številka 41 / letnik 58 / Ljubljana, 18. november 1999 Glasilo Zveze Svobodnih Sindikatov J Slovenije Vilko Švab Varstvo in zdravje pri delu V Nemčiji precej resnejši pristop Minuli teden je SKEI za sindikalne in delavske zaupnike, katerih naloga je skrb za varstvo pri delu, organiziral predavanje o urejenosti tega pomembnega področja v Nemčiji. Predaval je Hans Fuchs, strokovni delavec za področje varnosti in zdravja pri delu pri centrali sindikata kovinarjev Nemčije (IG Metali). Vilko Švab, predsednik komisije SKEI za varnost in zdravje pri delu, je po predavanju ugotovil, da v Nemčiji jemljejo varstvo pri delu in vlogo sindikatov ter svetov delavcev precej bolj resno kot v Sloveniji. Vendar bo to oceno možno popraviti v prehodnem dveletnem obdobju, v katerem se bodo pripravljali in uveljavljali podzakonski akti k zakonu o varstvu in zdravju pri delu; na tej podlagi bo do sprememb moralo priti tudi v podjetjih. (B. R.) Več na straneh 6 in 7 Delavci Kota pred štirimi leti niso stavkali zakonito ^21 Predsedstvo ZSSS o predlogu zakona o delovnih razmerjih: Minister za delo Tone Rop odpravil glavni kamen spotike (st™ 5) Pobuda za izplačilo trinajste plače Zveza svobodnih sindikatov Slovenije poziva delodajalce, naj v skladu z 49. členom Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti, določili kolektivnih pogodb dejavnosti in sprejetimi kriteriji za ugotavljanje dela plač iz naslova uspešnosti poslovanja v podjetjih v decembru zagotovijo izplačilo dela plače iz naslova uspešnosti poslovanja (13. plača). Zveza svobodnih sindikatov Slovenije Prav tako poziva delodajalce, naj v decem- bru zagotovijo izplačilo “božičnice”, kot je to določeno s kolektivno pogodbo dejavnosti oziroma kolektivno pogodbo podjetja. Delodajalce želimo spomniti tudi na možnost izplačila dela plač iz naslova uspešnosti poslovanja, kot je to določeno v 19. členu Zakona o minimalni plači, o načinu usklajevanja plač in regresu za letni dopust v obdobju 1999-2001. Mag. Dušan Semolič, predsednik ZSSS Delavske pravice so tudi človekove pravice Predsedstvo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je na svoji seji 15. novembra sklenilo ob dnevu človekovih pravic, 10. decembru, opozoriti javnost, pristojne državne institucije, delodajalske organizacije in združenja, da so tudi delavske pravice del človekovih pravic. Mednje sodijo tudi: - socialna in pravna varnost, - zaposlitev in delo, - plača za opravljeno delo, ki omogoča normalno preživetje, - varnost pri delu in skrb za zdravje, zdravstveno in socialno zavarovanje, primerna pokojnina, - industrijska demokracija in soodločanje delavcev. Brezposelnost je ena najhujših kršitev človekovih pravic, kršenje pravic do sindikalne organiziranosti in dejavnosti je tudi kršenje človekovih pravic. Predsedstvo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije bo v zvezi Z. vsem tem 9. decembra sklicalo tiskovno konferenco, na kateri bomo javnost in odgovorne v državi opozorili na stanje in probleme v zvezi s položajem in pravicami zaposlenih. Istega dne bomo sklicali tudi konferenco Zveze svobodnih sindikatov v razširjeni sestavi, po njej pa organizirali javni protestni shod na način, kot smo to doslej počeli in znali in bili prepoznavni in uspešni. S tem pismom želimo odgovorne voditelje v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije spodbuditi k vsebinskim in organizacijskim pripravam na shod 9. decembra. Prepričani smo, da bomo tudi tako svojo besedo zastavili za delavske pravice. Rajko Lesjak, sekretar ZSSS •‘ogovor s Stanetom Drobničem: ^JCli V MOfCcltOrjll delavci potrebujejo sindikat, ki se bo znal postaviti za njihove interesi Delavci Kola niso stavkali zakonito Prejšnji teden nas je poklical direktor Kota d. d. Miro Sotlar in sporočil, daje štiri leta po stavki prejel pravnomočno sodbo o nezakonitosti stavke, ki sojo delavci Tovarne beljakovinskih koncentratov iz Zaloga organizirali od 4. do 7. julija 1995. Ker je o tej stavki poročala tudi tedanja Delavska enotnost, je direktor izrazil pričakovanje, da bomo objavili tudi poročilo o končanem kolektivnem delovnem sporu. Iz sodbe in obrazložitve povzemamo, da stavka delavcev Tovarne beljakovinskih koncentratov ni bila zakonita, ker se njihove zahteve (sprejete na zboru 28. junija, kot so zapisane v zapisniku) niso nanašale na plače in dmge prejemke iz dela. Stavka se tako ni nanašala na uresničevanje eko- nomskih in socialnih pravic iz dela. Dopolnitev stavkovnih zahtev, sprejeta na zboru 4. julija, pa nima značaja stavkovnih zahtev. Udeleženci stavke niso izkazali, da so dopolnjene stavkovne zahteve do konca stavke sploh vročili organom upravljanja in poslovodnemu organu Kota. Sodišče tudi ni upoštevalo tega, da so delavci pred stavko izražali nezadovoljstvo tudi s plačami, še posebej plačami šoferjev. Sodišče je med stavkovne zahteve lahko štelo le zahtevo po takojšnji razrešitvi direktorja Mira Sotlarja in še dveh direktorjev ter izločitvi Tovarne beljakovinskih koncentratov iz sestave Kota. Med stavkovne zahteve je sodišče štelo tudi odpravo 12 različnih nepravilnosti. Sodišče v sodbi ugotav- ■■■■■■■■■MMMMMMMMMnaHMaMMHMMNMMMNMMMMHMMMHnmOTaNMi Sindikalna lista November 1999 Prvi del Gospodarske dejavnosti (temelj je SKP za gospodarstvo) SIT Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 1.218,00 Kilometrina (od 27. 8. 1999 dalje) 38,52 Ločeno življenje 68.702,00 Javni sektor' (nekdanje negospodarstvo) SIT 3.778,00 1.888,00 1.315,00 38,52 55.149,00 Prenočišče - Povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec Regres za prehrano (od 1.7. 1999) - po SKPGD (na delovni dan)" 558,00 Drugi del 1. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) -za 10 let 54.537,00 -za 20 let 81.806,00 -za 30 let 109.074,00 2. Odpravnina ob upokojitvi 343.510,00 oziroma dve plači delavca, če je to zanj ugodneje 3. Solidarnostne pomoči - po SKPD - ob smrti delavca 103.053,00 - ob smrti v ožji družini 51.527,00 4. Minimalna plača (od 1.8. 1999) 72.521,00 5. Zajamčena plača 39.981,00 6. Regres za letni dopust - najmanj 102.000,00 - ali največ za september - 121.037,00 (70 % povprečne slovenske plače) 558,00 46.363.00 69.545.00 92.726.00 518.730,00 oziroma tri plače delavca, če je to zanj ugodneje 92.726.00 72.521.00 39.981.00 96.500,00' 102.000,00 1. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97). 2. V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. 3. V negospodarstvu znaša regres po podpisu aneksa h kolektivni pogodbi (Ur. list RS št. 39/99) za leto 1999 96.500 SIT. Za delavce, katerih mesečna bruto plača za obdobje marec-majl999 ne presega 120.000 SIT, znaša regres 102.000 SIT. Do 5. junija se vsem delavcem izplača 85.012 SIT regresa, preostali del pa do 5. januarja prihodnje leto. Strokovna slulba ZSSS lja, da bi nekatere od teh nepravilnosti lahko le posredno govorile o ekonomskih in socialnih pravicah ter interesih iz dela. V teh zahtevah je po mnenju sodišča šlo za splošno nezadovoljstvo delavcev (investicije, odtujitev počitniškega doma, neizpeljano privatizacijo podjetja ...). Sodišče je v zaključek utemeljitve sodbe zaradi vsega tega zapisalo, da stavkovne zahteve niso izražale nezadovoljstva s plačami, dodatki in pravilniki, zaradi česar stavka ni bila zakonita. Naj še dodano, daje drugostopenjsko sodišče razveljavilo odločitev prvostopenjskega sodišča, po katerem 81 delavcev za tri dni stavke nima pravice do nadomestila plače. Sodišče je to odločitev utemeljilo s tem, da v kolektivnih sporih, kot je bil tudi ta, zakon ne predvideva reševanja individualnih sporov, kar je izplačilo nadomestila plače, kije različno od delavca do delavca. Vse to smo povzeli iz sodbe. Dodajamo še nekaj podatkov, ki takratna dogajanja dodatno osvetljujejo. Tovarna beljakovinskih koncentratov iz Zaloga, kjer so poleti 1995 stavkali delavci, je bila in je še sedaj v sestavu Kota. Zaposleni so bili tedaj večinoma člani Sindikata delavcev trgovine Slovenije iz sestave ZSSS. Stavke ni vodila sindikalna organizacija podjetja (predsednica je bila Jelka Minatti), ampak so se delavci na lokaciji Zaloga zanjo sami organizirali (od predsednika stavkovnega odbora Karla Potiska in Franca Bezlaja direktor po sodni poti zahteva tudi preklic vseh izjav v času stavke, obravnava na sodišču še ni končana). Že v času stavke je v to tovarno prodrla konkurenčna Neodvisnost, v katero so takoj po stavki prestopili skoraj vsi delavci iz tovarne v Zalogu. Delavce je v postopkih na sodišču zastopala Irena Virant, pravna svetovalka KNSS. Funkcionarji Svobodnih sindikatov so na sodišču nastopali le kot priče. Zadeva je vredna objave tudi zaradi tega, ker gre za enega prvih primerov, ko je delodajalec izkoristil pravico, da po sodni poti dokaže stavkajočim delavcem, da mora biti red tudi pri stavki, najostrejši obliki sindikalnega boja. F K V 39. številki našega glasila smo objavili informacijo o odpravljanju nepravilnosti v sindikatu Poslovnega sistema Mercator. Zaradi razjasnitve vsebine informacije smo sekretarja območnega odbora SDTS za Ljubljano z okolico Staneta Drobniča prosil*« naj pojasni razloge za ukrepe, ki presegajo običajno raven ravnanj znotraj sindikalnih organizacij. Iz njegovih odgovorov izhaja, da j® bil dolžan ukrepati, saj h' sicer bil za nepravilnost' odgovoren on sam. Pogovor s Stanetom Drobničem, sekretarjem območnega odbora sindikata delavcev Ir9ovine (SDTS) za Ljubljano z okolico Poznavajo kupcem “pike" o tem, koliko aguJ im pripada za njihove nakupe. Ker ne-. cri kupci teh pik niso