63 Iz virni znans tv eni članek/ Article (1.01) Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 83 (2023) 1, 63—86 Besedilo pr eje t o/R eceiv ed:10/2022; spr eje t o/ Accep t ed:05/2023 UDK/UDC: 929.52Slomšek:272 DOI: 10.34291/B V2023/01/Golec © 2023 Golec, CC BY 4.0 Boris Golec Slomškov rod in njegova povezanost s Cerkvijo: ob 160. obletnici smrti blaženega Antona Martina Slomška Connections of the Family of the Blessed Bishop Anton Martin Slomšek to the Church: On the 160th Anniversary of the Death of Blessed Anton Martin Slomšek Povzetek: Prispe v ek obr a vna v a v e zi t er odnose pr ednik o v in sor odnik o v blaž eneg a šk of a An t ona Martina Slomšk a (1800–1862) s Cerkvijo in duho vniki. Šlo je z a z el o r azn o l i k n ab o r r el aci j . S l o mšk o v r o d n i d o m n a S l o mu v ž u p n i j i P o n i kv a j e bil s t ole tja podlo ž en cerkv enem u z emljišk emu g ospos tvu Gornji Gr ad. Bodoči šk of je odr ašč al k ot podlo žnik ljubljansk eg a šk of a, njeg o v dom pa je imel dobrih s t o le t pr ed Slomšk o vim r ojs tv om v las ti duho vnik. Pr aded Št e f an Slomšek je nedaleč od Sloma z gr adil podružnično cerk ev s v . Ožbolt a in imel dv a sinov a duho vnik a, Blaž a in Primo ž a Leopolda Slomšk a. Ded Gašper se je por očil z ne- v es t o z z v enečim priimk om Apa t (v pomenu ‚opa t‛), dedo v br a t Ma t e v ž pa z neč akinjo znaneg a ž upnik a in ma t ema tik a Ma t eja V r ečerja. Dedo v a družina, ki je živ ela v Šaleški dolini, je bila t esno po v e z ana z lok alnimi duho vniki. Šk of o v oče Mark o je imel po ma t erini s tr ani br a tr anc a duho vnik a Jurija Apa t a iz V elen- ja. K ot če trti iz Slomšk o v eg a r odu je pos t al duho vnik Jane z Slo mšek iz Družmi- rja pri Šoš t anju – eden od Gašperje vih pr a vnuk o v , ki mu je mašnišk o pos v ečen- je podelil sam škof Slomšek. Ključne besede : An t on Martin Slomšek, Cerk e v , duho vniki, Slom, P onikv a, Gornji Grad, Šaleška dolina Abstract: The paper discusses the ties and r ela tions of the ances t or s and r ela tiv es of Blessed Bishop An t on Martin Slomšek (1800–1862) t o the Chur ch and cler gy . The r ela tionship s and c onnections w er e div er se. Slomšek’ s home a t Slom in the parish of P onikv a w as f or cen turies subjug a t ed t o the ecclesias tic al seigneur y of Gornji Grad. The future bishop grew up as a subject of the Bishop of Ljublja- na, and his home had been in the hands of a priest more than a hundred years be f or e An t on Martin w as born. His gr ea t -gr andf a ther Št e f an Slomšek built the filial chur ch of St. Os w ald not f ar fr om Slom and had tw o sons who bec ame 64 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 1 pries ts – Blaž and Primo ž Leopold Slomšek. An t on Martin’ s gr andf a ther Gašper married a woman with a meaningful surname Apat, meaning abbot, and Gašper ’ s br other Ma t e v ž married the niece of the f amous parish pries t and ma thema tician Ma t ej V r ečer . The gr andf a ther ’ s f amily , which liv ed in the Šalek V alle y , w as clos ely c onnect ed with the loc al cler gy . The ma t er nal c ousin of the bishop’ s f a the r Mar k o w as the pr ie s t Jur ij A pa t fr om V e le nje . The f our th me m- ber of the Slomšek family to receive holy orders was one of Gašpers great-gran- dsons, Jane z Slomšek fr om Družmirje near Šoš t anj, who w as or dained pries t by Bishop Slomšek himself. Key words : An t on Martin Slomšek, Chur ch, pries ts, Slom, P onikv a, Gornji Gr ad, Šaleška valley Ko ne bi imel takšnega naslova za neprimernega za revijo, v kateri objavljam pri- čujoči prispe v ek, bi bil sedanji naslo v samo podnaslo v , gla vni naslo v pa bi se naj- brž glasil: »Hudič in opa t«. Naj pojasnim, z ak aj. Duho vnik, ki je kmečk o poses t na Slomu pri P onikvi pr odal pr ednik u šk of a An t ona Martina Slomšk a (1800–1862), 1 je skl eni l k up op r odajno pog odbo s Hudi čem. T ak o se je namr eč z domači m i menom o zir oma drugim priimk om imeno v al k upec – nihče drug k ak or šk of o v pr apr aded Ma tija No v ak, ki je Slomšek po s t al šele s pr eselitvijo na Slom in dobrih s t o le t po- zneje dal priimek s v ojemu znamenit emu pot omcu (o t em na t ančno: Golec 2022b). Od k od r odbinsk o ime Hudič? Nek og a od Ma tije vih pr ednik o v so sodobniki pač o značili k ot hudič a, k čemur so lahk o prispe v ali z elo r azlični v zr oki. Nek eg a drug eg a šk of o v eg a pr ednik a, pr a v t ak o po oče t o vi s tr ani, v endar po babici, pa so v Šaleški dolini v eč k ot dv e s t ole tji pr ed Slomšk o vim r ojs tv om iz t eg a ali oneg a r azlog a poi- meno v ali Apa t (Gorič ar 1938, 21; 25), t or ej opa t, najv erje tneje iz šaljivih nagibo v – in t a priimek se je obdrž al še v šk of o v č as. Šk of Slomšek je imel t or ej t ak o g ene ‚hudič a‛ k ak or ‚ opa t a‛ in je z a obe poimeno v anji s v ojih pr ednik o v ut egnil tudi v e- de ti, a ju v saj v s v ojih ohr anjenih z apisih ni nik oli omenil. Najdaljša vez Slomškovega rodu s Cerkvijo je bila njegova povezanost z Gornjim Gr adom. Zaselek Slom z dv ema celima hubama (kme tijama), ki se v virih pr vič poja vi le t a 1400 (Blaznik 1988, 298), je bil v se do z emljišk e odv e z e podlo ž en Cerkvi, i n si cer n aj v eč č asa z eml j i šk emu g o sp o s tvu Go rn j i Gr ad . T eg a j e i mel d o b ri h tri s t o le t v las ti t amk ajšnji benedik tinski samos t an, po njeg o vi ukinitvi pa je od le t a 1473 os t al s kr a tk o pr ekinitvijo v r ok ah no v ous t ano vljene ljubljansk e šk ofije (Pir cheg g er 1962, 194–198). Slom je v 17. s t ole tju pos t al tudi sede ž najv zhodnejšeg a g orn- jegr ajsk eg a ur ada, spr v a imeno v aneg a po Lember gu, na t o po Celju in slednjič po Slomu (Golec 2022b, 78–79), po k a t er em je šk of o v r od k onec 17. s t ole tja dobil pr iim e k Slom še k . B odoč i la v an tinsk i k ne z ošk of A n t on M ar tin Slom še k se je s t o le t po zneje r odil k ot podlo žnik g ospos tv a V rbo v ec, ki mu je Slom pripadel malo pr ej – k o se je V rbo v ec z Rudenek om in ur adom Slom adminis tr a tivno ločil od g orn- jegr ajsk eg a g ospos tv a. Obe g ospos tvi, V rbo v ec in Gornji gr ad, s t a t edaj (od le t a 1786) spadali pod v er ski sklad. K o je bilo Slomšk u sedem le t, s t a z a kr a t ek č as spe t 1 V Bogoslovnem vestniku je z adnji prispe v ek o šk ofu Slomšk u iz šel le t a 2020 (R e z ar 2020). 65 Boris Golec - Slomškov rod in njegova povezanost s Cerkvijo prišli v r ok e ljubljansk eg a šk of a (1807–1809), bili naslednjih pe t le t drugič las t v er- sk eg a sklada (1809–1814) in na t o pono vno šk ofijski, pri čemer s t a os t ajali v sesk o- zi or g ansk o po v e z ani (Pir cheg g er 1962, 196). 2 Z a izhod išče ob r a vna v e si pogl ejmo , k aj je o pr e t eklos ti Slom a in s v ojeg a r odu izprič al Slomšek sam v počitnišk em pot opisu le t a 1837, k o se je med drugim us t a- vil tudi v domači ž upniji in na r odnem domu. V pr e v odu se nj eg o v e besede glasi- jo t ak ole: »Slom, pr ed 150 le ti sr enjo pe tih poses tnik o v , med k a t erimi naj bi bil gla vni poses tnik neki duho vnik, je po v e z al in z družil v eno kme tijo sosednji pr e- mo žni kme t Št e f an No v ak. Z v eč hubnimi poses tvi pripada nek danjemu g ospos tvu Rudenek, z daj Gornji Gr ad, je las t en ur ad, podlo ž en ljubljansk emu šk ofu. Št e f an No v ak, po domače Slomšek, je imel v eč sino v , med njimi dv a duho vnik a. Dejansk o r odbinsk o ime je z as t ar alo in r odbini je od le t a 1700 pos t alo las tno domače ime Slomšek.« (NŠ AM 3005, VIII - P ot opisi, 1837, pag. 48) 3 Na po ti od P onikv e do Slo- ma se je t edaj 37-le tni Slomšek pomudil še ob podružnični cerkvi s v . O žbolt a v Unišah, o k a t e ri je izprič al: »T a prijazna ce rkvic a, ki jo je po izr očilu le t a 1737 na novo zgradil moj praded Štefan Slomšek, je mojemu duhu priklicala v spomin to- lik o sladkih spomino v .« ( NŠ AM 3005, VIII - P ot opisi, 1837, pag. 47) 4 T olik o (in nemar a še k aj v eč) je o s v ojem r odu in domu v edel bodoči šk of . Pri g ospos tvu Rudenek se mu je si cer pripe tila napak a, saj mu Sl om nik oli ni bil pod- lo ž en (Pir cheg g er 1962, 198–199) – k ot bomo videli, pa manjši spodr sljaji niso izključeni niti pri drugih na v edbah. S Cerkvijo so v njeg o vih popotnih spominih najt esneje po v e z ani naslednji š tirje poda tki, ki z ade v ajo njeg o v dom in r od: 1) pri- padnos t Sloma k ot samos t ojneg a ur ada ljubljansk emu šk ofijsk emu g ospos tvu Gor- nji Gr ad; 2) po imenu ne znani duho vnik, ki naj bi bil pr ed k oncem 17. s t ole tja na Sl omu najv ečji poses tnik; 3) šk of o v pr aded Št e f an Slomšek k ot gr adit elj podruž- nične cerkv e s v . O žbolt a le t a 1737 t er 4) dv a Št e f ano v a sino v a duho vnik a. Pr eden se pos v e timo v sak emu poda tk u posebej, se na kr a tk o us t a vimo pri šk o- f o v em pr adedu Št e f anu No v ak u, ki naj bi ok oli le t a 1700 v s v ojih r ok ah z družil ce- l o t en S l o m, sk u p n o p e t kmečki h p o s es ti. F r an c K o v ači č j e v S l o mš k o v em ži vl j en- jepisu, iz danem le t a 1934, pri na v ajanju šk of o vih z g ornjih besed izpus til ključni poda t ek o Št e f ano v em iz v oru, in sicer da naj bi bil pr emo ž en sosed Sloma. 5 Po- 2 P oses t Slomšk o v eg a oče t a Mark a so v urbarjih v odili pod g ospos tv om V rbo v ec (NŠ AL 23, šk. 88, r egis t er tlak e in male pr a v de z a ur ad Slom 1803–1812, urb. š t. 61 in 61 1/2). P o jo ž e finsk em k a t as tru iz drug e p o l o vi ce o semd ese tih l e t 18. s t o l e tja, k o je b i l a v r o k ah Mark o v eg a s tri c a Ma t e v ž a No v ak a (S l o mšk a), je spadala še neposr edno pod g ornjegr ajsk o g ospos tv o (SI AS 1110, f asc. 270, Okr ajna g osposk a Blag o vna, š t. 8, da v čna občina P onikv a, napo v ed, s. d., s. p.). 