44. številka. Ljubljana, ? petek 22. februvarja. XVII. leto, 1884. SLOMŠKI Ml Izhaja vsak dan ne jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meseo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa s« p« 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina znala. Za oinanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredniltvo in upravniltv o je v Ljubljani v Frana Kolmana bili, „ Gledališka stolba". Upravu i M v u naj se blagovolijo poliljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Iz državnega zbora. Z Dunaja 21. februvarja. Odseki pridno delajo, da pripravljajo gradivo za obravnave v zboru. Budgetni odsek bode kmalu gotov 8 proračunom tako, da se budget lahko tekom marca odobri in da ne bode treba začasnega dovoljenja. Tudi odsek za urejen je d u ho venske plače je končal svoje delo. Ker pa se finančni minister ustavlja, da bi potrebne svote dovolil, poročilo Se ni izdelano in predloženo. Sicer pa je v poslednji odsekovi seji minister Gonrad se izjavil, da vlada ne bode, kakor se je od neke strani trdilo, svojega predloga umaknila. Tedaj utegne tudi ta stvar, katera je gotovo velike važnosti za dubovenstvo, Se v tej sesiji rečena biti. In čas je res, da se reši, kajti sramotuo je, da ima marsikateri gosp. župnik ali kaplan manjše dohodke, nego kak diurnist. Če se za državne uradnike izdajajo iz državne kase ne-številni milijoni, zakaj bi se ne dovolila za zboljšanje duhovenskih plač potrebna podpora iz državne kase. Tu ne gre za veliko milijonov, ampak za celo Avstrijo ni več treba, nego blizu jeduega milijona, ako se odračuna znanib 600.000 gld. Zakaj bi ravno duhovniki morali vsako leto prositi za borne groše iz te podpore, ko imajo pravico zahtevati, da se tudi njim omogoči, svojemu stanu primerno se živeti. Pa ie od nekdaj se kaže, da se v državnem zboru, kadar gre za kako naredbo v prid juristom, hitro najde večina, dva stanova pa, duhovenski in zdravniški, se vedno prezirata. Zastran pristojbinske postave se klubi posvetujejo, ali bi jo vsprejeli ali ne. Za kmetski Btan bi nova postava imela nekatere prav koristne olajšave mimo sedanjih pristojbin, zlasti pri izročitvah kmetij od starišev na otroke, bodisi mej živimi ali po smrti. Pri kmetijah do 1000 gld. vrednosti bi se plačalo le 75 kr. za 100 gld., od 1000 do 5000 gld. pa ll/j°/o» dočim je pristojbina dozdaj znašala skoraj vselej 31/s°/0, ker so se le malokedaj nižji procenti dovolili. Izračuneno je, da bi kmetje vsled te olajšavo nad 400 000 gld. menj plačevali. Pri prostem kupovanji kmetij ali gruntnih parcel pa LISTEK. Knez Serebrjani. (Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) (Dalje.) VI. Poglavje. Vaprej em. Morozov je poznal Serebrjanega, ko je ta bil še otrok, pa videla se že davno nesta. Ko je Sre-brjani odšel v Litvo, vojeval se je nekje daleč; videla se nesta več nego deset let, pa Družina AndrejeviČ se je malo izpremenil; bil je vesel, kakor poprej, knez bi ga bil spoznal povsod na prvi pogled, kajti stari bojar pripadal je k onim ljudem, katerih obraz se globoko utisne v srce. Že njegova velika in korenjaška postava vzbujala je pozornost. Bil je za celo glavo višji od Srebrjanega. Temno-rudeči sem ter tja že osiveli lasje viseli bo neredno po umnem čelu, na katerem so se poznale že globoke brazde. Gosta, siva brada pokrivala je skoraj pel prsij. Izpod temnih, visečih obrvij bliskal se je presunljiv pogled, a okrog UBt igral mu je prijazen smehljaj, ki je kazal, da on mnogo misli. V njego- bi odslej ponehale olajšave in bi se vsekdar moralo 3Vt°/o p'ačevati. Kjer se s kmetijami in parcelami močno kupčuje, bi taki kupci imeli več plačati, kakor zdaj. Pa v obče ni koristno tako barantanje z zemljišči, in če se tistim ljudem, ki grunte pod ceno kupujejo ter jih potem razkosavajo, da jih z dobičkom prodajo, to samopašno dela nekaj oteži, ne bo na škodo kmetskemu stanu. Najbolj zadeta po .V/V/o pristojbini pa bodo velika mesta, zlasti Dunaj, kjer se mnogo hiš vsako leto prodava. V prihodnji seji bode Lienbacher izročil jako važen predlog glede eksekutivnih prodaj na kmetih, katerega bo tudi slovenski poslanci podpisali. Prenaredba odvetniškega reda. (Konec.) Kdor je delovanje in prizadevanje odvetniške kamore za Spodnje Avstrijsko s prva opazoval, ve, da je gospodom glavni smoter omejiti konkurenco in zabraniti, da se Dunaj ne preplavi z (židovskimi) odvetniki (kar že je). To je glavni in prav za prav tudi jedini smoter bil in ostal, in gospodje, ki so načrt izdelali, morali bi ta nagib postaviti v svojih „erlauternde Bemerkungen" na prvo mesto, a ne na drugo; to je jedro, ono, kar se tiče praktičnega izučenja kandidatov pri sodiščih, je lupina. Zakon, ki določuje sedemletno prakso, nikakor ni star; oni, ki so ga izdelali, neso bili samo dobri teoretiki, opirati so se mogli in so se opirali na praktične izkušnje; toda spoznali so ter rekli, da sedemletna praksa — mej tem jednoletna sodnijska — popolnem zadostuje. Razumljivo je, da gospodje leta 1868 neso imeli take sodnijske prakse v mislih, kakor se dan daues vrši, in katere način odločujejo načelniki dotičnih sodišč. Ako je pripravnik šest mesecev pri kazenskem oddelku ter zapisuje ves ta čas le to od besede do besede, kar se mu narekuje, to je pisari, kakor navaden diurnist (z jedino razliko, da pisari brezplačno), mu sodnijska praksa, se ve, ne bo dosti, ali celo nič koristila. vem obnašanji bil je nek poseben miren