izkoristili, sojih iz-onstili prodajalci. Kot sem izvedel, seje to °gajalo v več krajih, ne le na Ptuju, kjer je Problem najbolj prišel v javnost. ?k%s° šefi naredili s prodajalci, ki so n' , kuPcev izkoristili zase? robnič: Za Ljubljano z okolico vem, da sn ^ll*)t*u^a*cc nečloveško obdelovali. Pripravili i Jla rio tega, da so podpisali odpoved dednega razmerja. Podpisali so tudi izjavo, da _e odpovedujejo pritožbi. Poleg tega so mo-n' Podpisati tudi izjavo, da jim lahko pri zad-J'plači odtrgajo škodo, prizadeto Mercatorju. se to seje dogajalo mimo,hišnega sindi-oh 3 • ^a na^ območni odbor se je za pomoč milo deset prodajalcev, o vseh primerih ni-h amo podatkov. Čeprav ni veliko upanja, jim ki’k|0 's*lt zaupniki pa mandata sploh niso imeli, vstavljali so torej sami sebe. Sindikat ob-. adujoče družbe po statutu SDTS ni bil ne- . _ ---------------------------------izdaja predsedstvo ZSSS. Dalmatinova 4,1000 Ljubljana • Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 310-760 • Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 13-41-232, novinar urednik TomaZ Faks 061/317-298 • E-pošta: nde@sindikat-zsss.si • Posamezna številka stane 230 tolarjev . Žiro račun 50101-678-47511 • Tisk: DeloTČRd.d-Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8-% DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda . ISSN 1408-5569 8'timen. Daje bilo tako, je najbolj odgovorna b a ja Galof, saj je bila kot predsednica naj-Poklicana, da skrbi za legitimnost dela Poleg tega smo več let ugotavljali, da ne mo-p mo vzpostaviti evidence našega članstva v s'oynem sistemu Mercator. Ker evidence sm° imeli, nismo mogli nadzirati pravilnosti Ačevanja in obračuna članarine. Članarino p obračunavali, kakor se je komu zahotelo. .''Uveljavitvi novega pravilnika o financiranju u ''nančnem poslovanju v SDTS smo lahko gotovi li le, daje prihajalo do evidentnega žari 'iCvanJa članarine na temeljni ravni. To lahko ukažemo šele sedaj, ko se članarina odvaja Po no vem pravilniku. SHšali smo tudi, da je Galofova skušala °virati uveljavitev novega finančnega Pravilnika SDTS. Drži? Drobnič: Čeprav so predsedniki organov • lri(bkata najbolj odgovorni za izvajanje spre-■Mih sklepov, je Katja Galof vse sindikate, ki 0 kakor koli povezani z Mercatorjem, pisno obveščala, daje sindikat Mercatorja nasprotoval povečanju članarine. Delovala je torej v nasprotju s sklepi najvišjega organa SDTS in s tem v delovanje vnašala zmedo. Kljub vsemu, kar ste našteli, so ukrepi za odpravljanje nepravilnosti zelo ostri. Katji Galof ste odvzeli vse pristojnosti zastopanja delavcev in vodenja teh dveh sindikalnih organizacij. Bi lahko zadevo uredili tudi drugače? Drobnič: Moram še dodati, da so se problemi kopičili zelo dolgo, pri čemer smo bili nemočni. Reševanje je omogočil šele aprila letos sprejeti statut SDTS. Novi statut mi kot sekretarju območnega odbora v šestem členu nalaga več odgovornosti in dolžnosti. Kot sekretar bi namreč moral sodelovati pri izvedbi volilnih postopkov v sindikalnih organizacijah podjetij. Moral bi moral skrbeti za vodenje evidence članstva in plačevanja članarine, kar mi ni bilo omogočeno. Če tega ne naredim, odgovarjam SDTS. Kot sekretar imam pravico dajati pobudo za ureditev razmer. To sem tudi storil in območni odbor je moje pobude v celoti sprejel. Naj še dodam, da Katja Galof v odnosu do uprave ni nikoli zaostrila nobenega vprašanja. Odnose je zaostrovala le do območnega in republiškega odbora SDTS, vse notranje probleme paje pred javnostjo in organi SDTS skušal prikriti. Kako boste iz sedanjega stanja, ko sta sindikata v obvladujoči družbi in upravi Mercatorja praktično sesuta, prišli v urejeno stanje? Drobnič: Sindikat v upravi ima namestnico predsednice, Natašo Porento, ki ga bo ob pomoči drugih članov izvršnega odbora lahko vodila naprej. Seveda bomo pomagali tu- So sklepi o vzpostavitvi reda v Mercatorju izjema ali redna metoda dela v odnosu do vseh organizacij, ki se povezujejo v območni odbor? Drobnič: Prav danes je bila pri meni predsednica sindikata podjetja, ki ima glede mandatov zaupnikov podobne probleme kot Mercator. Območni odbor je dolžan pregledati tudi razmere v sindikatih drugih podjetij. Računam, da bomo razmere kmalu uredili povsod, kjer so problemi. Prej ste dejali, da je treba novo vodstvo sindikata obvladujoče družbe Mercator postaviti od spodaj. Bo to šlo gladko ali se bojite zapletov? Drobnič: Če bomo uspeli članstvo obvestiti o razlogih za ukrepe območnega odbora in jih prepričati o potrebnosti le-teh, članstvo ne bo reagiralo čustveno. Od Katje Galof pričakujemo, da se bo vzdržala aktivnosti, ki bi lahko škodovale interesom zaposlenih. Naš cilj je le učinkovit sindikat v družbi ali njenem delu, merilo za učinkovitost paje le to, koliko in kako ščiti interese zaposlenih. Želimo vzpostaviti tudi samostojen sindikat, ki se bo znal postaviti kot socialni partner. To bo lahko le, če bo o položaju delavcev imel svoje poglede, in ne bo pri tem le v podporo takšni ali drugačni upravi. Kaj pa pričakujete od uprave, s katero je bila po vaših ocenah Galofova preveč povezana? Drobnič: Od uprave, kije poznana tudi po tem, da dela red znotraj poslovnega sistema, ričakujemo najmanj, da nas ne bo ovirala, e boljše pa bi bilo, če bi podprla naša prizadevanja za ureditev razmer. Franček Kavčič Pri zapiranje rudnikov Zagorje, Kanižarica in Senovo se uporabljata stari jugoslovanski zakon iz leta 1968 in leto kasneje sprejeti slovenski zakon. Rudarji se lahko upokojijo, če so najmanj določeno število let delali v rudniku (pod zemljo). Ker 19 senovških rudarjev še ne ve, ali se bodo lahko upokojili, se očitno nekaj zapleta, saj izpolnjujejo z zakonom določene pogoje. Teh 19 rudarjev se boji, da bodo prišli na vrsto za upokojitev šele takrat, ko bo začel veljati nov pokojninski zakon, ki bo odpravil vse določbe posebnih zakonov in bodo torej izgubili možnost upokojitve. Urbanč je obveščen, da ima enak problem tudi petnajst rudarjev iz Zagorja. Položaj v tekstilni industriji je bolj slab kot dober. S prihodom nove direktorice v obrat Betija v Dobovi naj bi se razmere izboljšale. Lisca je malenkostno zmanjšala proizvodnjo, vendar položaj ni kritičen. Tudi sprememba lastninske strukture na položaj podjetja ni vplivala. Lisca pa je zmanjšalo število zaposlenih, saj je čiščenje prostorov oddala v koncesijo. sedežu družbe razmere v vseh delih Laboda spremenile. V Taninu iz Sevnice so v svet delavcev volili dvakrat, prve volitve je sodišče razveljavilo, ker je bilo v volilni imenik vpisanih 10 ljudi, ki niso imeli volilne pravice. Tudi s tem rezultatom nekateri niso zadovoljni.. Marjan Urbanč je verjetno med največjimi specialisti za vodenje stečajnih postopkov v Svobodnih sindikatih. Tudi po njegovi zaslugi bo te dni več kot 200 delavcev bivše Metalne Krmelj prejelo del svojih terjatev. Do še nekaj denarja bodo prišli tudi delavci bivše Kovinarske Krško in Agrarie Brežice. “Skupaj je za mano že 36 stečajev. Pri vseh sem s sodelavci (beri tajnico in Ladijem) pripra- Pogovor z Marjanom Urbančem, sekretarjem območne organizacije ZSSS za Posavje Mož, ki ima za sabo 36 stečajev S sogovornikom smo se pogovarjali o razmerah v kovinski, tekstilni in kemični industriji, gradbeništvu in zasebnem sektorju drobnega gospodarstva. Zaradi slabega položaja podjetij nekaterih dejavnosti so pravice v njih zaposlenih ogrožene in sindikalistu zaradi tega nikoli ne more zmanjkati dela. Se več dela pa ima Urbanč z novimi malimi kapitalisti, ki si kapitalizem predstavljajo kot sistem, v katerem lahko delajo, kar hočejo, in si jemljejo po svojih potrebah. Položaj v Jutranjki seje poslabšal, saj je več mesecev bila praktično brez vodstva. Ker spomladi imenovani direktor ni opravljal svoje funkcije, so pred tremi tedni imenovali novega. Taje očitno pravi, saj je že začel delati, čeprav je do novega leta zaposlen še drugje. Za to podjetje pa je svet delavcev zahteval imenovanje arbitraže, ki naj bi razčistila vprašanje izplačila razlik do polnih plač, ki jih je nezakonito zmanjšal bivši direktor. Za razvrščene v nekatere plačilne razrede namreč ni dovolil uporabe eskalacijske lestvice. Ta arbitraža je zdaj imenovana in Urbanč pričakuje, da bo kmalu popravila nepravilnosti. O Labodu, ki ima v Krškem velik obrat, v območni organizaciji nimajo skoraj nobenih informacij. Urbanč ugotavlja, da želijo odgovorni v tem podjetju probleme reševati znotraj podjetja. Obveščen pa je o tem, da so plače v podjetju zelo slabe. Slišal je tudi, da se naročila zmanjšujejo. Urbanč pričakuje, da se bodo po spremembi v vodstvu sindikata na vil izračun terjatev in jih prijavil stečajnim upraviteljem,” pripove-daje Urbanč. “Včasih sem dobil v podjetju kar urejene in uporabne podatke, tudi na disketah, večkrat pa sem naletel na ročno obdelane papirje. Iz neurejenega kupa papirjev sem moral izbrskati tisto, kar sem potreboval. Najhujši primer je bil v Kovinarski, kjer smo morali izračunati in prijaviti terjatve za več kot 400 delavcev.” Na naše vprašanje, katera znanja so potrebna, da se v takšnih primerih sindikalist znajde, je Urbanč odgovoril: “Poznati je treba delovnopravno zakonodajo, stečajni zakon, finančne predpise, pobrati prave podatke, si ustvariti sliko in podatke obdelati. Posebej zahtevno je izračunavanje premalo izplačanih plač in prednostnih terjatev, predpisi so se namreč večkrat menjali.” In kje je največ problemov? Urbanč pravi, da pri prisilnih poravnavah, kjer je glede odpravnin različna tudi sodna praksa. Spominja se, daje