Nemška zlobnost in lažnjivost.
Gospod Ettler, bivši ravnatelj glasbene šole bivšega „Musikvereina" v Ptuju, je v „Zeitschrift tur Musik, 88. Jahrgang, Nr. 23, 1. Dezemherheft 1921" str. 602 in 603 napisal painfiet na Slovence, poln neresnic in zavijanj, pod naslovom : „Musikverhaltnisse in Sudsteiermark einst und jetzt."
Najprej hvali in slavi svoje in svojih prednikov umetniško delovanje v Ptuju, potem pripoveduje na svoj način, kako je prišlo do razpusta ptujskega „Musikvereina" in kako je stanovanjska komisija njega postavila na cesto, da se je moral vrniti v Nemčijo. Pravi: „Die Slovenen hatten nun nichts Eiligores zu tun, als alles Deutschtum und jegliche- deutsche Kultur in diesem Lande auszurotten — die deutschen Beamten wurden aus dem Lande gejagt, die deutschen Schulen wurden natiirlich solbrt aufgehoben" itd. Višek nesramnosti pa doseže proti koncu svojega članka, ko opisuje sedanje stanje glasbene umetnosti pri nas.    Edino maribor-
ska vojaška godba še zasluži nekaj („halb-wegs") ozira — menda zato, ker je igrala njegovo skladbo o Halozah ! — sicer pa so koncerti baje popolnoma upropaščeni („das Konzertvvesen liegt vollstandig darnieder"). Nemški ,.Mannergesangsvereini" da Se obstojajo, a ne smejo javno delovati, ker je v Sloveniji vsaka nemška prireditev prepovedana. Svari nemške umetuike, naj ne koncer-tirajo v Jugoslaviji, ker je v Sloveniji vse nemško pod kaznijo zabranjeno. (,,Mit einem Wort deutsche Kunst und deutscho Kunstler sind verpont in Slovenien.") Potem tudi, da Slovenci nimamo čisto nič lastne kulture — razen nekaj pesnikov s Prešernom na čelu, o diletantskih skladateljih niti noče govoriti (,,von den koinponierenden Diletanten will ich sch\veigen"). Končno pripoveduje, da je slišal od poklicane strani (,,von kompetentor Seite"), da v Jugoslaviji nameravamo glasbo podržaviti in sicer z izključitvijo nemških vplivov in nemške kulture („alles unter Aus-schluft deutscher Einiliisso und deutscher Kultur") ter zavija oči, kaj bo z glasbo v Jugoslaviji, češ da zgodovina glasbe uči, da se glasba posameznih narodov mora medsebojno oplojati.
Tako Ettler. Da mož nima pojma o naših modernih pisateljih, n. pr. o Cankarju, katerega dela so se uprizorila na berlinskem odru; da ne ve, da ao naši znanstveniki (Kopitar, Miklošič, Močnik, Kocen, Vrečko, Lovec itd.) delali za nemško znanost: tega mu ne zamerimo. Toda kot glasbeni strokovnjak bi moral vedeti, kako je naša pesem po Košatu in drugih oplodila nemško glasbo; 11 let je živel pri nas, pa ne pozna umetniških uspehov naše Glasbene Matice, ki je koncertirala na Dunaju in drugod, ,,Novi akordi" in druga dela naših skladateljev so mu neznana. Ali je mož v svojem dolgoletnem delovanju pri nas preštudiral vsaj eno slovensko glasbeno stvar, ali se je pri svojih prireditvah kdaj oziral na slovensko občinstvo, da bi tako manifestiral mednarodnost umetnosti ? Kako more zahtevati, naj mi njega ljubimo, Če on nas sovraži in prezira ? Da je moral oditi, za to se ima zahvaliti svoji nemški nadutosti in nepristop-
nosti    takratnih   voditeljev    ,,Musikvereina."
