UČITELJEV GLAS | 2024 | št. 1–2 | Vzgoja & izobražeVanje 77 Varno in spoDb UDno Učno okoLje Safe and Supportive Learning Environment R azvojna naloga varno in spodbudno učno okolje je zasnovana tako, da aktivnosti temeljijo na usposabljanju timov s teoretičnimi in praktični- mi vsebinami webinarjev s področja dobrih odnosov, počutja in dobrega stika med učitelji in učenci. Sode- lujoči krepijo čustvene in socialne veščine ter empatijo in osvetljujejo razloge in ravnanje ob neželenem vedenju, razvojna naloga pa naslavlja tudi medvrstniško nasilje, ranljive skupine ipd. Glede strokovnih izhodišč se torej najprej opolnomočijo člani tima razvojne naloge, ki pridobljene veščine, pri- stope in orodja nato prenašajo na kolektiv ob različnih priložnostih, npr. na strokovnih sejah, aktivih, izobra- ževanjih itd. Dodatno podporo so člani tima našemu kolektivu nudili še z individualnimi pogovori, s predla- ganimi delavnicami, z izvedbo aktivnosti v posameznih razredih in s spletno učilnico z e-gradivom. V zbornici je urejen kotiček VSUO, kjer so dostopni zbrana literatura in številni priročniki, na voljo je tudi konkretno gradivo za ledotalilce ter povezovalce, na oglasni deski se naha- jajo raznovrstni mesečni opomniki za dobro disciplino, pozitivno klimo, konkretni predlogi za boljši stik učitelja Tina Hojnik, Vasilija stolnik OŠ Križ e v ci z učenci, za vodenje razreda za dobro vključenost ipd. Številni opomniki so vzeti iz priročnikov Vključujoča šola (Vključujoča šola, 2023). Cilj razvojne naloge je oblikovati sistematično strategijo krepitve VSUO, ki je prilagojena potrebam in zmožnostim šole, s čimer odgovarjamo na vzgojne in odnosne izzive vseh udeležencev vzgojno-izobraževalnega procesa na šoli. Naša strategija je razdeljena na šest vodilnih tem ozi- roma prioritet, ki so usklajene po vertikali in razporejene po strnjenih časovnih intervalih oziroma mesecih. Strategijo izvajajo različne ciljne skupine izvajalcev (razredniki, učitelji podaljšanega bivanja, nerazredniki, šol- ska svetovalna služba, učitelji dodatne strokovne pomoči, učitelji, ki dopolnjujejo učno obvezo na šoli itn.) po celotni vertikali, kjer se vsak udeleženec avtonomno odloči, katere aktivnosti bo izvajal in ob katerih priložnostih – v obveznem ali v razširjenjem programu (razredne ure, pouk, dnevi dejavnosti, podaljšano bivanje, odmori itd.). »Orkestrirano delovanje« učiteljev po vertikali in izvajanje aktivnosti ob različnih priložnostih pomeni, da le-te »dosežejo« vsakega učenca. izVLeček osnovna šola križevci se je s soglasjem kolektiva vključila v razvojno nalogo ustvarjanje učnih okolij za 21. stoletje, naj- prej s stezo formativno spremljanje in nato še z varnim in spodbudnim učnim okoljem (v nadaljevanju vSuo). ob prepletanju teorije in prakse smo po prehojeni poti k dobrobiti in duševnemu zdravju naših učencev ugotovili, da so aktivnosti pozitivno vplivale tudi na zaposlene, saj so začeli sami ugotavljati, kako hitro lahko v praksi uporabijo pridobljeno znanje in veščine. tudi sami učinki dela so se začeli kazati na klimi posameznih oddelkov ter hkrati na kolektivu. cilj razvojne naloge vSuo je bil, da si na podlagi lastnega raziskovanja oblikujemo konkretno, sistematično in na ravni naše šole usklajeno strategijo za krepitev vSuo . le-taka je prilagojena potrebam in zmožnostim naše šole in je pove- zana s preostalimi projekti na šoli. ključne besede: razvojna naloga, varno in spodbudno učno okolje, strategije za krepitev varnega in spodbudnega učnega okolja absTra CT the križevci Primary School, with the consent of its school staff, participated in the development task Creating 21st Cen- tury Learning