Leto IX, št. 175 L|ubV)ana9 sobota 28. iiilja 1928 Cena 2 Din ,1 l»M]» 4. nrtfj. „ mesečno Um u Din Ogla« po tarifo. Uredništvo i Lhibflana, Kn*llor» ulica ftter. $/L Telefon 4t- «07« in s&h, ponoči tudi «034- Bakoplsl •• m mia{«, k. m. - Teldom k. Et LJubljana, iotb uMa it. 4. — Telefon ftt. n^ga v v Podralnid: Maribor, Aleknndran ftt. ts — Ccflc, Aleksandrova ceau Dnevnik za^gospodarsivo, prosveto in politiko prt pofitneni tek. zavodus L|ub-lana ftt. n.&ca . Praha čiaio 7&.ita, Wlen, Nr. 105.141. > Obnova Vukičevičevega režima pod Koroščevo firmo Nova vlada je bila včeraj popoldne imenovana in zaprisežena Po štiridnevnih srditih borbah so se hegemonisti včeraj vendarle sporazumeli o obnovitvi stare vlade z nekaterimi novimi ljudmi. - Dr. Korošec je moral poleg predsedstva obdržati tudi notranje zadeve. - Med 16 ministri sta dva Hrvata in en Slovenec. - Narodna skupščina se sestane baje že prihodnji teden Ljubljana, 27. julija Dr. Korošec in njegovi ministri so danes položili prisego. S stališča KDK kot politične skupine ji more biti obnovljena vlada gospoda Vukičeviča samo v korist. Nikdar ni bila KDK tako močna in tako kompaktna, kakor je danes. Štirje milijoni Srbov, Hrvatov in Slovencev s skoraj 1 milijonom vo-lilcev stoje kakoi vojska pripravljeni, da jih voditelji pozovejo na odločilno bitko. Na izzivanje in rožljanje s kun-dakom, ki se čuje iz Koroščevega tabora, odgovarja ta vojska mirno: Tu smo! Kdo je močnejši od nas? S čisto zastavo smo šli v borbo za enakopravnost državljanov in vseh delov države za njihove svoboščine, da očistimo Avgijev hlev korupcije in administrativnega neznanja. KDK je bila vneta za konstruktivno delo na korist vseh slojev delovnega naroda naše domovine v okviru obstoječega državno-pravnega stanja. Lojalno je hotela osi-gurati vsem pokrajinam enakost v proračunu in pravno osnovo v administraciji. Nikdar nismo odrekali kralju, kar je kraljevega, nikdar državi, kar je državnega. Nismo pa mogli molčati, da eni plačujejo, drugi pa uživajo. Nismo mogli molčati, da čisto tenka plast sr-bijanske oligarhije izrablja vse druge in da sta pri nas tako demokratizem ka kor parlamentarizem v stvari samo na papirju. Vemo, da je tak sistem obsojen na smrt ter da je danes dobil le par tednov odloga pod pokroviteljstvom kle-rikalizma. Komaj osem mesecev je, odkar KDK z vsem elanom naskakuje trdnjavo krivic in nereda, a že se je začel ta »trdi grad« tresti v svojih temeljih. Vse je sedaj pohitelo, da temu sistemu podaljša življenje. Na to potezo odgovarjamo, da bo tem bolj strašen obračun, čim del j se bo skušal ta sistem umetno vzdrževati. Tudi v Sloveniji bo sedaj prišlo do končnega razčiščenja. Votlega grmenja Koroščevih trabantov se kar nič ne bojimo. Že dve leti ima ta gospoda vso upravo v rokah in ves državni aparat ji je na uslugo. Ljudstvo bo sedaj lahko odgovorilo na vprašanje: Kaj so nam prinesli, kaj so nam izvojevali, v čem so držali besedo? In tu je sodba enoglasna. Do sedaj so Sloveniji in svojim volilcem prinesli samo sramoto in težka bremena. Ce so se klerikalci branili, da nimajo zadostnega vpliva v Beogradu, se je dalo to še razumeti, dokler niso imeli v rokah notranjega ministrstva. Odkar pa so dobili ta resor in še bolj odslej, ko je njihov šef postal predsednik vlade, mora najkratkovidnejši volilec videti, da odgovarja SLS za vse in da se ne more več izgovarjati na druge, če prihaja domov praznih rok in če ljudstvo tepe z bremeni in škorpijoni političnega nasilja. Pristaši KDK v Sloveniji dobro vemo, da SLS le z največjo težavo in s silnim pritiskom državnega in samoupravnega aparata ter gospodarskih podjetij zadržuje svoje razsulo, da pa je kljub trenutnemu navideznemu tri-urnfu globoko v srcih njenih pristašev zasejano nezaupanje v pravilnost politike vodstva SLS, ki je Slovence vpeljala v sovraštvo s Hrvati in vsemi poštenima narodnimi ljudmi, a bo od strani onih, katerim se je udinjala, v najkrajšem času občutila na sebi resničnost krilatice: Zamorec je storil svojo dolžnost. Ne smemo zamolčati velike skrbi, ki nas navdaja za našo državo od trenot-ka, ko je podpisan ukaz za nadaljevanje hegemonističnega režima. Komedija, ki se je po 20. juniju vršila z izigravanjem in osramotitvijo hrvatskih nevtralcev, je uničila še ono malo optimizma, kar ga je še bilo onkraj Sot-te. Tamkajšnje vrste se "zgrinjajo v eno fronto, ki močno spominja na fronto, ki smo jo doživeli 1. 1918. Če bo siklicana še Narodna skupščina v okrvavljeni bivši konjušnici v ulici Miloša Velikega, kakor da se 20. junija ni nič zgodilo, bo to nezaupanje še narastlo in doživeli bomo sklepe slične onim, ki se te dni pripravljajo v zelo podobnem pakretu v Romuniji, da predstavniki 4 milijonov zavednega naroda sklepov okrvavljene Narodne skupščine ne smatrajo za veljavne in za obvezne. Ni treba še posebej povdariti, da vodstvo KDK komaj zadržuje lavino. Vendar avtomatično se na tisoče im-ponderabiJij strnjuje v odpor, ki se mu Beograd, 27. julija p. Dr. Korošec je danes nadaljeval pogajanja za sestavo svoje vlade in napel vse sile, da obvlada nastale težkoče. Demokrati so na svoji dopoldanski konferenci res kapitulirali, muslimani pa so še vztrajali na svoji zahtevi po dveh ministrih. Na opoldanski konferenci šefov če-tvorne koalicije pa se je moral skupnemu pritisku vdati tudi dr. Spaho, nakar je bila sestavljena definitivna lista nove vlade. Po konferenci je odšel dr. Korošec v avdijenco, kjer je kralju poročal o doseženem kompromisu in mu predložil v podpis ukaz o imenovanju novega kabineta. Ministri so ob 4. popoldne položili prisego in nato takoj prevzeli svoje posle. Kakor se iz vladnih krogov zatrjuje, bo Narodna skupščina sklicana za prihodnjo sredo. Nova vlada je sestavljena tako-le: predsedstvo in notranje: dr. Anton Korošec (SLS) zunanje ministrstvo: dr. Voja Marinkovič (dem.) trgovina in industrija: dr. Mehmed Spaho (musl.) finance: dr. Nikola Subotič (rad.) promet: Andra Stanič (rad.) prosveta: Milan Grol (dem.) pravda: Milorad Vujičič (rad.) pošte in brzojav: dr. Bogoljub Kujundžič (rad.) šume in rude: Pera Markovič (dem.) poljedelstvo in vode: dr. Vlada Andrič (rad.) javna dela: dr. Grga Angjelinovič (dem.) agrarna reforma: Daka Popovič (rad.) narodno zdravje: dr. Čeda Mihajlovič (rad.) socijalna politika: Stepan Barič (hrv. kier.) •vere: Dragiša Cvetkovič (rad.) vojska in mornarica: general Stevan Hadžič Beograd, 27. julija p. Po štiri in dvajsetih dneh — kar znači najnovejši ju-goslovenski rekord — je bila kriza vlade danes popoldne rešena z obnovo starega hegemonističnega režima. Silno težaven je bil porod Koroščevega kabineta, a že ob rojstvu mu napovedujejo kratko življenje — samo do jeseni, ko naj pride zopet nova vlada, ki bo razpustila Narodno skupščino in razpisala volitve. Dr. Korošec je rmel mnogo truda, preden se mu je posrečilo zadovoljiti vsestranske zahteve po ministrskih portfeljih in še danes dopoldne so režimski krogi sami napovedovali, da bo njegova misija po tridnevnih brezkončnih pogajanjih in konferencah konča>a z neuspehom. Le bojazni demokratov in radikalov pred ljudsko sodbo oe ima g. Korošec zahvaliti, da ie vendarle mogel sestaviti svojo vlado. Sinoči je bila situacija za Koroščev mandat skrajno neugodna. Na eni strani nepopustljivost radikalov, na drugi strani pa uporne zahteve demokratov in muslimanov po reviziji dosedanjega razmerja v odnošajih koaliranih strank, vse to je resno ogrožalo uspeh Koro-ščeve misije. Ne samo opozicijski, marveč tudi vladni tisk je bil v presoji situacije skrajno skeptičen ter je govoril že celo o možnosti, da bi dr. Korošec svoj mandat vrnil. Mandatar krone dr. Korošec je zato danes dopoldne napel vse sile, da doseže na ta ali oni način sporazum za sestavo svojega kabineta. Takoj zju- traj sta se sestala v ministrskem pred-sedništvu dr. Korošec in Velja Vukiče-vič ter sta dolgo konferirala, nakar je odšel dr. Korošec na dvor poročat kralju. Včerajšnja dopoldanska pogajanja Med tem so se vršila nervozna posvetovanja v demokratskem in radikai-skem poslanskem klubu. Demokrati so sicer že na svoji včerajšnji k'ubski seji kapitulirali pred radikali s tem, da niso dosledno vztrajali na svojem stališču ter da so pooblastili svojo «trojko», da po prostem prevdarku nadaljuje pogajanja z radikali. Po referatu Ljube Davidoviča so šli demokrati danes še korak nazaj in sklenili, da se mesto prvotno zahtevanega petega ministra zadovolje samo z državnim podtajni-kom v finančnem ministrstvu. Pač pa so sklenili, da bodo demokrati pri pogajanjih z radikali še naprej podpirali zahtevo muslimanov po drugem ministru na račun radikalov. Istočasno se je vršila seja mus'iman-skega kluba, kateremu je podal dr. Spaho izčrpno poročilo o situaciji in o svojih pogajanjih. Po obširni debati je bilo sklenjeno, naj dr. Spaho vztraja pri svojih zahtevah. Še predno ie bila seja končana, je bil dr. Spaho pozvan na konferenco šefov koaliranih strank, ki so se med tem že zbrali v vladnem predsedstvu. ne more priti v okom, niti s praznimi grožnjami, niti s kundakom, ampak samo z 'modro politiko, ki proži narodu roko in skuša vzpostaviti uničeno zaupanje. „.„.-,. Dr. Korošec je že dovolj zapravil onega kapitala, ki so mu ga v glavnem znesli skupaj drugi ljudje med svetovno vojno. V administraciji, najmanj pa v notranjem ministrstvu, doslej ni pokazal nikake nadpovprečne sposobnosti in taikšna bo brez dvoma tudi sedaj njegova uloga. Vladalo bo načelo, ki gia je prinesel s seboj iz Avstrije in ki se je tam označevalo z besedo »fort-vvurstlerei«. Kolikor se da posneti iz radikalske »Samouprave«, - bo preganjal še v večji meri KDK in njeno javno udejstvovanje. A dr. Korošec bo kmalu spoznal, da bo grizel v kamen. Rešitev krize z nadaljevanjem policijskega režima četvornega kartela je odvzela vsako odgovornost z ramen vodstva KDK. Pred zgodovino je treba ugotoviti, da je odgovornost ,za vse posledice prešla na tisfe faktorje, ki po enomesečnem maltretiranju niso znali nič modrejšega ukreniti, kakor vzpostaviti protihrvatsikl kurz v Jugoslaviji. Klerikalni stranki in dr. Korošcu je seveda vseeno, kam ta stvar vodi, kajti patriotizma v čistem pomenu te besede ta internacionalna papistovska stranka nima in ga ne bo nikoli :mela. Ne bo pa vseeno vsem tistim srbskim, zlasti sr-bijanskim patriotom in odločilnim čini-teljem, ki so doživeli grozore vojne, ki so ob hekatombah nacionalnih žrtev kazali na veliko nacionalno idejo in s tem upravičevali te žrtve. Sedaj se pa nespametno razsipa in zapravlja, kar se je doseglo in ustvarilo s temi ogromnimi žrtvami. Jutri je obletnica, kar ie ogromna velesila Avstriji napovedala vojno mali Srbiji ob navdušenem pritrjevanju vesoljnega klerikalizma, ki je vsemu, kar je bilo narodno, jugoslovansko, grozil s poginom in smrtjo. Danes isti kle-rikalizem. hlapčevsko udinjan cksploa-tatorjem Jugoslavije, napoveduje pogin veliki ideji, ki je ustvarila to državo, ter otvarja novo vojno proti njeni eksistenci. Zaman je bilo takrat, zaman bo danes. Zdrava nacijoniina ideja, ta katero gre v boj KDK, bo atrla v prah vse sovražnike. Odločilna seja šefov V ministrskem predsedništvu je nato ob U. pričela konferenca šefov koaliranih strank. Prisostvoval ji je tudi dr. Voja Marinkovič. Dr. Korošec je povdarjal, da ie ta seja zadnji poskus, da se pride do sporazuma; ako bo ostala zopet brezuspešna, bo moral vrniti mandat. Kai bo potem, ne ve nihče, po njegovem mnenju pa bo sledila bržkone volilna vlada v kateri bo sodelovala KDK kot glavni činitelj. Ce ie torej demokratom in muslimanom ljubše, da izgube 1'oalirane stranke situacijo iz svojih rok, potem nadaljna pogajanja nimajo nikakega smisla. Ta taktika dr. Korošca je očividno zalegla. Demokrati so ia':?< vrir «: 7 P.cstffiif Beograd, 27. Jot. p. V vseh resnih političnih krogih je sestava nove vlade izzvala najslabši vtis. Zlasti se povdarja dejstvo, da je dr. Korošec sprejel v svojo vlado edina dva Hrvata, ki Se držita z Beogradom in ki sta obsojena, da bosta pri svobodnih volitvah popolnoma propadla. Hrvatski kandidat Davidovičeve demokratske stranke dr. Grga Angjelinovič je še pred par dnevi v svojem klubu pripovedoval, da se smatra med Hrvati kakor oni oficir v filmu, ki se v puščavi oprijema edine še nezasute palme ter pričakuje, da ga bo vihar v prihodnjem trenotku zasul. Kljub temu pa je par dni nato sprejel portfelj v dr. Koroščevi vladi. Še bolj žalostna je vloga, ki so jo Velesrbi namenili hrvatskemu klerikalcu Bariču. Tukajšnji politični krogi so prepričani o tem, da bo dr. Korošcu nemogoče vztrajati na dosedanji poziciji, ker bo moral voziti velesrbski pravoslavni voz kot katoliški duhovnik proti sedaj kompaktnemu katoliškemu narodu Hrvatov. Da bi ta očitek kolikor toliko pariral, je sforsiral hrvatskega klerikalca Badiča v vlado. Poslanci KDK so zadnje dni prejeli iz Hrvatske mnogoštevilne protestne izjave hrvatske duhovščine, ki izjavlja, da obsoja politiko, ki jo vodi sedaj dr. Korošec v korist velesrbstva in pravoslavja ter proti katoliškemu hrvatskemu narodu. Tudi sicer se sedanja vlada že po par urah svojega obstoja čuti skrajno nesi-gurno ter ji že popuščajo živci, ker ne ve, kakšno stališče bo zavzela in kako borbo bo vodila KDK. Nova vlada Šteje danes 15 ministrstev, a se bo to število z imenovanjem dr. Šumen-koviča za ministra brez portfelja pomnožilo na 16. Od teh 16 ministrov je 12 Srbov, 2 sta Hrvata, 1 Slovenec in 1 musliman (dr. Spaho). Oba Hrvata (dr. Angjelinovič in Stepan Barič) sta Dalmatinca, prvi je demokrat, drugi klerikalec. Oba imata jako ogrožene mandate ter ima njuno imenovanje predvsem namen, utrditi njuno pozicijo v volilnem okraju. Stepan Barič je po umoru hrvatskih poslancev odkrito obsojal politiko SLS ter je nekaj časa pretil z izstopom iz Koroščevega parlamentarnega kluba. Sedaj je stvar s portfeljem poravnana. Dr. Grga Angjelinovič je poleg dr. Ribarja edini hrvatski poslanec Davidovičeve stranke ter se je v parlamentarnih borbah zadnjih mesecev posebno ostro eksponiral proti KDK in zlasti osebno proti Radiču. InteTe-santno je, da so dali portfelj njemu in ne zmernejšemu dr. Ribarju. Zgodilo se je to očividno pod vplivom dr. Marinkoviča, katerega ožji pristaš je Angjelinovič. Iz Hrvatske v vladi ni nobenega ministra. 