ponos, do-Btojanstvo, premišljenost in zmernost. Gledeč ga, rekel bil bi vsak: dobro je živeti v prijaznosti s tem človekom. In zraven tega mislil si je vsak: ne bilo bi dobro spreti se ž njimi Opazujoč Morozov-Ijeve poteze, uganil bi lahko, da ta miren obraz mora biti v jezi strašen. A prijazno smehljanje in nepoBiljena uljudnost zbrisali sti kmalu ta utis. — Na zdravje, knez, na zdravje, dragi gost! — Bog te sprejmi, — rekel je Morozov, vedoč Serebrjanega v veliko leseno izbo, z ilovnato pečjo, z dolgimi hrastovimi klopmi, z dragocenim orožjem po stenah in mnogovrstno zlato in Brebrno posodo, lepo razpostavljeno po širokih policah. — Na zdravje, knez! — Lej, takega gosta mi je Bog poslal! Jaz te že poznam, ko si bil že majhen! Oh, ti si že takrat bil vrl in pogumen deček! Ko so otroci igrali vojsko, bilo je gorje onim, ki so bili proti tebi. Planil Bi na nje kakor orel, in ko se ti je razvnela kri, razjaril si se kakor mlad medved, — odpusti mi, Nikita Romanovič, da se poslužujem tako surove besede! Začel si jih metati, tega na levo, onega na desno, da je bilo veselje gledati! Pa se je tudi izredil prav korenjak iz tebe! Čul sem o tvojih delih v litovskej zemlji! Metal Bi uevernike, kakor nekdaj otroke. Kakšna pa je in je bila doBihmal praksa odvetniškega pripravnika pri kazenskem oddelku! K državnemu pravdništvu odvetniški kandidat ne pride niti jedno uro v celem letu. Kako naj bi Bi tedaj tega poslovanje ogledal? In pri civilnej sodniji! Ako pride s privatno prakso, opravlja posle pristavove, če pride brez nje, obsojen je pisariti tudi ostalih šeBt mesecev. Kje se tedaj kaže potreba, raztegniti prakso? Ako je odvetniški pripravnik kot konci pij ent na Bvojem mestu in ima razumnega šefa, ki ga vodi, a mu delo prepušča, bode si v teku jednega samega leta pridobil v civilnih in kazenskih stvareh več praktičnega znanja, nego v Bodnijskej praksi pod sedajnimi razmerami v štirih letih. Toda, nekaj sem prezrl, gospodje terjajo, da je pripravnik pozneje tudi zagovornik v kazenskih rečeh. To je lehko tudi brez obligatne dveletne prakse. Saj dozdaj tudi nesmo bili brez njih. Kdor se hoče zagovorništva poprijeti, mora se za-to pripravljati, do tega imeti veselje in sposobnosti. Teh pa si ne more v sodnijakej praksi dobiti; če pa misli, da mu sodnijska praksa pripomore do tega, naj so je posluži, naj jo vzame, kolikor let mu drago, da postane tako rekoč „specijalist"; a zakaj siliti tudi onega, ki nema sposobnosti in veselja do zagovorništva, ki gori le za civilno prakso?! Toda, vse to je lupina, oglejmo si jedro načrtu. Gospodje imajo strah pred konkurenco, ne vsi, a večina, ne najboljši, pač pa najslabši mej njimi največ. Ali, baš tu je prosta konkurenca potrebna. Kdor potrebuje odvetnika, bode ai ga vedel poiskati, le pošteni in dobri odvetniki imajo posla in ga bodo imeli; ne pošteni in puhlogiavci grejo povsodi rakom žvižgat. Načrt, o katerem govorimo, je v marsikaterem obziru naravnost krivičen. Ako ae upelje dveletna sodnijska praksa, ne bode revnemu dijaku mogoče, postati odvetnik, dasi ima jedino do tega stanu veselje in vse potrebne In Morozov se je veselo zasmejal, in njegov obraz se je svetil od radosti. — Ali pomniš, dragi Nikita, — nadaljeval je on, objemši kneza z jedno roko, — ali pomniš, da nesi trpel v nobenej igri prevare? Če si se metal s kom, rajši si se dal podreti na tla, kakor bi mu bil podstavil nogo ali storil kaj druzega, kar bi nasprotovalo temu, kar je bilo dogovorjeno. Vse si prenašal, samo slepiti pa nesi pustil niti sebe, niti druzih. To je kneza spravilo v zadrego, kaj bi odgovoril Morozovu. — Bojar, — rekel je on, — tu je na te pismo od kneza Pronskega. — Hvala, knez. Čital je bodem pozneje, saj je še čas; zdaj te moram pogostiti! Pa kje je Helena DmitrijevnaV Oj, kdo je tam? Povejte ženi, da je prišel visok gost, knez Nikita Romanovič Serebrjani, takoj naj pride, da ga pogosti. Tiho in počasi prišla je Helena s taso v rokah. Na tasi bile so kupice z raznimi vini. Helena se je nizko priklonila Serebrjanemu, kakor bi ga videla prvi pot. Bila je bleda, kakor smrt, . — Knez, — rekel je Morozov, — to je moja Boproga Helena Dmitrijevaal Tvoj oea in jaz bila sva si kakor brata, toiaj ti ud. moja žena ni tuia. ■te sposobnosti, ker mu manjka nervu i rerum, denarja, katerega potrebuje za dveletno prakso. Načrt terja, da se sodnijska praksa zgotovi, predno je bil pripravnik v privatnej praksi. Tedaj tudi to ne sme več biti, ua si siromak v petih ali šestih letih pri slu/i toliko, da more jedno oziroma dve leti državi tlako delati! Ta pa je res trda! Nam se dozdeva, da celi načrt meri tudi na to, da država dobi brezplačnih delavcev, in da se ljudje silijo, iskati si državnih služeb. Ali je to prav ? Načrt ne opira se niti na logiko. Kdor je s sodnijsko prakso gotov takrat, ko dobi načrt pravno moč, temu se drugo leto prizanese, dasi ima vse prakse skupaj le jedno leto; ne pa onemu, ki mu manjka, da je sedemletna praksa dogotovljena, jeden jedini dan, ker je bil po neugodnih in nemilih okoliščinah prisiljen, odložiti prakso sodnijsko do zadnjega letat To je nezaslišano! Ali je zakon glede onih točk, katerih se dotika načrt, preuaredbe potreben, pokazalo bode se to takrat, kedar bo v življenje stopil civilni po-atopuik. Naše slovenske razmere terjajo, da načrt ostane načrt, tam, kjer je, da ne postane kot tak nikdar zakon; pač pa, da se kmalo prikaže civilni po-stopnik na dan, ter upelje