Vszebina. 1. Klekl Jozsef: Naznanje.........353 2. Szrcsen : Nevtepeno Poprij. Devica Marija. (Konec). 354 3. Bassa Ivan: Duše purgatoriumszke.....359 4. Szrcsen: Zakaj sze jaz pri Jezusi rad drzsim. (Konec)..............367 5. Szveto obecsanje. (IX—X.).......368 6. M.: Jezusov mladi man trni k.......373 7. Sz.: Szvele materecerkvi peta zapoved. . . . 374 8. Sz.: Sto je duzsen szpoved ponoviti. . . . 374 9. — Diisno ogledalo..........375 10. Klekl Jozsef: Lublenim Cstevcom.....388 11. Glaszi..............391 12. Rednikov odgovor..........392 Lepo proszim vsze moje naroesnike, ki szo sznopicsov ne placsali, naj to duzsnoszt kem hitrej szpunijo! Leto je li konci szvojemi prišlo i tčrja poravnanje sztroskov i povr-nenjc triida od mene. Proszim lepo! I t)l Csiszti dohodki liszta sze obrnejo na zidanje ednoga szamosztana (klostra) v krajini Szlovenszkoj na Vogrszkom. ■ Tj < \v\vv ■/V/\v\ WAV Q|lololE3loMoI5I5ifo[ NEVTEPENO POPRUETA ZMOZSNA GOSZPA VOGRSZKA FOBOZSEN MESZECSEN LISZT. gioioTololololorgEl Naznanje. 1. Naznanje sze da liiblenim cste-vcom, ka sztem sznopicsom zdaj dva-najszetoga, to je szlednjega v roke dobijo. Malo zamujeno zato pride, ar je vnogo duga na njem esese . bilo i to szem csako, naj sze molo bole notriplacsa. Obdrugim pa pa za toga zroka volo, naj na dva meszeca szega naprej placsnikom dobro csitenje. 2. Prvi novi liszt pride januara 8-ga i te celo leto vszaki meszec oszmoga. Lani je za volo veszeloga obszliizsavanja Nevtepenoga Poprijetja ziseo v decembri, kleti pa v januari, kak vszaki drugi liszt. 3. Da bode liszt v taksoj veliko-csi hodo kleti, kak je i letosz, cena njemi osztane dve koroni na leto. 4. Da je zlaganje i stampanje liszta ne mogoese brez penez, vszaki naprej placsnik ki liszt scse dablaii, more dve koroni do januara 1-ga naprej doliplacsati. Tak je pri clriistvi szv. Mohora i szv. Jozsefa, pa pri drugih lisztaj tudi. Letosz szem tiidi vnogo dao stampati i placsniki szo ne vszi bili za stere szem je dao stampati. Dušne veszti i liibavi do Marije neimajo tej Judje. To je tak dug, kak vszaki drugi dug i tak sze more pri szpovedi ovaditi, kak driigo vka-njenje i tak povrnoti, kak drugi kvar. Vnogo vecs bi osztalo Devici Mariji na cerkev i szamosztan, kak zdaj osztane. Tem nesztalnim i neliibavnim dušam je jako zameriila to nebeszka kralica sz szvojim liiblenim szinom vred. 5. Proszi m lepo g. duhovne pasztere i vsze verne krsesenike, naj mi naznanijo do januara 1-ga keliko jih scse v tom novom leti liszt Marijin meti. Szv.-Szebestjan, 1905. oktobra 31. Klekl Jozsef rednik liszta „Ncvtepeno Poprijeta Devica Marija, Zmozsna Goszpa Vogrszka". Nevtepeno Poprijeta Devica Marija, 1854. dec. 8.—1904. dec. 8. XII. 55. |elgium. Vmamurszkoj puspekiji szo Marijanszko szpravisese meli, na sterom szo z govorenjom, goriestenjom diesili Nevtepeno tak duhovniki kak szvecki krseseniki. Dvoji dokoucsek szo na njetn tudi gorivzeli: 1) proszijo, naj sze Marijino vnebovzetje za verszko pravico vu-pove ; 2) naj sze IX. Pius papa, kakti Nevtepene papa (oni szo naime razglaszili Marijino nevtepeno poprijetje za verszko pravico) med blazsene szpisejo. V Tournai vu nazocsnoszti poszlanika rimszkoga pape je 10,000, v Tongresi pa 60,000 liidih v okolhodi cerkvenom Nevtepeno diesilo. V Thiels varasa vszakoj cerkvi je deszčtdnčvna pobozs-noszt bila na cseszt Nevtepenoj. 56. TalijanszJco. Juliusa 18-ga preminocsega leta szo v Torini podobo Marije Tolazsnice kvroniivali z ednov z dragimi kamni oklajenov koronov. Nazocsi szo bili na-meszto Njihove Szvetoszti rimszkoga pape Vanutelli Vince cardinal, zviin toga Svampa, Terrari, Boschi, Richelmy cardinalje i 21 puspekov, aosztanszki vojvoda i vojvodica, orleanszka vojvodica, (trije szlednji szo le pri szvetom precsiscsavanji tiidi bili) Klotilda vojvodica, Letitia vojvodica i vszi poglavarje visesnje cseszti. Na Marijanszkoj razsztavi je edna med vszemi najlepša recs bila edna monstrancija (zlata poszoda, kam sze szveszlvo notrideva) z csisztoga szrebra, stera je zse v 13-toj sztotini delana i v to formo je narejena ka Nev-tepena szv. hostijo drzsi. Na posztojali monstrancije szo podobe szv. Dominika, Tomazsa aquitanszkoga, Hiacinta i szv. Petra mantrnika, ki szo vszi szvetniki z reda szv. Dominika. Ztoga je szoditi, da szo jo dominikanci delali. 57. Karthago (Afrika.) Tuodnet je edna debela kniga poszlana v Rim na Maiijanszko razsztavo, vu stero szo afrikauszki krscsenikov Marijo csasztecsi szpomenki szpi-szani od O. Delattre-ja. 58. Spanjolszlio. Piispecje z Toledo- Saragossa-, i Madrid varosov szo dakoncsali, ka bodo k pilarszkoj Devici Mariji romali i tam njeno podobo koroniijejo. Sevillanszka puspekija je zoszedno romanje mela v Royes. Nistere meszece szo vecs dvejezero dragocs nabrali za korono. V Barceloni szo dokoncsali, ka edno novo cčrkev bodo zidali na cseszt Nevtepenoj. Podlozsni kamen szo Casanas kardinal blagoszlovili aprila 21-ga. V Sevilli na szpraviscsi novinepiszatelov szo dokoncsali, ka vsze liszte i csaszopisze pod obranbo Nevtepene zrocsijo i piispeke szednim oproszijo, naj szvojim vernim naznanijo, stere novine szlobodno csitejo. Szautanderszki varasanci szo obliibili, ka na skodlive, hudobne novine ne bodo naprej placsuvali. Vu vecsih mesztah szo podobe goriposztdvlene, naj-imenitnesa je v biscay-szkoj dezseli; jezero metrov visziko sztoji vise morja na vrhi Orduna pecsine. - 35(3 - 59. Portugalsko. Trisztojezer ludih je romalo pod voditelsztvom poszlanika rimszkoga pape i vszeh portu-galszkih piispekov v Sameiro, naj tam Nevtepene podobo koroniijejo. Korona je tri kile zsmetna i je z csisztoga zlata. Szam a kralica je 3 draga kamne za njo dariivala, romare pozdravila i szrcsno sze v njihove molitvi preporocsila. Po velkoj mesi je pa v Guimaracs-i dvesztojezer ro-marov prišlo v kup tudi za volo kormuvanja Marijine podobe. V Lissaboni szo dokoncsali, ka bodo v njem edno velikanszko cerkev zidali sz 9 oltari, med sterimi jih oszem Devici Mariji bo poszvecseni. 60. Amerika. Farley piispek z New-Jorka szo sz drugimi oszmimi pilspeki koronuvali vu nazocsnoszti vnogih Marijinih csasztitelov podobo karmelszke device Marije. Korona jc v Rimi delani i diamante sz dragimi kamni za njo szo rimszki ocsa daruvali. 61. Mekszikanszkoga drzsauja piispecje szo v Gua-delupe-i szvojimi verniki szveLili Nevtepeno, gde szo po molitvah naprejszpiszanih vszi popolne odpiisztke zado-bili. Oktobra 4-ga! szo meli Marijanszko szpravisese ; 15 puspekov je bilo nazocsi. Dokoncsali szo nanjem, ka bodo od rimszke szvete sztolice proszili, naj sze Marijino vnebo vzetje za verszko pravico vupove i naj bodo v lauretanszkih litanijah szlobodno molili: Kralica Mexike: Moli Boga za nasz. 62. Brazilija. Člrsek z Rio-de-janeiro-ja szo v Apare-cioa-i podobo Marijanszko koronali vu nazocsnoszti vnogo jezer ludih i deszet puspekov. Edna nova brunesevna Ma-rijanszka podoba je tudi te den blagoszlovlena. 63. Ausztria. Na „Am Hoff" imeniivanom presztori v Becsi sztoji eden oszem metrov visziki szteber szpodo-bov Nevtepene, steroga je III. Ferdinand na szpomin szrecsnoga dokonesanja trideszetletne bojne dao gori-posztaviti. L. 1647. majusa 18-ga szo to podobo blagoszlovili, i krao je celo szvoje drzsanje pod ohranbo Nevtepene poroeso. L. 1745-ga je Maria-Terezia kralica ponovila to preporoesitev pred podobov. Jubileumszki oszvetek sze je tudi pred tov podobor zvrsavao. Vnogi vojvodi i okoli 49000 ludi je bilo nazocsi. Preszvetli krao szo tudi prišli. Po molitvi lauretenszkih litanij i po odpevanji peszmi „zdrava bodi oh kralica" sze je zacsela szloveszna posz-vetitev, stero je naszlediivo papov po Gruscha cardinali deljeni blegoszlov. Szlavnoszt sze je sz peszmov »Tebe Bog mi hvalimo" dokoncsala. Krao z Danije, ki je ltite-ranszke vere, je z ednoga okna to vsze gledao i jako ga je ta liibav do Marije genola. 64. FrancusJco. V Lordes je 320 zvunredni vlakov romare vozilo. Prišlo jih je na njih 207,000. Peski, na kolah, ali pa po navadnih zseleznicah jih je pa vise eden milijon prišlo k Nevtepenoj Materi vnjenom jubileumszkom leti. Keliko duhovnikov je moglo biti v tom leti tam, ztoga previdimo, da je to leto stirideszit dve jezer szvetih mes tii opravlenih. Po csiidnoj poti je Marija szto betezsnikov tu zvr&csila. 65. OrcsJco. Athenski ersek i piispecje z Korfu, Naxos, Syra, Tin, Santorino meszt szo misijone ddli opravlati v szvojih piispekijaj i tak vernike pripr&vlali na lepo obszlii-zsavanje Nevtepenoga poprijetja Marijinoga. Vu Volo meszti szo podobo Nevtepene d&li goriposz-taviti. 66. Polsuho. Na pozvanje lwoszkoga piispeka je Mari-janszko szpraviscse Badeni Sztaniszlav grof odpro zlepim govorom ; nazocsi szo bili armenszki i ruthenszki katoli-csanszki visesuji cerkveni poglavarje tiidi. Po njem je bila precesija i poszvetitev k Nevtepenoj. 50,000 liidih je bilo nazocsi. 67. Kanada. Vcelom drzsanji sze je tridnevna pobozsnoszt opravlala na cseszt Nevtepene. Oktobra 12-ga szo poszlanik rimszkoga pape sz dvorbov stirinajszetih piispekov koroniivali podobo Nevtepene. 16,000 liidih je bilo nazocsi. To sze je v Cap de la Madeleine-i godilo. V Montreali- szo tudi edno podobo gorposztavili. 