i!F CENA IZVODU 10 DIN §3iij lil lili izdaja Časopisno založniško podjetje •Polet« — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik: Prešern Igor — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo in uprava v Ljubljani — Uredništvo: Likozar jeva 12, uprava: Cankarjeva 1 (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 37? — Čekovni račun uprave št. 602-#T«-84 — Telefoni: uprava 21-281 uredništvo 31-G94 (ob nedeljah tudi 31-193 in 30-278) — Celoletna naročnina 400 din. polletna 200 din J Liubl :ana /brezni / VELEŽ I. zvezna nogometna liga maRikimu trn v peti Kot kaže, bo tekmovanje v I. zvezni ligi leto« pravo tekmovanje presenečenj, saj so nam najboljši postregli tokrat ze v 2. kolu s polnim košem takšnih rezultatov, ki jih marsikateri ljubitelji nogometa niso pričakovali. Kdo je pač mislil, da bo Crvena zvezda na domačih tleh komaj iztrgala točko Veležu in da bo Sarajevo, ki je preteklo nedeljo v Splitu katastrofalno izgubilo proti Hajduku, pripravilo to pot katastrofo Spartakovcem iz Subotice. Največje presenečenje pa vsekakor pomeni precej krepak poraz »majstora s mora«, ki so mn Zagrebčani povsem zasluženo nasuli tri gole, in to dva kar v eni minuti.. Videti je, da so se zlasti novinci iz Mostarja prav resno zagrizli v borbo in ni izključeno, da bodo izbrali v prihodnjih tekmah še kakšno »žr- da bi uuocgei gol proti Zagrebčanom. To je bila mlačna igra, k čemur je precej pripomogel slab sodnik Vlajič. Ivica Horvat je bil v drugem polčasu poškodovan, pa je kasneje vendar nadaljeval z igro. BSK : Radnički 2:2 (2:1) Beograd, 28. avgusta. V Beogradu sta se srečala krajevna rivala BSK in Radnički in sta se pred 20.000 gledalci »pomenila« za delitev točk. (Nadaljevanje na 8. strani) Lestvica: tev«, ki ji bodo poizkušali od tegnifi točko. Zagreb : Hajduk 3:1 (1:0) Zagreb: Maček, Beseredi, Vidoše-Vič, San.tek, Klajič, Joksimovic, Cuk, Medved, Buban, Rezar, Benčič. Hajduk: Vulič, Grčič. II., Broketa, Grčič L, Krst uto vic, Luštica, Rebac, Vukas, Malešič, Vidoševič, Radovič. Stadion Dinama v Maksimira, gledalcev 12.000, sodnik Petrič iz Reke. Strelci: Benčič 14, Vukas 66., Buban 87., Čuk 89. minuta. Zagreb, 28. avgusta. Poraz, ki ga je doživelo danes moštvo Hajduka Predstavlja največje presenečenje II. kola zvezne nogometne lige. Po visoki zmagi 6:0 nad Sarajevom in dobrimi rezultati prejšnjih tekem, nihče ni pričakoval kaj takega. Vsi smo vedeli, da Hajduk ne bo imel lahke naloge, vse prognoze pa so se uresničile preko pričakovanj. Moštvo Zagreba je danes prikazalo eno najboljših iger. Igralci so startali na vsako žogo in pokazali neverjetno voljo za zmago. Hajduk je precej razočaral svoje mnogoštevilne pri-staše. Lahko rečemo, da je igro Pravzaprav izgubil Hajdukov na-Pad, ki se je preveč zgubil v raznih kombinacijah in kratke predaje žoge niso prinesle koristi. Pri tem se je v&e premalo posluževal prodornih kril. Zares čudno je. da jo ta napad, ki velja danes trenotno za najboljšega v državi, tako odpovedal. Sicer lahko rečemo, da je bila tekma zelo lepa in razburljiva. Posebej bi kazalo omeniti še to, da je že izgledalo, da se bosta moštvi razMi z neodločenim rezultatom, pa so domačini v zadnjih dveh minutah postavili končni rezultat. Mlada igralca Buban in Čuk sta hitro drag za drugim dosegla še dva gola. Crv. zvezda : Velež 1:1 (0:1) Beograd 28. avgusta. V prvenstveni nogometni tekmi I. zvezne lige sta se nasprotnika Crvena zvezda : Velež razšla z neodločenim rezultatom. Po prvem uspehu Veleža, ki ga je realiziral v 37. minuti Selimotič, je prišlo do izenačenja v 85. minuti po Toplakovem strelu. Tekma je bila vsestransko zanimiva in ostra tet so Imeli domači večjo terensko premoč in precej priložnosti za uspeh, ki pa jih niso znali izkoristiti. Velež je s svojo igro navdušil kakih 20.000 gledalcev, ki so prisostvovali tekmi ob zelo lepem vremenu. Vojvodina : Dinamo 0:0 Novi Sad, 28. avgusta. Tekma med Vojvodino in zagrebškim Dinamom se je končala brez gola, čeprav je imel Milovanov izredno priložnost, Partizan Dinamo Crv. zvezda Hajduk Željeamčar Zagreb Velež Radnički Sarajevo Spar tak P rolet er BSK Vojvodina Budučnost Danes se je začel jesenski del tekmovanja v zvezni knš..,.. ligi. V L kolu smo imeli v Ljubljani eno najzanimivejših srečanj meti Olimpijo in Proleterjem, ki je trenutno prvi na lestvic". Tekma ob zaključku lista še ni končana, zato ain tildi ne moremo postreči z rezultatom. Fotografija je s tekme Olimpija : Proleter, ki je bila odigrana na mednarodnem turnirju ob proslavi 10-obletnice osvoboditve Maršal T iio ti Vižintin zmagal na kriteriju, Flajs pa na cestni dirki Ljubljana, 28. avgusta. — Včeraj in danes sta bili o Ljubljani zanimivi kolesarski prireditvi, ki ju je organiziralo agilno kolesarsko društvo Rog pod pokroviteljstvom iovnrne koles »Rog* o Ljubljani. Ze v začetku moramo pripomniti, da sta obe prireditvi uspeli in da organizatorjem ni kaj ugovarjati, čeprav so se tu in tam vrinile manjše napakice, ki se jim ni mogoče izogniti. EVROPSKO IN SVETOVNO PRVENSTVO V VESLANJU Vlašič in Lučin na 3. mestu Gand, 28. avgusta. V Gandu je bilo danes zaključeno svetovno prvenstvo v ve-slanju. V finalnih borbah sta sodelovala tudi dva jugoslovanska čolna, ki pa sta Se Predvsem zaradi slabe taktike uvrstila na nižje mesto, kot pa bi jima po bjihovi kvaliteti odgovarjalo. Double-sculi Mornarja, ki je veslal v zasedbi perica Vlasič in Nikola Lučin, je osvojil tretje mesto, četverec Krke pa je bil četrti. Ekipno tekmovanje na letošnjem Prvenstvu je zopet osvojila Sovjetska Zveza, ki je zmagala v tako imenovanem *5*UP Glandaz«. Finalni rezultati — skiff: ^očerka (P) 7:08.3, Cukalov (SZ) 7:12.4, Van Mesdag (Niz) 7:13.7, double-scull: SZ ®:43-li CSR 6:45.8, Jugoslavija 6:47.9, dvojca brez krmarja: SZ 6:59.1, Belgija 7:00.1, Argentina 7:06.0, dvojka s krmarjem: Švica 7:30.0, Finska 7:32.2, Francija 7:36.5, četverec brez krmarja: Romunija 6:29.2, Danska 6:31.4, Finska 6:36.8, Jugoslavija 6:39.8, četverec s krmarjem: Argentina 6:36.4, Švedska 6:40.0, Finska, osmerec: SZ 5:59.7, Švedska 6:01.0, Nemčija 6:03.1. Udeležba je bila zadovoljiva, kajti nastopili so dirkači Odreda, Proleterja iz Kopra, Nove Gorice, Ilirije, Branika, Ljubljane, Rudarja ter Dinama, Zagreba in Fotokemike iz Zagreba — skuipaj prav lepo število. Posebnost dirke je bila vsekakor znani državni reprezentant Jugo in najsifcarejši slovenski dirkač Podmilščak iz Manbora. NAJPREJ BORBA ZA TOČKE Prav lepo število gledalcev se je zbralo včeraj na ulicah okrog Tabora, kjer je bil kot uvod v današnjo prireditev ulični kriterij. Razveseljivo pa je bilo tudi število nastopajočih, saj je med mladinci tekmovalo 28, med člani pa 16 dirkačev. Najprej so prevozili 30 krogov mladinci v dolžini približno 25 km in se je med njimi od začetka to konca razvijala huda borba. Mladi Traven je znova dokazal, da je dober kriterijski vozač in si je priboril prvo mesto. Drugi sovozači mu niso mogli konkurirati, saj je Prvenstvo Slovenije v plavanju imel 11 točk prednosti. Se živahnejša je bila borba mod člani. Tu je v prvih 7 krogih brez posebnih težav zmagal Vižintin iz Kopra, nato pa se mu je že nekoliko •majal prestol« zmagovalca. Končno pa je vendarle zmagal s prednostjo 22 točk pred dru-goplasirauim Zanoškarjem, ki je zmagal v končnem sprintu. Seveda je nekaj kolesarjev v obeh skupinah odstopilo, deloma zaradi okvar, deloma pa zaradi premajhne vzdržljivosti. FLAJS JE DOBER SPRINTER Danes zjutraj je bila na sporedu cestna dirka za člane, mladince in turiste. V prvi skupini je nastopilo 20 tekmovalcev, močnejša je bila skupina mladincev — 34 tekmovalcev, med turisti pa jc nastopilo 16 dirkačev. Najprej so startali člani. Vreme je bilo prav zadovoljivo, zato je bilo pričakovati, da se bo razvila precej ostra borba. Tega pa ni bilo vse do Kačjih rid, kjer so Odlični rezultati v Vidmu ZPK Ljubljana ponovno prvak - Trije novi slovenski rekordi f\’ls kolesar Veselin Petrovič se je ceraj prav dobro odrezal na sve-°vnem prvenstvu v Rimu, kjer je asedel 13. mesto, niti 3 minute ža Hagovalcem Ranuccijem (poročilo beri na 2. strani) Krško, 28. avgusta. V petek se je v krasnem bazenu Celuloze v Krškem pričelo republiško prvenstvo Slovenije v plavanju. Na prvenstvu je sodelovalo 7 klubov: ŽPK Ljubljana, Triglav, Kamnik, Ilirija, Branik, Prešeren in Celuloza z nekaj tekmovalci. Že prvi dan prvenstva je prinesel odlične rezultate, med njimi nov slovenski rekord, obenem pa zagrizene borbe. Tako sta v prvi točki sporeda Vukičeva in Horvatova plavali boljše od obstoječega slovenskega rekorda. Tudi ostali rezultati so bili odlični, saj je vseh šest tekmovalk plavalo pod 1;40,0. Na 1590 m crawl moški se je razvila ogorčena borba med Pircem in Goršičem. Vso progo sta plavala glavo ob glavi in šele v zadnjih metrih je hitrejši Pirc odločil sebi v prid prvenstvo. Oba pa sta dosegla odlična časa pod 21. kar je za sladko vodo že v jugoslovanskem merilu dober rezultat. Na 400 m crawl za ženske se je Pelanova oddolžila Konciljev! za nedavni poraz v Kamniku. Tudi tu je odločila le desetinka sekunde in Pelanova je tako osvojila letošnje prvo prvenstvo. Drugi dan tekmovanja je prinesel najbolj napeto točko večera v 100 m crawl, ki je povzročila sodnikom mnogo težav, obenem pa sprožila celo vrsto protestov, ki so bili rešeni šele danes dopoldne. Medtem ko sta bila Pirc in Goršič nesporno prvi oziroma drugi, je bil plasma od tretjega do petega mesta povod za proteste. Vsi trije tekmovalci so dosegli namreč isti čas 1:05.0. Ker sodniški zbor ni bil popoln, je bila situacija še bolj zapletena. Na 100 m hrbtno relanova ni imela konkurence in je zmagala z naskokom 2 m pred Mariborčanko Vauhnikovo. Na splošno lahko trdimo, da so bili rezultati v hrbtnem slogu v povprečju še najslabši. Pelc je na 200 m prsno ponovno izboljšal svoj rekord, pa tudi Zrimšek je postavil svoj osebni rekord. Z dobrima rezultatoma sta presenetila Kanc (Ilirija), ki je prvič zaplaval pod tri minute in Sodja (Ljubljana), ki je šele letos pričel s treningom. ""ukineva je tudi v prsnem slogu dokazala, da je v rekorderski formi, saj je v dopoldanskem predtekmovanju dosegla nov slovenski rekord 3:10,4 in tudi v finalu ni ime- la nasprotnice. Ogorčena borba za tretje mesto se je razvila med Tomi nškovo (Lj) in Hribarjevo (Triglav), .kjer je prva za štiri desetinke odločila zimago v svojo korist. V obeh štafetah drugega dne je bila zmagovita ŽPK Ljubljana, ki si je pridobila Mik naskok, da si je s tem prvo mesto že zagotovila. Posebno z velikim naskokom je zmagala štafeta Ljubljane v mešani štafeti v postavi Goršič, Pelc, Poljanšek in Vergelj, ki so dosegli letošnji najboljši čas v Sloveniji. Zadnji dan prvenstva je bila na sporedu prva dočka 400 m crawl. Že v predtekmovanju so bile borbe za finale zelo ostre, saj se tekmovalec s časom 5:44,0 «i uvrstil v finale. Le Pirc in nekaj časa Goršič sta plavala na čas, medtem ko so vsi ostali, med njimi štirje tekmovalci Triglava, plavali le za plasma in hranili svoje sile za štafeto. Na 100 m crawl je Koncilijeva potrdila, da je najhitrejša plavalka v Sloveniji. Pelanova je potisnila Horvatovo na tretje mesto, odlična rezultata pa sta dosegli Auerspergova in Cehu 1 jeva iz Radovljice. (Nadaljevanje na 8. strani) znani klanci precej razbili vso skupino. Že tam smo videli, da sc bo glavna borba razvijala med jugom, Flajsom, Skomino ir. Vod-mitščakoin, vmes pa je" posegel še B:*rgant. Toda že pri Postojni j.? bila vsa skupina zopet strnjena in le nekaj kilometrov dalje nas jc presenetil »Rogovec« Janežič, ki je kar 1.30 min. pred drugimi prispel na obrat Razdrto. Toda svoje prednosti ni dolgo časa obdržal. Skozi Postojno je še vozil, sam, kmalu pa so ga ujeli še drugi dirkači. Od Postojne dalje pa se je dejansko vsa skupina razdelila že tako, kot so potem prispeli na cilj. Skozi Logatec so najprej vozili jugo, . Flajs, Skomina in Podmilščak, nato naslednja sku.pina Zanoškar, Pokupec., Žirovnik, Rožnik in Hrovat, nato pa še drugi. Jugo je bil skoro ves čas v vodstvu in jc pravzaprav diktiral tempo, postal pa jc žrtev svoje taktike in v končnem sprintu ga jc premagal Flajs, ki je’ prispel prvi na cilj. Za njim so se zvrstili Podmilščak, Skomina, Zanoškar, Savuk in drugi. Malo od Logatca dalje smo bili prav prijetno presenečeni. Na poti proti Ljubljani se je ustavil naš voditelj maršal Tito s svojo soprogo in spremstvom ter prav z zanimanjem nekaj minut opazoval dirko, nato P? se je odpeljal naprej. To je dalo dirkačem še več volje in so s precej lepo brzino nadaljevali svojo pot proti Ljubljani. Malo prej se je končala borba mladincev in turistov. Pri mladincih je znova veljal za favorita Traven (Lj.), ki pa je zaradi nesrečnega padca kmalu po startu, precej s težavo vozil vso progo, pa vendarle prispel s prvo skupino na cilj. V tej kategoriji je zmagal mladi Gregorin (Fotokemika), .pred Starčevičem (Reka) in ostalimi. Pri turistih je bil najuspešnejši Gantar, ki sta mu sledila Rogovca Dimnik in Čadež. Rezultati — kriterij: člani: 1. Vižintin (P) 52 točk, 2. Zanoškar (Rog) 30, 3. Flajs (0) 20, 4. Žirovnik (Rog) 17, 5. Rožnik (II.) 10; mladinci: 1. Traven (Lj.) 27, 2. Blaž (0) 16, 3. Stupar (Rog) 15, 4. in 5. Fokupec (F) in Popovič (II.) po 11 točk. Dirka-člani: 1. Flajs (0), 2. Jugo (R), 5. Podmilščak (Br.) 4. Skomina (R) vsi 3:25.17, 5. Zanoškar (Rog), 6. Šavuk (Din.) 7. Božnik (II.), 8. Razumovič (R), vsi 3:29.20 itd.; mladinci: 1. Gregorina (F), 2. Starčevič (R), 3. Harasti (Zgb.), 4. Rikobom (Prol.), 5. Jan 6. Lipovnik (oba Br.) vsi 2:39.30 itd; turisti: 1. Gantar (0), 2. Dimnik, 3. Čadež (oba Rog) 4. Dobaj (Br.) vsi 1:21.60. Ekipe: 1. Reka (Jugo, Skomina, Razumovič) 10:19.54, 2. Rog (Zanoškar, Žirovnik, Omrzel) 10:30.52. Zmagovalci v posameznih disciplinah so prejeli lepa darila, zmagovito moštvo Reka pa pokal pokrovitelja tovarne koles »Rog« v Ljubljani. Tone Bančič Poštnina plačana v gotovini iPii i lili n i' i i'i ii ii 't'ii 11 i i m ii n 1 i n min i iiiiiii Leto XL — Štev. 35. V Ljubljani, 28. avgusta 1955 Zvezna odbojkarska liga — moški PRESENEČENJE v Beogradu Branik porazil Crv. zvezdo 3:2 Prešern Igor Beograd, 26. avgusta. Odbojkarsko moštvo mariborskega Branika je včeraj in danes gostovalo v Beogradu. kjer je nastopilo v dveh tekmah. Včeraj so Branikovci premagali Crveno zvezdo s 3:2 (15:5, 6:15, 10:16, 18:16, 15:12), danes dopoldne pa so premagali moštvo Novega Beograda s 3:1 (12:15, 15:10, 15:2, 15:8). Železničar (Bgd) : Spartak 3:0 Subotica, 28. avgusta. V prvenstveni odbojkarski tekmi zvezne moške lige so gostujoči igralci Železničarja iz Beograda premagali s u bot iškega Spartaka po znatno boljši igri s 3:0 (15:13, 15:8, 15:12). Mladost : Partizan (N. M.) 3:1 Zagreb, 28. avgusta. Prvenstvena odbojkarska tekma zvezne moške lige med Mladostjo iz Zagreba in Partizanom iz Novega mesta se je končala z zmago Mladosti s 3:1 (12:15, 15:11, 15:13, 15:8). ŽENSKE Mladost : Novi Beograd 3:0 (15:6, 15:5, 15:10) OLTMPIA : TEKSTILAC 3:1 Tudi v Ljubljani smo imeli dve prvenstveni srečanji v tekmovanju hrvatsko-slovenske odbojkarske lige. 01ympia je imela v gosteh varaždinskega Tekstilca in ga premagala s 3:1. V moštvu Olimpije je po daljšem času nastopil znova izkušeni Kosec, ki je zamašil vrzel odsotnih igralcev in dokazal, da je še vedno v vrstah naših dobrih odbojkarjev. Igra sama je bila precej mlačna. LOKOMOTIVA : ŽOK LJUBLJANA 3:1 Odbojkarji Ljubljane so danes sprejeli v goste vodečo Lokomotivo. Po mlačni in nezanimivi igri je Lokomotiva zmagala s 3:1 in si tako še bolj utrdila položaj na vrhu lestvice. V moštvu Ljubljane je bila občutna vrzel, saj hi bilo najboljšega igralca Meserka, ki je trenutno na praksi v Angliji. Obe ljubljanski tekmi sta pokazali, da igralci čez poletje niso načrtno trenirali in tako je bilo današnje 1. kolo jesenskega dela pravzaprav prvi resnejši trening za obe moštvi* * Pred nekaj tedni smo v zvezi s formiranjem komisije za telesno vzgojo pri Izvršnem svetu FLRJ načeli v našem listu vprašanje organizacijske združitve vseh telesnovzgojnih organizacij. Prvi se je k temu vprašanju oglasil z obširnim prispevkom