^SN 03 51-64 07 Murska Sobota, 5. september 2002, leto LIV, št. 36, odgovorni urednik Janez Votek, cena 260 sit Kakršno vreme o Žmavca mlaji, takšno je vso jesen najraji. e zveza'* n vlekli? svinja! UMU M NAROČNIK Raznibonico Pred začetkom šole pri direktorju Zavoda RS za šolstvo Alojzu Plušku Najpomembnejše: dobra priprava in kakovost dela str. 10 Ponovno pogin živine, tokrat Čikečka vas Malomarnežem prepoved reje živine in kazenska ovadba str. 1 Pri Gradu o Natu in alternativah globalizacije Nepokorščina mejam in družbeni neenakosti str. 8 Pl ŠHE JJ .... Bol miška do. ^adalndega . »Mesna« nesreča na prleški obvoznici Tovornjak se je prevnil na levi bok in veliko mesa je padlo iz hladilnika... str. Živila Kranj, d. d., Cesta na Okroglo 3, 4202 Naklo Najbolj razgibana prireditev bo v sredo, 11. septembra, v Murski Soboti. Kamenjanje na tekmi v Murski Soboti -“M ,• . ., ' m »sporni« romski družini v Prosenjakovcih Strahovi tam, kjer Uh ni _ ŽJVILA Sklepna prireditev ce Naj... domačija 2002 Tudi v Sloveniji 18 imamo prihodnost Uprava Mure o programu prestrukturiranja MM družbe Mali do leta 2 AKTUALNO 5. september 2002 Komentar Obrtna zbornica in gospodarsko ministrstv V tem poletnem mrtvilu se v pričujočem mediju nismo intenzivneje ubadali s politiko, čeprav je bilo letošnje poletje politično življenje izredno intenzivno, gledano v lokalni luči. To je povsem razumljivo, saj gre za volilno leto. Politična intenzivnost sicer ni bila vezana na »resno«politiko. Se je pa čutila z visokimi obiski in slovesnimi govori na skorajda vsaki veselici. No, resnici na ljubo je tudi večina lokalnih praznovanj vezana na predjesenski čas. No, pa to zdaj ni toliko pomembno, pomembnejša fronta se odpira na državni ravni v pripravah na predsedniške volitve. K tem trenutku je v ospredju boj za predsednika, kjer je v igri dvanajst kandidatov, kakšen večali manj niti ni pomembno. Dogodek, ki dviguje temperaturo in že nekaj časa testira javno mnenje na eni in definira favorite na drugi strani. Ob tem se v ozadju tudi že pišejo scenariji, kaj se bo zgodilo ob zmagi enega bloka ali kandidata, v tem primeru Drnovška, ki naj bi posledično omogočil tudi vrnitev dosedanjemu Potencialni kandidati in nevarnost pred monarhi in »fašistoidi« Slepe miši Kam gre denar ministrstva, ki je namenjen ohranjanju, razvijanju in oživljanju tradicionalnih dejavnosti? Denar, ki je namenjen prek projektov in programov PCMG-ja (podjetniški center za razvoj malega gospodarstva) za razvijanje domače in umetnostne obrti in dejavnosti, ki v Sloveniji izginjajo, se razgubi po različnih poteh, ne pride pa do tistih, ki bi ga v resnici potrebovali, so prepričani na Obrtni zbornici Slovenije. Organizirajo se delavnice, predavanja, promocije, predstavitve, izdajajo časopisi in revije - medtem ko se resnični izdelovalci domače in umetnostne obrti iz dneva v čajo vse prispevke. Najbolj problematičen naj bi bil prav projekt Edinstveno iz Slovenije, ki smo ga predstavili pred meseci v Vestniku v pogovoru z Viktorjem Vaupotom; ta je takrat poudaril, da je bila znamka Domača in umetnostna obrt le za razstave, znamka Edinstveno iz Slovenije pa bo za prodajo; k sodelovanju želijo spodbuditi vse, ki znajo nekaj izdelati, pa najsi bo to kot dopolnilna dejavnost ali le za hobi. V njihovem projektu in združenju naj bi dan borijo, da preživijo in pla- tako sodelovali ljubitelji, oblikovalci, etnologi, obrtne zbornice, šole in turistična društya. Predsednik projektnega sveta je postal dr. Janez Bogataj, ki smo ga vsa prejšnja leta omenjali predvsem v povezavi z blagovno znamko Domača in umetnostna obrt ter razstavami v Slovenj Gradcu. Goran Lesničar Pučko, sekretar na Obrtni zbornici Slovenije (OZS), je povedal, da so bili v začetku povabljeni k sodelovanju pri Edinstvenem iz Slove nije tudi člani Sekcije domače in umetnostne obrti pri Obrtni zbornici Slovenije, vendar so jih potrebovali le toliko, da so dobili register podatkov, torej seznam članov sekcije. Tu pa se je sodelovanje nehalo, ker jih niso več potrebovali. »Po tem cirkusu, nastopu v Los Angelesu, smo jih opozorili, enako pa tudi vsa ministrstva, daje šlo toliko in toliko denarja v ta projekt, ukinjena pa je bila subvencija za izdelovalce, kije bila vsaj neki obliž zaradi DDV-ja. Menda direktnih subvencij več ne smejo deliti, ampak lahko pomagajo pri nastopih. Ko smo jim malo podkurili, se je programski svet sestal in nas spet malce vključili, vendar mi v hišo ne dobimo nobenih inforniacij, ker se pač z njihovim delom ne strinjamo. Na skupščini na celjskem sejmu bomo predlagali, da sprejme celotna Obrtna zbornica stališče o tem, ker sami kot sekcija ne moremo nič. Pri strokovnih zadevah bi se morali obvezno posvetovati s sekcijo, prav gotovo pa bi nas morali informirati o vsem, kar se dogaja na tem področju, tudi o izobraževanju in delavnicah. Če tega ne bodo storili, se sploh ne bomo več pogovarjali s PCMG-jem. Oni dobivajo ogromna sredstva na račun do- Goran Lesničar Pučko opozarja 3 projekti, kot je Edinstveno iz nije, poberejo ogromno denarja, pčinka in koristi za izdelovalce niače in umetnostne obrti pa ni. hlače in umetnostne oH"1 vprašanje pa je, koliko nate dijo zares za promocij0 ohranjanje,« je povedal Got® Lesničar Pučko Na delavnice in druge obli^ izobraževanje povabijo ne^re gistrirane izdelovalce dom^11 umetnostne obrti, ampak tu1 nelojalno konkurenco. Pcl" nima pravega pregleda nad10 dejavnostjo, zato s svojim dd0111 naredi več škode kot koristi bojijo člani sekcije in Obrt^ zbornice Slovenije. g Bernarda B.PeM’ 12. Draga mladih -»Zedinjena Slovenija v zedinjeni Evropi predsedniku Kučanu. Toda to so le špekulacije brez realne podlage. Hkrati seje že govorilo o favoritih, ki sta jih poosebljala dr. Drnovšek in dr. Arhar. Z afero Vzajemnost se je položaj dr. Arharja nekoliko poslabšal in ga porinil s pozicije resnega konkurenta dr. Drnovšku. Posledično je afera, ki je bila lansirana v javnost, dr. Arharju odvzela precej kredibilnosti, je pa vprašanje, ali mu je že zapečatila usodo na volitvah, četudi gre za na slovenskem izredno občutljivo področje -plačo. Če si dovolimo špekulacijo, /e bila afera lansirana ravno v času pred začetkom volilnih opravil, še posebej, ker se je dr. Arhar kljub podpori Ljudske stranke odločil za zbiranje podpisov za svojo kandidaturo. Afera, ki je posledično znižala mesto dr. Arhatja v javnomnejskih raziskavah, bi lahko vplivala na jasno opredelitev za kandidaturo dr. Drnovška, ki je po Arharjevi napovedi kandidature začel omahovati in špekulirati, kajti kakor koli obračamo, dr. Drnovšek ni navajen izgubljati. Tu lahko pritrdimo mnenju dr. Bučarja, ki je ocenil, daje dr. Drnovšek želela 1992 izbral stranko, ki mu je koristila, če bi bila njegova ocena drugačna, pa bi pristal v kaki drugi stranki. Je pa tudi res, da je s padcem dr. Arharja pridobila Brezigarjeva in tudi v tej smeri je mogoče špekulirati. V tej zgodbi kaže omeniti dr. Krefta, ki mu analitiki pripisujejo podobno vlogo, kot jo je imel na prejšnjih volitvah dr. Kovač. Dr. Bebler seje znašel v primežu »filozofiranja« predsednika upokojenske stranke Rousa. Med izstopajočimi kaže omeniti še Jelinčiča, ki pa je zgodba zase. To pa predvsem zaradi njegove ksenofobične, skorajda »fašistoidne« drže, predvsem ko gre za vprašanje Romov in njihove politične integracije v družbo. V tej zgodbi VESTNIK IZHAJA OB ČETRTKIH Izdala: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Johnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in upravo: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 531 19 98 (naročniška služba), n.c. 531 19 60, 533 10 19 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 533 10 15, št. telefaksa 532 11 75. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za tri mesece je 3.300 SIT, letna naročnina za naročinike v tujini je 13.200,00 SIT + poštni stroški po veljavnem ceniku Pošte Slovenije na dan plačila, polletna naročnina za delovne organizacije, podjetja in obrtnike je 9.000,00 SITJlzvod v kolpor-taži je 260,00 SIT. Transakcijski račun pri NLB, d. d. Ljubljana - divizija Pomurje M.'Sobota 02340-0013998647, devizni pa 0100-0000200097-34 340-27620-4294/3. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89 in Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103. Naklada: 16300 izvodov. Elektronska pošla: Vestnik: vestnik@p-inf.sl, Venera: venera@p-inf.si, Naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si WW stran: http.//www.p-inf.si. je zanimiv njegov kameleonski obrat predvsem v odnosu do madžarske in italijanske narodnosti. Eno so torej politične kalkulacije, drugo pa je, zakaj omenjeni kandidati kandidirajo. Kot pravi dr. Bučar, nam ne morejo ničesar obljubiti, ker tudi ničesar znotraj ustavnega okvira ne morejo uresničiti, zato so pomembne predvsem njihove osebne kvalitete in ugled, kijih morajo imeti kot predsedniški kandidati, ker gre za reprezentativno funkcijo. Hkrati pa je tudi res, da bi si ob tem kazalo zastaviti vprašanje, ali nismo zreli za spremembe. Objektivno vprašanje, ki se odpira ob zmagi dr. Drnovška, kako bi ravnal kot predsednik glede na to, daje vodil največjo stranko in vlado. Tu kaže spet pritrditi dr. Bučarju v Mladini, ko se sprašuje, ali bo ostal znotraj ustavnih pooblastil. Morda bo postal siva eminenca države in Bučar poudarja možnost, da bo kot predsednik tudi vladal, to pa bi pomenilo, da bi dobili monarhistično obliko države. Pomurje - s svojim denarjem v Evropo ij Ljubljano niicamo in boug ne daj, da bi nam bil center Gradec ali Sombotel. Naj bou Ljubljana,« je v svojem nastopu v Beltincih izjavil gost 12. Drage mladih - »Zedinjena Slovenija v zedinjeni Evropi« Andrej Horvat. Čeprav so Beltinčani temo debatnega večera in videokonference z nadnaslovom Slovenija v EU: priložnosti za mlade podnaslovih Pelje evropski vlak le v Ljubljano, pa niso zaobšli za pomurski prostor žgočega odnosa med centrom in periferijo. Ko dobimo v goste ljudi iz vladnih in političnih vrst iz Ljubljane, imajo naši lokalni politiki polna usta »zadnjih vzdihljajev«, da komajda živimo, da nam center pobere vse, tudi mlade z »možgani«, da se • utapljamo v revščini. Jadikovanje je postala folklora naše pokrajine* ob tem pa župani šestindvajsetih občin s figo v žepu podpisujejo listine o povezovanju občin, potem pa še naprej vrlo obdelujejo vsak svoj vrtiček. Andrej Horvat pa si je na 12. Dragi mladih drznil govoriti celo o delni fiskalni avtonomiji za pokrajino. Le delna fiskalna avtomo-nija bi pokrajino, ki pa ni nujno statistična regija, potegnila na po- Krajevne skupnosti lendavske občine proti odvzemu statusa nravne Bodo padale glave? redsedniki krajevnih skupnosti Hotiza, Kapca, Kot, Ga-berje, Gornji Lakoš in Dolnji Lakoš so soglasno podprli predlog o umiku predloga o spremembah in‘dopolnitvah Statuta občine Lendava, s katerim bi krajevnim skupnostim odvzeli status pravne osebe. Tako so se odločili na skupni seji 28. avgusta, dva dni pred sklicem petkove izredne seje občinskega sveta. V svojem predlogu, ki so ga naslovili na občinski svet, so še zapisali, da so predlagane spremembe in dopolnitve v nasprotju z določili zakona o lokalni samoupravi in v nasprotju z demokratičnimi načeli, in svetnike vršje, ker takšne izkušnje v nekaterih evropskih državah že imajo. Horvat je mnenja, da je predvolilni čas za to prava priložnost, le poseči je treba po orodjih, ki obstajajo, odločitev pa ima tako zavetje v ustavi. Ob njegovem predlogu pa nihče ni padel s stola. Kot da bi besede obvisele med nebom in zemljo, predlog pa je bil potreben dodatnega pojasnjevanja, da s tem ni mislil na dejanja za dosego suverenosti in »odcepitve« Pomurja, zato tudi stavek, da Ljubljano potrebujemo. Predlog o delni fiskalni samostojnosti Pomurja kot priložnosti za razvoj pokrajine, ki ga je voditeljica beltinskega debatnega večera Nataša Kavaš prek videotehnike predstavila tudi udeležencem videokonference v Ljubljani in Komnu, pa kljub svoji izzivalnosti ni našel svojega ognjišča, kjer bi lahko vnel. Lahko da zaradi nerazumevanja in tujosti problema, ki so ga obdelovali v Beltin- pozvali, da zaradi takega neutemeljenega, nestrokovnega in politično spornega predloga sprožijo postopek ugotavljanja odgovornosti. Najavili so tudi, da bodo sprožili, če njihov predlog ne bo upoštevan, vse zakonite in cih, ali prevelike zazrtosti v temo, ki so jo sami brusili. Zaradi pomanjkanja stičišč je razkrila videokonferenca od Prekmurja do Primorske tri različne »svetove«. V Ljubljani so govorili s predavateljem Stanislavom Raščanom z Ministrstva za zunanje zadeve o Ljubljani kot evropski prestolnici mladih, v Komnu pa je Milan Gregorič, ekonomist, publicist in javni delavec, speljal temo Čezmejno sodelovanje mladih na vprašanje izvajanja različnih oblik pritiska s strani Italije in negotovost, ki jih zaradi tega prežema ob »padcu meja« in z vstopom Slovenije v EU. Razpravljalci v Komnu, ki so zahtevali postavljanje nacionalnih branikov in kritizirali sedanjo oblast ter zunanje ministrstvo, da ničesar ne stori zoper očitne pritiske sosede, tudi z ustvarjanjem gospodarske moči (z odkupom Banke Koper) in z asimilacijskimi težnjami (ponujanjem dvojnega državljanstva), so ostali o čezmejnem sodelovanju mladih brez besed. Pa bi bilo dobro, da bi svojo razpravo obtežili tudi s tem. Drugače jim ostaja politične postopke za izpodbijanje nezakonito sprejetih sprememb in dopolnitev Statuta Občine Lendava. Predlogu sprememb in dopolnitev Statuta, kot so ga pripravili na občinski upravi, je nasprotovala tudi svetniška komisija za pripravo Statuta in po burni razpravi svetnikov je potem župan Jožef Kocon predlog sprememb Statuta vendarle umaknil z dnevnega reda. Toda s tem se vroča tema občinskega podoba EU le kot brezupy .j. Toda evropsko ozvez j darle ne sloni na P°vse® noči, še za Pomurje ne, bo zagotovo slabo godi o razdrobljenega kmetijstvJ namovanosti s •*®3* strijo. Vstop v Evrx>p° « z znanjem in podjetne la priložnost, je menil An r vat. Evropa in razširitev J tudi za Pomurje. Kaj P» "a na ogroženost in on ‘ pj identitete? Primorci tiska zahodne sosede in P pj no tega, da bi se ji Pokl°” pa Prekmurci? Mar na Ji tega meča? Koliko je v na a. močan branik nacionalne nosti? Ohranili snt° se, skozi zgodovino pod tuj0 (U do. Dobra izkušnja in ja«1^ nas Evropa ne bo vsr a jpr imamo, po besedah Ant r vata, »...vero v slovenstvo>^egJ1 Prekmurje in izhajamo kar smo in kje smo Tridnevne letošnje 1 mladih od 29- do 31- a v£tiij^ sloganom Zedinjena 0 jiji zedinjeni Evropi, tra•' mladinski intelektualm mlajša sestra Drage,sr^ ^C) zumnikov iz Slovenije pfiju stva, so organizirali teljev mladine sko društvo Pravni , most mladih, Megar0*1’ jtojit neracija,M0STTS>?{ Akademska skupina jL katoliških študentov. „ Saise kf»' sveta ni končala, ž Jožef Kocon z “P^jvs^L jevnih skupnosti, P ^ti11 enotnim nastop^ 0£l< zoper njegov pred* so mogel eni najbolj vročih s’ sveta, kar jih je času, nekateri že D sje ti, kakšne bodo njen1 in očitno so tn16^!. vskem kotu je v,h* Po navedbah neka ^ISjii' bi se postavil na ob skupnosti tudi / ske uprave Franc sar naj bi mu župan, odvzel pooblastila- 0. Billi 5. september 2002____________________________ AKTUALNO _______________________________________________________________________________________3 ^menjanje na tekmi v Murski Soboti Ati, zakaj so te zvezali in vlekli? svinja! IH finski tehnik Igor Bakan iz Gančan je $ fr« i„ na.tjae NK Mure. Po razmišlja, ali je še smiselno iti na tekm , J ^iš v glavo kamen, pa še vklenejo te, in to vpn na gledalce na severni trubuni, kjer so rdeči sedeži in kjer sem bil z družino, kamenje, ki so ga metali navijači Maribora. Kamni, debeli kot jajce, so leteli pet do 'Na tekmo med Muro in Mari-je šla vsa naša družina: jaz, ^triletni sin in petletna hče-'«■ Malo pred koncem prvega Masaje naenkrat začelo leteti Policija raziskuje Glede na veliko medijsko odzivnost v zvezi 'L ukrepanjem poli-nedeljski nogometni tekmi v Murski Soboti med NK Mura Pivovarna Laško Maribor, je, kot nam je sporočil Zoran Kosi, Soh°V°ren za sbke z javnostmi, direktor Policijske uprave Murska . ota Aleksander Jevšek ustanovil posebno delovno skupino, ki Ugotovila, kako so potekale priprave na tekmo, ali je bil načrt r°vanja izdelan v skladu s pridobljenimi podatki, ali je organiza-v Vse Potrebno za varnost ter ali je bila uporaba fizične sile adu s Pravilnikom o policijskih pooblastilih. Ugotovitve delo-lupine bodo javnosti predstavili na izredni tiskovni konfe-Uuf ki bo predvidoma danes na Policijski upravi v M. Soboti. Š. S.I nami je jubilejni 40. mednarodni Stijsko-živilski sejem __________ Jrikaz stanja in Sajanj v kmetijstvu --------------------------- obiskalo 145 tisoč obiskovalcev ||J dni^11^ dneh sejemskega vrveža je jubilejni 40. mednaro-™ boto ^‘‘isko-živilski sejem v Gornji Radgoni minulo so-|SPešen ?aPrl Vfata za razstavljalce in obiskovalce. Bil je It- 'h k so Pa bili tud' dogo-?ere b' pričakovali večje nd'e' Pa nanje ni bilo poseb-s Qziva. Sujcv'6bi' u’d' prostor za sk-. UP^'l in poslovnih dogo-1)1 cm organizira. aeiemski prireditvi b^tte j- .eeali tudi kmetijske jeZ, ug'h držav. Otvori-^'jstvo .ježila ministrica za Os"e in Hercegovine Behija Hadžihajdarevič, hrvaški minister za kmetijstvo Božidar Pankretič in slovenski kmetijski minister Franc But sta na sejmu podpisala sporazum o Cefti, sejem pa si je med petdnevnim obiskom v Sloveniji ogledal tudi srbski kmetijski minister dr. Dragan Ve-selinov. Veselinov je prvi minister srbske vlade po padcu Miloševiče-vega režima, ki je obiskal Slovenijo, obisk pa je prinesel tudi obojestranske koristi, saj sta oba ministra prepričana, da je treba po več kot desetih letih ponovno vzpostaviti gospodarske odnose med državama. Rezultat tega obiska je seznam več kot 6.000 kmetijskih izdelkov, ki jih bo mogoče uvoziti brez plačila carine, nekateri izdelki še ostajajo na režimu kvot, za nekatere pa zaradi zaščite domačega kmetijstva še veljajo carine. Sejem je odsev dogajanj v kmetijstvu, zato je bilo na njem ves čas aktivno kmetijsko ministrstvo s svojimi službami, ki so s svojim delovanjem seznanile tudi obiskovalce. Ministrstvo je želelo prireditev izkoristiti za promocijo varne hrane in vstopanja Slovenije v Evropsko unijo. Na sejmu sta se predstavili Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in Zadružna zveza Slovenije ter druge ustanove, ki so tako ali drugače poveza ne s kmetijstvom. Sejem je bil prostor za dobro promocijo ne le kmetijstva in gospodarstva v celoti, pač pa tudi države, regije in občine. Žal pa se slednja pomena sejma najmanj za-veda, saj mesto s sejmom še premalo sodeluje. Ludvik Kovači deset minut in gledalci smo se začeli umikati. Eden od kamnov bi skoraj zadel mojega sina. Bil sem ves iz sebe, zbal sem se za otroka, in vzel sem kamen, morda dva, in vrgel tja, odkoder je priletelo. Naenkrat so se okrog nas postavili policisti in potem se je vsulo še več kamenja. Dva policista sta me zgrabila vpričo moje družine in zvlekla s tribune na policijskega psa z nagobčnikom, natp pa vrgla na ograjo, podobno kot je to takrat, ko vlečejo svinjo za zakol. Nisem bil vinjen in nisem se upiral, celo rotil sem ju, naj me je bijeta, ker imam ob sebi malo deco. Eden me je vseeno udaril s pendrekom po levi nogi. Potem sem moral v zatohlo mari-co. Zaradi vročine, silnega razburjenja oziroma šoka sem težko dihal in prosil, naj odpro vrta, sicer bom bruhal. Policist je slednjič le odprl vrata in to pospremil z:,Bruhaj, svinja!’ Potem so me odpeljali na policijsko postajo, popisali... So mi pa dovolili, da sem poklical ženo. Na pridržanju sem bil od 18. ure do 19-30, ko so me spustili.« Tako je neljubi dogodek na tekmi in »bližnje« srečanje s policijo opisal Igor Bakan, ki je že naslednji dan, v ponedeljek, podal na Policijsko upravo Murska Sobota uradno pritožbo. Obiskal pa je tudi zdravnika, ki je ugotovil na levem stegnu podpludbo v velikosti 15 krat 10 centimetrov in poškodbo na levi nadlahti premera deset centimetrov. »Boli me in ne razumem, zakaj so me odvlekli! Bil sem žrtev, nisem bil napadalec. Mislim, da imam pravico do obrambe svoje družine in sebe. Otroci me sprašujejo: ,Ati, zakaj so te zvezali in odvlekli?’. Mislim, da na tekmi ni bilo poskrbljeno za varnost gledalcev. Na tekme, kjer lahko dobiš kamen v glavo, seveda ne bom več šel,« je sklenil Igor Bokan, ki je v prvih dneh tedna na bolniškem dopustu. Š. S.I Igor Bakan: »Ne sebi ne otrokom ne vem odgovoriti na vprašanje, zakaj so me zvezali in vlekli, saj sem branil le sebe in družino.« - Foto: N. J. LOKALNA SCENA 5. september 2002 ffiB Pojasnilo i Tajništvu župana Občine G. Radgona er me kot avtorico članka z naslovom Občina G. Radgona zahteva izpraznitev prostorov, objavljenim 1. avgusta 2002 v Vestniku, obtožujete neresničnega, zlonamernega in zavajajočega pisanja, sem dolžna zapisati še svoje pojasnilo. Nobeno moje pisanje ni zlonamerno, prej nasprotno: pomagati želim prizadetim. Iskala sem informacije tudi s strani Občine G. Radgona, vendar so bile vse tri ali štiri odgovorne osebe prav v tistem času nedosegljive. Če pa je za občino zlonamerno to, da hočejo odgovorni na zavodu samo najboljše za svoje varovance, ki so zmerno prizadeti in ne morejo stanovati v klasičnih blokovskih stanovanjih, pa je to posledica vašega razumevanja problematike. Prav tako ni prav, da občina zahteva plačevanje najemnine za celotno stavbo, čeprav so varovanci le v gornjem nadstropju. Moja napaka je le v tem, da se mi je zapisalo narobe pri znesku: prvič .se m naredila napako, ko sem namesto 540 tisoč napisala 540 milijonov (včasih se zgodijo napake, za katere ne veš kako), čeprav je logično vsakemu, da tak znesek za najemnino ni mogoč. Za to napako se opravičujem! Druga »napaka«, ki jo dokazujete s papirji, pa je, da višina najemnine ni 540, ampak le nekaj več kot 490 tisočakov. Kakorkoli, bistvo ostane nespremenjeno: občina zahteva, da zavod plača skoraj pol milijona tolarjev na mesec za stavbo, kjer bivajo zmerno prizadeti le v gornjem nadstropju. Le zakaj občina tako potrebuje ta denar? Novinarka Vestnika Bernarda B. Peček ■ Krlževska občina praznuje 4. občinski praznik V novi občini do novih pridobitev Doslej v ospredju komunalna infrastruktura, v prihodnje več skrbi tudi družbenim dejavnostim raznovanje letošnjega praznika občine Križevči, ki bo tokrat že četrto po vrsti, sicer ne bo v znamenju otvoritev ali predaje pomembnejših pridobitev, moramo pa navkljub vsemu zapisati, da je nova občina v štirih letih delovanja bogatejša za številne objekte, ki so jih že predali namenu. Največ jih je bilo na področju komunalne infrastrukture, saj so s sredstvi krajevnega samoprispevka ter s sredstvi občinskega proračuna in držaye posodobili več kilometrov javnih poti, občina pa je prispevala tudi sredstva za rekonstrukcijo ceste Vučja vas-Križevci. meta, posledica pa so prometne nesreče, ki se dogajajo na tem odseku. Ena najpomembnejših naložb v tem in prihodnjem obdobju je gotovo gradnja kanalizacije. Gla- Občinski svet se je v.tem mandatu največ ukvarjal s komunalno pro otoviti prihodnjem mandatu pa bo prednost veljala dograditvi kanalizacije m ustreznih pogojev za predšolsko in šolsko vzgojo, pravi župan Feliks POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na račun pri Ljubljanski banki: 02340-0019232476 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 438 342 Prav pri rekonstrukciji zadnje se je najbolj zatikalo, saj se je z Zaprtjem murskih mostov v Pe-tanjcih ves tranzitni promet preusmeril na to cesto, s čimer se je kakovost življenja krajanov ob tej cesti poslabšala, zato v občinskem svetu kar nekaj časa niso mogli najti soglasja za zagotovitev lastnih sredstev za sofinanciranje obnove omenjene ceste. Dokaj hitro so uspeli najti skupni jezik z DARS-om, kjer je občina za dograditev priključne ceste na avtocesto zagotovila 8 milijonov tolarjev lastnih sredstev, ob njeni rekonstrukciji pa so v Vučji vasi zgradili pločnike na obeh straneh in cestno razsvetljavo, glavni vod kanalizacije ter vod za meteorno vodo. Po večkratnih pogajanjih so se tudi z Družbo za državne ceste dogovorili za sofinanciranje rekonstrukcije ceste od Vučje vasi do Križevec, za kar je občina v svojem proračunu zagotovila 23 milijonov tolarjev. Ob obnovi te ceste so razširili in obnovili vozišče, v Iljaševcih in Stari Novi vasi so na eni strani, v Križevcih pa na obeh straneh zgradili pločnike, uredili traktorsko stezo od Stare Nove vasi do Vučje vasi, uredili krožno postajališče v Križevcih in Bučečovcih ter novi avtobusni postajališči v Iljaševcih in Stari Novi vasi. V Križevcih in Iljaševcih ter delno v Stari Novi vasi so uredili ulično razsvetljavo, na ostalem delu trase pa zanjo zgradili zemeljski del. Čeprav so dela pri rekonstrukciji ceste Vučja vas-Križevci končana, so v občini mnenja, da še niso zaključena, saj ni ustrezno rešeno vodovodno omrežje, prizadeti pa so tudi zaradi slabe prometne signalizacije, ki ne zadošča potrebam povečanega pro- Lidija Koroša je svetnica in predsednica odbora za družbene dejavnosti, Vera Slavič pa je predsednica Kulturnega društva Križevci. Po mnenju obeh bo potrebno v prihodnje razvoju družbenih dejavnosti nameniti več pozornosti in sredstev. Obnovljena kulturna dvorana je pridobitev za krajane, ki jih bo treba z ustreznimi programi privabiti v kulturni hram. stem, v Vučji vasi pa d0*01® |iff cijo za komasacije in agr Prireditve ob letošnjem prazniku občine so se začele že v nedeljo, 18. avgusta, z nogometnim turnirjem za prehodni pokal Občine Križevci in naslednjo nedeljo s prvenstvom gasilskih društev za prehodni pokal občine, nadaljevale pa se bodo že jutri z odprtjem razstave obrti in podjetništva ter podelitvijo priznanj in z odprtjem fotografske razstave, ki bo prikazala ohranjene krajinske posebnosti. - Osrednja prireditev s kulturnim programom ob letošnjem občinskem prazniku bo to soboto na prireditvenem prostoru pri novem poslovno stanovanjskem objektu, na kateri bodo podelili občinska priznanja, zatem pa pripravili še modno revijo, v nedeljo pa bo Društvo upokojencev razvilo društveni prapor in pripravilo družabno srečanje svojih članov. Ob 20. obletnici obstoja rogistov Lovske družine Križevci bo v petek, 13. septembra, v križevskem kulturnem domu drugo srečanje rogistov in jubilejni koncert, zaključna prireditev v okviru letošnjih praznovanj pa bo v nedeljo 15. septembra, ko bo mj hipodromu v Ljutomeru hen-dikep dirka Občine Križevci. vni vod skozi Križevce je zgrajen, nadaljujejo pa z gradnjo v novem naselju v Križevcih ter v Iljaševcih in Stari Novi vasi, kjer bo potrebno zgraditi štiri prečr-pališča. Skupaj z ljutomersko občino pripravljajo tudi projekte za skupno čistilno napravo. V Ščavniški dolini letos končujejo z naložbami v tem srednjeročnem programu. Za posodobitev ceste Kokoriči-Precetinci so skupaj z ljutomersko občino zagotovili 14 milijonov tolarjev, konec meseca pa bodo končali še z gradnjo ceste Gajševci-Pre-cetinci, za katero je poleg obeh občin sredstva za razvoj podeželja prispevalo tudi ministrstvo za gospodarstvo. S samoprispevkom občanov in s sredstvi občine pa bodo letos preplastili še cesti v Berkovcih in Kokoričih. V Križevcih letos dokončno predajajo namenu novo poslovno stanovanjski objekt, v katerem že delujejo pošta, Zavarovalnica Triglav in Zavarovalnica Maribor, Telekom pa pripravlja priključitev nove centrale. V zgradbi je tudi devet profitnih stanovanj, štiri, ki so v lasti občine, so predali namenu že lani decembra, preostalih pet, ki jih je odkupil republiški stanovanjski sklad, pa bodo stanovalcem predali v kratkem. Za območje bivše krajevne skupnosti Logarovci - Berkovci pripravljajo projektno dokumentacijo za kabelski razdelilni si- racije na površini 97 naložb v družbene de) saj so v ureditev kulturm,.! J ne in nakup opreme vi ( milijonov tolarjev (16,6 jstf tolarjev je prispevalo n j stvo za kulturo),letos so sofinanciranje gradnje do^ rejših občanov v Ljuto t kar je križevska občin*1 P , la 50 milijonov tolarjev.' 1 .p dnje pa bodo morali v^c.npfed' sredstev nameniti šols i šolski vzgoji. V Križeve' tje leto deluje devetič' e času jim je uspelo ure učilnic ter obnovi*' e e napeljavo, ker je šo 5 stara že 40 let, pa 1 „ji obnoviti še fasado te okna in streho. V občin5 tu so zato že sprejel' s e ureditev šolske zgradbe1 nostnimi nalogami v nas mandatnem obdobju Kmečki dan v Gornjih Slavečih Tekmovanje oračev in mlače' - VO Si 1 bčina Kuzma in Športno rekreacijsko drus ^10 Slaveči sta bila v sodelovanju s kmetijsko^ I službo organizator 3- tradicionalnega Kniei ki se je začel s prikazom strniščne obdelave tal z1 toji stroji in tehnologijami, v oranju pa se je pome oračev, ki so tekmovali v treh disciplinah. IZOBRAŽEVANJE SMO VAM PRIPELJALI NA DOM! Na Višji strokovni šoli na DOBI si lahko pridobite VI. STOPNJO IZOBRAZBE PREK INTERNETA v programu POSLOVNI SEKRETAR Študij prek interneta je za vas prava pot, če želite združiti svojo poklicno kariero, družino in prosti čas s študijem. S študenti in z mentorjem se boste srečevali v študijskem središču na Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova ulica 33. Informativni dan za vse nove kandidate je v sredo, 11. septembra, ob 16. 30 na Ljudski univerzi Murska Sobota. DOBA, Višja strokovna šola Maribor, Prešernova uL 1, ® 02/228-38-76, www.doba.si Na občinskem tekmovanju v oranju z navadnimi plugi je bil najboljši Valter Gomboc z Gornjih Slaveč, na odprtem tekmovanju z navadnimi plugi je zmagal Anton Holsedl iz Svetega Jurija, s tekmovalnimi plugi pa Jože Vogrinčič iz Puconec, medtem ko je z obračalnimi plugi zaoral le Mitja Sapač iz Skakovec. Traktoristi so se pomerili še v spretnostni vožnii. kier ie bil najboljši Štefan P**P pfife vec. Za obiskoval P ki sojih gostl^^ijf^tiia1' domačimi dobro^e^Kt» miv še prikaz m a 1 co in traktorje^ ■ »^pripr^^ vanje slamnate s so se ženske in merile še v vle^ tu kamna v dalji*1 5 LOKALNA SCENA w 5. september 2002 Učenci v novo šolsko leto skozi vfata nove šole Končno I dovolj prostora TEMPIRANO Za vse M novo zgradbo navdušeni samo zbrane starše in šolarje pripravili ta ponedeljek tudi kratek sprejem. Kot je povedal ravnatelj šole Aleksander Mencigar, ga verjetno ni srečnejšega ravnatelja ta trenutek v vsej Sloveniji. Z novo šolo so se namreč rešili vseh prostorskih stisk in drugih problemov, ki so jih imeli v prejšnji. Tukaj bo lahko vsak našel svoj kotiček za mirno in uspešno delo, kar naj bi gotovo pripomoglo tudi h kakovostnejšemu pouku. Osnovna šola Sveti Jurij, kot se uradno tudi imenuje, skupaj s trenutno še obratujočima podružnicama v Serdici in na Pertoči za- posluje 53 ljudi, ki bodo delali z 287 učenci, med katerimi bo novo šolo obiskovalo 235. Ravnatelj pa je dobrodošlico vsem zbranim, predvsem pa učencem, zaželel tudi v imenu rogašovskega župana JankaHalba, ki je bil službeno odsoten. In kot smo povedali že uvodoma, so se nove šole najbolj veselili prav otroci. Nekateri izmed njih so nam namreč zaupali, da je to verjetno prvič in zadnjič, da so se prihoda novega šolskega leta prav veselili in ga komaj pričakovali. C. K., foto: N. J. ■ Jožef Kavaš, beltinski župan: Nategujemo se, kdo bo koga nategnil. Štefan Cigan, mestna občina Murska Sobota: Lahko pa se organiziramo. (Na sestanku prekmurskih županov s predstavniki Ministrstva za kulturo, kjer so se dogovarjali o sofinanciranju PIŠK-a in statusni ureditvi.). * * * iu erJetno so se letošnjega novega šolske-8a leta najbolj veselili prav učenci iz ro-vie Vs 8asovske °bčine, ki so v ponedeljek pr-htero v povsem novo šolsko zgradbo, za krog $atui pravijo, da Je najlepša daleč nao-$ ^selili pa se niso samo oni. pisalite $°le se >e 2e ve,'ko in tudi marsikaj lihto t 'IZatlnie Pa Pred mesecem dni, ko smo si °8led- r aj z županom in člani občinskega sveta 0pre * Z®radbo. Takrat je že bila dokončana, le Pte(| Je"a še ni bila popolnoma. Bila pa je tudi tik Joda Vadtetnim in tehničnim prevzemom. Blizu, Lr a nek na^'n vedno daleč od tega, da bi Rti i' 0 2 gotovostjo trdili, da bodo prvi šolski B?žy prav v novi zgodbi- Toda, kot kaže, je šlo Problemov. Opremo za učilnice, kuhinjo feš' at'nico s0 namestili ter uspešno, z nekoliko tier । . Popravki, prestali tudi oba prevzema, s či-so$i. ,°a dobila dovoljenje za obratovanje. V petek šol0 s ? finski svetniki lahko še enkrat ogledali Hesec jŽe v končni podobi. In če so se pred tisto u dni še spraševali, kako bodo odplačevali •okrjt lrie še ostalo in kako jo bodo vzdrževali, tega ^lajil0150 Počeli. Velika, moderno opremljena in Mi °čitno prevzela. Še posebej so se navduše-^•stil ^0V0 'n ProstorAo telovadnico, ki bo lahko in j?Se za kakšne druge prireditve v občini. % ^o lahko videli v ponedeljek ob prvem tj dnevu, so se nove šole veselili tudi starši, % P^lč pripeljali, svoje otroke. Nekateri so ^^eli so si po dolgih letih ponovnO (Iv ’ Se kot šolarji sami radi znašli našol-in Prestopili prag šole, ki je v tem Šole ena "Sodobnejših daleč naokrog. Dela-’ nekateri učenci in ravnatelj pa so za vse V beltinski občini spet nesklepčni za Rome Župan bo s »telefonskim« denarjem plačal kavo Je sploh kdo ohranil po-godbo izpred dvajsetih let? Začnimo z najpomembnejšim: na izredni seji Občinskega sveta Občine Beltinci spet niso bili sklepčni za sprejem Odloka o spremembi odloka o oblikovanju volilnih enot za volitve članov občinskega sveta oz. za spremembe in dopolnitve statuta občine. Ali če povemo bolj po domače: teren znova ni bil pripravljen za sprejem (volitve) romskega svetnika v občinski svet. *. Za sprejem omenjenega odloka bi bila potrebna dvotretjinska večina, a je bilo na seji od skupno 18 prisotnih le 10 svetnikov. Tako so avtomatsko odpadle kar tri točke z dnevnega reda, preostale pa so lahko obravnavali. Tako so svetniki največ časa posvetili dodatni točki - Odloku o vračanju vlaganj v telekomunikacijsko omrežje. Župan Jožef Kavaš je pojasnil, da morajo lokalne skupnosti do 5. septembra sprejeti odlok o tem, na kakšen način naj bi se to vračanje izpeljalo. Če ta odlok ne bi bil sprejet, bi bil lahko župan kaznovan s 400 tisočaki. V Beltincih se to ne bo zgodilo, ker so odlok sprejeli, svetniki s šinski 'aški obori s tremi člani —-___________________—---------- C^išču in Murskih Črncih nasprotovali predlogu pa so ob tem pokazali precej skepse in malodušja, saj so menili, da se bo od nekoč tako velikega vložka vrnil le drobiž. »Kdo pa bo dobil sankcije od tistih, ki so to pobirali?