V. Bežek: V obrambo. 249 na ono stran, katero g. pisec zagovarja; lastna imena v slovenski obliki se ondu sploh ne jemljejo v poštev; vendar pravi g. Bežek, da sem je ravno v slovnici tiral do skrajne doslednosti. Kdo bi vse premislil, predno govori! To bi moral kak Prometej biti. I kaj smo tako strašnega storili, da nas dregajo zdaj z nezrelimi dokazi? Postavili smo se javno na didaktično stališče. Didaktika, zlasti na nizih stopnjah, zbližuje predmete, katere med seboj primerja. Ako se učencu narekuje: Cvrus, Themistokles, y in th pravilno izgovarjaje, bo v njegovi latinščini menj pomot, kot če rečeš: Cir, Temo-stokel. Takisto je s knjigo. Če vidi tuje besede, ne samo lastna imena, tako pisana, kakor se imajo izgovarjati, nauči se jih tudi pravilno izgovarjati. Doktrinerji pa in drugi pedanti narede okrog predmeta debelo in visoko ograjo, da jo potem ali prebijajo ali čez njo lezejo, ali pa odganjajo z njo učence. Vsak po svoje. Kermavner. V obrambo. Al prav se piše kanja ali kafha Se šola ndvo čerkarjov serdita Z ljudmi prepira stžriga kopita, Kdo njih pa prdvo terdi, to se praša. Tako menda poreče mnogokateri naročnik sZvonov«, ko mu pride pred oči g. prof. Kermavnerja odgovor in moja obramba. Nehote" morda vzdihne: »Bog pomagaj! Že zopet azbučna vojna!* No, naj se pomirijo gospoda čitatelji; g. profesorja K. odgovor je, kakor so se uverili, ne samo jedernat, ampak tudi kratek, in tudi jaz se bodem potrudil, da se ognem gostobesednosti. Zagovor moj pa tudi smč biti kratek; uprav lakoniški bi lahko po- v • • • 1 zval g. Kermavnerja: »Citajte moj spis v prvih dveh številkah letošnjega ,Zvona', zakaj tamkaj najdete povoljnega odgovora ne samo vsem onim pomislekom, ki ste jih našteli, ampak tudi še drugim, ki bi se utegnili dvigniti proti domači pisavi staroklasiških lastnih in drugih imen.* S tem bi bila pravda od moje strani končana, zakaj to sm6 vsakdo zahtevati od literarnega svojega nasprotnika, da preporni spis prebere; vender je g. prof. K. mojo nezrelost toliko preziral, da je ta odgovor spisal in poslal uredništvu »Zvonovemu«, še predno je izšla 2. številka; a niti tega, kar sem napisal v 1. številki, spoznal ni vrednim paznega čitanja, drugače bi se mu ne bilo pripetilo, da navaja proti domači pisavi takšen razlog, o katerem sem razpravljal že ondu (glej na mestu rečenem str. 45. o rimski pisavi grških tujk). 2SO V. Bežek: V obrambo. Možno se mi je bilo ozirati v svojem spisu na vse one razloge, ki se upirajo domači pisavi, a podpirajo izvirno pisavo staroklasiških imen, in to zategadelj, ker sem bil prisoten pri skupščini gimnazijskih učiteljev, ponajveč filologov, katero je sklical g. ravnatelj Wiesthaler baš v ta namen, da reši to vprašanje. Prišli so na tisto zborovanje skoro vsi oni gospodje, ki so z g. profesorjem K. vred določili pisavo latinskih učnih knjig; tedaj sem lahko čul in sem si tudi zabeležil vse vzroke, ki govore za to ali ono pisavo, in sem se tudi sam udeležil debate. V le-tej se je končna zmaga v obče z nekimi ustopki nagnila na ono stran, katero zagovarja »Zvon« že od nekdaj. Iz tega gg. čitatelji lahko presodijo, ali sem bil dovolj pripravljen in podkovan, da sestavim spis, ki je bil potemtakem skoro samo nekakšno poročilo o omenjeni skupščini; saj se mi je pri tisti priliki celo poverila izrecno ta naloga, češ da se pošlje zapisnik o naših razpravah v presojo tudi učiteljskim zborom drugih slovenskih gimnazij. Toda mislil sem, da