tov. Edi Serpan (Organizacija telesne vzgoje v naši družbi — »Polet« z dne 24. in 31. julija) ter se v temeljito razčlenjenem sestavku odločno zavzel za enotno telesnovzgojno organizacijo. Potem ko je svojo tezo teoretično utemeljil, je razvil še shematično strukturo »bodoče« enotne organizacije in njenih organov na različnih stopnjah. Seveda pa je v omenjenem članku tov. Serpan podal le svoje mnenje, s katerim se mogoče ta ali oni ne bo docela strinjal. Naš list bo v prihodnjih številkah priobčil še mnenje drugih funkcionarjev, ki bodo morda to vprašanje osvetlili še z drugih strani, tako da bomo vsi skupaj prišli do jasnejših spoznanj. Danes pa bi ob gornjem vprašanju in k članku tov. Serpana podal le nekaj kratkih misli, pripomb in vprašanj. Najprej moram poudariti, da se s teoretičnimi utemeljitvami tov. Serpana, ko razvija štiri imperative, ki terjajo enotno telesnovzgojno organizacijo, povsem strinjam. Toda takoj moram postaviti vprašanje: ali je danes že čas, da izvedemo v praksi to, kar tov. Ser-nan zagovarja? Ali je ves proces že tako zrel, da teorijo lahko v praksi uresničimo? Vemo namreč iz izkušenj v preteklosti, da se lahko marsikaj, kar je teo- retično idealno zamišljeno, v praksi iz teh ali onih razlogov popolnoma izjalovi. Razen tega se mi zdi, da pri nas včasih precenjujemo pomen organizacijskih oblik in raznih organizacijskih reform, kakor da bi bila organizacijska oblika važnejša od vsebine, torej zunanja forma več, kakor delo samo, kakor vsebina. Ali ne bi s tem korakom, če bi bil preuranjen, če bi prišel ob nepravem času, organizacijam več škodovali kakor koristili, in njih razvoj zavrli, namesto pospešili? Iz preteklosti so nam znane razne fuzije, ki so včasih rodile koristne sadove, včasih pa povzročile še večje nazadovanje. Računati moramo namreč s tem, da je nosilec vsega dejanja in nehanja v naših organizacijah človek — naš vaditelj, funkcionar, trener, inštruktor — torej človek z vsemi svojimi dobrimi in slabimi lastnostmi, s svojimi ustaljenimi nazori in prepričanji, dolgoletnimi navadami, predsodki itd. Ali ne bi morda mnogo teh ljudi, ki delajo danes z vsem srcem v svojih organizacijah, s prenagljenimi ukrepi odbili? V tem ali onem kraju, kjer partizansko in športno društvo idealno sodelujeta, bi takšno združitev prav lahko izvedli. Toda povsod ne bi bilo tako. Preden bi se torej odločili za takšen korak, bi po mojem mnenju morali zares temeljito analizirati stanje na terenu in pogledati, kako bi predvsem v osnovnih organizacijah sprejeli takšno odločitev. In še nekaj je, kar mi daje misliti v članku tov. Serpana, namreč vprašanje strokovnega, dela v društvih, če bi imeli enotno organizacijo. ToV. Serpan sicer pravi, da bib ilo društvo celota, znotraj katere bi se razvijala najbolj pestra dejavnost po interesnih skupinah, sekcijah ali klubih, ki jih izbira članstvo po osebnih nagnjenjih. To hi bila torej nekakšna specializacija oz. opredelitev članstva za tiste panoge, ki jih veselijo. Takšni ureditvi dela se za članstvo in odraslo mladino (n. pr. nad 16 let) ne bi upiral. Toda kaj pa najmlajši rod — pionirji in mladinci pod 16 let, za katere vemo, da jim je zavoljo harmoničnega telesnega razvoja potrebna vsestranska vzgoja in jim prerana specializacija lahko škoduje. Morda avtor tega, vprašanja ni podrobno obdelal, ker. bi se mu sicer že itak obširno gradivo še bolj razvleklo. Vsekakor pa sem mnenja, da bi glede strokovr ; nega kadra naleteli na velike težave. Ce naj bi z enotno organizacijo dobili dovolj sposobnih vaditeljev, ki bi opravljali te odgovorne in nelahke naloge, saj danes vemo, da je i v »Partizanu« i v športnih organizacijah vprašanje zares dobrih vodnikov in trenerjev zelo pereče. Zato se mi zdi, da tudi vprašanje dobrih strokovnih kadrov, ki nam jih bodo dale v prihodnjosti razne šole in tečaji, govori za to, da se ne kaže prenagliti. Hrvatsko-slovenska odbojkarska liga Prvi 2 točki za Kamničane Kamnik, 28. avgusta. Po daljšem času je bilo danes kamniško občinstvo zadovoljno z domačimi odboj-kerji. Moški so proti ljubljanski Iliriji s 3:1 (10:15, 15:6, 15:7, 15:1) dosegli svojo prvo zmago v letošnjem prvenstvu. Če jim bo ta »podvig« uspel vsaj še štirikrat ponoviti, potem imajo Kamničani vse možnosti, da bodo ostali v tej ligi. Tudi ženske so prijetno presenetile j. dokaj dobro igro na mreži, saj so odpravile Ilirijo prav tako s 3:1 (15:10, 15:12, 11:15, 15:10). Lepa telovadba T v» v v Irzicu Tržič, 28. avgusta. Po uspelem pokrajinskem zletu v Kopru, katerega so se udeležili tržiški telovadci v zelo lepem številu, marljivo telesnovzgojno društvo ni počivalo. Dne 5. t. m. je priredilo v svojem domu telovadno akademijo v počastitev občinskega praznika, takoj za akademijo pa so se neumorni vodniki znova zagrizli v delo, da so v treh tednih pripravili današnji telovadni nastop, ki je obsegal 15 točk. Vreme, ki je bilo letos telovadcem bolj naklonjeno kot lani, je privabilo na telovadišče precej občinstva. Po pozdravu zastavi so male cicibanke začele s prikupnimi vajami na švedski klopi. V plavili krilih je ženska deca prikazala »zajoka«. Članice na gredi in člani na bradlji so želi mnogo odobravanja. Oddelek pionirjev je bil za Tržič odločno premajhen. Za pionirji so nastopile članice z vajami s kiji. Člani so bili v vajah na krogih boljši od mladincev. Pionirke, ki jih je bilo kar pre-eej, so skladno izvedle zletne vaje. Ob koncu so člani in članice nastopili še na orodju, v raznoterostih in s prostimi vajami. Potočnik Pionirji Sobote —■ prvaki MNP Letošnje prvenstvo Mariborske nogometne podzveze so osvojili simpatični pionirji NK Sobota iz Murske Sobote, ki so z enakim številom točk, toda z boljšo razliko v golih zasedli prvo mesto pred mariborskim Branikom in Kovinarjem. O končnem plasmaju bi sicer morala odločati zadnja tekma med Branikom in Mariborom, kjer so Branikovci zmagali s 3:0, s tem pa so vseeno dosegli slabšo razliko v golih, kot pionirji Sobote. S tem je bilo zaključeno prvenstvo pionirjev Mariborske nogometne podzveze. Vrstni red je torej naslednji: 1. Sobota, 2. Branik, 3. Kovinar (M), 4. Maribor, 5. Drava (Ptuj). Kot kaže, je k osvojitvi prvega mesta pionirjem iz Murske Sobote precej pripomogla pionirska nogometna šola, ki jo je organiziral NK Sobota. DRŽAVNO PRVENSTVO V JADRANJU Split, 28. avgusta. V Splitu je bik danes končano državno prvenstvo v jadranju, v katerem se je pomerilo med seboj 37 jadrnic vseh razredov s 110 tekmovalci. V skupnem plasmaju sta splitska Labud in Mornar osvojila 2 prvi mesti, po 1 prvo mesto pa trogirski Mosor in Jugo iz Lošinja. PIONIRJI SVOBODE NAPREDUJEJO Čeprav Je že nekaj časa od zaključka pionirskega prvenstva nogometnega centra Ljubljane, Je pri Svobodi na Viču vsak ponedeljek in četrtek precej živahno, kajti tedaj so redni pionirski treningih zelo disciplinirani in marljivo ningi, katere obiskuje 25 igralcev. Mladi Svobodašl so namreč pripravili prijetno presenečenje in predvsem proti koncu prvenstva zaigrali tako dobro, da so premagali nekaj resnejših nasprotnikov, na koncu pa osvojili prvo mesto pred pionirji Odreda. Za ta uspeh se morajo predvsem zahvaliti svojemu trenerju Useniku, ki jih je ves čas prvenstva dobro vadil in jim dajal skrbne nasvete. Zato ni čudno, da so ti pionirji na tre-sledijo trenerjevim navodilom, kako je treba Igrati z žogo in kako se vesti na igrišču. Kot vidimo, je to pionirsko moštvo v preteklem letu zelo napredovalo in se sedaj vneto pripravlja za republiško pionirsko prvenstvo, ki bo 2. septembra v Celju. Njihova največja želja je, da bi na republiškem prvenstvu dostojno zastopali svoj klub in da bi se potegovali tudi za boljša mesta v končnem plasmaju. Tem željam se pridružujejo tudi ljubitelji nogometa z Viča, ki jih uspehi njihovih pionirjev zelo razveseljujejo. Tokrat ge zmagal Odred Ljubljana, 28. avgusta. Včeraj popoldne je bila na igrišču Krima odigrana pod pokroviteljstvom Zveze borcev terena Krim prijateljska nogometna tekma med Krimom in Odredom. Cisti dobiček na tej tekmi je namenjen za postavitev spomenika padlim borcem na tem terenu. Pred nedavnim je v trening tekmi na domačem igrišču podlegel Odred istemu moštvu s 4:2. Tokrat pa so bili uspešni Odredovci, ki so se oddolžili za prejšnji poraz z istim rezultatom 4:2 (4:1). Tekma ni bila kdo ve kako zanimiva, čeprav smo videli na obeh straneh, predvsem pa pri Odredovcih, sem in tja koristno in premišljeno igro. Zmaga Odreda je povsem zaslužena, tekma sama pa je predvsem Odredovcem služila kot nekakšna priprava za nedeljsko srečanje za pokal maršala Tita, ko bo Odred moral nastopiti v Subotici proti Spartaku. Gole za Odred sta dosegla Belcer in Vorgič po 2, za Krim pa Podobnik in Bergelj. Jugoslavija : ČSR 8:2 (7:0) Zagreb, 28. avgusta. Včeraj je bila odigrana v Zagrebu mednarodna nogometna tekma gluhonemih med Jugoslavijo in Češkoslovaško, ki se je končala z zasluženo zmago Jugoslovanov 8:2 (7:0). Za tekmo je vladalo precejšnje zanimanje, saj je privabila okrog 5000 gledalcev* ZAKAJ JUGO NI SEL V RIM? Precej nas je začudilo, da se je Jugo pojavil na današnji kolesarski dirki v Ljubljani, ko je bil vendar določen v državno reprezentanco za svetovno prvenstvo v Rimu. Pojasnil nam pa je, da so ga italijanski obmejni organi zavrnili na. državni meji, čeprav je imel vse potne dokumente v redu in tudi potrjene od Italijanskih oblasti. Pač zanimivo, ali neL Satfovaiiiv uspeli Jugoslovanov v Bolgariji Kot'je znano, je drugo moštvo najboljših jugoslovanskih kolesarjev odšlo na gostovanje v Bolgarijo. Med njimi je tudi nekaj Slovencev, kot Delila Santa, Valant, Piciga in Žižek, od ostalih pa Della Petra, Cvejin, Colič, Osredki in Ko-levski. Že na prvem tekmovanju so se morali Bolgari pomeriti v dirkališc-nik dirkah, ki pri nas že nekaj let niso domena naših dirkačev. To tekmovanje je bilo v Sofiji in so Bolgari zmagali v treh disciplinah, Jugoslovani pa v eni. Najboljši plasma v hitrostni vožnji so osvojili Mladi Goričan Bajc, član naše reprezentance, ki je nastopila v Bolgariji štirje Bolgari, medtem ko sta predstavnika Jugoslavije Novak in Kre-bel'j zasedla 5. in 6. mesto. Sledilo je tekmovanje na 4000 m in tekmovanje na 1000 m z letečim startom. Obakrat so bili uspešnejši Bolgari, medtem ko so Jugoslovani kot ekipa zmagali v dirki na 20km. Toda tudi v tej dirki je bil prvi kot posameznik Bolgar Filipov, ki je osvojil 86 točk, medtem ko sta 2. in. 3. mesto zasedla Cvejin in Novak, prvJ s 43, drugi pa z 42 točkami. Vrstni red je bil nadalje naslednji: Stojanov (B), Krebelj, Osredki (oba Lj), Petrov (B) itd. Temu tekmovanju je sledila krož' na dirka na 112 km dolgi progi, kjer je nastopilo 13 bolgarskih in 8 jugoslovanskih dirkačev. Za Jugoslavijo so nastopili Della Santa, Cvejin, Valant, Piciga, Kolevski, Žir žek, Golič in Delila Petra. V tej dirki so bili naši dirkači favoriti, toda Bolgari so spet pobrali vsa prva mesta in tako je dosegel najboljši uspeh Rogovec Valant s 7. mestom, vendar pa s 14 minutami Zati < za zmagovalcem Krstavim, ki j c .J znanec z dirke »Po Hrvatski in Skr veniji«. Za Valnatom so se najbolje plasirali še Kulevski na 9., Pi' ciga na 10., Colič na 13., Della Petra na 14. im Cvejin na 15. mesto, medtem ko sta morala žal Slovenci Žižek in Della Santa odstopiti zaradi okvar na kolesih. Kot kaže, je kolesarski šport med Bolgari zelo priljubljen, saj se je na tej dirk) zbralo dkoli 60.000 gledalcev, kar b) bilo za naše razmere pravzaprav ret kordno število. Jugoslovanski dirkači po teh nastopih niso še odpotovali v domovi-1 no, temveč so nastopili še v Stalim! in Burgasu, od koder pa do zaključka redakcije še nismo prejeli poročil o njihovem plasmaju. „ Tioiejo Jadrana" osvojil Dinamo SVETOVNO PRVENSTVO V KOLESARSTVU Trojna zmaga Italijanov in odlično 15. mesto Veselila Petroviča Rim, 28. auQ. — Včeraj sc jc začelo letošnje svetovno prvenstvo v kolesarstvu s cestno dirko amaterjev na krožni pragi pri Fra-scatiju v bližini Ri/ma. Kolesarji so startali ob enih in so morali devetkrat prcvo*ziti krožno progo, tako da je celotna proga merila nad 188 km. Množica 10 kolesarjev je krenila s starta zelo hitro in je povprečna hitrost znašala celo 36 km na uro. Vendar je bil ta tempo prehud in je hitrost počasi padala, tako da je dosegla nazadnje 34 km in še manj. Že v drugem krogu so poizkušali posamezni kolesarji pobegniti in tako sta imela nekaj časa Francoza Darrigade in Saelens 15 sekund prednosti. V naslednjih krogih se ni zgodilo nič posebnega in šele v drugem delu četrte runde je potegnil Bolgar Stojmčev, ki je imel nekaj časa tudi pol minuite prednosti. vendar so ga v naslednjem krogu zo- jETO X! Štev. 35 Stran 2 pet ujeli. Naslednja skupina je zbežala v 6. krogu in tokrat je Ml med begunci tudi Jugoslovan Vuksan. Čez nekaj časa sta se iz vodilne skupine odtrgala Italijana Fallarini in Grassi, ki sta svojo prednost kmalu povečala na 1 minuto. Kasneje je imel Fallarini težave zaradi krčev m je zaostal, Grassiju pa se je priključil Danec Andersen. En kreg pred ciljem sta imela vodilna kolesarja preko 2 minuti prednosti. Zasledovala pa ju jc skupina, v kateri so bili Hoevenaers, Nordwal, Ranucci, Christian, Bruni, Elliot in Goransson. Malo pred zadnjim večjim vzponom v zadnjem krogu sta se iz skup-ne odtrgala Italijana Bruni in Ranucci ter kmalu dohitela Grassija in Andersena. nec je začel pešati in na čelu so bili trije Italijani, od katerih je malo pred ciljem zaostal Bruni, tako da sta naslov svetovnega prvaka v sprintu reševala med seboj Italija- na Ranucci in Grassi. Ranucci je bil za malenkost hitrejši in si je tako zaslužil mavrično majico svetovnega prvaka. Med naslednjimi tekmovalci je prišlo v zadnjem krogu še do večjih zamenjav mest, kajti mnogi so prav na koncu zelo popustili. Tako je uspelo našemu kolesarju Veselinu Petroviču, da je v zadnjih kilometrih prehitel še nekaj nasprotnikov in se tako uvrstil na zelo častno 15. mesto, kar je vseka-* kor do-slej eden največjih uspehov jugoslovanskih kolesarjev. Rezultati: 1. Ranucci (I) 5:36.09, 2. Grassi (I) isti čas, 3. Bruni (I) zaostanek 41, 4. Van Steenselen (Ni,z) 2:04, 5. Elliot (Irska) 2:40, 6. Christian (A) 7. Fallarini (I), 8. Lothar (Posarje), 9. Boothy (VB), 10. Van Wctten (Belg), 11. Pavard (Fr), vsi isti čas, 12. Andersen (D) 2:55, 13. Brit-tain (VB), 14. Stolker (Niz), 15. Petrovič — vsi isti čas. Pula, 28. avgusta. — V petek zvečer je bil končan v Puli mednarodni rokoborski turnir, ki so se ga udeležili Avstrijci, Poljaki, Jugoslovani, Romuni, Nemci in Švetji. Vsi so se borili za pokal »Trofeja Jadrana«, ki ga je uspelo osvojiti romunskemu Dinamu, ki je iz sedmih srečanj odnesel 13 točk. Drugo mesto je osvojil beograjski Partizan z 10 točkami, kar lahko šteje-r.o za nedvomen uspeh. Partizan je bil tudi eden od favoritov in če ne bi doživel krizo v sredini turnirja in oškodovanja v nastopu proti Poljski, bi lahko osvojil prvo mesto. Nadaljni vrstni red je naslednji: 3. Stuttgart 9 točk, 4. Poljska 9 točk (slabši količnik), 5. Miinchen 7 točk, 6. reprezentanca Avstrije 6 točk, 7. Proleter 2 točki, 8. Eslav (Švedska) 0 točk. Moštvo Miinche-na, ki je osvojilo tretje mesto, sestavljajo reprezentanti Bavarske in pomeni njegov plasman pravzaprav neuspeh, saj je bilo moštvo eno od favoritov za prvo mesto. * 10 ocvrtih jajc poje vsak dan za zajtrk Ewart Podgieter, najnovejši varovanec angleškega »boksarskega kralja« Jacka Solomonsa. Ce vemo, kakšne so dimen' zije tega južnoafriškega boksarja, se jajcem ne bomo več čudili. Višina 21® cm, teža 137.5 kg, številka čevljev 46; Podgieter je imel v svoji boksarski karieri 7 srečanj, v katerih je vedno zmagal 6 k. o. Vseh 7 borb je trajalo skupaj K®' maj 17 minut. Naslednji, prosim . .. Znani angleški avtomobilski dirkač Mi' ke Hawthorn si je v nekem lepotilnem salonu v Parizu pustil odstraniti dve kurji očesi, ki naj bi mu zelo nagajali' In pri tem ta človek ne napravi ni11 sto korakov na dan peš . ., Stirling Moss, drugi znani angleški d it' kač, ki vozi za Mercedes, se je pre® kratkim ponesrečil. Pa ne morda kakšni dirki, imel je karambol kar 113 cesti in sicer pri hitrosti, ki se mu ie. zdela gotovo podobna polževi, saj voz* s svojim dirkalnim avtomobilom čes*° preko 300 km na uro. K sreči pa ni b>m kaj hujšega in kmalu se bo spet pojave na dirki... * Izgradnja naprav za olimpijske igre * Malbourneu ne napreduje najboljše, kal' ti v Avstraliji precej primanjkuje delc'( ne sile. Organizatorji pa so pred Kta , kim prišli na dobro idejo. Vsakemu de lavcu na svojih gradiliščih so obljubi*" -da bo lahko brez čakanja v dolgi VI:' dobil vstopnico za olimpijske igre. slej imajo delavcev na pretek ... f ••'r §* ■_ ' A. M' ?