ANNALES î1/'97 
I N MEMORIAM, 288-290 
IN MEMORIAM 

JACQUES-YVE S COUSTEAU (1910-1997) 
Pred nedavnim je umri Jacques - Yves Cousteau, človek, ki je vse svoje življenje posvetil morju. Njegovo ime pozna danes vsak človek po številnih knjigah, dokumentarnih filmih o podmorskem življenju, o živ­ljenju velikih morskih prebivalcev, kot so morski psi, kiti in delfini, morski levi in tjulnji. Bil je vsestranski prebi­valec svetovnih oceanov. Bolj kot katerikoli drug znan­stvenik nam je približal ocean, prodrl je v naše okolje, v okolje vsega človeštva, v okolje, ki je planetarnega pomena, in z neverjetnimi izumi, kot so akvaiunga, podmorski skuter, mala raziskovalna podmornica, po­tapljaški krožnik in podobno. Opozoril je na nevarnost, da izgubljamo bogato dediščino, ki jo človek s svojo vse večjo in naravi tujo aktivnostjo počasi ubija. 
In kdo je bil veliki Cousteau? 
Rodil se je v Franciji v Saint Andre-de-Cubzac leta 1910, absolviral je pomorsko akademijo in se že zelo zgodaj posvetil svojemu življenjskemu elementu, morju. Leta 1943 je z Emilom Gagnanom razvil akvalungo, ki je človeku prvič omogočila, da se je potopil globlje in ostal tam dalj časa. Leta 1957 je zapustil mornarico v rangu kapetana korvete in sprejel mesto direktorja Oce­anografskega muzeja v Monacu. Leta 1959 je z inže­nirjem Jeanom Mollardom razvil podmornico za dva človeka z zmožnostjo potapljanja do 350 m. Sledilo je veliko organizirano podmorsko snemanje, ki ni prene­halo vse do njegove smrti, in seveda izdajanje medna­rodno znanih dobrih knjig o morju in njegovih prebi­valcih. Tako je za svoje filme prejel dva oskarja, zlato palmo v Cannesu, veliki grand prix francoskega filma za mladino in se marsikatero nagrado. 
Glavno raziskovalno ladjo Calypso je tehnično iz­redno opremil, tako da je bila morda med najboljšimi raziskovalnimi oceanografskimi plovili na svetu. Prekri­žarila je tako rekoč vsa morja. Njegovo ekipo so se­stavljali biologi, tehniki, fiziki, oceanografi, drugi raz­iskovalci in poklicni potapljači. Na ladji je imel velik, dobro opremljen znanstveni laboratorij. Pozneje je imel na svojem drugem raziskovalnem plovilu, ki se je prav tako imenoval Calypso, še helikopter in malo pod­mornico. Na križarjenjih po svetovnih oceanih se je tako srečal na morju in pod njim z nenavadnimi in malo raziskanimi morskimi prebivalci, S svojo ekipo je raz­iskoval njihov način življenja, hkrati pa opozarjal na nevarnost izumiranja ogroženih vrst. Snemal je npr, rojstvo kitovega mladiča in sesanje mleka pa tudi spo­četje oziroma spolne navade kitov. V njegovih filmih so posnetki napadov nevarnih vrst morsih psov na potap­ljače v kletkah. Bil je velik prijatelj narave, posebno rad je imel delfine in tjulnje. Dva tjulnja, Pepito in Christobalda, so imeli celo v bazenih na ladji. Ko so ju po nekaj mesecih spustili nazaj v morje, sta še dolgo plavala za ladjo. 
izjemna so njegova raziskovanja orjaških hobotnic v severovzhodnem Pacifiku, ob kanadski obali severno od Seattia. Prav tako so znani filmi o koralah, korališčih in koralnih otokih, še bolj kot to pa so pomembna njegova opozorila o izumiranju koral v Rdečem morju in In­dijskem oceanu. Korališča v Rdečem morju je njegova ekipa raziskovala vrsto let zapovrstjo in ugotovila vzroke za propad. Iz leta v leto so zaradi poluc.ije in turističnega vandalizma spreminjala svoj videz in lepoto. Morda se je prav tu vkoreniniia njegova izjemna upornost in aktivnost za ohranjanje narave. 
Jacques Yves Cousteau se je že zgodaj v svoji oceanografski karieri opredelil kot naravovarstven i k. Pri tem delu je postal tudi načelnik Sveta za pravice pri­hodnjih generacij, ustanovljenega pod varstvom pred­sednika francoske republike leta 1993. Vendar je že po letu dni odstopil zaradi nadaljevanja francoskih jedrskih poskusov na otokih Tihega oceana, ki jih je ukazal francoski predsednik Chirac. 
Bil je izreden organizator in koordinator dela med znanstveniki na Calypsu, hkrati pa je znal pridobiti sponzorje, ki so financirali njegove odprave, filmanje in opremo na ladji. Med sponzorji je bilo čedalje več takih, ki so bili zainteresirani za njegovo naravo­varstveno delo. 
Hkrati s postavitvijo za direktorja Oceanografskega muzeja v Monacu je Jacques Yves Cousteau postal tudi generalni tajnik raziskovalne organizacije za Sredo­zemlje (Commission Internationale pour l'Exploration Scientifique de la rner Méditerranée ~ CIESM), ki je imela v dveletnih presledkih sestanke vseh raziskoval­cev morja tega območja. Tako sva s kolegom dr. Miljenkom Buljanom tudi prišla v stik s Cousteaujem. Jadransko morje je Cousteauja zelo zanimalo in tedanja jugoslovanska oceanografska raziskovanja na Jadran­skem morju so občutno prekašala italijanska, izrazil je željo, da bi tudi sam prišel na Jadran na podobna raziskovanja. Obisk so mu dovolili v začetku osemde­setih let, da v okviru svetovne študije primerjalno pokaže, v kolikšni meri je jadransko morje onesnaženo. Vendar pa je bilo s strani prejšnjega režima v Jugoslaviji njegovo delovanje tu omejeno. Raziskave je smel opraviti le na treh točkah v Jadranskem morju, pri tem mu je bil dodeljen še nekakšen spremljevalec, da ne rečem kontrolor. Vsaj na teh treh točkah je Cousteau ugotovil, da je Jadran razmeroma čisto morje v pri­merjavi z drugimi. 
V svoji najplodnejši morski ekspediciji, lahko bi rekli odisejadi, je Calypso preplula 140.000 morskih milj po vseh morjih od Beringov i h vrat do Antarktike. Tedaj je nastalo osem zvezkov obsežno delo z naslovom Taj­nosti in uganke oceanov. Calypso je imela vmesne 