68. Chile. Vu Parizi szo dali sztanovniki chilenszki edno 12 metrov visziko podobo Nevtepene napraviti i nad varasom Santiago na eden visziki breg goriposztaviti. V drugih mesztah szo tudi dali prebivalci toga orszaga podobe goriposztaviti i blagoszloviti. Celi szvet szmo prehodili lubleni cstevci i vszepov-szedi szmo to najsli, ka szmo mi doma tiidi meli: liibe-zen do Marije, pozdravlenje Nevtepene nebeszke matere. Zaisztino obveszeli sze nam szrci, ka je ne bilo orszaga ne naroda, steri sze nebi preminocse leto poszveto Pre-csisztoj Devici Mariji. Njoj szmo sze vszi poszvetili i njeni scsemo biti. Kak dugo ? Morebit szamo edno leto, dokecs nam Marijin liszt escse na pamet prinaša, ka szmo lanszko leto oblubili? Oh krscseniki, za edne letne szliizsbe ne ga v nebi placse. Jezus nasz tak vcsi: „Ki sztanoviten oszlane dokonča, on bode zvelicsani." Dokonča našega zsivlenje moremo Marijo liibiti, njo csesztiti, k njoj sze moliti, naj nam bo na pomocs. Do konca našega zsivlenja moremo csiszti biti, kakti deca csiszte matere. Dokonča našega zsitka moremo batrivno vadltivati, ka szmo katolicsanci, ka szmo pod obranbo one zmozsne zsenszke zrocseni, stera je Jezusa Krisztusa našega odkupitela rodila. Dokonča našega zsivlenja moremo mirovno trpeti, kak je trpela Nevtepena Mati, gda je jedinoga szina za nasz na szmrt dala. Dokonča našega zsitka morejo nase ocsi v njo odprete biti, more nas jezik njeno ime, njega diko glasziti, more nase szrce veszelje obcsiititi, gda nam ta dobra mati na pamet pride. Do konca našega zemelszkoga zsitka morejo nase miszli k njoj sziliti, nase zsele njo iszkati, nase delo njo razveszeljavati. Do konca našega zemelszkoga zsitke, do szlednjega zdihaja našega szrca, do szled-njega poglede naših potretih ocsih, do zadnjega obracsa-nja našega jezika do szlednjega poszliisanja naših viih, do szlednjega gibanja našega tela, do zadnjega hipa nemr-telne diise vu našem mrtelnom teli mudenja liibimo Marijo ; delajmo za Marijo, molino na cseszt Mariji, trpimo po peldi Marijinoj, zsivimo kak deca Marijina — oh te bodemo tiidi mrli z Marijov, kak deca Marijina. Zselem vam preliibleni estevci z globocsiue mojega tiidi Marijo liibecsega szrca taksi zsiteki takso szmrt. / Szrcsen. (Konec.) Duše purgatoriumszke. eli meszec november je na to odlocseni od szv. matercerkve, da sze vu njem szpominamo z onih, stere szmo eti na zeinli liibili, poznali, odiirjavali ali ne poznali, steri ^zo sze odlocsili odnasz poleg bozse szvete vole, da bi zadobili szvojo kas-tigo, ali placso poleg zaszliizska zsitka njihovoga. Ki szo nikda eti zsiveli, szo vszi vredni szpominanja našega, ar szmo vszi vkiiper deca onoga iszto ednoga Boga, vszi szmo pozvani vu vekivecsno kralesztvo, vszi szmo szi bratje i szesztre eti na zemli od ednih sztarisov cslove-csanszkoga roda rodjeni. Za to je nikaj ne poszebnoga vu pravici obcsinsztva szvetcov, ar eto obcsinsztvo nasa na-tura vu szebi ma. Zadoszta zsalosztno je, ka sze vnogi etoga obcsinsztva odtrgnejo po szvojem hiidobnom zsivlenji i po szmrti z cela včszpadnejo z njega, kda je sztrahsna szodba bozsa na vekivecsen pekeo oszodi. Tina pomagati vecs niscse nemore, za nje Boga moliti bi zaman i nerodno bilo. Drugi szo pa zse pri Bogi vu veszelji njegovom. Z teh sze szpominamo vszaki den, zovemo je na pomocs, csasztimo je, kak je zse na zemli navada csasztiti vsze' one, ki szo znali obladati neprijatela ino szi szpraviti pokoj. Ne je tem potrebna nasa pomocs, nego nam njihova, ar szo teh prijatli bozsi, steri sze od njega nikdar vecs odtr-gnoti ne morejo. Ti tretji, teh szo oni, ki szvoje roke proti nam szkle-njene drzsijo iz szuzne doline purgaloriumszkoga ognja etak govorecsi z pobozsnim Jobom : „Szmilujte sze meni, szmilujte sze meni, lcocsi vi prijatli moji, ar me je do-szegnola roka Goszpodova." Pa je mi moremo poszltihnoti, ar je njim potrebno, nam pa tiidi na velki haszek. Potrebno je njim, ar ka je purgatorium ? Katekizmus nam tak pravi, ka je prurgatorium, ali kak mi radi pravimo vice, ali moke, ono meszto, vu sterom diise vre-menitne kastige trpijo za grehe, za stere szo vu zsitki ne zadosztavcsinole. To telko pomeni, ka vszaki cslovek, csi li szo njemi grehi odpiiscseni, kastigo zato more za nje pretrpeti csi ne na etom, te na ovom szveti tak, ka vcsaszi po szmrti jako malo liidih ide zraven v nebesza, ar jih najv^cs escse ma nikaj neobszliizsenoga, nego naj-veksi tao onih, ki szo brezi szmrtnoga greha vmrli, more dugsi ali kracsisi csasz v purgatoriumszki mokaj dale trpeti, dokecs vsza nazaj ne placsa do szledtijega grosa. Eta trplenja szo pa ne mala ! Dvoje vrszte szo naime trplenja, stera duše vu pur-gatoriumi majo. Prva vrszta vu tom sztoji, ka diise Boga ne i majo, ka njega ne vidijo, njemi, njegovoj popunoszti, velicsaszti, szvetoszli, sze veszeliti ne morejo, kak stecs bi rade. Lehko bi szi sto miszlo, ka je to ne ravno tak velko trplenje, ar mi zdaj na zemli tudi ne vidimo Boga pa nam je to zato ne na moko. Isztiua je, pa li tak znamo, ka je to te veksi tao trplenja tak peklenszkih, kak pur-gatoriumszkih dlis. Eti na zemli je diisa z telom zjedi-njena, je kakti vu vozo zapreta ino kakti za zemelszki zsitek za to sztvorjena, da bi vu teli prebivala. Nego kda diisa včsztopi z tela, te je zse szamo za Boga namenjena i za nebeszko veszelje pa to te ona mocsno zacsiiti ino szi z velkim zselenjom zsele doszegnoti to veszelje pa csi zdaj, kda sze je zse veszelila, ka sze zemelszke voze odszlobodi ino pride k onomi, za koga je sztvorjena, csi zdaj ne szme k njemi, jeli ka je to njoj na velko prid-koszt ? Vu zemli je duša vu natuvi mela to, ka je zjedinjena z telom; po szmrti, pa naprej sztopi njena prednjesa natura, stera njo zraven k Bogi zsene pa csi zdaj te purgatorium zmesz sztopi je ravno tak za njo, kak csi bi eden ocsa, steri je na jako dugo pot hodo, sze na ednok popascso nazaj na dom po opravlenom poszli pa kda bi zse vido szvojo vesz ino szvojo hizso ozdalecs, bi ga napadnoli roparje ino bi ga vu vozi drzsali 10, 20, 50 let brezi toga, ka bi znao, ka sze doma godi; brezi toga, ka bi znao, kda de njegovomi trplenji konec. Jeli, ka ete ocsa za csasza szvojega potuvanja kda je druge szkrbi meo, pol telko ne miszlo na szvoj dom, kak zdaj, kda brezi vsze szkrbi more csakali, neznajocsi, kda de tomi konec i szi premislavajocsi od včre do vore od minute do minute ono iszto recs : Szvoj dom i szvoje liibe. Ravno to je deo purgatoriumszkih diis vu mokaj. Pa k tomi pride scse, ka szirote diise znajo, ka je njihovo trplenje ne szamo proti naturi, stera je vu nje sztvorjena, nego tiidi proti milosztsi, stero szo tak obilno za csasza szvojega zemelszkoga zsivlenja zadobile. Vszaka duša de vidila, tam na szebi, kelko miloszti, kak velke i popune njoj je Bog obdelio eti na zemli; vszaka de vidila, kak lehko bi sze te eti ednoga i driigoga greha ognola, vszaka de vidila, kelko nove miloscse je Bog za njo pripravlene meo ino bi njoj tiidi dao csi te i tam ne bi pregrehsila, nego na meszto greha dobro delala. Ravno tak de njoj poleg toga, kak csloveki, ki je vu velikom sziromastvi, ki zsejo i glad trpi pa koga mraz i zima mantra pa more gledati dobro jesztvino i pitvino ino lepo obleko i bogasztvo, stero je vsze njemi bilo namenjeno pa je odvrgeo od szebe. Povejte mi, jeli je taksemi ne zsao za njegovo zgubleno zsivlenje, za njegovo norosztJ Jeli njemi ne pride na pamet vszaki den jezerokrat, kak neszpameten je on bio te, kda je vsza eta zametavao ino szi je zselenja tela szpunjavao? Ob tretjim pa diisa zna, ka je od Boga vu nebeszko kralesztvo pozvana ! Csi bi tebe kral pozvao vu szvojo palacso pa bi ti obecsao, ka csi ta prideš, bos v obil-noszti vzsivao vsza dobra, stera szi szamo mogocsi, ka bos vszikdar z kralom szlobodtio hodo, ka bos delnik jijegovoga velicsansztva pa bi te ti na poti krala prekli-njao, njega zbantiivao pa bi te za to njegovi szliizsbeuiki vu vozo vrgli, jeli ka bi velko trplenje i zsaloszt obdajala szrce tvoje za volo tvoje neszpametnoszti i zglublene dike ? Vidiš, ravno tak je diisa od Boga vu nebeszko veszelje pozvana — nego kem vekse je veszelje vekivecsnoga krala od veszelja, stero je eden zetnelszki krao dati mogocsi, tem veksa je zgiiba i zsaloszt purgatoriumszke duše za volo zgublenoga nebeszkoga veszelja od zsaloszti, stero bi ti meo za volo zgublenoga veszelja zemelszkoga kra-lesztva. To szo trplenja zgiibe vu purgatoriumi, stera szo poleg vcsenja cerkvenih vucsenjakov pri vszakoj duši ed-naka, ar vszaka duša onoisztoga Boga zgubila i ona iszta nebesza. K tomi trplenje zdaj te escse pride trplenje csu-tenja za vszakoga poszebi. Vu szv. piszmi, kde sze od pekla i purgatoriuma govori sze tak pise, ka je tam ogenj i tmica, to je taksi ogenj, steri zsge, nego szvetloszti ne dava. Ka szo tam moke, da je zobno škripanje i vnoge druge mantre. Isztina, ka je ne vszakomi ednako trplenje podeljeno, nego kak szi je steri zaszluzso, nego to sze vu szv. matericerkvi obcsinszko vcsi, ka szv. velki Gregor etak pravi: „Baj bi pretrpo vsza zemelszka trplenja do konca szveta, kak eden den bio v purgatoriumi" ! Szv. Tomas, najveksi vucsiteo szv. materecerkve pa tak pise i z njim vnogi drugi vucsenjacje, ka je najmenjse trplenje purgaloriumszko doszta vekse, kak bi mi eti brezi szmrti presztati mogli. Ar szo trplenja pekla i purgatoriuma ed-naka, szamo to je razlocsek, ka pekel na veke trpi, purgatoriumi pa ne. Nego pozabiti ne szmemo, ka diise v purgatoriumi tudi ne vejo csasza szvojega odszlobodjenja naprej zviin, sterim Bog to poszebno da na znanje pa je mogocse, ka ete moke vnoge diise 100 i 100 let mo- rejo trpeti odtrgnjene od Boga vu gorecsem ognji, kak szv. Paveo apostol pise Korincsanom (I. 3, 15.) „Odszlo-bodjeni bodejo, nego kak zognjora." Pa ete sziromaske diise szame szebi vecs pomagati ne morejo. Na ovom szveti je zse prekeszno grehe zsa-liivati, dobra nakanenja pobiidjavati. Zaszluzska tam nega vecs niksega, tam vszaki dobi szvojo kastigo ali placso, kak szi je zaszliizso na zemli do szlednjega vdarca szrca szvojega. Nego poleg obcsinsztva szvetcov je li niksa pomocs za ete sziromake, ar Bog gorivzeme molitev i za-melszka dobra djanja nebeszkih szvetcov, csi je njemi daruvajo za sziromasko diise, z poszebnim talom pa gorv-zeme dobra djanja i molitve nase, stere mi zvrsavamo za trpecse pokojne. Ne szamo gorvzeme, nego tak ravna, ka szo nase dobrotivnoszti tiidi nam szamim na haszek poleg toga, ka purgatoriumszkirn diisam valajo. To vcsi szv. maticerkev, kcla etak pravi vu tridetin-szkom szv. szpraviscsi (sess. 25.) „Da je szv. maticerkev vszikdar vucsila, ka jeszte meszto ocsiscsavanja ino ka tam zadrzsanim dušam lehko pomagajo molitve včrnih poszebno pa daritev oltarszka, zato zapove szv. szpravis-cse piispekom, naj sze szkrbijo, da sze eta nasa vera sztalno predga." Vu szv. piszmi cstemo (II. machab. 