v življenje. Politični razgled. \oiran.jo dežele. V Ljubljani 22. februvarja. V odsekih zbornice poslancev ne jako pridno deluje. Vsak večer zboruje po več odsekov, četudi mnogo predlogov, s katerimi se bavijo ne pride več pred zbornico v tem zasedauji Desnica upa v tem zasedanji rešiti še 6. čim obrtnega reda in zakon o zavarovanji delalcev proti nezgodam Od Bek za uravuau|e duhovenske bire je zopet začel svoje delovanje. Minister Conrad mu je objavil, da vlada nikakor ne misli umakniti državne predloge. Hitro napredujejo posvetovanja o budgetu in obda-čenji žganja. Klubi desnice se posvetujejo o novem pristojbinskem zakonu. Pričakuje se, da bode vlada zahtevala še kredit za gradjenje transverzalke. Pravdni odsek je vsprejel predvčeraj vladno predlogo o odpravi konzularnih sodišč v Tunisu in izvolil je dr. viteza Zatorskega poročevalcem. V frosposfeej zbornici je predvčeraj poročal grof Franjo Falkenhavn o peticiji Dunajske občine, da se za Dunajsko mesto prekbče § 48 nove šolske postave, ki določuje, da ravnatelj viake ljudske šole mora biti iste vere, kakor je večina učencev. Sklicevala se je peticija na to, da potem več protestantovskib učiteljev ne more nikdar doseči ravnatoljskega mesta, ravno tako bi tudi v večjih okrajih katoliki ne mogli postati ravnatelji, ker je večina učencev 2 dovstta. Na mnogih šolah bi se ravnatelji samo provizoričuo nastaviti mogli, ker se vera veČine učencev pogostem menja, kar je naravno v okrajih, kjer so pripadniki raznih ver skoro jed-nakoštevilnn naseljeni. Ta naredba šolske novele, pravi peticija je za Dunajsko mesto nepotrebna, ker se na Dunaji ni treba bati pomaujkauja veroučiteljev. Poročevalec pravi, da se na to peticijo ne more ozirati, naj bi bila v peticiji navedena fakta še tako resnična, ker določba § 48 novega šolskega zakona ima pred vsem namen nadzorovati verko-nravno odgojo. Sklicevanje na Galicijo in Dalmacijo tudi tukaj ni Helena, pozdravi bojarja! Pokusi, knez, in ne zaničuj našega kruha in soli! Kar imamo, s tem moramo biti zadovoljni, tu je romansko, tu ogersko vino, tu je malinovec, sama gospodarica je stiskala jagode! Morozov se je nizko poklonil. Knez se je poklonil obema, in spraznil kupo. Helena je pogledala Serebrjanega, njene trepalnice bile so pol zaprte. Tresla se je in kupice na tasi zvenele so druga ob drugo. — Kaj ti je? — rekel je pri tej priči Morozov: — Ali nesi bolna V Lice tvoje je pobledelo kakor sneg! Lenčika, — pristavil je šepetajoč — pa že saj ni zopet prišel Vjazemski V Tako ! — je že moral ta vrag priti mimo vrta! Ne žaluj, Helena! Tega nesi ti kriva. Brez mene rajši ne hodi na vrt; potolaži se, dete moje, tebe jaz nikomur ne pustim žaliti! Smejaj se, dete moje, bodi vesela, da bo to videl gost! — Ne zameri, Nikita Romanovič, ne zameri, rekel bodem ženi, da takoj veli prinesti kosilo, kajti ti še nesi obedoval, knez. — Hvala, bojar, jaz sem že obedoval. — To nič ne de, bodeš pa še jeden pot — Pojdi, Heleua, pojdi in preskrbi! A ti, bojar, jej, kar ti prinesd, ne žali, zapuščenega starca! Saj sem že brez tega skusil dovolj hudega! (Dalje prih.) umestno, ker bo tam razmere povsem drugačne, kakor na Dunaji. Zato pa predlaga on, da se ta peticija izroči vladi, da nanio odgovori. Skoraj vsi čeAki listi poročajo, da se bode kmalu razpustil moravikl deželni zbor, in razpisale si' nove volitve. Ali zmagajo Čehi pri novih volitvah, se še za gotovo ne ve, vendar je precej upanja. Saj je tudi nenaravno, da v deželi kjer živi tri četrtine Čehov, vladajo Nemci v deželnem zboru in odboru. Vnaiije države. Pol. Corr. izvedela je iz Petrograda, da v Itti-uljl nameravajo uvesti vrhovni sovet, in sicer za zatiranje socijalizma. Ta vrhovni sovet je že skušal uvesti Loris Mel kov. Vrhovni sovet je stara zgodovinska institucija, in uhajal se bode pod predsedstvom carja. Kako bode sedaj sestavljen se še ne ve; vsekako bode tudi minister notranjih zadev član ttga snveta. Dvojiti se sine, da bi se temu sovetu posrečilo zatreti nihili/em. Naj imajo centralni uradi v Petrogradu še tuko dobro voljo in blage namene, njih delo bodo pokvarili nižji uradi, mej katerimi je veliko spridenosti, kar je nedavno konstatovula komisija za reformiranje polic je Prej ali slej bodo ruski vladni krogi priseljeni dopustiti narodu nek upliv ua državna dela. Se ve, da ustave po zapadnem šablonu Rusija ne more uvesti, ker jej k temu manjka glavnega pogoja, od države neodvisne inteligence. Ko bi pa carski uradu'ki postali poslanci, nadaljevala bi se prejšnja sprijenost pod novo firmo. Anglija se ima naj već m hvalili za svoje uspešno pajf-lamentarno življenje neoilvisnej inteligenci, zlasti izobraženim veleposestnikom. — Ruska vlada misli zidati železnico od Habarovke do Vladi vo.stok* v vzhodnjej Sibiriji poleg kitajske meje Spomladi že odpošlje tja svoje inženirje, drugo pomlad se pa začne građenje. Ta železnica bode imela največ strategični pomen. S tem bo storjen začetek grad-jenju železuic v Sibir ji. Ko se jedenarat ta obširna zemlja preprež« z železnicami, tedaj se bode tam tudi kultura hitro razširila. Sibirija ima mnogo prirodnih bogastev in je večinoma jako ugodna za kmetijstvo, sploh ni tako pusti, kakor se uavadno misli. Slavni ruski pisatelj Aleksander Herzen, pravi, da bi Sib rija bila „Zjedinjene države" bodočnosti, ko bi se Rusija malo bolj ozirala nanjo. — „Times" so izvedele, da Rusija misli porabiti zti podporo ruskega paruiškega društva