KONSOLIDIRANO LETNO POROČILO SKUPINE ELEKTRO GORENJSKA ZA LETO 2017 Skrbno plemenitimo omrežje za trajnostni razvoj regije. Zato smo tu. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 3 KAZALO A. POSLOVNO POROČILO 13 1 PREGLED POMEMBNIH DOGODKOV SKUPINE ELEKTRO GORENJSKA V LETU 2017 15 2 POROČILO UPRAVE MATIČNE DRUŽBE 18 2.1 Izjava o upravljanju družbe 20 2.2 Poročilo nadzornega sveta 22 3 PREDSTAVITEV SKUPINE ELEKTRO GORENJSKA 28 3.1 Sestava skupine Elektro Gorenjska in povezana podjetja 28 3.1.1 Osebna izkaznica družbe Elektro Gorenjska 29 3.1.2 Osebna izkaznica družbe Gorenjske elektrarne 30 3.1.3 Osebna izkaznica družbe GEK Vzdrževanje 31 3.1.4 Osebna izkaznica družbe ECE 32 3.1.5 Osebna izkaznica družbe Soenergetika 33 3.2 Druga povezana podjetja oziroma povezane pravne osebe 34 3.3 Glavne dejavnosti in področja poslovanja 34 3.4 Glavno območje poslovanja 35 3.5 Osnovni tehnični podatki 35 3.6 Upravljanje in vodenje družb v skupini Elektro Gorenjska 36 3.6.1 Upravljanje in vodenje družbe Elektro Gorenjska 36 3.6.2 Upravljanje in vodenje družbe Gorenjske elektrarne 39 3.6.3 Upravljanje in vodenje družbe GEK Vzdrževanje 39 3.7 Osnovni kapital in lastniška sestava 40 3.7.1 Osnovni kapital in lastniška sestava družbe Elektro Gorenjska 40 3.7.2 Osnovni kapital in lastniška sestava družbe Gorenjske elektrarne 41 3.7.3 Osnovni kapital in lastniška sestava družbe GEK Vzdrževanje 41 3.8 Vizija, poslanstvo in vrednote skupine 41 3.9 Ključne strateške usmeritve skupine 42 3.9.1 Ključne strateške usmeritve družbe Elektro Gorenjska 42 3.9.2 Ključne strateške usmeritve družbe Gorenjske elektrarne 42 3.9.3 Ključne strateške usmeritve družbe GEK Vzdrževanje 43 3.10 Analiza okolja in njegov vpliv na delovanje skupine 43 3.10.1 Splošno gospodarsko okolje in napovedi gospodarskih gibanj 43 3.10.2 Predstavitev panoge 44 3.10.3 Omrežnina in cena električne energije 45 3.10.4 Energetsko zakonsko okolje delovanja skupine v letu 2017 46 3.10.5 Pogodba s SODO 47 4 SISTEMI VODENJA IN KAKOVOSTI 49 4.1 Integriran sistem vodenja kakovosti (iSVK) družbe Elektro Gorenjska 49 4.2 Integriran sistem vodenja kakovosti družbe Gorenjske elektrarne 52 4.3 Obvladovanje tveganj v družbi Elektro Gorenjska 53 4.3.1 Poslovna tveganja 58 4.3.2 Finančna tveganja 59 4.3.3 Tveganja delovanja 60 4.4 Revizijska komisija nadzornega sveta, notranja revizija in obvladovanje tveganj 61 4.5 Obvladovanje tveganj v družbi Gorenjske elektrarne 62 5 ANALIZA POSLOVANJA SKUPINE 67 5.1 Proizvodnja električne energije 67 5.2 Količine distribuirane električne energije 69 5.3 Kakovost oskrbe z električno energijo (Pogodba s SODO) 70 5.4 Investicijska vlaganja 75 5.5 Vzdrževanje energetskih naprav 77 5.6 Razvoj in projektiranje 79 5.7 Finančna merila uspešnosti poslovanja skupine 81 5.7.1 Pomembnejši kazalniki 81 4 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 4 5.7.2 Struktura sredstev in obveznosti 82 5.7.3 Struktura prihodkov in odhodkov 84 5.7.4 Izkaz denarnih tokov 85 6 TRŽENJE IN PRODAJA 86 7 INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE 88 8 TRAJNOSTNI RAZVOJ 89 8.1 Skrb za zaposlene 89 8.1.1 Demografska struktura v skupini 89 8.1.2 Zaposlovanje 90 8.1.3 Zaposlovanje invalidov 91 8.1.4 Izobraževanje 91 8.1.5 Izobrazbena struktura zaposlenih 93 8.1.6 Motiviranje in nagrajevanje zaposlenih 93 8.1.7 Letni razgovori 94 8.1.8 Organizacijska kultura 94 8.1.9 Zavzetost in zadovoljstvo zaposlenih 95 8.1.10 Odnosi med zaposlenimi in vodstvom v skupini 96 8.1.11 Skrb za zaposlene in z njimi povezane skupine zunaj delovnega časa 97 8.1.12 Komuniciranje z zaposlenimi 97 8.1.13 Povezujemo zaposlene in širšo skupnost 97 8.1.14 Varnost in zdravje pri delu 97 8.2 Skrb za okolje 99 8.2.1 Obvladovanje pomembnejših okoljskih vidikov v letu 2017 99 8.2.2 Okoljsko komuniciranje 103 8.3 Skrb za interesne javnosti - družbena odgovornost 103 8.3.1 Komuniciranje z lokalno skupnostjo in družbena odgovornost 103 8.3.2 Komuniciranje s poslovnimi partnerji 104 8.3.3 Komuniciranje z mediji 104 8.3.4 Komuniciranje z uporabniki 104 8.3.5 Komuniciranje z delničarji in s finančnimi javnostmi 104 8.3.6 Komuniciranje z vplivnimi javnostmi 105 9 DOGODKI PO DATUMU BILANCE STANJA 105 B. RAČUNOVODSKO POROČILO 107 10 IZJAVA ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA 109 11 REVIZORJEVO POROČILO 110 12 RAČUNOVODSKI IZKAZI SKUPINE ELEKTRO GORENJSKA ZA POSLOVNO LETO, KONČANO 31. 12. 2017 112 12.1 Izkaz finančnega položaja skupine Elektro Gorenjska na dan 31. 12. 2017 112 12.2 Izkaz poslovnega izida skupine Elektro Gorenjska za poslovno leto, končano 31. 12. 2017 114 12.3 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa skupine Elektro Gorenjska za poslovno leto, končano 31. 12. 2017 115 12.4 Izkaz denarnih tokov skupine Elektro Gorenjska za poslovno leto, končano na dan 31. 12. 2017 116 12.5 Izkaz sprememb lastniškega kapitala skupine Elektro Gorenjska za poslovno leto, končano na dan 31. 12. 2017 117 a) Od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2017 117 b) Od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016 118 13 POJASNILA H KONSOLIDIRANIM RAČUNOVODSKIM IZKAZOM 119 13.1 Poročajoča družba in sestava skupine 119 13.2 Podlaga za sestavljanje konsolidiranih računovodskih izkazov 119 13.2.1 Izjava o skladnosti 119 13.2.2 Podlage za merjenje 119 13.2.3 Funkcijska in predstavitvena valuta 119 13.2.4 Uporaba pomembnih ocen in presoj 120 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 5 13.2.5 Novi računovodski standardi in pojasnila, ki še niso stopili v veljavo 121 13.3 Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev 124 13.3.1 Osnova za konsolidiranje 124 13.3.2 Neopredmetena sredstva 125 13.3.3 Opredmetena osnovna sredstva 126 13.3.4 Naložbene nepremičnine 127 13.3.5 Sredstva, prejeta in dana v najem 128 13.3.6 Finančni instrumenti 128 13.3.7 Zaloge 131 13.3.8 Druga sredstva 131 13.3.9 Kapital 131 13.3.10 Rezervacije 131 13.3.11 Brezplačno pridobljena sredstva 132 13.3.12 Druge obveznosti 132 13.3.13 Odložene obveznosti in terjatve za davek ter davek od dobička 133 13.3.14 Prihodki 133 13.3.15 Odhodki 133 13.3.16 Konsolidiran izkaz denarnih tokov 134 13.3.17 Osnovni donos na delnico 134 13.4 Določanje poštene vrednosti 134 14 POJASNILA POSTAVK V IZKAZU FINANČNEGA POLOŽAJA 135 14.1 Neopredmetena sredstva 135 14.2 Opredmetena osnovna sredstva 136 14.3 Naložbene nepremičnine 138 14.4 Dolgoročne finančne naložbe 141 14.5 Zaloge 144 14.6 Kratkoročne finančne naložbe 144 14.7 Kratkoročne poslovne terjatve 144 14.8 Druga kratkoročna sredstva 145 14.9 Denarna sredstva in njihovi ustrezniki 146 14.10 Kapital 146 14.11 Rezervacije 148 14.12 Dolgoročne finančne obveznosti 151 14.13 Druge dolgoročne obveznosti 153 14.14 Odložene obveznosti za davek 155 14.15 Kratkoročne finančne obveznosti 155 14.16 Kratkoročne poslovne obveznosti 155 14.17 Druge kratkoročne obveznosti 155 14.18 Zunajbilančna evidenca 156 15 POJASNILA POSTAVK V IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA 157 15.1 Čisti prihodki od prodaje 157 15.2 Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 157 15.3 Drugi poslovni prihodki 158 15.4 Nabavna vrednost prodanega blaga in stroški porabljenega materiala 158 15.5 Stroški storitev 159 15.6 Stroški dela 160 15.7 Odpisi vrednosti 160 15.8 Drugi poslovni odhodki 161 15.9 Finančni prihodki iz deležev 161 15.10 Finančni odhodki iz finančnih obveznosti 161 15.11 Pripoznani poslovni izid naložb, vrednotenih po kapitalski metodi 162 15.12 Davek iz dobička 162 15.13 Odložene obveznosti za davek in odloženi davki 162 16 POJASNILA POSTAVK IZKAZA DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA 163 17 POJASNILA POSTAVK V IZKAZU DENARNIH TOKOV 164 18 POŠTENE VREDNOSTI 165 19 UPRAVLJANJE S KAPITALOM 167 6 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 6 20 POSLI S POVEZANIMI OSEBAMI 168 20.1 Posli z družbami v skupini 168 20.2 Posli z Republiko Slovenijo 168 20.3 Posli z družbami v neposredni oz. posredni lasti Republike Slovenije 169 20.4 Posli z upravo in nadzornim svetom 169 21 STROŠKI REVIDIRANJA 172 22 FINANČNA TVEGANJA 173 23 DOGODKI PO DATUMU BILANCE STANJA 179 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 7 KAZALO SLIK Slika 1: Grafična podoba skupine 28 Slika 2: Osebna izkaznica družbe Elektro Gorenjska 29 Slika 3: Osebna izkaznica odvisne družbe Gorenjske elektrarne 30 Slika 4: Osebna izkaznica odvisne družbe GEK Vzdrževanje 31 Slika 5: Osebna izkaznica pridružene družbe ECE 32 Slika 6: Osebna izkaznica pridružene družbe Soenergetika 33 Slika 7: Prikaz območja oskrbe distribucijskih podjetij z električno energijo 35 Slika 8: Organizacijska shema družbe Elektro Gorenjska 36 Slika 9: Organizacijska shema družbe Gorenjske elektrarne 39 Slika 10: Organizacijska shema družbe Gorenjske elektrarne 39 Slika 11: Gibanje števila delničarjev družbe Elektra Gorenjska od 31. 12. 2013 do 31. 12. 2017 40 Slika 12: Lastniška struktura družbe Elektro Gorenjska na dan 31. 12. 2017 (v %) 40 Slika 13: Model oskrbe 44 Slika 14: Organizacije oskrbe z električno energijo v Sloveniji 45 Slika 15: Področja delovanja elektrodistribucijskih podjetij v Sloveniji 45 Slika 16: Integriran sistem vodenja kakovosti znotraj družbe EG, d. d. 49 Slika 17: Spremljanje delovanja iSVK znotraj družbe EG, d. d. 51 Slika 18: PDCA-krog (Demingov pristop v dinamiki vseh procesov) 51 Slika 19: Resnost tveganja 53 Slika 20: Prepoznana tveganja glede na resnost 54 Slika 21: Prepoznana tveganja glede na vrsto 54 Slika 22: Klasifikacija prepoznanih tveganj v družbi Elektro Gorenjska 54 Slika 23: Prikaz posameznih vrst tveganj glede na njihovo resnost 55 Slika 24: Matrika za ovrednotenje tveganj 55 Slika 25: Dinamični vpliv tveganj na poslovanje družbe glede na njihov delež vrednosti vpliva (solventnostni vidik) 56 Slika 26: Delež dinamičnega vrednostnega vpliva tveganj glede na njihovo resnost 56 Slika 27: Delež dinamičnega vrednostnega vpliva tveganj posamezne vrste tveganj 56 Slika 28: Razporeditev tveganj Elektro Gorenjska, d.d. po zadnjem ocenjevanju v letu 2016 57 Slika 29: Ovrednotenje tveganj 62 Slika 30: Delež podpor v prihodkih 62 Slika 31: Proizvodnja v MWh od leta 2000 do 2017 63 Slika 32: Delež prihodkov iz naslova prodaje električne energije veletrgovcu in končnim odjemalcem v celotnih prihodkih družbe iz v prihodkih iz naslova prodaje električne energije 64 Slika 33: Proizvedena količina električne energije (v MWh) v obdobju 2015-2017 67 Slika 34: Proizvedena količina električne energije (v MWh) v HE po mesecih leta 2017 67 Slika 35: Proizvedena količina električne energije (v MWh) v FE in SPTE po mesecih leta 2017 67 Slika 36: Deleži posamezne elektrarne v celotni proizvedeni količini električne energije v letu 2017 68 Slika 37: Gibanje distribuiranih količin električne energije in BDP od leta 2013 do leta 2017 69 Slika 38: Število končnih odjemalcev od 2015 do leta 2017 69 Slika 39: Najvišje konične moči od leta 2015 do leta 2017 70 Slika 40: SAIDI - Povprečni čas trajanja vseh dolgotrajnih prekinitev 71 Slika 41: SAIFI - Povprečno število vseh dolgotrajnih prekinitev 71 Slika 42: MAIFI in MAIFIe - povprečno število vseh kratkotrajnih prekinitev 72 Slika 43: Delež izgub v omrežju od leta 2015 do leta 2017 73 Slika 44: Parameter SAIDI za nenačrtovane dolgotrajne prekinitve (lastni vzroki) v obdobju 2012-2017 73 Slika 45: Parameter SAIFI za nenačrtovane dolgotrajne prekinitve (lastni vzroki) v obdobju 2012-2016 74 Slika 46: Povprečni čas trajanja vseh dolgotrajnih prekinitev posameznih evropskih držav 74 Slika 47: Delež omrežja v kabelski izvedbi od leta 2015 do leta 2017 76 Slika 48: Izgradnja novih oziroma obnovitev starih transformatorskih postaj in nizkonapetostnih kablovodov od leta 2013 do leta 2017 76 Slika 49: Delež merilnih mest v sistemu daljinskega merjenja v letih 2015, 2016 in 2017 76 Slika 50: Viri financiranja investicij 2017 77 Slika 51: SAIFI - Povprečno število načrtovanih prekinitev na odjemalca po letih 77 Slika 52: SAIDI - Povprečno število trajanja prekinitve na odjemalca po letih 78 Slika 53: Geografski prikaz stanja omrežja dne 12. 12. 2017 78 8 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 8 Slika 54: Gibanje stroškov vzdrževanja od leta 2013 do leta 2017 (v €) 79 Slika 55: Podatki o izdelanem številu projektnih dokumentacij od leta 2012 do 2017 80 Slika 56: Gibanje bilančne vsote v obdobju 2015-2017 82 Slika 57: Struktura sredstev 31. 12. 2017 in 31. 12. 2016 83 Slika 58: Struktura virov sredstev 31. 12. 2017 in 31. 12. 2016 83 Slika 59: Sestava poslovnega izida (v €) 84 Slika 60: Izid iz poslovanja (v €) v obdobju 2015-2017 84 Slika 61: Struktura poslovnih odhodkov 84 Slika 62: Finančni izid v obdobju 2015-2017 (v €) 85 Slika 63: Čisti dobiček v obdobju 2015-2017 (v €) 85 Slika 64: Gibanje števila zaposlenih v obdobju od 2013 do 2017 89 Slika 65: Delež zaposlenih v skupini Elektro Gorenjska po starostnih skupinah 90 Slika 66: Delež novih zaposlenih, ki imajo ob zaposlitvi najmanj visoko strokovno stopnjo izobrazbe 90 Slika 67: Pregled obsega usposabljanj v dnevih in števila usposabljanj 92 Slika 68: Povprečna stopnja izobrazbe v družbah in v skupini Elektro Gorenjska v obdobju od 2013 do 2017 93 Slika 69: Idealna organizacijska kultura 95 Slika 70: Stopnja zavzetosti zaposlenih v Elektru Gorenjska v letu 2017, v primerjavi s slovenskimi in najboljšimi svetovnimi organizacijami 95 Slika 71: Zavzetost zaposlenih v skupini Elektro Gorenjska v letu 2014, v primerjavi s svetovnimi in slovenskimi organizacijami 96 Slika 72: Število nezgod pri delu 98 Slika 73: Resnost poškodb 98 Slika 74: Pogostost nezgod 98 Slika 75: Deleži proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov v Gorenjskih elektrarnah v obdobju 2005-2017 (%) 101 Slika 76: Okoljski prihranek zmanjšanja emisij CO2 zaradi proizvodnje električne energije v hidroelektrarnah in sončnih elektrarnah ter kogeneracijskih enotah v obdobju 2005-2017 102 Slika 77: Okoljski prihranek zmanjšanja emisij CO2 zaradi proizvodnje električne energije v sončnih elektrarnah v obdobju 2005-2017 102 Slika 78: Sponzorstva in donacije skupine v letu 2017 104 KAZALO TABEL Tabela 1: Drugi pomembnejši podatki o družbi Elektro Gorenjska (v €) 29 Tabela 2: Drugi pomembnejši podatki o družbi Gorenjske elektrarne (v €) 30 Tabela 3: Drugi pomembnejši podatki o družbi GEK Vzdrževanje (v €) 31 Tabela 4: Drugi pomembnejši podatki o družbi ECE (v €) 32 Tabela 5: Drugi pomembnejši podatki o družbi SOENERGETIKA (v €) 33 Tabela 6: Osnovni tehnični podatki elektrodistribucijskega omrežja 35 Tabela 7: Osnovni tehnični podatki o proizvodnih enotah 36 Tabela 8: Lastniki delnic, ki imajo na dan 31. 12. 2017 več kot 1-odstotni delež 41 Tabela 9: Podatki in napoved gospodarskih gibanj 43 Tabela 10: Nenačrtovane dolgotrajne prekinitve po tipu omrežja v letu 2017 70 Tabela 11: Načrtovane dolgotrajne prekinitve v letu 2017 71 Tabela 12: Število kratkotrajnih prekinitev na odjemalca v letu 2017 71 Tabela 13: Skladnost parametrov kakovosti napetosti glede na standard SIST EN 50160 na VN-nivoju za leto 2017 72 Tabela 14: Sprememba denarnih sredstev in njihovih ustreznikov 85 Tabela 15: Stopnja fluktuacije v skupini Elektro Gorenjska 91 Tabela 16: Podatki o invalidih 91 Tabela 17: Izobraževanje in usposabljanje v obdobju od 2015 do 2017 92 Tabela 18: Izobrazbena struktura zaposlenih v skupini Elektro Gorenjska na dan 31. 12. 2017 93 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 9 SEZNAM KRATIC AGENCIJA AMI BDP BTP CIM DCV DDV DDPO DO DV EE EURIBOR EZ-1 FE GJS SODO HE IKT IT KBV kW MHE MM MWh NN NNO OS OVE Pogodba s SODO, d. o. o. RTP SAIDI SAIFI SDH SN SODO SPTE TP TR VN VZD ZGD-1 Agencija Republike Slovenije za energijo Advanced Meter Infrastructure Bruto domači proizvod Baza tehničnih podatkov Common information model Distribucijski center vodenja Davek na dodano vrednost Davek od dohodka pravnih oseb Distribucijsko omrežje Daljnovod Električna energija Euro Interbank Offered Rate je medbančna obrestna mera za depozite v evrih, ki se oblikuje na evropskem medbančnem deviznem trgu Energetski zakon Fotovoltaična elektrarna Gospodarska javna služba sistemskega operaterja distribucijskega omrežja za električno energijo Hidroelektrarna Informacijsko-komunikacijska tehnologija Informacijska tehnologija Kablovod Kilovatna ura Mala hidroelektrarna Merilno mesto Megavatna ura Nizka napetost Nizkonapetostno omrežje Osnovna sredstva Obnovljivi viri energije Pogodba o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in o izvajanju storitev za sistemskega operaterja distribucijskega omrežja z električno energijo Razdelilna transformatorska postaja System Average Interruption Duration Index System Average Interruption Frequency Index Slovenski državnih holding, d. d. Srednja napetost Sistemski operater distribucijskega omrežja Soproizvodnja toplotne energije Transformatorska postaja Transformator Visoka napetost Varnost in zdravje pri delu Zakon o gospodarskih družbah 10 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 DOSEŽKI SKUPINE ELEKTRO GORENJSKA 6.974.762 € 25000 realiziranega 20000 čistega dobička 250.000 15.000 105.000 5.000 35.405 35.323 36.105 40.000 35.000 30.000 35.000 20.000 2550..000000 121500..000000 5.000 5 2015 2016 2017 [J EBIT (000 €) [0] EBITDA (000 €) Q Čisti dobiček (000 €) — Prihodki odprodaje (000 €) 1.103.725 1.103 GWh distribuirane električne energije 1.120.000 1.100.000 1.080.000 1.040.000 1.0-20.000 111...000020000...000000000 1.000.000 2015 2016 2017 I I Količine distribuirane električne energije (MWh) 52 GWh proizvedene električne energije 80.000 8500.000 508.000 584.000 542.000 520.000 5400.000 48.000 2015 I Količine proizvedene električne energije (MWh) 2016 2017 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 11 POMEMBNEJŠI PODATKI O POSLOVANJU SKUPINE ELEKTRO GORENJSKA 2015 2016 2017 POMEMBNEJŠI FINANČNI PODATKI Prihodki od prodaje (000 €) 35.405 35.323 36.105 EBIT (000 €) 6.645 8.601 8.384 EBITDA (000 €) 16.999 19.611 20.016 Dobiček pred obdavčitvijo (000 €) 8.098 8.150 7.998 Čisti dobiček (000 €) 7.239 7.194 6.975 Dodana vrednost (000 €) 28.986 31.960 32.956 Sredstva (000 €) 213.797 222.131 232.099 Kapital (000 €) 145.144 149.634 155.011 POMEMBNEJŠI KAZALNIKI Kratkoročni koeficient 0,8 1,0 1,3 Stopnja dobičkovnosti prihodkov (%) 18,7 19,4 19,1 Delež stroškov dela v dodani vrednosti (%) 41,4 38,6 39,3 Donosnost sredstev (ROA) v % 3,3 3,3 3,1 Donosnost kapitala (ROE) v % 5,1 4,9 4,6 OMREŽJE, PROIZVODNJA SAIDI (povprečni čas trajanja nenačrtovanih prekinitev daljših od 3 min/odjemalca) 13 15 20 SAIFI (povprečno število nenačrtovanih prekinitev daljših od 3 min/odjemalca) 0,6 0,6 0,7 Število odjemalcev priključenih na distribucijsko omrežje 88.610 88.911 89.361 Količine distribuirane električne energije (MWh) 1.042.193 1.068.347 1.103.725 Količina proizvedene električne energije (MWh) 50.608 57.681 52.099 PODATKI O DELNICI Skupno število delnic 17.286.376 17.286.376 17.286.376 Čisti dobiček na delnico (€) 0,4 0,4 0,4 Knjigovodska vrednost delnice (kapital/št. delnic) v € 8,4 8,7 9,0 ZAPOSLENI Stroški izobraževanja na zaposlenega (€) 335 322 498 Delež zaposlenih vključenih v izobraževanja (%) 76,1 90,6 81,1 Povprečna stopnja izobrazbe 6,1 6,2 6,2 Število zaposlenih konec leta 305 307 308 Število zaposlenih (povprečje) 309 307 307 Konsolidirano poslovno poročilo Energetski sistem je eden glavnih akterjev prehoda v nizkoogljično družbo, največ sprememb je in bo na področju distribucije. Distribucijska podjetja predstavljamo infrastrukturo trajnostnega razvoja, zato gradimo robustna in zanesljiva omrežja. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 15 1 PREGLED POMEMBNIH DOGODKOV SKUPINE ELEKTRO GORENJSKA V LETU 2017 JANUAR ■ V omrežju Elektra Gorenjska zaradi izredno nizkih temperatur močno naraste konična obremenitev. Dosežena je rekordna konična moč - 196,4 MW. ■ Elektro Gorenjska nadaljuje s projektom AMI, ki prinaša celostno prenovo merilnega sistema. V letu 2016 je bilo zamenjanih več kot 13.100 števcev, kar je za 9 % več od načrtovanega. ■ Elektro Gorenjska uspešno prestane letni pregled izvajanja ukrepov Družini prijazno podjetje. ■ V Gorenjskih elektrarnah opravijo redni letni remont v največji hidroelektrarni - hidroelektrarni Savica. FEBRUAR ■ Predstavniki Elektra Gorenjska sodelujejo na 4. forumu Energetika in regulativa. ■ Predstavniki Elektra Gorenjska se udeležijo največje konference na področju distribucije in prenosa električne energije, plina in vode ter sejma Distrubutech v ZDA. Elektro Gorenjska na konferenci predstavi pristop celovite gradnje novih informacijskih sistemov, v konkretnem primeru s poudarkom na integracijskih platformah GIS in CIM. ■ Elektro Gorenjska pripravi in nadzorni komisiji EU predstavi zaključno poročilo, na osnovi katerega je bil izdan sklep o uspešno zaključenem projektu INCREASE. ■ Elektro Gorenjska v okviru strateškega projekta Upravljanje organizacijske kulture z anketo zaključi prvi del aktivnosti za zvišanje zavzetosti zaposlenih. ■ Gorenjske elektrarne na Javni poziv k prijavi projektov proizvodnih naprav za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji toplote in elektrike z visokim izkoristkom za vstop v podporno shemo prijavijo tri projekte: sončna elektrarna Merkur 3, hidroelektrarni Cerklje - 280 in 15 kW ter obnova hidroelektrarne Standard. MAREC ■ Elektro Gorenjska prenovi interno spletno stran Središče EG, ki je prijaznejša do uporabnika. ■ Gorenjske elektrarne uspešno kandidirajo na razpisu za izvedbo pilotnih aktivnosti na področju e-mobilnosti. S prejetimi sredstvi bodo poenotile električne polnilne postaje, ki jih ima v lasti skupina Elektro Gorenjska, in vodile aktivnosti z namenom učinkovitega upravljanja polnilnic. APRIL ■ Gospodarsko interesno združenje distribucije električne energije v Portorožu organizira 3. strateško konferenco elektrodistribucijskih podjetij v Sloveniji z naslovom Digitalna transformacija slovenske elektrodistribucije. ■ Elektro Gorenjska prične z aktivnostmi za vzpostavitev in certificiranje sistema varovanja informacij, ki temelji na izpolnjevanju zahtev standarda ISO/IEC 27001:2013. ■ Elektro Gorenjska sodeluje na 19. srečanju energetskih menedžerjev Slovenije - Dnevi energetikov 2017. 16 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 16 ■ Elektro Gorenjska s pomočjo vprašalnikov OEI in OCI med zaposlenimi ponovno meri organizacijsko kulturo in organizacijsko učinkovitost v obeh družbah. ■ Elektro Gorenjska se udeleži mednarodne konference ICOLIM2017 (International Conference On Live Maintenance) v Strasbourgu, kjer so bili predstavljeni modeli pristopa in metode izvajanja dela pod napetostjo na vseh napetostnih nivojih z vsega sveta. ■ Gorenjske elektrarne na sončni elektrarni trgovskega centra Merkur Primskovo v Kranju vgradijo optimizatorje moči izraelskega proizvajalca Solar Edge. MAJ ■ Elektro Gorenjska obiščejo predstavniki ruske delegacije iz Tatarstana. Predstavi se jim delovanje družbe in sistem daljinskega odčitavanja SEP. ■ Elektro Gorenjska po testnem obdobju preide na nov digitalni radijski sistem DMR. ■ Skupina Elektro Gorenjska s 15 referati sodeluje na 13. konferenci slovenskih elektroenergetikov CIGRE-CIRED v Mariboru. ■ V okviru strateškega projekta Upravljanje organizacijske kulture se 186 zaposlenih iz skupine Elektro Gorenjska udeleži drugega skupinskega coachinga, ki je del projekta (aktivnosti) za zvišanje zavzetosti zaposlenih (projekt se imenuje Odlike zaposlenih). ■ Gorenjske elektrarne sodelujejo na 26. posvetovanju Komunalna energetika. ■ Gorenjske elektrarne se udeležijo izobraževanja EUREM, kjer pridobijo potrebna znanja in uporabne nasvete za učinkovitejše ravnanje z energijo. JUNIJ ■ V Elektru Gorenjska potekajo usposabljanja za notranje presojevalce sistema ISO/IEC 27001, sistema upravljanja informacijske varnosti. ■ Predstavniki Elektra Gorenjska se udeležijo 24. mednarodne bienalne konference CIRED, ki je potekala v Glasgowu. ■ Gorenjske elektrarne v okviru Eko tedna v Osnovni šoli Matija Valjavca izvedejo predavanja o sončni energiji, varčevanju z energijo, hidroelektrarnah, celovitem pogledu na energetiko in o obnovljivih virih energije. ■ Gorenjske elektrarne na javnem pozivu Agencije za energijo uspešno kandidirajo z dvema projektoma: izgradnjo HE Cerklje moči 280 kW in obnovo energetskega objekta HE Standard moči 340 kW. ■ Gorenjske elektrarne konec leta 2016 v sodelovanju z Regionalno razvojno agencijo Gorenjske BSC uspešno kandidirajo na evropskem projektu E-trail, ki bo omogočal celovito upravljanje polnilne infrastrukture v Sloveniji. Konec junija v Škofji Loki skupaj z občino odprejo eno od desetih polnilnic, ki je del projekta. JULIJ ■ Na sedežu družbe Elektro Gorenjska poteka 23. redna letna seja skupščine delničarjev Elektro Gorenjska, na kateri delničarji sprejmejo sklepe glede razporeditve dobička, podelijo razrešnico upravi in nadzornemu svetu, imenujejo nove člane nadzornega sveta in pooblaščenega revizorja. ■ Elektro Gorenjska izda zloženko s koristnimi informacijami o družbi v slovenskem in angleškem jeziku za leto 2016. ■ Elektro Gorenjska izda Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2016 v angleškem jeziku. AVGUST ■ Članom nadzornega sveta, ki predstavljajo delničarje Elektra Gorenjska, d. d., začne teči novo štiriletno mandatno obdobje. ■ Elektro Gorenjska izda Poročilo o ravnanju z okoljem in Poročilo o varnosti in zdravju pri delu za leto 2016. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 17 SEPTEMBER ■ V Stari mestni elektrarni v Ljubljani poteka novinarska konferenca gospodarskega interesnega združenja za distribucijo električne energije, na kateri pet predsednikov uprav distribucijskih podjetij v Sloveniji (Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Celje, Elektro Primorska, Elektro Gorenjska) izpostavi razvojno vlogo in pomen distribucije za uresničevanje strategije Republike Slovenije ter predstavi predloge za oblikovanje razvojno vzdržnega in uresničljivega Energetskega koncepta Slovenije za pristojno ministrstvo. ■ S samostojnim poslovanjem prične novoustanovljena družba GEK Vzdrževanje, d. o. o., hčerinska družba Gorenjskih elektrarn. OKTOBER ■ Elektro Gorenjska uspešno prestane zunanjo presojo integriranega sistema vodenja kakovosti: obnovitveno presojo ISO 9001:2015, redno presojo ISO 14001:2004, redno presojo BS OHSAS 18001:2007, prehodno presojo ISO 14001:2015 in certifikacijsko presojo - 2. del ISO/IEC 27001:2013. ■ Predstavniki Elektra Gorenjska se v Londonu udeležijo prvega sestanka razvojnega projekta TDX-ASSIST. Ključna pozornost tega projekta je usmerjena v preizkušanje in uvajanje najsodobnejših informacijsko-komunikacijskih tehnologij v okviru vertikalnih povezav med operaterji distribucijskih in prenosnih omrežij. ■ Predstavniki Elektra Gorenjska se v Šempetru pri Celju udeležijo tretje obnovitvene delavnice o načinu izvajanja del pod napetostjo na nizki in srednji napetosti. ■ Predstavniki Elektra Gorenjska se na Bledu udeležijo 61. mednarodnega kongresa s področja kakovosti in odličnosti, kjer so predstavili dobro prakso v družbi na predavanju z naslovom EFQM model as the key strategic and operational tool towards the digital era. ■ Predsedniki uprav petih slovenskih podjetij za distribucijo električne energije se sestanejo na najvišji ravni s predstavniki operaterja distribucijskega omrežja hrvaškega elektrogospodarstva z namenom krepitve že obstoječega sodelovanja, vključno z medsebojno izmenjavo dobrih praks in sodelovanja v projektih. ■ Gorenjske elektrarne pristopijo k zamenjavi membrane na mehkem jezu hidroelektrarne Sava. ■ Gorenjske elektrarne z Občino Šenčur uspešno zaključijo projekt učinkovitega upravljanja z energijo. Projekt je zajemal optimizacijo merilnih mest na šolskem kompleksu, ki vključuje osnovno šolo, športno dvorano in vrtec. NOVEMBER ■ Za integracijo tehničnih informacijskih sistemov (CIM) se pričenja dvomesečno poskusno obratovanje, saj je Elektro Gorenjska po uspešno izvedenem prevzemnem preizkušanju (SAT-testih) programsko opremo iz testnega okolja uspešno prenesel v produkcijsko okolje. ■ Predstavniki Elektra Gorenjska z referati sodelujejo na 10. posvetovanju o informatiki v energetiki Slovenije. ■ Elektro Gorenjska prejme standard kakovosti ISO 27001 - sistem vodenja varovanja informacij. ■ Gorenjske elektrarne v sodelovanju z občinami odprejo električno polnilno postajo v Tržiču, Preddvoru in Radovljici. DECEMBER ■ Ob zaključku leta Elektro Gorenjska in Gorenjske elektrarne skupaj s poslovnimi partnerji sredstva za poslovna darila ponovno namenijo programu Neodvisen.si. ■ Orkanski veter in podrto drevje povzročita težave tudi na omrežju Elektra Gorenjska. Veter po Sloveniji uniči za več kot 1,3 milijona kubičnih metrov drevja. Kot so sporočili iz Zavoda za gozdove Slovenije, gre za najhujše poškodbe gozdov zaradi vetra v zadnjih dvajsetih letih. ■ Z izgradnjo, uporabo in s promocijo električne energije v prometu v lokalnih skupnostih Gorenjske elektrarne uresničujejo razvojne cilje na področju e-mobilnosti. 18 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 18 2 POROČILO UPRAVE MATIČNE DRUŽBE Skupina Elektro Gorenjska je v letu 2017 ustvarila 36 milijonov € prihodkov od prodaje, dobiček pred obdavčitvijo znaša 8 milijonov €. Upoštevala je ključne cilje in priporočila upravljavca SDH, d. d., pri upravljanju naložb elektrodistribucijskih podjetij v letu 2017. Skladno s potrjenimi letnimi načrti je uspešno realizirala zastavljene cilje. Za investicijske projekte, ki jih je bilo več kot 350 in katerih osnovni cilj je gradnja robustnega in stabilnega omrežja ob pomoči naprednih tehnologij, je namenila 17 milijonov €. Robustno in stabilno omrežje je osnova za povečane potrebe po elektriki Na poslovanje v letu 2017 je najbolj vplivalo dosledno izvajanje strategije družbe Elektro Gorenjska. Značilna je bila tudi rast distribucije električne energije in povečane potrebe po konični moči zaradi večje intenzivnosti gospodarstva ter večje uporabe toplotnih črpalk. V primerjavi z letom 2016 se je odjem električne energije povečal za 3,3 %; uporabnikom na Gorenjskem je bilo distribuirane 1.103 GWh električne energije. Delež izgub na preneseno električno energijo je v letu 2017 znašal 4,31 %, kar je 0,86 odstotne točke manj od načrtovanih in priznanih izgub po regulativnem okviru Agencije za energijo. Gradimo robustno omrežje; v podzemni kabelski obliki je zgrajenega že 73 % omrežja Do konca leta 2017 je delež srednjenapetostnega omrežja pod zemljo znašal 63 %, delež nizkonapetostnega omrežja pa 83 %. Skupaj ima družba Elektro Gorenjska največji delež omrežja v podzemeljski kabelski obliki v Sloveniji; le-ta znaša 73 %. V letu 2017 je bilo tako položenih 52 kilometrov novih srednjenapetostnih kablovodov in 95 kilometrov nizkonapetostnih kablovodov. Z zavedanjem, da se bo poraba električne energije v prihodnosti povečevala, skrbno načrtujemo, nadgrajujemo in gradimo robustno in stabilno distribucijsko omrežje, ki bo omogočalo vključevanje novih porabnikov električne energije (e-mobilnost, dekarbonizacija ogrevanja, promet itd.). Z digitaliziranimi storitvami smo učinkovitejši in dostopnejši uporabniku Pri končnih uporabnikih skladno z načrti zamenjujemo merilne sisteme in jih nadomeščamo z naprednimi. Cilj, da bodo v letu 2021 vsi uporabniki na Gorenjskem opremljeni z naprednimi merilnimi sistemi, bomo dosegli. Do konca leta 2017 smo tako namestili že več kot polovico števcev, letno jih namestimo več kot 12.000. Z njimi je omogočen daljinski prenos podatkov po različnih komunikacijskih poteh. Z digitalno transformacijo in posledično spreminjanjem poslovnega modela poslovanja se v družbi ukvarjamo že več let. Nadgrajujemo sisteme vodenja, zaščite in regulacijske sisteme ter telekomunikacijske sisteme, veliko vlagamo tudi v sodobne informacijske rešitve, s katerimi digitaliziramo, avtomatiziramo, predvsem pa poenostavljamo postopke pri končnih uporabnikih. Z njihovo pomočjo optimiziramo delovanje omrežja, povečujemo njegovo učinkovitost in ekonomiko poslovanja. S proaktivno vključenostjo v raziskovalno-razvojnih projektih potrjujemo vodilno vlogo na področju uvajanja novih tehnologij. Z aktivnim sodelovanjem v mednarodnih raziskovalno-razvojnih projektih vztrajno gradimo sloves inovativnega in zanesljivega partnerja. Sodelovanje v projektih nam omogoča tudi uspešna integracija najsodobnejših tehnoloških sistemov, ki zagotavljajo ustrezna demonstracijska okolja, pomembna pri izvedbi in vrednotenju novih konceptov vodenja in obratovanja distribucijskih omrežij. Družba trenutno sodeluje v treh projektih: STORY (Added value of STORage in distribution sYstems), TDX-ASSIST (Coordination of Transmission and Distribution data eXchanges for renewables integration in the European marketplace through Advanced, Scalable and Secure ICT Systems and Tools) in EASY-RES (Enable Ancillary Services By Renewable Energy Sources). V okviru projekta STORY sta v Elektru Gorenjska predvideni dve demonstraciji uporabe večjega hranilnika energije, v ostalih dveh raziskovalno-razvojnih projektih pa bodo vključeni partnerji posebno pozornost posvečali uvajanju in preizkušanju najsodobnejših informacijsko-komunikacijskih tehnologij v okviru vertikalnih povezav med operaterji distribucijskih in prenosnih omrežij ter vplive in potenciale izkoriščanja naraščajočega števila proizvodnih enot iz obnovljivih virov pri zagotavljanju sodobnih sistemskih storitev za zanesljivo in učinkovito delovanje tako distribucijskih kot prenosnih omrežij. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 19 Strateške usmeritve Družba Elektro Gorenjska sledi sprejeti strategiji 2016-2018, v kateri je opredelila devet strateških ciljev. Cilji so opredeljeni z odgovornimi osebami, aktivnostmi in nalogami ter omogočajo celovit in sistematičen sistem nadzora izvajanja strategije s sistemom uravnoteženih kazalnikov. V sodelovanju z zaposlenimi in lastnikom strategijo letno revidiramo in jo prilagajamo razmeram na elektroenergetskem trgu. V sodelovanju z nadzornim svetom določamo obseg tveganj, ki jih družba prevzema pri doseganju ciljev. Namen upravljanja s tveganji je prepoznati prednostna tveganja (skladnost z zakonodajo, projektno vodenje, kakovost storitev, varnost ljudi itd.), jih obravnavati in sprejeti ukrepe za njihovo obvladovanje v sprejemljivih mejah. V letu 2018 bomo aktivno nadaljevali s projektom upravljanja organizacijske kulture, katerega ključni cilj je povečati stopnjo zavzetosti zaposlenih. Kot ambasador korporativne integritete bomo širili zavedanje o pomenu poslovanja v skladu z zakonodajo in etičnimi standardi kot enega izmed temeljnih načel družbeno odgovornega delovanja v slovenskem gospodarstvu nasploh. Model poslovne odličnosti in poslovanje v skladu s politiko kakovosti je stalnica družbe, ki jo nadaljujemo tudi v letu 2017. V letu 2018 smo pristopili k ponovnemu noveliranju strategije za obdobje 2018-2020. Stremimo k odličnosti in podpiramo lokalni razvoj Elektro Gorenjska je imetnik štirih standardov kakovosti: ISO 9001, ISO 14001, OHSAS 18001 in ISO 27001, ki jih vsako leto uspešno certificira. V letu 2017 smo uspešno certificirali standard ISO:IEC 27001 - sistem vodenja varovanja informacij. Družba je lastnik polnega certifikata Družini prijazno podjetje ter edino distribucijsko podjetje, ki je prejelo najvišje državno Priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost (PRSPO) za dosežke na področju kakovosti proizvodov in storitev ter kakovosti poslovanja. Vsako leto opravimo letno samooceno po modelu EFQM, s katerim lahko identificiramo priložnosti in izboljšave za področja poslovanja. Družba je prepoznana tudi na področju sponzorskih in donacijskih projektov. V skladu z zmožnostmi pomaga širši javnosti in vrača okolju, v katerem deluje. V letu 2017 smo podprli številne sponzorske in donacijske projekte in tako pomagali pri razvoju regije. Kot pomemben gospodarski subjekt na Gorenjskem bomo tudi v letu 2018 sodelovali v družbeno odgovornih projektih. Predsednik uprave mag. Bojan Luskovec 20 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 20 2.1 Izjava o upravljanju družbe Družbe v skupini Elektro Gorenjska delničarje in javnost obveščajo, da poslujejo v skladu z veljavnimi predpisi in akti, ki veljajo v družbi. Uprava posamezne družbe zastopa in predstavlja družbo ter vodi posle samostojno in na lastno odgovornost. Pri tem sprejema odločitve, skladne s strateškimi cilji družbe in v korist delničarjev. Družbe v skupini delujejo v skladu s sprejetimi dokumenti Slovenskega državnega holdinga (v nadaljevanju SDH): Kodeksom korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, Priporočili in pričakovanji Slovenskega državnega holdinga, postopki in merili za ravnanje članov organov vodenja in nadzora družb s kapitalskimi naložbami države. Veljavni predpisi, pomembni za poslovanje predvsem matične družbe, in statut matične družbe so objavljeni na spletni strani družbe (http://www.elektro-gorenjska.si/). Ostali veljavni akti za družbe v skupini so dostopni na spletni strani SDH http://www.sdh.si/. V letu 2017 družbe v skupini pri poslovanju niso bistveno odstopale od načel, postopkov in meril, ki jih predpisujejo navedeni dokumenti SDH. Matična družba izjavlja, da ne postopa dosledno po tistih določbah kodeksov oziroma priporočil, ki so za družbo urejena že z zakonom ali jih družba ureja v skladu z določbami statuta na drugačen način, kot je to določeno s kodeksi, oziroma v primerih, ko neobvezujočih ravnanj nima predpisanih v svojih aktih ali ko ravnanja niso določena kot zakonska obveznost. Mnenje matične družbe je, da so člani nadzornega organa strokovni, odgovorni in neodvisni pri opravljanju svojih nalog in delujejo v skladu z določili navedenih aktov SDH. Matična družba člane nadzornega sveta in komisij tudi obvešča o spremembah in dopolnitvah aktov SDH ter o izobraževanjih, ki jih brezplačno organizira SDH. Politike raznolikosti v družbah v skupini nimamo zapisane in je ne izvajamo v smislu določil ZGD-1. Imamo namreč enočlansko upravo, člane nadzornega sveta iz vrst predstavnikov delničarjev pa izvoli skupščina, medtem ko dva predstavnika delavcev izvoli Svet delavcev. V družbah v skupini med kandidati za zaposlitev in med zaposlenimi ne delamo razlik glede na spol, starost, raso in veroizpoved. Uprava posamezne družbe je odgovorna za vodenje ustreznih poslovnih knjig ter vzpostavljanje in zagotavljanje delovanja notranjih kontrol, izbor in uporabo računovodskih usmeritev ter varovanje premoženja družbe. Družbe v skupini pri vzpostavitvi in delovanju notranjih kontrol zasleduje naslednje poglavitne cilje: ■ točnost, zanesljivost in popolnost računovodskih evidenc ter resničnost in poštenost računovodskega poročanja, ■ skladnost z zakonodajo, regulativo, internimi predpisi ter ■ uspešnost in učinkovitost poslovanja. Prizadevamo si, da je sistem kontrol uspešen in učinkovit z vidika obvladovanja tveganj ter hkrati stroškovno sprejemljiv. Zato vzdržujemo: ■ transparentno organizacijsko shemo, ■ jasne računovodske usmeritve in njihovo enotno uporabo v celotni skupini Elektro Gorenjska, ■ učinkovito in kadrovsko popolnjeno računovodsko funkcijo, ■ učinkovit in sodoben računovodski in poslovni informacijski sistem, ■ redne zunanje in notranje revizijske preglede poslovnih procesov in poslovanja celotne družbe. Računovodsko kontroliranje temelji na načelih razmejitve odgovornosti, resničnosti, ažurnosti evidenc, usklajenosti stanja v poslovnih knjigah z dejanskim stanjem, ločenosti evidence od izvajanja poslov ter strokovnosti in neodvisnosti računovodij. Računovodske kontrole so tesno povezane s splošnimi in aplikativnimi kontrolami na področju informacijske tehnologije, ki med drugim zagotavljajo omejitve in nadzor dostopov ter popolnost in točnost zajema in obdelave podatkov. Kontrolni mehanizmi, ki se nanašajo na posamezno področje poslovanja, so podrobneje predstavljeni v poglavju 4.3 - Obvladovanje tveganj v družbi Elektro Gorenjska. Menimo, da je dosedanji sistem notranjih kontrol omogočal uspešno poslovanje družbe in skupine Elektro Gorenjska, delovanje v skladu s predpisi in pošteno ter transparentno računovodsko poročanje. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 21 Družba Elektro Gorenjska izjavlja tudi, da je uprava obvladujoče družbe aktivno spremljala in neposredno nadzirala poslovanje odvisne družbe Gorenjske elektrarne in finančne naložbe ECE, d. o. o., posredno pa odvisno družbo hčerinske družbe Gorenjske elektrarne, družbo GEK Vzdrževanje, skladno s strateškimi usmeritvami z namenom doseganja zastavljenih poslovnih ciljev. Pri vodenju in upravljanju odvisne družbe in njene odvisne družbe je uveljavljala enotne standarde korporativnega upravljanja, kot veljajo za obvladujočo družbo v skupini Elektro Gorenjska. Družba Elektro Gorenjska bo priporočila novih aktov SDH spoštovala tudi v prihodnje in skladno s tem izpopolnjevala in izboljševala svoj sistem upravljanja. Ob morebitnem odstopanju od podane izjave o spoštovanju kodeksov bo družba poskrbela za pravočasno objavo. 22 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 22 2.2 Poročilo nadzornega sveta Poročilo nadzornega sveta o preveritvi letnega poročila družbe Elektro Gorenjska, d. d., in konsolidiranega letnega poročila skupine elektro gorenjska za poslovno leto 2017 po 282. čl. ZGD-1 1. Delovanje nadzornega sveta v letu 2017 V letu 2017 je nadzorni svet nadaljeval z utečenim rednim nadzorom nad poslovanjem družbe. Poleg rednega nadzora je v okviru svojega delovanja še naprej deloval v skladu z uvedenimi novimi praksami, za katere si je uspešno prizadeval v celotnem mandatu, še vedno pa je uvajal druge novosti. Nadzorni svet se je v letu 2017 sestal na trinajstih rednih sejah, izvedeni sta bili tudi dve dopisni seji, na katerih je sprejel skupaj 122 sklepov. Vsi člani nadzornega sveta so pri svojem odločanju v nadzornem svetu delovali neodvisno, v skladu s podanimi izjavami, ki so transparentno objavljene na spletni strani družbe. Na seje in obravnavane teme posameznih sej so se ustrezno pripravili in dajali konstruktivne predloge, korekcije, pripombe ter po predhodno opravljenih razpravah sprejemali odločitve v skladu s svojimi pristojnostmi. Svoje delo so člani nadzornega sveta opravljali vestno in odgovorno z dolžnostjo skrbnega in vestnega gospodarjenja, v skladu s temeljno funkcijo nadzora nad vodenjem poslovanja družb ter na podlagi pristojnosti, kot so opredeljene predvsem v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1), statutu družbe in v poslovniku o delu nadzornega sveta. Pri svojem delovanju so člani nadzornega sveta delovali v skladu s Priporočili in pričakovanji Slovenskega državnega holdinga in Kodeksom korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države. Uprava družbe se je o spoštovanju ter izpolnjevanju naštetih predpisov in priporočil izrekla v izjavi o upravljanju družbe, ki je sestavni del letnega poročila. Uspešno izvajanje dobrih praks nadzora je nadzorni svet uspešno nadaljeval in še nadgrajeval, poleg rednega spremljanja poročil uprave o izvedbi strateških projektov je veliko pozornosti namenil nadzoru investicijskih projektov ter izvedbi postopkov javnih naročil, na podlagi česar je uvedel redno polletno izčrpno poročanje o investicijah, s čimer bo lahko po potrebi v skladu s svojimi pristojnostmi bistveno hitreje ukrepal. Nadzorni svet je nadaljeval z že utečeno prakso samoocenjevanja in v letu 2017 izvedel drugo vrednotenje svojega dela (ocenjevano je bilo delo v letu 2016). Zaradi določenih sprememb v sestavi nadzornega sveta, ki so se zgodila v času od zadnjega samoocenjevanja, je bilo za predstavnika s strani delavcev to prvo samoocenjevanje. Na podlagi analize podanih odgovorov in skupnih ugotovitev so bili sprejeti sklepi in predlogi upravi, predvsem na področju izobraževanj za nadzornike s področja aktualnih novosti na področju energetike. Družba aktivno oblikuje in spreminja svojo strategijo ter se prilagaja razmeram na trgu, kar so tudi posledice sprememb delovanja in poudarkov vsebin na NS. Spremembe so vidne tudi na drugih področjih, pri čemer aktivno sodeluje tudi nadzorni svet. Nadzorni svet je, kot je bilo že poudarjeno, poleg rednih poslov kvartalno nadziral tudi stanje sedmih strateških projektov iz strategije družbe za obdobje 2016-2020. V letu 2017 so bile izvedene tudi statusne spremembe v okviru družb v skupini, saj je bila s postopkom izčlenitve iz hčerinske družbe Gorenjske elektrarne, d. o. o., na novo ustanovljena družba GEK Vzdrževanje, d. o. o., ki je začela s poslovanjem 1. 9. 2017. V skupini Elektro Gorenjska so tako po novem tri družbe: Elektro Gorenjska, d. d., Gorenjske elektrarne, d. o. o., in GEK Vzdrževanje, d. o. o. Nadzorni svet poslovanje v hčerinskih družbah spremlja v skladu s svojimi pristojnostmi in dobro prakso korporativnega upravljanja. Upravi je v zvezi s korporativnim upravljanjem na podlagi izvedenega pregleda zunanje revizorke NS podal priporočila za uvedbo novih praks, kar je uprava postopno začela uvajati. 2. Sestava nadzornega sveta v letu 2017 Nadzorni svet je v letu 2017 zaključil s štiriletnim mandatom, saj je mandat vsem štirim predstavnikom delničarjev prenehal 27. 8. 2017. Mandat članoma, ki sta bila imenovana s strani predstavnikov delavcev v NS z 8. 8. 2015, poteče 8. 8. 2019. Nadzorni svet je v letu 2017 deloval v naslednji sestavi: ■ mag. Samo Logar, predsednik nadzornega sveta, ■ mag. Tedo Djekanovic, namestnik predsednika nadzornega sveta, ■ Andrej Koprivec, član, ■ Elvis Durakovic, član (od 1. 1. 2017 do 27. 8. 2017), ■ Franjo Curanovic (od 28. 8. 2017 do 31. 12. 2017), Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 23 ■ mag. Dominik Ovniček (predstavnik delavcev) in ■ Iztok Štular, član (predstavnik delavcev). Na 23. redni letni skupščini družbe, ki je bila 7. 7. 2017, so bili za nov mandat (2017-2021) ponovno imenovani dotedanji predsednik nadzornega sveta in njegov namestnik ter Andrej Koprivec, namesto Elvisa Durakovica pa je bil imenovan nov član - Franjo Curanovic. S tem je bila zagotovljena kontinuiteta dela nadzornega sveta, po glasovanju in imenovanju med člani NS na ustanovitveni seji nadzornega sveta za posamezne funkcije v NS pa je bila zagotovljena tudi kontinuiteta predsedstva NS in ostalih funkcij v NS. Člani nadzornega sveta se s svojimi znanji in z izkušnjami medsebojno dopolnjujejo, saj so zastopane različne strokovne in teoretične kompetence. Nadzorni svet je sestavljen tako, da imajo člani vse potrebne strokovne kompetence za učinkovit nadzor nad poslovanjem družbe. Poudariti je treba tudi prispevek obeh predstavnikov zaposlenih, ki kažeta veliko angažiranost pri spremljanju sej nadzornega sveta in sej komisij nadzornega sveta, s tem pa na podlagi dobrega poznavanja družbe prispevata k učinkovitemu nadzoru poslovanja. 3. Preverjanje poslovanja družbe in dela uprave v letu 2017 Nadzorni svet je poslovanje družbe med letom preverjal predvsem na podlagi kvartalnih poročil uprave družbe in pridobljenih podatkov o poslovanju (mesečne ocene poslovanja družb v skupini). Člani nadzornega sveta so največ pozornosti namenili: ■ rednemu poslovanju družb, predvsem matične družbe in družb v skupini Elektro Gorenjska, Gorenjske elektrarne, d. o. o., in GEK Vzdrževanje, d. o. o., s poudarkom na tekočem spremljanju poslovanja in finančnem poročanju, ■ spremljanju postopka izčlenitve dela vzdrževanja iz hčerinske družbe Gorenjske elektrarne, d. o. o., v novoustanovljeno družbo GEK Vzdrževanje, d. o. o., ■ spremljanju poslovanja družbe ECE, d. o. o., kot pomembnejše finančne naložbe, ki je zaradi svoje dejavnosti zanimiva tudi za nadaljnja združevanja na področju tržnih in proizvodnih dejavnosti, s čimer je bil NS prav tako seznanjen, ■ spremljanju izvedbe skupščinskih sklepov, predvsem glede izvedbe pooblastila upravi za odkup lastnih delnic, ■ spremljanju večjih investicijskih projektov, ■ spremljanju strateških projektov po novelaciji strategije za obdobje 2016-2020, ■ nadzoru pogodb, pri katerih je glede na določbe statuta potrebno soglasje nadzornega sveta družbe, ■ spremljanju postopkov javnih naročil, ■ oblikovanju predlogov sklepov za redno letno skupščino, ■ spremljanju tveganj. Glede na navedena področja dela je še posebej treba izpostaviti naslednje aktivnosti nadzornega sveta: ■ Nadzorni svet je sproti spremljal poslovanje družb v skupini in obravnaval kvartalne informacije o poslovanju družb v skupini ter ocene poslovanja družb v skupini in se posvečal uresničevanju poslovnega načrta za leto 2017. ■ Nadzorni svet je v skladu z ZDG-1 preveril in potrdil revidirano Letno poročilo družbe Elektro Gorenjska, d. d., in revidirano Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2016 in sestavil pisno poročilo nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi navedenih poročil za poslovno leto 2016. ■ Nadzorni svet je v skladu s spremembami statuta sodeloval pri pripravi predlogov sklepov za 23. redno sejo skupščine delniške družbe, ki je bila izvedena 7. 7. 2017. Nadzorni svet je skupščini predlagal potrditev in odobritev dela predsednika uprave v poslovnem letu 2016 ter ji predlagal podelitev razrešnice, predlagal je tudi imenovanje članov v nadzorni svet za naslednje mandatno obdobje, po izvedenem postopku izbire revizijske komisije je za izvedbo pooblaščene revizije v poslovnem letu 2017 skupščini predlagal družbo BDO Revizija, BDO Revizija, d. o. o., Cesta v Mestni log 1, 1000 Ljubljana. 24 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 24 ■ Nadzorni svet je redno spremljal vseh devet strateških projektov iz prenovljene strategije družbe Elektro Gorenjska, d. d., kot matične družbe v skupini Elektro Gorenjska za obdobje 2016-2020, ki je nekatere strateške projekte iz prejšnje strategije zaključila, druge pa dodala, tako da je po novem nadzorni svet kvartalno nadziral strateške projekte. ■ Nadzorni svet se je redno seznanjal s poročili o pregledu posamičnih projektov v družbi in predvsem na področju investicijskih projektov upravi priporočil izboljšave na področju projektnega vodenja ter uvedel novo prakso poročanja (dvakrat letno je uprava nadzornemu svetu dolžna poročati o stanju vseh projektov iz poslovnega načrta). ■ Nadzorni svet se je redno seznanjal s poslovanjem družb v skupini in s poslovanjem družbe ECE, d. o. o., ki predstavlja pomembnejšo finančno naložbo. ■ Nadzorni svet je nadaljeval s prakso seznanitve nadzornega sveta z zadevami s področja javnih naročil, in sicer že ob uvedbi JN (v obliki informacije), na katerega daje NS v skladu s statutom soglasje. Poleg tega je redno preverjal poročila o izvedenih postopkih javnih naročil (tudi tistih, za katera ni potrebno soglasje NS) ter upravi predvsem priporočil uporabo metod in drugih dobrih praks s področja javnega naročanja (uvedba elektronske dražbe, uvedba pogajanj, uvedba ostalih postopkov JN, v skladu z novelami področnega zakona), vse z namenom optimizacije sredstev družbe. ■ Nadzorni svet je v skladu s statutom družbe dal soglasje k devetim pravnim poslom nad vrednostjo 718.980,61 € (z uveljavitvijo statuta v letu 2016 se je višina pravnih poslov za predhodno soglasje NS znižala na bruto vrednost poslov, ki presegajo 1 % osnovnega kapitala družbe). ■ Nadzorni svet je v skladu z Energetskim zakonom (EZ-1) v skladu z določenim zakonskim rokom dal soglasje k odplačnemu prenosu 110 kV prenosne opreme na ELES. ■ Nadzorni svet je dal soglasje k Listini o notranji reviziji v skupini Elektro Gorenjska. ■ Nadzorni svet je na podlagi določil statuta družbe v okviru obravnave Poslovnega načrta družbe Elektro Gorenjska, d. d., za leto 2017 s finančno projekcijo za leti 2018 in 2019 ob zagotovilu uprave, da bo družba spoštovala določila Uredbe o pogojih in postopkih zadolževanja pravnih oseb iz 87. člena Zakona o javnih financah, ter ob zagotovilu, da je družba sposobna sama najeti in odplačati načrtovano zadolžitev, podal soglasja k zadolževanju družbe. ■ Nadzorni svet je v skladu z Zakonom o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah (ZPPOGD) določil druge pravice predsednika uprave in sprejel merila uspešnosti za variabilni del predsednika uprave za leto 2018. ■ Nadzorni svet je zaradi izteka mandata predsednika uprave v letu 2018 izbral najprimernejši postopek za izvedbo izbora in imenovanja predsednika uprave, v skladu z novimi določbami iz statuta družbe. Nadzorni svet lahko ugotovi, da se je uprava v danih okoliščinah ustrezno odzvala na gospodarske in naravne razmere in izraženo voljo delničarjev družbe, predvsem večinskega delničarja, ter uspešno vodila družbo. Pohvalna je tudi čezmejna pomoč pri odstranjevanju posledic vetroloma s sosednjo Avstrijo, kar je tudi vodilo k okrepiti in povezovanju z energetskimi družbami izven Slovenije. 4. Sodelovanje s predsednikom uprave Nadzorni svet je v preteklem letu vseskozi zelo dobro sodeloval s predsednikom uprave. Uprava je gradiva za seje nadzornemu svetu posredovala pravočasno, v pisni obliki, in jih na sejah dodatno ustno razlagala. Za nadzorni svet je redno pripravljala poročila o izvrševanju sklepov, ob uvedbi novih dobrih praks tudi poročila o neizvršenih sklepih in druga poročila, ki jih je od uprave zahteval nadzorni svet. Člani nadzornega sveta so imeli na voljo vsa zahtevana in ustrezna poročila, informacije in podatke, tako da so na podlagi le-teh lahko odgovorno spremljali in nadzirali poslovanje družbe ter sprejemali svoje določitve. Nadzorni svet ocenjuje, da je bilo sodelovanje z upravo v preteklem letu uspešno. 5. Delovanje komisij nadzornega sveta V letu 2017 sta v okviru nadzornega sveta delovali dve komisiji, ki jima je zaradi vezanosti članstva na mandat nadzornega sveta mandat prenehal s 27. 8. 2017. Posledično so bile spremembe članstva v eni od komisij kar velike, druga pa je ostala v nespremenjeni sestavi. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 25 5.1. Revizijska komisija Stalna revizijska komisija v okviru nadzornega sveta družbe uspešno deluje vse od leta 2011. Nadzorni svet je na svoji seji 3. 