»^jjfil Iffjfjp J J k j 8 &
HH_H_I ^ ^ I_| i m
LETO HM. ŠT. 33 PTUJ, 19. AVGUSTA 1993 CENA 60 TOLARJEV
tednik
tednik
tednik
tednik
tednik
tednik
BILO JE PRED 500 LETI ...
N 15. avgusta, na veliki šmaren,
romarji vsako leto množično
obiskujejo Marijino cerkev na
Ptujski Gori, ki se dviguje nad
Dravskim poljem na obronkih
Haloz. Grafika iz baročnega ča-
sa leta 1660 prikazuje različne
zgodbe o tem, kako je Marija z
"milostne gore" čudežno poma-
gala tistim, ki so se v življenj-
skih stiskah in preizkušnjah
zaupno zatekali pod njeno var-
stvo. Romanja na Ptujsko Goro
so neraziskana.
Turistično društvo s Ptujske
Gore je obletnico, ko so gotsko
lepotico pred petsto leti napadli
Turki, in petstoletnico pridobit-
ve trških pravic povezalo v trid-
nevno proslavljanje.
V	petek so odprli razstavo fo-
tografij in diapozitivov o Ptuj-
ski Gori, dolgoletno delo do-
mačina Stojana Kerblerja, ki
slovi kot mednarodni mojster
fotografije.
V	obrambnem stolpu cerkve-
nega obzidja so pripravili okro-
Ernest Likavec, predsednik TD
Ptujska Gora, idejni vodja priredi-
tev ob 500-ietnici trga. Foto: MS
glo mizo o turizmu na Ptujski
Gori. Vsi so poudarjali, da bi
morali za Ptujsko Goro postavi-
ti agresivno turistično strategi-
jo. Ptujskogorčani premalo iz-
koriščajo gotsko lepotico. Letno
jo obišče 50 tisoč romarjev, od
katerih pa domačini bolj malo
iztržijo. Kot je povedal Frnest
Likavec, predsednik TD Ptujska
Gora, bodo morali domačini
spremeniti mišljenje in se sami
aktivneje vključevati v turi-
stične programe. Obiskovalcem
bi morali ponuditi več kot do-
slej. Povedal je še, da so to
začetki, potrebujejo pa strokov-
no pomoč in podporo domači-
nov. Nekateri udeleženci so na
petkovi okrogli mizi Ptujsko-
gorčanom že ponudili pripra-
vljenost, da jim v nekaterih pro-
gramih idejno pomagajo.
Zvečer si je več kot tisoč gle-
dalcev ogledalo igro Črni križ
pri Hrastovcu. ki so jo igrali
igralci iz Jurovskega Dola.
Čas turških vpadov so pona-
zorili v soboto zvečer, ko so za-
kurili kresove, pokali z možnar-
ji in prirohneli so turški konje-
niki. Tako naj bi bilo v avgustu
leta 1493, ko so Turki opusto-
šili ptujskogorsko lepotico.
Sobotne molitvene maše za
mir in domovino, ki jo je vodil
mariborski škof dr. Franc Kram-
berger s provincialom Maksi-
miljanom Klajnškom in s so-
maševanjem petindvajsetih du-
hovnikov iz mariborske škofije,
se je udeležilo veliko število
vernikov iz celotne Slovenije.
Pod Marijin plašč pa so vzidali
kamen in tako posvetili sloven-
ski narod Mariji.
Vsi obiskovalci so si lahko
ogledali nastop folklorne skupine
iz Cirkovc. razstavo del akadem-
skega slikarja Slavka Koresa v
galeriji Paleta na temo cerkvena
notranjščine in prisluhnili Komor-
nemu moškemu zboru iz Ptuja.
V nedeljo je bil na Ptujski Gori
romarski in tržni dan. Predstavili
so tudi knjigo o Ptujski Gori, ki jo
je napisal dr. Marjan Zadnikar.
Tridnevno praznovanje so Ptuj-
skogorčani sklenili z družabnim
srečanjem. Marija Slodnjak
Domačini s fotografom Stojanom Keblerjem na razstavi ugotavljajo
spremembe v kraju in okolici. Foto: MS
Marijina gotska cerkev je privlačna za domače in tuje romarje. Foto: M. Ozmec
RADGONA PRED
SEJEMSKIM TEDNOM
Večji razstavni
prostor, 1200
razstavljalcev
V soboto, 21. avgusta, bo slo-
venski kmetijski minister dr.
Jože Osterc v Gornji Radgoni
odprl 31. kmetijsko-živilski se-
jem, enotedenski praznik zem-
lje, stroke in srca.
Letos bo na sejmu razstavlja-
lo 1200 domačih in tujih firm.
Tuji razstavljalci bodo v glav-
nem iz sosednjih držav — Av-
strije, Madžarske, Italije in
Hrvaške. Organizatorji so za le-
tošnji sejem uredili 4200 kva-
dratnih metrov novih razstavnih
površin, skupaj jih je kar 35 ti-
soč kvadratnih metrov.
Tudi letos pričakujejo v Gor-
nji Radgoni naval obiskovalcev
sejma, kar okoli 200 tisoč. Na
sejmu bo kaj videti, saj k njego-
vi pestrosti prispevajo številne
nove firme, ki postajajo po-
membni gospodarski subjekti.
Kot vedno bo največji poudarek
na živilskopredelovalni indu-
striji, kmetijski mehanizaciji in
drugi opremi za kmetijstvo, na
voljo pa bo tudi veliko blaga za
široko potrošnjo. Delovala bo
majhna sirarna, na ogled bo raz-
stava živine, prašičev, drobnice,
konj. malih živali. Veliko zani-
manja bo letos gotovo za nama-
kalne sisteme, ki so verjetno
nujnost prihodnosti našega
kmetijstva.
Vzporedno s sejmom bo tudi
tokrat potekal strokovni pro-
gram, torej strokovna predavan-
ja in poslovna srečanja. V tem
delu sejma bodo sodelovale slo-
venske fakultete, ministrstva in
kmetijska podjetja. Kmečki glas
bo organizator srečanja nepo-
ročenih kmečkih fantov in de-
klet, iz Celja pa bo vsako jutro
peljal v Radgono sejemski vlak
in se zvečer vrnil. Ogled sejma
vas bo veljal 400 tolarjev, mla-
dino in študente 200 tolarjev, če
boste prišli v organizirani sku-
pini, pa boste imeli 25-odstotni
popust.	jb
Ročk koncertov
ne bo!
Iz Komune interesnih dejav-
nosti Ptuj so nas v četrtek ob-
vestili, da zaenkrat odpadejo
vsi napovedani ročk koncerti,
saj se je zataknilo pri lastnin-
skih pravicah okrog bivšega
vojaškega skladišča ob Potr-
čevi cesti. Upajo, da bodo na-
stale nejasnosti v najkrajšem
možnem času odpravili in ka-
sneje lažje delali. Torej ročk
koncertov nekaj časa v Ptuju
ne bo.	/.£.
2 — DOMA IN PO SVETU
19. \\G L S T 1993 — TEDNIK
OBISKALI SMO ŽIVILSKO PROIZVODNO PODJETJE ORINOCO KG & K
Cilj - osvojiti čimveč
slovenskega trga
Nekateri gostinski lokali, hoteli in zdravilišča ptujsko podjet-
je Orinoco že dobro poznajo. Trenutno zelo kakovostne ekso-
tične oziroma tropske koncentrate (iz oranž, grenivke, ananasa
in maractije) pošiljajo na 700 naslovov, v zadnjem času pa trg
vse bolj osvaja tropska mešanica Marija Bonita.
Gre za vitaminsko izredno
bogat koncentrat iz manga, pa-
paje. acerole in maracuje. V
maloprodaji jih za zdaj še ni.
Koncentrate Orinoco je mogoče
kupiti na sedežu podjetja na
Štukih 9. Direktor podjetja Zo-
ran Glušič je povedal, da cilja-
jo visoko: želijo osvojiti čimveč
slovenskega trga in prodreti v
maloprodajo. Dodatni optimi-
zem jim vlivajo spremembe v
prehranskih navadah Slovencev,
ki vse bolj cenijo kakovost in
zdravo prehrano. Podjetje Ori-
noco jim pri tem lahko veliko
pomaga, še več pa bo lahko na-
redilo, ko bodo padli nekateri
monopolisti. V velike trgovske
sisteme je danes tako rekoč ne-
mogoče podreti. S pomočjo tu-
jega vlagatelja, ki je pomagal
pri zagonu podjetja in je lastnik
multinaciaonalne firme s proiz-
vodnjo v Braziliji in Indoneziji,
bi lahko v Slovenijo pripeljal
številne kakovostne proizvode
Hicoma, ki je tudi dobavitelj su-
rovine za slovensko in evropsko
proizvodnjo koncentratov.
Koncentrati Orinoco so pri-
pravljeni brez konservansov.
Proizvajajo dve vrsti, z doda-
nim sladkorjem do dvajset od-
stotkov^ ali brez dodanega slad-
korja. Že pri prvem lahko reče-
mo, da gre za dietetski proiz-
vod. Koncentrat se redči v raz-
merju ena proti šest, tako da je
sladkor v končnem izdelku pri-
soten v izredno majhnih ko-
ličinah. Po koncentratih brez
dodanega sladkorja zlasti pov-
prašujejo v zdraviliščih.
Podjetje Orinoco dela na lokaci-
ji na Stukih že tretje leto. Proiz-
vodne in poslovne prostore so ure-
dili na nekdanji kmetiji iz hlevov
in gospodarskega poslopja. Pred
tem so poskusno delali v okviru
popoldanske obrti v Zupančičevi
ulici že leta 1989. Za potrebe
proizvodnje koncentratov so preu-
redili klet, delali so brez strojev, v
plastični posodi. Za svoje proizvo-
de so najprej želeli pridobiti
Ptujčane. Kot že drugi pred njimi
so ugotovili, da so drugje za nji-
hove izdelke veliko bolj zagreti
kot v Ptuju. Domači trg so osvojili
med zadnjimi.
Proizvodne zmogljivosti na Štu-
kih so glede na trenutne zahteve
zadovoljive. Za vsako večjo proiz-
vodnjo pa proizvodne prostore na-
jamejo, na primer pri Slovenija
sadju ali podobnem slovenskem
podjetju.
Pri izvozu so po besedah Zorana
Glušiča omejeni, primanjkuje jim
finančnih sredstev. V izvoz gredo
takrat, ko so stoodstotno pre-
pričani. da bodo pri tem zaslužili.
Letos so se že odločili, da bodo iz-
važali jabolčni koncentrat.
Podjetje Orinoco nase opozarja
tudi na sejmih in razstavah. Redno
se udeležujejo graškega sejma,
kjer že po tradiciji nastopajo sku-
paj z gostilno Zlata goska, radgon-
skega sejma, predstavitev v Do-
musu ter drugih, na katerih jih po-
trošniki spoznavajo. Zavedajo pa
se. da se bodo morali slej kot prej
marketinško preusmeriti. Za to pa
znova potrebujejo denar. Zoran
Glušič rad pove, da je razvoj za-
sebnega podjetništva še premalo
konkretno podprt. Birokracija še
vedno preveč zahteva, veliko je
nepotrebnega dela, do sredstev pa
je še vedno težko priti. Šest redno
zaposlenih podjetja Orinoco pa se
po najboljših močeh trudi, da bi
uspeli z lastnimi sredstvi in s ka-
kovostjo. Prodajajo najkakovo-
stnejši koncentrat, v lokalih pa ga
gostom pripravljajo tudi v razmer-
ju ena proti deset. V vsakem ta-
kem primeru bi morali gostje go-
stinca opozoriti na "napako". Tudi
sami obiskujejo svoje odjemalce,
da bi se prepričali ^ kakovosti pri-
pravljene pijače. Če ugotovijo, da
napitek ni takšen, kot moral biti.
lastnike vljudno prosijo, da od-
stranijo njihovo nalepko. Razve-
seljivo pa je, da je osveščenih lju-
di vse več in da ne kupujejo več
mačka v žaklju kljub veliki po-
nudbi nekakovostnih sokov iz
uvoza. Ko bodo koncentrati Orino-
co tudi v drobni prodaji, kupcem ne
bo težko izbrati, do takrat pa se bo-
do vozili na Štuke.
Eden zadnjih uspehov podjetja
Orinoco je predstavitev Slovenije
na devetem srečanju HICOMA v
Švici, kjer so sodelovali vsi večji
svetovni proizvajalci sadnih so-
kov. Doslej so se predstavljale le
eksotične dežele, letos pa je ta
čast doletela Orinoco oziroma
Sloveni jo. Poseben poudarek je na
tem srečanju veljal predstavitvi
Ptuja. V Švici so se predstavili
Ptujskih pet s čudovito glasbo.
Zlata goska z izbrano ponudbo
hrane in slovenska živilska indu-
strija. ki se vse bolj uveljavlja s
svojimi kakovostnimi izdelki.
MG
Zoran Glušič. Foto: JB
Četrta Finguštova poslovalnica
Na Pobrežju, v Jurančičevi ulici,
v Mariboru je pred nedavnim Jože
Fingušt s Pragerskega odprl že svojo
četrto poslovalnico. Ob novogradnji
v velikosti 160 kvadratnih metrov,
za katero je idejno zasnovo naredil
Jože Fingušt sam, je velik parkirni
prostor, kar je predvsem za mestno
prodajalno velikega pomena.
V	novi prodajalni je kupcem na
voljo vse, kar je značilno za Fin-
guštovo mesnico: junčje, svinjsko in
telečje meso, perutnina in zajci,
svinjske polovice in drugo meso ter
35 vrst raznih mesnih izdelkov la-
stne proizvodnje.
V	mesnici, ki je odprta za stranke
od ponedeljka do petka med 8. in
12. ter 14. in 17., ob sobotah pa med
8. in 12. uro, so na novo zaposleni
štirje ljudje, ob koncu tedna pa jim
pride pomagat Še peti iz proizvodnje
na Pragerskem. V nedeljo in pone-
deljek je poslovalnica zaprta.
Pri Finguštovih. kjer je trenutno
zaposlenih 26 ljudi, nameravajo od-
preti Še eno mesnico v zahodnem de-
lu Maribora, kjer imajo lokacijo že in proizvodnjo mesnih izdelkov ter
dogovorjeno, na Pragerskem pa bo- ob tem na novo zaposlili še najmanj
do posodobili in razširili predelavo štiri ljudi.	Vida Topolovec
Nova Finguštova mesnica v Jurančičevi ulici v Mariboru.
NOV FRIZERSKI SALON
Lidija v Jadranski ulici 3
Mlada frizerka Lidija Kolbl je v
sredini julija v Jadranski 3 na Ptuju
odprla frizerski salon. Poimenovala
ga je kar Lidija, saj jo po tem imenu
poznajo iz njene nakajletne službe
predvsem v Mariboru in iz frizer-
skega salona Anice Horvat na Ptuju.
Salon si je okusno, v sivi in rožnati
barvi, uredila kar v hiši staršev, ki so
ji tudi sicer, poleg njenih prihrankov,
omogočili, da je salon sploh lahko
odprla. Opremila ga je po svoji zami-
sli, v njem pa je dovolj prostora, da
lahko sprejema tako ženske kot
moške stranke. Lidijo veseli tako
oblikovanje modernih kratkih pričesk
s kratkimi in dolgimi lasmi, trajne
pričeske dela s sodobnimi preparati,
ima pa tudi Široko ponudbo niansiran-
ja in barvanja las. Njen največji adut
so ugodne cene in prijaznost.
Frizerski salon ima odprt čez te-
den, razen torka, od 7. do 12. in od
14. do 19. ure, ob sobotah pa od 6.
do 13. ure. Telefonska številka za
rezervacije in informacije v frizer-
skem salonu Lidija pa je 775 380.
Prijeten salon in simpatična lastnica Lidija Kolbl. Foto: JB
Oranje za občinsko prvenstvo
V petek je bilo v Medvedcah, na
Tominčevi parceli, občinsko tekmo-
vanje oračev, tokrat znova po Štirilet-
nem premoru. Organizatorji so bili
Kmetijska svetovalna služba Obdrav-
skega zavoda za veterinarstvo in živi-
norejo Ptuj, Kmetijski zavod Maribor
ter odbor Slovenske podeželske mla-
dine Sestrže.
Na tekmovanju je sodelovalo 20
mladih oračev. Pomerili so se v
dveh disciplinah: v oranju z dvo-
brazdnimi ter tri- in večbrazdnimi
plugi. Poglejmo rezultate:
V kategoriji dvobrazdnih plugov
je zmagal Roman Pernat iz Sestrž
24, na drugo mesto se je uvrstil
Radko Firbas iz MoŠkanjcev 9 in na
tretje Matej Zafošnik. Pleterje 28.
V kategoriji tri- in večbrazdnih plu-
gov sta bila le dva tekmovalca, zma-
gal je Matjaž Sagadin iz Sestrž 24
pred Janezom Kolarjem iz Doklec 3.
Zmagovalci se bodo udeležili re-
gijskega tekmovanja traktoristov v
oranju, ki bo 27. avgusta na parceli
Kmetijskega kombinata Ptuj v Pra-
gerskem. Tudi tam jim želimo kar
največ uspeha.	JB
SLOVENIJA — 11AL1JA:
Veliko vznemirjenja je v Slove-
niji povzročil premik italijan-
skih vojaških sil na mejo. Te
bodo nadzorovale 130-kilome-
trsko mejo s pogostim patrulji-
ranjem. Italijanski organi pou-
darjajo. da ne gre za militariza-
cijo meje, temveč za pre-
prečevanje prehajanja nezažele-
nih oseb v Italijo in s tem pri-
našanja nezaželenih sredstev in
blaga. V uradnem sporočilu je
tudi povedano, da so ukrep pa-
truljiranja ob meji uvedli tudi
zato, ker je na slovenski strani
vrsta igralnic in brezcarinskih
prodajaln, ki izzivajo italijanske
obmejne organe, saj so te na
njihovi strani prepovedane.
BOSNA IN HERCEGOVI-
NA: Po skoraj dveh tednih naj bi
predstavniki vseh treh sprtih stra-
ni še ta teden sedli za pogajalsko
mizo. Tokrat so pogajanja v ne-
varnosti predvsem zaradi hrvaške
grožnje, da jih bodo zapustili, ker
bosanka vojska v osrednji Bosni
zavira dotok humanitarne pomoči
v hrvaške vasi. Bosanski predsed-
nik Alija Izetbegovic pa je od-
ločno zahteval, da morajo Musli-
mani dobiti 43 odstotkov sedan-
jega ozemlja BiH. in če hočejo
preživeti, tudi dostop do morja.
Ce bi hoteli Srbi ugoditi zahte-
vam tako muslimanskih kakor tu-
di hrvaških predstavnikov bi mo-
rali vrniti 70 odstotkov sedaj za-
sedenih ozemelj. Le malokdo pa
verjame, da bi Srbi samoiniciativ-
no bili pripravljeni vrniti zasede-
na ozemlja.
Po najnovejših izjavah nekega
predstavnika Unproforja naj bi
srbski obroč okoli Srajeva nekoli-
ko popustil in sedanjemu stanju
ne bi mogli več reči obleganje.
Srbi so odprli dve poti za dotok
humanitarne pomoči, zapustili Ig-
man in nekaterim delom Sarajeva
vrnili elektriko. Po drugi strani pa
opazovalci trdijo, da je te dni v
Sarajevu še vse pod srbsko kon-
trolo in grožnjo, saj prebivalci še
vedno ne morejo varno hoditi v
mesto, ne da bi pri tem tvegali, da
jih ubijejo.
Evropske države so se zadnje
dni izkazale z nudenjem zdrav-
niške pomoči ranjencem iz Sa-
rajeva. Pomoč in sprejem ran-
jencev je ponudilo 15 držav in
nekaj so jih iz iz Sarajeva že
evakuirali. Italija je na primer
pripravljena sprejeti 450 najnuj-
nejših primerov.
JAPONSKA: Še pred koncem
tedna naj bi japonski jen dosegel
magično mejo, na kateri bi bdo
potrebno za en jen odšteti sto do-
larjev. Prav tako pa je jen močan
tudi v razmerju z nemško marko,
saj naj bi konec tedna veljal 59.05
marke in tudi 147,70 angleškega
funta. Gonilna sila naraščanja
vrednosti jena je ogromen japon-
ski trgovinski presežek. Svet ja
namreč moral pokupiti za več kot
sto milijard tolarjev jenov, da je z
njimi plačal japonske izdelke. Le-
tos pa naj bi bila ta vsota še višja.
JUŽNI LIBANON: Po dveh
tednih premirja je v ponedeljek
zjutraj gverilska skupina napadla
izraelsko patruljo. O žrtvah ne po-
ročajo. izraelska vlada pa je napo-
vedala, da bo ostro odgovorila na
sleherno kršneje premirja iz 31.
julija. Premirje so s posredovan-
jem ZDA sklenili potem, ko so
Izraelci v povračilnih napadih za
gverilske akcije pobilil 130 ljudi
in jih ranili okoli 600. Proiranski
gverilci so se v sporazumu obve-
zali. da ne bodo napadali izrael-
skih ozemelj, niso pa se odpove-
dali spopadom z izraelsko vojsko
in milico ter njunimi zavezniki na
ozemlju Južnega Libanona.
SINGAPUR: Premier Go Čok
Tong je v govoru ob državnem
prazniku napovedal, da bo uvedel
podporo za neizobražene zakonske
pare. Zakoncem, ki nimajo izo-
brazbe, bodo dvajset let izplačeva-
li 16 tisoč dolarjev kot pomoč za
izobraževanje in plačevanje stana-
rine. Zakonci pa se bodo morali
obvezati, da se bodo izšolali in da
bodo imeli samo dva otroka. Pod-
poro bo uvedel zato, ker ga skrbi
prihodnost otrok, za katere starši
niso sposobni skrbeti. V prihodno-
sti si namreč ne želi države z
množico nekvalificirane delovne
sile, ki se poteguje za slabo
plačana delovna mesta.
TEDNIK
TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za
radijsko in časopisno dejavnost RADIO-TEDNIK PTUJ.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in glavni urednik), Ludvik
Kotar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgovorne-
ga urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik,
Darja Lukman-Žunec, Martin Ozmec, Marija Slodnjak, Vida
Topolovec, Nataša Vodušek in Milena Zupanič (novinarji).
TEHNIČNO UREJANJE: ATS Irena Fijan, telefon 776 335.
PROPAGANDA: Oliver Težak, telefon 776-207.
Naslov: RADIO-TEDNIK, Raičeva 6, 62250 Ptuj, p.p. 99
telefon (062) 771-226 • telefaks (062) 771-223.
Celoletna naročnina 3.120 tolarjev • za tujino 6.240 tolarjev.
ŽIRO RAČUN PRI SDK PTUJ: 52400-603-31023.
Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije šte-
vilka 23/58-92 z dne 12. 2. 1992 se šteje Tednik za izdelek in-
formativnega značaja iz 13. točke tarifne številka 3, za katerega
se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.
Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor.
m
TEDNIK — {K)' AVGUST 1993
POROČAMO, KOMENTIRAMO — 3
Igre na srečo z igralnimi
avtomati in novi zakon
Dosedanje področje prirejanja iger na srečo je urejel
Zakon o igrah na srečo (Ur. list SKS štev. 32/80 in 29/86),
v katerem je bilo prirejanje iger na srečo z igralnimi av-
tomati zunaj igralnic kaznivo dejanje. Razmah uporabe
igralnih avtomatov v zadnjih treh letih in želja po novi
organiziranosti igralništva je narekovala spremembo za-
konodaje in miselnosti na tem področju.
Ker vlada ni uspela spravili
sko/.i skupščinsko proceduro
zakona, je parlament sprejel dne
28. julija 1993 Zakon o začasni
ureditvi prirejanja posebnih iger
na srečo na igralnih avtomatih
zunaj igralnic in o plačevanju
takse na igralne avtomate (v na-
daljnjem besedilu zakon), ki
ureja to področje in omogoča
začasno legalizacijo prirejanja
iger na srečo (Uradni list RS št.
47/93). Iz omenjenega zakona
povzemamo bistvene značilno-
sti. ki so pomembne za priredi-
telje iger na srečo, lastnike
igralnih avtomatov in igralce.
Prireditelj igre na srečo je vsak
zasebnik in podjetnik, v katerega
poslovnem prostoru (gostišču, za-
bavišču ali drugem podobnem
prostoru) je avtomat, na katerem
lahko igralec neodvisno od svoje-
ga znanja ali spretnosti zadene
kakršenkoli dobitek (zelo znani in
razširjeni so igralni avtomati za
poker). Ker zakon velja naslednji
dan po objavi v Uradnem listu, je
predvideno petnajstdnevno pre-
hodno obdobje, v katerem bodo
lahko prireditelji legalizirali svojo
dejavnost (najkasneje do 31. 8).
Od 1.9. bo lahko prireditelj imel
v lokalu samo avtomat, na kate-
rem bo na vidnem mestu naleplje-
na posebna nalepka. Nalepke bodo
izdajale izpostave Republiške
uprave za javne prihodke na pod-
lagi dokazila o vplačilu na poseb-
ni račun (izvod virmana ali polož-
nice). Vrednost nalepke je 80.000
SIT. Prihodki so v celoti sredstva
občinskega proračuna. Za vsak
mesec bo nalepka druge barve in jo
mora prireditelj pridobiti za mesec
v naprej, najkasneje pa do zadnjega
v mesecu. Nalepka je neprenosljiva
med prireditelji in ima enotno ceno
ne glede na število dni uporabe v
posameznem mesecu. V lokalu je
lahko samo toliko avtomatov, koli-
kor nalepk je prireditelj kupil za
posamezni mesec. Ob prvem zah-
tevku po nalepki bomo prireditelje
vpisali v posebni register in dosled-
no izvajali evidenco o izdaji na-
lepk. Prireditelj je popolnoma od-
govoren za izvajanje določil zako-
na. tako da bo moral sam zagota-
vljati. da na avtomatih ne bodo
igrale mladostne osebe (mlajši od
18 let) in da ne bo presežen naj-
višni vložek 1000 SIT.
Ob ugotovljenih nepravilnostih
so za prireditelje zagrožene visoke
kazni od 500.000 SIT naprej in
obvezna zaplemba avtomata ali
celo vseh avtomatov.
Zakon predvideva tudi šestme-
sečni rok za zagotovitev posebnih
igralnih prostorov in drugih pogo-
jev na podlagi predpisov, kijih bo
predpisal minister za finance naj-
kasneje do 31. 12. 1993.
O vseh drugih podrobnostih bo-
mo prireditelje obvestili naknadno
na izpostavi.
Za druge vrste igralnih avtoma-
tov in naprav (pikado, biljard in
razne računalniške igre) pa velja še
naprej Odlok o komunalni taksi v
občini Ptuj. ki predvideva letno tak-
so glede na tarifno številko in vred-
nost točke (npr. za biljard 3.300
SIT. za pikado 2.970 SIT ...).
Stanislav Zavec.
vodja Izpostave RUJP Pluj
AVSTRIJSKA POSLANKA 6ARRIELLE TRAKLER MED
DEGUNCIV PTUJU
Humanitarna organizacija
Wir helfen pomaga trpečim
Ptujsko občino je v torek, 10. avgusta, obiskala državna po-
slanka avstrijskega parlamenta Gabrielle Traxler, predsednica
avstrijskega humanitarnega združenja \Vir helfen (pomagamo),
ki je bilo ustanovljeno pred kratkim z namenom, da pomaga
otrokom in družinam beguncev v nekdanji Jugoslaviji. Opoldne
jo je v mestni hiši sprejel predsednik ptujske vlade Branko
Brumen. Z vodjem oddelka za obrambo Janezom Mercem in
vodjo begunskega centra Vando Kosi so se pogovarjali o begun-
cih na ptujskem območju. Gospa Traxler se je še posebej zani-
mala za počutja begunskih otrok in družin vseh vojskujočih na-
rodov bivše Jugoslavije, zato si je ogledala začasni zbirni center
za begunce na Zagrebški cesti.
Ob tej priložnosti je Branko Bru-
men gostji predstavil ptujsko občino
in njeno razvojno strategijo s poudar-
kom na turizmu ter ob tem osvetlil tu-
di vse večjo vlogo skupnosti obmej-
nih občin, ki povezuje gospodarske,
kulturne in druge interese krajev ob
meji s Hrvaško.
Janez Mere je gostji predstavil
življenje beguncev na ptujskem ob-
močju in povedal, da jih je trenutno
okoli 450, v glavnem iz Bosne in
Hercegovine, a različnih narodnosti.
V začasnem zbirnem centru na Za-
grebški cesti jih je 178, pri družinah
znancev in prijateljev več kot 200, Še
zmeraj pa jih je okoli 50 brez statusa
begunca.
Med obiskom v begunskem centru
se je gospa Traxler, ki se v avstrij-
skem parlamentu ukvarja z družin-
sko in zunanjo politiko, veliko po-
govarjala tudi s posameznimi be-
gunci in si ob tem ogledovala njiho-
ve bivalne prostore. Poudarila je, da
humanitarna organizacija Wir helfen
pri nudenju pomoči ne dela nobenih
razlik, saj pomaga vsem zaradi voj-
ne trpečim otrokom in družinam.
Pomoči v hrani in oblačilih želijo
dodati dušo in srce ter upajo, da v
tem uspevajo.