na Donavi svoto, katero plača Bolgarija Rusiji za okupacijo. To društvo je osnoval knez Gagarin Iz tega se vidi, da Rusija želi s tem neposredno koristiti Bolgariji tsamei. — Poslednji dogodki na Kitajskem prisilili so Rusijo pomnožiti svoje vojne čete v južnem Ussurijskem kraji. Ker je ta kraj jako pust in malo obljuden, dovolil je vojni sovet 22.000 rubljev, da se častnikom napravijo hiše, zlasti onim, ki imajo rodovine. — Generalni gubernator Turkestana Černajev prišel je v Petrograd in se več ne verne na svoje mesto. Njegov naslednik bode baje general Bosenbach Dopisnik angleškega časnika „Pall-Mall Ga-zette" i/ Sofije poročil je svojemu listu, kuk program ima novo bolgarsko miuisterstvo. Najprej hočejo ministri utrditi pri narodu spoštovanje do kneza Aleksandra. Trnovega ustava se bode zopet ustanovila in ministerstvo se bode prizadevalo zlasti utrditi dobre razmere mej Rusijo in Bolgarijo. Na dalje poroča „Pall-Mall-Gazette", da je Bolgarija razpala v tri stranke in pomirjenje mej njimi ne zdi se mu mogoče. Do zdaj se je posrečilo zbližanje mej Cankovom iu Joniaom, mej katerima so bili odnošaji jako napeti. Konci poroča dopisnik, da se mioisterski predsednik skuša pomiriti z radikalci, ki imajo zveze z Rusi. — Minister notranjih zadev obrnil se je z noto k vlaatem, v katerej zahteva, da bi Bolgarija imela pravico sklepati trgovinske pogodbe. „Kolnische Zeitung" poroča, kakor pravi iz zanesljivega vira, da je Aleko-paša, generalni gubernator v Vzhodu Jej numelljl v Plovdivu osnovni radikalno stranko, katera ima namen spodkopati kneza bolgarskega Aleksandra. Na čelu tej stranki stojita Karavelov in Slavejkov, pa se včasih pokažeta v Sofiji z namenom napraviti šumno narodne zbore, na katerih ta dva gospoda agitujeta proti Aleksandru. V Sofiji podpira to stranko Suk-narov, ki je strasten privrženec ruske stranke v Sofiji. Karavelov neki skuša vreči Cankovo ministerstvo, da on postane ministerski predsednik. Karavelov je neki v tesnej zvezi z ruskim zastopnikom Joninom. Intrige Aleko-paŠe se neki vjemajo z interesi ruske stranke, in ni čudno, če so Rusi v kneževini vedno v zvezi z rumeljskim gubernatorom, Karavelovom in Slavejkovom. Smoter te intrige je neki, da bi se v Bolgariji ne ukrepila stranka, ki se poteguje za kneza Aleksandra. — Če je to resnica, kar pove ta Časnik, Rusi še nikakor neso popustili ideje združenja vseh Bolgarov v jedno kneževino, in za kneza najbrž hočejo izbrati Aleko pašo, s katerim bi se Turčija tudi najložje sprijaznila. Francoska zbornica obravnava organizacijo ljudskih šol. Sklenila je že da se morajo povsod nastaviti samo svetni učitelji. Sicer pa utegue sedaj zbornica zopet napraviti vladi sitnosti. Zahtevati neki hoče 21 milijonov za povišanje učiteljskih plač. Budgetna komisija in vlada pa želeti, da bi se letos nič več ne povišali državni stroški. — V senatu se bode v ponedeljek razdelilo poročilo senatorja Labiche o ločenji zakonov. To poročilo jako otežuje ločitev in ni skoraj nič podobno onemu, katero je vsprejela zbornica. Tako se ne smejo ločiti, kateri imajo otroke, pa tudi v drugih slučajih stavile so bodo velike težkoče. Največ hrupa napravlja v Angliji Gordo-nova proklamaciia v Kartumu, ki v resnici dovoljuje trgovino z robi. Poleg tega je Gordon odpustil prebivalstvu vse zaostale davke z leta 1883; s začetkom letošnjega leta pa plačajo davkoplačevalci polovico. — V Kmtumu se je prebivalstvo pomirilo, iu upanje je, da se kmalu naredi stalni mir. — Dva angleška polka sta se odposlala iz Kajire v Aszuan. Dopisi. Iz Trsta 19. februvarja. [Izv. dop.] Odbor političnega društva „Edinost" imel ja 17. dan t. m. sejo, pri katerej je mej drugim sklenil naslednjo spomenico na ministerstvo za tik in bogočastje: Vaša p reuz višenost! Predstoji imenovanje biskupa porečko-puljske biskupije, koji bi morao imati svoje sjelo po pol go-giue u Poreču, po pol godine u Pulju. Podpisano predsjedničtvo političkog družtva „Edinosti", znajuć za prava i dužnosti koja pripadaju visokoj carskoj vladi kod imenovanja crkvenih dostojanstvenikab, nebi se bilo u tom pogledu izjavilo, da ga nije na to prisililo javnosti predan memorandum političkoga družtva u Pazinu od dne 2. febrara 1884., koji da je od uprave istoga družtva predan V. P. na uvaženje. Neće podpisano, a nebi se niti dolikovalo, da se osvrne na ocrnjivanja i osvadjanja slavenskoga svećenstva u Istri sadržana u spomenutom memorandumu, već će jednostavno spomenuti nekoje točke koje preporučamo V. I'., da ib svesrdno uvaži. Ladanjsko pučanstvo malene porečku-puljske biskupije pripada hrvatskoj narodnosti, dočim je talijansko pučanstvo ograničeno ua nekolicini pomanjih grudicah. Hrvatsko pučanstvo spomenute biskupije stenjalo je tečajem više stolećah pod vladom mletačkoga lava pod upravo tud j ih mu gospodarah, koji nisu marili niti za njegovu narodnost, niti za njegov jezik, a malo za vjeru i ćudoreduost, već bu ga rabili samo kao roba za svoju korist, ostaviv ga u tmici neznanstva. Uz sve to nepovoljno stanje, ne-mogoše ga otudjiti svomu rodu, iztisnuti mu mili jezik. Nije si sačuvao ni slave ni bogatstva, veći jedino svoje najveće blago, svoj hrvatski materinji jezik. Nije ga on njegovao i gojio u javnom životu, po uredih i školah, jer je tu hrvatski jezik bio sasvim izključen, već jedino utočišće bila mu je „crkva" i domaće ognjišče. Sedam je već stolećah proletilo, odkad se znade, da se je u većem iielu Istre