List 15 np v • lecaj XLIV i l izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskaniici jeinane za celo leto 4 gold.. za pol leta %2 ffolo.. za četrt leta 1 gold . pošiljane po pošti pa za celo ieto 4 goid. 60 kr.. za pol leta 2 £oid. 40 kr., za četrt leta i goid. 30 kr. V Ljubljani 14. aprila 1886. Obseg: Razpis petih daril kranjskim konjerejcem. Pravi čas oranja Kako ravnati z oziminami. Rastlinsko v • živ- ljenje. (Konec.) Iz državnega zbora. Gospodarske izkušnje. Gladstone in Irska. pri proračunu trgovinskega ministerstva. Trgovinska in obrtna zbornica. —Zemlje- in narodopisni obrazi. Govor g. poslanca Pfeiferja v 49. seji drž. zbora dne 8. aprila Naši dopisi. — NoviČar. Gospodarske stvari. izboljšanje zemlje kolikor mogoče z majhnimi silami in v kratkem času. obdelovanjem zemlje povečamo Razpis petih daril prostor, v katerem se rastline razvijajo, storimo glo- kraniskim konjerejcem. bokejo gorenjo zemljino plast ter pokončamo plevel. J iS JI "pv *111 • • |» 1 • # J • ^ Podpisani konjerejski odsek kmetijske družbe Pri obdelovanji zemlje s plugom nam je paziti 1. na kranjske razpisuje petero daril po 20 gold. kranjskim pravi čas oranja na globokost in širokost oranja * * j. v^cto ni j i-. iiui ^luui/ivuoi o 11 uivuou \j i ci) iij a, na obdelovanje mrtvice (spodnje plasti), 4. na vpo- konjerejcem, kateri napravijo še to spomlad primerno dabljanje površja, 5. na število razorov, 6. na prostor ograjeni prostor za žebeta, ki men najmanj 500 štir jaških metrov. Ker bivanje žebet čez dan v tacih ogradah stori m na plugovo delo. današnjem članku hočem pisati o pravem času oranja Pravi čas oranju je odvisen od zemljine vlažnosti, žebeta manj občutljiva proti vremenskim vplivom, njih Zemlja ne sme biti presuha, pa tudi ne premokra zdravje krepkeje in njih hoj boljš j priporoča podpi ampak naj je lo toliko vlažna, da se ravno še skupaj sani odsek konjerejcem kateri hočejo izrediti lepe in drži in plugu kolikor mogoče malo opira. Tako zemljo spodbudo temu imenujemo „godno". Spomladi pred setvijo in pri take ograde dobre konje, napravo razpisuje gori imenovana darila. oranji ilovnate in glinaste zemlje se je ogibati oranja Konjerejci, kateri se hočejo potegovati za ta da- v vlažnih tleh. Neškodljivo ali vsaj manj škodljivo je rila, pošljejo naj svoje nekolekovane prošnje zadnji čas oranje vlažne zemlje pred zimo, za praho ali sploh do konca junija podpisanemu odseku prošnji peščene zemlje. Pri oranji vlažne težke zemlje nare povedati, kedaj je bila ograda dokončana in ko- dijo se kepe, katere je težko ali pa tudi nemogoče pokončevanje plevela je v vlažni liko mei razdrobiti. Tudi Konjerejski odsek c. k. kmetijske družbe zemlji nemogoče. * v Ljubljani 1. aprila 1886. Dr. Teodor Rudesch prvomestnik. ? Pri težki ilovnati ali glinasti zemlji suhi zorani delajo se, če jo je sploh mogoče orati, tudi kepe, katere razdrobiti stane veliko denarja in truda.' Suha, pe- Pravi čas oranja. ščena zemlja se pa izsuši še bolj vsled nepravočasnega oranja, nasproti temu nedostatku izgine pri taki zemlji prednost, vsled katere je iz suhe zemlje lože plevel s koreninami iztrebiti. Razoranje strnišča, ledine itd. je lože, če je zgornjo Obdelovanje zemlje v naših krajih je še zelo za- plast poprej nekoliko pomočil dež. Ravno tako je lože nemarjeno, posebno velja to o oranji. Zaradi tega ho- obdelati kepasto njivo po dežju, ker dež kepe zmehča čem o tej stvari podati častitim čitateljem nekaj član- ter nekoliko razdrobi, kov o oranji. načinu in času porabe raznega orodja za obdelovanje zemlje odločiti se je vedno po natančnem pre-tresovanji vseh merodajnih razmer. Odloč?lno važnost ima stanje zemlje, to je, kakošna je zemlja vsled rast- Kako ravnati oziminami line i ki je poprej na nje rastla, kako je bila zemlja Letošnja zima je bila izredno dolga. Sredi sušca obdelana in kakošno je vreme. Akoravno je mogoče bilo je snega zmrznjenega in trdega, da so po njem podati marsikatera splošna vodila, po katerih seje hodili in vozili, kakor po tlakani cesti. Ozimine pri obdelovanji zemlje ravnati, vendar jamči dober sebno v mokrotnih in dobro gnojenih legah vspeh pri tem važnem kmetijskem opravilu dolgoletno opazovanje ter praktične izkušnje. pele. Marsikateri kmetovalec stoji sedaj prect; oranje tako vrediti, da dosežemo namen oranja splošnem je njivo, ko je sneg skopnel, in se povprašuje i > to je storil, bi li pustil, kakor je, ali bi vse podoral.* 114 Izguba pri redkih oziminah ni neznatna. Njiva je Omenim še, da v take svrhe rabim seme de- navadno s plevelom prenapolnjena. Steblovje trpi mnogo teljno najslabše > tretje vrste, ki ni drago (pri meni po vetrovji in viharjih in plenja povprek slabo Ple je letos dobiti 100 kilo po 35 gld., prejem na štaciji vela se zaraste veliko, ki zemljo hudo izpije, ozimina Wildon), vsled česar stroški za seme na en joh ali ...... - gld. pa bode dajala malo, slabe slame; sploh ves pridelek oral znašajo 3 gld. 50 kr, ali k večjemu bode slab časa premišljevati pozno hodi s časom Kaj storiti, o tem ne bode letos mnogo Treba bode takoj odločiti se ker Nadejam se, da bodo ove vrstice povod marsikaterim poskušnjam, katerih učinek se naj o svojem času Da se bodo kmetovalci mogli objavi in tako pripomaga pomnožiti število gospodar- laglje odločiti za eno ali drugo, hočem tukaj nekaj na- skih ^skušenj. vesti iz svojih lastnih izkušenj ^ 1 Ker takoj vsak razvidi, da ozimino ne bode nič Grad Herberstorf, 11. sušca 1886. Kari Fritscher. ondi ni odlagati nič, ampak naj se gre precej orat kajti kdor predolgo čaka, bo tudi jarino skazil. Jaz sem pa ondi, kjer je le nekaj ozimine, če pra^i redke ostalo, vselej tako ravnal z najboljšim vspehom da sem vmes posejal rudeče detelje bi lobarjenje > Rastlinsko življenje. 