Izhaja razen nedelj in praznikov •== VBak dan opoldne. ==* Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, 1. nadstr., ===== Učiteljska tiskarna. ~ Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije *= za list so poštnine proste.; ===== Glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke,, Naročnina po poiti z dostavljanjem na dom za celo leto K 30*—, za pel leta K 15’—, za četrt leta K 7 50, za mesec K 2*50. Za Nemčijo celo leto K 33*60, ža ostalo trijiho in Ameriko ' K 42*—. Posamezne Številke po 10 v, lnserati; Enostopna petit vrstica 30 v;, pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni ob« javi po dogovoru primeren Štev. 4. V Ljubljani, sobota dne 5. januarja 1918. ttlJGitTUli 2J 4 1 Leto II. 7 1? Nekaj polemike. »Siov. Narod« hoče igrati v zadnjem’ času vlogo, ki je več kot — čudna. Ves slovenski narod, to se pravi, vse slovensko ljudstvo Jana le eno edino -veliko željo: mir, -ki naj pride čim-Preje in odkoder koli... Grozote vojne, beda, Pomanjkanje itd. so vsakega človeka prepričale, da je m i r prva zahteva, -ki jo je realizirati, če hočemo potem dalje delati... Uredništvo »Slov. Naroda« pa je drugega mnenja. Boljševiki so oni, ki so- najbolj goreči za- ' stopniki -miru. Njih prizadevanju se je zahvaliti, da je na ruski fronti premirje in da se resno razpravlja -o m i r u. Celo Angleži in Francozi-postajajo čimdalje bolj naklonjeni mirovni misli-. Vsak pošten človek je vesel dela boljševikov — če ne že v socialno-revolucionarnem, pač pa saj v mirovnem pogledu. »Slov. Narod« — ne!! Ta prinaša dan na dan, novice in vesti — proti^boljševiikcm; kjerkoli že more kaj pobrati proti teni pionirjem mirovne misli — pobere in v obliki, kj je tako prozorna kot le kaj, servira slavni svoji publiki. Tako priobčuje tudi »-dopise iz Prage«. V enem teh dopisov je z vso resnostjo razlagal tajnosti o voditeljih boljševi-k-o-v za njih bivanja v Pragi. Te tajnosti, ki so bile seve zlagane in sicer z gotovim namenom izmišljene, so se porabile za interpelacijo posl. Rydla (kdo je kedaj slišal o tem možu?!) in tov. v drž. zboru, češ »Slov. Narod« to prinaša... Glavno glasilo- češko-slovanski h socialnih demokratov »Prav-o lidu«, tedaj organ enih ljudi, kojih državnozborski posuanci so Člani »Češke zveze« in kojih zastopnik je v predsedstvu »Češke zveze« in »Češkega na- . rodnega odbora« —ta -organ je poročajoč o tej Interpelaciji, o-značil postopanje »Slov. Naroda« za »ničem-nč«, to se pravi za p o dl o-, f alot-5 k o> Glavno- glasilo- centralistov »D-elniC'ky Den-nik« je pa še z vsemi drugačnimi izrazi obsodilo pisanje »Slov. Naroda«. Mi smo- sicer že takoj, k-o je »Slo-v. Narod« ta neverjetno- -nizkoten dopis .priobčil, primerno ožigosali 'to ne-čuv-en-o blatenje boljševikov, smo pa seve tudi registrirali za »Slovenski Narod« zelo neprijetne sodbe obeh čeških delavskih dnev-n-ikev ter o-pozbrili predsednika Narodne tiskarne dr. I. Tavčarja, ki je ob e-nern predsednik »Narodno-riTpred-flCStranke« na Čudno pisavo »Sl-ov. Naroda« proti — miru it\ glavnim bojevnikom za hii-r. — T-o naše registriranje je »Slo-v. Narod« v živo zadelo. Mesto, da bi se primerno o-pravičii ni obrazložil to čudno svojo — p r o t i m i r o v-n-o politiko-, -odgovarja »Napreju« v četrkovi Številki na poseben način. ■Najprvo hoče vzbuditi misel, da »Naprej« zato