* 1 • V- O SIOVENSKI AIPINISTI na MONT BLANCU Že nekaj let hodijo slovenski alpinisti v francoske Centralne Alpe. Tako se je tudi letos večja ekipa utaborila za tri tedne blizu Chamonixa in preplezala lepo vrsto vzponov v montblanški skupini, kjer vladata večni sneg in led. — O poteku odprave, pa tudi o ciljih, ki jfih zasleduje, pa nam njen udeleženec tovariš Igor Levstek piše naslednje: Ne boste verjeli — s težkim srcem smo se poslovili od Mont Blanca po treh tednih bivanja sredi zime, ki vlada letos v poletju nad Mont Blanškimj vrhovi, Francozi, ki so zelo rezervirani do inozemskih alpinistov, so se na nas Jugoslovane že privadili. Se več, vodja francoske visoke šole za alpi- nistiko, g. Rohino, si je že marši-katero poglavje iz slovenske plezal-De tehnike prisvojil in dodobra zapomnil. Se zadnji pogled na prostor, kjer je še pred uro stal vzorno urejen tabor in odšli smo. Odprave je konec, vseh 15 članov je brez poškodb dočakalo dan razpusta ekspedicije. Nobenih Ugank in ugibanj ni več, vdaj se vračamo domov, vsak s svojim; vzponi, a s skupnimi izkušnjami, s povezujočim občutkom tovarištva, Vse ture so bile izvedene pod Vremensko izredno težkimi pogoji. Vremenski preobrat — to je bil nenapisan zakon, kateremu se je vreme vsak dan, brez izjeme pokoravalo. • Pogovarjamo se in primerjamo vzpone med seboj. Kateri je bil najtežji? Najbrž oni v zahodni steni D ruja (3700 m). Štiri dni in noči ni Pustila stena iz svojega objema plezalcev, ki sta se za življenje in smrt trudila, da dosežeta vsaj vznožje gore, ko jima je postal vrh nedosegljiv. Katera premagana stena je bila naj višja? To je 1000 m visoka strmina Les Gourtes. In ko je bila končno premagana, se je na vrhu, na ostrem grebenu, zavila v kar se da nedolžno meglo in iz snežne koprene je pričel naletavati sneg. Malo je manjkalo in plezalci bi bili prisiljeni bivakirati v višini 3800 metrov. Kateri 'greben je bil najbolj divji? Več kilometrov dolgi A rete du Rochefort. Oster kot britev in strm, po lepoti in vrtoglavosti nima tekmeca v Alpah. V svoji razsežnosti, ki da dobre pol dneva plezanja, sega v višine štiri tisočakov Malleta, Rocheforta, Dent d‘Geanta in se istočasno, eni sami potezi na levo in desno poniža za 2000 in več metrov globoko. Tako bi lahko vsaki turi določili svoje mesto: tehnično najzahtev- nejši, skrajno težavni steber v Point Albert v Aiguille du M; brezkončni spust po vrveh preko južne stene Druja, kjer je kljub vsemu naj-prikladnejši sestop: smer vzpona; neporavnan račun v severni steni Chardonneta; vzpon preko grebena na vrh brez razgleda (v megli seveda) Aiguille du Chardonnet; 8 tisočak Mont Blanc (kar poskusi se z njim in v enem dnevu opravi vzpon nanj in sestop v taborišče nazaj) itd. itd. To naj bi bil prerez. Za športnega navijača brez zvenečih imen, brez razprto tiskanih težav ter brez skic z vrisanimi in oštevilčenimi oprimki. A sleherna tura, izvedena v pogojih letošnjega avgusta skriva v sebi svojo notranjo dramo, svoje zapreke: sipek sneg, nestalen v svojih lastnostih, plezovit, brez sigurne podlage; oster mraz in veter, ki premetava snežinke po meglenem ozračja tam, kjer naj bi bila široka obzorja in mogočni pogledi. Se ni za „staro železo To pot smo v rubriko »Portreti naših športnikov« uvrstili spet Predstavnika nogometnega športa, to pa zaradi neke značilnosti, ki je pri nogometaših današnje dobe precej redka. Predstavljamo vam krepkega branilca ljubljanskega Odreda Ruparja Slavka — »Starega«, ki Ba menda pozna vsa Ljubljana ln tudi Slovenija. Preživel je že jnnoge burne čase na nogometnih jBriščih, kar pa ni čudno, saj jgra nogomet že od leta 1934. 33-totni Rupar je že ves čas zvest svojemu klubu, čeprav je slednji v dolgi dobi večkrat menjal svoje ime. Začel je pri Primorju jF?t pionir, nato je igral pri Ljubljani, po osvoboditvi pri svobodi in Enotnosti in danes je “P vedno član Odreda, ki je ne-J^nk naslednik omenjenih klubov. Opominjam se lepih in tudi trpkih trenutkov,« nam je začel Pripovedovati tov. Rupar, ki sem J.'n preživel v družbi svojih kolegov v borbi z okroglim usnjem. Brez dvoma uvrščam med svetle dni svoj prvi nastop v slovenski udadinski reprezentanci leta 1940, smo zmagali nad Hrvati s nič manj vredna pa ni bila *maga Odreda nad Dinamom v Ljubljani z 2:1. Bil sem vedno nktiven, rarzen v času okupacije, *<> sem dve leti preživel v raznih zaporih g Italiji in bil odpeljan celo v Dachau. Toda že mesec dni po povratku iz internacije sem nastopil za slovensko reprezentanco v Beogradu. Prišli so čash ko bi se raztrgal od jeze *®radi mnogih krivic, ki so bile storjene mojemu klubu, vendar trmast kot sem, nisem hotel odnehati. Moje mesto je bilo vedno na strani levega branilca. Od tam pa sem prešel še na razna druga mesta v moštvu ter postal celo srednji krilec in desni branilec. Seveda so me nekateri odborniki že hoteli poslati med »staro železo«. Toda hotel sem jim dokazati, da sem še vedno sposoben nogometaš. To mi je uspelo in danes sem se znašel sredi skoraj popolnoma mladega moštva kot najstarejši igralec.« Slavko je zares zanimiv primer nogometaša, ki vso dolgo dobo ni prenehal z igranjem, razen v času okupacije in ko je bil poškodovan, hkrati pa ni nikdar pomislil, da bi menjal klubske barve. Po kategorizaciji v klubu je spadal pravzaprav med »nižje kategornike«, čeprav je prav v zadnjih tekmah lanskega prvenstva v II. zvezni ligi pokazal največ požrtvovalnosti in borbenosti ter predanosti do svojega kluba. Še zdaj ne namerava odnehati. Njegov namen je pomagati trenerju in svojim mladim tovarišem, da bi se čim bolje izpopolnili. Ko pa bo nastopil njegov čas, je dejal, da bo prav rad odstopil svoje mesto mlajšim. Na vprašanje, kaj meni o plasmaju Odreda v conskem tekmovanju, je dejal takole: »Naše moštvo je danes mlado, manjka mu tekmovalnih izkušenj. Zato je iluzija misliti, da bi se lahko borili za prvo mesto. Če pa bodo moji mlajši tovariši poslušali trenerja ter nasvete starejših igralcev, se po mojem mnenju lahko uvrstimo tudi na 5. mesto, kar pa bo za nas prav lep uspeh. Pomisliti moramo, da so kandidati za prva mesta Lokomotiva, Reka, Metalac in Split, šele potem pridemo na vrsto mi; Toda začeti bomo morali tajcoj v 1. kolu ostro borbo za točke, ne pa tako, kot ponavadi, šele tedaj, ko nam teče voda v grlo; Upam, da je tak namen tudi pri vseh drugih igralcih.« Preprost, na zunaj trd. v notranjosti pa dober in pošten — takšen je 33-letni ekonom E CZ v Ljubljani in morda najbolj predani Odredov nogometaš Rupar Slavko — »Stari«. T. B. Ni čuda, da je letošnje chamonixko poletje-zima vzelo življenje več alpinistom in sploh nj zmanjkalo dela čutovitim ptičem — reševalnim helikopterjem. Ne samo tehnični iz-vežbanosti — poznavanju zimskih razmer in razmeroma kvalitetni opremi gre zasluga, da smo tudi letos odnesli zdravo kožo iz snežnih viharjev in globoko udirajočega se snega. Priznam, kar mraz me strese, če se spomnim nazaj in pomislim na zamedene ledeniške razpoke. Nesrečen korak in kdo ve, v katerem stoletju boš pogledal na svetlo izpod ledeniške groblje! Vozimo se domov. Preko Švice in Avstrije. En da.n v Ziirichu in siti smo velikomestnega vrveža. Po noči pa je vožnja kar se da posta in časa je dovolj, da listam po svojem dnevniku z rumenimi platni-' čarni in z velikim naslovom: Cha-monix-Mont Blanc. Chamonix, 31. julija. Že četrti dan je, kar smo tu, v bližini turističnega velemesteca z docela gorskim obeležjem (višina 1040 m). Pravzaprav smo bili neprijazno sprejeti. Svinčeni oblaki, dež. Čeprav smo šotore postavili na mokro travo (mimogrede: na zavidanja vrednem prostoru), imamo le korist od tega vremena. Solidno urejen tabor po vseh taborniških principih. Včeraj pa, kot bi odrezal. Jasno jutro. Da se razmigamo, se odpravimo na celodnevni izlet k Lac Blanc n (23(>0m), nekateri se povzpno tudi na 2966 m visok vrh Bel vedere, naj višji v samostojnem masivu onstran doline, z idealnimi razglednimi točkami na Mont Blaške snežnike. Danes pa — ponovno dež. Cliamonix, 4. avgusta. Pred nekaj Naša alpinista Govekar in Pintar na »strehi Evrope« — na vrhu Mont Blanca Bilo je prekrasno. Kljub megli, snegu in vetru, kljub negotovosti v nepreglednem in neznanem terenu. Plezali smo več ur v višini 4000 m, v osrčju Mont Blanca in doživeli smo ga v vsej njegovi elementa rnos ti. Dosegli smo Orjakov zoib, a kje je še koča Requin (200 m), končni cilj. Prav do mraka se je vlekla smer preko granitnih sten, ledenikov in širokih razpok. 18 ur smo imeli dereze na nogah in tisti dan prehodili več kot 20 km. V koči pa zagledamo ostale naše naveze. Pripovedovali so: Odločili smo se (Krušic, Perko, Ferjan, Debeljak, Zupan), da preplezamo južno steno Druja (3733 m). Ocenjena je v normalnih razmerah z IV. stopnjo z mesti V, Prespali smo pod steno v koči Charpoua. Pod vstop pelje istoimenski, strm ledenik, ki p.a se letos podaljšuje v zasneženi spodnji del stene. Že takoj v začetku nam je to onemo- gočilo hitrejše napredovanje. Zgor- j n ja polovica stene je bila kopna, ' zato so pa počj V. stopnje terjale j svoje. Po H urah izredno naporne- i ga plezanja v 800 m visoki steni i smo dosegli vrh. In sedaj — pre- | ostalo nam ni nič drugega, kot da j se po isti smeri vrnemo nazaj. Na- : daljnjih sedem ur nam je vzelo j spuščanje po vrvi, da smo dosegli j vstop. Med spuščanjem pa nas je j dobil — prekinil sem Janeza: dobro i vem, kaj. Saj smo bili ta čas na i Moi,nu. Že tu, v razmeroma lahki steni, snežni metež in sodra ni šala. Čestitam vam Janez dobro ste jo odnesli. Tako, mi štirje smo danes prišli j v dolino, ostali pa so že na vse zgodaj odrinili iz Requina h koči Turi no (3320 m). Stavit grem, da jim bo že na ledenikih sneg zametaval stopinje — to obetajo oblaki, ki lebdijo v vrhovih Mont Blanca. (Dalje) fQxo.&tte msti && smučah-je. Na polovici poti... Mont Blanc je še daleč urami smo se Govekar, Kilar, Keršič in jaz vrnili s štiridnevne ture. 'V taboru ni razen nas štirih nobenega, kar preveč tiho je, se mi zdi. Utrujeni smo, kako tudi ne. Starta!) smo v ponedeljek. Z zobato železnico smo se dvignili 900 m. hoja preko ledenika Mer de Glace, še nekoliko vkreber in prišli smo v kočo Couveicle (2700m). Čas imamo, poplezajmo na Moine (3400m). Smer je III. stopnje, granit. Izredno trdna skala, precej poči je v gladkih stenah. Pri sestopu nas seveda dobi sodra, sneg, ki je tudi odredil turo za naslednji dan: do koce Eescheaux pod Grandes Jorassesom. Pred leti jo je dobro pomerjen plaz sijajno prerešetal, ostala je samo ši streha, oporniki in tla. Presneti Francozi, še do danes je niso popravili. Čakali so nemara nas Jugo-slovane. Pljunili smo v roke in glej čudo, iz ruševin je tisto popoldne zrastlo padavin in vetra varno zatočišče — renov i rani Leschcaux. Načrt za naslednji dan je bil: po ledeniku Leschearx pod G. Jorassesom in Periadami na Mont Mallet (3990 m). Smer pelje vseskozi po snegu in ledu, znanem po svojih številnih in globokih razpokah, to pa je bil tudi naš namen: proučiti snežne razmere in temu primerno napraviti načrte za prihodnje VZDrugi dan opoldne s.mo že dosegli rob stene. Sneg pršič, kar se da neugoden. Kur se pu Jor&ssesu^tiee, od vrha do tal ena sama snežena, 1200m visoka zavesa... Že nekaj let ima mir pred vsiljivci. Kaj sedaj — časa imamo še dovolj. Odločili smo se za greben, ki se preko Malleta, Rocheforta (4000m) pne prav do Orjakovega zoba (De.nt d'Geant, 4013 m). 6 ur smo rabili do Zoba, prečenje je bilo riskantno, zelo težavno, toda vse življenje nani ne bo žal za to. Vsekakor mislijo naši smučarji na prihodnjo sezono precej resno. Priprave se odvijajo točno po programu, ki je bil sestavljen na posvetu trenerjev skupno z Institutom ... telesno vzgojo iz Beograda v Kranjski gori. Mnogoboju, ki je bil v juliju v Ljubljani, so sledile individualne in skupinske priprave. Tekači so imeli dva skupna izleta — ture — ki sta trajala vsak po tri dni, in to v Julijske Alpe. Medtem ko je bila na prvem precej skromna udeležba, so se druge ture udeležiti vsi, razen Sveta Bogdan a, ki je na kajakaških tekmah v Sarajevu. Razveseljivo je dejstvo, da so se teh tur udeležila tudi dekleta. Skakalci, olimpijski kandidati iz Ljubljane, se pod vodstvom Zorana Zalokarja že več kot mesec dni vadijo trikrat tedensko na letnem telovadišču v Tivoliju. Udeležba je polnoštevilna im med njimi lahko najdeš Roglja, Adlešiča, Matul ja, Omana in druge. Torej, fantje mislijo na bližnjo sezono. Kaudare zapušča smučarski šport? Marsikdo ie v pretekli sezoni pogrešal na tekmovanjih enega naših Šport delavski mladini! Prejšnji teden je bilo v Kanižarici prj Črnomlju končamo športno tekmovanje delavske mladine v počastitev 3. julija — dneva slovenskih rudarjev in 10. obletnice osvoboditve. Tekmovanja so obsegala kolesarske dirke, odbojko, namizni tenis in streljanje z zračno puško. • Prehodni pokal Rudnika Kanižarica je osvojila ekipa Svobode Kanižarica I. Končni plasma: 1. Svoboda-Rudnik I. (24 točk), 2. OLO Črnomelj (18), 3. Tovarna učil, Črnomelj (16), 4. Belokrajimsko gradbeno podjetje (12), 5. Svoboda-Kamiža-rica it. (4), 6. Tovarna učil II., 7. Belsa '.-Črnomelj, 8. Železolivarna. To tekmovanje je pokazalo, da vlada med belokranjsko delavsko mladino za šport veliko zanimanje in želimo, da bi tovrstna tekmovanja postala tradicionalna. Ko NOGOMET NA VRHNIKI Prejšnjo nedeljo je bila na Vrhniki prijateljska nogometna tekma med Rakekom in Usnjarjem, ki se je končala neodločeno 3:3 (2:0). V tekmovanju za pokal Usnjarja je prejšnjo nedeljo nogometno moštvo Usnjar II. izgubilo proti ekipi Vnanjih goric z 1:2 (1:0). pionirji Usnjarja pa so z istim društvom igrali 2:2 (1:1). najbolj nadarjenih tekačev Franca j Kandareja. Kljub temu, da je v 1 najlepših letih (saj jih ima komaj 26), se bo, kot kaže, poslovil od smuča ja. Za vzrok, ki je Franceta navedel na to, ne vemo. Zlobni jeziki pravijo, da je to zato, ker se je oženil. Seveda mi v to ne verjamemo i smo prepričani, da bomo i Kandareja v prihodnji sezoni zopet | videli na »dilcah«. Treba se je privaditi tudi visoki temperaturi... Slišali smo, da gredo nekateri 1 naši smučarski »asi«, med njimi ■ Polda, Matevž Lukane in še nekateri, na taborjenje k morju v tabor ZSS. To smo ob priliki omenili znanemu skakalcu Binetu Roglju in podvomili, če je to koristno. Brez oklevanja nam je zatrdil, da je to velikega pomena in koristno, da se bodo ob morju privadili na potrebno temperaturo. Seveda smo ga debelo pogledali, ker se zimska in poletna temperatura — posebno še ob morju — precej razlikujeta. Bine nam je pojasnil, za kaj gre: »Veste, na morju je vroče. Ko pa stojiš na startu kakšnega divjega smuka, ali čakaš, da se spustiš v brezno kakšne 100-metrske »gavge« — skakalnice— ti je tudi precej vroče. Zato je dobro, če se na to temperaturo privadiš že poleti, in to je nekakšna »temperaturna« priprava.« laiolaite se na POLET I terztBSBja »To je njegova taktika! Ko bo nasprotnik vrtoglav, ga bo že premagal!