10. 2013 imenoval Revizijsko komisijo nadzornega sveta Elektro Gorenjska, d. d., z mandatom do 27. 8. 2017 (drugi mandat revizijske komisije). Po izvolitvi novega NS na skupščini družbe so bile spremembe v tem, da je novo imenovani član NS postal tudi član revizijske komisije, poleg tega je bil na novo imenovan tudi zunanji član revizijske komisije. Ne glede na to dejstvo je delo revizijske komisije potekalo nemoteno in kontinuirano, ker je bil predsednik komisije v celotnem letu isti. Sestava revizijske komisije od 1. 1. 2017 do 27. 8. 2017 je bila naslednja: ■ Andrej Koprivec, CFA, FCCA, član NS, predsednik revizijske komisije, ■ Elvis Durakovic, član NS, član revizijske komisije, ■ dr. Andrej Baričič, zunanji član revizijske komisije. 3. mandat revizijske komisije (2017-2021) pa sestavljajo: ■ Andrej Koprivec, CFA, FCCA, član NS, predsednik revizijske komisije, ■ Franjo Curanovic, član NS, član revizijske komisije, ■ prof. dr. Simon Čadež, zunanji član revizijske komisije. Revizijska komisija v zgornji sestavi je bila imenovana na ustanovitveni seji nadzornega sveta dne 14. 9. 2017 in je delovala do konca poslovnega leta. V letu 2017 se je sestala na dvanajstih rednih in eni dopisni seji. Komisijo je vse leto vodil predsednik Andrej Koprivec, CFA, FCCA. Člani komisije so se sej redno udeleževali. Na vse seje komisije, razen dopisne, sta bila vabljena predsednik uprave družbe in notranji revizor, poleg njiju pa še posamezni poročevalci. Člani nadzornega sveta so bili v skladu s poslovnikom o delu revizijske komisije sproti seznanjeni tako z vabili na seje revizijske komisije kot tudi z zapisniki sej komisije, predsednik revizijske komisije pa je nadzornemu svetu kvartalno poročal o delu komisije. V nadaljevanju predstavljamo vsebinske poudarke dela revizijske komisije v poslovnem letu 2017: Letno poročilo 2016: Komisija je obravnavala letno poročilo družbe Elektro Gorenjska, d. d., letno poročilo hčerinske družbe Gorenjske elektrarne, d. o. o., in konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska. V zvezi z obravnavo letnega poročila se je komisija sestala s partnerjem in koordinatorjem revizije revizijske družbe KPMG ter obravnavala poročilo zunanjega revizorja. Poslovni načrt in tekoče poslovanje: Komisija je obravnavala poslovna načrta matične družbe in hčerinske družbe za obdobje 2018-2020 in ju predlagala nadzornemu svetu v potrditev. Komisija je kvartalno obravnavala poslovne rezultate družb v skupini Elektro Gorenjska in o tem poročala nadzornemu svetu. Notranja revizija: Revizijska komisija je tesno sodelovala z notranjim revizorjem. V letu 2017 je komisija obravnavala letno poročilo o delu notranje revizije za leto 2016, obravnavala poročila notranjega revizorja o vseh izvedenih notranjerevizijskih pregledih in spremljala izvajanje podanih priporočil. Obravnavala je načrt dela notranje revizije za leto 2018 in ga predlagala nadzornemu svetu v potrditev. V sodelovanju z notranjim revizorjem je komisija izvedla postopek izbora zunanjega izvajalca revizije korporativnega upravljanja. Revizijska komisija se je sestala z izvajalcem zunanje presoje kakovosti notranje revizije in obravnavala rezultate presoje. Korporativno upravljanje: V juniju in juliju 2017 je bila s strani neodvisne zunanje presojevalke izvedena presoja korporativnega upravljanja. Revizijska komisija se je s presojevalko sestala in podrobno obravnavala poročilo presoje. Presojevalka je o sistemu korporativnega upravljanja družbe podala pozitivno mnenje in v zvezi z delovanjem revizijske komisije ni ugotovila pomanjkljivosti. Izbor in sodelovanje z zunanjim revizorjem: Revizijska komisija je izvedla postopek izbora zunanjega revizorja računovodskih izkazov in predlog posredovala nadzornemu svetu. Skupščina družbe je predlaganega izvajalca - družbo BDO - imenovala za revizorja računovodskih izkazov za leto 2017. Obvladovanje tveganj: Komisija je obravnavala poročilo notranje revizije o delovanju sistema za obvladovanje tveganj in se seznanila s spremembami na tem področju. 26 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 26 Samoocena: revizijska komisija je v začetku leta 2017 izvedla samoocenitev svojega dela v letu 2016 in s tem v zvezi nadzornemu svetu predlagala sprejetje ustreznih sklepov. 5.2 Komisija za imenovanja in kadrovske zadeve V okviru nadzornega sveta od leta 2014 redno deluje tudi Komisija za imenovanja in kadrovske zadeve nadzornega sveta Elektro Gorenjska, d. d., ki je delovala v celotnem letu v sestavi: ■ mag. Samo Logar, predsednik, ■ mag. Tedo Djekanovic, član, ■ Milena Pervanje, zunanja članica. Komisija za imenovanja in kadrovske zadeve je v letu 2017 izvedla šest sej, od tega pet rednih sej in eno dopisno sejo. Na vseh sejah so bili prisotni vsi člani komisije, prav tako sta na sejah večinoma sodelovala tudi člana NS, predstavnika delavcev. Komisija je skupaj sprejela 19 sklepov. V letu 2017 se je komisija pri svojem delu osredotočila predvsem na: ■ procese identifikacije naslednikov v skupini EG, ■ proučitev najprimernejših načinov izbire za imenovanje predsednika uprave v skladu z novim statutom družbe ter podala predlog na NS, ■ analizo odgovorov po izvedenem samoocenjevanju dela nadzornega sveta ter pripravo izboljšav in priporočil za bodoče delo, ■ določitev in predlog NS za sprejem meril uspešnosti za variabilni del prejemka predsednika uprave za leto 2016. 6. Stališče nadzornega sveta do revizijskega poročila 2017 Na 9. seji revizijske komisije 15. 5. 2017, na kateri je bilo obravnavano revidirano Letno poročilo družbe Elektro Gorenjska, d. d., in revidirano Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017, so bili prisotni tudi predstavniki revizijske družbe BDO Revizija, d. o. o. iz Ljubljane, ki je opravila revizijo računovodskih izkazov družb v skupini za leto 2017. Nadzorni svet se je na 10. redni seji 4. 6. 2018 ob obravnavi revidiranega Letnega poročila družbe Elektro Gorenjska, d. d., in revidiranega Konsolidiranega letnega poročila skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 seznanil s sklepi revizijske komisije v zvezi s poročili in pri tem ugotovil, da je revizor opravil revizijo v skladu z zakonodajo in po pravilih o revidiranju. Nadzorni svet na poročilo neodvisnega revizorja ni imel pripomb, njegovo stališče do revizijskega poročila je pozitivno. Revizijska komisija in nadzorni svet sta ugotovila, da je bilo izdano pozitivno mnenje revizorjev. 7. Potrditev letnega in konsolidiranega poročila 2017 ter predlog za uporabo bilančnega dobička Uprava družbe je v zakonitem roku predložila nadzornemu svetu v preveritev letno poročilo in konsolidirano letno poročilo, skupaj z revizijskim poročilom. Revizijska komisija je podrobno preverila letno in konsolidirano poročilo ter revizijsko poročilo in podala svoja mnenja in stališča. Na podlagi rednega spremljanja poslovanja družbe in ostalih družb v skupini ter podrobne preveritve naštetih poročil nadzorni svet ugotavlja, da je poročilo za leto 2017 sestavljeno v skladu s področno zakonodajo in predpisi ter na jasen in pregleden način izkazuje resničen in pošten prikaz premoženja, obveznosti, finančnega položaja, poslovnega izida in vseobsegajočega donosa družbe. Letno in konsolidirano poročilo za leto 2017 sta sestavljena v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah in veljavnimi mednarodnimi računovodskimi standardi. Skupino Elektro Gorenjska poleg matične družbe sestavlja še družba Gorenjske elektrarne, proizvodnja elektrike, d. o. o., ki je v 100 % lasti matične družbe, in družba GEK Vzdrževanje, d. o. o., ki je v 100 % lasti družbe Gorenjske elektrarne, d. o. o. Vse družbe v skupini so poslovno leto zaključile z dobičkom. Bilančni dobiček Elektra Gorenjska, d. d., za leto 2017 skupaj znaša 2.418.286,50 €, kar predstavlja 1,62 % celotnega kapitala oziroma 3,36 % osnovnega kapitala družbe po stanju na dan 31. 12. 2017. Uprava družbe bo skupščini delničarjev predlagala, da se bilančni dobiček leta 2017 v celoti izplača delničarjem v obliki dividend v višini 0,14 €, kar je v primerjavi z lanskim izplačilom višje za 2 centa na delnico ali 16,67 % povišanje dividend Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 27 na delnico. Uprava bo skupščini predlagala, da bo izplačilo dividend izvedeno 26. 7. 2018, in sicer tistim delničarjem, ki bodo na dan 25. 7. 2018 vpisani v delniško knjigo družbe. Predlog za uporabo bilančnega dobička je nadzorni svet preveril in se strinja s predlogom uprave. Člani nadzornega sveta po opravljeni preveritvi na letno poročilo in na konsolidirano poročilo družbe za leto 2017 niso imeli pripomb in nadzorni svet je nato soglasno sprejel to poročilo nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi na svoji 10. redni seji 4. 6. 2018. 28 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 28 3 PREDSTAVITEV SKUPINE ELEKTRO GORENJSKA 3.1 Sestava skupine Elektro Gorenjska in povezana podjetja Skupino Elektro Gorenjska sestavljajo obvladujoča družba Elektro Gorenjska in njena odvisna družba Gorenjske elektrarne, ki je v 100 % lasti družbe Elektro Gorenjska, ter družba GEK Vzdrževanje, ki je v 100 % lasti družbe Gorenjske elektrarne. Skupina kot povezani osebi obravnava še družbo ECE, v kateri ima Elektro Gorenjska 25,6744 % lastniški delež, in družbo Soenergetika, v kateri imajo Gorenjske elektrarne 25 % lastniški delež. Pri sestavi skupine je v letu 2017 prišlo do spremembe. Hčerinska družba Gorenjske elektrarne je ustanovila novo hčerinsko družbo GEK Vzdrževanje, d. o. o. Obračunski dan pripojitve je bil 1. 1. 2017, vpis v sodni register pa 1. 10. 2017. Nobena izmed družb v skupini nima podružnic. Slika 1: Grafična podoba skupine □ elektro, Gorenjska □ Gorenjske elektrarne 100 % SOENERGETIKA 25 % GEK VZDRŽEVANJE 100 % Upravljanje neposredno odvisne družbe se izvaja neposredno na podlagi sklepov ustanovitelja, saj odvisna družba nima nadzornega sveta. V letu 2017 je bilo za družbo Gorenjske elektrarne izdanih devet sklepov ustanovitelja. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 3.1.2 Osebna izkaznica družbe Gorenjske elektrarne 29 Firma: Skrajšana firma: Sedež družbe: Spletna stran: Elektronski naslov: Matična številka: Identifikacijska številka za DDV: Šifra glavne dejavnosti: Pravna oblika: Številka vpisa v sodni register: Datum vpisa v sodni register: Kraj vpisa v sodni register: Osnovni kapital na dan 31. 12. 2017: Število vseh delnic na dan 31. 12. 2017: Predsednik uprave: Predsednik nadzornega sveta: ELEKTRO GORENJSKA, podjetje za distribucijo električne energije, d. d. Slika 2: Osebna izkaznica družbe Elektro Gorenjska ELEKTRO GORENJSKA, D. D. Ulica Mirka Vadnova 3 a, 4000 Kranj Telefon: 080 30 19 Faks: 04 20 83 600 www.elektro-gorenjska.si info@elektro-gorenjska.si 5175348000 SI 20389264 35.130 distribucija električne energije delniška družba 1/00259/00 27. 1. 1998 Okrožno sodišče v Kranju 71.898.060,69 € 17.286.376 mag. Bojan Luskovec mag. Samo Logar 31. 12. 2017 31. 12. 2016 Knjigovodska vrednost kapitala 149.685.337 144.131.812 Knjigovodska vrednost sredstev (bilančna vsota) 226.097.928 215.661.746 Leto 2017 Leto 2016 Čisti dobiček poslovnega leta 7.164.584 6.861.669 Tabela 1: Drugi pomembnejši podatki o družbi Elektro Gorenjska (v €) » Skupino Elektro Gorenjska sestavljajo obvladujoča družba Elektro Gorenjska in njena odvisna družba Gorenjske elektrarne, ki je v 100 % lasti družbe Elektro Gorenjska, ter družba GEK Vzdrževanje, ki je v 100 % lasti družbe Gorenjske elektrarne. 30 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 3.1.2 Osebna izkaznica družbe Gorenjske elektrarne Slika 3: Osebna izkaznica odvisne družbe Gorenjske elektrarne Firma: Skrajšana firma: Sedež družbe: Spletna stran: Elektronski naslov: Matična številka: Identifikacijska številka za DDV: Ustanovitelj: Pravna oblika: Šifra glavne dejavnosti: Datum vpisa v sodni register: Kraj vpisa v sodni register: Osnovni kapital na dan 31. 12. 2017: Direktor: GORENJSKE ELEKTRARNE, podjetje za proizvodnjo električne energije, d. o. o. GORENJSKE ELEKTRARNE, D. O. O. Stara cesta 3, 4000 Kranj Telefon: 04 20 83 531 Faks: 04 20 83 512 www.gek.si info@gek.si 1658298000 SI 76567788 Elektro Gorenjska, d. d. družba z omejeno odgovornostjo 35.111 proizvodnja električne energije v HE 4. 1. 2002 (sprememba 21. 9. 2004) Okrožno sodišče v Kranju 13.684.880,11 € Aleš Ažman, MBA Tabela 2: Drugi pomembnejši podatki o družbi Gorenjske elektrarne (v €) 31. 12. 2017 31. 12. 2016 Knjigovodska vrednost kapitala 17.985.486 18.169.222 Knjigovodska vrednost sredstev (bilančna vsota) 18.568.703 19.223.207 Leto 2017 Leto 2016 Čisti dobiček poslovnega leta 407.545 638.923 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 31 3.1.3 Osebna izkaznica družbe GEK Vzdrževanje Firma: Skrajšana firma: Sedež družbe: Matična številka: Identifikacijska številka za DDV: Ustanovitelj: Pravna oblika: Šifra glavne dejavnosti: Datum vpisa v sodni register: Kraj vpisa v sodni register: Osnovni kapital na dan 31. 12. 2017: Direktor: GEK Vzdrževanje, družba za vzdrževanje in storitve, d. o. o. GEK VZDRŽEVANJE, D. O. O. Stara cesta 3, 4000 Kranj Telefon: 04 20 83 531 Faks: 04 20 83 512 7239360000 SI 53409540 Gorenjske elektrarne, d. o. o. družba z omejeno odgovornostjo 68.320 upravljanje nepremičnin za plačilo ali pogodbi 27. 2. 2017 Okrožno sodišče v Kranju 121.050,64 € Matej Kuhar Slika 4: Osebna izkaznica odvisne družbe GEK Vzdrževanje 31. 12. 2017 Knjigovodska vrednost kapitala 138.283 Knjigovodska vrednost sredstev (bilančna vsota) 383.068 Leto 2017 Čisti dobiček poslovnega leta 18.544 Tabela 3: Drugi pomembnejši podatki o družbi GEK Vzdrževanje (v €) 32 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 3.1.2 Osebna izkaznica družbe Gorenjske elektrarne Slika 5: Osebna izkaznica pridružene družbe ECE Firma: Skrajšana firma: Sedež družbe: Spletna stran: ECE, energetska družba, d. o. o. ECE, D. O. O. Vrunčeva 2a, 3000 Celje Klicni center: 080 22 04 Faks: 03 62 09 559 www.ece.si Elektronski naslov: Matična številka: Identifikacijska številka za DDV: Ustanovitelj: Pravna oblika: Šifra glavne dejavnosti: Številka vpisa v sodni register: Datum vpisa v sodni register: Kraj vpisa v sodni register: Osnovni kapital na dan 31. 12. 2017: Direktor: info@ece.si, prodaja@ece.si, podjetja@ece.si 6064892000 SI 55722679 Elektro Celje, d. d.; Elektro Gorenjska, d. d., družba z omejeno odgovornostjo 35.140 trgovanje z električno energijo 2015/37235 1. 10. 2015 Okrožno sodišče v Celju 3.436.767,65 € mag. Sebastijan Roudi Tabela 4: Drugi pomembnejši podatki o družbi ECE (v €) 31. 12. 2017 31. 12. 2016 Knjigovodska vrednost kapitala 18.174.005 18.206.204 Knjigovodska vrednost sredstev (bilančna vsota) 44.073.765 43.999.432 Leto 2017 Leto 2016 Čisti dobiček poslovnega leta 2.034.753 1.353.114 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 3.1.2 Osebna izkaznica družbe Gorenjske elektrarne 33 Firma: Skrajšana firma: Sedež družbe: Matična številka: Identifikacijska številka za DDV: Ustanovitelj: Pravna oblika: Šifra glavne dejavnosti: Številka vpisa v sodni register: Datum vpisa v sodni register: Kraj vpisa v sodni register: Osnovni kapital na dan 31. 12. 2017: Direktor: SOENERGETIKA Gorenjske elektrarne, Holding Slovenske Elektrarne, Domplan in Petrol, družba za proizvodnjo elektrike in toplote, d. o. o. SOENERGETIKA D. O. O. Stara cesta 3, 4000 Kranj 3700054000 SI 26004330 Elektro Gorenjska, d. d., Holding Slovenske Elektrarne, d. o. o., Domplan, d. d., in Petrol, d. d. družba z omejeno odgovornostjo 35.112 Proizvodnja električne energije v termoelektrarnah, jedrskih elektrarnah 2010/6818 26. 2. 2010 Okrožno sodišče v Kranju 1.020.000,00 € Aleš Ažman, MBA Slika 6: Osebna izkaznica pridružene družbe Soenergetika 31. 12. 2017 31. 12. 2016 Knjigovodska vrednost kapitala 1.833.993 1.887.749 Knjigovodska vrednost sredstev (bilančna vsota) 3.135.261 3.895.850 Leto 2017 Leto 2016 Čisti dobiček poslovnega leta 546.067 634.839 Tabela 5: Drugi pomembnejši podatki o družbi SOENERGETIKA (v €) 34 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 34 3.2 Druga povezana podjetja oziroma povezane pravne osebe Družba Elektro Gorenjska identificira povezane osebe na podlagi določb Mednarodnih standardov računovodskega poročanja, predvsem MRS 24 in MRS 28, Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) ter Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2). Elektro Gorenjska v nobeni drugi družbi, razen že navedenih, nima neposredno ali posredno v lasti najmanj 20 % vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru. Prav tako družba ne obvladuje druge družbe na podlagi pogodbe na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami oz. nima pomembnega vpliva na nobeno izmed drugih družb. 3.3 Glavne dejavnosti in področja poslovanja Pomembnejše registrirane dejavnosti skupine po standardni klasifikaciji so: ■ distribucija električne energije (šifra dejavnosti 35.130), ■ gradnja drugih objektov nizke gradnje (šifra dejavnosti 42.990), ■ druga zaključna gradbena dela (šifra dejavnosti 43.390), ■ druga specializirana gradbena dela (šifra dejavnosti 43.990), ■ telekomunikacijske dejavnosti po vodih (šifra dejavnosti 61.100), ■ oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin (šifra dejavnosti 68.200), ■ druge inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje (šifra dejavnosti 71.129), ■ proizvodnja električne energije v HE (šifra dejavnosti 35.111), ■ druga proizvodnja električne energije (šifra dejavnosti: 35.119), ■ upravljanje nepremičnin za plačilo ali po pogodbi (šifra dejavnosti: 68.320). Na splošno lahko dejavnosti skupine Elektro Gorenjska razvrstimo v naslednje dejavnosti: ■ dejavnost distribucije električne energije, ki je povezana z izvajanjem pogodbeno dogovorjenih storitev za družbo SODO (v nadaljevanju tudi dejavnost Pogodba s SODO) in je podrobneje predstavljena tudi v poglavju 3.10.4 - Energetsko zakonsko okolje delovanja skupine v letu 2017; ■ druge neenergetske tržne dejavnosti, ki obsegajo predvsem izvajanje novogradenj in opravljanje drugih storitev, tako za potrebe skupine kot tudi za zunanje naročnike oziroma za trg (v nadaljevanju tudi druge storitve za trg ali ostale dejavnosti); ■ proizvodnja električne energije v hidroelektrarnah (HE), v sončnih ali fotovoltaičnih elektrarnah (FE) ter proizvodnja energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom (SPTE); ■ inženiring in monitoring sončnih elektrarn; ■ projekti učinkovite rabe energije in energetski management; ■ vzdrževanje energetskih naprav in ostale storitve vzdrževanja. » Družba Elektro Gorenjska ima na 2.091 km2 postavljeno svoje distribucijsko omrežje, ki obsega več kot 5.000 kilometrov in s pomočjo katerega skrbi za zanesljivo in kakovostno oskrbo z električno energijo več kot 89.000 uporabnikov. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 35 3.4 Glavno območje poslovanja Glavno območje poslovanja skupine Elektro Gorenjska je severozahodni del Slovenije - območje Gorenjske. Družba Elektro Gorenjska ima na 2.091 km2 postavljeno svoje distribucijsko omrežje, ki obsega več kot 5.000 kilometrov in s pomočjo katerega skrbi za zanesljivo in kakovostno oskrbo z električno energijo več kot 89.000 uporabnikov. Na tem območju se nahajajo tudi hidroelektrarne družbe Gorenjske elektrarne. Slika 7: Prikaz območja oskrbe distribucijskih podjetij z električno energijo Družbe Elektro Gorenjska, Gorenjske elektrarne in GEK Vzdrževanje imajo sedež v Kranju. Družba Elektro Gorenjska ima še obrat v Žirovnici in osem krajevnih nadzorništev: Bohinj, Cerklje - Visoko, Jesenice - Kranjska Gora, Kranj, Radovljica - Bled, Škofja Loka - Medvode, Tržič in Železniki. 3.5 Osnovni tehnični podatki 31. 12. 2017 31. 12. 2016 Daljnovodi 110 kV 102.340 m 102.323 m Daljnovodi 35 kV 20.299 m 20.299 m Daljnovodi 20 kV 609.961 m 639.503 m Daljnovodi 10 kV 0m 0m Daljnovodi skupaj 732.600 m 762.125 m Kablovodi 110 kV 3.319 m 3.319 m Kablovodi 35 kV 158 m 158 m Kablovodi 20 kV 993.059 m 942.328 m Kablovodi 10 kV 6.416 m 6.416 m Kablovodi skupaj 1.002.952 m 952.221 m NN-omrežje skupaj 3.317.505 m 3.701.646 m Omrežje skupaj 5.053.057 m 5.415.992 m RTP 13 13 RP 8 7 TP 1.376 1.370 Tabela 6: Osnovni tehnični podatki elektrodistribucijskega omrežja Vir: Elektro Gorenjska, interni podatki, 31. 12. 2017 36 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 Tabela 7: Osnovni tehnični podatki o proizvodnih enotah Nazivna moč elektrarne Nazivna moč elektrarne PN [kW] PN [kW] 2017 2016 Hidroelektrarne 12.297 3.281 1.280 12.297 Sončne elektrarne 3.281 SPTE 1.280 Vir: Gorenjske elektrarne, interni podatki, 31. 12. 2017 3.6 Upravljanje in vodenje družb v skupini Elektro Gorenjska 3.6.1 Upravljanje in vodenje družbe Elektro Gorenjska Organi upravljanja družbe so: uprava, nadzorni svet in skupščina delničarjev UPRAVA Enočlansko upravo imenuje nadzorni svet družbe Elektro Gorenjska. Uprava je bila za mandatno obdobje štirih let imenovana 16. 9. 2014. Uprava družbe ima v skladu s statutom pooblastila v zvezi z vsemi vprašanji organizacije in vodenja družbe. Na podlagi zakona, statuta in poslovnika o delu nadzornega sveta je uprava družbe dolžna najmanj štirikrat letno izčrpno in točno seznanjati nadzorni svet o poteku poslov in stanju družbe. Predsednik uprave družbe Elektro Gorenjska je mag. Bojan Luskovec. Posamezno organizacijsko enoto vodijo izvršni direktorji. Kabinet uprave sestavljajo pomočnik uprave, tehnični direktor, notranji revizor in svetovalka uprave za kakovost. UPRAVA Slika 8: Organizacijska shema družbe Elektro Gorenjska kabinet uprave OE FINANČNO OE SPLOŠNE IN OE DISTRIBUCIJSKO 4 k OMREŽJE EKONOMSKE STORITVE w TEHNIČNE STORITVE NADZORNI SVET Pristojnosti in sestava nadzornega sveta je določena s statutom družbe. Nadzorni svet sestavlja šest članov, od katerih so štirje predstavniki kapitala, dva pa sta predstavnika zaposlenih. Člani nadzornega sveta so izvoljeni za dobo štirih let in so lahko ponovno voljeni. Člane nadzornega sveta, ki so predstavniki kapitala, v nadzorni svet imenuje skupščina delničarjev z navadno večino glasov navzočih delničarjev. Člana, ki sta predstavnika delavcev, imenuje svet delavcev družbe. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 37 Na osnovi sklepa skupščine prejemajo člani nadzornega sveta poleg sejnin v višini 275 € tudi mesečno plačilo za opravljanje funkcije v višini 942 € na člana oz. 1.412,50 €, do katerega je upravičen predsednik nadzornega sveta. Prejemki članov nadzornega sveta v letu 2017 so predstavljeni v poglavju 20.4 - Posli z upravo in nadzornim svetom. Vsem predstavnikom kapitala v nadzornem svetu se je mandat iztekel 27. avgusta 2017. Sestava nadzornega sveta je bila v času od 1. 1. 2017 do 27. 8. 2017 sledeča: NADZORNI SVET EG, d. d. Funkcija Mandat od Mandat do mag. Samo Logar predsednik 27. 8. 2013 27. 8 1. 2017 mag. Tedo Djekanovic namestnik predsednika 27. 8. 2013 (kot namestnik od 3. 9. 2015) 27. 8 1. 2017 Andrej Koprivec član 27. 8. 2013 27. 8 1. 2017 Elvis Durakovic član 27. 8. 2013 27. 8 1. 2017 mag. Dominik Ovniček član 8. 8. 2015 8. 8 i. 2019 Iztok Štular član 8. 8. 2015 8. 8 i. 2019 Od 28. 8. 2017 dalje je sestava nadzornega sveta naslednja: NADZORNI SVET EG, d. d. Funkcija Mandat od Mandat do mag. Samo Logar predsednik 28. 8. 2017 (kot predsednik od 14. 9. 2017) 28. 8 . 2021 mag. Tedo Djekanovic namestnik predsednika 28. 8. 2017 (kot namestnik od 14. 9. 2017) 28. 8 . 2021 Andrej Koprivec član 28. 8. 2017 28. 8 . 2021 Franjo Curanovic član 28. 8. 2017 28. 8 . 2021 mag. Dominik Ovniček član 8. 8. 2015 8. 8 i. 2019 Iztok Štular član 8. 8. 2015 8. 8 i. 2019 REVIZIJSKA KOMISIJA NADZORNEGA SVETA ELEKTRO GORENJSKA V letu 2017 je do 27. 8. 2017 delovala stalna Revizijska komisija nadzornega sveta Elektra Gorenjska (revizijska komisija), katere mandat je začel veljati v oktobru 2013, v naslednji sestavi: REVIZIJSKA KOMISIJA NS EG, d. d. Funkcija Mandat od Mandat do Andrej Koprivec predsednik 3. 10. 2013 27. 8. 2017 Elvis Durakovic član 3. 10. 2013 27. 8. 2017 dr. Andrej Baričič član 3. 10. 2013 27. 8. 2017 Nadzorni svet je na svoji 1. redni seji v mandatu 2017-2021 dne 14. 9. 2017 sprejel sklep o imenovanju Revizijske komisije nadzornega sveta Elektro Gorenjska, d. d., v sestavi: REVIZIJSKA KOMISIJA NS EG, d. d. Funkcija Mandat od Mandat do Andrej Koprivec predsednik 14. 9. 2017 28. 8. 2021 Franjo Curanovic član 14. 9. 2017 28. 8. 2021 dr. Simon Čadež član 14. 9. 2017 28. 8. 2021 38 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 38 KOMISIJA ZA IMENOVANJA IN KADROVSKE ZADEVE NADZORNEGA SVETA DRUŽBE ELEKTRO GORENJSKA V letu 2017 je do 27. 8. 2017 delovala stalna Komisija za imenovanja in kadrovske zadeve nadzornega sveta Elektra Gorenjska (kadrovska komisija), katere mandat je začel veljati aprila 2014, v naslednji sestavi: KOMISIJA ZA IMENOVANJA IN KADROVSKE ZADEVE NS EG, d. d. Funkcija Mandat od Mandat do mag. Samo Logar predsednik 17. 4. 2014 27. 8 1. 2017 mag. Tedo Djekanovic član 17. 4. 2014 27. 8 1. 2017 Milena Pervanje članica 17. 4. 2014 27. 8 i. 2017 Nadzorni svet je na isti seji, kot je za novo mandatno obdobje imenoval revizijsko komisijo, sprejel tudi sklep o imenovanju Komisije za imenovanja in kadrovske zadeve nadzornega sveta Elektra Gorenjska v sestavi: KOMISIJA ZA IMENOVANJA IN KADROVSKE ZADEVE NS EG, d. d. Funkcija Mandat od Mandat do mag. Samo Logar predsednik 14. 9. 2017 28. 8 . 2021 mag. Tedo Djekanovic član 14. 9. 2017 28. 8 . 2021 Milena Pervanje članica 14. 9. 2017 28. 8 1. 2021 Mandat komisije je vezan na mandat nadzornega sveta, kot je določeno v Poslovniku o delu Komisije za imenovanja in kadrovske zadeve nadzornega sveta Elektra Gorenjska. SKUPŠČINA DELNIČARJEV V letu 2017 je uprava sklicala eno redno sejo skupščine družbe, ki je bila izvedena 7. 7. 2017. Na 23. redni skupščini delničarjev družbe Elektro Gorenjska, d. d., je bilo prisotnih skupaj 87,69 % glasov delničarjev z glasovalno pravico. Na skupščini so delničarji glasovali o šestih točkah dnevnega reda, ki je bil objavljen v sklicu skupščine na spletnem portalu Agencije za javnopravne evidence in storitve. Delničarji družbe so se seznanili z revidiranim letnim poročilom in konsolidiranim letnim poročilom za leto 2016, z mnenjem revizorja ter s pisnim poročilom nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi letnega poročila družbe Elektro Gorenjska in konsolidiranega letnega poročila skupine Elektro Gorenjska za poslovno leto 2016. Delničarji so odločali o uporabi bilančnega dobička, ki je na dan 31. 12. 2016 znašal 2.170.771,70 €. Sprejet je bil sklep, da se pretežni del bilančnega dobička v višini 2.072.951,16 € uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 0,12 na delnico. Preostanek bilančnega dobička v znesku 97.820,54 € predstavlja preneseni čisti dobiček, o katerem bo skupščina odločala v prihodnjih letih. Dividende je družba izplačala 28. 9. 2017, in sicer tistim delničarjem, ki so bili na dan 27. 9. 2017 kot delničarji družbe vpisani v delniško knjigo družbe. Skupščina je za delo v letu 2016 podelila razrešnico, in sicer posebej upravi družbe in nadzornemu svetu. Skupščina je imenovala tudi nove predstavnike delničarjev v nadzorni svet. Za pooblaščenega revizorja za poslovno leto 2017 je bila s strani skupščine imenovana revizijska družba BDO Revizija, d. o. o., iz Ljubljane. Uprava je v skladu s 3. odstavkom 247. člena ZGD-1 skupščino seznanila s poročilom družbe o odkupu lastnih delnic v poslovnem letu 2016. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 39 3.6.2 Upravljanje in vodenje družbe Gorenjske elektrarne Družba Gorenjske elektrarne je vse od ustanovitve v 100 % lasti ustanovitelja in edinega družbenika družbe, to je družbe Elektro Gorenjska. Družba ima eno odvisno družbo, in sicer družbo GEK Vzdrževanje, v kateri ima 100 % delež, ter 25 % delež v družbi Soenergetika, ki jo obvladuje skupaj s še tremi enakovrednimi družbeniki. Računovodski izkazi družbe se vključujejo v skupinske računovodske izkaze nadrejene družbe Elektro Gorenjska, ki je tudi končna nadrejena družba. POSLOVODSTVO Slika 9: Organizacijska shema družbe Gorenjske elektrarne KABINET DIREKTORJA PROJEKTNO VODENJE Direktor družbe je Aleš Ažman, MBA. Upravljanje družbe se izvaja neposredno na podlagi sklepov ustanovitelja, saj družba nima nadzornega sveta. Predsednik uprave matične družbe, prav tako tudi skupščina, redno spremlja poslovanje družbe. V letu 2017 je bilo za družbo Gorenjske elektrarne izdanih devet sklepov ustanovitelja. S poslovanjem je seznanjen tudi nadzorni svet matične družbe. 3.6.3 Upravljanje in vodenje družbe GEK Vzdrževanje Družba GEK Vzdrževanje je nastala z izčlenitvijo dejavnosti vzdrževanje iz družbe Gorenjske elektrarne in je v 100 % lasti družbe Gorenjske elektrarne. Računovodski izkazi družbe se vključujejo v skupinske računovodske izkaze nadrejene družbe Elektro Gorenjska, ki je tudi končna nadrejena družba. POSLOVODSTVO _i_ SLUŽBA ZA VZDRŽEVANJE Slika 10: Organizacijska shema družbe GEK Vzdrževanje STROJNA SKUPINA ELEKTRO SKUPINA Direktor družbe je Matej Kuhar. Upravljanje družbe se izvaja neposredno na podlagi sklepov ustanovitelja, saj družba nima nadzornega sveta. Direktor družbe Gorenjske elektrarne, tako kot tudi skupščina, redno spremlja poslovanje družbe. V letu 2017 je bilo za družbo GEK Vzdrževanje izdanih pet sklepov ustanovitelja. S poslovanjem je seznanjen tudi nadzorni svet družbe Elektro Gorenjska. 40 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 40 3.7 Osnovni kapital in lastniška sestava 3.7.1 Osnovni kapital in lastniška sestava družbe Elektro Gorenjska Osnovni kapital družbe Elektro Gorenjska je 31. 12. 2017 znašal 71.898.061 €. Razdeljen je na 17.286.376 navadnih imenskih kosovnih delnic (oznaka EGKG). Vse delnice so delnice enega razreda. Na osnovi sklepa 22. skupščine delniške družbe, ki je potekala 23. 8. 2016, je družba do 31. 12. 2017 od prejšnjih lastnikov odkupila 12.901 lastnih delnic (0,075 % vseh delnic). Slika 11: Gibanje števila delničarjev družbe Elektra Gorenjska od 31. 12. 2013 do 31. 12. 2017 500 400 300 200 100 0 445 2013 427 422 287 2014 2015 2016 2017 Slika 12: Lastniška struktura družbe Elektro Gorenjska na dan 31. 12. 2017 (v %) Republika Slovenija Ostali delničarji - pravne osebe Finančne družbe Ostali delničarji - fizične osebe Kapitalska družba, d. d. Kapitalska družba, d. d. - PPS Investicijske družbe SDH, d. d. Udeleženci interne razdelitve Lastne delnice 8,21 4,27 3,53 ]2,S 1,0 0,58 0,31 0,12 0,07 79,42 0 10 20 30 40 50 60 70 80 Družba nima odobrenega kapitala. Z delnicami družbe Elektro Gorenjska se v letu 2017 ni trgovalo na organiziranem trgu. Na dan 31. 12. 2017 je bilo v lasti Republike Slovenije in pravnih oseb, ki predstavljajo 16,67 % vseh delničarjev, 96,35 % delnic družbe. Po stanju na dan 31. 12. 2017 je največji delničar, z 79,42-odstotnim deležem, Republika Slovenija. Sledi ji Kapitalska družba z 2,50-odstotnim deležem in Sava-Re z 1,62-odstotnim deležem. Največjih 10 lastnikov je imelo na dan 31. 12. 2017 v lasti skupaj 91,23-odstotni delež družbe. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 41 Lastništvo nad 1 % 31. 12. 2017 število delnic % Republika Slovenija 13.728.882 79,42 Kapitalska družba, d. d. 431.933 2,50 Sava Re, d. d. 280.000 1,62 Pivovarna Laško Union, d. o. o. 270.648 1,57 BAU 1, d. o. o. 268.252 1,55 DUTB, d. d. 207.200 1,20 DZS, d. d. 200.000 1,16 Skupaj 15.386.915 89,01 Tabela 8: Lastniki delnic, ki imajo na dan 31. 12. 2017 več kot 1-odstotni delež 3.7.2 Osnovni kapital in lastniška sestava družbe Gorenjske elektrarne Osnovni kapital družbe Gorenjske elektrarne (13.684.880 €) predstavlja vlogo v kapital in je vse od ustanovitve dalje v 100 % lasti ustanovitelja in edinega družbenika družbe, to je družbe Elektro Gorenjska. 3.7.3 Osnovni kapital in lastniška sestava družbe GEK Vzdrževanje Osnovni kapital družbe GEK Vzdrževanje (121.051 €) predstavlja vlogo v kapital in je vse od ustanovitve dalje v 100 % lasti ustanovitelja in edinega družbenika družbe, to je družbe Gorenjske elektrarne. 3.8 Vizija, poslanstvo in vrednote skupine Vizija skupine ELEKTRO GORENJSKA Vsem prebivalcem in gospodarstvu na našem distribucijskem območju zagotavljamo najkakovostnejšo oskrbo z električno energijo v Republiki Sloveniji. Smo družba z lastno koncesijo za distribucijo električne energije. Zagotavljamo zadostna sredstva za poslovanje, za letno obnavljanje vsaj 3 % elektroenergetske infrastrukture in njeno širitev najmanj v obsegu 1 % letno. Z vplivanjem na regulatorno okolje in z razvojem dodatnih tržnih dejavnosti v okviru skupine Elektro Gorenjska si prizadevamo za primerno donosnost za vse delničarje. GORENJSKE ELEKTRARNE Vizija podjetja Gorenjske elektrarne je do leta 2020 postati najuspešnejše podjetje za proizvodnjo električne energije na slovenskem trgu med podjetji v panogi, ki imajo nad deset zaposlenih. Uspešnost merimo z rastočo dodano vrednostjo na zaposlenega, ki je najvišja v panogi. GEK VZDRŽEVANJE Smo konkurenčno podjetje za vzdrževanje energetskih objektov v regiji. Poslanstvo skupine ELEKTRO GORENJSKA Za vse enakopraven in zanesljiv dostop do električne energije z nadstandardno uporabniško izkušnjo. GORENJSKE ELEKTRARNE Poslanstvo družbe je s proizvodnjo energije na okolju prijazen način in izvedbo storitev za povečevanje učinkovite rabe energije poskrbeti za lepše prihodnje sožitje človeštva in narave. GEK VZDRŽEVANJE S strokovnimi in učinkovitimi storitvami dosegamo zadovoljstvo odjemalcev. S svojim znanjem in z izkušnjami povečujemo proizvodnjo obnovljivih virov energije. 42 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 42 Vrednote skupine ODLIČNOST IN STROKOVNOST Smo ciljno usmerjeni. ZNANJE IN SODELOVANJE S sodelavci in partnerji delimo znanje, izkušnje in pozitivno energijo. PODJETNIŠKA INOVATIVNOST Izvajamo storitve in procese v skladu s tržnimi trendi. PRIJAZNOST IN ODPRTOST Vzdržujemo prijateljstvo in družabnost. KAKOVOST IN ZAUPANJE Strankam vzbujamo zaupanje. ODGOVORNOST IN SKRBNOST Prevzemamo odgovornost. 3.9 Ključne strateške usmeritve skupine 3.9.1 Ključne strateške usmeritve družbe Elektro Gorenjska Nadzorni svet družbe Elektro Gorenjska je septembra 2016 potrdil strategijo družbe Elektro Gorenjska za obdobje 2016-2020. Ključni elementi za izvajanje strategije so strateški projekti, ki določajo konkretne naloge in njen način izvajanja. Z njimi natančneje opredeljujemo aktivnosti, roke, prednosti, priložnosti in pričakovanja, ki so potrebna za doseganje strateških ciljev. Prednost vnaprej zastavljenih strateških projektov je hitro prepoznavanje morebitnih težav, dodatnih izzivov in smiselno povezovanje z ostalimi projekti v družbi. Strategija družbe Elektro Gorenjska tako natančno opredeljuje sedem strateških projektov, ki se izvajajo v družbi: ■ Pridobitev lastne koncesije za distribucijo električne energije, ■ Integracija tehničnih informacijskih sistemov (CIM), ■ Upravljanje organizacijske kulture, ■ Povezovanje hčerinske družbe in kapitalskih naložb s strateškimi partnerji, ■ Izvajanje sistemskih storitev za SO (sistemski operater), ■ GIS (geografski informacijski sistem), ■ Optimizacija informacijske podpore v namen dodatnega izboljšanja poslovanja družbe, ■ Pridobitev statusa kritične infrastrukture za IKT del distribucijskega omrežja, ■ Razvoj poslovnega modela izkoriščanja napredne merilne infrastrukture. 3.9.2 Ključne strateške usmeritve družbe Gorenjske elektrarne Glavne strateške usmeritve Gorenjskih elektrarn so: ■ povečanje deleža proizvodnje na okolju prijazen način, ■ prestrukturiranje družbe iz družbe za proizvodnjo električne energije v družbo za upravljanje z energijo, ■ posodobitev avtomatizacije in monitoringa z namenom povečanja učinkovitosti obstoječih proizvodnih objektov, ■ izvedba projektov na osnovi sistema samooskrbe (net meteringa), ■ postati prepoznaven ponudnik storitev za povečevanje učinkovite rabe energije, ■ postati pomemben igralec na področju e-mobilnosti, ■ izkoriščanje novih poslovnih priložnosti, povezanih z energetskim varovanjem okolja, Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 43 ■ postavitev in trženje lastnega sistema za centralni nadzor podatkov nad porabo energije, ■ obnova proizvodnih objektov z namenom vključitve v sistem obratovalnih podpor. 3.9.3 Ključne strateške usmeritve družbe GEK Vzdrževanje Glavne strateške usmeritve GEK Vzdrževanje so: ■ Zanesljivo vzdrževanje energetskih objektov, ki zagotavlja maksimalno obratovalno pripravljenost z minimalnimi zastoji za naše odjemalce pri visoki stopnji varstva pri delu in varovanju premoženja. ■ Stalna strokovna usposabljanja sodelavcev, izboljšave procesov in storitev. 3.10 Analiza okolja in njegov vpliv na delovanje skupine 3.10.1 Splošno gospodarsko okolje in napovedi gospodarskih gibanj Tabela 9: Podatki in napoved gospodarskih gibanj Kazalniki za RS 2017 napoved 2018 2019 2020 BDP (realna rast, %) 5,0 5,1 3,8 3,2 Zaposlenost (rast, %) 2,8 2,4 1,5 0,8 Brezposelnost (stopnja %) 9,5 8,0 7,2 6,7 Inflacija (dec./dec., %) 1,7 1,8 2,1 2,3 Inflacija (povprečje leta, %) 1,4 1,5 1,9 2,3 Bruto plače na zaposlenega (realna rast, %) 1,3 2,5 2,6 2,0 Produktivnost dela-BDP na zaposlenega (realna rast, %) 2,2 2,7 2,2 2,4 Pomladanska napoved gospodarskih gibanj 2018, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. Pomladanska napoved gospodarskih gibanj, ki jo je pripravil Urad za makroekonomske analize in razvoj, za leto 2018 predvideva visoko in široko osnovano gospodarsko rast (5,1 %), nadaljevanje konjunkture pa se predvideva tudi za leto 2019 (3,8 %). Ključni razlogi letošnje nadaljnje visoke rasti bodo še naprej visoke rasti izvoza in investicij, ob višji rasti razpoložljivega dohodka se bo rast zasebne potrošnje še pospešila. V prihodnjih letih bodo na nekoliko nižjo gospodarsko rast vplivali predvsem postopno upočasnjevanje rasti tujega povpraševanja in demografski dejavniki, ki se bodo odrazili predvsem v nižji rasti zaposlenosti in trošenja gospodinjstev. Inflacija bo letos ostala razmeroma nizka (1,5 %), v prihodnjih dveh letih pa se bo zmerno povišala (malo nad 2 %). Po lanski nekoliko višji inflaciji, ki je sledila obdobju zelo nizke rasti cen oz. deflacije, podobna gibanja cen v povprečju pričakujemo tudi za letos. K temu bodo prispevale predvsem razmeroma nizke cene surovin. Pod vplivom visoke gospodarske rasti in zlasti osebne potrošnje pa se bo osnovna inflacija že letos povišala nad 2 %. Na osnovi podatkov za pretekla leta ugotavljamo, da je poraba električne energije v veliki meri povezana z gospodarsko rastjo oz. rastjo BDP. Glede na to, da predstavljena Pomladanska napoved gospodarskih gibanj tudi za naslednja leta napoveduje precej visoko rast BDP, pričakujemo tudi rast porabe oz. distribucije električne energije. 44 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 44 3.10.2 Predstavitev panoge Udeleženci na trgu z električno energijo so proizvajalci električne energije, trgovci z električno energijo in dobavitelji, ki dobavljajo električno energijo odjemalcem. Električna energija se od elektrarn do odjemalcev prenaša po prenosnem omrežju in po distribucijskih omrežjih, za kar so odgovorni operaterji omrežij. Slika 13: Model oskrbe Vir: Agencija za energijo Družba Gorenjske elektrarne se pretežno ukvarja s proizvodnjo električne energije. Električno energijo proizvajajo elektrarne, ki uporabljajo različne obnovljive (npr. voda, veter, sonce) in neobnovljive (npr. premog, nafta, plin, jedrsko gorivo) vire energije. Družba Gorenjske elektrarne proizvaja električno energijo v hidroelektrarnah, sončnih elektrarnah in v objektih soproizvodnje toplote in električne energije. Odprtje trga gospodinjskim odjemalcem omogoča tudi izbiro električne energije glede na način proizvodnje oziroma glede na uporabljen energetski vir. Družba Elektro Gorenjska deluje v panogi oskrbe z električno energijo, in sicer v tistem segmentu dejavnosti oskrbe z električno energijo, ki zagotavlja distribucijo električne energije končnim porabnikom. Izvajanje oskrbe z električno energijo in posledično organizacija trga sta med drugim pogojena z nekaterimi temeljnimi lastnostmi električne energije kot produkta: ■ v splošnem je ni mogoče zamenjati z drugim produktom (nima substituta), ■ je bistvena za gospodarsko dejavnost in vsakdanje življenje, ■ poraba na daljši rok je odvisna od ravni gospodarske aktivnosti, ■ trenutna poraba je močno odvisna od dnevne svetlobe in temperature, ■ skladiščenje električne energije ni možno (trenutno znane tehnologije shranjevanja še ne zadoščajo za bistveno spremembo navedene temeljne lastnosti), ■ načeloma mora biti v vsakem trenutku proizvedena količina enaka porabljeni količini, ■ vsa neravnovesja med proizvodnjo in porabo imajo takojšnji učinek, ■ možnosti oskrbe so odvisne od značilnosti omrežja (od omejitev omrežja), ■ na ceno električne energije med drugim vplivajo cene primarnih energentov, ki se uporabljajo za proizvodnjo elektrike. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 45 Organizacija oskrbe z električno energijo v Sloveniji je shematsko prikazana v naslednji sliki: PROIZVODNJA TRGOVANJE PRENOS DISTRIBUCIJA tik ! §i ! n | | Tržna dejavnost Netržna dejavnost DOBAVA A Vir: Agencija za energijo Medtem ko so proizvodnja električne energije, trgovanje z električno energijo in dobava električne energije končnim odjemalcem tržne dejavnosti, ki zagotavljajo prosto konkurenco med ponudniki, sta upravljanje prenosnega omrežja in upravljanje distribucijskega omrežja netržni, regulirani dejavnosti in se izvajata na podlagi koncesije, podeljene s strani države. Naloge sistemskega operaterja prenosnega omrežja električne energije opravlja javno podjetje Elektro Slovenija, d. o. o. (ELES). Visokonapetostno omrežje, ki vključuje objekte 400, 220 in 110 kV, omogoča zanesljivo in kakovostno oskrbo z električno energijo večjim odjemalcem in distribucijskim podjetjem. ELES izvaja naloge na področju vzdrževanja, razvoja in gradnje prenosnega omrežja, vodenja in obratovanja prenosnega omrežja ter zagotavljanja sistemskih storitev. Za izvajanje nalog distribucijskega operaterja je zadolžena družba SODO, d. o. o. Ker družba SODO, d. o. o., nima lastnih kapacitet za izvajanje dejavnosti (ne razpolaga z lastno infrastrukturo, potrebno za izvajanje distribucije električne energije, nima lastnih kadrov in znanj, potrebnih za izvajanje obratovanja, planiranja in razvoja distribucijskega omrežja), sklepa pogodbe o najemu omrežja ter izvajanju storitev obratovanja, načrtovanja in razvoja oziroma upravljanja distribucijskega omrežja s petimi elektrodistribucijskimi podjetji, ki delujejo na določenem geografskem območju. Slika 14: Organizacije oskrbe z električno energijo v Sloveniji Slika 15: Področja delovanja elektrodistribucijskih podjetij v Sloveniji Zaradi značilnosti, izhajajočih iz lastništva nad elektrodistribucijsko infrastrukturo, distribucijska podjetja ne delujejo izven svojih geografskih območij - s tem v zvezi lahko govorimo o naravnem monopolu. 3.10.3 Omrežnina in cena električne energije Končni znesek za plačilo dobavljene električne energije je za končnega odjemalca, ki mu omrežnino skupaj z električno energijo zaračunava dobavitelj električne energije, po EZ-1 sestavljen iz: ■ cene električne energije, ki se oblikuje prosto na trgu, ■ cene za omrežnino in prispevke: ■ omrežnine za prenosni sistem (določa AGEN), ■ omrežnine za distribucijski sistem (določa AGEN), 46 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 46 ■ prispevka za delovanje operaterja trga (določa Vlada), ■ prispevka za energetsko učinkovitost (določa Vlada), ■ prispevka za spodbujanje proizvodnje EE iz OVE in SPTE (določa Vlada), ■ trošarine na električno energijo (določa Vlada), ■ davka na dodano vrednost (določa Vlada). Ceno električne energije določajo dobavitelji električne energije in se oblikuje prosto na trgu. Pravno razmerje med končnim odjemalcem in dobaviteljem je določeno s pogodbo o nakupu in prodaji električne energije in splošnimi pogoji, ki so različni glede na gospodinjski ali poslovni odjem. Cena za omrežnino in prispevke je cena, ki jo odjemalec električne energije plača za uporabo sistema in zajema omrežnino, ki jo določa AGEN, ter prispevke, ki jih določa vlada RS. Omrežnina je namenjena plačevanju izvajanja gospodarske javne službe sistemskega operaterja in distribucijskega operaterja. AGEN kot osnovo metodologije za obračunavanje omrežnine uporablja netransakcijsko metodo poštne znamke. Ta izhaja iz sistema enotnih tarifnih postavk, ki jih glede na merilno mesto pristojni elektrooperater obračuna končnim odjemalcem. Prispevek za delovanje operaterja trga je prispevek, namenjen pokrivanju stroškov operaterja trga Borzen, d. o. o., razen delovanja Centra za podpore. Prispevek za energetsko učinkovitost je namenjen povečevanju energetske učinkovitosti. Obračuna se za vsako porabljeno kilovatno uro električne energije v večji, manjši oz. enotni tarifi. Prispevek za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (OVE in SPTE) je prispevek, ki je namenjen spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov in soproizvodnje z visokim izkoristkom. Obračuna se na obračunsko moč v kilovatih. Trošarina na električno energijo je določena s strani Vlade Republike Slovenije kot prihodek državnega proračuna. Trošarina znaša 3,05 €, za velike porabnike (nad 10.000 MWh) pa 1,8 € za vsako porabljeno MWh električne energije. Davek na dodano vrednost (DDV) je določen s strani Vlade Republike Slovenije kot prihodek državnega proračuna in se obračuna v višini 22 % na neto ceno električne energije (sestavljeno iz vseh predstavljenih elementov). Prihodki iz naslova omrežnin so prihodki sistemskega operaterja in distribucijskega operaterja. Račune za omrežnino in prispevke končnim odjemalcem izstavlja družba Elektro Gorenjska v svojem imenu in za račun SODO. Končnim odjemalcem, ki imajo skupni račun za električno energijo, pa omrežnino in prispevke skupaj z električno energijo zaračunava dobavitelj električne energije, prav tako v svojem imenu in za račun SODO. 3.10.4 Energetsko zakonsko okolje delovanja skupine v letu 2017 Poslovanje skupine Elektro Gorenjska je regulirano. Glavni predpisi in akti, ki se nanašajo na oskrbo z električno energijo in proizvodnjo električne energije, so: ■ Energetski zakon, ■ Zakon o gospodarskih družbah, ■ Zakon o graditvi objektov, prostorskem načrtovanju, urejanju prostorov in varstvu okolja, ■ Zakon o splošnem in upravnem postopku, ■ Direktiva 2009/72/ES Evropskega Parlamenta in Sveta o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo, ■ Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije, ■ Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije in gospodarske javne službe dobava električne energije tarifnim odjemalcem, Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 47 ■ Uredba o koncesiji gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije, ■ Akt o metodologiji za določitev regulativnega okvira in metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje, ■ Cenik za uporabo omrežja (omrežnina in dodatki k omrežnini), ■ Sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje električne energije, ■ Uredba o dopolnitvi uredbe o listi blaga in storitev, za katere se uporabljajo ukrepi kontrole cen, ■ Uredba o energetski infrastrukturi, ■ Uredba o ukrepih in postopkih za uvedbo in povezljivost naprednih merilnih sistemov električne energije, ■ Akt o pravilih monitoringa kakovosti oskrbe z električno energijo, ■ Akt o identifikaciji entitet v elektronski izmenjavi podatkov med udeleženci na trgu z električno energijo in zemeljskim plinom, ■ Uredba o razmejitvi 110 kV omrežja v distribucijski in prenosni sistem, ■ Uredba o pogojih in postopkih zadolževanja, ■ Zakon o vodah, ■ Gradbeni zakon, ■ Zakon o varstvu okolja, ■ Zakon o trošarinah. 3.10.5 Pogodba s SODO Družba SODO, d. o. o., nima v lasti elektroenergetske infrastrukture za izvajanje GJS DO. 21. 6. 2007 je zato z družbo Elektro Gorenjska, ki je lastnica elektroenergetske infrastrukture na območju Gorenjske, sklenila pogodbo o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev za sistemskega operaterja distribucijskega omrežja (Pogodba s SODO). K tej pogodbi so bili sklenjeni trije aneksi, in sicer 28. 12. 2007, 16. 4. 2010 in 11. 10. 2010. Zaradi preglednosti je bila 29. 2. 2012 med SODO in Elektrom Gorenjska sklenjena nova Pogodba s SODO, ki je nadomestila pogodbo iz leta 2007 in h kateri je bilo v nadaljevanju sklenjenih še pet aneksov: ■ 18. 9. 2012 aneks št. 1, ■ 26. 11. 2013 aneks št. 2, ■ 30. 9. 2014 aneks št. 3, ■ 27. 1. 2016 aneks št. 4 in ■ 27. 1. 2017 aneks št. 5. Aneks št. 5 k Pogodbi s SODO se nanaša na regulativno obdobje od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2018 in ureja predvsem: ■ zavezo izdelave in uskladitve normativov za regulirane storitve obeh pogodbenih strank, ■ način in plačilo izdelave dolgoročnih študij napovedi o obremenitvi in porabi električne energije, ■ način izvedbe skupnega javnega naročila za nakup napredne merilne opreme, ■ izstavljanje računov, plačilo in obračun storitev, ki jih EG izvaja za SODO, ■ model stimuliranja in penalizacije obvladovanja tehničnih izgub v omrežju, ■ obračunavanje medletnega primanjkljaja in presežka omrežnine, ■ obračunavanje primanjkljaja/presežka regulativnih let 2012, 2013 in 2014, ■ nadzor storitev, ki jih EG izvaja za SODO, ■ obračunavanje najemnine za elektroenergetsko infrastrukturo, ki jo SODO najema od EG. 48 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 48 Na osnovi aneksa 5 družba Elektro Gorenjska od 1. 1. 2016 dalje ne opravlja več poslov v zvezi s pokrivanjem izgub na distribucijskem omrežju in poslov pokrivanja oskrb z električno energijo (nakup električne energije za zasilno in nujno oskrbo ter neupravičen odjem). Družba je od tega datuma dalje stimulirana ali penalizirana na račun obvladovanja količin izgub v omrežju. Znesek stimulacije ali penalizacije se upošteva v okviru storitev, ki jih družba opravlja za SODO. Po Pogodbi s SODO družba Elektro Gorenjska izstavlja končnim uporabnikom distribucijskega omrežja račune za uporabo omrežja, na podlagi vsakokrat veljavnega Akta o določitvi metodologije za obračunavanje omrežnine in metodologije za določitev omrežnine in kriterijev za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja, pa tudi v skladu z drugimi predpisi, predvsem EZ-1. Družba Elektro Gorenjska te račune izstavlja v svojem imenu in za račun SODO. Končni uporabniki prejete račune poravnajo na transakcijski račun družbe Elektro Gorenjska. Fakturirani zneski predstavljajo obveznost družbe Elektro Gorenjska do SODO, d. o. o., in zato ne predstavljajo prihodkov Elektra Gorenjska. V skladu s Pogodbo s SODO Elektro Gorenjska družbi SODO oddaja v najem elektroenergetsko infrastrukturo in opravlja pogodbeno dogovorjene storitve, ki jih lahko razvrstimo v naslednje skupine: ■ vzdrževanje primerne elektroenergetske infrastrukture, ■ organiziranje in izvajanje dežurne službe, ■ vodenje in obratovanje elektrodistribucijskega omrežja, ■ načrtovanje razvoja omrežja, ■ spremljanje in ugotavljanje kakovosti oskrbe z električno energijo, ■ izvajanje merjenja električne energije, ■ izvajanje storitev dostopa in drugih storitev za uporabnika, ■ priključevanje uporabnikov, ■ druge storitve za uporabnike. Za elektroenergetsko infrastrukturo, dano v najem, in za opravljanje predstavljenih storitev družba Elektro Gorenjska izstavlja družbi SODO račune za najemnino in opravljene storitve. Ti prihodki predstavljajo približno 79 % vseh prihodkov družbe oz. 73 % vseh prihodkov skupine. Elektro Gorenjska zneske za najemnino in storitve zaračunava v mesečnih akontacijskih zneskih, ki temeljijo na letnih vrednostih iz Odločbe o regulativnem okviru za obdobje 2016-2018, ki jo je izdala Agencija za energijo. V mesecu marcu družba SODO izvede preliminarni obračun za preteklo leto. Obračun temelji na nerevidiranih računovodskih izkazih. Sledi še končni obračun, ki ga na osnovi revidiranih računovodskih izkazov pripravi Agencija za energijo. Oba obračuna sta pripravljena na osnovi določb Akta o metodologiji za določitev regulativnega okvira in metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 49 4 SISTEMI VODENJA IN KAKOVOSTI 4.1 Integriran sistem vodenja kakovosti (iSVK) družbe Elektro Gorenjska Družba Elektro Gorenjska od leta 2011 vzdržuje Integriran sistem vodenja kakovosti (iSVK), znotraj katerega izpolnjuje zaveze politike kakovosti Elektra Gorenjska, d. d. S politiko kakovosti, ki je del poslovne politike, se vodstvo družbe zavezuje, da bo dolgoročno sledilo viziji in dosegalo postavljene cilje v skladu s strateškimi usmeritvami. Pri tem bo uveljavljalo kulturo družbe, ki temelji na kakovosti, obvladovanju tveganj, varovanju informacij, varovanju zaposlenih in okolja, vlaganju v zaposlene, zagotavljanju njihove zavzetosti in njihovega zadovoljstva preko načel usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ter navsezadnje zavezanosti k nenehnemu izboljševanju. V letu 2017 je družba obstoječi iSVK nadgradila z zahtevami standarda ISO/IEC 27001:2013 in tako sedaj izpolnjuje zahteve naslednjih certifikacijskih sistemov: __■ sistem SVK (standarda ISO 9001:2015), ■ sistem SRO (zahteve standarda ISO 14001:2015) ■ sistem VZD (zahteve standarda BS OHSAS 18001:2007) in ISO 9001 Q-491 ' ISO°EC°2°7001E~|1-061 ■ sistem SVI (zahteve standarda ISO / IEC 27001:2013). BS OHSAS 18001 H-039 Družbe v skupini Elektro Gorenjska nimajo vzpostavljenega skupnega sistema vodenja kakovosti, ker vsaka od njih opravlja svojo dejavnost. iSVK pa ne izpolnjuje le zahteve certifikacijskih sistemov, ampak združuje in skrbi za skladno delovanje družbe tudi z zahtevami treh necertifikacijskih sistemov: ■ zahteve po obvladovanju tveganj (sistem OT, standard ISO 31000), ■ zahteve certifikata Družini prijazno podjetje (certifikat DPP) in ■ zahteve, ki izhajajo iz naslova družbene odgovornosti (standard ISO 26000). INTEGRIRAN SISTEM VODENJA KAKOVOSTI Slika 16: Integriran sistem vodenja kakovosti znotraj družbe EG, d. d KORPORATIVNO KOMUNICIRANJE ISO ISO 9001 SISTEM SVK POLNI CE E a RTIFIKA Družini prijazno podjetje DRUŽINI PRIJAZNO PODJETJE SISTEM STALNIH IZBOLJŠAV ISO ISO 26000 DRUŽBENA ODGOVORNOST NOTRANJE / ZUNANJE PRESOJE VODENJA 50 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 50 Politiko kakovosti uresničujemo z vizijo doseganja postavljenih temeljnih dolgoročnih ciljev integriranega sistema kakovosti (iSVK): ■ skrb za ustrezno načrtovanje poslovanja in trajnostni razvoj družbe; ■ kakovost načrtujejo in uresničujejo vsi zaposleni (vsak zaposleni je odgovoren za kakovost svojega dela, s katerim posledično vpliva na poslovni videz družbe); ■ uresničevanje kakovosti poslovanja, ki je naravnano k zmanjševanju stroškov poslovanja ob istočasni visoki profesionalni stopnji opravljanja dejavnosti; ■ vodstvo omogoča pogoje in načine za vzpostavitev in vzdrževanje sistema kakovosti tako, da zagotavlja njegovo neprestano rast; ■ skrb za stalno izboljševanje vseh področij iSVK-ja, kot so: kakovostno vodenje (SVK), obvladovanje tveganj (OT), odgovorno ravnanje z okoljem (SRO), varnost in zdravje pri delu (VZD), varnost informacij (SVI) ter področje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih (DPP); ■ skrb za stalno informiranje zaposlenih, njihovo usposabljanje ter dviganje njihove motivacije, kar posledično vodi k večji pripadnosti zaposlenih do podjetja in njihovemu zadovoljstvu; ■ zavezanost družbe za izpolnjevanje zakonskih in drugih zahtev s področja iSVK; ■ zavezanost družbe za javno dostopnost vseh podatkov s področja iSVK. Skladnost delovanja iSVK preverjamo z notranjimi in zunanjimi presojami, poleg tega pa tudi z: ■ ugotavljanjem stanja trenda kakovosti poslovnih procesov s pomočjo poročil izvršnih direktorjev OE, ki jih posredujejo svetovalki uprave za kakovost; ■ kvartalnih poročil skrbnice iSVK o doseganju rezultatov kakovosti poslovnih procesov, ki se odražajo kot zapisniki SVK za obravnavano obdobje; ■ poročil, ki podajajo stanja na področjih prepoznanih tveganj; ■ spremljanja ključnih kazalnikov (tudi tedensko), ki se v primeru večjih odstopanj sprotno obravnavajo; ■ nenehnega spremljanja izvajanja in uspešnosti procesov, pri čemer skrbniki procesov redno poročajo njihovim nadrejenim, rezultati pa se obravnavajo na sestankih vodij služb posameznih OE. Razumevanje in vodenje medsebojno povezanih procesov kot tudi zahtev iSVK prispeva k uspešnosti in učinkovitosti družbe pri uresničevanju vizije, strategije in poslanstva, saj omogoča obvladovanje tveganj in dobro poslovno sodelovanje s končnimi odjemalci, z zaposlenimi, lastniki in okoljem. Družba iSVK obvladuje s pomočjo vzpostavljenih organov znotraj družbe, ki skrbno nadzorujejo in obvladujejo delovanje svojega področja: ■ Odbor za kakovost, ■ Svet sistema vodenja ravnanja z okoljem, ■ Svet sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu ter ■ Svet sistema varovanja informacij. Rezultat stalnih aktivnosti na vseh področjih delovanja in vodenja družbe je bilo tako za leto 2012 prejeto najvišje državno Priznanje RS za poslovno odličnost, kar potrjuje, da družba Elektro Gorenjska ustreza zahtevnim kriterijem evropskega modela poslovne odličnosti EFQM in da uravnoteženo deluje po temeljnih načelih poslovne odličnosti. V družbi Elektro Gorenjska stalno izvajamo procese izboljševanja v skladu z Evropskim modelom poslovne odličnosti (EFQM). Dokaz odličnosti delovanja in primerljivosti na evropski ravni je tudi prejeti certifikat EFQM, s čimer smo se zapisali v bazo uspešnih evropskih organizacij, ki delujejo in živijo po modelu EFQM, kar seveda pomeni, da se družba zavezuje k stalnemu izboljševanju in k stalni rasti na poti odličnosti. Sistematično izvajanje politike, strategij in ciljev ter načrtov organizacije nam omogočajo in zagotavljajo jasni in medsebojno povezani procesi, ki se vsakodnevno optimizirajo, vodijo, nadzorujejo in izboljšujejo. Rezultat stalnih aktivnosti na vseh področjih delovanja družba preverja od leta 2013 naprej s samooceno delovanja, s pomočjo katere v družbi spremljamo napredek družbe in skrbimo za neuresničitev tveganj. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 51 Družba Elektro Gorenjska, d. d., je v letu 2017 spremljala in nadzorovala svoje poslovanje s pomočjo 42 prepoznanih, med seboj povezanih poslovnih procesov, ki jih obvladuje s pomočjo zakonov, organizacijskih predpisov in delovnih navodil. Delovanje poslovnih procesov je spremljala s pomočjo 195 vzpostavljenih kazalnikov kakovosti in 29 prepoznanih tveganj. Pri sistematičnem obvladovanju delovanja iSVK je bilo podanih 88 izboljšav oziroma ukrepov, kar dokazuje, da družba uresničuje zavezo k stalnemu izboljševanju in stalni rasti. Trende rasti kakovosti izvajanja posameznih poslovnih procesov družbe Elektro Gorenjska se preverja kvartalno in obravnava na Odboru za kakovost, kjer se poroča tudi o aktivnostih drugih sistemov vodenja. Število poslovnih procesov, kazalnikov kakovosti, tveganj in izboljšav 250 200 100 Slika 17: Spremljanje delovanja iSVK znotraj družbe EG, d. d. 2D13 2D14 2D15 2D16 2D17 ocena 2D1S | | Št. poslovnih procesov Št. kazalnikov kakovosti Št. prepoznanih tveganj Št. izboljšav — Linearna (št. poslovnih procesov) — Linearna (št. kazalnikov kakovosti) — Linearna (št. prepoznanih tveganj) — Linearna (št. izboljšav) V letu 2017 je družba Elektro Gorenjska uspešno prestala preverjanje ustreznosti uvedb novih zahtev standarda ISO 14001:2015 in novega sistema, to je sistema varovanja informacij (sistem SVI), ki temelji na izpolnjevanju zahtev standarda ISO /IEC 27001:2013. K učinkovitemu sistemu pripomorejo poleg dobrega delovanja sistemov še dobro komuniciranje, redno preverjanje in spremljanje delovanja vseh sistemov znotraj iSVK ter navsezadnje stalno izboljševanje. PROCES (A) izboljšav pretok spoznanj in povezovanj vloga I Top down pristop PROCES (C) meritev preverjanje standardov in ciljev vloga A P 1 D P A podjetje 2 D oddelek strategija in politika P taktika in razvojna politika P C * A oddelek ugotovitve in pobude C A posameznik ugotovitve in pobude P3 . posameznik C PROCES (P) načrtovanja pretok idej in uvidov vloga E Bottom up iniciativa PROCES (D) izvajanja pretok materiala in financ vloga P Izboljšave, ki nam jih na eni strani narekujejo standardi kakovosti ter zagotavlja Demingov pristop (PDCA-krog, ki družbi pomaga zagotavljati, da svoje procese podpre z ustreznimi viri in jih vodi ter da identificira priložnosti za izboljšanje in ustrezno ukrepa), obravnavamo sistematično. Slika 18: PDCA-krog (Demingov pristop v dinamiki vseh procesov) 52 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 52 V letu 2017 je bilo tako podanih 88 predlogov - ukrepov in izboljšav, ki so pripomogli k izboljšanju delovanja sistema. Zaposlene spodbujajo k iskanju izboljšav in dodatnih ukrepov, ki ugodno vplivajo na dobro poslovanje družbe in spodbujajo k dodatni zavzetosti zaposlenih in ravnanju z okoljem. Tako kot vsako leto doslej smo tudi v letu 2017 uspešno prestali zunanjo presojo certifikacijskih delov integriranega sistema vodenja. V procesu presoj certifikacijskih sistemov vodenja je bila ugotovljena ena neskladnost iz sistema VZD, podanih je bilo skupno 36 priporočil: 9 SVK, 8 SRO, 6 VZD in 13 SVI), ki smo jih sistematično obravnavali in jih glede na njihovo relevantnost tudi upoštevali. PDlhl CEKTiFItAr E2Q a UiUiini prij.jiiiu padjelje Leto 2017 je na področju usklajevanja dela z zasebnim življenjem pomenilo konec triletnega obdobja izvajanja ukrepov v okviru projekta Družini prijazno podjetje. Revizor je na podlagi pripravljenega poročila potrdil pravilnost izvajanja ukrepov, podal nekaj priporočil in pohvalil naše delo ter urejenost dokumentacije na področju usklajevanja dela in družine. V družbi ukrepe v okviru projekta Družini prijazno podjetje izvajamo korektno in skladno s postavljenimi cilji. Družba Elektro Gorenjska od leta 2015 izvaja kar 16 družinam prijaznih ukrepov. Z izbranimi ukrepi si tako prizadevamo za vsesplošno dobro počutje svojih zaposlenih na delovnem mestu in jim s tem sporočamo, da nas skrbi zanje ter da so soustvarjalci skupnih dosežkov in uspehov. 4.2 Integriran sistem vodenja kakovosti družbe Gorenjske elektrarne V družbi se kakovost in odličnost odražata v poslovnih procesih, vzpostavljenih po prenovljenem standardu ISO 9001:2015 in po modelu odličnosti EFQM. Kot prva družba v elektroenergetskem sistemu smo vzpostavili sistem upravljanja z energijo po standardu ISO 50001:2011, ki izboljšuje energetsko učinkovitost. Trenutno upravljamo z naslednjima dvema certificiranima sistemoma: ■ sistem vodenja po zahtevah ISO 9001:2015, Q-1864 / 2017-12-16 in ■ sistem upravljanja z energijo ISO 50001:2011, En-014 / 2016-11-11. Usmeritev upravljanja z energijo je bila integracija standarda SIST EN 50001:2001 v sistem vodenja kakovosti in s tem vzpostavitev zveze s standardom SIST EN 9001:2015. Uvajamo izboljšave pri pristopih spremljanja in aktivnosti pri implementaciji standarda ISO 50001:2011, ki smo ga v postopku certificiranja prejeli novembra 2016. S pomočjo standarda ISO 50001:2011 smo razvili in izvajamo energetsko politiko in zastavljamo okvirne in izvedbene cilje ter akcijske plane, ki upoštevajo zakonske zahteve in informacije o pomembni rabi energije. Dodatno razvijamo nove storitve na področju učinkovite rabe energije in upravljanja z energijo za uporabo pri lastnih in tržnih projektih. Zato so pomembne reference, ki jih predstavljajo standardi kakovosti, katere na področju upravljanja z energijo zagotavlja standard. Konec leta 2017 smo vzpostavili sistem vodenja kakovosti po novelaciji standarda ISO 9001:2015 z razširjenimi zahtevami poglavij konteksta organizacije, voditeljstva, obravnavanja tveganj in priložnosti, kompetentnosti, ozaveščenosti, vrednotenja in sprememb procesov, ki so nastala z reorganizacijo družbe z izčlenitvijo dejavnosti vzdrževanja v odvisno družbo GEK Vzdrževanje in vzpostavitvijo skupine Gorenjske elektrarne. Redefiniranje medsebojno povezanih procesov obeh družb v skupini in izboljševanje je stalna naloga v prihodnjem obdobju. S politiko kakovosti in upravljanja z energijo so stalno seznanjeni vsi zaposleni. Prizadevamo si, da politiko razumemo in izvajamo na vseh nivojih družbe. Izvajamo notranje presoje sistema vodenja kakovosti. Namen teh presoj je dvojni, in sicer: ■ stalno preverjamo, ali se predpisani postopki izvajajo na način, kot je določeno v dokumentih. S tem dobivamo povratne informacije o morebitnih odstopanjih v čim zgodnejši fazi, da lahko čim hitreje ukrepamo. ■ stalno iščemo rešitve za še učinkovitejše izvajanje postavljenih postopkov. S presojami dobivamo koristne informacije za nadaljnje izboljšave. V obdobju 2018-2020 bomo nadaljevali z aktivnostmi na področju izboljšav, spremljanja zakonodaje z vidika procesov, z vidika upravljanja z energijo in z vidika ravnanja z okoljem ter v skladu z novimi zahtevami spreminjali in dopolnjevali obstoječe procese. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 53 4.3 Obvladovanje tveganj v družbi Elektro Gorenjska V družbi Elektro Gorenjska se zavedamo tveganj, ki so sestavni del našega poslovanja. Zavedamo pa se tudi, da je lahko le celovito in sistematično obvladovanje tveganj učinkovito. V ta namen smo v družbi Elektro Gorenjska v letu 2011 pričeli z vzpostavljanjem sistema obvladovanj tveganj. Sistem obvladovanja tveganj je eden od delov integriranega sistema vodenja kakovosti. Obvladovanje tveganj je pomemben pogoj za uspešno in učinkovito doseganje zastavljenih dolgoročnih poslovnih ciljev. Družba Elektro Gorenjska je v letu 2016 pristopila k nadgradnji in dopolnitvi sistema obvladovanja tveganj. Osnovni dokument, ki določa pravila in postopke za osnovno prepoznavanje tveganj, oceno in njihovo spremljanje v procesu prepoznavanja in obvladovanja tveganj, je organizacijski predpis Ugotavljanje in ocenjevanje tveganj v družbi Elektro Gorenjska, d. d. Celovit sistem obvladovanja tveganj je prepoznan kot proces in je del integriranega sistema vodenja kakovosti. Proces obvladovanja tveganj tako zajema prepoznavanje, ocenjevanje, načrtovanje in implementacijo odzivov ter informiranje, komuniciranje in nadzor nad tveganji in ukrepi za njihovo obvladovanje, vključno s poročanjem o tveganjih, ki jim družba je ali bi jim lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju. Temelj obvladovanja tveganj je njihova identifikacija in ocena resnosti posameznega tveganja. Resnost tveganja ocenjujemo kot produkt dveh dimenzij tveganja: verjetnosti materializacije tveganja in obsega škode, ki bi jo materializacija tveganja predstavljala za družbo. Verjetnost Vpliv 1-Neznaten 2-Majhen 3-Zmeren 4-Velik 5-Katastrofalen 1-Skoraj nemogoče 2-Malo verjetno 3-Možno 4-Zelo verjetno 5-Skoraj zagotovo | | Veliko tveganje Pomembno tveganje Srednje in majhno tveganje Stalno oziroma redno nadziranje ter sistematično obvladovanje tveganj je pomemben pogoj za uspešno in učinkovito doseganje zastavljenih dolgoročnih poslovnih ciljev. Najvišji organ obvladovanja tveganj v družbi Elektro Gorenjska je Odbor za kakovost. Odgovornosti in obveznosti Odbora za kakovost Elektra Gorenjska vključujejo: ■ opredelitev do novoprepoznanih tveganj, vključno s ključnimi dokumenti, ■ opredelitev pomembnih virov za obvladovanje tveganj, ■ sistematično obravnavanje in ocenjevanje že prepoznanih tveganj, ■ potrjevanje ukrepov za obvladovanje tveganj. Osnovna naloga sistema obvladovanja tveganj je sistematično analiziranje in ocenjevanje že prepoznanih tveganj ter nenehno prepoznavanje novih. V družbi Elektro Gorenjska tveganja ločimo glede na njihovo področje vpliva in glede na resnost. 54 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 Leva slika 20: Prepoznana tveganja glede na resnost (delež) Desna slika 21: Prepoznana tveganja glede na vrsto (delež) 10,34 % 34,48 % 17,24 % 48,28 % Veliko tveganje Pomembno tveganje Srednje in majhno tveganje Finančno tveganje Poslovno tveganje Tveganje delovanja Slika 22: Klasifikacija prepoznanih tveganj v družbi Elektro Gorenjska Tveganja glede na RESNOST Veliko tveganje □ Delovanje lastnega informacijskega sistema □ Metodologija Agencije za energijo in ostala regulativa s področja distribucije EE □ Okvare in havarije □ Sprememba pogodbe s SODO □ Varovanje informacij Pomembno tveganje □ Kreditno tveganje plačil odjemalcev □ Likvidnostno tveganje □ Napadi na infrastrukturo, terorizem □ Nedelovanje notranjih kontrol in pojav prevar □ Neizpolnjevanje zahtev po kakovosti napetosti □ Neugoden izid denacionalizacijskih postopkov □ Neustrezno plačilo storitev EG s strani SODO □ Pomanjkanje investicijskih sredstev □ Postopek izvedbe javnih naročil □ Skladnost izvajanja strategije družbe Elektro Gorenjska □ Spor s sindikati □ Tveganje naložb v odvisne družbe □ Tveganje resnih poškodb in smrti pri delu □ Zmanjšanje učinkovitosti omrežja Srednje in majhno tveganje □ Izredni odhodki (kazni) □ Izvedba tehnično ali ekonomsko neupravičenih investicij □ Nedoseganje zahtev po komercialni kakovosti □ Neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti in kakovost storitev zunanjih izvajalcev □ Neizpolnjevanje zahtev po neprekinjenosti napajanja □ Neskladnost in neetično poslovanje □ Obrestno tveganje □ Pomanjkanje ustreznih kadrov □ Vplivanje na okolje □ Zmanjšanje količine distribuirane EE Tveganja glede na VRSTO Finančno tveganje □ Izredni odhodki (kazni) □ Kreditno tveganje plačil odjemalcev □ Likvidnostno tveganje □ Neustrezno plačilo storitev EG s strani SODO □ Obrestno tveganje □ Pomanjkanje investicijskih sredstev □ Tveganje naložb v odvisne družbe Poslovno tveganje □ Delovanje lastnega informacijskega sistema □ Izvedba tehnično ali ekonomsko neupravičenih investicij □ Metodologija Agencije za energijo in ostala regulativa s področja distribucije EE □ Napadi na infrastrukturo, terorizem □ Nedoseganje zahtev po komercialni kakovosti □ Neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti in kakovost storitev zunanjih izvajalcev □ Neizpolnjevanje zahtev po kakovosti napetosti □ Neizpolnjevanje zahtev po neprekinjenosti napajanja □ Neskladnost in neetično poslovanje □ Neugoden izid denacionalizacijskih postopkov □ Okvare in havarije □ Pomanjkanje ustreznih kadrov □ Skladnost izvajanja strategije družbe Elektro Gorenjska □ Spor s sindikati □ Sprememba pogodbe s SODO □ Varovanje informacij □ Vplivanje na okolje □ Zmanjšanje količine distribuirane EE □ Zmanjšanje učinkovitosti omrežja Tveganje delovanja □ Nedelovanje notranjih kontrol in pojav prevar □ Postopek izvedbe javnih naročil □ Tveganje resnih poškodb in smrti pri delu Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 55 Tveganja, zabeležena v katalogu tveganj, se stalno spremlja in redno ocenjuje po naslednjih ključnih parametrih: verjetnost pojava in vpliv pojava tveganja pred realizacijo in po njej ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti. Finančna tveganja glede na resnost (delež) Poslovna tveganja glede na resnost (delež) Tveganja delovanja glede na resnost (delež) Slika 23: Prikaz posameznih vrst tveganj glede na njihovo resnost | | Veliko tveganje Pomembno tveganje Srednje in malo tveganje Glede na pridobljeno oceno posamične skupine resnosti tveganj, ki so produkti verjetnosti pojava tveganja, in vpliva razvrščamo tveganja v tri skupine glede na njihovo velikost resnosti obravnavanja in predstavljajo grobo usmeritev glede nivoja kontrolnega sistema, nadzor nad tveganji oziroma njihovega obvladovanja. 5 10 15 20 25 4 8 12 16 20 3 6 9 12 15 2 4 6 8 10 1 2 3 4 5 Slika 24: Matrika za ovrednotenje tveganj Verjetnost | | Veliko tveganje (kritično tveganje) Pomembno tveganje (potrebno spremljati) Srednje in majhno tveganje Nastanek izgube ali škode, ki nastopi kot posledica materializacije tveganj, lahko negativno vpliva na poslovni uspeh družbe. Cilj družbe Elektro Gorenjska je s prepoznavanjem in z obvladovanjem tveganj pridobiti priložnosti in koristi za povečanje svoje konkurenčnosti. V ta namen smo se v družbi Elektro Gorenjska odločili, da sistem obvladovanja tveganj nadgradimo, zato smo v letu 2015 pristopili h kvantifikaciji tveganj, ki nam je bila osnova za nadgradnjo sistema obvladovanj tveganj z dinamičnim izračunom vrednostnega vpliva tveganj na poslovanje. Dinamični vpliv tveganj na poslovanje družbe se praviloma posodablja najmanj enkrat letno oziroma obvezno ob večji spremembi, ki bi posledično lahko vplivala na poslovanje družbe. 56 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 56 Slika 25: Dinamični vpliv tveganj na poslovanje družbe glede na njihov delež vrednosti vpliva (solventnostni vidik) 100 % 90 % 80 % 70 % * 60 % E § 50 % r-C II t 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % 9,96 % Ostala tveganja, ki imajo fin. din. vpliv manj kot 0,150 mio € (9,96%) EG - 5 Neustrezno plačilo storitev EG s strani SODO (2,00%) EG - 21 Tveganje resnih poškodb in smrti pri delu (2,07%) EG - 3 Zmanjšanje učinkovitosti omrežja (3,31%) EG - 10 Okvare in havarije (3,71%) EG - 11 Napadi na infrastrukturo, terorizem (5,36%) EG - 25 Skladnost izvajanja strategije družbe Elektro Gorenjska (6,92%) EG - 17 Neugoden izid denacionalizacijskih postopkov (6,99%) EG - 7 Neizpolnjevanje zahtev po kakovosti napetosti (7,54%) EG - 23 Delovanje lastnega informacijskega sistema (10,00%) EG - 31 Varovanje informacij (10,31%) EG - 6 Sprememba pogodbe s SODO (12,30%) EG - 1 Metodologija Agencije za energijo in ostala regulativa s področja distribucije EE (19,53%) 19,53 % 12,30 % 10,31 % 10,00 % 7,54 % 6,99 % 6,92 % 5,36 % 3,71 % 2,00 % 2,07 % 3,31 % ostala EG - 5 tveganja 1-1-1-1-1-1-T EG - 21 EG - 3 EG - 10 EG - 11 EG - 25 EG - 17 EG - 7 i-r EG - 23 EG - 31 1-1 EG - 6 EG - 1 Slika 26: Delež dinamičnega vrednostnega vpliva tveganj glede na njihovo resnost Slika 27: Delež dinamičnega vrednostnega vpliva tveganj posamezne vrste tveganj 100 90,42 % 60 80 50 60 40 30 40 20 20 6,31 % 3,27 % 10 0 ^m , 0 Finančno tveganje Poslovno tveganje Tveganje delovanja r 55,85 % 40,37 % 3,78 % I I Veliko Pomembno Srednje in tveganje tveganje malo tveganje Sistem obvladovanja tveganj poleg opisa in ovrednotenja tveganj obsega tudi ukrepe za obvladovanje ter merila in kazalnike za kontrolo tveganj. Z vzpostavitvijo sistematičnega spremljanja tveganj in s tem vključitvijo vseh zaposlenih je proces obvladovanja tveganj postal del strateškega vodenja družbe. Identificirana in ocenjena tveganja ter prepoznan sistem notranjih kontrol so osnova za delo notranje revizije, ki podaja oceno uspešnosti obvladovanja tveganj. Tveganja na sistemski ravni obvladujemo skladno z zahtevami integriranega sistema vodenja, ki vključuje tudi: sistem vodenja kakovosti ISO 9001, sistem varovanja z okoljem ISO 14001, sistem poklicnega zdravja in varnosti pri delu OHSAS 18001 in sistem varovanj informacij ISO /IEC 27001. Prepoznana tveganja lahko glede na njihov vpliv na poslovanje družbe združimo v tri večje skupine: poslovna tveganja, finančna tveganja in tveganja delovanja. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 57 Tudi v letu 2017 je velik del prepoznanih tveganj družbe Elektro Gorenjska izhajal s področja poslovnih tveganj, povezanih z dejavnostjo izvajanja pogodbe o najemu elektroenergetske infrastrukture in izvajanju storitev za SODO, d. o. o., saj družba po tej pogodbi ustvari veliko večino svojih prihodkov. EG-1 EG-17 Slika 28: Razporeditev tveganj Elektro Gorenjska, d. d. po zadnjem ocenjevanju v letu 2016 EG - 3 EG - 13 EG - 26 EG - 30 EG - 2 EG - 4 EG - 8 EG - 28 EG - 5 EG - 7 EG - 11 EG - 25 EG - 27 EG - 21 EG - 10 EG - 23 EG - 31 EG - 12 EG - 6 EG - 9 EG - 18 EG - 19 EG - 29 EG - 15 EG - 16 EG - 14 EG - 20 _L _L 2 3 Verjetnost 5 4 3 2 0 4 5 Legenda: Legenda stopenj vpliva: EG - 1 Metodologija Agencije za energijo in ostala regulativa s področja distribucije EE EG - 2 Zmanjšanje količine distribuirane EE EG - 3 Zmanjšanje učinkovitosti omrežja EG - 4 Izredni odhodki (kazni) EG - 5 Neustrezno plačilo storitev EG s strani SODO EG - 6 Sprememba pogodbe s SODO EG - 7 Neizpolnjevanje zahtev po kakovosti napetosti EG - 8 Neizpolnjevanje zahtev po neprekinjenosti napajanja EG - 9 Nedoseganje zahtev po komercialni kakovosti EG - 10 Okvare in havarije EG - 11 Napadi na infrastrukturo, terorizem EG - 12 Kreditno tveganje plačil odjemalcev EG - 13 Pomanjkanje investicijskih sredstev EG - 14 Likvidnostno tveganje EG - 15 Obrestno tveganje EG - 16 Pomanjkanje ustreznih kadrov EG - 17 Neugoden izid denacionalizacijskih postopkov EG - 18 Neskladnost in neetično poslovanje EG - 19 Neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti in kakovost storitev zunanjih izvajalcev EG - 20 Postopek izvedbe javnih naročil EG - 21 Tveganje resnih poškodb in smrti pri delu EG - 23 Delovanje lastnega informacijskega sistema EG - 25 Skladnost izvajanja strategije družbe Elektro Gorenjska EG - 26 Nedelovanje notranjih kontrol in pojav prevar EG - 27 Spor s sindikati EG - 28 Izvedba tehnično ali ekonomsko neupravičenih investicij EG - 29 Vplivanje na okolje EG - 30 Tveganje naložb v odvisne družbe EG - 31 Varovanje informacij 1 - Potencialna škoda za poslovanje je =< 100.000 € 2 - Potencialna škoda za poslovanje je > 100.000 € in =< 0,5 mio € 3 - Potencialna škoda za poslovanje je > 0,5 mio € in =< 2 mio € 4 - Potencialna škoda za poslovanje je > 2 mio € in =< 10 mio € 5 - Potencialna škoda za poslovanje je > 10 mio € Legenda stopenj verjetnosti pojava: ■ Pojav neželenih dogodkov je popolnoma edinstven. (Pogostost: vsaj enkrat v obdobju 21 let.) ■ Dogodek ni posebej verjeten, vendar ga ni mogoče izključiti. (Pogostost: vsaj enkrat v obdobju 10 let.) ■ Dogodek se lahko zgodi le občasno v določenem obdobju, bolj je verjetno, da gre za naključni dogodek. (Pogostost: vsaj enkrat v obdobju 6 let.) ■ Dogodek se lahko zgodi večkrat med določenim obdobjem, gre za pogosto nevarnost. (Pogostost: vsaj enkrat v obdobju 4 let.) ■ Verjeten dogodek se pogosto pojavlja s stalno nevarnostjo. (Pogostost: vsaj enkrat v obdobju 2 let.) 1 2 3 4 5 58 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 58 Poslovna tveganja se tako nanašajo na sposobnost dolgoročnega in stabilnega zagotavljanja ustrezne elektroenergetske infrastrukture, človeških, materialnih in finančnih virov za izvajanje temeljne dejavnosti družbe (distribucija električne energije), sledijo jim finančna tveganja in tveganja delovanja 4.3.1 Poslovna tveganja Sprememba pogodbe s SODO Letne pogodbe s SODO vsebujejo vse več določil, ki so neugodna za EG. V prihodnosti lahko pride do prenosa lastništva sredstev EG na SODO, prenosa izvajanja nalog na SODO, prenosa denarnih tokov na SODO. Vse omenjeno zmanjšuje avtonomijo poslovanja EG. Resnost: veliko tveganje. Metodologija Agencije za energijo in ostala regulativa s področja distribucije EE Prihodke iz naslova najema infrastrukture, plačila EE za izgube in plačila za izvedene storitve določa Agencija za energijo z Aktom o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov. Skladno z Aktom obstaja tveganje nižjih prihodkov zaradi: nedoseganja zahtevane stroškovne učinkovitosti, spremembe zakonodaje oz. regulative. Resnost: veliko tveganje. Okvare in havarije Zaradi vremenskih vplivov, napak na napravah ali nehotenih posegov tretjih oseb lahko pride do okvar in havarij različnega obsega. Resnost: veliko tveganje. Nedoseganje zahtev Agencije za energijo: komercialna kakovost Za doseganje ustrezne komercialne kakovosti je potrebno zaposlovanje potrebnega strokovnega osebja in zadosten nivo sredstev. Resnost: srednje in majhno tveganje. Neizvedba RN oz. potrebnih investicij: kakovost napetosti Za doseganje ustrezne kakovosti napetosti je ključna izvedba potrebnih investicij oz. dolgoročno sledenje razvojnemu načrtu. Do odstopanj na področju investicij lahko pride zaradi: pomanjkanja investicijskih sredstev, če letni regulativni okvir ne sledi razvojnemu načrtu; prepozne odobritve dolgoročnih kreditov za financiranje investicij s strani regulatornih organov; povečanja okoljskih omejitev, ki podaljšajo, otežijo ali onemogočijo umeščanje EE-objektov v prostor; sporov z lastniki parcel, kar zaplete umeščanje EE-objektov v prostor; prepozne odobritve investicij in zagotovitve pogojev za izvedbo, na kar v največji meri vpliva sprejetje letnega gospodarskega načrta EG; morebitno neizpolnjevanje pogodb s strani zunanjih izvajalcev in dobaviteljev. Resnost: pomembno tveganje. Zmanjšanje količine distribuirane EE Tekoče poslovanje ogroža zmanjšanje količine distribuirane EE, ki se zmanjšuje zaradi: gospodarske krize in/ali povečevanja lastne proizvodnje in samooskrbe (net-metering). Posledično SODO realizira manjše prihodke iz naslova omrežnine, kar je osnova za plačilo najemnine in storitev distribucijskim podjetjem, skladno z odločbo Agencije. Stroški EG pri tem ne upadejo, saj mora še naprej vzdrževati obstoječo elektroenergetsko infrastrukturo. Resnost: srednje in majhno tveganje. Neizpolnjevanje načrta vzdrževanja: neprekinjenost napajanja Do poslabšanja kazalnikov neprekinjenosti napajanja lahko pride zaradi: pomanjkanja sredstev za vzdrževanje; omejenega zaposlovanja strokovnega osebja; nezadostne robustnosti omrežja, ki jo dosegamo predvsem s kablitvijo; nezadostne avtomatizacije omrežja. Resnost: srednje in majhno tveganje. Zmanjšanje učinkovitosti omrežja Do zmanjšanja učinkovitosti omrežja pride lahko predvsem zaradi: priključevanja nestabilnih proizvodnih virov (npr. sončne elektrarne), ko imamo v omrežju veliko moč in malo energije, in nasedlih investicij - EG izvede investicije skladno z razvojnimi načrti, zaradi propada večjega odjemalca pa ostane infrastruktura neizkoriščena, neustrezne dinamike razvoja omrežja (prioritete - npr. ojačitev omrežja). Resnost: pomembno tveganje. Napadi na infrastrukturo, terorizem Tveganje predstavlja možnost vdorov v IKT-, IT- in DCV-sistem, uničenje ali poškodovanje posameznih objektov in kraja delov infrastrukture. Resnost: pomembno tveganje. Izvedba tehnično ali ekonomsko neupravičenih investicij Tveganje, da družba izvede investicije, ki niso tehnično ali ekonomsko upravičene. Resnost: srednje in majhno tveganje. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 59 Neugoden izid denacionalizacijskih postopkov Denacionalizacijski postopki za MHE Sava, MHE Jelendol in MHE Pristava povzročajo dodatne stroške, ki so povezani s podaljšanimi sodnimi postopki in z dodatnimi finančnimi zahtevami novega lastnika. Družba je v fazi reševanja problematike, ki ima lahko pomemben finančni vpliv v primeru, da pride do vrnitve objektov v naravi in izplačila odškodnine novim lastnikom. Resnost: pomembno tveganje. Kadrovsko tveganje oz. pomanjkanje ustreznih kadrov vključuje izgubo ključnih kadrov, pomanjkanje strokovno usposobljenih kadrov in zagotavljanje kompetentnih kadrov, pa tudi ravnanje zaposlenih, ki ni v skladu s predpisi in z internimi akti družbe. Družba se z reorganizacijami in upokojevanjem, ki ni nadomeščeno z novimi delavci, sooča z zniževanjem števila zaposlenih. S tem se povečuje obseg dela pri zaposlenih, ki v družbi ostajajo. Zaradi preobremenjenosti posameznikov se povečujejo možnosti za napake. Lahko se pojavijo tudi želje po odhodih. Odhode iz družbe skušamo zapolniti z notranjimi viri, ki pa nimajo vedno ustrezne izobrazbene strukture. To je lahko razlog za slabšo kakovost dela. Posamezniki, ki so pri svojem delu nemotivirani in zato manj uspešni, svojega dela ne opravijo v rokih ali pa ga opravijo nestrokovno, prav tako negativno vplivajo na uspešnost posameznih projektov. Navedeni dogodki se dogajajo skoraj zagotovo, vpliv na poslovanje pa je neznaten. Resnost: srednje in majhno tveganje. Spori s sindikati Družba lahko utrpi izpad prihodkov oziroma škodo zaradi nesoglasij med upravo in zahtevami delavcev (stavka) ter drugih vzrokov, kot so npr. aktivnosti vodenja družbe po zahtevah lastnikov, kar pa lahko sproži nezadovoljstvo delavcev. Resnost: pomembno tveganje. Delovanje lastnega informacijskega sistema Zaradi neustreznega delovanja lastnega informacijskega sistema oz. povezave z enotno vstopno točko na Informatiki, d. d. (portal PERUN IIS) lahko pride do neizpolnitve določb zakonodaje in pogodbenih obveznosti (pogodba SODO - EG) pri vodenju procesov in evidentiranju sprememb v življenjskem ciklu uporabnika, pripravi merilnih in obračunskih podatkov ter fakturiranju uporabe omrežja in prispevkov po EZ. Posledično lahko pride tudi do napačnih priklopov oz. odklopov uporabnikov, napačnega finančnega toka med akterji (uporabniki - EG - SODO - dobavitelji - ELES - Agencija za energijo - Borzen) in odškodninskih zahtevkov. Resnost: veliko tveganje. Neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti in kakovost storitev zunanjih izvajalcev predstavlja tveganje, da dobavitelj ne dobavi ali kako drugače ne izpolni pogodbenih obveznosti (stečaj dobavitelja, slaba kakovost materiala ipd.), kar povzroči zapoznelo izvedbo projekta oziroma težave pri zagotavljanju distribucije električne energije. Vpliv takšnega dogodka na družbo bi bil neznaten, obstaja pa verjetnost, da se to zgodi. Resnost: srednje in majhno tveganje. Tveganje varovanja informacij V okviru dejavnosti družbe Elektro Gorenjska, d. d., lahko pride do izgube, razkritja ali do vdora do poslovnih in osebnih podatkov, kar lahko vodi do kršitve zakonodaje, v najslabšem primeru pa lahko ogrozi delovanje družbe. Resnost: veliko tveganje. Skladnost izvajanja strategije družbe Elektro Gorenjska Družba EG ima postavljeno strategijo. Strategija je postavljena na podlagi usmeritev poslovnega modela družbe, strategije distribucije EE in usmeritev, podanih s strani ključnih akterjev (SDH, pristojno ministrstvo), ki so vpeti v poslovanje družbe. Resnost: pomembno tveganje. Tveganje vplivov na okolje Družba s svojim delovanjem lahko posredno oziroma neposredno vpliva na okolje. V ta namen so prepoznani okoljski vidiki, nad katerimi bdi svet za ravnanje z okoljem. Tveganja obvladujemo s spremljanjem in z upoštevanjem okoljske zakonodaje, izpolnjevanjem zahtev standarda za ravnanje z okoljem ISO 14001, usposabljanjem in rednimi presojami delovanja. Resnost: srednje in majhno tveganje. 4.3.2 Finančna tveganja Tovrstna tveganja v družbi so povezana s sposobnostjo ustvarjanja finančnih prihodkov, obvladovanja finančnih odhodkov, ohranjanja vrednosti finančnega premoženja, obvladovanja finančnih obveznosti ter zagotavljanja konkurenčne in dolgoročne plačilne sposobnosti. Kreditno tveganje plačil odjemalcev Družba na podlagi Pogodbe o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev za elektro operaterja zbira plačila odjemalcev v svojem imenu in za račun SODO, d. o. o. Poleg tega družba izvaja tudi tržne storitve na tržnih dejavnostih. Pri tem obstaja večje tveganje, ker mora družba kljub neplačanim 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 60 zapadlim terjatvam odjemalcev poravnati vse obveznosti do družbe SODO, v skladu s Pogodbo in pripadajočimi aneksi. Glede na pretekle izkušnje obstaja verjetnost, da se ta dogodek zagotovo zgodi. Po oceni bi takšna situacija imela zmeren vpliv na poslovanje oz. likvidnost, saj se ocenjuje, da bi do neplačila lahko prihajalo predvsem pri poslovnih odjemalcih na segmentu zaračunavanja omrežnine. Deloma ima družba v skladu z regulacijo sicer priznane in pokrite morebitne odpise terjatev, a le do višine 0,2 % zaračunanih omrežnin (pribl. 51.000 € na letnem nivoju). V trenutnih razmerah, ko družba iz preteklih izkušenj ni nikoli imela večjih odhodkov iz naslova prevrednotenja terjatev, tako največje tveganje predstavljajo terjatve iz naslova tržnih dejavnosti, ki pa niso pokrite z regulacijo in bi zato lahko imele neposreden vpliv na poslovanje. Resnost: pomembno tveganje. Tveganje kratkoročne plačilne nesposobnosti oziroma likvidnostno tveganje Družba bi lahko imela večje likvidnostne težave, ki bi bile predvsem posledica neenakomernih prilivov in odlivov ter dolgotrajnih postopkov pridobivanja dolgoročnih kreditov in morebiti večjega nekontroliranega preseganja načrtovanih investicij. V primeru, da se pojavi nezmožnost plačila večjih obveznosti, bi bil vpliv na poslovanje zmeren. V primeru pozne pridobitve dolgoročnega kredita obstaja velika verjetnost, da se tak dogodek zgodi. Resnost: pomembno tveganje. Neustrezno plačilo storitev EG s strani SODO Do neustreznega plačila storitev EG s strani SODO lahko pride zaradi: zahtev za izvedbo storitev, ki niso predmet pogodbe s SODO, spora glede kakovosti izvedene in zaračunane storitve s strani EG, neustrezne odločbe Agencije o določitvi regulativnega okvira. Resnost: pomembno tveganje. Obrestno tveganje Družba si je dobro polovico dolgoročnih kreditov izposodila po variabilni obrestni meri, ki bi se lahko v primeru večje gospodarske aktivnosti in ukrepov centralnih bank v EU zvišale, kar bi imelo neposreden negativen vpliv na rezultat poslovanja zaradi višjih stroškov financiranja. Dogodek se lahko pojavi v naslednjih letih. Resnost: srednje in majhno tveganje. Izredni odhodki (kazni) predstavljajo tveganje prejemanja: kazni zaradi kršitve EZ in podzakonskih aktov, kazni zaradi kršitev v zvezi z vzdrževanjem, kazni zaradi onesnaženja. Resnost: srednje in majhno tveganje. Pomanjkanje investicijskih sredstev Družba ne uspe zagotoviti sredstev za realizacijo načrtovanih investicij zaradi pomanjkanja lastnih denarnih sredstev in zaradi nezmožnosti družbe za zadolževanje v potrebnem obsegu. Obstaja verjetnost, da se dogodek zgodi skoraj zagotovo, predvsem v primeru, da je distribuirana energija nižja od planirane, kar posledično vpliva na rezultat poslovanja. Investicijska sredstva se lahko zmanjšajo tudi zaradi izplačila dividend lastnikom. Takšen dogodek bi imel majhen vpliv na finančni položaj družbe. Dolgoročno pa se to tveganje poveča, saj bi zaradi manjših vlaganj v infrastrukturo lahko prišlo do slabše kakovosti napetosti, do večjih prekinjenosti napajanja in slabše komercialne kakovosti. Tveganje naložb v odvisne družbe Družba Elektro Gorenjska ima naslednje pomembnejše naložbe: Gorenjske elektrarne 100 % delež; ECE 25,6744 % delež; Informatika 9,56 % delež. Vrednosti naložb pomenijo tveganje vpliva (pozitivni ali negativni) na poslovni rezultat matične družbe. Slab poslovni rezultat naložb potencialno vpliva na poslovni izid matične družbe oz. lastnika. Resnost: pomembno tveganje. 4.3.3 Tveganja delovanja V okviru tveganj delovanja se bo družba še naprej osredotočala na: ■ Tveganje resnih poškodb in smrti pri delu Za družbo obstaja tveganje resnih poškodb in smrti pri delu, ki so lahko posledica napačnih postopkov pri delu, malomarnosti zaposlenih in zunanjih vplivov tveganje resnih poškodb in smrti pri delu. Verjetnost takšnega dogodka je pogosta predvsem zaradi stroge zakonodaje na tem področju. Če se tveganje uresniči, bi imelo na poslovanje majhen finančni vpliv. Resnost: pomembno tveganje. ■ Postopek izvedbe javnih naročil Pri postopkih javnih naročil lahko prihaja do vlaganja revizijskih zahtevkov s strani ponudnikov, zamud pri začetku postopka javnih naročil, kar povzroča zamik in ogrožanje investicij. Obstaja tudi tveganje, da se na razpis prijavi nezadostno število ponudnikov, ki izpolnjujejo razpisne pogoje. Pojavljajo se lahko tudi dogovarjanja med ponudniki, ki povečujejo stroške družbe. Resnost: pomembno tveganje. 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 61 ■ Nedelovanje notranjih kontrol in pojav prevar Zaradi pomanjkljivih notranjih kontrol družba lahko izgubi prihodke oziroma nastane škoda. Z namenom, da bi odpravila različna tveganja, ki bi lahko ogrozila delovanje družbe in povzročila večjo materialno škodo, ima zato družba z zavarovalnicami sklenjena premoženjska zavarovanja (enotna politika zavarovanja premoženja). 4.4 Revizijska komisija nadzornega sveta, notranja revizija in obvladovanje tveganj V družbi Elektro Gorenjska sta vzpostavljeni funkciji obvladovanja tveganj ter notranje revizije, ki sta organizirani v okviru matične družbe in pokrivata področje poslovanja celotne skupine: ■ Funkcijo notranje revizije vodi notranji revizor, ki funkcijsko odgovarja in poroča revizijski komisiji nadzornega sveta, administrativno pa poroča neposredno predsedniku uprave matične družbe. ■ Sistem obvladovanja tveganj vodi koordinator obvladovanj tveganj, ki poroča notranjemu revizorju, svetu obvladovanja tveganj za posamezno področje ter predsedniku uprave matične družbe. Jeseni 2012 je področje obvladovanja tveganj in vlogo koordinatorja za obvladovanje tveganj v družbi Elektro Gorenjska prevzela svetovalka uprave za kakovost, ki skrbi za delovanje integriranega sistema vodenja v družbi. Nadzorni svet družbe je na svoji 1. redni seji 14. 9. 2017 za člana revizijske komisije iz vrst nadzornega sveta družbe Elektro Gorenjska imenoval g. Andreja Koprivca, ki je imenovan tudi za predsednika revizijske komisije nadzornega sveta družbe Elektro Gorenjska, in g. Franja Curanovica. Iz vrst neodvisnih strokovnjakov, usposobljenih za računovodstvo in revizijo, ki so dokončali izobraževanje za pridobitev naziva pooblaščeni revizor, revizor, preizkušeni računovodja, računovodja, preizkušeni notranji revizor, preizkušeni davčnik in podobno, pa je bil imenovan prof. dr. Simon Čadež. Notranja revizija v družbi Elektro Gorenjska deluje kot neodvisna funkcija od leta 2012. Podlaga za njeno delovanje je Listina o notranji reviziji, ki jo potrdita uprava in nadzorni svet EG. Pri svojem delovanju je zavezana k spoštovanju Mednarodnega okvira strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju. Cilj delovanja notranje revizije je podajati zagotovila glede obvladovanja tveganj družb v skupini in dodajati vrednost s svetovanjem na vseh ravneh glede obvladovanja tveganj, varovanja premoženja ter izboljšanja učinkovitosti in kakovosti poslovanja. Letni načrt dela notranje revizije je pripravljen na osnovi analize tveganj družb v skupini EG. Sprejmeta ga uprava in nadzorni svet družbe. Notranja revizija o svojem delu in izsledkih tekoče poroča upravi EG in kvartalno revizijski komisiji. Tako uprava kot revizijska komisija sta obveščeni o vseh izvedenih revizijah, njihovih izsledkih in priporočenih ukrepih oz. izboljšavah. Notranja revizija je v letu 2017 izvedla osem revizijskih pregledov. Posebno pozornost je posvetila področju naročil, meritvam in obračunu električne energije, investicijam in nabavi v matični in hčerinski družbi, upravljanju avtoparka in sistemu obvladovanja tveganj v matični družbi. Poleg tega je sproti spremljala uresničevanje podanih priporočil. Notranja revizija v okviru posameznih revizijskih pregledov ocenjuje in preverja ustreznost in učinkovitost delovanja notranjih kontrol. Notranja revizija ocenjuje, da je sistem notranjih kontrol v družbi vzpostavljen in ustrezen, obstajajo pa možnosti za njegove izboljšave, na kar napotuje z izdajo priporočil. Notranja revizija je v okviru svojega dela pozornost namenila tudi obvladovanju tveganja prevar in obvladovanju IT-tveganj. Na podlagi izvedenih pregledov ocenjuje, da je sistem notranjih kontrol za preprečevanje pomembnih prevar vzpostavljen in deluje. Prav tako ocenjuje, da so primerno obvladovana IT-tveganja. 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 62 4.5 Obvladovanje tveganj v družbi Gorenjske elektrarne Družba Gorenjske elektrarne se zaveda nujnosti pravočasnega in vnaprejšnjega prepoznavanja vseh vrst tveganj. Na tej osnovi je bil v družbi sprejet Pravilnik za ugotavljanje in ocenjevanje tveganj. Obvladovanje tveganj je proces za prepoznavanje in ocenjevanje, obvladovanje in nadzorovanje možnih dogodkov, ki bi lahko imeli neugoden vpliv na družbo. Obvladovanje tveganj vključuje dajanje ustreznih zagotovil z namenom doseganja ciljev družbe. Za oceno vpliva tveganja v družbi uporabljamo pridevnike neznaten, majhen, zmeren, velik in katastrofalen, pri tem pa na oceno vplivajo finančni in operativni vidik poslovanja, stopnje pa so tudi finančno kvantificirane. Temelj končnega upravljanja s tveganji je njihova identifikacija in ocena resnosti, ki jo družba ocenjuje kot produkt verjetnosti materializacije tveganja in vpliva na poslovanje družbe in je grafično prikazan v spodnji matriki. Slika 29: Ovrednotenje tveganj Verjetnost Vpliv 1-Neznaten 2-Majhen 3-Zmeren 4-Velik 5-Katastrofalen 1-Skoraj nemogoče 2-Malo verjetno 3-Možno 4-Zelo verjetno 5-Skoraj zagotovo | | Veliko tveganje Pomembno tveganje Srednje in majhno tveganje V družbi naslednja tveganja obravnavamo kot ključna: Znižanje podpor proizvedeni električni energiji iz OVE Družba Gorenjske elektrarne je kot eno pomembnejših tveganj pripoznala tveganje znižanja podpor proizvedeni električni energiji iz OVE. Pri tem kot tveganje vrednotimo možnost, da bi vlada na kakršenkoli način z uredbo ali s podzakonskim aktom znižala že odobrene podpore v okviru posamezne elektrarne ali vira proizvodnje. Tveganje obravnavamo kot pomembno, na žalost pa tveganje spada v segment, na katerega neposredno ne moremo vplivati. V izračunu potencialnega vpliva smo na podlagi podatkov za leto 2017 izračunali, da bi generalno znižanje podpor v višini 20 % za družbo na letni ravni pomenilo 238.852 € manj prihodkov, generalno znižanje za 40 % pa že 461.705 € manj prihodkov. Spodnji graf prikazuje delež prihodkov od podpor v celotnih prihodkih ter v prihodkih iz naslova prodane električne energije. Zaradi padajoče cene električne energije je iz grafa razviden trend naraščanja deleža prihodkov iz podpor v (celotnih) prihodkih od leta 2013 do leta 2016. Trend pa se z letom 2017 obrača. Slika 30: Delež podpor SO % v prihodkih 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Delež podpor v prihodkih od prodaje EE Delež podpor v celotnih prihodkih 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 63 Posredno se lahko tveganju izogibamo oz. njegovo materializacijo omilimo z ostalimi prihodkovnimi viri, predvsem na področju, kjer prihodki niso vezani na podpore proizvedeni električni energiji. Tveganje vremenskih pogojev Družba Gorenjske elektrarne je pri svoji osnovni dejavnosti, proizvodnji električne energije, odločilno vezana na vremenske pogoje. Okoli 90 % količinske proizvodnje izhaja iz hidroelektrarn, na proizvodnjo katerih odločilno vpliva količina padavin. Le-ta lahko zaniha tudi +/-25 % okrog dolgoletnega povprečja. Prav tako je obratovanje sončnih elektrarn odvisno od osončenja, obratovanje SPTE pa od mile oz. mrzle zime. Tveganja so povezana tudi s spremembami klimatskih pogojev zaradi segrevanja ozračja. Družba Gorenjske elektrarne čuti klimatske spremembe v obliki večanja ekstremov. Tako imamo daljša in močnejša sušna obdobja ter več vremenskih ujm z izredno povečanimi padavinami. Oba primera pomenita manjšo proizvodnjo za HE, saj morajo v primeru vodnih ujm HE mirovati zaradi varnostnih razlogov. Tveganje vremenskih pogojev ocenjujemo kot pomembno, maksimalni letni vpliv pa letno vrednotimo na 478.962 €. Le-ta je izračunan na podlagi ugotovljenih maksimalnih odmikov v proizvodnji od zadnjega desetletnega povprečja na posameznem segmentu (HE, MFE, SPTE) in upoštevajoč prodajno ceno električne energije v letu 2017 (prav tako ločeno po virih proizvodnje). Slika 31: Proizvodnja v MWh od leta 2000 do 2017 80.000 70.000 60.000 50.000 40.000 30.000 20.000 10.000 0 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Po letu 2000, ko je inštalirana moč HE objektov v lasti Gorenjskih elektrarn primerljiva, so ključno vlogo pri doseganju proizvodnje električne energije na pragu imeli hidrološki pogoji. Najnižja proizvodnja je bila v opazovanem obdobju leta 2003 in je znašala 41.953 MWh, najvišja pa leta 2014, ki je znašala 70.938 MWh. Družba to tveganje obvladuje predvsem z razvojno politiko, ki je intenzivno usmerjena v diverzifikacijo prihodkovnih virov in uvajanje novih vrst prihodkov iz naslova projektov učinkovite rabe energije, s čimer se bo delež prodane električne energije v prihodkih od prodaje dolgoročno znižal. Na operativni ravni družba tveganje nihanj proizvodnje obvladuje z optimalnim vzdrževanjem proizvodnih objektov, s čimer se minimizira obseg izpadov proizvodnje. Tržno tveganje - znižanje prodajne cene električne energije Družba Gorenjske elektrarne je pri prodaji proizvedene električne energije izpostavljena nihanjem tržne cene električne energije. Le-ta se giblje v korelaciji z gospodarskimi gibanji, nanjo pa lahko pomembno vplivajo tudi zunanji šoki, kot je izpad večjih proizvodnih enot v evropskem okviru oziroma sprememba smernic politike proizvodnje električne energije, na primer opustitev proizvodnje v jedrskih elektrarnah. Cena električne energije na slovenskem trgu je v korelaciji s cenami, ki se oblikujejo v okviru evropskih borz. V opazovanem obdobju leta do leta 2017 je bil zaznan trend padanja cen, ki je posledica nizkih cen električne energije na evropskih borzah, kar se posledično odraža tudi na tržni ceni električne energije v Sloveniji. Na znižanje povprečne cene prodane električne energije iz HE pa dodatno vpliva še ukinitev podpor za HE-objekte, starejše od 15 let. Vsaka sprememba prodajne cene za 1€/MWh se odraža pri poslovnem rezultatu v višini +/-50.000 € na okvirno letno proizvedeno količino 50.000 MWh. to in 01 o CO IN IN IS 01 in in o> 0 01 ci in cg o o o IS l< t t cn o co is i< in 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 64 Slika 32: Delež prihodkov iz naslova prodaje električne energije veletrgovcu in končnim odjemalcem v celotnih prihodkih družbe iz v prihodkih iz naslova prodaje električne energije Iz slike je razvidno, da se delež prihodkov iz naslova prodaje električne energije končnim odjemalcem oz. veletrgovcu v celotnih prihodkih oz. v prihodkih od prodaje električne energije zmanjšuje, kar je skladno s splošnim globalnim zniževanjem tržne cene električne energije. Družba tržno tveganje oz. tveganje nihanja prodajnih cen električne energije obvladuje predvsem s tekočim spremljanjem vseh dejavnikov, ki vplivajo na ceno, in posledičnim predvidevanjem gibanja cen. Na podlagi analiz se družba odloča za prodajo električne energije za prihodnja obdobja, ko oceni, da je cena ugodna. Kupca izbira na podlagi najboljše ponudbe. Tveganje nihanja cen električne energije družba v pomembni meri obvladuje tudi s prodajo proizvodnje posameznih elektrarn v sistemu obratovalnih podpor. Pri tem Borzen za vsako proizvedeno kWh doplača razliko v obliki podpore. Družba preko sistema obratovalnih podpor ustvari približno 35 % vseh prihodkov od prodaje električne energije. Cena električne energije se je v letu 2018 dvignila. Družba se je sicer aktivno postavila po robu padajočim cenam električne energije in po zgledu tujih družb pristopila k prestrukturiranju osnovne dejavnosti in poslovanja družbe. Z namenom nadaljnje rasti in doseganja zadovoljivih donosov za lastnika je preoblikovanje podjetja iz podjetja za proizvodnjo električne energije v podjetje za upravljanje z energijo ključnega pomena. Razpoložljivost proizvodnih kapacitet Družba Gorenjske elektrarne mora kot koncesionar redno vzdrževati objekte vodne infrastrukture ter vodna zemljišča v njegovi lasti ali posesti, skladno s Programom obratovanja in vzdrževanja objektov vodne infrastrukture, ki ga sprejme pristojno ministrstvo. Izpad proizvodnje v kombinaciji s strojelomom kot posledica havarij, nenačrtovanih izpadov in slabega vzdrževanja lahko za družbo pomeni občuten izpad prihodkov. Družba zato z izvajanjem rednega monitoringa, okrepljenega monitoringa v primeru neugodnih vremenskih razmer ter načrtovanega in tekočega vzdrževanja skrbi, da do okvar proizvodnih enot ne prihaja. V primeru, da do izpada proizvodnje vendarle pride, družba z angažiranjem zaposlenih in lastnih sredstev oz. s pomočjo zunanjih izvajalcev poskrbi za čimprejšnjo odpravo okvar. Vsi proizvodni objekti so tudi strojelomno in požarno zavarovani, največjih pet sončnih elektrarn pa je zavarovanih tudi za primer izpada prihodka iz naslova strojeloma oz. požara. Vpliv zahtev Qes Qes je ekonomski minimalni pretok, ki ga je treba zagotavljati pri zajemanju vode za proizvodnjo električne energije iz HE. Možna sprememba, predvsem v smeri dviga Qes-a zaradi uvedbe vodnih dovoljenj (prej koncesija), bi za družbo pomenila zmanjšanje proizvodnih kapacitet na hidrološkem delu in posledično znižanje prihodkov na tem segmentu. V družbi Gorenjske elektrarne že dlje časa potekajo aktivnosti za obvladovanje omenjenega tveganja (sodelovanje z drugimi proizvajalci električne energije iz HE ter dialog z Ministrstvom za infrastrukturo in Ministrstvom za okolje in prostor RS). V tem trenutku uredba, ki ureja to področje, še ni sprejeta. Na drugi strani je ukrep v smislu omejevanja materializacije tveganja v smeri diverzifikacije prihodkov, torej ustvarjanje novih vrst prihodkov, trenutno predvsem na področju učinkovite rabe energije. 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 65 Kreditno tveganje Družba Gorenjske elektrarne je v skladu s politiko identificiranja in obvladovanja tveganj prepoznala tudi kreditno tveganje oz. tveganje neplačil s strani kupcev. K tveganju je družba pristopila s pošiljanjem opominov, individualnim dogovarjanjem glede plačil, kompenziranjem, izdajanjem obračunov zamudnih obresti in v skrajnem primeru s postopkom osebne izterjave ter pravne izvršbe. Dodatnemu kreditnemu tveganju je družba izpostavljena v procesu investiranja v odkup terjatev preko spletne platforme Borza terjatev. Tveganje je obvladovano na način, da so vse kupljene terjatve zavarovane s strani prodajalca, bodisi z blokado TRR bodisi z inštrumentom zavarovanja - izvršnico. Družba v zadnjih letih nima zapadlih terjatev. Večina terjatev je plačanih na rok oziroma v 30 dneh po datumu zapadlosti. Valutno tveganje Valutno tveganje je finančno tveganje in pomeni nevarnost pred finančno izgubo zaradi sprememb vrednosti ene valute v primerjavi z drugo. Družba ni bila izpostavljena valutnim tveganjem v letu 2017. Obrestno tveganje Obrestno tveganje pomeni možnost izgube zaradi neugodnega gibanja obrestnih mer na trgu. Družba je imela prejeto posojilo, ki ga je v celoti odplačala v mesecu maju 2017. Od maja dalje družba ni zadolžena, zato ni izpostavljena obrestnemu tveganju. Tveganje plačilne nesposobnosti Tveganje plačilne nesposobnosti je tveganje, da se bo družba soočila s težavami pri zbiranju finančnih sredstev, potrebnih za izpolnitev finančnih obveznosti. Družba se s tem tveganjem v letu 2017 ni soočala. IT-tveganje V okviru IT-tveganja smo prepoznali naslednja tveganja: tveganje varnosti podatkov pred zunanjimi vdori in zlorabami, tveganje nezanesljive podpore poslovanju zaradi nezanesljivosti sistema, tveganje kakovosti storitev zunanjega izvajalca IT-storitev. Družba tveganje obravnava kot pomembno tveganje; vpliva pa zaradi specifičnosti ni mogoče ovrednotiti. Družba tveganje obvladuje preko zavezujoče pogodbe s ponudnikom informacijskih storitev. Negospodarnost nabav in neustreznost investicij V okviru tveganja negospodarnosti nabav prepoznavamo predvsem tveganje nabav materiala in storitev po cenah, ki pomembno odstopajo od povprečnih tržnih cen. Pri investicijah pa prepoznavamo tveganje izvedbe ekonomsko neupravičenih investicij. Tveganje obravnavamo kot veliko tveganje, samega vpliva pa ni mogoče ovrednotiti. Družba tveganje obvladuje s postopkom pridobivanja večjega števila ponudb za isti material ali storitev in pa seveda s postopkovnimi navodili in z ukrepi v celotnem sistemu nabave materiala, storitev ter investicijskih vlaganj. V ta namen je družba sprejela dva pravilnika, in sicer Pravilnik o nabavi materiala in storitev ter Organizacijski predpis za obvladovanje tveganja nabav večjih vrednosti. Delovanje v skladu z omenjenima pravilnikoma se redno spremlja in preverja. Tveganja v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu Na tem segmentu prepoznavamo predvsem tveganje resnih poškodb in smrti pri/na delu. Tveganje vrednotimo kot veliko tveganje, potencialni vpliv pa na letni ravni ocenjujemo na 100.000 €. Družba tveganje obvladuje z obvezno uporabo zaščitne opreme, izobraževanji ter izvajanjem ostalih zakonodajnih zahtev na področju varnosti in zdravja pri delu. Prav tako so vsi zaposleni kolektivno nezgodno zavarovani. Okoljska tveganja Pri obratovanju hidroelektrarn prihaja do okoljskih tveganj z vidika vpliva elektrarn na okolje, podtalnico in ribe v vodah. Največja so tveganja pri vgradnji strojnih in elektro naprav, ki vsebujejo olja in bi ob morebitnem izpustu lahko prišlo do onesnaženja okolja in vode. Pri obratovanju kogeneracij so tveganja zaradi olj v napravah. 