Ker ima ta humanitarna organiza-
cija v drugih nekdanjih jugoslovan-
skih republikah že nekaj svojih
predstavništev oziroma podružnic,
je gospa Traxler izrazila pripravlje-
nost, da bi — če je to mogoče —
podobno izpostavo ali humanitarni
center poskušali urediti tudi na ptuj-
skem območju. O tej možnosti se
bodo seveda še pogovarjali, kajti kot
kaže, vojne vihre na Balkanu še ne
bo tako kmalu konec in begunci bo-
do hočeš nočeš še lep čas med nami.
M. Ozmec
Avstrijska poslanka Gabrielle Tra-
xler. Foto: M. Ozmec
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
Izvršni svet
Na osnovi sklepa 122. seje izvršnega sveta z dne 16/8-1993 in v skladu s
sklepom zborov občinske skupščine iz leta 1978 o opustitvi pokopališča v
Ptuju (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj Št. 11 z dne 27/7-1978) ter v skla-
du z ureditvenim načrtom Projekte inženiringa Ptuj iz marca 1992 je Komu-
nalno podjetje Ptuj pričelo 1/8-1993 večja Čistilna dela. Nujno potrebno je
nadaljevanje vzdrževalnih del. ki vključuje tudi podiranje suhih dreves, sa-
ditev novih, ureditev žive meje, odstranitev grobnih okvirjev brez napisov,
popravilo obzidja itd. V skladu z ureditvenim načrtom bodo (v jeseni 1993)
izvedeni tudi posegi v prostor v smislu celovite rešitve spominskega parka,
in sicer zatravitve površin, zatravitve zapuščenih grobov (grobov brez napi-
sov) in ureditve infrastrukture (poti. fizične ovire, luči, kanalizacija).
Sčasoma bo večina pokopališča spremenjena v zelenico tako, da bodo
nagrobniki ostali, zato javno pozivamo vse svojce umrlih na starem
mestnem pokopališču, da v enem mesecu od objave tega razpisa
—	očistijo svoje grobove
—	se izjasnijo glede ostankov grobne arhitekture (okvirji, plošče
brez napisov,...) upravljalcu Komunalnemu podjetju Ptuj (g. Bohak).
Če v tem času ne bodo očistili grobov, bodo le-ti spremenjeni v zele-
nico, vendar tako, da bodo obeležja ostala.
Če se ne bodo izjasnili glede ostankov grobov, bo le-te odstrando Ko-
munalno podjetje Ptuj.
Števdka: 617-13/92-13
Ptuj, 16/8-1993
IZVRŠNI SVET SO PTUJ: predsednik Branko Brumen
Deseta Mipovanoc dobro obiskana
V soboto so pred Blagovnico Mercator organizirali tra-
dicionalno Mipovo noč — tokrat jubilejno, deseto.
Praznik delavcev Mercatorja in
ob tem tudi srečanja s kupci so
povezali s praznovanjem dvajse-
tletnice svojih skladišč in začetki
dela na grosističnem področju.
Glavni Mercatorjev grosist za se-
verovzhodno Slovenijo je prav
Mercator—MIP Ptuj, ki ima še
maloprodajne centre v Lenartu.
Mariboru, Ormožu, Gornji Rad-
goni in Lendavi. Zraven družbe-
nih prodajaln oskrbujejo zasebni
sektor.
Prireditev pa je bda še posebno
zanimiva za kupce Mercatorja, saj
so za vse tiste, ki so kupili nad
2000 tolarjev blaga, pripravili žre-
banje oddanih kupončkov. Akcija
je potekala od 15. julija do sobote,
14. avgusta. Zraven tega žrebanja
so v bobnu zavrteli še številne ku-
pone Levi's shopa.
Vreme je tudi letos bilo na stra-
ni Mercatorja, prireditev pa je obi-
skalo kar tri tisoč ljudi.
Tatjana Mohorko
4 — PO NAŠIH KRAJIH
19. w(,isi 1^3 ~ tednik
Zgornji del stare šole
v Vidmu bodo porušili
Dela na gradbišču novega šol-
skega poslopja v Vidmu pri Ptu-
ju so v polnem teku. Prehodno
prvo fazo del naj bi dokončali
do tridesetega novembra.
Stara šola, katere temeljni ka-
men so položili v letu 1882 in
je začela služiti 1884.. je bila že
družbena lastnina. Celotno staro
šolo bodo v naslednjih dneh po-
rušili vse do višine spodnjih
oken. Adaptacija le-te se bo pri-
čela v naslednjem šolskem letu.
Ravnateljica šole. Marija Čer-
nila je povedala, da so težave z
razporeditvijo učencev ob pri-
četku pouka že rešili. Tako bo
imela predmetna stopnja pouk v
bližnji podružnici Leskovec, ra-
zredna stopnja pa ure pouka v
prostorih župnišča. Kmetijske
zadruge, gasilskega doma. ne-
kaj prostora pa jim bodo nudili
še v gostilni Dragice Pal. Na ra-
zredni stopnji imajo v novem
šolskem letu 145 učencev, pred-
metna stopnja pa šteje kar 195
učencev.
Šolski kolektiv ob uresnič-
evanje dolgo želene investicije
dobro sodeluje s krajevno skup-
nostjo, na pomoč pa so prisko-
čili številni posamezniki iz
bližnjih vasi in Nogometni klub
Videm pri Ptuju. Tudi v prihod-
nje bodo s prostovoljnim delom
prispevali k nemotenemu pote-
ku del, so še poudarili. Želijo
si, da bi dela čimprej dokončali
in pouk pričeli v novi stavbi, ki
za tako velik šolski okoliš po-
meni veliko pridobitev. Pouda-
rili so še, da so spomini na staro
šolo lepi. saj je dala številnim
generacijam veliko znanja.
Obenem si v krajevni skupno-
sti s tamkajšnjimi športniki pri-
zadevajo, da bi za uspešnejši
razvoj športa v šoli in kraju
razširili športne terene ob novi
šolski zgradbi, saj bi morali
omogočiti razvoj atletike, pa tu-
di drugim športom zagotoviti
ustreznejše pogoje za vadbo in
tekmovanje.
Tatjana Mohorko
Stara šola pred rušenjem v ponedeljek, 16. avgusta. Foto: kk
Lenarške novice
blizu 2000 lenarčanov za mariborsko bolnišnico ^
V	Lenartu so končali akcijo osebnega prostovoljnega izjavljanja
za zbiranja denarja za dokončanje Internega oddelka mariborske
bolnišnice. Predstavniki lenarških krajevnih skupnosti in Rdečega
križa so od maja obiskali vsa gospodinjstva v občini. Največ Le-
narčanov seje odločilo, da bodo svoj prispevek namenili v enkrat-
nem znesku, v nekoliko manjši meri pa so se odločali, da bodo v ta
namen dve leti prispevali odstotek svoje neto plače. Tako so v Le-
nartu podpisali 1813 pogodb. Po prvih ocenah so v Splošni bol-
nišnici Maribor zbrali na tak način 12 milijonov tolarjev. Direktor
Splošne bolnišnice Maribor dr. Rudi Turk je ob koncu akcije v
Lenartu povedal: "Ko smo se v začetku leta odločali, ali naj k zbi-
ranju sredstev za gradnjo internega oddelka pritegnemo tudi občane
Lenarta in drugih sosednjih občin, nas je vodilo prepričanje, da so
tudi v teh okoliških občinah ljudje, ki želijo pomagati in prispevati
svoj delež pri gradnji dolga leta prepotrebnega internega oddelka."
Kljub temu da se je akcija uradno že končala, pa vsi tisti, ki bi
radi prispevali sredstva za mariborsko bolnišnico, lahko še vedno
podpišejo pogodbo na sedežu svoje krajevne skupnosti.
lenart mora ostati okrajno središče
V	Lenartu so imeli delovni sestanek o lokalni samoupravi na le-
narškem področju. Sestanka so se udeležili predstavniki vseh kra-
jevnih skupnosti, političnih strank, vodstvo občinske skupščine ter
državni svetnik Andrej Hrastelj.
Govorili so ureditvi bodočih občin, o njihovih pristojnostih in fi-
nanciranju. Predstavniki krajevnih skupnosti so poudarjali, da je
zakon pomanjkljiv, v nekaterih členih pa si celo nasprotuje. Vse pa
je zanimalo, kaj bi z novimi razdelitvami občin pridobili vaščani in
kako bi se financirale. Navzoči so se strinjali, da bi tudi v prihod-
nje Lenart ostal okrajno središče. Po mnenju lenarškega župana bi
pri sprejetju zakona morali biti še posebej pozorni na status po-
deželskih občin.	Marija Slodnjak
OB VRNITVI Z MIROVNEGA TABORA NA MADŽARSKEM
Pot k miru je pot odkritosti in resnice
V madžarskem mestu Balatonberenny so od 1. do 10. avgusta pripravili prvi mirovniški tabor dežel Alpe—Jadran. Tabo-
ra so se zraven Ptujčanov, ki so predstavljali Slovenijo, udeležili še mladi iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvatske.
Kot so povedali udeleženci ta-
bora. se je projekt rodil v duhu
miru, z željo, končati vojno v Za-
livu in bivši Jugoslaviji. Želijo si,
da bi bila vzgoja mladih v dru-
žinah kot način mišljenja sprejem
in vrednotenje različnosti.
Dvanajst Ptujčanov je še pred
odhodom pripravilo program, s
katerim so predstavili Slovenijo
in Ptuj. Kot so povedali, sta bila
prva dva dneva namenjena
spoznavanju in navezavi novih
prijateljstev. Zelo dobro so se
seznanili z madžarsko kulturo,
obiskali Budimpešto in si ogle-
dali Blatno jezero.
Vseh udeležencev tabora je
bilo okrog 140, delo pa je pote-
kalo v šestih delavnicah. Mladi
mirovniki so se lahko seznanili
z glasbo, plesom, videom, tea-
trom, literaturo in grafiko.
Glavna tema vseh delavnic pa je
bilo vprašanje miru in vredno-
tenje poti, ki vodi k miru — po-
ti odkritosti in resnice. V Parku
miru, kot so ga poimenovali, je
vsaka države zasadila svoje dre-
vo miru. Slovenija je posadila
lipo, simbol slovenstva. Prire-
ditve, ki so potekale zadnje dni
tabora, so zapolnili s sporočili
in mislimi, namenjenimi vla-
dam dežel Alpe—Jadran.
Zaključek vseh aktivnosti naj
bi pripravili v Ankaranu 24. sep-
tembra, ko bodo predstavili rezul-
tate uspešnosti taborov, saj so
zraven tega tabora pripravili še
otroškega in študentskega. V na-
slednjem letu naj bi mirovniški
tabor organizirali v Avstriji.
In kaj menijo o taboru mla-
di in njihovi spremljevalki?
Mija Langerholc: Zame je
bil to nov način počitnikovanja,
ki je vse prej kot poležavanja na
soncu in predajanje brezdelju.
Kot že samo ime pove, smo se
na taboru veliko pogovarjali o
miru, ki je aktualna tema da-
našnjega časa. Zaposleni smo
bili z mnogimi aktivnostmi, ki
so običajne za takšna srečanjua
(risarska, gledališka, plesna,
pevska delavnica), vse pa so se
navezovale na temo mir.
Živimo v svetu nasilja in zdi
se mi prav, da nas že mlade
skušajo prepričati, kako pomem-
ben in potreben je mir. Srečanja
mladih so pomembna tudi zaradi
mnogih prijateljstev, ki se sklene-
jo med pripadniki različnih naro-
dov. Prijateljstvo med narodi pa
je temelj miru.
Branka Rojht: Na mirovnem
taboru mi je bilo zelo všeč. Pro-
gram je bil pester, zato smo se ved-
no s čim ukvarjali in se zabavali ter
se nmarsikaj naučdi. Ogledali smo
si Budimpešto. Spoznali smo veli-
ko prijateljev, se z njimi pogovarja-
li in se zabavali. Veliko smo se po-
govarjali o miru. O njem smo po-
sneli kratek film. ki govori, da naj
mir združi vse ljudi sveta.
Thomas Pulko: Najprej bi se
rad zahvalil tistim, ki so nam
omogočili potovanje v Madžarsko.
To je bilo moje prvo taborjenje in
bilo je super. V Madžarski smo
spoznali dosti prijateljev. Organi-
zacija je bila zelo dobra in
uspešna. Organizirane so bile raz-
ne športne dejavnosti, igre in
predvsem pogovori o miru. Tako
smo se bolje seznanili z dogodki v
drugih državah. Hoteli smo do-
seči. da bi se ljudje na svetu spri-
jateljili in da bi končali vojne, ki
prinašajo samo nesrečo.
V Madžarski smo tudi spoznali,
s čim se ukvarja mladina v drugih
državah. Imeli smo izlet v Budim-
pešto. kjer smo lahko opazovali
lepote tega mesta. Zelo lepa je bi-
la vožnja z ladjo.
Na vprašanje, kaj še lahko nare-
dimo za mir v svetu, je težko od-
govoriti. Najboljše bi bilo, da bi
končali vojne in odvrgli orožje.
Pogovarjati se moramo na miren
način, ne pa z orožjem. Vsi ljudje
na svetu bi se morali spri jatel j iti
ne glede na raso ali barvo kože,
doseči mir z ljubeznijo in pogovo-
ri brez orožja.
Peter Matjašič: V taboru je bi-
lo prima. Spoznal sem veliko no-
vih prijateljev in ljudi, ki se od
nas zelo razlikujejo. S slovenski-
mi ter drugimi prijatelji sem se
vključeval v dejavnosti, ki jih je
bilo na pretek. .S tabora in nasploh
iz Madžarske sem odnesel lepe
vtise in spomine. Zelo mi je bila
všeč Budimpešta z enkratnim par-
lamentom ter za nas manj znano
središče južne madžarske mesto
Pech z zelo zanimivo zgodovino.
Namen tabora je bil mir, bese-
da, ki za vsakega pomeni nekaj
drugega. Zame je mir ljubezen in
prijateljstvo vseh ljudi, brez rasiz-
ma. Vojn in sovraštva jaz ne mo-
rem končati, vendar lahko poma-
gam beguncem, da jim dam streho
nad glavo in toplo prehrano, so-
vraštvo pa lahko le zmanjšujem.
Politike bi prosil, naj poskušajo
ustaviti sedanje vojne in pre-
prečijo nastanke novih.
Danici Zelenik: Na Madžar-
skem smo se imeli res super.
Spoznali smo veliko prijateljev iz
različnih držav in doživeli mnogo
dogodivščin, ki jih bomo pomnili
vse življenje. Najvažnejše pa je
bilo spoznanje, da smo vsi ljudje
bratje in da barva polti ter vero-
vanje med nami ne smejo delati
razlik. Politiki, ki odločajo, bi mo-
rali več delati za ljudstvo kot za
svoje interese. Če bi se udeležili
kakšnega mirovnega tabora, bi
spremenili svoje poglede, saj bi
ugotovili, da sta ljubezen in mir
najvažnejša.
Andrej Ranfl: Imeli smo se su-
per. Spoznali smo veliko novih pri-
jateljev iz drugih držav, njihove na-
vade. Najboljši so bili večeri, ko so
se predstavile države. Veliko smo
se pogovarjali o miru in premišlje-
vali. kako bi tudi mi storili nekaj
zanj. Vsak izmed nas je bil vključen
v neko skupino, kjer smo pripravljali
program za zadnji večer.
Teh deset dni nam je zelo hitro
minilo. Upam, da bo še veliko
takšnih morovnih taborov, s kate-
rimi bi lahko vsaj malo prispevali
k miru v svetu.
Mira Golob: V taboru mi je bilo
zelo všeč. Vsak dan smo se lahko ko-
pali, igrali tenis in razne dnige igre.
Tudi plesati smo se učili disco plese.
Na konču je vsaka skupina pripravila
svoj program. Spoznala sem veli-
ko prijateljev. To je bil res mirov-
ni tabor, saj se nismo nikoli prepi-
rali.
Mir je. ko z nekom sklepaš pri-
jateljstvo, ko nekoga spoštuješ, ko
nekoga ljubiš in ko se z nikomer
ne prepiraš!
Vesna Masten: Mir pomeni za-
me ljubezen, spoznavanje, spošto-
vanje in mir na svetu. Upam, da
bomo drugo ieto zopet obiskali
takšen tabor.
Helena Zagoršek: Vseh občut-
kov o našem bivanju na Madžar-
ski ni mogoče napisati na list pa-
pirja, to moraš doživeti sam.
Spoznala sem mnogo prijateljev in
prijateljic iz Avstrije. Madžarske,
Romunije in Italije. Izmenjali smo
si naslove, tako da si bomo lahko
dopisovali.
Če si se ozrl po mladih, ki so bi-
li tam zbrani, si dobil čuden
občutek. Vprašal si se: Zakaj se
moramo tako mladi boriti za mir?
Ali odrasli res ne uvidijo, da bi bil
svet veliko lepši brez vojn in so-
vraštva?.
Dan pred odhodom so nas po-
razdelili v skupine. Vsaka skupina
je dobila vprašalnik s tremi vpra-
šanji. Prvo seje glasilo: Kaj ti po-
meni beseda mir? Kaj občutiš, ko
slišiš besedo mir?
In kaj občutimo? Ljubezen, pri-
jateljstvo. Mir ni samo takrat, ko
ni vojn. Mir je tudi. ko ljudje po-
magajo drug drugemu iz stiske,
brez premislekov in vprašanj, ko
ne pomagajo samo materialno,
ampak nudijo sočloveku tudi
duševno oporo.
Mislim, da je bil namen tabora
zelo dober in da bomo tudi kaj do-
segli. V Evropi in po celem svetu
bi moralo biti več podobnih tabo-
rov. da bi mladi lahko dokazali.
kako močno si želimo, da bi na
zemlji zavladal MIR!
Andrej Holcer: .Srečanje ljudi,
predvsem mladih, vseeno kake na-
rodnosti ali vere, je zelo pomem-
bno, saj se na tako preprost način
učimo spoštovanja do sočloveka.
Prvo mirovno srečanje mladih iz.
dežel Alpe—Jadran, katerega ude-
leženec sem bil, mi bo ostalo v le-
pem spominu. Našel sem prijatelje
drugih narodnosti, s katerimi bom
ostal v stiku, upam pa, da se bomo
še kdaj srečali.
Danica Zelenik: Pred odhodom
na prvi mednarodni mirovnega ta-
bor smo se pridno pripravljali, po-
nesli s seboj obleko kurenta, šta-
jarsko narodno nošo. simbole Ha-
loz, propagandni material, zasta-
vo, slovensko zemljo, lipo. vence
čebule, videokaseto "Moj ko-
laček" OŠ Dornava. kolače kruha,
vino ... Na taboru smo se veliko
pogovarjali o miru in doživeli ve-
liko lepega. Vsak dan poslušamo
o novih kriznih žariščih, o žrtvah,
lakoti, sovraštvu. Premalo prisluh-
nemo mladim, ki so zelo za-
skrbljeni in bi tudi radi pomagali.
V parku miru smo posadili dre-
vesa — tudi slovensko lipo, skle-
nili krog okrog "spomenika" —
simbola tabora, zapeli skupno pe-
sem in močno upali, da bodo ljud-
je v svet slišali naš glas. naše želje
po miril. Prijateljstvo je vrednota,
ki bi jo moral ceniti vsak prebiva-
lec našega planeta in bilo bi veliko
manj gorja.
Marina Zumbar: Cilj projekta
vzgoja miru (v duhu miru) pomeni
vzgajati ljudi skozi nov način
mišljenja. Naučiti se je potrebno
sprejemati različnost; in ne le to.
ampak ji dati pravo vrednost. Ra-
zličnost je osnova razvoja in na-
predka. Pomeni tudi vzgojo k soli-
darnosti, prijateljstvu, spoštovan-
ju, svobodi. Pomeni prebujanje
vesti, njeno delovanje v smislu
vzgoje osebnosti, ki zavrača nasil-
je in vojno.
Mir je realnost je način življen-
ja, je del osebnosti, ki zajema
oblikovanje in bogatenje duha, ču-
stev in razuma.
Vzgajati v duhu miru je naloga
vseh nas, prinaša možnosti novih
spoznanj v družini, šoli. združen-
jih in svetu. Tatjana Mohorko
Udeleženci tabora Mija Langerholc, Branka Rojht, Thomas Pulko, Peter Matjašič, Daniel Zelenik, Andrej Ranfl...
Mira Golob, Vesna Masten, Helena Zagoršek :r Anurej Holcer ter spremljevalki Danica Zelenik in Marina Žumbar.
IZLET NA
MADŽARSKO
Društvo za boj proti
sladkorni bolezni organi-
zira enodnevni izlei na
Madžarsko, kjer si bodo
ogledali znamenitosti se-
vernega dela Blatnega je-
zera. Odhod z avtobusne
postaje Ptuj bo v soboto,
4. septembra, ob 6 uri.
Cena izleta je 1700 SIT,
prijave s plačilom pa bodo
sprejemali 18. avgusta in
1. septembra v društvu od
8. do 10. ure, vsak dan pa
se lahko prijavite v diabe-
tični pisarni.	„
F TM
NOV PRAPOR TURNIŠKIH
UPOKOJENCEV
mmmimmmmmmmmsm
V krajevni skupnosti
Turnišče bodo ta konec
tedna slavili upokojenci.
Člani društva, ki je bilo
ustanovljeno lani, bodo v
soboto v prostorih krajevne
skupnosti razvili svoj prvi
društveni prapor. Po urad-
nem delu bo zabava. KK
TEDNIK — A\C;I;ST 1993
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE — 5
PIŠE: TJAŠA MRGOLE-JUKIČ
ZGODOVINA RELIGIJE ZA MLADE
47._____
Sprva so bili obredi preprosti.
Igrali so prizore iz življenja ljudi
in bogov, se našemili, plesali, pili
in se veselili. Kasneje so se te
igre spremenile v prave gleda-
liške igre. obredi pa v gledališke
festivale. Gledališke skupine so
med seboj tekmovale in najboljše
so nagradili. Igre so trajale naj-
manj en dan in so se vrstile ena
za drugo. Jasno je, da seje zbralo
veliko gledalcev, ki so želeli
uživati v gledanju iger.
Za te prireditve so zgradi i ve-
lika gledališča, ki so iz aviona
še najbolj podobna podkvi. Po-
navadi so gledališče gradili v
hrib, tako da so lahko v hrib
vrezali terase — stopnice in to
so bili sedeži. Cisto na dnu je
bil prostor, ki so ga imenovali
orkester. Ta orkester nima no-
bene zveze z orkestrom, kakor
ga poznaš ti. Grški orkester je
oder. Grško gledališče lahko
mirno imenujemo poletno gle-
dališče, saj ni imelo strehe. Ker
so bila gledališča velika in so
sprejela veliko gledalcev, so
graditelji poskrbeli za zelo do-
bro akustiko. To lahko presku-
siš tudi danes: sredi orkestra —
oprosti, odra — vržeš na tla ko-
vanec in slišal ga bo pasti tudi
tisti, ki bo sedel v zadnji vrsti.
Ne verjameš? Tudi jaz nisem,
dokler nisem preizkusila.
Na odru so seveda igrali
igralci. Kili so obuti v sandale z
debelim podplatom; pa ne, ker
bi to bilo moderno, pač pa zato,
da bi bili igralci in bolje videni.
Na obrazih so nosili maske, ki
so prikazovale like v igri. Naj-
bolj smešno pa se mi zdi to. da
so bili igralci zmeraj le moški.
Igrali so tudi ženske vloge. Pred
sabo so seveda imeli žensko
masko. Ne vem, ali so tudi bolj
"cvilili" ali pa so govorili z niz-
kim moškim glasom. Smešno se
mi zdi. če je moški govoril dru-
gemu moškemu igralcu: "Dra-
ga, ljubim te, naj te primem za
nežno ročico, ljubica moja..."
Se ti ne zdi, da so Grki žensko
preveč zapostavljali? Saj smo
vendar tako dobre igralke. Ka-
korkoli že — šalo na stran, za-
pomni si, da so grške gledališke
igre bile namenjene le svobod-
nim, odraslim moškim in niko-
mur drugemu.
Igre, ki so jih igralci igrali, so
seveda napisali tudi moški. Že
Grki so ločili dve vrsti gledali-
ških iger. ki jih poznaš tudi ti.
Ene so bile resne, žalostne, tra-
gične, torej tragedije in tako jih
imenujemo tudi danes. Glavni
pisci teh del in tudi največkrat
zmagovalci festivalov so bili Ajs-
hil, Sofoklej in Evripid. Druge
vrste iger so bile vesele, zabavne,
v njih so se norčevali iz ljudi, pa
tudi iz bogov; te so se in se tudi
danes imenujejo komedije.
Glavna zvezda iz tega področja je
bil Aristofan. Da so bile grške
komedije in tragedije resnično
prave umetnine, ti potrdi dejstvo,
da jih uprizarjajo tudi danes.
Seveda ni bilo gledališče le
ob Akropoli, ampak ga je imelo
vsako večje svetišče in gleda-
liške igre, igrane v čast bogu
Dionizu, so predvajali po vseh
teh svetiščih.
OLIMPU A
Drugo veliko, znano in po-
membno svetišče Grčije so zgra-
dili v mestu Olimpija. Legenda
pravi, da je mesto ustanovil Her-
kules in ga posvetil očetu Zeusu.
Njemu je bilo namenjeno tudi
svetišče. Gradnjo svetišča so
pričeli v 5. stoletju pr. n. št. in ga
končali v 15 letih. S 64 metri v
dolžino in 18 metri v višino je bi-
lo to svetišče eno največjih, sicer
pa se tako tudi spodobi, saj je bil
Zeus vendar vladar bogov. Sve-
tišče je bilo grajeno v dorskem
slogu. Se spominjaš, za kakšen
stil in stebre gre?
Akropolo si danes vendarle
lahko ogledamo, čeprav ni več
popolnoma cela. svetišče v
Olimpiji pa so potresi popolno-
ma uničil in ostalo je le še nekaj
razvalin.
Gledališki igralci
ČASTNI OBČAN PTUJSKE OBČINE JOŽE GREGORC
Njegovo življenje je glasba
Jože Gregorc je bil rojen 1914. v Pulju. Oče je bil Štajerec, rojen na Zbelovem pri
Poljčanah, mati pa prava Dunajčanka.
Že kot 8-letni otrok je začel
nastopati kot violinist na raznih
prireditvah, pozneje je igral v
gimnazijskem (gimnazijo je
obiskoval v Murski Soboti) in
sokolskem orkestru, ki ga je vo-
dil nekdanji študent dunajskega
konservatorija violinist Erno
Naday. Ves čas je pel v gimna-
zijskem zboru. V petem razredu
gimnazije so ob podpori mece-
na gospoda Josipa Benka naba-
vili instrumente iz Nemčije za
fanfarni pihalni orkester. Orke-
ster je postal kmalu edini pihal-
ni sestav v Murski Soboti in je
sodeloval na vseh paradah, po-
vorkah. procesijah itd. Z orke-
strom je bil leta 1930 na šol-
skem izletu v Ptuju in pripravil
koncert v mestnem parku za
ptujske dijake.
Ker so bili v Murski Soboti
ukinjeni višji razredi, je gimna-
zijo nadaljeval v Mariboru in
kot gojenec dijaškega doma
postal "kapclnik" zavodovega
orkestra (ravnatelj g. prof. dr.
Pavle Strmšek). V počitnicah je
v Murski Soboti ustanovil
mešani PZ prekmurskih dijakov
— višješolcev in akademikov
(tako so takrat nazivali viso-
košolce), pripravljali so se za
koncerte v Murski Soboti, Lju-
tomeru, Radencih in Gornji
Radgoni. Tako so se zbrali vsa-
ke počitnice. Študij s tem zbo-
rom je bil lahek, saj so vsi peli
vse leto v raznih gimnazijskih
ali drugih zborih v Mariboru,
Celju ali Ljubljani. Kot vodja
zbora je nastopal v tem okviru
tudi s svojim kvartetom, ki je
deloval še dolga leta, tudi ko je
že študiral na konservatoriju: ob
tem je nastopal tudi kot solist in
program je bil hitro sestavljen.
Leta 1937 je imel v Radencih
svoj prvi samostojni koncert in
z dohodkom je izplačal svoj
prvi frak. ki si ga je pred kon-
certom izposodil.
Leta 1934 je uspešno opravil
sprejemni izpit na državnem
konservatoriju v Ljubljani z
glavnim predmetom solopetje in
diplomiral z odličnim uspehom
pri univ. prof. mojstru Juliju
Bctettu, takratnem rektorju.
Njegovi nekdanji profesorji
(našteti so brez akademskih na-
slovov) so bili: Julij Betetlo —
solopetje, Lucijan Marija Sker-
janc — dirigiranje I. II. III. har-
monija, kontrapunkt, akustika
in orkester, Peter Sergej Golo-
vin — ritmika in balet, Osip
Sest — recitacija—dramatika,
Karlo Rupel — violina. Sesek,
Baje — klavir. Izidor Cankar —
umetnostna zgodovina, Vilko
Ukmar — zgodovina glasbe in
estetika, Matija Tome — orgle.
Angela Trost — fonetika, psi-
hologija. metodika. Danilo Sva-
ta — intonacija, partiturna igra
in orkester itd. Pozneje se je iz-
popolnjeval na Dunaju pri moj-
stru dr. Maksu Šonherju in dr.
Karlu Bohmu šef-dirigentu du-
najskih ftlharmonikov v njego-
vem mojstrskem dirigentskem
seminarju.