12 ministri Srbi je 8 radikalov, 3 de- Beograjski opozicijski list o novi vladi Obnovljeni Koroščevi vladi sta kumovala Velja Vukičevič in dr. Laza Markovič. — Najbolj težka situacija po 1. 1918. — Ponesrečena izbira ministrov Beograd, 27. julija p. Nocojšnje »Novosti* pišejo z ozirom na sestavo dr. Koroščeve vlade med drugim: «Misija dr. Korošca je bila v krizi pred vsem radi zahtev muslimanov z ozirom na razdelitev portfeljev. Zdelo se je za trenutek, da klub dr. Spaha noče ostati v četvorni koaliciji in da smo na potu k novim važnim političnim formacijam. Vendar se je zadeva končala s porazom dr. Spaha, ki je umaknil svoje zahteve bržkone, ker je dobil gotove obljube. Znano je, kaj bo pomenila vlada dr. Korošca, ki sta ji bila babica in kum Velja Vukičevič in dr. Laza Markovič. Istotako je znano, da se v Zagrebu vlada dr. Korošca smatra kot drzna provokacija. More se pričakovati, da bo reakcija Hrvatov močna in da so prekinjene zveze med Beogradom in Zagrebom. Ako se upošteva tudi po- slabšanje zdravstvenega stanja Stepana Radiča, ki povzroča največje skrbi, potem se mora smatrati, da stopa vlada dr. Korošca v izredno težek položaj, kakor še nobena vlada doslej. Splošno je mnenje, da bi bile za tak položaj potrebne največje avtoritete, dočim se je vlada dr. Korošca po svoji sestavi izkazala kot ena najslabših. Položaj se je vrnil v parlament, kakor so zahtevali politiki iz vladne koalicije, ki so bili nesposobni, da ostanejo na višini dogodkov in ki so že enkrat dokazali, da je potrebno sedanjo Narodno skupščino razgnati. Spretnost dr. Korošca v izbiri osebnosti se je ponesrečila, kljub temu da sta bila pritegnjena dva Hrvata, kar ne more izzvati drugega vtisa, kakor da je to vlada hrvatskih renegatov.* Priprave za podpis protivojnega pakta Id se bo izvršil 27. avgusta v Parizu. — Majhen incident med Nemčijo in Francijo Washtagtoa, 27. julija g. Državni tajnik Kellog se bo 18. avgusta odpeljal v Evropo, da se 27. avgusta udeleži podpisa protivojnega pakta v Parizu. Njegovo bivanje v Parizu je preračunano na tri dni. Iz francoskih diplomatskih krogov se izve, da bo imel državni tajnik Kellog pd tej priliki tudi pogajanja z Briandom, Chamberlainom in dr. Stresemannom o aktualnih reparacijskih vprašanjih. Kakor zatrjujejo, namerava prevzeti Kellog posredovalno vlogo med Francijo in Nemčijo, da bi dosegel znižanje po-renske posadke. Kakor že znano, je Mussolini izjavil, da ga bo pri podpisu protivojnega pakta zastopal eden izmed državnih tajnikov. Tudi še ni gotovo, ali se bo Cham-berlain osebno udeležil podpisa, aLi ga bo zastopal lord Cushendun. Berlin, 27. julija s. Kakor namigujejo listi, je verjetno, da dr. Stresemann ne bo mogel potovati v Pariz, če bo francoska vlada vztrajala na tem, da mora Nemčija izročiti one tri mlade Nemce, ki so strgali zastavo na francoski oficirski kazini v Zweibrucke-nu. Vsekakor je gotovo, da so se oni trije ljudje že poskrili, tako da jih nemška vlada danes sploh ne more prijeti Ja iztočiti Fran- cozom. Nemčija bi bila po porenskl pogodbi obvezana, da jih izroči. London, 27. julija (be) V ponedeljek se bo vršila v spodnji zbornici velika debata o Keliogovem protivojnem paktu. Izgon Bele Kuna Dunaj, 27. julija, h Bela Kun je * da* našnjim dnem odsedel 3 mesečno kazen in je formelno izpuščen iz zaporov deželnega sodišča. Policija prevzame sedaj jetnika pod nadzorstvo. Kdaj bodo Belo Kuna po razsodbi sodišča odposlali preko meje v Rusijo, še ni gotovo. Policijske oblasti stro* go skrivajo dan in uro odhoda. Ojačena policijska straža pred deželnim sodiščem ni dovoljevala nikakega zbiranja in je vse demonstrante razpršila. Poljski protest v Moskvi Moskva, 27. julija, (be.) Poljski poslanik je protestiral proti govoru Buharina na zadnjem kongresu komunistične internaci« jonale, ki je izjavil, da je treba posvetiti razvoju komunistične stranke na Poljskem vso pozornost in da predstavlja poljska komunistična stranka važen Vojaški in re* volucijonarni instrument. o o v c V njenega parlamenta« narc^i.e kmečke slranlic. — Vznemirljive govorice. — Vlada prepovedala poročanje o žara tis tičnem parlamentu Bnk&reffta, «7. JoUja. g. Istočasno % izrednim usedanjem parlamenta se je vršilo včeraj ▼ domu narodne kmečke stranke zbo- mokrati tn general Hadžič, ki kot vojak ne pripada nobeni stranki. Radikalskl ministri so po večini iz najbližje okolice Velje Vuki-čeviča; sem spadajo zlasti gg. Miiorad Vu-jlčič (pravde) Dragiša Cvetkovlč (vere) dr. Vlada AndrM (poljedelstvo), dr. Bogoljub Kujundžič (pošte) in Daka Popovič (agrarna reforma). Novi finančni minister dr. Niko S u b o t i č spada me«l »nevfcralce« v radl-kalskem klubu, ravnotako novi minister sa-obračaja Andra Stanič in minister narodnega zdravja dr. Ceda M i h a J1 o v i 6. Pri demokratih je dobila Davidovičeva skupina 2 mesti (Orol ln P. Markovič), Matinkoviče-va pa 3 (Marinkovič, Angjelinovič, Sumen-kovič). V Koroščevi vladi J« 11 ministrov, ki so bili že opetovano člani vlade, 5 pa Je novincev in sicer radikali Dragiša Cvetkovlč, dr. Čeda Mehajlovič, Daka Popovič in Nikola Subotič ter edini hrvatski klerikalec Barič. Minister Cvetkovič je po poklicu inže-njer, je župan občine Niš in je bil v septembru prvič izvoljen kot Vukičevičev protikandidat proti listi bivšega ministrskega predsednika, radikalskega centrumaša Uzu-novi£a. Dr. M i h a j 1 o v i č je kopališki zdravnik v Vrnjački banji. Udejstvoval se je v demokratski stranki, pri lanskih volitvah pa je prestopil v radikale, ki so mu dali mandat. Minister Daka Popovič Je po-poklicu inženjer in zastopa okrožje Novi Sad Tudi on je še le v septembru prišel kot vu-kičevičevec v Narodno skupščino. Minister za finance dr. Nikola Subotič, advokat po poklicu, je znan kot predsednik finančnega odbora ter je eden starejših parlamentarcev. Minister Barič je bil dolga leta glavni agitator klerikalne stranke v Dalmaciji, kjer je izdajal tudi razne klerikalne novine. Rodom je iz Zemuna. Zanimivo je, da Je dr. Korošec prevzel poleg predsedništva tudi ministrstvo notranjih del. Kakor poročajo beograjski listi, mu je bilo to ministrstvo direktno vsiljeno, ker so se ga branili i radikali i demokrati. »Politika« pravi, da demokrati niso reflektirali na ta portfelj, da ne bi bili užaljeni radikali, ti pa niso hoteli, ker niso imeli »pravega« kandidata. Tako je ostal ta resort dr. Korošcu, ki ga ni bil »mnogo oduševljen«, ali ga je končno le sprejel. Seveda so razlogi za postopanje radikalov in demokratov, za katere je baš ta resort bil vedno predmet ogorčenih borb, povsem drugi nego jih navaja »Politika«. Hotelo se- je naprtiti dr. -Ko-rošcu le splošno odgovornost za novo vlado temveč tudi še specijelno odgovornost za vodstvo notranje politike odnosno borbe proti prečanom Opozicija vidi v tem posebno perfidijo hegemonistov. Interesantno je tudi, da je dosedanji minister gradjevin Pera Markovič prepustil svoj resort dr. Angjelinoviču, ter je prevzel ministrstvo za šume in rude, ki ga Srbijan-ci očividno niso hoteli »zaupati« prečanu Angjelinoviču. rovanje takozvanega okrnjenega parlamenta. D asi Je narodna kmečka stranka za to zasedanje razvila po državi veliko propagando, vendar se ga niso udeležili vsi poslanci polnoštevilno. V vladnih krogih zatrjujejo, da to zasedanje ne more imeti pozitivnega uspeha ter je samo protestnega značaja. Vse delo je osredotočeno v Izvrševalnem odboru stranke, ki bo temu okrnjenemu parlamentu predložil resolucijo narodne kmečke stranke, v kateri bo protestiral proti postopanju vlade glede inozemskega posojila Resolucija bo naglašala, da so pogoji, pod katerimi je vlada pripravljena sprejeti inozemsko poso- jilo, Izredno neugodni in m državo nevarni. Ta komunike bo baje nato izročen regent-skemu svetu. O poteku seje okrnjenega parlamenta se čuva stroga tajnost, ker Je vlada pr^>oveda-la listom, da bi o teh sejah poročali. Zaradi tega krožijo govorice, da pripravlja okrnjeni parlament nasilno akcijo proti sedanji vladi. Te govorice pa so popolnoma neverjetne. Veliko pooomost Je tavala okolnost, da se je voditelj narodne kmečke stranke Julij Maniu v nedeljo ob priliki zadušnice za pokojnim kraljem v Curtea de Argea dalje časa razgotarjal s kraljico in nekaterimi člani regentskega sveta. Nekateri vidijo v tem dobro znamenje za razvoj notranje politične situacije. Dr. Beneš o nevarnosti Velike Nemčije Francoski tisk razkriva ozadje tovanja v Pari Pariz, 37. Juftja s. »Echo de Pariš« objavlja danes podrobnosti o zadnjem potovanju dr. Beneša v London in Berlin Kakor poroča list, je dr. Beneš pri tej priliki zelo jasno govoril o priključitvenem vprašanju. Predložil je državnemu tajniku Schubertu, ki je takrat zastopal zunanjega ministra dr. Stresemanna točno vprašanje, ali hoče Nemčija vojno, ker bo priključitev gotovo privedla do nje. zadnjega dr. Beneševega po-z in London V Londonu je ime! poročevalec Istega lista razgovor z eno izmed vodilnih političnih osebnosti, ki je točno naglasila nevarnosti priključitve. Nemčija bo potem, tako je izjavil angleški politik, mejila direktno na Madžarsko, Jugoslavijo in Italijo in si bo germansko in romansko pleme stalo na Bren-nerju nasproti. Glede aktivnega dela za pro pagando v smeri priključitve se nikakor ne sme udajati iluzijam. Žalosten povratek Nobilovih žrtev Mariano je moral ostati v norveški bolnici. — Filmski posnetki razviti. — Dr. Behounek se vrača v Prago Kodanj, 27. julija g. Kakor poročajo listi o potovanju Nobilove ekspedicije, je njihova pot v domovino polna očitkov in razočaranja. V Kodanju je občinstvo pričelo, ko je zagledalo Zappi-ja, vzklikati: Malmgreen, Malmgreen! Nobile je očividno zelo izčrpan. Mariano, ki so ga z ladjo «Citta di Milano» pripeljali v Narvik je moral ostati v tamkajšnji bolnici, ker ni bil zmožen za nadaljno pot. Na švedski postaji Kiru-na je pričakovalo italijansko polarno ekspedicijo kakih 3000 oseb. Dočim so Švedi, ki potujejo tudi z Italijani, odšii takoj v restavracijo, so jim Italijani sledili še le pozneje. Nobila je šel iskat Lundborg ter ga je peljal v restavracijo. Vsi Italijani so videti zelo izmučeni. Pri povratku je prebivalstvo Švedom prirejalo ovacije, za katar e so se zahvaljevali tudi Italijan. Oslo, 27. julija g. Sedaj so razvili filmske posnetke, ki jih je napravil operater ruskega letalca Cuhnovskega. Slike jasno kažejo, da so bile na ledeni ploskvi tri. in ne kakor zatrjujejo Italijani, dve osebi. V norveškem časopisju so se pojavile v zvezi s tem dejstvom najgroznejše vesti. Oslo, 27. julija s. Profesor dr. Behounek je s svojo sestro prispel v Narvik in bo iz Osla nadaljeval pot v Prago.. Novinarjem je izjavil, da je Malmgreen tožil najprej o bolečinah v desnem kolku, da pa je bil že precej okreval, ko je odšel na pot. Behounek je dobil vtis, da je šel Malmgreen z najboijš;mi na-dami in največjim optimizmom na pot. Obžaloval je one, ki so ostali v polarnih krajih in iz njegovih besed ie bilo povzeti, da smatra njihov položaj za mnogo slabši kot svoj lasten in usodo svojih spremljevalcev. Oslo. 27. julija s. Neki švedski list je razpisal nagrado 10.000 švedskih kron za onega, truplo. ki bi našel Maimgreenovo Strašna povodenj v Amurskem ozemlju Katastrofalno razdejanje. — Veliko število človeških žrtev. Ves promet ustavljen Berlin, 27. julija, s. Po brzojavki iz Moskve je nastopila ob reki Amur na meji med Rusijo in Mandžurijo velika vodna katastrofa, ki prekaša povodenj; iz leta 1924. Amur in vsi njegovi pritoki so prestopili bregove ter povzročili velika opustošenja. Reka Seja se je razlila kot morje v dolino in odnesla s seboj- hiše, živino in vse kar ji je bilo na poti. Mnogo vasi je popolnoma razdejanih. Pod razvalinami podrtih hiš je pokopanih mnogo ljudi. Točno število mrtvih še ni ugotovljeno. Živino je voda v vseh vaseh, ki leže ob rekah, popolnoma uničila. Amur sam nudi strašno sliko. Na njegovih valovih plavajo hiše, skednji in trupla na stotine utopljenih živali. Pomožna akcija da