12, 39—45), ka je Juda Machabbeus 12000 drachme poszlao v Jeruzalem, naj sze tam za te peneze dariije za vojake, ki szo vu boji szpadnoli ar »je szveto i zvelicsavno moliti za pokojne — sze pise vu szv. piszmi — da sze odszlobodijo grehov ino naidejo szmilenoszt i zsitek vekivecsni. (Mach. 12, 46). Szama zrela pamet nam szvedocsi to i potrdi navada vszeh narodov, steri vszi sze szpominajo z szvojih preminocsih. Znamo, da szo krive vere, stere szo zatajile purgatorium ino tak vucsijo, ka po szmrti nega, szamo pekeo i nebesza. Taksa vera je tudi luteranszka. Da pa tei tudi molijo za szvoje pokojne proti vcsenji szvoje vere, ar njim szrce i cslovecsa natura pravi, ka li je purgatorium, ar ža peklenszke ne pomore, za nebeszke pa ne potrebno moliti. — Zgodilo sze je na Nemskom, ka je ednomi farari zsena vmrla pa je cslovek vszaki den so v5, csi ne bozsno vremen bilo na grob szvoje zsene ino je tam Boga molo. Ednok ga szrecsa plebanus ino szi etak pogovarjala : — Kde szo bili, goszpon farar? — Malo szam na cintor hodo. — Ka szo pa tam delali, szo szprevod meli? — Ne, ve njim ovadim, molo szam malo pri grobi moje pokojne zsene? — Molili szo ? Ve pa oni ne verjejo purgatoriuma ! — Eb, znajo goszpon plivanus, angeo je ne bila, Bog njoj daj dtisi dobro, nego vrag tiidi ne zato szi miszlim, ka oni prav majo, kda to vcsijo, ka jeszte purga-torium. Ete zaisztino zgodjeni govor je znamenje, ka tiszti tudi, ki poleg szvojega verevadltivanja tajijo purgatorium, vu szrci za to li včrjejo vu njem, ar to ne szvedocsi szamo szv. piszmo i szv. maticerkev, nego tiidi nasa na-tura i szrce, da je meszto trplenja, z steroga nase molitve i dobra dela one pokojne, ki szo vu njem, lehko pred csaszom vopomorejo. Szamo to je pitanje stera szo ona dobra dela z ste-rimi szmo mi našim pokojnim mogocsi na pomocs pridti ? Ob prvim molitev za pokojne. Ob drugim daruvanje naših trtidov, poszlov, szkrbih i trplenja za nase pokojne. Ob tretjim, csi sto vsza szvoja dobra djanja Bogi aldiije na te nacsin, naj sze z tem diisain v purgatoriumi pomore. Ob strtim odpiisztki, stere szmo mogocsi zadobiti z razlicsnim dobrim djanjom i molitvami, na pr. szv. rozs-nimvencom, z krizsnov potjov i drugimi opravilami, za stere szo opdiisztki podeljeni. Ob petim tak zvana liibezni junaška daritev, kda sto vsze szvoje zaszliizske, bole povedano: obszliizske na celi szvoj zsitek purgatoriumszkim dušam prekda tak, ka szebi nikaj ne zadrzsi escse tisztene, steri sze bodo po njegovoj szmrti zanjega dariivali. Ob sesztim almostvo na to nakanenje dano. Poszebno pa vala pokojnim daritev szv. mese. Ar ova druga nasa dobra djanja szo szamo telko vredna pred Bogom, kelko szmo mi szami vredni tak, ka csi szmo mi ne vu sztalisi miloscse bozse, te pokojnim z našimi molitvami, dobrim delom i almostvom zaszliizsiti ne moremo nikaj, szveta mesa je pa pred Bogom vszikdar telko vredna, kelko je szmrtna daritev Krisztusovo-vredna bila, to je nezkoncsano doszta csi li bi nevreden bio on, ki mesiije, ali ki mesiivati da. Eden redovnik, po imeni Sušo Henrik, na to gledocs lepo dogodbo pripovedava iz szvojega zsitka. On je naime meo vu klostri ednoga dobroga prijatela, z sterim szta szi pogucsala, ka steri de z med njidva duzse zsivo, tiszti de za ovoga pokojnoga vecskrat z szvoje dobre vole me-siivao. Pa na to ne dugo je njegov prijateo vmro. Sušo Henrik szi je te tak miszlo, ka vszaki den eden rozsni-venec za szvojega prijatla scse zmoliti ino z odpiisztkami vred njemi dariivati. Vecs kak meszec dni je on to molo, kda sze njemi na ednok pred szv. mesov szkazse te pokojni ino njemi etak pravi: — Ka pa, ka ne drzsis szvojo recs? — Ve szam pa vszaki den rozsnivenec zmolo za tebe, je odgovoro on. — Szi, szi pa szi mi tudi jako olejsao trplenje, nego csi bi mesiivao za mene, bi jesz zse davno odszlobod-jeni bio. Na to je Sušo zacsno mesiivati za njega i za kratek csasz sze njemi je pokojni znova zkazao i njemi zahvalo njegov triid. Tak szmo mi mogocsi pokojnim na haszek biti — za to je dobro, csi miszlimo na nje poszebno vu novembri meszeci, steri je njim na szpomin poszvecseni, nego dobro je tudi, csi szi poszebno odlocsimo one diise, sterim namenimo nase obszluzske dati. Najobprvim miszlimo na one, ki szo k nam blizse sztali, kak sztarisje, njihovi sztarisje, szesztre, bratje, deca, stera szo vu taksi letaj vmrla, vu sterih je zse cslovek grehsiti mogocsi — ar za malo deco neszmemo; ta szo tak vu nebi, csi szo krsztsena vmrla; taksa deca sze tam za nasz molijo — te pride botrina, rodbina, duhovni pasztir, vucsitelje poz-nanci i t. d. Lehko szi nakanenje tak tiidi pobiidimo, ka bomo molili za edno diiso, za stero niscse ne moli poszebno, steroj Bog, ali BI. D. Marija scse dati pomocs, stera zse najdu-zse trpi, stera najvekse moke ma, stera je za taksih grehov volo tam, kak je mi mamo na pr.: za volo posziivanja, tol- vajije, necsisztoszti, plesza i drugih zse szpovedanih i po-zsaliivanih grehov. Ar z taksira talom Bog rad poszluhne naso prošnjo, rad vzeme nase zadosztacsinenje za pre-minocse prek i njim da olejsanje ali pa celo oszlobodjenje. Ali znalo bi biti, ka je diisa, za stero sze molimo zse vu nebi, ali pa vu pekli. Toj prvoj je vecs ne potrebno pomocsi toj driigoj pa ne more, te goszpodni Bog drugim na haszek obrne nas triid. Szamo to je zdaj escse pitanje, jeli je to nam ne szamim na kvar, csi mi, ki szmo szami tak jako potrebni obszluzskov, ne zadrzsimo ete obszliizske za szebe, nego je diisam purgatoriumszkim zdavamo ? Ne. To nam celo na haszek. Ve szmo pa csteli, ka szv. piszmo pise, ka je zvelicsavno i szveto delo za nasz, csi za pokojne trpecse kaj vcsinimo, ar one duše molijo za nasz tiidi pa Bog csi je ravno ne poszluhne, gda za szebe molijo, poszluhne je, gda za nasz szvoje dobrocsinitele molijo. Escse to sze zgodi, ka Bog ednoj ali driigoj diisi na znanje da, kaksi szmo mi brezi pokore na zemli pa diisa szvoja trplenja za nasz daruje ino Bog gorivzeme, kak csi bi diisa scse mogocsa bila zaszliizske szpravlati. To szv. Alfonz Lig. vcsi. — Na haszek nam je tiidi zato, ar kem vecs mi na pokojne miszlimo, kem vecs mi za nje molimo, tem bole sze poveksava vu nami liibeznoszt Boga i blizsnjega. Kem veksa je pa nasa liibeznoszt, tem vecs szmo vredni pred Bogom i tem menje sze mamo bojati vekivecsnoga szkvarjenja, kak je Jezus Magdaleni pravo „Vnozsino sze njoj odpiiszti, ar je velka njena liibeznoszt." Na haszek nam bode dobrota, stero preminocsim szka-zsemo tiidi za to ar z kaksov merov mi merimo, z tak-sov de nam nazaj merjeno ino mo nikda z veszeljom poszliihsali Jezusov glasz rekocsi; „Zsejen szam bio ino szte me napajali, lacsen szam bio ino szte me nahranili, voznik szam bio ino szte me odkupili, ar ka szte naj-mensemi z med mojih vcsinoli, mi je tak, kak csi bi meni vcsinoli." (Matoj XXV. 35—37.) — Bog szam zsele, da bi sze pomagalo szirotam, stere szi szame pomagati nemorejo. Dušice kricsijo k nam za pomocs pa csi szmo njim pomogli, szo jako zahvalne. Od ednoga pobozsnoga redovnika szam csteo, ka je z molitvov sz. rozsnogavenca vecs kak 3000 dus z purgatoriuma pred csaszom vOpomogeo z tem, ka je pazo, naj bo vszikdar vu bozsoj miloscsi, ar molitev szamo te vala za nje ino je tak odpiisztke, stere je mogocsi bio zadobiti vszikdar za nje dariivao. Povete mi, je li sze je mogocsi taksi szkvariti, za koga vu nebi 3000 dus moli vu zahvalnoszti szvojega szrca ? „Szmilujte sze meni, szmilujte sze meni koncsi vi prijatli moji, az me je doszegnola roka goszpodova !" Bassa Ivan. Zakaj sze jaz pri Jezusi rad drzsim? XII. i^jjgnec nevtepeni Z drage krvi Vnoge zse sztotine V vozi szedi. Jezus nas, duše nasz Csaka zapret, Notri v oltar zapret Szto i szto let. Sze vam ne mili v toj Vozi szirm&k? Pa sze na molbo njem' Najde nikak ? Pa njemi hvalo dat' Hod'te vecskrat ? Kratek csasz delat njem ? K szeb'ga jemat? Ki sze precsiszti ga Z voze voda. Kelkokrat rešite Vas'ga Boga? * * * Pri njem szem vszaki den, K $zeb' ga jemlem Meszto vasz ! To povem Mlacsnim ltidem. Pitate escse vecs Zakaj te to? Zakaj te vidimo ^ V cerkvi goszto ? Meszto vasz idem ta Molit Boga, Naj bi odpuszto vam Grehe z szrca. (Konec.) Szrcsen. Szveto obecsanje. IX. Escse hizse blagoszlovim, vu sterih sze mojega szvetoga Szrca kep gorobeszi ino sze csaszti ztemi recsmi nasz dober Odkupiteo na to opomina i nadigava, kabi szi njegov kep vu szvoja hizsa szpravili i zsnjim szi njegov bozsanszki blagloszlov pripravili. Fotografija nasa scse biti njegovo szv. szrce ; lublena draga fotografija, na stero bi sze vnogo i vnogokrat zgled- noli i kolikokrat bi sze zglednoli tolikokrat bi njegov bozsanszki blagoszlov zadobili. Gledalo scse biti Jezusovo Szrce, gledalo, stero bi vszakoj hizsi na szteni viszilo i vu stero bi sze vsze kot-rige dobre krscsanszke