« '.ETO XI Štev. 53 Spomini in zanimivosti s XIV. Balkanskih iger v atletiki Z našimi atleti ob Bosporu RUSI ME V UUBIJAM, PAC PA V CELJU Od našega beograjskega dopisnika P. Kneževiča (Nadaljevanje in konec) Jugoslovan; so na stadionu »Dol-mabahče« triumfirali. Bili so srečni predvsem zaradi tega, ker so s prepričljivo osvojitvijo prvega mesta ponovno dokazali, da so po vojni zavzel; na Balkanu v atletiki dominanten položaj. Veselilo jih je tudi to, da so svoj primat potrdili prav v Istanbulu, velikem eksotičnem mestu prijateljske Turčije — v mestu, katerega so si zelo želeli ogledat; in spoznati njegove prebivalce. Ko so zapuščali stadion, so pretekli trije dnevi, odkar so prispeli v Istanbul. Vendar v tem času mesta še niso videli, kajti v&i tekmovalci so hranili svoje sile za nastope. Toda v trenutku, ko so bile z jamborov spuščene državne zastave Grčije, Turčije in Jugoslavije, se je začela nova »dirka« — dirka po prostranem in zanimivem Istanbulu. Jezik, ljudje, običaji Sprehajali smo se po mestu, gledali, poslušali in primerjali. Iskali smo sličnosti v ljudeh, običajih in jeziku, in evo, kje smo to našli: 'JTAZE DJEVREK, TAZE BUREK -to je klic, ki ga često slišiš na ulicah Istanbula, kjer neke vrste krošnjarji prodajajo v košarah razne vrste peciva. Pravzaprav se človek nekako prijetno počuti, kadar v govoru tukajšnjih ljudi, ki nima nikakršne sličnosti z evropskimi jeziki, naleti tu in tam na besede, katere popolnoma razume. To velja predvsem za razne vrste peciva, ki so slične onim. katere uporabljamo danes predvsem v Srbiji, isto pa velja še za celo vrsto drugih stvari, zlasti za jedila. Natakarju v restavraciji lahko brez skrbi naročite najprej čorbo, potem pilav, potem se posladkate z baklavo ali sudžu-kom in na koncu se še odžejate z bozo — bodite brez skrbi, da boste pravilno postreženi. Djevkrekdžije niso edini ulični prodajalci v Istanbulu. Takih prodajalcev srečate tu precej. Nekateri prodajajo vodo, večina pa sadje in zelenjavo. Na hrbtih nosijo velike košare v obliki soda, ki so polne sadja in ves dan ponujajo po cestah svoje blago kot najboljše in najcenejše. Celo po-noč; jih lahko najdeš na cestah. Razlika je samo v tem, da se ponoči ne sprehajajo sem in tja, temveč se postavijo na prometna križišča ter v košari prižgejo svečo, tako da se mimoidoči lahko prepričajo, da je blago sveže. Podobno kot prodajalci sadja in zelenjave, se po ulicah sprehajajo tudi nekateri obrtniki, predvsem piskrovezi, ki spretno snamejo svojo potujočo delavnico S hrbta in se vsedejo nanjo, da bi popravili lonec ali kozico. Tisti, ki so bolj iznajdljivi, delajo v preprostih delavnicah, ležečih običajno v kleteh. Vedno so neopasani, kakor da jih nihče ne vidi. vedno pa delajo zlagoma. Kakor da so doma, opravljajo svoje delo mirno, počasi, vestno in solidno; človek bi dejal, da bodo te izdelke, ki jih popravljajo, pozneje sami uporabljali. Zanimivo pa je, da najdeš med njimi prav nenavadno oblečene osebe, kar se nič ne sklada z našimi predstavam; o orientalcih. Lahko vidiš človeka, k- sedi s prekrižanimi nogami na blazini, kadi kot. pravi Turek, od slave do nog pa je oblečen kot naj-čistejši zapadnik: dvodrstni suk- njič modernega kroja, na glavi ♦borzalino«, okoli vratu kričeča kravata, na nogah pa pisane »ny-lonke« in koničasti »širni« čevlj.i. Obisk v Radiu Istanbul Letošnjim XIV. Balkanskim igram v atletiki je prisostvovalo okol; 40 športnih novinarjev iz raznih držav, v akciji pa je bilo tudi 12 filmskih kamer. Trj radijske postaje — Atene. Beograd in Istanbul — so potek tekmovanja prenašale direktno ali pa so ga posnele na magnetofonske trakove. Ob tej priložnosti sem se ponovno srečal z reporterjem iz Aten, katerega sem spoznal že lani na Balkaniadi v Beogradu. Skupaj sva obiskala radijsko postajo v Istanbulu.'kjer so, na ju zelo gostoljubno sprejel; in nama z vso po-zornotjo razkazali štirinadstropno. stavbo, ki na valovni dolžini 427 m vsak dan pošilja v eter orientalske melodije. Bilo je nekaj pred poldnevom, ko se oddaja še ni začela. Zunaj je vladala tropska vročina in zato smo se precej čudili, da je bilo v studiu prav sveže ozračje. Ista svežina je vladala tudi v drugem studiu, ki služi večjim orkestrom, in ostalih prostorih. Ko smo vprašali, od kod ta prijeten hlad, so nam pokazal] vrsto ventilatorjev, ki izsesavajo vroč in pokvarjen zrak, v vseh prostorih pa so nevidno vzidane cevi, skozi katere priteka svež zrak, katerega z elektriko ohladijo v posebnem prostoru, sličnem velikemu hladilniku. Te naprave jim omogočujejo, da imajo v vsaki letni dobi — poleti in pozimi — enakomerno temperaturo 18 stopinj. Bospor — »vrata sreče« Po Balkanskih igrah je zasedala konferenca vseh treh držav na nekoliko čudnem in neobičajnem kraju. Na palubi razkošne jahte so delegati vse dopoldne razpravljali, jahta pa je mirno plula po Bosporju, katerega mnogi nazivajo »pri-rodrii čudež«. To morje, ki je dolgo 27 km. spaja Črno mor je z Marmornim morjem. Popotnika, ki prvič stopi na obalo Bosporja, najbolj preseneti to, da voda teče in zares izgloda kakor velika reka. Ta vtis poveča Še širina morja, ki je povprečno široko okoli 2 km, ponekod pa tudi zunanji videz obale. Na evropski strani se vrstijo naselja, vrtovi, moderne kavarne, minareti, plaže, starinski dvorci, vaške hišice, luksuzni hoteli, razvaline starih palač, džamije in še cela vrsta stvari, ki v celoti zapuščajo edinstven vtis. Na drugi obali te nenavadne reke pa leži revno naselje, ki se nam zdi v primer; s tem velemestom na evropski strani kakor predmestje. Beograd v Turčiji Nas Jugoslovane je med drugim zanimalo tudi- tb, kakšno je majhno letovišče, k; nosi ime glavnega mesta Jugoslavije. "Ta mala vasica Beograd sred: Beograjskega gozda je našim ljudem skoraj neznana. Čeprav marsikdo ve. da je v ZDA nekaj mest z imenom Beograd, je malokdo vedel za Beograd v Turčiji. V dobi Bizantincev se je to naselje v evropskem delu Turčije imenovalo Petra, kasneje pa je spremenilo svoje ime v Beograd. Od kod je prišlo do tega novega imena, imamo celo vrsto pripovedk in legend. Najverjetnejša pa bo tista, po kateri so bili v 16., 17. in 18. stoletju v te kraje priseljen; kolonisti iz Srbije. Prebivalci tega majhneg.. kraja v Rumeliji so menda edini ljudje na svetu,'ki se poleti ne kopajo v jezeru, k; leži poleg Beograda, marveč se poslužujejo obeh morij — Črnega in Marmornega morja. Za inozemske turiste in tudi za prebivalce Istanbula pa je Beogra jski gozd zelo prijetna izletniška točka. Kraj je res lep, ves posejan s stoletnimi hrasti, bresti, kostanji in visokimi jablanami. ki rastejo ob asfaltnih cestah. In še v nečem se turški »Beograjčani« razlikuiejo od svojih pravih imenjpkov v Jugoslaviji. Vs; prebivalci te male vasice so namreč oproščeni plačevanja davkov. 'V zameno za to pa ne smejo sekati drevja v Beograjskem gozdu. Na-snro*no. pazit; morajo, da je gozd- no jezero v tem predelu čisto, kajti od tu dobiva Istanbul svojo vodo. Vse to lah.ko doživite samo v Istanbulu. Velika mesta v Evropi so sii slična v marsičem. Toda to milijonsko naselje na skrajnem jugovzhodu Evrope pa je edinstveno skoraj v vsem. 3 vstopnice za 1 tekmo Svoje bivanje v Istanbulu sem hotel čim bolje izkoristiti, zato se nisem zadovoljil samo z atletiko na Balkanskih igrah, marveč sem si hotel ogledati še kakšno drogo športno prireditev. Skoraj ne boste verjeli, če vam povem, de je treba prepotovati vsaj 20 km, če hočete videti plavalno, veslaško alj water-polo tekmo. Tekme v vodnih športih prirejajo v Turčiji namreč na plažah, ki jih pa v samem Istanbulu ne najdete. Kopališča leže namreč ob obali ^Marmornega morja: prva leže ze v predmestjih, ostala pa se vrstijo dalje proti jugozahodu. Kopališča so zelo lepo urejena in nimajo na sebi nič »vzhodnjaškega«, nasprotno, imajo izrazito zapadnjaški videz. Toda ko ste kupili vstopnico, s katero pridete v kopališče, morate plačati še dvakrat toliko za kabino in spet novo vstopnico, ki velja vsaj Iri-krat toliko, če si hočete ogledati še športno prireditev. šarm Istanbul ima še nekaj svojstvenega: raznovrstnost. Bi radi živeli v modernem mestu? V Istanbulu je to mogoče. Ali pa v prijazni vasici? Tudi to je mogoče. Bi radi preživeli dan na dolgočasnem kraju? Tudi to se v Istanbulu najde. In še nekaj. Skoraj vsak kamen, vsako drevo, vsaka zgradba ima tu svojo zgodovino. Zgodovine danes sicer več ni, toda Istanbul, ki je že več kot desetkrat slavil stoletnico, še vedno čuva svoj očarljivi šarm. Atletska zveza Jugoslavije je pred nekaj dnevi dokončno določila razpored gostovanj inozemskih atletov po Jugoslaviji in tudi nekoliko spremenila atletski koledar za september. 4. septembra bodo državna mladinska'prvenstva, >n si-cer v Titogradu za mlajš? mladince, v Novem Sadu za starejše mladince in v Mariboru za mladince. Tekmovanje v Titogradu bo obenem tudi izbirno za sestavo državne mladinske reprezentance ki bo nastopila 11. septembra v Ljubljani proti avstrijskim mladincem. 11. sept. bo v Celju tudi finale državnega ekipnega prvenstva za moške. S tekmovanjem v Zagrebu 14. septembra se bo pričelo krajše gostovanje ameriških atletov v Jugoslaviji. V ameriški ekipi so naslednji odlični atleti: Richard (100 m 10.3, 200 m 20.7), Densey (400 m okoli 47.0), SowelI (880y 1:47.6), Santee (880 y 1:48.3, 1 milja 4:00,5), Smith (palica 4.54), 18 in 19. sept, bo v Beogradu veliko mednarodno tek- movanje, na katerem bodo poleg Amerikancev nastopili tudi Rusi, k] zaenkrat še niso dokončno sporočili, katere atlete bodo poslali. Na tem tekmovanju je zagotovljena tu-. di udeležba romunskega skakalca v višino Seterja (2.01) in tekača preko visokih ovir Oprilsa (14.4). Tudi Madžari se bodo tega tekmovanja udeležili-, vendar ne s prvo garnituro# kajti na isti termin imajo v Budimpeški meddržavni dvoboj. 19. sept bo v Zagrebu tudi finale ekipnega prvenstva Jugoslavije za ženske. Naslednjo soboto in nedeljo, to je 24. in 15. sept., bodo v Zagrebu nastopili ruski atleti, dalje Nemci Fiitterer, Laufer in Konrad, oba Romuna ter po vsej verjetnosti tudi Danec Nielsen (800 m 1:47.5, 1500m 3:44.2). Gostovanja inozemskih atletov po Jugoslaviji bodo zaključena z mitingom v Celju, ki bo 28. sept. V Celju bodo po vsej verjetnosti nastopili isti atleti, kot tri dni prej v Zagrebu. Hov prispevek k naši športni literaturi DJerdlevič 50.1 na 400 m Atleti Partizahai in reprezentance JLA se pripravljajo v Titovem Uži-cu za troboj med vojaškimi reprezentancami Grčije, Turčije in Jugoslavije. Na mitingu, ki so ga priredili pred kratkim, je bilo doseženih več dobrih rezutatov — 100 m: 1. Ivančevič 11.0, 2. Kopše 11.4, 3. Sabolovič 11.4, 200 m: 1. Ivančevič 22.3, 2. Sabolovič 22.7. 400 m: Djor-djevič 50.1, 800 m: Nnlovič 1:58.6, 1500 m: Otenhajmer 3:59.9, 3000 m: Pavlovič 8:40 4. 4 krat 100 m: JLA 47.3 (Božič, Kopše. Milunovič. Pokorn). daljina: 1. Pokorn 6.67, višina: 1. Dimitrijevič 180, 2. Zarol 180; krogla: Škiljevič 14.43, disk: Živoji-novič 45.61. Zatopek se bo poslovil Mnogokratni svetovni rekorder v tekih na dolge proge Emil Zatopek je izjavil, da ne namerava več nastopati v teku na 5000 m, kajti »mlajši tekači so začeli novo dobo v teku na 5000 m«. Njihovi teki so zasnovani mnogo bolj na hitrosti in mnogo manj na moči in vzdržljivosti, kot je bilo to pri meni, je dejal Zatopek. Podpolkovnik Zatopek, ki je bil 19. avgusta star 33 let, je bil v zadnjem času čestokrat premagan na 5000 m, ne le od inozemcev, ampak tudi od svojega rojaka Ivana Ulspergerja. Na olimpijskih igrah v Melbourneu bo Zatopek po vsej verjetnosti nastopil le v teku na 10.000 metrov in maratonu. Pred kratkim je izšla v založbi »Polet« dobrih 100 stran; obsegajoča knjižica, prva pri nas, ki skuša med Slovenci vpeljati orientira-nje v .naravi kot šport. Avtorji (Pišljar, Serpan in Ulaga) v uvodu lepo poudarjajo misli in namene, zaradi katerih pošiljajo v javnost to knjigo in poudarjajo poseben, velik pomen tb dejavnosti, kar so spoznali tud; drugje v svetu in se je ta vrsta športa jz njene prvotne domovine Švedske v letih med obe-fiaa vojnama izredno naglo razširila najprej po nordijskih deželah, nato pa v Švici in zadnji čas v ZDA. športno orientiranje pomeni neposreden stik z naravo, pomeni šport v najčistejši obliki. Človeka popelje proč od igrišč v gozd, na polje, spravi ga v stik z naravo. Človek se seznani z njenim; lepotami, mora pa se pri tem naučiti tudi tega, kako se je treba v narav; znajti, kako je treba .obvladati težave in si odpreti pot do narave tam, kjer ni nadelanih potov. In prav tam je narava navadno najlepša. Orientiranje je torej športna borba za doživljanje naravnih lepot, je pot do spoznavanja narave in njenih lepot, pa tud; pot borbe z naravnimi ovirami. Vzrokov je torej več kot preveč, da si ta nova športna oblika pridobi pri nas čim več pristašev in ljubiteljev. Orientacijski šport z vsemi športnimi značilnostmi, zlasti pa s športno borbo človeka z naravnimi ovirami, ni namenjen samo mladini tistih let, ki najraje tekmuje, temveč je to ena najprimernejših oblik športnega udejstvovanja za ljudi vseh starosti. Tekmovalni pogoj; se lahko prilagode potrebam in fizični sposobnosti tekmovalcev, kar je gotovo ena največ-j.ih prednosti tega športa. Program različnih oblik tega športa je prav tako izredno pester: od najbolj navadnega orientiran ja na ožjem ob- močju, kjer lahko izvedemo orientiranje s pomočjo najosnovnejših sredstev, pa do orienti ran ja. na širokem območju, ki zahteva veliko iznajdljivost, samozaupanje in končno tud; včasih teže dostopna sredstva, zlasti kompas, vmes pa vse polno možnosti za prilagoditev tekmovanja, terenu in sposobnosti tekmovalca. 'V svetu morda poznajo popolnejše knjige in spise o tem športu, kot je naša. Bili za bi krivični do avtorjev, če bi podčrtavali pomanjkljivosti, ki so malenkostne in nujnejše zato, ker v tern športu- nimamo nobene tradicije in če ne bi podčrtali velikega pomena, ki ga ima knjiga že zato, ker nam posreduje novo, toda izredno koristno in prijetno obliko športnega udejstvovanja. Bodoče izdaje bodo že lahko slonele na lastnih izkušnjah, kar bo delo avtorjem olajšalo, vrednost dela pa še povečalo D S. Ne dajo se ugnari Za najneuspešnejšo nogometno moštvo Zahodne Nemčije so proglasili nogometno ekipo iz AufhdUsena o bližini Goppingena. V zadnjih štirih letih je ta nogometna enajstoriea izgubila od skupno 70 tekem reci in piši 69 in le eno so uspeli odigrati neodločeno. Toda osi porazi volih nogometašev ne motijo preveč. Pred kratkim so končali zemeljska dela pri ureditvi novega nogometnega igrišča. Gradnjo sta skupno finem cirala občina in športno društvo. Čeprav je bilo treba >premakniti< nič manj kot 9000 kubikoo zemlje, niso prebivalci malega Aufliausena izgubili volje, enako kakor tudi ne po pravi rekordni seriji izgubljenih tekem. -ETO XI Štev. 35 To j® Mia odbojka! Češki odbojkarji, ki so te dni gostovali v Jugoslaviji, so za slovo nastopili še v Ljubljani proti ljubljanski Olimpiji, ki je bila okrepljena z igralci Branika in Ljubljane. Ljubljančani so pravzaprav nastopili pod imenom reprezentanca Univerze. Za vse gledalce je bila razburljivejša igra obeh ženskih ekip, kjer so imele Ljubljančanke edinstveno priložnost doseči pomemben uspeh, pa jim je žal vse šlo po vodi. Čehinje so nas navdušile s pametno igro. Začela se je sicer z določenim sistemom, kasneje pa so ugotovile, da je pametno ta sistem spremeniti, ker so Ljubljančanke njihovo igro odlično paralizirale. Znova smo lahko spoznali, kako lahko ekipa s pametno igro povsem onemogoči enakovrednega nasprotnika! Rezultat 3:1 v korist praške Slavije ni porazen za naše odbojkarice, pač pa lahko služi kot dober pouk predvsem našim trenerjem, ki pripravljajo ženske vrste za najvišja tekmovanja. Pravzaprav smo bili nekoliko presenečeni nad igro moških. Mnenja smo bili, da bodo naši študentje uspešneje zaigrali, toda razen v drugem nizu se niso mogli resneje zoperstaviti odličnim češkim odbojkarjem. Občinstvo je bilo navdušeno nad izvrstno obrambo gostov, nad premišljeno igro pri mreži, brez pretiranih udarcev, predvsem pa nad čisto prstno igro, kar so še posebej opazil; naši strokovnjaki za odbojko. Zmaga praških študentov nad ljubljanskimi s 3:0 je povsem zaslužena, srečanje na Ijubljaskili tleh pa pomeni za vse ljubitelje našega športa velik športni užitek. Na sliki moment s tekme Slavija (Praga) ; Univerza (Ljubljana) Pomagal si le Raym<*nd Kopa, trenutno gotovo Najboljši nogometaš Francije, k; se j® odlično uveljavil tudi na nedavni tekmi Velike Britanije : Kontinent, ni mogel nastopiti v reprezentanci Francije proti Švedski, «er je bil nekoliko poškodovan, prabil je to priliko in obiskal svoje rodno mesto Angers, Tu pa se mogel odločiti, ali naj gleda kkrno svojega bivšega kluba