stečajni upravitelj Plamena Kropa odpravnine priznal, sedaj pa jih stečajni upravitelji praviloma prerekajo. V Pravni praksi je eden od sodnikov vrhovnega sodišča objavil članek, po katerem delavci v prisilni poravnavi nimajo pravice do odpravnine. Edina prava rešitev za številne spore bi bila, da bi zakonodajalec, torej državni zbor, sprejel obvezno razlago zakona. Državni zbor naj bi tako odpravil pravno praznino, ki je nastala že leta 1997. Čakati na sprejetje novega zakona o delovnih razmerjih po Urbančevem mnenju ne bi bilo najbolj smotrno. Pred leti je večina večjih podjetij kovinske industrije šla v stečaj, teh je bilo kar 17. Preživela podjetja, tudi tista s pogorišč, sedaj poslujejo dokaj normalno. Delavci prejemajo redne plače in vse drugo, kot določa kolektivna pogodba. Ker so zdaj možnosti na trgih boljše, se podjetja tudi širijo. Tu pa se začenjajo pred leti neznani problemi -primanjkuje strokovno usposobljenih oblikovalcev kovin, varilcev in drugih kovinarskih poklicev. Vzrok je v premajhnem zanimanju mladih za tovrstno izo- braževanje in tudi v neustreznem šolanju. Eden od zadnjih stečajev, v katerih je Urbanč zastopal delavce, seje zgodil v podjetju Agrala, k> je nastalo na pogorišču nekdanjega Pionirja. Po prijavi sindikata je policija že dala kazensko prl' javo za bivše šefe zaradi nezakonito porabljenih 48 milijonov tolarjev. Urbanč predvideva, da bo prišlo do še kakšne prijave. Od 143 zaposlenih v tem pod' jetjujih je več kot 100 dobilo drugo delo. Ti delavci, ki so našli delo v manjših gradbenih podjetjih, so ostali člani sindikata gradben' delavcev in za članstvo pridobi1 tudi druge delavce, ki prej o tem niso razmišljali. Urbanč ugotavlja, da zlasti novi samostojni pod' jetniki (s. p.) in ustanovitelji ganizacij z omejeno odgovornos -jo (d. o. o.) želijo na hitro obogateti, tudi na račun grobega izkoriščanja delavcev. Kapitalizems očitno predstavljajo kot ureditev-v kateri lahko delajo vse, kar J možno, jemljejo pa si po svojin potrebah. Mnogi takšni delodajalci tudi menijo, da zanje ne velja prav nobena zakonodaja. Pre' pričani so, da le oni vedo, kaj Je prav in kako smejo delati. _ Delavci pri zasebnih delodajalcih zaradi tega pogosto prihajaj' na območno organizacijo po P° moč. Tudi včlanijo se v Svobodn sindikate in sami plačujejo Člana rino. Delavcem v obrti in majhn' organizacijah nudi območna orga nizacija največ pravne pomoči Či. Ur- banč meni, da približno polovic delavcev, za katere se območna o ganizacija obrne na sodišče, Pn_ haja iz obrti in majhnih organi za cij z omejeno odgovornostjo. Poleg inšpekcije dela, s katef tudi Urbanč sodeluje zelo dobr (več o tem sodelovanju smo za pisali prejšnji teden v članku z na slovom Kako lahko sindikalist*' podjetje pošljejo inšpekcijo), W delovno in socialno sodišče rešuje vloge hitreje kot sodišča drugi)-v Sloveniji. Delodajalec, ki sprejme povsem nemogočo odIočitev’ lahko pričakuje, da bo že po naj' več treh mesecih sprejel sodn odločbo, po kateri bo dolžan svoj« nezakonitost sam odpraviti. Ena čas je potreben tudi za rešitev p1"1' tožb v zvezi z nezakonitim odpu ščanjem zaposlenih. S sodišči pa ima Urbanč še cn^ pozitivno izkušnjo. Pri reševanj^ kolektivnih sporov so se že p,L’ šestimi leti s sodniki dogovor' za sodne poravnave. To seje p0.' kazalo za ugodno za obe stran*-zlasti delavci pa tako hitreje in ceneje pridejo do tistega, na kar b sicer morali čakati dolgo in mL pot do denarja ne bi bila tako za- nesljiva. Franček Kav* Predsedstvo ZSSS o zakonu o delovnih razmerjih Minister odpravil glavni kamen spotike . redsedstvo je ta ponedeljek na celodnevni seji v Sindikalnem ^obraževalnem centru v Radovljici obravnavalo predlog zakona o ©lovnih razmerjih, kot ga je za drugo branje pripravila vlada, redsedstvo je sklenilo vztrajati pri predlogih, ki jih je že poslalo Konomsko-socialnemu svetu. Na predlog Sinlesa in SKEI pa je Prejelo še precej novih amandmajev, ki jih bodo Svobodni sindikati v°ruU®a*' uveUaviti na različne načine. Sklepi predsedstva pa so j el|ko blažji, kot je bilo videti še pred tednom dni. Vzrok: minister Rop st naP°9ajanjih zagotovil, da bo vlada umaknila svoja amandmaja, ki ’a bila za ZSSS najbolj sporna. Umaknila bo torej predlog, da se ©nrior med delom ne šteje v delovni čas in predlog za črtanje °datkov k plačam (nadurno delo, delo ob praznikih, prehrano med m> prevoz na delo, regres za letni dopust in odpravnine). ^ uvodoma povedal Gregor Miklič, so obodni sindikati pri prvi obravnavi predlo-8a zakona uspeli uveljaviti več kot 20 predlo-t°v- Interes sindikata pa mora biti sprejetje no-, Zi|kona, saj sedanja zakonodaja še vedno . j' na samoupravljanju in družbeni last-'> kar povzroča zaposlenim veliko težav. ovi zakon o delovnih razmerjih bo temeljil j^oelih civilnega prava, temelj bodo po-i ,.be o zaposlitvi, s katerimi bodo urejena IV|dualna delovna razmerja. je ,stveno za novi zakon o delovnih razmerjih j ’ a Pogodbe o zaposlitvi ne bodo položaja kot raV*C c*e*avca smele urejati na nižji ravni Zakoni in kolektivne pogodbe. V pogod-°Zaposlitvi pa bo poleg naziva delovnega es*a moral biti tudi opis delovnih nalog de- no90r ki je obrazložil vsebi- zakona, bo imel pri pripravi amand-naJev in stališč, veliko dela. avca- Delovno razmerje za nedoločen čas bo Mvilo, za nedoločen čas pa le izjema. Ra-,en Pmvic, kot jih določa zakon, bodo priza-et‘ delavci s tožbo lahko uveljavljali tudi ti-' ?> kar je naša država sprejela z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in konvencija- ^SSS je med drugim dosegla, da bodo za j a'e delodajalce veljali le tisti, ki zaposluje-0 deset ali manj delavcev. To je pomembno aradi tega, ker le mali delodajalci lahko pra-lce zaposlenih iz delovnih razmerij urejajo Svojimi splošnimi akti. Iz razprave o posameznih členih predloga novega zakona o delovnih razmerjih in amandmajih na zakonski predlog povzemamo le nekaj točk. Takoj, ko bodo vsi amandmaji (tudi pripombe) spisani, jih bomo v našem glasilu objavili v celoti. Objavili bomo tudi preglednico, ki bo pokazala razliko med sedanjo ureditvijo v zakonu in predlaganimi novimi rešitvami. Najbolj polemična je bila razprava o 225. členu iz prehodnih določb, po katerem je delodajalec dolžan v 12 mesecih delavcu ponuditi novo pogodbo o zaposlitvi. V primeru, da delavec ponujene pogodbe ne podpiše, velja zanj dosedanja pogodba. Zlasti Danilo Vedlin in Marjan Ferčec sta menila, da bo delodajalec zaradi tega dal delavca po hitrem postopku na cesto. Drugi so menili, da Danilo Vedlin je največkrat dejal, da tega in tega Svobodni ne smejo dopustiti. se to ne bo zgodilo. Tretji so opozarjali, da bomo imeli v primeru, da bo takšna rešitev v zakonu obveljala, kmalu dve vrsti delavcev - na boljšem bodo tisti s starimi pogodbami, na slabšem pa tisti z novimi pogodbami. Zakon po mnenju nekaterih ne sme zmanjšati sedanjih pravic zaposlenih, drugi pa so opozarjali, da jih kar precej zmanjšuje. Sprejeto je bilo stališče, daje v tem členu treba odpraviti formulacije, ki povzročajo dvome. Polemična je bila tudi razprava o razlogih za odpoved delovnega razmerja. Prevladalo je mnenje, da naj bi delodajalec iz osebnih razlogov smel delovno razmerje odpovedati le v primeru, da delavcu dokaže krivdo. Nekateri so menili, da bi v podjetjih in zavodih morale še naprej delovati disciplinske komisije. Na predlog SKEI je predsedstvo sprejelo amandma na 108. člen, ki ureja pravico do odpravnine in njeno višino. Osnova za izračun odpravnine naj bi bila povprečna plača delavca v zadnjih treh mesecih. Delavci z delovno dobo do 15 let naj bi za vsako leto prejeli po tretjino osnove, delavci z daljšo delovno dobo pa po polovico osnove za vsako leto dela pri delodajalcu ali njegovem pravnem predniku. Polemika je bila tudi o 126. členu, ki ureja dodatke k plači. Sprejetje bil predlog, naj bo dodatek za nadurno delo 50-odstoten, dodatek za nočno delo pa 35-odstoten. Takšna odločitev je posledica povečevanja obsega nadurnega in nočnega dela, ki postajata sestavina rednega delovnega koledarja. Poleg dodatkov, ki so v tem členu že navedeni, ZSSS z amandmajem zahteva tudi dodatek za delovno dobo (dosedaj smo ta dodatek označevali za minulo delo, po novem pa naj bi to bilo plačilo za delovne izkušnje pri istem delu). Po novem naj bi dobili tudi 30-odstotni dodatek za delo ob sobotah. Začasno prerazporejanje delovnega časa postaja hud problem tudi v vzorno organiziranih podjetjih, kot j e Sava Kranj, ne le v gostinstvu, prometu in še kje, kjer je to standard. V posameznih primerih prihaja pri tem tudi do šikaniranja zaposlenih, ki sploh več ne vedo, kdaj bodo lahko doma pri svojih družinah. Zaradi tega je predsedstvo sprejelo amandma, po katerem tega vprašanja ne bo dopustno urejati s pogodbo o zaposlitvi. Poleg tega naj bi bilo na teden mogoče delati največ 50 ur, toliko ur naj bi bilo dovoljeno delati le dva tedna zapored. Poleg tega naj bi bili delavci o tem, da ne bodo delali v petek, ampak v soboto ali celo v nedeljo, obveščeni vsaj tri dni prej. Glasni so bili tudi Janez Justin, Karmen Leban, Oskar Komac in še nekateri. Kot nam je po seji zagotovil Gregor Miklič, bodo amandmaji in stališča kmalu pripravljeni, objavili jih bomo že prihodnji teden. Kot j e ob zaključku seje ugotovil Dušan Semolič, bo ZSSS amandmaje in stališča poslala neposredno državnemu zboru. Na Dalmatinovo 4 bo ZSSS povabila poslance, ki imajo bolj razvit socialni čut, in jih skušala prepričati, da bi sprejeli ali zagovarjali amandmaje ZSSS. Ta četrtek pa se