- "-ka knjiš. dominikanski tw i PTUJ 5 1 Te Glasilo Socialist Cre /veze delomega ljudstva za Podravje št, 51 PTUJ, 31. decembra 1964 »^ednffc« Izhs1» ood tem. «kraj-'Šnim imenom <>d 3« no» l»61 (fšllf na Dredlos Obfinsfeih od-etkrov SZDL P*u1 m Ormož — Izaja zavod »Tednik«. Ptui — Odaovoml urednik Anton Bau--Jfcn — Uredništvo tu uorava Ptuj Lackova 8 — Tel 156 — St tek računa: NB Ptuj 6fM-19-603^72 — Ttssa Časopisno oodjetje »Mariborsk' tt»k« — Rokopisov ne vračamo — Celoletna naročnina za tuzem-»tvo 1000, za Inozemstvo 2000 din Letnik XVII. T E DNI 1 SVETU Po 21. glasovanju v italijanski skupščini SARAGAT PREDSEDNIK ITALIJE Tstdnikito/a čestitka Vsem prijateljem lokalnega »Tednika« Socialistične zveze delovnih ljudi občin Ptuj in Ormož, ki so kakorkoli pripomogli, da je dočakal 18. leto obstoja in da je lahko po svojih močeh služil obveščanju javnosti o dogodkih, razvoju in problemih, o delu in uspehih v občinah Ptuj in Ormož, se najlepše zahvaljujemo za dosedanjo naklonjenost ter jim želimo SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO Želimo, da bi bilo tudi za »Tednik« leto 1965 leto napredka ob ekonomski in kadrovski okrepitvi ter vsebinski razširitvi. Ta želja se nam bo lahko izpolnila le ob nadaljnji naklonjenosti vse javnosti, nakar bo »Tednik« še boljše in lažje kot doslej obveščal občane doma in po svetu o vsem novem in zanimivem Uredništvo in uprava mmmmrnmm M 1 ' Italija je dobila novega pred-1 sednika šele po enaindvajsetem | glasovanju v skupščini. S tem se je zaključila najdaljša parlamentarna bitka v italijanskem povojnem življenju. Znano je, da italijanski predsed- : nik republike nima ravno obširnih ustavnih pravic, s katerimi bi neposredno vplival na italijansko politiko. Vendar je sedanji boj v skupščini za novega predsednika pokazal, kam se bo usmerilo nadaljnje politično življenje. Prvič: doslej je bil namreč izvoljen na najvišji položaj v državi predstavnik levice, socialdemokratske stranke, ki je zmagal ob podpori komunistov, socialistov, socialnih j demokratov in republikancev. Ta | izvolitev je tudi potrdila sicer i upravno usmerjenost — vlado leve sredine. Upravičeno pravijo, da je Sara-gatova izvolitev omajala tudi kr-ščanskodemokratski monopol nad predsedniškim mestom in nekakšne »dobre italijanske tradicije«. Sama krščanskodemokratska stranka, ki je bila svojčas absolutno najmočnejša stranka, je z leti izgubila svoj vpliv, četudi je ostala še vedno vodilna stranka. Toda to še ni vse. Trenja med krščansko-demokratsko levico, sredino in desnico so se prav jasno pokazala v imenovanju strankinih kandidatov za predsednika. Uradni kandidat Leone se je moral umakniti, še poprej pil Fanfani, ki bi imel kot prvi predsednik vlade leve sredine vsekakor več zaslombe. Z drugimi kandidati največja stranka ni več nastopila. In ko se je socialist Nenni umaknil v korist socialnega demokrata Saragata, je bilo skorajda jasno, da je slednji edini resni kandidat. Tisti, ki so želeli ohraniti dosedanje stanje tudi v! predsedstvu republike, so torej pogoreli Značilno je, da Saragatovo izvolitev še kar ugodno komentirajo kr-ščanskodemokratski krogi Sicer pa je Giuseppe Saragat znan kot realistični politik in državnik, gibčen pobornik miru in konstruktivnega mednarodnega sodelovanja. Rodil se je leta 1898 v Turinu. Doktoriral je iz ekonomskih ved in je bil nekaj časa bančni uradnik, nato pa časnikar. Leta 1922 je postal član socialistične stranke. Ko so fašisti prevzeli oblast, je pobegnil najprej v Avstrijo in od tod v Pariz. V emigraciji se je posvetili družbenim vedam in delu v protifašističnih organizacijah. Ko se je leta 1943 vrnil v Italijo. so ga aretirali in izročili Nemcem. Toda posrečilo se mu je pobegniti iz zaporov. Takoj po vojni so ga izvolili za poslanca ustavodajne skupščine, julija 1946 pa za njenega predsednika. V začetku leta 1947 se je zaradi spora v stranki ločil od svojih pristašev in ustanovil socialdemokratsko stranko Italije. Zavzemal je potem številne odgovorne funkcije v državni upravi. Zadnje čase se je posebno zavzemal za združitev italijanskih socialistov in socialnih demokratov. V dosedanji vladi leve sredine predsednika Mora je vodil zunanje ministrstvo. Značilna je njegova izjava, da je ena prvih nalog italijanske zunanje politike vzpostavitev najboljših odnosov s sosednimi državami, posebno s SFRJ. Srečno 1965 v Ob robu predvolilnih priprav Cim prej, tem bolje Predpriprave na volitve so v polnem teku. V množičnih organizacijah je kot v mravljišču: sestankom sledijo seje in sejam zborovanja. Politične organizacije so se množično angažirale, da bi bile predvolilne priprave opravljene v pravem času. Kljub tej močni angažiranosti velikega števila aktivistov in družbenih delavcev pa med volilci še ni podrobne razprave in predvolilnega razpoloženja glede na načela sedanje kadrovske politike, na potrebne- evidentiranje druž-beno-političnih aktivnih ljudi ter o kriterijih, po katerih bi jih poiskali med množico naših delovni!^ ljudi. Vse to bi sedaj moralo biti v precej drugačnem stadiju, kot je. Spomladanske volitve ' so namreč prav tako pomembne, kakor so bile zadnje — pred dvema letoma, čeprav se voli le polovica predsedniških teles, zlasti zaradi tega, ker se uvaja v naš družbeno-politični sistem načelo dosledne rotacije kadrov na voljenih položajih, s čimer pa nikakor ni rečeno, da pomeni rotacija' tudi nezaupnico napram kadrom, ki rotirajo. Načelo rotacije stremi za tem, da bi čim več ljudi šlo skozi naš sistem samoupravljanja. Evidentiranje družbeno aktivnih ljudi v nekaterih krajevnih organizacijah, ki bi naj pripomoglo pri poznejši izbiri kandidatov za vse skupščine, svete, vodstva organizacij itd. se je že pričelo, v drugih pa niso še niti iormirali aktivov, katerih naloga je v kraju organizirati predvolilne priprave. Pri dosedanjem evidentiranju so šli ponekod preveč v širino, drugje pa zopet niso videli vseh ljudi, ki po svojem delu in prizadevanju vsekakor sodijo med družbeno aktivne ljudi svojega kraja. V krajih, kjer je večji del predvolilnih priprav še na začetku, množice ne bo težko zainteresirati za volitve, če bodo aktivi sprožili med prebivalci Spremembe v občinski upravi Za 1964. leto sta končala občinski zbor in zbor delovnih skupnosti svoje delo s sejo 24. decembra 1964, na kateri sta ugodno ocenila delo sveta za komunalne in stanovanjske zadeve, za zdravstvo in šolstvo, rešila pa sta ob tej priložnosti več upravno pravnih, gospodarskih in finančnih, kadrovskih in premoženjskih vprašanj s potrditvijo odlokov, po katerih bodo v bodoče urejena ta vprašanja. S stanjem na področju zdravstva smo seznanili občane v prejšnjem »Tedniku«, tokrat pa bi naj spoznali še, kakšno je" stanje na področju šolstva. Probleme s komunalnega in stanovanjskega področja pa smo prihranili za prihodnji »Tednik«. Najvažnejše spremembe, ki bo- o nacionalizaciji najemnih do sledile potrjenim odlokom, bo- zgradb in gradbenih zemljišč ter do v novih pristojnostih svetov po zakonu o kreditnih in drugih obč. skup., ki jih bodo preyzeli bančnih poslih, po zakonu o raz-od skupščine, pa tudi v bodočem lastitvi ter po uredbi o prodaja-gospodarjenju s stanovanjskim nju stanovanjskih hiš iz sploš-in poslovnim fondom v družbeni nega ljudskega premoženja. Ne-lastnini v občini Ptuj. Važne bo- kaj pristojnosti je prevzel tudi v do tudi spremembe po ostalih zvezi z zakonom o evidenci ne-sprejetih odlokih in sklepih. Zagotovljeno hitrejše reševanje Odlok o prenosu zadev iz pri- premičnin splošnega ljudskega premoženja. Svet za gospodarstvo bo pristojen za nekatere rešitve po zakonu o družbeni kontroli cen, o ! I stojnosti občinske skupščine v obrtnih delavnicah samostojnih .! pristojnost svetov občinske obrtnikov in po odredbi o pre- široko razpravo o dosedanjem delu skupščin — od občinske do i zvezne — ne samo zaradi analize dosedanjega dela teh organov,' „„._________ temveč tudi zaradi tega, da bi se skupščine vsebuje 12 pomembnih cenah za žito in mlevske iz teh razprav izluščile tiste naloge, ki se bodo prej ali pozneje ____________________________. z vso nujnostjo pred nje posta- | zvezi z zamenjavo kmetijskih in stvo bo pristojen za nekatere^re-vile ter terjale svojo rešitev. -.<■— V krajih, kjer so že opravili prva predvoliln- opravila in že evidentirali družbeno aktivne delovne ljudi, so lahko ugotovili, da se volilci z vso resnostjo zavzemajo za to, da bi prišli na listo evidentiranih res tisti tovariši in tovarišict, izmed katerih bo težko izbrali najboljše. Ko smo pred štirinajstimi dne-' vi pisali o pričetku predvolilnih j priprav, je bilo pred nami prav j toliko časa več zanje, sedaj pa ■ nam je čas skočil za vrat: prvo določb. Tako bo npr. za svet za finance pristojen za odločanje v zvezi z zamenjavo kmetijskih in , stavbnih zemljišč, nakup in pro- s|tve P° zakonu o gozdovih o dajo ter trajno uporabo zemljišč sladkovodnem ribištvu, po zako- za pozidavo in za hasnovanje "u ° lovu ter P° temeljnem za- pod poboji, ki jih določa zakon konu o varstvu živine pred zi- I o prometu z zemljišči in stav- žalskimi kužnimi boleznimi, po I bami. Pristojen bo tudi za neka- temeljnem zakonu o varstvu ra- ! tere odločitve v zvezi z zakonom stIin Pred boleznimi in skodljiv- I ci, po zakonu o upravljanju in j gospodarjenju s premoženjem ; iazo predvolilnih opravil — evi- bivših agrarnih skupnosti pa tu- | dentiranje — bi morali opraviti di po zakonu o kmetijskem zem- ! najpozneje do srede januarja, da ljiškem skladu splošnega ljud- bi imeli dovolj časa za drugo skega premoženja in o dodelje- fazo — kandidiranje. Cas hiti, vanju zemlje kmetijskim organi- zato opravimo že prvo fazo pra- Zacijam. vočasno. Nadaljevanje na 2 stranil OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKA SKUPŠČINA OBČINSKO ZDRUŽENJE BORCEV NOV OBČINSKI KOMITE ZMS OBČINSKI ODBOR ZVEZE DRUŠTEV PRIJATELJEV MLADINE s DRUŽBENE SLUŽBE V OBČINI OBČINSKI SVET ZVEZE SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV OBČINSKA GASILSKA ZVEZA ter vse ostale organizacije in društva v ptujski občini Vsem občanom se zahvaljujemo za letošnjo marljivost in nesebično požrtvovalnost na vseh področjih udejstvovanja ter jim želimo tudi v prihodnjem letu mnogo vsestranskih uspehov. Od 5. do 15. januarja predvolilni zborj članov sindikata Predsedstvo Občinskega sindikalnega sveta Ptuj je preučilo na« loge .sindikalnih organizacij v zvezi s političnimi in kadrovskimi pripravami na skupščinske volitve in začrtalo program akcije sindikatov. Prva haloga, ki se je morajo' takoj lotiti izvršni odbori, je sklicanje predvolilnih konferenc članov sindikata, ki bi naj bile opravljene na območju občine Ptuj v času od 5. do 15. januarja 1965. leta. Predvolilne konference članov sindikata se v večjih sindikalnih podružnicah organizirajo v okviru delovnih enot, oddel-kov in izaneo, da se zagotovi sodelovanje vsakega člana v raz-pNtvi to prt evidentiranju družbeno aktivnih ljudi. Glavna naloga