Kniiževnosf. Koncflrt »Ljubl]. Zvona« se je vršil v veliki dvc!ra:ni Narcdneiga doma dne 4. t. m., ko smo md končali z zborovanjem Za. vezdme ddegacije. Dobircidošk) inani je užitka polmo razvednilo po dvadnevnem dntemzivnam in uspeš.nem deilu v odsekih, v upravnem odboru in na zboroivamju delegaoije, zato sirao se skono ,polno_tevi_io udeležili imenovanega kcincerta. — Pevski zbor »Ljublj. Zvana« je sastavJjein po velikii večijni iz .saimili nnladih grl, fci jdih sipretno vežba in zmagiovftto vodd vešča taktlirka pavovodje Zonka Prelovca. V !ma_topu moškega in mešajnega zbora }e bdito lopaziti dovolj gotcvostt in zavesti, kd naravnavata pag;lede cd sameiga zaTnaicnanda v note d:> g-.ibov iin zmakov pevioivodjevih gest. Tako je izpričana trdna vez imed nddmii iiin tako je podan.dokaz, da stoji na peviskem odru oebta, ki jo vanaša hrepenenje do uimetraiškega popodnševanja. To hrepanienie ji ob vztrajn-asti šoilanja zagiotavilja časttno mesito v krcigu zavestnlih goplcav isilovenskeea petja. Tako šalanje, temelječe ma vzitrajii'em delu irn poispeševano od zgiorad omenjene:gia ihir-eipen-eniiai, rje poroštvo!, da sc »Ljublj. Zvon« zaveda .svojega nannona in priliaja do-njega. — Po veaitnd smo čudd marodne pesnii v učimkovdtiih harmonizadjah in v uimetnrški izvedibi. M-ed umetoiiirJi skladbamd sta poisebno uigaja1':; dve kiompozicijd naišega E. Adaimiča (ov&teiroglasni ženski zbor »Po slovesu« im zliasti m-ašanii zbor »DeMica in ptdč«), ki sta ttli sploh prviič dzvaiainti. Samospeve .sta pda Mila Počivalniko^va Cmiezz^osopran). in Pavel Debavec, olain stlov. manodnega gl>edališča v Ljubljaini. Paslednji _i ije s sviojiLm lepim biuritancim pridoibM gfasno odotoravanje. Celotni vtisk koncerta je bil naipovoljnejši. Vzpoiped ae bdl ravima praiv dodg. Kdor je prišel utrujem, se je vračaJ požiivljen. tlvala jitn, ki so nam pomudMi okrepčujač 'naipcj. iz živega vredca 'sloveimsike pesmii! E. Gangl. Njiva. Spisal K s a v e r M e š ik io. — »Fddbiicbeirei der k. u. k. 10. Armee« ©bjavlja v 24. sdiioipiču Meškosvo poivest »N§iva«. V njeij .pripcn'ed:uje pisateld, kako s-i ¦je Maitija Petek na sleparski inačiri prisviojrl njdivo Petra Kotema. Koreinovo rodavdimo je uindčil, pcispešiil Peibriovo 'Sinnrt, njega —kirivaprise-žnilka — pa de dohiteila kaizan v Karpatlih, Ikijer ga je -simrt »otbijeila s koščcin.imii' rokasiDi, priibisikala ga tesneje in itesmeje na siviod« prsi, da. je ledend €ib mjih grozTOni mratzu...« Taikoenostavmojediro .ic cibdolal Meško z miojstrsko roko iter z nnogoeno siilo jezika in poezsije: ostre črto značaijev, analiza dojniov, vitiskav iin pretresiljajev inotramijega svata, efaktd posannezniih priz.omoiv in mastopoiv ;ter piliastdka narisov prirode in inlan-ega snovamja dviigado »N;jdvo« do viišine dzrazko uimietniškega dala. Petak se cidiraža dz ipiudliosti svojega dedainda do zanioevane adurimosbi in ogabne san»go»ltoflisti, da ceik) njeginiva tragiuna ismirt budli vsaii tibo zadovollj!inost. Viogo inizkeiga mjeff^veiga značaja m pohlepine, brezdu.šne požrešnositi je preivaiil pisatelij <na raiine satainu, kar utegne v neukem svetu zbudtti dtornroevio nekakega obseidenca in kar zinainiišude Meškovd povesiti cenio vrednc&ti 'Umeriieno - stroige realistiike. Tragdika Karenioiviih pa je oibratmo r'isana & taifco živiu naacirnositijo, brez pretiravamja :in pavddčeivanja, 'StvaniiO1, tcipdo in liskrerao, da pretrese človeiku dušo in jo za1'i'va z inepczabniiim niapojeim 'bede dn sdirotnositi. Spirioo vehementno udairjajoče zlobe plabne vera >v zimagujočo silio kreipcisti iiii resnlice — dokdar ianako breizotbziirnio ne .nastcpi kataistncrfa, kd v dimaniu užartiiane PTaviianoisti zahtova iad poldile ikrcaiturfe svoii tribut! Umetimoisiti Meškovaga dala je na kvar, da se razpleita ikoinec cd 7. pogilavia napreg, ikar mdarja piovesti pečat PTiigodiniostli iiin opraviiiČLije sklepamje, dia je bil zacetek stoirjen z-aradd kiomca. 'l"ako se hipoma prdo-md btositeča siMa umietoiastd, da.si ukrči pot <y — Fcldbiiclieined! VzjMc tamu se imli zdi, idia Mi nied diosedanoiiimd iz¦dainiji te hvaiavredme kmjižne vcijne pirtdobitve niinoigio stviari, kd ibi jdh bdlio mogiolče v lurneitnišM canii pastiavdgati ivztparedno z Mieškiovio »Nji'vio«. V tem mniiemiju inre patrja preigiled visabdme dosilej fedaniih smopioeiv, ki dmajo vsi — razen 24., Mešikoivega — to .sikiupnost, da so piisami v nelmškeim jeziku, kakor da ;bi sitoiveinisikim v-oijaikicim ne bito tireba lapih km.iig v -sloiveinsik^ein jeziiku. Naših famtav sikroiirjn€S't s(xlijo vendairle preniizlklo! — Brošura je pirtiročma, cema (30 h) prumenna; škoda pa je, da migilija v tdsiku vse poimo napak. E. Gangl.