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 66 Pri sončnih elektrarnah je treba predvidevati okoljska tveganja pri razgradnji fotonapetostnih modulov ob izteku življenjske dobe oz. če pride do nepričakovanih poškodb in napak v materialu. V skladišču podjetja imamo razna olja, ki predstavljajo grožnjo za okolje, če bi prišlo do iztoka v podtalnico in naprej v reko. Družba okoljska tveganja obvladuje z visokimi standardi pri izgradnji proizvodnih objektov in umestitvi proizvodnih naprav v prostor. Na vodoogroženih območjih namesto klasičnih olj vgrajujemo sintetične organske estre MIDEL. Sodelujemo z ribiškimi družinami, ki nam nudijo znanje in pomoč, da poskrbimo za visoke ekološke standarde. Ob potrebah vzdrževanja hidrostrojnih naprav naročimo pri ribičih izlov rib. Morebitnih posegov v strugo reke se lotevamo strokovno, na podlagi pripravljenih rešitev z elaboratom vodnogospodarskega podjetja z minimalnimi vplivi na okolje. Podjetje ima sklenjeno zavarovanje, da zmanjšuje tveganja, v kolikor bi ob vsej preventivi in ukrepih izjemoma prišlo do ekološke škode. » Družba okoljska tveganja obvladuje z visokimi standardi pri izgradnji proizvodnih objektov in umestitvi proizvodnih naprav v prostor. Na vodoogroženih območjih namesto klasičnih olj vgrajujemo sintetične organske estre MIDEL. Sodelujemo z ribiškimi družinami, ki nam nudijo znanje in pomoč, da poskrbimo za visoke ekološke standarde. 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 67 5 ANALIZA POSLOVANJA SKUPINE 5.1 Proizvodnja električne energije V letu 2017 je skupina proizvedla 52.099 MWh električne energije, kar je za 9,7 % manj kot v letu 2016, ki je bilo nadpovprečno vodnato leto. Električno energijo je proizvajala v 15 hidroelektrarnah ter eni elektrarni, ki jo ima v upravljanju. Električno energijo proizvaja tudi v 17 sončnih elektrarnah (odslej tudi FE) na območju Gorenjske, eni sončni elektrarni v Mariboru (ki je v najemu) ter eni sončni elektrarni v Novi Gorici. Poleg tega je v petih kogeneracijah proizvajala toplotno in električno energijo v soproizvodnji z visokim izkoristkom. 60.000 50.000 40.000 30.000 20.000 10.000 0 2015 □ HE □ FE □ SPTE 2016 2017 Slika 33: Proizvedena količina električne energije (v MWh) v obdobju 2015-2017 7.000 6.000 5.000 4.000 3.000 2.000 1.000 0 Slika 34: Proizvedena količina električne energije (v MWh) v HE po mesecih leta 2017 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC 600 500 400 300 200 100 0 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC Slika 35: Proizvedena količina električne energije (v MWh) v FE in SPTE po mesecih leta 2017 FE SPTE Družba Gorenjske elektrarne od obnovljivih virov energije izkorišča tako vodne vire (hidroelektrarne) kot tudi sončno energijo (sončne elektrarne) in zemeljski plin (kogeneracije). 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 68 Obratovanje hidroelektrarn je v veliki meri odvisno od naravnih danosti, to je od trenutnih količin padavin, ki vplivajo na količino vode v vodotokih, saj hidroelektrarne v glavnem nimajo svoje akumulacije (z izjemo HE Lomščica). To pomeni, da se v primeru obilnejših padavin visoko narasle vode prelivajo prek naprav, zato HE ne more izkoristiti višje vode za proizvodnjo električne energije. Ob sušnih obdobjih pa vodotoki močno usahnejo, kar spet pomeni omejeno in v skrajnem primeru celo onemogočeno proizvodnjo električne energije. Količina proizvedene električne energije v hidroelektrarnah ni odvisna le od količine vode, temveč tudi od višinske razlike vodnega padca, geografske lege posamezne elektrarne in drugih značilnosti, ki vplivajo na proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah. Prednost izkoriščanja hidroenergije je predvsem uporaba OVE, slabost pa je nihanje proizvodnje glede na razpoložljivost vode. Izgradnja hidroelektrarne predstavlja tudi velik poseg v okolje in visoke investicijske stroške. Poleg tega je pri režimu izkoriščanja vodotokov treba upoštevati še zahteve, ki jih postavljajo ribiči in naravovarstveniki. Pri sončni elektrarni gre za neposredno pretvarjanje sončnega sevanja v električno energijo. Glavne prednosti izkoriščanja sončne energije so: prijaznost do okolja, možnost oskrbe odročnih območij, proizvodnja in poraba sta na istem mestu. Glavna težava pri izkoriščanju sončne energije nastane zaradi različnega sončnega obsevanja. Soproizvodnja električne in toplotne energije je sočasna proizvodnja električne in toplotne energije. Predstavlja način pretvorbe energije goriva v električno energijo, kjer se koristno uporabi pretežen del toplote, ki pri tej pretvorbi nastaja kot stranski produkt. Različne tehnologije omogočajo uporabo različnih goriv z različnimi izkoristki. Vsem tehnologijam pa je skupni učinkovitejši proces pretvorbe energije zaradi koristne uporabe toplote, kot je sicer prisoten v klasičnih termoelektrarnah. Prednosti pridobivanja električne energije na ta način so predvsem v učinkoviti pretvorbi energije goriva v koristno toploto in električno energijo. Navedeni način pa zmanjšuje odvisnost od obstoječih načinov pridobivanja električne energije. Na naslednji sliki predstavljamo delež posameznih elektrarn v celotnih prihodkih od prodaje električne energije za leto 2017. Slika 36: Deleži posamezne elektrarne v celotni proizvedeni količini električne energije v letu 2017 24 20 16 12 □ SPTE □ FE □ HE _J_I - 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 ninininifliriiriin .■.n.i.n.n.n.n.n.n.n.n.H, 1 _i_L _l_L _l_L 13 * čč £ S S 3 UJ HJ M LL "L CM < CM ^ < o uj * ° H £ BC = ^ O uj □ > m 0 > O < uj o 9 -J s 1 S ž £ £ uj 3 § § š K V> m s ¡2 z s £ t s » "j S 3 _ o ¡4 < o: < o * -J t ^ O >0 5 8 2 S ° > Ž O m < c o o < ^ uj x t Q a. S čč O IZ > >N >N g >0 O < !< 2 x S 3 * t« s ä a uj z >o 5 ž o >n 2 x 3 £ t S o uj N < " S 3 9 o: ^ " >w 2 uj uj = t 2 >8 I f >w> ?! > N £ 3 o Q uj t i« UI Q! r o D & => >o 5 4 z * ? "J o: o- > 0 < < Ü Z S >0 S 1 S k - o S o: -j o o. uj S o: i UJ 3 1 o: uj S uj cg < < t i o: £ w UJ Z „J s x uj 8 4 0 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 69 5.2 Količine distribuirane električne energije V letu 2017 je bilo po omrežju družbe Elektro Gorenjska distribuirane 1.103.725 MWh električne energije oz. 3,3 % več kot v letu 2016 (1.068.347 MWh). Gospodinjskim odjemalcem je bilo v letu 2017 znotraj omrežja družbe Elektro Gorenjska distribuiranih 340.181 MWh električne energije, kar je za 1,8 % več kot v letu 2016 (334.300 MWh). Poslovnim odjemalcem pa je bilo znotraj omrežja družbe distribuiranih 763.544 MWh električne energije, kar je 4,0 % več kot v letu 2016 (734.047 MWh). Ocenjujemo, da je razlog za nekoliko večje količine distribuirane električne energije v letu 2017 dodatno izboljšanje gospodarskih razmer glede na leto 2016 in s tem večje produktivnosti predvsem poslovnih odjemalcev. 1.150 1.100 1.050 I 1.000 950 900 850 800 Q GWh 2013 BDP 2014 2015 2016 2017 6,00 % 5,00 % 4,00 % 3,00 % 2,00 % 1,00 % 0.00 % -1,00 % -2,00 % Slika 37: Gibanje distribuiranih količin električne energije in BDP od leta 2013 do leta 2017 Tako kot distribuirane količine električne energije se iz leta v leto veča tudi število končnih odjemalcev električne energije na distribucijskem območju Elektra Gorenjska. 89.600 89.400 89.200 89.000 88.800 88.600 88.400 88.200 Slika 38: Število končnih odjemalcev od 2015 do leta 2017 2015 Število končnih odjemalcev 2016 2017 » V letu 2017 je bilo po omrežju družbe Elektro Gorenjska distribuirane 1.103.725 MWh električne energije oz. 3,3 % več kot v letu 2016. 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 70 Najvišje konične obremenitve po letih so razvidne na naslednji sliki. Najvišja koničina obremenitev 5.3 Kakovost oskrbe z električno energijo (Pogodba s SODO) Uporabnik električne energije pričakuje, da je električna energija na voljo takrat, ko jo potrebuje (zanesljivost/stalnost oskrbe, neprekinjenost napajanja - angl.: continuity), in da vse naprave delujejo varno in zadovoljivo (kakovost električne napetosti - angl.: power quality). Poleg tega se vsak dan pojavljajo novi odjemalci in vse številčnejši proizvajalci električne energije, ki se priključujejo na distribucijsko omrežje ali želijo spremeniti pogoje svoje priključitve. Potrebna je vrsta storitev, ki jih moramo izvesti v pričakovanem času in na način, ki ga predvideva zakonodaja. Kakovost oskrbe električne energije tako zajema: ■ neprekinjenost napajanja, ■ kakovost napetosti in ■ komercialno kakovost oziroma kakovost storitev, ki jih družba nudi uporabnikom omrežja. Neprekinjenost napajanja Neprekinjenost napajanja spremljamo po postopku, ki je skladen z zakonodajo. Analiza je pokazala, da so kazalniki v letu 2017 v okviru predpisanih mej. Tabela 10: Nenačrtovane dolgotrajne prekinitve po tipu omrežja v letu 2017 Lastni Tuji Višja sila Skupaj Skupaj mestni 0,186 3,570 0,473 19,149 0,108 1,238 0,536 11,437 0,005 1,369 0,044 291,680 0,299 6,177 1,546 20,633 Skupaj mešani 0,067 1,882 0,170 28,055 0,028 0,171 0,139 6,106 0,022 3,219 0,204 147,544 0,117 5,272 0,448 45,081 Skupaj podeželski 0,414 14,288 1,051 34,515 0,088 1,119 0,437 12,697 0,259 19,842 2,423 76,638 0,761 35,249 1,925 46,318 Skupaj 0,667 19,741 1,695 29,574 0,224 2,528 1,112 11,266 0,285 24,430 2,671 85,594 1,177 46,699 5,478 39,664 □ SAIFI (prek./odj.) Q SAIDI (min/odj.) □ CAIFI (prek./odj.) Q CAIDI (min/prek.) 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 71 SAIFI SAIDI CAIFI CAIDI (prek./odj.) (min/odj.) (prek./odj.) (min/prek.) Skupaj mestni 0,056 7,959 0,297 141,503 Skupaj mešani 0,055 10,914 0,292 197,648 Skupaj podeželski 0,133 18,934 0,704 142,314 Skupaj 0,245 37,807 1,293 154,624 Ruralni Urbani Skupaj 2017 MAIFI 2,7 1,7 4,4 MAIFIe 1,8 0,9 2,7 Tabela 11: Načrtovane dolgotrajne prekinitve v letu 2017 Tabela 12: Število kratkotrajnih prekinitev na odjemalca v letu 2017 200 150 100 50 2013 2014 2015 | | Višja sila Tuji vzrok Načrtovani Lastni 2016 Lastni 23,58 16,60 13,27 15,24 19,74 Načrtovani 50,90 67,07 44,28 48,54 37,81 Tuji vzrok 4,68 4,47 2,03 3,48 2,53 Višja sila 42,85 102,02 0,29 8,80 24,43 Slika 40: SAIDI - Povprečni čas trajanja vseh dolgotrajnih prekinitev 3,5 O 3,0 O E 2,5 T? 2,0 > 1,5 'c 1,0 V a. 0,5 0,0 2013 2014 2015 2016 Lastni 0,93 0,49 0,58 0,61 0,67 Načrtovani 0,53 0,45 0,34 0,36 0,24 Tuji vzrok 0,12 0,20 0,06 0,12 0,22 Višja sila 0,64 1,82 0,01 0,24 0,29 Slika 41: SAIFI - Povprečno število vseh dolgotrajnih prekinitev 0 | | Višja sila Tuji vzrok Načrtovani Lastni 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 72 Slika 42: MAIFI in MAIFIe - povprečno število vseh kratkotrajnih prekinitev 14 i— O u 12 — o t 10 — O 8 - > (U 6 - C 4 _ u Q_ 2 - 0 2013 21014 2015 2016 MAIFI 6,0 13,1 2,9 4,7 4,4 MAIFIe 2,2 3,1 2,7 Q MAIFI Q MAIFIe Ugotavljamo, da se razmere na področju kakovosti napetosti v primerjavi z letom 2016 niso bistveno spremenile. Vzrok za neskladne napetostne razmere predstavlja fliker, ki se prenaša iz prenosnega 110 kV omrežja ter širi na nižje napetostne nivoje. Ostali parametri so bili v letu 2017 ves čas merjenja v skladu z zahtevami standarda SIST EN 50160. V obravnavanem letu smo prejeli trinajst uradnih pritožb o stanju kakovosti napetosti na nizkonapetostnem nivoju. Od teh se jih je pet izkazalo za upravičene. Neskladja se trudimo odpraviti čim hitreje in v skladu z zakonskimi roki. Ocenjujemo, da je stanje kakovosti napetosti na območju Elektra Gorenjska dobro ter da družba z gradnjo ter vzdrževanjem komunikacijske in merilne infrastrukture na NN-nivoju še izboljšuje proces ugotavljanja ter odprave neustreznih napetostnih razmer. Tabela 13: Skladnost parametrov kakovosti napetosti glede na standard SIST EN 50160 na VN-nivoju za leto 2017 Objekti Število tednov pod nadzorom Odstopanje Uef Harmoniki Fliker Neravnotežje Signalne napetosti Frekvenca Upadi Porasti Skladnost KEE Št. neskladnih tednov Št. skladnih tednov Št. neskladnih tednov RTP Jesenice 110kV 50 0 0 49 0 0 0 79 25 1 49 RTP Radovljica 110kV 50 0 0 49 0 0 0 199 11 1 49 RTP Tržič 110kV 50 0 0 48 0 0 0 76 33 2 48 RTP Primskovo 110kV 50 0 0 47 0 0 0 83 34 3 47 RTP Zlato polje 110kV 50 0 0 48 0 0 0 82 37 2 48 RTP Labore - DV Okroglo 110kV 50 0 0 47 0 0 0 79 34 3 47 RTP Škofja loka 110kV - Okroglo 50 0 0 21 0 0 0 103 39 29 21 RTP Škofja Loka - DV Kleče 110kV 50 0 0 23 0 0 0 102 43 27 23 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 73 Komercialna kakovost Pri večini parametrov komercialne kakovosti za leto 2017 ugotavljamo, da so dosežene povprečne vrednosti kazalnikov bistveno boljše od mejnih vrednosti minimalnih standardov kakovosti. Pri parametru Povprečni čas, potreben za izdajo soglasja za priključitev je razlog za manjši delež storitev nad mejno vrednostjo (15 %) dejstvo, da se podatki glede na Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) nanašajo na skrajšane in ugotovitvene postopke skupaj. ZUP sicer določa, da je pri skrajšanih postopkih dopustni čas izdaje odločbe 30 dni, pri ugotovitvenih postopkih, kjer se izvede tudi ustna obravnava, pa 60 dni. Pri parametru Povprečni čas, potreben za odgovore na pisna vprašanja, pritožbe ali zahteve uporabnikov, se delež opravljenih storitev nad mejno vrednostjo (10 %) pri večini primerov nanaša na reklamacije obračunskih podatkov, ki so povezane z ugotavljanjem pravilnosti delovanja števca. V teh primerih je treba pred odgovorom na pritožbo predmetni števec ustrezno preveriti s strani merilnega servisa, kar lahko traja dlje kot osem delovnih dni. Pri parametru Povprečni čas, potreben za odpravo okvare števca se delež opravljenih storitev nad mejno vrednostjo (15 %) nanaša na okvare, ki smo jih odkrili sami, brez prejema reklamacije s strani uporabnika. S kakovostjo je povezan tudi delež izgub v omrežju, ki se iz leta v leto znižuje. Leta 2015 je delež izgub na preneseno električno energijo znašal 4,65 %, leta 2016 se je znižal na 4,58 %, medtem ko je leta 2017 znašal 4,31 %. 4,70 4,60 4,50 4,40 4,30 4,20 2015 Delež izgub v omrežju 2016 2017 Slika 43: Delež izgub v omrežju od leta 2015 do leta 2017 Primerjava s podatki drugih distribucijskih družb v Sloveniji in podatki drugih evropskih držav Družba Elektro Gorenjska si vseskozi prizadeva zagotavljati najvišjo možno raven kakovosti oskrbe odjemalcev. Iz letnih poročil družb za leto 2016 in posredovanih podatkov posameznih družb v letu 2017 ter poročila o kakovosti oskrbe z električno energijo v letu 2015 (zadnji znani podatki), ki kakovost meri na osnovi podatkov o neprekinjenosti napajanja, izhaja, da je družba Elektro Gorenjska na tem področju med vsemi distribucijskimi podjetji najuspešnejša. Navedeno je razvidno v naslednjih dveh slikah. 120 100 80 60 40 20 jI D Elektro Gorenjska Elektro Maribor Elektro Primorska Elektro Ljubljana 2012 Q 2013 Q 2014 Q 2015 Q 2016 Q 2017 Elektro Celje Slika 44: Parameter SAIDI za nenačrtovane dolgotrajne prekinitve (lastni vzroki) v obdobju 2012-2017 0 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 74 Slika 45: Parameter 3,00 SAIFI za nenačrtovane dolgotrajne prekinitve 2,50 (lastni vzroki) v obdobju 2012-2017 2,00 1,50 1,00 0,50 0,00 i lili Elektro Gorenjska Elektro Maribor Elektro Primorska Elektro Ljubljana Elektro Celje 2012 □ 2013 □ 2014 Q 2015 Q 2016 Q 2017 Dejstvo, da je družba Elektro Gorenjska na področju kakovosti oskrbe zelo uspešna, potrjuje tudi podatek, da družba dosega bistveno nižje vrednosti kazalcev SAIDI in SAIFI za nenačrtovane dolgotrajne prekinitve lastnega vzroka od opredeljenih v Aktu o metodologiji za določitev regulativnega okvira in metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje (Akt), ki ga je izdala Agencija za energijo. V Aktu opredeljena ciljna raven parametra SAIDI znaša 90 min/odjemalca, ciljna raven kazalnika SAIFI pa 2,35 prekinitev/ odjemalca. Dosežena vrednost kazalnika SAIDI je v letu 2017 znašala 19,74 min/ odjemalca, vrednost kazalnika SAIFI pa 0,67 prekinitev/odjemalca. Tudi iz zadnje razpoložljive primerjave z drugimi evropskimi državami, ki se nanaša na obdobje do leta 2014, je razvidno, da je družba na segmentu kakovosti oskrbe med najboljšimi. Slika 46: Povprečni čas trajanja vseh dolgotrajnih prekinitev posameznih evropskih držav 200 180 160 140 0 120 (U _I 1 100 80 60 40 20 0 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Avstrija Ciper Češka Republika Danska Francija Grčija Irska Italija Latvija Lituanija Luksemburg Madžarska Nizozemska Nemčija Slovenija Španija Švedska Švica Velika Britanija Ob upoštevanju dejstva, da je vrednost kazalca SAIDI v družbi Elektro Gorenjska v letu 2014 znašala 16,6 (razvidno iz slike 21), lahko ugotovimo, da je ta vrednost zelo podobna vrednosti, ki jo dosegajo najboljše tri evropske države: Švica, Danska in Nemčija. Glede na to, da se vrednost kazalnika tudi v letih 2015-2017 ni bistveno spreminjala in da ostaja relativno nizka (v letu 2017 znaša 19,74), lahko zaključimo, da je družba na tem segmentu zelo uspešna in ob boku najboljšim. Za vzdrževanje kakovosti se bo družba tudi pri nadaljnjih vlaganjih v elektroenergetsko infrastrukturo obnašala gospodarno, tako da ji morebitno nadaljnje dodatno izboljševanje kakovosti ne bi povzročalo previsokih oz. celo nesorazmernih stroškov vlaganj. 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 75 5.4 Investicijska vlaganja Skupina Elektro Gorenjska je v letu 2017 investirala 17,03 mio €. Na investicije regulirane dejavnosti se nanaša 97 % celotne realizacije. Pomembnejše naložbe so predstavljene v nadaljevanju. V okviru investicij v visokonapetostno omrežje, ki so znašale 4 mio €, so najpomembnejše: ■ 110 kV DV RTP Jesenice-RTP Kranjska Gora: Nadaljevali smo z aktivnostmi za rekonstrukcijo na podlagi uredbe o vzdrževanju v javno korist. V letu 2017 smo tako izvedli postavitev novih 16 stojnih mest na področju Dovškega polja. V zimskem času smo urejali služnosti in pridobivali soglasja. Konec poletja pa je prišlo do fizične izvedbe po sedaj že ustaljenem postopku. Dela so bila v celoti opravljena v avgustu in septembru. ■ RTP 110/20 kV Radovljica: V prvem kvartalu smo pričeli z izvedbo gradbenih del za novo 110 kV stikališče. Po predpripravi gradbišča z injektiranjem opornega zidu smo pristopili k izkopu gradbene jame, sledili so temeljna plošča, kletni del in prva plošča, nato pa še preostali skeletni del in streha. Zgradba je bila končana in pripravljena za postavitev GIS-opreme v drugem kvartalu leta. Poleg stavbe smo zgradili tudi kabelsko kineto do 20 kV dela in uredili zunanjost objekta. V tretjem kvartalu se je dobavila in postavila 110 kV GIS-oprema. Opravljen je bil VN-preizkus 110 kV dela, konec leta pa še sekundarna oprema in 110 kV povezave. ■ RP 20 kV Bled: V začetku leta je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo objekta. Izvedena je bila rušitev ostrešnega dela z vpetjem za DV. V notranjosti stikališča je bila narejena pregrada med »živim« in »mrtvim« delom stikališča. Sledilo je rušenje predelnih sten, odkopavanje zidov, podtemeljenje obstoječih temeljev in izkop za izdelavo kabelskega kletnega dela. V obnovljen in rekonstruiran objekt so bile v jesenskem času nameščene nove SN-celice in izvedene prevezave na novo stikališče. V letu 2019 nas čakata še sanacija in rekonstrukcija drugega dela stavbe. Objekt se bo po novem obravnaval kot RP. Vrednost investicij v srednje- in nizkonapetostno omrežje je v letu 2017 znašala 9 mio €. ■ V letu 2017 smo izvajali širitve in predelave SN-omrežja, predvsem sanacijo kritičnih predelov omrežja, za zagotavljanje boljše robustnosti omrežja. Velik delež sredstev smo porabili za priklop novega odjemalca kisikarne Messer s konično močjo 6 MVA na Trati, ki smo jo vključili v novo 20 kV zanko med RTP Škofjo Loka in RP Trata. V sklopu letališkega kompleksa Brnik smo gradili novo 18-cevno kabelsko kanalizacijo za potrebe tako novih kot tudi obstoječih odjemalcev, ki se bodo napajali z novega RP Brnik, ki ga bomo gradili v letu 2018. Prioritetno smo investirali tudi v rekonstrukcijo 20 kV vodov s kabliranjem. Sredstva smo namenili za kablitev 20 kV omrežja na območju Sorice, od Gosteč do Sore pri Medvodah, od Cerkelj do Češnjevka in vasi pod Krvavcem, za kablovod na Šmarjetno goro, od Podljubelja do Ljubelja idr. S tem smo odpravili nekatere najbolj kritične točke na 20 KV omrežju, kjer je pogosto prihajalo do izpadov zaradi vetra in tudi žleda. ■ Zaradi nekoliko manjše realizacije na VN-objektih smo povečali realizacijo na objektih nizke napetosti, zlasti na področju urejanja kablitev NNO na delih, kjer smo v preteklih letih izvajali gradbena dela skupaj z občinami in si tako ustvarili rezervno kabelsko kanalizacijo za kasnejše potrebe. Prav tako smo s tovrstno prakso nadaljevali v občinah, ki so še gradile svojo komunalno infrastrukturo z lastnimi ali evropskimi sredstvi. ■ V letu 2017 se je nadaljeval tudi trend rasti števila novogradenj in večanja priključne moči, kar je vplivalo na večji obseg širitve in ojačitve delov NN-omrežja. Sredstva so se namenila tudi predelavi merilnih mest skladno s tipizacijo v sklopu AMI-projekta, s čimer sočasno urejamo tudi merilna mesta po posameznih objektih skladno s sprejeto tipizacijo. ■ Obnovljenih je bilo 17 in zgrajenih 22 novih oziroma nadomestnih transformatorskih postaj. ■ Obnovljenih in na novo zgrajenih je bilo približno 95 km nizkonapetostnega omrežja v pretežno kabelski izvedbi. ■ Namesto obnove daljnovodov smo le-te rekonstruirali z novozgrajenimi srednjenapetostnimi kablovodi v skupni dolžini okoli 52 km. Rezultat konstantnih in ciljno usmerjenih vlaganj se med drugim kaže tudi v povečevanju deleža omrežja v kabelski izvedbi. 76 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 Slika 47: Delež omrežja v kabelski izvedbi od leta 2015 do leta 2017 85 80 75 70 65 60 55 50 2015 2016 2017 SN in VN napetost (%) NN napetost (%) Na naslednji sliki so prikazani številčni podatki o izgradnji novih in obnovitvi starih transformatorskih postaj in nizkonapetostnih kablovodov od leta 2013 do 2017. Slika 48: Izgradnja novih oziroma obnovitev starih transformatorskih postaj in nizkonapetostnih kablovodov od leta 2013 do leta 2017 Med ostalimi naložbami (4 mio €) so pomembnejše sledeče: ■ telekomunikacije in zaščita (zaključek prehoda na digitalni sistem radijskih govornih zvez), ■ merilne naprave (projekt AMI), ■ poslovno-tehnična oprema, ■ implementacija integracijske platforme CIM, ■ začetek prenove oziroma integracije novega GlS-a, ■ avtomatizacija HE Sava in HE Škofja Loka, ■ vgradnja optimizatorjev na MFE. Kot je razvidno iz naslednje slike, skupina vsako leto povečuje delež merilnih mest v sistemu daljinskega merjenja. Rast deleža je v letu 2017 znašala 10,22 odstotnih točk. 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 - 35 95 66 60 58 47 45 17 31 39 2013 2014 2015 | | Transformatorske postaje NN kablovodi (km) 2016 2017 Slika 49: Delež merilnih mest v sistemu daljinskega merjenja v letih 2015, 2016 in 2017 50 40 30 20 10 0 2015 2016 2017 Delež MM v sistemu daljinskega merjenja (%) 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 77 Viri financiranja investicij so bili v letu 2017 naslednji: 5.5 Vzdrževanje energetskih naprav Družba Elektro Gorenjska v celoti izvaja vse naloge sistemskega operaterja distribucijskega omrežja na svojem geografskem območju. Med temi nalogami so še posebej pomembne naloge vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture. Te naloge uspešno izvajamo predvsem zaradi optimalne organiziranosti in kompetentnosti zaposlenih, ki so tesno povezani z vsakodnevnim dogajanjem na terenu. Poznavanje lokalnega okolja, lokalnih razmer ter organiziranje in odločanje o vseh vidikih vzdrževanja so ključ do kakovostne oskrbe z električno energijo danes in tudi v prihodnje. Družba je na svoji infrastrukturi v letu 2017 izvajala pretežno preprečevalno vzdrževanje, s ciljem zmanjšanja verjetnosti nastanka odpovedi sestavnega dela naprave ali sistema, kar smo dosegli z ustreznimi posegi, ki jih izvajamo po vnaprej opredeljenih merilih. Preprečevalna vzdrževalna dela so obsegala pregledovanje stanja elektroenergetskih naprav, izvajanje posekov v koridorjih daljnovodov in nizkonapetostnih nadzemnih vodov, revizijo transformatorskih postaj, stikal, transformatorjev in zaščitnih naprav, izvajanje kontrolnih meritev in preizkusov delovanja zaščitnih naprav ter vzdrževalna dela strojev in naprav v vseh hidroelektrarnah, ustrezne meritve pa so bile opravljene tudi na sončnih elektrarnah in v kogeneracijah. Preprečevalno vzdrževanje je obsegalo tudi pregledovanje stanja elektroenergetskih naprav, revizijo strojev in naprav v hidroelektrarnah ter izvajanje kontrolnih meritev, funkcionalnih preizkusov delovanja naprav in preizkusov delovanja zaščitnih naprav v elektrarnah. Tako kot v preteklih letih smo tudi v letu 2017 nadaljevali z aktivnim izvajanjem revizij transformatorskih postaj z metodo dela pod napetostjo (DPN). Na spodnjih diagramih je prikazan delež doprinosa na vrednost kazalnikov oz. simulacija vrednosti le-teh v primeru, da bi bilo treba izvajati dela v breznapetostnem stanju. 0,90 0,80 0,70 0,60 0,50 0,40 0,30 0,20 0,10 0,00 0,77 0,00 0,53 0,45 0,34 0,36 0,24 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Slika 51: SAIFI - Povprečno število načrtovanih prekinitev na odjemalca po letih □ SAIFI □ SAIFI DPN 0,08 78 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 Slika 52: SAIDI - Povprečno število trajanja prekinitve na odjemalca po letih DPN - delo pod napetostjo DA - dizelski agregat 120 100 80 J 60 40 20 0 82 51 18 67 23 44 48 49 2012 2013 □ SAIDI Q SAIDI DPN Q SAIDI DA 2014 2015 2016 6,5 30 38 2017 2 0 Letno se v sklopu rednega vzdrževanja opravi od 300 do 350 revizij transformatorskih postaj. Kot v preteklih nekaj letih se tudi v letu 2018 načrtuje nadaljevanje izvedbe dela revizij transformatorskih postaj z metodo DPN (dela pod napetostjo). Področje popravljalnega vzdrževanja je v letu 2017 predstavljalo drugo vrsto vzdrževanja, ki je časovno nepredvidljivo in ga je mogoče samo približno oceniti na podlagi dogodkov v preteklosti. Vzroki za okvare so bili različni, od vremenskih pojavov, okvare na opremi, do povzročitve škode s strani tretje osebe. Težave so povzročale tudi lokalne nevihte in močnejši nalivi v poletnih mesecih. V letu 2017 smo v decembru zaradi močnih sunkov vetra imeli večje okvare predvsem na območju Jezerskega in Bohinja. Slika 53: Geografski prikaz stanja omrežja dne 12. 12. 2017 » Treba je poudariti tudi vpliv sodobnih tehnoloških naprav in rešitev, ki tehnično zagotavljajo izpolnjevanje strogih kriterijev kakovosti oskrbe z električno energijo in varnost obratovanja ter posredno vplivajo na znižanje stroškov vzdrževanja. Med te nedvomno sodi sodobna visokonapetostna in srednjenapetostna oprema, sistemi zajemanja podatkov in daljinskega upravljanja distribucijskega omrežja (DCV -daljinski centri vodenja), avtomatizacija srednjenapetostnega omrežja z daljinsko vodenimi stikali, sistemi registracije kakovosti napetosti v transformatorskih postajah, telekomunikacijski sistemi, sodobna programska oprema in podobno. Letno se v sklopu rednega vzdrževanja opravi od 300 do 350 revizij transformatorskih postaj. 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 79 1600,00 1400,00 1200,00 1000,00 £ 800,00 o > 600,00 400,00 200,00 0 2013 | | Popravljalno Preprečevalno 2014 2015 2016 2017 Slika 54: Gibanje stroškov vzdrževanja od leta 2013 do leta 2017 (v €) 5.6 Razvoj in projektiranje V okviru poslovnih procesov družbe Elektra Gorenjska je na področju zagotavljanja raziskav in razvoja distribucijskega omrežja organizirana služba za razvoj. Družba s tem zagotavlja sistematično uporabo znanja, pridobljenega z raziskovanjem in tudi praktičnimi izkušnjami. Področje dela zagotavlja nujna znanja za potrebe razvoja novih tehnoloških rešitev, sistemov in procesov distribucije električne energije in ostalih storitev, ki jih je družba v skladu s svojim poslanstvom dolžna zagotavljati. Stroški znanstvenoraziskovalnega dela, povezanega z razvojem in projektiranjem, so predstavljeni tudi v Računovodskem poročilu, poglavje 15.5 - Stroški storitev. Služba za razvoj s pripravo sodobnih razvojnih načrtov usmerja investicijska vlaganja v nove in zagotavlja ustrezne obnove obstoječih naprav, predvsem z uvajanjem novih in sodobnih tehnologij. Naloge opravlja na naslednjih področjih: ■ načrtovanje porabe in proizvodnje električne energije (izdelava razvojnih načrtov po EZ-1, obdelava podatkov za študije, referate, utemeljitve in porabnike, sodelovanje pri pripravi in obdelavi BTP in izdelava prognoz porabe in proizvodnje), ■ razvoj omrežja Elektra Gorenjska (sodelovanje pri študijah, načrtovanje in obdelave VN-, SN-, in NN-omrežja, rešitve za večje odjemalce, oblikovanje omrežja, recenzije študij in predlogi izdelave novih, sodelovanje pri pripravi pogojev za priključitev na omrežje in svetovanje), ■ uvajanje novih tehnologij in tipizacija (spremljanje in uvajanje novih tehnologij in tipizacij, priprava projektnih nalog in sodelovanje pri izdelavi idejnih zasnov in načrtov). Skupina Elektro Gorenjska izvaja poslovne procese v skladu z veljavno zakonodajo, ki predpisuje tudi uporabo sodobnih tehnologij. V ta namen skupina z institucijami znanja in podjetji z raziskovalnimi oddelki na področju elektrodistribucijskih tehnologij v skladu z letnim programom investicij uvaja tudi nove razvojno usmerjene produkte. Uvajanje sodobnih tehnologij je pogojeno z napredkom na področju razvoja, trenutnimi zahtevami podjetja in možnostmi v okviru letnih investicijskih programov. Za potrebe nekaterih investicij iz investicijskega načrta za leto 2017 je bila v sodelovanju z institucijami znanja predvidena izdelava različnih strokovnih elaboratov, idejnih študij in zasnov ter različna projektna dokumentacija na omenjenih razvojnih področjih. Investicije, za katere je bila predvidena pridobitev omenjenih razvojnih dokumentov, so predvsem tehnološko zahtevnejše in predvidoma zajemajo naslednja investicijska področja: ■ področje 110 kV distribucijskih vodov, ■ področje 110 kV razdelilno-transformatorskih naprav, ■ področje 20 kV distribucijska omrežja (20 kV DV in kabelsko omrežje), ■ področje TP 20/0,4 kV (transformacijske postaje 20 kV omrežja), ■ področje NN-distribucijskega omrežja, ■ področje telekomunikacij in sistemov vodenja. 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 80 V letu 2017 je potekala izdelava pomembne razvojne študije REDOS 2040: razvoj elektroenergetskega distribucijskega omrežja Slovenije. Družba Elektro Gorenjska na področju razvoja in implementacije sodobnih distribucijskih tehnologij še naprej aktivno sodeluje pri vrsti raziskovalno-razvojnih projektov, sofinanciranih tudi s strani Evropske unije. V letu 2017 sta tako potekala razvojno-raziskovalna projekta Story in TDX - ASSIST. Pri projektu Story je Elektro Gorenjska zadolžena za realizacijo dveh demonstracijskih primerov uporabe večjega hranilnika električne energije. Projekt izvaja konzorcij 18 evropskih partnerjev na podlagi pridobljenega sofinanciranja na razpisu Komisije EU - H2020-LCE-2014-3, Topic LCE-08-2014, Local / small scale storage. Projekt raziskuje in praktično demonstrira najsodobnejše načine shranjevanja energije v distribucijskih omrežjih. Elektro Gorenjska v okviru projekta zagotavlja demonstracijsko okolje za testiranje tehnološke rešitve uporabe hranilnika električne energije, ki bo v prihodnosti nujno potrebna za zagotavljanje zanesljive in hkrati ekonomsko učinkovite distribucije električne energije v pogojih visoke penetracije razpršenih virov. V letu 2017 je Elektro Gorenjska v konzorciju s 13 partnerji pričela z izvajanjem projekta TDX-ASSIST (Coordination of Transmission and Distribution data eXchanges for renewables integration in the European marketplace through Advanced, Scalable and Secure ICT Systems and Tools), ki posebno pozornost posveča uvajanju in preizkušanju najsodobnejših informacijsko-komunikacijskih tehnologij v okviru vertikalnih povezav med operaterji distribucijskih in prenosnih omrežij. Projekt predvideva dvofazno izvedbo projektnih ciljev na praktičnem primeru razbremenjevanja distribucijskega omrežja, imenovanem tudi Conservation Voltage Reduction (CVR) ali Dinamic Voltage Management (DVM). V prvi fazi bo za izvajanje predvidenih funkcionalnosti izvedena integracija obstoječih tehnoloških sistemov, v drugi fazi pa bo rešitev realizirana z uvajanjem CIM-platforme in najsodobnejšega komunikacijskega protokola MQTT. Demonstracijski primer bo v realnem času omogočal izvajane napredne sistemske storitve in hkrati odgovarjal na vprašanja, povezana s praktično izvedbo informacijsko-komunikacijskih rešitev prihodnosti. Družba Elektro Gorenjska je tem času aktivno sodelovala tudi pri pripravi projektne dokumentacije in kandidaturi na enem od razpisov EU Horizont 2020. Slika 55: Podatki o izdelanem številu projektnih dokumentacij od leta 2012 do 2017 350 300 250 J! 200 (U Ä 150 100 50 0 248 264 63 58 331 330 49 261 53 80 2013 2014 | | Tuji projekti ("H Projekti za Elektro Gorenjska 2015 2016 2017 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 81 5.7 Finančna merila uspešnosti poslovanja skupine 5.7.1 Pomembnejši kazalniki Varno stopnjo zadolževanja skupina spremlja s kazalnikom, ki izraža razmerje NETO FINANČNI DOLG/ EBITDA. Ta je na dan 31. 12. 2017 znašal 2,3, kar je enako kot konec leta 2016. Nesprejemljivo stopnjo zadolženosti predstavlja vrednost kazalnika, ki bi presegla vrednost 3,5. To zavezo uporabljajo nekatere banke v že obstoječih kreditnih pogodbah. 2,7 2,6 2,5 2,4 2,3 2,2 2,1 2,0 2,6 2,6 2,3 2,3 a 2015 2016 Stopnja zadolževanja 2017 Načrt 2017 1,4 1,2 1,0 0,8 0,6 0,4 0,2 0,0 1,0 0,8 2015 2016 Kratkoročni koeficient 1,3 1,0 2017 Načrt 2017 Kratkoročni koeficient prikazuje plačilno sposobnost. V primerjavi z letom 2016 je za 0,3 odstotne točke višji. Priporočljiva vrednost kratkoročnega koeficienta je enaka 1. Glavna dejavnost skupine je izvajanje storitev za SODO in oddajanje elektroenergetske infrastrukture v najem, v okviru katerih imamo zagotovljen pretežni del enakomernih rednih mesečnih prilivov, zato menimo, da je tudi vrednost kazalnika pod 1 še vedno ustrezna in za skupino likvidnostno ne bi predstavljala težav. Na vrednost kazalnika v največji meri vplivajo kratkoročne finančne obveznosti, ki predstavljajo kratkoročni del dolgoročnih kreditov (zneski, ki v skladu z amortizacijskimi načrti kreditov zapadejo tekom celotnega naslednjega leta in se jih tekoče in brez zamud poravnava iz pozitivnega denarnega toka iz poslovanja), ki se jih najema za zagotavljanje konstantnih vlaganj v elektroenergetsko infrastrukturo in iz katere je glede na regulacijo priznan tudi ustrezen donos. Stopnja dobičkovnosti prihodkov nam pove, da je skupina ustvarila 18,8 € dobička na 100 € doseženih prihodkov, kar je za 0,3 € dobička manj kot leta 2016. Dodana vrednost je bila v skupini Elektro Gorenjska glede na leto 2016 višja za 3,1 %, kar je rezultat nižjih stroškov materiala. Delež stroškov dela v dodani vrednosti je v primerjavi z letom 2016 višji za 0,6 odstotne točke. 34000 33000 32000 v 31000 o § 30000 42,6 29000 28000 27000 39,6 2015 2016 2017 Načrt 2017 43,0 42,0 41,0 40,0 39,0 38,0 37,0 36,0 Dodana vrednost je bila v skupini Elektro Gorenjska glede na leto 2016 višja za 3,1 %, kar je rezultat nižjih stroškov materiala. | | Dodana vrednost (v 000 €) Delež stroškov dela v dodani vrednosti (v %) EBITDA kot približek denarnega toka je bil v letu 2017 za 0,4 mio € višji kot v letu 2016. EBIT kot izid iz poslovanja je za 0,2 mio € nižji kot v letu 2016. Dobiček pred obdavčitvijo je bil 0,15 mio € nižji kot v letu 2016. Nižji dobiček pred obdavčitvijo, EBIT in EBITDA so v letu 2017 nižji predvsem zaradi nižjih poslovnih prihodkov. 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 82 Vrednost kazalnikov ROA in ROE je sicer relativno nizka, a glede na panogo in regulacijo, v kateri skupina deluje, nadpovprečna. Dejstvo je, da na vrednost kazalca ROA negativno vplivajo konstantna investicijska vlaganja. Hkrati je treba poudariti, da je le s konstantnimi vlaganji mogoče zasledovati eno izmed nalog poslanstva skupine oz. zagotavljati kakovostno in zanesljivo distribucijo električne energije. Zanesljivost oskrbe z električno energijo na distribucijskem omrežju se meri s kazalcema SAIDI in SAIFI (več o kakovosti je pojasnjeno v poglavju 5.3 - Kakovost oskrbe z električno energijo (Pogodba s SODO)), katerih vrednost je med vsemi distribucijskimi družbami najboljša in je rezultat konstantnih vlaganj v elektroenergetsko infrastrukturo. Da bi skupina dosegla za 0,1 višjo vrednost kazalnika ROA bi morala realizirati ali za 0,2 mio € višji čisti dobiček ali znižati sredstva družbe za 4 mio €. 5,5 5,0 4,5 4,0 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 5,1 3,3 3,3 3 ,1 4,2 2,8 2015 2016 2017 Načrt 2017 — ROA (%) _ ROE (%) Vrednost kazalnikov ROA in ROE 1410.000 130.000 120.000 H0.000 000.000 900.000 800.000 131.748 136.901 136.432 137.077 104.105 107.290 H2.530 93.805 2015 2016 2017 Načrt 2017 Poslovni prihodki in dodana vrednost na zaposlenega Poslovni prihodki na zaposlenega v letu 2017 znašajo 136.432 € in so za 0,3 % nižji kot leta 2016. Dodana vrednost na zaposlenega v letu 2017 znaša 107.290 € in je za 3,1 % višja kot leta 2016, kar je rezultat nižjih stroškov materiala in nižjega povprečnega števila zaposlenih. 5.7.2 Struktura sredstev in obveznosti Slika 56: Gibanje bilančne vsote v obdobju 2015-2017 235.000 230.000 225.000 220.000 215.000 210.000 205.000 200.000 2015 | | Bilančna vsota (v 000 €) 2016 2017 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 83 Sredstva Sredstva skupine Elektro Gorenjska so na zadnji dan leta 2017 znašala 232.098.882 € (31. 12. 2016: 222.130.774 €) in so se v primerjavi s stanjem na zadnji dan leta 2016 povečala za 4,5 %. Dolgoročna sredstva so se v letu 2017 povečala za 2,6 %, kratkoročna pa za 32,9 %. 240.000 220.000 200.000 180.000 160.000 140.000 120.000 100.000 Slika 57: Struktura sredstev 31. 12. 2017 in 31. 12. 2016 2017 2016 | | Dolgoročna sredstva (v 000 €) Kratkoročna sredstva (v 000 €) Dolgoročna sredstva predstavljajo 92,0 % vseh sredstev skupine. V okviru slednjih so najpomembnejša opredmetena osnovna sredstva, ki predstavljajo 94,7 % vseh dolgoročnih sredstev. Vrednost opredmetenih osnovnih sredstev se je v letu 2017 povečala za 2,5 % oz. za 4.988 tisoč €. Poleg opredmetenih osnovnih sredstev dolgoročna sredstva sestavljajo še naslednje kategorije (podrobneje so pojasnjene v poglavju 14 - Pojasnila postavk v izkazu finančnega položaja): ■ neopredmetena osnovna sredstva, katerih vrednost se je v letu 2017 povečala za 235 tisoč €, ■ naložbene nepremičnine, katerih vrednost se je zmanjšala za 2,3 % oz. 52 tisoč €, ■ dolgoročne finančne naložbe, katerih vrednost se je v letu 2017 zmanjšala za 0,3 % oz. za 23 tisoč €, ter ■ dolgoročne poslovne terjatve, katerih vrednost se je povečala za 235 tisoč €, ■ druga dolgoročna sredstva, ki so se znižala za 46,3 % oz. 38 tisoč €, ter ■ odložene terjatve za davek v vrednosti 29 tisoč €. Kapital in dolgovi Na dan 31. 12. 2017 je bilo v skupini Elektro Gorenjska razmerje med lastniškim in dolžniškim kapitalom 2 : 1, kar je podobno kot konec leta 2016. V okviru obveznosti do virov sredstev kapital predstavlja 66,8 % celotne bilančne vsote. V letu 2017 se je kapital povečal za 3,6 % oz. 5.377 tisoč €. Dolgoročne obveznosti, v veliki večini gre za dolgoročne finančne obveznosti do bank, so 31. 12. 2017 predstavljale 27,0 % vseh virov sredstev. V letu 2017 so se zvišale za 6,7 % oz. 3.954 tisoč €. Kratkoročne obveznosti so predstavljale 6,2 % vseh virov sredstev in so se v letu 2017 povečale za 4,6 % oz. 637 tisoč €. Slika 58: Struktura virov sredstev 31. 12. 2017 in 31. 12. 2016 31. 12. 2017 31. 12. 2016 | | Kapital Q Dolgoročne obveznosti Q Kratkoročne obveznosti 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 84 5.7.3 Struktura prihodkov in odhodkov Skupina Elektro Gorenjska je v letu 2017 dosegla poslovni izid pred obdavčitvijo v višini 7.997.828 €. Slika 59: Sestava poslovnega izida (v €) 10.000.000 9.000.000 8.000.000 7.000.000 6.000.000 5.000.000 4.000.000 3.000.000 2.000.000 1.000.000 0 -1.000.000 8.098.063 8.150.446 7.997.828 2015 2016 2017 | | Izid iz poslovanja Finančni izid — Dobiček pred obdavčitvijo 9.000.000 8.000.000 7.000.000 6.000.000 5.000.000 4.000.000 3.000.000 2.000.000 1.000.000 0 Kot je razvidno na zgornji sliki, na poslovni izid pred obdavčitvijo v največji meri vpliva izid iz poslovanja, predvsem osnovne dejavnosti Pogodba s SODO in proizvodnja električne energije. Slika 60: Izid iz poslovanja (v €) v obdobju 2015-2017 45.000.000 40.000.000 35.000.000 30.000.000 25.000.000 20.000.000 15.000.000 10.000.000 5.000.000 0 8.601.106 6.60 8.383.905 2015 2016 | | Poslovni prihodki Poslovni odhodki — Izid iz poslovanja 2017 10.000.000 9.000.000 8.000.000 7.000.000 6.000.000 5.000.000 4.000.000 3.000.000 2.000.000 1.000.000 0 Izid iz poslovanja je v letu 2017 znašal 8.383.905 €. Glede na leto 2016 je bil nižji za 217 tisoč €, in sicer tako zaradi nižjih poslovnih prihodkov kot višjih poslovnih odhodkov. K nekoliko slabšemu poslovnemu izidu je prispevala predvsem slabša hidrologija ter posledično nižja proizvodnja in prodaja električne energije. Struktura doseženih poslovnih odhodkov v letih 2017 in 2016 je prikazana na spodnji sliki: Slika 61: Struktura poslovnih odhodkov 2 % 3 % Leto 2017 Leto 2016 | | Odpisi vrednosti Stroški dela Stroški blaga, materiala in storitev Drugi poslovni odhodki 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 85 3.000.000 2.500.000 2.000.000 1.500.000 1.000.000 500.000 0 2015 | | Finančni prihodki Finančni odhodki 2016 Finančni izid 2017 2.000.000 1.500.000 1.000.000 500.000 0 -500.000 -1.000.000 Slika 62: Finančni izid v obdobju 2015-2017 (v €) Finančni izid je bil v letu 2017 negativen in je znašal -386.076 €. Na negativen izid najbolj vplivajo obresti za posojila, prejeta od bank za financiranje investicij, in obresti zaradi obrestne zamenjave (obrestno ščitenje). 9.000.000 8.000.000 7.000.000 6.000.000 5.000.000 4.000.000 3.000.000 2.000.000 1.000.000 0 7.239.406 7.194.476 6.974.762 2015 2016 2017 | | Dobiček pred obdavčitvijo Davek od dohodka Odloženi davki Čisti dobiček 8.000.000 7.000.000 6.000.000 5.000.000 a >u _a o 4.000.000 ti >U 3.000.000 2.000.000 1.000.000 0 Slika 63: Čisti dobiček v obdobju 2015-2017 (v €) 5.7.4 Izkaz denarnih tokov v € 2017 1 2016 Denarni tokovi pri poslovanju 18.692.934 18.180.524 Denarni tokovi pri investiranju -15.231.292 -16.816.873 Denarni tokovi pri financiranju 889.956 -586.781 Sprememba denarnih sredstev in njihovih ustreznikov 4.351.598 776.870 Tabela 14: Sprememba denarnih sredstev in njihovih ustreznikov Skupina Elektro Gorenjska je v letu 2017 vrednost denarnih sredstev in njihovih ustreznikov povečala za 3,6 mio €, saj je bil pozitiven denarni tok pri poslovanju in financiranju večji od negativnega denarnega toka pri investiranju. Negativni denarni izid pri investiranju je posledica vlaganj, saj je panoga, v kateri deluje skupina Elektro Gorenjska, tehnološko zelo intenzivna. Nove pridobitve neopredmetenih in opredmetenih sredstev so se v glavnem financirale s črpanjem dolgoročnih kreditov v višini 10 mio €, delno pa so se financirale iz pozitivnega denarnega izida pri poslovanju. Izdatke pri financiranju večinoma predstavljajo izdatki za odplačila finančnih obveznosti, povečuje pa jih izplačilo dividend in odkup lastnih delnic. Prejemke pri financiranju je skupina potrebovala za izpolnitev načrta investicij. 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 86 6 TRŽENJE IN PRODAJA V skladu z razvojnimi načrti izvajamo potrebne investicije v elektroenergetsko omrežje, s katerimi zagotavljamo zanesljivo in kakovostno oskrbo z električno energijo uporabnikom na območju Gorenjske. V okviru regulirane dejavnosti letno izvedemo več kot 350 investicijskih projektov, s katerimi zagotavljamo kakovostne življenjske pogoje in omogočamo nadaljnji razvoj Gorenjske. Končnim uporabnikom ponujamo tudi nekatere tržne storitve na različnih področjih, in sicer: ■ Izvedbo energetskih pregledov, svetovanje in oblikovanje rešitev na področju učinkovitejšega upravljanja z energijo Uporabnikom svetujemo, izvajamo različne vrste analiz energetskih virov in porabe, oblikujemo programe z ukrepi za obvladovanje porabe in učinkovitejšo rabo električne energije ter pripravljamo ustrezne investicijske dokumentacije. Storitev je zanimiva predvsem za poslovne uporabnike. ■ Izvedbo različnih projektantskih storitev Uporabnikom izdelamo celotno projektno dokumentacijo za vse vrste elektroenergetskih objektov, podzemne in nadzemne vode vseh napetostnih nivojev, transformatorske postaje (TP, RP, RTP) ter nizkonapetostne priključne kablovode s priključno-merilnimi mesti. Svetujemo in pomagamo pri pripravi vodilnih map ter urbanizma energetskih objektov, pri načrtovanju soproizvodnih enot, hidroelektrarn in sončnih elektrarn, pri načrtovanju projektov za javno in cestno razsvetljavo, prav tako pri pripravi projektov za elektroenergetsko infrastrukturo industrijskih, obrtnih, trgovskih in/ali stanovanjskih con, sodelujemo pa tudi pri pripravi elektroinštalacij v objektih. V letu 2017 se je vpliv gospodarske rasti odrazil tudi na številu pripravljenih projektantskih storitev. Izvedli smo 330 projektov za lastne potrebe in 80 za zunanje naročnike. ■ Vzdrževanje in gradnja elektroenergetskih objektov in naprav s pomočjo uporabe sodobnih tehnologij, znanja in dolgoletnih izkušenj Ponujamo konkurenčne storitve na področju izvajanja gradenj vseh vrst transformatorskih postaj 10-20/0,4 kV, nizko- in srednjenapetostnih podzemnih ter nadzemnih elektroenergetskih vodov, nizkonapetostnih priključkov za vse vrste odjema, razne prestavitve, predelave in rekonstrukcije elektroenergetskih objektov, naprav ter vodov. Na področju vzdrževanja elektroenergetskih objektov in naprav nudimo možnost pogodbenega izvajanja rednih pregledov, meritev in revizij transformatorskih postaj, priključno-merilnih mest, naprav ter vodov na nizko- in srednjenapetostnem nivoju s spremljanjem obratovalnega stanja in vodenjem evidenc. Uporabnikom ponujamo tudi možnost izvedbe del pod napetostjo na nizko- in srednjenapetostnem nivoju. Omenjena metoda z leti pridobiva na pomenu, v letu 2017 smo izvedli 61 del pod napetostjo, od tega 26 na NN-nivoju ter 35 na SN-nivoju, kjer smo izvajali čiščenje SN-naprav. ■ Izvajanje različnih vrst meritev Izvajamo meritve kakovosti napetosti po standardu SIST EN50160, obremenilnih diagramov in meritve na elektroenergetskih kablih z metodo VLF. Uporabnikom ponujamo možnost izvedbe diagnostike na nizko- in srednjenapetostnih kablovodih, saj razpolagamo s posebnim merilnim vozilom. Izvajamo umerjanje in nastavitve zaščite ločilnih mest, ostale zaščite hidroelektrarn in sončnih elektrarn in ostale razpršene proizvodnje ter preglede ustreznosti elektroenergetskih elementov s pomočjo termovizije. ■ Projekti učinkovite rabe energije Med projekti učinkovite rabe energije so najpomembnejši tako imenovani projekti pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije. Pogodbeno zagotavljanje prihranka energije pomeni pogodbeno obveznost izkoriščanja razpoložljivih ekonomskih potencialov za varčevanje z energijo, vključno s financiranjem potrebnih ukrepov učinkovite rabe energije. Izvajalec prevzame vse stroške načrtovanja, financiranja in izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije, vlaganja pa se mu povrnejo v obliki deleža v doseženem zmanjšanju stroškov za energijo, ki je posledica izvedenih ukrepov učinkovite rabe energije. Pogodbe se običajno sklepajo za obdobje od 5 do 15 let, odvisno od poslovnega interesa subjektov. Po koncu pogodbe lastniku oz. uporabniku infrastrukture pripade celotni znesek privarčevanih stroškov za energijo, obenem pa mora nase ponovno prevzeti stroške obratovanja naprav. 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 87 Gorenjske elektrarne so uspešno izvedle že več takšnih projektov, in sicer na področju menjave razsvetljave, kompresorjev na komprimiran zrak in na področju optimizacije merilnih mest. Za večino projektov je družba pridobila tudi nepovratna sredstva. ■ Energetski management V okviru energetskega managementa se kupcem nudi identifikacijo ukrepov za znižanje porabe in znižanje stroškov za energijo, izvedbo teh ukrepov in financiranje projekta brez stroškov za naročnika ter izdelavo priporočil za optimizacijo porabe in znižanje stroškov za energijo. Po uspešni izvedbi si izvajalec in naročnik delita tehnično dokazljive prihranke, in sicer v odvisnosti od tega, ali so za projekt potrebna investicijska vlaganja ali ne, ter za koliko let se pogodba o izvajanju ukrepov sklepa. Za ta namen je bil razvit lastni informacijski sistem GEKenergija, ki je namenjen obvladovanju energijskih tokov v podjetju in omogoča podporo energetskemu in okoljskemu managementu ter omogoča trajno obvladovanje stroškov. V letu 2018 bomo nadaljevali z razvijanjem aplikacije v smislu poročilnega sistema z namenom, da bo aplikacija predstavljala edinstveno orodje za fizično in stroškovno obvladovanje energetskih tokov v stavbah. ■ E-mobilnost E-mobilnost predstavlja relativno nov koncept trajnostne in okolju prijazne mobilnosti. Strateški razvoj infrastrukture in omrežij vozil na električni pogon spodbuja tudi Evropska unija z direktivami in cilji, h katerim so se zavezale vse članice EU, tudi Slovenija s svojo vizijo prehoda v nizkoogljično družbo do leta 2050. Na področju zmanjševanja toplogrednih plinov je eden izmed zastavljenih ciljev Evropske unije (EU) med drugim tudi 20 milijonov električnih vozil na svetovnih cestah do leta 2020. Za spodbudo uvajanja električnih avtomobilov smo se odločili za nakup prvega električnega avtomobila Kangoo ZE, za katerega smo prejeli odobritev subvencije Eko sklada. Za pogon električnega avtomobila bomo uporabljali zeleno električno energijo, proizvedeno iz lastnih proizvodnih objektov z ničelnim ogljičnim odtisom. V letu 2015 smo investirali v izgradnjo prve zelene polnilnice za hitro polnjenje električnih avtomobilov na lokaciji TC Merkur Primskovo v Kranj. Tej smo v letu 2017 dodali še deset lastnih e-polnilnic, še štiri pa smo vzeli v upravljanje. V letu 2017 smo vzpostavili zaledno pisarno in se priključili na sistem SUPP, ki ga upravlja podjetje Elektro Ljubljana. Načrtujemo še povečanje lastne mreže e-polnilnic, upravljanje e-polnilnic pa ponuditi tudi širšemu trgu. ■ Ostale tržne storitve Uporabnikom ponujamo možnost najema dizelskih agregatov do moči 550 kilovatov in najem delovnih vozil z avtodvigalom ali hidravlične košare za delo na višini. » V skladu z razvojnimi načrti izvajamo potrebne investicije v elektroenergetsko omrežje, s katerimi zagotavljamo zanesljivo in kakovostno oskrbo z električno energijo uporabnikom na območju Gorenjske. V okviru regulirane dejavnosti letno izvedemo več kot 350 investicijskih projektov, s katerimi zagotavljamo kakovostne življenjske pogoje in omogočamo nadaljnji razvoj Gorenjske. 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 88 7 INFORMACIJSKO- KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE Ustrezna informacijsko-komunikacijska podpora je predpogoj uspešnega poslovanja podjetja. V letu 2017 smo uspešno izvedli prehod na nov informacijski sistem ERP v družbi GEK Vzdrževanje in pričeli s prehodom na nov informacijski sistem v hčerinski družbi Gorenjske elektrarne. Vse družbe v skupini Elektro Gorenjska bodo tako v letu 2018 poslovale z lastnim in modernim informacijskim sistemom, ki omogoča učinkovitejše, predvsem pa bolj ekonomično upravljanje skupine. Uspešno je bil dokončan tudi projekt CIM, ki bo družbi Elektro Gorenjska v prihodnosti omogočal povezovanje podatkov iz vseh informacijskih rešitev v skupno podatkovno vodilo. Poleg omenjenega projekta je treba poudariti uspešno vključevanje informacijske podpore za segment insolventnih postopkov in izvršb, kjer smo uspešno zaključili informatizacijo obeh procesov. Uspešno smo informatizirali tudi obveščanje uporabnikov ob vzdrževalnih posegih in postopek določitve projektantskega popisa. Družba je 2017 začela tudi s prenovo informacijske platforme geografsko-informacijskega sistema. Skupaj s posodobitvijo informacijskega sistema ERP je bila opravljena tudi nadgradnja diskovnega polja in menjava strežniške opreme na centralni lokaciji obvladujoče družbe. Zamenjana oprema bo služila kot rezervna oprema na rezervni lokaciji. Poleg informacijske je družba dograjevala tudi telekomunikacijsko omrežje. V letu 2017 je bila v celoti zaključena digitalizacija radijskega dela komunikacijskega omrežja. Na baznih postajah je bil dograjen (digitaliziran) sistem daljinskega vodenja. V celoti je bil zamenjan sistem radijskih govornih zvez. Zamenjane in posodobljene so bile tudi skoraj vse mikrovalovne radijske povezave med baznimi postajami. Slednje nudijo podatkovno hrbtenico za nadaljnjo nadgradnjo komunikacije s terminalnimi napravami (števci, merilni centri, daljinsko vodenje ....) skozi nov sistem M2M BWA. Pričel se je tudi projekt prenove tako komunikacijskih tehnologij kakor tudi terminalnih naprav za potrebe zaščite in vodenja visoko- in srednjenapetostnega omrežja. Z izvedbo razpisa za dobavo in postavitev kontejnerskega podatkovnega centra, ki je bil izveden v letu 2017, bomo pripomogli k bistveno večji zanesljivosti delovanja tako komunikacijskega kot informacijskega sistema. Konec leta 2017 smo v okviru reorganizacije družbe ustanovili samostojno organizacijsko enoto Storitve informatike in tako postavili temelje še večje usmeritve skupine k informatizaciji, avtomatizaciji procesov v družbi ter digitalizaciji družbe in skupine. » Ustrezna informacijsko-komunikacijska podpora je predpogoj uspešnega poslovanja podjetja. 