bodo nadaljevala pogajanja vseh treh socialnih partnerjev; ekipa ZSSS bo na njih nastopila v razširjeni sestavi. Franček Kavčič “Če bi mogli sindikati v Nemčiji o tem odločati, bi dali zapisati ustavno načelo, da ima vsak človek pravico do telesne in zdravstvene nedotakljivosti, na pročelje vsake tovarne,” je začel svoje predavanje sindikalnim in delavskim zaupnikom iz večjih slovenskih podjetij ter sekretarjem sindikatov dejavnosti v ZSSS Hans Fuchs, strokovnjak za področje varstva pri delu iz centrale sindikata kovinarjev Nemčije (IG Metali). Predaval je na seminarju o varstvu in zdravju pri delu, ki ga je organizirala sekcija za varnost in zdravje pri RO SKEI. Fuchs je obrazložil nemško prakso in sindikalne izkušnje na področju varstva pri delu, ne da bi želel primerjati slovensko in nemško zakonodajo s tega področja. Sicer pa lahko vzporednice potegne vsak sam. Slovenija je evropskim smernicam prilagojen zakon o varstvu in zdravju pri delu sprejela konec letošnjega junija. stroške predelave osebnega avtomobila v avtomobil za invalidno osebo. V vse te stroške se zavarovalnice kajpak podajo zavestno, saj s tem povečajo delovno sposobnost invalidov in posledično - zmanjšajo lastne stroške (nižje rente, odškodnine itd.). Zdravstveni pregledi v Nemčiji so za delavce, ki imajo opravka z nevarnimi snovmi, obvezni pred začetkom dela in potem vsaki dve ali tri leta (glede na stopnjo ne- V Nemčiji so zakon o varstvu in zdravju pri delu, ki je skladen s smernicami Evropske unije, sprejeli leta 1996. Poseben zakon ureja vprašanja nezgodnega zavarovanja, rent in pokojnin, drug zakon pa ureja delo zdravnikov medicine dela in tehnikov s področja varstva pri delu. Poklicna združenja sprejemajo pravilnike, ki veljajo na ravni podjetij. Razširjene pravice svetov delavcev “Za delovanje svetov delavcev na področju varstva in zdravja pri delu pa je pomemben tudi zakon o ustroju podjetij,” je dejal Hans Fuchs. “Ta zakon določa, da ima svet delavcev pravico soodločati glede vprašanj varnosti ni zdravja pri delu in določa tudi obseg in vsebino njegovih pravic. Za delovanje sveta delavcev na področju varstva pri delu so pomembni trije členi tega zakona, in sicer 87., 90. in 91. člen.” Člen 87 uvodoma določa, da ima svet delavcev pravico soodločanja med drugim tudi o uvedbi in uporabi tehničnih naprav, katerih namen je nadzorovati ravnanje in storilnost delojemalcev ter pravico soodločanja pri ukrepih za preprečitev nesreč pri delu in poklicnih bolezni kot tudi zdravstvenega varstva v okviru zakonskih predpisov ali predpisov o preprečevanju nesreč. Člen 90 zakona o ustroju družb daje svetu delavcev pravico, daje pravočasno in ob predložitvi ustrezne dokumentacije informiran o načrtih delodajalca o novogradnjah, obnovah in razširitvi proizvodnih, upravnih in drugih prostorov, o tehničnih postrojenjih, o delovnih postopkih in delovnem poteku ali o delovnih mestih. Delodajalec pa se mora s svetom delavcev pravočasno posvetovati o predvidenih ukrepih in njihovih posledicah za zaposlene, tako daje pri načrtovanju mogoče pravočasno upoštevati predloge in pomisleke sveta delavcev. Člen 91 tega zakona pa daje Stroški bolnega delavca Hans Fuchs, strokovnjak za področje varstva in zdravja pri delu v IG Metali, predaval v SKEI svetu delavcev pravico soodločati. Svet delavcev lahko zavrne rešitve, ki so očitno v nasprotju z znanstvenimi spoznanji na področju varstva in zdravja pri delu, in zahteva zmanjšanje ali uskladitev obremenitev zaposlenih. Plačani tečaji varne vožnje Potem je Fuchs spregovoril o sistemu zavarovanja zaposlenih. V Nemčiji velja dualni sistem zavarovanja, ob bolniških blagajnah, ki nekako ustrezajo našemu Zavodu za zdravstveno zavarovanje, so še zavarovalnice poklicna združenja. Medtem ko bolniške blagajne krijejo stroške zavarovanca za poškodbe in obolenja v zasebnem življenju, poklicna združenja krijejo stroške poškodb pri delu ali poklicnih obolenj. “Če zbolite in se med zdravljenjem izkaže, da gre za poklicno obolenje, bolniška blagajna sicer pokrije stroške zdravljenja, račun pa potem izstavi poklicnemu združenju,” je dodal Fuchs. Poklicna združenja pokrivajo stroške zdravljenja poškodb v bolnici in krajšo oskrbo bolnika zaradi nesreč pri delu ali poklicnih bolezni, prav tako pa tudi nesreče na poti na delo in z njega. Izjema so seveda poškodbe, nastale zaradi vpliva opojnih drog. Fjudem, ki se na delo vsakodnevno vozijo z avtomobili ali pri katerih narava dela zahteva uporabo avtomobila, poklicna združenja nudijo tečaj vame vožnje in ga tudi plačajo. Vse to samo zaradi tega, da bi zmanjšala svoje stroške s plačevanjem zdravljenja ljudi in rent. Poklicna združenja so v bistvu zavarovalnice, v katere vplačujejo delodajalci po zakonu 4 odstot- Hans Fuchs: Nemška zakonodaja daje svetom delavcev obširne pristojnosti na področju varstva pri delu. ke vsote plač v podjetju. Marca vsako leto zavarovalnice naredijo bilance oziroma inventuro sredstev iz preteklega leta: finančno stanje, inventuro stanja glede nezgod in poklicnih obolenj. Iz tega izračunajo povprečno vplačilo, s katerim primerjajo stanje v vsakem podjetju. Podjetja, ki so v preteklem letu imela najmanj nezgod in poklicnih obolenj (in zato porabila podpovprečne vsote iz sredstev zavarovalnice), dobijo določen del svojega 4-odstotnega vplačila vrnjenega, nadpovprečni porabniki denarja zavarovalnic pa morajo krepko doplačati. Kaj vse plačajo poklicna združenja? Poleg že prej omenjenih stroškov, je dejal Hans Fuchs, tudi odškodnino pri nesreči pri delu, ki je bila povzročena zaradi hude malomarnosti, razen seveda, če se je delavec namerno poškodoval, da bi pridobil denimo odškodnino, rento. V takem primem seveda sledi kazenski pregon. Zavarovalnice plačajo tudi vse invalidske pripomočke, opremo, ki jo invalid potrebuje v stanovanju, slušne aparate, če je okvara sluha posledica delovnih pogojev, varnosti). Ti pregledi so strošek delodajalcev. Sindikati grozili vladi s tožbo Hans Fuchs je potem ponosno povedal, daje bil zakon o varstvu pri delu tak, kakršen je zdaj, torej zavezujoč za delodajalce glede spoštovanja direktiv Evropske unije, leta 1996 sprejet po pritisku sindikatov. Ti so namreč vladi zagrozili, dajo bodo tožili pri evropskem sodišču, če direktive EU za delodajalce ne bi postale zavezujoče. Direktiv je precej, kot najpo-membnejše pa je Fuchs omenil tri, direktivo o delu pri uporabi težkih predmetov, direktivo o delu z računalniki in direktivo o delu z nevarnimi snovmi. “Ob tem pa je izjemnega pomena poudarek, kije dan sodelovanju sveta delavcev na področju varstva in zdravja pri delu. Njegove pravice so se močno razširile z določili zakona o ustroju dmžb, ki smo jih že omenili,” je ponovno poudaril Fuchs. V sistemu varstva pri delu je v Nemčiji točno določeno, kaj vse mora biti zagotovljeno zaposlenemu, da lahko varno in za zdravje čim bolj neškodljivo dela na določenem delovnem mestu. Delavci pri plavžih denimo dobijo od delodajalca tudi spodnje perilo. Pri tem pa kajpak ne gre le za nakup varnostne opreme, pač pa tudi za takšno organiziranje delovnega procesa, da prihaja do čim manj nesreč in poškodb pri delu ter poklicnih bolezni. Varno delo z računalniki Fuchs seje posebej na dolgo zadržal pri direktivi, ki določa standarde za varno oziroma zdravju lry manj škodljivo delo z raču-na niki. In ti standardi so po evropski direktivi kajpak obvezni! Delovna površina miz, na ka-ter|h stoje računalniki, mora biti Premična v višino, da si delavec Prilagodi višino delovne mize gle-e na svojo telesno višino. Dobra višina delovnega pulta je takrat, °Je zgornji rob zaslona v višini °ei, če je glava rahlo nagnjena na-Pre.i (za okoli 15 stopinj). Podobno velja za stol: sedalo mora biti sojih le-ti potem, ko so bile za njimi prve izkušnje, sprejeli z zadovoljstvom. Poškodbe pri delu z računalniki so namreč lahko zelo neprijetne, delavci so zaradi njih (poškodb vratu, ramen) odsotni tudi po štirinajst dni. Delodajalci so skratka ugotovili, da je izpad delovnih ur zaradi ustrezne opremljenosti delovnega mesta za računalnikom mnogo manjši. Da se ta strošek izplača ... V centrali IG Metali se s soci- od njih prihajajo neposredne informacije o stanju varnosti pri delu iz obratov. Kako se izogniti zaposlitvi invalida Hans Fuchs je nato še pojasnjeval na željo poslušalcev, kako je v Nemčiji urejena beneficirana delovna doba, kako zakonodaja (oziroma država) skrbi za zaposlovanje invalidov ter kako in kdo vprašanja. Pri svetih delavcev so tudi zaupniki za delo z invalidi, ki sicer niso člani sveta delavcev, vendar sodelujejo na njegovih sejah, ne morejo pa glasovati. Njihov mandat traja tri leta. Podjetja pa se zaposlitvi invalidov lahko izognejo, če v poseben sklad vplačajo po 1000 mark letno za takšno delovno mesto. V IGM s tolikšno vsoto niso zadovoljni in bi jo najraje podeseterili, dvignili na 10.000 mark. so višji od stroškov za zdravega ^oton Hribernik, ISI Štore: i" nemška država skrbi za v„Va,,de ,n spodbuja njiho-0 Poslovanje? Jože Korpar, lnexa Štore: Kako je v Nemčiji urejena beneficirana delovna doba? Jvifini prilagodljivo, mehko I azinjeno; naslon stola mora biti lazinjen, vzmeten, premičen in lu h bm°ra °Poro lec*venemu de- po dveh urah dela z računalni-mora slediti odmor, druga-,e Pa je treba urediti mešana de-mma mesta Delavec za računal-'kom ne sme na primer imeti pri ji telefona, zato, da mora vstati n spremeniti svoj položaj za rezalnikom, če želi telefonirati, mealna razdalja med očmi in aslonom je 60 centimetrov. Za-Posleni, ki