Izhaja vsak četrtek in velj» a poštnino vred ali v Mari-iboru s pošiljanjem na dom *a celo leto 32 Din, pol leta 18 Din, četrt leta 8 Din. Izven Jugoslavije 64 Din. Naročnina •© pošlje na upravništv® »Slov. Gospodarja« v Mariboru, Koroška cesta št. 5. — List se dopošilja do odpovedi. Naročnina se plačuje ▼ naprej. Tel. interurban 113. 45. številka. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo je ▼ Mariboru. Koroška cesta št 5. Rokopisi se ne vračajo. Upravnistvo sprejema naročnino, inserate i» reklamacije. Cene inseratom po dogovoru. Za večkratne oglase primeren popust. Nezaprte reklamacije so poštnine proste, čekovni račun poštnega urada Ljubljana 10.603. Telefon interurban 113. Maribor, dne 10. novembra 1927. m—M—« 61. letnik. Radie-Pribičevie-eva Parlament naše države zboruje že dalje nego mesec dni. Vsa ta doba je bila izpolnjena z verifikacijo (potrditvijo) poslaniških mandatov in z obtožbo ministrskega predsednika, predloženo od gospoda Stjepana Radiča ter njegovih tovarišev. Radič je obtožil predsednika vlade kot ministra notranjih zadev za vsa njegova dejanja in neha-nja za časa volitev. Kakšna so bila ta dejanja in nehanja, o tem je narodna skupščina že izrekla svojo sodbo na koncu verifikacijske razprave, ko je z javnim glasovanjem verificirala (potrdila) mandate izvoljenih poslancev z dvema izjemama. Ti dve izjemi sta eden poslanišlki mandat v bihaš-kem okraju in eden v sarajevskem okraju, ki sta pod preiskavo parlamentarne komisije. V vseh drugih okrožjih so bile volitve narodnih poslancev potrjene. S tem je narodna skupščina izjavila svojo sodbo o tem, ali in v koliki meri so se v posameznih krajih pri volitvah vršile nepravilnosti, nezakonitosti, goljufije in nasilnosti; Za vsakega treznega politika je bila ta sodba narodne skupščine dovolj jasna, samo za Stjepana Radiča ne. On je smatral za potrebno, da se mora to, kar se je govorilo v verifikacijski razpravi, še enkrat govoriti v razpravi o obtožbi ministrskega predsednika in tako tratiti dragoceni čas, ki bi se mogel v parlamentu uporabiti za druge pametnejše stvari, katere bi za-mogle ljudstvu privesti koristi. Radič je torej mnenja, da se mora v parlamentu mlatiti prazno slamo. Radič nesposoben za delo. »Kmetski list« se je zadnji čas zaganjal v narodnega poslanca dr. Hohnjeca radi njegove izjave, da se z Ra-dičem ne more delati. Mi nočemo biti tako hudomušni, da bi slovensko glasilo nekdanje samostojne kmetijske, sedanje Radičevske stranke spominjali na to, kar je samo nekdaj pisalo o Radiču in njegovi ponesrečeni politiki. Mi vemo, da imajo gospodje Okoli »Kmetskega lista« kratek spomin, pa široko Politično vest, in zato si prihranimo trud, da bi jih spominjali na to, kako so nekdaj sodili o Radiču. Omeniti hočemo samo to, da se s sodbo dr. Hohnjeca o Radiču popolnoma ujema ministrski predsednik Velja Vuki-čevič. V svojem odgovoru na obtožbo Radičeve ¡stranke je ministrski predsednik v soboto, 29. oktobra, v narodni skupščini med drugim izjavil sledeče: »Jaz sem bil eden izmed tistih ministrov v ministrstvu pokojnega Nikole Pa-šiča ki sem zahteval, naj g. Stjepan Radič vstopi v vlado. Hoteli smo g. Radiča videti na delu. Toda gospod Radič, ko je bil v vladi, je delal potežkoče, in ko je bil izven vla- Stetan Lazar: TITANA. Roman. Iz madžarščine prevedel Fr. Kol ene. (Dalje.) — Česa, g. profesor? — Spomnite se Mutsuhito Dsaina, ko je odšel. Nikoli ne pozabim njegovega temnega, pretečega pogleda! Bistroumnost tistega človeka je strahotna . . . — Ubogi fant! Skoraj se mi smili. Kaj pa je hotel ta mali, rumeni vrag? Smešno . . . Brinkley ga je resno pogledal. — Overton, on je velikan. Eden največjih talentov naše dobe. Pomislite, ako bi postavil svojo ustvarjajočo moč v službo japonskega militarizma . . . Kaj bi bilo? — Nič, — je zamahnil Overton. — Amerika ima take gospodarske moči in momente, ki jo delajo nepremagljivo. — Japonska se skrivaj oborožuje. — Amerika tudi ne zaostane za njo. — Japonska stremi za svetovnim gospodarstvom . . . — Lahko pride karkoli! Zvezdnata zastava Zedinjenih držav zmagoslavno plapola nad vsemi viharji . . . — Japonska nas že dolgo opazuje. Bitka je neizogibna. — Vem. — In se ne bojite tega? — Čutim premoč belokožca . . . — Jaz ne čutim te premoči, odkar poznam Mutsuhito Dsainovo bistroumnost. Mogoče je, da še imajo mnogo takih Mutsuhito Dsainov! — Strahopetna zalega, brez nravnosti in duše. Teles-no-duševno degenerirane svinje. Zaničujem jih . . . Brinkley je stresal glavo. — Jaz jih visoko cenim. Verujte mi, da bo sledilo angleškemu svetovnemu gospodstvu japonsko . . . — Kaj pa slovanstvo? Kaj pa germanstvo? ' — Anglija jih preživi. Anglijo zruši Japonska .... Takrat bo Anglija že kolonija Japonske! uloga v parlamentu. j de, njegovi tovariši pa v vladi, je tudi delal težave. Jaz pa j sem prepričan, da mora tista vlada, v kateri je Stjepan Ra-i dič, računati na stalno krizo. Dokler se torej Stjepan Radie ne spremeni v temelju, ne more biti govora, da bi se s Stj. Radičem moglo delovati. Jaz. sem, gospodje, bil tega mišljenja ter tudi pri tem ostanem. To izkustvo pa imajo ne samo radikali, marveč tudi demokrati. Tudi za časa demokratske vlade, ko je g. Stjepan Radič od nedelje do nedelje imel svoje zbore, ni dovolil tej vladi, da bi teden dni ■ preživela brez krize.« Označba g. Stjepana Radiča, kakor jo je g. ministrski predsednik podal v parlamentu, je popolnoma točna. Z Radičem je delo nemogoče. Luna se spreminja tekom meseca dni, Radič pa večkrat tekom enega dneva. To je obžalovanja vredno ne radi Radiča, ki ni vreden usmiljenja, marveč radi hrvatskega naroda, ki ima takšnega voditelja. Spas naroda je ne v praznem besedičenju, zabavljanju in i psovanju, marveč v delu. Za delo pa Radič nikdar ni bil in tudi ne bo sposoben. Pribičevič s svojimi samostalnimi demokrati podpira Radiča. Radič nima v parlamentu prijateljev. Skušal si jih je pridobiti z demokratskim blokom, v kojega je hotel pritegniti tudi Davidovičeve demokrate. Vzel je v roke svojo tamburico in zapel pesem ne o republiki in samostojni Hrvatski, marveč o vserešilni demokraciji. Davidovič je nekaj časa poslušal te vabljive glasove, ko pa si je natančneje ogledal pevca, se je obrnil od njega. Danes ni več govora o demokratskem bloku, pokopal je ta blok tisti, ki je o njem največ žrgolel, namreč g. Stjepan Radič. Samo Sveto-zar Pribičevič se je dal vloviti na limanice, ki jih je nastavil Stjepan Radič. Dal se je o1 Padiča vloviti radi tega, ker nikdo drug ni maral za njega. Ni ga pravzaprav bilo treba loviti, marveč se je sam ponudil, kakor ona starikava nevesta, ki sama vabi: »Kdor me hoče imeti, ta me naj ima.« Radič-Pribičevičeva zveza v parlamentu ni zveza načel in volje za delo, ki bi bilo ljudstvu v korist, marveč je zveza politikov, ki sta vešča besed, fraz, obljub in zabav-ljic, ki pa nista nikdar !bila velika v delih. Nekdaj so si bile njune besede protivne kakor ogenj in voda. Radič je de-klamiral o republiki, človečanstvu in o samostojni Hrvatski, Pribičevič pa je grmel zoper republikance, koje je odpuščal iz državne službe, posmehoval se človečanstvu ter proti vsaki avtonomistioni razdelitvi države zagovarjal le — Nikdar! — se je razvnel Overton. — Bog daj, — je vzdihnil Brinkley. — No, kako smo z zaroko? — Prihodnjo nedeljo . . . Brinkley se je zamislil. — Ne morem je ujeti, skriva se pred menoj v neki neznani formuli — je sklonil Overton glavo. — Ne vem . . . — Srečen bi bil, ako bi prej končali z delom . . . — Jaz vem, — se je smejal Brinkley. — Overton, ali naj podam misel? Overton se je začudil. — Nemogoče! Tudi sam uvidim, da je nemogoče . . . Kako bi mogel vladati pline? S čim? A s čim? Brinkley je obrisal očala. — Z magnetičnim valom, — je odgovoril mirno. Overton je skoraj okamenel. IX. — Ajaku! — je klicala Breskev. — Hitro! Gospodu je slabo . . . Zvonček je izpustila kitaro in preplašena gledala mater. Breskev je izven sebe stopicala. — Nesem mu pošto, pospravljam sobo, gospod čita veliki časopis, ki prihaja iz Amerike, in naenkrat vzklikne: Joj — zgrabi se za srce in se zgrudi na preprogo. Hiti! Delkle je skočilo kvišku in je hitro strgalo na stran papirnate stene. Pri vratih laboratorija je obstala in prisluškovala. Vse tiho . . . Bombažasto zaveso je potegnila na stran in je pogledala noter. Mutsuhito Dsain je bil sključen na beli preprogi, obe dlani je pritiskal na obraz in je bolestno ječal. Dekle je vstopilo. — Gospod, — mu je pokleknila k nogam —kaj ti je? — Idi ven! — je kazal na vhod. — Idi ven . . . Dekletce pa je ostalo. — Ne tiraj me — je šepetala. — Ponižna služabnica tvoja sem . . . Usmili se me! Mutsuhito Dsain je zaškripal z zobmi. — Usmili se me ... In kdo se mene usmili? Kateri bog se me usmili? edinstveno, centralistično urejeno državo. Ali si je mogoče misliti večje nasprotsvo, nego je med temi besedami? In vendar sta se ta dva politika našla v prijateljskem objemu in zdaj kakor dva slavčka žvrgolita isto pesem. Žvrgolita in v parlamentu govorita. Tako se mlati prazna slama besed, fraz in zabavljic. S tem se trati dragoceni čas ter se odvzema našemu parlamentu, da ne more pristopiti koristnemu delu za ljudstvo. Rapallo! Rapallo! Po vsej Sloveniji gre te dni klic: Spominjajte se Rapallo! — Rapallo je kraj v Italiji, pa tisti kraj, kjer je Jugoslavija morala dne 12. novembra pred sedmimi leti podpisati pogodbo z Italijo, po kateri je prišla naša solnčna Goriška, naš Trst, naša Istra pod italijansko oblast. Jugoslavija .je morala pristati na to, da teče sredi slovenskega ozemlja, ne daleč od Ljubljane, že — italijanska meja! — Morala, pravimo. Morala! Kar pa prisiljen podpišeš, to ni pogodba! Italijan to ve. Zato se tudi on trudi, da bi svojo mejo_ prestavil še dalje v Jugoslavijo. Mi nasprotno pa po-vdarjamo, da nas nobene meje, niti italijanska, ne sme in tudi ne bo ovirala, da bomo s svojimi brati res en narod ostali! Pa nič ne bi šel klic »Rapallo!« po vsej Sloveniji in preko Hrvaške do Beograda in Kosovega polja, ako bi se Slovencem v Italiji ne godilo tako, kakor se godi sužnom Kje v Srednji Afriki. Italijan je vzel naše šole, vzel knjige in časopise, vzel društva in organizacije, hoče vzeti celo slovenska imena, da izgine vse, kar je slovenskega! Nič več ne doni po lepih solnčnih vipavskih hribih naša pesem, pesem, ki jo je zapel naš goriški slavček Simon Gregorčič. Le ena pesem je živa, zelo živa: »Soča . . .«, v kateri pesnik naroča, naj čez bregove stopi in naj tujce — zemljelač-ne vtopi! Naš spomin na Rapallo ni klic na vojno! Klic je na mir, poziv je za pravice, ki gredo našim bratom v Italiji! Naš spomin na Rapallo pa je tudi opomin, da priskočimo na pomoč svojim bratom, ki jih je Lah pritisnil k tlom v gospodarskem in kulturnem oziru! Ker so Slovenci v Italiji gospodarsko zelo izčrpani, ne morejo sami zadostiti zahtevam, da bi vzdrževali sami poseben pouk v slovenskem maternem jeziku, katerega so Italijani popolnoma izključili iz šole, da bi naši otroci niti več slovensko brati in pisati ne znali. Z maternim jezikom pa bodo naši ohranili tudi svojo slovensko poštenost in vernost. Zato ob spominu na Rapallo: Na pomoč, na pomoč! — Društva naj organizirajo zbiranje prispevkov za Goriško, za naše ljudi na Goriškem, za pouk v maternem jeziku! — Daj en dinar, če tega ni, daj pol dinarja! Vsak dar, tudi mali, bo blagoslovljen kot vdovin dinar! Društva naj vse zbrane prispevke pošljejo Prosvetni zvezi v Mariboru, ki jih bo uporabila v označeni namen. Bratom in sestram tam preko meje pa kličemo: Zaupajte! Kar je bilo sklenjeno v Rapallo, bo propadlo! — Ama—Teras—Omi—Kami, operi njegovo bol, da bo njegova duša bela in vesela ... — je počasi molila Zvonček. Mutsuhito Dsain je počil z dlanmi in solze so kar v potokih lile iz oči. — O, Ama—Teras—Omi—Kami! ... — je obupno mel roke. — Srce . . . Srce . . . poglej moje srce . . . ako si bog! . . . Dekle je otrplo gledalo njegove muke. — Povej — se ga je nežno dotaknila — povej mi, gospod . . . Morda ti lahko pomagam? — Ne ... ni mogoče ... —se je vsula iz njega bol. — Gorje mi! Potem je nekoliko premagal bol in ledeno zrl predse kot kak mrlič. Dekle mu je poljubovalo roko. — Reci ... 0, reci ... tu sem . . . Kaj se je zgodilo? . . . Mutsuhito Dsain je malomarno segel po velikem ameriškem časopisu in solzno oko se mu je ustavilo nad drugim stolpcem tretje strani. Ustnice so se premikale, ko da izgovarja črke, a beseda je brezglasno razpršila na ustih kot kak črn penast balonček. Deklica se mu je tiho nagibala za hrbet in zrla v časopis. Angleščino je nekoliko lomila, ni pa poznala črk, samo japonske pismenke. — Kaj je to? — je kazala s finim prstkom na nepoznane vrste, ki so skrivale v sebi tako veliko bol. — Omoži se ... — je nevedoma mrmral Mutsuhito Dsain. Zvonček je prebledela. — Omoži se? — je napela tresoče se oči. — Alice, o Alice ... — je mrmral Mutsuhito Dsain prepadlo. — Alice? — so dihnila usta ime tujega dekleta. — Mutsuhito . . . Trpeči mož se je vzdramil. — Kaj hočeš? — jo je gledal temno in zmedeno. — Tolažim te . . . Mutsuhito Dsainova glava se je zopet povesila. Tolažim te! Toda ali je tolažba za njegovo bol? Tih, zadušen Ali so naše prosvetne organizacije res dobre? Leon XIII. pravi: »Krščanske organizacije so potrebno zlo.