Leto 1887. Čaaa kolo vrti se nepreataao naprej ter naa aič ne vpraša, je-li aaia ljubo, kamor aaa prfstavlja, ali ae. Naj amo torej v življenju Bašem aa katerikoli stopiaji, čaa ne gleda aa to, z BJim moramo aaprej; če radi ali ae radi, to za-BJ aima pomeaa. Ali za naa leži veliko v času, v tem, kako ga rabimo, kajti če ga ne ustavimo, kedar ga rabimo dobro; ne prikličemo ga aazaj aikoli, če ga ia kolikor ga izgubimo. la če vpraaamo, kaj nam je bilo leto, ki ae ravBokar poalavlja pd aaa, leto 1887, kaj dobomo za odgovor? Ciato aa teuko odgovarja si na to vpraaaaje le vaak za-se brez zmote, a tako bolj poprek naj ae aam dovoli daes, da odgovorimo aa-aj, upamo pa, da ae izgrešimo v tem reaaice. Kar ae tiče goapodaratva, amemo reči, da letošaje leto ni bilo alabo. Pač amo ai apomladi ve& obetali, kakor ate iiam poletje ia jeaen prineaui, marsikje je tudi kmetovalcem ajib upaBJeVsplavalo po vodi, toda poprek ai imelo letošaje leto akopib. rok. Straiaa je še bila precej vrgla, manj pa je krompiriače dalo. Krme je bilo ae obilo, a zadoati, piča za aviaje pa ae nam je skrhaila ia bode za goapodiaje areča, če bodo z ajo sbodile. Goatije pa bi se v pustu lehko vršile v obilnem številu, ko bi bilo več denarja. Vina je aamreč po aekaterih krajih veii"ko, kupca pa je aa-nj malo ia ae dobode torej po ceni. Ali prav za to se ue nadejajmo veliko goatij, kajti brez cveaka ae poštea mladeaič ae poda ,,v aauboke" ia aeumai so atariši, če privole hčeri v ženitev, ako vedo, da jo podč a tem le v revačiao. Naj bi bili vai mladeaici ia ..vai stariši tacih miali, potem bi ne bilo treba .aašim ia koaaervativnim poalaacem, da se pulijo z liberalno goapodo v Štajarakem dež. zboru za ,,žeaitbeaako oglaaaico", goapodarjem pa ae, da tožijo črez pomanjkaaje dobrih poalov ia marsikateri družiai bi krušajak ae viael tako viaoko. Tudi reailaice za zaaemarjeae otroke bi lehko izoatale, lehko ia radi bi jih ljudje pogrešali, ae mara, da bi potlej še celo dr. Reicher rad aa druge, bolje reči obrail avoja ,,raziakovaaja". Tudi miaister za uk ia bogočastje, dr. pl. Gautacli. aič bi ae imel tolike akrbi za voljo aredajih šol, kajti ae tiščalo bi toliko otrok va-nje, aaj bi jih ne bilo, kakor liatja ia trave — po meatih. S kmetov, kolikor je nam zaaao, pa jih ae pride toliko v šole, da bi ae jib bilo bati, aicer pa aodimo, da ao tudi kmečki otroci za te šole, saj zaamo, da šteje za-aje tadi — kmečka roka. Več ia z večjo arečo dela miaister za pra- voaodje, dr. baron Pražak. Oa je ukazal, da se cene zemljišča vestao, t. j. ne kar tako poprek, ampak na teako, kolikor so v resaiei vredaa, ne pa, kolikor bi se kje ceaiteljem zdelo. da so vredaa. To je na vse straai imeaitea ukaz, nikomur ne bode več lehko škode valed ceBitve. Ia tudi slov. kmetu je pomagal do pravice, kajti odslej ni izvržea iz vrate porotaikov, kar je doslej bilo, če tudi govori le sloveaaki in še na zemljiške kajige gre lehko gledat, ae da mu je treba za to iskat si tolmača, če hoče vedeti, kaj je v BJih. To pa je Bašim nemškutarjem aila neljubo ia naravno. da ropočejo zavoljo tega zoper g. miaistra. Dobro, da pozaa g. miaister te možiclje ter se Be zmeai za-aje, še manj pa za ajih upitje, češ, da se krati s tem nemščini stara pravica, slov. kmetom pa pot do deaarja — do aovib dolgov. Ko bi bilo zadaje resnica, bilo bi to le sreča za slov. kmeta. Dolgov imamo še starih več, kakor nam jib je treba. Smolo je imel, če amemo pri viaoki gospodi govoriti o smoli, aaš minister za vuaaaje zadeve, grof Kalaoky. Ko ste bili delegaciji, avstrijaka ia