polemizira, -ker h-oče — »Narod« pri slovenskem delavstvu izpodriniti. — Ne, gospodje pri »Narodu«,, mi vas -ne bomo izpodrivali, ker ■ Vas bo Vaša prečudna protirnirovna pisava sa-tna .onemogočila pri delavstvu. — Dalje namiguje; da polemizira »Naprej« zaradi tega, da se izogne »pcitre-bnejšim in nujnejšim diskusijam z nemškimi sodrugi«. No, »Naprej« -ne potrebuje disku-sij -z nemškimi so-drugi, zato so drugi kraji. Deseti strankarski zbor je -tudi' tu preciziral, 'kje se bodo uspešno vršile vse potrebne diskusije z nemškimi so-dru-gi, t-o je: v avstrijski -internacionali, ki jo je vzbuditi v življenje. Tedaj -1— tudi tu, -dragi »Narod«, je po-skrbljeno in . odvzeto »Napreju« delo. Ali »Sl-ov. Nared« hoče vzbuditi še nekaj drugega. Nami-gava, da »ni nujno potrebno, da poleg n a š e p -o 1 i c i j e, ki pridno pazi, da se boljše-vikom ne godi krivica, nastopajo tudi še naši jugosl. s-ociali-sti za varu-he gospodov Ljemna in Trockega«. Bumf! Žebelj je pribit. -Policija pazi, »da se boljsevik-om ne godi krivica«. M i r je po -volji policije, tedaj po- volji državnih -cblastnij... »Slo-v. Narod« je seve — drugega mnenja... Nam tudi prav! Saj razumemo -vse, kar tiči za tem in zat-o-se ne razburjamo, ampak le pomilujemo.. • B-oorto seve vse to- ob svojem času primemo- ugotovili, danes nočemo, da se ne poreče »Slov. Narodu« ni- všeč m e t o d a naše polemike. P-i-še o nji. mesto da bi -odgovarjal na naše očitke. Pa tudi prav. Namen je prozoren, 'k-ot vedno. Ker mu je kon-stat-iranje »Napreja« zelo neprijetno — h-oče ljudi -o-d jedra oddalji,ti in apelira na narod, češ: »naši socialni de- mokrat je se postavljajo glede naše politike polagoma na staljšče, ki je v ostrem nasprotstvu z ogromno večino -našega naroda«. Ne, gospodje — tudi,to je neresnično. Naš deseti strankini zbor je soglasno izjavil, kako je. In s tem je bila celo tista »mladina« zadovoljna, ki jo »Narod« tako rad ščiti ter postavlja za vzor. Stranka je vedno na istem stališču; kakršnega -mnenja je kak posamezni pristaš, to pač je le njegova osebna reč. Saj je deseti strankini zbo-r celo pozdravil ju-gosl. deklaracijo z d-ne 30. maja... Kaj pa hočete še, gospodje? »Narodu« seve tudi -ni vseč, da smo- drja. Tavčarja -opozorili na protim-i-revno pisavo »Slov. Naroda«. Pravi, da -uredništvo »Slov. Naroda« ni slepo -or-cdje gospodarja kot je to pri p »Na-prej-u«. Prav! Bom-o povedali, kako sl to predstavljamo mi. »Naprej« je organ jugosl. soc.- dem. stranke. Kot tak mora zagovarjati •n se bojevati za načela stranke, kajti: kdor ne s tem, kar je stranka na svojih zborih sklenila- ittkar je obvezno za njo — ta seye ne sme v listu priobčevati svojih misli, če se ni primemo podpisal ter s tem označil, da je to njegovo o-sebno mnenje. To stališče je uveljavljeno po-vsod. — Ne vemo sicer, ali je »Narod« glasilo nar-c-dno-napredne stranke ali -ni — vemo pa, da je last »Narodne tiskarne« -k-oje večina akcij je v rokah rodbine drja. Tavčarja, ki je sam predsednik družbe, njegov sin pa upravni odbornik. Dr. Tavčar pa je obenem predsednik Narodn-o-napredne stranke. Upravičen je bil tedaj naš poziv in naše opozorilo. Ce bo »Narcd« še naprej tak-o pisal proti — miru, p-rav; bomo -povsem na jasnem. Izrazi »lumparija«, fal-o-tarija«, »nesramnost«, »podlost« niso iznajdbe »Napreja« — so -to slovenske