Profesorji kemije Nikole Tesle
Dr. Stanislav Južnič, univ. dipl. ing. fizike
* Corresponding author: E-mail: juznic@hotmail.com Telephone: 031 814 742
Povzetek
Opisani so akademski predniki Nikole Tesle na področju kemijskih ved. Upoštevani so njegovi učitelji kemijskih in sorodnih ved na vseh šolah, ki jih je obiskoval v Rakovcu, Gradcu in Pragi. Raziskava nakazuje razvoj Teslovih pojmovanj kemijske narave snovi kot dediščine Boškovica, Boerhaava, Stahla, Volte in številnih slovenskih učenjakov.
Ključne besede: Nikola Tesla, zgodovina kemijskih ved.
Uvod
Znano je, da je Nikola Tesla dve leti in neuspešno tretje leto študiral kemijsko-tehnološko smer graške Politehnike (Technische Hochschule am Joanneum zu Graz). Bodoča univerza je leto poprej dopolnila štiri fakultete: gradbeno, strojno-mehansko, kemijsko-tehnološko in gozdarsko. Zanimalo nas bo, kdo so bili profesorji Teslovih učiteljev in kakšna znanja kemije je utegnil prevzeti od njih.
Tesla resda ni končal svojih univerzitetnih študijev, je bil pa nanje kljub temu ponosen. Svojo hvaležnost je zapisal ob sprejemu častnega doktorata v Gradcu. Prav tako je vedno rad poudarjal, da se prav v tem razlikuje od Thomasa Edisona, ki šole malodane sploh ni videl od znotraj. Tesla je imel sebe za znanstvenika dobro podkovanega v kemiji in elektrotehniki na akademski ravni, Edisona pa predvsem za izumitelja, pokrovitelja metode po-skusov-in-napak. Tesla je bil izredno navezan na svojo zmožnost, da si je znal svoje eksperimente zamisliti in jih v mislih pripeljati do verjetnih rezultatov.
Poleg Teslovih univerzitetnih profesorjev so za njegovo delo zelo pomembne tudi srednješolske izkušnje, predvsem pouk kemije in elektrotehnike pri Martinu Se-kulicu na realki v Rakovcu. Sekulic si je svoj čas prav Teslo izbral za svojega demonstratorja v razredu, Tesla pa je v veliki meri Sekuliceve laboratorijske poskuse v naravi neštetokrat povečal in z njimi zasnoval velik del sodobne industrije.
Poleg uspešnega študija v Rakovcu in manj uspešnega v Gradcu je Tesla naknadno vpisal še praška univerzitetna predavanja, ki pa jih ni kronal z izpiti. Kljub temu ne bo odveč pogledati, kakšen študij kemije si je utegnil obetati na praški univerzi.
Metoda
Teslovim profesorjem ali njihovim učiteljem lahko določimo mentorja pri post-doktorskem študiju ali doktoratu. Če ta ni znan, si izberemo mentorja pri diplomskem delu. Na ta način sestavimo akademsko drevo Teslovih profesorjev, kot ga tudi sicer radi sestavljajo kemiki.1
Poleg akademskih učiteljev so na Teslo, tako kot na vsakega drugega znanstvenika-kemika, vplivali tudi ljudje zunaj predavalnic. Tesla je rad bral dela Rudjera Boškovica. Obiskoval je Williama Crookesa, prijateljeval z vrstnikom Anthony Szigetyjem, bral pomembne pisce elektrotehniških in kemijskih knjig. Seveda vseh vplivov ni mogoče vključiti v njegovo akademsko drevo, a poskusiti vendarle velja.