« je bolj hudomušno kot zares zanimalo Marjana Maučeca. Poleg njega Je še nekaj svetnikov malce zbadalo župana, ki Je tudi direktor soboške poslovne enote Telekoma, vendar Je tudi on potrdil, da se kaj revolucionarnega ne pričakuje. »Država je 64-odstotni solastnik, Telekom nima nič pri tem. Upam, da bom iz tega naslova občinskemu svetu lahko plačal kavo ali slatino,« jim je odvrnil. Problem bodo tudi pogodbe, ki so bile podpisane že pred desetletji, zato je vprašanje, koliko se jih je sploh ohranilo, saj takrat nihče ni računal, da jih bodo čez dvajset in več let spet rabili. »Ta dokumentacija je bila poslana v Ljubljano že leta 1993, zato je vprašanje, če sploh še obstaja, še zlasti, ker z zakonom ni bilo določeno, kako dolgo se morajo pogodbe obdržati. Na Telekomu tega ni, v krajevnih skupnostih oziroma njihovih arhivih pa bi se to moralo najti,« je menil Kavaš. Nekatere svetnike je zanimalo, kako bo s tistimi, ki so vlagali v omrežje in drogove s samoprispevkom (Kavaš: »To še ni določeno.«), drugi pa so menili, da je ta zakon nesprejemljiv, saj je bil takratni PTT voljan pristopiti k zgraditvi omrežja šele takrat, ko si je stranka sama nabavila material. Zgovoren je primer svetnika, ki je PTT-ju ponujal denar, pa so mu odvrnili: »Mi denarja ne potrebujemo, ker ga imamo zadosti. To si morate vi sami nabaviti.« Kakorkoli že, v praksi naj bi to izgledalo tako, da bi ta povrnjeni denar najprej dobila občina, ki bi ga potem nakazala krajevnim skupnostim, le-te pa bi ga razdelile Franc Šlihthuber, župan v Gornjih Petrovcih: Dobro bi bilo, da bi se vsi prekmurski župani dobili na sestanku, ki bi trajal štiri ali pet dni, kjer bi lahko na skupnih pogovorih prišli do skupnih ugotovitev, potem pa bi lahko skupaj zahtevali odgovore od države in vlade. M * Marjan Maučec, svetnik Občine Beltinci: »Kdo bo dobil sankcije od tistih, ki so pobirali denar za telekomu- te bomo pogrešali.« Jožef Kavaš, župan Občine Beltinci (v smehu); »Zelo se bojim, da me boste pogrešali. * * * Janko Bezjak, svetnik iz Lipovec: »Če ne bo narejeno krožišče pri Lipovcih pred dokončanjem trase avtoceste, bomo zaprli cesto. Vi mislite, da se šalim, ampak jaz vam povem čisto resno: Zapora bo.« * m IS v1 Sm° že Pisali’ 'c letos spOmlaTXup^ v n’-hno o prihodnosti namreč imajopo- Probleme z ožjimi deh o jonskimi do o ^b^^vcniji, saj so jim z določeni ' hoVjh sredstvi p Hu oaidvzete nekatere pristojnosti, kakršne <2 "čajo občine. Tako so seveda ostale § £ Vk.?Za odločanje in tudi brez 21f sOti je zato po Štev"0 pasivno stanje krajevnih skUp niziranost ožjih ohz'tiin sprejeti nekakšno nov .. Kot ^'"o bii/mnenja svetniki na ust« .. _ ^^Primernejši predlog o ^i^ "organizirati ožje dele l da b* krajevne sku-^bor?'11 in organizirali vaš-kot n tremi č'ani’ki bi ,%jn kakšen posvetovalni (1%^ med županom, ob-? Pa je et°m in vaščani. Seve-sPrejetjem tega d'o potrebno o tem Vrstiti občane. Ta pre-C^lnTneka’več kotmese-SL^ni2y0'ih se)ah sPrejeli Ct0v obeh krajevnih jo Tišine in Gede-t« bvaSe, njih tednih pa so po ^^"^anizirali tudi zbo-’ ki so Sp .... .-— 11« . tako strinajli s tem predlogom, razen v Gradišču in Murskih Črncih. Tam naj bi bili proti tej obliki organiziranosti predvsem zato, ker le-te ne pomenijo nobene spremembe. Odbori bodo, podobno kot v zadnjih mesecih krajevne skupnosti, le posvetovalni organ, ki nima nobenih pristojnosti, razen da daje svoje predloge in oblikuje mnenja o predlogih občinskega sveta, medtem ko je na koncu tako ali tako vse odvisno od tega, kaj izglasuje občinski svet. Podobno je tudi s sredstvi, saj vaški odbori ne bodo pravne osebe in ne bi razpo-r žiro računi. Predlog obeh vasi o tem, da naj bi vaški odbori bili pravne osebe, ki bi imele svoj žiro račun, bi nekaj te »nemoči« ožjih delov odpravil, še posebej, kar se tiče sredstev in premoženja, s katerim naj bi obe vasi razpolagali in s katerimi bi lahko v svojih vaseh nadaljevali z gradnjo infrastrukture. To naj bi bilo sedaj nemogoče, ker o premoženju odloča občina. Ker se je z zbori občanov javna obravnava te problematike končala, je bila prejšnji teden sklicana izredna seja občinskega sveta, kjer so svetniki dali zadnjo besedo o ožjih delih. Čeprav je bila potrebna dvotretjinska večina in so nekaterisvetniki, predvsem predstavniki iz obeh omenjenih vasi, bili proti danemu predlogu, je bil le-ta bil izglasovan. Tako bodo torej v tišinski občini vaščane predstavljali trije odborniki, ki jih bodo volili neposredno na lokalnih volitvah; tudi že letos. C. K. ■ upravičencem po svojem seznamu. T. K. ■ Krst novega teleskopa V Astronomskem društvu Krnica so že nekaj časa čutili potrebo po manjšem prenosnem teleskopu, ki bi bil primeren za delo na terenu, še posebej pri naravoslovnih večerih v šolah ali na astronomskih opazovanjih, namenjenih širši javnosti. V teh dneh so v društvu pridobili zmogljiv re-fraktorski teleskop znamke Celestron Nex Star 80 GT z avtomatskim sledenjem in iskanjem 13 tisoč nebesnih teles, ki je idealen za tovrstna opazovanja. Krst novega teleskopa z astronomskim opazovanjem bo v petek, 6. septembra, ob 20. uri na Španovi domačiji v Moščancih. Nebo bo v tem času še posebej zanimivo, saj se bo obetal pogled na kar štiri planete - Venero, Saturn, Uran in Neptun -, zaradi odsotnosti Lune pa bo možno tudi opazovanje oddaljenih objektov, kot so galaksije, zvezdne kopice in meglice. Ob novem teleskopu bosta na razpolago še dva druga teleskopa in digitalna CCD kamera kluba PAC. T. K. ■ Simon Horvat, svetnik iz Dokležovja: »Obstaja informacija, da bodo odstranili semaforje v Dokležovju. Mi jih lahko imamo samo, če bomo sami plačevali najemnino. To se v začetku nismo tako v zmenili.« * * Andrej Horvat na 12. Dragi mladih v Beltincih -rekel in ostal živ: »Gesv Lublani sigdar pravin, ka je moj prvi tuji jezik slovenščina.« »Čisto resno mijslin, ka Pomurje ntica regijsko ižo v Lublani, saj se tan lejko dogajajo najbole ključne zadeve za Pomurje. Ka s ten mijslin. Mladi ostajajo v Lublani, ka si tan najlaže najdejo slujžbo. Če bi se tan nekdo povezal z mladimi, bi ta stik bil boukši, pa tudi vlagatelji bi od regijske iže nekaj pričakovali.« 6 GOSPODARSTVO 5. september 2002 GZS o stagnaciji sejmarstva Prevzem Leka - skozi optiko lendavskega obrata »S menj« ali strokovni sejem ejmi samo za slovenski prostor nimajo življenjske možnosti, je ugotovil v razjskavi slovenskega sejmarstva, ki ga je predstavila v okviru prireditev gornjeradgonskega sejma Gospodarska zbornica Slovenija, mag. Vinko Zupančič. Po zbranih statističnih podatkih o trgu sejemskih dejavnosti v Sloveniji od leta 1994 do 2001 se je namreč delež tujih razsta-vljalcev na slovenskih trgih razpolovil, s trideset na petnajst odstotkov, s čimer je padla kakovost sejemske ponudbe. Amoksiklav ima prihod nost na ameriškem trgu Prevzem napoveduje povečanje obsega proizvodnje klavulanske kisline Organizatorji sejemske ponudbe so s prilagajanjem ponudbe spremenjenim razmeram v slovenskem gospodarstvu, predvsem industriji, sicer zadržali število sejemskih prireditev, pa tudi obiskovalcev, toda novi sejmi so praviloma še neuveljavljeni. Stagnacija sejmarstva je očitna. Slovenski sejmi so doživeli usodo tranzicije gospodarstva, je povedal Zupančič, da pa bi bila mera polna, je tranzicija gospodarskega sistema ponudbo sejemskega trga zdrobila v atomizi-rano konkurenco. Sejmarji so si začeli konkurirati s projekti, pravih novih »sejemskih izdelkov« pa je bilo le malo. »Pridržkom navkljub pa je mogoče trditi, da je del odgovornosti za težave v sejemski industriji mogoče pripisati sejmarjem samim. Vodilno sejmišče ali nekaj njih ni zmoglo vzdržati urejenega domačega sejemskega trga. Prevladali so tranzicijsko pogojeni kratkoročni poslovni intefesi, predvsem v Ljubljani,« je bil kritičen mag. Vinko Zupančič. Sejmi so preveč resna zadeva, da bi zanje skrbeli le organizatorji sejemskih prireditev, je še poudaril in naštel tiste potrebne korake, ki bi sejme dvignili na raven celoletnega služenja panogi, ki jo predstavljajo. Stagnacija sejemske dejavnosti pa ni le problem slovenskega trga. To naj bi se dogajalo vsem sejmiščem v jugovzhodnem delu Evrope. Gost iz Madžarske, direktor sejma V Zalaegerszegu Konrad Schwa-ger, je glede na lastne desetletne izkušnje to lahko le potrdil. S sejmarsko dejavnostjo so začeli, prepričani, da bo dekoncentracija dejavnosti v državi prispevala k regijskemu povezovanju. Toda to se ni zgodilo, saj je ostala Budimpešta zmagovalka pri organiziranju specializiranih sejmov in zato ni potrebe po novih sejemskih prireditvah. »Če sem pesimist, regijski sejmi nimajo velike možnosti. Novo pot zanje pa je treba iskati v povezovanju z regijsko gospodarsko politiko in lokalnimi dejavniki,« je povedal na tematskem srečanju o izkušnjah s področja gospodarske promocije na sejmih, ki ga je pripravila GZS Območna zbornica za Pomurje, Konrad Schwager. V nasprotju s slovenskimi in madžarskimi regijskimi sejmi pa je v razcvetu MESAP - Medžimurski sejem podjetništva v Nedelišču. Organizatorji pravijo, da je tridnevhi ščjčm letotizpolnil pričakovanja tako po številu razstavljalcev in obiskovalcev. Sejmu je bila letos dodana razstava živali, s čimer je zajel skoraj vse dejavnosti v regiji. Direktor MCP, d. o. o., Marjan Novak pa vidi nadaljnji razvoj sejmarske dejavnosti v povezovanju sejmov štirih regij in držav (Slovenije s sejmom v Gornji Radgoni, Hrvaške s sejmom MESAP, Madžarske z Zala-egerszegom in Avstrije z Gradcem), ki bi v prihodnje lahko odigrali pomembno vlogo pri ustvarjanju regionalnega tržišča. m. h.i ovartisov prevzem Leka bo pomembno vplival tudi na delovanje Lekovega obrata klavulanske kisline v Lendavi. Z veliko gotovostjo lahko napovemo, da se bo obseg proizvodnje močno povečal, najprej zaradi dejstva, da je Lek med redkimi farmacevtskimi družbami s proizvodnjo klavulanske kisline (bela laktamaznega inhibitorja, učinkovine, ki pomaga pri boljši presnovi ali resorbciji antibiotika v telesu in je potrebna pri proizvodnji antibiotika amoksiklav), zaradi česar si Lek kot proizvajalec pomembnih farmacevtskih učinkovin utrjuje svoj strateški položaj, in potem zaradi zelo jasne želje Novartisa, da bi Lekov amoksiklav prodajal v Ameriki in tako prehitel konkurente. Lek je s prodajo amoksikla-va, prvega med vsemi svojimi izdelki, zaradi njegove internacionalizacije že doslej pobiral zavidljive rekorde, z vstopom preparata na ameriški trg pa bi se zavihtela v neverjetne višine in širine. Sledenje prodajnim možnostim pa ne bo mogoče brez povečanja proizvodnih zmogljivosti klavulanske kisline na lendavski lokaciji. Lek je izdelal svoj prvi amoksiklav leta 1987 v Prevaljah, tri leta po tem pa so ga že začeli izdelovali iz lastne klavulanske kisline, ki pa je še niso proizvajali na lendavski lokaciji. Obrat za proizvodnjo klavulanske kisline je začel graditi Lek v Lendavi enaindevetdesetega leta, proizvodnjo pa so potem zagnali leta 1993, poskusno 19- januarja. Obseg proizvodnje se je v dobrem letu podvojil in po izjavi takratnega direktorja obrata Edigija Capudra je obseg poslovanja Leka s kla-vulansko kislino petindevetdesetega leta že dosegel vrednost 35 milijonov švicarskih frankov. Potrebe trga so narekovale povečanje zmogljivosti proizvodnje klavulanske kisline, tako da so začeli sedemindevetdesetega leta z gradnjo novih prostorov za postavitev še druge proizvodne linije. Istega leta pa se je moral Lek zara- di proizvodnje generičnega zdravila amoksiklav (različice originalnega augmentina) oziroma klavulanske kisline že spustiti v vojno s svetovnim farmacevtskim gigantom angleškim GlaxoSmithKline, ki je proti Leku vložil tožbo zaradi zaščite intelektualne lastnine. »Borba bo težka, draga, vendar bomo zmagali,« je izjavljal novembra leta sederitindevetdeset dr. Andro Ocvirk, takratni predsednik uprave Leka. Res so potem že januarja prihodnje leto iz Lekove službe za stike z javnostjo novinarje na posla, li sporočilo z naslednjo vsebino: »SmithKline Beechman pic in Lek, tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov, d. d., sta se dogovorila za zunajsodno poravnavo spora o dojpnevni Lekovi kršitvi SmithKline Beechmanovih intelektualno lastninskih pravic v zvezi z Lekovo proizvodnjo klavulanske Priznanja GZS Območne gospodarske zbornice za Pomurje za leto 2001 Trem uspešnim v gospodarstvu A A in podjetništvu bmočna gospodarska zbornica za Pomurje je podelila v okviru mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni nagrade za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke v Pomurju v letu 2001. Štiričlanska komisija, ki ji predseduje Ernest Ebenšpanger, je odločila, da si to visoko priznanje zaslužijo Mirko Horvat, dolgoletni vodstveni delavec KG Rakičan in v zadnjih letih direktor družbe, Milan Horvat, lastnik in direktor podjetja za elektroinštala-cije TEO-TEN iz Ljutomera, ter mag. Štefan Kepe, predsednik uprave Varstroja d. d., iz Lendave. lacijami, ima pa tudi lastno projektantsko službo, inženiring, prodajno službo ter trgovino z električnim materialom. Podjetje je s svojimi storitvami vredno zaupanja', kar potrjujejo njegovi poslovni partnerji, z dobrim slovesom v gospodarskih krogih. Mag. Štefan Kepe je prevzel direktorsko mesto v Varstroju, d. d., 1997., v času, ko je bilo podjetje v zelo težkem ekonomskem položaju. Nepokrita izguba iz preteklih let je namreč znašala poslovanja, kar mu je tudi uspelo, saj je podjetje že konec leta 1999 pokrilo vse prenesene izgube iz preteklih let. Ob uspešnem poslovanju in ustvarjanju dobička je začelo podjetje pospešeno vlagati v posodabljanje proizvodnje in opreme. Samo lanska vrednost investicij je znašala dobrih 140 milijonov tolarjev. Družba ima registrirano samostojno raziskovano enoto s sedmimi raziskovalci, lani pa se je odzvala tudi na raz- Mirko Horvat je prevzel vodenje KG Rakičan leta 1991 in po tem letu se je podjetje na slovenskem trgu uveljavilo predvsem s pridelavo merkantilne in semenske pšenice ter vzrejo prašičev. Z vsakoletnim dobičkom je podjetje ustvarilo rezerveiza nemoteno poslovanje in finančno trdnost podjetja. Tako so v celoti posodobili opremo v Prašičereji in Tovarni močnih krmil ter poljedelstvo, za kar so porabili 2,5 milijarde tolarjev lastnih sredstev, milijardo pa so namenili tudi za postavitev sodobne čistilne naprave. Po dobičkonosnosti se podjetje KG Rakičan lahko primerja z družbo Lek. TEO-TEN iz Ljutomera, ki ga vodi Milan Horvat, je srednje veliko podjetje s 45 zaposlenimi, od tega jih ima pet višjo ali viso- Priznanje GZS Območne gospodarske zbornice za Pomurje za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke so prejeli Mirko Horvat, Milan Horvat in mag. Štefan Kepe. košolsko strokovno znanje, kar zagotavlja uspešno operativno vnri^nip HpI na nhiptrih in I vanje oddelkov trgovine. Podjetje se ukvarja s celovitim oprem- skoraj polovico osnovnega kapitala družbe. Naloga novega vod- pis Priznanje RS za poslovno odličnost. kisline. V skladu s poravnavo lahko Lek izdelke, ki vsebujejo klavu-lansko kislino (co-amoxiclav), še naprej prodaja na trgih, na katerih je navzoč, in na nekaterih drugih, po 1. januarju leta 2000 pa še na britanskem in drugih evropskih trgih. Lek ne bo prodajal klavulanske kisline na tistih trgih, kjer še veljajo SmithKline Beechmanovi produktni patenti.« Uspelo zunaj-spdno poravnavo, zaradi katere so se ustavili postopki v dvanajstih državaft, je dr. Andro Ocvirk pospremil z besedami: »... s tem je Lek dokazal, da se je sposoben dogovarjati z velikimi v farmacevtski industriji, in drugič, da ga ti priznavajo kot pomembno firmo v tem mednarodnem prostoru.« Spor in blokade prodaje amoksiklava pa so močno zarezale tudi v poslovni uspeh Leka v letu 1997, kar spet dokazuje, kako močno je zgodba o prevzemu Leka povezana z njegovim preparatom številka ena in možnostjo povečevanja njegove prodaje. Farmacevstki gigant je Lekovemu paradnemu konju snel uzde Leku je torej uspelo, da je far-' macevstki gigant njegovemu paradnemu konju snel uzde. Tako je ob povečanem obsegu tehnološko zelo zahtevne proizvodnje klavulanske kisline v Lendavi, ki so jo uradno začeli 3. julija 1998, mogel nadaljevati svoj galop, vodstvo družbe pa se je še intenzivneje lotilo tlakovanja poti za njegov vstop na ameriško tržišče, sicer močno zaprto za evropska zdravila, še posebej za tista iz Srednje in Vzhodne Evrope. Pred štirimi Lek in Novartis konkurenta na ameriškem trgu Da bi jim pri tem pomagal tuji partner, v Leku takrat še niso razmišljali, saj so vendar sami leta ose-mindevetdešet uspeli v Ameriki registrirati že tretje zdravilo iz skupine ergot alkaloidov. V Lekovem sporočilu za javnost (3. junij 1998) so namreč zapisali: »V Leku krepijo svojo navzočnost na ameriškem trgu zdravil. Svojim dosedanjim uspehom pri prodaji farmacevtskih učinkovin in generičnih zdravil (cimeti-din, aciklovir in bromokriptin), s katerimi so v zadnjem času prodrli na ameriški farmacevtski trg, kjer uspešno konkurirajo originato-rjem, farmacevtskim multinacionalkam, kot so SmithKline Beechman, Glaxo in Novartis, so dodali konec maja še registracijo svojega prvega OTC-izdelka, zdravila brez recepta...« ; Uspešne registracije nekaterih zdravil na ameriškem trgu so Leku obetale, da bo v prihodnje uspel tudi z amoksiklavom. Ta sijajna možnost pa je potem Lek še bolj postavila v krog zanimanja tujih farmacevtskih družb, prva pa je vrgla oko nanj Pliva iz Zagreba. Na objavljene informacije, da Pliva kupuje Lek, so v Ljubljani odgovorili: Vodstvo Leka poudarja, da je za povezovanje z drugimi farmacevtskimi družbami, tudi s Plivo, vendar pod pogojem, da je tako povezovanje rezultat dogovora vodstva, zaposlenih, delničarjev in v tem primeru še države. Takšno dogovorno kapitalsko povezovanje mora zagotavljati za vse udeležence prevzemom, pri katc'rl .^jl kaj so njihovi cilji, jeta dr. Andro Ocvirk. Lek si je želel uglednejše ime Plivina PonudbaZ'mialP Leku očitno ni bila po jt nemo si zapisati, da si takrat želel v družbo z' a Vf dnejšimi imeni, kot je ^ij1 dar se je bilo treba za ’ veliki in najboljši vzeli |t dokazati s poslovni®' to nalogo je s prihor o bil Metod Dragonja. Le ' ^«1' resnično rasti in utrdil svoje n d ter tako postal pome® velikih. To potrjujejo ^dtn' ne povezave Leka s tran bo Sanofi-Syntelab° 1 družbo Merck&Co. v faf To pa so že imena, ■ ^1 macevtskih in medic® vredna vsega spoštova V ozadju teh dogo v Lendavi proizvodnja kisline letno povedeva > dvajset odstotkov in ojzZo(W okolje obremenjujoče 1^ je postalo čiščenje o l^ptj sta Lek in obcina Ljapor dvema letoma podP napta' o gradnji skupne ^‘tj z^* Njene sedanje zmog I el1ot,'z >. 29 tisoč populacij8*1 £istiF nostjo dograditvijo gjjiv« bazenov pa bi njen povečali na 50 tisoči Amoksiklav po'f* več prostora j Prodaja amoksikH^ leta 1997 do 2001 ve j la, Lek pa je lani zanj ^iit lijard tolarjev. In PrlLtere A ko je amoksiklavu, zattiC daja je lani poskocvati^ odstotkov, treba naj jtjj z« Obstoječa jena®^/ te mere, da si na I pen) j več obetati visoki 0:eniPl ji Metod Dragonja je v |CtO delničarjemob^^ poročilu zapisal, * jpves111,lit. ambiciozne razvoj'1 vjtnic projekte, katerih P f zagotoviti^«' dpfijp dajo«. To je izjavil P . nim umikom augmentin, ki gaiteljd trgu trži nie8oV Z n.Ufl1^ SmithKline Beecb®a dpr ^ šal njegov prih01• ^Itc1^ / tega zdravila n" a za a| 334 milijard toM pfej. M stotkov več kot pjt bi torej prišel s sv zdravilom na ta a j m' navalci pa so na fjtjod^^1 računali, da bi se P O* prihodnjem 'etu,..iafd®«jtfj L dobrih 106 *^ ni 78,5 milijarde - (|9|H na 11 milijard tola 1 .pj lijardi SlT). Toda po ^^"gfit^'' jX tentne zaščite za (ameriška uprav pro^ vila) dovoljenje ^efjš rične različice n ;eneV» ^ dodelila le družb' ceuticals,kipa5P .ot^ Novartisa. ,5 5U s LekinNova^^ dogovorih o P' ^ai^ p/Li di na točki kSikl<&e^ dajati Lekov an S( augmentina,« Kajti amoksikL ap . j Ijenja, življenje P^X/ le z vstopom * ■■ 5. september 2002 GOSPODARSTVO Uprava Mure o programu prestrukturiranja družbe do leta 2006 Mura bo postala ponosna slovenska blagovna znamka ^jšati obseg mednarodne kooperacije in povečati delež lastnih blagovnih znamk Zaradi neutrjenega dela nasipa jim je grozila poplava 1^1 °Va uPrava Mure je predstavila konec prejšnjega tedna na novinarski konferenci celovit projekt prestrukturi-ranja podjetja, katerega izdelava je trajala skoraj leto nj> 26. avgusta pa ga je potrdil tudi nadzorni svet družbe. .a °ge, ki so si jih zastavili v tem projektu in s katerim bodo 1 So že seznanili tudi ustrezna ministrstva, vlado in banke, °žahtevne, k njegovi realizaciji pa bo treba pritegniti veliko Soaelavcev, je povedal ob predstavitvi novi predsednik Muri-"e uprave Borut Meh. Uprava sama prestrukturiranja ne bo ®°gla izpeljati, zato vsi zaposleni morajo dojeti, da so spre-einbe potrebne. V izvedbo projekta prestrukturiranja pa se Orajo vključiti tudi vlada in ustrezna ministrstva, saj Mura Pomembna le za Pomurje, pač pa je po svojem obsegu po-"Jei>ibna tudi za Slovenijo. Po Mehovih besedah zato nobena ada ne more biti ravnodušna do takšnega industrijskega gi-aata. Lahko se zamenja vodilna ekipa, če slabo dela, dolgo-°cno pa Mura ima prihodnost in mora ostati, zato je treba ^otoviti možnost za njeno delovanje, da bo postala pono-a slovenska blagovna znamka. paj z letošnjo pa bi ob koncu leta 2006 že dosegla 10 milijonov evrov. Takšni rezultati pa bi že bistveno posegli v kapitalsko sestavo Mure, v njen likvidnostni položaj in tudi v položaj Mure v slovenskem in evropskem prostoru. Drugi scenarij, ki ga podpira uprava in ga je potrdil tudi nadzorni svet, temelji na programu prestrukturiranja, ki je potrebno na vseh segmentih ekonomije, vključuje številne ukrepe in je izjemno zahteven, za njegovo izvedbo pa so neobhodno potrebna tudi načrtovana nepovratna sredstva države. Po tem scenariju je na prvem mestu po- no vodilo niti temeljni cilj uprave, ki vidi možnost prestrukturiranja prav v ljudeh in njihovem vključevanju v realizacijo zastavljenih ciljev. Brez tako imenovane vitke proizvodnje in doseganja visoke stopnje produktivnosti zastavljenih ciljev ne bo mogoče doseči. Varianta, ki je izdelana na zniževanju zaposlenih za 1.046, je na prvi pogled kruta, vendar ni nujno, da do nje pride v takšnem obsegu, če bo Muri vmes uspelo zagotoviti delo in tržišče. Po scenariju je v prvih treh letih predvidena nekoliko hitrejša dinamika zmanjševanja števila zaposlenih, ki bo v letu 2002 manj- okoli 550 upokojitev in okoli 400 prenehanj delovnih razmerij iz drugih razlogov. Seveda bo zaradi odliva prihajalo tudi do novih kadrovskih potreb, kar bo narekovalo določeno zaposlovanje. Mura tudi zdaj zaposluje, vendar v glavnem le strokovne kadre, vse druge potrebe pokrivajo s prerazporejanjem ter dodatnim usposabljanjem in izobraževanjem ob delu. Cilj prestrukturiranja je, da se število zaposlenih prilagodi poslovnim možnostim, pri čemer je potrebna previdnost, da se ohrani ustrezno starostno ravnovesje. Sestava Murinih zaposlenih se namreč stara, njihova 0 r 1111 i tr^ '^sar: Hočemo postati vodilni tudi °blaiil u zanimajo pa nas ^Oroa0^'in tr9i zato bomo ^tekb*'™'komPletno trženje. Pou-dir^ na stratešl eb'v tjd pa prebivalcem P aktivno omejuje I l ju pačijo in sodelo nem, socialnem, P kulturnem nivoju- । Udeleženci AC Molotov s sv I j, gl^ postaja vse moc . protovanjatre"1 ibt politiki, zaradi c • pfl. pogosto zasledu jel jejo njihovim te e dj| f» no tudi policijski du v grad, ki je 1 verjal«. 5. september 2002 (IZ)BRANO Obiskali smo »sporno« romsko družino v Prosenjakovcih Strahovi tam, kjer jih ni Sosedov si ne brento izbirati M kratka osvežitev |V| “problema«. Provizori-je na Ulici Staneta Roz-na v Murski Soboti, v kate lin^i?3110^3 romska dru-por .Ko?č ’ Horvat> bodo *n na tistem mestu 1 *I10v objekt. Mestna o ’na Murska Sobota je fsta80-^ preselitev Vce bišo v Prosenjako-PlišL- pa so v nl°ravskoto-M ou-Čini’ zato je Prišl° 8tik -nama d° kratkega tih samih Prosenjakov-ip si et Sicer Madžari kont”Ci’ pa do P°vsem sC|jK etnega odpora do pri-HOr ?cev druge narodnosti, HaR,?tUdi drugačnega nači-lvl)enja. Pr osenjakovce sem se pri-»IjL1,2 Murskosoboške smeri in spo 1S^Ypri gustdni zavil na de- Kobilju, nato pa po ka-levo ' Oetru vožnje zapeljal na sta („. °>vkateri se konča ce-tu te 1Ca brez izhoda? In na kon-fee V^Ce S0 v st*čišču štiri sta-bilj hiše, od katerih je fHa 7 Pred kratkim naseljena le ' 'tlaj sta obljudeni dve, kajti >1 dVKUSta je domačija številka Ul 0 ’*b stanovalce iz Murske 'uD0fp r 0 ,• bre seveda za omenjeno družino. Naletel sem na P in Zaprta vrata. Potem sem ^^'^atca in vstopil. Od ne-inJe?ritekel fantič, pomiril hi-io ostaja in na vprašanje, kje U *’ P°vedal, da sta »atek in p anter« in naj kar vstopim. ^^Petdesetletnemu Šan-fm, )vaču, ki je nekaj »šrau-^biio Sif<>nu pomivalne mize, itta s, kramljanja z novinar-Pa je, Jakšem ga razumeti, ko Ijetn;' ° Ze toliko zapisano o °(I te n njegovi družini in veliko Ui ne da bi ga kdo vprašal, “seb^^.ubjavo podatkov iz Pota^.84 ^ieuja- Lep čas sem ’ da sem ga vendarle pre-^paj?1?me le ne podi iz hiše, i' P°Ve kaj o sebi in svo-^oble'1'’ k* najbrž le ni tako ^([^.^‘'dčna«, kot jo skušajo ki iim ni do te' ^niaimeli v vasi še Rome. ■ ^aht,e le prista'na pogovor. Sanac^ 401’ da prideta sem Ua^ ’n CiPot ter vašča-^i tJ -P^d0’ če imajo kaj Srnj S‘ Priselitvi. Mi nismo NehJn.naj ne širijo propa-u * llatn- Čemu je to po-Sza l11 nimamo dovolj de-%artl fllh> kaj šele za orožje, h s'kdn sem kaznovan, kot rSšal d,U8’ odsedel sem, se X da sgZat0 nai nikar ne govora hiš?1 nevaren. Menim tu-^iza?111 tol'ko vredna, kot poplačali.« ^Pred^1 ŠaniiKovač’ Vedsko dstav'l svojo zunaj-vSik0iPartnerico 32-letno J^Vosm—ln zdaj je začela siSandra ioaZred °Sn0Vne st Ko? K ač ’e stara 1 °’ k^ca /č pa osem let; oba it^Kova^^oga razreda. Naš S^^Mmiudizve. Z zbiranjem <)tn)ei pa dobivajo JM0"10*- Del te naj bi h?a d b za hišo. K1 delo »a?"16111 za kakršno-Me^tero me kdo naštevam Sosedov si ne moremo izbirati. Tudi romska družina Kovač - Horvat bi rada živela v dobrososedskih odnosih. pak sem zadovoljem tudi z Živili.« Kakšna je njihova »nova« hiša? To je preprosta kmečka stanovanjska domačija, ki ima veliko sobo, kuhinjo, predsobo, sanitarne prostore in še eno sobo, ki naj bi bila »otroška«, vendar je treba še prej urediti tla in strop, saj iz tega prostora vodi odprtina na podstrešje. Hiša ima obnovljeno električno instalacijo, priključek na fiksno telefonsko omrežje, centralno ogrevanje iz peči, ki je v kuhinji... Glede na to, da že lep čas ni bila naseljena, so prostori zatohli, ne manjka pa tudi trohnobe. Na to je posebej opozoril Šandor, zlasti pa naj bil zanič ločeni »gospodarski« prostor. Naposled je prišla do besede tudi Veronika Horvat. V nasprotju s partnerjem, ki je živahen (in se komu zaradi tega zdi »neveren«, tudi zato, ker včasi govori eno, misli pa drugače - nena-varno), je ona bolj umirjena ženska. Povedala je, da se skušajo vživeti v novo okolje. »Vedno sem si želela, da bi s partnerjem in družino živeli za- se, zato je strah sosedov, da bo za nami prišlo še dvajset Romov, odveč,« je povedala, partner Šandor pa je dodal: »Nihče nima k nam vstopa, razen tistih, ki jih povabimo.« Iz razgovora pa sem tudi razbral, da družina Kovač - Horvat z novo »lokacijo« ni preveč zadovoljna, kajti predaleč je od Murske Sobote, centra, kjer je vse na dosegu roke. Prikrajšani so tudi otroci, ki še naprej ostajajo učenci OŠ III v Murski Soboti, ne pa učenci dvojezične (slovensko-madžarske) šole v Prosenjakovcih, zato se morajo daleč voziti. S Šandorjem in Veroniko ter njunimi otroki sem se povsem normalno pogovarjal. Opozoril sem jih tudi na dobre lastnosti preselitve;. Imajo hišo, grunt ..., česar v Murski Soboti niso imeli. Tu lahko imajo tudi svoj mir. Redijo lahko tudi kako domačo žival ... »Nekaj kokoši že imamo, čim-prej bi radi začeli rediti tudi prašička ...«je razkril Šandor, ki ga sicer najbolj muči (to muči tudi marsikoga drugega), kako bo re- gistriral avto, saj brez tablic ja ne more na cesto, denarja pa ni. Poslovili smo se pod brajdo jurke. Družno smo pokusili tudi nekaj sladkih jagod. Med potjo domov sem razmišljal o »primeru Kovač - Horvat«. Prišel sem do spoznanja, da bi bilo nemoralno, celo kaznivo, ko bi za kako narodnost zahtevali, da živi ločeno od druge (to je delal Hitler!), oziroma ji onemogočali preselitev. Ni pa moralna tudi druga skrajnost: načrtno večje razseljevanje zaradi »stapljanja« z avtohtonim prebivalstvom, saj bi to dejansko pomenilo »etično čiščenje«. Po drugi strani pa se mi zdi termin »avtohtonost« sila problematičen, saj so naši predniki prišli iz drugih krajev (selitve narodov), pa smo zato v skrajni meri vsi »prišleki«. Kar zadeva sosede, si jih ne moremo izbirati, kakor si tudi sosedje nismo mogli izbrati nas. Naenkrat smo prišli in življenje mora teči naprej. Kaj bi brez sosedov? Besedilo in foto: Štefan Sobočan ■ VESTNIK - RADIO MURSKI VAL, Podjetje za informiranje, d. d., Murska Sobota VOLITVE 2002 - PRAVILA »• Vestnika in Radia Murski val, ki medija opredeljujeta kot strankarsko neodvisna m nevtralna, bosta oba medna informativno V skladu s programskima zas ov m e*a ne , privi|e5irao a|i kakrsM koll „—Opramin in problemsko spremljala [>* * ibr predvolilnih tem in sogovornikov bo v presoji uredništva oziroma odgovornega urednika medna. položaju. Selekcija spremljanja ooguonuv ? X »ačetkom uradne volilne kampanje bo uredniška po- SL p,«mow B p„Sj(CI„K ižavp. p«a P" » P-* '• paniL , ( hra 2002 do dneva volitev se kandidati za predsed-od 10. oktobra 2002 do on 2a zupane nika države, kand« d njki iunkciona| par|a. in občinske sve k \ strank ne morejo pojavljati v mentarnih m zun jp v kakršnikoli drugi vlogi (npr. časopisu in v radijske organizacij itd.). Drugo soočenje bo med d fine stranke kl nah na katerem bodo I kan(Jidatf, z enim pred t -imajo na županskih vohM J organizator izžrebal Z, »»i to"aZ,S ■ RE“ d,. —i to.»«« » Murski val bo to soočenje, posredno prenašal. p ravi|a 10 dni pred vohtvami SoMurskivalinVe^^ javnomnenjsko raziskavo o v Ltoto-M možnosti za ustrezno predvolilno promocijo v skladu z veljavnim cenikom, a z naslednjimi omejitvami: VESTNIK: - volilna propagandna sporočila na 1. in zadnji strani Vestnika največ v velikosti 1/8 strani s 10O-odstotnim pribitkom na ceno centimetra v koloni na prvi strani in s 70-odstotnim pribitkom na zadnji strani. - objava volilnega propagandnega sporočila na posebej telem strani je s 50-odstotnim pribitkom na ceno centimetra oziroma na ceno 7«, 'Iz in cele časopisne strani. RADIO MURSKI VAL - najdaljša predstavitev v programu je 30 minut dnevno za posamezno stranko oziroma kandidata. Izjema je možnost zakupa oddaje Nedeljska kuhinja. DODATNA PONUDBA: Kandidatom za župane v 26 pomurskih občinah bo omogočena predstavitev programov in objava drugih volilnih propagandnih sporočil v posebni prilogi Vestnika, ki bo izšla zadnji četrtek volilne kampanje. 