bi Jim prej odstranila Žele; gre le za tem, ljudi iz ogroženih krajev. Železniški promet je popolnoma ustavljen. Pri Kabarov-ku lije neprestano dež Tudi iz ozemlja ob reki Usuri poročajo o velikih nevihtah in opustošenjih. Pritok Imam divja z veliko silo v dolino in ruši vse pred seboj. Tudi tukaj je prebivalstvo, kolikor ga ni zalotila voda, na begu. Po-vodnji stopnjujejo še močni viharji. Ob reki Seji je voda v enem dnevu uničila 11 vasi. Mesto Seja je popolnoma pod vodo. Meteorološke opazovalnice po raznih ruskih obser-vatorjih sklepajo, da se bo katastrofa še bolj razširila. stro®o tajnost, ker se bofle inoreMtnA veHktt gospodarskih oškodovani. Finančne oblasti, Id to odkrile malverMcije, »o približno ocenile škodo in računajo, da ]e država oškodovana za 25 do 30 milijonov mark. Senzacijonalno razkritje milijonskih goljufij z nemškim vojnim posojilom Aretacija tajnika Hugona Stinnesa. — Država oškodovana za več milijonov mark Berltn, 27. julija, g. Tukaj vzbuja veliko senzacijo goljufija pri vnovčevanju obvez« nic vojnega posojila, zaradi česar je bil aretiran privatni tajnik Stinnesa mlajšega, Wald popoln uspeh na zboro-rovanju v korist njih stanu in našega šolstva ter jim je s tem dokazalo pozornost za njihove težnje. Delegatje, približno 200 po številu, so kljub hudi vročini pazno sledili stvarnim izvajanjem posameznih referentov in je dosegla skupščina po 19 urnem delu popolno zadovoljstvo. Naše učiteljstvo ni samo slikalo na skupščini žalostnega stanja, v katerem se nahaja naše državno uradništvo, temveč je zavzelo svoje stališče tudi napram raznim vprašanjem, ki se tičejo naše prosvete ali pa splošno našega notranjega državnega ustroja. Delegacija je sprejela na predlog poverjenika UJU gosp S k u 1 j a žalno izjavo na naslov bratskega hrvatskega naroda, ki je bil tako globoko prizadet po usodnem dogodku 20. junija v Narodni skupščini. Izjavo smo že prinesli v nedeljskem . Blagajniško poročilo je podal glavni blagajnik gosp. Rado G r u m, ki je poročal, da je imelo UJU v preteklem letu 2 milijona 449.915.25 Din denarnega prometa. O notranjem stanju naše učiteljske arga-nizacije pa je podal nad vse zanimive številke in podatke glavni tajnik gosp. Josip Kobal, ki je omenjal tudi ves idejni po-kret in podrobneje poročal o izvenšolskem delovanju naših kulturnih pijonirjev. Odsek za narodno šolstvo je ugotovil, da ni naše obmejno šolstvo v nič kaj zadovoljivem stanju glede na slovenske in državne zahteve. Posebno žalostne razmere so zavladale v Prekmurju, kjer se na račun rosvete in narodnega šolstva vrše zadjje ise politične kupčije. Na bolehne razmere obmejnega šolstva s posebnim ozirom na Prekmurje, je UJU opozorilo že pred leti našo državno upravo in se je predložila zastopnikom oblastev obširna spomenica, vendar še ni nikakega izboljšanja perečega položaja. Zaradi resnosti zadeve se bo 7ršil prvi večji sestanek UJU na prekmurskih tleh. Na predlog gospodarskega odseka si ustanovi organizacija Ali je sprejel 500 Din nagrade za svoje junaško delo in hitro odpotoval nazaj v Ki-Čevo zaradi bolezni v družini. Čez nekaj dni pa gre v selo Donje Egri. ker je že dobil aro, da tudi tam ubije vampirja ali volkodlaka. ki davi ovce kmetom. Gazdi Gjorgju je odleglo, ker se je :ešil nesreče in tudi drugi bitni jski mesarii so dobre volje, ker nimnio v»č skrbi in imajo vsi svoje ovce na pašnikih po bitoljskem polju. Morilec mlinarja Goloba prijet Zidani most, 27. julija. Kakor smo že poročali, je bil v noči od 24. na 25. t. m. umorjen v Sp. Bresnu pri Zidanem mostu 63 let stari posestnik in mlinar Ivan Golob, p. d. Čibej. Umorjen je bil najbrže v spanju v svoji sobi, kjer ga je našel zjutraj mrtvega v postelji nje* gov sin, ko mu je prinesel zajtrk. Danes so aretirali kot osumljenega zločina 61 letne* la Frana Brečka, doma iz Sela pri Laškem. Pri njem so namreč našli na perilu kakor tudi na denarju krvave madeže. Pri sebi je imel smo še 300 Din, dočim je bilo Golobu oropanih 430 Din. Ure, ki je umorjenemu Golobu izginila, niso našli pri osumljencu. Aretirani Fran Brečko, je bil svoječasno Popolnoma novo I PrviC v Ljubljani! Danes nedosegljivi junak TOM MIX ▼ nejnovejšein filma Zadnja dirka Vstaja Indijancev. Koiii še bolj sami zase in jih tudi natakarica ni motila. Ostali so v gostilni ves dan do večera in niso naročevaJi alkoholnih pijač. Zadovoljili so se s pokaiicami in nekaj malega so jedli. Pozneje so se zabavali nudi s tem, da so balinali. Zvečer so se topet vsedli k mizi in se pričeli pomenkovati med seboj. Natakarici so se zdeli ves čas nekam sumljivi, vendar ji niso dali nikakega posebnega povoda, da bi to svojo misel napram komu izrazila. Zvečer se je eden njih odstranil ter privedel s seboj mehanika, ki so ga vsi povabili, da je sedel k njihovi mizi. Vsi štirje so nadaljevali z živahnim pogovorom do okrog 21., nakar se je mehanik za trenutek oprostil ter odšel iz gostilne, češ da se bo kmalu vrnil. Vrnil se je že 6.z dobre pol ure, a ne sam. Tik za njim so sledili tudi štirje policijski agenti, dočim sta bila zunaj na straži še dva stražnika. Detektivi so takoj pristopili do mize sumljive trojice in vsem brez prevelikih formalnosti napovedali aretacijo. Aretiranci so bili tako globoko presenečeni, da se aretaciji niso niti malo upirali. Za to niči ni bilo časa, ker so že imeii v trenutku povezane roke. Novica o senzacionalni aretaciji se prav hitro raznesla v šentjakobskem delu mesta Kmalu se ie tudi zaznalo, kdo so aretiranci, ki jih je medtem že odpeljal pripravljeni jetniški voz na policijsko direkcijo. Bili so to trije brezposelni mesarski pomočniki Jakob Pajk. doma iz Velike Lcke, Josip Javornik z Iga ter še njun tretji tovariš, čigar ime nam ni znano. Kakor smo informirani, se je posrečilo policiji z aretacijo te trojice spraviti na varno vsaj en del izredno opasne svedrov-ske bratovščine. Bandit« so bili oboroženi z revolverji, niso pa imeli pripravnega vlomilskega orodja. Zato so skušali priteg- __________ _____ _______„ _____________ niti v družbo zgoraj omenjenega mehani- J premožen človek; 1. 1921. je prišel iz Ame* ka. ki naj bi jih sproti zalagal s svedrov- Po akademiji bo na Taboru s spremlje- rike, kjer je bil 15 let. Takrat je prinesel Kulturni pregled Madrigali. skladatelj Odaka. Oratorijski zbor cerkve sv. Marka v Zagrebu bo letos v jeseni izvajal madrigalne zbore znanega komponista Krste Odaka, katere je skladatelj napisal za madrigalni zbor v Stuttgar-tu na Nemškem. Dela so strogo oratorijske-ga značaja. Schubertova proslava r Zagrebu. Stoletnico smrti Franca Schuberta bodo obhajali letos na jesen tudi v Zagrebu. Filharmonija bo izvajala njegovi simfoniji v C - duru in H - molu, pevsko društvo »K 8849 * Kolesarska nezgoda. Pišejo nam: Ts dni se Je vračaj Vinko Zorko, trgovec iz Sv. Benedikta v Slov. Goricah, na tvojem motorju BSA iz Ptuja proti Sv. Benediktu Nasproti mu je prlvozH s kolesom kovač g. M. tako nerodno, da sta trčila z vso silo skupaj. Sunek je bil tako močan, da Je kolesarju popolnoma zdrobil kolo, dočim je bil kolesar sam hudo poškodovan. G. Zorko kot spreten vozač Je dobil le manjše poškodbe na motorju ter se Je v nekaj minutah zopet odpeljal dalje. * Milijonska škoda zaradi ekpslozlje. Ka kor naknadno iz Kotora poročajo, je ob priliki eksplozije municije vojne mornarice v Opatovu pogorelo tudi strelišče. Ranjen je bil pri tem stražnik, ki Je bil v službi pri skladišču. Škoda se ceni na več milijonov dinarjev. Vodi se preiskava, da se ugotovi vzrok eksplozije. * Starka zgorela ▼ goreči hlšL Iz Srem-sfte Mltrovlce poročajo o požaru v selu De-Janovcl, ki je zahteval človeško žrtev. Ko so seljaki bili zaposleni na polju, Je na doslej nepojasnjen način nastal požar v hiši Milana Cvejiča, kjer Je bila doma samo stara mati, zaposlena v kuhinji. Starka je požar opazila šele, ko ie lesena liša že bila v plamenih. Hoteča pobegniti iz goreče hiše je starka padla v plamtečo slamo tn obležala v ognju. Hiša je pogorela do ta!. Nesrečna rodbina je ostala brez strehe. * Velik proces v Starem gradu. Pred ko-tarškim sodiščem v Starem gradu v Dalmaciji se je prošlo sredo pričel velik pro-ceš. Na obtožni klopi Je sedelo 323 občinar-jev, ki jih je tožil občinski zdravnik dr. Baldo Politeo, ker so vložili proti njemu pritožbo pri oblastnem odboru v Splitu, da zanemarja svojo dolžnost. Obtožence so bra nili štirje odvetniki. Vsi obtoženci so bili oproščeni. * Strela adarlla r cerkev. Ob močnem grmenju in bliskanju je v Slavonskem Bro-du predvčerajšnjim udarila strela v frančiškansko cerkev. Šele nedavno popravljena cerkev je močno poškodovana zlasti streha je zelo Taztrgana. Ogenj se zaradi naliva nI pojavil. Strela Je udarila tudi v skladišče tamkajšnje podružnice Jugobanke. Požar je bil lokaliziran. sprejemamo Ob sobotah male oglase samo do 2* ure. Ne zamudite pravočasno naročiti v oglasnem oddelku »Jutra« v Prešernovi ulici 4 • Velik požar v Osjeku. V četrtek ponoči Je v Osjeku na doslej nepojasnjen način nastal požar v novem mlinu Dragothia Engel-harta v ulici Vojvode Mišiča v dolnjem mestu. Mlin je popolnoma pogorel, istotako tudi vse naprave, stroji in večja količina moke. Škoda se ceni na 8 milijonov dinarjev * Huda nesreča na Dravi. Na dravski obali pri Virju Je bilo prošlo nedeljo živahno vrvenje. Zaradi velike vročine je staro in mlado iskalo ohlajenja v valovih. Krogu še-sterih kopalcev se Je pridružil tudi mladi trgovec Josip šumandl. Igraje se v vodi je družba prišla v neki globok tolmun, kjer so se štirje začeli potapljati in klicati na po-rnočo, ker niso zndali plavati. Na pomoč je prihltel tudi šumandl ter rešil iz nevarnosti dve gospodični. Ko Je bila na varnem vsa mala družba, so šele pogrešili pogumnega reševalca. Neki odvetnik iz Vir-ja se Je spustil v globino ter potegnil iz vode šumandlovo truplo. Navzoči so ga šku šali privesti zopet v življenje, a brez uspeha. ♦ Vlom ▼ Zaloga. Dosedal še neznani elementi so vdrli v noči*od 22. na Ž3. t. m. v trafiko g. Cirila Požarja v Zalogu in odnesli kovanega denarja v vrednosti okroglo 750 Din. Vlomilci so bil cigaretarjl, ker so odnesli Ie cigarete pustili pa so cigare in druge tobačne izdelke nedotaknjene. Ko so odšli, so pustili vrata na stežaj odprta. * Požar ▼ Dol. Logatcu. V ponedeljek ponoči ob tričetrt na 24. je v Dol. Logatcu udarila strela v kozolec posestnika Jakoba Maslja. Pod kozolcem so bili spravljeni vozovi, sani, drva, in razno poljsko orodje. Zgoraj je bilo polno krme ln slame, tako da Je bil v nevarnosti sosednji Hamerlitzov kozolec. K sreči pa je začel pihati veter v nasprotno stran proti Sokorskemu domu. Na lice mesta je prihitelo takoj domače gasilno društvo. Gašenje je bilo otežkočeno, ker nI bilo mogoče najti stika za brizganje vode. Končno se Je Is posrečilo, nakar je začela nova motorna brizgalna metati debele curke na goreči kozolec. Jako vztrajno se je pokazalo gasilno društvo iz Gor. Logatca, ki Je takoj prihitelo in stopilo v akcijo. Zanimivo je, da Je to v kratkem že četrti požar v Dol. Logatcu. • Velik požar ▼ TovarISevu. Kakor Javljajo Iz Novega Sada, je v torek zvečer v selu Tovariševo nastal velik požar, ki je 1 i namili! da Fox-Film-KorporacHa fe. d. Zagreb, C-ulica št. 2, osnemu, ki prinese film »Izdaz sunca«, ki se je zgubil 25. julija t 1. popoldne v vozu III. razreda med Zidanim mostom in Trbovljami. Najditelj naj javi najdenino ogl. oddellku »Jutra« ali naravnost na gornji naslov. 8995 objel gospodanfct poslopja premožnih posestnikov Jovana Toma ln Petra Kelbana. Ker je bilo v poslopjih mnogo slame, sena lin plev, se Je ogenj bliskovito Siril ln v najkrajšem času uničil omenjene objekte. Le energični gasilni akciji se Je posrečilo, omejiti požar In obvarovati obsežno selo velike katastrofe. Škoda se ceni na pol milijona dinarjev. * Pri želodčnih In jetrnih boleznih, želod čnem kamnu, zlatenici uredi naravna grem-čica »Franz-Josef« prebavo popolnoma. Izkušnje nas uče, da Je posebno uspešna kura grenčice »Franz-Josef«, ko jo spiješ zmešano s toplo vodo zjutTaj na tešč želodec. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. * Obleke kemično čisti, barva, pllslra In lika tovarna Jos. Relch. • Foto-Staut povečava fotografira najceneje. Gosposvetska l-II. 1323 ♦ Požar v cirkusu. V Vukovaru Je v sredo zvečer nastal požar v cirkusu Karli, ki prireja tamkaj predstave. Razbila se Je karbidna svetiljka, zaradi česar se Je vnel ves šotor in je nastala velika panika med občinstvom. Tudi hleva Je ogenj popolnoma uničil, vendar pa se Je posrečilo, da so skoro vse živali spravili še pravočasno na varno. Iz Ljubljane a— Male oglase ln druge objave sprejema oglasni oddelek »Jutra« v Prešernovi ulici štev. 4., danes v soboto samo do 2. popoldne. Torej ne zamudite, ker uredništvo objav, za katere je plačati predpisano takso, ne bo sprejemalo. u— Proslava 30 letnice Društva delovodij ln industrijskih uradnikov v Ljubljani se predloži zaradi tehničnih ovir na nedoločen čas. Redno mesečno zborovanje bo 4 avgusta ob 8. zvečer v prostorih hotela štrukelj. Sprejemali se bodo tudi novi člani. 