922: Od I. do 5. V. (5 dni): Vinarstvo s posebnim ozirom na trsničarstvo in obnovo vinogradov; 16 udeležencev.
17. VI. (1 dan): Zatiranje bolezni in škodljivcev na sadnem drevju ; 28 udeležencev.
Od 18. do 20. IX. (3 dni) : Konserviranje sadja; 45 udeležencev.
1923: Od 20. do 21. IX. (2 dneva) : Konserviranje sadja in zelenjave ; 22 udeležencev.
1924: 13. IV. (T dan) :	Glavne napake pri sajenju sadnega
drevja in zatiranje poljskih miši ; 50 udeležencev.
Od 25. do 27. IX. (3 dni) : Konserviranje sadja in povrtnine ; 47 udeležencev.
1925 : Od 2. do 3. III. (2 dneva) :	Vzgoja	in	oskrba	sadnega
drevja; 32 udeležencev.
Sestavljena mariborska vinska polica — 120-predalna — v z žično mrežo zagrajeni buteljčni kleti,
Od 16. do 17. III. (2 dneva): Pomlajevanje in precepljanje sadnega drevja; 45 udeležencev.
5.	VI. (1 dan) :	Lorette-ova	rez pritličnega sadnega
drevja ; 20 udeležencev.
9.	Vili. (I dan): Isti predmet; 18 udeležencev.
1926: 1. III. (1 dan) : Precepljanje sadnega drevja ; nad 30 udel.
2.	III. (1 dan) : Gnojenje in snaženjc sadnega drevja ; 35 udeležencev.
*
8.	III. (1 dan): Precepljanje sadnega drevja; 40 udcl.
12.	IV. (1 dan) : Obdelovanje zemlje, gnojila in gnojenje, semenarstvo ; 20 udeležencev.
19. IV. (1 dan) : O vrtnarstvu in vrtnarskih škodljivcih ; 15 udeležencev.
28. IV. (1 dan) : Cepljenje trte in trsničarstvo; 35 tidel.
Od 4. do 8. V. (5 dni) : Najvažnejša vprašanja kletarstva ; 22 udeležencev.
22.	V. (1 dan) : Grozdni sukač in uporaba vprežnega orodja v vinogradu; 17 udeležencev.
25. V. (1 dan): Pridelovanje krme in krmljenje; 15 udel.
Od 22. do 25. IX. (4 dni) : Konserviranjc sadja in zelenjave ; 66 udeležencev.
28. IX. (1 dan) : Naprava sadnih sokov in brezalkoholnih pijač; 22 udeležencev.
1927: 1. III. (1 dan) : Precepljanje sadnega drevja ; 60 udel.
2.	III. (1 dan): Sajenje in oskrbovanje sadnega drevja; 60 udeležencev.
7.	III. (1 dan): Precepljanje sadnega drevja; 11 udel.
28. III. (1 dan) : O vzgoji trte in grozdnem sukaču ; 17 udeležencev.
29. III.	(1	dan) :	O	cepljenju trte in trsničarstvu; 17 vdel.
Od 30.	III.	do 1.	IV.	(3 dni): O kletarstvu;	21 udeležencev.
25. IV.	(1	dan) :	O	vzgoji zelenjadi; 30	udeležencev.
26. IV.	(1	dan):	O	vzgoji vrtnih cvetlic;	30 udeležencev.
Od 19. do 22. IX. (4 dni) : Konserviranjc sadja in zelenjave ; 56 udeležencev.
1928:5. in 6. III. (dvakrat po 1 dan) : Dva enodnevna tečaja za precepljanje, sajenje in oskrbo sadnega drevja ; po 40 udeležencev.
Od 20. III. do 7. IV. (3 tedne, po 1 teden še poleti in jeseni): Učni tečaj za sadjarske pomočnike; 18 udel.
Od 30. do 31. III. (2 dneva) : Kletarski tečaj ; 21 udel.
III. Kmetijsko gospodarstvo.
1. Obseg posestva.
Površina šolskega posestva znaša 11.5807 ha njiv, 6.8458 lia travnikov, 12.1668 lia vrtov, 8.3019 ha vinograda, 1.6193 ha pašnikov, 15.1188 ha gozdov in 0.9521 ha stavbišč, skupno torej 56.5854 ha zemlje. Razmerje kultur se v resnici vsako leto malo menja in je zato drugačno. Leta 1927. je bil obseg kultur približno sledeči: njiv 12 ha (21.20%), travnikov in pašnikov 8.92 lia (15.76%), zelcnjadncga in botaničnega vrta
0.85 ha (1.50%), vinograda 5.56 ha (9.83%), drevesnice in vrta s špalirji 1.12 ha (1.98%), sadonosnikov 10.53 ha (18.61%), gozda 16.31 ha (28.82%), potov in stavbišč 1.30 ha (2.30%).
V lastni režiji obdeluje zavod 55.55 ha (98.16%), v najem daje 1.04 ha (1.84%).
Posestvo ni arondirano in pripada štirim katastralnim občinam. V kat. občini »Grajska vrata« leži 1.0413 ha. Ker leži to zemljišče skoraj uro daleč od šole, ob Dravi v Melju, in ker je bilo vojaštvo to zemljišče popolnoma razrilo, hišico pa pokvarilo, je šola oddala to parcelo v najem.
V katastralni občini »Krčevina» ležita ob vznožju Kalvarije šolsko poslopje z okolico (18.9395 ha) in Grajski log (26.1385 ha), pol ure od zavoda, za »Tremi ribniki«.
V katastralni občini »Koroška vrata« leži onstran Kamniške ceste Pristava 9.3479 ha in v kat. občini Brestrnica leži 1.1182 ha gozda.
Zemlja je na posestvu zelo različna. Ob Kalvariji je težka ilovnata in globokosežna, talnica stoji visoko. »Pri drevesnici« je zemlja slična oni ob Kalvariji. Na Pristavi je zemlja plitka, ilnato peščena rečna naplavina s propustnim podtaljem (prodom). V Grajskem logu je zemlja deloma gozdna, deloma la-pornata ilovica, deloma peščcnoilnata naplavina.
2.	Zgradbe.
Šola ima obilo zgradb in zgradbic in drugih naprav, ki so pa deloma radi starosti že v slabem stanju. Kljub številnim poslopjem vendar primanjkuje prostora za učilnice, laboratorije in stanovanja uslužbencev. Po vojni je bila zgrajena dr. Stojkoviča sušilnica, vsa ostala poslopja smo pa prevzeli. Zelo trpko se čuti pomanjkanje cvetličnjaka z raz-množarno, ker je nemogoč vzgoj občutljivih vrtnarskih rastlin. Šola še ni priključena na mestno kanalizacijo, deževnico in
rabljeno vodo odvajajo štirje do 20 m globoki požiralniki, ki jih je treba približno vsakih 6 let snažiti, ker se nekako v tein času zamulijo; to delo je zelo drago.
Veliko stroškov povzročata vzdrževanje in obnavljanje podzidij, odnosno škarp v vinogradu, ki se posebno radi obilnega deževja poslednjih let neprestano rušijo. Za popravilo poslopij in vzdrževanje vseh zgradb vobče bi rabili letno do 50.000 Din, dočim prejme uprava jed va polovico za to potrebnih sredstev.
Poslopja so sledeča: I. šolsko poslopje z internatom,
2.	gospodarsko poslopje s hlevi, shrambami in stanovanji za uradnike in posle, 3. kletno poslopje z vinsko kletjo, prešnico in službenim stanovanjem uradnika, 4. sadna klet s prostori za sadno uporabo, 5. stanovanjsko poslopje za ravnatelja,
6.	stanovanjsko poslopje za dva uradnika in šolsko mizarsko delavnico, 7. remiza za stroje, 8. bosanska sušilnica,
9.	dr. Stojkoviča sušilnica, 10. poslopje na Pristavi s kmetijsko poskusno in kontrolno postajo, podom, žitnico in remizo za stroje, II. stanovanjska hiša za opravnika, 12. poslopje v Grajskem logu s stanovanjem za viničarja in računovodjo, hlevom, senikom in s stanovanjsko sobo, hkrati učilnico bivše viničarske šole, sedaj stanovanje za sezonske delavce in obiskovalce učnih tečajev, 1,3. hišica v Melju, 14. hišica in senik »pri drevesnici«, 15. silnica in prezimovališče za cvetlice. Ib. vrtnarska shramba na Pristavi, 17. čebelnjaki.
3.	Kmetijske panoge.
a) Vinarstvo in kletarstvo.
I.	Vinograd, matičnjak in t r s n i c a,
A. Vinograd.
1.	Splošni popis.
Vinarska in sadjarska šola ima dva vinograda; pri zavodu samem je vinograd »Mariborska Kalvarija«, ki obsega 4 ha 25 a 37 m-. Drugi vinograd na šolskem posestvu »Grajski log« je mnogo manjši (I ha 31) a 40 ni1). Prvi ju poskusni vinograd, a drugi le donosni.
Vinograd »Mariborska Kalvarija« ima krasno, precej strmo južno lego. Zemljo sestavlja tu po večini lapor, deloma ilovica in peščenec; v vlažnih delih je drenažiran. Ves vinograd je razdeljen po treh odvajalnih jarkih v smeri največjega padca na 4 predelke. Ti odvajalniki, izvzemši srednjega, so izdelani kot stopnice ter služijo istočasno za pot. Pa tudi
Delavnica za uporabo sadja.
srednji odvajaliiik se bo tako preuredil. Vsak predelek je spet razdeljen na večje število parcel. Ob njih spodnjem koncu so zbiralni jarki ali zbiralniki, ki sc izlivajo v odvajalnike. Predele in parcele pa prereže v treh vijugah lepo izpeljana vozna cesta, takozvana Belletova cesta, ker jo je zgradil nepozabni kmetijski svetnik Ivan Belle v času, ko je bil potovalni učitelj za vinarstvo in sadjarstvo v Mariboru.
Vseli parcel je 41; zasajene so bile od 1. 1895. do 1912. ; parcela 28 je bila 1. 1921. skrčena, potem je »počivala« in je bila 1. 1926. spet obnovljena z ncuburgovccm. Leta 1927. so sc skrčile še parcele 25 in 27 (rumeni muškat) in 41 (p ortu-galka), katere sedaj še »počivajo« (praha). V strmem delu vinograda so parcele podzidanc. S škarpo ali podzidjem se strmina nekoliko zmanjša, zid sam pa kot nabiratelj in odda-jalec solnčne toplote ugodno vpliva na razvoj in zorenje grozdja na bližnjem trsju.
V vinogradu so sledeče trsne vrste v čistih nasadih : rizling (renski), moslavec, beli burgundec, silvanec, rdeči traminec, rumeni muškat, klevna, laški rizling, sauvignon (sovinjo, muškatni silvanec), zeleni veltlinec, rudovršič (rdeči vrli), neuburgovec, žlahtnimi, modri burgundec, šentlovrenka, modra frankinja in modra Portugalka. Po obsegu je največ rizlinga (renskega), moslavca in laškega rizlinga. Ob vznožju vinograda tvori v dveh parcelah prvo povprečno vrsto novi trsni Sortiment, ki se je začel nasajati leta 1927., za enkrat s 165 različnimi vrstami, vsaka vrsta s 5 trsi ; razen tega je ob škarpah nekaterih parcel 27 raznih namiznih grozdnih vrst.
Glavne ameriške podlage, na katere so cepljene imenovane vrste, so: riparija portalis, rupestris št. 9 (Goethe), rupestris montikola, Solonis, solonis X riparija 1616, a ramo n X rupestris Ganziti št. 1 in mourvedre X rupestris 1202, berlan-dicri X riparija Teleki, chasselas X berlandieri 41 B. Na parceli silvanca št. 22 in rizlinga št. 22 a služi kot podlaga 20 raznih križank v svrho preizkušnje na rast in rodovitnost trsnih vrst, in sicer solonis X riparija 1616, berlandieri X riparija Teleki, berlandieri X riparija 157 ", rupestris št. 9 (Goethe), riparija X rupestris 101 1H, malbeck X berlandieri 1 A, clias-selas X berlandieri 41 B, aramon X rupestris G 1, aramon X riparija 143 B, riparija X žlahtnimi 45 G, riparija X žlahtnimi 43 G, riparija X tirolan 32 G, 36 G, 55 G, berlandieri X riparija 420 A, berlandieri X riparija 34 K M, riparija X rupestris
3306, 3309, cabernet X rupestris 33 A in mourvedre X rupes-tris 1202. Poskusi v tej smeri še niso zaključeni.
Nazorno-poučna je parcela rodnih in malorodnih trt z belim pečkom, modrim burgundcem, rizlingom, moslavcem in tramincem. Po tri redi od vsake vrste so izrazito rodne, po tri pa izrazito malorodne, ker so bili vzeti cepiči za te trte od izrazito rodnih, ozir. malorodnih trsov. Rodovitnost, odnosno nerodovitnost se" prenese potom vegetativnega razmnoževanja (z enoletnim lesom) točno na potomstvo.
Osemletne povprečnine trgatev pri rodnih in malorodnih trta h.
Pridelek grozdja na I hektarju:
Vrsta:	roden	maloroden	več na	rodnem	na malorodnem
	ktl	/ve	v kg	v %	samo
Peček	11.290	3.060	8.230	270	27 °/o
Modri burgundec	7.100	1.250	5.850	468	18°/«
Rizling (renski)	•1.790	40	4.750	11.875	1 °/o
Moslavec	11.740	5.470	6.270	115	47 "/»
Rdeči traminec	10.120	4.390	5.730	131	43 %
Povprečno	9.008	2.842	6.166	216	32 %
Iz prednjega pregleda je razvidno, kako zelo se lahko greši na račun rodovitnosti, ako ne jemljemo selekcioniranega lesu za cepiče.
Vinograd v Grajskem logu je znašal prvotno 3 ha 9 n 11 ni-, do danes se je skrčil na 1 ha 30 a 40 m2; od te površine je vinograda le 62 a 55 m\ ostalo je matičnjak. Na opuščenem vinogradu je posejana lucerna. V glavnem so tu iste vrste in iste podlage kakor na Mariborski Kalvariji. Zemlja je težka ilovica. Lega je jugovzhodna, južna in jugozapadna.
2.	Vinograd n a del a.
Obdelovanje vinogradov je zaradi kvalitetne produkcije intenzivno. Vzgoja je nizka. Pri rezi se trsu le toliko naloži, kolikor lahko brez škode prenaša. Svojim zahtevam primerno se obrezujejo vse vrste ali na kratko (zlahtnina, moslavcc, silvanec, muškat, modra frankinja), ali na Sperone (rizling renski, vse varietete burgundca, traminec). Laški rizling se obrezuje na rnp. št. 9 zaradi bujne rasti na dolgo, na ripari ji pa na reznike. Istočasno se odstranjujejo rosne korenine. Po rezi se količi; zadnja leta obnavljamo kolje s kostanjevim in akacijevim lesom. Okroglo smrekovo kolje se je slabo obneslo. Ako je kolje iz svežega lesa, ga impregniramo s 5'Vcno
raztopino modre galice. Poleg vzgoje ob kolju je v pare. št. 11 Oberlinov ali alzaški način vzgoje, kombinacija kol j a in žice, v pare. št. 12 pa oppcnlieivnska žična podpora ali brajda. Po količenju povežemo Sperone in obavimo prvo ali pomladansko
Oberllnova ali alzaška vzgoja.
(Pod. 64. iz knjige »Žmavc, Vinarstvo«, stran 87.)
kop. Ko so mladice že dosegle primerno dolžino, mandatno (odstranimo nepotrebne mladice in oplejemo zalistnike), nakar izvršimo vez. Vežemo iz večine z rafijo, v neznatni meri tudi s slamo. Čim vinograd ozeleni radi plevela, ga okopamo
o
>
cd
E
>N
C
-a
o
CL
drugič, in ko začne grozdje zoreti, še tretjič. Po potrebi se uvrsti še ena kop, mladice pa ponovno povezujemo.
Prazna mesta v starejših nasadih izpolnjujemo uspešno z gr o banicami. Precepi jeva n je starejših drugovrstnih trsov v precep ali razkol pa se ni obneslo baš radi njih previsoke starosti. (Nad 10 let!)
Proti boleznim, peronospori in oidiju postopamo preventivno. Ko so	mladice	razvile	že nekoliko listov,	škropimo
prvič, čeprav	se še ni pojavila	peronospora, kar je	navadno
okoli 20. maja. Kot načelo velja: čimprej, tem bolje. Brez ozira na cvetje škropimo drugič 10 dni po prvem škropljenju. Ako je vreme	ugodno,	rešimo	na ta način spodnje	listje, ki
prehranjuje v	glavnem	grozdje. Tretjič škropimo	približno
3 tedne po drugem škropljenju. Po potrebi škropimo še četrtič in petič, a vendar le one parcele, kjer nastopa bolezen močnejše. Uporabljamo 1%—2%>no bakrenoapneno brozgo.
Žveplanje proti oidiju, ki povzroča pri nas v obče mnogo manj škode, navadno sledi škropljenju ; kjer pa ta bolezen bolj močno nastopa, naj bi se prvo žveplanje obavilo že nekako sredi maja, pozneje pa po potrebi.
Proti grozdnemu sukaču, ki zadnja leta nastopa čim dalje bolj, doslej nismo uporabljali zadevnih sredstev v večjem obsegu, pač pa smo pobirali gosenice I. generacije iz kabrnkov in po gosenicah II. generacije napadene jagode ter vse vkup uničili, razne preparate proti temu škodljivcu pa preizkušamo — doslej z nezadostnim uspehom.
Vršičimo avgusta, pred trgatvijo pa selekcioniramo. Lepo obložene trse označimo s pločevinastimi tablicami, ki nosijo dotično letnico. Cepiče jemljemo le od onih trsov, ki imajo nekoliko tablic iz poslednjih let. S trgatvijo pričnemo kolikor mogoče pozno, okoli 20. oktobra, ter jo vršimo strogo natančno. Sortiramo po vrstah, le-te pa po kvaliteti grozdja. Po končani trgatvi vinograd takoj okopamo, ako le vreme dopušča, in sicer globoko. Po že označenem časovnem redu bi to bila četrta kop; ker pa je jesenska kop izredne važnosti, naj bi se imenovala — prva kop. Istočasno pognojimo Vs vinograda s hlevskim gnojem: na I ha in za tri leta 600H. Na zavodu je namreč upeljan triletni turnus gnojenja s hlevskim gnojem, kar pa pravkar izpreminjamo — na podlagi gnojilnih poizkusov — v »kombinirano gnojenje«, pri čemer prihranimo živinskega gnoja za druge kulture, ki ga sicer dobivajo premalo.
Opazovanje cvetenja.
	jup	o»	2	2	-			<e		r-	U0	o>	to
1927	0[BDU05|	1 19. VI.	19. VI.	16. VI.	20. VI.	21. VI.	20. VI.	20. VI.	20. VI	20. VI.	18. VI	15. VI.	17. VI
	oiszvr	10. VI.	9. VI.	4. VI.	9. VI.	15. VI.	od	> V	13. VI.	13. VI	13. VI	"IA 9	11. VI
	lup OIB(BJ)	2	3	2	2	s	*	2	S	2	«		z
1926	0|»JUO^	2. vn.	29. VI.	24. VI.	27. VL	1. VII.	30. VI.	30. VI.	7. VII.	30. VI.	27. VI.	21. VI.	2. VII.
	Op?BZ	>	15 VI.	! 10. VI.	14. VI	20. VI.	21. VI.	IA 91	17. VI	14. VI.	16. VI.	IA "01	18. VI.
	lup oiefejj	2		Z	2	-		2	-	2	00	o»	z
1925	oi izvori	> K	19. VI.	>	22. VI.	j 22. VI.	21. VI.	21. VI.	22. VI.	25. VI.	19. VI.	15. VI.	23. VI.
	OPZBZ	1 9. VI.	8. VI.	6. VI.	IA 01	>	14. VI. ì	8. VI.	11. VI.	>	II. VI.	6. VI.	9. VL
	lup	z	■o			**	t'-	O	2	O	00	<o	2
1924	0|BDU0>i	20. VI.	15. VI.	>	18. VI.	16. VI.	> 00	18. VI.	20. VI.	20. VI.	18. VI.	10. VI.	22. VI.
	013JBZ	9. VI.	9. VI.	>	F	9. VI.	>	8. VI.	10. VI.	>	10. VI.	4. VI.	8. VI.
	iup OIBfBJl	s	2	n	2	2	2	s	2	2	8	co	2
1923	OllOUOM	28. VI.	20. VI.	1 13. VI.	23. VI.	26. VI.	20. VI.	24. VI.	30. VI.	30. VI.	26. VI.	>	28. VI.
	oja^ez	3. VI.	1. VI.	2. VI.	4. VI.	11. VI.	4. VI.	4. VI.	11. VI.	11. VI.	6. VI.	3. VI.	9. VI.
	»up oiefeji	2	2	o.	Z		2	00	-		2	m	2
1922	0IBJU051	j 24. VI.	19. VI.	17. VI.	22. VI.	17. VI.	> ä	21. VI.	23. VI.	24. VI. I	24. VI.	16. VI.	23. VL
	OsSZBZ	12. VI.	9. VI	8. VI.	NA II	13. VI.	11. VI. j	13. VI.	12. VI. 1	13. VI.	14. VI.	IA II	13. VI.
	jup OjBfBJl	2	C		-	2	2	-	r-	2		U)	2
1921	0|B JUO>i	17. VI.	'IA SI	13. VI.	15. VI.	14. VI.	18. VI.	15. VI.	22. VIJ	22. VI.	13. VI.	10. VI.	18. VI.
	OjezBz	4. VI.	"LA >	2. VI.	4. VI.	4 VI.	F Ifj	>	F	! 8. VI.	6. VI.	5. VI.	5. VI.
					•		•	i			•	-	•
Vrsta		L	Traminec . .. .	1 m	Moslavec . .	Rumeni muškat .	Silvanec		£ o a to	Laški rizling . .	Žlahtnina ....	Modra frankinja .	Modri burgundec	1 I t3 o
*>131			*	«	-	«•			CO	a>	2		2
Opazovanje zorenja grozdja z ozirom na
	o			24	IX.			30.	IX.	a. x		fi. X	
Ù		VRSTA	3	o/o	°/on	%	°/oo	%	%0	%	%()	%	°/oo
H				slad.	kisi.	slad.	kisi.	slad	kisi	slad.	kisi.	slad.	kisi.