0 vsebini in obsegu objav odločijo naročniki. Zadnji rok za naročilo in oddajo gradiva je 7 dni pred izidom. Cene so enake kot za objave volilnih propagandnih sporočil v Vestniku, brez dodatnih omejitev. Če bo gradiva za prilogo dovolj, bo izšla kot samostojna priloga, pri obsegu, manjšem od dvanajst časopisnih strani, pa v okviru časopisa. Vsa plačana obvestila, propagandna sporočila in predstavitveni pogovori bodo v programu radia in v časopisu posebej označeni in razpoznavni kot propagandna volilna sporočila. Naročniki volilnih propagandnih sporočil so objavo dolžni naročiti z ustrezno opremljeno naročilnico in vnaprej poravnati polovico cene naročenega oglaševanja. Dokler predplačilo polovice zneska ne bo izvedeno, sporočila ne bodo objavljena. Za naročila oglasov pokličite Renato Bakan Ficko, vodjo agencije za trženje Venera (telefon 02533 10 15 ali GSM 041 638 949), v primeru nedosegljivosti pa Irmo Benko, direktorico Podjetja za informiranje (tel. 02 531 16 46, GSM 041 630 898). Cenik oglaševanja je priložen pravilom. Janko Votek, odgovorni uredpik Vestnika Marjan Dora, odgovorni urednik Radia Murski val 2. septembra 2002 Na robu pameti in nemoči Ko so zakoni zakoniti, ne pa tudi moralni, je čas za zaskrbljenost gimnazijskih letih nikoli nisem marala brati Hlapca Jerneja. Res da se mi je smilil, a vendarle je bilo vse skupaj malo predolgočasno. Le zakaj se dedec toliko žene in trmari, sem si mislila, zakaj si ne da nič dopovedati, a kljub vsemu sem odobravala rdeči plamen revolucije na koncu. Zdaj, štirideset let pozneje, pa je videti, da se cankarjanska doba hlapcev Jernejev in kraljev na Betajnovi v novi preobleki vrača z vsem »sijajem«. Krivic, prestopkov, sprenevedanj je več kot dovolj, ljudje se malodane vsak dan lahko čudimo in zgražamo ob kakšni novici o zlorabah, goljufijah, skrivanju podatkov, zaposlovanju sorodnikov, ki pa se na koncu vsi izkažejo kot »zakoniti in po predpisih«. Danes Jelenič, jutri Arhar, pojutrišnjem spet kdo drug. In nenadoma se mi zazdi, tako kot hlapcu Jerneju, daveč ne znam ne brati, ne poslušati, ne razumeti. Ko vprašam, zakaj so dali nekomu, ki je zlorabil položaj in okradel reveže, milijonsko odpravnino, namesto da bi ga strpali v zapor, mi poučljivo odgovorijo, da je bilo vse po zakonu in bi jih lahko tožil in tožbo tudi dobil, če mu ne bi ustregli. In tedaj bi najraje rekla s hlapcem Jernejem, ker zakonov pač nikoli ne berem v zaupanju, da so pravični, naj mi vsaj od daleč pokažejo tiste črne črke, s katerimi je v »bukvah« zapisano, da je krivica pravica, ker tudi sama postajam gluha in nepismena. Ker ljudje smo v bistvu in vendarle večinoma še vedno naivni. Kadar zaslišimo besedo »zakon«, se pač ustrašimo in utihnemo. Zakon se piše z veliko začetnico, moramo se ga držati in ga spoštovati, predvsem iz napačnega in globoko vsajenega prepričanja, ki Zakon enači s Pravico. Zakonom verjamemo in verjamemo, da ne morejo biti krivični. Kot da so prišli na kamniti tabli naravnost z gore Sinaj. Pa vendar ni čisto tako. Zakone, predpise pišejo ljudje. In nekateri časi jim omogočajo, da jih pišejo sebi na kožo in izvajajo sebi v korist. In ker so pač sprejeti, popečateni, podpisani, ljudje obmolknemo in gledamo »tiste črne črke« le od daleč. Pa vendarle vemo in se moramo zavedati, da obstajajo dvoji zakoni: človeški in večni - moralni zakon. Kdor se ravna po prvem, se mu dobro godi, kdor po drugem, pa redkokdaj odnese celo kožo. Kot na primer davna Antigona, ki jo je tiranski stric Kreon obsodil na smrt, ker je pokopala brata in ker mu je odgovorila, da je dolžna poslušati večni zakon, ne pa njegovega človeškega. Tako tudi naš ubogi hlapec Jernej - neuk in nepismen sledi večnemu zakonu, ki je zapisan v človeškem srcu. Da o Jezusu Kristusu, ki je na to opozarjal tako radikalno, sploh ne govorimo. Zaradi dogodkov, ki jim sledimo, je očitno, da živimo v času neskladja med moralnimi in zakonitimi (človeškimi) zakoni. Zato delajo nekateri za 50 tisočakov na mesec ali pa sploh nimajo službe, drugi se kopljejo v milijonih, ne da bi se zavedali, da so bogati in sposobni dolžni skrbeti za revne in manj sposobne. Revolucije pa , menda na svetu ne bo več nobene - korporacijam ne moreš vzklikati, to je nasprotnik iz računalnika, ki ga ni mogoče prijeti za vrat. Pa tudi lačni menda ne bomo. Hamburgerjev in čipsa bo vedno dovolj. Strah komunizma, ki je včasih krožil po Evropi, ob sobotah nakupuje v veleblagovnicah in gleda mehiške nadaljevanke. Marginalci in klošarji in kar je še takih, pa so samo rahlo moteča folklora. Bea Baboš Logar ■ X, Na podlagi 8. člena Zakona o volilni kampanji (Ur. I. RS, št. 62/94 in 17/97) ter 17. člena Odloka o plakatiranju in neprometnih znakih v Občini Lendava (Ur.l. RS, št. 11/2001) določa župan Občine Lendava vsem organizatorjem volilne kampanje naslednje POGOJE za lepljenje In nameščanje volilnih plakatov v Občini Lendava med volilno kampanjo za lokalne volitve 2002 In volitve predsednika države 2002 1. Med volilno kampanjo lahko organizatorji volilne kampanje (v nadaljevanju: organizatorji) v mestu Lendava izobešajo plakate z volilno propagandnimi sporočili na stalnih ih premičnih plakatnih mestih, s katerimi upravlja podjetje Komunala, d. o. o., Lendava ter na način in pod pogoji, ki jih določa Odlok o plakatiranju in neprometnih znakih v Občini Lendava. 2. V mestu Lendava lahko organizatorji izobešajo plakate z volilno propagandnimi sporočili tudi na ostalih mestih, s tem da si za to predhodno pridobijo soglasje lastnika. 3. V vseh naseljih občine Lendava zunaj mesta Lendava lahko organizatorji izobešajo plakate z volilno propagandnimi sporočili na mestih, ki jih določijo krajevne skupnosti oziroma na vseh drugih mestih pod pogoji, ki so določeni v 2. točki teh pogojev. 4. Organizatorji so dolžni plakate z volilno propagandnim sporočilom (proti ustreznemu plačilu) odstopiti podjetju Komunala, d. o. o., Lendava, Partizanska 93, pristojnemu za lepljenje oz. nameščanje plakatov, najkasneje 10 dni pred začetkom volilne kampanje. 6. Vsak organizatorje upravičen do uporabe enega brezplačnega plakatnega mesta na mestu, ki ga določi podjetje Komunala, d. o. o., Lendava. 6. Podjetje Komunala, d. o. o., je organizatorjem dolžno pri lepljenju oz. nameščanju volilnih plakatov zagotoviti enakopravnost tako glede na površino kot glede plačila stroškov. 7. Organizatorji so dolžni najkasneje v 15 dneh po preteku volitev odstraniti vse svoje plakate in druga volilno propagandna sporočila, v nasprotnem primeru bodo le-ta odstranjena na stroške organizatorja. 8. Nadzor nad izvajanjem teh pogojev opravlja občinska komunalna inšpekcija. 9. Za kršitelje teh pogojev so predvidene sankcije po 24. členu Odloka o plakatiranju in neprometnih znakih v občini Lendava. 10. Ti pogoji se objavijo v javnih glasilih in drugih lokalnih medijih. Jožef KOCON ŽUPAN/POLGARMESTER 10 INTERVJU 5. september 2002 Bil T ako kot vsako leto ob tem času je bila te dni najpogosteje izrečena beseda ŠOLA. Z njenim delom je tesno povezano tudi delovanje Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, ki je osrednja strokovna ustanova pri nas za svetovanje in spremljanje vzgojno-izobraževalnega procesa v vr- tcih in osnovnih šolah ter v splošnih srednješolskih programih, poleg tega pa tudi za pripravljanje strokovnih podlag za odločanje na Strokovnem svetu RS za splošno izobraževanje. Zavod so v zadnjem obdobju »pretresale« nekatere kadrovske spremembe na vodilnem mestu. Bajukova vlada je zamenjala Ivana Lorenčiča in ustoličila na direktorskem mestu Metko Zevnik, njo je nasledila kot v. d. direktorica Jelka Vintar, pred približno tremi meseci pa je bil imenovan za direktorja Alojz Pluško. Vmes je bilo tudi nekaj drugih kadrovskih sprememb v okviru zavoda. šnega stola ali kvadratnega metra učnih površin sploh ni pomembno, če bodo učitelji res temeljito pripravljeni. Mi se bomo v tej smeri vsekakor potrudili. Po naših ocenah lahko pričakujemo nekaj več težav v zadnji triadi, kjer bo tudi intenzivnost dela največja, kajti v poskusno uvajanje je vključenih le kakšnih petnajst ali dvajset odstotkov šol, vse druge pa je potrebno še pripraviti. Računam, da bomo to zmogli do konca tega šolskega leta v kombinaciji s študijskimi Odpravljanje slabosti, ne pa korenite spremembe Vaše delovanje posega v dobršni meri tudi na področje srednjega šolstva. »Pokrivamo gimnazije kot celote, obenem pa tudi splošne izobraževalne predmete v poklicnem in strokovnem šolstvu. Na tej točki in seveda na vseh pripravljenih spremembah nas Dolgoročno pa lahko seveda pride do rešitev, ki bodo pomenile globlje posege, ki jih bosta nakazala podprojekta Opredelitev splošne izobrazbe in Novi modeli gimnazij. Na Zavodu RS za šolstvo smo se zato odločili, da organiziramo in sistematično nadaljujemo s procesom organizacijskega in vsebinskega dograjevanja gimnazijskega programa. V ta namen smo ustanovili razširjeno področno skupino za gimnazije, ki jo osebno vodim, v njej pa so poleg strokovnih dela- 7b pa gotovo niso oz. w hub ose zavodove dejavnostih prihodnjem letu, ki so povezane z delovanjem vrtcev. »Seveda ne. Tako bomovprl hodnjem letu nadaljevali^15 tremi razvojnimi projekti: žgo-dnje učenje tujega jezika vvrtcu Računalnik kot didaktično sredstvo v vrtcu in PortfolionT® Začeli pa bomo še z enim novi«1 razvojnim projektom, in sicefje to Oblikovanje izvedbenega!31' rikula v vrtcu. ektorju Zavoda RS za šolstvo Alojzu Plušku imembneje: dobrn a in kakovost delu O® Na pragu devetletke Ob začetku novega šolskega leta pa je gotovo najaktualnejše vprašanje s stališča vašega zavoda, kako poteka proces za dokončno uvedbo programa devetletne osnovne šole. »Da, v tem šolskem letu bomoT začeli pripravljati vse osnovne šole na izvajanje 9-letnega programa, ki bo v skladu z Zakonom o osnovni šoli postal v šolskem letu 2003/2004 obvezen za vse šole v Republiki Sloveniji v 1. in 7. razredu. Junija smo sklenili spremljanje poskusnega uvajanja prve in tretje triade. Zdaj so v pripravi poročila, ki bodo dokončno oblikovana oktobra, novembra. Seveda pa bomo s spremljavo nadaljevali tudi v tem šolskem letu, in to v sodelovanju s Svetom za evalvacijo pri Ministrstvu R Slovenije za šolstvo, znanost in šport. Težišče našega dela pa bo seveda usposabljanje ravnateljev, učiteljev in drugih strokovnih delavcev za devetletni program osnovne šole. Te aktivnosti bodo naravnane tako, da bodo vse šole, ki še ne izvajajo tega programa, zares pripravljene na začetek v šolskem letu 200J/2004. Tako predvidevamo vsaj šest regionalnih posvetov za ravnatelje, na katerih bomo simulirali nov program osnovne šole - ugotavljali bomo potrebe šole pri prehodu na devetletno OŠ, pripravili načrt za zagotavljanje prostorov, opreme, strokovnih delavcev in njihovega formalnega ter neformalnega izobraževanja in načrt sodelovanja s starši ter širšim okoljem. Za šolske strokov- ne aktive smo pripravili naslednje vsebine: načrtovanje letne priprave na pouk na osnovi novih učnih načrtov za bodoči 1. in 7. razred, ugotavljanje potrebne izobraževalne tehnologije, organizacija ter sodelovanje znotraj in zunaj šole na ravni posameznih razredov oz. predmetov, načrtovanje lastnega izobraževanja, opremljanje učilnic ter sodelovanje znotraj in zunaj šol na ravni razreda oz. predmeta ter načrtovanje dela s starši in širšim okoljem na ravni razreda oz. posameznih predmetov. Za učitelje in druge strokovne delavce bomo izpeljali 1569 srečanj študijskih skupin, v okviru katerih bodo načrtovali vzgojno-izo-braževalno delo - od učnega načrta do letne in sprotne priprave ter oblikovanja kriterijev preverjanja in ocenjevanja znanja. Že drugo leto deluje tudi mreža mentorskih šol, v katero so povezane tiste osnovne šole, ki že • izvajajo program devetletke, ter šole, ki tega še ne počnejo. Ta mentorska mreža je namenjena izmenjavi izkušenj in nudenju pomoči šolam, ki vstopajo ali se šele pripravljajo na devetletno osnovno šolo.« Kako pa bo z izpolnjevanjem drugih pogojev oz. kriterijev, ki so predpisani za izvajanje devetletnega programa? Že zdaj je jasno, da vse šole, na primer, ne bodo uspele pripraviti posebnih učilnic z igralnimi kotički za učence 1. razreda, tako da bi imele le te poseben vhod in izhod na zunanje igralne površine. Ponekod bo problem tudi oprema. »Mislim, da nomanikanie kak- : - a in projektnimi skupinami ter mentorsko mrežo šol, ki imajo pri tem že dovolj izkušenj. Zavedamo se, da brez težav sicer ne bo šlo, ampak priprava v tej hiši je bila dovolj dobra, da bodo lahko vsaj izvedbena dela normalno potekala. Glede posebnih pogojev za prvošolce, ki ste jih omenili, pa boste morali vprašati šolsko ministrstvo. Moje mnenje je, da če bodo učitelji dovolj dobro vsebinsko pripravljeni, bo možno najti tudi začasne rešitve v zvezi s tem. Morda bo potrebno kakšno leto ali dve kaj poenostaviti oziroma prilagoditi. Mogoče bo kje ostal tudi dvoizmenski pouk. Prvo leto sploh ne bi smelo biti tako kritično. Večji problemi lahko nastanejo v tretjem letu, do takrat pa bi najbrž morali povsod zagotoviti ustrezne pogoje za prehod na devetletni program. Ogledal sem si okrog 20 šol prvega kroga poskusnega uvajanja it^vse so izjemno dobro opremljene. Še enkrat pa poudarjam, da je najpomembnejše, ali smo vsebinsko dobro pripravljeni in kakšna je kakovost dela učiteljev.« Ali ni bojazni, da bo s tem osemletni program osnovne šole nekako potisnjen v ozadje? »Osemletni program mora normalno delovati naprej in naša naloga je, da mu posvečamo vso pozornost. Ena od mojih ambicij je tudi, da bi v tej hiši naredili pregled, kako je ta program potekal zgo-dovinsko*in kakšni so bili dosežki, da bi vse to vedele tudi kasneiše apneraciip « čaka ogromno dela. Tako je potrebno spraviti v življenje izhodišča za pripravo programov nižjega in srednjega poklicnega ter strokovnega izobraževanja, v zvezi s čimer so lani potekale tudi prek medijev velike debate ravno za področje splošnega izobraževanja. Mi smo imeli junija razširjen sestanek in se temeljito pogovorili, kako naprej predvsem na ravni razvoja ključnih kvalifikacij. Gre za povezovanje splošnega, strokovnega in praktičnega znanja, ki naj bo razvidno tudi v problemsko zasnovanih katalogih znanj in izpitnih katalogih ter v didaktično-meto-dičnih navodilih za izvedbo pouka. Upam, da bomo dosegli določene premike. Po prvih analizah rezultatov letošnje poklicne mature se je med drugim pokazala potreba po dvigu kakovosti ravni ustnih izpitov iz splošnih predmetov. Vsekakor pa ne bomo mogli tudi mimo nekaterih strokovnih vprašanj o nadaljnjem razvoju gimnazijskega izobraževanja.« Kako to, ko pa je bila prenova gimnazijskega programa uvedena leta 1996 in je tako rekoč še v teku? »Razmišljanja o potrebnih spremembah v gimnazijskem programu, ki jih slišimo vse pogosteje v obči in strokovni javnosti, je možno razumeti predvsem kot pobude za doslednejše uveljavljanje reformnih načel in sprotno odpravljanje pomanjkljivosti, ne pa morda kot zahteve po korenitih spremembah. Med drugim je potrebno upoštevati, -da prihajajo v tem šolskem letu prvič v gimnazijo tudi učenci, ki so končali zadnja tri leta devetletnega programa osnovne šole. Takšnih učencev bo vsako leto več, zato je zdaj pravi čas, da se gimnazija temu prilagodi ne samo v teoretičnih izhodiščih kot na začetku prenove, ampak tudi na osnovni pridobljenih izkušenj. Prav tako je dejstvo, da se vpisuje v gimnazije vedno večji delež osnovnošolske generacije, saj se je z uveljavitvijo strokovnih gimnazij spremenilo tudi razmerje med številom dijakov v splošni srednji šoli, tj. nekdanji enoviti gimnaziji, s številom dijakov, v pisanih v štiriletne strokovne srednješolske programe, kar samo po sebi narekuje drugačno notranje ravnovesje. Rezultat spremljave novih gimnazijskih programov nas tudi opozarjajo, da je delež aktivnih metod in oblik dela še vedno premajhen, da so medpredmet-ne povezave šibke in da so učni načrti nekaterih predmetov še vedno preobsežni. Ne načrtujemo pa nenadnih in velikih sp-m « 1' vcev našega zavoda še predstavniki gimnazij, osem gimnazijskih ravnateljev ter predstavniki Ministrstva RS za šolstvo, znanost in šport. V to skupino pa bomo pritegnili še druge strokovnjake, ki se ukvarjajo s srednješolskim sistemom, ter predstavnike univerz in Republiške maturitetne komisije.« V vseh vrtcih že letos po novem Uvajanje kurikula za delo vrtcev pa je že končano. Kako sedaj naprej? »Poleg tega da se bomo ukvarjali z vrtcem kot celoto, velja omeniti kot letošnjo novost mrežo mentorskih vrtcev. Lani se je pokazalo, da je mreža mentorskih osnovnih šol izredno koristna. Tako želimo institucionalizirati tudi mrežo tistih najboljših vrtcev, ki bodo svoje izkušnje glede uvajanja in delovanja novega kurikula - v postopno uvajanje je bilo vključenih 75 vrtcev - prenašale in pomagale drugim vrtcem. Cilji mreže vrtcev so: ohranjanje in poglabljanje dobre prakse v vrtcih, iskanje dobrih rešitev na področjih, na katerih obstajajo dvomi in odprta vprašanja, ter izmenjava izkušenj in širjenje primerov dobre prakse. Vzpostavitev mreže mentorskih otroških vrtcev kot središč za razvoj dobre prakse je s sklepom potrdil tudi Strokovni svet R Slovenije za splošno izobraževanje. V naslednjih let se bo strokovna podpora pri izvajanju kurikula za vrtce nadaljevala predvsem prek študijskih skupin in seminarjev ter različnih oblik svetovalnih storitev, kot so delavnice, tematske konference, individualna svetovanja idr.« Kako pa bo organizirana mreža mentorskih vrtcev in kakšno bo njihovo poslanstvo? »Ta mreža bo organizirana po regionalnem principu znotraj posameznih enot Zavoda RS za šolstvo. Mentorske vrtce bomo izbrali (z njihovim soglasjem) med tistimi, ki so bili vključeni v prvi in drugi krog postopnega izvajanja kurikula, in sicer glede na število vrtcec v posameznih regiji, velikosti in organiziranosti vrtca. Vsak mentorskih vrtec bo prevzel 5 do 7 drugih vrtcev (lahko tudi več ali manj), vsebina njihovega dela pa bo zajela osnovne elemente in pogoje za izvajanje kurikula - timsko delo, prostor, čas, podfočja dejavnosti, sodelovanje s starši idr. - s poudarki na temah in problemih, ki so se med postopnim izvajanjem kurikula pokazali kot nia bo®11 V okviru svetovani posvetili P°sebn.° pala^ vprašanjem, ki so izs postopnim uvaianiein rtcU, reorganizacija časa v tovanje, izvajanje in (jela1 vzgojno-izobraževa n vidika spremenjene ,pj$o in odraslih. V sklepni tudi priprave pfe man jkajočih kurikular mentov, in sicer Dod^ rikulu za vrtce na nar mešanih območjih te h kurikulu za vftce joln1-otroki Romi, f° sta menta, ki manjkata1 trebno sprejeti, da b h vrtcev lažje na ob joOsti| živijo pripadniki na * t Romi.« Šolske uprave, kadrovske zam šolske uprave se vele. Lanijebil° nal°^ naj bi del njiho vajale območne en R Slovenije za ol^ se zadeve v tej s”‘ premaknile? »V spremembah pju« nanciranju in ° f varjamootem, a .e od> „ prihodnjim ^etorn’jinaC^Q-k5 nuarja dalje, koor ‘^X komisij za usmerp . Posebnimi potr bzap05^ men bomo mora 0(jili^ nekaj ljudi, ki bo tej ‘p dinacijo postoPk° bnihPf Jr torej ne vidim mov, razen no zagotoviti tud' store. Iih tn1'0^3 Glede PrCOStha.,potfC^ skih uprav pa se . konca leta dog°v favlien/ te so vsekakor Pr g£, p jfl rejeti nekatere n y sem vsebinskeg imamo na Prlin k0 pf^.J' po enotah, ki la^ če se želi določen aU razvid, da ugot°v ' oje. njuje predpisal P Prav tako led kadrovskega ^nl ajf' bi lahko urejaj dinacije pri preb z ene na drugo ■ pa p ^presežek. , kliaj-’ Ste tudi viže ske zamenjati ji ga vodite? bilo in je tudi ker gre za dob1- J’ < d' potog 6® 5. september 2002 KULTURA Komedija absurda ali kaj drugega Pokrajinski študijski knjižnici v Murski Soboti menda grozi, da jo bodo zaprli ■k- takšnih ali drugačnih zapletih v zvezi s PISK smo v Vestniku ze večkrat poročali - zlasti zaradi tega, ker so se nenehno pojavljali problemi okoli zbiranja finančnih sredstev za novo stavbo, katere §radnja je bila kar naprej pod vprašajem, dokler se niso zadeve popolno-'na *n drastično zasukale, tako da je postal vprašljiv celo obstoj knjižnice, n,. i . ba bi opozorili javnost na ta nedopu-stn' Položaj, so se prejšnji teden pomur-* književniki v Salonu Murske repu-ike in v organizaciji založbe Franc -,ranc ter pomurske podružnice Dru-^a slovenskih pisateljev zbrali na lite-^rnern večeru. Šlo naj bi za protestno ranje, kot je pojasnil predstavnik za-°zbe, organizator in voditelj večera Pncijust. Z nastopi so hoteli izkazati Podporo PIŠK-u, obenem pa protestira-'Zoper indiferentnost dela lokalnih s upnosti, ki nočejo pristopiti k sofi-^triranju knjižnice, prav tako pa zo-Per stanje duha v naši družbi, ki dopu-Sca takšen položaj. Opozoriti želijo jav-°st> zlasti pa še politične dejavnike v °kalnih skupnostih, zato so povabili . Se župane in občinske svetnike. . ^Pogovoru je ravnateljica ustanove dzana Szabo Pahič pojasnjevala ozadje ‘nvZroke za nastalo stanje: prišlo je namreč do neskladja med izvajanjem zakonov o knjižničarstvu in lokalni samoupravi na eni strani ter predstavniki občin, ki jih je zdaj veliko več in bi bile dolžne poravnati skupne stroške, na drugi. Svoj delež je redno plačevala mestna občina Murska Sobota, na katero po novem razrezu pride 42 % vseh stroškov, drugim so se zneski zdeli previsoki. Nekatere občine so obljubile, da jih bodo poravnale v okviru rebalansa, kar pa je še daleč, občina Moravske Toplice je plačevanje odklonila, štiri manjše občine se sploh niso oglasile. Tudi država je že poravnala svoje, pa vendar nimajo denarja za plače. V sedmih mesecih so pridelali 60 milijonov stroškov, dobili pa so 33 milijonov, za nakup knjig denarja več ni, saj so vsi viri izčrpani in je treba čakati na rebalans, ki bo lahko tudi decembra. Kaj pa dotlej? Res, da država lahko intervenira z odvze- . Sodelovali udeleženci prve kolonije I Kinais,areiša likovna kolo- . J IPJnija v Sloveniji, Mednarodna OI U let~' *’kovna kolonija Lendava, je p0 s Potekala že trideseto leto za-°d dvajsetega do tridesetega ^^ta. Nanjo je njen organizator li ua erija - Muzej Lendava - povabi-Prv^*11^0’ki so sode,ovali že na 'koloniji leta 1973- Kira^°So se kolonije udeležili Ferenc gar J’ Suzanne Kirally Moss, Lojze Lo-Mesa efan Hauko, Zdenko Huzjan, Franc lon jjC in Ludvik Pandur. Tokratne ko-^borSC n'Sta m°gla udeležiti Zoltan ko|oJ.."1 Ljubo Škrnjug, udeleženec prve li( Pa je bil tudi pokojni Štefan Ga-sl^ d so ustvarjali v spodnjih graj-Ptna St°ri^ lendavskega gradu, kiparji dvorišču. Tem so se pri- ^beel 6 k*Paria Metod Frlic iz Slovenije Peter r G,erme iz Norveške ter slikarji bolan. aszl° iz Madžarske ter Gybrgy Tud'11 Kraščenič iz Slovaške kij pre^™"0 kolonijo so, kot že na-let, izkoristili v ustvarjanju ^tero e ^r^ne tehnike litografije, za “PretiJ0 ' .Lendavi zelo dobro tehnično p0 mnenju udeležencev so l&lia^3 za litografsko delavnico besedah direktorja Gale- Nekateri udeleženci kolonije so se posvetili tudi litografiji, tiskanju s kamna, na katerem je vrezana risba. nem pa nameravajo izdati tudi knjigo s strokovnimi razpravami umetnostnih zgodovinarjev o rezultatih dosedanjih kolonij. Manjši izbor iz dosedanjih likovnih kolonij bodo v sodelovanju s Termami Lendava, oziroma Moravskimi Toplicami, predstavili tudi ob otvoritvi hotela Elizabeta v Lendavi 12. septembra. Medtem ko razstavo letošnje likovne kolonije načrtujejo konec novembra, o njej pa bodo izdali tudi bilten. Tako bi bili v prihodnje prostori na gradu namenjeni predvsem stalnim razstavam in izobraževanju s področja grafičnih tehnik, medtem ko bodo druge razstave v hotelu Elizabeta in lendavski sinagogi, upajo pa, da bo to kmalu mogoče tudi v lendavskem kulturnem domu. J. Ga. ■ rije - Muzeja Lendava Franca Geriča so slikarji in grafiki delali deset dni, medtem ko bodo kiparji še z delom nadaljevali naslednji teden. Razstava del kolonije letos žal prvič ne bo mogoča v gradu, saj se je pred meseci v razstavnem prostoru zrušil strop in bodo prostore obnavljali. Pa tudi sicer po obnovi nameravajo na gradu pripraviti stalno likovno razstavo dosedanjih likovnih kolonij, saj se je doslej nabrala že vrsta kakovostnih stvaritev, ki bi jih radi predstavili. Obe- mlajšega Gonterja slikarja Endreja Gonterja mlajšega iz Murske Sobote S ' začela nova sezona razstav, ki bo v bodoče še bolj posveče-razsta naše9a °b™očja. Vodja kluba PAG Edita Rituper je povedala, da bo M s h^boij ux:Va v sez°ni zagotovljeno namenjena njim. Znova se je izkazalo, da ima °tvorit°Vite otvor'tve, saj je druženje obiskovalcev in njihova pogostitev v hilaišp BV ne Preseneča veliko število gostov že na premierni otvoritvi £hdre c- kl se>e rodi' 'eta 1974, in izhaja iz likovno nadarjene družine, kjer shl.^ Pred a on^er' drugače tudi zaposlen v naši medijski hiši. Endre Gbnter mlajši ............ vema 'etoma na Visoki strokovni šoli slikarstva v Ljubljani pri aka- - T K Predstavitev monografije o Zoltanu Gaborju Grozodejstva ljudi in lepota predmeta ortret akademskega slikarja Zoltana Gaborja je naslov knjige o slikarju, rojenem v Lendavi, ki so jo prejšnji teden ob izidu predstavili v lendavski sinagogi. Avtorica knjige je Judit Zagorec Csuka, povzetek v slovenščini in izbor slik pa je opravila umetnostna zgodovinarka Tanja Šimonka. Knjigo jo ob pomoči sponzorjev izdal Zavod za kulturo madžarske narodnosti Lendava, uredil pa jo je Lajos Bence. Slikar se zaradi zdravstvenih težav predstavitve knjige ni mogel udeležiti, bil pa je v svojem rojstnem kraju Lendavi ob otvoritvi razstave svojih del pred kakim letom. Rodil se je leta 1922 in svoje otroštvo in mladost preživel v središču Lendave. Leta 1945 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu. Čeprav je živel tudi v tujini, največ na Dunaju, pa je večino svojega življenja preživel v glavnem mestu Hrvaške. Kljub temu pa so njegove slikarske stvaritve, ki mu največ pomenijo, povezane z njegovim rojstnim mestom. Tak je denimo zgodovinski cikel fresk Štirje letni časi, ki tematsko zajema pomembne zgodovinske, kulturne ter gospodarske momente, ki so zaznamovali Lendavo in okolico. Pri tem je naslikal pomembne zgodovinske trenutke od Rimljanov pa do danes, ki pa se tematsko navezujejo na vzdušje štirih letnih časov. Judit Zagorec Csuka je avtorja predstavila skozi pogovore z njim, pri čemer slikar razkriva svoje videnje dogodkov, ki so ga spremljali skozi življenje. Obenem pa je predstavil tudi svoje etične nazore, odnos do samega procesa ustvarjanja, zalo živo pa so mu ostali v spomini mnogi dogodki iz življenja, tudi tisti iz otroštva. Meni, da so ideologije le sredstvo posameznikov in skupin, katerih končni cilj je vedno enak - denar. Življenje je iz njega naredilo pesimista in ateista, razočaranega nad človekom, ki nenehno tepta dušo sočloveka in ga uničuje. Ob slikarstvu Gabor piše tudi prozna dela, eseje in umetnostne kritike. Njegovo slikarstvo je vezano na moti-vnost in predmetne forme, medtem ko abstraktne umetnosti ne sprejema, saj meni, da je v tej težko določiti stopnjo kakovosti oziroma »umetniškosti«. So pa njegove slike polne večplastne simbolike, denimo jezdeci apokalipse kot metafora pustošenja, grozodejstev, na drugi strani pa so njegova priljubljena tema tudi tihožitja, s katero se trudi ujeti na platno čisto vizualno lepoto predmetov pred njim. J. Ga. I mom sredstev občinam dolžnikom, a tudi ta postopek je lahko dolgotrajen. V skrajnem primeru, je rekla, se knjižnica lahko spremeni v mestno knjižnico, ki bo oskrbovala 20 tisoč ljudi namesto 60 tisoč kot doslej, bibliobusa pa več ne bi uporabljali. V številkah pa je stanje videti takšno: imajo 260 tisoč knjižničnih enot, 16 tisoč aktivnih članov, od teh jih je 30 % iz Murske sobote, 45 % pa iz tistih občin, ki niso dale denarja. Ob tem je bil spet omenjen absurdni predlog, naj knjižnico zaprejo, knjige pa razprodajo. ' Tudi očitki, da je nova knjižnična stavba prevelika, niso utemeljeni, je menila ravnateljica. Doslej so imeli knjige na različnih lokacijah po skladiščih, v novi knjižnici pa bo prost dostop do vseh, zaposliti bo možno več ljudi, saj jih je že zdaj premalo. Sicer pa se stara stavba vdira, police se nagibljejo, tako da vse skupaj postaja že nevarno. V drugem delu večera so v dvoje ali troje nastopili literati: Karolina Kolmanič in Ernest Ružič, gosta iz Maribora Tone Dodlek in Zdenko Kodrič, Feri Lainšček in Milan Vincetič, Tine Mlinarič, Milivoj Roš in Karel Turner, Norma Bale, Štefan Kardoš in Robert Titan -Felix, Simona Šinko in Lučka Zorko ter predstavnica madžarske narodne skupnosti Judith Csuka - Zagorc. Ob vsem slišanem pa se človek vendarle lahko čudi in si zastavlja vprašanje, kako je mogoče, da je obstoj tako pomembne ustanove lahko odvisen samo od dobre volje županov, ki jih, mimogrede, na literarnem večeru sploh ni bilo. Mogoče jim niti ne gre zameriti, da se bolj potegujejo za interese lokalnih skupnosti oziroma volilcev (ki pa res imajo otroke: učence in študente), bolj pa gre zameriti ustvarjalcem nedorečenih zakonov in predpisov, za katere se je nenadoma pokazalo, da se jih ne da izvajati, oziroma ne sankcionirati. Drugo vprašanje, ki je ves čas neodgovorjeno viselo v zraku, pa je, ali je bila kruta operacija, s katero so odstranili prejšnjega ravnatelja, uglednega in delovnega strokovnjaka Jožeta Vugrinca, sploh potrebna. Postalo je namreč očitno, da denarja skorajda ni mogoče iztisniti. P.S. Dan po literarnem večeru so se sestali predstavniki PIŠK-a, lokalnih skupnosti in Ministrstva za kulturo RS. Konkretnih rezultatov ni bilo, razen odločitve, da bodo knjižnico 15. oktobra zaprli, če dotlej pripadajočih sredstev ne bodo dobili. Mogoče bi pa prav takšno, drastično dejanje, stvari vendarle premaknilo naprej. Bea Baboš Logar ■ foto: Jure Zauneker K 12 AKCIJE 5. september 2002 VE!« Sejem in parada kmečkih običajev Splošen vtis: dobro- dor je prišel na sejem v Gornjo Radgono v soboto dopoldne, je skoraj gotovo lahko našel tudi nekaj za svojo dušo, nekaj, kar ga je spominjalo na otroštvo, stare čase ... Na programu sejemskih prireditev je bila namreč parada kmečkih običajev in opravil z naslovom Tako je bilo. Sodelovalo je 25 skupin iz različnih krajev, večina iz Prekmurja, Prlekije in Slovenskih goric. Videli smo lahko marsikaj zanimivega, posebnega, starega... Tako so člani Turističnega društva Cankova prikazovali mlačev z lokomobilo iz leta 1927, kmetija Ivana Petka iz Stogovec je vzbujala pozornost s staro pripravo za posnemanje mleka in izdelovanje putra (masla), Društvo prijateljev mladine Do-kležovje je prikazovalo ročno žetev pšenice oz. rži, TD Sveta Trojica je postavilo na ogled čebelarjenje v starih časih, Turistično društvo Bistrica pa je pripravilo prikaz ročnega pranja perila iz doma tkanega blaga ob tekočih vodah ali studencih; člani Društva ljubiteljev podeželja Prlekije iz Šalinec so tesali, žagali hlodovino, kuhali tačarico (kislo juho) v kotlu iz leta 1810 in ometa-vali leseno hišo z ilovico, KD Franceta Prešerna Grad je prikazovalo predelavo bučnega semena (od luščenja Im tok bil mi Člani Kulturnega društva Grad - od luščenja bučnega semena do stiskanja olja W m H ' v e c ti t TD Cankova si je zaslužilo največ točk s prikazom mlačve s pomočjo, lokomobile na parni pogon. (Foto: Š. S.) Prav tako imajo kača ter nekatere domače živali in rastline še zmeraj opazno posebno veljavo in posebne pomene. V knjižici gibinskih zgodb najdemo nekaj malega tudi o kačah in predvsem »kočecu«: Pod raz-kriško cerkvijo je skopana dolga pivnica. Nekateri govorijo, da so jo naredili Rimljani do Štrigovčaka, nekateri pa, da jo je naredil Zrinski in da je dolga do Svete Jelene. V njej so se skrivali ljudje, ko so prišli Turki. Sedaj je pivnica zasuta, nekaj pa je je še ostalo. Notri sedaj ležijo kot noga debele kače in »kočeci«. »Kočec« je velika kača, ki ima na glavi zlato krono. On je kralj vseh kač. Kdor bi dobil njegovo krono, bi postal zelo bogat. Tega pa ni tako lahko narediti kot bi si kdo mislil. Če kdorkoli »kočeci« pride blizu, takrat on zažvižga, se zasuče v kolo in se zelo hitro kotali za človekom. Nato pridejo še kače, ki jih je »kočec« poklical, in človeka izsesajo do kosti. O posebnostih in čudežnih lastnostih kač in »kačev« obstaja mnogo pravljic in bajk, ki kažejo tudi na njihove totemske značilnosti. V vaseh ob Muri pa še zmeraj velja, da se še posebej kači, ki se naseli v bližini domače hiše, ali celo pod pragom, ne sme storiti žalega. Eden od mojih vrstnikov mi je recimo pripovedoval, da je tako kačo ubil. Ko je njegov oče to videl, je nekaj časa molče stal ob ubiti kači, nato pa zamišljen in vidno zaskrbljen sinu dejal: »Tega ne bi smel narediti.« Poleg splošno znanih vraž v zvezi s (še posebej črno) mačko in recimo kozlom ob Muri obstajajo tudi vraže v zvezi z (že omenjeno) krastačo pa tudi v zvezi s konji in psi. Za konje na primer velja, da je nanje še posebej navezan kateri od mrtvih prednikov. Obstaja nasle- dnja zgodba: mlad gospodar je hotel prodati dva konja. S potencialnim kupcem si pride te konje ogledovat tudi župnik. Ko pridejo v hlev, sta konja nenavadno vznemirjena - kar je vsem trem, tudi gospodarju samemu, precej čudno. Čez čas pa župnik reče kupcu, da naj mu stopi na nožne prste in si tako ogleda konje. Ko je kupec tako storil, je za- prepaden pri konjskih jaslih zagledal pokojnika (mrtvega starega gospodarja), ki je krčevito držal oba konja za povodca. Kupec si je glede nakupa teh konj seveda takoj premislil. Z župnikom sta se na kratko poslovila in odšla. To zgodbo naj bi pripovedoval (pred nekaj letu umrli) kupec sam. Brez dvoma pa je v vaseh ob Muri mogoče zaslediti še več podobnih zgodb (in celo pričevanj). Vsekakor pa so ljudje ob pogrebih zmeraj skrbno opazovali, kako se vedeta v mrliški voz vprežena konja. Če sta bila konja mirna in potrpežljiva, je bilo vse v redu. Če pa sta bila nemirna in če je recimo kateri od njiju s kopitom kopal v tla, je to veljalo ža slabo znamenje. Tudi tisti, ki se pogreba niso udeležili, so med drugim navadno vprašali, kako sta se vedla konja. Njun nemir je namreč pomenil, da s preselitvijo pokojnika na oni svet ni vse tako, kot bi bilo treba. Če pa je kateri od konj s kopitom kopal v tla, je pomenilo, da bo pokojniku kmalu sledil kdo od sorodnikov ali bližnjih sosedov. Tudi v zvezi s psi obstaja kar nekaj vraž, ki so vezane na smrt in posmrtno življenje. Tako je reci-mo v kvaternem času pes na pokopališču ali v njegovi bližini zagotovo predstavljal enega od živim nevarnih pokojnikov. V pasjem zavijanju pa je tako ali tako še zmeraj nekaj zloveščega - in za marsikoga pomeni nemir ali bližino pokojnika ali napovedovanje smrti. (Nadaljevanje prihodnjič) riTROFM POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER AVTOCITdoo Kroška ul. 58, M.Sobota, tel.: 02/534 90 00 Ugodno financiranje na 6 obrokov, brez pologa - prvi obrok po šestih mesecih do stiskanja olja) itd. V paradi so sodelovali tudi konjeniki, kolesarji iz Beltincezmu-zejskimi kolesi, ljudski godci in pevci idr- Po mnenju predsednice strokovne žinjr Jelke Pšajt (etnologinja) si je parada v celoti zaslužila oceno dobro, s tem da so nekatere skupine posebej izstopale. Moteče jeb>l° tam, kjer so bili udeleženci oblečeni v kavbojke ali pa so nosili sončna očala. Nekoč tega namreč ni bilo. Največ točk pa je konusi ja dodelila TD Cankova, Društvu ljubitelje'’ podeželja Prlekije iz Šalinec in Društvu ljubiteljev starih koles Dimek Beltinci. Med tistimi, ki so bili posebej razočarani zaradi ta šne odločitve komisije, so bile bistriše pralje (perice), kajti zdelo se jim je, da koe' sarji ne sodijo ravno v okvir kmečke pat3 £ Mogoče imajo celo prav, čeprav ni kaj r£C glede njihove izvirnosti in zanimivosti- Sk£t pa je namen parade tudi druženje in Besedilo: Jože Graj, foto: N-J' Člani Društva ljubiteljev podeželja Prlekije iz Šalinec so prikazovali tudi, kako so nekoč ometavali lesene hiše z ilovico. www.p-inf.si Podjetje za informiranje, d. d.. Ul. a. Novaka 13. Murska Sobota Bistriške pr a!j e in ožemalci ■ .