1323 u— Iz krajevnega središča TM. Danes ob 19. bo v Akademskem kolegiju Izredna seja širšega odbora. Prosim vse člane in članice, da se sigurno udeleže. Tajnik. u— Kubanski kozakl so dospeli lz Bleda, v Ljubljano in bodo priredili veliko tekmo jutri v nedeljo ob 17, na igrišču ASK Pri-morja, Dunajska cesta. Več na lepakih. u— Dr. Breskvar do preklica ne ordlnlra. 1326 o— Pozabljen del mesta. Leto za letom prosjačimo prebivalci ob zapuščeni Streli-ški ulici in njeni okolici, da bi se gospoda z magistrata ozrla malo tudi na nas, a vse naše prošnje so bob ob steno. Pred leti začeta regulacija te skoro najprometneiše ljubljanske ceste se ne premakne dalje in ne privoščijo nam niti najskromnejših obcestnih hodnikov, da bi mogli varno hoditi svojo pot, kaj šele, da bi se spravili na tlakovanje tudi tega dela mesta. Poleti smo v prahu, pozimi pa v mlakužah, a vse naše upravičene pritožbe so zaman. Ta del mesta je postal zdaj eden najlepših, saj je posejan z ličnimi vilami, le magistratna drvarnica vzdolž Streliške ulice kazi celotno okolioo in skrajni čas bi že bil, da bi magistrat ta krasen prostor zazidal s kako lepo, večjo stavbo, ki bi povzdignila celotno okolico, drvarnico pa, če jo že na vsak način potrebuje, naj bi postavil ob železniškem tiru pri klavnici ali kje drugje; nikakor pa ne spada več na mesto, kjer je sedaj. Tudi za dohod na Ljubljanski grad se potegujemo že več let, a istotako zastonj. Vendar nekaj bo treba na vsak način napraviti, kajti tolikega števila prebivalstva se vendar ne bo moglo vedno odvračati s samimi obljubami. Stanovanjska hiša na Poljanski cesti bo sko ro občina zase in tudi ti stanovalci bodo imeli najbližje sprehajališče na Gradu. Treba bo torej na vsak način preiti k dejanjem ter vsaj del večnih obljub tudi izpolniti. Gospoda župana in občinski svet, zlasti pa občinske svetnike iz naše okolice naprošamo, naj že vendar enkrat določijo, da se takoj prične z delom in nam da to, kar že leta in leta prosimo in kar nam je res nujno potrebno. Celotna naša okolica jim bo hvaležna, hvaležen iim bo pa tudi marsikateri tujec, ki se sedaj čudi, da ie ta po naravi tako lep kraj, tako silovito zapuščen ln pozabljen. u— Policijski drobiž. Od četrtka na petek so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 tatvina obleke, 1 tatvina čevljev, 1 tatvina črev, 1 prestopek nevarne grožnje 1 poškodba tuje lastnine, 1 prestopek neprevidne vožnje, 2 prestopka nedostojnega vedenja, 1 prestopek zglaševalnih predpisov, 3 prestopki prekoračenja policijske ure 3 prestopki obrtnega reda, 38 prestopkov uredbe o zapiranju trgovinskih obratovalnic, 14 prestopkov cestnega policijskega reda in 5 prestopkov avtomobilskih predpisov. Tekom četrtka in petka je bilo prijetih več beračev, Florjan C. zaradi nevarne grožnje ter Jože P. zaradi nadlegovanja pasa ntov. u— Razne tatvine. Na Vodnikovem trgu e predvčerajšnjim okradla neznana tatica Frančiško Štihovo. Izmaknila ji je v ugodnem trenotku nočno torbico z vsebino 70 dinarjev ter beležnico. — V noči na 26. t. m. e neznan žepar ukradel Josipu Kovačiču za ozidjem cerkve sv. Jerneja v Sp. Šiški 500 Din gotovine. — V Mostah je neznan »•kolesar« odpeljal pred par dnevi 600 Din vredno kolo, čigar lastnik je bil ključavničar Rok Šetlna. u— Jagode na pesti Posestnica Jera Gre-goričeva ij Nadgorice je imela smolo z jagodami. Pripeljala jih ie včeraj dopoldne nad 10 1 aa trg v Ljubljano, pa pustila za trenutek svoj voziček v Prešernovi ulici )rez nadzorstva. Prav ta Wp pa Je pripodil po ulici neki voznik in prevrnil veziček, da so se razletele Jagode po vsej ulici. Škode ma Gregorčeva okrog 50 Din. Zdaj bo šlo za to, ali bo plačal jagode Tonček M., malce nerodni voznik, ali bo enako neprevidna ženska, ki Je pustila voziček brez nadzorstva, ostala brez plačila. a— Obleko so mu ukradli Kleparski pomočnik Stanko Bitnec, stanujoč v švabiče-vi ulici št. 15 je imel pod streho spravljeno različno obleko in perilo. Menda je za to obleko vedel neznani tat že dalje časa, ali pa je napravil v podstrešje obisk čisto slu- čajno ter odnesel r noč! na petek suknjič, modne Ha če ter različno perilo v vrednosti okrog 600 Din. a— Tatvine t klavnici. V mestni klavnici so tatvine kaj pogoste ter odnašajo tatovi najrazličnejše stvari: od koles do posameznih kosov mesa ln različnih kož. Včeraj dopoldne pa je mesar Josip Ham ugotovil celo, da mu je nekdo ukradel čreva devetih prašičev, ki jih je hnel spravljena v posebnem oddelku. Kakor je bilo ugotovljeno še tekom dopoldneva, se Je nekdo »zmotil« v mišljenju, da so že pozabljena, vzel čreva s seboj ter jih zunaj nekje prodal. a— Neprevidni kolesarji. O kolesarskih nezgodah smo prisiljeni poročati skoro sleherni dan. Toliko nesreč kakor letošnje poletje se že zlepa ni pripetilo. Predsnočnjim je neznan kolesar povozil zopet na Vodnikovem trgu nekega dijaka ter ga hudo poškodoval na nogi. včeraj popoldne pa je prišlo do kolesarskega karambola v Bohoričevi ulici, pri čemer se le dijaku Niku P. močno poškodovano kolo, kolesar sam pa Je odnesel le nekaj prask. Karambol je zakrivil Avgust S., ki je nepravilno vozil po levi strani ceste. Moral bo, seveda, nositi kazenske posledice. a— Tatvina Ustnico. Kovaški pomočnik Pavel Ogrin iz Vel. Ligojne Je bil predvčerajšnjim popoldne zaposlen pri popravljanju ograje pred tovarno »Zmaj« na Miklošičevi cesti. V vročini je Ogrin, seveda, odložil suknjič ter ga obesil na ograjo Pri tem pa Je bil precej nepreviden, kajti suknjič mu je v ugodnem trenutku preiskal mimoidoči tat ter mu ukradel listnico s 150 Din gotovine. Danes zvečer ob 8. uri na Taboru vzoren telovadni nastop olimpijske sokolske vrste Iz Maribora a— Iz podružnice Jugoslovenske Matice. Ker se mora Jugoslov. Matica v Mariboru zaradi prezidave s svojo pisarno izseliti iz Slovenske ulice št. 2., bo do nadaljnega ura-doval njen tajnik na svojem domu v Smetanovi ulici 30 v II. nadstr. na desni. Člane Matice, ki so zaostali s svojo članarino, bo v prihodnjih dneh posetil inkasant. a_ Nezgode. Na cesti iz Lajtersperga v Maribor je padel s kolesa klepar Friderik Gračnik ter se ranil na desni roki. — V Limbušu je pri delu padel s skednja 31 letni viničar Ivan šniigoc ter dobil težje notranje poškodbe. Ponesrečencema je nudila pivo pomoč rešilna postaja, ki Je ponesrečenega viničarja oddala v bolnico. a— Nasilna tihotapka. V petek zjutraj je blizu Magdalenskega parka finančni stražnik ustavil neki kmečki voziček, na katerem sta sedela mož in žena, ter po kratki preiskavi izvlekel iz njega 2 kg saharina in več kartonov avstrijskega cigaretnega papirja. Kmetica se je s finančnim organom nekaj ča sa prepirala, mož pa je hotel to priliko izrabiti ter je z vso močjo oplazil konja z bičem, da bi zdirjal ter pustil finančnega organa na cesti. Konj je bil pa menda upehan in se ni ganil. In tako so začeli udarci z bičem padati tudi po finančnem stražniku. Stražniku je moral priskočiti na pomoč neki delavec In šele z njegovo pomočjo se je posrečilo ukrotiti hudo tihotapko. a— Lepo Zalko, ki je 21. t. m. v Celju ukradla kolo ter se potem naglo odpravila proti Mariboru, so zalotili v Radvanju orožniki z orožraiške postaje v Studencih, ko so iskali tatove kokoši. Zalka Je .premetena sle-parka ter Je bila že večkrat kaznovana. Zna prepričevalno nastopati in Je v Radvanju sleparila pod imenom Zalke Koroščeve in kot sorodnica ministra. Iz Celja e— Kje je sanitetno oblastvo? Okrog hiše M. S. v Gaberju se širi silen smrad, ker je greznica prenapolnjena. Gnojnica teče po dvorišču in množine mrčesa se pasejo po odpadkhl, ki leže na prostem. V tej hudi vročini je taka nemarnost zelo nevarna. Hišni lastnik je dobil sicer že enkrat nalog, da mora greznico v dveh dneh Izprazniti, a dosedaj tega še ni storil. e_ Umrl je v celjski bolnica 27. t. m. po dolgi bolezni Anton Stepišnik, posestnik iz Trnovelj pri Celju, v starosti 66 let. Blag mu spomin! e— Popravilo kapucinskega mostu ▼ Celju napreduje prav polagoma. Most Je vsako noč za promet z vozili zaprt, kar je, seveda, velika ovira. Ali res ni mogoče zaposliti več delavcev, da bi šlo delo hitreje od rok? V četrtek se je pripeljal neki hlapec z vozom iz Laškega. Ker je most zaprt, mu ni kazalo drugo, kakor da konja izpreže in ga žene po savinjski brvi v mesto, iti to v času, ko e bil v parku koncert in brv polna spreha-alcev. Prosimo občinski urad, da dela na vsak način pospeši. e— čigava je obleka? Nalemnlca Antonija Pajkova v Kasezah je našla v torek zvečer nad kaseškim mostom ob Savinji celo moško obleko, čevlje, perilo in brisačo. Ker ni bilo lastnika nikjer videti, Je Pajkova zadevo prijavila orožnikom, ki so preiskali Savinjo v bližini mostu, a niso našli nikakega trupla. Sumi se, da se je zgodila kaka nesreča. a— Karambol z avtomobili. Na ovinku pri petrovškem mostu na državni cesti sta trči-skupaj dva avtomobila. Avto 16.562 iz Št. Jurja Je vozil proti Celju, avto 14.498 i2 jubljane pa proti Žalcu. Kako se je nesreča zgodila, se ne da dognati, ker oba šofer-zvračata krivdo drug na drugega. Na srečo je povzročena pri obeh avtomobilih le materijelna škoda, ki se ceni na 20.000 Din. •— Zopet tatvina kolesa. Brzojavnemu mojstru Blažu Jagodlču Je bilo ukradeno Izpred gostilne Zumer moško kolo s klopčičem telegrafske žice v skupni vrednosti okoli 3000 Din. Iz Kranja r— Novosti Šmarjetne gore. Na šmarjet« nj gori imajo že letoviščarje. Sedaj priča* kujejo novih iz Avstrije in Hrvatske. Na vrhu pod restavracijo postavljajo sedaj kabine za kopanje. Skupno bo šest kabin ter obenem priprave za pršno kopel in solnčenje. Kabine je dal na razpolago ljub« Ijsnski Higijenski zavod. Ker še ni rešeno vprašanje preskrbe z vodo, se bo kopel začela uporabljati šele prihodnje leto. r— Pri tatvini zalotena. Včeraj opol je stražnik aretiral 52Ietno Marijo D., do« jldne ma iz 2irov, ker je trgovki Marenčičevi na Roženvenskem klancu izmaknila iz zaprte sobe štiri rjuhe v vrednosti 1000 Din. Last* niča jo je zalotila, ko je ukradene rjuho že spravila v jerbas. Izročili so jo okraj« nemu sodišču. r— Odpadlo gostovanje mariborske dra* me. Pretekli četrtek je bilo napovedano go» stovanje grupe mariborskega narodnega gledališča v tukajšnjem Narodnem domu. Dejstvo, da niso mariborski gostje prišli, je zelo neprijetno učinkovalo na številno občinstvo, ki je nameravalo posetiti igro. Tukajšnji Gledališki oder ni prejel od Ma« riborčanov nobenega obvestila o odpovedi gostovanja, zaradi česar ni mogel ob« činstvu odpovedi prej naznaniti. r— Stavbno gibanje. Te dni se bodo vr» šile kolavdacije nekaterih stanovanjskih hiš, katere so večinoma pričeli graditi že lansko jesen Za vselitev so gotove nasled« nje hiše: gg. Leopolda Raceta, Franca Zu* fančiča, dr. Janca, Filipa Pahorja in gdč. Irbančičeve, lastno hišo bo zgradil v Ko« krškem predmestju ob Kokrski cesti zidar g. Jernej Ribnikar. Z Jesenic a— Brivski lokati bodo vsak ponedeljek (če ne bo praznik), ves dan zaprti. — Je» senice«Sava na Gorenjskem. — Brivski obrtniki. 1328 Naši onstran granic p— Neredno delovanje goriških fašijev. Goriški zvezni tajnik Caccese graja v ostri okrožnici neredno poslovanje številnih fa» šijev po deželi. Nekateri že dolgo časa ne pošiljajo svojih mesečnih poročil kljub ur« {»encam iz Gorice. Ponekod fašistično de« ovanje docela počiva. Caccese je hud in grozi da Lo vse prizadete podeželske faši* stične voditelje kratkomalo odstranil, ako ne izvrše v par dneh svojih doslej zamuje« nih dolžnosti. Kdor je fašistični načelnik, naj sodeluje, ako ne more ali noče, pa naj se izgubi iz fašističnih vrst. Ti Cacceseje» vi izbruhi postavljajo v pravo luč prilož« nostne slavospeve fašističnih prvakov o penetraciji njihove ideje med naše ljud« stvo. p— Kako orožniki izsiljujejo izjave are* tirancev. V razpravi proti tržaškim visoko« šolcem je obtoženi Gvidon Vesel odločno zanikal, da bi bili on in tovariši v Gomba« čevi gostilni v Motovunu žalili kralja in načelnika vlade ter bi bili peli in govorili v protinacijonalnem irredentističnem duhu. Predsednik sodišča: Pred orožniki ste iz« povedali drugače. Vse ste priznali in pod« pisali. Pozneje pred preiskovalnim sodni« kom ste pa preklicali svoje prejšnje izja« ve. Obtoženi Vesel: Orožniki so mi pri za« sliševanju povedali, da je moj oče zblaz« nel, ko je izvedel, da sem aretiran in da leži moja mati na smrtni postelji. Ta vest je povzročila v meni tako duševno depre« sijo, da nisem bil več zmožen trezno pre« sojati. Kar so me vprašali, vsemu sem pri« trjeval in podpisal zapisnik. V ječi sem potem izvedel, da ona vest ni bila resnič« na. Predsednik je tekom razpraH-e vprašal tudi obtoženca Fr. Cerkvenika, kako je to, da sedaj zanikuje, dočim je pred orožniki priznal, da so peli protinacijonalne pesmi in je tudi podpisal zapisnik. Cerkvenik: orožniški brigadir, ki me je izpraševal, ni razumel slovenski, jaz pa italijanski no razumem. Brigadir je nekaj napisal in za« hteval, da jaz podpišem ... Tako orožniki strašijo in begajo slovenske aretirance, vča« sih nastopajo proti njim prav nasilno in poslužujejo se celo izmišljotin, kakor v Ve« selovem primeru, ki morajo človeku pre« tresti živce, da izgubi zavest. Orožniški