5 ozira na ko Mislim namreč, da povprek v takih slu čajih gledati, če Je zemljišče nekoliko ugodno de telji, kar velja na Štajerskem sploh kulturo storijo j ako nekaj za goče Detelje sem zmiraj dosta nakosil ano sejal v mokrotno zemljo, ? kedar sem mo-uvidevši, da ne bode kmalu posušena toliko, da bi mogel vspešno rabiti brano in valjar. Pogosto sem deteljino seme na sneg posejal. Najboljših vspehov sem imel, kedar je zemlj 4. O rastlinskem živežu. (Konec.) nam treba, na Bog vedi kake imetne načine preiskavati, katere redilne snovi niso v zadostni množini v naši zemlji, pravemu opazovalcu to narava uže sama pove. Bolezen na krompirji, žito z majhnim klasjem, rujava detelja, ki na njivi hitro pojema j vse o pravem času se posušila za porabo brane se Rabil to je znamenje, da v zemlji ninskih redilnih snovi Ilovnata zemlja manjka pepela, to je, rud sem navadne naše brane, vendar tako, da sem enkrat po dolgem drugič po vprečnem vlačiti dal ? prvo r na v sebi navadno dosto redilnih. snovi; taki zemlji jih navadno ne bodemo pridevali, delali bodemo pa na to, da jih kolikor mogoče pretvorimo in raztopljine naredimo. Peščena zemlja je uže prej, drugo za sejatvijo. Kjer zemlja ni bila pretrda, nisem dal z branami po navadnem načinu vlačiti, da bi zobje bili naprej od narave revna aven tega pa se slabo redilne UU liaicivv> lovu«) di. (aj t \jxi f snovi drži. Zato moramo peščeno zemljo previdno gno jiti da ne zametava redilnih snovi ter jih poprej v obrnjeni, ampak na opak da so zobje bili obrnj nazaj Vprežem eno žival, da se manje pohodi Tako na opak obrnena brana daje to prednost * j l ti « UOl UV iittlllUUU/T Ul l UVAUUAU I " J — r spodnjo plast spusti, predno se rastline nasitijo Gnoj naredi gnojenje z rudninskimi snovmi manj ali bolj potrebno, koliko več je tacih snovi uže v gnoju samem da zemljo rahlja in prst drobi, pa tako slabim rastli- kaj živina in kako prebava Sostava gnoja je pa odvisna od tega i nam ozimine nič ne škoduje. Boljše vlačenje dosežemo tudi tako, če brano z lesom obtežimo, vsled česar njeni zobje čvrsteje grabijo, pa vendar ne trgajo, kakor se godi, če nje nismo na opak obrnili Kar se pa tiče pridelkov, katere iz gospodarstva prodamo ali izvozimo, je pa ravno tako merodajna njih sostava. Ako izvažamo veliko žita pa malo mleka in živine Čislam posebno vlačenje, predno se detelja vseje nadomestiti zamoremo fosfor, kateri gre iz gospodar _ __________________w _ kosteh pri živalih, prav dobro z malimi ozimine spomladi povlačiti/ Tako se" skorja množicami kostene moke. Ako imajo pa njive uže tako v ozimino, to pa zlasti v težki zemlji.^Sploh pa pri- stva v žitu poročam raztrga, katera zraku pristop zabranjuje. Nadalj se dosti dušika, zadostuje nam v tem slučaji apneni su ^ • • v 1 vi ________ poravnajo čestokrat na pedenj globoke in prst široke perfosfat, kateri sicer nima v sebi nič duška pa mnogo pokline ki so nastale vsled močne in nagle suše Ce lahko raztopljive fosforove kisline Pri pridelovanji žita v veliki meri bi poprej ne povlačili njive, v izgubo bi šlo mnogo de teljinega semena v globljini, kjer ne more prospevati. nega pridelovanja krme Ako * ......" jemo brez zadost brez zadostnih senožet in ta način oziminopopravimo ter jej detelje vse- brez dokupa krme pokaže se kmalu pomanjkanje du moremo oboje pustiti ^____7 ___________a________ da dozori. Kjer pa tega gika in fosforove kisline, ker gre teh snovi veliko iz nV ampak je zimina preveč oslabljena, ondi veleva go- gospodarstva ne da bi jih pridelana krma nadome- spodarska korist prve dni junija vse vkup, žito in de- stila. Tu je treba dosti dušikovega gnoja, kakor gnoja - * ..... — - • ------- Izvažamo žita in živalskih izdelkov tudi kupčijske rast- in vpra- teljo pokositi kakor travnik ter vse za krmo posušiti. iz stranišč, čilenskega solitarja ali gvana Vsled tega ukrepi se detelja močno " 1 " ....... da moremo ob aven line, kakor repico, lan, sladkorno peso itd konci julija in začetku avgusta z izvrstnim vspehom kositi drusrič in sredi septembra tretjič. Za tem smemo šati se moramo, kakošne obstojne dele imajo te rast _ « • t • -lv - . m t • 1 V • • 1 ___.1.1 • _ - ___ ___ J ^^ftl-i/. VTA/1 «1 sejati v tako deteljišče vsakojaki sadež line Tudi za ' kupčijske rastline ne zadostuje vedno Navedeni vspehi so me napotili za korak še bolj živalski gnoj, treba je vedno še nekaj dušika, zraven Deset let uže dajem sejati skoraj med vse tega pa potrebuje repica kalij ozimino m jarino, u^^ij—--------— ------- oiauau Sprva sem'mislil, da bode večno pridelovanje kisline naprej žito, gnoj. _ detelje zemljo izpilo deteljinega semena za zeleni sladkorna pesa velika in tudi in fosforove kisline nekoliko fosforove Apno je na neapnenih zemljah važno gnojilo. Ono Vendar kaj takošnega se do sedaj nisem prepn vpliva na razkroj sprstenine kar rodovitnost izdatno Nasprotno moram reči, da rastejo vsi sadeži in izboljša čal. tudi detelja prav bujno. Slednja se v ogromnih mno žinah podorje, kar druzega ni, kakor najboljši gnoj. Pri stavljam še, da sem jeseni največkrati eno košnjo po rabil za travo ali za seno in časih jako veliko, pustil za zelenjavni gnoj svojo razjedavo silo pospešuje presnovo tvarin, zato je neobhodno potrebno, kedar gnojimo z 7 V — — - m • • j • "l yf _____1 # ^ apnom tudi živalskim gnojem gnojiti, drugače zemljo Apno na močvirnih tleh zapreči škodljivo kar"Te zatem~~doras"tlo kisanje. Lapor (soldan) z apnom, ki ga ima v sebi, • —— ~ tudi zemljo gnoji na enak način kot apno- samo zra- lzsesamo 15 ven tega pa še zemljo fizikalno zboljšuje. Mavec (gips) pripravljena polivka, ki se napravlia iz vode v ktero gnoji z apnom in žvepleno kislino, ki je v njem, ~ - . . -- sebno dober je za grah, grahoro, fižol in deteljo. po se vrže na pr. krvi, nekoliko sekretnice itd mešanica ostaja nekoliko časa, da dobro povi Gospodarske izkušnje. Nov način Us v nlj les ohrani > Da se leseni stebri posebno ohraniti pred trohnenjem vinogradni koli itd ter taka Vrtninam : (zelje, vohrot, zelena, kumare) mora biti obilno pognojeno. Drugikrat se na tako obilno pognojene lehe sadi lahko druga vrtnina, ki ne zahteva obilnega in svežega pognojenja, n. pr. grah, fižol, salata, radič fv&"> B^aii, mul, saiaia, rame, korenje. Prav umni vrtnarji navadno gnoje s hlevskim gnojem ploh pred zimo, ko se zemlja prekoplje ter da po zimi gnoj dobro razpade. Konjski gnoj in ovčjek oivui I, viiiugiauiii ivuii iiu., :>piun x ^ ------------^uujoai IU uvnjeii. mehki les v zemlji pred strohnenjem ®ta Posebn<> za težko mrzlo bolj vlažno vrtno zemljo Dotični les priporočajo naslednji ceni in izvrstni način dobra ker namoči najprej za nekaj časa v vodi sta gorka in grejeta zemljo. Govejek