familije vecskrat na den poglednole. Oh gori posztavi dragi farnik vu tvojoj cerkvi podobo szrca Jezusovoga, oh szpravi szi vu szvojo hizso njegov kep dragi krscsenik, ne bode ti zsal za to, plavao bos za te mali dar i trud vu blagoszlovaj, stere je Jezus szam Bog obecsao onim, ki njegovo to zselenje szpunijo. Oh keliko grehov je odegno eden poglad na Szrce Jezusovo, keliko diis pogtiblenja reso. Szpravi szi zato podobo, kep szrca Jezusovogo i gledaj je vnogo i vnogokrat. Gledaj je, gda sziihocso csiltis vu diisi i moliti sze ti nikak neracsa, pobozsnoszt toga szrca odzsene razmisle-noszt tvojega. Gledaj je vcsemerah — krotkoszt ti kazse ; gledaj je v nevolah, na potrplivoszt te vcsi; gledaj je vu szkusnjavah, mocs ti podeli, glčdaj je na szlednjem boji, na szmrtnoj viiri, mir i trost ti d&, ar z blagoszlova vsze dobimo. Blagoszlov pa dobimo, cse kep i podobo njegovoga Szrca csasztimo. Leta 1855 szla O. Carrara i O. Bazile szv. misijon drzsale v Zari v Dalmaciji. O Bazileja je eden den pohodo eden goszpod i ga je oproszo „ Goszpod naj me rešijo, ar mi je zsivlenje vu velikoj pogibelscsini." „Kakda?" pitajo misijonar. „Escse vu mladoszti szem v protivnistvo priseo szednim velikim goszpodom i szem ga moro tiidi. Zato grehoto szem dvajszeti let vu vozi bio i zdaj szem sze hvala Bogi reso. Dve leti je zse, ka szem na szvoj dorn nazaj priseo, ali familija, steroj szem glavo vzeo, szandok m a na mene i na szmrt me iscse. I tak szem zmirom na dvojnoscsi, lepo jih -proszim, naj me rešijo z toga pomi-liivanja vrednoga sztana". „Dragi goszpod, odgovorijo pater, pohitroma nevem, kak bi njim mogeo i znao na pomocs biti". Ali neszrecs-nik je tak genlivo proszo, ka szo na sziednje li obecsali szvoj zagovor. Dobredtise misijonar domacsega plebanose proszijo za preszvetlenje, ki njim nikaj dobroga ne obecsajo, ar je zse doszta plemenitasov proszilo odpiiscsenje i ne szo je zadobili. »Nemogocse bi mi bilo, odgovorijo pater delo to v red posztaviti csi bi sze na szvojo laszlivno mocs nasz-lanjao, ali jaz vszo szvoje viipanje vu szveto Szrce po-lozsim i zato ne dvojim, ka sze mi poszrecsi". Na drugi den pohodijo pater razzsaljene familije hizso sz szebov prineszivsi kepa Szrca Jezusovoga i Marijinoga. Notri sze proszijo sztem imenom ka zselejo bizsnoga goszpo-da pohoditi. Na to jih pred dva szina toga morjenoga pelajo, steriva pri notrisztopi etak pozdravijo: „Po njihovom dobrovolnom dopiiscsenji szem priseo, kabi njih blagosz-lovo, njih, njihovo familijo i vsze ka knjim szlisi". Te recsi szo njim vidno dobro szpadnole, ka v pamet vzevsi pater dale gucsijo. „Ve po pravci jih nebom jaz, nego Jezusovo i Marijino Szrce jih bo blagoszlovilo". Na te recsi odvezsejo zavitek i kepa vuvzemejo. To vidivsa brata pred noge misijonara szpadneta. , Ali prle kak bi jih tedva Szrca blagoszlovila nadeljavajo — edno njidva prošnjo morejo szpuniti, stero pomeni prednjih data." Ka je to, dober ocsa, pita te sztaresi — jaz szem na vsze pripraven; jeli ti tiidi dragi brat ? Tudi odgovori 011 jaz tudi vsze vcsi-nim. Dobro je; szveto Szrce to proszi od njih, naj od-piisztijo moriteli ocsinomi". Komaj sze zglaszijo te recsi z viiszt misijonara, te sztaresi brat ki je okornesi bio, gorisztane i pita, gde je, ka ga scse na szrce obinoti. Vszaki sze csudivao na toj naglaj szpremenbi. Na to misijonar naprejzezovejo rnori-tela kije trepetajocs csakao dokoncsek dela. Pri dveraj sze na kolena szpiiszti i žetimi recsmi pozdravi dvd brata: Hvalen bojdi Jezus Krisztus i notri sze proszi. Na dopiis-csenje blizse pride, pa sze pokloni i opita csi szlobodno escse blizse pride Na dovoljenje sze k nogam toga sztare-sega brata vrzse i za odpiiscsenje proszi njega. Ne to sze gene te sztaresi brat, obine moritela szvojega ocse i ga kak najbosega prijatela goriprime. Nazocsi bodocsi szo sze szkuzili pri toj priliki. Pater potem na kepa kazavsi genlivo szledecse recsi pravijo „Oni szo sze zdaj zmirili, eden ovomi odptisztili, ali zdaj naj proszijo odpiiscsenje od szvetoga Szrca tudi. Eden za moritev drugi za szrde. Oba szta vcsinola i mir je popolnoma szklenjen bio. Na drugi den szta sze szpovedala i precsisztila i mi- sijonszke predge pobozsno poszltihsala. Ta pelda je pa vnoge varasance genole i zmirili szo sze, ki szo duga leta szrd goridrzsali. Na dvoje naj gene te zgled tebe dragi krscsenik 1. da bos sze szkrbo, naj sze podaba, kep Szrca Jezusovoga v vszakoj cerkvi i hizsi goriposztavi i cseszti; 2, ka kda te redi precstes vszein tvojim ueprijatelom szrca odpiisz-tis. Jezusovo Szrce te vidi, vcsini to! X. Onih imena, ki to pobozsnoszt širijo, sze vu moje Szce szpi-sejo i zsnjega sze nikdar ne zbrišejo*). Konec jernle nase razlaganje od obecsanj Szrca Jezusovoga. Nikaj me zgr&bi za szrce, gda szi na to zmiszlim ka escse miszel na Szrce bozse sze dokoncsa ednok. Ali tak more to biti. Pod szuncom nega nikaj sztalnoga, kak nam szv. piszmo szvedocsi. Locsiti sze moremo od etoga szvete i povrnoti sze v naso pravo domavino k Ocsi ki nasz je sztvoro, k Szini ki nasz je odkiipo k Diihi Szve-tomi, ki nasz je poszveto. I csi sze povrnemo moremo sze viipati ka tiidi tam osztanemo ali morebiti sze po szodbi tiszto pripeli znatni, ka szi najbole ne zselemo: veszeliti sze ne bomo mogli nikdar, nebeszka vrata sze nam ne odprejo, peklenszka sze za nami zeklenejo 1 gori otrgnoti sze vecs nikdar ne dajo ? Jaj meni! szkricsis gori z menov vred dragi cstevec! v gorčcso meszto priti i ne mocsi dver odpreti? Szagaj sze ali ne obvupaj! Jaz ti edno priliko ponudim, v stero csi privoliš, ne bodes v ognji vekivecsnom. Szpravi sze vu Szrce Jezusovo. Tak dobro znas ka je to Szrce v nebi odicseno, cse bode tvoje ime v njem, v nebo prideš. K tomi ti je pa drugo ne potrebno, kak širiti pobozsnoszt Szrca toga. Jezus, Bog pravicsen ti je to obe-csao, ka ki to vcsinijo szpiszani bono v njegovo Szrce i zsnjega nikdar ne bodo zbriszani. Oh lubleni trost! Gda bom na szod pozvdni z Szrca szvojega bo me goszpod •ivao. Lehko njemi odgovorim, gda me bo pitao kak szem *) Szlednje obecsanje, ka brez jemanja szlednji szveszt ne merjejo, ki 9 prvi petkov sze szpovejo, precsisztijo, je zse razlozseno v našem liszti v prelepoj zgodbici „Med Szrca Jezusovoga petkih te deveti". na szveti zsivo, vu tvojem Szrci szem bio Jezus liibleni ti znas ka szem ne blodo po krivih potaj. Ki je v zsitki zemelszkom zmenov, v nebeszkom tiidi bode zmenov, je dokoncsek szoda, je szlednja recs Jezusova za tebe po szmrti, draga krscsanszka diisa, csi sztanovitna osztanes vu dobrom, csi bos sirila cseszt Szca tvojega Odkiipitela. Pitaš rrie, kak to vcsinis? Z jezikom, gda bos gucsala od toga Szrca i druge pobudjavala naj je csasztijo i liibijo. Siris njegovo cseszt csi dobre knige pobozsnoszt do Szrca Jezusovoga naprejdavajocse cstes i csteti davas drugim. Liszlek, steroga vrokaj mas, je tiidi taksi. Vcsinis lo, cse darek das na podobo, na oltar Szrca Jezusovoga. Vcsinis to mati, csi deco novcsis, naj sze vu szkiisnjavah v Jezusovo Szrce prepoi acsajo. Oh jezero i jezero je taksi prilik, nas lisztek ti je v bodocsnoszti tiidi bo pontijao, szamo li zgrabi zanjeli i daj sze zapreti v to lubleno Szrce. Szv. Camilla v gorecse molitvi zatoplena vidi pred szebov vu hizsi edno lubleno — Jezusovo Szrce i vnjem szvoje ime zapiszano „Camilla". Kak sze je szveta diisa razveszelila, kda je to vpamet vzela! Veszelje szpodobno i tebi zselim liibleni cstevec i zato te proszim preproracsaj csasztenje Szrca Jezusovoga tvojim poznancom ne z veksim trudom kak steroga szi meo, gda szi greh delao, te bos v Jezusovo Szrce zapi-szan i nikdar ne včzbiriszan. Iz szrca ti voscsim to! (Konec). Szrcsen. Jezusov mladi mantrnik. ladini pred ocsi posztavim batrivnoszt eduoga detela naj z nje mocs vzeme za zdrzsavanje katolicsanszke vere. Pred nisterimi leti szo tiirki v Armeniji ednoga dvanajszet let sztaroga poj-bicsa zgrabili i szo sze njemi neszmileno prepretili csi Krisztusa ne zataji. Ali mladencpek na vszo protenje sztanoviten osztane vu szvojoj veri. Te sze njemi hobara protita, ka njem roko odszecseta, csi ne zataji katolicsanszke vere. I dete — roko vtegne i batrivno odgovori — to jo mata. Tiirki miszlecs ka ga bolecsina i gledanje szvoje lasztivne krvi presztrahsi szo njemi resz odszekali vtegnjeno roko. Roko njemi zvezavsi na njega kricsijo: csi nescses, kabi ti te druge roke odszekali pohitroma szpoznaj za pravo islamszko vero. Pojeb kratek odgovor da: To jc ta driiga roka. Hohara viipanje dobite, cse njemi to drugo roko odszecseva szmrti sze presztrahsi i raj bo tiirk po veri kak pa bi mro. Zato njemi to driigo roko tiidi odszecseta, jo zavezseta i ga osztro opomeneta, ka njemi glavo vzeineta, cse ne privoli v njidva prošnjo. Mladencsek sze zaszmehe, glavo nagne i pregovori. „Te pa naj mi glava tiidi odpadne szamo naj krscsenik morem osztati". Sztrahovitno je zamahno na le recsi eden liirk sz szablov — eden vszecsaj — i glava mladencsekova odpadne od tela i v peszek sze szkota. Diisa pa mantrnikova veszelo ide po placso k onomi za koga je zsilek dao; deca, pa mladina szednim zagovornikom vecs mata vu nebi, k komi sze vu szkiisnjavah lehko preporocsita! M. Szvete materecerkvi peta zapoved. sztro prepove 5. zapoved igro i plesz od prve adven-szki nedele do pondelka, po prvoj nedeli po treh kralih. Szmrtno zagreši ostarjds csi da igrali nebogavno dete szete materecerkvi csi je pri teih szveckih prepovedanih veszelicah nazocsih sterikoli den vutom imenuvanom vremeni. Nebo zgubiš i pekeo dobiš dragi krscsenik cse d£s igrati i szi nazocsi pri loj igri zato na sztaro i novoleto tiidi, na stefanje (stevanovo) tudi, na treh kralovo tiidi, na prvo nedelo po treh kralah tiidi. Szamo v pondelek po toj nedeli sze odpre szvadba, pošteno veszeljeza poštene liidi. Vu andventszkoj szpovedi dobro bo szi na pretecsena leta zmiszlili dragi krscseniki i le szmrtne grehe, csi sžfno escse ne csiszti odnjih, ovadili i szrcsuo pozsaliivati. Ti lublena mladina szi pa zmiszli, ka je neba li vecs vredna, kak plesz i ka je li lezse zatrpeti igre nisterne viire ne poszliihsali, kak pa v pekli zobno škripanje i hudih duhov grozovilno, spotlivo rezsanje na vsze veke. Sz. Sto je duzsen szpoved ponoviti? 