Environments, first with the formative monitoring track and then with the Safe and Supportive learning environment (SSle). While integrating theory with practice, we noticed that the activities benefited the teachers, who came to appreciate how quickly they could apply the knowledge and skills they had acquired. the effects of the work itself began to show in the classroom climate and, at the same time, in the collective. the goal of the SSle development task was to build on our research to create a concrete, systematic and logical ap- proach to improving SSle at our institution. this plan is suited to our school‘s needs and capacities and is linked to other school projects. keywords: development task, safe and supportive learning environment, strategies for strengthening safe and suppor- tive learning environment UČITELJEV GLAS Vzgoja & izobražeVanje 78  SLIKA 2: Strategija VSUO na ravni šole vsebuje šest vodilnih tem: septembra osvetlimo pravila; oktobra se posvečamo nenasilni komunika- ciji; novembra in decembra ozaveščamo čustveno opismenjevanje; januarja, februarja in marca posvečamo čas komunikaciji in medosebnim odnosom; april in maj sta namenjena razvijanju zdrave samopodobe; junija pa izvajamo aktivnosti, ki pripomorejo k povezovanju skupine oziroma razreda. Sistematično se simulacije izvajanja VSUO na naši šoli lotimo tako, da si strokovni delavci na podlagi strategije (Slika 3) v začetku šolskega leta avtonomno oblikujejo »osebne načrte« in jih vključijo v letno delovno pripravo. Osebni načrt učitelja je t. i. »živ dokument«, ker se aktiv- nosti tekom leta prilagajajo potrebam v razredu, delavni- ce se lahko zamenjajo, izpustijo ali dodajo. Po opravljenih aktivnostih učitelji v preglednico vpišejo še kratko reflek- sijo o odzivih učencev, o pozitivnih ali negativnih učinkih delavnic, prav tako zapišejo morebitne dileme (Slika 4). Pri izbiri prioritetnih namenov so nas vodile tiste vsebine razvojne naloge, ki smo jih zaznali kot ključne za našo šolo. V nadaljevanju je predstavljena implementacija teh  SLIKA 1: Kotiček varnega in spodbudnega učnega okolja v zbornici ter oglasna deska z vodilno temo in mesečnimi opomniki vsebin po posameznih modulih skupaj s konkretnimi ak- tivnostmi, ki so jih izvajali naši strokovni sodelavci. V 1. modulu razvojne naloge z naslovom Odnosi, počutje in spodbudna odločnost smo ozavestili pojem šolske kulture, kjer gre za sklop prevladujočih prepričanj in vrednot, ki se kažejo v pravilih, stališčih in pričakovanjih večine udeležencev in vplivajo na njihovo vedenje. Ker so potrebe učencev po dobrem počutju povezane s pravili, v začetku šolskega leta po celotni vertikali šole posvečamo pozornost le-tem. Na Sliki 4 je del osebnega načrta ene izmed učiteljic: v 1. stolpcu je zapisana vodilna tema, v 2. stolpcu časovni razpon, v 3. stolpcu predvidene aktivnosti za posamezno vodilno temo, ki se tekom leta prilagajajo UČITELJEV GLAS | 2024 | št. 1–2 | Vzgoja & izobražeVanje 79  SLIKA 3: Strategija zajema celotno vertikalo, s ciljnimi izvajalci in različnimi priložnostmi za izvajanje aktivnosti VSUO.  SLIKA 4: Osebni načrt in refleksija učiteljice za vodilno temo pravila UČITELJEV GLAS Vzgoja & izobražeVanje 80  SLIKI 5 in 6: Jezik žiraf in volkov: učenci skozi igro vlog spozna- vajo razliko med nasilno in nenasilno komunikacijo (YouthStart, Moja čustva – tvoja čustva: jezik žiraf in YouthStart, Vreča prija- teljstva). potrebam razreda. V 4. stolpec po opravljenih aktivnostih učitelj zapiše kratko refleksijo, na primer odziv učencev, morebitne pozitivne ali negativne učinke ob izvedbi aktiv- nosti ali dileme. Vsebina 2. modula razvojne naloge ozavešča »čustveno