Kandidat tov. dr. Jože Potrč in namestnik tov. Lacko Milan med volivci
V soboto, doe 25. febr. t 1., ob 3. «ri
popoldne je bilo ofcrog 600 volivcev — delavcer 'n nameščencev iz Tovaroa in po^jetta »Gradis« rbranih na predvoliv-nem zboroT&nju, ki sta se ga udeleiiha twJi kandida* dr. Joie Potr6 in namest-trfk h>T. Lacko MiHan.
Citn sta se kandidat ta oaanestnLk po-j«Tila n»ed zbranimi Yo5lyd, so ]n po-zdravi]4 z vf «rnim ploskanjem in «kao-diranjesn: Tito—Partija.
Kandida<t tov. dt. Joze PotrS fa r go-voru približal vsebinl Titovega govora v Užicah probleme graditve sooiaflizTna ˇ Strniičo in v ptajskem okraju. Naj-prej se je zahvalii fusricdonarjem OF za zaupanje, da »o ga predlagali za kandi-data za ljtrdskega poslanca v skupžčino FLRJ, nat> pa j« v prijetnem in preprič-If4vem govoru opisal lik sodalis^tiČTie demokracije, borbo in uspehe našega JjudstTa, i ga vodi KPJ s tov Titom na čelu. VeHcrat so kandidatov govor pre-kiiEH rolivd z aplavzom tn skanxiira-ranjem Tito—Partija NakazaJ )e tadi težare, ki fih premaguje naš« ljudstvo pri graditvl težke indnstrlje in pti te-ˇajarit-i petletnega plana.
Skozf Tes govor se )e odrazalo razu-m var.Je tov. dr Jo^eta Potrča za pro-Meme delavcev ln kmetov ter delovnih
Sestrže
V   z&dnjera    (a«a  te M]    sestamek   ˇ zvezl z davčno odmero ob polnožtevilnl n    »ežbi domačinov, i«točasno pa so bili volivci seznanjeni z vainofftjo    volitev poslancev v zvezno skupščino  FLRJ.
V  diskusiji po  referatu so volivd Iz-razi'H mnenje,  da knajo mlaiži ljudje in tndi    kandidati     kot   je namestnik tov Lacko Milan premalo  življenjskih izka-šenj,  da bi  lahko razumeli  odraslo  po-dežel*ko    Ifudstvo.    Pojasnjena    je bila dai»a§nja vloga mladine in nujnost vkljti-čevanfa mla-dme v vse druibeno in po-Htiano življeni«   Miafli  in predani bor-d za sodalizeta so najboljša opora  de-lovnemu lj\jdstvn tn niegovtro predstav-nlkom.
Krifeirali &o nepravllne odno«e do KLO. Zatrjevali »o, da Izpolnjuie KLO Sestrie 100% vse obveze. vendar »ma-tra , da ni pravilno uravnovešati Se-rtrž s KLO Cirkovci ali Gajevci. Odnos do KLO se jim zdi nepravilen tudi gle-de plačevanja uslužbenceT. ki prejema-
sanro akontacije.
Končno so predlagall uvedbo množid-nih sestankov za manjSe področje, da bodo vsi rolivd pravilao pripravljeni na volitve
Prena^anje dosedanfBh bremen tukajS-njih in drugih volivcev ni ostalo brea: uspeha. To je potrdil tov. Kardelj, ko je volivcem v Mariboru rekel:
Labko M navedel še mnogo podatkov, kl bi nam vsl potrdiii prvrii. da smo že sedai Izvršfli veiiko delo, \n drngič, da nlmamo nobenega razloga, da ne bl ospešno dokončall postavl}enib nalog tudl v bodoče.
Natose seveda olso lahke, deloma same po sebi. deloma pa zarad! sovraž-nih postopkov komlnformovsklb držav proti našl dežell.
Kotniniormovska blokada nam te v letu 1948 tn 1949 letu napravila škodo ˇ treh smereh:
1.   naša    zunanja   trjjovina  !e morala iskati  nove  mednarodne   trge Yn   !e pr! tem prccef izzubHa na časa tn na izvoz. nth količlnah:
2.  zakasncl)  snto z  naročffl   za   neke tovarnlške  1nsta!ac!Je.  rudn?5ko  mehanl. zacijo,  mehanfzacljo  v   eozdarstvo  Ftd.:
3.  vse to nam !e vneslo neka! nercda v notranje odnose med posameznlinr ra. no^nmi   sradltve   po    petictnem   plano, tako da so  se na?e naloee v letn  1950 fn 1951. letn povečate, a za neke panose se  bo   hrvršHev   peffetnega   plana   ta-vlekla todl v leto 1952.