prepovjedalo rieč božju u hrvatskom jeziku, kojeg govori već ua istarskoga pučanstva. U tom se jeziku još i danas po Istri uzda vajo hvalospjevi Sve-višnjemu. To je jedini bedem, koji se protivi poita-lijančenju Istre, pak za to bi ga htjeli neprijatelji Hrvatah odstraniti. Odtuda protivničke navale ua naše svećenstvo, koje još slabi mi silami odoljuje talijanskoj bujici, i koje neda, da se naš dobri i pobožni puk silom poitalijanči. Nu talijanska nastojanja poduprta su sa dva važna faktora, našemu narodu sasvim protivna, i to jedno što naš narod u Istri, a osobito u porečko-puljskoj biskupiji neima niti jedne podpune normalne škole, a drugo što sve c. kr. političke, financijalne, sudbene i zemaljske oblasti ureduju sasma talijanski, a ništa hrvatski. Sad nebi dakle preostalo, nego iztisnuti još hrvatski jezik iz crkve, pa eto ti talijanske Istre. To pripoznava i protivnički memorandum kad kaže, da valja imenovati biskupa, koji će obuzdati niži klerl I to bi bila kršćanska ljubav! Bit će poznato V. P., da se i naš narod u Istri budi, te da nastoji Bteći si sva zakonom mu zajamčena prava. To protivnikom nije pravo, pa za to proglašuju svakoga našega čovjeka rusi tel j em mira, ako zahtjeva, da se dade našemu narodu narodnu školu, da 86 za njega ureduje hrvatski. Eto stoga smo mi u njihovih očijuh pansla-viste, jer nećemo biti ir red on tiste! Podpisano predsjedničtvo družtva „EdinoBt" neima tako slabi pojam o visokoj vladi, da će ona slavenskom agitacijom biti prinuždena poreškim biskupom imenovati slavenskoga pristašu jer ta agitacija postoji samo u fantaziji naših protivnikah. Nu, podpisano nada se od dauašnje c. kr. vlade u Beču, da će za biskupa postaviti svećenika ne samo učena i pobožna, nego koji će osim toga imati srdca i ljubavi do našega zapušćenoga i prezrenoga naroda u onoj biskupiji, pravoga pastira zanemarenim ovčieam. Nemožemo pako ni podvojiti, da bi visoka vlada u današnjem vieku prosvjete i napredka mogla ni sudjelovati kod toga, da se biskupom u Poreču imenuje svećenik, koji nije podpuuo vješt hrvatskomu jeziku l Kad se je godine 1857. tražilo nasljednika pokojnomu biskupu Petcani-u, izrazio se je tadanji ljubljanski knez-biskup dr. Anton Wolf u svojem izviešću ovako: „Veličanstvo 1 Dobrila je za tu biskupiju najvredniji i najsposobuiji. Vriedno je, da onaj vjerni puk poslije stotina godinah jednoč dobije biskupa, koji će sv. evangjelje propovjedati u njegovom materinskom jeziku." Što je onda vriedilo, mislimo, da sada još u mnogo većoj mjeri vriedi. Prihvaćamo ovu zgodu, da V. P. izrazimo naše duboko počitanje. Trst, 17. veljače 1884. PredsjedniČtvo političkog slav. družtva „E d i nos tw. Iz seje mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani 21. februvarja. Predsednik g. župan Grasselli pri začetku seje ogovori mestni zbor, spomiujajoč se, da je pretekli mesec umrl vrhovni vladika Kranjski dr. Zlatoust Pogačar. Vsi imajo gotovo še blagega pastirja v spominu, po njegovem prijaznem občevanji in zaradi njegove naklonjenosti napram Ljubljanskemu mestu. Kuezoškofu dr. Pogaćar-ju se ima Ljubljansko prebivalstvo zahvaliti, da je dobilo mesto za sv. Nikolaja cerkvijo tako krasen prostor. Pri vsakej priliki kazal se je ranjki vladika velikega prijatelja Ljubljanskemu mestu in bil vsekdar prijazen mestnej gosposki. Glavno meBto Kranj ke bode umrlemu vladiki vedno obranilo hvaležen spomin. Gospod župan povabi mestne odbornike, da v znamenje sočutja ustanejo, kar se mej odobravanjem zgodi. Gospod Župan Grasselli naznani, da sta doposlala magistrata Zagrebškega inGradškega mesta svoje proračune za I. 1884 in da se iste gg. odborniki v registra t uri lahko ogledajo. Deželni odbor kranjski pas'al je dopis, v katerem naznanja, da je deželni zbor kranjski sklenil naj se iz zastopnikov deželnega odbora, mestnega zastopa Ljubljanskega, trgovinske in obrtne zbornice in kranjske hranilnice sestavi odbor, kateri bode deloval za zgradbo dolenjske železnice in vabi mestni zbor, da voli svoje zastopnike v dotični odbor. Gospod župan nasvetuje, da se sklepa v tej zadevi v tajuej seji. Novo izbrani meščani Ljubljanski gg. Fran Slovša, mesar in hišnik, Srečko Nolli, klepar !n Valentin Mazgon, pozamentirer, store obljubo v roke Župauu v slovenskem jeziku. Dr. Z a r n i k poroča v imenu personalnega odseka o volitvi dveh članov mestnega zbora v ko-misijon za odmerjanje vojaških taks in nasvetuje, da se izvolita gg. Klein in Pakič, katera izjavita, da posel prevzameta. MeBtni odbornik g. Hribar poroča o računih glede pisarničnih in uradnih potrebščin magistrata za I. i II. četrtletje 1883. leta in nasvetuje, da se isti odobre, zraven pa pohvalno omenja, da je gosp. župan ukrenil, da se novci za pisarne potrebščine izplačujejo sedaj neposredno iz mestne blagajnice, ako je iste gospod župan ali njegov namestnik odobril, čemur mestni zbor pritrdi. Mestni odbornik g. II ribar poroča o proračunu mestne loterijske posojilne zaklade in mestne osrednje klavnice za leta 1884. Proračun mestne klavnice iznaša v potrebščini 11.532 gld. 23 kr., v pokritji 19.490 gld. tedaj prebitka 7 95 7 gld. 7 7 kr. Proračun mestne loterijske posojilne zaklade iznaša v potrebščini 65.966 gld. 4 kr., v pokritji 66.116 gl. tedaj prebitka 3 6 5 6 gld. Proračuni se odobre. Mestni odbornik g. Hribar poroča o prošnji g- J. Trdine kot kuratorju ljubljanskega posestnika g. K. Tavčarja, da se mu dovoli 10°/0 nadplafie pri računih za prodani les v III. in IV. četrtletji 1883 leta. Poročevalec predlaga, da se prošnja deloma uRliši, a na predlog gg. Peterce in Žu-žeka se popolnem odbije. Mestni odbornik g. Žužek poroča o oddanji mestnih del in se odda dimnikarsko delo goBp. L. Stritzelnu; kamnoseško Ig. Tomanovi udovi in V. Čamerniku, nasproti predlogu g. Petričiča, ki je bil za g. Vodnika, akoravno slednji pri dražbi ni položil kavcije. Privaženje šute za posipanje na Črnovaškej cesti se odda kubičen meter po 1 gld. 60 kr. g. Verhovcu. Mestni odbornik g. Žužek poroča o oddaji stavbenega in raznovrstnega le-a za mestne potrebščine za 1. 