			1921	18 8	90	220	9 0	210	90	205	90	21-6	80
			1922	160	9 0	17 0	9-5	172	95	17 4	95	185	9-3
			1923	170	126	17-1	122	17-3	11 5	18 0	11-5	18 0	11-5
1	13b	Beli burgundec	1924	17-0	12-8	170	122	180	113	18-2	98	188	98
			1925	17 2	15-2	17 4	14-6	16 6	13-8	17 4	12 6	184	11-6
			1926	16 4	128	170	12-7	16-7	12-3	17 7	120	17-3	12 2
			1927	19*0	100	20 1	9-9	20-6	99	20-8	9-8	208	9 8
			1921	19-8	8-0	190	8-8	19-5	8'8	200	8-5	20 2	8'5
			1922	12 1	13-0	140	12 5	12-8	11-0	14-8	10-4	14-9	8-2
			1923	12 9	12-7	13-5	12-5	13-4	120	14-3	11-5	14 2	11-5
2.	22 a	Silvanec	1924	156	117	17 0	10 0	17 3	9-4	18-3	7-8	18 0	7-2
			1925	14-8	13-5	155	12 9	160	11-8	16-7	10-0	16-7	10-5
			1926	150	14 3	16 6	13-7	16 0	120	16-3	tri	171	11-1
			1927	17-5	99	18-0	9 7	18-3	9-5	180	9*9	182	9 5
			1921	20-5	9-0	20-6	90	! 17-8	9-0	180	90	186	90
			1922	161	9-5	16-5	9-0	1 171	9-2	18-2	9 2	17-2	90
	34.	Traminec	1923	16 3	11-7	16'3	11-7	j 15-7	11-0	17 5	11-0	17-5	10-5
3.			1924	15 6	12 0	16-6	11-7	18-2	10-7	18-3	ll-o	18-6	10-2
			1925	15-5	15-0	, 16-5	14 9	15-8	13-3	16-8	12-8	17-8	11-0
			1926	16-0	14-3	16-6	13-7	16-5	13-4	16-5	12-2	17-4	11-1
			1927	17-1	11-4	18-4	11-2	18-7	11-6	19-3	110	19-5	10-6
			1921	15-5	11-0	17-6	10-5	18-0	9-8	20-8	95	20'4	9-5
			1922	14 2	10-8	14-5	12-0	13-2	11-8	14-7	11-2	160	10-8
4.	14.	Moslavec	1923	13 4	15-5	15-1	15-0	1.5-1	140	16-4	13-4	15 7	13-4
		(srednja lega)	1924	14-2	15-6	15-2	140	16-1	13-7	16-5	128	16-2	12-8
			1925	13-2	17-5	14-0	15-2	14 5	15-2	15-2	13-8	15-2	12-5
			1926	12-4	19-0	13-5	16-6	13-8	15-4	13-5	143	14-5	1 IM
			1927	16-5	119	17-5	111	17-8	10-5	178	10-4	18-1	10-4
			1921	15-9	10-5	17-8	11-0	17-8	10-2	17-2	120	180	11-0
			1922	15-8	100	130	11-5	14-2	11 0	14*4	110	160	10-5
5.	16.	Moslavec	1923	14-2	15-0	14-6	14-8	15-5	14 8	15-5	130	16*2	130
		(višja lega)	1924	11-8	15-6 j	13-4	14-1	160	141	16-7	13-5	160	13-3
			1925	12-4	18-0	13-2	16-0	13-8	15-2	140	140	140	140
			19261	13-0	170 I	14-0	170	14-3	160	150	151	150	
			1927!	17 2	11-3	17-4	11-2	18-8	11-0	18-8	11-0	19 8	108
			19211	18-2	8-0 !	20-0	8-0	20-0	7-8	20-7	8-0	21 5	7-6
			1922	16-4	90 :	16-5	90	16-2	10-0	18-1	10-0	16-2	90
	35.	Laški rizling	19231	14-2	120	14-5	12-0	15-1	11-2	16-5	10-5	16-5	!()•()
6			1924	13-3	12-4	14-4	11 -4	14 7	11-2	16-6	9-6	1 II	9 6
			1925	10-5	16-0	HO	14-5	13-2	12-8	14-4	11-8	14-4	116
			1926	14-6	14-5 i	14-1	15-4	15-0	14-4	14-8	13-4	15-4	12-7
			1927!	18-6	95	19-9	8-6	19-6	8-6	19-7	8-6	19-8	8-5
			1921	17 0	11 5	18-5	11-0	19-8	10-8	18-8	10*8	18-1	10-0
			1922	14-2	14-0	17-0	120	16-7	13-4	16-7	13-4	17-2	130
7.	3. J	Rizling	1923	14 6	16-8	15-2	15-5	150	15-5	16-1	140	16 9	140
		(nižja lega)	1924'	14-6	14-7	16-8	130	170	12-2	17-4	12-5	17-6	12-5
			1925	13-4	18-2	13 8	170	140	15-7	15-8	14-4	161	13-4
			1926	16-2	16-2	160	16-2	16-2	14-5	170	13-3	17 4	13*3
				1927	17-5	10-1	18-5	10-1	18-3	10-9	18-5	10-7	189	10-5
			1921	15 0	120	20-8	8-0	>8-2	HO	20-8	11-0 ^	20-6	110
			1922	15-2	12-4	15-2	13-4	170	12 8	170	12-9 j	L 6	120
8.	7.	Rizling	1923	15-2	14-6	15-5	14-6	151	140	17-1	14-2	17-2	13-8
		(višja lega)	1924	16-1	14-6.	17.-6	130	170	12-7	180	II'6	181	11 6
			19251	14-4	18-2	140	16-8	14-2	14-5	160	13 4	16-3	13-2
			1926	16-5	150	17-2	14-2	16 2	130	16-4	12-0	17-2	11-8
			1927	18-1	100 1	18-3	9 9	18-8	9-9	19-2	9-6	190	iioo
sladkor in kislino od 24. IX. do trgatve.
■*ac-		12.	X.			18	X.	awc		24.	X.	27: X.	
% slad.	°/nn	°/n	01 I	°/n	°/no	°/n	°Aio	%	o/oo	°/o	°/oo	%	°/oo
	kisi.	s'ad.	kisi. ji	slad.	kisi. 1	slad.	kisi.	slad.	kisi.	slad.	kisi	slad.	kisi.
21 6	80							-				—	
18 S	9-3	159	100	19 6	98	17 5	90	16-2	9-4	—	—	—	—
19 0	11-3	190	110	192	110	20 2	10-7	—	—	—	—		
18 8	113	185	98 1	20 2	9-8	20 6	98	21-7	106	—	—	—	
180	11-2	187	112 r	19-6	112	—	—	—	—	—	—	—	—
180	12 1	18 8	12 1										
20 9	9 7	21-3	97 j										
21'2	8-2												
14-5	9-6	13-0	90	15-5	8-8	150	8-5	14-8	8-4	—	—	—	
16-2	NO	16-2	100	171	9-7	170	9-1	—	—	—	—	—	
18-8	7-2	18-7	8-4	19-5	8-8	19 5	8-3	190	90	—	—	—	
16-5 16-6	10-2 11-4	17-5 16-4	10-2 11-4	17-7 16-9	10-0 11-4	17-7	11-4	18-7	10-9			—	—
18-6	9-3	19-4	9-1	19-7	8-9	19-7	8-9						
21-5	8-6	—											
, 17-8	8 4	16-0	9-2	18-4	8-8	17-5	90	15-8	90	—	—	-	
17-8	10-5	17-8	10-2	18-3	10-5	18-2	10-2	18-8	9-4	—	—	—	
18-3	9-5	20-2	9-4	19-7	9-4	20-2	90	210	9-8	210	8-2	209	8-6
17-0	n-o	17-5	NO	17 5	11-0	18-4	110	18-5	11-0	—	—	-	_
18 2	11-3	19 0	111	18-6	11-5	19-8	11-5	19-3	111	18-6	11-1	-	
19 5	9-9	19-7	9-5	>9 9	9-4	20-2	9-5	20-2	9-7	—			
19-8													
14-4	11-2	140	110	15-5	110	15-5	12 5	16-0	120	—	—	—	
15-7	13-4	16-4	130	16-4	12-0	16-5	120	17-4	120	18 7	11-4	—	—
16 2	12 7	171	12 7	180	12-5	18-6	12 5	18-5	13-5	—	—	—	—
160	12-5	16-8	12-5	16-7	12-5	17-2	12-5	180	12-5	—	—	—	—
15-0	14-3	150	14-4	15-4	13-4	16-4	13-6	16-4	13-6	16-4	13-7	—	—
18-4	10-7	18-7	10-6	190	10-5	18-7	10-5	19-1	10*2				
20-4 16-1	100 10-0	14-2	10-5	14-8	9-8	15-5	10-5	16-8	10-0		—		
16-0	130	170	12-5	170	12-5	17-3	12-5	17-8	12-5	17-9	12-9	—	—
16-1	13-3	16-7	13-3	17-2	13-3	17-4	13-3	18-5	13 3	—	—		—
150	14-0	18-4	13-7	16-7	137	17-4	13-7 140	17-8	13-8	—	—	—	—
15-5	15-2	16-4	15-2	17-5	140	18-3		18-3	13-6	17-9	11-7	—	—
18-9	10-8	19 0	10-5	19-6	10-4	18-8	11-2	19-4	11-2				
21-5 17-2	76 8-8	13-0	10-0	170	95	150	10-2	15-1	9*4				
16-2	10-0	17-5	10-0	17-5	10-0	18-2	10-0	18-1	9*4	—	—	—	
17-5	9-2	16 9	9-2	171	9-2	18-5	9-2	200	90	—	—	—	—
140	11-6	140	11-4	14-2	10-8	14-0	10-9	140	11 0	—	—	—	—
16 0	120	16-0	12 2	17-1	11-3	17-3	11-3	18-6	10 8	—	—	—	—
200	8-4	201	8-0	; 20 5	8 0	19-4	8-2						
18-5 16-7	10-0 11»	150	105	17-2	10 5	170	11-5	14-1	110				
16-9	130	17-8	12-5	I 17-8	13-2	19-1	13-0	19-0	12-4	19-7	11-6	19-6	11 5
17-9	120	18-4	9-9	18-6	9-9	190	11-6	19-2	110	200	9*8	20-4	100
17-2	13-1	17 8	13 0	17-8	12 8	17-6	12-5	20-2	12-5		—	—	—
17 7	13-3	17-9	13-5	180	120	17-9	120	18-3	12-2		—	—	—
18-7	10-9	18 9	11-2	»'5	10 7	18-7	10-9	19-3	9*4				
20-6 18-2	10-4 110	17 5	10-6	_ 18-4	10-2	180	— 10-0	14-5	10-0				
17-8	130	i 18-5	12-5	17-4	13-0	17-9	130	17-8	12-4	180	11-6	18-4	12 0
18-5	116	18-6	11-5	190	11-7	21-6	110	20 8	10-8	21 0	9-2	20 9	10-0
17-6	13-2	17-9	12)	18-4	120	19-2	120	21-3	12-2		—	—	—
183	11-8	18-4	11-8	200	120	19-7	12-2	18-3	12-2	18-2	11-0	—	—
190	102	1 19-1	10-6	1 19-2	10-6	191	10-6	19-8	9 7				
Vsako leto se vrše razna opazovanja glede dobe, kdaj začnejo posamezne vrste odganjati, kdaj in v kaki meri nastopajo razne bolezni in škodljivci, kako dolgo posamezne vrste cveto (od krajše ali daljše dobe cvetenja je v marsičem odvisna letina), od 24. septembra vsakega leta do konca trgatve pa vsake tri dni redno preiskujemo grozdje glavnih vrst na sladkor in kislino, in sicer od leta 1921. dalje. Feno-loška opazovanja so vobče velikega pomena in bi se naj vršila prav vestno ter sistematično i drugod.
4.	P o s k u s i.
Olivičaste bolezni, peronosporo in oidij, zatiramo v velikem z običajnimi, preizkušenimi sredstvi, z modro ali bakreno galico, odnosno z žveplom. V svrlio demonstracij delamo vsako leto poskuse z raznimi koncentracijami modrc galice. Ti poskusi kažejo jasno, da je uspeh boljši pri večji koncentraciji zlasti v vlažnih letih. Poleg tega redno preskušamo razna nova sredstva in preparate proti peronospori in proti oidiju, v poslednjem času pa tudi proti grozdnemu su-kaču. Takih raznih sredstev dobiva zavod zadnja leta v preskušajo čim dalje več iz inozemstva in iz tuzemstva.
Preskušali smo sledeča sredstva:
a) proti peronospori : kaliforniško brozgo, bosnapasto, kurtakol, kurtakolpuder, Horstov bakreni preparat, bakreni preparat Neuss II;
b) proti oidiju: saloidin, sulikol, sulfarol, žveplenoapneno brozgo ;
c) kombinirana sredstva proti peronospori in oidiju: verdrille, bakrcnožvcplcni preparat OP II.
Sredstva za škropljenje smo preskušali v različnih koncentracijah.
Izmed sredstev za zatiranje peronosporc je in ostane na prvem mestu modra galica — seve prvovrstne kvalitete. Dobra je tudi bosnapasta, samo s to razliko, da je treba vzeti
1 kg bosnapastc na 1 lil tekočine več nego modrc galice, ako hočemo doseči isti učinek. Kot uporabljivo sredstvo se je izkazal tudi kurtakol. Pri tem sredstvu ostane listje naravne temnozelene barve. Prašna sredstva, ». pr. Horstov bakreni preparat, kurtakolpuder in bakreni preparat Neuss II, za prakso ne morejo priti v poštev, ker je njih učinkovitost preslaba. V današnjih izredno dragih časih bi bilo res idealno,
Sadni grmi v cvetju, vzadi zapadni del Mariborske Kalvarije s sosedovim vinogradom.
ako bi bilo mogoče pokončevati peronosporo s prašnimi sredstvi. Toda vsa taka sredstva, pa čeprav imajo v primesi z modro galico tudi dovolj bakra kot učinkujoče sestavine preparata, imajo to slabo stran, da se prah, ako je suh, težko oprime zelenih organov, ako pa je impregniran s kakim lepljivim sredstvom, sc pa težje praši — tudi radi tvorbe kepic. Prašiti bi se moralo v jutranjih urah, dokler je še rosa, oziroma po dežju, kar pa je v širši praksi neizvedljivo.
Kakor prednjači modra galica med sredstvi proti pero-nospori, tako je tudi žveplo doslej še vedno najboljše sredstvo proti oidiju. Mnogo uporabljajo v praksi tudi saloidin ali natrijev thiosulfat. Mnenja o učinkovitosti so različna. Poskusi so pokazali, da saloidin ni izrazito učinkovito sredstvo proti oidiju. Vsekakor pa je bolje, nego nič. — Sulfarol je sicer domač fabrikat; o njem še ne moremo izreči končne sodbe, ker smo ga preskusili samo v preteklem letu, ko ni bilo mnogo oidija. Žveplenoapnena brozga kot sredstvo proti oidiju samazase ne zadostuje, podpira pa druga sredstva. Z brozgo obrezan trs tako rekoč popleskamo. Izmed vseh številnih novih preparatov zasluži sulikol še največ pažnje. Sulikol kot koloidalno žveplo učinkuje brez dvoma. Dosedanji poskusi v šolskem vinogradu so pokazali, da je učinkovitost sulikola tem večja, čim večja je koncentracija, da pa tudi polodstotna raztopina sulikola ni enakovredna žveplu. Sicer pa poskusi še niso definitivno zaključeni. Dobra stran sulikola je, da ga moreš uporabljati skupno z modro galico, zelo slaba stran pa je, da je sredstvo predrago.
Od kombiniranih sredstev proti peronospori in oidiju smo preskušali doslej dve sredstvi v obliki praška; niti eno niti drugo ne zadostuje, dasi bi bila takšna kombinacija v obliki praška najidealnejša.
V tekočem letu 1V27. smo preskušali sledeča sredstva:
a) Proti grozdnemu sukaču: ITuctus-zclciiilo, raztopino piretra in mila, esturmit (prašek), gralit (prašek);
b) proti sukaču in peronospori skupno: nosprasen;
c) proti sukaču, peronospori in oidiju skupno: conchynol in tutokii;
č) proti peronospori: nosperit.
Ker poskusi še niso zaključeni, ne moremo izreči končne sodbe.
Poskusi zatiranja trsnih bolezni in škodljiv-
cev v 1. 1927.
1. Kemijski laboratorij za industrijo, kmetijstvo in trgovino v Mariboru : Conchynol — proti grozdnemu sukaču. V zmesi žvepla in modre galice sicer učinkuje, vendar ne zadovolji.
2. »Kaštel«, tvornica kemijsko-farmaceutskih proizvodov, d. d., Karlovac: Tutokil — proti peronospori, oidiju in grozdnemu sukaču. Učinkuje dobro proti peronospori, nezadostno proti sukaču ; oidi ja je bilo vobče malo.
3. Gademann u. Co., Chemische Fabrik, Schweinfurt: Fructus-zelenilo — proti grozdnemu sukaču. Ne zadovolji.
4. F. Merck, Chemische Fabrik, Darmstadt: Fsturmit (prašek)
— proti grozdnemu sukaču. Ne učinkuje dovolj.
5. I. G. Farbenindustrie A. G., Höchst a. Main: G ral it (prašek)
— proti grozdnemu sukaču. Ne zadovolji.
6. I. G. Farbenindustrie A. G., Höchst a. Main: Nosprasen — proti peronospori in grozdnemu sukaču. Proti peronospori učinkuje dobro, proti sukaču premalo.
7. I. G. Farbenindustrie A. G., Höchst a. Main: Nospcrit (kot škropivo in prašek) — proti peronospori in grozdnemu sukaču. Ne zadostuje.
8. Elektrochemische Fabrik, Bex, Švica: Raztopina bolhača (piretra) in mila — proti grozdnemu sukaču. Ne zadovolji.
9. A. G. vorm. B. Siegfried, Chemische Fabrik, Zofingen, Švica : Raztopina bolhača (piretra) in mila — proti grozdnemu sukaču. Ne zadostuje.
5.	Letin c.
Letine po ujedinjenju so bile po kakovosti in po količini različne. Zaznamujemo pa več dobrih kakor slabih letnikov. Najboljši	letnik po kakovosti in	količini je bil 1921.,	prav
dobra sta	bila tudi letnika	1920. in 1927., po kvaliteti naj slabši
je bil letnik 1922., po kvantiteti pa izredno obilen. Letniki 1923., 1924., 1925. in 1926. so si	precej	podobni ; prav dobra	med
njima sta	letnika 1924. in	1926.,	po količini najrevnejši	med
vsemi pa je poslednji. Letnik 1927. je bil v šolskem vinogradu tudi kvantitativno mnogo boljši, kar je v odločilni meri pripisovati uspehu smotrnega zatiranja grozdnega sukača.
Vinske letine.
Letnik 1921: 209 57 lil mošta ; 20 4 % sladkorja, 8'6 %o kisline; pridelek pro ha 26'90 hi. Vroče poletje, lepa jesen.
Letnik 1922: 329 41 hi mošta; 15'8 % sladkorja, 8 6 %» kisline ; pridelek pro ha 46 hi. Vroče, suho poletje, izredno deževna jesen.
Letnik 1923: 105 19 hi mošta; 18% sladkorja, 108 %> kisline ; pridelek pro ha 2458 hi. Poletje srednje toplo, jesen lepa.
Letnik 1924: 133 19 hi mošta ; 18 2 % sladkorja, 10%» kisline; pridelek pro ha 3402 hi. Poletje lepo, jesen nekoliko deževna.
Letnik 1925: 151 84 hi mošta ; 187 % sladkorja, 13 5 %« kisline; pridelek pro ha 33'31 hi. Poletje in jesen srednje topli.
Letnik 1926: 54 60 lil mošta ; 17'9 % sladkorja, 11*6 °/oo kisline; pridelek pro ha 14 42 hi. Mokro poletje, nekoliko deževna jesen.
Letnik 1927: 95'91 hi mošta; 19'4 % sladkorja, 8 9 %» kisline ; pridelek pro ha 2494 hi. Lepo poletje, lepa jesen.
7 -1 e t n i p o v p r e č e k približno 30 hi.
6.	I z p r c m e m b c.
Poskusni vinograd »Mariborska Kalvarija«, ki je bil neposredno po svetovni vojni v malo ugodnem stanju, se po obsegu od prevrata sem ni izpremenil, pač pa so se izpre-menile posamezne parcele glede novoposajenih trsnih vrst. L. 192U./21. smo izkrčili pare. št. 28 z muškatom. To parcelo srno zasejali z lucerno, da se zemlja odpočije in obogati osoli ito na dušiku. V zimi leta 1924./25. smo jo zrigolali, zasadili pa spomladi 1. 1926. z ncuburgovcem, iz večine na podlagi beri. X rip. Teleki, deloma — na bolj vlažnih mestih — pa na sol. X rip. 1616. Nasad se razvija prav lepo, dasi vegetacijske razmere v prvem letu niso bile najugodnejše.
L. 1924. smo izsekali pare. št. 20, ki je bila zasajena z žlahtnimi. Ta parcela je namenjena za obširnejši Sortiment. Dve tretjini parcele smo 1927 zrigolali ter deloma zasadili s 113 trsnimi vrstami, od vsake vrste po 5 trsov, kar je za študijske svrhe potrebno. Zasad sortimenta nadaljujemo.
Leta 1927. smo izkrčili tri parcele: št. 25 (muškat), 27 (muškat) in 41 (portugalka).
V Grajskem logu smo vinograd po svetovni vojni temeljito predrugačili. Radi pomanjkanja sredstev in delovnih moči smo opustili ves vinograd ped cesto, ki skoraj v vodoravni črti prereže ves nasad v dva približno enako velika dela. Preostalo, gornjo polovico izpretninjarno v matičnjak, kar je
******
•M
Stari sadni špalirji, sedaj obnovljeni na drugem mestu.
opravičeno, ker da matičnjak vendar nekoliko manj dela, na drugi strani je pa vinograd, ki je od rok in brez stalnega nadzora, oz. straže zlasti v jeseni ob zorenju grozdja na stežaj odprt dolgim prstom in požrešnim ptičem iz gozda, ki je tik vinograda.
7.	Melioracije.
Stanje vinograda, v katerem ga je prevzela po ujcdinjenju nova uprava šole, je bilo slabo glede trsja in raznih naprav v vinogradu. Porušene so bile mnoge škarpe in v slabem stanju so bili jarki za odvajanje vode, zbiralniki in odvajalniki z vijači. To je bila posledica vojnih razmer. Glavne nedo-statke smo odpravili takoj. V delovnem načrtu poskusnega vinograda je njega stalno izboljšavanje, s čimer se naj njegova vrednost poveča, obdelovanje pa poenostavi in poceni.
Velike važnosti za vinograd je Bellctova cesta. Ta sc redno vzdržuje in je v dobrem stanju. Ker se je poslednja leta na več mestih začela rušiti zemlja z višje ležečih parcel na cesto radi prestrmih škarp, odnosno pobočij, smo obcestne škarpe zidali najprej s kamenjem, dokler smo primerni material imeli, pozneje pa z betonskimi kvadri, ki se izdelujejo doma z lastnimi delavci. To je toliko bolj potrebno, ker se je radi preobile vlage v poslednjih letih začela zemlja mestoma plaziti. Tako smo velike poškodbe še pravočasno odvrnili.
Odvajalni jarki, kolikor še niso izdelani kot stopnice, sc počasi izpreminjajo v stopničaste poti, da služijo dvema svrhama: za hojo in za odvajanje, obenem za zbiranje vode, katero rabimo za škropljenje, da je ni treba več dovažati iz — mestnega vodovoda. Takih nabiralnih jam, ki drže po 15 do 20 lil, je že več, še potrebne bomo po možnosti napravili v doglednem času. V načrtu sta tudi naprava vozne ceste ob vznožju vinograda z neznatnim razširjenjem precej široke pešpoti in naprava vozne poti do vrha vinograda kot podaljšek Bclletovc ceste.
II. Matičnjak.
Od 1. 1913. do 1926. je imel zavod v zakupu od mestnega in stolnega župnišča mariborskega zemljišče za matičnjak, ki je bil zasajen z rip. portalis, sol. X rip. 1616, rupestris št. 9 (Goethe) in z raznimi križankami beri. X rip. Vsega je bilo 2325 trsov. L. 1919. so se izsekale križanke beri. X rip., 1. 1925. rup. št. 9 in 1. 1926. sol. X rip. 1616 ter rip. portalis. Zemljišče se je vrnilo na podlagi pogodbe lastniku. Kakor se je opuščal
matičnjak polagoma na tem najetem zemljišču, tako se je zasajal v Grajskem logu novi matičnjak, kateri meri zdaj že blizu V4 Im. Začel se je zasajati 1. 1920. V Grajskem logu so rup. št. 9. beri. X rip. Teleki, sol. X rip. 1616, rip. portalis, v poslednjem času pa razmnožujemo tudi hibride »beri. X rip. Teleki selekcija Kober 5 B B«.
	Matičnjak v »Grajskem	logu«:	6785 m1.
Štev.			Število trsov
pare.	Podlaga	Letnik	posamezno skupaj
1	Rupestris Goethe 9	1920	688
4	» » »	1921	470 1158
2	Solonis X rip. 1616	1926	431
2	Rip. portalis	1926	466
•1	Beri. X rip. Teleki	1920	606
5	» » 127	1923/25	— 109
	» » 8	»	87
	» » 7 » » sel. Kober 5 B B: rezervirano za	»	— 102 (250)
Skupaj: 2959 (3209)
Vzgajamo vse vrste ob hmeljevkah, 5—6 m dolgih, v razdalji 15 m v kvadratu. Glavna dela v matičnjaku so: obrezovanje na glavo in istočasno odstranjevanje rosnih korenin, mandanje (puščamo največ 5—6 mladic), nato privezovanje mladic z rafijo in istočasno priščipavanje zalistnikov (panog) na 1—2 lista. Matičnjak obdelujemo deloma z ročnim, deloma z vprežnim orodjem. Za obdelovanje z vprežnim orodjem je nabavila šola 1. 1925. iz Nemčije od tvrdke Karl Böhmer v Alzey-u (Rheinhessen) dva specialna vinogradna pluga in dva okopalnika. Oranje z enim konjem je radi težke in še premalo obdelane zemlje ter deloma radi strmine pretežavno. Globoko obdelovanje zemlje v jeseni in spomladi moramo obavljati še z ročnim orodjem, za odstranjevanje plevela in za površno rahljanje zemlje tekom poletja pa je okopalnik prav primeren. Da gre delo z vprežnim orodjem hitro in dobro izpod rok, je potrebno, da se na to privadijo orač, gonjač in živinče. V težkih zemljah so počasni voli boljši nego konji.
Rož j e puščamo preko zime na trs ju; šele nekaj tednov, preden začnemo cepiti, rozge porežemo, očistimo in razrežemo na 40 cm dolge ključe, katere do cepljenja vložimo v jame parnice.
Pridelek ključev je bil v posameznih letih sledeči : Pridelek ameriških ključev.