Ves čas študija je Jože Gre-
tiorc nadaljeval svoio amatersko
dejavnost. Vodil je moški zbor
Srednje tehnične šole v Ljublja-
ni in pel pri ruskem cerkvenem
zboru, kjer se je pri odličnem
zborovodju veliko naučil; žal pa
je po letu in pol mlad umrl in je
moral prevzeti njegovo mesto.
Za pravoslavno veliko noč
(1936.) je bil naprošen, da na-
študira z zborom šole Ruski ka-
detski korpus v Sarajevu Vo-
skresenie. Bilo je nekaj poseb-
nega in prelepega: 500 'kadjeto-
f' in njihovi profesorji — stari
ruski generali so basirali.
Pozneje je na Ježici pri Lju-
bljani vodil moški pevski zbor
"Zora" in z njim dosegel prvo
nagrado za moške zbore na tek-
movanju pevskih zborov Huba-
dove župe ter postal prvi po-
možni župni zborovodja (1939),
zato je lahko večkrat dirigiral
združenim zborom do 1000 in
več pevcev.
Kot pevec je nastopal na radiu
Ljubljana in raznih prireditvah,
imel samostojne koncerte v Ra-
dencih. Čakovcu in Varaždinu.
kjer je zaradi nenadnega zloma
noge baritonsta novosadske
Opere, ki je takrat gostovala v
Varaždinu, odpel vlogo očeta v
Verdijevi Traviati. Leta 1938 sta
z mariborsko operno primadono
Jelko Iglič (pozneje Cimerma-
novo) sodelovala na dobrodel-
nem koncertu RK v Ptuju in od-
pela vsak polovico koncerta.
Violino je igral v raznih pri-
ložnostih orkestrih in sestavih,
v počitnicah pa v sezoni v Ra-
dencih (1937 in dva meseca leta
1938) dirigiral velikemu salon-
skemu orkestru koncerte v par-
ku na Bledu.
JOŽE GREGORC
V PTUJU
Verjetno je to njegovo vse-
stransko delovanje v času študi-
ja pripomoglo tudi k temu, da je
v decembru leta 1939 med de-
vetimi starejšimi kandidati —
star komaj 25 let — bil izbran
za direktorja ugledne šole ptuj-
ske Glasbene matice. Tu je
srečal same plemenite ljudi in
glasbene entuziaste, odlično
vpeljano šolo z bogatim instru-
mentarijem in notnim arhivom.
Učil je violino, solopetje in har-
monijo, zbral pevce za mešani
pevski zbor, ki dve leti ni delo-
val. sestavil salonski orkester in
vodil mestni pihalni orkester, ki
je štel le 26 članov. Poleg me-
stne so delovale še gasilska, so-
kolska in nemška godba; z malo
truda jih je do konca šolskega
leta pregovoril za skupen na-
stop. Tako seje rodila združitev
godbenikov v veliki 70-članski
pihalni orkester.
Približno mesec dni po svo-
jem prihodu je pripravil celo-
večerni solistični pevski koncert
(tak je bil takrat običaj za vsa-
kega novo- nastavljenega peda-
goga); pri klavirju ga je sprem-
ljala prof. Mara Kabaj. odlična
pedagoginja na šoli. Koncert sta
ponovila čez dobro leto dni. tik
pred vojno, v mariborski union-
ski dvorani.
Že nekaj mesecev po njego-
vem nastopu sta imela samostoj-
ne koncert tudi mešani zbor in sa-
lonski orkester. Ker je orkester
dobro napredoval, je naslednje le-
to ustanovil godalni in simfonični
orkester, napisal kantato na
Aškerčevo besedilo Brodnik za
simfonični orkester, moški in
mešani zbor z baritonskim solom.
Izvedba je tako uspela, da so mo-
rali koncert ponoviti. Pihalni or-
kester je imel v počitnicah med
tedenom vsaj en koncert v parku,
ob nedeljah pa dopoldne.
Vojna! Nad Ptujem avioni, ko-
nec načrtov — konec lepih sanj!
Med vojno je bil celoten
učiteljski zbor že prve dni od-
puščen. Profesor Jože Gregorc
je bil preganjan in večkrat za-
prt. Nekaj časa je pel manjše in
srednje vloge v Mariboru v te-
daj Deutsches Opernhaus. V ja-
nuarju 1942 je podpisal pogod-
bo za baritonista v Haagu pri
posredovalcu, ki je bil napoten
še v Zagreb za aranžma baletk;
preden seta vrnil, je izrabil pri-
liko in pobegnil v Ljubljano,
kjer je bil zopet zaprt (27 mese-
cev). ostali čas pa je bil v glav-
nem brezposeln, zasebno pou-
čeval solopetje, pel v radijskem
komornem zboru in bil nekaj
časa agažiran v operi.
Po osvoboditvi se je 18. maja
vrnil v Ptuj. začel čiščenje in
obnovitev delno porušene Gla-
sbene šole in razkrite strehe,
začelo seje iskanje novih učnih
moči, priprava rednega pouka.
Pevci so se počasi vračali, pri-
hajali so tudi novi, nekaterih ne
bo nikoli več nazaj ... Od orke-
stra so padli na sremski fronti
kar trije ptujski maturanti —
violinisti.
V počitnicah je predaval na
učiteljskem tečaju, za vsakdanje
potrebe (proslave, mitinge in
podobno) je sestavil mali moški
zbor, prednik današnjega Ko-
mornega zbora. Kmalu se je iz-
popolnil mešani zbor, tudi orke-
ster in godba, kakor so tedaj
imenovali današnji pihalni orke-
ster. Vsi trije ansambli so kvali-
tetno rasti i in so že po nekaj
mesecih bili usposobljeni za na-
stopanje. Mešani zbor je že
1946. dosegel najvišje mesto v
okrožju Maribor, ki se je takrat
raztezalo od Lendave do Radelj.
Leta 1947 postane zbor repu-
bliški prvak, ima vse polno kon-
certov po Sloveniji, sezono za-
ključi s koncertom v ljubljanski
Filharmoniji z direktnim radij-
skim prenosom. Ponoči so od-
potovali na desetdnevno kon-
certno turnejo na progo
Šamac—Sarajevo.
Zbor in orkester sta obnovila
njegovega Brodnika zopet z
dvema koncertoma na Ptuju in
po enim v Murski Soboti ter
unionski dvorani v Mariboru.
Ker niso imeli denarja za pre-
voz orkestra, so kantato izvajali
z mariborskim opernim orke-
strom.
Leta 1949 je zbor na zveznem
tekmovanju najboljših zborov
Jugoslavije v Beogradu dosegel
drugo nagrado, kar je pomenilo
14-dnevno koncertno turnejo po
Srbiji in Vojvodini z začetnim
koncertom v veliki koncertni
dvorani Kolarčeve univerze.
Turneja: Beograd. Železniki.
Novi sad, Kamendin, Subotica,
Palic. Povsod gostoljubje, spre-
jemi. skratka bajno!
V MARIBOR
PA SPET NA PTUJ
Takrat se je razvijal Radio
Maribor in že kakšno leto se
prof. Gregorca nenehno snubili.
Taktirko pihalnega orkestra je
predal odličnemu solistu na
bas-krilovki Jakobu Štuclu, ki
je imel mehko in precizno roko
za dirigenta in preftnjen smisel
za lepo muziciranje. Prvega
septembra 1950 je postal načel-
nik glasbenega oddelka in šef
dirigent novo ustanovljenega
simfoničnega orkestra in prav
tako dirigent novo ustanovljene-
ga komornega radijskega zbora,
za katerega je pevke in pevce
izbral sam. Služba je bila zanj
enkratna. Ampak vožnja! Avto-
bus je takrat vozil iz Ptuja v
Maribor ob 4.45 izpred gostilne
Strašil na Bregu, iz Maribora pa
ob 18. uri, njegovo delo pa je
bilo v glavnem le popoldan.
Grozno!
Vzdržal je eno leto. V Ptuju
je bilo prosto mesto na gimnazi-
ji in tudi tu je bilo lepo. Imel je
60-članski mešani zbor, v tem
času so ustanovili DPI) Svobo-
da s 96-članskim mešanim zbo-
rom. Za proslave je večkrat
združil oba zbora in ju podprl s
50-članskim orkestrom, za kate-
rega je sam napisal inslrumenta-
cijo. 200 nastopajočih na odru
ni bil nenavaden dogodek le za
Ptuj. Mali zbor (pevci so bili
člani obeh zborov) je deloval
neprekinjeno, imel nešteto kon-
certov po Sloveniji in Hrvaški,
turnejo po avstrijski Koroški,
Dalmaciji itd.
Ob tem delu je bil že leta
1951 naprošen za dirigenta
Učiteljskega pevskega zbora
Emil Adamič (70 članov) v Lju-
bljani. Takrat najbolj priljublje-
ni Planinski oktet iz Maribora
se je vozil v Ptuj, da ga je pri-
pravljal za slavnostni koncert.
Naslednje leto so ustanovili v
Mariboru Zbor prosvetnih de-
lavcev Slavko Osterc. Tudi ti
prosvetarji so prišli po dirigenta
v Ptuj — uspeli so!
Čez dobro leto so Jožeta Gre-
gorca v ptujskem gledališču obi-
skali trije nekdanji sopevci iz ma-
riborskih gimnazijskih let: "Počasi
so prišli z besedo na dan: 'Smo
pevci Slave Klavore — želimo —
pevci bi radi. da nam prideš dirigi-
rat.' Ne vem, pri katerem litru
smo si segli v roke in prav mi smo
si ostali zvesti polnih 22 let. Vodil
sem jih od uspeha do uspeha po
vsej Evropi. Vse te zbore sem vo-
dil iz Ptuja, takrat sem že bil di-
rektor okrajnega gledališča. "Emil
Adamič" je imel vaje vedno v se-
mestralnih in poletnih počitnicah.
"Slavko Osterc" pa vsak četrtek
ves dan vse leto v Mariboru, in-
tenzvine vaje na morju, "Slava
Klavora" (Maribor) pa po večerih
v Mariboru. Če pokažem dve de-
beli mapi kritik, nihče ne more
verjeti, da je to delo enega člove-
ka. Vendar ni lepšega in lažjega
dela, če si izbereš za poklic svoj
življenjski hobi. Vsaka še tako
zahtevna stvar se opravi igraje,"
se spominja prof. Gregorc.
Leta 1959 je bilo Okrajno gle-
dališče okinjeno, čeprav je bilo
prav ta čas v lepem umetniškem
zagonu z dobrimi režiserji, pri-
mernim repertoarjem, dobrimi,
umetniškemu sprejemanju in po-
dajanju naklonjenimi igralci in iz-
vrstnimi igralci — gosti, številnim
zvestim občinstvom in abonenti
sedmih izvenptujskih abonmajev,
z dobrimi organizatorji predstav v
gledališču samem in organizatorji
na terenu.
"Ponudili so mi mesto direktor-
ja Mariborske filharmonije in na-
stopil sem ga 1. 9. 1959. Filhar-
monija je letno priredila sedem do
osem koncertov z različnimi do-
mačimi in svetovnimi solisti ter
priznanimi dirigenti. Kljub lepe-
mu in kvalitetnemu napredku pa je
mariborsko filharmonijo Ljubljana
vedno precej mačehovsko obrav-
navala, kakor pred leti mariborski
radijski orkester. V tem času sem
honorarno predaval na Zidanškovi
gimnaziji (Maribor) glasbeno
vzgojo v šestem in sedmem razre-
du ter poučeval na Srednji glasbe-
ni šoli. kjer sem bil nekaj let pred
tem dvakrat predsednik pri maturi.
Ta časovna nepovezanost zaposlit-
ve mi ni delala težav, saj sem se
vozil iz Ptuja s svojim oplom, ki
sem si ga zaslužil na koncertnih
turnejah v tujini," pripoveduje
Jože Gregorc.
Od leta 1961 je že honorarno
predaval na Pedagoški akademiji.
Leta 1962 je dobil stanovanje v
Mariboru. Do takrat je vodil še
mali zbor. preimenovan v Obrtnik
(32 članov), pripeljal Branka
Rajšterja. ki je kol izredni študent
takrat pri prof. Gregorcu diplomi-
ral; prevzel je zbor in ga preime-
noval v Moški komorni zbor. Leta
1963 seje poslovil od Filharmoni-
je in prevzel mesto predstojnika
glasbenega oddelka, ki ga je moral
šele postaviti na noge. Do upoko-
jitve 1. januarja 1980 je pri njem
diplomiralo lepo število slušatel-
jev, ki delujejo danes v ptujski,
ormoški, murskosoboški, lendav-
ski, radgonski, radenski, ljutomer-
ski, celjski. rogaškoslatinski,
laški, radeljski, ravenski, sloven-
jgraški, slovenskobistriški, mari-
borski, vuzeniški. brežiški, velen-
ski. ljubljanski, kranjski, krapin-
ski. šibeniški, beograjski in drugih
občinah kol zborovodje, dirigenti
orkestrov ali glasbeni pedagogi
(otroških mladinskih zborov). Ju-
di to je eden njegovih prispevkov
za širjenje glasbene kulture. Osem
let je bil glasbeni recenzent pri
Delu za poklicne ansamble, predv-
sem za operne in filharmonične
koncerte, pa tudi soliste.
Preveč bi bilo naštevati števi-
lo koncertov z vsemi njegovimi
zbori doma in v tujini. V nek-
danji Jugoslaviji težko najdemo
večje mesto, kjer ne bi koncerti-
ral s tem ali onim ansamblom.
V Italiji je imel največ koncer-
tov v Lombardiji, Toscani in
Umbrii (25 krat), v Avstriji
(15), Nemčiji (41), Švici (5 in
radijska snemanja). Luksembur-
gu (4), Franciji (17 in 3 radijska
snemanja), dvakrat Evrovizija,
Anglija (6 koncertov in sne-
manje na BBC), Madžarska (18
in tri radijska snemanja).
Jože Gregorc ob proglasitvi za častnega občana
Nagrade: nagrada OLO
Ptuj 1946, republiška na-
grada za I. mesto Ljubljana
1947,	nagrada OLO Ptuj
1948,	republiška nagrada za
1. mesto 1948, nagrada sin-
dikatov Jugoslavije v Beo-
gradu 1949 za II. mesto, na-
grada v Arezzu v Italiji z
UPZ E. Adamič 1957 za II.
mesto na svetovnem tekmo-
vanju, priznanje za naj-
boljšo izvedbo "UPZ Ada-
mič" na radiu Ziirich 1956,
priznanje za snemanje
"Adamič" na I. pariški bi-
ten' iziji 1956 v Parizu, kip
Pozejdona "Adamič" Bolo-
gna 1957, nagrada IS Niš za
I. mesto "Slava Klavora" in
UPZ "Adamič" 1959, na-
grada v Gross—Zimmern Z.
Nemčija 1960 "Slava Kla-
vora", nagrada Llangolen
1963 svetovno tekmovanje
"Slava Klavora" II. nagra-
da, nagrada za snemanje na
BBC London, zlata medalja
z zlatimi venci 1964 Budim-
pešta — najvišje madžarsko
odlikovanje, kip madžarske
pevke iz 18. stoletja Szom-
bathelly 1966 — "Slava
Klavora", mednarodna na-
grada na svetov, tekmovanju
Spittal 1964 Avstrija —
UPZ S. Osterc, dopolnitev
naziva "mednarodni mojster
renesanse" dirigentu J. Gre-
gorcu Dunaj, Prežihova na-
grada 1964 Maribor, nagra-
da VIII. kulturne revije 1964
(Maribor), orden za zasluge
za narod s srebrnimi žarki
1967	— "Slava Klavora", I.
nagrada za Evropa canta
1968	London BBC — "Sla-
va Klavora", Gallusova zla-
ta plaketa prof. J. Gregorcu
1956, zlata plaketa 1969
"Slava Klavora", zlata pla-
keta nemškega skladatelja
Egka 1970 Nemčija "Slava
Klavora", zlata plaketa me-
sta Maribor 1972 "Slava
Klavora", zlata plaketa AP
Vojvodine 1972, red dela z
zlatim vencem 1975 prof. J.
Gregorc, najvišja nagrada
Luksemburga kip zlatega le-
va "Slava Klavora", Inter-
national Who's Who in Mu-
sic and Musicians'directory
prof. Gregorc: priznanja:
Partizan — Tabor 1957 Lju-
bljana UPZ. "E. Adamič".
6 — NAŠI KRAJI IN LJl.DJE
19. AVGl.ST 1993 — TEDNIK
Z INVALIDSKIM VOZIČKOM NA NJIVI IN V HLEVU
Barbara Jauk: "Uspelo mi
je ohraniti zaupanje vase"
Ko sem se vzpenjala po gozdni cesti, ki je bila uničena od neurja in za avtomobil ne-
primerna, sem razmišljala, kako prihaja v dolino Barbara, ki je priklenjena na invalid-
ski voziček. Radovednost, da spoznam Barbaro Jauk iz Ihove 15 pri Benediktu v Slo-
venskih goricah, me vleče naprej in tako lažje premagujem hrib ter poletno vročino.
Takoj ko pridem iz gozda, za-
gledam kmetijo, kuža pa že na-
javi moj prihod. Zelo hitro se na
vratih pojavi Barbara. Povabi
me hišo in najin pogovor steče
zelo hitro, saj je zelo komunika-
tivna. Pogovarjava se o vsak-
danjih stvareh. Barbara pa med-
tem že skuha kavo.
Jankovi imajo šest hektarjev ob-
delovalne zemlje, v hlevu pa štiri
krave ter prašiče. Vse to obdelujejo
Barbarin mož in njena sestra Mari-
ja. Kmetija leži v hribih in zato mo-
rajo marsikaj postoriti ročno.
Štiriintridesetletna Barbara
kljub temu. da je priklenjena na
invalidski voziček, pomolze vse
štiri krave, dela pa tudi na njivi.
Delo si zelo dobro organizira in
do njega ima veliko voljo. Sama
pravi: "Zemlja potrebuje pridne ro-
ke in pamet. To pa mi je ostalo."
Navajana je delati, saj živi na
kmetiji že od otroštva. Pred ne-
srečo je bila zaposlena kot skla-
diščnica v mariborski opekarni
Košaki. Vstajala je zgodaj, saj ni
pravih avtobusnih zvez, preden pa
je odšla, je morala na kmetiji po-
storiti še marsikaj.
Oktobra leta 1984 so v sadov-
njaku pobirali jabolka. Barbara jih
je hotela nekaj potrgati, saj ne-
poškodovana ostanejo dalj časa
sveža. "Še sama ne vem. kako se
je zgodilo ... vse je bilo tako hi-
tro," pove Barbara. Padec je bil
usoden: hudo si je poškodovala
hrbtenico in vretenco.
"Že ko sem čakala na rešilni
avtomobil, nisem čutila nog.
Dvakrat sem se uščipnila, pa ni-
sem nič čutila. Vedela sem. kaj
to pomeni, pa vendar so mi še
vsi dajali upanje. Od oktobra do
januarja sem bila v mariborski
bolnišnici, kjer so zame zelo le-
po skrbeli; če sem čisto odkrita,
so me kar razvajali. V avgustu
sem odšla v Rehabilitacijski
center v Ljubljano. Tam sem na-
letela na prve probleme, ker so
me učili samostojnega življenja.
Najbolj grozen je bil dan, ko mi
je dr. Turk povedal, da bom
ostala priklenjena na invalidski
voziček. V meni je ugasnilo ti-
sto zadnje upanje ... A ohranila
sem zaupanje vase, "se spomin-
ja Barbara.
Po vrnitvi iz Ljubljane so se ne-
katera poglavja v Barbarinem
življenju začela čisto na novo.
"V začetku sem kuhala in po-
magala le v kuhinji, dela pa je bilo
preveč in tako sem opravljala tudi
druga opravila. Ko so mi na odpu-
stnico iz bolnišnice napisali, da
sem sposobna samostojno življen-
je z vozičkom, sem začela to tudi
izpolnjevati. Tega sem se zelo za-
vedala in hotela sem živeti samo-
stojno. Kolikor seveda lahko, kajti
še vedno sem precej odvisna od
pomoči drugih. Od hiše grem zelo
malo. saj se peljem le na traktorju,
avtomobila namreč nimamo. Fi-
nančno se komaj prebijemo iz me-
seca v mesec, saj živimo le z mojo
invalidsko pokojnino. V kmetijo
pa moraš veliko vlagati. Zelo si
želim satelitsko anteno, da bi lah-
ko gledala tuje programe, pa mi
vedno zmanjka denarja. Veliko mi
pomeni, da imam telefon, ker je to
edina komunikacija, ki jo imam s
svetom. Vendar moram tudi tu
varčevati, ker so telefonski pogo-
vori vedno dražji."
Barbara zelo optimistično gleda
v prihodnost in- verjetno zato lažje
nosi vsako breme, saj verjame, da
ima to prenašanje smisel.
Tekst in fotografije:
Marija Slodnjak
Barbara je v kuhinji zelo spretna, je pa tudi dobra kuharica
"Včasih sem imela slabo vest, ko
so drugi delali na njivi pozno v
noč, in sklenila sem, da sama
opravim živino. Pa mi je šlo kar
dobro od rok," pojasni Barbara
na poti v hlev.
Jaukova kmetija leži na hribu
RAZSTAVA KERAMIČNEGA NAKITA V MIHELIČEVI GALERIJI
Paša za oči, željne lepote
V sodelovanju ustvarjalke Jelene Valkaj, ptujskega Opteja in Pokrajinskega muzeja Ptu j
je v petek predsednik IS Ptuj in državni svetnik Branko Brumen pred številnimi povablje-
nimi v Miheličevi odprl razstavo keramičnega nakita. Unikatne, umetelno izdelane ogrlice,
broške, zapestnice in uhani Jelene Valkaj vabijo s svojo široko barvno paleto na ogled do 5.
septembra. Razstavo so si letos ogledali že v Čakovcu, Varaždinu in Grožnjanu.
Jelena Valkaj, dolgoletna likov-
na pedagoginja iz Železne Gore v
Medžimurju, se že skoraj tri dese-
tletja ukvarja z oblikovanjem tek-
stila in umetnostno keramiko. Od
leta 1988 je zaposlena v ptujskem
Opteju. kjer se ukvarja prav z
oblikovanjem keramike.
Tradicijo keramičnih izdelkov, ki
je na našem območju stara že Šest ti-
sočletij. kot je za uvod v razstavo
povedal direktor Muzeja Boris
Miočinovič, prenašajo v današnji
čas ptujski opekarji. Marjan Fišer,
direktor podjetja Opte, je navzoče
na otvoritvi razstave spomnil, da
ima navadna opeka zelo veliko
skupnega z najbolj umetniškim ke-
ramičnim izdelkom — glino, iz ka-
tere nastaja. Zato so se v opekarni
lotili tudi oblikovanja keramičnih
izdelkov in Opte je uspel na tem po-
dročju prav po zaslugi Jelene Valkaj
in njenih dveh pomočnic.
Jelena Valkaj je prvič samostojno
razstavljala leta 1987. Lep uspeh je
požela na mednarodni razstavi v
Neaplju, kjer je leta 1990 prejela
tretjo nagrado med kiparskimi izdel-
ki. tistega leta pa ji je Evropska aka-
demija v Neaplju podelila tudi na-
slov častnega akademika.
Umetnostni kritik iz Varaždina
Ernest Fišer je njeno najnovejšo
zbirko, ki je na ogled v Miheličevi
galeriji na Ptuju, ocenil kot zbirko,
v kateri ni odkrila samo najprimer-
nejšega materiala in tehnologije za
svojo uporabno likovno kreacijo,
temveč tudi optimalno osvojila širo-
ke prostore lastne likovne imagina-
cije ter nakazala morfološke smerni-
ce prepoznavnega in posebnega v
svojem ustvarjanju. Vsak izdelek je
drobna plastika, ki deluje samostoj-
no in celovito v svoji notranji pla-
stični celoti, umetniški popolnosti in
neizrečeni lepoti.
Branko Brumen, predsednik IS
Ptuj in državni svetnik, je povedal.
da je občina Ptuj namenila kulturi
pomembno mesto. Najzanimivejša
je kultura, ki jo je mogoče prodati.
Tokratno razstavo je prištel k tistim
pomembnim dogodkom, ki povezu-
jejo skupnost severovzhodne Slove-
nije z regijami na Hrvaškem.
M. Zupanič
V Miheličevi galeriji je od pet-
ka ponovno na ogled stalna
grafična zbirka Franceta Mi-
heliča, na kateri sta na novo
predstavljeni grafični mapi
Kurent in Metarnorfoze. Umet-
nik ju je Pokrajinskemu muze-
ju poklonil letos.
Ustvarjalka Jelena Valkaj ob razstavljenem keramičnem nakitu.
ZAKLAD SREDI HALOZ
Ob ribniku tudi motel
Stanko Skledar iz Apač se je po štiriindvajsetih letih vrnil v Slovenijo z željo, da v do-
mačem okol ju uresniči .svoje dolgoletne ideje. In prav ribnik Podlehnik, kot sam pravi,
mu to omogoča.
Ribnik Podlehnik je le dober ki-
lometer od ceste, ki pelje skozi
Podlehnik, sredi vinogradov blizu
znanega gostišča Gorca. Vsak dan
se tam zbere mnogo ribičev, pa tu-
di tistih, ki lahko v prijetnem
okolju najdejo prostor zase.
težave na začetku
Ribnik je sameval kar 22 let. Zanj
se ni zmenil nihče. Nekdaj daleč
naokrog znan po ribolovu in že poza-
bljenih padalskih mitingih je dobil
pravo podobo v letošnjih poletnih
mesecih. Stanko Skledar ga je v/el v
najem julija lani ter v njegovo temel-
jito prenovo vložil veliko finančnih
sredstev in trdega dela. Kot je pove-
dal, na začetku ni bilo lahko. Ribnik
je bil zapuščen in je klical po preno-
vi. Kar cel mesec so vozili odpadne
snovi, nekaj ostankov drevesnih de-
bel so zakopali. Vodno gospodarstvo
Ptuj kot izvajalec nekaterih del je na-
redilo okrog ribnika cesto, ki je dol-
ga kar 2 km, ob tem pa še kanal in
mostiček. Tam, kjer ribnik ni bil do-
volj rentabilen, so ga poglobili in
naknadno počistili.
podoba ribnika danes
Prenovljeni ribnik ima danes se-
dem svojih izvirov, dotok pa s so-
sednjih hribov. Razširja se po
površini osmih hektarjev, ponekod
je njegova globina tudi 12 metrov.
Upravnik ribnika je povedal, da
so nekaj rib, ki so ostale v ribniku,
prodali, pet ton novih pa pripeljali
iz Pernice. Na začetku ponovnega
odprtja naj bi bilo v ribniku kar
osem ton rib. Tedenski obrok hrane
za ribe tehta kar 240 kilogramov.
Vsak mesec strokovnjaki iz Maribo-
ra opravijo analizo vode, ob tem pa
še kontrolo rib.
"Podlehniški ribnik je pravi zaklad
sredi haloških gričev in ob njem se
počutim kot v raju," je povedal Stan-
ko. ki je poln novih načrtov.
Pri delu mu pomaga žena, hono-
rarno ima zaposlena dva delavca,
ob koncu tedna pa na pomoč pri-
skočita še sin in hčerka. Kot so
povedali, so z obiskom do sedaj
zadovoljni; le-ta se poveča ob
koncu tedna. Pridejo ribiči iz
bližnje in daljne okolice, pa tudi
tisti, ki si želijo le sprostitev v pri-
jetnem okolju. Po naročilu Stanko
pripravi vse za piknike, ob tem pa
uporablja svoje dolgoletne iz-
kušnje in znanje iz tujine.
Dnevna ribiška karta stane 100
SIT, mladi do 14 let pa imajo brez-
plačen lov. Poskrbijo tudi za tiste,
ki še nimajo ribiške opreme. Stan-
ko se rad pohvali z dobrim ulovom,
saj je najtežja riba do sedaj tehtala
devet in pol kilogramov.
v prihodnje tudi
športna in turistična
dejavnost
"Že v jesenskih mesecih bomo
pričeli gradnjo manjšega motela z
restavracijo in bazenom. Poskrbeli
bomo za razsvetljavo okrog ribnika
in razširili parkirni prostor," je še do-
dal upravnik Stanko. V naslednjem
letu naj bi pripravili nekoč tradicio-
nalni in daleč naokrog poznan padal-
ski miting s skoki v ribnik.
Ob koncu je še poudaril, da rib-
nik Podlehnik ne bo le ribogojnica
in zbirališče ribičev, ampak špor-
tno-turistični center, ki bo prispe-
val k boljšemu razvoju Haloz.
Tatjana Mohorko
Janez, Janko, Zdenko in Franc iz Bukovcev z ulovom
Upravnik Stanko Skledar z ženo
ČRNO JEZERO NA POHORJU — NARAVNI REZERVAT
Vrnili smo čudež narave
ljudem — kaj delate z njimi?
Še dan ali dva, pa bo črno oko izpod Velikega Vrha na Pohorju znova v celoti nared
za ogled in očudovanje. Takšno nalogo smo mu v odboru za obnovo, ki je tekla od leta
1992 pri ZKO Slovenska Bistrica do danes, tudi namenili. Smrtna tišina gozdnih sesto-
jev, ki so zaradi bližine gozdne meje sklonili gozdne veje do tal, naglo vznemirja čarob-
no valovanje jezerske površine, ki je s tokratno obnovo resnično dobila svojo podobo.
Ta prelepi košček umirjene narave okrog jezera kot vrhunski naravni spomenik pred-
stavlja s svojo okolico in pristopi naravni rezervat najvišje kategorije.