3 V iz virnik u: »Slom, v or 150 Jahr en eine Gemeinde v on 5 Besitz ern, darun t er der Hauptbesitz er ein Priester gewesen seyn soll, ist durch einen benachbarten vermöglichen Bauern Stephan Novak zusam- meng ebr ach t und z u einem Bauernhof v er einig t w or den. Es g ehört mit mehr ern Hubgründen der ein- s tig en Herr scha ft Rudneg g , je tzt Oberbur g , mach t ein eig enes Am t aus, dem Bis chof e v on Laibach g e- hörig. St ephan No v ak vulg o Slomshek ha tt e mehr er e Söhne, darun t er 2 Pries t er . Der eig en tliche F ami- lien Nahme v er alt e t e, und der V ulg ar -Nahme Slomshek wur de der F amilie seit 1700 eig en.« 4 V iz v ir nik u: »Die se s fr e undlic he K ir c hle in v on m e ine m U r g r oß v a t e r St e pha n Slom sc he k de r Sag e nac h neu erbaue t rie f meinem Geis t e so manche süsse Rück erinnerung ins Gedäch tnis.« 5 K o v ačič je v sebino Slomšk o vih popotnih z apiso v o Slomu po v z el t ak ole: »Pr ed s t o pe t dese timi le ti, t or ej ok oli l. 1680, je Slom baje imel pe t poses tnik ov , med njimi je bil neki duho vnik gla vni las tnik. V sa t a 66 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 1 sledic a t e dr obne povr šnos ti je bila občutna. Mak s Gorič ar , ses t a vljalec malo z a t em obja vljeneg a Slomšk o v eg a r odo vnik a (1938), oprt eg a pr edv sem na sek undarne g enealošk e vir e (ponik ov sk e ma tične knjig e so namr eč z g or ele v po ž aru le t a 1782), je pri isk anju No v ak o v dvignil r ok e, češ da je priimek pr epog os t, z a t o naj šk of o vih pr ednik o v med š t e vilnimi No v aki v ma tic ah drugih ž upnij ne bi bilo mog oče iden- tificir a ti (Gorič ar 1938, 10). Če bi v edel, da je šlo pri pr v em g ospodarju z a pr emo ž- nega soseda, bi Novake zlahka izsledil v sosednji vasi Brezje, ki je tudi spadala v g ornjegr ajski ur ad Slom, sicer pa je bila ž e v ž upniji Šen tjur . K o sem le t a 2021 dog- poses tv a je pok upil Št e f an No v ak, po do mače Slomšek. P ot em se je s t ar o ime po lag oma opus tilo in po priliki od l. 1700 je ob v eljalo ime Slomšek k ot domače ime.« O Št e f anu No v ak u – Slomšk u pa je z apisal: »Št e f an No v ak – Slomšek je – po izr očilu – l. 1737 po zidal O žbaldo v o cerk e v (po nik o v sk o podružnic o). Bil je pr em o ž en in podje t en mo ž in je z apus til v eč sino v , med njimi dv a duho vnik a. Njih imen Slomšek, ž al, ni z apisal.« (K o v ačič 1934, 12). MATIJA NOVAK ali HUDIČ † 1697-1700, Slom pri P onikvi PRIMOŽ LEOPOLD SLOMŠEK ok. 1730, Slom pri P onikvi † ne pr ed 1765, ne znanokje duhovnik BLAŽ SLOMŠEK ok. 1707, Slom pri P onikvi † 1740, Zibik a duhovnik GAŠPER SLOMŠEK ok. 1718, Slom pri P onikvi † 1779, Družmirje pri Šoš t anju MARKO SLOMŠEK 1761, Limbar pri V elenju † 1821, Slom pri Ponikvi ANTON MARTIN SLOMŠEK 1800, Slom pri P onikvi † 1862, Maribor knezoškof MARIJA ZORKO 1779, Br dce pri Čr ešnjic ah † 1816, Slom pri Ponikvi Žena N. 2. žena N. † ne pr ed 1730, Slom pri Ponikvi ŠTEFAN SLOMŠEK ne pr ed 1671, Br e zje ob Slomu † 1754-56, Slom pri P onikvi dobrotnik Cerkve HELENA JOŠT najpo zneje 1673, V ojnik † 1718-29, Slom pri P onikvi Slika 1: Rodovno deblo ‚duhovniki v slomškovem rodu‘. 67 Boris Golec - Slomškov rod in njegova povezanost s Cerkvijo nal, da je bil pr vi Slomšk o v pr ednik na Slomu pr a v z apr a v ž e Št e f ano v oče Ma tija No v ak – t eg a je Gorič ar sicer po znal po imenu – in da je njeg o v r od pr ebiv al v Br e- zju, se mi je pogled na šk of o v e pr ednik e odprl občutno dlje v pr e t eklos t. In k o sem čis t o naz adnje poseg el po r ok opisu šk of o vih popotnih z apiso v iz le t a 1837, sem v njih našel potr dit e v: pr ednik Slomšk o v je bil r esnično bog a t sosed. Še v eč, poleg priimk a No v ak je imel še eno , z elo z v eneče r odbinsk o ime – Hudič (Golec 2022b, 81–88). Ali je šk of Slomšek o t em k aj v edel, lahk o le ugibamo . Priče v anja o No v a- kih k ot Hudičih nam, k ot r ečeno , v sek ak or ni z apus til. Ma tijo Nov ak a ali Hudič a, šk of ov eg a pr apr adeda in očet a Št e f ana Nov ak a-Slomš- k a, sem t emeljit o obr a vna v al v K r oniki (2022), z a t o o njem na v ajam le nek aj naj- osno vnejših poda tk o v . Ma tija je bil g ornjegr ajski podlo žnik v v asi Br e zje, kjer g a pr vič z asledimo le t a 1685. V enem viru je o značen k ot Ma tija No v ak ali Hudič, v ANA APAT 1726, Družmirje pri Šoš t anju † 1801, Družmirje pri Šoš t anju PONGRAC SLOMŠEK 1751, Limbar p r i V e l e n j u † 1818, Družmirje pri Šoš t anju SIMON SLOMŠEK 1792, Družmirje pri Šoš t anju † 1849, Družmirje pri Šoš t anju JANEZ SLOMŠEK 1831, Družmirje pri Šoš t anju 1909, K ort e pri Obir sk em duhovnik JAKOB APAT ok. 1683, Šoš t anj ? dobrotnik Cerkve ANDREJ APAT 1724, Družmirje pri Šoš t anju 1806, Limbar pri V elenju JERA N. ok. 1700, ž upnija Šoš t anj ? 1758, Družmirje pri Šoš t anju JURIJ APAT 1758, V elenje 1826, S v . Št e f an pri Žusmu duhovnik 68 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 1 drug em pa dv akr a t samo k ot Hudič, k ar je bil njeg o v drugi priimek ali hišno ime. Viri g a k až ejo k ot pr ecej nasilne g a mo ž a, ki se je v ečkr a t znašel v sporih s sosedn - jimi kme ti in z emljiškimi g ospodi, t oda nasilje je bilo v tis t em č asu splošno r az šir- jeno v v seh družbenih plas t eh. Le t a 1686 ali 1687 mu je g ornjegr ajsk o g ospos tv o p r o d al o en o o d d v eh kme ti j n a S l o mu , k er j e p o smrti n j en eg a i me tn i k a, d u h o v - nika Andreja Karla Staidlerja, zapadla nazaj gospostvu. Po zaslugi sodnega proce- sa, v k a t er em je St aidlerjev ne z ak onski sin z ah t ev al očet ov o kmetijo z ase k ot dedi šči no (in njeno fizi čno vrni t e v iz No v ak o vih r ok), iz v emo z a podr obnos ti, k ak o je Ma tija No v ak prišel na Slom in t am pos t al g ospodar St aidle rje v e kme tije. Umrl je med le t oma 1697 in 1700, k o sodni spor še ni bil k onč an. Slednjič je le prišlo do por a vna v e in ljubljanski šk of je sporno kme tijo le t a 1703 podelil v k upnopr a vno poses t Ma tije v emu sinu Št e f anu No v ak u-Slomšk u, ki je pot em na Slomu pok upil še v so pr eos t alo poses t, podlo žno g ornjegr ajsk emu g ospos tvu. T a je imela namr eč k upnopr a vni znač aj, k ar pomeni, da so jo podlo žniki in drugi las tniki (npr . duho v - nik St aidler) lahk o pr odali – ne samo uživ ali eno ali v eč g ener acij k ot z ak upniki. Rod škofa Slomška torej izhaja iz sosednje vasi Brezje pri Slomu. Po urbarjih in da v čnih virih g ospos tv a Gornji Gr ad je bilo mog oče ug ot o viti, da se je priimek No- v ak – s pomeno m no vi naseljenec – t am poja vil med le t oma 1542, k o so bili trije od pe tih podlo žnik o v še br e z priimk a, in 1571, priimek Hudič pa med le t oma 1602 in 1632. V primeru Ma tije No v ak a ali Hudič a je mor alo eno ime biti priimek, dru- g o pa hišno ime. K o se je Ma tija k onec 17. s t ole tja pr eselil na Slom, je družina svoji prejšnji imeni zamenjala za novi priimek Slomšek. Na Slomu in v Brezju je t edaj živ elo v eč drugih Slomšk o v , njiho v priimek pa ni bil t ak o s t ar k ak or No v ak in Hudič, saj je dok umen tir an šele od osemdese tih le t 17. s t ole tja. V le tih 1632–34 g a še ni bilo , ampak g a je nadomešč al priimek Na Slomu, pr vič izprič an le t a 1542 (Golec 2022b, 81–88). No v ak o v eg a p r ed h o d n i k a n a S l o mu , p o šk o f o vi h b esed ah » n ek eg a d u h o vn i k a, ki naj bi bil pr ed poldrugim s t ole tjem na Slomu gla vni poses tnik«, je na podlagi g or nje g r ajsk ih ur bar je v ž e G or ič ar ide n tific ir al k ot ne k danje g a br aslo v šk e g a ž up- nik a Andr eja K arla St aidlerja. Da je v r odbinsk em izr očilu po t olik o č asa še tlel me- del spomin nanj, je vsekakor povezano z njegovim duhovniškim stanom. In Staid- ler je tudi prvi duhovnik, neposredno povezan s Slomom oziroma s Slomškovim rodnim domom. K do je bil t or ej t a pr vi g ospodar Sloma, ki g a je pomnilo izr očilo na Slomšk o v em domu? Če pr a v je nje g o v priime k v g or nje gr ajsk e m urbar ju iz le t a 1714, k je r je na- v eden k ot pr ejšnji g ospodar cele hube (kme tije) na Slomu, zmotno z apisan k ot St audler , g a je M. Gorič ar pr a vilno iden tificir al k ot nek danjeg a ž upnik a v Br aslo v- č ah (Gorič ar 1938, 11). P o t amk ajšnjih ma tičnih knjig ah je bil St aidler na t em mes- tu dobri dv e dese tle tji, med le t oma 1657 in 1679, pr ej pa je ž upnik o v al v Gornjem Gr adu in na V r ansk em. Vizit acijski z apisnik g a le t a 1665 o značuje k ot r ojeneg a v Gornjem Gr adu in s t ar eg a 46 le t, k ar pomeni, da se je r odil ok oli le t a 1619 (I. Or o- ž en 1880, 45–46). S Slomom je bil t esno po v e z an še v č asu ž upnik o v anja v Br a- slo v č ah. K aj se je dog ajalo s St aidlerje v o , po zneje No v ak -Slomšk o v o poses tjo na Slomu, r azkriv a sodni spis t. i. St aidlerje v eg a pr ocesa z dok umen ti iz le t 1694–1701 69 Boris Golec - Slomškov rod in njegova povezanost s Cerkvijo (N Š A L 20, šk . 