in socialno pismenost«, kjer gre za učenje vzpostavljanja odnosa s sabo in z drugimi, za učenje prepoznavanja čustev in občutij pri sebi in pri drugih, prav tako naslavlja spoz- navanje ustreznih načinov reagiranja in samouravnavanja čustev ter občutkov. Ta modul smo v strategijo implemen- tirali tako, da oktobra posvečamo pozornost veščinam nenasilne komunikacije, kjer se učenci »učijo spreminjati svojo perspektivo in razumeti čustva in potrebe drugih, ceniti drug drugega in razvijati konstruktivne rešitve za konflikte« (YouthStart, Vreča prijateljstva). V sklopu tedna otroka izvedemo tudi kulturni dan in delavnice za spod- bujanje empatije, empatičnih odzivov ter izražanje prošenj skozi igro vlog, prilagojeno starostni stopnji učencev. Učenci v sklopu kulturnega dne opremijo šolo s pozitivni- mi mislimi v razredih, hodnikih, garderobah, v jedilnici in toaletnih prostorih, s čimer opogumljajo sebe in zaposlene skozi celotno šolsko leto. Novembra in decembra po vertikali ozaveščamo čustveno in socialno pismenost s prepoznavanjem, odzivanjem in uravnavanjem čustev ter občutkov. »Nikoli ni prezgodaj, da se otroci naučijo vživljati v druge ljudi in z drugimi ravnati na bolj sočuten način. Učenci se morajo najprej naučiti izražati lastna čustva in potrebe, šele nato bodo  SLIKA 7: Razstave učencev razredne stopnje iz priročnikov abced.si (Pozitivna psihologija in pozitivna edukacija, 2023), priročnikov za soci- alno in čustveno učenje s pomočjo likovne umetnosti Ferdo se uči o sebi in drugih (Batič in Košir, 2020). Na predmetni stopnji učitelji pose- gajo tudi po priročniku za razvijanje socialnih in čustvenih veščin ter samopodobe Zorenje skozi To sem jaz (Kontrec Jurčič idr., 2019). UČITELJEV GLAS | 2024 | št. 1–2 | Vzgoja & izobražeVanje 81  SLIKA 8: Osebni načrt učiteljice z refleksijo za vodilno temo čustveno opismenjevanje  SLIKA 9: Utrinki delavnic z vsebino čustvenega opisme- njevanja lahko razumeli čustva in potrebe drugih in razvili načine sodelovanja in reševanja konfliktov.« (YouthStart, Moja čustva – tvoja čustva: jezik žiraf) Komunikacijo in medosebne odnose na šoli osvetlimo januarja, februarja in marca. Na razredni stopnji nastane veliko konkretnega gradiva tako pri izvedbi delavnic kot ob prebranih pravljicah, na predmetni stopnji pa izvajajo delavnice iz tovrstnih vsebin prek pogovorov, iger vlog, s pomočjo delovnih listov ipd. Učitelji izbirajo aktivnosti in delavnice izmed številnih priročnikov, ki so jim na voljo v zbornici v kotičku VSUO. Navedena modula in pripadajoče aktivnosti vodilnih tem so preventivni dejavniki neželenega vedenja, vendar tudi do tega prihaja in naslavlja ga tretji modul, kjer so se učitelji na naši šoli v sklopu izobraževanj in strokovnih sej urili v delavnicah in aktivnostih, ki osvetljujejo raz- loge za neželeno vedenje. Prav tako so se opolnomočili z načini za preprečevanje in ukrepanje ob tovrstnih prime- rih. Predelali so 4 R-pravila odzivanja ob (lažjih) discip- linskih težavah/neželenem vedenju (Rutar Ilc, 2017, str. 27), ABC-sistem povezovanja čustev in vedenja (Gramc idr., 2017), Protokol za ravnanje v primeru nasilja (Filipčič idr., 2014) ipd. Navedena modula in pripadajoče aktivnosti vodilnih tem so preventivni dejavniki neželenega vedenja, vendar tudi do tega prihaja in naslavlja ga tretji modul, kjer so se uči- telji na naši šoli v sklopu izobraževanj in strokovnih sej urili v delavnicah in aktivnostih, ki osvetljujejo razloge za neželeno vedenje. Prav tako so se opolnomočili z na- UČITELJEV GLAS Vzgoja & izobražeVanje 82 čini za preprečevanje in ukrepanje ob tovrstnih primerih. Predelali so 4 R-pravila odzivanja ob (lažjih) disciplinskih