veliko ali pretežno de-2 računalnikom, morajo v emčiji obvezno na okulistične Poglede, na račun delodajalca (si-Jj1" Poznajo v Nemčiji 44 različen preventivnih pregledov). Na 3° so tudi posebna računalnika očala, ki jih predpiše zdrav-'k, stroške zanje pa povrne de-'odajaiec. Vsaka očala za delo z raču-■ i n'ki niso primerna,” je pouda- II Fuchs, “zlasti pa ne dvojno Za 8*edanje na blizu in Kakor so na prvi pogled te ob-eznosti za delodajalce ostre, pa alno politiko ukvarja sedem pravnikov: trije med njimi so strokovnjaki za delovno pravo, štirje pa za socialno. Eden od teh zastopa delavce pred socialnimi sodišči. Poleg teh j e v centrali IGM še pet strokovnih delavcev s področja varstva in zdravja pri delu, ki pokrivajo vso Nemčijo. Dva sta strokovnjaka za varstvo pri delu, tretji za področje zdravja pri delu, četrti je pristojen za invalide, peti pa je svetovalec pri zasvojenosti z opojnimi sredstvi. V podjetjih z več kot 20 zaposlenimi pa je obvezen odbor za varstvo pri delu, ki ga sestavljajo delodajalec oziroma njegov pooblaščenec, obratni zdravnik, varnostni inženir in drugi strokovni delavci s tega področja. V Nemčiji strokovni delavci varstva pri delu niso le varnostni inženirji, pač pa tudi tehniki in mojstri, ki imajo za seboj vsaj tri leta dela na tem področju. V posameznih oddelkih pa so še delavci-poobla-ščenci varstva pri delu, ki so najbolj primerni delavci za to delo in katerih strokovno šolanje plačajo poklicna združenja. Ti so, kot pravi Fuchs, zelo pomembni, saj Tone Lovšin, Pošta Novo Mesto: Kakšne so v Nemčiji predvidene kazni za neupoštevanje predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu? odgovarja, če v podjetju varstvo pri delu ni urejeno po predpisih. Poglejmo odgovore. Razen za delo z azbestnimi vlakni, ki pa so že leta prepovedana, v Nemčiji ne poznajo beneficirane delovne dobe. Poznajo pa odškodnine za poklicne bolezni in sicer za kar 56 bolezni, h katerim je treba prišteti še dvajset poklicnih bolezni iz bivše DDR. Odškodnine gredo delavcem, ki so še v bivši DDR delali v pogojih, kjer so lahko nastajale te poklicne bolezni, ki pa jih v Nemčiji že ni več na seznamu. Če delavec zaradi poklicne bolezni umre, gre odškodnina ženi ali otrokom, dokler ne zaključijo šolanja. Zaposlovanje invalidov (nemška zakonodaja ne loči invalidov na tiste, ki so se poškodovali med delom in druge) ureja poseben zakon, ki določa, da morajo podjetja imeti med zaposlenimi obvezno vsaj 6 odstotkov invalidov. Deželni uradi za vprašanja invalidov podjetjem pomagajo pri urejanju delovnih mest za invalide. Strokovnjaki iz IGM pa svetujejo svetom delavcev, kako reševati ta In kako je z ugotavljanjem nespoštovanja predpisov pri urejanju varstva pri delu? Če svet delavcev in strokovni delavec za varstvo pri delu ugotovita pomanjkljive ukrepe delodajalca, ga o tem pisno obvestita. Če se ne odzove, v primeru nesreče preiskovalni odbor (inšpektor dela, policija, tožilstvo, svet delavcev, strokovni delavec, zavarovalnica) ugotovi krivdo, kazen pa je lahko le denarna. Delodajalci pa svoje odgovornosti najraje prenašajo na mojstre v podjetju, vendar so zanje točno določene odgovornosti in pravice na tem področju. Če pa se ugotovi mojstrova odgovornost za nesrečo pri delu (ni obvestil denimo delavcev o nevarnostih, ki prežijo nanje med delom), mora plačati stroške zavarovalnici, možna pa je tudi zaporna kazen. Če pa varnostne predpise krši delavec, ga mora mojster opozoriti in obvestiti kadrovski oddelek. Ta delavca opozori enkrat, če še vedno ne upošteva opozorila mojstra, po drugem opozorilu pa sledi že odpustitev z delovnega mesta. Kaj bi lahko ob takšnem predavanju dodali z našega zornega kota? Če povzamemo besede organizatorja seminarja Vilka Švaba, sicer predsednika komisije za varnost in zdravje pri delu v SKEI, je očitno, da v Nemčiji, kjer že tri leta uporabljajo evropskim smernicam prilagojen zakon, varstvo in zdravje pri delu jemljejo precej bolj resno kot pri nas in da v veliko večji meri upoštevajo tako svet delavcev kot sindikate. Švab je ugotovil, da bi naši sindikati sicer lahko tudi doslej več storili za varstvo in zdravje zaposlenih, vendar pa je priložnosti za to v dveletnem obdobju, ko naj bi bili sprejeti vsi potrebni podzakonski akti, še dovolj. B. R. Stečajni senat in upravitelj Tama spet pred dilemo - prodati po delih ali v celoti Stečajni senat Okrožnega sodišča v Mariboru je stečajnemu upravitelju Tama Mirku Žagarju nedavno naložil, naj zbere ponudbe zainteresiranih kupcev posameznih delov Tama. Do izteka roka za zbiranje ponudb je stečajni upravitelj po neuradnih podatkih prejel okoli 40 ponudb, o katerih pa ne želi javno govoriti. Do konca tega ali začetka naslednjega tedna bo pripravil o tem poročilo ter ga predal stečajnemu senatu. Stečajnemu upravitelju je svojo ponudbo ponovno poslal tudi Konzorcij kupcev premoženja Tama v stečaju, kije še vedno zainteresiran za nakup Tamovega premoženja v celoti. Ker je konzorcij prvič za nakup Tama v celoti ponudil le 8, l milijarde tolarjev in pogorel, so njegovi predstavniki tokrat bolj previdni. Uradno pravijo, da bodo končno ceno, ki so jo za Tam pripravljeni plačati, povedali na pogajanjih s stečajnim upraviteljem. Neuradno pa se šušlja, da so pripravljeni odšteti 9,6 milijarde tolarjev. Zainteresirani kupci naj bi svoj del kupnine povečali za nekaj odstotkov, nekaj pa naj bi h kupnini primaknila tudi vlada, ki naj bi zaradi nakupa Tama dokapitalizirala Slovensko razvojno družbo. Predsednik sveta konzorcija in mariborski podžupan mag. Jože Protner ter vodja konzorcija Anton Čoki sta na tiskovni konferenci ob oddaji druge ponudbe zagotovila, da bo kupnina zadoščala za popla- čilo vseh prednostnih terjatev- tudi delavskih. Če bo konzorcij sklenil pogodbo o nakupu Tama, naj bi prednostne terjatve delavcev odkupil še v letošnjem letu. Med 27 člani konzorcija, ki je nastal ob pomoči Slovenske razvojne družbe, so tudi podjetja javnost obvestil, daje z vidika prostorskega načrtovanja glede na velikost in pomembnost lokacije prodaja Tama po delih najmanj primeren način za prodajo homogenega zemljišča. Mestna občina je pri Zavodu za prostorsko načrtovanje naročila Stečajni upravitelj Mirko Žagar MPP, ki so v lasti omenjene družbe. Člani konzorcija so zainteresirani, da bi se pogajanja o nakupu Tama končala do I. decembra ter da bi še pred začetkom novega leta vedeli, pri čem so. Za prodajo Tama v celoti pa je zainteresirana tudi mestna občina Maribor, kije morebitne kupce premoženja po delih že opozorila na urbanistični red, ki vlada na območju Tama. Podžupan mestne občine mag. Jože Protner je izdelavo strokovnega mnenja o nadaljnjem razvoju in prostorskem načrtovanju industrijske cone Tam. Študija je pokazala, da je industrijska cona na Teznu zaradi vrste lokacijskih dejavnikov visoko kvalitetno industrijsko zemljišče, ki ga je treba obvarovati pred transformacijo. Območje je bilo doslej obravnavano kot integralna celota. Za njegovo delitev in prodajo po delih bi bila potrebna nova urbanistična obravnava prostorskih izvedbeni načrtov. Prav tako j e treba za orne njeno območje izdelati in izveš i ureditveni načrt, ki bo podal p° goje za možne delitve parcel1 objektov s funkcionalnimi zem ljišči, potrebnimi za logistiko m parkiranje. Glede na vse omenjeno je P mnenju vodstva mestne občine oči no, da prodaja po delih brez izvedbe navedenih postopkov ni mogoča i je z vidika prostorskega planiranj kakor tudi z vidika gospodarjenj11 s površinami znotraj mestnega ° . vira napačna in škodljiva. Morebitni kupec pa se bo - zatrjuje Protne - ob prodaji po delih znašel v P° ložaju, ko svoje naložbe zaradi ne urejenih premoženj skopra' vnih odnosov ne bo mogel izkorišča • Nepremišljeni in nedodelani pn stopki prodaje posameznih delo zemljišča lahko privedejo do prc\ storskih konfliktov, ki bodo za dnu časa onemogočili izrabo zemlji^3 na območju industrijske cone nale znu. Želja mestne občine je, das prodaja premoženja izvede po na vodilih urbanistične stroke, ki mo rajo presegati zgolj primarne in[e rese po čim večjem finančnem' koristku. Stečajni senat Okrožnega sodi- šča v Mariboru se je tako zope znašel pred dilemo, ali premoze nje Tama prodati po delih ali v ce loti, zaradi katere se prodaja vleč kot zgodba ojari kači in steklem polžu. tK Območna organizacija ZSSS Domžale o evidenci članstva Območna organizacija je 3. novembra organizirala posvet o vodenju evidence sindikalnega članstva. Na njem je poleg evidenti-čarjev iz sindikatov podjetij in zavodov sodeloval tudi Aleš Golja, vodja službe za evidenco članstva pri ZSSS. Ker o tej problematiki v ZSSS že dolgo ni bilo organizirane razprave, so udeleženci posveta predlagali, naj organi ZSSS to uvrstijo na dnevni red. Službo za vodenje evidence so Svobodni sindikati ustanovili pred desetimi leti, ko so se zaposleni začeli včlanjevati v ZSSS in vanjo povezane sindikate. Leta 1991 je svet ZSSS sprejel tudi pravilnik o vzdrževanju, varovanju in zavarovanju zbirke podatkov o članstvu ZSSS. Ta pravilnik bi bil potreben dograditve, saj se je od njegovega srejetja v organizaciji Zveze in sindikatov marsikaj spremenilo. Udeleženci so tudi menili, da je treba v ZSSS čimprej vzpostaviti enoten informacijski sistem, na njegovi podlagi pa postaviti tudi evidenco članstva. Justi Arnuš Vsem prav lepa hvala! Ob moji upokojitvi so mi moji sodelavci pripravili nadvse lepa srečanja, izrekli mnogo dobrih želja in zahvalnih besed, ki v mat' sičem presegajo sindikalni