85, P r oce s St e idle r ). Iz popisa St aidle r je vih ne por a vnanih ob v e znos- ti, nas t aleg a po njeg o vi smrti (1685), je vidno , da je imel do le t a 1678 v z ak upu celot en ur ad Slom. Na t o je bil z ak upnik g ospod (bar on) Andrian iz Gornjeg a Gr ada, le t a 168 3 pa je ur ad spe t pr eše l v neposr edno upr a v o g ornjegr ajsk eg a g ospos tv a (NŠ AL 20, šk. 85, Pr oces St eidler , s. d., Specific a tion). K daj na t ank o je St aidler po- s t al las tnik hube na Slomu, po znejšeg a r odneg a doma šk of a Slomšk a, r azpolo žlji- vi viri ne po v edo – k ak or tudi ne, ali je tu pr ebiv al in umrl. Ob smrti je z apus til dv e hubi, obe precej zanemarjeni in z neporavnanimi obveznostmi, ki sta zapadli gor- njegrajskemu gospostvu. Prva, imenovana Prenhof, je le ž ala pri Br aslo v č ah, drug a, o zn ačen a k o t Slomhof, pa na Slomu. Gospostvo je za obe takoj poiskalo primerna poses tnik a (NŠ AL 20, šk. 85, Pr oces St eidler , s. d., Specific a tion). 6 V se k až e, da se je t o z g odilo ž e le t a 1686 ali najpo zneje 1687, saj se popis nepor a vnanih ob v e z- nos ti po k ojneg a ž upnik a St aidlerja z a Slom k onč a z le t om 1686. Dobrih dese t le t po zneje, le t a 1697, iz v emo iz pr ošnje Jane z a K r s tnik a Šk orje ljubljansk emu šk ofu Žigi K riš t ofu Herber s t einu, da je poses tnik dv or a Slom (Hoff Slam) me dt em pos t al Ma tija Nov ak – t or ej Slomšk ov pr ednik. Šk orja je k ot priznani St aidlerje v dedič z ah t e v al izr očit e v Slomo vine iz No v ak o vih r ok v s v ojo k oris t in pr osil z a in v en t ar živine t er pr emičnin, ki so bile N o v ak u izr očene ob pr edaji pos es ti, in pa z a oceni- t e v , k aj je No v ak medt em vlo žil v izboljša v o poses ti. K o so bili k upnopr a vni dv or 6 Prenhof je ljubljanski šk of 12. januar ja 1687 pod elil v k upopr a vno poses t Jane z u Juriju P e eru; I. Or o ž en je sklepal, da gr e z a poses t v Rak o vljah pri Br aslo v č ah (I. Or o ž en 1880, 46). Slika 2: Slomškova rojstna hiša na Slomu pri Ponikvi na jubilejni razglednici ob 100. obletnici škofovega rojstva leta 1900 (zbirka Milana Škrabca, Ljubljana). 70 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 1 Slom in drug a St aidlerje v a poses t odtujeni, je bil Šk orja še majhen – in po las tnih besedah ni mog el v ede ti, k ak o je do odtujitv e prišlo (NŠ AL 20, šk. 85, Pr oces St e- idler , s. d., pripis 10. 10. 1697). Z ade v a se je vlekla ž e od jeseni 1685, k o je Šk orja na podlagi St aidlerje v e opo- r ok e pr vič z ah t e v al dediščino , a je bil k ot mladole t en in z ar adi pr a vic drugih dedi- če v z a vrnjen. Pr a vic o do izključneg a dedov anja mu je šele le t a 1693 s sodbo priznal š t ajer ski de ž e lni gla v ar (N Š AL 20, šk. 85, Pr oces St eidler , s. d., pripis 20. 12. 1697), pred katerim se je Škorja nato z ljubljanskim škofom zaradi svoje zahteve po izro- čitvi obeh St aidlerje vih hub o zir oma dv or o v pr a v dal še v eč le t. Šk of je priznanju Šk orje z a dedič a opor ek al pr edv sem iz dv eh r azlog o v . Pr vič, da Šk orja k ot ne z a- k onski sin duho vnik a St aidlerja (filius naturalis ) do dedo v anja sploh ni upr a vičen, in drugič, da s t a obe hubi z ak upni (Miedt Hüeben oder Pfenich) in k ot t ak šni po smrti pr v e ali najv eč dv eh g ene r acij pripade t a g ospos tvu – St aidler pa k ot duho v - nik naslednik o v sploh ni mog el ime ti in t ak o tudi ničesar opor očno z apus titi (NŠ AL 20, šk. 85, Pr oces St eidler , s. d., In f orma tion). P o v ečle tnem pr a v danju s t a naspr ot- ni s tr ani , Šk orja na eni s tr ani in pooblaščenec ljubljansk eg a šk of a na drugi, 6. no- v e m br a 1 7 0 0 v G or nje m G r adu v e nda r le sk le nili por a v na v o. Šk of o v poobla šč e ne c je bil po nje nih določil dolž an Šk or ji k ot pr iznane mu St aidle r je mu de diču izr očiti hubo na Slomu (die Hueben zu Slomb), in sicer v t ak em s t anju, v k akr šnem jo je z apus til pok ojni St aidler , t er sk upaj z in v en t arnim popisom, k aj je s hubo pr e v z el pok ojni Hudič (der Huditsch seel. ). Hudič je bil drugi priimek Slomšk o v eg a pr apr a- de da Ma tije N o v ak a, k i je t or e j m e dt e m um r l. Od dr ug ih z ah t e v je Šk or ja ods t opil – tudi od z ah t e v e po vrnitvi hube, imeno v ane Prenerhoff , ki jo je, t ak o k ot tis t o na Slomu, medt em pr e v z el drug poses tnik. V z ameno je mor al Šk orja poplač a ti ba- r onu Andrianu St aidlerje v e r obotninsk e z aos t ank e v višini 200 g oldinarje v , pr e- ostanek pa iz prejete kupnine za Staidlerjevo hubo ljubljanski škof, ki je bil Štefanu Hudiču (Ma tije v emu sinu) dolž an vrniti k upnino 400 g oldinarje v (Kaufschilling) (NŠ AL 20, šk. 85, Pr oces St eidler , s. d., 6. 11. 1700). Štef an, naslednik pok ojneg a Matije Nov ak a, bi tor ej v z ameno z a vrnjeno k upnino mor al z apus titi hubo na Slomu ali t. i. Slomski dv or , so mu pa priznali nadomes tilo z a v se, k ar je bilo medt em vlo ž eno v izboljša v e poses ti. T e so na t o sr edi le t a 1701 ocenili nepris tr anski cenilci (NŠ AL 20, šk. 85, Pr oces St eidler , s. d. (In f orma tion), 28. 6. 1701 (Schä tz ung), 6. 11. 1700). Pr a v z apr a v je imel Slomšk o v pr aded Št e f an Nov ak sr eč o , da se je St aidlerjev ne z ak onski sin in dedič Jane z K r s tnik Šk orja pri t eh pos t opkih obnašal ponigla v o , neposlušno in tr do vr a tno – k ot je gornjegr ajsk emu odv etnik u dan po cenitvi pisno por oč al V olf Andr ej Filiaš, očitno eden od cenilce v . Dodal je še, da por a vna v e ni prič ak o v a ti in da bo pr oti Šk or ji tr e ba nas t opiti s pr a v o r e snos tjo in na dr ug ač e n nač in, sic e r se sodni spor zlepa ne bo k onč al (NŠ AL 20, šk. 85, Pr oces St eidler , 29. 6. 1701). T o je tudi z adnji dokument v Staidlerjevem sodnem spisu, ki zadeva Slom. Šk orja – o k aterem vemo le to , da je mor al biti še mlad in da je živel v Br aslov č ah – 7 je t or ej očitno nag ajal in iz silje v al, a se je spor slednjič le izt ek el. 7 Šk orja je g ornjegr ajsk emu odv e tnik u 10. januarja 1700 pisal iz Br aslo v č (NŠ AL 20, šk. 85, Pr oces St eidler , 71 Boris Golec - Slomškov rod in njegova povezanost s Cerkvijo Z ad n j e d ejan j e p r a v d an ja z a S l o mo vi n o p r ed s t a vl ja l i s tin a l ju b l jan sk eg a šk o f a F er- dinanda gr of a K uenbur g a, iz dana 6. f ebruarja 1703 v Gornjem Gr adu, o podelitvi dv or a Slom (so genanten Slamber Hoff ) Št e f anu No v ak u in njeg o vim dedičem v k upno pr a v o. P o na v edbah v lis tini je No v ak plač al Šk orji 500 g oldinarje v k upnine t er por a vnal dese ti in dv ajse ti p f enig v višini 75 g oldinarje v . Čepr a v je šlo z a k up- nopr a vno poses t (Kauffrechtsweis), se je t a pr a vic a v t em primeru nanašala le na dv a r odov a (auf zweÿ leiber zu verstehen), pot em pa je ug asnila (NŠ AL 101, š t. 931, 1703 II. 6., Gornji Gr ad). Gorič arje v o sklepanje, da je Št e f an Nov ak na Slomu mor al ime ti nek aj poses tv a ž e ob por oki let a 1700, da se je v por očni ma tici lahk o imenov al Slomšek, se je t or ej izk az alo k ot pr a vilno. Pr a v t ak o , da je šlo z a St aidlerjev o poses tv o (Gorič ar 1938, 11). Ni pa r es, da z a t o poses t ni ohr anjena k upna pogodba. Lis tina iz let a 1703 se namr eč nanaša na nek danjo St aidlerje v o hubo , ne na polovično hubo , ki jo najdemo v Št e- f anovih r ok ah k ot tr e tjo poses t v urbarju le t a 1714 (NŠ AL , NŠ AL 23, šk. 48, knj. 39, urbar Gornji Gr ad 1714, f ol. 179v) – in je bila glede na t o očitno pridobljena z adnja. Br e z po zna v anja pr edz g odo vine bi nas lis tina zlahk a z a v edla, t ak o k ot je Gorič arja (Gorič ar 1938, 11). Slomski dv or je – k ot smo videli – k upil ž e Št e f anov oče Ma tija Nov ak ali Hudič, ki je z anj odš t el 400 g oldinarje v , pot em k o je poses t po smrti žup- nik a St aidlerja (1685) z apadla g ornjegr ajsk emu g ospos tvu. K o pa jo je s pr a v danjem ur adno dobil naz aj St aidlerje v dedič Šk orja, je Št e f an t emu z anjo najpo zneje v z a- če tk u le t a 1703 plač al 500 g oldinarje v k upnine. Šlo je t or ej z a dv akr a tno pr odajo: najpr ej šk of o zir oma g ospos tv o Gornji Gr ad Ma tiju Nov ak u ali Hudiču in na t o Šk orja Št e f anu Nov ak u – Slomšk u, ki je medt em pr v o k upnino dobil naz aj. V mesna epiz oda s Šk orjo , St aiderje vim ne z ak onskim sinom in dedičem, je bila le pr a vni spor , pri če- mer huba na Slomu, ma tična Slomovina, fizično ni nik oli prišla v Šk orje v e r ok e. Omenjena por ok a Št e f ana No v ak a v le tu 1700 je edini vir , ki neposr edno prič a o t em, da je bilo oče tu t eg a Slo mšk o v eg a pr adeda ime Ma tija. Priče v anje o Ma ti- ji N o v ak u-Slomš k u je Gorič ar našel v vpisu Št e f ano v e por ok e v V ojnik u 17. f ebru- arja 1700. V v ojniški por očni ma tici je Ma tija na v eden ž e k ot pok ojni in s priimk om Slom še k , nje g o v sin Št e f an, por oč e n s He le no J oš t, pa k ot ž e nin iz ž upnije P onik v a (Stephanus filius defuncti Mathia e Slomsekh ex parochia ponikliensi ) (NŠ AM, Ma- tične knjig e, V ojnik, P 1684–1784, s. p., 17. 2. 1700; Gorič ar 1938, 10). K o je t ais- ti Št e f an tri le t a po zneje, 6. f ebruarja 1703, dobil v k upno pr a v o hubo , imeno v ano Slomovina ali Slomski dv or (so genanten Slamber hoff ), g a lis tina ljubljansk eg a šk of a imenuje Št e f an No v ak (NŠ AL 101, š t. 931, 1703 II. 6., Gornji Gr ad; Gorič ar 1938, 11) – k ar je poleg us tneg a izr očila šk of o v e r odbine edini poda t ek, ki No v ak e povezuje s Slomški. 10. 1. 