V svojem članku nam očita, da smo odpustili nemške uradnike. Katera država pa bi plačevala uradnike, ki so se izjavili proti njej? Trdi, da smo takoj ukinili nemške šolo. To je naravnost zavedna laž. Mož je bil do 1. 1921 tukaj in mora vedeti, da so nemške ljudske šole sedem mesecev po prevratu ostale neizpremenjene, da je ptujska gimnazija do konca šolskega leta ostala nemška, da je v „Stu-dentenheimu1' in „Ma,dchenheimu" okoli 100 gojencev in gojenk iz Nemške Avstrije živelo do julija 1919 — na škodo mestne občine, ker takratni nemški mestni uslužbenci niso varovali občinskih interesov, da bi dvignili hranarino sorazmerno naraščajoči draginji; mož je moral vedeti, da se je dekliška meščanska šola brez nasilja stopnjema poslovenjevala, da sta pri njegovem odhodu bila še dva nemška razreda na njej — eden je Se letos! Mož se razburja, da je za Nemce v Sloveniji ostala edina nemška gimnazija v Ljubljani. Njegovi tukajšnji prijatelji in poročevalci mu naj naznanijo, da je tudi ta bila odveč in da umira na suši nemških učencev, ker se je lani prijavilo samo 8 učencev za prvi razred! Istotako najblaznejši človekoljub ne more zahtevati, da bi se v Ptuju za 40 „nemških" otrok vzdrževala petrazredna nemška ljudska šola!
Istotako neresnična je trditev o prepovedi nemških prireditev. Menda je bil še tukaj, ko je lani nastopila ga. Gailhofer z Dunaja z nemškim petjem. 3,Zatirani" „Mannergesang-verein" je letos priredil „Tanz auf der Alm" — tudi umetniška prireditev! — pretekli mesec pa je bilo nemško predavanje v mestnem gledališču !
Kar Ettler na koncu pripoveduje o nameravanem podržavljanju glasbene vzgoje v Jugoslaviji, to je mogel slišati le od ravnatelja ljubljanskega konservatorija g. Hubada („kom-petente Seite.") Da on temu blagemu gospodu, ki se je lesno trudil, da bi se našla možnost za Ettlerjev obstanek tukaj, očita ,.izključitev nemških vplivov in nemške kulture", to je tudi karakteristično za g. Ettlerja !
Toliko na kratko glede Ettlerjeve resnico-
_    2    —
ljubnosti. Imamo sicer v Nemčiji može, ki poznajo Jugoslavijo in drugače pišejo o njej, n. pr. Hermann Wendel, toda marsikateri čitatelj bo vendar verjel Ettlerjevim izbruhom, ker jih prinaša list, ki hoče biti resno glasilo za umesnost. Ettlerjev članek je dokaz, kako pravilno je bilo, da je odstranjen ta mož, ki je 11 let jedel slovenski kruh — kajti vsakdo, ki je živel v Ptuju, je jedel slovenski kruh, naj so Ptujčani še tako povdarjali svoje „nemštvo,u — po prevratu je še 3 leta nemoteno užival eno najlepših stanovanj v Ptuju, dočim so se državni uslužbenci potikali po raznih sobicah in luknjah ter morali živeti ločeno od svojih rodbin. V zahvalo zato nas sedaj   blati   pod krinko ljubitelja umetnosti.
Ettlerjev članek je dokaz, da bi bilo edino pravilno, če bi ga spodili takoj ob prevratu in z njim obenem njegove zaščitnike in prijatelje, ki so še tukaj. Ti so soodgovorni  za Ettlerjev  pamflet!
Nam sentimentalnim Slovencem pa .je to dober nauk : Naj še tako lepo ravnamo s tukajšnjimi pravimi in po sili-Nemci, oni nas blatijo zunaj in se pritožujejo čez preganjanja. Kajti oni se čutijo zatirane, če ne morojo več tako oblastno gospodariti, kakor prej. Dejstvo je, da se nobenemu Nemcu v Ptuju ni skrivil las, da imajo vsi svoje bogate trgovine, imajo najrodovitnojša polja in najlepše vinograde ter neovirano izsesevajo naš narod in se dalje bogatijo z njegovimi žulji. Ce primerjajo s tem, kako so oni ravnali z nami pred in med vojno in kako se še danes godi našim rojakom na Koroškem in Primorskem, potem bodo znabiti uvideli, kako dobro jim je!
Ettlerjev članek naj opozori našo javnost, da Nemci še niso prenehali s svojimi spletkami in intrigami!