v vodeni svinjšček pa sta bolj za suho zemljo pa lehko kateri je železni vitrijol raztopljen, potem naj se les ker sta bo]j vlažna in tudi zemljo bolj vlažno posusi in za nekaj časa utakne v vročo raztopljino7 katere koli kremenčeve soli, na pr. vodenega stekla! Kremenik naredi z železnim okisom na nobeni način topljivo spojino, katera se ustanovi v zunanjih pla ohranita le hiti Spomladi, posebno po leti se biti delajoči torej uže dobro razkrojeni gnoji , ki se obilno poslužuj morajo Da mora oni vrtnar ra- tekočih gnojilnih tvarin i^^jjivu o^ujiiiu, Aaicia »e ustanovi v zunanjin pia- —pridno skrbeti za rahljanje steh lesa. Te kemijske spojine se vlažnost prav nič ne ze1mlJe» razumi se, ker vrtna zemlja mora biti globoko prime ter zato les pred trhlenobo in gnjilobo ohi ahlj > ske korenike da se v njej toliko hitreje razvijajo rastlin Tajnik kr Schut v Žaganje kot krma. kmetijske družbe v Celovcu pise v gospodarskem glasniku koroške kme tijske družbe o krmenji s žaganjem sledeče: Veliko pomanjkanje krme, brezkonečna zima, nezaslišane cene Trgovinska in obrtna zbornica za seno in slamo, nas opravičijo Kmete opozoril na vin. ijosp. zbornični svetnik Karol Luckmani krmilno sredstvo, katero navadno kmetovalci niti ne naznani, da se je kot član sveta državnih železnic ude nas opravičijo kmete opozorit na VIII Gosp (Dalje in konec.) zbornični svetnik Karol Luckm zapazijo ganje v sili pa vendar vrednost ima. To je ža- leževal posvetovanja v sejah dne 26. in 27 Določne krmske poskušnje so pokazale da oktobra ...............— — UO, je —' — i žaganje za govejo živino, ovce in koze še precej dobro panih krogov 1885. in se krepko potegoval za koristi po njem zasto prebavlj Prebavljalna vrednost žaganja je zelo koncu obširnega poročila našteva poročevalec enaka pšenični slami. Se ve da rabiti je žaganje le občni prid in posebno tudi po njem samem predlagane takrat, kedar je ob enem na razpolaganje primerna Kranjsko zadevajoče nasvete množica druzih dobrih krmil, kakor oljevih preš, slada, žavnih železnic : ki jih je sklenil svet dr grahove, lečine ali fižolove moke, otrobov itd. Tako je Vrhovno vodstvo državnih železnic se zaprosi • 'v • * « • _ • K na pr. za 500 kilogramov težko goved ta-le krma pri- naj bi na progi Ljubljana-Trebiž opustilo vlak > merna lograme žaganja gramov soli se popariti. kilogramov rezanice od slame sena ki i .......- -—- ^ xvx- namesti tega pa naj bi vredilo vlak 1711 (ki kilograma oljevih preš in 40 v Ljubljano okoli polu enajstih dopoludne) 1715, dohajal množica je za en dan. Žaganje sme Po asvetu gosp vod j Luckmanna se visoka trajno in popolno odpo- Sredstvo ; grižo pri čebelah ozdraviti. vlada opomni, naj čem hitrej more prometnim pomanjkljivostim in odpravi mnoge „ dostatnosti na državnem kolodvoru ljubljanskem, in to To sredstvo nam je sporočil gospod Janez Robič P°.sebno> kedar bode sklepala podredno pogodbo s c iz Kranjske gor ter obstoji v naslednjem: Naredi priv. južno železnico se zmes iz medji, močno sladkorne vode in nekoliko do naj se . Pripoznava se, da je Ljubljana po sedanjih pri-brega vina. Ce je dobiti zvezdanega janeža, naj se stani.ških tarifah oškodovana, ali sedaj bi se ne dala iz-ta zdrobi ter v zaprti steklenici namaka vsaj en dan, vrsltl sPlosna enakost z ozirom na načela merodajn? potem voda odcedi, ter se jo nekoliko prilije tej zmesi. ja P* o me t y pristaniščih, vendar naj se teži na to Zmes naj je pa tako sestavljena da je dele medu .v^ J/1* > IJ^lAGl, \AC*, J t, >J UC1C 111C U l po en del sladkorjeve vode, vina in janeževe vode da bi se najvažnejšemu blagu za Ljubljano ustanovile tekmovne tarife oziralo naj bi se po možnosti, se ve Gospod Robič je star gorenjski čebelar in on trdi, da tudi ?a trgovinske koristi pozadnjih postaj to sredstvo njegovim čebelam vedno pomagalo. > Vrtninam najvspešnisi in koristniši gnoji Sploh vse vrtnine, posebno pa zeljnate rastline Visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo se na temelji §. 19. osnovnih pravil zaprosi, da naj bi se svet državnih železnic poprašal za svoje mnenje, če možno P rej 1 --X - f--—f J W JJU XX V/ UJ V^ \J ko zadobijo veljavno moč tarifna določila ki jih . - v nameravajo prenarediti avstrijske železnice za preva silno mnogo gnoja potrebujejo. Posebno pri nas pa žanje brznega in tovornega blaga, živečih živali itd hlevski gnoj precej drag, ker tu se v primeri z množino zemljišč veliko premalo živine redi. Zato je treba, da si vrtnarji pomagajo z drugimi gnojilnimi (oddelek ako tarif za blago z dne 1. septembra 1883. 1.) t^uc, ua oi vitiiaiji pumagaju L arugiuji gnujunimi o. visoKa viaaa se zaprosi, naj bi na to delala, tvannami. Pred vsem je dober kompost neprecenljive da bi se za prevažanje moke in žita v krajnem in se s to prenaredbo povišale tarifne cene Visoka vlada se zaprosi naj na to delala vrednosti, ker drag. Kompost, kateremu se primeša avstro-ogerskem prometu dosegle take tarife, ki bi ko- sekretnice ali gnojnice in raznih vrtnih odpadkov ali likor možno odpravile pritožbe raznih mlinarjev. Tarife gaznih odpadkov, ali gazne vode (pri gaznih tovar- vplivajo na mlinsko obrt pojedinih kronovin, toraj naj mcah), krvi iz mesnic itd. služi vrtnini prav dobro, bi se v posvetovanje o teh tarifah dozvali strokovnjaki Tudi pepela, saj, zgnjitih kosti in posebno rogovja naj iz vseh kronovin, kjer se ta obrt izvršuje, in naj bi se se vrtnar poslužuje. Prav koristni so v vrtu tudi te- vdeležili tega posvetovanja tudi pooblaščenci prizadetih koči gnoji, torej gnojnica, hlevska scavnica ali umetno železnic, kakor tudi člani sveta državnih železnic * i 16 Potrebni pripomočki in vprašanja naj bi se vdele Dateljuova palma je bila uže popreje v Evropo pri- žencem o pravem času poslali Svet državnih železnic izraža živahn želj nesena in zasajena zaradi uresa. Toda j ko je propadel naj kulturni svet, pošle so dateljnove palme po južni Evf^pi > se mu da o pravem času prilika, da bi mogel izreči Kar je bilo popolnoma naravno. Dateljuova palma po mnenje o uže odobrenih voznih načrtih, ako bi teh krajih ni obrodila, vrtovi in letni dvorci, katerim je oje se dodatno morali neizbežno bistveno prenarediti Visoko trgovinsko ministerstvo se zaprosi ? naj