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 89 8 TRAJNOSTNI RAZVOJ Trajnostni razvoj je skupina Elektro Gorenjska zastavila jasno - ima jasno zastavljene cilje, okoljska strategija je integrirana s poslovno strategijo in dosežene rezultate jasno predstavlja. V skupini delujemo po sistemu, da odgovornost dokažemo tam, kjer delujemo. Današnje sodelovanje mora omogočiti pogoje za kakovost bivanja tudi prihajajočim generacijam. To uresničujemo z energijo. 8.1 Skrb za zaposlene Skrbno načrtovana politika zaposlovanja, težnja k stalnemu razvoju in izobraževanju zaposlenih, učinkovit sistem nagrajevanja ter spremljanje zavzetosti in zadovoljstva zaposlenih ter merjenje organizacijske kulture so glavna vodila upravljanja s kadri v skupini Elektro Gorenjska. Zaposleni so naša strateška prednost, zato jih spodbujamo, da sledijo strategiji skupine in da so v času hitrih sprememb inovativni pri iskanju novih priložnosti in odkrivanju novih poti. Želimo postati učeča se organizacija, zato poudarjamo enakost, odprte informacije in organizacijsko kulturo, ki spodbuja sodelovanje ter s tem nastanek idej na kateremkoli delovnem mestu. Tako smo sposobni hitreje prepoznati priložnosti in se prilagoditi spremembam. Velik poudarek dajemo medsebojni komunikaciji. S sodelovanjem med zaposlenimi aktivno ustvarjamo najboljše pogoje za delo, s tem pa tudi pogoje za lažje doseganje osebnih in poslovnih ciljev. Želimo, da v skupini vsak zaposleni dela tisto, v čemer je najboljši. 8.1.1 Demografska struktura v skupini Na dan 31. 12. 2017 je bilo v skupini Elektro Gorenjska zaposlenih 308 delavcev. V primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2016 se je število zaposlenih v skupini povečalo za enega delavca. Desetim delavcem je delovno razmerje prenehalo, od tega so se štirje upokojili. V tem letu smo zaposlili enajst novih sodelavcev. 31. 12. 2017 je bilo v skupini zaposlenih 6,16 odstotkov delavcev za določen čas, kar sta slaba dva odstotka več kot v letu 2016. V letu 2018 bomo število zaposlenih ohranili na približno enaki ravni. 400 350 300 250 200 150 100 50 0 340 277 31 32 MI 2013 | | Elektro Gorenjska 344 281 31 32 ML 305 307 308 275 30 a 277 30 M 280 15 13 ■_ Slika 64: Gibanje števila zaposlenih v obdobju od 2013 do 2017 2014 2015 2016 2017 Gorenjske elektrarne Elektro Gorenjska Prodaja / ECE GEK Vzdrževanje Skupina 1. 1. 2017 se je del dejavnosti (GEK Vzdrževanje) izčlenil iz Gorenjskih elektrarn. Skupino, poleg matične družbe Elektro Gorenjska in hčerinske družbe Gorenjske elektrarne, tvori tudi GEK Vzdrževanje. Konec leta je bilo v skupini zaposlenih 78,25 % moških in 21,75 % žensk. Če izvzamemo Elektro Gorenjska Prodajo, ki ni več članica skupine in v kateri so prevladovale ženske, je podatek v celoti primerljiv s preteklimi leti in tesno povezan s primarno dejavnostjo vseh treh družb. 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 90 Povprečna starost zaposlenih v skupini z leti narašča. Konec leta je znašala 44,8 let, kar je za 0,7 leta več kot v preteklem letu. To kaže na dejstvo, da se delavci upokojujejo kasneje. Analiza skupin zaposlenih po letih kaže, da je bilo v skupini v letu 2017 največ zaposlenih v starostni skupini od 46 do 55 let, in sicer 35 % vseh zaposlenih. Na razvrstitev v višje starostne skupine močno vpliva višja starostna struktura v družbi GEK Vzdrževanje, saj je v tej družbi kar 85 % zaposlenih v starejših dveh starostnih skupinah. Slika 65: Delež zaposlenih v skupini Elektro Gorenjska po starostnih skupinah 1 % □ Do 25 let □ Od 26 do 35 let Q Od 36 do 45 let Q Od 46 do 55 let Q Nad 55 let 8.1.2 Zaposlovanje Kadrovsko načrtovanje je sestavni del strateškega in letnega poslovnega načrta. Prizadevamo si pridobiti ambiciozne in profesionalne nove sodelavce. V procesu selekcije in izbire zaposlenih vsem kandidatom zagotavljamo enake možnosti, ne glede na spol ali druge okoliščine. Za boljše prepoznavanje in selekcioniranje iskalcev zaposlitev imamo izdelan kadrovski vprašalnik, ki ga kandidati za zaposlitev najdejo na spletni strani posamezne družbe. Dijakom in študentom omogočamo opravljanje obveznega praktičnega izobraževanja in občasnega študentskega dela. Na tak način prepoznavamo potencialne kandidate za kasnejšo zaposlitev. Razvoj, spremembe in potrebe delovnega procesa zahtevajo vedno več znanja in visoko stopnjo usposobljenosti zaposlenih, zato večinoma zaposlujemo visoko izobražene kadre. Slika 66: Delež novih zaposlenih, ki imajo 2017 ob zaposlitvi najmanj visoko strokovno stopnjo 2016 izobrazbe 2015 2014 2013 66,67 % 40,00 % 66,67 % 50,00 % 63,64 % 100,00 % 45,45 % 100,00 % 75,00 % 37,50 % 100,00 % 100.00 % 50.00 % 41,67 % 100,00 % 66.67 % 50.00 % | | Elektro Gorenjska Gorenjske elektrarne Elektro Gorenjska Prodaja / ECE Skupina Skozi leta ohranjamo visok delež zaposlenih elektrotehnične stroke oziroma elektrotehnične in strojne stroke v družbah Gorenjske elektrarne in GEK Vzdrževanje, in sicer zaradi tesne povezave stroke z glavnimi dejavnostmi družb. Fluktuacija kadrov v skupini je nizka. Odhodi zaposlenih so večinoma posledica upokojevanja, v manjši meri tudi zaposlovanja za določen čas. Zaposlovanje za določen čas je aktualno ob povečanem obsegu del ali ob nadomeščanjih zaposlenih. Zelo redko se posameznik sam odloči za odpoved pogodbe o zaposlitvi. 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 91 2013 2014 2015 2016 Elektro Gorenjska 2,13 % 1,41 % 2,83 % 2,82 % 2,10 % Tabela 15: Stopnja fluktuacije v skupini Elektro Gorenjska Gorenjske elektrarne 6,06 % 3,13 % 6,25 % 3,23 % 11,76 % Elektro Gorenjska Prodaja 5,88 % 3,03 % GEK Vzdrževanje - -- -- -- 13,33 % Skupina 2,87 % 1,72 % 3,17 % 2,86 % 3,14 % 8.1.3 Zaposlovanje invalidov Po stanju na dan 31. 12. 2017 smo v skupini zaposlovali sedem invalidov. Skladno z obvezno predpisano kvoto zaposlovanja invalidov, ki za Elektro Gorenjska znaša 6 %, bi morala skupina mesečno zaposlovati 17 invalidov. V letu 2017 smo v Elektru Gorenjska s sklenitvijo pogodb z dvema invalidskima podjetjema izkoristili možnost uveljavljanja nadomestne izpolnitve kvote za skupaj 33 invalidov. Družbi Gorenjske elektrarne in GEK Vzdrževanje sta v letu 2017 zaposlovali po manj kot 20 delavcev, zato nista bili zavezanki za izpolnjevanje kvote. ELEKTRO GORENJSKE GEK GORENJSKA ELEKTRARNE VZDRŽEVANJE Tabela 16: Podatki o invalidih 2016 2017 2016 2017 2017 Št. zaposlenih invalidov na dan 31. december 7 7 0 0 0 Št. invalidov za prispevek na dan 31. december 10 10 2 0 0 Znesek prispevka v letu 52.030 49.022 12.177 0 0 Število realiziranih invalidov v letu, na podlagi pogodb z invalidskimi podjetji 24 33 0 0 0 Skladno z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje delavcu, ki mu je priznana določena kategorija invalidnosti, zagotovimo ustrezno delovno mesto, kjer največkrat reorganiziramo delovni proces. Do sedaj smo zagotovili ustrezno delo in ohranili zaposlitev vsem invalidnim osebam. 8.1.4 Izobraževanje Veliko pozornosti namenjamo ustreznemu usposabljanju zaposlenih. Udeležujejo se različnih oblik izobraževanj in strokovnih usposabljanj, pri katerih velik delež zavzema področje varnosti in zdravja pri delu. Specifičnost panoge, v kateri delujemo, zahteva, da morajo zaposleni redno obnavljati strokovne izpite, ki jih zahtevajo dela z elektroenergetskimi napravami. Ponosni smo na sodelavce, ki poleg službenih in družinskih obveznostih zaključijo izobraževanje in si pridobijo višjo stopnjo izobrazbe. Če je le mogoče, jim omogočimo delo na zahtevnejšem delovnem mestu. Tako lahko uporabijo pridobljeno znanje ter s tem napredujejo osebnostno in v dobrobit podjetja. V kulturo organizacije želimo vpeljati željo zaposlenih po nenehnem učenju, izpopolnjevanju in usposabljanju. Da cilju uspešno sledimo, dokazuje veliko zanimanja zaposlenih za usposabljanja. 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 92 Tabela 17: Izobraževanje in usposabljanje v obdobju od 2015 do 2017 Opis postavke 2015 2016 Zaposleni na usposabljanjih (v %) 76,05 90,55 81,11 Povprečno število dni usposabljanj na povprečno število zaposlenih (dni) 2,26 dni 2,36 dni 2,82 dni Stroški izobraževanj in usposabljanj na zaposlenega (v €) 335 322 398 Število zaposlenih, ki so pridobivali višjo stopnjo izobrazbe na podlagi pogodbe o izobraževanju 8 9 10 V okviru strateškega projekta Upravljanje organizacijske kulture, ki je opredeljen tudi v novelirani strategiji družbe Elektro Gorenjska 2016-2020, smo v letu 2017 nadaljevali z izobraževanji vodij na področjih obvladovanja mehkih veščin. Zaposleni, ki so v stalnih stikih s strankami, pa so bili deležni delavnic na temo telefonske komunikacije. S pomočjo brezplačnih usposabljanj in s prenosom znanj med zaposlenimi skrbimo za racionalno porabo finančnih sredstev. V kategorijo prenosa znanj uvrščamo tudi prenašanje izkušenj, seznanjanje sodelavcev z novostmi in medsebojno sodelovanje zaposlenih pri delu. Večjo vključenost zaposlenih v usposabljanja z manj stroški dosegamo tudi z uporabo e-učenja in s spodbujanjem zaposlenih k samostojnemu iskanju informacij ali podatkov. Skrbimo za ustrezno arhiviranje in dostopnost gradiv, ki jih zaposleni prejmejo na usposabljanjih. Razpolagamo z elektronsko knjižnico, ki se nahaja na interni spletni strani, in s knjižnicami gradiv v posameznih družbah, kamor shranjujemo gradiva, ki jih zaposleni pridobijo na seminarjih in drugih vrstah usposabljanj. Slika 67: Pregled obsega 1.050 usposabljanj v dnevih in števila usposabljanj 950 900 850 800 750 700 650 600 1.000 2014 2015 2016 2017 —— Skupno število dni usposabljanj Število vseh evidentiranj Zadovoljstvo udeležencev z usposabljanji in učinkovitost usposabljanj spremljamo z vprašalnikom, ki ga je dolžan izpolniti vsak udeleženec. » V okviru strateškega projekta Upravljanje organizacijske kulture, ki je opredeljen tudi v novelirani strategiji družbe Elektro Gorenjska 2016-2020, smo v letu 2017 nadaljevali z izobraževanji vodij na področjih obvladovanja mehkih veščin. 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 93 8.1.5 Izobrazbena struktura zaposlenih Povprečna stopnja izobrazbe z leti raste, predvsem zaradi zaposlovanja novih sodelavcev z višjo stopnjo izobrazbe in izobraževanja zaposlenih za pridobitev višje stopnje izobrazbe. Tabela 18: Izobrazbena struktura zaposlenih v skupini Elektro Gorenjska na dan 31. 12. 2017 Elektro Gorenjska Gorenjske elektrarne GEK Vzdrževanje Skupina Stopnja izobrazbe 31. 12. 2017 Število Struktura (%) Število Struktura (%) Število Struktura (%) Število Struktura (%) doktorat (9) 2 0,7 % 1 6,7 % 0 0,0 % 3 1,0 % magisterij (8) 18 6,4 % 2 13,3 % 0 0,0 % 20 6,5 % univerzitetna stopnja (7/2) 54 19,3 % 6 40,0 % 1 7,7 % 61 19,8 % visoka strokovna stopnja (7/1) 39 13,9 % 3 20,0 % 1 7,7 % 43 14,0 % višja stopnja (6) 44 15,7 % 2 13,3 % 0 0,0 % 46 14,9 % srednja stopnja (5) 74 26,4 % 1 6,7 % 8 61,5 % 83 26,9 % triletna poklicna stopnja (4) 49 17,5 % 0 0,0 % 3 23,1 % 52 16,9 % dveletna poklicna stopnja (3) 0 0,0 % 0 0,0 % 0 0,0 % 0 0,0 % osnovna šola (1) 0 0,0 % 0 0,0 % 0 0,0 % 0 0,0 % Skupaj zaposleni 280 100,0 % 15 100,0 % 13 100,0 % 308 100,0 % Povprečna stopnja izobrazbe je v skupini Elektro Gorenjska na dan 31. 12. 2017 znašala 6,16. Stopnja 6 predstavlja višješolsko izobrazbo. Stopnja izobrazbe skupine je glede na preteklo leto ostala nespremenjena. 8,0 7,5 7,0 6,5 6,0 5,5 5,0 4,5 4,0 3,5 3,0 6,03 6,1 6,09 ,16 16 2013 2014 2015 2016 2017 | | Elektro Gorenjska Gorenjske elektrarne Elektro Gorenjska Prodaja GEK Vzdrževanje — Skupina 6 2 8.1.6 Motiviranje in nagrajevanje zaposlenih Nudenje ugodnosti je eden od segmentov nagrajevanja, katerega cilj je povečevanje zadovoljstva zaposlenih in izboljševanje kakovosti dela. Nagrajevanje zaposlenih je povezano tudi s prerazporeditvami na druga delovna mesta. Pri zaposlenih iščemo ustvarjalni potencial, zato njihovo znanje in njihove sposobnosti nagrajujemo z razvojem njihove poklicne kariere. S tem poskušamo ohranjati visoko stopnjo motiviranosti zaposlenih in povečati konkurenčnost notranjega trga delovne sile. Odhode iz družb največkrat nadomestimo z notranjimi prerazporeditvami, predvsem pri zahtevnejših, vodstvenih ali strokovnih delovnih mestih, ter tako ohranjamo vključevanje in prevzemanje večje odgovornosti Slika 68: Povprečna stopnja izobrazbe v družbah in v skupini Elektro Gorenjska v obdobju od 2013 do 2017 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 94 zaposlenih. V skladu s potrebami delovnega procesa povečujemo zasedenost zahtevnejših delovnih mest. V Elektru Gorenjska so zaradi različnih dejavnosti, ki se izvajajo v družbi, in večjega števila zaposlenih spremembe mnogo pogostejše kot v hčerinski družbi. Kadar se pokažejo potrebe po zaposlitvah na vodstvenih delovnih mestih, navadno priložnost ponudimo že zaposlenim delavcem. Kadar je mogoče, prisluhnemo tudi sodelavcem, ki bi radi zamenjali področje dela. Individualno delovno uspešnost ugotavljamo na letnem razgovoru, kjer vodja in delavec pregledata realizacijo nalog in ciljev ter doseganje zahtevanih kompetenc, postavljenih na preteklem letnem razgovoru. Od zaposlenih pričakujemo tudi samoiniciativnost na področju dajanja predlogov. Na podlagi sistematičnih ukrepov na tem področju, zlasti sprejetega pravilnika o inovacijah, se je pojavilo več inovacijskih predlogov. Izvajamo tudi mentorstvo za novozaposlene delavce, ki že imajo delovne izkušnje, vendar ne poznajo družbe, njenega poslovanja in podrobnosti novega dela, ali mentorstva za delavce, ki v okviru družbe popolnoma zamenjajo področje dela. 8.1.7 Letni razgovori Med najbolj načrtne oblike pridobivanja povratnih informacij zagotovo spadajo letni razgovori. Letne razgovore izvajamo, ker: ■ delavec z njegovo pomočjo izve, kako mu gre, kje je in kam gre; ■ delavcu dajejo možnost, da izrazi svoje mnenje, ideje in svoja stališča; ■ delavec dobi pravo priložnost za podroben razgovor o svojem delu, se lahko pogovori o svoji prihodnosti v podjetju in pove, kako vidi svoj razvoj; ■ delavec je seznanjen s priložnostmi in z možnostmi v podjetju ter je hkrati motiviran za še kakovostnejše opravljanje dela; ■ vodja ugotovi odnos delavca do dela in potrebe po usposabljanju ter zazna delavčevo razmišljanje o tem, kaj dela dobro in kaj bi lahko bilo bolje; ■ letni razgovori omogočajo, da delavec skupaj z vodjo odkrije morebitne pomanjkljivosti v delovnih procesih, ki jih bo podjetje v prihodnjih letih lahko tudi izboljšalo. Razgovori v grobem vključujejo oceno doseganja ciljev, nalog in kompetenc za preteklo obdobje ter postavitev ciljev za naslednje leto ter načrt izobraževanja in razvoja zaposlenih. Proces izvajanja letnih razgovorov vsako leto traja tri mesece; izvedenih je bilo 96 % razgovorov. 8.1.8 Organizacijska kultura Strategija družbe Elektro Gorenjska za obdobje 2016-2020 opredeljuje strateški projekt Upravljanje organizacijske kulture, katerega cilj je oblikovati konstruktivno organizacijsko kulturo med zaposlenimi. K temu strateškemu projektu so pristopile tudi Gorenjske elektrarne in GEK Vzdrževanje. V letu 2013 smo prvič analizirali dejansko stanje in postavili koncept idealne organizacijske kulture (slika 69), ki jo želimo doseči. S pomočjo kakovostnih orodij je vodstvo opredelilo pričakovana vedenja zaposlenih, ki temeljijo na konstruktivnih slogih vedenj (na sliki označena z oranžno barvo). Organizacijsko kulturo smo ponovno izmerili v letu 2017, tokrat idealne kulture nismo spreminjali in še vedno sledimo zastavljeni v letu 2013. Od sodelavcev pričakujemo vključevanje, medsebojno sodelovanje, prevzemanje odgovornosti in usmerjenost k ciljem. Taka vedenja bodo pripomogla k njihovi samouresničitvi, višji zavzetosti in rasti ter organizacijski učinkovitosti. Pasivni obrambni in agresivni obrambni slogi vedenj (zelena in rdeča barva) naj bi bili zastopani v čim manjši meri. 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 95 POTREBE PO ZADOVOUSJVÜ-... Slika 69: Idealna organizacijska kultura Rezultati raziskave v letu 2013 so pokazali razkorak med idealno in dejansko kulturo. Na podlagi rezultatov raziskave, izvedene v letu 2017, je razkorak manjši, vendar še vedno obstaja. Ugotovili smo, da bomo povečevanje konstruktivnih vedenj in zmanjševanje pasivnih obrambnih ter agresivnih obrambnih vedenj najučinkoviteje dosegli s kakovostnim vodenjem ter s čim večjo stopnjo vključenosti zaposlenih v reševanje poslovnih izzivov, v delovne procese, sprejemanje odločitev in prevzemanje odgovornosti. Zato smo v obdobju trajanja strateškega projekta vodje izobraževali s področja mehkih veščin. Z orodjem M/I smo izmerili vpliv, ki ga imajo vodje na zaposlene. Z uporabo modela KAKO se trudimo vse zaposlene vključiti v reševanje poslovnih izzivov. V letu 2016 smo z osebnimi coachingi izobraževanje vodstva in vodij dvignili na še višjo raven. S prakso smo v letu 2017 nadaljevali s še več vodji tudi na nižjih ravneh in jih, v obliki timskih coachingov, razširili na več kot polovico zaposlenih. 8.1.9 Zavzetost in zadovoljstvo zaposlenih Skrbimo, da se zaposleni dobro počutijo v delovnem okolju. Povratne informacije o dojemanju delovnega okolja in odnosih v podjetju pridobivamo s pomočjo anonimne ankete o zadovoljstvu. Tako s sodelavci aktivno ustvarjamo optimalne pogoje za delo, s tem pa tudi pogoje za lažje doseganje osebnih in strokovno poslovnih ciljev. Naš cilj je, da vsak dela tisto, v čemer je najboljši. Z izvajanjem različnih ukrepov se trudimo odpraviti ugotovljene negativne vplive. V letu 2017 smo stopnjo zavzetosti zaposlenih merili le v Elektru Gorenjska. V preteklih letih smo zavzetost merili sami, v letu 2016 pa smo pri merjenju zavzetosti prvič v celoti uporabili Gallupovo metodologijo. Organizacija Gallup je ena najboljših in najbolj izkušenih svetovnih podjetij na področju analize in povečevanja zavzetosti zaposlenih, ki je že več kot 80 let prisotna v več kot 20 svetovnih državah in ima na tem področju več znanja kot katerokoli drugo podjetje na svetu. Slika 70: Stopnja zavzetosti zaposlenih v Elektru Gorenjska v letu 2017, v primerjavi s slovenskimi in najboljšimi svetovnimi organizacijami | | Aktivno zavzeti Nezavzeti Aktivno nezavzeti 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 96 Gorenjske elektrarne so bile v raziskavo zadnjič vključene leta 2014, zato zavzetost zaposlenih v skupini prikazujemo za to leto. Slika 71: Zavzetost zaposlenih v skupini Elektro Gorenjska v letu 2014, v primerjavi s svetovnimi in slovenskimi organizacijami Aktivno nezavzeti Nezavzeti 21 % 18 % 10 % ] 7 % 1 7 % Zavzeti 55 % J 49 % 48 % U 37 % 24 % 33 % 42 % ] 56 % 67 % | | Povprečje v Sloveniji Povprečje svetovnih organizacij (po Gallupu) Najboljši v Sloveniji | | 2014 Skupina EG Najboljše svetovne organizacije (po Gallupu) Rezultati anket, ki jih izvajamo v skupini, kažejo, da imamo v primerjavi s slovenskimi organizacijami višji odstotek zavzetih zaposlenih. Zavzeti zaposleni so visoko pripadni, imajo pozitiven odnos do kakovosti in do obvladovanja procesov, podjetje jim zagotavlja nadpovprečno delovno okolje z učinkovitim sistemom izobraževanja. V primerjavi z najboljšo tretjino svetovnih podjetij bomo v prihodnjih letih poskušali znižati aktivno nezavzete in nezavzete v korist zvišanja deleža zavzetih zaposlenih. K dvigu zadovoljstva zaposlenih smo zagotovo prispevali s pridobitvijo polnega certifikata Družini prijazno podjetje. Družba Gorenjske elektrarne ni pristopila k pridobitvi certifikata, se je pa s podpisom medsebojnega dogovora zavezala izvajati vse ukrepe, ki jih je sprejela matična družba. 8.1.10 Odnosi med zaposlenimi in vodstvom v skupini Vodstvo posebno pozornost namenja dialogu z različnimi predstavništvi zaposlenih. V skupini delujeta dva sindikata. Za vsako podjetje je oblikovan svet delavcev, ki skrbi za ustrezno informiranost in možnost posredovanja mnenj zaposlenih. Sodelovanje z organi poteka v obliki rednih sej med vodstvom podjetij ter predstavniki sindikata in sveta delavcev. Seje se sklicujejo najmanj enkrat na tri mesece, po potrebi tudi pogosteje. S strani vodstva so na sejah vedno prisotni vodstvo podjetja ali namestnik in član poslovodstva. S tem je dodatno poskrbljeno, da so zaposleni obveščeni o poslovanju, tekočih aktivnostih in načrtih podjetja za prihodnost. Na sejah je možno posredovati pobude, mnenja, prav tako se lahko izpostavlja problematika, s katero se dnevno soočajo zaposleni. Podjetji imata s sindikatoma podpisano podjetniško kolektivno pogodbo, s svetoma delavcev pa dogovor o načinu sodelovanja delavcev pri upravljanju podjetja. V obeh dokumentih so natančno opredeljene pravice in obveznosti partnerjev, kar dodatno prispeva k dobremu sodelovanju med predstavniki sindikata, sveta delavcev in vodstvom, vse to pa pripomore k veliki socialni varnosti zaposlenih. Predstavniki zaposlenih in sindikalni zaupniki so aktivno sodelovali pri dogovarjanju o pravicah iz delovnega razmerja, pri organiziranosti in spremembah aktov ter skladno s svojim načinom dela skrbeli za zaposlene. Poleg uveljavljanja rednih zakonskih pravic sindikati skrbijo tudi za družabno plat življenja zaposlenih. 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 97 8.1.11 Skrb za zaposlene in z njimi povezane skupine zunaj delovnega časa V skupini Elektro Gorenjska smo v letu 2017 podporo zaposlenim zagotavljali na različne načine, tudi pri aktivnostih zunaj delovnega okolja. Posebno skrb smo namenjali otrokom zaposlenih in upokojencem. Urejanje in uresničevanje načela socialne varnosti zaposlenih je del poslovne politike skupine. Eden izmed segmentov, ki skrbi za dobro socialno stanje zaposlenih, je tudi skupna odločitev partnerjev za dogovor o financiranju dodatnega pokojninskega zavarovanja za zaposlene v energetiki in s tem tudi v skupini Elektro Gorenjska. Vsi zaposleni v skupini so tudi nezgodno zavarovani. Vključitev v pokojninski načrt (PN1 K) - prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje - povečuje socialno varnost zaposlenih v času upokojevanja. 8.1.12 Komuniciranje z zaposlenimi V skupini je vodenje učinkovitega internega komuniciranja z zaposlenimi zahtevno, saj se zaposleni nahajajo na različnih lokacijah, prav tako opravljajo različne vrste del na terenu. Posledično uporabljamo neposredne in posredne komunikacijske kanale za komuniciranje z zaposlenimi. Neposredna komunikacija se izvaja na sestankih in dogodkih, ki jih letno organiziramo za zaposlene (dan podjetja, prednovoletno srečanje zaposlenih, športne igre itd.). Dogodki so zaradi raznolikosti delovnih mest priložnost za druženja in spoznavanje med zaposlenimi, ki vsakodnevno ne sodelujejo. V skupini izdajamo: ■ interno glasilo Elgo, ki ga prejmejo zaposleni, upokojenci in štipendisti. Enkrat letno ga posredujemo tudi poslovnim partnerjem. V njem predstavljamo aktualne dogodke in projekte družb v skupini, prav tako skrbimo za dokumentarno, izobraževalno, kulturno, umetniško, športno in družabno vsebino; ■ E-mesečnik, ki ga zaposleni prejmejo v svoje elektronske poštne nabiralnike vsak prvi petek v mesecu. Z njim skrbimo za ažurno obveščanje zaposlenih o pomembnih dogodkih, projektih in ostalih aktivnostih skupine Elektro Gorenjska. Za komunikacijo z zaposlenimi uporabljamo: ■ Intranet, ki je namenjen obveščanju zaposlenih o aktivnostih družb v skupini Elektro Gorenjska. Služi kot orodje, s katerim se dostopa do ključnih programov in aplikacij, predstavlja informacije in vsebine o podjetju, ki jih zaposleni dnevno potrebujejo za opravljanje delovnih nalog. ■ Klasične oglasne deske so zaradi raznolikosti dela namenjene tistim zaposlenim, ki zaradi narave dela (terensko delo) večino časa preživijo na terenu. ■ Glasilo elektrogospodarstva Naš stik, ki ga izdaja Elektro Slovenija, zaposlenim nudi širino pri razumevanju energetske panoge, v kateri delujemo. Vodja službe za korporativno komuniciranje v Elektru Gorenjska je članica časopisnega sveta in njena naloga je, da je podjetje ustrezno predstavljeno na njegovih straneh. 8.1.13 Povezujemo zaposlene in širšo skupnost Z zaposlenimi ne pretrgamo vezi ob njihovem odhodu v pokoj. O novostih jih obveščamo z internim glasilom Elgo, prav tako jih vabimo na različne dogodke, ki so povezani z dejavnostjo podjetij. 8.1.14 Varnost in zdravje pri delu Varno in zdravju neškodljivo delo pomembno prispeva k uspešnemu poslovanju podjetja in izboljšuje delovne rezultate. Slabe razmere na delovnih mestih namreč lahko vodijo do nezaželenih posledic: poškodb pri delu, zdravstvenih okvar, bolezni, prevelikega stresa itd. Služba za varnost in zdravje pri delu v Elektru Gorenjska zato nenehno skrbi za ustrezne in varne delovne pogoje ter opozarja na upoštevanje varnostnih pravil pri delu, ki ga zaposleni opravljajo. V letu 2017 se je v Elektru Gorenjska, d. d., pripetilo pet poškodb pri delu. Vse poškodbe so bile lažje narave. Vzrok za štiri poškodbe so bili mehanski dejavniki, kot so padci predmetov, delovna oprema in hoja. Ena poškodba se je pripetila zaradi udara električnega toka, ko je delavec prišel v stik z nizkonapetostnim delom v transformatorski postaji. 98 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 Zaradi poškodb pri delu so bili zaposlenih z dela odsotni skupno 105 delovnih dni, kar je manj kot v letu 2016. Kazalnik kakovosti Pogostost poškodb, ki nam pove, kolikšen odstotek delavcev je bil poškodovan, je znašal 1,7 %. Kazalnik kakovosti, ki nam pove, koliko smo imeli izgubljenih delovnih dni na poškodbo, pa je znašal 21 dni. Na naslednjih grafih so prikazani podatki o številu poškodb pri delu v Elektru Gorenjska ter resnost poškodb in pogostost nezgod v primerjavi z Elektrodistribucijo Slovenije. Slika 72: Število nezgod pri delu 2013 2014 2015 2016 2017 | | Nezgode pri delu Slika 73: Resnost poškodb 80 70 60 50 40 30 20 10 1 2013 2014 2015 2016 2017 | | Elektro Gorenjska Elektrodistribucija Slovenije - povprečje 8 7 0 Slika 74: Pogostost nezgod I 3,0 2,5 ~ 2,0 g 1,5 vo d J 1,0 o P 0,5 0,0 2013 2014 2015 | | Elektro Gorenjska Elektrodistribucija Slovenije - povprečje 2016 2017 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 99 Poleg službe za varnost in zdravje pri delu je v preteklem letu nad varnim in zdravim delom bdel tudi Svet za varnost in zdravje pri delu, ki je: ■ obravnaval novo zakonodajo s področja varnosti in zdravja pri delu ter jo integriral v delovno okolje družbe, ■ obravnaval nevarne dogodke in predlagal ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti, ■ obravnaval poškodbe pri delu, ki so se pripetile v naši in ostalih elektrodistribucijskih družbah, ■ izvedel notranjo presojo z vidika varnosti in zdravja pri delu ter realiziral vsa priporočila zunanje in notranje presoje. Kaj pomembnega nas čaka v letu 2018? Na področju usposabljanj z vidika varnega in zdravega dela nas v letu 2018 čaka preverjanje teoretičnega in praktičnega znanja s področja varnosti in zdravja pri delu in podaljšanje pooblastil delavcem. Na podlagi ocene tveganja delovnih mest bomo določene zaposlene usposobili tudi za izvajanje prve pomoči na delovnih mestih. Na področju pregledov delovne opreme nas čaka pregled vse delovne opreme, ki se uporablja za varno delo na elektroenergetskih napravah. To so preizkuševalci napetosti, ozemljitvene garniture in izolacijske palice. Prav tako nas čakajo letni pregledi osebne varovalne opreme za delo na višini, avtokošar, avtodvigal in mostnega dvigala v skladišču. V okviru zdravstvenega varstva bomo še naprej izvajali preventivne zdravstvene preglede, izvajali cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu in gripi ter izvajali preglede pigmentnih znamenj za terenske delavce, ki bodo to želeli. Še naprej se bomo trudili, da bomo nabavljali kakovostno osebno varovalno in delovno opremo, ki jo bodo delavci z veseljem nosili oziroma uporabljali. V okviru Projektne skupine za varnost in zdravje pri delu ter požarno varnost (v okviru GIZ-a) bomo sodelovali pri izdelavi novih Varnostnih pravil za gradbeno-montažna dela in Navodil za varno delo. Trudili se bomo, da nivo varnosti in zdravja pri delu v družbi Elektro Gorenjska pripeljemo še na višjo raven. Izziv, ki nas čaka v prihodnosti, je predvsem zaposlenim položiti na srce, da je zdravje naše največje bogastvo in energija, ki jo imajo. 8.2 Skrb za okolje Pravilno in odgovorno ravnanje z okoljem je vključeno v strateške usmeritve družbe Elektro Gorenjska. Temelji na sprejeti okoljski politiki in smernicah trajnostnega razvoja; rezultate in napredek na tem področju pa spremljamo s pomočjo merljivih okoljskih kazalnikov. Sistemski pristop pri ravnanju z okoljem zagotavljamo organizacijsko v okviru Sveta za ravnanje z okoljem na podlagi načel standarda ISO 14001, na uspešnost rezultatov pa z upoštevanjem internih navodil lahko vpliva vsak zaposleni pri svojem vsakodnevnem delu. V podjetju letno uspešno potekajo zunanje presoje pridobljenih standardov. Cilji Sveta za ravnanje z okoljem (SRO) so: ■ preprečevanje onesnaženja okolja na lokacijah, kjer se nahajajo elektroenergetski objekti in dela v njihovi povezavi (izlivi nevarnih olj); ■ nadzor posameznih vplivov z meritvami in s tem upoštevanje vrednosti hrupa, sevanja in svetlobnega onesnaženja; ■ spodbujanje zaposlenih k ločenemu zbiranju odpadkov in s tem zmanjšanje količine preostalih odstranjenih odpadkov; ■ gospodarno ravnanje z energenti. 8.2.1 Obvladovanje pomembnejših okoljskih vidikov v letu 2017 Poleg rednih aktivnosti, ki obsegajo spremljanje sprememb okoljske zakonodaje, uvajanje potrebnih sprememb in optimizacij v izvajalske procese, osveščanje zaposlenih in zunanjih akterjev ter izvajanje ciljev okoljskih programov, je najpomembnejši dosežek leta 2017 prilagoditev sistema vodenja ravnanja z okoljem novemu standardu ISO 14001:2015. Certifikat smo prejeli v mesecu novembru, po uspešno 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 100 opravljeni zunanji presoji sistema vodenja kakovosti v mesecu oktobru. Pomembna novost, ki jo novi standard zahteva v primerjavi s prejšnjim standardom ISO 14001:2004, je spremljanje življenjskega cikla proizvoda oziroma storitve. Obsega celoten življenjski cikel od pridobivanja surovin in predelave materialov, prevoza, izdelave, distribucije, uporabe, vzdrževanja in popravil pa vse do končnega odlaganja na deponiji ali razgradnje. V družbi Elektro Gorenjska spremljamo 14 okoljskih kazalnikov, ki jih v preteklem letu nismo bistveno spreminjali. Njihove vrednosti so večinoma znotraj predvidenih ciljev. Pri pregledu in ocenjevanju okoljskih vidikov za leto 2018 bomo pri vsakem vidiku ugotavljali tudi možnosti izpolnitve in optimizacije življenjskega cikla z namenom, da se skupen okoljski vpliv čimbolj zmanjša. Ravnanje z odpadki Skrbimo za celostno obvladovanje koristnih in nekoristnih odpadkov. Koristne odpadke posredujemo posrednikom, ki jih uporabljajo za nadaljnjo predelavo. Podobno imamo organizirano tudi zbiranje papirja, kartonske embalaže ter izrabljenih tonerjev in kartuš, ki se pošiljajo v ustrezno in ekološko nadaljnjo obdelavo. Stroške komunalnih storitev spremljamo s kazalnikom kakovosti. Obvladovanje nevarnih snovi (olja, goriva, ostale tekočine) Kljub temu da ima Elektro Gorenjska izredno robustno omrežje in več kot 73 % omrežja poteka pod zemljo, posamezni dogodki in vremenske nevšečnosti lahko povzročijo okvare oziroma morebitne okoljske vplive tudi na distribucijskem omrežju. Prepoznane nevarne snovi skladiščimo v ustreznih zabojih in objektih, ki zagotavljajo visoko stopnjo nadzora ter varnosti. Opredeljene imamo natančno določene postopke in načine skladiščenja ter prevoza nevarnih snovi. Na dve leti odvažamo odpadna olja, ki jih zbiramo v posebnih zabojnikih na ekološkem otoku. Konec leta 2017 smo zabeležili izreden okoljski dogodek. 13. 12. 2017, ko je bila transformatorska postaja Kazina Jezersko zaradi prekinitve 20 kV daljnovoda ob vetrolomu nekaj dni napajana preko dizelskega agregata, je pri avtomatskem prečrpavanju goriva iz cisterne v agregat zaradi napake na avtomatiki črpalnega sistema prišlo do izlitja okrog 400 litrov nafte. Sanacijo onesnaženega območja je izvedla posebna gasilska enota za nevtralizacijo nevarnih snovi iz Kranja. Da bomo možnost razlitja v prihodnje preprečili, se bo med agregat in cisterno namestila dodatna cev, ki bo ob okvari avtomatike za prečrpavanje zagotavljala preliv nafte iz agregata nazaj v cisterno. Hrup, elektromagnetno sevanje in svetlobno onesnaževanje elektroenergetskih naprav Pri projektiranju in postavitvi novih elektroenergetskih objektov v prostor družba upošteva zakonodajo, ki obravnava škodljive vplive na okolje, kot so hrup, elektromagnetno sevanje (EMS) in svetlobno onesnaževanje. Hrup, ki ga povzročajo transformatorji v transformatorskih postajah (SN/NN), ne presega dovoljenih mej, ki jih opredeljujejo obstoječi predpisi. Pri razdelilnih transformatorskih postajah (VN/SN) se skladno z zakonodajo izvajajo meritve hrupa vsakih pet let, in sicer povsod, kjer je to potrebno. Glede na dosedanje meritve EMS ugotavljamo, da se izven varovanih območij elektroenergetskih naprav nikjer ne pojavljajo prekomerne vrednosti, zato dodatni ukrepi varstva pred sevanjem niso potrebni. Kljub temu skladno z zakonodajo po razdelilnih transformatorskih postajah (RTP) izvajamo periodične meritve EMS, prav tako osveščamo javnost o elektromagnetnih sevanjih. V energetskih objektih urejali področje sanitarnih in meteornih voda V letu 2017 smo nadaljevali z realizacijo ciljev okoljskega programa, ki se nanaša na izlive sanitarnih in meteornih voda. Cilji programa so prilagojeni zahtevam Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, ki z dnem 31. 12. 2021 določa skrajni rok za priklop objektov na javno kanalizacijsko omrežje oziroma ureditev malih čistilnih naprav in oljnih lovilcev. V letu 2017 je bil izveden priklop na javno kanalizacijsko omrežje objekta KN Cerklje, poslovno-stanovanjskega objekta Visoko in RP Trata. Za RP Naklo je bila urejena vodotesna greznica in ponikovalnice meteorne vode, za objekt RP Bled pa razmejitev na energetski in neenergetski del (oziroma poslovno-stanovanjski objekt), ki obsega tudi rekonstrukcijo sistema odvajanja odpadnih voda. V letu 2018 načrtujemo nadaljevanje aktivnosti na objektih RTP Škofja Loka in RTP Labore. Skrb za okolje v delovnih procesih V letu 2017 smo zaposlene v skupini osveščali o racionalni rabi energentov in pravilnem odlaganju odpadkov, ki nastajajo v delovnih procesih. S pomočjo storitev, ki jih ponuja hčerinska družba Gorenjske elektrarne, smo v letu 2017 dokončno uredili sistem regulacije in nadzora sistema ogrevanja in hlajenja poslovne stavbe na lokaciji sedeža obvladujoče družbe. 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 101 Večina na novo nabavljenih službenih vozil na pogonska goriva ima nižji izpust ogljikovega dioksida v ozračje, s čimer uresničujemo smernice Evropske komisije, ki predvidevajo najvišjo dovoljeno vrednost njegovega izpusta v ozračje 95 g/km do leta 2020. Okoljska merila so tudi sicer del postopka za izbor dobaviteljev. Okoljski prihranki iz hidroelektrarn Proizvodnja električne energije iz hidroelektrarn, oddana v omrežje in v interno omrežje končnih odjemalcev, predstavlja 90,55 % delež proizvodnje, iz sončnih elektrarn 7,06 % delež in iz soproizvodnje 2,39 % delež celotne proizvodnje. 100 80 60 40 20 0 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 | | Hidroelektrarne Sončne elektrarne 5 S? Slika 75: Deleži proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov v Gorenjskih elektrarnah v obdobju 2005-2017 (%) 6 4 3 V letu 2017 je bila skupna proizvodnja ekološko čiste električne energije iz hidroelektrarn družbe Gorenjske elektrarne 46.818 MWh. Proizvedena električna energija iz hidroelektrarn daje okoljske prihranke, in sicer po metodologiji Centra za energetsko učinkovitost Inštituta Jožef Stefan pri izračunu CO2 (0,5 kg CO2/kWh) za leto 2017 zmanjšanje 23.409 ton emisij CO2. Skupno zmanjšanje CO2 iz hidroelektrarn, sončnih elektrarn in soproizvodnje toplote in električne energije družbe Gorenjske elektrarne v letu 2017 je bilo za 25.851 ton emisij CO2. » Skupno zmanjšanje CO2 iz hidroelektrarn, sončnih elektrarn in soproizvodnje toplote in električne energije družbe Gorenjske elektrarne v letu 2017 je bilo za 25.851 ton emisij CO2. 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 102 40.000 35.000 30.000 .s> 20.000 E 15.000 10.000 5.000 Slika 76: Okoljski prihranek zmanjšanja emisij CO2 zaradi proizvodnje električne energije v hidroelektrarnah in sončnih elektrarnah ter kogeneracijskih enotah v obdobju 2005-2017 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 | | Hidroelektrarne Skupna proizvodnja (hidroelektrarne in sončne elektrarne ter soproizvodnja) Okoljski prihranki iz kogeneracijskih enot V letu 2017 je bila skupna proizvodnja električne energije iz kogeneracijskih enot na zemeljski plin, oddana v distribucijsko omrežje in v interno omrežje končnih odjemalcev, 1.236 MWh, kar predstavlja 2,39 % delež vse proizvedene električne energije Gorenjskih elektrarn. Okoljski prihranki iz soproizvodnje električne energije so zmanjšanje 617,6 ton emisij CO2. Okoljski prihranki iz sončnih elektrarn V letu 2017 je bila skupna proizvodnja električne energije iz sončnih elektrarn, oddana v distribucijsko omrežje in v interno omrežje končnih odjemalcev družbe Gorenjske elektrarne, 3.648 MWh, kar predstavlja 7,06 % delež vse proizvedene električne energije Gorenjskih elektrarn. Proizvedena električna energija iz sončnih elektrarn daje okoljske prihranke, in sicer po metodologiji Centra za energetsko učinkovitost Inštituta Jožef Stefan pri izračunu CO2 (0,5 kg CO2/kWh) za leto 2017 za 1.824 ton emisij CO2. Kumulativni okoljski prihranek emisij CO2 iz sončnih elektrarn družbe Gorenjske elektrarne od leta 2005 do konca leta 2017 je 10.179,3 ton emisij CO2. R 25.000 0 Slika 77: Okoljski prihranek zmanjšanja emisij CO2 zaradi proizvodnje električne energije v sončnih elektrarnah v obdobju 2005-2017 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 103 8.2.2 Okoljsko komuniciranje Z ozaveščanjem in izobraževanjem različnih javnosti gojimo visoko okoljevarstveno zavest in odgovornost vseh zaposlenih. ■ Vsebine o pravilnem in odgovornem okoljskem ravnanju so vključene v program uvajalnega seminarja za nove zaposlene. ■ O pristopih in načinih varovanju okolja redno pišemo v internem časopisu in na internih spletnih straneh. ■ Javnost z okoljsko tematiko seznanjamo z objavami na spletni strani, v medijih ter na različnih posvetovanjih in okroglih mizah. ■ Sodelujemo s strokovnimi, znanstvenimi in izobraževalnimi organizacijami. ■ Ob umeščanju večjih elektroenergetskih objektih v prostor (npr. distribucijska daljnovodna povezava med Bohinjem in Železniki) pripravimo srečanja s prebivalci, na katerih jih seznanimo z dejavnostmi, rezultati in načrti, povezanimi z odgovornim ravnanjem okolja. V okviru Sveta za ravnanje z okoljem bomo tudi v letu 2018 z nasveti in akcijami skrbeli za zmanjševanje količine odpadkov, prav tako za učinkovitejšo rabo energentov v podjetju. Na interni spletni strani objavljamo priročnike o pravilnem ločevanju odpadkov, ki so zaposlenim v dodatno pomoč. 8.3 Skrb za interesne javnosti - družbena odgovornost Družba pri komuniciranju z različnimi interesnimi javnostmi sledi osnovnima ciljema - oblikovati pozitiven dialog z javnostmi in zagotoviti razumljivo in transparentno obveščanje javnosti, s katerimi sodeluje. Strokovne službe pri komuniciranju pomembnih poslovnih odločitev, novosti v poslovanju ter novosti na področju storitev in izdelkov zagotavljajo usmerjene komunikacijske aktivnosti tako interni kot eksterni javnosti. Za produktivno, učinkovito, jasno in pregledno komunikacijo s posameznimi skupinami deležnikov so odgovorni uprava, direktorji organizacijskih enot, posamezni strokovni delavci in služba za korporativno komuniciranje. Umeščanje elektroenergetske infrastrukture je dolgotrajen in zahteven proces. Razumljiva komunikacija s prebivalci in jasna predstavitev končnih koristi za prebivalce sta ključna poudarka, ki jima sledimo pri vsakem posegu v prostor. Skrbimo za transparentno objavo podatkov na spletnih straneh, prav tako aktivno sodelujemo s predstavniki lokalnih skupnosti. O komuniciranju do zaposlenih podrobneje poročamo v poglavju 8.1.12 - Komuniciranje z zaposlenimi. 8.3.1 Komuniciranje z lokalno skupnostjo in družbena odgovornost Sponzorstva in donacije Družbe v skupini Elektro Gorenjska so močno vpete v lokalno okolje. Projekti, ki jih finančno podpiramo, sledijo identiteti družb v skupini in potrjeni strategiji. V projektih z različnih področij prepoznavamo priložnosti, kjer lahko s svojim znanjem, finančnimi sredstvi ali z drugimi viri prispevamo k napredku. Podpiramo delovanje neprofitnih organizacij, društev, zavodov in klubov na področju športa, kulture in izobraževanja, zdravstva, humanitarnih projektov ter drugih družbeno koristnih dejavnosti. Projekte izbiramo na podlagi internega pravilnika, ki opredeljuje merila kakovosti in družbene relevantnosti projekta. Upoštevamo kratkoročne in dolgoročne učinke za družbe v skupini, lokalno skupnost in okolje, v katerem poslujemo. 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 104 V letu 2017 smo sponzorskim projektom namenili 44.627 € sredstev, 60.430 € pa donacijskim projektom. 8.3.2 Komuniciranje s poslovnimi partnerji V skladu z dobrimi poslovnimi običaji skrbimo za stalno komunikacijo s poslovnimi partnerji. S ključnimi partnerji krepimo odnose na dobrodelnem srečanju ob zaključku leta, o aktivnostih družb v skupini jih obveščamo v internem glasilu, s finančnimi publikacijami in v ostalih komunikacijskih kanalih, ki jih uporabljamo. Ob zaključku leta smo že tradicionalno organizirali dobrodelno srečanje s poslovnimi partnerji, na katerem smo zbirali finančna sredstva za izvajanje programa Neodvisen.si v letu 2018 na Gorenjskem. Družbeno odgovoren program seznanja mlado in starejšo populacijo o pasteh različnih oblik odvisnosti, predvsem pa predstavlja rešitve, ki jih sodobna družba pozablja. 8.3.3 Komuniciranje z mediji Strokovne službe na tem področju zagotavljajo redno in proaktivno komunikacijo z mediji. Spodbujajo pozitivno in nevtralno prisotnost v medijih ter razumevanje elektroenergetskih vsebin z rednimi odgovori na novinarska vprašanja, družbeno odgovornimi vsebinami ter s proaktivnim prepoznavanjem in komuniciranjem zahtevnejših tem. Učinkovitost odnosa z mediji v podjetju merimo z letno medijsko analizo, dnevnim analiziranjem vsebin in s poglobljenimi analizami, ki temeljijo na vrednotenju kvalitativnih in kvantitativnih relevantnih objav. V letu 2017 je bilo v medijih objavljenih 191 prispevkov, v katerih se je pojavila tudi družba Elektro Gorenjska. 8.3.4 Komuniciranje z uporabniki S končnimi uporabniki komuniciramo s pomočjo: ■ klasične in elektronske pošte (info@elektro-gorenjska.si, info@gek.si), kjer se zbirajo tako ponudbe različnih podjetij kot tudi ostala pisma uporabnikov (vloge, reklamacije, pritožbe itd.); ■ brezplačne telefonske številke 080 30 19, ki deluje neprekinjeno 24 ur na dan, vse dni v letu. Na telefonski številki se sprejemajo obvestila uporabnikov o izpadih električne energije, preko nje se posredujejo različne informacije o omrežju, ki jih potrebujejo končni uporabniki; ■ spletne strani podjetja www.elektro-gorenjska.si, kjer uporabniki poleg ostalih informacij lahko spremljajo tudi urnike načrtovanih odklopov električne energije na distribucijskem omrežju Elektra Gorenjska; ■ aplikacije Moj EG račun, dostopne na spletni strani www.elektro-gorenjska.si, s pomočjo katere poslovni uporabniki urejajo aktivnosti s področja omrežne dejavnosti (npr. pridobijo podatke o pretekli porabi, oddajo stanje porabe in drugo). 8.3.5 Komuniciranje z delničarji in s finančnimi javnostmi Upoštevamo priporočila večinskega lastnika oz. upravljavca naložbe in veljavno zakonodajo, posledično o vseh pomembnih podatkih podjetja, sklenjenih poslih, sponzorskih in donacijskih projektih poročamo na spletni strani www.elektro-gorenjska.si/za_delničarje ter na www.elektro-gorenjska.si/o-podjetju/ katalog-informacij-javnega-znacaja. Skrbimo za redno, odkrito in natančno komuniciranje z vsemi zainteresiranimi javnostmi. Slika 78: Sponzorstva in donacije skupine v letu 2017 | | Kultura Znanost, raziskovalna dejavnost Humanitarnost Šport 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 105 8.3.6 Komuniciranje z vplivnimi javnostmi O vsebinah, ki so povezane z regulativo in zakonodajo, ter o urejanju odnosov med različnimi institucijami, redno in odprto komuniciramo s ključnimi vplivnimi javnostmi. Mednje sodijo vladne ustanove Republike Slovenije kot večinskega lastnika družbe, Ministrstvo za infrastrukturo RS, Ministrstvo za finance RS in ostale pomembne institucije. 9 DOGODKI PO DATUMU BILANCE STANJA Ostalih pomembnejših poslovnih dogodkov, razen predstavljenih v Računovodskem poročilu (Poglavje 23 - Dogodki po datumu bilance stanja), ni bilo. ■a]'*" ti' \ Konsolidirano računovodsko poročilo Ključne izzive v energetiki bodo narekovali rast povpraševanja po elektriki in večja poraba. 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 109 10 IZJAVA ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA Uprava družbe Elektro Gorenjska potrjuje v tem letnem poročilu objavljene in predstavljene računovodske izkaze in vse druge sestavne dele tega konsolidiranega letnega poročila. Konsolidirano letno poročilo predstavlja resnično in pošteno premoženjsko stanje skupine. Uprava družbe Elektro Gorenjska potrjuje, da so bili pri izdelavi konsolidiranih računovodskih izkazov uporabljeni Mednarodni standardi računovodskega poročanja, ustrezne računovodske usmeritve ter da so bile računovodske ocene izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarja. Uprava družbe Elektro Gorenjska je računovodske izkaze skupine, pripravljene za poslovno leto 2017, odobrila na dan 17. 4. 2018. Uprava družbe Elektro Gorenjska je odgovorna za ustrezno vodenje računovodstva družbe, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja in drugih sredstev ter potrjuje, da so računovodski izkazi izdelani na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju družbe ter v skladu z veljavno zakonodajo in Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija. Davčne oblasti lahko kadarkoli v roku petih let po poteku leta, v katerem je bilo treba davek odmeriti, preverijo poslovanje družbe, kar lahko posledično povzroči nastanek dodatne obveznosti plačila davka, zamudnih obresti in kazni iz naslova DDPO ali drugih davkov ter dajatev. Poslovodstvo družbe ni seznanjeno z okoliščinami, ki bi lahko povzročile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova. Kranj, 17. april 2018 Predsednik uprave mag. Bojan Luskovec 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 110 11 REVIZORJEVO POROČILO IBDO Trt ■ ii-i I « «HM F*i: ■ JH 1 ■jj L"j Vil sil.-H Cesu^rtram t n iimililH HJROilLS JK0DW5MEÜA REVIZORJA DrWäiriMA EuOCTRjOMKEkJM^ d.d. UbaMHalMwn». nnm HmD HrvtdliMI inunimivalitf i^ixp+re EWUro &jrcfijsfc* li' jplnj-. HffttyubiMa iiKiJ 'ir-irinfga Uvel* n* flin J1. rt?i#™r.i iQl J I*' fckii ponovnega Inii ihLptre, Ukaz ^VL^e?» ™Dbaita:öifcfi« dörtöi* iVup**. '¿K« klpl»L» ifcifint ta tha? demiTlh rckiw tki^vv za tedaj j no let» ter pmseteh hlUnmti rtiunMdH« uülW"jtv Ir. Jn^Ji poJayifMlr* Hfwptnt ElHWtW^Jllt» «i C^ iJ. tfKfmif» Sfrl* t*r r»)«i paUDvnl lzMr mrcirerfajotl dom» h il^iiHiiw rcltoü* zi ledij lo^ing Mü v ikUdu 2 Mednarodnimi rtmdmii rbiL"c™hkeee pwDČinJa. ha: ]lh)cifrefEli EU. Ped(asa m Jim t tir Rfiiil;* mfDpravlll yihladiri Mrdnarakiknl tfatdardi revMIf*^ iMSKh Na> i> pttJUgl (th pftvl W eptHrt* V ttfll (tnoiKU V «AtlrtV JHnHv/fifl odprnomatf I-Ö trrtitja raf™™fciJft llt^v. V rJ:lidj f rtoomcm etike- n nfunorafeke iI'^üst | ikr. hI fi Je i:4ji Odmr u mednaradoF itandandr et*e B TfliimmwHw llfodrtl lESfl^h W «rfHinl «lutv^ml, kl 4« nAn*UJi ,ui ttvULjfr UtHUi V wnjü iwAnonost od dndt» k>. da vna tepolnrtl w d ruft et'iiw 11 htm* v *hdu 1 Cen* u^tmtnl In KndeksWA iEIB*. '-Wj j™;™;.. Ja » pridem«*! rcvbljskl dahni zddöilri In («rtzni IwL-iyWJ UAtft r*wui;Uic nrttnjf. Qru;a ztdrva FUfunawtMe Iftut dnctK na dtm Si. *:«nfi »14 ji r*vt [amwtet AHUldh* I fconotldlrvtfffll raiimororflhliifti utofttWn* Nhfe-tfiM »H iMÜm pwnfl^Jfm. frt^K"1'11 Fri «vldlran^j, «ti ir JfiKiii k*ffjs Rflt PidifmtfV nipfltrtc- ic n» C1^ DpuvlimeBa idj u*1JlkI™, d« rtnSjda |ut)«t4hhi -HfOina nrndb dmftti hk-rrjci:. mWi^W d iJKih MSl^lfJh Mf-iiid V MU i. «m fld zridljf ■ipll4J ¡n posi-itf^ ^ßiofi-K), 0»: u cn-ge irimrrKhJi; uuti pvnt^ibrRi pogledih vAUlnie 2 mkl'rJiikrtl kcrK^dlrirn^il r«(JHc™i!AvTr Izhjzl; B df^ InfOin«!^ (Klpiivi]«^ v ihl+iM 1 lAürt In pra^jt; ter - jiaptJjtjl poznuvwijj ki roiumewja In il^nitl ikuila.MWMtl V irrtl £ tf uilflJ flh«B ii|«i*1N tni^np cjpoinih rav+db. OdfOviffSMiit p&f\ttv6eliiY& h> nadiarnf ja ihIi za tontafkllfanr raliw\o™fcfciti tekraiv v ihlodu 2 AtotkiaraVtari stiidadl raiLrcmtAev pmifon^, P«H J*i ir ipt^H* EU M zd (¿t» mrtAjt kDntrrHlrvijr. kol k v ikladu z 4dloi»>1]a -iumfiVI prip^i« towlid-.'irv riiiirt^dllilh hI fti n+p^'* mndn ^indl pnvitt nll nvilot. Pm.iyHOdsL«> Je pri prlpratf IknnulklWuilh ^a¿trKMHhkR1 bdktaAr Chdir odfiTrtrt» a ACMi n>rr i» hvj rd a i t. läw* i j m.™ nj x |i HO t* \ ^rf. " i ^ »r (t+H - J llJ ^rau ju-u^h lsj'. j- 1 k 1 i^itu H 1 'k u lu» w6u t miti-. C- k m K" t^mh: 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 111 IBDO VCHtaMH, Üf ftrfiljifli l*t ilclujrie paflctf, raihrltje' zadev. pweiar* i iWi;JoiH*l d^ijtm *i jflorjbo pmlpiKtmtie detujofepi poif)et|a kot Todlatc u raätfiftrtdMtt. t» «irwjrt paAMxHw podjetje löwMntl all zaint*¥W poUwan|i. ¿1- (t ulirj drufer mcl(i«(l. hottfc W^N JU drufa. ri*d2[KTil mt jt ripwCM ia HttCT Ud pnpfi^ Iwc(ö1 n»n& ntuvmum bkizw m » mLUilrw rfvicifkrtiii JlrjLVfJ 1(1^1 ponjflli, Rrtizoi^tva Mju-v^ni-j t larrvTiije tnrmiidifmib raüiw>r$iitih ttnav HjšI iflji tü pffcttittl m^kr^tio i*p>t[r,1k] c trni jti vi kiir>*X Mirili liCt («JOCi Sf-i! pornenrttmö rupibv nirtdbe Ji'ril p^JW Al* ntplbt, Lldmi r^diorf™ poraiHo, ključuje rui* iiwje- ipifitmljhii motwto Jr rtotas itDpnfli i^nvlla, mdar nt Mmi™, da M opravami v lAlddu z MlA, vedno cJulb [mmrtnj n«»irm i* U 0trtU|4. HJÖJi^f ftiv+dbe. üNw ItfuJJifl Ii prt^f AH »f » iiWI}9 H pi? J? LpčarcfPO pri£*ovatlr da pötinUi Hl Ffcjf»]. ^tvjtfp. ru poisodnkc «llDttlw ufcnbnlkw, sprejrte ni pcAag: ich rrimmihklh UriMi nfed ^vsJjic.Jfm rrvtdlruji v skladu s prurfl mffcinjn uportMlarD iSrrilw™ praju In gfertndm™ poklicna nrmLp.rvD:t. Pr«* Uuk - In «(T'imö (Y+fljriJ» nipi£nf mmfei v kmuoumrinlh r*äimwDdiklh izkazih, bQdtd zawtl n^tfui alt [*evanr, oWIUu|c™ ir tnajsnd rtvfaljtfcf pOKfipfc« hiL öiürt M ocenjena hefai>a pridöbivnmfl Lhfcilnt 1(1 Liirtine rtvIÜJjks U podlem H rtrie liwi|t, T-fgiiJf. d» * hOW rfirill iwjnt U liwa Iz pmarer Je v*(Je od Utitjj. pc.navf] i ."ifjkü. u] pmuns lal*d Mfljüliijf dopmn. p)e vx deü^ob podjetje, lOejmem» |M(w 0 iBtrrsiYBil poslmaMit KporiSi [«Htöiijvhr «rtMbfiee» pMieiis- krt pcd.irw r*iLT>owflefi)a. (f ^rjnnenn ihlep d 4tnlmju in» MbH v rtviiwitwrn 6(»»rlLl uivnu nfaltfl w Irtu-I-I ril, ie ID taka nikiKit rtvttmt*. tmiifwmi Jt- HcvtiDTfurt :k!rpl lemHulo na ^it]** dofcnilt prifcbljerih do dilLina 1hJ*|p rc*lEWJevcxa linsivt. fendb kmr*^ »»6*1 dll^üHKN* iwrartfi|o eiüJrtltKii tonl+lujGieis p«)J«J#-; Ovrn+i »[iLjnlll i wm ppv^inlmk rütewnlml Ucnepl. Ljubljani. 11. mjj 1313 IV-JU H MW milwhh 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 112 12 RAČUNOVODSKI IZKAZI SKUPINE ELEKTRO GORENJSKA ZA POSLOVNO LETO, KONČANO 31. 12. 2017 12.1 Izkaz finančnega položaja skupine Elektro Gorenjska na dan 31. 12. 2017 v € Postavka Pojasnilo 31. 12. 2017 31. 12. 2016 SREDSTVA Dolgoročna sredstva 213.544.958 208.170.512 Neopredmetena sredstva 14.1 1.606.459 1.360.011 Opredmetena osnovna sredstva 14.2 202.183.662 197.207.403 1. Zemljišča in zgradbe 143.787.529 139.916.755 2. Proizvajalne naprave in stroji 54.468.405 53.285.232 3. Druge naprave in oprema 433.768 485.940 4. Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo 3.493.960 3.519.476 Naložbene nepremičnine 14.3 2.170.669 2.222.372 Dolgoročne finančne naložbe 14.4 7.239.015 7.261.561 1. Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil 7.095.377 7.117.083 b) Finančne naložbe obračunane z uporabo kapitalske metode 6.971.222 6.992.928 c) Druge delnice in deleži 124.155 124.155 2. Dolgoročna posojila 143.638 144.478 b) Dolgoročna posojila drugim 143.638 144.478 Dolgoročne poslovne terjatve 246.719 37.480 Druga dolgoročna sredstva 69.930 81.685 Odložene terjatve za davek 28.504 0 Kratkoročna sredstva 18.495.186 13.960.262 Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo 141.669 0 Zaloge 14.5 296.344 244.832 Kratkoročne finančne naložbe 14.6 1.100.480 1.544.144 1. Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil 299.640 143.304 2. Kratkoročna posojila 800.840 1.400.840 Kratkoročne poslovne terjatve 14.7 5.932.990 6.078.218 Druga kratkoročna sredstva 14.8 2.333.924 1.754.887 Denarna sredstva in njihovi ustrezniki 14.9 8.689.779 4.338.181 SKUPAJ SREDSTVA 232.040.144 222.130.774 486 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 Izkaz finančnega položaja skupine Elektro Gorenjska na dan 31. 12. 2017 (nadaljevanje s prejšnje strani) v € Postavka Pojasnilo 31. 12. 2017 31. 12. 