« Potrebne, toda tudi — zlo. Kateri starši se že niso jezili na sinove-hčere, ki so v organizaciji? Prvič: organizacije se izživljajo v zunanjostih (formalnostih), sejarijah, sestankih, ki niso vedno iz organske potrebe — in drugič: mesto, da mimo društvenega doma vodijo v očetov dom, odvajajo z doma. In kličejo ubogo gmajno le vkup, le vkup — da hodi poslušat, poslušat ... Pa duše ni! Ubijamo dušo, tradicijo, in se uniformiramo, militari-ziramo. Zato pa gubimo tla, društva hirajo. Zakaj slepo posnemamo Nemce? Slovanu strumna zunanjost nemške organizacije ne prija. Ali ne znamo najti svojega načina? Ravno ljudstvo v naši oblasti kaže očitno slovansko nerazpoloženje proti uniformiranemu načinu organizacije. V našem človeku je — hvala Bogu! — še visoka družinska zavest očetovega — in ne društvenega — doma. Ali ne kaže ta zavest pot organizacijskega načela? — Ustvariti majhne edinice po družinah, soseskah, seliščih! »Društveni list« teh edinic je list. Imamo »Naš dom«. Vsa »gmajna« pa se snide vsake kvatre. Po tem načelu bomo združili vse poštene fante in vsa dekleta. »Naš dom« vsakemu fantu in vsakemu dekletu! Pa boste videli, kaka močna, duhovna organizacija bo to! Vsem dekliškim zvezam! 1. »Nas dom« je obvezno glasilo članic dekliških zvez. Če si ga ena sama ne bi mogla naročiti, naj ga imata dve ali tri skupaj. Krajevni odbor mora skrbeti, da se članice tega držijo. 2. Novembra meseca naj hodita po dve dekleti od hiše do hiše in naj nabirata naročnike za »Nas dom«. Pobrati morata tudi naročnino. Nihče ne bo dobil »Našega doma«, ki naročnine vsaj za četrt leta ne bo plačal vnaprej. 3. Krajevni odbor naj skrbi, da bo vsaj vsak tretji mesec dopis v »Našem domu«, ki bo poročal o življenju dekliške zveze. Dekleta! Z delom za »Naš dom« bomo najlepše zaključile IlOOletnico sv. Cirila. Bog nam bo pomagal, da se bomo ta mesec lahko žrtvovale za »Naš dom«. Očeta in mater tudi lepo prosimo, da vam dovolijo delo za »Naš dom«. Po naročilu predsednice dekliških zvez, gdč. profesorice Marije Štupca: Tajništvo Prosvetne zveze v Mariboru. Tako delajo naša zavedna dekleta za »Naš dom«. Da bomo nasprotnike poznali. »Krivice se nam godijo . . .« »Domovina« našteva, kake »krivice« se godijo demokratom. Pogljemo jih od bliže te »strašne krivice«! V Ljubljani ima Zveza liberalnih društev kino, ki je ob nedeljah prirejalo predstave dopoldne ob času, ko je v vseh cerkvah služba božja. Posebno še šolska mladina je raje hitela v kino kot k službi božji, pa se je zapovedalo, da se do pol enajstih dopoldne predstave ne smejo vršiti. To je res huda krivica! — Druga krivica je bila v tem, ker naš minister ni imenoval samih demokratov v vodstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Ko so bili demokrati prvo vodstvo imenovali, so postavili vanj le svoje zaupnike. Ako isto storiš, kar so oni storili, je krivica, je nasilje, pri njih pa je bilo vse prav! — Vse polno krivic zadene dandanes demokrate, tako pišejo njihovi listi. Zato ni čudno, da se danes že vsak boji biti demokrat! »Krivica« pri razpustu občinskega sveta v Ptuju je seveda posebno velikanska! Občinski svet v Ptuju se je razpustil, ker se ni vršilo vse po (poslovniku, seje niso bile sklepčne, župan je dobil nezaupnico, v blagajni je bila poneverba itd. ... Pa ker je bil župan, menda zadnjikrat, demokrat, je to »strašna krivica«! Davki se omilijo — kdaj bo konec davčnih krivic? Naše demokrate zelo jezi, da je uspelo ravno tisti vladi, v kateri so ti preklicani klerikalci, da je omilila davke že prvo leto, da jih bo omilila še bolj zdaj drugo leto pri novem proračunu. V svojem listu morajo sicer priznati, da se bo dohodnina omilila, da se bodo davki že precej bolj izjednačili, vendar konečno vpije, da je naša stranka kriva vseh davčnih neenakosti. Ponovno povemo: Tedaj, ko se je vpeljal ta neenak davek, je bila na vladi Žerjavova stranka in Pašič. Mi te krivice popravljamo. Oni so jih devet let vpeljali, mi jih čez noč ne moremo popraviti, bo pa prav kmalu. Naravnost neumno pa je, ko pravi, da bomo Slovenci plačevali več hišnega davka kot v Južni Srbiji! Seveda bomo ker imamo hiše, doli na jugu so pa koče in bajte! Devet let je dovolj demokratskega farbanja tudi od Vardarja do Triglava! Politika in politična taktika, to je radičevcem dvoje. Njim seveda sme biti dvoje, zdaj, ko morajo zagovarjati Radiča, ki se je zvezal s Pribičevi-čem. Muštre za sedanjo svojo politiko je prinesel Radič baje iz Angleškega. Odkod je le dobil svoj umazan jezik, s katerim zmerja poslance s svinjami itd.? Pa nam prav, če se enkrat to vprašanje pojasni tudi našim političnim nasprotnikom, ki zdaj priznavajo: »Če se je Radič zvezal s Pribičevičem, s tem še ni »prodal« in ni »izdal« svojega programa. Program ostane, politična taktika pa se menja ¡po potrebi!« — Prav bi bilo, če bi zdaj iste besede vpora-bili za SLS, recimo takole: Če se je dr. Korošec zvezal z radikali, ¡s tem še ni »prodal« ali »izdal« svojega programa, program SLS ostane, le politična taktika se je menjala! — Za SLS pa seveda ne smejo veljati ista pravila kot za druge stranke! Kam pa pridemo! Saj ne bo več mogoče čez SLS zabavljati! Državna politika V NAŠI DRŽAVI. Finančni minister odstopi in vendar ne odstopi. Zadnji čas spuščajo v svet nasprotniki sedanje vlade vest, da hoče finančni minister odstopiti, ker se je spri z Vukičevi- cem zaradi proračuna. Istina pa je, da je finančni minister popolnoma v skladu s celotno vlado zahteval, da se mora proračun zopet zmanjšati, s tem pa zmanjšati tudi davčna bremena kmeta, ki bi secr propadel pod preveliko davčno tezo. Za slučaj, da s svojimi zahtevami ne bi prodrl vnar. skupscini, bi se raje umaknil. Veliko posojilo za investicije. Vlada sklepa dogovor za veliko posojilo z angleškimi bankami. To posojilo bi se u porabilo za regulacijo velikih rek, med temi tudi Mure in Drave ter Save. Skupščina bo odgodena. Ker morajo sedaj vsa ministrstva pripravljati predloge proračuna, bo skupščina nai-brze odgodena do novega leta. Obtožnica zoper Vukičeviča. Radič je stavil zoper ministrskega predsednika Vukičeviča posebno obtožnico zaradi nasilij za časa volilne borbe. Seveda se je Radič s tem le osmesil. Bo treba zoper Radiča tudi sestaviti obtožnico, ker so njegovi pristaši pri »delovanja« njegovih »čeka« bfn5 ubl]l kmeta Talana in napadali naše pristaše ter njih hiše po vsej Hrvatski. Novi stanovanjski zakon je stopil s 1. novembrom v veljavo Po prejšnjem, ki ga je napravil znani dr. Kukovec, ni smel hišni gospodar vzeti na stanovanje, kogar bi rad, ampak mu ga je stanovanjsko sodišče kar dodelilo. Enako si nasprotnik ni smel sam poiskati stanovanja ampak je moral čakati, da so mu ga pri stanovanjskem sodišču dali. Veliko prepira in jeze, pa tudi korupcije se je vsled tega uganjalo po mestih, kjer ima ta zakon pomen zaradi pomanjkanja stanovanj. Novi zakon daje hišnim posestnikom kot najemnikom več svobode, obenem pa se ¡ščiti najemnike, da se jih ne sme do 1. maja deložirati. Razne trgovske pogodbe sklepa te dni naša država z Avstrijo in Grško. Pri sklepanju teh pogodb pa zastopniki naše države še vedno niso kos ¡prefriganosti zastopnikov drugih držav in te pogodbe se ne sklenejo vedno v našo korist. V DRUGIH DRŽAVAH. Balkan je vulkan. Zopet se vršijo napadi v Macedo- . ni ji. V Štipu je bil ustreljen neki trgovec in njegov sin, ki sta bila v zvezi ¡z makedonstvujušči. Ti so se med seboj nekaj sprli in zdaj pobijajo tudi drug drugega. Drugi pa pravijo, da je bil ta umor ¡krvno maščevanje za generala Kova-. čeviča. Napad na predsednika Grške. Neki dijalk, komunist, je-v Atenah napadel predsednika grške republike in je ustrelil nanj, vendar ga je bolj slabo zadel. Malo ranjen sicer je predsednik vožnjo nadaljeval in šel takoj v svoj urad, kjer je potem delal. Napad na vejnega ministra Češke. Tudi na Češkem so. se začeli posluževati nasilnih sredstev. Pretekli teden je bil v avtomobilu napaden vojni minister, vendar ¡se napad ni posrečil. V Albaniji so nemiri zoper Beg Zoguja, vendar se bo obdržal na vladi. Na videz se je tudi skregal z Italijo, v res niči je pa od nje sprejel veliko bojnega orožja. Naša, meja je zavarovana. V Avstriji so krenili socijalisti na bolj pametno pot, kakor so jo do zdaj hodili. Uvideli so, da je nesmisel, se boriti za nadvlado delavca nad kmeti, mest nad deželo. Rumunija je še vedno v nevarnosti. Bratianuju se je posrečilo, da je narodno stranko pridobil za sebe in da je sedaj dovolj trden, da bo preprečil vsako nasilje Karlovih pristašev. Kakor je videti, se bo princ Kari udal in bo pristal, da bo vladar njegov sin Mihael. Bolgarski kralj Boris se je zaročil z italijansko prince-zinjo. Ta zaroka znači sicer tudi politično zbližanje obeh držav, vendar je treba povdariti, da je kraljeva Italija nekaj drugega, kot Mussolinijeva. Cela Indija pokoncu! Indija se pripravlja na upor zoper Angleže. Sploh se v Aziji opaža, da se hočejo narodi osvoboditi in nočejo biti več podložniki Evrope. Angleška ima radi tega veliko skrbi. glas se je prikradel iz grla, kot da poje prvo vrstico kake žalne pesmi . . . potem pa je utihnil, obraz zakril in tiho •opel. — Gospod, Mutsuhito Dsain, pomisli na to, da je ljubezen združena z bolestjo ... — mu je reklo dekle malo-dušno. — Tudi meni se često dozdeva, da se od mojega vzdiha posuši list ... in glej, vkljub temu premagujem bol . . . Mutsuhito Dsain je tresoč se sedel na preprogi. — Ti si mož, jaz le slabotna ženska stvar, vzami me aa vzgled, bodi močna duša, stresi s sebe prah in odpri srce pred neumrljivimi bogovi in oni se te usmilijo: iz glave ti preženejo temne misli, slabost in greh . . . Mutsuhito Dsainove solze so padale na pobeljeno preprogo. — Obrni se k duhovom prednikov ki čuvajo japonsko cesartsvo in varujejo naše duše. Obrni se k najljubšemu duhu: Ottoke, ozri se na me, milostno glej na me . . . — Mati ... je tožil nesrečnik. — Oh, Kokorčin, zakaj si me rodila? Ti uboga Kokorčin . . . Naprej se je nagnil, iz odprtih ust mu je vrela bol in tihe solze so se spuščale po zgubanem obrazu ko srebrne marjetice. Dekle je dalje govorilo: — Zateči se k materinem duhu: on ti bo stal ob strani in te bo branil zoper Bakemono-Lama, zoper skušnjave. Ker ljubezen je skušnjava . . . Daruj velikim bogovom in oni ozdravijo tvojo smrtno ljubezen . . . — Ne ... ni mogoče ... — je sopel Mutsuhito. — Ali jo tako ljubiš? — je zaihtelo dekle. — Oh, srečna deklica! — Kaj hočeš? — jo je mrzlično gledal Mutsuhito. — Ljubim jo . . . Dekletova glava se je klonila ko umirajoči cvet. — Ljubiš jo . . . — je tiho jecljala. — Ljubim! — je privrela na Mutsuhito Dsainova usta tožba in obledeli obraz je obsijala neka blazna veselost. — Ona je moja! . . . — Omoži se . . . — je šepetala Zvonček. — Omoži se? — so ropotali zobje, ko da kamenje melje. — Alice! Raje svet uničim . . . u—ni—čim! . . . Skočil je s preproge in v divji jezi tresel s pestmi. V hišo je butal veter in ploha je šumela. Tajfun prihaja! Toda Mutsuhito Dsain je prekrižal ropotajoči vihar: — Raje umorim! Urno—rim svet . . . Hej! ... — Hej! . . . V krogu je bežal, potem pa se je napotil ven. Dekle ga je zgrabilo za rob plašča. — Mutsuhito! Stoj . . . Jaz, jaz te ljubim . . . Mutsuhito Dsain je strašno zakričal, deklico v prsi sunil in oddirjal ven. — Moj dragi ... — je šepetala Zvonček. Zvrtelo se ji je, sinje oči so se bolestno zaprle in se je zgrudila na preprogo. Roki sta odleteli narazen in rokavi plašča so se odprli. Mrtva gospica. Na pozlačenih ustnicah se prikaže kri ko rudeča črešnja. X. V gorskem prepadu je tulil vihar, sukal in lomil je drevesa in na svinčeno črnem nebu je tiral volčje megle. Ploha je lila in vrtinci so bobneč valili po gorskem rebru strgane grude in iztrgano korenje dreves. Sopeč je šel navzgor med pogaženim grmičevjem ka-melije in bombaža. S kuštravimi lasmi, ves premočen se je vzpenjal v vrtincih naliva na gorski vrh, katerega je šumeča burja tepla z bičem, ki ima milijon vrhov. Človek, ki beži iz potopa, pred solzami, pred samim seboj. Ubog, trpeč človek, ob katerega dušo buta še večji vihar, — še večji tajfun. Kam drvi? Samega sebe išče! Beži pred samim seboj, da bi našel sam sebe. Ven v naravo! Ven v grmeči vihar! Odpri srce, človek, da bo se od tebe učila trpeti rumena, svet razdirajoča burja . . . Oblak se trga, ploha pada, vetrovni vrtinci pretresajo zrak, po zemlji bobni noga tajfuna. Drevo hrešči, veje se upogibajo in liste trga cvileči vihar. Travne bilke se stra-homa upognejo v prah in roji metuljev plešejo v poplavi smrtni ples. Vidzumi! Miši bežijo, a spokana skale jih vrže iz sebe. Potres na nebu in na zemlji! Tajfun s črnorumeno perutjo zakriva Nagasaki . . . Glu! Glu! Glu! cvili topo in presekano tromba vetrov, potem pa začne v rjovečem tenorju: Nazaj! Toda Mutsuhito Dsain se z zaprtimi očmi, odprtimi prsi, od boli premaganimi usti in omahujočimi nogami opoteka proti gorskemu vrhu, ki sega v nebo. Hali-ho! Z nebes visijo rujave sunjei tajfun sam sebe trga. Hali-ho! Tajfun joka, tajfun toži . . . Mutsuhito Dsain že stoji na vrhu skale, se razkoreči, roke razprostre, s črnimi lasmi se veter igra. Mutsuhito Dsain stoji nad tajfunom in širokoodprte, plameneče oči upira v nebo kot kamen kip človeškega trpljenja, tam stoji in moli . . . — Oh, tisočroki Kwannon, ki jezdiš na oMakih tajfuna, ki pretreseš nebo in zemljo in se lučaš z morskim tokom, tu stojim pred teboj, Mutsuhito Dsain, tvoj sin . . . Mir . . . ko da se je tisočroki bog nagnil z oblačnega konja, da bi uslišal svojega vnebovpijočega otroka. — Moj oče si in jaz sem tvoj sin, prokleti sin tvojega rumenega sveta! Srce mi je ranilo belo dekle in ne ozdravi mi, ker jo ljubim, ljubim in ljubim! . . . Burja je zatulila in je hotela suniti navzdol podlega črva, kateremu je otrok osovražene bele rase zastrupil srce. Mutsuhito Dsain se je oprijel zobčaste skale in je glavo obrnil proti nebu ter molil ne z besedami, marveč od besed