besede, ki označujejo oz. -obsojajo grda dejanja. Nis-o privilegij ne dr. Šusteršičeve »Resnice«, ne koga d-rugega. Rabijo se tam, kjer so na -mestu in kjer je označiti -nepoštena dejanja. Rabile so se, preden je bilo na Slovenskem kaj slišati o »Napreju« in se bodo še, dokler ne bodo lista a la »Sl-o-v. Narod« lojalni naproti svojim nasprotnik-cm in dokler ne bodo prenehali ve-doma blatiti onih, ki delajo -s poštenim namenom in z v-idnimi uspehi za blaginjo slovenskega ljudstva. Naši čitat-elji naj oprosti da smo -se danes tako obširno pečali s »Sl-o-v. Narodam«. Potrebno je bilo, da zvedo vsi oni, ki se jih tiče, da sl-avensko delavstvo ne soglaša z -r-ova-r-enjem prc-ti — miru iin da -mu ni všeč čudna vloga, ki jo igrajo — »Nar-odovci« že precej časa... Deseti strankini zbor. .. (Dalje.) -Najvažnejši -dogodek, ki1 ne odloči le izid vojne same, ampak bo imel nepregledne posle-d-ice tudi po miru na ves politični, gospodarski in na-rodni razvoj vsega sveta, je ruska revolucija. Kakor Evropa ni poznala cficijelne Rusije, tako in še manj je poznala ruski proletarijat, Pcs-ebno slovenskim šovinistom je nepristopna vsaka stvarna sodba. Tako so se varali- v upanju na meščansko i-n -oiicojelno Rusijo, ki je pa Italiji prepustila absolutno gospodstvo Adrije in s tem ves zah-c-dni Balkan, toraj vso- jugoslovansko skupino. Zmaga entente in Rusije bi pomenila zastoj samostojnega gospodarskega in političnega. življenja Slovencev, Hrvatov in. Srbov, zagata Srbije bi bila še hujša proti Italiji-, -nego je bila d-ctlej proti Avstro-Ogrski. Enako s-e še -danes varajo isti nepoboljšljivi šovinisti o smeri in cilju ruske proletarske revolucije in še vedno ne vedo, da je ruski -delavski i;n kmetski proletarec skoraj čisto anacionalen, da je ruska revolucija zgolj protidržavna, gospodarska in socialna, da je glavna mirovna formula boljševikov brez aneksij in -brez kon-tribucij, ker je predpogoj takojšnjega miru, da pa je za ruski proletarijat samoodločba narodov le neizbežna posledica zmage revolucije in polnega demokratizma. To pa mora združeni proletarijat celega sveta izvejev-ati sam, sledeč zgledu ruske revolucije. Samoodločba narodov je ruskim revolucijon-arcem naravna posledica pridobljene politične svobode na Ruskem, kakor drugod. Ruski proletarijat se ne bo en sam dan bil za oživ-otvo-rjenje jugoslovanske ali češke države. Smemo tudi -mi priznavati, da je konsolidacija ruske revolucije v večjem 'interesu pro-Ietarij-ata celega sveta, nego 'izid vojne, kajti got-cv-o je, da polna zmaga ruske revolucije ne more ostati brez vpliva na svet. Kakor je svoj-čas francoska revolucija prerodila Evropo -in vzbudila silno nacionalno gibanje, tako umora ruska -revolucija še hitreje in z večjo neodolji-vostjo ustvariti proletarsko- gibanje po vsi Evropi in vesti do zmage polnega demokratizma. P-osledica te zmage pa b-o politična s-voboda in samovlada narodov. Spoznanje te resnice je za socialno demokracijo merodajno, da uravna svojo politično taktiko in t-o še posebej glede jugoslovanske deklaracije brez vsakega predsodka. Trezneje ko m-isliimo, bolj služimo slovenskemu ljudstvu. Odločno moramo protestirati proti očitanju, da socialna demokracija ni narodna. Zavedamo se jasno, da smo del slovenskega naroda tor da moremo biti edini pravi zastopniki tega zapuščenega naroda. Koristiti