delalo na to. da se v pogodbah z Italijo dosežejo Arabci prikazali na bila za lepoto, bili so zanemarjeni in opuščeni, in v ljudstvu se je zgubila smisel za lepoto. Ali ko so se obalah sredozemnega morja, vzdig- čem najmožniše ugodna določila glede skrajšanj stavne dobe do nila je zopet ponosna palma svojo pernato krošnjo ne- 1 _ 1 V 1 _ . \T _ 4*1 1 • ___1*1 *__1 1 naj besu pod oblake. Na fepanjskem je jo zasadil okoio 1. Vrhovno vodstvo državnih železnic se naprosi, 756. z lastno roko kaiif Abderrahman I., ter je opeval o prenaredbah voznih redov pismeno vpraševalo svoje gojenke v uzvišeni pesmiv. Vse one silne palme, za mnenj članov vis. železniškega sveta Ki zastopajo odnosne dežele, kedar bi se prenaredbe ne mogl ložiti svetu državnih železnic pred Visoka vlada se opomni, naj bi se, kolikor možno, oziralo na prošnjo štajerskega poljedelskega 3 živine vredile tarife po društva, da bi se za prevažanj s katerimi se dandanes ponaša Španjska, neme so priče arabske kulture. Trdi se, da tudi palme, ki dandanes lepotičijo Sicilijo, zasadili so Arabci. Prav tako so Arabci razširili palme tudi ob hvalinskem morju. Tako je postala palme, težkoti in ne po številu kakor do edaj arabska država ob enem gospostvo dateljnove kakor je nekdaj bila rimska država gospostvo vinske trte in oljke. Arabec je menil v verskem fana- 10 Visoka vlada se opomni, naj bi z vsemi sred- tizmu svojem, da dateljuova palma po božji previdnosti stvi za to skrbela, da privatne železnice z različnimi more vspevati samo ondi, kjer se veruje na islama, tarifami za iste proge ne bodo prednosti dajale pojedi- kakor da je slutil, da v hladnih pokrajinah evropskih nim skupinam vdeležencev na kvar drugim skupinam U Visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo se za- prosi naj vendar čem prej ni ostanka arabski moči. Zvezda arabske moči pa je začela polagoma uga Kri dovršilo z avstrijskimi šati in turška plemena so osvojila semitski vzhod železniškimi upravami trajajoče pogajanje glede nasve žarsk voj so zbližale vzhod zahodom tako tov ki jih je podala skupi IX. tarifne enkete, zade- prišlo s turških krajev razno cvetličj Evropo. TurKi vajoče preosnovo avstrijskega tarifstva za blago, in naj so bili veliki ljubitelji lepega drevja, a vzlasti pisanega bi'naznanilo vspeh članom sveta državnih železnic še cvetja. Lepo uresno rastlinje, kije rastlo pred zborovanjem v mesecu maju. Naposled poročevalec še pripomni, da je v posveto o načrtu poletnega voznega reda za 1 in cvetelo v prvi njihovi domovini, na vedrem Turkestanu, prirastlo vanji poročal naj jim je ta&o na srce, da se niso mogli ločiti od njega. 1886. pri- Kedar so tedaj došli na Bospor, posadili so po vrtovih in ljubljenke. se za bodoče poletje na progi Trebiž- stambulskih zopet stare svoje ljublj Ljubljana zopet uvel vozni red, kakoršen je bil poleti Vse lepe cvetlice in cvetnato grmje, ki je rastlo po 1884. leta rokem turškem cesarstvu, zbirali so neutrudljivo ter Gospod predsednik se v menu zbornice najtoplejše prinašali na svoje vrtove. S Štambulom ali Carigradom zahvaljuje gospodu poročevalcu za toliki potrud bil je v prvem času v najbližnji dotiki Beč ali Dunaj in je zato cvetličje s turških vrtov prišlo najpreje v Beč Ob tistem času je živel Dunaju vrlo zaslužen vrtnar Clusius, ki je največ storil za razcvet vrtnarstva na Dunaju. Cesar Maksimilijan I. šel mu je na ro^e, dajal mu je vseh sredstev, da tem sijajneje uredi vrt v Laksenburgu na samem Dunaj svojemu poslaniku v Carigradu, da mu Tudi je naročil največ ures- mesto 4 LL I " Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. J ar o sla v. 27. Vrtovi arabski in turški. (Konec.) Po arabskih vrtovih so zavzemale cvetlice prvo pa se vse cvetlice in uresno drevje, ki rastejo po turških vrtovih, ponašajo z oholo oblico in živobojnim nih rastlin dopošilja Tako je postal Carigrad turško cesarstvo naj važneji krasnega cvetličja zahodni Evropi Sploh In kakor so bili Arabci deca južnega podnebja, tako so bile tudi njihove cvetlice in sploh uresne rastline gotovo vse z južnih krajev, ter se niso mogle raz- širiti v osrednjo Evropo Po arabskih vrtovih velika množina četverovoglatih malih cvetnjakov bila po cvetjem. Naj omenimo samo nekaterih, ki smo jih pre jeli s Carigrada. Najbolj znano uresuo drevo po naših krajih je divji kostanj. Gotovo je to najlepš tuj njih so rastle in cvetele rože lilij narcise > žefran, nas udomačilo Divj kostanj d pri ki se pri nas rad prime mak in šeboj. Ti cvetnjaki so bili obrobij obrezanim grmjem kadulje ali žajbelj prave sivke z nizko dosti brzo raste ter postane visoko in jaso košato drevo za šetališča. Zgodaj na spomlad se operi ožmarina in Ob stezah so stale ciprese naranče » ci kot nalašč in brzo potem razvij j cvetove. Okolo 1550. L prinesli trone, a sam vrt je zapirala gošča lavorik, zelenik, mirt so Turid divji kostanj v Evropo, ter so v Carigradu Pravi ures teh vrtov so bile radi sadili zavoljo njegovega cvetja, ki je osobito uga Po oleandrov in margaran. vitke palme, prekrasni vodometi in žuboreči potoRi kraljevih vrtovih v Kahiri napravljali so cvetnjake v obliki pisanih sagov. Arabci so v Evropo prinesli krasni egipetski papir j jalo njihovemu ukusu. Quackelbeen, ■ poslanika Busbeka v Carigradu, poslal je zrnje divjega kostanja slavnemu vrtnarju Clusiusu, in tako so leta 1576. spoznali prvi divji kostanji na Dunaju. Od tu se ki se je jim priljubil zaradi slikovite lepote svoje sadili so ga na Siciliji, Zaje še dandanes v obližji je brzo po Avstriji. Ljublj ima jako lepa Sirakuze najlepši ures ondotni okolici. Žalostna verba je doma v Mali Aziji. Prvi jo spo prijetna šetališča obsajena z divjim kostanjem Kako imeniten je bil nekdaj tulipan (Tulip neriana)! Te cvetlice niso poznali v Evropi a Ges-starein minja okolo 1000 arabski zdravnik in prirodoslovec ne v srednjem veku (Konec prih.) Aviccena ropi. in baš Arabci so jo najbolj razširili po Ev Viseče veje njene izbujajo žalost v človeku v Iz državnega zbora. « Proračun trgovinskega ministerstva. V obče bila je razprava proračuna trgovinskega mi-listerstva letos manj viharna, kakor pretekla leta, ker jedanji vodja trgovinskega ministerstva baron Pusswald le nima osebnih nasprotnikov, kakoršnih