ali naj posluša radijski prenos tekme Syedska : Francija iz Pariza. Slednjič je napravil oboje. Odpeljal *® je z avtomobilom na igrišče SC Angers, kjer je gledal iz avtomobila tekmo in prj tem poslušal tudi nadijski prenos v svojem sprejemniku v avtomobilu. NOVA OVIRA — KOBILICE Naj‘bolj čuden vzrok prekinitve neke prvenstvene nogometne tekile je bil v Španiji. Član I. lige Les Palmas na Kanarskih otokih je igral z Atleticom- iz Bilbaa. Sredi tekme pa je postalo nebo naenkrat temno in ogromni roji kobilic so se spustili na igrišče. Tekmo so morali seveda prekiniti. Bilbau pa so hoteli na vsak način omogočiti, da še istj dam odigra tekmo, saj bi moral sicer zopet potovati tisoč kilometrov z letalom. Igralci, funkcionarji in gledalci so se z združenimi silami spravili nad kobilice in po dveh urah so končno le uspeli očistiti igrišče tako, da se je tekma lahko nadaljevala. Okoli igrišča so ležali celi kupi mrtvih kobilic. VZTRAJEN PEŠEC Te dni je prispel v Bombay Švicar Ignaz Ruegg, ki je pred pol leta odšel peš v Avstralijo na olimpijske igre. »Olimpijski romar« je doslej uničil že 16 parov čevljev, dvakrat je bil napaden od divjih zveri; pa tudi štiri ženitne ponudbe je dobil na svoji poti. Kdo ve, če bo revež vzdržal do konca? ... O SODNIKIH Dandanes človek doživi . včasih ®udne stvari, tako da kar ne more Verjeti, da se kaj takšnega lahko dogaja. irendar — brez predolgega uvoda — naj kar takoj preidem ob konkretnem pri me tu k eni takih ču-dnih stvari... V 33. številki »Poleta« z dne D. t. m. je dolgoletni član našega Uredniškega kolektiva in urednik Plavalne rubrike Mitja Prešern s konkretnimi navedbami obsodil nekatere nepravilnost, ki so se dogajale na letošnjem republiškem Prvenstvu v vvaterpolu. Predvsem j® grajal postopek sodnika Hribarja ter ob koncu osvetlil nekatere sPlošne slabosti v vrstah vvaterpolo hodnikov: premalo kadra, mnogi sodniki so le »na papirju«, nekateri brez izkustev, drugi klubaško na-^rojeni itd. Ni se še dobro posušila tiskarska barva v »Poletu«, že je sledila represalija. Predsednik zbora sodnikov pri FZS, dr. S. je vložil pri-lavo za disciplinski postopek zoper Pisca zgoraj citiranega članka, ki j® tudi član sodniške organizacije. . rijavo utemeljuje dr. S. s tem, da {e pisec M. P škodoval ugledu celotne sodniške organizacije in sploh Plavalnega športa. Nadalje prav; v Prijavi, da je treba morebitne nepravilnosti med sodniki odpravljati Pred za to pristojnim; forumi in ™ed drugim napada članek pisca M. P. (preizkušen recept: najboljša obramba je napad) kot neresen, n®vzgojen, klubaški in nedostojen korale športnega novinarja!!! Ni slučaj in ni prvič; da je naš ,st oziroma pisanje naših novinarjev prišlo navskriž s sodniško or-?auizacijo. Pa ne samo »Polet«, tudi ?POrtne rubrike dnevnikov so ime-!e> še imajo in bodo verjetno še lT1)ele precej težav s sodniki — zlasti z nogometnimi, pa tudi kpšar-Prskimi, rokometnimi — in sedaj 86 z vvaterpolo sodniki. Dr. S. pravi v svoji prijavi, da 'Porajo sodniki svoje morebitne BaPake odpravljati med seboj in to uieineljuje s takšnim in takšnim Paragrafom. Z drugimi besedami 86 to pravi: o slabostih sodnikov ne sme pisati (izjemo predstavljajo le slavospevi). Prav lepo! To-da zakaj si ne bi smele iste pravice Vz®ti tudi druge organizacije — Zveze, društva in klubi? Prav goto-v° bi si društva z večjo pravico Nadela takšen paragraf za ščit. ka-k°r pa sodniki. Društva so vendar najvažnejša organizacija, °snovna celica, v kateri vzgajamo naš športni rod, medtem ko so 8<)dniki le tisti, ki morajo na šport-’b igriščih skrbeti za ©čuvanje Prav;l j.n zakonitosti. Ali ne bi bilo Pieuitno za društvo XY, če bj lahko eklo: »Zapik! O našem društvu niti ®jkie slabega! Zaščiteni smo s takš--,B,i paragrafi! Vse slabosti bomo 'e sami odpravili med seboj .. .« .f-lovek se mora pri vseh podob-.Primerih s sodniškimi organi-rac* -mi (bilo jih ie kar precej) csno vprašati, od kod. zakai m vn!!*11 nerazumljiv« nedotnldji-relrakšna sankrosanktnost ■tortnih sodnikov in sodniških or-.»lUzacij? Skoraj bi se lahko vpra-Vni , °mii so sodniki za svoje delo ,1?, še odgovorni? In — ali so n,dn*i tu zaradi naših športnih Sapizacij in športnikov, ali pa je °Tda obratno? Ob prijavi dr. S. V tooram nehote =pomniti mnogih (i’v»rn in drugih delovnih kolek-; °v (bde so vmes tudi ogromne t„X?rne s tisoči delavcev), kjer je , Ql večkrat pošteno »škripalo«, toro; na, Tsako kritiko v časopisu so ^Sdeti užaljeno odgovarjali s ^vsalno frazo: Kritika je škodnim3 našega kolektiva itd.; n;.'* Skratka: vse »škripanje« ni c hudega, toda grom in pekel, če jo,0 t®m kaj razve v listih! Tn ne-I 6 se moram spomnit: tud,j besed »N' ®*ane!a Kavčiča, ki je v 4. št. jll^?v,n ... Postavlja se tudi vprašanje, zakaj imamo danes še »dno opravka s podcenjevanjem tiska? Nesporno, v tem podcenjevanju se odraža določena birokratska miselnost, stremljenje in hotenje nekaterih ljudi. Toda tu je še drugi vzrok, Ta je v tem, da pozitivne sile, pa tudi posamezniki, in pa tudi negativne, to se prav,j birokratske, zaostale sile, dejansko premalo računajo z novinarji in s tiskom sploh. Preprosto povedano, temu je tako zato, ker se družbeni činitelji tiska in novinarjev premalo boje, čeprav je to mogoče nekoliko grobo rečeno ...« ‘V svoji sedemletni novinarski praksi sem doslej naletel samo na dve kritiki: na objektivno, odkrito in pošteno kritiko, osnovano na dejstvih, in pa na neobjektivno, pavšalno kritiko (klevet ne smatram za kritiko in so pri našem listu vselej šle v koš). Osebno sem vedno za zdravo kri-tiko v časopisih — ali če je komu ljubši milejši izraz, vsaj za polemiko — pa naj leti, če je treba, tudi na račun te ali one zveze, društva, kluba, funkcionarja. športnika in tudi na račun sodnikov in sodniških organizacij. Vse skrivanje za paragrafe in fraze pa je po mojem mnenju tipična birokratska tendenca, Zakaj dr. S ni odgovoril piscu M. P. in njegove trditve, če so neresnične, ovrgel z argumenti? Mislim, da ne bo sodniška organizacija nič izgubila na svoji avtoriteti, če bomo v listih tudi sodnike opozarjali na napake. Avtoriteto si bodo organizacije ustvarile s sadovi svojega dela, torej s tem, kakšne sodnike nam bodo dajale, ne pa z zaščitnimi paragrafi! In kdo bo bolj omajal ugled sodniške organizacije: slab sodnik, ki ga opazuje na tisoče in tisoče ljudi, ali pa novinar, ki piše o tem, kar je videl in slišal? Zakaj pa nihče ne kritizira dobrih sodnikov? ,Z dobrimi sodniki so vedno zadovoljni tekmovalci, občinstvo in novinarji, dobri sodniki nikoli nimajo incidentov (primer iz slovenskega nogometa: Erlich in Logar). Toda za nekaj drugega gre pri naših sodnikih. Gre za splošno človeško slabost, ki pe j; preprosto pravi — občutljivost in užaljenost. Poznam nogometnega sodnika, ki je sicer zelo dober sodnik, a si vendar želi. da o njem vedno napišemo kritično besedo. Kritike nikoli ne vzame kot žalitev ali kot oseben napad na njegovo osebo, marveč kot vzpodbudo in skuša dognati, kje in kako ga je polomil, ter si prizadeva. da bi drugič svoje naloge opravil bolje. Toda koliko takšnih sodnikov — belih vran — imam v vseh naših sodniških organizacijah? Vsej športtv javnosti in športnim forumom pa postavljam odorto vprašanje: Kaj mislite o tem vprašanju? Ali o slabostih sodnikov in sodniških organizacij res ni mogoče pisati? Ali naj sodniki res vse sv. je grehe rešujejo kar za zaprtim; vrati kakor kakšni kardinali, ko imajo svoj ko-nklnve? Ali ne diši to vse preveč po starih metodah administriranja in birokratizma? Prešern Igor Moens, Iharos, Da Silva Jones, Krivonosov, Held so pisati zgodovino atletike v letu 1955 Dobra polovica mednarodne atletske sezone je za nami,- Ameriški atleti kot vodilna sila so v glavnem že opravili svoje in besedo imajo bigov rekord za celih 9 desetink saj sta hitrejša zaenkrat le Rusa predvsem Evropejci. Nekaj žarnimi- sekunde, vendar to še ni zagotovilo, Stoljarov in Petrov, oba s 14.2. Na vih dvobojev, kot Nemčija : Velika 1 | O Ufi5[>eiHll pvsauiCAUin LJLčlggcl IU Alll agvvarvzO Dominacija Amerikancev na 100, milje« Bannisterja. ‘adj daljše pro-^ 200 in 400 m je. še vedno nesporna. ge so postale plen Iharosa, kj je liel-a [mja), zvv m: zu.o n.yasxy \ Le Ignatjev v polni formi bi lahko dosegel nova svetovna rekorda tudi (ZDA), 20.7 Conceicao (Braz), 20.7 -----.-.n vatAmcl-pz tekače 2 milit in 3000m Richard (ZDA), 20.7 Southern XI , " v v v , (ZDA). 20.7 Smith (ZDA), 20.7 Mor- Na 5000 m se vedno bolj uveljav- row (ZOA)_ 20.7 Dor se y (ZDA), ljajo lntn tekact tipa Hagg in ^ m; 43 4 jones (ZDA)> 45.6 Lea spodrivajo vztrajnejše tipa Zato- (ZDA) 4^0 jgnajjev (SZ), 463 morija žoomlmajo^ekm^ pek. Tn so Ch.ataway (z novim ro- ^burn (ZDAK 46.6 Ellis (ZDA), vllci ZDA veliko prednost, ker na- kordom na 3 milje), Iharos Chro- Jenkin6 (ZDA), 800 m: 1:45.7 na ravnih mik Szabo, Kovaes m.drugi torej M J (B) 1:45.9 Boysen (Nor), predvsem zastopniki iz vzhodnega ■ — ogrozil ameriške »atomske« tekače na 400m Lea in Jonesa. ‘V sprintu se je na krajši progi izkazal zlaisti Gollidey, ki je kot tretji človek pretekel 100y v času svetovnega stopajo pač večinoma na ravnih tekališčih, ki omogočajo 3 desetinke sekunde boljše čase. Letos pa ju še ni bilo mnogo slisati. Letošnja deseterica na 800 m je boljša od deseterice vseh časov ob koncu leta 1953! To že dovolj pove (ZDA) — 880 y, 1:47.6 Courtney (ZDA), 1:47.6 Stanley (ZDA), 1000 metrov: 2:20.2 Hevvson (VB), 2:20.5 Nielsen (D), 2:20.8 Lueg (Nem), Berna Vladimira Kuca preveč uveljavil in se nr.„0— —, na tihem pripravlja za Melbourne. Na visokih ovirah so ameriški ------ ----□ v- .. atleti na čelu z Davisom, Čamp- 2:21.0 Lawrenz (Nem), 2^21.5 Sal-bellom in drugimi še vedno nernad- sola (Fin), 2:21.6, Maričev (SZ), ....... ” ’ ” ' ----»• 3:40.8 Ihai — ____ (M), 3:42.0 Rozsavblgyi (M), 3:42.6 Hermann (V. Nem) 3:43.2 Hevvson (VB), 3:43.8 Cliataway (VB), 1 milja: 3:59.0 Tabori (M), 3:59.7 Chataway (VB), 3:59.8 Hevvson (VB), 4:00.5 Santee (ZDA), 4:01.4 Seaman (ZDA), 4:01.6 Dwyer (ZDA), 3000 m: 7:55.6 Iharos (M), Koncu leta »o ze oi/vvjj p«,.c -- --------------r »v,.« ,0, , v o kvaliteti tekačev na najkrajši kriljivi. V evropskem merilu je 1500 m: 3:40.8 Iharos (M), >.41.b srednji progi. Moens je podrl Har- Stanko Lorger kar lepo plasiran, Tabori /%> > JF Leto dni zakasnela tekma 8:03.6 Tuomaala (Fin), 8:04.6 Chro-mik (P), 8:07.8 Hermann (B), 8:08.8 Huttunen (Fin), 8:10.8 Kalle- Slovenka plavalna liga je zaključena Preteklo nedeljo je bil v Kam- nika. Tehnični rezultati: moški niku odiffran finale hrvatsko-šlo- 100 m prosto: 1. Gorsie 1:05.8, 2. u.w.w --- -- venske lile med ŽFK Ljubljana in Vergelj (L) 1:07.6, 3. Šnabl 1:07.9, vagh (Šved), 5000 m: 13:5x2 Chro-PK Kamnik za leto 1954. Lani sta 4. Debevec (oba K) 1:18.0, 400 m mik (P), 13:56.6 Iharos (M), 13:57.6 bila omenjena kluba zmagovalca prosto: 1 Gorčic (L) 5:23.6, 2 Snabl Kovaes (M). U:006 Szabo W, svojih skupin, vendar pa v B-sku- 5:39.0, 3. Zrimšek (oba K) 5:42.0, 4. 14:05.8 Krys^ow,ak (P) 14.09 8 nini kier ie sodeloval Kamnik, za- Lukman (L) 6:05.0, 200 m prsno: 1. Ulsperger (CSR), 10.000 m. 29.10.6 radi’ nekaterih protestov vse do Pelc (L) 2:57.7, 2. Zrimšek 3:03.2, 3. Anufrijev (SZ), Zalopek pozne jeseni ni bilo znano, kdo bo Dobrovoljc (oba K) 3:04.7 4. Hoče- (CSR) ,20:34^K r ivo se j. n 1^7.29 prvak. Tako se je morala finalna var (L) 3:05.5, 200 m metuljček: 1 Basalajev (SZ),29:43.6 Kovaes (M), te km: med prvakoma skupin pre- Zrimšek (K) 2:59.7 2. Poljanšek (L) 29:51.8 Ozog (V) It0m<>v|re.l3.8 nesti v iieto&nio sezono, pa tudi 3:02.8, 3. Dobrovoljc (K) 3:05.3, 4. Davis (ZDA), 1V9 Campbell (Z.UA), letos ni flo Te brez zapT Ob Turk (L) 3:19.9, 100 m hrbtno: 1 140 Thomson (ZDA 1«^». nanovedanem terminu zadnje dni Goršič (L) 1:15.8, 2. Bogataj (K) (ZDA), 14.1 Shankle (ZDA), 14.1 junija iz že znanih razlogov ni pri- 1:17.4, 3. Gašperin (L) 1:19.5, 4 Ko- Prati (ZDA) 400 in ovire: 51 4 Li-do medseboineea srečunia tako želj (K) 1:40.7, 4 X 200m prosto: 1. tujev (SZ), 5t.> Culbreath (ZDA), da sta se prav z enoletno zamudo Kamnik 10:42.4 2 Ljubljana 11:09.0, 51.7 Savel (Rom), 51.8 ApanciOg(Ko- oba l-anska zmagovalca kon-čno lo skoki: 1. Novak (K) 73.10, 2. Vrtač- lumb), 51.8 Tj n ( )» — ^ v srečala. V dvoboju, ki je končal z nik (L) 52.03; ženske — 100 m pro- (VB), 52.2 Julm (SZ) steej>le-chase. rezultatom 93:81 v korist Ljubija- sto: 1. Horvat (L) 1:20.5, 2. Auer- 8:45.4 Karvonen (Fin), 8:48 0 Rosz-ne, ni bilo kakšnih nepričakovanih sperg (K) 1:24.2, 3. Kit (L) 1:26.5, 4. noi (M), 8:46.4 Lareen TNor) 8:49.4 rezultatov in so se vse točke odvi- Škofič (K) 1:27.0, 400 m prosto: 1. Vlasenko (SZ), 8:»2.2 Disley (VB), __ jate bolj alj manj po naprej pred- Pelan 6:27.0, 2. Škofič (obe K) 6:35.4, 8:52.4 Saltikov (SZ), 8:52.4 Dehenyi videnih prognozah. V ekipi Kam- 3. Kit (L) 6:58,5, 4. Goslar (L) 7:23.3, (M), nika je predvsem presenetil ska- 200 m prsno: 1. Tominšek (L) 3:18.3, kaleč Novak Marjan, ki je z veliko 2. Vavpotič (K) 3:23.2, 3. Bricelj (L) razliko točk zasedel prvo mesto 3:26.0, 4. Potrato (K) 3:44.8, 100 m pred Ljubljančanom Vrtačnikom, metuljček: 1. Horvat (L) 1:36.8, 2. dobre rezultate pa sta dosegla tudi Vavpotič 1:37.6, 3. Potrato (obe K) Bogataj na 100 m hrbtno in Vav- 1:42.5, 4. Kocjan (L) 1:47.0, 100 m poličeva na 100 m metuljček. V eki- hrbtno: 1. Pelan (K) 1:29.3, 2. Ga- pi Ljubljane so svoje običajno do- brovšek 1:40.2, 3. Končan (obe L) V letošnji sezoni je bila sloven- bre rezultate dosegli Goršič, Hor- 1:42.3, 4. Dolinšek (K) 1:44.7,4X100 ska plavalna liga skrčena le na 4 vatova in Pelc. Posebno pa se je metrov prosto; 1. L;ubljana 5:42.3, moštv ., pa še ta niso vsa zaključila odlikovala ženska štafeta Ljubija- 2. Kamnik 5:52.0, skoki: 1. Rubinič tekmovanja. V slovenski plavalni ne, ki je z velikim naskokom zrna- (L) 63.21, 2. Janič (K) 36.25; water- Jigi so letos sodelovali poleg Bleda gala nad favorizirano ekijio Kam- polo; Ljubljana : Kamnik 7:4 (3:1). ge druga moštva Ljubljane, Triglava in Prešerna. Pretekli teden bi moral biti v Ljubljani zaključni četveroboj vseh 4 udeležencev, vendar sU Bled in Prešeren odpovedala sodelovanje, tako da sta dokončno zaključila tekmovanje le Ljubljana in Triglav. V zadnjem Nedavno je začelo državno prven- grebške Mladosti Jager z rezulta- dvoboju med Ljubljano^ II in Tn-stvo v »vaterpolu, ki se letos odigra- tom 58.0. Nekoliko v »senci« tega glavom II., ka se je končal zreziil-va po kombiniranem sistemu, in rezultata je ostal rezultat drugopla- tatom98:62 v korist Ljubi ja ne, so sicer nastopa 8 klubov, ki so raz- siranega na tem tekmovanju Nje- bihdosezcni naslednji rezdt . deljeni najprej v dve skupini in g:ša (Jadran), ki je dosegel nov tj j.joj igrajo v obliki lige. Po končani ligi mladinski reko/d z rezultatom 58.2. IT0-4’ 2- Golnar to03- G ■ • » bosta prva dva iz vsake skupine Na 400 m prosto sta poleg že znanih 400 pr^to; L Marc ^) 2. prišla direktno v finale, 5. in 6. ude- reprezentantov Finci ja in Jagra do- ,ala ,,vL Prj ■»..'so' leženca pa bo dal za to kvalifika- segla prvič rezultate pod 5 minut Sodja (L) 3^05.7, 2 Zvan (1) 3.15^ cijski turnir med zadnjima dvema Djordjevič (Partizan) 4:59.4 in Je- 00 mhrltno: l.Bebč ekipama v vsak: skupini. Doseda- lačič (Mladost) 4:59.6. Prvič smo L) 1:2x6, 100 m metuljček. 1 nje tekme sicer niso prinesle, po- srečali na tekmovanjih zopet na- <>U i Tnn m2 nr^to- 1 Triglav sebnih presenečenj — če morda iz- šega starega reprezentanta Pandur- L27-2, 4X100m prosto. 1. I g. vzamemo poraz lanskega prvaka ja, ki je dosegel rezultat 2:50.8. 4;5^n 2l Ljubljana , Jadrana v tekmi proti Mornarju Omembe vreden pa je rezultat na —_ 100 m prosto: L Bostja 1()(| J (1:3) — vendar pa lahko ugotovimo, tej progi, ki ga je dosegel Proda- 1:32.2, 2. Golnar (T) 1. • . da so bili nekateri rezultati pre- novič (Partizan) z rezultatom 2:49.7. Bukovec 1.432 2.^ Zor senetljivo nizki. Tako je na primer Med »metaljčkarji« je proti priča- (obe L) _ 1:47.6 100m • dubrovniški Jug, ki ie eden izmed * kovan ju dosegel letos na bolj šj re- B^tjahčič (L) 1 .