težavah/neželenem vedenju (Rutar Ilc, 2017, str. 27), ABC-sistem povezovanja čustev in vedenja (Gramc idr., 2017), Protokol za ravnanje v primeru nasilja (Filipčič idr., 2014) ipd. V prvem izbirnem modulu z naslovom Podpiranje procesov v kolektivu in načrtovanje na ravni pouka in šole je teorija potrdila prakso, in sicer da je kolektiv pri vodenju procesa sprememb treba aktivno vključiti, saj le tako sodelujoči novosti doživljajo »kot svoje«. Člani tima so namreč pri izvajanju razvojne naloge VSUO sodelavcem prisluhnili, upoštevali so njihova mnenja pri oblikovanju strategije in pri morebitnih dilemah ter zadržkih. Posledično je večina kolektiva aktivno vključena in se dobro odzivajo. Opogumljajo jih pozitivno sprejete delavnice s strani učencev, izmenjevanje izkušenj med sodelavci, pozitivni učinki delavnic v razredu in lahko dostopno gradivo. Pri izvedbi razvojne naloge ima po- membno vlogo tudi vodstvo šole s posluhom za ideje, pri reševanju izzivov, s posvečanjem časa tovrstnim vsebinam na izobraževanjih in strokovnih sejah, z vkl- jučevanjem razvojne naloge v prednostne naloge šole in v LDN šole. Pri vsem opravljenem je dobro upoštevati tudi psihično blagostanje učiteljev in poskrbeti za njihovo čustveno in socialno kompetenco, ki jih bo varovala pred stresom in izgorelostjo. Eden izmed izbirnih modulov je tako obrav- naval psihološko odpornost, duševno zdravje in psihično blagostanje, kjer so bili tudi zaposleni pozvani k skrbi za lastno psihološko čvrstost. Na mesečnih strokovnih sejah smo za uvodno motivacijo izvajali kratke delavnice, na- menjene tovrstnim vsebinam, izvedli smo noč branja za učitelje, tedensko nekateri učitelji igrajo odbojko, vsako  SLIKI 10 in 11: Utrinki aktivnosti na temo komunikacija in medosebni odnosi  SLIKA 12: Delavnice VSUO za učitelje na strokovnih sejah, izobraževanjih in aktivih UČITELJEV GLAS | 2024 | št. 1–2 | Vzgoja & izobražeVanje 83 jutro se zberejo v zbornici ob sproščenem klepetu ipd. Iz- brane vsebine učitelji prenašajo tudi v razred z vizualiza- cijo, čuječnostjo, izvajanjem tehnike sproščanja, dihanja, plesanja, poslušanja umirjene glasbe ipd. Razvijanju zdrave samopodobe po vertikali posvečamo čas aprila in maja, junija pa aktivnostim, ki povezujejo razred. Učitelji radi posegajo po praktičnih delavnicah, kot so ledotalilci in povezovalci, ki spodbujajo zaupanje in sode- lovanje vseh učencev. Številne aktivnosti so učitelji najprej izvedli v kolektivu, preden so jih prenesli na učence. Iz osebnih izkušenj so jih potem tudi laže izvajali v razredu z učenci. Po vsaki opravljeni delavnici je pomembna ref- leksija, s čimer delavnico osmislimo, da doseže namen (na primer pogovor o tem, kaj so spoznali o sebi ipd.) . Učinke strategije spremljamo z izvedbo anonimnih anket- nih vprašalnikov za učence, učitelje in starše. Učitelji re- šujejo anketne vprašalnike po potrebi na strokovnih sejah, starši ob koncu šolskega leta, učenci pa tako v začetku kot ob koncu šolskega leta. Anketiranje učencev torej iz- vedemo dvakrat – prvič z namenom ugotavljanja razredne klime, s čimer razredniki uvidijo, na katerem področju bi bilo treba s skupino delati. Drugič pa ob koncu šolskega leta, ko primerjamo rezultate in ugotavljamo morebiten napredek na področju odnosov, sodelovalne klime in morebitne večje učne zavzetosti učencev. Vprašalnik smo vzeli iz 3. zvezka Vključujoča šola z naslovom Vodenje raz- reda za dobro klimo in vključenost (Rutar Ilc, 2017) in ga s predlogi strokovnih delavcev ter šolske svetovalne službe prilagodili posameznemu vzgojno-izobraževalnemu ob- dobju. Eden izmed načinov za doseganje varnega in spodbudnega učnega okolja je