# ; >1 V Vestnikov! sejemski prilogi smo objavili kupon, kateri je omogočal vsem, ki so ga v soboto zadnji sej«'"-prinesli na Vestmkovo stojnico, osvežitev z lučko (sladoledom) Eskimo. Pričakovali smo da se bo oglasilo ve bralcev oziroma obiskovalcev, kot pa jih je dejansko prišlo. Vsi, ki so prinesli kupon, kot denimo naš dolgdeV” nik iz Zepovec pa so se seveda z veseljem posladkali. Veliko več zainteresiranih za brezplačno lizanje lučk ' bilo, ko bi bila dana ta možnost vsak dan; ampak potem bi hitro pošle in nič ne bi zaslužili Naši sladoledni aK™ tud' malo »škodili« ponudniki degustacije vin in piva. Le kdo bi po pijači še lizal? Kvečjemu bi rajši spil še kaj m Naslednje leto vabljeni na kozarček (?). - Š. S., foto: N. J. । ................... ■ -.............. Smo prva mednarodna zavarovalnica v Sloveniji z več kot 10-letnimi izkušnjami na tem P Zaradi hitre rasti, uspešnega poslovanja in širitve prodajne mreže v Sloveniji iščemo SVETOVALCEV PRODAJE za sklepanje življenjskih in premoženjskih zavarovanj na območju Pomurja IMATE Voljo do dela Željo po visokem zaslužku Srednješolsko izobrazbo Organizacijske sposobnosti Ambicioznost ŽELITE Odlične delovne razmere Visoko motivacijo Odgovorno delo Stimulativno plačilo Strokovno usposabljanje ..Cr*^ ^nt^ Citroenovi HDI-motor XSARA 2.0 HDi: Prihranek do 630.000,00 SIT C5 2.0 HDi: Prihranek do 230.000,00 SIT PICASSO 2.0 HDi: Prihranek do 400.000,00 SIT BERLINGO 2.0 HDi: Veselimo se vaših ponudb, kijih skupaj s kratkim opisom dosedanjih izkušenj pošljite do 13. 9. 2002 n9 Zavarovalnica d.d., GPS, Dunajska 29, 1000 Ljubljana, ga. Gantar, ali po elektronski pošti na naslov- BOGATA IJSKA El izp»sn' Prl P°r°b ao^ B® 5. september 2002 KMETIJSTVO 13 Danes protestni zbor kmetov pred slovenskim parlamentom Ni prihodnosti brez kmetijstva! odgovorila na protestno noto Sindikata kmetov Slovenije ®anašnji protestni shod slovenskega podeželja pred poslopjem slovenskega parlamenta, ki ga organizirata Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in Zadružna ^Za Slovenije, bo. Organizatorji napovedujejo, da bo to protest slovenskih kmetov, z njim pa želijo opozoriti )avnost na težave, s katerimi se slovenski kmetje in ožel je srečujejo, javnost pa je o njih največkrat premalo 'napačno obveščena. Kmete in podeželje skrbi predvsem gotova prihodnost, ki jih čaka po vstopu Slovenije v Evrop-D.°?n9°’ opozoriti pa želijo tudi na številne druge nerešene tar ’enie' Kmetijsko-gozdarska zbornica že dalj časa opo-ia na probleme, ki se pojavljajo na področju socialne var-SJ'> zemljiške problematike, zadružništva, veterine, kmeto-v na območjih z omejenimi možnostmi, gozdarstva in lo-feš 3 *er saniranja naravnih nesreč v kmetijstvu, vendar za evanje teh vprašanj med odgovornimi ni pravega posluha. Srbski kmetijski minister dr. Dragan Veselinov ilobisku v Pomurju ^metki prihodnjega sodelovanja ^a povabilo mag. Franca Buta, ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, se je mudil na petdnevnem yes'.°6isku v Sloveniji srbski kmetijski minister dr. Dragan Slov > ”?V’ °ba ministra sta na pogovorih ugotovila, da imata »Oso *n Srbija veliko možnosti za razvoj medsebojnih od-kom,V’. So bdi prekinjeni v začetku devetdesetih let. Posebne ki oblikujejo prostotrgovinski sporazum med držalo 2a’So opravile že dobršen del dela, po tem sporazumu pa se tirža „°k°h 6.000 izdelkov povsem sprostilo trgovanje med »dp aaia’ saj bo obojestranski prostotrgovinski sporazum CVil carine, posebne dajatve in kvote. Za 18 skupin pro-kjer . bo ve,ial obojestranski režim kvot, za štiri skupine, kvotnis° mogli doseči dogovora o liberalizaciji ali režimu ’ Pa bodo tudi v prihodnje veljale dosedanje carine. Pte °Sedanje carine bodo še na-Za mlečne izdelke, ra-H0 nekaterih sirov, za rafinira-s0il^tlinsko olje, piščančje me-spt0 jVe živali, saj se komisiji za Hbspltev tr8«vanja z njimi nista hi v ‘Ogovoriti. Ker zaenkrat da bi do dogovora das°’°ba ministra predlagata, v Prihodnjih dneh obe Ostaneta in končata da bi tako lahko spo-Čel^.^bficirali in bi lahko za-lati še pred novim letom. S prostotrgovinskim sporazumom bosta pridobili Obe državi, saj bo imela Slovenija možnost izvoza mesnih izdelkov, testenin, ribjih konzerv, pijač in kon-ditorskih izdelkov, Srbija pa bo v Slovenijo lahko prodajala sadje in zelenjavo. Ministra sta se tudi dogovorila, da pospešita sprejetje sporazuma o medsebojnem priznavanju gort, saj bi tako lahko obnovili nekoč obsežno trgovanje s semenskim materialom, saj se za to zanimata obe strani. ’....- •»a— ■ - k a' pOmUftn'ster dr. Dragan Veselinov si je ogledal v spremstvu gosti- ln° Mesno industrijo. Foto: N. Juhnov ^šno poslovanje radno111 Sadnikov in vinarM^^^ IS|* «k»pSan«, M taKri K M odstotno, so imeli delničan1 beOih prip°nl oOo 00 skupščini, kjer ni bilo nobe^7^^° na ^radiv vne šole, katerega n°tr‘ ^51^' že lepo urejena. Tam so Rič za delo krajevne skupm* td turnega društva Jozse večja dvorana za kultur bavne prireditve. smemo šteti tudi g°5tl) no društvo vodi Delujejo: mešani ma ‘ juri1 vski zbor, dramska skuj a[|{i^ mična skupina. Pfe f^St8*, smo imeli tudi likovn del zakoncev Velenc^jiislt zbor pa je dobil lan* priznanje.« ^00^ »Na gasilce in1 tudi ne smeva poža »Gasilsko društvo-* predseduje Sebastijan ^1)^ 75 ler. Je primerno gasilski dom, prirej pa je treba razširit* ■ za hrambo gasilsktUj ^0 . vozila, saj je zdaj ,gaf dvorani. Malo nas5 večjega števila nilad* - oj y na Kapci iz leta v K in mladine. Letos s^ vasi šest požarnih n jjiVO mo pa tudi pet P°za o#- kov. '.J'1 Dokaj aktivni P gliJt-jji, metaši Kapce, ki s° Lk igrišče, kot to zah* a« dobro pa se drz'l ( V mah. Tekmujejo ® ^0 medobčinski nog0. ms 5- september 2002 IZ NAŠIH KRAJEV 15 Prvo srečanje s snovalci goričkega paa Najprej kartiranje habitatov Oživljanje prvega krajinskega parka na območju severovzhodne Slovenije je »oživilo« številne zahteve Ed krajinskega parka Goričko, ki bo zaživel v letu 2003, vsi pričakujejo, da jim bo prinesel čim več koristi in čim manj omejitev. Dejstvo je, da bo obojega aekaL predvsem pa se bodo morali vsi domačini z Go-r*ckega kar dobro seznaniti, kaj pomeni živeti v krajin-s etn parku. Za takšno »izobraževanje« bo čas v prihodnjih ^secih, te dni pa je že na terenu skupina strokovnjakov P°d vodstvom prof. Mitja Kaligariča, ki izvaja kartiranje a Uatov oziroma občrtavanje območij (življenjskega °lja in domovanja) živalskih in rastlinskih vrst, kar pre-tavlja osnovo krajinskega parka. Svoje delo nameravajo P°drobno predstaviti v sredo, 4. septembra. ■ -ThzJJ i* —— v srti Tudi župani 11 goričkih ob-želijo biti na neki način udeleženi v pripravah na ustavljanje krajinskega parka -^kateri vsaj sedaj v predvolil-ne® času. Njihov posrednik je ^Pan Občine Grad, kjer naj bi "ilv grajski stavbi sedež priho dnjega informacijskega središča. Pripravili so spisek 13 kandidatov - svoj izbor strokovnjakov domačinov iz 11 občin, ki naj bi sodelovali v upravljal-ski strukturi krajinskega parka. Ta seznam so že poslali na Ministrstvo za okolje, prostor in energijo in to naj bi bila »prednostna lista« tistih morebitnih sodelavcev, ki naj bi jih izbrani izvajalec za ustanovitev parka (Konzorcij AHT iz Essna in ATC iz Dunaja) vključil kot sodelavce pri projektu. Prav tako ustanavlja Občina Grad zavod, ki bo sklenil upravljalsko pogodbo z lastnikom gradu, z državo. Že pred časom pa so se oglasili tudi člani Slovenskega ekološkega gibanja, ki opozarjajo, da je treba pri tem večletnem procesu ustanavljanja in oživljanja parka poleg naravovarstvenih in kulturno-spome-niških usmeritev preveriti in na ustrezen način predvideti razvojne interese lokalnega prebivalstva (že 1996. leta je na to opozorila prof. Bernarda Novak v knjigi Vrt Evrope). Po njihovem mnenju morata predvideti krajinska parka Goričko in Mura tudi načrtno rabo naravnih virov: pitne vode, slatine in termalne vode; uporabo plina in vroče vode (rastlinjaki), zavarovanje flore (bele narcise, lečevke, logarica, gorički bor, jelše, šalovski dišeči volčin), zavarovanje favne (izumiranje štorklje, redkih ptic, dvoživk, talnih živali), predvsem pa naj bi se v Pomurju spodbujal razvoj biokmeto-vanja in ekoturizma. Bernarda B. Peček ■ Služba, študij, glasba... Andrej Lebar iz Velike Polane se zanima tudi za napredek kraja Poudarek množičnosti športniki uspešni tudi na mednarodnih tekmovanjih Hi P°rtna 2ve2a občine Kuzma, ki je bila ustanovljena ko-aPri^a ’eta 2000> je po dobrih dveh letih delovanja SV0’ obstot ^veza združuje NK Tromejnik, V!tnithSt0Pa^0 na raznih tek- I \kluh turnirjih. Trije člani a S° sodelovali na ev-% P^enstvu na Danskem, Stilno Bunderla pa se je 17 blesto. Člani K kluba Tromejnik Se že pripravljajo tudi na svetovno prvenstvo, kjer naj bi nastopila dva njihova člana. Najbolj množično je Športnorekreacijsko društvo Gornji Slaveči, ki vključuje okoli 1)0 članov iz vse občine in uspešno sodeluje s sorodnimi društvi v Avstriji in na Madžarskem. Letno pripravijo od dve do tri športna srečanja, njegovi člani so nastopili na Maratonu treh src, sodelujejo pa tudi na drugih športno-rekreativnih prireditvah. V društvu delujeta dve ekipi malega nogometa, člani in veterani, imajo pa tudi kolesarsko sekcijo, ki dvakrat letno organizira kolesarjenje za svoje člane. Športna društva Trdkova, Dolič in Haminova sodelujejo z eki- tin na Gradiščanskem je pripravila maja kolesarski maraton po obmejnih krajih treh držav, v juniju pa je pripravila skupaj s Športno-rekreacijskim društvom Gornji Slaveči mednarodni turnir v malem nogometu, na katerem je sodelovalo sedem domačih ekip, štiri ekipe iz tujine in tri mladinske ekipe. Letošnje aktivnosti zveze pa se s tem niso končale, pravi njen predsednik Slavko Krpič. Že septembra bodo pripravili s Športnim društvom Dolič kros, 7. decembra pa skupaj s karate klubom Tromejnik odprt turnir v karateju. Med aktivnostmi zveze pa ne moremo tudi mimo izbora športnika občine, ki so ga letos organizirali prvič. Za najboljšega so razglasili karateista Marka Bunderio. Športna zveza občine Kuzma daje poudarek predvsem množičnosti, pravi njen predsednik Slavko Krpič. med kolektivi pa Športno-rekrea-tivno društvo Gornji Slaveči. Najperspektivnejši športnik občine je karateist Evgen Bunderla mlajši, osnovna šola v Kuzmi pa je prejela priznanje za uspehe pri vzgoji mladega kadra. Ludvik Kovač ■ Srečanje krajanov Pinc in odseljencev “““j petek in soboto so pripravili v Pincah sklop prireditev ob 680-etnici prve omembe imena najvzhodnejšega na-__l selja v Sloveniji (leta 1322 kot Pynche). Na prireditev so povabili mnoge nekdanje krajane Pinc, ki so se v preteklosti iz kraja odselili, pripravili pa so tudi razpravo o zgodovini kraja. Osrednji dogodek prireditve, ki je potekala v organizaciji Kulturnega društva Gydrgy Zala Pince, ki ga vodi Magda Jaklin, in Krajevne skupnosti Pince, je potekal v soboto v kulturnem domu s kulturnim programom, sprejemom odseljencev in pogostitvijo. Pripravili pa so tudi razstavo vezenin, ki so jo pripravile vaščan ke, ki sodelujejo pri roč-nodelskem krožku kulturnega društva iz Pinc. V petek pa so se v okviru okrogle mize o zgodovini kraja vaščani pogovarjali s publicistoma V Pincah so v soboto poskrbeli, da so se domačini in gostje, ki so se iz kraja v preteklosti odselili, dobro počutili. regovor, da jabolko ne pade daleč od drevesa, drži tudi za Andreja Lebarja, ki je po očetu Slavku - znanem glasbeniku - podedoval veliko dobrih lastnosti, med njimi tudi ljubezen do glasbe. Vrsto let je igral s kolegom Milanom Žižkom, nastopala pa sta pod imenom Duo set in izdala glasbeno kaseto. na mariborsko fakulteto za elektroniko, računalništvo in informatiko, kjer je izredni študent in končuje študij. Pravilno je razmišljal, ko je povedal, da je treba znanje, ki ga dobiš v šoli, nenehno nadgrajevati, zato pač visokošolski študij. Andrej Lebar Je bil svojčas mladinski aktivist, deloval pa je tudi v krajevni skupnosti, saj je bil med drugim vodja delegacije za zbor krajevnih skupnosti nekdanje občine Lendava. Ustvaril si je tudi družino. Z ženo Vido, ki je vzgojiteljica, imata tri hčere: Maja je študentka računalništva in matematike, Katja je gimnazijka, Nina pa je še osnovnošolka. Andrej je sicer družinski človek, ki pa ima »dovoljenje« tudi za svoje konjičke, od katerih je aktualno tudi kolesarjenje. »Kot nekdanjemu mladinskemu in krajevnemu funkcionarju pa mi tudi zdaj ni vseeno za napredek našega območja. Imam občutek, da Velika Polana nekoliko caplja za sosednjimi kraji, kjer že imajo ali pa pravkar urejajo kanalizacijo. Če kje, potem bi to najbolj potrebovali prav v Veliki Polani, saj smo na nižinskem območju.« Razkril je tudi, da ga »bolijo« razprtije med županom in svetniki. Prav je povedal: »Za napredek se je treba poenotiti in ne gledati na lasten račun, ampak na skupne koristi.« Š. S.i »Zdaj sem član tria, v katerem igrata poleg mene še oče Slavko in bratranec Stanko. Naša glasbena skupina v glavnem spremlja na nastopih folklorno skupino iz Velike Polane. Svojčas pa sem bil tudi jaz folklorni plesalec. Zdaj sem član vinogradniškega društva in pojem v njegovem oktetu Glas goric, že vrsto let pa pojem tudi v cerkvenem pevskem zboru,« je povedal Andrej. Končal je srednjo elektrotehniško šolo in je zaposlen v stro-jegradnjah lendavske Nafte kot vodja službe za vzdrževanje merilne in regulacijske tehnike. Želja po znanju ga je »pripeljala« in zgodovinarjema Sandorjem Vargo in Laszlom Gdnczem. Še posebej v razpravi o zadnjem stoletju so se aktivno vključevali v razpravo in razlagali svoja videnja posameznih dogodkov, ki so zaznamovali kraj in okolico. Kraju z 250 prebivalci, ki leži tik ob državni meji na obrobju Dolinskega in obronkih Lendavskih goric, se odpirajo razvojne možnosti ob vse večjem tranzitu na relaciji Lendava-Tornyiszantmiklos in predvideni avtocesti z mejnih prehodom, ki bo tekla ob vasi. J. Ga. ■ Dobrovnik TD Dobrovnik je na izrednem občnem zboru sprejelo statut društva, saj je bilo prej organizirano na podlagi pravilnika. Po določilih statuta lahko poslej člani društvi tudi prodajajo svoje izdelke in pridelke, in sicer kot del turistične dejavnosti. Čeprav je do martinovega še daleč, pa so v društvu že pomislili nanj in odločili, da bo šele 16 in 17. novembra, kajti 11. novembra bodo volitve, ko morajo biti ljudje trezni. (F. Bo.) 16 5. september 2002 VESM domačija 2002 Slovenij A zavzel, da bo imamo bodo imeli”1 dil vse za to, da prihodno O sek. Sam se je Sklepna prireditev Naj Tudi v ii D , v , -—"—.»»BOT rggm Pred številnimi zbranimi obiskovalci Igrali so tudi znameniti črešnjevski tamburaši »Ta akcija je hvalevredna, saj prispeva, da se ljudje na podežel-j ju čutijo opažene, je poudaril Franc But, minister za kmetijstvo, in dal, da pri tem ni izražena teW valnost, ampak so omenjene Iona' bje, ki so glavni steber razvoja podeželja. Kajti podeželje brez kmetije ne bi bilo takšno, kot j® Ne strinja se z mnenjem, dabo imel naš kmet slabše možnosti kot jih imajo kmetje v državah članicah EU, moral pa se bo trdo spoprijeti s konkurenčnostjo. Pri tem je nesmiselno držati glavo vP^ I kmetje enake možnosti in njej0''0 podporo. Ustvarjali bomo razme-re, ko ne bomo govorili o zatonu kmetijstva, ampak o konkurenčno sti in rasti. Edino, kar imamo,!' prihodnost. Na koncu je še dodal da je ta del Slovenije skrivnost«’ pokrajina, kjer se prepletajo tra cionalne in sodobne vrednota očara te gostoljubnost, hrana p3 postavi na noge, A. Nana Rituper R* foto: Natalija J^”7 --- m. : poVl'"' 1 Novak, Boštjan Rous, Damjan Jeric 1 jjii^ :a za informiranje Irma Benko in odg ■ zaplesala folklorna skupina. Pozno v noč pa so lahko obisk0 ......,..,,1^ vi < ' j 'jjl SP Gostje na naj... domačiji so lahko poizkušali kmečke dobrote, ki s° J le vrle gospodinje, prijateljice, sosede, sorodnice ... Na sklepni prireditvi Naj... domačija, ki jo izvaja časopis Vestnik, je vedno združeno vse tisto najboljše, kar se je dogajalo v okviru te akcije, ne samo letošnje, temveč tudi iz preteklih letih.« Smo lahko slišali v nedeljo na naj... domačiji Žni-daričevih v Črešnjevcih, kjer je potekala letošnja sklepna prireditev. Ob tej priložnosti so se zbrali domačini z domačij, ki so sodelovali v letošnji akciji, pa tudi mnogi drugi. Slovesne prireditve se je udeležil tudi minister za kmetijstvo Franc But, uvodni govor pa je imel letos Janko Slavič, podžupan v Gornji Radgoni in direktor Kmetijsko-gozdarske-ga zavoda. Poleg uradnega dela, kjer so predstavili vse nagrajene, pa so zabavali večtisočglavo množico črešnjevski tamburaši, folklora, Zamurjenci, Anton aus Tirol ter skupina Štrk, ki je I igrala pozno v noč. 1 Čeprav se pri Žnidaričevih ■ dnevno zbira veliko ljudi in go- | stov, jih verjetno toliko ni bilo še | nikoli. Na dvorišču se je pekel vol, S mize so se šibile pod domačimi I dobrotami, igrala je glasba, na B dvorišču pa so se zbirali, družili in R se pogovarjali ljudje, ki so si prišli ogledat naj... domačijo. Med obiskovalci so bili tudi naši znanci iz preteklih let, morda pa so bili med njimi tudi domačini, ki jih bomo v okviru akcije obiskali v prihodnjih letih. Kajti dokler bodo domačije, tako dolgo bo strokovna komisija-obiskovala podeželje in iskala nove domačije. »Imamo klene, pridne ljudi, ki se ne borijo samo za lastno preživetje, ampak tudi za prihodnost svojih naslednikov, je v svojem pozdravnem govoru poudaril Janko Slavič, podžupan v Gornji Ra-dagoni in direktor Kmetijsko-go-spodarskega zavoda. O tem se je lahko prepričala tudi komisija na terenu. Na naš naslov je prispelo v okviru glasovanja 551 glasovnic, ki so navijale za eno od dvanajstih domačij, ki so prišle v ožji izbor. Največ glasov je prejela domačija Vučakovih. Tri izmed glasovalcev pa je izžrebala Marja Dolamič. Prvonagrajenec Štefan Varga, Gradišče 3b, 9251 Tišina, bo prejel od Tonda-cha kritino v vrednosti 150 tisoč tolarjev, drugo in tretje izžrebana Milan Gašpar, Šulinci 68, 9203 Petrovci, in Vera Beznec, Mačkovci 46, 9202 Mačkovci, pa knjigo Boug žegnjaj. ____ ___________________________< Nagrajene domačije pa so predstavili - člani komisije Žita Flisar I' Nana Rituper Rodež, priznanja pa sta najboljšim izročila direktorica nik Vestnika Janez Votek, program pa je povezovala Nevenka Emri. ■ SC® ""N' . SR Na prireditvi so se zbrali tudi letošnji nagrajenci. Poleg Žnidaričevih še Osterčevi iz Bunčan, Smodiševi iz Kuštanovec, Sarjaševi iz Trnja, Fleisingerjevi iz Spodnjih Ivanjec, Vučakovi iz Beznovec ter prejemniki priznanj Celečevi iz Krajne, Lejkovi iz Tropovec, Slivnjekovi iz Bokrač, Vargovi iz Gradišča ter Zverovi iz Lipe. IRK 5. september 2002 KRONIKA 17 Ponovno pogin živi Zgodilo se je... Tokrat Cikečka fclomarnežem spoved reje živine ^hzenska ovadba । RJkoraj neverjetno se sliši, da v Po-M murju, ki je kmetijska pokrajina, fon' Sk°rajda vsake pol leta pišemo o I «an'nU $*vali zaradi malomarnega rav- Zanemarianja in podhranjenosti. 1 k • S° tak« trmasti, da vztra-Lreji živine, če tega več fizično ali ^vinCn°ne zmofejo? Za vse, za kmeta, s°sede, inšpektorje in policijo bi ’li|"h e’ če b* odpeljali krave v zakol L™ Prodali takoj, ko so se pojavile ^Zave- Zakaj tega ne storijo, vedo at> le tisti, ki so krivi za pogine. L lakšna nepravilna odločitev jih bo ; ne le, da ostanejo brez živi-plf bodo morali še visoke kazni, e; ? te8apa imajo splošno prepoved F akršnekoli živine. j^f^aeijo o primeru pogina krav v Či-L 1Vasi nam je tudi tokrat posredoval L ° Paučič, veterinarski inšpektor, ki ima Fehvaležno in neprijetno delo, da mora Lajavi opraviti oglede na terenu in ukre-^°dba se je začela že sredi prvega vro-(tlv^a Va^a v iuniiu’ ko ie poginila Prva tiste niti niso motili več vzeti vzor- Žalosten pogled na shirano žival v (Foto: Arhiv veterinarske inšpekcije) ca hrbtenjače, kar so obvezni zaradi ugotavljanja BSE). Sosedje so ga opozarjali, njega in mater, vendar jih nista poslušala. Sosed ga tudi hi prijavil, kajti vemo, kako je z medso-sedskimi odnosi na vasi - slišiš in vidiš marsikaj, pa zaradi dobrih odnosov nočeš videti. Kako dolgo je trpela ta druga krava, ki so jo našli inšpektorji, ne vemo; le predvidevamo lahko, da je bila bolna, lačna in v agoniji zelo dolgo, kar dokazujejo tudi odrgnine na zadnjih nogah, ki so nastale zaradi nehotenih gibov. Za to žival so predvideli evtanazijo. Shirani bik, ki je bil še v hlevu sredi nagrmadenega gnoja, je bil odvzet in Zaklan v klavnici. Lastnik je dobil prepoved nadaljnje Vlomilci in tatovi ne mirujejo Prinašamo le nekaj vesti, sicer bi bil »seznam« predolg. - V Bogojini je nekdo vlomil v trgovino in ukradel cigarete v vrednosti 321.000 tolarjev. - Nikar ne hranite večjih vsot denarja doma, sicer se vam utegne zgoditi enako kot nekemu Gornjeradgončanu, kateremu je neznanec pobral iz nezaklenjene omare denarnico s plačilnimi karticami in 500.000 to- Čikečki vasi. Z injekcijo so jo odrešili dolgotrajnih muk in agonije. reje govedi in zahtevo po očiščenju hlevov. Podana je bila tudi kazenska ovadba. »Lastnik tej živali najverjetneje ni nudil prve veterinarske pomoči, ki je je bila potrebna, saj drugače si ne moremo predstavljati tako žalostnega konca. Vprašanje je, kaj je bilo in kako dolgo je to trajalo. Očitno so bile živali bolne. Močna splošna shiranost, oslabelost, in to tako, da nazadnje sploh ni mogla vec piti. Niti sledu ni bilo o maščobnem tkivu, sploh ni imela loja, niti na črevesnem oporku; torej si lahko le predstavljamo, kako dolgo je žival trpela,« je pojasnil Darko Paučič. Bernarda B. Peček ■ larjev gotovine. - V Ocinju je nekdo ukradel vodno črpalko in nekaj drugih reči, s čemer je lastnika oškodoval za 150.000 tolarjev. - Iz nezaklenjenega osebnega avta v Martjancih je ukraden akumulator. - V Murski Soboti je 1. septembra izginilo belo kombinirano vozilo Renault Ma-ster, registrska številka LJ X5 703. Š.S.l Med 26. avgustom in 1. septembrom se je zgodilo na slovenskih cestah 177 prometnih nesreč, v katerih se je poškodovalo 162 oseb, devet ljudi pa je umrlo. Letos do začetka septembra so ceste v Sloveniji terjale 177 življenj, lani v enakem obdobju pa 201. Od 28. avgusta do 2. septembra je bilo v.Pomurju 42 prometnih nesreč, v katerih se je devet ljudi lažje poškodovalo, v šestih pa so bile poškodbe hude. Prva huda nesreča se je zgodila 28. avgusta okrog 19. ure na Vaneči, kjer je voznik osebnega avta zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal z vozišča, nakar se je avto večkrat prevrnil. Druga nesreča s hudo poškodbo je bila 29. avgusta ponoči v Pečarovcih. Tam je voznik kolesa z motorjem med vožnjo po klancu navzdol zapeljal v levi obcestni jarek, padel, in ker ni nosil varnostne čelade, se je hudo poškodoval po glavi. Odpeljali so ga v soboško, od tam pa v mariborsko bolnišnico. Naslednji dve nesreči sta se zgodili 31. avgusta. Prva je bila v Radoslavcih, in sicer že ob 3.15, ko je voznik osebnega avta, ki ni vozil s prilagojeno hitrostjo, zapeljal z vozišča, trčil v vrtno ograjo, nato pa še v drevo. Voznik in sopotnik sta se hudo poškodovala. Istega dne ob 16.35 pa je bila huda nesreča na Srednji Bistrici. Voznik osebnega avta, ki ni upošteval prometnega znaka, je zapeljal v križišče in trčil v avto-mobilistko, ki je v tistem hipu pripeljala po prednostni cesti. Dve potnici v njenem avtu sta se hudo poškodovali, dve pa lažje. Škode je za dva milijona tolarjev. Med 28. avgustom in 2. sep- , tembrom je bilo na območju Po- I murja 36 evidentiranih kršitev javnega reda in miru, od tega 13 v zasebnih prostorih in 23 na javnih mestih. Tokrat torej prevladujejo kršitve zunaj doma, predvsem na nogometnih tekmah. V omenjenem obdobju so policisti pridržali 10 kršiteljev, od tega glavnino (osem) v nedeljo, 1. septembra, ko je prišlo do kršitve javnega reda na nogometni tekmi v Murski Soboti. Na letališču v Rakičanu se je 29. avgusta zgodila nenavadna nesreča, ko je Mariborčan ob pomoči dveh prijateljev menjaval eliso na motornem padalu. Pri preizkusu delovanja se je odtrgal eden od krakov elise in lastnika padala zadel v desno roko ter ga lažje poškodoval. V preteklih dneh ni bilo požarov na objektih, se je pa zgodila »požarna« nesreča na kmečki paradi v Gornji Radgoni. Ženski iz Šalinec, ki se je peljala na traktorski prikolici, na kateri so prikazovali kuhanje v stari kmečki peči, se je vnelo krilo, nakar je ogenj zajel še ostalo obleko. Kljub hitremu reševanju prisotnih so posledice hude opekline. Zdravi se v soboški bolnišnici. Tudi to se zgodi. Zadnji dan avgusta, bila je sobota, so operativno komunikacijski center obvestili, da se v okolici Murske Sobote vozi z osebnim avtom oborožen moški in išče ženo, ki je po sporu odšla zdoma. Stekla je akcija in moža so hitro našli. Pozneje so opravili še hišno preiskavo in našli pištolo, malokalibrsko puško, revolver, avtomatsko puško MP 40, vojaški bajonet in 146 nabojev različnih kalibrov. Prava orožarna. Seveda bodo osumljenca ovadili. S. s. ■ JESENSKA baumit fasadnega sistema STIROPOR - EPS Baumit lepilo KlebeSpachtel Baumit armirna mrežica Text * Baumit zaključni sloj LAMELNE PLOŠČE - LAMELE • Baumit lepilo HaftMortel ■ Baumit armirna mrežica TextilglasGitter • Baumit zaključni sloj 3GU h Baumit fasade • ometi • malte -——■i . p h n o Zagrebška ulica 1,1000 Ljubljana, tel.: 01/236-37-55, www.baumit.si BAUMIT Gradbeni matena^^^^— 18 ŠPORT 5. september 2002 Nogomet Dobra igra Mure, a neučinkovita Pomursko-štajerski prvoligaški derbi je v Fazanerijo kot po navadi pritegnil veliko ljubiteljev nogometa, čeprav tako Sobočani kot Mariborčani v letošnji sezoni niso izpolnili pričakovanj. Gotovo niso bili razočarani, saj so videli zanimivo in privlačno tekmo. Škoda le, da sta dober vtis pokvarili navijaški skupini z nešportnim obnašanjem. Mura je tokrat prijetno presenetila z dobro igro, nadigrala je državne prvake, si ustvarila številne priložnosti za gol, ki pa so ostale neizkoriščene. Neučinkovitost še naprej spremlja Sobočane, ki so tako v letošnji sezoni izgubili že veliko dragocenih točk. V moštvu Mure seje tokrat zopet pojavil Argentinec Diego Romero, ki je skupaj z mladim Daretom Vršičem v vezno vrsto vnesel precej svežine, z odlično igro pa se je izkazal tudi Boštjan Zemljič. Seveda pa je največji krivec, da zmaga ni ostala v Fazaneriji, vratar gostov Murko, ki je nekajkrat odlično posredoval. V moštvu Maribora pa se je tudi odlikoval Sobočan Fabio Cipot. V odigranem četrtem kolu druge državne nogometne lige pa sta razočala oba prekmurska drugoli-gaša. Nafta je v Lendavi nepričakovano izgubila tekmo z Dravinjo iz Slovenskih Konjic in je poleg kranjskega Triglava še brez zmage. Tekma je bila odločena že v prvem polčasu, ko so gostje povedli s 3: 1. Nepričakovano visok poraz so doživeli Križevci v Zagorju, ki je doseglo prvo letošnjo zmago. Za Križevčane je bil usoden začetek tekme, saj so domačni v sredini prvega polčasa že vodili s 3:0. I/ tretji državni nogometni ligi vzhod so v četrtem kolu tekmovanja prijetno presenetili Beltinci, ki so prepričljivo zmagali v Odrancih in brez poraza prevzeli vodstvo na lestvici. Z dvema zadetkoma se je izkazal Mario Zver. Z dobrimi igrami nadaljuje Tromejnik iz Kuzme, ki je tokrat prepričljivo ugnal Veržej, z dvema goloma pa se je uveljavil mladi Čontala. Tretjo zmago je zabeležila tudi Čarda iz Martjanec, ki je s težavo premagala Apače, edini gol pa je v začetku drugega polčasa dosegel Črnko. Apače je zadnjih 15 minut imelo igralca več, ker je bil izključen Vogrinčič. Črenšovci so presenetili vodečo Hotizo z zanesljivo zmago in ji zadali prvi poraz. Bistrica je odščipnila točko Turnišču, oba pa sta zabeležila tretji neodldočeni izid. Zmaga Ba-kovec nad novincem Panonijo iz Gaberja je bila pričakovana, prav tako tudi zmaga Tišine nad Kemo iz Puconec. Pucončani so imeli ves drugi polčas igralca več, saj je bil izključen Kovač, kar pa niso znali izkoristiti. Panonija in Kerna sta tako še edini brez točke. V drugem kolu prve soboške medočbinske nogometne lige je bil odigran derbi na Cvenu med Se-gradom Makoterjem in Arcontom iz Gornje Radgone, ki so ga dobili Radgončani. Z dveh gostovanj so Radgončani prinesli vseh 6 točk in si tako olajšali tekmovanje v nadalje fanju. Po porazu doma je Roma iz Vanča vasi in Borejec presenetila Rakičan in osvojila tri točke. S prepričljivo zmago je presenetila tudi Serdica, ki je odpravila Go-ričanko iz Rogašovec. Visoki zmagi so dosegli Ižakovci nad Slatino in Bogojina v Motvarjevcih. V drugem kolu prve lendavske medočinske nogometne lige so Renkovci zmagali v Dobrovniku in prinesli drugo zmago z gostovanja. Petišovci, ki so dobro štartali, so premagali Mostje, Nedelica je bila boljša od Veteranov iz Turnišča, Čentiba pa od Polane. Feri Maučec Številni ljubitelji nogometa so videli na pomursko-štajerskem derbiju med Muro in Mariborom Pivovarno Laško v Fazaneriji zanimivo tekmo, v kateri so bili gostitelji boljši tekmec, žal pa zopet niso uspeli zatresti mreže. Fotografija: Nataša Juhnov 0K Pomurje-Galex-Regal MS Uvrstitev med prve štiri ekipe Odbojkarji Pomurja-Galexa-Rega-la iz Murske Sobote, ki so zasedli v minuli tekmovalni sezoni četrto mesto, so začeli s 15. avgustom s pripravami za novo tekmovalno sezono v prvi državni ligi. Trenirajo vsak dan razen nedelje pod vodstvom trenerja Saše Topovska, ki je lani tudi še igral. Moštvo naj bi tokrat vodil s klopi, njegovo mesto pa je prevzel državni mladinski reprezentant Andrej Grut. Kluba ni zapustil nihče,, vrnil pa se je Samo Bačvič, ki je v pretekli sezoni uspešno igral na Nizozemskem in je pomembna pridobitev za ekipo. S člansko ekipo tudi vadita mladinca Uroš Ko-vačec in Gorazd Flisar, medtem ko zaradi študija ne bodo mogli računati na mladince Alena Verena, Klemna Kousa in Grego Flisarja. Trener Sašo Topovšek bo imel v novi tekmovalni sezoni na razpolago igralce: Sama Bačviča, Andreja Gruta, Bogdana Mariča, Tomasa Čeha, Andreja Gruta, Borisa Gruta, Branka Novitoviča, Primoža Horvata, Uroša Kovačeviča, Gorazda Flisarja in Jožeta Hakla. Po potrebi pa bo dres lahko oblekel tudi Sašo Topovšek. V klubu, ki ga uspešno vodi predsednik Štefan Flisar ob pomoči Janeza Kučana in še nekate-, rih aktivnih članov upravnega odboja, so zadovoljni, da jim je uspelo zadržati Andreja Tota in Branka Novitoviča, za katera so se zanimali številni klubi, s prihodom Sama Bačviča pa so tudi močnejši, tako so tudi letošnji cilji večji - uvrstitev med prve štiri ekipe in igrati v končnici državnega prvenstva. Ne bodo Odbojkarji Pomurja-Galexa-Regala - člana prve državne lige: Boris Grut, Andrej Tot, Tomas Čeh, Bogdan Marič, Sašo Topovšek (trener), Štefan Flisar (predsednik); čepijo: Andrej Grut, Primož Horvat, Uroš Kovačevič, Branko Novitovič, Janko Muller (fizioterapevt). Fotografija: N. J. pa razočarani, če tega cilja ne bodo dosegli, saj so njihovi rezultati tudi, veliko odvisni od razpoložljivih sredstev. Kljub novemu sponzorju Re-laxu se še vedno srečujejo s finančnimi težavami, saj od nekaterih sponzorjev niso dobili obljubljenih sredstev, tako da jim primanjkuje 3 do 4 milijone tolarjev. Soboški odbojkarji bodo sodelovali tudi na pokalnem tekmovanju, žal pa zaradi pomanjkanja denarja ne bodo tekmovali za evropski pokal (CEV), kar je vsekakor velika škoda. Pri OK Pomurje-Galex-Regal Murska Sobota se pripravljajo na skupščino, ki bo predvidoma v drugi polovici septembra. Na njej naj bi vključili v vodstvo kluba nove ljudi, ki so voljni delati, saj bodo le tako lahko izpeljali načrtovane naloge. Po projektu Petra Breziča bodo organizirali po vseh soboških in okoliških osnovnih šolah šolo odbojke, ki jo bodo vodili sposobni igralci prvegaTnoštva Samo Bačvič, Andrej Tot in Branko Novitovič. V prihodnje želijo nameniti vzgoji mladih odbojkarjev večjo skrb. (F. M.) Košarka Komisar Pomurske košarkarske lige Igor Prelog je razpisal tekmovanje v pomurski košarkarski ligi za sezono 2002/2003. Klubi, ki želijo tekmovati, se morajo prijaviti do 15. septembra. (0. B.) Nogometna liga Si. mobil Drava 4 2 1 1 j0:7 7 Panonija 4 0 0 4 2:10 0 Rezultati - 7. krog Izola 4 2 1 1 8:7 7 Mura: Maribor 0: 0 Krško 4 2 1 1 8:10 7 1. MNL MS Koper: Dravograd 3: 2 Križevci 4 2 0 2 13:9 6 Rezultati - 2. krog Olimpija: Publikum 1:0 Dravinja 4 2 0 2 6:8 6 SM Cven : A Radgona 0 : 1 Korotan: Rudar 0:0 Bela krajina 4 1 2 1 4:9 5 Rakičan: Roma 1:2 Primorje: Gorica 1:1 Zagorje 4 1 1 2 7:7 4 Ižakovci: Slatina 5 : 0 Šmartno: Ljubljana 2:2 Goriška brda 4 1 1 2 7:8 4 Grad : Cankova 4 :1 Koper 7511 11:9 16 Livar 4 1 0 3 2:6 3 Motvarjevci: Bogojina 0 :4 Olimpija 7 4 2 1 8:5 14 Železničar 4 1 0 3 4:13 3 Serdica : Goričanka 4 : Dravograd 7322 10:6 11 Triglav 4 0 1 3 5:8 1 Ižakovci 2 2 0 0 10:2 6 Gorica 7 2 5 0 10:6 11 Nafta 4 0 1 3 4:11 1 Bogojina 2 2 0 0 5:0 6 Primorje 7 3 2 2 Maribor 7 2 4 1 11:9 8:5 11 10 3. SNL vzhod Radgona 220 SM Cven 2 1 0 0 1 5:2 6:1 6 3 Rudar 7 2 2 3 7:6 8 Rezultati - 4. krog Rakičan 2 1 0 1 5:2 3 Šmartno 7 15 1 6:8 8 Odranci: Beltinci 0 : 3 Grad 2 1 0 1 4:2 3 Publikum 7 14 2 12:13 7 Tromejnik: Veržej 5 0 Roma 2 1 0 1 4:5 3 Korotan 7 13 3 5:8 6 Hotiza: Črenšovci 1 3 Goričanka 2 1 0 1 3:4 3 Mura 7 115 4:6 4 Garda: Apače 1:0 Serdica 2 1 0 1 4:7 3 Ljubljana 7 0 3 4 5:14 3 Tišina: Kerna 4.2 Cankova 200 2 3:9 0 2. SNL Bakovci: Panonija GG 2:1 Motvarjevci 2 0 0 2 0:6 0 Turnišče: Bistrica 1 1 Slatina 2 0 0 2 0:9 0 Rezultati - 4. krog Beltinci 4 3 1 0 7:2 10 Nafta : Dravinja 2 : 3 Tromejnik 4 3 0 1 11:4 9 1. MNL Lendava Zagorje: Križevci 4 :1 Čarda 4 3 0 1 7:3 9 Rezultati - 2. krog Jadran : Goriška brda 1 : 2 Tišina 4 2 2 0 10:5 8 Dobrovnik: Renkovci 1: 4 Krško: Izola 4 : 2 Bakovci 4 2 2 0 6:4 8 Petišovci: Mostje 2 : 0 Grosuplje : Drava 5.2 Črenšovci 4 2 1 1 8:5 7 Nedelica: Veterani (T.) 2 : 1 Triglav: Domžale 2 : 3 Hotiza 4 2 1 1 9:8 7 Čentiba: Polana 4:0 Aluminij: Livar 4 :1 Turnišče 4 1 3 0 8:7 6 Petišovci 2 2 0 0 7:1 6 Železničar: Bela krajina 1:2 Bistrica 4 1 3 0 4:3 ’6 Renkovci 220 0 6:2 6 Grosuplje 4 3 10 13.3 10 Odranci 4 1 0 3 5:7 3 Nedelica 2 2 0 0 5:1 6 Jadran 4 3 0 1 7:2 9 Veržej 4 1 0 3 2:10 3 Čentiba 2 1 1 0 6:2 4 Domžale 4 2 2 0 12:6 8 Apače 4 0 1 3 4:7 1 Dobrovnik 2 0 1 1 3:6 1 Aluminij 4 2 2 0 9:5 8 Kerna 4 0 0 4 6:14 0 Mostie 2 o n 2 74 0 Nogometna liga Si. mobil Mura : Maribor PL 0 : 0 Murska Sobota - Mestni stadion v Fazaneriji, gledalcev 4.000. Sodnik Krajnc (Ptuj). $ Mura: Botonjič, Cifer, Zemljič, Kožul, Mesarič (S. Žilavec), Romero, t Vršič (Horvat), D. Žilavec, Trenevski (Vrečič), Dominko. Druga državna nogometna liga Nafta: Dravinja 2:3 Lendava - Igrišče Nafte, gledalcev 250. Sodnik: Mihelič (Voličina). ci: 0 : 1 Pevnik (13), 1 : 1 Gerenčer (26), 1 : 2 Omeragič (28), Adam (37), 2 : 3 Gerenčer (45). 