^8, • O 1 ^1 favorilo' za naslov prvaka, s tes- zultat ze nekoliko »pozabljeni« Ku- J° i ih H 4 X 50 m mm rezultatom premagal Jadran iz čar (Jadran), ki je premagal oba 46.2, 2. Kocjan (o^be ,) i rok je dopovedoval, da išče vhod v atol, kjer je voda mnogo mirnejša. Zadaj za čolnom je obzorje prekinjala tenka pokončna črta: daleč vidno znamenje za korali šče. Prešli smo levo pregrado, voda je res postala precej bolj mirna, pokončna črta višja. Bil je drog avtomatičnega svetilnika. V pol ure so bili pri njem. Postavljen je bil na premočrtni pečini, zunanjem obroču atola. »OM GRUSH?« je vprašal Hass. »OM GRUSH! OM GRUSH!« je vznemirjeno potrdil Machomud in strahovito spačil obraz, s čimer je hotel povedati, da so tu sila nevarni morski psi. Machmoud je tiarko privezal za drog svetilnika. Skalna pečina je strmo padala v morje in ko se je Hass potopil vzdolž stene, ji ni videl konca. Zgoraj, kjer so se vanjo zadevali valovi, je bila etena precej razjedena, niže pa je postala popolnoma gladka in majhne korale so štrlele iz nje. Dva mala morska psa sta plavala ob steni. Večjih ni Kilo videti. Res, ta stena je bila zelo mogočna, a vendar se Hassu ni zdela Vredna imena »mati morskih psov«. se je. Zaokrožila je. Gledala je proti Hassu. Postala je nemirna. Naježila je štrleča rogova... in z »OM GRUSH?« je ponovno vprašal Machmouda, ko se je vrnil na nenadno odločnostjo krenila proti Hassu. Premagal se je, da je ostal miren in pripravil fotoaparat. Sredi neznanskega stvora je zijala štirioglata luknja; usta. Oh straneh sta naprej molela dva rogova. Na pol pota je žival krenila vstran in na široko zaokrožila okoli Hassa in ga ni izpustila izpred oči. Približevala se mn je v vedno ožjih zavojih. Še vedno se je zdela dobre volje in med plavanjem sta se ji vihala njena čudna rogova. V resnici sta bil; to veliki loputi, ki sta ob ustih štrleli z desne in leve in sta imeli, če bi bilo potrebno, nalogo zapreti jih kot dvojna vrata. Sicer pa tudi velikost ust ni mogla varati: kljub njihovi velikanski razsežnosti je manta neškodljiva, kajti hrani se kot kit z drobcenimi bitji, ki plavajo v morju. Strah pred manto je torej zgolj nesporazum. Kakor ne more nobena stvar na zemlji živeti popolnoma v miru, tako se tudi na manto obešajo nad-ležneši, ki se zabavajo s tem, da jo ščipljejo na notranji steni rogov. Da se reši te nadloge, se manta praska na poseben način. Ce se ji primeri, da naleti na ribiško ladjo, zasidrano z verigo, prime z rogovi to srečenosno pripravo i,n se drgne ob njo toliko časa, da pomečka vse zajedalce. Na žalost pa je pogosto posledica tega čiščenja ta, da strga verigo, ki se ji zaplete med roge. Prestrašena žival zbeži in vleče za seboj barko. Kot kaže, je na ta način že marsikateri ribič užil precej strahu in ni torej nič čudnega, če manto kličejo »morski vrag« ne samo zaradi njenih rogov. površino. Machmoud mn je sila vznemirjen prikimal in nm vneto zagotavljal, da že od rojstva pozna »Otm Grush« in da je samo en »Om Grush«. Nekaj ni Slo. Hass je odložil masko in plavati, harpuno in fotoaparat, splezal na vrh svetilnika in še razgledoval okoli. Tako je bilo, kot je sprva mislil. Bili so na zunanjem obroča koralne pečine in sredi stola je molel iz morja majhen okrogel otok. Vrnil se je nazaj in ukazal odhod. Ni se zmenil za Machmondo-ve ugovore. Dal mu je vedeti, da ga je spregledal, da je zelo razočaran in n'žaljen in naj ne pričakuje bogatega plačila. Machmoud je skrušen odvezal barko in odpluli so. Veter jim je pihal v hrbet in otoček je hitro postajal vedno večji. Kmalu so dosegli »balo in se zasidrali v nizki vodi. Hass si je nadel masko in se potopil v oblaku pene ob skalnati obali. Z vrha koralnega previsa je lahko gledal brezdanjo globino. Bilo je kot da bi otok prosto plaval v morju in da je tudi po njim brezdanja morska modrina. Hass je plaval pod koralnim previsom in si pod njim ogledoval steno, ki se je navpik spuščala proti nevidnemu dnu. Nedoločen, neznan občutek mu Vlagamo protest zoper verifikacijo tekme... Pozen večer je bil, v klubski pisarni nogometnega kluba X je bilo slišati živahno razpravljanje. Še več, razburjeni glasovi so od časa do časa prekinili večerno tišino. Postal sem pred vrati in prisluhnil. Razprava, ja bila napeta, razbur-tjiva, šlo je zato, da menda »hlapec Jernej išče svojo pravico«. Bi.l je ponedeljek, tik po odigrani prvenstveni nogometni tekmi. »Tovariši, naš protest bomo formulirali takole: sodnik ni upošteval določila o prednosti, hkrati je prisodil v 15. minuti neupravičeno enajstmetrovko.« Sekretar kluba neumorno piše in sestavlja pritožbo. Konec pritožbe je takle: »Ker so bila s to sodnikovo odločitvijo materialno kršena pravila igre, prosimo, da tekmo razveljavite in odredite drugo...« Čemu se je to zgodilo? Nogometna enajsterica Jc!uba X je namreč v nedeljo popoldne izgubila važno prvenstveno tekmo in z njo dragoceni točki. Treba se je borit; za pravico...! Ce ni šlo na igrišču, torej za »zeleno mizo«! Naslednji večer. Torek. Zasedanje tekmovalne komisije nogometne zveze. Predsednik tekmovalne komisije: »Sedaj pa rešimo še proteste. Klub X se je pritožil proti verifikaciji tekme zaradi materialnega kršenja pravil..'. No, tj pa s protestom ne bodo nič opravili. Tovariši, poglejte! Pritožujejo se, da sodnik ni upošteval prednosti, da je nepravilno prisodil enajstmetrovko. Mnenja sem, da ta protest ne more biti upoštevan. Ali ste vi tudi takšnega mnenja?« »Strinjamo se, zavračamo test.« pro- in gledalci. Slučaj je nanesel, da sem se vsedel v bližino nogometnih »stroikovnjakovc-kibicev in strokovnjakov. Kot nalašč so se znašli skupaj in začeli razpravo ob živem prikazu nogometne igre. Ne dolgo po začetku igre je bil Tako se ponavlja v prvenstvenih sezonah od tedna do tedna jn včasih kar navalijo protesti, ki so pa mnogokrat neutemeljeni. Vložene takse, ki včasih niso majhne, zapadejo v škodo kluba, nogometni forumi pa imajo nepotrebno delo. Kje je torej tu kakšna korist? Klubi ponavadi navajajo različne napake, ki jih z enostranskim gledanjem prikažejo kot odločilne za poraz, ki so ga doživeli. Resnica je, da nobena tekma ne mine brez napak, kajti grešijo igralci, grešijo pa tudi sodniki. Ponavadi pa je tako, da se sodnikove napake napihnejo s preračunanim namenom, da bi bil protest upoštevan in da bi se s tem zmanjšala krivda igralcev, ki so tekmo izgubili. Ni rečeno, da ima klub v nekaterih primerih pravico do pritožbe, zlasti če so bili s sodnikovimi odločitvami bistveno spremenjeni pogoji za pravilni potek tekme. O materialnem kršenju pravil igre pa govorimo lahko le takrat, kadar je bila sodnikova odločitev v izrecnem nasprotju s pravili oziroma z določili v pravilih. Toda tudi tedaj ne smemo tega ozkosrčno obravnavati, če vidimo, da sodnikove napake niso imele bistvenega vpliva na izid tekme, ali niso povzročile tega, da hi igralci izgubili zaupanje v sodnikovo objektivnost. Torej imamo večje in manjše napake, katerih pa ne smemo obravnavati z enakim merilom. Kot izključen igralec domačega moštva. »Strokovnjaki« so se razvneli in začeli po svoje komentirati to izključitev: »No, če se pa sedaj ne bodo pritožili in če protest ne bo upoštevan, potem ni nobene pravice.« Sodnik pa je vendarle postopal po svoje in je imel prav gotovo vzrok, da je izključil tega igralca. S tem seveda sploh ni materialno prekršil pravil. Tekle so zadnje minute in rezek sodnikov žvižg je prekinil tekmo. Konec. Nekdo pogleda na uro, in pravi: »Poglej ga! Kar 45 sekund prekmalu je odpi-skalt« Torej že zopet materialno kršenje pravil? Ne! Tudi tokrat ne more o tem biti govora, ker je pač sodnikova ura, ki pa mora biti seveda brezhibna, pokazala, da je čas igre potekel. Razgovor je postajal vedno bolj razvnet in še dolgo po končani tekmi so se »strokovnjaki«-kibici in strokovnjaki-sodniki precej burno pogovarjali med seboj. Šlo je seveda predvsem za materialno kršenje pravil. Nastalo je skorajda predavanje v malem. Nogometni sodnik je uvidel, da gledalci ne poznajo pravil nogometne igre, niti pravilnikov, in je smatral za umestno, da jim nekatere stvari pojasni. »Slišal sem, da ste precej kritizirali sodnikovo presojo glede off-sideov. In prav ta sodnik, ki je vodil tekmo, je pri vseh presojah imel prav, kajti ni vselej offside, kadar sj povprečni gledalec to kl jub navidezno jasni situaciji na igrišču predstavlja. 'V dveh primerih, ko ni upošteval offsidea, je sodnik jasno ugotovil, da igralec, ki je bil navidezno v lej poziciji, ni vplival na potek igre, ni motil nasprotnika in si tudii ni prizadeval, da bi tedaj dosegel kakršnokoli korist. Sodnikova odločitev je bila torej pravilna in v tem primeru ne moremo govoriti o materialnem krše- nju pravil, čeprav bi si bila mnenja nasprotujoča. Poglejte, kaj pomeni ,po pravilniku materialno kršenje pravil. Naj vam povem samo nekoliko primerov. Materialno kršenje pravil je na primer tedaj, če sodnik ne pazi, kdaj je žoga v igri, ali da mora 'žoga mirno stati na mestu, če pri prekrških ne pazi na kraj prekrška, hkrati pa na oddaljenost nasprotnih igralcev pri izvedbi prostih udarcev; prav tako ni materialno kršenje pravil to, če sodnik ne pazi na pravilno izvedbo posrednih (indirektnih) udarcev, zlasti v kazenskem prostoru, ali pa če sodnik ne pazi na kaznovanje hujšega prekrška. Tedaj nastane materialna kršitev pravil pri izvedbi prostih udarcev. Ce velja to za proste udarce v polju, velja jasno tudi za kazenski udarec v kazenskem prostoru. Sodnik materialno krši pravila tedaj, če ne kaznuje igralca, ki je udaril kazenski udarec nazaj, če dovoli izvedbo kazenskega udarca v prazna vrata, če ob izvedbi kazenskega udarca dovoli stati v kazenskem prostoru ulj v narisanem polkrogu komurkoli, razen vratarju in izvaja' .j, če ne upošteva, da mora vratar mirno stati v prečni črti v vratih, če napačno odloča pri odbijanju žoge od prečke ali stebričev in Če napačno odloča pri izvedbi kazenskega udarca izven regularnega časa. Sodnik je materialno kršil pravila igre tudi tedaj, če je premestil izvajanje udarca izven kazenskega prostora za prekršek, ki je bil storjen v kazenskem prostoru. V teh primerih ne more biti govora o prosti presoji sodnika,'ker »o pravila v tb;.i oziru natančna, vsako odstopanje od ni ih pa pomeni njihovo materialno kršitev. Menda bo za danes dovolj.« Na. obrazih poslušalcev je bito videti, da so nogometnega sodnika ražumeli in prepričani smo bili, da je marsikateri od njih izpremenil svoje mišljenje o sodnikovem delu na igrišču ter o materialnem krše- pra v :1 Igr, "• vidimo iz prej omenjenega primera, ko je klub X vložil protest in ga pri tem utemeljeval z materialnim kršenjem pravil igre, je dvakrat grešil, kajti v enem primeru je šlo za prosto presojo sodnika, v drugem pa za merjenje časa, kar oboje ne spada pod materialno kršenje pravil, Zatorej ni bilo škodljivo, da smo se podali na proučevanje materialnega kršenja pravil igre. Nedelja popoldne. Prvenstvena nogometna tekma. Bije se oster boj, razburjenost je velika, med igralci Pičlih 5 mesecev nas loči od Vil zimskih olimpijskih iger v Gortini d‘Ampezzo. Na sliki vidit? proge, kjer se bodo pomeril* najboljši alpski smučarji svet«' levi (štev. 1) je smuk prog8 je velel, naj se obrne. Za hrbtom* Hass je fotografiral, plaval okoli t spet fotografiral... Raža se mu je tako približala, da se ga je skoraj dotaknila s plavutmi. Nenadoma -ETO X* Štev. 35 se mu je prikazala gmota velikanskega morskega psa, dolgega vsaj 4 metre. Drsel je leno po vodi kot velik bleščeč torpedo in sumljivo zrl v smeri Hassa. Ta se je brž postavil in sprožili objektiv. Nato je naglo splaval na površje, globoko zadihal in se znova potopil. Izkazalo se je, da živali ni mogoče več slikati. Med tem časom se je namreč morski pes obrnil in planil naravnost proti njemu. In ne — kot radi delajo manjši morski psi — iz radovednosti ali predrznosti, da bi potem v zadnjem trenutku zavili vstran, ampak z očitno odločnostjo, da ga napade z udarci repa, čigar naglica je postajala vedno večja. ; . | Poletov nagradni natečaj ODREZEK št 3 1. Spartak : Odred Točen naslov pošiljatelja: Priimek: 2. Sarajevo : Crvena zvezda 1. Ljubljana : Reka 4. Branik : Nova Gorica 5. Šibenik : Metalac Ime: 6. Slovan : Triglav 7. Grafičar : Ilirija 8. Tabor (Sefana) : Krim Kraj: 9. Kladivar : Bratstvo (Hrastnik) 10. Sobota : Sloboda (Var.) Ulica in hišna številka: 11. Rudar (T) : Maribor 12. Nafta : Jedinstvo (Cak.) s Tofame za moške, poleg njej*? nekoliko krajša proga za smuk. Na desni (štev. 3) proga za slalom j« 1945 1955 Zaščitni znak jamči za kvaliteto izdelkov Tovarne športnega orodja »ELAN« Begunje pri Lescah Opomba: 1,—2. tekmi za pokal 3 —S. tekme I. conske lige, 6.-8. te*N,6 ljubljansko-primorske lige, 9,—12. telo1 varaždinsko-mariborske lige. Mladinci Uubliane v polfinalu državnega prvenstva MEDNAROD uspešno zaključnem republiškem ^ladinskeip nogometnem prvenstvu so Se mladinci ŽNK Ljubljana uvrstili v ^daljnje tekmovanje za naslov držav-nega prvaka. Imeli bodo težko nalogo ^stopati slovenski mladinski nogomet v družbi najboljših klubov države, čeprav snio lahko ugotovili, da je zaključni turnir v Celju pokazal, da je mladinski no-Somet v Sloveniji na zelo visoki kvali-tetni stopnji. Pred finalnim tekmovanjem bosta še tive predtekmovanji, od 1. do 4. sept., sicer v dveh skupinah: v vzhodni skupni se bodo pomerili drugoplasirani iz Prvenstva Srbije, prvak Črne gore ter Makedonije in drugoplasirani iz prven-, st.va Hrvatske, medtem ko bodo v za-padni skupini v Banja Luki nastopala ^oštva beograjske Crvene zvezde, BSK In Banja Luke ter Ljubljane. Težko je že danes predvidevati, kakšni so končni izgledi mladincev Ljubljane, Sa3 bodo že v 1. kolu naleteli na trd ^reh, ko se bodo spoprijeli s Crveno Zvezdol. Potrebno jim bo' precej borbe-n°sti in resnosti, da bodo lahko pričakali od njih zadovoljiv uspeh. V 2. *olu imajo prav tako težkega nasprotnika (zagrebški Dinamo), medtem ko se bddo. če smemo tako reči, vsaj nekoliko ^dahnili v 3. kolu tega tekmovanja v i^ktni ž BSK. V tej skupini sta pravzaprav najresnejša konkurenta za osvoji-tev prvih dveh mest Dinamo in Crvena 2vezda, saj je lani Dinamo osvojil na-siov državnega prvaka. Ni pa izključeno, ^a bodo v to borbo posegli tudi mladi Ljubljančani. Dovolj -je samo, da zasedo drugo mesto in s tem bi si že prikrili pravico sodelovanja v zaključnih ^kmah za naslov državnega prvaka, ^ed odgovornim startom jim želimo vso 8fečo. Kdo bo pionirski prvak Slovenije Mladinska komisija NZS je razpisala Vključno tekmovanje za pionirsko nogometno prvenstvo LRS, na katerem bodo sodelovali ZNK Ljubljana in Svoboda iz Ljubljane, Sobota iz Murske Sobote, Nova Gorica, Triglav iz Kranja ter prvak celjske podzveze. Dne 1. septembra se bo to tekmovanje začelo s srečanjima Nova Gorica : Ljubljana in Svoboda : Triglav, nadaljevalo pa se bo 4. septembra s srečanjem med zmagovalcem tekem Nova Gorica : Ljubljana in Svoboda : Triglav. 11. septembra bosta nastopila Sobota in prvak celjske podzveze, 25. septembra pa bo zaključno tekmovanje. Na tem tekmovanju bosta nastopila zmagovalec tekme 4. septembra ter zmagovalec tekme med Soboto in prvakom celjske podzveze, in tako bo izbran republiški pionirski prvak za leto 1055. Ljubitelji nogometa bodo imeli priložnost videti več kvalitetnih pionirskih tekem, saj je znano, da tudi ponirji po kvaliteti ne zaostajajo dosti za mladinci. Prav zanimivo pa bo srečanje obeh finalistov, ki bo odigrano kot predtekma k meddržavni nogometni tekmi med Jugoslavijo B in Nemčijo B. Kot vidimo, tudi najmanjši nogometaši Slovenije nočejo zaostajati in bodo hkrati s svojimi starejšimi tovariši prav sredi najbogatejšega nogometnega sporeda začeli s svojimi borbami za najvišji naslov v Slo- KOŠARKA Olimpiia na 4. mestu, Uubljana pa 5. Danes so se začele tekme v 1. kolu jesenskega dela zvezne košarkarske lige. Ker je večina naših bralcev verjetno že pozabila vrstni red posameznih ekip v spomladanskem delu lige, objavljamo za osvežitev spomina pravilno lestvico ob zaključku spomladanskega dela tekmovanja: 1. Proleter 9 7 1 1 644:489 15 2. Crvena zvezda 9 7 1 1 649:512 15 3. Partizan 9 5 1 3 534:504 11 4. Olimpija 9 5 9 4 494:490 10 5. Ljubljana 9 5 0 4 537:579 10 6. Mladost 9 3 3 3 525:526 9 7. Lokomotiva 9 4 0 5 535:563 8 8 Montažno 9 3 0 6 557:600 6 9. BSK 9 2 0 7 517:562 4 10. Maribor 9 1 0 8 404:571 2 Zopet zmaga Boheta Svetovni prvak Louison Bobet je slavil v Parizu zopet pomembno zmago. V kriterij skl dirki za Vespami, dolgi 80 km, je zmagal s 34 točkami v času 1;18:46. Za njim so se uvrstili Poblet (Sp) 21, Rolland (Fr) 15, Messina, (I) 11. itd. Eden glavnih favoritov za osvojitev naslova svetovnega prvaka v sprintu za profesionalce, lanski prvak Reginald Harris (VB) na letošnjem svetovnem prvenstvu v Milanu ne bo mogel sodelovati, ker si je na treningu v Kopenha-genu zlomil roko. Na teniškem turnirju v New Portu je med posamezniki zmagal Hamilton Ri-cbardson, ki je v finalu premagal Flama s 6:4, 6:2 in 6:2. Tudi v dvojicah je bil skupaj s Seixasom prvi z zmago nad Japoncema Kamom in Miagyjem 3:6, 6:1, 6:4. Mednarodni teniški turnir v Or tise ji je osvojil Argentinec Morea, ki je v finalu odpravil Avstralca Hovveja s 7:5, 7:5, 7:5. Pri moških dvojicah pa sta Lar-sen in Howe (ZDA-Avstral.) premagala Moreo in Mottrama (Arg.