vsakdan. Še posebej se želim zahvaliti: - članom območne konference ZSSS Zasavje in članom sindikatov družb in zavodov, - predsednikom območnih odborov sindikatov dejavnosti, - območnima odboroma SKEI in gradbenih dejavnosti ter sindikalnim zaupnikom ETI Elektroelement Izlake, - sekretarjem območnih organizacij ZSSS, -sekretarju Ljubu Cvaru in sekretarki Tjaši Logar za spoštljiv in iskren odnos skozi daljše obdobje skupnega dela. Vsem članom ZSSS, aktivistom in organom ZSSS želim mnog° uspehov in skrbi za naše člane, zahvaljujem pa se za izraženo pa' zornost. Hvala in srečno! Ciril Urek Metalna Nova -stvarnost ali prazna obljuba? Čeprav so več kot 500 zaposlenim delavcem Metalne ECCE obljubljali, da bodo po stečaju podjetja pobili delo v Metalni Novi, proizvodnja v novem pod-Jetju, ki naj bi ohranilo zdrave programe propadlega, Se vedno ni stekla. Namesto odločb o novi zaposlitvi so delavci konec minulega tedna od Slovenske razvojne otužbe, kije večinska lastnica Metalne ECCE in stoodstotna lastnica Metalne Nove, dobili le pojasnilo, za-kaJ proizvodnja v novem podjetju še ni stekla. Predsednik uprave Slovenske razvojne družbe dr. Bogdan Topič je namreč na tiskovni konferen-Cl Povedal, daje Slovenska razvojna družba v naslednjih treh mesecih Metalni Novi pripravljena zagotoviti 400 milijonov tolarjev zagonskih sredstev, Vendar pa le, če se bo podjetje povezalo s strateškim Partnerjem, ki mu bo zagotovil naročila in trg. Še Pred tem pa mora tudi stečajna upraviteljica Metalne hCCE Vera Zavrl povedati, ali bo Metalni Novi za-uPala nadaljevanje zdrave proizvodnje. Šele ko bo stečajna upraviteljica sprejela odločitev o tem, ali dodo proizvodnjo zdravih programov nadaljevali v fetalni Nova, bodo v tem podjetju zaposlili ustrezno Število delavcev. Koliko bi jih v tem primeru dobilo delo, koliko pa bi jih še naprej ostalo na za-v°du za zaposlovanje, ta trenutek še ni jasno! Po Topičevih besedah sta Slovenska razvojna druž-d in pred njo Razvojni sklad v sanacijo Metalne y‘°žila šest milijard tolarjev, v sanacijo Metalne EC-pa 600 milijonov tolarjev, vendar pa sanacija ni na uspešna, saj podjetje s prodajnimi cenami ni po-nvvalo proizvodnih stroškov. Ker seje izguba poučevala, je bil stečaj nujen. Slovenska razvojna družba naj bi imela do Metalne ECCE v stečaju 800 milijonov tolarjev terjatev, poleg tega pa ji je dala tudi za okoli 420 milijonov tolarjev poroštev in garancij. Terjatve Slovenske razvojne družbe do krovnega podjetja, kije prav tako moralo v stečaj, pa naj bi znašale okoli šest milijard tolarjev. Slovenska razvojna družba je, kakor je dejal Topič, pripravljena sodelovati pri zagonu Metalne Nove na podlagi ekonomske računice, medtem ko socialnih problemov delavcev ne more reševati sama. Mnogi sedaj že bivši delavci Metalne ECCE pa so že prepričani, da sojih prepeljali žejne čez vodo in da z Metalno Novo ne bo nič ali pa bo zaposlovala bistveno manj delavcev, kot so obljubljali pred meseci. “Tokrat so se nas delavcev iznebili prav elegantno,” meni eden od prizadetih delavcev. “Ob stečaju so nas vse poslali domov, češ da bomo po pošti dobili delovno knjižico ali poziv, naj se javimo na delo v Metalni Novi. Vsakdo je upal, da bo med tistimi srečneži, ki bodo dobili poziv za nadaljevanje dela, zato smo vsi ponižno odšli domov. Dejansko pa smo vsi po pošti dobili delovne knjižice in pristali na zavodu za zaposlovanje. Sedaj, ko smo delavci raztreseni po vsej regiji, imajo birokrati obilo časa, da iščejo izgovore, zakaj niso poskrbeli za uresničitev svojih obljub in odpiranje novih delovnih mest. Delavci smo razdrobljeni, zato nimamo več možnosti, da bi na svoje probleme opozorili bolj odločno, glasno in odmevno ter tako dodatno pritisnili na odgovorne.” T. K. Grožnje Zdenki Bobovec Kot nam je povedala Zdenka Bobovec, sekretarka krajevne pisarne ZSSS v Lendavi, je ta torek v njeno pisarno prišel Anton Bensa, bivši direktor gradbenika in kandidat za lendavskega župana. Nanjo je kričal in grozil, dajo bo “zgazil kot mačko”. Vzrok njegove jeze je bil ta, daje Bobovčevajavnost obvestila o sklepu nadzornega sveta Gradbenika, s katerim je Bensi priznal za dva milijona terjatev. V zameno za to terjatev je Bensa dobil garsonjero (razliko do njene ocenjene vrednosti naj bi Bensa plačal na žiro račun podjetja). Bobovčeva je javnost obvestila tudi, da imajo terjatve do Gradbenika tudi delavci, vendar o njih nadzorni svet sploh ni odločal. Zdenka Bobovec seje kričanja nenapovedanega obiskovalca ustrašila, bala seje tudi fizičnega napada. Dogodek je prijavila na policijski postaji, obiskala je tudi osebnega zdravnika. T. K. . Sindikalna delegacija Moldavije je prejšnji teden obiskala Slove-JJ°- Med drugim so se pogovarjali s predsednikom in sekretarjem ^ ^ Dušanom Semoličem in Raj kom Lesjakom, izvršnim sekretaijem ranetom Mišičem, predsednikom in sekretarjem Sindikata KŽI Sreč-.0rn Catrom in Jovom Labancem. Najbolj so se zanimali za konkre-C|) način organiziranja in financiranje Svobodnih sindikatov. (l ~e ^gacija je obiskala tudi Slovenijavino, kjer jim je predsednik Sin-I ata KŽI v tem podjetju Milan Vitas predstavil organizacijo podjetja-Gostje iz Moldavije so si ogledali tudi zanimiv tehnološki proces. Enologinja Irena Šipec jim je predstavila bogat asortiman vin tega °djetja - bilo je prav na Martinov praznik - ki so ga gostje lahko (J> poskusili. Od Milana Vitasa so se poslovili zadovoljni in mu iz-°cil' ročno izdelano darilo. R K PRAVNI §V E TOVALEC Igor Pišek, dipl, iur.__________________ Dovoljenje pristojnega organa za sklenitev pogodbe o delu Delavec (pogojno rečeno) dela v gostinskem podjetju na podlagi pogodbe o delu. Ali lahko inšpektor za delo na podlagi kolektivne pogodbe med delavci in zasebnimi delodajalci zahteva od podjetja, da si pridobi dovoljenje za sklenitev pogodbe o delu za sezonsko delo od pristojnega organa? Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci (Ur. 1. RS, št. 26/91) določa v 1. alinei 2. točke 45. člena, da lahko delodajalec sklepa pogodbe o delu za delo v gostinstvu v sezoni ali v posebnih primerih (ob sobotah, nedeljah in praznikih ter ob raznih prireditvah), če to dovoli pristojni občinski upravni organ v skladu z določbami obrtnega zakona. Leta 1994 sprejeti obrtni zakon za razliko od starega zakona ne vsebuje več pogojev, pod katerimi bi pristojni organ izdal dovoljenje za sklenitev pogodbe o delu. Pogojev ni več, pristojni organ pa izdaje dovoljenja ne more vezati na neobstoječe pogoje, zato takšno dovoljenje ni več potrebno. Druga možnost, po kateri hi pristojni organ še vedno moral izdati dovoljenje (ker pogojev ni, bi bilo vedno izdano dovoljenje), je neekonomična, nesmiselna in kot takšna škodljiva ter pravno nevzdržna. Glede na navedeno je postala navedena določba kolektivne pogodbe odvečna, nerabna. Opozarjamo pa na 107. člen zakona o delovnih razmerjih, ki določa, da pogodbe o delu ni mogoče skleniti, če gre za dela, za katera je mogoče skleniti delovno razmerje za določen čas ali za delovni čas, krajši od polnega časa. V primeru kršitve zakona se lahko šteje, da ni bila sklenjena pogodba o delu, temveč pogodba o zaposlitvi, ki pomeni večjo varnost za delavca. snet Člani skupščine SKEI - sindikata družbe Tam so konec oktobra med drugim sprejeli tudi Kodeks zaupnikov Sindikata kovinske in elektroindustrije - Sindikata družbe Tam. Gre za zanimiv dokument, ki govori o etičnih in moralnih načelih, iz katerih bodo pri svojem vsakodnevnem delovanju izhajali zaupniki SKEI v Tamu. “Temeljna obveznost sindikalnega zaupnika je zaščita pravic delavcev, temelječa na delovnopravni zakonodaji in kolektivnih pogodbah. Pri zaščiti pravic delavcev je sindikalni zaupnik dolžan ukrepati na osnovi dejstev in dokazil znanega porekla. Njegova pravica je, da neovirano zbira in posreduje informacije in da obvešča o primerih, če ga pri tem sprotju s kodeksom je razširjanje neosnovanih obtožb, napadov, laži, razžalitev in klevet. Zaupnik mora probleme in težave v zvezi s svojim sindikalnim delom ter pomisleke na sindikalno delo svojih kolegov reševati na organih sindikata, torej na rednih oziroma izrednih sejah, nikakor pa ne izven teh organov in ob prisotnosti tretjih oseb. Zaupniki SKEI v Tamu so dobili svoj kodeks nezakonito in neutemeljeno ovirajo,” piše med drugim v kodeksu. “Sindikalni zaupnik mora svoje sindikalno delo opravljati na takšen način ter se obnašati tako, da bo s svojim delom in obnašanjem za vzor članom in bo tako v okolju ustvarjal pozitivno mnenje o sindikatu, ki ga predstavlja.” Si Sindikalni zaupnik je dolžan pred delodajalcem zaščititi svoj vir informacij Kodeks prav tako določa, daje zaupnik dolžan informacije, ki se nanašajo na mandat, posredovati okolju, ki ga zastopa, prav tako pa povratne informacije iz omenjenega okolja prenesti na višje ravni organiziranosti. “Informacije internega karakterja je dolžan zaupnik varovati in uporabljati zgolj interno. V primerih, ko je vir informacij delojemalec, informacija pa obremenjuje delodajalca, je zaupnik dolžan vir zaščititi. Zaupnik je dolžan spoštovati zaupnost, ki jo je zahteval vir. Zaupnik spoštuje poslovno skrivnost, sme zavrniti pričevanje in ima pravico, da ne razkrije vira informacije,” določa kodeks. Po kodeksu mora zaupnik informacijo in trditev, za katero se izkaže, daje napačna, nemudoma samoiniciativno ter v primerni obliki popraviti. V nasprotju s kodeksom je uporaba nezakonitih, nepoštenih in nasilnih sredstev. Prav tako je v nasprotju s kodeksom sindikalnih zaupnikov SKEI