je bolje, ako objavim o tem sestavek, ki ga lahko čita tudi širše občinstvo, nego da napišem poročilo, namenjeno samo omejenemu krogu. — Po vsem tem mi slavno čitateljstvo menda verjame, da sem g. profesorja K. psovko o »nezrelih dokazih* prav hladnokrvno požrl. Rad pa priznavam in iskreno se kesam krivice, katero sem storil g. profesorju K., da sera v svoj spis vpletel njegovo ime; vidim, da mu je bilo to jako neljubo. Prav žal mi je, da nisem namesto »Kermavnerjeva teorija, K. pravopis« i. t. d. rabil splošnejših izrazov, n. pr. »antikni ali antični pravopis, izvirna pisava« i. t. d.; morda bi se bila s tem preprečila vsa polemika. Ali v zadoščenje g. profesorju izpovedujem, da nisem hotel njemu nikakor podtikati kake odgovornosti za tisto pisavo niti ga grajati kot nje očeta; saj mi je bil znan iz one skupščine njen početek. Rabil sem marveč popolnoma »bona fide(< njegovo ime, in to brez kakega častnega naziva (gospod, profesor), zaradi kratkoče, kot nekakov tehniški izraz. To pa sem menil, da smem storiti tem lože, ker je s tistim pravopisom pisan i Rožkov slovar (1882.), i njegove vadbe (1882., 1883.) i njegova slovnica (1885.). Takisto se je g. ravnatelj Wiesthaler, menda tudi radi kratkoče, v predgovoru svojim vadbam (za drugi gimn. razred, 1886.) izrazil tako-le: »Pravopis slovenski uravnan je tudi v tem delu vsaj v obče po Kermavnerjevih učnih knjigah.« — Odkrito pa naj povčm: niti sanjalo se mi ni, da bi moja pisava utegnila razžaliti g. profesorja Kermavnerja. Da sem napisal ta-le stavek: »To načelo je tirala do skrajne doslednosti slovnica prof. Kermavnerja, ki je v svojih prej izšlih ,Vadbah' še nekoliko omahoval«, k temu me je napotilo to, ker sem v njegovih vadbah (Prvi del) čital razno oblikovana lastna imena, a tem raznoterim oblikam nisem vedel pogoditi pravila. N. pr. na strani 3. čitamo; Scipio Afričan, C. Marins poleg V. Bežek ; V obrambo. 251 Rhen in Dunav, Karthago poleg Korinth in Numantija, —¦ Pozneje ukrenjene izpremembe gledč na glasove c in k, ph in f pa so mi bile znane iz one skupščine. Sedaj samo še dve tri pripomnje, da vsaj nekoliko spopolnim nezrele svoje dokaze z ozirom na g. profesorja K. nasprotne dokaze. G. prof. K. piše: »Enako so sprejeli praktični Rimljani za grške besede črke th in y, ker so ju drugače izgovarjali, kot t in z« i. t. d. — Ne vem, ali so bili Rimljani bolj praktični v starejših časih, recimo pred Ci-ceronom, ali pa poslej, toliko pa vem, da so rabili omenjeni črki, takisto črke z (v novic), ph in ch šele za Cicerona ali malo pred njim. Poslu-šajmo, kak6 piše o teh črkah tujkah W. Corssen „Ueber Aussprache, Vo-kalismus und Betonung der lat. Sprache," Leipzig 1868, str. 12. in 13.:x) „Einen Zuwachs erhielt nun das Lateinische Alphabet zunachst durch die Wiederaufnahme des verloren gegangenen Z aus dem Griechischen Alphabet. Dieses erscheint in altlateinischen Inschriften nur vereinzelt, ist aber schon zu Ciceros Zeit, wie bereits oben nachgewiesen ist, in der Bticherschrift ftir Griechische Worter und Namen gebrauchlich. Das Griechische Y wird in alteren Lateinischen Inschriften gewbhnlich durch V wiedergegeben, selten durch I, ist aber zu Ciceros Zeiten schon gebrauchlich geworden, also gleichzeitig oder wenig spater als Z aus dem Griechischen Alphabet aufgenommen und mit diesem an das Ende des Lateinischen Alphabetes angefugt worden. Aber Y und Z gelten den Romern immer als Griechische Buchstaben, sie