-VB) s 6:3, 4:6, 9:7 in 6:2. Pred zaključnim dvobojem za Davisov pokal med reprezentancama ZDA in Avstralije si v ameriški ekipi še niso bili na> jasnem, koga naj določijo za igre posameznikov. Nazadnje so določili kvalifikacijsko tekmo med Seixason in Ri-chardsonom. S svojo zmago z rezultatom 6:3, 6:3 in 6:3 si je Vic Seixas priboril mesto v ameriški ekipi. Kanadska amaterska hokejska zveza je že določila moštvo, ki bo zastopalo kanadske hokejiste na olimpijskem hokejskem turnirju v Gortini d’Ampezzo. Naslov olimpijskega zmagovalca, ki so ga leta 1952 v Oslu osvojili za Kanado igralci Edmondon Mercurysa, bodo branili trenutno gotovo najboljši hokejisti Kanade — amaterji, člani moštva Kitche-ner — Waterloo Dutchmen. To moštvo je bilo tudi uradno v pretekli Sezoni najboljše, saj je osvojilo naj višjo trofejo za amaterska društva Allan Cup. Kanadsko zastopstvo na olimpijskih igrah je znano po svoji stalni formi, saj so, recimo, že trikrat osvojili Allan Cup. V nasprotju z običajem v prejšnjih letih pa kanadska reprezentanca ne bo odigrala izven olimpijskega turnirja nobenih prijateljskih ali reprezentativnih tekem. Landstrom 4.50 m ob palici Med tednom sta se v Helsinkih pomerili atletski reprezentanci Nemčije in Finske. Nemškim atletom je po hudih borbah uspelo zmagati s 111:103 točkami. Najboljši rezultat je dosegel finski skakalec ob palici Landstrom, ki je s 4.50 m za 3 cm izboljšal svoj evropski rekord. Ostali važnejši rezultati — 100 m: Ger-mar (Nem) 10.6, 200 m: Futterer (Nem) 1500 m: Lueg (Nem) 3:46.4, Lawrenz 21.3, 400 m: Hellsten (Fin) 46.6 (rekord), 1500 m: Lueg (Nem) 3:46.4, Lawrenz (Nem) 3:46.8, 500 m: Taipala (Fin) 14:07.6, Tuomaala (Fin) 14:09.4, 10.000 m: Taipala Romunski atleti so premagali Francoze Romunski atleti in atletinje so slaVili v Bukarešti dvojno zmago proti izbrani francoski ekipi in se s tem močno uveljavili v evropski atletiki. Moški so zmagali s 112:101, ženske pa s 55:51. Najvažnejši rezultati — 400 m: Degats (Fr) 47.9, 800 m: Dian (Fr) 1:51.2, 5000 m: Mimoun (Fr) 14:18.0, 110 m ovire: Opris (R) 14.9, 400 m ovire: Savel (R) 51.7 (rekord), kladivo: Dimitru (R) 58.77 (rekord), 4 X 100 metrov: Romunija 41.5, 4 X 400 m: Francija 3:15.8. Na povratku iz Bukarešte so se francoski atleti ustavili še v Pragi, kjer so imeli dvoboj z atletsko reprezentanco CSR. Češki atleti so slavili visoko zmago v razmerju 120:92, francoske atletinje pa so zmagale z 1 točko razlike (53:52). Najboljši rezultati s tega tekmovanja - 100 m: Janeček (CSR) 10.5, 400 m: Degats (Fr) 47.3, 400 m ovire: Cury (Fr) 52.2, steeple-chase: Brlica (CSR) 8:49.8 (rekord), troskok: Rehak (CSR) 15.14, disk: Merta (CSR) 53.89, kopje: Macquet (Fr) 70.20, kladivo: Maca (CSR) 58.75. POPRAVEK V članek tov. Zorana Poliča (Deset le' doleta), ki smo ga objavili v prejšnji pOvilki »Poleta«, se Je vrinilo nekaj ne-Ibbih tiskovnih pomot, katere na tem Mestu popravljamo: V odstavku: »V tem delu, v borbi... J* bo principialno obravnaval vse sla-oosti (ne obvaroval)... Dalje v odstavku: »Prav tako ne bi “Ho odveč ... tistim tihim delavcem na Področju telesne vzgoje, ki uspehe ustvarjajo, ki mladino vodijo, ki jo uče telovaditi . . .« V odstavku: »Polet prevzema odgovorno nalogo... v zvezi z novo upravno ®rBanizacijo, z ustanavljanjem novih ob-“lh in okrajev, pravilno uveljavljati me-^o in vlogo telesnovzgojnega dela, bo- *■ ■. da bi osnovna načela, ki smo jih adnja leta neprestano proglašali (ne “Ogrešali)...« Odlični plavalni rezultati od vsepovsod Vstopnice za tekmo Jugoslavija-B: Nemčija-B Nogometna zveza Slovenije bo Prodajala vstopnice za tekmo med Nemčijo in Jugoslavijo, ki bo 25. Septembra v Ljubljani, po nogometnih podzvezah v Mariboru, Celju, Kranju in Gorici, prav tako pa tudi v Ljubljani. Športniki in delovni ko-iektivi ter ustanove lahko rezervirajo Vstopnice pri NZS, Ljubljana — Li-kozarjeva 12, do 1. septembra t. 1. Nzs bo prodajala rezervirane vstopne samo do 1. septembra v svojih Prostorih, pozneje pa bodo vse ne-Hvignjene rezervirane vstopnice v Prosti prodaji. Vstopnina je nasledil*: sedeži 500 din, stojišče — Jug 250 din, stojišče — zahod 200 din, 5t°jišče — vzhod 150 din. NZS Srečanje japonskih in ameriških plavalcev, ki že dalj časa gostujejo po Japonski, se še vedno nadaljujejo. Tudi zadnji dve prireditvi sta prinesli odlične rezultate. V Osaki so bili doseženi naslednji važnejši rezultati — 100 m: Pat-terson (ZDA) 56.8, Tani (Jap) 57.4, 400 m: Konno (ZDA) 4:38.4, Woolsey (ZDA) 4 : 41.0, 800 m: Breen (ZDA) 9:44.6, Ono (Jap) 9:44.6, 200 m prsno: Furukawa (Jap) 2:35.5, 200 m metuljček: Ishimoto (Jap) 2:31.0, Harrison (ZDA) 2:31.0, Y«r-zik (ZDA 2:31.6, 100 m hrbtno: Hase (Jap) 1:06.5, Wiggins (ZDA) 1:07.0, 4 X 100 m mešano: Japonska 4:17.2, 4 X 200 m: Japonska 8:44.4. Se boljši rezultati pa so bili doseženi v Nagoyi — 100 m: Tani (Jap) 56.4 (rekord), 200 m: Suzuki (Jap) 2:08.3, Woolsey (ZDA) 2:09.2, 800 m: Ono (Jap) 9:45.6, 200 m prsno: Furukawa (Jap) 2:36.4, 200 m metuljček: Ishimoto (Jap) 2:30.3, 4 X 100 m mešano: Japonska 4:18.4, 4 X 200 m: Japonska 8:44.2. Francosko prvenstvo, ki Je bilo v Vi-chyju, je dalo vrsto dobrih rezultatov — 100 m: Eminente 57.9, 200 m: Boiteux 2:11.2, 400 m: Montserret 4:42.4, Boiteux 4:42.6, 1506 m: Montserret 19:05.6, 100 m prsno: Broussard 2:48.3, 200 m metuljček: Pirolley 2:33.7, 100 m hrbtno: Bozon Presenetljiv poraz '^AVlLNA REŠITEV ODREZKA ST. 2 : Nemčija , "Udučnost : C. zvezda (I. p.) • Dudučnost : C. zvezda konč. rez.) - partizan : Zagreb 6 J^Huk : Sarajevo (I. polč.) - Hajduk • sPartak Sarajevo (konč. rez.) Proleter (I. polč.) 1 1 2 2 1 1 1 1 1 1 1 1 x g . - 2980 udeleženci »Boletovega« na-if.* ,nega natečaja z odrezkom štev. 1 Ud i° po 11 pravilnih rešitev naslednji Cervnci: Pečar Andrej - Ljubljana, Pe5*°va 34, Bohinc Miro - Ljubljana, lja UzziJeva 8a, Francelj Ferdo — Ljub-_ J ’ Rožna dolina c. 19/8, Anžič Anton , Jubljana, Cesta v mestni log 13, Bi- a iuk : proleter tl. [luiv.j g ^Portale : Proleter (konč. rez.) K) 5?Uezničar : Vojvodina “hnamo : BSK (I. polč.) ,2' Dinamo : BSK (konč. rez.) ' Radnički : Valež Med Eden od kandidatov za osvojitev naslova svetovnega prvaka težke kategorije Nino Valdez je bil pred kratkim presenetljivo premagan po točkah v 10 rundah od amerikanskega boksarja Boba Satterfielda. 13. septembra bo na stadionu White City v Londonu zanimivo boksarsko srečanje. Pomerila se bosta prvak Britanskega imperija težke kategorije Don Coc-kell in kubanski boksar Nino Valdes. Sicer pa tudi po drugih ringih ne bo dolgčas. V teku so pogajanja za srečanja med evropskim prvakom težke kategorije Italijanom Cavicchijem in švedskim prvakom Johanssonom. Italijani pa gredo tudi še dalje in poizkušajo skleniti celo borbo za naslov svetovnega prvaka med Cavicchijem in Rockyjem Marcianom. Ta borba naj bi bila v prvi polovici prihodnjega leta v Italiji. 1:06.5, 4 X 106 m mešano: Marseille 4:37.8; ženske — 106 m: Sendral 1:09.3, 400 m: Frost 5:24.2, 100 m metuljček: Lusien 1:19.3, 200 m prsno: Hirt 3:05.8, 100 m hrbtno: Andre 1:15.3. Tudi najboljši nemški plavalci in plavalke so se zbrali v majhnem mestecu Lemgo, da izberejo letošnje prvake Zahodne Nemčije. Doseženi so bili nasled-ni važnejši rezultati: 100 m: Voli 58.1, 206 m: Kobler 2:11.3, 400 m: Kohler 4:42.6, 1500 m: Fugger 19:19.2, 200 m metuljček: MSsel 2:34.4, Weber 2:35.2, 200 m prsno: Bodinger 2:42.6, 100 m hrbtno: Strasser 1:08.7, skoki z deske: Mund 136.29, skoki s stolpa: Haase 158.94; ženske — 100 m: Klomp 1:07.2, 400 m: Klomp 5:21.6, Kiinzel 5:22.3, loo*m metuljček: Kiinzel 1:19.8, 200 metrov prsno: Thieme 3:04.0, 100 m hrbtno: Schmidt 1:16.0, skoki z deske: Ritter 122.83, skoki s stolpa: Schlossnagel 75.68. Francoski plavalci Christophe, Lusien, Pirolley in Jany so dosegli s časom 4:30.4 v Marseileu nov francoski rekord na 4 X 100 m mešano. Na Japonskem se odlični plavalci pojavljajo kar na tekočem traku. Najnovejša poročila govorijo o treh 16-letnih plavalcih, ki so nedavno dosegli rezultate svetovne vrednosti. Na 1500 m sta plavala Vamanaka in Ikejiri 18:43.5 oziroma 19:00.5. Tomita pa je na 100 m hrbtno dosegel 1:07.2. Italijanski plavalec Angelo Romani je dosegel v L’Aquili nov odličen italijanski rekord na 200 m časom 2:06.5. Ta reaultat je le za 1.1 sek. slabši od evropskega rekorda, ki ga drži Francoz Jan v. Kuc v sijajni formi Na drugem mestu poročamo o uspešnem »povratku« svetovnega rekorderja na 5000 m Vladimirja Kuca. Po odličnem rezultatu na 5000 m je ta odlični sovjetski atlet pretekel še 10.000 m včasu 29:06.2, kar je nov ruski rekord in drugi rezultat na svetu vseh časov. Boljše od Kuca je tekel samo svetovni rekorder Zatopek z 28:54.2. Včeraj se je v Stockholmu začelo srečanje atletskih reprezentanc Švedske in Nemčije. Po prvem dnevu vodijo Nemci z 59:47 točkami. Nov ruski rekord na 800 m je postavil na tekmovanju v Moskvi Maričev z 1:48.6. Za več kot 2 m je popravil islandski rekord v metu diska Halmgrimur Jons-son z metom 52.18 m. Ena najboljših svetovnih atletinj Chri-sta Stubnick, 21-letna svetovna rekorderka v teku na 220 y, je pred nekaj dnevi zbežala iz vzhodnega Berlina v Zahodno Nemčijo. Kot razlog za to svoj korak je navedla nasprotja s športnimi vodstvi Vzhodne Nemčije. Namerava se tudi ločiti od svojega moža, ki je boksarski prvak Vzhodne Nemčije v težki ategoriji. (Fin) 30:06.2, 110 m ovire: Steines (Nem: 14.6, 400 m ovire: Bonah (Nem) 53.3, ste-eple-chase: Karvonen (Fin) 8:47.8, Lai-ne (Fin) 8:48.8, daljina: Oberbeck (Nem: 7.47, Valkama (Fin) 7.46, troskok: Lehtc (Fin) 15.33, kopje: Kauhanen (Fin) 74.88 kladivo: Storch (Nem) 57.84, 4 X 100 m Nemčija 40.7, 4 X 400 m: Nemčija 3:16.1 Nemški atleti so preteklo nedeljo nastopili kar na treh frontah. Ena nemški reprezentanca se je v Ženevi pomerili s Švico, druga v Gromingenu z Nizozemsko, tretja pa v Kopenhagenu z Dansko Tekmovalci prve garniture v reprezentancah tokrat niso sodelovali. Švicarji sc slavili nekoliko presenetljivo a zaslužene zmago s 120:92. Boljši rezultati — 100 m: Wehrli (Š) 10.7, 200 m: Wehrli (Š) 21.7 400 m: Hagg (Š) 48.0, 800 m: Brennei (Nem) 1:51.1, 400 m ovire: Kost (Š) 53.4 4 X 100 m: Švica 41.7, 4 X 400 m: Švici 3:14.4. V Gromingenu pa so bili dosežen naslednji boljši rezultati: 100 m: Kluck (Nem) 10.7, 800 m: Friedrich (Nem) 1:51.2 ženske — 80 m ovire: Sander (Nem) 11.4 kopje: Brommel (Nem) 44.57. Nemci sc v tem dvoboju zmagali pri moških i 176:128, ženske pa z 69:34. Na dvoboju ; Dansko pa vodijo po prvem dnevu Dan ci s 57:50. Nekaj rezultatov z mednarodnega tekmovanja v Budimpešti smo že objavili Tokrat še nekaj podrobnosti. Od Jugoslovanov je poleg Mugoše, ki je dosegel nov rekord na 1500 m, nastopil tudi Stri tof, ki je zasedel šele 7. mesto na 500( metrov z rezultatom 14:32.6. Ostali rezultati — 100 m: Goldovanyi (M) 10.6, 15(M metrov: Rozsav6gyi (M) 3:44.0, Hevvsor (VB) 3:45.6, Strzinek (CSR) 3:46.0, Eri kson (Šved) 3:46.2, Mugoša (J) 3:46.2 Tanai (M) 3:47.2, Herman (B) 3:47.4, 500'. metrov: Iharos (M) 13:57.6, Szabo (M 13:58.2, Bereš (M) 14:01.1, Kovacs (M 14:01.4, Berta (M) 14:01.8, 400 m ovire: Dit-ner (V. Nem) 52.3, troskok: Kaleckj (CSR) 15.15, disk: Merta (CSR) 52.33, kopje: Sidlo (O) 75.78. Istočasno s tem velikim tekmovanjem je bil tudi dvobo; ženskih reprezentanc Madžarske in Italije. Domačinke so zmagale s 56:48. Najvažnejši rezultati — 100 m: Neszmelyi (M 11.8, Leone (I) 11.8 (rekord), 200 m: Leone (I) 24.6 (rekord), 800 m: Kazi (M) 2:13.3 80 m ovire: Gyarmati (M) 11.2 (rekord) Greppi (I) 11.4, višina: Nemeth (M) 154 daljina: Gyarmati (M) 5.80, krogla: Fe her (M) 14.02 (rekord), disk: Seredi (M 44.64, kopje: Turci (I) 43.51 (rekord) 4 X 100 m: Italija 46.9, Madžarska 47.4. Svetovni rekorder v teku na 5000 n Vladimir Kuc, o katerem je bilo v letošnji sezoni kaj malo slišati, se je pre< nekaj dnevi izkazal zopet z odličnim rezultatom. Brez konkurence je v Moskv: pretekel 5000 m v času 14:03.8. Dober re zultat je dosegel Degtarev, ki je presko čil 2 m v višino. To je že četrti skakalec SZ, ki je letos premagal znamko 2 m medtem ko do letos niso imeli niti enega 0111501 likal si mia i Milili V petek se je začelo v Forest Hi Usu finalno srečanje med teniškima reprezentancama Avstralije in ZDA v okviru tekmovanja za Davisov pokal. Vse prve tri igre so postale plen avstralskih igralcev, in tako je Avstralija po leitu premora zopet osvojila dragoceno teniško trofejo. V prvi igri je Rosewall (A) premagal Seixaša ((ZDA) s 6:3. 10:8, 4:6 in 6:2, v drugi pa Hoad (A) Trabcrta (ZDA) s 4:6, 6:3 in 8:6. V soboto se je tekmovanje nadaljevalo z igro dvojic. Borba je bila zelo ostra, saj je bilo potrebno 67 nizov, da so končno k zmagali Avstralci. Za Avstralijo sta nastopila Hartwig in Hoad, ki sta premagala Seiiasa in Traberia z 12:14, 6:4, 6:3, 4.