tudi formativno spremljanje. OŠ Križevci je bila vključena v obe razvojni nalogi – VSUO in formativ- no spremljanje (pod skupnim imenom Ustvarjanje učnih okolji za 21. stoletje). Kljub temu da smo stezi vpeljevali ločeno, sta se v posameznih segmentih ves čas povezovali, namreč, če učenci vedo, zakaj se nekaj učijo, poznajo na- men (FS) in kaj se od njih pričakuje (kriteriji uspešnosti), potem se bodo počutili bolj varno in samozavestno. Velja tudi obratno: če otrok ve, da ga okolica ali razred sprejme in spodbuja ter da se nahaja v nekem varnem in spodbud- nem učnem okolju, potem se bo tudi raje učil. Ves čas smo  SLIKA 13: Zbornica zgodaj zjutraj  SLIKE 14, 15 in 16:: Aktivnosti na temo razvijanje zdrave samopo- dobe (Avtorica fotografija: Tina Hojnik) UČITELJEV GLAS Vzgoja & izobražeVanje 84  SLIKA 18: Ustvarjanje učnih okolij za 21. stoletje – prepletanje razvojne naloge formativno spremljanje in varno in spodbudno učno okolje na OŠ Križevci  SLIKA 17: Anonimni anketni vprašalniki o klimi v razredu (povzeto in prilagojeno po Rutar Ilc, 2017). UČITELJEV GLAS | 2024 | št. 1–2 | Vzgoja & izobražeVanje 85 tako povezovali učno komponento oziroma didaktični vidik dela z učenci (FS) z vzgojno komponento oziroma s psihološkim vidikom (VSUO). Naš cilj je, da z implementacijo spoznanj in aktivnosti obeh stez nadaljujemo tudi v prihajajočih letih in ju še bolj po- vežemo. Tako pri delavnicah VSUO vključujemo elemente formativnega spremljanja, začenši z namenom oziroma smiselnostjo izvedenih delavnic, s čimer bodo naši učen- ci razumeli, zakaj te aktivnosti izvajamo (na primer za spoštljivo komuniciranje, za razumevanje lastnih čustev, občutkov in potreb ter od nekoga drugega ipd.). Posledično bodo učenci za tovrstne aktivnosti bolje motivirani, delav- nice pa učinkovitejše in uspešnejše. Vsekakor pa je smiselno dajati poudarek na kakovosti pred obsegom izvedenih aktivnosti. viri iN LiTErATUrA Batič, J ., in Košir, K. (2020). Ferdo se uči o sebi in drugih. Socialno in čustveno učenje s pomočjo likovne umetnosti. Univerza v Mariboru. Filipčič, K., Klemenčič, I., Lešnik Mugnaioni, D ., no v a- k o vič, T ., in Rustja, e. (2014). Protokol ob zaznavi in obravnavi medvrstniškega nasilja v vzgojno-izo- braževalnih zavodih. Za v od Republik e Slo v enije z a šolstv o. https://www .z rss.si/digitalna_br alnic a/prot o- k ol-z a-r a v nanje-ob-z a z na vi-in-obr a v na vi-medv rstni- sk ega-nasilja-v-vz gojno-iz obr a z e v alnih-z a v odih/ Gr amc, J ., Rogič Ož ek, S., in Rutar Ilc, Z. (2017). Socialno in čustv eno opismenje v anje z a dobro vključ enost. Vključujoča šola, 4. zvezek. Zavod Republik e Slo v enije z a šolstv o. https://www .z rss. si/digitalna-br alnic a/vkljucujoc a_sola/ Rutar Ilc, Z. (2017). V odenje r a z reda z a dobro klimo in vključ enost. Vključujoča šola, 3. zvezek. Zavod Republik e Slo v enije z a šolstv o. https://www .z rss. si/digitalna-br alnic a/vkljucujoc a_sola/ Kontrec Jurčič n., Lekić, K., Rošk ar, S., Sedlar Kobe, n., in Tac ol, A. (2019). Zorenje skozi To sem jaz. Priročnik z a pre v entiv no delo z mladostniki. Ra zvi- janje socialnih in čustv enih v eščin t er samopodobe. nacionalni inštitut z a ja v no z dr a vje. Pozitivna psihologija in pozitivna edukacija: https://www .abc ed.si/prirocniki Y outhStart, Moja čustv a – tv oja čustv a: je zik žir af http://www.youthstart.eu/sl/challenges/ m y_f eelings_____y our_f eelings__gir af f e_lan- guage/ Y outhStart, V reč a prijat eljstv a http://www .y o- uthstart.eu/sl/challenges/mutual_understan- ding_gir af f e_t ool_bo x/  SLIKA 19: Osebni načrt učiteljice z refleksijo za vodilno temo razvijanje zdrave samopodobe