članov sindikata Je, da na predvolilnih zborih evidentirajo družbeno politično aktivne delavce ali bolje rečeno, dt se dogovorijo o delavcih lz svoje sredine, za katere so trdno prtipiičani, da so sposobni, da pvmaBMfc tako ali drugačno fM .moo >u lb uri v Delavskem klubu. Glavna razprava na plenumu bo o delovanju zbora delovnih skupnosti Skupščine občine Ptuj in o nalogah sindikatov ob volitvah v skupščine in v delavske svete. Cilj plenuma je začrtati akcijski program sindikatov do volitev in izoblikovati oblike odnosov in sodelovanja s skupščino z namenom, da bi v novem letu prišlo do močnejšega vpliva neposrednih proiz- vajalcev na delo skupščine in do stikov med zborom delovnih skupnosti in delavskih svetov, Predvsem so važni odnOsi odbornikov do volivcev in odnosi med Zborom delovnih .skupnosti in delavskimi i sveti; ufiotavlia se. da je premalo stika odbornikov z volivci, pa tudi premalo stika med zborom in organi upravljanja Na plenumu bo dan tudi pregled o nntekti predvolilnih zborov in o prvih rezultatih evidentiranja v delovnih skupnostih, predvideva na se. da bo tudi plenurr) razpravljal o vidnih občanih, ki bi prišli v poštev za bodoče kandidate ob volitvah v skupščine. F. B. žino Draženci. Pri tem največ pomaga Matevž Cestnik, predsednik SZDL. Draženci, ki je tudi pripravil in režiral vse igre, ki so jih igrali do danes. S postavitvijo kulturnega doma bi dobili proptor, kjer bodo lahko imeli vaje in izvajali igre. Ob raznih državnih praznikih imajo mladinci v načrtu zabave s programom, ki bi naj privabile kar j največ gledalcev. Vaščani si želijo tudi trgovino, ki bj naj bila sredi vasi. Vendar te verjetno še ne bo tako kmalu. Na sestankih SZDL je bilo nekaj govora o cestni razsvetljavi, ki je tako zelo potrebna prebivalcem v tem kraju. K temu bi naj prispevali svoj delež vaščani, ki bi dali določen denarni znesek. Delo organov Občinske skupščine Ptuj Svet za šolstvo fNsdnlJevanje » 1 strani) Svet za komunalne in stanovanjske zadeve bo pristojen za rešitve po uredbi o ustanavljanju podjetij in obrtov in po uredbi o ureditvi in opravljanju dimnikarske službe. Svet za urbanizem in gradbene zadeve pridobi pristojnosti po uredbi o zidanju stanovanjskih hiš delavcev in uslužbencev in bo odločal o podelitvi stavbnega zemljišča iz družbene lastnine investitorju, ki nima lastnega zemljišča. Svet za zdravstvo prevzame pristojnosti po splošnem zakonu o organizaciji zdravstvene službe o imenovanju članov arbitražne komisije. Svet za šolstvo bo odločal o začasnem prenehanju posameznih oddelkov oziroma razredov v osnovnih šolah. Svet za občo upravo in notranje zadeve bo pristojen za imenovanje članov in namestnikov članov komisije za volilne imenike, ukrepe za odstranitev ovir in vpostavitev prometa, za potrditev odredbe občinskega upravnega organa, ki je pristojen za promet in vpostavitev prometa, za določanje o manjši hitrosti za vožnje skozi naseljene kraje za posamezne vrste vozil ter za ukrepe za ureditev lokalnega prometa. Po tem odloku je prepuščena predsedniku občinske skupščine odločitev o sporih med posamez- nlmi sveti glede pristojnosti. Po sprejetem novem odloku o gospodarjenju s stanovanjskimi in poslovnim fondom v družbeni lastnini v občini Ptuj zagotavlja občina med drugim splošne pogoje za razvoj stanovanjskega gospodarstva na svojem območju. Občini je prepuščeno po tem odloku izvrševanje funkcije družbene skupnosti na svojem območju glede urejanja in izkoriščanja zemljišč in stvari v splošni rabi, graditve in uporabe stanovanjskih hiš ter poslovnih stavb kakor tudi urejanje sta-novanjsko-komunalnih odnosov. Organizirala in usmerjala bo gradnjo stanovanj, poslovnih stavb in prostorov, propagirala in organizirala bo namensko varčevanje za gradnjo stanovanj, poslovnih stavb in prostorov, skrbela bo za smotrno gospodarjenje z obstoječim stanovanjskim in poslovnim fondom, upravljala bo poslovne stavbe in prostore v družbeni lastnini, katere po obstoječih predpisih upravlja občina in skrbi za njihovo smotrno uuporabo. Nadalje bo odrejala ukrepe za vzdrževanje stanovanjskih hiš ter bo skrbela za pripravo in urejanje mestnih zemljišč. S tem odlokom je prevzela tudi nadzorovanje dela organov upravljanja hiš ter organiziranje pomoči hišnim svetom pri določanju politike in obveznosti vzdrževanja obstoječega i stanovanjskega in poslovnega fonda. Pri opravljanju določenih poslov iz svojih tozadevnih pristojnosti ji bodo pomagale posebne delovne organizacije, ki jih lahko ustanovi občina v ta namen. S 1. januarjem 1965 bo reorganizirana uprava občinske skupščine. S tem dnem bodo ukinjeni: oddelek za finance, oddelek za gospodarstvo, oddelek za družbene službe, oddelek za občo upravo in uprave za dohodke. Katastrski urad Ptuj se ukine z 31. dec. 1964 in se preimenuje v Zavod za izmero in kataster zemljišč. Dosedanji starešine teh ukinjenih upravnih organov so razrešeni in so imenovani vršilci dolžnosti starešin do zasedbe delovnih mest po razpisu. Notranja organizacija uprave bo v obravnavi na prihodnjem zasedanju skupščine. V ostalem je bilo rešeno, da reši občinska skupščina do 31. marca 1965 vprašanje ustanovi-! tve enega ali več zavodov za stanovanjsko gospodarstvo in poslovne prostore, ker prenehajo s tem dnem obstojati stanovanjske skupnosti Ptuj, Kidričevo in Majšperk. Te organizacije bi imele razne servise za vzdrževanje stanovanjskega gospodarstva, ki bi bili v pomoč hišnim svetom. Konec na 3. strani Svet za šolstvo se je v zadnjem obdobju zlasti ukvarjal s problemi: nadaljevanja centralizacije šol; z analizo učnega uspeha in ukrepi za izboljšanje; s financiranjem in šol in z vprašanji otroškega varstva ob šolah. Centralizacija šol je proces, ki se nadaljuje. Narekovala sta ga potreba in dejstvo, da je potrebno slehernemu učencu zagotoviti enako izobrazbo in s tem dati možnost nadaljnjega izobraževanja. Ker pa naše šole nimajo vse enakih pogojev za delo in ker jim teh pogojev tudi ni bilo možno zagotoviti. je bilo znanje učencev, kaj različno — tipično za šolo in njene specifične slabosti. Da bi stanje vsaj delno odpravili, se je svet odločil šole, ki nimajo možnosti same nuditi učencem kvalitetnega in ustreznega znanja, priključiti k razvitejši in kadrovsko krepkejši matični šoli. Tako je prišlo do priključitev šol v Stopercah, Narapljah in Ptujski gori k Majšperku; na Polenšaku k Juršincem; pri nekaterih nepopolnih šolah, kot so Zetale, I.eakovec, Zavrč, pa so priključili k popolni osemletki samo višje razrede, predvsem 7. in 8., kjer je že izrazit predmetni pouk in zahtevnost učnega programa obsežnejša. Večina teh šol ima oddelke od 1.-5. razreda od-nosno do 6. razreda in so obdržale svojo samostojnost. Z dograditvijo šole v Kidričevem se je zmanjšala šola v Lovrencu in so vsi njeni višji oddelki priključeni osemletki v Kidričevem. Z zgraditvijo šole v Ptuju in razbremenitvijo šole »Toneta Znidariča«- se je omogočilo višjim oddelkom iz Zavrča in dvema oddelkoma iz Vidma, da se vključijo,v eno od ptujskih šol. Premiki učencev so sprožili vrsto težav, ki jih je bilo treba rešiti. Po statutu občine je vsem tem učencem omogočen brezplačen prevoz v šolo, žal pa ga niso mogli vsi izkoristiti zaradi Š6 vedno neurejenih in preslaoih prometnih zvez. Posledica takega stanja je bil izreden fizični napor, s katerimi so bili obremenjeni šolarji — vozači, zaradi dolgega čakanja na avtobuse, zaradi prenatrpanosti vozil in neugodnega reda vožnje m podobnega. Potrebno je bilo urediti posebne vožnje samo za šolarje in te so sedaj vpeljane na vseh relacijah, razen na relaciji Polgnšak-Tomaž-Juršinci in Stoperce-Majšperk Prevoz otrok iz Stoperc v Majšperk bo v kratkem urejen, kolikor bo tovarna Majšperk voljna dati na razpolago svoje prevozno sredstvo. Tako ostaja nerešen samo problem na relaciji Polenšak-Juršinci-Tomaž, kjer je po ukinitvi avtobusne zveze otrokom ostalo, da hodijo peš ali se vozijo s kolesi do šole. Vsekakor bo nujno potrebno tudi to situacijo rešiti, posebno za zimske mesece. Tako je danes urejen prevoz otrok za 302 učenca osnovnih Sol in 45 učencev srednjih šol Nekatere učence je bilo nujno dati v dijaški dom, ker se zaradi oddaljenosti od\avtobusne postaje niso mogli posluževati prometnih zvez. Tako je danes v dijaškem domu v Ptuju 11 učencev iz Zavrča, za katere prispeva skupnost po 7.350 din mesečno. Prav tako je urejeno za 7 učencev iz Kozminc. ki so imeli do šole 15 km v eno smer. Tudi za t.e je potrebno plačevati oskrbnino po 6.000 din mesečno. Tako situacija na področju šolstva obremenjuje družbo, saj je samo do konca novembra bilo izplačanih za prevoz Solariev 5,634.399 din. Pričakujemo, da bodo ti izdatki kriti z boljšimi uspehi učencev Vsekakor bo potrebno ta problem še nadalje razčiščevati in ugotoviti, ali je taka rešitev naj-idealnejša ali pa bi morda biio bolje prevažanje učiteljskega kadra in bi učenci ostali na svojih šolah. Problem bi bil izvedljiv, kolikor bi bilo v občinah dovolj strokovnega kadra. Po številu oddelkov imamo v občini zadostno število učiteljev s srednjo izobrazbo, a še vedno jih manjka 115 z višjo izobrazbo za pouk na srednji stopnji. Vzrok tej situaciji je v premajhnem dotoku predmetnih učiteljev v občino iz znanih vzrokov. Vse to je posledica premajhnega vpisa v učiteljišča. fluktuacija iz učiteljskega poklica, odhajanje v gospodarsko razvitejše občine, ki so lahko učiteljevo delo bolie stimulirale. Problem je terjal tudi rešitve, ki sicer ne more priti čez noč, vendar se postopoma odpravlja. Tako se nadaljuje gradnja učiteljskih blokov ob popolnih osemletkah, povečane so štipendije dijakom učiteljišča večje je število štipendij na VPŠ — posebno za deficitarne Dredmete. kot so matematika in fizika, tuji jeziki, 'ehnični pouk in telesna vzgoja Obdržal se je dodatek za težje delovno mesto in končno se je 1. oktobra 1964 zadovoljivo uredila stimulacija osebnih dohodkov prosvetnih delavcev. Kljub vsem tem ukrepom je še vedno situacija v nekaterih šolah zelo žalostna. Imamo popolne osemletke brez enega predmetnega učitelja, kar je primer v Desterniku, Juršincih, zelo slaba pa je kvalifikacijska .struktura v iVTar-kovcih. Dornavi Hajdini. Vidmu, delno v GOrišnici. Mirno lahko trdimo, da niti šole v mestu nimajo kvalifikacijsko ustreznega kadra "> Vsekakor bo ob problemu centralizacije šol nujno vzporedno reševati problem kadrov gradnjo stanovanj in šolskih poslopij, ker vsi ti problemi tvorijo kompleks. Konec na 6. strani TOVARNA AVTOOFREME PTUJ IZDELKI NASE TOVARNE: KLJUČAVNICE, KLJUKE, DVIGALA ZA OKENSKA STEKLA, OGLEDALA RAZNIH OBLIK, POSODE ZA GORIVO, GLUŠNIKI TER OSTALI SESTAVNI DELI TOVORNIH VOZIL TAM, FIAT, IMV NOVO MESTO IN MOPEDOV TOMOS SO PRIZNANI PO SVO^II UPORABNOSTI, ZANESLJIVOSTI IN LEPI OBLIKI. VSEM NAŠIM POSLOVNIM PARTNERJEM PO DOMOVINI ŽELIMO TUDI V LETU 1965 MNOGO USPEHOV TER PRIJETNO PRAZNOVANJE NOVOLETNIH PRAZNIKOV. ti K R I C E V O Tabelam de! še ni sptjet x Minuli tedenje delavski svet