glasneje: — Tisočroki Kwannon, ki si bog-stvamik burje naravnih sil, v tvoje bistvo zrem in objokujem sebe samega . . . Ti, ki si ustvaril veter, meglo, ki ti je tajfun plašč, ozri se name in mi daj mogočno misel, da lahko ukujem v robstvo svojo ljubo . . . V vetrovem vrtincu je ropotalo kamenje in naliv se je z globokim šumom valil z gore na zaoblačeni Nagasaki. Nasekljani oblaki so plavali od zaliva, odkoder je dih tajfuna pomel bele džunke-ladjice, temno gladino je bičala ploha in velikansko valovje je z veliko silo dvigalo orjaške ladje, na katerih so še pred viharjem spustili dol jambore. Mutsuhito Dsain je stal v divjem viharju in je s pogledom proti nebu, ne z besedo, toda od besede glasneje molil k bogu viharjev: — Prišel sem iz sobe, brezumno, k tebi sem drvel, o tisočroki Kwannon! V plohi sem padel, glavo mi je ranil kamen, v nogo se je zapičilo trnje, toda vstal sem iz blata, krvaveče nohte sem vsekal v skalo in sem se vzpenjal na tvoj prestol, odkoder se veseliš svojemu božjemu delu, razdivjanju, ti divja, sveta Moč! Ali slišiš, tisočroki Ruši-lec, daj mi pomoč! (Dalje prihodnjič.) Zasedanje marib. oblastne skupščine. Zadnjo soboto, dne 5. t. m., se je sestala v mariborski kazinski dvorani oblastna skupščina. Zasedenje je otvoril predsednik g. dr. Jožef Leskovar ob navzočnosti velikega župana g. dr. Franca Schaubacha, ki je prečita! kraljevi u-kaz, s katerim se otvarja novo zasedanje. Nadalje je podal g. veliki župan poročilo samouprave v mariborski oblasti, o nalogah samouprav in obljubil državno pomoč. Izvajanjem g. velikega župana so pritrjevali vsi poslanci. Za velikim županom je govoril g. predsednik dr. Leskovar, ki je predvsem naglašal, da ni bilo mogoče oblastnemu odboru sestaviti proračuna, ker še niso odstopila pasa-mezna ministrstva samoupravam vseh poslov, ki bodo preneseni na oblastne skupščine in s tem prenosom bodo tudi natančno določeni krediti, katere dobijo samouprave. V sredini tega meseca si bo oblastni odbor na jasnem, kaj da mu vse pripade in potem šele bo mogoče govoriti o sestavi proračuna za leto 1928. G. predsednik je še poročal o nastavitvi uradništva pri oblastnem odboru in prešel nato na dela, katera je odbor že izvršil, ali jih pa bo v najbližnjem času. Gradbena dela. Oblastni odbor je prevzel dve državni zdravilišči v Dobrni in Rogaški Slatini. Za izvedbo gradb se je najelo 10 mil. Din posojila. Oblastni odbor je za regulacijo Drave, Mure, Savinje že za letošnjo leto postavil v proračun 500.000 Din. Za regulacijo Drave je v proračunu 1927-28 predviden znesek 5,000.000 Din. Najhujši je položaj Savinje v celjskem okolišu V poštev prideta Voglajna in Hudinja. Načrti so že izdelani in bo regulacija stala približno 1,000.000 Din. K tem stroškom bo oblastni odbor prispeval 150.000 Din. Povečati se bo mogla odprtina železniškega mostu čez Voglajno. Izmed manjših vod je Mislinja najpotrebnejša regulacije. Okrajni zastop slovenjgraški je pričel že z delom v delu med Bukovsko vasjo in Št. Janžem pri Slovenjgradcu. Ta uravnava je dovršena že v dolžini 1.3 km, 0.7 km pa je še v delu. Poplave so mnogo zgradb zopet porušile. K celotnemu delu prispeva oblastni odbor 300.000 Din. Popraviti bo treba mesto vštric slovenjgraškega kolodvora In v smeri proti Doliču. Na Koroškem je napravila veliko škode Meža. Oblastni odbor je že začel z poglobitvijo stare struge, napravo prekopa pri Guštanju pa bo oblastni odbor skušal izvršiti prihodnje leto. Za popravo ceste Luče—Solčava je odbor kot prvo pomoč nakazal 50.000 Din. Obnovljena bosta oba mosta čez Savinjo v Lučah in Solčavi. Za popravo obrambnega nasipa vasi Luče bo oblastni odbor prisepavl 50 odstotkov vseh stroškov. Še ta mesec bodo izvršili pregled Pesnice, voda v Prekmurju in več hudournikov. Odbor je k izvršitvi načrta za namakanje travnikov v Slivnici pri Mariboru prispeval 30.000 Din. Odbor se peča tudi s cestnimi zgradbami in preložitvami. V prvo mesto spada cesta Lesično—Prevorje—Sv. Urban v kozjanskem okraju in cesta Št. Ilj—Veljka v mariborskem okraju. V celoti je dograditi še 6 km ceste in sicer 3 v kozjanskem in 3 v šmarskem okraju. Oblastni odbor prispeva 200.000 Din, cestna zgradba se dokonča do konca leta. K cestni zgradbi Št. Ilj—Veljka je oblastni odbor prispeval 130.000 Din. Med nove cestne načrte je odbor sprejel cestno zvezo iz Št. Jurija ob južni žel. po dolini mimo Kalobja in Sv. Ruperta do Marije dobje pri Planini. S tra-siranjem se je pričelo že v začetku meseca oktobra. V teku je nadalje cestna zveza Zibika—Pristava in Pristava—Stra nje v šmarskem okraju ter skrajšanje cestnega prehoda pri Bolatinovem mostu v Pristavi. Dalje se trasira cesta iz Stoprc pri Rogatcu v Černoži-šče. Odbor je izdelal načrt in dal podporo 20.000 Din. Za Naša društva. Polovična vožnja za Prosvetno zvezo za občni zbor — Zveze štajerskih mladeničev — je obljubljena, pa dekret še ni došel. Številka dovoljenja bo objavljena v »Slovencu« v soboto. Pogoji za polovično vožnjo bodo običajni. Katero društvo je živ član naše organizacije? Ono, ki rado in vestno vrši navodila, ki pošilja osrednji organizaciji tudi nasvete, ki se gotovo udeleži občnega zbora. Kako je z mladeniškimi zvezami? Iz nekaj krajev smo že prejeli obvestila o tem, da zbirajo zopet mladeniče v naših društvih in da bodo napravili društven odsek »Mlade-niško zvezo«. Kako pa je v drugih krajih? Fantje, ali ni v vas nobene mladosti? Ali ni v vas nobene živahnosti, veselja do napredka? Je, je, samo da domače društvo še ni sklenilo, vas ¡zbrati! Društva, fantje čakajo, dajte no, povabite jih v svoj delokrog! Remšnik. Bralno društvo se je letos poživilo. Članov je že precej, ki tudi berejo, novih knjig smo si že tudi naročili, posebno sedaj, ko je hranilnica v Laškem poslala dar 250 Din. Prisrčna hvala hranilnici, kakor tudi I. del. konzumnemu društvu v Ljubljani, ki je tudi darovalo 100 Din. Obmejni prebivalci rabijo še vsestranske izobrazbe, najbolj pa srčne kulture, in k temu mnogo pripomore dobra knjiga. Proslava 151etnice Slomškove dvorane pri Sv. Križu se je vršila preteklo nedeljo na prav pomenljiv način. Zjutraj so imeli možje v cerkvi svojo pobožnost in so v izrednem številu pristopili k mizi Gospodovi. Nato pa so se zbrali v Slomškovi dvorani, da so se razgovorili o gospodarskem in političnem položaju ter sklenili, čimbolj uporabljati to dvorano za splošen napredek kmetijskega gospodarstva. Ob desetih je bila slovesna služba božja s primerno pridigo vlč. g. monsignora prof. Vrežeta. Sv. maša se je darovala za vse žive in rajne društvene člane. Pri jutranji in pozni službi božji je lepo prepeval društveni pevski zbor. Popoldne ob pol štirih pa smo se «brali v Slomškovi dvorani. Po petju in godbi je bil slavnostni govor, ki ga je imel poslanec g. Hrastelj. Povdarjal je, kako bogat kraj je ta Slomškova dvorana, koliko zakladov duševne posebno gg. dekan Weixl, župnik Osterž, kaplan Ašič, svoj Kulture so tekom 15 let dvignili neutrudljivi delavci, prav čas učitelj Hercog, pa razni mladeniči in dekleta ter pose- načrte ceste Ljutomer—Štrigona in Ljutomer—Črensovci je Okrajnemu zastopu odstopil kredit 20.000 Din. Krajevni ogled se izvrši pri št. Ožbaltu—Kapeli na Kozjaku, Oplot-nici—Slov. Bistrica, Polzeli—Sv. Andraž—Velenje in dr. V Prekmurju se je začelo z dovažanjem gramoza za cesto Radmožanoi—Tumišče. V Medjimurju se iz oblastnih sredstev popravlja leseni most preko Murice pri Kotoribi. Za posipanje cest v Mežiški dolini je odbor nakazal svoto 200 tisoč Din ter popravil Kultrarjev most pri Dravogradu. Dosegel je, da bo angleška uprava rudnika v Mežici in Žerjavu pri Orni posula prostor med tračnicami ozkotirnice z gramozom. Oblastni odbor bo nadalje v mejah možnosti pomagal pri mostu čez Dravo pri Dravogradu. Za podporo občinskih cest je v proračunu za leto 1927 določena svota 100.000 Din. Občini Pameče pri Slovenjgradcv je dal 8000 Din, Vrhe in Sv. Jederti 7000 Din, Velenju 5000 Din, cestnemu odboru v Sladki gori pri Ponikvi 5000 Din, za most čez Savinjo v Levcu pri Celju 3000 Din. Dela in načrti na zdravstvenem polju. Slovenske bolnice razpolagajo skupno s 1450 bolniškimi posteljami, dnevno je povprečno zasedenih 1200 postelj Nujno potrebno je povečanje in spopolnitev bolnic v Mariboru in Celju. Za ginekološki in porodniški oddelek v Mariboru se je kupil bivši sanatorij v Petrovem selu. Marib. bolnica potrebuje nadalje moderne kanalizacije. Razširitve je potrebna tudi celjska bolnica. Najbolj pereče je vprašanje mariborske umobolnice in hiralnice. Število vseh umo-bolnih iz ljubljanske in mariborske oblasti znaša 936. Ker pa so tovrstni ljubljanski zavodi že prenapolnjeni, je treba resno misliti na ustanovitev lastnih zavodov za mariborsko oblast. Zadeva še ni dozorela, da bi se že sedaj dalo o njej sklepati. Oblastni odbor je prevzel posle upravnega nadzorstva podrejenih zavodov. Sedaj se vrši v zvezi z zdravstvenim ministrstvom v Belgradu prevzem bolnic in hiralnic ter okrožnih zdravnikov. Mariborski oblasti je ministrstvo za ta namen priznalo letno 8,523.000 Naknadno se zahtevali še povišanje te svote. Do 1. aprila bo odbor predločil in sklenil uredbo o oblastnih bolnicah in službi okrožnih zdravnikov. ____- V področju socijalne politike je dovolil veliki župan v Mariboru oblastnemu odboru popolno razpolaganje z ubož-nostnim skladom 69.586 Din. Delo oblastnega odbora na kmetijskem polju. Skoraj vsi posli iz te stroke so prešli na samoupravo. Prenos se izvrši najbrže dne 1. aprila 1928. Za mariborsko oblast pride v poštev vinarska in sadjarska šola v Mariboru, šola v Št. Juriju, Rakičanu, nasadniki v Dramljah, Kapeli, !Vukanovcu in Ptuju. Predsednik izkazuje, koliko je odbor storil že sedaj za premovanje konj, licencovanja bikov, nakup plemenske živine, aa poučna potovanja, tečaje, širjenje kmetskega pouka, pomoč pri živinskih boleznih in drugo. Resolucije. Sprejete so bile resolucije v katerih se protestira proti nameravani ukinitvi, ozir. okrnitvi gimnazij v Mariboru in Ptuju. Dalje resolucija v kateri se poziva vlado, da takoj nakaže kredite za obrtno nadaljevalne šole; resolucija, ki zahteva od poljedelskega ministra takojšnjo izvršitev najnujnejših obrambnih del reke Drave, Mure in Savinje; resolucija, da centralna vlada takoj izplača zaostanke za vzdrževanje cest. Oblastna skupščna najame pri pokojninskem zavodu dve posojli: 1,800.000 Din in 2,700.000 Din. Resolucije in predloge so predlagali poslanci kluba SLS. bno tudi odborniki tamošnje posojilnice, ki so dvorano s svojo uvidevnostjo tudi omogočili. Člani društva so nato izvajali Finžgarjevo »Verigo« na splošno zadovoljnost. Bog blagoslovi tudi v bodoče kulturno delo in vse delavce v tej Slomškovi dvorani! Sv. Ana v Slov. goricah. V nedeljo, dne 13. novembra priredi Orlovski odsek pri Sv. Ani v Slov. gor., popoldne ob 3. uri v Društvenem domu šaljivo petdejansko igro »Repo-štev« in licitacijo »Martinove gosi«. Vsi prijatelji katoliške prosvete ter orlovske misli, iskreno vabljeni. Ker je igra polna šaljivih prizorov, ter ravno primerna za Martinovo nedeljo, se bode vsak lahko pošteno nasmejal. Zato na veselo svidenje v nedeljo, dne 13. novembra v Društvenem domu. Ali nič nimate škarij? Komaj 107 novih naročnikov smo dobili teh 14 dni. Izrežite si vsi naročilne liste za »Naš Dom«! Braslovče. Tukajšnje katoliško prosvetno društvo ima v Društvenem domu na Martinovo nedeljo, dne 13. t. m. sledečo prireditev: Ob 3. uri gledališka predstava »Sin«, drama v štirih dejanjih. Igrajo diletantje od Sv. Jurija ob Taboru. Po igri prosta zabava s srečolovom in spominskim govorom ob obletnici rapalske pogodbe. Med odmori igra orkester. Vabijo se vsi prijatelji našega društva. Št. Janž na Vinski gori. Prireditev, ki jo je priredilo tukajšnje izobraževalno društvo dne 6. t. m., ob 2. uri popoldne v župnijskem gospodarskem poslopju, je nad vse pričakovanje vestransko krasno uspela. Naši igralci so ljudsko igro s pet jem »Mala pevka«, prav prisrčno pogodili. Zato pa mnogobrojni poslušalci niso štedili s pohvalo. Predvsem so izmed glavnih vlog ugajali puščavnik Benko in mala pevka Zalika. Tudi drugi so. rešili svoje vloge častno. Na splošno željo se igra ponovi prihodnjo nedeljo, ob istem času in v istem prostoru. Prijatel ji naše mladine, pridite tudi od daleč; ne bo vam žal. Ker je čisti dobiček namen jen za nabavo novega društvenega odra, prosimo tem častnejše udeležbe. Na veselo svidenje! Sv. Jurij ob južni žel. Kat. slovensko prosvetno društvo priredi v korist sedemtedenskega gospodinjskega tečaja, ki se sedaj vrši v prostorih Katoliškega doma, igro: »Namišljeni bolnik« in spevoigro »Boj na trgu«. Igra se vrši v soboto, dne 12. t. m., ob osmih zvečer in v nedeljo, dne 13. t. m. ob pol štirih popoldne. Vabite se k prav obilni udeležbi! Kaj je novega? Naša zmaga v obrtni zbornici. Naša stranka je dobila v obrtni zbornici 10 mandatov, nasprotniki (Žerjavovoi) 6 mandatov! Važna posvetovanja v Mariboru. V Mariboru so se začela 8. t. m. posvetovanja med zastopniki naše države in Avstrije radi povzdige Maribora v veliko obmejno postajo. Zaključek teh posvetovanj bi naj bil, da bi se povečal dosedanji mariborski glavni kolodvor za eno nadstropje, zgradilo pri kolodvoru novo carinsko poslopje. Ko bodo pogajanja končana, bomo poročali, kako in kedaj bo postal Maribor obmejna postaja. Rapallski dnevi v Mariboru. I. V petek, dne 11. t. m. ob 20. uri Rapallski večer v narodnem gledališču. — Spored: 1. Godba. 2. Govor zastopnika pokrajinskega odbora JM iz Ljubljane. 3. Petje. 4. Primorski bratje (otroški prizori in deklamacije). 