1. SfllijSj® sze je grehov po nemdrnoszti ne premiszlo i szpovedjov. Poleg te manjoszti je vnoge illkolii naime velke grehe ne mogeo pozsaliivati i 9 tiidi sze ne zsnjih szpovedati. 2. Ki je ne meo vole, ka vsze szmrtne grehe osztavi, t - 3^5 - Csi szamo ednoga nescse osztaviti, csi glih vsze pove pri szpovedi, eden greh sze njemi ne odpuszti i vsze grehe more povedati od te ne dobro opravlene szpovedi mao. 3. Csi szrd ma na koga i njemi nescse odpuszliti pa csi vteh szrddj ide k szpovedi. 4. Csi neima vole, kabi pokoro szpuno, stero njemi duhovnik nalozsijo. 5. Csi szamo eden szmrten greh zamucsa. Ki je med temi falingami szamo edno vcsino pri szpovedi, pokvaro sze vsze szpovedi, pokvaro sze vsze precsiscsavanja, stere sztov falingov opravla, vszakse njemi je szmrten greh kak vszako szvesztvo stero v tom sztani gori vzeme. Sz. Duševno gledalo pri zgriint&vanji diisneveszti. V to gledalo sze naj ne gledajo szamo dekle, nego decski i mozski, zsenszke pa deca tudi; csi ne bo dobro kazalo, pri szpovedi sze naj zamazek doli zepere. Li prdt sze knjej! Ober deszeterih bozsih zapovedah. I. Jaz szam Goszpodin Bog tvoj, nemaj tiihi bogov pred menom, ne napravlaj szi zrezane kepe, ka bi nje molo Prva bozsa zapoved nam zapovedava, ka bi vu ednom prdvom Bogi z zsivov ve rov vervali, vu njem sze mocsno vupali, njega ober vszega lubili ino molili. 1. Szpitavaj tak od szebe na vero gledocs: jeli szam vervao vsze, ka je Bog včnazveszto, ka maticerkev, naj bi vervali, pred nasz posztavla? jeli szam ne dvojio vu verszkih pravicah? jeli szam sze z njih ne spotaro, sengaro i tak .druge szpacso ? Jeli szam z bojaznoszti od liidi szvoje krscsanszke duzsnoszti ne zapiiszto, na peldo po nedelah i szvetkah meso zamudo, prepovedane dni od rneszne jesztvine zadr-zsdvao ? Jeli szam obrano szvojo vero od ogrizavcov, krivo-vercov i nevernih, gda bi mi to duzsnoszt bila i gda bi to lehKo vcsino? Jeli szam ne bio vu onom krivom mislenji, ka je vszaka vera edn&ka i ka sze vu vszakoj lehko zvelicsa? Jeli szam ne zselo, ka bi sze edna ali driiga verszka pravica zbriszala, kak na peldo szpoved i poszti ? jeli szam ne z manjoszti tak neveden vu szvojoj veri? Jeli szam ne csteo, pri szebi drzsao, ali drugim poszojuvao takse knige, vusterib sze vera ospota, ali pa kath. veri protivno vcsenje zdrzsava? jeli szam ne zmen-kam vu szvojoj veri gda szam druge vere cerkvi i navuke pohajao ? jeli szam sze z pogublenjom szvoje vere ne paj-dasivao z krivovernimi, z nevernimi, z vere ospotavcami? jeli szam ne noszo, odavao, razserjavao takse satringe pune molitvene knige, stere je maticerkev ne szamo ne dopusztila, nego prepovedala (szedmčri nebeszki kliicsi Marijino szenje itd.) 2. Na krcsanszko viipanje gledocs: Jeli szam vu szvoji nevolah ne dvojio vu bozsoj po-mocsi i previdnoszti, jeli szam szi ne miszlo, ali pa esese gucsao: ka Bog nescse, ali pa meni nancs nemre pomagati ? Jeli szam vu sztiszkavanji ne mrmrao proti Bogi; jeli szam ga ne za nepravicsnoga pravo, gda me z vnogim trplenjom pohodo? jeli szam ne miszlo, ali pa gucsao: Bog sze szpozabo z mene? Jeli szam ne dvojio vu tom, ka mi Bog nebi dao na pobogsanje potrebno miloscso, jeli szi ne vu dvojnoszt szpadno ober szvojega zvelicsanja? — Ali pa jeli szam sze ne vupao szlepo vu bozsoj szmiienoszti dale palevsi szvoje grešno zsivienje, jeli szam szi ne lak premislavao Bog nede tak neszmilen ka bi me na veke odvrgao ? Ali: Vej sze pa szpovem z toga greha ? 3. Na liibezen do Bogd gledocs: Jeli szam liibo Bogd. ober vszega, ober vszeh sztvor-jenj? Jeli szam sze k njemi obrno vu molitvah? Jeli szam vu szrci nej zavrgao ali pa odčrjavao Boga? Jeli szam ne bio manjaren vu pobozsnoszti ? Jeli szam szi ne miszlo tak, kak nisterni, ki to sti- majo, ka je zadoszta, csi sto pošteno zsive, na zviinszko bozso szltizsbo pa nika ne trbe dati? Jeli szam szi pobudo vecskrat vero, viipanje, lubezen (koncsibar vu vszakom meszeci ali pa frtali.) vu goripri-jemanji szvesztv, vu vremeni szkiisave. 4. Na one duzsnoszti gledocs, stere sze szluzsbe dosz-tajajo: _ Jeli szam jutrasnje i vecserasnje i ove driige duzsne molitvi ne razmisleno opravlao, ali szam je pa ne szploh zapuszto. Jeli szam ne oszkruno szvesztvo po ne dobroj szpovedi, po nevrednom precsiscsavanji, ali pa po gori prijemanji drugoga szvesztva, kda szam vu szmrtnom grehi bio; ali pa z cerkvi csi szam ne vneszao kakse bldgo. Jeli szam sze vu cerkvi pošteno oponasao, okolgledao, oszmejavao, gucsao, z ocsmi kivao. Jeli szam sze ne spotaro z materecerkvi kepov, z bozse szluzsbe, z predge i navukov. Jeli szam postiivao poszvecsene persone, meszta i skeri. Jeli szam ne bio zaviipani na karte, jeli szam prihodna dela nejzvedavaoz kart, jeli szam ne bio na szenje zaviipani. II. Ime bozse zaman gori ne vzemi. Proti toj zapovedi grešijo liidje z pszuvanjom, zakun-javanjom z krivov priszegov, csi priszego nezdrzsijo, ali pa csi vesinjeno obliibo prelomijo. 1. Szpitavanje od psztivanja: Jeli szam ne psziivao Boga, Jezusa, szakramentom, Marijo, angele, szvece, jeli szam ne navaden grešnik vu pszuvanji, jeli szam ne psziivao preminoese duše. Ka je moje n&vaduo psziivanje, kelkokrat szam psziivao vu dnevi, vu tjedni, vu meszeci, ednok, drakrat, vecskrat. 2. Od priszeganja: Jeli szam ne priszegao rezi potrebe, jeli szam vu ka-ksem malom dugovanji Boga, szvece, dušo na szvedosz-tvo zazavao. Jeli je priszeganje ne moj navaden greh. Jeli szam ne krivo, ali pa ne vu gvusnom deli priszegao. Jeli szam ne zakunjavao szebe ali pa druge, ka bi njim hiida zselo. Jeji je poleg moje krive priszege blizsnji ne bio kvaren vu postenji ali pa vu vrednoszti. Jeli szam zdrzsao, ua koj szam priszčgno. Jeli szam pravico gucsao i poleg szvojega najbogsega znanja vsze povedao, gda szam pri szodi pod priszegov bio vOposzluhnjeni. Jeli szam komi ne zakon ob e csavao, i to obecsanje jeli szam prelomo z szvoje vole, rezi vszega zroka. Jeli szam koga ne nagucsavao, prisziljavao, podmitavao, ka bi krivo priszegao. 3. Od oblube : Jeli szam sze sze ne z lehkoma z oblubov zavezao jeli szam ne prelomo, szvojo obliibo, ali pa njo z szvoje vole na drugo szpreobrno; jeli szam szpunjavanje szvoje oblube na dugi csasz ne odlasao. (Csi sto zapiiszti bra-tonszke duzsonoszti ne pod zsmecsavov greha na kotrige nalozsene, szamo ne zadobi ona duhovna dobra, stere verne bratonszke kotrige szpunjavajocs napreszpiszane du-zsnoszti' odablajo.) Jeli szam szebe ali pa drtigoga ne zavezao na kakso hudobo, ka bi komi kvar vcsino, z njim nepošteno zsivo, ali pa vu njegovom grehi kakste tal jemao. III. „Szpomeni sze, da szvetke poszvetis." Bogi poszvecseni den oszkruni prepovedano delo; poszveti ga pa poszliisanje bozse szliizsbe i vszakojacsko pobozsno delo. 1. Szpitavaj od szebe na prepovedano delo gledocs : Jeli szam po szvetkah i nedelah ne szluzsbeno delo opravlao rezi vszega zroka; jeli szam drzsini, ali komi drugotni ne zapovedavao, nje prisziljava na delo drugim na szpako. 2. Na poszvecsiivanje szvetkov gledocs : Jeli szam ne zapiiszto szam rad bozso szluzsbo rezi vszega zroka, z manjoszti; jeli szam po cesztah i krcsmah ne tazahodo bozso szluzsbo. Jeli szam z szvoje falinge ne priseo keszno k mesi, jeli szam tam ne bio razmisleni, jeli szam ne tam okoligedao, hudo miszlo, gucsao, sziin-javao, druge vu molitvah moto. Jeli szam poszlusao predgo i navuk krscsanszki. IV. „Postiij ocso tvojega i mater tvojo, da bos dugo zsiv na zemli.. ." Eta zapoved vu szebi zdrzsaVa nase duzsuoszti proti sztarisara i poglavarom našim. 1. Ka szi pregrehso proti sztarisam: Jeli szi bogao sztarise, gda szo ti kaj zapovedavali, ali gda szo ti prepovidavali hudo pajdastvo, nocsno klan-tivanje, bozsne knige. Jeli szam ne bio proti njim grobianszki, jeli szam nje ne zakunjavao, njim hudo zselo, nje ospotao, ali vu njuvoj sztaroszti nje odsztavo, nje razsalo ali pa na nje szvojo zoko zdligno, nje sziinjavao. Jeli szam szpuno njuvo szlednjo zselo. Jeli szam sze szkrbo, ka nebi rezi szpovedi mrli. 2. Kak szi sze oponasao proti poglavarom : Jeli szam szvojemi duhovniki, vucsiteli i vszem cerkvenim i szveckim poglavarom szkazao dosztojno poštenje, jeli szam njuvim zapovidam ne protisztano, jeli szam na nje ne mrgiivao, nje salo, ali pa driige proti njimhujsto. Jeli szam ne neverne, poreberne navuke sirio, jeli szam ne sztopo vu kakse od Materecerkvi prepovedano szpraviscse. V. >Ne mori.« Proti etoj zapovedi zagrehsimo z djanjom, z recsjov z mislenjon, z szpakov ino csi vu liickom grehi tal mamo. 1. Zvedavaj na djanje gledocs: Jeli szi koga ne vmoro, ali pa driigoga na kaj tak-sega zazavao, tanacs davao. Jeli szam ne szvoje ali driigoga zsivlenje krato, koga na csemere nadigavao, szvajo delao. Jeli szam sze ne bio z pajdasmi znabiti z nozsami do krvavoga, ka je ov ali pa jaz duzse mogao v poszteli lezsati. Jeli szam ne škodo szvojemi zdravji po nezmernom pili, jeli szam ne komi skodlivo jesztvino ali pa pitvino davao. — Jeli szam ne koga nagucsavao, njemi tanacs davao, ka bi dejte vu utrobi zadušila, kaj zsmetno zdigavala, kaj szpila i tak dale. Jeli szam ne steo szam szabe szkoncsati, ali pa szebi kakste zsivlenje prekratiti? 