1884 in nasvetuje naj se izroči g. Janezu Pe terci, kateri prevzel je to za 5°/0 pod nastavljeno ceno, nadalje pa naj bi se odslej oddajala dobava lesa na tri leta, kakor je to tudi pri erarnib razpisih upeljano. Mestni odbornik g. Hribar mi si , da bi se odpravile vse ustne dražbe in uvedle le pismene, kajti pri pismenih se ceno oddaja, kar se kaže pri lesu, pri ustnih pa drago, kar Be vidi pri šuti, kajti došli dražbeniki se mej seboj zmenijo in potem samo jeden ponuja pa prav drago. Ustne dražbe naj se ne dovoljujejo G. dr. Zamik opomni, da kolikor je mislil g. Hribar na ponudbo g. Vrhovca za šuto, ne more nikdo tako ceno šute dajati, kakor gosp. Vrbovec, kajti on ima jamo, kjer šuto koplje ua spodnjih Poljanah, ter v ograji mitnic in mu tedaj pri dova-žanji ni treba mitnine plačati, kar bi moral drugače vsak drugi. G. Pakič želi, da bi bo vsaka dražba po listih objavila G. župan Grasselli pa opomni, da bi bili to le nepotrebni stroški. Za mestna dela dimnikarjev, kamnosekov itd. se itak poznajo dotičniki v Ljubljani. To pa ven-der ne bi bilo umestno, da bi se dimnikarska ali druga jednaka dela oddajala izven Ljubljane. Kadar pa gre za kako večjo stvar, da je želeti soudele-ženja zunanjih, se vsakokrat razpiše po časnikih. G. dr. Derč ne vidi koristi v tem, da bi se razne potrebščine oddajale za tri leta, g. Kušar pa pravi, da je to koristno za les, katerega se sedaj izvaža toliko iz dežele, da gotovo ne bo ceneje. G. Žužek opomni, da se po oddajanji na 3 leta tudi delo nekoliko zmanjša v stavbenem uradu, ki je preobložen. Župan gosp. Grasselli razlaga, da so ustne dražbe jako koristne. Pri nekem steklarskem delu so pismeui oferti ponujali le 5 °/0 ceneje, pri ustni dražbi doseglo se je 49°/o- Ko gg. Pakič in Hribar svoja predloga umakneta, vsprejmo se odsekovi predlogi. Mestna vožnja za leto 1884 odda se g. Franu Luckman-u po 1 gld. 90 kr. za par konj in voz na dan. Naprava lesene ograje na levem bregu Ljubljanice od frančiškanskega do št. Peterskega mostu odda se mestnemu tesarju g. Gvajcu, žične vrvi pa kranjskoj obrtnej družbi. Gospod Hribar poroča v imenu odseka za olepšavo mesta iu nasvetuje, naj se, ker bo trot-varji ob Resljevej cesti preozki, lipe nasajajo na cesti samej in naj se za 98 lip nakupijo železni odnašalci, katerih jeden bi veljal 2 gld. 60 kr. Razgovora se udeleže odborniki dr. Drč, Pe-terca, Žužek in Pakič, kateri zadnji nasvetuje, naj bi se lipe nasadile le od poljskih ulic naprej. A ta predlog ne obvelja, isto tako se zavrže predlog odsekov za nakup odnošalcev. Potem se javna seja sklene. Domače stvari. — (Presvitli cesar) podaril je za razširjenje šole na Preserji 200 gld. — (Volitve v trgovsko in obrtno zbornico kranjsko) udeleže se nemšku-tarji v kupčijskem oddelku, kakor tudi v oddelku za veliko industrijo in za rudarstvo. Nem-čursko agitacijo vodi g. Karel Luckmann. Opozarjamo naše prijatelje, naj gledajo, da pridejo volilni listki v prave roke. — („Sokolova" maskarada.) Po nam došlih poročilih je zanimanje za .Sokolovo" maska-rado tudi letos v vseh krogih našega mesta, vzlasti pri nežnem spolu, ter tudi po deželi jako živahno; — ves vesel« in plesaželjni svet se pripravlja udeležiti se te zadnje, v vsakej predpustnej dobi naj-odličnejše veselice. Povsodi se stikajo nežne glavice ter skrivno posvetujejo o svojih pripravah za rna-skarado. Govori se do sedaj o petih skupinah, ki se nameravajo. Kljubu temu, da se je razposlalo 140O vabil, se še zmiraj oglašajo, posebno z dežele, za vabila. To zanimanje in raznovrstne priredbe pomnoženega odbora za maskarado zagotovljajo nam, da bode letošnja še presegla maskarade prejšnjih let. — (Vodovod v Ljubljano.) V včerajšnej seji mestnega zbora dovolilo se je na predlog vodovodnega odseka (poročevalec načelnik g. Hribar) magistratu na razpolaganje 2000 gld. za razne vodovoda se tikajoče predpriprave, za preiskavo pripravnih studencev, za kemično analizo vode, za veščake, načrte itd. Pri tej priliki povedal je g. župan Grasselli, da je pred kratkem došel dopis podravnatelja Dioniza Štura, katero pismo priča, da se je gosp. Štur z vprašanjem vodovoda za Ljubljano obširno in temeljito pečal. Gospod Štur opozarja v tem dopisu mestni magistrat na ravan mej Kranjem i Št. Jurijem in Zapogami, kjer mora po geo-logičnej formaciji biti dobra pitna voda in katera se bode po visokej legi ozemlja lahko napeljala v Ljubljano. Tudi ae izjavlja o vodi v Studenci, katere pa ne priporoča. Iz navedenega se vidi, da stvar ne spi, nego da se je storil v tej zadevi korak naprej. Gosp. Štur našteva v pismu, kje se bodo imele vršiti preiskave, kje naj bi se merila voda. Za vodo meriti je letos poBebno ugoden čas, kajti malokdaj je bila temeljna voda (Grundvvasser) tako nizka kot letos, tedaj se bode moglo pri preiskavah določevati najneugodnejše slučaje. Dr. vitez Ble.weis-Trsteniški opomni, da je bilo 2000 gld. že prejšnja leta dovoljeno za vodovod in izraža željo, naj bi bile seje vodovodnega odseka za mestne odbornike javne, kajti stvar je velike važnosti iu vse pozornosti vredna. Gosp. Hribar izjavi, da bo rad vabil mestne odbornike k vsakej odsekovej seji. — ( „Geografična učenost" Nemcev.) Dr. F. pl. Hochstetter je v zadnjej seji math.