4. Živa slika. — II. V soboto, dne 12. t. m. ob pol 18. uri z a ž i g a n j e žare poleg spominske plošče majske deklaracije v mestnem parku. Govori in petje srednješolske mladine. — III. V n e d e 1 j o, dne 13. t. m. dopoldne nabiralni dan. — Slovenci! Jugoslovani! S svojo udeležbo pokažimo, da so nam pri srcu bratje v italijanskem robstvu. Sedma obletnica je, težka kakor nikoli. Nacionalno zavedni obmejni Maribor, stori svojo dolžnost! — Odbor Ju-goslovenske Matice v Mariboru. Vojni tovariši! Kot sklenjeno na Brezjah, kličemo naše delegate in zaupnike za nedeljo 4. decembra v Ljubljano. Kdorkoli se zanima za Zvezo in njeno delo, kdorkoli rabi tozadevnih pojasnil naj pride. Ob 8. uri zjutraj prisostvujemo vojaški maši v garnizijski cerkvi sv. Petra, potem pa vsi v lepi novi salon tovariša Rozmana na sv. Petra cesti štev. 85. Tam resni referati, pojasnila, stvarna debata. Med drugim govor o naši »Samopomoči«, o stanju in prenosu ostankov vojnih tovarišev v skupno grobnico itd. Kosilo istotam, nato prosti razgovori in prijateljska zabava.-Ob 2 .uri nadaljevanje presojanja naših zadev. Vsi kraji Slovenije, kjer so naše podružnice ali pa kjer so se postavili ali nameravajo postaviti spomeniki, naj pošljejo po 1 ali 2 moža k sestanku. Dostop sicer prost vsem bivšim vojakom iz svetovne vojne. Odbor računa, da pride 4. decembra v Ljubljano najmanje 100 zaupnikov od vsepovsod. Tovariši javite že sedaj pismeno udeležbo na tajništvo SVZ, Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 5. — Glavni odbor Zveze slovenskih vojakov. Zlata poroka. Dne 12. t. m. obhajata g. Josip Mavric, nadučitelj v pokoju, in njegova zvesta soproga Albina 50-letnico svoje poroke. Bila sta dne 12. 11. 1877 v Guštanju na Koroškem poročena. Jubilantoma iskreno čestitamo! Slovesno odlikovanje. Prihodnjo sredo, dne 16. novembra ob 11. uri predpoldne se vrši v dvorani okrajnega zastopa v Kozjem redka slovesnost odlikovanja okrajnega načelnika g. M. Tomažiča. Ob imenovani uri bo najprej odborova seja, nato bo izročil gospod okrajni glavar dr. Hrašovec odliko-vancu red sv. Save IV. stopnje. — Šest občin je že poprej odlikovalo svojega načelnika s tem, da so ga imenovale svojim častnim občanom, in to trga Kozje in Pilštanj ter občine Drenskorebro, Zdole, Veliki Kamen in Križe. Premetena goljufija. V trgovini Meinl v Gosposki ulici v Mariboru v petek 4. t. m. sta se pojavila dva Žida, Rafael in Levi ter kupila manjšo količino čaja za par dinarjev. Plačala sta s tisočdinarskim bankovcem. Prodajalec jima je izplačal razliko, zvečer pa je s strahom opazil, da mu manjka v blagajni tisočdinarski bankovec. Takoj se je spravil na iskanje Židov ter ju našel v kavarni Evropa. Dal ju je aretirati in na policiji sta priznala, da sta med tem, ko je prodajalec menjal tisočak, istega previdno zo-zopet spravila ter sprejela nato čisto mirno razliko, s katero sta izginila. Nesreča z motornim kolesom. V četrtek sta se vozila iz Št. Ilja v Maribor z motornim kolesom uradnik S. iz Maribora in gdčna Š. iz Št. Ilja. Ker je bila že tema, voznik ni opazil, da je železniška zatvornica zaprta ter je z Fran Wernig: Jesen 1920-1927. (Koroški spomini.) Tiho in sanjavo ždi na najvzhodnejšem obronku Rožne doline gorska vas. Ob južni strani se dviga nad njo mogočna in temna, visoka gora »Črni vrh«. Izza nje pa ostro in nebo-tično štrlita v svetlo-sinje jasno nebo, vrhova Malega in Velikega Obirja. Otožna, sanjava tišina prve jeseni lega povsod na pri rodo. Vendar se nam ljubko prijazno solnce smehlja to jesen delj in vztrajneje kot druga leta. In temno-rdeče žarijo bukovi gozdovi onstran Drave; živahno, veselo, zdaj tiho, zda j glasneje šumijo in žuborijo gorski potoki v grapah in belih plazovih Črnega vrha; v solnčnem Rožu pa se sredi zelenih trat in travnikov, po vsej dolgi in prostorni dolini, tja do sive Jepe beli vas za vasjo in cerkev za cerkvico. Lahen veter pihlja in šepeče otožno v vejevju lastnatega drevja — tu in tam zastoka glasno in cvileče samotna vrba. Rahlo in jedva slišno odpada listje, pada in umrje tiho in spokojno. Prva tiha, sanjava, lepa jesen v Rožni dolini. Ravno taka jesen je bila pred sedmimi leti. Jesen, nepopisno lepa v prešerni solčni sanjavosti in živahnosti, jesen, vendar — polna groze in nepopisne boli za slovenski Ko-rotan, nad katerim se je zgrnil 10. oktobra 1920 za vedno besni val tujčeve zinagovalnosti in maščevalnosti. Sedem let je že minulo od te bode, ki se je vdolbila v naša srca z nepopisno in neizbrisno bolestjo. Ž bolestjo, ki rojakom tostran Karavank v nepoznavanju tihih in intimnih lepot in prirodnih krasot Koroške, dežele jezer in pesmi in pravljično zasanjane pokrajine — v nepoznavanju globoke ljubezni »Korošca« do domače grude ne bo nikdar razumljiva. Oprt ob grčavo palico, bledega in izmučenega obraza odhaja stari Borovnik ob strani svojega, iz tujine se vrnulega sina na polje. Odhaja po slovo od svoje ljubljene, z njegovim znojem in trudom in z vso njegovo ljubeznijo prepojene grude. Še enkrat hoče videti v jesenskem solncu se smehljajoče polje mladega, zelenega žita; videti hoče še tihe loge in sočne vso silo zavozil v njo ter jo prelomil. Motorno kolo se je popolnoma razbilo, dočim sta oba vozača odletela naprej na progo ter se odbiila od vagona, ki je bas tedaj pasiral dotično mesto, tako srečno, da nista padla pod kolesa, kjer bi našla gotovo smrt. Rop in poneverba. V noči od sobote na nedeljo sta na poti iz Kammice proti Mariboru napadla 18 letni Josip Kajšler iz Limbuša in 19 letni Josip Vezovnik iz Vrhovega dola pri Mariboru 61 letnega starčka železniškega upokojenca Antona Tajnška ter ga tako pretepla, da je nezavesten obležal na cesti. Pri tem sta mu suroveža raztrgala obleko in ga oropala za 500 Din. Oba npadalca so orožniki aretirali in izročili sodišču. — Tvrdki Karel Schmit v Mariboru je v soboto poneveril njen uradnik 19 letni Helmut Golob 150.000 Din, ki bi jih moral prinesti tvrdki iz Narodne banke. Uradnik je dvignil denar, ni pa se več vrnil v trgovino. Ko so zadevo '»opoldne prijavili policiji so mogli detektivi ugotoviti le toliko, da se je Golob med tem odpeljal z avtomobilom v Gradec. Dekleta! V prihodnjem letu bo objavil »Naš Dom« lepi popis potovanja gdč. Mar. Štu-pca na Velehrad. Naša dobra predsednica dekliških zvez Vas bo s tem gotovo razveselila. Letos »Naš Dom» ni hotel začeti z objavljanjem; boste tembolj agitirale za »Naš Dom«za 1. 1928. Vlom v župnišče. V soboto 29 .oktobra ponoči je neznan vlomilec vlomil v župnišče v Poljčanah. Omrežje je razmaknil in skozi okno prišel v župnijsko pisarno, kjer je pobral denarja do4000 Din iz raznih cerkvenih in društvenih blagajn. Skozi okno je zopet izginil. Vlom v Prekinurju. Pred nekaj dnevi so neznani vlomilci vdrli v žganjarno Franca Zadravca v Lipi. Odnesli so 50 litrov žganja. Iz žganjarne so šli vlomici v shrambo in od tam odnesli velik lonec masti. Vlomilci so imeli ponarejene ključe in so brez ropota prišli v hišo. Požar v Rogaški Slatini. Dne 30. oktobra zjutraj je pogorelo gospodarsko poslopje g. nadžupnika Korošca. Ogenj je bil podtaknjen. Škoda je zelo velika, ker je bilo v gospodarskem poslopju shranjenih veliko pridelkov. Ugankarji in ugankarice »Našega Doma«! Ali še nobenega novega naročnika niste pridobili? Velikanska sodna razprava. Razprava zoper Prpiča je razpisana za mesec februar. Na zatožni klopi bo 35 razbojnikov in okoli 90 oseb, ki so glavnim razbojnikom pomagale in jih skrivale. Prpičeva tolpa se bo zagovarjala radi 68 zločinov, od roparskih umorov doli do navadnih vlomov in tatvin, obravnava bo trajala najmanje mesec -dni, Roparji v orožniški obleki. V vasi Žaton par Šibeniku so napadli roparji, preoblečeni v orožniške obleke, tam-mošnjega župnika J. Aniča. Čakali so ga v župnišču, dokler se ni vrnil iz vasi.Ko je prišel, so zahtevali od njega 100.000 Din. Ko jim je župnik rekel, da nima več kot 2000 Din, so mu roparji začeli groziti, da ga bodo ubili. Med tem je župnikova sestra priklicala na pomoč kmete, ki so takoj prihiteli v župnišče. Na pomoč poklicana je bila vsa vas in začela se je prava bitka med kmeti in roparji. Streljali so nekaj časa kakor na bojišču, končno se je roparjem posrečilo, da so pobegnili. Roparski napad zahteval 8 človeških žrtev. V hišo kmeta Borovvega v Gadomieozu na Poljskem je udrlo te dni pet oboroženih razbojnikov, ki so zahtevali od kmeta, da naj jim izroči ves svoj denar in vse dragocenosti. Ker se kmet pozivu ni odzval, temveč se je hotel razbojnikom postaviti celo v bran, so jeli streljati banditi iz revolverjev ter so tri člane družine ubili, pet pa težko ranili, nakar so hišo izropali. Odnesli so 300 zlotov in nekaj dragoce- travnike ter pasočo in kramljajočo živino na njih, in ndadi, temni, skrbno negovani smrekov gozd. Pri tem obhodu pa se namahoma zresni in razžalosti obraz starega Borovnika. Obstane in se zazre v njivo bujne, zelene rži. »Kaj si obstal oče in kaj gledaš?« vpraša sin. »Vidiš, otrok«, odvrne stari in bolehni oče — »vidiš tam sredi njive dolgo, prazno liso? To rž sem posejal letos še sam, pokazala pa se je prazna proga sredi rži in stari ljudje pravijo, da je to znak, da to leto nekdo v družini umrje.« Molče, z bridko tugo in bojaznijo v srcu sta nadaljevala pot oče in sin. Z bridko bolestjo se je poslovil od očeta tudi sin-edinec, ki je moral usodne jeseni, pred sedmimi leti, zapustiti za vedno dom, očeta in mater. In ko se je vrnil po dolgih tednih, polnih negotovosti in bojazni zopet na svoj dom, je našel tam le gluho tišino, ob • upno praznoto in črno žalost. Dom mu vzel je tujec in edino ljubeče in razumevajoče srce, srce očetovo, je nehalo biti za vedno. — Stoji ob rakvi očetovi in stoji na ruševinah svojega življenja. Svetla, jasna in solnčna je bila nekoč njegova bodočnost — usodna, črna jesen pred sedmimi leti pa jo je spremenila v prazne blodnje in brezcil jna potovanja po tujini —-potovanja brez doma, brez sreče in ljubezni. Zdaj vse minulo je, Nič več pev ne bom, Ker ni več moj dragi, ljubi dom. «M9 s podobo'; sv. d Družine je že izšla ter se dobiva po vseh naših trgovinah papirja i. t. d. SEGAJTE LE PO NAŽI 1391 nosti .Vseh petero ranjencev je poškodbam podleglo. Roparji so izginili brez sledu. Kupite srečke loterije Martinišča! V nedeljo se izžreba štirisedežen avtomobil in 700 drugih dobitkov. ' I i I I I I !■ 1L11 UllLllllll-.il ..................- - °........ Vsak naročnik »Slovenskega Gospodarja« naj si naroČi »Naš rlom^f — Vplin 19 nin Gospodarstvo. Avstrija hoče kljubovati. v .. Beograd, 6. nov. _ Med naso državo m Avstrijo se bodo prihodnji teden pričela pogajanja za novo trgovinsko in gospodarsko pogodbo. Ta pogodba bo določala, katero blago in pod kakimi pogoji bomo smeli v bodoče prodajati, oziroma pošiljati čez mejo in po kaki carini bomo lahko iz Avstrije uvažali sem k nam. To vse je za naše kraje, osobito za celo Slovenijo, in prav posebej še za našega kmeta velikanske važnosti. Za naše kraje je Avstrija dežela, katera rabi največ naše živine, največ vina in sadja. Ako nam je meja na sever zaprta, je naš kmet in tudi naš delavec izgubljen. Ker je pa stara pogodba med obema državama že jeseni potekla, se mora napraviti nova. In kaj počenja sedaj sosedinja Avstrija? Še predno so se začela nova pogajanja z našo državo, že je povišala carino na kmetske pridelke, katere posebno iz Slovenije pošiljamo preko meje v Avstrijo. Na živino je zvišala Avstrija carino tako visoko, da bo v bodoče nemogoče pošiljati našo živino v Avstrijo. Tudi uvoz vina in sadja hoče Avstrija onemogočiti iz naših krajev. Naša vlada tega početja ne bo mogla mirno gledati in ho seveda morala Avstrijcem naložiti kot protiutež višje carine na indutsrijske izdelke. Morda se bo Avstrija na ta način vendarle spametovala in bo dovolila, da bo mogel naš kmet vsaj po dosedanji carini pošiljati živino in drugo poljedelsko blago v Avstrijo. Mis-uvideli, da je vendarle Avstrija preslaba, da bi začela z limo, da bodo avstrijski državniki tako razsodni in bodo našo državo carinsko vojno. Da ne bodo naši ljudje mislili, da se nihče ne briga v tem težkem času za naše pravice, povemo, da so naši poslanci takoj, ko so zvedeli za nakano Avstrije, storili potre'miS korake in -so našo vlado in njene zastopnike pri po- ■ gajanjih z Avstrijo opozorili na nase zahteve, v imenu Jugoslovanskega kluba so dne 5., 6. in 7. novembra poslanci H o h n j e c, P u š e n j a k, š k u I j in Ž e b o t obiskali v Beogradu dotične člane komisije, ki bodo sodelovali pri teh važnih pogajanjih. Ako bodo Avstrijci še naprej kljubovali v našo škodo, bo pač naša vlada tudi morala pokazati več odločnosti proti Avstriji. Našim ljudem pa svetujemo, da so -popolnoma mirni. Saj se nobena juha ne je tako vroča, kakor se skuha . . . —t. Hmeljski trg. Iz Žalca poročajo. Hmeljska trgovina je vedno slabejša. V Nurnbergu je padla cena od 2500 na 2300 mark za 50 kg. Tukaj bivajoči hmeljski kupci so večjidel odšli, o trgovini se malo sliši. Prodajalci še vsaki dan z vzorci dohajajo, pa malokateremu se posreči hmelj za sramotno nizko ceno prodati. Prvoletnik in pozni rujavi hmelj se plačuje po 10 Din, boljše vrste pa po 20 do 30 Din za 1 kg. Mesec november in december sta za to kupčijo vsako leto najslabša. Po novem letu oživi zopet kupčija in traja do aprila. Kdor ga ta č5s ne proda, mora čakati do prihodnje jeseni novih kupcev, koji pa stari hmelj zelo nizko plačujejo. Mariborsko sejmsko poročilo z dne 8. novembra 1927. Prignalo se je: 11 konj, 11 bikov, 106 volov, 427 krav in 10 telet. Skupaj 565 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 7.50 do 8 Din, poldebeli voli od 6.50 do 7 Din, plemenski voli od 55 do 6 Din, klavne krave debele od 6.75 do 7.50 Din, plemenske krave od 5.50 do 6 Din, krave za klobasa-rje do 4.50 do 5 Din, molzne krave od 5.50 do 6.50 Din, breje krave od 5.50 do 6.50 Din, mlada živina od 6.50 do 8 D, teleta 12.75 Din. Prodalo se je 299 komadov, od teh za izvoz v Avstrijo 72 komadov. Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso, meso od bikov, krav iin telic od 10 do 18 Din, telečje meso od 17.50 do 22.50 Din, svinjsko meso sveže od 17 do 30 Din. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 4. oktobra 1927 se je pripeljalo 263 svinj, 1 koza; cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad Din 120—150. 7—8 tednov stari Din 180—200. 3^ mesece stari Din 350—400. 5—7 mesecev stari Din 420—450. 8—10 mesecev stari Din 550—560. 1 leto Din 1000—1200. 1 kg žive teže Din 10—11.50. 1 kg mrtve teže Din 15—17. Pisma iz domačih krajev Remšnik. Na Vernih duš dan zvečer so Poglonovi zapazili, da šviga plamen iz dimnika pri Tišlerjevem Hanzlu, saje so se namreč vžgale. Vsi planejo na pomoč, kličejo druge sosede ter z vso silo zadušijo polagoma ogenj okoli dimnika. Škode je precej na raznih predmetih, posebno na posodi. Tišlerjev Hanzl je stalen naročnik »Gospodarja« ter zvest prijatelj poštenih knjig. Gornja Sv. Kungota. Milo so peli zvonovi dne 7. novembra, ko smo nesli k večnemu počitku pokojno Trezo Drozg, dobro krščansko dekle, ki je umrla na Kozjaku, dne 5. novembra. Nosile so jo naša dekleta iz Marijine držbe. Draga Treza, zvesto si Bogu služila, zato trdno upamo, da se pri ljubem Jezusu že v slavi nebeški veseliš. V Gospodu sladko počivaj! Dosedaj je pri nas narastlo število mrtvih na 30, in ravno toliko jih je v tem letu rojenih. — Delo pri prosvetnem domu napreduje; opozarjamo že danes domačine in iz sosednih župnij, da se blagoslovitve in slovesne otvoritve gotovo udeležite v ogromnem številu — kdaj, bo pravočasno v časnikih naznanjeno. — Gospodinjski tečaj v Gornji Sveti Kungoti v prosvetnem domu se vrši prihodnje leto, zato dekleta, ne silite v mesta, ker boste imele tukaj prelepo priliko, izvežbati se v kratkem času v racijonelnem gospodinstvu za mal denar. Spodnja Sv. Kungota. Pri nas smo včasih veseli, včasih žalostni. Trgatev je sicer veselo opravilo, a letos ni bilo posebno, ker je bolj malo in dobili smo berače-pomagače, katere sicer radi imamo, a v trgatvi jih čisto nič nismo pogrešali, vojake mislim, ki so ravno ob trgatvi imeli tukaj orožne vaje. Kaj takega se naj ne zgodi več! Veselili smo se tudi otvoritve postajališča Cirknica, ker še to leži v naši župniji in imajo tudi Kungovčani iz te okolice od postajališča veliko korist. — Imeli smo tudi zlato poroko Jožefa in Ane Korošec. — 0 žalostni smrti našega cestarja Polenšaka ste že poročali. Ubijalci so baje že obsojeni in ljudem ne gre v glavo, da bi manj ječe dobili, kakor šmuglerji. — Občinska reva Marija Jarčic se je na paši v zmedenosti obesila. Smrt je pokosila tudi dobrega kmeta Franca Matjašiča v veliki starosti, in pridno mater Antonijo Uibl v najlepših letih. Naj počivata v miru! — Da nič nismo veseli pozdravov od davkarije, ki nam jih pošilja v obliki različnih čekov, kdo bo nam to zameril? Hajdina. Na Vseh svetih dan je naša župnija po 17me-sečnem čakanju dobila -svojega novega župnika in sicer č. g. Vekoslava Skuhala bivšega tukajšnjega kaplana, pozneje špirituala v mariborskem bogoslovju in točasno upravitelja naše župnije. Prvo zahvalo za to duhovno veselje smo dolžni najvišjemu Gospodu, Bogu, ki je uslišal naše srčne želje, ko nam je po svoji nam vedno nerazumljivi Previdnosti poslal za stalnega svojega" namestnika tega blagega duhovnika. Zahvalimo pa tudi preč. vodstvo lavantinski škofije, da je ustreglo želji hajdinskih župljanov, lahko rečemo: vseh brez izjeme. Slednjič prav lepo zahvalimo g.dr. Vinko Močnika, bogoslovnega profesorja, ki nam je investiral našega novega župnika in nam v svojem cerkvenem nagovoru,razložil obred inštalacije tako jasno in poljudno... da bomo odslej še bolj znali ceniti in ljubiti svoje dušne pastirje. Božji blagoslov naj obilno rosi na naše duhovnike in na nas vernike! Sv. Lovrenc na Dravske mpolju. Nekaj zares lepega lahko danes poročamo od nas: naša farna cerkev se je v svoji notranjosti odičila kot nevesta, ker jo je mojstrska roka akademičnega slikarja g. S. Fras celo preslikala. Na praznik Kristusa-Kralja je novo slikarijo slovesno blagoslovil mil. g. prelat in stolni dekan dr. Ivan Tomažič. Veseli smo tega dogodka in ponosni na to delo farani-doma-čini, ki smo ga oskrbeli in smo prepričani, da se bo lepe notranjosti razveselil še marsikateri sosed ali tujec, ki bo mimogrede stopil v ta hram božji. Želimo samo, da bi moglo le večkrat iz našega kraja poročati kaj lepega in tudi veselega. Slovenska Bistrica. V nedeljo, dne 30. oktobra 1927, ob pol 12. ¡uri ponoči je umrl g. Henrik Gril, hišni posestnik in podžupan našega mesta. Pokojni je bil trden nas pristaš in se je že pred vojno mnogo udeleževal političnih borb v našem mestu in ravno vsled tega mnogo trpel leta 1914 vsled internacije v Gradcu. V mladi naši državi je bil večkrat namestnik kandidata SLS za narodno skupščino, deloval je po vojni kot gerent naše mestne občine, kakor olan, oziroma odbornik Okrajne hranilnice, Posojilnice in okrajnega zastopa. Bil je član in podpornik vseh naših društev, zlasti Orla. Bil je nekoliko razburljive narave, sicer pa nesebična, blaga duša. Kako je bil rajni splošno priljubljen, je pokazal njegov pogreb, katerega se je udeležila ogromna množica meščanskega in kmetskega ljudstva. Pri sprevodu so bili zastopani: občinski odbor, gerentski sosvet okrajne hranilnice, mačelstvo posojilnice, okrajni zastop, odbor SLS, Orli, Orlice, članstvo Prosvetnega društva, požarna bramba itd. Pogreb je vodil dekan in oblastni poslanec za slovenjebistriški okraj preč. g. Alojz Sagaj iz Hoč ob asistenci domače in sosedne duhovščine. Na grobu je govoril v -imenu SLS v slovo narodni poslanec za naš okraj g. Štefan Falež tako milo in ljubko, da so marsikatero oko zalile solze. V imenu meščanstva in katoliških društev pa se je poslovil od pokojnega oblastni poslanec g. dr. B. Schaubach. Cerkveni pevci so mu zapeli pri hiši in ob gomili milodoneče žalostinke. Ganljivo je zadonel ob odprtem grobu zadnji -pozdrav Orlov, ki so nesli in spremljali svojega podpornega člana k večnemu počitku: Brat — z Bogom! Čudno se je pa zdelo udeležencem pogreba, da mestna občina, pri kateri je kot narodnjak deloval toliko let, ni imela besede za pokojnega ob odprtem grobu. Rajnega priporočamo vsem, ki so ga poznali, v molitev. Svetila mu večna luč! Sv. Anton v Slov. gor. V svrho zidave društvenega doma je daroval tukajšnji domačin, stanujoč na Dunaju, gospod Adolf Dominkuš, 500 Din. Gradbeni odbor se njemu, kakor tudi vsem darovalcem stavbenega lesa prav iskreno zahvaljuje. Sv. Tomaž pri Ormožu. G. urednik, ze dolgo Vas nismo nadlegovali z nobenim dopisom, toda sedaj, ko se bližajo občinske volitve, se bomo večkrat spomnili na Vas. Pri nas se -bo ¡bil volilni boj, kakoršnega še ni bilo in sicer so -se razni demokrati pobotali z dosedanjim županom, rekoč: tudi mi bi radi bili nekaj več kot občani. In kakorje že to navada, dobili so par nerazsodnih ljudi, da so se podpisali na njihovo listo. Drugič -si bomo pogledali te moze nekoliko bližje. Naša občina Sv. Tomaž, ki je takorekoc srce cele fare, bo imela pri sedanjih občinskih na svoji bLb kandidatni listi vpisane same vrle moze in »kuras« lante, kateri bodo res delali za blagor svojih občanov, katerim ne bodo ceste in pota deveta briga, da se odzovete vabilu SLS, kakor ste to storili pri oblastnih in drzavnozborskih volitvah. Pokažimo našim nasprotnikom, da se hodimo k sveti -maši. In zato si bomo volili ljudi, kateri nam bodo popravili naše strašno slaba -pota in ceste. Torej na svidenje dnp 4. decembra pri prvi skrinjici! . Ljutomer. Dne 7. t. m. je bila tukaj pokopana ga. Neža Bračko, vdova po prejšnjem našem cerkovniku. Rajna je bila izredno delavna, dobra in potrpežljiva. Bila je takorekoč iz-vošček revežev, ker je s svojimi kravicami zvozila siromakom poljske pridelke in dr. na dom, in to za nizko ceno. Blagu pokojnica na j prejme za svoje nesebično delo večno plačilo v nebesih! . Škofja vas. Poštenemu, vernemu in treznemu človeKu manjka besedi, s katerimi bi lahko naše politične nasprotnike dovolj osramotil pred vso javnostjo. Plačani agitatorji letajo sedaj od hiše do hiše, blatijo našo SLS, obrekujejo naše kandidate, ščuvajo vas proti vasi, gornji del občine proti spodnjemu, kmeta proti delavcu in narobe. Ako govorijo z volilcem iz Trnovelj, pravijo, da so odborniki SLS irnovljam nasprotni; obratno pa pravijo volilcem zgornjega dela občine, da isti skrbijo samo za spodnji del občine. Delavcem pravijo, da je njih stranka »delavska«, »zaščitnica ubogih«, na listi, in sicer v ospredju, pa imajo bogate veleposestnike; ljudi, kateri so rekli, da dado zastonj les za »gauge«, na katere naj bi se obešali socijalisti in če delavec ne more živeti, naj pa crkne itd. Takšno farbanje volilcev se ne more več nazivati politični boj, ampak najpravilneje bi bilo hudičev cirkus. Takšno delo morejo opravljati samo ljudje, katere vodi nebrzdana strast po dobičku in častiželje, osebe, katere so hotele vreči kapelco iz šole na Ljubečnem, osebe, katere so odobravale, ko so hoteli vladajoči framazoni z Ijudsko-ošlskim zakonom vreči duhovnika iz šol in naša občina ni proti temu protestirala, osebe, katere so rekle, da so pregledale mnogo knjig, kjer je bil vsak del človeškega telesa narisan, a prostora za dušo niso našle. Po njihovem mnenju je duša namreč kri. Na blagor občanov ne gledajo dosti, zato smo že imeli razne davke in visoke doklade, zanetili pa so politični boj in v občinski pisarni se stalno čita brezversko »Jutro«. Volilci! Pri sedanjih volitvah gre tudi za vaš žep! Volite poštene krščanske može, ki so obenem tudi nesebični in dobri gospodarji, upamo, da je ogromna večina dve in polletnega politiziranja in zavijanja dejstev sita, zato naj voli vsak pošten, pameten in veren občan, ki želi red, mir in pravično delo na občini Slov. ljudsko stranko, ki ima pri teh volitvah drugo skrinjico. Sv. Peter v Sav. dol. Volilna doba je tukaj. Dve listi imamo. Slov. ljudska stranka je vložila listo pod lastnim imenom; radičevci in demokrati pa se skrivajo pod imenom: združena gospodarska stranka. Njen nosilec je g. Andrej Četina. Njega bi radi imeli za župana radičevci; demokrati bi radi imeli g. Srebotnjaka. Slovenska ljudska stranka, ki ima v svojem okrilju zbrane resne katoliške može in mladeniče, pa bode vse združene nasprotnike premagala in izvolila županom že v tretjič svojega vrlega, dosedanjega župana gospoda Jerneja Novaka, moža kre-menitega značaja in vstrajnega dela. Škale pri Velenju. Neki dopisnik je hotel v zadnjem dopisu v »Slov. Gospodarju« javnost napačno poučiti- kakor bi neki naš mož delal nered glede občinskih volitev. A resnica pa je, da dela zmešnjavo tukaj le g. Miroslav Pevec, doma nekje od Sv. Miklavža pri Ormožu, ki je iskal svojo življensko srečo že skoraj v vseh znanih državah. Pa ker se ni dalo nikjer zlahka živeti, se je naenkrat znašel pri naših rudarjih v Skalah. Kot propadli okrajni kandidat komunistične stranke pri zadnjih državnozborskih volitvah bi rad s svojimi komunističnimi nauki osrečil tudi naše dobre posestnike in se polastil občine, zato je sestavil svojo listo, na kateri ponuja posestnikom same izvrstne odbornike. Preveč bi bilo, da bi opisal vseh 34. Gotovo pa je, da tudi naši manjši posestniki, rudarji, ki so nevede organizirani v socialdemokratski stranki, ne bodo zaupali občinskega premoženja komunističnemu agitatorju, da bi jim z nepotrebnimi izdatki za nove šole in Bog ve kaj še vse, še bolj otežkočili že itak težek gospodarski položaj. Dopisnik je napadel nekega odločnega našega moža, češ, da se sili v ospredje in da je sestavil svojo listo na lastno pest. Ugotavljam, da je bila ta lista sestavljena v sporazumu s tukajšnjo 65. duhovščino in z odborom krajevne organizacije SLS in se bosta listi vezali. Polzela. Kat. prosvetno društvo namerava prirediti v zimskem času večmesečni tečaj za nemščino. Vabimo vse one, kateri se za to interesirajo, da se prijavijo pri Francu Turnšeku na Bregu. Tečaj se bode vršil v večernih urah sprejmejo se od 14. leta starosti dalje. Podrobnejše pogoje pri prijavi. — Shod SLS se vrši v nedeljo po prvi sv. maši pri Cizeju. Snov: Pomen občinskih volitev. Naša komunalna politika. Uljudno vabimo k udeležbi! — Umrla je Mar. Tkavc na Polzeli. To je letos že drugi slučaj smrti v tej družini. V januarju je umrl njen mož, nenadoma zadet od kapi, a sedaj ona po pardnevni bolezni. Preostalim naše so-žalje! — Ko so se pretekli torek vračali naši cerkveni pev-ei iz pevske vaje, pripelje se jim nasproti tukajšnji mesar in posestnik Andrej Terdavner. Brez vsakega povoda navali v družbi še enega fanta na mirne pevce ter jih prične j Služkinjo, 28—36 let, pridno, zdravo in pošteno, vajeno kuhati, prati in svinje krmili, sprejmem takoj. Le zmožne naj ■se ponudijo na: Ljudmila La-puh, trgovina, Dobova pri Bre-! žicah. 1472 j Vljudno naznanjam cenj. občinstvu, da sem odprl z današnjim dnevom lastno krojaško delav-| nico, ter izdelujem civilne oblc-I ke iin uniforme vseh vrst. Vsak-| do se naj prepriča, da dobi najbolj poceni in najmočnejšo obleko pri krojaču Jakobu Er-bus, Meljska cesta 43, Maribor. 