Vrsta:	1921	1922	1923	1924	1925	1926	1927
Riparija portalis	12.000	18.600	19.000	19.000	15.600	25.000	—
Rupestris št. 9 (Goethe)	4.400	10.500	17.000	20.500	22.675	15.400	12.750
Solonis X riparija 1616	3.800	10.400	10.200	10.000	7.400	12.600
Berl.Xrip. Teleki	3.200 3.200 3.600 6.000 1.880
Berl.Xrip. Teleki	št.	8	—	—	—	—	—	—	800
Berl.Xrip. Teleki	št.	7	—	—	—	—	—	—	620
Berl.Xrip. 127	—	—	—	—	—	—	1.000
Berl.Xrip. Teleki selekcija
Kober 5 B B	______—	—	—______—	—	—	_8j)
Skupaj 20.200 39.500 49.400 52.700 49.275 59.000 17.130
C. Trsnica.
Šolska trsnica je na »Pristavi« ter je njena površina vsako leto 11—12 a. Trsnica je sprejeta v 4-letni kolobar. Zemlja je bolj plitva, radi česar je močno gnojenje s hlevskim gnojem in kompostom neobhodno potrebno.
Vsako leto pocepimo okoli 20 tisoč komadov, in sicer vse samo z učenci. Način cepljenja na suho: angleška kopulacija z jezičkom. Cepljenke vložimo v zaboje v vlažno žagovino in jih silimo ali stratificiramo. Le nekoliko cepljenk v svrho demonstracije povežemo z motvozom ter jih vložimo takoj v trsnico. Silnica, ki je za to predelan rastlinjak, ustreza po svoji zidavi in ustroju zahtevam siljenja popolnoma. Peč za gretje silnice je zidana ; od nje gre zdolž celega rastlinjaka popolnoma v poševni smeri navzgor iz opeke zidani dimnik. Ta način je sicer zelo primitiven, vendar pa prav dober in naprava ni predraga. Silimo vobče pri konstantni temperaturi 27" C v sicer z vlago nasičenem zraku. Siljenje traja 10—12 dni. Ko se zaboji z mladimi cepljenkami ohladijo, vložimo siljene cepljenke v trsnico v visoke grebene po Richterjevem načinu. Ta način vlaganja je potreben že radi plitve zemlje.
Pri oskrbovanju trsnico pazimo v prvi vrsti na to, da je trsnica vedno brez plevela, da je zemlja, ki sc po deževju rada oskorja, na vrlin grebenov rahla vsaj dotlej, dokler mladice ne prodrejo na površino, da vsak teden škropimo — tudi ])o dvakrat — in da vsaj po dvakrat v vegetacijski dobi odstranjujemo rosne koreninice, zlasti tudi s spojišča in nad njim. V jeseni trsje izkopamo in sortiramo z ozirom na za-raščenest spojišča, na razvitost korenin in poganjkov v 1. in
II. kvaliteto. Sortirano trsje prezimimo v zemlji v bližini zavoda. Uporabimo samo I. kvaliteto, 11. kvaliteto vložimo naslednje spomladi zopet v trsnico. Vprav ta zavod je leta 1921. na merodajnih mestih uspel z utemeljeno zahtevo, da sinejo javne trsnice oddajati le cepljenke 1. kvalitete in nobene druge, kar sc odtlej tudi prakticira v interesu našega vinogradništva.
Cepimo v glavnem le tiste dobre vrste, katere sedaj najbolj zahtevajo, in na primernih podlagali. Največ pocepimo laškega rizlinga, pretežno na rup. št. 9, ker na le-tej izredno dobro uspeva, nato silvanca, moslavca, rizlinga, žlahtnine, belega burgundca, in sicer na podlagah rup. št. 9, riparija por-talis, sol. X rip. 1616, v poslednjem času tudi na Telekijevih selekcijah beri. X rip.
Uspehi cepljenja, siljenja in oskrbovanja trsnice so razvidni iz pregleda.
Poslopje, v katerem sta prešnica in klet, je bilo zidano istočasno z glavnim šolskim poslopjem, namreč 1. 1905. Poslopje se nahaja ob vznožju vinograda; poleg prcšnicc v pritličju je samo še eno službeno uradniško stanovanje. Prešnica je visoka, svetla in tlakovana z betonom. Ob treh stenah so razmeščene stiskalnice, in sicer 4 stiskalnice na vijak različnih velikosti in 1 hidravlična stiskalnica s pritiskom od zgoraj. Vse delujejo prav dobro ter so tudi vsako leto ob trgatvi v obratu razen največje stiskalnice na vijak, ki jo rabimo le tedaj, če je izredno mnogo grozdja ali sadja. Vse stiskalnice imajo lesene krnice in lesene koše, deloma okrogle, deloma štirioglate, tako, da mošt ne pride v dotiko z železnimi deli. Za mastenje grozdja sta dva grozdna mlina s stožičastimi valji iz aluminija. Za napravo črnine in sortnih vin grozdje pecljamo z Briiggemannovim pecljalnikom »Perfekt« ali z Mayfarthovirn kombiniranim grozdnim mlinom. Razen imenovanih strojev so v prešnici dva sadna mlina, kadi za grozdje,
Leto
Število cepljenih trt Pridelek I. kvalitete Uspeh v °/o
Pridelek trt cepljenk.
1921	1922	1923	1924	1925	1926	1927
18.150	19.754	19.112	24.558	19.027	16.085	15.118
5.626	5.452	6.847	12.172	10.710	8.320	5.894
31.—	27.5	35.8	49.5	56.2	51.7	39.—
II.	Kletarstvo,
1. Prešnica.
posoda za trgatev, vinski sesalki, umivalniki za steklenice, kapičarji, zamašile! i. dr.
Poleg prešnice sta dve sobi : prav okusno opremljena soba služi kot poskušcvalnica ; v njej je poliranje» filter »Zcnitli« in pa aparat za dekantiranjc vina »Newton«, v drugi sobici pa je pospravljeno razno kletarsko orodje, kletarske potrebščine in kletarski stroji, med njimi azbestni Scitz-ev velikan (Riesenfilter) in celulozni filter.
2. Klet.
Iz prešnice držijo široke stopnice v klet, ki je popolnoma v zemlji. Klet ima betonski tlak, je dobro kanalizirana ter je razdeljena na dva dela. V večjem predelku so spravljeni sadjevci, mlada vina in včasi nekaj starih vin, v drugem manjšem predelku so pa stara vina in steklenična klet. Glede temperature in vlage klet ne zadovoljuje; temperatura va ri ra namreč tekom leta za celili 10" C in klet je prevlažna. Posledica te obilne vlage je, da vino bolj počasi zori in da moramo posodo večkrat, pozimi običajno vsak teden, poleti pa celo tudi po dvakrat na teden, temeljito obrisati, da se ne razmnožijo preveč razne plesni, ki kvarijo zrak in les. Za obnovo zraka in tudi za regulacijo temperature ter vlage služi močen elektro-ventilator (ekshaustor) od leta 1925.
Kot podlage za sode služijo betonski, leseni in železni pod-valki (gantnerji). Vinska posoda je izključno lesena. Razen treh sodov, ki so ovalni, so vsi okrogli in razne velikosti. Vseh sodov je 111 s skupno vsebino 607 lil 25 I, in sicer; 1 sod s 3950 /, 2 soda po 1500 l, 13 sodov po 1200 l, 39 štrtinjekov (po 6 lil), 33 polovnjakov (po 3 lil) in 23 manjših sodčkov. Izkušnja je dokazala, da se razvija vino najugodneje v štrtinjekih in dvojnih štrtinjekili ; zaradi tega je baš sodov te velikosti poleg polovnjakov največ.
Koncem drugega predelka kleti je zagrajena steklenična klet. Steklenice so vložene na železnih policah, v katerih je prostora za kakih 10.000 steklenic po 0 7 I. Zraven oddelka za buteljčna vina smo napravili 1. 1927. lično betonsko vinsko polico za biblioteko«, t. j. za zbirko starih letnikov. Ta vinska polica ima 120 predalov skupno za 2640 buteljk in je opisana v februarski številki »Naših goric« letnika 1927. v članku »Mariborska vinska polica«.
Sodi so razvrščeni v 4 redeli: 2 vrsti ob vzdolžnih stenah in 2 posredi. Med redini srednjih in stenskih sodov sta hod-
Sadni špalir — belgijska seč.
nika; primerno širok prostor je tudi za stenskimi in med srednjimi sodi, tako, da moremo do sodov od obeh strani. Prazno vinsko posodo redno zažveplujemo ter jo od časa do časa, ako je že dolgo — do 6 mesecev — prazna, spet umijemo, oziroma izparimo, da se izlužijo iz lesa žveplove spojine, katerih se je les navlekel radi ponovnega zažveplanja. Sode snažimo in čistimo tudi od zunaj. Kletne plesni (rhacodium cellare), ki nam je sicer dobrodošla na stenah, ker ugodno vpliva na regulacijo vlage in indirektno tudi temperature ter prej čisti nego kvari zrak, pa vendar ne smemo trpeti na sodih in na lesu vobče.
V kleti je vodovod in je vpeljana električna razsvetljava, poslednja od leta 1921.
3.	Ravnanje z vino m.
Pobrano in točno sortirano grozdje čim hitrejše zmeljemo in izprešamo. Iz prcšnicc polnimo mošt s sesalko po ceveh naravnost v kleti pripravljene sode; mošt iz gnilega grozdja izsluzimo. V moštih vseh vrst določimo sladkor in kislino s temperaturo. Skrbimo, da ima klet ugodno vrelim temperaturo, tedaj okoli 15° C. Moštom dodajamo razmnožene čiste vinske kvasnice. Sode zapremo s steklenimi kipelnimi vehami. Potek vrenja točno zasledujemo ter večkrat merimo in beležimo temperaturo kipečega mošta. Ako je le-ta neugodna, jo reguliramo z originalno lienn-ovo kletno pečjo, nabavljeno leta 1927. iz Karlsruhe, kar je boljše in bolj praktično nego segrevanje mošta v posameznih sodih na primerno temperaturo. Z ozirom na količino kisline mlado vino bolj rano ali bolj pozno pretočimo: pri premajhni ali normalni količini kisline prej, pri preobilni pozneje. V prvem letu pretočimo vino trikrat, v drugem dvakrat, v tretjem enkrat. Glavno sredstvo, s katerim podpiramo zorenje normalnega zdravega vina, je pretakanje. Sortno vino vzgajamo do steklenične zrelosti, kar traja v šolski kleti pri izvestnih letnikih tudi celo 3—S let. Preden zrelo vino polnimo v steklenice, ga čistimo z ribjim klejem, ki da vinu poseben lesk. Z vini, ki niso normalna, oziroma se ne razvijajo normalno, ravnamo individualno, jih čistimo z ustrezajočimi drugimi čistili, ali jih filtriramo, ali oboje kombiniramo, ali rabimo po še veljavnem, starem avstrijskem vinskem zakonu dovoljena sredstva, izmed katerih je na prvem mestu prvovrstno žveplo. Pri vsem tem pa odklanjamo razna kletarska umetničenja v interesu dobrega
naravnega razvoja žlahtne kapljice in zdravja konsumentov. Vinskega pridelka tudi umetno ne popravljamo s sladkorjem ali alkoholom ter skušamo to svoje puristično stališče vobče uveljaviti v prepričanju, da je vinski p u r i z e m baš v naši vinorodni državi najbolj na mestu in da tvori najboljšo podlago za uspešnejše vinarstvo pri nas tudi v narodnogospodarskem oziru.
V svrho demonstracij napravimo vsako leto nekaj črnine po takoirnenovanem francoskem načinu; mošt povre na tropu v zaprti vrelni kadi s preluknjanim vmesnim dnom itd.
4.	Poskus i.
Ker je od poteka vrenja v marsičem odvisna bodoča kakovost vina, smo polagali vsa leta veliko važnost na poskuse s čistimi vinskimi kvasnieami. Preskušali smo različne čiste vinske k va sni ce raznih provenienc in iz raznih vzgajališč. Vobče so najbolj ugajale, včasih so delovale še premočno, kvasnicc »Gumpoldskirchen« iz laboratorija za vzgajanje čistih vinskih kvasnic v Klosterneuburgu. Vselej smo primerjali spontano ali samohotno povrele inošte z mošti, katerim smo dodali čiste vinske kvasnice. Končni rezultat je bil vedno v prilog čistini kvasnicain; kajti mošti so povreli hitrejše, vina so se hitrejše čistila ter so bila vobče čistejšega okusa kakor pa vina, ki so nastala potom spontanega vrenja. Pri vinih iz popolnoma zdravega, brezhibnega grozdja ta razlika ni tako očividna. Vsekdar pa se je pokazala potreba, da naj izsluzen mošt vre s čistimi vinskimi kvasnieami, pomagamo si pa tudi z dodatkom zdravega, kipečega mošta. Sicer povre tak mošt sčasoma tudi spontano, a vrenje se zelo zavleče ter često nastane tako postransko vrenje, ki kvari okus vina.
Izvršili smo poskuse z razbarvan j eni visokobarvnih vin z želatino, z razbarvanjem črnine z eponitom, z odstranjevanjem plesnivem z eponitom i. dr.
S.	Zaloge vin a.
Načelno vzgajamo vsa boljša vina, zlasti pa sortna vina, do popolne zrelosti, druga navadna, le izjemoma tudi kvalitetna vina zavod prodaja v sodih. Precejšnjo količino namiznega vina kupijo številni uslužbenci zavoda po tržni ceni. Vinska zaloga v sodih kakor tudi v steklenicah je navadno precejšnja.
Zaloga v i ii a dne 31. decembra.
Leta		Zaloga	P	rodano
	lil v sodili	v steklenicah 0.7 1	lil v sodili	v steklenicah
1921.	32897	388	57-41	1530
1922.	56795	56	52-23	149
1923.	35754	189	283-37	340
1924.	336-10	1638	9183	4201
1925.	30516	1899	13363	3175
1926.	16V64	3789	140-80	2987
1927.	14416	5727	61-48	2282
		6. Nabav k e.		
V svrlio izpopolnitve kletarskega inventarja in moderniziranja celoletnega obrata smo nabavili od preobrata sem mnoge predmete, n. pr.: L. 1921.: I hidravlično stiskalnico tvrdke Mayfartli in I zamašilec; I. 1922. : 1 vinsko sesalko, 3 vozičke za prevažanje tropin in brozge v kadeh, 4 sode po 12 lil, 10 polovnjakov in I kapičar; I. 1925.: 1 francoski preklopni kotel za kuhanje žganja sistema Deroy iz Pariza;
1.	1926. je prejel zavod na račun reparacij: 1 destilacijski aparat in I pasterizator tvrdke Seitz, 3 kapičar je, 3 umivalne stroje za steklenice, I holandski in I cilindrični filter, vinske cevi, pipe, kipelnc velie i. dr. ter kompletno sodarsko delavnico.
Potrebam zavoda s tem še nikakor ni zadoščeno; potrebno mu je še marsikaj, da bo zavod kos svoji nalogi, katero mu nalaga doba naglega občega napredka vprav tudi na polju vinarskega in kletarskega gospodarstva.
h) Sadjarstvo in uporaba sadja.
Izredne razmere med svetovno vojno so prizadele vse kulture zavoda v večji ali manjši meri. Radi pomanjkanja delovnih moči in nezadostnega števila učencev — večina je bila v vojski - ni bilo mogoče posvečati sadjarski panogi iste pozornosti ko v prejšnjih normalnih razmerah. Posledica tega je bila, da so sadni nasadi, osobito špalirji, znatno trpeli in je bilo treba dokaj truda, preden smo jih spravili v red. Tudi drevesničarstvo se je moralo iz istih razlogov proti koncu vojne opustiti in smo morali pričeti po ujedinjenju z drevje-gojo iznova.
Zapadni del zasebnega parka.
A. Sadovnjaki.
Zastopani so sledeči tipični načini sadnih nasadov :
1. Najintenzivnejše izkoriščanje zemljišča s sadnim drevjem (špalirni in pritlični vrt).
2. Sklenjeni nasadi v zvezi s pridelovanjem krme (trav. nasadi).
3. Poljski ali njivski nasad, pri katerem sc posebno upoštevajo kmetijske kulture pod, odnosno med drevjem.
4. Obcestni nasadi.
5. Leskov nasad.
Sadonosniki obsegajo približno 10 ha ter leže deloma v bregu, deloma v ravnini na težki, glinasto - lapornati vlažni zemlji. Med sadnimi plemeni zavzemajo prvo mesto jablane. Hruške, koščičasto, lupinasto in jagodasto sadje pridelujemo v manjšem obsegu.
1.	Špalirni in pritlični vrt.
Stari špalirni vrt za gospodarskim poslopjem v izmeri 43'30 arov je obsegal večje število drevesc v raznih umetnih oblikah in smo ga radi starosti postopnjema opustili. Del tega zemljišča smo porabili za novo tek al išče za živino, ostali del pa smo posadili iznova z nekaterimi novejšimi sortami hrušk v obliki grma ter z ribezljem in kosmuljo kot vmesno kulturo. Starejši del pritličnega vrta z jabolčnimi in hruškinimi grmi smo s posajanjem mladih in precepljanjem starejših dreves poslednja leta precej obnovili.
Z napravo novega špalirnega vrta smo pričeli jeseni leta 1923. V ta namen smo prerigolali 859 ///- veliko parcelo nad starim tekališčem, ki je bila dotlej posajena z žlahtnimi. Za ogrodje smo uporabili stare vodogrevne cevi, ki so služile enaki svrhi že dotlej nad 20 let. Kakor je videti, bodo, kon-serviranc z minijem in oljnato barvo, preživele sadne špalirje tudi v drugič.
Upoštevali smo le preprostejše drevesne oblike, kakor svečnik, Verrier-jcva pahneta, Gaucher-jeva pahneta, navadna oblika U, dvojna oblika U, belgijska seč, Pocnicke-jev špalir, vretenčasta piramida, navpični eno- in dvokraki ter vodoravni kordoni. Špalirne stene tečejo v smeri sever—jug, 260 m vsaksebi. Prostor med vrstami je izrabljen z ribezljem, kosmuljo in vrtnimi jagodami. Zastopane so izključno hruške z naslednjimi sortami : gcllertovka, zimska dekanka, Olivier de Serres, boskovka, avranška, williamovka, dielovka, društvenka, drouardovka, angoulemka in Naghin-ova maslenka.
2.	T r a v n i š k i n a s a d i.
Strnjeni nasadi v zvezi s pridelovanjem krme pokrivajo nekaj nad 8 Int. Zastopana je večinoma visokodebelna drevesna oblika.
Sadovnjak pri poslopjih za sadno uporabo je bil posajen leta 1905. ter se nahaja danes v polni rodovitnosti. Radi visoke gladine podtalne vode stoji sadno drevje na gričih (kupih) v razvrstitvi enakostranskega trikota, 10 m vsaksebi. Gojimo in preizkušamo pretežno one jabolčne sorte, ki imajo pomen za splošno razširjanje. Od vsake sorte je v nasadu po 3 do 5 dreves. Zemljo rahljamo na ta način, da v presledkih po 5 let polovico nasada preorjemo in pridelujemo 2 do .3 leta oko-pavinc, nato pa zasejemo zemljišče iznova s travno mešanico. Ugodni vpliv tega načina obdelovanja sc odraža v krepki in zdravi rasti drevja ter dokaj redni in zadovoljivi rodovitnosti.
V sadonosnikih zapadno od šolskega poslopja gojimo poleg jablan tudi hruške, češplje, slive, češnje, višnje, kutine i. dr. Okrog drevja redno vzdržujemo drevesne kolobarje.
3.	Poljski na s a d.
Poleg drevesnice ležeča njiva v izmeri 2 V4 ha je bila zasajena jeseni leta 1906. s 146 jablanami visokodebelne oblike. Vrste so oddaljene Ib m in tečejo v smeri sever—jug, dočim stoji drevje v vrstah 10 m narazen. Pod drevjem obdelujemo zemljo z vprežnim orodjem ter jo izkoriščamo z vaznimi kmetijskimi kulturami. Ker so orali do prevrata tik do debel, so korenine deloma močno poškodovali, deloma potrgali, kar je imelo za posledico, da se je večina drevja nagnila na stran. Marsikatera občutna in nezaceljena rana priča še danes o pogrešnosti takega početja.
Takoj po prevzemu smo pričeli s postavljanjem !» uravnavanjem nagnjenih ter odstranjevanjem močno poškodovanih in onih dreves, ki jih nismo mogli več zravnati. Da se obvaruje drevje pred nadaljnjimi poškodbami po kmetijskih strojih, smo pustili vt in ob drevesnih rcdeli 15 m širok pas zemlje, katerega ne orjemo in ki je tedaj zaraščen s travo. Radi tatvin, ki so se dogajale vsako jesen (bližina mesta!), smo morali tretjino nasada precepiti z manj vabljivimi, gospodarskimi, odnosno moštnimi sortami.
4.	Obcestni n a s a d i.
Cesta ob zelenjadnem vrtu je zasajena na obeh straneh z jabolčnim drevjem onih sort, ki so v Sloveniji osobito raz-
širjene. Tako j c dana dijakom možnost, da si obliko in značaj (habitus) krone pri glavnih sortah tem lažje trajno zapomnijo. Isti svrhi služi tudi nasad raznih moštnic ob cesti poleg drevesnice. Ker je v sredini drevoreda zemlja precej prodnata, se drevje ne razvija enakomerno. Cesta v Grajskem logu je radi svoje ožine posajena z bobovcem le ob eni strani.
5.	Leskov nasad.
Senčni in manj ugodni del zemljišča poleg špalirnega vrta v obsegu 246 ni1 smo zasadili leta 1924. z žlahtnimi lešniki. Sadike smo naročili pri tvrdki A. Späth v Berlinu ter jih posadili na 4 m razdalje. Zastopane so naslednje sorte: pasasti lešnik, Fichtemverderjeva zellerska, Jeves-ova dolgoplodna semenka, bela lambertska, daviana, gunslebenska zellerska, Webbova dražestna, Blumberger-jcva zellerska, Berger-jeva zellerska, Gustav-zcllerska in Kunzenmiiller-jcva zellerska. Vse rastline so izredno krepke in zdrave.
R a z n a kult u r n a del a.
Od spomladi 1919. do jeseni 1926. smo posadili 529, precepili 165 in pomladili 82 sadnih rastlin.
Število sadnega drevja.
Jeseni 1926. se je preštelo ponovno vse sadno drevje na zavodu in v Grajskem logu. Glej preglednico »Sadonosniki« !
S a do n o s n i k i.
Sadno pleme	Zavod			Grajski log	Skupaj
	visoko in poldebelno sadno drevje, staro		Pritlično drevje	Visokodebelno drevje, staro nad 10 let	
	pod 10 let	nad 10 let			
Jablane .	51	290	131	362	834
Hruške . . .	12	57	221	25	315
Češplje in slive	14	54	3	10	81
Črešnje in višnje	4	7	2	5	18
Breskve , . ,	—	—	7	—	7
Marelice	1	1	5	—	7
Orehi 		3	4	' —	5	12
Kutine		—	—	8	—	8
Lešniki ....	—	—	42	—	42
Skupaj	85	413	419	407	1321
917
V drevesnici srno I. 1919. še preostala drevesca izkopali. Bilo je 158 visokodebelnih in 6 poldcbelnih jablan.
Z vzgojo drevesnega naraščaja smo morali pričeti popolnoma iznova. Z e spomladi omenjenega leta smo prerigo-lali 200 m2 ter zasadili s 600 kupljenimi divjaki. Ker so bili le-ti zelo slabi, srna okulirali le majhen del. V nadaljnjih letih se je razvijala drevesnica, kakor kaže razpredelnica »Drevesnica«.
Drevesnica.
		Posa- jeno div- jakov	Število vzgojenih sadnih drevesc						
Leto	Zrlgo- lano m-		visoko In pol debelini! jablan	visoko in pol debetnih hrušk	pritlič- nih jablan	pritlič- nih hrušk	raznih košči- čarjev	eno- letnih cepljenk	Opazke
1919 1920 1921 1922 1923 1924 1925 1626 1927	200 1180 1500 1050 1132 960 1000 1050 1300	600 3588 4500 3180 3427 2886 2970 3126 3678	39 133 552 712 589 703	17 78 76 154 201	45 160 146 72 29 2	72 46 71 250 95 80	19 3	172 3126	rast zelo krepka radi suše rast slaba rast povoljna rast neenakomerna rast precej bujna močen nastop listnih uši rast povoljna
Skupaj	9372	27955	2728	526	454	614	22	3298	
3254	1090
Obseg drevesnice znaša sedaj 52 arov. Od vzgojenih drevesc smo večino razprodali, manjši del pa posadili doma.
Bočim je bilo treba prva leta podlage kupovati, vzgajamo jih poslednji čas izključno iz doma nabavljenega semena. S smotrno izbiro semen je mogoče doseči rastline, ki so do neke meje istovrstnih ali enakih (homogenih) lastnosti. Pod-kige za pritlikavce (dusenec, paradiževec in kutino) in žlahtne lešnike razmnožujemo z grebenicami in grobanicami na posebnem, 5 a obsegajočem zarodišču na Pristavi.