ogerska skupaj, peli ste mu bvalo, da bi ga bila lehko prevzela. Niate pa se potlej še bili prav razšli, kar poii glas. da stoji Rusija — do vratu v orožju — pred vratmi, ob mejah Galicije. To vam je bilo čudenja, strmeaja, očitaaja ia trpi še to deloma sedaj, kajti bi še dogaaao, kaj da aamerava Rusija, a toliko smo sedaj mi aa boljem, ker se pripravljamo, pa če treba, gremo tudi ,,v boj krvavi". Mir je aicer blag ib sreča, če ga zdržimo, toda večni strah, da aam ga kje kdo akali, ni prijeten in požre še vrhu tega aeizmerao veliko deaarja. Tedaj pa govore pametai možje, (•e že ai drugace, pa hajdi na sovražaika! Ali kje je ta? Rusija ai, saj aam zatrjuje, da ai in po vrhu še nima prav uzroka, aaj aas sovraži. Nemi-.ija ia Itajija ste pa z aamivzvezi in druge soaediaje, Čraa gora, Srbija, Rumuaija aiao za to, da ae jib bojimo. Ostaae tedaj še samo Turčija ia Bolgarija, ali prva je vesela, če jo puatimo mi v miru, zadaja ima pa od aas na po3odo — priaca Koburskega. Kakor je tedaj podoba, ai še vojske blizu, saj ne vemo, s kom da bi bila. Železai kancelar ob reki Spree, trolasi Bismarck, pač ae boji še za svojo Neaičijo in aaj ae ima dovolj časa, da jo zvari, zato pa meaimo, dela na to, aaj živi Evropa v aecem strabu, da iaia oa lehko v tetn proste roke. Nemški cesar ima toliko let aa hrbtišču, da že aima več para, ajegov sin pa v grlu bolezeB, katere Be pozaa aobea zdravnik; to ae vč, da ai je kaacelar lehko v veliki akrbi, kaj bode, če rau pobere Bjiju amrtaa kosa, predao ae je Nemcija po polnem trdaa. Fraacija je republika in dobode jo lehko mož v roke, ki popelje zmagovite armade nad Nemčijo. To je treba preprečiti, za to mialimo, da trolasi kaez ai atal na straai, ko ao odslavljaH Grevyja, starega predaedaika republike. Čemu pa je Grevy tudi pustil geaeralu Boulaagerju, da je toliko upil zoper Nemeijo? Zdaj, ko ao si razae stranke v Fraaciji aegle v laai, oslabile ao ae same. Novi predsedBik, Sadi-Caraot bode jib iz lastaib koriati držal aa tleh ia torej ae bode ae tako brž Fraacija godaa za maščevaaje aad Nemčijo. To je tedaj železai kaacelar srečno dosegel, pa tudi v Italijo je mož obrnil svoje oči. V ajej pa ni imel .eliko dela. Prejšaji miaister, Depretis, je bil prijatelj Fraacije ali on je umrl ia na Bjegovo meato aedel je Criapi, mož, ki ga pozaajo, da ae čuti ljubezai za Fraacijo. Tak je torej po polaem prav Bismarcku ia Baj bi ga ae bolje na se priklenil, povabil ga je bil k sebi ter je skleBil z Bjim prijateljsko zvezo. Nemčija je po takem lehko mirna ia je sedaj že tudi s poglavarjem kat. cerkve, s sv. Očetom v Rimu. v prijaznih razmerah. Postav, ki so kratile v Nemčiji kat. cerkvi pravice, ai več ali so vsaj tako prestvarjeae, da jej niao več nevarae. Sv. Oee so torej lehko vzprejeli lepo vezilo, katero jim je nemški cesar poalal za ajili zlato av. mešo, tiaro, bogato okrašeBO z biseri. Ali še od dragod so sv. Oče prejeli lepih vezil. Da ao kat. ljudatva ia kat. vladarji o tej slovesaoati avojo Jjubezea do sv. Očeta pokazali ia jo še vedao pokazujejo, to ni nič, kakor naravao pa tudi druga ljudstva, drugi vladarji ae zaostajajo v tem ia to je veselo zaameBje, kako moč da ima sv. cerkev ia nje vidai poglavar še zmeraj po svetu. Upajmo torej, da pride poaebmal tudi v življeaje, v postave bolj ia bolj krščaaski, katoliški duh aa vrh. S tem upaajem se tedaj poslovimo od leta 1887 ia aastopimo leto 1888 s preprioaajem, da pridemo v BJem iz upaaja vsaj deloma že do vesele reaaice. Z ozirom na to pa kličemo vaemu svetu in še posebej aašini bralcem: Veaelo aovo leto!