3 Nafta: Starovasnik, Kulčar (Baranja), Tratnjek, Novak (Koša), Člen, e Mavriček, Šooš (Gostan), Utroša, Doma, Gerenčer. Zagorje : Križevci 4:1 Zagorje - Mestni stadion, gledalcev 500. Sodnik: Šegula (Dornava). $ ci: 1 : 0 Grabus (4 - 11 m), 2 : 0 Hrvat (20), 3 : 0 Hrvat (22), 3: rkvenčič (44), 4 : 1 Hrvat (87). _ . . Križevci: Zver, Bagola, Šebbk (Kutoš), Živič, Cor (Vratar), Kokas, (Fras), Cirkvenčič, Benko, Krančič, Ulen. Šport od tu in tam --------------------------------------------- . ------■------------------------------------------------------ . U g Nogomet - Območno združenje nogometnih trenerjev Murska na nogometnem igrišču v Gančanih pripravilo praktičen prikaz uig ekipe, ki gaje vodil Stanislav Vogrinec iz Varaždina. Demonstraci udeležilo okrog 40 nogometnih trenerjev iz soboške in lendavsko ■ ske organizacije. (F. M.) Odbojka - Ženski odbojkarski klub Kerna iz Puconec je or9anlLaC|ii» dnarodni ženski odbojkarski turnir. Sodelovale so štiri ekipe: Fe Radkersburg iz Avstrije, Kaštel iz Pribislavca iz Hrvaške in domač Zmagale so gostiteljice, ki so premagale Feldbach z 2 : 0, za Prv0 j pa Kaštel z 2 : 0. Vrstni red: 1. Kerna (Puconci)1, 2. Kaštel (Hrvas Radkersburg, 4. Feldbach. (F. M.) t0 f. Kolesarstvo - Športno društvo Dokonča Lendava organizira v septembra 2002, ob 10. uri pred hotelom Elizabeta v Lendavi 1- 0 kolesarski maraton. . ^5 ggi. Udeleženci bodo imeli na volji dve ravninski progi: 20 km m Startnina je 2.500 tolarjev. Kolesarji, ki bodo prevozili eno o bodo dobili medaljo, darilo in bograč ter imeli vstop v bazen Lipa. (F. M.) • p^ Kegljanje - V prijateljskem srečanju so kegljači Nafte v Leno ^0 gaii Kograd gradnje Maribor z rezultatom 7 : 3 (4040 : 3903), so zmagali: Matko 508, Peric 567, Horvat 501, Žalik 540 in Kerm podrtih kegljev. (F. B.) 3. Športne igre KS - Ob 6. prazniku občine Beltinci so bile v uu d športne igre krajevnih skupnosti občine Beltinci. Med 8 ekip tekmovale v 9 disciplinah, je zmagala KS Lipovci s 70 točkami P $ Beltinci 67, KS Melinci 66, KS Gančani 50, KS Bratonci * Dokležovje 44, KS Lipa 40 in KS Ižakovci 36 točk. Posebej so ® v vlečenju vri. Zmagala je KS Bratonci pred KS Beltinci in KS AK Pomurje s 97 ' '^^no tretje mesto in po-usPeh- Pionirke pa so 59 točkami sedmo me-^iv. °^k' Pionirji so se izkazali flotah, saj so osvojili kar mes,L V štafeti 4 x 100 m MiC'Kučan, Ružič, Fujs) so za-^'ati^0 mest0 s časom 48,42, v Sl6r |X 300 m (Maučec, Smej, brenčeč) pa so zmagali z '%g;Qrn 2:56,23. Med posamez-h j 16 Ukazal David Horvat, saj V teku na 800 m feL. Prvo mest°- Gregor Kra-% J' v teku na 100 m (12,0) ttosti pa sta zasedla in v skoku v višino (169 ^0^ Maučec v teku na Sj ^ami (45,68). Med po- Carni i« bila Patricija Kavaš X*°kuv daljino (496), Arne- I pa Je zasedla v teku na I 300 m (43,27) četrto mesto. Četrti mesti sta zasedli tudi ženski štafeti 4 x 100 m (Jureš, Horvat, Gutman, Smej) s časom 53,05 in 4 x 300 m (Zekovič, Donoša, Gutman, Smej) z rezultatom 3:03,50. Doseženi rezultati, ki so zelo spodbudni, kažejo, da v AK Pomurje iz Murske Sobote z mladim naraščajem dobro delajo. (F. M.) V Štrigovi na Hrvaškem je bil 12. mednarodni šahovski turnir miru, hkrati pa prvi konectedenski turnir ŠD Radenska Pomgrada iz Murske Sobote v novi sezoni. Med 99 šahisti iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske je zmagal hrvaški tekmovalec Zdenko Kožul z 8 točkami. Lep uspeh je dosegel Tomislav Gruškovnjak (ŠD Radenska Pom-gradj, ki je zasedel s 7,5 točke tretje mesto. Izkazala sta se tudi drugokategornik Janko Brunčič, saj je bil s 6 točkami dvanajsti, in Lea Števanec, ki je pristala kot najboljša ženska s 6 točkami na sedemnajstem mestu. (F. M.) dečke do 12 let. Med 61 tekmovalci iz Slovenije in Italije je sodeloval tudi Tomi Ternar iz Beltinec, član TK Branik Maribor, in se odlično odrezal, saj je zasedel prvo mesto. V finalu je premagal Klem-na Kovačiča (Slovan Ljubljana) z rezultatom 2:1 (6 : 4, 2 : 6, 6 : 2). Letošnji državni prvak med posamezniki in v dvojicah (do 12 let) Tomi Ternar tako nadaljuje z uspehi, hkrati pa dokazuje, da je trenutno v svoji kategoriji najboljši slovenski igralec. (F. M.) Nogomet - Amaterska reprezentanca Slovenije, ki jo sestavljajo nogometaši 3. SNL vzhod, je odigrala v pripravah na kvalifikacije za evropsko prvenstvo drugo prijateljsko tekmo z Nafto v Lendavi. Zmagala je Nafta z rezultatom 3 : 2 (P. Gerenčer 2, Šooš; Puhar in Ritlop). (F. B.) Nogomet - V prijateljski mednarodni tekmi je premagala mlada reprezentanca Slovenije (do 18 let) v Brežicah Hrvaško z 1 : 0. Edini zadetek na tekmi je dosegel nogometaš Mure Dare Vršič. (F. M.) Mali nogomet - Športna zveza Križevci je organizirala v sodelovanju z občino 4. turnir v malem nogometu med vasmi v občini. Sodelovalo je 12 ekip. Zmagala je ekipa Križevec, ki je v finalu premagala Kokoriče z 2 : 1, za tretje mesto pa je premagala Vučja vas Bučečovce s 3 : 2. Za najboljšega igralca so razglasili Mirka Sreša (Križevci), za najboljšega strelca Bena llješa (Bučečovci) in za najboljšega vratarja Mirana Petovarja (Križevci). (F. M.) Košarka - Radenska Creativ, članica 1. B-lige, je ugnala v prijateljski tekmi prvoligaša Savinjske hopse iz Polzele z rezultatom 84 : 82. Strelci: Adamovič 18, Dominko 18, A. Novak 17, Milič 14, Ravnikar 13, Bratkovič 2, Maje 2. (F. M.) Odbojka - V Slovenski Bistrici je bil odbojkarski turnir. Med štirimi ekipami je sodelovala tudi ekipa Pomurja Galex Regal iz Murske Sobote. Sobočani so izgubili z Mariborom z 1 : 3 ter premagali Šempeter s 3 : 2 in zasedli tretje mesto. Med Sobočani je igral Samo Bačvič, manjkal pa Andrej Tot. (F. M.) Tenis - Na občinskem prvenstvu Ljutomera v tenisu je sodelovalo 17 igralcev. Zmagovalci so bili: Darko Vargazon (do 25 let), Damjan Novak (do 45 let) in Igor Novak (do 55 let). (N. Š.) IZBERITE MODRO SVOJO POT Namizni tenis) Zmagala Roudi in Škraban Na 33. odprtem prvenstvu Murske Sobote za mlajše kadete in kadete v namiznem tenisu se je zbralo 88 igralcev iz 22 klubov Slovenije in Hrvaške Med njimi je bilo 23 Pomurcev (Moravske Toplice Sobota, Kerna Puconci Žogica iz Gornje Radgone, Cven in Ljutomer). Pucončani so bili uspešni pri ml kadetih, Sobočani pa pri kadetih. V ekipni konkurenci kadetov je zmagala ekipa Moravskih Toplic Sobote (Roudi, Fridrih), Kerna Puconci je bila osma. Med posamezniki je zmagal državni reprezentant Tomaž Roudi pred klubskim kolegom Timom Fridrihom. Matej Kuhar (Kerna) se je uvrstil med osmerico. Pri mlajših kadetih je bila ekipa Kerne Puconci (Škraban, Banko) četrta, Žogica pa peta. Med posamezniki je zmanal Dominik Škraban, ki je bil edini neporaženi jgralec v ekipnem in nnsamičnem tekmovanju. Med osmerico se je uvrstil Luka Matevž (Zogi-ca) Z Šestnajsterico pa Kuzmič (Kerna). (M. D.)_ Zavarovalnica Maribor d.d., trdna in zanesljiva vseslovenska zavarovalna družba, ki je vredna zaupanja zavarovancev, išče nove sodelavce na področju celotne Slovenije: 1. zavarovalne zastopnike za trženje vseh vrst zavarovani 2. strokovne svetovalce za sklepanje zahtevnejših poslovnih zavarovanj Če ste podjetni, dinamični, ustvarjalni, komunikativni in pripravljeni sprejeti nove izzive, vas vabimo k sodelovanju. K točki 1: • najmanj srednješolska izobrazba ' (V. stopnja) • vozniški izpit B-kategorije Pogoji: h __________________________________________________ ^oja zmagal in izpolnil normo ^rebn • ^nJ^loodormmpd. | Štefana Kovača Turnišče), saj je I MS), ki je zasedla s 380 kro —i mn mesto. Gorazd Kocbek. I S?0 Prven« D"° odprto med-Hrvaške v tek-sOh°Strei°m na 10 m. ^iv^no nndl Pomurski strelci b|ia Markojo (SD Štefana Kovača Turnišče), saj je zasedel s 582 krogi prvo mesto in izpolnil normo za evropsko prvenstvo, ki bo v drugi polovici tega meseca v Franciji. Izkazali so se tudi: Maja Dular (SD Pomurka Ml MS), ki je zasedla s 380 krogi sed- mo mesto, Gorazd Kocbek, ki je bil s 576 krogi šesti, in Izidor Hreščak (oba SD Janko Jurkovič Videm), ki je zasedel s 574 krogi sedmo mesto. (F. M.) uspeb Simona Špilaka u- l ncvniil , °PovD°Vabljenk Ubov Na dirko S n' ki ie p tUd' ekipa R°0 'H ^Sla izjemen Poldi nrnni e tro. mi vzponi je Simon Špilak pobegnil glavnini in vozil solo do 93 km, ko ga je ujela glavnina, v kateri so bili posebej aktivni italijanski tekmovalci. Kljub utrujenosti je Simon Špilak zmogel toliko moči, da 'e v Sprintu zasedel tretje mesto. Osvojil je vse gorske cilje in zma- gal na najtežjih gorskih preizkušnjah. Velik uspeh pa je dosegla tudi ekipa Rog Tropovci, ki je zasedla med 28 ekipami tretje mesto. Mihovec (Rog Tropovci) je bil petnajsti. (F. M.) K točki 2: • najmanj srednješolska izobrazba (V. stopnja) • najmanj 2 leti delovnih izkušenj na področju zavarovalništva • računalniška pismenost • vozniški izpit B-kategorije Nudimo vam strokovno usposabljanje, stimulativno plačilo ter možnost napredovanja. Z izbranimi kandidati bomo delovno razmerje sklenili za nedoločen čas, s poskusno dobo 6 mesecev. Vljudno prosimo, da svoje vloge, skupaj z dokazili o šolski izobrazbi in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj, pošljete v roku 14 dni od objave na naslov: ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d., Služba upravljanja s človeškimi viri, s pripisom: prijava na oglas, Cankarjeva 3,2507 Maribor Za podrobnejše informacije nas lahko pokličete na telefonsko številko 02/233 22 25 ali 02/233 24 80 O rezultatih izbire bomo prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh po opravljenih razgovorih in sprejemu končne odločitve. Vse poslane vloge bomo obravnavali zaupno. ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI 20 MULARIJA 5. september 2002 Nepozabni dogodki Srečanje s taseico Ljudje vsak dan nekoga srečamo: svoje domače, prijatelje, znance, sošolce, živali ... Spomnim se nekega jesenskega dne, ko sem se vračala iz šole domov. Vedela sem, da še nikogar ni doma, zato sem kar šla po stopnicah navzgor in ... Nenadoma sem zaslišala ptičje čivkanje. Prišla sem do vrat našega stanovanja v bloku. Ko sem jih odprla, seje nekaj zaletelo v okno in močno počilo. Slišala sem tudi, kako je padlo na tla. Vstopila sem in pogledala, kaj seje zgodilo. Na tleh je ležala je ptička - taščica. Še nikoli je nisem videla tako od blizu. Prijela sem jo in jo pobožala, ona pa je počasi odprla oči in začivkala s slabotnim glasom. Odprla sem okno in jo položila na polico. Gledala je okrog sebe, a ni odletela. Še enkrat sem jo pobožala. Pogledala meje zelo prestrašeno, čez čas pa je veselo začivkala in odletela. Ta dogodek mi bo ostal vedno v spominu. Tamara Zorman, OŠ Mala Nedelja Ko sem nekega dne sama doma, priletijo v hišo čarovnice. Tako čarajo, daje vsa hiša skoraj na glavi. Soba se spremeni v oder. Mene začarajo v punčko. Po odru plešem in pojem. Poleg mene so prijatelji in prijateljice. Plešejo in pojejo skupaj z mano ter igrajo na razna glasbila. Zelo se zabavamo. Ampak to ne traja dolgo. Ko pridejo domov moji starši, je zabave konec. Sara Bertalanič, OŠ Bakovci Bila sem s čarovnicami Mi imamo bojno Prosti čas Pišite: Joze.graj@p-inf.si Obiskal jih je tudi pevec Vili Resnik in na to srečanje se je bilo potrebno seveda posebej pripraviti. Učenci četrtih razredov OŠ Križevci pri Ljutomeru so bili v šoli v naravi v Savudriji. Tam so doživeli veliko nepozabnih dogodkov. Še posebej zanimivo je bilo, ko so se peljali z ladjo in opazovali tudi morsko dno. Prosti čas je pomemben za vsakega posameznika in za celotno človeštvo. Brez njega ne bi vzdržali v hitrem tempu življenja. V prostem času se sprostimo in razvedrimo. Sama nimam ravno veliko prostega časa, toda ko si ga le _ najdem, ga čim bolje izkoristim in počnem le tisto, kar imam najraje. Ker zelo rada berem, ni čudno, da največ prostega časa preživim ob knjigah. Rada tudi pišem spise in pesmi ali poležavam in gledam televizijo. Berem vse vrste knjig, brati pa sem začela že pri petih letih. Seveda sem najprej jemala v roke predvsem pravljice. Z leti pa so me zanimale vse bolj 'zahtevne knjige. Ko se sedaj napotim v knjižnico, si težko najdem knjigo, kije še ne bi prebrala. Kadar začnem brati, kar ne morem vstran. Tako me začne zanimati, da vztrajam do konca. Medtem pozabim na svet okrog sebe. Tako se vživim v dogajanje, da takrat ne obstaja zame nič drugega. Zdaj sem z Milevo, Ivom in drugimi na krovu Sinjega galeba; trepetam, da se srečno vrnejo in premagajo morske razbojnike. Zdaj sem spet z Lassie in z njo trepetam, da se srečno vrne domov. Z Be-lim očnjakom se prebijam skozi gozdove... V branju res uživam in se ga nikoli ne naveličam. Barbara Hiill, OŠ I Murska Sobota (v prekmurščini) Omaro moremo pospravite, nouvi gesi zaj nabavite; ovi se nan je razlejo, kosmiče zaj se več ne gejo. Mi mamo bojno, čegli pospravlan sako gojno. Mujca zemlo z raože je vd skopala, \ mami v ritjo je napokala. Omara stara se naje podrla, Jana seje glasno »Nej!« zadrla. Ja, ja, ka mi mamo bojno, čegli pospravlan sako gojno, z meklo malo na lejvo, malo na desno, k deli nikdar se zemem resno. V kabinete pa je printer znoro, vd je vrgo sto listov skoro; vone zaj stopinj je nula, nan pa še neka centralna fura, Mi mamo bojno, čegli pospravlan sako gojno, v roke zemen čistilo pa coto, ali ge delan pačse, kak če bik bi koto. V kopalnici pa je banja poplavila, atija je panika zagrabila. Na hodnike seje ogledalo strlo, en delec me prleto je v grlo. Joj, še itak mamo bojno, čegli pospravlan sako gojno. A nega nikšoga haska, za preživetje v naše kuče je obvezna maska. Ivo Podojsteršek, OŠ 1 Murska Sobota’ torba Moja torba je rdeče-modre barve. Veste, to ni navadna torba, ampak čudežna. Velikokrat me v šoli brcne v nogo. Opozori me, kadar pozabim domačo nalogo. Vedno jo moram ubogati, jo dobro zapreti in pospraviti na njeno mesto. Kdo se odpravljam v šolo, pa mi reče: »Tina, ne pozabi me doma!« Tinn Duh Kakoie bilo v starih časih /Ho/ psiček Doma sem v Bogojini in in’anl psička Rona. Živi v svoji uti poleg naše bišedf nemški ovčar in je star tri Icra ^F je rjavo-črne barve in je dolg sM pol metra. Tace, ki so zelo močneif hitre, so rjave barve. Smrčekje^ oči pa rjave. Tudi ušesa so ijJ'f barve. Tehta približno petdesetin logramov, dolg pa je okrog p0'1* tra. Rad se igra s steklenico, žogo" očetovimi copati. Vsaj enkrat"1 dan se z njim igram. Čeprav ni nevaren, se ga vsi W jijo, ker je videti kot volk. Ko nif ga s ploskanjem obvestimo, mora vrniti. Oče mu vsakveCf nese hrano. Najraje ima puran) meso in jetra. Razume že ukaze J so: »Poleg!«, »Sedi!« in »Prostor-Ko ga izpustimo, je njegova pr* tarča sosedova muca. Je prijazen kuža. Vsi ga ir"1"1 radi, še posebno jaz. Jan Berden, OŠ Bogoj1 TRI : KARtA fiAKOTCK 4. RAŽ. • 05 * »Kako je bilo v starih časih?« sem povprašala babico Marijo. Rade volje mi je pripovedovala, da so morali takrat, ko so prišli iz šole, gnati krave na pašo. Tam so izdelovali piščalke, iz trave pa stolčke. Vsak dan so morali prinesti v hišo drva, da so lahko starši kurili. V prostem času, ki so ga imeli zelo malo, pa so se največkrat igrali s kamenčki, skakali pismo, se skrivali in lovili. Pozimi, ko je bilo veliko snega, so namesto sank uporabljali vreče, napolnjene s senom ali slamo; imeli so tudi »ničke«. Mislim, daje imela moja babica vseeno lepo otroštvo. A »t■ -i AAim n .m,™..,. Žalostna koriti z Živim na veliki njivi. Vsak dan me občuduj^^ell^ ji žival, ki kokodaka in se šopiri okrog mene, š \/d^i seji smejimo in si ponosno urejamo 2^1^ pihlja, nam mrši naše prelepe laske. Zelena 0 kodri so naš ponos. Sonce, ki nas greje, minja naše svilene frizure v štrene, ki nas s kokodajsa se nam smeji in se norčuje okrog 1 Neko jutro se zbudim z glavo navzdol. c glavica. Slišim, kako prihaja kokoška, Začur'a noče popustiti. Tedaj prihrumi neki velikan ' mfi dra ter strga z naših domov. Moji listi, nez klasi so raztrgani in ležijo vsenaokrog. Nisem več ponosna, ne občudovana, amP > ■ Km 5. september 2002 NA SCENI 21 htav preventive Mladi! I |lvodnevni Festival ustvarjal-II "osti, kreativnosti in sodelo-H vanja (FUKS) je potekal letos leto zapored v petek in sobo-°®b Noršinski cesti 5392 pri Mur-s 1 Soboti, oziroma na zemljišču ° so ga organizatorji opre-&Za izvedbo glasbenih nasto-Ov’ delavnic in okroglih miz. , ^anizator prireditve festivala je °Športno-kulturno društvo Mladi iz Sobote, po besedah predsed-j^ništva Tomaža Flegarja pa je pou-festivala vse bolj na vseh oblikah ^ntive mladih. Tako so med dru-^'ganizirali tudi brezplačne avto-prevoze na prireditveni prostor ^iega z raznih krajev Slovenije, da 1 . ini res zagotovili varno vožnjo iL/l81?11, da se precej nesreč na ce-Ned mladimi zgodi prav takrat, ko I (Pijejo s takih prireditev. V Promet-।'arnostnem centru Gaber je poteka-eJavnica o treningu varne vožnje, 'čemer so govorili tudi o obvlado-. । vozila na mokrem, spolzkem in ^nelem vozišču. Wn«'^rav''’ Pa so °hr°gl° m*zo 0 U U’ hi jo je vodila dr. Evita Leskov-,z Inštituta za varovanje zdravja, šolala pa je tudi miss Slovenije Re- I as w w ih« ob Noršinski 5392 ■ -A !.’ ' - - ■' - - '■ ■ Dr. Evita Leskovšek in miss Slovenije Rebeka Dremelj sta se z udeleženci pogovarjali o kugi sodobnega časa aidsu. beka Dremelj. O aidsu so svetovali tudi na Območnem združenju Rdečega križa Murska Sobota. Levskoškova je povedala, da bi država morala več narediti na področju preventive in informiranosti mladih o tej bolezni. Pri nas razmere sicer še niso tako alarmantne kot v nekaterih drugih državah Evrope, še posebej v zadnjem času v Rusiji, od koder so prišli prav grozljivi podatki o okuženosti. Pri nas se število okuženih povečuje bolj počasi. Vendar pa to ne pomeni, da do večjega števila okuženih tudi v Sloveniji ne bo prišlo. Tako se je zgodilo, da je dekle po maturantskem izletu v Grčiji dobilo prijazno dopisnico domačina z vsebino: »Okužen sem z aidsom. Dobrodošla v Klubu.« Miss Slovenije Rebeka Dremelj pa je govorila med drugim tudi o svoji izkušnji obiska okuženih otrok z aidsom v neki bolnišnici v Južni Afriki, kjer so zadeve še posebej alarmantne. Organizatorji so omogočili obiskovalkam, da so se lahko zastonj peljale z motorjem. Pripravili so še delavnico o zdravi prehrani z demonstracijo kuhanja z naslovom Enostavno, poceni in zdravo!, delavnico o ibogainu in wall-painting. Zaradi drugih obveznosti predstavnikov Ministrstva za obrambo pa je odpadla okrogla miza o vstopu v Nato. Večera sta bila namenjena rock glasbi z nastopi skupin Prijavo kazalište, Leteči odred, Kontrabant, Gnila jajca, Lare Baruce in drugih. «3 080 1234 TOM pri ZPMS BRtZPLAČEN KUC - VSAK OAN OO 12^00 20' “Me slovenska rock glasba tu-a n'ed mladimi Pomurci ve-7n° bolj priljubljena, doka-kralje več dobro obiskanih tudi po manjših po-^krajih. Tako je pripravilo Mladinsko kultur-no-športno društvo Sunčenca iz Gomilice v soboto na nogometnem igrišču v Gomilici rock večer, na katerem so nastopile tri pomurske glasbene skupine. Najprej se je predstavila skupina S" * » s svo|lm p,vim nastopom nova p—* — 1 Avantgard iz Beltinec, sledil pa je nastop skupine De miron, ki jo sestavljajo izkušeni mladi glasbeniki iz vsega Prekmurja. Večer je sklenila že uveljavljena prleška skupina Posodi mi jiirja, ki je tudi tokrat s specifičnim stilom rock muziciranja z »vonjem po Prlekiji« navdušila občinstvo. Prijetno pa so presenetili tudi člani skupine De miron, ki so nastopili prvič in pokazali, da gre za skupino glasbenikov, ki precej izstopajo iz povprečja pomurske rockovske scene in jih bodo gotovo veseli tudi na glasbenih odrih drugje po Sloveniji. Gre za mlade glasbenike, ki so doslej igrali že v drugih znanih glasbenih zasedbah. Za društvo mladih iz Gomilice Sunčenca, ki je bilo ustanovljeno v začetku letošnjega leta, je bil to prvi zahtevnejši organizacijski projekt. Predsednik društva je Zlatko Tivadar, društvo pa se v pol leta delovanja lahko pohvali s precejšnjo aktivnostjo v kraju, saj so že organizirali vrsto prireditev od pustovanja, kresovanja, praznovanja dneva žena do Gomiličke noči. J. Ga. ■ OZ •HMMT ar J. Ga. ■ O Ko je hudo, me pokliči! 08 telefon 13 noč ue drut! Klic je tureapMen, omogoča ga tako in živijo na5 Iznašam več »cimrov’« I11 Štu^ P°čas* iztekajo in kmalu bo °bre n. ^n,Om in »brucom« zagotoviti ■^v^bih j °Znosti za študij. Eden od zelo Stii(L Casu osnovnih pogojev je prebiva-da Oa- Velikokrat slišimo kritike d ° ,lajcmnine previsoke, da so v ’<^iv^Ovih slabe razmere ... Kako A 5].'^ Rfora^’ nam b° ustrezalo, čez kak-b°nio , ,n°’ da dobimo sobo v »študen-o^raSa*11.0^ Plačevati najemnino ...? I lak*110 štu s katerimi se srečujemo, ko rat*‘ Veliko je dejavnikov, ki ?”1Orejo k uspešnemu študiju, V > Velik v r m° $iveHin s k°m’ b° imela Aj j ^hiinaj ’V na dobro počutje in uspeh ' f'Ha ^°8ojj c? nas ie, ali so študentje zado-”^0 unn7anja, ki jih imajo, ali se jim Julija Sardelic, Lendava: »Študiram v Ljubljani, do faksa pa imam približno 20 minut. S pogoji za študij sem lahko zadovoljna, saj sem sama v sobi. Sicer pa nas v stanovanju živi pet punc, s katerimi se dobro razumemo. Študij in »žur« sta pri nas ločena. Tudi najemnina se mi ne zdi predraga glede na to, da sem v Ljubljani. Edo Gal, Čentiba: »Sem v »študentu« na Gosposvetski v Mariboru. Mogoče se mi zdi soba za malenkost premajhna. Okolica »študenta« je dobro urejena, imamo dobre možnosti za kvalitetno preživljanje prostega časa. Študiram v učilnici, ki je v kleti »študenta«. V sobah imamo tudi možnost uporabe interneta, za kar smo dali sami predlog. Stroški za najemnino se mi zdijo ugodni.« Vaše pesmi Spominjam se Spominjam se ga, spominjam se njegovih nežnih rok, kako so drsele po mojem hrbtu. Spominjam se njegovih božajočih besed, ki so bile namenjene samo meni. Spominjam se njegovih objemov, ko sem čutila njegovo telo. Spominjam se njegovih strastnih poljubov, ki so bili tako sladki... A vedno znova se zavem, da še vedno rada ga imam. Želim si nazaj tisto noč, čeprav dobro vem, da nikoli vrnila se ne bo. Ljubezen Kaj je iz mene naredilo življenje? Kaj si z mojim srcem storil ti? Vzel si mi edino sveto, kar imam, in to je ljubezen, vzel si, nisi vprašal, nisi prosil, vzel si mi! Malena M. P. Uspavanka Noč je prekrila zemljo, ptice pod peruti so skrile glavo, zvezdice so na nebu zamigljale, okrog lune so zaplesale, drobne lučke so mežikale, majhne kresničke so zarajale. Razlega se sovji glas, zdaj s čukom gresta vasovat, žabji zbor se je oglasil in čriček nas je spat podil, da zjutraj čili in spočiti bomo. Sonja Štefko Lepo je verjeti Lepo je verjeti v ptice, ki ponosno visoko letijo, lepo je verjeti v veter, ki ti nežno šepeta pesem srca. Lepo je verjeti nekomu, da rad te ima. Vaša čustva Sandra B. Zakaj to delaš? Kaj vse ljubezen prenese in kaj vse moramo prenesti, ko le-ta mine. Meni se je to zgodilo. Najina ljubezen je zamrla in sva se razšla. Ampak nisva se razšla kar tako, razšla sva se na zelo grd način. Mene to zelo boli in sploh več ne vem, kaj naj naredim. Vedno, ko me srečaš, mi poveš kaj grdega, me grdo gledaš ali se mi posmehuješ. Jaz nisem storila čisto nič. Vse te govorice, ki jih slišiš o meni, pa so si izmislili drugi, tvoji prijatelji. Da bi razdrli najino zvezo. In ti jim verjameš bolj kot meni. Naj ti še enkrat povem in upam, da boš to prebral, da jaz nisem z nobenim imela čisto nič. Ko sem bila s tabo, sem ti bila zvesta in predana. To, kar govorijo, pa so njihove igrice. Če sva se že razšla, pa te prosim, da me pustiš pri miru. Rada bi samo naprej živela. Te prosim preveč? Laži bolijo in nič ne boli bolj, kot če te obtožijo stvari, ki jih niso storil. Upam, da boš nekoč izvedel resnico o svojih prijateljih. Samo da takrat ne bo že prepozno! Mateja 5 iiMij j Andrej Nemec, Lendava: »Jaz se bom vrnil na študij po enem letu, od prej sem zamenjal že šest »cimrov« in jih ne prenašam več. Najraje bi imel samsko sobo v študentu, vendar je veliko prošenj in jo bo težko dobiti. »Študent« se mi zdi zelo poceni, v Mariboru so začeli zadnja leta obnavljati domove, kar se mi zdi v redu. Med zasebnim stanovanjem in »študentom« je razlika, več se dogaja v študentskem domu. Andreja Banutai, Dolga vas: »Zelo sem zadovoljna v »študentu« v Ljubljani, saj je zelo lepo urejeno. Pomembno se mi zdi, da se dobro razumem s »cimro«. Dobre strani v domu so, da lahko spoznaš ogromno zanimivih ljudi. Finančno se mi zdi sprejemljivo. Do »faksa« moram le čez parkirišče. Morda pa bi bilo boljše, če bi se morala sprehoditi malo dlje. Glede odnosov med ljudmi v »študentu« je vse v redu, čeprav se je bilo treba prvo leto prilagajati na nove stvari. ihadimir Petrovič, foto: V. P. ■ 22 DOBRO JE VEDETI ... 5. september 2002 OVEN BIK DVOJČKA ONA: Bilo bi dobro, če bi malo prikrivali svoja dejanja. Partner bi lahko kaj hitro zasumil, da nekaj ni tako kot bi moralo biti. Popazite tudi na svoje poslovne partnerje, saj vam pripravljajo neljubo presenečenje. ON: Ne smete se vedno primerjati s tistimi, ki so rojeni pod srečno zvezdo. Pa saj ste tudi vi precej uspešni, težava je le v tem, da ste preveč skromni. Nekdo bi vas rad spoznal, zato se mu nikar ne izmikajte. ONA: Če že imate možnost izbirati, je še najbolje, da izberete najprej prvo, nato pa še drugo alternativo. In nikar se ne zmenite za hudobne govorice. Ljudje so polni zavisti, še posebej če je nekdo srečen. ON: Preveč ste čustveni, da bi vas zadovoljevalo življenje, v katerem je vse podrejeno dolžnostim, vi pa hrepenite po ljubezni. Pustite malo svoje obveznosti in se prepustite trenutnemu razpoloženju, ki je nadvse obetavno ... ONA: Skrajni čas je že, da se posvetite svojemu partnerju, ki ste ga dalj časa zapostavljali. Potrudite se in ponovno bosta odkrila stvari, ki so vama nekoč prinesle toliko lepih trenutkov, ki jih še vedno pomnite. ON: Po krivici boste dvomili o prijateljičini zvestobi in naklonjenosti, kar se vam bo še kako otepalo. Toda takrat bo že prepozno - ali pa tudi ne! Vsekakor se boste morali za ohranitev miru kar precej potruditi. RAK LEV DEVICA TEHTNICA »g ŠKORPIJON STRELEC ONA: Vsi mislijo, da ste ravnali naivno, vi pa dobro veste, da ni tako, saj samo vi poznate resnične rezultate svojega ravnanja, ki pa so vse prej kot majhni. Torej uživajte sadove svojega dela in si odpočijte - zaslužili ste si! ON: Ni se vam treba sramovati vaše odkritosti, saj je to edini način, da se ne zapletete ponovno v mreže svojih blefiranj. Z odprtimi kartami boste dosegli veliko več kot si morda mislite. Predvsem v ljubezni... ONA: Kmalu se vam bo odprlo in dosegli boste vse, kar ste si zamislili. Stroškov bo končno manj, tako da boste zlezli na zeleno vejo. S partnerjem pa bodo nastopile določene težave in nesoglasja, ki bodo vse prej kot prijetna. ON: Ne hitite, saj lahko spregledate izredno ugodno priložnost. Če jo boste zgrabili, lahko veliko pridobite, zato raje dobro premislite, preden storite naslednji korak. Pravijo, da se počasi daleč pride! tres z obiljem napetosti uvaja telo in duha v izredno stanje. Zenici se pripravita na gledanje na dal- javo, srčni utrip se zveča, prebava zastane, hormon adrenalin se začne močneje izločati in mišice zadrgetajo v pripravljenost na boj ali beg. Obvladljiv stres spodbudi k . učinkovitemu reševanju problemov in je neobhodna življenjska sestavina, ki si jo zdrav organizem lahko privošči brez škode. Če pa se stresni dejavniki čezmerno stopnjujejo in ponavljajo (kronični stres), se lahko pojavijo resne zdravstvene težave. Najprej popustijo najšibkejši organski sestavi, porušeno zdravo ravnovesje pa odpre vrata v bolezen. To se kaže kot razdražljivost, občutljiv želodec, opešana koncentracija, slaba delovna storilnost, nespečnost ter spanec, ki ne odpočije dovolj. ONA: Dobro premislite, ači se vam splača spustiti v tvegan posel, kjer lahko izgubite vse, kar ste dalj časa gradili. Poskusite raje z malo manj tveganimi naložbami, ki bodo prav tako prinesle lep dobiček. ON: Bolje vrabec v roki kot golob na strehi. To velja tudi za vas, drugače boste na koncu ostali praznih rok in strtega srca. Le zakaj ne bi izkoristili priložnosti v objemu tistega, ki si to resnično želi. ONA: Vaš predlog bo naletel na izredno ugodna tla, vendar se bo vseeno nekaj zataknilo. Nikar ne obupajte, le malce potrpežljivosti je potrebno in vse se bo končalo tako, kot je najbolje za vas. ON: Dobro premislite in spoznali boste, da niste vedno ravno vi najpametnejši, zato se izogibajte prepirov s prijatelji. Posvetite se raje ljubezenskim zadevam, ki v zadnjem času niso kdo ve kako urejene. ONA: Z dobrimi manevri ste prišli v situacijo, ko je treba le še zategniti mrežo in pobrati dobiček. Naredite še ta zadnji korak, saj vam bo prinesel obilo notranjega zadovoljstva pa še finančno stanje se vam bo občutno popravilo! ON: Sedaj pač ni čas, da bi nasedali grožnjam. Če boste odstopili od prvotnih zamisli, boste zabredli le še v večje težave. Zakaj ne bi poskusili z malo bolj tveganimi potezami - mogoče je ravno to tisto, kar potrebujete? ONA: Iz pričakovanega ne bo nič, ugoden razplet pa lahko pričakujete od povsem naključnega srečanja. In tako bo še veliko bolje, saj vas ne bodo obremenjevali spomini iz preteklosti. Naredite tisto, kar se vam zdi v tem trenutku najbolje. ON: Nepričakovano boste srečali starega prijatelja, ki vam bo povedal novico, ki bo vplivala na vas in vaše prihodnje odločitve. Nekoč mu boste za to še hvaležni, vendar pa poskusite to pokazati že sedaj. KOZOROG ONA: Požreti boste morali veliko pikrih besed, toda potrpite, saj boste kmalu lahko dokazali, da ste vredni zaupanja. Takrat pa bo vse skupaj povsem drugačno in boste lahko pogoje postavljali vi, ne pa vaši nasprotniki. ON: Prijetna družba vas bo zvabila na zabavo, kjer pa se ne boste počutili ravno najbolje. Še dobro, da boste imeli s seboj sorodno dušo, s katero se boste sprva zapletli fe v pogovor, sledilo pa bo še marsikaj drugega... VODNAR ONA: Neznanec vam bo ponudil prst, vi pa boste zgrabili celo roko. Pazite, da vam v prihodnosti ne bo še žal, saj ga boste kaj kmalu prav pošteno potrebovali. Premislite in se odločite za tisto, kar vam bo prineslo več dobrega ... ON: Zelo boste presenečeni, saj takšne reakcije pač ne boste pričakovali. To vam bo vsekakor dobra šola za prihodnost. Pravijo, da vsaka šola nekaj stane, kar velja tudi za vas. Prihodnjič bodite previdnejši! RIBI ONA: Prepričali se boste v partnerjeve besede, hkrati pa se boste znašli v prav neprijetni situaciji. Tega vam pač zlepa ne bo odpustil. Na koncu se boste vendarle uspeli izmazati iz neprijetne situacije, ki bo postala že prava mora. ON: tudi ko ugotovite, kje je napaka, je največkrat ni mogoče odpraviti, če pa vam bo to že uspelo, boste ugotovili, da je bila napaka nekje drugje. Je že tako, da pride čas, ko se vam zdi, da se je vse obrnilo proti vam. Ljudje, ki se veliko zadržujejo v klimatiziranih prostorih, se pogosto pritožujejo zaradi suhega kašlja. Kriv je suh zrak, ki izsuši dihalno sluznico. Velike razlike med temperaturo na prostem in tisto v klimatiziranih prostorih lahko namreč precej oslabijo naš imunski sistem. Posledice so neizogibne: kronični kašelj, ponavljajoče se kihanje, curljanje iz nosu in tudi druge težave z dihali. Težave, ki jih povzroča suh zrak v klimatiziranih prostorih, pa lahko nekoliko ublažimo. Prvi nasvet, ki ga je priporočljivo upoštevati, je oblačenje v več plasteh. Poleti nam bo na prostem verjetno zadostovala samo bombažna majica s kratkimi rokavi ali lahka poletna obleka, v klimatizirani pisarni pa nam bo samo v tem oblačilu gotovo prehladno. Zato imejmo pri sebi kakšen kos oblačila z dolgimi rokavi, na primer jopico, ki si jo bomo po potrebi ogrnili. V klimatiziranih prostorih je bolj kot hladne in mrzle pijače iz hladilnika priporočljivo piti tople napitke. Tako da bo sluznica dovolj navlažena in bo laže »prenašala« hlajen zrak. Če nam je v teh prostorih vroče, za osvežitev torej pijmo pijače, ohlajene na sobno temperaturo in ne ledeno mrzle, priporočljivo pa je uživati tudi dovolj sadja. Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Stres Kaj stres povzroča? Stres zavre osnovne življenjske funkcije: prebavo, spolno slo, socialno občutljivost in čustvovanje. Neposredno hormonsko zavre imunski sestav in začasno zmanjša odpornost zoper nalezljive bolezni, ki se poslej pojavijo večkrat in potekajo v hujši obliki. Zveča se tudi možnost za nastanek tumorjev. Želodčne težave so pogosto povezane s stresnim življenjem. Zaradi čezmernega izločanja želodčne kisline in zvečane gibljivosti želodca boli v zgornjem predelu trebuha, napenja, sili k spahovanju in peče zgaga. Ob hitrem življenjskem slogu postane človek preobčutljiv na stresne dražljaje iz okolja. Nenadna sprememba vremena ga potre ali razdraži. Podivja tudi krvni obtok, težko spi, s težavo se koncentrira in razmišlja. Stresu podvržen človek slabo prebavlja in presnavlja hrano, zato njegovo telo kljub zadostnim obrokom strada. Kako obvladati stres? Popolnoma izključiti ga ni mogoče, bilo bi pa tudi nesmiselno, saj je odmerek stresa potreben kot spodbuda za reševanje katerihkoli življenjskih nalog. Obstaja pa veliko možnosti, kako ga obvladati in ublažiti njegove negativne učinke. Če ste mu pogosto izpostavljeni, morate poskrbeti za dovolj spanja, prostega časa in razvedrila. Bodite redno telesno dejavni: kolesarite, tecite, plavajte, sprehajajte se v naravi. Pijte zadosti tekočine, uživajte lahko hrano in poskrbite, da boste zaužili dovolj vitaminov, mineralnih snovi in mikroelementov. Jejte v miru, hrano dobro prežvečite in pojejte dnevno rajši pet do šest manjših obrokov kot dva do tri večje. Naučite se reci preobilju: »Ne!« Delajte to, kar imate radi. Ne poskušajte opraviti najboljših stvari v časovni stiski in ne hlastajte za koraki na poti do cilja. Zapeljali vas bodo v stres pa tudi sicer ne bi ponudili potovalnega užitka. Brigita Gider, mag. farm. ■ Zaščita pred UV-žarki Kaj povzroča stres? Povzročitelji stresa so: • fizični (hrup, podnebje, prah, delo v izmenah), • mentalni (duševna preobremenjenost, jeza, strah), • psihični (časovna stiska, težave v delovni skupini, osebne ali poklicne skrbi), • socialni (brezposelnost, spremembe delovnega mesta, spremembe bivališča). Sončni žarki niso nevarni le za kožo, ogrožajo tudi vid in lahko povzročijo poškodbe oči. Če jih ne zavarujete, se hitro pojavijo težave in celo dolgoročne posledice, kot so siva mrena, opekline roženice, očesne razjede ali poškodbe mrežnice. Najboljša so kakovostna sončna očala s stoodstotno UV-zaščito. Posebno pomembna je za ljudi, ki poleti delajo na prostem, in za modrooke z manj pigmenta. Počitniški dnevi ob morju, rekah in na snegu so zaradi odboja sončne svetlobe za oči še posebno nevarni. Ljudje, ki uživajo določena zdravila, so občutljivejši za ultravijolično sevanje in morajo biti še posebno skrbni pri zavarovanju. Okulisti štejejo med najbolj nevarne snovi predvsem klorotiacide, sulfonamide (denimo oralna zdravila pri sladkorni bolezni), tetra-cikline (antibiotike) in zdravila proti putiki, Najbolje je, če dobra sončna očala kupite pri optikih, ki vam izmerijo tudi stopnjo zaščite ali prilagodijo velikost. Ker barvni odtenki ne vplivajo nat zaščito pred škodljivimi žarki, bodite pozorni na oznako stoodstotne zaščite. Z našega štedilnika Suh zrak v klimatiziranih prostorih Kmečka juha * Piščančji zrezek s čebulno smetansko omako Dušen oves z jurčki * Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana Kremni narastek Kmečka juha 100 g moke, 1 jajce, sol, 5 el olja, 160 g čebule, 200 g paradižnika, 140 cl jušne osnove, peteršilj Moko presejemo, solimo, dodamo jajce in zamesimo v gladko testo. Testo grobo naribamo in malo posušimo. Čebulo narežemo na drbb-ne kocke in na olju posteklenimo. Dodamo naribano kašo ter pražimo do lepe rumene barve. Dodamo na kocke narezan paradižnik, premešamo in zalijemo z jušno osnovo. Vse skupaj kuhamo dvajset minut, nakar po potrebi začinimo in preden ponudimo, potresemo s sesekljanim peteršiljem. Piščančji zrezek s čebulno smetansko omako 600 g piščančjega fileja (4 kom.), 3 cl olja, sol, poper, 200 g čebule, 40 cl perutninske osnove, 10 cl kisle smetane, 5 g škrobne moke, peteršilj Iz piščančjega fileja narežemo štiri enake zrezke, ki jih na deski rahlo potolčemo, solimo in popramo. Olje v ponvi segrejemo ter na njem opečemo zrezke. Opečene preložimo v drugo posodo in shranimo na toplem. Na preostanku maščobe prepražimo na kocke narezano čebulo, zalijemo s perutninsko osnovo in dobro pre- Dražje poštne storitve so začele veljati s septembrom višje ce®e a nosa nekaterih poštn Ijk v notranjem pr°mew Tako znaša cenapre"®3^ dardiziranega pisma J« daJosl(j ce, za kateri je bilo tr . odšteti 30 tolarjev, P« n°’ pi tolarjev. Za nestat^ smo z maso do 20 gra®° standardizirano dopisni morali poslej plačati 3? n prejšnjih 31 Po novem stane P standardiziranega pis®a med 20 in 100 grami . (doslej 56 SIT). Temu $ pa bo 1. januarja 200? j, eno, s čimer bo skup110 omenjenih poštnih s10 28- do 42-odstotno. . Pri prehladu lahko z vdihavanjem sopare, ki I* dodali tri kapljice evkaliptovega in dve aPljici jasminovega eteričnega olja, navlažimo in odpremo zamašene dihalne poti, Vodi za kopanje a^° dodamo kopalno sol, ki vsebuje mineralne iz Mrtvega morja. Te so namreč bogate s ka-Jem, ki je dober za prekrvitev, magnezijem (krepi 2!v&ii sistem) in z bromidom, ki poživlja in vrača Vse te snovi najdemo tudi v našem telesu, 2at0 jih to prepozna, vsrka in takoj uporabi. Z eterično kopeljo pa lahko preženemo tudi sla-Ov°ljo in nerazpoloženost. Čajni žlički rastlinske-^a°lja dodamo štiri kapljice rožmarinovega, tri aPljice eteričnega olja geranije in tri kapljice pali-®ndrovega eteričnega olja. Ta olja naj bi imela an-II(lePresivne učinkovine. S hrano * dodatki v HRANI - aditivi ate kdaj prebrali na kakšnem proizvodu, kaj Vn -Vse vsebuje? Ste se na^ali’ kaj Pomenita doda-, , a'3skorbat ali citronska HaVna’ 33 ’vas ie zbegala oz-,E300 ali podobno? Pa , Stejmo, za kaj gre. Tokrat teo govorili o dodatkih ani ali aditivih. so snovi, ki jih živilska in-lažStriia dodaja živilom zaradi y i Priprave, izboljšanja njiho-astnosti in očuvanja svežine, L č okusa, videza, stabilnosti ^od jih dobivamo? Dodatke u ani dobivamo iz naravnih in L d0 et"ih virov. V večini držav je | Voy U^ena uporaba tistih aditi-’ ^or|ZS katere je dokazano, da ne , v“aujejo zdravju, če so dodani H0 ln>nialnih količinah. Obvez-lara °rajo biti označeni na dek- ®Znaeeni so lahko s ke-Iko inienom, in sicer s števi-sj^11 E. Nekaj besed o po-eznih skupinah aditivov. Barvila (E 100-180) so dodana zaradi izboljšanja senzoričnih lastnosti živila. Običajno gre za naravna barvila, pridobljena iz rdeče pese, bezga, ribeza, korenja ... Tako je dodano barvilo rdeče pese E 162 sladoledu, sladicam ali marmeladi. Konzervansi (E 200-297) preprečujejo na primer razvoj kvasovk, stabilizirajo rdeče mesno barvilo - mio-globin ali izboljšajo vezanje vode v svežih mesnih izdelkih. V to skupino spada tudi kis. Antioksidanti (E 300-321) preprečujejo porjavenje živila in žarkost maščob. Tako se kot antioksidant dodajata askorbinska kislina ali vitamin C. Bmulgatorji (E 322-495) preprečujejo ločevanje vodnega dela živila od maščobnega ter tako vplivajo na stabilnost živila. Čokoladi in majonezi je dodan lecitin, marmeladi, pudingu in sladoledu pektin itd. Med aditive spadajo tudi sladila in alkoholni sladkorji (E 420-422 in E 927-967). Dodani so predvsem zaradi izboljšanja okusa. Saharin najdemo v tujih brezalkoholnih pijačah, sorbitol Združenje potrošnikov Pomurja svetuje FRANKFURTSKA TARELA IN TURISTIČNE STORITVE zadnjem času smo prejeli nekaj pritožb v zvezi s turističnimi storitvami. Potrošniki nas sprašujejo, kakšna je višina zneska (odškodnina), ki ga lahko zahtevajo od TA za pomanjkljivo opravljeno storitev. Za lažjo predstavo ter izračun zneska objavljamo izvleček Frankfurtske tabele odškodnin turističnih aranžmajev, ki jo priporoča tudi sekcija za turizem pri GZS. POMANJKLJIVOSTI % ZNIŽANJA CENE (v turističnem aranžmaju) (ZA POVRAČILO) Namestitev - odmaknjenost (od rezerv, objekta) 0-25 - sprem, lokacije (oddal, od plaže, centra) 5-15 pa v marmeladi. Ostali dodatki (do E 1450) so snovi, s katerimi živilska industrija želi vplivati na izrazitejši okus in videz živila. Tako je na primer kalijev klorid E 508 kot nadomestek za sol. Za lepši videz površine proizvoda uporablja živilska industrija čebelji vosek E 901. Ali so dodatki lahko škodljivi za zdravje? Dodatki, ki se uporabljajo v živilski industriji, se dodajajo živilom v minimalnih količinah, zato praviloma niso škodljivi, če ne pretiravamo s količino in pogostnostjo uživanja industrijskih izdelkov. Industrijske izdelke vedno kombinirajmo s svežimi živili. Torej zmernost in različnost sta najboljše in najvarnejše jamstvo za naše zdravje. Ko nakupujemo, vedno preberimo, kaj vse proizvod vsebuje. S to dobro navado začnimo že danes. Sesekljani zrezki s piro 40 dag mletega nemastnega mesa, 1 dl pire*, čebula, rdeča paprika, sol, poper, 1/2 dl radenske, olje za pekač Piro skuhamo in ohladimo ter dodamo mletemu mesu. Dodamo vodo, čebulo in začimbe. Dobro pregnetemo. Če je masa prevlažna, dodamo malo drobtin. Oblikujemo zrezke in jih zložimo na namazan pekač. Pečemo jih okrog 20 minut. Zraven ponudimo svežo solato. * Pira je vrsta pšenice, ki jo lahko kupimo v trgovini. Zelo je priporočljiva v vsakdanji prehrani. Po osebi približno: 280 kalorij, 10 g maščob, vlaknine +. - sprememba nastanitve v rezerv, hotelu (hotel - bungalov, nadstropje idr.) 5-10 - spremenjen tip sobe 20-30 - pomanjkljivosti sobe (ni last, stranišča, kopalnice, manjka oprema, vlaga, premajhna površina, ni pogleda na morje, ni klime, mrčes idr.) 5-50 - izpad delovanja naprav (stranišče, voda, dvigalo, klima, toplovod idr.) 5-20 - servisne službe (slabo čiščenje, slaba menjava perila /brisače, posteljnina/) 5-20 - moteči elementi (hrup podnevi, hrup ponoči, smrad) $-40 - ni zdravstvenih storitev (obljubljenih) 20-40 Oskrba - popoln izpad 50 - vsebinske pomanjkljivosti (enoličen jedilnik, hladne jedi, pokvarjene jedi) 5-30 - servis (dolgi čakalni časi, obroki v izmenah, umazane mize, posoda) 5-15 - ni klimatske naprave v jedilnici (glede na obljubljeno) 5-10 Drugo (kar je bilo obljubljeno v ponudbi) - ni bazena ali je umazan - ni savne, tenisa, šole deskanja, možnosti jahanja, možnosti kopanja v morju, otroškega varstva, ležalnikov, senčnikov, nudistične plaže, izpad izleta, pomanjkanje vodenja potovanja 5-30 Sas počitnic je že skoraj minil. Ponavadi si privoščimo oddih zunaj kraja bivanja. Če odidete za nekaj dni ali kak teden, vašim rožam - lončnicam, ki jih imate v hiši - ne bo hudega. Seveda pa je zunaj na okenskih policah in balkonih malo drugače. Največkrat poprosimo prijatelje ali sosede, da skrbijo za cvetlična korita v času, ko nas ni. Če pa vaše počitnice trajajo dlje kot teden dni in v hiši ali stanovanju nočete tujcev, ki bi skrbeli za r vaše rože, vam ponujam nekaj predlogov za nego rastlin, ko bodo »same doma«. 1. Lončnice z enakimi zahtevami postavimo na zračno okensko polico in polkna pripremo, lahko pa jih postavimo v senco na terasi ali balkonu. 2. S peskom napolnimo podstavek in manjše rastline postavimo na podstavek z vodo. 3. Vedro postavimo višje in iz njega speljemo do posameznih lončkov PVC-cevke ali vrvi iz naravnih vlaken. Če imamo vmes tudi »obolele« rastline, jih postavimo proč od drugih rastlin, da se ne okužijo še te. Pred dopustom sobnih rastlin ni priporočljivo gnojiti, ker se zaradi nezadostne vlage korenine lahko posušijo. Kaje jih pognojimo, ko pridemo z dopusta; takrat tudi orosimo suhe liste, očistimo in po potrebi rastline obrežemo. Tudi na kakteje ne - izguba časa zaradi nujnih selitev sorazmerni delež glede na ceno paketa in izgubljen čas (1/2 dneva, 1 dan) Prevoz - za več kot 4 ure preložen polet 5 sorazmerni delež glede na ceno paketa za dan za vsako nadaljnjo uro - pomanjkljivosti standarda (nižji razred, močno odstopanje od norm, standarda) 5-15 - storitve (oskrba, v letalu ni običajnega razvedrila: radio, film idr.) 5-15 - zamenjava prevoznega sredstva sorazmerni delež cene prevozov v paketu glede na trajanje zamud - ni prevoza z letališča (kolodvora v hotel) stroški nadomestnega prevoza Opomba: vsakemu od navedenih elementov v skupini pripada določen odstotek. Uradne ure v pisarni v M. Soboti: telefonsko in osebno svetovanje v ponedeljek in sredo od 9. do 12. in 15 do 17. ure, V petek od 9. do 12. ure. V četrtek osebno svetovanje po predhodnem naročilu. Tel.: (02) 534 93 90, faks : (02) 534 93 91, Trg zmage 4, p. p. 207, 9101 M. Sobota. Uradne ure v pisarni v Ljutomeru: torek - telefonsko in osebno svetovanje od 9- do 15. ure, Vrazova 1 (občina), Ljutomer. Tel.: (02) 584 90 63, faks: (02) 581 16 10. . Andrej Čimer, vodja pisarne ■ smemo pozabiti. Lahko jih pustite kar na okenski polici ali balkonu, a jim pred vročim soncem naredite senco. USTVARJAMO AVTOMOBILE. Dodatnih 200.000 SIT popusta! Pri menjavi vozila, starejšega od 8 let, za novi, varni Renault. Od sile varni RENAULT Pri Renaultu želimo, da se vozite v varnih avtomobilih. Zato vam v akciji Od sile varni nudimo 200.000 SIT popusta! Ob nakupu novega, varnega Renaulta pripeljite vaše registrirano vozilo katerekoli znamke, starejše od osmih let Njegovo vrednost, ocenjeno po sistemu Eurotax, bomo odšteli od cene vašega novega Renaulta in dodali še popust v vrednosti 200.000 SIT! Le najvišji standardi varnosti zagotavljajo varno pot. V Renaultovih vozilih so del serijske opreme. Tudi zato so kar štirje Renaultovi modeli na neodvisnem testu varnosti, EuroNcap, prejeli po štiri zvezdice, Renault Laguna pa je prvo vozilo v Evropi, ki je doseglo najvišjo oceno -vseh pet zvezdic. Z njimi je Renault najvarnejša avtomobilska znamka. Akcija velja za modele Twingo, Clio, Thalia, Kangoo, Mčgane, Sečnic in Laguna, naročene do 30, septembra 2002. www.renault.si wap.renault.si Renault Slovenija, d.o.o., Dunajska 22.1511 Ljubljana Proti koncu poletja zmanjšujemo količino vode za zalivanje, zalivamo le enkrat na deset dni. Pomembno je tudi, s kakšno vodo zalivamo. Idealna je čim mehkejša voda, ki ne sme biti ne onesnažena ne premrzla. Tem pogojem najbolj ustreza deževnica, dobra pa je tudi rečna voda, ker je prezračena in vsebuje precej raztopljenih organskih snovi in mineralov. Voda iz vodovodne pipe je ponavadi preveč klorirana in premrzla. Rastline moramo zaliti do tja, do kamor segajo korenine. Vode je lahko tudi preveč. Naši skrbniki rož, ki smo jih zaprosili v času dopusta, nehote delajo tudi napake. Največkrat zalivajo takrat, ko imajo čas, ne takrat, ko je za rastline najbolj optimalno, in zalivajo največkrat s hladno vodo. Velikokrat so rastline ostale v vodi, posledica česar so rumeni spodnji listi in gnitje korenin. Ko ugotovimo, v kakšnem stanju so rastline, jih nekaj časa ne zalivamo. Ne pozabimo na bolezni in škodljivce. Olga Varga ■ VUK zdravje in dobro počutje 24 ŠPORT PA POLICIJA 5. september 2002 vedno žSme: Mura: Maribor PL Ob rob nogometnim dogodkom v Fazaneriji pravicah potrošnikov ob prekinitvi dobave električne energije Ali res vedno obveščajo ljudi? k Zakon je jasen glede kršenja pravic, toda dovolj ohlapen, da do tožb redko prihaja enajsti obletnici niso izkazali rožnje navijaške skupine Black Gringos ob njihovi enajsti obletnici, da bodo obračunali z navijaško skupino Vijol in prekinili tekmo med Muro in Mariborom Pivovarno Laško, se sicer niso uresničile. Kljub okrepljenim policijskim enotam pa so se zgodili incidenti, ki so vrgli slabo luč na privlačen derbi, ki je pritegnil rekordno število gledalcev. Kar osem najbolj vročih navijačev pa je bilo začasno pridržanih in jih bodo predlagali sodniku za prekrške. F. M. ■ poletnih mesecih, ko so neurja pogostejša, tudi večkrat ostanemo brez električne energije. Letos je bilo le-teh veliko, zato so odjemalci električne energije tudi pogosteje ostali brez nje. Kakorkoli že, kadar gre za neurje in »višje sile«, človeka ne moti, če ostane brez elektrike za nekaj časa, toda zelo pogosti izklopi so bili na območju cankovske občine v zadnjih tednih tudi takrat, ko ni bilo neurja. To se je dogajalo več dni, včasih tudi dvakrat dnevno, ob različnih urah. Jasno je, da lahko pride do različnih okvar in poškodb daljnovodov ali drugih naprav, ki so sestavni del distribucijskega omrežja, s čimer se dobava električne energije prekine. Toda kot so nam povedali nekateri prebivalci s cankovskega območja in kot vemo tudi sami, tam ni šlo vedno za eno izmed omenjenih možnosti, torej ne za neurje in ne za okvaro, ampak za predvidene prekinitve, ki so jih opravljali upravljalci oz. delavci zaradi različnih del. bodisi vzdrževanja, remonta, razširitve omrežja ali tudi del pri posameznem gospodinjstvu. Ker torej v teh primerih ne gre za »višjo silo«, se tukaj že postavlja vprašanje, ki se-tiče ene izmed pravic potrošnikov, in sicer te, da bi o izkopih in ponovnih vklopih morali biti pravočasno obveščeni. To pa na omenjenem canko-vskem območju, kljub pogostim vedno storili. In čemu sploh ta obveščenost? Vsi vemo, da lahko pride pri nenadnem vklopu do poškodb električnih aparatov za gospodinjstvo, naprav s področja komunikacij ter avdio- in videotehnike in jasno tudi računalnikov, ki so zelo občutljivi na visoke napetosti, kar se je tudi zgodilo enemu izmed odjemalcev prav na tem območju. Seveda bi pravočasne informacije lahko takšne stvari preprečile. Verjetno pa ste mnogi izmed vas s podobnimi stvarmi že imeli probleme, tako da ni potrebno dodatno govoriti o tem, kaj lahko nenaden izklop ali predvsem vklop povzročita. Ne glede na to, ali so bili povod za ta članek vse pogostejši izklopi elektrike in z njimi pove-zane težave na cankovskem območju, bo vprašanje, ki nas zanima ob teh dogodkih, splošno; tudi odgovor nanj naj bi bil upo- trične eneregije. Zanimalo nas je namreč, kakšne so pravice odjemalca električne energije oz. potrošnika glede obveščenosti o izklopih. O tem smo povprašali Urad RS za varstvo potrošnikov, ki deluje pri Ministrstvu za gospodarstvo. Kot odgovarjajo v dopisu, Energetski zakon iz leta 1999 določa, da sme upravljalec prenosnega ali distribucijskega omrežja na predlog izvajalca dejavnosti prenosa ali distribucije začasno prekiniti dobavo energije, če gre za redna vzdrževanja, preglede, remonte, kontrolne meritve ipd. Toda pri tem mora izvajalec izbrati čas, ki čim manj prizadene odjemalca energije. Upravljalec pa pri predvideni prekinitvi o tem mora pravočasno obvestiti odjemalce v pisni obliki, v primeru, da gre za širši krog odjemalcev, pa preko sredstev javnega obveščanja vsaj 48 ur pred prekinitvijo. Če o začasni prekinitvi ne obvesti odjemalca, se kaznuje pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek pri samostojnem opravljanju energetske dejavnosti, z denarno kaznijo najmanj 600.000 SIT. Kar pa se tiče škode, ki lahko ob tem nastane, je v zakonih tudi zapisano, da ima ko pristojnega sodišča ustrezno odškodnino, če mu je dobavitelj neutemeljeno prekinil dobavo električne energije, oz. če traja prekinitev neupravičeno dolgo in če se neupravičeno često pojavlja. Podobno lahko'uporabnik na nizki napetosti zahteva od dobavitelja povračilo škode, ki nastane na njegovih elektroenergetskih objektih zaradi nenormalno visokih napetosti ali preboja visoke napetosti na omrežje nizke napetosti. Slednje pa je ravno tisto, kar se največkrat lahko zgodi. In kaj o vsem tem pravijo pri Elektru Maribor, d. d., Območni enoti Murska Sobota, ki je tako izvajalec kot upravljalec distri-bucjskega omrežja na območju Pomurja. Zavedajo se, da odjemalci imajo pravico biti obveščeni o predvidenih prekinitvah električne energije. To, kot zagotavljajo, tudi redno počnejo, kadar gre za predvidene prekinitve zaradi del. Obvestilom je moč prisluhniti na radiu Murski val ali radiu MMR v Lendavi za tisto območje. Res pa je, da navadna gospodinjstva obveščajo le preko radia, medtem ko pisno oz. telefonsko obveščajo samo upra- energije, med katere*^ djetja, ki potrosijo d .^1 vilo kilovatnih ur n * mi sklenjeno tudi po ko naj bi določal tu 1 prav kot lahko vid^ zelo nejasno doloc . stiti pisno in koga P jev. Tako pri Elektri trjujejo, da so bila ’ sredovana tudi v or , merih na cankovskc Če že ne preko mc 1 dar gre za izklope območju, ki v^j°Cne gospodinjstev, tega pa preko delavce*. dejo na dom in jlr Toda, kot še posamezniki iz can ^ti močja, za nekatere1 slišali nič, niti P^Z ni prišel k njim ka . deiavcev. Farsa, ki se seve ji vlja, je ta, da bi m°( ff bili zaradi izkloP oškodovani in P^ z e, t11 vičeni do odškot n dan viseti ob radij' .^li. jt nikih, da bi se P1^^. Z ali imajo kakšen [Z Z kršil zakon. Kdos takšnim gigantomj^ f čisto prepričan o f e t e v ! z Petek, 6. 9. / tv, reg. prog. - Aktualno, pon. inf. odd. - Dogodek / dneva-2115 Oglasi ■ 21.20 Tedenski komentar - 21.25 Napoved športnih dogodkov - 21.30 Video poletje na Idea TV z Markom , glasbena odd. ■ 22.00 Pomurski inf. kažipot TV SLOVENIJA 1 6.05 TELETEKST TV SLOVENIJA - 6.25 TEDENSKI IZBOR - 6.25 KULTURNA KRONIKA - 6.30 ODMEVI - 7.00 DOBRO JUTRO - 9.00 POROČILA - 9.05 TEDENSKI IZBOR - 9.05 E. MAJARON: V ZNAMENJU DVOJČKOV, LUTKOVNA NAN.- 9.25 RISANKA -9.30 POTUJOČI ŠKRAT: ZVEZDE NA NEBU, POUČ-NO-RAZVEDRILNA ODDAJA - 9.55 ENAJSTA ŠOLA: SEPTEMBER 2002 - 10.25 DOBER TEK VAM ŽELI SUNCUKE IZ JAPONSKE - 10.40 O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR - 11.05 DOSEŽKI -11.25 SIRENE NA MEJAH NOČI, DOK. ODDAJA -12.00 SYLVIA, NEM. NAN. - 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME - 13.35 TEDENSKI IZBOR - 13.35 DUHOVNI UTRIP - 13.55 VSAKDANJIK IN PRAZNIK - 15.00 PRVI IN DRUGI - 15.20 OSMI DAN - 15.55 MOSTOVI - 16.30 POROČILA, ŠPORT, VREME -16.50 MLADI VIRTUOZI - 17.05 NATIONAL GEO-GRAPHIC, AM. DOK. SERIJA - 18.10 IZ POPOTNE TORBE: VESELJE - 18.30 DETELJICA - 18.40 RISANKA - 19.00 DANES - 19.05 VAŠ KRAJ - 19.25 VREME - 19.30 TV-DNEVNIK, ŠPORT, VREME -20.00 SO LETA MINILA, ANG. NAN. - 20.30 ČUDOVITA Sl, ANG. NAD. - 21.25 CIK CAK - 22.00 ODMEVI, KULTURNA KRONIKA, ŠPORT, VREME - 22.50 POLNOČNI KLUB - 0.05 SEDEM DNI, AM. NAN. -0.50 NATIONAL GEOGRAPH1C, AM. DOK. SERIJA -1.40 MARY TYLER MOORE, AM. NAN., 26. EPIZODA - 2.05 STERNBERGOVI, NEM. NAD., 2/18 - 2.55 PLES NA VODI, SRBSKI FILM - 5.00 VSAKDANJIK IN PRAZNIK - 6.05 ORIONOVA PESEM LETA TV SLOVENIJA 2 7.10 TELETEKST TV SLOVENIJA DO 03.15- 7.30 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA - 8.00 TV-PRODAJA - 8.30 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA - 9.05 DOBRO JUTRO - 11.05 VIDEOSTRANI ■ VREMENSKA PANORAMA - 13.25 TV-PRODAJA - 13.55 TEDENSKI IZBOR - 13.55 TENIS - US OPEN, ČETRTFINALE (M.), POSN. IZ NEW YORKA- 15.25 DE GAULLE-CHURCHILL: MEMOA-R|, FRANCOSKA DOK. SERIJA, 2„ ZADNJI DEL -16.20 MARY TYLER MOORE,- AM. NAN., 26. EPIZODA - 16.45 STERNBERGOVI, NEM. NAD., 2/18 -17.45 V LJUBEZNI IN VOJNI, AM. FILM - 19.25 BERLIN: ATLETIKA - ZLATA LIGA, PREN. - 22.00 NEW YORK: TENIS - US OPEN, POLFINALE (Ž.), PREN. - 0.30 INDIANAPOLIS: SP V KOŠARKI (M), ČETRTFINALE, PREN. - 2.30 VIDEOSPOTNICE POP TV g 10 Salome - 10.00 Močno me objemi - 10.55 Med sovraštvom in ljubeznijo - 11.50 Ljubezen brez greha - 12.40 TV-prodaja' - 13.10 Lucy na svojem -14.10 Varuhi luke - 15.00 TV-prodaja - 15.30 Ljubezen brez greha - 16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo - 17.20 Močno me objemi - 18.15 Salome -19.15 24UR - 20.00 Akcija: Svetloba Daylight, am. film - 22.00 Kameleon - 22.50 Odpadnik - 23.30 Prijatelji - 0.00 24UR, pon. KANAL A 10.50 Beverly Hills - 11.40 TV-prodaja - 12.10 Zmikavta - 13.00 Mladi in nemirni - 13.50 Obala ljubezni - 14.45 Ricki Lake, pog. odd. - 15.35 TV-prodaja - 16.05 Mož akcije - 16.30 Ženki - 16.55 Beverly Hills - 17.45 Korak za korakom - 18.15 Veseli rovtarji - 18.45 Družina za umret - 19.15 Sov J. Springerja, pog. odd. - 20.00 Izganjalka vampirjev - 20.50 Angel - 21.40 Ellen - 22 10 Moške zadeve - 23.00 Prava stvar - 0.45 Raj IDEA TV - KANAL 10 8,00 Dobro jutro Pomurje - Vreme - Živa-ldea tv, pon. reg. prog. ■ 9.00 Pomurski inf. kažipot -15.00 Živa-ldea tv, pon. reg. prog. - Aktualno, inf. odd. -Dogodek dneva -15.15 Oglasi -15.20 Kulturno razvedrilno - Navigator (film, kultura, prosti čas) -15.25 Intervju: Borut Meh -15.40 Eros Ramazzotti, posn. s koncerta -15.50 Veterinar svetuje -16.00 Kanal A - 20.00 Aktualno, inf. odd. - Dogodek dneva - 20.15 Pomurski inf. kažipot- 21.00 Živa-ldea TV AS 09.30 Gnes, inf. odd., pon. 09.45 Razvojna razkritja Pomurja, izobr.-svetov.odd., pon. 10.30 Vitalis, zdravstvena odd., pon. 11.00 Zakoj pa nej, mladinska odd. 11.30 Osnovna šola I, reportaža. 11.50 Videostrani. 16.55 Vitalis, zdravstvena odd., pon. 17.25 Osnovna šola I, reportaža. 18.00 Gnes, inf. odd. 18.15 Miš maš, otroška odd., iz produkcije ZLTV. 19.15 Zakoj pa nej, mladinska odd., pon. 19.45 Easi Austria, dok. film. 20.00 Gnes, inf. odd., pon. 20.15 Usodni trikotnik. 21.15 Razvojna razkritja Pomurja, izo.br.-svetov.odd., pon. 22.00 Rock Otočec 2000, pon. 22.30 Gnes, inf. odd. 22.45 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška - 9.00 Deček spoznava svet - 9.25 Potovanja dr. Doolittlea (7/13) - 9.50 Gasilec Sam, risani film - 10.00 Poročila - 10.05 Stan in OHo -10.25 Risani film - 10.45 Jump Cut -kino klubi in filmske šole Hrvaške - 11.05 Fantastična prihodnost: Jaz, robot - 12.00 Poročila - 12.20 Pravica do rojstva (3/80) - 13.10 Halo, Zagreb -14.00 Ameriški TV-film: Gospodarica raja - 15.35 Risani film - 15.45 Zagreb: Poletje, poletje - 16.00 Poročila - 16.05 Raziskovalec: Udarec strele - 17.00 Vprašanja iz Azije: Smrt - 17.30 Hrvaška danes -18.00 Pionirji egiptologije (9/12) - 18.30 Glasbeni prog. - 19.00 Vprašaj, kviz - 19.12 Vem, a ne vem -19.13 Majhni planeti, risani film - 19.30 Dnevnik -20.05 TV Bingo šov - 20.50 Naše malo mesto (10/ 131-21.50 Zvočni trk: 10 let Visoke glasbene šole Ina Mirkoviča - 23.00 Meridijan 16 - 23.35 Rajska dežela, am. film - 3.05 Vittorio De Sica, dok. film TV HRVAŠKA 2 15.35 Deček spoznava svet - 16.00 Potovanja dr. Doolittlea (7/13) - 16.25 Gasilec Sam, risani film -16.35 TV-koledar - 16.45 Poročila za gluhe in naglušne osebe - 16.55 Hugo - 17,25 Pravica do rojstva (3/80) - 18.10 Mati in sin (37/42) - 18.45 Reševalna služba 11. - 19.30 Glasbeni album -Moderato cantabile - 20.05 Čarovnija 4. - 21.00 Poročila - 21.15 Centre Street 100 (12/13) - 22.00 Hit-depo - 23.30 Najstrašnejši umor (8/12) - 0.00 Zahodno krilo II. - 0.45 Dosjeji X TV HRVAŠKA 3 15.30 Panorame turističnih središč Hrvaške - 16.20 Nogomet (mladi): Hrvaška - Estonija, prenos -18.20 Tenis US Open, posn. - 19.45 Atletika, prenos Zlate lige iz Berlina - 22.10 Cosbyjev šov (17/ 26 in 18/26) - 22.55 Zlata dekleta (132/180,133/ 180 in 134/180) - 0.05 Frasier 3. (23/48) - 0.25 Becker 3. (12/26) - 0.45 Azijski potopis (5/5) - 1.15 Red in zakon - Oddelek za žrtve 2 (opomba: tenis US Open, prenos polfinala za moške) TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj -9.05 Kmetje, polj. nad. ■ 10.00 Lutka, polj. nad. -11.00 Policist s petelinjega brega, jug. nad. -12.00 Poročila ■ 13.00 Kantor, madii. krim. nan. -14.00 Oddaje reg.h postaj ■ 14.50 Szabolcs -15.00 Oddaja za upokojence -15.30 Andromeda, am. sci. film -16.20 Avtozoo -16.50 Vir, zravstveni mag. -17.15 Madž. filmska glasba-18.00 Poročila-18.05 Družina Mezga, risanka -18.35 Okno -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Divji zahod, it.-am. film 22.50 Aktualno, poročila ■ 23.20 Polni zadetek v srce, franc, film TV DUNA 5.30 Začenja se dan - 8.40 Menica, bančni mag -9.10 Med Voguli-10.00 Bartfa«10.15 Bronasto-rjavi, fr. film -11.50 Poročila -12.10 Za kmetovalce -12.50 Zakaj? ■ 13.20 Čudeži v uniji: Keltski tiger -14.00 Donava, modri trak Evrope -14.45 Navigator -15.35 Pot svile, japonska serija -16.25 V ciljnem križu -17.00 Koledar -18.00 Poročila, šport -18.30 Risanka ■ 19.00 Koledar - 20.00 Bronasto rjavi gredo na smučanje, fr. film - 21.25 Minute poezije - 21.45 Poročila, šport - 22.10 Joseph Andrews, ang,- am. film TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški prog. - 11.00 Sinan Toprakje nepodkupljiv - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 15.45 Superman - 16.30 Nebeška družina - 17.15 Sabrina - 17.40 X-faktor - 18.30 Prijatelji - 19.00 Will in Grace - 19.30 Čas v sliki - 20.15 6 dni, 7 noči, komedija - 21.55 Odkupnina, srhljivka - 23.55 Samo smrt je priča, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže skuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Policijska inšpekcija 1 - 10.15 Srčne zmede, šesti del romance - 12.00 Poročila - 12.05 Vera - 13.00 Čas v sliki -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Policijska inšpekcija 1 - 14.05 Z jasnega neba -14.50 Naš Charly - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Cvetlični vojščaki, komedija -21.50 Pogledi s strani - 22.10 Čas v sliki - 22.35 Moderni časi - 23.00 Nerešeni akti XY - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Nerešeni akti XY, odzivi gledalcev TV SLOVENIJA 1 7.05 TELETEKST TV SLOVENIJA DO 07.55- 7.25 TEDENSKI IZBOR - 7.25 KULTURNA KRONIKA -7.30 ODMEVI - 8.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE - 8.30 RADOVEDNI TAČEK: LUČ - 8.40 SLOVENSKA LJUDSKA PESEM: - POD TO GORO ZELENO - 8.45 ARČIBALD, RISANA NAN., 10/26 - 9.00 SMEŠKO MED ČRKAMI, PLESNA ODDAJA - 9.35 LESK IZ GLOBIN, PLESNA ODDAJA - 9.50 MALE SIVE CELICE, KVIZ - 10,40 ENAJSTA ŠOLA: SEPTEMBER 2002 - 11.10 RANČ PRI KRAGULJČKOVI SEDMICI - 11.35 RADIO AKTIVNOST, KANADSKA NAN., 22/ 26 - 12.00 TEDNIK - 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME - 13.40 MOSTOVI - 14.45 ČUDEŽ, DANSKI FILM - 16.00 PIPSI, RISANA NAN., 14/26 - 16.30 POROČILA, ŠPORT, VREME - 16.50 SLOVENSKI MAGAZIN - 17.20 OZARE - 17.25 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR - 17.50 LEGENDE MORJA, FRANCOSKA DOK. SERIJA, 3/13 - 18.15 PALČEK DAVID, RISANA NAN., 8/13 - 18.40 RISANKA -19.00 DANES - 19.05 UTRIP - 19.25 VREME -19.30 TV-DNEVNIK, ŠPORT, VREME - 20.00 ORION - 21.00 WILLIAM CORLETT: BELI KONJIČEK, KOPRODUKCIJSKA NAD., 1/6 - 21.25 TREND, ODDAJA O MODI IN VIZUALNI POP KULTURI - 21.45 IZGUBLJENA FORMULA JANEZA PUHARJA, DOKUMENTARNI FILM - 22.30 POROČILA, ŠPORT, VREME - 23.00 MOŠKE ZADEVE, - 7. IN 8. DEL ANGLEŠKE NADALJEVANKE - 0.10 SLAVOSPEV, AVSTRALSKI FILM - 1.40 LEGENDE MORJA, FRANCOSKA DOK. SERIJA - 2.10 SLOVENSKI MAGAZIN - 2.40 NEW Y0RK: TENIS - US OPEN, FINALE (Ž.), VKLJUČITEV V PREN. - 4.30 ODREŠITEV, AM. FILM - 6.15 MAVRIČNI KONCERT ZA MAVRIČNO ŠOLO, POSN. DOBRODELNE PRIREDITVE TV SLOVENIJA 2 7.10 TELETEKST TV SLOVENIJA DO 03.15- 7.30 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA - 8.00 TV PRODAJA - 8.30 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA - 9.45 TEDENSKI IZBOR - 9.45 MUR- O NAS ZA NAS Vsak dan ob 1830 in 2000: GNES-inform. odd. PHY BROVVN, AM. NAN., 1/22 - 1O.1O GLEMBA-JEV/, HRVAŠKA NAD. - 10.50 POČITNICE DO ZADNJEGA DIHA:- S SKIRCO PO CESTI GREM,- DOK. NAN.,- 5., ZADNJA EPIZODA - 11.05 HORACE IN TINA,- AVSTRALSKA NAD.,- 26., ZADNJI DEL -11.30 JASNO IN GLASNO: SAMOZAVEST IN Ml, -KONTAKTNA ODDAJA - 12.20 TV PRODAJA -12.55 SP V KOŠARKI (M): ČETRTFINALE,- POSN. IZ INDIANAPOLISA - 14.25 ATLETIKA - ZLATA LIGA, POSN. IZ BERLINA - 17.00 NEW YORK: TENIS - US OPEN, - POLFINALE (M), PREN. - 20.00 LJUBLJANA: KVALIFIKACIJE ZA EP V NOGOMETU,- SLOVENIJA • MALTA, PREN. - 22.25 INDIANAPOLIS: SP V KOŠARKI (M),-'POLFINALE, PREN. - 0.30 SOBOTNA NOČ - 2.30 VIDEOSPOTNICE POP TV 8.00 TV-prodaja - 8.30 Ringa-Raja: Mala Kitty -8.55 Mjav! Mjav! - 9.05 Slonček Benjamin, sinhronizirana risana serija - 9.40 Vrbja vas -10.05 Ma-linji dol - 10.15 Heidi, sinhronizirani risani film -11.10 Mali helikopter - 11.20 Sedma nebesa -12.10 Providence - 13.00 Bette - 13.30 Moja boš!- 14.00 Samotni kavboj - 15.50 Družinsko pravo - 16.40 Zahodno krilo - 17.30 Preprosti Noe - 19.15 24UR - 20.00 Filmski hit: Trije kralji -22.00 Šivi srca - 0.00 24UR, pon. KANALA 10.00 TV-prodaja - 10.30 Obala ljubezni - 11.20 Obala ljubezni - 12.10 Obala ljubezni - 13.00 -Obala ljubezni - 13.50 Obala ljubezni - 14.40 Ledeno hladni - 15.30 Film stoletja: Zloraba oblasti - 17.30 Punca je ponorela - 19.10 Simpatije -20.00 TV-kriminalka: - Polnočni mož - 21.40 She-ena, kraljica džungle - 22.30 Nova ženska - 0.15 Ekstra magazin, pon. IDEA TV - KANAL 10 8.00 Pomurski inf. kažipot ■ 10.00 Živa-ldea tv, pon. reg. prog. - Aktualno, inf. odd. - Dogodek dneva ■ 10.15 Oglasi -10.20 Tedenski komentar -10.25 Napoved športnih dogodkov -10.30 Video poletje na Idea TV z Markom, glasbena odd. -11.00 Pregled dogodkov tedna ■ 12.15 Kanal a ■ TV AS 09.30 Gnes, inf. odd., pon. 09.45 Miš maš, otroška odd. iz produkcije ZLTV. 10.45 Videostrani. 