TGA razpravi! o pravilnikih o delitvi oseiiih dohodkov. Medtem ko ie ti tekstualni del teh nravilnikovfprejet na vseh svetih proizvalcev delovnih enot, še vedno ii rešeno vprašanje tabelarni dela pravilnika. Vse je vglavnem bilo v redu, zataknilo pa se je pri ta beli II-C odgo nem mestu, k proizvajalcev nili vsa delovn; odgovornosti, da odgovornos lovnih mestih. Zakaj tako? •nost na delov-so vsi sveti )vnih enot vri--lesta v stopnjo )rav je jasno, ii na vseh de-ni bilo v skla du s smernicarj in je zato komisija za izdelro teh pravilnikov ponovno sticala vodje delovnih enot injim obrazložila, da tako navijstje števila točk ne vodi k osncfriemu cilju nagrajevanja. Zaipi tega je morala komisija kupno z vodji izdelati novo tdelo II-C, v katero so vključil samo tista delovna mesta, 1 spadajo v to tabelo. V posanfczne stopnje sta komisija ožirorrt upravni odbor podjetja grupirla določena delovna mesta, dsje sedaj enotno urejeno za celoto podjetje. Ko so se v anrilu sestali na svojem občnem zboru člani zveze strojnikov, strojevodij in kur-jačev in kritično ocenili dotedanje delo svoje organizacije, smo bili skoraj prepričani, da bo vnaprej delo boljše. Toda to so bila le pričakovanja, saj se od takrat menda niso več videli. Zdi se, da nekaj ni v redu v organizaciji. Zaradi tega ne dobiva tudi r-bene moralne, še manj pa materialne pomoči od ostalih družbeno političnih organizacij. Morda bi v TGA le lahko storili kaj več, da bi to društvo le prišlo do veljave. Za potrebe obratne ambulante V TGA že nekaj let uspešno deluje obratr.c ambulanta. Vsako'leto so serijski pregledi vseh zaposlenih, posebno pozornost pa posvečajo vsem tistim, ki delajo na zdravju škodljivih delovnih mestih. Da bi ambulanta lahko še uspešneje opravljala svoje delo, je . upravni odbor predložil delavskemu svetu, da odobri nabavo nekaterih po-trebnejših naprav za potrebe Dobro pripravljeni Na obratu KK-Pfcuj v Kidričevem so te jeseni dobro pripravili površine za spomladansko obdelavo. Z umetnimi gnojili go pogno-jili vse pred vodo neogrožene površine, zlasti v okolici delovišča Lovrenc. Prav tako so pognOjili večino površin, namenjenih za okopavine. C e ne bi vmes posegla karantena vsiled slinavke ter parkljevke, bi pripravili vse površine, določene za gnojenje s hlevskim gnojem. Jesenska setev je kljub zakasnitvi pokazala ugodne rezultate. Na površine, ki so bile pozno zasejane, so dali dodatne doze dušičnih in delno kalijevih gnojil, nakar so po potrebi še dognojeva-li. Potrebe po dodatnem dognojevanju so se zlasti pokazale na novo pridobljenih kompleksih. 2 ozimnimi žiti so na obratu zase-jali 252 ha, približno 50 ha pa bodo zasejali z jafihami. Z odločbo o zaokroževanju parcel je obrat dobil letos v jeseni v upravljanje 160 ha povfšift. Te so bile pridobljene s hidromelioracijami v Mihovcih. Površine je obrat dobil v upravlianje, ni pa dobil dodatnih investicij za nakup mehanizacije in ureditev stanovanj. da bi lahko najel delovno silo za to področje. Lokacija novogradenj na Obratu I ni dobro izbrana. Nova strojna lopa z garažami je bila letos zgra-j jena v Kidričevem, ki je oddaljeno 7 km in tudi več od površin, ki leže v centrih nadaljnjega združevanja parcel v zaokrožene komplekse, kot npr. Cirkovci. Tu ima obrat nad 160 ha površin, katere tvorijo kompleksi od 14 do 55 ha, kar narekuje potrebo po osnovanju centra na tem področju, da bi s tem odpadli dragi prevozi, ki gredo v breme proizvodnje. Zajšek Tončka Mnogo uspehov tudi v prihodnjem letu Gerečja vas TOVARNA PERILA IN KONFEKCIJE PTUJ 5 ztta i Vaščani Gerečje vasi marljivo delajo pri popravilih krajevnih cest. Cesto na odcepu Gerečja vas —Kidričevo, ki je bila v zelo sla-j bem stanju, so že uredili. Največ : delajo prostovoljno, sredstva, namenjena za popravilo čest, pa bodo uporabili za ureditev vaškp j razsvetljave. K popravilu cest pri-| speva svoj delež tudi KK-Ptuj — ' obrat Kidričevo v obliki prevozov Vaščani v Gerečji vasi imajo dober posluh za tovrstne akcije, saj vedo. da bodo le s skupnim , delom in pomočjo društvom la-' hko uredili lepše življenje v vasi. ! Simbol njihove prizadevnosti je izredno akustično urejena dvorana v gasilskem domu. opremljena : s televizorjem, ki se v njej odvija kulturno življenje vasi. Ob novoletnih praznikih je aktiv ZM v Gerečji vasi ob gmotni pomoči Vaščanov pripravil za najmlajše novoletno jelko, jih obdaril in tako tudi v srcih najmlajših ustvaril novoletno vzdušje. S konference OO-ZK na ormoškem območju PESTRI PROGRAMI DELA ZA OBDOBJE PRIHODNJIH 6 MESE-i CEV. KONFERENCE SO OPOZORILE NA VRSTO POMANJKLJI- V ptujskih trgovinah in drugod zahtevajte perilo iz Sintetičnih tkanin, ki se lahko pere in ga ni treba likati, poleg tega pa je trpežno in toplo. S srajcami iz trevlteksa, nbfi irona, nylona, heliona in perlona boste izredno zadovoljni. Poleg tega izdelujemo dežne plašče iz nylona, ki je lahek, zložljiv in se hitro posušt. Naše zaščitne in delovne obleke za vse vrste Industrije so se izkazale kot trpežne, praktične in poceni. VSEM CENJENIM STRANKAM, DELOVNIM KOLEKTIVOM IN ZASEBNIKOM NA NAŠEM POSLOVNEM OBMOČJU ŽELIMO MNOGO USPEHOV V 1965. LETU TER PRIJETNO PRAZNOVANJE NOVOLETNIH PRAZNIKOV. VOSTI Ob Studenčnici 1 športna idikalnimi tudi tek-Tovarno Nedejavnost siidikalnih podružnic V počastitev t}varniškega praznika 10. oblenici proizvodnje in končane iruge faze rekonstrukcije TGA Kidričevo je TOS skupno . delfskim svetom podjetja razpis tekmovanja med s podružnicami, kakor movanje med TGA dušika Ruše, TAP Puj in Im-pol iz Slovenske Bisfice. Vendar je v tekmovanji!prišlo do okrnjenih borb, predvem zaradi nedejavnosti nekateriisindikal-nih podružnic, ki nisdobvestile članstva o i ':movanju svoj delež pa je'doorineslc, tuj izmensko delo, zato tudi doseženi uspehi niso bili realii prikaz športnega udejstvovana. V tekmovanju so ^delovale ekipe iz Ruš in Kidričivega ter iz Slovenske Bistrice, Udeležbo pa je odpovedala sindifclna podružnica TAP iz PtujalTekmo-vanje pa je kljub temu doseglo svoj cili in je tovarniš|i odbor sindikata sklenil, da fodo od sedaj taka tekmovanj) vsako leto. Silvestrovanje za :!cine kolektiva Letos bo tovarniški odlbr sindikata priredil za člane kolektiva in njihove -"ojce silvestrovanje v preurejeni dvorni restavracije. Vstonnina bo oo dinarjev, problem pa bo < tem, da se bo silvestrovanja lahko udeležilo le 4"0 ljudi. Sodfiovafci bo dobra godba iz Ptuja, prireditelji pa pripravljajo še fazna presenečenja. Škoda je, la se veselega razpoloronia _ ne bodo mogli udeležili vsi, ki bi ieleli. ambulan v skupnem znesku okoli 280.000 dinarjev. Problem, ki se ponavlja i O delu mladinske organizacije v Kidričevem smo že večkrat 1 pisali in iskali izhod iz zagate, i toda uspeha ni bilo. Minule kon-I ference mladinskih aktivov so kritično obdelale problem, ki jih tare, in je bilo postavljenih nekaj nalog za bodoče delo. Toda zopet je ostalo vse le Napisano. Sestanki so le redkok Zaj sklepčni, ker se jih navadno udeleži le manjše število mladincev. Nastaja vprašanje, kako in kje se sploh taki mladinci udejstvujejo in kaj sploh delajo v svojem prostem času. Menda ni mladinski ples vse, da ne bi videli problemov okrog sebe. , Nekaj bo treba storiti O problemu kioska in njegove lokačije smo že poročali, pa tudi cestne razsvetljave nismo obšli. Pred nedavnim so jo začeli urejati. Na to bi bilo treba misliti tudi pred kioskom, kjer so pred kratkim pobalini razbili steklo in iz kioska odnesli razne predmete v približni vrednosti nekaj tisoč dinarjev. Na srečo odnaša prodajalka vrednostne predmete zvečer domov, tako da plen ni bil velik. Ce bi bila okrog kioska razsvetljava, do tega ne bi prišlo. -ko,- Oglašujte v Tedniku Na območju občine Ormož so končane konference OO ZK. Letošnje konference so bile bolje pripravljene od lanskih, saj tokrat člani ZK niso obravnavali vseh problemov, temveč samo pomembnejše. To je omogočilo, da so boli dosledno in vsestransko obravnavali važnejše probleme, nakazali na njih rešitev in se zavzeli za odpravo vseh pomanjkljivosti ter slabosti. Konference so bile pred kongresom in po njem, zato so se člani ZK na konferencah posluževali tež in misli VIII. kongresa. Konferencam je v občini prisostvovalo 95 odstot-' kov članov ZK. Med ostalim so največ razpravljali o vlogi člana ZK, o samoupravnem sistemu, govorili so, kako se naj člani ZK usposabljajo za individualno delo samoupravnih organov in drugo. Grajali so slabosti in pomanjkljivosti so kritično ocenili. Ocena enoletnega dela je ogledalo dejavnosti vseh komunistov te ali one OO ZK. Poleg slabosti na konferencah so bili prikazani tudi uspehi, delo, zavzemanje in drugo. Za uspešno delo je potrebno spoznavanje problemov. Na le-I tošnjih konferencah OO ZK je bilo opaziti, da so člani ZK dobro in vsestransko seznanjeni s problemi ter težavami, zato so bile skoraj vse konference plodne in živahne, diskusije na njih pa konkretne ln konstruktivne. Ker idejnost članov ZK spada na prvo mesto, so tudi konference OO ZK temu vprašanju posvetile največ skrbi. . Na konferencah so pripravili skrbne programe dela za obdobje prihodnjih šestih mesecev. Uspešne priprave na konference so omogočile, da so bile letošnje konference na višjem nivoju od lanskih in da je v tem pogledu dosežen precejšen napredek. Člani ZK so napravili vidnejši napredek na idejnem in družbenopolitičnem področju. Nove metode dela. ki so dopolnilne ali spremenile delo članov ZK, so se hitro uveljavile. Zveza komunistov je In mora biti vodilna sila politično ekonomskega dogajanja. Zato je mnenje, da se osnovne organizacije preveč vmešavajo v gospodarstvo ln v samoupravljanje, odveč. Zveza komunistov namreč obstoja zato, da se vmešava v vse procese in probleme družbenega življenja, kot sestavni del delovnega kolektiva in delavskega samoupravljanja. Vedeti |e treba, da bo v prihodnjem letu Zveza komunistov odigrala še pomembnejšo vlogo. Posebno skrb so na konferencah OO ZK posvetili kadrovanju, idejnemu in družbeno-politične-mu ter strokovnemu izobraževanju. Tu in tam je bilo opaziti, da i_deo!oško delo ni dovolj razvito in premalo vsklajeno s prakso, kar kaže na pomanjkljivost dela OO ZK. Po vsebini so^ se konference med seboj bistveno razlikovale. Razlika je bila v tem, da je vsaka OO na konferenci razpravlja-, Ia o problemih, ki so se pojavili Na vsaki konferenci so analizirali idejno in politično delo komunistov in kritično obravnavali probleme gospodarskih organizacij, predvsem pa to, ali so se zaposleni člani dovoli in pravočasno ukvar)ali z reševanjem gospodarskih problemov. Na konferencah so člani ZK mnogo govorili o individualnem delu, ki mora hiti vztrajno in nenehno. Clanl ZK morajo na vse slabosti ter pomanjkljivosti pravočasno reagirati, Nenehno se morajo zavzemati za uveljavljanje naprednih socialističnih načel, se spoprijemati z zastarelimi in preživelimi nazori ter oblikami dela. Konference so posebno opozorile člane ZK na disciplino, ki