2016 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV Kapital 14.10 155.011.258 149.634.034 Vpoklicani kapital 71.898.061 71.898.061 Kapitalske rezerve 45.944.898 45.944.898 Rezerve iz dobička 31.753.733 27.296.161 Druge rezerve -115.419 -579.667 Zadržani poslovni izid 5.529.985 5.074.581 Dolgoročne obveznosti 62.664.681 58.711.103 Rezervacije 14.11 8.373.952 8.131.914 Dolgoročne finančne obveznosti 14.12 47.404.666 43.935.698 Dolgoročne poslovne obveznosti 62.785 54.005 Druge dolgoročne obveznosti 14.13 6.626.987 6.422.187 Odložene obveznosti za davek 14.14 196.291 167.299 Kratkoročne obveznosti 14.364.205 13.785.637 Kratkoročne finančne obveznosti 14.15 6.360.047 6.290.313 Kratkoročne poslovne obveznosti 14.16 6.785.751 6.432.422 Obveznosti za davek od dohodka 86.607 227.178 Druge kratkoročne obveznosti 14.17 1.131.800 835.724 SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 232.040.144 222.130.774 Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je treba brati skupaj z njimi. 114 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 12.2 Izkaz poslovnega izida skupine Elektro Gorenjska za poslovno leto, končano 31. 12. 2017 v € Postavka Pojasnilo 2017 2016 Čisti prihodki od prodaje 15.1 36.104.833 35.323.241 Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 15.2 5.159.305 5.817.010 Drugi poslovni prihodki 15.3 643.786 888.414 Stroški blaga, materiala in storitev 8.356.792 9.109.680 a. Nabavna vred. prodanih blaga in mat. ter stroški porablj. materiala 15.4 4.528.530 5.284.242 b. Stroški storitev 15.5 3.828.262 3.825.438 Stroški dela 15.6 12.940.861 12.349.034 Odpisi vrednosti 15.7 11.631.647 11.010.022 Drugi poslovni odhodki 15.8 594.719 958.824 Finančni prihodki iz deležev 15.9 23.663 2.354 č. Finančni prihodki iz drugih naložb 23.663 2.354 Finančni prihodki iz danih posojil 6.019 3.735 Finančni prihodki iz poslovnih terjatev 26.563 39.061 Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb 284.142 33.449 Finančni odhodki iz finančnih obveznosti 15.10 768.486 876.202 Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti 48.621 92.272 Pripoznani poslovni izid naložb, vrednotenih po kapitalski metodi 15.11 658.927 506.114 CELOTNI POSLOVNI IZID 7.997.828 8.150.446 Davek iz dobička 15.12 1.022.579 906.380 Odloženi davki 15.13 487 49.590 ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA 6.974.762 7.194.476 Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je treba brati skupaj z njimi. 115 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 12.3 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa skupine Elektro Gorenjska za poslovno leto, končano 31. 12. 2017 v € Naziv 2017 2016 1. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 6.974.762 7.194.476 2. Postavke drugega vseobsegajočega donosa (razen zneskov po kapitalski metodi), ki ne bodo pozneje prerazvrščene v poslovni izid: 10.995 -74.356 - Aktuarski dobički in izgube 10.995 -74.356 3. Postavke drugega vseobsegajočega donosa (razen zneskov po kapitalski metodi), ki bodo pozneje na podlagi izpolnjevanja posebnih pogojev prerazvrščene v poslovni izid: 470.841 187.922 - Efektivni del dobičkov in izgub iz instrumentov za varovanje pred tveganjem v varovanju denarnih tokov pred tveganjem 470.841 187.922 4. Delež drugega vseobsegajočega donosa pridruženih podjetij in skupnih podvigov, ki se obračuna po kapitalski metodi, ki ne bodo pozneje prerazvrščene v poslovni izid -3.686 5.061 5. Delež drugega vseobsegajočega donosa pridruženih podjetij in skupnih podvigov, ki se obračuna po kapitalski metodi, ki bodo pozneje na podlagi izpolnjevanja posebnih pogojev prerazvrščene v poslovni izid -165 -320 CELOTNI VSEOBSEGAJOČI DONOS OBRAČUNSKEGA OBDOBJA 7.452.747 7.312.783 Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je treba brati skupaj z njimi. 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 116 12.4 Izkaz denarnih tokov skupine Elektro Gorenjska za poslovno leto, končano na dan 31. 12. 2017 v € Postavka Leto 2017 Leto 2016 A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU a. Prejemki pri poslovanju 42.595.804 40.085.112 1. Prejemki od prodaje proizvodov in storitev 42.157.708 39.746.462 3. Drugi prejemki pri poslovanju 438.096 338.650 b. Izdatki pri poslovanju -23.902.870 -21.904.588 1. Izdatki za nakupe materiala in storitev -6.830.308 -5.474.946 2. Izdatki za plače in deleže zaposlencev v dobičku -8.984.815 -9.021.213 3. Izdatki za davek od dohodka -1.163.150 -773.715 4. Izdatki za ostale dajatve -3.742.601 -3.388.428 5. Drugi izdatki pri poslovanju -3.181.996 -3.246.286 c. Pozitivni ali negativni denarni izid pri poslovanju (a+b) 18.692.934 18.180.524 B DENARNI TOKOVI PRI INVESTIRANJU a. Prejemki pri investiranju 5.794.221 1.481.794 1. Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku drugih 734.499 339.383 3. Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev 644.611 156.327 4. Prejemki od odtujitve naložbenih nepremičnin 313.485 5. Prejemki od odtujitve finančnih naložb 4.415.111 672.599 b. Izdatki pri investiranju -21.025.513 -18.298.667 1. Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev -491.251 -718.640 2. Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev -16.448.573 -15.174.512 3. Izdatki za pridobitev naložbenih nepremičnin -118.541 -192.557 4. Izdatki za pridobitev finančnih naložb -3.967.148 -2.212.958 c. Pozitivni ali negativni denarni izid pri investiranju (a+b) -15.231.292 -16.816.873 C. DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU a. Prejemki pri financiranju 10.000.001 9.999.999 2. Prejemki od povečanja finančnih obveznosti 10.000.001 9.999.999 b. Izdatki pri financiranju -9.110.045 -10.586.780 1. Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje -863.289 -887.159 3. Izdatki za odplačila finančnih obveznosti -6.170.835 -6.800.517 4. Izdatki za izplačila dividend in drugih deležev v dobičku -2.073.349 -2.876.598 5. Izdatki za odkup lastnih delnic -2.571 -22.506 c. Pozitivni ali negativni denarni izid pri financiranju (a+b) 889.956 -586.781 Č. KONČNO STANJE DENARNIH SREDSTEV 8.689.779 4.338.181 x. DENARNI IZID V OBDOBJU (Ac+Bc+Cc) 4.351.598 776.870 y. ZAČETNO STANJE DENARNIH SREDSTEV 4.338.181 3.561.311 Pojasnila v poglavju 17 - Pojasnila postavk v izkazu denarnih tokov - so del računovodskega izkaza in jih je treba brati skupaj z njim. 12.5 Izkaz sprememb lastniškega kapitala skupine Elektro Gorenjska za poslovno leto, končano na dan 31. 12. 2017 a) Od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2017: v€ Pojavi pri posameznih postavkah kapitala Vpoklicani kapital Kapitalske rezerve Rezerve iz dobička Druge rezerve Zadržani poslovni izid Skupaj kapital I. II. III. IV. V. Osnovni kapital . Splošni Vplačani presežek Prev-, popravek kapitala , kapitala Rezerve Lastne , , za last. delnice Druge Zakonske , , . . . delnice in I. pos. rezerve rezerve in I. posl. deleži iz dobička deleže (Odb. p.) Rezeve za Rezerve za varovanje pošteno pred vrednost tveganjem Cisti Preneseni poslovni čisti izid poslovni poslov-izid nega leta 1./1. II./1. II./2. III./1. III./2. III./3. III./5. IV./2. IV./3. V./1. V./2. STANJE 31. DECEMBER 2016 71.898.061 1 45.944.897 2.245.163 22.506 -22.506 25.050.998 -484.997 -94.670 2.253.493 2.821.088 149.634.034 STANJE 1. JANUAR 2017 71.898.061 1 45.944.897 2.245.163 22.506 -22.506 25.050.998 -484.997 -94.670 2.253.493 2.821.088 149.634.034 Spremembe lastniškega kapitala -transakcije z lastniki 0 0 0 0 0 -2.571 0 0 0 -5.412 -2.067.540 -2.075.523 Nakup lastnih delnic in lastnih poslovnih deležev -2.571 -2.571 Izplačilo dividend -5.412 -2.067.540 -2.072.952 Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja 0 0 0 0 0 0 0 470.841 7.144 0 6.974.762 7.452.747 Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja 6.974.762 6.974.762 Postavke drugega vseobseg. donosa (razen zn. po kapitalski metodi), ki ne bodo pozneje prerazvršč. v poslovni izid 0 0 0 0 0 0 0 0 10.995 0 0 10.995 Postavke drugega vseobseg. donosa (razen zn. po kapitalski metodi), ki bodo pozneje prerazvršč. v poslovni izid 0 0 0 0 0 0 0 470.841 0 0 0 470.841 Delež drugega vseobs. donosa, ki se obrač. po kapitalski metodi, ki ne bo pozneje prerazvrščen v poslovni izid -3.686 -3.686 Delež drugega vseobs. donosa, ki se obrač. po kapitalski metodi, ki bo pozneje p re razvrščen v poslovni izid -165 -165 Spremembe v kapitalu 0 0 0 349.035 2.571 0 4.108.537 0 -13.737 1.099.592 -5.545.998 0 Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerjalnega poroč. obd. na druge sestavine kapitala 1.085.855 -1.085.855 0 Razporeditev dela čistega dobička poroč. obdobja na druge sestavine kapitala po sklepu org. vodenja in nadzora 349.035 2.571 4.108.537 -4.460.143 0 Druge spremembe v kapitalu -13.737 13.737 0 STANJE 31. DECEMBER 2017 71.898.061 1 45.944.897 2.594.198 25.077 -25.077 29.159.535 -14.156 -101.263 3.347.673 2.182.312 155.011.258 Pojasnila v poglavju 14.10 - Kapital so del računovodskega izkaza in jih je treba brati skupaj z njim. b) Od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016: v€ Pojavi pri posameznih postavkah kapitala Vpoklicani kapital Kapitalske rezerve Rezerve iz dobička Druge rezerve Zadržani poslovni izid Skupaj kapital 145.144.102 I. II. lil. IV. V. Osnovni kapital . Splošni Vplačani presežek Prev-, popravek kapitala , kapitala Rezerve Lastne , , za last. delnice Druge Zakonske , , delnice in I. pos. rezerve rezerve in I. posl. deleži iz dobička deleže (Odb. p.) Rezeve za Rezerve za varovanje pošteno pred vrednost tveganjem Cisti Preneseni poslovni čisti izid poslovni poslov-izid nega leta 1./1. II./1. II./2. III./1. III./2. III./3. III./5. IV./2. IV./3. V./1. V./2. STANJE 31. DECEMBER 2015 71.898.061 1 45.944.897 1.896.184 0 0 21.049.094 -672.918 23.980 200.216 4.804.587 STANJE 1. JANUAR 2016 71.898.061 1 45.944.897 1.896.184 0 0 21.049.094 -672.918 23.980 200.216 4.804.587 145.144.102 Spremembe lastniškega kapitala -transakcije z lastniki 0 0 0 0 0 -22.506 0 0 0 -7.348 -2.792.997 -2.822.851 Nakup lastnih delnic in lastnih poslovnih deležev 0 0 0 0 0 -22.506 0 0 0 0 0 -22.506 Izplačilo dividend 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -7.348 -2.792.997 -2.800.345 Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja 0 0 0 0 0 0 0 187.922 -69.615 0 7.194.476 7.312.783 Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 7.194.476 7.194.476 Postavke drugega vseobseg. donosa (razen zn. oo kapitalski metodi), ki ne bodo pozneje prerazvršč. v poslovni izid 0 0 0 0 0 0 0 0 -74.3 5 6 0 0 -74.3 5 6 Postavke drugega vseobseg. donosa (razen zn. po kapitalski metodi), ki bodo pozneje prerazvršč. v poslovni izid 0 0 0 0 0 0 0 187.922 0 0 0 187.922 Delež drugega vseobs. donosa, ki se obrač. po kapitalski metodi, ki ne bo pozneje prerazvrščen v poslovni izid 0 0 0 0 0 0 0 0 5.061 0 0 5.061 Delež drugega vseobs. donosa, ki se obrač. po kapitalski metodi, ki bo pozneje p re razvrščen v poslovni izid 0 0 0 0 0 0 0 0 -320 0 0 -320 Spremembe v kapitalu 0 0 0 348.979 22.506 0 4.001.904 0 -49.035 2.060.625 -6.384.979 0 Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerjalnega poroč. obd. na druge sestavine kapitala 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2.011.590 -2.011.590 0 Razporeditev dela čistega dobička poroč. obdobja na druge sestavine kapitala po sklepu org. vodenja in nadzora 0 0 0 348.979 22.506 0 4.001.904 0 0 0 -4.373.389 0 Druge spremembe v kapitalu 0 0 0 0 0 0 0 0 -49.035 49.035 0 0 STANJE 31. DECEMBER 2016 71.898.061 1 45.944.897 2.245.163 22.506 -22.506 25.050.998 -484.997 -94.670 2.253.493 2.821.088 149.634.034 00 o (D o 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 119 13 POJASNILA H KONSOLIDIRANIM 13.1 Poročajoča družba in sestava skupine Družba Elektro Gorenjska je obvladujoča družba skupine Elektro Gorenjska. Naslov sedeža obvladujoče družbe je Ulica Mirka Vadnova 3a, Kranj. Konsolidirani računovodski izkazi skupine Elektro Gorenjska za leto, ki se je končalo 31. 12. 2017, vključujejo: ■ družbo Elektro Gorenjska, Ulica Mirka Vadnova 3a, Kranj, ■ družbo Gorenjske elektrarne, Stara cesta 3, Kranj, ki je v 100 % lasti obvladujoče družbe; kapital te družbe je na dan 31. 12. 2017 znašal 17.985.486 €, čisti poslovni izid za leto 2017 pa 407.545 €, ■ družbo GEK Vzdrževanje, Stara cesta 3, 4000 Kranj, ki je v 100 % lasti odvisne družbe Gorenjske elektrarne; kapital te družbe je na dan 31. 12. 2017 znašal 138.283 €, čisti poslovni izid za leto 2017 pa 18.544 €, ■ pridruženo družbo ECE, Vrunčeva 2a, Celje, ki je v 25,6744 % lasti obvladujoče družbe; kapital te družbe je na dan 31. 12. 2017 znašal 18.174.005 €, čisti poslovni izid za leto 2017 pa 2.034.753 € ter ■ pridruženo družbo Soenergetika, Stara cesta 3, Kranj, ki je v 25 % lasti družbe Gorenjske elektrarne; kapital te družbe je na dan 31. 12. 2017 znašal 1.833.993 €, čisti poslovni izid za leto 2017 pa 546.067 €. Skupina Elektro Gorenjska se ukvarja s proizvodnjo, prodajo in z distribucijo električne energije. 13.2 Podlaga za sestavljanje konsolidiranih računovodskih izkazov 13.2.1 Izjava o skladnosti Priloženi konsolidirani računovodski izkazi so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), kot jih je sprejela Evropska unija, s pojasnili, ki jih sprejema Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OMSRP), ter v skladu z zahtevami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) in v skladu z Energetskim zakonom (EZ-1). Uprava družbe Elektro Gorenjska je konsolidirane računovodske izkaze odobrila 17. aprila 2018. 13.2.2 Podlage za merjenje Konsolidirani računovodski izkazi so pripravljeni ob upoštevanju izvirne vrednosti, razen v primeru terjatev, ki se evidentirajo po odplačni vrednosti, in v primeru obrestnega varovanja, kjer je upoštevana poštena vrednost. Metode, uporabljene pri merjenju poštene vrednosti, so opisane v poglavju 13.4 - Določanje poštene vrednosti. Konsolidirani računovodski izkazi so pripravljeni ob predpostavki, da bo skupina v prihodnosti nadaljevala poslovanje. Poslovanje skupine ni sezonske narave. 13.2.3 Funkcijska in predstavitvena valuta Predstavljeni računovodski izkazi skupine Elektro Gorenjska so predstavljeni v EUR. Mera natančnosti poročanja je 1 €. Tečajne razlike, ki se pojavijo pri poravnavanju denarnih postavk ali pri prevedbi denarnih postavk po tečajih, drugačnih od tistih, po katerih so bile prevedene ob začetnem pripoznanju v obdobju, se RAČUNOVODSKIM 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 120 pripoznajo v poslovnem izidu v obdobju, v katerem se pojavijo. Za preračun vrednosti, ki so izražene v tujih valutah, skupina uporablja referenčni tečaj Evropske centralne banke, ki ga objavlja Banka Slovenije. 13.2.4 Uporaba pomembnih ocen in presoj Pri uporabi predstavljenih računovodskih politik in usmeritev mora skupina opraviti številne presoje in ocene glede knjigovodskih vrednosti sredstev in obveznosti, ki niso vselej na razpolago iz drugih virov. Ocene in z njimi povezane predpostavke temeljijo na preteklih izkušnjah in dejavnikih, za katere skupina meni, da so primerni. Ocene in uporabljene predpostavke se stalno preverjajo. Dejanski izidi se lahko razlikujejo od teh ocen. Preverjanja računovodskih ocen so pripoznana v obdobju, v katerem je ocena preverjena, lahko pa tudi v prihodnjih obdobjih, če spremenjena ocena vpliva tako na tekoče obdobje kot tudi na prihodnja obdobja. V nadaljevanju so predstavljene pomembne presoje, poleg že predstavljenih, ki jih je opravila skupina pri uporabi računovodskih usmeritev in ki imajo pomemben vpliv na zneske, pripoznane v računovodskih izkazih. Predpostavke in ocene Predpostavke in ocene, ki najbolj vplivajo na zneske v računovodskih izkazih, so: ■ Določitev življenjskih dob neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev (glejte poglavji 13.3.2 - Neopredmetena sredstva in 13.3.3 - Opredmetena osnovna sredstva) ■ Popravki vrednosti dvomljivih terjatev (glejte poglavje 13.3.6 - Finančni instrument!) ■ Ocena višine rezervacij (glejte poglavje 13.3.10 - Rezervacije). Posli z družbo SODO Posli z družbo SODO so na splošno urejeni v Pogodbi s SODO, ki je podrobneje predstavljena tudi v Poslovnem poročilu v poglavju 3.10... V mesecu marcu 2018 je družba Elektro Gorenjska od SODO prejela preliminarni obračun regulativnega leta 2017. Preliminarni obračun za leto 2017 je SODO izvedel na osnovi nerevidiranih računovodskih izkazov. Iz obračuna izhaja, da je bila v letu 2017 že zaračunana pogodbena vrednost storitev in najema za 2.121.116 € nižja od vrednosti, ugotovljenih na podlagi preliminarnega obračuna. Na tej osnovi je družba Elektro Gorenjska v letu 2017 pripoznala 2.121.116 € kratkoročno nezaračunanih prihodkov. V letu 2016 so bili prihodki, ugotovljeni na osnovi preliminarnega obračuna regulativnega leta 2016 za 1.577.187 € višji od že zaračunanih tekom leta. Družba Elektro Gorenjska je zato v letu 2016 pripoznala 1.577.187 € kratkoročno nezaračunanih prihodkov. Končni obračun za regulativno leto 2016 je družba Elektro Gorenjska prejela po datumu odobritve računovodskih izkazov za leto 2016. Iz dokončnega obračuna, ki temelji na revidiranih računovodskih izkazih za leto 2016, izhaja, da je bila že zaračunana vrednost najemnine in storitev za 34.939 € nižja od vrednosti iz dokončnega obračuna. Obračun je upoštevan v računovodskih izkazih za leto 2017. Končni obračun za leto 2017 bo SODO izvedel na osnovi odločbe Agencije za energijo, ki bo upoštevala revidirane podatke obeh pogodbenih strank. V primeru, da Agencija izda odločbo, v kateri ugotovi drugačne presežke oz. primanjkljaje, kot jih je ugotovil SODO, sta obe pogodbeni stranki zavezani, da bosta upoštevali odločbo Agencije. Spori v teku in z njimi povezane rezervacije V teku je nekaj sporov, med katerimi je pomembnejši denacionalizacijski postopek, kjer družba Elektro Gorenjska nastopa kot zavezanec za vrnitev. Družba podrobnosti v zvezi s temi spori ne razkriva, ker ocenjuje, da bi tako ravnanje utegnilo ogroziti koristi družbe. Novosprejeti standardi in pojasnila, ki so začeli veljati 1. 1. 2017 V tekočem računovodskem obdobju veljajo naslednje spremembe obstoječih standardov in nova pojasnila, ki jih je izdal Odbor za mednarodne računovodske standarde (OMRS) in sprejela EU, skupina pa jih je upoštevala pri pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov, čeprav nanje niso imeli pomembnega vpliva. 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 121 Dopolnilo k MRS 12 - Davki iz dobička: Pripoznanje odloženih terjatev za davek v zvezi z nerealiziranimi izgubami Dopolnilo, ki ga je EU sprejela 6. novembra 2017 (velja za obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2017 ali pozneje), natančneje pojasnjuje, na kakšen način in kdaj v določenih primerih obračunati odloženo terjatev za davek ter kako določiti višino prihodnjih obdavčljivih prihodkov za namen presoje pripoznavanja odloženih terjatev za davek. Dopolnilo k MRS 7 - Izkaz denarnih tokov: Pobuda za razkritje Dopolnilo, ki ga je EU sprejela 6. novembra 2017 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2017 ali pozneje), zahteva dodatna razkritja, ki uporabnikom pomagajo vrednotiti spremembe v obveznostih iz financiranja, vključno s spremembami denarnih tokov in nedenarnimi spremembami (npr. vpliv pozitivnih in negativnih tečajnih razlik, spremembe pri prevzemu ali izgubi nadzora nad podružnicami, spremembe poštene vrednosti). Spremembe različnih standardov - Izboljšave MSRP za obdobje 2014-2016 Spremembe izhajajo iz letnega projekta za izboljšanje MSRP (MSRP 1, MSRP 12 in MRS 28), predvsem z namenom odpravljanja neskladnosti in razlage besedila - sprejeto s strani EU 8. februarja 2018 (spremembe MSRP 12 veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2017 ali pozneje). Dopolnitve MSRP 12: Razkritje deležev v drugih podjetjih Dopolnitve pojasnjujejo, da zahteve po razkritju v MSRP 12 (razen tistih, ki so povzete v računovodskih izkazih odvisnih podjetij, skupnih podvigov in pridruženih podjetij) veljajo za delež podjetja v odvisnem podjetju, skupnem podvigu ali pridruženem podjetju, ki je razvrščeno med sredstva za prodajo, za razdelitev ali kot ustavljeno poslovanje v skladu z MSRP 5. Sprejetje teh sprememb obstoječih standardov in pojasnil ni povzročilo pomembnih sprememb računovodskih izkazov skupine. 13.2.5 Novi računovodski standardi in pojasnila, ki še niso stopili v veljavo Novi računovodski standardi in pojasnila, navedeni v nadaljevanju, še niso veljavni in med pripravo letnih računovodskih izkazov na dan 31. 12. 2017 niso bili upoštevani: MSRP 9 Finančni instrumenti EU je standard sprejela 22. novembra 2016 in velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2018; uporablja se za nazaj, razen izjemoma. Preračun prejšnjih obdobij ni potreben in je dovoljen, v kolikor so podatki na voljo in brez uporabe spoznanj. Ta standard nadomešča MRS 39 Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje, z izjemo da MRS 39 ostaja v veljavi v primeru ščitenja poštene vrednosti portfelja finančnih sredstev ali finančnih obveznosti pred tveganjem spremembe obrestne mere; družbe imajo možnost odločati se med uporabo računovodskega ščitenja, skladno z MSRP 9, in obstoječim obračunavanjem varovanja pred tveganjem po MRS 39 v vseh primerih obračunavanja. Čeprav so temelji dovoljenega merjenja finančnih sredstev - odplačna vrednost, poštena vrednost skozi drugi vseobsegajoči donos (PVDVD) in poštena vrednost skozi poslovni izid (PVPI) - podobni MRS 39, se kriteriji za določitev ustreznega merjenja pomembno razlikujejo. Finančno sredstvo se izmeri po odplačni vrednosti, ko so izpolnjeni naslednji pogoji: ■ sredstva se vodijo v okviru poslovnega modela, ki je namenjen zbiranju pogodbenih denarnih tokov, in ■ pogodbena določila vsebujejo natančne datume denarnih tokov, ki so zgolj plačila glavnice in obresti od neplačane glavnice. Skupina lahko naknadne spremembe poštene vrednosti (vključno s pozitivnimi in z negativnimi tečajnimi razlikami) kapitalskega instrumenta, ki ni namenjen trgovanju, nepreklicno predstavi v okviru ostalega vseobsegajočega donosa. Omenjene naknadne spremembe se v nobenem primeru več ne morejo prerazvrstiti v poslovni izid. Dolžniški instrumenti, ki so izmerjeni po pošteni vrednosti skozi ostali vseobsegajoči donos, prihodki od obresti, pričakovane kreditne izgube ter pozitivne in negativne tečajne razlike se pripoznajo v poslovnem izidu na enak način kot sredstva, izmerjena po odplačni vrednosti. Ostali dobički in izgube so pripoznani v drugem vseobsegajočem donosu in so po odpravi pripoznanja prerazvrščeni med poslovni izid. Model izračuna oslabitve skladno z MSRP 9 nadomešča model nastalih izgub, kot ga pozna MRS 39, ki zajema tudi model pričakovanih kreditnih izgub; slednje pomeni, da se bo oslabitev lahko pripoznala, še preden bo sploh do izgube prišlo. MSRP 9 vsebuje nov splošni model obračunavanja varovanja pred tveganjem, ki obračunavanje bolje prilagaja obvladovanju tveganj. Različne vrste razmerij varovanja pred tveganjem - poštena vrednost, denarni tok in neto naložbe v tuje 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 122 družbe - ostanejo nespremenjene, vendar je potrebna dodatna ocena. Standard vsebuje nove zahteve, ki jih je treba izpolniti (nadaljevanje in ustavitev obračunavanja varovanja pred tveganjem), in omogoča dodatnim vrstam izpostavljenosti, da se obravnavajo kot varovane postavke. Potrebna so dodatna obsežna razkritja v zvezi z obvladovanjem tveganj in z dejavnostmi varovanja pred tveganji. EU je 22. 3. 2018 sprejela spremembe MSRP 9 - Elementi predplačila z negativnim nadomestilom. EU je spremembe sprejela 22. 3. 2018 in veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2019 ali pozneje. Skupina predvideva, da MSRP 9 ne bo pomembno vplival na računovodske izkaze. Razvrstitev in merjenje finančnih instrumentov družbe se ob upoštevanju MSRP 9 ne bosta bistveno spremenila. MSRP 15 Prihodki iz pogodb s kupci EU je standard in spremembo MSRP sprejela 22. 9. 2016, spremembe MSRP 15 - Pojasnila k MSRP 15 pa 31. 10. 2017 in veljajo za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2018. Novi standard zagotavlja okvir, ki nadomešča obstoječa navodila za pripoznanje prihodkov po MSRP. Skupina uporablja petstopenjski model za določitev, kdaj točno pripoznati prihodke in do katere višine. Novi model opredeljuje, da se prihodki pripoznajo takrat, ko skupina prenese nadzor blaga in storitev na stranko, in sicer v višini, do katere skupina pričakuje, da je upravičena. Z ozirom na izpolnjene kriterije se prihodki pripoznajo: ■ čez čas in na način, ki prikazuje poslovanje družbe, ali ■ v trenutku, ko je nadzor blaga in storitev prenešen na kupca. Prav tako MSRP 15 uvaja načela, ki skupino zavezujejo k zagotavljanju kakovostnih in obsežnih razkritij, ki uporabnikom računovodskih izkazov dajejo uporabne informacije v zvezi z vrsto, višino, časovnim vidikom in negotovostjo prihodkov in denarnih tokov, ki izhajajo iz pogodb s kupci. Pojasnila k MSRP 15 Prihodki iz pogodb s kupci Pojasnila standarda veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2018 ali kasneje. Namen pojasnil je razložiti zahteve MSRP 15. Skupina ne pričakuje pomembnih razlik pri pripoznavanju prihodkov od prodaje blaga in storitev. MSRP 16 Najemi EU je standard sprejela 31. 10. 2017 in velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2019 ali kasneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena, če skupina uporablja tudi MSRP 15. MSRP 16 nadomešča MRS 17 Najemi in povezana pojasnila. Standard odpravlja obstoječi model dvojnega obračunavanja najemov in namesto tega od skupine zahteva, da večina najemov iz izkaza finančnega položaja obračunava z enotnim modelom brez razlikovanja med poslovnim in finančnim najemom. Skladno z MSRP 16 se za pogodbo o najemu smatra pogodba, ki za določeno obdobje daje pravico do uporabe določenega sredstva v zameno za plačilo. Nov model za take pogodbe določa, da najemnik pripozna pravico do uporabe sredstva in obveznost iz najema. Pravica do uporabe sredstva se amortizira, obresti pa se pripišejo k obveznosti. Slednje povzroča skoncentriran vzorec stroškov za večji del najemov, četudi najemnik plačuje stalne letne najemnine. Nov standard za najemnike uvaja številne izjeme, ki vključujejo: ■ najeme za obdobje 12 mesecev ali manj, brez nakupne opcije, in ■ najeme, kjer ima zadevno sredstvo nizko vrednost (poceni/cenovno nizki najemi/'small-ticket' leases). Z uvedbo novega standarda pa se obračunavanje najema za najemodajalca ne bo pomembno spremenilo in razlikovanje med poslovnim in finančnim najemom zanj ostaja v veljavi. Skupina predvideva, da MSRP 16 ne bo pomembno vplival na računovodske izkaze. Dopolnitve MSRP 4: Uporaba MSRP 9, Finančni instrumenti, v povezavi z MSRP 4, Zavarovalne pogodbe Dopolnitve je EU sprejela 3. 11. 2017 in veljajo za obdobja, ki se pričnejo 1. 1. 2018 ali pozneje oziroma ob prvi uporabi MSRP 9. Dopolnitve naslavljajo vprašanja, ki so povezana z uvajanjem novega standarda za finančne instrumente (MSRP 9) pred uvajanjem novega standarda za zavarovalne pogodbe, ki ga Odbor pripravlja namesto MSRP 4. Za podjetja, ki izdajajo zavarovalne pogodbe, obstajata dve možnosti: začasna oprostitev uporabe MSRP 9 in sočasna uporaba. Začasna oprostitev se prvič uporabi za obdobje poročanja, ki se začne 1. 1. 2018 ali pozneje. 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 123 Podjetje se lahko za sočasno uporabo odloči ob prvi uporabi MSRP 9 in ta pristop uporabi za nazaj za finančna sredstva, določena ob prehodu na MSRP 9. Podjetje prilagodi primerjalne informacije, ki odražajo sočasno uporabo, le v primeru da prilagodi primerjalne informacije ob uporabi MSRP 9. Spremembe različnih standardov Izboljšave MSRP za obdobje 2014-2016 Spremembe izhajajo iz letnega projekta za izboljšanje MSRP (MSRP 1, MSRP 12 in MRS 28), predvsem z namenom odpravljanja neskladnosti in razlage besedila - sprejeto s strani EU 8. 2. 2018 (spremembe MSRP 1 in MRS 28 veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2018 ali pozneje). Dopolnitve MRS 28: Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige Dopolnitve pojasnjujejo, da je merjenje finančne naložbe v pridruženo podjetje ali skupni podvig v lasti podjetja, ki je organizacija, ki se ukvarja s tveganim kapitalom, ali drugo upravičeno podjetje, po pošteni vrednosti preko poslovnega izida ob začetnem pripoznanju možno izbrati za vsako finančno naložbo v pridruženo podjetje ali skupni podvig, pri čemer se vsaka finančna naložba obravnava posebej. Dopolnitve se uporabljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2018 ali pozneje. Dopolnitve MSRP 1: Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja Z dopolnitvami so bile črtane kratkoročne izjeme v členih E3-E7 MSRP 1, saj so izpolnile svoj namen. Dopolnitve veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2018 ali pozneje. Skupina ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na njene konsolidirane računovodske izkaze. Spremembe MRS 40 Naložbene nepremičnine Spremembe je EU sprejela 14. 3. 2018 in veljajo za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2018 ali pozneje in se uporabljajo za naprej. Spremembe utrjujejo načelo iz MRS 40 Naložbene nepremičnine glede prenosov v naložbene nepremičnine ali iz njih, tako da zdaj določa, da se takšen prenos opravi samo, če pride do spremembe pri uporabi nepremičnine. V skladu s spremembami se prenos opravi, kadar in zgolj kadar pride do dejanske spremembe v uporabi - tj. sredstvo začne ali preneha ustrezati opredelitvi pojma naložbena nepremičnina, o spremembi uporabe pa obstajajo dokazila. Zgolj sprememba namena poslovodstva ni razlog za prenos. Skupina predvideva, da spremembe na dan prve uporabe ne bodo pomembno vplivale na računovodske izkaze, saj prenese nepremičnino v naložbene nepremičnine ali iz njih samo, kadar pride do dejanske spremembe v uporabi nepremičnine. Dopolnilo k MSRP 2: Razvrščanje in merjenje plačil z delnicami Dopolnilo je EU sprejela 26. 2. 2018 in velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2018. Uporablja se za nazaj. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Dopolnilo natančneje opredeljuje plačila z delnicami za naslednja področja: ■ učinki obveznih in neobveznih pogojev glede merjenja plačil z delnicami, ki se poravnajo v gotovini; ■ plačila z delnicami z možnostjo poravnave v primeru obveznosti pri viru odtegnjenega davka in ■ spremembe pogojev plačil z delnicami, ki zadevajo razvrstitev plačil poravnanih v gotovini v plačila, poravnana s kapitalom. Skupina predvideva, da nov standard na dan prve uporabe ne bo pomembno vplival na računovodske izkaze. OPMSRP 22 Transakcije v tujih valutah in predujmi Dopolnilo je EU sprejela 28. 3. 2018 in velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2018 ali pozneje. V pojasnilu je razjasnjeno, kako določiti datum transakcije za namen določitve menjalnega tečaja, ki se uporabi ob začetnem pripoznanju s tem povezanega sredstva, odhodka ali prihodka (ali njegovega dela) ob odpravi pripoznanja nedenarnega sredstva ali nedenarne obveznosti v zvezi z danim ali prejetim predujmom v tuji valuti. V takšnem primeru je datum transakcije enak datumu, na katerega podjetje najprej pripozna nedenarno sredstvo ali nedenarno obveznost v zvezi z danim ali prejetim predujmom. Skupina predvideva, da pojasnilo na dan prve uporabe ne bo pomembno vplivalo na njene računovodske izkaze. 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 124 Računovodski standardi in pojasnila, ki jih je izdal OMRS do konca leta 2017, vendar jih EU do 3. 4. 2018 še ni sprejela MSRP 14 - Zakonsko predpisani odlog plačila računov Velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2016 ali pozneje. EU je sprejela sklep, da ne bo pričela postopka potrjevanja tega vmesnega standarda ter da bo počakala na izdajo njegove končne verzije. MSRP 17 - Zavarovalne pogodbe Velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2021 ali pozneje. OPMSRP 23 Negotovost pri obravnavi davka iz dobička Pojasnilo obravnava obračunavanje davka od dobička takrat, ko davčna obravnava vključuje negotovost, ki vpliva na uporabo MRS 12 Davek iz dobička. Pojasnilo uvaja smernice za: obračunavanje negotovih davčnih obravnav ločeno ali skupaj; inšpekcijske preglede davčnih organov; uporabo ustrezne metode, ki odraža te negotovosti in obenem upošteva spremembe dejstev in okoliščin. Pojasnila veljajo za letna obdobja z začetkom 1. 1. 2019 ali kasneje. Zgodnja uporaba pojasnil je dovoljena. Dopolnitve MRS 28: Dolgoročne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige Dopolnitve obravnavajo vprašanje, ali spada merjenje dolgoročnih naložb (zlasti z vidika zahtev po slabitvi dolgoročnih naložb v pridružene družbe in skupne podvige, ki so po vsebini del „čiste naložbe" v pridruženi družbi ali skupnem podvigu) v okvir MSRP 9, MRS 28 ali kombinacijo obeh. Dopolnila pojasnjujejo, da mora podjetje pri pripoznanju dolgoročnih naložb, ki niso merjena po kapitalski metodi, uporabiti določila MSRP 9 Finančni instrumenti, preden začne uporabljati MRS 28. Pri uporabi MSRP 9 podjetje ne upošteva nikakršnih prilagoditev knjigovodske vrednosti dolgoročnih naložb, ki sicer izhajajo iz MRS 28. Dopolnitve veljajo za letna obdobja z začetkom 1. 1. 2019 ali kasneje. Zgodnja uporaba dopolnitev je dovoljena. Spremembe različnih standardov Izboljšave MSRP (obdobje 2015-2017) Spremembe izhajajo iz letnega projekta za izboljšanje MSRP (MSRP 3, MSRP 11, MRS 12 in MRS 23), predvsem z namenom odpravljanja neskladnosti in razlage besedila, veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2019 ali pozneje. Skupina ne pričakuje, da bodo omenjena pojasnila in spremembe pomembno vplivali na njene konsolidirane računovodske izkaze. 13.3 Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev Skupinski računovodski izkazi so izdelani na osnovi računovodskih usmeritev, prikazanih v nadaljevanju. 13.3.1 Osnova za konsolidiranje Skupinski računovodski izkazi so sestavljeni na osnovi računovodskih izkazov družbe Elektro Gorenjska, njene odvisne družbe in pridruženih družb. a. Odvisne družbe Odvisne družbe so družbe, ki jih obvladuje skupina. Obvladovanje obstaja, ko ima obvladujoča družba možnost odločati o finančnih in poslovnih usmeritvah podjetja za pridobivanje koristi iz njegovega delovanja. Računovodski izkazi odvisnih družb so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze skupine od datuma, ko se obvladovanje začne, do datuma, ko preneha. Računovodske usmeritve odvisnih družb so usklajene z usmeritvami skupine. b. Pridružene družbe Pridružene družbe so družbe, v katerih ima skupina pomemben vpliv, ne obvladuje pa njihove finančne in poslovne usmeritve. Pomemben vpliv obstaja, če je skupina lastnica 20 do 50 odstotkov glasovalnih pravic v drugi družbi. Naložbe v pridružena podjetja se ob prvem pripoznanju izkažejo po nabavni vrednosti, nato pa se obračunavajo po kapitalski metodi. Konsolidirani računovodski izkazi skupine 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 125 vključujejo delež skupine v dobičkih in izgubah pridruženih družb od datuma, ko se pomemben vpliv začne, do datuma, ko se konča. c. Posli, izvzeti iz konsolidiranih računovodskih izkazov Pri sestavi konsolidiranih računovodskih izkazov so izločena stanja, nerealizirani dobički in izgube, ki izhajajo iz poslov znotraj skupine. Nerealizirani dobički poslov s pridruženimi družbami (obračunanimi po kapitalski metodi) se izločijo le do obsega deleža skupine v tej družbi. Nerealizirane izgube se izločijo na enak način kot dobički, in sicer pod pogojem, da ne obstaja dokaz o oslabitvi. d. Predpostavke, uporabljene pri pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov Pri pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov so uporabljene naslednje predpostavke: ■ Predpostavka enotne družbe (konsolidirani računovodski izkazi skupine prikazujejo premoženjsko, finančno stanje in poslovni izid ter spremembe finančnega položaja in gibanje lastniškega kapitala skupine družb, kot da gre za eno družbo). ■ Predpostavka izkazovanja resničnega premoženjskega in finančnega stanja ter poslovnega izida. ■ Predpostavka popolnosti skupine. ■ Predpostavka popolnosti vsebine računovodskih izkazov in enotnega zajemanja vanje. ■ Predpostavka enakega datuma. ■ Predpostavka dosledne stanovitnosti metod konsolidiranja. ■ Predpostavka jasnosti in preglednosti. ■ Predpostavka gospodarnosti. ■ Predpostavka pomembnosti. 13.3.2 Neopredmetena sredstva Neopredmeteno sredstvo je nedenarno sredstvo, brez fizičnega obstoja. Razpoznavno je takrat, ko je opredeljivo, ločljivo, mogoče ga je zamenjati, prenesti ali prodati. Od neopredmetenih sredstev, ki jih skupina obvladuje, ima moč prejemati prihodnje gospodarske koristi in omejevati dostop drugih do teh koristi. Skupina neopredmeteno osnovno sredstvo pripozna, kadar in zgolj kadar je verjetno, da bodo pričakovane prihodnje gospodarske koristi pritekale v skupino, ter je mogoče zanesljivo izmeriti njegovo vrednost. Po začetnem pripoznanju ima skupina izbrano računovodsko usmeritev model nabavne vrednosti. Neopredmetena sredstva po začetnem pripoznanju izkazuje po njihovih nabavnih vrednostih, zmanjšanih za akumulirano amortizacijo in akumulirane izgube zaradi oslabitve. Oslabitev neopredmetenih sredstev z določljivo dobo koristnosti opravi na enak način, kot to velja za opredmetena osnovna sredstva. Doba koristnosti je obdobje, v katerem skupina pričakuje, da bo neopredmeteno sredstvo na voljo za uporabo. Doba koristnosti vseh neopredmetenih sredstev v skupini je končna in neopredmetena sredstva se amortizirajo. Amortizirljivi znesek neopredmetenega sredstva s končno dobo koristnosti skupina strogo dosledno razporedi na celotno obdobje njegove koristnosti. Amortizacija neopredmetenih osnovnih sredstev se obračunava posamično na podlagi metode enakomernega časovnega amortiziranja. Znesek amortizacije se v vsakem obdobju pripozna v poslovnem izidu. Dobe koristnosti in amortizacijske stopnje večjih skupin amortizirljivih sredstev so: Pomembnejše skupine Ocenjena doba Amortizacijska amortizirljivih sredstev koristnosti stopnja (v letih) (v %) Računalniška programska oprema 3 33,33 Druge pravice 3 33,33 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 126 Pri pomembnejših postavkah neopredmetenih osnovnih sredstev skupina enkrat letno preverja dobo in metodo amortiziranja ter preostalo vrednost sredstev. Učinek spremembe ocene skupina opiše v pojasnilih v obračunskem obdobju, v katerem je prišlo do nje. Pripoznanje neopredmetenega sredstva skupina odpravi ob odtujitvi ali kadar ne pričakuje nikakršne gospodarske koristi iz njegove uporabe. 13.3.3 Opredmetena osnovna sredstva Opredmetena osnovna sredstva so sredstva v lasti skupine, ki jih uporablja pri proizvajanju ali dobavljanju proizvodov, pri opravljanju storitev, jih daje v najem drugim ali jih uporablja za pisarniške namene. Po pričakovanjih jih bo uporabljala v te namene v več kot enem obračunskem obdobju. Skupina pripozna sredstvo kot osnovno sredstvo izključno pod pogojema, da bodo pritekale bodoče gospodarske koristi in je nabavno vrednost sredstva mogoče zanesljivo izmeriti. Opredmeteno osnovno sredstvo, ki izpolnjuje pogoje za pripoznanje kot sredstvo, skupina izmeri po nabavni vrednosti. Nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva ustreza ceni denarja na dan pripoznanja. Nabavna vrednost zajema njegovo nakupno ceno, nevračljive nakupne dajatve, popuste, stroške, ki nastanejo, da sredstvo lahko deluje v skladu s pričakovanji poslovodstva, ter neposredne stroške, ki se lahko pripišejo nabavni vrednosti. Če skupina plačilo nabavne vrednosti odloži na daljši čas, razliko med ustreznikom cene v denarju in celotnim plačilom pripozna kot obresti in jih usredstvi. Torej med stroške, ki povečujejo nabavno vrednost osnovnega sredstva, skupina vključuje tudi stroške izposojanja v zvezi s pridobitvijo opredmetenega osnovnega sredstva, do njegove usposobitve za uporabo, če nastaja dlje kot eno leto. Stroške izposojanja pripiše nabavni vrednosti osnovnega sredstva ob zaključku investicije. V primeru, ko investicija v tekočem letu ni dokončana, se stroški izposojanja pripišejo na zadnji dan obračunskega obdobja postavkam projekta (investicijskim postavkam). Postavke so poimensko navedene v pogodbi o kreditiranju, stroške izposojanja pa pripiše tudi tistim postavkam projekta, ki poimensko niso navedene, njihova načrtovana vrednost pa presega 400.000 €. Če se na novo pridobljena in pripoznana zgradba, ki je del opredmetenih osnovnih sredstev, zaradi graditve nove zgradbe, ki bo del opredmetenih osnovnih sredstev, odstrani, je knjigovodska vrednost obstoječe zgradbe strošek priprave gradbišča, ki se všteje v nabavno vrednost nove zgradbe. Nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva, zgrajenega ali izdelanega v lastnem okviru, skupina določi z uporabo enakih načel kot pri kupljenem sredstvu. Družbe v skupini, ki same izdelujejo sredstva, v nabavno vrednost vključijo stroške, ki se nanašajo neposredno nanj, in tiste splošne stroške gradnje ali izdelave, ki jih temu sredstvu lahko pripišejo. Ne tvorijo pa je stroški, ki niso povezani z njegovo zgraditvijo ali izdelavo, in stroški, ki jih trg ne prizna. Nabavna vrednost takšnega opredmetenega osnovnega sredstva ne more biti večja od nabavne vrednosti enakih ali podobnih opredmetenih osnovnih sredstev na trgu. Nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva, zgrajenega ali izdelanega v družbah v skupini, tako sestavljajo storitve zunanjih izvajalcev, ure neposrednega dela, stroški materiala (vrednoteni po povprečni drseči ceni na nivoju organizacijske enote) in drugi neposredni proizvajalni stroški (amortizacija delovnih sredstev, upravne in sodne takse, notarske storitve ...). Skupina ocenjuje, da nima bistvenih obvez za razgradnjo in odstranitev opredmetenih osnovnih sredstev, obnovitev mest in podobnih obveznosti. Za merjenje po pripoznanju opredmetenega osnovnega sredstva skupina uporablja model nabavne vrednosti. Med opredmetenimi osnovnimi sredstvi, in ne med naložbenimi nepremičninami, skupina izkazuje tudi elektrodistribucijsko infrastrukturo, ki je dana v poslovni najem družbi SODO, po Pogodbi s SODO. Po vsebini gre za lastniško uporabljanje sredstev, skupina pa jih izvirno ne poseduje zato, da bi prinašala najemnino ali druge donose, ampak z namenom opravljanja svoje dejavnosti. Skupina preko posebne komisije za osnovna sredstva letno preverja zunanje in notranje okoliščine (pomembne tehnološke spremembe, spremembe trga, zastarelost ali fizično stanje posameznega opredmetenega sredstva), ki bi lahko bile pomemben kazalnik (ne)ustreznosti dobe koristnosti ali potrebe po slabitvi opredmetenih osnovnih sredstev. Pri tem se presojajo znamenja iz zunanjih in notranjih virov informacij. Opredmeteno osnovno sredstvo je oslabljeno, če njegova knjigovodska vrednost presega 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 127 nadomestljivo vrednost. Nadomestljiva vrednost sredstva je poštena vrednost, zmanjšana za stroške pri odtujitvi, ali vrednost pri uporabi, odvisno od tega, katera je večja. Vrednost pri uporabi se oceni kot sedanja vrednost pričakovanih bodočih denarnih tokov, pri čemer so ti diskontirani na sedanjo vrednost z uporabo diskontne stopnje pred davki. Slabitev se pripozna v izkazu poslovnega izida med drugimi odhodki iz poslovanja. Če pozneje nastali stroški, ki so povezani z opredmetenim osnovnim sredstvom, povečujejo njegove prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi, se poveča njegova nabavna vrednost. Če pa stroški povečujejo dobo koristnosti sredstva, se za vrednost teh stroškov poveča nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva in podaljša doba koristnosti. Stroški v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom, ki so nastali kasneje in so potrebni, da normalno deluje, se izkazujejo kot stroški vzdrževanja. Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev se obračunava posamično na podlagi metode enakomernega časovnega amortiziranja skozi celotno ocenjeno dobo koristnosti sredstev. Povprečne dobe koristnosti in amortizacijske stopnje večjih skupin amortizirljivih sredstev so: Pomembnejše skupine amortizirljivih sredstev Ocenjena doba koristnosti (v letih) Amortizacijska stopnja (v %) Zgradbe energetske infrastrukture 25-40 2,5-4 Zgradbe hidroelektrarn 5-40 2,5-20 Sončne elektrarne 12-25 4-8,33 Ostale zgradbe 15-50 2-6,67 Oprema energetske infrastrukture 10-35 2,86-10 Računalniška strojna oprema 3 33,33 Oprema hidroelektrarn 3-30 3,33-33,33 Ostala oprema 2-20 5-50 Vlaganja v tuja opredmetena osnovna sredstva 4-25 4-25 Vozila 8-12 8,33-12,5 Amortizirljivi znesek opredmetenih osnovnih sredstev je enak njihovi nabavni vrednosti, zmanjšani za morebitne oslabitve, ki se premišljeno razporeja skozi celotno dobo koristnosti. Skupina letno preverja dobo koristnosti in preostalo vrednost pri pomembnejših postavkah opredmetenih osnovnih sredstev, amortizacijske stopnje pa glede na to preračuna za sedanja in prihodnja obdobja, če so pričakovanja bistveno drugačna od ocen. Učinek spremembe ocene skupina opiše v pojasnilih v obračunskem obdobju, v katerem je prišlo do nje. 13.3.4 Naložbene nepremičnine Pri pripoznavanju naložbenih nepremičnin skupina upošteva enake pogoje kot pri opredmetenih osnovnih sredstvih, zanesljivost izmere nabavne vrednosti in pritekanje gospodarskih koristi. Naložbena nepremičnina je nepremičnina, ki jo skupina poseduje z namenom, da bi prinašala najemnino, da bi povečevala vrednost dolgoročne naložbe ali pa oboje. Naložbene nepremičnine v skupini ustvarjajo denarne tokove neodvisno od drugih sredstev, ki jih skupina poseduje. Naložbene nepremičnine v skupini so predvsem: ■ zemljišče, posedovano za povečevanje vrednosti dolgoročne naložbe, ne pa za kratkoročno prodajo v rednem poslovanju; ■ zemljišče, za katero skupina še ni določila prihodnje uporabe; ■ zgradba, oddana v enkratni ali večkratni poslovni najem; ■ prazna zgradba, posedovana za oddajo v enkratni ali večkratni poslovni najem; ■ nepremičnine, ki se gradijo ali razvijajo za prihodnjo uporabo kot naložbene nepremičnine. 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 128 Med naložbene nepremičnine ne sodijo: ■ nepremičnine, ki jih uporabljajo zaposleni (na primer stanovanja, dana zaposlenim v poslovni najem); ■ nepremičnine, dane v dolgoročni poslovni najem družbi SODO Maribor, na podlagi dolgoročne Pogodbe s SODO; ■ nepremičnine, ki sestavljajo HE Sava, v zvezi s katero poteka denacionalizacijski spor. Do razrešitve spora je HE Sava dana v dolgoročni poslovni najem odvisni družbi Gorenjske elektrarne. Vse prej naštete nepremičnine se obravnavajo kot sestavni del opredmetenih osnovnih sredstev. Naložbene nepremičnine se po začetnem pripoznanju merijo po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijske popravke in morebitne oslabitve. Skupina prenese sredstva s konta ali na konto naložbenih nepremičnin samo takrat, kadar se spremeni uporaba in obstajajo dokazi o spremembi uporabe. Tak primer je prodaja, ki je verjetna v roku enega leta, prenos v skupino za odtujitev oziroma med sredstva, namenjeni prodaji. Pri amortiziranju uporablja metodo enakomernega časovnega amortiziranja. Doba koristnosti naložbenih nepremičnin je enaka kot za istovrstna opredmetena osnovna sredstva. 13.3.5 Sredstva, prejeta in dana v najem Najem je pogodbeno razmerje, ki podeljuje pravico do obvladovanja uporabe opredeljenega sredstva za dogovorjeno časovno obdobje, in sicer proti plačilu. Najeme skupina razvršča na podlagi obsega tveganj in koristi, povezanih z lastništvom najetega sredstva, ki bremenijo najemodajalca ali najemnika. Razvršča jih v dve skupini, in sicer kot finančni najem, če se skoraj vsa tveganja in koristi v zvezi z lastništvom prenesejo na najemnika, ter poslovni najem, če ne pride do pomembnega prenosa tveganj in koristi, povezanih z lastništvom. Najem se razvrsti ob sklenitvi pogodbenega razmerja. Začetek najema je datum, ko najemnik lahko začne izkoriščati pravico do uporabe najetega sredstva. Najemi sredstev, ki jih skupina prejema v najem, so opredeljeni kot finančni ali poslovni najemi. Finančne najeme pripozna v izkazu finančnega položaja kot sredstva in obveznosti po pošteni vrednosti najetega sredstva. Finančni najem povzroča stroške amortizacije amortizirljivih sredstev in finančni odhodek v obračunskem obdobju. Skupina uporablja pri amortiziranju najetih sredstev enako usmeritev kot pri lastnih sredstvih. Pri poslovnih najemih skupina odhodke najema časovno enakomerno pripoznava v celotni dobi najema, v izkazu poslovnega izida. Vsa pogodbena razmerja, kjer skupina nastopa kot najemodajalec za sredstva, so sklenjena kot poslovni najem. Skupina sredstva izkazuje med svojimi opredmetenimi sredstvi. Prihodke od najemnin v dobi najema enakomerno časovno pripoznava med čistimi poslovnimi prihodki. Vsi stroški, povezani s sredstvi, danimi v najem (vključno z amortizacijo), so pripoznani med odhodki obdobja. 13.3.6 Finančni instrumenti Finančni instrumenti vključujejo naslednje postavke: ■ neizpeljana finančna sredstva, ■ neizpeljane finančne obveznosti in ■ izpeljani finančni instrumenti. Neizpeljana finančna sredstva Neizpeljana finančna sredstva so: ■ finančne naložbe, ki se v izkazu finančnega položaja izkazujejo kot dolgoročne in kratkoročne finančne naložbe, ■ terjatve in posojila, ■ denarna sredstva in njihovi ustrezniki. 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 129 Finančne naložbe Neizpeljane finančne instrumente skupina ob začetnem pripoznanju razvrsti v eno od naslednjih kategorij: finančno sredstvo po pošteni vrednosti preko poslovnega izida, finančno sredstvo v posesti do zapadlosti, obveznosti in terjatve ter za prodajo razpoložljiva finančna sredstva. Klasifikacija je odvisna od namena, za katerega je bil instrument pridobljen. Vse dolgoročne finančne naložbe v kapital drugih podjetij so razvrščene v četrto skupino, to je za prodajo razpoložljiva finančna sredstva. Pri obračunavanju običajnega nakupa ali prodaje finančnega sredstva skupina v knjigovodskih razvidih in izkazu finančnega položaja tako finančno sredstvo pripozna z upoštevanjem datuma trgovanja (menjave), to je datumom, na katerega se skupina zaveže kupiti ali prodati sredstvo. Ob začetnem pripoznanju se finančna naložba izmeri po pošteni vrednosti. Začetni pripoznani vrednosti se prištejejo še stroški posla, ki izhajajo iz nakupa ali izdaje finančnega sredstva, razen pri finančnih naložbah, razvrščenih v skupino finančne naložbe po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Tiste finančne naložbe v kapitalske instrumente, za katere ni objavljena cena na delujočem trgu in katerih poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti, se merijo po nabavni vrednosti. Finančne naložbe v odvisne in pridružene družbe ter skupne podvige se merijo po modelu nabavne vrednosti. Če obstajajo nepristranski dokazi, da je nastala izguba zaradi oslabitve pri finančni naložbi v kapitalski instrument, za katerega ni objavljena cena na delujočem trgu in ki ni izkazan po pošteni vrednosti, temveč po nabavni vrednosti, ker njegove poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti, ali v izpeljani finančni instrument, ki je z njim povezan in ga je treba poravnati z dobavo kapitalskih instrumentov, za katere ni objavljena cena na delujočem trgu, se znesek izgube zaradi oslabitve izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo finančnega sredstva in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov, diskontiranih po trenutni tržni donosnosti za podobna finančna sredstva, in pripozna kot prevrednotovalni finančni odhodek. Terjatve Terjatve so na premoženjskopravnih in drugih razmerjih zasnovane pravice zahtevati od določene osebe plačilo dolga, ali v primeru danih predplačil dobavo kakih stvari ali opravitev kake storitve. Skupina terjatve ob začetnem pripoznanju izkazuje v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo plačane. Kasneje se lahko povečajo ali zmanjšajo zaradi naknadnih popustov, zaradi vračil blaga zaradi neustrezne kakovosti, za prejeta plačila in drugačne oblike poravnave. Po začetnem pripoznanju se terjatve merijo po odplačni vrednosti. V izkazu finančnega položaja se dolgoročne terjatve, ki so že zapadle (a še niso poravnane), in dolgoročne terjatve, ki bodo zapadle v plačilo v letu dni po dnevu izkaza finančnega položaja, izkazujejo kot kratkoročne terjatve. Najmanj četrtletno, in sicer pred sestavitvijo četrtletnega obračuna poslovanja, skupina preverja ustreznost izkazane velikosti posamezne terjatve. Terjatve, za katere domneva, da ne bodo poravnane delno ali v celoti, izkaže kot dvomljive; če se zaradi njih začne sodni postopek ali obstaja spor o njihovem plačilu, pa kot sporne. V ta namen ima skupina vzpostavljene ustrezne evidence. V evidenco spornih terjatev uvršča vse terjatve: ■ v izvršilnih postopkih na podlagi izvršilnega naslova; ■ v izvršilnih postopkih na podlagi verodostojne knjigovodske listine (npr. tožba) in ■ postopkih zaradi insolventnosti (postopek prisilne poravnave, postopek poenostavljene prisilne poravnave in stečajni postopek). Popravek vrednosti kratkoročnih poslovnih terjatev do kupcev družbe v skupini oblikujejo na podlagi kriterija zapadlosti in zavarovanja terjatev. Tako pridobljena ocena se v nadaljevanju popravi z individualno oceno glede na kreditno sposobnost kupca in zunanje ter notranje znake slabitev. 