je imel mnogo )aron Pino. Tožilo se je tedaj tukaj samo v obče po mi strani, da so stroški za to ministerstvo preveliki iz-ekoma, da- železnice premalo nesejo, enako tudi pošte, ;elegrafi itd., na drugi strani pa se je zahtevalo, naj se gradijo še druge železnice, napravijo nove pošte, raz-ičflim vrstam uradnikov in služabnikov zboljšajo plače. Za kranjsko deželo pomenljiva sta bila govora po-ilancev Pfeiferja in ŠuRljeja, katera sta z gorkimi 3esedami priporočala zgradbo dolenjske železnice. istersKi poslanec dr. Vitezič govoril je o zgradbah, iatere naj bi zvršila država na korist brodarstvu krog [stre in pa pri kvarnerskih otokih. Bivši trgovinski minister Chlumecki zagovarjal je sedanjo delovanje poštnih hranilnic, s katerimi je mogoče plačila nakazavati v vseh delih države, opozoril pa je tudi na napako, da se to sedaj vrši popolnoma brezplačno. Precej viharno razpravo povzročil je dr. Roser, ki ie državi očital, da pri državnih železnicah preslabo skrbi za železniške čuvaje in mašiniste, očital je, da se ie zato pripetila znana nesreča na arelski železnici, ko |e sprevodnik omedlel in se vsled tega pripetila nesreča. Predsednik državnih železnic baron Čedik zavrnil je odločno to očitanje enako glede vzroka nesreče, kakor »lede tega, da bi bila plača slaba ali pa, da bi bili služabniki z delom preobloženi. Najbolj viharna pa je postala razprava pri oddelku ,pošte" v proračunu. Znano je, da je Plener vložil prošnjo hebske rgovinske zbornice, v kateri se toži, da se je c. kr. lamestniku za Češko dala pravica, govoriti odločilno )esedo pri imenovanji poštarjev, in, da se je v teku :adnjega leta namestilo 17 poštarjev Čehov po rodu j čisto nemških okrajih, ne da bi se bilo oziralo na po rsem sposobne nemške prosilce. Poslanec Greger vzel je v nadroben pretres ono Plenerjevo peticijo, s katero se je hotelo dokazati, ko-ika krivica se pod sedanjo vlado godi Nemcem na Češkem. Dokazal je v svojem zanimivem govoru, da je podlaga te prošnje neresnična, da je bilo med navedenimi 17 poštarji, 14 premeščenih uže pred ono dobo, ua katero se sklicuje prošnja, da jih je nekaj nameste-uih uže po 10 let, in da je tedaj trditev o pritiskanji na Nemce golo slepljenje. Ako se je pošta prepustila, pa v treh slučajih res prošnikom, ki tudi češko znajo poleg nemščine, se je to zgodilo zato, ker so poleg popolne sposobnosti v prošnjah skazali več službenih let. Dr. Greger pokazal je pa tudi svetu in izrekoma onim Nemcem, ki so se dali iznemiriti vsled one prošnje, zakaj nemško-narodna stranka črti one o prošnji imenovane poštarje in sploh uradnike češkega rodu. Naravnost trdil je, da take uradnike tamošnji oj-streji. nemško-narodni politiki črtijo in preganjajo zato, ker se nočejo udeleževati pri veliko-nemških demonstracijah. komersih in pijančevanji, Kjer se ne vidi druzega kinča, kakor „plaviceu, veliko-nemške zastave in kjer se molikujeta nemški cesar in Knez Bismark. Ceski uradniki so^ predobri Avstrijci in to ni všeč oni sedaj na severni Češki gospodujoči stranki. Dalje pokazal je dr. Greger na izgledu nekega c. kr. okrajnega glavarja Te ume rja, kakošni c. kr. uradniki so oni stranki po godu. Ta okrajni glavar vdeležil se je neke veselice v hiši nekega fabrikanta, pri kateri mu je dr. Knotz napil kot edinemu uradniku, kateri ni kreatura c. k. namestnika Krausa, okrajni glavar pa se je enako laskavo zahvalil dr. Knotzu, najhrabrejšernu zastopniku nemškega ljudstva. — To dogodbo prečital je govorniku iz nekega lista. — Dr. Greger opozarjal je, kolike važnosti so poštarji, akov so pristaši take stranke, kot je nemško-narodna na Češkem in je sklenil svoj govor s tem, da se s takim orožjem, kakor je ona prošnja hebske trgovinske zbornice, z neresničnimi trditvami ne sme boriti noben pošten politik in da se stranka sama obsoja , katera se bori z lažjo in slepljenjem. — Ves ta govor, živahno govorjen, razkačil je prizadete tako hudo, da so uže med govorom kričali, po govoru pa so zagnali velikansk vriš in krik in se kazali žaljene, kakor bi se jim bila zgodila krivica. — Prvi začel je v tako zvanem „stvarnem" popravku zabavljati in psovati znani Strache z votlo-bobnečim krikom, temu sledil je uže zopet deloma prekošen Knotz in še le glavno-priza-deti dr. Plener prizadeval si je, kazati se mirnega in je skušal nadrobnosti Gregerjevih trditev zavrniti, ne pa da bi se mu bilo posrečilo, prepričati koga, da vse, Kar je Greger trdil, ni popolnoma resnično. — Govoril je tudi vladni zastopnik, kateri je v obče potrjeval v glavnih točkah trditve Gregerjeve. Kolikor pa je še preostalo, pobral je poročevalec dr. Fanderlik, ki je z mirnimi besedami, pa po onem stvarno zavračal trditve opozicije, izrekoma pa zavijanje Plenerjevo, kakor bi se res Nemcem na Češkem godila najmanjša krivica. Časniki so si prizadevali, dolžiti dr. Gregerja , da je provzročil škandal, kakoršnega sta napravila Strache in Knotz. Ker je govor svoj res sklenil z nekima oj-strima besedama. Pa v resnici te besede niso bile vzrok bila je tako živo in brezozirno razkrita resnica o razmerah na severnem Češkem, nasproti lažem, s katerimi si prizadevajo slepiti svet o tlačenji Nemcev na Češkem. Politične stvari. Gladstone in Irska. Kar je vsa Evropa pa tudi politični krogi zunaj Evrope razpravljala, uže odkar se je zbral novoizvoljen angleški parlament: Irsko vprašanje, prestopilo je minuli četrtek dne 8. aprila zvečer v popolnoma nov stadij — v dobo porazumljenja. Sedanji ministerski predsednik Gladston izrekel je takoj po odstopu Salisburyjevem, da bo parlamentu podal predloge zadevajoče državnopravno razmero Irske in Angleške in pa zadevajoče vprašanje irskih zemljišč. Dolgo so trajale razprave v sredi ministerstva samega, ugibalo se je, kako bo Gladstone spolnil svojo obljubo, pripovedovalo se je, kako hoče minister vrediti samoupravo za Irsko, pripovedovale so se nadrobnosti v osebnih zadevah, trdilo se je, da se predlogom Glad-stonovim izrekoma protivita dva njegova 9 Ni se tedaj po teh dogodbah čuditi, da je minuli četrtek ves svet radovedno čakal, kaj bo predložil starček Gladstone parlamentu in kako bo zagovarjal svoje predloge. V zbornici poslancev trlo se je uže davno pred začetkom seje. Celo izmed