16.50 Graška gora poje in igra, 1. del prireditve. 18.00 Gnes, inf. odd. 19.00 Povej! iz produkcije ZLTV. 19.45 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, inf. odd., pon. 20.15 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.45 Legende o Otoku zakladov, risana serija -8.10 Maksim, risana serija - 8.35 Ježek, risana serija - 8.40 Norčki, risana serija - 8.45 Herbie -ljubezenska buba, mladinska serija - 9.30 Pripovedovalka pripovedi -10.00 Poročila - 10.05 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa: Krila sprememb - 11.45 Nick Praskaton, risani film - 12.00 Poročila - 12.15 Govorilnica - 13.05 Prizma -14.00 Korenine - hrvaške manjšine v Evropi -14.35 Oprati šov - 15.20 Poročila - 15.35 Filmi režiserja Johna Forda: Iskalci, am. film - 17.50 Zlata dekleta - 18.15 Glasbeni prog. - 18.45 Pisani svet - 19.00 Biblija - 19.15 Popaj - 19.30 Dnevnik - 20.05 Dolgo, toplo poletje - 21.00 Prvotne barve, am. film - 23.20 Stoletje zabavne glasbe, dok. serija (5/8) TV HRVAŠKA 2 10.15 TV-koledar - 10.25 Hit-depo - 11.55 Svet . mode -12.20 Hišni ljubljenčki - 13.05 Herbie - ljubezenska buba - 13.50 Bubimir, risana serija -14.15 Umori v Midsomerju 3. (1/4) - 15.55 Co-sbyjev šov - 16.20 Neukročena Amazonka: Sirota - 16.50 Severna Koreja gre v katastrofo ■ Pyongy-nag v maju - 17.10 Veter v hrbet (19/26) - 17.55 Zlata krila 2. (19/22) - 18.40 Zvezdne steze - Vo-yager 6. - 19.30 Glasbeni album - 20.05 S čigro okoli sveta ■ Vrata Atlantika'- 20.35 TV-izložba -21.00 Zlate strune Slavonije - Požega 2002, prenos - 22.00 Dalziel in Pascoe 5., serija (2/2) -0.10 Zlate strune Slavonije, razglasitev zmagovalca - 0.40 Besede mojega očeta, italijanski film fr f spore (f o fr G. fro /2. septembra 2002 VIDEOSTRANI- VREMENSKA PANORAMA - 8.00 TV PRODAJA - 8.30 TEDENSKI IZBOR - 8.30 DOBER DAN, KOROŠKA - 9.05 DOBRO JUTRO - 11.20 VIDEOSTRANI- VREMENSKA PANORAMA - 14.50 / TV PRODAJA - 15.20 TEDENSKI IZBOR - 15.20 / SLOVENSKI LJUDSKI PLESI:- VZHODNA ŠTAJER-'.KA - 15.45 HOMO TURISTICUS - 16.05 VIKENDO-A ZVEZDNIŠKA REGATA, - REPORT. Z 10-LETNI-E VIKEND MAGAZINA - IN 6. REGATE POPULAR-IH - 16.20 MARY TYLER MOORE,- AM. NAN., 9.EPIZODA - 16.45 STERNBERGOVI, NEM. NAD. -7.45 HČI ROBINA HOODA, AM. FILM - 19.15 VIDE-ISPOTN1CE - 20.00 LETO DNI ŽIVLJENJA PO 11. SEPTEMBRU,- AM. DOK. ODDAJA - 21.30 POT PRIJATELJSTVA, KONCERT V SPOMIN - NA 11. SEPTEMBER 2001 - 22.45 PRAKSA, AM. NAN., 70.EPIZ0DA - 23.30 ČISTA ZLOBA,- ANG. NAD., 4., ZADNJI DEL - 0.15 UBEŽNIK IN NJEGOVA ŽENA,- ' ŠVEDSKI NEMI ČB FILM - 1.25 VIDEOSPOTNICE / TV HRVAŠKA 2 15.35 Deček spoznava svet - 16.00 Potovanja dr. Doolittlea - 16.25 Ovcee - 16.35 TV-koledar - 16.45 Poročila za gluhe in naglušne osebe - 16.55 Hugo -17.25 Pravica do rojstva (6/80) - 18.10 Mati in sin -18.45 Reševalna služba 11. (9/22) - 19.30 Glasbeni album - Nostalgija - 20.05 Čarovnija 4. - 21.00 Poročila - 21.10 Planetarni zvok, glasbena odd. - 21.45 Nepovabljeni, serija (2/4) - 22.35 Najstrašnejši umor (11/12) - 23.05 Zahodno krilo II. - 23.50 Dosjeji X TV HRVAŠKA 3 15.30 Panorame turističnih središč Hrvaške -20.05 Straža Apokalipse, mini serija (2/2) - 21.35 Stoj in glej: Kot na nebu, tako na zemlji, dok. odd. - 22.05 Red in zakon 2. (19/21) / BOČILA, ŠPORT, VREME - 13.15 TEDENSKI IZBOR I - 13.15 GLASBENI PORTRETI - 14.05 PISAVE- 14.30 GOSPODARSKI IZZIVI - 15.00 INTERVJU -15.55 MOJA VAS: REPENTABOR - 16.30 POROČILA, ŠPORT, VREME - 17.00 DOSEŽKI - 17.20 RESNIČNA RESNIČNOST - 17.55 NA LINIJI: PETERKA, KRANJEC - 18.25 DOBER TEK VAM ŽELI TRACY-ANN IZ JAMAJKE - 18.40 RISANKA - 19.00 DANES - 19.05 VAŠ KRAJ - 19.25 VREME - 19.30 TV DNEVNIK, ŠPORT, VREME - 20.00 TEDNIK - 21.00 PRVI IN DRUGI - 21.20 OSMI DAN - 22.00 ODMEVI, KULTURNA KRONIKA, ŠPORT, VREME - 22.50 ZGODBE 0 KNJIGAH - 23.00 RDEČA POGLAVJA ZGODOVINE,- ANG. DOK. SERIJA, 2/6 - 23.30 RESNIČNA RESNIČNOST - 0.00 OSMI DAN - 0.30 TEDNIK -1.25 MARY TYLER MOORE,- AM. NAN., 30.EPIZO-DA - 1.50 STERNBERGOVI,- NEM. NAD., 6/18 - , 2.35 ROJSTVO NOVEGA CESARSTVA,- NIZOZEMSKI FILM - 4.10 ŠPORT POP TV 9.10 Salome - 10.00 Močno me objemi - 10.55 Med sovraštvom in ljubeznijo - 11.50 Ljubezen brez greha - 12.40 TV-prodaja - 13.10 Preverjeno, pon. -14.05 Varuhi luke - 15.00 TV-prodaja- 15.30 Ljubezen brez greha -16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo - 17.20 Močno me objemi - 18.15 Salome - 19.15 24UR - 20.00 TV-krim.: Pot domov - 21.45 Newyor-ška policija - 22.40 Odpadnik - 23.30 24UR, pon. KANALA 10.40 Beverly Hills - 11.30 TV-prodaja - 12.00 Dan-nyjeve zvezde, posn. - 13.00 Mladi in nemimi - 13.50 Obala ljubezni - 14.45 Ricki Lake, pog. odd. - 15.35 TV-prodaja -16.05 Mož akcije - 16.30 Ženki - 16.55 Beverly Hills -17.45 Korak za korakom- 18.15 Veseli rovtarji - 18.45 Družina za umret - 19.15 Šov J. Springerja, pog. odd. - 20.00 Svilene sence - 20.50* Ekstra magazin - 21.40 Bodyguards, angl, nan., -22.40 Will in Grace - 23.10 Tretji kamen od sonca -23.40 Noro zaljubljena - 0.10 Raj Eden, erot. serija IDEATV - KANAL 10 8.00 Dobro jutro Pomurje - Vreme - Živa-ldea TV, pon. reg. prog. ■ 9.00 Pomurski inf. kažipot -15.00 Živa-ldea TV, pon. reg. prog. - Aktualno, inf. odd. -Dogodek dneva -15.15 Oglasi -15 20 Iz našega studia: nezgodno zavarovanje šolske mladine in naložbeno ■ življenjsko zavarovanje zavarovalnice Tri-galav, DE Murska Sobota -15.50 Znamke prekmurskih in medmurskih izdaj iz leta 1919 -16.00 Kanal A - 20.00 Aktualno, inf. odd. ■ Dogodek dneva - 20.15 Pomurski inf. kažipot - 21.00 Živa- Idea TV,reg. prog. - Aktualno, pon. inf. odd. • Dogodek dneva - 21.15 Oglasi • 21.20 Reportažna utripa praznika občine Križevci pri Ljutomeru in -21.40 Občinskega praznika v Gornjih Petrovcih ■ 22.00 Pomurski inf. .kažipot TV AS 09.30 Gnes, inf. odd., pon. 09.45 Viva Turistica, turistična odd., pon. 10.15 Kako biti zdrav in zmagovati?, odd. Rudija Klariča. 10.45 Videostrani. 17.30 Viva Turistica, turistična odd., pon. 18.00 Gnes, inf. odd. 18.15 Moji mali prijatelji, odd. o živalih. 19.00 Revija skokov v Velenju, reportaža. 20.00 Gnes, inf. odd., pon. 20.15 Britanski vrtovi, dok. film. 20.45 Glasbena skrinja, glasbena odd. v živo. 21.30 Odprta tema, kontaktna odd. v živo. 22.30 Gnes, inf. odd., pon. 22.45 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška - 9.00 Deček spoznava svet - 9.25 Potovanja dr. Doolittlea - 9.50 Ovcee, risani film - 10.05 Stan in Olio - 10.25 Risani film -10.45 Jump Cut - 11.05 Fantastična prihodnost (5/ 5) - 12.00 Poročila - 12.20 Pravica do rojstva, serija - 13.10 Halo, Zagreb - 14.00 Ameriški TV-film: Razdvojena družina - 15.30 Risanka - 15.45 Zadar: Poletje, poletje - 16.00 Poročila - 16.05 Raziskovalec: Lov za dinozavrovimi jajci - 17.00 Po sledovih tibetanskih romarjev: Sveti hrib - 17.30 Hrvaška danes - 18.00 Dizajn in poželenje (5/6) - 18.30 Glasbeni prog. - 19.00 Vprašaj - 19.14 Vem, a ne vem - 19.15 Loto - 19.30 Dnevnik - 20.05 Skrivnostni mit: Božanski dvoboj - 20.45 Trije begunci, am. film - 22.15 Kulturno poletje - 22.50 Glasba - 23.00 Meridijan 16 - 23.30 Filmi Claudea Berrija: Manon od izvira, franc, film - 1.20 Jazz: The Butchers TV MADŽARSKA 1 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 9.05 Kmetje, pol. I nad;-10.00 Lutka, polj. nad.-11.05 Policist s Pete- | llnjega brega, jug. nad. -12.00 Poročila, vreme -12.55 Zgodbe iz kriminalistike, madž. nan. -14.00 Hrvaška kronika -14.30 Ecranul nostru -15.00 Madžarska 2002 - 15.30 Andromeda, am. sci. film -16.25 Blago- । slovitev cerkve v Almasfuzitdju -16.55 Dolina umetnosti, dok. -17.20 Eu-talk-show -18.00 Poročita - l 18.05 Družina Mezga, risanka-18.35 Po ulicah San j Francisca, krim. ser. -19.30 Dnevnik, šport, vreme ■ 20.05 9/11- Zadnji dan Wordl Trade Centra - 22.20 V I pepelu Babelskega stolpa, pesem - 22.20 Aktualno, poročila - 22.50 Hruška, it. film, drama TV RUNA 5.30 Začenja se dan - 8.40 Smeri neba - 9.15 Gimnazija zapeljivcev, nad. -10.05 Bohemi, ang. romantična drama -11.50 Poročila -12.10 Za kmetovalce -12.25 Živa cerkev -12.55 Življenje svetnikov: sv. Miklavž -12.55 Zeleni koledar -13.25 Virtuozna čaro- vnija -14.05 Uvajanje -14.20 Ohranjevalci jezika - 14.35 Animare necesse est -14.50 Tetovirani raj - 15.20 Risanka -15.30 Majhen, toda močan., nem. nad. 16.00 Blizu ognja, dok. o newyorškem ter. napadu ■ 17.00 Srčne težave -18.00 Poročila, šport -18.30 Risanka-18.45 Gimnazija zapeljivcev, avstral. nad. -19.30 Menica, bančni mag. - 20.00 Irisova skrivnost, Iran, film - 21.30 Trenutki poezije - 21.45 Poročila, šport - 22.10 Ali se bomo videli v Srednji Evropi, dok. ■ 22.50 Soba in kuhinja, brit, filmska satira TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški prog. - 10.30 Kolumbo - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 15.45 Superman - 16.30 Nebeška družina - 17.15 Sabrina - 17.40 Nogomet: Plu-scity Pasching - Austria Memphis, prenos - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Milijonar za zajtrk, komedija -21.55 Nogomet - 23.00 Ko moški zaupajo ženskam, kriminalna komedija - 0.30 Maščevanje po načrtu TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Policijska inšpekcija 1 -10.15 Tebi za ljubezen -12.00 Poročila - 12.05 Reportaža - 13.00 Čas v sliki - 13.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.30 Policijska inšpekcija 1 - 14.00 Dan terorja - spomin na 11. september - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.48 Loto - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 11. september - 22.10 Čas v sliki -22.40 Okrogla miza - 23.25 Mednarodna reportaža -0.00 Čas v sliki - 0.30 Dunajski filharmoniki v New Yorku, koncert v spomin žrtvam 11. septembra Četrtek, 12. 9 TV SLOVENIJA 1 6.05 TELETEKST TV SLOVENIJA DO 06.15- 6.25 TEDENSKI IZBOR - 6.25 KULTURNA KRONIKA -6.30 ODMEVI - 7.00 DOBRO JUTRO - 9.00 POROČILA - 9.05 TEDENSKI IZBOR - 9.05 ZELENI ŠKRAT ARIEL,- OTROŠKA GLEDALIŠKA PREDSTAVA -9.45 ZGODBE IZ ŠKOLJKE - 10.20 ODDAJA ZA OTROKE - 10.35 SLOVENSKI MAGAZIN - 11.05 MARIO, NEDELJSKI VEČER V ŽIVO - 13.00 P0- TV SLOVENIJA 2 7.10 TELETEKST TV SLOVENIJA DO 01.25- 7.30 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA - 8.00 TV PRODAJA - 8.30 TEDENSKI IZBOR - 8.30 MOSTOVI - 9.05 DOBRO JUTRO - 11.20 VIDEOSTRANI ■ VREMENSKA PANORAMA - 15.05 TV PRODAJA -15.35 USHUAIA,- FRANCOSKA DOK. SERIJA,- 5/10 । - 16.20 MARY TYLER MOORE,- AM. NAN., 30.EPI-ZODA - 16.45 STERNBERGOVI, NEM. NAD., 6/18 -17.40 DRUGI NAJBOLJŠI, ANGLEŠKO-AM. FILM -19.20 VIDEOSPOTNICE - 20.00 OB 25-LETNICI SMRTI MARIE CALLAS,- ANG. PORTRETNI FILM - 21.35 POSEBEN POGLED:- NI POMOČI, FRANCOSKI FILM - 23.15 PRAKSA, AM. NAN. - 0.00 V SENCI KATEDRALE, NEM. NAN,-0.45 VIDEOSPOTNICE POP TV 910 Salome - 10.00 Močno me objemi - 10.55 Med sovraštvom in ljubeznijo - 11.50 Ljubezen brez greha - 12.40 TV-prodaja - 13.10 Newyorška policija - 14.10 Varuhi luke - 15.00 TV-prodaja - 15.30 Ljubezen brez greha - 16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo - 17.20 Močno me objemi -18.15 Salome -19.15 24UR - 20.00 Popolni četrtek: Emino življenje - 21.00 Prijatelji - 21.30 Seks v mestu - 22.00 Zahodno krilo - 22.50 Odpadnik - 23.40 24UR, pon. KANAL A 10.50 Beverly Hills - 11.40 TV-prodaja- 12.10 Čarovnice - 13.00 Mladi in nemirni - 13.50 Obala ljubezni - 14.45 Ricki Lake, pog. odd. - 15.35 TV-prodaja -16.05 Mož akcije - 16.30 Ženki - 16.56 Beverly Hills - 17.45 Korak za korakom - 18.15 Veseli rovtarji -18.45 Družina za umret - 19.15 Šov J. Springerja, pog. odd. - 20.00 Krimič: Lahko noč, ženska - 21.40 Will in Grace - 22.10 Tretji kamen od sonca - 22.40 Noro zaljubljena - 23.10 Sov J. Springerja, pon. pogovorne odd. - 0.00 Raj Eden, erotična serija IDEATV - KANAL 10 8.00 Dobro jutro Pomurje - Vreme - Živa-ldea tv, j>on. reg. prog. ■ 9.00 Pomurski inf. kažipot -15.00 Ziva-Idea TV, pon. reg. prog. - Aktualno, inf. odd. - Dogodek dneva -15.15 Oglasi ■ 15.20 Reportažna utripa praznika občine Križevci pri Ljutomeru in -15.40 Občinskega praznika v Gornjih Petrovci -16.00 Kanal A - 20.00 Aktualno, inf. odd. ■ Dogodek dneva -20.15 Pomurski inf. kažipot -21.00 Živa-ldea TV, reg. prog. • Aktualno, pon. inf. odd. - Dogodek dneva -21.15 Oglasi - 21.20 Kulturno razvedrilno - Navigator (film, kultura, prosti čas) - 21.25 Intervju - 21.40 R & B, mladinska odd. - 22.00 Pomurski inf. kažipot TV AS 09.30 Gnes, inf. odd., pon. 09.45 Glasbena skrinja, glasbena odd., pon. 10.30 Moji mali prijatelji, odd. o živalih, pon. 11.15 Videostrani. 17.00 Za vas in mesto, kmetijska odd. 18.00 Gnes, inf. odd. 18.15 Zakoj pa nej, mladinska odd. 18.45 Glasbena skrinja, glasbena odd., pon. 19.30 Iz produkcije ZLTV, izmenjava prog. 20.00 Gnes, inf. odd., pon. 20.15 Razvojna razkritja Pomurja, izobr.-svetov.odd. v živo. 21.00 Vitalis, zdravstvena odd. 21.30 Graška gora poje in igra, 2. del prireditve. 22.45 Gnes, inf. odd., pon. 23.00 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška - 9.00 Deček spoznava svet - 9.25 Potovanja dr. Doolittlea, risana serija - ' 9.50 Pozabljene igrače, risani tilm -10.00 Poročila - 10.05 Stan in Olio - 10.25 Risani film - 10.50 Jump Cut - 11.10 Dežele - ljudje - pustolovščine, poljudnoznanstvena serija - 12.00 Poročila - 12.20 Pravica do rojstva - 13.10 Halo, Zagreb - 14.00 Ameriški TV-film: Majhni grehi - 15.30 Risanka -15.45 Šibenik: Poletje, poletje - 16.00 Poročila -16.05 Raziskovalec: Bitka za Berlin - 17.00 Spomini na domovinsko vojno: Rože iz Pounja - 17.30 Hrvaška danes - 18.00 Alpe - Donava - Jadran -18.30 Glasbeni prog. - 19.00 Vprašaj - 19.12 Vem, a ne vem - 19.13 Pink Panther - 19.30 Dnevnik -20.05 Barve turizma: Kopački rit - 20.55 August, britanski TV-film - 22.25 Z vseh strani - 22.45 Gla- -sba - 23.00 Meridijan 16 - 23.30 Pravi čas TV HRVAŠKA 2 15.35 Deček spoznava svet - 16.00 Potovanja dr. Doolittlea - 16.25 Pozabljene igrače - 16.45 Poročila za gluhe in naglušne osebe - 16.55 Hugo - 17.25 Pravica do rojstva - 18.10 Mati in sin - 18.45 Reševalna služba 11. - 19.30 Glasbeni album - 20.05 Ča-rovnija.4. - 21.00 Poročila - 21.10 Modro kolo (5/6) - 22.05 Svet mode - 22.35 Najstrašnejši umor (12/ 12) - 23.05 Zahodno krilo II. - 23.50 Dosjeji X TV HRVAŠKA 3 15.30 Panorame turističnih središč Hrvaške - 20.05 Rock Club - 21.05 Sheryl Crow - Rockin’ The Globe - 22.05 Stoj in glej: Rilec z Velebita - 22.35 Red in zakon - Oddelek za žrtve 2. - 23.20 Športni prog. TV-MADŽARSKA 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 9.05 Kmetje, polj. nad. -10.00 Lutka, polj. nad. ■ 11.00 Policist s Petelinjega brega, jug. nad,-12.00 Poročila -12.55 Zgodbe iz kriminalistike, madž. nan. ■ 14.10 Slovenski utrinki -14.35 Skupaj -15.00 Alpe - Donava -Jadran, mag. ■ 15.35 Andromeda, am. sci. film -16.20 Štirideset let pesmi Istvana Nagya -16.50 Pred 90. leti se je rodil Raoul Wallen-berg ■ 17.20 Gaia, ekološki mag. -18.00 Poročila -18.05 Družina Mezga, risanka -18.35 Po ulicah San Francisca, am. krim. ser. -19.30 Dnevnik, vreme, šport ■ 20.05 Sander Matyas, tel. ser. - 21.10 Tragični nasmeh, spominska odd. Gyule Kabos ■ 22.10 Bonus - 22.40 Aktualno, poročila - 23.10 Minute za kulturo - 0.05 Stanovanje, it. filmska drama TV DUNA 5.30 Začenja se dan - 8.40 Katedrale in vaške cerkvi - 9.10 Talent - 9.40 Gimnazija zapeljivcev, avstralska nad. - 10.25 Bronasto rjavi gredo na smučarijo, fran. komedija -11.50 Poročila -12.10 Za kmetovalce - 12.25 V božjih rokah, verski mag,-12.50 Življenje svetnikov, sv. Pavel -13.00 Na koncu septembra, madž. film -14.25 Animare necesse est... -14.45 Tetovirani raj -15.25 »Da si stal tu nekoč«, pesnik Daniel Berzsenyi -16.00 Madž. zgodovinski portreti -16.25 Majhen, toda močan, nemš. nad. -17.00 Koledar -18.00 Poroči-la, šport -18.30 Risanka -19.00 Koledar - 20.00 Dillinger, am. krim. - 21 45 Poročila, šport - 22.10 Zakaj? - 22.40 Zgodovinske legende, Nostradamus - 23.30 Svet zaporov, dok. serija TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški prog. -10.10 Milijonar za zajtrk, kom. -11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 15.45 Superman -16.30 Nebeška družina -17.15 Sabrina - 17.40 X-faktor - 18.30 Varuška - 18.50 Novo v kinu - 19.00 Cybill - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Komisar Rex -21.10 Sinan Toprak je nepodkupljiv - 22.00 Blues iz Kaisermiihlena - 22.50 Novo v kinu - 23.30 Kultura TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Zlata dekleta - 9.50 Policijska inšpekcija 1 - 10.15 Škrlatno ogrinjalo, pustolovski film - 12.00 Poročila - 12.05 Brez pošte, šov -12.30 Dežela in ljudje - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Policijska inšpekcija 1 - 14.05 Z jasnega neba - 14.50 Naš Charly - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Univerzam: Nova Gvineja - 21.05 Vera - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Evro Avstrija - 23.00 Primer za dva TV HRVAŠKA 3 10.10 Panorame turističnih središč Hrvaške - 15.00 Atletika, posn. iz Berlina - 17.30 Nogomet. Hrvaška - Estonija, prenos - 20.10 Reševalna služba -23.45 Šport danes (opomba: Tenis US Open, prenos finala za ženske in Indianapolis: SP v košarki) TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 7.25 Za otroke - 8.00 Zlati dim -9.20 Zeleni klobuk, ekološka odd. - 9.35 Kje? Kaj? -10.05 Telefonski očka, madž. mlad film -11.10 Nepričakovano potovanje, kan. nad. ■ 12.00 Poročila, vreme -12.10 Safari v Hallywoodu, am. nad. -12.55 Izumrle kulture, vrednote za ohranitev, fr. poljudnoznan. film -13.55 Pogovarjajmo se o prihodnosti! -14.15 Naše stoletje -14.45 EXPOdicija -15.40 Kemeri, madž. krim. ser. - 1655 Princesa z južnega morja, am. film -18.35 Lu-xor Loto Show -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Satelit kabaret - 21.00 Profesor Ambar, madž. film -22.30 Vonj po ženski, it. film TV DUNA 5.30 Začenja se dan - 8.00 Čudoviti šolski avtobus -8.55 Pod praporom Neptuna - 9.45 Pravorečje -10.10 Avla -10.40 Heureka! -11.00 Razred na visokih petah-11.50 Poročila-12.10 Plesna hiša-12.40 V božjih rokah -13 15 10 let televizije Duna-13.40 Navigator -15.20 Balkan Bioscope -16.30 Zeleni koledar -17.00 Začaranost, it. nad. -18.00 Poročila -18 30 Risanka -19.05 Zakladi dediščine • 19.20 Halo, halo -19.45 Bilo je nekoč - 20.00 Hiša duhov, am. komedija - 21.30 Mojstri ruske animacije - 21.45 Poročila, šport - 22.05 Nedelja, zakleta nedelja TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški prog. - 12.10 Šaljivec Carey - 12.35 Čisto mimo, čisto v življenju - 13.15 Življenje in jaz -13.40 Simpsonovi - 14.00 Princ iz Bel Aira - 14.25 03 Austria Top 40 - 15.20 Brez idej - 15.45 Roswell - 16.30 Nogomet: Avstrija - Moldavija, prenos -19.30 Čas v sliki - 20.15 Druga sestra, film - 22.25 Glimmer Man, akc. film - 23.55 Odkupnina, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Cvetlični vojščaki, komedija -11.00 Oče ni poročen, komedija - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Luč ljubezni, film -14.50 Deklica v uniformi, film -16.25 Alpe ■ Donava - Jadran - 16.55 Religije sveta -17.00 Poročila - 17.05 Pogled v deželo - 17.45 Ljudski odvetnik - 18.20 Bingo - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Grand Prix narodnozabavne glasbe, prenos - 22.15 Čas v sliki - 22.25 Ljubezenske zgodbe in poročne stvari, osmi del - 23.45 Monaco Franze - 0.35 Moški in ženska, film I V Nedelja, 8. 9. TV SLOVENIJA 1 7.40 TELETEKST TV SLOVENIJA DO 06.15- 8.00 ŽIV ŽAV:- V DEŽELI PALČKOV, RISANA NAN., 5/ 13 - ROLI POLI OLI, RISANA NAN., 1/26- TABALU-GA, RISANA NAN., 9/12 - 9.55 PIHALNI ORKESTER LOGATEC - 10.25 POMAGAJMO Sl, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA - 10.55 ŽIVALI V NAVZKRIŽNEM OGNJU,- NEM. POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA - 11.25 OZARE - 11.30 OBZORJA DUHA - 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR - 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME -13.10 TEDENSKI IZBOR - 13.10 POTOVANJE PREDALEČ,- DOK. SERIJA, 5/7 -14.00 SO LETA MINILA,- ANG. NAN., 6„ ZADNJA EPIZODA - 14.30 KEKEC, SLOVENSKI ČB FILM - 16.00 0 ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR - 16.30 POROČILA, ŠPORT, VREME - 16.55 VSAKDANJIK IN PRAZNIK - 18.05 POZABLJENO BOGASTVO VEZENIN, -DOK. ODDAJA - 18.35 ŽREBANJE LOTA - 18.40 RISANKA - 19.00 DANES - 19.05 ZRCALO TEDNA -19.25 VREME -19.30 Vv DNEVNIK, ŠPORT, VREME - 20.00 MARIO, NEDELJSKI VEČER V ŽIVO - 21.40 INTERVJU - 22.35 POROČILA, ŠPORT VREME -23.10 DOM MOJE MAME,- ITALIJANSKA DOK. OD- DMA - 23.45 POT NA KATERO, GRŠKA FILM - 2.00 \ TENIS - US OPEN - FINALE (M),POSN. IZ NEM YORKA - 5.10 VSAKDANJIK IN PRAZNIK TV SLOVENIJA 2 7.10 TELETEKST TV SLOVENIJA DO 01.45- 7.30 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA - 8.00 TV PRODAJA - 8.30 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA - 9.55 TEDENSKI IZBOR - 9.55 RAD IMAM LUCY,- AM. ČB NAN., 89.EPIZODA - 10.20 NA VRAT NA NOS,- JUGOSLOVANSKA NAN., 7/10 - 11.25 SLOVENSKI LJUDSKI PLESI: VZHODNA ŠTAJERSKA - 11.50 TV PRODAJA - 12.20 TENIS -US OPEN: FINALE (Ž),- POSN. IZ NEW YORKA -13.25 ESTORIL: MOTOCIKLIZEM ZA VN PORTUGALSKE- DO 250 CCM, PREN. - 14.50 ESTORIL: MOTOCIKLIZEM ZA VN PORTUGALSKE- DO 500 CCM, PREN. - 16.00 SP V KOŠARKI (M); POLFINALE, -POSN. IZ INDIANAPOLISA - 17.30 PROTI TOKU ŽIVLJENJA, AM. FILM - 19.15 VIDEOSPOTNICE -20.00 USHUAIA, FRANCOSKA DOK. SERIJA, 5/10 -20.45 MURPHY BROWN, AM. NAN., 8/22 - 21.10 HOMO TURISTICUS - 21.30 VIKENDOVA ZVEZDNIŠKA REGATA, - REPORTAŽA Z 10-LETNICE VIKEND MAGAZINA - IN 6. REGATE POPULARNIH - 21.55 INDIANAPOLIS: SP V KOŠARKI (M), - FINALE, PREN. - 0.00 JIRI KYLIAN: WATERMARK,-PLES ZA KAMERO S PLESNO SKUPINO NDT3 -0.30 PESMI KURTA WEILLA,- GLEDALIŠKI SONGI S ŠTUDENTI AGRFT - 1.00 VIDEOSPOTNICE POP TV 8.00 TV-prodaja - 8.30 Ringa-Raja: 8.30 Slonček Benjamin, sinhronizirana risana serija - 8 55 Vrbja vas - 9.20 Mjav! Mjav! - 9.30 Malinji dol - 9.40 Mala Kitty - 10.05 Pujsek Zlatko - 10.15 Grof Mon-te Cristo, sinhronizirani risani film - 11.10 Mali helikopter - 11.20 Sedma nebesa - 12.10 Providence - 13.00 Bette - 13.30 Moja boš!- 14.00 Super smrkavca - 15.50 Družinsko pravo - 16.40 Močno zdravilo - 17.30 Tajna agentka -19.15 24UR -20.00 Nedeljski film: Junior - 22.00 Športna scena - 22.55 Na mejni črti - 23.40 - 24 UR, pon. KANAL A 10.10 TV-prodaja - 10.40 Mladi in nemirni - 11.30 Mladi in nemirni - 12.20 Mladi in nemirni - 13.10 Mladi in nemirni - 14.00 Mladi in nemirni - 14.50 Begunec -15.40 Film stoletja: Anastazija - 17.30 Xena - 18.20 Herkul - 19.10 Čarovnice - 20.00 Družinski film: Kremenčkovi - 21.40 Samo za ženske - 22.50 Julian Po - 0.20 Dannyjeve zvezde, pon. IDEA TV - KANAL 10 8.00 Pomurski inf. kažipot ■ 10.00 Živa-ldea TV, reg. prog. - »Tako je bilo«, parada kmečkih običajev in opravil v Gornji Radgoni -10.30 Vesela jesen s posodami roto -11.00 NK Mura: NK Maribor Pivovarna Laško, reportažni posn. -11.10 Hodil po zemlji sem naši, turistična odd. -11.30 S potepanja po črni gori, 2. del reportaže -11.50 Intervju: Borut Meh -12.05 Eros Ramazzotti, posn. s koncerta -12.15 Veterinar svetuje -12.25 Tedenski komentar -12.30 Pregled dogodkov tedna -13.40 Kanal a TV AS 09.30 Teden ob Muri, inf. odd. 10.30 Za vas in mesto, kmet. odd. 11.25 Na domači grudi, kmetijska odd. 11.45 Vitalis, zdravstvena odd., pon. 12.15 Glasbena skrinja, glasbena odd., pon. 13.00 Viva Turi-stica, turistična odd. 13.30 Razvojna razkritja Pomurja, izobr.-svetov.odd., pon. 14.15 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.40 Dr. Argus, risana serija - 8.05 Zajčkove zgodbe, risana serija - 8.25 Jym in Jam, risani film -8.35 Poštar Pat, risani film - 8.40 Klic divjine (5/13) - 9.30 Briljanteen - 10.00 Poročila - 10.05 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa: Skrivnost bluesa -11.40 Postanite prvak -12.00 Poročila -12.15 Sadovi zemlje - 13.05 TV-izložba - 13.20 Mir in dobrota -13.50 Duhovni klic -14.00 Črno-belo v barvah - 14.45 Nezemljani v družini (7/8) - 15.10 Note, notice, glasbena odd. -15.40 Svet zabave - 16.15 Oprah šov - 17.00 Poročila - 17.20 Jack in Jill (10/ 13) - 18.05 Rojeni med divjimi živalmi: Ujetnik morskih psov - 18.30 Zlata dekleta -19.00 Zadnji dan: Jean De Broglia - 19.15 Loto - 19.30 Dnevnik - 20.05 Vrnitev Rožnatega panterja, am. trim - 22.00 Tišina, prosim'. - kontakna odd. - 23.00 Poročila -23.10 Družinsko snidenje, am. TV-tiim - 0.40 Filmi Andreja Zulawskega: Lastništvo, tranc.-ne. tilm TV HRVAŠKA 2 10.35 TV-koledar - 10.45 Biblija - 11.00 Jadranovo: Maša, prenos - 12.05 Dr. Argus - 12.30 Zajčje zgodbe - 12.50 Jym in Jam - 13.00 Poštar Pat - 13.05 42. mednarodni otroški festival Šibenik: Večer irske glasbe - 13.55 Umori v Midsomerju 3. (2/4) - 15.35 Cosbyjev šov - 16.00 Neukročena Amazonka: Pajkova gostija - 16.30 Uralska bomba, dok. film -17.05 Veter v hrbet (20/26) - 17.55 Zlata krila 2. (20/22) - 18.40 Zvezdne steze - Voyager 6. - 19.30 Note, notice - 20.00 Večer z Joolsom Holiandom -21.00 Poročila - 21.05 Indijanci (4/5) - 22.05 Čas je za jazz: Swing Again in Čedo Antolič, Ratko Vojtek TV HRVAŠKA 3 10.15 Panorame turističnih središč Hrvaške -16.00 Izvir, serija - 17.35 Pravica do rojstva, serija -19.30 Panorame turističnih središč Hrvaške - ... Športni prog. - ... Šport danes - 22.15 Čarovnija TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Oddaja za kmetovalce -6.00 Danes zjutraj, izbor - 7.40 Za otroke - 8.05 Glasbena odd. - 8.20 Popotovanje s starim avtom, tv-igra - 9.40 Glavni trg -11.00 Grškokatoliška maša -12.10 Poročila, vreme -12.15 Popotnica ■ 12.30 Madž. narodna glasba -12.55 Delta -13.25 Potepanje po svetoštefanskem, dok. ser. 13.55 Barve in razpoloženja Zemlje - 14.55 Radostna novica - 15.25 Kapetan veličanstva, ang. nad. -16.20 Končno je poletje! madž. film -16.45 Okus morja, it. film -18.30 Poročila, šport -19.00 Tednik -19.55 Prihajamo ... pravzaprav bili smol, road-show televizije 21.45 Čez oblakov, it. film TV DUNA 5.30 Za kmetovalce - 5.55 Koledar - 7.10 Zmaj iz papirja, za majhne in velike - 7.40 Bilo je nekoč... - 8.55 Pod praporom Neptuna - 9.30 Živa cerkev -10.00 Nož v rani, it. film - 11.50 Poročila - 12.10 Madž. nar. glasba -12.40 Na koncu septembra, madž. film -14.10 Izginili so - iščemo jih! -14.30 Spominske slike -14.50 Na vašo željo -16.30 Duna Cabaret II. -15.25 Ura literature -18.00 Poročila -18.15 Tednik -19.05 Risanka -19.35 Halo, halo, ang. burleska - 20 00 Dekameron, it. film - 21.50 Dunašport - 22.15 Pasolini - potovanje po Italiji TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški prog. - 11.40 Šport - 12.10 Avto-moto šport - 12.55 Gospod Bean - 13.20 Charleston, komedija - 14.55 Vohun z licenco za pretep, akcijski film - 16.20 James Bond - Ognjena krogla, akcijski film -18.30 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki -20.15 James Bond - Svet ni dovolj, akcijski film -22.20 Kolumbe - 23.40 Dvoriščno okno, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Čisto kulinarično - 9.30 Dakar En Vogue - 10.00 50 let Camerata Salzburg - 10.30 Teden kulture - 11.05 Evropski studio - 12.00 Sch-lemmerjevo potovanje po Italiji: Toskana - 12.30 Orientacija - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina -14.00 Pogledi s strani -14.25 Univerzum - 15.10 Tri dame z žara - 15.35 Beli holunder, film - 17.05 Lepo življenje - 18.00 Brez pošte, šov - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije -19.00 Dežela danes - 19.17 Loto -19.30 Čas v sliki - 20.15 Tebi za'ljubezen, romanca - 21.45 Poročila - 21.55 Prizadet - 23.15 Georg Sol-ti, portret - 23.45 Suzie Washington, film ( V Ponedeljek, 9. 9. TV SLOVENIJA 1 6.05 TELETEKST TV SLOVENIJA DO 06.15- 6.25 TEDENSKI IZBOR - 6.25 UTRIP - 6.40 ZRCALO TEDNA - 7.00 DOBRO JUTRO - 9.00 POROČILA - 9.05 TEDENSKI IZBOR - 9.05 IZ POPOTNE TORBE. VESELJE - 9 20 MARKO, MAVRIČNA RIBICA,- RISANA NAN., 39EPIZODA - 9.35 RISANKA - 9.45 ŽIVALI V NAVZKRIŽNEM OGNJU,- NEM. POLJUDNOZ- I NANSTVENA SERIJA,- 1., ZADNJI DEL - 10.15 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR - 10.40 LEGENDE MORJA,- FRANCOSKA DOK. SERIJA, 3/13-11.05 CIK CAK - 11.25 ORION - 12.25 TREND,- ODDAJA 0 MODI IN VIZUALNI POP KULTURI - 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME - 13.15 VIDEOSTRANI -13.35 TEDENSKI IZBOR - 13.35 ZLATA ŠESTDESETA: NOSTALGIJA Z UREDNIKI - 14.25 KEKEC, SLOVENSKI ČB FILM - 15.55 DOBER DAN, KOROŠKA -16.30 POROČILA, ŠPORT, VREME - 17.00 VOLJA NAJDE POT - 17.50 OTOK ŽIVALI, RISANA NAN., 5/13 - 18.15 RADOVEDNI TAČEK: ŽABA - 18.30 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6 - 18.40 RISANKA - 19.00 DANES - 19.05 VAŠ KRAJ - 19.25 VREME - 19.30 TV DNEVNIK, ŠPORT, VREME - 20.00 MANATEA, FRANCOSKA NAD., 5/13 - 20.55 GOSPODARSKI IZZIVI - 21.25 PISAVE - 22.00 ODMEVI, KULTURNA KRONIKA, ŠPORT, VREME - 22.50 ECCE HOMO, KANADSKA DOK. SERIJA, 11/13 - 23.50 VOLJA NAJDE POT - 0.40 PISAVE - 1.05 GOSPODARSKI IZZIVI - 1.35 MARY TYLER MOORE,- AM. NAN., 27.EPIZODA - 2.00 STERNBERGOVI,- NEM. NAD., 3/18 - 2.45 TREND,- ODDAJA 0 MODI IN VIZUALNI POP KULTURI,- PON. - 3.05 HOMO TURISTICUS -3.25 STUDIO CITY - 4.35 KONČNICA - 5.35 ŠPORT TV SLOVENIJA 2 7.10 TELETEKST TV SLOVENIJA DO 01.15 - 7.30 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA - 8.00 TV PRODAJA - 8.30 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA - 9.05 DOBRO JUTRO - 12.15 TV PRODAJA - 12.45 TEDENSKI IZBOR - 12.45 TENIS-US OPEN, FINALE (M), - POSN. IZ NEW YORKA -14.15 SOBOTNA NOČ - 16.15 MARY TYLER MOORE,- AM. NAN., 27. EPIZODA - 16.45 STERNBERGOVI, NEM. NAD., 3/18 - 17.40 ENCIKLOPEDIJA ZNANJA: INKOVSKI IMPERIJ,- IZOBR. ODDAJA ZA OTROKE - 17.55 VELIKA OTROČAJA, ANG. NAD., 1/13 - 18.20 ŠTAFETA MLADOSTI - 19.15 VIDEOSPOTNICE - 20.00 STUDIO CITY - 21.00 KONČNICA - 22.00 PALESTINA, ANG. DOK. ODDAJA - 22.55 B. RONČEL IZZA ODRA - 0.30 VIDEOSPOTNICE POP TV 9.10 Salome - 10.00 Močno me objemi - 10.55 Med sovraštvom in ljubeznijo - 11.50 - Ljubezen brez greha - 12.40 TV-prodaja - 13 10 Športna scena, pon. - 14.10 - Varuhi luke - 15.00 TV-prodaja - 15.30 Ljubezen brez greha - 16.25 Med -sovraštvom in ljubeznijo- 17.20 Močno me objemi - 18.15 Salome - 19.15 24UR -20.00 Komedija:. Kralj Ralph- 21.50 Raztresena Ally - 22.40 Odpadnik - 23 30 - 24UR, pon. KANAL A 10.40 Beverly Hills - 11.30 TV-prodaja - 12.00 Dan-nyjeve zvezde, v živo - 13.00 Mladi in nemirni-13.50 Obala ljubezni - 14.45 Ricki Lake, pog. odd. -15.35 TV-prodaja - 16.05 Mož akcije Action Man, sinhronizirana risana serija - 16.30 Ženki -16.55 Beverly Hills - 17.45 Korak za korakom - 18.15 Veseli rovtarji - 18.45 Družina za umret - 19.15 Šov J. Springerja, pog. odd. - 20.00 Superfilm: Dvanajst opic Twelve Monkeys, am. film - 22.20 Will in Gra-ce - 22.50 Tretji kamen od sonca - 23.20 Noro zaljubljena - 23.50 Šov J. Springerja, pon. pogovorne odd. - 0.40 Raj Eden, erotična serija IDEA TV - KANAL 10 Pomurski inf. kažipot -16 00 Kanal A - 20.00 Aktualno, inf. odd. - Dogodek dneva - 20.15 Pomurski inf. kažipot -21.00 Živa-ldea TV, reg. prog. - Aktualno, pon. inf. odd. - Dogodek dneva - 21.15 Oglasi - 21.20 Kronika -21.25 Pregled športnih dogodkov -21.30 NK Lesoplast Križevci: NK Jadran, reportažni posn. ■ 21.501. Golf turnir za pokal občine Moravske Toplice - 22 00 Pomurski inf. kažipot TV AS 09.30 Teden ob Muri, inf. odd., pon. 10.30 Za vas in mesto, kmetijska odd. 10.25 Na domači grudi, kmetijska odd., pon. 11.40 Videostrani. 17.00 Teden ob Muri, inf. odd. 18.00 Gnes, inf. odd. 18.15 Za vas in mesto, kmetijska odd. 19.10 Na domači grudi, kme- . tijska odd., pon. 10.25 Osnovna šota \., report.20.no r Gnes, tat. odd., pon. 20.15 Graška gora poje ta igra, 1. del prireditve. 21.20 1. promocijski koncert Anite kralj. 