C. Škodljivci in bolezni.
V sadonosnikih in v drevesnici so nastopali poslednja leta izmed škodljivcev zlasti listne in krvave uši, pristrigač (rhyn-
eh ites coeruleus Deg.), jabolčni zavijač (carpocapsa pomo-nclla), rjavi listili rilčkar (phyllobius oblongus), rdeči ostri-gas ti kapar (epidiaspis leperei Ldgr.) in jabolčni evetoder (anthonomus pomorum L.).
V manjšem obsegu so sc pojavljali jabolčni molj (hypo-nomeuta malinellus Zeli.), vejičasti kapar (lepidosaplies ulmi L.), kostanjev prelec (zcuzcra pirina L.), majnikov hrošč, kosmatinec (tropinota hirta) in mali zimski pcdic (cheimatobia bramata L.).
Od glivičnih bolezni so povzročile največ škode škrlup (fusicladium dendritieum b'uck. et fusicladium pirinum Euck.), monilija (sclerotinia fructigena), jabolčna plesen (podosphaera leucotricha Eli. et Everh.) in mlečnobarvnost (stereum purpureum).
Zajcdalce in bolezni smo zatirali z znanimi sredstvi. V svrho preizkušnje smo uporabljali tudi nekatere novejše insekti- in fungicide, kar je razvidno iz poglavja »Poizkusi in opazovanja v sadjarstvu«.
Č. Sadni pridelki
od leta 1919. do 1926. so razvidni iz naslednje razpredelnice:
Pridelki v kilogramih
Vrsta sadja	1919	1920	1921	19 22	1923	1924	1925	1926	1927
namizna jabolka	1089	13591	65	8413	1933	10935.	1363	5582	1162
namizne hruške	306	569	308	349	592	47.	107	723	379
mostna jabolka	2083	14242	—	19491	220	37584.	1260	17540	1053
moštne hruške	200	396	460	280	1586	1040.	480	2180	747
češplje	—	2200	—	1649	1506	—.—	1142	1168	172
črešnje	65	149	37	95	—	51.—	114	74	80
marelice	7	88	3	—	—	0.5	96	43	22
ribezelj	38	33	30	30	33	31.—	73	34	30
maline	55	31	39	35	32	36.—	40	31	26
jagode	24	21	21	14	15	20 —	97	95	34
Skupaj	3867 31320		963	30356 5917		49744.5	4772	27470 3705	
Začasno sortiranje sadja obavljamo vsako leto takoj pod drevjem, nakar spravljamo pridelek v sadno klet. Tukaj — po K) do 14 dueli — sadje končnoveljavno sortiramo ter spravimo v predale, odnosno na premakljive lese (police). Pri vseh delili spravljanja, sortiranja, vkladanja in razpošiljanja sadja sodelujejo učenci in si tako svoje znanje utrdijo in izpopolnijo. Tudi pri vseli drugih načinih konserviranja je mnogo prilike za pridobitev temeljite prakse.
I). Sadna uporaba.
I točim smo oddajali mostno in manjvredno namizno sadje vinarstvu za napravo sadjevca, je bila uporaba ostalega pridelka mnogostranska. Pretežno množino presnega sadja smo uporabili za uslužbence zavoda in internatsko kuhinjo, manjši del smo predelali v razne trpežne izdelke, ali smo ga prodali vnanjim strankam. Precej sadja smo posušili, ostalo smo pa porabili za napravo mezge (pekmeza), marmelade, žetna (jam), zdriza, kompotov, sadnega sira, sokov, brezalkoholnih pijač in sadnega kisa.
Poleg tega smo izdelovali z gojenci, kakor tudi z udeleženkami zadevnih učnih tečajev raznovrstne zelcnjadne kon-serve.
Dr. Stojkoviča sušilnica.
Meseca avgusta 1923. smo dozidali s podporo ministrstva za kmetijstvo in vode štric bosanske sušilnice (sistem Ha-vclka) novo dr. Stojkoviča sušilnico velikega tipa. Sušilnica je prikrojena za sušenje češpelj, vendar jo je mogoče uporabiti s povoljnim uspehom tudi za drugo sadje.
Bauman n o v zvonasti in B a u m a n n o v ploskovni pasterizator.
Jeseni 1. 1926. smo nabavili pri »Brezalkoholni produkciji« v Ljubljani, Poljanski nasip št. 10, zvonasti in dvoploskovni pasterizator sistema »Baumanu« za pasteriziranje sadnih in grozdnih sokov v svrho izdelovanja brezalkoholnih pijač. Kapaciteta Zvonastega pasterizatorja znaša' 50 litrov, dvoplo-skovnega pa 100—150 litrov na uro.
Poizkusi in opazovanja v sadjarstvu.
1.	J e s e n s>k o cepljenj e.
Dne 30. septembra 1921 smo precepili z bobovcem 3 šestnajstletne jablane v poljskem nasadu pri drevesnici. Za cepiče smo vzeli istoletne mladice, odstranili smo listne ploskve, peclje pa smo pustili. Cepili smo pod kožo, popolnoma analogno pomladnemu načinu požlahtnjevanja. Zc jeseni so Popadali peclji na tla, kar jt značilo, da se je cepljenje posrečilo. Spomladi so cepiči zarana odganjali ter razvili do jeseni večinoma nad :I 4 m dolge in skoraj za palec debele mladice. Na kontrolnem drevesu, požlahtnjenem pod kožo spomladi, so bile mladice znatno krajše in slabotnejše.
2.	L o r c 11 c - o v način rezi smo izvajali tekom pomladi in poletja od 1922. dalje na špalirjih pri sorti drouardoVki. Polovico špalirja smo obrezali in pincirali po običajnem, drugo polovico po Lorette-ovem načinu. V naslednjem letu smo raztegnili poizkus na polovico nasada s hruškinimi piramidami v starem špalirnem vrtu ter na obe steni belgijske seči (kanadka in damasonka) pri novem čebelnjaku. Učinek Lorette-ove rezi je bil očividcu in se je odražal v obilnejši rodovitnosti pri gcllertovki, angoulemki, clairgeau in williamovki, v manjši meri pri drouardovki, bo-skovki, Olivier de Serres in postrvovki. Nikake razlike ni bilo opaziti pri kanadki in damasonki.
3.	Poizkusi o p a rthenokarpiji sadni h s o r t.
Z različno koncentriranimi kemikalijami smo uničili pri še zaprtih cvetih avranške, drouardovkc in Baumaimove renete brazde pestičev tako, da je bila oplodba izključena. Obe imenovani hruški sta rodili normalno, plodovi so pa bili podolgovate, valjaste oblike. Pri prerezu nismo našli pečk, temveč le prazne mehove. Pri drouardovki so bili plodovi celo debelejši nego oni s semeni. Parthcnokarpija drouardovkc je dognana tukaj prvič, do čim je pri avranški le nanovo potrjena. Pri Baumannovi reneti je potekel poizkus negativno.
4.	Drevesni k a r b o 1 i n e j i. u) Dendriti in arbori n smo preizkušali več let po vrsti pri jablanah in hruškah. Za škropljenje smo uporabljali 10 % in 15%, za mazanje pa 30% emulzijo. Učinek je bil pri obeh sredstvih precej enak in so sc naselile listne in krvave uši šele pozno na poletje. Kaparjev škropljenje s 15% emulzijo ni docela uničilo, pomagalo pa je mazanje s 30% tekočino, katero smo obavili koncem februarja in začetkom marca. Mazali smo le starejše dele drevja ter pazili, da ni prišel karbolinej v dotiko z brsti. Škropljenje z 10% emulzijo je učinkovalo slično, vendar so nastopili omenjeni zajeda lei dosti prej nego pri 15% mešanici. Škrlup (fusicladium), jabolčni molj, listne bolhe (psylla pyrisuga Focrst.), hruškovo pršico (criophes piri Pagst.) in cvctodcra sino opažali na škropljenem kakor na iieškropljcnem drevju v enaki meri.
b)	-C a r b o k r i m p« (karbokrimp) sino preizkušali prvič spomladi 1926. Karbokrimp je temnozelena tekočina, ki ima
. po —
Vzhodni del zasebnega parka.
precej močen duh po karbolu. Z vodo se izborno meša in da mlečnato emulzijo sivkaste barve. Oljnatih pegic povrh tekočine ni bilo opažati. Škropiti se more izvrstno in tekočina gumijevih cevi ne razjeda tako kot dendrin ali arbori». 10 % zmes je travo močno ožgala, pri 7 5 % pa je trava samo nekoliko porjavela. Poškropljeno drevje ima, ko je škropivo suho, nekako mastno, svctlorjavo barvo.
Prvo škropljenje smo izvršili 20. marca z 10% emulzijo. Poškropili smo 3 češpljeva drevesa in 6 hruškinih grmičev, ki so bili močno napadeni od kaparjev, in 2 landsberški reneti proti krvavim ušetn. Škropljenje proti kaparjem na češpljah in hruškah je imelo očividcu uspeh. Drevje je ostalo skozi celo leto popolnoma zdravo, je kazalo bujnejšo rast in temnejšo barvo listja nego »oškropljeno. Poškodb od karbokrimpa na mladicah in cvetnem brstju ni bilo opažati. Poškropljeni 2 drevesi landsberške renete sta ostali do poznega poletja brez krvavih uši. Ko so pa krvave uši jele močno nastopati, so se pri škropljenem drevju ogibale ira n na 'deblu in debelejših vejah in so sc vgnezdile le na tanjših mladicah in poganjkih, kjer je bil učinek škropljenja slabši.
Dne 26. marca smo pričeli škropiti s 75% emulzijo ter smo poškropili polovico sadovnjaka (50 dreves) poleg poslopja za sadno uporabo, eno vrsto boskoopskega kosmača (13 dreves), polovico čcšpljenika, polovico jabolčnih in hruškinih grmov, hruškinih kordonov, ribezi j a in kosmulje v starem špalirnem vrtu, 2 ananasovi reneti v zelenjadnem vrtu in polovico belgijske seči pri novem čebelnjaku. Tudi pri tem škropljenju ni bilo opažati na drevju nikakih poškodb. Listne in krvave uši so se pojavile na škropljenem drevju mnogo kesneje in v manjšem obsegu nego na »oškropljenem. Najboljši učinek se je pokazal proti kaparjem na hruškah in češpljah ter proti kosmatincu (tropinota hirta Pod.) na vodoravnih kordonih zimske dekanke. Škrlup je nastopal v enaki meri na škropljenem kakor na »oškropljenem drevju.
c) N e o d e n d r i n , najnovejši drevesni karbolinej tvrdke R. Avenarius (Avstrija), smo preizkusili prvič spomladi 1927. Škropili smo s 5 % emulzijo v drevesnici in vodoravne hruškinc kordone v starem špalirnem vrtu. V drevesnici smo dosegli prav povoljcn učinek proti jajčecam listnih uši, ki so na škropljenih cepljenkah večinoma poginila. Tekom poletja je bilo opažati v škropljenem predelu mnogo manj listnih uši nego v predelih, koder nismo škropili. Na kordonih
ni hilo opaziti posebnega učinka. Poizkuse s tein sredstvom nadaljujemo.
Razen navedenih sredstev smo preizkušali tudi še: Lani g a n proti krvavim ušein, A p h i s a 11 proti listnim ušem, O 1 a n in razna druga lepiva proti zimskemu pedicu, drevesni karbolinej O 1 i n d r i 11 in Avenarius Piroti kaparjem, Fructu s a 11 proti,listnim in krvavim ušem, dr. Sturmov prašek proti zavijaču (carpocapsa pomonella L.), S 111 i -coli proti jabolčni plesni i. dr., ki jih radi pomanjkanja prostora ni mogoče obravnavati. Preizkušali smo med drugim tudi razne drevesne škropilke, F ličkov razpršilnik, Poeni c k e - j e v rodni silnik, Brossard-ove steklenice proti osam in sršenom itd.
Fenološka opazovanja o cvetju sadnega drevja vodimo že vrsto let in jih nadaljujemo.
5.	Poskusno sušenje s sušilnico dr. Stojkoviča
se je izvedlo pri češpljah in jabolkih, kakor je razvidno iz sledečega:
Češplje: Presno sadje 2551 kg, odpadkov nič, suho sadje 635 kg, sušenje je trajalo 168 ur, uporaba bukovih drv 2202 kg, za I kg presnega sadja 0 865 kg bukovih drv, za 1 kg suhega sadja 347 kg bukovih drv, suhega sadja 249 odstotkov, v sušilnico je šlo 960 kg. — Jabolka (krhlji): Presno sadje 1013 kg, odpadki 140 kg, suho sadje 136 kg, sušenje je trajalo 54 ur, uporaba bukovih drv 555 kg, za 1 kg presnega sadja 0 635 kg bukovih drv, za 1 kg suhega sadja 408 kg bukovih drv, suhega sadja v odstotkih 134, v sušilnico je šlo 604 kg.
Za sušenje češpelj je dr. Stojkoviča sušilnica mnogo p r i -kladnejša nego bosanska. Doba sušenja je krajša in je sadje bolj enakomerno posušeno, s čemer pridobi na kakovosti.
Tudi za sušenje jabolk (krhljev, krožcev) je ta sušilnica uporabna. Sušijo se po istih pravilih kakor češplje. Obe najnižji rezervni lesi, neposredno nad kuriščem, pa morata ostati pri jabolkih prazni, da se sadovi ne pripalijo.
c) Vrtnarstvo.
Vrt producira zelenjad le za internat in za družine na-stavljcncev, cvetlice pa le za okras zavoda in vzdrževanje Parka; za prodajo načelno ne producira. Navzlic temu obsega Precejšnjo površino, ker je domača potreba na zelenjadi zelo velika. Zelen jad in cvetje se letos producira na površini okoli
87.31) ni-, od tega obsega vrt le 41,34 m2, d očim se vrtnarsko izrablja še 2950 m2 polja in na polju je tudi 1650 in2 velik zeljnik. Zemlja v polovici vrtne površine je težka, za vrt ne-prikladna ilovica, ki niti tekom 201etne uporabe še ni dosegla pravega stanja, kakršno bi morala imeti vrtna zemlja. Le vrt na Pristavi ima pravo vrtno zemljo, ki je pa tudi že precej izmozgana.
Pomanjkanje gnoja se v vrtnarstvu prav posebno čuti, predvsem ga manjka za siljenje in vzgojo zgodnje zelenjadi v gnojakili. Zato bi bilo jako umestno, da bi zgradili gnojake s parno kurjavo, kar bi bilo mogoče napraviti tedaj, ako bi zgradili tudi prepotreben cvetličnjak z razmnožarno, katerega tako silno pogrešamo. Gnojakov imamo 14, in sicer 10 be tonskih ter 4 lesene, torej 140 oken. Lesene gnojake nadome ščatno polagoma z betonskimi.
Za prezimovanje rastlin služi enostranski rastlinjak s kanalno kurjavo, bivši in predelani rastlinjak na Pristavi je pa poraben le še za shrambo.
Predvsem se davimo z zelenjadarstvom, vzgajamo pa vso zelenjad, tudi bolj redko, kakor: črni koren, vrtni turovcc, pastinali, rožasti in listnati ohrovt, regrat, gredno peso, lobodo, kislico, rabarbaro in beluš. Poskušamo tudi z jajčevcem in melonami. Imamo celi Sortiment dišavnic in zdravilnih rastlin, da moremo učencem čim več pokazati.
Bclušnjak je bil zasajen 1. 191,3. v izmeri 3 Va ara ter ima 5 redi po 80 rastlin (150 X 80) s sortami: Libenschitz, brunšviški, erfurtski, snežna glava in domači. Letos smo zasadili nov belušnjak s sadikami iz lastnega semena. Stari bclušnjak nam pa še da okoli 50 kg reznic.
Okra s ni na s a d i.
Pred šolskim poslopjem na trati so rondela in dve ovalni cvetni gredici, ob boku pa skupina konifer, med njimi sequoia gigantea, za šolskim poslopjem je pa arboretum domačega drevja z nekaterimi tujkami, n. pr. juniperus virginica, clia-maecyparis, picea pungens glauca itd. V zasebnem parku je nekaj pravih vrtnarskih lepot (gingko biloba), nekaj okrasnih naprav in lepo število okrasnih rastlin. Mali park je prav za prav zbirka najnavadnejših okrasnih grmičev, po sredi pa drži rožni hodnik, oplete» od vrtnic-ovijalk. Okrasno grmičje je v glavnem sledeče : forsythia, weigelia, philadelphus, cydonia, hybiscus, cereis, acer palmatum, evonymus, ceanothus, koel-
reuteria, cythisus, broussonetia, loiiiccra, buddleia, elaeagnus, berberis, cotoncaster, calycantus, magnolia, ribes, tamarix, dcutzia, syringa, spirea, rosa v raznih vrstah in sortah. Sortiment skušamo povečati predvsem v poučne svrhe.
c)	Poljedelstvo in travništvo, gozd.
Površina orane -zemlje, zasejane s poljskimi sadeži, radi pomlajevanja travišč in potujoče drevesnice ter trsnice ni vsako leto enaka in koleba od 1192 do 13 lui. V letu 1926./27. je bilo preorano 472 lui težke, globokosežne i lovk e (»pri drevesnici«) in 712 lui filiate peščenke (na »Pristavi«), Po kemijski preiskavi iz leta 1912. vsebuje debelega p e s k a :
ilnata peščenka težka ilovica
z nad 5 mm premera	12 41 %	0 60 %
z nad 2 mm »	109° »	0 07 " ,i
z nad 1 mm »	2 40 "/o	013%
drobnega peska:		
z nad V* mm premera	2 50 "/«	0 36 %
z nad V« mm	8 — %	1-82%
z izpod V« mm »	3T60%	20-42 %
s p 1 a v n e gline:	42 — %	76-60 %
drobna prst vsebuje:		
dušika N	0 21 %	014 %
fosforne kisline PsO»	034 %	0 26 %
apna Ca O	0 42 %	3 32 %
kalija K O	0 20 %	0 38 %
vode v zrakosuhi snovi	2 16 %	2 49 %
humusa	7 22 " o	617 %
Tekom vojne so zemlje do dobra izmozgali, radi nezadostne produkcije gnoja pa je še doslej nismo mogli popraviti. Hlevskega gnoja nam namreč občutno primanjkuje, in sicer najmanj 1200 f/ na leto. Minimalna potreba gnoja je po sedanjih kulturah sledeča: za vinograd okoli 700 o, za njive 1100 (i, za vrt 150 t/. za gnojake 150 q, za sadno drevje in špalirje vsaj 500 r/, skupaj 2000 i/. Produkcija gnoja pa znaša v najboljšem slučaju letno 1400 (/.
Gnoj je v mestu težko kupiti in je zelo drag (4 do 6 Din za (i). Na njivah in travnikih si moramo torej pomagati z umetnimi gnojili in s fekalijami ter gnojnico. Poleg navedenega hlevskega gnoja bi tu rabili še okoli 200 lil fekalij,
1000 lil gnojnice, 1500 kg apnenega dušika, 1000 kg kalijeve soli in prav toliko superfosfata ter 000 q komposta.
Fekalije nam zemljo razmeroma fizikalno kvarijo, zato smo spomladi 1926 potrosili na razne predele okoli 140 q sadre. Gnojilni poskusi zadnjih let so pokazali, da primanjkuje lahki zemlji kalija, dočim ga je na težki dovolj. Za fosforno kislino zemlja ne kaže ravno posebne potrebe, o njej vodimo le račun v statistiki. Domači gnoj je izboren in vsebuje od 05 do 0'65 % dušika, do 0'422 % fosforne kisline, do 0 817"/« kalija in do 1 "367 % apna. Gnoj je namreč spravljen v pokritem prostoru.
Kolobar je na težki zemlji sledeči : I. ozimna pšenica,
2.	pesa, 3. koruza, 4. oves in detelj na trava, 5. dcteljna travina prvo leto in 6. dcteljna travina drugo leto. Ker so njive zelo plcvcliic (najhujši plevel je rogovilčck ali rogovilčnik, galin-soga parviflora), izprcminjamo kolobar, da bo leta I927./28. sledeči : oves in dcteljna trava, dcteljna travina prvo leto, de-teljna travina drugo leto, koruza, pšenica, pesa. Tudi kolobar na lahki zemlji: I. oves in dcteljna travina, 2. dcteljna travina prvo leto, 3. dcteljna travina drugo leto, 4. rž, 5. krompir in
6.	koruza — sc spremeni v sledeči kolobar: oves in dcteljna travina, dcteljna travina prvo leto, dcteljna travina drugo leto, krompir, rž, koruza. Ostala orana zemlja se izrablja kot iz-ločina.
Kulturne rastline so bile gospodarskega leta 1926./27. zastopane takole:
Žitarice 478 ha (40'8 %>), in sicer : ozimna pšenica 141 ha (118 "/o), ozimna rž 1 ha (8'4 "/<>), ozimni ječmen 6 58 ha (4'8 %>), oves 1 78 ha (15%). Ajdo sejemo na strnišče ('/a—1 ha). Pšenica je mešana golica, ki vsebuje sorte : kiršcjeva, grob le, trcntinska, non plus ultra, g vol k in kolonija. Na težko zemljo sejemo šentjursko osinko. Zadnje leto smo preskusili tudi lokalno vukovskodolsko, ki jo pa domača prekaša. Domača pšenica ima zelo razvito sposobnost, da se spomladi lahko zelo močno obraste, kar je zelo važno, da lahko tudi pozneje sejemo. Rž je kumberška, dvoredni zimski in jari ječmen sta hanaška, križavcc pa domače sorte ; oves je dupavski in češki, ajda pa siva francoska. Sejemo na ha: pšenice 100—110 kg, rži 120 kg, ječmena 130 kg, ovsa 120 kg, ajde 60 kg, in sicer s sejalnico na izpahalna kolesca (Hoosierjeva kolesca) 12 cm narazen. Žito kljub redki setvi rado polcga, ker so vetrovi včasih zelo močni.
Pridelek je odvisen od vremena. V suhih letih žito bolje obrodi na težki, v mokrih letih pa na lahki zemlji. Splošno so pridelki žita zanesljivi, le ajda in vse jarine so zelo nezanesljive. Ajdi sedaj škodi dež, nato suša, potem mraz, in zopet plevel. Njen pridelek na ha koleba od 12 do 6 q, po vojni pa še ni dosegel višine od leta 1911. (H'44 q), zato jo bomo opustili. Najlepše pridelke daje oves,
Pridelek na 1 ha v q je bil:
Rod žita 1911/12 1915/16 1919/20 1920/21	1921/22	1924/25	1925/26
oz. pšenica	24.3	17.76	19	18	+	31	18	+	35	24.8 +	35	14.7	+	36
oz. rž	28.17	18.98	20	21	+	35	15.5	+	32	25.5 +	53	15.—	+	32
oz. ječmen	—	—	14	28	+	25	21	+	23	24.4 T	34.2	21.82	+	31
oves	17.5	21.56	18	18	+	25	23	+	33	18.5 +	30	17.87	+	41
ajda	10.44	2.46	1		1			6		4.4 T	17.5	1,—	+	5
Število za » + « pove količino slame.
V glavnem smo dosegli predvojne pridelke žitaric. Uekto-literska teža je povprečno: za pšenico 742, za rž 678, za ječmen 605, za oves 45 in za ajdo 58 kg.
Okopavine zavzemajo letos (1927) 3'5 lui, in sicer: koruza 105 Im (8'75 V«), krompir 14 ha (117%), pesa 105 lui (875%). Sejemo koruze 40 kg, pese 16—20 kg, krompirja 22—25 kg. Koruza je aklimatizovani činkvantin, križan z domačo koruzo. Pumski zoba n ne dozoreva zanesljivo. Pesa je ekendorfska kravja pesa, seme kupujemo vedno od Kmetijske družbe za Slovenijo. Krompir je bil prejšnja leta oneidovec, pomešan z up te datom in agnelijevim biserom. Zadnja leta pridelek krompirja neprestano pada, leta 1925./26. je pa radi slabega vremena in bolezni popolnoma odpovedal. Seme je bilo slabo, zemlja okužena, vreme neprikladno, pošteno obdelovanje ter škropljenje radi pomanjkanja kredita pa pomanjkljivo ali neizvršljivo. Škropljenje z bakreno-apneno brozgo se mora brezpogojno vršiti. Ze pred vojno so škropili krompir, in sicer so poskušali s 3 % perocidno brozgo. V tekočem gospodarskem letu 1926./27. smo hoteli pridelek krompirja zopet dvigniti na dostojno višino, kljub temu, da je bil pozno okopan in osipam To pa radi tega, ker smo krompir maja škropili. Zadostovalo je enkratno škropljenje. Lepo vreme nam je dovoljevalo, da smo poznejša škropljenja opustili. Le zgodnji krompir smo dvakrat škropili. Jako dobro je tudi pomagalo gnojenje z apnenim dušikom ob času ogrinjanja. Pred GSipanjem smo med redi trosili apneni dušik, nato pa smo zemljo prisuli. Spodnje listje je tu pa tam malo trpelo,
toda namen, da krompir razvije mnogo cime in dobro kljubuje bolezni, je bil popolnoma dosežen. Krompir je zemljo čisto zakril in je zadušil tudi tako nadležni in žilavi rogo-vilčnik. Iz tega sledi, da moramo na tako zapleveljenih njivah, kakor so njive, kjer nastopa v poznem poletju tako silno ro-govilčnik, rabiti le one sorte krompirja, ki napravijo košat grm. Naše domače sorte imajo bolj slabotno cimo, d očim imajo sorte parnassija, jubel, alma i. dr. košat stas. Seveda so to bolj industrijske sorte, ki pri nas še niso priljubljene.