poslancev došlo je veliko šte- vilo uže zgodaj pred začetkom seje, ker je v zbornici sedežev^ samo za 450 poslancev, poslancev pa je vseh sto prostorov Enako je tudi za poslušalce na galerijah komaj enakost obeh dežel se mora pripoznati, državno imetje se mora primerno prav razdeliti. — Manjšina mora se pametno varovati, Tudi časniki skrbeli so za to da se je občinstvo izredno zanimalo za to sejo, ker med drugimi je naj "........pri tej priliki zbral in imenitnejši dnevnik »Times , pri tem se mora ozirati na polj_ delsko prebivalstvo prav tako na vladne uradnike ir služnike na Irskem in pa na protestantovsko manjšino izrekoma v severnem delu dežele. ) ---»j-a^^o , tej pnimi zurai jn razglasil vse izjave najimenitnejših angleških državnikov od P i 11 a do Gladstone-a (v letu 1871.), ki so se izrekli proti posebnemu irskemu parlamentu, izrekoma , ki so vsi trdili: Glede vprašanja, jeli irskim zastopnikom kaže London prihajati k posvetovanji državnih zadev v je govornik do sklepa, da to mogoče j prišel Pravic so se navedli Macaulay ni kd Bright Grev katere bi se morale odtegniti kompetenci irskega posta vodajstva so sledeče: 1. vsaka stvar Predlog Gladstonov obsega sledeče določbe: Irski pravice k j parlament ima samo o zbornico zadeva brambo drž pa pravico nasledstva ki zadeva pred kakor vse, kar še dalj udj ? nem številu gleške gosposke zbornice v razmer irski peeri ostanejo kakor vso organizacijo oborožene sile voj Poseben irski ustanovni zbor odločil bo število udov njegovega parlamenta, enako volilne okraje, enako tudi opravilni red. Irskemu parlamentu pridržano je zorovanje (kontrola) vse irske uprav« * v razmere z inostranstvom stvari. in no brodovje kakor tudi vse pa kolonije zadevajoče Tudi naj bi Irska ne imela pravice vpeljati plačevati posebne vere. Da predlaga dualistič bila ustava stalna parlament Irskem > pra z vštetim pravosodjem, nakladanjem in pobiranjem davkov Državi pridržijo se samo poštne zadeve žavna voina. Vkljub temu pa irsko ministerstvo ime nuje irske poštne dnike irska poštna uprava po izgledu poštne se predlaga nekakova drugo Angleško. Irsk v m 1J Irske vico ugovora enega proti sklepom druzega. Ugovor bi veljal samo za gotovi čas. 28 zastopnikom Irske v zbornici peer-ov (gosposki zbornici) ni mogoče ostati dalje v tej zbornici, potem ko poslanci izstopijo iz zbornice voljenih poslancev. Ena zbornica štela druga 206. bo 103 ude z parlament pooblašča in irsko Za sredstva ministerstvo samo vodi in odločuje vse davk o dajati drž kakor tudi dežel s k » t davk naj bi Irska donašala V, a k vredjenji irskega vprašanja predlaga državnim stroškom Gladstoue govoril je tri in pol ure. same, in irski davkovski uradi pobirajo sami vse davke vendar pa se ima last, kat državne ustanoviti posebna drž dločevala doneske m Irsk z a Sicer se smejo vsi na Irskem pobrani davki obračati samo za Irske deželne namene. Dostojanstvo Lord lieutenanta ostane, kakor do sedaj. Samo on ima orne m ^V rit _ ~ ^ (I--— f ▼ T l V - — Govor gosp. poslanca Pfeiferja v 49 seji državnega zbora dne 8. aprila pri proračunu trgovinskega ministerstva t o tivnrvi^j v -r v \ n w v 'i t ■ ' " 'ip 5 y • i t i jeno pravico ugovora (Veto). Določilo se bode go Slavni zbor tovo število irskih ud ki ostanejo Ako danes besedo spregovorim da * w ~ ---O ~ T €JKJ\JK • ±x IV VJ UCILI^O U^Jn^VAVJ 0|/1 VgU v 11X1 } ua gleškem par- zagovarjam napravo železnice v tem času, ko imamo lamentu, vendar samo kot delegacija za splošne državne velik deficit, in vidimo, da se ni spolnilo, kar se postavodajne zadeve, pri čisto angleških ali skotskih pričakovalo o marsikateri železnici, storim to iz tega zadevah se ta delegacija ne vdeležuje. To je jedro Gladstonovih predlogov, s Katerimi se ima po njegovem namenu skleniti dolga in huda vojska med tema deželama. namena, da povdarjam tudi po svojih slabih močeh na- svet za grajanje dolenjske železnice stavlj včeraj šn j seji, ker ta železnična pot je namenjena za to, da Do Gladstona pozdravljala je množica na poti v zbor- če se podaljša lenjska v gospodarskem oziru zopet oživi in se učvrsti nico in enako množina poslancev v zbornici, ko je začel fovi železnici v Ljublj ker železnica se ima priklopiti Rudol in speljati preko Dolenjske govoriti ki dosihmal nima železnice do hrvatsko-dalmatinskih Izrekel se je, da problem zbornici predložen v resnici ta, ko je zediniti nostjo p o s t a v o d a j ni h enota držav fak torj e v, in z eventuelno tudi do otomanskih pokrajin lič- bode Rudolfovo železnico, da bode plodo povzdignila a in koristi jeli je prav, prinašala zvezo med Irsko meniti. državo posameznih razmerah spre dolenjski železnici se je uže tolikokrat v zboru in zunaj zbora govorilo, da se to, kar se je navedlo za ta namen naj bi parlament ustanovil posta- nje utemeljevanje, pri vsaki debati ponavlja, a zarad vodajalno telo, katero naj bi se shajalo v Du- tega pa povedano ni manj važno blinu. Izrekel je, da bi bila velika javna nesreča ) ako se popustila državna enota, misli pa, da bi spreleteti vsacega iz južne Gospoda moja! Pogledati železnično mapo, mora dežele monarhije bridko > se tema izogniti dalo s tem. da se vladi prepusti pobi- čuvstvo, da je brez zadolženja odrinjen, kajti videti je ranje davkov, ob enem pa prosto hoditi ono pot, ka- da so južni deli te države mimo severnih zanemarjeni, tero zahtevajo gotove potrebščine. Pogoji bili bi troj- da nekateri okraji tako rekoč v zraku vise in so od nati: prvi, da ima domače irsko postavodajstvo splošno monarhije ločeni; na pr. Dalmacija, potem Dolenjska, nepreklicljivo pravico, - take posebne davke sklepati, ki nima železnice, in jo njene nerodno napravljene strme drugi, da se dohodki davkov in accise za Irsko in za ceste popolnoma odrivajo od tržnih kraj spolnovanje irskih zavez porabijo, tretji: da presežki Večkrat, gospoda moja, kazalo se je uže v tem po spolnjenih zavezah, doteka o irskemu zakladnemu slavnem zboru na posebno nepriličnost razmer, katero uradu in se dajo na prosto razpolaganje irskemu posta- je imela prestajati Kranjska, posebno pa dolenjska stran vodajnemu telesu. Določilo se bo, da doba za ta zbor zatoraj kar mimogrede nekaj tega omenim ne bo presegala let. Kakti bližnja mejna dežela je morala Kranjska več Bistveni pogoji načrta, kateremu bi parlament pri- stoletij občasno turške navade odbijati; komaj si je ne trditi mogel, bi bili sledeči: Državna enota se ne koliko oddahnila, so uže zopet turški in bosniški paše sme v nevarnost staviti, blagostanje in varnost snovali roparske čete, te pa so plenile po Kranjskem in celote mora se staviti višje, kot korist dela; politična najboljši del prebivalcev v sužnost odpeljale. 