1700 ). Da je bil v erje tno od t am, je sklepal ž e Gorič ar – na podlagi dejs tv a, da je Gornji Gr ad imel v t ej ž upniji podlo žnik e in da se je v njej le t a 1637 r odil neki Jane z K r s tnik Šk orja (Gorič ar 1938, 11). T a je bil dejansk o občutno pr es t ar , da bi lahk o bil sin br aslo v šk eg a ž upnik a St aidlerja, z apo vrh pa se je r odil k ot z ak onski sin (NŠ AM, Ma tične knjig e, Br aslo v če, R 1632–1639, pag. 36). Glede na poda t ek, da je bil Jane z K r s tnik Šk orja le t a 1685 ob smrti oče t a Andr eja K arla St aidlerja še mladole t en, se je mor al r oditi v šes t dese tih ali sedemdese tih le tih 17. s t ole tja. Priimek Šk orja je t edaj v Br aslo v č ah živ el, je pa v vr s ti k r s tnih ma tičnih k njig v rz e l v se od le t a 1639 do 1672. P o t e m le tu Šk or je v e g a k r s t a ne najde mo (N Š A M, Ma tične knjig e, Br aslo v če, R 1672–1708). 72 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 1 K ot smo videli, šk of Slomšek z a s v ojeg a pr apr adeda Ma tijo ni v edel, ampak je nak up v seh poses ti na Slomu in njiho v o z družit e v pripiso v al šele pr adedu Št e f anu – s pr v otnim priimk om N o v ak. T ais ti Št e f an Slomšek naj bi po izr očilu, ki g a je le t a 1837 z apisal šk of , na t ank o s t o le t pr ej (le t a 1737) na no v o z gr adil cerkvic o s v . O ž- bolt a v U nišah, na v zpe tinici me d Slomom in P onik v o (N Š A M 3005, VIII - P ot opisi, 1837, pag. 47). K olik or je znano , je Slomšk o v o priče v anje najz g odnejši vir , ki cerk e v s v . O žbolt a po v e z uje s šk of o vim pr ednik om. P ot em k o je šk of Slomšek jeseni 1857 pos v e til cerkvi na no v o prizidano k apelic o Marijineg a br e zmade žneg a spoče tja, je ž upnik Jo ž e f Virk s K alobja 8 v Zgodnji Danici z apisal t e besede: »Cerkvic a s v . O žbal- da stoji na prijaznim homcu, kteriga lepo polje, travniki, zelene gošave in vasi ven- č ajo. P er vi je bil t o selo k upil Jo ž e f No v ak, ki je k apelic o s v . O žbaldu v č as t pos t a vil. Z ačel se je on per vi Slomšek pi sa ti, in je pr ednik našig a milos tljivig a kne z a in šk o- f a, k t eri so v s v oji mlados ti t o cerkvic o posebno ljubili, in se r adi v nji pomudili.« (Zgodnja Danica X, 1857, š t. 2, 6) Virk je očitno pisal po spominu in je iz Št e f ana Novaka-Slomška, ki ga je škof takrat najverjetneje omenil v nagovoru vernikom ali v ne f ormalnem pog o v oru, pomot oma nar edil Jo ž e f a. Današnja k amnit a cerk e v manjše v elik os ti, pos v ečena s v . O žboltu, ni no v ogr ad- nja iz pr v e polo vice 18. s t ole tja. Na njenem mes tu je v erje tno ž e k onec sr ednjeg a v ek a s t ala cerkvic a, ki je na t o v 17. s t ole tju dobila z v onik. P o na v edbah J . Curk a ( Cu rk 1967, 64–66) j e Jo ž e f No v ak – i me j e a v t o r p o v z el p o Zgodnji Danici ali po ž upnijski kr oniki, ki ju na v aja k ot vir a s v ojeg a por očila o cerkvi – v le tih 1735–6 z gr adil sedanjo s t a vbo , obrnjen o pr oti jugu. V s t ari cerkv eni ladji je podrl obe po- dolžnici, dal cerkvi nov o , pr ečno smer , obdrž al pa z v onik in pr e zbit erij. Letnici gr adnje se z a eno o zir oma dv e le ti r azlik uje t a od Slomšk o v e spominsk e na v edbe (1737), pri čemer ne z a Slomšk a ne z a Curk a ne v emo , na k aj s t a se pri kr onologi - ji opir ala. Najbrž je bila v Slom šk o v em č asu kje še vidna k ak šna le tnic a. P o Curk u s t oji v Hasah južno od cerkv e vinsk a kle t, »k a t er o je baje z gr adil is ti Jo ž e f No v ak l. 1736.« Kakšno vlogo je pri gradnji nove cerkve dejansko imel Štefan Novak-Slomšek, bo najbrž z a vselej os t alo ne povsem pojasnjeno , k er je ponik ovski župnijski arhiv le t a 1782 pogor el. Slomšk ov pr aded Št ef an po vsej v erjetnos ti ni bil edini gr adit elj cerkv e, mu je pa k ot najv ečjemu poses tnik u v soseski najv erjetneje pripadala v odilna vlog a. Lahk o si g a pr eds t a vljamo k ot dolg ole tneg a cerkv eneg a ključ arja in gla vneg a finan- cerja gr adnje. T udi notr anja opr ema je deloma še iz njeg ov eg a č asa, gla vni olt ar in oba s tr ansk a seg ajo v drugo četrtino 18. s t oletja, in so vsaj, k ar z adev a plas tik o , ena– k o delo; s tr ansk a olt arja pos t a vlja Curk v le t o 1743 (Curk 1967, 64). O šk of o v em pr adedu Št e f anu N o v ak u-Slomšk u je M. Gorič ar po g ornjegr ajskih urbarjih dognal , da je v s v ojih r ok ah r esnično z družil poses tv a pe tih kmečkih po- ses tnik o v . S t em je potr dil z anesljiv os t us tneg a izr očila, ki se je ohr anilo v Slomšk o- 8 Z a iden tifik acijo pisc a z inicialk ama J . V . se iskr eno z ah v aljujem k alob sk emu ž upn ik u g. P e tru Or ešnik u. Jo ž e f Vir k s P odr e čja pr i Dom ž alah (18 1 0–18 80 ) je bil k alob sk i ž upnik m e d le t oma 1 85 0 in 1 86 1, pr e j pa je k ot k aplan med drugim službo v al v V uz enici, kjer je bil Slomšek t edaj nadž upnik. S Slomšk om, ki je Virk a pouč e v al v celo v šk em bog oslo vju in je poleg Ma tije Čopa odločilno vpliv al na r az v oj njeg o vih lit- er arnih sposobnos ti, je os t al po v e z an v se življenje (Ocvirk (ur .) 2015, 53–54). 73 Boris Golec - Slomškov rod in njegova povezanost s Cerkvijo vi družini na Slo mu v eč k ot s t ole tje (Gorič ar 1938, 11–12). Št e f an je ž e ob por oki s Heleno Još t v V ojnik u le t a 1700 o značen k ot Slomšek o zir oma sin Ma tije Slomš- k a in na t o z no vim priimk om r edno k ot bot er v kr s tnih ma tic ah sosednje ž upnije Šen tjur pri Celju , le t a 1729 izr e cno k ot Slomšek s Sloma: Stephanus Slomschek ex Slom Parochiae Poniculensis (NŠ AM, Ma tične knjig e, Šen tjur pri Celju, R 1725– 1740, pag. 114; Gorič ar 1938, 9–10). Oče t a Ma tija Nov ak a – Hudič a je sin Št e f an, k ot r ečeno , iz gubil med le t oma 1697 in 1700, in če se je k ot no vi g ospodar o ž enil mlad, je prišel na s v e t ok oli le t a 1675 – v sek ak or ne pr ed le t om 1671 9 in še v sosednji v asi Br e zje, od k oder je oče Ma tija No v ak ali Hudič po le tu 1685 k ot no vi g ospodar prišel na Slom. O Št e f ano- vi ž eni Heleni Još t je Gorič ar glede na vrz el v v ojniški kr s tni ma tici ug ot a vljal, da se je g ot o v o r odila pr e d le t om 1674 (Gorič ar 1938, 13), k ar se v e da ne pome ni, da je bil Štefan od nje nujno starejši. K ot je na v eč načino v sk ušal dok az a ti Gorič ar , naj bi Št e f anu k ot g ospodar na Slomu sledil sin Štefan mlajši, stari stric škofa Slomška in brat njegovega deda Gaš- perja, vendar se je ob ponovnem pretresu virov izkazalo, da teza o dveh Štefanih ne v z drži kritik e. Gorič arje v ključni ar gumen t z a ob s t oj dv eh Št e f ano v – oče t a in sina – je bil, da se ime Št e f an Slomšek z a g ospodarja Sloma v urbarjih poja vlja v se 9 V vr s ti kr s tnih ma tic ž upnije Šen tjur pri Celju, k amor je spadalo Br e zje, se k onec le t a 1671 z ačne vrz el, ki tr aja do le t a 1700 (NŠ AM, Šen tjur pri Celju, Ma tične knjig e). Slika 3: Cerkev sv. Ožbolta v Unišah, ki naj bi jo v 30. letih 18. stoletja zgradil Slomškov pred - nik Štefan Novak-Slomšek (foto: B. Golec, maj 2023). 74 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 1 do le t a 1779 in g a šele le t a 1780 z amenja ime Ma t e v ž Slomšek (18). T edaj bi bil Št e f an, če bi bil en sam, s t ar ž e s t o le t. T oda v r esnici v urbarje v eč k ot šes t dese t le t (od 1714) niso vpiso v ali imen dejanskih g ospodarje v , t em v eč le pr episo v ali imena iz pr ejšnjih urbarje v – r az en izjemoma, k adar je šlo z a z amenja v o r odbine. 10 Z Go- rič arje vim drugim ključnim dok az om, ki je z daj pr a v t ak o odpadel, se bomo na t anč- neje ukv arjali v nadalje v anju. Gr e z a zmotno in t erpr e t acijo lis tine Št e f ana Slomšk a iz le t a 1754, s k a t er o je t a sinu Primo ž u Leopoldu, bodočemu duho vnik u, podelil mizni naslo v – tj. jamčil v z drž e v anje, če bi t a os t al br e z dohodk o v . Gorič ar , ki lis tine sam ni imel v r ok ah, je z aupal Fr ancu K o v ačiču, da Št e f an g o v ori o sinu k ot s v ojem pr v or ojencu – če pa je bil pr v or ojenec, ni mog el biti sin šk of ov eg a pr adeda Št e f ana, ampak domne vneg a s t ar eg a s tric a Št e f ana Slomšk a mlajšeg a (K o v ačič 1934, 12; Gorič ar 1938, 15). A v lis tini o zir oma jams tv enem pismu dejansk o ni g o v or a o pr- vorojencu, kot je besedo primus r azlag al K ov ačič, pač pa gr e z a osebno ime Primo ž. T ak o z daj odpade tudi z adr eg a, s k a t er o se je mor al soočiti Gorič ar , in sicer Ma t e- v ž e v a s t ar os t ob smrti le t a 1794, k o mu je bilo po ponik o v ski mrliški ma tici 80 le t (Gorič ar 1938, 18–19). Če se je r odil ok oli le t a 1714, nik ak or ne bi mog e l biti sin Št e f ana mlajšeg a, ki bi t edaj š t el kv ečjemu 13 le t in ki v r esnici nik oli ni ob s t ajal. Z ar adi K o v ačiče v e napačne in t erpr e t acije v sebine lis tine s t a se oba z Gorič arjem znašla v zadregi, katera dva duhovnika sta bila sinova škofovega pradeda Štefana, ki ju šk of br e z na v edbe imen le t a 1837 omenja v s v ojem pot opisu. V virih so se namr eč poja vljali trije duho vni ki Slomški: Blaž, Leopold in Primo ž (Gorič ar 1938, 1 4 –1 5 ). K o v ač ič je sk le pal, da s t a bila Št e f ano v a sino v a Le opold, o k a t e r e m ni bilo glede na lis tino nobeneg a dv oma, in Primo ž; s t ar ejši duho vnik Blaž Slomšek pa bi ut egnil biti Št e f ano v br a t (K o v ačič 1934, 12–13). Gorič ar je bil drug ačneg a mnen- ja: Št e f ano v a sino v a naj bi bila Blaž in Leopold, Primo ž pa mor da sin k a t er eg a dru- g e g a Slomšk a. O nje m je ime l samo sk r omne poda tk e o dv e h službe nih me s tih, k i s t a jih na v ajala I. Or o ž en in M. Slek o v ec (Gorič ar 1938, 14–15 ). T oda v r esnici s t a bila Leopold in Primo ž is t a oseba, duho vnik a Slomšk a pa t ak o v 18. s t ole tju samo dv a: s t ar ejši Blaž in mlajši Primo ž Leopold. A pojdimo po vr s ti. Pr vi, Blaž Slomšek, je potrjeno iz vir al iz ž upnije P onikv a. O t em , ali je r es priha- jal s Slom a, z a z daj ni neposr ednih poda tk o v . Glede na t o , da mu mrlišk a ma tična knjig a v Zibiki, kjer je službov al k ot duhovni pomočnik, daje ob smrti le t a 1740 ok oli 32 le t (NŠ AM, Ma tične knjig e, Zibik a, M 1694–1772, s. p., 8. 