je bila doslej v nekaterih OO ZK nedovoljna ln pomanjkljiva. Zato je včasih OO ZK zaradi nediscipliniranih posameznikov zoublla-la ugled med občani. Številne diskusije članov ZK so tudi pokazale, da so se v minulem obdobju nekatere OO ZK preveč ukvarjale z mani pomembnimi problemi, važnejše pa so puščalp ob strani. Na konferencah OO ZK so bili opozorjeni tisti člani ZK. k! nimajo dovolj vsestranskega občutka za obravnavanje in reševanje problemov. Tudi dvoličnost je ena izmed slabih strani in jo bo treba v celoti izkoreniniti. R. D. TRGOVSKO PODJETJE NA V6LIKO PANONIJA ptuj Priporoča trgovski mreži in potrošnikom bogato iisblrd hrane, galanterije, tekstila in železnine, k! Jo ima v svftjih grosističnih skladiščih. V naših maloprodajnih trgovinah v mestu tn na območju občine Ptuj vam bodo solidno postregli t najkvalitetnejšim blagom. VSEM CENJENIM DOBAVITELJEM IN ODJEMALCEM, GROSISTOM IN DETAJLISTOM TER POTROŠNIKOM ŽELIMO V 1965. LETU MNOGO GOSPODARSKIH USPEHOV IN OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA TER PRIJETNO PRAZNOVANJE NOVOLETNIH PRAZNIKOV. Spremembe v občinski upravi {Nadaljevanje z 2. strani) Prav zanimiva je tudi nova določitev sestava svetov občinske skupščine v skladu z določili statuta občine. V bodoče bo imela občinska skupščina le svet za družbeno planiranje, svet za finance, svet za gospodarstvi svet za kmetijstvo in gozdarstyo, svet za komunalne in stanovanjske zadeve, svet za urbanizem in gradbene zadeve, svet za zdravstvo, svet za varstvo družine in socialno varstvo, svet za šolstvo, svet za prosveto in kulturo, svet za telesno vzgojo in svet za občo upravo in notranje zadeve. V te svete bo imenovala nekaj članov občinska skupščina izmed svojih odbornikov, ostale pa bodo delegirale svoje člane predvsem delovne organizacije in tiste družbene organizacije, ki delujejo na področju kot posamezni sveti. Vsi sveti bodo imeli skupno 136 članov; od tega bo imenovala občinska skupščina 57 članov, ostale pa bodo delegirale delovne in druge organizacije. V Svetu za družbeno planiranje bodo predsedniki svetov in 4 člani, ki jih bo imenovala občinska skupščina neposredno. Tozadevni odlok že določa za posamezne svete tudi organizacije, ki bodo vanje delegirale svoje člane. Podjetje Perutninska farma v izgradnji Ptuj je opravila svojo nalogo. Zgotovljene objekte te farme je prevzelo trgovsko pod- i W OPEKARNA ŽABJAK IN JANEZOVCI Ptuj Z zidaki, strešniki in ostalo opeko bomo tudi v bodoče po svojih močeh zalagali investitorje na našem poslovnem območju in si bomo prizadevali z rekonstrukcijo opekarn tako povečati proizvodnjo, da bomo lahko zadovoljevali domače potrebe po opeki. V 1965. LETU ŽELIMO VSEM CENJENIM ODJEMALCEM MNOGO NAPREDKA TN ZADOVOLJSTVA TER SE JIM TUDI VNAPREJ PRIPOROČAMO. na njenem območju. Krajevne ietie Mesokombinat-Perutnina OO so temeljito obravnavale ' ptui- Ta prevzem je odobrila ob-važnejše krajevne probleme, OO čmska skupščina na tej seji, ker v delovnih organizacijah pa pro- ie bila investitor za zgraditev in bleme proizvodnje, skrajšanje J opremo objektov. Prenesen je na delovnega časa, kadrovsko poli-1 prevzemnika tudi kredit za te tiko, perspektivne proizvodne i objekte pri banki, plane in njih realizacijo. V. J. GOSTINSKO PODJETJB BREG - PTUJ S KVALITETNIMI JESTVINAM1 IN PIJAČAMI SE PRIPOROČAMO CENJENIM GOSTOM. V NAŠIH GOSTIŠČIH NA BREGU IN NA TURNlSCU BOSTE VEDNO VLJUDNO POSTREŽEN1. ZA NOVO LETO ŽELIMO VSEM CENJENIM GOSTOM PRIJETNO PRAZNOVANJE IN MNOGO VSESTRANSKEGA ZADOVOIJSTVA OB NJIHOVI 20-LETNIC I IZ ŠOLE V ŽIVLJENJE Mnogo uspehov tudi v prihodnjem letu ZA LETOŠNJO NOVOLETNO ŠTEVILKO SMO HOTELI PREDSTAVITI NAŠIM BRALCEM OBČANE. ROJENE 1 1. 1945, KI SO DOŽIVELI OSVOBODITEV KOT DOJENČKI IN BODO NA TA NOVOLETNI DAN PRAZNOVALI 20-LETNICO V SVOBODNI DOMOVINI. PRAV GOTOVO BI ZANIMALI NASE BRALCE NJIHOVI NAČRTI ZA BODOČNOST, KAKO SE V2IVLJAJO V ŽIVLJENJE IN KAJ MISLIJO O DRUGIH MLADIH LJUDEH NJIHOVE STAROSTI. Da bi zvedeli za njihova imena, smo naprosili vseh 22 matičarjev v ptujski občini, naj nam pomagajo poiskati iz matičnih knjig njihova imena in naj nam sporočijo njihove sedanje naslove. Po zaslugi marljivih matičarjev smo zvedeli, da so bili rojeni 1. 1. 1945 na območju občine samo 2 deklici in 3 dečki in da vsi sedaj ne živijo v rojstnem kraju. To so Ida Krivec, rojena v Nado-lah, Marija Matjašič iz Zagajič 11, Mirko Vojsk iz Stojnc št. 123, Franc Gomzi iz Smolinc 31 in Emil Lah iz Sp. Hajdine št. 106. Potrudil sem se najti njih same j oziroma njihove svojce, da bi ' uresničil gornjo zamisel. Za Ido Krek, roj. Krivec je odpotovalo •pismo v Horjul glede na dobljen naslov, za ostale pa je preostal obisk na domu. Na pismo nam je s svojega naslova Ida Krek odgovorila. Napije: 10 letih bi bil zanimiv sestanek vseh učencev., ki smo obiskovali , isto leto 8 razred. Takrat bi se še-| le vedeli zahvaliti našim prvim učiteljicam in učiteljem za ves trud, ki so ga imeli z nami. Vsak izmed nas bi takrat lahko povedal, kake se je znašel ,v šolah ali Marija Matjašič pri učni uri petja s prof. Miro I^ončič Jk Ida Krek »Spoštovani! Najprej vas prosim, oprostite poznemu odgovoru. Zelo rada bi vaim bila takoj odgovorila, a kaj, ko pa sem pismo prepozno prejela. Sele danes mi ga je prinesla gospodinja, pri kateri sem prej stanovala. Četudi bi bilo prepozno, bi vam napisala nekaj besed' v odgovor na vaša vprašanja. V Nadolah, kjer sem se rodila, sem živela zelo malo časa, tako, da tam razen sorodnikov nimam drugega poznanstva. Mladina, ki je bila mojih let, je tudi že odšla v svet. Največ časa sem živela v Stogovcih pri Ptujski gori. Tam sem tudi obiskovala šolo. Izučila se, žal, nisem nič, ker sem končala samo 7 razredov osnovne šale. Bolj kot na šolo sem vedno mislila na službo, ne misleč kakšno. Doma so bile zelo revne razmere. V hiši je bilo pomanjkanje. Vem, da je oče težko čakal, da bom zrasla in da bom lahko šla služit za kruh in obleko. Nekaj dni pred koncem šolskega leta sem morala zapustiti šolo ter oditi zdoma. Sla sem za gospodinjsko pomočnico v Rogaško Slatino. Z družino, pri kateri sem bila, sem odšla potem v Horjul. Po prijetni Rogaški Slatini se sicer nisem mogla navaditi na kraj Horjul, zato sem od tam tudi kmalu odšla. Tri leta sem bila gospodinjska pomočnica, potem pa sem dobila zaposlitev v Ljubljani v tovarni dekorativnih tkanin, kjer še danes delam. Sošolke in druga dekleta, ki sem jih poznala, so se tudi razšle in verjetno pozabile na me. Bila sem upravičena si pridobiti nekoga, ki sem mu lahko zaupala vsakdanje težave. Spoznala sem človeka, ki je za me najboljši prijatelj, kar sem jih kdaj srečala. Zato sva sklenila po kratkem' poznanstvu zakonsko zvezo. Oba sva zaposlena v Ljubljani, stanujeva pa v Polhovem gradcu. Povedati vam še hočem samo to: želela bi namreč, da bi imela mlajša mladina več pameti in da bi znala več misliti na bodočnost, kot sem jaz. Tovariško vas pozdravlja, vse sodelavce v uredništvu in bralce Krekova« Ljubljana 20. 12. 196-1 Marijo Matjašič iz Zagajič št. 11 sem našel doma pri očetu, materi, sestri in bratu. Vsi so bili zelo ljubeznivi in so se strinjali z namenom obiska. Marija, ki je končal osemletko v Gorišnici in ki obiskuje setlaj 2. letnik Srednje glasbene šole v Mariboru, je odgovorila na nekaj vprašanj sledeče: »Vsako soboto pridem domov k staršem. Obe s sošolko zapustiva čez nedeljo Maribor Z veseljem obiskujem Srednjo glasbeno šolo in sicer 2. letnik. Najbolj me veseli solo petje in sem se temu predmetu tudi najbolj posvetila. Ta bo tudi odloči) o moji zaposlitvi, ko bom končala to šolo ali po končani Višji glasbeni šoli v Ljubljani, če bi se odločila za nadaljnji študij. Večkrat sc pogovarjam s svojimi bivšimi sošolkami in sošolci iz šole v Gorišnici in se čudim, kako se razide mladina po končanju osnovnega šolanja na vse I strani, v šole. v uk. na delo itd , kamor je pač kdo sprejet in se tam razvija za ta ali drugi poklic Po v .življenjski praksi Zanimivo je to, da se v življenjski šoli pri marsikom pokaže drugačna razvrstitev kot v osnovni in v nadaljevalni šoli. Nekateri se po šoli resno oprimejo skrbi za učenje in nadomestijo kar so zamudili v šolskih letih. Najbolj se zanimajo za nas kako nam gre v šolah, tisti sošolci in sošolke, ki so ostal; doma. Marsikateri prizna, da mu je žal. da se v osnovni šoli ni boljše učil. V kmetijstvu jih ne ostane toliko, kot se jih odloči za druge poklice. Kaj je temu krivo, ne bi mogla reči. Ves čas šolanja v Gorišnici sem se zavedala da bom šla dalje v šolo, kamor me je vleklo. V Zagajiče se bom vedno rada vračala. Veni. da bodo tukaj vsi poleg prijateljic iz sedanje in bodočih šol in zaposlitve veseli tudi mojih uspehov, ko jih bom dosegla. Vem tudi. da me bodo starši podpirali do konca študija. In upam, da se jim bom lahko iz-i kazala hvaležna!« Prijazna Marija je naročila za novo leto 1965 prisrčne čestitke za vio mladino v občini in za odrasle. zlasti pa za bralce Tednika. voril o svojih občutkih in o svojih načttih. Junija 1964 je zapustil sorodnike in Slovenske gorice. Odšel je brez slovesa in brez sledu in sedaj se javlja iz Švedske. Tam je tudi Miklov iz teh predelov Slovenskih goric. Najprej je pisal Franc iz Nemčije, potem pa že iz Švedske. Kot izhaja iz Rišem, si počasi ureja življenje. Pisal je direktno sorodnikom po osebne listine, kar pa bi moral zahtevati prek našega predstavništva; zato se čudi, da ne gre vse, kot bi moralo in kot bi on rad. Vsi njegovi sorodniki so prepričani, da se bo fant vnesel, ker ga je tudi že daljni svet prepričal, da se bo moral nekje usidrati in začeti misliti na bodočnost. Upajo, da se bo čez nekaj časa ob novem letu pokazal kot razvit in veder fant, ki bo vedel povedati o Švedski nekaj zanimivih, da ga bodo radi poslušali tudi starejši, zlasti pa njegovi vrstniki, ki ga prej niso mogli razumeti, ker jim za to v svoji osamljenosti ni dal priložnosti. Emil Lah iz Sp. Hajdine 106 je bil rojen 1. 1. 1945 ob 01. uri. Z njim sta vpisana v knjigi rojstev v matični knjigi ;z časa vojne mat: Ana Lah roj. Petrovič in oče Ivan Lah. Vse poizvedovanje za Emilom, za njegovima staršema, sedanjim bivališčem in ostalim je bilo zaman. Za Lahove ne vedo na Sp. Hajdini niti mlajši niti starejši vaščani, niti uradne osebe v krajevnem uradu. Tudi družina, ki stanuje sedaj v hiši Sp. Hajdina št. 106, ne ve ničesar o Lahovih. Mogoče se bo Emil sam javil šele v zvezi s svojimi 4 sovrstniki, nakar bomo lahko sporočili našim bralcem še o tem, kje živi in kaj dela peti dvaj-setletnik, ki jim je bilo za letošnje novo leto posvečenih teh nekaj vrstic. V. J. nova Mirko Vojsk s sestro Mirko Vojsk lz Stojnc št. 123 je v JLA od letošnjega 15. septembra in sicer pri V. P. 9010/8-1 v Sarajevu. Več piše svoji ženki v Placarovce kot domov v Stojnce. Njegova mati Marjeta je dejala: »To bo Mirka presenetilo, da je med petorico v občini, ki so rojeni na prvi dan leta 1945. Iz JLA bo prišel domov še mlad, vendar zrel mož za svojo ml^do ženko iz Pla-carovec, ki ga bo kmalu presenetila z obvestilom: ,Očka si postal!' Naš Mirko ima za življenje resne načrte. Resno se bo oprijel dela pri podjetju Pleskar' v Ptuju, ki ga je obvestilo dan pred odhodom v JLA, da je sprejet v službo. Mirko se je moral tej možnosti odreči, ker mu je bila prej uslišana prošnja, da bi ga vzeli v JLA. .Najprej bom odslužil vojsko', je rekel in tudi naslednji dan odpotoval proti Sarajevu. Vsem nam piše, da se je že privadil na kraj, na vrstnike in na starešine in da mu dnevi hitro minevajo. Vedno se zanima, kaj je doma novega. Je prijeten dečko in SREČNO NOVO LETO VAM ŽELIMO za svoja leta razmeroma dovolj resen. 