Kar nekaj let je bilo jezero opu-
ščena smrdeča mlaka, nič kaj po-
dobno zasanjanim predstavam o
idiliki tega okolja, kjer se spreha-
jajo Tomažičeve vile in vodomci
in kjer počitka potrebnemu obi-
skovalcu nudi narava rosno svež
oddih in resnični mir. Veseli smo
v odboru za obnovo, da so dela pri
koncu. Le še nekaj poti in lesenih
mostnic je treba položiti, pa bodo
tudi dela pri urejanju okolja jezera
povsem končana; le zadnji pregled
opravljenega dela bodo opravili
delavci javnih del, ki so s svojim
vzglednim mojstrom Podgraj-
škom, ljudskim tesarjem, dali je-
zerskemu okolju videz.
Toda ljudje, glejte, kaj se doga-
ja! Kupi znešenega kamenja za
velike ognje, odvržene polivinila-
ste vrečke in embalaža vsemo-
gočih pijač pač ne sodijo sem. Ali
mnogi ne vedo, kaj pomeni za-
ščiteni naravni rezervat? Daje tre-
ba takšno okolje čuvati z vsem
svojim srcem, z občutkom do na-
rave, še posebej do takšnega spo-
menika? Ali smo res nezreli in
neodrasli, da bi znali ohranjati ti-
sto, kar je namenjeno vsem nam in
nikomur zaupano v uničenje? Še
končali nismo del. pa so ljudje
sem že prinašali čolne in se v je-
zeru kopali, za sabo pa puščali
svojo nesnago, ki jo mora nekdo
drugi pospraviti. Ali so nekateri
na svetu za to, da stvari spravljajo
v red, drugi pa za to, da ta red
uničujejo? Kakršnega boste nare-
dili — jezero namreč, — takšnega
boste pač imeli. Žal!
Zaradi tega bi želel spomniti, da
zahteva rezervat, karšen je Črno
jezero na Pohorju, posebno ob-
našanje. To ne dopušča ne ribar-
jenja brez dovoljenja, še manj ne-
dovoljeno kopanje, niti kurjenje
na mestih, ki za to niso določena.
Tudi počivališča z nadstrešnica-
mi niso za mastne in glasne vese-
lice. marveč za umirjen oddih po-
potnikom. ki sem pridejo nabirat
utehe od mestnega vrveža in vsa-
kodnevnega brezglavnega ritma
življenja. Pustite ga torej nedotak-
njenega in čuvajte ga vsi, ki
oživljate željo, da bi jezero še dol-
go let navdahnjevalo ljudi s svojo
spokojnostjo in umirjenostjo.
Jezero je tako rekoč vrnjeno v
življenje. Sedaj bo treba počakati
le še na novo ozelenitev v prihod-
nji pomladi, ko se bodo zarast le še
zadnje rane, ki so jih tod pustili
delavci, in tiste zaplate, kijih pri-
de roke gozdnih delavcev GG
Gradnje iz Maribora niso mogli
odpraviti, niti so jih zmogli priza-
devni delavci javnih del iz Sloven-
ske Bistrice.
Obnovljeno Črno jezero na Po-
horju je gotovo turistični dosežek
leta v naši občini in pomeni priza-
devanje na področju turistične iz-
gradnje in izboljšanje turistične
ponudbe. Skupaj z urejeno turi-
stično kulturno potjo v Bistriški
Vintgar in z obnovo bistriškega
gradu in grajskega parka predsta-
vljajo izjemno voljo in skrb pri
obnavljanju naravne in kulturne
dediščine v tej občini.
Pridite in si oglejte opravljeno
delo! Občudujte lepoto naše okoli-
ce in se učite, koliko naravnih da-
nosti imamo tukaj v bližini — ta-
ko rekoč doma. Obenem pa pripo-
morite, da bomo te lepote očuvali
in jih ohranili tudi za prihodnost.
Zato smo jih namreč obnavljali.
Predsednik odbora
za obnovo jezera
Stane Gradišnik
TEDNIK ~ AVGl sl lw
NAŠI KRAJI IN LJUDJE — 7
O ČAKALNI DOBI IN DRUGIH VPRAŠANJIH PTUJSKEGA ZDRAVSTVA
Izhod je v preventivi
Čakalne dobe so to poletje eno najbolj aktualnih vprašanj v zdravstvu, iz nekaterih okolij (Kliničnega centra na
primer) pa prihajajo skrb vzbujajoči podatki o pomanjkanju medicinskih sester. Kako je s tem, smo preverili tudi v
ptujskem zdravstvenem domu in bolnišnici ter pri vršilki dolžnosti direktorice Območne enote Zavoda za zdravstveno
zavarovanje Slovenije v Mariboru Kosviti Svenšek.
Čakalno dobo poznajo pov-
sod v svetu. Je nekakšen urav-
navalec med potrebami, željami
in zmožnostmi, odvisna pa je
ludi od razpoložljivega denarja,
ki ga neka družba namenja za
zdravstvo. Čakalnih dob po za-
trjevanju Rosvite Svenšek ne
sme biti. ko gre za nujne prime-
re in ko bi odlaganje posega
lahko poslabšalo zdravstveno
stanje prizadetega. Kjer ni vital-
ne potrebe, se pojavijo čakalne
dobe. O njih odloča medicinska
doktrina, ne pa zakon. "Opaža-
mo pa. da se v nekaterih dejav-
nostih čakalne dobe stalno poja-
vljajo. kot na primer v ortopedi-
ji in fiziatriji. Letošnje pogodbe
z zdravstvenimi izvajalci upo-
števajo dejansko čakalno dobo
pri posameznih izvajalcih. Vsa-
ka kršitev se sankcionira. Prav
tako morajo izvajalci na vidnem
mestu objaviti urnike in obrato-
valni čas. Zobnoprotetične sto-
ritve morajo biti končane v
šestih mesecih po pričetku del.
Letos opažamo tudi, da bi vsi.
ki si v preteklosti niso odpravili
zdravstvernih težav (na primer
zobnoprotetične storitve), to se-
daj radi storili čez noč. Dejstvo
je. da to ni mogoče.
Sankcija doseže vsako izva-
jalsko zdravstveno organizacijo,
če ne izvaja storitev po urniku,
če zahteva plačilo za nekaj,
česar ni naredila, če omogoča
uveljavljanje pravic mimo pra-
vilnika in podobno. Se posebej
bi želela paciente opozoriti, da
lahko zavodu prijavijo vsako
kršitev urnika. Zdravstvo je
dolžno dosledno upoštevati vel-
javni urnik. Doslej takšne prija-
ve še nismo prejeli."
»mmm^msm««««
v ptujski bolnišnici
upoštevajo
dogovorjeno čakalno
dobo
"Splošna bolnišnica dr. Jožeta
Potrča Ptuj je podobno kot dru-
ge slovenske bolnišnice podpi-
sala z Zavodom za zdravstveno
zavarovanje Slovenije pogodbo
o izvajanju programa zdravstve-
nih storitev za letos. Predmet te
pogodbe je določitev medseboj-
nih pravic in obveznosti glede
programa zdravstvenih storitev
po dejavnostih, glede obsega in
vrste storitev oziroma progra-
ma. časovne dinamike izvajanja
programa, cene programa in
storitev, glede načina obračuna-
vanja in plačevanja ter drugih
pogojev za izvajanje programa
zdravstvenih storitev iz le po-
godbe. V pogodbi so tudi čakal-
ne dobe. Nanje se nanaša do-
ločilo, da čakalne dobe za spe-
cialistične preglede, preiskave,
operativne posege in sprejem na
bolnišnično zdravljenje naj ne
bodo daljše od štirinajst dni.
Povedati moram, da se lega do-
ločila v bolnišnici držimo.
Omenjena čakalna doba velja za
naše specialistične ambulante,
ne pa tudi za mariborske, ki go-
stujejo v naši ustanovi — to so
ortopedska, nevrološka in uro-
loška ambulanta. V ortopedski
ambulanti je čakalna doba tri
mesece, v nevrološki celo čez
pel mesecev, v urološki pa
čakalne dobe nimajo. Bolnišni-
ca praktično nima vpliva na
skrajšanje čakalne dobe, saj so
to ambulante mariborske bol-
nišnice. Mi jim nudimo samo
prostore in drugi medicinski ka-
der." je o čakalni dobi v ptujski
bolnišnici povedal vršilec dolž-
nosti direktorja dr. Lojze Arko.
Kako je z medicinskimi se-
strami v ptujski bolnišnici?
"Že nekaj let nam primanjkuje
višjih medicinskih sester. Tre-
nutno jih je 36. šest starejših, iz-
kušenih medicinskih sester s
srednjo izobrazbo pa smo zaradi
pomanjkanja .namestili kot višje
medicinske sestre. Zavedamo se.
da problema ne bomo rešili čez
noč. Z odprtjem višje šole za me-
dicinske sestre v Mariboru, prvi
letnik bo pričel delati že v jeseni,
pa se bo to vprašanje pričelo
počasi zadovoljivo razreševati. Za
izobraževanje je veliko zaniman-
je, doslej smo sprejeli sedem
vlog. Če nam bodo možnosti do-
voljevale. jih bomo pozitivno
rešili. Pri srednjih medicinskih
sestrah problemov naj ne bi bilo.
Trenutno jih zaposlujemo 136.
imamo pa devet vlog za priprav-
ništvo."
Kako pa je z zaposlovanjem
na osnovi delovnih vizumov?
"Trenutno imamo devet takš-
nih delavcev, ki jim ni uspelo
pridobiti slovenskega državljan-
stva in so zaposleni na osnovi
delovnih viz. Med njimi so trije
zdravniki (eden si rešuje držav-
ljanstvo). ena višja medicinska
sestra, štiri srednje medicinske
sestre in čistilka. Za vse, za ka-
tere nimamo kadrov, bomo na-
redili vlogo, s katero bomo
opravičili zaposlovanje, upravni
organ pa bo odločil."
V Sloveniji naj bi bilo okrojj
dvesto nezaposlenih zdravni-
kov. Ali je res, da jih nočete
za poslovati?
"Po informacijah, ki jih imam.
gre za zdravnike, ki so v glavnem
v Ljubljani in se zunaj glavnega
mesta ne želijo zaposliti. V Ptuju
si že nekaj časa prizadevamo, da
bi zaposlili vse domačine, ki
končajo šolanje na medicinski fa-
kulteti. Povedati moram, da še
noben Ptujčan. ki je končal šolan-
je. ni ostal brez dela. Tudi sedaj
imamo v bolnišnici pripravnike
in štipendiste, ki bodo zagotovo
dobili zaposlitev."
najhuje v
zobozdravstvu oziroma
pri protetičnihstorit™
Dr. Henrik Zlebnik. direktor
javnega zavoda Zdravstveni
dom Ptuj. vidi krivca za nastale
razmere v v novem zdravstve-
nem sistemu, predvsem pa v do-
datnem zavarovanju. Sprejeti bi
morali takšno zakonodajo, ki bi
motivirala ljudi za preventivno
delovanje. Sedaj je tako. da
ljudje za majhen denar veliko
porabijo. "Pogosto se srečuje-
mo s pacienti, ki pravijo: 'Sem
zavarovan, zato mi storitev pri-
pada.' Posebej to velja za
vožnje iz bolnišnice. Reševalna
služba je za intervencije, ne mo-
re pa opravljati taksi službe."
Dr. Jože Petrovič, vodja
obratne enote zobozdravstvo v
okviru javnega zavoda ZD Ptuj,
je o dolgi čakalni dobi za zob-
noprotetične storitve (na prote-
zo je treba čakati osem mese-
cev) povedal: "Čakalna doba za
zobnoprotetične storitve je za
občane ptujske občine postala
letos nevzdržna. Zavarovalnica
je za zobozdravstvo podpisala v
letu 1993 enak obseg programa
kot lani. To pomeni, da bi teore-
tično morale bili čakalne dobe
enake kot prejšnja leta — naj-
več tri mesece oziroma v začet-
ku leta in po dopustih celo ne-
kaj manj. Da so se čakalne dobe
za zobonoprotetične storitve ta-
ko povečale, je nekaj prispevalo
(udi dodatno zavarovanje. Prej
so pacienti pri protetiki plačeva-
li kar 55 odstotkov vrednosti,
zavarovalnica jim je plačala sa-
mo 45. Povpraševanje po zob-
noprotetičnih storitvah se je
občutno povečalo po majskem
pogovoru direktorja zavaroval-
nice o tem. da z dodatnim zava-
rovanjem ne bodo mogli kriti
vseh stroškov. Takrat je ludi na-
povedal zmanjšanje nekaterih
pravic in tudi nekatere podražit-
ve. Čeprav se je čakalna doba
od začetka leta zaradi dodatne-
ga zavarovanja povečevala, je
po tem pogovoru povpraševanje
po zobnoprotetičnih storitvah
nenormalno poraslo. Tisti, ki so
že imeli proteze, a jim je pote-
kla doba uporabnosti, so nena-
doma želeli dobiti nove še pred
podražitvijo. Nekateri tehniki
so imeli zabeležene paciente za
190 dni ali več. do konca leta pa
je bilo manj kot 190 dni. To je
pomenilo, da so zasedeni že za
naslednje leto. Takšno stanje je
narekovalo, da smo naredili popis
vseh naročenih pacientov in 14.
junija v zobnih ambulantah v
Ptuju, Kidričevem in Majšperku
uvedli centralno knjigo vpisa. Od
takrat se vsi pacienti vpisujejo v
knjigo. Glavni zobotehnik določa
vrstni red dela glede na proste
zmogljivosti in obvešča ordinaci-
je, kdaj bodo njihovi pacienti
prišli na vrsto."
So možne izjeme?
"Ja, veste, izjeme ... Vsak. ki
ima probleme, želi biti izjema.
Veste, če pogledate v knjigo
vpisa, bi pri polovici pacientov,
če ne še več. ugotovili, da bi
morale biti izjeme. Možnosti,
da bi občutno zmanjšali sedanjo
čakalno dobo za zobnoprote-
tične storitve, je zelo malo. Za-
varovalnica je podpisala pogod-
bo za 8-mesečno čakalno dobo.
Naše ponudbe za dodatni obseg
dela oziroma krajšo čakalno do-
bo niso sprejeli. Občanom ptuj-
ske občine torej ni pripravljena
ponuditi več zobozdravstvenih
storitev kot v prejšnjem letu. Pri
tem pa želim opozoriti še na ne-
kaj: ptujsko zobozdravstvo je v
primerjavi z velenjskim in dru-
gim v bistveno slabšem položa-
ju. Velenjski zdravstveni dom
ima 28 ambulant in 19 zoboteh-
nikov. ki skrbijo za 36 tisoč
občanov. V ptujskem zobo-
zdravstvu imamo na 17 lokaci-
jah 32 ambulant skupaj s spe-
cialističnimi in 16 zobotehni-
kov, ki skrbijo za zdravje zo-
bovja 72 tisoč prebivalcev. Že
iz te primerjave vidimo, da je
stanje zobozdravstva v občinah
zelo različno, čeprav smo vsi
zavarovani pri eni in isti zavaro-
valnici. Zanimiva je tudi pri-
merjava med čakalnimi dobami.
V Velenju je čakalna doba za
zdravljenje zob štiri mesece, za
protetiko dva tedna, v Ptuju za
zdravljenje zob tri tedne, za
zobno protetiko osem mesecev.
Če pa bi pacient do zobozdrav-
stvenih storitev želel priti kot
samoplačnik, nam je zavaroval-
nica 'zagrozila', da bo vsako ta-
ko storitev poravnala le v zne-
sku zavarovančevih pravic pri
njej. Iz tega sledi, da lahko nu-
dimo le storitve nadstandarda.
Osebno mislim, da bi zdrav-
stvena knjižica morala zagota-
vljati enake pravice kjerkoli v
Sloveniji, ne pa da se razlike le
še povečujejo. V Ljubljani pride
na eno zobozdravstveno ekipo
837 pacientov, v ptujski občini
pa ena ekipa skrbi za 2870
občanov. V razvojnih usmerit-
vah za zdravstvo do leta 2000 v
ptujski občini lepo piše, da bo-
mo do tega leta zaposlili še
enajst zobozdravstvenih ekip,
vendar se bojim, da tega ne bo
mogoče uresničiti. Trenutno šti-
pendiramo sedem bodočih zo-
bozdravnikov, vprašanje pa je,
ali se bodo po končanem študiju
želeli zaposliti v Ptuju. Daje ka-
drovsko stanje v ptujskem zoboz-
dravstvu zaskrbljujoče, pove tudi
podatek, da se bo okrog leta 2000
upokojilo več zobozdravnikov.
Zato bo potrebno načrtovati in tu-
di zagotoviti več kadra, kot je za-
pisano. Nujno bi morali doseči,
da bi zavarovalnica enako finan-
cirala zobozdravstvo v celi Slove-
niji. Ptujska občina je imela v
preteklosti to smolo, da se je mo-
rala držati omejitev, ker je bila
dotirana. Tako se stanje iz leta
1986 (sicer indeksirano) pre-
našamo v leto 1993."
Ali se zaradi dolge čakalne
dobe za zobnoprotetične sto-
ritve ne slabša tudi zdravstve-
no stanje pacientov?
"Pridružujem se vaši ugotovit-
vi. Pri tem pa ugotavljam, da je
povpraševanje po zobnoprote-
tičnih storitvah izredno poraslo
letos, zobozdravstveno stanje
naših občanov pa se v zadnjih le-
tih bistveno ni spremenilo. Razi-
skava. ki smo jo v zobozdravstvu
opravili v prvem tednu decembra
leta 1988 pri vseh pacientih, sta-
rih nad devetnajst let, je pokaza-
la, da je vsakemu manjkalo šest
zob, šest jih je imel bolnih, šest
pa z zalivko. Ob upoštevanju šte-
vila zobozdravnikov v ptujski
občini in letnega prirasta kariesa
po slovenski statistiki zobozdrav-
niki ne bi mogli na leto, če bi sa-
mo popravljali bolne zobe, plom-
birati več. kot je bilo v tem ob-
dobju na novo obolelih zob. Pov-
prečno ima občan ptujske občine
v ustih 23 zob. letni prirast karie-
sa znaša šest odstotkov letno, kar
pomeni, da šest zob od stotih let-
no zboli. Glede na stroške je bo-
dočnost edino v preventivi, s ka-
tero moramo pričeti že v otroških
letih. Primerjava stroškov pove.
da pacient, ki potrebuje najeno-
stavnejši mostiček, vzame 47 pa-
cientom 'priložnost', da bi si po-
pravili že bolne zobe."
Pogovarjala se je:
Majda Goznik
V čakalnici. Foto: OM
Če bomo zobozdravnika obiskali vsaj enkrat letno, bodo naši zobje
ostali zdravi.
Piše: FRANC FIDERŠEK — 13.
Naša jubileja
Na kratko naj
omenim nekatera
najpomembnejša
dogajanja v letu
1956 tako doma
kot v svetu.
Proces združe-
vanja komun je
tekel naprej. V
začetku leta 1956
je bil ukinjen
okraj Ljutomer. Ptujski okraj je od
tam dobil nekaj ljudi, ki so se v
Ptuju dobro uveljavili na področju
gospodarstva in v upravnih služ-
bah. Povečal je tudi svoj obseg za
takratne občine Ivanjkovci, Ko-
stanj (Tomaž), Miklavž in Kog. S
tem je tudi Ptujski tednik dobil
možnost širitve, vendar se je na
priključenem območju že srečal s
Pomurskim vestnikom, ki je bil
tudi v ljutomerskem okraju precej
razširjen.
Omenim naj še dva dogodka v
svetu, ki sta se na svoj način kaza-
la tudi v vsakdanjem življenju lju-
di v ptujskem okraju.
Na vzhodu se je rušil stalini-
stični sistem in izvajala kampanja
proti "kultu osebnosti". Najhuje je
bilo na Madžarskem, kjer je okto-
bra 1956 izbruhnda vstaja. Ker je
bila Madžarska članica Varšav-
skega pakta, je posredoval Hru-
ščov in z Rdečo armado zadušil
vstajo. Takrat je veliko Madžarov
pribežalo tudi k nam. Na Borlu je
bilo začasno taborišče, v katerem
je bilo več sto beguncev.
Zapletenost Sovjetske zveze v
dogajanja na Madžarskem so izko-
ristile Francija, Velika Britanija in
Izrael ter družno napadle Egipt,
ker je Naser podržavil Sueški pre-
kop. Vojna pa se je hitro končala
na pritisk ZDA. ker so to vojno in-
tervencijo pripravili "za njihovim
hrbtom", izjemno pa je z ZDA so-
glašala tudi SZ. čeprav sta sicer
bili ti dve supersdi glavni nasprot-
nici in nosilki blokovske politike.
spet zamenjava
ODGO^^M^DMA
Omenil sem že, da se Janez Petro-
vič na položaju odgovornega uredni-
ka ni počutil dobro, delo je bilo pre-
več garaško, malo možnosti za
ustvarjalnost in nič za vodenje, kar
pomeni, da praktično ni mogel biti
nikomur šef. Po drugi strani je bilo
pomanjkanje kadrov v kmetijstvu,
zato so vodilni "kadrovski kuharji"
ocenjevali, da bo Petrovič na po-
dročju kmetijstva bolje izkoriščen.
Snubili so ga tudi v Mariboru, kjer
so ga poznali Še iz časa, ko je bil
predsednik oblastne planske komisi-
je. Bil sem zapisnikar na eni takih
"ožjih" sej. kjer so menili, da bi s
Petrovičem morali kadrovsko okre-
piti okrajno poslovno zvezo v Ptuju.
Toda prevladalo je nasprotno mnen-
je. da bo tam tedanjemu predsedni-
ku Francu Primeu "zrasel čez gla-
vo", zato so podprli predlog, da lah-
ko sprejme funkcijo v Mariboru, saj
bo glede na "perspektivo razvoja
okrajev in kmetijstva /.../ prav, če
bomo tam imeli svojega človeka."
Tako je Janez Petrovič v letu
1957 postal podpredsednik okrajne
poslovne zveze v Mariboru. Na nje-
gov predlog je okrajni odbor SZDL
Ptuj imenoval za odgovornega ured-
nika Ptujskega tednika novinarja
Antona Baumana, češ da za to delo
bolj ustreza kot Jože Vrabl.
Anton Bauman je dolžnost odgo-
vornega urednika z vso odgovorno-
stjo opravljal do konca leta 1975, to
je polnih 19 let. Po njegovi zaslugi
in "trmastem vztrajanju" se je Ptuj-
ski tednik, pozneje Tednik, v Ptuju
sploh obdržal. O tem več pozneje.
V letu 1957 je Ptujski tednik bil
Še naprej dober kronist dogajanj v
okraju. Kot zanimivost naj omenim,
da so to leto začeli po Ptuju kopati
jarke za vodovod, ki ga Ptuj že od
časa Rimljanov ni imel, in so pri ko-
panju jarkov naleteli na mnoge ar-
heološke najdbe. Pripravljali so se
tudi na gradnjo novega mostu čez
reko Dravo in obljubljali, da bo Čez
dobro leto novi cestni most zgrajen.
Razlika med obljubo in uresničitvijo
je bila potem le nekaj mesecev.
Tudi v osnovnem Šolstvu so se
pripravljale spremembe. "Še letos
bomo pristopali k organiziranju
osemletk," je bilo naslov enega od
uvodnikov v Ptujskem tedniku.
ukinitev ptujskega
okraja
Veliko prostora v lokalnem
časniku je bilo namenjenega raz-
voju komun, komunalnega sistema
in samoupravljanja ter krepitvi
materialne osnove komun kot bo-
dočih družbenopolitičnih skupno-
sti. Povezano s tem so ljudi poseb-
no vznemirjale vesti, da bo v Ptu-
ju okraj ukinjen oziroma da bo v
kratkem prišlo do združitve z Ma-
riborom. V tej smeri se je začela
resna politična kampanja, pa tudi
kampanja po nadaljnjem združe-
vanju komun. Tu so uspeli le z
združitvijo Borla in Gorišnice,
drugje zaenkrat ni šlo.
Večina razglednejših ljudi je bila
tedaj prepričana, da bo z ukinitvijo
okraja v Ptuju naše območje veliko
izgubilo. Ob tem naj omenim paro-
dijo "Nenavadna zgodba", ki jo je
za Ptujski tednik zapisal Drago
Klemenčič, upokojeni učitelj v Ptu-
ju, že pred vojno pisec za mladino,
po vojni pa redni sodelavec Ptuj-
skega tednika. Iz obdobja pred dru-
go svetovno vojno se posebej spo-
minjam poučne knjižice Iz starih in
novih časov, ki jo je napisal Vlado
Klemenčič, izšla pa je okviru mla-
dinske revije Naš rod. Iz parodije
Nenavadna zgodba povzemam kra-
tek odlomek:
"Zdajci udari ura na mestnem
stolpu 11. Ob zadnjem udarcu se.
kakor bi iz zemlje vstali, pojavijo
pred vhodom na Okraj štiri člo-
veške postave in takoj še peta, ki
je prišla sem z Ljutomerske. Brez
besed stopijo skozi okrajna vrata,
ki jih je hišnik to noč pozabil za-
kleniti. gredo skozi hodnik in na
dvorišče. Tam se ustavijo, obsto-
pijo nekoliko oguljen naslanjač,
na katerem sedi kaj klavrno bitje
upadlega. žalostnega obraza.
Vzdignejo naslanjač in ga s tovo-
rom vred odnesejo pred okraj in
postavijo na pločnik. Malo so se
posvetovali in tistega živega
mrtveca odnesli čez cesto.
Gostilničarka Rozika je ravno
nameravala zapreti, vendar se ji je
zasmilil mož v naslanjaču, bila pa
je tudi radovedna, kdo so skrivno-
stni gostje.
Prvi je bil Rimljan, mestni in
provincijski dostojanstvenik Poe-
tovie. ki je ležal že kakih 1700 let
v svojem grobu nekje na hajdin-
skem polju. Drugi je bil ptujski
mestni sodnik in župan iz druge
polovice 15. stoletja. Tretji je bil
nemški okrajni glavar ali po do-
mače "pecirkshauptman" iz prve
desetine našega stoletja, ki je v
krtovi deželi že prebival dobrih 40
let. Četrti je bil sreski načelnik iz
časa predaprilske Jugoslavije v
modri uniformi z zlatimi epoleta-
mi. Peti, hm, peti pa ni bil mrlič,
bil je živ in še kako živ. Po pokli-
cu je bil višji funkcionar.
Kaj pa tisti v naslanjaču? Ta
pravzaprav ni bil človek, le sim-
bolično je imel človeško podobo,
ki si jo je nadel po milosti sončne-
ga boga Mitre. Njegova svetišča
še danes lahko vidimo v ptujskih
muzejih. Predstavljal je ptujski
okraj.
Medtem je gostilničarka prinesla
liter vina in kupice. Gostje so se
začeli krepčati. Rimljan je dosto-
janstveno vstal izza mize in kot kak
Cezar dejal: Pleno. Titulo fratres —
Moji spoštovani bratje! Kot najsta-
rejši med vami vas pozivam, da
ukrenete nekaj pametnega, preden
se vrnemo v svoje podzemno do-
movanje. Ali ni bil Poetovio naji-
menitnejše mesto rimske Panonije?
Danes pa hočejo ptujski okraj tako
rekoč zbrisati z lica zemlje. To ni
prav, sem za to. da ostane!
Za njim je vstal mestni sodnik:
Jaz bi dodal še to, daje bil Ptuj tu-
di v mojem času najvažnejše me-
sto in trdnjava. Takrat je bil Mari-
bor še malo pomembno mestece.
Ptuj je bil branik proti Madžarom
in Turkom.
Vstal je še "pecirkshauptman" in
dejal, da se pridružuje predgovorni-
koma in je za to, da ostane Ptuj
"pecirk". Vmešal se je sreski načel-
nik in očital pecirkshauptmanu, da
so v času njegove vladavine ptujski
nemčurji obmetavali Slovence z
gnilimi jajci in s kamenjem. Sledilo
je žolč no prerekanje...
Na koncu je spregovoril še višji
funkcionar: Tovariši ali gospodje,
kar pač hočete! Ptujski okraj, ki
ga predstavlja klavrno bitje v na-
slanjaču. je bil v starih časih po-
treben. Sedaj so to bitje napadle
hude bolezni zaradi pomanjkanja
vitamina Din. Prišla je njegova
ura, ko se mora posloviti. Dajte
mu ga še požirek, za slovo!"
S to parodijo je avtor želel po-
vedati. de je bil Ptuj pomembno
pokrajinsko središče že od časa
Rimljanov naprej, sedaj pa so ga
naenkrat "višji funkcionarji" v
Ptuju pustili umreti. Zaradi te pa-
rodije je baje Tramšek precej roh-
nel nad urednikom Tednika, kaj
hujšega pa ni bilo. saj tudi ni bilo
razlogov.
8 — na|i kraji in ljudje
19. AVCIST 1993 — TEDNIK
PTUJČANI IN TURISTI O NAPAKAH V MESTU
Prometni nered ljudi najbolj razburja
V Turističnoinformativnem centru na Slovenskem trgu imajo posebno knjigo, v kate-
ro zapisujejo pripombe turistov in Ptujčanov. Sandra Požun je povedala, da z njimi
redno seznanjajo odgovorne v občini, izkušnje pa kažejo, da gre pri odpravljanju na-
pak po polževo. Ne glede na to pa Ptujčani in turisti redno opozarjajo na napake v
našem mestu. Razveseljivo je, da so poziv k sodelovanju vzeli zelo resno. Vsak, ki opo-
zarja na kakršnokoli napako, se vedno predstavi s polnim imenom in naslovom. Zado-
voljstvo delavcev centra je toliko večje, ker vsi, ki nekaj predlagajo, tudi želijo sodelo-
vati v ptujskih akcijah.