11. 1740; Gori- č ar 1938, 14), se je r odil približ no le t a 1708. T očnejša bo na v edba v nek em k a t a- 10 Z animiv o je, da je Gorič ar K o v ačiču poslal pr ecej na t ančne izpisk e imen poses tnik o v iz urbarje v in š tiftnih r egis tr ov , k ar pomeni, da bi imena poses tnik ov zlahk a primerjal (NŠ AM 3005, XXXVI-B-1, Slomšk ov r odo vnik, nenaslo vljen tipk opis, s tr . 21–23). Na samem Slomu je med le t oma 1714 in 1778 pr ak tično edina spr ememba pr enehanje ločeneg a na v ajanja posame znih poses tnih enot, ki so jih od le t a 1757 v odili k ot eno v elik os ti dv eh hub (NŠ AL 23, šk. 50, knj. 43, š tiftni r egis t er 1755, pag. 561; pr a v t am, šk. 39, kn j . 20, u rb ar Go rn j i Gr ad 1757, p ag. 1054). V v asi Br e zje se sp r ememb a p o ja vi med l e t o ma 1724 i n 1745, k o je An t onu No v ak u na z ak upni hubi sledil Jernej Slomšek, a je ob no v em g ospodarju še v edno tudi ime pr ejšnjeg a: »oder An t on Nouakh« (NŠ AL 23, šk. 48 knj. 41, š tiftni r egis t er Gornji Gr ad 1745, pag. 559). Z animiv je naslednji primer: v š tiftnem r e gis tru z a le t o 1755 s t a se v Br e zju izjem oma poja- vila Jo ž e f in Jak ob Sl omšek, v sak na celi hubi, ki s t a bila t edaj očitno dejansk a g ospodarja (NŠ AL 23, šk. 43, knj. 50, š tiftni r egis t er 1755, pag. 557–558). Pr ej in po zneje s t a na njunem mes tu Ma tija in P a v el Slomšek (npr . NŠ AL 23šk. 50, knj. 42, š tiftni r egis t er Gornji Gr ad 1748, pag. 557–558; šk. 39, knj. 20, urbar Gornji Gr ad 1757, pag. 1045–1046). 75 Boris Golec - Slomškov rod in njegova povezanost s Cerkvijo logu iz le t a 1737 , da je bil t edaj 30-le tnik, t or ej r ojen le t a 170 7. Le t o r ojs tv a 1707 je v erjetnejše k ak or 1708, saj je poda tk e o s v oji s t ar os ti t akr a t lahk o dal sam. Omenjeno na v e dbo je k onec 19. s t ole tja našel M. Slek o v ec, ki je o Blaž u Slomšk u našel še naslednje poda tk e: po iz v oru s P onikv e (Poniculensis ), humanis tične š tu- dije ab solvir al v Leobnu, filo z ofi jo v Ljubljani, kjer je poslušal tudi mor alno t eolo- gijo. P os v ečen pa naj bi bil le t a 1736 »na mizni naslo v s v oje poses ti v No v em mes- tu« (Ordinatus ad titulum sui patrimonii Rudolphswerti). Is t eg a l e t a se je poja vi l kot duhovnik in krstni boter v Šentjurju, kjer je bil naslednje leto supernumerarij in je kr šče v al do pomladi 1738 , pr eden je odšel v Zibik o (P AM, SI P AM/1537, K ar- t ot ek e: duho vniki 18. s t ole tje, k art on š t. 2930; Gorič ar 1938, 14). K ot š tuden t a v Ljubljani najdemo Blaž a Slomšk a (Schlambschigg Blasius Physi- cus) le t a 1734 v k ongr eg acijski knjigi Marije V nebo v z e t e ob spr ejemu v t o je z uitsk o k ongr eg acijo (AR S, SI AS 1073, II/51r , pag. 700). Slek o v če v poda t ek o njeg o v em miznem naslo vu pa je dv oumen. K o v ačič g a je r azlag al t ak o , da je bil Blaž pos v ečen na mi zni nasl o v no v omešk eg a k ol egi a tneg a k api tl ja (K o v ači č 1934, 13). V t eg a je bila namr eč ž upnija P onikv a ink orporir ana od le t a 1494 in je nad njo obdrž al pa t- r o n a t v se d o 20. s t o l e tj a (K o v ači č 1928, 84). V el i k o b o l j v erj e tn a j e r azl ag a, d a j e Blaž Slomšek dobil mizni naslo v na domač o poses t (sui patrimonii) in da so g a v No v em mes tu (Rudolphswerti) izjemoma pos v e tili v duho vnik a. T o bi pojasnilo , zakaj ni prejel nobenega kleriškega reda od svojega škofa ordinarija, oglejskega pa triarha v Vidmu (V olčjak 2020), r az en če so t amk ajšnje e vidence or dinacij ne- popolne. Njegovo ime prav tako pogrešamo v ordinacijskih zapisnikih ljubljanske šk ofije (V olčjak 2013), k a t er e podlo žniki so bili Slomški s Slom a k ot g ornjegr ajski podlo žniki, enak o pa tudi v Z agr ebu, drug em najbližjem šk ofijsk em sr edišču ž up- nije P on ikv a (NA Z, Pr ot oc ola V aria – Z apisnici r azlični, knj. Pr ot ok oli Br . 9a, knjig a r e đ e nik a 166 8–1751), in v Št. A ndr až u (N Š A M, Šk ofijsk a pisar na, F 62, Or dinacije , or dinacijski pr ot ok ol 1704–174 5). Blaž je šel k ot kmečki otr ok v šolo po zno , z a t o je tudi do pos v ečenja prišel šele pri 29-ih. Če t or e j z a Blaž a Slomšk a iz ž upnije P onik v a nimamo ne posr e dne g a dok az a, da je bil r es doma s Sloma in sin Št e f ana Slomšk a, o t em v endarle ne k až e dv omiti. Zaupati gre besedam šk of a Slomšk a o dveh Štef anovih sinovih duhovnikih. Naspr otno o sor ods tvu s šk of om ni nobeneg a dv oma pri Primo ž u Leopoldu, ki mu je mizni naslo v (titulum mensae ) 3. decembr a 1754 podelil oče Št e f an Slomšek. Ov erjeni pr epis lis tine iz nadšk ofijsk eg a arhiv a v Gorici (NŠ AM, Z apuščine šk of o v , Slomšek, An t on Martin, XXIX -30, 3. 12. 1754, pr epis 3. 11. 1785) je v z apuščini šk of a Slomšk a našel K o v ačič, v endar g a je po v z el napačno , in sicer da Št e f an ime- nuje Leopolda s v ojeg a pr v or ojenc a (K o v ačič 1934, 12), k ar je z a njim po v z el tudi Gorič ar , ki dok umen t a sam ni videl (Gorič ar 1938, 15). Sin je imel v r esnici dv ojno ime Primo ž Leopold; k er pa je ime Primus na z ače tk u pr episa lis tine z apisano z malo z ače tnic o (v nadalje v anju je v e lik a! ), je K o v ačič f or mulacijo »Filius me us pr i- mus Leopoldus Slomb scheg g« r az umel k ot »moj pr v or ojenec Leopold Slomšek«. O du ho vnik u Leopoldu Slomšk u nis t a ne K o v ačič ne Gorič ar našla nobenih drugih poda tk o v , pač pa o Primo ž u Slomšk u, ki je v šes t dese tih le tih 18. s t ole tja službo v al k ot k aplan in g a je imel K o v ačič z a Leopoldo v eg a mlajšeg a br a t a (K o v ačič 1934, 76 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 1 Slika 4: Zadnja stran prepisa listine Štefana Slomška o podelitvi miznega naslova sinu Primo - žu Leopoldu iz leta 1754 (NŠAM, Zapuščine škofov, Slomšek, Anton Martin, XXIX-30, 3. 12. 1754, prepis 3. 11. 1785). 77 Boris Golec - Slomškov rod in njegova povezanost s Cerkvijo 13; Gorič ar 1938, 15). Gorič ar je v z v e zi s Primo ž em z apisal, da mor da ni bil sin Št e f ana, ampak k ak šneg a drug eg a Slomšk a (Gorič ar 1938, 15), o Leopoldu pa gle- de na njeg o v o pr v or ojens tv o , da ni mog el biti sin Št e f ana Slomšk a s t ar ejšeg a, am- pak pr v or ojenec Št e f ana mlajšeg a (16–17). Ob ug ot ovitvi, da s t a Leopold in Primo ž is t a ose ba, in sice r P r imo ž Le opold, sin e dine g a Št e f ana Slomšk a s Sloma, odpade dilema, k do naj bi bil drugi Št e f ano v sin duho vnik – Leopold ali Primo ž. Primo ž a Leopolda vsi drugi viri o značujejo samo k ot Primo ž a, danes pa je o njem znaneg a občutno v eč k ak or v K o v ačiče v em in Gorič arje v em č asu. V virih se pr vič poja vi le t a 1752 k ot dijak pr edz adnjeg a, pe t eg a r azr eda ljubljansk e je z uitsk e gimnazije, imeno v aneg a poe tik a (Schlamſcheg Primus). V k ongr eg acijski knjigi Ma- rije V nebov z et e, kjer t a poda t ek najdemo , je tudi pripis, da je po zneje pos t al d u h o vn i k (Sacerd. ) ( AR S , S I AS 1073, II/ 51r , p ag. 703) . Go ri č ar , ki t eg a vi r a n i p o- znal, je t ak o pr a vilno sklepal, da Primo ž Slomšek le t a 1765 k ot k aplan ni mog el biti posebno s t ar (Gorič ar 1938, 15). K o je le t a 1760 k aplanov al v K otljah na K or ošk em, je imel po vizit acijsk em z apisnik u sa vinjsk eg a arhidiak ona t a 30 le t, od njeg o v eg a mašnišk eg a pos v ečenja je minilo šes t le t, v K otljah pa je bil šele tri mesece (O žin- g er 1991, 605). Primo ž e v o r ojs tv o gr e t or ej pos t a vlja ti v le t o 1730. Šes t le t duho v - n i š tv a j e v erj e tn o p r ep i so v al sk a n ap ak a, saj j e b i l v d u h o vn i k a p o s v ečen šel e d o b- r a tri le t a pr ej, 9. aprila 1757 v Gorici, kjer je pr ejel tudi v sa drug a klerišk a pos v e- č e nja: nižje r e do v e s t onz ur o 2 2 . de c e m br a 1 7 5 3 , subdiak ona t 2 2 . f e br uar ja 1 7 5 5 in diak ona t 20. decembr a 1755 (V olčjak 2010, 166, 167, 168 in 169). V or dinacij- sk em z apisnik u je o značen k ot P onik ovljan (Schlambsek Primus, Poniculensis) , mi zn i n asl o v p a je i zr ecn o o men jen o b p o s v e titvi v su b d i ak o n a (cum titulo men- sae), t or ej dv a mesec a in pol z a t em, k o je oče o t em iz dal jams tv eno lis tino (V olčjak 2010, 167). P os v ečenje v Gorici je bilo z a duho vnik a iz ž upnije P onikv a v t em č asu obič ajno , saj je P onikv a v obdobju po ukinitvi Oglejsk eg a pa triarha t a (1751) dob- r a tri dese tle tja spadala v no v ous t ano vljeno Gorišk o nadšk ofijo. O nadaljnji živl- jenjski poti duho vnik a Primo ž a Leopolda Slomšk a še v edno v emo malo. Le t a 1760 je prišel v K otlje (O žing er 1991, 605), na t o pa je po K o v ači ču, ki se je opir al na I. Or o žna in M. Slek ov c a, v le tih 1763 in 1764 izprič an k ot k aplan v K os trivnici (I. Or o ž en 1889, 234) in od mar c a 1764 do decembr a 1765 pri S v . Vidu (PAM, SI P AM/1537 Slek ov ec Ma t ej, K art ot ek e: duhovniki 18. s t ole tje, k art on š t. 2931). Slednji ne mor e biti Šen tvid pri Gr obelnem, k er t akr a t t am še ni bilo ž upnije (K o- v ačič 1934, 13; Gorič ar 1938, 15). V poš t e v pride najpr ej S v . Vid na Planini (Plani- na pri Se vnici), v endar v t amk ajšnjih ma tičnih knjig ah podpisa Blaž a Slomšk a ni (N Š AM, Ma tične k njig e , S v . Vid na P lanini, M 1730–1771, s. p.; P 1730–1802, pag. 156–161). 