pa mu moremo le v ja-snem pogledu na realne moči ©kolo sebe, ki nas vodijo- na pot svobode in sani-oc-dlcoevanja našega ljudstva. Ako smo pretehtali p-rav moči Nemčije, Italije in Rusije in razumeli pravi pomen rusike revolucije, moramo tudi brez prit-a-jevama priznavati istino, katero je vojna že ugotovili a t. j. preteči razpad Avstrije. A-k-o hočemo to razumeti, nam se, je kratko ozreti ha postanek in r-ast naše države, na nje zgodovino, etnograf ioni sestav, pri rc-dno bogastvo in premetno-geografično -lego- v Evropi. P-p zg-o-d-o v i nsko- m at er i j-a-1 istične m načelu Karla Mar-k-sa je produkcija zemeljskih in človeških sil merodajna za razvoj človeštva, ravno tako sta ta dvia čin it el ja merodajna za rast, življenje in smrt državnih družeb. Avstrija je .označena po podolju veletoka Donave, s svojini karpatskim, robom, kakor trdnjava proti ruski -ravnini- -in s svcjim sudetskim nastavkom, ^ kakor trdnjava preti Nemčiji in s svojim- Kraškim mirom -kakor trdnjava proti Italiji — skratka Avstrija nam je le pro-metno-gospodarska -prirodna skupina a-d-r i j ansk o-d ona vsk o-sud e t sk o-kar patsk a. Na . teh tleh ima dovolj lastne produkcije, da udobno preživi .prebivastvo ter ima najugodnejše, lego za do-ba-vo in dovoz potrebnih industrijal-nih sir-ovin, večji del svojega -ozemlja pa pripravljen za odjema-jije produkto-v. Nje pri-roona bogastva še vedno,mso dovolj preiskana. Etno-graiično je ta skupina uprav križišče in središče evropejskih kulturnih narodov nemškega, ■ru-muinskega in madjarskega med seboj v ravnotežju tako, da posamezne skupine znašajo približno le do 12 milijonov kompaktnega prebivalstva: Čehi v Sudetih, Nemci v Alpah, Jugoslovani ob Adriji, Madjari v srednji in Ru-rouni ob doljeni ravnini Donave. Le Nemci imajo svoje nacionalno življenje oprto .na nenp-ško vladarstvo brez gospodarskega izhoda na druge , strani tako, da so nacianaln-o-gospodar-sk-o veza-ni in popolnoma odvisni -od nemškega vla-darstva. Vsa nemška alpska skupina je pasivni privesek jugonemšk-emu ozemlju, ob enem pa nacionalen klin, zarinjen med Cehe -in Jugcs slo-vane, ter živi o-d njih. Ostale skupine češkoslovaška,. madjarska, rumuriska in jugoslovanska so vezane gospodarsko in politično druga na drugo-, Le gospodarsko in prometne združene predstavljajo močno državo ter si jamčijo med seboj polno svobodo proti sosednim velikim narodnim celotam. Združeni z .alpskimi Nemci tvorijo en-o veliko prir-odrto zemljepisno ozemlje. Vsa zgodovina teh narodov kaže dosledno nizanje enega dela na drugega; »Bella gerant, alii tu felix Aust-ria nhbe!« t. j. , načelo, da je teikaim vekov Skupina za skupino ‘ 'iskala zaslombe, v večji enoti. T-o naravno notranjo siilo združevanja kaže heterogenost elementov kakor madja-rski, češki in nemški. Tudi poljska skupina do Visle se je v srednjem veku nagibala po združenju z donavsko Skupino,’d-o-' kler je zveza na vzhod z Ukrajino hi odtegnila za drugo zgodovinsko nalogo. Po -opešanih turške -države je Avstrija s prirod-no silo stre-, m-ela k srbski M|Ofcayi .in rumunsk-i Aluti. Ako Avstrija ni, postala strnjena, res centralna eVr repejska država od Nemškega morji do Adriji in Črnega morja, zadržavala jo je le umetno ih do leta 1866 dinastična ve^ z nemškim v-ladar-stvo-m. Enak-o trezno moramo gledati -na položaj