1471 Išče sc za malo posestvo v Zagrebu viničar, oženjen, po možnosti brez otrok, s spričevali vinogradarske šole in prakse v j i vinogradstvu. Plača dobra, lepo stanovanje, kos zemlje, drva za kurjavo in drugo. Nastop 1. decembra letos. Ponudbe naj se I pošljejo na naslov: Josip Gu- I I štln, Zagreb, Trg I. br. 13. — 1481 ' ■Bi J\aroeilni list Upraoa Znamka ; za 50 par 99 JVas dom" cMaribor cHleksandrova e. 6/1 klofutati. Fantje so se razbegli na vse strani, samo Matevž Sušic, kateri je imel spomladi zlomljeno nogo, se ni mogel takoj pobrati. Z močnim udarcem po glavi ga je zgoraj omenjeni mesar pobil na tla. Ko se je nekoliko dvignil, dobil je ponovno udarec od spremljevalca. Stvar je sama na sebi popolnoma navadna, da se niso pri pretepu čule besede: »Kršenduš, sedaj bomo volili drugače«, in da ni ta Andrej Terdavner eden prvih kandidatov na takozvani gospodarski, recte: demokratski listi. Mi ne kratimo nobenemu pravice .svobodnega udejstvovanja, odločno pa zavračamo takšne metode pri volitvah. PP režim je proč, minili so časi, ko se je lahlko nekaznovano streljalo po polzelskih cestah, razgrajalo in napadalo mirne ljudi, kakor so bili slučaji pri zadnjih volitvah. Poživljamo oblast, da takoj iin v kali zatre poskuse gotovih ljudi, kateri bi radi v preobilici časa uvajali pri nas nered in prepir ter take razgrajače in navajal-ce, kot volilno nasilje, najstrožje kaznuje. Nazarje. Tuk. prostovoljno gasilno društvo priredi v nedeljo dne 13. t. m. v društveni dvorani igro »Legijo-narji«. Začetek točno ob 3. uri popoldan. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo nove brizgalne, se vsi prijatelji uljudno vabijo. Dramlje. Tudi naš kraj je oživel, ker se bližajo občinske volitve, ki se bodo vršile dne 20. novembra. Naša SLS je vložila svojo listo, ki bo imela 3. skrinjico. SLS je edina stanovska kmečka stranka za vse stanove. Zavedni Drameljčani vsi v tretjo skrinjico kroglice, ker to je edina stranka ljudstva, ki gre pod pravim imenom v volilni boj. Dramlje. Kaj je novega v Dramljah? Samo to, da se razni Radiči, samostojni demokrati ne upajo pod starim imenom nastopiti pri občinskih volitvah v Dramljah. Sedaj so se prelevili v razne gospodarske stranke in liste, da bi tako ugonobili drameljskega klerikalnega zmaja. In tudi zato, da bi nekaj nepremišljenih volilcev zbegali na liberalno stran. Zavedni Drameljčani pa že znajo, da je edino SLS stranka ljudstva, ki se upa iti v volilni boj pod geslom SLS, ki ima tretjo skrinjico za vse zavedne Drameljčane. Vsi za SLS, in zmaga bo naša! Sv. Peter na Medvedovem selu. V letošnjem še primeroma dobrem letu se je najbolj razrastla volitvena agitacija. Agitatorji nam političnih nasprotnih strank si brusijo noge čez gležnje. Na čelu agitacije demokratske stranke je oseba, ki spreminja svojo barvo. Bil je že pri vseh strankah, iki so kedaj zagledale luč sveta. Omenjeni je bil svoje-časno župan. Gugasta svetiljka se je prevrgla, ubila in u-žgala najvažnejše listine in bil je »najhitrejši« odgovor. Še mirodvor emu ni ugajal. Prodal je železne križe, kateri so se podrli in kamenitni postavki ubili. Ogorčeni župljani so s solznimi očmi gledali ta kruti nastop. Občinska blagajna je bila le za malenkost bogatejša za prodane križe. Stranke, ki so dale križe postaviti, so pa občutno oškodovane. Bivši vlč. g. župnik Gomilšek, za vse dobro vneti dušni pastir, je deloval čez 10 let v naši župniji. Ko pa se je od nas poslavljal, plakalo je 99% župljanov za njim. Ali se ni našla oseba, demokrat, ki je najela večje število godcev in je kupila 10 kg smodnika, da mu za odhod strelja in gode. — Volilci, Peterčani, pometite ljudi, ki so takih strank, iz površja, da ne bodo vladali v občinskem odboru. Rogaška Slatina. (Zanimiva tiskovna pravda pred Stolom sedmorice.) V sredo, dne 26. oktobra 1927 se je vršila pred Stolom sedmorice, odd. B v Zagrebu, vsklicna razprava v tiskovni pravdi: Ivan Vidgaj contra Francetu Novak, oba v Rogaški Slatini. Kakor znano, je tednik »Domovina« objavil svoječasno iz Rogaške Slatine notico, v kateri se med drugim očitajo nekemu »mladeniču« neki polit, defekti. Ker se je vedelo, od katere strani je bil ta napad uprizorjen, je poslal g. Novak »Domovini« članek, kateri je bil takorekoč nadaljevanje notice v preje izišli številki. En del tega članka, koji del je sedaj inkriminiran, se glasi tako-le: »Na Slatini pa nimamo samo mladih grešnikov, temveč imamo tudi starejše, enega celo takega, da ga niti »Zlatorogovo« milo več ne opere. Ima toliko barv, namreč političnih, kakor mavrica po dežju. Kakor se sliši, mu niti sedanja stranka ni več všeč, vežejo ga le še neke obveznosti. Res ni prijetno, če mora človek zamorca igrati.« — Prva instanca je inkriminirano notico razdelila na dva dela, vsled česar je bil Novak radi enega dela obsojen, radi drugega pa oproščen. Obtoženec se je proti obsodbi prve instance pritožil, povdarjajoč, da inkriminirani članek tvori le eno misel, le eno trditev (t. j. politično) nikakor pa ne več različnih misli. Sodišče se je namreč postavilo na stališče, da se beseda »grešnik« ne more nanašati samo na politično stran obtožiteljeve morale. Stol sedmorice je ničnostni pritožbi ugodil ter izrekel sodbo, s katero se Franceta Novaka popolnoma oprosti, ker ne gre, da se članku pripisuje smisel, katerega za čitalca niti imeli ne more. Zasebnega obtožitelja je zastopal dr. O. Fettich, obtoženca pa dr. Lavoslav Šik iz Zagreba. Zagorje. Veseli vsakega poštenega Slovenca, ko izve, da se v Zagorju svita. Samostojna ladja se potaplja. Krmarji se rešujejo na zadnji bilki. Ali ni to veselje za vsakega poštenega človeka, ako se ljudstvo obrača na pravo pot v verskem in narodnem oziru!? So možje, kateri so spoznali svojo zmoto in sedaj so v naših prvih vrstah. Čast njim! Za razvedrilo. Rešitev ugank: Liste ima, pa ni drevo, hrbet ima, pa ni žival, platnice ima, pa ni vedrica, to je —vezana knjiga. --Eno kilo jedi pa dve kili soli se skupaj kuha, pa je še neslano, ako kuhaš 1 kg jajc v slani vodi. Nove uganke: Zjutraj po štirih, opoldne po treh, zvečer pa po treh, kdo je to? — Kdaj je dobro človeku samemu biti? — Kako se lahko od Maribora do Celja jezdi vedno po senci, če jahaš po glavni cesti in solnce sije? ©e profesor predava. Profesor je predaval v šoli zgodovino in je govoril: »Bitka je bila dolgo časa neodločena. Naenkrat zaori krik: »Vi, osel, zakaj se smejete?« (Eden dijak se je namreč smejal.) Začasno nesposoben. Neki kmetici je tat pokradel v noči vse kokoši, pustil je le malega petelina, kateremu pa je obesil na vrat listek z napisom: »Začasno untauglich.« Pot k bogastvu. Nekdo je inseriral, da za 30 Din pokaže vsakemu pot k bogastvu. Dobil je veliko ponudb. Vsem vprašalcem pa je poslal navadne razglednice s sliko ulice, na koncu katere je stala — Narodna banka. Na noge jih je postavil. Franček^pijanček je šel po u-lici in je bil silno žalosten. Srečal ga je prijatelj: »Kaj ti je, Franček-pijanček?« — »Vso družino sem na noge postavil!« — Prijatelj: »No, to je pa dobro!« — Franček-pijanček: »Bilo bi dobro! Ali jaz sem jo na noge postavil, ker ¿em prodal vse stole in klopi in nimajo več kje sedeti ter morajo stati!« Čudna prepoved. Na vratih velike hiše visi napis: »Beračiti tukaj prepovedano. Prestopki se kaznujejo z globo 200 Din!« Išče se za takoj priden viničar, ki ima vsaj štiri delavne moči ■a razpolago. Poizve se pri K. Soss, Krčevina št. l. Maribor. __1479 "^▼iija na deželi vzame učenko na stanovanje in hrano po dogovoru. Naslov r upravi. 1482 Posestvo, tričetrt orala zemlje, se proda v Hočah 6a. 1494 Trgovski vajenec se sprejme v trgovino z mešanim blagom. — Prednost imajo oni, ki so dovršili osnovno, eventuelno meščansko šolo s prav dobrim u-spehom. Dopise poslati na Vinko Zorko, trgovec pri Sv. Benediktu v Slov. gor. 1497 ■■■■ Zahvala. Podpisani se tem potom najprisrčneje zahvaljujejo vsem doprinešenim odkritosrčnim dokazom sočutja povodom nenadomestljive izgube našega iskreno ljubljenega soproga in očeta, gospoda Prisrčna hvala vsem, ki so prišli iz vseh krajev ter ga spremili na veličastni njegovi zadnji poti. Naj-iskrenejše se zahvaljujemo veleč. g. dekanu iz Hoč, g. župniku iz črešnjevca, domič duhovščini, odboru , hranilnice in posojilnice, občinskemu odboru in okr. zastopu, Orlom in Orlicam, požarni brambi in cerkvenim pevcem ter vsem posameznikom. Iskrena hvala , g. poslancu Faležu in g. dr. Schaubachu za krasne po-i slovilne besede ob gomili ter vsem za poklonjene prekrasne vence in šopke. Velika hvaležnost nas veže, zahvaliti se še enkrat vsem, zlasti domači duhovščini | za tolažilne pósete med boleznijo in trpljenjem ter za poslednjo tolažilo na poti v večnost. V srcih vseh pa, ki so ga poznali, mu bodi ohranjen blag spomin m priporočilo v molitev. Slov. Bistrica, 6. novembra 1927. 1492 Marija Gril, soproga in sorodniki. * Dražbeni «klfc. Dne 5. decembra t. 1. ob 9. uri zjutraj ter po potrebi naslednje dni, se bo prodajalo v I m e n e m hšt. 58 pri Podčetrtku na javni dražbi razno manufakturno, špecerijsko ter drugo trgovsko blago, gospodarsko orodje, pohištvo, radio aparat in druge premičnine. Blago se bo oddajalo najvišjemu ponudniku samo proti takojšnjemu plačilu in mora zdražitelj zdražbano blago takoj prevzeti. Okrajno sodišče v Kozjem odd. II., 1495 ' dne 27. oktobra 1927. je moje delo, ki je ravnokar izšlo. V njem so omenjene dolgoletne izkušnje o vzroku, nastanku in zdravljenju živčno bolnih. V slučaju, da se kdo posluži spodaj stoječega naslova, mu pošljem brezplačno poročalo o zdravljenju. Tisočera zahvalna pisma dokazujejo o stvarnem uspehu neprestanega, vestnega raziskovalnega dela v dobrobit trpečega človeštva. Kdor pripada k tet velitel »možici živčno bolnih, kdor trpi na raztresenosti, tesnobnem čutu, slabem spominu, nervoznem glavobolu, nespečnosti, pokvarjenem želodcu, preveliki občutljivosti, bolečinah v udih, siplošni ali delni telesni slabosti ali pa na drugih neštetih pojavih, «i »norm moto tolažb* pri nnšufot ienjlžlco naročit!. Kdor je s pazljivostjo čital, je bil pomirjen in prepričan, da je pot do zdravja in veselje ao življenja popolnoma enostavna. Ne čakajte, temveč pišite Se danes! ERNST PASTERNACK, BERLIN. SO. Michaelkirehplatz Nr. 13, Abt. 769. J>. n. uprava „cAašega doma" / cAaročam „J\/aš dom" za leto 1928. J\aročmno JDin ------------------------ bom poslal po položnici, ki mi jo boste poslali. Ime in priimek. _______________________________________________________________________________ Jiraj (ulica, h. št.): ____________________________________________________________- J-ošta...................................................... Zel j nate glaveI I lepo očiščene, velike, trde, kupi Lovrec, Maribor, predpoldne Glavni trg, vrsta olja, popoldne j Slomškov trg 16. 1491 lovo sveže bočno olje I najboljše kakovosti, garantira-| no vzeto iz letošnjih bučnic se najugodneje zamenjava ter prodaja pri tvrdki A. SENCAR IN SIN, PTUJ Prešernova ulica 2. 1484 j Hmeljarji! Sušilnice za hmelj i dela najceneje Avgust Svajger, I ključavničar in mehanik, Bras-! lovce. 1488 Razprodajalci srečk loterije Martinišča se naprošajo, da takoj vrnejo nerazprodane srečke, ker jih odbor rabi. Kdor srečk ne vrne, se smatra za kupca in jih bode moral plačati! Organistovske zadeve. Poročilo o ustanovnem občnem zboru Zveze organi-stov za Slovenijo. Dne 26. oktobra 1.1. se je vršil ustanovni občni zbor Zveze organistov za Slovenijo v Ljubljani. Poleg delegatov obeh organistovskih društev se je občnega zbora udeležilo tudi precej organistov iz Kranjske. Sklicatelj g. Zdešar je otvoril občni zbor, konstatiral sklepčnost ter prešel na dnevni red. 1. Čitanje in sprejetje pravil. Pravila so bila sprejeta. 2. Volitev odbora: Izvoljeni so bili sledeči: predsednik: Franc Klančnik, organist, Šmartno ob Paki; podpredsednik: Peter Lipar, organist v Mengšu; tajnik: Viljem Kuntara v Laškem; blagajnik: Ivan Zdešar, organist v Ljubljani; preglednika računov: Vinko Jovan, organist v Dobravi, in Anton Laurič, organist, Ljubljana; razsodnik: Stanko Premrl, organist v Ljubljani. 3. Določitev članarine: Sklenilo se je, da vsako društvo organistov plača letno 500 Din članarine. 4. Podalo in sprejelo se je veliko zelo važnih predlogov, o katerih bo poročalo vsako društvo Aa svojem obenem zboru. Razpoloženje je bilo izvrstno, razmerje med štajerskimi in kranjskimi organi-sti prisrčno. Važen korak je storjen, sedaj pa na delo! Specialist za ženske bolezni in porod dr. BENJAMIN IPAVIC v Mariboru, Gosposka ulica 46, zopet ordinira od pol 10. do pol 12. in od 15. do 16. (3.