v Tamu delovanje, kije v nasprotju s statutom SKEI, pravili nižjih oblik organiziranosti, sklepi republiškega odbora SKEI in sklepi nižjih ravni organiziranosti, če šoti skladni s politiko in pravili SKEI. Po določilih kodeksa sindikalnih zaupnikov SKEI v Tamu je s kodeksom nezdružljiva tudi diskriminacija na osnovi spola, pripadnosti etični, verski, socialni ali narodni skupnosti, žalitev verskih čustev in običajev, vojno hujskaštvo ter netenje mednacionalnih trenj. Draga Gajzerja in druge zaupnike SKEI bodo odslej zavezovala stroga etična načela Razširjanje neosnovanih obtožb in klevet je v nasprotju s kodeksom “Nezdružljivo s kodeksom je delo za nasprotno interesno stran, sprejemanje podkupnine ali informacije - prenos informacij za zunanjega naročnika,” določa kodeks. Zaupnik je dolžan tudi varovati človeško osebnost in njegovo intimnost pred razkrivanjem v javnosti. Kadar gre za kazensko odgovornost, je zaupnik dolžan upoštevati, da ni nihče kriv, dokler ni pravnomočno obsojen. Nezdružljivo s kodeksom je poveličevanje kriminala, terorizma, nasilja in nečlovečnosti. V na- Sindikalni zaupnik ima pravico zavrniti nalogo, če je v nasprotju z njegovim prepričanjem Zaupnik SKEI v Tamu ima po kodeksu pravico brez posledic zavrniti nalogo, ki je v nasprotju s kodeksom in njegovim osebnim prepričanjem. Zaupnik ima na sejah organov sindikata pravico brez posledic izražati svoje mnenje ter zastopati svoje stališče oziroma stališče svojega okolja, v primeru glasovanja pa glasovati po svoji vesti ali v skladu s sklepi okolja, ki ga zastopa, vendar mora spoštovati demokratično sprejete sklepe organov ter jih disciplinirano izvajati. Po kodeksu se mora sindikalni zaupnik neprestano informirati o novostih ter se izobraževati, tako samoiniciativno kot tudi organizirano, na tistih področjih, ki so mu v pomoč pri njegovem sindikalnem delu (delovnopravna zakonodaja, razni predpisi, sporazumi kolektivne pogodbe in podobno). Zaupnik mora s finančnimi sredstvi sindikata ravnati racionalno in nenehno težiti h krepitvi materialne osnove sindikata. Z materialnimi sredstvi, ki so v lasti sindikata, mora ravnati v duhu dobrega gospodarja. Kršitve kodeksa na predlog zaupnika ali organizacije obravnava častno razsodišče, ki ga izvršni odbor SKEI - Sindikata družbe Tam imenuje za vsak primer posebej. Zaupnik seje v duhu kodeksa dolžan odzvati vabilu na razpravo častnega razsodišča in spoštovati njegove razsodbe. V duhu kodeksa prizadeta stran objavi odločitve častnega razsodišča. Nove sindikalne nepravilnosti v Revozu Kot nas je obvestil Albert Vodovnik, JL izvršni odbor SKEI v Revozu ta ponedeljek obravnaval priprave na volitve v s ve delavcev tega podjetja. Naj spomnimo, so bile prve volitve v svet delavcev v Ke vozu izvedene prav na pobudo SKEI te ga podjetja. Na volitvah so kandidati ta kratnega SKEI dobili veliko podporo m bili tudi izvoljeni. SKEI Revoza je predsednika sveta de lavcev prosil za poročilo o delu v prete klem dveletnem obdobju. Namesto por‘) čila je prejel le obvestilo, da bo poroči pripravljeno do konca letošnjega leta- SKEI Revoza je takšen odnos ocenil z nesprejemljiv in tudi kot dokaz samovo J nega obnašanja treh profesionalnih člano sveta delavcev. Na seji je bilo tudi P°ve dano, da imajo zaposleni na delo člano sveta več očitkov, še posebej, da delov čas ne uporabljajo za delo v svetu delaj cev in da ne izvajajo programa sveta. N tej podlagi je SKEI Revoza tudi ocenil, d svet delavcev ni deloval kot vez med upr11, vo in zaposlenimi in da se medsebojn odnosi zaradi tega niso izboljšali. Name sto sveta delavcev so nekatere naloge mo rali opraviti kar sindikati v podjetju. Na tej podlagi je SKEI Revoza oceni, da ga takšne razmere silijo v začetek po stopka za odpoklic nekaterih profesiona nih članov sveta delavcev. O tem je 5°^ Miklič, pooblaščenec SKEI Revoza, obvestil vse zaposlene. V nadaljevanju ja ko pričakujemo, da se bodo o odpoklic odločili tudi drugi dejavniki v podjetju- Izvršni odbor SKEI je obravnaval tu druga vprašanja v tem podjetju. Vodov nik iz nekaterih notranjih sporov sklepa; da se v Revozu ponavljajo nepravilno* iz časa, ko seje takratni SKEI oklical za samostojni Sindikat delavcev Revoza, tu akterji dogodkov so po njegovem mnenj isti. F. K- dikalne zaupnike izoblikoval kodeks moralnih „ oti/^nib n'ir ivvu^in.;sviii uuuu _ lažje nastopali in posredovali tudi v sporih - ,|)-delodajalci in delavci ter sodelovali pri pretoku , formacij in oblikovanju stališč tako znotraj P1 iAtia Vnt v cinrliVatn "Zaonfnvn hn nr;ikNLl pON1 >od' lormacij in ooiiKovanju s um sc iuku jetja kot v sindikatu. Zagotovo bo praksa pc*a 1» /I n iu i 1 <1 Izn/lplzC?! IllOS JCIJU MJ1 V MUUINUIU. Z_,ti£VlVVV UV [Ž1UIVOM j ^ la, daje posamezna določila kodeksa še m°8 ^ izpopolniti ali pa nekatere celo predrugačiti.1 to v tem trenutku niti ni važno. Bolj pomen1 t j H) 111111 uii pa itvrvaivi v vvi w ^ .- tem trenutku niti ni važno. Bolj pomen1 je, da so zaupniki SKEI v Tamu svoj kodek*. Pomemben korak na poti do enotnega sindikalnega kodeksa SKEI - Sindikat družbe Tam je med prvimi, če ne kar prvi sindikat v podjetju, ki je za svoje sin- je, (Jel SU /.tl 111H11 K1 V lamu č>vuj vestno zapisali, da so o pravilnosi v njem zap1 , nih etičnih načel prepričani in da so ga od loj- ^ spoštovati. S tem so smelo naredili prvi kora ^ poti, ki bo slej kot prej morala pripeljati do 0 kovanja kodeksa etičnih in moralnih načel za lovanje sindikalnih zaupnikov v ZSSS in na dikalni sceni v Sloveniji v celoti. - * d Š k s k v c v d v 1< n it ■r tf- 6( de SINDIKAT DELAVCEV GRADBENIH DEJAVNOSTI «.41 /m november 1999 nWI? 11 ? SeJe območnega odbora Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije Za Pomurje Sindikat dosegel, da podjetja spoštujejo pravice delavcev Za novega predsednika območnega odbora sindikata gradbincev v Pomurju so izvolili Marjana Litropa. r^d dnevi je območni odbor Sindikata delavcev gradbenih eJavnosii Slovenije za Pomurje analiziral, kako se r^n'čujej° delavske pravice v posameznih podjetjih. V večini °djetij so se razmere izboljšale, zaradi modernizacije pa v ^°sameznih podjetjih že prihaja do presežnih delavcev. Če »dajalci zanje predvidijo vse, kar določajo zakoni in lektivne pogodbe, sindikat temu ne more nasprotovati. (oT °Pekarni Tondach v Borečih n 6 Za bivšo Križevsko opekar- tev naše severne sosede ni zadela njenega turističnega gospodarstva, prinesla pa mu je knr. Prednosti' ki se bodo, kani h r.UcUnajo avstrijski turistič-n:j.e. avci, pokazale že v nasled-nj el'h, še zlasti pa po dokonč-uveljavitvi enotne evropske . 'ate. Avstrijske izkušnje kaže-’ d bi, vsaj kar se turistične-nii^v Voja tiče’ morali v Slove-te Clm Prej oblikovati regije ter i'-l,am|fr'mern° lud' blagovne VD,iarazv°j turizma pomembno trx Va tudi kulturna dejavnost. O stii njU si°venske kulturne turi-Sv nc P°nudbe v Evropi je na po-nJa iVa|a-iu spregovorila mag. So-Bosn" 1 'z ministrstva za malo rila •'darstvo in turizem. Opozo-Je> da lahko intenzivnejše tr- ženje slovenske kulturne dediščine veliko pripomore k prepoznavnosti Slovenije v Evropi, poleg tega pa tudi k zmanjšanju brezposelnosti pri nas, saj so kulturno-turistične dejavnosti zelo delovno intenzivne. Pri predstavljanju in trženju kulturne dediščine pa se morajo turistična podjetja povezati s turističnimi agencijami iz sosednjih držav, saj leži Slovenija v osrčju srednje Evrope, ki sodi po turistični priljubljenosti v sam vrh. Velik priliv od igralniškega turizma Velik vpliv na turistični priliv ima tudi igralniški turizem. O njegovi usodi po vstopu Slovenije v Evropsko unijo je na posvetovanju govoril mag. Dušan Luin iz novogoriškega Hita. Med drugim je povedal, da seje število zaposlenih v igralniški dejavnosti pri nas v letih od 1985 do 1999 povečalo za šestkrat. Trenutno dela v igralništvu okoli 2000 delavcev. Število gostov seje v omenjenem obdobju povečalo za dvajsetkrat. Samo leta 1997 je slovenske igralnice obiskalo 2.550.000 gostov, povprečni dnevni igralniški priliv v letu 1998 pa je znašal 865.000 nemških mark (devetdeset odstotkov igralniškega priliva so realizirale igralnice na zahodnem območju). Ob tem pa je treba upoštevati, da igralniški gostje trošijo tudi neigralni-ške storitve. Igralniško-zaba-viščni produkt je torej izjemno pomemben in atraktiven del celovite slovenske turistične ponudbe, saj ustvari približno četrtino celotnega turističnega prihodka države. Ker je naravnan na goste iz drugih držav, ima izrazite pozitivne učinke. Po Luinovih besedah se evropska igralniška konkurenca povečuje in programsko posodablja, posamezne države pa poskušajo zaščititi svoje igralništvo, medtem ko se skupna evropska igralniška zakonodaja le počasi usklajuje. Edino evropsko telo, ki se ukvarja z omenjeno problematiko, je G REF (Gaming Regulatory Eure-opean Forum). Pričakovati pa je mogoče, da bodo priporočila tega foruma postopoma postala obvezujoča za članice unije. Če Slovenija do takrat ne bo razvila igralniške ponudbe, je kasneje ne bo več mogla, saj naj bi bil domači trg merilo za dovoljeni obseg igralniške ponudbe posameznih držav. Interdisciplinarni pristop k razvoju turizma je nujen O slovenski carinski službi, turizmu in približevanju Evropski uniji je govoril Franc Flis iz Carinske uprave. Po vključitvi Slovenije v unijo bo Slovenija morala na jugu vzpostaviti zunanjo mejo, medtem ko bodo notranje meje z Avstrijo, Italijo in Madžarsko opuščene. Po Flisovih besedah je slovenska carina pripravljena na izzive časa, ki prihaja. Svoje referate so predstavili tudi nekateri drugi strokovnjaki. V njih so vpliv vključevanja Slovenije v Evropsko unijo na razvoj turizma pri nas osvetlili še z drugih plati (z vidika izobraževanja, ekologije, pridelave hrane, trgovine in še nekaterih področij). Ravno takšen, interdisciplinaren pristop je tudi pogoj za uspešen razvoj slovenskega turizma in za njegovo učinkovito vključevanje v evropske povezave. T. K. 