Nemčije. Ta nima avtohtonega prebivalstva. Kakor navpičen pramen od severne Danske ob Vezeri in po Renu so se vrinila germanska plemena d-o Alp. Na vzhod preko V-ezere, po -dolini Maina na vzgo-r,. od izvira Donave na vzdol, so se germanske čete izlile že ob nastopu srednjega veka in zarile v enotni, slovanski svet, V IX. in X. stoletju so bila slovanska plemena,od Labe, Črnega lesa do Ina, in Adrije po celem Balkanu v donavski dolini in ruski ravnini kompaktno naseljena, svobodna s svojo lastno kulturo. Naval Germanov od zapada, Madjarov o-d vzhoda -je pretrgal to narodno celoto, poleg njih so se razlili rumunski pastirji iz sedmogra-ških K-arpat na vse strani po dolinah do Donave in da Črnega -morja. Ta proces navala proti Sl-c-vanom še danes ni končan. Če tudi je mejni grof Gero z -mečem in zvijačo že v IX. veku strl moč polabskih Slovanov, če tudi so nemški- vitezi v eni reki križ, v drugi meč razhudili poljsk-o-litavsko ozemlje iter ustanovili Prusko, še vedno sega slovanski element v Lužici in Kašubiih skoraj do tik Berlina in preko Gdanskega do Nemškega morja in vsa zemlja od Odre proti vzhodu je pretkana z germanskimi in s slovanskimi etnografičnimi otoki. Kakor so v srednjem veku germanski vitezi s knitto silo plenili slovanske dežele, tako kruto se lasti še danes pruski ju-nker poljske zemlje po raz-vlas-tilnih zakonih. Karl Marks in Engels sta dobro karakterizirala ta etnografični -i-n držav-no-politični položaj rekoč, da Nemčija nudi na vzhod pogled, kakor da bi- jo bile podgane iz-h-nobale. Oba sta stala kakor pozneje Bebel im vsa nemška socialna id-emokracija na stališču Ve-legermanije ter sta zahtevala okroži-tev in razširitev germanskih -mej na vzhod d-o črez Odro in srednje Donave tako daleč, kakor približm-o segajo nemške naselbine. Zato stajdba češke, sudetske, slovenske, alpske -in kraške pokrajine prištevala Velenemčiji. Ako je Avstrija prirodno narodnostna država, Nemčija me more biti po svoji legi drugačna nego enotna manc-dna, če tudi zgodovinski še nedograjena država. Osamosvojitev Lužičanov, Ka-šubo-v, šles-kih in poznanj-skih P-oljakov, bi Nemčijo potisnila daleč nazaj v pretesne meje in zavrla orjaški dosedanji narodni razvoj. Iz tega življenskega principa sebeohrane nacionalna sila Germanov agresivno sili na Sudeite, Alpe in Vislo. Svetovna vojna mora rešiti vprašanje, kako ustanoviti v interesu kulture ih evropejskega sožitja adrijaiasko-donavsko-sudetsko-karpatsko narodnostno državo, a mora tudi odločiti prirodn-e meje Germaniji na vzhod. Oba problema se dasta rešiti le v zmislu demokratičnega stremljenja proletarijata. Tudi tu smemo proletarijat imenovati nositelja in zastopnika čiste nacionalne misli. Za italijanski problem dela težave zgodovinska idejcilogija n-e-le med Italijani samimi,-ampak -tudi med Francozi, Angleži in Nemci. Dosedanja politika teh držav je bila izključno osnovana na id-ejofcgične predsodke in nestvarne etnografične in zgodovinske podatke. Pred vsem -mora socialna demokracija ugotoviti in priznavati, da Trentino g-eograjično, prometno in etnografično .spada k severni Italiji in da se avstrijski patriotizem tam goji le umetno- v kleriikalnih krogih, enako kakor v furlanski , nižini do ronkov Krasa. Ravno 'tako je dejstvo, da so obrežna mesta od Trsta do Pulja jm vsa v Dalmaciji ostanki rimskih