2 Zgriintavaj nadale: Jeli szam ne komi szmrt ali kakso neszrecso zselo ? Jeli szam ne meo neprijatelsztvo z blizsnjim i kak dugo ? Jeli szam ne steo komi kvar vcsiniti? Jeli szam ne meo na koga fancsoszt? Jeli szam sze ne veszelio drugoga kvari, ali pa zsalosztio, csi je njim dobro slo? Jeli szam ne steo koga zbantiivati, ali vmoriti, zbiti, csi bi sze na to prilika szkazala? Jeli szam odpiiszto nepriatelom, ali pa szvajo dale zadrzsavao? Jeli szam ltibo nepriatele i z njimi dobra csiuo? 3 Premiszli szi szvoje govorenje: Jeli szam koga ne zbantiivao z potvarjanjom, zakun-javanjom? Jeli szi koga ne na fancsoszt prisziljavao, na-gucsavao ? 4 Na szpako gledocs: Jeli szam z govorenjom i z djanjom koga ne szpacso, na greh nadigno, vu grehi potrdo? 5 Jeli szam ne meo tala vu luckom grehi z tanacsom, zapovedanjom, zamucsanjom? Jeli szam greh ne pohvalo, koga vu grehi pomagao, njegove grehe zagovarjao, brano ? VI. i IX. „Ne praznuj". „Ne pozseli zsene tvojega blizsnyega". Radovolno presztoplenje te dvoje zapovedi, csi glih szamo vu mislenji ali pa vu pozselenji sze zgodi, je vszig-dar szmrten greh. Premiszli szi zato: Jeli szo sze ti ne dopadnola necsiszta mislenja i po-zselenja, jeli szi vu njih ne meo veszelje? Jeli szi ne z veszeljom premislavao od szvojih preminocsih grohov? jeli szo sze ti necsiszta szenja ne dopadnola? Jeli szam ne szam rad goriszkao takse nevarne prilike, po sterih szo me necsiszte szkiisave doszegnole: plesz, nedosztojno ve-szeliscse, gledanje necsisztih podob, cstenje szpacslivih kuig, nocsno klantivanje, pogibelno pajdastvo, ali pa zob-sztonszko pogucsavanje z drugim szpolom? Jeli szam ne gucsao necsiszto, szmejao sze k necsisz-tim gucsam, rad poszliisao necsiszte gucse? Jeli szam po mojih necsisztih gucsah neduzsno deco ne szpacso? Jeli szam ne dvojne peszmi szpevao, kaj tak sega piszao, druge vcsio na hotlivoszt? Jeli szam sze ne hvalo z necsiszto-csov? Jeli szan ne piszao, ali pa od koga vdablao knksa lubezliva piszma ? Dece szi sze ne ogibao. Kak. Jeli szam z kaksim nedosztojnim kivanjom, pogledom ne koga na greh steo napelati, znabiti vu cerkvi sze to escse zgodilo? Jeli szam ne pregrehso z kusiivanjom. obi-manjomz necsisztim dotikom. Jeli szam to ne komi dopiiszto ? Jeli nemam grešno pajdastvo i kak dugo? Jeli szam z kaksim talom proti csisztocsi ne pregreso? Jeli szam po obecsavanji ne zapelao neduzsne persone? Zakonszke, ali pa Bogi poszvecsene, z obliibov na csisztocso zavezane szo bile one persone? Z krvnov rodbinov, vu sogorsztvi ali pa z zsivitiov szi pregrehso ? Jeli sze poszebno za volo kaksega djdnja proti csisztocsi ne szramotis? Szta moški szmos-kim, zsenszka zsenszkim szpolom necsisztoszt vcsinola. To je sodomija. Csi szi z tem talom komi kaksi kvar vcsino, jeli szi ga poleg mogocsnoszti zadomeszto. Z ednov recsjov, csi bi ti kaste proti toj zapovidi na pamet prišlo, vadltij srpovedniki. VII. i X. zapoved. „Ne kradni". Ne pozseli tvojega blizsnjega hizse ni pola, ni szlugo, ni szliizsbenice, ni junca, ni szomara, i nikaj njegovoga". Premiszli, jeli szi komi ne kaj vneszao i po kaksoj priliki? Jeli szi ne vkradno kaj vu cerkvi, ali kakse Bogi alduvano blago? Jeli je malo vredno blago po gosztom kradjenji ne na velko naraszlo ? Jeli szam od na poszodo danih peinez od sztorajskih vecs proszo kak oszem? Jeli szam neznoro koga pri premenjavanji, pri odaji z hamicsnov vagov, me-rov, podracsunanjom, ali szam ne zatajo falingo pri zsivini. Jeli szam ne vzeo kaj na poszodo, ka nescsem nazajdati. 2. Zgrilntavaj, jeli szi szebi kakse lučko blago ne zadrzsao ? Jeliszi nazajdao najdeno blago, jeli szi szpitavao szkrblivo za verta ? Jeli szam nazajpovrno vkradjene pei-neze ali pa blago? Jeli szam ne kiipuvao, ali pa zakrbao kakse blago, sterih sze je szamih ne dosztajalo ? Od dece, drzsine, ali pa tolvajov? Jeli szam na odlocseno vremen pouszodo nazajdao? Jeli szam davao vrednim sziromakan poleg szvoje mogocsnoszti almostvo? Jeli szam delavcom najem, drzsini Ion nepravicsno ne nazajzadrzsao ? Jeli szam po szvojoj krivici: raszipavanji, pijansztvi ne priseo vu taksi sztalis, ku szam szvoje duge placsilvati ne mogeo. Jeli szam kakse duzsno placsilo komi ne zatajo, ali pa z pozadnjesim bla-gam placsiivao? 3. Zgrtintavaj, jeli szi komi ne kaksi kvar vcsino: Jeli szi opravo na te zavupano delo, jeli szi je dobro opravo ? Jeli szam szi lagoje opravleno delo ne dao dobro pldcsati. Jeli szam ne vzeo zadav na delo, szledi szam je pa ne dobro opravo? Jeli szam z kaksim talom vu goricah, polah, travnikah ali vu ogradah ne kaksi kvar vcsino? Jeli szam faliugaszto blago ne za dobro odao? Jeli szam ne vodavao kakse nevredne sztare peineze? Jeli szam ne gnao proti komineduzsno pr&vdo? Jeli szam ne pcdmitavao szvedoke, szodce? Jeli szam z tem vcsinjeni kvarpovrno? Jeli szam nevedne ne szlepio pri odaji ali kupili? Jeli szam z manjarnosztjov, zapravlanjom szvojo Fa-milio ne vu nevolo sziino. Jeli sze je z veskih ali pa arvinszkih peinez meni ne kaj na roke zgrabilo. Pri talingi jeli szam ne bratjo okrato. Jeli szam kaksi vreden testa-m&lis ne zatepo, jeli szam ga szpuno. Jeli szam komi ne kaksi kvar vcsino z szvojov nevednosztjov ali pa z gres-nov manjosztjov. Jeli szam komi ne prevzeo szliizsbo po krivicsnom. Jeli szan ne kaksega nevrednoga vu cseszt, ali vu kakso szliizsbo szpravlao, posztavlao. 4. Szpregledni jeli szi vu drugoga krivici ne bio tal-nik. Jeli szam ne zapovedavao, nagucsavao koga na krivico. Jeli szam koga vu gresnom deli ne pomagao ali pa za-govarjao. 5. Premiszli szi, jeli szi proti toj zapovedi ne nakano grešiti z mislenjom, pozselenjom. Jeli szi ne nakano kaj vkradnoti, koga znoriti, duge dolizatajiti. Jeli szam ne nagucsavao koga, ka bi na kvar erbasom, meni kaj odlocso ; jeli szam koga ne dolizgucso, ka bi na pobozsen cil kaj dariivao. Opomemba: 1. Neszpozabi szi premiszliti, jeli szi zse zadomeszto vcsinjeni kvar. Grehov odpiiscsenje ne zadobis, csi lučko blago ne povrneš. Csi zse ravno ono blago povrnoti nemres, kvar po drugih prilikah zadomeszti. Csi szi pa nemogocseu zdaj povrnoti moreš mocsno nakanenje meti, ka to vcsinis, gda bos prilicsen. 2. Po vnogih prilikah sze kvar vcsini, stere vsze napreizracsunati nemremo, zato: „ka zseles szebi, vcsini to blizsnjemi". Csi to nezdrzsis, te szi pregrehso. VIII. „Negucsi krivoga szvedocsansztva proti tvojemi blizsnjemi". 1. Premiszli szi na krivo szvedocsdnsztvo gledocs : Jeli szi ali pred cerkvenim, ali pred szveckim poglavar-sztvom kaj ne krivo szvedocso. Jeli szam pa ne szprepi-szao szvedosztne liszte. Jeli szam ne zakrivao kakse piszmo drugomi na kvar. Jeli szam povedao pravico, gda szam na fo bio prisziljeni. 2. Jeli szam ne lagao z potrebe, po spaiszi drugomi na kvar, znabiti escse vu szpovedi. Jeli szam szvoje pogla-vare ne z lazsjov krmo. Jeli szam na druge ne kakse lazsi zmislavao, . jeli szam tak szvojim cerkvenim ali pa szveckim poglavarm ne vzeo poštenje. Jeli szam kakse ogriz&vanje ne razsirjavao i pred kelekimi. Jeli szam sze ne za bole šzvečoga kazao, kak szam. Jeli szam ne lazsi noszo i tak szvajo delao. Jeli szam na me zaviipane recsi ne vorazglaszo, jeli szam drugoga piszma ne goritrgao. 3 Zgriintavaj csi szi ne vneszo drugomi poštenje : Jeli szam ne piszao, razsirjavao kakse salne recsi proti poglavarsztvi. Jeli szam ne piszao rezi podpiszanja szvojega imepa komi kakse spote. Jeli szam ne zvedavao rezi potrebcsine falinge szvojega blizsnjega, jeli szam nje ne raznasao. Jeli szam ne rad poszlubsao, gda szo drugoga šalili, jeli szam jaz ne kaj liidi cojgucsao. Jeli je za toga volo blizsnji ne bio vu kom tali kv&ren. Jeli szam sze z drugih ne spotaro. Jeli szam proszo za odpuscsenje od ospotanoga, jeli szam blizsnjemi vneseno poštenje nazaj-posztavo. 4 Jeli szi ne szlepo, rezi vszega zroka blizsnjega szodo. Jeli szam to szvojo mencso ne med drugimi razsirjavao. Jeli szam koga, znabiti poglavare ne nekrivicsno szodo, potv&rjao. Jeli szam nadomeszto tak vcsinjeni kvAr. Petere cerkvene zapovide. I. „Od szv. Materecerkvi nasztavlene szvetke poszveti". II. »Vszaki szvetek szv. meso popozsno poszliisaj". Na teve dveh zapovede gledocs kak szi moreš dus- noveszt zgriintavati najdeš pri III. bozsoj zapovedi. III. »Zapovedane posztne dneve obdrzsavaj ino sze od nike jesztvine, zdrzsavaj". Poszt je po zdasnjoj navadi Materecerkvi, ka sze vu dnevi szamo ednok do sziloszti najemo ino sze od meszne jesztvine zadrzsavamo. Posztiti sze more vszaka kotriga Materecerkvi, ki je zse 21 let sztar, csi ga szamo kaksi imeniten zrok beteg, sztaroszt, zsmetno delo ne odvezse. Od meszne jesztvine sze pa more vszaki od 7. leta zadrzsavati, csi njemi je szamo meszna jesztvina ne za zdravje nap-rejszpiszana, kak na peldo po spitalah za betezsnike. Poleg dopiiscsenja visesnje cerkvene oblaszti z braszkim zabeleno hrano jeszti je zviin velkoga petka vszikdar szlobodno. Zgriintavaj szvojo diisnoveszt jeli szi zdrzso vu vszem posztno zapoved, jeli szi sze z nje ne sengaro: jeli szi szvoje podlozsnike ne prisziljavao, ka bi poszt prelomili? IV. »Grehe tvoje vszako leto poleg pravde Materecerkvi tvojemi laszlivnomi szpovedniki vadluj i naj metije ednok okoli viizma Oltarszko Szvesztvo k szebi primi". Zedavaj od szebe: jeli szi viizemszko szpoved ne zapiiszto, znabiti zse vecs let? Jeli szi szvojo szpoved dobro opravo? (Csi sto ne opravi dobro szpoved, kaksi szmrten greh z szramezslivoszti zataji, ali sze pa ne szkrbno pripravla k szpovedi, csi szi je ne pravo pozsa-liivanje pobudo, on ne vcsini zadoszta toj zapovedi). Vu vszakoj piispekiji je odlocseno vremen, gda sze more viizemszka szpoved opraviti; vu szombotelszkoj piispekiji sze od driige posztne nedele do Kiisztusovoga vneboidenja lehko viizemszka szpoved opr&vi. V. »Prepovedane dni gosztiivanja ne szliizsi". Prepovedani duevi szo advent do pondelka po nedeli, stera szpadne po treh krali i vremen velkoga poszta, od polnocsi fasenszkoga torka (fainscseka) do pondelka, steri szpadne po prvoj nedeli po vtizni, gda sze moremo po- szehno za diiso szkrbeti, zato je vu tom vremeni igranje plesz vszebole prepovedano. Zvedavaj od szebe, jeli szi proti etoj zapovedi ne kaj zagrehso ? Szedmeri glavni grehi.