288 

ANNALES 11 /'97 
IN MEMOR1AM, 288-2DO 

postanke v Argentini, Patagoniji, na Falkiandskih otokih in Ognjeni zemlji, od koder je prodrla tudi do An­tarktike. V teh oceanih je šlo predvsem za študij uni­čevanja narave, to je preiov v ribištvu in preveliko izkoriščanje drugih morskih virov pa tudi negativni vpliv industrije, ki se kaže predvsem v kemijskem zastrup­ljanju morja in živega sveta. 
Zavzemal se je za varovanje ravnotežja v naravi, govoril je o tem, da bi moralo vsaj obrežno morje postati nekakšna plodna površina, enaka kopenski plod­ni zemlji. Ljudje se sicer strinjajo z njim, da je morje treba gojiti, v njem ribe in rake, po drugi strani pa z industrijsko aktivnostjo, s poiucijo, uničujejo morsko naravno in umetno produkcijo. 
Jacques Yves Cousteau je vedno trdil, da je na svetu premalo zavesti, da znanost raziskuje in pokaže na probleme, ljudje pa se na to ne odzivajo in še naprej uničujejo naravo, ki ni neizčrpna. 
Pomembnejša dela: 
Naši prijatelji kiti f1972} 
Cousteaujeva enciklopedija: Svet oceanov (1974) 
Cousteaujev almanah okolja (1981) 
Cousteaujeva ekspedicija v Amazoniji (1985) 
Ranjeno morje {1987) 
Cortesovo morje (1988) 

Miroslav ZEI 

it • : '&V ' . • - ..A 
... >
*"*•*» . -i 
•'MF. 

.... > -J ; x\v'V • 
289