kolonij. Tekom srednjega veka je bilo istrsko in dalmatinsko obrežje v oblasti beneške ?repubUke in ta je bila absolutni vladar Adrije. Germanski živeli je se-, gal sicer do notranje Istre in severne Furlanije, prestopil pa je le na eni točki k Adriji, v Devinskem gradu. Veljal bi toraj neoporečno zgodo-* vinski princip v prilog Italije, ako ni bila prestala beneška republika, leta 1799 in avstrijsko cesarstvo ne bi- bilo nastopilo nje dedščine. Po *: istem naravnem razvoju je izgubila Avstrija to svojo posest v prirodnih mejah Italije, zato pa ohranila svojo last na vzhodni Adriji. Veljati bi utegnil za Italijo le etnografični moderni gospo-' darski princip. A glede Dalmacije v etnogra-fičnem obziru nima nikakega naslova več, ker -" šteje'italijanski element le 3% vsega prebivalstva. Šilo bi le še za ostalo Primorje. Glede te* ga so trditve naših pičlih slovenskih učenjakov precej nemerodajne. Ako trdijo, d-a so Slovenci1' prišli z orožjem v roki kakor Longobairdi ali •• '* Madjari v kraje, kjer so še danes naseljeni, nimajo zato najmanjšega zgodovinskega vira. Vemo le, da so slovenske čete združno z Obri * L največ pod njih vodstvom plenile po Balkanu, posamezne 'manjše pa daleč na sever in zapad. O kakem zavojevalnem naseljenju, kakor: je>: zgodovinski dokazano za germanska in uralo-altajska plemena ni ne duha ne sluha. Na slo- * venski zemlji sta še naselili tako le četa Hrvat -tov na Koroškem in ena v gornji Italiji, sledovi * obeh so še danes. Da bi Slovenci kdaj zasedli obrežna mesta ali zavojevali Trst in Pulj tega dejstva ni. Trst je bil do leta 1382 samostojno 'mesto, vse primorsko obrežje je bilo do leta 1799 benečanisk-o. Etnogra-fično -so primorska mesta in Trst Še danes brez vsakega dvoma 1 italijanska. Niti zgodovinski niti etnografični . ' princip ne more veljati v prilog Slovencev glede 1 rsta i-n Primorja. Bo'principu samoodločbe narodov sme toraj Trst in italijansko Primorje brez -dvojbe zahtevati -zase polno narodno in kulturno samovlado. (Dalje prih.) Politični pregled, - Mirovna pogajanja v Brest-Litovsku se danes zopet nadaljujejo. NI riam še znano, kakšen odgovor so prinesli delegati ruske reVoht-1,1 ci-onarne vlade iz Petrograda, toda skoraj go- •• tovo pride med Rusijo in centralnimi državami v do posebnnega m-ru. Ruska .vlada je zahtevala pogajanje z ljudskimi zastopniki in ha to zahtevo je rekel na primer grof Czernin, da imamo v Avstriji splošno volilno pravico ter se more smatrati vlada kot prava zastopnica ljudske volje. V Nemčiji so napravili nekak državni svet, v katerem so zastopani 'tudi parlamenta!-* ’ ci, a kljub temu so demokratične stranke iti ' narodi ter v prvi vrsti socialisti mnenja, da " kljub t-emu demokratičnost pri pogajanjih hi za-, stopana. Izraz volje interesnih sku-ptn ne prh haja v poštev, marveč le volja slojev, ki so tako radi trpeli in želeli dosedanji sistem. Nem-, čija odklanja prosto glasovanje v zasedenih deželah s tem, da se brani izprazniti dežele, Av* strija je y 'tem vprašanju menda -konciljantneja. V Nemčiji so razburjene vse demokratične ■ stranke zaradi stališča nemške glade; v Avstriji pa skličejo državini zbor na dan 15. Janu-. arja (14. poteče namreč premiirjej in posthv^o'' parlament pred -gotovo dejstvo: začasni mir ali nada-ljevh-nje vojne. Kakor vše kaže, gre ruski ‘ vladi v