Pridelki okopavin so na našem posestvu doslej neprestano padali, kar nam kaže sledeča preglednica. Najstalncjše še obrodi koruza, najnestalnejši pa je bil krompir.
Pridelki so bili na ha	V ti	sledeči :			
leta leta leta Sadež lgu/12 1914/15 1915/16	leta 1019/20	leta 1920/21	leta 1921/22	leta 1924/25	leta 1925/26
		ploda slame	pl. sl.	pl. sl.	pl. sl.
koruza 27.5 32.5 28	31	22 60	29 40	30 40	16 25
pesa 800.— II75.— 800	450	500 50	450 50	380 38	234 25
krompir 182.1 128.— 106	95	95	145	96.2 —	23 -
Koruzo sejemo 60 X 50, peso 60 X 25, krompir 60 X 30 cm narazen.
Ostale rastline. Fižol zavzema 05 ha (41%), je prepeličar, ki ga sadimo 60 X 30 cm narazen, 130 kg na lia, daje pa 21 ti zrna in 16 q slame (1. 1926./27. je dal le 18 r/ na //«). Dosega predvojni pridelek.
Pozno zelje zavzema 0 18 ha (1'5%) in daje 350—400 q na ha. Sorte: za kisanje brunšviško zelje, za prezimljenje amaško in erfurtsko. Amaško je najbolje za prezimovanje.
Umetnih travišč je na polju 3 5 ha (2 8 %), in sicer : lucerne s travo 0'35 lia (2'9 %), deteljne travine pa 2 5 ha (2090 o). Deteljna travimi je zasejana z 80% črne detelje in 20% trav, večinoma laške ljulkc. Na ha sejemo 16 kg detelje in 12 kg trav. Lucerne sejemo na ha 25 kg in ji navadno dodamo še 25 % (7 kg) pasje trave. Lucerna traja 6 let in daje 4—6 košenj. Deteljne trave kosimo že v letu setve, če ni baš presuho vreme, polni pridelek pa daje drugo veg. leto, v drugem rabnein letu jih pa po prvi košnji sprašimo. Na leto dajejo tri košnje in pašo jeseni. Nakosimo lucerne 80 f/, pajerke 18 q, deteljne trave prvo leto 108, drugo pa 70 ti na ha.
Spomladi 1. 1926. smo zasadili še poskusni hmeljnik. Radi pomanjkanja delavnih sil in obratnega kapitala smo se morali skrajno omejiti in smo posadili le 100 sadik, in sicer 50 sadik goldinga ter 50 sadik poznega iz Tetnanga. Sadike smo dobili iz Žalca od Hmeljarskega društva za Slovenijo. Sadili smo v razdalji 150 X 140 cm. Zemljo smo ročno rigolali do 60 cm globine. Za široko prakso priporočamo globoko oranje z rigol-nimi plugi do 35 cm globine, na mestu, kamor sadimo, pa iz-kopanje do 50 cm globokih jam s 50 cm premera.
Prvo leto je rodil večinoma le golding, kajti poznega se je močno lotila peronospora. Prvo leto smo pridelali 250 kg storžkov. Drugo leto je golding zelo lepo odgnal, pozni pa neenakomerno. Pozni trpi zelo od pseudoperonospore humuli, zato ga bomo zavrgli. Pseudoperonospora humuli se je pojavila tudi na goldingu v precejšnji meri, to pa zato, ker je pozni, okuženi hmelj v bližini. Zato je treba poznega iztrebiti, kajti sicer se bo še poprej razvila ona oblika pseudoperonospore, ki bo premagala tudi golding, kateri se ji doslej še dobro upira. Pseudoperonospora sc je pojavila že okoli 15. maja, preden je toplota dosegla kritično stopinjo za razvoj plasmopare viticola (14° C), torej ob času, ko so vinogradniki šele pričeli škropiti proti trsni peronospori (plasmopara viticola). To je jasen znak, da pseudoperonospora humuli ne zahteva toliko toplote za svoj razvoj, kakor plasmopara viticola, temveč da se pričenja razvijati že pri mnogo nižji toploti. Zato je treba hmelj škropiti, ko je dosegel komaj 05 do 1 m dolžine, kratkomalo, čim mladice dobro odženejo, bomo že morali prvič škropiti s V« "/« raztopino bakrcno-apnene brozge. Hmeljarji redno prepozno škropijo, zato tožijo, da škropljenje ne zaleže mnogo.
Hmelj cvete na našem posestvu od 5. julija naprej (golding), pozni teden dni pozneje.
Poskusi : Tekom povojnih let smo napravili številne poskuse. Preizkušali smo razna gnojila, prcizkovali zemljo na potrebo po gnoju, določali učinek raznih množin gnoja, učinek gnojil na kaleče scine; v toku je štirileten poskus po načrtu, ki ga predlaga Delegacija proizvajalcev čilskega solitra. Izvedli smo razne primerjalne poskuse z žitnimi in krompirjevimi sortami, nadalje poskuse z azotogcnom in dungitom. Rezultate smo sporočali javnosti potom strokovnega časopisja.
Zadnje leto nas je predvsem zanimal krompir. Preizkusili smo sledeče sorte: oncidovec, pirola, Julijev biser, Hassia,
rdeči pozni, gersdorfske ledvice, up to date, zgodnji domači, rožnik, rani poljčanski, pozni domači, parnassia, citrus, alma, goldball, jubel. Zadnje imenovane sorte so dale: parnassia 1475kratni, jubel 13'8kratni, goldball Skratni, citrus 5‘4kratni, alma 4 68kratni pridelek.
Vsebovale so:
Jubel: 15 4% škroba, V29 % proteina, kuha se 42 minut, lupi sc prav dobro, oči manj plitke, okus prav dober, razkuha sc prav dobro, barva mesa je bledozclcna, uporabno za vse, razen za solato.
Parnassia: 158% škroba, 160 % proteina, kuha sc 35 minut, lupi se prav dobro, oči plitke, okus dober, razkuha se izvrstno, barva mesa bela, uporabno za praženje, pire.
Goldball: 15% škroba, 2 53 % proteina, kuha se 30 minut, lupi se prav dobro, oči plitke, okus zadosten, razkuha se zadostno, barva mesa rumenkasta, uporabno za solato, praženje.
Alma: 165 % škroba, 190% proteina, kuha se 45 minut, lupi se prav dobro, oči plitke, okus dober, razkuha se zadostno, barva mesa belovodena, uporabno za vse.
Citrus: 14 75 % škroba, 170% proteina, kuha se 37 minut, lupi se izvrstno, oči zelo plitko, okus prav dober, razkuha se zadostno, barva mesa svetlorumena, uporabno za solato, praženje.
Navedene sorte krompirja smo prejeli od posestnika Osiandra iz Guštanja.
Zanimiv poskus iz tekočega leta (1927.) je sledeči, ki nam pove, koliko škodijo umetna gnojila, če jih potrosimo za časa setve. Da je izvid točnejši, smo umetna gnojila dali na tri načine. Potrosili smo jih deloma po vrhu, deloma smo jih zmešali z zemljo v globino setve in končno smo jih trosili 3—4 cm pod seme. Poskus smo izvedli s čilskim solitrom, s 40% kalijevo soljo, z mineralnim superfosfatom in z apnenim dušikom, in sicer v množini 2 in 4 dkg na I m1 na pesi in na koruzi.
Skupno smo imeli 48 parcelic po I m- in na vsako parcelico smo posejali 16 zrn koruze, odnosno pese. Sejali smo 5. V. Pri opazovanju dne 10. VII. smo našteli rastlin:
Umetni gnoj potrošen
v globini	pod
	povrh		semena		semenom	
	2 dkg 4 dkg		2 dkg 4 dkg		2 dkg 4 dkg	
pesa :						
apneni dušik	11	4	—	—	—	—
rud. superfosfat -	8	11	8	1	8	12
40% kalijeva sol	6	11	7	3	7	7
čilski soliter	4	7	2	1	9	6
koruza:						
apneni dušik	13	9	6	—	6	6
rud. superfosfat	10	14	7	4	10	13
40% kalijeva so!	12	13	4	—	7	6
čilski soliter	7	9	—	—	6	6
Iz gornjega vidimo:
1. da čilski soliter in apneni dušik, potrošena s semenom v isto globino, seme uničita skoro popolnoma, da manj škodi 40% kalijeva sol, najmanj pa superfosfat;
2. da niti apneni dušik, trošen ob setvi povrli zemlje, semena ne uniči;
3. da apneni dušik zmanjša kalivost semena, čeprav pride posejan pod seme;
4. da smemo superfosfat in 40 % kalijevo sol spraviti ob setvi v isto globino kakor seme, ne pa apnenega dušika in čilskega solitra;
5. da smemo superfosfat in 40 % kalijevo sol in čilski soliter trositi tik pred setvijo, če jih spravimo globlje v zemljo kakor seme.
Nabavke:	Kljub	težkim	povojnim razmeram smo
vendar mogli nabaviti precej novih strojev in aparatov. Tako smo nabavili: Kober jev vetrnik »Triumph«, grebenalo, b raba n tski plug tvrdke Maschinenfabrik Tiroler Landwirte & Julius Kinz, Innsbruck, pričuvne dele za stari plug iste znamke, Ježckovo sejalnico za koruzo, elektromotor s 4 k. s., domači Ježekov mlin, krožno žago, brus za strojne kose, škrobno tehtnico in razne aparate za selekcijo rastlin, gnojnično se-salko, trosilko za umetni gnoj, travniške brane, Lackov kultivator in okopalnik HH2 ter razno orodje.
Travniki: Travnikov in pašnikov ima šola 897 ha, toda pravih nižinskih travnikov le 4 2 lia (7 4 %). Travišč je
v celoti več, ker kosimo tudi v sadonosnikih, začasno celo v opuščenem vinogradu in drugod. Letna produkcija krme je sledeča: (1. 1926) zelene krme 1030 r/, sena 554 q in lucerne 185 (). Leta 1927. nam je prva košnja sena vrgla 450 q in detelje 90 (/. Lansko seno ni bilo radi deževnega vremena najboljše, pač pa je letos izvrstno, ker nam je bilo vreme naklonjeno. Travniki dajo na hu 40 do 60 q sena, prvoletna detelja do 108 q. Travnike redno oskrbujemo in gnojimo s fekalijami, gnojnico ter umetnim gnojem.
Gozd: Gozd zavzema 16 31 ha (28'82 %) skupne površine. Leži večinoma v Grajskem logu, samo v mali meri (11182 lui) v kat. občini Brestrnica pri Mariboru. Deloma je to že dozorel čist borov gozd, ki pride pri sekanju prihodnje leto na vrsto, v ostalem je pa mešan gozd. V letu 1926. spomladi smo posadili na polzarastlih parcelah 1500 sadik gladkega bora, 1000 sadik črnega bora in 2000 sadik smreke. Jeseni 1926 je napravil vihar precejšnjo škodo, izruval ali odlomil je mnogo dreves, v glavnem bore in bukve. Edino to smo vzeli iz gozda za kurjavo, za uporabni les je bilo posekanih le malo dreves. V prejšnjih letih so v pregostih predelih sekali tudi hmeljevke in kolje, ki je bilo pred uporabo impregnirano iz večine z raztopino modre galice. V tekočem letu bomo s tem nadaljevali.
d)	Živinoreja.
Ko je prevzela začetkom leta 1919. narodna uprava posestvo vinarske in sadjarske šole od bivše avstrijske, odnosno štajerske uprave, je bilo v govejem hlevu 11 krav, 1 bik, 2 telici in 2 vola. Izmed krav so bile 4 sivorjavc švicarske pasme, ostale pa pinegavske pasme. Tekom leta 1919. je dobil zavod od bivše kranjske deželne vlade še eno kravo montafonske pasme. Ker pa je za mariborski okoliš predpisana marijadvorska pasma, ni mogel zavod oddajati mladih plemenskih živali posestnikom v okolici. Tudi bi morala šola pokazati, da se morejo z živino marijadvorske pasme doseči prav tako dobri uspehi kakor z živino pinegavske ter deloma montafonske pasme, ki sta bili razširjeni v veliki meri v mariborskem okraju. Zato si je nabavil zavod leta 1922. enega bika in tri krave marijadvorske pasme, že prejšnjega leta pa je bila kupljena krava holandske pasme. Tako je bila v hlevu zbirka petih različnih pasem in križancev teh pasem.
Radi znakov tuberkuloze na nekaterih kravali je bil izvršen 27. XI. 1925 poizkus s tubcrkulinom, ki je pokazal, da je v hlevu 100 % tuberkuloze. To bolezen so prinesle v hlev švicarske in montafonske krave. Pristojni sreski poglavar je nato odredil prodajo vseh živali. Te prodaje seveda nismo mogli izvršiti naenkrat, ampak samo postopoma, tako, da smo prodali šele 19. X.' 1926. 1. poslednje tuberkulozne krave, začetkoma naslednjega leta pa vole. Namesto teh živali smo nakupili v okolici Mozirja in Šoštanja nove zdrave živali marijadvorske pasme. V jeseni leta 1926. smo dobili od kmetijskega oddelka pri velikem županu Mariborske oblasti še originalnega marijadvorskega bika. V jeseni leta 1927. je kupila šola na Gor. Štajerskem lepo telico marijadvorske pasme z dokazili o mlečnosti. Na ta način bo mogoče vzgojiti polagoma res dobre plemenske živali za lastno uporabo in tudi za okolico.
Danes imamo v kravjem hlevu na šoli 10 krav, 2 breji telici, 1 bika (star 3 V* leta) ter enega poldrugoletnega in enega tri mesece starega bika. Zadnja dva bo šola prodala za pleme.
Mlečnost za leto 1927. še ni mogoče točno označiti, ker so bile krave šele prvo leto v šolskem hlevu in torej deloma še pod vplivom spremembe krme in oskrbovanja. Največjo mlečnost je pokazala krava Rinka, stara 12 let, kupljena od Roka Klemenška iz Solčave. Ta krava je dala v 306 molznih dneh 25333 kg mleka ali povprečno na molzni dan 8 30 kg. Druga najboljša krava je dala 24422 kg, tretja pa 1958*1 kg mleka. V tekočem letu bo, po dosedanjih poizkusnih molžah sodeč, mlečnost še boljša.
Mlada goveja živina je na šolskem posestvu v Grajskem logu, kjer ima na razpolago tudi večje tekališče, deloma v zvezi s pašnikom, tako da je čim več zunaj. Tu je 8 telic, starih od pol leta do poldrugega leta.
Za delo uporabljamo en par volov pomurske pasme, v letnem času tudi bika.
Pasma svinj na tukajšnjem zavodu je oplemenjena spodnještajerska svinja, ki je po zunanjosti, pa tudi po lastnostih skoraj popolnoma enaka oplemenjeni nemški svinji. Mrjasca uporablja uprava tudi za oplemenitev okoliških svinj, ki so zanesle začetkom oktobra 1921. leta v hlev svinjsko
kugo. Mnogo svinj je poginilo ali pa so bile v sili zaklane. Komaj si je svinjereja na zavodu dobro opomogla, ko so zanesle svinje iz okolice februarja I. 1925. v lilev zopet svinjsko kugo. Število svinj sc je nadalje izredno skrčilo in šele koncem 1926. leta smo prišli spet na normalno število. Radi pomanjkanja kreditov in radi predpisov o drž. računovodstvu ni bilo mogoče kupiti nobene plemenske živali, ampak smo si morali vse sami vzrediti. Radi omenjene bolezni, deloma tudi radi prernalcga svinjaka šolsko gospodarstvo v zadnjih letih ni proizvajalo zadostne količine masti, ki je potrebna za internatsko kuhinjo; zavod jo je moral dokupovati. Spomladi 1927. smo oddali za pleme v okolico 15 mrjaščkov in 13 mladih svinj, letos nekaj manj, ker smo imeli samo dve plemenski svinji. Stanje v svinjskem hlevu je danes: 1 mrjasec, star 2 in pol leta, 2 plemenski svinji, 5 prašičev in 11 prascev, ki jih bomo večinoma prodali za pleme.
Poleg volov sta za delo še 2 para konj. En par — lažje noriške pasme — je za težje delo, drugi par pa sta amcri-kanska dirkača iz ljutomerske okolice za lažje delo in hitro vožnjo.
Za produkcijo jajce za internatsko kuhinjo redi zavod redno okrog 20 kokoši z dvema Petelinoma. Pasma kokoši je domača štajerska, ki je pri naših razmerah za nesnost in tudi za meso najboljša. Jajca večinoma uporabimo v internatu, deloma za valjenje, manjšo količino prodamo uslužbencem zavoda. Za pleme smo oddali leta 1926. in tudi leta 1927. okrog 20 kokoši m petelinov. Za valjenje pa zamenja šola vsako leto okrog 300 jajce. Radi težkoč pri prodaji ja j ec po predpisih o drž. računovodstvu jajce za valjenje ne prodajamo, ampak samo zamenjujemo.
V.	Literarna dela in delovanlje izven šole.
Brez malega vse strokovno, v prvi vrsti pa vse učiteljsko osobje zavoda brez izjeme se udejstvuje tudi javno s pisateljevanjem in predavanji. To njihovo literarno in izvenšolsko delovanje vobče je tako mnogostransko in tako obsežno, da ga radi pičlega prostora tu, žal, ne moremo podrobno navesti.
v. Finančna stran: šolski budžet in drugo.
Budžetarno je razlikovati 12 period: 1. do prevrata in zloma avstro-ogrske monarhije (30. X. 1918), 2. medvladje (1. XI. 1918 do 31. XII. 1918), 3. od 1. I. 1919 do 31. V. 1920,
4.	od 1. VI. 1920 dg 31. V. 1921, 5. od 1. VI. 1921 do 31. XII. 1921, 6. od 1. I. 1922 do 31. Vil. 1922, 7. od 1. Vlil. 1922 do
30.	VI. 1923, 8. od 1. Vil. 1923 do 31. 111. 1924, 9. od 1. IV. 1924 do 31. III. 1925, 10. od 1. IV. 1925 do 31. III. 1926, 11. od 1. IV. 1926 do 31. III. 1927 in 12. od 1. IV. 1927 naprej.
Šola je bila v 1., 2. in 3. budžet»i periodi deželna ustanova: v 1. periodi dežele Štajerske, v 2. in 3. periodi Ujedinjene Slovenije.
S 1. junijem 1920. je prešla šola v državno upravo; njen budžet je od tedaj sestavni del drž. budžeta naše kraljevine.
Po načinu budžetiranja zaznamujemo brez ozira na naštete lnidžetne periode tri glavna razdobja:
a) razdobje, v katerem je bilo urejeno šolsko denarno gospodarstvo (budžet) z budžetom dežele Štajerske,
b) razdobje formalno neurejenega denarnega gospodarstva (1. XI. 1918 do 31. V. 1920) ter
c) razdobje, v katerem se giblje denarno gospodarstvo v okviru drž. budžeta.
Način budžetiranja (gospodarjenja z denarnimi dohodki in izdatki v mejah vnaprej določenega in odobrenega proračuna za vsako gospodarsko leto) ne vpliva samo na administracijo, marveč — prenosno — tudi na efekt sam; naj sledi zato v karakterizacijo nekaj podrobnosti o načinih budžetiranja, uvedenih na šoli v razdobjih pod a) do c).
ud a): V tem razdobju je prejemal zavod od dežele samo primanjkljaj kritja za preliminirane, odnosno odobrene izdatke vsake gospodarske dobe. Ta primanjkljaj se je nakazoval šoli iz deželnega zaklada v obliki denarnih dotacij po potrebi. Za kritje večine preliminiranih izdatkov pa so sc uporabljali dohodki celokupnega šolsko-gospodarskega obrata. S temi dohodki, ki so se zadrževali, je razpolagala šolska uprava svobodno; tako je naličila upravna praksa oni na privatnih gospodarstvih. Omejitev te upravne svobode je povzročala zgolj proračunska obveznost; kajti preliminiranih, odnosno odobrenih izdatkov šolska uprava ni smela prekoračiti.
Računopolaganje tega razdobja je bilo — vsaj po svoji formalni strani — kar najenostavnejše. Bilo je primerno predpostavki, da ga vrše zmožni, vestni in pošteni organi.
Iz navedenega sc da sklepati na gotove prednosti, ki jih je imel način budžetiranja tega razdobja. Te prednosti bi bile v glavnem: enostavna, prožna administracija; neznatna obremenitev upravnih organov z administrativnimi posli, zato omogočen j e njih izdatnejšega strokovnega delovanja; mobilnost obratnega kapitala (z ozirom na svobodno uporabo lastnih dohodkov) ; ob prožni upravi, tako rekoč samoupravi, možnost vzdrževanja kontinuitete v obratovanju; ojačen interes upravnih organov na čim večji proizvodnji in s tem povečanje njih smisla za napredek sploh.
ud h): To razdobje nosi obeležje revolucije. Možnost dotedanjega budžetiranja je prenehala, novi način pa je bilo treba šele določiti in praktično omogočiti. Vmes — dokler je ta interregnum trajal — se je šola vzdrževala skoraj sama; od prejšnje (nemške) zavodove uprave je bilo prevzeto okoli 100.1)00 kron denarne gotovine, takratna deželna vlada za Slovenijo ji je dala dne 6. XII. 1919. 20.000 kron podpore, Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru pa ji je — do vnovčenja lastnih šolskih pridelkov — prehodno posodila 30.000 kron, da se je mogel šolsko-gospodarski obrat vzdržati.
ud c):	S	1. junijem 1920. se je način budžetiranja
bistveno spremenil: zavod je postal formalno državna ustanova, njegov budžet sestavni del drž. budžeta, način budžetiranja in vsa uprava in računovodska praksa, ki je z njim v tesni zvezi, pa se je prilagodila zakonu o drž. računovodstvu.
V tem razdobju (od 1. VI. 1920. do danes) razlikujemo pokrajinsko in centralno budžetiranje zavoda.
Pokrajinsko budžetiranje je trajalo od I. VI. 1920. do 31. III. 1926., centralno budžetiranje pa od 1. IV. 1926. naprej, t. j. v posledici dne 10. februarja 1924. izvršene centralizacije (neposredne podreditve kmetijskemu ministrstvu) kmetijskih šol cele države (odredba Ministarstva Poljoprivrede i Voda ' br. 1917 1 od 19. 1. 1924., razglašena v »Uradnem listu« štev. 10 od 7. II. 1924.).
Razlika pokrajinskega, odnosno centralnega budžetiranja proti prejšnjemu načinu je velika. Sedaj prejema zavod za vse odobrene izdatke sredstva — kredit — po budžetu raz-hodkov. Dohodki, s katerimi je prej uprava v okviru budžeta
svobodno razpolagala, sc pa odvajajo v celoti državni blagajni. 1 točim je bilo celokupno poslovanje uprave s formalnim računopolaganjem vred pri obeli prejšnjih načinih (pod a—b) podvrženo naknadni, detektivih kontroli, se izvaja pri sedanjem načinu predvsem preventivna kontrola. In stroga preventivna kontrola, kakršna je pri nas, obremenjuje in ovira šolsko upravo v njenih glavnih poslih. More se reči, da je sedanja uprava po svojem obsegu najmanj trikratnik prejšnje glede na pcnzum dela, čeprav služi isti svrhi kot prej in čeprav kvaliteta dela ne zaostaja za prejšnjo. Vse druge posledice se razodevajo iz rečenega same.
Za časa pokrajinskega budžetiranja je prejemal zavod kredit v obliki mesečnih denarnih dotacij. Izplačila je vršila šolska uprava sama. Formalno računopolaganje o prejetih dohodkih in porabljenih dotacijah v breme otvorjenih kreditov (po budžetu razhodkov) se je vršilo po navodilih in na način, kakor ga je predpisala Deželna vlada za Slovenijo — poverjeništvo za kmetijstvo v Ljubljani pod št. 6498 od 31. III. 1920.
Odkar so kmetijske šole centralizirane, je merodajen v tem oziru pravilnik za voditev ekonomskih in računskih knjig pri državnih in samoupravnih kmetijskih ustanovah. Ta pravilnik je predpisalo Ministarstvo Poljoprivrede i Voda pod br. 154 111 od 6. III. 1924., razglašen pa je bil v »Službenih Novinah« br. 236 z dne 15. X. 1925.
Po tem pravilniku prejema šolska uprava samo manjše denarne gotovine za kritje malih izdatkov. Listine za vse večje izdatke nakazuje Računovodstvo delegacije ministrstva financ, odsek za kmetijstvo v Ljubljani po predhodnem vizi-ranju s strani krajevne kontrole istotam.