Rezultati
Nikola Tesla se je po svoje imel za nadaljevalca kemijske teorije snovi svojega rojaka, dubrovniškega jezuita Rudjerja Boškovica. Boškovic formalno ni bil mentor katerega od Teslovih akademskih prednikov, čeravno je predaval tudi na univerzi v Pavii; Pavia je bila prav tako privlačna za kemijskega znanja zeljno mladino, še posebej potem ko sta tam po Boškovicevem odhodu predavala Scopoli in Volta. Nedvomno je bil Boškovicev vpliv na nekaj let mlajšega dunajskega profesorja kemijskih in sorodnih ved Karla Scherfferja tolikšen, da Boškovica morda lahko postavimo za Scherfferjevega akademskega prednika. Tako lahko narišemo Boškoviceve povezave s Teslovimi graškimi profesorji, predvsem s kemikom Ric-hardom Malyjem.
Slika 1: Tesla kot akademski dedič svojega vzornika Rudjera Boškovica. Nakazane so zveze s slovenskimi kemiki in fiziki Peternelom, H. Freyerjem
in Jožefom Stefanom. Pod datumom rojstva so podatki o studiju in morebitnem doktoratu.
Alessandro Volta je bil pomembna izjema med vodilnimi kemiki, saj mu je podpora prijateljev omogočila, da se je brez obiskovanja univerzitetnih študijev na najvišji stopnji povzpel v sam vrh raziskovalcev kemije in elektrike. Preko svojega profesorja Sekulica je bil Tesla v marsičem Voltov dedič.
Predno se je Wolfstein odpravil študirati k Volti na univerzo Pavia, je končal študij kemije s fiziko na zagrebški univerzi pri Ptujčanu Kukecu. Kukec je zagovarjal Boškoviceve teorije,2 kljub temu pa je ostro anonimno kritiziral uporabo elektrike v medicini Hrvata Josipa Franje Domina (* 1754; f 1819), ki je predaval po Boš-kovicevih naukih na ogrskih univerzah. Kukec je zavračal valovno teorijo in sprejemal teorijo delcev svetlobe in elektrike tik preden so Fresnelovi in T. Youngovi poskusi omajali njegove domneve. S svojimi objavami o elektriki in kot profesor Karlovčana Wolfsteina je bil Kukec nedvomno zelo blizu tako Sekulicu, kot Tesli. Wolfstein je resda umrl že tri leta po Teslovem rojstvu, vendar je spomin na njegovo delo še dolgo živel v pred-
mestju njegovega rodnega Karlovca, kjer se je Tesla v Rakovcu začel seznanjati z dosežki sodobne kemije in elektrotehnike.
Teslov graški profesor Pöschl je študiral pri učencu prvega ljubljanskega laičnega profesorja fizike-kemije, Neumannu. Med Neumannovimi akademskimi predniki so bili ljubljanski fizik-kemik rektor Ambschell, koroški raziskovalec elektrike Herbert in prvovrstni koroško-šta-jerski strokovnjak Košutnik (Kaschutnik). Košutnik je bil rojen na tedaj slovenskem narodnostnem ozemlju, zadnji desetletji pa je preživel v Mariboru stoletje pred Teslovim mariborskim obdobjem.
Tesla se je izjemno izkazal pri izpitih iz organske in anorganske kemije pri svojem graškem profesorju Richar-du Malyju, začetniku fiziološke kemije, utemeljitelju Jahresberichte für Thierchemie, piscu kemijskih učbenikov za študente medicine in farmacije. Maly je že kot dijak višje gimnazije delal v Gottliebovem laboratoriju na Joan-neumu v Gradcu, tam pa je raziskoval tudi vse počitnice med študijem medicine na Dunaju. V Gottliebovem labo-
Slika 2: Teslove akademske povezave z A. Volto in Scopolijem preko srednješolskega profesorja Sekulica in Sekulicevega vzornika z univerze v Pešti Petzvala, ki sicer formalno ni bil Sekulicev mentor.