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 130 Denarna sredstva in njihovi ustrezniki Skupina med denarna sredstva uvršča: ■ denarna sredstva na transakcijskih in deviznih računih pri banki ali drugi finančni instituciji, ki se lahko uporabi za plačevanje, in ■ denarne ustreznike. Denarni ustrezniki so tiste naložbe, ki jih je mogoče hitro oziroma v bližnji prihodnosti pretvoriti v vnaprej znani znesek denarnih sredstev in pri katerih je tveganje spremembe vrednosti nepomembno. Skupina kratkoročne depozite in vloge pri bankah ter posojila med podjetji v skupini z zapadlostjo do treh mesecev po pridobitvi ter prejemke iz naslova njihove odtujitve obravnava kot denarne ustreznike. Skupina ima odprte transakcijske račune pri naslednjih poslovnih bankah: Številka TRR Banka, pri kateri je TRR odprt Družba 07000-0000641939 Gorenjska banka, Kranj Elektro Gorenjska 07000-0000542805 Gorenjska banka, Kranj Gorenjske elektrarne 19100-0011259911 Deželna banka Slovenije, Ljubljana Elektro Gorenjska 29000-0001824912 Unicredit banka, Ljubljana Elektro Gorenjska 30000-0003480687 Sberbank, Ljubljana Elektro Gorenjska 07000-0003208559 Gorenjska banka, Kranj GEK Vzdrževanje Vsi transakcijski računi se vodijo v evrih, le transakcijski račun št. 07000-0000641939 pri Gorenjski banki Kranj je odprt tudi kot devizni račun. Račun pri Sberbanki predstavlja varčevalni račun. Prevrednotenje denarnih sredstev je sprememba njihove knjigovodske vrednosti in se lahko opravi na koncu poslovnega leta ali med njim. Pojavi se le v primeru denarnih sredstev, izraženih v tujih valutah, če se po prvem pripoznanju spremeni valutni tečaj. Tečajna razlika, ki se pojavi pri tem, lahko poveča ali zmanjša prvotno izkazano vrednost; v prvem primeru se izkaže finančni prihodek v zvezi z denarnimi sredstvi, v drugem primeru pa finančni odhodek v zvezi z denarnimi sredstvi. a. Neizpeljane finančne obveznosti Neizpeljane finančne obveznosti so pripoznane obveznosti v zvezi s financiranjem lastnih sredstev, ki jih je treba vrniti oziroma poravnati, zlasti v denarju. Kot posebna vrsta dolgov se obravnavajo odložene obveznosti za davek. V izkazu finančnega položaja skupine se dolgoročni dolgovi, ki so že zapadli v plačilo (a še niso poravnani), in dolgoročni dolgovi, ki bodo zapadli v plačilo v največ letu dni po dnevu izkaza finančnega položaja, izkazujejo kot kratkoročni dolgovi. Dolgovi so lahko finančni (dobljena posojila na podlagi posojilnih pogodb, dolgovi do najemodajalcev v primeru finančnega najema) ali poslovni (kupljen material ali storitev od dobaviteljev, obveznosti do zaposlenih, obveznosti do države, obveznosti do kupcev za prejete predujme in varščine). Po začetnem pripoznanju se dolgovi merijo po odplačni vrednosti. Povečujejo se za pripisane obresti, zmanjšujejo pa za odplačane zneske in morebitne drugačne poravnave, če o tem obstaja sporazum z upnikom. Pripoznanja dolgov v knjigovodskih razvidih in izkazu finančnega položaja se odpravijo, če je obveznost, določena v pogodbi ali drugem pravnem aktu, izpolnjena, razveljavljena ali zastarana (in je organizacija ne namerava poravnati). b. Izpeljani finančni instrumenti Skupina uporablja izpeljane finančne instrumente za varovanje pred izpostavljenostjo obrestnemu tveganju. 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 131 Skupina v skladu s politiko obvladovanja tveganj sprememb obrestnih mer za ščitenje denarnih tokov (obveznosti) iz naslova najetih dolgoročnih posojil uporablja enostavne obrestne zamenjave. Pri zamenjavah obrestnih mer se poštena vrednost na dan izkaza finančnega položaja vrednoti z diskontiranjem prihodnjih denarnih tokov. Cilj politike varovanja je predvidljiv odhodek financiranja v višini fiksne obrestne mere iz obrestne zamenjave, povečane za obrestno maržo iz kreditne pogodbe. Varovalno razmerje se obdrži do zapadlosti varovane postavke. Poštena vrednost obrestne zamenjave je ob koncu varovanja enaka 0 €. Pri varovanju denarnih tokov in čistih finančnih naložb pred tveganjem se del dobička ali izgube iz instrumenta za varovanje pred tveganjem, ki je opredeljen kot uspešno varovanje pred tveganjem, pripozna v drugem vseobsegajočem donosu, neuspešni del dobička pa se pripozna v poslovnem izidu. Dobiček ali izgubo iz instrumenta za varovanje pred tveganjem, ki se nanaša na uspešni del varovanja, ki je bil pripoznan v drugem vseobsegajočem donosu, je treba prerazvrstiti v poslovni izid kot prilagoditev zaradi prerazvrstitve v istem obdobju ali obdobjih, v katerem oziroma v katerih napovedani denarni tokovi, varovani pred tveganjem, vplivajo na poslovni izid (na primer, ko se izvede predvidena prodaja) oziroma pri odtujitvi ali delni odtujitvi poslovanja v tujini. 13.3.7 Zaloge Zaloge so sredstva, ki so namenjena prodaji v rednem poslovanju, ki se porabljajo v postopku proizvajanja za tako prodajo ali so v obliki materialov, ki bodo porabljeni pri proizvajanju ali opravljanju storitev. Količinsko enoto zaloge materiala (tudi drobnega inventarja in embalaže) skupina ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni ceni. Nabavno ceno sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevračljive dajatve (tudi davek na dodano vrednost, ki se ne povrne) ter neposredni stroški nabave. Stroške materiala, ki se pred uporabo zadržujejo v zalogah, izkazuje po metodi drsečih tehtanih povprečnih cen na nivoju organizacijskih enot. Drseča tehtana povprečna cena se izračunava na dnevnem nivoju. Skupina vrednoti zaloge po izvirni vrednosti. Sproti oziroma najmanj enkrat letno, ob inventuri, preveri realno vrednost zalog in jo slabi, če njihova izvirna, knjigovodska vrednost presega čisto iztržljivo vrednost, ki pomeni ocenjeno prodajno ceno. 13.3.8 Druga sredstva Med drugimi sredstvi skupina izkazuje kratkoročno nezaračunane prihodke in odložene stroške oziroma odhodke. Nezaračunani prihodki so prihodki, ki se upoštevajo v poslovnem izidu, čeprav še niso bili zaračunani. Odloženi stroški oziroma odhodki so zneski, ki ob svojem nastanku še ne bremenijo poslovnega izida. 13.3.9 Kapital Celotni kapital skupine sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, druge rezerve in zadržani poslovni izid. Vse druge sestavine celotnega kapitala pripadajo lastnikom osnovnega kapitala v sorazmerju z njihovimi lastniškimi deleži v osnovnem kapitalu. 13.3.10 Rezervacije Skupina rezervacije pripozna, če ima zaradi preteklih dogodkov pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti in se kažejo prihodnji dogodki, ki lahko vplivajo na potrebni znesek za poravnavo obveze. Skupina pred oblikovanjem rezervacije najprej presoja verjetnost nastanka prihodnjega dogodka. Upošteva se, da bo prihodnji dogodek res nastal, če zanj v času presoje obstajajo materiali dokazi (npr. vložena tožba, vložen denacionalizacijski zahtevek ...). Knjigovodska vrednost rezervacij je enaka njihovi izvirni vrednosti, zmanjšani za porabljene zneske, dokler se ne pojavi potreba po njihovem povečanju ali zmanjšanju. Pogojne obveznosti se ne štejejo kot rezervacije. Med pomembnimi rezervacijami skupina vključuje dolgoročne zaslužke zaposlenih, ki jih deli na: 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 132 ■ jubilejne nagrade, ki se uvrščajo med druge dolgoročne zaslužke zaposlenih; ■ odpravnine ob upokojitvi, ki se uvrščajo med pozaposlitvene zaslužke, ter ■ odpravnine ob prenehanju delovnega razmerja, ki se uvrščajo med odpravnine. Izračun rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade pripravi pooblaščena aktuarka, rezervacije pa so oblikovane v višini bodočih izplačil, diskontiranih na dan izkaza finančnega položaja, pri tem pa se upoštevajo še stroški službovanja tekočega obdobja, stroški obresti ter aktuarski presežki oz. primanjkljaji, ki nastanejo kot posledica spremembe aktuarskih predpostavk ter izkustvenih prilagoditev. Skupina na presečni dan izkaza finančnega položaja ugotovi in v izkazu poslovnega izida pripozna prihodke oziroma odhodke v zvezi s preračunom rezervacij za odpravnine ob upokojitvi iz naslova: ■ zneska dodatno oblikovanih rezervacij za stroške sprotnega službovanja v zvezi z odpravninami za tekoče leto; ■ zneska povečanja ali zmanjšanja že oblikovanih rezervacij v primeru uvedbe ali spremembe programa (sprememba stroškov preteklega službovanja); ■ obračunanih obresti v zvezi z rezervacijami (kot dodatni strošek rezervacij); ■ učinkov vseh omejitev ali skrčenj rezervacij za odpravnine ob upokojitvi. Aktuarski dobički in izgube iz naslova odpravnin ob upokojitvi se ne pripoznavajo v poslovnem izidu, ampak neposredno v kapitalu v okviru drugih rezerv, ki so lahko tudi negativne. Rezerve, oblikovane iz tega naslova, se odpravijo v preneseni čisti poslovni izid v dejanskih zneskih, ko je za zaposlene, ki so odšli ali se upokojili, pripoznanje rezervacij za odpravnine ob upokojitvi odpravljeno. Skupina jubilejne nagrade uvršča med druge dolgoročne zaslužke zaposlencev. Na presečni dan izkaza finančnega položaja ugotovi in v izkazu poslovnega izida pripozna prihodke oziroma odhodke v zvezi s preračunom rezervacij za jubilejne nagrade (vključno z aktuarskimi dobički in izgubami). Odpravnine ob prenehanju zaposlitve za določen čas skupina pripozna kot kratkoročne odložene stroške in ne kot rezervacije. Pripoznanje rezervacij v knjigovodskih razvidih in v izkazu finančnega položaja se odpravi, kadar so že izrabljene nastale možnosti, zaradi katerih so bile rezervacije oblikovane, ali pa ni več potrebe po njih. Rezervacije na račun vnaprej vračunanih stroškov oziroma odhodkov se zmanjšujejo neposredno za stroške oziroma odhodke, za pokrivanje katerih so oblikovane. Zato se pri porabljanju rezervacij stroški ali odhodki ne pojavljajo več v izkazu poslovnega izida. 13.3.11 Brezplačno pridobljena sredstva Brezplačno pridobljena sredstva sestavljajo: ■ priključki odjemalcev, ki jih je skupina prevzela med svoja opredmetena osnovna sredstva skupaj s svojo obvezo, da bo skrbela za njihovo vzdrževanje in obnovo, v skladu s predpisi, in sicer s Splošnimi pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije, ■ brezplačni prevzemi drugih osnovnih sredstev, ■ sredstva, pridobljena z državno podporo ali donacijo, in ■ sredstva, pridobljena s prejetimi denarnimi sredstvi, namenjena za gradnjo ali nabavo osnovnega sredstva. Brezplačno pridobljena sredstva se v računovodskih izkazih na začetku pripoznajo kot odloženi prihodki v okviru drugih dolgoročnih obveznosti. Kasneje so v izkazu poslovnega izida pripoznane med drugimi prihodki iz poslovanja v dobi koristnosti posameznega sredstva. 13.3.12 Druge obveznosti Med drugimi obveznostmi skupina izkazuje odložene prihodke in vnaprej vračunane stroške oziroma odhodke. Odloženi prihodki so prihodki, prejeti za kritje stroškov in pripoznani dosledno kot prihodki v obdobjih, v 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 133 katerih stroški nastanejo. Ostali prihodki se pripoznajo, ko skupina pričakuje, da bodo nastali prejemki. Vnaprej vračunani stroški so zneski, ki se še niso pojavili, vendar že vplivajo na poslovni izid. 13.3.13 Odložene obveznosti in terjatve za davek ter davek od dobička Odložene terjatve in obveznosti za davek skupina obračuna z uporabo metode obveznosti po izkazu finančnega položaja, ki se osredotoča na začasne razlike. Nanašajo se na tiste postavke prihodkov ali odhodkov, ki so obdavčljive ali odbitne v prihodnjih letih. Odložena terjatev za davek pripozna skupina za odbitne začasne razlike, prenesene neizrabljene davčne izgube in prenesene neizrabljene davčne dobropise, ki se prenašajo v naslednje obdobje, v kolikor je verjetno, da bo v prihodnje na razpolago obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti neizrabljene davčne izgube in neizrabljene davčne dobropise. Terjatve in obveznosti za odloženi davek se v knjigovodskih razvidih skupine ne pripoznavajo, če so zneski odloženih terjatev in odloženih obveznosti za davek posamič ali skupno za skupino nepomembni. Odloženi davek se določi ob uporabi davčnih stopenj (in zakonov), ki so v veljavi na datum izkaza finančnega položaja in za katere se predvideva, da bodo v veljavi, ko bodo pripadajoče odložene terjatve za davek realizirane oziroma odložene obveznosti za davek poravnane in ko bo na razpolago obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče odpraviti začasne razlike. Ob koncu vsakega poročevalskega obdobja skupina ponovno oceni nepripoznane odložene terjatve za davek in pripozna prej nepripoznano terjatev za davek, če je verjetno, da bo prihodnji dobiček dovolil pokritje odložene terjatve za davek. Odmerjeni davek iz dobička je znesek davka, ki ga je treba poravnati (povrniti) glede na obdavčljivi dobiček (davčno izgubo) v posameznem obdobju, ob uporabi davčnih stopenj, uveljavljenih na datum poročanja, in morebitne prilagoditve davčnih obveznosti v povezavi s preteklimi poslovnimi leti. 13.3.14 Prihodki Skupina prihodke pripozna, ko je verjetno, da bodo prihodnje gospodarske koristi pritekale v skupino in da je te koristi mogoče zanesljivo izmeriti. Prihodke pripozna iz prodaje proizvodov, opravljanja storitev ter uporabe sredstev skupine, ki prinašajo obresti, licenčnine in dividende pri drugih. Prihodke v poslovnih knjigah razčlenjuje na poslovne in finančne prihodke. Poslovni prihodki so prihodki od prodaje, usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve in drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi učinki. Med slednjimi so tudi prevrednotovalni poslovni prihodki. Ti se pojavljajo predvsem ob prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin po ceni, ki presega njihovo knjigovodsko vrednost, ali kot posledica popravka vrednosti terjatev. Finančni prihodki se pojavljajo v zvezi s finančnimi naložbami, pa tudi v zvezi s terjatvami. Sestavljajo jih obračunane obresti in deleži v dobičku drugih pa tudi prevrednotovalni finančni prihodki. Obresti od neplačanih terjatev se ne pripoznajo kot prihodek, ampak povečujejo popravek vrednosti terjatev, ker obstaja utemeljen dvom o plačilu terjatev, dokler ni plačana glavnica. Zneski, zbrani v korist družbe SODO pri poslovanju v svojem imenu in za račun družbe SODO, se ne izkazujejo med prihodki, temveč med obveznostmi iz poslovanja do družbe SODO. 13.3.15 Odhodki Odhodki se razčlenjujejo na poslovne in finančne odhodke. Poslovne odhodke sestavljajo vsi nastali stroški obdobja in prevrednotovalni poslovni odhodki. Slednji se pojavljajo predvsem zaradi oslabitev opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih sredstev, naložbenih nepremičnin, terjatev in zalog, pa tudi ob prodaji ali drugačni odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin po ceni, ki je nižja od njihove knjigovodske vrednosti. Finančni odhodki so odhodki iz financiranja in odhodki iz investiranja. Prve sestavljajo predvsem obresti, drugi pa imajo predvsem naravo prevrednotovalnih finančnih odhodkov. Slednji nastajajo zaradi oslabitve finančnih naložb in zaradi prodaje ali drugačne odtujitve po ceni, ki je nižja od njihove knjigovodske vrednosti. Finančni odhodki za obresti so pripoznani v skladu s pretečenim časom in veljavno obrestno mero. 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 134 13.3.16 Konsolidiran izkaz denarnih tokov Skupina predstavlja svoje denarne tokove iz poslovanja, naložbenja in financiranja na način, ki najbolj ustreza njenemu poslovanju. Izkaz denarnih tokov sestavlja po neposredni metodi. Za potrebe sestavitve izkaza denarnih tokov se med denarna sredstva uvrščajo tudi denarni ustrezniki. To so kratkoročne, hitro unovčljive naložbe, ki so takoj pretvorljive v znane zneske denarnih sredstev in pri katerih je tveganje spremembe vrednosti nepomembno. Skupina kratkoročne depozite in vloge pri bankah ter posojila med podjetji v skupini z zapadlostjo do treh mesecev po pridobitvi ter prejemke iz naslova njihove odtujitve obravnava kot denarne ustreznike. Pri posamezni skupini sredstev (npr. neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev) se kot povečanje (izdatki) štejejo plačane nabavne vrednosti na novo pridobljenih sredstev, kot zmanjšanje (prejemki) pa prejeta plačila za vrednosti odtujenih sredstev. Denarne tokove, ki se nanašajo na usredstvenje razvojnih stroškov in v lastnem okviru napravljenih opredmetenih osnovnih sredstev, razvršča med denarne tokove pri naložbenju. Denarne tokove iz prejetih in danih obresti in dividend skupina razvršča glede na vsebino poslovnega dogodka med denarne tokove iz poslovnih, naložbenih in finančnih aktivnosti. 13.3.17 Osnovni donos na delnico Skupina osnovni donos na delnico izračuna tako, da dobiček, ki pripada navadnim delničarjem, deli s tehtanim povprečnim številom navadnih delnic v poslovnem letu. Popravljeni donos na delnico je enak osnovnemu, saj vse delnice pripadajo istemu razredu navadnih kosovnih delnic. 13.4 Določanje poštene vrednosti Finančni instrumenti so izkazani po pošteni vrednosti. Poštena vrednost je znesek, s katerim je mogoče prodati sredstvo ali zamenjati obveznosti med dobro obveščenima in voljnima strankama v premišljenem poslu. Pri določanju poštene vrednosti finančnih instrumentov skupina upošteva naslednjo hierarhijo ravni določanja poštene vrednosti: ■ prva raven zajema kotirane (neprilagojene) cene na delujočih trgih za enaka sredstva ali obveznosti, ■ druga raven zajema vrednosti, ki niso enake kotiranim cenam v smislu prve ravni, a jih je kljub temu mogoče pridobiti neposredno s trga (cene za enaka ali podobna sredstva ali obveznosti na manj aktivnih ali neaktivnih trgih) ali posredno (npr. vrednosti, ki so izpeljane iz kotiranih cen na aktivnem trgu, na podlagi obrestnih mer in krivulj donosa), ■ tretja raven zajema vhodne podatke za sredstvo ali obveznost, ki ne temeljijo na zaznavnih tržnih podatkih, pri tem pa morajo neopazovani podatki izražati predpostavke, ki bi jih udeleženci na trgu uporabili pri določanju cene sredstva ali obveznosti, vključno s predpostavkami o tveganjih. Kot osnovo za pošteno vrednost finančnih instrumentov skupina uporablja kotirane cene. Če finančni instrument ne kotira na organiziranem trgu oz. se trg ocenjuje kot nedelujoč, skupina za ocenitev poštene vrednosti finančnega instrumenta uporabi vhodne podatke druge in tretje ravni. Za določanje poštene vrednosti obrestne zamenjave se uporabljajo podatki, ki jih družbam v skupini posredujejo banke, pri katerih imajo sklenjene posamezne zamenjave. Pri naložbenih nepremičninah skupina razkriva pošteno vrednost. Poštena vrednost izhaja iz cenitev naložbenih nepremičnin, ki se opravi vsakih 3-5 let. Poslovne in druge terjatve niso diskontirane zaradi kratkoročnosti, so pa upoštevane slabitve na pošteno vrednost. 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 135 14 POJASNILA POSTAVK V IZKAZU FINANČNEGA POLOŽAJA 14.1 Neopredmetena sredstva V naslednjih tabelah je prikazano gibanje neopredmetenih sredstev v letih 2017 in 2016. v € 2017 Računalniška programska oprema Druge pravice Premoženjske pravice v pridobivanju Skupaj neopredmetena sredstva 1 2 3 4 5 = 2+3+4 Nabavna vrednost Stanje 1. 1. 2017 5.157.671 7.090 11.704 5.176.465 Nove pridobitve 279.163 0 409.174 688.337 Odtujitve, izločitve, prenosi -222.012 0 0 -222.012 Dokončanje investicij v teku 233.368 0 -233.368 0 Stanje 31. 12. 2017 5.448.190 7.090 187.510 5.642.790 Popravek vrednosti Stanje 1. 1. 2017 3.810.273 6.182 0 3.816.455 Povečanje (amortizacija) 441.651 236 0 441.887 Odtujitve, izločitve, prenosi -222.012 0 0 -222.012 Stanje 31. 12. 2017 4.029.912 6.418 0 4.036.330 Neodpisana vrednost Stanje 1. 1. 2017 1.347.398 908 11.704 1.360.011 Stanje 31. 12. 2017 1.418.278 672 187.510 1.606.459 v € 2016 Računalniška programska oprema Druge pravice Premoženjske pravice v pridobivanju Skupaj ne-opredmetena sredstva 1 2 3 4 5 = 2+3+4 Nabavna vrednost Stanje 1. 1. 2016 5.289.917 7.090 69.861 5.366.867 Nove pridobitve 149.080 0 523.494 672.574 Odtujitve, izločitve, prenosi -862.976 0 0 -862.976 Dokončanje investicij v teku 581.651 0 -581.651 0 Stanje 31. 12. 2016 5.157.671 7.090 11.704 5.176.465 Popravek vrednosti Stanje 1. 1. 2016 4.383.610 5.946 0 4.389.556 Povečanje (amortizacija) 289.639 236 0 289.875 Odtujitve, izločitve, prenosi -862.976 0 0 -862.976 Stanje 31. 12. 2016 3.810.273 6.182 0 3.816.455 Neodpisana vrednost Stanje 1. 1. 2016 906.306 1.144 69.861 977.311 Stanje 31. 12. 2016 1.347.398 908 11.704 1.360.011 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 136 Neopredmetena sredstva se v pretežni meri nanašajo na dolgoročne premoženjske pravice, ki predstavljajo pravice do uporabe računalniških programskih rešitev oz. licence. Premoženjske pravice v pridobivanju sestavljajo vlaganja v prenovo in posodobitev računalniške programske opreme. Od vseh neopredmetenih sredstev, ki so bila v uporabi na dan 31. 12. 2017, jih je bilo 60 % v celoti amortiziranih, kar je enako kot na dan 31. 12. 2016. Delež je izračunan glede na nabavno vrednost neopredmetenih sredstev. Skupina na dan 31. 12. 2017 nima finančnih zavez v zvezi s pridobitvijo neopredmetenih osnovnih sredstev. 14.2 Opredmetena osnovna sredstva Vrednost opredmetenih osnovnih sredstev je na dan 31. 12. 2017 znašala 202.183.662 €, kar predstavlja 87 % bilančne vsote skupine. V primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2016 je njihova vrednost večja za 5 mio € oziroma 2,5 %. Prikaz gibanja opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2017: v € 2017 Zemljišča Zgradbe Oprema Opredmetena osnovna sredstva v gradnji Skupaj opredmetena osnovna sredstva 1 2 3 4 5 6=2+3+4+5 Nabavna vrednost Stanje 1. 1. 2017 7.996.397 295.659.285 133.636.523 3.519.476 440.811.682 Nove pridobitve 33.193 109.329 2.424.375 13.937.494 16.504.392 Odtujitve, izločitve, prenosi -12.069 -14.277.731 -5.018.450 -8.821 -19.317.071 Prenos iz investicij v teku 12.974 9.386.467 4.554.748 -13.954.189 0 Prenos iz/na naložbene neprem. 0 0 0 0 0 Stanje 31. 12. 2017 8.030.495 290.877.351 135.597.196 3.493.961 437.999.003 Popravek vrednosti Stanje 1. 1. 2017 0 163.738.927 79.865.351 0 243.604.278 Povečanje (amortizacija) 0 5.383.403 5.385.264 0 10.768.667 Odtujitve, izločitve, prenosi 0 -14.002.014 -4.555.591 0 -18.557.605 Prenos iz/na naložbene neprem. 0 0 0 0 0 Stanje 31. 12. 2017 0 155.120.316 80.695.024 0 235.815.340 Neodpisana vrednost Stanje 1. 1. 2017 7.996.397 131.920.359 53.771.173 3.519.476 197.207.403 Stanje 31. 12. 2017 8.030.495 135.757.035 54.902.173 3.493.961 202.183.662 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 Prikaz gibanja opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2016: 137 v € 2016 Zemljišča Zgradbe Oprema Opredmetena osnovna sredstva v gradnji Skupaj opredmetena osnovna sredstva 1 2 3 4 5 6=2+3+4+5 Nabavna vrednost Stanje 1. 1. 2016 8.099.473 293.881.877 129.563.207 2.840.531 434.385.088 Nove pridobitve 141.614 42.339 2.141.177 13.365.797 15.690.926 Odtujitve, izločitve, prenosi -10.008 -7.452.109 -1.328.643 -72 -8.790.832 Prenos iz investicij v teku 22.701 9.403.298 3.260.783 -12.686.781 0 Prenos iz/na naložbene neprem. -257.382 -216.118 0 0 -473.500 Stanje 31. 12. 2016 7.996.397 295.659.286 133.636.523 3.519.476 440.811.683 Popravek vrednosti Stanje 1. 1. 2016 0 165.635.155 76.205.401 0 241.840.556 Povečanje (amortizacija) 0 5.350.868 4.825.695 0 10.176.562 Odtujitve, izločitve, prenosi 0 -7.117.450 -1.165.745 0 -8.283.195 Prenos iz/na naložbene neprem. 0 -129.644 0 0 -129.644 Stanje 31. 12. 2016 0 163.738.928 79.865.350 0 243.604.278 Neodpisana vrednost Stanje 1. 1. 2016 8.099.473 128.246.723 53.357.807 2.840.531 192.544.532 Stanje 31. 12. 2016 7.996.397 131.920.358 53.771.172 3.519.476 197.207.403 Nove pridobitve so predstavljene v Poslovnem poročilu, poglavje 5.4 - Investicijska vlaganja. Med posamično pomembnejšimi pridobitvami so: Zgradbe: ■ investicija v GD RTP Radovljica GIS (276.358 €), ■ investicija v GD RP Bled (214.442 €) in ■ investicija v 35 kV DV Podkuže-Kr. Gora (207.454 €). Oprema: ■ EO RTP Radovljica (1.838.159 €), ■ EO RP Bled (690.293 €), ■ merilne naprave projekt AMI (1.011.702 €). Odtujitve in izločitve opredmetenih osnovnih sredstev so posledica novih investicij ter investicij v posodobitev in obnovo (rekonstrukcijo) obstoječih sredstev. Med posamično pomembnejšimi odtujitvami (izločitvami) povezanimi z energetskimi objekti so naslednje zgradbe: ■ Strojna in programska oprema DCV (zmanjšanje nabavne vrednosti za 1.988.027 € in popravka vrednosti za 1.988.027 €), 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 138 ■ Nadzemni vod Hrastnica (zmanjšanje nabavne vrednosti za 558.934 € in popravka vrednosti za 558.934 €), ■ Nadzemni vod Gabrk (zmanjšanje nabavne vrednosti za 283.477 € in popravka vrednosti za 283.477 €) in ■ Nadzemni vod Pirniče (zmanjšanje nabavne vrednosti za 212.377 € in popravka vrednosti za 212.377 €). Postavke infrastrukture se v celoti nanašajo na elektroenergetsko distribucijsko infrastrukturo, kot je opredeljena v Uredbi o energetski infrastrukturi (Uradni list RS, št. 22/2016). Poleg zgradb in opreme obsega tudi del zemljišč. Knjigovodska vrednost elektroenergetske distribucijske infrastrukture na dan 31. 12. 2017 znaša 171.348.911 € (31. 12. 2016: 165.756.030 €). Za potrebe izvajanja dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja, ki jih SODO izvaja na podlagi koncesijske pogodbe za izvajanje gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja, ima SODO pri družbi Elektro Gorenjska v najemu celotno elektroenergetsko infrastrukturo. Družba Gorenjske elektrarne je v letih od 2012 do 2016 za desetletno do dvanajstletno obdobje oddala v najem prenovljene sisteme razsvetljave v trgovskih centrih, ki so v lasti najemnika. Družba kot investitor je v celoti prenovila sisteme razsvetljave, prenovljene pa dala najemniku v poslovni najem. Pri tem so vsa pomembna tveganja v zvezi s predmetom najema ostala na najemodajalcu - družbi. Knjigovodska vrednost vseh sredstev, danih v poslovni najem, znaša 316.604 €. V letu 2017 so prihodki od najemnin znašali 17.525,52 €, v naslednjih petih letih bodo dodatnih 81.532 € in v zadnjih treh letih 24.388 €. Skupina med svojimi opredmetenimi osnovnimi sredstvi izkazuje tudi sredstva (opremo), ki se nanašajo na HE Jelendol, v zvezi s katero poteka denacionalizacijski postopek, v katerem upravičenci zahtevajo vrnitev. Skupina ni lastnik nepremičnin, temveč le premičnin, to je strojne opreme v tej HE. Od vseh opredmetenih sredstev, ki so bila v uporabi na dan 31. 12. 2017, jih je bilo 23,7 % v celoti amortiziranih (na dan 31. 12. 2016 je bilo teh sredstev 25,6 %). Delež je izračunan glede na nabavno vrednost neopredmetenih sredstev. Za financiranje novih pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev je skupina v letu 2017 in v prejšnjih letih najela tudi dolgoročna posojila, katerih stanje na dan 31. 12. 2016 znaša 53.428.264 € (31. 12. 2016: 49.614.008 €). Glejte tudi poglavje 14.12 - Dolgoročne finančne obveznosti. 14.3 Naložbene nepremičnine Vrednost naložbenih nepremičnin je konec leta 2017 znašala 2.170.669 €. Gibanje njihove nabavne vrednosti, popravka vrednosti in njihove neodpisane vrednosti v letih 2017 in 2016 je prikazano v naslednjih tabelah. 139 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 Gibanje naložbenih nepremičnin v letu 2017: 2017 Zemljišča Zgradbe Naložbene nepremičnine v pridobivanju Skupaj naložbene nepremičnine 1 2 3 4 5=2+3+4 Nabavna vrednost Stanje 1. 1. 2017 762.888 2.538.292 0 3.301.180 Nove pridobitve 5.304 0 85.886 91.190 Odtujitve, prenosi 0 0 0 0 Prenos na sredstva za prodajo -35.271 -146.716 0 -181.986 Prenos iz investicij v teku 0 83.436 -83.436 0 Prenos iz/na opredmetena OS 0 0 0 0 Stanje 31. 12. 2017 732.921 2.475.012 2.450 3.210.383 Popravek vrednosti Stanje 1. 1. 2017 0 1.078.807 0 1.078.807 Amortizacija 0 54.101 0 54.101 Odtujitve, prenosi 0 0 0 0 Prenos na sredstva za prodajo 0 -93.193 0 -93.193 Prenos iz/na opredmetena OS 0 0 0 0 Stanje 31. 12. 2017 0 1.039.715 0 1.039.715 Neodpisana vrednost Stanje 1. 1. 2017 762.888 1.459.485 0 2.222.372 Stanje 31. 12. 2017 732.921 1.435.298 2.450 2.170.669 Gibanje naložbenih nepremičnin v letu 2016: v € 2016 Zemljišča Zgradbe Naložbene nepremičnine v pridobivanju Skupaj naložbene nepremičnine 1 2 3 4 5=2+3+4 Nabavna vrednost Stanje 31. 12. 2015 509.498 2.178.129 16.053 2.703.680 Slabitev 0 0 0 0 Nove pridobitve 11.285 11.600 157.187 180.072 Odtujitve, prenosi -15.278 -40.794 0 -56.072 Prenos iz investicij v teku 0 173.240 -173.240 0 Prenos iz/na opredmetena OS 257.382 216.118 0 473.500 Stanje 31. 12. 2016 762.888 2.538.292 0 3.301.180 Popravek vrednosti Stanje 31. 12. 2015 0 920.328 0 920.328 Slabitev 0 0 0 0 Amortizacija 0 48.414 0 48.414 Odtujitve, prenosi 0 -19.579 0 -19.579 Prenos iz/na opredmetena OS 0 129.644 0 129.644 Stanje 31. 12. 2016 0 1.078.808 0 1.078.808 Neodpisana vrednost Stanje 31. 12. 2015 509.498 1.257.801 16.053 1.783.352 Stanje 31. 12. 2016 762.888 1.459.485 0 2.222.372 v € 513 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 V nadaljevanju je prikazana struktura naložbenih nepremičnin. v € Opis postavke 31. 12. 2016 Stanovanja Počitniške kapacitete Ostale zgradbe Zemljišča Naložbene nepr. v pridobivanju 246.604 436.714 732.921 751.979 2.450 689.600 762.888 451.260 318.624 0 Skupaj naložbene nepremičnine 2.170.669 2.222.372 Na dan 31. 12. 2015 je bila opravljena cenitev naložbenih nepremičnin. Cenitev je opravil pooblaščen ocenjevalec vrednosti nepremičnin pri Slovenskem inštitutu za revizijo. Vrednotenje je bilo izvršeno skladno s Hierarhijo pravil ocenjevanja vrednosti (Uradni list RS št. 106/2010, s spremembo), Mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti (MSOV 2013), Slovenskim poslovnofinančnim standardom št. 2 (ocenjevanje vrednosti pravic na nepremičninah, Uradni list RS, št. 106/2013) in Stvarnopravnim zakonikom (Uradni list RS, št. 87/2002, 91/2013). Na osnovi te cenitve je znašala poštena vrednost naložbenih nepremičnin, ki jih skupina izkazuje v stanju na dan 31. 12. 2017, 3.246.697 €. Ponovna cenitev naložbenih nepremičnin v letu 2017 ni bila opravljena, so pa bile preverjene pomembne predpostavke k cenitvi, ki se niso bistveno spreminjale. Prihodki od najemnin pri naložbenih nepremičninah znašajo 187.687 € (v letu 2016: 181.332 €). Neposredne poslovne odhodke (tudi za popravila in vzdrževanje), izvirajoče iz naložbenih nepremičnin, ki so ustvarile prihodke od najemnin v letu 2017, ter neposredni poslovni odhodki, ki niso povzročili prihodkov od najemnin v letu 2017, sestavljajo stroški amortizacije (54.101 €) ter stroški materiala in storitev (90.695 €). V letu 2016 so stroški amortizacije znašali 48.414 €, stroški materiala in storitev pa 90.332 €. Vse naložbene nepremičnine so v lasti skupine in niso zastavljene kot jamstvo za dolgove. Pomembnejšo pridobitev v okviru naložbenih nepremičnin v letu 2017 predstavlja obnova počitniške stavbe na Voglu. V letu 2017 je bila stavba na Bledu skupaj z zemljiščem prerazvrščena med nekratkoročna sredstva za prodajo. 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 141 14.4 Dolgoročne finančne naložbe Dolgoročne finančne naložbe skupine na dan 31. 12. 2017 znašajo 7.239.015 €. V primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2016 (7.261.561 €) se njihova vrednost ni bistveno spreminjala. Največjo postavko v okviru dolgoročnih finančnih naložb predstavlja naložba v družbo ECE (6.512.724 €). Naložba je bila pripoznana v letu 2015, vrednost naložbe je tedaj znašala 5.606.005 €. Naložba je v skupinskih računovodskih izkazih upoštevana z uporabo kapitalske metode. To pomeni, da se vrednost naložbe konec vsakega obračunskega obdobja poveča za sorazmerni del čistega dobička in neposrednih sprememb v kapitalu te družbe ter zmanjša za izplačane zneske dobička. Od družbe ECE je skupina v letu 2017 prejela 526.783 € dividend. Pomembnejši podatki iz izkazov družbe ECE so za leto 2017 naslednji: v € Postavka 31. 12. 2017 oz. leto 2017 Kratkoročna sredstva 40.799.513 Nekratkoročna sredstva 3.274.252 Kratkoročne obveznosti 24.792.544 Nekratkoročne obveznosti 19.281.221 Prihodki 129.410.421 Čisti poslovni izid 2.034.753 Drugi vseobsegajoči donos -15.170 Celotni vseobsegajoči donos 2.019.583 V okviru finančnih naložb, obračunanih z uporabo kapitalske metode, je poleg naložbe v družbo ECE evidentirana še naložba v družbo Soenergetika. Dolgoročno vložena sredstva v Eldom Maribor predstavljajo sredstva, vložena v skupne počitniške kapacitete elektroenergetskih podjetij, s katerimi upravlja Eldom. V zvezi z dolgoročnimi finančnimi naložbami je skupina izpostavljena predvsem tveganju neugodnih sprememb poštene vrednosti dolgoročnih finančnih naložb. Skupina nima v posesti posebnih finančnih instrumentov za varovanje pred tem tveganjem. Izpostavljenost tveganjem in sistemi varovanja pred tveganji so pojasnjeni v Poslovnem poročilu, v poglavju 4 - Sistemi vodenja in kakovosti. Gibanje dolgoročnih finančnih naložb v letih 2017 in 2016 je prikazano v spodnjih dveh tabelah. v€ Opis naložbe Oznaka delnice Število delnic (% deležev) Delež v lastništvu (»%) Stanje Povečanja v letu 2017 Zmanjšanja v letu 2017 Stanje 1.1.2017 31.12.2017 1.1.2017 31.12.2017 1.1.2017 Spr. vred- Nove nosti pridobitve (kapit. oz. preraz-metoda) poreditve Spr. vred- Prodaja nosti oz. (kapit. izločitev metoda) 31.12.2017 Soenergetika, d. o. o. - - 25,00 % 25,00 % 471.937 0 0 -13.439 0 458.498 ECE d. o. o. 25,6744 % 25,6744 % 6.520.991 0 0 -8.267 0 6.512.724 Skupaj naložbe v delnice in deleže v pridruženih družbah 6.992.928 0 0 -13.439 0 6.971.222 Informatika, d. d., Maribor INFG 1.562 1.562 9,56 % 9,56 % 124.155 0 0 0 0 124.155 Skupaj druge delnice in deleži 124.155 0 0 0 0 124.155 Skupaj dolgoročne finančne naložbe, razen posojil 7.117.083 0 0 -13.439 0 7.095.376 Dolgoročno vložena sredstva (Eldom Maribor) 142.798 0 0 0 0 142.798 Zaposleni 1.680 0 0 0 -840 840 Skupaj dolgoročna posojila 144.478 0 0 0 -840 143.638 SKUPAJ DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE 7.261.561 0 0 -13.439 -840 7.239.015 v€ Opis naložbe Oznaka delnice Število delnic (% deležev) Delež v lastništvu (»%) Stanje Povečanja v letu 2016 Zmanjšanja v letu 2016 Stanje 1.1.2016 31.12.2016 1.1.2016 31.12.2016 1.1.2016 Spr. vred- Nove nosti pridobitve (kapit. oz. preraz-metoda) poreditve Spr. vred- Prodaja nosti oz. (kapit. izločitev metoda) 31.12.2016 Soenergetika, d. o. o. - 25,00 % 25,00 % 463.284 8.653 0 0 0 471.937 ECE d. o. o. 25,6744 % 25,6744 % 6.309.999 210.992 0 0 0 6.520.991 Skupaj naložbe v delnice in deleže v pridruženih družbah 6.773.283 219.645 0 0 0 6.992.928 Informatika, d. d., Maribor INFG 1.562 1.562 9,56 % 9,56 % 124.155 0 0 0 0 124.155 Skupaj druge delnice in deleži 124.155 0 0 0 0 124.155 Skupaj dolgoročne finančne naložbe, razen posojil 6.897.438 219.645 0 0 0 7.117.082 Dolgoročno vložena sredstva (Eldom Maribor) 142.798 0 0 0 0 142.798 Zaposleni 2.520 0 0 0 -840 1.680 Skupaj dolgoročna posojila 145.318 0 0 0 -840 144.478 SKUPAJ DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE 7.042.756 219.645 0 0 -840 7.261.561 o (D o -P* Oo 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 144 14.5 Zaloge Vrednost zalog materiala, drobnega inventarja in trgovskega blaga na dan 31. 12. 2017 znaša 296.344 €. V primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2016 so se zaloge povišale za 51.512 €. Skupina ocenjuje, da je čista iztržljiva vrednost zalog najmanj enaka knjigovodski vrednosti zalog. Gibanje zalog materiala v letih 2017 in 2016 je prikazano v naslednji tabeli. v € Opis postavke 2017 2016 Začetno stanje zalog materiala 01. 01. 244.833 275.407 Nakupi 3.798.673 4.499.671 Poraba -3.590.263 -4.397.556 Prodaja -55 -22.620 Odpisi 0 -5.214 Popisni presežki 0 6.479 Oslabitve in odprava oslabitev 0 0 Prenos drobnega inventarja v uporabo -156.843 -111.336 Končno stanje zalog materiala 31. 12. 296.344 244.832 Pri popisu na dan 31. 10. 2017 ni bilo ugotovljenih viškov ali mankov zalog. Pri popisu zalog v letu 2016 je bilo ugotovljenih za 6.479 € viškov. Odpisov zalog je bilo v letu 2016 za 5.214 €. Skupina nima zastavljenih zalog kot jamstvo za njene obveznosti. 14.6 Kratkoročne finančne naložbe Skupina po stanju na dan 31. 12. 2017 izkazuje 1.100.480 € kratkoročnih finančnih naložb. Od tega se 0,8 mio € nanaša na depozitne vloge, vezane za obdobje, daljše od treh mesecev. Konec leta 2016 je skupina izkazovala 1,5 mio € teh naložb. 14.7 Kratkoročne poslovne terjatve Kratkoročne poslovne terjatve so na dan 31. 12. 2017 znašale 5.932.990 € in so za 137 tisoč € nižje kot na dan 31. 12. 2016. Naslednja tabela prikazuje strukturo kratkoročnih poslovnih terjatev: v € Opis postavke 31. 12. 2017 31. 12.2016 Kratkoročne terjatve do kupcev 6.135.687 5.921.794 Kratkoročni predujmi 5.163 33.343 Popravek kratkoročnih terjatev do kupcev -428.273 -226.091 Kratkoročne terjatve do kupcev 5.712.578 5.729.045 Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 238.294 371.850 Popravek kratkoročnih terjatev do drugih -17.881 -22.677 Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 220.413 349.174 Kratkoročne poslovne terjatve 5.932.990 6.078.218 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 145 Kratkoročne terjatve do kupcev predstavljajo 96 % vseh kratkoročnih poslovnih terjatev. Kratkoročne poslovne terjatve so v celoti nezavarovane. Razčlenitev kratkoročnih terjatev za električno energijo, omrežnino in storitve ter terjatve iz naslova obresti na dan 31. 12. 2017 je po rokih zapadlosti razvidna v naslednjem prikazu: v € Opis postavke nezapadle do 30 dni 31-60 dni 61-90 dni nad 90 dni skupaj zapadle terj. skupaj terjatve Terjatve do kupcev el. energije, omrežnine in storitev 5.544.438 163.534 9.968 7.174 396.221 576.897 6.121.335 Terjatve za zamudne obresti 4.868 837 145 102 8.399 9.484 14.352 Skupaj 5.549.306 164.371 10.114 7.276 404.620 586.381 6.135.687 Gibanje popravka vrednosti terjatev v letu 2017 je prika zano v naslednji tabeli. v € Opis postavke Stanje Novo oblikovanje Črpanje (koriščenje) in odprava Stanje 1. 1. 2017 v breme odhodkov v breme terjatev odpisi terjatev plačane obresti -prenos v prihodke odprava preveč oblikov. popr. vred. 31. 12. 2017 Popravek vred. terjatev do kupcev 213.795 71.188 159.328 25.230 0 419.082 Popravek vred. terjatev za zamudne obresti 12.296 0 845 3.425 480 46 9.191 Popravek vred. drugih kratkoročnih terjatev 22.677 4.797 17.881 Skupaj popravek vrednosti terjatev 248.768 71.188 160.173 33.451 480 46 446.154 14.8 Druga kratkoročna sredstva Vrednost drugih kratkoročnih sredstev po stanju na dan 31. 12. 2017 znaša 2.333.924 €. Njihova struktura je prikazana v naslednji tabeli. v € Opis postavke 31. 12. 2017 31. 12. 2016 Kratkoročno odloženi stroški oz. odhodki 108.562 82.073 Kratkoročno nezaračunani prihodki 2.208.978 1.653.015 Poračun koncesnine za rabo vode 1.158 0 Vračilo trošarine, okoljske dajatve, takse 13.906 17.024 Drugo 1.320 2.775 Skupaj 2.333.924 1.754.887 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 146 Največja postavka kratkoročno odloženih stroškov so kratkoročno nezaračunani prihodki, v okviru katerih največji delež predstavljajo kratkoročno nezaračunani prihodki na osnovi preliminarnega obračuna za leto 2017, v znesku 2.121.116 €. Preliminarni obračun je podrobneje predstavljen v poglavju 13.2.4 - Uporaba pomembnih ocen in presoj. 14.9 Denarna sredstva in njihovi ustrezniki Na dan 31. 12. 2017 je imela skupina Elektro Gorenjska 8.689.779 € denarnih sredstev na računih pri poslovnih bankah in kratkoročnih depozitov na odpoklic pri bankah v državi. 14.10 Kapital Celotni kapital skupine je sestavljen iz vpoklicanega kapitala, kapitalskih rezerv, rezerv iz dobička, drugih rezerv ter zadržanega poslovnega izida. Stanje celotnega kapitala na dan 31. 12. 2017 znaša 155.011.258 € in je v primerjavi s stanjem kapitala na dan 31. 12. 2016 višje za 5.377.225 € oziroma 3,6 %. Vpoklicani kapital družbe Elektro Gorenjska je enak osnovnemu kapitalu (71.898.061 €). Razdeljen je na 17.286.376 delnic, od tega je 17.274.593 navadnih imenskih kosovnih delnic in 12.901 lastnih delnic. Število delnic se v primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2013 ni spreminjalo. Vse delnice so v celoti vplačane. Ker je družba na podlagi sklepa 22. skupščine v letu 2016 izvedla odkup lastnih delnic, v skladu z 249. členom ZGD-1 nima iz tega naslova nobenih pravic. Delnice imajo enak delež in pripadajoč znesek v osnovnem kapitalu, pravice, ki iz njih izhajajo, določa ZGD-1. Navadne delnice so delnice, ki dajejo imetnikom pravico do udeležbe, pravico do dela dobička (dividende), pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe. Vse delnice so delnice enega razreda. Delnice so izdane v nematerializirani obliki in se vodijo pri KDD - Centralno klirinško depotni družbi, d. d., v skladu s predpisi. Druge podrobnosti v zvezi z osnovnim kapitalom in lastniškim ustrojem kapitala so pojasnjene tudi v Poslovnem poročilu, poglavje 3.7 - Osnovni kapital in lastniška sestava. Rezerve iz dobička (31.753.733 €) vključujejo kapitalske rezerve, zakonske rezerve, rezerve za lastne delnice in druge rezerve iz dobička. Kapitalske rezerve v znesku 45.944.898 € so bile oblikovane iz splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala. Uporabijo se skladno s 64. členom ZGD-1. Zakonske rezerve na dan 31. 12. 2017 znašajo 2.594.198 € in so oblikovane skladno s 64. členom ZGD-1. Rezerve za lastne delnice na dan 31. 12. 2017 znašajo 25.077 €. Družba Elektro Gorenjska ima 12.901 lastnih delnic oziroma 0,075 % vseh delnic družbe. Vse lastne delnice so bile pridobljene v letih 2016 in 2017. Na 22. redni seji skupščine družbe Elektra Gorenjska je bil namreč sprejet sklep, da skupščina z namenom povečanja premoženja družbe pooblašča upravo družbe, da lahko v obdobju od 1. 9. 2016 do 31. 3. 2018 kupuje lastne delnice po ceni, ki ne bo nižja od 1,91 € in ne višja od 2,47 € za delnico. Pooblastilo velja za pridobitev največ 1.728.637 lastnih delnic družbe. Izvedeni nakupi lastnih delnic v letu 2017 po dnevih so prikazani v naslednji preglednici. Datum Število Cena Vrednost delnic delnice v € v € 25. 08. 2017 426 2,3 980 22. 09. 2017 4 2,3 9 5. 10. 2017 442 2,3 1.017 18. 10. 2017 246 2,3 566 Skupaj 1.118 2.571 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 147 Druge rezerve iz dobička znašajo 29.159.535 €. Oblikovane so iz čistega dobička poslovnih let in jih skupina uporabi skladno z 11. členom Statuta delniške družbe Elektro Gorenjska. Druge rezerve (-115.419 €) predstavljajo rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti. Vključujejo negativno pošteno vrednost obrestne zamenjave (-14.156 €), pozaposlitvene zaslužke -odpravnine ob upokojitvi (-97.092 €) in spremembo poštene vrednosti za prodajo razpoložljive finančne naložbe (-4.171 €). Spremembe rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, so za leto 2017 prikazane v naslednji preglednici. Postavka v € Stanje Sprememba 1. 1. 2017 poštene vrednosti obr. zamenjave Rezerva za pošteno vrednost obrestne zamenjave -484.997 186.349 284.492 -14.156 Aktuarski dobički/izgube -94.350 7.283 9.712 -6.001 -13.737 -97.092 Sprememba poštene vrednosti za prodajo razpoložljivih finančnih naložb (pridružena družba) -320 -3.851 -4.171 Skupaj -579.666 186.349 284.492 -3.851 7.283 9.712 -6.001 -13.737 -115.419 Poravnava Sprememba Odprava Sprememba Novo ob- Prenos v Stanje IRS - poštene aktuarskih aktuarskih likovanje preneseni 31. 12. 2017 prenos v vrednosti dobičkov/ predpostavk aktuarskih izid (odhodi tekoči po- finančnih izgub dobičkov/ zaposlencev slovni izid naložb izgub 2017) Skupina v skladu s politiko obvladovanja tveganj sprememb obrestnih mer za ščitenje denarnih tokov (obveznosti) iz naslova najetih dolgoročnih posojil uporablja enostavne obrestne zamenjave, kar pomeni, da pri evidentiranju le-teh uporablja metodologijo, ki jo MRS definirajo kot »hedge accounting«. Pri računovodskem evidentiranju obrestnih zamenjav skupina uporablja predpostavko o odsotnosti neučinkovitosti. To pomeni, da spremembe denarnih tokov zavarovanih postavk popolnoma nevtralizira z denarnimi tokovi iz naslova obrestnih zamenjav oz. da spremembe poštenih vrednosti obrestnih zamenjav ustrezajo spremembam vrednosti denarnih tokov zavarovanih postavk (osnovnih inštrumentov). Spremembe poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov skupina pripozna kot pozitiven oziroma negativen presežek iz prevrednotenja. Tveganja v zvezi z obrestnimi zamenjavami so predstavljena v okviru obrestnega tveganja v poglavju 22 - Finančna tveganja. V letu 2017 je bila zaradi neučinkovitosti poštena vrednost obrestne zamenjave v znesku 284.482 € prenesena v tekoči poslovni izid. Zadržani poslovni izid znaša 5.529.985 €. Družba Elektro Gorenjska po stanju na dan 31. 12. 2017 izkazuje preostanek čistega dobička poslovnega leta v znesku 2.312.911 €. Bilančni dobiček v letu 2017 znaša 2.418.287 €. Uprava predlaga skupščini, da se celotni bilančni dobiček uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 0,14 € na delnico. Odločitev glede dejanske uporabe bilančnega dobička je v pristojnosti skupščine. Družba Gorenjske elektrarne na zadnji dan leta 2017 izkazuje preostanek čistega dobička poslovnega leta v znesku 387.168 €. Njegovo razporejanje je v pristojnosti lastnika, to je družbe Elektro Gorenjska. Družba GEK Vzdrževanje na dan 31. 12. 2017 izkazuje 17.617 € preostanka čistega dobička poslovnega leta. Njegovo razporejanje je v pristojnosti lastnika, to je družbe Gorenjske elektrarne. Donos na delnico v letu 2017 znaša 0,40 €, kar je za 0,02 € manj kot v letu 2016. Obvladujoča družba nima prednostnih delnic, zato je osnovni in prilagojeni donos na delnico enak. 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 148 Osnova za izračun kazalnika donosa na delnico sta čisti poslovni izid poslovnega leta in tehtano povprečje navadnih delnic v obdobju. Izračun je prikazan v naslednji preglednici. v € Postavka Leto 2017 1 Leto 2016 Čisti poslovni izid poslovnega leta 6.974.762 7.194.476 Tehtano povprečno število navadnih delnic 17.274.287 17.285.304 Donos na delnico, osnovni/prilagojeni 0,40 0,42 14.11 Rezervacije Rezervacije so na dan 31. 12. 2017 znašale 8.373.952 €. V primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2016 so se povečale za 242 tisoč €. Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi so oblikovane v višini ocenjenih bodočih izplačil na osnovi aktuarskega poročila o merjenju dolgoročnih zaslužkov po MRS 19. Aktuarski izračun na dan 31. 12. 2017 upošteva naslednje aktuarske predpostavke: ■ Tablice smrtnosti prebivalstva Slovenije iz leta 2007, znižane za 10 %; ■ Linearno padajočo fluktuacijo od 1,5 % pri 15 letih do 0,5 % pri 55 letih, nato konstantna 0,5 % fluktuacija; skupno za zaposlence na dan 31. 12. 2017 to pomeni fluktuacijo 0,8 % letno za naslednje poslovno leto; ■ Predvideni datum upokojitve za posameznega zaposlenca je izračunan na podlagi podatkov o spolu, datumu rojstva in doseženi skupni delovni dobi na dan 31. 12. 2017 v skladu s 27. členom ZPIZ-2 in 3. alineo 1. odstavka 28. člena ZPIZ-2; hkrati se upošteva tudi, da se ženske ne bodo upokojile pred 56. in moški ne pred 58. letom starosti, ne glede na skupno delovno dobo; ■ Rast povprečnih plač v RS za leti 2018 in 2019 izhaja iz Jesenske napovedi gospodarskih gibanj 2018 (UMAR), od leta 2020 naprej je predvideno, da se bodo povprečne plače v RS letno višale za 2 % inflacijo in za realno rast v višini 1,0 %. Predpostavlja se, da se zneski iz Uredbe ne bodo poviševali v letih 2018 in 2019, kasneje se predvideva rast teh zneskov skladno z inflacijo; ■ Povečanje izhodiščnih in osnovnih plač ter variabilnega dela plač v družbi v višini letne inflacije, povečane za realno rast 0,2 % od leta 2020 naprej. Predpostavlja se povečanje povprečnih plač v elektrogospodarstvu v višini rasti osnovnih plač družbe, povečanih za 0,5 %; ■ Rast plač zaradi napredovanja je linearno padajoča, in sicer od 3 % pri 15 letih do 0,5 % pri 45 letih, nato konstantna 0,5 % letno, skupno na zaposlenih na dan 31. 12. 2017 to pomeni 0,8 % letno za naslednje leto; ■ Upošteva se dodatek na skupno delovno dobo v višini 0,5 % od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto skupne delovne dobe za zaposlene po kolektivni pogodbi. ■ Krivulja donosnosti, ki odraža ocenjeni čas plačevanja zaslužkov. ■ Uporabljena krivulja donosnosti, ki je izračunana za vse državne obveznice za države evroobmočja (spot rates) na dan 29. 12. 2017, je objavljena na internetni strani http://www.ecb. eu/stats/money/yc/html/index.en.html. Od leta 30 naprej je krivulja ekstrapolirana s pomočjo formule, ki odraža odnos med forward in spot stopnjami, pri čemer se uporablja forward stopnja za 30 let. Krivulja donosnosti predstavlja zvezo med tržnimi donosi državnih obveznic na evroobmočju in preostankom časa do zapadlosti, torej časovno strukturo obrestnih mer. 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 149 Aktuarski izračun na dan 31. 12. 2016 pa je upošteval naslednje predpostavke: ■ Tablice smrtnosti prebivalstva Slovenije iz leta 2007, znižane za 10 %; ■ Linearno padajočo fluktuacijo od 1,5 % pri 15 letih do 0,5 % pri 55 letih, nato konstantna 0,5 % fluktuacija; skupno za zaposlence na dan 31. 12. 2016 to pomeni fluktuacijo 0,8 % letno za naslednje poslovno leto (glede na število zaposlenih); ■ Predvideni datum upokojitve za posameznega zaposlenca je izračunan na podlagi podatkov o spolu, datumu rojstva in doseženi skupni delovni dobi na dan 31. 12. 2016 v skladu s 27. členom ZPIZ-2 in 3. alineo 1. odstavka 28. člena ZPIZ-2; ■ Rast povprečnih plač v RS za leti 2017 in 2018, ki izhaja iz jesenske napovedi gospodarskih gibanj (2016). Od leta 2019 naprej je predvideno, da se bodo povprečne plače v RS letno višale za 2 % inflacijo in za realno rast v višini 0,5 %. Predpostavlja se, da se zneski iz Uredbe ne bodo poviševali v letih 2017 in 2018, kasneje se predvideva rast teh zneskov skladno z inflacijo; ■ Povečanje izhodiščnih in osnovnih plač ter variabilnega dela plač v družbi v višini letne inflacije, povečane za realno rast 0,2 % od leta 2021 naprej. Predpostavlja se povečanje povprečnih plač v elektrogospodarstvu v višini rasti osnovnih plač družbe, povečanih za 0,5 %; ■ Rast plač zaradi napredovanja je linearno padajoča, in sicer od 3 % pri 15 letih do 0,5 % pri 45 letih, nato konstantna 0,5 % letno, skupno na zaposlenih na dan 31. 12. 2016 to pomeni 0,9 % letno za naslednje leto; ■ Upošteva se dodatek na skupno delovno dobo v višini 0,5 % od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto skupne delovne dobe za zaposlene po kolektivni pogodbi. ■ Krivulja donosnosti, ki odraža ocenjeni čas plačevanja zaslužkov. Uporabljena krivulja donosnosti, ki je izračunana za vse državne obveznice za države evroobmočja (spot rates) na dan 31. 12. 2016, je objavljena na internetni strani http://www.ecb. eu/stats/money/yc/html/index.en.html. Od leta 30 naprej je krivulja ekstrapolirana s pomočjo formule, ki odraža odnos med forward in spot stopnjami, pri čemer se uporablja forward stopnja za 30 let. Krivulja donosnosti predstavlja zvezo med tržnimi donosi državnih obveznic na evro območju in preostankom časa do zapadlosti, torej časovno strukturo obrestnih mer. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti so se v letu 2017 povečale za 40 tisoč €. Stanje rezervacij za odškodnine v zvezi z denacionalizacijskimi in drugimi zahtevki se je v primerjavi s stanjem na zadnji dan leta 2016 povečalo za 202 tisoč €. V letu 2017 smo dodatno oblikovali rezervacije v znesku 197.969 €. Med načrtovanim in uresničenim oblikovanjem ter črpanjem posameznih vrst rezervacij ni bilo bistvenih razlik. 150 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 V naslednjih tabelah je prikazano gibanje rezervacij v letih 2017 in 2016. v € Opis postavke Začetno stanje 1. 1. 2017 Povečanja (oblikovanja) Zmanjšanja (črpanje, odprava) Končno stanje 31. 12. 2017 v breme stroškov (odhodkov) pripoznanje v breme oz. dobro kapitala oz. prihodkov v dobro poslovnih prihodkov v dobro obveznosti oz. KPČR odprava v breme oz. dobro kapitala Rezervacije za jubilejne nagrade 928.755 97.315 0 19.576 122.421 0 884.073 Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi 1.953.886 156.672 12.895 45.219 16.015 23.890 2.038.328 Skupaj rezervacije za jubil. nagrade in odpravnine 2.882.641 253.987 12.895 64.795 138.436 23.890 2.922.401 Rezerv. za odškodnine v zvezi z denacionalizac. zahtevki 5.249.273 197.969 0 0 0 0 5.447.242 Rezerv. za verjetne izgube pri sporih v teku 0 4.309 0 0 0 0 4.309 Skupaj druge rezervacije 5.249.273 202.278 0 0 0 0 5.451.550 Skupaj rezervacije 8.131.914 456.265 12.895 64.795 138.436 23.890 8.373.952 v € Opis postavke Začetno stanje 1. 1. 2016 Povečanja (oblikovanja) Zmanjšanja (črpanje, odprava) Končno stanje 31. 12. 2016 v breme stroškov (odhodkov) pripoznanje v breme oz. dobro kapitala oz. prihodkov v dobro poslovnih prihodkov v dobro obveznosti oz. KPČR odprava v breme oz. dobro kapitala Rezervacije za jubilejne nagrade 946.960 96.067 0 41.917 68.692 3.664 928.755 Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi 1.776.882 148.927 76.183 20.028 26.252 1.827 1.953.886 Skupaj rezervacije za jubil. nagrade in odpravnine 2.723.843 244.995 76.183 61.945 94.943 5.491 2.882.641 Rezerv. za odškodnine v zvezi z denacionalizac. zahtevki 5.088.327 358.640 0 0 197.694 0 5.249.273 Rezerv. za verjetne izgube pri sporih v teku 30.748 0 0 0 30.748 0 0 Skupaj druge rezervacije 5.119.075 358.640 0 0 228.442 0 5.249.273 Skupaj rezervacije 7.842.917 603.635 76.183 61.945 323.385 5.491 8.131.914 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 151 14.12 Dolgoročne finančne obveznosti Na dan 31. 12. 2017 je imela skupina Elektro Gorenjska 47.404.666 € dolgoročnih finančnih obveznosti, kar je 3,5 mio € več kot na dan 31. 12. 2016. Vse dolgoročne finančne obveznosti imajo rok dospelosti daljši od pet let. Skoraj vse (99 %) dolgoročne finančne obveznosti predstavljajo obveznosti do bank. V letu 2017 smo odplačali za 6.185.745 € glavnic. Stroški obresti so znašali 768.486 € (obresti v zvezi z dolgoročnimi posojili in pripadajočimi obrestnimi zamenjavami). Obresti v znesku 14.911 € so bile kapitalizirane. V letu 2016 smo odplačali 6.806.549 € glavnic. Stroški obresti so znašali 876.202 € (obresti v zvezi z dolgoročnimi posojili in pripadajočimi obrestnimi zamenjavami). Obresti v znesku 6.031 € so bile kapitalizirane. Stanje najetih kreditov je na dan 31. 12. 2017 znašalo 53.428.264 €, konec leta 2016 pa 49.614.008 €. Pri večini posojil je pogodbena obrestna mera rezultat zbiranja ponudb zainteresiranih poslovnih bank pri pridobivanju posojil, ki potekajo v skladu z Uredbo o pogojih in postopkih zadolževanja pravnih oseb iz 87. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 23/04, 56/05, 65/06, 65/09). Obrestna mera je pri vseh najetih posojilih spremenljiva, vezana na 3- oziroma 6-mesečni EURIBOR. Pribitek k 3-oziroma 6-mesečnemu EURIBOR-u se giblje med 0,60 in 1,85 odstotnimi točkami. Večinoma so finančne obveznosti zavarovane z menicami, podrobnejši pregled zavarovanj kreditov pa je razviden v tabeli v nadaljevanju. Stanje dobljenih posojil za financiranje opredmetenih osnovnih sredstev na dan 31. 12. 2017 znaša 53.428.264 €. V zvezi z dolgoročnimi finančnimi obveznostmi je skupina izpostavljena predvsem obrestnemu tveganju, saj imajo družbe v skupini večinoma najeta dolgoročna posojila po spremenljivi obrestni meri (EURIBOR + pribitek). Ker so prihodnji denarni tokovi negotovi, so se družbe v skupini odločile zavarovati denarni tok z nakupom obrestne zamenjave. Na dan 31. 12. 2017 je s fiksno obrestno mero varovanih 48 % dolgoročnih posojil, kar predstavlja znesek 25.491.071 €. Poštena vrednost obrestne zamenjave po stanju na dan 31. 12. 2017 znaša 267.405 €, od tega se del v znesku 14.156 € nanaša na obrestno zamenjavo, ki je učinkovita, in je zato izkazan v okviru drugih rezerv, del v znesku 253.249 € pa na obrestno zamenjavo, ki je v letu 2017 postala neučinkovita in zato bremeni tekoči poslovni izid leta 2017. Izpostavljenost tveganjem in sistemi varovanja pred tveganji so pojasnjeni v poslovnem poročilu, v poglavju 4 - Sistemi vodenja in kakovosti. Gibanje dolgoročnih finančnih obveznosti v letu 2017 je prikazano v naslednji preglednici: v€ Naziv Leto Leto Namen Zava- Obrestno Stanje Povečanja Odplačila Stanje Kratkoročni Dolgoročni Zapade odobritve zapadlosti posojila rovanje posojil varovanje 31. 12. 2016 zaradi novih najemov 2017 31. 12. 2017 del dolgoročnih posojil 31.12. 2017 del posojil 31. 12. 2017 od 31.12.2017 do 31.12.2022 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10=7+8+9 11=del 10 12=del 10 13=del 10 bianco kredit 1 2009 2017 investicije menice da 1.214.286 0 -1.214.286 0 0 0 0 bianco kredit 2 2010 2018 investicije menice da 2.057.143 0 -1.028.571 1.028.571 1.028.571 0 1.028.571 bianco kredit 3 2011 2023 investicije menice da 5.312.500 0 -850.000 4.462.500 850.000 3.612.500 4.250.000 bianco kredit 4 2012 2023 investicije menice ne 3.150.000 0 -450.000 2.700.000 450.000 2.250.000 2.250.000 bianco kredit 5 2014 2025 investicije menice ne 7.290.000 0 -810.000 6.480.000 810.000 5.670.000 4.050.000 investicije (refinan- bianco kredit 6 2015 2024 ciranje) menice ne 8.981.052 0 -1.122.632 7.858.420 1.122.632 6.735.788 5.613.161 bianco kredit 7 2015 2030 investicije menice ne 8.166.667 0 -601.227 7.565.440 601.227 6.964.213 3.006.135 kredit 8 2015 2028 investicije - ne 13.333.332 6.666.668 0 20.000.000 1.428.571 18.571.429 11.714.286 bianco kredit 9 2017 2029 investicije menice ne 0 3.333.333 0 3.333.333 0 3.333.333 1.083.333 kredit 10 2012 2018 investicije hipoteka, odstop terjatev da 109.029 -109.029 0 0 0 0 Skupaj dolgoročna posojila 49.614.008 10.000.001 -6.185.745 53.428.264 6.291.001 47.137.262 32.995.487 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 153 14.13 Druge dolgoročne obveznosti Na zadnji dan leta 2017 je imela skupina Elektro Gorenjska 6.626.987 € drugih dolgoročnih obveznosti. Struktura in gibanje dolgoročnih obveznosti v letih 2017 in 2016 sta prikazana v spodnjih dveh tabelah. Struktura in gibanje drugih dolgoročnih obveznosti v letu 2017: v € Opis postavke Začetno stanje 31. 12. 2016 Povečanja (oblikovanja) Zmanjšanja (črpanje, odprava) Končno stanje 31. 12. 2017 pripoznanje v breme sredstev oz. prenos med konti PČR pripoznanje v breme oz. dobro kapitala oz. prihodkov v dobro poslovnih prihodkov v dobro obveznosti oz. KPČR v dobro ustreznih sredstev Brezplačni prevzem OS 662.874 0 0 43.846 0 0 619.028 Brezplačni prevzem priključkov 3.816.467 178.406 0 136.683 0 0 3.858.190 Namenska sred. za pokrivanje nesorazm. stroškov GJS 0 150.894 0 0 0 0 150.894 Dolgoročno odloženi prihodki -najemnine in uporabnine 99.310 15.732 0 14.849 0 0 100.193 Odloženi prihodki iz naslova povprečnih stroškov priključitve 1.610.832 0 0 85.319 0 0 1.525.513 Dolg. odl. prih. -Najemnina in storitve SODO 38.004 22.113 0 0 38.004 0 22.113 Projekt TDX-ASSIST - dolg. odloženi prihodki 0 218.750 0 29.541 0 0 189.209 Projekt STORY -dolg. odl. prihodki 63.129 38.985 0 31.898 0 0 70.216 Projekt INCREASE -dolg. odloženi prihodki 16.519 0 0 1.992 14.527 0 0 Prejete državne podpore 102.524 0 0 15.134 2.470 0 84.920 Drugi dolgoročno vkalk. stroški 12.529 2.117 0 0 4.104 3.831 6.711 Skupaj druge dolgoročne obveznosti 6.422.187 626.997 0 359.262 59.104 3.831 6.626.987 154 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 Struktura in gibanje drugih dolgoročnih obveznosti v letu 2016: v € Opis postavke Začetno stanje 1. 1. 2016 Povečanja (oblikovanja) Zmanjšanja (črpanje, odprava) Končno stanje 31. 12. 2016 v breme stroškov (odhodkov) pripoznanje v breme sredstev oz. prenos med konti PČR v dobro poslovnih prihodkov v dobro obveznosti oz. KPČR Brezplačni prevzem OS 712.319 0 12.749 62.194 0 662.874 Brezplačni prevzem priključkov 3.729.274 0 213.225 126.032 0 3.816.467 Dolgoročno odloženi prihodki - najemnine in uporabnine 4.796 0 103.704 9.191 0 99.310 Odloženi prihodki iz naslova povprečnih stroškov priključitve 1.696.151 0 0 85.319 0 1.610.832 Pravica do uporabe 8.120 0 -8.120 0 0 0 Dolg. odl. prih. -najemnina in storitve SODO 76.009 0 0 0 38.005 38.004 Projekt STORY - dolg. odl. prihodki 56.455 0 47.983 41.310 0 63.129 Projekt INCREASE -dolg. odloženi prihodki 57.961 0 0 41.442 0 16.519 Prejete državne podpore 136.990 0 0 34.466 0 102.524 Drugi dolgoročno vnaprej vračunani stroški 3.831 8.698 0 0 0 12.529 Skupaj druge dolgoročne obveznosti 6.481.907 8.698 369.541 399.954 38.005 6.422.187 Največje postavke drugih dolgoročnih obveznosti so brezplačni prevzem priključkov in drugih osnovnih sredstev (skupaj 4.477.218 €) in dolgoročno odloženi prihodki iz naslova povprečnih stroškov priključevanja (1.525.513 €). Brezplačno dobljena opredmetena osnovna sredstva sestavljajo priključki odjemalcev, ki jih je družba Elektro Gorenjska prevzela med svoja opredmetena osnovna sredstva skupaj s svojo obvezo, da bo skrbela za njihovo vzdrževanje in obnovo v skladu s predpisi, predvsem Splošnimi pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (Uradni list RS št. 126/07, 37/11), ter brezplačni prevzem drugih osnovnih sredstev. Dolgoročno odloženi prihodki iz naslova povprečnih stroškov priključevanja so bili oblikovani do 30. 6. 2007 v zvezi z izvajanjem GJS SODO, na podlagi in v skladu s predpisi, predvsem Aktom o določitvi metodologije za obračunavanje omrežnine za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja (Uradni list RS, št. 121/2005 in naprej). Povprečni strošek priključevanja je enkraten znesek, plačan za priključitev na omrežje ali za povečanje priključne moči. Je namenski vir za financiranje naložb v širitev omrežja. Skupina nima dolgoročnih dolgov do članov uprave (ravnateljstva), članov nadzornega sveta ali notranjih lastnikov. 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 155 14.14 Odložene obveznosti za davek Vrednost odloženih obveznosti za davek na dan 31. 12 . 2017 znaša 196.291 €, medtem ko je na dan 31. 12. 2016 znašala 167.299 €. Odloženi davki so izračunani na podlagi začasnih razlik po metodi obveznosti po bilanci stanja z uporabo pričakovane davčne stopnje. 14.15 Kratkoročne finančne obveznosti Kratkoročne finančne obveznosti na dan 31. 12. 2017 znašajo 6.360.047 € in so za 100 tisoč € višje kot na dan 31. 12. 2016. Kratkoročne finančne obveznosti do bank predstavljajo kratkoročni del dolgoročnih posojil. v € Opis postavke 31. 12. 2017 31. 12. 2016 Kratkoročne finančne obveznosti do bank 6.291.002 6.163.306 Druge kratkoročne finančne obveznosti 69.045 127.007 Skupaj kratkoročne finančne obveznosti 6.360.047 6.290.313 14.16 Kratkoročne poslovne obveznosti Kratkoročne poslovne obveznosti v znesku 6.785.751 € so bile konec leta 2017 predvsem zaradi višjih obveznosti do dobaviteljev (za svoj račun) za 353 tisoč € višje kot na zadnji dan leta 2016. Podrobnejša razčlenitev kratkoročnih poslovnih obveznosti je prikazana v naslednji preglednici. v € Opis postavke 31. 12. 2017 31. 12. 2016 Obveznosti do dobaviteljev za svoj račun 3.534.269 3.158.635 Obveznosti do dobaviteljev v svojem imenu in za tuj račun 1.828.874 1.779.977 - obveznosti do družbe SODO, d.o.o. 1.828.874 1.779.977 - do drugih 0 0 Druge obveznosti 1.422.609 1.493.811 - do zaposlenih 1.027.815 1.016.426 - do države in drugih institucij 100.283 167.516 - za prejete predujme in varščine 18.520 88.344 - drugo (obresti, odtegljaji delavcem, kapitalska družba ...) 275.991 221.525 Skupaj kratkoročne obveznosti iz poslovanja 6.785.751 6.432.422 14.17 Druge kratkoročne obveznosti Druge kratkoročne obveznosti na dan 31. 12. 2017 znašajo 1.131.800 € in predstavljajo predvsem vnaprej vračunane stroške oz. odhodke. V primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2016 so višje za 296 tisoč €. 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 156 14.18 Zunajbilančna evidenca Zunajbilančna sredstva oziroma obveznosti na dan 31. 12. 2017 znašajo 6.168.723 €. V primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2016 so zaradi črpanja dolgoročnega kredita za 6,7 mio € nižje. Vrednost potencialnih sredstev znaša 3.936.245 €. V okviru teh največjo vrednost predstavljajo prejete garancije. Potencialne obveznosti v znesku 7.293 € predstavljajo dana poroštva in menice. Ostalo zabilančno evidenco sestavljajo osnovna sredstva v lasti SODO (2.223.443 €) in zadržani znesek od izplačanih dividend (1.742 €). Družba Elektro Gorenjska je v skladu s pogodbo s SODO oz. kupoprodajno pogodbo v zunajbilančni evidenci dolžna voditi sredstva, financirana iz povprečnih stroškov priključevanja, ki so bila po stanju na dan 31. 8. 2010 prenesena v last in posredno posest SODO oz. družbi SODO prodana v letu 2011. v € Opis postavke 31. 12. 2017 31. 12. 2016 Tuj material v skladišču 240.674 249.539 Prejete garancije 3.081.421 2.935.161 Služnostne pravice 614.150 677.501 Skupaj potencialna sredstva 3.936.245 3.862.201 Izdane garancije, poroštva 7.293 5.817 Skupaj potencialne obveznosti 7.293 5.817 Osnovna sredstva v lasti SODO 2.223.443 2.324.771 Nečrpan del kredita 0 6.666.668 Zadržani znesek od izplačanih dividend 1.742 0 Skupaj ostalo 2.225.185 8.991.439 Skupaj zunajbilančna evidenca 6.168.723 12.859.457 Skupina nima potencialnih zunajbilančnih obveznosti, kot jih definira ZGD-1. 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 157 15 POJASNILA POSTAVK V IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA 15.1 Čisti prihodki od prodaje Čisti prihodki od prodaje so v letu 2017 znašali 36.104.833 €. Struktura čistih prihodkov od prodaje je razvidna iz naslednje tabele. v € Opis postavke 2017 2016 Prihodki od prodaje električne energije 3.116.424 3.805.663 Prihodki od najemnine in storitev v razmerju s SODO 31.281.496 30.054.767 Prihodki od najemnin 459.788 469.371 Prihodki od gradbenih in montažnih del 813.871 552.798 Prihodki od prodaje drugih poslovnih učinkov 433.254 440.643 Skupaj čisti prihodki od prodaje poslovnih učinkov 36.104.833 35.323.241 Večino čistih prihodkov od prodaje skupine (91 %) predstavljajo prihodki obvladujoče družbe. Največjo postavko v okviru čistih prihodkov od prodaje skupine v letu 2017 predstavljajo prihodki od najemnine in storitev v razmerju do SODO (31.281.496 €). Tako kot v letu 2016 so tudi v letu 2017 v okviru prihodkov od storitev v razmerju s SODO upoštevani prihodki v zvezi z učinkovitostjo družbe na področju kakovosti in izgub v omrežju. Spodbude, ki odražajo reguliranje s kakovostjo, so v letu 2017 znašale 138.071 €, v letu 2016 pa 137.989 €. Na račun učinkovitosti na področju izgub je skupina v letu 2017 realizirala 420.970 € prihodkov, v letu 2016 pa 281.140 €- glejte tudi poglavji 3.10.5 - Pogodba s SODO in 15.4 -Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiali. Prihodki od najemnine v razmerju do družbe SODO bodo skladno z Odločbo Agencije za energijo v letu 2018 znašali 17.314.938 €. Gre za podatek na osnovi postavljenega regulativnega okvira, ki upošteva načrtovane vrednosti in parametre za izračun. Dejanski prihodki iz tega naslova bodo odvisni od realiziranih vrednosti. 15.2 Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve V letu 2017 so usredstveni lastni učinki znašali 5.159.305 €. Predstavljajo predvsem investicije v opredmetena osnovna sredstva - energetsko infrastrukturo. V primerjavi z letom 2016 je bila vrednost usredstvenih lastnih učinkov za 658 tisoč € nižja. v € Opis postavke 2017 2016 Neposredni stroški materiala 3.267.331 4.081.930 Neposredni stroški storitev drugih pri izdelavi proizvodov in opravljanju storitev 94.363 46.035 Neposredni stroški dela 1.478.933 1.302.797 Skupaj neposredni stroški materiala, storitev in dela 4.840.627 5.430.763 Skupaj posredni stroški materiala, storitev, dela in amortizacije 318.678 386.247 Skupaj stroški pri izdelavi proizvodov in opravljanju storitev v zvezi z usredstvenimi lastnimi učinki 5.159.305 5.817.010 158 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 15.3 Drugi poslovni prihodki Druge poslovne prihodke v znesku 643.786 € sestavljajo: v € Opis postavke 2017 2016 Prihodki od odprave rezervacij 26.853 0 Prevrednotovalni poslovni prihodki 146.215 363.388 Prihodki iz naslova prenosa dolgoročno odloženih prihodkov med redne poslovne prihodke: 344.925 389.703 - brezplačni prevzem OS 43.846 62.194 - brezplačni prevzem priključkov 136.683 126.032 - povprečni stroški priključevanja 85.319 85.319 - drugo 79.077 116.159 Povrnjene škode od zavarovalnice 69.646 71.211 Ostali poslovni prihodki 56.148 64.113 Skupaj drugi poslovni prihodki 643.786 888.414 Prihodki iz prenosa dolgoročno odloženih prihodkov med redne prihodke so pojasnjeni tudi v poglavju 14.13 - Druge dolgoročne obveznosti. 15.4 Nabavna vrednost prodanega blaga in stroški porabljenega materiala Nabavno vrednost prodanega blaga in stroškov porabljenega materiala sestavljajo: v € Opis postavke 2017 2016 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala 10.258 34.438 Stroški materiala: 4.518.271 5.249.804 - material za vzdrževanje 218.012 217.724 - stroški mat. v zvezi z usredstvenimi lastnimi učinki, storitve za trg 3.528.380 4.328.613 - stroški energije 458.624 470.213 - odpis drobnega inventarja 156.838 111.338 - stroški pisarniškega materiala 76.105 83.367 - drugi stroški materiala 80.312 38.549 Nabavna vrednost prodanega blaga in stroški porabljenega materiala 4.528.530 5.284.242 V primerjavi z letom 2016 se je nabavna vrednost prodanega blaga skupaj s stroški porabljenega materiala znižala za 756 tisoč €. Stroški materiala, porabljenega pri vzdrževanju opredmetenih osnovnih sredstev, so predstavljeni tudi v Poslovnem poročilu, poglavje 5.5 - Vzdrževanje energetskih naprav. 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 159 Stroški materiala v zvezi z usredstvenimi lastnimi učinki in storitvami za trg (leto 2017: 3.528.380 € in leto 2016: 4.328.613 €) obsegajo vrednosti materiala, ki ga skupina nato obravnava kot sestavni del: ■ nabavne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev, zgrajenih ali izdelanih v skupini za potrebe skupine (usredstveni lastni učinki), kar je podrobneje predstavljeno v poglavju 15.2 -Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitvi; ■ vrednosti storitev (gradbenih, elektromontažnih in podobnih storitev), prodanih na trgu (glejte tudi pojasnilo 15.1 - Cisti prihodki od prodaje). 15.5 Stroški storitev Stroški storitev so v letu 2017 znašali 3.828.262 €, v letu 2016 pa 3.825.438 €. Znižanje stroškov je predvsem rezultat nižjih stroškov storitev v zvezi z vzdrževanjem elektroenergetske infrastrukture in ostalih opredmetenih osnovnih sredstev ter nižjih stroškov informacijskih storitev. Podrobnejša struktura stroškov storitev je v naslednji tabeli. v € Opis postavke 2017 2016 Stroški storitev pri ustvarjanju proizvodov in opravljanju storitev 140.937 84.157 Stroški transportnih storitev 161.423 153.322 Stroški storitev v zvezi z vzdrževanjem elektroenerg. infrastrukture in ostalih opredmetenih osnovnih sredstev 1.226.551 1.514.162 Najemnine 154.964 156.957 Povračila stroškov zaposlencem v zvezi z delom 54.156 42.281 Stroški plačilnega prometa, bančnih storitev in zavarovalnih premij 596.994 581.956 Stroški intelektualnih in osebnih storitev 439.529 439.462 Stroški reklame in reprezentance 96.197 113.265 Stroški storitev fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti, skupaj z dajatvami, ki bremenijo podjetje (stroški po pogodbah o delu, avtorskih pogodbah, sejnine članov nadzornega sveta ...) 155.637 160.542 Stroški informacijskih in drugih storitev 801.874 579.332 Skupaj stroški storitev 3.828.262 3.825.438 Največji strošek v okviru stroškov storitev predstavljajo stroški storitev v zvezi z vzdrževanjem elektroenergetske infrastrukture in ostalih opredmetenih osnovnih sredstev. Vzdrževanje elektroenergetske infrastrukture je predstavljeno tudi v Poslovnem poročilu, poglavje 5.5 - Vzdrževanje energetskih napra\. Stroški storitev pri ustvarjanju proizvodov in opravljanju storitev (leto 2017: 140.937 €; leto 2016: 84.157 €) obsegajo vrednosti gradbenih storitev, elektromontažnih storitev, storitev projektiranja in drugih podobnih storitev, ki jih skupina nato obravnava kot sestavni del: ■ nabavne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev, zgrajenih ali izdelanih v skupini za potrebe skupine (usredstveni lastni učinki), kar je podrobneje predstavljeno v poglavju 15.2 -Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitvi; ■ vrednosti storitev (gradbenih, elektromontažnih in podobnih storitev), prodanih na trgu (glejte tudi pojasnilo 15.1 - Cisti prihodki od prodaje). Stroške intelektualnih storitev sestavljajo stroški za potrebe znanstvenoraziskovalnega dela, ki je predstavljeno tudi v poslovnem poročilu, poglavje 5.6 - Razvoj in projektiranje, stroški izobraževanja ter s tem povezani stroški šolnin in stroški dodatnega strokovnega usposabljanja, ki so predstavljeni v Poslovnem poročilu, v poglavju 8.1.4 - Izobraževanje. 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 160 Stroški reklame in reprezentance vključujejo tudi stroške sponzoriranja, ki so v poročilu podrobneje predstavljeni v poglavju 8.3.1 - Komuniciranje z lokalno skupnostjo in družbena odgovornost. Stroške drugih storitev predstavljajo predvsem stroški, povezani z računalniško informacijskim sistemom, in obsegajo skrb za nemoteno in varno delovanje informacijskega sistema skupine, elektronske pošte, dostopa do svetovnega spleta, zagotavljanje primerne ravni varovanja podatkov in storitev, izvajanje skupne varnostne politike, obdelavo podatkov, hrambo računalniško obdelanih podatkov in druge storitve vzdrževanja računalniške programske opreme. 15.6 Stroški dela Stroške dela v višini 12.940.861 € sestavljajo: v € Opis postavke 2017 2016 Stroški plač 8.622.648 8.399.276 Stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposlencev 432.512 420.774 Stroški delodajalčevih prispevkov in drugih dajatev od plač 1.558.844 1.480.478 Drugi stroški dela 2.326.857 2.048.506 Skupaj stroški dela 12.940.861 12.349.034 Stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja so predstavljeni tudi v Poslovnem poročilu, poglavje 8.1.11 - Skrb za zaposlene in z njimi povezane skupine zunaj delovnega časa. Drugi stroški dela vključujejo povračilo stroškov prevoza in prehrane med delom, rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine, regres, nagrade, stroške zavarovanja delavcev in plačila dijakom in študentom na delovni praksi. Število zaposlenih in njihova izobrazbena struktura ter druge informacije v zvezi z zaposlenimi so podrobneje predstavljene v Poslovnem poročilu, poglavje 8.1 - Skrb za zaposlene. Prejemki uprave in nadzornega sveta so predstavljeni v poglavju 20.4 - Posli z upravo in nadzornim svetom. 15.7 Odpisi vrednosti Odpisi vrednosti so v letu 2017 znašali 11.631.647 €. Njihova sestava je naslednja: v € Opis postavke 2017 2016 Amortizacija neopredmetenih osnovnih sredstev 441.888 289.875 Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev 10.772.496 10.176.562 Amortizacija naložbenih nepremičnin 54.101 48.414 Skupaj stroški amortizacije 11.268.485 10.514.851 Prevrednotovalni poslovni odhodki pri OOS in NN 311.295 446.697 Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 51.867 48.474 Skupaj odpisi vrednosti 11.631.647 11.010.022 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 161 Stroški amortizacije neopredmetenih osnovnih sredstev (441.888 €) so predstavljeni tudi v poglavju 14.1 - Neopredmetena sredstva; stroški amortizacije opredmetenih osnovnih sredstev (10.772.496 €) v poglavju 14.2 - Opredmetena osnovna sredstva; stroški amortizacije naložbenih nepremičnin (54.101 €) pa v poglavju 14.3 - Naložbene nepremičnine. Prevrednotovalni poslovni odhodki pri opredmetenih osnovnih sredstvih in naložbenih nepremičninah izhajajo iz prodaje oziroma odpisov teh sredstev. 15.8 Drugi poslovni odhodki Druge poslovne odhodke v višini 594.719 € sestavljajo: v € Opis postavke 2017 2016 Prispevek za spodbujanje zaposlovanja invalidov 54.093 64.207 Prispevek za stavbno zemljišče 89.493 98.234 Prispevek za onesnaženo vodo 40.242 10.995 Koncesija za rabo vode 17.934 52.315 Oblikovanje rezervacij 202.278 358.640 Drugi odhodki (str. za varstvo okolja, odškodnine...) 190.680 374.432 Skupaj drugi poslovni odhodki 594.719 958.824 Zaposlovanje invalidov in politika štipendiranja sta podrobneje predstavljena v Poslovnem poročilu, poglavje 8.1.3 - Zaposlovanje invalidov oziroma v poglavju 8.1.4 - Izobraževanje. Oblikovanje rezervacij se nanaša na odškodnine v zvezi z denacionalizacijskimi postopki in je podrobneje pojasnjeno tudi v poglavju 14.11 - Rezervacije. 15.9 Finančni prihodki iz deležev V letu 2017 je skupina realizirala 23.663 € prihodkov iz deležev, medtem ko so v letu 2016 ti prihodki znašali 2.354 €. 15.10 Finančni odhodki iz finančnih obveznosti Skupina je v letu 2017 realizirala 768 tisoč € finančnih odhodkov iz finančnih obveznosti, od tega 621 tisoč € predstavljajo odhodki za prejeta posojila pri poslovnih bankah, 147 tisoč € pa odhodki od obresti iz naslova obrestne zamenjave. v € Opis postavke 2017 2016 Odhodki od obresti za prejeta posojila pri poslovnih bankah 620.820 626.603 Odhodki od obresti - obrestna zamenjava 147.666 249.599 Skupaj finančni odhodki iz finančnih obveznosti 768.486 876.202 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 162 15.11 Pripoznani poslovni izid naložb, vrednotenih po kapitalski metodi Poslovni izid naložb, vrednotenih po kapitalski metodi, je v letu 2017 znašal 658.927 €, v letu 2016 pa 506.114 €. Predstavlja sorazmerni del čistega dobička pridruženih družb ECE in Soenergetika. 15.12 Davek iz dobička Obračunani davek iz dobička za poslovno leto 2017 znaša 1.022.579 € (leta 2016: 906.380 €). V letih 2017 in 2016 so vse družbe v skupini izkazovale obveznost za davek iz dobička. Pregled izračuna davka iz dobička za posamezno leto je v naslednji preglednici: v € Opis postavke 2017 2016 Dobiček pred obdavčitvijo 8.613.740 8.456.561 Prihodki, ki zmanjšujejo davčno osnovo -1.324.429 -864.375 Odhodki, ki povečujejo davčno osnovo 896.199 844.271 Odhodki, ki zmanjšujejo davčno osnovo -318.896 -439.311 Zmanjšanje davčne osnove na podlagi olajšav -2.477.386 -2.619.300 Drugo -7.232 -46.200 Davčna osnova 5.381.997 5.331.647 Davčna stopnja 19% 17% Davek od dobička 1.022.579 906.380 Davčna osnova za odložene davke 2.563 291.706 Davčna stopnja 19% 17% Odloženi davki 487 49.590 Celotni davek (davek od dobička in odloženi davki) 1.023.066 955.970 15.13 Odložene obveznosti za davek in odloženi davki Odložene obveznosti za davek po stanju na dan 31. 12. 2017 znašajo 196.291 €. V primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2016 so se povečale za 28.992 €. Nanašajo se na obdavčljive začasne razlike iz naslova pripojitve družbe Elektro Gorenjska Prodaja k družbi ECE in drobnega inventarja v osnovnih sredstvih. Skupina je v letu 2017 pripoznala 28.504 € terjatev za odloženi davek. Te terjatve se nanašajo na dogodek, ki bo po vsej verjetnosti realiziran v letu 2018. Ostalih terjatev za odloženi davek, ki po stanju na dan 31. 12. 2017 znašajo 734.259 €, skupina v skladu s 7. točko uvoda k SRS ni pripoznala (negotovost glede prihodnjih obdavčljivih dobičkov). 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 163 16 POJASNILA POSTAVK IZKAZA DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA Celotni vseobsegajoči donos poleg čistega poslovnega izida obračunskega obdobja (6.974.762 €) vključuje še: ■ aktuarske dobičke in izgube obvladujoče in odvisne družbe ter pridruženih družb v skupnem znesku 7.309 €, ■ učinkoviti del spremembe poštene vrednosti obrestne zamenjave v skupni vrednosti ■ 470.841 € (od tega je bilo 284.492 € učinkovitega dela spremembe prenesenega v poslovni izid) in ■ delež drugega vseobsegajočega donosa pridružene družbe v znesku -165 €. Posamezne postavke drugega vseobsegajočega donosa so prikazane tudi v poglavju 14.10 - Kapital (tabela gibanje poštene vrednosti). 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 164 17 POJASNILA POSTAVK V IZKAZU DENARNIH TOKOV V letu 2017 je imela skupina Elektro Gorenjska 58.390.026 € prejemkov in 54.038.428 € izdatkov. Prejemki in izdatki vključujejo ustrezne zneske dajatev, predvsem DDV in trošarine, skladno z izstavljenimi oziroma prejetimi računi. Denarni izid je bil v letu 2017 pozitiven in je znašal 4.351.598 €. Skupina je imela na dan 31. 12. 2017 na transakcijskih računih pri bankah in v obliki kratkoročnih depozitov oz. depozitov na odpoklic denarna sredstva v višini 8.689.779 €, na dan 31. 12. 2016 pa je stanje teh sredstev znašalo 4.338.181 €. Prejemki pri poslovanju so v letu 2017 za 18.692.934 € presegali izdatke, kar pomeni, da skupina z osnovno dejavnostjo posluje pozitivno in ustvarja pozitiven denarni tok. S tem je skupina v letu 2017 lahko poravnala vse svoje obveznosti (izdatke), ki se nanašajo na odplačilo glavnic in obresti iz naslova dolgoročno najetih kreditov v višini 7.034.124 €, poravnala vse izdatke, povezane z izplačilom dividend in odkupom lastnih delnic v znesku 2.075.921 €, ter delno financirala tudi nove pridobitve neopredmetenih in opredmetenih sredstev. Največje prejemke predstavljajo prejemki, prejeti po Pogodbi s SODO, za izvajanje storitev in najemnin za elektroenergetsko infrastrukturo. Negativni denarni izid pri investiranju je v letu 2017 znašal 15.231.292 €. Panoga, v kateri deluje skupina Elektro Gorenjska, je namreč tehnološko zelo intenzivna in za zagotavljanje kakovostne oskrbe svojih odjemalcev na področju distribucijskega omrežja Elektra Gorenjska zahteva velika in konstantna vlaganja (pojasnjeno predvsem v poglavju 14.2 - Opredmetena osnovna sredstva). Nove pridobitve neopredmetenih in opredmetenih sredstev so se v glavnem financirale s črpanjem dolgoročnih kreditov v višini 10 mio € (pojasnjeno v poglavju 14.12 - Dolgoročne finančne obveznostt), delno pa so se financirale iz pozitivnega denarnega izida pri poslovanju. Izdatke pri financiranju večinoma predstavljajo izdatki za odplačila kratkoročnih in dolgoročnih finančnih obveznosti in dane obresti, ki se nanašajo na financiranje (7.034.124 €), povečuje pa jih izplačilo dividend v znesku 2.073.349 € in odkup lastnih delnic v znesku 2.571 €. Denarni izid pri financiranju, ki je bil v letu 2017 pozitiven, je znašal 889.956 €. Prejemke pri financiranju je skupina potrebovala za izpolnitev načrta investicij, medtem ko je izdatke pri financiranju v celoti poravnala s pozitivnim izidom pri poslovanju, kot je že bilo pojasnjeno. 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 165 18 POŠTENE VREDNOSTI Pregled poštene in knjigovodske vrednosti sredstev in obveznosti: v € 31. 12. 2017 31. 12. 2016 Knjigovodska vrednost Poštena vrednost Knjigovodska vrednost Poštena vrednost Neizpeljana finančna sredstva po odplačni vrednosti Dolgoročne in kratkoročne finančne terjatve 1.119.964 1.119.964 1.688.623 1.688.623 Dolgoročne in kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 5.959.296 5.959.296 5.766.525 5.766.525 Denarna sredstva in njihovi ustrezniki 8.689.779 8.689.779 4.338.181 4.338.181 Skupaj neizpeljana finančna sredstva 15.769.039 15.769.039 11.793.328 11.793.328 Neizpeljane finančne obveznosti po odplačni vrednosti Bančna posojila in druge finančne obveznosti -53.764.713 -53.764.713 -50.226.012 -50.226.012 Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev za svoj in tuj račun -5.363.143 -5.363.143 -4.938.612 -4.938.612 Skupaj neizpeljane finančne obveznosti -59.127.856 -59.127.856 -55.164.624 -55.164.624 Izpeljani finančni instrumenti po pošteni vrednosti Izpeljani finančni instrumenti (obveznosti) -267.405 -267.405 -484.997 -484.997 Skupaj izpeljani finančni instrumenti -267.405 -267.405 -484.997 -484.997 Skupaj -43.626.221 -43.626.221 -43.856.293 -43.856.293 Ocenjena poštena vrednost kratkoročnih sredstev in obveznosti je enaka njihovi knjigovodski vrednosti. Med finančnimi naložbami družba izkazuje 7.095.376 € naložb v pridružene družbe, ki se merijo po kapitalski metodi, ter 124.155 € naložb, ki se merijo po nabavni vrednosti. 166 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 Lestvica poštenih vrednosti Poštena vrednost in metoda vrednotenja sredstev: v € 31. 12. 2017 31. 12. 2016 1. raven 2. raven 3. raven Skupaj 1. raven 2. raven 3. raven Skupaj Sredstva, merjena po pošteni vrednosti Sredstva, merjena po pošteni vrednosti skupaj 0 0 0 0 0 0 0 0 Sredstva, za katera je poštena vrednost razkrita Dolgoročne in kratkoročne finančne terjatve 0 0 1.119.964 1.119.964 0 0 1.688.623 1.688.623 Dolgoročne in kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 0 0 5.959.296 5.959.296 0 0 5.766.525 5.766.525 Denarna sredstva in njihovi ustrezniki 0 0 8.689.779 8.689.779 0 0 4.338.181 4.338.181 Skupaj sredstva, za katera je poštena vrednost razkrita 0 0 15.769.039 15.769.039 0 0 11.793.328 11.793.328 Skupaj 0 0 15.769.039 15.769.039 0 0 11.793.328 11.793.328 Poštena vrednost in metoda vrednotenja obveznosti: v € 31. 12. 2017 31. 12. 2016 1. raven 2. raven 3. raven Skupaj 1. raven 2. raven 3. raven Skupaj Obveznosti, merjene po pošteni vrednosti Izpeljani finančni instrumenti 0 -267.405 0 -267.405 0 -484.997 0 -484.997 Obveznosti, merjene po pošteni vrednosti skupaj 0 -267.405 0 -267.405 0 -484.997 0 -484.997 Obveznosti, za katere je poštena vrednost razkrita Bančna posojila in druge finančne obveznosti 0 0 -53.764.713 -53.764.713 0 0 -50.226.012 -50.226.012 Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 0 0 -5.363.143 -5.363.143 0 0 -4.938.612 -4.938.612 Skupaj obveznosti za katere je poštena vrednost razkrita 0 0 -59.127.856 -59.127.856 0 0 -55.164.624 -55.164.624 Skupaj 0 -267.405 -59.127.856 -59.395.260 0 -484.997 -55.164.624 -55.649.621 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 167 19 UPRAVLJANJE S KAPITALOM Ključni dejavnik uspeha skupine Elektro Gorenjska je dolgoročna usmerjenost k odjemalcu in stalna prilagodljivost zunanjim pogojem poslovanja (nacionalni interes, regulatorne in zakonodajne spremembe, večje tehnološke spremembe ...). Glavni namen upravljanja skupine Elektro Gorenjska s kapitalom je zato zagotoviti kapitalsko ustreznost, visoko finančno stabilnost in dolgoročno plačilno sposobnost, ne da bi pri tem pozabili tudi na ustrezno vrednost za delničarje. Dolgoročno finančno stabilnost skupina spremlja z razmerjem med neto finančnim dolgom in EBITDA. Politika skupine je, da le-ta ne presega vrednosti 3,5, kar skupini omogoča dolgoročno stabilno poslovanje (več je pojasnjeno v poglavju 5.7.1 - Pomembnejši kazalniki). Za nadzor nad kapitalom pa skupina uporablja kazalnik finančnega vzvoda, ki prikazuje delež neto dolga v kapitalu. Kazalnik je v letu 2017 na podobnem nivoju kot v letu 2016, kar potrjuje dejstvo, da skupina s kapitalom upravlja gospodarno in stabilno. Finančna stabilnost družb v skupini je razvidna tudi iz bonitetne ocene GVIN. Bonitetna ocena matične družbe Elektro Gorenjska je trenutno B 1 ++, kar je glede na tehnološko zelo intenzivno dejavnost, v kateri deluje družba, zelo dobro. Tudi ostala elektrodistribucijska podjetja v Sloveniji imajo enako boniteto, razen enega, ki ima boniteto C 1 ++. Bonitetna ocena odvisne družbe Gorenjske elektrarne pa je A 1 ++, kar je nadpovprečno dobro glede na podobna podjetja v tej panogi. Družba Elektro Gorenjska je v letu 2017 nadaljevala tudi z izvajanjem strateškega načrta, kjer je prepoznanih kar 11 strateških projektov, ki bodo pomembno vplivali na rast kapitala skupine tudi v prihodnje. v € Opis postavke Pojasnilo 31. 12. 2017 31. 12. 2016 Dolgoročne finančne obveznosti 14.12 47.404.666 43.935.698 Kratkoročne finančne obveznosti 14.15 6.360.047 6.290.313 Skupaj finančne obveznosti 53.764.713 50.226.011 Kapital 14.10 155.011.258 149.634.034 Dolg/Kapital 0,35 0,34 Denarna sredstva in njihovi ustrezniki 14.9 8.689.779 4.338.181 Neto finančna obveznost 45.074.934 45.887.830 Neto dolg/kapital 0,29 0,31 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 168 20 POSLI S POVEZANIMI OSEBAMI V nadaljevanju predstavljamo posle s povezanimi osebami, in sicer posle z družbama v skupini, posle z Republiko Slovenijo, posle z družbami, ki so v lasti Republike Slovenije, ter posle z upravo in nadzornim svetom. Na osnovi izjav, ki smo jih prejeli od predsednika uprave obvladujoče družbe, direktorja odvisne družbe in članov nadzornega sveta, so posli s povezanimi osebami na osnovi povezave posameznik-podjetje, kot jih opredeljuje MRS 24, nepomembni. 20.1 Posli z družbami v skupini Med transakcijami obvladujoče družbe z odvisno družbo Gorenjske elektrarne, ki jih je bilo v letu 2017 za 963 tisoč €, sta poleg izplačanega dobička v znesku 609.965 € (izplačilo odvisne družbe obvladujoči), pomembni predvsem naslednji: v € Opis postavke Gorenjske elektrarne Prihodki od opravljenih storitev splošnih služb (stroški odvisnih služb) 160.027 Prihodki od najemnin (stroški za najemnine odvisnih družb) 140.054 V okviru transakcij med družbama Gorenjske elektrarne in GEK Vzdrževanje so pomembnejša transakcija storitve vzdrževanja v znesku 605 tisoč €. Druge transakcije niso dosegle pomembnejših vrednosti. Vse transakcije z družbami v skupini so bile opravljene pod običajnimi tržnimi pogoji. Družba Elektro Gorenjska kot obvladujoča družba ni ovirala oz. oškodovala poslovanja družbe Gorenjske elektrarne kot odvisne družbe. 20.2 Posli z Republiko Slovenijo Najpomembnejši posli obvladujoče in odvisne družbe z Republiko Slovenijo so bili v letu 2017 naslednji: v € Postavka Plačila v letu 2017 Dividende 1.647.466 Davek od dohodka pravnih oseb (davek in akontacije) 1.104.412 Ostale dajatve (DDV, prispevki delodajalca) 4.516.386 Skupaj 7.268.263 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 542 20.3 Posli z družbami v neposredni oz. posredni lasti Republike Slovenije V tabeli v nadaljevanju so prikazani pomembni posli z družbami, kjer ima država neposredno ali posredno prevladujoč vpliv. v € Poslovni partner Odprte terjatve na dan 31. 12. 2017 Odprte obveznosti na dan 31. 12. 2017 Odhodki v letu 2017 Prihodki v letu 2017 Izplačilo dividend v letu 2017 SODO d.o.o. 2.942.418 1.828.545 31.281.496 Modra zavarovalnica d.d. 36.561 386.593 Zavarovalnica Sava d.d. 23.512 499.097 NLB d.d. 6.480.000 89.023 SID d.d. 7.565.440 107.606 Kapitalska družba d.d. 51.832 Sava RE d.d. 33.600 DUTB, d.d. 24.864 Skupaj 2.942.418 15.934.059 1.082.319 31.281.496 110.296 Odprte obveznosti do družbe SODO predstavljajo obveznosti iz poslovanja za tuj račun. Posli z drugimi družbami, pri katerih ima država prevladujoč vpliv, ne predstavljajo pomembnih vrednosti. 20.4 Posli z upravo in nadzornim svetom Skupina Elektro Gorenjska je v letu 2017 spodaj navedenim skupinam oseb izplačala naslednje bruto oz. neto prejemke: v € Prejemki predsednika uprave Osebni prejemek Uspešnost poslovanja Regres za letni dopust Povračila stroškov Skupaj 1. Elektro Gorenjska bruto prejemki 92.400 4.027 0 3.131 99.558 neto prejemki 45.468 1.956 0 3.131 50.555 2. Gorenjske elektrarne bruto prejemki 53.909 0 2.553 1.627 58.089 neto prejemki 32.215 0 1.722 1.627 35.565 Povračila stroškov (t. i. materialni stroški) vključujejo: dnevnice, prevoz na delo, prehrano in stroške na službenih potovanjih. Obračunavajo se v skladu s pogodbo o zaposlitvi oziroma podjetniško kolektivno pogodbo. 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 170 Ugodnosti predsednika uprave obvladujoče družbe in direktorja odvisne družbe, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi, so bile v letu 2017 naslednje: v € Predsednik uprave/direktor družbe Zavarovalne premije Uporaba službenega avtomobila Uporaba mobilnega telefona Strokovno izobraževanje Elektro Gorenjska 1.201 10.461 414 839 Gorenjske elekrarne 1.099 6.559 192 918 Nadzorni svet Bruto in neto prejemki članov nadzornega sveta v letu 2017 so prikazani v naslednji tabeli. Ker so nekateri člani tudi člani komisij nadzornega sveta, so vključeni tudi prejemki za sodelovanje v komisijah. Politika prejemkov članov nadzornega sveta je predstavljena v poglavju 3.6.1 - Upravljanje in vodenje družbe Elektro Gorenjski. v € bruto/neto Plačilo za opr. funkcije Sejnina NS Sejnina komisija Potni stroški Skupaj Prestavniki delničarjev mag. Samo Logar bruto 21.188 4.510 1.232 534 27.463 neto 15.410 3.280 896 388 19.974 Andrej Koprivec bruto 15.538 3.549 2.596 744 22.426 neto 11.301 2.581 1.888 541 16.311 mag. Tedo Djekanovic bruto 15.255 3.960 1.232 44 20.491 neto 11.095 2.880 896 32 14.904 Elvis Durakovic bruto 10.442 2.915 1.716 15.073 neto 7.594 2.120 1.248 10.963 Franjo Curanovic bruto 3.551 1.045 660 14 5.270 neto 2.582 760 480 10 3.833 Predstavniki zaposlenih mag. Dominik Ovniček bruto 11.300 4.235 15.535 neto 8.219 3.080 11.299 Iztok Štular bruto 11.300 4.510 15.810 neto 8.219 3.280 11.499 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 171 Bruto in neto prejemki članov prikazani v spodnji preglednici. revizijske komisije in komisije za imenovanja in kadrovske zadeve so v € bruto/neto Plačilo za opr. funkcije Sejnina komisija Potni stroški Skupaj Zunanji člani komisij dr. Andrej Baričič bruto 4.177 2.156 273 6.605 neto 2.552 1.317 167 4.036 Milena Pervanje bruto 5.650 1.232 6.882 neto 4.109 896 5.005 dr. Simon Čadež bruto 1.208 660 102 1.970 neto 879 480 74 1.433 Stroški drugih ugodnosti članov nadzornega sveta v letu 2017 predstavljajo zavarovanje odškodninske odgovornosti skladno s sklepom 16. skupščine delničarjev družbe Elektro Gorenjska. Te ugodnosti predstavljajo boniteto članov nadzornega sveta. v € Zavarovanje odgovornosti Predstavniki delničarjev mag. Samo Logar 879 Andrej Koprivec 879 mag. Tedo Djekanovic 879 Elvis Durakovic 673 Franjo Curanovic 206 Predstavniki zaposlenih mag. Dominik Ovniček 879 Iztok Štular 879 Uprava in nadzorni svet nista prejela nobenih prejemkov v zvezi z opravljanjem nalog v odvisnih družbah. Skupina Elektro Gorenjska ni prejela in tudi ne odobrila predujmov, posojil ali poroštev v tem poglavju navedenim skupinam oseb in do njih na dan 31. 12. 2017 ne izkazuje nobenih terjatev iz teh naslovov. 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 172 21 STROŠKI REVIDIRANJA Skupina Elektro Gorenjska je po 57. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) zavezana k revidiranju letnega poročila. Pogodbeni znesek za revidiranje letnega poročila družb v skupini Elektro Gorenjska in skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 znaša 16.210 €. Poleg tega je bilo revizorju, ki je revidiral letno poročilo, za druge storitve dajanja zagotovil izplačanih 4.000 €. 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 173 22 FINANČNA TVEGANJA V skupini Elektro Gorenjska se zavedamo tveganj, ki so sestavni del našega poslovanja. Zavedamo pa se tudi, da je lahko le celovito in sistematično obvladovanje tveganj učinkovito. Sistem obvladovanja tveganj je eden od delov našega integriranega sistema vodenja kakovosti. Obvladovanje tveganj je pomemben pogoj za uspešno in učinkovito doseganje zastavljenih dolgoročnih poslovnih ciljev. Finančna tveganja so povezana s sposobnostjo ustvarjanja finančnih prihodkov, obvladovanja finančnih odhodkov, ohranjanja vrednosti finančnega premoženja, obvladovanja finančnih obveznosti ter zagotavljanja konkurenčne in dolgoročne plačilne sposobnosti. V skupini Elektro Gorenjska smo izpostavljeni številnim finančnim tveganjem, ki vključujejo predvsem: kreditno tveganje plačil odjemalcev, izredne odhodke (kazni), obrestno tveganje, pomanjkanje investicijskih sredstev, tveganje naložb v odvisne družbe, neustrezno plačilo storitev EG s strani SODO in likvidnostno tveganje. Glavne vrste finančnih tveganj so kreditno tveganje, likvidnostno tveganje in obrestno tveganje. Ostala prej omenjena finančna tveganja so pojasnjena v poslovnem delu poročila, v poglavju 4 - Sistemi vodenja in kakovosti. Kreditno tveganje Knjigovodska vrednost finančnih sredstev predstavlja največjo izpostavljenost kreditnemu tveganju. Največja izpostavljenost kreditnemu tveganju na dan poročanja so bila: v € 2017 2016 Dolgoročne poslovne terjatve 272.821 37.480 Kratkoročne finančne naložbe 1.100.480 1.544.144 Kratkoročne poslovne terjatve 6.118.963 6.078.218 - od tega do kupcev 5.678.767 5.729.045 Denarna sredstva 8.689.779 4.338.182 16.182.042 11.998.023 Skupina na podlagi Pogodbe o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev za elektrooperaterja zbira plačila odjemalcev v svojem imenu in za račun SODO, d. o. o. Pri tem obstaja večje tveganje, ker mora skupina kljub neplačanim zapadlim terjatvam odjemalcev poravnati vse obveznosti do družbe SODO. Deloma ima skupina v skladu z regulacijo priznane in pokrite morebitne odpise terjatev, a le do višine 0,2 % zaračunanih omrežnin, kar pomeni približno 51.000 € na letnem nivoju. Skupina poleg tega izvaja tudi ostale tržne dejavnosti, ki predstavljajo 13 % vseh prihodkov skupine. 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 174 Razčlenitev kratkoročnih terjatev za omrežnino, električno energijo in storitve ter terjatve iz naslova obresti na dan 31. 12. 2017 ter na dan 31. 12. 2016 je po rokih zapadlosti razvidna v naslednjem prikazu: v € 2017 31. 12. 2016 Nezapadle terjatve 5.549.306 5.287.961 Zapadle do 30 dni 164.371 346.861 Zapadle od 31 - 60 dni 10.114 35.935 Zapadle od 61 - 90 dni 7.276 5.078 Zapadle nad 90 dni 404.620 245.959 Zapadle terjatve 586.381 633.833 Delež zapadlih terjatev v odprtih 10 % 11 % Skupaj 6.135.687 5.921.794 Gibanje popravkov vrednosti terjatev v letih 2017 in 2016 je prikazano v naslednji tabeli. v € 2017 1 2016 Začetno stanje 1. 1. 248.768 207.468 Novo oblikovanje 231.361 57.798 Črpanje in odprava 33.977 16.497 Končno stanje 31. 12. 446.154 248.768 Terjatve se v skupini redno mesečno pregledujejo. Izterjava se vodi redno, do vseh kupcev po enakih kriterijih. Dosledno se izterjajo tudi zamudne obresti. Natančnost pri evidencah in izterjavi nas je pripeljala do dobrega rezultata. Največje dolžnike oz. neplačnike omrežnine obravnavamo na rednih mesečnih sestankih, kjer se za posameznega dolžnika naredi plan aktivnosti, ki naj bi privedel do največje možne izterjave. Gre za individualno obravnavo. Pregledujemo bonitetno oceno dolžnikov. Poslužujemo se tudi telefonske izterjave, možnosti odobritve plačila na obroke, iskanje možnosti za kompenzacijo, odstop terjatve itd. V primeru sklenitve obročnega odplačila dolga, cesijske ali asignacijske pogodbe vedno v pogodbo vključujemo tudi obračunane zamudne obresti. Pri zapiranju odprtih terjatev spoštujemo določila splošnega dela pogodbe o dostopu do distribucijskega omrežja. Ko so izčrpani vsi možni instrumenti »mehke« izterjave, v primeru neplačila zaračunane omrežnine pošljemo obvestilo o odklopu uporabnika sistema. V primeru, da stranka kljub obvestilu dolga še vedno ne poravna v roku, ki je določen v obvestilu, sledi odklop merilnega mesta. Tako družba preprečuje nadaljnjo poslovno škodo oziroma finančno nedisciplino, ki bi sicer vodila v večje zapadle neplačane terjatve. Terjatev do največjega kupca je na dan 31. 12. 2017 znašala 2.942.418 €, kar pomeni 48 % vseh terjatev do kupcev. Največji kupec ima najvišjo možno boniteto. Kreditno tveganje ima po oceni zmeren vpliv na poslovanje oz. likvidnost. Ob predpostavljeni 25 % letni verjetnosti realizacije tveganja znaša individualna ocena tvegane mere na poslovanje 56 tisoč €, pri čemer je razpon izgub v primeru realizacije od minimalno 0 € do maksimalno 150 tisoč €. 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 548 Likvidnostno tveganje Tveganje kratkoročne plačilne nesposobnosti oziroma likvidnostno tveganje izhaja iz možnosti, da skupina v določenem trenutku ne bo imela zadosti likvidnih sredstev za poravnavanje svojih tekočih obveznosti oziroma za vzdrževanje običajnega poslovanja. Likvidnostno tveganje iz naslova poslovanja obvladujemo s sledečimi aktivnostmi: ■ Nadzor in medsebojno usklajevanje vseh OE na področju naročanja blaga in storitev oziroma sklepanja nabavnih pogodb glede na pričakovana razpoložljiva denarna sredstva. V to področje se uvršča tudi razvrščanje pomembnosti posameznih nabav glede na razpoložljiva denarna sredstva. Omenjeno velja za vsa področja delovanja skupine. ■ Nadzor nad uresničevanjem odprtih naročil oziroma sklenjenih nabavnih pogodb, predvsem glede datuma dokončanja in datuma ter zneska predvidenega plačila obveznosti. ■ Nadzor nad pravočasnostjo plačevanja terjatev, predvsem pomembnejših odjemalcev. Sem sodi tudi vzpostavitev ustreznega informacijskega sistema o zapadlih neplačanih terjatvah ter pravočasno in ustrezno medsebojno obveščanje o neplačanih terjatvah med posameznimi OE, tako da se ustrezno in pravočasno ukrepa (pravočasna izdaja opomina, sodna terjatev ...). ■ Stalno spremljanje zalog. Na nivoju vodstva so bili sprejeti sklepi, ki opredeljujejo spremljanje zalog. Skupina dokončno in dosledno realizira sklepe v povezavi s konsignacijo materiala in opreme dobaviteljev. Skupina še dodatno optimizira delovne procese (na področju planiranja, nakupa materiala in izvedbe). ■ Spremljanje terjatev do kupcev, saj se nepravočasno plačevanje kupcev kot posledica poslabšane finančne discipline, zahtev po podaljšanju plačilnih rokov in popustov ter večjih stroškov za izterjavo zapadlih neplačanih terjatev izraža na slabši likvidnosti skupine. Prav tako je pomembno krajšanje plačilnih rokov kupcem. Pri sklepanju tržnih pogodb s kupci naših storitev posebno pozornost namenjamo dodatnemu vključevanju ustreznih zavarovanj plačil. ■ Resnost likvidnostnega tveganja ocenjujemo kot pomembno. Zaradi vzpostavljenih kontrolnih mehanizmov in izvajanja ukrepov, predvsem upravljanja z denarnimi sredstvi na ravni skupine, verjamemo, da je verjetnost materializacije nelikvidnosti malo verjetna, vendar se družba zaveda, da bi nelikvidnost lahko povzročila veliko poslovno škodo. Likvidnostno tveganje je tesno povezano tudi z investicijskim tveganjem. Obvladovanje likvidnostnega tveganja pomeni tudi izvedbo financiranja investicij v skladu s poslovnim načrtom, in sicer tako da so zagotovljena zadostna sredstva in da ne prihaja do zamud pri izvedbi investicij, saj so postopki zadolževanja lahko dolgotrajni. V skupini imamo vzpostavljeno upravljanje z denarnimi sredstvi, katerega glavni cilj je optimizacija likvidnostne situacije in potreb po koriščenju zunanjih kratkoročnih dolžniških virov financiranja. Vir financiranja kratkoročnih primanjkljajev določene družbe so presežki denarnih sredstev ene izmed družb v skupini. S tem se dosegajo boljši pogoji tako zadolževanja kot naložbenja denarnih sredstev, predvsem pa se pri tem izkoriščajo sinergijski učinki skupine kot celote. Veliko pozornost namenjamo tudi pripravi in spremljanju načrta denarnih tokov. Uspešno načrtovanje likvidnosti nam namreč omogoča optimalno upravljanje morebitnih kratkoročnih presežkov ali primanjkljajev likvidnih sredstev. Naslednja tabela prikazuje finančne obveznosti do bank ter drugih dolgoročnih finančnih obveznosti (poštena vrednost obrestne zamenjave po stanju na dan 31. 12. 2017 oziroma 31. 12. 2016) po rokih zapadlosti. v € 2017 ZAPADLOST V PLAČILO SKUPAJ v 1 letu od 2 do 5 let nad 5 let Finančne obveznosti do bank 6.291.001 26.704.486 20.432.777 53.428.264 Druge dolgoročne finančne obveznosti 14.156 0 253.249 267.405 176 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 v € 2016 ZAPADLOST V PLAČILO SKUPAJ v 1 letu od 2 do 5 let nad 5 let Finančne obveznosti do bank 6.163.306 23.557.452 19.893.253 49.614.008 Druge dolgoročne finančne obveznosti 11.590 54.423 418.983 484.996 Kratkoročne poslovne obveznosti po zapadlosti so bile naslednje: v € 2017 Nezapadle zapadle od 0 do 30 dni zapadle 31 do 90 dni zapadle nad 90 dni Skupaj zapadle Skupaj obveznosti Kratk. poslovne obveznosti do dobaviteljev 3.495.958 34.870 53 3.388 38.311 3.534.269 Kratk. poslovne obveznosti na podlagi predujmov 18.520 0 0 0 0 18.520 Kratk. obveznosti iz poslovanja za tuj račun 1.828.874 0 0 0 0 1.828.874 Kratk. obveznosti za plače 1.036.245 0 0 0 0 1.036.245 Obveznosti do državnih in drugih institucij 91.853 0 0 0 0 91.853 Druge kratkoročne poslovne obveznosti 275.989 0 0 0 0 275.989 6.747.439 34.870 53 3.388 38.311 6.785.751 v € 2016 Nezapadle zapadle od 0 do 30 dni zapadle 31 do 90 dni zapadle nad 90 dni Skupaj zapadle Skupaj obveznosti Kratk. poslovne obveznosti do dobaviteljev 3.122.164 32.158 1.000 3.317 36.475 3.158.638 Kratk. poslovne obveznosti na podlagi predujmov 88.344 0 0 0 0 88.343 Kratk. obveznosti iz poslovanja za tuj račun 1.779.977 0 0 0 0 1.779.976 Kratk. obveznosti za plače 1.016.426 0 0 0 0 1.016.425 Obveznosti do državnih in drugih institucij 167.516 0 0 0 0 167.515 Druge kratkoročne poslovne obveznosti 221.525 0 0 0 0 221.524 6.395.952 32.158 1.000 3.317 36.475 6.432.423 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 177 Resnost likvidnostnega tveganja ocenjujemo kot pomembno. Zaradi vzpostavljenih kontrolnih mehanizmov in izvajanja ukrepov, predvsem upravljanja z denarnimi sredstvi na ravni skupine, verjamemo, da je verjetnost materializacije nelikvidnosti malo verjetna, vendar se zavedamo, da bi nelikvidnost lahko povzročila veliko poslovno škodo. Ob predpostavljeni 25 % letni verjetnosti realizacije tveganja znaša individualna ocena tvegane mere na poslovanje 8 tisoč €, pri čemer je razpon izgub v primeru realizacije od minimalno 0 € do maksimalno 20 tisoč €. Obrestno tveganje Obrestno tveganje predstavlja nevarnost v primeru neugodnega gibanja obrestnih mer. Ker ima skupina nekatera posojila najeta po spremenljivi obrestni meri (EURIBOR), so občutljiva na gibanje obrestne mere. Za obvladovanje obrestnega tveganja smo v letu 2012 obrestne mere za kredite z daljšo ročnostjo zaščitili z obrestno zamenjavo, kar pomeni, da smo variabilno obrestno mero spremenili v fiksno. Tudi v letu 2017 smo del zadolžitve izvedli s fiksno obrestno mero. Ta finančni instrument nam omogoča bolj predvidljivo načrtovanje odlivov iz naslova obresti in s tem vpliva na enakomernejši denarni tok pri financiranju. Trenutno ima skupina 48 % predvidljivega denarnega toka (konec leta 2016 ga je imela 44 %). Izpostavljenost tveganju spremembe obrestne mere je bila naslednja: v € 2017 2016 Finančne obveznosti s stalno obrestno mero 25.491.071 22.026.290 Finančne obvceznosti z variabilno obrestno mero 27.937.193 27.587.719 53.428.264 49.614.008 Skupina Elektro Gorenjska ima sklenjene obrestne zamenjave z namenom varovanja denarnih tokov za čas odplačila posojila. Finančne instrumente namerava držati do zapadlosti. Le-ti bodo ob svoji zapadlosti, ko bodo poplačane celotne obveznosti iz posojilne pogodbe, imeli vrednost 0. Z obrestno zamenjavo so bile varovane naslednje finančne obveznosti: v € 2016 Finančne obveznosti varovane z obrestno zamenjavo 5.491.071 8.692.958 Sprememba obrestne mere pri finančnih instrumentih z variabilno obrestno mero za 50 bazičnih točk na dan poročanja bi povečala oziroma zmanjšala poslovni izid skupine za spodaj navedene vrednosti. Pri analizi so obveznosti po variabilni obrestni meri zmanjšane za obveznosti, za katere je sklenjena obrestna zamenjava (IRS). Nekatere posojilne pogodbe vključujejo določila, da je variabilna obrestna mera enaka nič, v kolikor je EURIBOR negativen. v € Vpliv na poslovni izid 2017 Vpliv na poslovni izid 2016 povečanje za 50 bt zmanjšanje za 50 bt povečanje za 50 bt zmanjšanje za 50 bt Finančne obveznosti z variabilno obrestno mero -119.422 56.768 -132.750 67.089 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 178 Resnost obrestnega tveganja ocenjujemo kot majhno. Glede na trenutno gospodarsko situacijo se ne pričakuje pomembnejši dvig višine obrestnih mer, zato ta vpliv tveganja ocenjujemo kot zmeren. Ob predpostavljeni 17 % letni verjetnosti realizacije tveganja znaša individualna ocena tvegane mere (pri 95 % stopnji zaupanja) na poslovanje 31 tisoč €, pri čemer je razpon izgub v primeru realizacije od minimalno 0 € do maksimalno 110 tisoč €. Tveganje spremembe deviznih tečajev Poslovanje se odvija v evrih, zato skupina ni izpostavljena tveganju spremembe deviznih tečajev. 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 179 23 DOGODKI PO DATUMU BILANCE STANJA Po datumu bilance stanja (31. 12. 2017) in do datuma revizorjevega poročila (11. 5. 2018) je družba Elektro Gorenjska od SODO prejela preliminarni obračun regulativnega leta 2017. Preliminarni obračun za leto 2017 je SODO izvedel na osnovi nerevidiranih računovodskih izkazov. Iz obračuna izhaja, da je bila v letu 2017 že zaračunana pogodbena vrednost storitev in najema za 2.121.116 € nižja od vrednosti ugotovljenih na podlagi preliminarnega obračuna. Na tej osnovi je družba v letu 2017 pripoznala za 2.121.116 € kratkoročno nezaračunanih prihodkov. Izdajatelj: Elektro Gorenjska, d. d., Ulica Mirka Vadnova 3a, 4000 KRANJ Oblikovanje in produkcija: Creatim Ržišnik Perc d. o. o. Tisk: CC Consulting center, d. o. o. Naklada: 50 kosov Junij 2018 A