Narcdbodavec za izstavljanje plačilnih nalogov za zavodove plačilne obveznosti je bil v budžetni periodi 1925./26. veliki župan mariborske oblasti, od 1. IV. 1926. naprej pa je ta agenda prenešena na starešino zavoda (čl. 135. finančnega zakona za leto 1926./27.).
Finančni efekt: razmerje med dohodki in stroški zavoda.
Zavod je bil prej za deželo in sedaj za državo materialno pasivna ustanova. Gospodarski obrat, čeprav bi bil večji, bi ne mogel kriti stroškov za učno osobje, za internat
učencev-internistov ter stroškov za štipendije; ta primanjkljaj sc mora kriti iz javnih sredstev in se na ta način kompenzirajo i materialne dobrine, ki jili stvarja zavod kot kmetijsko-pro-svetna ustanova.
Celokupni dohodki (dohodki kmctijsko-šolskega gospodarstva plus oskrbnine plačujočih gojencev-internistov) so napram celokupnim rednim stroškom sedanjega kombiniranega zavoda (prejemki stalnega učnega in upravnega osobja, plače honorarnega učnega osobja, štipendije di-jakov-eksternistov, upravni in ekonomski stroški) v razmerju povprečno 1: 4.
Ulede na realne potrebe bi ustrezalo razmerje 1:5. Pri razmerju 1:4 so se gibali stroški v mejah kredita, ki doslej ni bil zadosten.
V budžetnem letu 1926./27. (od I. IV. 1926. do 31. III. 1927.) so znašali dohodki Din 200.73428, stroški pa Din 1,038.030 24, tako, da je znašalo doplačilo iz javnih sredstev Din 837.295 96.
V budžetnem letu 1927./28. (1. IV. 1927. do 31. 111. 1928.), v kolikor je računsko že zaključeno, pa je bilo razmerje sledeče: dohodki Din 126.472 53, stroški Din 1,173.742 91; doplačilo iz javnih sredstev Din 1,047.27038.
V času pred reorganizacijo zavoda so bili dohodki napram stroškom nekako kot 1:2, d očim bi bilo ustrezalo pravemu razmerju 1:3. Na posledicah nedovoljnega budžetiranja izza 1. junija 1920 naprej je trpel predvsem zavodov gospodarski obrat.
Pri tem ni pozabiti, da ima dovoljno budžetiranje svoj odraz tudi v dohodkih gospodarstva; ti naraščajo ali padajo po tem, kako, kedaj in ali se je sploh neki potrebi udovoljilo.
k' o r m alno računovodstv o (tehnično) je vršil do 19. II. 1922 — poleg svoje glavne službe — eden od strokovnih učiteljev, od 19. II. 1922 do 31. Vlil. 1923 poseben kmetijsko-strokovni uradnik, od tedaj pa računovodja, za kakršnega je poskrbljeno z zakonom za srednje in nižje kmetijske šole.
Računopolaganje v obliki mesečnih obračunov se je vršilo do 31. XII. 1918 pri deželni vladi v Gradcu, izza 1. I. 1919 naprej pa pri računovodstvu poverjeništva (oddelka) za kmetijstvo, pozneje pri računovodstvu delegacije ministrstva financ, odseku za kmetijstvo v Ljubljani.
VI.	Važnejše odredbe ministrstva kmetijstva in vod.
Ukaz Nj. Vel. kralja Aleksandra od 24. VIII. 1921 odreja, da se v Mariboru ustanovi srednja kmetijska šola. Razglas je objavljen v »Službenih Novinah« št. 211 od 22. IX. 1921 in v »Uradnem listu« št. 117 od 27. IX. 1921.
Št. 41.769/11 od 29. X. 1924: Kandidati za sprejem v internat kmetijskih šol kot državni gojenci (na prosta mesta) morajo predložiti pismeno izjavo, da se bodo po absolviranju šole udejstvovali na posestvu svojih roditeljev, odnosno da bodo nadaljevali šolanje na »srednjih« ob svojih stroških; v izpričevalo je vpisati, da li se je dotičnik šolal na svoje ali na državne stroške.
Št. 11.818 od 31. III. 1925: Učenci srednjih kmetijskih šol uživajo ugodnost čl. 49., toč. 1 in čl. 52. zakona o ustrojstvu vojske i mornarice.
Št. 15.561/11 od 1. V. 1925: Učenci s končanimi 3 razredi meščanske šole sc morejo sprejeti v srednjo kmetijsko šolo le na podlagi sprejemnega izpita.
Št. 28.895/11 od 1. VIII. 1925: Reorganizacija kmetijskih šol v Mariboru glasom Ukaza Nj. Vel. Kralja od 27. Vil. 1925: Dvoletna vinarska in sadjarska šola se spremeni v enoletno vinarsko in sadjarsko šolo, srednja kmetijska šola pa v srednjo vinarsko in sadjarsko šolo.
Št. 30.743/11 od 12. Vlil. 1925: Privatni gojenci kmetijskih šol plačujejo mesečno 400 Din oskrbnine.
Št. 38.066/11 od 9. X. 1925: Učni načrt za srednjo vinarsko in sadjarsko šolo naj se izdela po vzorcih zavodov v Kloster-neuburgu in üeisenheimu.
Št. 48.772/11 od 29. XII. 1925: Odobritev učnega načrta za srednjo vinarsko in sadjarsko šolo.
Št. 6655/11 od 16. II. 1926: Sprejem učencev na prosta mesta v kmetijski šoli ni dovoljen onim, ki nimajo doma posestva.
Št. 15.724/11 od 20. IV. 1926: V veljavo stopi novi pravilnik za srednje kmetijske šole namesto dosedanjega, ki je bil s štev. 5732/11 od 11. II. 1922 uveljavljen.
Št. 26.672/11 od 19. VI. 1926: Pravilnik o enoletni praksi učencev IV. letnika srednjih kmetijskih šol.
Št. 34.059/11 od 6. Vili. 1926: Oskrbnina plačujočih učencev kmetijskih šol v internatu se določi za učence iz kmetijskega stanu z 200 Din mesečno, za učence iz drugih stanov pa s 400 Din mesečno.
Št. 53.723/11 od 22. XII. 1926: Odobritev novega učnega načrta za enoletno vinarsko in sadjarsko šolo z veljavnostjo v šolskem letu 1927./28.
Št. 4752/1 od 9. II. 1927: Rešcnje gospoda ministra z navodili za izboljšanje administracije in strokovnega dela.
Št. 14.829/11 od 6. IV. 1927: Oskrbnina učencev vinarske in sadjarske šole v internatu se zniža od 1. IV. 1927 dalje za učence iz kmetijskega stanu na 150 Din, za one iz drugih stanov na 300 Din mesečno.
Št. 20.576/11 od 13. V. 1927 : Določuje za »srednjo« predmete, iz katerih sc ne polaga letnega izpita.
Št. 27.840/11 od 6. VII. 1927: Učenci IV. letnika, ki se specializirajo v praksi v vinarstvu ali sadjarstvu, polagajo koncem 4. leta praktični specialni izpit iz vinarstva in sadjarstva.
Št. 39.740/11 od 22. IX. 1927: Ukinitev I. letnika na »srednji« za šol. leto 1927./28.
Št. 40.087, II od 26. IX. 1927 : Pretvoritev »enoletne« v dvoletno vinarsko in sadjarsko šolo.
Št. 4379/11 od 11. II. 1928: Odredba radi naprave inventar-skih spiskov itd. v svrho izročitve zavoda oblastnemu odboru.
Št. 6930/11 od 3. III. 1928:	Rešen j e gospoda ministra
št. 6315/11 od 27. II. 1928 s formularjem za sestavljanje zapisnika in z navodili o izročitvi zavoda oblastnemu odboru.
Zapisnik od 28. III. 1928 o izvršeni izročitvi in prevzemu drž. (dvoletne) vinarske in sadjarske šole v Mariboru v smislu uredbe o prenosu poslov na oblastne samouprave o d 2 6. XI. 19 2 7, na osnovi r c š c n j a gos p o d a m i n i -s tra št. 63 15/11 od 2 7. II. 19 2 8 (tuuradna št. 1045 od 28. III. 1928).
VII.	Obiski.
Razen obiskovalcev raznih krajših učnih tečajev so obiski zavoda po predstavnikih vlade, oblasti, korporacij, kmetijskih organizacij, sorodnih ter drugih učilišč iz tu- in inozemstva — v večjih in manjših skupinah ali posamezno — tako številni, da bi rabili znaten del za izvestje odmerjenega prostora, ako' bi jih hoteli tudi le v glavnem omeniti.
VIII.	Meteorološka postaja.
Meteorološka opazovanja od 1. j a 11. 1 9 1 9 do
Zl.de c. 192 7.
Šolska meteorološka postaja opazuje in zbira meteorološke pojave tudi za zavod za meteorologijo in geodinamiko v Ljubljani ter pošilja od 1. junija 1926 dalje dnevno vremenske brzojavke omenjenemu zavodu v Ljubljani, komandi vojnega zrakoplovstva v Petrovaradinu, komandi vojne mornarice v Zeleniki v Boki Kotorski in trgovski mornarici v Splitu.
Za neposredno opazovanje služijo postaji: 1. pricizijski Hg-barometer za opazovanje zračnega tlaka; 2. Hg-termo-ineter za opazovanje temperature; -1. psychrometer za opazovanje relativne vlage zraka; 4. dežjemerske priprave za opazovanje padavin; 5. heliograf za opazovanje solnčnosti;
6.	vetrovnica za opazovanje smeri vetra. Jakost vetra samo precenjujemo na podlagi Beaufort-ove skale. Opazujemo nadalje tudi oblačnost, katero določamo s precenjevanjem pokrite površine vidnega neba. Razen teh dnevnih pojavov zabelcžu-jeino še razne druge vremenske pojave od slučaja do slučaja, kakor blisk, grom, meglo, roso, slano itd.
V sledečih tabelah so zbrani glavni podatki o razmerah zračnega tlaka, toplote, solnčnosti in padavin od 1. I. 1919 do
31.	XII. 1927.
so polmastno tiskane, največja mesečna količina cele dobe [2.34.0 mmI je polmastno tiskana in enkrat podčrtana) : 2. dnevi z največjo količino padavin v poedinih mesecih (največje dnevne količine poedinih let so polmastno tiskane, največja dnevna količina vse dobe [92.5 mm] je polmastno tiskana in enkrat podčrtana) ; 3. povprečja poedinih mesecev vse dobe in letno po vprečje (spodaj). Povprečje vseh mesecev vse dobe (87.0 mm) je razvidno iz zadevnega diagrama. Letno povprečje vse dobe znaša 1043.8 mm.
	1919 1920 1921 1922 1923 1924 1925 1926 1927	Leto	
s	»•Md>ó~ód>ó<ód)	Vsota	c
i	di co d di co co © co cn Cn co jo en ju jo tŠ	Maksimum dne	
š	CnÒ«0^<Ó<ÓCn-ò*—	Vsota	Tl
1	ox<oyŽ^So)^»-^-o dlcòtò0oiò*.-òdi j*sBSjS|Swfip5	Maksimum dne	
S	00 »U CO O) OO Cn CO CD COt04*-Oi4-4-80IOCn Pid>©còo©còcód>	Vsota	E
1	to h- 80 .U CO — to toC^Op-^OH-tototO di O» di di Cn d> »— Ö d» coCniO'-J-utoj'-J*— O	Maksimum dne	
118-1	cn © »j >— to © o» to d>	Vsota	!
1	dbd>^dbo7.ù,ùd>tò ovCv^O»— 4àtOO>^CV	Maksimum dne	
ZU	tócócòoiobdicótòoó	Vsota	-
1	idiCÒdiCÒditótO — 8 -, r 8 .5 F r r p	Maksimum dne	
150-2	oòó->óà>tò~ócóòó	Vsota	I
1	" ò » é) i cn O K, 4» pe to <3? 65 £6 -t.	Maksimum dne	
5	di^ó^òdidiòcòcoo	Vsota	I
1	tóócótòtóóoods'T a^^Ha^Kjoow	Maksimum dne	
L	di co co -ó 4^ di di tò	Vsota	>
1	CÓCndiOOtodiOOoto JO CO JO CO 07 jU jU ►— co	Maksimum dne	
1	S628to«Qco2^ CÓCÒ'—CÓ4Ì.“‘0Ó<Ò8Ò	Vsota	!
	SSS8S$vS|iS co di à» tó 07 té co 4^ cn 8 f- n. s s a s a	Maksimum dne	
2	di ►— d» d> d> di 8Ó co 07	Vsota	o X- o o*
1	*^>cbté~ó*^*COcJlh-t^' CO © »U £n CO 07 GJ IO	Maksimum dne	
1 82-4	s|8}iffldlM'-®'J	Vsota	Z 1
i	“ >35 è 0 S S to 8 fó CO ; Cn CII © d **» -4 Cn Ojf^PJ^CnpT1 80	Maksimum dne	
L	^CÓÒ8ÒtÒCÒOOOOOO	Vsota	0 1
1	r‘ co jl co Cn 07 07 8-2 © oŽco^JCOOt jS&ju OlU	Maksimum dne	
I	ililiisil — tódi — COH-00--J	1	
Padavine 1919—1927 v mm.
1919	1920	1921	1922	1923	1924	1925	1926	1927
mm
1300
1228.7
1200
1100
1056
1011
1043*8
1000
900
828*5
800
751*1
Diagram mesečnih povprečij padavin od 1.1919. do 1927
iv.
mm
150*2
150
140
130
124*4
120
118*1
116*7
110
100
»44
87*0
87*6
77*2
63 4
40*7
o
3
er
o
G 7T
p p
7T =2 C p -i
«3. *o
o
o 5
II:
G O
"G D P G
c «
N
C O G
C. V)
3 7T O — c-o 3
Z <
p
rt
ca p o Z2.
G O*
o o
I 3 *
1 o* ^
z5 w
£■ pr X
g o EL
=< ■§ p
2. T3 P' <? O • - 2! s 2. c pr G . P
5 2f
<	7Q	rt	<
G O	P	S	p
rt	G O		o*
	A	P	
52	P		
		CL	p
g		rt	
	rt	CA	
		3	o
		rt	
		3	n<
	<		G O
G	g	o er	£
CT	n		CA
			O
G<	CL	d'	G
O			O
o
g. O* O
2 E G' Ö
o -a
n o p
^ 2 ,-:<i —
C- G C G* P
<8	3
iS c
Oj O N J 0< P
O
Cl
C
d
■ o
o- 'V)
N v
3 rt P rt
*—• X* CA
3 P
~ O* 5*
G. -i y
CA
  n
2.8 3	•<
n< g o 3
Z
Ivi G.
Py-
li
2l ö
o.
p er
p
3 S
p
o *5 Z L
N ° O
C- —
O 3 a* o<
® I
g n*
o . cl
C- N< G
rt O W 3
p n< L o
rt r„ L. g. £L
3 p	O
1 3 S< 1
G
ö 5r 2
H. 5 "Ca
2 p 2. "• G
G O
o S 3
c
n<
p'
	o	5.	3
C	G		
CL			
	P		
K)		rt	
	CL		
G			
	O	er	
G	P	p	O
rt	3	Cl	
CL		P	
3 — 3- «
S 52.| 3* p ? S
n
tG
Cn Cn
GO
K)
OJ
en
to
tO
en
tv)
tv»
ro
KD
Oo
tv»
tv)
Ui
OO
en
K3
O
Solnčnost 1919—1927.
III. IV.
221-1
220
217-2
210
200
ISO
180
170
168-2
168 0
160
150-3
150
143-0
143-0
140
136-
136
130
120
110
100
99-8
710
53-6
Diagram o letnih količinah solnčnostl od 1. 1919. od 1. 1927.
1919	1920	1921	1922	1923	1924	1925	1926	1927
19191
1907 1
1900
1827-2
1800
17,3 6
1710-4
1704-7
1704-7
1700
1700-2
1691-5
1600
1524-2
1500
1400
1348-8
1300
Toplota 1919—1927.
Januar j| Februar ! Marec
9Up
uinuiiuivv
oup
uiniuis>juw
af^ojdAOd
oup
umiuiujvv
oup
uinuijs>|uw
of^oJdAOd
oup
luniuiuiw
c.
<
oup
iumujs>|ew
ofgojdAOd
oup
lunuiiujw
oup
iuniuis>jBW
Of^OjdAOd
oup
uiniuiuivv
oup
uinuiis>|BVV
Of^OidAOd
oup
luniujuiw
oup
iunuijs)iBvv
ofgojdAOj
id	ud	CN		00	oo"		rp	00	
			^ rp	LO	'E' CO	O	CD	CD	
co	CN	LO	O	CO		00	CD	t"-	CD
CN	30. I	30. 9	29. 7	LO	CN* O	CN 1-1 05	od CN	CN 00	CN
CN	o> CN	05 CN	00 CN	00 CN	K	00 CN	h- CN	CO	05 CN
O	O	rp	O)	CN	00	CD	CN	rp	
r'-	CD	CD	h-	rp	t^.	CD	LO	05	CD
t^.	UO	O	cd co	1-1 CN	cd LO	CN O	05 CD	CN ^ CD	00
CN	O 1	CN	co	O	co	CN		O +	
čo rp	CN UO	20. ■4	t^>' ~ O)	co io	Ö CN OO	'-P	CO rp	cd CN	05
S	h*. CN	OO CN	CD CN	K	05 CN	CD CN	-P CN	CN	CD CN
m	r^.	O)	oo	CD	co	05	o	rp	00
77	CD	LO	TP	LO	co	»O	CN	rp	rp
rp CN 05	CN	rp	CN " O	LO LO		LO	ud	rp rp	CO
co	CD 1	7	7	rp 1	7	CN 1	7	O +	CN 1
co *"* lo	CD CO	rp	CD* ^ 05	CO	25. 5	05 ~ co	od «?	CN 20	o
00	CN CN	CN	co CN	ro CN	CN CN	CO CN	CN CN	LO CN	co CN
CD	O)	CO	co	C'-	Tp	O	P-	rp	co
		0O	oo	oo	CO	o	05	O	00
20. 6	F-Ì		05	oo'	id	00		ud	
	CN	0O		r-«		CN		CN	CN
IO 1	co 1	LO 1	CN 1	co 1	7	00 1	co i	1	LO 1
CN ^ CN	CD co	25. 5	CD* LO	26. 4	25. 8	25. 8	co CN	CN CN	00
05	CN CN	CN CN	00	00	00	CD	CN	O CN	05
rp	O)	CD	—	oo	05	^->	rp	oo	00
CD		CD	h-	LO		rp	rP		LO
^ O	TP co	od	05 CN	CD ^ O	26. 2	26. 0	28. 1	CN CN	O
O CN	j	00 1	O CN 1	05	LO 7	LO 1	rp 1	O 7	7
CN lO	CD CN CD	O)	28. 8	cd co	id oo	id OO	rji	28. 0	co
CD	CD	CN	rP	77	O	CD	co	CD	rp
CD	CD	1>	oo	CD		rp	CN	—	<o
O	CO	o		o	CN 1	"P	LO	+	
CO	25. 4	lO CD	CD ^ CN	20. 3	CD !>•	cd CN CN	CN CN	30. 2	
io 1	O 7	LO 1	"P 7	7	05 7	O 7	CN 7	P-	O 7
CD	o> O)	CN 05	CN CN	25. 5	21. ■0	CO	co	' rp	LO
rp		lO	O	05	CD	Z	CN	CN	CN
co		CD	'"P		P		05		CO
CN	CN	co	CN 1			o		O t	o
O) C5	1920	CN O)	1922	1923	TP CN O)	1925	1926	1927	9 letna povpr.
«C	uiniuiujw	p b«	p cb	p	CO CN	0O	p CN	cp	CN Ò	CO ò	O CN
<u Ou >	umuiiSJjBW	21 2	220	cb CN	21-9	CN	P CN	22-4	21 8	CN CN	O CN CN
o CL	df^DjdAOd	CN à	cn	03 03	O ài	$	do	cp ài	'-r ài	CO Ö	TP 03
	3up ujnuijuivv	oo CN 7	CN oo 03 1	17 -130	n j — 100	00	TP ^ p <30 1	00 ^ P b> 7	26. - 80	22. -18-4	—12 1
E tu u <u Q	aup uinuiis>iuw	Tp 04 °	31. 90	20. 13 1	22. 138	à>	2. 120	31. 14-0	12. 7-4	26. 7-4	00 Ö
	3f?3jdAOd	to	<p o	P <6	P	Tp Ò	O 7	p 1	a> Ò	7	CN Ò
November	9Up uintuiui^V	00 co co 7	cb 7	CO p 7	m CN 03 do 1	^ o Ò	CO d- OO 1	O cn	oo CN OO 1	CO ^ OO ib i	co d- I
	oup iunuiis>|BVV	7. 17-1	od àì	2. 15-6	2. 11-9	11-1 15-6	4. 20-2	•b p do	1. 21-4	10. 202	CO cb
	dfcdjdAOd	ip cb	CN ò	Tp	CO <7N	CX> ‘h.	00 CN	<b.	ài	p	OO cb
	3up uinuiiujw	13. 4-5	31. 16 5	CO Ò	27. C-2	18. 0-3	18 20	61 ZI	28. 2-6	O CN -f	p CN
so o O	dup uinuiis>iBi/v	1. 23-1	2. 24-4	13. 25 4	5. 191	26. 23 1	5. 210	4. 22-9	co CN cb CN	28. 200	22-5
	9(59jdAO(j	<30	CN	11-4	p	13-0	©	CO à)	7	CO 03	L- 03
U.	9Up uiniuiu^	23. -10	10. 28	S p	20. 4-0	25. 4-9	O CO op	17. 28	25. 3-4	15 6-2	CO cb
E cL tu c/)	3Up uinuiis>i8w	14. 255	25. 272	15. 291	2. 239	17. 23-5	22. 26-8	2. 280	12. 31 1	IO CN OO cb CN	03 'b CN
	9f59jdAOd	165	161	P b<	p cb	p b*	1-91	i 12-9	ib	O co	CN ib
Avgust	3Up lunuiiujw	to	od CN p TP	CO p do	ib CN CO b*	5, 110	27. 7-5	3. 7-2	OO CN ài	CN CN 00	p d—
	9lip iunui!S>fBvV	CN	3. 262	li. 35-2	15. 35-3	10. 30 3	8. 25-7	1	22. 30 4	2. 326	Ò CO
	9sZSldA0^	co do	17 2	19 8	03	p do	166	182	p	193	TT OO
	3Up mniuiuiiv	00 CN ^ cb	^ o do	7. 8-2	17. 72	0-01 h	28. 8-0	2 10-1	03 CN ^ CO O	co p	p do
Julij	3Up uiniu}s>n?vv	00 p 00 CN	19. 325	29. 353	12. 332	15. 369	5. 316	23. 29 1	6. 25-8	22. 30-8	O CO
	9f59jd AOcl	CD cb	6 61	OO	-h ài	961	19-4	19 2	181	CN	TP 03
Leto		1919	1920	1921	1922	1923	1924	1925	1926	1927	9 letna povpr.
Pripombe : [sta povprečja in isti absolutni ekstremi kakor v tabeli za zračni	tlak	so	podani	tudi	v tabeli za	toploto.
Povprečje vse dobe znaša 9.4° C; absolutni maksimum vse dobe znaša 35.3° C (dne 29. VII. 1921 in dne 15. VIII. 1922), absolutni minimum pa — 20.2" C (dne 9. II. 1922). — Za vso dobo	izkazuje	mesec	julij najvišje mesečno	povprečje,	januar pa	najnižje.
Nad povprečjem vse dobe so bila letna povprečja v letih	1920, 1921,	1923	in	1927, pod	njim	pa	v letih	1919,	1922, 1924	in 1925.
Povprečje leta 1926. je enako 9-Ietnemu povprečju (9.4 0	C).
Diagram o mesečnih povprečjih toplote od 1919.
do 1927. leta.
18 4"
18" C
16" C
15 2“
14 8°
12" C
10" C
9-7“
8° C
6" C
5 8°
2" C
13°
0" C
-0 3
-0'2
Diagram o letnih povprečjih toplote v letih od 1919.
do 1927.
	1919 1920 1921 1922 1923 1924 1925 1926 1927								
10 4" C 10 2" C								10-3°	
10 0“ C 9 8" C 9 6" C 9 4" C	9 4°	97°	99°		99°		94°		9-4°
9 2° C	92"					: 9 3°			
9 0° C				9 0°					
8 8° C									
8 6" C									
8 4" C									«
8 2° C						»I«|			
Zbirka učil pred ujedinjenjem, sedaj znatno pomnožena.
Zračni tlak 1919—1927.