haben nie Romisches Biirgerrecht und Rdmische Namen erhalten." — Navedši pomnoženo latinsko azbuko nadaljuje Corssen tako-le: „Etwa gleichzeitig mit der Aufnahme des Griechischen Y und Z in das Lateinische Alphabet machten die Romer Griechischer Aussprache und Schrift ein weiteres Zugestandniss. Wahrend sie namlich in der altern Zeit statt der Griechischen Aspiraten ©, v, -9-, fiir die sie keine entsprechenden Laute in ihrer Sprache hatten, in Griechischen Lehnwor-tern und Namen p, c, t sprachen und schrieben w i e statt des Griechischen C, s oder ss, statt des Griechischen u u, seltener i, weil sie uberhaupt die W6rter, die sie aus dem Griechischen entlehnten, in Lautgestaltung, Wortbildung und Wortbiegung sich mundgerecht machten und latinisier-ten, fingen sie gegen die Zeit des Cimbernkrieges an, den Laut jener Aspiraten durch ph, ch, th zu umschreiben, weil dieGebildeten die Griechische Aussprache derselben nach- !) Corssenove besede navajam doslovno, izpustil pa sem citate. Naj mi gg. čitatelji oproste" dolgi nemški izvadek, ki mi podaje izborno dokazilo ; da bi ga bil prevedel, to mi radi natančnosti ni kazalo. 252 V. Bežek : V obrambo. a h m t e n (to je tista rimska praktičnost!) Nac h etwa halbhunder tj ah-rigemSchwanken zwischen der altern Aussprache und Schreibweise ward dann die letztere in der Sprache der Gebildeten und in der Litteratur zur Regel. Aber da die V olkssprache fortfuhr, in alter Weise Griechi-scheNamen zu latinisieren, findet sich in Inschriften der Kaiserzeit statt ph, ch, th vielfach p, c, t, fiir ph in der spateren Kaiserzeit auch f geschrieben. Umvissende Abschreiber von Inschriften, welche die Aussprache und Schreibweise der Gebildeten nach-ahmen wollten, aber nicht sicher wussten, wo dieselbe berechtigt sei, schrieben gelegentlich auch falsch ph, ch, th statt p, c, t. Ebenso erklart sich die in den Noten des Tiro und Seneca vorkommende Schreibweise th fiir s, da das Griechische 6 assibiliert gesprochen wurde." Ali ni bilo pri Rimljanih do pičice tako, kakor je sedaj pri nas? Vse do najnovejšega časa smo dobro ali slabo izhajali z oskodno svojo azbuko, prej bohoričico, sedaj gajico; naši Vodniki in Prešerni, Levstiki in Stritarji so se zadovoljevali ž njo. Vse poskuse, spopolniti jo z nekaterimi novimi znamenji, zavrnil je narod odločno. Toda glejte! V devetem desetletji devetnajstega stoletja smo se po mrvici poslovenjenih latinskih šol hipoma vzpeli do one ciceronske omike in posnemamo tako izvrstno tujih jezikov glasove (o katerih izreki se sicer učenjaki še vedno prepirajo), da moramo po vsaki ceni prav kakor izobraženci rimski uvesti nekaj novih pismenk v oskodno azbuko svojo. Da nas nevedni narod — profanum vulgus — ne more slediti na tem poti, kaj nam omikancem do tega! Naposled — če ne prej, vsaj čez poldrugo stotino let, ko se bode pisalo leta 2000. in nekaj čez po Kristusovem rojstvu — vender zmagamo! G. profesor K. piše: „Kje tiči tedaj napaka ? V šoli. Ko bi se mladina naučila, pravilno tuje besede izgovarjati, nikomur bi ne presedali th, y, ae, oe in podvojeni glasniki." — Aha, šola je torej tista panaceja, ki nam pomore do zmage! Sedaj šele umejem, zakaj je stoletja trajala pri Rimljanih ona borba med izobraženci in neveščim narodom; š o 1 niso imeli, vsaj toliko ne, niti takšnih, s kakeršnimi se ponašamo mi. Mi pridemo mnogo hitreje do zaželenega zmotra, in skoro jame naš narod klassik in gijmnasij izrekati vse