—4.). Pri slabem občutku je Franc Ježefova naravna gorka roda prijetno delujoče domače sredstvo, od katerega mala količina sigurno deluje. Dopisi specialistov ženskih bolezni hvalijo blago delovanje Franc Jožefove vode, ki izrecno odgovarja nežnemu organizmu. — Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Katoliški svet. BORBA KATOLIČANOV ZA ŠOLO. Borba katoličanov za krščansko šolo. V Nemčiji se je razvnela ostra borba za šolo. Ustava nemške republike aa-jamčuje staršem pravico, da odločujejo o vzgoji svojih o-trok. S to temeljno določbo nemške ustave bi moral biti šolski zakon, ki se sedaj pripravlja, v popolnem skladu. Vsi liberalni, svobodomiselni in socialistični elementi* v Nemčiji pa hočejo to naravno pravo staršev poteptati ter oblast nad šolo popolnoma oddati državi v roke. Prav tako, kakor v naši državi, saj je liberalizem in nekrščanski socializem povsod enak, naj si govori nemški ali francoski ali hrvatski ali ¡slovenski ali srbski jezik. V vprašanju šole se je Nemčija razdelila na tri velike tabore. Prvi tabor tvorijo katoličani, ki so organizirani v centrumu in bavarski ljudski stranki in ki zahtevajo krščansko šolo. Njim so se pridružili verni protestanti zlasti iz Prusije. Ta tabor v katerem je večina nemškega ljudstva, zahteva krščansko šolo: ¡katoliško za katoliške otroke, protestantovsko za pro-testantovsko deco. Na levem krilu stoji drugi tabor, sestavljen iz socialnih demokratov, komunistov in najbolj zagrizenih svobodomislecev, in ta tabor zahteva posvetno državno šolo brez verske vzgoje in brez obveznega verskega poduka. Na sredi je tretji tabor, ki je najmanjši in ki ga tvorijo zastopniki liberalnega nemškega protestantizma. Ta tabor zahteva občestveno ali skupno šolo, kjer bi se na j otroci brez ozira na versko razliko — torej katoliški in O o Južno-štajerska hranilnica Celje T lastni hiši Cankarjev«, ali ca St. 11, nasproti poŠte. — Ustanovljena leta 1880 sprejema hraniln« vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure in jih obrestuje po Za varnost vli kolikor mogoče najvišji obrestni meri. Rentni davek plačuje hranilnica sama, log jamčijo okraji: Gornjigrad, Sevnica, Šmarje, Šoštanj, Vraisko in rezervni zaklad. Hipotekama posojila in vsakovrstni drugi krediti pod ugodnimi pogoji. Poštne položnice na razpolago. 82 O o 1 OTVORITEV TRGOVINE! Slav. občinstvu naznanjam, da sem z današnjim dnem otvoril v lastnem poslopju v TATTENBACHOVI ULICI 14 z dvokolesi, motorji, šivalnimi stroji in vsemi nadomestnimi deli. Veliko skladišče vsakovrstne pneumatike kakor »Michelin«, »Reithoier«, Dunlop, Pirelli, Everest, Continental, Semperit, Peters-Union, Hutchison, Horst, Tip Top, The-Bates, High-Life iz svetovno znanih najboljših tovarn. Velika izbira koles Waffenrad-Steyer, prvovrstne verige za kolesa in motorje znamke Perryj obroči, krmila v poljubni obliki, vilice vseh vrst, zobuate verižice vseh velikosti, blatnike in sedeže iz najboljše tovarne Ažman, razni prostoteki z zavoro, prostoteki brez zavore, svetovno-znani Torpedo prostoteki z zavoro, stojala za kolesa, prvovrstne svetiljke, karbidne in električne, velika izbira žepnih svetijlk. Baterije kakor električne žarnice vedno na zalogi. Opozarjam avtomobileste in motocikliste, da imam posebno skladišče za bencin in olje. Plašči in zračnice za avtomobile in motorje v vseh dimenzijah. Velika količina sklepov za verige in jermene. — Ako ne najdete nadomestnega dela za Vaše kolo, motor, avto, šivalni stroj itd., pojdite v Tattenbachovo ulico št. 14, tam Vam ga gotovo preskrbi, ker imam najboljše zveze s tu- in inozemskimi tovarnami. Cene solidne! Blago Prvovrstno! Postrežba točna! Priporoča se JUSTIN GUSTINČIČ 1466 M Več posestev ugodno na prodaj. Za manjša do 60.000 Din prednos t blizu Maribora več resnih kupcev. Prijave brezplačno sprejema >Marstanc, Koroška cesta 10-1. 1486 iiiiiiiiiiiiiil:: Odvetnik v dr Maks o Stiudcrl naznanja, da je otvoril OnVJE TJVIŠKO PIHAIiJVO in jo pridružil pisarni odvetnika dr.Seopolda gostijančič M v Mariboru, Aleksandrova cesta 36//. Dobroidočo gostilno, tudi okolica mesta ali večjih krajev, v najem ali nakup, išče resni ponudnik. Ponudbe brezplačno sprejema »Marstanc, Koroška cesta 10-1. 1485 Prodam posestvo, ki leži v Sel-cah št. 44 pri St. Rupertu v SI. gor.; posestvo meri 9 oralov vinograda, sadonosnik, njive, travnik, g^ozd, hiša in mlin. 1490 Lepo posestvo, tri orale, se do 20. novembra proda za .85.000 dinarjev, v lepem kraju, pol ure od Maribora, mimo treh ribnikov. Vešner Kari, Krčevina 55, Maribor. 1489 Proda se posestvo, obstoječe iz vinograda, sadonosnika, njive in gozda, meri približno 4 orale cena 18.000 Din. Naslov v upravi. 1470 Kolo je na prodaj, še v dobrem stanu. Naslov v upravi. 1464 Hranilnica in posojilnica v Šmarje ti pri Rim. Toplicah naznanja, da se z ozirom na to, ker prvi občni zbor, dne 6. novembra t. L ni bil sklepčen, vrši dne 20. novembra 1927 — predpoldne ob 10. uri na istem mestu in po istem dnevnem redu drugi občni zbor, kateri skle pa v smislu par. 35 zadr. pravil pri vsakem številu navzočih članov. Šmarjeta pri Rim. Toplicah, dne 6. novembra 1927. — Na-čelstvo. 1487 E 4896/27—5 Dražbeni oklic. Dne 5. decembra 1927, dopoldne ob 11. uri, bode pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Magdalena, vi. št. 375, dve zemljiški parceli, ki vsled ugodne lege prideta vpoštev kot stavbišče. Cenilna vrednost: 58.686.25 Din, polovica tega 29.343.25 Din. Najmanjši ponudek: 29.343.25 Din. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, dne 29. oktobra 1927. 1475 |R. Naniik modna in galanterijska trgovine Cel i e. Aleksandrov a 4 nudi vsakovrstno blago, kakor n. pr.: moško in žensko perilo, nogavice, rokavice, otroške obleke iz finejšega štofa, dežne plašče ter dežnike, pletenine, klobuke, kape, vse vrste robce itd. po najnižjih cenah. Postrežba solidna in točna. 1704 M, MIROSLAV PRÜLL lekarna v Mariboru, Glavni trg st. poleg rottavža sporoča, da je jtroti a t svojo t.IJHA «V« g. fir. JFratncu, Iflinarikn, in se zahvaljuje gospodom zdravnikom in cenj. občinstvu za zaupanje, izkazano mu v 241etni dobi njegovega strokovrega delovanja ter prosi, da ohranijo to zaupanje tudi njegovemu nasledniku. MR. FRANC MIMIK Metearnar na It letin, naznanja, da fe prevzel mestno letenrno t? .ffori-Ooru, Glavni trg 19 (poleg rotovža) od g. Mra. Miroslava Prulla, ter se priporoča zaupanju gg. zdravnikov in cenj. občinstva. Nobene nevarnosti metiljavosti ni več ker MU m a povsem zanesljivo uničuje vse metilje brez vsakršnih posledic. Male kapslne za ovce z napisom v cirilici „flUCTOJI" Velike kapslne za govedo z napisom v latinici „DISTOL" Izdelovanje »Distola« se vrši pod trajnim nadzorstvom klinike za govedo na veterinarski fakulteti vseučilišča v Zagrebu (Prof. Rajčevič). Varujte se pred ponarejenimi in nadomestnimi preparati! — Navodila daje in brezplačno pregledovanje govejega blata oskrbuje KASTEL, tvorniea kem. izdelkov. Karlovac. VOZNIREDI veljaven od 1. oktobra 1927 se dobi v prodajalnah TISKARNE SV. CIRILA * v Mariboru. Cena za komad Din H rri»it t n r ■■■■■■ htt n-njmi->: Večerni kuharski tečaj za odrasle se začne 14. t. m. na zavodu »Vesna« v Mariboru. Informacije se dobijo dnevno od 10. do 11. ure pri ravnateljstvu. _1474 Tirim ^UIIHHIIIIlUlIllllBaBlllimi HHJL JLP-U - lULS-IUtjU,». J-H T~ 534802020223010003030803040709040000010000020100020100020201000202020101000202020202010002 482323535323232323234848532353532323235353484853482348232348484823532348232323484853532323534823482353480248 protestantovski — vzgojevali v smislu modernega prote-stantizma za dobre državljane. V tem taboru je tudi Društvo nemških učiteljev s svojimi 154.000 člani, ki storijo vse, kar je le mogoče, da bi se sedanja šola na Nemškem, katera je po večini konfesionalna (verska), po novem šolskem zakonu razkristjanila ter popolnoma predala državi v roke. Vsi ti trije tabori so opremljeni z orožjem ter so započeli med seboj ostro borbo. Kako se je ta borba že sedaj v začetnem stanju poostrila, se vidi iz tega, da v tem vprašanju ni moglo priti do sporazuma ne v državnem svetu, 'ki ga tvorijo zastopniki vseh nemških dežel, ne v nemškem državnem zboru. To vprašanje bode med glavnimi predmeti volilne borbe po razpustu parlamenta, ki ga je kmalu pričakovati. Šolske zahteve čeških katoličanov. Mesca septembra je bilo na Čehoslovaškem več stotin zborovanj pod geslom »Za svobodno katoliško šolo«. Na teh so češki katoličani postavili te-le minimalne (najmanjše) zahteve: 1. Strogo se naj pazi na to, da ne bodo učitelji pri poduku trosili med šolsko deco protiikrščanskih nazorov, marveč da bodo spoštovali verska čustva otrok. 2. Ker se v šolskih knjigah nahajajo razni protivenski spisi, se morajo šolske knjige revidirati in iz njih odstraniti vse, kar je v protislovju s katoliško zavestjo. 3. Ker »Mali šolski zakon« veronauk proglaša kot neobvezen predmet, se mora ta zakon spremeniti. 4. Kar se tiče verskih vaj, mora udeležba učencev biti obvezna, ne pa neobvezna, kakor to določuje sedaj veljavna naredba. Odpraviti se mora tudi naredba, ki sili katoliške otroke, da se morajo udeležiti proslave Husa — češkega krivoverca. 5. Ker Husov duh prevladuje v državnih šolah, zahtevajo katoličani katoliške šole, v katerih se bo mladina vzgojevala v duhu sv. Cirila in Metoda, sv. Va-clava in sv. Prokopa. Katoliške šole v Severni Ameriki. Na 71. občnem zboru severoameriškega katoliškega osrednjega društva, ki je vršil od 20. do 24. avgusta t. I., se je katoličanom zopet slovesno in nujno zabičala dolžnost, da morajo katoliški starši svoje otroke pošiljati samo v katoliške šole. Kar se tiče katoliških ljudskih šol v Zedinjenih državah, je njihovo število leta 1924 znašalo 7198, leta 1926 pa je bilo 7449 katoliških šol, v katerih se je vzgojevalo 2,111.560 otrok. Na teh šolah je podučevalo 55.155 katoliških učiteljev. Tekom dveh let je število katoliških učiteljev narastlo za 3532 oseb. Največ katoliških šol in učencev je v nadškofiji Chicago, kjer je 335 šol in 109.806 učencev; Philadelphia ima 272 šol z 117.382 učencev, nadškofija New-Jork 254 šol z 115.218 učencev, nadškofija Pittsburgh 230 šol, nadškofija St. Louis 223 šol, druge škofije pa 200 šol. Kar se tiče katoliških visokih šol v Zedinjenih državah, poroča katoliški list »America«, da je sedaj na katoliških zavodih in vseučiliščih vpisanih 74.849 dijakov. Na pomanjkanju študentov torej ne trpijo katoliške visoke šole, pač pa na pomanjkanju denarnih sredstev. Do zadnjega so učne moči na teh šolah po ogromni večini (90—95%) bile vzete iz vrst katoliškega redovništva. V novejšem času pa katoliški redovniki ne zadostujejo več, da bi se z njimi napolnila vsa učna mesta, zato je potrebno, da se vrzeli napolnijo z laičnimi (posvetnimi) osebami. Te pa je treba drago plačati, kakor tudi vedno bolj rastejo izdatki za učna sredstva, itd. Vsled tega je nastopila finančna kriza in katoliški verniki se pozivajo, da v obilnejši meri prispevajo za vzdrževanje katoliških visokih šol. Katoličani v Rumuniji in šolsko vprašanje. Rumunski katoličani so imeli 24. in 25. septembra t. 1. v mestu Csik svoj katoliški shod. Glavni predmet razprave je bilo šolsko vprašanje. Slišale so se bridke in odločne pritožbe o tem, da rumunska država dela katoliškim šolam vse mogoče neprilike. Vsako leto se vzame eni ali drugi katoliški zasebni šoli pravo javnosti, in predno se to pravo zopet dobi, je treba dosti truda, napora in stroškov. Državna vlast se vsepovsod meša v katoliško šolstvo, prepove zdaj temu in zdaj drugemu učitelju pravo učiteljevanja, prepove uporabo te ali druge učne knjige, zapleni v celoti ali delno šolske knjižnice. Rumunski katoličani so na svojem zboru slovesno izjavili, da so pripravljeni doprinašati vse žrtve, da ohranijo katoliške šole in zavode. Obenem so tudi sklenili, obrniti se na rumunski parlament z odločno zahtevo, da se mora svoboda katoliških šol na vsak način o-hraniti. •. - • Šolske razmere v Angliji in katoličani. Kakor poroča angleški katoliški list »Catholic Times«, je na Angleškem javnih ljudskih šol 20.727, v kojih se vzgojuje 7,050.024 o-trok. Zasebnih mestnih šol je 9101 s 4,419.066 otrok. Čistih zasebnih šol je 11.626 z 2,630.967 otrok. Katoličani so leta 1926 iz lastnih sredstev zgradili 13 novih šol, 6 pa so povečali, v dobi od leta 1920 do 1926 pa so angleški katoličani sezidali 60 novih šol in povečali 53 starih. Kar se tiče srednjih šol, jih Angleška ima 1301, izmed katerih pripada 73 katoličanom. Na teh katoliških srednjih šolah je leta 1914 bilo 198.884 dijakov, 1. 1926 pa 376.829 dijakov. Stroški za katoliške zasebne šole so veliki in katoličani jih težko zmagujejo. Zato je nadškof Keating v Liverpoolu zahteval, da se mora odpraviti tista postava, ki katoličanom samim nalaga vse stroške za zasebne katoliške šole; država bi morala te šole podpirati ter za nje prispevati denarna sredstva. Posledice brezverske šole na Francoskem. Francoski katoličani smatrajo kot svojo prvo in poglavitno nalogo, da se borijo zoper brezverstvo sedanje državne šole in za po-kristjanjenje šol. Sedanji prosvetni minister Herriot, ki je med drugim odredil, da praznik vernih duš ne sme več biti šole prost dan, stori vse, kar more, da se svobodomiselni, veri protivni duh v šolah ohrani in ojači. V Alzaciji in Lo-reni, kjer je nekdaj bila močna šolska avtonomija, se preganjajo veri in cerkvi vdani učitelji in učiteljice. Kako potrebna in upravičena je borba katoličanov za krščansko šolo, dokazujejo vedno bolj rastoče slabe posledice brezverske državne šole. Te posledice so se zadnji čas v vsej svoji pogubonosnosti pojavile že tudi med kmetsko mladino v Franciji. Kakor poroča pariški katoliški list »Corre-spondant«, se je med kmetsko mladino, zlasti med kmets-kimi mladeniči, razširila verska brezbrižnost in mlačnost, ali celo sovraštvo proti Cerkvi in velika moralna pokvarjenost. Razlogi te žalostne prikazni so naslednji: brezver-ska vzgoja v šoli, protiverski in proticerkveni časniki, slabe knjige z grdimi povestmi, nesramne predstave v kinu in v gledališču in slabo tovarištvo. Vsi prijatelji Francije s strahom gledajo to pokvarjenost francoske kmetske mladine, katera ogroža obstoj Francije. Kaj bi bilo iz naše Slovenije, ako bi iste razmere nastopile med slovensko kmetsko mladino? To zlo se ne da drugače preprečiti, kakor da se odstranijo zgoraj omenjeni razlogi, iz kojih nastane to zlo. Pomočki zoper to zlo so: krščanska šola, krščanski časnik, krščansko društvo. Setna kronika (1922) na ¿Pohorju. Zima je nastopila svojo oblast s suhim mrazom, zato pa je zamujeno nadomestila k lanskim božičnim praznikom. Med rezko piskajočo