-na-turnega oddelka c. kr. akademije kot „praeses" za praehistorične stvari trdil: . . . . Uoer die weiteren Ausgrabungen auf der Nekropole von VVatsch in Kaernten (sic)! . . . Tako sem čital med „Loca-lea" v Laibacberici od 'JO. t. m. — (Iz Ptuja) se nam piše: 21. t m. Kako vestno naš občepriljubljeni poslanec gospod Božidar RaiČ svoje častne službe opravlja, svedoči to, da se je blagi mož pripeljal sinoči iz Dunaja, da js zamogel biti danes tu navzočen pri seji okrajnega šolskega sveta. Naj bi tako opravljanje bilo marsikomu v vspodbujo. — (Zidanje nove cerkve v Sori) prevzela sta na javnej dražbi gg. stavbena mojstra Faleschini in F. Zupančič. — (Konj Bplašil) se je predvčeraj popo-ludne in dirjal z vozom proti Kolizejskemu poslopju od protestantovske cerkve navzdol in se zaletel v zid. Gospod Juvančič, Čegar je bil konj in gospod Wiljem Tonies, ki se je z njim vozil, poškodovala sta se jako teško na glavi in na nogah. Gospodu Juvančič-u, kateremu je razdrapana vsa koža po obrazu, so se najbrže možjani pretresli; gosp. Tonies pa so poškodovane na nogi kite tako, da bode teško še ravno hodil. — (V Makoljah) v Dravinski dolini je 14. t. m. umrl po groznih mukah posestnik M. Horvat, katerega je 7. novembra, t. 1. ugriznil stekel pes. — (V Mariboru) je vsega vkupe 89 društev, kar je jako veliko za toliko mesto. — (Vabilo k prvemu rednemu občnemu zboru) „Notranjske posojilnice" v Posto-jini, kateri bode dne 24. februvarja 1884. ob 4 uri popoludoe v društveuej pisarni. Dnevni red: L. Nagovor ravnatelja. 2. Poročilo blagajnikovo. 3 Poročilo nadzorovalnega-odbora. 4. Volitev ravnateljskoga odbora in sicer: a) ravnatelja, b) blagajnika, c) kontrolorja in d) 2 uamestuikov. f) Volitev 6 člauov v nadzorovalni odbor. 5. Predlogi društvenikov. — („Slovensko pevsko društvo") za slovenski Štajer 8 sedežem na Ptuj i, Čegar ustanovitev se je bila pri MiklošiČevej slavnosti v Ljutomeru sklenila, predložilo je svoja pravila namestni-štvu v potrdilo. Pravila so že potrjena. Pristop vaacemu Slovencu sloboden. Letnina 1 gold., upisnina 50 kr. Prvi zbor skliče se najbrže v Maribor, kjer se ob jednem priredi koncert. — (Plesno veselico z maškerado,) napravi na pustni torek dne 26. februvarja 1884 društvo „Edinost" v Vipavi v prostorih gos. Josipa Žvokelj-na. Začetek ob 7. uri zvečer. Ustopoina 1 gold. za gospode. Uhod je le povabljenim dovoljen. — (Duhovenske spremembe.) V La-vantinskej škofiji: G. Šlaoder, vikar v Celji odpovedal se je župniji v Loki. — G. M. Keleraina šel je za kaplana v Hoče, g. F. Klepafi pa v Št. IIj v Slov. goricah. — V Ljubjaoskej škofiji: Razpisane se duhovnije: Premska do 9. sušca; Rovte do 9. sušca; Sveta gora do IG. aušca. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Budimpešta 22. februvarja. Morilcem Majlatha objavila se je smrtna obsodba in naznanilo se jim je, naj se pripravijo na smrt. Novi York 22. februvarja. Vsled viharja v južnih državah so nekatera mala mesta porušena, veliko osob ubitih. Našla so se grozovito razbita trupla mož, žensk in otrok. Število ponesrečenih ceni se na tri sto do štiri sto, število razdejanih poslopij na pet tisoč. London 22. februvarja. Transportni parobrod Neera z vojaki je blizu Suakima ponesrečil in zavozil na plitvino. Vojake vspre-jela je druga ladija na krov. Ladija Hecla straži ponesrečeno Neero. Carigrad 22. februvarja. V dipl o matičnih krogih se marljivo razpravlja, kdo bode nastavljen guvernerjem vzhodne Rumelije, na mesto Vogoridesa. (Aleko-paše). Govori se, da se Rusija zanima za srbskega pretendenta Karadjordjevića in domneva se, da je črnogorski knez samo v ta namen potoval v Carigrad, da bi sultana za to idejo pridobil. London 21. februvarja. Bojne čete za ekspedicijo so razen pomorske pehote ki se iz Adena pričakuje v Suakinu vse vkupe. V nedeljo odidejo proti Tokarju. — Reuterjev bureau poroča iz Shangai-a: Tukaj se govori, da je v Mongoliji buknil ustanek. Pariz 21. februvarja. Coppš in Lesseps izvoljena sta članoma akademije. Peter burg1 21. februvarja. Grof Šiškin, poslanik v Atenah imenovan je poslanikom v Stockholmu. Razne vesti. * Morilcev Majldtha) cesar ni pomilostil. Jutri bodo vsi trije obešeni na malem dvorišči kaznilnice v Kerepeškej ulici. Španka je jako flegma-tičen in mirno pričakuje, kaj bode. Pitelv in Berecz pi» sta jako potlačena in plašna. Neštevilno prošenj bilo je uloženih za ustopntce k just nkaciji, a zaradi pičlega prostora, bode le malemu številu uhod dovoljen. * (Napredek židovstva.) „FUggetlenseg" piše, da bode madjarako časnikarstvo skoro popolnem v židovskih rokah. Nedavno bilo je v Budim pesti pri nekem banketu 70 časnikarjev, mej njimi 50 zidov. * (Ž e n s k a — profesorica.) GospaKovalev-Bkaja, Rusinja, prevzel* je nedavno stolico matematike na vseučilišči v Stockholmu na Švedskem. Stock-holmsko vseučilišče je nedavno osnovano, a v njem predavajo najboljše moči. * (Nesreča na železnici.) Glasgovski poštni vlak je v petek po noči se ponesrečil na mestu mej Dumfriesom in Kurcutbrightom. Vlak prevrnil se je v propad, ker se je podrl most. Radi vednega deževja udala se je podstava mosta, ker je tam že itak močvirna zemlja. K sreči ni bilo nika-kega potnika v vlaku. Spremljevalec vlaka se ni nič poškodoval, lokomotivski vodja in kurjač sta mrtva in strašno razbita od lokomotive in vozov. * (Gora se pogreza.) Iz Bone v severnej Afriki prihaja poročilo o čudovitej oatoroej prikazni. Po samic stoječa, okolu 80O metrov visoka gora „Džebel Naiba" se vidno manjša in ob njegovem podnožji delajo se vgreznine in otline; vidno je, da se pogreza. V tem kraji bil je že jedenkrat dogodek jednake prikazni; nad 12.000 hektarov velikega jezera Fezzara za Rimljanov še ni bilo, kajti sv. Avguštin, živeč v Boni, popisa val je ves okraj, a jezera nikjer ne omeni in pri preiskovanjih 1. 