Slovenia vas
Dne 18. febr. t- 1. ob 14. uri «e fe pri 2er«Jkovih vršil predvolivni sestanek v navzočnosti 176 volivcev • na kalerem «o člani KLO prfkazali volivcem nuino sodelovanje množice z Ijudsk-o obiastjo ter pri vodenfn evidcnce o gosoodar-skih obvezah In dajatvah Predsednik krajevne volivne konifeiie i<n aktivis^ tov Pulko sta pojasnila volivcem velik poTneti volltev poslancev v skupš^člno FLRJ, uspehe dosedanje ^rupščine ter naloge novorzvoljene sikupšfkie.
V  di«kusiji    8o    se    najfaoli    oglašall kme^ie, ki so se izkliučno omejevaii na svoje t<*žave v rvezi s planskimi obre-zamL Pred vserni    volitvami so iznašatt te svoie    težave, pri d«1« v kmeHistvii pa vseeno niso poonšč^H     Pri volttvah so izosiali le poedind. Tudi pri teh vo-litvah   se bodo zavedaH  7*klju^ttfh be-sed  tov   FCardeHa  ˇ Marlborar
TovariSi in tovarl§Jce! Prl volltvah 26. marca bodo našl delovni ljudje od-ločili, ali se strinja]o s to politiko, o kc.:erl sem govoril, ali pa se ne strinja-|o. Jaz sem prepričan, da bo ogromna večioa dala srvoje pritrdilo tovarižu Tltu, KozmmisticnJ  pariiji    Jugoslavlje, Ljad-
kitci entov ˇ ptujskem okr&j« ia v vsej državi.
Govora tOT. Tka in tor. dr. Jofete PcHrča so sprejeM delovni ljudje H 9trnl. btd kot dragoceno orožje ia smemico n bodoče premagovanie vsefo težav. za za-Tračanje vseti informbirojevskih kl«vet ter za 26. marec, ko bodo vsi deiavd ta kmetje z volivno udeležbo in giasoTa-njem za kandidate OF dokazali vs«nM svetu vlsoko zavednoat naših dTŽaTljar nov, naših delovnih Ijtidl po mestih ta ˇa»eh, kakor 1e rekei tor. Kardeltt
TovariSl  In   tovarišice!
V%\ ti aspehi. ki so obenem dokssi rukie zmagovtte borbe sa petletni platv n sgraditev sociaMzma. vlivajo seveda smrteo strah v kosti vsem tfstim ostan-kom preteklostl, kl so §e do tadnjega upali. da se bo vendarle sopet obrntlo k staremu. Toda kolikor ie morejo, poskušajo kljub vsema Se Skodovatf naSim naporom. kjer le morejo- Enl • tcro da sejejo okrog razna črnogleda preroštva o neuspehu plana, o gospo-darskem zloma itd.; dragi poizkašaj« vrbujati malodušje, izkoriSčajo^ pre-bodno pomanjkanje teh ati onita vsak-danjih potrcbščin; tretji straše s tandl-čena. kn^o, lakoto in voino itd. ftd, Vst pa seveda prav marljivo lzknri^čaie naSe  težave,   pa tndi   naše   napake.
ski frontl in poslancem, ki jlh bo»te ix-volili. In da bo dala trsdi pooblastilo, da tadi v pribodnjib štirib letih v novi Zvezni l)udski skupščini dajo vso pod-poro polltikt ki |o ]e nakazal tovarii Tito, kl nam |e že doslej prinesla vellk« aspehe in ki bo fntri kronana s popolno zmago, namreč: z izvršltvilo petletnega plana, z izgradltviio močnlh gospodar-skih temeljev sodalizma in blagostanj* naših delovnib IJadl
Pleterje
Preko 80 voIlrceT je prišlo na prr predvoJivni sestanek, ki je bil skupn-o b sestankom za določiterv davJn« osnove.
Po referatn o kamdidatu tov. dr. JožetB Potrču im nainestniku tov. Milanu Lackt ter važnosti volHev so navzoči volivd živahno disku<trirali Vprašali so akti-vista, če bodo v skupščini zastopani kmetje, tai bodo ra-zumeli položa; kmetov          zvezi    z    obvezami    Izra-
zili 3»o ieljo, da bi prišel k njim n» predvolivni sestanek tov dT. Jože Po-¦trt   da bi rnn  pojasnili  svoje težave.
Mnogi kmetje so iznesli v diskusiji, da se čnrtijo preobremenjene z obvezno oddajo živine in prasičev za leto 1950. PrikriH niso parole, da letos ne namera-vajo oddajati živine, temveč bodo ix-terjavo prepustili okrajnim operativ-cem. Aktivist jim je razilo^il, da so to parolo razširili le poedini kmetje, ki s« zaradi svojth zaostankov vedno hujskali vso vas.