Največkrat seje doslej v knji-
gi pripomb in predlogov znašla
Prešernova ulica. Pripombe se
nanašajo na prometni nered in
novo ureditev. Veliko pa imajo
prebivalci tega območja starega
mestnega jedra povedati tudi na
račun komunale, ki z dvorišč
sproti ne odvaža odpadkov in
drugih smeti.
Na drugem mestu po pri-
pombah so neurejene zelenice
in druge zelene površine v
Ptuju, zlasti še v blokovskih
naseljih. Sledijo "zahteve" po
odstranitvi anten in žic s hiš,
ki kvarijo podobo starega dela
mesta in so glede na to, da je
to območje že pokrito s kabel-
sko televizijo, nepotrebne.
Ena črnih lis Ptuja je še vedno
vičavska pešpot.
Velik problem Ptuja so tudi
parkirni prostori. Turisti in
drugi obiskovalci Ptuja, ki jim
je prva postaja parkirišče pod
gradom, so še posebej nezado-
voljni. V Tedniku smo o tem
pred kratkim že pisali. Oskar
Sturni, ki živi v neposredni
bližini parkirišča, še posebej
opozarja na hišo, ki sameva že
nekaj let, nihče pa ne ve ali
noče povedati, kaj bo v njej v
bodoče. Po njegovem bi mora-
la služiti v turistične namene.
Sandra Požun pa k temu doda-
ja, da bi na parkirišče morali
nujno postaviti kiosk s telefo-
nom. Pogosto se namreč doga-
ja, da turistični vodniki tam
čakajo na skupine. Včasih ne
gre vse gladko in prihaja do
zamud, vodnik pa mora čakati
in čakati. Če bi bil pri roki te-
lefon, bi se marsikatera zade-
va lahko drugače uredila.
Nada Vaniberger je predla-
gala, da bi pod gradom uredili
turistični park. Pri tem bi so-
delovali kmetijska šola, Seme-
narna, Zavod za vrstvo narav-
ne in kulturne dediščine, cve-
tličarji in ribiči. Hilda Vrhov-
nik predlaga plastične smet-
njake in zelene uniforme za
komunalne delavce.
Prava sramota za turistični
Ptuj pa je del ulice Viktorina
Ptujskega. Kolektiv restavracije
Pav jo je z lastnico Mileno Mar-
tiškovič sicer v glavnem poč-
istil. sedaj pa ni nikogar, ki bi
zbrane odpadke odpeljal. Čistil-
ci mesta so bili o tem obvešče-
ni. smeti pa še vedno ležijo. Za
obiskovalce mesta je taka brez-
brižnost dokaz več, da čistijo
samo "glavne" in vidne ulice.
Vest nas mora še bolj peči. ker
se po tej ulici sprehodi marsika-
teri turist v prepričanju, da je
našel pot na grad. Lahko se si-
cer sprehodi do stolpa in tunela,
ki je nekoč vodil na grad. na
poti do tja pa bo videl marsikaj
... Nekoč so na tem območju bi-
vali dimnikarji. Sedaj je "nji-
hov" objekt prazen, okolica
neurejena, posejana z odpadki,
čistilcev pa od nikoder.
Nimajo pa samo prebivalci
pripomh na promet po Prešerno-
vi ulici in nasploh po mestu. Na
ta problem vedno pogosteje
opozarjajo tuji in domači turisti.
Posebej dosledni so Italijani.
Le-ti vztrajno opozarjajo na to,
da bi se staro mestno jedro mo-
ralo zgledovati po vseh podob-
nih mestih v svetu, kjer so v teh
območjih prepovedali promet.
Turisti, ki se spuščajo z gradu v
Prešernovo ulico, so pogosto v
nevarnosti — promet jih ogroža
z vseh strani. Se najvarnejši je
Slovenski trg, zato se vodniki s
turisti najraje zbirajo tam. Prob-
lem pa je, da ne slišijo skoraj
ničesar, kar jim pripovedujejo.
Posebna zgodba pa je ogled
mitrejev. Turisti pravijo, da se
ne dogaja nikjer razen v Ptuju,
da si morajo za ogled mitrejev
po vodnika in ga potem pripel-
jati nazaj. Goste vabimo, da si
ogledajo naše bogastvo, potem
pa jim po možnosti zagrenimo
ogled. Zgodb, povezanih z ogle-
di mitrejev, je veliko. Nazadnje
sta jo doživela angleška zakon-
ca s štirimi otroki iz Londona.
Po'zaslugi prizadevne turistične
vodnice Helene Kekec pa se je
vse srečno končalo v veliko za-
dovoljstvo tujih turistov, ki zna-
jo ceniti bogastvo starega Ptuja.
MG
Zgodba o ptujskem turiz-
mu je zgodba o majhnih
korakih, ki pa bo uspela,
če bomo napake tudi od-
pravljali, ne samo ugota-
vljali. Pri tem nam bo zelo
koristilo, če se bomo pove-
zovali in po možnostih
drug drugemu pomagali,
ne pa si metali polen pod
nogami.
Na začetku Ulice Viktorina Ptujskega
Zbrane smeti čakajo ... (ista ulica malo dlje). Foto: JB
Dom upokojencev na Ptuju pod streho
Natanko leto se je obrnilo,
odkar je Gradbeno podjetje
Ptuj po projektu ptujske Pro-
jekte Inženiringa pričelo gra-
diti ob že stoječem domu upo-
kojencev na Ptuju novo zgrad-
bo. Gradbena dela, s katerimi
so pridobili prostor za 120 va-
rovancev, so sedaj končana,
urediti je potrebno le še okoli-
co. "Načrtujemo park s klop-
mi in vodometom," je poveda-
la ravnateljica doma Kristina
I)okl. "Vendar nove zgradbe
še ne bomo takoj uporabljali,
saj bodo sredstva za nabavo
opreme zagotovljena šele dru-
go leto. Potem bomo v novo
stavbo preselili tukajšnje va-
rovance in pričeli drugo in
tretjo fazo investicije, to je
nadgradnja in adaptacija ob-
jekta B ter razširitev kuhinje.
Šele ko bo vse končano, se bo-
do na Ptuj preselili naši varo-
vanci iz enote v Muretincih."
Denar (vrednost dosedanje in-
vesticije je približno 2,5 milijo-
na DEM) je zagotovil republiški
proračun.
McZ
Nova stavba Doma upokojencev Ptuj—Muretinci
Postavili klopotec velikan
ČASA ZA POSTAVITVE KLOPOTCEV SE SLAB MESEC, NA VESELJE
TRGATVE PA GLASNO OPOZARJAJO ŽE IZ ŠTEVILNIH VINOGRADOV
V Paradižu v Krajevni skupno-
sti Cirkulane so na velikomašno
nedeljo postavili klopotec, kate-
rega posebnost je, da je pravi ve-
likan, saj njegova peresa merijo 5
metrov, težak pa je le nekaj manj
kot 500 kilogramov.
Za izdelavo klopotca je Mar-
jan Kujavec zamenjal 105 ur
prostega časa za vztrajno in po-
trpežljivo delo. Pri Žulovih, ka-
kor imajo Kujavčeve po do-
mače, se z lesarstvom drugače
sicer ne ukvarjajo. Sedaj dvajse-
tletni sin Marjan je po poklicu
kovinar, vendar kot številni
mladi tudi on ni dobil zaposlit-
ve. Poleg dela na domači zem-
lji, ki je niti ni tako malo, vso
pozornost že dalj časa posveča
izdelovanju klopotcev. Prvega
je izdelal že v ranih osnov-
nošolskih letih, potem ko je ob
neki priložnosti dobil v dar ma-
jhen klopotec od domačina
Konrada Granda. "Opazoval
sem, kako je zgrajen, in podob-
nega naredil tudi sam. Od takrat
sem jih izdelal že zelo veliko,
različnih velikosti," je povedal
Marjan. Samo v letošnjem letu
jih je izdelal 5. od tega dva veli-
ka. "Dokler ne bom dobil redne
zaposlitve, bom skušal zaslužiti
kak denar z izdelovanjem klo-
potcev," je ob koncu pogovora
dejal Marjan Kujavec. Mi pa
mu želimo, da bi jih izdelal in
seveda tudi prodal čim več.
Katarina Klep
Sosedje in sorodniki, zbrani ob klopotcu velikanu
Z^liko ho vrtnar
mm%* l|l%V	V I t I MCI I
Željko Kukovec iz Ritmerka 15
pri Podgorcih bo čez nekaj dni se-
del v šolske klopi in začel obisko-
vati osmi razred. Svoj bodoči po-
klic pa si je izbral že sedaj:
odločen je namreč, da bo vrtnar.
Odločitev je gotovo prava, saj mu
gre to delo že danes dobro od rok.
Dokaz so trije obilni paradižniki,
ki jih je prejšnji teden skupaj z
očetom in bratom Markom prine-
sel pokazat v naše uredništvo. Vsi
trije so zrasli na eni sadiki, tehtali
pa so 1,15 kilgrama, 95 in 82 de-
kagramov. Na sadiki pa je bilo še
14 manjših, še zelenih paradižni-
kov. Željko je dobil paradižnikove
sadike od strica iz Budine, jih
skrbno negoval in zalival, rezultat
pa vidite na sliki. Ni kaj. Željko
bo zagotovo dober vrtnar.
Željko in Marko Kukovec z rekordnimi paradižniki
Tradicionalne kozje dirke v Podgorcih
V Podgorcih so minuli konec tedna pripravili tradicionalne, že šeste kozje dirke. Tek-
movanja se je v dveh ocenjevanjih udeležilo kar 15 koz iz bližnje okolice.
Kot je povedal predsednik
Gasilskega društva Podgorci
Jože Sladnjak, so bile dirke na
začetku namenjene zgolj zaba-
vi. vendar dobivajo vse resnejšo
podobo. Tako so letos prvič kot
tričlanska komisija sodelovali
predstavniki Kozjerejskega dru-
štva Ptuj, ki so podelili šest na-
grad v lepotnem in hitrostnem
tekmovanju. Ocenjevali so pa-
smo koze, njeno domiselno ure-
jenost in samo urejenost kozo-
vodcev. Prvo mesto v lepotnem
izboru je pripadlo lepotici Na
lastnika Erika Drozga, v hitro-
stnem delu pa se je izkazala ko-
za Pika s svojim lastnikom Ja-
nezom Marinotn. Pokal za
večletno uspešno sodelovanje in
pripravo kozjih specialitet je
dobila Kristina Škrlec.
Praznik kozjih dirk je bil bo-
gatejši z dobrotami kozjih spe-
cialitet, saj so pripravili mlade-
ga kozlička ali kicleka na žaru,
domači kozji sir in kozji sir
ptujske Mlekarne.	tm
Mišica kozjih dirk — koza Na
Nov društveni prapor upokojencev Iz Zagojioev
Člani društva upokojencev iz Zagojičev so ob občinskem prazniku razvili nov
društveni prapor. Blagoslovil gaje domači župnik Ivan Holobar.
Ob razvitju praporja so sodelo-
vali predstavniki Zveze upokojen-
cev občine Ptuj, predstavnica SO
Ptuj Silva Čerček, predstavnik
SKD Ptuj Ivan Jurkovič ter sosed-
nja društva, s katerimi so navezali
ali samo dodatno okrepili sodelo-
vanje: Grajena, Spuhlja, Videm.
Markovci. Dornava. Gorišnica in
Za vrč. V kulturnem programu je
ob recitalih nastopila še folklorna
skupina iz ptujske bolnišnice.
Društvo upokojencev iz Zago-
jičev, ki ima 260 članov, je tudi si-
cer zelo dejavno. Njihov dobro
znani mešani pevski zbor pogosto
nastopa skupaj s tamburaši Pro-
svetnega društva iz Gorišnice. Svo-
je člane, zlasti ostarele, večkrat
obiščejo, skrbijo pa tudi za družab-
no razpoloženje v društvu.
Kot je ob koncu povedal pred-
sednik društva Ivan Vojsk, prapor
ni namenjen zgolj za ponos in ve-
selje društvu, ampak tudi kot zvest
spremljevalec članov na njihovi
zadnji poti.	Katarina Klep
Botri in darovalci trakov z novim društvenim praporom
TEDNIK — A\ Gl.-ST 1993
TRŽNI KAŽIPOT — 9
10 - TRŽNI KAŽIPOT
19. VVGl ST 1993 — TEDNIK
Gerečani na Triglavu
Že pet let organizira planinsko sekcijo, ki deluje v okviru Športnega društva (lerečja
vas v tesni povezavi s PI) Ptuj, izlete v gore. V letošnjem letu so poleg tega sodelovali na
pohodu po haloški planinski poti v okviru PD Ptuj, organizirali izlet z avtobusom v Lo-
garsko dolino z vzponom na Kamniško sedlo, v začetku septembra pa pripravljajo izlet
na Raduho ' ogledom snežne jame.
Najbolj odmven pa je vsako lelo
prav gotovo vzpon na Triglav, ki so
ga organizirali že petič. Poleg Ge-
rečanov se izletov udeležijo tudi lju-
bitelji planin s Hajdine, iz Lovrenca
na Dr. pol ju. Zavrča. Cirkulan, Kun-
gote... Letošnjega vzpona se je ude-
ležilo 54 pobudnikov, ki so vsi
osvojili vrh Triglava, kar polovica
pa jih je bila na vrhu prvič.
Z avtobusom so se popeljali v ne-
deljo zjutraj do Bleda in nato s Po-
kljuke pristopili na Kredarico, kjer
so prespali. V ponedeljek zjutraj so
se povzpeli v prekrasnem sončnem
jutru na vrh. kjer so občudovali le-
pote gorskega sveta in opravili krst
za novopristopnike. Zadovoljni in
srečni so pot nadaljevali do Doliča.
čez Hribarice na Prehodavce in čez
Dolino sedmerih jezer do Koče pri
Sedmerih jezerih, kjer so prespali. V
torek je bilo vreme vroče, vendar so
drevesa po_ poti čez planino Vogar
do Stare Fužine nudila prijetno in
potrebno senco. Popoldan so ob Bo-
hinjskem jezeru priredili piknik, ne-
kateri so se okopali v topli vodi je-
zera, otroci so zadovoljni veslali s
čolni, drugi pa so se hladili s pivom.
Čeprav nekateri utrujeni, vendar
ne tako, da ne bi mogli naslednji
dan sodelovati na akcijah, ki so nas
čakale na vasi, so se vsi zadovoljni
in s prijetnimi spomini vrnili v Ge-
rečjo vas. ya planinsko sekcijo:
j. Kiseljak
Foto: Leon
MALI NOGOMET
Prvi revialni turnir
Na hajdinskem igrišču je bil v so-
boto, 7. avgusta, revialni turnir v
malem nogometu. Sodelovalo je 12
povabljenih ekip ptujske občine.
Prve tri so si s tem zagotovile nadal-
jnje pokalno tekmovanje: 1. BI-
STRO DON JU AN — tekmovanje
za pokal občinskih prvakov Sloveni-
je; 2. TAMES — tekmovanje za po-
kal pokalnih prvakov Slovenije: 3.
ZAGI AVTO — tekmovanje za po-
kal mest Slovenije.
Ekipa BISTRO DON JUAN je
prejela prehodni pokal, ekipa BI-
STRO MAJOLKA pa je bila pro-
glašena za najbolj fair ekipo. Pokale
so sprejeli najboljši strelec Darko
Obran, najboljši vratar Aleš Veli-
konja (oba iz ekipe Bistro Don
Juan). za najboljšega igralca pa je
bil izbran Boštjan Bezjak iz ekipe
Ta me s.
Na turnirju je bilo odigranih 24
tekem. Sodniki so svoje delo dobro
opravili.	B. Z.
Zmagovalna ekipa Bistroja Don Juan. Foto studio 2 M — Miran Podhostnik.
AIKIDO
iS. m	. M m	mhm	JHka » ■» m	» '
Seminar Kenjija Slumitsuja
6. avgusta je v Mariboru v organiza-
ciji AK Branik potekal mednarodni se-
minar aikido, ki ga je vodil mojster
Kenji Shimitsu (8. DAN). Navzočih je
bilo okrog 40 aikidok iz Avstrije,
Madžarske in Slovenije. Iz Ptuja se je
seminarja poleg trenerja S. Vogrinca
udeležilo šest aikidok: Aljoša Horvan,
Andrej Cafuta. Lilijana Vogrinec, An-
drej Pulko, Dušan Jaušovec in Janko
Moravec.
Sensei Shimitsu je prikazal prvo-
vrsten aikido in tehnike šole Tendo-
ryu. Ves čas je poudarjal samurajski
duh ter željo po nenehnem učenju in
izpopolnjevanju. Ptujske aikidoke so
se med odmorom udeležili skupnega
kosila s senseijem. Naslednji dan je
imel Shimitsu seminar v Gradcu, nato
se je znova vrnil v Maribor. V pone-
deljek. 9. avgusta, si je z družino, ki
ga spremlja na dvomesečni turneji po
Evropi, ogledal ptujski grad.Sensei
Shimitsu in Ptujčanka Lili Vogrinec.
Sensei Shimitsu in Ptujčanka Lili Vogrinec.
ŠAH
Mladinci in mladinke SD Lipa Ptuj med
najuspešnejšimi na državnem prvenstvu
Tretjega državnega mladinskega
šahovskega prvenstva, ki je potekalo
na Pokljuki, se je udeležilo tudi šest
članov S D Lipa Ptuj. Konkurenca je
bila močna saj so med 46 nastopili
vsi, ki v slovenskem mladinskem
ŠaJju kaj pomenijo, tudi olimpijski
reprezentant Marko Tratar in 15
mojstrskih kandidatov. Od ptujskih
šahistov se je najbolje uvrstil MK
Robert Roškar, ki je tudi edini uspel
premagati kasnejšega zmagovalca in
je tako tri kola pred koncem po-
skrbel za največje presenečenje, saj
se je na ta način kot najresnejši kan-
didat vmešal v borbo za prvo mesto.
Ko je v naslednjem kolu remiziral v
MK Žugajem. je imel še vedno
možnosti, da bi sam osvojil drugo
mesto, vendar v odločilnih trenutkih ni
bil dovolj zbran in je v zadn jem kolu v
časovni stiski spregledal trdnjavo ter
na koncu osvojil 4. mesto.
Uspeh Roberta Roškarja je z 9.
mestom dopolnil 15-letni Gregor
Podkrižnik, ki je ves čas prvenstva
igral solidno. Tako je ŠD Lipa Ptuj
edino, ki ima med najboljšimi dese-
timi dva šahista. Od ostale šesterice
velja omeniti 25. mesto Vikija Na-
pasta, ki je zbral 50 % točk. Robi
Mihalič s 4 točkami, Miro Mihalič
s 3.5 ter Jurij Cvitanič s 3 točkami
pa so prav gotovo dosegli manj od
pričakovanj.
Končni vrstni red: Tratar (Murka
Lesce) 9 točk, Šoln (Vrhnika) 7,5.
Žugaj (ŽŠD MB) 7.5. Robert Roškar
(ŠD "Lipa" Ptuj) 7, ... 9. Gregor
Podkrižnik (ŠD Lipa) 6.5 itd.
• • •
Če pri mladincih velja izpostaviti
uspeh Roberta Roškarja in Gregorja
Podkrižnika. potem to velja pri mla-
dinkah za 14-letno Heleno Rižnar.
Na 3. mladinskem prvenstvu, ki je
potekalo v Murski Soboti, je med 18
najboljšimi slovenskimi mldinkami
(manjkala je le Grosarjeva) je osvo-
jila 3. mesto in bronasto medaljo.
Žal je zamudila izredno priložnost,
da osvoji celo naslov mladinske
državne prvakinje, saj je vodila od
1. do 7. kola. ko je premagala ka-
snejšo viceprvakinjo Krivčevo in bi-
la Še vedno edina neporažena. V 8-
kolu je doživela poraz proti
Ipavčevi, v zadnjem kolu pa je ne-
srečno izgubila Še drugo partijo na
prvenstvu in s tem naslov prvakinje.
Že čez nekaj dni bo lahko dokazala
svoj talent na 3. članskem državnem
prvenstvu, ki bo prav tako v Murski
Soboti in kamor odhaja skupaj s
klubsko igralko, olimpijsko repre-
zentant ko MK Anito I.ičina.
Silva Razlag
Top gun prvak
V soboto ob 9. uri je bilo pri
bazenu v Kidričevem tekmovan-
je v odbojki na pesku, ki ga je
pripravil Odbojkarski klub Ptuj
in se ga je udeležilo dvanajst
ekip. Naslov prvaka Ptuja je za-
služeno osvojila ekipa Tog gun.
i. z.
TEDNIK — AVGUST IW3
ZANIMIVOSTI — 11
INFO - glasbene novice
UPAM, DA SE POČASI NAVAJATE NA INFO — GLASBENI KOTIČEK / NOVO
GLASBO IN GLASBENIMI ZANIMIVOSTMI.
— odlična plošča
** — dobra plošča
^ — solidna plošča
iViVtV
Dobri stari CHRIS REA je
pripravil z albuma GOD
GAVES BANANA SK1N
novo uspešnico TOO MUCH
PRIDE. ***
Španska skupina CO.RO je
skupaj s pevko TAL1SO iz-
dala novo singlc ploščo
THERE*S SOMETHING
GOING ON	ki že pol-
ni plesišča na Zahodu!
Ameriška pevka in mane-
kenka RU PAUL jc po
skladbi SUPERMODEL na-
redila novi hit BACK TO
MY ROOTS.
OrčfCr
TEN SHARP, ki je lani za-
slovel s balado YOU, je po-
snel novi album THE FIRE
1NSIDE, na lestvicah pa že
najdemo prvi komad DRE-
AM HOME, DREAM ON.
tV^riV
Techno skupina AB LOGIC,
ki je zaslovela s skladbo na
HITMAN in GET UP, ima na
tržišču s ploščami nov veliki
hit AB LOGIC.
SHAGGY-ja se verjetno vsi
spominjate po priredbi sklad-
be OH CAROLINA, fant pa je
pripravil komad SOON BE
DOON.
tVtVtV
Ameriški rockerji RED
HOT CHILLI PEPPERS ima-
jo na lestvicah novo pesem
SOUL TO SQUEEZE.
,y,yjv
Tik pod vrhom ameriške le-
stvice je nova rap skupina
TAG TEAM s priredbo WHO-
OMP, THERE IT IS.
"CfCtut
Švedski kvartet ACE OF BA-
SH ima na skandinavskih lestvi-
cah že skladbo HAPPY NA-
TION.
CtCtčf
Skupina NEW KIDS v Los
Angelesu snema novi album,
katerega producent je DON-
NIE WAHLBERG, glavni pe-
vec pa JORDAN KNIGHT.
AtVtV
Po dolgem obdobju je bila v
studiu tudi MARIAH CAREY
in posnela odlično ploščo
DREAMLOVER.
.
ROD STEWART je po ko-
madu HAVE I TOLD YOU
LATELY hitro izdal novega
REASON TO BELIVE.
1.	Mr. Vain —CULTURE
BEAT
2.	What's up — 4 NON
BLONDS
3.	Dreams —
GABRIELLE
4.	Living on my own —
FREDDIE MERCURY
5.	Run to you —
WHITNEY HOUSTON
6.	If — JANET
JACKSON
7.	Will you be there —
MICHAEL JACKSON
8.	Somebody dance
with me — D.J. BOBO
9.	Rain —MADONNA
10. Cose della Vita —
EROS RAMAZZOTTI
Pripravil: David Breznik
Piše: Silvester Vogrinec • • •
O KRŠČANSTVU TAKO IN DRUGAČE
Vodilna religija naslednjega tisočletja
17.
RELIGIJA ODREŠENJA
V davnini je boj za obstanek
po kontinentih potekal različno,
kar je vplivalo na izkušnje ljudi
in oblikovanje različnih moral-
nih norm in idealov. Skoraj vsa-
ko ljudstvo je razvilo svojo reli-
gijo. Sčasoma so si najbolj raz-
vite religije pričele prizadevati
za internacionalizem oziroma
združitev ljudstev "v eno čredo
ovac z enim pastirjem". Ker pa
so ta cilj poslušale doseči na si-
lo. ne ozirajoč se na kulturne
razlike, jim je seveda spodlete-
lo. Kljub univerzalni ideji si
"svetovne religije" ostro na-
sprotujejo. kar je posledica zu-
nanje forme njihove vere. ki je
tesno vezana na kulturne nava-
de svojega naroda. Zato tudi no-
bena religija do sedaj še ni po-
stala vodilna.
"Odrešilna" religija prihodno-
sti bo tista, ki bo sposobna za-
dovoljiti interese človeštva in
bo nosilka inspiracij tako za
najvišje predstavnike znanosti
kot tudi za najprimitivnejše
predstavnike neznanja. Nuditi
bo morala jasne in nepogrešlji-
ve razlage za vse izkušnje Za-
hoda in Vzhoda. Ne bo smela
delati razlike med "verniki" in
"neverniki", med "odrešenimi"
in "izgubljenimi", saj bi potem
delovala zoper svoje cilje in
ustvarjala nacionalizme name-
sto internacionalizma. S tem bi
postala izvor nemirov namesto
osnova za trajni mir. Vodilna re-
ligija bo morala biti enaka za
vse ljudi, ne glede na resno pri-
padnost ali kulturno stopnjo.
Vsakomur bo morala zagotoviti
mesto, ki mu pripada, in vse po-
jave narediti za dostopne in lah-
ko razumljive. Takšne religije
ne bo mogoče umetno skon-
struirati, ker bo nosilka večne
resnice, ki bo temeljila na znan-
ju. pridobljenem skozi koz-
mične analize življenja. To ne
bo mit, legenda ali prepričanje;
še manj pa kakšna kombinacija
dogem in tradicije. Tudi ne bo
verovanje, ki bi postalo vodilno
zato, ker bi bilo zahodnjaško ali
vzhodnjaško, evropsko ali ame-
riško, materialistično ali reli-
giozno. Vodilna misel bo posta-
la primarna zato. ker bo temelji-
la na analizi dejstev v vsakdan-
jem življenju in praktični iz-
kušnji "razodetja".
Vse do takrat, ko bodo krist-
jani verjeli, da je vesolje kr-
ščansko, muslimani, da je
islamsko, budisti, da je budistič-
no, judje. da je judovsko, bodo
njihove religije samo hipoteze,
ki ne temeljijo na resničnem
znanju. Tako kot v celotnem ve-
solju velja enačba, da sta ena
plus ena dve, tako bo tudi naj-
višja analiza življenja oz. religi-
ja enaka za vse ljudi.
Lokalni pomen razlag bo mo-
ral odpasti. kajti popolna religi-
ja ne bo več samo nosilka pred-
stav o resnici, temveč bo vsebo-
vala cisto in pravo resnico, ki
bo zadovoljevala potrebe vseh.
To bo možno samo takrat, ko bo
duhovna osnova religije počiva-
la na neposredni izkušnji resni-
ce (prosvetljenje); torej na
znanju, ne pa na verovanju. Ko
se bo človek razvil do te mere,
da bo spoznal Boga Očeta tako,
kot doživlja dan in noč, zimo in
poletje, morje in kopno, potem
bo dosegel popolno modrost,
srečo in zadovoljstvo.
Preučevati resnico ali Boga
pomeni preučevati njegove mi-
nifestacije v vsakdanjem živ-
ljenju. Doživljanje realnosti ta-
ko skozi temne principe, kot so
nasilje, vojna, bolezni in rev-
ščina. kot skozi svetle principe,
kot so radost, ljubezen in vesel-
je, vodi k razumevanju božjega
načrta. Svet, ki nas obkroža, je
kot gradbišče, na katerem se zi-
da prečudovita stavba. Ker smo
z izgradnjo na polovici, še ne
moremo opažati vse lepoto, ki
jo bo izžarevala dokončna
zgradba. Proces izgradnje pote-
ka tako dolgo, dokler človek ni
sposoben odkriti prave identite-
te, kraja in cilja teh pojavov ter
jih videti z očmi Boga in
vzklikniti: "Res je vse zelo do-
bro!" Videnje sveta s tako
vzvišene prespektive bo v pri-
hodnosti postalo znanje, ki bo
združilo vse ljudi sveta v "eno
čredo ovac" in jih popeljalo iz
"živalskega kraljestva" v "kral-
jestvo pravega človeka".
ANNAPURNA — PONOVEN DRZNI IZZIV ZA SLOVENSKE ALPINISTE
Slovenska alpinistična
odprava na osemtisočak
V navezi alpinistične odprave
na Annapurno konec avgusta
bosta najboljša slovenska alpi-
nista, svetovno znana Franček
Knez in Slavko Svetličič. Če
bodo vremenske razmere ugod-
ne, je vzpon na osemtisočak
načrtovan za konec septembra.
Himalaja je še vedno neosvo-
jeni svet in pomeni sanje sleher-
nega vrhunskega alpinista.