ratoriju je sestavil prve članke o kemiji živali. Po doktoratu na Dunaju in habilitaciji leta 1864 na univerzi v Gradcu je bil asistent za fiziologijo in privatni docent za kemijo na graški univerzi. Tam je po smrti Theodora Wertheima prav
Gottlieb začasno vodil kemijski institut dokler ga ni naslednje leto zamenjal Leopold von Pebal, ki je bil prav tako svoj čas Gottliebov študent. Po Pebalovem imenovanju se je Maly z Gottliebovim priporočilom odpravil za kratek
Slika 3: Teslovi akademski predniki preko njegovega srednješolskega profesorja Sekulica, Wolfsteinovega zagrebškega profesorja Kukeca do vodilnih jezuitskih kemikov. Otto Balthasar Petzval je predaval višjo matematiko na univerzi v Pešti od 1858 dalje, medtem ko je bil Sekulic asistent geometrijskega risanja na realki v Pešti 1859/60 in 1860/61, dokler ni postal profesor 20. 7. 1861 in mu je bila v letu 1861/62 dodeljena služba v Rakovcu.
čas na post-doktorsko raziskovanje k Bunsenu v Heidelberg. Tako imamo lahko prav Gottlieba za akademskega prednika Malyja, čeravno je Maly doktoriral na Dunaju.3 Tesla je upošteval želje svojih staršev in skušal končati študij na univerzi v Pragi. Njegov poglavitni profesor kemije v Pragi je bil Domalip, študent Ernsta Macha. Ni znano ali je Tesla poslušal tudi Machova predavanja. Vsekakor pa je bil po Domalipovih in Machovih akademskih prednikih povezan s poglavitnimi jezuitskimi kemiki-fizi-
ki med katerimi je bil tudi prenekateri slovenskega rodu tako kot Vegov nižješolski profesor Knauer, ljubljanski rektor Anton Erberg ali Radgončan E. Vols.
Zaključek
Teslovo poznavanje sodobnih kemijskih dosežkov in poskusov je bilo nujno za uspešno raziskovanje v elektro-
Slika 4: Teslova graška profesorja Allé in Pöschl ter povezave do pomembnih kemikov s tedaj slovenskega narodnostnega ozemlja; med njimi so bili Neumann, Ambschell, Herbert in Košutnik.
Slika 5: Pomembni kemiki do Boerhaava po vejah Teslovega graškega profesorja kemije Richarda Malyja preko dunajskega profesorja J.F. Jacqui-na. Nakazane so povezave z Nobelovcem Fritzom Pregljem.
Georg Ernst Staht
Michael Alberti
Henric Henrici
Ferdinand	Phillip
Christoph	Friedrich
Oetinger	Gmelin
Johann
Friedrich
Graelin
Nicolas Louis Vauquelin
Friedrich Stromeyer
Eilhard Mitscherlich
Robert Wilhelm
Eberhard
Bunsen
30.3.1811 Gottingen
Heinrich Gustav Magnus
August Adolph Eduard Eberhard Kundt
1864 Berlin
Adolph Lieben
3.12.1836 Dunaj 1956 Heidelberg
Emil Gabriel Warburg
9.3.1846 Altona
Paul Karl Ludwig Drude
Maks Samec
1904 Dunaj
Guido
Goldschmidt
29.5.1850 Trst 1872 Heidelberg
Woldemar Voigt
Adolf Franke
Branko Brčić
5.6.1943 Ljubjana
Črtomir Nučič
1942 Ljubljana
Marij Rebek
25.5.1889 Barkovije pri Trstu
1913 Dunaj
Ljubo Knop
1933 Ljubljana
Dušan Hadži
1953 Ljubjana
Vinko Kramaršič
James Franck
26.8.1882 Hamburg 1906 Berlin
Slika 6: Pomembni kemiki do izumitelja flogistona Stahla po vejah Teslovega graškega profesorja kemije Richarda Malyja preko dunajskega profesorja C. F. C. Mohsa. Vidne so zanimive povezave s sodobnimi slovenskimi kemiki Brankom Brčićem, Maksom Samcem, Marijem Rebekom, Crtomirjem Nučičem, Dušanom Hadžijem, Vinkom Kramaršičem in Marijo Perpar.