prvi vrsti za mh, ki je potreben. Vte/)'' kakor je gotovo, da se' poseben mir ne‘ more skleniti v tisti dovršeni -obliki, kakor splošen" mir. V mirovnih pogojih zahteva, kakor se da posne ti iz'poročil, ruska vlada, da dajo central- f ne države zagotovilo, da se vse zadeve, ki jih sedaj ne rešijo pri posebnem miru, spravijo na splošna mirovna pogajanja. To so zlasti vpra- ' ‘ šanja demokratizacije, razor oženja, šarno- ’ odločbe narodov in svetovnega razsodišča. Mir, ki ga -sklenejo centralne države z Rusijo 1 bo pravzaprav imel le gospodarski značaj. Bul-garija se je bhje že dogovorila z Rusijo, ker se bulgarskl interesi ne Učejo Ru-s-ije, skleheta ti' “ dve državi najlažje mir. Kakor smo že amemli, poseben -mir z Rusijo ne bo vplival na dehto-kratizacijo centralnih držav. Zato nastaja potem, če se res sklene mir z Rusijo, nova velika naloga za narode i-n zlasti proletariat: Vsi Vemo, -kako silno ogorčenje vlada med sloji spo razuma nad centralno Evropo, ki ima le navidez demokratično lice. Narodi sporazuma hoi-* 5ejo, da evropski narodi -iz voj ujejo- demok-ra-. tizem, osvobode sebe jn odpravijo imllStarizenK Ce se to zgodi v Evrojpi, bodo poskrbeli za ti1 da se to stori tudi pri njih. Tako pravijo delat ci, socialisti vsega sveta in zahtevajo sjrfoš^l * mir in so proti -posebnemu nii-ru zaradHega, k#r f* menijo, da poseben mir ne prinese trajnega mi* • ; •ru. To je zahteva socialističnih in delavsk%:r-st-rank po deželah sporazuma, ne pa nadaljg-: ‘ • vanje vojne, kakor trdi vojnohujskaško mŠ* ščanško čas«i>isje tu in tam. To treba razločiti, da ne umevamo napačno poročil v delavske®! 4 gibanju v sporazumu. Le pri splošnem-mira ' more in mora dobiti tudi proletariat odločeva* ' len vpliv. Zato pa poživlja tudi ruska proletariat vsega sveta* da -iMlli spk>j«i a proti vladi, ki je bila sklenila ono pr godbo ? JuZ bi to pogodbo objavil, raztrgal in dejal, da nočemo innti nobenega opravka s to stvarjo. Troelstrovim izvajanjem je sledilo navdušeno odobravanje. = Zastopniki ukrajinske Rade so prišli v Brest Litovsk Na vprašanje boljše-ikov, če priznavajo avtoriteto sovjeta 1 judsKih komisarjev, so odgovorili z ne. Deleg tje centralnih držav so pozdravili zastopnike Ukrajine zelo prijazno. — Ententni poslaniki v Rusiji. Uradno še nepotrjena vest, ki jo pošilja .o petrograški dopisniki švedskim listom, tid', da pripravljajo ententni podaniki v Petrogradu izjavo, kjer pravijo da ni odprta ententi druga pot nego ta, da pri-Čno s centralnimi diž.vamt mirovna pogajanja. = Aliiranci In mirovno vprašanje. Parlamentarni poročevahc lista .Daily Chronide* piše: V vladnih krog h se priznava, da pomenijo predlogi, podani v Brestu Litovskem, resen »nočem*, kateri je treba oficielno vzeti v vednost, celo polovičen sprejem ruskih nasvetov po grofu Czeminu kaže na novo razpoloženje. Med Anglijo, Francijo, Združenimi državami in Italijo se v tem oziru že vrše laz tovori. — Mirovno vprašanje O pogajanj h v Brestu Litovrkem piše berlinski dem »kratičen list „Welt am M^ntag* sled«če: »Prav obžalovanja vredno je odkrito nasprotsvo, ki ga je našla ruska zahteva, da naj odločijo doslej nesamostojne narodne skupine s splošnim glasovanjem o svo-jej usodi. Splošno glasovanje je ena izmed temeljnih zahtev demokratičnega mirovnega sklepa. Razumljivo je, da polagajo boljševikt i