'torna so najbolj pomembni - ljudje , ____ , Leban: Slovenskemu turizmu manj- ..P" na* nekateri govorijo samo o ka sposoben menedžment, kar v svojih že-ki So*"u ln profitu, na ljudi oziroma delavce, pih krepko občutijo tudi delavci. *af),Va/o fawoj' naibo,i pomembni, pa po- S0 same o tem, kako bi delavce ložnostih občutijo na svoji koži.” Sicer pa Lebanova in Bratož ugotavljata, da se po vključitvi Slovenije v Evropsko unijo razmere za gostinsko-turistične delavce pri nas ne bodo poslabša- v 'VI11^ IXClIXU Ul UCluVCv Hie H®1'!*, ne pa vlagali v njih,” pr'Karmen Leban. “Posvet je Hiu ■ P°kazal, da slovenske-He(1?UriZrnu manjka dober me-mnoment- Na to so opozarjali Sko-turiŠ!exilnidelavC' Vgostin" le " PreJ obratno. Takšne so tu- ustrezno usposobljenih gostinko jn oshčnth podjetjih pa to ta- di avstrijske izkušnje. “Sloven- sko-turističnih delavcev. Upamo, °rgani‘ °.°b izplačilu plač, pri ski turistični delavci so že v Evro- da bo tako ostalo tudi v bodoče,” CIJ' dela in ob drugih pri- pi, vsaj kar se tiče kakovosti nji- pravi Bratož. hovega dela. Turizem po letih recesije, kije zajela tudi sosednje države (denimo Italijo in Avstrijo), zopet doživlja razvoj. Zato na zavodu za zaposlovanje ni več kuharjev ali natakarjev in drugih ustrezno usposobljenih gostin- Kaj pa bo vključitev Slovenije v Evropsko unijo pomenila za Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije? “Tudi v sindikatih se bomo morali ustrezno pripraviti in smiselno povezati za delovanje v novih pogojih. V državah Evropske unije so delavci iz trgovine, transporta in turizma organizirani v istem sindikatu in tako tudi skupaj nastopajo,” pravi Karmen Leban. “Tudi pri nas bomo morali iti v bitko za ustrezen ekonomski položaj delavcev skupno vsi sindikati iz sorodnih dejavnosti, saj imamo lahko kolektivno pogodbo za sorodne dejavnosti skupno, tarifne dele za posamezne dejavnosti pa glede na posebnosti vsak svoje.” Sicer pa, kakor pravita Karmen Leban in Iztok Bratož, čaka Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije v naslednjem obdobju naporno delo, saj veljavna kolektivna pogodba za to dejavnost poteče 30. 6.2000 in bo treba začeti pogajanja za novo. “Naš cilj je, da skozi pogajanja pridemo do boljše in bolj poštene kolektivne pogodbe,” pravita. T K z //uftforeč&a 'Ta mesec bomo zopet dobili plačo z zamikom, poleg tega pa bo še manjša, kot določa kolektivna pogodba. To, kar zadnje čase vodstvo podjetja počne z nami, je prava svinjarija: podjetje nam skupno dolguje že tri plače in pol regresa!” je pred dnevi pri malici v naši tovarniški menzi ogorčeno dejal strugar Lojze. “Fantje, kaj vi pravite na to? ” ‘Lojze, mene da- ______________________________ nes pusti pri miru! je dejal rezkar Vili. “Zakaj? Običajno si v zvezi s plačami ravno ti najbolj glasen! "je presenečeno povprašal Lojze. “Kaj ne vidiš, da mi je slabo! ” “Kaj pa je narobe s tabo ? ” “Glava me boli! ” “Ali si se prehladil?" je sočutno povprašal Lojze. “Ne, martinoval sem!” je skrušeno dejal Vili. “Zakaj? Saj menda ne živi razuzdano in ne vleče ljudi za nos? Meni se zdi čisto normalna ženska!" je Erikovo boljšo polovico vzel v zaščito Lojze. “Ljudi zares ne vleče za nos, mene pa! ” je odvrnil Erik. “Pravi politik je: vedno mi govori, kako me ima rada, ko pa želim, da bi mi svojo ljubezen tudi izkazala, najde odlič-__________________ ne izgovore, zakaj Iz dnevnika delavca Jožeta Martinov maček tega ne more storiti.” “Fantje, zares ne vem, zakaj vas žene ne bi vlekle za nos, če ste tako neumni, da se pustite vleči za nos našemu direktorju, ki se raje brati z Martinom, kakor da bi dela! in skrbel za uspešno poslova- nje in razvoj podjetja,” je zbodla moški del omizja kuharica Spe- “Vili, potem pa si ti danes takšen kot naš direktor, kadar se začnemo pogovarjati o plačah. Če kdo samo omeni plače, ga začne tako boleti glava, da se kakor kakšna užaljena grofica takoj umakne v svoje sobane, kjer ima mir pred delavci,” se je zarežal skladiščnik Rudi. “Če ti misliš, da našega direktorja boli glava zaradi tvoje plače, se hudo motiš! ” se je energično vključila v pogovor kuharica Špela. “Pa menda ja ne misliš, da je kar naprej prehlajen!" jo je zavrnil Rudi. “Prehlajen ne, prehlajen, nacejen pa," je jasno in glasno dejala Špela in si obrisala roke v bel predpasnik. “Odkar je propadel na volitvah in ni bil izvoljen za poslanca, vsak dan proslavlja Martina.” “A takoooo,” se je začudil Vili in ironično dodal: “Sedaj mi je jasno, zakaj naša tovarna tako uspešno posluje! ” “Prav mu je, da ni bil izvoljen za poslanca, zakaj pa ni začel Martina bolj častiti že prej, ” se je zopet zarežal Rudi. “Kako to miliš?” “Kako, kako? Samo poglej, kaj na sejah vlade in parlamenta govorijo ministri in poslanci? Takšnih neumnosti zagotovo ne bi mogli klatiti, če pred tem ne bi imeli bližnjega srečanja z Martinom,” se je še kar naprej režal Rudi. “Rudi ima prav," se je zahihital mizar To-Umetnost politike je v tem, da zna po- la. “Ko osla enkrat zajahajo, mu je tako in tako vseeno, kdo na njem sedi - ali vrag ali baba, ha, ha, ha ..." “Špela ima prav! Najbolj žalostno pa je, da se nam niso povzpeli na hrbet samo direktorji, temveč tudi številni politiki, kvazi menedžerji, birokrati in drugi nebodijihtreba, ki vse lepo živijo in martinujejo na račun našega dela,” je jezno zasikal Lojze. “Kadar se spomnim na to, tudi mene prime, da bi se pobratil z Martinom. Potem se vsaj ne bi razburjal zaradi vseh neumnosti, ki smo jim v tej deželi priča.” “Ah, Lojze, nič naj ti ne bo žal zato, ker normalno živiš in vse življenje ne martinuješ,” se je ponovno vključil v pogovor Vili in si z obema rokama podprl glavo. “Veš, kdor martinuje, se slej kot prej tudi strezni! To pa je hudo, ker človeka grozno boli glava! Meni verjemi! Če bi vedel, kako slabo mi bo po iztreznitvi, ne bi nikoli martinoval." “To, da maček po martinovem ni nič kaj prijeten, ti rad verjamem. Komaj pa verjamem, da se bodo naši menedžerji in politiki, ki vse probleme in težave prevalijo na delavske hrbte, sami pa skozi vse leto veselo martinujejo, sploh kdaj streznili,” je dejal Loj- Vili. 'O, pa še kako se bodo streznili,” je dejal ne. litik ljudem najprej veliko obljubiti, čez štiri leta pa prepričljivo pojasniti, zakaj obljubljenega ni bilo mogoče uresničiti. Takšno delo gre človeku dejansko najbolje od rok, če mu svetuje Martin, ki iz mošta dela vin!' nuje ‘Če je to res, potem je tudi moja žena odli- čen politik," je pristavil kovač Erik. “Prav zanima me kdaj?” je negotovo vprašal Lojze. “Če ne prej, pa naslednje leto, ko bodo volitve!” je odločno sklenil Vili. “Stavim, da jih bo po volitvah pošteno bolela glava! In Bog ve, da bo prav tako, kakor je tudi prav, da danes mene boli glava, saj včeraj zvečer nisem ravnal po pameti! V življenju je namreč tako kakor za martinovo: kogar so položaj, denar in moč opijanili, bo prej kot slej srečal martinovega mačka.” “Draga, ali veš, kakšna je raz lika med moškim in psom ? “Ne! ” “Psi grizejo tiste, kijih ne >na rajo, moški pa tiste, kijih n na] radi." Vzoren varčevalec la- “Mihec, zakaj kar napiej “Gospod učitelj, stari aJaP.r° vijo, da je resnica največja <-gocenost na svetu. Zato varčuj z njo! ” Balončka Balončka letita čez pušč m “Pazi, kaktusssss...” “Kajpraviššššš...” Specialist za jezike “ Kaj si po poklicu ? ” vp> raša ge- neral vojaka. 9„ “Sem specialist za jezike ■ “Odlično! V vojni pošti bos pil znamke! ’ Napačno sklepanje Prosim te, da mojega ca nikoli večne povabiš k nam mov?” “Kaj pa se je zgodilo ? ■ “Pred dnevi sem ga prosit mi posodi 10.000 tolarjev! „ “In ti jih, usrane, ni posod1■„ “Nasprotno! Posodil mijiW■ Skrbna žena “Ali ti žena čisti obleko? “Ne, samo žepe! ” lqre na srečo ‘Kaj misliš o igrah na srci “Zelo so zabavne. Sam ne sodelujem samo v dveh P rih: kadar imam denar in ka ga nimam.’ Perutničke "Ali si se rada zabavala Z škimi ? ” vpraša sveti Peter ob g dnem dnevu žensko. -j. I “Ne! Vedno sem živela krep1 no! ” V “Dobro! Dobila boš per‘ltn' “Oh, ali bom angelček? “Ne, goska boš!" Odlično darilo ,bČ Možakar srednjih let se v j ku nikakor ne more odločit1’ . bi ženi kupil za rojstni dam W j mu zdi vse predrago. :cfi Kaj bi si vi zaželeli za j‘fj: \ dan, če bi bili moja žena ? ^ no vpraša ljubko trgovko■ “Drugega moža." Telefonski imenik Doma sindikatov, Ljubljana, Dalmatinova 4 ......... SINDIKAT GOZDARSTVA 22!!!jenlrala (061) 13-41-200 faks (061) 317-298 . 266 . 265 ... 244 ... 249 .. 287 .. 223 .. 234 .. 288 .. 267 .. 236 .. 239 'IŽMAN - tajnica ~~^Hi]AR_ZSSS IBtF-------------------------- fST s//toDlKATlDEJAVNOSTI r-~J_! I. BRATISLAVA. 2. DUNAJ. 3. PRAGA. Nagrado 5000 tolarjev prejme W Koler, Lorgerjeva 1, 2106 Maribor. POŠAST, SPAKA OPICA Z DOLGIM GOBCEM IN KRATKIM REPOM VRSTA JEDI REKA V BELORUSIJI IN LITVI SMUČARSKA PANOGA IZBOLJŠAVA ZEMLJIŠČ Z DODAJANJEM IANJKAJO-aIH SNOVI LEVI PRITOK VOLGE POGLAVAR VOLKOV IZ “KNJIGE O DŽUNGLI" PRIZNANJE PODREJE- NOSTI (naša pisava) S*; MESTO V ANDALUZIJI. VODNA LADJA ZA ODPIRANJE PLOVNIH POTI NEMŠKA PESNICA SEIDEL /; NEC Nagradna križanka RASTLINA VJUGOZAH ŠPANIJI Z VELIKIMI TERM N CVETI