za« pisniki služijo za sodno postopanje, ki ja vrglo v ječe že na stotine nedolžnih Slo« vencev. p— Milko Gombač, žalostni junak ts Motovuna, ki je z lažjo spravil v nesrečo celo vrsto mladih ljudi, je star 26 let in je oženjen. Hrbet ima ukrivljen, očala nosi, pisati ne zna. Član je fašistične stranke in milice! Italijansko ne zna. Pred sodiščem je pripovedoval, da so peli dijaki in drugi mladeniči Mussolinija in kralja žaleče pes« mi in govorili proti Italiji. Branitelj dr. Zennaro: Rad bi izvedel, zakaj je priča Milko Gombač ostal v družbi v gostilni, ko so peli po njegovi izpovedi protidržav« ne pesmi in zakaj ni on kot fašist in mili* čar reagiral na take žalitve? Predsednik se je protivi! in sodni dvor je odbil branite« ljevo vprašanje. Branitelj dr. Zennaro je pojasnil protislovja, v katera je zašel Gom* bač. Prvotno je pred preiskovalnim sodni« kom rekel, da je začel peti protidržavno pesem Grgič, pri obravnavi pa trdi, da so začeli peti vsi hkTatu. Grgič je imel ob tej priliki ofenziven govor, orožnikom pa ie rekel, da je bil govornik Vesel. Gostilničar Josip Gombač pove kot priča, da je Milko tudi njega nekoč ovadil pa se je pokazalo, kako si je bil vse na lepem izmislil. Kot bivši župan mu ni hotel dati nravnostnega spričevala. Delo mu smrdi. Vpokojeni uči« telj Albin Štrekelj pozna Milka Gorobača od mladih let. «Ne samo jaz, ampak vsi, ki ga poznamo, smo prepričani, da Gombač ne more biti prav pri zdravi pameti.» Mil* ko Gombač je ovadil tudi Marijo Klun iz Mislič, da je sovražna državi, pa je bila oproščena, ker ni bilo nikakega dokaza. In tako izprijeno bitje, kakor je Milko Gom« bač, je italijanskim sodnikom proti inteli« gentnim slovenskim fantom dobro došel ovadite!j In priča, da jih vržejo v ječo! p— Slovenski otroci v gradežkem hospi* cu. Goriška fašistična gospoda je napra« vila izlet v Gradež. kjer je posetila mor* ;ki hospic, v katerem se zdravijo slabotni, *!asti škrofulozni otroci. Tam je sedaj 320 otrok-in med temi je 75 odst. adrueorod* nih». Pozdravila je goriško gospodo lOletna Alma Zgubin, ki je govorila tako lepo ita* 'ijanščino, da je bila družba kar ginjena. Božali so lepo AImb in z laskavimi beie* dami so jo obsipali. Potem so izprašaj* otroke, odkod »o doma. Čudili so se \>i da tako lepo izgovarjajo italijanske bese« de. Tržaški «Popolo» sanja ▼ svojem gra» dežkem poročilu o zarji, ki naznanja bo« dočo veliko generacijo one Italije, ki jo je zasnoval Benito Mussolini p— Tramvaj v Trstu je presekal 171etni Ani Habetovi iz Sv. Marije Magdalene Spodnje obe nogi. SkoSla je s tramvaja in padla pod zadnji priklopni voz. Nesrečni« co so takoj operirali. Njeno stanje je zelo opasno. KIJ lit Najboljše, naj trajnejše, zato 13 najcenejše! Dopisi OS1LNICA. Prišel »cm r »vol domači kraj iialo na obisk. Bilo j« to v nedeljo 22. t. m., ko so imeli klerikalci napovedan shod za občinske volitve, ki se bodo vršil« v nedeljo 29. t. m. Za vest, da bo volilni shod, sem zvedel šele tu, •vendar so klerikalci naenkrat razbobnali po vsej Osilnici, da se je sem priklati! neki ljubljanski demokrat, ki hoče razbiti klerikalni shod. Na te govorice sem ko< demokrat odgovoril tako, da sem iel v nedeljo ob 9. uri k sveti maši, v cerkvi argljad la zbral pevce, da smo zapeli v splošno zadovoljstvo vseh Slovencev in obmejnih Hrvatov. I3© sveti maši j« bil pred cerkvijo shod, na katerega }e prišel poslanec g. Škulj. Seveda sem Jel zborovanje poslušat tudi jaz. G. Stalil ;Je mnogo govoril o davkih,#pri čemer j« po stari klerikalni navadi dolžil vsega zla demokrate. O Puniši Račiču pa ni povedal prav ničesar, ker mu ta grdi zločin v Narodni skuip-Ičini pač m šel v račun. Prav tako ni govoril ničesar o tem, da so davki sedaj, ko so klerikalci v vladi, hujši kakor kdaj prej. Ko sem po tričetrturnem poslušanju zapustil shod. Je začel g., poslanec z vso silo udrihati po demokratih in KDK, češ da so to sami brezverci. Zakaj ni govoriJ tega takrat, ko sem bil še jaz navzoč? 0. urednik, diktature tukaj še ne poznajo, vedo pa že, da je na slovensko-hrvatski meji pen drek odkienkal. Osilmičarji, pozivam Vas, da v nedeljo 29. t. m. volite vsi pošteno KDK, ki se edina bori v Beogradu za naše slovenske pravice 1 —v— DOMŽALE. Delni župni izlet IV. oprožja bo v Domžalaih 19. avgusta Polovična vožnja je dovoljena na kamniški progi za Sokole 18., 19. i.n 20. avgusta. Z.!eta se bodo udeležila društva iz kamniškega okraja in gostje iz Ljubljane, Šiške ln Ježice. Ob 14.10 fe Ljubljane. Ob 16 uri javna telovadba. Po telovadb' na Kuharjevem vrtu pri Slokarju veselica, ples in zabava Sodelovala bo godba So.kola I. Ljubljana. Vstopnina 5 Din. Prijatelji iz Moravč in Črnega grabna, z Doba in Vira, iz Radomlja in Kamnika, fe Mengša in Trzina, Dragomlja in Ihana, domžalski Sokol Vas željno pričakuje, da Vas pozdravi in da Vam pokaže sadove svojega dela in življenja. 1322 DEVICA MARIJA V POLJU, 26. t. m. Kako modro se gospodari z občinskim premoženjem v občimi D. M. v Polju, kjer prevladuje krščanski stcijalfeem, naj navedem sledeči slučaj: Pri zadnji seji v nedeljo, dne 22. t. m. se je sklenilo, da se da znanemu plerikalnemu gostilničarju Francetu Anžurju v Vevčah 2500 Din podpore pod pretvezo, da o tvori sporazumno z Delavsko zbornico za Slovenijo in tukajšnjo strokovno organizacijo »Zveza papirniškega delavstva« v svoji hiši ljudsko kuhinjo, za katero živ krst ne čuti potrebe. Delavstvo obstoji večinoma iz domačinov, ki so po večini oženjeni, kar je pa samcev se prehranjujejo pri starših ali svojcih. Čudno, da ni prišel znani specijalist in reor-ganfeator socijaLne oskrbe v naši občini, bivši predsednik »Krščanske zveze« in nekdanji nade-pclni župan g. Kukovica že pred leti na to idejo. Stvar di imela pomen med vojno ali vsaj po prevratu, nikakor pa ne danes, ko si zna pomagati vsakdo brez Kukovice. Kot strokovnjak za ljudske kuhinje pojasnnje Kukovica cilj Anžnrjeve vloge in pripominja, da bo ljudska kuhinja glasom izdanega poslovnika Delavske zbornice pod njenim nadzorstvom in da je on» naklonila tudi nekaj podpore za inventar. Zamolčal je pa iz previdnosti višino te podpore. G Rupert izjavlja, da podpira prošnjo im pozdravlja ustanovitev ljudske kuhinje ter predlaga, nad ie poveri Kukovici. Zapisnik o poteku seje je netočen in pomanjkljiv. Ugotavlja namreč, naj se sklene na predlog g. Bezlaja, da se da Anžurju Din 2500 podpore proti obvezni pogodbi, da bo porabil podporo edino za ljudsko kuhinjo in da bo vzdrževal in vodil isto v sp'ošno zadovoljstvo. Zapisnik pa molči koliko glasov Je bilo »za« in koliko »proti.« Poveritev brezpomembne ljudske kuhinje oziroma podelitev občinske podpore Anžurju ima politično ozadje. Gre za to, da se z občinskim denarjem oškoduje Kuharja. Občina pa ni tako brili antpo financirana, da bi se spuščala v take avanture. V načrtih Je še dovolj nujnejših in koristnejših naprav, ki med nje nedvomno spada v prvi vrsti popravilo mostu črez Ljubljanico, ki Je popolnoma prepuščen razsulu. Plačujemo 152% občinske naklade na direktne davke, dalje najvišjo protipostavno naklado na alkohol, petem naklado na meso, tako da se šibimo pod težo naklad in taks. Za zgradbo šole je moral biti hitro napravljen načrt, ki je veljal 30.000 Din in je ta £!!".>«. k liJVtui«, .J.^iMt oiiw.ua, a Aljau .c.iiU je ostala dobra stara šola. Sklep o podelitvi podpore Anžurju naj »e objavi na vseh občinskih deskah, da ne bodo vedno prazne in da lahko vsakdo bere Kukovičin predlog. ŠOŠTANJ, 26. t. m. Dovolite g. urednik, da s« ie kdo oglasi fe našega premogovnika. Ni potreba posebej omenjati, da se nam rudarjem ne godi najbolje, ker Je že samo delo globoko pod zemljo vezano z največjimi nevarnostmi. Pri našem težavnem poklicu bi nam prišla v tolažbo edina plača, ki bd vsaj delno odgovarjala našemu težavnemu stanu. Tako pa se moramo boriti za svoj obstanek, da Je grozno, posebno še ob tej draginji. Upamo edino le v to, da se gradi velika moderna' elektrarna, ki bo v bodoče po našem mnenju uporabila vsaj tisti del premoga, ki sedaj preostaja za fevoz. In zavest imamo, da bomo vsaj od tedaj naprej delali vse delavne dni v mesecu. Povrnimo se zopet k našemu delil v Jamo! Da Je težaven, se zavedajo tudi naši g. pazniki, saj nam gredo na roko v vseh ozirih, da se nam olajša delo, posebno ker so nekdaj že saini skusili, kako se dela. Ne moremo se pa pohvalno izraziti o nekem« novopečenem pazniku J., ki hoče vpeljati čisto nove metode. Ta mladi gospod paznik pač ne opravlja svoje službe po zgledu starejših paznikov m ne vemo, kakšno bi bilo delo, če bi se mi delavci ravnali povsem po njegovih ukazih. Gospod J. naj malo pomisli, če bi bil zmožen za delo na progi. Kako bi kaj napravi! zarezo v premog itd. Spravil bi pa po našem mnenju skupaj kake vodne cevi, če še tega ni pozabil. Pač se je pa pokazal v sedanji službi mojstra v kaznovanju delavcev. Nc b> mu zamerili, če bi bilo kaznovanje upravičeno. Na tp bi lahko odgovarjali starejši pazniku ki kaznujejo le v skrajni potrebi. Vas, g. J. opozarjamo, da si z neopravičenim kaznovaniem ne boste pridobili odlikovanja. Mi bi samo svetovali, da se ravnajte po zgledu starejših paznikov, ako si hočete pridobita' simpatije delavstva, saj se morate zavedati, da sami izhajate iz njih vrst. Toraj za danes samo to, Se pa to ne bo pa-magalo, se bomo še »glasiti, morebiti cek> na merodajnem mestu, ki ho v tekih slučajih gotovo upoštevalo naše pritožbe. Več starih delavcev. Šport Ilirija : Celje Na športnem prostoru SK Ilirije odigra SK Celje jutri, v nedeljo ob 18. svojo prvo letošnjo tekmo v Ljubljani. Za nasprotni« ka bo imelo močan kombiniran team Iliri« je. SK Celje je eno naših najboljših pro« vincijalnih moštev. Večkrat si je priborilo prvenstvo v celjskem podsaveznem okrož* ju in baš letos je doseglo — kakor smo pi* sali že včeraj — odlične rezultate proti našim vodilnim klubom ISSK Mariboru, IIi» ri ji in Primorju. Celje bo svoj napredek in dobro formo gotovo znalo pokazati tudi povodom jutrišnjega gostovanja v Ljub« ljani. Nacijonalni miting SK Ptuja v Ptuju Jutri se vrši v Ptuju nacijonalni miting SK Ptuja, ki bo sodeč po dosedanjih pri« javah eden največjih, kar se jih vrši letos v naši državi, K startu so se prijavili naj* boljši atleti Ilirije, Primorja, mariborskih klubov in Ptuja. Ilirija in Primorje starta« ta na tem mitingu s približno 30 atleti. Borba v poedinih disciplinah bo izredno ostra in zanimiva, osobito ker je pričako« vati, da se pojavijo na startu tudi zagreb« ški atleti. Skrbna priprava naših najmoč« nejših klubov Ilirije in Primorja za ta na* stop daje mnogo nade, da bo zrušenih več slovenskih rekordov. Da so te nade upra» vičene, nam jamčijo imena Stepišnik, Re* žek, Lojk, Habič, Puc, Perovič, Slapničar, Slamič, Petkovšek, Pavšič, VVallner i. dr., katere štejemo danes med našo lahkoatlet* sko elito. Ptuj je z organizacijo tega velikega mitinga dokazal, da je eden naših prvih lahkoatletskih klubov. Upamo, da bo ob« činstvo znalo ceniti njegova stremljenja za napredek lahke atletike ter se mu za to oddolžilo z mnogobrojnim j>osetom mitin* ga. _ Grafika : Ilirija rez. Pred nekoliko me» seci ustanovljeni rovi ljubljanski športni klub «Grafika» stopi po marljivih pripra« vah in vestnem treningu danes prvič pred javnost. In sicer odigra ob 18. uri prijatelj* sko tekmo z rezervo SK llitije. — V novi klub se je prijavilo tudi več znanih igral« cev starejših klubov, ki danes sicer še ne bodo vsi smeli nastopiti, kljub temu pa ima Grafika tudi za svoj pevi nastop na razpo« lago razmeroma prav dobro moštvo. Juniorske nogometne tekme za pokal SK Ilirije. Prijavni rok za juniorske pokal* ne tekme se podaljša do torka, 31. t. m. ob 18. uri. Istotako se preloži seja med* klubskega odbora za žrebanje protivnikov, ki se vrši v torek ob 20.30 v posebni sobi kavarne «Evropa» — Dosedaj so prijavili sodelovanje poleg SK Ilirije še klubi Mla* dika, Mars, Svoboda in mariborski Želez« ničar. — SK Ilirija. SK Ilirija (nogom sekcija). Za dana« šnjo tekmo s SK Grafiko naj bodo točno ob 17.30 v garderobi igralci Urbančič, Ma« vec, Strehovec, Kirbiš, Varšek, Žitnik, oba Černeta, Franzot, Tomažič, Bergles, Neli. Igralci, ki ne bodo točno na mestu, se bo« do pozvali strogo na odgovor! — Moštvo, ki bo igralo proti SK Celju jutri b 18. uri Vremensko poročilo Meteorološki nivo,H » i ««■» <"*'•< 27. julija 1928. ViSna barometra 308 8 m Kraj Cas i. s> a a C- Smei vetra in brzina v metrih CO •0 ■— Padavine g E > ^ J 1 V v mm do f. nrr opazovan ja B "33 * 03 f— 0 Ljubljana >2 5 ii ob NE 2 O Maribor . . . /622 22 WSW 2 0 Zagreb .... 8. /->2 2 24 63 SW 2 0 Beograd • » . /63 3 2S 49 W 1 0 Sarajevo . . . 7*3 8 23 63 mirno ( 0 megla Skopi je .... 65-3 26 49 mirno 0 Dubrovnik . . 7. 7H4 0 28 ■6" NNE 3 Split . . . ■ . 