Glede davkov bi radi vedeH. i« b« prvotna osnova obveljala.
Tak odnos do planskih nalog kmetov je tov. Tito v Uiicah pojasnil r slede-čem:
Od kod torej razllfne težave In krt-vice, do katerib pribaja prt razlitnlh odkupiht
Prvič, od tod, k« so med bogattrai knreti Spekulanti. pogostokrat pa, ial tndi med srednjlmi kraeti, ki neradl da-Jejo in prikrlvajo pridelane količine. Tu Je krlvda na njihovi strani ta C« |lh v tem priraeni zadene močna roka državne konlrole oziroma ljudske ob-lastl, tedai so saml kTivL Toda. dniglt so napake, kl se delajo proti tistemn. ki oe more dat! določene koIicJne, pa mti |o vseeoo odvzamejo. To Je napačno. In &d kod ta narcaka? Na enl stranl prfhaja do nje i.ato. ker našl vodilnl lfadje »podaj nlmajo dovoli evidence o tern, kaj se lahko da in ka1 ne. ozlroma, kaj ta a!l onl posameznik Ima In česa nlma. Ta flovek \m& prav tako pravico do žlvlienja kot drngi Je prideloval« itta ln sam ga mora v prvi vTsti dobitl Ct pa se tega dovoli ne apoSteva. »e dela velika nsnaka, ki more Imetl tnd! vellke posledlce.
Podlebnik Gorca
Na prrem predvolivnem sestankn ^ Podlehnifcu in v Gord je okrog 120 to-livcev izrazilo željo. da bi kan^idat tov dr. Jože Potrč imel v Podlehni&ken ceii^TU predvolivni sesrtanek. Radi bt da bi prišel kdo crd višjih fu-nkcionarieT lmds oblasti in Partije med nje. Ha-ioški predeli zahtevajo od Ijudi Tec*je napore io vecje samoodpovedi kot rar-ninski prede!&, zato so tudi boli vezani na nagli tempo graditve socializma.
V diskusiji so se omejili \e na vpra-šan{e davkov in obvezne oddaje. Voliv-d iz Gorce pa so še napovedali tekmo-vanje, in sicer bo I. volivna enota tek-movala z II-  m III. volivno enoto.
UspeJii v halošlcih predeMh eo tudl piipomogli do uspehov, ki jih je navedel tov.   Kardelj.
Navedel bom neka) Iterilk, ki md posebno zgovorno prlčajo o rezultatii našlh dosedanjih naporov.
Nadaljavaaje s 3. etHoi. 1
(Nmteijevante z drnge stranfl Vzetnlmo   predvsem   celoten    narodnl
dohodek na$e driave
Narodni dobodek )e xaaial fv mili}ar-
dafa dinarjev):
ˇ  letn 1947:    132.905      100%
T letu 1948:    189.725      U2.TI*
ˇ  letn 1949:    227.691      171.3% r leto 1950:    245.870      185.0*/«
To »e pravt, da bo konec 1950. l«t» narodni dohodek skoraj Se enkrat tako velik, kot Je bil 1947. leta.
Seveda se je v prvl vrsti poveCal na-rodnt dobodek Lz tndustrife, ki Je fe *»~ Tzei prvo mesto » skupnem narodnem dohodku, medtem ko je v stari Jugosla-viji in vse do leta 1948 zavzemalo prvo mesto kmetljstro. Zanimtvo je primerjatl te-le ftevilke:
1947              1948
v mMjardah dua
tndastrtja         4X620    100      64.931    152.5
kmetijstvo        53.555    100      72.189    134.8
1949              1950
lndu5tTl}a         84.878    199.1   93.606    219.6 kmetijstro        79.511    148.5   81.851    152.8
Te števllke govore o dveh stvareh: prvič o naglem tempu naie lndustrializa-dje in dmgič o tem, da smo dosegli že Msivene rezoltale t borbt za premago-ranfe naše zaostalostl in za pretvarjanje Jugoslavije v napredno Indmttijsko de-ielo. kl bo lahko potegnila tudi kmetij-»tvo lz nfegove sedanje zaostalostt k' srao |o podedovall
Dovottte mj — ko sem ie začel i na-ˇajanjem Stevilk — da fib oavedem Se nekoliko, ln sicer takih. kl nam govore o tem, kako se konkretno tzraža t našem življenjn ia gospodarskem poloiaja ta* razvoj industrije.