Južni steber južne stene Anna-
purne (visok 8091 m) je eden
zadnjih dveh od slovenskih al-
pinistov še neosvojenih osemti-
sočakov Himalaje. Osvojitev
znamenitega vrha K2 je bil zad-
nji podvig Slovencev, lani pa je
prav južna stena Annapurne —
kije tudi tokrat cilj odprave An-
napurna '93 — za slovensko
odpravo, ki jo je vodil Tone
Skarja, ostala še vedno neosvo-
jen izziv.
Prav zato so se člani alpini-
stičnega odseka Impol iz Slo-
venske Bistrice pod pokrovitel-
jstvom Planinske zveze Sloveni-
je — Komisije za odprave v tuja
gorstva odločili izvesti prven-
stveni vzpon v alpskem stilu in
tako ponovno ponesti ime mla-
de države Slovenije v svet.
nova tehnika — na pot
v obdobju monsuna
Kot je povedal vodja odprave
Matjaž Pečovnik. je zamisel
nastala decembra lani: "Na
začetku smo imeli več shem. Po
dolgotrajnih pogovorih smo
prišli do zaključka, da je Anna-
purna eden izmed izzivov, ki se
ga med vsemi nepalskimi osem-
tisočaki drži najbolj mračen slo-
ves. Terjala je toliko žrtev, koli-
kor je bilo uspešnih vzponov na
njen vrh. V preteklosti je bilo že
več poskusov preplezati to
južno steno, skupaj 6, med nji-
mi tudi s slovenske strani".
O pristopu je vodja odprave
povedal, da so se odločili za nov
sistem: "Na pot se bomo odpravi-
li že v monsunskem obdobju, da
se telo pripravi na čisto drugačne
klimatske razmere oz. tudi hrano.
Ko se bo monsun končal, bomo
pričeli vzpon".
"Pripravljali smo se na osnovi
literature in pogovorov z alpini-
sti, ki so na tej gori že bili.
Odločili smo se za odhod v
monsunu. da bi se lahko čim
bolje in čim prej aklimatizirali.
Ob morebitnem slabem vreme-
nu bi nam tako ostal čas, da po-
skusimo še enkrat," je dejal
Franček Knez iz AO Impol
Slovenska Bistrica.
"Annapurna je čuden hrib.
predvsem kar se tiče vremena.
Največji problem pomeni veter,
ki je jeseni še najbolj ugoden.
Bazo bomo postavili še v mon-
sunu, potem pa upamo, da bo
vreme primerno," je dejal Slav-
ko Svetličič iz AO Idrija.
pomoč sponzorjev
Stroški odprave na Annapur-
no bodo znašali 47.000 ame-
riških dolarjev, večino pa so po-
krili sponzorji. Generalni spon-
zor odprave je MIP Nova Gori-
ca, sponzorji pa so še: Map tra-
de, d.o.o, Mlinotest, Večer. Co-
lor Medvode, Istrabenz, Krka
— tovarna zdravil, p.o., Novo
mesto, Adriatic, Henelit, K2
šport iz Gorice, TV Slovenija,
Papi Šport, in TES.
Prvi del odprave, v katerem bo-
do Andreja in Franček Knez ter
Slavko Svetličič, odpotuje v Ne-
pal že 23. avgusta, 13. septembra
pa odpotujejo še vodja odprave
Matjaž Pečovnik ter tudi televi-
zijska ekipa, v kateri bodo Marje-
ta Keršič-Svetel, snemalec Jane/
Horvat in asistent Klavdij Mle-
kuž. Povratek v domovino načr-
tujejo v začetku oktobra.
Katarina Klep
Člani odprave Franček Knez, Matjaž Pečovnik in Slavko Svetličič. Fo-
to: Katarina Klep
PREDSTAVLJANMO VAM ...
Glasbena skupina Victory
Glasbena skupina Victory, ki
je bila do sedaj poznana na lju-
bljanskem področju, izvaja di-
sco glasbo. Sestavljajo jo: Ro-
bert Dragar — baskitara in vo-
kal, Boštjan Zupančič — kla-
viaturist, Aleš Čadež — sakso-
fonist in gonilna sila skupine,
Cveto Golob — bobni in Miran
Vlahovič — kitarist. Fantje
igrajo skupaj že sedem let, pod
imenom Victory pa dve leti. Ve-
liko gostujejo v Avstriji, Švici,
Italiji, Nemčiji in ija Finskem.
Izvajajo najmodernejšo disco
glasbo tujih avtorjev, jeseni pa
bodo izdali kaseto in lasersko
ploščo, na kateri bodo njihove
skladbe. Fantje so se odločili,
da bodo prihodnje mesece go-
stovali tudi po Štajerskem in
drugod po Sloveniji. Pravijo, da
so se v tujini sicer že uveljavili,
še vedno pa rajši igrajo za slo-
vensko publiko.
KONTAKTNI NASLOV:
Robert Dragar, Senožeti 5 a, 61262 Dol pri Ljubljani
Telefon 061 647-536	MS
Skupina Victory iz Ljubljane
PREJELI SMO — PREJELI SMO — PREJELI SMO
Mnenje k pisanju g. Rastka Plohla
Glede na polemike, ki se že ne-
kaj časa vlečejo po naših časopi-
sih v zvezi s podjetjem "ČISTO
MESTO", moramo pojasniti neka-
tere zadeve.
Podjetje je bilo ustanovljeno v
skladu z obstoječo zakonodajo ter
ima po začetnih težavah urejeno vso
potrebno dokumentacijo, potrjeno s
strani sodišča in agencije za pre-
strukturiranje. Ker smo eno prvih
podjetij v Sloveniji, ustanovljeni na
podlagi dodeljene koncesije, smo v
tem smislu tudi prebijali led. Ra-
zumljivo, da so bili tudi delavci, ki
so prešli iz Komunalnega podjetja v
Čisto mesto, v nelagodnem položa-
ju. Med drugimi odprtimi vprašanji
so hoteli odgovor, kakšne pravice
bodo imeli pri lastninjenju. V tej za-
devi so dodatno zaščito iskali tudi pri
Neodvisnih sindikatih. Po štrajku, ki
ga je organiziral slednji, je prišlo do
podpisa pogodile med sindikatom in
direktorjem. Med drugim je v doku-
mentu zapisano, da se bodo eventual-
ni spori reševali na podlagi dialoga
med partnerji podpisniki.
Iz člankov ter stališč Neodvi-
snih sindikatov Slovenije ter argu-
mentov. ki jih navajajo, pa je raz-
vidno. da sindikat NSS manipulira
z delavci ter njihovo zaupanje iz-
korišča za politične igre in zdrahe.
Kako si drugače razlagati izjave v
časopisu VEČER o milijonskih
zaslužkih, ko pa komaj pokriva-
mo najosnovnejše tekoče stroške.
Ker je naša dejavnost neposred-
no vezana na odnose z občani,
mečejo takšne izmišljotine na nas
slabo luč ter slabo plačevanje
strank le še spodbujajo.
G. Plohla zato pozivamo, da izja-
ve. ki so neresnične, javno prekliče,
sicer bodo delavci Čistega mesta iz
takšnega sindikata izstopili.
Direktor A. Kotar
Predsednik sindikata
Rajko Zupanič
V 31. številki Tednika je bil
na strani 10 objavljen sestavek o
95. rojstnem dnevu Ane Holc.
Pri pretipkavanju besedila je
prišlo do napake, saj smo prii-
mek Tuš spremenili v Cuš. Za
napako se opravičujemo.
Uredništvo
12 — OD TI IN TAM
19. AVGUST 1993 — TEDNIK
KAKO REŠITI ZAGATE PTUJSKIH ŠPORTNIKOV
Ali smo tik pred nadzidavo športne dvorane Mladika
Med športniki je v zadnjem času završalo i/, več razlogov. Posebno pereče je vprašanje športnih objektov v ptu jski
občini. Športna dvorana Center naj bi bila letos na razpolago športnikom šele od 19. ure naprej, saj potrebuje SŠC
zaradi povečanega števila oddelkov in ur športne vzgoje več terminov v telovadnici. V tej dvorani treniraj« sedaj ro-
kometaši, ki zasedajo dvorano približno dve tretjini časa, in odbojka, judo, atletika in košarka, ki si delijo preostalo
tretjino terminov. Tako se v teh klubih seveda sprašujejo, kje bodo lahko trenirali.
O atletski stezi, katere obnova
je že nekaj let v prioritetnih
načrtih športnih investicij ptujske
občine, se trenutno ne govori kot
o občinski investiciji, pač pa se
kaže kot možnost nadzidava
športne dvorane Mladika. Raz-
deljena je v dve fazi, in sicer je
prva. s katero bi pridobili predv-
sem borilni športi, pa tudi strelci
in namizni tenis dodatne prostore
za trening, vredna 60 milijonov
tolarjev, in druga, v kateri bi pri-
dobili še tribune in poslovne pro-
store. vredna približno 43 milijo-
nov tolarjev. O tem predlogu
Športne zveze je že dvakrat raz-
pravljal Izvršni svet.
Kot tretji sklop problemov se
kaže nadomestitev igrišč ob sta-
dionu. ki bodo odvzeta pri grad-
nji železniškega podvoza.
Kako razmišljajo o teh vpra-
šanjih v Športni zvezi in kako
na Sekretariatu za kulturo, šol-
stvo in šport?
• • • ne moremo
pristati na izgubo
dvorane center • • •
Branko Resnik, predsednik
Športne zveze Ptuj: "Sprejeli
smo sklep, da se za del odvzete-
ga zemljišča ob gradnji podvoza
ne nudijo nadomestni objekti.
pač pa izboljšamo objekte, ki
jih imamo. Ta denar bomo na-
menili obnovi atletske steze, za
kar imamo že vse načrte. Koli-
ko bo denarja, še ne vemo. a
računamo, da dovolj. Gre za
projekt, ki bo ustrezal kriteri-
jem za organizacijo mednarod-
nega prvenstva — imela bo šest
stez z umetno maso.
V zvezi z dvorano Center smo
dobili od komisije, ki jo vodi go-
spa Kvasova, dopis, da potrebuje-
jo dvorano zaradi novih oddelkov
do 19. ure. Temu je Športna zve-
za odločno nasprotovala, saj bi
tako šport izrinili iz tega objekta.
Dejstvo je. da je najmanj polovi-
ca denarja, s katerim je bila zgra-
jena dvorana Center, prispeval
občinski samoprispevek, in to z
namenom, da zagotovi športu
vadbeni in tekmovalni prostor.
Menimo, da je lahko pouk tudi
kje drugje, ne v tako razkošni
dvorani. Sicer pa naj republika
zagotovi tudi pogoje za pouk.
Lahko zgradi športno dvorano
nekje drugje, da bo ostal Center
samo za potrebe srednješolcev.
Za vrsto športov pomeni to
vprašanje 'biti ali ne biti'.
MLADIKA POTREBUJE
TRIBUNO
Mladika je že v začetku nekoli-
ko neposrečena investicija, saj ni-
ma tribune. Sedanja ideja je iz-
boljšati funkcionalnost tega ob-
jekta. in sicer tako. da bi z nadzi-
davo pridobili v prvi fazi prostore
za borilne športe, v drugi pa po-
slovne prostore in tribune.
Izvršnemu svetu smo predlagali,
da sredstva, ki so opredeljena za
investicije in amortizacijo, pa še
tista, ki so namenjena drugi fazi
ogrevanja Mladike, nameni za
prvo fazo nadzidave.
Obstaja tudi ideja in želja iz-
gradnje nove športne dvorane
zraven toplic. Za to idejo stojijo
pravi ljudje, sponzorji, kijih za-
nimajo investicije v šport. Tako
bi se vzpostavili pravi, tržni od-
nosi v športu."
PTUJ IMA DOBRE
ŠPORTNIKE
Kako vidite možnosti v/.a
razvoj športa na Ptuju? Čez
tri leta bodo ponovno olimpij-
ske igre. Ali je Ptuju zanimi-
vo, da ima svoje predstavnike
na najvišjih tekmovanjih?
Branko Resnik: "Ptuj ima
športnike z nadpovprečnimi re-
zultati glede na svojo velikost
in ekonomsko razvitost. Poja-
vljajo se poslovna razmerja med
sponzorji in klubi. Ali se orien-
tirajo na olimpijske igre ali ne,
je stvar posameznih klubov. Ad-
ministrativno ne moremo do-
ločiti, katere športne panoge naj
bi napredovale."
•	• • za celovito
rešitev žal ni možnosti
•	••
Kristina Šamperl Purg, se-
kretarka za kulturo, šolstvo in
šport: "Izvršni svet je že dva-
krat obravnaval predlog Športne
zveze za nadzidavo Mladike.
Prvič smo zahtevali dodatno po-
jasnilo, kaj pomeni delna
rešitev pokritih športnih površin
v Ptuju, in zahtevo, da se napra-
vi analiza celostnega reševanja
pokritih športnih objektov. V
Sekretariatu smo nato skupaj s
Športno zvezo in Projekto inže-
niringom izoblikovali predlog,
da bi šli v začasno rešitev. Ugo-
tovili smo namreč, da bi bila ce-
lostna rešitev nujna, a predraga.
Po letu 1995 naj bi se tudi pre-
selila gimnazija iz SŠC v pro-
store sedanjega učnega centra
TO in se bo tudi na ta način ne-
koliko sprostila dvorana Center.
Prav tako gradimo novo telo-
vadnico na Vidmu, ki ne bo pol-
no zasedena, v načrtu je tudi
povečanje telovadnice v osnov-
ni šoli Ljudski vrt.
IZVRŠNI SVET ŠE NI
POTRDIL FINANČNEGA
NAČRTA
Tako se je IS opredelil za
nadzidavo Mladike, vendar ni
potrdil finančne konstrukcije, ki
jo je predlagala Športna zveza.
Za prvo fazo bi potrebovali 60
milijonov tolarjev, od tega naj
bi občina prispevala 60 odstot-
kov. 20 odstotkov Športna zve-
za in 20 odstotkov društva. Zah-
tevali smo natančnejšo opredeli-
tev prispevka klubov, k čemur
morajo biti priložene pogodbe
klubov. Vsi namreč dobivajo
denar iz občinskih sredstev.
Druga faza naj bi šla v javni na-
tečaj. športna zveza pa bi pri-
spevala 10 odstotkov sredstev.
Tako bi nekateri športi pridobi-
li. še vedno pa bi ostal nerešen
rokomet in igre z žogo nasploh.
CENTER JE TRD OREH
O dvorani Center se pogovar-
jamo že dlje časa. Dejstvo je, da
ima SŠC več dijakov, kar je v
skladu z usmeritvami v izobra-
ževanju. Tako potrebujejo tudi
več ur za telovadbo. Res je bil
zgrajena večja športna dvorana
prav zato, da bi jo lahko upora-
bljali tudi športniki. Nekateri
razmišljajo, da bi morali športi
iskati prostor za vadbo drugje,
vendar druge telovadnice niso
primerne za vse športe, prav ta-
ko bi lahko drugje telovadili di-
jaki, česar sedaj ne moremo do-
seči, pa tudi izredno vprašljivo
je. To je resnično zapleteno
vprašanje. Vsaj za del športov
bi rešili prostore z nadzidavo
Mladike, sicer pa bi se celovite-
je lotili teh vprašanj po letu
1995.
Ali bo denar iz naslova od-
škodnine ob gradnji podvoza
namenjen obnovi atletske steze?
Kristina Samperl Purg: "Če
se bodo športniki tako odločili,
je to možnost za atletsko stezo.
V projektu podvoza ni sredstev
za atletsko stezo. Res pa je, da
je obnova atletske steze v ob-
činskih usmeritvah prioriteta."
• • • kaj menijo 0
razvoju ptujskega
športa domači športni
delavci • • •
Vprašanja, ki smo jih zasta-
vili sogovornikom, so bila:
Kakšne so možnosti za razvoj
športa na Ptuju v sedanjih
razmmerah? Kakšna se vam
zdi najboljša rešitev za ptuj-
ske športne objekte? Kakšna
je vloga športnikov pri pro-
mociji Ptuja?
Milan Cimerman: "Izho-
dišče za razvoj šolskega, kvali-
tetnega in množičnega športa,
ki ga je sprejela ptujska skup-
ščina, je potrebno operacionali-
zirati. Za to so pristojni Sekre-
tariat, Športna zveza in Društvo
pedagogov. V svetu je izdelan
sistem vrednotenja športnih pa-
nog in tega se moramo držati
tudi na Ptuju. Pri individualnih
športih moramo razvijati tiste
temeljne panoge, ki imajo vse-
stranski učinek na razvoj člove-
ka. posebno otrok in mladine.
To so atletika, plavanje in špor-
tna gimnastika. Zanje je potreb-
no ustvariti optimalne pogoje,
saj so sestavni del šolskega,
kvalitetnega in rekreativnega
športa. Hkrati moramo v teh pa-
nogah zaposliti trenerje.
V	drugo skupino individualnih
športov sodijo športi, ki so prilju-
bljeni zaradi atraktivnosti ali po-
sebnih kvalitet. Sem lahko uvrsti-
mi tenis, namizni tenis, borilne
športe, streljanje, kolesarstvo,
moto šport, letalstvo, šah ...
V	tretji skupini individualnih
športov so tisti, ki jih razvijajo
ljubiteljske skupine ali prihajajo
kot rekreativni športi iz drugih
delov sveta. To so golf, japonske
veščine, lokostrelstvo, baseball ...
Za individualne športe je po-
trebno izdelati kvantitativne in
kvalitativne kriterije do leta 2000.
Pri kolektivnih športih na
Ptuju je potrebno nujno oprede-
liti prednostni vrstni red razvoja
in nato temu prilagoditi sred-
stva in kadre. V Ptuju smo imeli
in imamo precej kolektivnih
športov, ki so doživljali vzpone
in padce, kar pa ni bilo odvisno
od sposobnosti športnikov, pač
pa od sposobnosti vodstev klu-
bov in sponzorjev. Rokomet in
nogomet delujeta skozi desetletja,
košarka precej niha, v zadnjem
času se pojavlja odbojka. Odločiti
se moramo, katere kolektivne
športe bomo gojili, in tem potem
tudi zagotoviti sredstva.
V Ptuju moramo izdelati ope-
rativni projekt razvoja športa in
ga povezati s turistično ponud-
bo. Ne bi smelo biti večnih di-
lem, kdo je lahko prvi in kam
vlagati. Ptuj je regijsko mesto
in si prizadeva pridobiti sloves
v slovenskem prostoru, pa tudi
v Evropi z razvojem gospodar-
stva, obrti, turizma, kulturne de-
diščine, pa tudi športa. Za to
nujno potrebuje centralni sta-
dion s kakovostnim nogomet-
nim igriščem in atletsko stezo iz
umetne mase. Vsa večja mesta v
Sloveniji, pa tudi Novo mesto.
Nova Gorica, Postojna, Kočev-
je, Tolmin, takšne objekte že
imajo. To je prioriteta, ki se lah-
ko smiselno poveže z gradnjo
podvoza.
Športna dvorana Center ne za-
dostuje za vse potrebe šol in
športa. Zato moramo v srednje-
ročnem obdobju nujno zgraditi še
eno športno dvorano. Glede na
preselitev gimnazije v sedanje
prostore učnega centra TO in kul-
turnega centra na isti lokaciji bi
bilo smiselno, da bi tamkaj gradi-
li tudi športno dvorano. Z vi-
sečim mostom, ki bi ta center po-
vezal s toplicami, bi bila oba ob-
jekta — kopališče z zdraviliščem
in športna dvorana — zelo zani-
miva za priprave domačih in tujih
športnikov. Turizem in šport se
povsod v svetu uspešno povezu-
jeta, to je tako imenovani športni
turizem. Bližnji uspešen primer
pri nas je Rogla.
Kot trener v Atletskem klubu
menim, daje klub v preteklih de-
setletjih v državnem in evrop-
skem merilu dosegel take rezulta-
te, da si njeni športniki stezo iz
umetne snovi tudi zaslužijo. Atle-
ti s podrobnostmi nadzidave Mla-
dike nismo bili seznanjeni. Ne
pristajamo ne večno odlaganje
obnove atletskega stadiona, saj je
že nekaj časa v prioriteti občin-
skih investicij v šport."
Slavko I)okl, predsednik
Boksarske zveze Slovenije in
član Olimpijskega komiteja:
"Ptujski športni objekti ne za-
dovoljujejo potreb ptujskega
športa. Dvorana Center je že se-
daj za veliko športov nedostop-
na, če se bo uporaba postavila
na tržne temelje, bo še bolj.
Mladika ne ustreza, saj nima tri-
bun. Je pa primerna za treninge.
Boksarji bi morali imeti vedno
postavljen ring in viseče ele-
mente, če bi hoteli normalno
delati. Tega nam tudi z nadgrad-
njo niso mogli obljubiti, zato
smo se. ko sem bil predsednik
Boksarskega kluba Ptuj. odlo-
čili. da gradnje gmotno ne bo-
mo podprli.
Minimalne pogoje za delo bi
morali imeti vsi ptujski športi.
Žal so zaradi lažnih predstavi-
tev rezultatov na Ptuju nekateri
športi neupravičeno vzpodbuja-
ni. Najpomembnejši so rezultati
v atletiki, vsekakor pa pomem-
bnejši od tistih disciplin, v kate-
rih tekmuje le nekaj klubov.
Vsaj dve do tri dobre generacije
ptujskih atletov so zaradi takš-
nih razmer v ptujskem športu
bile uničene oziroma niso dose-
gle tega, kar bi lahko."
Alojz Arko, bivši predsed-
nik Športne zveze: "Nadzidava
Mladike je neumestna. V ptuj-
ski občini je dovolj pokritih ob-
jektov za trening borilnih ve-
ščin. Borilni športi ne privablja-
jo toliko obiskovalcev kot drugi
športi. Več pozornosti moramo
namenili rokometu in nogome-
tu, ki imata pri nas daljšo tradi-
cijo, zaradi katere privabljata
tudi več gledalcev. Vso pozor-
nost pa bi morali posvetiti poso-
dobitvi atletske steze. Atletika
je kraljica športov. Ob gradnji
podvoza morajo biti zagotovljeni
nadomestni objekti. Morda je pri-
merna lokacija pri SŠC. Športna
dvorana Center je problem že ne-
kaj let. Gradili smo jo s samopri-
spevkom, da bi nudila prostore
tudi športu, ne le šolam.
Menim, daje šport za promo-
cijo Ptuja izredno pomeben. in
Ptuj bi moral za šport napraviti
več, pri čemer pa bo moral
vrhunski šport zaživeti na po-
dlagi sponzorstva."
Ivan Gomilšek, predsednik
Rokometnega kluba Ptuj in
podpredsednik ŠZ: "Najprej bi
bilo potrebno razčistiti, ali je
športna dvorana Center namen-
jena samo šolskemu programu
ali tudi športu. Zgrajena je bila
iz republiških sredstev in samo-
prispevka. Tudi v športu so mla-
doletni otroci, ki ne morejo tre-
nirati v poznih nočnih urah. Če
Center ne bo več nudil prostora
športnikom, bomo morali raz-
mišljati o gradnji nove dvorane.
V tem primeru ne bi bilo po-
trebno nadzidavati Mladike. Tu-
di o tem smo se že pogovarjali s
člani Izvršnega sveta.
Odškodnina, ki jo bomo dobi-
li pri gradnji podvoza, mora biti
namenjena atletski stezi. To je
sklep Športne zveze in pri tem
bomo vztrajali.
Promocija Ptuja mora biti po-
vezana s športom. Moja želja je.
da se v Ptuju odločimo za pri-
bližno šest najboljših športnih pa-
nog, ki jih bo financiral občinski
proračun. Drugi se bodo morali
znajti s sponzorji, saj so bolj ali
manj rekreativci. Ker deli občina
denar na približno 60 klubov, ne
more nobeden prav živeti od nje-
ga. Vsak si pomaga, kakor ve in
zna. Komercialno sposobnejšemu
gre bolje kot tistemu, ki teh spo-
sobnosti nima."
Ivo Krnjic, nekdanji igralec
in trener nogometa, dopisnik
Sportskih novosti: "Na Ptuju
se moramo odločiti, katere
športe bomo imeli glede na pril-
jubljenost, možnosti razvoja,
možnosti sodelovanja publike,
in potem v izbrane športe vlaga-
ti denar. Žal so v ptujskem špor-
tu prevladali osebni interesi.
Kupovati športnike zunaj Ptuja,
da potem predstavljajo Ptuj in
ptujsko ekipo, nima smisla. Na
Ptuju morajo obstajati kriteriji
za selekcioniranje športov in iz-
branim moramo omogočiti po-
goje za napredek. Vse drugo naj
bo rekreacija.
Denar je potrebno vlagati v
aktivnosti športa, ne pa v objek-
te. Sedaj ni čas za to. Čim bolj
racionalno je potrebno upora-
bljati obstoječe objekte. Mnogi
klubi nimajo denarja niti za
preživetje. Menim, da Mladike
nima smisla nadzidavati, prav
tako je vprašanje, ali se bo
obrestovala posodobitev steze.
Vsekakor pa morajo dobiti tisti,
ki bodo kaj izgubili s podvo-
zom, nadomestne objekte.
Dobri športniki za Ptuj izred-
no veliko pomenijo."
Milan Zupane: "Možnosti za
razvoj športa v občini Ptuj so
velike, saj imamo močno zaled-
je mladine, ki dosega v držav-
nem merilu vidne rezultate tako
posamezno kot ekipno. Premalo
pa naredimo pri strokovnem ka-
dru. zato se nadarjeni v času
srednje šole izgubijo. Drugi
problem je problem izko-
riščenosti telovadnic pri osnov-
nih šolah. V dvorani Center za-
radi povečanja redne šolske de-
javnosti zmanjkuje terminov za
društva in klube. Možna rešitev
je ali gradnja novega prostora
ali nadzidava Mladike, prav ta-
ko pa je potrebno izrabiti tudi
ternmine v telovadnicah osnovnih
šol. Žal ponekod za 'zunanje' ni
posluha. Športna zveza mora pro-
storsko stisko urediti skupaj z od-
govornimi za šolstvo še pred
pričetkom šolskega leta. Čimprej
je potrebno obnovili tudi stadion
in razmišljati o nadomestnih po-
vršinah. če bodo igrišča prizadeta
zaradi podvoza.
Razmisliti je potrebno, ali
Ptuj lahko vzdržuje toliko špor-
tov. Ponovno bi bilo potrebno
pregledati prioritetno listo špor-
tov v občini glede na današnje
dosežke in rezultate.
Ptuj se lahko s tekmovalci od-
lično promovira. prav tako se
promovira z organizacijo med-
narodnih prireditev, kot so kar-
ting dirke, letalske prireditve,
mednarodni nogometni turnir,
mednarodne rokometne tekme
... Občina ima za to dovolj po-
sluha, vendar bi moral tudi pro-
gram Tica vključevati športne in
druge dejavnosti, ne le kultur-
nih. Prav tako menim, da bi mo-
rali v Športni zvezi delovati
ljudje, ki niso klubsko obarvani.
To duši razvoj športa v občini."
Pripravila Milena Zupanič
TEDNIK — AVGUST 1VV3
ŠPORT ~~ 13
NOGOMET
Tekmovalna sezona 1933/94 v
Medobčinski nogometni zvezi Ptuj
V	četrtek, 12. avgusta, je vodstvo Medobčinske nogometne
zveze Ptuj formiralo in izvedlo žreb za prvenstvena in pokal-
na tekmovanja.
/.1 tekmovanje v VIN/ Ptuj je ekipe prijavilo 25 klubov: i/
občine Ptuj 20. i/ Slovenske Bistrice in i/: občine Ormož I.
V	tekmovalni sezoni 1993/94 bodo člani igrali v dveh ligah: prva
Medobčinska nogometna liga šteje 12 ekip, druga Medobčinska no-
gometna liga pa 10 ekip. Mladinsko ligo sestavlja 14 ekip. kadetsko
pa 10. Pionirske ekipe so razdeljene v dve ligi po 7 ekip.
Začetek prvenstvenega tekmovanja v 1. Medobčinski članski li-
gi in mladinski ligi je 2N. oziroma 2^. avgust, \ vseh drugih ligah
pa 4. oziroma 5. septembra.	Branko Lešnik
SVETOVNO ATLETSKO PRVENSTVO
V STUTTGARTU
Mirko Miš odličen devetnajsti
Takrat ko je ameriški državljan Plaatjes malo pred koncem
42-kilometrskega teka prehitel dotlej vodilnega Namibijca Swa-
artboija, seje tudi Ptujčan Mirko Vindiš bližal velikemu stadio-
nu v Stuttgartii. Njegova končna uvrstitev je odlično 19. mesto
in rezultat 2:23,31.
Njegov osebni rekord je sicer za
deset minut boljši, vendar kot je
povedal Mirko, so podobno slabše
čase dosegli tudi drugi, veliko pa
jih je odstopilo: "Poletna vročina
ni primerna za tek maratoncev,
predvsem pa ne ustreza Evropej-
cem, saj je nismo vajeni. Bilo je
25 stopinj in 66-odstotna vlaga,
vendar je bil zrak nekako težak,
moreč, kot pred nevihto. To so re-
kli tudi sotekmovalci, s katerimi
sem se pogovarjal po dirki. Veliko
jih je odstopilo — od 69 kar 26.
Če bi tekel svoj osebni rekord, bi
bil prvi. Vendar so tudi drugi tekli
počasneje, kot bi lahko."
Tek smo spremljali po tele-
viziji, vendar te vedno ni bilo
videti. Kdaj si imel krizo?