drugače, pravilneje, negoli do sedaj, ko ga je motila barbarska pisava klasik in gimnazij ali gimnazija. Oj, ti zarobljeni Prešeren, ki si se drznil klasiško besedo klasik izgovoriti celo gorenjski — debelo, po bezjaški —! Razlika med izrekama klasik in klassik pa je menda ista, kakor med poletje in polletje, kaj lir Ko je pokojni Miklosich izustil imenitni rek, da glasoslovni zakoni niso naravni zakoni, tedaj bi bil pač moral pripomniti, da gre" med one činitelje, ki pretvarjajo glasoslovne zakone, šteti sosebno tudi — šole ! Listek. 253 Toda še jeden razlog je, ki podpira vzprejem tujih črk: sEnako je tudi cirilica (recte: cyrillica) sprejela posebne črke za th, ps, x, y v tujih besedah.* — Da, ta razlog nam je pa popolnoma sapo zaprl, odkrito priznamo, da se ga nismo nadejali! Sedaj pa kar orožje iz rok ! Drugega ne morem, nego da svetujem g. Lamurskemu in drugim književnikom, ki bi radi priredili cirilico za slovenščino, naj se gotovo poprimejo tudi ravno navedenih cirilskih pismenk. Potem naj se cirilica ruska, srbska in bolgarska skrijejo pred našo! Toda vzprejeti ne smejo samo one četvorice, ampak tudi vsa tista »znamenja, s katerimi so staroslovenski pisci, hlapčevski posnemajoč Grke, grdili zlasti samoglasnike ob začetku.« (pr. Miklosich, Alt-slavische Formenlehre in Paradigmen, str. XXXIV.) Sicer natančnost ne bode popolna! Ker g. prof. Kermavner v odgovoru naposled omenja »dokrinčrjev (recte: doctrinarjev) in drugih pedantov«, tedaj nastane vprašanje, kateri so ti; ali oni, ki so v svoji preproščini uverjeni, da sicer naša narodna pisava ni popolnoma dovršena, da pa vender jako lahko izhajamo ž njo, kakor nas uči izkušnja (gl. Miklošičevo berilo za osmi gimnazijalni razred, na Dunaji 1865., str. 5.) ali pa oni, ki mislijo pospeševati natančnejšo izreko tujk s tem, da pišejo klassik in gtfmnasijl Razsodbo o tem vprašanji smehljaje prepuščam slavnemu čitateljstvu. V. Bezek. LISTEK. Iz odborove seje »Matice Slovenske« dne* 9. sušca. — Zapisnik poslednje seje se odobri; zapisnik o seji gospodarskega in književnega odseka z dne" 20. prosinca in dne" 5. sušca je na ogled. — Na znanje se vzprejme poročilo gospodarskega odseka o nekaterih izpremembah pri hišnih strankah in o računih poslednje dobe. — Za letos se izdado tri knjige: i. »Letopis«, urednik prof. A. Bartel, Knjiga izide v »Narodni Tiskarni.« 2. »Goriška«, spisal prof. S. Rutar. Knjiga izide pri Milici. 3. »Z ognjem in mečem«, povest; prevel iz poljščine po Sienkiewiczi M. M. I. in II. del. Knjiga izide z ilustracijami v tiskarni F. Simačkovi v Pragi v obliki češkega prevoda. Prvi dve knjigi se natisneta v 2500, zadnja pa v 2700 izvodih. Obseg vseh treh knjig je preračuujen na 55 pol. — Kot založna knjiga izide v drugem natisku pri Albrechtu v Zagrebu »Slovenska stenografija«, spisal prof. A. Bezenšek; obsezala bode 6 — 7 tiskovnih pol. — Pokornv-Tuškov »Prirodopis rastlinstva« se tretjič ne bode izdal in zalagal, ker ne dopušča gmotno razmerje. Šolska predstojništva se utegnejo pogoditi z drugim založnikom, ki izdd to knjigo morda z deželno podporo. — Zamudne člane, ki plačujejo udnino šele potem, ko so knjige že razposlane, napotiti je na knjigarje. Le kdor redno plača v prvi polovici vsakega leta, ima zagotovljene knjige dotičnega leta. — Na razpis častnega darila je došla »Matici« povest »Dudka«, ki pa ni ustrezala zahtevam. Druga povest »Mešetar«, katera se je vrnila pisatelju, da jo neko^ko predela,