Junij	aup uiniufuivv	n' Tp to w" co ^ in Tr «7-7, in in p in n n n Ä ?> ^ p» S N h- P P~ P~	à g	?
	aup iiinuj|s>|üw	10. 745-5 24. 742 1 17. 742 5 30. 741-1 9. 744*2 26. 745*9 4. 746-2	S I	S
	afgajdAOd	p oo (p oo y4 oo oi čn rp p- io co òo ò -o cn oo 70 CO CO "O P» F- N p- p. S N	1 1	E
Maj	aup uinui|u|v\[	co p co oi p' —I —< —< ni p p p « p óo tn p oi < ò Ol co OI CO co CO CO p P 1" P p p p	g>	1
	aup tunui|8>iBVV	o to gj p' -5 -t -4 oi p p oi p p sr co ^p ól P- -0* <!o P -f -p -»p -p -P -p -p S P». P» S P P*. P*»	1 1	k
	af^ajdAOd	p p p p » p p š? % šo d p h- P h- N N N	è $	i I
April	aup uinuj;uiw	8. 7215 13. 727 0 15. 725-0 4. 723-3 15. 723-4 11. 724-5 25. 727-0	'ii 8	
	aup umui|s>iBVV	24. 742 5 30. 701-1 10. 745-2 14. 739-8 744-5 19. 750-2 744 0	8	È
	afjajdAOd	oi si p p oi p p Š c? Š3 Š3 ŠS S S N N — t	1 I	I
Marec	aup lunuijuiw aup mnuns>n?w	oi in p' to co" p' -h oo’ g)" -p* Sl —- Sl Sl 01 Sl SI <M to co h» — m o o m -p s 8 k s s š ;? 8 8 !*• s s t» p F- P t'- P		I
		3. 742-4 1. 748-8 16. 752-7 13. 746-2 19. 26. 744-8 13. 748-0 19. 748-1	T 9 s Z	Ol
	afjajdAOfi	P- Sl Sl h- tp ni oo Š? <=o ^p £5 ?§£??§ h*. N S N S N N	p p g g	o g
Februar	aup uincufuivv	p p oi 4p ^ ^ p2 p p p p p ep p Š Ä iß 9 ?i l'- N t— S S l> S	L' Z	S
	aup mnuijs>iBVV	O P'.’ to p o V P in oi oo in o pi 'p in Z 5 Š Š S 4 -Ä S S p* S N P	1 1	I
	afjajdAoj	oi -h oi m co o o K '5 => K Š 4 5 P- N S P N N N	I 1	g
Januar	aup umuijujw	in oi oi m' p" oi Sl co m p» Sl co co co A Š 8 8 8 š Š P» P» P P- p p p	*i *S	1
	aup tunuiisitBiv	H 2 5 A 8 « 8 rp 'P 00 Tp P» 01 O » 5 8? 4 Š 8 5 P P» P p» n p	e g	9 g
	afjajdAOd	o in si p- pop à o? % $ d ^p p» p p» p- p p p	I 1	1
ORI		Il 1 III	1 1	?o di a
ec k7 u G > o CL	iunui|U|W	726-6 733-3 730-1 725-7 727 8	731-2 733-3	i 1	I '
	umiuis>tevv	745-3 746-7 747 5 745-3 745 6 748-5 749-3		1 1	rt* ^
	sfjsjdAoj	Š 1 -5 6 g ts N N N t>	r £ E g	§ K	g
December	sup lunuifujw	7. 723 6 22. 7322 18. 732 0 8. 725 2 23. 728-0 3. 727 5 21 7215		”• S	1
	sup uinui{S3{evv	1. 747-5 3. 746-8 13 747-3 13. 748-0 12. 747-5 20 754-7 5. 757-1		S N o n S g	1
	SfjSjdAOfl	s § i E S i g r— t— t^ r~ t--.		~T ^	i
November	sup uinuijuivv	f-»* rr tT OŠ ^ od W — fli « >«*• o o ČN 07 07 CO X IT. h* ^N CO tN CN ” r-> t-. i - t^ h~ in. h*		i 1	7» K
	sup uinuiis>jBvV	o' -r co" cn o» oi - 04 co r» y 9 oo o> a » a a s s fs -r »n x -o* X »o r--. f*. r* t~- t" b~-		2 8	1
	Sf^SjdAOd	734-2 7458 741-2 746-3 736*6 744 6 738-3		1 I	t»
Oktober	sup uinuiiuiw	S ™ S S °4 A CD -h 07 X 07 CM X 07 čj do ò ^ X SP ■N *o CN CO CN co 04 t- i—		1 i	1
	sup umims^BW	21. 7487 30. 747-7 17. 752-3 15. 743-8 18. 746-5 13. 753 0 9. 750-4		1n ir 12 k	I
	Sf?SjdA0<j	9 9 07 oi o 9 ^ 2> 3? r> «b — CO CO 'T CO CO 'r ~ |n l-~ f» |~. N N N		n x 19 o>	g
September	sup uimu|U!W	gi o> oi co ib oš — oj x x ^ 9 -4 « Š Š 3 fc ŠS Š r~ i— r— *—		p p	S
	sup UlUUl|S3iBVV	2 8 S i si ?; ^ to — 04 o> O« 9 op tz s tz s ? !S H t-~_ t— — r— N N N		1 1	1
	9f,1SjdA0(j	01 «p co X —1 o o> A B H 5 ? s s s N S N h~ t"N t>»		I 1	Z
Avgust	sup umuiiinvv sup uintujs^Bvv	h« X CO X 07 t^ oi 01 »O X X OH kN. —4 s? K A K ?» Š Š h«. In. t-~ t-~ b~. C—		i i	°
		07 ó CO Cn X Ó Ol	i j i	Ä8 t 1 g	I
	S[jSJdA0tJ	739*4 737*4 736*9 7.387 736*9 738*5 739 8		X X Hi à	à
Julij	sup uinuiiuiw	lili	ö co od oš 9 o x pi ec » n n i -- i'-		t2
	sup uinui|8)f*W	■"•' g s s z g g g g	x X 'T ùr r» r- r- t-N (n.		s >-
	.if^OjdAOd	g g g g	O O 'O" -O O» 3 Š 8 gg N N N S S		1
0^1		lili	x n- io 'D Cn Ì S s 8 8		c U E G. <u > T o ài o.
"•"h'Ssü
““•S" o-n “ >
rt o o d x ^ tu
oÄSÄ
a e « «?
>u
0)
> D. P J2
Ec
§5
'H a
O	^
CS N Q .£ -N cs csv cs«
« o
y
> c
CS CS
oSoE E J S °. p S
„ p t*- E -o 'S ■“ E
, _Q c
£SS “ s
iu c — .E y "
£E
a °i '5 J5 ü
> x -E e c
Oo;-a t . c 0.1^ y c y ,_w o C — JS ” o no °2
12 _g -- • .5 t/) o. o E <o y 5 g-a 2t-,| « tf O « cn N •= .
— >Ì5^	•	E y
„ ? J 2 3 Ob
5	—	c c o. o
— C3 C 5 "O •E N -E « >
•o = _ b o
8äs|Iä?
=.>y^5-a>o *
> £r >o cd ■-> r“ r- -a ~
u > b o >
° 9 v a o ff;> o. c *0 O <tf d
C'0£ (fl N fl O
c o 2 pa.
11 slII-
c S
** •— d
a>
„ «D g* io
> O) O u. G G >
.E O o
.. o ■-> ^ C d - ài
.= d = O 03
03 ■
^ O
C x>N
o$ d>?
-a
>
G C ^ V 03 — ^ c C — G ^ y c G« r-
2 ri'i x :zr "d o
o x <L>
E
03 ^ ^
^ G Jž S S ^
g o3-a E L z.
>o « c Ö-c o E £ o ^ a S „-Ms
X3 Ä io 2
«■o 5 c £
v
N
05 P
-Q G
5._ö	„
'Z* O O —
(A Ol
15 o > c
..LE
x £2 •— os -C
«	p:	E	>o	C	s
•°	2 c	g	£	«S
E >-§S
Q	*- O»	^	£	(/)
2,	g 2	o	03	v
cu 3
•o
P. - L.L.L
03 SZ
c Ep
E5:|3>
3 >o g cd
.a 2
03
Diagram o povprečnem barometerskem stanju v po edinih mesecih od leta 1919. do 1927.
m.
mm
741
7405
7404
740-2
740
740-0
739-7
739-5
739
738 9
738-9
738-9
'738-7
738-7
738
738-0
737-8
737
736
735-4
735
Diagram o letnih povprečjih zračnega tlaka od leta
1919. do 1927.
1919	1920	1921	1922
mm
740 1
740-1
740
739-8
739-4
739
738-9
738-4
738
737-5
737-3
737
736-8
736
Stanovanje za uradnike in delavnica, poleg bivše živinsko tekališče, sedaj park.
STROKOVNE
RAZPRAVE.
Grozdni sukač — seneni črv in kiseljak:
I. enopasasti grozdni sukač — conchylis ambiguella ali clysia ambiguella;
II. pisani grozdni sukač — eudemis botrana ali polychrosis botrana.
Razlaga podob na prilogi.
Pri povečanih slikali je naravna velikost poleg slike označena s črtico, izvzemši podobi I in 2. Le-ti primerjaj z glavicami cvetov na kabrnku pod. 7 v naravni velikosti, da si moreš predstavljati, kako majhne so v resnici bisernice (pod. I) in jajčeca škodljivca (pod. 2).*
Pod. I in 2 sta po risbah A. Z s c h o k k e - j a.
» I : Vejica kabrnka z bisernicama. Močno povečano.
»	2: Vejica kabrnka z jajčecama grozdnega sukača. Močno po-
večano.
»	3: Enopasasti grozdni sukač, pri 3 a leteč v naravni velikosti,
pri 3b sedeč (povečano).
»	4: Pisani (križasti) grozdni sukač, pri 4 a leteč v naravni veli-
kosti, pri 4 b sedeč (povečano).
»	5:	Crnoglava gosenica enopasastega sukača. Povečano.
»	6:	Rjavoglava gosenica pisanega (križastega) sukača. Povečano.
»	7:	Kabrnek z obema gosenicama, visečima na nitih svoje preje,
v naravni velikosti (seneni črv).
»	8: Vejica grozda z obema gosenicama v naravni velikosti (ki-
seljak).
»	9:	Buba enopasastega sukača, odnosno črnoglave gosenice. Po-
večano.
» 10: Buba pisanega (križastega) sukača, odnosno rjavoglave gosenice. Povečano.
» 11: Zimske hube v zapredku (kokonu) pod obmrlim trsnim lubjem.
Naravna velikost.
» 12: Zimska buba v votli strženski cevi. Naravna velikost.
*) Spomladi se pojavljajo po nežnih zelenih poganjkih, včasi tudi po mladih grozdnih pecljih in listili na spodnji plati, majhne svetlikaste kapljice, ki nas spominjajo na steklosvctla jajčeca kakega metulja, kar pa niso; to so bisernice (»biserne žleziec«), nekaka tvorba dlačic, katerih pravega pomena za trto še ne poznamo. Thurgavski Müller domneva, da so to nemara obrambni organi proti majhnim živalcam.
J. Griebel - Neustadt a. d. II. — gez.
Splošne opombe.
Metulj ni neposredno škodljiv, marveč samo njegova go-seničja zalega. Tega škodljivca imenujejo tudi »grozdni črv« in »grozdni molj«, a jé v resnici gosenica. To je jako star škodljivec vinske trte. Ze v svetem pismu je zapisano nekako takole: »Sadil in obdeloval boš vinograde, a ne boš pil niti pridelal vina; kajti črvi ga bodo požrli.« Tudi iz drugih starili listin je razvidno, da je grozdni sukač že v davnih časih uničeval trsne pridelke. Od živalskih škodljivcev je to najnevarnejši z a j c d a 1 e c vinske trte, odnosno sovražnik vinogradništva; kajti trsna uš je prav za prav premagana, ne pa ta škodljivec. Koder nastopa v velikih množinah, kakor v nekaterih krajih na Francoskem, čisto posebno pa še v Nemčiji, ondod je bodočnost vinarjev resno ogrožena. Na pretečo nevarnost tudi za naše vinorodne kraje (val razširjenja škodljivca sc pomika v Evropi od zapada proti vzhodu in jugu) sem na podlagi svojih mnogoletnih izkušenj kot načelnik in inšpektor glasovitc domene Johannisberg v Rheingau-u opozarjal v svoji knjigi »Zwei Weinbanfragen« že leta 1912., ko je grozdnega snkača pri nas še malokdo poznal, ker se je le samotero pojavljal; v poslednjih letih pa je nastopal tu pa tam že bolj pogosto in v večji množini.
Najlažje ga uničimo, dokler se še ni preveč r a z p 1 o d i 1. Ali le težko mu je priti do živega. Samo vztrajno in smotrno skupno, organizirano delo vinarjev ga more premoči. Organizacija zatiranja je osobito zato potrebna, ker so vinogradi razkosani na mnogo parcel raznih lastnikov in posameznikovo delo premalo izda; metuljčki namreč priletajo v njegov vinograd iz sosednih parcel. Veliki vinogradi v eni roki so pa redkost.
Pri peronospori je drugače: kdor škropi, si reši trto in trgatev, kdor pa to delo zanemarja, kaznuje samega sebe, trpi sam škodo. Obvezno pokončcvanjc peronospore tedaj ne bi imelo smisla, pač pa obvezni boj proti grozdnemu sukaču, ako se lastniki vinogradov sami ne zavedajo velike gospodarske nevarnosti, ki preti njim !» splošnosti.
Od vsake tu opisane vrste škodljivca nastopata vsako leto najmanj dve generaciji; od črnoglavke (gosenice enopasastega grozdnega snkača) se izleže v časi, od rjavoglavke (gosenice
pisanega grozdnega sukača) pa vselej še tretji in izjemoma baje celo četrti rod.
Neugodno vreme zlasti med cvetenjem povečuje škodo, ki jo povzročajo požrešne gosenice prvega rodu (seneni črvi). Rana ali prerana trgatev, kakor jo obavljajo mnogokrat pri nas, je v toliko koristna, ker se z njo uničuje zalega druge generacije (kiseljaki). Zato so drugod, n. pr. v Nemčiji, celo priporočali kot najradikalnejše sredstvo enkratno splošno rano trgatev še nezrelega grozdja: žrtvovala, bi se boljša trgatev, a pokončal bi se hkrati škodljivec — v brenti, kadi in preši. Ali do tega le ni prišlo. Boj se nadaljuje brez konca.
Opis.
Razlikujemo dve vrsti škodljivca : e n o p a s a s t e g a i n pisanega grozdnega sukača.
Metuljček e n o p as a s tega grozdnega sukača meri z razpetimi krili 13—15 mm. Trupelce mu je dolgo b—8 mm. Čez rumeni sprednji krili mu teče temnomodrorjava povprečna proga, ki je na gorenjem robu krila dosti širša kot na dolenjem. Radi nje ime »enopasasti grozdni su kač«. Zadnji krilci sta svetlosivi.
Ko sc gosenica izleže iz jajčeca, je 1 mm dolga; v štirih do petih tednih doraste in meri 13 mm. je črn o glava (zato »črnoglavka«), rdečerjava do rumenorjava, ob straneh ima temne bradavičice s posameznimi dlačicami.
Buba je rumeno- do rdečerjava, 6—7 mm dolga in zapredena v siv zapredek (kokon), katerega snov je pomešana z drobirjem trsnega lubja in lesa, da bub ni tako lahko opaziti.
Metuljček pisanega grozdnega sukača je manjši in meri z razpetimi krili 11—13 mm. Trupelce mu je dolgo 5—6 mm. Sprednji krili sta rumenkastosivi in temno-rjavo, modrosivo ter rdečerjavo marogasti. Radi tega ime »pisani grozdni sukač«. Zadnji krilci sta sivi.
Dorasla gosenica, ki se v nasprotju z leno črnoglavko enopasastega grozdnega sukača prav živahno giblje, ako se je dotaknemo (zato rjavoglavko dostikrat zamenjajo s sicer dvakrat večjim skakačem ali listnim sukačem), je do 12 mm dolga, rjavo- ali r u m e n o glav a (zato »rjavo-glavka«), u m a z a n o r u m e n k a s t o z e 1 e n a a 1 i zel e n -
k a s t o s i v a. Ob straneh ima bradavičice z dlačicami kakor črnoglavka.
Buba je bolj iztegnjena (vitka), 7 mm dolga, temno-rjava in malce zelenkasta, nje zapredek pa je čisto bel.
Jajčeca enopasastega in pisanega grozdnega sukača merijo 1 mm, prvotno so rumenkasta, pozneje nekoliko po-temne. Jajčeca so ploščnate in žličaste oblike, zato jih lahko razlikujemo od brezbarvnih, popolnoma okroglih bisernic.
Razvojni kolobar in način življenja.
Grozdni sukač prezimuje kot buba v svojem zapredku. Zabubi se samo v nadzemnih zavetiščih : v lubju starejših delov trsa, v strženskih ceveh, v pokah in regah in pod iveri kolov, odnosno stebrov za žične brajde ter v raznih vezeh, zlasti v kalanem vrbovem šibju (vrbovih trticah), pa tudi v slami, s katero smo mladike privezovali.
Metulji izlezejo iz bub navadno nekako sredi ali v drugi polovici majnika in žde po dnevu mirno pod trsnim listjem ter v drugih skrivališčih. Zapuščajoč svoje zavetje frlijo med trsjem in se parijo. Knopa s asti grozdni sukač leta v mraku, ob toplem in nevetrovnem vremenu pa tudi ponoči.
Pisani grozdni sukač ponoči počiva v svojem zatišju in leta pozno popoldne do mraka, potem pa zopet od jutrnjega svita do 8. ali 9. ure.
Ob ugodnem in toplem vremenu izlezejo metulji iz bub precej istočasno, ob nestanovitnem vremenu pa drug za drugim v daljših presledkih, kar otežkoča pokončevanje. Poslednje velja os ob ito za pisanega grozdnega sukača tudi ob ugodnejšem vremenu. Tako nahajamo v vinogradu poleg bub in metuljev hkrati tudi jajčeca in gosenice v najrazličnejših razvoj n ili velikostih.
Samica izleže na kabrnke po 100 in več jajčec, in sicer vsako zase, a porazdeli jih na več kabrnkov in trsov, da požrešni goseničji zalegi ne zmanjka hrane.
Čez 8 do 14 dni se izležejo goseničice, ki pajčevi-nasto zapredejo več cvetov in iz tega skrivališča, ki ga z novimi zapredki razširjajo, lazijo na svoje pogubno delo: pregrizejo cvetne kapice (kučmice) in žro notranje nežne dele
cvetov, ki tako propadajo; neredko pa se zajedajo v notranjost grozdnega peclja, da sc veliki deli kabrnka kar posuše in odpadejo. Obmrli ostanki so rjavi in suhi, da se d robe med prsti, in nalikujejo prav suhemu senu, ki se žal iz večine šele v tem času spravlja. Odtod ime »seneni črv«.
Približno v drugi polovici junija pa do začetka julija se dorasle gosenice (seneni črvi) z a b u b i j o v prej naštetih zavetiščih, včasi pa tudi v grozdiču samem.
V drugi polovici julija pa do začetka avgusta se razvije iz bube metulj druge generacije, ki prav tako živi kot metulj prve razvojne stopnje. Samica odlaga po 100 in več jajčec na grozdje (na jagode in jagodne peclje), in sicer tudi vsako zase, porazdeli pa jih na več grozdov iu trsov.
Prej ko pri prvem rodu, namreč že po 5—8 dueli, izlezejo iz jajčec gosenice (kiseljaki), ki se zajedajo v jagode in se tam hranijo s sredico (mehčino) in še mehkimi pečkami. Zapredejo več jagod in ugonobijo drugo za drugo. Piškave jagode gnijo, ne zorijo, ostanejo kisle. Zato ime »kiseljak«.
Septembra, včasi šele začetkom oktobra, se k i s e 1 j a k i e n o p a s 'a s t e g a grozdnega s u k a č a z a b u b i j o v navedenih zavetiščih, tamkaj prezimijo, a spomladi se lotijo zopet svojega kvarnega dela.
Kiseljak pisanega grozdnega s u k a č a sc zabubi že prej, njega metulj pa leta koncem avgusta do začetka septembra tretjič in rodi goseničjo zalego, ki uničuje grozdje do oktobra, ko se zabubi in potem prezimuje tako kot buba kiseljaka enopasa-stega grozdnega sukača.
Mnogo nevarnejši pisani grozdni sukač z rjavoglavo gosenico se pri nas na srečo doslej mnogo redkeje pojavlja nego enopasasti grozdni sukač s črnoglavo gosenico.
O razvojnih dobah enopasastega grozdnega sukača, ki je pri nas itak najbolj razširjen, je še omeniti:
I.	generacija : v obliki jajčeca 8—12 dni; gosenica-seneni črv žre kakih 25 dni; v obliki poletne bube 10—14 dni.
>1. generacija: v obliki jajčeca kakih 5 dni; gose-nica-kiseljak žre 20—25 dni; v obliki zimske bube 8—9 mesecev.
Gosenice obeh rodov, seneni črvi in kise-I j a k i ne uničujejo samo grozdnih cvetov in jagod, marveč žro tudi nežne trsne vršiče, peclje in liste.
Grozdni sukač tudi na drugih rastlinah.
Ako bi grozdni sukač živel samo na žlahtni vinski trti, bi boj proti njemu na bil tako — brezkončen. Toda on živi tudi na drugih rastlinah.
Dokazano je, da e n o p a s a s t i grozdni sukač (clysia ambiguella) živi še na več ko 30 drugih rastlinah, od katerih navajamo tele: maklen ali klen (acer campestre), navadni srobot ali vczela (clematis vitalba), rumeni dren (cornus mas), rdeči dren ali svib (cornus sanguinea), glog ali beli trn (crataegus oxyacantha), navadna trdoleska ali kapičevje (evonymus europaeus), lakota (galium), navadni bršljan (hedera helix), kalina (ligustrum vulgare), lucerna — meteljka — nemška detelja (medicago sativa), kovačnik ali kozji parkeljci (lonicera caprifolium), skobotec ali nepravi jasmin (philadel-phus), trnoljica ali črni trn (prunus spinosa), navadna krhlika (rhamnus frangula), čistilna krhlika ali kozja češnja (rhamnus catarthica), rdeče grozdjiče ali rdeči ribezelj (ribes rubrum), črno grozdjiče (ribes nigrum), kosmulja ali agras (ribes grossularia), malinjak (rubus idacus), bezeg (sambucus racemosa), pokalica ali lepnica (silene inflata), jerebika (sorbus aucupa-ria), oslad (spiraea crenata), navadna lipovka ali španski bezeg (syringa vulgaris), brogovita ali kozja pogačica (viburnum opulus), udikovina ali dobrovita (viburnum lantana), družina vinik, kamor spadajo vinska trta, divja loza, vinika (par-thenocissus quinquefolia) i. dr.
L ti s t n e r je pri umetnem krmljenju »enopasastega« (črnoglavke) dognal, da le-ta ne mara nekaterih rastlin, odnosno njih cvetov ali plodov; take rastline so: tisa (taxus baccata), porabili beluš ali špargclj (asparagus officinalis), ponočnjak ali bela lučica (melandrium album), krvavi mlečnik (chelidonium maius), iijivna mrtva kopriva (lamium ainplexi-caulc), škrlatnordeča mrtva kopriva (lamium purpureum), navadni gabez (symphytum officinale), gadovcc (echium vulgare), krompir (solanum tuberosum), pelin (artemisia), navadni oves (avena sativa), navadna rž (secale cereale), pšenica (triticum), koruza ali turščica (zea niays).
Pisani grozdni sukač (polychrosis botrana) pa živi na več ko 21) raznih rastlinah, od katerih navajamo tele: navadni srobot ali vezela (clematis vitalba), lucerna (medicago sativa), travniška detelja (trifolium pratense), rdeče grozdjiče ali rdeči ribezelj (ribes rubrum), kosmulja ali agras
(ribes grossularia), malinjak in številni kopinjaki ali robide (rubus), rdeči dren ali svib (cornus sanguinea), rumeni dren (cornus mas), trnoljica ali črni trn (prunus spinosa), udikovina ali dobrovita (viburnum latitarla), kalina (ligustrum vulgare), rožmarin (rosmarinus* officinalis), lakota (galium), pokalica ali lepnica (silene inflata), češmin ali babkovina (berberis), navadni bršljan (hedera helix), kovačnik ali kozji parkeljci (loniccra), mahonija i. dr.
Zanimati se moramo torej tudi za navedene rastline, na katerih škodljivec istotako in še bolj brezbrižno domuje. Tako n. pr. ni vseeno, ali je malo ali mnogo takih rastlin, morda celo sredi vinogradov, ali po obronkih, ali blizu, ali daleč proč od trsnih nasadov. Gosenice sicer ne potujejo s kraja na kraj, pač pa metuljčki lahko raznašajo svojo požrešno zalego naokoli.
Škoda.
Gosenica prve generacije (seneni črv) uničuje grozdno cvetje (kabrnke). V pajčevinastih zapredkih nahajamo ostanke posušenih, zato porjavelih cvetnih delov in drobnih jagod ter goseničje blato (ekskremente), vse zamotano v drobne kepice. Pajčevinasti zapredki gosenice črnoglavke so navadno večji nego pajčevinasti zapredki gosenice rjavoglavke.