Mirko Vindiš: "Prave krize ni bi-
lo. le vedno bolj utrujen sem postajal
in zato najbrž počasnejši. Do konca
teka sem se ravno izcedil. Zadovoljen
sem z rezultatom. Pred štirimi leti
sem bil na svetovnem tekmovanju v
Rimu 14. in tokratna uvrstitev je ena-
ko dobra. Menim pa. da bi bil nekaj
mest bolje uvrščen. Če bi mi Atletska
zveza prej sporočila, da grem na tek-
movanje. vsem je nekoliko zmešal
štrene tudi organizator, ki je ne-
pričakovano premaknil maraton z
zadnjega na prvi tekmovalni dan. si-
ti i pa me jo osebno letos prizadela
»ud; družinska tragedija, tako da ne-
kni <* i nisem mogel trenirati, kot
0m nin-1, , ,, J "
Ali K je proga kaj presenetila?
Mirko Vindiš: "Prva kroga na
stadionu sem tekel povsem spredaj,
potem pa smo pričeli taktizirati. Te-
kel sem okoli 40. mesta. Šele v drugi
polovici proge sem pričel prehiteva-
ti. Sploh prvič sem imel na tako ve-
likem tekmovanju domačega konku-
renta, Mariborčana Šalamuna, ki se
je na koncu uvrstil na 31. mesto s
časom 2:28.56. Tudi to je bila obre-
menitev. Tako velik osip je bil tudi
zaradi organizatorja. Ob poti nam-
reč ni bilo navadne vode. le gazira-
na. Vsa pijača je bila topla, tako da
smo bili povsem dehidrirani kljub
nastavljeni pijači. Zanimivo je, da
pijače nismo smeli nastaviti v dru-
gih steklenicah kot v coca-colinih,
nato so dovolili še plastične kozar-
ce. Proga se mi je zdela težja, kot
sem razbral iz biltena. Organizator
je namreč govoril o spuščajoči se
progi, vendar ni bilo tako."
Slovensko reprezentanco je
obiskal Milan Kučan ...
Mirko Vindiš: "Na povabilo or-
ganizatorja se je odločil za ogled
maratonskega teka. Na stadion je
prispel nekaj trenutkov pred star-
tom. To je zelo lep občutek."
Sponzorja si ponovno našel
v Ljubljani ...
Mirko Vindiš: "Žal se tudi letos
ni vključil Ptuj, tako da sem rekla-
miral Pivovarno Union. Sicer pa
Ptuj tudi iz sklada za vrhunske
šponnike ni prispeval nič za mojo
udeležbo na svetovnem prvenstvu,
čeprav sem pravočasno prosil, da
mi občina omogoči kak dan priprav
iz tega sklada."
Mirko Vindiš je prispel na
brniško letališče že v ponedel-
jek, po poti domov pa se je usta-
vil še v Rogozi, kjer so domačini
pripravili sprejem za oba slo-
venska maratonca, Mirka in
tamkajšnjega domačina Igorja
Šalamuna. Obdarili so ju s
praktičnimi spominskimi darili.
M. Zupanič
Mirko Vindiš
Najmlajši ptujski atleti v Velikovcu
Najmlajši ptujski atleti so nasto-
pili na srečanju slovenskih, avstri-
jskih. nemških in italijanskih atle-
tov v Velikovcu. Med pionirji do
15 let je osvojil Damjan Šneber-
ger tretje mesto v teku na 60 me-
trov (7.96 sek.) in drugo v teku na
200 metrov (25.84 sek.), med pio-
nirkami do 13 let je bila Maja Ži-
žek v teku na 1000 metrov druga
(3:19,0) in Nina lic prav tako dru-
ga na 200 metrov (28,94). med
dečki do 13 let je bil Mitja Jurič
šesti na 1000 metrov, med dekli-
cami do 17 let pa Mladenka Vin-
diš peta v teku na 1000 metrov.
McZ
PRED DERBIJEM NK CAISSA ALUMINIJ NK DRAVA
Cilj našega nogometa
- domači ppvoligaš
Od januarja letos nosi kidričevsko nogometno moštvo
novo ime — Caissa Aluminij. Klub, njihove objekte in
igralce vodi od takrat Danilo Polajžer, ki upa, da bo za-
sebni kapital vplival tudi na kakovost kluba. In prvi re-
zultati so že tu.
Danilo Polajžer, predsednik NK
Caissa Aluminij: "Ko sem klub
prevzel, je bil pred razsulom. Člani
so bili zadnji v 3. ligi, mladinci zad-
nji, pionirji prav tako. Po pol leta je
tako: člani so se obdržali v ligi, mla-
dinci in pionirji so se premaknili na
sredino lestvice."
Takoj ste tudi osvežili ekipo
z igralci in trenerjem ...
Danilo Polajžer: "Trener je
Jože Krmelj, ki je doslej treniral
prvoligaša, mariborski Železničar.
Prav tako smo dobili takrat pet
igralcev od drugod, nekaj dotedan-
jim igralcem Aluminija pa smo se
zahvaldi za sodelovanje, saj so
nešportno živeli in vplivali na nedi-
sciplino v klubu. Vsi, ki so bdi pra-
vi športniki, so ostali. V novem
prestopnem roku se je klub še okre-
pil s ptujskimi igralci, ki so igrali
drugje, in igralci okoliških klubov
nižjega ranga. Tako nas sedaj uvr-
ščajo med resne kandidate za vrh 3.
lige in vstop v 2. ligo."
H klubu ste že privabili
sponzorje in namestili dodat-
ne sedeže za gledalce ...
Danilo Polajžer: "Ob igrišče
smo namestili reklamne table spon-
zoijev, dodali pa 500 novih plastičnih
sedežev. Vračati so se namreč pričeli
tudi gledalci. Ko ni bilo uspehov, tudi
gledalcev več ni bdo. Sedaj jih je na
vsaki tekmi ponovno 300 do 500. Za
tokratni derbi med Caisso Alumini-
jem in Dravo pričakujemo približno
2000 obiskovalcev."
Poznamo vas kot zelo dobre-
ga šahista. Kaj vas je pripelja-
lo v nogomet?
Danilo Polajžer: "To na sploš-
no ni poznano, vendar že 20 let
igram tudi nogomet, 6 let sem
igral celo profesionalno v Avstriji.
Po horoskopu sem tehtnica in ves
čas sem bil razpet med šahom in
nogometom, bi lahko rekel; v zad-
njem času pa je tu še posel. To je
drugi vzrok, da sem se vključil v
nogomet. Menim, da je nogomet
lahko posel. Seveda ne v tem ran-
gu. biti moraš vsaj prvoligaš. In
tretji vzrok je Caissa kot firma.
Prek nogometa se bo ime podjetja
večkrat pojavljalo ..."
Ocenjujete, da ima Caissa
Aluminij možnosti za prvo li-
go? Ali Drava?
Danilo Polajžer: "To je načrtno
delo. Dobro je. da sta ta dva kluba
konkurenčna, vendar nas mladih
ne zanimajo spori prejšnjih gene-
racij. Z NK Dravo želimo prijatel-
jsko sodelovati in tudi sodeluje-
mo. Konkretno to pomeni, da smo
prilagodili urnik tekem — tako le-
tos zaradi gledalcev ne bomo igra-
li oboji isti konec tedna tekme do-
ma. Prav tako smo se dogovorili,
da ne bomo jemali eden drugemu
igralcev. Sodelujemo pa tudi z
nižje rangiranimi klubi, zaenkrat z
NK Videm, NK Gerečja vas, NK
Slovenja vas, NK Skorba. Poseb-
no pozornost bomo posvetili vzgo-
ji svojih mladih igralcev."
Ali upate napovedati rezul-
tat derbi tekme, ki bo v nedel-
jo ob 17.30?
Danilo Polajžer: "Napovedu-
jem. da bo tekma na visokem ni-
voju, upamo, da ne bo izpadov s
strani igralcev ali navijačev. Zma-
gal bo boljši.*
Sicer pa bodo žogo prinesli iz zra-
ka padalci, igrala bo pihalna godba
in po vsej verjetnosti bodo nastopile
mažoretke. Med vstopnicami bomo
izžrebali gledalca, ki bo dobil gor-
sko kolo, ki ga je prispeval glavni
sponzor prireditev M.O.M., d.o.o.,
iz Panonske ulice v Ptuju. Tudi zato
vabim vse navijače, naše in Dravi-
ne, zahvaljujem pa se tudi drugim
sponzorjem za sodelovanje."
M. Zupanič
S kolesom po Evropi
V ponedeljek se je s 26-dnev-
nega popotovanja s kolesom po
Evropi vrnil kolesar Boris Za-
dravec iz Loperšic pri Ormožu.
Pot, na katero je krenil 22. juli-
ja, ga je vodila skozi 9 držav:
Madžarsko, Ukrajino, Slovaško,
Poljsko, Švedsko, Dansko,
Nemčijo, Češko in Avstrijo.
Vsega skupaj je prevozil 3988
kilometrov dolgo pot.
Letošnje potepanje s kolesom
po Evropi je bilo že četrto. Na
vseh skupaj je prevozil že več
kot 14.500 kilometrov. Bolj ka-
kor kulturne znamenitosti držav,
po katerih je potoval, gaje zani-
mala narava in način življenja v
posameznih deželah. "Tisto, kar
naključnemu popotniku s ceste
najprej pade v oči," je povedal
Boris Zadravec, sicer absolvent
Elektro fakultete v Mariboru.
Na vprašanje, kaj ga je
vzpodbudilo oziroma gnalo na
pot, je odgovoril: "Da se odlo-
čiš za takšno potovanje, moraš
imeti nadvse rad kolo in kole-
sarjenje. Občutiti moraš vsak
njegov del posebej: pedale, na
katere neusmiljeno pritiskaš,
vrtenje verige, ki žene kolo na-
prej ... Vse to so čudoviti občut-
ki. ki ti na poti vlivajo novih
moči. Druga stvar, ki me je za-
nimala in gnala iz države v
državo, pa je moje občudovanje
narave. Letos je bil fotoaparat
moj zvesti spremljevalec."
Kot je povedal Boris, je bilo
poleg slabega vremena, ki ga je
spremljalo na večini poti. in sla-
bih cest, ki niso bile redke (mi-
mogrede, na poti se mu je kolo
predrlo 15 krat), je bilo najhuje z
denarjem. Pri iskanju sponzorstva
je namreč naletel na gluha ušesa,
češ da je premalo poznan.
Boris se je. kot vedno, na pot
odpravil sam. Na svoje kolo
znamke Rog prestige s 14 presta-
vami je naložil nekaj prtljage, v
žep vtaknil nekaj denarja, ki gaje
zaslužil med študijem, in poto-
vanje se je začelo. "Bilo je napor-
no, pa kljub temu čudovito in
polno doživetij," je ob koncu po-
govora dejal slovenski popotnik
na kolesu Boris Zadravec.
Katarina Klep
Popotnik na kolesu Boris Zadravec
mmfmmmmmmmmmimmmmmt^^
Memorial Stanka Zupanioa Hajdinoanom
Na nogometnem igrišču v Skor-
bi je minulo soboto. 14. avgusta,
potekal memorialni turnir v spo-
min na enega boljših nogometašev
tega kraja Stanka Zupaniča. ki je
umrl v prometni nesreči. Poleg
domačih igralcev so sodelovale še
ekipe Caisse Aluminija, Starš in
Hajdine.
Kot je bdo pričakovati, so se v
finalnem srečanju pomerili stari
rivali — ekipi kidričevske Caisse
Aluminija in Hajdine. Skoraj vso
tekmo so vodili Kidričani z 1:0.
Odločilnih je bilo zadnjih 5 minut,
ko so Hajdinčani dvakrat zapored
zastresli njihovo mrežo in jih pre-
magali z 2:1.	-OM
• • • ŠPORT VABI • • •
•	NOGOMET — Danes bo na
ptujskem stadionu prijateljska no-
gometna tekma med Dravo in Lju-
tomerom. Pričetek ob 17.30.
•	NOGOMET — V soboto bo
prvo kolo državne mladinske in
kadetske lige. Na ptujskem stadio-
nu bo Drava igrala z Jelenom Tri-
glavom iz Kranja. Kadetska tekma
ob 14.30, mladinska ob 16.30.
•	KARTING — V nedeljo bo
ob 15. uri v Hajdošah veliko med-
narodno tekmovanje v kartingu.
•	NOGOMET — V nedeljo bo
na nogometnem igrišču v Ki-
dričevem finalna pokalna tekma
med NK Caissa Aluminij in NK
Drava s pričetkom ob 17.30. Pred
tem bo finalna mladinska tekma
med NK Gerečja vas in NK Drava.
KARTODROM V HAJDOŠAH
PRIPRAVLJEN NA VELIKO DIRKO
Tekmovalo ho več kot 70 kartov
V nedeljo bodo karti iz devetih evropskih držav po 15
letih ponovno vznemirili tišino dravskega otoka pri Haj-
došah. Ljubitelje, več tisoč jih je obiskovalo podobne
mednarodne prireditve pred leti, ko jih je ptujski karto-
drom gostil pogosteje, bodo ponovno doživeli občutek hi-
trosti in moči majhnih vozil na stezi.
Do zaključka redakcije se je
prijavilo 68 tekmovalcev iz Av-
strije, Italije, Češke, Madžar-
ske, Slovaške, Nemčije. Švice
in Slovenije, je povedal pred-
sednik AMD Ptuj Uroš Langer-
holc, ki organizira dirko. "Ne
spomnim se, da bi se toliko tek-
movalcev kadarkoli zbralo v
Sloveniji. Najboljši bodo goto-
vo Italijani in Čehi, ne smemo
podcenjevati Avstrijcev, gotovo
pa bodo uspešno dirkali tudi
Slovenci Zaman, Kolman, Čeli-
go in Dominko."
V boj za zlate, srebrne in bro-
naste vence se bodo tekmovalci
podali ob 15. uri.
AMD, ki je dobil zagonska
sredstva od pokrovitelja, podjet-
ja Makedonija Tabak iz Ljublja-
ne, je pripravil vse potrebno za
dirko, posebej zavaroval progo
in razširil parkirne prostore. Na
tekmovanju bodo posebej pred-
stavljeni tudi poslovni partnerji
te firme in njihovi izdelki ter
drugi sponzorji.	McZ
DRŽAVNO PRVENSTVO NA PISTI ZA KOLESARJE
Zlato Kelnerjo, bron ptujski ekipi
V petek in soboto so kolesarji Pe-
rutnine Ptuj tekmovali na državnem
prvenstvu na pisli v Kranju. Pred-
sednik kluba Rent Glavnik je pove-
dal. da so pričakovali več medalj.
Pričakovanih rezultatov niso dosegli
zaradi neprimernih koles in tudi za-
radi pomanjkanja denarja, saj si niso
privoščili odhoda s Ptuja prejšnji
večer, tako da so tekmovalci vstali
že ob treh zjutraj. Najuspešnejši je
bil Miran Keiner, ki je pri mlajših
mladincih osvojil zlato v vožnji na
1000 metrov z 200 metrov šprinta,
medaljo pa je osvojila tudi ekipa
mlajših mladincev, in sicer bron v
zasledovalni vožnji na 3000 metrov.
Sicer pa je bil Keiner v vožnji na
500 metrov na čas peti. Purg sedmi,
Kri/.anič trinajsti in Pihler Šestnaj-
sti. v zasledovalni vožnji na 2000
metrov je bil Kri/anič sedmi in Pi-
hler deseti. Pri starejših mladincih
se je uvrstil Mitja Mahorič na peto
mesto v vožnji na točke, osmo na
1000 metrov, na 1000 z 200 metri
šprinta na šesto in v zasledovalni
vožnji na 3000 metrov na sedmo
mesto.	McZ
Kolesarska dirka v Lenartu
V nedeljo je v Lenartu potekala kolesarska dirka za nagrado
Lenarta '93. Te sedaj že tradicionalne prireditve seje udeležilo
več kot dvesto kolesarjev, ki so tekmovali v vseh starostnih ka-
tegorijah. Tekmovali so tudi kolesarji iz Madžarske, Avstrije in
Hrvaške. Dirka je potekala brez zapletov in poškodb, kljub
vročemu vremenu pa jo je spremljalo veliko število gledalcev.
Kolesarski klub Styrian iz Lenar-
ta je tekmovanje ter progo zelo do-
bro izpeljal in mnogi tekmovalci so
predlagali, da bi po težavnosti bila
primerna za državno prvenstvo.
Tekmovalci so na zahtevni progi,
saj je bdo potrebno večkrat prevo-
ziti hrib pri Sveti Trojici, dosegli
tele rezultate:
dečki A 19 km: 1. Goran Gala-
mič, KK Krka. Novo mesto
(31.55). 2. Uroš Dular, KK Sava-
projekt, Krško, 3.Darko Mrvar,
KK Rog. Ljubljana. ... 6. Marjan
Keiner. KK Perutnina, Ptuj;
dečki B 9,5 km: 1. Boštjan
Krevš. KK Styrian,Lenart (16.35),
2. Primož Četrtič . KK Savapro-
jekt. Krško. 3. Jure Zrimček. KK
Krka. Novo mesto;
mlajši mladinci 38 km: 1.
Martin Derganc, KK Krka. Novo
mesto (1:02.13), 2. Tedi Kosmač.
KK Rog. Ljubljana, 3. Marko Jor-
dan, KK Rog. Ljubljana, 4. Miran
Keiner. KK Perutnina. Ptuj.
starejši mladinci 104 km: 1.
Andrej Hauptnam, KK Rog, Lju-
bljana. (3:22.58), 2.Miha Kakofčič.
KK Rog Ljubljana. 3. Zoran Kle-
menčič, KK Rog. Ljubljana. 5. Mit-
ja Mahorič. KK Perutnina Ptuj.
amaterji, 171 km: 1. Martin
Hvastija. KK Rog. Ljubljana
(3:22,58), 2. Marko Polanc. K K
Sava, Kranj, 3. Iztok Melanšek,
KK Celje. Celje. M. Slodnjak
TENIS
Nena Vukasovič druga
v Baden-Badnu
Nena Vukasovič, petnajstletna
Ptujčanka. se je udeležila med-
narodnega turističnega turnirja
v Nemčiji v mestu Baden-Ba-
den. Turnir je potekal od 9. do
15. avgusta. Od slovenskih
predstavnic do 16 let je igrala
samo Nena in dosegla svoj naj-
večji uspeh v mednarodni kon-
kurenci. Po hudem boju in za-
grizeni igri je klonila v finalu.
Ze od prvega kola je igrala za-
nesljivo in premagala najprej
Nemko Nicole Romer 6:3, 6:2.
nato prav tako igralko iz Nem-
čije Danielo Okal 6:4, 6:3, v
četrtfinalu je bila boljša od
nemške igralke Jungfleisch z
2:6. 6:2. 6:4. V polfinalu je bila
boljša od pete igralke v Nemčiji
Stephanie Lobner z rezultatom
6:1, 6:2. Igro v finalu proti Ru-
sinji Linkovi je začela zelo do-
bro, dobila prvi niz 6:4, nato pa
ji je sreča obrnila hrbet in izgu-
bila v nadaljevanju 1:6, 2:6.
Kljub porazu je Nena zelo za-
dovoljna s tem mednarodnim
uspehom. Nena je tako kot sta-
rejša sestra Tina še vedno člani-
ca TK BRANIK MARIBOR,
vendar že tri mesece ne trenira
v Mariboru, saj nima pravih po-
gojev in možnosti za napredo-
vanje. Zadnje čase Nena trenira
v Ptuju, kjer njene treninge
skrbno vodita Zoran Krajnc in
Luka Hazadovac.	•/
ŠPORT SERVIS
davorin munda
PTUJ - SLOVENSKI TRG 1
Pooblaščen "ROG" SERVIS
•	servis in popravila dvokoles
•	napenjanje loparjev za squash
tenis m badminton
•	popravilo ribiške opreme
14 — NASVETI
19. AVGl.ST 1993 — TEDNIH
Z BRANKOM BRUMNOM O UREDITVI PROMETA V PTUJU
S postopnostjo do rezultatov
TEDNIK: Obiskovalci Ptuja (tuji in domači) imajo največ pripomb na prometno neurejenost mesta. Doslej je bilo
napisanih več prometnih študij, ki pa problemov niso razrešile. Nekateri hudomušno pripominjajo, daje vsaka vlada
doslej napisala svojo. Kako se zdajšnja loteva tega vprašanja?
rov za prebivalce, gospodarske
subjekte in posameznike.
Ponovno poudarjam, da gre
za postopno uvajanje nove ure-
ditve, s katero bo predvsem pre-
prečen nered. Ob tem uvajamo
tudi mestni avtobus, ki bo na
krožni vožnji okrog starega me-
stnega jedra prevažal zaposlene
in druge prebivalce mestnih in
primestnih naselij, s čimer ver-
jamemo. da bo zmanjšan pritisk
vozil na parkirišča v mestu.
IDEALNE REŠITVE NI
TEDNIK: Ljudje zahte-
vajo celovito ureditev pro-
meta v Ptuju. Trenutno so
pri nekaterih (zlasti obrtni-
kih in podjetnikih) odpori
do predlaganega zaprtja
starega mestnega jedra.
H. Brumen: Idealne rešitve, ki
bi zadovoljila vse interesne sku-
pine, seveda ni. kot je ni na dru-
gih področjih življenja. Vsaj trije
skorajda izključujoči interesi so
pri tem posebej izraženi: prebi-
valcev starega mestnega jedra,
gospodarskih subjektov in posa-
meznikov ter naravovarstveni,
kulturnozgodovinski in turistični.
Verjamem, da bo tudi odpor
in strah gospodarskih subjektov
in posameznikov popustil, ker
je obstoječe stanje (nered in ka-
os) nevzdržno in ker možnost
vožnje brez možnosti parkiranja
(zadostnega števila parkirišč v
tem delu starega mestnega jedra
objektivno ni in jih ni mogoče
zagotoviti) ne omogoča lažjega
dostopa do namembnih vrat. Zato
smo v skladu s strategijo razvoja
turizma na Ptuju v prostorskoure-
ditvenih pogojih in usmeritvah za
področje obrti in podjetništva
B. Brumen: Študija(e) same
po sebi ne morejo rešiti tako
kompleksne problematike, kot
je promet v mestu, še posebej v
mestih, kot je Ptuj, kjer zaradi
velikosti in srednjeveškega na-
čina gradnje ne moremo računa-
ti na kakršenkoli način javnega
prometa. V vsakem primeru pa
morajo odločitve organov in
ljudi, ki jim je poverjeno upra-
vljanje z mestom in občino, te-
meljiti na strokovnih izhodiščih
strokovnjakov za to področje.
V letih 1987 in 1991 sta bili
na Ptuju naročeni in opravljeni
dve študiji, kar je tudi razumlji-
vo glede na spremembo razvoj-
ne strategije in kvalitete življen-
ja v mestu. Odločitve IS SO Ptuj
temeljijo na študiji leta 1991 in
1987. pri čemer je upoštevano, da
naš problem ni speljava prometa,
temveč parkiranje in ustavljanje
vozil. Prometne navade in eko-
loška osveščenost sta pri nas na
ravni, ki kljub strokovni admini-
strativni in restriktivni kaznovalni
politiki ne dosežeta spoštovanja
predpisanega prometnega reda.
Zato smo ob nujnih inliastruktur-
nih delih (oplinjanje. komunalni
vodi...) in z razširitvijo pohodnih
površin v Prešernovi ulici predla-
gali fizično zaprtje dela starega
mestnega jedra. S tem bo onemo-
gočeno, da s svojimi navadami
(razvadami) ustvarjamo stanje,
kakršnemu smo priča že več let.
Sočasno smo sprejeli tudi
osnutek odloka o ureditvi ce-
stnega prometa v občini Ptuj, ki
uvaja posebne prometne povr-
šine. namenjene pešcem in ko-
lesarjem v ožjem delu starega
mestnega jedra, z možnostjo za-
kupa možnih parkirnih prosto-
opredelili ta del mesta kot pro-
stor za opravljanje razstavno-
galerijskih, gostinskih, turistič-
nih, trgovskih in specializiranih
nemotečih dejavnosti. Za večje
oskrbne namene je urejena in se
ureja obrtno podjetniška cona v
Rogoznici.
S spreminjajočo se vsebino po-
nudbe in organiziranostjo dela
bodo kvalitetni ponudbi ob pre-
prečitvi nereda in s tem novi kva-
litetni zagotovljeni pogoji poslo-
vanja. Za poslovne potrebe prou-
čujemo možnost uvedbe prometa z
mikročasovnico (padajoča signa-
lizacija), kar je ustaljena praksa
evropskih mest.
O smotrnosti in nujnosti odlo-
čitve priča tudi rezultat javno-
menjske raziskave (SPEM 7/93).
v kateri se je 81.9 % anketiranih
Ptujčanov izreklo za zaporo stare-
ga mestnega jedra Ptuja.
TEDNIK: Zapora starega
mestnega jedra pa še ne po-
meni celovite ureditve pro-
metnega problema v Ptuju.
B. Brumen: Prometne zagate
starega mestnega jedra moramo
umestiti v problematiko Ptuja kot
celote z lego na dveh naravnih
mednarodnih poteh, ki povezuje-
ta sever z jugom ter vzhod z za-
hodom Evrope (pyhrnska avtoce-
sta in panonika). Po študiji mag.
Bartola iz leta 1991 je potrebno
izpolnili vsaj štiri osnovne pogo-
je za celovito rešitev:
1.	obvoznica M 3 (panoni-
ka) oziroma ptujski podvoz:
Odločitve in dokumentacijo na
občinski ravni smo po več kot
20 letih uspeli sprejeti. Soglasja
za izdajo gradbenega dovoljenja
Ministrstva za okolja RS so pri-
dobljena, jeseni naj bi bilo izda-
no. V vladnem predlogu smo
uspeli uveljaviti to traso pove-
zave Kopra z Lendavo (Pinca-
mi). Po predvideni dinamiki naj
bi se dela začela konec leta
1993 oz. v začetku 1994.
2.	obvoznica Natašina pot:
realizirano v letu 1992.
3.	zagotovitev novih parkir-
nih mest na vstopu v staro
mestno jedro: Več kot 300 no-
vih parkirnih mest smo zagoto-
vili v letih 1991 in 1992. v pro-
storskih aktih je predvidena
parkirna hiša.
4.	novi most: V družbenem
planu je vnešen povezovalni most
med Ptujskimi toplicami in sta-
rim mestnim jedrom. Javna raz-
prava in razgrnitev z maketami je
bila opravljena v letu 1992.
JAVNOST ODLOČANJA
JE ZAGOTOVLJENA
TEDNIK: Nekateri vam
očitajo, da predlogi za pro-
metno ureditev nastajajo v
ozkih krogih. Kaj jim lah-
ko odgovorite?
B. Brumen: Očitek je pov-
sem neupravičen. O predvide-
nih in izvedenih rešitvah je
potekala in poteka javna raz-
prava, objavljena v javnih me-
dijih, z javnimi razgrnitvami,
okroglimi mizami in drugimi
oblikami, na katerih imajo in
so imeli možnost sodelovati
vsi zainteresirani. Vsi akti se
sprejemajo v IS in SO Ptuj
vsaj po dvofaznem postopku,
odlok celo po trifaznem, ker
se zavedamo delikatnosti
odločitev.
TEDNIK: Kje boste uredi-
li nove parkirne prostore?
B. Brumen: Novih parkirnih
prostorov v ožjem starem mest-
nem jedru ni možno zagotoviti
razen na dvoriščih, kar je v pri-
pravi. Parkirna hiša (podzemna)
je predvidena na Cvetkovem
trgu. torej na samem vstopu,
preučujemo možnost še ene v
okviru projekta ptujska trojka v
Vodnikovi ulici — Bakhov trg.
TEDNIK: Kdaj bomo to-
rej v Ptuju odpravili pro-
metni nered?
B. Brumen: Upam, da je iz
dosedanjih odgovorov razvidno,
da gre za kompleksno proble-
matiko, ki ni odvisna zgolj od
občinskih organov, in je pove-
zana s prostorskimi omejitvami
ter izjemno visokimi finančnimi
vlaganji občine in države. V LS
verjamemo, da smo s storjenim
in da bomo s predlaganimi re-
šitvami, ki pa so povezane tudi
s spremembo odnosa do mesta
in pravil življenja v njem, že v
letošnjem letu naredili bistven
korak naprej, predvsem pa pre-
segli obstoječo nevzdržno situa-
cijo v starem mestnem jedru. S
postopnostjo uvajanja promet-
nega reda in reševanjem osnov-
nih pogojev na globalni ravni se
bomo poizkušali izogniti neže-
lenim posledicam za posamezne
interesne skupine, s tem da nam
mora biti jasen cilj: prometna
ureditev Ptuja, temelječa na
strokovih izhodiščih, ki upo-
števa v IS in SO Ptuj sprejete
razvojne cilje in v eimveeji
možni meri interese tistih, ki v
mestu in od mesta živijo, ka-
kor tudi tistih, ki v vedno
večjem številu prihajajo z na-
mi uživat zaklade Ptuja — za-
kladnice tisočletij.
Spraševala: Majda Goznik
RAČUNALNIŠTVO
ASCII koda
Kako predstaviti znake v
računalniku, kjer so vsi podatki
v dvojiški obliki (1. 0)? In zakaj
sploh uporabiti enotne stand-
arde pri uporabi znakov?
Na začetka razvoja računal-
niške opreme je obstajalo kar
nekaj standardov za ponazoritev
črk. številk in drugih znakov.