7 let star je izgubil očeta, ' ki je umrl 1952. leta za tbc. Zelo iga je pogrešal vsa leta doslej. V ' življenje si je sam iskal pot, ko je končal 6 razredov osnovne šole v Markovcih. Nekaj časa je bil v službi v Kranju. Vrnil se je, ko si j je nekaj zaslužil in se oblekel Po ■ vrnitvi iz JLA se bo oprijel ple-j skarske stroke in se izšolal med odraslimi, da ne bo ostal brez kvalifikacije. Tudi naš Mirko je že med tistimi mlajšimi ljudmi, ki jih je življenje prepričalo, da se je potrebno potruditi za ciljem, sicer ni ničesar!« Skromni materi so stopile solze v oči, ko je govorila o svojem ; Mirku. Zaželela je srečno novo leto, mi dala roko in še dejala: »Ta časopis si bo Mirko pač do-| bro spravil!« Franca Gomzija iz Smolinc . št. 31 ni doma. Zgodaj je zgubil mater in je bil več let pri stricih Janezu in Vinku v Smolincih, ki imata sama 9 otrok, tako da je bil Franc 10. otrok pri obeh. Ko je hodil v šolo, se je držal bolj zase; bil je tih in občutljiv. Sama neporočena mati je skrbela zanj. Tudi njo je gotovo od rojstva dalje skrbelo, kako bc s Francijem. V šolo ni redno hodil, je pa končal 4 razrede. Ni rad go- Dopisujte vi TEDNI SVIM RADNIM LJUDIMA OPClNA PTUJ I ORMOŽ, A POSEBNO UCES-NICIMA m. TJEDNA BRATSTVA I PRIJATELJSTVA ČESTITAMO podinu 1965 SA ZELJOM, DA SE BRATSKA I DRUGARSKA SARADNJA NASTAVI IDUCE I NAREDNIH GODINA. OPCINSKO SINDIKALNO V1JECE CAKOVEC \ | Kolektiv specialne > bolnišnice za pljučno tuberkulozo Ormož Juršinci Pri podružnici Kmetijske zadruge »Jože Lacko« Ptuj v Jurišn-ciij je Oil minulo nedeljo zbor Sveta kooperantov, kateremu je prisostvoval tudi direktor zadruge. V Juršincih je precej kooperantov. predvsem kokošje-, svinje-in govedorejcev, pa tudi zemljiških ter gozdnih kooperantov. Direktor zadruge je kooperante z marsičem seznanil, predvsem pa o sodobnim upravljanjem zadrug oziroma obdelovanjem zemlje ter sodelovanjem z zadrugo. Odgovarjal je tudi na vprašanja glede Pesniške doline, o načinu, kako najbolje ter najkoristneje izva-iau ah pospeševati kooperacijo in predvsem tako. da bosta od nje imela kooperant in celotna zadruga hkrati s tem pa tudi družba, čim večjo korist. Predvsem je poudaril, da mora vsak kooperant delati po navodilih in zahtevah zadruge, če hoče imeti od nje korist. kajti v nasprotnem primeru ne gre brez velikih izgub. Kooperanti so postavljali tudi razna vprašanja glede smotrnega izkoriščanja motornih in drugih strojev, predvsem traktorjev, strojnih kosilnic, motornih vinogradniških škropilnic in drugih. Precej govora je bilo tudi o sadjarstvu. Kooperanti so se zanimali za kužne bolezni živine. Direktor je povedal. .da bo živina na kritičnih območjih cepliema oziroma da se to že izvaja. Kooperante je zanimalo tudi finančno poslovanje v tem letu, nakar je direktor to obrazložil. Stanje je zelo dobro. Zadruga namerava pri podružnici v Juršincih organizirati in-strumentarij za prvo pomoč živini, v zimskem času pa nekaj krajših tečajev za delo z nekaterimi man.i znanimi kmetijskimi stroji, ki bodo v pomoč zadružnlkom-koope-rantom pri njihovem delu. BJ SLABA CESTA IZ VASI V KIDRIČEVO Vaščani iz Draženc, ki so zaposleni v TGA "Boris Kidrič« v Kidričevem, se pritožujejo nad slabo cesto, po kateri morajo vsak dan v službo. Poleti, ko ni dežja, še gre. Hudo pa* je pozimi in v jeseni, ko skoraj do kolena gazijo po blatu. Resno zahtevajo, da se občina pobriga tudi za to cesto. Humor IZBIRA — Kaj si želiš za najin, poročni jubilej? Bi potovala v Švico ali bi raje imela krzneni plašč? — Peljiva se na Švedsko; zvedela sem, da so tam krzneni plašči cenejši. 2ELI VSEM DELOVNIM LJUDEM V DOMOVINI SREČNO NOVO LETO 1965 IN ZAGOTAVLJA NAJBOLJŠO SKRB IN NEGO TER ZDRAVLJENJE Z NAJSODOBNEJŠIMI PRIPOMOČKI IN ZDRAVILI. KOLEKTIV PIVO - SLATINA ORMOŽ želi vsem poslovnim partnerjem, občanon in vsemu delovnemu ljudstvu srečno in uspeha polno Novo leto 1965. KOLEKTIV trgovskega podjetja zarja Ormož * s svojimi poslovalnicami čestita vsen občanom, delovnim kolektivom, poslovnim partnerjem n vsemu delovnemu ljudstvu srečno ln uspeha polno nov» leto 1965 ter se tudi v bodoče s cenenim in kvalitetnim blagom priporoča potrošnikom. Pridite, hiLro in solicno boste postreženi! Ustregli bomo vašim željam in okusu. * ) ) - ) ) Prijetno praznovanje novoletnih praznikov POD NOVOLETNO JELKO NA POLENŠAKU TRGOVSKO PODJETJE ^IZBIRA PTUJ Kolektiv trgovskega podjetja »IZBIRA«, PTUJ, želi vsem svojim odjemalcem srečno in zadovoljno novo leto 1965 ter sporoča, da bo 5. januarja 1965 odprla prodajalno z vsem elektroinstalacijskim materialom, radio- in TV sprejemniki, električnimi štedilniki in z drugimi gospodinjskimi električnimi pripomočki. Prodajalna »ELEKTRO — RADIO« v Ptuju, v Bezja-kovi ulici bo bogato založena, postrežba zagotovljena solidno, cene konkurenčne. Nakup opreme možen tudi na potrošniški kredit. TRGOVSKO PODJETJE PETROL" 99 POSLOVNA ENOTA PTUJ Ob novoletnih praznikih bodo vsi naši servisi delali non-stop. Servis Ormož dela vsak dan, ob praznikih pa od 6. do 12. ure. - VSEM NAŠIM CENJENIM ODJEMALCEM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO. Stanovanjska skupnost PTUJ VSEM STRANKAM, HIŠNIM SVETOM IN OSTALIM OBČANOM NA OBMOČJU KRAJEVNE SKUPNOSTI PTUJ SE ZAHVALJUJEMO ZA LETOŠNJO NAKLONJENOST iN ŽELIMO VSEM V 1965. LETU MNOGO USPEHOV TER SE Z NAŠO DEJAVNOSTJO SE VNAPREJ PRIPOROČAMO. TRGOVSKO PODJETJE »POVRTNINA« Vsem cenjenim strankam, ki kupujejo v naši nonstop trgovini sadje in zelenjavo, konzervirano sadje in zelenjavo. med in drugo želimo s rečno riobo leto /965 in jim tudi naprei zagotavljamo, da bodo vedrio vljudno in hitro postreženi in po zmernih cenah. Tovarna volnenih izdelkov Majšperk Tudi lefos so na Polenšaku praznovali ob novoletni jelki. Letošnje praznovanje pa je bilo po vsebini in po obiiki kvalitetnejše od praznovanja v prejšnjih letih. Prosvetni delavci so se v pomanjkanju gmotnih sredstev obrnili na nekatera ptujska podjetja s prošnjo za materialno pomoč. Kulturni in zabavni program so izvedli učenci pionirskega šolskega odreda pod vodstvom učiteljskega kolektiva. Program je bi! precej pester. Učenci višjih razredov so pripravil* ierici -Dedek Mraz prihaja- ter »Katica in dedek Mraz«. V soboto. 26. decembra 1964. so se v dvorani gasilskega doma na Polenšaku zbrali uSenci. mnogi starši otrok in mladina ter vodilni uslužbenci trgovskega podjetja -•Izbira-- iz Ptuja. Najmlajši pionirji so z nestrpnostjo pričakovali prihod dedka Mraza iz Ptuja. Točno ob pol treh popoldne se je pripeljal v spremstvu nekaterih članov omenjenega trgovskega podjetja. Spored se je pričel z igrico »Dedek Mraz prihaja«, v kaieri smo videli dedka Mraza, »nežinke. palčke, poštarčke itd. Sledile so pevske, deklamacijske in recita-cijske točke. Ob zaključku drugega dramskega prizora je stopil na oder dedek Mraz. Na okrašenem odru je pozdravil gledalce in pohvalil pridne učence. Nato je razdelil otrokom lepe zavitke, ki jih je darovalo trgovsko podjetje -Izbira-- Ptuj. Koristna darila so prejeli tudi člani sveta šole in učiteljskega kolektiva. Zoge in šahovske deske je prejel pionrski odred kot kolektivno darilo. Vsak učenec ie nesel domov zavitek v vrednosti 400 din. poleg tega pa so dečki dobili vsak po eno srajco, deklice pa po kos spodnjega perila. Učenci so bili srečni in zado- voljni. Zato se vsi. učenci, učiteljski kolektiv, ter člani šolskega sveta najtopleie zahvaljujejo trgovskemu podjetju »Tzbira« v Ptuiu. ki je prevzelo patronat. nad šolo. in direktorju tega podjetja Brunu Valentinu za ma^Hulno nomoč v vrednosti prek 150 000 din. ČESTITKE VOJAKOV Svojim domačim, Mihelačevim iz Tržca pri Ptuju, želi vse najboljše v novem letu 1965. dekleta in fante iz domače vasi pa pozdravlja Franc Mihelač. V. P. 3065, Sombor. Vsem članom družin Medved in Kelc, prijateljem in prijateljicam želita mnogo uspehov Franc Medved in Franc Kelc iz V. P. 8097, Novi Sad. Veliko razumevanje za socialno šibke učence je pokazali tudi podjetje Avtooprema v Ptuju, posebno direktor Stane Vičar, Id je priskrbel praktične in knjižne nagrade za otroke v vrednosti okrog 60.000 din. Šolske potrebščine, ki jih je prispevalo to podjetje, so z veseljem sprejeli revnejši učenci. Manjšo materialno in denarno pomoč je dodelilo še trgovsko podjetje Merkur in KZ ..Jože Lacko« iz Ptuja. Učiteljski kolektiv, člani sveta šole. starši otrok ter učenci . šolskega okoliša se za poslanca darila najlepše zahvaljujejo, zlasti trgovskemu podjetju •• I zbira« Ptuj, ki je pokazalo največje razumevanje pri organizaciji otroškega praznovanja. EB KEGLJANJE V počastitev praznika JLA so odigrali kegljači krožkov »Invalid« in »Železničar« iz Ptuja dve prijateljski tekmi. V prvi tekmi so zmagali keg-° Ijači »Železničarja« z rezultatom 257:291. Pri ekipi »Invalida« je dosegel, najlenši rezultat Jože Štraus z 42 podrtimi keglji. Za ekipo »Železničarja« ie največ podrl Marjan Kunstek in dosegel s 40 podrtimi keglji prvo. mesto. V povratni tekmi, ki so , jo j odigrali v soboto, 26. decembra . 