762-9 29 61 NE 4 0 jt il.lU V «-i-iii.ikl knjigi v (ta kar se izrecno opozarjajo igralci Kicč V..i-kar, Košenina, Jenko, Šiška, Dobeflet u< Verovšek. — Načelnik. Službeno iz LNP. Tajništvo ponovno opozarja klube, da se glasi novi naslov LNPa; Krsnikova ulica 3/11 Športno kopališče SK Ilirija. SK Ilirija javlja cenj. občinstvu, da bo nudila pri vstopu v kopališče ugodnost znižane vstopnine za cca 30 odst. vsem onim, ki se prijavijo v članstvo še do 15. avgusta t. L Kasneje prijavljeni in nanovo sprejeti čla« ni letos ne bodo deležni tega popusta. Pri« jave novih članov, katerim je priložiti po eno sliko je pošiljati na klubov naslov ka* varna Evropa. Kopališče se otvori sredi meseca avgusta. SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Na mitingu SK Ptuja v Ptuju startajo sledeči atleti: Stepišnik, Režek, Habič, Pavšič, Ku« mer, Šporn, Tinta, Senčar. Outrata, Banko, Smersu, Lojk, Dobrovšek, Soukal, Hladnik, Kalčič. Imenovani atleti naj bodo na kolo« dvoru najkasneje ob 5. zjutraj; oni, ki sta« •l<> iz", er I.-M iane mi pridejo Že ▼ S \ Vii •>«".. v ■ i ji ■■ .in i <•.',. i k,i7en» sk^gu s' ii i i. i uri pri Podobniku i / \uiu u.> uui > 4; Gosar, Frece, Bajec, iMihelič, Pelicou v 1 šič, Petrič, da obvezno prisostvujejo st n zaradi aktualnih vprašanj. Obenem naj se udeleže seje vsi aktivni igralci, ki imajo opremo. Dobili bodo novo. — Tajnik II. Velike medklubske kolesarske dirke koL in mot. društva «Sava» v Ljubljani nc progi Ljubljana-Bled, združene e kolesar« skim celodnevnim izletom Članov in članic se vrše v nedeljo 29. t m., z odhodom in startom ob 5. uri na Celovški cesti pri km 2 (gostilna Kos). Prijave dirkačev proti prijavnini 10 Din sprejema društvena pi« sarna Karlovska cesta 4. do najkasneje v soboto 28. t. m. do 6. ure zvečer. Pravico startati imajo vsi verificirani vozači Kotu« raškega saveza SHS. Na razpolago za iz« letnike več avtobusov na trgu Sv. Jakoba proti malenkostni pristojbini. Odhod ob 5. uri zjutraj. ' I Gospodarstvo Naredba o krošnjarjenju V »Službenih Novinah« od 25. t m. It. 169. Je objavljena naredba o krošnjarjenju, ki jo je fedal trgovinski minister dr. Spaho. Po tej naredbi je prepovedano krošnjarjenje v naslednjih krajih ljubljanske ta mariborske oblasti: v Ljubljani, Mariboru, Celju, Ptuju, kakor tudi v letoviščih (Bled, Rogaška Slatina, Dobrna in Radenci) v času kopališke sezije. Ta prepoved pa ne velja za krošnjarje fe krajev, ki uživajo glede krošnjarjenja posebne ugodnosti kakor tudi za proizivode domače hišne industrije, toda le tedaj, če je ta pravica izrecno navedena v krošnjar-skem dovoljenju, kjer morajo biti tudi navedeni predmeti, s katerimi je dovoljeno krošnjarjenje v prepovedanih krajih. Te ugodnosti krošnjarenja, ki veljajo samo za področja oblasti izven Srbije m Črne gore, uživajo prebivalci »rezov Kočevje (vseh občin). Nove mesto (samo občine Cnnošnjice, Poljane mi Smuka) in Črnomelj (občine Butoraj, Ceplje, Doblič, Dol, Dolenja podgora, Dragatuš, Planina. Radence, Stari trg in Tanča gora), in sicer za prodajanje takozvane kočevske robe (oljk i no olje, pogače, citrone, oranže, dateljni, vino fe Drage, smokve, kostanj, lavorovo listje, mandeljni, školjke, riž, sardele in sardine, grozdje, cibebe, bonboni, čokolada, morske ribe in drugi predmeti, ki so Jih dosedaj prodajali); dalje prebivalci gorskega kotara in občin Severin ter BosilJevo glede krošnjarjenja s kočevsko robo, prebivalci ča-barskega sreza poleg tega tudi glede krošnjarjenja z neizdelanimi koralami. Dalje uživajo te ugodnosti prebivalci večjega števila srezov v zagrebški oblasti glede krošnjarjenja z lončarskim blagom in izdelki fe lesa in brusi. Krošnjarji te imotskega sreza splitke oblasti in nekaterih srezov travniške oblasti uživajo v prepovedanih krajih iste ugodnosti glede prodaje drobnega galanterijskega blaga, s katerim so dosedaj krošnjarili. Na letnih sejmih smejo krošnjarji prodajati svoje blago na odprtih stojnicah, v vseh drugih primerih pa to ni dovoljeno. V obmejnih srezih (Logatec, Krap}, RadovUi. Kamnik. Dolnja Lendava. Gornji grad, Ljutomer, Maribor desni in levi breg. Murska Sobota, Pre-valje ki Siovenjgradec) je krošnjarjenje dovoljeno samo prebivalcem dotičnega obmejnega sreza. Za čas odredbe čl. 9., 10. m 23. Uredba o odpiranju in zapiranju obratovalnic. Dovoljenja za krošnjarjenje se bodo izdajala na enotnih for-mularjih. ki jih b" izdalo trgovinsko ministrstvo. ia zadije-ga kongresa Saveza obrtnih udruženj, glede energične borbe proti uredbi o odpiranju in zapiraniu obratovalnic in glede na šle-vilne pritožbe savemih organizacij glede škodljivih novih predpisov, je bilo na izredni seji Saveza sklenjeno, da se 12. avgusta priredijo v vsej državi protestna zborovanja, na katerih bodo zahtevali, da se uredba, v kolikor se nanaša na obrtnike, temeljito spremeni. = Pritožbe saraAi norih določb glede odpiranja in upiranja trgov ia Ljubljanski trgovci z živili (špererijo, delikatesami itd.) se pritožujejo zaradi novih določb glede odpiranja in zapiranja, ker te določbe nikakor ne odgovarjajo potrebam konsumentov. Te trgovine bi se morale odpirati najkasneje ob 7, zjutraj ter bi morale biti odprte do pol 1. popoldne, kajti opoldne, ko zapuščajo uradniki, delavci in nameščenci delo. mora biti dana možnost, da si ti konsumenti nabavijo potrebna živila. — Tudi trgovci s papirjem in pisarniškimi potrebščinami niso zadovoljni z ureditvijo odpiranja ta zapiranja ter je sekcija trgovcev s papirjem in pisarniškimi potrebščinami pri Gremiju trgovcev v Ljubljani že tozadevno intervenirala pri velikem županu ki je deputa :ijj obljubil, da bo upošteval njihove želje, ki gredo za tem, da bi bile te trgovine odprte v času. ko gredo učenci in dijaki v šolo, cd-nosno ko odhajajo iz šole. = Kmetijski »troji in orodje bodo na letošnja jesenski prireditvi Ljubljanskega ve-lesejma (od 1. do 10. septembra) tvorili posebno razstavo. Tako bo ustreženo glede izbire mnogoštevilnim kmetskim gospodarjem, ki bodo prišli na ogled. Uprava vele-sejma vabi vse tvrdke, ki se bavijo c '»delovanjem ali prodajo kmetijskih strojev in orodja, da se poslužijo te prilike in se čim prej prijavijo kot razstavljale! k udeležbi. Cene prostorom so postavljene tako nizko, da se udeležba vsakemu izplača. = Obžni sbor Jugoslovensko - češke tvor-uice bombažnih tiskanin, d. d. v Kranju, se bo vršil 11. avgusta v družbenih prostorih v Kranju (bilanca 1927.) = Naraščanje cen jute. V zadnjem času se opaža na svetovnih tržiščih naglo naraščanje cen jute in izdelkov iz jute. Sirova juta se je v Kalkuti od srede junija do srede julija podražila od 68.5 na 81 rupij. Sorazmerno so *e tudi podražili izdelki od jute. To naraščanje cene je nastopilo navzlic dobri ianski letini ter se pripisuje večji porabi te sirovine in nazadovanju obdelane površine v Indiji. = Razvoj gospodarske konjunkture v Avstriji ln Češkoslovaški. Po pravkar ob* javljenem poročilu avstrijskega instituta za proučevanje konjunkture je zadnji čas v razvoju konjunkture nastopil zastoj in so tudi pogoji za nadaljnji razvoj glede na razvoj svetovnega gospodarstva manj ugod ni. Opaža se velika odvisnost avstrijske in* dustrije od konjunkturnega razvoja dotič« nih industrijskih panog v Nemčiji. Posa« mezne industrije kakor železarska in pa« pirna so še izredno dobro zaposlene, do« slabšalo, institut smatra, da bo nadaljnji razvoj avstrijske konjunkture odvisen od stanja mednarodnega denarnega trga, ki je trenotno precej napeto. — Te dni je izšlo tudi mesečno poročilo češkoslovaške Na* rodne banke, ki ugotavlja, da je gospodar« sko rivljcnj v Češkoslovaški dalje zelo živahno. Koncem maja je bilo le 36.000 brezposelnih, k-r ie za ta letni čas re« kordno nizko stanje, število prekour v in* dustriji je v maju znašalo 1,161.600 kar je za 28 odst, več kakor v aprilu. V juliju je nastopilo olajšanje na denarnem trgu Pov« prečna rentabilnost državnih papirjev, ki se je v juniju dvignila na 5.84 odst je zo* pet padla. Tudi ustanavljanje novih podje* tij je precej živahno. V prvem polletju je bilo v novih podjetjih investiranih 88 mi« lijonov Kč napram 32 milijonom v L pol« letju 1927. = Naglo naraščajoči izvoz čevljev iz Ce-škos'ovaške. Izvoz čevljev iz Češkoslovaške se od leta do leta skokoma dviga. Leta 1923. je češkoslovaška izvozila 840 ton čevljev, lani pa že 7045 ton, tore? preko 8 krat toliko. Glavni konsument češkoslovaških čevljev je sedaj Nemčija, ki leta 192a sploh ni uvažala Čevljev iz Češkoslovaške, lani na je že uvozila 1,800.000 parov v vrednosti 15 milijonov mark. Zaradi velikega uvoza Čevljev Iz Češkoslovaške se je v nemški čevljarski industriji pojavila že težka kriza ter se že pomišlja. kako omejiti uvoz Čevljev. Mnogo čevljev izvaža Češkoslovaška tudi v Anglijo, Levanto ter v države centralne Evrope. = Češkoslovaška plačilna b'!anea aktivna. Po statistiki češkoslovaške Narodne banke, je bila češkoslovaška plačilna bilanca v preteklem letu prvič aktivna za 445.8 milijona Kč, dočim je bila za 1. 1926. še pasivna za 34.5 milijona Kč. Za vsoto, kolikor je znašala aktivnost plačilne bilance, se je torej zmanjšal dolg Češkoslovaške napram inozemstvu, odnosno so se povečale češkoslovaške investicije v inozemstvu. = Linearno povišanje carin v Bolgariji. Kakor poročajo iz Sofije, je bolgarski ministrski svet sklenil, da se ima koeficijent za izračunanje carine v papirnatih levih povišati od 15 na 20 papirnatih levov za 1 zlati lev. = Dobave. Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 30. t. m. ponudbe glede dobave 200 posod za vodo za ognjegasce. Komanda dravske divizijske oblasti v Ljubljani razpisuje prve javne ustmene licitacije glede dobave mesa za časa od 1. oktobra 1928 do 31. marca 1929, in to: 7. avgusta za garnizijo slovenskobistriško v pisarni komande mesta v Slov. Bistrici: 11 avgusta za ljubljansko garnizijo v pisarni intendanture dravske divizijske ohlasti v Ljubljani; dne 14 avgusta za mariborsko garnizijo v pisarni komande mariborskega vojnega okruga in za celjsko garnizijo pri komandi celjskega vojnega okruga; 17. avgusta za ptujsko garnizijo v pisarni komande mesta v Ptuju. Pogoji so na vpogled pri označenih komandah. Borze 37. julija. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet velik, zlasti v devizah na Curih, London. Prago, Trst in Amsterdam. Potrebo v devizah na Trst, Newyork in Budim pešto je krila privatna ponudba, vso ostalo potrebo pa Narodna banka. Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni. Na zagrebškem efektnem tržišču m j« Vojna škoda za malenkost okrepila. Trgova- je nekdaj slovelo t stari Grčiji po svoji modrosti. Danes je le ona pridna gospodinja modra, katera izkoristi 7 prednosti, ki jih nudi 4d*bf Ikrpenhns Mih la se je samo promptna po 436JS — 437.5, dočim je za december notirala 446.5—447.5. Investicijsko je nekoliko popustilo ter se je trgovalo prvotno po 89, pozneje pa po 8S.5. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki samo v Hipotekami po 59.5. v Jugobanki po 88.5 in v Srpski po 145. V industrijskih vrednotah ni bilo zaključkov. Union (Osijek) je ponovno popustil na 150 — 190 brez zaključka. Trboveljska je notirala 4fl6 — 470. Deviie in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.865 — 22.925 (22.895), Berlin 13.58—13.61 (13.595), Bruselj 0—7.9288, Budimpešta 9.90—9.93 (9.915), Curih 1094.1—10971 (1095.6), Dunaj 8.0143—8.0443 (8.0293), London 276.24— — 276.34 (276.54), Newyork 56.815 — 57.015 (56.915), Pariz 0—222.85, Praga 168.22—169.02 (168.62), Trst 296.86—298.S6 ((297.86). Zagreb. Amsterdam 22.8® — 22.925, Dunaj 8.0143 — 8.0443, Berlin 1358 — 13.61, Budimpešta 9.9053 — 9.9353, Milan 296.62 do 298.62, London 276.14 — 276.94, Pariz 221.85 — 223.85, Praga 168.22 — 1G9.02, Curih 1094.1 — 1097.1. Trst. Beograd 33.50 — 33.38. Dunaj 267 do 273, Praga 56.475 — 56.775, Pariz 74.65 do 74.95, London 92.72 — 92.92, Newyork 19.04 — 19.10. Curih 366 in sedem osmink do 368 in sedem osmink; dinarji 33.50—34. Dunaj. Beograd 12.43125 — 12.47125, Berlin 168.91 — 169.41, London 34.37125 do 34.47125, Milan 37.0350 — 37.1350, Newvork 707.40 — 709.90, Pariz 27-6975 — 27.7975, Praga 20.9575 — 21.0375, Curih 136.21 do 136.71. Cnrih. Beograd 9.1275, Berlin 124.0275, Newyork 519.30, London 25.2275, Pariz 20.335 Milan 27-18, Praga 15.39, Budimpešta 90.545, Bukarešta 3.16, Sofija 3.7525, Varšava 58.20, Dunaj 73.275. Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.06, v Berlinu 7.355. Efekti. Ljubljana. Celjska 158 — 0, Ljubljanska kreditna 128—0, Kreditni zavod 170—175, Vevče 105—0. Ruše 265—285, Stavbna 56— 0, šešir 106—0. Zagreb. Državne vrednote; Vojna škoda 437 — 437.5, kasa 437 — 4375, za september 443.5 — 444.5, za december 446.5—447.5, investicijsko 88 — 88.5, agrarne 53 — 55; bančne vrednote: Poljo, stara emisija 17—0, nova emisija 0—16.5, Kreditna 85 — 0, Hipo 59.1 — 61, Jugo 88 — 88.5, Ljubljanska kreditna 126 — 130, Praštediona 950 — 952.5, Srpska 145 — 146, Zemaljska Sarajevo 140 do 150; industrijske vrednote: Narodna šumska 16 — 0, Gutmann 201 — 0, Slaveks 0—108, Slavonija 11 — 12, Drava 385 do 390. Šečerana Osijek 448 — 470, Tvornica vagonov 85 — 95, Union Osijek 150 — 190, Vevče 105 — 110, Dubrovačka 460 — 470. Trbovlje 465 — 470. Beograd. Vojna škoda 437 — 437.5, investicijsko 0 — 88.25._ Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza (27. L m.) Les: Tendenca čvrsta. Zaključenih je bilo 10 vagonov trdih drv, fco vagon naklad, postaja po 17.5. Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slov postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, nova, uzančno blago, brez doplačila, za julij po 295—297.5; turščica (slov. postaja, navadna tarifa, plač. 30 dni): baška, promptna po 340—345; oves: baški. zdrav, rešetan po 275 — 280; moka: <0g>, fco Ljubljana, plač. po prejemu po 515 — 520. Novosadska blagovna borza (27. t. m.) Tendenca nespremenjena. Cene moki so popustile. Promet; 62 vagona pšenice, 32 vagonov turščice, 5 vagonov moke in 3 vagone otrobov. Pšenica: baška in sremska, nova, 79/80 kg, za avgust 237.5—242.5; baška potijska, nova, za avgust 245 — L50; banaška, nova 230 — 235. Oves: banaški in sremski, novi, za avgust 200 — 205 Ječmen: banaški in sremski, novi 21 ">—220. Turščica: baška in sremska 292.5—295; banaška 290 — 292.5. Moka: b*ška <0g» in <0gg» 375 — 385; «2» 355 — 365; <5> 335 do 345: c6> 300 — 310; <7> 255 — 260; <8> 175 — 185. Otrobi: baški, sremski in banaški 165 - 170. Dunajska borza sa kmetijske produkte (26. L m.) V skladu s tendenco na inozemskih borzah je bilo razpoloženje na dunajskem tržišču mirno. Producenti kakor tudi kupci so zelo rezervirani. Zanimanje za pšenico in ri je slabo V turščici je tendenca glede na prijaznejše argentinske notacije nespremenjena. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domaČa, stara 40.5 — 41.5, nova 39 do 40, madžarska Tisa, nova 42 — 42.5. ju-goslovenska. nova 405 — 41; r z: mareh-feldska 38.25 — 88.5, madžarska 36.5 do 36.75; turISiea: 37.5 —• 38; oves: domači 87.25 — 37.75. »premeni! izpoved in rekel, da sta ga s tovarišem pustila rta Br očkovem oto> ku. Samojlovič je hotel kreniti v tisto smer, nakar se je Zappi razburil in si izmislil novo verzijo. Pripovedoval je, da je Malmgreen obležal v ledu in da sta ga z Marianom položila v grob... Profesor Samojlovič je že v začetku idvomil, da govori Italijan resnico. Ko ^a je prišel na krov «Krasina» letalec Cuhnovski, sta se z Zappi jem nekolik kokrat ostro spoprijela. Cuhnovski je zatrjeval, da je videl na ledu tri osebe, dočim je Zappi trdil, da sta bila sama z Marianom in da so ležale poleg njiju mokre hlače, ki so se sušile v vetru. Cuhnovski ni popustil. Kljub temu, da sta Italijana pritiskala, naj razvije film že na ladji, jima ni hotel ugoditi. Po« slal je posnetke v Moskvo, kjer so jih razvili in kopirali z najboljšim materu jalom. Pri tem se je pokazalo, da se dado razločiti na ledu tri osebe. Leta* lec prav nič ne dvomi, da sta imela Ita* lijana s seboj Malmgreena. Vse dose* dan je verzije o njegovi smrti so torej infamna izmišljotina. Čedalje verjet* nejše postaja, dd sta Italijana Malm* greena umorila in snedla. Če je bil švedski učeniak takrat ko je krožil nad skupino Cuhnovski živ ali mrtev, ni mogoče ugotoviti. Domneva se pa, da sta Zappi in Mariano jedla njegovo meso, kosti pa zakopala in skrila. Prav tako je verjetno, da je bil Malm 'green umorjen na višje povelje. Kakor se naknadno ugotavlja, učenjak ni šel rostovoljno na pot iz Nobilovetfa ta* orišča, ampak je bil poslan. To dej* stvo daje povod za težka sumničenja proti generalu. Nobile se je gotovo ho? tel Malmgreena odkrižati, ker se je bal, da bo škodil njegovemu ugledu, če bi razkrinkal početje «Italie» in ne* sposobnost njenega vodje. Zappijevim izpovedbam ne verjame nihče več tudi zaradi tega, ker je na «Krasinu» ugotovil zdravnik, da nista Mariano in Žappi stradala več nego tri do pet dni, ne pa trinajst do petnajst dni, kakor je Zappi lagal v začetku. Nadaljni dokaz, da sta Italijana sned* la Malmgreena, nudi Marianova opo* roka, da sme Zappi snesti njegovo me* so, če tovariš omaga na poti. Italijana sta že sama priznala, da sta oropala Malmgreena živil in obleke. Dognano je tudi, da Malmgreenova skupina ni imela živil za 45 dni, kakor je poro* čal Nobile, ampak za mnogo manj ca* sa. Iz vsega tega je videti, da je No* bile poslal Malmgreena iz taborišča z nalogom, da ga morata spremljevalca odstraniti. ri bo opisal dogodke tako, kakor so se odigrali. Italijani so torej lagali od prvega do zadnjega kakor bi bili domenjeni. Da» nes jim nihče več ničesar ne verjame. Njihov poraz je tem večji, ker kaže moralo fašizma v vsej nagoti pred svetom. m/m mmm MHr - •" 1B mMf: : 1 mr ^^ ^^ m * m j!" t itflftMMttr.i ii* mm mm m c ^iiiiliiPf I 'SM^IlrtffiC&f, 'jjm 4. s ' Gdč. Ljubica Rističeva 17-Ietna hčerka srbskega Industrijalca, ki te Je zdravila v sanatoriju v Louvaiou s svojo sestro in ]e od tam neznano kam Izginila baš iste dni, ko ie izginil bankir L5wenstein, ki se ie malo pre] tudi tam zdravil. Menili so, da Jo ie on od-vedel, a najdba njegovega trupla ]e to domnevo zavrnila. Umor pod hipnotičnim vplivom Debreczinska policija je iskala že leto dni osebo, ki je bila pred tem časom umorila neko bogato posestnico Kiso-vo. Sedaj je javil vodja debreczinske psihijatrične klinike dr. Benedek. da se je neka ženska, ki io oskrbujejo na kliniki, obtožila tega umora. Izpovedala je, da je stala pod hipnotičnim vplivom neke prijateljice, ki ji je ukazala, naj umori njej čisto neznano Kisovo in jo oropa denarnice, ki jo je ta nosila okrog vratu. Navedla je tudi kraj v stanovanju prijateljice, kier sta skrili prazno denarnico in ključ, s katerim je po umoru zaklenila sobo Kisove. Policija je izvršila preiskavo in je oba ta predmeta v resnici našla. Zdaj skuša do- gnati, ali gre samo za slučaj ali pa za verodostojne izpovedi. Morilka je žena nekega policista. Turistični rekord Trije monakovski turisti so postavili rekord, ki mu ni para. V času od 28. jan. t. 1. do 23. jun. so prehodili vso verigo Alp od nižjeavstrijskega Schnee-berga do Mont Blanca. Preplezali so najvišje vrhove na tej črti, Schneeberg. Rax, Hohe Veitsch, Hochschwab, Ge-sause, Rottenmannerske, Wolzerske in Nizke Ture. Grossgiockner, Venediger, Zillertalske, Stubaierske in Otztalske Alpe, Silvretto, Bernino, Todi, Oberalp-Furko, Bernsko visokogorje, VVallis in Mont Blanc. Zdaj so se vrnili domov. Poskusi z novim letalom Na berlinskem glavnem leta išču preizkušajo nov model letala, ki odleti in pristane lahko v navpični smeri. Dvigne se s tal zelo hitro in prenaša lahko razmeroma težke tovore. Modelni aparat ima 7 m veliko ploščo, ki se vrti v horizontalni legi in ga dviga. Če se bodo poskusi obnesli popolnoma, bomo dosegli letala, ki bodo lahko obvi-sela mirno v zraku in pristajala na ozkem prostoru gorskih vrhuncev, ladij in streh. Najmrzlejši kraji na zemlji Najmrzlejši kraj na zemlji ni morda Severni ali južni tečaj, temveč mesto Verhovjansk v severni Sibiriji. Tam so izmerili temperaturo do 54 stopinj pod ničlo. V primeri s tem je na severnem tečaju s — 40 stopinj «skoraj topio». V ameriški državi Montani so izmerili včasi do — 44 stopinj. Srednje temperature v Verhovjansku znašajo za januar — 40.4 stopinj, za december — 37.6 stop., za februar — 35.2 stop in za marec — 24 stopinj — takrat pravijo Verhovjanščani: «Zdaj pa postaja toplo!« In res ni v poletnih mesecih bogve kako hudo. V juliju znaša sredn.ia temperatura 4- 12 stopinj, a so opazovali tam že temperaturo -h 20 stopinj. Glavni vzroki za takšne mrzlote v zimskih mesecih v Verhovjansku so lega na visoki severni širini, silna oddaljenost od morja, višinska lega nad morjem in suho ozračje. Temperaturne številke so za Verhovjansk točno določene po večletnih opazovanjih in tako si je pridobilo to mesto častni naslov «mrzlotne-ga tečaja«. Vendar kažejo posamezna opazovanja, da bi mu utegnili to čast kdaj odnesti. Na Južnem tečaju vlada baje povprečna letna temperatura — 24 stopinj in Amundsen je odkril 1500 km od te točke kraj ob robu antarktične kopnine. ki ga je imenoval Framov dom in čigar povprečna letna temperatura znaša baje — 20.6 stopinj. Filmi iz papirja Iz Berlina poročajo, da se je nekemu inženjerju posrečilo izumiti papir za fotografske negative, ki je zelo občutljiv, prozoren kakor celuloid, nezgorljiv, prožen in v primeri s celuloidom tudi znatno cenejši. Če se zlaga vest z resnico, je torej rešil že davno ""oieno željo, da bi našli v prvi vrsti za filmske posnetke.v vseh teh ozirih idealen negativni materiial. Doslej so napravili že več izumov te vrste, a vsi so v tem ali onem pogledu šepali. Novi izum preizkušajo sedai v neki tovarni za papir v bližini Schwerina. Kako živi Rockefeller Ameriški milijarder John Rockefeller st. je praznoval pred nedavnim svoj devetdeseti rojstni dan in je ob tej priliki izdal nekemu žurnalistu način svojega življenja. Ne predno leže v postelj, ne predno vstane, ne vzame knjige v roko. Spanja si ne krati z ničemer. Zgodaj zjutraj, razen ob nedeljah, igra golf Stanuje v lepi vili ob Hudso-nu; njegovo življenje je mirno, skoraj samotarsko. Ob 7. vstane, zajtrkuje in se-poda na golfsko igrišče. Potem se sprehodi po travnikih in gozdih, ki obdajajo njegovo hišo. Včasih gre na lov in rad jase. Posebno omiljen mu je jahalni zlet do hiše blizu Richforda, kjer se je rodil pred skoraj sto leti. Trije zastniplieni leopardi Ljudje ne vedo, kaj vse prenesejo živali, da bi pa prenesle pokvariene klobase, tako more domnevati samo norec. V schonbrunnski zoologični vrt so privedli pred kratkim iz Notranje Afrike tri mlade leoparde, ki so razveseljevali s svojo krotkostjo in igravostjo vse obiskovalce. Eden med njimi pa je počakal trenutka, ko se je paznik nekoliko odstranil in je vrgel mladim ži-valicam pokvarjeno klobaso. Ni minilo dolgo, pa so bili vsi trije leopardi mrtvi. Storilca niso mogli izslediti, ker jo je po svojem bedastem dejanju odkuril. Stara Ikhezen ne zarjavi Skoraj sedemdesetletna žena nekega poštnega uradnika v Badnu pri Klo-sterneuburgu, Terezija Hawelkova, je postala te dni dedinja velikanskega imetja. Pred kakšnimi 50 leti je imela ljubezensko razmerje z bančnim uradnikom Stahlom. Rodila mu je sina Toda mlada človeka se nista mogla poročiti, ker so bili Stahlovi dohodki pre-majhni. Pozneje se je Stahl spravil v Ameriko, kier je postal s časom bogataš, Hawlekova pa se je poročila z drugim človekom. Sin ji je padel v vojni. Lansko leto jo je Stahl posetil v Badnu. Te dni je prejela obvestilo, da je umrl in da ji je poklonil v oporoki 1,250.000 dolarjev. - - >i>«ihrh ričani iz Unije in rudi dosedanji sve* tovni mojstri razen enega so bili se* veda doma v Uniji. Teh mojstrov je bilo do danes vse* ga skupaj sedem. Henney je hotel po* stati osmi. Fitzimmons je bil prvi, ki so mu nadeli visoko ime. Prav za prav ni bil prvak težke teže, ker ni tehtal nikoli več nego 150 funtov. Nasledoval Sa je Jim Jeffries in je vladaril z več* ratnim uspehom do 1. 1904., ko se je umaknil, ne da bi ga bil kdo potolkel Brez boja so imenovali Avstralca Tom* myja Burnsa za svetovnega prvaka — še isto leto pa se je izkazalo, da po krivici, ker ga je pri prvem spopadu Joložil zamorec Jack Johnson na tla. ack Johnson je sedel na boksarskem prestolu dobrih 10 let; niti nekdanji nezmagljivi prvak Jeffries ga ni mo* gel vreči. Šele 1. 1915. so prisilili neka* teri cowboyi z revolverji v roki črnca, da je sedel pri 26. rundi proti Jessu Willardu na tla in se dal »premagati«! Po čudni metodi kronani kralj vseh boksarjev Willard je učakal l. 1919. zasluženo kazen. Jack Dempsev ga je potolkel knock*out že v 3. kolu. Kako je prišel Tunney 1. 1926. do najvišje časti, je še vsem / spominu in tudi to, Štev. 28.491/1928. oe Oe Cn Središnji Urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu daje v zakup svoje novo, veliko in moderno urejeno kopališče in to parno, tušno in solnčno kopališče ter hidroterapijo zajedno s pripadajočim buffetom in brivnico. Interesenti se pozivajo, da do 18. avgusta 1928 pošljejo svoje ponudbe. Informacije daje ekonomski odsek Središnjega Urada za zavarovanje delavcev v Zagreba, Mihano-vičeva ulica 3, IV. nadstr., soba štev. 417, ob uradnih urah (8.—14. ure), ko se lahko tudi ogleda vse prostore in uredbe kopališča. Središnji Urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu. SELITVE t mesto m 04 delek strokovno ir oajceneji-poten SI o v e o i a Transport LJubljana. V! ifeloSi? ht» eoctg 86 l'eWop it «718 S* Z našo umetno moštovo esenco >M o s 11 n« si 'ahko vsakdo z nalimi stroški nri-oravi izvrstno in zdravo domačo pi-ačo. Cena 1 «tek!e-lici za '50 .'rov Hi n 20 po pošti 35 — Din. — Dobi se samo droge.u, \ ^nc, in tir »etriJl vVolfram nasIH H. Kane. Maribor, ' »osposka i>ksj 33. HSSBBGB Iz življenja in Malmgreen je bil umorjen in sneden Smrt švedskega strokovnjaka vedno bolj zagonetna. -Senzacijonalna razkritja ruskega letalca. - Strahovite obtožbe proti Italijanoma Zappiju in Marianu Iz Moskve prihaja porazno poročilo ta Nobilovo ekspedicijo. Ruski letalec Cuhnovski je razvil svoje posnetke Ma'ngreenove skupine in ugotovil, da Bo biie na ledu, kadar jih je videl pr* vič, tri osebe. Dva moža sta stala in dajala zr.amenja, tretji je ležal. Ko so na «Kras. u; 2'S ur po tem dogodku vprašali ZappiJt., Je je Malmgreen, je najprej povedal, se njegove kosti nahajajo prav blizu. Poveljnik ladje je hotel raziskali okolico, nakar je Zappi Medtem pa prihaja iz Moskve ie eno poročilo, ki razkrinkava ostudne metode, ki se jih poslužujejo Italijani, da bi zakrili svojo blamažo pred sve* tom. Češkega radiologa dr. Behouneka so skušali podkupiti, da bi molčal in ne bi objavljal nobenih odkritij. Ta poskus je bil napravljen tako zvito in diplomatsko, da ga je naravnost težko dokazati. Behounek je sramotno po> purlb-o odklonil ter najavlja v čeških listih serijo člankov in knjigo, v kate* Tudi Titina je rešena! V dosedanjih poročilih o rešiteljih ln rešencih se le redko omenja psička Titina, U Je spremljala Nobila že 1. 