11 Le t a 1785, k o je bil iz dan pr epis lis tine o njeg o v em miznem naslo vu, je t a šk of o v s t ari s tric pr ecej v erje tno še živ el in nemar a uv elja vljal pr a vice iz t eg a naslo v a, če je os t al br e z dohod k o v . V sek ak or pa se ni z a s t alno vrnil na Slom, k er njeg o v e smrti v najs t ar ejši ohr anjeni ponik o v ski mrliški ma tici, ki se z ačenja po po ž aru ž upnišč a le t a 1782, ni (NŠ AM, Ma tične knjig e, P onikv a, mrlišk a ma tična k njig a 1782–1821). K daj in k je je umr l, os t aja odpr t o. P r v i še ma tiz e m duho v nik o v 11 K r s tna ma tic a iz t eg a č asa ni ohr anjena, v mrliški je podpisan le ž upnik Blaž Ur šič, k aplan pa br e z imena, medt em k o je iz por očne r az vidno , da je na Planini t edaj k aplano v al Ma tija Bernar d. 78 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 1 la v an tinsk e šk ofi je iz le t a 1795, k o bi bil s t ar ok oli 65 le t, g a ne po zna – k ak or tudi nobenega drugega Slomška. 12 Na kr a tk o se k až e us t a viti pri sami lis tini, ki jo po znamo samo v pr episu g orišk e- g a g ene r alneg a vik arja Ma tije Godine z dne 3. no v embr a 1785. Napisana je v la- tinščini v pr v i ose bi, da tir ana v dv or u Slom (in Slombhoff), Št e f an Slomše k pa jo je peč a til z osebnim peč a t om, names t o k a t er eg a je na pr episu le okr ajša v a L. S. (locus sigilli). P osebno po z ornos t prit egne podpis iz s t a vit elja lis tine Stephanus Slombhoff, čepr a v Št e f an sina obakr a t imenuje Slomšek (Slombschegg). Gospodar Sloma se je t ak o – z r abo plemišk o z v enečeg a priimk a – hot el tudi na simbolni r a vni po v z di- gniti nad na v adne podlo žnik e. Z a sino v o s t anu primerno v z drž e v anje je, če bi bilo potr e bno , jamčil s s v ojo pose s tjo , k i jo je ce nil na 1600 g oldinar je v . K ak o je pr e pis lis tine prišel v z apuščino šk of a Slomšk a, ne v emo – mor da iz z apuščine njeg o v eg a 70 le t s t ar ejšeg a sor odnik a Primo ž a Leopolda ali pa iz hišneg a arhiv a na Slomu. 13 O Pr imo ž u Leopoldu je tr eba po v eda ti še nek aj. Glede na č as r ojs tv a, ki g a po- s t a vljamo v le t o 1730, je bil lahk o samo polbr a t – in ne pr a vi br a t ok oli le t a 1707 r ojeneg a Blaž a. Njun sk upni oče Št e f an se je namr eč por očil z Blaž e v o ma t erjo Heleno Još t ž e le t a 1700 (NŠ AM, Ma tične knjig e, V ojnik, P 1684–1784, s. p., 17. 2. 1700; prim. Gorič ar 1938, 10), t a pa je ob por oki v erje tno imela v saj 26 le t (Gori- č ar 1938, 13). K do je bila Št e f ano v a drug a ž ena, z ar adi uničen ih ponik o v skih ma- tičnih knjig ne v emo; znano ni niti njeno ime. Lis tina o zir oma jams tv eno pismo s k onc a le t a 1754 je z adnje priče v anje o šk o- f ov em pr adedu Št e f anu Slomšk u k ot živ em. V besedilu o sebi med drugim pov e, da je od s t ar os ti oslabel. Umrl je kmalu z a t em, pr ed 27. junijem 1756, k o je njeg o v sin Martin ob por oki v Šk alah o značen k ot sin pok ojneg a Št e f ana Slomšk a (NŠ AM, Ma- tične knjig e, Šk ale, P 1721–1773, s. p., 27. 6. 1756; prim. Gorič ar 1938, 18 in 22). Na Slomu je Št e f anu k ot g ospodar sledil sin Ma t e v ž (ok. 1714–1794), ki g a je Gorič ar zmotno imel z a njeg o v eg a vnuk a, sina domne vneg a Št e f ana Slomšk a mlaj- še g a. T ais ti Ma t e v ž Slom še k (Stephani Slomscheg filium ex Slom parochiae Poni- culensis) se je v Šmarju pri Jelšah 3. julija 1752 por očil z Marijo , hčerk o pok ojneg a Jane z a V r ečerja in neč akinjo t amk ajšnjeg a ž upnik a Ma t eja V r ečerja (1702–1758) (NŠ AM, Ma tične knjig e, Šmarje pri Jelšah, por očna ma tična knjig a 1747–1763, p ag. 29) 14 – zn an e o seb n o s ti i z sl o v en sk e k u l tu rn e i n u me tn os tn e z g o d o vi n e. V r e- čerja po znamo k ot nar očnik a pos t a vitv e k alv arijskih k apel, ki v odijo od šmar sk e ž upnijsk e ce r k v e do bližnje r omar sk e ce r k v e s v . R ok a nad Šmar je m, v s v oje m č asu pa je po v sej Št ajer ski slo v el tudi k ot ma t ema tik in ur ar . P osebej se je pr osla vil s sončnimi ur ami, ki jih je iz delal z a as tr onomski obser v a t orij gr ašk e univ erz e. V 12 R ok opisni šema tiz em z naslo v om Consignatio totius cleri Dioecesis Lavantinae secundum ordinem al - phabeticum a Die Ima Juli 1795 hr ani Nadšk ofijski arhiv Maribor . Nobeneg a Slomšk a tudi ni v pr v em tisk anem šema tizmu z le tnic o 1796 (Schematismus der Bisthum Lavantischen Geistlichkeit 1796). Z a podatke se iskreno zahvaljujem arhivistki mag. Lilijani Urlep. 13 Dok umen t je imel, sodeč po pisa vi iz pr v e polo vice 19. s t ole tja, v r ok ah neki s t otnik Neshor o v sky , ki je na njem pus til pripis: Vidi Neshorovsky Hptman. Nek do , mor da šk of Slomšek, pa je nad le tnic o 1754 nadpisal 1839 in izr ačunal, da je odtlej minilo 85 le t. 14 Gorič ar 19 38, 18, p omot oma na v aja da tum 3. junij. 79 Boris Golec - Slomškov rod in njegova povezanost s Cerkvijo Slika 5: Portret župnika Mateja Vrečerja v cerkvi sv. Roka nad Šmarjem pri Jelšah, sredina 18. stoletja (foto: Andrej Furlan). 80 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 1 opor oki je z apus til v elik o sr eds t e v z a obno v o cerkv a in K alv arije, a so njeg o v e de- narne us t ano v e sč asoma pr opadle. Kljub t emu se nam je pr a v z ar adi njeg o v eg a gospodarnega odnosa do denarja ohranil eden najkvalitetnejših spomenikov ce- los tne bar očne ume tnine. P oleg t eg a se je dal V r ečer upodobiti na s t eni cerkv e s v . R ok a, k ar je bila v tis t em č asu med duho vniš tv om v elik a r edk os t (K emperl 2016, zlas ti 61–62). Ma t ej V r ečer je s Slomšk o vim r odom os t ajal po v e z an v se do smrti. V opor oki (1757) je iz da tno poskrbel z a neč akinjo Marijo Slomšek in njeno ses tr o Marje t o. Mariji Slomšk o vi je z apus til 300 g oldinarje v g ot o vine ob pog oju, da jih por abi 100 in os t ale nalo ži z a s v oje otr ok e ; č e pa bo os t ala br e z pot om c e v , naj t a de nar pr i- pade ses tri Marje ti. P oleg t eg a ji je v olil še kr a v o , šes tino or od ja in hišne opr eme, nek aj vinskih po sod t er žit a (K emperl 2016, 18). Ne naz adnje je k odicil – dopolni- lo k opor oki – napisal duho vnik Primo ž Slomšek (17), v k a t er em pr epo znamo mla- deg a Primo ž a Leopolda in z a k a t er eg a r a vno v t em č asu nimamo poda tk o v , da bi imel k ak šno duhovnišk o službo. P o vsem sodeč se je z adrž ev al blizu Šmarja in Sloma ali prav tam. Ma t e v ž Slomšek v z ak onu z Marijo V r ečer , k ot v se k až e, ni imel otr ok, v sek ak or pa ne moškega potomca, ki bi lahko prevzel posest. Tako je poklical k sebi mlade- g a neč ak a V alen tina (1756–1822), t a pa s v ojeg a mlajšeg a br a t a – šk of o v eg a oče t a Mark a Slomšk a (1761–1821) (Gorič ar 1938, 32–35). Br a t a s t a se r odila drugje – v ž upniji Šk ale v Šaleški dolini, k amor se je pr eselil njun oče, šk of o v ded Gašper (ok. 1718–1779) (Gorič ar 1938, 20–22; 25–32). Iz z g ornjeg a izhaja, da pr edniki An t ona Martina Slomšk a na Slomu niso živ eli in gospodarili nepr ekinjeno , k ar je ugot ovil in t emeljit o r azisk al ž e Gorič ar . Ded Gašper Slomšek je k ot eden mlajših sinov Št e f ana Slomšk a – šk of je pr a vilno izprič al, da je t a imel v eč sinov – odšel od doma. Šele pol s t oletja po zneje s t a se iz Družmirja pri Šo- š t anju, kjer je Gašperje v a družina živ ela naz adnje, vrnila na Slom njeg o v a odr asla sino v a, šk of o v a s tric in oče. T udi r od Gašperje v e ž ene in šk of o v e babice Ane Apa t (1726–1801) iz Družmirja, ki je umrla dober mesec po vnuk o v em r ojs tvu (Gorič ar 1938, 25–31), je dal duhovnik a – in t eg a je šk of Slomšek z agot ov o po znal. Gr e z a Ju- rija Apa t a (1758–1826), v tr gu V elenje r ojeneg a sina Anineg a br a t a Andr eja Apa t a (1724–1806), 15 najpr ej v elenjsk eg a trž ana in kr čmarja (NŠAL , NŠAL 100, f asc. 118/7, župnija Šk ale, s. d. (1754), s. p.), naz adnje pa las tnik a dv or c a Limbar nad P esjem (SI ZA C/1031, Gospos tv o V elenje, knj. 1230, z emljišk a knjig a g ospos tv a V elenje in po- ses ti Limbar , f ol. 166; knj. 1233, z emljišk a knjig a z a dominik alis t e, f ol. 181). Da je An- dr ejev sin Jurij pos t al duhovnik, r azkriv a z emljišk a knjig a velenjsk eg a gospos tv a – vpis pr enosa las tniš tv a oš t at a v V elenju z očet a na sina let a 1789 (SI ZAC/1031, Gospos tvo V elenje, knj. 1230, z emljišk a knjig a gospos tv a V elenje in poses ti Limbar , f ol. 13). Jurij Apa t je mašnišk o pos v ečenje pr ejel 26. decembr a 1782 v Ljubljani, saj je njeg o v a r odna župnija Šk ale tedaj še spadala v ljubljansk o šk ofijo (V olčjak 2016, 103). P o pr eu- 15 Slomšk o v a babic a Ana Apa t, hči Jak oba in Ane, je bila r ojena 23. junija 1726, njen br a t Andr ej pa 20. nov embr a 1724 (NŠ AM, Župnija Šoš t anj, Ma tične knjig e, R 1719–1742, s. p.). Andr ej je umrl 1. nov embr a 1806 v s v ojem dv or cu Limbar nad P esjem (NŠ AM, Župnija Šk ale, Ma tične knjig e, M 1790–1829, pag. 50). 