110 • • novejših časih je bila kranjska dežela zarad povsod snujejo narodne šole mnogo vojska prehodna etapa (v počitek) velikim voj- med seboj ne bodo mogli razumeti prihodnji rodovi se uže uam, kar je nakladalo deželi neprimerno mnogo bremen (preprege, vkvartiranja), Tako se dežela nikoli ni mogla upokojiti; komaj se je ubranila tega sovražnika, bile so uže druge nezgode: kužne bolezni, živinska kuga in druge nesreče — vzroki so bili naravne sile, katerih se nihče ne more ubraniti, povodnji, huda vremena itd. so gospodarstvu prizadele globoke rane. (Konec prihodnjič.) jezika brez državnega Kaj bo z našo vojno? Kako bo moč uradovati? Predlog ni na narodnem stališči, sicer bi se moral gla siti vse drugače. Predlog ima namen, odstraniti gradivo j ki narodnega prepira vsaj večinoma Konečno naprosi tudi ta govornik vlado, da označi svoje stališče. Potem se na predlog dr. Trojanov seja pretrga Poslancu Raiču se zdravstveno stanje redne Ljubljane legrafičnem naznanilu Naši dopisi. Deželne priklade kranjske. Po te -----------------, katero je minulo soboto došlo deželnemu glavarju grofu Thurnu z Dunaja, potrdilo Njegovo Veličanstvo z najvišim sklepom z dne aprila pobiranje deželnih priklad, kakor jih je sklenil deželni zbor za tekoče leto. Znano je, da se po teh boljša, pa pričakovati ni, da bi pred velikonočnimi praz niki popolnoma okreval. Poslanec Pfeifer priporočal je minulo soboto poljedelskemu ministru v daljnem govoru jako toplo dolenjsko vinorejsko šolo za izdatno ustanovno podporo in pa sajenje zadostnega števila amerikanskih trt, katerim trtna uš ne škoduje. Novo stavišče za hišo društva katoliških pomočnikov v Ljubljani blagoslovil je predstojnik društveni gosp. Iv. Gnezda minulo nedeljo. Temeljni kamen za sklepih deželne priklade na neposredne davke znižajo 8tavbo sam? lma 8e položiti prvi teden meseca maja " --------Poslanec Ivan Nabergoj prišel je včeraj, popol noma zdrav, zopet v državni zbor. Tovariši so ga ve seli pozdralvjali. od 18% na 16%, zvikša se pa poseben vžitninski davek na žganje od 3 gold. na 6 gold. od hektolitra, ^ganjepivci bodo tedaj pomagali drugim davkoplačeval Cem, kar bo gotovo vsem drugim po volji. m m v # a ^ « _ — ^ _ Mesečni somenj ljubljanski dne 8. t. m. bil je maja v P os to j Program o goveji razstavi ki bode dne 10 ouiill/llj AJ UMI J a 113 IVI UUO O. t. IU. Uli JO "lut!l% ' i v/ouujiui, J0 OI. Kj. IV. JVIilCllJ SK.U U primerno dobro obiskan. Na somenj prignalo se je 927 potrdilo, ter ga objavimo v prihodnji številki c kmetijsko ministerstvo [epov, med temi mnogo lepo pitane živine. Kupčija je bila živahna. Jezikovni odsek državnega zbora imel je do sedaj eno samo skupno sejo, katere sta se vdeležila tudi ministra grof Taaffe in baron Pražak ne da bi bila segla v razgovor. Po odtvorjeni splošni razpravi oglasil se je sedi prvi prof. Zeithamm Kmetijsko predavanje ima tajnik c. kr. kmetijske družbe gosp. Gustav Pire v nedeljo 18. t. m. popoludne v Šmartnem pod Šmarno goro. Spoznavši, da je Slovencem Vabilo na naročbo be ki se je v obče skli znanstvene literature neobhodno potreba, odločili smo se stvariti list zgoli za pouk in znanstvo pretvoril se je ;;Kres ta namen u j ai ot> j o v uuVjO on.il" caval na izjavo dr. Riegerja v javni zbornici pri prvem v poučen znanstven list branj predloga Scharschmidovega; posebej pa je še na nimamo nobenega znanstveno-strokovnjaškega lista mogoče vse znanstvene stroke gojil -Kres" kolikor Ker bode glašal notranje nasprotje predloga samega, v katerem se zahteva nemščina kot državni jezik, toda v tem pomenu uže Dalmacija in Galicija ne spadate več k državi, še manj pa se da Ogerska s Hrvatsko. Dr. Tr oj a n ugovarjal je posebno temu, da se pred- ko ga log Scharschmidov imenuje izpeljava člena XIX bistveno vendar popolnoma preminja Dr. Sturm prizadeval si je dokazati, da predlog pri tem hočemo skrbeti, da bodo spisi večinoma poučnega značaja ter za vsakega omikanca v obče zanimivi in sploh lahko umevni. Komur je za to, da se pri nas znanstvena književnost bolj krepko goji in da dobijo naši klici po lastnih ta da je uže naše razumništvo toliko narastlo, da si bode srednjih šolah tudi v tem smislu trdnejšo podlago nas naj gmotno in duševno podpira. Nadejamo se , , namerava izvršiti enakopravnost, se ve da v mejah ob stoječih razmer in pa potreb države, konečno izreče željo, da vlada po dani obljubi označi svoje stališče. Dr Madejsk krojeval je najtemeljitejše ta čuden predlog. Očividno ima se predrugačiti sedanjo stanje: Nemščina ima se proglasiti za državni jezik, to je jedro predloga, posnemati se hoče Nemška in Ogerska rodne en moglo vzdrževati vsaj edini znanstveni list. List izhaja kot četrtletnikv posameznih zvezkih po šest tiskanih pol obsegajočih. Za celo leto velja po knjigarnah vsak zvezek 80 kr. Kdor naroči Naročnina naj gold skupaj 12 izvodov , dobi enega povrh se pošilja tiskarni „družbe sv. Mohorja v Celovcu se hoče državama vtisniti pečat na-o te. Kje se v našem pisanem državnem pravu jav Drugi zvezek izide meseca junija Celovcu 31. marca 1886. Uredništvo in založništvo „Kresovo". Vabilo na XXI. redni veliki zbor ..Matice Slo nahaja vir za predpravico nemščine v šoli uradu nem življenji? Kje je stavljena meja posledicam izvira- venske" v sredo 28. aprila 1886 ob jočim iz naslova državnega jezika Ustavno pravo državljanov mora se zmiraj staviti e kot pa za zahteve uradov, izvirajoče iz oportuni-tete. Konečno omenja govornik nadrobno še kompe-tenco, katera bi se glede celo malega dela predloženega načrta smela priznati državnemu zboru. Izrekoma vprašal je govornik, kako se more dokazati glede in 12. predloga. v dvorani ljubljanske čitalnice popoludne pravam dobi od 1 Vrsta raz Prvosednikov ogovor Račun o društvenem novčnem gospodarstvu v januarija do 31. decembra 1885. leta , §. 