1926 čez severni tečaj in je tudi pri padcu »Italie« ostala nepoškodovana. Ko Je Lundborg prvič pristal pri koloniji na ledu, je Titina kazala več poguma kakor vsi Italilanl skopaj. Zato sta Lundborg ln njegov spremljevalec Shyberg spravila v Pokker najprej Tltlno ia šele potem Nobila, na koncu pa sta še sama zasedla svoji mesti. — Na naša sliki vidimo zgoraj Ludborgov hidroplan. Z leve proti desni: Biaggi, Cecclonl, Viglieri, Behounek. — Spodaj: na levi Lundborg s Titino v rokah, na desni pravkar rešeni general Nobile, ki Ji daje Jesti Ena največjih pariških koncertnih dvoran v plamenih V Pgrizu je zgorela tako zvana «Pleyelova dvorana«, ena največjih, najlepših in akustično najpopolnejših koncertnih dvoran v tem mestu, ki jih ima podobnih drugače prav malo. Tu je bilo zbirališče najbolj izbrane koncertne publike, največji solistični in orkestralni nastopi so se vršili v njej. Ogenj je nastal zaradi neprevidno odvrženega cigaretnega ogorka. Razširil se je z naravnost neumljivo naglico po vsej dvorani, tako da se tisti trije, štirje delavci, ki so bili tačas v njej, niso več utegnili sami rešiti. Gasilci so pri-brzeli malo potem, ko je pričelo goreti, in so jih spravili iz plamenov. Pri tem se je več rešiteljev onesvestilo. Po dveh urah trdega boja so požar lokali-zirali. Ko so ga bili čisto pogasili, so napravili strašno odkritje. V nekem toaletnem prostoru so našli izogljenele ostanke znanega ameriškega pijanista Oliviera Dentona. ki je bil šele nekoliko tednov nameščen kot profesot glasbe v Parizu in je poučeval v poslopju pogorele dvorane. Kar je ostalo od Pleyelove dvorane Tunney ostane svetovni prvak v boksanju Porazil je Henneya v 11. kolu V četrtek ob 3. pop. ameriškega ča* sa je bila določena borba za svetovno prvenstvo v težki teži. Na ringu new* yorške arene sta se spopadla svetovni mojster v boksanju G. Tunnev in Av* stralec oz. Novozelandec Tom Hen* ney. Po dolgem času se je zgodilo spet ik enkrat, da je Neameričan stopil pred Gene Tunney pesti svetovnega prvaka, da mu odne* se palmo. Zadnji inostranec, ki ga je potolkel Jack Dempsey, je bil Južno* američan Firpo, pred njim pa Francoz Carpentier, ki mu je istotako bivši svetovni mojster v pravem pomenu besede izbil iz glave voljo do najvišje* ga naslova v boksarski stroki. Druga* če so se tepli za ta naslov sami Ame* ričani iz Unije in tudi dosedanji sve* tovni mojstri razen enega so bili se* veda doma v Uniji. Teh mojstrov je bilo do danes vse* ga skupaj sedem. Henney je hotel po* stati osmi. Fitzimmons je bil prvi, ki so mu nadeli visoko ime. Prav za prav ni bil prvak težke teže, ker ni tehtal nikoli več nego 150 funtov. Nasledoval Sa je Jim Jeffries in je vladaril z več* ratnim uspehom do 1. 1904., ko se je umaknil, ne da bi ga bil kdo potolkel Brez boja so imenovali Avstralca Tom* myja Burnsa za svetovnega prvaka — še isto leto pa se je izkazalo, da po krivici, ker ga je pri prvem spopadu Joložil zamorec Jack Johnson na tla. ack Johnson je sedel na boksarskem prestolu dobrih 10 let; niti nekdanji nezmagljivi prvak Jeffries ga ni mo* gel vreči. Šele 1. 1915. so prisilili neka* teri cowboyi z revolverji v roki črnca, da je sedel pri 26. rundi proti Jessu Willardu na tla in se dal »premagati«! Po čudni metodi kronani kralj vseh boksarjev Willard je učakal 1. 1919. zasluženo kazen. Jack Dempsev ga je potolkel knock*out že v 3. kolu. Kako je prišel Tunney 1. 1926. do najvišje časti, ie še vsem / soominu in tudi to. kako se je naslednje leto Dempsey brez uspeha, a vendar zelo dobro tru* dil za zopetno dosego prejšnje časti. Letos v oKtobru, bo še enkrat in zad* njič poskusil svojo srečo Sedanji spo* pad med Tunneyem in Henneyem je torej le nekakšen pripravljalni spopad za oktoberski mateh, za katerega vla* da veliko zanimanje, kajti Dempsev ima navzlic dvakratnemu porazu še mnogo častilcev in vernikov na svoji strani. Mnogi ameriški listi so izrazili po* božno željo, da bi Hennev pobil pri sedanjem matehu Tunneva in stopil potem na mejdan proti Dempsevu, ker jih zanima videti, kako bi se vedla na ringu dva težka človeka, ki s+a znana po še večji teži svojih pesti. Vsa moč Henneveva je namreč v njegovi pesti in v divjosti, nesistematičnosti nje' V • > - r---;' u,'- - •» Potrta globoke žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je moj nepozabni zlati atek, gospod Leopold Posch trgovec in posestnik dne 26. t. m. po dolgi mučni bolezni previden s tolažili svete vere, v 40. letu svoje starosti, sledil moji mili šele pred 14 dnevi preminuli mamici. Pogreb predragega pokojnika se vrši v soboto, dne 28. julija ob 4. uri popoldne. V Rogatcu, dne 26. julija 1928. 8997 MICI POSCH, hčerka. / Stanlev Weymam Rdeča kokarda Roman. »Pijte, pijte! Živela trobojnica! Doli madame Veto!« Začule so se šale in kletvine, ki jih ne morem zapisati Potrpljenje me je minilo; planil sem na noge, da bi jih kaznoval. Toda markiza, ki si je bila ohranila čudovito prisotnost duha, me je pogledala, češ, naj mirujem. »Ne!« je rekla in ponosno vzdignila glavo. »Ne bom pila, ne!« »Oho!c je zavpil pdjanec in udarA v grd grohot »To se pravi, da ste aristokratka? Pijte, — če ne, vas naučimo mi . . .« »Ne bom pila!« je odvrnila z ošabnim pogumom. »In ko pride gospod de Geol za nami, mu boste odgovarjala za svoje vedenje.« Dedec je bil zdajci kakor poparjen. »Ali mar poznate barona de Geola?« je vprašal z izpremenjenim glasom. »Razstala sva se v zadnji vasi in zmenjena sva, da se dobava tukaj,« je odgovorila hladnokrvno. »Svetujem vam, gospod, da pijete svoje zdravice sami in pustite drage Ijudd pri miru. Baron ni človek, ki bi komu prizanesel žalitev.« Kričač je skomignil z rameni, da bi skril zadrego. »Nu da, če ste njegovi prijatelji,« je zagodrnjal, vračaje se na svoje mesto, »tedaj je menda v redu. Če niste aristokratka ...« »Nič bolj od gospoda de Gčola,« je odvrnila. Nato je lahno naklonila glavo in stopila v alkovo._ Po tem pripetljaju so pivci manj rogovilili, zakaj markiza je bila uganila: Geolovo ime je bilo znano in spoštovano. Kmalu so se zavili v svoje plašče in polegli po tleh. Tudi jaz sem storil tako in prebil noč dokaj bolje, nego sem se nadejal. Ko sem odprl oči, se je nekdo sklanjal nad menoj. V svitu žerjavice, ki je še tlela na ognjišču, sem spoznal gospo de Saint-Alais. Pokazala je na ostale prenočevalce, ki so še smrčali »Pst!« je rekla in položila prst na ustnice. »Pet je proč. Jules že zapreza. Gospodinji sem plačala jaz; čez pet minut bova pripravljeni.« »Toda solnce vzide šele čez uro!« sem odgovoril Če to ni bil zgodnji odhod! Markiza ni odnehala. »Ali naju hočete spravila v nevarnost, da se prične istorija iz-nova?« mi je srdito šepnila na uho. »Nemara bi naju radi zadržali, dokler ne pride baron de Geol?« »Razpolagajte z menoj, gospa,« sem odgovoril. S tem odgovorom se je zadovoljila; brez kake pripombe je izginila za zaveso in jela tam nekaj šepetati. Obul sem škornje, in ker je bilo v izbi zelo mraz, sem sedel k ognjišču, da bi se ogrel. Nafb sem si popravil ovratnico in meč. Bil sem nared. Po mojem mnenju je bilo veliko prezgodaj, zlasti, ko smo bili že prejšnji dan tako rano krenli na pot. Toda moja vloga je zahtevala, da ustrežem marbizL Cez nekaj trenutkov se je vrnila; vzlic bledi razsvetljavi sem opazi, da vsa trepeče od nestrpnosti. »Oh,« ie dejala, »ali tega kočiiaža res nikoli ne bo? Ne konca ni ne kraja! idile ga priganjat, gospod, in recite mu, daj se podviza! ... Kaj bo, o Bog, če pride de Geol in nas najde tu!« Čudil sem se tej smešni naglici, zakaj o tem, da bi prišel de Geol ob tako zgodnji uri, ni moglo biti govora; toda štel sem si v dolžnost, da slušam markizo, ld se mi je videla vsa iz sebe. Oprezno stopaje preko spečih gostov, sem dospel do vrat. Privzdignil sem zapah, stopil venkaj in zaprl vrata za seboj. Mrzli sneg, ki ga j nosila ostra jutranja sapa, se mi je zaprašil v lice, da sem kar vztrepetal. Na iztoku se je toliko da že pojavljal prvi jutranji svit; povsod dr-god nad obzorjem je ležala še črna noč. Ves nejevoljen na markizo sem drgetaje krenil proti hlevu, ki je stal poleg hilše sredi ogromnih kupov konjskega gnoja. Bil je zaprt, toda slabotna rumenkasta luč, ki ie uhaiala skozi okence, mi je po-• sdala, da je Jules na delu. Odpahnil sem vrata in ga poklical. Ni jdzval. Tedaj sem vstopil in prišel mimo treh ali štirih klavrnih ' ':nc ^n knri. ki ro stali drug vštric drugega tik Kščerbo. Toda Julesa še vedno ni bilo vddeti. Stal sem in ugibaj, kje bi v' j.iil biti, ko je zdajci prPetelo po zraku nekaj črnega ter md pokrilo obraz in oklenilo oči. Še trenutek in zavedel sem se, da so mi r_i na glavo plašč, izpod katerega se nisem mogel Lmotati, tem . unj, ker me železne roke držale za komolce in jih pritiskale k bokom. Obupno sem napenjal vse moči, da bi vsaj zaklal na po-poč; toda druge roke so mi še tesneje zavile plašč okoli glave. Na-•1 zadušen sem se zvijal in otepal na vse načine, da bi se osvobo-1. Zaman! Čutil sem, kako mi brskajo in tipljejo po vsem telesu m? prei?kin'ejG. Nato mi je nekdo izpodnesel nogo, da sem pal z -.v— p ^ f1 p Soboto popoldne oh 16. (4.) uri in nedeljo zvečer on 20'15 (815) ari MARIBOR, Magdalenski park due predstavi cirkuse Kludsku Osled živali od 9. do li. (Z.) pop. in Vstopnino glej na lepakih od 6. do 1 ure zvečer. »OLLA« ie kot do* kazano že desetlet« ja vodilna kot naj* starejša in dokaz« ljivo tudi najza« nesliivejša. 130 Vinotoč v Kamnici pri Mariboru grofici D'avernas, poleg Schmldererla, toči dnevno nežveplano, dobro, zdravo vino. Lep razgled ob Dravi. Avtobus-promet. 8967 t 00 «r oo Potrti globoke žalosti nazna* njamo vsem znancem in prijete* ljem tužno vest, da je naš srčno* ljubljeni JOSIP KOLAR dne 27. t. m ob Z zjutraj mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v soboto dne 28. t. m. ob 6. uri popoldne iz hiše žalo* sti na pokopališče na Rakeku. Rakek, 27. julija 1928. Marija Kolar, mati — in ostali sorodniki. Zzp naj bo Vaš dom! Slikarije in pleskanje naj Vam vedno preskrbi Ivan Košak, Bleiweisova c. št 15. Slikarstvo in pleskarstvo Najmodernejši vzorci. a je najbolje sredstvo proti s Adriatic Tan eream dobiva se v vseh apotekah, drogerijah in parfumerijah. Glavni depot: Angl0-JD00SIav. petrolelsko d. i Ljubljana. Oddam osebno pravico za gostilniško obrt za več let v najem. Naslov: pri p ačilni natakarici v gostiln , Jelen" v Celju. 896 01 zvitki, masa. hektograflčni trakovi vedno in najceneje v zalogi pri LUD. BARAGA LJUBLJANA Šelenburgova ul. 61. Telefon štev. 29S0. «JUTKA» VAM NUDIJO VSE KARKOLI SI POŽELITEl POSLUŽITE SE JIH m Zahvala. Vsem, ki so nam ob prililci prerane smrti našega srčnoljubljenega soproga, predobrega očeta, brata, strica in svaka, gospoda ANDREJA KNEISEL inšpektorja drž. žel. v pok., kakorkoli ter azili svoje sočutje, pokojnika pa počastili z mnogobrojnhn spremstvom na njegovi zadnji poti in mu poklonili vence in cvetja, se tem potom najtopleje zahvaljujemo. Posebna zahvala pa bodi Izrečena gg. zdravnikom ln čč. sesttaun usmiljenkam na kliniki v Zagrebu za po-žrtvovailen trud, p. t rodbini I. Volkovi za tolaži j ivo pozornost in naklonjenost v najtežjih urah. ravnatelju mestnega pogrebnega zavoda g. Šaplji za veliki trud za prevoz predragega pokojnika iz ZagTeba v Ljubljano, g. županu dr. Puou in občinskim svetnikom, društvu Sokola I., političnemu in gosp. društvu za šentpeterski in kolodvorski okrai. zastopnikom »GMD.«, žel. godbenemu in pevskemu društvu »Sloga« za ganljive žalostinke, g. načelniku Vargazonu za tolažilne besede pri odprtem grobu, kakor p. n. uradništvu in nameščencem državne železnice ter vsem drugim prijateljem in znancem za mnogobrojno nad vse častno spremstvo. LJUBLJANA, dne 27. julija 1928. 9004| Žalujoči ostali. Sokol Unec - Rakek naznanja žalostno vest, da je njegov požrtvovalni in delavni član, brat PEPI KOLAR dne 27. julija ob pol 3. uri umrl. Pogreb se vrši v soboto, dne 28. julija ob 18. uri iz hiše žalosti na Rakeku na domače pokopališče. Zdravo! 8999 Rakek, dne 27. julija 1928. Sokol Unec-Rakek. cilinder Jusosldv. FlftT-flutomoMIiio Prometno i. Avtorizirani prodajalci za Slovenijo: TRIUMPH -AUTO d. z o. z.. CENTRALA LJUBLJANA, Dunalska cesta 36 TRfUMPH-AUTO d. z o. z.. PODRUŽNICA MARIBOR. Frančiškanska ul. 13 S različnega platna in Sifonov is domaČih tovarn, kakor tudi svetovno znane znamke ..Schroir A. & E. SKABERNE - LJUBLJANA MESTNI TRG štev. 10 Ugodne cenel Na željo vzorci! Urejaj« OinA (Uvljea. izdaje sa fcoosorci) (Jutra* Adoti Ribnikai. Z« Narodno tuJtarao d, O. kot čutara ar ja fnuoc Jezcifte*. Z« ooseratm dol je odgovoren Alojzij Novak. V« t LJrutoljaai