*) Szedmeri glavni grehi szo vszi kak vretine, z sterih sze vnogi drugi tak szmrtni kak na szmrtne polajocsi grehi narajajo. 1. Na gizdoszt gledocs zgriintavaj jeli szi ne bio giz-dav vu lepoti, opravi i vucsenoszti? Jeli szi sze ne gizdo vu bogasztvi i cseszti? Jeli szi szebe ne za bogsega, po-bozsnesega stimao od drugih. Jeli szi drilge ne zametavae za volo sziromastva, ali nisisega pokolenja. Jeli szam ne bio szvoje glave, trdokoren, gda szo me pokarali. 2. Na szkoposzt gledocs: Jeli szam zemelszka ne liibo vise reda. Jeli szam sze ne prevecs zsalosztio, gda me je vu vrednoszti kaksi kvar doszegno. Jeli szam szi z lazs-jov ali z krivov priszegov ne kaksi haszek szpravo, jeli szam za volo dobicska ne escse po nedelah i szvetkah trzso. Jeli szam ne bio razszipni. Jeli szam na kvar szvojoj familii ns doszta peinez zapravo po krcsmah z pilom, z kartanjom. 3. Od hotlivoszti pitanja sze znajdejo pri VI. i IX. bozsoj zapovedi. 4. Na nevoscsenoszt gledocs: Jeli szam ne bio cse-meren, nevoscseni, csi je drugim bogse slo, kak meni; csi szo oni szrecsnesi, szpametnesi, pobozsnesi'bili, kak jaz. Jeli szam sze ne veszelio, csi je koga neszrecsa ali pa spot i szramota doszegnola. Jeli szam z nevoscsenoszti komi ne kaksi kvar zselo. Jeli szam z nevoscsenoszti ne koga krivo potvarjao. 5. Na zmernoszt gledocs: jeli szam szi ne prebirao vu jesztvini. Jeli szam zmeren bio vu jeli i pili. Jeli szam szvoje duzsnoszti, ali pa bozso szltizsbo ne zamudo i peineze zatroso po krcsmah. Jeli szam z pijansztvom komi *) Szo escse v nebo kricsecsi csetven grehi i deveteri lučke grehi, i proti szv. Dflhi 6-teri grehi, ali tei szo vu prelaroanji deszeterih zapoved zse vszi naprej prineseni, zato je ne potrebno zoszed doli piszati. ne bio na szpako. Jeli szam vu pijanszlvi koga ne na hot-livoszt, na szvajo, na bitje nadigavao. 6. Na szrditoszt gledocs: jeli szam vo csemerah ne pszuvao Boga, szvece. Jeli szam vu csemerah blizsnjemi ne kaj hiidoga zselo, ali proti njemi sze lagoje oponasao. Jeli szam szi ne sztro szvoje csemere nad drilgiin. Jeli szam vu szvojem szrci ne nad-ajao csemere i kak dugo. Jeli szam sze steo pomiriti z nepriatelom. 7. Na manjarnoszt (lenoszt) vU dobrom gledocs: Jeli szan z manjošzti ne zapiiszto verszke duzsnoszti, jeli szam nje ne mlacsno opravlao. Jeli szam duzsnoszti szvojega sztalisa, szvoje cseszti poleg szvoje mocsi opravlao. Sztalisne duzsnoszti. 1. Poglavar naj szpitava od szebe: jeli szam sze posz-krbo za vremenitna dobra mojih podlozsnikov. Jeli szam sze szkrbo za njuve duše, jeli szam szkrb noszo na njuvo oponašanje. Jeli szam vneszao -od njih vsze na greh nagi-bajocse prilike. Jeli szam pokaraoj pokastigao njihova lago-jina. Jeli szam pravicsen bio vu vszem mojem poglavarsz-kom dugovanji. Jeli szam ne brano hudobo i zagovarjao. 2. Podlozsnik naj pita od szebe: Jeli szam bogao napreposztavlene. Jeli szam sze ne dao od njih na kaj lagojega ponucati. Jeli szam poglavnikom dao dosztojno poštenje. Jeli szam ne mrmrao proti njim, nje zametavao, driige proti njim hujsto. 3. Sztarisje naj szpitavajo od szebe: jeli szam pazo zadoszta na zdravje szvoje dece. Jeli szam pazo na nje, ka bi sze pri obleki i szlecsenji szramezslivo oponašali. Jeli szam sze poszkrbo za njuv kriih, oblecs i solarsztvo. Jeli szam stero od drugih ne bole lubo. Jeli szam nje ne prisziljavao vu taksi sztalis sztopiti na steroga oni vu szebi poz vanje ne csiitijo. Jeli szam sze poszkrbo, ka bi oni szvoje vere duzsnoszti szpunjdvali. Jeli szam nje redno posilao vu solo, vu cerkev. Jeli szam nje opominao na molitev i druge pobozsnoszti z recsjov, z dobrov peldov. Jeli szam nje ne szpacso z psziivanjom, z nedosztojnim gucsom i djanjom. Jeli szam nje ne piiszto med hiide, razviizdane pajd&se, ali pa po nocsah okoli klantivati. Jeli szam ne nadajao njuvo grešno pajdastvo doma, ali pa po ostariah, gda szam nje ta szprevajao. 4. Decinszke duzsnoszti proti sztarisom szo vu IV. bozsoj zapovedi naprejdane. 5. Vert i vertinja naj szpitava od szebe: jeli szam pri pogodbi drzsincseta dao kaj na njegovo oponašanje. Jeli szam szkrb noszo na njuvo diisno zvelicsanje. Jeli szam nje opominao naj iitrasnjo i vecserasnjo molitev, na bozso szluzsbo, na rejcs bozso, na szpoved. Jeli szam njim ne zapovedavao ali pa dopuszto kaj htidoga. Jeli szam nje ne vise mocsi z delom nakladao, ali pa po nedelah i szvčtkah nje tiidi z delom obtehzsavao. Jeli szam njim ne dopiiszto nocsno klantivanje, jeli szam njim br&no hiido pajdastvo, jeli sze oni ne za volo moje nemarne szkrbi i pazke vu kaksi spot szpadnoli. Jeli szam njim dao vszikdar potrebno hrano. Jeli szam nje vu betegi ne zapiiszto. Jeli szam nje ne vkraj zgono od hizse rezi vszega zroka>Jeli szam njuvo hiidobo szpoznazsi nje ne duzse zadrzso vu szliizsbi. Jeli szam njim dao pogodjeni najem, jeli szam njim rezi vszega zroka doli potegno. 6. Drzsincse naj pita od szžbe: jeli s,zam szkazao verti i vertinji vszikdar dosztojno poštenje. Jeli szam od njih ne kaj hudoga gucsao njuve falinge razglasiivao. Jeli szam med domacsimi ne szvajo delao. Jeli szam verno szvoje delo opr&vlao. Jeli szam sze ne dao od verta na koj hiidoga ponucati. Jeli szo oni ne kvarni bili z moje falinge. Jeli szam njim ne kaj vkradno, jeli szam szi ne kaj zadrzso pri kupili. Jeli szam driigo drzsincse ne vo z szlii-zsbe zgrizao. Jeli szam vu driigoga szliizsbenika tovajsztvo ne privolo, zamucsao. 7. Zakonszki naj szpitavajo od szebe: jeli szam z csisztim nakanenjom sztopo vu zakon. Jeli me je szrce ne k drugim vleklo. Jeli szam ne prelomo zakonszko vernoszt. Jeli szam sze ne pajdasivao z razviizdanimi personami. Jeli szam sze vu hizsnom zakoni drugim na szpako ne szvajtivao. Jeli szam hizsni zakon ne steo razvezah, ali pa tivarisa povrcsti. Jeli szam poleg zakonszkoga sztalisa csiszto zsivo. Jeli szam vu zakonszkom vzsivanji deco na szpacso, ka bi sze ona od mene kaj hudoga navcsila. 8. Tivaris naj szpitava: jeli je ne bio grobianszki proti zseni; jeli je njo ne na koj hudoga nagovarjao. 9. Tiv&risica pa jeli vu vszem dosztvjnom deli mo-zsevi podlozsna bila. 10. Trzsec naj szpitava: jeli ne koga znoro, ali pa blago za prevecs drago odao, jeli szi ne lagoje blago za dobro odao. 11. Mesterszki cslovek pa naj zgruntava : jeli szam ne delao po nedelah i szvetkah, jeli szem zonoga blaga, stero szam vu delo dobo, ne kaj vkrajvzeo. Jeli szam po ogri-zavanji i sinfanji ne od drugih kupce odratao. 12. Ostariasje naj szpitdvajo: jeli szam ne mejsao pitvino; jeli szam pivcom ne vecs racsunao; jeli szam ne zapajao koga do pijansztva, jeli szam ne davao taksim vu ostarii meszto, sterim pravda, ali pa sztarisje prepo-vedavajo krcsmo. Jeli szam komi ne priliko dao na botli-voszt. 13. Kmetovje naj szpitavajo: jeli szam ne vcsino na driigom poli kaksi kvar, mejaše podorao, dale tiszkao, Jeli szam ne zakunjavao lagoje szoszede, poglavare, dacso, ali pa lagoje vremen. Z ednov recsjov vsze, ka te pecse, povej vu szpovedi, ar vszakojacski greh i njegove vnoge okolnoszti je ne mogocsno napre zracsunati. sze szrca globocsine zahvalim na podpori, stero szo mi v preminocsem leti sztem ponudili, ka szo szi moj na cseszt Nevtepenoj piszani liszt dali narocsiti. Zahvalim sze njim na trudi tudi, steroga szo meli pri razsirjavanji toga lepoga dara Marij noga. Po vnogih i gorecsih prošnjah i molitvah, po velikom trudi i deli szam vreden bio miloscse, ka me je Marija, mati nevtepena poszliihnola i za viidavanje toga nam brez pogoja potrebnoga liszta dopilscsenje szpravila. Od nje szem dobo to miloscso, ona, njena gorecsa molitev je genola Szinovino Szrce, ka sze je milosztivno zgledno na dobroga nakanenja, ali nepodvucsenoga szrca vrlo szlo- Lubleuim Cstevcom venszko liisztvo i njemi je na pomocs priseo sztem, da njemi je vroke dao po szvojoj lublenoj Materi eden dar, nas liszt „Nevtepeno Poprijeta Devica Marija, Zmozsna Goszpa Vogrszka" po imeni. I szlovenszko liisztvo je toga Marijinoga dara ne szamo ka ga ne zavrglo, nego z raszpresztetimi rokami ga je goriprijalo, na telko, da poleg obcsinszkoga szpoz-nanja nega na čelom Vogrszkom pobozsnoga liszta, steroga bi katolicsanci tak podpirali, kak mi szlovenci szvojega. I prav je tak, i nacsi je to ne szmelo i ne moglo biti. Ne je szmelo lo nacsi biti, ar csi ga nebi podpirali, zavrgli bi eden nebeszki dar, dar nebeszke kralice, Device Marije. Od nje poniijeni dar ne goriprijeli bi pa szvedo-esansztvo bilo takse pakvarjenoszti, stere, hvala Szrci Jazusovomi i Precsisztoj Materi Mariji, nega med našim katolicsanszkim narodom. Ne je moglo to tiidi nacsi biti. Vszaki narod szi je dao lepe szpomine goriposztaviti, steri bodo njemi naduge csasze, vnoga leta na pamet prinašali ono radoszt, sterov njemi je duh napunjen bio, gda je veszelo obszliizsavao petdeszetletnico razglasenja verszke pravice od Marijinoga nevtepenoga