1870. našli so na njegovem samo 2.6 metru globokem dnu razvaline rimskega mesta. Ker arabske tradicije ničesar ne omenijo o tem jezeru, je verjetno, da je navstalo mej 500—800. letom p. Kr. Migljaj uradnlatvu. V velikem delu sedeče životarenje je največkrat uzrok bolestim na jetrah, zlatej žili zasedenju krvi itd., katerim boleznim sigurno ndpomore Moll-ov Seidlitz-prašek". Škatljica z navodom rabe 8»tan.e, , P . . k dan *a razpoSilja proti poštnemu povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaji, ruchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Mollov preparat z njegovo varstveno znamko in pod-P180m- 12 («90-3) TiUci: dne 20. februvarja. Pri Nlonu : Baofa z Dunaja. — Sclnvarz iz Rudol fovega. — Diem z Dunaja. Pri Mallel j Angerer z Dunaja. — Goldschmiedt iz Trsta. — Smola iz Bndolfovega. Zahvala. Podpisani odbor Šteje si v prijetno dolžnost, najtoplejše zahvaliti se velikodušnim darilcem o priliki požarno b ram bovškega plesa dne 17. t. m., katerega čisti dohodek 56 gld. 30 kr je namenjen podpornej matici prostovoljne požarne brambe. V Kranj i, dne 20. februvarja 1884. (121) Odbor za požarno hrambo vski ples. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v mm. iZ 1-4 7. ajntraj 2. pop. 9. zvečer 740-92 h. 739 14 mm. 73960 mm. — 8'4'C + 3-8JU — 3 0° C brezv. si. zah. si. jvz. megla jas. jas. 000 u. snega. Srednja temperatura — 2'5°, za 2-1° pod normalom. ID-CLi^aoslcSL borza dne 22. februvarja t. I. (Izvirno telegrafično porodilo.; Papirna renta .... ..... 79 gld. Srebrna renta .... ..... 80 , Zlata renta.......... 101 , 5°/, marčna renta......... 95 , Akcije narodne banke ..... 845 , Kreditne akcije........ 306 „ London . ..... 121 , Srebro .......... — . Napol. ........... 9 M C. kr. cekini . ... . 5 „ Nemške marke ..... ..■'>!)„ 4°/0 državne srećke iz 1. 1854 250 gld. 123 , Državne srečke iz 1. 1364. 1O0 gld. 172 „ 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . 101 , Ogrska zlata renta 6°/0...... 121 „ a ni qn n n i« - .» .... SU „ „ papirna renta 5°/0..... 87 , 5°/0 štajerske zemljišč. od,ez. oblig. . . 104 , Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 117 , Zemlj. obč. avstr. 4,//> „ zlati zast. listi . 120 „ Prior, oolig. Elizabetine zapad, železnice 106 . Pri*>r. oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 , Kreditne srečke......100 gld. 173 , Rudolfove srečke .... 10 „ 20 , Akcije anglo-avstr. bauke . . 120 , 114 „ Trammway-društ. vel j. 170 gld. a. v. 232 „ 60 75 45 05 70 55 61 71 25 20 40 35 90 20 95 25 50 50 20 75 25 kr. Tugepolnim srcem naznanjam vsem Bočutečim vest, da je po božjem višjem sklepu danes ob 7. uri zjutraj moj preljubi jedini, nepozabljivi Bin, gospod JOSIP MILONE, uradnik c. kr. priv. južno železnice, po dolgej in mučnej bolezni, previden a sv. zakramenti, v 25. letu svoje dobe, preselil se na oni boljši svet. Mrtvo truplo pokojnega bo v soboto popolu-dne ob 3. uri iz hiše št. 22, Gradaščno ulice, pri sv. Krištofu v svoj grob položeno. Sv. maše zadušnice so bodo brale v Trnov-skej farnej cerkvi. V Ljubljani, dne 20. februvarja 1884. Žalujoča mati (119) Marija Mllone. Izumil!!! Po neutrudljivih študijah se jo dru. pl. Ben-den-u posrečilo napraviti n katerej se p« vn«*| prnvlci trditi sme, da zadostuje NMijfmu namenu. Po tej pomadi v kratkem času zrastejo gosti lasje in brada, ter je tudi dober pripomoček proti izpadanju las. Imu- Ulttel| junu-i zn KOloV >*•!►«■ !»• CVim lončku l|awl, W. Kbnig v Mariboru, S. Mittelbach tn J. C e j b o k v Zagrebu, BarmherzigeBrUder in A. Ne. d ved v Oradci, A. M ar o k in J Kupter-schmied v Celjl, O. Russheim v Iai»ul«l9 Garl Grabacher v .viurau, J. lUlttg v ltwl-i. ............ W. Thuruwald v Colovcl- Zaloge napravile se bodo v vaoh lekarnah in večjih prodaj alnicah materijalnoga blaga. akV Doktor Horatova Jedino prav« voda za oci, prirejena natanko po starem rodbinskem receptu tega svetovno slavnega pravnika za oči, mipnivna j^e za okrepljenje in vzdrianje vida v vsako, starost, v kratkem ozdravi no da bi bolnika uio-t.la v njegovem poklicu, frišni ali star. prisad na «,čeh, pege na rožnici in kašo ter odpravi sitno sulzonj«;. , , ,. Izvirna steklenica z navodom za rabo velja 70 kr., za kolek in zavoj IO kr. već. 1'rava bo dobi samo naravnost is lekarne v kopelišči Rožnavi. . ngr UožiiovHki <-\«-i živce, hitro i i trajno o/.dravija pmiku, trganje po udih in vsake vrHto slabost* v živcih in kitah, Izvirna skleniea 70 kr. av. v., za kolek in zavoj lO kr. več. Pravi so d.»bi samo naravnoat iz lekarne v Roznavi ^Moravska;. (fa9d-U) l/.dutel j iu odgovorni urednik Makno A r m i č. Lastnina in tisk -Narodne Tiskarn«**.