burjo so se valile iz neba široke snežene zaplate, ki so pokrile zemljo z nad pol metra debelim snegom, na vetru razprostrtih legah pa še trikrat toliko. Južnih dni je bilo redkih vmes, zato pa smo imeli dober vstrajen sanenc, kar je za naše kmete posebno dobro in važno. Dostikateri ima skladišče plohov in drv v poletju živini nedostopnih grabah; po zimi pa se ta materijal zvozi s človeško močjo (samotež). Ni to sicer nobeden šport, ipak pa se ga mnogi spoprimejo, imajo vsaj zimski čas — zaslužek. V splošno veselje je starka zima dokaj jadrno odkaš-Ijala dalje, kar se pri nas redko dogaja. Nastopila je suha pomlad z jasno-lepimi dnevi. V tem ugodnem položaju so kmetje že s početkom aprila pričeli s setvijo, katero so vsled stanovitnega vremena neobičajno hitro dovršili. Pod to toploto in ugodno klimo se je zelišče, rože in sadno drevje dokaj rano pobrinilo k cvetenju; majnik pa je bil en sam šopek snežnobelega cvetja, ki je obetalo izredno lepo sadno letino. Toda dneva pred večerom ni dobro hvaliti! Pri mahali so jo trije popotniki: Pankracij, Servacij in Bonifacij, ki so dostikrat prav nezaupni. In res! Dasi tudi sredi majnika, so pokrili naša polja z debelo slano; in odklen-kalo je vsem upom na dobro sadno letino. Poleg tega je po-smodila slana tudi krompir, koruzo in fižol. Prvi dve vrsti setve sta te posledice brez posebne škode preboleli, fižol pa so morali ponekod še enkrat nasaditi. Hi Poletje je nastopilo v polnem žaru solnone luči, vendar pa je vmes še tuintam dobro zamočilo. Sicer pa pohorski krajini suša ne more tako zlepa škodovati, kajti večinoma polja obkroža gozd, gozd pa drži pri največji suši nekakšen hlad in vlago v sebi, iz katere srka v sili tudi polje potrebno mokroto. V gorkoti, slični tekočega leta, jih je pri nas malo. Košnja sena se sme po obilici krme srednja imenovati, po kakovosti pa prvovrstna, seno je prišlo skoraj povsod čim najbolj suho in neizprano pod streho. Hudih nalivov z gromom in točo nas ni mnogo obiskalo. Najhujše je ropotala dne 10. julija, kakor golobja jajca debela toča se je vsula; ker pa nekatere Pohorce Bog ljubi, je to bil le hipen pojav. Pač pa je v sosednih srenjah napravila dokaj škode, zlasti hmelj je nekaterim dobro o-klestila. Hmelj danes pri nas tudi spričuje, da gospodarsko napredujemo, imamo namreč povečini nove lanske in pred lanske nasade. Prva poskušnja je pokazala, da mu naša klima še precej ugaja, ponekod so ga prav dosti natrgali, zlasti v sosednem Vuhredu, še več pa v marenberškem o-kraju. Vsekakor pa se čuje, da so se s to novotarijo vre-zali, alko se cene hmelju ne okrepijo. Značilno je tudi, da so ga nekateri ubožnejši sloji prekrstili, namreč namesto hmelj, ga nazivajo: »Ubogih ljudi lakota.« In čemu? Zato, ker posestniki, ki so imeli odvisno zemljo, so jo radi dajali revnejšim v odslužek, zanaprej pa je jim bo še samim premalo, če bodo to divjačino le preveč rinili na polje, ki ga imamo pri nas itak malo. • Jesen je nastopila z lepim časom, ki pa se je dokaj jadrno preokrenil v viharne, mokre dni, zlasti z otavo je bil križ vsled nestanovitnega vremena. Večina kmetov jo je le napol suho zvozilo v hrame, če vremena ni, pa ga ni, kaj si hočejo! Proti koncu pa so se vrstili čim manj lepši dnevi. Kakor rečeno, sadja ni bilo ponekod niti za otroško veselje. Rž je dala srednjo mlatev, nekaj več uspeha je bilo z ovsem. Vse pridelke pa je prekašal krompir, letošnjim kosem enakega se redko koplje v naši okolici. Tudi koruza se je ponekod izvrstno obnesla, sorazmerno je tudi fižol prav dobro uspel in še ajdova žetev je bila precej dobra. V socijalnem gibanju pa se pripisuje v naši vasi največ važnosti praznovanju 251etnice vlč. g. župnika Andreja Fišerja, odkar že vzorno, marljivo in v splošno zadovolj-nost deluje v dušni, oziroma tudi telesni dobrobit naše fa-re. V ta spomin je zvezan tudi časten prihod našega prev-zvišenega nadpastirja g. dr. Andreja Karlina, katero čast je poklonil vlč. g. župniku za dolgoletni trud v naši težavni župniji. Občani so mu priredili nad vse lep sprejem, kdo pa bi tudi tako imenitnega poseta ne bil vesel. Še v posebno jasnem žaru pa so zaplapolala srca naših faranov, ko je nam vladika blagoslovil lepi kip Srca Jezusovega, kateremu je tudi posvetil celo ribničko srenjo. Tako se sedaj tudi naša fara mirno razcvita pod varno zaščito Kralja zlatih nebes in solzne zemlje. Ciril Miklavec. ¡ Zadružna gospodarska banka «t. d. m — Podružnica Maribor. --=3= m m V IutaJ noiiWBliBi piliti, KJikundrivi usta I, pni fratakart« Brtrid. tonMi m ¡unčfis pult ulkulutusU.—BijiUli obmtsiuiB visi u ta^ki la i tikočim Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije. m s B B m m ■ H Cunje, staro železo, baker, medenino, svinec, cink, papir, glaževino, kosti in krojaške odpadke kupim in plačam najboljše. A. Arbeiter, Maribor, SS«! Iščem stalne nabiralce 1025 in nakupovalce. 1165 Ustanovljena leta 1859 Naložite denavie pri Ljudski posojilnici v Celju rogistrovani zadrugi z neomejeno zavezo Cankarjeva ulica štev. 4 poleg daykarije (poprej pri „Be lem volu"), kjer Je najbolj varno naložen in najugodneje obrestuje Rentnl In invalidni davek plačuje posojilnica sama Posojila po najnižji obrestni meri Klobučarna Lambert Chiba Celje« Kralja Petra cesta 14 Trgovina klobukov In klobučarskih Izdelkov Prevzema vsake vrste popravila po najnižji dnevni cenil — Točna in solidna postrežba i HA NOVOI m novo2 JVa novo o tvor jena trgovina pletenin Ženho Hribar Celje, Slomškov trg 1 (pri farni cerkvi) priporoča cenj. občinstvu svojo veliko tovarniško zalogo pletenih, izdelkov, kot: nogavice, rokavice pleteno perilo> športne telovnike vseh vrst i. t. d. po dnevni konkurenčni ceni. JPOSTHJSŽHA J*Ml V O VHS THrA l |5®k a Priporočam svojo veliko zalogo v ga- ilAtnAH | lanteriji, igračah kakor domačo in ku-g#| ?; m g |lr I hinjsko orodje za najnižje cene. i %F šsi I • Priložnost: Papuče za otroke od Din IO-, za dame od Din 22 -, za gospode od Din 25 - naprej; 3 par. ženskih nogavic za 20 - Din kakor tudi vsako drugo vrsto. Pri nakupu od lOO Din nudisi 5% P0Pust. JOSIP MLINARIČ, MARIBOR, GLAVNI TRG 17 1447 Kostanjev taninski les kupuje stafno: 1478 FRANC KUPMK, KOSTRIVNICA—PODPLAT. CIRIL0VA KNJIŽNICA OBSEGA SEDAJ SLEDEČE ZVEZKE; Dr. Kari Capnder: Naša država (razprodano). Dr. Leopold Lénard: Jugoslovanski Piémont, Din ft««, Dr. Leopold Lénard: Slovenska žena v dobi naroda- preporoda, Din 10.—. Moj stric in moj župnik, Din 4.—. G. J. Whyte Meloille: Gladiatorji, I. del, Din I.—. — II. del, Dii 10.—,. ni»** H. G. Wells: Zgodba o nevidnem človeku, Din 7,- •s < i »» -"'«1 1 * ' * * i '* ^ 56 NA DEBELO 1050 NA DROBNO . B, Orczy: Došica, I. del, Din 16.—. -> II. del, Din 25.-, III. del Din 32.—. , A. Conan D?yle: V libijski puščavi, Din 12.—. , Arnold Bennett: iiv pokopan, Din 8.—. Illamo Camelli: Izpovedi socialista, Din 16.—. E. R. Burroughs: Džungla, 1. del, Din 18.—. — II. del, Din 14 — Elza Lešnik: »fi«mf, i umi Drava ^ . .«, Din 5.—. Matija Ljubša: Slovenske gorice, (razprodano). Erckraann—Cbatrian: Zkodbe napoleonskega Din. 12.—. Antonio Fogazzaro: Mali svet nadih očetov, Din Anton Kosi: Iz otroških ust, Din 8.—. Dr. J. Jeraj: Kadar rože cveto, Din 8.50. J. F. Cooper: Zadnji Mohikanee, Din 11.—. Pavel Keiler: Dom. Broš. Din 22.—, vez. Din 35.—, Gabriel Majcen: Kratk* igodovina Maribora, Din Ur** Kje kupujete ure, zlatnine, srebrnine in optične predmete najbolje in najceneje? Samo pri urarju F.KNESER, prej Kiffmann, Maribor, Aleksandrova o. 21 pri glavnem kolodvoru POROČNI PRSTANI te 6 kar. zlata Din 90 »z 14...... 150 te srebra „ 20 te dnble zlata „ 20 STENSKAURA bije ure . . . Din 160 Ista ura še z bu-dilcem Din 250 URA-KUKAVICA 2 uteža, lepo Izdelana Din 350 STENSKAURA 2 uteža, bije ure, lepo Izdelana Din 150 BUDILKA 2 zvona, Ia Din 80, z radlum Din 90 Zavsako aro jamčim pismeno! BUDILKA dober stroj Din 70,1.kval. Din 80, z radlum Din 90 BUDILKA, I. kval. zelo lepo izdelana z zvoncem Din 150, z godbo Din 210 1467 ŽEPNE DRE Od Din 70 naprej! Srebrne ure od Din 250 naprej 1. t. d. obvezo ln spregle-dajte vendar enkrat, da je samo Vaš dobiček, ako še danes kupite dopisnico za 50 para in pišite tako] po vzorce od sukna ln kamgarna za moške obleke, razne volne za damske obleke, belega In pisanega platna, cefirja, barhenta, flanela ln sploh vse manufakture na veletrgovino R. STERMECKI, CEuJE, št. 24, kjer je Izbira velikanska, kvaliteta Izborna ln cene čndovllo nizke. Naročila čez 500 Din poštnine prosto. 232 Denar naložite 17* naJbolJSe in najvarnejše pri Spodnještajersbi ljudski posojilnici \j Mariboru == Stolna ulica 6 r.z.z>.z. Stolna ulica fi Obrestuje hranilne »loge brez odpovedi po 6°|o na trimesečno odpoved po 8°/o PnVliŠtvn Posteljnina, preproge, linoleum, zastori, vložki, ma-I UllIOLVU, trace, posteljne m namizne odeje, platno, perje, žima, pohištvena tkanina (blago), gradi za matrace, vse po zelo nizkih cenah karl preis zaloga pohištva združenih mizarskih mojstrov. 1392 ■arlbor, Gosposka ulica 20. Ilustrirane cenike gratls. Mora posojilnica t larilioni reg. zadr. z neomej. zav. Meljska cesta lO 779 sprejema vloge p* najugodnejših obrettih, vezane vloge •brestuje po dogovoru, posojila daje proti sigurnemu dvakratnemu osebnemu poroštvu in na vknjižbo. Somišljeniki, nalagajmo svoje prihranke le t svojih hranilnicah, ki nam nudijo najboljšo varnost Celje, Glavni trg 9 -IZŠLA JE! BLASNIKOVA jy|upn: J za prestopno leto 1928, B ki ima 366 dni. ■ ■ a H »VELIKA PRATIKA« je® ■ najstarejši slovenski kme-S J tijski koledar, koji je bil® g že od naših pradedov naj- g ■ bolj vpoštevan in je še ■ ® danes najbolj obrajtan. j ■ Letošnja obširna izdaja se H ■ odlikuje po bogati vsebini H ■ in slikah. H H »VELIKA PRATIKA« je" g najboljši in najcenejši dru-j zinski koledar. g Dobi se v vseh trgovinah H po Sloveniji in stane 5 D. ■ Kjer bi jo ne bilo dobiti, J naj se naroči po dopisnici pri 1365 jj J. Bfasnika naslednikih gg tiskarna ln Utografičnl zavod ■ LJUBLJANA, BREG STEV. 12 Svojo veliko Izbiro damskih klobukov priporoča ponajnlžjl ceni Mar; Smolniker modistinja Celje, Palača Prve hrvatske 1024 štedionice. Na obroke! Najnovejše »elektri gramophone« in plošče prodaja Acker-mann i Kindl, Ptuj, Krekova uL it 1. 1279 Posestva, hiše. Za obrt primerno posestvo — delavske hiše blizu Maribora za hiše v Mariboru, resni kupci. NasJov »Mar-stan«, Koroška cesta 10. 1453 ***Kovači pozor"* Angleški koks, ostrovski premog, bukovo oglje se kupi naj ceneje v glavni zalogi veletr- fovine z železnino Hans An-rasehitz, Maribor, Vodnikov trg. 1417 PLETENE JOPICE r lak I klik inn%k| najcenejše tam kjer jih delajo doma, in to je V PLETARNI M. VEZJAK MARIBOR, VETRINSKA ULICA 17 1247 Agitirajte %a „91 aš dom" Do sedaj je preteklo polnih devet let, odkar sem spoznal »Thurpil« (tirpil). To sredstvo je učinkovalo naravnost presenetljivo. Od tedaj rabimo samo »Thurpil« proti driski telet in prašičev.« L. G. načelnik poljed. okr. zadruge v H.. »Thurpil« se dobi pri živinozdravnikih in lekarnarjih. Edina tvornica: Cl. Lageman, Chem. Fabrik, Aachen. Zastopnik: »Lykos«, Mr. K. Vouk, Zagreb, Jurjevska ul. 8. 100.000 glasbil smo prodali lansko leto, kar priča o velikem zaupanju do naših izdelkov ln o njih Izvrstni kakovosti. Gramofon od 345-—, violine od 95-—, ročne harmonike od 85-— dalje. Citre, tamburlce, gltare, manollne, pihala Itd. po Izredno nizkih cenah. HI s dni na ogled. 1408 Ig" Vsako glasbilo lahko vrnete, j če ne ugaja. 5 Velik cenik zastonj 1 Zahtevajte ga takoj od: SKLADIŠČE MREiNEL m HEROLDllWpnD Xf inc Tovarna glasbil, gramofonov ln harmenlk "IhIiIDUII uL>IUU p ! Obleke in perilo kupujte i 11083 samo pri 51. TRPINU v Mariboru £ H ■■■»■■■■.................I —■ I—......■■■■■■!.......................■■■■■■■■■ ■ S ker tam je res poceni in dobro! S ■ m ''BNBBliagIBBHiiSBBBflflBBBBBBBBttBBBnflBBr Franc Kolleritsch v je otvoril svojo na novo zgrajeno trgovino ter pričel ob tej priliki s prodajo po zelo nizkih brezkonkuren -V čnih cenah 1 Ka: kostanjev taninski les proti takojšnjemu plačilu 145« Ernest Marine, Celje, Zrinskega ulica 4 mu li uuuunti JUUUUUUUU , kakor vse drugo zimsko in letno manufakturno blago, kupite najceneje ppi „Solncu" Oglejte se pred nakupom veliko zalogo, in prepričali se boste, da je blago trpežno in cena nizka. Za obilen obisk se priporoča ALOJZIJ DROFENIK 1394 KMETJE! Najboljše zamenjate in prešate olje v tovarni bučnega olja I. Hochmuller, Maribor, Pod mostom 7, desni breg Drave. Dobijo se po ceni dobri otrobi in prga. Kupujem in zamenjam tudi orehe. 1353 Vinogradsko posestvo z velikim sadonosnikom in poljem, tri hiše, ob okrajni cesti, blizu farne cerkve, na prodaj. Pojasnila daje Kramberger v Mariboru, Grajski trg 2. 1458 Nogavice in druge pletenine izdeluje po najnižjih cenah ter daje pouk o pletenju Strojno pletarstvo N. Groeger, Ormož ob Dravi. 801 Brzojavne droge od 7 do 12 m dolge, 14 do 19 cm na vrhu debele, borove, kupim do konca januarja 1928; dalje orehov, javorjev, jelšov, hrastov, okrogel les, hrastove železniške prage, Pošljite obvezne ponudbe na Rudolf Dergan, Laško. 1429 OREHE, FIŽOL, SUHE GOBE, KUHN0, JANEZ kupuje po najvišjih cenaS iga-cerijska trgovina ANTON FAZARINC Celje. 1363 zamenja in kupuje tovarna olja, Maribor, Pod mostom 7. 1291 iTTimnrTinnnmnrTTTTTTi TELEFONE, ELEKTRIČNE MERILNE INSTRUMENTE, ELEKTROMEDICINSKE APARATE, APARATE ZA GOSPODARSKO UPORABO TOPLOTE, APARATE ZA MERJENJE VODE,RADIO in B O B i ■ B B B B B B B JUGOSLAVENSKO SIEMENS D.D. ODDELEK ZA SLABI TOK \m T I TIPI TA M A palača ljubljanske LiJUDJuJAlNA, -- kreditne banke - * ■a «i ti m