poprijetja. Vszaki narod ma takse s.zpomenke, nas mali narodec je tiidi ne scseo od Marijo dicsecsega serega odsztopiti ; szpomenek je dao on ttidi goriposztaviti vu szvojoj diisi, eden lepi ogradec je dao znaszaditi znajlepsimi Devici Mariji najbole dopadlivimi rozsicami i te rozsice diisevne je polevao celo leto sz onov neskodlivov roszov, stera pri csitenji liszta našega kaple na dušice, naj one vu liibez noszti do Szrca Jezusovoga i do Nevtepene csiszto, trezno, pobozsno i tak sztanovit.u zsivejo. To je prvi szpomin, steroga je verno szloveszko liisztvo Marijinomi nevtepe-nomi poprijetji szkazalo. Te drugi je pa ono mocsno na-kanenje ka na cseszt Nevtepenoj kralici eden szamosztan i romarszko cerkev gori posztavimo. Csi sze z prvoga szpomina szpozabimo toga driigoga sze nikdar ne vcsakamo. Cse v našem szrci ne bode gorela liibezen, csiszta sz pravov pobozsnosztjov narahnjena liibezen do csiszte Matere Szrca Jezusovoga, te sze mi liib-leni szlovenci nevcsakamo, kabi mi gda vidli redovnike v našem kraji, ki bi v našem domacsem jeziki nam i našim potomcom glaszili recs bozso i na poti vu zsitek veki-vecsen pelajocsoj na pomocs bili. Ne bode pa ta liibezen gorela v našem szrci csi ne-bomo meli dobroga cstenja, stero bi nasz den od dneva opominalo, navduševalo, batrilo, krepilo, tolilo, podpiralo i vodilo. Csi nega hrane, nega zsitka. Diisa more zsiveti, ovak nemore dobra dela doprinasati. Duševna hrana je pa za Jezusovim najszvetesim telom obprvim i obdrtigim i obtretjim : recs bozsa, to je dobro Bogi prijetno csi-tenje. Kak i zakaj ? Tak i zato, ar ponjem sze navcsimo dobro szpoznati pravo vero i nje duzsnoszti; ar ono nasz navcsi prav i vredno moliti pa k szvesztvam hoditi; ar ono nam da mocs po lepih navukah i peldah, kak sze moremo vu szkusnjavah hiidomi protiposztaviti i greha ognoiti, i pri, poszveti njegovom priti ktisztomi, ki nam je te recsi szpoznati dao : vu nčbo k Jezusi. Szpomin petdeszetletnice Nevtepenoga Toprijetja szamo tak bode sztao vu nasoj krajini, lubleni szlovenci, csi bodete szi po dobrom cstenji pobozsnoszt szrca ohranili. Morebit za cstenje pitate? Marijin liszt vam je bode vszaki meszec prinasao od januara 8-ga do decembra oszmoga. Dvanajszet sznopicsov dobite pa na roke, i za nje szamo dve koroni placsate. Hvala liiblenomi Szrci Jezusovomi i precsisztoj Devici od letošnjega leta nam osztane, csi sze dug vsze notriplacsa 400 koron csisztoga na szamosztan. Na driigo leto jeli lubleni cstevci malo vecs ? Od vasz viszi. Csi vszi sztalni osztanete vu tom csetinji i escse vszaki ednoga novoga narocsnika szpravi za Marijin liszt, oh te boda 1000 koron zagotovo osztalo. Mariji date tidve koroni i za szvojo diiso, za njeno zvelicsanje jo date. Jeli dragi krcseniki, ka je to ne doszta ! ? Edno gorecso prošnjo mam jaz vu imčni Blazsene Device Marije do vszake szlovenszke hizse : Voscsite za njeni dar, za Marijim. liszt v 1906-tom leti dve koroni dati. Jezusovo Szrce zsele od vdsz te dar ! Jeli, ka sze veszelo odtrgnete teih krajcarov i je date materi nje-govoj ? Mocsno sze viipa to Klekl Jozsef rednik Liszta Marijiuoga. Glaszi z domacsili far i z celoga szveta. Beltinci: Novi kincs je dobila lepa beltinszka cerkev po podobaj Szrca Jezusovoga, Szrca Marijinoga, Szvetoga Frančiška assiskoga i szvetoga Jozsefa, stere je darovit-noszt milosztivnoga grofa Zichy Augusztina vnjo szpravila. Vsze szo lepe, pred vsze radi hodite klecsat i molit, naj-bole milo pa li Szrca Marijinoga podoba vasz gleda i zove i csaka farna mladina kabi k njoj hodili szi obdrzsanje neduzsnoszti proszit. Cserenszovci. Szeptembra 16-ga je bila okuli cerkvi rimszka precesija. Okoli 500 v belo oblecsenih deklin je bilo pri njoj na zocsi. Voj njim je bio Cigan Stevan z Szrednje Bisztrice. Lani na Device Marije szvetka oszmi den je namenjena bila ta presecija, ali da jo je vremen ne dopiisztilo, na letosz je odlozsena bila. Po njoj szo dekline zelene vence pred noge lorszke matere bozse szklale i sztem djanjom njo oproszile, naj- njim venec neduzsnoszti obdrzsi, ka sze nikdar ne poszuhsi kak rasz-tecsi metek ne, z steroga je vence szpleteni bio. Navuk za nje kakti na drugi den (proscsenje krizsovo) predgo szo Klekl Jozsef szebestjanszki g. plebanos meli. Ob dvema popoldvevi szo cserenszovszki farniki do krizsa prvoga szprevodili szebestjanszke farnike, ki szo k njim priromali, naj njim dug nazaj placsajo. Gserenszov-csarje szo naime szebescsancsare na riszalszki pondelek pohodili. Te den szo g. Kiss Pavel esperes z Dolnje Lendave blagoszlovili novive podobe szv. Stevana kr&la i Imre vojvoda. Podobe Morijin oltar kincsita. Na gori pozvanje govornika je ofer bio na okoli veligoga oltara lezsecsi novi mramornatni terrac. Prišlo je sz navecsernim nabiranjom vred okoli 220 koron. Z Zsizskov szmo pa te veszeli glasz dobili, ka tu zse nabirajo na veliki oltdr. Prav je tak ! Oh li naprej! Ki Jezusi nabira, za szebe nebeszko korono dela. Jezus naj zsive! I v cserenszovszkoj lepoj cčrkvi naj kem hitrej v lepom oltari zsive. Bog zsivi zsizskanje zacsetnike! - M — Szlednjen navuk. Gda bi szv. liguorianszki Alphonz na szmrtje obetezsao, pohodo ga njegov bratanec. Po vze-tom blagoszlovi proszi mirajocsega za szledjen navuk. I dobi ete odgovor: Besi szvojo diiso. Edno drugo priliko mi te liibleni navuk na pamet pri-neszč. Eden vereglasziteo opazivsi ednoga hlapca, kak szkrblivo vred jemle szvojega konja ga pita: Prijateo, keliko csasza ti je potrebno, naj vtaksem redi obdrzsis konja szvojega ? Vszaki den dve viiri odgovori hlapec. Dopiiszti mi ka te escse edno opitam. Keliko csasza ti je pa na den dopiiscseno naj szllizsis Ggszpodna Boga tvojega ? Hlapec, ki je odkritoga szrca bio je lepo odgovoro: Vszako jutro sze prekrizsim i zmolim eden ocsanas i edno Zdravo Marijo. Vnedelo nigdar ne zamudim szvete mese, ali pri toj kratkoj szem najraj nazocsi. Vereglasziteo njemi odgovori na to: Prijateo, da sze ti tak malo szkrbis za diiso pa tak doszta za konja, jaz csi bi tvoj bio, bi raj bio tvoj konj, kak tvoja diisa. Rednikov odgovor. Vszem. Driigi tecsaj liszta sze zacsne januara 8-ga. Do prvoga januara sze moreta dve koroni zanjega nap-rejdoliplacsati. Za sztaro narocsitev sze vam iz globocsine szrca zahvalim, za novo vasz pa pa lepo proszim. Da je sztem sznopicsom letošnji letni tecsaj dokoncsani, vecs letosz vu liszti ne pridemo vkup liibleni cstevci. Naj bi pa v Jezusovom i Marijinom Szrci po gorčcsih molitvah kem vecskrat vkiipprisli, je moje bozsicsno i novoletno zselenje vszem vam. Blagoszlovi vasz Szrce Jezusovo i Marija. B. J. Vrhunac. Miszlim zdaj zse ne csakas. Francozko i drobizs je predmet za driigoletno tvoje delovanje. Szrcsen pozdrav i vsze dobro. SzombatlieIy Cerkvena Stamparija D ari na szebescsanszko cerkev. Tisinszlta faru. Z Vancsaveszi: Stevanee Jozsef Krona filer 2 — Horvat Maria 2 — Szmodis Ivan 2 - Sostarec Jožefa 1 — Bezsan Matjas 1 - Bezsan Janos 1 — Bezsan Treza 1 — Ficko Helena — 40 Ratnek Stevan i zsena 2 — Szocsics Matjas 1 — Batni k Jozsef 2 — Perdigal N. 2 — Geder Ferenc 1 — Kftzjnics Kata 1 — Bagola Ferenc 2 — Bagola Kata 1 — Vogrincsies Matjas 2 — Mitnjek Matjas 2 — S istarec Zsuzsa - 60 Iloehegger Janos 1 — Sostarec Ivan 1 — Ozvaties Jozsef 1 — Iloehegger Ferenc 1 — Sostarec Alojz — 60 Benko Janos 1 — Omar Jozsef — 40 Stefanec Matjas 8 — Durics Ivan - 40 Perdigal Stevan 1 — Szrsen Janos 1 — Ratnik Stevan - 60 Marics Janos — 20 Sostarec Janos — 40 Ratnik Ana 1 — Vkup 40 60 Z Miirszki Petrovec * N. N. 5 — Kljnfar Ivan 4 — Ciglar Lujza 1 - VkUp 10 — Krond Filer Lazar Jozsef z Gerovec 1 — Horvat Miklos z Kiipsinec 1 — VkUp 2 — Beltiuszka farsi. Z Beltinec : V 11-tom sznopicsi oznanjeno [stampar je edno korono vecs stampao] 32 89 Marics Maria __ 50 Csaszar Roza _ 40 Sipos Jozsef — N. N. _ Mujdrica Kata _ Obal Jozsef _ 40 Bobovec Ana Sesancsar Ivan _ Loncsar Ferenc _ Brnjak Geta — Škafar Ivan — VkUp 43 19 Z Izsakovec: Piicko Maria _ 40 Tkalec Maria _ 20 Saliku Maria _ 20 Szlepec Magda -- 20 Bobovec Bara - 30 Cigan Maria - 20 Ierics Ana - 20 Prsa Stevan _ 40 N. N. _ 40 Lebar Jozset 1 ___ Benko Treza _ 20 Horvat Maria 10 Bernjak Ana 1 _ Filip Ana _ 40 Poredns Ana 2 _ Zver Orsa __ 30 Maocsec Kata _ 40 Bernj.ik Roza - 30 Poredos Maria - 40 Balazsics Jozsef Benko Helena Szenica Maria Sebjan Maria Apatics Ana Szreis Martin Škafar Stevan Hozjan Maria Kelenc Ana Perko Maria Balazsic Kata Toplak Ana Majcen Bara Bernadi Maria Kavas Bara Tratnjek Maria Tivadar Maria Baligacs Maria Rozsman Jozsef Brnjak Bara Balazsics Maria Krona Filer 1 -— 20 — 20 - 10 — 20 — 40 — 40 — 40 — 20 - 20 1 — — 20 — 20 — 30 - 20 — 20 — 40 — 20 — 20 1 — - 44 Vktip 16 24 Z Bratonec: Horvat Marko Habovec Orsa Terban Miklos 'lorvat Jozsef' iviihar Maria Tratnjek Ana Erjavec Martin Kuhar Maria Kol bi Ana — 20 — 20 1 — 1 — — 20 — 20 — 20 — 60 — 40 Krona Filer Zsizsek Andras — 40 Forjau Martin — 40 Zver Orsa — 20 Zver Martin — 40 Zver Maria — 20 Zakojcs Maria r«^ 30 Kuhar Ana -- 20 Balazsic Bara 1 _ Minarits Matjas — 40 Škafar Ivan - 30 Gregor Maria - 80 Sinkiec Stevan - 20 Novak Martin - 20 Szedma rozsa zsiv. rozs. venca 1 10 Kovacsics Ana - 20 Vftros Andras - 40 Spilak Maria - 40 Verban Mihal - 40 N. N. 1 30 Forjan Ana -- 20 Berden Ivan - 30 tTllen Ivan 1 — Zver Ana - 40 Pivar Martin 1 — Herman Mihal 1 — Horvat Alojz - 40 Vkup 17 10 Z Marofov: Mikola Mihal z Nemscsaka 1 _ Fujsz Jozsef z Nemscsaka 2 — N. N. z Ansaztaziamarofa 1 — Vkup 4 < Labilni darovniki i nabiralca ! Jezusovo Szrce vam naj da za miloddre i trud na tom szveti miloscso, na ovom pa' diko nebeszko. Klekl Jozsef plebanos.