81 Boris Golec - Slomškov rod in njegova povezanost s Cerkvijo r editvi šk ofijskih meja pa je k ot duho vnik la v an tinsk e šk ofije v sesk o zi službo v al na slov ensk em Št ajer sk em, najdlje v Dr a vski dolini: najpr ej k ot k aplan v V uz enici (1796– 1808), kjer je bil Slomšek po zneje nadžupnik (1838–1848), in na t o k ot k ur a t v sosed - njem V uhr edu (1808–1817) (SI P AM/1537, K art ot ek e: duhovniki 18. s t oletje, k art on š t. 63; NŠAM, Dek anijski šema tizmi, šk. 1, Alt e Dek ana t e, pag. 1, 5, 23, 32, 89, 111 in 132; Mr a vljak 1928, 51 in 85). Jurija Apat a sr ečujemo po r azličnih slov ensk oš t ajer skih župnijah, dokler ni let a 1818, s t ar 60 let, k ončno z asedel mes t a župnik a v S v . Št e f anu pri Žusmu (NŠ AM, Župnija S v . Št e f an pri Žusmu, Ma tične knjig e, R 1813–1831, f ol. 9–43), kjer je 16. mar c a 1826 tudi umrl, s t ar 68 le t (NŠ AM, Župnija S v . Št e f an pri Žusmu, Ma tične knjig e, M 1789–1831, f ol. 75). Slomšek se je pri t em s v ojem mrzlem s tricu, očet ov em br a tr ancu, k o je bil t a župnik v S v . Št e f anu, g ot ov o k daj us t a vil, k o je k ot bogoslov ec obisk ov al s v ojeg a dobr otnik a Jak oba Pr ašnik arja – župnik a v sosedn- jem Olimju. In Jurij Apat je bil nedvomno povabljen na Slomškovo novo mašo v olim- ski župnijski cerkvi 26. sept embr a 1824 (K ov ačič 1934, 41). O Juriju k ot člov ek u ne v emo pr a v v elik o , vseeno pa v eč k ak or o duhovnikih Slomških iz 18. s t oletja. P o k a- r akt eris tiki z z ačetk a 19. s toletja je bil sr ednje nadarjen, pri ljudeh priljubljen, poučen (a se je pr emalo pripr a vljal), ne neprije t en sog ov ornik, tr g ov ec (mercator); o njem nasploh ni bilo sliša ti nič slabeg a (NŠ AM, Šk ofijsk a pisarna, F 61, Vizit acije, f asc. 7, Conscriptum in visit a tione c anonic a 1804, s. p.). 16 Jurije v ded in šk of o v pr aded Jak ob Apa t (ok. 1683–1768), ki je bil hkr a ti šoš t anj- ski trž an in naseljenec na kme tiji v Družmirju, podlo žni g ospos tvu V elenje, je iz- prič an k ot dobr otnik domače župnije. V us t anovnem pismu z a mes t o drug eg a k aplana 14. maja 1768 ber emo , da je no vi k aplanski us t ano vi (z opor ok o) dar o v al ni č manj k ot 1000 g ol di narje v , z a k ar je mor al k apl an dv akr a t na mesec dar o v a ti mašo z anj, v adv en tu pa v si trije šoš t anjski duho vniki enkr a t maše v a ti z a pok ojne (sor odnik e) (I. Or o ž en 1884, 472). 17 K ot z animiv os t – čepr a v ni neposr edno po v e z ana z odnosi Slomšk o vih pr edni- k o v s Cerkvijo in duho vniki – mor amo nujno omeniti, da je imel šk of Slomšek, ki je pr ed nas t opom šk of o v sk e službe kr a t ek č as službo v al k ot celjski opa t (1846), med s v ojimi pr edniki k ar nek aj ( g ener acij) opa t o v , naj je z a t o v edel ali ne. Priimek Apa t, ki g a je pr ed por ok o nosila njeg ov a babic a Ana Slomšek, namr eč pomeni opa t a – k ot je dok umen tir ano ž e v slov enski pr ot es t an tski knjiž e vnos ti od le t a 1557 dalje (Ahačič e t al. 2011, 38; 2021, 97), v č asu in t enzivneg a nas t ajanja slo v enskih priimk o v . V Aninem r odnem Družmirju sr eč amo pr v eg a Apa t a, in sicer P a vla (Paul Appott), le t a 1575 v urbarju g ospos tv a Šoš t anj (StLA , Laa. A . An tiquum, Gruppe II, St ock urbar e, K 75, Sch. 68/157, Urbar Schöns t ein und K a tz ens t ein 1575, f ol. 4r), medt em k o v urbarju iz le t a 1498 t eg a in š t e vilnih drugih priimk o v še ni (StLA , Laa. A . An tiq uum, Gruppe II, St ock urbar e, K 74, Sch. 67/156, Urbar Schöns t ein 1498). T ak o k ot pri priimkih K aplan, Pr oš t, Šk of ali P ape ž gr e pri Apa tu z a tip priimk a, ki je nas t al pr ek v z de vk a iz občneg a poimeno v anja v cerkv eni hier arhični les tvici, in 16 Z a nap otil o na vir s e iskr eno z ah v aljujem mag. Lilijani Urlep iz Nadšk ofijsk eg a arhiv a Maribor . 17 Jak oba Apa t a so pok opali 1. f ebruarja 1768 in je po šoš t anjski mrliški ma tici doč ak al 85 let (NŠ AM, Župnija Šoš t anj, Ma tične knjig e, M 1758–1770, s. p.). 82 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 1 sicer po t aki ali drug ačni po v e z a vi z nosilci, na primer šaljivi ali tudi po v sem nakl- jučni (K eber 2021, 41). T ak šna v e z bi bilo lahk o podlo žniš tv o k ak šnemu samos t anu ali pa po v e z ano s t s Cerkvijo in duho vniki nasploh – k akr šno sr eč amo , denimo , pri šk of o vih v Šaleški dolini živ ečih s t arih s t ar ših po zneje, v 18. s t ole tju. Škofova stara starša Gašper Slomšek in Ana, rojena Apat, sta v Šaleški dolini najprej – pr ed pr eselitvijo v Družmirje – v eč k ot dv ajset let živ ela v dv or cu Limbar v župniji Šk ale, in sicer k ot podlo žnik a g ospos tv a V elenje. T u so se jima r odili tudi vsi otr oci. K o t n a v aj a Go ri č ar , s t a b i l a z ak o n c a » z gl ed n a i n s p o š t o v an a r o d i t el j a« , k ar n aj b i dokazovalo dejstvo, da so bili njunim otrokom pri krstu šestkrat botri škalski duhovniki, enkr a t sor odnic a domačeg a župnik a in enkr a t hči v elenjsk eg a g ospoščinsk eg a upr a vit elja (Goričar 1938, 25–26). Šk of ov emu očetu Mark u s t a šla denimo 27. mar ca 1761 z a botr a duhovni pomočnik Gašper K ov ačič in župnik ov a mlada sor odnica Jo ž ef a K r ašk ovič (NŠAM, Ma tične knjig e, Šk ale, R 1721–1761, pag. 339). 18 Tako kot Slomški na Slomu so bili torej tudi škofovi predniki in sorodniki v Ša- leški dolini v t esnih v e z eh s Cerkvijo. Slomšk o v najs t ar ejši s tric P ongr ac (1751– 1818) je imel vnuk a duho vnik a, in sicer Jane z a Slomšk a (1831–1909), šk of o v eg a mrzleg a neč ak a (Gorič ar 1938, 20, 30–31). Jane z se je r odil v Družmirju šk of o v emu br a tr ancu Simonu Slomšk u (1792–1849) in njeg o vi ž eni Mariji Finž g ar 15. junija 1831 (Župnijski arhiv Šoš t anj, Ma tične knjig e, R 1811–1837, f ol. 174). Duho vnik je po s t al pri 27 le tih, 1. a v gus t a 1858, in bil pos v ečen v Št. Andr až u na K or ošk em, kjer mu je mašnišk o pos v ečenje podelil njeg o v kr aje vni šk of in mrzli s tric An t on Martin Slomšek. Z adnji duho vnik Slomšek je k aplano v al po r azličnih slo v ensk oš t a- jer skih ž upnijah, med drugim v Olimju, t am, kjer je imel šk of Slomšek no v o mašo (K ov ačič 1934, 41). Šele le t a 1874, s t ar 43 le t, je pos t al župnik v Zabuk ovju pri Se vnici, kjer je le t a 1893 tudi s t opil v pok oj (NŠ AM, Službeni lis ti duho vnik o v , šk. 5, Sl omšek, Jane z). Jesen življenja je pr e življal na K or ošk em, z adnjih enajs t le t k ot upok ojenec in bene ficia t v K ort ah v ž upniji Obir sk o. T am je pri 78 z ar adi s t ar os ti u mrl 18. j u l i j a 1909 i n v t em g o r sk em kr aj u n ašel tu d i z ad n j e p o či v al i šče ( AD G, P A Ebriach/Obir sk o , St erbbuch T om IV – K opie 1870–1939, f ol. 103). 19 Živ el je po vsem sodeč odmaknjeno – in pr ejk on e je na njem v zbujal po z ornos t pr edv sem ali z g olj priimek Slomšek. Celovški Mir m u je ob sm r ti na m e nil sam o t e sk r om ne v r s tic e : »Bene ficia t Slomšek †. Umrl je v nedeljo , dne 18. t. m., ob 1/2 9. uri z v ečer jubilar in vpok ojeni ž upnik, č. g. Jane z Slomšek, bene ficia t v K ort ah. Rajni g ospod je bil s tr ičnik ne po z abne g a la v an tinsk e g a k ne z ošk of a A . M. Slomše k a. P og r e b se je v r šil v sr e do ob 9. uri dopoldne v K ort ah. N. p. v m.!« (Mir 28, š t. 33, 24. 7. 1909, s tr . 190) 20 18 O K o v ačiču in ž upn ik u dr . Jane z u Juriju K r ašk o viču I. Or o ž en 1884, 92; 96. 19 F . K o v ačič, ki je Gorič arju priskrbel poda tk e o Jane z u Slomšk u iz maribor sk eg a šk ofijsk eg a arhiv a, je k ot kr aj smrti na v edel K orit o na K or ošk em – lahk o pa se je spodr sljaj pripe til Gorič arju (Gorič ar 1938, 31). 20 Ž e po z aključenem r ecenz en tsk em pos t opk u me je mag. Lilijana Urlep opo z orila , da je iz Slomšk o v eg a r odu v Šaleški dolini iz šel še en duho vnik. Med r ecenzir anjem mojeg a člank a z a r e vijo Kronika je posta- la po z orna na priimek K v artič, ki g a je pr e v z el šk of o v s tric Jurij Slomšek (1748–1805), pot em k o se je le t a 1775 priž enil v St ar o v as pri V elenju. K er je ž e pr ej ses t a vila r odo vnik današnjih K v artiče v , jih je z daj la- hko povezala s Slomški in prišla do spoznanja , da je bil Jurijev potomec tudi zgodaj preminuli duhovnik Jank o K v artič (1957–2003), doma iz ž upnije V elenje – S v . Barbar a. 83 Boris Golec - Slomškov rod in njegova povezanost s Cerkvijo Slika 6: Nagrobnik duhovnika Janeza Slomška (1831–1909) v Kortah na avstrijskem Koro- škem (foto: Ludvik Karničar). 84 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 1 Če pov z amemo ugotovitve o vez eh in odnosih Slomšk ovih pr ednik ov in sor odnik ov s Cerkvijo , je šlo z a r esnično r aznolik nabor r elacij. Šk of An t on Martin je odr ašč al k ot podlo žnik ljubljansk eg a kne z ošk of a in je s v ojo z emeljsk o pot sklenil k ot la v an tinski knezoškof. Njegov rod na Slomu pri Ponikvi in še prej v sosednji vasi Brezje je stoletja, vse do z emljišk e odv e z e let a 1848, živ el na kmečkih poses tih, podlo žnih šk ofijsk emu gospostvu Gornji Grad. Praded Štefan Novak-Slomšek naj bi zgradil sedanjo podružnično cerk ev s v . Ožbolt a v Unišah pri Slomu. Dv a šk of ov a s t ar a s tric a, polbr a t a s Sloma, Blaž in P rimo ž Le opold Slomše k , s t a pos t ala duho v nik a. T r e tji s t ar i s tr ic Ma t e v ž – g ospodar Sloma – je v z el z a ž eno neč akinjo Ma t e v ž a V r ečerja, znaneg a župnik a v Šmarju pri Jelšah. Z domač o duhovščino je bila v t esnih v e z eh tudi družina šk of o v e g a de da G ašpe r ja Slom šk a, k i je živ e la v Šale šk i dolini v ž upnijah Šk ale in Šoš t anj. P omenljiv o je, da s t a šla šk of ov emu oče tu Mark u v Šk alah z a kr s tna botr a t amk ajšnji duhovni pomočnik in župnik ov a sor odnica. Šk of ov a babica, r ojena v župniji Šoš t anj, se je pr ed por ok o pisala Apa t, k ar pomeni ‚opa t‛ – in službo opa t a je v Celju kr a t ek č as pr ed nas t opom šk of ovsk e službe opr a vljal tudi Slomšek. Iz Slomšk ov eg a šalešk eg a sor ods tv a s t a pos t ala duhovnik a Jurij Apa t, neč ak šk of ov e babice in br a tr anec njeg ov eg a oče t a Mark a, t er Mark ov mrzli neč ak Jane z Slomšek, ki mu je šk of Slomšek sam podelil mašnišk o pos v ečenje. Slomšk ov r od je t or ej dal sk upno š tiri duhovnik e – poleg šk of a dv a od njeg a pr ecej s t ar ejša in eneg a g ener acijo mlajšeg a. Nihče od t eh tr eh (k ak or tudi ne sor odnik Jurij Apa t) ni sicer niti približno doseg al pomena blaž eneg a Antona Martina, a s t em nik ak or ni r ečeno , da niso r azvili vrlin k ot osebnos ti in k ot duhovniki. 