*6 in 7:5. Moens poražen Norveški tekač Boysen je v Oslu premagal svetovnega rekorderja Belgijca EVROPSKO IN SVETOVNO PRVENSTVO V VESLANJU Veslačem gre v Gandi kar Mro —‘jaud, vesta v mestni iug '/i ' 1Franc — Ljubljana, Ambrožev trg >2 ‘Majcen Anton — Ljubljana, Titova ■k’a i6ck Adolf — Ljubljana, Kolodvor-15 ■>’ K°far Andrej — Kranj, Stražišče labr ^ Ludvlk — Krško, Valvazorjevo Ma, Rep Ernest — Ma-ibor, Gospo-Havčič 33‘ Jerala RafaeI — Smlednik, !letska 33, eva 40, Zupan Viktor Zagorje, >Oripar^ev US °* Juvan tijuuu — 538 din*71- 9" r*vgusta št- 8* Vsak Prejme Plavalnem prvenstvu v Belgiji je " .JJaiveč uspeha Andre Laurent, ki je JU naslov prvaka na 100, 200 in 400 enfV’ V večini disciplin pa so bili do-Prav povprečni rezultati. Gand, 28. avgusta. V Četrtek se je začelo v Gandu letošnje svetovno in evropsko prvenstvo v veslanju. Na prvenstvu sodelujejo tudi jugoslovanski veslači v 6 disciplinah. Po novih predtekmovanjih sta se takoj uvrstila od jugoslovanskih čolnov v polfinale osmerec in double-scull. Po drugem eliminacijskem tekmovanju je to uspelo tudi našemu četvercu brez krmarja. Izpadel pa je četverec s krmarjem ter obe dvojki. Včeraj so bila na sporedu polfinalna tekmovanja, ki so se končala za naše veslače dokaj ugodno. Dva naša čolna, in sicer četverec brez krmarja ter double-scull — sta se uvrstila v današnje finalno tekmovanje. Isti podvig pa ni uspel osmercu splitskega Mornarja, od katerega smo tudi letos marsikaj pričakovali. Največ uspeha v dosedanjem tekmovanju so imeli ruski veslači, ki so se uvrstili v finale v štirih disciplinah. Sledijo pa jim Danci in Finci s 3 čolni v finalu. Rezultati polfinala: skiff — I. skupina: Culcalov (SZ) 7:24.6, Van Masdag (Niz) 7:26.6, II. skupina: Ko-čerka (P) 7:17.4, Kelly (ZDA) 7:23.2, double-scull: I. — Jugoslavija 6:47.6, Belgija 6:50.0, II. — SZ 6:51.0, CSR 6:53.4, dvojka brez krmarja — I.: Italija 7:10, Belgija 7:11.2, II. — Argentina 7:02.2. SZ 7:10.9, dvojka s krmarjem — I.: Francija 7:42.2, Finska 7:43.5, II. — Švica 7:45.8, Poljska 7:47.4, četverec brez krmarja — I.: Romunija 6:38.8, Danska 6:39.3, II. — Jugoslavija 6:36.7, Finska 6:38.2, četverec s krmarjem —* I.: Argentina 6:44.0, Švedska 6:47.3, II. — Danska 6:48.0, Finska 6:49.4. osmerce — I.: SZ 6:03.9, Švedska 6:07.4, Jugoslavija 6:11.8, II. — Danska 6:05.9, Nemčija 6:06.0. nogometaši na startu V nekaterih evropskih državah so že pričeli z novo nogometno sezono, v vseh ostalih pa se bodo prvenstvena tekmovanja zapela v kratkem. Francozi so že prejšnjo nedeljo imeli prvo kolo prvenstva, v katerem so bili doseženi naslednji rezultati: Metz : Sochaux 3:1, Bor-deaux : Nahcy 3:3, Nimes : Racing 1:5, Marseille : Lens 2:2, St. Etienne : Reims 3:1, Nice : Strasbourg 2:1, Sedan : Lyon 2:2, Lille : Monaco 2:0, Troyes : Toulouse 0:2. V prvenstvu CSR so odigrali že drugo kolo jesenskega dela. Rezultati: Ruda Hvezda : Spartak 1:3, Dinamo : Liberc 7:2, Ostrava : Žiline 0:0, Tatran : Slovan (Bratislava) 0:6, UDA : Kladno 1:1, Trnava : Tankista 3:1. Na lestvici vodi Slovan z 20 točkami pred UDA 20, Spartakom 16 in Dinamom 15. Po nedeljski tekmi med Austrio in Fio-rentino vodi na lestvici tekmovanja za Grasshoppers pokal še vedno zagrebški Dinamo z 11 točkami pred Austrio 10, Fiorentino 9, Nice 8, Schalke 4 in Grasshoppers 4. Zagrebčani pa so odigrali že vse tekme, tako da jih bodo do konca tekmovanja prehiteli tako Dunajčani, kakor tudi Itali.iani. Med tednom je bilo odigrano 2. kolo angleškega nogometnega prvenstva. Rezultati: Hutldersfield : Chelsea 1:3, Manchester United : Tottenham 2:2, Newcastle : Birmingham 2:2, Potrsmoutb : Wolverhampton 2:1. Preston ; Luton 2:1, Sunderland • Aston Villa 5:1, West Bromwich : Everion 2:0, Arsenal ; Cardiff 3:1. Moensa v teku na 1000 m. Boysen je dosegel rezultat 2:21.1. Moens pa 2:23.0. Ne 3000 m je dosegel Norvežan Saksvik nov rekord z rezultatom 8:18.8. * MARIBORSKE NOVICE Pred maloštevilnimi gledalci je namiznotc niška ekipa Sem perila z Dunaja premagala moštvo Branika s 7:2, čeprav je za Branik kot gost nastopal tudi član Triglava iz Kranja Ahačič. Med domačimi igralci se je odlikoval zlasti Ahačič, pa tudi mladi Pirc kaže, da se bo razvil v solidnega igralca. V prijateljski košarkarski tekmi so mlad in ke Branika pred 100 gledalci premagale ko šarkarice Rudarja iz Trbovelj z visokim re zultatom 103:23 (47:9). Mladinci Branika so v prijateljski roko metni tekmi pred 200 gledalci premagal člansko ekipo Maribora s 27:23 (15:9). Mlad Branikovci so bil boljši in Branikovim roko metašem se ni treba bati, da ne bi mogl izpopolniti prvega moštva z mladimi igralci Mednarodna zmaga boksarjev Maribora Maribor, 28. aog. - Okoli 1300 gledalce je napolnilo veliko dvorano Doma ljudsk' prosvete, da bi prisostvovali mednarodncmi boksarskemu srečanju med ekipama Hero-si iz Regensburga in Maribora. Po pozdravni) govorih se je začel dvoboj, ki ni v celot zadovoljil gledalcev, saj so zlasti več pri čakovali od gostov, ki so imeli v svojih vr stah celo nekaj bavarskih prvakov. Domačin so slavili zasluženo visoko zmago 15:5. Teh nični rezultati — mušja kategorija: Čeh (M brez borbe; bantam: Kajzer (M) ; Brande* (H) 2:0 t. k. o.; peresna: Vi tič (M) : LibenoA (H) 2:0 p. t.; lahka: Hauptman (M) : Gob' (H) 1:1; polmelter: Kos (M) : Reitmcicr (H 2:0 diskvalifikacija;roef/er: Langfried (H) Milovanovič (M) 2:0 t. k. o.; polsrednja: Bu labašiČ (M) : Scheriibel (H) 2:0 p. t.; srednja: Jakemaier (H) : Borštnar (M) 2:0 t. k. o.: poltežka: Vuzem kot gost za Maribor) : Gu-dak 2:0 p. t.; težka: Damjanovič (M) : Ha-ber (H) 2:0 p. t. .ETO X) Štev. OJIičnl rezultati v Vid mu Zvezna košarkarska liga (Nadaljevanje s 1. strani) Naslednji dve točki sta prinesli morda največje presenečenje letošnjega prvenstva, saj sta oba favorita, Zrimšeik v metuljčku in Gor.šig v hrbtnem slogu, bila potisnjena na drugo mesto. Poljanšek st je v metuljčku prvih sto metrov pridobil toliko prednosti, da mu Zrimšek kljub finišu ni mogel odvzeti prvega mesta. V dopoldanskem predtekmovanju je nastopil tudi naš stari rekorder Tone Cerar, ki je dosegel rezultat 2:59,6. Vendar v finalu ni nastopil. S tretjim in četrtim mestom sta v metuljčku presenetila plavalca Ljubljane Pelc in Turk. Goršič je v svoji specialni disciplini nesrečno izgubil prvenstvo, saj je skoraj do cilja vodil pred mladim Brandtnerjem. Vendar se je tik pred ciljem zaplet' v progo i,n ga je Mariborčan prehitel. V mešani štafeti so Kranjčake osvojile prvo mesto le za udarec roke pred Ljubljano in Kamnikom. Nič manj napeto ni bilo tekmovanje štafet 4 X 200 m prosto moški, kjer je Kamnik za eno sekundo zasedel prvo mesto pred Triglavom. Obe štafeti pa sta dosegli odlična rezultata. Organizacija tekmovanja je bila dobra, če izvzamemo sobotni »kiks« s sodniki na 100 m crawl — zlasti če upoštevamo, da je bilo prvenstvo izvedeno v Krškem, kjer še nimajo rutine v tako velikih plavalnih tekmah. Ekipno prvenstvo je osvojil ŽPK Ljubljana, ki je nastopil z najboljšo ekipo in s tem že drugič potrdil sloves najboljšega plavalnega kluba v Sloveniji. Borba med Triglavom in Kamnikom se je prav tako kot v hrvatsko-slovenski ligi končala s tem, da so Kranjčani s tremi točkami pred Kamnikom osvojili drugo mesto. Preseneča izredno slab plasma Ilirije, ki sicer ni nastopila kompletna, vendar pa razen Pirca in Kanca nismo videli nobenega boljšega tekmovalca. Branik, ki je letos po dveh letih ponovno nastopil na republiškem prvenstvu, se je v spodnjem domu takoj uvrstil za Ilirijo. Moški — 100 m prosto: 1. Pirc (I) 1:02.9, '2. Goršič (L) 1:05 0, 3. Petrič (T) 1:05.0, 4. Kocmur (B) 1:05.0. 5. Saabi (K) 1:05.0, 6. Ahac (P) 1:07.2: 1500 m prosto: 1. Pirc (I) 20:55.7 ; 2. Goršič (L) 20:57.0, 3. Zrimšek (K) 21:38.5, 4 Saabi (K) 22:18.6, 5. Kašnik (T) 22:37.8, 6. Purgar (T) 22:45.7 ; 200 m prsno: 1 Pelc (L) 2:53.4 (nov mladinski rekord), 2. Zrimšek (K) 2:55.3, 5. Kanc (I) 2:59.0, 4. Sodja (L) 3:02.8, 5. Dobrovoljc (K) 3:03.6, 6. Hočevar (L) 3:05.4 : 4 X 100 m mešano: 1. Ljubljana (Goršič, Pelc, Poljanšek, Vergolj) 5.01.5, 2 Kamnik (Bogataj, Cerar, Zrimšek, Saabi) 5:08.2, 3. Branik 'Rrandncr M., Ra-doševič, Brandner L., Kocmur) 5:13.1, 4. Ilirija 5:14.5, 5. Triglav I. 5:18.6. 6. Triglav II. 5:22.0 Zenske — 400 m prosto: 1. Pelan (Ki 6:14.9, ..Koncilija (T) 6:15.0, 3 Kit (L) 6:31.9, 4. Škofič (K) 6:35.2, 5. Horvat (L) 6:38.8, 6. Gabrovšek (L) 6:46.0; 200 m prsno: 1. Vukič •T) 3:10.8 (v predtekmovanju 3:10.4 — nov slovenski rekord), 2. Tominšek (L) 3:16.4, 3. Hribar (T) 3:16.8, 4. Vavpetič (K) 3:25.2, 5. Pirc (I) 3:‘27.7, 6. Jakomin (L) 3:29.0; 100 m metuljček: 1. Vukič (T) 1:29.6, 2. Horvat (L) 1:30.5 (oba bolje od slovenskega rekorda), 3. Čebulj (P) 1:35.1, 4. Vavpetič (K) 1:37.1, 5. Pelan (K) 1:38.1, 6. Koncilja (T) 1:38.2; 100 m hrbtno: 1. Pelan (K) 1:28.0, 2. Vauhnik (B) 1:30.0, 3. Koncilja (Tl 1: >4.0, 4. Hočevar (I) 1:39.6. 5. Kit (L) 1:39.6. 6. Zurman (B) 1:42.4; 4 X 100 m prosto: 1. Ljubljana (Gabrovšek, Končan, Kit, Horvat) 5:10.6, 2. Triglav (Palovšnik, Hribar, Vukič, Koncilja) 5:46.1, 3, Kamnik (Škofič, Vavpetič, Auersperg, Pelan) 5:48.9, 4. Prešeren 6:04.8, 5. Triglav II. 6:15.2, 6. Ljubljana II. 6:16.4. Nedeljski rezultati; 400 m cravvl — moški; 1. Pirc (I) 5:10.2, 2. Goršič (Lj) 5:32.5, 3. Snabel (Kamn) 6:25.0, 4. Kosmič 6:27.5, Petrič 6:32.0, 6. Purger (vsi Triglav) 6:32.1; 100 m cravvl — ženske; 1. Koncilija (Tr) 1:19.4, 2. Pelan (Kamn) 1:20.8, 3. Horvat (Lj) 1:21.1, 4. Auersperg (Kamn) 1:21.7, 5. Čebulj (Preš) 1:21.7, ^ Kit (Lj) 1:22.4; 200 m metuljček — moški; l. Poljanšek (Lj) 2:55.3, 2. Zrimšek (Kamn) 2:55.3, 3. Pelc (Lj) 3:03.0, 4. Turk (Lj) 3:06.4, 5. Dobrovolj (Kamn) 3:08.5, 6. Arnšek (Tr) 3:10.4; 100 m hrbtno — moški; 1. Brandtner (Br) 1:15.8. 2. Goršič (Lj) 1:15.8, 3. Bogataj (Kamn) 1:18.4, 4. Gašperin (Lj) 1:18.9, 5. Čolnar (Tr) 1:23.0, MONTAŽNO 6. Lunder 1:24.6; 4 X 100 m cravvl — žene: 1. Triglav (Koncilija, Hribar, Vukič, Palovšnik) 6:09.1, 2. Ljubljana (Končan, Tominšek, Horvat, Kit) 6:09.1, 3. Kamnik Miletič spel na pozornlci (Pelan, Vavpetič, Potrato, Auersperg) bt v /.agreou srečali moštvi 6:09.5, 4. Branik 6:27.6, 5. Ljubljana II iV^nta^nega m Ljubljane. Zmagali A' 99 9 A C - O A O • M W oaa —- — .1 CA 7aCil!7ftnA J o ! IZ I ! L ... « 6:29.8, 6. Prešeren 6:34.8; 4 X 200 m cravvl — moški: 1. Kamnik (Cerar, Bogataj, Zrimšek. Snabel) 10:06.0, 2. Triglav (Pe- hPWit m r|.,l tria. Čolnar, Brinovec. Košnlk, 10:01., kazalo tako odlično igro, da se mu trič, Čolnar, Brinovec, Košnik) 10:07.4, 3. Triglav II 10:52.2, 4. Branik 10:52.8, 5. Ljubljana I 10:52.8, 6. Ljubljana II iaivo uuuuio igro, (la se mu 11:20.8. Končno stanje točk: l. Ljubljana ne bi moglo zoperstaviti nobeno mo- 186, 2. Triglav 153, 3. Kamnik 150. 4. IH- v' ’ ...... ..... rija 56, 5. Branik 47, 6. Prešeren 16. LJUBLJANA 69 : 49 nastopom mnogo poleta in zaupani* Zagreb,-28. avgusta. V prvem delu eki:|L le Li;,b‘Jana prišla v vodst* jesenskega dela zvezne košarkarske z * v’ in cek) 20:14. Odlični Pasatu lige sta se v Zagrebu srečali moštvi Pa jC 7 J1® ,aJ minutah s svojin1! Montažnega in Ljubljane. Zmairali ranimi »suh« sedemkrat zadel ko= m tako krepko povedel svoje moštvo v vodstvo. Novi, mladi »pivotmanr Ljubija' ne Vranič je zelo dobro kril Mik' tiča, saj je ta dosegel v prvem pol' času le 5 točk. Največ zaslug m uspeh domačih imajo predvsem Pa; sarič, Kramarič in Miletič. Ljubi jan' so zasluženo Zagrebčani. Kljub porazu je Ljubljana prikazala dobro Mitja Prešern Velež bo marsikomu im v peti stvo v Jugoslaviji!« Kljub temu, .... rvramane Ul ivmenc. uiumjai- je ponovno nastopil odlični Miletič, ne moremo oprostiti tega, da je eki' ki je doprinesel s svojim ponovnim pa bila popolnoma brez kondicije in to je tudi glavni vzrok njihoveg* poraza. Ljubljana je nastopila br«! Dvoraka! C. zvezda : BSK 62:59 (36:32) Ženske — Proleter : Lokomotiva 44:3» (Nadaljevanje s 1. strani) Tekma se je končala z rezultatom 2:2 (2:1), čeprav bi lahko igralci BbK dosegli višji rezultat v svojo korist Gole so dosegli za BSK Sov-rovič in Antič, za Radnički pa Ognjanovič in Jezerkič. Proleter : Željezničar 1:0 (0:0) Osijek, 26. avgusta. Domači Proleter je imel danes v gosteh precej nevarno moštvo Železničarja iz Sa-rafeJa *n Je hiil v tej tekmi favorit, čeprav se je Železničar preteklo nedeljo izkazal proti Vojvodini. Tekma se je končala 1:0 (0:0) za REPUBLIŠKA KOŠARKARSKA LIGA Kovinar (S) : »Partizan« Postojna 73:** (48:29) Postojna, 28. avgusta. Danes je Kov*-nar iz Štor po lepi igri premagal dom«-čega »Partizana«, ki je šele v druge"’ polčasu nudil resnejši odpor tehničn6 boljšemu moštvu Kovinarja. domače, edini gol pa je dosegel Ve-kič v 65. minuti. Sele po tem golu se je razvila prava prvenstvena borba, toda niti eno, niti drugo moštvo ni izkoristilo mnogo ugodnih priložnosti za dosego gola. Budučnost : Partizan 2:3 (0:2) Budučnost je zaradi slabe igre svojega napada zamudila priložnost do- seči vsaj neodločen rezultat. Obe moštvi sta imeli nekaj ugodnih priložnosti za dosego gola. Na splošno pa lahko rečemo, da sta obe moštvi pokazali zelo slabo igro. Pri Buduč-nosti sta se najbolj izkazala Radonjič in Petrovič, pri Partizanu pa Milutinovič in Borozan. Sarajevo : Spartak ?:i (3:0) OCKERS novi svetovni prvak Run, 28. aogusta. — Nič manj kot 293 km di Magni, v 12. Bobet, in v 13. pa še Coppi, 90 morali na cestnem svetovnem prvenstvu Braukart in lanski amaterski svetovni prvak kolesarjenju prevoziti profesionalci. Imeli so seveda še mnogo težjo nalogo od amaterjev, katerih proga je bila 100 km krajša. Lahko rečemo, da je imela današnja dirka prav senzacionalni potek. V začetku se ni zgodilo nič posebnega, le nekaj poizkusov begov s strani manj znanih kolesarjev je Van Cauter. Skupina na čelu, katera je bila v zadnjem delu dirke sestavljena iz 8 kolesarjev, pa je nadaljevala svojo zmagovito pot. Zadaja strmina v zadnji rundi je prinesla končno odločitev. 34-letni Stan Ockers je imel še dovolj sil, da je »potegnil«, in nihče mu ni mogel slediti. Belgijec je svojo Kladi var : Branik 4:2 (1:2) Maribor, 28. avgusta. Danes je bilo v Mariboru prijateljsko nogometno srečanje med Kladi var jem in Branikom, katerega so Celjani z rezultatom 4:2 (1:1) odločili v svojo korist. Gole so dosegli Marinček 2, Posinek 1 in Rojnlk 1, za Branik pa Plaznik in Vodelj avtogol. Branik je igral danes izredno slabo, zlasti njegov napad. Nasprotno pa so Celjani zaigrali lepo in borbeno. Rudar (Idrija) : Anhovo 6:6 (5:2) Utaja : Bratstvo 8:1 (4:1) NOGOMETNI TURNIR V KOČEVJU Kočevje, 28. avgusta. Včeraj in dane* je bil v okviru turističnega tedna v K0' čevju nogometni turnir, ki so se ga udeležila moštva Elana iz Novega mesto Bele Krajine iz Črnomlja, ter Partizan1 In Svobode iz Kočevja. Najuspešnejši s« bili novomeščani, ki so osvojili pok«1 mesta Kočevje, škoda pa je, da so p£r kvarili lep vtis prireditve nogometaši b Črnomlja, s svojim nešportnim vedenjem. Končni vrstni red: 1. Elan 5 točk 2. »Partizan« 4, 3. Bela Krajina 2, 4 svoboda 1. Odbojka MLADOST : PREŠEREN II. 3:0 (15:11, 15:9, 15:6) Tekma za srebrni lopar Maribor, 28. avgusta. Teniški klub Br* nika je danes priredil tekmovanje za mariborske pionirje in sicer tradicionain6 prireditev za srebrni lopar. Zmagal le med 28 pionirji Založnik, ki je v finali* premagal Ferenčaka 6:4, 6:4. - * - ----v'v' 31VUIH. ucjgijec jc svojo bilo. Na približno polovici proge pa je ušla prednost do cilja še povečal na četo minuto, skupina, v kateri so bili tudi dirkači, sposobni osvojiti naslov prvaka. Glavna skupi-na z večino favoritov ni reagirala in tako j? naskok te skupine, v kateri so bili med drugimi Francozi Rolland, Anquetil, kasneje tudi Geminiani, dalje Italijani Fornara, Co- ued§ ‘miouoj^ ut ojjoj — — se jim pri- ‘mcipd ------ Belgijec Deryck, kasneje pa družili še nekateri drugi. Medtem pa »o glavni favoriti, predvsem Bobet, Coppi, Brankart pazili le drug na drugega in vedno bolj zaostajali za ubežniki Ob koncu 12. kroga, dva kroga pred ciljem, je znašal zaostanek »asov« že več kot četrt ure. Izgubili so tudi poslednje nade na uspeh in kar po vrsti odstopali. V ti. run- Tehnični rezultati: 1. Ockers (Belgija) 8:43.29, 2. Schm.iitz (Lux) zaostanek 1:01, 3. Dotvok (B) 1:15, 4. Nencmi (I) 1:40, 5. Jaassens (B) (isti čas), 6. Fornare (I) 1:55, 7. Geminiani (Fr) 2:45, 8. Anquetil (Fr), 9. Rolland (Fr). 10. Monti (I). V torek, 30. t. m. bo na centralnem stadionu mednarodna nogometna tekma gluhonemih CSR : JUGOSLAVIJA Začetek ob 17. uri — Prodaja vstopnic 1 uro pred začetkom. TRIGLAV I. : RUDAR L 2:0 (1:0) Kranj, 28. aogusta. — V današnji prijateljski nogometni tekmi med Triglavom in Rudarjem iz Trbovelj, ki jo je gledalo okoli 500 gledalcev, so domači dosegli uspeh in osvojili zmago z rezultatom 2:0. Začetni streli miva in hitra ter potekal v terenski prešo že pokazali dobro igro, ki je bila zani-moči domačinov. Ti pa je niso znali tudi številčno izraziti v golih in so zapravili kar 4 priložnosti ter odšli na odmor samo z enim golom, ki ga je dosegel Brezar. V drugem polčasu je bila igra enakovredna, Kranjča nom pa Kranj, 28 avgusta, V soboto in ne- Pri mladinskih ekipah je bila naj' deljo je bil izveden sesti spominski boljša Mladost, ki je v polfinalu pre-nam iz noten isk i turnir za Gramatči- magala Ljubljano s 5:0, Opatijo s 5T kov-Jankovičev memorial. Turnirja Triglav s 5:3. Mladinke posameznost se je udeležilo nad 70 mladincev, igrale po cup sistemu, samo zadmj« mladink ter pionirjev. Letošnja tur- štiri so igrale vsaka z vsako. To pa* n*r ,1 .ij! to razliko, da se ga niso se je Trampuževa revanžirala na daljina: Miler (Ml) 7.03, Kušec (CZ) 6-7 Popov (Voj) 6.69, troskok: Milovanov1, (P) 14.76, Nenadič (Sar) 14.60, Kuzman*’ (2IC) 14.00, palica: Lukman (CZ) 4.10, Le' sek (KI) 4.00, Skupek (P) 3.90, disk: Kr*' vokapič (CZ) 48.65, Krnjajič (P) 47.45, K*' dosevič (Sar) 46.10, kladivo: Račič (Z1'1 57.81, Gubiian (P) 57.24, Bezjak (D) 55,& n Nogometna prvenstva evropskih držav ANGLIJA — 3. kolo: Arsenal : ChelS^ 1:1, Aston Villa : Cardiff 2:0, Bolton ' Chariton 1:3, Burnley : Everton 0:1. hf. ton : Tottenham 2:1, Manchester United^ West Bromwich 3:1, Portsmouth : Blac*' pool 3:3, Preston : Nevvcastle 4:3, She , fieid : Birmingham 0:3, Sunderland ’ Huddersfield 4:1, Wolverhampton : M6*1 chester City 7:8.