Vzeminio   oekaj   številk  o   prodakclii posameznejta   prebivalca: merilna
proizvod:          enota     f939      1949
etektrična energija    kwb       69         133,4 premog                        kg       383         755.5
nafUi                            ks          0,06        3.9
žeiezna roda               kg        38.7       52,1
jeklo                            kg         15          24,9
svinec-rafittiran           kg          0,7         3,5
cement                        kg        42,5        81.4
stekto-ravno               m8           0,1         0,2
sol                               kg          4,7          6,8
žveplena kisflna         kg           0,9          2,8
bombažne tkanin«      m!           7,3        10,7
Seveda ne moremo bit) zadovollni z napredkora y vseb panogah. nekje celo zaostajamo. Poleg tega moramo ieraatl v obzir, da te številke še ne pomenljo pre. loma, kalti naše najvažneiše nove to-varne bodo pričete s produkcijo deloma letos, veeinoraa pa šele prifcodnje leto ali pa cek> v letu 1952. Toda prav tedai. če imamo to pred očmi, bomo lahko šc bolj pravilno ocenfti potnen doseženega napredka v vseh panogah naše industr^e.
fzrcdno zanlinlve so twdi števflke o rarvohi našega stavbtnstva.
vrednost gradb. del
I eto                         v iniUjardah dio   %
Predvojna doba                  13,0              100
(letno)
1946                                         17^              132
1947                                         26,9              200
1948                                         33,8              260
1949                                         40,5              311 Msn 1950                             45,7              351
To pomeni, da snto satno ˇ leta 1949 zgradiit več, kakor \e stara Jagoslavija zgradila v treh letfh.
Sedlašek
Na predvoMvnem seetanfcu 26. febro-arja t 1. eo v nav7.očnosti 32 volivcev sklenili, da bodo imeli ˇoliš^e v KLO Sedlašek Po refeTatu o volitvah poslaTi-cev v rvezno sJlu^pščIjio in Svet narodov. so diaktitira.M o sestavi frontne brigiade rz članov OF Disikulantd so ztttrjcvaU. da ee t brigado ne morejo prijaviti tjbt radi za-cetka vimagradni&kth del ta za-rad-i pnmanifkanja tevtiev
O težavah glede d-viganja Shrljenjske ravni )e pred kratkim \ov. Tito taiko deiailt
Tovari§i, že nckolikr>krat smo pove-dali, da bomo v nekateTlh krajifo na§e driave Imeli težave glede dviganfa !!ˇ-Hen)*e ravni naiega Uadslva. Glejte. daiies vam bom povedal primer, lz ka-terega se to vidi. Dotjaja se, da siroma-ien kmct Iz pasivnega kraja. kl Je do-bil zemlio, večkrat nerad vstopl v za-drngo. Pravi, da fe dobll zemljo hi da ga |e treba irnstlti. da sedaj malo »*a-Hvi«. Kot da bo nmrl. be bl vstopll v zadrngo! fSmeh.J Tn gie za neraznme-ˇante. on ie ne raznme, da Je zadraga n<nr ttp pro!rvodn|e da mora tadraga tn-di niemn ustvariti boljše fn we&nejše ftvllente. V ntem Se nl dovolf dozoTela zavest tn zato fe naloga Lfndske fronte. na!7avedne15!h Uudi, kornnnlstov hi fl»* nov Fronte na splo$no, da mn neprestano In vztra]no tolmačijo, ka{ pomeni delov-
na zadraga tn ka) pomenl stopttl t ra-drugo, kaj pomeni industrializacija naSo države ln kakšno bo postalo jutrl njego-ˇo žlvljenje. Naša država )e ena sama vellkanska Sola, nl eksperlment kajti mi imamo fasno določeno pot mi ne eksperimentlramo, mi delamo na stvarl, ki Jo poznamo in znamo napraviti. Svoje slle moramo smotrno In pravilno izkort-rtiti in obvladali bomo rse težave. Vse, kar ]e 6e pred oami, moramo obvladatL Zanpajte vase, tovariSi in tovariSlce, tn tako boste lahko izvršill svoje naloge, pa najsi bl bile Se tako teike.
Velika Varnica
Sk.u|Kii s€©tain€& 26. febroarja t. 1. aa KLO Leskovec, Skorižnjak in VeMfco Varnico v Soli Leskovcu ni u®pel. Ude-ležilo se ga je le 6 volivcev, zato s<> bili sklicani se6tanki p<> KLO-jdh. Sestanka ˇ Veli3d Varnici »e je udeležilo 15 vo-Id-vcev. Po referatu aiiktivista se je ra^-ˇila diJsktDSija o odmeri dohodnine. Z dosed-ainjo odmero dohodnme eo zado-voljni, \e zaostankarjl so trdili, da ne bodo zmogli in sm«trajo, da jkn dohod-nina ni bila pravilno odmerjena.
