ISANO POLJE
Lea Fatur
Solze sirot odpirajo zaklade zemlje
llustrirala M. Vogelnik.
V ubogi hribooski oasi je živel krovec s šteDilno družino. Neumorno je plezal po lestvah, pokrival strehe s sla-mo ali skodlatni, vendar je prislužil komaj toliko, da je nasitil lačne kljunč-ke in obul bose noge. Vas je bila siro-mašna in njena cerkvica borna. Ob ve-likih pomladanskih dežeojih je razkrilo zvonikovo streho in nevarnost je bila, da bi ob neoihti dež pral soetnike na oUarjih. Pa dolgo niso zmogli vaščani za kritje zoonika. Po dolgotrajnih sejah in prerekanju so vendar sklenili nakup potfebnega blaga in naročili oaškemu krovcu, da naj se podviza s kriijem, preden izbruhne neoihta, ki zdivja v tistih hribih posebno hudo. Tako se je zgodilo, da je bil krovec na zooniku, ko so se zbirali v hudi poletni vročini oblaki in se je bližala nevihta. Krovec je oedel, da se nahaja v nevarnosti, ni pa hotel pustiti soojega dela v upanju, da bo zamašil osaj najhujše orzeli, preden se ulije dež. Moža je zajel na zvoniku tak vihar, kakor ga ni še bil doživel, odtrgalo ga je od strehe in treščilo na pokopališče. Veter je tulil, irgal streho, stresal zvonik, premetaval kozolce in grozil, da razmeče vse hiše vasi. Zato si ni upal nikdo pogledaii, ka\j je s kroDcem; osak vaščan je čakal samo s strahom. kdaj ga odnese s hišo vred.
KroDČeoa žena in otroci so se jokali in molili za očeta. Dasi je ženi stiskala iezka slutnja srce, je vendar upa/a, da se je umaknil še pravočasno raz zvonik in da vedri v cerkvi.
Kakšna žalost je zavladala u krovčevi bajti in v celi vasi, ko so našli dobrega očeta z razbito glavo, mrtoega! Uboga vdova se je utapljala v solzah in žalosti, pa je skušala nadomestiti možeo zaslužek, puščala je manjše sirote o Darstou dvanajstletne starejše Stane in je hodila na dnino. Pa kaj bo tak skromen zaslužek za šest lačnih grl! Vdova je delala preko svojih moči, da se je kmalu upehala in obolela. Zdaj je prišlo gorje do orhunca. Res so pomagali ubogi družini vaščani in župnik — pa bili so vsi revni. Župnik je imel Deliko sorodnikon, za kaiere je moral skrbeti in vaščani — saj oemo, enkrat pomaga, drugič očita in zmerja.
Pri hiši ni bilo ne kruha, ne mleka, ne inoke, ne masti. Mati kašlja in stoče v enem kotu bajte, iz drugih kotov prosijo sirote: -»Kruha! Lačenl«
Stana prosi tolažnika sv. Duha, da bi jo razsoetlil. Pa se spomni ponoči grajske podrtine pod vasjo. Stari Ijudje praoijo, da je tam zakopan zaklad. Drugi dan vzame lačna Stana lopato in sooje lačne bratce, pa se spusii do podrtin. Bratce posadi na kamenje in jame  kopati. Bratcem pravi, da  bo
126
izkopala krulia. A sirote vidijo, da prinaša lopata samo grušč in jamejo tuliti: i>Lačent Kruha!«
Tulijo tako žalostno, da se splašijo ose ptice u bližini, da pogleda pod-lasica izpod korenine bukoe in skoči divji maček raz zid. Stana sliši krik in jok, prevzame jo obup, iudi ona zakriči, vrže lopaio od sebe in se spusti o divji jok. Debele solze ji lijejo po licih, trkljajo se glasno po krilu in udarijo na gole noge. In ie solze se ne razlezejo, trkljajo se okrog nog in se soetijo kakor tisti kamni, ki jih imajo mestne gospe v uhljih in na prstih., kadar pridejo o njihooo vas. Stani udari srce v radostnem presenečenju: Zaklad! Bog se je usmilil sirot!
Oblijejo jo nove solze, solze radosti — in tudi te se izpreme-nijo v svetle prozorne.jagode. Lep kupček jih je, ko jih nabere Stana in pravi bratcem: »Hitro domov! Zdaj bo kruha in mleka. Mama naj zakuri.« Drobiž haca in raca do-moD, Stana pa k župniku, župnik z njo k trgovcu. Moke, kruha in drugih potrebnih reči naloži trgov-ka hlapcu. »Čast svetemu Duhu!« sklepa vdova roke, »Bog ne za-pusti sirot!« Drugi dan je peljal župnik Stano in njeno mater k zlatarju v bližnje mesto, kjer je
zamenjal bisere za vsoto denarja, tako veliko, da je bila vdova rešena gmotnih skrbi. Lahko si je pomagala do zdravja in lahko si je pooečala posest, da so osi živeli pošteno na soojem in ob soojem. Nekaj biseroo pa je darovala kipu svete Deoice, da bodo vaščanom v večni spomin usmiljenja božjega.
Glas o biserih u grajski podrtini se je raznesel daleč naokrog. Iz mest in Dasi so hiteli z rouačami in lopatami, vse so prebrskali in prekopali. Pa ni bilo ne trohice zlata, ne leska bisera. Gnala jih je lakomnost — ni se jim utrnila bridka solza zapuščenih lačnih sirot.