21 Kratice 21 Naj mi cenjeni br alci t eh vr s tic ne z amerijo naslednje digr esije, ki jo bodo nek at eri gotovo imeli z a neprilično. K o sem sno v al prispe v ek o po v e z anos ti Slomšk o v eg a r odu s Cerkvijo in duho vniš tv om, se mi je v ečkr a t utrnila misel, da sem na poseben način s šk of om pov e z an tudi sam. 24. sept embr a pr ed na t ank o š tirimi desetletji sem k ot petnajs tletni dijak pr es t opil vr a t a maribor sk eg a šk ofijsk eg a or dinaria t a na Slomšk ov em tr gu – pr a v na 120. obletnico šk of ove smrti. P oisk al sem gener alneg a vik arja, po znejšeg a pomo žneg a šk of a dr . Jo ž ef a Smeja, h k ater emu me je napotil domači župnik po pisno dovoljenje z a vpogled v župnijsk o kr onik o. Med drugim me je z animalo , k akšne z apise bom v njej našel o s vojem pr apr adedu in pr adedu, ki s t a v župniji Dol pri Hr as tnik u (nek oč S v . Jak ob v Dolu) z drž ema sk or aj s t o let opr a vljala službo or g anis t a, pr apr aded pa sprv a tudi učit elja (šolmoš tr a), dokler je bila šola še cerkv ena domena (J. Or o ž en 1958, 677; 699). Šele pr ed k ak šnim le t om sem uz a v es til, da se je moj pr apr aded Blaž Dr ag ar (1828–1898) le dobr a dv a t edna pr ed Slomšk ovo smrtjo osebno sr ečal s s vojim kne z ošk of om, ki je z adnjo vizit acijo , pr eden je dok ončno obnemo- gel in z atisnil oči, opr a vil v dek aniji Lašk o. Med vizitir anjem dolsk e župnije 6. sept embr a 1862 je bil posebej z adovoljen z dobrim uspehom t amk ajšnje z asebne šole (NŠAM 3005, XXIV -B – K anonične vizit acije, Dek ani- ja Lašk o , pag. 2–3). Še v eč, K ar ol Hribovšek (1846–1916) (Slovenski gospodar, 18. 5. 1916, 1–2), maribor ski s tolni pr oš t in po vsej v erjetnos ti Slomšk ov birmanec, je bil sor odnik in so župljan mojeg a pr apr adeda. T ak o k ot on se je r odil v župniji S v . Jurij ob T aboru v Sa vinjski dolini, in sicer k ot sin njegov eg a mrzleg a br atr anca in bi se v r esnici pr a v tak o mor al pisati Dr ag ar (Golec 2022a, 21). In k ončno , moji pr edniki niso bili povez ani samo s šk of om Antonom Martinom, čer a vno z njim le be žno , ampak je eden, pr ednik po očetovi s tr ani, ž e v elik o pred njegovim r ojstvom prihajal v stik s Slomšk ovimi predniki na Slomu. Pred desetletjem sem v Nadšk ofijsk em arhivu Ljubljana po v sem po naključju is t eg a dne in v is t em arhiv sk em f ondu nale t el na Ma tijo No v ak a, Slomšk oveg a najstarejšeg a znaneg a prednik a na Slomu, in na s vojeg a sedemkr at -pr adeda Janez a Matijo Šivica (ok. 1700–1776), upr a vit elja gospos tv a Gornji Gr ad (Golec 2020, 194–196) – t a podat ek mi dotlej ni bil znan –, šk ofijsk e poses ti, k a t er e podlo žniki so bili Slomški s Sloma. Šivic je med službov anjem v Gornjem Gr adu, sedežu obsežneg a gospostv a v lasti ljubljansk e šk ofije, seveda sr ečev al šk of ove pr ednik e. Ni dvoma, da je vsaj enkr at, če ne v ečkr at sam obisk al Slom, sede ž eneg a od ur adov gornjegr ajsk eg a gospos tv a. 85 Boris Golec - Slomškov rod in njegova povezanost s Cerkvijo ADG – Ar chiv der Diö z ese Gurk, Klag en furt. ARS – Arhiv R epublik e Slo v enije. Laa. A. – Landscha ftliches Ar chiv . M – mrlišk a ma tična knjig a. NAZ – Nadbisk upijski arhiv Z agr eb. NŠAL – Nadšk ofijski arhiv Ljubljana. NŠAM – Nadšk ofijski arhiv Maribor . P – por očna ma tična knjig a. PA – P f arr ar chiv . PAM – P okr ajinski arhiv Maribor . R – r ojs tna/kr s tna ma tična knjig a. StLA – St eiermärkisches Landesar chiv , Gr az. ZAC – Zg odo vinski arhiv Celje. Reference Arhivski viri Archiv der Diözese Gurk, Klagenfurt, P A Eb r i a c h / O b i r s ko : St e r b b u c h T o m I V – Ko p i e 1 870 – 1 939 . Arhiv Republike Slovenije, S I A S 107 3, Z b i r k a r o ko p i s o v : I I/ 5 1r . – , S I A S 1110, J o že fi n s k i k a t a s t e r z a Št aj e r s ko : f a s c . 27 0 . Nadbiskupijski arhiv Zagreb , Pr o t o c o l a V a r i a – Z a - p i s n i c i r azl i č n i : k nj . Pr o t o ko l i B r . 9 a . Nadškofijski arhiv Ljubljana , N Š A L 20, G o r nj i G r a d Av s t r i j a : š k . 8 5. –, NŠAL 23, Gornji Grad Maribor: šk. 39, 43, 4 8, 50, 88. – , N Š A L 10 0, K api teljsk i ar hi v L jub ljana: f as c . 118 . –, NŠAL 101, Zbirka listin: št . 93 1 . Nadškofijski arhiv Maribor, D ek a n i js k i š em a ti z m i : šk. 1 – , M a ti č n e k nj i ge : B r a s l o v č e , Po n i k v a , Sv . V i d n a Planini, Šentjur pri Celju, Škale, Šmarje pri J e l š a h , V o j n i k , Sv . Št e f a n p r i Ž u s m u , Z i b i k a . –, S l u ž b e n i l i s ti d u h o v n i ko v : š k . 5. –, N Š A M 3 0 0 5, Z a p u š č i n e š ko f o v , S l o m š e k , A n t o n M a r ti n : V I I I , X X I V- B , XXXV I-B- 1 . –, Š ko fi j s k a p i s a r n a : F 6 1, 62. Pokrajinski arhiv Maribor, S I P A M/ 1 53 7 , S l e ko v e c M a t ej : K a r t o t e ke : d u h o v n i k i 1 8 . s t o l e tj e. Steiermärkisches Landesarchiv , G r az, L a a . A . : A n ti q u u m , G r u p p e I I , St o c k u r b a r e , K 7 4 – 75. Zgodovinski arhiv Celje , S I Z AC / 10 3 1, Z b i r k a ze m l j i š k i h k nj i g: k nj . 1 2 3 0 i n 1 2 3 3 . Časopisna vira Mir . 2 4 . 7 . 1 9 0 9 (l e t . 2 8 , š t . 3 3 ). Slovenski gospodar . 1 8 . 5. 1 9 1 6 (l e t . 5 0, š t . 20). Druge reference Ahačič, Kozma, Andreja Legan Ravnikar, Majda Merše, Jožica Narat in France Novak . 2011 . Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. sto - letja . L j u b l j a n a : Z RC S A Z U . Ahačič, Kozma, Metod Čepar, Alenka Jelovšek, Andreja Legan Ravnikar, Majda Merše, Jožica Narat in France Novak . 2021 . Slovar slovenske- ga knjižnega jezika 16. stoletja . Zv. 1. A–D. L j u b l j a n a : Z RC S A Z U . Blaznik, Pavle. 1988. Slovenska Štajerska in ju- goslovanski del Koroške do leta 1500 . Zv. 2. N–Ž . H i s t o r i č n a t o p o g r a fi j a S l o v e n i j e 2. M a r i - b o r : O bzo r j a . Golec, Boris . 2020. Slovenska posebnost dvorec Pod- šentjur v Podkumu: Od nenavadnega nastanka do desetih rodov rodbine Čop . T hesaurus memoriae: Disser tationes 14. Ljubljana: ZRC S A ZU. – – – . 2022a. Hudičev prapravnuk svetniški škof: Pr vi prednik škofa Slomška na Slomu. SLO: časi, kraji, ljudje: Slovenski zgodovinski magazin , š t. 33:20 –25. – – – . 202 2b. H u d i č k u p i S l o m i n p o s t a n e S l o m š e k : R azk r i ti p r v i p r e d n i k š ko f a S l o m š k a n a S l o m u pri Ponikvi. Kronika 70, š t . 1 : 7 7 – 9 0 . Goričar, Maks. 1 93 8 . Slomšekov rodovnik. Mari- b o r : T i s k a r n a s v . C i r i l a . Keber, Janez . 2021 . Leksikon priimkov . C e l j e : C e l j s k a M o h o r j e v a d r u ž b a . 86 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 1 Kemperl, Metoda. 201 6 . Matej Vrečer: duhovnik, matematik, urar . Š m a r j e p r i J e l š a h : K nj i ž n i c a , Muzej baroka. Kovačič, Fran. 1 93 4 . Služabnik božji Anton Martin Slomšek knezoškov lavantinski . C e l j e : D r u ž b a sv. Mohorja. – – –. 1928. Zgodovina Lavantinske škofije (1228– 1928) . Mar i b o r: L a v an ti nsk i k n . š k . o r di n ar iat . Mravljak, Josip. 1928. Nadžupnija in dekanija Vuzenica . Mar i b o r: s am o z al o ž b a . Ocvirk, Maja, ur. 201 5. Župnija Kalobje . K a l o b j e : Žu p ni ja . Orožen, Ignaz . 1 8 8 0 . Das Bisthum und die Diözese Lavant . Z v . 4 . Das Dekanat Fraßlau . C i l l i : J o- hann Rakusch. – – – . 1 8 8 4 . Das Bisthum und die Diözese Lavant . Zv. 5. Das Dekanat Schallthal . G r az: S e l b s t v e r- lag. – – –. 1889. Das Bisthum und die Diözese Lavant . Z v . 7 . Das Dekanat Rohitsch . M a r b u r g: S e l b- stverlag. Orožen, Janko. 1958. Zgodovina Trbovelj, Hrastni- ka in Dola. Zv. 1. Od početka do 1918 . T r b o v l j e : O b č i nsk i l j u d sk i o db o r . Ožinger, Anton. 1991. Vizitacijski zapisniki savinj- skega arhidiakonata goriške nadškofije 1751– 1773 . L j u b l j a n a : A r h i v Re p u b l i ke S l o v e n i j e ; I n š ti t u t z a z go d o v i n o C e r k v e T e o l o š ke f a k u l t e- t e ; Z n a n s t v e n i i n š ti t u t F i l ozo f s ke f a k u l t e t e. Pirchegger, Hans. 1962. Die Untersteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaften und Gülten, Städ - te und Märkte . B u c h r e i h e d e r S ü d o s t d e u t - s c h e n H i s t o r i s c h e n Ko m m i s s i o n 10 . M ü n c h e n : R. Oldenbourg. Rezar, Cvetka. 2020 . Po m e n S l o m š ko v e g a p r i d i ž - n e g a j e zi k a z a s l o v e n s ko k nj i ž n o n o r m o. Bo - goslovni vestnik 8 0, š t . 3 :53 7 – 5 49 . h tt p s: / / d o i . o r g / 1 0 . 3 4 2 9 1 / b v 2020 /0 3 / r ez a r Schematismus der Bisthum Lavantischen Geist- lichkeit. 1 7 9 6 . K l a ge n f u r t: i n d e r K l e i n m ay e- rischen Buchdruckerey. Volčjak, Jure. 2010 . Ordinacijska protokola goriške nadškofije 1750–1824. Zv. 1. 1750–1764. V i r i 3 1 . L j u b l j a n a : A r h i v s ko d r u š t v o S l o v e n i j e. – – – . 201 3 ; 201 6 . Ordinacijska protokola ljubljan- ske (nad)škofije 1711–1824 . Zv. 1. 1711–1756. Zv. 2. 1761–1824 . L j u b l j a n a : A r h i v s ko d r u š t v o Slovenije. – – – . 2020 . Ordinacijski zapisniki Oglejskega pat- riarhata za Slovensko ozemlje v 18. stoletju (1701–1749) . V i r i 4 3 . L j u b l j a n a : A r h i v s ko d r u š - tvo Slovenije.