9 Volitev treh društvenikov katerim je v zmislu * ' aoioiiiu JU V Z-UJiSi društvenih pravil presojati in potrjevati odbo rove letne račune o novčnem gospodarstvu kazati Zadnji govornik Chlumecki prizadeval si je do nahaja odgovor na vprašanje Proračun za 1887 * da se v kaj je državni jezik, ki se določuje po potrebi države *) Račun in proračun sta gg. društvenikom v društveni ko sredstvo razumljenja in občenja. Potreba državnega pisarni izložena in jim bosta pri velikem zboru tiskana na jezika nastala je še le vsled razvitka narodov, zdaj se razpolaganje. 130 o. Dopolnilna volitev odbornikov ministru > da dolenjsko vinorejsko šolo privoli izdatno društvenih pravil imajo letos iz- ustanovno podp Po §.12 stopiti iz odbora: Gg. dr. Anton Jeglič, Karol V soboto večer pričela se je obravnava proračuna Kluo, Franc Košar, dr. Jos. Poklukar, dr. Jurij pravosodnega ministerstva, pa govoril je ta večer Sterbenc, Karol Šavnik, Ivan Tomšič in dr. Jos. samo dunajski poslanec Jaques. Po 10. uri sklenila vitez Tonkli. Razven teh izstopita odbora se večerna seja ponedelje letos tudi še gg. Simon Gregorčič in Janko Kersnik, ker sta bila na XVIII., oziroma na grof Schonborn XIX. o ovorili so Ji temu delu budgeta dr. Derschatta , dr. Vašati. dr. Russ rednem velikem zboru volj na tri, minister baron Pražak, dr. Zucker in poročevalec Lien oziroma na dve leti. Voliti je tedaj vsega sku- bacher paj 10 odbornikov Laška Ministerska kriza suče se dan za dne odboru pa še ostanejo, in sicer izmed vom tako, da še ni gotovo, jeli se sedanja Pretisova ljubljanskih odbornikov gospodje: Peter Gras- vlada umakne drugi, ali pa se razpusti zbornica in selli. dr. Anton Jarc, Anton Kržiž, dr. Franc se razpišejo nove volitve. Vlada pozvedava, kakovega Lampe Franc Leveč, Josip Marn, Maks Ple- izida bi bilo pričakovati pri novih volitvah, pa videti teršnik, Andrej Praprotnik, Luka Robič, Feliks je, da ji prihajajoča poročila niso posebno povoljna. Ste^nar, Josip Suman, Ivan Vavru, Ivan Vilhar, — Laška republikanska stranka namreč očita sedajni Matej Vodušek, Anton Zupančič, Vilibald Zu- vladi da se je pridružila Laška srednje - evropejski pančič in dr. Jernej Zupanec; izmed vnanjih mirovni zvezi, nezaupljivo spremlja tudi razprave med odbornikov pa gospodje: Matej Cigale, Andrej Nemško in Papežem, ker si misli, da bi to pogajanje Einspjeler, Franc Erjavec, Franc Hubad Majciger, Andrej Marušič, Božidar Raič, drej Senekovič, Luka Svetec, Franc Šuklje, Ivan Šust, Franc Wiesthaler in Mihael Žol Vsaj 16 odbornikov mora po štvenih pravil navadno bivati v Ljublj stopivši smejo biti zopet volj 12 Ivan An- dr. gar. dru- Iz- znalo konečno reči tako daleč pritirati, da se papežu po uplivanji mogočne Nemške celo zna priznati državno-pravna in gmotna ne odvisnost v škodo združene Laške. Vrh tega so laški republikanski elementi vedno . •• a .j •• i r vi • nasprotni prijaznem Avstrijsko - Laškim razmeram trdeči da je že obstanek Avstrije same vedna nevarnost za Laško . pomnoženje avstrijske moči in veljave pa Pri volitvi odbornikov in istotako pri vo- Laški celo pogubno Kakor je videti, se še kralj litvi treh računskih presojevalcev točka) se ni odločil, kaj stori. Zadnja poročila trdijo, da postaja vštevajo tudi volilni listki tacih društvenikov, razpust zbornice bolj in bolj verjeten in da bodo nove ki sicer niso mogli priti sami k zboru, ki so volitve dne 9. maja, ožje volitve pa dne 16 maj pa vendar volilne listke poslali odboru z last noročnim podpisom, Papež daroval je za katoliške šole v Carigradu tako da ni suma zaradi 20 000 lir 6 kake prevare. Letno poročilo o odborovem delovanj Anglešl A proti irskemu predlogu v dobi od Gladstonovem množi se bolj in bolj v časnikih včeraj aprila 1885. do 31 marca 1886. leta l\ k * 7. Posamni nasveti. Ljubljani 10. aprila 1886. imel je biti uže tudi prvi meting, v katerem se ima po priporočilu odstopivših ministrov skleniti odločen pro« test proti irskim predlogom Za prvosednika: Josip Marn. Odbornik in blagajnik Ivan Vilhar. Nemška Cerkveno vprašanje dobilo je dopisa kardinala Jacobini-ja nov obraz Rimska odstopi sedaj od zahteve, da se še bolj omeji Novičar iz domačih in tujih dežel. ljubi turija dolž. v, za, da pruska vlada takoj uradno ob, idouia nost naznanjenja (Anzeigepflicht) glede duhovnik hteva pa nasproti da se bodo tako zvane verske postave temeljito popravile Dunaja Cesar, ki je šel obiskat svojo hčer nadvojvodico Giselo v Monakovo vrnil se je v nedeljo nazaj na Dunaj z vlakom, kateri je imel blizo 3 Telegram 5? Novicam u zamude zato, ker se je pri vlaku, ki je vozil pred ce- sarjevim 5 zlomila pod še na Bavarskem Cesar jevič Rudolf napravil med tem zadnje dni izlet v * Z Dunaja 14. aprila ob 1. uri 10 minut popoludne, Državni proračun je bil danes sprejet v hercegovinsko glavno mesto Mostar, kjer je bil sijajno branji Pričela se je razprava domobranske po Pri tej priliki izrekel je župan Mostarski za- stave. pri splošni razpravi je oglašenih proti sprejet. . . hvalo Hercegovincev za čast, ki je došla vsej deželi po prihodu cesarjevičevem in je to zahvalo izrazil prošnj 22, za 10 da cesarjevič Hercegovincev po^il vročo želj Hercegovino kov izreče presvitlemu cesarju udanost vseh in pa prošnjo, da bi tudi cesar sam iz- sklepa splošne razprave , pri nadrobni razpravi 37 govorni« Prvi govori Knotz. Danes ni pričakovati Hercegovincev in sam tudi obiskal državnem zbo bliža se budgetna razprava Žitna cena koncu, in pričakovati je bilo da se je včeraj sklenila soboto sklenila se je razprava proračuna ministerstva za poljedelstvo Med drugimi govorniki priporočal je v Ljubljani 10. aprila p Hektoliter: pšenice domače 6 gold 66 kr slovenski poslanec ministru, naj se ozira tudi na vino- 7 gold 64 kr turšice 4 gold. 87 kr soršice 6 banaške gold. rejo kranjsko s tem da vinorejske kraje vlada preskrbi 62 kr rži 5 gold. 36 kr ječmena 4 gold. 39 kr s takimi amerikanskimi trtami katerim trtna uš ne prosa 5 gold. 4 kr ajde 3 gold. 90 kr ovsa 3 gold škoduj Enako je z gorkimi besedami tudi priporočal 25 kr Krompir 3 gold. 58 kr. 100 kilogramo Odgovorni vrednik: Gustav Pire. Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.