Gospodarske stvarL Kako je zdaj z na.šim vinogradarstvom v gospodarskem oziru? (Spisal J. Bele.) • (Konec.) Leta 1891. se je uvažalo v Avstrijo za 09 milijonov goldinarjev vina, leta 1893. pa že za ll-4 milijonov goldinarjev, torej za 10'5 milijonov goldinarjev vee, kakor prej. Ta denar gre v inozemstvo. Leta 1881. še je prišlo v Avstrijo za izvažanje vina v inozemstvo 8' milijonov goldinarjev, leta 1893. pa le 5-2 milijonov. Gre torej vedno več denarja iz države za uvažanje vina, kakor ga pride v njo za izvažanje. To so razmere, ki vendar le nekoliko uplivajo na neugodnost trgovinske bilance. Ako bi se več vina pridelalo, postalo bi vino primeroma ceneje, pa porabilo bi se ga tudi primerno več, a lepi denar, ki gre sedaj ven, ostal bi doma. Uzrok, da se toliko vina uvažuje, \e poleg carinskih razmer tudi pridelovanie manjše množine vina v zadnjih letih, vsled strupene rose in pa vsled trtne uSi, razun tega vsled po trtni uši pouzročeno pomanjkanje vina v sosednih deželah in tem primerno višje cene. Poleg tega, da morajo naši vinogradarji zboljšati način svojega gospodarstva, imajo se v novejšem času boriti še z novimi sovražniki, s strupeno roso in trtno ušjo. Ti so že sila škode napravili vinogradarjem, ki se nečejo z napredkom sprijazniti, pridnim so pa celo koristili; kajti cene vina so sorazmerno skočile in tisti, ki je o pravem času jel ameriške trte saditi, ali o pravem času proti strupeni rosi škropiti, ima dokaj dobička. V škropljenju proti strupeni rosi, v novih nasadih z ameriškimi trtami imajo vinogradniki že odločne dokaze, kako dobro je, ako človek izkoriSča za svoje gospodarslvo nauke napredka. To je pa vse le še kaj majhen odlomek umnega vinogradarstva. Koliko še se mora zboljšati! Prvi pogoj dobrih uspehov kmetijstva ali vinogradarstva je gnojenje. Kdor ne gnoji dovoljno, bode le malo žel, malo obiral. Ako pa ta ali oni kmetovalec kaj čita o gnoju in gnojenju, ali ako posluSa tozadevno predavanje, pokimuje z glavo, pa si misli, to sam dobro vem, kaj gnoj pomeni, pa neha brati ali pa obrne predavajočemu hrbet ter odide. Poglejmo pa v njegovo gospodarstvo! Zivina že tako krmi, da ne more biti gnoj mnogo vreden, pa tudi od živine nima pravega uspeha, a z gnojem pa tako ravna, da predno ga spravi na polje ali v vinograd, ostane le Se nekoliko blatnega stelja brez velike hranine vrednosti za rastline. Veliko tacega gnoja pa ne stori to, kar stori le majhen del dobro hranjenega gnoja. Kaj pa je z mešanim gnojem, kako redko se la pripravlja in celo redko po umnih načelihV Kaki predsodki vladajo proti umelnim gnoiilom, vsakdo jih prej zavrže, predno jih poskusi! In vendar tak poskus le malo stane, pa more zclo veliko dobička za prihodnjost donašati. Knnljenje živine, ravnanje z gnojein, napravljanje mešanega gnoja, umetna gnojila ild. je poglavje umnega gospodarstva, ki tudi zelo na vinogradarstvo upliva. Ravno kar se gnojenja tiče, so kmetijske vede v zadnjem času najbolj napredovale, in tega se morajo gospodarji posebno učiti. Stroški, ki so v zvezi z zboljšanjem rastlinske hrane gnoja, so primeroma tako neznatni in se tako hitro izplačajo, da jih pač more vsak -gospodar prenašati, in le malomarnost je kriva, da se tu tako malo in redko zboljšuje. Toleg dobrega gnojenja je treba boljše obdelovanie, da se dohodki vinogradov zvišajo. Ze pri nasadu je treba zemljo globoko prekopati, trse v redu saditi, zem]jo pridno rahljati, trte prav izgojevati, obrezovati, trebiti itd. Vrste ali sorte trsa so sila velicega pomena. Za vse to veljajo splošna pravila, pa glede nekaterih posameznosiij se ta pravila tudi nekoliko preminjajo vzpored krajevnih razmer. Vinogradarstvo se torej ne sme v vsakem kraju naslanjati le na trdno šablono, temveč morajo se glavna načela prikrojevati posebnim razmeram. To vse naj pa se vinogradarji uče, saj se jim • ponuja zato kaj pogosta prilika! Uč6 se lahko iz knjig, sploh podučnih spisov. Se ve, kar se teh tiče, naj bodo včasih previdni; kajti ni vedno vse dobro, kar je tiskano. V novejšem času se je pa tudi mnogo izkušenj nabralo, in marsikaj, kar je pred leti veljalo kot dobro, dandanes več ne velja. Koliko novih izkušeni imamo glede ameriških Irt! Pred par leti so se še smatrale vrste, ki dandanes nič ne veljajo, kot jako dobre. Isto velja o načinih eepljenja itd. Da imajo vinogradarji priliko se z napredkom v kmetijskem gospodarstvu seznaniti, ustanovil se je potovalni kmelijski poduk, katerega naj bi se bolj udeleževali, kakor se to do sedaj godi. Ta ima namen gospodarjem ne le načela umnega vinogradarstva tolmačiti, temveč jih tudi svariti pred podjetji, ki jim bi znala biti v kvar. Razun tega naj bi se pa gospodarji tudi bolj učili iz lastnih izkušenj. Kar slišijo ali čitajo, naj bi v malem poskušali ter opazovali in uspeh za-se izkoristili, pa tudi sosedom priobčili. Bralna drušlva, v katerih si kmetovalei lahko po ceni dobrih knjig nabavijo, in si lahko v marsikaterem oziru pridobč dobrih naukov, naj bi služila tudi večkrat za razpravljanje izkušenj med kmetovalci samimi. Eden pove to, drugi drugo, kar je izkusil, in eden od druzega se kaj uči, ter dobiva yeselje do napredka. Ako si bodo pridobljene dobre nauke izkoristili, potem se bode pa sigurno dosegel smoter, namreč večji dohodki, in ne bode se več treba štajarskim vinogradarjem sramovati pred vinogradarji NižjeAvstrijske. Tako morejo vinogradarji tudi kmalu obogateti, ako še jih spremlja božji blagoslov. Sejmovi. Dne 29. febr. v Cirkovcah, na Bregu pri Ptuju (za svinje), v Slov. Gradcu in PoliCanah (za svinje). Dne 2. marcija v Marenbergu (za konje), na Planini in v Poličanah. Dne 3. marcija na Vranskem, v Oplolnici, Lučanah, Ljutomeru, Račah (za konje), v Radgoni in Mariboru (tudi za konje). Dne 4. marcija na Ptuju in v Imenem (za svinje). Dne 5. marcija na Bregu pri Ptuju (za svinje,). Dne 6. marcija pri Sv. Petru pod Sv. gorami in na Spod. Polskavi (za svinje).