Faul Kari Ludwig Drude
Johan
Friederich
Henckel
Karl Eugen Pabst (von) Ohain
Johann Carl Gehler
Abraham Gottlob Werner
René Just Haüy
Christian Samuel Weiss
26.2.1780 Leipzig
Franz Ernst Neumann
Carl Friedrich Christian Mohs
Joseph Franz (baron) Jacquin
Josef
Redtenbacher
13.3.1810 Kirchdorf an der Krems
Johann Gottlieb
15.2.1815 Brno na Moravskem 1846 Praga
Emil Gabriel Warburg
9.3.1846 Altona
Marija Perpar
A.W. Johnson
James Franck
26.8.1882 Hamburg 1906 Berlin
Leopold (von) Pebal
29.12.1826 Seckau na Štajerskem 1851 Gradec
Johann Frischauf
■ 17.9.1837 Dunaj 1861 Dunaj
Vincent Borštner
1843 Miklavž (St. Nicolaus) na Štajerskem Bet. 1861-1862
Celje Bet. 1863-1864
Maribor Bet. 1867-1871 Gradec
Anton Šantel
13.1.1845 Pesnica na Štajerskem
Hugo (Ritter) Perger
1844 Dunaj 1866 Dunaj 1878 Leipzig
Richard Maly
28.6.1839 Gradec 1864 Dunaj
Ernst Ludwig
Johann Baptist Rogner
1823 1845 Polytechniche Institut Dunaj
Sigmund Frankel
22.5.1868 Krakow
Josip Križan
31.12.1841 Kokoriči občina Logarovci v župniji Sv. Križa pri Ljutomeru
Nikola Tesla
Bet. 1876-1877
Technische Hochschule am Joanneum Gradec
Slika 7: Teslovi akademski predniki po veji njegovega praškega profesorja kemije Domalipa.
tehniki. Tesla je to dobro vedel, zato se je med študijem v Gradcu in v Pragi močno potrudil, da bi osvojil potrebna znanja iz kemije. Za svoje predavatelje si je izbiral najpomembnejše in najbolj znamenite profesorje kemije, ki so bili po svojih akademskih prednikih pogosto povezani s Teslovim vzornikom Boškovićem. Medtem ko je Teslova navezanost na Boškovićevo teorijo kemijske strukture znana, nakazujemo to pot tudi Teslovo navezanost na Vol-tova kemijska predavanja v Pavii, kamor je bil Volta nastavljen sicer že po Boškovićevem odhodu.
Zahvala
Za pošiljanje uporabljenih podatkov se zahvaljujem vodji domoznanske zbirke in medknjižnične izposoje
knjižnice Franceta Bevka v Novi Gorici Ireni Tul, prav tako pa Dr. Petru G. Tropperju iz arhiva škofije Krka (Archiv der Diözese Gurk).
Literatura
1	http://academictree.org/chemistry/faq.php
2	I. Martinovi}, The Reception of Boscovich's Natural Philosophy at Croatian Philosophical Schools from 1770 to 1834. 5th International Conference of the ESHS, Athens (ur. G. Kat-siampoura). 2012, 47.
3	F. F. Emich, Berichte der deutschen chemischen Gesellschaft, 1891, 24/3, 1079-1086.
Abstract
Tesla's academic genealogy is provided and focused on chemical sciences. His teachers of chemical and related fields from all schools he attended in Rakovac, Graz, and Prague were taken into consideration. The research provides the hints into the development of Tesla's ideas of chemical nature of matter related to his academic predecessors Bo{kovi}, Boerhaave, Stahl, Volta, and several researchers connected with Slovenian lands.
Keywords: Nikola Tesla, History of Chemical Sciences.