1964, so zaradi nepopolnosti obeh ekip dosegli še slabši rezultat. Vse do zadnjega meta nismo vedeli, kdo bo zma?m"'''" Samo osem kegljev je odločilo zmago kfegljačem »Železničarja«, tako da se je srečanje končalo z rezultatom 243:251. Pred srečanjem so ekipe izmenjale spominska darila. Kegljačem Vrožka »Invalid« gre vse priznanje k niihov;"" uspehom, saj kot alidi igrajo z vsem srcem in vso vnemo ter se tudi zelo uveljavljajo med ostalimi krožki v Ptuju. Pri njihovem športnem delu jim želimo v novem letu še več uspehov. S. A. V Podgorcih gradijo strelišče za MK Za šolo v Podgorcih gradi; strelska družina Podgorci strelišče za malokalibrsko in zračno puško. Strelska družina šteje 56 članov tn vsi prizadevno pomagajo z denarjem in prostovoljnim delom pri gradnji ter urejevanju novega objekta, i Večina zemeljskih del je oprav-; Ijena. gradbena dela pa bodo i končali prihodnje leto. Novo j zgrajeno strelišče v Podgorcih bo. velikega pomena za občinska in medobčinska tekmovanja. V občini Ormož primernega strelišča doslej ni bilo, kar je ob tekmovanjih predstavljalo največ težav. Rov strelišča je 8 metrov dolg, primerno globok in 2,5 metra širok. Strelnica bo montažna in bo napravljena tako, da se po potrebi lahko razširi, i Gradnja strelišča bo veljala j 350.000 din Vsa dela razen strokovnih bodo pri gradnji opravili s prostovoljnim delom. Strelišče bo približno 50 metrov dolgo in ga bodo sodobno uredili. Strelska družina Podgorci bo prihodnjega januarja pripravila nekajvečerni seminar za vse člane strelske družine, predvsem pa bo seminar za nilade strelce. Namen seminarja bo seznaniti navzoče z načinom tekmovanja in spoznati strelno orožje. ČESTITKE Trgovskemu podjetju -Merkur« želimo mnogo delovnih uspehov v novem letu, obenem pa se zahvaljujemo kolektivu za novoletno darilo — za televizor. Občinski skupščini občine Ptuj, SZDL Ptuj, DPM Ptuj in ostalim organizacijam in podjetjem, zavodom in ustanovam želimo srečno, veselo, zadovoljstva polno novo leto. Pionirji iz osnovne šole »Franca Osojnika-Ptuj OBVESTILO Obveščamo, da bomo začeli s šoferskim tečajem v ponedeljek, 4. .januarja 1965. Nekaj mest je še prostih. AMD Ptuj HUMOR PREVIDEN Mlad mož spremlja skozi park mlado ženo. Ta ga vpraša: — Kdo je ona, ki si jo tako spoštljivo pozdravil? Mogoče zaročenka? — Niti ne sprašujl Dovolj bo, če bo ona tebe vprašala, kdo si ti? Ofijarfe ua o^kiM. PRAZNO SOBO bi vzeia v najem za dve leti, in to v Ptuju, kjer sem zaposlena v gradbeništvu. Naslov v upravi. KUPIM MALO RABLJEN OPEL-REKORD ali VOLKSVVAGEN po cen: do 850.000 din. Vprašajte pri Maksu Juršiču, Rogoznica 8a. UGODNO PRODAM OTROŠKI VOZIČEK in radio »Orion« na baterije ali električni tok. Vprašajte prixKolarju, Ptuj, Bezja-kova 2. UGODNO PRODAM SO-BASNO KLAVIRSKO HARMONIKO. Naslov v upravi. PODPISANI se javno zahvaljujem zdravniku dr. Praunsseisu in ostalim zdravnikom ter strežnemu osebju kirurškega oddelka ptujske bolnišnice za uspešno operacijo in zdravljenje. Leopold Peršuh, Koritno 2, p. Majšperk Vsem gostom in poslovnim prijateljem, obiskovalcem gostilne v Tržcu, želim SREČNO IN VEESLO , , NOVO LETO 1963 ter se v nadalje priporočam za obisk. LEOPOLD PERNEK, Tržee. Vsem poslovnim prijateljem ter delovnemu ljudstvu naše domovine želim SREČNO NOVO LETO 1964. IVAN B E Z J A K , teraccrstvo — umetni tlak in zidarstvo. PTUJ, Zadružni trg 10. DELAVSKA UNIVERZA PTUJ pripravlja gospodinjsko kuharski tečaj v mesecu januarju 1965. — Interesente naprošamo, da pošljejo svoje prijave Delavski univerzi Ptuj, Trg mladinskih brigad 4/1. do 9. januarja 1965. Osebna kronika ROJSTVA, POROKE IN SMRTI NA OBMOČJU MATIČNEGA • URADA PTUJ PODRUŽNICA PTUJ (Pri Magdi) > Rodile so; Roza Slana, Nova vas 10 — Danijela; Erika Kotnik, Ljutomerska 18 — Mirana; Kristina Murko, Janežovski vrh 41 — Dušana; Fanika Muhič, Bresnica 72 — (Marijo; Štefka Plavčak, Gorca 4 — Tatjano; Marija Brenčič, Zab-jek 36 — deklico; Marija Kolarič, Mala vas 14 — Franca; Ema Taš-ner, Drstelja 17 — dečka; Danica Luci, Tomaž pri Ormožu 15 — Andreja; Elizabeta Franič. Sto-perce 61 — dečka; Kristina' Korez, Sp. Jablane 1 — Branimira; Marija Kranjc, Zagrebška 9 — Darjo; Marija Novak, Mihalovci 69 — dečka; Marija Sprah, Ciril-Me-todov dr. 1/c — Ivano; Metka Mlinarič, Rakovci 16, Ljutomer — Branka; Ida Rebeminšek, Cerrno-žiše 50 — dečka; Zofija Lesjak, Ivanjkovci 7 — Danila: Marija Bezjak, ZamuSani 2 — Marjana; Anica Gajšt, Barislavci 3 — Sonjo; Krista Selič, Prešernova 12. Ljutomer — Ivana; Hilda Zumer, Ciril-Metodo-v dr. 2 — Antona; Ema Furek, Skorba 18 — Edito; Agata Cep, Cermožiše 91 — dečka; Terezija Liber. Cesta Olge Meglič 8 — Jožeta; Truda Mol-ger, Zagrebška 54 — Simono; Ju-Hjana Granda. Budina 13 — Tatjano; Ana Skaza, Slovenja vas 50 — Zvonka; Marija Kolarič, Ja-strebci 24 — Jožka; Roza Pilinger, Spuhlja 57 — dečka; Frančiška Zoreč, Trnovska vas 18 — Veroniko. Poroke: Frančišek Horvat, Mezgovci 45, in Angela Volgemut, Kicar 128; Ludvik Cvetko, Polenšak 19, in Elizabeta Bombek. Dornava 44; Konrad' Rižner, Spuhlja 22. in Marija Plohi, Kog 83; Franc Lov-renčič, Grajenščak 9. m Angela Cestnik. Mejna c. 20. Umrli so: Josip Zega, Mariborska 13, rpj. 1900 umrl 25. 12. 1964.; Anton Sagadin, Starošince 38, rojen 20. 9. 1964, umrl 26. 12. 1964.; Franc Skledar, Zupečja vas 64, roj. 1900 umrl 27. 12. 1964.; Franc Prelog. Zagajiči 1, roj. 1893, umrl 27. 12. 1964. LJUDSKA IN STUDIJSKAKNJIZNICA V PTUJU razpisuje po 56. členu statuta delovno mesto KNJI2NIČARJA(-KE) III. Prednost imajo mlajši reflektanti, ki se nameravajo izoorc-ziti v knjižničarski stroki. — Pogoj za sprejem je dovršena srednja šola. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Komisija za raznis delovnih mest l VOJNA POŠTA 5276, PTUJ, bo razprodala naslednje predmete: Pogoji razprodaje: dvoosne vozove, enoosne vozove, vprežni pribor, jahalni pribor, nadomestne dele za navedene predmete. 1. za družbeni sektor bo licitacija, 2. za privatnike bo razprodaja vsako sredo v januarju 1965 od 8. do 13. ure na kasarniškem dvorišču pri gostilni »GROZD« (prej Zupančič) v Ptuju. Opozarjamo interesente, da so predmeti v zelo dobrem stanju in da bodo prodani no zelo usodnih ccnah.> VP 5276 PTUJ t * r Vsem delovnim ljudem na našem poslovnem območju,! ki nosijo obleke, kostime, plašče in drugo iz izdelkov naše renomirane tovarne, želimo srečno in uspehov polno leto 1965 in jim zagotavljamo tudi v bodoče kvalitetno blago. Isto želimo vsemu prebivalstvu po domovini in da bi v 1965. letu dosegli mnogo vsestranskih uspehov ter da bi tudi kupovali blago z znamko TAl Majšperk. Horoskop komu zaupate za leto 196s: zvezdam ali svojim sposobnostim? oven Za poznanstva, ki jih boste sklenili, boste bogatejši. S popustljivostjo se ne boste izognili nevšečnostim, temveč le z vztrajnim premagovanjem težav. Ob rojstnem dnevu boste doživeli presenečenje, ki ga ne boste hitro pozabili. v tem letu boste dosegli svoj cilj. Neugodne zadeve vas bodo naučile upoštevati svoje sposobnosti. bik Bolj kot zvezde so vam naklonjeni sodelavci, ki cenijo vašo skromnost, srčnost in pripravljenost pomagati. Odgovorno delo vas. bo močno spremenilo: poleg sebe boste našli vedno mesto tudi za druge. V vaših srčnih željah ni ničesar, da bi jih morali prikrivati, Z ljubezenskim razodetjem ne odlašajte, sicer boste zamujeno težko popravili. DVOJČKA Prihodnje leto bo dovolj dolgo/ da boste lahko uresničili svoje načrte. Torki bodo za vas posebno pomembni: v njih .doseženi, uspehi vam bodo zelo koristili. Ljubezenska doživetja vam bodo pomagala ob važnih odločitvah. Z izpiti boste morali pohiteti: zamude škodujejo. rak Presenečenj nimate radi, zato se jih tudi prihodnje leto ne boste veselili. Ugajajo vam drzni načrti; najvažnejši se vam izpolnijo. S prijatelji boste imeli več stikov kot letos, predvsem , poslovnih. Ljubezen je za vas tajna, ki jo boste samo enkrat zaupali. Nekateri tedni se vam bodo zdeli kot večnost, zato pa bodo ostali prehitro minili. Stari znanci vas bodo občudovali zaradi izredne občutljivosti. LEV Vaš položaj v službi se bo spremenil, ne pa poslabšal. Nepričakovano dogajanje vas ne sme presenetiti, ker ste gž predvideli. V ljubezni boste preživeli manjšo krizo; ne smete pozabiti na svoje obljube in na dober namen drugih. Vaši prijatelji bodo kmalu ločili vaše. od priučenega. Z denarjem boste mnogo dosegli, še več pa s svojo dobrosrčnostjo. devica Vse leto boste doživljali uspehe. ki bodo rezultat vaše marlji-•yos:i. Več problemov bo bolje rešenih. kp» misli'*. Obiskalo vas bo nekaj znancev, ki, ne govorijo radi o svojih težavah, niti se ne bahajo s svojimi uspehi. Vaš nasvet bo zbistril prijatelje, ki si niso vedeli sami pomagati. TEHTNICA Po končanem sporu ne iščite samo nasprotnikovih napak, temveč tudi vrline; tako se boste prepričali, kdo izmed vaju je boljši. V zakonu boste morali misliti, da imate poleg sebe ženo. i Plemenitost vas bo spremljala tudi ob prilikah, ko jo drugi pogrešajo. Najbolj vas bo razveselilo doživetje v družini, ki ga pričakujete. Škorpijon . Notranjega ravnovesja si ne pustite razrušiti ? neresnimi obljubami. Prihodnje leto vam bo prineslo mnogo nepozabnih spominov. Naklonjenosti ne priča-' kujte v okolju, ki vas lahko le ; razočara. Sprejeli boste več po-j šte kot doslej od blizu in daleč. V službi boste odkrili tekmeca, ! ki vam ni nemaren. STRELEC V novih načrtih so vrzeli, ki i jih boste morali odstraniti. Več prilik boste imeli za daljše izle-' te; vseh ne boste mogli odkloniti. V nesporazumu z ljubljeno osebo boste morali pokazati vsaj malo volje, da se ne bi .rfi^nrr ponavljali Odločili se bo«.t» večji, nakup, ki bo olepšal vase stanovanje. Večkrat boste razpoloženi zaradi lepih uspehov v službi. kozorog V družini ste pripravljeni storiti vse, da bi bilo življenje za vse iz dneva v dan lepše. Spoznali boste ljudi, ki vas bodo radi obiskovali. Zelo radi pomagate soljudem, ki se bodo tega spomnili, ko ne boste pričakovali. Še v spanju ne nforete prikriti, da imate po dnevu mnoge skrbi. vodnar Za vaše finančne razmere se bližajo lepši dnevi. Ob četrtkih boste dobivali največ pošte. Z novimi načrti boste imeli precej več veselja kot s prejšnjimi. Preveč ste potrpežljivi; to vas večkrat stane živce. Uresničile se vam bodo želje, da bi vsaj prihodnji dopust preživeli v oddaljenem kraju. ribi Malodušnost vas bo zapustila, ker se vedno bolj znajdete. Med vašimi problemi je največ takih, ki se ugodno končajo. Iz inozemstva boste prejeli več pošte, ki vam bo prihranila neprijetne skrbi. Simpatija vam bo pokazala vse razumevanje za vaše skrbi in vam bo tudi pomagala iz stiske. Na delovnem mestu boste f>r)T-> holj k*! vedno uolj geni jo vaše vestno delo. SREČNO NOVO LETO VAM ŽELIMO TEDNIKOV Kmetijski kombinat PTUJ Z razvojem kmetijstva na območju ptujske občine, z zaposlitvijo delovnih ljudi s podeželja, s povečano proizvodnjo in z izobraževalnim delom med kolektivom si prizadevamo vplivati na pospešen razvoj tudi na podeželju. Naše cenjene odjemalce zalagamo s kvalitetnimi pridelki. VSEM DELOVNIM LJUDEM NA OBMOČJU PTUJSKE OBČINE IN VSEM CENJENIM ODJEMALCEM DOMA IN PO SVETU ŽELIMO USPEHOV POLNO IN SREČNO NOVO LETO. KMETIJSKA ZADRUGA »Jože LacLo« ptuj § kmetijsko proizvodnjo v naših delovnih enotah in njihovih okoliših v Ptuju, Desterniku in Juršincih, v lastni proizvodnji, z avtoprevoznim in traktorskim parkom ter s kooperacijo se izboljšujejo gospodarske razmere na našem poslovnem območju. Vsem občanom, zlasti kmetijskim proizvajalcem, želimo v 1965. letu mnogo uspehov, zdravja 'in sreče. PETOVIA ŽIVILSKA INDUSTRIJA PTUJ Mnoge odjemalce v naši domovini zalagamo z likerji, aperitivi, naravnimi žganji, z desertnimi vini, z naravnimi brezalkoholnimi pijačami, s povrtnino in z ostalim. Širok krog odjemalcev zahteva samo pijače z etiketo »Petovia« Ptuj. VSEM DELOVNIM LJUDEM NA NAŠEM POSLOVNEM OBMOČJU ŽELIMO V LETU 1965 MNOGO VSESTRANSKEGA NAPREDKA IN PRIJETNO PRAZNOVANJE NOVOLETNIH PRAZNIKOV. ZVEPLARNA PTUJ Žvepleni zakad na azbestu iz uvoznega materiala vam bo zagotovil uspehe v kletarstvu. Z našimi izdelki so zadovoljna vinogradniška gospodarstva, vinska podjetja in kmetj e-vinogradntkL NOVOLETNO PRAZNOVANJE NAJ BO ZAČETEK NADALJNJIH USPEHOV VSEH KOLEKTIVOV IN POTROŠNIKOV NA NAŠEM POSLOVNEM OBMOČJU, KI SI JIH ŽELIJO V 1965. LETU. Prijetno praznovanje novoletnih praznikov INTERVJU Uspele krajevne konference SZDL Pred kratkim so se končale krajevne konference SZDL na območju občine Ormož. Zaprosili smo predsednika Občinskega odbora SZDL občine Ormož Vlada Ožbolta, da bi za naše bralce kaj več povedal o vsebini konferenc. KAKO SO POTEKALE KONFERENCE SZDL V OBČINI IN O CEM SO ČLANI SZDL NAJVEČ RAZPRAVLJALI? »Krajevne konference SZDL so bile od 1. do 20. decembra. Sklepčne so bile ob prvem sklicu, kar kaže, da imajo občani veliko zanimanja za reševanje krajevnih problemov. Poročila in razprave na konferencah so obravnavale osnovne probleme občinskega gospodarstva ter najbolj pomembna vprašanja posameznih krajevnih območij. Osrednje rqesto v razpravi so zavzela zlasti sledeča vprašanja: problemi kooperacije, ur-banistični in ureditveni načrt, delo krajevnih skupnosti na področju komunalnih storitev, socialno varstvo ter druge oblike družbenih dejavnosti. Zbrani material krajevnih konferenc SZDL bo občinski odbor uredil, nato pa posredoval občinski skupščini in svetom krajevnih skupnosti. Mislim, da je zelo potrebno, da občinska skupščina skliče v najkrajšem času zbor volilcev pri Veliki Nedelji in v Ključarovcih, na katerih bi razpravljali o urbanističnem načrtu in o trgovini.