22.30 Gnes, inf. odd., pon. 22.15 Videostrani. \ V TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška - 9.00 Deček spoznava svet - 9.25 Potovanja dr. Doolittlea (8/13) - 9.50 Kipper, risani film - 10.00 Poročila - 10.05 Stan in Olio - 10.25 Risani film - 10.45 Jump Cut - 11.05 Fantastična prihodnost (3/5) - 12.00 Poročila -12.20 Pravica do rojstva (4/80) -13.10 Halo, Zagreb -14.00 Ameriški TV-film: Kavboj - 15.35 Risanka -15.45 Zagreb: Poletje, poletje - 16.00 Poročila -16.05 Raziskovalec: Reševanje J. J. - 17.00 Po sledovih tibetanskih romarjev: Lhasa ■ mesto samostanov (1 /3) - 17.30 Hrvaška danes - 18.00 Kamen in morje (4/4) - 18.30 Glasbeni prog: -19.00 Vprašaj, kviz - 19.12 Vem, a ne vem - 19.13 Tom in Jerry -19.30 Dnevnik - 20.00 Reševanje zaklada, dok. odd. (1/2) - 20.30 Kriminalke Marry Higgins Clark: Ti pripadaš meni, britansko-kanadski TV-film - 22.00 She-ryl Crow - Rockin’ The Globe - 23.00 Meridijan 16 -23.30 Filmi Fadila Hadžiča: Protest (ali Ambasador) - 1.10 Ljubezen in denar, am. film TV HRVAŠKA 2 15.35 Deček spoznava svet - 16.00 Potovanja dr. Doolittlea - 16.25 Kipper - 16.35 TV-koledar -16.45 Poročila za gluhe in naglušne osebe - 16.55 Hugo - 17.25 Pravica do rojstva - 18.10 Mati in sin - 18.45 Reševalna služba 11. (7/22) - 19.30 Glasbeni album - 20.05 Čarovnija 4. - 21.00 Poročila - 21.10 Frasier 3. - 21.35.Becker 3. - 22.00 TV-izložba - 22.20 Najstrašnejši umor (9/12) -22.50 Zahodno krilo II. - 23.35 Dosjeji X TV HRVAŠKA 3 15.30 Panorame turističnih središč Hrvaške -20.05 Nema priča 3., mini serija (4/4) - 21.45 Stoj in glej: Slide, dok. odd. - 22.15 Športni prog. TV MADŽARSKA 1 5.45 Agrar • 6.00 Danes zjutraj - 9.05 Kmetje, pol. nad. -10.00 Lutka, polj. nad. -11.10 Policist s Petelinjega brega, jug. nad. -12.00 Poročila, vreme -12.55 Zgodbe iz kriminalistike, madž. nan. -14.05 Romski magazin -14.30 Slovaški magazin -15.00 Madžarska hiša - 15.30 Andromeda, am. sel. film ■ 16.05 Balatonfiired -16 25 Cerkveni zgodovinarji -16.45 Ostani z nami, srečanje z Biblijo -17.00 Dnevnik iz parlamenta -18.00 Poročila - 18.05 Družina Mezga, risanka -18.35 Po ulicah San Francisca, krim. ser. ■ 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Modra luč - 21.00 Temni angel, am. akcijski film - 21.45 Kje? Kaj? Zakaj? - 22.20 Aktualno, poročila - 22.45 Govorilna ura -23.15 Operne pravljice iz Kolozsvarja TV DUNA 5.30 Začenja se dan • 8.40 Tedenska poročila - 9.25 Folklorni festival ob Donavi -10.35 Velika žival, polj, komedija -11.50 Poročila -12.10 Za kmetovalce -12.25 Nekdanji dnevniki -12.45 V ciljnem križu -13.15 Logistika -13.40 Ivo, madž. dok. -13.60 Sliši, Izraeli, verska odd. -15.10 Talent ■ 15.45 Deset let televizije Duna -16.10 Obisk, kratki film -16.25 Majhen, toda močan, nemš. nad. ■ 17.00 Halo, halo! -17.25 Ruski animacijski filmi -17.45 Vir prihodnosti -18.00 Poročila, šport -18.30 Risanka -18.45 Gimnazija zapeljivcev, serija -19.30 Nad mejami ■ 20.00 Če je torek, je ponovno Belgija, am. kom. -21.35 Nad Vityebszkem, film, etida ■ 21.45 Poročila, šport - 22.10 Virtuozna čarovnija, 50 let ansambla Rajko, dok. TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški prog. - 10.10 Šest dni, sedem noči, komedija -11.45 Konfeti -12.10 Risanke - 15.45 Superman -16.30 Nebeška družina -17.15 Sabrina - 17.40 X-faktor - 18.30 Varuška - 19.00 Cybill - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Milijonski šov -21.10 Viva Las Vegas, komedija - 22.45 Glava nad vodo, komedija,- 0.45 Nikita TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Policijska inšpekcija 1-10.15 Deklica v uniformi, film - 12.00 - M35 \ - Vitin Vmožaa - ViA% Sveže tiutiaeo \e naus\ \ dob^eno - ViAU Vohc^skamšpekc^aA - H.titiZ \ \ jasnega neba -14.55 Naš Charty - 15.35 Bogati m \ tepi - 16.00 Šov Barbare Kariteh - M.06 Dobrodošli I v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Gozdarska hiša Falkenau - 21.05 Tema -22.00 Čas v sliki - 22.30 Oddaja o kulturi - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Prjx Ars Electronica 2002 Torek, 10. 9 TV SLOVENIJA 1 6.05 TELETEKST TV SLOVENIJA DO 06.15- 6.25 TEDENSKI IZBOR - 6.25 KULTURNA KRONIKA -6.30 ODMEVI - 7.00 DOBRO JUTRO - 9.00 POROČILA - 9.05 TEDENSKI IZBOR - 9.05 RADOVEDNI TAČEK: ŽABA - 9.20 SREBRNOGRIVI KONJIČ,- RISANA NAN., 23/26 - 9.45 OTOK ŽIVALI, RISANA NAN., 5/13 - 10.10 ODDAJA ZA OTROKE - 10.35 VOLJA NAJDE POT - 11.25 OBZORJA DUHA -11.55 MANATEA, FRANCOSKA NAD., 5/13 - 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME - 13.15 TEDENSKI IZBOR - 13.15 0 ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR - 13.50 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR - 14.45 POLNOČNI KLUB - 15.55 PRISLUHNIMO TIŠINI - 16.30 POROČILA, ŠPORT, VREME - 17.00 SFINGA, NEM. DOK. SERIJA, 2/5 -17.45 ZAKLADI SVETA,- NEM. DOK. SERIJA, 3/26 - 18.00 SLOVENSKA LJUDSKA PESEM:- ŠMENTA-NA MUHA - 18.05 ENCIKLOPEDIJA ZNANJA: KMETIJSTVO,- IZOBRAŽEVALNA ODDAJA ZA OTROKE - 18.20 KNJIGA MENE BRIGA - POLONA GLAVAN: - NOČ V EVROPI - 18.40 RISANKA - 19.00 DANES - 19.05 VAŠ KRAJ - 19.25 VREME - 19.30 TV DNEVNIK, ŠPORT, VREME - 20.00 MEDNARODNA OBZORJA: 11. SEPTEMBER - 20.55 AKTUALNO -22.00 ODMEVI, KULTURNA KRONIKA, ŠPORT, VREME - 22.50 PRED SONČNIM ZAHODOM, NEM. DRAMA - 0.25 KNJIGA MENE BRIGA - POLONA GLAVAN: - NOČ V EVROPI - 0.40 SFINGA,- NEM. DOK. SERIJA, 2/5 - 1.30 ZAKLADI SVETA,- NEM. DOK. SERIJA, 3/26 - 1.45 MEDNARODNA OBZORJA: 11. SEPTEMBER - 2.35 AKTUALNO - 3.30 MARY TY-LER MOORE,- AM. NAN., 28.EPIZODA - 3.55 STER-NBERGOVI,- NEM. NAD., 4/18 - 4.40 LE KAJ SE JE ZGODILO?,- IZRAELSKA DR. - 5.45 ŠPORTNI FILM TV SLOVENIJA 2 7.10 TELETEKST TV SLOVENIJA DO 01.00- 7.30 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA - 8.00 TV PRODAJA - 8.30 TEDENSKI IZBOR - 8.30 MOSTOVI - 9.05 DOBRO JUTRO - 11.20 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA - 13.50 TV PRODAJA - 14.20 TEDENSKI IZBOR - 14.20 STUDIO CITY - 15.15 KONČNICA - 16.15 MARY TYLER MOORE,- AM. NAN., 28. EPIZODA - 16.45 STERN-BERGOVI, NEM. NAD., 4/18 - 17.40 LAŽJE JE PREMALO, ITALIJANSKI FILM - 19.15 VIDEOSPOTNI-CE - 20.00 AMARCORD, ITALIJANSKI FILM - 22.00 Z ROBA MESTA, GRŠKI FILM - 23.30 PRAKSA, AM. NAN.,' 69.EPIZODA - 0.15 VIDEOSPOTNICE POP TV 9.10 Salome - 10.00 Močno me objemi - Abrazame muy fuerte, pon. 99. dela -mehiške nad. - 10.55 Med sovraštvom in ljubeznijo - 11.50 Ljubezen brez greha - 12.40 TV-prodaja - 13.10 Raztresena Ally - 14.05 Varuhi luke - 15.00 TV-prodaja - 15.30 idea tv POMURSKA REGIONALNA televizija 10 38 UHF \AvJoexen Orei gretra - lS2SVAed VKNraSrvnmtnlrn- \ beango- 11.20 lAotno me obrernr - 13.15 Satoma - 1 I 15.15 21Wr 20 00 Preverjeno - 20 A511. septem-\ ber - leto po tragedij - 21.10 Zahodno krito - 22.30 \ Odpadnik - 23.30 24UR, pon. KANAL A 10.50 Beverly Hills - 11.40 TV-prodaja - 12.10 Simpatije -13.00 Mladi in nemirni -13.50 Obala ljubezni - 14.45 Ricki Lake, pog. odd. - 15.35 TV-prodaja -16.05 Mož akcije Action Man, sinhronizirana risana serija - 16.30 Ženki Ženki, sinhroniz. ris. ser. -16.55 Beverly Hills - 17.45 Korak za korakom - 18.15 Veseli rovtarji - 18.45 Družina za umret - 19.15 Šov J. Springerja, pog. odd. - 20.00 Akcija: Kickbokser 3 -21.45 Will in Grace - 22.15 Tretji kamen od sonca -22.45 Noro zaljubljena - 23.15 Šov J. Springerja, pon. pogovorne odd. - 0.00 Raj Eden, erotična serija utieab San Francisca, Vtira. ser. Ab .30 Dne šport, vreme - 20 05 Prosto sie, glejte, tv-tes 21.00 Don Matteo, it. krim. serija - 21.55 Pam । 22.20 Aktualno, potočila - 22.50 Raj, sedem č dmimi ženskami, nemš. film, drama IDEA TV-KANAL 10 8.00 Dobro jutro Pomurje ■ Vreme - Živa-ldea tv, pon. reg. prog. - 9.00 Pomurski inf. kažipot ■ 15.00 Živa-ldea tv, pon. reg. prog. ■ Aktualno, inf. odd. ■ Dogodek dneva-15.20 Kronika-15.25 Pregled športnih dogodkov -15.30 NK Lesoplast Križevci: NK Jadran, re-port. posn. -15.501. Golf turnir za pokal občine Moravske Toplice -16.00 Kanal A - 20.00 Aktualno, inf. odd. ■ Dogodek dneva -20.15 Pomurski inf. kažipot ■ 21.00 Živa-ldea TV, reg. prog. - Aktualno, pon. inf. odd.-Dogodekdneva - 21.15 Oglasi-21.20 Iz našega studia: Nezgodno zavarovanje šolske mladini in naložbeno - življenjsko zavarovanje zavarovalnice Triglav, OE Murska Sobota - 21.50 Znamke prekm. in medm. izdaj iz leta 1919 ■ 22.00 Pomurski inf. kažipot TV DUNA 5.30 Začenja se dan - 8.40 Nad mejami - 9.10 ne, zvijače, ženske - 9.30 Gimnazija zapeljive -10.15 6 : 0, madž. film ■ 11.50 Poročila -1 kmetovalce ■ 12.25 Heureka! -13.00 Fabule Logistika -13.30 Ura literature-14.10 Deset I zije Duna 15.05 Lepotica plamin, film, etida ■ 1 tovirani raj -15.45 Raj, pekel, nirvana -16.30 toda močan, nemš. nad. -17.00 Halo, halo, ar ska-17.25 Mojstri ruske animacije -17.45 Vi nosti ■ 18.00 Poročila, šport -18.30 Risank; Gimnazija zapeljivcev ■ 19.30 Smeri neba - 2 števanje, madž. film, drama ■ 21.45 Poročila 22.10 Talent - 22.40 Železni človek, polj, film TV AVSTRIJA 1 6.10 Otroški prog. - 8.55 Vohun z licenco z panje, akcijski film - 10.15 Viva Las Vega: dija - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - II perman - 16.30 Nebeška družina - 17.15 - 17.40 X-faktor -18.30 Varuška - 19.00 19.30 Čas v sliki - 20.15 Svinja, v katero t biš, komedija - 21.55 Lakota, film - 23.30 TV AS 09.30 Gnes, inf. odd., pon. 09.45 1. promocijski koncert Anite Kralj. 10.55 Videostrani. 16.45 1. promocijski koncert Anite Kralj. 18.00 Gnes, inf. odd. 18.15 Graška gora poje in igra, 1. del .prireditve. 19.30 Turistično-kmečke igra v Korovcih, reportaža. 20.00 Gnes, inf. odd., pon. 20.15 Vulkani Evrope, reportaža. 21.00 Viva Turistica, turistična odd. 21.35 Romski razgledi/Romano Dikhijpe, odd. o Romih. 22.10 Osnovna šola I, reportaža. 22.30 Gnes, inf. odd., pon. 22.45 Videostrani. TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napi bljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Monaco F 11.30 Ljubezenske zgodbe - 12 00 Poročila Evro Avstrija - 12.35 Tednik -13.00 Čas ’ 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 1 licijska inšpekcija 1 - 14.05 Z jasnega neba Naš Charly - 15 35 Bogati in lepi - 16.00 Šo' re Karlich - 17.00 Poročila -17.05 Dobre Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas' 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Univerzun Afrika, (1) - 21.05 Reportaža - 22.00 Čas' 22.30 Ogled - 23.05 Križem kražem TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška - 9.00 Deček spoznava svet - 9.25 Potovanja dr. Doolittlea - 9.50 Lisjak Leon, risani film - 10.00 Poročila - 10.05 Stan in Olio - 10,25 Risanka - 10.45 Jump Cut - 11.05 Fantastična prihodnost (4/5) - 12.00 Poročila - 12.20 Pravica do rojstva (5/80) - 13.10 Halo, Zagreb -14.00 Ameriški TV-film: Dive - 15.30 Risanka -15.45 Pula: Poletje, poletje - 16.00 Poročila - 16.05 Raziskovalec: Duhovi iz Bayona - 17.00 Po sledovih tibetanskih romarjev: Potovanje po Tibetu -17.30 Hrvaška danes - 18.00 Otok življenja, dok. odd. - 18.30 Glasbeni prog. - 19.00 Vprašaj - 19.12 Vem, a ne vem - 19.13 Yoho Ahoy, risani film -19.30 Dnevnik - 20.05 Vera stoletja (2/4) - 21.10 V velikem planu - 22.25 Mestni ritem - 23.00 Meridijan 16 - 23.30 Kinoteka: Hudičeva veža, am. film Sreda, 11 TV HRVAŠKA 2 15.35 Deček spoznava svet - 16.00 Potovanja dr. Doolittlea - 16.25 Lisjak Leon - 16.35 TV-koledar -16.45 Potočila za gluhe in naglušne osebe -16.55 Hugo - 17.25 Pravica do rojstva - 18.10 Mati in sin - 18.45 Reševalna služba 11. - 19.30 Glasbeni album - 20.05 Čarovnija 4. - 21.00 Poročila - 21.15 Pari 2. - 21.45 Pravica za vse - 22.35 Najstrašnejši umor - 23.05 Zahodno krilo II. - 23.50 Dosjeji X TV HRVAŠKA 3 15.30 Panorame turističnih središč Hrvaške - 20.05 Film - 21.45 Dežela Georga Washingtona, dok. film - 22.10 Stoj in glej: Jaz sem svoboden, dok. odd. -22.40 Red in zakon - Oddelek za žrtve 2. (18/21) TV MADŽARSKA 1 5.46 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 9.06 Kmetje, polj, nad. ■ 10 00 Lutka, polj. nad. -10.55 Policist s Petelinjega brega, jug. nad. -12.00 Poročila, vreme • 13.00 Zgodbe iz kriminalistike, madž. nan. -14.00 Srbski ekran ■ 14.30 Unsern Bildschirm -15.00 Za šolarje - TV SLOVENIJA 1 6.05 TELETEKST TV SLOVENIJA DO 06.1 TEDENSKI IZBOR - 6.25 KULTURNA KRO 6.30 ODMEVI - 7.00 DOBRO JUTRO - 9.00 F LA - 9.05 TEDENSKI IZBOR - 9.05 BABAR, 1 NAN., 8/13 - 9.25 PIPSI, RISANA NAN., 1 9.50 SLOVENSKA LJUDSKA PESEM:- ŠME MUHA - 9.55 ENCIKLOPEDIJA ZNANJA: K STVO,- IZOBR. ODDAJA ZA OTROKE - 10.1 GA MENE BRIGA - POLONA GLAVAN: -EVROPI - 10.30 ODDAJA ZA OTROKE - 10.5 LADI SVETA,- NEM. DOK. SERIJA, 3/26 -SFINGA,- NEM. DOK. SERIJA, 2/5 - 11.55 NAL GEOGRAPHIC,- AM. DOK. SERIJA. 1 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME - 13.15 STRANI - 14.10 TEDENSKI IZBOR - 14.10 N RODNA OBZORJA: 11. SEPTEMBER - 15. TUALNO - 15.55 MOSTOVI - 16.30 PORi ŠPORT, VREME - 17.00 STANJE PLANETA POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA, 2/3 - 17 LENI ŠKRAT ARIEL,- OTROŠKA GLEDALIŠK DSTAVA - 18.35 RISANKA - 19.00 DANES -VAŠ KRAJ - 19.25 VREME - 19.30 TV DN ŠPORT, VREME - 20.00 SEDMI PEČAT:- VZI VZHODNO, ANG. FILM - 22.00 ODMEVI KI NA KRONIKA, ŠPORT, VREME - 22.55 V S PROF. LUCU MENAŠEJU:- UMETNIKI IN S LJEVALCI - 23.20 UMETNOST VIOLINSKE FRANC. GLASB. DOK. ODDAJA - 0.20 S’ PLANETA,- ANG. POLJUDNOZN. SERIJA MARY TYLER MOORE,- AM. NAN., 29 EPI2 1.35 STERNBERGOVI,- NEM. NAD - 2.25 Z/ ŠUJOČA STRAST, AM. FILM - 4.15 ŠPORT TV SLOVENIJA 2 7.10 TELETEKST TV SLOVENIJA DO 02.1( ®WK 5_september 2002 NOBELU PUSTOLOVŠČINA ur BARU 'S Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke: ce ORGAN VIDA SRBSKI PISATELJ (BRANKO) SODOBNIKI KELTOV KRILO RIMSKE KONJENICE ra mesto v Jesti NEVADI, ZDA ŽIDOVSKI MESEC ROMANTIČNI ELEMENT V KNJIŽEVNOSTI AVTOR ŠTEFAN (HAJDINJAK "antnazor"! O SVETU KOT,' EMANACUI BOŽANSKIH ____SIL___ ITALIJANSKI DOMINI. KANEC l&d 'GIROLAMO; j ZEMELJSKO kj POVRŠJE I IGRALKA M FARROVV PREBIVALKA ESTONIJE LOGINJA (META) | NAJVIŠJA GORA V __TURČIJI PREDMET POGOVORA TENISAČICA veLIK KURNIKOVA STRUPEN PAJEK BLIŽNJE-VZHODNA DRŽAVA (BAGDAD) SVIT, JUTRANJA ZARJA UKRAJINSKI PESNIK (VASILIJ) CILENŠKI SLIKAR (ROBERTO) 1 Ustnik intriga estets grejeva PROSTO [NEMŠKI Fr VODNA FlaK U ŽIVAL LlALBERTl ■ l *EN^ f^DA ^^LEKo F PESNIK s • T ir Sl PESNICA T MUSER HOLANDSKA JADRNICA itaujan. MESTO PRI TORINU RADIJ ŠVEDSKO 1 MESTO Z NOBELOVIM INŠTITUTOM GL. MESTO GANE CIRKUŠKI UMETNIK ^ITEV NAGRADNE KRIŽANKE 22.8. 2002: 'ANKO LORGER, PARNA TURBINA, JA, NANA, BOK, RAMA, VANDOT, MA-k'LyN, ŽENIN, MED, SEMINAR, RAE, oa;°nir, mike, minolovec, ikona, JAR- Miami, vrana, kerr, tkon, ArUStEC, IBSEN, ARIOVIST, PERKO, SK, LEONA, KATARZA, APNICA, Daniel, leander, rur, iskra, 0h??RANA- ardeni, ke, ono, test, Gad ESA’ DD’ SAP’ BRIC’ AHSE’ BRL°‘ ArI’ M°N0GRAM, ANATEMA, EMILE, r^lJA, AJD, BOL, YIBIN 04 SREDOZEMSKA RASTLINA IRENE EPPLE IVO ANDR« STAREJŠI HRVAŠKI . PEVEC AVTOR UMETNIŠKIH . DEL KOREJSKI AVTO ZMAGA PRI ŠAHU AMERIŠKI ’ PEVEC FRANKIE) Likalnik ZASTAR.I OŽINA NA MALAKI TROPSKI SADEŽ MESTO V JUŽNI FRANCIJI KARTA PRI TAROKU VEČNOST-PESNIŠKO) MESTO V SZ. GRČIJI evropski OTOŠKI _ NAROD SRB.PESNIK (MIROSLAV) E BALETKA DELAVEC V LIVARNI ALKALOID V VOLČJI .-ČEŠNJI. IVAN PRIJATELJ nadzemni del repe ONASSISOV VZDEVEK BIBLIJSKI I REŽISER OČAK, KIJE L-PECKINPAH preživel stopnja POTOP V SODNEM POSTOPKU TV SPREJEMNIK VRSTA -IGLAVCA VETROVKA S KAPUCO PRVI DEL biblije, pentatevh ZVOK Z določeno _ VIŠINO ' ZEMELJSKI- TEČAJ I 1. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT: ' Iva Hari, Trstenjakova 10, 9000 Murska Sobota 2 . NAGRADA KNJIGA BOUG ŽEGNJAJ: Cvetka Šinko, Krajna 62, 9251 Tišina 3 .-7. PRAKTIČNE NAGRADE: Nastasija Horvat,Gornji Petrovci 10, 9203 Petrovci Tonka Matič, Dalmatinova 28, Černelavci, 9000 M. S. Miloš Tripkovič, Jakobovo naslje 48, 9000 M. Sobota Jože Kolerič, Cven 48c, 9240 Ljutomer Natalija Borko, Črešnjevci 27, 9250 Gornja Radgona CM Ime in priimek: E -Si ra as E-S m Elizabeta ORT-IKI lutkovno in ulično gle-1 Ce iz madžarskega Debrecena uprizorilo At- X96 na hoduljah. ““godek ”^KA SOBOTA ”ešani pevski zbor Štefana Kovača vabi.k sodelo-( “JU nove člane in članice, ki še niso presegli 35 nske) oz. 40 let (moški). Avdicija bo v četrtek, 5. septembra, ob 19. uri v drugem nadstropju Trga zmage 4 v Murski Soboti. - Pihalni orkester Murska Sobota vabi k sodelovanju glasbenike z veseljem do druženja in nastopanja. Mladim glasbenikom - učencem glasbenih šol poravnajo šolnino, edini pogoj je veselje do igranja in reden obisk vaj vsak torek ob 19. uri v dvorani soboškega kina (vhod s strani lokala Desperado). Informacije dobite na telefon 041 717 112. - V torek, 10. septembra, ob 9. uri se bo v pisarni ZKD v gradu začel vpis v prvi gledališki abonma 2002/2003 za nove abonente. Vpis bo potekal do 27. septembra vsak delavnik med 9. in 12. uro. MOTOVILCI V nedeljo, 8. septembra, ob 13. uri pri vaško-gasil-skem domu se bo začel start pohoda po Motovilcih v dolžini 8 kilometrov. Organizator je »Peški« - društvo za rekreacijo in sprostitev. PREDAVANJE MOŠČANCI V petek, 6. septembra, ob 20. uri bo na Španovi domačiji krst novega teleskopa Celestron Nex Star 80 GT z astronomskim opazovanjem. Pripravlja Astronomsko društvo Krnica iz Murske Sobote! RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V muzeju je na ogled stalna muzejska razstava. - V kavarni Jelša je na ogled razstava Foto kluba Murska Sobota z naslovom Zeleno. - V Art Caffeju si lahko ogledate razstavo fotografij Matjaža Krivica. LJUTOMER V Galeriji Anteja Trsterfjaka si lahko ogledate projekta Singer in Dislocated Me avtorice Marije Mojce Pungerčar iz Ljubljane. LENDAVA V sinagogi je do 15. septembra na ogled fotografska razstave MurAmore avtorja Istvana Hagymasa. BOGOJINA V veroučnih učilnicah si lahko ogledate razstavo del članov likovne sekcije Likos, ki je posvečena prof. Jožetu Lopertu. Murska Sobota Četrtek/ 5. septembra: ob 18.00 ameriška komedija Kloniranka, ob 20.00 ameriška drama Mož, ki ga ni bilo Petek, 6. septembra: ob 18.00 Kloniranka, ob 20.00 Mož, ki ga ni bilo Sobota, 7. septembra: ob 18.00 in 20.00 Kloniranka Nedelja, 8. septembra: ob 18.00 in 20.00 Kloniranka Sreda, 11. septembra: ob 20.00 ameriška vojna drama Hartova vojna Gornja Radgona Petek, 6. septembra: ob 19.00 ameriški pustolovski film Mušketir, ob 21.00 ameriška znanstvenofantastična komedija Možje v črnem 2 Nedelja, 8. septembra: ob 18.00 Možje v črnem 2, ob 20.00 Mušketir k i n IIKNA NETU: www.p-inf.si Podjelja za informiranje, d. d.. Ul. a. Novaka 13, Murske Sobota Da, kino obstaja tudi v Ljutomeru, našo nagrado pa prejme Anka Jenko, Hruševska 70,1000 Ljubljana. Čestitamo! Naše naslednje vprašanje pa se glasi: Kako se imenuje največji kompleks kinodvoran v Ljubljani? Odgovor: Odgovore pošljite do 10. septembra na naš naslov: Kupon št. 36 Vestnik. Ulica arh. Novaka 13,9000 Murska Sobota ali po elektronski pošti: delimo.vstopnice@email.si. ^“hlišici zavod za zaposlovanje. Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA za zasedbo l^1 delavec UA ^VINARSKA dela v kovi-\s KSk 1 DELAVNICI; določen čas ’ KOVlhn 08 °9 02; KOS MARJAN, S. ^OMErPASARSTVO’ BABINCI 59‘ n L delavec X 0 ^«^0: določen čas 3 mes.; SAr., 2: MACUN SLAVKO, S. P., STROČJA VAS 20, LJUTO- X M V GOSTINSTVU; določen \o ? d° 10.09.02; ŠTERMAN 'P" BAN0VCI 9, VERŽEJ ^%SJREŽNIK-ČISTILEC; določen ni mes’ de|ovnih izkušenj; STAREJŠIH OBČA- CESTA 1.SL0VENSKE-A 5' Ljut°MER Hec kovin DELA V KOVINOPASAR- Aoji: d ; določen čas 6 mes.; dru-Vpoklic: stroini mehanik; kKos Marjan, s. p., kovi-E* ^.BABINCI 59, LJUTO- (lita AR" VARILEC; določen čas A NEDm®0* M0žn°ST ZAPOSLI- M 601 ^AS; do 10. 09. Ih cl PRI i P" KLJUČAROVCI 7G, \ ''Ljutomeru WLEc kovin V’d°ločen* '^“nj' dr0 čaS 3 mes-; 1 L delov‘ P°9°ii: ZAPOSLI SE C^o^VALEC KOVIN; MOŽ-^07-09o9VE ZA ^DOLOČEN PRodI INGLAR’ D’ ° ° ' P0‘ 2? Z^CDNJ0 IN PRODAJO. ' G°RNJA RADGONA; št. <^6°JNE MONTAŽE NA TERENU; X Dm n'ški izni)e®': 5 '■ delovnih izku-S!!GlpOKL c n«90'1'6 B; drU9ip°' ■D. ^E n DRUGA SMER KOVI-X>NiiX09 0902ime'TT.d. ScE’MtoplicNeIRING' moravske sc. S i: Etičen SbhSil driT 3 mes’: 6 mes- de'°’ Sp^AUstr^000!': DRUGI p°- E; Mo>MnZNA SMER lv- ALI Si>CUL|CAl50,MUR-V“ž»irnes,:3 ^'^ožnoM0100611 eas5mes.: ladaljnje zaposli- Območje PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Izobrazba l-ll lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 5 31 3 0 6 tve; drugi poklic ključavničar do 11 09-02; P.T.S.POLISERVIS,d.o.o.,Jamna 11a, Videm ob Ščavnici; št del. mest: 7 MONTER OGREVALNIH NAPRAV MONTER OGREVALNIH NAPRAV; do- I ločen čas 3 mes.; vozniški izpit kategorije B; do 13.09.02; SEDMAK JOSIP, S. P.. MONTAŽA VODOVODA IN CENTRALNE I KURJAVE, GLOBOKA 43A, LJUTOMER ELEKTRIKAR ENERGETIK ELEKTROINŠTALACIJSKA IN MONTAŽNA DELA; nedoločen čas; 1 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije B; do 13.09.02; HORVAT MILAN, S. P., ELEK-TROINŠTALACIJE, ŽIŽKI 31F, ČRENŠO- VCI KERAMIK POLAGANJE KERAMIKE. S FUGIRA- I NJEM; določen čas 3 mes.; vozniški izpit ! kategorije B; drugi pogoji: zaposli se lahko pomožni delavec, pomožni kera-mičar; do 05.09.02; FILIPIČ ZVONKO, S. P.. VOGRIČEVCI 3C, LJUTOMER PRODAJALEC PAPIR.-KNJIGOTRŠKIH ARTIKLOV PRODAJALEC PRIPRAVNIK; določen čas 6 mes.; do 06.09.02; POMURSKA ZALOŽBA, D. D., M. SOBOTA, LENDAVSKA 1, MURSKA SOBOTA; št del. mest: 2 KUHAR NATAKAR KUHAR ■ NATAKAR; določen čas 3 mes.; dru- j gi pogoji: drugi poklic: kuhar, natakar, priučena kuharica ali natakarica; do 13.09.02; KRAMBERGER DANI, S. P., OKREPČEVALNICA ZETOR, RADGONSKA CESTA 6, RADENCI NATAKAR IA PRIPRAVO IN STREŽBO PIJAČ; določen čas 3 mes.; jeziki: slovenski jezik -govorno In pisno; znanje programskih oro- I dij: delo s preglednicami - osnovno; voz- I niški izpit kategorije B; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: NATAKAR, KUHAR; do 11. 09. 02; GJERGJEK SUZANA. S. P., NEGOVA 17, SPODNJI IVANJCI KUHAR KUHAR - NATAKAR; določen čas 6 mes.; 11. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik I - govorno; vozniški izpit kategorije B; dru- I gi pogoji: drugi poklic natakar; do 17. 09. I 02; SEREC DRAGUTIN, S. P., ROYAL, PREŠERNOVA ULICA 1, M. SOBOTA NATAKAR NATAKAR ZA PRIPRAVO IN STREŽBO PIJAČ IN TOPLIH NAPITKOV; določen čas 3 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; I 45 znanje programskih orodij: delo s preglednicami - osnovno; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: NATAKAR - KUHAR;; do 07.09.02; GJERGJEK SUZANA, S. P., NEGOVA 17, SPODNJI IVANJCI NATAKARICA; določen čas 4 mes.; do 06. 09. 02; ŠLEBIČ JURIJ, S P., GOSTILNA, G. LAKOŠ 116, LENDAVA - LENDVA NATAKARICA; določen čas 12 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; drugi pogoji: zaposli se lahko priučena natakarica ali dekle brez poklica; lahko tudi pripravnica; do 09. 09. 02; JENEŠ PETER, S. P., TRGOVINA NA MALO IN KAVA BAR JENEŠ, LIPOVCI 113, BELTINCI NATAKARICA; določen čas 6 mes.; drugi pogoji: MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS; do 12.09.02; HORVAT DARINKA, S. P., OKREPČEVALNICA KANU, KROG, PLEČNIKOVA 7, M. SOBOTA NATAKAR; nedoločen čas; do 13.09.02; POLAJNAR SAŠA, S. P., OKREPČEVALNICA GREEN PUB, CVEN 3D, LJUTOMER NATAKARICA; določen čas 3 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govor- i no; drugi pogoji: MOŽNOST PODALJŠANJA ZAPOSLITVE, ŽENSKI SPOL, PO TELEFONU SE DOGOVORITI ZA RAZGOVOR; do 16.09.02; BLUE LIVE, D. 0. 0., NUSKOVA 6. ROGAŠOVCI NATAKAR/-ICA • SERVIREC/KA; določen čas 12 mes.; do 10.09.02; DOM STAREJŠIH OBČANOV LJUTOMER, CESTA 1. SLOVENSKEGA TABO 5, LJUTOMER NATAKARICA; določen čas 6 mes.; jeziki: nemški jezik -govorno; vozniški izpit kategorije B; do 16.09.02; VRTIČ TINA, S. P., GOSTILNA VRTIČ, DOLIČ 17, KUZMA TRGOVINSKI POSLOVODJA POSLOVODJA NA BENCINSKEM SERVISU 0MV ISTRABENZ G. RADGONA; določen čas 3 mes.; 5 I. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno; znanje programskih orodij: urejevalnik besedil ■ osnovno, delo s preglednicami - osnovno; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: EKONOMSKI TEHNIK; MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS; do 13.09.02; BREDA, D. 0. 0., CESTA NA STADION 1A, G. RADGONA ADMINISTRATIVNI TEHNIK STROJEPISNA ZAPISNIKARICA 1/B RAZREDA (pisanje po narokih, administ. dela, urejanje in odpravljanje spisov ...); « —-------------.__:u jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: urejevalnik besedil - osnovno; drugi pogoji: drugi poklic: ekonomski tehnik; poznav. del z računal.,10-prstno slepo pisanje, nad 250 čistih udar./min; posk. delo 2 mese- । ca; do 06.09.02; OKROŽNO DRŽAVNO TOŽILSTVO V MURSKI SOBOTI, SLOMŠKOVA 1, MURSKA SOBOTA KNJIŽNIČAR KNJIŽNIČAR Z DOPOLNJEVANJEM POUČEVANJA NEMŠKEGA JEZIKA; določen čas 12 mes.; jeziki: nemški jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: delo z bazami podatkov - zahtevno; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: PROFESOR NEMŠKEGA JEZIKA; do 06.09.02; OŠ G. PETROVCI, G. PETROVCI 2, PETROVO! UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA PROJEKTNI VODJA; določen čas 12 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; drugi pogoji: 3 MESECE POSKUSNO DELO; MOŽNOST PODALJŠANJA ZAPOSLITVE; ZAPOSLI SE LAHKO TUDI INŽENIR STROJNIŠTVA; do 28.09.02; INOKS ČERNELAVCI, GORIČKA ULICA 150, MURSKA SOBOTA VODENJE PROJEKTOV IN OBJEKTOV; določen čas 6 mes.; 8 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: INŽENIR STROJNIŠTVA; do 09.09.02; MEITT, D. 0. 0., STROJNI INŽENIRING, M. TOPLICE, M. TOPLICE MAGISTER FARMACIJE STROKOVNI SODELAVEC V LEKARNI; nedoločen čas; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno; drugi pogoji: OPRAVLJEN STROKOVNI IZPIT IZ FARMACIJE; do.07.09.02; PAVLINJEK BRIGITA, MAG. FARMACIJE, CANKOVA 65A, CANKOVA DIPLOMIRANI EKONOMIST I EKONOMIST ZA RAZISKOVANJE. TRŽIŠČA; določen čas 3 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: delo z bazami podatkov - osnovno, uporaba interneta - osnovno; drugi pogoji: MOŽNOST PODALJŠANJA ZAPOSLITVE; do 28.09.02; INOKS ČERNELAVCI, GORIČ- . KA ULICA 150, MURSKA SOBOTA UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK TAJNIK/-CA OBČINE; nedoločen čas; 2 I. delovnih izkušenj; drugi pogoji: zaposli se lahko kandidat z visoko uni. diplom, izo-btazbo upravne ali ekonomske smeri; opravljeno pripravništvo; državni pravosodni izpit; do 10.09. 02; OBČINA ROGAŠOVCI, SV. JURIJ 15/A, ROGAŠOVCI PROFESOR DEFEKTOLOGIJE ZA DUŠEVNO MOTENE INDIVIDUALNA POMOČ UČENCEM Z D0-POL. OBVEZE V PODALJŠANEM BIVANJU; določen čas 12 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; drugi pogoji: drugi poklic: sprec. pedagog, uni. dipl, pedagog, profesor razrednega pouka; do 06.09.02; OSNOV- deia, ■■■ - ■ j -----।------------------------ nedoločen čas; 6 mes. delovnih izkušenj; I NA ŠOLA TIŠINA, TIŠINA 4, TIŠINA L. NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSNMV 1 OBJECTION (TANGO) - Shakira 2. LOLA - En Face 3. LITTLE BY LITTLE - Supertramp 4. SHOOT THE DOG - George Michael 5. TU Y YO - Thalia 6. STILL IN LOVE WHIT YOU - No Angels 7. FOLIA - Wagner Pa'& Manu Chao PREDLOGI: THE TIDE IS HIGH - Atomic Kitten ISAIDILOVED YOU - Raul Malo STAGING - Cornershop LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. PESEK V OČI - Nuša Derenda 2. MOJA ZEMLJA - Regina 3. TEKILA IZ TVOJEGA POPOPKA - Victory 4. VROČE MI JE - Anika Horvat 5. ČE KDO MI BO POVEDAL - Californija 6. OCEAN-Tabu 7. UUUU - Maya PREDLOGI: TRISTO ARABCEV-Peter Lovšin . SPLOH ŠE VEŠ - Nataša Nardin IGRA - Alya LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. ATA MAMA, DAJTA GNAR - Polka punce 2. RADGONSKI KLOPOTEC - Vitezi celjski 3. NAZDRAVIMO PRIJATELJI - Štrkpomlad 4. NE CUKAJ ME ZA KITKE - Unikat 5. ISKRENO SEM TE LJUBILA - Rokovnjači 6. PO DOMAČE - Pogum 7. TARČE DEKLET-Gregorji „ . PREDLOGI: NA SANK - Ans. Vilija Petriča POVEST O SREČI - Zarja TANGO POLKA - Anja Burnik s prijatelji LESTVICA 0BMURSKE ZABAVNE GLASBE: DOMAČA PLOŠČA 1. GE RAD PIGEN - D’Kwaschen Retashy 2. ROŽA PORTOROŽA - Duo Andrej & Matej 3. ŽIVLJENJE JE KARNEVAL - Halicanum 4. TEBE SI ŽELIM - Nikola 5. DVE ZVEZDI - Blanka Keršič 6. ZA ENO NOČ LJUBEZNI - Marina Huber 7. TAK SI SEXI-Gnila jajca PBEDLOGI: LUJBICA MOJA - Jože Kovač Uri NINA - Komet PITI - Vikend Band Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 5- septembra 2002, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon št 36 - glasujem za skladbo NSTSNMV: 7 VELIČASTNIH: GLASBA NAŠEGA SRCA: t LESTVICA OBMORSKE ZABAVNE GLASBE »DOMAČA PLOŠČA«... Ime in priimek ter naslov: POMURSKO DRUŠTVO ZA ROJ PROTI RAKU M. SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na račun pri Ljubljanski banki: 02340-0019232476 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 438 342 KUPON za brezplačno čestitko v Vestniku Besedilo: Naslov pošiljatelja: 32 ZADNJA STRAN 5. september 2002 Menjalniški tečaji za tolar Banke Slovenije 4. septembra 2002 država ozn. val. šifra enota nakupni srednji prodajni EMU EUR 978 1 227,0930 227,7763 228,4596 Hrvaška HRK 191 1 30,8090 30,9017 30,9944 Madž. HUF 348 1 0,9278 0,9306 0,9334 Švica CHF 756 1 154,4955 154,9604 155,4253 V. Brit. GBP 826 1 357,0083 358,0825 359,1567 ZDA USD 840 1 229,0860 229,77,53 230,4646 V dvoje je lepše NAGRAJENCI KRIŽANKE AMONI v Vestnikov! sejemski prilogi: Geza Šanca, Domanjševci 109, 9206 Križevci Klavdija Fekonja, Okoslavci 8, 9244 Sveti Jurij ob Ščavnici Regina Bela, Mostje 54, 9220 Lendava Srečni izžrebanci bodo nagrade podjetja ARCONT prejeli po posti. NAGRAJENEC KRIŽANKE © Sanolabor v Vestnikovi sejemski prilogi: Štefan Flisar, Staneta Rozmana 8, 9000 Murska Sobota. Srečni izžrebanec bo potrdilo o nagradi prejel po pošti. Kolesarska »skulptura« v parku Svojevrstne »umetniške skulpture« so se domislili mladi nadebudneži v soboškem parku. V soboto so namreč začudeni sprehajalci videli kolo, ki je stalo kar'na - drevesu! Še večje presenečenje jih je čakalo v nedeljo, ko sta na drevesu - sedaj že bolj v »zvinjeni« obliki - viseli že dve kolesi. Mogoče pa gre za tisto umetniško formo, kateri se vsak dan dodaja kaj novega, zato bo najboljše, da greste kar danes v zahodni del parka in preverite, ali niso na drevesu že tri ali več koles. Kaj pa pravijo tisti, ki so v teh dneh pogrešali svoja kolesa in jim je ob našem posnetku zrasel tlak, je že druga zgodba. Mogoče enostavno ne razumejo umetniškega izražanja. - T. K. H ni lepo, če ti je nekdo všeč, če si zaželiš, da bi bil tvoj/-a, pa potem ugotoviš, da ima tisti nekdo podobne želje, misli...? In prav to se je zgodilo prodajalki Metki Šeruga iz Černela-vec ter elektrikarju elektroniku Matjažu Ramšaku iz Maribora. Najprej sta se bežno srečala in spogledala na eni od modnih revij v Mariboru. Bila sta si všeč, vendar to je bilo takrat res vse. Ko sta prišla drugič vsak s svojega konca na modno revijo v Spuhljo pri Ptuju - to je bilo januarja 1998. leta se je bilo treba »sparati«, se dogovoriti, kdo bo s kom nastopal v dvoje. Ne da bi dosti pomišljala in se prepričevala, sta enostavno stopila skupaj in ... bilo jima je prijetno. Brez »posledic« pa tokrat ni šlo. Začela sta se torej srečevati, se klicati po telefonu, si govoriti lepe besede ... Vse skupaj je šlo tako daleč, da nista vzdržala drug brez drugega, zato se je Metka preselila k njemu v Maribor. Dve leti sta živela v zunajzakonski skupnosti, od 18. avgusta letos dalje pa sta mož in žena. Najprej sta si rekla »da« v grajski poročni dvorani v Murski Soboti, nato pa še v bližnji evangeličanski cerkvi. Njej je bila priča sestrična Katarina Zdjelar, njemu pa teta Tatjana Žurman. Seveda so imeli tudi poročno slavje, in sicer v hotelu Diana, na katerem se je zbralo okrog 90 gostov, igral pa je ansambel Strici. Medtem mladoporočenca, ki živita v stanovanju Matjaževe babice v Mariboru, že pričakujeta otroka in potem načrtujeta še enega. Na poročno potovanje pa se želita podati v Pariz - ko bo mogoče. J.G.B OKNA-VRATA-SENČILA »Mesna« nesreča na prleški obvoznici obmurskih prleških krajih se veselijo, ker bodo gradbinci menda predčasno končali obnovo petanjskih mostov (zaradi obnove je zaprta glavna cesta I. reda Radenci-Murska Sobota, promet pa preusmerjeni po prleški obvoznici). Znebili se bodo gostega tovornega prometa, na katerega se ne morejo navaditi. Po drugi strani pa je tudi za marsikoga strah in NAROČAM VESTNIK (najmanj za eno leto) Ime in priimek: Ulica: trepet, saj se je že zgodilo več nesreč, žal ena tudi smrtna. Zelo pa odmeva tudi nesreča italijanskega tovornjaka, ki je bil naložen z govejimi polovicami, naloženimi na Poljskem (vozil ga je slovenski državljan). V nedeljo ob 330 se je v ovinku v Stari Novi vasi, domnevno zaradi neprimerne hitrosti, prevnil na levi bok in veliko mesa je zletelo iz hladilnika. Ker dolgo časa ni pri- peljalo nadomestno vozilo, na katero bi (so) Pomurkini delavci preložili govedino, pa tudi ne dvigala, ki naj bi (je) dvignilo nazaj na noge (kolesa) prevrnjem tovornjak, je bila cesta zaprta do 22.30, promet pa preusmerjen. Zlasti prometna je bila bližnjica Stara Nova vas-Veržej, ki jo uporabljamo vsi, ki se »nočemo« voziti po daljši poti skozi Križevce. Š. S., foto: N. J.« Pošta: Podpis: Datum naročila: VESTNIK podarja vsakemu novemu naročniku majico! Podjetje za informiranje d. d., Ul. arhitekta Novaka 13, M. Sobota M »Mil 5. september, četrtek, LOVRENC 6. september, petek, SARA 7. september, sobota, MARKO 8. september, nedelja, MARIJA 9. september, ponedeljek, ALJOŠA 10. september, torek, NIKOLA 11. september, sreda, JACINTA | 11. septembra bo sonce vzšlo ob 6. uri in 35 minut, zašlo pa ob 19. uri in 21 minut. Dan bo tako dolg le 12 ur in tričetrt. 7. sep-I tembra ob 5. uri in 11 minut bo na nebu nastopil mlaj. Nogometašem M^rgetsl(i točki dobro dela P koliko poslabša a stanjenjihovem J t Se« moral na bolniški ddopbni tefap pa razmišljajo o P ^i za Black grmg bili ob svojec r šrf.N spet vzorni po °bn ribišl^ približno tako kot. pikniku, ko so d Ne opiteži povzročil n eOe pa bilo slabo,ce b' getsko terapijo n oc fantov, ki so se to.m vpričo "J^ nih 0tr0k' jah zakonskih P dakan' Prezidij je b^g^nij^ didat koalicije S didatu» Ficko umika sv° 0 ^ prid kandidaturi _ Nesmrtnemu. P° sredovanjud^^ronS^ ugotovljeno, d e stani bilaposla^ elektronskeg |a|initHz^ štva za gorsko k |an< se mu ni uspe Goriči Podrobnejša P J ajjji. dana na Spano | stnem razvoju jo*6 Ll tudi turniški zuP c Sv t in mag. Andi vrh sta seznanila 2 spevkom afr'P°sV@ zmanjšanju lakote P * * * . DOŠteO^J/ Pri Sv-naprej napa Mihaliča. Z* ka> organizacijs 9 gOva2 deluje znotraj V Križevcih s pridobitvami.ob jdobit^ifl vedo, pri ko"k_osed^%KX je pomaga* Veržej, kije SXZ kar veliko razom voj Križevec- , Na Razkrilo s brez3l proiZV^ pijače. KUUM rinOsO' ^5 »s«*« jo energetsk * Janko se pričakuj • ^gtij kot agent z Murski Sob kesedAFi