Luknjice n a jagodah, v katere se je zajedla gosenica druge, odnosno (pri »pisanem«) tretje generacije (ki-seljak), so v početku modro obrobljene. Napadene, bolj ali manj izdolbene jagode sc ob suhem in toplem vremenu posuše, ob vlažnem vremenu pa gnijo; ta gniloba prehaja potem tudi na druge, zdrave jagode v bližini in je kvara tako še večja.
Škoda iznaša lahko do 100 °/o, t. j. škodljivec nam more uničiti vso trgatev popolnoma. Taka upostošenja je opazoval in se proti njim uspešno boril pisec pred leti v najodličnejših, svetovnoznanih vinogradih Rheingau-a.
Iz 1 ženske zimske bube izleze 1 ženski metulj ; le-ta izleže povprečno 100 jajčec, iz katerih se razvije 100 gosenic-senenih črvov. Ker zadostuje 5 gosenic za uničenje enega grozdiča (kabrnka), uniči zalega od samo enega ženskega metuljčka prve generacije 20 grozdičev, to je n a j m a n j 2 kg grozdja.
Dalje: 100 gosenic prve generacije se razvije v 100 poletnih bub, od katerih je približno polovica, t. j. 50 ženskega
spola in potem prav toliko ženskih metuljčkov druge generacije; le-ti izležejo — à 100 jajčec — 5000 jajčec, iz katerih se razvije 5000 gosenic-kiseljakov. 1 kiseljak pa uniči n a j -manj 10 jagod, tedaj zalega druge generacije — 5000 gosenic po 10 jagod — 50.000 jagod. Ako računamo na 1 kg 500 jagod, uniči zalega druge generacije n a j m a n j 100 kg grozdja.
5000 gosenic druge generacije se razvije v 5000 zimskih bub — tako je pri enopasastem grozdnem sukaču, ki ima samo 2 generaciji —, od katerih je zopet polovica, t. j. 2500 ženskega spola in potem prav toliko ženskih metuljev prve generacije naslednjega leta itd.
'1'o je ogromno potomstvo samo ene ženske živalce tekom enoletnega razvojnega kolobarja; pravtako ogromna je lahko škoda, ki jo povzroči njena zalega samo v enem letu!
Zatiranje.
Uniči škodljivca, kjerkoli ga dobiš!
Sredstva v boju proti grozdnemu sukaču delimo v štiri skupine: 1. mehanična (s človeško roko), II. avtomatična ali samodelavna (razne lovke), 111. kemična (razni strupi) in IV. naravni sovražniki.
I. Mehanična sredstva.
Za naše razmere, ko škodljivec na srečo še n c nastopa v preobilnem številu, se pač more najbolj priporočati mehanični način P o k o n č e v a n j a. To je zimsko in poletno delo, in sicer:
1. Zimsko p o k o n č e v a n j e obsega: čedno rez, temeljito odstranjevanje starega lubja z dlanjo ali žično krtačo (trs se osmuče, ostrže, odrgne), iskanje in uničevanje bub s primernimi kovinskimi ali lesenimi iglicami (bodicami) v raznih špranjah, luknjah na trti in k olju itd., zbiranje ter sežiganje vseli trsnih odpadkov, lesu, povrcscl (vezi iz slame) in drugih vezi, preden metuljčki izležejo; v pozni jeseni je dobro polagati trsje (in kolje — po brežini konice navzgor obrnjene!) na zemljo in ogrinjati: bube splcsne in z gnijo.
2. P o 1 e t n o p o k o » č e v a n j e obsega : morebitno (pri nas v splošnem neuporabno) lovljenje metuljčkov s posebnimi pahljačami iz goste žične mrežice, ki so
pomazane z lepilom ; ako se to skrbno dela ves čas, dokler grozdni sukač leti in še ni zlegel jajčec, so uspehi dobri ; gosenice prve generacije (senene črve) iščemo in trebimo iz kabrnkov z iglicami, s pinceto ali s posebnimi bleščicami, držeč drugo roko pod kabrnkom, da gosenica ne smukne po pajčevinasti niti na tla ; gosenice druge, odnosno tretje generacije (kiseljake) uspešno zatiramo z izbiranjem izdolbenih in gnilih jagod, preden so iz njih izlezle; jagode se nato s škodljivcem vred uničijo; odstraniti se morajo tudi kislognilc, od kiseljaka navrtane in izjedene jagode.
Mariborska pinceta ali Arčon-Jelenova pinceta:
I. izobličena iz palčice z razkolom in 2. iz upognjenega jesenovega lesa za trebljenje »senenega črva«, 3. iz upognjenega jesenovega lesa za trebljenje »kiseljaka« : a) konici pincet, b) notranja, ploščnata, žličasta stran konice.
(Podoba 9. iz »Naših goric« 1927, stran 155.)
Energično zatiranje gosenic prve generacije, senenega črva, je zaenkrat vobče najbolj učinkovito v naših razmerah, ko vinogradniki, žal, še nikakor niso dovolj poučeni o zamotanem načinu življenja te drobne, a tem bolj žilave živalce. Ugodna poročila o zadovoljivih uspehih tega preprostega, za vsakogar izvedljivega mehaničnega načina zatiranja nam dohajajo tudi iz naprednejših vinorodnih pokrajin v inozemstvu, ». pr. iz Nemčije, kjer imajo že desetletne izkušnje i z raznimi strupenimi preparati, s katerimi popolnih uspehov navzlic temeljitemu in točnemu delu doslej še niso dosegli.
Količkaj brihtni otroci so za to kaj uporabni ; deklice so pri tem navadno bolj spretne nego dečki.
II.	Avtomatična sredstva.
Avtomatična ali samodelavna sredstva (razne lovke za bube, metulje in gosenice) se niso obnesla, zato jih niti ne naštevamo.
Razne strupene kemikalije je treba previdno uporabljati, da sc ne zastrupimo neposredno ali posredno po grozdju in vinu. Rabijo se samo proti poletni zalegi v obliki raztopin (brozg) ali praškov. Razlikujemo d o t i k a 1 n e (kontaktne) stru p e (jedka sredstva, ki umore gosenico, čim pride z njo v dotiko), v d i li a 1 n e strupe (sredstva, razvijajoča strupene pline, ki ugonobe gosenico, če jih vdihava) in želodčne strupe, s katerimi zastrupimo škodljivcu hrano (kabrnke in grozdje).
Od dosihmal preizkušanih neštetih kemičnih sredstev so se razmeroma še najbolj obnesla škropiva in praški, ki vsebujejo mišnico (arzenik). Brozga tobačnega izvlečka in mazljivega (kalijevega) mila ni tako učinkovita.
1.	M i š n i č n a (a r z c n i k o v a) brozga.
Uporabljajo se razni preparati »Schweinfurtskcga zelenila^, ki se za to svrho posebej pripravljajo. Le taki se smejo rabiti, kakor n. pr. pri nas že znano u r a ri i a -zelenilo.
ti) Škropivo — hkrati proti p e r o n o s p o r i — si pripravimo takole:
Ako vzamemo 'A—1 kg modre galice več, moramo sorazmerno toliko več vzeti tudi špehastega apna.
Modra galica se raztopi v 10 l vode. V drugi posodi se strup in špehasto apno dobro zmesita v kašasto brozgo; le-ta
III.	Kemična sredstva.
voda
urania-zelenilo špehasto apno modra galica
proti senenemu črvu
12 dkg 16 kg 1 kg 100 /
proti Kiseljaku
15—20 d kg 18—2 kg 1 kg 100 /
se nato razredči z 90 l vode, ki se — ob neprestanem mešanju
— počasi vanjo vliva. V to razredčeno zmes se prav polagoma
— tudi ob mešanju brez prestanka — priliva že prej pripravljena raztopina modre galice. Pred uporabljanjem se mora škropivo skrbno premešavati in iz previdnosti preizkušati s fcnolftaleinovim ali lakmusovim papirjem, kakor pri bakrcnoapneni brozgi proti peronospori (apna naj bo rajši za spoznanje prej več nego premalo). Stara brozga ne učinkuje.
b) Poškropiti moramo temeljito vse k a -brnke, odnosno grozde, da ne ostane prav nobeno mesto na njih n c p o š k r o p I j e n o.
Mišnica je želodčni strup in učinkuje le tedaj, ako jo gosenice žre, kot dotikalni (kontaktni) in vdihalni strup pa ne prihaja v poštev.
Rabiti je dobro nahrbtno škropilnico s posebnim razpršil-nikom, ki ima hipno zaklopko (podobna je revolverju). Tak razpršilu! nastavek znane tvrdke N e c h v i 1 e se imenuje »stop« (angleška beseda s pomenom »stoj«!) in se poljubno odpira in zapira z eno roko, kakor bi streljal s samokresom, z drugo roko pa razgrinjamo trsne liste. Tako sc tekočine, ki jo vbrizgavamo od spodaj v notranjost trsa, najmanj porabi.
c) Škropiti j c pravočasno in ponovno.
Prvič škropimo nekako v drugi polovici m a j n i k a , ko metulji najbolj letajo, ali nekaj dni nato, drugič pa 8—10 dni po prvem škropljenju. Prepozno škropljenje, ko škodljivec že udobno domuje v svojih pajčevinastih zapredkih, je brez učinka, ker gosenici ne pridemo več do živega. Kjer sc pisani grozdni s u k a č zelo pojavlja, je umestno še tretje škropljenje proti gosenici prve generacije (senenemu črvu). Škropljenje proti gosenicam druge ali celo tretje generacije
— vsekako približno od 10. avgusta naprej — pa je že opasno radi nevarnosti zastrupljenja grozdja do glavne trgatve.
2.	M i š n i č n i (arzen ikov) prašek.
I'ak preparat je n. pr. dr. Sturmovo sredstvo (E. Merck Darmstadt) ; z njim se popuhajo z dobrim nahrbtnim žveplalnikom kabrnki in grozdi ob časih, ki so navedeni za škropljenje. Po močnem deževju je oprašenje treba ponoviti.
Kje naj naročamo navedene pripomočke ?
Kakor i vse druge kmetijske potrebščine, naj se tudi ti pripomočki naročajo skupno pri kmetijskih organizacijah, n. pr. pri Kmetijski družbi, ki jamči za kakovost blaga j n daje tudi potrebna strokovna navodila.
Ne nasedajmo vabam hvalisavcev, ki n a m še nepreizkušena sredstva brezvestno vsiljuj c j o !
IV.	Naravni sovražniki škodljivca — naši vrli zavezniki v borbi.
Le-sem štejemo razne sinice, ki se pozimi klatijo po naših vinogradih in se hranijo z bubami. P o d g o r c 1 č c k se rad izpreletava od avgusta do svojega odhoda po vinogradu in razen drugih žuželk pozoblje tudi mnogo kisel jakov in bub. Mnogo koristijo raznovrstni n a j e z d 11 i k i ali goseničarji, ki polagajo svoja jajčeca v gosenice in nam jih z bubami vred pomagajo uničevati.
Prizanašati je treba tudi polonici (božjemu voleku ali božji kravici), ki sama in skupno s svojo ličinko ugonablja gosenice. Pajki se istotako hranijo z jajčeci in gosenicami grozdnega sukača.
Ličinka znane muhe t r e p e t a v k e ne uničuje le listnih ušic, marveč tudi grozdne gosenice.
Koristne so nadalje nekatere glivice, ki se lotevajo gosenic in bub ter jih uničujejo v velikih množinah.
Skupnemu naporu vseli teh sovražnikov škodljivca gre hvala, da v nekaterih vinskih krajih opisana grozdna sukača tako posebno pogubno ne nastopata; to velja zlasti za glivice, ki jim zelo prijajo kraji z vlažnim podnebjem in visokim snegom. Ako po hudih goseničjih letih prihajajo neposredno večletne periode, v katerih škodljivca skoraj ni, si moremo to razlagati le tako: hkrati z grozdnim sukačem so sc zaplodili tudi njega drobni neprijatelji tako močno, da jim je bilo moči ovirati nadaljnji razplod škodljivca.
Potreba poročevalske službe.
Vinarji, opazujte škodljivca in po njem povzročene kvare ter poročajte kratko, a točno o vseh svojih opazovanjih kakor tudi o uspehih in neuspehih njega zatiranja ravnateljstvu
vinarske in sadjarske šole v Mariboru, ki samo vestno preizkuša premnoge načine zatiranja in bo rezultate teh poskusov redno objavljalo. Vsaj pripravljajte se za težek boj, ki nas neizogibno čaka!
Viri: »Žmavc, Zwei Weinbaufragen«, samozaložba 1012, razprodano.
»Žmavc, Vinarstvo«, založila Tiskarna sv. Cirila v Mariboru 1925.
L e t a k zavoda za varstvo rastlin, izdala spodnjeavstrijska deželna kmetijska zbornica Wien 1926.
»S t e 11 w a a g , Die Weinbauinsekten der Kulturländer«, založništvo Paul Parey — Berlin 1928.
Mesečnik »Naše gorice« v Mariboru — 1927 in 1928.
Priloga: Barvotisk s podobami škodljivca po naravi, založništvo Paul Parey — Berlin SW 11.
Prof. .los. Priol:
O kalivosti cvetnega prahu pri jabolkih in hruškah.
S poizkusi o kalivosti cvetnega prahu so se bavili v zadnjih letih zlasti Američani, Angleži, Švedi, Švicarji in Nemci. Nadvse zanimiva so v tem pogledu raziskovanja Švicarja dr. Kobel-a (Wädenswil), ki jih je napravil prvič spomladi leta 1924. Ta avtor je zbral od vsake v poštev prihajajoče sorte večje število cvetov z godnimi prašnicami. Neposredno nato je stresel cvetni prah na črn papir ter dobil tako zmes več prašnikov in cvetov. Pelod vsake sorte je preizkusil končno na kalivost v 2 Va, 10 in 20% raztopini trsnega sladkorja ter dognal z mikroskopom, koliko odstotkov cvetnega prahu je vzkalilo v nekem določenem času. Istočasno je ugotovil dolžino klic, kakor tudi, da li so zrnca peloda enakomerno ali neenakomerno razvita.
Ker se nanašajo Kobel-ova raziskovanja pretežno na švicarske sorte in je večina pri nas uspevajočih sort še neraziskana, so se napravili na pobudo pisca spomladi 19 25 slični poizkusi z onimi jabolčnimi in hruškinimi sortami, ki imajo pomen za naše kraje. Poizkuse je izvršil inž. Henri k Mohorčič, ravnatelj kmetijske poskusne in kontrolne postaje v Mariboru, s sodelovanjem pisca ter je ugotovil kalivost cvetnega prahu od sort, navedenih v pričujoči razpredelnici. Zaradi pomanjkanja časa so se izvedli poizkusi samo v 21) % sladkorni raztopini in so se pri nekaterih važnejših, od Kobel-a raziskanih sortah ponovili. (Glej preglednico!)
	.2, jS	è		
Sorta	« S « -J3 S c G 0*0. säs	el 13®"	Kakovost peloda	S jd
		£■3		Q°
Štajerski mošanckar	20	52	precej dolge klice	visoko deblo
Baumannova reneta	20	60	precej dolge klice	kordon
Porenski krivopecelj	20	7	—	visoko deblo
Prinčevsko jabolko	20	44	zelo dolge klice	visoko deblo
Boikovo jabolko	20	90	zelo dolge klice	visoko deblo
Rumeni žlahtnik	20	40	—	visoko deblo
Londonski peping	20	50	—	visoko deblo
Kanadka	20	24	—	visoko deblo
Šampanjska reneta	20	62	zelo dolge klice	visoko deblo
Voščenka (dolenjska)	20	13	—	visoko deblo
Carjevič	20	80	zelo dolge klice	visoko deblo
Cox-ova oranžna reneta	20	87	zelo dolge klice	nizko deblo
Kardinal	20	0	—	visoko deblo
Charlamovsky	20	65	precej dolge klice	visoko deblo
Landsberška reneta	20	52	zelo dolge klice	visoko deblo
Ananasova reneta	20	35	—	nizko deblo
Bobovec	20	2	—	visoko deblo
Ontario	20	23	—	grm
Boskoopski kjosm	ač 20	0	—	visoko deblo
Avranška	20	21	zelo dolge klice	visoko deblo
Boskovka	20	80	—	grm
Amanliška	20	20	—	visoko deblo
Drouardovka	20	70	—	grm
Napoleonovka	20	11 jako neenakomerno v/.kalil grm		
Klapovka	20	45	zelo dolge klice	nizko deblo
Clairgeau	20	27	—	grm
Olivier de Serres	20	20	—	grm
Pastorjevka	20	0	—	grm
Tepka	20	20	—	visoko deblo
Wcilcrjcva moštnica	20—10 0	-21	—	visoko deblo
Pri presoji poedinih sort v razpredelnici pridemo do nekaterih zanimivih in za praktičnega sadjarja važnih zaključkov:
1. Cvetni prah je pri sadnih sortah glede k a 1 i v o s t i in glede kakovosti v splošnem zelo različen. Kalivost se giblje med 0 (kardinal, boskoopski kosmač) in 90% (Boikovo jabolko), pri hruški pa med 0 (pa-storovka) in 80 % (boskovka). Razlika v kalivosti je pri jabolkih mnogo večja nego pri hruškah in pri hruškah vobče nismo našli sort, ki bi se odlikovale po izredno visoki kalivosti.
2. Kalivost cvetnega prahu najbrž ni neposredno merilo za o p 1 o d b o , odnosno rodovitnost kake sadne sorte. Klice peloda niso enako
dolge in vobče lahko rečemo, da so tem daljše in lepše razvite, čim enakomernejše velikosti so zrnca cvetnega prahu. Čim enakomernejši je pelod, tem boljša je vobče njegova kalivost.
Z ozirom na kalivost in kakovost peloda delimo jabolčne in h r u š k i n e sorte v 2 skupini:
a) Sorte z dobrim in kalivim cvetnim prahom, ki so na j večjega pomena za o p 1 o d b o vseh ostalih sort, zlasti onih, ko j ih pelod je m a n j v r e d e n. Semkaj spadajo (po Kobel-u in Mo-horčič-u) jabolka: beličnik, bernski rožnik, ontario, jonathan, mošanckar, Baumannova reneta, Bolkovo jabolko, londonski peping, šampanjska reneta, carjevič, Cox-ova oranžna reneta; od hrušk pa: williamovka, gellertovka, blumenbachovka, me-chelnovka, angoulemka, društvenka, boskovka, clairgeau, kla-povka in drouardovka.
b) Sorte z manjvrednim, n e k a 1 i v i m pelodom, katerih rodovitnost je odvisna v n a j -večji meri od pravkar navedenih sort, ki proizvajajo cvetni prah dobre kakovosti. Sem spadajo predvsem jabolka: grafcnstcincc, Jakob čebel, boskoopski kosmač, rdeči Železnikar, bobovec, porenski krivo-pecelj, sevniška voščenka, kardinal ; od hrušk pa: pastorovka in napoleouovka. Zanimivo je dejstvo, da imajo moštnice (tepka, Wcilcrjeva moštnica) uapram nekaterim žlahtnim sortam (boskovka, društvenka i. dr.) sorazmerno jako slab cvetni prah. Da so moštnice navzlic temu precej rodovitne, je vzrok najbrž jalorodnost (parthenokarpija) teh sort. Kalivost peloda ni potemtakem v nikaki zvezi z večjo ali manjšo plemenitostjo poedinih sort in imajo lahko žlahtne sorte boljši cvetni prah nego lesnike in moštnice.
Poizkuse nadaljujemo.
KAZALO.
Stran
I Ob 56-letnici zavoda. (1872.—1928.).......................................... 5
II. Na učno obrazovanje	  .	.	18
Učni	načrt	srednje vinarske	in	sadjarske šole (tabela 1.)	.	.	.	25
Učni	načrt	enoletne vinarske	in	sadjarske šole (tabela 2.)	...	27
Učni	načrt	dvoletne vinarske in sadjarske šole (tabela 3.)	.	.	.	28
Šolsko osobje (tabela 4.)...................................................29
A. Od 1.	1872. do 1. 1919.................................29
13. Od 1.	I. 1919 dalje...................................31
C. šolsko osobje v šolskem letu 1927./28. ...	32
Naučna potovanja nastavnikov................................................33
Dvo- (tro-) letna vinarska in sadjarska šola	1872—1918 (tabela 5.)	35
Absolventi srednje kmetijske šole, ki so položili tudi praktični
končni izpit (tabela 6.)	 36
Dvoletna vinarska in sadjarska šola 1918—1926 (tabela 7.)	.	37
Srednja kmetijska šola 1922—1926 (tabela	8.)	 38
Srednja vinarska in sadjarska šola 1924—1927 (tabela 9.) . .	.	39
Enoletna vinarska in sadjarska šola 1925—1927 (tabela 10.) .	.	40
Predizobrazba in uspeli učencev srednje vinarske in sadjarske
šole od 1924—1927	(tabela 11.)....................................41
Seznam maturantov srednje vinarske in sadjarske šole v šolskem
letu 1926./27. (tabela 12.)............................................42
Seznam maturantov srednje vinarske in sadjarske šole v šolskem
letu 1927-/28. (tabela 13.)............................................43
Seznam drugoletnikov srednje vinarske in sadjarske šole v šolskem letu 1927./28. (tabela	14.)..................................44
O absolventih dvoletne in enoletne vinarske in sadjarske šole
1921—1927	  44
Ekskurzije  ................................................................46
Knjižnica in dijaška čitalnica..............................................53
Učni tečaji ................................................................54
III. Kmetijsko gospodarstvo ....................................................57
1. Obseg posestva ......................................................... 57
2. Zgradbe .................................................................57
3. Kmetijske panoge . . . ,.................................................58
a)	Vinarstvo in kletarstvo..............................................  58
1.	Vinograd, matičnjak in trsnica......................................58
A. Vinograd...........................................................58
Opazovanje cvetenja	(tabela)..................................65
Opazovanje zorenja grozdja z ozirom na sladkor	in
kislino od 24. IX.	do	trgatve (tabela)............66—67
B. Matičnjak .........................................................74
C. Trsnica ...........................................................76
Stran
II.	Kletarstvo .........................................................77
1. Prešnica .........................................................77
2. Klet..............................................................78
3. Ravnanje z vinom  .........................................  .	80
4. Poskusi ..........................................................81
5. Zaloge vina ......................................................81
6. Nabavke ..........................................................82
b) Sadjarstvo in uporaba sadja ....	 82
A. Sadovnjaki ...........................................................84
1. Spalimi in pritlični vrt........................................  84
2. Travniški nasadi..................................................85
3. Poljski nasadi .  ................................................85
4. Obcestni nasadi...................................................85
5. Leskov nasad......................................................86
Sadonosniki (tabela).................................................86
13. Drevesničarstvo .....................................................87
Drevesnica (tabela)..................................................87
C. Škodljivci in bolezni.................................................87
C. Sadni pridelki......................................................  88
D. Sadna uporaba.........................................................89
Poizkusi in opazovanja v sadjarstvu......................................89
1. Jesensko cepljenje................................................89
2. Lorette-ov način rezi.............................................90
3. Poizkusi o parthenokarpiji sadnih	sort.......................90
4. Drevesni karbolineji............................................  90
5. Poskusno sušenje s sušilnico	dr.	Stojkoviča................93
c) Vrtnarstvo...............................................................93
i) Poljedelstvo in travništvo, gozd.........................................95
d) Živinoreja............................................................  192
IV. Literarna dela in delovanje izven šole.....................................104
V. Finančna stran: šolski budžet in drugo......................................105
VI. Važnejše odredbe ministrstva kmetijstva in vod.............................109
VII. Obiski .................................................................... ID
VIII. Meteorološka postaja.......................................................Ul
Padavine 1919—1927 v nun (tabela)..........................................112
Diagram o letnih količinah padavin od 1. 1919. do 1927.....................113
Diagram mesečnih povprečij padavin od 1. 1919. do 1927. .	. .	113
Solnčnost 1919—1927 (tabela)...............................................114
Diagram o povprečni mesečni količini solnčnost! od 1. 1919. do 1927.	115
Diagram o letnih količinah solnčnosti od 1. 1919. do I. 1927. . . .
Toplota 1919—1927 (tabela)........................................116
Diagram o mesečnih povprečjih toplote od 1919. do 1927. leta . . Diagram o letnih povprečjih toplote v letih od 1919. do 1927. . .
Zračni tlak 1919—1927 (tabela)....................................120
Diagram o povprečnem barometerskem stanju v poedinih mesecih
od 1. 1919. do 1927.............................................
Diagram o letnih povprečjih zračnega tlaka od 1. 1919. do 1927.
Strokovne razprave.........................................................
Grozdni sukač — seneni črv in kisel jak..............................
O kalivosti cvetnega prahu pri jabolkih in hruškah...................
Stran
115
117
118 118 121
122
122
125
126 138