Prepričevaaije volivcev. naj bl se vključili v frontno gozdmo brtgado, ui ianela tak©1 uspeha. PoediTici so 6e iz-govarjaH, da iroajo doana delo, da niso zdtravi itd.
V diskusiji je bfla iisražena žeJja res-nffli voMvcev, da bi prišel ˇ Haloze na predvolivni sestanelk kandidat tov. dr. Jože Potrč.
Zavrč
Nad 130 mlajšiih kx starejših ToHTcev tz Zavrča, Gorenjskega in Turskega vrha ter Hrastovca se je 2?braJo v nedeljo, 26. februarja t 1. na predvolivnem zbo-rovanjni, ki 6ta se ga udeležila kandidat tov. Jože Potrč in namestoik tov. Milan Lacko.
Reaii moije in tene, funikcloaiaffiii KLO ta množicniih oTganizacij, učiteljd izi ttraidtaioe pošte, brigadiTJi in delavci z državnega posestva ter ekonomije so bili zbraai v pro6v«tni dvorani, ko sta prt-&la kanddda>t in njegov naimestnik v q>remstvxi seikaretarja OF tov. BeTginca \a upravnika drž. posestva tov Emer-žiča. Navdušeno so jti pozdravila. Po kratikein pogovoru s kraj. funkcionairjl se je zacel sestanek.
Govor tov dT Jožeta Potrča «o vsl vneto po«lti)šali Govorll je o rasrvojn sociaHzma v okraju in v celotnl državi, o našiih odnosih napTam vzhcdo in za-hodu, predvsem pa o važnost* indUiStrfje v ©ocialističnih deželah. Večkrai je bil med govorom prektnjen s pJoskamjem. M©d govorom so še prižli na sestanek mladincj in mladinke, ki so bili v Ptuju na »Zadružnem dnevn«. Vsi volivd ®o »e prcpričali. da jim qovon fekreoi isa reanicoljubiui «in Slovenskih gork o po-šteni, iekreni in resničnd politlkl naše države.
V diskusljd so misllM nekaterl voltr-c? da ni lepo, če iraašaio ministni, č>a-CK KPS svoje težave ln problerae. 651etnl brigadiit tov Kokot Joie, priletna delavka n« drž posestvu Ceh Marlja srednji fcm«t tov Težak Franc tn HTa-stovca, mpravnik ekonomije tov Kokot Anton fe Turškega vrha, sekretai LMS tov. RoškaT Albin iz Turškega vrha, tov Kolenko Ivan tn ostali navzoči volivd so bili veseH. ko se je v njiihovem itne-nn prvi oglasil k di®kusfji mal! kmet Fegu5 in vpraša! tov dr. Potrta, kdaj bo irvedena elektTifikacija na«elja na Turškem, Gorenjskem vrhu ter Hrastov-cu iin v okolioi Zavrča Vsem je bilo poia«njeno, da bo mnogo elekcrične eneriC7iqe pora;bila tovama aiumi-nija v Stmiš6u in da bodo po zadovoltitvi plan-slcth potreb vpoš tevane tudi potrebe liudstva na vaseh Predvsem prlmonj-kuje tice. Upravnak drž pcvsestva tov Emerši^ )e v d^skuedii prika^al pToblem šole v Zavrf«, k^er pmičujeio 350 u^en-cev 4 ucitelji razen tega pa se vršijo Se na drž posestvti razni tečaji. ki ne moreio miano sodelovania tarokaižnjega učitomtva V ZavTČu smatrajo. da šol^ v Cirkulanah ne pcrtTebufe 12 ufn^ moči Učiteli tov Vodosek je prlkarai soTaTroerje neplsmenih otrok ta pred-sodke nekateriTi učiteliev o živlienju nčiteljev v oddaljenih kTajUi Tov. dr Potr^ )e pofasnil vpraSanie učkel i«kih kad-rov ˇ vsei drzavi ter fe poudaTll, da fe Tnujmo to vpražanfe r©5iti « Domočjo poverjeništva za prosveto pri OLO
PredvolivTii sestatiek 1e kon-fai ob do-brem razpoloženfTi voHvcev PTed s®-stankom sta se kandiidat \n nameetnik zanimaia za razvoi drž pos««fva v Za-VTČn ter «ta si o<7ledala prostore 7.a ži-rinorejo. Po sestankti p« eta si ogledala tudi Jolske prostoTe.
Okraj. odbor OF Ptuj.