« KAKŠNA JE BILA UDELEŽBA NA KONFERENCAH SZDL IN S KATERIMI PROBLEMI SE OBČANI NAJCEŠCE SRE-CUJEJO? »Udeležba na krajevnih konferencah SZDL je bila zadovoljiva. Konferenc se je udeležilo 1237 članov SZDL ali 18 % vseh članov. Povprečna udeležba na konferenci je 113 članov. Največja udeležba je bila pri Miklavžu, na Kogu, v Središču in drugod. Zlasti velika udeležba na konferencah SZDL je zabeležena v manjših krajevnih organizacijah, v Loperšicah in v Ključarovcih. Občani so se na konferencah zanimali za širok krog problemov in se zavzemali za njih reševanje. V Podgorcih so člani SZDL razpravljali o odkupu in kooperaciji, pri Veliki Nedelji o urbanističnem načrtu, v Ormožu o problemih šolstva, o vzgoji in štipendiranju kadra, v Središču o delu krajevne skupnosti, na Kogu o socialnem varstvu, v Loperšicah o problemih mladine, v Ključarovcih o trgovini in podobno.« KAKO JE S ČLANSTVOM V OBČINI? »Občinski odbor SZDL občine Ormož si bo tudi prihodnje leto prizadeval s krajevnimi organizacijami SZDL povečati število članstva. V tem pogledu so nekatere krajevne organizacije letos dosegle lepe uspehe. Najboljša je bila krajevna organizacija SZDL v Središču, ki je pridobila nad sto novih članov. V tej krajevni organizaciji znaša število članov 68 % od vseh volilnih upravičencev. V povečanju članstva so zadovoljive uspehe dosegle tudi nekatere krajevne organizacije, kot sta Kog in Ključarovci. Nimamo še točnega statističnega pregleda članstva SZDL v občini, vendar predvidevamo na osnovi posameznih podatkov, da je 60% volilcev članov SZDL v občini. Nadaljevali bomo z zbiranjem članov SZDL, zlasti z izpopolnjevanjem vsebine in metod dela v SZDL se bo povečalo število članstva.« KAKO SKRBIJO KRAJEVNE ORGANIZACIJE SZDL ZA NEPOSREDNO UPRAVLJANJE OBČANOV? »VIII. kongres ZKJ je zelo natančno določil mesto in vlogo SZDL, ki mora biti najširša tribuna občanov. Ce ocenjujemo delo naših krajevnih organizacij SZDL iz tega zornega kota, ne moremo biti popolnoma zadovoljni. Nekatere organizacije vrednotijo delo odbora z delom organizacije, kar je popolnoma napačno. V ozkem krogu članov odbora sicer lahko razpravljamo o vseh problemih, vendar jih uspešno ne moremo rešiti brez širokega stika z občani v obliki vaških sestankov SZDL, zborov občanov ali tribun. Le ob široki podpori občanov bo krajevna organizacija SZDL dosegla pomembne uspehe v nenehnem stiku z občani in našla pravo vsebino svojega dela.« ALI SO SE V PRAKSI UVELJAVILE KRAJEVNE SKUPNOSTI? »Krajevna skupnost je mlada oblika družbenega upravljanja. V kratkem času, odkar obstajajo, so se uveljavile predvsem na področju komunalnih storitev. Lahko trdimo, da so krajevne skupnosti naredile veliko več od prejšnjih krajevnih odborov, kar ima ugodno posledico večje koncentracije sredstev in širšega prostovoljnega sodelovanja občanov. Pri vseh krajevnih skupnostih v občini aktivno in uspešno delujejo poravnalni sveti, pri nekaterih krajevnih skupnostih pa so tudi precej aktivni potrošniški sveti ter sveti za socialno var-, stvo.« IN VAŠE ŽELJE? I »želim veliko uspehov vsem SZDL • • • • vam želi kolektiv »Kovine" Ptuj Svet za šolstvo (Nadaljevanje z 2. strani) ki je odvisen od razumevanja celotne naše družbe za potrebe šolstva. Učno vzgojni uspehi Drugi problem je analiza učno vzgojnih uspehov. Ugotovitve niso razveseljive, često zaskrbljujoče. Čeprav je v šolskem letu dosežen viden napredek, vendar o kvaliteti znanja na vseh šolah še vedno ne moremo govoriti.. Zadovoljiva je ugotovitev, da se veča procent otrok, ki končajo obvezno šolanje normalno, ustrezno s starostjo ter da je vedno manjši procent tistih, ki zaključujejo šolanje v katerem izmed nižjih razredov. Vsekakor je to uspeh v primerjavi s prejšnjimi leti. Ob analizi učnih uspehov ugotavljamo velike pomanjkljivosti v znanju učencev kot posledico pomanjkanja kvalitete dela v šolah. Kje so vzroki za tako stanje? Ce se ustavimo ob analizi učenca in njegovih delovnih pogojev, ne moremo mimo neurejenih domačih razmer, prepuščeaosti samim sebi, alkoholizma v družinah, telesne in duševne nerazvitosti nekaterih, pomanjkanja domače vzgoje, kulture, primitivnega okolja na eni in na drugi strani zopet preobilice nekontroliranih vplivov, ki puščajo svoj odraz na otroku in njegovem delu. Ob analizi domačih prilik je zopet vrsta anomalij. Zaposlenost obeh roditeljev, posebno matere, postavlja otroka v nov, često neugoden položaj. Vzgojno varstvenih ustanov ni. Zavedati bi se morali, da so tudi te investicije povezane z gospodarskimi uspehi, ki se bodo pokazali šele čez nekaj let. Ob rešitvi teh problemov bi v življenju marsikaterega otroka lahko zabeležili red in umirjenost in s tem v zvezi boljše uspevanje v šoli. Učni proces je poglavje zase. Izvajamo reformo šole, žal še vedno bolj organizacijsko, a slabo materialno in strokovno pripravljeni. Kako naj realizirajo zahtevni program šole s 50-60 •/« zasedbo ob pomanjkanju vsega ostalega. Reformirana šola zahteva učne obli- ke in metode dela, za katere pa ni ustreznih pogojev. Ustavili bi se lahko še ob marsičem, ob preobširnih učnih načrtih in preobremenitvi otrok z učnim delom, ob pomanjkanju časa za utrjevanje in poglabljanje učne snovi. Rešitev teh problemov in normalizacija dela v šojah bi prinesla boljše uspehe. Prosvetni delavci bodo morali te probleme nakazovati in zahtevati od družbe, da načrtno odklanja vse. kar zavira uspešno rast v naših šolah. Izhajajoč iz teh ugdtovitev je svet analiziral varstvo, otrok ob šolah. Ob urejenem varstvu bi odpadli marsikateri izdatki za odpravljanje napak pri mladostniku, ki mu nismo omogočili, da bi se normalno in zdravo razvijal v odraslega človeka Marsikje bi produktivnost normalno rasla, če bi ne bilo zadržkov zaradi nesposobnega in kulturno zanemarjenega človeka. Kot začetek tega hi naj v prihodnjem letu organizirali varstvo pri vseh popolnih osemletkah. Svet je analiziral tudi vprašanje financiranja šolstva. Sredstva, ki so jih dobile šole r.a svoje delo, so bila razdeljena po načelih kategorizacije, ki izenačuje ustanove, ne upoštevajoč individualne no-sebnosti vsake ustanove, doseženega uspeha in prizadevnosti kadra za večjo storilnost. 3oIe so dobile svoja sredstva, neupošteva-joč kako in koliko dela so opravile. Ugotavljajoč te slabe strani kategorizacije je svet na osnovni razpravi v kulturno prosvetnem zboru skupščine SRS orišel do sklepa. da bi bilo objektivnejše financiranje s sklepanjem pogodb med šolo in skladom. Taka oblika doti-ranja sredstev obvezuje ustanovo na izpopolnitev obvez v delovni pogodbi, prav tako pa tudi družbo, da da šoli to, kar za svoje delo potrebuje. Problem predstavlja novost in bo vsekakor prinesel kopico nejasnosti, saj ravno to področje, take oblike nagrajevanja doslej še nI poznalo. Vsekakor pa je korak naorej, ker bo sililo in vezalo ljudi, ki v teh ustanovah delajo, da se bodo v svoje delo poglobili in dali od sebe več, kot doslej. članom SZDL in krajevnim or ganizacijam ter vsem občanom ' "" --- - prihodnjem občine letu.« Ormož v Jubilej uglednega obrtnika Vedno ga je vlekel nazaj v Ptuj spomin na otroška leta. Končno se je za stalno preselil v Ptuj in se je ponovno zaposlil pri svojem učnem mojstru. Po njegovi smrti je prevzel delavnico in jo uspešno vodi še danes. Kot napreden in marljiv obrtnik je razstavljal svoje izdelke na razstavah v Ptuju, v Mariboru, v Ljubljani in drugod. S tem si je pridobil sloves po naši domovini. To mu je tudi omogočilo stik z raznimi industrijskimi podjetji ne samo v Ptuju, temveč tudi izven Slovenije. Na Primorskem, v Prekmurju, v Slavoniji, v Bosni in v Srbiji priznajo njegove izdelke kot zelo kvalitetne. V tesnih poslovnih stikih je predvsem s tovarno avtoopreme v Ptuju, s katero je že dalj časa v kooperaciji. Ni torej čudno, če krasijo njegovo stanovanje številne diplome z raznih razstav. Ludvik Sološi ni samo dober obrtnik, temveč je tudi dober in agilen športnik. V mlajših letih se je udejstvoval pri nogometu, danes pa je predvsem reden član kegljaškega kluba in njegov soustanovitelj. Kot aktivni kegljač je dosegel na tekmovanjih lepe uspehe. Kot zaveden državljan je tudi član raznih organizacij in društev. Po potrebi jih rad podpira in ima ob nabiralnih akcijah vedno na široko odprto srce. Ob njegovi 50-letnici mu obrtniki in športniki iskreno čestitamo in mu želimo, naj bi ostal še mnoga leta v krogu obrtnikov, svoje družine in športnikov, čil in zdrav. S. P. Ludvik SOloši i Nedavno jte dopqlnil 50 let življenja eden izmed redkih ptujskih obrtnikov kovinske stroke. Kotlar Ludvik Sološi-Lajoš, se je rodil na Madžarskem in ga je življenjska pot že kot otroka privedla v Ptuj. Tu je obiskoval osnovno šolo in meščansko šolo. Po šoli se je posvetil poklicu svojega očima Štefana Horvata. Enako kot je bil nadarjen violinist je bil tudi za kleparsko stroko. Izučil se je za ta poklic. Kljub težkemu delu in strogi disciplini mu je še ostalo toliko časa, da se je v prostem času udejstvoval pri društvu »Drava« v nogometu in pri telovadnem društvu »■Sokol-«. Kot madžarski državljan je bil poklican na vojaško obveznost, nakar je ostal nekaj časa zaposlen v svojem rojstnem kraju. KMETOVALCI IN REJCI PRAŠIČEVI KOTEKS LJUBLJANA H O CD C (/) vam sporoča, da Je v letošnji sezoni odkupna cena za svinjske kože znatno povišana, zato skrbno oderite vsakega prašiča in kožo oddajte najbližji zbiralnici KOTEKS TOBUS ali kmetijski zadrugi. Poleg povišane odknpne cene, smo vam pripravili nagradna žrebanja s prek 3000 lepimi nagradami. Skrbno hranite potrdila za oddane svinjske kože, ki vam dajejo pravico do