Znake so ponazorili s številski-
mi kodami. Vsakemu znaku so
določili neko število. S tem so
rešili problem prikaza znakov,
niso pa se uspeli dogovoriti za
enotne standarde. Z vse večjim
razmahom računalništva pa je
zmagala koda ASCII (American
Standard Code for Information
Interchange — ameriška stand-
ardna koda za izmenjavo infor-
macij). Številska koda je običaj-
no 7- ali 8-bitna (1 bit ima
vrednost 1 ali 0). Samo kodo pa
običajno zapišemo v šestnaj-
stiški obliki. Tako je črka "A"
predstavljena s številko 65 (de-
setiški zapis) oz. 41 (šeslnaj-
stiški zapis) oz. 01000001 (dvo-
jiški. 8-bitni zapis). V ASCII
kodi imata mala črka "a" in ve-
lika črka "A" različne kode. Ko-
de za posamezne znake so odvi-
sne tudi od nacionalnosti. Tako
ima Švedska drugačne kode kot
pa npr. Nemčija. Slovenija je
morala dolgo časa čakali na
svojo kodno tabelo. Pravzaprav
so naredili še jugoslovansko, ki
pa je npr. pri programskem pa-
ketu Windows dobila slovensko
ime. I/ zakasnitve pri izdelavi
slovenske kodne tabele izhajajo
tudi vsi problemi s prikazom
slovenskih znakov na ekranu
oz. tiskalniku. Potrebni so bili
dodatni programi, ki so pretvar-
jali podobo nekaterih znakov v
šumnike. Tako je npr. črka Š v
resnici bila oglati oklepaj.
ZAKAJ IMAMO KODE
Zamislimo si izmenjavo tek-
stov. od katerih bi vsak bil zapisan
z drugačnimi kodami. Oseba A. ki
bi uporabljala kodo KI. bi prejela
tekst od osebe B, zapisan v kodi
K2. Najprej bi morala oseba A
pretvoriti tekst iz kode K2 v kodo
K 1 in šele potem bi ga lahko upo-
rabljala v svojih programih.
Kakšna zmeda bi bila.če bi teh
kod bilo več!
Kako v ukaznem načinu ope-
racijskega sistema pridemo do
posameznih kod? Preprosto pri-
tisnemo tipko ALT in hkrati na
številčnem delu tipkovnic odtip-
kamo želeno kodo. Zelo popula-
ren je znak s kodo 255. ki je v
bistvu prazen znak (ne presle-
dek). Lahko ga uporabimo pri
imenovanju kazal (direktorijev).
S tem včasih preprečimo, da bi
lahko vsak prišel do vsebine
našega kazala. Poimenujemo
kazalo npr. DELOVNI. Na kon-
cu dodamo še znak s kodo 255.
Ker je to prazni znak, ga pri li-
stanju kazal ne bo opaziti. Tisti,
ki bo uporabil ukaz CD DE-
LOVNI z namenom, da bi prišel
na naše kazalo bo presenčen,
saj bo računalnik javil napako.
Znaki z ASCII kodo od 1 do 32
so rezervirani za posebne simbole.
Nekaj zanimivih znakov:
KODA POMEN
7 zvonec
S	ackspace, briše znak
levo od kazalčka
10 LF — line fced, pomik
na začetek naslednje
vrstice
12	FF — form feed,
pomik na začetek
naslednje strani
13	CR — carriage
control, potrditev
vnosa
27 ESC — escape,
običajno izhod iz
programov
NOVOST TEGA TEDNA
ČITALCI
Čitalci (scanners) so name-
njeni odčitavanju slike in zna-
kov, spreminjanju v neko digi-
talno obliko in prenosu v
računalnik. Čitalci so zelo upo-
rabni v kombinaciji s kartico za
pošiljanje faksimilnih sporočil.
V tem primeru je naš računalnik
tudi faksimilna postaja.
Glede na velikost odčitane
slike poznamo dve vrsti čital-
cev: ročne in celostranske. Z
ročnim čitalcem lahko odčitamo
do okrog 20 cm širine, čitalec
pa ročno premikamo po sliki.
Primeren je za enostavno upora-
bo in tam, kjer slike niso večjih
velikosti. Zaradi svoje ceneno-
sti so zelo popularni. Z njim
lahko npr. odčitamo položnico
in jo kasneje pošljemo prek
računalnika kot faksimilno spo-
ročilo. Investicija v enostavni
ročni čitalec in faksimilno karti-
co je običajno nižja kot pa na-
kup posebne faksimilne napra-
ve. Cene kompleta je že od 500
DEM naprej.
Celostranski čitalci dejansko
delujejo kot kopirni aparati, s tem
da sliko pošljejo v računalnik in
ne na drug papir. Najbolj znani
so EPSON GT 6500. EPSON
GT 8000. Hewlett Packard IIP
in HP IIC. Med ročnimi čitalci
so med najboljšimi čitalci pod-
jetij LOGITECH in MASTEK.
Druga lastnost, po katerih lo-
čimo čitalce. je ločljivost. Meri-
mo jo v številu pik na palec
(dots per ineh. DPI). Za normal-
no delo je zadovoljiva že ločlji-
vot 400 dpi, za profesionalno
uporaba pa ločjivost od 600 dpi
naprej.
Čitalce ločimo tudi po tem, ali
so sposobni odčitati barvno sliko
ali pa slednjo ponazorijo s sivina-
mi. V primeru, da čitalec ni bar-
vni, mora ločiti vsaj 32 sivin.
Z dobrimi programi si lahko
naredimo veliko veselje, saj
lahko odčitane slike poljubno
spreminjamo: dodajamo, briše-
mo, povečujemo, zmanjšujemo
itd. Z malo truda si lahko nare-
dimo svoj katalog izdelkov ali
družinsko sliko na računalniku.
Veliko veselja vam želim.
Bojan Mihelač. dipl. ing. rač.
Krvodajalci
3. AVGUST: Franc Slatič, Sp. Velovlek l/a; Jakob Janžeko-
vič. Strejaci 7; Janez Kolarič, Spuhlja 52; Stanislav Glavica.
Medribnik 15; Janko Kodrič. Bukovci 92/a; Janko Petek. Dorna-
va 88/d; Martin Potočnik. C. 8. avgusta 8. Ptuj; Alojzija Spevan.
Jurovci 18/a; Oto Mesarič. CMD 17, Ptuj; Branko Vršič, Dorna-
va 83; Janez Bezjak, Spuhlja 1 15; Kristina Haladeja, Videm pri
Ptuju 3; Andrej Petek, Vičava 92. Ptuj; Srečko Pukšič. Destrnik
2; Vilko Veit, Štuki 32. Ptuj; Jože Majerhofer, Hajdoše 40;
Dušan Dodlek, Apače 296.
5. AVGUST: Anka Zebec, Drstelja 37; Stanko Žnidar. Ge-
rečja vas 66; Ivan Furek, Hajdoše 39; Rajko Cartl. Zg. Hajdina
75/a; Branko Sitar. Kungota 158; Božo Fras, Trnovska vas 39/d;
Andrej Plohi, Draženci 21; Vlado Bedrač, Zagrebška 81. Ptuj;
Martin Šprah. Slovenjegoriška 3, Ptuj; Alojz Cestnik. Draženci
19; Srečko Kosec. Draženci 22; Ivan Gojkošek, Draženci 65;
Drago Zivič. Sodinci 16. Ptuj; Drago Furek. Draženci 87/a;
Dušan I urek, Draženci 87/a; Marjan Hlušička, Ob Grajeni 1.
Ptuj; Jože Gajser, Kardeljeva 62. Maribor; Janez Lončarek. Se-
linškarjeva 20, Ptuj; Le»pold Paher, Gerečja vas 72; Dušan
Grimšič. Krčevina 131. Ptuj; Robert Sirec. Reševa 27. Ptuj; Mi-
roslav Vogrinec. Kidričeva 15; Ivan Duh. Kicar 118; Branko
Frangež. Cirkovce 69; Drago Furek, Hajdoše 39; Marjan Zupa-
nič, Slovenja vas 64; Franc Turk. Kacova 9. Pragersko; Drago
Vrtič. Dornava 136; Rudi Nahberger. Zg. Hajdina 87; Matija
Murat. Lackova 8. Ptuj; Alojz Terbuc. Hajdoše 34; Martin Kai-
sersberger. Gerečja vas 1/e; Marjan Herkovič, Turški Vrh 34/b.

V	SADNEM VRTU se kon-
čuje obdobje najbujnejše vege-
tacije, nekatere sadne vrste, kot
so hruške, slive in lupinarji, pa
so jo končali že pred dnevi. V
avgustu se je pri drevninah pri-
čel proces diferenciacije ali
tvorbe cvetnega nastavka za
rodnost v naslednjem letu. Kolik-
šen cvetni nastavek se bo obliko-
val, je odvisno od mnogih dejav-
nikov. predvsem pa je pogoj za
redno in obilno rodovitnost sad-
nega drevja zdravstveno stanje in
starost drevesa. Na letošnjo dife-
reciacijo bo prav gotovo imela
vpliv suša in pomanjkanje vlage
v tleh v obdobju najbujnejše ve-
getacije. Ker pa boiezni in ško-
dljivci letos na drevju niso nare-
dili pomembnejše škode, je upati,
da bodo drevesa sposobna za nor-
malno tvorbo cvetnega nastavka.
Avgusta je najprimernejši čas
za pomlajevanje starejših sli-
vovih dreves. Slive, ki so redno
obilno rodile, se s staranjem
izrodijo. Ko opazimo na dreve-
su obilico izrojenega starega,
delno že suhega in zverižnega
lesa, sicer pa je še po koreninah
in krošnji sodeč prezgodaj za
njen posek, se odločimo za
pomlajevanje. Za slivova dreve-
sa je za razliko od drugega sad-
nega drevja za pomlajevanje
najprimernejši čas sredi avgu-
sta, četudi so na drevesu še ne-
dozoreli plodovi.
Pomlajevanje je izrazito moč-
na rez in krajšanje ogrodnih vej.
Drevesu po potrebi skajšamo
vrh. čimveč navpičnih vej pri
osnovi izrežemo. da zmanjšamo
zgoščenost, stranske ogrodne
veje pa krajšamo tudi do polo-
vice. Po rezi naj bo pomlajena
krošnja slive z močno raz-
redčenimi vejami piramidalne
oblike in izrazanim starim izro-
jenim lesom.
Pravočasno pomlajevanje sli-
vovega drevesa poleti bo v fazi,
ko pri drugem sadnem drevju
poteka diferenciacija, vzpodbu-
dilo tvorbo spečih očes, iz kate-
rih bo v naslednjem letu sledilo
obilno razraščanje mladik in
rodnega lesa.
V	OKRASNEM VRTU se bo
na vrtnicah v večjem obsegu pe-
pelasta plesen pričela pojavljati
šele v drugem polletju. Pepela-
sta plesen lahko vrtnicam pov-
zroči toliko škode, da bodo pri-
hodnje leto pričele odmirati, za-
gotovo pa bodo slabše cvetele.
Za pepelnico je namreč značil-
no. da onemogoči dihanje, asi-
milacijo in tvorbo organske hra-
ne v listu.
Širjenje pepelnice bomo us-
pešno preprečevali, če odevete-
le cvetove, na teh se namreč
najprej pojavi, sproti odstranju-
jemo. Prav tako krajšamo po-
ganjke za četrtim ali petim li-
stom. da se iz okuženih vršič-
kov pepelnica ne bi širila po ce-
lem poganjku. Krajšanje pogan-
jkov pa ni samo koritno za pre-
prečevanje širjenja pepelnice,
temveč s tem rastlino spodbuja-
mo k ponovni tvorbi cvetnega
nastavka in cvetenju, ki pri
vrtnicah traja vse do zime ozi-
roma občutnejših zimskih mra-
zov. Plesnive poganjke in cveto-
ve sežgemo ali zakopljemo, da
se pepelnica ne bi širila na zdra-
ve rastline. Rastline škropimo z
0,1-odstotnim karathanom. bay-
letonom ali drugim ustreznim
žveplenim pripravkom v do-
ločeni koncentraciji.
V ZELENJAVNEM VRTU
se v drugi polovici avgusta na-
kopiči precej opravil pri negi
zelenjave in mladih posevkov.
To se še posebej kaže po nekaj
deževnih padavinah, ki so padle
zadnje dni, ko bodo poleg po-
spešene rasti vrtnin pospešeno
rastli tudi pleveli. Sproti jih od-
stranjujemo s plctvijo in plitvo
obdelavo, da ne bodo črpali ra-
stlinske hrane in vlage iz tal in
širili rastlinskih bolezni.
Nizki stričji fižol, ki smo ga
sejali do srede julija in ga na-
menjamo za uporabo v jeseni,
sredi avgusta skrbno oplevemo.
pognojimo s hitro delujočimi
mešanimi gnojili, okopljcmo in
rahlo osipljemo.
Mlajši plodovi jajčevcev se
bodo hitreje in bolje razvijali,
če plodove, ki so dorastli in do-
zoreli, sproti obiramo, da ne bi
črpali rastlinske hrane na račun
mladih.
Endivija za zimsko rabo, ki
je bila sajena julija, rastline pa
se po površini še niso sklenile,
skrbno obdelamo, oplevemo in
pognojimo v več obrokih z du-
šičnimi gnojili.
Najpogostejša bolezen endivi-
je je črna listna pegavost. ki v
dežaveni, megleni in rosni jese-
ni na listih povrzoča temno si-
vorjave ali črnikaste pege. ki se
v vlažnem vremenu hitro širijo,
tako da listi prično gniti. Često
uniči cele rastline že na gredi,
sicer pa okužene rozete, spra-
vljene za ozimnico, že v nekaj
dneh segnijejo. Proti tej bolezni
je priporočljivo škropiti nasad
endivije vsakih 10 dni z 0,2-od-
stotnim bakrenim antracolom
ali dithanom M 45, da sproti za-
varujemo novo zrastle liste pred
okužbo, Karenčna doba antra-
cola ali dithana je 14 dni in ni
strupen.
Po biokoledarju je pripo-
ročljivo sejati in saditi rastline,
ki jih pridelujemo zaradi lista,
od 15. do 17. ter 25. in 26. av-
gusta, zaradi korenike 20. in
22. ter od 28. do 31. avgusta,
rastline, ki jih pridelujemo za-
radi nadzemnih plodov, od 17.
do 20., 24. in 26. do 28. avgu-
sta ter cvet in zdravilna zelišča
od 21. do 24. avgusta.
Miran Glušič, ing. agr.
TEDNIK — 19-AVGl:ST 1993
ZA RAZVEDRILO ~ 17
Dober den vsoki den! Vroče
je tak, ke man svoje škrge čista
suhe. Provijo, ke je nedela go-
spodov den, jaz pa moren dela-
ti. Zaj vam pišem toto pismo, te
moren iti na travnik krmo
obračat, te jo bomo z Mico na
štalo zmetala, živino nafojtrala
in bo kunec dneva. Suša si na
našem bregi še fort naprej zobe
brusi. Premoj duši, čista se bo-
mo doj požjavli. Košenine so
rjove, koruza se prisilno zori,
grozdje se v gorici suši, tak ke
mi skoro več živleje ne diši. Pa
kaj si četno, svet se suče dale in
mi z njim. Za vso toto revščino
pa še mi je ovi den pismonoša
kmečki dovek prinesa. Jebal ga
na motkin stil, saj neje dosti,
pa še toga nema mogla z Mico
pločati. Meni se le zdi, da je to-
ta nova držova tak naštelana,
ke bi samo rada dnar kasirala.
Te daj za Janša, ke de si lehko
zadosti orožja nakupa, te daj za
Kučana, ke de lehko držovo fo-
ra, te daj za Peterleta, ke de
lehko kak zunanji minister po
sveti leta, te daj za Bizjaka, ke
ga bodo lehko z mercedesom k
meši vozili, te daj, daj in daj.
Mi bogi državloni pa naj tak
pomalem pete stegnemo in gre-
mo rovat v krtovo deželo. Ali
vidite, štejete in gledate, kak
nas s totim mariborskim orož-
jon nategovlejo. Samo nekšne
afere, virstvo pa nam jemle
vrag. Tisti, ki so mislili, da
nam bodo sam gospod bogec
pomogali, so se zmotli. Bogec
pomogajo pridnim, ne pa jebi-
vetrom. Se vsa sreča je, da je
zaj večina naših politikov, po-
slancov, ministrov in mini-
strantov na dopusti, da nam
neje treba po televiziji in radiji
oslarij poslušati in gledati, kak
nam čejo eni pesek v oči meta-
ti, sami pa niti peska od narod-
nega šodra ne ločijo.
Tak vam je to, tak je bilo in
tak na žalost bo. Zato se preveč
ne sekirajte, pač pa rejši kaj
kasirajte, če mote kokšno pri-
ložnost. Srečno! Vaš sekirant
LUJZEK.
18 — POSLOV NA SPOROČILA
19. AVGtST 1993 — TEDW1|{
TEDNIK — AVGUST 1993
OGLASI IN OBJAVE — 19
Nova pošiljka humanitarne pomoči za begunce
V ponedeljek je v begunski center
na Ptuju prispela večja pošiljka hu-
manitarne pomoči. Hrano in oblačila
tf vrednosti 8900 nemških mark sta
pripeljala Peter Eirich. po rodu
Američan, sicer pa pastor v Nem-
čiji, in Marjan Kac, prav tako pa-
stor, iz Obingena.
Denar za nakup, zlasti veliko sad-
ja, zelenjave, mleka, margarine, raz-
nih konzerv in sanitetnega materiala,
je v veliki meri — v vrednosti 3500
nemških mark — darovala cerkev
Davida Williamsona oz. verniki i/
Kolorada v Ameriki. 400 mark za na-
kup pomoči za begunce je prispevala
tudi skupina vernikov iz Avstrije.
Marjan Kae je beguncem v zbir-
nem centru že dobro znan. saj jim je
pomoč pripeljal že tudi spomladi,
takrat v vrednosti 10.000 nemških
mark. Na krajši slovesnosti v begun-
skem centru, v ponedeljek je pove-
dal:"Darovana materialna pomoč je
osnova, ki pa še zdaleč ne zadošča.
Veliko bolj bistveno je. da ljuden
nudimo duhovno podporo, da jim
stojimo ob strani in jim vedno znova
vlivamo občutek, da v nesreči niso
ostali sami in zapuščeni." Prav zato
je s seboj iz Nemčije pripeljal sku-
pino dvanajstih mladih, ki so s pre-
pevanjem krščanskih pesmi in ple-
som poskušali vsaj za kratek čas
razbremeniti in razveseliti zbegane
in utrujene misli zlasti mladih in
najmlajših beguneev.
Posebnost tokratnega obiska v be-
gunskem centru je bila individualna
molitev z obolelimi begunci. Pet
vernikov je z dotikom roke na obo-
lelem mestu molilo za lajšanje bo-
lečine in čimprejšnjo ozdravitev.
Begunci, trenutno jih je v zbirnem
centru 178 (75 žensk. 35 moških in
68 otrok. <xl tega 33 šoloobveznih)
so bili pomoči, Še zlasti pa obiska
zelo veseli, prav tako tudi delavci v
centru, saj bo darovana pomoč za-
doščala kar za neka j časa.
Katarina Klep
Pošiljka pomoči bo zadoščala kar nekaj časa
UNZ MARIBOR ZA PRVIH SEST MESECEV
3fiMi v 4063 prometnih nezgodah
Na območju UNZ Maribor je bilo v prvem polletju 483 prometnih nezgod s smrtnim izidom ali telesnimi
poškodbami, to je 5,5 odstotka manj kot lani. V njih je umrlo 36 oseb, 599 pa je bilo poškodovanih. Poleg
tega je bilo še 3580 nezgod z gmotno škodo. Največkrat so bili krivi prehitra vožnja, prehitevanje in alkoho-
liziranost voznikov. Policisti ugotavljajo tudi neustrezno vzdrževanje cest, ki lahko oziroma je vplivalo na
prometno nezgodo. Napisali so 69 tovrstnih poročil, 14 od teh na račun Cestnega podjetja Ptuj.
Tudi sicer so za nevarno vožnjo pri nas v veliki meri
krive ceste. V prvem polletju letošnjega leta je bilo na
sloveniki povprečno 14.995 vozil dnevno, kar je 17 od-
stotkov več kot pred petimi leti. Pa že takrat je gneča na
sloveniki prekoračila 10.000 vozil na dan. kar velja v
Evropi za upravičen in nujen razlog za graditev nove
oziroma razširitev obstoječe tovrstne ceste.
75-0dst0tna rast kršitev javnega
redainmirunaor
Med kršitvami javnega reda in miru so ugotovili 32-
odstotno rast prekrškov; največ je pretepov, prepirov in
vpitja. Največja rast. kar 75-odstotna, je bila na or-
moškem območju. Število kršitev se je povečalo predv-
sem zaradi večje rasti kršitev zakona o tujcih, zakona o
osebni izkaznici, zakona o nadzoru državne meje ... Ve-
liko kršitev se zgodi tudi na športnih prireditvah, katerih
organizatorji se ne ravnajo po navodilih o organizaciji
javnih prireditev. V zadnjem času je tudi vse več omalo-
važevanja dela policistov, ki se zaostrijo celo do
poškodb.
organizirani ilegalni prehodi meje
V prvih šestih mesecih so na območju UNZ Maribor
ugotovili rast ilegalnih prehodov Čez mejo. V veliko pri-
merih gre za organizirane prehode, ko domačini iz me-
stnih središč za denar pretihotapijo čez mejo predvsem
državljane Bosne in Hercegovine. Tudi sicer prehajanje
vseh slovenskih meja narašča glede na lansko leto, in si-
cer za nekaj več kot 26 odstotkov. Tako je čez mejne
prehode v tem obdobju Šlo 15 in pol milijona potnikov.
v kriminalnih dejanjih tudi otroci
V prvih šestih mesecih je bilo na mariborskem ob-
močju 4185 ali 6.8 odstotka manj kaznivih kriminalnih
dejanj kot v enakem obdobju preteklega leta. Upad gre v
glavnem na račun zmanjšanja Števila kaznivih dejanj
splošne kriminalitete, prav tako pa se je občutneje
zmanjšalo Število obravnavanih kaznivih dejanj s po-
dročja gospodarske kriminalitete. Pri slednjem gre
predvsem za statistične podatke, ki ne ustrezajo re-
sničnemu stanju, saj sodi v področje gospodarskega kri-
minala le kriminal v škodo družbenemu sektorju, med-
tem ko obravnavajo kriminal v zasebnem sektorju pod
klasično kriminaliteto. Žal je tega v zadnjem času vse
več, pri čemer zaskrbljuje dejstvo, da za omejitev bloka-
de podjetij in prelivanja njihovega kapitala v druga pod-
jetja ni pravnih sredstev.
Neraziskanih je ostalo doslej 1661 kaznivih dejanj, in
sicer največ kraj avtomobilov, kraj iz avtomobilov in
avtomobilskih delov. Zaskrbljujoče je, da je vedno več
kaznivih dejanj organiziranih in da se starostna meja ak-
terjev zmanjšuje — v kriminalnih dejanjih so udeleženi
tudi otroci.
mamila vse dostopnejša
Letos so delavci UNZ Maribor odkrili na svojem ob-
močju sedem večjih pošiljk mamil, pri čemer so zasegli
683 gramov heroina, 2510 gramov marihuane, 25 kosov
LSD in nekaj hašiša. Na Pobrežju so odkrili tudi 2000
sadik konoplje. Sodijo, da so mamila, predvsem heroin,
vse dostopnejša, saj jih je vedno lažje nabaviti, pa tudi
njihova cena pada.	M. Zupanič
OB MALEM GRADU
Ostanki rimskega centralnega ogrevanja
Pri drugem delu obnove in oplinjevanja Prešernove ulice od Malega gradu proti cesti Olge Me-
glic je strokovna skupina mariborskega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine pod
vodstvom arheologa konservatorja Ivana Tuška naletela na zanimive najdbe. Najpomembnejši so
ostanki rimskega centralnega ogrevanja in reprezentančne rimske keramike ter novci.
Na osnovi prejšnjih spoznanj so
strokovnjaki pričakovali, da bodo
naleteli na rimsko kuturno plast,
vendar niso pričakovali, da bodo
našli tudi večje gradbene ostaline.
Arheolog Ivan Tušek podrobneje
razlaga, kaj je strokovna ekipa našla
v minulem tednu: "Pri obnovi
Prešernove ulice in njenem oplinje-
vanju smo na globini 120 centime-
trov najprej nasproti Malega gradu
našli rimsko kulturno plast, ki se na-
daljuje v nekaj rimskih gradbenih
ostalinah. Takoj smo ugotovili, da
gre ob njih za rimsko centralno kur-
javo, kar pomeni, da je bil petovij-
ski meščan precej premožen. V do-
kumentirani plasti je bilo tudi precej
ostankov rimske reprezentančne ke-
ramike — terre sigillate. Ob vsem
tem je Še nekaj zanimivih najdb,
predvsem novcev in bronast as, ki
ga je koval rimski cesar Maksimin
TraČan. Bronast as je iz obdobja
prve polovice tretjega stoletja, iz te-
ga obdobja so tudi druge najdbe.
Dva manjša novca pa sodita v Čas
druge polovice tretjega in začetek
četrtega stoletja in pričata o tem. da
je stavba rimskega meščana živela
tudi v pozni rimski čas.
Posebnih novosti ni, saj smo
pričakovali rimsko kulturno plast,
nismo pa pričakovali kakih posebnih
gradbenih ostalin. Nanje smo nalete-
li že v prvi fazi, v bližini nekdanje
gimnazije in dijaškega doma. kjer
pravokotno na stavbo potekajo rim-
ski zidovi. Sedaj pa smo našli še te-
melje rimskih zidov stavbe, kar po-
meni, da najdbe izničujejo mišljenje
predvojnih strokovnjakov, ki so me-
nili. da je po tej ulici potekala rim-
ska cesta. To na vsak način lahko
ovržemo, lahko pa potek rimske ce-
ste prestavimo za teraso nižje, na
območje ulic nižje, ob Dravo."
Darja Lukman Žunec
Strokovna ekipa mariborskega Zavoda za varstvo naravne in kulturne
dediščine pod vodstvom arheologa Ivana Tuška ob najnovejših najd-
bah pri Malem gradu. Foto: JoS
V "PTUJSKI NOČI"
Trije občani Ptuja oropali
zdomca iz Markovcev
Ko je Janez P., 51-letni zdomec, v soboto, 7. avgusta, po
celodnevni avtobusni vožnji iz Stuttgarta izstopil na Ptu-
ju, si ni mogel misliti, da bi ga v domačem kraju lahko
kdo napadel. Avtobus je peljal na Hrvaško čez Gruškovje
in Janez P. je tako ostal brez prevoza domov, v Markovce.
Tako se je kljub pozni nočni uri, malo pred drugo zju-
traj, napotil peš. Kmalu je ob njem ustavila rdeča katra,
s katero so se peljali trije moški. Prijazno so ga vprašali,
kam gre, in izkazalo se je, da vodi pot tudi njih skozi
Markovce. Po poti jim je povedal, od kod prihaja, zakaj
gre peš in v Markovcih ponudil, da vožnjo plača. Fantje
so prijazno odklonili in se odpeljali.
Vendar so si v rdeči katri hi-
tro premislili. Ponovno so dohi-
teli Janeza. Sovoznik je izskočil
in podrl zdomca, voznik pa mu
je vzel denarnico, v kateri je bi-
lo poleg osebnih dokumentov
deviz za 150.000 tolarjev. Nato
je katra odpeljala. Janez P. je te-
lefoniral ptujski policiji, nato
pa moral poiskati zaradi lažje
poškodbe še zdravniško pomoč
v bolnišnici.
Že po 15 urah so ptujski poli-
cisti in mariborski kriminalisti
zlikovce prvič ujeli, in sicer ob
poskusu prehoda meje v Šentilju.
Zaradi pomanjkanja dokazov so
jih sicer morali izpustiti, vendar
ne za dolgo. Že v četrtek so dva
izmed njih privedli k mariborske-
mu sodniku za prekrške, in sicer
Ivana C., 23-letnega nezaposlene-
ga avtomehanika iz Spuhlje, in
Dušana V., 26-letnega občana iz
Spuhlje. Tema dvema so dejanje
dokazali, vloga tretjega. Branka
H., 36-letnega občana Prerada pri
Zamušanih, pa še ni povsem po-
jasnjena.
Trem prijateljem denarja sicer
niso zasegli, saj so ga očitno ta-
koj porabili. Kot so povedali
kriminalisti UNZ Maribor, so
fantje pravi "svetovni" popotni-
ki. ki jih očitno vlečejo v svet
predvsem igralni avtomati in
druga tovrstna zabava.
Za storjeno kaznivo dejanje
ropa je zagrožena kazen naj-
manj 5 let zapora. Za omenjene
ptujske občane preverjajo, ali
niso morda soudeleženi tudi pri
drugih ropih.
Tako hitro akcijo so ptujski
policisti in mariborski krimina-
listi kljub "ptujski noči", ki je
nekoliko zgostila nočni promet
na ptujskem območju, lahko iz-
peljali predvsem zaradi izredno
dobrega opisa storilcev, ki ga je
podal oškodovanec. Občane
opozarjajo, naj predvsem pozno
ponoči ne prisedajo v nepozna-
ne avtomobile, pa tudi po nepo-
trebnem naj ne razlagajo, kdo
so in od kod prihajajo. Prav to
je, kot kaže. ptujske roparje na-
peljalo, da so se rop odločili v
trenutku.	McZ