udeležbe pri nagradnem žrebanju. Žrebanja bodo 20. februarja in 20. aprila 1965. Rejci prašičev, oderite prav vse prašiče in kože oddajte najbližji zbiralnici KOTEKS TOBTJS. Komunalno podjetje Ormož želi vsem občanom, delovnim kolektivom in poslovnim partnerjem srečno in uspeha polno novo leto 1965 in se v novem letu s svojimi kakovostnimi in cenenimi uslugami priporoča. Izvršujemo: — vsa mizarska dela, — vsa vodoinštalaterska dela, — vse elektroinštalacije, — vsa gradbeno-pleskarska dela, — in vsa čevljarska dela in popravila. Za hišne svete in privatnike vršimo vse usluge po znatno nižjih cenah. KOLEKTIV Tovarne Jože Herenac ormož Zeli občanom, delovnim . kolektivom in vsem poslovnim partnerjem srečno in uspešno novo leto 1965. Naši znani kakovostni in , ceneni proizvodi so: krmilna kolesa, avtomobilske tapete, ostali avtomobilski deli iz plastične mase, razni kovinski izdelki, zlasti pa izdelujemo kuhinjski pribor (Opatija 1960). KOLEKTIV GOSTINSKEGA PODJETJA ORMOŽ S SVOJIMI POSLOVNIMI ENOTAMI Tomaž, Velika Nedelja, Središče in Miklavž želi srečno in uspešno novo leto 1965 vsem svojim gostom, občanom in poslovnim partnerjem in se še nadalje priporoča za obisk«s solidno postrežbo in zmernimi cenami. SREČNO NOVO LETO VAM ŽELIMO Zdravstveni dom Ormož KOLEKTIV 5 V Zeli vsemu prebivalstvu in delovnim kolektivom srečno IN uspeha polno novo leto 1965. KOLEKTIV PEKARNE ORMOŽ želi vsem svojim odjemalcem kruha in peciva mnogo uspeha pri nadaljnjem delu in srečno ter uspeha polno novo leto 1965. gradbenega podjetja OGRAD" ORMOŽ ZELI VSEM OBČANOM, DELOVNIM KOLEKTIVOM IN POSLOVNIM PARTNERJEM SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1965 TER SE S SVOJIMI CENENIMI GRADBENIMI USLUGAMI NAPREJ PRIPOROČA. Zavod za komunalno dejavnost v Ptuju S kvalitetnim delom pri vodovodu, kanalizaciji, na cestah in v vsej naši komunalni dejavnosti si prizadevamo zadovoljiti cenjene naročnike del in si bomo to prizadevali tudi v letu 1965. AGROTRAHSPORT : š VSEM OBČANOM 2ELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE NOVOLETNIH PRAZNIKOV TER MNOGO VSESTRANSKIH USPEHOV IN ZADOVOLJSTVA Komunalna banka Ptuj S POSLOVALNICO V KIDRIČEVEM S SVOJIM DELOM JE NASA BANKA V SLUŽBI GOSPODARSTVA DELOVNEGA LJUDSTVA. i ZA 1965. LETO ŽELIMO VSEM DELOVNIM LJUDEM V OBČINAH PTUJ IN ORMOŽ MNOGO SREČE, USPEHOV IN ZADOVOLJSTVA. Brivsko frizersko podjetje Ptuj Z OBRATI: Brlvnica ta česalnica na Trgu mladinskih brigad Ptuj — Briv-nlca, Krempljeva ulica — Česalnica, Krempljeva ulica — Česalnica, Hrvatski trg — Brlvnica ln česalnica Kidričevo — Brivnica in česalnica Majšperk. v vseh naših obratih vas bodo prijazno sprejeli in vam storili vse po želji. ZA NOVOLETNE PRAZNIKE VAM 2ELIMO VSE NAJBOLJŠE IN MNOGO USPEHOV V 1965. LETU TER SE VLJUDNO PRIPOROČAMO. Dimnikarsko podjetje Ptuj vsem občanom v ptujski in v ormoški občini, pri katerih opravljamo dimnikarske usluge, Želimo mnogo gospodarskih uspehov in sreče v 1965. letu. GRADBENO PODJETJE „G RAD NJE« PTUJ Tudi v 1965. letu si bomo prizadevali uspešno izvrševati vsa naročila investitorjev in dela pri raznih strankah ter se jim tudi vnaprej priporočamo. VSEM DELOVNIM LJUDEM NA NAŠEM POSLOVNEM OBMOČJU ŽELIMO MNOGO USPEHOV V 1965. LETU TER MNOGO OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA. ,Kraš čevlji' TOVARNE JOSIP KRAŠ Karlovac PRODAJALNA PTUJ vsem cenjenim strankam želimo srečno in uspeha polno novo leto. Obutev naše znamke je lahka ta trpežna, ker je iz prvovrstnega materiala. Zelo jo ceni tudi inozemski trg. Za ženske so posebna novost vliti škortnjl iz gume, s podlogo, ki so lepe oblike, lahki in trajni. V zalogi imamo izdelke vseh velikosti. MNOGO NAPREDKA V NOVEM LETU j PTUJ Vsem poslovnim pjrtnerjem se zahvaljujemo za vso dosaida-njo naklonjenost in se jim tudi vnaprej priporočamo z zagotovilom, da bomo vsa'njihova naročila opravili vestno ij» v že-ljenem roku. DELOVNIM LJUDEM NA NAŠEM POSLOVNEM OBMOČJU ŽELIMO MNOGO VSESTRANSKIH USPEHOV V 1965. LETU IN PRIJETNO PRAZNOVANJE NOVOLETNIH PRAZNIKOV. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Agrotransportu Ptuj, Rajšpova ul., RAZPISUJE naslednja delovna mesta: 1. avtollčarja z nekajletno prakso, 2. kovačev varilcev s prakso na bagerjih, 3. avtomehanikov z nekajletno prakso. Pogoj: ustrezna kvalifikacija, odslužen vojaški roje in nekaj prakse. Osebni dohodki po pravilniku o osebnih dohodkih. Pismene vloge pošljite upravi podjetja. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. MONTAŽNO PODJETJE ELEKTROKOVINAR PTUJ Zadružni trg 8, telefon 104, 178, telegram EKO Ptuj, poStni predal št. 66 'RIPOROCAMO IZDELKE NAŠEGA PODJETJA IN KVALITETNE USLUGE NAŠIH OBRATOV GOSPODARSKIM PODJETJEM IN OSTALIM CENJENIM STRANKAM. Montaže termoenergetskih naprav — Izdelava in montaža jeklenih konstrukcij in rezervoarjev — Vodovodne instalacije in centralna kurjava — Elektroinštalacije jakega in šibkega toka — Klimatske in ventilacijske naprave. Servisi: elektromehanika, radio in televizija, avtomehanika, ključavničarstvo, kleparstvo, vodovod in centralna kurj«va. V NOVEM LETU ŽELIMO VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM, KOLEKTIVOM IN ZASEBNIKOM MNOGO GOSPODARSKIH USPEHOV TER PRIJETNO NOVOIBTNO PRAZNOVANJE. TRGOVSKO PODJETJE MERKUR« » PTUJ V naših poslovalnicah: Biserka, Dom, Oprema, Tehnika, Veleblagovnica in Zvezda vas bomo vedno postregli s kvalitetnim blagom in z vsemi potrebščinami v veliki izbiri. Prodajamo za gotovino in na potrošniški kredit. Obiščite naše trgovine in si oglejte vse industrijske in izdelke. Prav gotovo bo nekaj tudi za vas. i V NOVEM LETU 1965 VAM VSEM ŽELIMO MNOGO DELOVNIH USPEHOV TER ZADOVOLJSTVA IN SREče in DA BI NOVOLETNE PRAZnike PRIJETNO PRAZNOVALI. Pekarne-mlin »Vinka Res" PTUJ Cenjenim strankam v Ptuju in na podeželju želimo srečno.in uspehov polno 1965. leto in sa |jn zahvaljujemo za vso letošnjo naklonjenost, obenem pa želimo vsem delovnim ljudem v občini v prihodnjem letu mnogo uspehov. P TRGOVSKO PODJETJE > # t * } i ,LES< Trgovsko podjetje z lesom, gradbenim materialom in s kurivom, Ptuj, Rogozniška cesta št. 2 Tudi v prihodnjem letu bomo zalagali cenjene odjemalce z našimi sortimenti, rezanim lesom, lesnimi izdelki, s stavbnim in stanovanjskim pohištvom, z kurivom in z gradbenim materialom. Vsem delovnim ljudem na našem poslovnem območju, želimo v prihodnjem letu mnogo uspehov. Tkadnitoa LUU i Na veliko prodajamo cenjenim odjemalcem v domovini in v inozemstvu zaklano perutnino in divjad, jajca, živo živino, meso in mesne izdelke. Vse to dobite tudi v ptujskih mesnicah in v samopostrežnici. PTUJSKA TISKARNA, PTUJ JADRANSKA ULICA 17 S kvalitetnimi tiskarskimi - izdelki, s tiskarskimi uslugami in s kartonažaimi izdelki izpolnjujemo želje poslovnih partnerjev po domovini kvalitetno in v dogovorjenem roku. Vsem cenjenim odjemalcem se zahvaljujemo za letošnjo poslovno naklonjenost in jim želimo v 1965. letu mnogo vsestranskih uspehov., \ ) > j i \ } * Splošna bolnišnica PTUJ Naš delovni kolektiv si bo tudi v prihodnjem letu po vseh svojih močeh prizadeval, da se bodo pacienti v času zdravljenja ugodno počutili. Vsem, ki so bili naši pacienti, in ostalim delovnim ljudem na našem območju želimo v 1965. letu mnogo zdravja in osebnega zadovoljstva. KOLEKTIV Živinorejsko veterinarskega zavoda Ptuj Kolektivom kmetijskih organizacij in kmetovalcem ter vsem ostalim delovnim ljudem na našem poslovnem območju želimo mnogo uspehov v prihodnjem letu. i! Dom upokojencev in oskrbovancev Muretinci Vsem delovnim ljudem v občini, občinski skupščini Ptuj in vsem ostalim, ki so skrbeli v letošnjem letu za to, da bi bilo nam tukaj lepo, se iskreno zahvaljujemo, obenem pa želimo vsem mnogo zdravja in zadovoljstva v 1965. letu. Upokojenci, oskrbovanci in uslužbenci Prijetno praznovanje novoletnih praznikov f r 11 OPTIČKfl INDUSTRIJA HETALDUS OPTIČNI SERVIS PTUJ NOVOUSTANOVLJENI KOLEKTIV ZELI VSEM USPEŠNO LETO 1965. i * * t t * t Jugoslovansko železniško podjetje za popravljanje voz v Ptuju Vsem poslovnim partnerjem na našem poslovnem območju, zlasti pa gospodarskim organizacijam in delovnim ljudem ■ v ptujski občini, želimo mnogo uspehov v 1965. letu. i Prodajalna in skladišče / usnja KONUS PTUJ, MIKLOŠIČEVA 1 Vsem cenjenim odjemalcem izdelkov znani' ke »Konus« želimo srečno novo leto ter se jim tudi v bodoče priporočamo. AVTOBUSNI PROMET; MARIBOR $ POSLOVALNICA PTUJ ' Tudi v 1965. letu si bomo prizadevali, da bi se potniki na vseh vozilih naših avtobusnih relacij ugodno počutili ob vseh zasebnih in službenih potovanjih ter želimo vsem prav srečno novo leto in mnogo uspehov ter zadovoljstva. Srečno novo leto vam želijo in se vam še vnaprej priporočajo: ANTON STRMŽEK, kleparstvo, Ptuj FRANC LANGERHOLC. fotoatelje, Ptuj ERVIN GLASER, urar, Ptuj »PLESKAR«, PTUJ Slikarsko-pleskarsko in antikorozijsko podjetje Vsem cenjenim strankam po i domovini bomo tudi v letuj 1965 vestno, strokovno in j kvalitetno opravljali prevzeta) dela. Naše iskrene čestitk'; za novo V leto 1965 in želje, da bi bilo' polno uspehov. J r l Vsem investitorjem in izvajalcem na našem poslovnem območju želimo v 1965. letu mnogo uspehov ter prijetne novoletne praznike. VSEM ŽELIMO MNOGO VSESTRANSKIH USPEHOV V LETU 1965 IN PRIJETNO NOVOLETNO PRAZNOVANJE. PROJEKTIVNI BIRO PTUJ ZDELUJEMO PROJEKTE ZA VISOKE IN NIZKE ZGRADBE TER OPRAVLJAMO GRADBENO TEHNIČNO NADZORSTVO KVALITETNO IN V ROKU. STROJNE DELAVNICE PTUJ Kmetijska zadruga »Haloze« PTUJ Vsem članom -naše zadruge in kmetovalcem v občir-' zlasti na našem poslovnem območju, ter vsem poslovnim partnerjem želimo srečno in uspešno novo leto. VSE NAJBOLJŠE V NOVEM LETU \ ! Vsem našim cenjenim strankam želimo v 1965. letu mnogo vsestranskih uspehov in zadovoljstva. Krojaško šiviljska delavnica Ptuj Letovišče GRAD BORL z obrati: Beli križ, Bukovci, Moškajnci, Gorišnica, Muretinci, Pri mostu (z mesnico) in Zavrč. Lončarstvo MIHAEL NEMEC, PTUJ REŠEVALNA POSTAJA ' PTUJ * vsem cenjenim občanom, ki smo jim 1964.; leta in prej opravili prevozne usluge, in vsem, ki si prizadevajo za splošni napredek v obCini, Želimo mnogo sreče in uspehov v 1965. letu. zavod j »OLGE MEGLIČ« ptuj Vsem poslovnim prijateljem se zahvaljujemo za dosedanjo naklonjenost in jim zagotavljamo tudi v 1965. letu' kvalitetne izdelke. f V novem letu 2elimo vsem mnogo uspehov in osebnega zadovoljstva. Mnogo uspehov tudi v prihodnjem letu Naše izdelke iz gume koristno uporablja motorna industrija, elektroindustrija, industrija kmetijskih strojev, industrija športnih rekvizitov; ostale izdelke oa lastniki raznih motornih vozil. Izdelki so preizkušeni in trpežni ter so vsi porabniki z njimi zadovoljni. PREDMET POSLOVANJA: Proizvajamo tehnično gumo, vse vrste listnih in navojnih vzmeti in vijačne izdelke; vršimo remontno in servisno dejavnost motornih vozi 1. servisi: tam, tomos in pretiš. vsem poslovnim partnerjem želimo v 1965. letu mnogo vsestranskih uspehov in poslovnega zadovoljstva.